GASOPIS ZA ZGODOVINO in NARODOPISJE Review for History and Ethnography

GASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography

Izdaja (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor. Glavni in odgovorni urednik (Chief and Responsible Redactor): prof. dr. Jože Koropec, 62001 Maribor, Koroška IGO, Jugoslavija. Telefon 22-171 Uprava in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62001 Ma- ribor, Partizanska 5, Tiskarna (Printing House): CGP Ve=er, 62001 Maribor, Svetozarevska 14, Jugoslavija.

•

Marjan Znidari=: Lojze Ude (In me- 1 Marjan Znidari=: Lojze UAe (Ih memoriam) moriam) Marjan Znidari=: Dr. Tone Zorn (In 3 Marjan Znidari=: Dr. Tone Zorn (In memoriam) memoriam) Koropec Jože: Vitanjsko zemljiSko 5 Koropec Jože: The Manorial Estate gospostvo do 17. stoletja of Vitanje to the 17th Century Curk Jože: Urbano-gradbena zgodo- 23 Curk Jože: The Urban-Building Hi- vina Vitanja in njegove okolice story of Vitanje and Its Surround- ings Mlinaric Jože: Posest vetrinjske opa- 38 Mlinaric Jože: The Possession oí the tije na Štajerskem (ok. 1145—1786) Abby of Vetrinjc in Styria (about 1145—1786) Vovko Andrej: Podružnice »Družbe 60 Vovko Andrej : Branch Establish- sv. Cirila in Metodan na Štajer- ments oí the »Society of St. Cyril skem, ustanovljene v obdobju And Method« in Styria, Founded 1007—1918 in the Period oí 1907—1918 Hartman Bruno: Knjižnica sloven- 97 Hartman Bruno: The Library of the ske krš=ansko socialne zveze in Slovene Christian-Social League prosvetne zveze v Mariboru and of the Cultural League at Ma- ribor Svajncer J. Janez: Slovenski polki in 117 Svajncer J. Janez: The Slovene Re- njihovi znaki v prvi svetovni vojni giments and Their Badges in the First World War Zorn Tone: Iz pisanja glasila graške 135 Zorn Tone: From the Writing in the nacionalisti=ne organizacije Süd- Organ oí the Graz Nationalistic mark v letih 1920—1923 Organization Südmark in the Years 1920—1923

Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstracts« in »Ame- rica: History and Life«. Abstracts of articles in this review are included in »Historical Abstracts« and »America: History and Life«.

Ka naslovni strani je fotografija dr. Franca Sušnika (Hartman Bruno: Knjižnica slovenske krš=anskosocialne zveze in prosvetne zveze v Mariboru, str. 108).

Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. LOJZE UDE (In memoriam)

V 86. letu starosti se je iztekla življenjska pot =loveka, ki se je z velikimi =rkami zapisal v slovensko zgodovino. Lojzeta Udeta smo poznali kot asketa z izjemnimi delovnimi navadami, kot neustrašnega borca-prostovoljca za severno slovensko mejo v viharnih prevratnih dneh po prvi svetovni vojni, kot bojevitega in prodornega publicista, predanega aktivista OF in partizana, prav- nika, zgodovinarja, delavca in organizatorja vrste aktivnosti pri znanstvenem obravnavanju narodnostnih vprašanj, pa najsi je bil v ospredju histori=ni ali pravni vidik. Ude je bil =lovek, ki je usmeril vse svoje zanimanje in prou=evanje na obdobje nekaj desetletij slovenske zgodovine in se skušal s tistim drobcem =asa, ki ga je ves =as opazoval s svojo kriti=no lupo tudi najtemeljiteje sezna- niti. Ponavadi je tudi druge teme pogovorov usmerjal samo na ta =as in na to temo. Lastna življenjska izkušnja ga je navdala s prepri=anjem, da bo lahko svoje moralno poslanstvo do domovine in naroda uspešno opravi] samo, =e se bo v celoti poistovetil v. zgodovinskimi dogajanji, katerih akter je bil tudi sam. Ravno zato je bil enako blizu starim kot prizadeven predsednik Zveze prosto- voljcev-borcev za severno slovensko mejo, kakor mladim, ki smo v njem spo- znali enega najbolj plodovitih piscev o tej prelomni dobi. Dogajanja ob severni slovenski meji po propadu habsburške monarhije so postala usodna za njegovo življenje. Skrb za usodo koroških Slovencev je v Udetu kmalu vzbudila tudi potrebo po znanstvenem delu, ki je v nekaj desetletjih obrodilo obilne sadove. V predvojni dobi je objavljal v =asopisih, ki niso bili glasila meš=anskih politi=nih strank. 2e takrat se je pretežno dotikal na- rodnostnega vprašanja in položaja zamejskih Slovencev. V osnovi njegovih takratnih nazorov je bil demokrati=ni humanizem, saj je problem politi=ne svobode in naroda povezoval z delavskim razredom. Pogosto je opozarjal na nevarnost klerikalizma, zlasti na njegovo avtonormsti=no in federalisti=no politiko, ni= manj pa ga ni pritegoval odnos med nemštvom in slovenstvom. To se je vidno odražalo v njegovem delovanju že v tridesetih letih, ko je odvetni- koval v Lenartu v Slovenskih goricah in se pri svojem delu dnevno sre=eval z nacizmom ter njegovimi raznarodovalnimi pretenzijami do Slovencev. Ob- sežna Udetova bibliografija je zgovoren dokaz na=rtne germanizacije Sloven- cev, prefinjenih pritiskov, s katerimi imajo nenehno opraviti koroški Slovenci v Avstriji. Kot rde=a nit se skozi ve7ino Udetovih razprav vle=e tudi njegovo videnje boja in upora proti takšnim raznarodovalnim metodam. Ob pripravi portretne brošure je Lojze Ude Petru Likarju v razgovoru dejal, da je »pravzaprav vse, kar je kadarkoli pomembnega napisal, zbrano v treh knjigah«. V mislih je imel delo »Slovenci in jugoslovanska skupnost«, kjer so v prvem delu objavljene razprave o Slovencih in jugoslovanski ideji, de- klaracijskem gibanju, uporih slovenskega vojaštva v avstro-ogrski armadi, v drugem pa polemike in študije, ki jih je napisal v letih 1922 do 1969, mono- grafijo »Boj za slovensko severno mejo 1918—1919e, kjer je združil vse, kar je do tedaj fragmentarno obravnavalo problematiko bojev za severno slovensko mejo ter knjigo »Koroško vprašanje«, v kateri je med drugim obdelal avstrijski problem, odgovornost Avstrije in napredno pravno zaš=ito narodnih manjšin. Zelo odmevno je bilo Udetovo organizacijsko in znanstveno prizadevanje v partizanskem znanstvenem inštitutu, po osvoboditvi pa v oddelku za meje, v inštitutu za narodnostna vprašanja in pred upokojitvijo v narodni in univer- zitetni knjižnici. Udetovo življenje je bilo epopeja =loveka s svojo miselnostjo in v neprestanem boju, v katerem so se menjavali uspehi in neuspehi, kjer ni bilo po=itka. Treba je bilo vztrajati in delati. Z vztrajnostjo in globokim hu- manizmom se je Ude v ve= kot šestih desetletjih bogatega ustvarjalnega dela postavil ob bok velikanom slovenske preteklosti. Marjan Znidari< Dr. TONE ZORN (In memoriam)

Sredi obsežnih delovnih na=rtov, ki so obetali Se premnoge strani v za- kladnico slovenske historiografije, se je po kratki in neozdravljivi bolezni 13. julija 1981 sklenila kratka, a bogata življenjska pot znanega slovenskega zgodovinarja dr. Toneta Zorna. Tone Zorn je sodil v ožji krog tistih slovenskih zgodovinarjev, ki kljub številnim raziskovalnim nalogam in ambicijam niso ostajali kabinetno odmaknjeni suhoparni znanstveniki, temve= so ob vsakem =asu trdo stali sredi živ- ljenja, saj se je v njihovem delu zgodovina neprestano prepletala s sedanjostjo, sedanjost pa se je spet spreminjala v zgodovino. Takšen je bil tudi Tone Zorn, znanstvenik-zgodovinar, ves zavzet za svoje znanstveno delo, ki pa ni bilo nikoli rezultat posplošenih in pavšalnih sodb. Znanstvenost in argumentira- nost sta mu bili glavni vodili pri njegovem delu, široka razgledanost, neposred- nost in =loveška toplina pa magnet, s katerim je sogovornika ali poslušalca takoj pritegnil v ustvarjalno razmišljanje in razpravljanje. Mlajši kolegi, ki smo se šele uvajali v raziskovalno delo, smo v Tonetu vedno našli prijetnega sogovornika, potrpežljivega poslušalca, široko razgle- danega svetovalca, ki svojega bogatega znanja in izkušenj ni nikoli ljubosumno skrival. Radi smo ga poslušali na zborovanjih slovenskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, na koroških kulturnih dnevih, na sre=anjih arhivskih delavcev, na raznih simpozijih in posvetih, strokovnih ekskurzijah in drugod, saj je znal z njemu lastnim na=inom interpretiranja in hudomušne iskrivosti napraviti vsak, še tako suhoparen podatek ali zgodovinsko dejstvo dovolj privla=no in zanimivo tudi za manj podkovanega poslušalca. Toneta je krasila tudi sposob- nost, da je znal še tako zapletena zgodovinska dogajanja aplikativno povezovati -i. današnjo družbeno stvarnostjo. Tone Zorn je bil zgodovinar širokih obzorij, pa vendar je bilo težiš=e njegovega dela namenjeno problemom koroških Slovencev. Slovenci v zamejstvu so bili Zornu blizu že od študentskih let dalje, skoraj v celoti pa se jim je posvetil po letu 1960, ko se je zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Odtlej pa vse do svoje prezgodnje smrti je neumorno pisal in objavljal. Njegov znanstveni opus je obsežen, nova dognanja pa je najrajši objavljal v krajših razpravah, ki so osvetlile dolo=en problem z nekega novega zornega kota. Preve= prostora bi rabili, =e bi hoteli slediti bibliografiji njegovih prispevkov (objavljena je v »Razpravah in gradivu«, INV, 1980, št. 11-12), pa vendar ne moremo npr. mimo obsežnega zbornika »Koroški plebiscit« iz leta 1970, kjer je objavil tri razprave, dragocenega prispevka v monografiji «Slo- venci v zamejstvu• (1974), ki jo je izdal skupaj s Tonetom Ferencem in Milico Kacin-Wohinz, pomemben je njegov delež pri pisanju »Zgodovine Slovencev« (1979), kjer je podal pregled razvoja na Koroškem od prve svetovne vojne do danes in še bi lahko naštevali. Težiš=e njegovega dela je bila zgodovina ko- roških Slovencev med obema vojnama. O tem pri=ajo številne objave v Zgo- dovinskem =asopisu, Kroniki, Borcu, Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja, =asopisu za zgodovino in narodopisje, Vestniku koroških partizanov, Naših razgledih, Arhivih, Koroškem koledarju, Goriških sre=anjih ter v razli=- nih drugih revijah in =asnikih. Zornovo kriti=no pero je v številnih ocenah in poro=ilih postavilo marsi- katero doma=o in tujo historiografsku novost na ustrezno mesto, neprecenljiv pa je tudi njegov prispevek k pisanju bibliografskih pregledov virov in lite- rature. Da je Tone Zorn ob obilici znanstvenoraziskovalnega dela zmogel še vrsto družbenih zadolžitev, kaže na njegovo izjemno marljivost, samodisciplino in predanost delu, ki ga je opravljal. Ravno zaradi teh lastnosti je nastala z Zornovo smrtjo v vrstah slovenskih zgodovinarjev vrzel, ki jo bomo le težko zapolnili. Trdno hotenje, hoditi po njegovih stopinjah, je lahko le skromna oddolžitev neumornemu delavcu in skromnemu tovarišu.

Marjan Znidari= JOZE KOROPEC, VITANJSKO ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO DO •. STOLETJA

VITANJSKO ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO DO 17. STOLETJA

Jože Koropec*

UDK 332(0911(497.12 Vi tanje) »09/16« KOROPEC Jože: Vitanjsko zemljISho gospostvo do 17. stoletja. (Zusammenfassung: Der Weitensteiner Grundbesitz bis mm 17. Jahrhundert.)

UDC 332(091)(497.12 VitanjeV09/16« KOROPEC Jože: The Manorial Estate •• Vitanje to the 17th Cen- tury.

Dr. Jože Koropec. izredni profesor. Pedagoška akademija Maribor.

Podpohorska prehodna lega je od mlajše kamene dobe povezovala Dravinj- sko in Mislinjsko dolino s potjo mimo Vitanja. Sem je usmerjala ljudi tudi Hudinja s celjske strani. Pri Vitanju so se radi ustavljali Rimljani, sem so se naselili Slovenci že ob svojem prihajanju v Alpe.1 Proti koncu 10. stoletja je prišla vitanjska pokrajina v sestav nemškega cesarstva. Leta 980 je podelil cesar savinjskemu mejnemu grofu Viljemu posest v velikosti 20 kraljevskih kmetij — kraljevska kmetija je bila takrat plošcinska mera približno 50 sedanjih hektarov — od Stenice (Steniz), Brezna (Frezniz) in do »Doberich« v Podravski mejni gro£iji.a Viljemova snaha Hema je izro=ila leta 1043 tudi ta svet samostanu v koroški Krki, kjer je 1072 nastalo središ=e krške Škofije.3 Leta 1106 je na Vitanjsko segala župnija Šmartno pri Slovenjem Gradcu.* Za =asa krškega škofa Romana I. (1131—1167) je bilo leta 1140 središ=e omenjene podeljene zemlje v vitanjskem gradu (Witenstain). S cesarjevo podporo je krška škofija lahko takrat obdržala to gospostvo, =eravno je segal po njem plemi= Spanheim." Do 15. stoletja so znani krški vitanjski upravniki Wito (pred 1140) — po njem se Vitanje imenuje —, Eberhard (1154—1158), njegov sin Ouscalc (1154— 1175), Markvart (1171), Henrik Lušperk (1279), Pertold (pred 1287), Henrik Ma- kovšek (Magendorf 1287—1295), Bertold Mantel (1296—1306), znova Henrik Lušperk (1305), Konrad (1317), Haidlein (1358), Popel Vitanjski (1368), Ulrik Senk (1376) in Konrad (1404) iz koroške Globasnice* Prav tako kot za upravnike so viri do 15. stoletja zelo skopi za vitanjsko zemljiško gospostvo nasploh. Leta 1254 se je pomiril s krškim Škofom Nikolaj LemberŠki in obljubil vrniti nekaj posesti pri Vitanju.7 Leta 1280 je imelo vitanjsko zemljiško gospostvo že visoke sodne pravice. Friderik in Hartnid Ptuj- ska sta vrnila leta 1291 krškemu škofu 2 kmetiji pri Paki (Pak), 1 pri Lo- šperku (Lösperg) pri Spodnjem Doli=u, pod Javorjem (Jawer), in 3 v Breznu (Frezen).» To so vsekakor prvi znani koroški fevdi pri Vitanju, pozneje jih je bilo zelo mnogo. Leta 1295 je pridobil Škof posest v Loški Gori (Loczberg) pri LuŠperku od vitanjskega upravnika Henrika Makovška in mu dal za to posest pri Slovenjem Gradcu.10 Na za=etku 14. stoletja je ob starem vitanjskem gradu (1322 Altes Haus) stal že novi (Neuhaus). Slednjega sta leta 1301 izro=ila Škofu brata Viljem in Bertold Strassburg." Pod njima je nastal trg Vitanje (1306 oppidum, 1329 Markt). V letu 1316 spoznamo Alberta iz Vitanja.1• Leta 1331 je kupil škof za vitanjsko

1 Arheološka naJdlSia Slovenije 1975, 294, ¡ss. Stanko PahlC: Seznam rimskih kamnov v Podravju In Pomurju, AV XXVIII, 1B77, BO, Ivan Stopar: Vitanje. 1978. • Franc Kos: Gradivo •• zgodovino Slovencev II, 1306. 365. ' Franc Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev •, lSll, 87—8•, 153—162. < Franc Kos: Gradivo za zgodovino Slovencev IV, 1915 (Gradivo IV), 19. 1 Gradivo IV, 96—97. • August Jaksch: Monumenta histórica ducatus Carlnthiae I, 1896, I50, 185, IBS, 190. 197, 201. 214, 229, 243, 251, 493. August jaksch: Monumenta histórica ducatus Carlnthiae II. 1898. 6:8. 649. August Jaksch: Monumenta histórica ducatus Carlnthiae III, 1904, 1147, 1154. Ignaz Orožen: Das BIsthum und die Diözese Lavant VIII, 1893, (Orožen Vili), 457—159, 453, 460. Herman Wlessner: Gurker Urtare, 1951 (Wlessner), MI, 378/31. ' Jakob Obersteiner: Die BlschÖIe von Gurk, 1969 (Oherstelner), 101. • Wlessner, 242, •••/•. • Wlessner. 339/140. » 1295 Henrik MakovSek. 11 Heinrich Appell — Gerhard Pferschy: Urhundenöuch des Herzogtums Steiermark IV/3, 1967, 337—338. Hans Plrchegger: Die Unterstelermark in der Geschichte Ihrer Herrschaften, Gülten, Städte und Märkte. 1962 (Untersteiermark), 213. '• Wiessner, 268. Listina 4. VII. 1318, Arhiv SRS. JOZE KOROPEC, VITANJSKO ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO DO 17. STOLETJA

*(f»"»

**• 4•1•

«it zemljiško gospostvo 4 kmetije v Vitanju ter gradi=a Lušperk in Lindek," leta 1333 od Henrika in Ferhte Tanner za 4 marke srebrnikov (marka = 160 srebrnikov) kmetijo s podložnikom Braekezevim sinom na »Burk«, ki je bil nasproti Lušperku." Vse to se je pozneje odražalo v pestrem zboru podložniških družin v raznih podro=jih. Vitanjsko cerkev je 1329 vodil ve=ni vikar Konrad." Vi- karje pri vitanjski cerkvi Petra (1342 sancti Petri) in Pavla so nastavljali šmar- tinski župniki. Leta 1348 je kupil takratni vitanjski župnik 4 kmetije ob Je- senici (Jazzenitz) pri Sp. Doll=u od Klavža Lemberškega, Andrej Pux pa namenil študentskemu samostanu za h=er 3 posesti pri Vitanju, Paki in na Pohorju." Leta 1353 je obljubil škof štajerskemu deželnemu knezu, da bo na- meš=al upravnike v oba vitanjska grada z njegovo privolitvijo.18 Leta 1364 je podelil škof vitanjskemu zemljiškemu gospostvu 3 dvore pri Skomarju (1338 Scomer), dobil jih je od vitanjskega župnika.1* Leta 1369 sta sprejela Vulfing na Grajeni in njegova žena Kunigunda, vdova po Ulšalku Loesnicerju v fevd z izjemo bivališ=a v starem gradu vse posesti, ki jih je preje imel Kunigundin prvi mož.10 Isto leto so poravnali spor med škofom in Oertelom iz Slovenjega Gradca zaradi krških fevdov pri Vitanju.*1 Leta 1371 je namenu vitanjski žup- nik z drugimi =lani bratovš=ine Marije žalosti neke posesti Jakobovem .oltarju v konjiški cerkvi." Leta 1376 je obdržal škof za vitanjsko zemljiško gospostvo tisti delež luSperške trdnjave, ki so ga preje izro=ali v fevd. Tudi je kupil njivo ob Hudinji od Popla Vitanjskega.1' Krški škofi so se v Vitanju radi zadrževali." " Oberstelner, 138. " Wlessner, 397/•. » Oroien vili, 41»—420. » Oroien VIII, 420. " Orožen VIII, 420—421, 470—471. " Oberstelner, 182. " Oroien VIII, 421. Oberstelner, •. " Wlessner, «2/277. " Wlessner. 402/27». " Oroien vin, 421. " Wlessner, 2M. " Wlessner, 242. g

V letih 1403 in 1404 je ukazal novi krški Škof Konrad III. (1402—1411) po- pisati vse oddane krške fevde.*1 Pri Vitanju so uživali te fevde takole: Jurij Lemberški — kmetijo Podbreznik (Pirkaech) nad trgom Lindeški — kmetijo Navršnik (Wurh) na Lošperku Herman Puecher — kmetijo pri Vitanju, še 1413 Janez Puecher — dvor v Arcah (Erczt) pri Socki (in der Aynot) Janez Loški iz Slovenjega Gradca — 2 kmetiji na Kozjaku (Gosyach) Herman Turner — puš=o Podpe=an (under dem Stain) v Lipi ter 5 kmetij v Lipi (kmetijo Lip=ek — Lypen), v Bukovi Gori (Puech) pri Ljubnici, v Straži (Wart) in «Pyrkch« Haydel Stain — 7 kmetij pri Breznu (kmetijo Ga=nik — Nogacz), Trnovljah (Vinare — Weinczurl), Lošperku in Spodnjem Doli=u Janez Soteski — 8 kmetij pri Vitanju Ulrik Zre=ki — travnik, domec (= kmetijica) in 10 kmetij pri Hudinji (Kueden), Ljubnici (Lubnicz), Spodnjem Skomarju (Skomir), Zgornjem Sko- marju (Klain Skomir), Paki in Razboru (Raswer) jugozahodno od Slovenjgradea Ulrik Senk iz Vitanja — dvor in 10 kmetij v Breznu (kmetijo Slivnikar — Sliembnik), Socki, Gorici (Goriczen) pri Socki, v Bukovi Gori, v Ljubnici, na Podstenìci pri Stenici in v Rovih (Rouih) upravnik Konrad iz Globasnice — dvor in 10 kmetij pri Vitanju, v Bukovi Gori, na Graci

" Krtka fevdna knjiga, prepis ur. Pavla Blaznika — zanj se mu lepo zahvalim: 7Í. 70', 79—79', 213', 222, 22S, 226, 227, 230', 132', 233, 234, 237'. 238', 239—239'. » Oroïen Vili, 464—4B8. " Wlessner, 241—va, 337—341. Hans PIrchegger: Die Herrschaíten des Bistums Gurk In der ehemaligen Sildstelermark Archiv lür vaterländische Geschichte und Topographie 4•. 1•5•, 5—32. M(llko) Kos; Gurker Urbare — Hermannn Wlessner, Zgodovinski

Urbar leta 1404

E SS «.Ji '- > \, ?Ê • 0 S ta ~- •.-•1 LH • E" X a.

Podstcnica pri Stenici Sub Sten.iz 6 5(2) V Prelogah pri Veliki Ravni P rei •• k 1 1 Cerenjak v Breznu Natscheremt 1 1 Velika Raven in planicie an der Eben 2 K on ga k pri Veliki Ravni Rosperg 3(2) Mo=enik v Breznu Motschil 2 Brezen Fresen 3 1 0,5 Plankl v Breznu Polan 1 Stenicnik na Stenici Sttenhof 1 Slatijek v P;iki Slatin Pisk v Sp. Doli=u in Pysko 1 Rot v Sp. Doli=u Rot 1 Cretnik v Breznu Schriet 3(1) 1 Podjavorje pri Sp. Doli=u Sub Jawr 10(5} 1 Kozjak Kosyak G S (2) 3 Lošperk pri Sp. Doli=u Lasperg 6 8(3) Paka Pakh 4 5(1) 1 1 Pohorje Pacher 14 17(6) 1 Jeseniea pri Sp. Doli=u Jassenitz it 10(1] Via vel am Wee 1 1 Zaburk pri Stranicah Saboy 1 1 MakovŠck v Ljubnici Mayendorf 1 1 Turnšck v Ljubnici Apud Turrim •) 6(2) Kona=ni k v Pa ki Konnt.sch 5 5 3 Rakovcc pri Hudinji Rako wet z 2 2 1 1 Ledinek v Hudinji Ladin 7 6(2) Bukova Gora pri Skomarju pey der Puechn Sì 3(1) 1 Dravšnik v Hudinji Deren vel Derebin 3 4(1) Zgornje Skomarje in parvo Skomer 7 R S Spodnje Skomarjo Sub S komer (1313 s. Lampreth) 7 R Mrzdovnik v Hudinji Mersydol 2 2 Beškovnik v Hudinji Vvsch 3 arhidiakonove ( ^ župnikove) posesti li) 11 Šmartno (1265 s. Martinus) in s. Martino R 10(2) Žabja vas (1375 Chrotendorf) Chrottendorf 7 Corica pri Socki Goritzen 4 underm Rain 1 Razdelj Rasdal 6 Skoflek v Strmcu pri Voiniku Bisrhofshof 1 Strmec pri Vojniku (1236 Nova ecclesia) Aput ecclesiam Hu d inja pri Strmcu pri Vojniku Hod in 3 3 Polže (1361 Pulsach) in Pulsach 4 4 Vi tanj ska vas vi lia 17 183 175(31) 4 17 15,5 20 36 Trg Vitanje 43 10

Sedanja Mana imena. znana že v 15. In 16. stoletju hiSnc Brezen St. Il Moeenik 1404 Motschil 28 Strm=nik 1527 Stermschek 31 Dobnik Í403-4 Aicha 33 Slivnikar 1402-4 Süembnik 35 Smre=nik 1542 Smeretschnik 37 Plankl 1404 Polan 40 Leänik 1404 Haslach 43 Podleäec 1404 Hasiach 47 Oprešnik 1542 Opreschnek 52 Tu=man 1404 Teuschmann 55 Brodej 1502 Prode 57 Vrbnik 1404 Werbnak 58 Cretnik 1404 Schriet 65 Cerenjak 1404 Natscheremt

HuAinJa 2 Kri=aj 1404 Kritsche 10 ZavrSnik 1404 Sabernik 12 Bogati Mrzdovnik 1404 Mersydol 13 Ubogi Mrzdovnik 1404 Mersydol 17 Bogati BeSkovnik 1404 Vysch 21 Ubogi BeSkovnik 1404 Vysch 23 Planäak 1404 Alpe 24 Stari Planäak 1404 Alpe 25 Planski Johan 1404 Alpe 26 Dravšnlk 1404 Deren vel Derebin 28 Skrlovnik 1404 Skrili enik 33 Ahomik 1404 Ekhem 37 Ledinek 1404 Ladin 46 Stoderžnlk 1404 Stodrasnik 47 Igerc 1404 Ekhern 51 Kamenik 1404 Gamenlk 59 Zadnji DravSnik 1404 Deren vel Derebin 60 Prednji DravSnik 1404 Deren vel Derebin 61 Kušar 1502 Kuschar 77 Sko=aj 1502 Schkortzei 78 Kos 1502 Kus 80 Ov=ar 1502 Schwaiger 97 Kotnik 1502 Gatnik

Ljubnica 3 Tu=man 1404 Ten tsch mann 10 Založnik 1502 Salosnlk 11 Rezar 1502 Raswar 14 Makovšek 1404 Mayen dori 17 Kokli= 1544 Khakhlttsch 18 Tepej 1404 Tuppè 25 Vrane 1404 Branitz 27 Turnšek 1404 Apud Turrim 28 Gavger 1502 Gauger 29 Ober= 1404 Wertz 37 Ravnik 1404 Eben 42 Jan=iE 1404 Janns 47 Bukovnik 1404 bey der Puechn 49 Jazbenik 1413 Jas web 51 Poto=nik 1502 Pach 67 Rebrnik 1404 an der Leitten 68 Ardenik 1502 Hardnek •07.• KOROPEC, VITANJSKO ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO DO 17. STOLETJA 11

hišne Pak a št. 1 Svarošck 1404 am Portel 2 Spodnji Svaro. Sek 1404 am Portel 9-111 Kren k ar 1544 Kreìnker 11 Lu Sa ne 1527 Loschan il?. 19 Stok ar 1404 Stokker 20 Eneni k 1404 Enczclas 24 Po=ivavnik 1542 Potschiwalschek 25 Ta=ic 1404 Tasche t z 26 Poh orni k 1404 Fächer 40 Volavc 1542 W ola wetz 41 Vecko 1404 Vetschelmak 42 Slatijek 1404 Slatin 44 Praprotnik 1502 Praprotnik 45 Poto=nik 1544 Pototschnik 48 Pušnik 1502 Posch nik 49 Ramšak 1404 Rawinschak 51 Brložnik 1502 Barlosnik 5B Urm 1404 Wurm 59 Mlinšek 1404 Milinschriik 02 Mati=ak 1404 Mate in der Kor,tatsch 63 Vrajck 1404 Braynak 65 Kušer 1502 Kuschar 67 Kona=ni k 1404 Konatscn.ik 68 Kona=nik-Pepek 1404 Konatscnik 70 Mlinšek 1404 Milinänik

Spodnji Dolif 3 Slatinsca 1404 Slatin 5 Pisk 1404 ••••• 9 Rüt 1404 Rot 13 Hvavc 1404 Quali 14 Korcj 1404 buba curie 15 Knrmijek 1404 • rey men ach 16 Medved 1404 Medved 22 Kcrmcjek 1404 K rey menarti 23 Koncev Tine 1404 Chuntz 24 Zgornji Konc 1404 Chuntï 25 Zgornji Kermijek 1404 Kreymenach 20 Lop an 1404 Copan 28 Kolar 1404 Wagner 30 Lošpcrger 1404 L•••erg 50 Plamenik 1404 Blasenik 52 Zgornji Prhovnik 1404 Perkon ik 55 Spodnji Prhovnik 1404 Perkonik 57 Ribi= 1404 Vyscher

Stenica 5 Mežnar 1544 Mesner 9 Skutnik 1404 Stutnik 10 Spodnji Bajgol 1404 Wayot 11 Potege j 1502 Pategl 12 Pungartnica 1404 Pawmgarten 23 Meglic 1502 Maglitz 30 Sp. Prevolnik 1404 Prewal 31 Zg. Prevolnik 1404 Prewal 34 Korošec 1502 Koroschk' 35 Steniònik 980 Steni7. 12

Z izjemo vitanjskega trga in vasi ter skupine pri Smartnem so podložniki živeli izrazito na saminah in razloženih naseljih, zato tuAi niso poznali žu- panov. Urbar iz leta 1404 navaja le priimek Suppan v Razdelju, pozna pa fai- ri=a (preco) na Stenici in bivšega sodnika (antiquus iudex) v Vitanjski vasi. Prebivalstva v vitanjski okolici do za=etka 15. stoletja nikdar ni bilo preve=, saj skoraj ni sledov manjših podložniških posestnih enot, nasprotno, proti koncu 14. stoletja je zaradi prevelikih obremenitev Število družin zelo upadlo, kar dobra =etrtina nekdaj samostojnih podložniških kme=kih posestnih obratov je bila osirotela, to so urbarialne k življenje sposobnim kmetijam priklju=ene posesti ali puš=e. Nekaj njih (6) je užival kar upravnik sam. Na za=etku 15. stoletja so morale kme=ke družine biti mo=ne, lotevale so se ustvarjanja novih kulturnih zemljiš=. Urbarialne obveznosti so bile znotraj podro=nih skupin dokaj poenotene. Od kmetije v vitanjski okolici so zahtevali letno najbolj po 38 srebrnikov pravde (census), 24 srebrnikov namesto ovce, 61 srebrnikov namesto praši=a in 6 srebrnikov namesto tovorjenja, rži po 4—6 mernikov (mensura = okoU 26,25 sedanjih litrov), ovsa najbolj od 16 do 20 mernikov, po 5 piš=et, 25 jajc, 20 desk in za upravnika po 1 kuro, 1 =ehuljo lanu in 2 sira, pri Strmcu pri Vojniku po 17 srebrnikov pravde, 30 srebrnikov namesto praši=a, 7 mernikov pšenice, 7 mernikov ovsa, mernik prosa in 15 jajc, za upravnika po 1 kuro, 2 sira, nekaj pšenice, pri Smartnem, kjer so bile za tretjino manjše mere, pa po 20 ali 25 srebrnikov pravde, 3 ali 5 mernikov rži, 13 mernikov ovsa, mernik prosa, 4 kure, 20 jajc in za upravnika po 1 kuro, 10 jajc in nekaj ovsa. Od domca v trgu in vasi Vitanje so zahtevali 3—50 srebrnikov, v vasi še za upravnika po 1 kuro in 10 jajc, od mlinov 60—4B0 srebrnikov. Urbar posebej navaja 15 sirnic: Lo=nik pri Skomarju 4, Skomarje 4, Glažuta »Sub alpe« 1, Rakovec 1, Paka 1, Javor 1, Dobnik 1, Podstenica 2. Na sirnici so redili 14—28 ovac, od vsake so dali letno 15 sirov, upravniku jagnje od 10 ovac, svoje so si jemali tudi volkovi. Obveznost je bila o=itno previsoka, kljub prizadevanju Škofa Kon- rada III. zanje, so sirnice propadle. Najtežje so bile obremenjene kmetije v vitanjski okolici, v davni preteklosti celo še bolj, ko so še dajali ovce, praši=e ter tovorih, kar je bilo sedaj lažje pla=ati z denarjem. V vitanjskem svetu sre=amo že na za=etku 15. stoletja pogostne priimke, zlasti s kon=nicami ak, ik, ec, i=, an, e, uš. Prebivalci so bili v ve=ini Slovenci — doma=ini, izjema je bil na primer Juri Tu=man v Javorju, =e ne on sam pa kakšen njegovih prednikov. Ve= izrazito nemških priimkov v trgu pa je bila le stvaritev nemške gospoš=inske pisarne, na primer: Solltritt, Silberiaist, Lären- chopf, Sawmenstich, Kochleder, Wagengast, Semler. Ljudje vitanjskega sveta so se preživljali s poljedelstvom in živinorejo, =e pa je kakšna druga gospodarska panoga bila pri .kom v premo=i in zna=ilna, se je tak podložnik rad pisal Pungartnik (Podstenica), Mlinšek pri Kona=niku v Paki, Mlinar ob Hudinji, Vagner — kolar (Javorje, Kozjak), Kolar (LoŠperk), in Šnajder — kroja= (Je- senice). V Jesenicah je bila tudi pristava. V vitanjskem trgu bi naj živelo 51 družin, zaradi puš= jih je bilo le 43. Polovica domcev je bila znotraj trškega obzidja, polovica zunaj. V obzidju so bila zgornja in spodnja vrata, znotraj njega tudi škofov dvor, zunaj njega most in Jelševa Loka (Lakken), cerkev pa v vasi. Vitanjsko gospostvo je dobilo od trga za pravdo, od nižjega sodstva in od mitnice letno 15 mak (marka = 160 srebrnikov). Pravde je prišlo na domec najpogosteje po 15 srebrnikov. Tržani, ki jih je vodil trški sodnik (iudex), so živeli precej od obrti in drugih nekme=kih zaposlitev: 2 trgovca, mlinar, 2 tkalca, 2 kroja=a, 3 kožarji, 2 =evljarja, 3 me- sarji — ti so dajali vsak po 7 liber in 15 srebrnikov. V vasi Vitanju so se po- JOZE KOROPEC, VITANJSKO ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO DO •. STOLETJA 13

~C--±v^£me¿¿*t ?Tî*--'

sve=afi obrtnim in podobnim dejavnostim

" Wlessiler, 270. Ohcrsteiner, 193. " Oroien VIH, 4GU. Unlersteicrniark, »i. " Oberstciner, 2Ü7. " Orožen vili. 460, «1. Wiessner. 410/346. ¡.Istini 2532 In C2 5••, Koroäki deielni arhiv v Celovcu (Kda). Kokopls — Handschrift 1•14, Štajerski dei.elni arhiv v Gradcu (Sda). • Oroien vili, 454—457. 14

" Oroien VIII. «56. Oberst einer. 220. Wtessner, 410/353. " Orožen VIII, 46». " Kraka fevdna knjiga — Blaznlkov prepis: «, 72', 74', 73, 78', 78, 79', B5, 85', B6', 37, 87', 89', 92, 97, 98', 101, 101', 103, 101, 105, 107', 109, ¡18. 388, ¡91. 292. 291, 2SS, 297', 300, 301'. " Listina C 2628, Kda. Orožen Vili, 401—462, 508—510. Wieasner, 413/380, 413/381, 113/387, 272. " Oroien VIII, 456. " Listina 7551, Sua. u Orožen VIII, 432—423. M Jože Kotopee: Statenberg In kme=ki upor, CZN 43, 1972, 17. " Listina 6. VII. 1496, Arhiv SBS. Ignai Oroien; Das Blsthum und die Diözese Lavant III, (Oroíen III) 1880, 239—142. Oroien VIH. 107—40Í. J02E KOROPEC, VITANJSKO ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO DO •. STOLETJA 15 tanjs-ko cerkev.42 Takrat je hasnoval Pankrac v Polžah dvor Reinhof kot krški strelski fevd.4* Leta 1501 je postal krški pomožni škof Matej Lang — nato škof 1505 do 1522.u Takoj je prevzel v upravo škofijska zemljiška gospostva. Se isto leto je ukazal posebni komisiji skrbno pregledati posesti in izdelati nove urbarje. Tako je nastal nov krški urbar v naslednjem letu.45 Razlike za vitanjsko zemlji- ško gospostvo med tem urbarjem in onim iz leta 1404 so tu in tam velike. Na- slednji pregled pokaže nove posesti.

Novi podložnih! v urbarju leta 1502

4> *J• • • • »• • • ~> o ï • E i E • • •o •. M D. •. •• *j

Unndcr der binden 1 1 Lešnik v Breznu Hnslnch 1 1 Rezar v Ljubnici Raswar 1 Založnik v Ljubnici Sallog 2 1 Plate pri Creškovi Platt 1 3 1 Sabers •• 2 3 Bev=e Veils H 6 '1 Leypache• (bivši upravnik) 3 2 Dobnik v Breznu Aychach 1 1 Am Sell 1 1 Jazbenik v Ljubnici Jesbnn 1 1 Brdce (1404 Wertz — arhidiakonova posest) Bortz 7 2 (1572 tudi v Ljubnici) Su ritsch (1447—1455 upravnik Friderik 1 • 2 Surich) vitanjski stari grad 11 1 9 urad Luäperk pri Loški Gori Amb t zu Lu sp erg 11 12 med Dravinjo in Padeškim Vrhom Walldanitz 34 30 2 4 3 1 91 64 11 6 23

Pozornosti vredni so naslednji novi priimki: Mulner na Podstenici, 2ag- majster (Pohorje, Lušperk, žaga v Rakovcu), Šnajder (Razdelj), Suster (Raz- delj, Walldanitz), Smid (Walldanitz, vas Vitanje) in Maurer (vas Vitanje). Po novem urbarju je bila kmetija obremenjena za 2 mernika (scheffl) ovsa bolj kot pred sto leti, nov je bil tudi davek (steuergellt) 40—300 srebrnikov, najbolj 80—120 srebrnikov. Nadalje je morala vsaka kmetija pla=ati letno na

" orožen vin. jii. " Unter Steiermark, 215. " Obersteiner, 271. " Urbar Škofije Krke. rokopis — Handschrift 1230, SAa. Wlessner. 264. GV Sammelarchiv loi, Kat. N 60,1, Krka •*, Kda. 16

Sogorniki leta 1502

3« 1 • P to *—*- CL. tis BevEe Veils 71 (42) 0,25—7 155 1—2 najbolj Plate pri Creâkovi Plattberg 10 (S) 1—5 19 Polže Polsach 8 (2) 1—2 11 Novake Newperg oder Nabatzily 9 (5) 1—3 13 Ne wmar khterp erg Il W 1—3 18 Konjiški Breg G aima witzerberg 8 3—7 14 117 230

Vedro je imelo blizu 18,5 sedanjih litrov, pri Strmcu pri Vojniku in Ko- njicah pa za nekatere sogornike že 21 litrov. Pri Bev=ah so imenovali posodo veliko 2,5 vedri merico — merintzen. Vedro se je delilo na 4 žehtnike (sechter). Sogorniki so bili praviloma bližnji podložniki, med njimi Smid v Bev=ah, Led- rer pod Salekom, Edlman in podložnik pri Janževi cerkvici (Sannd Johanns) na Vinski Gori (jugozahodno od Bev=), pa tudi Klavževa (sand Niklas) cerkvica v Bev=ah in pri Konjicah konjiški grajski kaplan. Od leta 1515 je bil upravnik krškega vitanjskega zemljiškega gospostva Ahac Srot iz Kindberga ob Murici {severovzhodno od Brucka na Muri). Leta 1512 se je priženil na Zovnek. Polagoma se je dokopal še do Hebenštrajta v Gojki severozahodno od Slovenskih Konjic in do uglednega položaja v Ptuju. Leta 1524 je kupil urad Pogled in mitnico v krških Lo=ah pri Polj=anah. Za o=uvanje vitanjskega gradu v =asu kme=kih uporov leta 1515 je potrošil 156,5 funtov. Do leta 1528 je vgradil v mali stolp novega gradu in v obzidje okoli upravnikovega dvora (Amthof) blizu 60 goldinarjev.4* " Kraki obrafiun leta 1518, 741, Kda. Oroïen Vin, 4•. Unterstelermark, 6S, •, •, IBI. J02E KOROPEC, VITANJSKO ¡IKMUlSKO GOSPOSTVO DO •. STOLETJA 17

Leta 1527 je prijavil studeniäki samostan 9 svojih podložniških družin pri Vitanju: Svarošek (••••). Oberò (Ljubnica), Lušanc (••••), Medved (Spodnji Doli=), Strm=nik (Brezen) m druge. Vitanjski ¿upnik — ni znal slovenski —• je takrat prijavil 22 cerkvenih podložniških družin. Leta 1528 je bil trški sodnik Lenart Kursner, v trgu je živel tudi =evljar.47 Krški škof je zastavil dosmrtno leta 1530 vso krško vitanjsko posest Ahacu brotu in njegovemu sinu Sigmundu.11* Takrat je živelo pri blizu 270 vitanjskih podložniških družinah 53 hlapcev, dninarjev in dckel.1" Med letoma 1533 in 1545 je imel Ahac v zastavi zemljiško gospostvo Slovenj Gradec.1'" Leta 1542 je Srot poskrbel za imenjski popis vitanjskega zemljiškega gospostva.'1 Imenjski popis iz leta 1542 predstavi 269 družin v vitanjskem zemljiškem gospostvu. V njem so se pojavile Lo=e, namnožile so se posesti pri Lušperku, zmanjšalo se je vitanjsko trško prebivalstvo, ni v njem enot Suritsch in Wal- denitz iz leta 1502. Število puš= je opadlo na osmino, utihnili so mnogi mlini. Na podeželju je bila polovica podložniških družin srednjekme=ka, po =etrtinah pa ko=arska in velikokme=ka. Konjereji so se bolj posve=ali v prometnih legah v Lo=ah, Smartnem, Bev=ah in Strmcu pri Vojniku. Govedoreja je bila povsod po Vitanjskem najpomembnejša gospodarska zvrst, tudi svinjereja je bila raz- širjena. Malo drobnice je bilo pri Strmcu pri Vojniku, Bev=ah in Smartnem, ni= pri Lo=ah, zato pa zelo mnogo v vitanjski okolici, v izra=unanem popre=ju kar 11 glav na družino; pri tem je bilo razmerje ovac in koz 3 : 1. Trške družine so bile — polovica z obrtniškimi priimki — razen treh premoženjsko šibke. Gorninski seznam iz leta 1542 je le pri Bev=ah do neke mere soroden onemu iz leta 1502.

'2 gornina v imenjskih goldinar: ¡ih • .-i u o L. Ml do do do do do do do do do do do o. • 10 15 20 25 30 35 40 45 50 60 a. okoli Vitanja 53 G 24 8 10 1 1 1 1 1 13 pri SI. Konjicah 1 1 eo Bev=e 59 1 15 36 7 18 113 6 27> 23 46 8 1 1 I 1 I 17

Franc Gradenek je prijavil leta 1542 pri Vitanju 21 svojih podložniških družin v trgu in vasi Vitanje, na Skomarju (Kinperk), Stenici (Pungartnik), in v Breznu (Smre=nik, Oprešnik).s- Dvanajst podložniških družin z vitanjskega jugovzhoda je bilo takrat podrejenih Neži, vdovi po Frideriku Rainerju iz Olimja," šest iz Brezna štatenberškcmu zemljiškemu gospostvu." V vitanjski župniji je premogel se Krištof Prag 37 podložniških družin in 41 gorninskih vinogradov. Zgleda, da jih je 1593 posedoval Miha Strassberger in da so dobile svoje središ=e v dvoru Triebhof/" " Seznam glavarine _ Leíbsteuer 1527. •••. ios, Sda. Oroíen Vili. 28. " Obersteincr, SCO. " Seznam glavarine — Leibsteuer 1530. 11. Sda. " Jole Koropec: Srednjeveško gospostvo Slovenj Gradec, CZN 49, 1978, 25. " Imenjska cenitev 1542. ••••, Sda. Imenjska cenitev 1542. ••.'•, Sda. Imenjska cenitev 1541, •••440, Sda. •' Imenjska cenitev 1542, •.19. Sda. •' imenjska cenitev 1542, XXVIIL414, Sda. Untersleicrniark, Z15. Vitanie 1342—15«

kmetje nepremi=nine v imenjskih goldinarjih posesti «j U Ti (od tega) •• £• 3 ti do do do do do • ti tí •M m •s> 10 20 30 40 100

Vitanjsko gospostvo vitanjsko podeželje 134 (27 pušc, 5 sirnic, 5 rut, 2 žagi, 3 milni) 33 G4 37 23 38 45 22 6 23 pri Strmcu pri Vojniku 22 (poltretja km.t poldruga km., dvor, mlin, 2 kleti) 7 11 4 3 9 8 2 22 Bev

1 M 2 4 10 43 5 5 10 6 4 9 1 52 4 6 3 1 231 i O Imenje Rainer . r 57 6 66 6 8 1 55 9 2 76 | H Statenberg v Breznu 2 13 4,5 2 2 2 3,3 2 12 3 20 Krištof Prag 3 11 20 3 5,8 7 17 12 1 4,7 16 2 120 11 6 2 211 20

Po sporo=ilih konec leta 1544 je imela vitanjska bratovš=ina naše gospe 11 podložniških družin v Breznu (Lešnik), Paki (Krenkar, Poto=nik), Hudinji (Kotnik), Ljubnici (Kokli=), na Kozjaku (mlin) in Stenici (Mežnar), vitanjska župnijska cerkev 8 podložniških družin v trgu, na Kozjaku in drugod, vitanjsko župniŠ=e 6 podložniških družin na Straži (Strasperg), v »Warlin«, na Sko- marju, v Ljubnici, ob Jesenici in pri svetem Vidu (Sanndt Veidt) v Hudinji. Za polovico desetine od 32 domcev na Straži — drugo polovico je dobival Adam Lindek v Goli=, vzhodno od Slovenskih Konjic — se je nabralo v vitanjskem župniš=u 14 škafov (škaf = okoli 20 sedanjih litrov) pšenice, 19 škafov rži in 13 škafov ovsa. Adam Lindek jo bil dolžan, da pošlje letno v vitanjsko žup- niš=e po 12 škafov pšenice, 36 škafov rži in 24 škafov ovsa na ra=un sicer ne- znane darovnice nekdanjega vitanjskega upravnika Popla. Kon=no je župniš=e pobiralo še najemnino — •••• 4 goldinarje — za 12 njiv.5" Ahaca Srota je nasledil sin Sigmund Hans Srot (1547—1571)." Leta 1552 je poravnal 336 goldinarjev najemnine za Staro in Novo Vitanje."8 Po naro=ilu krškega škofa Urbana (1556—1573) je moral popravljati oba gradova, starega tako, da ga je nekoliko znižal.5' Njegovo ženo Julijano so zagrebu leta 1561 v vitanjski župnijski cerkvi,80 njega pokopali leta 1571 v celjski župnijski cerkvi." Sigmundov sin Adam je v zvezi z novim davkom od vinskega pridelka javil leta 1572 v Gradec, da ima v kleteh 15 štartinov vina — grajskega, gorninskega in pravdnega, njegovih 69 sogornikov od vinogradov pri Vitanju 689 veder, njegovih 54 sogornikov od vinogradov pri Bev=ah 558 veder, in sicer;

2 veder cu •U S _ - OJ o do do do do do do do do t- • S 10 15 20 25 30 40 45 i pri Vitanju 69 26 22 S 8 2 2 1 10 pri Bev=ah 54 16 16 7 13 2 10 manjša vedra 123

Startin je meril v gradu blizu 420 sedanjih litrov, vedro v gradu in pri Vitanju blizu 21 sedanjih litrov, pri Bev=ah blizu 16,5 litrov.02 V zvezi z novim davkom od ognjiš= je Adam sporo=il med 1572 in 1576, da ima vitanjski grad 4 ognjiš=a, da je v trgu 34 ognjiš= — tudi Sererjevo (brivec) in Smidovo (kova=) — in da žive podložniki ob 254 ognjiš=ih. Vitanjski župnik Ožbalt Piscator je sporo=il ob tej priliki, da sta v župniš=u 2 ognjiš=i, pri cerkvenih podložnikih pa 15 ognjiš=.63 Leti 1588 in 1589 je imel vitanjski župnik Janez Straus težave s Krištofom Pragerjem, ki mu ni poravnal letno po 72 škafov Poplove žitne desetine.61 Ada- mov vitanjski oskrbnik je bil leta 1597 Jakob Miler.« Leta 1599 je Adam spre- " imen J ska cenitev 1544, XLI/G04, Sija. Orožen •1, 139—242. Oroien Vili, 3E5, 387—36D. Untersteiermark, 215. " Oroien Vin, 462. Unterste I erm ark, •. " Oroïen Vili, 4•2. " Oberslelner, 326. " Orožen Vili, 383. " Orožen Vili, 462. " Seznam •••••••• — Bodengeld 1571—1572, • 10. Sda. " Seznam dlmnlne — Raulanggeld 1572—1576, 200, 202, 431, Sda. " Akti deželnega sodiš=a — Landrecth 1411. Sda. " Akti deželnega sodlSca — Land rech t 1421, Sda. J02E KOROPFC. VITANJ5KO ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO DO 17. STOLETJA 21 jel v Vitanju velenjskega luteranskejía predikanta Hansa Doli an s kog •.r,a Okoli lota 1600 so prešlo Gradenekove podložniške družine v okvir zemljiškega gospostva Trebnik v Slovenskih Konjicah.n; 2e leta 1603 je bil gospodar Vitanja Hans Ludvik Wagen,"1- leta 1607 Hans Galler najemnik."8 V tem =asu je bil vitanjski vikar Adam Pisrator. ki mu je velenjski zemljiški gospod prodal leta IfiOñ pusti dvor nad vitanjskim trgom.7n Za Wagnom in Gallerjem so se vitanjski upravniki in najemniki hitro menjavali. Leta 1620 so se zaostrili odnosi med podlož.niki in Lambcrgom, najemni- kom gospostva, najbolj zaradi naraš=ajo=e tlake. Leta 1778 je krški škof vitanjsko zemljiško gospostvo prodal."

DER WEITENSTEINER GRUNDBESITZ BIS ZUM 17. JAHRHUNDERT

Zusammenfassung Die Ubergangslage am Fusse def; Racherngebirges (Pohorje) verband seit der Jüngeren Steinzeit die Population des Dranntales (Dravinjska dolina) ind des Mi- slingtalcs (Mislinjska doling) durch den Weg an Weinslein (Vitanje) vorbei. Von Cdil (Celje) her wurden die Leute auch durch Hödingbach (Hudinja) hierher gelenkt. Bei Weitenstein hielten die Römer gerne an, die Slowenen siedelten sich sehen bei ihrem Vordringen in die Alpen hier an. Genen Ende des 10. Jahrhundert« kam die Umgebung von Weitenstein in das Gefüge des Deutschen Kaiserreiches. Im Jahr 9B0 verlieb der Kaiser dem Markgrafen von Sanntal einen umfangreichen Grundbesitz in der Draumark. Im Jahr 1(• wurde dieser Grundbesitz dem Kloster in Gurk (Kärnten) und danach 1072 dem neuen Bistum in Gurk übereignet. Schon im Jahr 1140 war einer der Mittelpunkte dieses Grund- besitzes auf der Burg Weitenstein, narh dem frühen Verwalter Vito benannt. Der Bischof von Gurk versah die Eurg Weilenstein vor 12H0 mit hohen gerichtlichen Rechten. Seit dem Ende des 13. Jahrhunderts kann die Vergilbe eines großen T'-iles des Weitensteiner Grundbesitzes zum Lehen verfolg! werden. Am Beginn des 14. Jahrhunderts stand der alten Burg von Weitenstein bereits eine neue Burg gegenüber, welche die alte mit der Zeit ganz verdrängte. Unter ihnen entstand der Markt Weitenst.ein beim Dorr Weitenstein. Im Dorfe Weilenstein er- wuchs die Peter- und Pau! Kirche vor 1329, zuerst als Vikariatssitz der Pfnrrgemeindc St. Martin bie Windisch-Graz, bald aber a],i Sitz der Weinsleiner Pfarrgemeinde. 1333 kaufte der Bischof von Gurk fur den Weitensteiner Grundbesitz zwei kleine Grundbesitze Luschberg (Lušperk) und vorläufig Lindegg. erwarb 1364 Besitzungen bei Skomern (Skomarje). was sich später in der bunten Zusammenstellung der Unter- tanenfamilien in verschiedenen Gebieten zeigte. Anfang des 15. Jahrhunderts wurde bei Weitenstein ein Besitztum mit 155 Unter- tanenfamilien an 12 Nutznicsscr als Lehen übergeben. Das damalige Urbarium teilte die 227 Weitensteiner Untertanenlamilien in fünf Gruppen ein. Das waren: der Markt — 43 Familien, Dorf Weitenstein — 17 Familien, die Umgebung von Weitenstein — 131 Familien, die Gruppe um Neukirchen (Strmec) bei Hoehenegg (Vojnik) — 21 Familien — von Lindegg erworben, die Gruppe bei St. Martin (Šmartno) m der Nähe von Windisch-Graz (Slovenjgradee) — 15 Familien. Ein massenweiser Gebrauch von Familiennamen war Anfang des 15. Jahrhunderts selten. Die meisten leben noch heute in den Benennungen der Hausnamen. Mit der Ausnahme des Marktes Weitenstein, des Dorfes Weitenstein und der Gruppe bei St. Martin lebten die Untertanen ausgesprochen in Finzelbehausungen und zerstreuten Siedlungen, deswegen kannten sie auch keine Supane. In der Um- gebung von Weitenstein gab es nie zuviel Bevölkerung, es gibt fast keine Spuren von

'" 1•••• Or oí en : Das Bislhum und [lie Diözese Lavant V, 1834. 204 " Unterbteiermark, 143—143. Orof.en VIII, 4••—-4••. " Orožen VIII. 463. '" Oroien VIII 425 " Abu notranjeavstrljikc vl.itie 1G20 - Cnp. • — •, 42, VII - •8, 1•!1 - •••. VII — 93. IX — ••, 101, XI — 139, XII — 04. Obersteiner, 491. 22

URBANO-GRADBENA ZGODOVINA VITANJA IN NJEGOVE OKOLICE

Jože Curk'

UDK 71/72(0911(497.12 Vitanje) CURK J oïc: Urban o-gradbena zgodovina Vitanja In njegove okolice. (Zusammenfassung: Die Baugeschiente von Vitanje und der Umgebung.) e v za=etku 14. stoletja pripomoglo do statusa trga. Zametki Industrije v 18. stoletlu so vitanjskemu obmociu obnubilali na- prednejši gospodarski razvoj, ki na ga le prepre=ila pretežno na Izgradnji železnic slone=a prometna politika 2. polovice H stoletja, katere stagnant- ne posledice so bile premagane sele po osvoboditvi.

UDC 71/72(091)(497.12 Vitanje) CURK Joie: The Urban-Bull din • History of Vitanje and Its Sur- roundings. .rnmt"e-t • more nrnare"1vp economical development to the rcelnn of Vitonie. But It was hindered bv the traffic policv of the second half of the 10th ccntui-v renowns nredn- mlnantlv on the cnnstmctfnn of raltwavs. whose stagnant consequences have been overcome onlv after the liberation.

Vitanje —• posreden srermieveski naslednik rimske cestne uostaie mansio Uoellae — ima izrazito strateško pod=rtano prometno lefo, ki io ie r>o»oii1a oroerafska izoblikovanost ozemlia med južnimi obronki Pohoria in Savinisko dolino. Ta ie omoçofila, da sta med prometno usodnima Dravsko in Savinisko dolino nastali Se dve vzporedno potekaio=i cestni povezavi med vzhodno Staicr- sko in Koroško. To povezavo sta uresni=evali cesti: Križevec—Stranine—Vita- nje—Loäperk—Gornji Doïie—Turjak—Straže—Slovenj Gradec ter Višnia vas— Strmec—Lem be rg—PreI(a)sko—Velenje—Sos t an j in nato kot pot preko Slemena v Crno na Koroškem, kot cesta =ez Forhtenek, Vodriž in Podgorje v Slovenj

' Joie Curk, dipl. um. Egod-, ravnatelj. Pokrajinski arhiv Maribor. 24

Gradec in kot cesta =ez Lokovico in Re=ico v Letuš oziroma Polzelo, Obe cesti sta morali premagovati po ve= klancev, prva Prevalje pod Stenico, LoÈperk pod Basališ=em in Straže pod Turjakom, druga pa dolg klanec =ez Prel(a)sko pod Vino goro in krajšega med Bev=ami in Velenjem. Cesti je povezovalo ve= pre=- nic, predvsem oba odseka trgovskih cesi Vojnik—Križevee (Križeva gora)— Konjice in Šoštanj—Forhtenck—Vodriž—Podgorje—Slovenj Gradec ter cesti Strmec—Socka—Vitanje vsaj iz 12. stoletja in Velenje—Salek—Huda luknja— Turjak iz leta 1829. Prva cesta je kljub strmemu lošperškemu klancu služila tranzitnemu prometu, saj je kot glavna stranska cesta povezovala celjsko obmo=je s Koroško. Promet po njej je posebno narastel po sredini 18. stoletja, ko se je na južnih obronkih Pohorja in severnih obronkih Kozjaka razvilo rudar- stvo, železarstvo, glažutarstvo, kamnolomstvo in lesarstvo (Vitanje, Brezen, Hudinja, Mislinja, Rakovec itd.). Ceste in promet so pogojile nastanek goste mreže fevdalnih postojank, ki so se ve=inoma zvrstile ob njih: Tabor. Lemberg, Dobrna, Bev=e, Velenje, Šo- štanj, Salek, Valdek, Socka, Vitanje, Frankolovo, Lindek, trgovskih naselbin: Vojnik, Vitanje, Velenje, Šoštanj in cerkva: Stranice, Vitanje, LoSperk, Srednji Doli=, Valdek, Salek, Velenje, Šoštanj, Vina gora, Dobrna in zlasti Nova cerkev pri Strmcu, ki je bila od vsega za=etka sedež pražupnije za obmo=je deželskih sodiš= Vitanje in Vojnik in je torej obsegala tudi ozemlje onkraj trgovske ceste Celje—Konjice—Maribor, leže=e med pritokoma Hudinje in Voglajne Tesnico (Grabljico) in Peš=nico. Vitanjsko obmo=je se pojavi v zgodovini leta 980 in ponovno leta 1025, ko sta krajišnika Viljem I. in Viljem II. Breže-Seliška dobila od cesarja v alodialno posest najprej ozemlje severno in nato ozemlje južno od gorske =rte Stolpnik— Stenica—Kozjak—Smodivnik, ki je lo=evala Junsko grofijo in s tem Koroško od Savinjske marke. Na vzhodu je darovana posest mejila na =rti Planinka— Loška gora—Jamnik—Stranice—Stolpnik na Dravsko marko grofa Rahvina in na alodialno posest grofa Markvarda Eppensteinskega, ki je obsegala današnji konjiški in slovenjebistriški svet. To gospostvo je leta 1043 postalo samostanska in leta 1072 Škofijska krška posest, do katere so Škofje dobili leta 1131 die- cezanske pravice. Obsegu te posesti je odgovarjalo poznejše vitanjsko deželsko sodiš=e, ki je pred letom 1280 dobilo pravico krvnega sodstva. To pa ne volja za cerkveno organizacijo, ki je v severni polovici spadala do leta 1788 pod ämar- tinsko pražupnijo, v južni polovici pa od 2. polovice 12. stoletja pod novousta- novljeno pražupnijo pri Novi cerkvi. Ne oziraje se na to, pa je vitanjsko gospostvo ostalo do prodaje leta 1783 v posesti krške škofije. Kot njegovo središ=e se je že zgodaj razvilo Vitanje. Najprej se je na soto=ju Jesenice in Hudinje razvila vas, imenovana po staroselcu Vitu, ki je kmalu dobila cerkev, nato je nastal grad in kon=no pod njim trška naselbina, ki se je razvila ob zahodnem bregu Hudinje. Cerkev sv. Petra in Pavla se sicer prvi= omenja Šole leta 1329, vendar je verjetno nastala že =etrt tiso=letja prej. Malo je namre= verjetno, da bi Ško- fijska posest ostala dolgo brez cerkvenega središ=a, pa =eprav se to ni povzpelo preko stopnje stalnega vikariata oziroma vikariatne župnije. Za vlade prvega diecezanskega škofa Romana I. (1131—1167) se leta 1140 dolo=no omenja grad Witenstein, ki je dobil ime po bližnji vasi in katerega gradniki Vitanjski gospodje so imeli v svojem grbu tri školjke. Vitanjski gospodje se omenjajo med leü 1107 in 1429, ko so izumrli. Pogled na talno organizacijo naselbine nas pou=i, da se je neko= delila v starejšo vas z župno cerkvijo in mlajšo trško naselbino s škofijskim upravnim dvorom, pred katerim se zaklju=uje tržni prostor in se cesta obrne proti vzhodu, da se onkraj Hudinje sre=a s cesto Stranice—Doli<. Naselbina se leta 1306 orne- JOŽE CORK. UHBANO-GRADBl-NA ZGODOVINA VITANJA IN NJEGOVE - . 25 nja kol, oppidum, kar govoii za zidan in utrjen tržni kraj. Urbar iz leta 1404 našteva v trgu 43 družin in 8 pustot, v vasi pa 17 družin. V obzidju sta obstojali Zgornja in Spodnja vrata, v trgu škofijski dvor, pred Zgornjimi vrati most preko Hudinje, v vasi cerkev. Trg je imel nižje sodne pravice in trškega sodnika. Leta 1502 se omenjajo vislice v Ljubnici pn Stranicah, leta 152!! je bilo obnov- ljeno obzidje okoli Škofijskega dvora, leta 1542 je obstajala bratovš=ina Naše ljube gospe 1er so našteti cerkveni in župniš=ni podložniki, leta 15"5 pa je bilo v trgu 34 ¡n v župniš=u dvoje ognjiš=. Leta 1(305 je vikar Piseaior (Ribi=) kupil od velenjske gospoš=ine pusti dvor na Kebiu onkraj Hudinje, na katerem je sredi IS. stoletja zrastla romarska cerkev Marije pomo=nice na Hriberci. Trg, ki se je razvil vzdolž tržne ulice ob zahodnem bregu Hudinje. je • obzidjem zapiral samo to ulico, ne pa njenega križiš=a onkraj reke s cesto Stranice— Doli=, ki je tekla skozi vas in se za župno cerkvijo obrnila vzdolž Jesenice proti Doli=u. Trski koncept je srednjeveški, vendar kaže njegov hišni fond klasicisti=no podobo. Ve=je trške hiše z baro=nimi zasnovami so zgoš=ene okoli upravnega dvora krške kurije (curia episcopi ali episcopale), manjše pa stoje vzdolž tržnega prostora, ki ga sklenjeno obstopajo. Hiše v središ=u trga so praviloma zidane, one na robovih naselbine pa lesene, šele v novejšem =asu zamenjane v /..danimi. Za hišami se širijo dvoriš=a, dostopna skozi veže. in stoje gospodarska poslopja. Stavbna zemljiš=a so plitva, ker razpoložljivi prostor ni dovoljeval •! obok ¡h par- cel. Na vzhodni strani ga je namre= omejevala lludmja, na zahodni pa hrib. Škofijski upravni dvorec, ki s severne strani zapira tržni prostor, se omenja leta 1404, a je gotovo stal že v 14. stoletju. Bil je tudi fevdni dvore- za krške fevde v tako imenovani Marki. Sestoji iz dveh dvonadstropnih poslopij, ki sta navzven oblikovali severovzhodni ogai trga, navznoter pa oklepata manjše pravokotno dvoriš=e, katerega obzidje so obnovili leta "1528. Od srede 18. stoletja je bil lu sedež gospoš=ine m deželskega sodiš=a. Leta 1783 ga je krška škofija prodala Dienersbergom, nakar je naglo menjaval lastnike. Danes služi pretežno stanovanjskim namenom. Stavba je bila sicer po požaru leía ¡743 baro=no obnovljena, vendar pa hrani koncept in gradbene detajle iz 1. polovice 16. stoletja, zlasti pa igra s svojo visoko os t rešen o stavbno gmoto pomembno vlogo v podobi naselbine. Sklenjeno pozidano tržno ulico obstopajo ve=inoma klasicisti=no fasadiranc trške hiše, kar govori za dolo=eno blagostanje kraja v 1. polovici 1Í). stolelja Vitanje je leta 1820 štelo 77 hiš in 364 prebivalcev, leta 1870 75 hiš in 396 prebivalcev in leta 1910 77 hiš in 336 prebivalcev. Ob koncu 18. stoletja je bil v dvoru sedež gospoš=ine z deželskim sodiš=em m okrajem, v trgu mlin, pri trgu pa od leta 1788 fužina (Leuzendorfi, Mulejj, Steinauerji in zopet Mulej. vse do leta 1911), ki se je pozneje prelevila v tovarno kovanega orodja. V 1. polovici 19. stoletja so bili v trgu: gnspoš=inska cestninska postaja, tnvialka in ubožnica s špitalom, v 2. polovici stoletja pa je trg dobil poštno dostavo in postal upravni sedež rudnikov in železarn v Vitanju. Podlogu in Sopoti ter kraj 6 letnih sejmov. Ob koncu stoletja se je poleg kova=ije ob Hudinji razvilo še ža- garstvo in lesna trgovina, vendar pa je izpad prometa zaradi zgraditve koroške železnice leta 1863 in mislinjske leta 1892 povzro=il stagnacijo sicer obrtno ži- vahnega trga. Med trškimi hišami ima štev. 49 lep portal in veliko, banjaslo obokano vežo, ,v" 5'^ 'Probno vežo ter zalornljeno, obokano stopniš=e, štev. 56 ima rizalitno poživljeno klasicisti=no fasado, štev. 6!) ima klasicisti=no fasado in letnico 1801, stara šola iz leta 1871 ima drugo nadstropje iz leta 1907, nekdanja šulferajnska sola pa je iz leta 1895. Izven trškega jedra stojita vsaj dve omembe vredni hiši. Prva, nadstropna, s Štev. 31, ki stoji na južnem koncu trga, je iz 16. stoletja. Hrani polkrožen kletni portal s posnetim robom m ima lesene strope. Druga 26 CAS0PI3 ZA ZGODOVINO IH NARODOPISJE ST. 1/1••1 hiša s ätev. 92 stoji nad odcepom ceste proti Stranicami. Ta ima v kleti masivne oboke s polslopi, v nadstropju kapelo z okraSenim obokom, pred =elno fasado pa enoramno stebriš=no stopniš=e, ki vodi na altan. To je stara beneficiatila hiša GaSperia Jožefa Zamblika iz za=etka 18. stoletja, ki hrani na podstrešju letnico 1750. Lokacijsko slikovito vendar skromno naselbino obdajajo 4 pomembni ob- jekti: dva gradova in dve cerkvi. Gradova stojita južno od trga obakrai Hudinie na dveh strmih skalnatih gri=ih, med katerima se prebijata reka in cesta proti Strmcu. Stari grad. ki se posredno omenja že leta 1107, neposredno pa leta 1140, stoji na levi (vzhodni) strani reke. Nastal je v zadnji tretjini 11. stoletja, bil maja 1201 zaradi potresa porušen in kmalu nato obnovljen, nakar je služil svojemu namenu prav do za=etka 17. stoletja. Njemu nasproti je že v 2. polovici 13. stoletja nastal drugi grad, ki so ga leta 1301 škofom izro=ili Strassburgi. Ta grad se leta 1322 imenuje Novi grad v nasprotju s sosedniim Starim gradom. Gradova so do leta 1429 upravljali Vitanjski gosDOdie. Osem let nato ie enega od niiiu zavzel Jan Vitovec, medtem ko se ju Turki leta 1473 niso lotili. Med leti 1515—1528 je grajski upravnik Ahacij Srot porabil za utrditev Novega gradu, kler so obnovili Mali stolp in obodno obzidje, okoli 200 funtov. Leta 1560 je Hans Srot popravil oba gradova, pri =emer ie obzidje Starega graAu nekoliko znižal. Leta 1575 sta imela gradova še 4 oeniiš=a, vendar na so morali Starega že na za=etku 17. stoletja opustiti, saj ga Vischer kaže leta 1680 že kot z drevjem porastlo razvalino. Mani utrieni vendar obsežnejši Novi erad pa je služil svojemu namenu vse do julija 1748, ko ga je zažgala in uni=ila strela. Danes spo- minjajo na oba gradova le še razvaline. Od Starega gradu so na soodnji terasi ohranieni ostanki vhodnega stolpa ter obzidanega predgradja s sledovi stano- vanjskih in niže leže=ih gospodarskih poslopij, na naivišii kopi pa ostanki grajskega jedra z osrednjim stolpom (s preko 2 m debelimi zidovi) in palacijem, ki ga je že prerastla ruša. Romanska gradnja z zna=ilnim fugiraniem stikov med lomljenci in z nekaj svetlobnimi režami govori za niegov nastanek po letu 1201,

Ladja s 4 zašiljenimi okni ¡n 2 stranskima portaloma iz =asa njenoga oho- kanja je brez talnega toda z ven=nim zidcem iz istega =asa. V ost fasade je baro=no oblikovan pravokoten portal iz leta 1930, gotsko okroglo okno m hm, katerih vrhnja ima obliko križa. Pod mlajšimi ometi je ohranjen staro,s, gotski iz za=etka 14. stoletja. V cerkev je vzidanih ve= nagrobnikov iz 18. m 1!). s.o- letja ter 2 rimska napisna kamna. Najzanimivejša je ladjina južna stena v kateri je ohranjeno visoko locirano romansko okno. ki so ga v pozni gotiki pre- delali s tem, da so ga mo=no podaljšali navzdol. Vse kaže, da so to steno predi- rala tri taka okna Se pomembnejše pa so freske, ki jo krasno v 2 plasteh, bpod- nja plast predstavlja starejšo podobo sv. Krištofa in mlajšo Križanja, obe podani v' zgodnjegotskem risarskem slogu iz 1. polovice 14. stoletja, zgornja plast, pa votivno podobo z donatorjem in letnico 145. ter stoje=i podobi svet.mka m svete opatice. Medtem ko sta kapeli baro=ni, zakristija nezanimiva in presbiteri^ raz- giban s 4 prislonjpnimi oporniki in •. zašiljenimi okni z neogotskim kros-ovicjcm. pa je zvonik v celoti gotski, opremljen s 4 zašiljenimi zvonovimi biforami. s tri- kotnimi stenskimi =eli s 4 kamnitimi vodnimi hljuva=i in z osemstrano pirami- dasto streho. Ker je bila v zvonikovem pritli=ju do 2. polovice 18. stoletja zakristija, je vhod vanj dosegljiv le po mlajših kamnitih stopnicah. Ladjino notranjš=ino pokriva frenasti obok. Njegovi nosilci oblikujejo 4 pare plitvih kapel, katerih zahodnega zaseda pevska empora, vzhodni orevaja v prizidani kapeli, eden od vmesnih pa obsega stranska vhoda. Ladjo je prvotno pokrival raven lesen slrop, na zahodu pa je od gotizacije okoli leta 1500 dalje imela napol zidano pevsko ••••••, katere ostanki so še vidni. Arhitektura presbiterija je križno-rebrasta. Po=iva na geometri=nih konzolah in se ^t'ka v 2 okroglih rozetastih sklepnikih. Bitoma stenska niša z arhitektonsko obliko- vano osrednjo konzolo in s sledovi prvotne poslikave ie iz za=etka 15. stoletja. Presbitf-rijeva marmornata oprema je delo ing. arh. Cirila Zazule iz leta 1972. Zvonikovo pritli=je pokriva podolžna banja, ki je verjetno šele iz okoli leta 1600. Tristrano sklenjeni kapeli =lenijo pilastri z gredama, pokrivata pa banjasta oboka. Cerkveno notranjš=ino pomembno bogatijo freske. Severno steno ladje po- krivajo prizori iz Marijinega življenja in Kristusovega trpljenja, ki jih je sredi 15. stoletja naslikal neznani tirolski slikar preko starejše, komaj še ohranjene slikarske plasti iz 1. polovice 14. stoletja. Na slavoloku so freske ohranjene celo v treh plasteh- iz 1 pol • stol., iz srede 15. stol. in iz leta 1522, ki predstavljajo cehovske znake kova=ev in mesarjev. Presbiterijev obok pokriva renesan=na figuralno-ornamentalna slikarija ¡z 2. polovice 16. stoletja. Od opreme so omembe vredni vsi 4 zlati oltarji v ladjinih kapelah, k, so ,z let 1661-1665. So skladni po svojih oblikah in u=inkoviti s svojo rjavo-z ato poslikavo. Oltarji hranijo ß oltarnih slik, od katerih je oni na oltarju Vseh svetnikov naslikal leta 1662 upravnik konjiškega gospostva m deželni zakupni.; •soli za konjiški in slovenjebislriški okraj Simon Juda Stupan. Avtorji oltarjev m ostalih slik niso poznani. Za tabernakljastima oltarjema v kapelah visita sliki slovenjegraškcga slikarja Janeza Andreja Straussa iz okoli leta 1770. Na zakristijskem oratoriju visi s cvetli=nim tihožitjem poslikan oltarni antependij od istega slikarja ter 5 slik poznobaro=nega Križevega pota. Glavni oltar se ni ohranil no v zgodnjebaro=ni ne v neogotski izvedbi iz leta 1868. Vendar pa v presbìteri stoje 4 baro=ne plastike iz delavnice konjiškega kiparja Mihaela Poga=nika iz =etrtine 18. stoletja in visi ovalna slika Oznanjenja, katere baro=ni avtor ni znan. Leta 1810 obnovljeni zvonik hrani bogato okrašen baro=ni zvon, ki ga je leta 1691 ulil Celjan Nikolaj Urban Bosct. Cerkev je obdajalo poko- pališ=e, kjer je do leta 1839 stal kamer s kapelo sv. Mihaela. Severno od cerkve stoji Župniš=e iz leta 1845. Njegovega prednika so leta 1473 umcili Turki, a je bil do leta 1487 nanovo pozidan ter je leta 1575 premogel dvoje ognjiš=. 28

Na gri=u Keblu nad trgom stoji božjepotna cerkev Marije pomo7nice na Hriberci.

prizmati=nim zvonikom in na jugu prislonjeno nadstropno zakristijo. Preprosto zunanjš=ino bogati na fasadi rimski reliefni kamen, v južni ladjini steni portal z letnico 1658, v presbiteri j evem zaklju=ku pa tri deloma zazidana zašiljena okna. Izrazite poznogotske znake kaže tudi zvonik. Preprosto notranjš=ino kra- sijo freske akad. slikarke Eide Piš=an=eve iz leta 1940. Oprava je skoraj v celoti delo vojniškega podobarja Martina Spillerja iz let 1861—1864. Zanimiv je risan križev pot, delo nazarenskega slikarja J. Carola iz Mtinehna iz leta 1864. Zup- nis=e je iz konca 18. stoletja. Vanj je vzidanih 6 rimskih kamnov (miljnikov in epitafov), na vrtu pa leži kos sarkofaga. Vrh cestnega klanca je v eskarpo vzidan kamnit dvojni križ s =rkami GLIAB v spomin na podrožno cerkev sv. Križa, ki se omenja leta 1391 in so jo podrli leta 1802, da je napravila prostor cesti, 'ki so jo sem prestavili iz Polen. Cerkev je imela predložen zvonik, pravokotno ladjo in kvadratast presbiterij ter je bila po vsem sode= že iz 13. stoletja. V soteski Tesno južno od Stranic je vdelana v izsekano skalo sivomarmorna ploš=a, ki pravi, da so ta odsek ceste zgradili v letih 1803—1805 pod vodstvom grofa Filipa Welsperg-Reitenaua in deželnega svetnika Ignacija Kunstija. Takrat so prestavili trgovsko cesto s trase pod Konjiško goro na Križevski klanec, imenovan tudi Križeva gora. Najdba 5 miljnikov v Smoleh ob glavni cesti dokazuje njen rimski izvor, obenem pa tudi govori za to, da je biia trasa =ez Bukovlje in Poleno, ki jo je do IB. stoletja uporabljala trgovska cesta, le njena stranska smer. Dalje ob cesti stoji vrsta jablan, na katere so februarja 1945 Nemci obesili 98 talcev in enega ustrelili. Nižje ob cesti v Grabnu stojita spomenika z imeni žrtev. Pod njima je ohranjen razcep nove in stare trgovske ceste, ki je vodila preko Bukovlja in Polene v Konjice. Tu Se stoji kamniti most iz =asa cesarja Karla VI., ko so okoli leta 1720 obnovili cesto Dunaj—Trst. V Frankolovem stoji župna cerkev sv. Jožefa, pri kateri je leta 1787 nastala kuracija. Cerkev je bila zgrajena med leti 1787—1789. Imela je obokan presbiterij in ravno krito ladjo. Leta 1822 so zakristiji nadzidali oratorij, leta 1827 do 1828 pa dvignili in obokali ladjo, prizidali oba predzidka in uredili cerkveno fasado. Opravo, ki je bila sprva iz opuš=ene samostanske cerkve v Zi=ah, je sredi 39. stoletja zamenjala Vrenkova, ki še danes služi svojemu namenu. Cer- kev je preprostega jožefinskega koncepta. Sestavljena je iz pozneje obzidanega nizkega prizmati=nega zvonika, pravokotne ladje, 3/8 zaklju=enega presbiterija in južne nadstropne zakristije. Zunanjš=ina in notranjš=ina sta baro=no obli- kovani. Dekorativna poslikava je od Franca Vipotnika iz leta 1928. Skoraj ce- lotna oprema (4 oltarji in prižnica) je delo doma=ina Jožefa Vrenka vulgo Mastnaka iz let 1840—1870 z nekaj baro=nimi pa tudi mlajšimi plastikami. V cerkvi visi troje slik iz 17 .in 18. stoletja, ki so iz ži=ke kartuzije. Župnia=e iz leta 1783 je bilo leta 1874 prezidano. Ko so leta 1862—1863 zgradili prvo šolo poleg cerkve, so podrli pravokotno kapelo sv. Trojice iz 17. stol., ki je stala v parku severozahodno od cerkve. Kapela, ki se izrecno omenja leta 1724, je do leta 1789 nadomeš=ala župno cerkev. Kmetija Landeker pod razvalinami gradu Lindeka je ostanek bivše grajske pristave, katere severni del so v 1. polovici 19. stoletja podrli. Okoli hiše so še vidni ostanki obzidja. Romarska cerkev sv. Trojice na Gojki pri Frankolovem se je razvila iz kapele, postavljene leta 1841—1843 zaradi romanja k Vrenkovemu reliefu sv. Trojice, izdelanemu leto prej. Ker je postala kapela kmalu premajhna, so med leti 1847—1849 zgradili pod Vrenkovim vodstvom sedanjo cerkev tako, da so kapelo obdržali kot presbiterij in prostor poleg nje kot zakristijo. Leta 1852 do 1853 sta bila zgrajena zvonika, pokrita z zvonasto-laternasto plo=evinasto streho. Leta 1863 je Jakob Brollo poslikal presbiterij, leta 1893 je cerkev dobila kamniti tlak. Oprava je vsa iz 3. =etrtine 19. stoletja. Najmlajši del cerkve je zahodni JOZE CUHK, UHBANO-GliAlJBKNA ZGODOVINA VITANJA IN NJEGOVE... 31 del zakristije, prizidan leta 1907. Sestava cerkve je obi=ajna: pravokotna ladja z zvonikoma v fasadnih ogalih, ožji in nekaj nižji 3/8 zaklju=eni presbiterij in velika južna nadstropna zakristija. Zunanjš=ina je preprosta, glavni portal nosi letnico 1849, zakristijska pa 1843 in 1907. Notranjš=ino pokrivata kapasta oboka. Oprava (3 oltarji in prižnica) je Vrenkovo delo iz let 184S—1868. Za glav- nim oltarjem visi preprost relief Marije m Jožela, ki =astila sv. Trojico, iz leta 1841), pri katerem se je božjepotno =aš=enje za=elo. Podružna cerkev sv. Marjete na prelazu Loške gore (Locczperg, Landsberg, Lansperk, Losperk) v Spodnjem Dolt=u je enotne postgotske gradnje iz 2. polovice 16. stoletja. Morda je nekoliko mlajša zakristija, zagotovo pa pevska empora, ki je enako kot glavni portal nastala v za=etku 18. stoletja. Vojniški grad- benik Vinko Grein je cerkev leta 1893 stati=no utrdil. Takrat je bilo ugotovljeno, da je cerkev obdajalo obzidje. Patrocinij in pridevek »na jezeru« vzbujata do- mnevo, da je sedanja cerkev imela srednjeveško prednico, morda ve=jo kapelo, ki je nastala v bližini rimskih gradbenih ostalin. Cerkev sestavljajo pravokotna ladja ter enako širok in visok, ovalno zaklju=eni presbiteri j s prizidanima severno pritli=no zakristijo in južnim prizmati=mm zvonikom. Zunanjš=ina je preprosta. Ladjo in presbiterij osvetljujejo visoka, zašiljena okna, zakristijo kam- nito okvirjena in s kovano mrežo opremljena okna, zvonovo etažo pa zašiljene line. Ladjo =lenijo 3 pari polstebrov, ki nosijo grebenasti obok s 3 navideznimi sklepniki. Presbiterijev obok je podoben, le da je brez polstebrov m »sklepni- kov«. Dragoceno opravo sestavljajo 3 zlati oltarji iz 1. polovice 17. stoletja, ki nramjo 4 so=asne beneško vpiivane slike. V zvoniku visi zvon s pantrovim i ri- zom iz 16. stoletja. Baje je iz lludinje nad Vitanjem. Cerkev predstavlja dober primer sožitja renesan=nega stilnega hotenja in gotske oblikovne tradicije, ki je zna=ilno za našo 2. polovico 16. stoletja. Zupna cerkev sv. Florjana v Srednjem Doliuu, pri kateri je od leta 1788 kuracija in od leta 1873 župnija, se prvi= omenja leta 1490. Najstarejši del sedanje cerkve je ladja, ki je vsa iz 17. stoletja. Bila je ravno krita m imela je 3/8 zaklju=en presbiterij. V 1. polovici 18. stoletja so prizidah kapeli, vendar je ve=je prezidave cerkev doživela šele potem, ko je postala župna. Leta 1805 so prizidali zvonik, leta 1810 obokali ladjo, leta 1820 vzidali pevsko emporo leta 1827 prmdali zakristijo z oratorijem, leta 1856 preobokali presbiteri: m leta 1889 preobokali levo kapelo. Ko so vzidali pevsko emporo, so postavili oba zvomkova pritli=na prizidka ter uredili zunanji dostop na pevsko emporo in v zvoniK. Kon=no so leta 1914 podrli stari presbiterij z zakristijo in zgradili sedanji cerkveni zaklju=ek onkraj obeh kapel. Proti severu obrnjeno cerkev sestavljajo: prizmati=en zvonik z obojestranskima prizidkoma, stara pravokotna ladja s ka- pelama, nova ladja s stranskima ladjama in 3/8 zaklju=eni presbiterij s pritli=no zakristijo. Zaradi mnogih pove=av se je cerkev spremenila v prostorsko sestav- ljenko brez enotnega koncepta. Zunanjš=ina in notranjš=ina nista posebno za- nimivi. Desno kapelo krasi tektonsko uporabljeni štuk ,z 2. =etrtine 18. stoletja, «oroden onemu v cerkvah v Velenju in Šoštanju. Oprava je podobarska m iz 19. stoletja. V zvoniku visi madžarski zvon iz Vojvodine, ki ga je leta 1589 uhi Anton Novotny. Zupniš7e iz leta 1791 je bilo leta 1877 dvignjeno v nadstropje. Ob cesti proti LoSperku stoji Žagmajštrova kapela, slopasto znamenje iz 18 stoletja. Dalje ob cesti je graniten spomenik iz leta 1955 v spomin na proboj 4 bataljonov 14. divizije dne 14. 2. 1944 z Basališ=a na Pohorje. 2e pod losperskim klancem stoji Vidmarjev križ v spomin na leta 1308 od Francozov ustreljenega doma=ega župana. . Podružna cerkev sv. Mohorja nad Srednjim DoìiSem stoji na severnem ob- ronku Kozjaka. Prvotna kornozvoni=na stavba je ohranjena v zvoniku in presbi- teriju sedanje cerkve, ki predstavljata dejansko staro cerkev brez njenega za- 32 «• še vedno okoli 6 m'visoko. Proti vrhu se tanjša. Na mnogih mestih je pre- drto • ležiš=i tramov od prislonjenih lesenih konstrukcij. V tej podobi spominja grajska zasnova bolj na tabor kot na grad. Ohranjeni sta Še dve trapecasti od- prtini, prekriti z ravnima prekladama - nekdanja vhoda. Zidava je relativno Pravilna in romanska Kakšno je bilo grajsko jedro, hišasto ali stolpasto, se ne ve. Vsekakor pa kaže grad po konceptu =e že ne po nastanku na veliko starost, ki sega morda še v 11. stoletje. Jamnik, ki je v nasprotju z Lušperkom stal onkraj medgrofijske meje, torej že v konjiškem gospostvu, se pojavi v zgodovini leta 1342, ko so pod njim Postavili kapelo sv. Pankraeija. Vischer nam ga kaže kot neutrjeno preprosto dvonadstropno poslopje z majhnim obzidanim vrtom, poleg katerega stoji ve=ja kapela z zvonikom. Ohranjenih je le še malo sledov: temelj glavne stavbe, na- S1P obzidja in izsušen ribnik. Za gradi=em desno je vodila strma, stopnišeno dodelana pot do jame, katere zadnji del je služil kot zavetiš=e. Precej od gra- dua je stala grajska kapela sv. Pankraeija. Dr. Avguštin Stegenšek je cerkev okoli leta 1907 še videl. Sestavljali so jo: pravokotna ladja z grobnico, ob levi strani prizmaticen zvonik in na vzhodnem koncu 3/8 zaklju=eni presbiterij. K ]adjini fasadi je bila prizidana veža. Gradi= je obdajalo obzidje s stolpi=i. Jam- 34

Vitanjska gospoš=ina pa je leta 1781 postavila novo glažuto, ki jo je leta 1795 Prodala Rajmundu Novaku. Temu sta kot lastnika sledila sin Ignacij in vnuk Rajtnund. Od njega jo jo kupil Celjan Jožef Wokaun in jo leta 1874 opustil, ker se je posvetil izklju=no gozdarstvu. Pozneje je Wokaunova vdova posest prodala grofom Thurnom. Od steklarne je ohranjena samo še stara upravna stavba. Vitanjsko obmo=je se nam torej predstavlja kot orografsko zanimivo prehodno ozemlje, ki je odigralo tudi dolo=eno histori=no vlogo, saj se je v 11. in í¡¿- stoletju znašlo ob tromeji velikih upravnih enot — grofij. To je pogojilo zgodnji nastanek fevdalnih postojank, med katere je šteti zlasti Vitanje in Dobrno, ki sta kot brežo-seliški in bogonski alod prešli leta 1072 in 1147 v krško Posest- Tako je krška škofija že sredi 12. stoletja združila ve=ino opisanega ozemlja in ga v dobršni mori ohranila v svoji posesti do 18. stoletja. Med fev- dalnimi postojankami je gotovo najzanimivejši v i tan j ski Stari grad, središ=ni grad s stolpastim jedrom, ki je propadel okoli leta 1600, nato Lušperk, taborski firad nepravilnega tlorisa s kamnitim ob/idjem in napol lesenim bivalnim jedrom, ki je bil leta 1502 že razvaljen, in Irštajn, manjši kastelast objekt, ki je bil že pred letom 1404 opuš=en. Omembe vredni pa so tudi Lindek, ki se pojavi sredi 13. stoletja in je nastal zaradi ceste, ki so jo po letu 1241 proslavili z rovskc na straniško traso, vitanjski Novi grad s stolpastim palactjem iz konca 13. stoletja, ki je obrambno dopolnil Stari grad, in kunjski dvor v trgu, ki je Prevzel upravne in fevdne funkcije krške škofije za njeno posesti v povirju iludinje, Voglajne in v Marki. Po izvoru srednjeveški so bili še Jamnik, Socka m Makovo, medtem ko so ostali gradi=i in dvori novoveški, ve=inoma iz 16. in ,-î- stoletja. Od naselbin je le Vitanje statusno doseglo stopnjo trga, pomembnejše prometno središ=e pa se je razvilo tudi pri Novi cerkvi, kjer se je odcepila stara celjska obvoznica preko Kožne doline v dolino Savinje. To so na zahtevo Ce- ljanov in Vojm=anov leta 1524 prepovedali uporabljati za tranzitni promet, Pozneje pa so jo s pre=nico povezali z Vojnikom in s tem prekinili njeno povezavo z Novo cerkvijo. Ce je bilo v srednjem veku Vitanje nesporno upravno lr> sodno središ=e opisanega ozemlja, pa so se v novem veku razvila še druga središ=a gospoš=in s sedeži deželskih sodiš= v Lembergu in Ranšperku, ter po- Werìjev v Vitanju, Dobrni, Saleku, Gorici in Roženberku. Isto volja za cerkveno organizacijo. Medtem ko je severna polovica spadala P°d Šmartinsko pražupnijo oziroma vitanjsko vikanatno župnijo, pa je južna Polovica od 2. polovice 12. stoletja dalje spadala pod pražupnijo v Novi cerkvi. Iz te se je leta 1623 izlo=ila Dobrna kot vikariatna župnija, medtem ko so vse ostale samostojno kuracije in poznejše župnije nastale šele v jožefinski dobi ^ed leti 1786—1789. To so Skomarje, Stranice, Srednji Doli=, Frankolovo in sv. Jošt na Kozjaku. Mod cerkvami so umetnostnozgodovinsko zanimive župna in Marijina cerkev v Vitanju ter podružne cerkve na Kozjaku, na Loški gori in na Zavrhu. Poleg njih pa so omembe vredne tudi izginule podružne cerkve: sv' Križa na Križevi gon oziroma v Križevcu pri Stranicah, ki se je morala lpta 2802 umakniti trgovski cest. Konjice—Vojnik—Celje, sv. Pankracija pod J amnikom \z iela 1342 ki so jo uni=ili leta 19U, in zgodnjebaro=na sv. Trojice P" Frankolovem, ki so jo porušili leta 1862. Med njimi je bila najzanimivejša leta 1391 omenjena cerkev .sv. Križa, katere kvadratast oltarni prostor je go- vor'l za postromanski =as njenega nastanka v 2. polovici 13. stoletja. Iz povedanega spoznamo ustvarjalno odzivnost obravnavanega ozemlja, v «ateri se zrcali njegova izrazito prehodna lega z mrežo prometnih poti, pove- zUjO

LITERATURA

Hans Pirchegger: Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München 1962. Krajevni leksikon Slovenije III. Ljubljana 1976. Janko Orožen: Zgodovina Celja in okolice I. Celje 1971. Ivan Stopar; Razvoj grajske arhitekture na slovenskem Štajerskem. Ljubljana 1977. Ivan Stopar: Vitanje. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije 93/1979. Jože Curk: Sakralni spomeniki na obmo=ju ob=ine Celje in Slovenske Konjice. Topografsko gradivo I in IV. Celje 1966 in 1967. Jože Curk: O urbanisti=no-gradbenih zasnovah trgov in mest v Posavinju, Ob- sollju in Posavju. CZ 1962. p. 225—254. Jože Curk: Slovenj e štajerski trgi in mesta v 19. stoletju. CZN NV 15/1979. p. 208—263,

DIE BAUGESCHICHTE VON VITANJE UND DER UMGEBUNG

Zusammenfassung Die Umgebung von Vitanje stellt sich als ein orographisch interessantes Durch- gangsgebiet vor. Es spielte eine gewisse Rolle in der Geschichte, weil es sich Im 11. und 12. Jahrhundert an der Grenze dreier grossen Verwaltungseinheiten — Graf- schaften — befand. Diese Tatsache bedingte die frühe Entstehung der feudalen Stütz- punkte, unter denen sich besonders Vitanje und Dobrna befanden, die als alodiales Eigentum der Grafen von Fricsach-Zeltschach und der Grafen von Bogen in Jahren 1072 und 1147 in den Besitz des Bistums Gurk übergingen. Auf diese Welse hat das Bistum Gurk schon in der Mitte des 12. Jahrhunderts fast das gesammte, hier behan- delte Gebiet bekommen und bis in das 18. Jahrhundert behalten. Unter den feudalen Objekten sind die interessantesten: die alte Burg von Vitanje, ein konzentrischer Bau mit turmartigen Kern, der um 1600 verfiel; Lušperk, eine taborähnliche Burg von unregelmässigem Gnmdriss mit einer steinernen Ummauerung und halb hölzernen Wohnkern, die schon Im Jahr 1502 verfallen war; und Irätajn, ein kleineres kastel- ähnliches Objekt, das schon im Jahr 1404 verlassen war. Lindek aus der Mitte des 13. Jahrhunderts entstand wegen der damaligen Umleitung der Kommerzlalstrasse von der Trasse über Rove auf die Trasse Über Stranice. Die neue Burg von Vitanje mit dem turmähnlichen Palatium aus dem Ende des 13. Jahrhunderts bereicherte die Verteidigungsmöglichkeiten der alten Burg, Der Verwaltungshof im Markt diente aber als das Amtshaus des Bistums Gurk für seine Besitze im Quellengebiet von Hudinja und Voglajna und in der Mark. Auch Jamnik, Socka und Makovo waren des mittelalterlichen Ursprungs, die anderen Schlösser und Höfe sind aber neuzeitlich, am meisten aus dem 16. und 17. Jahrhundert. Unter den Siedlungen erreichte nur Vitanje die Marktrechte. Ein genug wichtiges Verkehrsmittelpunkt entwickelte sich aber auch bei Nova cerkev, wo die alte Umweg- strasse von Celje abweichte und durch Rožna dolina nach Savinjska dolina führte. Diese Strasse hat man auf das Verlangen von den Bewohnern von Celje und Vojnik lm Jahr 1524 für den Gebrauch im Transitverkehr verboten, später aber mit dem Vojnik verbunden und auf diese Weise ihre alte Verbindung mit der Nova cerkev abgeschafft. Wenn im Mittelalter Vitanje als das verwaltliche und gerichtliche Sitz des behandelten Gebietes galt, entstanden in den folgenden Jahrhunderten noch andere Zentren der Herrschaften und der Landgerichte in Lemberg und Ranäperk und der Burgfriede in Vitanje, Dobrna, Salek, Gorica und Roženberk. Dasgleiche gilt für die Kirchenorganisation. Die nördliche Hälfte gehörte unter die Urpfarre Šmartno bei Slovenj Gradec beziehungsweise die Vikariatspfarre Vitanje, die südliche Haltte aber seit der 2. Hälfte des 12. Jahrhunderts unter die Urpfarre von Nova cerkev. JOŽE CURK, URBANO-CRADRENA 7.r,ODOVINA VITANJA IN NJEGOVE ... 37

In dieser entwickelte sich im Jahr lf>28 die Vikariatspfarre Dobrna, alle anderen Kurnlicn und Pfarren entstanden aber erst in der Joseph ini sehen Zeit in den Jahren JJ86—I78S). pjas s¡n¿ ñkomarje, Stranice. Srednji Doli=, Frankolovo und Jost na Kozjaku. Unter den Kirchen sind kunxthistorisch interessantere Objekte: die Pfarr- kirche und die Marien-Kirche in Vitanje und die Filialkirchen an Kozjak, auf der Loška gora und in Zavrh. Neben ihnen sind erwähnungswert noch die verschwunde- nen Filialkirchen: des hl. Kreuzes am Križna gora beziehungsweise im Križevec bei Stranice, die im Jahr 1•02 der K nm m erzin Istrasse Konjice—-Vojnik—Celje weichen niusste, des hl. Pankratius unter Jnmni!; aus dem Jahr 1342. die im Jahr 1011 ver- nichtet wurde, und die frühbarocke der hl. Dreifaltigkeit bei Frankolovo, die im Jahr 1862 abgetragen war. Unter ihnen war die Kirche des hl. Kreuzes am meisten interessant. Ihr quadratischer Altarraum sprach für ihre Entstehung in der postroma- nischen 2. Hülfle des 13. Jahrhunderts. •••; dem Gesagten geht eine relativ grosse Aktivität des behandelten Gebietes hervor, in der sich seine Offenheit, fusend auf dem Slrassennctz, das Podravje mit i osavinje und Štajersko mit Koroško verbindet, bekundigt. Die industriellen Ansalze •• Rakovec, Vitanje. Hudinja und Mislinja zeigten schon im 18. Jahrhundert die weitere wirtschaftliche Orientierung des Gebietes an, das aber wegen der Verkehrs- politik der 2. Hälfte des m. Jahrhunderts, mit dem Ausbau der Eisenbahnlinien durch ravska und durch Mislinjska dolina, in eine Stagnation fiel, aus der sich erst nach aer Befreiung wieder löste. 38

POSEST VETRINJSKE OPATIJE NA ŠTAJERSKEM (ok. 1145—1786)

Jože Mlinaric"

UDK 332(0911(497.12) :271.I (436.523 Vetrinj)» 1145/1786« MLINARIC Jože: Posest vetrinjske opatije na Štajerskem (ok. 1145 Ao 1786). (Zusammenfassung: Besitztum der Abtei Viktring in der Steiermark um 1145—1786.)

UDC 332(091)(497.12) :271.1 (436.523 Vetrinj). 1145/1786« MLINARIC Jože: The Possession of the Abby of Vetrinje (Viktring) in Sty ria (about 1145—1786).

Vetrinjska opatija, edina ustanova cistercijanov na koroških tleh, ustanovljena v letu 1142 od grofa Bernarda Spanheimskega, strica tedaj vladajo=ega koroSkega vojvode Ulrika L, in poseljena po menihih iz lotarinškega samostana Villars (Vilerium Melense), ter matica v letu 1234 ustanovljenega samostana Kostanjevice na Dolenjskem, je s svojo obsežno posestjo po Koroškem, Kranj- skem in Štajerskem odigrala pomembno vlogo v gospodarskem življenju, s svojo kulturno dejavnostjo pripomogla k dvigu civilizacijske in kulturne ravni v živ-

• Dr. Joie Mlinaric, arhivski svetovalec Pokrajinskega arhiva Maribor. JOŽE MLINARIC. POSEST VETRtNJSKK OPATIJE NA ŠTAJERSKEM . . . 39

jenju tedanje Evrope, pri =emer naj omenimo samo njenega opata Janeza (1312—1345), prvega koroškega in najpomembnejšega zgodovinopisca tedanjega casa, zlasti s svojimi inkorporiranimi župnijami po Koroškem pa odigrala vidno vlogo v cerkvenem življenju.' Vetrinj kot ustanova • i sterri j ano v, katerih dejavnost je bila rnoeno usmer- ja tudi v gospodarstvo, saj je kmetovanje bilo eno izmed zelo pomembnih na- • reda,- sicer sprva ni bil mo=no dotiran, vendar je zlasti z darovi že v nekaj esotlcfjih postal važen gospodarski =initelj ter je bil konec 12 stol. in v •• stol. najbogatejši samostan v celovški okolici na Koroškem.3 Osnovna dota- ma samostana je bila vsekakor na Koroškem: v Rožu in na Ljubelju, v okolici attnitza, zahodno in severno od Vrbskcga jezera, po zgornjem Koroškem, pri ' • vjdu ob Glini ter v bližini Celovca in vzhodno od njega.* Vetrinj je razen sa ze od leta 1200 užival na vseh svojih posestvih pravico imunitete, ki mu •>° je potrdil v letu 1207 kralj Filip. Samostanska zemljiška politika pa je v =asu e« 1201 in 1246 na ozemlju slovenske Koroške zasledovala predvsem cilj arondacije zemlje v bližini samostana: na obmo=ju Ribnice (Reifnitz), ob Vrb- ^m Jezeru, v Rožu in v okolici Celovca.,! Samostan je pri tem poskusa! bolj aljeno zemljo in tako. ki je bila raztresena po raznih krajih, odprodati ali Pa jo zamenjati za zemljo, ki je ležala bliže samostana. ¿e v prvih letih svojega obstoja si je samostan pridobil posest tudi na jerskem, o =emer bomo govorili kasneje, 1er zemljo na Kranjskem. Vez med jegovo koroško in kranjsko posestjo je bila pomembna pot, ki je vodila preko dob-T PrÌ Humberku (Ibllenburg) 1er Bda bi bil odprt za vse, tako za revne kakor za bogate, za tujce kakor 0r aPine 7 je 4 " ' vendar se od nikogar ne bi smelo za to ni=esar terjati«. K temu sta V P°deli' samostanu še posest, da bi iz njenih dohodkov mogli samo- vzdrževati z t' most in ga popravljati." S temi daritvami si samostan ni samo vzd°-0V'' ?rostc Poti h kranjskim posestvom, temve= je prevzel nase skrb za zevanje poti in oskrbo popotnikov, kar je bila ena izmed pomembnih nalog, SI J'h je red zastavil.» a Kr m , anjskem si je vetrinjski samostan pridobil posest predvsem na dveh ¡mel t "• °k0li Preddvora Pri Kranju in okoli Spitali=a pri Motniku, koder je udl in zavetiš=e za popotnike. Oba omenjena kraja sta postala gospodarska raVna cenlTa veca? tamkajšnjih posesti, ki se je zlasti z darovi kasneje sila po- ten,-a' °bdcbvalno zemljo pa si je samostan pridobil na obeh obmo=jih z in- lvnim kr=enjem. Obsežno posest je bilo mogo=e v redu upravljati le z dobro

str. ••_•^„!5••,|••', BcliräEf zur Cesr-hiohte ries Zisterzienserklosters Viktrine:. Carinthla IB, 1933, 40 ,„ •,. ••_ str. 5—• 5T«—•••'in «i Gcs(hlchte Kärntens bis 1335 II (1246-1335), Klagenlurt 1329. str. •»—îM. 329—331, M,-.:-.<°W07.Ro4ch '"ä—1•34 •, S ntvPr. wGeschichte der Cistercienserabtei Viktrtnn in Kaerntcn In der Zeit von * I i r ei!ai' " ien 1953 Uipkopts v Komikern deielnem arhivu v Celovcu). • FT „ - beschichte und Wirken der Weissen Möm-he. Köln 195B, str. 23! si. ,tr-XX3c • Cradf• za zBodovino Slovencev v srednjem veku V, LJubljana 192B (= Cr. V), ' c/v1"."1 °- <"•> Carinthia 133, 1933, sir. 99—1O0 " A ', • str XXX St- »M. ¿• •• hp Ml>nutt";nta histórica ducatu* Carlnthiae IV 1. KlaRenfurt 1906 (= MUC IV ]>. tr ul omni ari5S|tu_' bus tam paupcrlbus niiam /dlvttlbus tam alienis quam Indigente liber palest " MDr'n,*11"41'1 •• «llqun propter hoc exifiatur,- ' lkitaIV "' st IB0,). str 109-110. " v iiv.i.pr*vl' ••• • "t ex eo pons Idem, cum necease fuertt. renaretur . ... v¡J>avi („„,;„ m«ï 454 in lise si Je samostan pridobil od eroflcc Hedvike li •••••• 5 kmetij v iput Wtj>parh>, kl pa se kasneje ne omenjajo vet |Gr. IV, it. 339. str HB). 40

" Prim. W. Krallert, o. c, Carinthla •, 1936, str. 5-B. " Gr. IV, it. Î35, str. 131. " Grangia }e bila novost, ki so Jo vpeljali v gospodarstvo clstercijancl In Je bila dvor z zemljo, ki sa Jo menihi obdelovali sami In • svojimi hlapci. S pove=anjem posesti se Je veäalo tudi Število granglj pri posameznih samostanih. S red läie g rang 1J e Je bil gospodarski dvor In stanovanja bratov laikov, ki so obdelovali zemljo pod vodstvom upravitelja gospodarstva («ran- gier lus), ki Je gospodaril po navodilih samostanskega celerarlja. Sprva granglje niso smele biti od samostana oddaljene ve= kakor dan hoda. S=asoma pa so ti dvori razpadli na podloinlskc kmetije (L. J. Lekal, Geschichte..., str. 237). » Gr. IV, St. 323, str. 170—171. » Gr. V, it. 17, etr. 12—13. " MDC IVI. fit, 1960, str. 173—174. H. Pirchegger, Der Besitz der Kärntner Klöster und Pfarren In der Steiermark. Carlnthia I, 1S1 (ISSI), str. 516-SI7. " Gr. V, ¡t. 798, rtr. 381—383 in it. 808. etr. 386—387. 11 MDC IV/1, fit. 2306, Str. 414. " W. Krallert, o. c, Carlnthia 126, 193B, Str. 11—12. " J. Zahn. UrkunAenouch des Henogthums Steiermark I. Graz 1873, Et. 237, Etr. 244—245. Fr. Kos (Gr. iv, it. 183, etr. 108) meni, da gre za Kurjo vas pri Lovrencu na Pohorju, kar pa Je malo verjetno. J02E MLINARIC,' POSEST VETRINJSKB OPATIJE NA ŠTAJERSKEM . .. 41 pove=ati bodisi z darovi ali z nakupom, saj potrdilna listina Inocenca III. z dne 19. marca 1202 navaja poleg Miklavža (Brunnen) tudi še »Oberenhof« in »Donnansdorf«,41, ki ju listina iz leta 1237 postavlja v okolico Ptuja (circa Bettowe). V omenjenem letu je namre= salzburški nadškof Eberhard II. zamenjal z vetrinjskim opatom Arnoldom svojo desetino na Koroškem za vasi pri Ptuju: dve vasi z imenom »Domia(n)storff«, vas »Brvnne« in vas »Oberendorf«.2* Za samostansko posest na Štajerskem (in universis prediis in Marchia.positis) je avstrijski in štajerski vojvoda Leopold VI. izdal v letu 1202..listino, s katero je Vetrinju odstopil vse tiste pravice, ki bi mu (vojvodi) šle na njegovih posestvih, in mu obljubil zaš=ito posesti po svojih sodnikih in defenzorjih.** Od doslej naštete .posesti na Štajerskem se v letu 1394 omenjajo kmetije pri Miklavžu na Dravskem polju (Sand Nicla niderhalb Marchpurg), ko jih je samostan podelil svojemu oskrbniku v dosmrtno hasnovanje,21 iz =esar bi bilo razbrati, da Vetrinj ni zamenjal vse svoje posesti s salzburSko cerkvijo, aH pa si jo je pridobil po letu 1237. Iz dokumentov tudi izgine posest pri Rogozi in Hotinji vasi. H. Pirchegger je mnenja, da je omenjeno posest samostan zamenjal z gospodi iz Ptuja, ki so od-leta 1363 bili gospodarji bližnjega Pohorskega dvora, za zemljo pri Ho

Samostan Vetrlnj v drugI polovici 17. stoletja

« MDC IV/1, St. 1530, Str. 6—S. M. Kos (Or, V, St. 20,'str. 14) meni, da gre pri »Brunnen« za Studenlcc, kar je malo verjetno. In »DonnansdorN = Domajna?. 11 Samostan je to posest sicer nemoteno užival, vendar je zaradi njene oddaljenosti Imel vsako leto s spravljanjem pridelkov, veliko izdatkov in truda: »... propter rerum dlspcndlum et (atlgam communlter personarum quam/ex loci distancia lpsl cenobio supervenit annls singulis conducendo et Zructus predlctarum possessionum iratrum utllltatibus colllgendo.. .«"(MDC IV/l, St. 2141, str. 243). » Or. V, St. 42, Str. 34. " J. Mlinaric, Gradivo za zgodovino Maribora V, Maribor 1979 (= GZM V), St, GS, "H. Pirchegger, Die Untersteiermark In der Geschichte ihrer Herrschatten und Quiten, Städte und Märkte. München 1962, Str. 22. 42

H Prim, idem, str. •. J. Zahn, Urkundenbuch des Herzog t hums Steiermark •, Graz 1903. ït. •, str. 257. " czM v/•». B 3. Mlinaric, Gradivo za zgodovino Maribora III, Maribor »77 <= GZM •), it. 71. " MDC IV/1, St. 2368, Str. 35T. " W, Krallen, •. •, Carinthia líí, 1S3B, *tr. •—12. 11 J. Mlinaric, Gradivo •• zgodovino Maribora I, Maribor 137S (= GZM I), et. 18. • GZM 1/85. B J. Mlinar«, Gradivo •• zgodovino Maribora •, Maribor 1B7Í (= GZM IT), it. M. Naj omenim, da Je vetrinjski samostan Imel le pred letom 12« namen pridobiti si i vinograda, enega na danaSnJi Piramidi (In Monte castri) (GZM L'M). JOŽE MLINARIC. POSEST VETIÎINJSKE OPATIJE NA ŠTAJERSKEM ... 43

(in der Maclsnicz).'14 V naslednjem 1322. letu je opat Janez kuptl od Ulrika iz Slivnice vinograd severno od mesta (in der Weycrbach), ki pa se ga je samostan v drugi polovici istega stoletja skušal znebiti in ga odprodati, ker je bil pre- dalo donosen. 1368. leta se je namre= opat Nikolaj iz cistercijanskega samostana Villarsa, vetrinjske matice, obrnil na generalni kapitelj v Citeauxu, da dovoli Vetrinju prodajo omenjenega vinograda/''' Kapitelj je dolo=il kosta- nJeviSkega opata Ludolfa in zagrebškega opata Bertolda, da zadevo raziš=eta ln podata svoje mnenje, ali naj se prošnji ustreže. Opata sta priporo=ila v naslednjem letu odprodajo.• 1325. leta je mariborski meš=an Dominik prodal samostanu 40 veder gornine na vinogradih na Vinarskem bregu lan dem Wienner perg). na Ra=jem bregu (eze Raiez) in na Cvajniku (cze Zwenik).37 Iz listine V/, leta 1326 (junij 2fi.) je razvidno, da je tedaj samostan imel vinograd na Krivcu pri Kamnici (pey GribiczV" 1330. leta sledi nakup treh vinogradov Pri Maleúniku, ki jih je do tedaj hasnoval neki 2id iz Melja(!), in dohodkov od dveh hiš v mestu.» V drugi polovici stoletje sledi pridobitev vinogradov takole. 1364 •••• Vctrinj vinograd severno od mesta,4" 1372 si pridobi v fevd vinograd na Male=niku, ki mu ga je podelil komtur meljske komende Nikolaj iz Rad- gone,1' 1382. k-ta prejme v dar vinogradniški kompleks pri Melju,4J 1399 pa v dar vinograd v Zgornjih Košakih od Pavla iz Trcove, vendar si je na njem Pndržal do smrti hasnovalno pravico." Po nakupu prve hiše v mestu okoli leta 1220 nam vir zabeleži v letu 1324 "akuP dohodkov od posesti v mestu (13 služnostnih hiš), kar si je samostan pridobil od Jakoba, zeta vdove po Jakobu iz Gradca.44 1330. leta sledi nakup dveh is • mestu, od katerih je ena stala v Mali Cerkveni ulici,4'' v letu 1355 pri- obitev marke dohodkov od posesti v mestu, kar je samostanu izro=ila vdova po Tamarju Volfhartu.4" 1373. leta proda Maribor=an Matej Kiinig Vetrinju =mž vrta in pripadajo=ega,47 1390 pa Katarina iz Košakov dohodke in pravice nekaterih hiš in vinogradov na mestnem pomirju.4" Da pa je samostan e a l38() z * imel zemljo pri sv. Ulriku (ob mestnih vratih), je razvidno iz listine ,e 2- oktobra istega leta.1" Iz dokumentov je torej razvidna pridobitev =inža številnih hiš in druge posesti v mestu, kar nam izkazuje najstarejši ohranjeni Urbar iz lota 1488. - Pl"idobitcv posesti na desnem bregu Drave, in to pri Ho=ah, je razvidna =et t1 IÍStÍn" •6 leta ¡c manborski meš=an Jakob Cink prodal Vetrinju pol- rto krnetijo in tri domce v Ho=ah.sn 137!) pa je samostan prejel v dar kmetijo tis|V tam' TedaJ ie mariborski kramar Ulman podelil Vetrinju kmetijo skupaj s tuH°' kÍ ^ ^e imel od nJe*i3' v dosmrtno hasnovanje.11 Iz listine iz leta 1394 je r azvidno Pol' 5 ' da je tedaj samostan imel posest pri Miklavžu na Dravskem ku '^ 15 stolotJu> za katerega smemo zabeležiti upad pridobitev posesti, si na- __ pi !e-te slede. Po zadnjem daru v letu H00, ko je samostan prejel od vdove

II GZM m.5g „ i,- Mimarli, Gradivo /.;. /.E.xlovtno Maribora IV. Maribor 1978 [• GZM IV). St. 114. „ «M IV/119. ZM III;7 „ S M • 7S2 „» G^5?-M 11198.

„ GZM IV/74 G2M V/13 .. ^• V.B0. GZM V/35. ni w « •GZM£• V.Í9.' - GZM V/65. 44

» GZM VÍ77 In 84. " GZM V/87. " Orlg. perg. listina HSS, nov. 11. v JioroSfcem deželnem arhivu v Celovcu (= KLa), prlm. Vetrlnjstta koplalna knjiga IÍ1542, it, 354, fol. 243 {= Vkk) v KLa. " Prepis listine 1439, marec 16. v Vkk, Et. 325, loi. 227'—228'. " Prepis listine 145t, oktober I. v vkk, Et. 370, fol. 251. " Prepis listine 1470, mareo t. v VkX, et. 358a, fol. 245'—246r. " Prepis listine 1501, sept. 30. v Vkk, st. 343, fol. 237. " Orlg. perg. Ust. (ät. 5045a) v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu (= SLa). " Gr. V, it. 153, str. 88. V letu un ¡e Kajnbert Cmureíkl oprostil Sentpavelskl samostan pla- =evanja mitnine pri Bistrici (Gr. IV, St. 648, str. 328—329). •'• MDC V, it. 54, str. 28—31). J02E MLINARIC. POSEST VETRINJSKE OPATIJE NA STA.TERSKEM ... 45 et inde sine theloneo atque muta).blb Tu gre torej za polrditev privilegijev, ki jih je samostan v tem =asu že užival. 1278. leta pa je grof Henrik Pfannberžki podelil samostanu prostost mitnine pri Dravogradu, kar sta ustanovi v letu 1286 potrdila Herman in Ulrik Pfannberáka, v letu 1303 pa jo je potrdil grof Henrik Hohenlohe.*,c 1290. leta je samostan od viteza Otona iz Velikovca prejel listino, s katero ga je oprostil pla=evanja mitnine od prazne vinske posode, ki jo je prevažal po Dravi mimo mostu pri Velikovcu. Zaradi tega privilegija je prihajalo do sporov in zato je moral deželni glavar Konrad Aufensteinski samostanu to pravico ponovno potrditi v letu 1332.eï 1291. leta pa je bamberški škof Arnold kot lastnik Mule samostan oprostil dajanja mitnine od vina, ki ga Je prevažal skozi Muto, kar so ponovno potrdili bamberški škofje: v letu 1359 Leopold, lota 1380 Lambert in 1404. leta A)brebt.Bil Na za=etku 14. stol., namre= 1305, leta, si je vetrinjski samostan zagotovil nemoten prevoz vina za lastne potrebe in za pet let tudi za prodajo, vendar za vsako loto le za en =oln. Zato pa se je moral pri Maribor=anih zavezati, da bo mestu dal na razpolago dva =olna, v petih letih zgradil nad mestnimi vrati pri sv. Ulriku stolp ter prispeval svoj delež za utrjevanje mesta, bodisi za delo na mestnem jarku ali na obzidju, ter P° potrebi utrdil zidove pri svojih domcih v mestu."4 Prostost mostnine na mariborskem mostu (pruggzoll) pa se za samostan izrecno navaja šele za leto 1402. Tedaj je vojvoda Viljem ukazal mariborskemu mestu, da od samostana ne terja mitnine, katere je že od davna oproš=en (von alter ist herkamen).6"' Sredi sto- 'etja, 1444. leta, je nato kralj Friderik IV. samostanu dovolil, da nemoteno Prepelje vsako leto po 12 sodov desetinskega in gorninskega vina iz Limbuša Jn Peker skozi Maribor in nato po cesti skozi Dravski gozd in v Vetrinj. O=itno So mu meš=ani te pravice kratili, kajti že v naslednjem letu je bil Friderik Prisiljon posvariti jih, naj upoštevajo zgornji privilegij.1"1 Da so Maribor=ani tudi se kasneje samostan ovirali pri njegovem svobodnem prevozu vina, ki ga je imel Za lastne potrebe, je rax vidno iz dveh listin cesarja Friderika III. iz leta 1492."7 Vetrinj pa so s privilegiji obdarili tudi grofje Celjski kot lastniki gospoš=in "nbuša, Vuzcnice, Mule in Zlemberka. '/. listino z dne 24. junija 1425, izdano -Krapini, je Herman samostan oprostil vsakršne mitnine od stvari, ki jih je arnostan za lastne polrebe prevažal skozi Muto. Samostan pa se je zavezal, da opravil tedensko po eno mašo /a blagor Hermano ve duše kakor tudi duš Jegovih prednikov in potomcev.";• 26. februarja 1438 pa je Hermanov sin grof riderik z listino naznani! mestnemu svetu in sodniku v Slovenski Bistrici, da je Patu Janezu dovolil brez mitnine prepeljati vsako leto po šest sodov vina, pri- e anega pri Limbušu, skozi njihovo mostri.«70 14. februarja naslednjega leta je !derik oprostil opata pla=evanja mitnine in carine od vina, pridelanega pri riboru, Limbušu in Bistrici, in ki ga je prevažal skozi Vuzenico in Slovensko n'Ir •1•0, Za kar S<: ^ bamoslan raoral zavezali, da bo za grofa in njegove pred- e ter potomec opravljal anjverzarij."" 1/ listine z dne 9. maja 1445 je razvila •"a je Friderik samostan oprostil dajanja mitnine od vina, ki ga je pridelal 1 Mariboru, Limbušu, Pckrah in Bistrici in ki ga je prevažal skozi Muto.""

;"; GjM IMO. (••••. 1•1•- Dravograd (oris. perg- listina v KLa), 12BS, maj 28-, Pllberk (kopi)a v Kt.al in 1303 «4« v KI.a). G/M ]I7] jn ortg_ p(,rK nstina v KLa po l:i 5to1 e • i ,i'P '' -I samostan •1 lastnik polovirc mostu ' VelikovcuVellkovcu. KLal i„ ,. • m:iiec M.. Voliperk [kopija v KLn|; 13••. marce 22.. Beljak lorlg. perg. llsilna ..V-, ' april " • v"lSperk (kopija v KI,a|. .,,. 5'-|;'.M• 1••10•• Inlil 11)5. „ "•|•- peri;, listina 1444, januar 10 St. Vid •> Olmi (St- • •) v KLa. 17. ,ÏP P1S U V¡lk- *t -11 V Kl.». tu, Y,"s- •••• letina (• 211(2) v Kl..i .. ' ^epls v Vkk. 4t.4f,5. r H. Ji K' Pcrp. listina v KLa. url«. prie listina (SI • 954] v KLa. 46

# ••**í '••• ^•••••'» ««Ila •TNÇrof»

(|1••*•••

•tilCt «•^»•»••••» »J »itTpínr fuunwin» Am. fou.r «(• 8„£, UttácU

•'-Ví ,¡ , ,/• ... . J

Listina, nastala v letih med 1220 in 1221, s katero potrjuje vojvoda Leopold, da je vetrinjski samostan kupil od mariborskega kožarja Gotschalke hišo v Mariboru (orig. perg. listina v Ko- roškem deželnem arhivu v Celovcu)

Upravno in gospodarsko središ=e vetrinjske posesti na Štajerskem je bil dvor v Mariboru, -ki je bil po vsej verjetnosti identi=an s hišo, ki si jo je samostan pridobil v za=etku 13. stoletja. V listini, nastali v letih med 1220 in 1224, potrjuje vojvoda Leopold, da je vetrinjski opat Konrad kupil od mariborskega meš=ana in kožarja Gotschalka za deset mark hišo z vsem pripadajo=im, namre= z zemljo, vrtom in hlevi (domum cum aliis attinenciis area.videlicet et orto et stabulis) v kraju Mariboru (in villa Marhpurc).70 Táko gospodarsko in upravno središ=e je samostanu, ki si je, kakor drugi alpski samostani (npr. Ad- mont, St. Lambert, St. Pavel, Grebinj, Breze itd.), poskušal pridobiti =im ve= vinogradniških kompleksov v okolici Maribora, bilo nujno potrebno od za=ebka 13. stoletja, ko se pri=enjajo prve samostanske pridobitve posesti v neposredni bližini mesta.71 Dvor je stal na vzhodni strani mesta^ pri t. i. Ulrikovih vratih oziroma Ulrikovi cerkvi ter je bil do ukinitve samostana v letu 1786 njegovo upravno in gospodarsko središ=e, klet in kaš=a. Podobo tega dvora, vendar šele za zelo kasno dobo, nam daje opis iz za=etka prejšnjega stoletja, ki govori o dvonadstropni stavbi s šestnajstimi prostori in kletjo, ki je mogla hraniti nad 40.000 litrov vina. Vsekakor je hiša bila sprva pritli=na in je s=asoma z dozida- vami in prezidavami dobila podobo, kot nam jo slika zgoraj omenjeni vir.7î Na dvoru je prebival oskrbnik in v dolo=enih obdobjih vsekakor tudi služin=ad. Službo oskrbnika so v 13. in 14. stoletju opravljali delno vetrinjski menihi: v letu 1290 Henrik (Hainreich auf der Vittringerhof), ki pa je morda bil laik,7î 1322 in 1323 brat Wyrich (prueder Wyrich), ki ga listina imenuje »hof-

" GZM 1/55. " Glej Str. » J. Mlinaric, Gospos=ina LimbuS pri Mariboru. CZN 47, 1876, str. B&-87. " GZM 11/6$. JOžE MLINARIC, POSEST vETRiNJSKf: OPATIJE NA ŠTAJERSKEM ... 47 maister«, in ki je imel ob sebi Se gorskega mojstra iz bogate in vsekakor vplivne družine mariborskih Künigov Petra (Peler der Chûng der sein perchmaister 'st),Tî Jeta 1353 pa Janez iz Brabanta (frater Johannes de Brabantia), imenovan "rector curiae in Marburga-*.71" V =asu med Joti 1394 in 1399 je bil samostansk: oskrbnik Maribor=an, doma \z Trèovo v Slovenskih goricah, Pavel (Pawie von Teppsau), ki ga viri navajajo kot »des gotzhaws ze Vittring amptman ze March- purg«.'"' Pavle je bil velik dobrotnik Vetnnja, ki mu je volil vrsto posesti, ki Jih je samostanu podelila njegova vdova Katarina leta 1400. Volil pa je tudi " funtov dunajskih denarjev za gradnjo mariborske župnijske cerkve, mino- ri tom pa velel izpla=ati 4 marke.70 Laika sta bila tudi Mihael iz Ibsa, ki je °pravljal v letu 1441 službi oskrbnika in gorskega mojstra (des abbt von Vitt- r,ng schaffer vnd pc-rgmaister ze Marchburg).7'' m Matej Krabath v letu 1474, *' ga vir navaja kot »schaffer vnd anwald zw Marpurg«.7" V novem veku pa Se oskrbniki ponavadi imenujejo »schaffcr« ter so bili vse tja do 17. stoletja skoraj izklju=no laiki. Sele s sredino J7. stoletja se pri=enja v virih vrsta oskrbnikov, vetrinjskih menihov. To si moramo razlagati le s tem, da je z drugo po- nvico 15. stol. .število menihov pri ve=ini samostanov upadlo, saj npr. za ko- ^anjeviški samostan, za ustanovo istega reda kot Vetrinj, vemo, da je malo pred etom 1500 bil v njem en sam menih in da se je število menihov pri=elo ob=utno ve=ati šele z obdobjem protireformacije, torej z za=etkom 17. stoletja.78 Pomanj- anje redovnikov je imeio za posledico, da so mnogi samostani za upravnike vojih posesti nastavljali laike ali pa posesti dajali v zakup. Omenimo naj, da _vetrinjski oskrbnik v letu 1573 prejemal za svojo službo 32 goldinarjev, v ž'tu pa 4 korce (157,5 1) pšenice, 8 korcev (315 1) ajde m rži ter 6 korcev (236 1) ovsa,*" Kakor druge zemljiške gosposke, ki so v Mariboru imele svoje nepremi=- e, tako si je tudi vetrinjs'ki samostan prizadeval, da bi bil zanje oproš=en ;eh davš=in in dajatev in da ne bi bil zavezan bremenom, ki so jih morali no- 1 meš=ani. Na drugi strani pa so si seveda tudi Maribor=ani, ki 90 hasnovali Premi=nine, last zemljiških gosposk in sploh privilegiranega stanu, prizadevali, a se rešijo davš=in od le-teh. Tu jim je bil dobrodošel privilegij vojvode Ru- , a IV. iz leta 1363, ki je Maribor=anom, »ki so jih stiskala razna neznosna _., "Jena in davš=ine« za hasnovanje hiš, omogo=il, da se takih davš=in pri last- "1 le-teh odkupijo 7. osmimi funti. Privilegij je tudi dolo=al, da lastniki hiš, v odkup ne bi privolili, izgube s tem pravico do pobiranja davš=in.K1 Davš=ine zahteva mesta, da tudi privilegirani stan nosi skupaj z meš=ani nekatera ost mena' K0 povzro=ala stalne spore, ki so se v primeru vetrinjskega dvora za- •• predvsem v zvezi z zunanjimi nevarnostmi, ki so grozile mestu od sre- 15 sLolet a ¡n H ' J naprej. V kolikor se je mesto odpovedalo dolo=enim dajatvam k rugim zahtevam do vetrinjskega dvora, pa je zato želelo m zahtevalo re- Ponzacijo. Tako je mesto leta 1305 Vetrinj sicer oprostilo dajanja mestnega

i! i* 5• '»• m 16 Pnm. uren m m. v G5 •. r-. . *». TI. 1«. "•. n. ,. í-í'-M V •. ,. £•'• pertj. listina v KLa. V r,"~'¿"* " Vkk- ä1' leS' '"¡.î33'--234' v Vkk », "um•lu M71, avjjust •., se omenja »schaffcr vnd imviald-, vendar brez imena (prepis V ,¿ " V Kl'a) Val ararli ••• nave<*ent listini se samostanski podložnik Jurij Nati zavete, da se ne bo masce- °5••*>•1|( Î. J , • kl >° Je prestajal v mariborskem vetrinjskem dvoru, k amar •• je velrinjski '• .- v,Bel •• ukaz opata. Jurij je namiet •1 dolf.nik oskrbniku (¡osposcinc Pohorski dvor. "* P„ïï Sa,T1 A "• tase. 28 v Arhivu SRS v Ljubljani a k„" Vetrini, fase. XV. 413 2 (S v ?i T ' KraSkl =elrt - 7••• 1, korec 39,36 l. , ''»Mii ' Prispevki k zgodovin) mer na Slovenskem s posebnim ozlrom na ljubljansko 19 stfl1 zC ül>... " ••M.^,v ' ' VtII. 1954, str. 411 ,. „.„ a\ínYf '99. Ta privilegij sta vojvodi Albreht In Lcnpold z listino 1370. november. SI. vid ia Primer vetrinjske ponesti v Mariboru razveljavila IGZM 1221. 48

11 Glej str. . GZM IU10B In 109. " GZM •1•. " Glej str. " GZM V/BI. Listina 143, avgust 21., Gradec. " GZM V/Ï1. •' Prepis v rokopisu •• (fond mesta Maribora 1/1), fol. Î7r v SLa. Prim. K. Piîec, Utrdbena rabota mariborska, Kronika •, 1979, str. 84 si. " Ibidem, str. 85. " Prepis v rokopisu •••, fol. IT—18r v SLa. *• Prepis v Vkk, Et. 560 v KLa. " Prepis v rokopisu ••14, fol. 1ET. " Ibidem, fol. 17. " Ibidem. foL IB. JQZK MLINARIC, POSEST VETRINJSKE OPATIJE NA šTAJERSKEM ... 49

'atom, lastnikom hiš v mestu, da v vojnih =asih nosijo enaka bremena kot meš=ani.01 Podoben namen je morda imelo pismo kralja Ferdinanda z dne 28, ju- 1'ja 1535, naslovljeno na duhovno in posvetno gosposko, z ukazom, da svoje hiše v mestu v redu vzdržujejo."-' V.si ti ukazi so ve7 ali manj prizadejali tudi Vetrinj, ki je takó od sredine 15. stoletja • mel takó zaradi svoje hiše v mestu kakor posesti zunaj njega ve=je dolžnosti do mesta in so mu bile vsaj v =asu sovražne nevarnosti okrnjene nekatere pravice. Poleg že omenjenega stolpa, ki Ra je samostan zgradil pri sv. Iliriku v =asu od 1305 do 1315, je iz listin iz 'eia 1492 razvidno, du je mesto od samostana ponovno terjalo gradnjo stolpa, "ar je povzro=alo napetosti med obema stranema in je privedlo do sankcije mesta, [ti je samostan oviralo pri prevozu vina. V •••• je posegel tudi Fride- rik •., ki je mestu ukazal, da naj do njegove nadaljnje odlo=itve ne terja od samostana gradnje."' Vetri nj je na dvoriš=u v svojem dvoru imel kapelo, ki je bila na za- miku lfi stoletja posve=ena sv. Florijanu, zaš=itniku pred požarom. Iz do- kumenta v dne 14. maja 1344 je razvidno, da je samostan imel kapelo že pred '°m datumom, le da jo je tedaj hotel pove=ati in prenovili. O gradnji sta se sporazumela opat .lane/, m mariborski župnik Nikolaj iz Eggenberga pri Krem- Ku, ki si je s to pogodbo hotel zavarovati svoje koristi in dohodke kot mariborski zupnik. Listina, ki govori o »super cons-lruecionc cappelle in curia nostra intra muros civitatis Marchbuigensis-i je v glavnih potezah dolo=ala tole. Kapela ne Srno bili višja od ostalih streh poslopja, kakor je to bilo doslej, in ne sme ,rneli zvonika z zvonom, temve= le majhen zvon=ek, ki bo vabil k službi božji. vnod v cerkev ne sme biti s ceste, temve= z dvoriš=a. Ko bo cerkev dograjena m posve=ena, ki pa ne sme imeli ve= kakor le en sam oltar, mora Vetrinj dovoliti vsakokratnemu mariborskemu župniku in kaplanu, da v njej slave dan Proš=enja in obletnico posvetitve kapele, pri =emer gre nabirka ob tistih dneh znamenje, da je cerkev sv. Janeza župnijska z župnijskimi pravicami, župniji. u"i si ne smejo vetrinjski opati, njihovi oskrbniki dvora (curie magistri) ali "commissari!« prilaš=ati tistih pravic, ki gredo le župnijskim cerkvam: ne smejo 'Pojemati legatov za ve=no lu= in ne za maše zadušnice, ne deliti v kapeli akramontov. ne spovedovati, blagoslavljati vode itd. Služba božja sme bili . .P1-'1' lí' med zgodnjo in pozno župnijsko mašo, da bi ne odvra=ala vernikov župnijske cerkve. Duhovnik, bodisi menih bodisi škofijski duhoven, ki bi Çbival v velnnjskem dvoru, je ob to=no dolo=enih praznikih dolžan pomagati župnijski cerkvi in v vsem biti pokoren župniku.BT Se v istem letu na dan '_decembra je salzburški nadškof Orlolf (1343—1365) potrdil zgornjo pogodbo s_ ° Predinne eapelle in cuna abbatis . . . intra muros civitatis Marchpurgen- , "' Vendar je prišlo pod novim mariborskim župnikom Janezom, ki je bil ]i?n°m ludi kanonik v Konstanzi, do zaplelljajev glede gradnje, a že 18. aprila Je župnik na gradnjo pristal, saj so mu po njegovih besedah »zdaj znani g0 ž J'' Pod katerimi naj hi se gradnja dovolila"."" Župniku Janezu, ki svoje ••••,-° fi°tovo nikoh ni videl, sprva o=itno ni bila dana na vpogled zgoraj ta ajeria listina z dne 14. maja 1344. V letu 1510 je kapelo z oltarjem posvetil kaminski škof Lenart (1508 -1530) 1er ji vsem njenim obiskovalcem na ne- er<'. v listini naštete praznike, podelil odpustek, vendar pod pogojem, da ad° j° *a Cerkev (pro bono statu lotius ccclesiae) ali da dajo vbogajme (manus lutrias porrexerint) ""' Ponovno posvetitev kapele v =ast sv. Trojice, Marije

" Ibidem, ful. IB1 .. K»DIJa. papir, v Rl.a „ í,¡rpls Inim 14•2. maier 12., I.m? m 149!. april 23.. t.inz v Vvk v Kl-a. GZM IV.2•. „RZM iv so. ,:„«ZM IV 34 1 repli listine (pep ) li XVII. stol. v Arhivu SRB v LJubljani. 50

J. Mlinaric, Župnija sv. Janeza Krstnlka v Mariboru pod Jurisdikcijo salzburSke nadäko- Hje XII. stoletje — 17BB, str. 127. (Zbornik ob 750-IetniCi mariborsko Skotile ••—1B7B, Maribor 1378.) "• ibidem. »» Vetrlnjskl urbarji v KLa; 1488 (Sign. 3/16); 1502 (Sign. S«3)¡ 1497 (sign. 3/24); 1524 (sign. B/l). Vodno vedro «= 12 =etrt = 15,71 (=etrt = 1,3121); ra=unsko vedro = 48 .vlrUovt • 61,97 - 83 1

ift (• •••^• ivi» rtmèm tyo»f

«Http •»••/ aim ••••••

•raw Ve» ••••• VwiujOirtV»vfr \)¥

l o gorskopravnih zemljiš=ih iz=rpnejši, govori pa tudi o dominikalni zemlji s, ° ^aki, ki so ji podložniki bili zavezani. K dominikalijam je sodila maribor- a niäa s pripadajo=o zemljo in gospodarskimi poslopji (das hauss vnd hot zu 10 b arçhburg), kar je bilo leta 1542 ocenjeno na 400 funtov denarjev. * Urbar ?.ezt razen tega Se zelenjadni vrt pri vratih pri sv. Ulriku (torej tik dvora), JlVo pri mestu, travnik za poldrugi dan košnje pri vinogradu na Ra=jem bregu n Se en travnik za dva dni košnje, leže= pri vinogradu z imenom .Voderly«. V ah tr°£ pa je Vetnnj imel travnik za 10 dni košnje. Krmo je dvor vsekakor po- ^ebovai za svojo živino, ki jo je imel v Mariboru, ter za konje svojih gostov. ad aljc j0 k civoru b0diio 7 vinogradov, med katerimi jih je samostan kar 6 asnoval po gorskem pravu, ležali pa so na obmo=ju od Ra=jega brega na zahodu esla pa do Melja na vzhodu (Rätzer, Weyorpacher, Voderly, Kerspacher,

" '"^njska C(.nllev • dnc , junija 1542 v SLa (sl«n. 40586). 52

Sehlaiffer, Pewnt, Gotschacher).m Naj omenimo, da nam naslednji urbarji iz 16. stol. beležijo od 8 do 9 vinogradov in vir iz leta 1580 celo deset.108 V urbarju iz 1502 je tudi pobliže ozna=ena lokacija vetrinjskih služnostnih hiš, ki jih je tedaj bilo 25, 2 opuš=eni hiši, bilo pa je še pet domeev ter =inž od deželno knežjega uradnega poslopja. Poslopja pa so stala: pri dvoru Vetrinja domec, v Židovski ulici (in der Juden gassenn) 4 domci, v Dravski ulici (in der Tra gassen) hiša, na (Glavnem) trgu (am platz) 2 hiši, ob mestnem obzidju (an die statmawr) hiša, pri župnijski cerkvi in v Stari Grajski ulici (in der alten Pürckgassen) hiša, v Grajski ulici (in der Purcfchgassenn) 3 hiše, v Slo- venski ulici (in der Windischen gassen) pa 7 hiš. Za ostale pa lokacija ni na- vedena.1 M URBAIÌIALNA ZEMLJA

a > VSO Ü • 'S •• •• 6 « 3 3 • • |e S • • •.• •• I. Spodnje Ho=e (Vndcr Koetsch) 8 6 4 1 3 II. Zgornje Ho=e (Ober Koetsch) 14 13 7 2 3 Na Pohorju (am Pacher) 3 3 3 25 22 11 3 9 2

Glede tlake je urbar dolo=al takole. Vetrinjski podložniki so bili dolini pokositi travnik v Ho=ah ter posušiti travo, seno pa odpeljati v mariborski dvor, pri =emer so bili pogoš=eni, kosci pa so prejeli pla=ilo v denarju. Vsak podložnik je bil tudi dolžan opraviti po dva dni tlake na njivah in enako šte- vilo dni ob žetvi. Izmerjena tlaka je bila pa= spri=o majhne dominikalne zemlje malenkostna, pa= pa so bili podložniki dolžni raztovarjati splave, ki so prišli iz Vetrinja, ter les kot tovor prepeljali v vetrinjski dvor. Urbar omenja tudi še dolžnost se=nje lesa za dvor, zlasti za njegove potrebe ob =asu trgatve. Urbar nam beleži 64 enot gorskopravnih zemljiš=, ki jih je hasnovalo 59 sogornikov. Ta zemljiš=a pa so bila na obeh straneh Drave: na Reki (in der Reckenn) 20 enot (18 hasnovalcev), na Zafoštu (Vorst) 36 enot (34 hasnovalcev), v Košakih (Kötschach) 7 enot (6 hasnovalcev) in na Po=ehovi (Poczkau) 1 enota (1 hasnovalec). Vetrinjski samostan si je svojo štajersko posest pridobil v glavnem v srednjem veku ter jo v takem obsegu imel vse do svoje ukinitve v letu 1786. Za- beležimo sicer lahko še posamezne nakupe, ki pa stanja posesti bistveno niso spremenili. Samostan si je v novem veku pridobil še nekaj vinogradov, ve=je število podložniških gospodarskih enot pa je bila posledica drobljenja zemlje. Tudi v novem veku so glavni dohodki samostanu pritekali z vinogradov, ki jih je v okolici Maribora obdeloval v svoji režiji, kakor tudi z vinogradov, Iti ]ih je dajal sogornikom v hasnovanje po gorskem pravu. Se nadaljnja turška nevarnost je od dvora v mestu terjala ve= obveznosti, kar pa je na drugi strani povzro=alo napetosti med obema stranema. Pa tudi mesto, ki je bilo od 16. stoletja naprej izredno obremenjeno z davki in zlasti Še z izdatki za utrjevalna dela, ¡e 2 zavistjo gledalo na privilegije duhovne in posvetne gosposke, ki jih

äaS Vrbar IU ber Vnd VM KDl3Ch d ZU Ma'Ärg•« Vetrini, A^Í^fíflSS**" lase. XV, 414/* v KLa. '' **>*** ° " • •vermerkt den gnmt ••• vor dm hewsem in der etat zu Marchpuvg« (toi. in'-Wf). ••2• MLINARIC. POSEST VRTRIN.TSKF, OPATIJE NA ŠTAJERSKEM ... 53

Ie le-ta uživala, kar je povzro=alo spore med meš=ani in plemstvom ter duhovno fiosposko. Zalo m ni= =udnega, =e moramo zlasti za 16. stoletje tudi v primeru vptrinjskega samostana in Maribora zabeležiti v glavnem le spore in zasledo- vati pritožbe, ki so z ene in druge strani deževale na -deželnega kneza, tako da Ie ta moral pogosto pose=i tudi po ostrejših ukrepih. Tako je ve= kakor desetletje trajal spor med samostanom in meš=ani, iz- m^d katerih mnogi, ki so imeli vetrinjske služnostne hiše, niso samostanu hoteli pla=evati rednih letnih davš=in (=inža). 28. apnia 1540 se je opat Scbastijan Pfitožil v tej zadevi pri mestnem magistratu. V svojem pismu navaja, da ga je 0 tem zavra=anju obveznosti meš=anov do Vetrinja že nekajkrat obvestil njegov oskrbnik na dvoru in da so bile dotedanje opatove prošnje neu=inkovite. Opat Je skušal zadevo urediti na miren na=in, vendar mu to ni uspelo, tako da je Dl1 prisiljen zagrozili s pritožbo na deželnega kneza."0 Mestni magistrat pa je na to pritožbo reagiral šele 2'•. julija in je zahteval od mariborskega oskrbnika samostanske posesti seznam listih, ki se upirajo pla=evanju =inža. Pozivu mesta Ko se sicer odzvali vsi, vendar so nekateri med njimi trdili, =eš da za tako dolž- n°st sploh ne vedo, drugi pa so trdili, da so se dajanju =inža odkupili, pri =emer ^° trdili, da samostan po krivici zahteva za odkup osem funtov, medtem ko 1 bil upravi=en le do enega funta denarjev. So pa bili tudi taki. ki so zavra=ali P'aPer nekatere meš=ane, tako da je moral ponovno pose=i v ta spor že enjeni vicedom,"* vendar je pravda tekla še vse leto 1547 in 1548."" K tr- V1 v meš=anov, da je odkup veljal le 1 funt, moremo zabeležiti, da so Je-ti bili *m0ti' Privilegij vojvode Rudolfa IV. iz leta 1363 jasno govori o 8 funtih, en te vj, _ fia pa sta vojvodi Albert in Leopold izdala v letu 13711 za Vetrinj pri- «|J, po katerem se meš=ani niso mogli odkupiti =inža."7 Isteloeasno pa je med samostanom in mestom tekla še ena pravda: samostan PoJ-smrCÍ !''avrafal pla=evanje šestih funtov za svoj mariborski dvor. Zaradi vic 1?••-'• riav=ne vsote se je 7. julija 1541 opat Sebastijan obrnil s pismom na Sam Krištofa Rešena. V pritožbi navaja, da je vojvoda Viljem oprostil astan pa. vseh davš=in, ker so v mestu sezidali stolp (amen thueren gepautj, gov'h* ^' b'] dolžan lotno P° 4 funtL' denarjev. Zvišanje davka je torej po nje- '" hpsodah nezakonito m proti vsem privilegijem, ki jih je samostan pre-

'.'" )•"•>. faic XV, S91. "• v .Lna r«'*tra 1541 in 1542 kot prillai» (fase. XV. 391). ,„ '«rtnj, fase. xv. aw. m ÌJsm° z dne 19. decembra 1512 (ibidem) "» pi. |• ,et 1543—154« (ibidem), ut il?"10 z dne •. Junija 151* (Ibidem) i» SÌ" '547-151H v tase. 391. ^"m. GZM IV.99 in 1ÎÎ. 54

j el. Opat navaja v pismu tudi nasilne posege v dvor in druge nevše=nosti, ki naj bi jih samostanu prizadejali meš=ani.118 9. septembra istega leta je vicedom ukazal meš=anom, da se zadovoljijo s štirimi funti denarjev in da puste samostan pri njegovih starih privilegijih.11* 21. oktobra je bila nato dolo=ena komi- sija, ki naj bi 3. februarja naslednjega, 1542. leta, raz=istila ta spor.189 Do po- ravnave pa o=itno ni prišlo, saj je upravitelj Štajerskega vicedomskega urada Jurij Kleindienst dolo=il nov termin za razpravo, vicedom Reseli pa je 4. aprila 1543 dolo=il še en rok, namre= 27. maj 1543.• Zahteva 6 funtov je bilo vsekakor samovoljno dejanje meš=anov, saj iz listine, ki jo je leta 1315 .izstavilo mariborsko mesto, vemo, da je tedaj bila dolo=ena vsota 4 funtov.122 Pa= pa v opatovem pismu citirani privilegij vojvode Viljema ni ohranjen, ohranjena je le listina istega vojvode, naslovljena na mariborsko mesto 11. junija 1402, ki od meš=anov zahteva le, da puste samostanu uživati stare pravice, ki so mu bile dane za njegov dvor v Mariboru."5 Tudi v naslednjem 1546. in 1547. letu so napetosti med mestom in samostanom zaradi dvora tekle naprej. V letu 1546 se je opat Bernard pritožil vicedomu, da meš=ani kljub privilegijem, ki da so »že sila stari«, znova In znova delajo samostanu krivico in škodo (previsok davek, zavra=anje pla

•'• Vetrini, fase. XV. 391. "• Ibidem. "• Vetrlnj, fase, XV, 390. "' Ibidem. ,• Prim. GZM lir/••. "' Prim. GZM V/63. JOžE MLINARIC, POSEST VETRTNJSKE OPATIJE NA ŠTAJERSKEM ... 55 vanja =in/a, vdori v dvor ¡\•.).• V pismu z dne 16. januarja 1547 na vicedoma sporo=a opat Bernard, da bo na razpravo zoper meš=ane poslal svojega zastop- nika dvnmcga sodnika Jurija Eysenparta. V dokumentu tudi odlo=no zavra=a Pla=evanje zvišanega davka, pripominja pa. da bi bil trgovec ali kr=mar, ki bi Prebival na samostanskem dvoru, kar pa se doslej po njegovih besedah še ni godilo, dolžan redne dajatve kakor drugi meš=ani.121 Maribor=ani pa •• znali uporabiti povra=ilni protiukrep. Iz pisma opata na deželnega vicedoma r. dne 8. avgusta 1543 je namre= razvidno, tla so odslej iieš=ani samostan ovirali pri dovozu 20 širiinov (ok. 10.000 1) vina v njegov dvor v Maribor.15" Vicedom Krištof Kosch je seveda takoj ukrepal in meš=anom ykazal, da se varujejo takih podjetij.m Iz opatovega pisma z dne R. decembra istega leta pa je jasno razvidno, da je bil protiukrep mesta posledica tega, ker °Pat ni priznaval »novega davka«, se pravi povišanega.11" Vztrajnost Maribor- =anov je bila seveda na Škodo samostana, saj se ga je oviralo pri prevozu posode k njegovim vinogradom in pri prevozu grozdja oziroma mošta v dvor v Maribor. Zato se je opat Bernard obrnil leta 1553 s ponižno prošnjo na dežel- neEa vicedoma, da mu v tej zadevi pomaga. Svojo prošnjo utemeljuje tudi z nesre=o, ki naj bi zadela njegov dvor v Mariboru, saj naj bi bila vse megove 'ludi pobrala kuga (naehdem die leute an Viktringhof von der pestilenz hin- y^KEerafft wurden).1!e Opat pa se je s prošnio obrnil tudi na kralja Ferdinanda ln Ra v pismu 7. dne 1. aprila 1554 prosil pomo=i.Ian Poleg napetosti, ki so vladale med samostanom in mestom, pa moremo za- težiti. ja jc samostan imel tudi dobre odnose z nekaterimi meš=ani. Tako je eta 15R8 opat Bernard posodil =lanu mestnega sveta Adamu Schnrtrnhergerju 0 renskih goldinarjev, za kar mu je Adam zastavil svoja domea pri Mariboru (lri der Laussgassen).111 Pogodba je tudi dolo=ala, da se bosta obe stranki po Preteku osmih let sporazumeli zn odškodnino, =e hi opat na tej zemlii, na ka- eri je bila le lesena hišica (ain hiilzcrnc behausung), kaj pozidal.n* Tsti =lan ustnega sveta je nato v letu 1582 samostanu prodal svoj vrt na obmo=ju mc- , ••••••••.1'' Za naslednja leta moremo zabeležiti nekaj odprodaj posesti v lz>ni mesta. Samostan jc posamezne zemljiške komplekse prodal ali pa izro=il Za m kup pr> kupnem pravu zlasti mariborskim meš=anom (1539, •0) _ Za naslednje, XVII. stoletje, moremo poleg posameznih nakupov in pro- 1P posesti navesti še .spore samostana z mariborskim mestom, s sosednjimi go- sP°s=inami pa tudi s ho=kim župnikom. Tako je v letih od 1668 do lfi76 tekel j •.••1 samostanom in mestom zaradi paše na mariborski gmajni. Samostan 'I namre= za pašo živine, ki jo je imel na svojem dvoru, po pogodbi dolžan ••• ^050^0"10 Iflno dajatev, a jo je odklanjal.1" Samostan je ime] dolgotrajen r sk > ki ga lahko zasledujemo od za=etka do konca 17. stoletja, s pohorskodvor- k ° uospošfino, sosedom svoje ho=ke posesti, zaradi ribolova v potoku Reki, s| fía je na svojem teritoriju prilaš=al, saj v dokumentu govori o "in teritorio Pr'ï|VU'° nos1ro Kötshensi«. Spor se jc zlasti mo=no razvnel konec stoletja, ko je la' 'u Ce'° ^° fizifri(-lña obra=unavanja. Julija 1689 sta v omenjenem potoku lovi- n m V° oskrbnik mariborskega vet.rinjskega dvora p Karel Kitsch in vetrinjski n,h fr. Gerhard, pri =emer so ju napadli kmetje, okoli štirideset po številu,

»• •^.,•1••' fBS(' xv. ••• v.n i., '"'dem. ,., Vetrlnj. f4Fr XV, 391 i» blf,p•. i» •.1*•1••- fase. J92. 392 em -,„ !Ibidem.• 2 - m i?8, "zhtxint strani mesta, zuna] nbxidja »• netr,n]. fase. XV. 409. «i """"ment 7 dno 10 febr. 1SM (VctrlnJ. Taso. 390. 390). iiokumonla I59s. VctiHij, 1G3@. Unusr 3.. vetrln) (fase. XV. 389). 56

'» Vetrinj, fase. XV, ••. », P°kument z dne "• lullja 1H9 (laso. XV, ••). ", y.eUlnJ. »ase XV. 396. 3S7. 412. [» KÄ0" xv'3?B «Prozess zwischen dem kloster unter abt BenenAlct. . .) sao—2M m- Prlm- Jea. orožen, Das DIsthum und die Diözese Lavant I. Marburg 187S, str. • SSÌUJie,lt 5 dne 18'1•••- "W ««•. XVI. 132). >» SìSSSS? z 5ne 4-Juwja 17SS' Vetrinj ((ase. XIV, 3B6). Pogodba z dne •. oktobra lm. RaAvanje (fase. XVI, 435». ••?.• MLINARIC. POSEST VFTRINJSKK OPATIJE NA ŠTAJERSKEM . . 57 skem dvoru v Mariboru. Vrednost koroških posestev je znašala 308.233 goldinarjev, štajerskih pa 117.516 gold., se pravi dobro tretjino koroških.'" Vetrinjski dvor s posestjo je torej sprva prišel v roke države, ob ponovni ustanovitvi benediktinskega samostana v St. Pavlu na Koroškem v letu 1809 Pa je postal njegova dotacija. Po ukinitvi Vetrinja je država osnovala državno Kospoš=ino Vetrinjski dvor, h kateri je sodila nekdanja vetnnjska posest, nekdanja šentpavelska limbuška gospoš=ina in imenje kolegiatnega kapitlja iz St. Andraža v Labotski dolini, torej posest, treh koroških duhovnih ustanov. sedcž teh združenih gospoš=in je bil sprva na nekdanjem vetrinjskem dvorcu v Graškem predmestju št. 6, nasproti Ulnkove cerkve. Dvor s pripadajo=imi Poslopji je tedaj bil v odli=nem stanju. Upravno poslopje je bila dvonadstropna stavba s 16 prostori, kapelo in kletjo za okoli 40.0001 vina. Veliko dvoriš=e je bilo obdano t. zidom in je na jugu mejilo na cerkev sv. Ulrika, v kateri je tedaj y°jašlvo imelo skladiš=e za seno in les. K Vetnnjskemu dvoru je bila priklju- =na Še t. i. U1 ri kova pristava z vrtom in njivami. Sedež uprave združenih go- •^Poš=in so za nekaj =asa prenesli iz Graškega predmestja v poslopje na sedanji Vetrinjski ulici 30, v t. i. Naskovo hišo, ki je bila od leta 1684 in še nekaj =asa P° lotu 1708 last vetrinjskega samostana, nato pa v poslopje v nekdanji Poštni ul'ci 19, sedanji Vetrinjski 16, ki so ga skupaj s sosednjim poslopjem kupili Sfmtpavclski benediktinci z denarjem, pridobljenim s prodajo upravnega po- s'°pja v Graškem predmestju."* V obeh hišah v Vetrinjski ulici si je St. Pavel Ur(,di! svoje upravne prostore in ker je v njih bi! sedež Vetrinjski- gospo.š=mo, se je tpga stavbnega kompleksa oprijelo ime Vetrinjski dvor.

Vrsta oskrbnikov, upraviteljev in gorskih mojstrov vetri.njskega dvora: 290 Henrik z Vetrinjskega dvora (Hamreich auf der ViUringerhof) " brat Wyrich (prueder Wyrich der hofmaistor) ¿J (Wyrich der pey den ceyten hofmaister gewesen ist) ¿J Peter Künig, gorski mojster (Peter der Chung, perchmaister) ' 53 brat Janez iz Brabanta (frater Johannes de Rrabanlia rector curiae in Marburga) ^—1399 Pavle iz Tr=ove. mariborski meš=an (Pawle von Teppsawe, zu den Zeiten . . amptman ze Marchpurg) 1441 Mihael iz Ibsa (Michel von Tbs . . . -chaffer vnd pergmaister ze Marchburg) l54n Matej Krabath (Mathe Krabath schaffer vnd anwald zw Marpurg)11'' — 1549 Lovrenc Schenk (Larenntz Schennkh anwaldt der abbtey Vittnng 1- zu Marchburg), 1544: »brueder. ,«un ]L Rupert Patrabusch (Ruep Patrabuesrh, amtman)11' Lenart Mavr (Leonhardt Mavr, schaffer in Vittringer hoff zw Mar- 1S72 burg)»" l57o 1574 ••••'• Harner (Achaz Harner, schaffer der zait zu Marchburg)14" •—1588 Andrej Lakner (Anndree Lackhner dertzeit des ambthoff Vittring 159.4 zw Marchburg schaffer)»"

•. Í wflf. IJir Aufhchung (1er Kliislr-i in Tnnr-nistcneirh 1"•2 -•9• Wien •1. sii 1 SI-15• i.-. ;'• Mllnarif. r;o5.|»Wma l.imhu« pn M.IIIOOMI CZN' 47. lüTfi. sir ••—•• ,.. £,(• 4r. 47 1tl 'äHfi v ""•'•l'Ino ii dokumentov IMI) - ISO (fase- XV. SSO -19î) in îmenpske CTTIIIIC Ib4ï (sien ut (, al 1•• fase. XVI. 41ft. "• ri if ,'cr"- Ustins i. tinp S. aprila l.ífíS v S La. m "oltumerit 7. rine IS. januarja iS«» (Vi-trinj, •••- XV. 39Ti ... ''"«murnu v fase. XV, 1134-Î. "a'vl,irm 17 face- XV, 413 in 4141-4. 58

1589—1592 Dionízij Schreiber (Dionisio Schreiber als schaffer zu Marchburg)"1 1594 Nikolaj Plümendritt (Nielas Plümendritt)1" 1597 Martin Kosar ali Kozar (Martin Khassär)lss 1658—1680 p. Peter Garzarolli (p. Petras Garzaroli)1" 1686 1689—1703 p. Karel Kitsch (p. Karl Ritsch, praefeotus aulae Marburgensis)1" 1739 p. Peter (p. Peter bestelter anhält)1" 1741—1743 p. Edmund Tschänder (p. Edmund Tschänder)'" 1756—1758 p. Alberik Wunder (p. Albericus Wunder)158 1758 p. Celestin (p. Coelestinus)1" 1760—1762 1764—1770 p. Modest Lakner (p. Modestus Lackner)1'* 1784 1771—1772 p. Filip Wruelich (p. Philipp Wruelich)"" 1773—1775 p. Konstantin Rabitsch (p. Constantinus Rabitsch)1" 1781 p. Konstantin Rabitsch: »pro tempore administrator vineis Mar- burg!)"1 (1781 izvoljen za opata) 1781—1783 p. GotfriA Sluga (p. Godefridus Schlugi)'«

BESITZTUM DER ABTEI VIKTRING IN DER STEIERMARK {um 1145—1786)

Zusammenfassung Die Abtei Viktring war die einzige Stiftung der Zisterzienser in Kärnten; 1142 vom Grafen Bernhard Spannheim gegründet und von den München aus dem lotha- ringischen Kloster VUIars (Villerium Metense) bewohnt, wurde sio die Mutter des 1324 errichteten Klosters Landstrass (Kostanjevica) In Unterkraln. Mit ihrem umfangreichen Landbesitz In Kärnten, KraJn und in der Steiermark spielte sie eine wichtige Rolle im wirtschaftlichen Leben, durch ihre kulturelle Tätigkeit trug sie zur Hebung des Zivilisation- und Kulturniveaus Im Leben des damaligen Europa bei. Erwähnt sei nur ihr Abt Johann (1312—1345), der erste kärntnerische und der bedeutendste Historiograph der damaligen Zeit, insbesondere durch ihre Inkorporier- ten Pfarren in Kärnten spielte sie eine bemerkenswerte Rolle im kirchlichen Leben. Viktring als eine Stiftung der Zisterzienser, deren Tätigkeit stark wirtschafts- orientlert war, da Landwirtschaft eine der sehr wichtigen Aufgaben des Ordens bildete, wurde zunächst nicht stark dotiert; trotzdem wurde •• schon in einigen Jahren, besonders wegen zahlreichen Schenkungen, zu einem wichtigen Wirtschaits- faktor und im 13. Jahrhundert das reichste Kloster in der Umgebung von Klagen- furt. Der Klosterbesitz befand sich besonders in der Umgebung von Klagenfurt und in Oberkärnten, in Kraln erwarb aber Viktring Landbesitz bei Hoflcin (Preddvor) (1147) und Neuthal (Spitalit) (vor 1209), deswegen war die Aneignung des Hosoltals auf Lolbl (Ljubelj) 1207 und der Brücke über die Drau unter dem Berg bei Hollen- burg eine wichtige Errungenschaft. In Krain gründete er zwei "Wirtschaftseinheiten mit Höfen als Verwaltungs- und Wi rt seh a fts sitzen und vergrösserte besonders durch Schenkungen den dortigen Landbesitz.

'" rase, xvr, 4H/3 in 5. "• Pasc, xvr, «1/7. "' Fase. XWiWa. "• Fase. XVI/41J. "* Fase. XVI/I-4. •B Fase. XVI/T. '" Fase. XV.IÍ—17. 1,1 Fase. XVIt, 473b. '" £asc. XVI, 41Ï/U In läse. XVII, 173. "• Fase. XVI, «fl/19—Ï3. 1,1 Fase. XVI, 417/1. '" Fase. XVI, «7/2—1. '" Faso. XVI, 417/4—IÎ. '" Fase. XVI, 1Î. JO?.F, MLINARIC, PORFST VFjTRTNJSKF OPATIJF, NA ñTAJT.RSKEM ... 59

Das stcirischf Besitztum reicht in dip Zeit, zwischen 1143 und 1147 mit. Territo- ri al • nm n Wen besonders auf dem Drnufeld, die das Klostor im 13. Jahrhundert mit dem Erzbischof von Salzburg für Zehnte in Kärnten eintauschte, im 14. Jahrhundert aber mit den Herren Pelinu, den Besitzern des Schlosses Hans am Borher (Pohorski dvor), für den Besitz hei Kölsch (Hofe). Im Laufe des 14, und H Jahrhunderts wuchs öin Zahl der klösterlichen "Weinberge vor allem im Bereich von Marburg (Maribor), von Cams (Kamnira) im Westen bis St. Peter (Malccnik) im Osten, und der Besitz in der Stadt selber. Das zwischen 12211 und 1224 erworbene Haus beim Ulrichstor auf de- utlichen Stadtseite wurde zum Verwaltung«- und Wirtschaftssif.z des Viktringbf- sitzes in der Steiermark, das von einem Verwalter versorgt wurde (Mönch oder T.eio). Das Kloster sicherte sich für sein Haus vom T.andesfürsten und der Stadt eine Reihe von Privilegien und Erleichterungen (7277. 13•5. 13]5. 1402). Das Kloster "'ii^in sich freien Weg zu verschaffen für den Transport von Waren für seinen Redarf wie auch, von Produkten und Wein aus .seinen I.andeütern bei Marburg (Maribor) • neb Kärnten (1227, 12•••. 1305. 140-2. 1444). Nach dem Bestand des Urbariums aus dem Jahr 14R8 halte das Kloster damak: 24 dienstpflichtige Häuser in Marburg (MarihorY 9 Untertanen in tinter Kötsrh (Snod- ale Hoce) und 12 in Ober Kötseh (Zeornie Hofe), zehn Bergleute auf dem linken brauufpr und 55 hei Köt.sch. Die Besiiztumslage veränderte sieh von damals nicht, viel, £ur hie und da kann der Ankauf eines einzelnen Grundstücks verzeichnet werden. besonders Weingarten. Vom IS. Jahrhundert an ist eine Reihe von Konflikten und Reehts-strei ti ekelten zu verzeichnen zwischen dem Kloster und der Stadt, vor allem wepen der Steuersteieerunc für das Klosferhaus. der Hemmung dos Weintransnorts durch die Marburger und wegen Steuerriichstande seitens derselben. Tm 17 und IR. Jahrhundert gab es eine Reihe von Streitigkeiten zwischen Viktrmg und den benach- barten Gnindherrschaften, so z.B. mit der Herrschaft Haus am Bacher wegen Fisoh- '*pR im Bach Reka hei KW seh, und mit dem Pfarrer von Kölsch wegen VoCteireohte "oer die Kirche von St. T.eonhard. einer Nebenkirrhe der Pfarre Kölsch. Nach der Auf- hebung des Klosters im Jahr 17•6 ging tier Besitz auf den Religionsfond über, und der besitz von Viktring in der Steiermark bildete zusammen mit dem Besitz St. Paul in der Steiermark (ausser Fasi — Fnla) und dem Besitz in liosswein (Razvanie) die wgp- nannte vereinte Viktringer Staatsherrsehaft mit dem Sitz in Vikringhof boi der H^iehskirrhe. Das Besitztum kam nach der erneuerten Errichtung der Benedikt'.ner- ^btej st. Paul in Kärnten im Jahr 1809 diesem Kloster zu. das spater seinen Sitz in °a? jetzige Haus in der ViktringEasse — Velnnjska uliea IG übertrug, welches heute ,ei, Leuten die einzige Erinnerung an den ehemaligen Besitz in der Steiermark dar- stellt 60

PODRUŽNICE »DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA« NA ŠTAJERSKEM, USTANOVLJENE V OBDOBJU 1907—1918

Andrej Vo vk o*

UDK 371(061.2=863){497.12 Štajerska)» 1907/1918« VOVKO Andrei: Podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« na Šta- jerskem, ustanovljene v obdobju 1907—1918. (Résumé: Lea succursales de »L'association de Saint Cyrille et Methode- (CMD) dans la Styrie, fondées pendant 1907—1918.)

UDC 371(061.2=863H497.12 Štajerska). 1907/1918« VOVKO Andrej: Branch Establishments of the »Society of Saint Cyril and Method« In Styria, Founded In the Period of 1907—1918.

Leto 1907 je pomenilo naj odlo=ilne] So prelomnico za šolsko narodnoobramb- no sDružbo sv. Cirila in Metoda« (CMD) v obdobju Avstro-Ogrske. Do letne skupš=ine CMD v Bohinjski Bistrici 6. avgusta leta 1907 so v Družbi Se vedno uspevali v veliki meri vzdrževati »slogaško« ozra=je, zlasti po zaslugi priza- devanj njenega predsednika in bivšega vodje ljubljanskega »Alojzijeviš=a«

* Andrej Vovko, mag., arhivski kustos, Slovenski šolski muzej Ljubljana. ANDRO VOVKO, PODRUŽNICE »DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA« . . 61

Toma Zupana, pristaša liberalnega katolicizma, katerega najvidnejši predstav- nik pri nas je bil ljubljanski škof Poga=ar. Taka usmeritev je Zupana stala vodstva »Alojzijeviš=a«. Dolgoletni predsednik CMD, ki je svoje posle opravljal 'zredno vestno, je 20. marca istega leta odložil predsednikovanje in se umaknil v pokoj na svojo graš=inico na Okroglem pri Kranju. Svoj odstop je utemeljeval z ugotovitvijo, da ta kraj nima zadosti dobrih poštnih zvez za redno prejemanje vseh Družbinih spisov in da je primerneje, da njegovo mesto zasede predsednik, ki bo stalno bival v Ljubljani, «kar je za to=no delovanje naše družbe neobhodno potrebno.«1 Možno je tudi, da je Zupan zaslutil, da se bliža konec °bdobja njegove tako cenjene »concordie — sloge« v CMD. Bohinjska skupš=ina je bila izredno obiskana in zelo burna, saj se je spremenila v pravi strankarski spopad za vodstvo CMD. Pripadniki katoliške stranke s° prišli nanjo z namero, da jo iztrgajo »iz rok tistih, ki so jo gojili prav od njenega za=etka«,* to je iz rok pristašev liberalne stranke, ki so do takrat pre- vladovali v njenem vodstvu, kljub velikemu številu duhovništva med njenim =lanstvom. Volitve, na katerih je propadel kompromisni predlog za novo vod- :itvo, so prinesle trdno m dokon=no prevlado liberalne stranke v CMD. Novi Predsednik je postal gimnazijski profesor Andrej Senekovi=, poraženi pristaái *aLoliške stranke pa so na =elu s koroškim politikom, državnim in deželnim Poslancem Ivanom Grafenauerjem demonstrativno zapustili skupš=ino/' Pri bohinjskobistriôkem »udaru« je imela odlo=ilno besedo ^akademi=na m¡adina« na =elu z Gregorjem Žerjavom. Ti študentje so bili nosilci narodno- radikalnega gibanja, o katerega zna=aju si slovensko zgodovinopisje še ni enot- no- Staro ustaljeno mnenje gleda v njem »mlado strujo« liberalne stranke, pri m er jm;) pred o=mi politi=no pot nekaterih njegovih pristašev, še zlasti že °menjenega 2erjava. Pojavljajo pa se tudi novi pogledi na to gibanje, ki vidijo njem naprednejše, liberalne doktrine presegajo=e prvine.1 Vsekakor je dejstvo, da so narodni radikalci vnesli v CMD novo, sveže b'banje in resni=no povzro=ili njen preporod. Veliko vlogo je pri tem spet igral erjav, ki je bil v obdobju 1908—1911 Družbin tajnik, ob =emer je v znanih P ujskih dogodkih leta 19ÜB komaj odnesel celo glavo. Zna=ilno za protiavstrij- ° stališ=e radikalcev je bilo, da so opustili sicer obi=ajno vdanostno brzojavko rancu Jožefu, ki so jih pošiljali z letnih skupš=in, prav tako pa tudi maše »za e 'n mrtve družbenike«, ki so bile vedno ob teh priložnostih. Zanimivo je t ° naglašanje socialnega elementa Družbe kot ustanove, ki je namenjena pre- no delavski in kme=ki mladini, kot tudi siceršnje zanimanje za položaj de- Kih otrok.'1 To gledanje bi se v dolo=eni meri dalo spraviti v okvire libe- e stranke, saj so /.nani njeni napori za organiziranje »narodnih« delavskih uruštev. rov- znak novega vetra v Družbi je bilo posodobljenje njenih pravil. Pod- j ¿e. njenega delovanja so iz avstrijskih dežel Kranjske, Štajerske, Koroške . Unorske razširili na »vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele«, okratizirali pa so tudi glasovalno pravico na letnih skupš=inah, ki so jo jo ri 'Z110'' lo Družbini =astni in vodstveni =lani ter pokrovitelji. Po novem so Sla ° tud' zastopniki Družbinih podružnic, in sicer po 1 glas na vsakih 50 ,, . CMD, ki so v teko=em letu poravnali =lanarino, izklju=ene pa so bile e<-'s podružnice. Ostalo je pooblaš=anji* znotraj =lanstva CMD, s tem, da je

, Koledar (Vestnik) Šolske družbe sv. Ciril« in Metoda za leto 1308, Ljubljana 1901. str. 83 L)4blb Vrhovnik), l'oKlecl na prvo fetrtsloletjí Družbe sv. Cirila in Metoda v LJubljani, 1 0, str M ••K £° 1i•*'<1•• (Vrstnik) . . zu leto IMS, LJubljana 190T. str. 118. 5v*tovn ,merJ*Jr Janez Stergar, O narodno-radikalni slrujl In o rlniitveni dejavnosti pred prvo 1 £^••••' ZC- LJ- XXXIII.UT», it. 3, str. M4— ses. •^oiedar (Vestnik) ... •• leto 1011. Ljubljana 191«, str. »4. 62

S° °5ar Vesin k)... za teto ms, LJubljana lm, str. •-•9. Koledar (Vestnlk) ... za leto 1910. LJubljana 1W3. str. 140-141. ' Koledar (Vestnlk)... za leto 1933. LJubljana 1332, str. 23. • Prav tam, str. ••—13, * goledar ¡Vestnlk)... •• leto iwe, LJubljana 1W7. str. S!. » Koledar (Vestnlk)... za leto 1S3E, Ljubljena 1*35, str. 3&-38. ANDREJ VOVKO. PODRUŽNICI: »DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA" ... 63

Sv. Ana, Kremberg, Marija Snežna (Velka) Ustanovljena z odlokom graškega namestništva 30. 7. 1913, št. 8-2178/1

pok. U! ;t. let. pod p. skupaj prispevkov (kron) 1913 — 3 50 — 53 1914 — 3 50 53 14 ¿a leto 1918 — 279,90 krone Predsednik odbora: ••. Slebinger, posestnik, 1913—1918(?) Tajnik: Janez Zel, u=itelj, 1913—1918(?) blagajnik; Friderik Peklar, posestnik, 1913—1918(?) Namestnik predsednika; Vilma Kožuh, u=iteljica, 1913—1918(7) Odbornika: Marija Medved, u=iteljica, 1913—1918(7), Fr. Tomaži=, posestnik, 1913—191ö{?)

Sv, Andraž (Drbetinci) in Sv. Dolfenk v Slovenskih goricah (Trnovska vas) Ustanovljena z odlokom graškega namestništva lela 1913 V letu 1914 je imela 37 letnikov, zbrala 70 kron, razen tega pa je zbrala še 2* kron v letu 1918. Predsednik odbora: Anton Kova=ee, u=itelj, 1913—1918(7) Tajnik: Vinko Zorko, trgovec, 1913—1918(7) zlagajni=arka: Marica Kova=ec, u=iteljica, 1913—1918(7) Namestnica predsednika: Tilka Strelec, 1913—1918(7) Odborniki: Friderik Marim=, 1913— 19•7), Marija Marini= (1913—1918(7), Janez Cucek, 1913—1918(?), Jakob Ceh, 1913—1918(7), Fr. Repi=, 1913—1910(7)

Sv. Barbara v Halozah in okolica (Cirkulane) Ustanovljena z odlokom graškega namestništva 19. 12. 1913, št. 8-30G6/1 V letu 1914 je imela 40 letnikov, zbrala ni ni= denarnih prispevkov, sicer pa Je 6,45 kron zbrala le leta 1915 Predsednik odbora: Janko Debeljak, posestnik in gostilni=ar, 1913—1918(7) Tajnik: Ciril Vobi=, u=itelj, 1913—1918(7) B|agajni=arka: Anica Novak, u=iteljica, 1913—1918(7) Namestnik predsednika: Anton Korenjak, gostilni=ar, 1913—1918(7) lg °dbormki: Anton Bra=i=, kova=, 1913—1918(7), Fr. Mesaric, gostilni=ar, l9lft 1918(?)' Vojeslav Križ, u=itelj, 1913—1918(7), Jernej Pavlic, u=itelj, 1913- i8!?), Mirko Lešnik, u=itelj, 1913—1918(7) t* v- Barbara (Zg. Korena), St. Jani (Starše), Sv. Martin (Dvorjane), Vurberg . Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 17. 3. 1913, št. 8-963/1-1913 prispevkov pok. ust let. podp. skupaj (kron)

1!)13 "" " " — — 43 6 49 54 !!)H — — 43 6 49 — ''•*• lelo I91fi — 30 kron

J-^edsednik odbora: Anton Gselman, u=itelj, 1913—1918(7) ^aJnik: Janez Velkei, posestnik, 1913-- 1918(7) B'agajni=arka: Malka Golob, 1913—1918(7) 64

Namestnik predsednika: Mihael Brumen, posestnik, 1913—1918(?), Jakob Golob, posestnik, 1913—1918(7) Odborniki: Jurij Ferenc, gostilni=ar, 1913—1918(7), Marta Gobec, u=iteljica, 1913—1918(7), Fr. Kranjc, nadu=itelj, 1913—1918(7), Fr. 2iher, nadu=itelj, 1913— 1918(7) Bizeljsko in okolica Ustanovljena z odlokom graškega namestništva 23. 11. 1912, št. 8-2696/1

pok. ust. let. podp. skupaj prîvï£ïJ0V Ï9Ï3 ~~ ~~— 3 35 20 58 •••" 1914 — 3 35 20 58 18,58 za leto 1915 — 24 kron, za 1916 — 30 kron, za 1918 — 350,68 krone Predsednik odbora: Andrej Kos, trgovec, 1912—1918(7) Tajnik: Ivan Perger, trgovski poslovodja, 1912—1918(7) Blagajni=arka: Marica Kos, 1912—1918(7) Namestnik predsednika: Josip Janeži=, veleposestnik, 1912—1918(7) Odborniki: Gustav Pe=nik, u=itelj, 1912—1918(7), Mimika Janeži=, 1912— 1918(7), Ivan Malus, 1912—1918(7), dr. Anton Vilimek, 1912—1918(7), Josipina Levstik, 1912—1918(7), Josip Balon, 1912—1918(7)

Bo=na pri Gornjem gradu Ustanovljena z odlokom graškega namestništva 1. 8. 1910, št. 8-2221/1

pok. ust. let. podp. skupaj •*••>•• 1910 75 — 75 172 1911 86 — 86 108 1912 44 1 45 103,06 1913 44 1 45 78,54 1914 37 — 37 — za leto 1918 — 72 kron Predsednik odbora: Anton Levar, posestnik, 1910—1918(7) Tajnik: Josip Bizjak, nadu=itelj, 1910—1918(7) Blagajni=arka: Fina Bizjak, u=iteljica, 1910—1918(7) Namestnik predsednika: Anton Marovt, posestnik, 1910—1918(7) Odborniki: Peter Ru=igaj, 1910—1911, Antonija Dedi=, nadu=iteljeva vdova, 1910—1914, Anton 2mave, posestnik, 1910—1914, Ivan 2mave, posestnik, 1910— 1914, Fr. Stiglic, trgovec, 1910—1918(7), Anton Tevž, posestnik, 1910—1914, Ka- rol Boži=, gostilni=ar in posestnik, 1910—1914, Ivan Pavlin, posestnik, 1910— 1914, Ivan Ferdan, posestnik, 1910—1911, Josip Stiglic, posestnik, 1911—1914, Ana Zmavc, gostilni=arka, 1914—1918(7)

Breg pri Celju Ustanovljena z odlokom graškega nameatnistva 1. 8. 1910, 5t. 8-2220/1

pri V pok. ust. let. podp. skupaj (Sf 1913 — — 60 — 60 269,60 1914 — — 60 — 60 4,20^ za leto 1918 — 1171,38 krone ANDREJ VOVKQ, PODRUžNICE »DRU2.BE SV. CIRILA IN METODA- ... 65

Predsednik odbora: Ivan Bovha, uradnik in posestnik, 1913—1918(?) Tajnika: Vano Radelj, pravnik, 1913—1914, Egidij Rudolf, 1914—1918(?) Blagajnika: M. Kralj, goatilm=arka, 1913—1914, Drag. Kralj, 1914—1918(?) Namestnika predsednika: Andrej Pevc, ob=inski tajnik, 1913—1914, Martin Kolšek, 1914—1918(?) Odborniki: Drag. Kralj, 1913—1914, Pepea Repenšek, 1913—1914, Fr. Po- dl"žaj, 1913—1914, Simon Rupnik, 1913—1•14, Franja Boži=, 1913—1914, Ivan Rataj, 1913—1914, Martin Kolšek, 1913—1914, Miloš Leskovšek, 1913—1914, ürag. Gobec, 1913—1914, Lovro Cremožnik, 1913—1914, Ivan Rataj, 1913—1914, !van Friederich, 1913—1914, Egidij Vihar, 1914—1918(?), Povše, 1914—1918(?), Gmbi=, 1914—1918(?), Kramar, 1914—1918(7)

Brežice (ženska) Ustanovljena 26. 4. 1908

let. pod p. skupaj prispevkov pok. St. (kron)

1908 2 73 75 —. 1909 — 2 94 1 97 362,20 1910 — 70 — 72 86 1911 2 76 5 83 94 1912 — 2 76 5 83 60 1913 — 2 55 2 59 40 __ 1914 — • 55 2 59 *a leto 1918 — 357,50 krone

Predsednice odbora: Ivanka Levak, 1908—1909, Anka Cepin, žena dav=nega ostenta, 1909—1913, Marija Stiker, odvelnikova žena, 1913—1918(?) Tajnici: Anica PoljanSek, 1908—1909, Katmka Boecio, 1909 —1918(?) p Blagajni=arke: Fani Meši=ek, 1908—1909. Anica PoljanSek, 1909—1911, avla Schweiger, 1911—1918{?) 191 Namcslnice predsednika: Olga Balon. 1908—1909, Franja Feren=ak, 1909— l3> Ana Hudelist, 1913—1918(?) j. Odbornice: Frida Frece, 1908—1909, Terezija Frece, 1908—1909, Ana Cerne- > 1909—1910, Marija Poiar, 1910—1911, Justina Pe=nik, 1911—1918(7), Lina Urnberger, 1911—1918(?), Alojzija Mastnak, 1909—1911

. Dobova in okolica ^anovljena z odlokom namestništva v Gradcu 30. 4. 1912, .it. 8-1123/•912 prispevkov pok. u.st lei. poUp. skupaj (kron)

19J 2 _ _. e0 60 37 19I3 - - 60 — 60 50 —i.9.1.?. _ — — 60 — 60 100_ •• leto 1917 — 150 kron

I9l8f?ïedsednika r,dborn: Fran Crtin, 1912—1913, Ludvik Kokot, u=itelj, 1913—

Tajnik: Herma Bra=i=, 1912 -1918(7) BIagajnika: Iv. Toporiši= ml. 1912—1913, Peter PoljanSek, 1913—1918(?) 66

Namestnika predsednika: Ivan Toporiši= st., 1912—1913, Fran Cetin, 1913— 19180? Odborniki: Ludvik Kokot, 1912—1913, Josip Kova=i<, 1912—1913, 1914— 1918(7), Peter Foljanšek, 1912—1913, Neža Cetin, 1912—1918(7), Pepea Kova=i=, 1912—1918(7), Fr. Peterkovi=, 1912—1918(7), Ivan Toporiši= st., 1913—1918(?) Ivan Toporiši= ml-, 1913—1918(7), Ivan Cancer, 1913—1918(7), Ivan Ogorelc, 1913—1918(7), Marija Vu=janik, 1913—1918(7), Franc Vadnal, 1914—1918(7)

Dol pri Hrastniku Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 25. 11. 1912, št. 8-2822/1-1912

pok. ust. let. podp. skupaj prg£jov

1913 2 — 92 16 110 234,12 1914 2 — 92 16 110 90,41 za leto 1915 — 12 kron, za 1916 — 100 kron, za 1917 — 97 kron, za 1918 — 591,55 krone Predsednik: Anton Gnus, nadu=itelj, 1912—1918(7) Tajnik: Davorin Cander, u=itelj, 1912—1918(7) Blagajnik: Lojze Hofbauer, u=itelj, 1912—1918(7) Namestnik predsednika: Rado Draksler, trgovec, 1912—1918(7) Odborniki: Avgust Dolinšek, =evljar, 1912—1918(7), Franc Okorn, premogar, 1912—1918(7) Stanka Gnus, 1912—1918(7), Marija Kranjec, 1912—1918(7), Agata Okorn, 1912—1918(7), Antonija Topolšek, 1912—1918(7), Helena Stokavnik, 1912—1918(7), Jernej Ah=an, 1912—1918(7), Anton Brinar, 1912—1918(7), Ivan Draksler, 1912—1916(7), Anton Stefan=i=, 1912—1918(7), Anton Schenk, 1912—• 1918(7), Fran Peklar, 1912—1918(7), Emil Sartory, 1912—1918(7)

Dramlje Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 6. 2. 1909 št. 0-462/1-1909

pr V pok- ust. let. P0dp. skupaj ¡Sf

1909 — 3 45 11 59 27,60 1910 — 3 45 12 60 141,50 1911 — 3 — — 3 30 1912 — 3 — — 3 29,13 1913 — 3 3 1914 — 3 . 3 _ v letih 1915—1918 ni bilo denarnih prispevkov Predsednika odbora: Fr. Jesenek, veleposestnik, 1909—1910, Miloš Jamovih trgovec, 1910—1913 Tajnika: Julij Sevnik, u=itelj, 1909—1910, Neža Jarnovi<, trgov=eva žena, 1910—1913 Blagajnika: Miloš Jarnovi=, 1909—1910, Julij Sevnik, 1910—1913 Namestnika predsednika: Rado Hruko, u=itelj, 1909—1910, Anton Mastnak. župan, 1910—1913 Odborniki: Tomaž Mastnak, posestnik, 1909—1913, Martin Vodušek, 1909— 1910, Blaž Jesenek, 1909—1910, Terezija Cvar, u=iteljica, knjižni=arka, 1910— 1913, Marica Rajh, 1910—1913, Fran Zidanšek, posestnik, 1910—1913 ANDREJ VOVKO. PODRUŽNICE »1JRU7.BE SV. CIRILA IN METODA. ... ß7

Dravinjska za Polj=ane, Studeniee in Makole Ustanovljena 2. 7. 1911

pok. ust. [Ct. fíodp. skupaj prispevkov (kron)

1911 -- — — 82,48 1912 — — Ti 14 36 73,92 1913 — 17 3 20 91,84 1914 12 7 19 39 za leto 1915 — 25,U4 krone, za 1917 — 185 kron, 1918 — 144,47 krone Predsednika odbora: Fr. Vodenik, 19] I—1912, Sebastjan Krotky, u=itelj, ]312-1918(?) Tajniki: Sobaban Krotky, 1911—1912, Ignacij Coki, u=itelj, 1912—1914, Ludovik Vari, u=itelj, 1914—1918(?) Blagajnicarka: Anica Hmterlechner, u=iteljica, 1911—1918(?) Namestniki predsednika: Fr. Fijauz, 1911—1912, Josip Kokl, 1912—1914, M artm Sampurl, 3914—19J8(?) Odborniki; Josip Kokl, 1911—1912, Amalija Vobi=, 1911—1912, Darko Gselman, u=itelj, 1911~ 1912, 1914—1918(7), Josip Svetlin, nadu=itelj, 1912— }9l8(7), Kdvard Coki, 1912—1914. Amalija Lešnik, 1912—1914. Jožef Grilc, ^lezn. uradnik, 1914 -1918(7)

Fala, Puš=ava, Selnica Ustanovljena 16. 10. 1910

prispevkov pok. usi. let. pod p. skupaj tkron)

1911 — — 25 1 26 51 1912 12 1 13 7 1913 12 9 21 37,29 ...1914 12 9 21 — v letih 1915—19111 ni bilo denarnih prispevkov Predsedniki odbora: Andrej Hauptman, posestnik, 1910-1911, Fr. Sagaj, p0s eb¡.n¡k, 1912—1913, Alojz ligo, posestnik, 1913—1918(7) j Tajniki: Ferdo Kova=i=, u=itelj, 1910—1911, Ivan Mesaric, 1912—1913, Josip 8°. Posestnik, 1913 — 1918(7)

K blagajniki: Toma/ Slibler, 1910—1912, Ivan Mesaric, 1910—1932, Ferdo °va=i7, u=itelj, 1912—1916(7)

)9 ^mestnika predsednika' Fr. Sagaj, (910-1912, Andrej Hauptman, 1912—

lq Odborniki: I. Kran=an, 1910—1912, Jak. Caplo, 1910—1912, I. Fak, 1910— j.12> Fr. Korman, 1910—1912, Ivan Kapun, 1912—1912, 1913—1918(7), Jakob 19••••' P°seslnik. 1910—1918(7), Josip Strnad, 1910—1913, Josip Burja, 1910— l9lo' Josip ••••?•- 1910—1912, 1913- 1918(7), J. Senear, 1910—1912, Josip ligo, }i~~ 1913, Josip Seifned, 1912-1913, Hinko Vollmaier, 1912—1913, Fr. Mesa- ^' l9'2—1913, Adolf Fried!, u=itelj, 1913—1918(7), Ignac Froslinger, 1913— • AI°^ Majcen, 1913 — 1918(7), Jakob Sicfried, 1913—1918(7), Josip Zem- ' !913—1918(?), A. Fak, 1914-1918(7) es

Fram in okolica Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 2. 1. 1910, št. 8-3521/•909

pok. ust. let. podp. skupaj **$£$"

1910 — — — 169,20 1911 52 — 52 120 1912 55 11 66 256,17 1913 48 8 56 124,40 1914 + 1 40 1 42 93,25 v letih 1915—1918 ni bilo denarnih prispevkov Predsednik: Karol

Gabrje pri Celju Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 4. 7. 1909, št. 8-2259/1-1909

pok. ust. prispevkov let. podp. skupaj (kron) 1909 40 40 223,30 1910 51 61 174,09 1911 29 35 107 1912 21 22 66,66 1913 11 13 46,31 1914 60 61 243,10 v letu 1916 — 339 kron, v letu 1917 — 350 kron, v letu 1918 — 1394,14 krone Predsednik odbora: Adolf Rode, 1909—1918(7) Tajnika: Cirila Kržan, 1909—1914, Janko Otorepec, 1914—1918(7) Blagajniki: I. Laznik, 1909—1911, Marica Sribar, 1911—1912, Pavla Omladi=, 1912—1914, Muka Sentjurc, 1914—1918(7) Namestniki predsednika: Jernej Sarlah, 1909—1911, Ivan Martin=i<, 1911— 1912, Minka Vltavski, 1912—1913, Ivan Martin=i=, 1913—1918(7) Odborniki: J. Smertnik, 1909—1911, B. Vltavski, 1909—1911, I. Pfeiffer, 1909—1912, Marica Sribar, 1909—1911, 1913—1918(7), Belak, 1911—1912, Egidij Vihar, 1911—1913, Anton Rode, 1911—1912, Viktor Moškon, 1911—1912, 1914— 1918(7), Josip Gumzej, 1911—1912, Anton Cvahte, 1911—1912, Rudolfa Slokan, 1911—1912, Marica Vltavski, 1911—1912, 1913—1918(7), Jernej Sarlah, 1912— 1913, 1914—1918(7), Fr. Spegli=, 1912—1913, Gregor Govedi=, 1913—1914, J. Spegli=, 1913—1914, J. Kunej, 1913—1914, Marija Pertot, 1914—1918(7), Aloj- zij Novak, 1914—1918(7), I. Demetrovi=, 1914—1918(7), Fr. Križan, 1914—1918(7) Milan Mohori=, 1914—1918(7), Jakob Omladi=, 1914—1918(7) ANDREJ VOVKO, PODRUŽNICE 'DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA" ... 69

Globoko, Artice, Piše=e, Sromlje (sedež v Globokem) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu, 26. 6. 1913, št. 8-1881/1

pok. ust. let. podp. skupaj prispevkov (kron) 1913 — — 30 10 40 65,20 1914 — 1 _ 25 _ 10 36 5,19 za leto 1915 — 17 kron Predsednik: Franc Urek, posestnik, 1913—1918(7) Tajnik; Alojzij Voglar. u=itelj, 1913—1918(?) Blagajnik: Vincencija Novak, u=iteljica, 1913—1918(7) Namestnica predsednika: Amalija Tornine, 1913—1918(?) Odborniki: Zinka Kene, 1913—1918(7), Marija Lepsin, 3913—1918(7), Juro Vpšec, 1913—19181?), Josip Bohinec, 1913—1913(7), Martin Kos, 1913-1918(7). Cilka Eržen, 1913—1918(7), Ana

Gornji grad (ženska) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu. 5. 1. 1909, St. 8-3525/1

skupaj prispevkov pok. ust. let. podp. (kron) 1909 " _ 54 31 85 165.10 1910 1 — 54 30 85 99 1911 1 — 46 — 47 81.20 1912 1 — 46 — 47 56 1913 1 . 46 _- 47 146 1914 1 — 46 - 47 — za leto 1918 - - 129,67 ki• one ,„ Predsednica odbora: Marija Drukar, notarjeva žena, 1909—1910, 1911 — 1918(?) J Tajnice: Vera Pospeh, 1909-1910, Vera Prese=nik, žena notarskega kandi- ala' 1911—1913, Ivanka Kranjec, posestnica, 1913—1918C) Blagajni=arka: Pavla Trobej, 1909—1910, Ivanka Kranjec. 1911—1913. Mica °lenc, posestnica, 1912—1913, Kristina Voie, u=iteljica, 1912-1913. Franja r°bej, 1913—1918(7) d l9 ° bornice: Mica Kol=ne, posestnica, 1909—1910, 1911-1912, Franja Trobej, 1900 910, Kristina Volf' 1909—1910. 1911—1912, 1913-^1918(7), Marija Wudler. m—1910. Angela Rufigaj, 1909—1910, Ivanka Kranjec, 1909—1910

Grobelno, Slivnica, Sv. Slefan (Vinski vrh), Sv. Vid (Šentvid) (sedež v Grobelnem) ____ Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 30. 7. 1913, št. 8-2171/1 , prispevkov pok. 'ist. let. podp. skupaj (kron)

^•" " • •_ - 30 - 30 """ - •9•4__ — — 30 -_ 30 __. 61 Za loto 1915 — 44 kron, za 1917 — 46 kron 70

Predsednik odbora: Franc Vuga, trgovec, 1913—1918(?) Tajnika: Karel Pavline, železniški uradnik, 1913—1914, Franc Vaupoti=, 1914—1918(7) Blagajnik: Franc Poga=nik, u=itelj, 1913—1918(?) Namestnik predsednika: Hermina Stritar, u=iteljica, 1913—1918(7) Odborniki: Tilka Lecker, u=iteljica, 1913—1918(?), Alojzija Šegula, poštar- jeva žena, 1913—1918(?), Tomo Kurbus, nadu

Ho=e, Slivnica in okolica Ustanovljena z odlokom namestniStva v Gradcu 29. 12. 1913, št. 8-3146/1-1913 V letu 1914 je imela podružnica 30 letnikov in zbrala 58,42 krone, v letu 1916 — 50,25 krone, v letu 1917 — 44,20 krono in v letu 1918 — 207,40 krone Predsednik odbora: Ernest Jeras, 1913—1918(?) Tajnik: Franc Vodenik, 1913—1918(7) Blagajnik: Josip Novak, 1913—1918(7) Namestnica predsednice: Zinka Zevnik, 1913—1918(7) Odborniki: Franc Ortan, 1913—1918(7), Konrad Mejovšek, 1913—1918(7), Anica Jeras, 1913—1918(7), Makso Rojko, 1913—1918(7)

Hrastnik (ustanovljena kot Hrastnik-Dol) Ustanovljena z odlokom glavarstva v Celju 26. 2. 1908, fit. 8-867/1

pok. ust. let. prispevkov podp. skupaj (kron) 1908 2 1 122 — 125 628 1909 2 + 1 1 84 11 95 275,40 1910 2 + 2 1 55 10 70 508,70 1911 2 + 2 1 77 10 92 199,50 1912 2 + 1 — 110 47 160 226,70 1913 2 + 1 — 97 26 124 243,33 1914 + 2 — 97 26 123 62,14 za leto 1915 — 89,17 krone, za 1916 — 102,10 krone, za 1918 — 362,20 krone Predsedniki odbora: Anton Gnus, u=itelj, 1908—1909, dr. Branko Žižek, zdravnik, 1909—1910, Dominik Majcen, rudar, 1910—1911, Rado Rainer, u=itelj, 1911—1913, Vekoslav Basa, postajena=elnik, 1913—1918(7) Tajniki: Marija Poglajen, otroška vrtnarica, 1908—1911, Minka Rekar, otro- ška vrtnarica, 1911—1912, Minka Richter, otroška vrtnarica, 1912—1913, Veko- slav Roš, 1913—1918(7) Blagajniki: Ignac Jan, rudniški paznik, 1908—1911, Marija Sor

1••1•—1013, Ivan Beve, 1909—1913. Josip Ho=evar, 1909—1910. Viktor Za!ar. 1909—1910. Jerica Baucrhajm, 1909—1950. Anton Gnus. 1910— 19•. Antonija Kustcr. 1910—1911. Uršula Götz. 1910—1911. Franc Scntjurc. rudniški paznik, •910- 1911, Josipina Kravšek, 1910—1911. Milka Scntjurc. 1910—1912. Rezika Holinšek. 1910—1911, Josip Ajrìovnik. 1910—1911. Ivan ITrbajs, 1910—1913. An- ton Draksler, 1910—1911. Kazimir Gnus, 1911—1912. Anton Korže, 1911—101 Ri?), dr. Fran Roš, 1911-1913. Ißnac Jan, 1911—1913, 1914— 191R(?), Pavla Stich, 1911— 10•, Ivan Krej=i. 1912—1913, Franc Peklar, 1912—1913. Jernei Goronc, 1912—1913. Mariia Prek, 1912—1913, Mihael Urbais, 1913—1918C). Franc f!a- šparut, 1913—191R(?>. Vinko Scntjurc, 1913- 1918(?). Miroslav Heren, 1913 -- ÌSlRf?), Franc Lobar, 1914—1918(7). Milko Jerše, 1914—1918(7). Ivan Umek. 1914—1918(?) Hrastnik ¡n okolica (ženska) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 2. 2. 1913. St. R-363/1-19Î3

pri ßV pok. ust. let podp. skupaj (££j

1913 — — 96 — 9fi 201.20 1914 +1 — 90 — 91 82.14 za leto 1915 — 257,R0 krone, za 1916 — 175,10 krone, za 1917 — 148.40 krone, ^a 1918 — 1290.20 krono Predsednici odbora: Marija Cerne, 1913—1914, Cecilija Basa. postnjena=el- nifcovn žena. 1914—1018(7) Tajnica: Minka Rihtar. otroška vrtnarica, 1913—1918(7) Blafaini=arki: Milka Rentjurr, 1913--1914. Klara Baloh, otroška vrtnarica. '9H—1918(7) Namestnici predsednika: Lojzka Roš, 1913—1914. Mara Flis, I914--1918f?l Odbornice: Marija Sor=an. 1913—1914, Klara Balnh. 1913-1914, Cecilija ••••, 1913—1914, Mara Flis, 1913—1914, Julka Jama, 1913—1914, Ana Bo=ko, J913—1914. Rezika Dolinšek. 1913-191R('). Pavla Stih. 1913—191R(?). Mariia Justar, 1913—1914, Fiza Pepelnak. 1913—1914, Lojzka Sent iure. 1913 -l!ìl8i">). Cicilia Laznik, 1913—1918(7), Julijana Jan, 1914—191 R(?)T Jožica Kavšok, 914—l»18f?). Lojzka Plasnik, 1914—1918(?) tV- -lakob (Sp. Jakobski dol). Sv Marjeta (Pernica) in Sv. Jurij v Slov. goricah (Jurjevski dol) (sedež pri Sv Jakohu) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu R. 10. 1913, št. 8-2563/1-1913 V letu 1913 je /brala podružnica 29 kron, v letu 1914 ie štela 17 leln'kov n 9 ooflpornikov, skupaj 26 =lanov, zbrala pa ni nit denarnih prispevkov Le- a lfl!5 so zbrali =lani podružnice 90. leta 1918 pa 22.05 krone Predsednik odbora: Jernej Cernko, nadu=iteli, 1913—1918(7) Tajnik: Vckoslava Pernat, u=iteljica, 1913—1918(7) K Blagajniki: Jana Spritzev, u=iteljica ro=nih del, 1313—1918(7). Pepica ••••1•, poštarica, 1913—1918(7). Mirko Vanda, u=itelj. 1913—1918(7) "ameslnica predsednika: Tilka Staneti=. u=itelj. 1913—1918(7) 0f3 ]QlD horniki: Dragotin Cepi=, u=itelj, 1913—1918(7). Jurij Arnuž. st 1913- 1B J tf, - «rij Armiž mi., 1913—1918(7). Marija Zinauer. 1913—1918(7), Jakob Kme- p !-1913—1918(7), Jurij Zdeznik, 1913—1918(7). Marica Cernko, 1913—1918(7). riderik Zinauer, 1913—1918(7) 72

St. Janž in okolica na Dravskem polju (Starše) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 4. 2. 1911, št. 8-337/1 Podružnica je bila »mrtvorojena*, odbora niso nikoli navedli, prav tako =lanstva in prispevkov. Leta 1914 je ni ve7 v spisku podružnic CMD,

Sv. Jurij ob S

••1 •• pok. ust. lot. poAp. skupaj (kron),• 1913 — 1 50 6 57 100,66 1914 — 1 50 6 57 38,40 za leto 1917 — 59 kron Predsednik odbora: dr. Lev Kreft, zdravnik, 1913—1918(7) Tajnik: Josip Farkaš, trgovec, 1913—1918(?) Blagajnik: Franc Lukner, u=itelj, 1913—1018(?) Namestnik predsednika: Matej Domìnko, župan, 1913—1918(?) Odborniki: Edmund Kocmut, posestnik, 1913—1918(?), Ana Ciuha, 1913— 1918(7), Ivan Kreft, poštar, 1913—1918(7), Andrej Miki, 1913—1918(7), Herma Mohor=i=, u=iteljica, 1913—1918(7), Josip Kupljen, župan, 1913—1918(7), Tomo Preger, 1913—1918(7), Zofka Fras, 1913—1918(7), Alojzija Nedog, 1913—1918(7), Ivan Korošak, 1913—1918(7), Avgust Lah, u=itelj, 1913—1918(7), Marija Koc- mut, u=iteljica, 1913—1918(7)

St. Jurij ob Taboru (Tabor), Gomilsko, Kapela Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu, 21. 5. 1912, št. 8-148/1 »Mrtvorojena« podružnica, v seznamu ni odbora, =lanstva in prispevkov, leta 1914 je ni ve= v seznamu podružnic.

Kapele pri Brežicah Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 28. 3. 1912, št. 8-891/1-1912

pok. ust. let. podp. skupaj pr^¡J[0V

1912 30 — 30 10,90 1913 30 — 30 35 1914 30 — 30 50,44 v letih 1915—1918 ni bilo denarnih prispevkov Predsednik odbora: Ivan Brada=, 1912—1918(7) Tajnik: Franc Krulc, 1912—1918(7) Blagajnik: Ivan Veble, 1912—1918(7) Namestnik predsednika: Franc Veble, 1912—1918(7) _ Odborniki: Ivan Urek, 1912—1918(7), Franc Urok, 1912—1918(7), Miha Ja- nezi=, 1912—1918(7), Jožef Kova=i=, 1912—1918(7), Marko Kežman, 1912— 1918(7), Josip Jerše, 1912—1918(7) ANDREJ VOVKO. PODRUŽNICE "DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA«... 73

Sv. Križ (Križevci), Veržej Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 29. 3. 1910, št. 8-987/1

pok. ust. l(?t. pod p. skupa] prispevkov (kron) 1911 — — 34 —. 34 52,98 1912 —. — 27 3 30 56,28 1913 — — 34 — 34 43,74 1914 — — 34 — 34 — v letih 1915- -1918 ni bilo denarnih prispevku v Predsednik: dr. Josip Lebar, zdravnik, 1910—1918(?) Tajnik: Franc Cilenšek, u=itelj, 1910-1918{?) Blagajnik: Karel Mavric, u=itelj, 1910—1918(7) Namestniki predsednika: Alojz Sersen, trgovec, 1910—1912, Lovro Ilanže- 1¡í, trgovec, 1912—1913, Alojz Scršen, 1913—1918(7} Odborniki: Alojz Vrabl, posestnikov sin. 1910—1918(7), Rudolf Horvatu, trgovec, 1910—1912, 1914—1918(7), Matija Cmcrckar, strojni kurja=, 1912 1913, Fran Križani=, pravnik, 1912—1913

Ksaverij — Ljubno v Savinjski dolini Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 27. 5. 1912, št. 8-1466/1 prispevkov pok. ust. let. podp. skupaj (kron)

1912 — - 37 — 37 80,40 1913 -- 45 45 84,80 1914 — — 45 — 45 za 1915 — 45 kron, 1918 — 128 kron Predsednik odbora: Fran Kol=ne, veleposestnik, 1912—1918(7) Tajnika: Nežika Pire. 1912 -1913, Josip Fürst. 1913-1918(7) .. Blagajni=arke: Zcfka Kolenr, 1912-1913. Frani a Sotler. 1912 -1918(7). Ne- ,k * a PjrCi 1913—1918(7) Namestnica predsednika: Vera Tereek. 1912 1918(7) Odborniki: Josip Kolenc, 1912—1918(7). Anion Robnik, 1912-1918(7), Jera *íolPnCi 1912—1913, Franc Kolenc ml.. 1913 -1918(7). Maks Stulcr, 1913— 19I8(?) Limbuš in okolica (ustanovljena kot Lembah in okolica) Ustanovljena • odlokom namestn;s1va v Gradcu 2 10 1907, št 8-2731.1

pok. ust. let. podp skupaj '""(kron)

i908 - - 23 23 189,76 1!)09 -- 18 14 32 182 19• — _ 18 7 25 144,20 19• — — 20 14 34 180.20 19'2 ._ _ 22 14 36 163,42 19'3 — _ 25 14 39 140.34 ,914 — - - 22 7 29 39,68 , v lotu 1915 - - 56 kron, v letu 1916 - 50 kron. v lotu 1917 - - 38 kron, v 1^ 1918- 40 kron 74

Predsednika odbora-. Anton Kocuvan, župnik, 1908—1910, Anton Godec, u=itelj in posestnik, 1910—1918(7) Tajnik: Rudolf Kranjc, organist in ob=inski tajnik, 1908—1918(7) Blaeainika: Marija Godec, u=iteljica, 1908—1909, Jurij Kaloh, posestnik, 1909—1918(7) Namestniki predsednika: Anton Crnko, posestnik, 1908—1909, Anton Or- nik. nadu=itelj, 1909—1910, Marica Godec, u=iteljica in posestnica, 1910— 1918(7) Odborniki: Feliks Robi=, posestnik, 1908—1909, Jurij Kaloh, posestnik, 1908—1909, Josip Ajd, tovarniški delavec, železniški uslužbenec, 1909—1918(7), Anton Cmko, posestnik, 1909—1918(7), Simon Vodenik, nadu=itelj, 1910— 1918(7), Andrej Bra=i=, župnik, 1911—1918(7)

Ljutomer (ženska) Ustanovljena z odlokom namestnika v Gradcu 7. 8. 1909, št. 8-2483/1 prispevkov pok. ust. let. podp. skupaj (kron)

1909 — — — 120,30 1910 — — 45 5 50 205 1911 —. — 50 42 92 178 1912 — — — — — 78,11 1913 — — 21 23 44 74,80 1914 — — 21 23 44 207,70 v letu 1916 — 49,50 krone, v letu 1917 — 127 kron Predsednici odbora: Matilda dr. Grossmann, odvetnikova žena, 1910—1912, Marica SerŠen, 1912—1918(7) Tajnice: Matilda Mihali=, u=iteljica, 1910—1911, Mara Kocuvan, 1911—1912, Elza Repi=, 1912—1918(7) Blagajni=arke: Marija Kocuvan, u=iteljica, 1910—1911, Matilda Miheli=, 1911—1912, Mara Kocuvan, 1912—1918(7) Namestnici predsednice: Marija Seršen, 1910—1912, Matilda Grossmann, 1912—1918(7) Odbornice: Henrietta (Jelica) Skrlec, 1910—1911, 1912—1918(7), Angela Kar- ba, 1910—1918(7), Olga Cvajhte, 1910—1911, Mimica Smodiš, 1910—1911, Olga Lah, 1911—1913, Elza Repi=, 1911—1912, Anica Sergen, 1911—1913, Matilda Mihali=, 1912—1913, Marica

Mariborska železni carska Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 3. 1. 1913, št. 8-3098/1-1912

Pri V pok. ust. let. podp. skupaj (Sf

1913 — 1 200 20 221 719,87 1914 — — 171 71 242 142,43__^ za leto 1916 — 178,70, za leto 1917 — 84,36, za leto 1918 — 235,20 Predsednik odbora: Avgust Luka=i=, železniški asistent, 1913—1918(7) Tajnika: Franc Jarh, 1913—1914, Fran Borko, železniški asistent, 1914— 1918(7) ANDREJ VOVKO. PODRUžNICE .DRUžBE SV. CIRTI.A IN METODA«... 75

Blagajnik: Ludvik Kranjc, železniški asistent, 1913 — 1918(7) Namestnika predsednika: Marija Koros, 1913-1914, Alojzij Karba, 1914 I918(?) Odborniki: Mirka Luka=i=, 1913—1918(7), Terezija Schwarz, 1913—191817), Alojz Karba, 1913—1914, Tonka Pavlovi=. 1913-1918(7), Josip Voka=, 1913— 1918(?}. Ivana Gajšek, 1913—1914, Anton Rebolj. 1913--1918(7), Jože Sajovic. 1913—1918(7), Anton Zorko, 1913—1918(7), Jože Zabkar, 1913—1914, Ivan Skvar=a, 1913- 1918(7). Ivan Cerinšek. 1913-1918(7), Sre=ko Voka=, 1914— 1918(7). Ivan Gajšek. 1914--191R(7), Terezija Zabkar, 1914—1918C). Ivan Kej- Sar, 1914—1918(7), Marija Kump, 19M--1!H8(?) Marija Koros, 1914—1918(7), Mihajl Pavlovi=, 1914—1918(7)

Sv. Marjeta (Gnrišnica), Sv. Marko (Markovci) pri Ptuju Ustanovljena z odlokom namoslništva v Gradcu dne 25. 4. 1914, št. 8-1281/1 V letti 1914 je imela podružnica 70 letnikov, obrala pa ni ni= denarnih Prispevkov. Prispevke je zbrala samo leta 1915, in sieer ] 04.66 krone. Predsednik odbora: Fran Liplin, veleposestnik, 1914—1918(7) Tajnik: Ivan Novak, u=itelj. 1914—1918(7) Blagajnik: Ivan Ceh, u=itelj. 1914—191••) Namestnica predsednika: Marjetka Muhi=. 1914—1918(7) Odborniki: Ida St.o=ek, 1914--1918(7), Neža Mik!. Rostilni=.-irjeva žena, 1914—1918(7), Ivan Zunkovi=, nadu=ilelj, 1914—1918(7), Josip Puhr. u=i'elj. 1914—1918(7), Josip Vidovi=, posestnik, 1914—1918(7), Anton Kožuh, u=itelj. 19'4—1918(7), J. Rojko. u=itelj, 1914-1918(7), Franc Rižner. Župan, 1914— 1918(7), Mirka TomaŽi=, 1914—1918C)

Meža, St. Janž (.Šentjanž) in okolica Ustanovljena z odlokom namestnistva v Gradcu 30. 10. 1911, št 8-2R93/1

prispevkov polt. ust let pod p skupaj (kron) 1912 _____ 1913 _ — — — 1914 _ ... 80 - ß0 104 v letu 1915 — 2,fi0 krone Predsednik odbora: Josip Verrlnik, veleposestnik. 1914- -1918(7) tajnik: Aleksander Alt, nadu=ilelj, 1914—1918(7) Blagajnik: Josip Serbec, u=itelj, 1914—1918(7) Namestnik predsednika: Vincenc Jamnik, župan, 1914 -1918C) Odborniki- Frane Dolinšok. ob=inski tajnik, 1914- -1ÍÍ 18f?>. Adela Srnid, u=i- •);••, 1914- 1918(7), Ivan Verdnik, 1914- 191R(7). Josip Bart ml . 1914 -••('). iqi'n*0" Kaisrr- l914 1918(7). P Brezovnik. 1914—1918(7), Andrej Oset, 1914- yl8(?). A. Poplas, 1914-1918(7)

Mislinja in okolica Ustanovljena z odlokom namestnistva v Gradcu 8. 4. 1911, št. 8-1050/1 'Mrtvorojena« podružnica, v seznamu podružnic ni naveden ne odbo Port" ''lanr)v i" denarnih prispevkov. Od leta 1915 dalje ni ve= v sezr 76

Mozirje — Gornjesavinjska (ženska) Ustanovljena z odlokom namestniStva v Gradcu 23. 12. 1907, št. 8-3362/1 prispevkov pok. ust. let. podp. skupaj (kron) 1908 — 1 25 — 26 473 1909 + 1 — — — 1 206 1910 + 2 1 83 — 86 — 1011 + 3 16 80 — 99 — 1912 + 4 16 51 8 79 153,20 1913 + 3 16 54 12 85 15 1914 + 3 16 43 U 73 101,60 za leto 1915 — 36 kron, za 1917 — 106 kron, za 1918 — 80 kron Predsednice odbora: Ana Goriear, 1907—1909, Ljuba Pevec, 1912—1914, Ivana Lipoid, 1914—1918(7) Tajnica: Antonija Ježovnik, 1907—1909, 1911—1918(?) Blagajni=arki: Antonija Ježovnik, 1907—1909, Marija Laykauf, 1912— 1918(7) Namestnice predsednice: Marija Drukar, 1907—1909, Ana Gori=ar, 1912— 1913, Pavla Tribu=, 1913—1918(7) Odbornice: Avgusta Schuster, 1907—1909, Pavla Terbej, 1907—1909, Fran- =iška Goriear, 1907—1909, 1912—1918(7), Mara Laykauf (Lajkauf), 1907—1909, rvana Lipoid, 1907—1909, 1914—1918(7), Marica Pepelnik, 1907—1909, Terezija Praprotnik, 1907—1908, 1914—1918(7), Pavla Tribu=, 1907—1908, 1912—1913, Vilma Kocbek, 1907—1909, Karla Petek, 1907—1909, Elizabeta Matko, 1907— 1909, Amalija Turnšek, 1907—1909, 1912—1913, Julija Bizjak, 1907—1909, Ana Blaž, 1912—1918(7), Marija Rojnik, 1912—1914, Angela Goriear, 1912—1914, Helena Gori=ar, 1912—1914, Lea Novak, 1913—1914, Eliza Turnšek, 1913—1914, Jožica Ter=ak, 1913—1914, Micika Puncer, 1913—1918(7), Mimica Mlinar, 1913— 1914, Cilika Govek, 1913—1914, Marija Miklauc, 1914—1918(7)

St. Pavel pri Preboldu (Prebold) (moška) Ustanovljena z odlokom namestniStva v Gradcu 5. 7. 1909, št. 8-2184/1 prispevkov pok. ust. let. podp. skupaj (kron) 1909 — 5 32 18 55 219,76 1910 — 6 34 18 58 51,70 1911 + 1 7 44 24 76 —. 1912 + 1 7 — — 8 88,29 1913 + 1 7 11 5 24 23,60 1914 — 3 32 16 51 22,40 v letih 1915—1918 ni bilo denarnih prispevkov Predsednik odbora: Josip Vidic, nadu=itelj v. p., 1909—1918(7) Tajnika: Belan Schmidt, u=itelj, 1909—1910, Ernest Marine, ob=inski tajnik, 1912—1918(7) Blagajniki: Josip Fischer, nadu=itelj, 1909—1910, Olga Zanieri, zasebnica, 1910—1912, Pran Piki, trgovec, 1912—1918(7) ANDREJ VOVKO, PODRUŽNICE »DRUŽBE SV, CIBILA IN METODA. ... 77

Namestniki predsednika: Ivo lic, kaplan, 1909—1910, Anton Cvenkel, vele- lrgovec, Ivan Vasle, posestnik, 1912—1913, Anton Cvenkel, 1913—1918(?) Odborniki: Anton Cvenkel, 1909—-1910, 1912—1913, Ernest Marine (Mari- nee), ob=inski tajnik, 1909—1912, Olga Zanieri, 1909—1910, Josip Fischer, 1910—1912, Vojteh SuJcer, knjigovodja, 1912—1918(7), Daniel Omerzu, 1912— •918(?), Ivan Vasle, posestnik, 1913—1918(7), Alojz Sribar, 1914—1918(7), Gustav Šilih, 1914—1918(7)

St. Pavel pri Preboldu (Prebold} (ženska) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 5. 2. 1912, ¿t. 8-483/2

pri S ov pok. ust. let. podp. skupaj ( £^J

1912 — 3 27 32 62 318,51 1913 — 3 30 37 70 118 1914 — 3 32 16 51 105 za leto 1915 — 78,20, za 1917 — 133,21, za 1918 — 400 kron Predsednica odbora: Olga Zanieri, 1912—1918(7) Tajnici: Hedvika Föhn, 1912—1918(7), Amalija Rcberšak, 1914—1918(7) Blagajni=arki: Valerija Cvenkelj, 1912—1914, Marica Debelak, 1914 — 1918(7) Namestnica predsednice: Dragolina Vasle, 1912—1918{?) Odbornice: Ivanka Colnik, 1912—1913, Micika Debelak, 1912—1914, Leni=a ArLnik, 1912—1913, Micika Strojanšek, 1912—1913, Julija Vedenik, 1912-1913, Micika Privšek, 1912—1918(7), Anica Turk, 1912—1913, 1914—1918(7), Micika Poto=nik, 1912—1918(7), Micika OreSnik, 1912—1913, Tinka Fischer, 1912—1914, Pavla Braz, 1912—1913, Milica Fischer, 1913—1914, Anica Brišnik, 1913— J^8(?), Rozika Sribar, 1913—1918(7), Marija Vodcmk, 1913—1918(7), Katica Druäkovic, 1913—1918(71, Anica Sitter, 1913—1918(7), Julija Vodenik, 1914— 1918(?)

St. Peter pod Svetimi gorami (Bistrica ob Sotli) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 7. 6. 1910, št. 8-1658/1

prispevkov pok. ust. let. podp. skupaj (kron)

1910 . „ 35 50 85 120,73 1911 — 40 50 90 73,54 1912 _„ —. — —^ — 53 1913 + 1 30 . 31 49,70 1914 f 1 30 31 32 za leto 191B 45 kion. za 1917 — 20 kron

Pr u. edsedmka odbora: dr. Ferdo Kunej, zdravnik, 1910—1911, Fran Levstik, ltelj, 1911—1913, dr. Ferdo Kunej, 1913—1918(?) M Tajniki: Fran Levstik, u=itelj, 1910-1911. Fran Tanšek, poštar, 1911 — 1913, art|n Ul=nik, 1913—1918(7) . blagajniki: Hanza Gerbaz, u=iteljica. 1910—1911, Milka Kunej, zdravnikova ••- 19U—1913, Hanza Gerbaz, 1913—1914, Marija Gabron, 1914—1918(?) 1914 predsednika: Janez Kramar, 1910—1913, Franc Tajnšek, 1913— 4' Terezija Hudinet, 1914—1918(7) 78

Odborniki: Micika HuAin, 1910—1911, Makso Morie, 1910—1911, Ivan Pla- nine, 1910—1911, Fran Tanšek, 1910—1911, Fran Boži=ek, 1910—1911, 1914— 1918, Anton Kralj, 1910—1911, Franc Kraner, 1910—1914, Martin Ul=nik, 1911— 1913, Vinko Balon, 1911—1913, Josip Cernel=, 1911—1913, Josip Kostevc, 1913— 1914, Franc Gostin=ar, 1913—1914, Milka Kunej, 1913—1914, Pepea Gabron, 1914—1918(7), Ivan Zupan=i=, 1914—1918(7), Josip Kralj, 1914—1918(7)

Petrovce Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 1. 7. 1909, št. 8-2116/1

prl v V pok. ust. let. podp. skupaj ^ nf

1909 — — 92 — 92 — 1910 ~ — — — 92 66,80 1911 +1 — 60 — 61 — 1912 +1 ~ — — 1 47,40 1913 +1 — — — 1 — 1914 4-1 — 30 — 31 — za leto 1915 — 25,53 Predsednik odbora: Franc Lesar, posestnik, 1909—1918(7) Tajnika: Ernest Slane, 1909—1910, Ciril Pregelj, 1910—1918(7) Blagajni=arke: Terezija Holobar, 1909—1910, 1911—1914, Franja Ocvirk, 1909—1910, 1911—1914, Marica Ježovnik, 1910—1914, Koza Razboršek, 1911— 1914, Anica Ježovnik, 1914—1918(7) Namestnik predsednika: Vinko Kopriva, 1909—1918(7) Odborniki: Martin Ocvirk, 1909—1918(7), Ivan Holobar, 1909—1918(7), Jer- nej Razboršek, 1909—1910, 1911—1918(7), Martin Flis, 1909—1911, Franc Kosec, 1909—1918(7), Jakob Roter, 1909—1911, 1914—1918(7), Terezija Holobar, 1910— 1911, Franja Ocvirk, 1910—1911, Roza Razboršek, 1910—1911, 1914—1918(7), Franja Delakord, 1910—1911, Ivan Pešec, 1911—1918(7), Janez Poto=nik, 1011—• 1914, Anton Kopriva, 1914—1918(7), Anton Vodenik, 1914—1918(7) Amalija Piki, 1914—1918(7), Alojz Mar=ne, 1914—1918(7), Franc Lesar mL, 1914—1918(7), Leon Polak, 1914—1918(7), Anton Turnšek, 1914—1918(7), Martin Ocvirk, 1914— 1918(7) Planina in okolica Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 4. 9. 1909, št. 8-2387/1

pok. ust. let. podp. skupaj prg^fV

1909 — — — — — 40,10 1910 — — — — — 30 1911 — — 31 4 35 54 1912 — — 27 — 27 85,40 191b — — 27 — 27 100 1914 — — 27 — 27 — __ za leto 1916 — 66,40 krone, za 1917 — 8 kron, za 1918 — 14 kron Predsednika odbora: dr. Bogomil Skaza, zdravnik, 1909—1913, Miloš Jaz- binšek, trgovec in posestnik, 1913—1918(7) Tajnica: Milka Bra

I'.lagajnik: Nikolaj Treff nor (Trefncr), posestnik in gostilni=ar, 1909— 1918(7) Namostmka predsednika: Valentin Pulko, nadu=itelj, 1909—1913, dr. Bogu- mil Skaza, 1913—1•1•(?) Odborniki: Andrej Gostiša, u=itelj, 1909— 1918(7), Anica Niefergall, poslanca, 1909—1918(7), Karol Span, posestnik in gostilni=ar, 1909—1918(7), Veko- slav Smid, veleposestnik in gostilni=ar, 1909—-I9I2, Miloš Jazbinšck, posestnik m trgovec, 1909—1913, Makso Krizman, u=itelj, 1912—1918(7), Franc Bra=i=, pravnik, 1913—1918(7)

Pod=etrtek in okolica

Ustanovljena z odlokom name.stništva v Gradcu 28. 7. 1912, št. 8-2010/1 V letu 1912 je podružnica zbrala 46,80 krone. Število =lanov je navedeno •• Ioli 1913 in 1914, in sicer obakrat po 38 letnikov. Denarne prispevke je po- družnica zbrala le še leta 191ÍJ, in sicer 36 kron. Predsednik odbora: dr. Kmcrik Brcschar, zdravnik, 1912—1918(7) Tajnik: Albert Jerin, u=itelj, 1912—1918(7) Blagajnik: Rudolf Arnšek, u=itelj, 1912—1918(7) Namestnica predsednika: Franja Jakopin, 1912- 1918(7} Odborniki: Slava Lavri=, 1912- -1918•, Justina Bave, 1912—1918(7), Justina Cvetko, 1912—1918(7), Valerij Coki, 1912—1918(7), Fortunat Jelovšok, 1912— ^ISt?), Terezija Sotlar, 1912—1918(7), Ivan Stravs, 1912—1918(7), Anton Vo- bvSek, 1912—1918(7), Marija Cvetko, 1912—1918(7), Mimika Amon, 1912— 1918(7)

Podsreda in okolica Ustanovljena z odlokom name.stništva v Gradcu 7. 6. 1910, št. 8-1639/1

prispevkov pok. ust let. podp. skupaj (kroni

1910 — — — — — 57, bb 19! 1 _- -_ _ — ._- 1912 ______20 H)I3 -- -.- 22 2 24 28,95 1914 — — 22 2 24 — v letih 1915—1918 ni bilo denarnih prispevkov

Predsednika odbora: Avguštin Preskar, župan, 1910—1913, Jos,p Cucek, nadu=itclj, 1913—1918(7) Tajnika: Matej Xunej, •0-••, Ante Poto=nik, u=itelj, 19)3—1918(7) I'-lagajni=arka; I.inka Preskar, 1910—1913, Rezika Kos, trgov=eva žena, 19J3—1918(7, Namestnika predsednika: Ivan Jazbec, 1910-1913, Avgust Preskar, župan, 1913—1918(?) Odborniki: Anton Poto=nik, 1910—1913, Jože Preskar, 1910—1918(7). Jakob iJobravc, 1910—1913, Jože Kos, 1910—1913, Leopold Preskar, 1910—1913, Reza Lon=ari=, 1910—1913, Dragotin Majer, 1910- 1913, Josipina Preskar, 1910— j«l_(7), ivan SotoSek, posestnik, 1913—1918(7). Lina Preskar, županova žena, ¿•1•—1918(7), Ivan Jazbec, 1913—1918(7) gO

Polenšak Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 2. 8. 1910, št. 8-2320/1-1910

ust. podp. prispevkov pok. let skupaj (kron)

1910 — — — — 40 1911 — — 40 79 119 157,74 1912 — — 34 79 113 54,80 1913 — — 35 78 113 79,57 1914 — — 35 78 113 129,34 za leto 1915 — 14,40 krone, za 1916 — 30 kron, za 1918 — 72 kron Predsednik odbora: Josip Gorup, u=itelj, 1910—1918(7) Tajnika: Anton Kukovi=, nadu=itelj, 1910—1913, Angela Lebar, u=iteljica, 1913—1914 Blagajniki: Marija Farkaš, u=iteljica, 1910—1912, Franc Poplatnik, u=itelj, 1912—1914, Angela Lebar, 1914—1918(?) Namestnik predsednika: Martin Golob, posestnik, 1910—1918(?) Odborniki: Josipina Golob, posestnica, 1910—1914, Fran Poplatnik, u=itelj, 1910—1912, 1914—1918(7), Reza Kukovec, 1910—1912, Marijan Podgorelec, 1910—1912, Josip Malenšek, u=itelj, 1910—1913, 1914—1918(7), Alojzij Kosta- njevec, 1910—1912, Josip Repi=, posestnik, 1912—1914, Leopold Schalda, u=i- telj, 1912—1914, Alojzija Hrgo (Hergo), u=iteljica, 1912—1918(7), Franja Bra- tani=, u=iteljica, 1912—1914, Franc Koser, 1912—1913, 1914—1918(7), Ivan Skrlec, 1912—1913, Steika Koser, 1913—1918(7), Josip Kokal, 1914—1918(7), Ivan Strelec, 1914—1918(7) Polskava — Pragersko Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 22. 9. 1909, št. 8-2661/1-1909

pri v V pok. ust. let. podp. skupaj £ nf

1910 — — 30 — 30 75,60 1911 _____ 54 1912 ______1913 — — 20 ~ 20 — 1914 _ _ 20 ~ 20 40 za leto 1915 — 7 kron, za 1916 — 12 kron Predsednika odbora: Josip Sabati, nadu=itelj, 1909—1911, Josip Hojnik, veleposestnik, 1911—1918(7) Tajnik: Josip Rainer, u=itelj, 1909—1918(7) Blagajnika: Ivan Orthaber, poštni uradnik, 1909—1911, Julijan Korbun, kroja=, 1911—1918(7) Namestnika predsednika: I. Kitak, žena železniškega uradnika, 1909—1911, Josip Sabati, nadu=itelj, 1911—1918(7) Odborniki: Ana Wester, u=iteljica, 1909—1918(7), Julijan Korbun, 1909— 1911, Ivan Hrastnik, posestnik, 1909—1911, Ferdo Schlosser, posestnik, 1909— 1911, Anton Vivod, železniški uradnik, 1911—1912, Ivan Orthaber, 1911—1918(7), Amalija Hojnik, u=iteljica, 1911—1912, Marija Schweigler, u=iteljica, 1911— ANDREJ VOVKO. PODRUŽNICE -DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA- ... 81

1918(7), Ljudevit Bu=ar, železniški uradnik, 1912—1918(?), Marija Gori=an, u=i- teljica, 1912—I9I3, Peter Juhard. zidar, 1913—1918(?)

Ptuj (ženska) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 10. 8. 1908, št. 8-6795/1

pok. ust. let. podp. skupaj prispevkov (kron) 1908 — — — — — 1304,60"

1909 — •— 73 7 80 208 1910 + 1 6 64 4 75 241,82 1911 + 1 6 62 2 71 180,55 1912 + 1 6 57 3 67 213 1913 f 1 6 50 2 54 284,29 1914 + 1 fi 50 2 54 — 7.3 leto 1918 - 350 kron Predsednici: Vida Horvat, odvetnikova žena. 1908—1909, Valentina Kauk- kr, u=iteljica, 1910—1914, Mira Fermevc, odvetnikova žena, 1914—1918(7) Tajnici. Marijana Luknar, u=iteljica. 1908—1911, Ema Mahori= (Mohori=), '911—1918(?) Blagajni=arka: Ida Toplak, davkarjeva h=erka, 1908—1918(?) Namestnice predsednika: Valentina Kavkler, 1908—1910, Marija Senear, trgov

Ptujska gora, St. Lovrenc in okolica (Lovrenc) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 2. 3. 1912. št. 8-558/1 prispevkov pok. it. let. podp. skupaj (kron)

1912 —- —. 54 1913 — 2 47 10 59 10 .._J914 _ 2 47 10 59 — v letih 1915—1918 ni bilo prispevkov

Predsednik odbora; Anton Kup=i=, ekonom. 1912—1918(7) Tajnik: Oskar 2olnir, nadu=itelj, 1912—1918(7)

1(1 ßlagajmka: Jurij Topolovec, župan, 1912—1918(7), Ludvik Turin, trgovec. i912—1913 namestnik predsednika: Fran Som, nadu=itelj. 1912—1918(7)

g Odborniki: Marica Kotzmuth (Kocmut), u=iteljica, 1912—1918(7), Gizela 0rr». poštarica, 1912—1918(?), Ignac Vrabi=, župan in trgovec, 1912—1918(7), "ton Kožuh, u=itelj, 1912—1918(7), Anton Gojkovi=, posestnik, J912—1913, at> Klemen=i=, u=itelj, 1913—1918(7), Ludvik Turin, trgovec. 1913—1918(7) 82

Rajhenburg-Videm in okolica {Brestanica, Videm) Ustanovljena z ministrskim odlokom 11. 9. 1907

pok. ust. let. podp. skupaj ***£**"(kron) 1908 — — 45 16 61 232,58 1909 — — 47 14 61 123,40 1910 — — 55 8 63 20 1911 — — 38 26 64 45,69 1912 — — 42 — 42 136 1913 — — 42 — 42 126,08 1914 + 1 — 42 — 43 121,16 za leto 1915 — 200 kron, za 1916 — 75 kron, za 1917 — 120 kron, za 1918 — 268 kron Predsednik odbora: dr. M. Schmirmaul, 1907—1918(7) Tajnika: Lavoslav pl. Kainhofen, 1907—1912, Melhior Rismal, 1912—1918(7) Blaga jni=arki: Josipina Kosar, 1907—1918(?), Karolina Podjet, 1912—1918(7) Namestniki predsednika: Anton Kunej, 1907—1909, Janko Knapi=, 1909— 1910, Sre=ko Rainer, 1910—1911, Janko Knapi=, 1911—1913, Štefka Šeligo, 1913—1918(7) Odborniki: Janko Knapi=, 1907—1909, 1910—1912, Franc Kacjan, 1907— 1910, Karolina Podjet, 1907—1912, Franc Kužnik, 1907—1909, Juro Klemen=i=, 1907—1909, Anton Kunej, 1909—1910, 1911—1912, Melhior Rismal, 1910—1912, Josip Pohle, 1910—1912, Sre7ko Rainer, 1911—1912, Fran Agres, 1911—1912, Fran Schoner, 1911—1912, Ljudmila Gomilšcek, 1913—1918(7)

Ribnica na Pohorju Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 6. 5. 1909, St. 8-1676/1-1909

prl V pok. ust. let. podp. skupaj £0$°

1909 — — 28 — 28 40 1910 + 1 31 8 40 51,18 1911 + 1 29 6 36 167,13 1912 + 1 1 1913 + 1 36 — 37 117,99 1914 + 1 32 33 210,75 za leto 1916 — 72 kron, za 1918 — 211 kron Predsednika odbora: dr. Miroslav Škof, zdravnik, 1909—1912, Ulrik Haupt- man, u=itelj, 1912—1918(7} Tajnik: Janko Zabovnik, gozdarski uradnik, 1909—1918(7) Blagajnik: Ulrik Hauptman, u=itelj, 1909—1918(7) Namestniki predsednika: Rudolf Fergan, trgovec, 1909—1910, Anton Pod- lesnik, veleposestnik, 1910—1911, Roza Podlesnik, posestnica, 1911—1914, Jakob Urbane, veleposestnik, 1914—1918(7) Odborniki: Lipe Miklavc, posestniški sin, 1909—1910, Anton Sko=ir, veleposestnik (Lehen), 1909—1911, 1913—1918(7), Rudolf Dergan, trgovec, 1910— 1914, Edvard Pivec ml., veleposestnik, 1910—1918(7), Fran Jenci=, trgovec, 1910—1911, Lizika Pivec, posestniška h=i, 1911—1918(7), Anton Podlesnik, ANDREJ VOVKO, PODRUŽNICE -DÜUZBE SV. CIRILA IN METODA- ... 83

1911—1918(?), Josip Brehh, 1911—1912, Terezija Pivec, veleposestnica, 1911— 1918(7), Vera Dergan, 1!)12—1913, dr. Miroslav Škof, 1912—1918(7), Janko Za- b-jvnik, 1912—1918(7), Fran C.rie, 1912—1918(7), Josip Petran, gostilni=ar (Le- hen), 1912—1918(7), Rozika Pivce, veleposestniška h=i, 1913—1914, Roza Poda- nik, 1914—1918(7), Antonija Škof, u=iteljeva žena, 1913—1918(7), Lojzka Urbane, 1914—1918(7), Alojzij Uran, posestniški sin, 1914—1918(7), Josip Fornezzi (Le- hen), iöl4—19Iß(7), Josip Oswald (Lehen), 19H—1918(7), Josip Petrun (Lehen), 1914—1918(7) Rogaški okraj Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 22. 5. 1910, št. 8-1544/1

pok. it. let. pod p. skupaj prispevkov (kron)

1910 70 1911 — 40 . 40 75 1912 — 1 50 60 111 200 1913 I 32 14 47 70 1914 — 1 32 14 47 40 za leto 1915 - 150,20 krone. 1916 - 128 kron, 1917 — 100 kron, 1918 - 100 kron

Predsednika odbora: t'rant Seguía, župnik, Ì910—1913, Josip Senear, sodnik v-p., 1913—1918(7) Tajniki: Cvetko Traf eni k, u=itelj, 1910—1912, Alojz Ziher. u=itelj, 1912— l913, Franjica Grilc, u=iteljica, 1913- 1918(7) Blagajniki: Simon Sekirnik, nadu=itelj, 1919—1912, Ivan Glinšek, u=itelj, 1912—1913, Makso Berlisg, trgovec, 1913—1918(7) Namestnika predsednika: •••• Senear, notarski kandidat, 1910—1913, Mar- l'h Sotošek, nadu=itelj, 1913- 1918(7) Odborniki: Fran=iška Grilc, u=iteljica, 1910—1912, Ivan Glinšck, 1910- 19'2, Makso Berlisg, 1910—1913, Ivan Sotošek, nadu=itelj, 1910—1912, Franc Cvetko, trgovski sotrudnik, 1910—1912, Franc Kolterer, študent medicine, Justa Mandolje, 1912—1913, Martin Sotošek, nadu=itelj, 1912 -1913, Zofka Belšak, U=iteljica, 1913-1918(7), Marta Sekirnik, u=iteljica, 1913—1918(7)

Slovenj Gradec in okolica (ženska) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 24. 6. 1912. št. 16.655 prispevkov pok. ust. let. podp. skupaj (kroni

1912 — 4 25 — 29 209,80 1913 — 4 30 — 34 85,40 .. 1914 — 4 30 — 34 85 za leto 1915 90,12 krone

Predsednica odbora: Ljudmila Pirnat, živinozdravnikova žena, 1912—1918(7) Tajnici: Matilda Smid, u=iteljica, 1912—1913, Marica Vranjek, u=iteljica, iyI3—1918(7) g4

Blagajni=arka: Marjana Vre=ko, u=iteljica, 1912—1918(?) Namestnici predsednika: Franja Barle, u=iteljeva žena, 1912—1913, Anka Cepin, žena dav=nega oficiala, 1913—1918(7) Odbornice: Marica Vranjek, 1912—1913, Minka Mithans, u=iteljica, 1912— 1918(?), Ana Zorman, 1912—1918(7), Justina Pernoväek, 1912—1918(7), Neža Runovec, 1912—1918(7), Matilda Smid, u=iteljica, 1913—1918(7), Marija Ka=, 1913—1918(7), Franja Barle, u=iteljeva žena, 1913—1918(7), Adela Smid, 1913— 1918(7), Katinka Irši=, 1913—1918(7)

Središ=e in okolica Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 6. 9. 1909, št. 8-2609/1

Pri S V pok. ust. let. podp. skupaj ( ¿oní° 1910 1 2 65 15 83 238,92 1911 1 2 84 23 110 372,18 1912 1 2 79 21 103 420,46 1913 — 2 74 18 94 425 1914 1 2 74 18 95 — za leto 1915 — 250 kron, 1916 — 50 kron, 1917 — 200,70 krone, za 1918 — 235 kron Predsednik odbora: Jakob Zadravec, lastnik parnega mlina, 1909—1918(7) Tajnika: Fran Serajnik, 1909—1911, Ivan Najžer, u=itelj, 1911—1918(?) Blagajni=arka: Franja Robi=, trgov=eva žena, 1909—1918(7) Namestnica predsednika: Marija .Kosi, nadu=iteljeva žena, 1909—1918(7) Odborniki: Julijana Piepelec, 1909—1913(7), Etna Cajnko, 1909—1918(7), Martin Rakuša, 1909—1918, Matija Ivanuša, 1909—1918(7), Stanislav Dogša, 1909—1918(7), Makso Robi=, trgovec, 1909—1918(7), Andraž Kelemina, 1909— 1911, Ivan Ravšl, župan, 1911—1918(7)

Šmarje pri Jelšah in okolica (ženska) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 27. 6. 1910, št. 8-1894/1-1910

pok. ust. let. podp. skupaj ***£$"

•• i ~ Z Z 1 — 1911 — — 32 — 32 88 1912 _ — 27 — 27 90 1913 — — 27 — 27 — 1914 _ — 27 — 27 60 za leto 1915 — 78 kron, za 1916 — 98 kron, za 1917 — 120 kron, za 1918 151 kron Predsednica: Ana Rakež, zdravnikova žena, 1910—1918(?) Tajnica: Dorica Debeljak, u=iteljica, 1910—1918(7) Blagajni=arka: Ivana Zupan=i=, u=iteljica, 1910—1918(7) Namestnica predsednice: Marija Ferlinc, županova žena, 1910—1918(?) Odborniea: Antonija Skale, gostilni=arjeva žena, 1910—1912 ANDREJ VOVKO, PODRUŽNICE «ORU2BE SV. CIRILA IN METODA- ... B5

Smartin (Šmartno) in Re=ica ob Palci (ženska) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 11. 1. 1911, št. 819/1

pok. ust. let- podp. skupaj Pr5^*0V

1911 — — 40 — 40 83,24 1912 ___- — __ 155,22 1913 — — 70 — 70 143,04 1914 — — 70 — 70 7 v letih 1915—1918 ni bilo denarnih prispevkov Predsednica odbora: J. Bizjak, trgovka, 1911—1918(?) Tajnica: J. Klinar, 1911—J918(?) Blagajni=arka: L. Steblovnik, 1911 — 1918(7) Namestnica predsednice: J. Goricnik, 1911—1912

Smartin ob Paki (Šmartno), Lctuš in okol.ta (moška) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 26. 5. 1913, št. 8-1636/1 V letih 1913 in 1914 je navedenih po 25 letnikov, donai m- prispevke pa je Podružnica zbrala le leta 1913, in sicer 20.15 krone. Predsednik odbora: Martin Klinar, 1913—1918(?) Tajnik: Josip Hergouth, 1913—1918(?) Blagajnik: Anton Bizjak, 1913—191 8(?) Namestnik predsednika: Ivan Bizjak, 1913—1918(?) Odbornika: Josip KostanjŠek, 1913—19181?), Simon Skrabl. 1913—1918(?j

Sv. Trojica (Gradiš=e), Sv. Anton (Cerkvenjak), Sv. Benedikt (Benedikt) Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 23. B. 1913, št. 8-2334/1 V letih 1913 in 1914 je naveden po en pokrovitelj ter 35 letnikov. Denarne Prispevke je podružnica zbrala le leta 1913. in sicer 100 kron. Predsednik odbora: dr. Alojz Kraigher, zdravnik, 1913—1918(?) Tajnik: Jožef Klemcnci=, u=itelj, 1913—1918(7) Blagajnik: Viktorija Kraigher, zdravnikova žena, 1913-19181?) za Sv. Tro- 10i°' Joief TuSak- trgovec, 1913- 1918(7), za Sv. Benedikt, Franc Skrlec, trgovec, lbl3—1918(?) za Sv. Anton. j Namestniki predsednika: Mara Klemen=i=. 1913- 1918(7). Viktorija Trošt, 9I3—1918(7), Ton=ka Fabjan, 1913 -1918(?)

. Vojnik m okolica tovljena za odlokom namestništva v Gradcu 8. 4. 1913, št. 8-1151/1-1913 v letu 1913 je štela podružnica 1 pokrovitelja ter 40 letnikov, v letu 1914 , 2 Pokrovitelja in 40 letnikov Denarnih prispevkov je bilo leta 1913 130.60 *••"•, leu 1914 pa 12 kron. Predsednik odbora: Mirko V. Brezovnik, študent medicine, 1913—1918(7) TaJnika: Rudolf Zupanek, 1913—1914, Frane

Blagajnik: Vlado Brezovnik, 1913—1918(?) Namestnica predsednika: Terezija Grein (Grajn), 15913—1918(7) Odborniki: Ana Zupanek, 1913—1914,'Olga Brezovnik, 1913—1918(?), Anton Brezovnik, 1913—1918(7), Franc Fijauš, 1913—1914, Valentin Kranjc, 1913— 1918(7), Jožef Dremelj, 1913—1918(7), Franc Gori=an, 1913—1918(7), Ivan Stu- kelj, 1913—1918(7), Jadviga Smolnikar, 1913—1918(7), Anton Gmeiner, 1913— 1918(7), Anton Stirgelj, 1913—1914, Josip FrekorSek, 1913—1914, Beta Pušnik, 1914—1918(7), Ivan Kac, 1914—1918(7), Mihael LipovSek, 1914—1918(7)

Vuzenica, Muta in okolica Ustanovljena 29. 2. 1907 prispevkov pok. ust. let. podp. skupaj (krön) 1908 . 42 —. 42 80 1909 — — 19 22 41 80 1910 + 1 — 30 42 73 295,70 1911 + 1 — 26 31 58 108 1912 + 2 —. 25 29 56 159,50 1913 + 2 — 24 27 53 129,62 1914 + 2 — .40 32 74 — za leto 1915 — 113,40 krone, za 1916 — 110 kron, za 1917 — 244 kron, za 1918 — 267 Jcron Predsednik odbora: Jakob Verdnik, posestnik, 1907—1918(7) Tajniki: Emerik Mravljak, trgovec, 1908—1910, Ivan Urek, uCitelj, 1910— 1912, Anton Hren, nadu=itelj, 1912—1918(7) Blagajnik: Alojz Grubelnik, posestnik, 1908—1918(7) Namestnik predsednika: dr. Maks Pregi, zdravnik, 1908—1918(7) Odborniki: Fran Korber, u=itelj, 1908—1909, Anton Hren, 1909—1913, Mi- roslav Lešnik, 1909—1910, Ivan Kri

Zidani most in Loka Ustanovljena z odlokom namestništva v Gradcu 27. 12. 1912 •V letu 1913 je imela podružnica 1 ustanovnika, 84 letnikov in 9 podpornikov, v letu 1914 pa 1 ustanovnika, 83 letnikov in 9 podpornikov. Leta 1913 so zbrali 190,12 krone, leta 1914 pa 48,10 krone. Predsednika odbora: Josip Mohorko, železniški uradnik, 1912—1914, Ivan Derži=, železniški uradnik, 1914—1918(7) •Tajnik: Ernest Vargazon, Železniški uradnik, 1912—1918(7) ' < Blagajnik: Ivan Deržic, železniški uradnik, 1912—1914, Jakob Jan=ar, Že- lezniški uradnik, '1914—1918(7) Namestnik predsednika: Fran Meško, naducitelj, 1912—1918(7) b0rìllk : 0 •io°.? Ì "k"* " Firnvpremikac, 1912—1914, Josip Zorn, u=itelj, 1912— 1918(7), Josip Skorc,'skladiš=ni mojster, 1912—1918(7), Karol Ozek, nadpremika=,

co co

Štajerska Vsa CMD

Štajerska prispevki Štajerska leto St. poter. ust let. podp. skupaj kron štev. =lani «/. podr. prlsp. podr. CMD kron CMD

1907 41 46 279 1.061 562 1.948 7.703,08 155 6.786 29 36.126,55 21 1908 49 279 10.919,43 169 7.495 30 49.026,80 22 n 59 1.727 212 2.277 > w 1909 52 59+ 11 219 2.763 690 3.740 12.108,77 177 11.539 32 57.121,00 22 O •o 1910 60 68 + 74 231 2.947 716 4.037 13.101,72 213 15.707 26 61.163,44 21 72.289,18 18 N 1911 70 86 + 92 330 3.376 747 4.632 13.004,96 243 17.678 26 > 1912 80 90 + 103 345 2.675 607 3.821 10.954,57 266 17.006 22 71.157,88 15 N Cl 18 1 o 1913 94 84 + 136 328 3.887 666 5.101 14.478,72 284 18.224 28 78.358,18 i a o 1914 94 94 + 143 387 4.193 705 5.523 9.489,13 283 18.653 30 57.061,23 17 i < 5.053,45 280 — — 27.651,23 18 z 1915 93 : O 1916 — — —- — — — 5.578,83 — — — 34.584,89 16 _ 1917 — — —• — — — 7.055,64 — — 46.149,42 15 Z > _ 115.127,96 27 • 1918 — — — — — 30.515,91 — — — o o o 2 ¡a i t-i M W •i ANDREJ VOVKO, PODRUŽNICE »DRUZPE SV. CIRILA IN ••••••. 89

Leta 1915 je poslalo denarne prispevke 45, leta 1916 37, lela 1917 38 in leta 1918 56 štajerskih podružnic CMD. Podatki so i/, tabel, ki so jih objavljali letno v Koledarjih (Vestnikih) CMD, izražajo pa stanje =lanstva in števila po- družnic po vsakoletnih skupš=inah. V vojnem =asu niso ve= navajali Elevila =lanstva. Zna=ilno za delovanje podružnic na Štajerskem je izrazitejše nadaljnje nihanje števila =lanstva in višine denarnih prispevkov, /lasti leta 1912. Ta padec je viden tudi pri celotni CMD, vendar ni tako izrazit, do nekoliko manj- ših nihanj kot na Štajerskem pa je po letu 1907 prihajalo tudi pri podružnicah CMD v drugih slovenskih pokrajinah z izjemo Koroške, kjer je v glavnem vladalo mrtvilo.14 Ce primerjamo deleže štajerskega =lanstva CMD in njegovih prispevkov glede na celotno CMD, ugotovimo, da prvi povpre=no za 10"'» presegajo druge, zelo dobro pa so se Štajerci izkazali s svojimi prispevki v zadnjem letu prve svetovne vojne. Omeniti je treba tudi, da so v obdobju 1887 do • 905 zbrane Družbine pokroviteljnine v letnih bilancah CMD vodili posebej in niso vklju=eni v prispevke podružnic, prav tako pa v vsotah vse CMD niso vklju=eni denarni prispevki ameriških podružnic CMD, v število =lanstva pa ameriški »cirilmetodarji«. Ameriške podružnice CMD so bile neodvisne od slovenske CMD, do leta 1912 so jih v ZDA in Kanadi ustanovili 34 m štele so okrog 1500

1. Maribor, moška (1886) 20 559.3•» krone 2. Celje, moška (1885) 18.258,95 krone 3. Celje, ženska (1893) 13.372,03 krone 4. Trbovlje, moška (1886) 7.515,27 krone 5. Maribor, ženska (1898) 7.502,29 krone 6. Trbovlje, ženska (1901) 6.691,46 krone 7. Vransko (1891) 6.167,94 krone 8. Ptuj, moška (1885) 4 480,62 krone 9. Ormož, ženska (1892) 4.267,54 krone 10. Žalec, moška (1886) 3.927,40 krone 11. Ljutomer, moška (1892) 3.81R.96 krone 12. Slovenj Gradec, moška 11887) 3.622,58 krone 13. Brežice (1890) 3.124,24 krone 14. Ormož, moška (1837) 2.989,77 krone 15. Gabrje pri Celju 11909) 2.943,60 krone 16- Gornji grad (1886) 2.835,36 krone 17. Sv. Jurij (Šentjur), ženska (1891) 2.813,30 krone 18. Ptuj, ženska (1908) 2.782,26 krone 19. Sv. Jurij (Šentjur), moška (1886) 2.742.22 krone 20. Hrastnik, moška (1908) 2.697,24 krone 21. Šmarje pri Jelšah, moška (1886) 2.364,88 krone 22. Središ=e (1909) 2.192,26 krone 23. Slovenska Bistrica (1892) 2.174,80 krone 24. Žalec, ženska 11905) 2.159,32 krone 25. Hrastnik, ženska (1913) 2 154,50 krone "•6. Slovenske Konjice, ženska (1886) 2.059,12 krone

1 S.M ' TiHic Zotn. ¡z delovanja llniJli- -•.> Ciril» mill MedirMedirla ii.i Kmiitkrrv. inerì pivi •.vcluvii« •"'•w.Kodo vinski r-Bscpi!. Ljubljanu. XXXT mi, ft1 a.J. sir.Sir. asi361 ..1'-4• 4 Koledar (Veslntki ... za lelo 19M, Ljubljana 1913. str. iw-iss 90

27. Sv. Lovrenc nad Mariborom (1901) 1.996,63 krone 28. Vuhred — Radlje (1886) 1.944,51 krone 29. Ruše, ženska (1898) 1.933,51 krone 30. Laško (1891) 1.771,83 krone 31. Sv. Lenart (1888) 1.730,61 krone 32. Velenje (1894) 1.680,20 krone 33. Braslov=e (1886) 1.591,83 krone 34. Vuzenica, Muta (1907) 1.587,22 krone 35. Gornja Radgona (1901) 1.555,12 krone 36. Sevnica (1886) 1.488 kron 37. Rajhenburg (Brestanica) (1907) 1.467,91 krone 38. Breg pri Celju (1910) 1.445,18 krone 39. Kozje (1904) 1.407,71 krone 40. Maribor, železniška (1913) 1.360,56 krone 41. Limbuš (1907) 1.223,60 krone 42. Polzela (1903) 1.206,68 krone 43. Mozirje, ženska (1907) 1.170,80 krone 44. Re=ica (1886) 1.166,60 krone 45. St. Pavel, ženska (1912) 1.152,92 krone 46. Dol pri Hrastniku (1912) 1.125,08 krone 47. Ljutomer, ženska (1909) 1.040,41 krone 48. Brežice, ženska (190B) 999,70 krone 4.9. Rogaški okraj (1910) 933,20 krone 50. Šoštanj (1886) 903 kron Ostale podružnice so prispevale po manj kot 900 kron, na zadnjem mestu pa je podružnica za Sv. Barbaro v Halozah z »vdovinim darom« 6,45 krone. Podružni=ni prispevki vseh štajerskih podružnic CMD so v obdobju 1885—1918 znašali 183.863,53 krone. Omenili smo že, da vpla=ane pokrovitoljnine v obdobju 1887—1904 niso vklju=ene v podružni=ne prispevke. To dejstvo v glavnem ne spreminja »=astne liste« podružnic, saj so imele praviloma najve= pokroviteljev tiste z najve=jimi prispevki. Leta 1914 je bilo na Štajerskem 237 pokroviteljev, ki so vpla=ali vsaj 57.400 kron.

'• Koledar (Vestnlk)... za leto 191», LJubljana is», str. iw—u>i. ANDREJ VOVKO. PODRUŽNICE „DRTT7.RR RV. CTRTI.A TN METODA« ... 91

Zanimivo je, da je vodstvo ••• zelo vztrajalo, ria podružnice v vsakolelnih poro=ilih natan=no navajajo poklice =lanov svojih odborov in trdilo, da bo to zelo pomembno za zgodovino te našo narodnoobrambne organizacijo " Podruž- nice so se teh priporo=il bolj ali manj zvesto držale, »stare« in moške v ve=ji meri kot »mlade« in ženske. Prav tako jo ve= podatkov o poklicih za =lane po- družni=nih »ožjih odborov« — predsednika, tajnika in blagajnika, manj pa za »šir.ie« odbore — namestnike predsednikov, tajnikov, blagajnikov, nadzorne =lane in ostale. Pri štajerskih podružnirah v obdobju 1885—1918 zasledimo od 858 imen =lanov »ožjih odborov« navedbo poklicev pri 638 od njih (74 flA), pri 1346 =lanih »širših odborov« pa le pri 589 od njih (48°'i>)- V celoti ima od 22•4 naveden poklic 1227 odbornikov (56 n'n). Teh številk seveda ne moremo jemati do pike natan=no, saj je možno spregledati kakega odbornika, posebno tiste, ki •• v razli=nih obdobjih svojega življenja delovali v ve= podružnicah, ter ženske odbornice, ki so delovale najprej z dekliškim, po poroki pa z moževim pri- imkom. Odbornike, ki so delovali nekaj =asa v ožjih in nekaj v širših odborih. smo zajeli v prvih, seveda pa so tudi tu možne razne manjše napake. Do na- slednjih zaklju=kov o poklicni strukturi =lanstva CMD na Štajerskem smo prišli torej na podlagi podatkov za približno petino od najvišjega števila tega =lanstva, kar nam daje vseeno nekaj pravice sklepanja in dolo=eno še kar realno Oceno stanja, še zlasti ker se v glavnem sklada s stanjem v drugih slovenskih pokrajinah z izjemo Koro.ške. ki pa sploh pomeni odstopanje navzdol v vseh Pogledih,

ožji odbor predsednik SirŠi odbor poklic skup; pred po pred po pred po 1908 1008 1908 1908 1908 1908 u=itelj 31 117 P. 29 27 99 274 duhovnik •• R 42 2 33 2 129 Posestnik 17 in 10 12 n •13 101 trgovec H 22 n • 8 38 82 odvetnik, odveln. uradnik 23 7 11 4 11 12 53 travnik in 15 8 12 5 4 34 Veleposestnik in ft 7 7 R ft 34 notar, notarski uradnik 12 H (i 4 3 2 26 železni=ar, Železn. uradnik 0 •11 0 4 2 \2 25 "radnik 3 •5 0 (i 4 K) 22 'ajnik, uradnik Posojilnice 7 t;fi 0 ti r> 3 21 da v=ni uradnik 2T 5 1 ! 2 5 1" žUpan nt) *»2 0 1 5 7 H °btinski in trajni tajnik •3 110 0 4 5 13 u=iteljeva žena 3 2 1 o 1 6 12 ProîeSor 3 4 n 2 1 4 12 trgovec ¡n Posestnik 4 3 2 2 1 3 11 potnikova žena 2 7 1 4 1 1 u trgov=eva žena 1 i i 0 2 ?. 10

17 Ko led a T- (Veslnlkl I;, icio 1905, Ljubljana 1904. str 12» 92

Ostali poklici so navedeni manj kot 10-krat. Tako se pojavljajo Študentje 9-krat v odborih, otroške vrtnarice (vzgojiteljice) šestkrat, organisti sedemkrat, prav tolikokrat poštni uradniki. Parkrat ali enkrat samkrat se pojavljajo kom- binacije gostilni=ar in trgovec ter gostilni=ar in posestnik, poklici delavec, rudar, kova=, pek, kroja=, klju=avni=ar, modistka, rudniška babica, brivec, to- varnar, ravnatelj pivovarne, zastopnik banke »Slavija«, upokojeni kustos vseu=iliš=ne knjižnice, knjigovodja, poslovodja, graš=ak, 'graš=ak in poštar, ekonom, »mladeni=«, lekarnar, živinozdravnik, sodnik. Precej je navedb posestni- ški sin ali h=i, posestnikova žena, odvetnikova h=i, notarjeva žena in h=i, u=i- teljeva h=i, zdravnikova žena in h=i, sodnikova žena in podobno, kar pri=a o takratnem položaju žensk, ki so v družbi z izjemo nekaterih zaposlenih, predvsem u=iteljic, delovale le kot »podaljški« mož in o=etov. Iz tabele vidimo, da v odborih podružnic odlo=ilno prevladujejo nekateri poklici. Dale= prednja=ijo u=itelji, zlasti izrazito po letu 1908. Pred tem letom prevladujejo duhovniki, ki pa se po znanih dogodkih leta 1907 skoraj v celoti umaknejo. Izjemo pomenijo nekatere podružnice, zlasti za Limbuš in rogaški okraj, kjer sta postala duhovnika po letu 1908 nekaj =asa celo predsednika podružnice, kar je v slovenskem merilu velika redkost, nekateri duhovniki pa so po letu 1908 obdržali svoje funkcije iz prejšnjega obdobja. Nekatere podruž- nice so v znaku izrazite prevlade dolo=enega poklica, tako celjska moška odvet- nikov, celjska ženska pa njihovih žena. V ženskih podružnicah kot že omenjeno poleg u=iteljic prevladujejo žene in h=ere raznih vrst. Prav te ženske podruž- nice CMD so pomenile eno prvih stopnic uveljavljanja žensk v slovenskem javnem življenju in so tudi zato zelo pomembne. Sestava odborov podružnic seveda ni v celoti odražala poklicne strukture podružnic samih, saj so bili ti gotovo prihranjeni za »odli=nejše« =lane, vendar pa so vanje gotovo prišli tudi predstavniki poklicev, ki so imeli v podružnicah ve=ino. Ve=ino =lanstva so nedvomno predstavljali posestniki — kmetje in njihovi družinski =lani, razen tega pa opazimo precejšen delež železni=arjev in železniških uslužbencev kot tudi rudarjev in rudarskih uslužbencev. Nedvomno zanimiv je obstoj mariborske železni=arske podružnice CMD, ki je delovala do leta 1918, potem pa so se njeni =lani pridružili mariborskima ženski in moški podružnici.18 V prvem delu pregleda delovanja štajerskih podružnic CMD smo že na- glasili njihov pomen kulturnih in narodnoprebujevalnih središ=. Za svoj nastanek pa so le-te potrebovale svoja »kristalizacijska jedra* — narodno osve- š=ene posameznike, ki jim je uspelo postopoma zbrati okrog sebe ve=je ali manjše število somišljenikov, ki so jih s pritegnitvijo v podružnice narodno osvestili. V=asih jim ta postopek tudi ni uspel, kot smo že omenili pri »mrtvo- rojenih« podružnicah CMD. Nekatere podružnice CMD so bile izrazito »družinske zadeve«. Taka je bila nedvomno podružnica v Vojniku, zasluge zanjo pa je imel u=itelj Anton Bre- zovnik. Videli smo že, kakšno težo je imelo u=iteljstvo v >Družbi sv. Cirila in Metoda«, vemo pa tudi za narodno-prosvetno delovanje tega stanu v zgodovini slovenskega naroda, ki ga moremo primerjati le z delovanjem slovenske du- hovš=ine^ Brezovnik se je rodil 30. maja 1853 v ob=ini Vrhi pri SlovenjgradcU- Zaradi njegovega slovenskega prepri=anja so ga izklju=ili iz 8, razreda celjske gimnazije. Kon=al je graško u=iteljiš=e, u=il v Puš=avi, v Framu, leta 1884 pa prišel za u=itelja v takrat povsem nem=urski trg Vojnik. Tu je u=iteljeval vse do svoje pred=asne upokojitve leta 1897 in zaradi svojega slovenskega prepri-

• *.-." F* sku,J' s Potovanja po severni meji, Koledar (Vestnlk)... za leto IflîS, LJubljana ••. Sii- bo. ANDREJ VOVKO. PODRUŽNICE -DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA« . . 93

7anja dobival brce avstrijskih oblasti. Tako mu kljub vzornem službovanju nisi» dali naslova nadu=itelja. Bil je vsestranski delavec: mladinski in humoristi=ni pisatelj, sodelavec pedagoâkih =asopisov in revij, voditelj »U=iteljskega društva za celjski okraj' ter u=iteljski zastopnik v celjskem okrajnem Šolskem svetu od 1889 do upokojitve. Po upokojitvi je ustanovil posojilnico, ki je bila Slovencem v Vojniku in okolici pomembna gospodarska opora proti Nemcem in nemcurjem. Ker v tem trgu najprej ni bilo mogo=e ustanoviti podružnice CMD, je sodeloval pri njeni ustanovitvi v bližnji Skofji vasi. Ko je ta zaspala, je bil pobudnik ustanovitve podružnice CMD v Vojniku, ki je bila, kot smo že omenili, »družinska zadeva« Brezovnikov. Brezovnik se je v Vojniku poro=il s h=erko ene od redkih slovensko-zavednih rodbin Vre=arjevih, v vojniškem podružni=nem odboru pa so poleg njega delovali še sinova Mirko in Vlado 1er h=erke Olga m Cirila. Cirila je bila še osnovnošolka, za CMD pa je zbrala okrog 6000 znamk. Zbiranje *namk je pomenilo enega od virov finan=nih sredstev za CMD." Videli smo že, da so v štajerskih podružnicah CMD igrah pomembno vlogo odvetniki, toliko bolj, ker so bili neodvisni od državnih in deželnih oblasti. V Ptujski moški podružnici je deloval in ji dolgo let predsedoval odvetnik dr. Fran Jurtela. Njegova zasluga je bila. da je prišel ptujski okraj iz nemških v slovenske roke. Deloval je tudi v graškem deželnem zboru, kjer je bil 23 let po- slance in 15 let namestnik deželnega glavarja. V Ptuju je ustanovi] Hranilno ¡h posojilno društvo, na=eloval pa je tudi tamkajšnji

R str ., *• (Anle Beg). Anion Brezovnik, Koledar (Vestniki ra leLo 1925. Ljubljana 192*. " Koledar (Vestnlk) ... za letu 1927, Ljubljana 192K, sir. 85. • Koledar (Vestnik) - - . za leto 1934. Ljubljana 1833. str. BO—fil ti Koledar (Vestnlk) za leto 1927. LJubljana 1926, str. •« -•5 • i ¡;olid=r (Vrstnik) . . 7.a leto 1931. LJubljana 1930, str. 9•-91 .s Koledar (Vrstnik) . . za leto 1932. LJubljana 193], sir. 8.1. Koledar (Veslnlk) ... za leto 1931. LJubllnna 1931), str. «5 94

Medtem ko je bilo do leta 1908 v odborih podružnic veliko duhovnikov, jih moremo v naslednjem obdobju prešteti na prste. Eden tistih, ki so še naprej delovali v CMD, je bil dolgoletni predsednik mariborske moške podruž- nice dr. Anton Medved. Bil je sicer profesor verouka na mariborski gimnaziji, zaveden Slovenec, cenjen pisatelj in govornik. Bil je odbornik posojilnice,

Podobno vlogo kot Dimnikova je imt.'ln v Št. Lovrencu na Pohorju Bre- zo=nikova h isa. Brczo=niki so bili veliki kmetje, oziroma »veleposestniki" v jeziku podružni=nih seznamov CMD. Marija Brezo=nik jo na=elovala tamkajšnji ženski podružnici od ustanovitve do njene preosnovc v mešano, ko je pred- sjednikovanje prevzel njen sin Karel. V odboru podružnice je delovala tudi h=i Katica.-» Šolski vodja CMD šole na Muti Anton Hren je po vojni zapisal, da so slovenstvo v treh ob=inah Zgornje dravske doline vzdrževale tri zavedne sioven- ••• rodbine: Paherniki v Vuhredu 1er družini Antona Mravljaka v Vuzenici in Franja Mravljaka pri Sv. Antonu na Pohorju. Pripadniki vseh treh rodbin so sodelovali tudi v CMD.-1" Duša slovenskega narodnega gibanja v Ilušah je bila Eraa Gorišek, žena tamkajšnjega zdravnika Gašparja. Rodila se je 3. 4. 185;¡ v Gradcu v družini Slovenca, mestnega blagajnika Ivana Petelina. Doma=a hiša je bila zbirališ=e graških Slovencev, zlasti dijaštva. Leta 1880 je prišla z možem iz Celja v Ruše, ki so bile takrat še v nem.ških rokah. V tem kraju je še životarilo »Kme;s!;o bralno društvo•, ki sta mu vdihnila novega življenja, prirejala igre in ve- selice in marsikoga narodnostno zdramila. Ema Gorišek jo bila v =asu stare Avstrije edina predsednica podružnice CMD v Rušah. Bila je zelo iznajdljiva Pri prirejanju veselic v korist Družbe, znala pa je za sodelovanje pridobiti celo liste, ki so bih CMD sovražni, na primer tamkajšnjega kaplana. Umrla je 6- 1. 192!! v Rušah." Vrsta zaslužnih štajerskih ¿cinlmetodarjev« z zgornjimi še zdale= ni iz- "pana. Govoriti bi mogi; o celjskem =evljarskem mojstru Martinu Koljšku, Podpredsedniku podružnice na Bregu, o u=itelju Radu Jiopi=u, blagajniku po- družnice v Lehnu, u=itelju in zaslužnemu pionirju planinstva Franu Kocbeku, podpredsedniku podružnice v Gornjem gradu, o =udaškem odvetniku in gra- š=aku dr. Jakobu Pirnatu, predsedniku velenjske podružnice CMD, ki je v °POroki volil Družbi vse svoje premoženje, o mariborskem odvetniku dr. Franu cosini, ki je deloval v celjski in mariborski moški podružnici kot tud: v glavnem odboru CMD, m še o mnogih drugih. Vseeno pa so vsaj li, ki smo jih ukazali, v dolo=eni meri ilustrirali delovanje CMD in ozra=je na Štajerskem v zadnjih desetletjih obstoja habsburške monarhije. Ob zaklju=ku naglasimo, da je bil glavni namen tega prispevka ¡menski Ipr števil=ni prikaz delovanja -'novih-, štajerskih podružnic CMD. Celoviti oris elovanja Družbe v tej slovenski pokrajini bo moral zajeli še delovanje lam- ajšnjih šol in vrtcev, dejavnost vodstva CMD, kot tudi opredelitev vlogi' ružbc v tej pokrajini v takratnih zgodovinskih razmerah. Pri lem zadnjem Jp treba seveda upoštevati okvire Družbe, ki so jih ji dolo=ala njena pravila osebnega šolskega narodnoobrambnega društva ter prevladujo=a liberalno smorjena razredna struktura njenega vodstva in ^odli=nejših« =lanov. Njeno eiovanje moramo vrednotiti v primerjavi z drugimi kulturnimi, pa tudi go- P°darskimi slovenskimi organizacij LI mi na Štajerskem, saj je bilo narodno ebujanje tamkajšnjih Slovencev nujno povezano z njihovo gospodarsko ne- visnostjo oziroma z lomljenjem socialnih spon, ki so jih vezale na gospodar- 0 prevladujo=e nemštvo. Prikaz bi moral zajeli najmra=nejši izraz iz te pre-

lili¡ Korn|>i>]js;ki (Anilin ¡Iren), Oie in in .• li Mi r»\ Ijak. obmejnemu na roti nei nu paru v spü- • Koledar (Vrstnik) za lelo 1•2•1. L)ubliana 191«, sir. • !.•. • str• 4• ," MiavljaJt. Manja IMhcrmkova. Koledar íVcstnik) . /,¡ lelo 1•25. LJubljana 19Î4.

1•• ^»••••••! (Anton Hren), Franjo Miavljak, Knledar (Vrstnik)... ?.a Irlo 1325. LJubljana "' N. N., Ema (Ir. Gotl^ekova. Koletlai (Vestnih) ... 7.a Iftu 19Î4, Ljubljana 1•23. Mr. 4 G -48. 96

LES SUCCURSALES DE »L'ASSOCIATION DE SAINT CYRILLE ET METHODE" (CMD) DANS LA STYRIE, FONDÉES PENDANT 1807—1918

Résumé L'assemblée annuelle de »L'association de Saint Cyrille et Methode« (CMD) en 1907 á Bohinjska Bistrica était le moment le plus décisif du changement subit dans son développement du temps de l'Autriche-Hongrie. Elle se passa dans une atmo- sphère orageuse et elle mit à fin définitivement à la manière »concordataire« attardée, qui y eut lieu, surtout selon le mérite de son président Tomo Zupan. A l'élection du comité de direction CMD les adhérents a le parti liberal remportèrent la victorie et s'emparèrent de entièrement de la conduite. Un rôle important à ce «coup« jouaient les adhérents au mouvement nation al-radie al avec dr. Gregor Žerjav à la tête. Il était nommé secrétaire de l'Association à rassemblée mentionnée ci-dessus. A cause de cela la plupart du clergé et de Slovènes catoliques abandonnèrent l'association. Malgré tout la CMD se modernisa considérablement après 1907 et déploya de l'activité, qui se manifesta par la fondation d'une série de succursales nouvelles. Dans la Styrie slovène il y en avait 5B. Leurs activité et leurs développement sont évidents des tableaux statistiques et des tableaux de noms, qui servaient comme supplément à la publication du développement des succursales styriennes jusqu'au 1907. Le développement efficace des nouvelles succursales CMD était violemment in- terrompu par la première guerre mondiale. On peut trouver des indications complémentaires de l'activité des succursales styriennes CMD jusqu'au déclin de l'Autriche-Hongrie dans la liste des membres et des contributions, dans la rang-liste des meilleures succursales de ce pays-là et par les indications de la structure professionnelle de leurs comités. L'activité des succursales styriennes CMD est aussi illustrée par des biographies concises des membres CMD de grand mérite. Le but du traité est avant tout de faire la description de l'activité des nouvelles succursales styriennes, bien qu'il contient aussi des élément de l'évalution entière de l'activité de CMD dans la Styrie. Le traité entier sur cette question ne sera ni facile ni de courte durée. BRUNO HARTMAN, KNJIŽNICA SLOVENSKE KRSCANSKOSOCIALNE ZVEZE ... 97

KNJIŽNICA SLOVENSKE KRSCANSKO- SOCIALNE ZVEZE IN PROSVETNE ZVEZE V MARIBORU

Bruno Hartman*

UDK 027.2(091):374.7:329.11(497.12Mb) HARTMAN Bruno: Knjižnici Slovenske krš=ansko social ne sveze In Prosvetne zveze v Mariboru. (Zusammenfassung: Bibliothek des Slowenischen christ li eh-sozialen Verbandes und des Bildungsver- bandes In Maribor.)

UDC 027.2(091) :374.7:329.11(497.12 Mb) HARTMAN Bruno: The Library of the Slovene Christian-Social League and of the Cultural League at Maribor.

Na Slovenskem Štajerskem so bile v preteklem stoletju ponekod ustanov- ,••'•• farne knjižnice; ponavadi so jih vodili kaplani. Knjižnice so imela tudi atolifika bralna druStva po deželi, vendar so bila le na redko posejana po njej- o se je v devetdesetih letih na Slovenskem za=elo Siriti katoliško politi=no gi- n • Je. se jo v njem 1, 1897 izoblikovala Slovenska krš=anskosocialna delavska °2a, katere idejni pobudnik je bil dr. Janez Evangelist Krek. Zveza je leto

* Dr. D runo Hartman, ravnatelj Univerzitetne knjižnice Maribor. 98

; Erjavec Fran: Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. LJubljana 1Ï2S, str. 154. . « «' Jože; prosvetna zveza v Mariboru. — Ilustrovani Slovenec 2(lBse)î7ï, •. XI., str. «*• Naš shod v Mariboru. — Nas dom, Maribor S(i!0S)18, T. IX., sir. 1. ' Pravila slovenske krš=ansko socijalne zveze za Štajersko. V založbi zveze. [Maribor l»6f' 1 Gl. S i pod pripombo 4. .. » zapisnik E,eJ ln obi. zborov Slovenske krit •••. zvezeTrosvetne zveze 190S/18Î4. — MD — II 2, Zgodovinski arhiv Ptuj. (Odslej: Zapisniki SKSZ.) BHUNO HARTMAN. KNJIŽNICA SLOVENSKE: KHSCANSKOSOCIAI.NE /.VEZE.. 99 nega kraja), ••• se ustanovijo »ljudske knjižnice v Pobrežju, Studencih, Mari- boia in Kamnici«;7 odlo=itev se navezuje na narodnoobrambne naloge, ki jih j U za Maribor sklenil ob=ni zbor. Za te knjižnice so nameravali zaprositi za knjižne darove. Hkrati je bilo predlagano, naj se pri zvezi =imprej ustanovi »socijološka knjižnica'', znanstvena knjižnica s politi=no in sociološko literaturo Odbor je ukrepal zelo hitro; dr. Franc Kova=i= je v Slovenskem gospodarju objavil poziv javnosti, naj daruje knjige za knjižnico SKSZ, kaplanu Evaldu Vra=ku pa je bilo naloženo, naj sestavi pravilnik za poslovanje knjižnic, iso- eijološka knjižn.cu" pa naj bi za=ela poslovati o novem letu 1907." Dr. Franc Kova=i= je sestavil poslovnik za potovalne knjižnice, odbor pa ga je odobril.* Potovalno knjižnico je že kar januarja 1907 dobil v Kamnico tamkajšnji kaplan Janez Hauptmann in za=el knjige izposojati. Sklenjeno je bilo, da se potovalni knjižnici pošljeta tudi na Fobiežje in Tezno, kar je imel urediti prof. dr. Kari Verstoväek."1 Uredništvo Slovenskega gospodarja je darovalo ve= knjig Slo- venskemu katoliškemu izobraževalnemu društvu na Studencih, ki se je osno- valo 6. januarja 1907, množiti pa se je za=ela tudi zvezina knjižnica. Zanjo in za potovalne knjižnice so morali kmalu kupiti knjižno omaro. Odbor je za=el zbirali tudi »osrednjo knjižnico za voditelje« (s =imer je bila mišljena »socijo- loška knjižnica«)-" Na prvem ob=nem zboru zveze v ptujskem Narodnem domu 28. novembra 1907 je o knjižnicah SKSZ spregovoril župnik pri Sv. Barbari v Halozah Franc Gomilšek. O društvenih knjižnicah jo sodil, da so središ=a društev: »Sre=no društvo, sre=ni udje, ki imajo bogato in lepo urejeno knjižnico.« Priporo=al je «•Ticino ureditev knjižnice po sklepih in navodilih mariborskega shoda SKSZ '• 1905, ki so bili objavljeni v "Društvenem koledar=ku za 1906«. Razvrstitev knjig v katalogni knjigi in v knjižni omari naj bi bila takšnale: »A) Zabavne, • Nabožne, C) Kraje- in življenjepisnc, zgodovinske, <) Prirodoslovne, gospodarske, socialne in D) Razne.-1" Knjige naj bi knjižni=arji izbirali po »imeniku za društvo primernih knjig«, ki ga je izdala ljubljanska SKSZ, za mladinske knjige pa naj bi se ravnali po popisu z ocenami, ki ga je pripravil kanonik Anion Krži=. Na ob=nem zboru je tekla beseda tudi o farnih (župnijskih) knjižnicah, ki •• bile sestavni del cerkvenega delovanja. Sklenili so, da naj katoliška izobra- ževalna društva, torej sekularne ustanove, prevzamejo v upravljanje farne knjižnice, =e ljudje no zahajajo vanje izposojat si knjige. Vendar pa je ob=ni zbor opozoril, da je treba dobro paziti na knjižnice, kar naj bi opravljali deka- nijski odbori SKSZ, v knjižnice naj bi se ne vrinile »brezbožne knjige«. Na prvi odborovi seji po ptujskem ob=nem zboru je bil v novo konsti- '•inranem odboru za knjižni=arja osrednje zvezine knjižnice izbran mariborski «orni vikar in katehel Janez Evangelist Kociper." Za=ele so se pospešene pri- prave za ureditev osrednje knjižnice SKSZ v Mariboru. S Slovensko dijaško zvezo, organizacijo katoliških srednješolcev, ki je tudi zbirala knjige za narodnostno ogrožene kraje, se je SKSZ dogovorila, da jih bo ona razdeljevala, »ki Pozna boljše razmere«. Prav tako je zveza obvestila vanjo vklju=ena izobra- ževalna društva, naj ji pošljejo knjige, ki jih ne potrebujejo, da jih bo odposlala v narodnostno ogrožene kraje. Za nakup knjig je zveza dajala denar; razmišlja-

' Zapisnik 1 nrlborovc sp(p !fl novrmbin 19(16. — Zapisniki SKSZ. Zapisnik 2 urlbobw,- sr ji- fi. dfcimhi^ 1•0• — Z;iiH.sniki SKSZ. ' Zapisnik 4 r>[ll>!>iri\ t- sri*1 19 cleri'iTibia l^ofl Zapisniki SKSZ. " Zapisnik 12 r-lboiDvc M.j,. 14 marra 1BOT — Zapisniki SKSZ. " Zapisnik ](>. -•]borovo sej p 31 -iklohia lEiiri - Z;iplaniki SKSZ " O hiHlnf-jh slugah SKSZ. • Nni d"m. Maribor. T(1907)25. 12. XII., sir. 1—2. " Zapisnik 1 ndhnrmp soir 29. novembra 1•07 — Zapisniki SKSZ. O Janp/ii F.v Korlptu Klrj: SIÏI. I. str. 163. „„ , ,„ eersonalstand des Bistums bavant In SU-iermark für rías .Tahr 1808. Marburg 1MB, str. <6 100

Pro=elje Tiskarne sv. Cirüa na Ko- ros •¡ cesti 5 v Mariboru. V prvem nadstropju je od lsoa do 1922 delovala osrednja knjižnica mariborske SKSZ. (Posnetek iz iasa okrog 1. 1830.)

la je, da bi v ta namen uporabila tudi kaj denarja od izkupi=ka romanj, ki jih je prirejala z vlaki. Za knjižni=arje izobraževalnih društev je pripravljala knji- goveški te=aj; iz vsake dekanije naj bi prišel po eden, pou=eval pa naj bi u=i- telj knjigoveštva iz celjske orglarske šole." Zvezni odbor je dajal za osrednjo knjižnico vezati knjige, si obetal zanjo urediti lokal v prominentno lociranem mariborskem gradu," kon=no pa ga na- šel v 1. nadstropju stavbe na Koroški cesti 5, kjer je bila Tiskarna sv. Cirila in je imela sedež SKSZ. Knjižnica je za=ela poslovati na praznik 15. avgusta 1S08.,M Malo pred otvoritvijo je nakupila za 500 K novih knjig; o njej je do- pisnik Našega doma sodil, da je »gotovo s knjigami najboljše založena knjižnica na Spodnjem Štajerskem«,111 kar je za javne knjižnice tudi držalo, za slovenske in nemške. Osrednja knjižnica SKSZ je imela slovenske, hrvatske in =eške knjige. do llh dopoldne."

" zapisnik 8. redne seje 4. Junija 1808. — Zapisniki SKSZ. " Gl. Op. 14. "' Knjižnica SKSZ. — S Gosp 42(1909)33, 13. VIII., Str. 3. " Knjižnica SKSZ. — Naä dom 8(1808)18, 20.VIII., str.e. " Knjižnica SKSZ. — S Gasp 42(1308)33, 13. VIII., str. 3. BRUNO HARTMAN, KNJI2NICA SLOVENSKE KRSCANSKOSOCIALNE ZVEZE . . . 101

Janez Evangelist Kociper, mariborski stolni vikar In knjižni=ar osrednje knjiž- nice SKSZ v Mariboru v letih 1908—19H. (Posnetek Iz Casa okrog 1. 1905.)

Na isti dan, ko je odprla vrata osrednja knjižnica, je bilo v narodnostno ogroženi predmestni ob=ini Leitersberg-Kr=evina ustanovljeno katoliško izo- braževalno društvo,16 za katero je zveza pripravila knjige.1" Osrednja knjižnica si je nakupila poslovenjene povesti nemškega katoliške- ga pripovednika Josepha Spielmanna, odkupila je upokojenemu nadu=itelju Adami=u iz Vojnika ve= letnikov Doma in sveta, Slovana, Slovenke, mohorske Slovenske ve=ernice, Hrvatski rje=nik in dva dela Cecilije, župnik Sko=ir pa ji je podaril ve=je število knjig.20 Zvezni odbor je dodeljeval knjižnici ve=je vsote denarja in pooblastil predsednika dr. Antona Korošca in župnika Franca Spin- dlerja, naj nakupita knjig in dasta napraviti knjižna stojala.*1 V poldrugem mesecu (15. avg.—5. okt.) je knjižnica izposodila 457 knjig in se tudi gmotno dobro obnesla, tako da je odbor sklenil, naj se knjižnica odtlej vzdržuje iz lastnih dohodkov. Na ob=nem zboru SKSZ za Štajersko 22. novembra 1908 je podpredsednik dr. Josip Hohnjec že mogel poro=ati, da se je v Mariboru ustanovila ljudska knjižnica »z velikim številom knjig, ki se prav pridno prebirajo«. Osrednja knjižnica je štela 4370 knjig, poleg tega pa je zveza vzdrževala še sedem knjiž- nic, skoraj vse na narodnostni meji; v njih je bilo 524 zvezinih knjig, tako da je celotni knjižni fond zveze znašal 4894 knjig." Ko so na ob=nem zboru razprav-

« Novo društvo. — Nai dom 5(1908)18, 20. Vin., str. 5. " Zapisnik ll.odborove seje 1. oktobra 1908. — Zapisniki SKSZ. •* Zapisnik 10. odborove seje 3. septembra 1908. — Zapisnik! SKSZ. 11 Gl. op. 20. " Nas dan. — S Gosp «(1908)48, S». XI., str. 1—2. 102 0 izposoj eval cev, ki so si izposodili 254"ì kniic«. KniiŽni fondi so se v poslovnem letu pove7ali za 377 knjig, od katerih so jih »rodoljubi« podarili 850. Osrednja knjižnica je ob ob=nem zboru Stela 6800 knüc, na narodnostni meji pa je tamkajšnjim društvenim knjižnicam posodila 620 knjig.2' Peti ob=ni zbor v Braslov

" Gl. op. Ï2. I! ??písn!!í 1' zborove seje S3, novembra 1900. — Zapisniki SKSZ. 11 SÎ5 . Ï "i^borovc seje 1. oktobra 1909. — Zapisniki SKSZ. " ??5ä,f£orJKSZl - S GosP "(1909)51, 23. XII., str. 1. n £,£; ,, °2°orove seje 6. oktobra 1910. — Zapisniki SKSZ. ' ntSÎfFiï ^SSÏ• eeJe 5- Januarja 1911. - Zapisniki SKSZ. S ¿• f°l V^Z - StrBia 3(1911)11. 7. IV.. str. 3. V Braslovtah. — S Gosp 46fl»lï)îe, •. VI., str. 1. BRUNO HARTMAN. KNJIŽNICA SLOVENSKE KRSCANSKOSOCIAI.NE ZVEZF. . . . ••

Novih knjig smo nakupili a) dramati=ne vsebino 44 knjig b) Izvirne slov. književnosti 20 knjig c) v prevodu 10 knjig d) Mladinskih knjižic 107 knjig Torej skupno 171 knjig za 260K 80h 72tìt knjig Odštovši izposojene knjige 31ñ Sí; ostane centralni knjižnici raznovrstne vsebine 6ÍM6 knjig

Knjižnice so je posluževala pona j ve= šolska mladina in sicei iz lajteršperške šok je bilo 49 u=encev iz vadnice 20 u=encev iz meš=anskih šol 12 u=encev iz raznih nemških mestnih ljudskih šol 2f) u=encev gimnazijcev 40 u=encev rokodelskih pomo=nikov 6 u=encev lokodelskih u=encev 12 in vojakov je bilo 6 178

Ostalih izposojevalcev ponajve= vinitaijev, poslov, kmetje in drugih slojev iz Maribora in okolice je bilo 220 i/posojevalcev. licere in sinovi vini=arjev, kmetov, delavcev in drugih iz Kar=ovinc, Laj- leršperga, Rošpoha in iz Kamnice so si prav pridno izposojali knjige. Ljudstvo v mariborski okolici prav rado =ita slovenske knjige in se je za=elo narodno pre- bujati; dokaz temu je bil izid raznih ob=inskih volitev v bližnji okolici Mari- boru. **' Tudi naslednja ob=na zbora sla postregla z dobrimi dosežki osrednje knjiž- nice. Na 7. ob=nem zboru pri Sv. Križu na Murskem polju 27. aprila 1913 je predsednik o njej poro=al, da se je v letu 1912 pomnožila za 289 knjig, (ako da jih je skupaj imela 723ri Izposojenih je bilo 42•0 knjig, od teh precej knjiž- nicam na narodnostni meji.1" 8. ob=ni 7bor, zadnji pred prvo svetovno vojsko, je bil 3. aprila 1914 v Ma- riboru. Takrat je bilo v zvezo v=lanjenih že 1(!7 društev; od prejšnjega leta se je pove=ala za 13 društev. Knjižni=ar osrednje knjižnice Janez Ev. Kociper je poro=al, da zveza »jako marljivo deluje v narodno-obramhnem smislu in scer z razširjanjem slovenskih knjig in =asnikov v narodno ogroženih krajih. Samo =asnikov razpošilja v le kraje okoli 500 in knjig je razposlala 393«. Osrednja knjižnica je imela v =asu med ob=nima zboroma 317 izposojevalcev, ki so si izposodili 3890 knjig- Vseh knjig je imela takrat 70O6.!S

" Rnknpkno rtntafllti (brifas rìr Aritmia Knrníc-• samfra) t r •••••••• • nnrniih: n ohfncm ir>oru S3, junija 1912 v KnjlKi zapisnikov SKSZ. Mll-II-2 (Ziiodnvinski arhiv Ptuj) " Ohfnl zbnr KKKZ. — S Gosp 4511••11•. 1 V., Mr 1. " Obfnl •••• SKSZ. — Strale 6(1114)13, 6. IV-, str. 1. 104

Podatki o osrednji knjižnici SKSZ v Mariboru

1908 1909 1910 1911 1912 1913/14 Število knjig 4894 6800 6946 7235 7006 Prirastek 877 387 289 Izposoja 2320 2542 4200 3890 Izposojeno v obm. kraje 524 744 620 393

Razvoj osrednje knjižnice SKSZ za Štajersko v Mariboru v letih 1908—1914 je bil izredno hiter in se je skladal s splošnim razvojem slovenskih katoliških kulturno-prosvetnih organizacij na štajerskem. Knjižnica je imela nalogo varo- vati katoliški svetovni nazor in zvestobo Avstriji, hkrati pa podpirati narodno- obrambni boj štajerskih Slovencev. Vodstvo zveze, ki je bilo v rokah slovenske katoliške duhovš=ine, je knjižnici (in

11(••)••1••*3]• PrMVBlne Ivez= v Mariboru. - Vestnlk prosvetnih zvez LJubljana Maribor » Zapisnik seje SKSZ IB. decembra IfllB. — Zapisniki SKSZ. BRUNO HARTMAN. KNJ]?.NICA SLOVENSKE XRRÍWNSKOSOCJAI.NE ZVEZE. 105

Po 9. ob=nem zboru 30. aprila 1919 je novi odbor razpravljal o osrednji knjižnici in sklenil, naj se v istih prostorih (torej v 1. nadstropju Koroške ceste 5) združi s =italnico. Prav tako je predlaga], naj se s knjižnico SKSZ združi knjižnica Katoliškega delavskega društva, za ureditev knjižnice pa naj bi odborov podpredsednik dr. Kari Capuder pridobil »g. Pelhana in g. Meglo-.3'' Vendar urejanje knjižnice ni potekalo posebno uspešno, kakor so bile težave nasploh s knjižnicami SKSZ tudi po deželi. Izobraževalna društva so se le po=a- si vnovi= oblikovala — po prevratu jih je bilo sprva le 29 z 2279 =lani in 15 telovadnimi odseki Orla. Na 10. ob=nem zboru zveze v Celju 6. januarja 1921 so posebej obžalovali, da se je »mnogo lepih knjižnic raztrosilo, kar pomeni nenadomestljivo izgubo«. Ker ni bilo na voljo prodorov, niso uredili osrednje knjižnice, za katero so menili, da bi še kako dobro služila izobraževalnim društvom po deželi s potovalnimi kniižnimi kolekcijami. V tem položaju so del osrednje knjižnice posodili kar kn;ižnici Slovenske dijaške zveze v Mari- boru, ki je dobro napredovala.17 Takoj po ob=nem zboru je odbor skleni] v Mnnbnru ustanoviti «malo =italnico« v Fomoeniškom društvu (Društvu katoliških rokodelskih pomo=nikov na Tîolovskom trgu 2).

" Zapisnik l.odborove seje 21. maja 1919 — Zapisniki SKSZ. Obcnl ibor Slov. ••«, soc. zveze za Štajersku. — Strada 13(1921)3, 10. I., sir. 1- Zaplsnlk 1. seje orioora SKSZ za Stajerskn 11. januarji* IMI. — Zapisniki SKS7. Zapisnik 3- odborove seje 26. scplcmbra 1921. — Zapisniki SKHZ Ob=ni zbor SKSZ v Ptuju. Slraža 14(1932)4, 11- I-, sir. 1. Zapisnik 1. odborove seje 11. Januarja 1922. — Zapisniki SKSZ. Zapisnik •. odborove seje 16. novembra 1922 — Zapisniki SltSZ. Ob=ni ¡bor SKSZ v Celju. — Slraïa 1•(1923)1. 3. I-, sir. 1. Zapisnik 2. odborove sejo 9. februarja ••. - Zapisniki SKSZ 106

Franjo Krambergcr, uradnik mariborskega mestnega magi- strata In knjižni=ar mariborske Prosvetno zveze. (Posnetek Iz 1.1925.) gistratnega uradnika Franja Krambergerja.45 Knjižnico so odprli 13. aprila 1923.** Za bralce je bila odprta vsako sredo in petek od 19h dalje. Vpisnina je znašala 5.— Din, za izposojeno knjigo pa je bilo treba odriniti 1 K (= 0,25 Din). Knjige so se izposojale za teden dni.47 Franja Krambergerja, pomožnega knjižni=arja, so dva meseca kasneje kooptirali v odbor.18 V resnici je odtlej sam, brez p. Pavla Poto=nika vodil knjižnico; nabavil je dve knjižni omari. Odbor mu je naro=il, naj se vezava knjig krije iz dohodkov knjižnice. Za magdalensko knjižnico (farno?) je bilo odlo=eno, naj se dodeli izobraževalnemu društvu, ki da ga je treba tam ustanoviti.4' Knjižni=ar Kramberger je mogel postre=i s kar zadovoljivimi dosežki: knjižnica se je obogatila s 326 knjigami, ki jih je podaril škof dr. Andrej Kar- lin, svoje dvojnice pa je posodila Marijanski kongregaciji na mariborski realki.89 45 Franjo Kramberger sc je rodil 1. 1900 v Doli=u (Sv. Urban pri Ptuju, danes Desternik). Klasi=no gimnazijo je obiskoval v Mariboru, bil v prvi svetovni vojski kot enoletni prostovoljec na fronti. L. 1919 je m a tur irai na mariborski gimnaziji, nato bil eno leto v bogoslovju, se 1. 1920 vpisal na pravo, a študija zaradi pomanjkanja denarja nI kon=al. Zaposlil se je kot uradnik mariborskega mestnega magi- strata in napredoval do vodje mati=nega in konskripcijskega urada. Bil je politi=no zelo delaven v katoliških organizacijah, pa tudi pri gasilcih (od prevzema vodstva mariborskih gasilcev v slovenske roke). Po 1. 1945 je bil uslužbenec.pri Konstruktorju in Tehnogradnjah v Mariboru, kjer je 1. 1969 umrl. (Podatki vdove Ivke Krambergerjeve meni 4. januarja 1980.) " XIII. ob=ni zbor SKSZ v Mariboru. — Straža 15(1923)141, 10. XU., str. 1. " zapisnik 3, odborove seje 11. aprila 1B23. — zapisniki SKSZ. " Zapisnik H. odborove seje 3. Julija 1923. — Zapisniki SKSZ. " zapisnik 10. odborove seje 9. oktobra 1923. — zapisniki SKSZ. " zapisnik ll. odborove seje 26. novembra 19Î3. — Zapisniki SKSZ. BRUNO HARTMAN, KNJIŽNICA SLOVENSKE KRSCANSKOSOCIAI.NE ZVEZE 107

Na XIII. ob=nem zboru SKSZ 3. decembra 1923 se je organizacija preime- novala v Prosvetno zvezo v Mariboru,•" tako da sta odtlej delovali dve Prosvet- ni zvezi — v Ljubljani in Mariboru, ustrezno upravni razdelitvi Slovenije na dvoje oblasti. Zvezi sta delovali tudi po 1. 1929, ko je bila takratna Slovenija znotraj Jugoslavije združena v Dravsko banovino. Ob=ni zbor 1. 1923 je uvedel =vrstejše in bolj razgibano delovanje katoli- ških prosvetnih društev v severovzhodni Sloveniji. Na ob=nem zboru 1. 1923 je knjižni=ar Franjo Kramberger poro=al o osrednji knjižnici. O velikih uspehih ni mogel govoriti: od 13. aprila 1923 do ob=nega zbora je bila knjižnica odprta 38 ur. 46 =lanov si je izposodilo borih 441 knji;' Razlog za takšno Šibko poslovanje je knjižni=ar videl v slabi strukturi fonda, ki se je šele za=ela izboljševati. Dohodkov je imela knjižnica 6662.75 Din, izdatkov, ki sta jih krila SKSZ in knjižni=ar sam (!!), pa je bilo 6802.60 Din. Knjižnica je ob ob=nem zboru štela »S66 slovenskih knjig leposlovne vsebine. 1255 slovenskih knjig pou=ne vsebine, 40.4 nemške knjige, mnogo hrvatskih knjig ter =eške in druge knjigea.;,; Vseh knjig je imela 2605. Vse so bile lasi zveze, le letniki Ljubljanskega zvona in še nekaj drugih knjig so bili knjižni- =arjeva lasi. Knjig je bilo nakupljenih za 4300. — Din. Dosti knjig je bilo tudi darovanih: •••• dr. Andrej Karlin 361, slolni dekan dr. Tomaži è lOfi, stolni župnik dr. Fr. Moravec 21. tajnik Slovenske ljudske stranke Marko Krainc 92. ravnatelj bogoslovja dr. Anton Jerovšek 6, prof. dr. Anton Medved 3 knjige, stolni vikar Tkavc 46 knji¡r. stoini kaplan 5 knjig, knjižni=ar Kramben>er pa 94 kniie. Knjižnica je bila takrat, vredna najmanj 150—200.000 kron (37.500 d" •0 0(10 DIN). Knjižnica še ni bila usposobljena, da bi mogla pošiljati potovalne knitžiirr- na deželo, zalo je ob=ni zbor sklenil, naj podeželska društva poskrbe. dn bodo zlasti krnice, "ki brez haska leže po župniš=ih na podstrešjih, poslane •••'-dnji knjižnici"." Toda urejevanie knjižnice ni napredovalo, kakor hi bilo želeti. Se v za=etku 1. •'• so se društva zaman obra=ala nanio, da bi jim darovala ali posodila kakšne kniipo. Kniižni=.ir ie sporo=al, da kniižnice mariborske Prosvetne zvozo ne bo morn=o urediti, dokler ne bo dobila primernih prostorov.M Hostilnvar — lastnik dvorane in proslorov v Leknrni^ki uliH ie namre= odnovednl naietneo no"ndbo ',il Društva, ki so v njih delovala so jih morala zapustiti s 1 julijev* 1924 s* Za knjižnico je hilo sklenjeno, da se prenese v novo pisarno mariborske Prosvetne zveze v pala=i Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi ces'i fi fdanes Partizanska • 6) v 1. nadstropje. Zvezni odbor je imel v novi pisarni Prvo sejo 4. aprila 1924.ST Za knjižnico je odbnr dal ¡zdelati zastekleno knjižno omaro. Knjižni=ar Kramberger je poro=al, da je knjižnica dobila nekaj knjig iz zapuš=ine župnika Vol=i=a (ve=ino je dobila Studijska knjižnica), vendar je svetoval, da si mora knjižnica vsekakor nabaviti nekatera novejša slovstvena dela. Junija 1924 so v pisarno že postavili novo knjižno omaro. Ker kniige niso bile urejene, je knjižni=ar Kramberger predlagal, da bi naprosil dijake, naj mu pomagajo pri urejanju.s* Odbor je razpravljal o nabavi novih knjig in se odlo=il za -,Po-

'' vin nhf-ni 7hor SKSZ v M.-irlb'.iu SfrnJa 13(••)•1, H- XII, sir i "•" •. I op •1. '" Ci. on Si " Knliínle.i -Prosvetni- 7VC7.P-. Vf-M.nik rmcvrlnr 7.VI./P V Mtibljnni S(IM4>3. sir 23 " Z.apitnlk S iHlbnrove SCIP 4. {anuaria IMI Z.inRnlki SKS7 . " T.fubía Mattia: Nekaj zgodovine -Kat ri ru si VII inkoiiclskih pomoínikuv- v Mariboru v Mariboru isas. itr. ¡2. " Z.'iplpnik in. ocìboro-ve sel p 4. ••••• 1924. — Zapisniki SKSZ. '• Zapisnik 14 orlbornvp ipjf 27 junija 1924. — Zapisniki SKSZ. 108

Dr. Franc Sušnik, profesor In vodja mariborske Prosvetno knjižnice v letih IMS—1941. (Po- snetek iz =asa okrog 1.1847.) slednje dneve Pompejev', vse knjige Mil=inskega iz zbirke Splošne knjižnice in Veroniko Deseniško« (Zupan=i=evo).59 Sklenil je tudi prirediti knjižni=arski te=aj, ki naj bi bil po mnenju odbornika Mirta obsežnejši: obstajal naj bi iz tehni=nega in prosvetnega dela. Oktobra je urejanje knjižnice toliko napredovalo, da je odbor že sklepal o njenem odpiralnem =asu. Sklenjeno je bilo, da naj knjižnica posluje ob =e- trtkih zve=er, ob nedeljah pa od llh—12n. Knjižni=arju Krambergerju je odbor svetoval, naj si pridobi sodelavce,, najbolj e profesorje, nikakor pa ne dijakov, ker bi jih delo motilo pri u=enju. Zlasti pa je odbor knjižni=arju nasvetoval, naj v knjižnici uredi poseben mladinski oddelek, zanj pa dolo=i lo=en od- piralni =as.*0 Kmalu nato je imela mariborska Prosvetna zveza XIV. ob=ni zbor — 30. oktobra 1924 — in na njem je knjižni=ar poro=al, da ima osrednja knjižnica 2392 del v 2837 zvezkih, izposodila pa je v minulem letu 758 knjig. Poro=ilo je dopolnil s podatki o knjižnicah v zvezo v=lanjenih društev: 124 društev na obmo=ju mariborske Prosvetne zveze je imelo 134 knjižnic, ki so imele.51.662 knjig. Izposodile so jih v tistem letu 43.172." Pred ob=nim zborom je knjižni=ar Franjo Kramberger objavil =lanek Na- men in naloge naših knjižnic, iz katerega je mogo=e jasno razbrati, kakšna je bila vsebinska naravnanost knjižnic Prosvetne zveze."

•• Gl. op. 68. " Zapisnik 17. odborove seje 24. oktobra 1924. — Zapisniki SKSZ. *• Prosvetna zveza v Mariboru. — vestnlk Prosvetne zveze v LJubljani 6(1924)11-12, str. 100. " Kramberger F.: Namen in naloge naïlh knjižnic. (Spri=o ob=nega zbora Prosvetne zveze v Mariboru 30. X. 1924.) — S Gosp 58(1924)42, 16. X., Str. 2. BRUNO HARTMAN, KNJIŽNICA SLOVENSKE KRSCANSKOSOCIALNE ZVEZE . . . 109

Osnovni namen knjižnice je po Krambergerju »izobraziti vse sloje«, zakaj »z izobrazbo postane =lovek samostojen in zrel za iskanje resnice, kar je glavni življenjski smoter vsakega =loveka ... Najve=ja in zadnja resnica pa je Bog. Naše knjižnice morajo biti torej katoliške knjižnice, v njih morajo predvsem biti knjige, ki ne žalijo na ta ali oni na=in verskega =uta, ki povzdigujejo srce in duha v višave. Zaradi tega morajo biti pa v naših knjižnicah samo take knjige, ki blažijo srce in ki nudijo našim mislim lepe predmete razmišljanja. Druga naloga naših knjižnic je, da budijo in poglobijo narodno zavest. 2a- libog je to še danes zmeraj potrebno ... K temu morajo po svojih mo=eh do- prinašati naše knjižnice, zato bodi v njih predvsem slovenska knjiga!.. <• Organizacija knjižnice se je še stopnjevala — pieuredili so jo v javno ljud- sko knjižnico, odprto vsej javnosti, ne samo =lanom v Prosvetno zvezo vklju- =enih društev. Poslovala je vsak dan od 9"—12h dopoldan in od 15h—18" v I. nadstropju Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6. S tem je bilo »ustreženo dolgotrajni želji našega mariborskega ob=instva, ki je dolgo bilo brez dobro urejene ljudske knjižnice«.•• (A to je veljalo samo za katoliško usmerjene bralce; v Narodnem domu je takrat delovala z velikim uspehom Ljudska knjižnica.) Knjižnica Prosvetne zveze je imela knjige v slovenskem, srbohrvatskem, =eškem, poljskem, nemškem in angleškem jeziku. Založena je bila »z vsem dobrim

" Knjižnica • Prosvetne zveze«. — Slovenec 53(1925)153, 11. Vil., str. 4. " Knjižnica .Prosvetne zveze« v Mariboru. — Slovence 53(1825)217, 26. IX., str. 3. " Potovalne knjižnice. — Slovenec 53(1825)193. 2B. VIII.. str. i. " Ob=ni zbor -Prosvetne zveze- v Mariboru (23. novembra 1B!5). — Vestnih Prosvetnih zvez LJubljani in Mariboru 7(1916)1. str. 7. v Statisti=ni preRled delovanja Prosvetne zveze v Müriboru v poslovnem letu 1926—1927. — "eatnik Prosvetnih zvez v LJubljani In Mariboru B(1927)3-<. str. 2fl. Ob=ni zbor Prosvetne zveze v Mariboru. — Slovenec 55(19î7)ïei, 17. XI., str. 3. HO

" Suänlk Frane, dr — V: Baä Franjo: Vodnik po Mariboru. LJubljana 1932, str. 87. Glej tudi: SBL III, str. 555—556. '• Knjlinlca Prosvetne zveze. — Slovenec 57(1829}4G, 23. II., sir. 5. " Preselitev knjižnice Prosvetne zvezo. — Slovenec 67(1928)141, 27. VII,, str. 4. " Ob=ni zbor Prosvetne zveze. — S Gosp 63(1829)48, 4. XII., str. 7. ,„,., J. Plv.oç-Steîè dr. Melita: Nase knjižnice. — Glasnik Muzejskega druätva za Slovenijo XIII. 1G32. Posebni ponatis. LJubljana 1833, str. 88. ,. . , IpEVa v dan prihajajo knjííne novosti. — Slovenec 57(1828)253, 22. XII., Str. 7. 29—30 íudska toJ'inlca. — Vestnlk Prosvetnih zvez v LJubljani in Mariboru 15(1838)3-4, str. " Zapisnik 72. ob=nega lbora mariborske Slovanske =italnice U. aprila 1833. — Knjiga zapisnikov Je spravljena v mariborskem Pokrajinskem arhivu. BRUNO HARTMAN, KNJIŽNICA SLOVENSKE KRSCANSKOSOCIALNE ZVEZE - . . Ill

zunanjscina Prosvetne knjižnice na Ale- ksandrovi (današnji Partizanski) cesti • v Mariboru. (Posnetek Iz 1. ••.) königliche Seminartheater; Ilja Ehrenburg: Das Leben des Autos; Gorki: Die Mutter; Bartsch: Der Falke von Monis Regina; Günther: Die Heilige und ihr Narr; Bazin: Der Wüstenheilige; Mirko Jelusich: Caesar; Bertrand: Cäcilus. S prvo svetovno vojsko in s =asom po "njej* so se ukvarjale knjige: Benito Mussolini: Mein Kriegstagebuch; E. W. Eschmann: Der faschistische Staat in Italien; H. v. Eckhardt: Grundriss der Politik; Eugene Bagger: Franz Joseph; Glaise-Horstenau: Die Katastrophe; Rouge: Kriegs- und Industriespionage. Po- leg teh so bile naznanjene tudi kriminalke (E. Wallace, Agathe Christie, V. Williams, H. Nast), potopisi (Czibulka: Berühmte Weltfahrer; Bousels: Indien- fahrt), indij anarice (Karl May, Zane Grey), od francoskih del: Georges Berna- nos: Sous le soleil de Satan; Henri Bordeaux: Le Barrage; Artur Louis: La chercheuse d'amour; Henri Ghèon: La parade du Pont au diable; Henri Brochet: Mollesse, raisin et sacrifice; Paul Bourgett Nos actes nous suivent, od italijanskih: Grazia Deledda: La Madre.77 Prosvetna knjižnica se je vzdrževala s podporo mariborske Prosvetne zveze (30 %) in z lastnimi dohodki (70 °/o) iz izposojevalnine. V knjižnico se je smel vpisati vsakdo, izposoj nina pa se je ravnala po vrednosti knjige — za vsakih 50.-— Din vrednosti je bilo treba pla=ati 1.— Din izposoj nine. Od celotnega dohodka je knjižnica dajala 40% za svojo upravo in name- š=ence, 60 % pa za nakup novih knjig. Popre=no je letno pridobila po 700 novih knjig. " Z raznimi knjižnimi novostmi in zanimivostmi... — Slovenec £8<•0)•5, 12. IV., str. 5. V knjižnici prosvetne zvc2e ... — Slovenec 58(•0)•, I6, V„ str. 4. Javna knjižnica ... — Slovenec 5B(1930)1C3, 19. V., str. 5. V Prosvetni knjižnici... — Slovenec 58(1930)210, H. IX., str. 5. 112

Notranjš=ina mariborske Prosvetne knjiž- nice. Za pultom knjižni=arka Marica Or- nlkova, (Posnetek Iz 1,1938.)

31. decembra 1931 je Prosvetna knjižnica štela 6242 knjig, od tega 3583 slovenskih, 406 srbohrvatskih, 2042 nemških in 211 v drugih jezikih. Poleg le- poslovnega oddelka je knjižnica imela še pou=ni oddelek z 2004 knjigami, v katerem so bile predvsem sociološke in religiozne knjige.78 Razmerje 2 :1 med leposlovnimi in pou=nimi deli je bilo vsekakor ugodno, bibliotekarsko moderno in za mariborske javne ljudske knjižnice izjemno. Toda knjižnica je imela takrat naro=ene le tri revije in

" Prosvetna knjižnica. f: Baš Franjo: Vodnik po Mariboru. Ljubljana 1932, ttr. 15G. " Gl. op. 7«. • Gl. Op. 73. BRUNO HARTMAN, KNJIŽNICA SLOVENSKE KHSCANSKOSOCIAI.NE ZVEZE.. . ••

bila ob delavnikih odprta od 8"—12!; in od 15"—19>V"

• til. op. Vi. Izjava Mante Oinikove meni 5. decembra 1979 "' i/java Ivke K rani borgt i"j evo. roj. Hojmk meni 4. januaija 1•••. 41 Marica Ornik se je rodila 1. 1R19 v Mariboru, kjer je obiskovala osnovno šolo in kasnejo dokon=ala drž. trgovsko akademijo, na kateri je I, 1930 maturirala s prvi- mi njenimi maturanti. Med gospodarsko krizo ni dobila službe, zato se je zaposlila kot knjižni=aika (nameš=ena od 21. januarja 1••1) v Prosvetni knjižnici v Mariboru. • njej je delala do okupacije 1. 1941. Odtlej se ni ve= ukvarjala s knjižni=arstvom, f'cprav so jo okupatorji vabili v svojo Stadibùehi'rei. •• 1. 1945 je delala v gospodarskih organizacijah. Zdaj živi kot upokojenka v Mariboru, (Podatki Marice Ornikove meni 5. decembra 1979.) " lijaU Mance Otnikcivc meni 5 dfrcmhra 1979 In Kristine Stergar, ro]. Maruíko, lì. no- '•êmbia lave '• Izjava Marice Ornikove moni 5. ílecembra 1979. " Gl. op •. " Knjií.nlíarskl total mariborske Prosvetne zveze. — Slovenec 59(1931)58. 1•. •„ sir. S. " Mrjevce Av'iiusl- Kriiiînlcc In knjif.nl=-arskri rielo. Celie IMO, str. IH Katoliška prosveta obnovllena. — Vestnlk prosvetnih zvez v LJubljani In Mariboru 4fIS3S)|.j, str. t. " Knjižnice. — Vostnik prosvetnih zvez v LJubljani In Mariboru H(lS35)I-3. sir. 19. ,. " Izposojanje knjlE je otvorila TIskarna sv. Ciril». Aleksandrova c. 6. — Slovenec •••••>1••. "• •., str. 5 114

Prosvetni knjižnici je zagotovil nadaljnje poslovanje pod druga=no organizacijsko streho »sel mariborske policije, neki Srb«. Njegovo osetmo stališ=e je namre= bilo, da je treba v Mariboru iz nar o dno obrambnih razlogov ohraniti vsako slovensko kulturno ustanovo. Zato knjižnice ni dal zape=atiti. Zadovoljil se je s predlogom knjižni=arja proi. dr. Franca Sušnika, da naj knjižnica ootiej deluje v sklopu Tiskarne sv. Cirila."1 Ta je nato skrbela zanjo do nacisti=ne okupacije 1. 1941. Zanjo je brezpla=no tiskala tiskovine — izkaznice, konte bralcev in knjig, golice za opomine, njena knjigoveznica pa je brezpla=no ve- zala kataloge knjig, ki jih je štipkala in dopolnjevala knjižni=arka Marica Ornikova.»2 Ko se je po poltretjeletnem presledku Prosvetna zveza v Mariboru spet zbrala 7. novembra 1935 na ob=nem zboru, je knjižni=ar prof. dr. Franc Sušnik mogel ugotoviti, da se je njena osrednja knjižnica od zadnjega ob=nega zbora pomnožila za 987 knjig. Tedaj je štela 7491 knjig.63 Prosvetna knjižnica je nato pod vodstvom dr. Franca Sušnika venomer napredovala. L. 1•37 je imela pet potovalnih knjižnic, ki so bile nenehoma na potu po podeželju, nakupila je 400 novih knjig, za katere je izdala okoli 31.000.— Din.Bt Dve leti kasneje, 1. 1939, je Število potovalnih knjižnic zvišala na deset. Isto poslovno leto je nakupila 325 novih knjig, tako da jih je imela ob ob=nem zboru 16. novembra 1939 8706. Med ob=nima zboroma 1938—1939 je 13.180 obiskovalcem izposodila 23.554 knjig in s ponosom ugotovila, da se je »s takim prometom... uvrstila med najve=je slovenske ljudske knjižnicea;.95 Poslednje podatke o Prosvetni knjižnici je objavil =asnikar Lojze Standeker avgusta 1940 v =lanku Knjižnice-kulturni barometer.88 Po Slandekerjevih podatkih je Prosvetna knjižnica takrat imela 8919 knjig, od katerih je bila polovica slovenskih, preostale pa so bile »slovanske, nemške, francoske, angleške itd.*. L. 1939 je imela 1791 =lanov (v istem =asu Studijska knjižnica 982, knjiž- nica Delavske zbornice 4000 in Ljudska knjižnica 1321 =lanov). Obiskovalcev je imela prosvetna knjižnica 1. 1939 približno 14000, a jo je presegla knjižnica Delavske zbornice s 17662 obiskovalci. V Prosvetno knjižnico so zahajali po Slandekerjevih poizvedbah »inteli- genti« (predvsem katoliški), dijaki in meš=ani (srednji sloj). Izobraženci in dijaki so brali dobro literaturo, tudi »precej znanstvenih religioznih knjig«. Drugi (približno 60c/o) pa so brali »lažjo literaturo, moški tudi veliko kriminalnih, ženske pa dokaj sentimentalnih romanov«. Standeker je zapisal, da se spri tem sloju =itateljev opaža ve= smisla za romantiko kot za stvarnost«. Kot dopolnilo navajamo izjavo nekdanje knjižni=arke Marice Ornikove, da so od Nemcev »zahajale v knjižnico predvsem katoliško orientirane gospe, ki so prebirale religiozno literaturo in leposlovje v nemš=ini«." Zanimiv je tudi podatek o potovalnih knjižnicah Prosvetne knjižnice: bilo jih je takrat deset, vsaka je štela po 25 knjig. Te je knjižnica pošiljala na pode- želje v kraje, v katerih ni bilo knjižnic. Potovalne knjižnice so ostale proti majhni odškodnini v krajih po tri mesece. V zbirko potovalne knjižnice so dajali slovenske knjige in dobre prevode.

" Izjava kanonika Franca Hrastelja, ravnatelja predvojne TIskarne sv. Cirila v Mariboru, meni 15. novembra 1979. " Gl. op. 8S. " Ob=ni zbor Prosvetne zveze v Mariboru. — Vestnlk prosvetnih zvez v Ljubljani in Ma- riboru 14(1935)4, str. 43. " Obenl zbor Prosvetne zveze v Mariboru. — Slovenski dom 2(1B37>Í5B, 12. XI., str. S. i. ? , zboc prosv«ne zveze v Mariboru. — Slovence 67(1929)266a, 19. XI., str. 5. str 4 Knjižnice — kulturni barometer. — Mariborski vecemlk Jutra 14(1940)178, t. VIII- " Gl. op. 85. BRUNO JIAHTMAN. KNJIŽNICA SLOVENSKE KRSCANSKOSOCIALNE ZVEZE . . . •5

Slabo leto pred okupacijo — avgusta 1. 1940 — se je Prosvetna knjižnica izselila iz pritli=nega lokala v notranjš=ino stavbe, v »malo dvorano« v visokem pritli=ju, kjer je za=ela poslovati 29. avgusta 1940.^ Prosvetna zveza je dala namre= delati na=rte za razširitev in posodobitev knjižni=nih prostorov v pritli=ju."0 V odmaknjeni dvoranici pa se je obisk bralcev mo=no osul. K temu je svoje prispevalo takratno vojno vzdušje.""1 Prosvetno knjižnico je 1. 1941 doletela ista usoda kot druge knjižnice v Ma- riboru. Kmalu po prihodu okupacijskih =et v mesto se je v knjižnici oglasil neki civilist, ki je od knjižni=arke Marice Oinik zahteval klju=e od knjižnice, knjižni=arko pa poslal domov.'01 O tem, kaj se je s knjigami Prosvetne knjižnice nato dogajalo, je le malo znanega. Približno polovica njenih knjižnih zalog je ostala pri bralcih, ki so si jih bili izposodili na dom.101' Nekaj od preostale knjiž- ne zaloge (seveda neslovenskih knjig) je vendarle ostalo v Mariboru. Ravna- teljica okupacijske knjižnice (Stadtbiicherei) knegmja Elizabeta Obolenska je 1. 1943 namre= zapisala, da je 1. 1942 dobila nekaj knjig nekdanje Prosvetne knjižnice ('Wie auch einige (Bücher) der Prosvetna knjižnica»). Te so uredili, njihovega števila pa vendarle niso ugotovili.111''' Druge knjige pa so morale v knjižna zbirališ=a v Mariboru, od onod pa bodisi v stope papirnic ah s pošiljkami knjig v Štajersko deželno knjižnico v Gradcu (Steiermarkische Landesbibliothek am Joanneum), kamor so morale tudi odbrane knjige iz drugih mariborskih knjižnic.

BIBLIOTHEK DES SLOWENISCHEN CHRISTLICH — SOZIALEN VERBANDES UND DES BILUUNGSVEKBANDES IN •••••••

Zusammenfassung Im 10. Jahrhundert gab es in der Slowenischen Steiermark nur wenige den slowenischen katholischen Lesern zugedachte Bibliotheken. Ende des Jahrhunderts, als sich in Slowenien das politische Leben eri traitele, wurde 189Ï der Slowenische christlich-bozule Arbeitsvcrband gegründet, der sich bald in die allen Ständen zugedachte katholische BildungsorgamsaUon umgestaltete. Im Jahr 1906 wurde ein besonderer Slowenischer christheh-sozialer Verband iür die Steiermark gegründet mit dem Sitz in Maribor. In ¡hm schlössen sich alle slowenischen katholischen unpoli- tischen Vereine zusammen — Arbeiter-, Lese-, Bildungs-, Turn- und Jugendvereine. Ihre Absicht war es, die Mitglieder aufgrund christlich-sozialer Grundsatze zu vereinigen, sie zu bilden und durch Geselligkeit und kulturelle Veranstaltungen zu verbinden. Unter den Hilfsmitteln für eine solche Tatigheit stellte der Verband Bibliotheken an die sichtbarste Stelle. Der Slowenische christlich-soziale Verband für die Steiermark gründete in Maribor eine zentrale Bibliothek, die Leser in Mari- bor und auf dem Lande vor allem mit slowenischer und slawischer Belletristik versorgte und für die Entwicklung der Bibliotheken bei landlichen Vereinen sorgte; besonders aber reichte sie durch Wanderbibliotheken mit slowenischer Literatur auf national bedrohtes Grenzgebiet. Die Bibliotheken des slowenischen christlich-sozialen Verbandes für die Steiermark hallen eine zweifache Aufgabe; sie sollten den katholischen Glauben und das slowenische Natinnalbewusstsein festigen, beides in ver- schärften nationalen Kämpfen in der Steiermark knapp vor dem Ersten Wellkrieg. Die Zentralbibliolhck befand sich in Maribor, Kärntners trasse 5, im Gebäude der katholischen Druckerei des St. Kyrill, also im Mittelpunkt der slowenischen katho-

" Prosvetna knjli.nk-a — Slovence fi811S4(l)196a, SS. VII!., str. 7. " Gl. op 91. "" cl op. 85. '" Gl op HS. '",nl Cl up. BS. „ TaliRkeilMjerirhl für Monat Dezember. - PorofLlo Start tbürherel MarburE ad. Drau 1 'ine 4. januarla 1•. - Fascikel Kulturami der Stadt Marburg a. d Drau v Pokrajinskem arhivu Maribor. 116

SLOVENSKI POLKI IN NJIHOVI ZNAKI V PRVI SVETOVNI VOJNI

Janez J. Švajncer*

UDK 355.312(-863):737.26(43G> »1914/1918* SVAJNCER J. Janez: Slovenski polki in njihovi pol kovni znaki v prvi svetovni vojni. (Zusammenfassung: Slowenische Regimente und ihre Regimentsieichen im Ersten Weltrieg.)

UDC 35n.3]2( = 863):737.2fi(436) »1914/1918* SVAJNCER J. Janez: The Slovene Regiments and Their Badges in the First World War.

Naslov je nekoliko nenavaden in morebiti bo katerega izmed bralcev zbodla beseda »slovenski« polki. Slovenski polki in prva svetovna voina? Prva slovenska narodna vojska je v moderni dobi nastala šele v državi SHS novembra 1918. Res j'e tako, kljub temu pa je tudi upravi=eno poimenovanje nekaterih enot v avstroogrski vojski kot slovenskih enot. Prvi razlog je že ustaljeno poimenovanje, ki je bilo v rabi na Slovenskem že v =asu obstoja teh «slovenskih« polkov, =eprav je oblast uveljavljala deželno poimenovanje in ne poimenovanje po narodni pripadnosti enot. Po propadu

• Janez J. Švajncer. novinar, Maribor. Hß

Avstroogrske so slovenski polki našli svoj prostor tudi v spominskih delih, ki so se nanašala na boje v prvi svetovni vojni. Naša najznamenitejša in skoraj klasi=na tovrstna knjiga je delo Ivana Mati

Slovenski vojaki so odhajali na bojiš=e s slovensko zastavo. To sliko je natisnil tednik «Teden- ske slike« 2. septembra 1914.

' Schematismus für das K. u. •. Heer und für die Kriegsmarine für 1914, Wien, februar 1914. 120

•-. »•?1?** Zvanut: ,prva svetovna vojna v o=eh dveh slovenskih ilustriranih

kot so nastali v svobodni domovini takoj po prvi svetovni vojni in v bojih za Koroško, bi bili stari avstrijski polki samo še grd spomin. Toda unitaristi=- rta velikosrbska vojaška organizacija kraljevine SHS je pometla s slovenskimi enotami, tako je bilo v novi armadi slovenskim rekrutom še slabše kot v avstroogrski vojski. O »slovenskosti« se pri kraljevih polkih ne da govoriti v nobenem smislu. Dokaj ustrezno podobo vojske kraljevine SUS leta 1920 nam dajo posebna spomenica, ki jo je jugoslovanski klub naslovil na vojnega ministra4. Po prvi svetovni vojni so nastale slovenske enote iz slovenskih jeder starih avstroogrskih polkov. O tem je že leta 1928 pisal polkovnik Viktor Andrej- kas. Novi Ljubljanski polk je nastal iz slovenskih jeder starega 17. pešpolka in 7. 1er 20. lovskega bataljona. Slovenski planinski polk je nastal na temeljih starega 2. gorskega strelskega polka. Celjski pešpolk iz slovenskega jedra 87 pešpolka, Mariborski pešpolk iz starega 26. strelskega polka v Mariboru, Tr- žaški polk iz bivšega slovenskega jedra 97. pešpolka in 5. strelskega polka v Novem mestu in tako dalje. Celo imena novih slovenskih polkov so ostajala podobna staremu poimenovanju. Upoštevati je treba, da se je že v Avstroogrski uveljavilo poimenovanje •• posamezne enote, ki je bilo obi=ajno dobeseden prevod nemškega imena enote. Ustaljena slovenska poimenovanja so uporab- ljena tudi v tem sestavku. Zvest izro=ilu slovenskih nazivov je ostal Janez Mesesnel v svoji zelo bralno napisani knjigi Soška fronta". Na njenih straneh se da spoznati del poti polkov s Slovenci v prvi svetovni vojni. Enako se da re=i za knjigo Vladimira Gradnika Krvavo Poso=je7, =eprav je v tem delu zaradi piš=evega druga=nega koncepta manj =utiti za nas najbolj zanimiv — slovenski delež na soškem bojiš=u. Že uvodoma je nekaj vrstic veljalo opozorilu o ob=utljivosti obravnava- nja nekaterih enot avstroogrske armade kot »slovenskih«, zato je prav nekoliko pogledati po številkah o narodnostni sestavi avstroogrskih pehotnih enot, avstrijskega domobranstva in ogrskega honveda med prvo svetovno vojno Podatki so navedeni v knjigi »Innere Front«4, ki je izšla leta 1974 na Dunaju. Samo prepisovanje številk ne bi imelo nobenega pomena, zato pa se je zelo zanimivo ustaviti pri vrsticah, ki naštevajo delež Slovencev v posameznih enotah. Predvsem nam razbijejo ustaljeno in pred prvo svetovno vojno ustvarjeno podobo o Slovencih in »naših« polkih. Zapisali smo že, kako je bil pred prvo svetovno vojno urejen naborni sistem v monarhiji in zato so po =eških, polj- skih in drugih daljnih polkih služili samo Slovenci, ki so prišli vanje zaradi posebnih razlogov. Med svetovno vojno pa se je ta podoba polkov temeljito spremenila. Slovenski vojaki so bili razmetani po polkih iz vseh delov države, zato se je nemogo=e izogniti vtisu, da je tudi pri tem šlo za enega izmed zavest- nih politi=nih korakov vojaškega poveljstva pri nevtralizaciji slovenstva, kot seveda tudi drugih nenemških in nemadžarskih narodov, ki se jim je godilo podobno. Številke so zelo zgovorne, ob tem pa ni nujno, da bi jih v vseh primerih imeli za popolnoma to=ne. Pregled o narodnostni sestavi pehotnih, konjeniških in domobranskih enot je maja 1918 izdelalo vrhovno poveljstvo avstroogrske armade. Kot opredelitev za pripadnost k posameznemu narodu je bil vzet jezik. Ob tovrstnem opredeljevanju narodne pripadnosti pa je glede na razmere v avstroogrski monarhiji in še zlasti v vojski v vojnem =asu potrebno upoštevati razloge, ki so prav gotovo prispevali k temu, da

' Spnintnita naSlh poslancev Blede ravnanja z rtailmt vojak], Slovenec. 19. X. 1•2•. str. 1. ! Viktor Andrejka: Razvoj vojaštva In vojaSki doKodkl od prevrata do danes, Slovenci v desetletju 1913-1928, zbornik razprav Iz kulturne, gospodarske In politi=ne ZROdovtne. Ljublja- na 192•. • Ivan Hmelak: Soika Ironta, Koper 195tt. ' Vladimir Gradnik: Krvavo Posofje. Koper 1977. •Richard Georg Plaschka. Horst Haselstciner. Arnold Siippan- Innere Front. Mllitàr- "sslstenz. Widerstand und Umsturz in (1er Donaumonarchie 1»1S, prvl In drugi del, Wien 1974 122

Tako so se pred fotografski aparat postavili februarja 1910 pred odhodom na bojlS=e vojaki 5. voda XXXVI. marSkompanije mariborskega 26. strelskega polka. Na obrazih golobradih mla- dcnliev in bradatih zrelih mož nI nobenega sledu vojnega navdušenja, le vdanost v usodo (še neobjavljena fotografija Iz zbirke placa) JANEZ J. SVAJNCER, SLOVENSKI POLKI IN NJIHOVI ZNAKI V PRVI . . 123

taljoni so bili Slovenci v dveh. V GrenzJgB I (K. u. K. Grenzjägerbataillone} je bilo 49°/o Nemcev, 29 n/o Slovencev in tako dalje. V GrenzJgB III pa je bilo 90,5 % Madžarov in ob drugih 0,5 °,'n Slovencev. Majhno število Slovencev je hilo — po Plaschki — v konjeniških enotah. V dragonskem polku št. 2 je bilo Slovencev 5 n'n, nepomembno število pa še v dragonskih polkih št. 9 in št. 11. Po- mislek vzbuja navedba, da je bilo v dragonskem polku št. 5 (K. u. K. Dragoner- regiment No 5) 56°/o Nemcev, 34 °/n Slovakov. 5"/n Cehov, po 2 n'o Poljakov in Italijanov ter 1 °/o Rusinov. Skoraj gotovo gre za tiskovno ali podobno napako in se 34% ne nanaša na Slovake paò pa na Slovence. Po Plaschki je imel izmed šestnajstih huzarskih polkov (K. u. K. Husarenregiment) 0,5 °/o Slovencev samo huzarski polk št. 6. Med trinajstimi ulanskimi polki (K. u. K. Ulanenregiment) je bil 1 °/n Slovencev samo v ulanskem polku št. 7. Zal nam »Innere Front« ne more pomagati pri poizkusu ustvarjanja podobe o slovenskem deležu v avstroogrski mornarici. Tudi pred vojno so bile posadke na ladjah narodno mešano sestavljene, enako moštvo na kopnem v pristaniš=ih. Ni bilo »nemških«, »ma- džarskih«, »=eških« in tudi ne »slovenskih« ladij, kot so bili nemški, madžarski, =eški, slovenski in drugi polki v kopenski vojski. Po podatkih v »Innere Front« je bilo moštvo avstroogrske mornarice (K. u. K. Kriegsmarine) v za=etku leta 1918 sestavljeno iz 34,1 n/n Hrvatov, Slovencev in Srbov, 20,4% Madžarov, 16,3% Nemcev, 14,4 % Italijanov, 11% Cehov in Slovakov ter 3.8% Poljakov, Rusinov in Romunov. Med obtoženimi po uporu v Boki Kotorski pa je znašal delež Hrvatov, Slovencev in Srbov 42,6 %\ Madžarov 8,1%, Nemcev 11,4%, Italijanov 20,6%, Cehov in Slovakov 12,7 Vo in Poljakov, Rusinov in Romunov 4,6 %. V vojni so na bojiš=ih povsem izginile vse v tradicijah rojene razlike med cesarskimi in kraljevimi polki (K. u. K. Infanterieregimenter) in cesarsko kraljevimi domobranskimi polki, ki so leta 1917 dobili v znak priznanja za vojne zasluge novo ime in so postali cesarsko kraljevi strelski polki (K. k. Schiitzen- regimrnt.er). Po pregledu v »Innere Front;- je imela Avstrija maja 1918 37 strelskih polkov, ob tem za dva ni podatkov o njuni sestavi. Tako je navedeno, da ni pregleda o narodni sestavi ljubljanskega 27. strelskega polka, =eprav je ta polk že od leta 1917 nosil drugo ime in je zajet v pregledu o gorskih strelskih polkih. Brez pregleda je še celovški 4. strelski polk, ki je leta 1917 tudi dobil drugo ime in je zdaj sodil med gorske strelske polke. Tako se pregled dejansko nanaša na 35 strelskih polkov; med njimi je bilo devet lakih, ki so imeli tudi slovenske vojake. Ve=ino so imeli slovenski vojaki le v 26. strelskem polku, kjer so služili vojaki s slovenske Štajerske. Kar 20% Slovencev je bilo v (italijanskem) strelskem polku št. 5 in 19% Slovencev v strelskem polku št. 21. ki je imel nemško ve=ino. Razen v primeru strelskega polka št. 3, kjer je bilo 5% Slovencev, je bilo v vseh preostalih polkih z dolo=enim deležem slovenskega moštva Slovencev 2% ali manj. Slovenci so bili tudi v vseh treh polkih cesarsko-kraljevih cesarskih strelcev (K. k. Kaiserschützenregiment)). V prvem KSchR jih je bilo 3 %, v drugem 2 % in v tretjem 2%. Bili so tudi v obeh cesarsko-kraljevih gorskih strelskih polkih (K. k. Gebirgsschützenregimcnt), kot sta se imenovala prejšnja domobranska polka št. 4 in št. 27. V celovškem GhSchR je bilo 27% Slovencev in v ljublianskem GbSchR 2 (v našem znanem slovenskem gorskem strelskem polku) kar 88%. Tako držijo že zapisane trditve, da je bil drugi gorski strelski polk najbolj slovenska enota avstroogrske armade. Pri številkah o Slovencih v ogrskih honvedskih enotah je pri pregledu v »Innere Front« treba utemeljeno upoštevati, da je velik del Prekmurcev iz- Rinil pod madžarsko oznako. Med =rnovojniškimi polki (Landsturm) je imel slovensko ve=ino 27. =rnovojniški pehotni polk, kjer je bilo 51 % Slovencev. 124

Težko bi bilo zapisati, kolikšno število slovenskih vojakov bi lahko predstavljali navedeni odstotki. Do približnega števila slovenskih vojakov v prvem vojnem letu je skušal priti Jurij Muši< v svojem =lanku »Ognjeni krst slovenskih fantov 1914«. Izšel je leta 1965 v drugi številki «Kronike, =asopisa za slovensko krajevno zgodovino«. Gledo na približno dolo=eni delež Slovencev v enotah III. graškega zbora je sodil, da je bilo ob odhodu na bojiš=e leta 1914 v tem zboru približno 30.000 Slovencev. Preveliko tveganje z dvomljivimi številkami bi bil poizkus priti do števila Slovence v-vojakov na podlagi odstotkov v »Innere Front«. V vojni je zaradi izgub na bojiš=ih število v polkih in lovskih ter drugih bataljonih, v topništvu in sploh povsod zelo nihalo. Kakršnokoli dolo=anje šte- vila bi bilo zgolj ugibanje, kljub temu pa se da z vso potrebno trdnostjo zapisati, da bi bilo mogo=e iz slovenskih vojakov, ki so bili razmetani po vseh mogo=ih enotah, sestaviti ob že ve=insko slovenskih polkih še nekaj povsem slovenskih enot. Slovencev in v 1. gorskem strelskem polku 27 % Slovencev. Pregled razporejanja nadomestnih bataljonov posameznih polkov nam pove o stopnji zaupanja, ki ga je imelo vrhovno poveljstvo do enote. Na na-

• Innere Front... str. ••, 357, drugI del. JANEZ J, SVAJNCER, SLOVENSKI POLKI IN NJIHOVI ZNAKI V PRVI... 125

V kostumski zbirki Pokrajinskega muzeja v Mariboru je med drugimi uniformami razstavljen* tudi ta kapa enega izmed vojakov nekdanjega mariborskega 47. pešpolka. Razen polkovnega znaka Je polkovni naziv •• enkrat izpisan. Najverjetneje gre za pod=astniško kapo iz leta 1919. rodno in proletarsko ob=utljiva obmo=ja so bili postavljeni kadri, na katero bi se oblast lahko oprla v primeru potrebe. Razen tega pa so bili leta 1918 ustanovljeni še posebni stalni samostojni asisten=ni bataljoni (Ständige As- sistenz-Bataillone), ki naj bi bili najbolj zanesljive enote na »notranji« fronti. V »Innere Front«" je objavljen tudi pregled teh bataljonov. Iz njega je mogo=e razbrati, da je bil izmed slovenskih ali delno slovenskih enot dovolj zanesljiv in primeren za formiranje takšnega asisten=nega bataljona samo mariborski 47. pešpolk (724/» Nemcev, 20% Slovencev). Zanesljivost te enote se je pokazala še v novembrskih dneh 1918. Kot je zapisal Lojze Ude,11 je bil iz nemških vojakov in =astnikov 47. pešpolka iz mariborske garnizije formiran novembra 1918 5. Volkswehrbaon, »ki se je v nadaljnjih dneh izkazal za enega najbolj discipliniranih vojaških oddelkov Avstrije«. Tako nam tudi ta predstavitev razmetanosti slovenskih vojakov po raznih enotah pove, zakaj je mogo=e pri nas najti toliko razli=nih polkovnih in drugih znakov avstroogrske armade. Po zlomu monarhije so.se slovenski vojaki vra- =ali v domovino iz vseh prej naštetih enot in z raznih bojiš=. Domov so prihajali v uniformah. Mnogi so si takoj potrgali vse, kar je na uniformah pripovedovalo o pripadnosti stari državi, marsikdo pa je svojo polkovno zna=ko pustil kar na kapi ali si jo spravil vsaj za spomin. Zanimivo je, da se da s starimi polkovnimi znaki sre=ati tudi pri tem ali onem izmed vidnih borcev za severno slovensko >* Innere Front, drugi del, str. 353, " Lojze Ude: Boj za severno slovensko mejo 1918—19, Maribor 1977, str. 49. 126

" Ivan Matii-if : Sk07.i plamene prve svetovne vojne. Ljubljana 196G, sir. 373. 328

pešpolk 41 odlikovanih =astnikov, mariborski 47. pešpolk 11 odlikovanih =astnikov in mariborski 5. dragonski polk 15 odlikovanih =astnikov. Na prvem mostu med saperskirai bataljoni je bil ptujski saperski bataljon z devetimi odlikovanimi =astniki.13 Polkovni znak 7. pešpolka je bil izdelan iz kovine sive barve. Visok je 34 in širok 41 mm. Na njem je podoba gradu Ostrovica, koroški deželni grb in velika polkovna številka »7«. Spodaj je napis KHEVENHULLER JNFANTERIE. Zadaj je igla za pripenjanje in ime izdelovalca Winter Adler Wien. Znak je razstavljen v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. 17. pešpolk (K.u.K. Infanterieregiment »Kronprinz« Nr. 17) Bil je eden izmed najstarejših polkov avstroogrske vojske. Ustanovljen je bil leta 1674. Polk je prišel v Ljubljano leta 1817 in dobil dopolnilno okrožje na Kranjskem. Polkovna barva na našivih pod brado je bila rde=erjava. Pol- kovni spominski dan je bil 7. avgusta v spomin na bitko pri Jajcu leta 1878 ob zasedanju Bosne in Hercegovine. Od 1893. leta dalje je bil polkovni štab v Celovcu. Sedež prvega bataljona je bil v Ljubljani, drugega, tretjega in =etr- tega v Celovcu. Pred vojno in do leta 1916 se je polk imenoval »Ritter von Milde«. Novo ime po prestolonasledniku Ottu Habsburškem je dobil 24. novembra 1916 in tako postal »Kronprinz« regiment. Zato se je polkovnih pripadnikov prijelo ime scesarjevi=i«. V za=etku vojne je bil polk na ruskem in potem na italijanskem bojiš=u. Do upora vojakov v nadomestnem bataljonu v Juden- burgu na Štajerskem je prišlo 13. maja 1918. Maja 1918 je bilo po uradnem pregledu v polku 81,5% Slovencev, 11,5 Vo Nemcev, 4,5 "/o Bosancev in po 0,5 °/o Madžarov, Cehov, Poljakov, Romunov in Italijanov. V slovenš=ini je pri Mohorjevi družbi leta 1915 izšla zgodovina 17. pešpolka do prve svetovne vojne11. Pri tej knjigi je zna=ilno dosledno poimenovanje polka v nazivom »kranjski« in nikakor ne »slovenski« polk. Tovrstno deželno poimenovanje je bilo v skladu z državno politiko, ki se je izogibala poudarjanju narodnostne podobe vojaških enot. Med Slovenci sta na lep sprejem naletela oba snopi=a knjige »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878« Jerneja Andrejke1*, kjer je ob drugih polkih s slovenskim vojaštvom namenjeno najve= prostora prav 17. pešpolku. Knjiga deloma zajema tudi okupacijske =ase v Her- cegovini po zasedbi. Objavljene zgodovine polka v prvi svetovni vojni ni. Zgo- dovinsko je obdelan upor v Judenburgu, ki ga je literarno predstavil tudi Doberdob. Polkovni znak je najverjetneje nastal leta 1917, =eprav je na znaku datum 24. XI. 1916, ko je dobi! polk novega imejitelja in novo ime. Znak je bil izdelan iz plo=evine bronastorjave barve; visok 37 in širok 25 mm. Na znaku je pre- stolonaslednikova glava z napisom Franz Josef Otto, nad njo krona in pod glavo napis 17. INF. REG. KRONPRINZ 24. XI. 1916. Levo spodaj je š=it z grbom Kranjgke in desno z grbom Ljubljane. Zadaj ima znak pokon=no iglo za pripenjanje in ime izdelovalca ATE. GURSCHNER WIEN. 47. pešpolk (K.U.K. Infanterieregiment Graf von Beek-Rzikowsky Nr. 47) Tudi mariborski pešpolk št. 47 je bil med najstarejšimi polki avstroogrske vojske. Ustanovljen je bil leta 1682. O njegovi vojni preteklosti govore tudi nekateri predmeti, ki so bili neko= v polkovni zbirki in so sedaj razstavljeni v Pokrajinskem muzeju Maribor (staro orožje). V mariborsko garnizijo, kjer je dobil dopolnilno okrožje na spodnjem Štajerskem, je prišel leta 1817. Velik

" Slovenski gospodar, Î1.1.1S15. " Zgodovina C. In K. peäpolka St. 17, sestavil dr. Karol Capuder, izdala Mohorjeva druïba v Celovcu 1315. " Jernej Andrejka: Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, prvi snopi= 1••, drugi snopi= 190S, Mohorjeva družba v Celovcu. JANEZ J, SVAJNCER, SLOVENSKI POLKI IN NJIHOVI ZNAKI V PRVI . . . 129

' ' ' 't •'.mií-• ,'jir«à? Sì

t'. '•- <*•'*»'

' •, ..

-•Ah. •••••! ù'i ir¡tov __ '•;v.4.';.r; I H : :• I • * «Äi! 1 •••8 lia ""•.-• 's?, • I

V zgornji vrsti znak koroškega 7- pešpolka In kranjskega 17. peäpolka; spodaj znak mariborskega 47. pešpolka In celjskega 17. pešpolka del svojega moštva je imel vedno v italijanskih deželah in je sodeloval tudi v vseh italijanskih vojnah. Posebej se je izkazal v vojni 1848/49, ko je dobil na bojiš=u ve= zlatih hrabrostnih medalj, kot katerikoli polk avstrijske vojske. Po bitki pri Kustoci léta 1848 je poveljnik korpusa d'Aspre snel v znak spošto- vanja do pogumnih vojakov pred polkom klobuk. Ta dogodek je imel primer- no mesto v negovanju avstrijskih vojaških tradicij vse do zloma monarhije. Prišel je tudi v Malovo Zgodovino slovenskega naroda, kjer pa je majhen spo- drsljaj. »O spodnještajerskem peŠpolku (št. 87} je po bitki pri Kustoci dejal njegov poveljnik, da bo odslej vselej samo odkrit jahal mimo tega polka,« je bilo zapisano16. Besede d'A'spreja so se res nanašale na spodnještajerski polk, v katerem so služili takrat tudi'Celjanf, toda celjski 87. pešpolk je bil ustanovljen šele leta 1883. V XIX. stoletju je imel polk ve=krat svoj sedež v Mariboru, najdalje med letoma 1882 do 1888, ko je bil premeš=en v Gradec, odkoder je moral leta 1895 v Gorico, kjer je do=akal tudi za=etek prve svetovne vojne. Leta 1914 je bil polkovni štab v Gorici, kjer sta imela poveljstvi tudi drugi in =etrti bataljon. Prvi bataljon je imel poveljstvo v Komelju v Brdih, tretji v Mariboru. Polkov- no dopolnilno okrožje je zajemalo okraje Maribor, Radgona, Feldbach, Deutsch- landberg in Lipnico (Leibnitz). Polkovna barva na našivih je bila jeklehozelena. Polkovni spominski dan je bil 23. marca v spomin na bitko pri Novari leta 1849.

" Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda, str. 714. i3Û

V prvi svetovni vojni je polk poslal na bojiš=e najprej proti Rusiji in potem proti Italiji 42 maršbataljonov. V vsakem je bilo od 800 do 1000 mož. V štirih vojnih letih se je v polku bojevalo približno 42000 do 45000 mož. Nekaj tiso= jih je padlo na bojiš=u, veliko jih je umrlo zaradi ran v zaledju in zato o Številu mrtvih ni natan=ne številke. Maja 1918 je bil polk sestavljen iz 71,5 °/o Nemcev, 22,5 "U Slovencev, 5*/o

" Ludwig Freiherr von Vogelsang: Das stellisene Infanterieregiment Nr. « Im Weltkrieg, Graz 193ï. " Daa Eteitüehe Infanterieregiment Nr. J7 Im Weltkrieg... str. 77S. JANEZ J. SVAJNCER, SLOVENSKI POLKI IN NJIHOVI ZNAKI V PRVI... 131 zlato medaljo za hrabrost — kasnejši padli borec za slovensko Koroško Franjo Malgaj. Položaj Slovencev v polku in njihovo slovensko narodno zavednost (enota je korakala na bojiš=e z razvito slovensko zastavo in s petjem slovenskih pesmi) je popisal v knjigi »Zvesta =eta« Fran Ros1*. Maja 1918 je imel polk po uradnem pregledu 84 % Slovencev, 10 % Nemcev, 3 % Poljakov, 2 %

" Fran RoS: Zvesta

• •• - ' I '

'.'-' 'li'i-

•' ••- ¡lMtjf3i&. •

! 1,- ,' ¡••••

ì •

Zgoraj znak tržaškega 97. pešpolka in spodaj znaka mariborskega ••. strelskega polka

Polkovni znak na naši fotografiji je samo preslikava iz italijanske knjige »Carso 1915—1918, Gorizia e Trieste Italiano, nelle medaglie«.25 Tam je zapisano, da je izdelan iz plo=evine srebrnosive barve. Visok je 34 in širok 41 mm. Na njem je likovno lepo upodobljeno tržaško pristaniš=e z delom mesta. Nad mestom je velika polkovna številka 97. Desno od nje je v ospredju lik vojaka, ki stoji v bojni opremi, z rokama naslonjenima na puško pred seboj. Ob vojaku je z majhnimi =rkami izpisano ime oblikovalca MÖRTL, ' 26. strelski polk (K. k. Infanterie Schützen Regiment Nr. 26) Ustanovljen je bil leta 1901. Vojake je dobival iz domobranskih dopolnil- nih okrožij Maribor in Celje. Polkovno poveljstvo je bilo v Mariboru, kjer sta bila tudi sedeža štabov prvega in tretjega bataljona,- Stab drugega bataljona je imel sedež v Celju. Kot pri drugih domobranskih polkih se je tudi pri 26.,domobranskem pešpolku spremenilo ime. Tako se je med Slovenci uveljavilo poimenovanje 26. strelski polk. Maja 1918 je bilo po uradnem pregledu v polku 61 % Slovencev, 31 °U Nemcev, 3%

"Giorgio Ceromet: Carso 1915—1918 Gorizia e Trieste Italiane — nelle medaglie, Gorizia, ••, Str. 212. " Slovenski gospodar, 18, XI. 1915. JANEZ J. SVAINCEB, SLOVENSKI POLKI IN NJIHOVI ZNAKI V PRVI. . . 133

=astniki 26. strelskega polka so bili tudi prvi borci — prostovoljci, ki so se pridružili generalu Maistru. Prvega novembra 1918 je takoj po svojem znanem nastopu pred mariborskimi avstroogrskimi =astniki odšel v vojašnico 26. strelskega polka v Melju in pozval slovensko vojake, naj se mu pridružijo. Polkovni znak 26. strelskega polka jo bil izdelan iz plo=evine temnosive barve. Visok je 40 in širok 23 mm. Na njem je dvoglavi orel. Ob njegovi kroni je levo mariborski grb in desno celjski grb, ob orlqvih nogah pa grb Štajerske. Okoli orla piše KAIS. KON. SCHÜTZEN REGIMENT 1914 1917. Spodaj je velika polkovna številka 26. Zadaj je na znaku pokon=na igla za pripenjanje in napis izdelovalca »Entw. Oberi. Königstein Ausgef. G. Gursehner Wien VI/2«. Razen te izvedbe znaka je še ena, ki ima boljšo plo=evino srebrne barve ali pa tudi navadno sivo. Pri tej opisani znak obkroža venec iz hrastovega listja. Po- men te razlike bo treba šele razvozljati. Ob opisanem polkovnem znaku, ki je glede na letnico nastal leta 1917, je še en znak (zbirka Jakoba Ciglarja), ki bi ga bilo potrebno opredeliti =asovno. Dopuš=amo lahko možnost, da gre za vete- ranski znak iz let po prvi svetovni vojni, najverjetneje pa je bil izdelan ob koncu leta 1917 ali leta 1918 v spomin na boje pri Bovcu. O tem namre= pri- poveduje napis IMMER WIE BEI FUTSCH. Znak je visok 37 in širok 28 mm, temnosive barve. Ob sklenitvi teh vrstic o »slovenskih« polkih in njihovih znakih v prvi svetovni vojni velja zapisati, da gre za prvi poskus izdelave podobe in da bo prav gotovo prišel na svetlo še kateri izmed že pozabljenih starih vojaških znakov polkov s Slovenci. Kakršnikoli so že bili cilji vojske, kjer so naši dedje nosili te znake, zanje vojaki niso bili krivi. Nih=e jih ni vprašal, ali ho=ejo oble- =i uniformo in tudi na fronto so jih pošiljali kot živino v živinskih vagonih za tuje in še zdale= ne slovenske cilje in koristi. 2al pa se slovenskim vojakom ni godilo tako prvi= in tudi ne zadnji=.

SLOWENISCHE REGIMENTE UND IHRE REGIMENTSZEICHEN IM ERSTEN WELTKRIEG

Zusammenfassung Einige Regimente in der österreichisch-ungarischen Armee waren sslowenlsch» wegen der nationalen Zugehörigheit der Mannschaft. Im Mal 1918 veröffentlichte das Oberkommando (der Oberbefehl) eine Übersicht der nationalen Struktur der Trup- peneinheiten (vergleiche Plaschka: Innere Front, Wien 1974). Höchst wahrscheinlich war sie nicht in allen Fällen ganz objektiv. Im Mariborer 26. Schützenregiment, im Marlborer 47. Infanterieregiment und in den Kärntner Regimenten gab es mehr Slowenen, als angegeben wurde. Die am meisten slowenische Einheit war das Gebirgsschützenregiment Nr. 2, in dem es 88e/o Slowenen gab. Im 87, Infanteriere- giment von Celje gab es 84% Slowenen und im 17. Infanterieregiment von Kranj 81,5«/». Viele Slowenen dienten in anderen Einheiten. Unter den 141 in der Übersicht enthaltenen Infanterieregimenten hatten 50 Regimente einen grösseren oder kleineren Prozentsatz von Slowenen. Die Ziele einer solchen Politik des Kriegskommandos waren klar. Trotzdem hatten aber die »slowenischen« Regimente bestimmte positive Seiten. In ihnen waren fast lauter Slowenen, die in ihren gegenseitigen Kontakten der slowenischen Sprache nicht entsagen mussten. Aus den slowenischen Kernen der »slowenischen« Regimente entstanden im November und Dezember 1018 die Regimente der ersten slowenischen Volksarmee in der zeitgenössischen Geschichte. Aus dem Gebirgsschützenregiment Nr. 2 entwickelte sich das Slowenische Gebirgsreglment. Aus dem slowenischen Kern des 87. Infanterieregiments von Celje entstand das Celjer Regiment, aus dem 17. Infanterieregiment und dem 7. und 20. Jägerbatallion entstand das Regiment von Ljubljana. Aus den ersten Freiwilligen — Offizieren und 134

Soldaten des 26. Schützenregiments, die sich am 1. November 1918 in Maribor General Maister anschlössen, entstand das Mariborer Infanterieregiment. So entstanden auch slowenische Kavallerie-, Artillerie- und andere Truppeneinheiten. Die slowenischen Regimente wurden am 1. Februar 1918 in die Armee der Serben, Kroaten u. Slowenen eingegliedert. Der Frozess der Umschichtung der Einheiten verfìef bis zum Sommer 1S20. Die »slowenischen« Regimente in der österreichisch-ungarischen Armee hatten auch ihre Regimentszeichen. Bekannt sind die Zeichen des 7., 17., 47., 87, und 97. Infanterieregiments und des 26. Schützenregiments. TONE ZORN, IZ PISANJA GLASILA GRAŠKE NACIONALISTI

IZ PISANJA GLASILA GRAŠKE NACIONALISTI

I Tone Zorn* I

UDK 940.51 (436) ;323.I2(=863) :07 Südmark »1920/1923« ZORN Tone: Iz pisanja glasila graške nacionalisti=ne organizacije Südmark v letih 1920—1923. (Zusammenfassung: Veröffentlichun- gen der Grazer nationalistischen Organisation Die Südmark in der gleichnamigen Zeitschrift in den Jahren 1920—1923.)

UDC 940.51(436) :323.12(=863):07 Südmark »1920/1923« ZORN Tone: From the Writing In the Organ of the Graz Nationa- listic Organization Südmark In the Years 1920—1923,

Med dokumentacijo o delovanju nemäkonacionalnih organizacij na obmo=- ju prve avstrijske republike med drugim periodi=nim tiskom spada tudi mese=- nik Die Südmark, ki ga je v prvi polovici dvajsetih let izdajalo v Gradcu nemškonacionalno društvo z istim imenom. Ko je list pisal o posledicah prve svetovne vojne je opozarjal, da so avstrijski Nemci postali na Tirolskem, Štajerskem in Koroškem mejaši. Poudarjal je, da je njihova naloga ostajati »nemško trd« ter »klen«. Vendar pa za kaj takega •• vedno manjkajo dolo=eni predpogoji: eden teh je bilo pa= dejstvo, da je v povojnem boju za mejo odpo-

• Dr. Tone Zorn, vlijl znanstveni sodelavec na Institutu na narodnostna vprašanja, LJubljana. 136

vedalo zaledje, pa tudi »volja po meji« ni zajela vseh avstrijskih slojev. Tako že v prvi polovici lista (za=el je izhajati leta 1920} najdemo klic po poti iz mo=virja, v katerega je pahnil nemštvo in Avstrijo konec prve svetovne vojne, druga=e bo vse izgubljeno; zna=ilno je dejstvo, da je Südmark vklju=evala v imo=virje« tuAi židovstvo. Društvo Südmark je ob tem nastopalo kot organizacija, ki teži k združitvi Avstrije z Nem=ijo (»nemško domovino«).1 Trije dejavniki naj bi po listu Südmark vklapljali »nemško voljo« v okove: »nenemško vedenje«, ki je po prvi svetovni vojni preplavilo Nem=ijo (mišlje- no je bilo pa= tedanje revolucionarno nemško delavsko gibanje), gospodarske težave ter tuji pritisk. Svetovno vojno najdemo v tej zvezi ozna=eno kot »obrambni boj«, Abwehrkampf. Sicer pa se tudi nemško politiko pred letom 1914 po tem gledanju ne da ozna=evati z nemškim imperializmom, ampak le s po- manjkanjem potrebne zemlje (za nemški narod), iz katere naj bi zrasla cveto=a polja nemške kulture. Pa= pa je sovražnik ob koncu prve svetovne vojne »po- tisnil ta po naravi dani tok nemške narodne mo=i nazaj, in to v celo ožje meje kot so bile popreje«. In to je že omenjeni tretji dejavnik, ki stavlja nemštvo v okove. Die Südmark je ob tem ponudila dve usmeritvi, ki naj bi vodili iz za- gate: namre= delo in red, dejavnika torej, ki sta v spremenjenih okoliš=inah konec tridesetih let vrgla svet v drugo svetovno vojno.1 — Kot odgovorni urednik lista je že od za=etka nastopil dr. Josef Papesca, ••• isti, ki se je po drugi svetovni vojni pojavil v današnjem dejanskem nasledniku nekdanje Die Südmark, v listu Lot und Waage, ki ga že vrsto let izdaja graško društvo Alpenländischer Kulturverband Südmark. Za usmerjenost krogov okrog Südmark je bilo zna=ilno ostro nasprotova- nje marksisti=nemu delavskemu gibanju, se pravi avstrijski socialni demo- kraciji kot ve=inski politi=ni stranki avstrijskega delavskega razreda.8 Ko je list razpravljal o nalogah obmejnega nemštva, je v prvem letu izha- janja poudarjal potrebo po vkoreninjenju tega nemštva v doma=o grupo. O nemški Avstriji beremo, da je zdaj bolj kot kdajkoli preje (obmejna) nemška marka, nemška predstraža tistim Nemcem, ki so ostali izven nemških meja. In prav tu so avstrijski Nemci (»Nemci vzhodne in južne marke«) dolžni Nemcem žive=im v drugih državah dajati še naprej »duhovno orožje«. Zahteva trenutka naj bi bilo kulturno delovanje, ne pa »iredentisti=no«, (ušesca je dala Die Südmark) govorjenje. Nemce v rajhu pa je treba opozarjati, da je Avstrija sestavni del prihodnje države nemškega naroda. Sicer pa naj bi bila nemška domovina »povsod po svetu, kjer imajo Nemci podedovano grudo«.* Z razpadom dvojne monarhije je za Südmarko nastopila kot osrednja naloga varovanje meje. Ta naloga nI, je poudarjal list, namenjen le 4,5 milijona Nemcem, ki so prišli pod »jarem s srdjo polnih nasprotnikov«, ampak tudi v obnovi in vzgoji nemškega naroda kot takega. Ost nemškonacionalnega društva se je obra=ala proti tistim rojakom, ki so se kriti=no spraševali o smislu nem- ških narodnoobrambnih društev. V odgovor beremo, da društva te vrste še nikoli niso imela pred seboj ve=je naloge kot tokrat. Videti je, da je prihajalo ob vprašanju novih usmeritev društva Südmark do razhajanj v njenem vodstvu (tudi ob vprašanju do »klerikalizma* ter dotedanje ideološke usmeritve). Kot glavno Südmarkino zahtevo ob vsem tem pa razberemo prizadevanje po »združitvi sklenjenega nemškega jezikovnega prostora v velika nemško državo«.5

1 GL Die Südmarlc, AlpenlJinAlichei Monats«hriít iür deutsche« Wesen unü WlrKen, Graz, 1/1B20. ' Prav tam. 'Die Südmark, 11920, * Prav tam, 3/U20. » Prav um, •1810. TONE 20RN, IZ PISANJA GLASILA GRAŠKE NACIONALISTI

V Südmarkinem mese=niku razberemo še ozko povezanost nemškonacio- nalnega društva z nemškim telovadnim društvom Deutscher Turnverein. Med objavljenimi noticami najdemo vest, da je telovadno društvo pri=elo izdajati svoj =asnik Deutschösterreichische Turnzeitung, v nakladi 4000 izvodov. Dalje izvemo, da je bila dne 24. novembra 1919 seja takoimenovanega Turngaua Srednja Štajerska. Nadalje vidimo, da se je glasilo štajerskih turnerjev preime- novalo v list Vom deutschen Turnen s podnaslovom AlpenlanAische Turnzeitung des Turnkreises Steiermark-Kärnten«; list je do junija 1920 izhajal kot priloga mese=nika Die Südmark, zatem pa je radi pomanjkanja denarnih sredstev prenehal izhajati. V glasilu Turnvereina (št. 3/1920) med drugim beremo poro=ilo o ob=nem zboru celovškega telovadnega društva. Iz poro=ila razberemo, da je bil v okviru Turnkreisa Steiermark-Kärnten ustanovljen poseben Turngau Kärnten, ki je konec leta 1919 Štel 15 društev s 1539 =lani, povezanimi v 15 telovadnih okrajev.6 Med nadrobnostmi razberemo, da se je Stidmarka odpovedala lastnih »varnostnih krajevnih društvenih skupin« (Schutzvereinsortsgruppen), dejstvo, ki kaže, da se je društvo ukvarjalo s tako zamislijo, »varnostne skupine« pa bi vklju=evale zlasti mladino. Vzrok, da do tega ni prišlo, pa je treba iskati v prizadevanjih, da bi ne prišlo do javnih nasprotij med razli=nimi nemško- nacionalnimi društvi ter organizacijami. Pa= pa je iz Südmarke izšla mladinska organizacija Deutscherisches Jugendbund s sedežem v Gradcu; poleti 1920 je organizacija štela 1500 =lanov. Sledila je ustanovitev krajevnih organizacij še v Leobnu ter Celovcu, kjer se je pod okrilje Südmark zbralo kar tiso= mladih. Ob Celovcu beremo, da je gibanje na Koroškem v živem razcvetu ter poleg srednješolske mladine zajema tudi mnogo vajencev ter mladih delavcev. Mla- dinsko südmarkino delovanje je bilo vidno tudi med salzburškimi srednješolci, ve= mladinskih skupin pa je bilo še na Dunaju. Te so izdajale list Deutscher Wackruf ter so bile spomladi 1919 vodilno udeležene pri ustanovitvi dunajskega delovnega odbora za nemško mladino (Arbeitsausschuss der deutschen Jugend).7 Konec septembra 1920 je bil v Gradcu Südmarkin ob=ni zbor. Iz poro=il, danih na zboru, je imelo društvo v preteklem letu kakih 900 krajevnih organizacij (pred prvo svetovno vojno 1050); med njimi je bilo aktivnih nad 250. Do ob=nega zbora leta 1920 je zraslo število krajevnih organizacij na 971 (med njimi je bilo 29 na novo ustanovljenih). V letu dni se je okrepilo tudi siceršnje društveno delovanje, saj na ob=nem zboru podano poro=ilo beleži kar 541 aktivnih skupin. Vidi se, da so k temu marsikaj prispevali posebni potovalni u=itelji. Leta 1919 je pri=el izhajati društveni list Südmarkbote. Dalje izvemo, da je do tega

* Prav lam, 3 In 4/1820. ' Prav tam, 7/1320. • Prav tam, 8/•0. 138

pa je »nemški vpliv postal kmalu odlo=ilen ter je slovansko .kulturo" (v ušesea dal Steinacher), v kolikor je sploh obstojala«, pregnal. V dokaz Steinaeher zatrjuje, da so do leta 1920 našli na Koroškem vsega en sam arheološki predmet slovanskega izvora. Nasprotno pa so po njem Langobardi, =eprav so bili le prehodno v deželi, pustili v deželi pomembne spomenike. Po tem svojevrstnem pogledu na preteklost, prežetim z vsenemško miselnostjo, sledi zagotovilo, da se povsod na južnem Koroškem sre=ujemo z nemško kulturo (z nekaj italijanskimi primesmi), ki se v celoti »priklju=uje dvigu (kulture) velike nemško domovine«. Sicer pa tvori Koroška tudi v gospodarskem smislu celoto. Rož je kmetijsko zaledje Beljaka in Celovca. Steinacher ob tem poudarja gospodarsko povezanost južne Koroške z ostalo deželo ter pomen vodnega potenciala reke Drave. Po- sledica stoletnega gospodarskega razvoja naj bi bile po njem ob gospodarskih tudi »najrazli=nejše sorodstvene vezi«, ki so in bodo povezovale koroški živelj. Antanti je Steinacher o=ital, da vsega tega ni videla, ali pa pod vplivom Ljubljane ni hotela videti naštetih dejstev ter skušala razdeliti južni del dežele. Pa= pa je antanti odprl o=i oboroženi boj Korošcev po zlomu dvojne monarhije ter je zato dolo=ila plebiscit, ki naj odlo=i o usodi Koroške. Sicer pa bi — je poudarjal Steinacher — priklju=itev južne Koroške Jugoslaviji pomenila veliko nesre=o, ter pod=rtoval, da je Koroška pripravljena na poslednji boj, kajti pri plebiscitu gre za »biti ali nebiti najbolj zvestega in junaškega dela nemškega naroda«. Sledi tožba o usodi Nemcev na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem, ob koncu zapisa pa se Steinacher obra=a na Korošce, žive=e v zaledju »bojiš=a«. O avstrijski vladi beremo, da nima za »nemško stvar« ne =asa, ne ljubezni. Vse, ki =utijo nemško, je opozarjal, naj »mislijo na nas (Korošce), ki moramo vnovi= na mejni straži zadrževati sovražnika«. Nekoroške Nemce je pozival, naj de- narno podprejo Kärntner Heimatdienst." In kakšen nauk je Die Südmark potegnila iz koroškega plebiscita 10. oktobra 1920? Po njem je bilo nemštvo zmagovalec boja, v katerem je zmagala pravica. Sicer pa po tem nauku pomeni plebiscit »korak naprej«, stopnjo na križevem potu »iz teme« (kot je znano, je Steinacher leta 1943 naslovil svoje spomine na plebiscitni =as z naslovom »Zmaga v nemški no=i«) v svetlobo. Po njegovem gledanju naj bi »koroški nauk« opozarjal na tri dejavnike, ki naj bi prišli v nemških deželah iz navade (»mode* in ki naj bi vodili do koroške plebiscitne zmage). Prvi dejavnik naj bi bilo potrpljenje. Drugi sovraštvo ter tretji ljubezen do domovine. Ob koncu pa beremo, da je »biti primer in u=itelj na tej poti za Korošce, najve=je nemško poslanstvo«,14 Iz delovnega Südmarkinega poro=ila za leto 1922 razberemo, da nekdanja plebiscitna cona A predstavlja »glavno obmo=je« dejavnosti te organizacije na Koroškem. S pogledom nemškega koroškega nacionalizma je Siidmarka slovensko dejavnost v deželi izena=evala z »iredentizmom*. Izvemo, da je bila v coni A med drugim postavljena mreža Südmarkinih skupin kot sr=ika »narodnjaške obrambe«. Nadaljnja Südmarkina pozornost je bila na tem obmo=ju usmerjena na šolo, »nemško telovadno gibanje* (pa= na nemški Turnverein), ustreznemu tisku ter podpiranju »nemškega uradniškega naraš=aja*. Poro=ilo govori o popolnem soglasju, ciljih ter o skupnem sodelovanju s Kärntner Heimatdien- stom. Upati je, beremo, da bo v doglednem =asu skupaj s Heimatdienstom odbranjen slovenski naskok, še ve=, ta naskok bo zavrnjen, seveda pa so za to dejavnost potrebna znatna denarna sredstva.

" Die Südmurk, ll/lBZO. " Prav tam, ••• 140

Marca 1923 je v Die Südmark objavil daljši prispevek »Koroška po plebiscitu« koroški pisatelj J. F. Perkonig.

nega šolstva (Maier Kaibitsch ga ozna=uje za dvojezi=no) pa do uradov, v katerih poslujejo »nemško« in »slovensko«, poleg tega pa je ogromna ve=ina duhovnikov Slovencev. Na željo ob=inskih zastopstev pa so po Kaibitsehevi trditvi napisi v »poedinih krajihtt nemški ali nemški in slovenski ali pa le v slovenskem jeziku. Poleg tega lahko slovenska stranka prosto prireja zbo- rovanja, slovenska deželnozborska poslanca lahko potujeta od kraja do kraja ter ustanavljata slovenska društva. O prikrajšanosti Slovencev torej ni go- vora. Zatem sledi Še Maier Kaibitschevo zagotovilo, da so glasovi o tla=enju koroških Slovencev namenjeni »vnovi=ni sprožitvi koroškega vprašanja danes ali jutri".IS

Dejstvo, da je mese=nik Die Südmark izhajal v Gradcu/Grazu, je vodilo pogled njegovih izdajateljev na prostor, ki je s senžermensko mirovno pogodbo leta 1919 pripadel Jugoslaviji. Ne presene=a, da je prvi tak glas pesem, posve=ena obletnici januarskih dogodkov leta 1919, ko je general Maister uspel v Mariboru zatreti pronemško demonstracijo, pripravljeno ob obisku misije ameriškega podpolkovnika Sh. Milesa. Po pisanju graškega nacional- nega mese=nika so tedaj padli pronemški demonstranti za Nem=ijo (in ne morda za Avstrijo).18 Sledilo je obsežno poro=ilo o »mejnih razmerah« na Štajerskem. Zna=ilno je, da poro=ilo uvodoma ne govori o Slovencih, pa tudi o Jugoslovanih ne, ampak le o »vindišarski državi« (windisches Reich). Po mnenju Südmark bi morala državna meja z Jugosllavijo te=i na Štajerskem po Pohorju, medtem ko drugod v deželi ni »primerne« mejne =rte, ki bi tvorila naravno mejo med obema državama. Jugoslovanom poro=ilo o=ita, da še vedno zasedajo podro=ja, ki jim ne pripadajo (tako polovico ob=ine Sobota/Soboth, ki jo je mi- rovna konferenca prisodila Avstriji). Zapis trdi, da so Sobo=ani vseskozi Nem- ci, Jugoslovanom pa o=ita, da jih podkupujejo z žitom in petrolejem, da bi se ob dokon=ni potegnitvi meje izrekli za Jugoslavijo. Slovenjgraškemu okraj- nemu glavarju je Die Südmark dala vindišarsko oznako (der windische Be- zirkshauptmann), dejstvo, ki kaže, da so se Südmarkini krogi izogibali oznake Slovenec in slovenstvo. Po drugi strani pa so na odgovorne avstrijske oblasti letele puš=ice, da za štajerski obmejni prostor ne storijo vsega, kar bi bile dolžne. Tudi o obmejni ob=ini Mlake/Laaken beremo, da jo nemška. Tudi tu po zagotovilu graškega mese=nika prebivalci želijo k Nemški Avstriji. Süd- markino pisanje pravi, da bi »nevpliven« plebiscit dal v tej ob=ini »pomembno« ve=ino za Nemško Avstrijo. O katastrski ob=ini Radvanje/Rothwein prav tako beremo, da je skušal slovenjgraški okrajni glavar pridobiti tamkajšnje prebivalce z obljubljanjem živil in petroleja. Po Südmarkini trditvi naj bi pod tem vplivom nekateri posestniki podpisali zahtevo po priklju=itvi k Ju- goslaviji. Zato je nem š konac i on alna organizacija predlagala dunajskim ob- lastem, naj storijo isto ter tako dosežejo preklic pro jugoslovanskih podpisov. Po Die Südmark naj bi to nalogo nemudoma izpolnilo okrajno glavarstvo v Deutschlandsbergu. Poleg tega bi moralo 16 Jugoslaviji prisojenih kmetij pri- pasti Avstriji. Kritika je letela dalje na že omenjeno okrajno glavarstvo, ker je prepovedalo všolanje otrok iz obmo=ja mariborskega okrajnega glavarstva (se pravi iz prostora, ki je pripadel Jugoslaviji) v šole na svojem obmo=ju. O ob=ini Zg. Kapla v zapisu beremo, da je dve tretjini nemška, poleg tega pa se skuša gospodarsko nasloniti na Arvež/Arnfels, ne pa na Marenberg/

" Prav tam, ÍÍ1B33. " Prim. Die Südmark, •••!0. 142

Radlje. Pri »nevplivanem« glasovanju bi po trditvi Die Südmark ve=ina tam- kajšnjih prebivalcev glasovala za Avstrijo. Sledi tožba, da jugoslovanske »za- sedbene =ete« ter »vindišarska (slovenska) stran« skušata podkupovati prebivalstvo. In Še ve=: v šoli, ki jih je bilo zgradilo Nemško šolsko društvo (Deu- tscher Schulverein) »mladi slovanski (!)« u=iteljici pou=ujeta otroke v slo- venš=ini. Sledi trditev, da radi tega mnogi starši ne pošiljajo otrok v šolo. Polog tega so jugoslovanske oblasti zaprle nemškega duhovnika, ki ni hotel brati maše v =ast prestolonaslednika Aleksandra (»službo božjo, ki so jo ukazali Srbi«). Zatem prehaja poro=ilo na ob=ino Gradiš=e/Schlossberg pri Lu=anah. Uvodoma beremo zagotovilo, da je ob=ina gospodarsko povsem vezana na Lucane. Prebivalstvo je pretežno nemško, sicer pa ima le prostor nazvan Veliki Bo=/Gross Walz »vindišarsko primes«. Tako kot v že omenjenih krajih so tudi tamkajšnji prebivalci za Nemško Avstrijo. Kar pa se ti=e ob=ine Klanci/ Glanz je tudi tu prebivalstvo z majhnimi izjemami nemško. Otroci so enako kot v Gradiš=u všolani v Lucane (isto velja za cerkev), prebivalci pa gospodarsko povezani s tem krajem. Sicer pa je tudi vzhodni in jugovzhodni dol klanske ob=ine vse tja do Spilja in Šentilja nemški. Prebivalci (isto velja tudi za prostor vse tja do Maribora) bi se pri nevplivnem plebiscitu izrekli za Nemško Avstrijo. Sledi tožba nad krivci ter lahkomiselnostjo, ki je preteklo leto zapravila Maribor, skupaj z zagotovilom: »meja bo vedno krvave=a rana na nemškem narodnem telesu ter opozorilo prihodnjim rodovom, v kakšno bedo lahko pripeljejo lahkomiselni narod politi=ni sleparji in mevžasti pa- metnjakovi=i«.17 Graški mese=nik je ob vsem tem priznaval zasluge »srbske vlade«, da je po zlomu dvojne monarhije dovolila delovanje nemške kulturne organizacije na jugoslovanskih tleh. Poudarjal je, da je delovanje nemškega Kulturbunds usmerjeno na kulturno podro=je (zlasti šolsko), pa= pa se organizacija ne sme politi=no udejstvovati. Do konca oktobra 1920 je po podatkih Die Südmark štel Kulturbund 43 krajevnih organizacij, od tega 20 v Banatu ter enako število v Ba=ki, tri v Sremu, v Bosni ena, medtem ko se je izrekel v Slove- niji za priklju=itev h Kulturbundu le Verband deutscher Hochschüler Mar- burgs.18 Objavljen je bil dalje daljši zapis o Nemcih v Bosni."1 Med poro=ili o nemških skupnostih izven nemškega in avstrijskega prostora najdemo opozorilo o obisku delegacije ko=evarskih Nemcev pri predsedniku deželne vlade za Slovenijo dr. Janku Brejcu. Ob tej priložnosti naj bi delegacija izrekla priznanje k novi državi ter s posebno spomenico postavila ve= zahtev in želja. Kot moremo presoditi, se je spomenica nanašala na vpra- šanje jezikovnih pravic tega jezikovnega otoka ter se zavzemala za to, da bi ko=evarski Nemci ohranili te pravice tudi v novi državi.2" Ko se je Die Südmark vra=ala na južnoštajersko problematiko, je pod- =rtovaia narodnostno in gospodarsko škodo, ki naj bi prizadela ta del de- žele s priklju=itvijo Jugoslaviji. Graški mese=nik je celo zagotavljal, da so bili odstopljeni Jugoslaviji tisti deli dežele, na katerih živi »le majhna slovenska manjšina« ob njih pa še predeli z izklju=no nemškim prebivalstvom (ApaŠlta kotlina). S tem da je dežela izgubila prostor, iz katerega je dobivala živila in siceršnje kmetijske pridelke. Sicer pa je slovensko prebivalstvo, beremo, ponovno izreklo željo, da ostane pri Nemški Avstriji, saj bi v nasprot- nem primeru izgubilo svoje tržiš=e.

" Die SUdmark, i/1920. " Prav tam, •2/1820. " Die Südmark 19Z2, str. 158—I6S. " Die Stid mark, 6/•0. TONE ZORN, IZ PISANJA GLASILA GRAŠKE NACIONALISTI

To pa še ni VSG: Avstrija potrebuje tudi vodni potencial Drave, vse tja do Ormoža. Nasprotno pa ima Jugoslalvija na razpolago dovolj vodne ener- gije na svojem ozemlju, južno od Ormoža na Dravi, na Savinji, Savi, v Liki in v Bosni. Nadaljnjo gospodarsko škodo pomeni po trditvah Die Südmark prepustitev železnice, ki te=e od Gradca prek Maribora na Koroško, saj gre za zvezo, ki je za tretjino krajša kot siceršnja železniška zveza prek Brucka na Muri in Beljaka. Dobesedno beremo: »To podro=je (mišljena je dolina Drave med Dravogradom in Mariborom) nam je bilo ukradeno«. Ko zapis govori o nemški manjšini v Jugoslaviji, zagotavlja, da predvsem Slovenci zanikujejo obstoj nemškega življa. Na šolskem podro=ju da silijo nemške otroke z »imeni, ki zvenijo slovansko«, da se vpisujejo v slovenske šole, prav tako pa se ozna=uje vsakega Nemca, ki ima tja do tretjega kolena kako slovensko primes, za Slovenca. Na ta na=in, zatrjuje =lan- =kar, so Slovenci odpravili vse nemške šole. Od petih gimnazij imajo tako sedaj Nemci na Spodnjem Štajerskem le še eno samo in to ne morda »v nem- ških mestih Celje, Ptuj ali Maribor«, pa= pa v Ljubljani. Toda poslovenje- vanje se zdi Slovencem prepo=asno. Kot primer take vrste =lanek navaja sekvester nad premoženjem tistih Nemcev, ki se želijo izseliti iz Jugoslavije. Posledica je dejstvo, da marsikdo odproda svojo posest dale= pod realno vred- nostjo. Neuspešni naj bi bili tudi nemški poskusi tako v Beogradu kot v Ljubljani, da bi oblasti odpravile omenjeni ukrep. Poleg tega so bili izda- jatelji vseh nemških mariborskih listov prisiljeni pod grožnjo odprodati svoja podjetja Slovencem tako, da še »vedno skoro izklju=no nemško mesto Ma- ribor nima niti enega samcatega nemškega lista«. Pomen te izgube je toliko ve=ji saj v prihodnje ne bo noben Nemec dobil dovoljenja izdajati nemški =asnik. Toda gospodarski pritisk na južnoštajerske Nemce gre še dalje. Tako so s prisilo postale slovenske vse nemške banke in hranilnice. Razpuš=eni so bili ob=inski zastopi. Kot nadaljnji primer slovenskega pritiska Die Südmark ob tem navaja spremembo mariborske eskomptne banke v slovenski denarni zavod. Podobno sta bili nemški gledališ=i v Mariboru in v Ljubljani slovc- nizirani. Nadaljnje sredstvo za uni=enje južnoštajerskega nemštva naj bi bilo jugoslovansko zavra=anje povra=ila vojnega posojila, ki so ga bili vpla=ali pripadniki nemške manjšine med prvo svetovno vojno. Sicer pa: »Slovenski mogotci niso nikoli storili dovolj, da ne bi zmerjali nemški narod kot bar- barski narod. To pa zato, ker smo branili našo sveto pravico, se nismo pustili brez boja zatirati, ker smo branili svojo kožo in ker smo se že leta uporno upirali slovenskim napadom na nemško deželo in na nemško posest«. Komaj pa so Slovenci prišli na oblast, so v kratkem dokazali, da je izraz »barbar« »izbrano ljubkovalno ime«. Zapis tudi ni mogel mimo znanih mariborskih dogodkov leta 1919, pa tudi ne mimo dejstva, da je po razpadu dvojne monarhije zapustila naše kraje vrsta (Die Südmark »tiso=i«) nem- ških uradnikov, u=iteljev, sodnikov in profesorjev. Po trditvi graškega mese=nika so imeli ti =esto le malo =asa na razpolago (vsega tri ure pa tja do pol dneva), da izpraznijo stanovanja, v katerih so do tedaj prebivali. Ob koncu zapisa pa beremo: »kranjski« jezik,.ki ga poleg Kranjske govorijo še v celjskem okrožju. Ce « Prim. Die Südmark. IO/IMO. ° Die Süd mark, ll/IïZo. TONE ZORN, IZ PISANJA GLASHA GRAŠKE NACIONALISTI

" Prav tam, 1••1. H Prav tam, 7/lBU. » Prav tam, tliva. 146

" Prav tam, rtr. 1ST—1•/1••. » prav tttm_ itr_ 437—4U/1IH. " Prav tam, Ï/18I3. 148

III Ko je leta 1923 prišlo do uradnih jugoslovansko-avstrijskih stikov (Slo je za obisk avstrijskega kanclerja dr. I. Seipla Beogradu), v Die Südmark beremo, da je koroška deželna vlada v celoti izpolnila svoje obljube dane Slovencem (pred plebiscitom) in to celo proti volji »domovini zvestega prebivalstva nekdanjega plebiscitnega ozemlja«. Dejstvo, da je jugoslovanski zunanji minister Nin=i= zahteval zagotovilo o izpolnitvi kulturnega, gospodarskega in politi=nega razvoja slovenske skupnosti v duhu senžermenske mirovne pogodbe, je seveda naletelo na negativen odmev v graškem mese=niku." V Die Südmark objavljena dokumentacija kaže tudi na povezanost gra- škega nemškonacionalnega društva z avstrijsko fašistoidno organizacijo, ime- novano Heimatschutz. Vidi se, da so =lani obeh organizacij ve=krat nastopali v njunem imenu. Kar se ti=e deželnih organizacij Heimatschutza lahko po- vzamemo, da je bila med njimi najmo=nejša Štajerska. O Koroški pa v gra- škem mese=niku beremo, da tamkaj izpolnjuje Heimatschutzove naloge dru- štvo Die Kärntner Landsmannschaft z dvema skupinama: eno za varstvo domovine (Heimatschutz) ter drugo za narodopisje (Volkskunde). S koroško Landsmannschaft je .bil po graškem poro=ilu povezan deželni urad za varstvo narave.** • Leta 1921 je društvo Südmark pri=elo izdajati poseben bilten nazvan Südmarkkorrespondenz, namenjen obveš=anju doma

» Prav tam, 4/1B3. " Prav Um, l/m». " Prav tam, «tr.75/lBI. H Prav tam. » Prav tam, «tr. Ti/lîîa. TONE ZOHN, IZ PISANJA GLASILA GRAŠKE NACIONALISTI

VERÖFFENTLICHUNGEN DER GRAZER NATIONALISTISCHEN ORGANIZATION DIE SÜDMARK IN DER GLEICHNAMIGEN ZEITSCHRIFT IN DEN JAHREN 1920—1923

Zusammenfassung Die Monatsschritt Die Südmark wurde in Graz von dem deutschnationalisti- schen Verein des gleichen Namens herausgegeben, der nach einer Vereinigung Österreichs mit Deutschland strebte. Charakteristisch für dieses Blatt war eine scharfe Gegnerschaft der österreichischen Sozialdemokratie gegenüber. Ein wei- teres Charakteristikum war eine enge Verbindung zum Deutschen Turnverein. Aus der Südmark ging auch die Jugendorganisation Deutscher Jugendbund mit dem Sitz in Graz hervor. Mit dem Näherrücken des Zeitpunktes des Kärntner Plebiszits wuchs auch das Interesse der Südmark für Südkärnten. Als Verfasser dieser Artikel erscheint Hans Steinacher, der Begründer des Heimatdienstes, der sich für eine Volksabstimmung einsetzte. Zu Wort meldete sich einer der führen- den Mitarbeiter des Heimatdienstes Alois Maler Kaibitsch. In der Monatsschrift veröffentlichte auch der Kärnter Schriftsteller Perkonig Artikel über Kärnt- ner Slowenen. Das Blatt schrieb auch über die deutsche Minderheit in Jugoslawien, über den wirtschaftlichen Druck auf die in der Südsteiermark lebenden Deutschen, es forderte die Befreiung der unterjochten Brüder aus der slowenischen Herrschaft und ihre Vereinigung mit der deutschen Heimat. Ausserdem wurde auch eine Denkschrift von einer Tagung der Südmark veröffentlicht, wo die Rede von der Behandlung des österreichisch-deutschen Vermögens und der Österreicher deutscher Abstammung durch Jugoslawien ist. Die Denkschrift hebt auch den grossen Schaden hervor, der mit der Einführung der Sequestration die Deutschen in Slowenien treffen sollte. Interessant ist auch die Aufzeichnung von A. Luschin von Ebengreuth über »die Zerreissung* der Steiermark. Sehr viel Raum wird in dieser Zeitschrift überhaupt der Beschreibung der Lage gewidmet, in der sich die Deutschen nach dem Zerfall der Doppelmonarchie befanden. Die in der Südmark veröffentlichte Dokumentation verweist auf die Verbundenheit des Gra- zer deutschnationalen Vereins mit der österreichischen faschistisch gefärbten Or- ganisation Heimatschutz. Im Jahr 1921 begann der Verein Die Südmark ein besonderes Bulletin, genannt Südmarkkorrespondenz, herauszugeben, das für die Information der eigenen und ausländischen Presse über die Lage der Deutschen in den »abgetretenen« Gebieten gedacht war. Im Herbst 1922 vereinte sich die Südmark mit dem Tiroler Andreas-Hof er- Buhd zu einer »einheitlichen Schutzorganisation«. Ausserdem schloss sich in diesem Jahr auch der Deutsche Schutzverein der Südmark an.

" Prav tam, «tr. 1•-•/1923. •' Prav tam, prim. str. 403—4M/HÎÏ. " Prav tam, 2/18•.

Uredniški odbor Izdajateljski svet dr. Vladimir Bra=it dr. Vladimir Bra=iC, predsednik Jože Curk Jože Curk Franc Filipi= dr. Bruno Hartman dr. Bruno Hartman dr. Jože Koropec dr. Jože Koropec, urednik Franc Maric Tone Petek Goražd Mazej dr. Vanek Šiftar • Ludvik Vlas drt Mavrici] Zgonlk dr. Mirko Pak dr. Milan Zeva rt Ivan Rihtaric Maks Souc Breda Vari Herman Vogel dr. Sergej Vriäer dr. Mavricij Zgonik Danica Zevart dr. Milan Zeyart mag. Marjan Znidaric