1 Namesto uvoda Porodila se je ideja o glasilu občine, ki je bila toplo spre- jeta in pozdravljena. Pa smo zavihali rokave, stopili v OBČINA VITANJE akcijo, naredili potrebne korake in se prebili skozi za- četne težave. In zdaj je pred vami prva številka vitanj- Grajski trg 1, 3205 Vitanje skega glasila. Vabimo Vas, da si ga ogledate, prelistate, Telefon: 757 43 50, Telefax: 757 43 51, E-mail: preberete vse, kar Vas zanima, in morda še kaj več. Če se [email protected] Vam pri tem porodi ideja za novo temo, o kateri bi želeli Spletna stran: www.vitanje.si izvedeti kaj več, če želite prispevati kakšen članek, ki bi zanimal širši krog bralcev, nam to sporočite. Veseli bomo Vaših mnenj, idej in predlogov. Tudi kakšna dobrona- Uradne ure: merna kritika je dobrodošla, saj je glasilo namenjeno ponedeljek in petek: 8. – 14. Vam za vašo obveščenost, za Vaše videnje življenja in sreda: 8. – 16. razvoja občine kot celote in Vas samih v njej. Pa prijetno branje Vam želimo. Romana Holobar Izdajatelj: Občina Vitanje KAZALO Odgovorna urednica: Romana Holobar Beseda župana 3 Uredniški odbor: Breda Jakop, Natalija Švab, Občina danes in jutri 4 Anton Ošlak, Srečko Fijavž Naše okolje 8 Lektorici: Branka Rotovnik, Gelca Bornšek Oblikovanje in tisk: Novice d.o.o. Javne službe 12 Društva in njihova dejavnost 14 Vitanje skozi čas 22 Glasilo izhaja štirikrat letno v nakladi 700 izvodov Iz vrtca in šole 27 in je brezplačno. Obvestila in sporočila 29
Vsem občankam in občanom vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! ŽUPAN Slavko VETRIH
2 BESEDA ŽUPANA
Spoštovane občanke in spoštovani občani občine Vitanje!
V prvih vrsticah mojega uvodnika Vas vse skupaj toplo pozdravljam z željo, da bi bila naša srečanja tudi v tej obliki komuniciranja pristna in človeška kot ob naših vsakodnevnih osebnih srečanjih, topla kot prihajajoči pomladni dnevi in predvsem iskrena. Pred Vami oziroma med nami je prva številka občinskega glasila. Občina Vitanje, ki je glasilu “krušna mati” mu je za začetek nadela ime Vitanjčan. A to še ne pomeni, da je to njegovo pravo in dokončno ime. Mi in Vi – vsi skupaj – smo recimo temu “ena družina” in vsi skupaj imamo pravico izbirati in izbrati ime, ki bo všeč vsem in bo obeleževalo in ponazarjalo utrip našega življenja in dela v Občini Vitanje. V naših glavah se je porodilo kar nekaj predlogov: Vitanjčan, Vitanjski utrip, Novičke, Vitra. Slednji predlog se mi zdi še posebej zanimiv, ker ponazarja skrito, čvrsto naravno vez, ki lahko trdno poveže vse, kar je koristnega v našem vsakdanjiku. V Vaših razmišljanjih se najbrž porodi še veliko idej. Pošljite jih v uredništvo in v prihodnji številki objavimo pet najpogostejših predlogov, nato se odločimo in izvedemo skupaj “dokončni krst”. Zakaj smo se odločili za izpolnitev tega drobca predvolilnih obljub – za izdajo glasila? Preprosto zato, ker nam in Vam zmanjkuje časa za osebne stike in druženja, v katerih bi se lahko podrobneje pogovorili o številnih problemih in dogodkih, ki jih prinaša življenje. In prav to “hitro življenje” prinaša s seboj veliko aktualnih dogodkov, s katerimi želimo biti seznanjeni.Utrip življenja v občini je pester, zanimiv, bogat. Številna so društva, ustanove, združenja, odbori, skupine, krožki, ki skušajo po svojih močeh delovati v dobro naših občanov. Trudili se bomo, da bo na časopisnih straneh dovolj prostora za vse in za vsakogar izmed Vas in nas. Mnogi med Vami ste vešči peresa, tudi polni bogatih spominov preteklosti. Pišite nam, da zapolnimo zgodovinski kotiček z zanimivostmi, kulturnega s toplino in utrip vsakdanjika s človečnostjo in aktualnostjo. Za letos smo sklenili, da izidejo štiri številke glasila. Naslednja v juniju ob občinskem prazniku, tretja številka v septembru in četrta v decembru. Glasilo boste prejemali brezplačno – skromna sredstva za tisk smo zanj našli v proračunu. Kar se občinske politike tiče, je prekmalu, da se hvalimo z uspehom. Gledano z mojega osebnega stališča svet dobro deluje, zadovoljivo dela občinska uprava, a vsi smo samo ljudje v dobrem in slabem in si želimo le, da nam zaupate in verjamete, da želimo delati dobro. Šele pred kratkim je bil sprejet proračun in za nami je šele nekaj pomladnih dni, ki dopuščajo izvedbo vidnih del na terenu. Sredstva proračuna bodo dovolj za vse tekoče funkcije javnega življenja in dela v občini. Le sredstva za investicije bodo v primerjavi z lanskimi, ki so bila dogovorno vgrajena v cesti Večkov graben – Lušenc in v nabavo gasilskega vozila, letos okrnjena. Potrebno bo ta dolg poplačati. Uspeli smo kupiti zemljišče Kuzmanove žage in upam, da nam bo uspelo kljub manjkajočim sredstvom vsaj delno zagotoviti nakup zemljišča na Lipu. V proračunu smo nekaj več sredstev od zakonsko predvidenega povečanja namenili odboru za kmetijstvo in malo gospodarstvo. Upam, da bodo vse narejene poteze pustile pozitivno sled. Upam, da bomo uspeli po številnih dogovarjanjih postoriti še marsikaj: - odpreti obrtno cono na “Kurnikovem”, - zgraditi most pri Kiteku (investicija države), - začeti dela v sklopu obnove bencinskega servisa, - postoriti kaj pri obnovi hriberške cerkve, - izpolniti željo po obnovi fasade na graščini in morda vsaj nakazati rešitev problema čistilne naprave, - kaj postoriti na pokopališču in - poskrbeti za najbolj prizadete oziroma obnove potrebne cestne odseke, za ureditev vsaj nekaj parkirišč in za malo več reda pri zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov, - morda se odločiti za projekt biomase, - pomagati v stiski – še posebej ob ujmah in nesrečah.
Star pregovor pravi:Tisti, ki tarna pred goro, ne bo nikoli videl njenega vrha. In drugi:Če bi človek vsak dan vrgel cvetico na pot svojega življenja, bi bile vse ceste sveta polne radosti. Smo v času, ko cveti tisočero cvetov. Naj Vam vključno z branjem glasila polepšajo praznične dni, ki so pred nami. Kmalu, v začetku maja najbrž, boste vabljeni na občni zbor. Pridite v čim večjem številu s konkretnimi predlogi, razmišljanji in zahtevami. ŽUPAN Slavko Vetrih
3 OBČINA DANES IN JUTRI
Občina Vitanje v sistemu slovenske lokalne samouprave in javne uprave
Zakon o lokalni samoupravi, ki je temeljni predpis, s katerim je na Slovenska lokalna samouprava je v skladu z ustavo in zakonom podlagi Ustave RS in Evropske listine lokalne samouprave urejen zamišljena kot dvonivojska lokalna samouprava. Temeljni nivo so sistem lokalne samouprave v Sloveniji oziroma načela za organiza- občine, drugi nivo pa bi naj bile pokrajine kot širše samoupravne cijo in delovanje samoupravnih lokalnih skupnosti (torej občin in lokalne skupnosti, ki pa še niso zaživele. Težav pri tem je veliko, ožjih delov občin), je bil sprejet konec leta 1993. Zakon je bil do največja pa je teritorialna razdelitev Slovenije na pokrajine in seve- sedaj spremenjen in dopolnjen že z osmimi novelami. Tako je da upravna ureditev celotnega sistema javne uprave, pri čemer so si postal že nepregleden in ga je v praksi težko uporabljati, predvsem pogledi stroke in politike v številnih zadevah nasprotni. Občina pa nastajajo težave, ker je za implementacijo nove ureditve v prak- Vitanje bo glede na številne variante, ki jih obdelujejo pristojne so vedno potrebno neko prehodno obdobje. strokovne službe v vsakem primeru spadala v pokrajino s sedežem v Celju. Leta 1994 je bila z Zakonom o ustanovitvi občin in določitvi njiho- vih območij ustanovljena tudi Občina Vitanje, ki je začela delovati Prenovo pravne ureditve lokalne samouprave v Sloveniji terja tudi s 1.1.1995. Občina Vitanje je v organizacijskem, upravnem in teri- nujna harmonizacija pravne ureditve s splošno veljavnimi pravni- torialnem smislu postala del mreže slovenskih občin oziroma del mi načeli, ki jih priznavajo vsi civilizirani narodi. Ta pravna načela celotnega sistema lokalne samouprave in v glavnem sledi celotne- so vrednostna merila sodobnih nacionalnih pravnih redov. Svet mu sistemu, ki je v neprestanem nihanju, spreminjanju in dograje- Evrope je z namenom varovanja in ponovne uveljavitve lokalne vanju. Približno 80 zakonov in ogromno podzakonskih predpisov samouprave v evropskih državah, predvsem pa z namenom, da se s ureja položaj pristojnosti in obveznosti občin, vsa ta materija pa se sprejemom skupnih načel in priporočil doseže večja enotnost dr- neprestano spreminja in prilagaja novim potrebam in razmeram, žav pri urejanju in uveljavljanju demokratičnih načel lokalne de- predvsem pravnemu redu EU, tako da skozi čas drvimo z nenor- mokracije, sprejel in svojim članicam ponudil v podpis Evropsko malno hitrostjo. Ob vsej tej birokratski preokupaciji država včasih listino lokalne samouprave. Listina vsebuje načela in usmeritve, pa pozabi, da smo občine v prvi vrsti v službi občanov, kar je osnovni tudi že konkretna pravila ravnanja. Ker je listina z ratifikacijo po- namen lokalne samouprave. stala del slovenskega pravnega reda, je skupaj z ustavo obvezna Vlada Republike Slovenije je s sprejemom Izhodišč za nadaljnji podlaga za zakonsko urejanje lokalne samouprave. Evropska listi- razvoj lokalne samouprave 26.7.2001 začrtala tudi smeri prenove, na lokalne samouprave šteje za vsebino samega pojma lokalne sa- spreminjanja in dopolnjevanja zakonodaje na področju lokalne mouprave dve temeljni načeli. To sta načelo avtonomije in načelo samouprave. Vlada je pri tem upoštevala, da je urejanje lokalne demokratičnega upravljanja, v katero sodita načeli neposrednega samouprave proces, ki še nikakor ni zaključen in ga opredeljujejo odločanja oziroma sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih tako razvoj pravne teorije in doktrine, izkušnje in potrebe prakse zadev in načelo predstavniške demokracije. ter spreminjajoča se ureditev na drugih področjih javne uprave. Prenova zakonodaje na področju lokalne samouprave temelji na Upoštevati je treba, da se tudi pri nas, kot sicer v vseh državah, ki na restriktivnem pristopu. Pretežni del prenove bo zahteval le nomo- novo ali po daljši prekinitvi ponovno uvajajo lokalno samoupravo, tehnično preureditev veljavnega zakona o lokalni samoupravi. Prav- razvijata pravna teorija in doktrina, ki na posamezne institucije na ureditev, ki je uveljavljena in v zvezi s katero ni niti pravno javne uprave, predvsem lokalne samouprave znotraj nje, gleda dru- teoretičnih strokovnih niti praktičnih ugovorov, ne bo spremenje- gače kot doslej. Razvoj teorije in doktrine je spodbujala po eni na. Praksa namreč kaže, da ni bistvenih institucionalnih ovir za strani ustavnosodna praksa našega ustavnega sodišča, po drugi stra- delovanje občinskih organov. V skladu z navedenimi razlogi je ne- ni pa aktivno sodelovanje slovenskih teoretikov pri delu evropskih inštitucij, ki skrbijo za razvoj znanstvene misli o javni upravi. katere institute treba le bolj natančno opredeliti, dopolniti, pa tudi poenostaviti. V tem smislu je treba urediti: položaj lokalne samou- Z rednimi lokalnimi volitvami v novembru 2002 se je začel nov, prave v sistemu javne uprave, pravico do obveščenosti, posvetova- tretji mandat občinskih organov. To pomeni, da so do sedaj veljav- nja in sodelovanja prebivalcev pri upravljanju lokalnih javnih za- ni instituti lokalne samouprave že uveljavljeni in preizkušeni v dev, razmerja med občinskim svetom in izvršilnim organom, pravni praksi in jih je mogoče potrditi, dograditi in v primeru, da se je status lokalno voljenih funkcionarjev, medsebojno nezdružljivost izkazalo, da niso primerno opredeljeni, spremeniti. Tudi Občinski javnih funkcij izvršilne in upravne veje oblasti s funkcijami v lokal- svet Občine Vitanje je začel svoj tretji mandat in je v glavnem za- ni samoupravi ter nezdružljivost izvajanja funkcije v organih lo- ključil svoje konstitutivne formalnosti, tako da se bo vbodoče lah- kalne samouprave z opravljanjem pridobitne dejavnosti, pravno ko posvečal vsebinskim zadevam. varstvo samoupravnih lokalnih skupnosti in njihovih funkcionar- Vrsta trenutno novih zakonov na področju javne uprave posega jev v zvezi z ukrepi državnih organov za zagotovitev zakonitosti, tudi na področje lokalne samouprave. Med njimi so: zakon o dr- strokovnosti in primernosti dela organov samoupravnih lokalnih žavni upravi, o javnih uslužbencih, o inšpekcijskem nadzoru, o skupnosti, postopek spremembe območja občine, vlogo in položaj javnih financah, o splošnem upravnem postopku, o javnih skladih nadzornega odbora občine. in zakon o javnih agencijah. Pripravljata se tudi zakon o dostopu Skratka, na formalnem nivoju lokalne samouprave in na konkret- do informacij javnega značaja ter normativna ureditev pravice do nem vsebinskem, ki je za občane bolj zanimiv, dela v prihodnosti sodelovanja pri upravljanju javnih zadev. Pomemben vpliv na lo- ne bo zmanjkalo. kalno samoupravo imata tudi zakon o enakih možnostih in zakon o mladinskih svetih. Srečko Fijavž
4 OBČINA DANES IN JUTRI Kako v bodoče zadovoljevati vse potrebe občanov ?
Namen tega sestavka ni predstaviti čudežne formule, am- mezne interese in se posvetiti prioritetam, perspektivam? pak vzpodbuditi razmišljanje kako izmed množice potreb, Ali lahko eno leto združimo sredstva za eno prioriteto oz. ki jih srečujemo na vsakem koraku, doseči čimvečjo reali- perspektivo, drugo leto za drugo itd. in v desetih letih re- zacijo zadovoljitve, kako poiskati prioritete, dosegati kom- šimo večino težav. Pri tem izhajam iz preproste matema- promise pri določanju prioritet, načine pristopa, doseči tične logike: če nam država sofinancira npr. 50% investici- sistematiko, skratka, kako začrtati pot Občine Vitanje, da je in moramo 50% imeti lastnih sredstev, lahko od države bo glede na svoje specifike zmogla svojim občanom v neki dobimo npr. 60 mio. SIT, če jih 60 zagotovimo sami. Če pa določeni časovni dimenziji zagotoviti slovensko primer- teh lastnih 60 mio. razdrobimo na različne koščke, nam ljiv standard. Glede na osebno poznavanje situacije in oseb- ostane en mali košček, s katerim lahko kandidiramo na še ni pogled na to, menim, da je po osmih letih delovanja en tako majhen delež državnih sredstev. To je samo en pri- občine Občina Vitanje pred novimi resnimi izzivi. Tako mer. kot smo bili leta 1994, ko smo vzpostavljali občino, bomo Kako pa ob tolikih potrebah določiti prioritete in kaj bi morali tudi sedaj resno razmisliti o svoji prihodnosti. S morala biti prioriteta? Prioritetni bi seveda morali biti ti- tem sestavkom bil želel do določene mere provokativno sti projekti, ki nam lahko ustvarjajo sinergične učinke. To vzpodbujati aktivno misel, kar pomeni, da se z mojim raz- pomeni, da nam po določenem času združeni lahko vrne- mišljanjem ne bodo vsi strinjali. Namen je, da bi se z de- jo veliko več, kot smo vanje vložili. To razliko pa zopet bato iskale alternativne rešitve, končni cilj pa bi bila re- posejati tako, kot smo prejšnja sredstva, in ta krog ponav- zultanta naših sil in kolektivne zavesti, ki bi bila usmerja- ljati, dokler ne zadovoljimo vseh potreb in mogoče dose- na navzgor. žemo celo nadstandard. Občina Vitanje je teritorialno velika občina, glede na veli- To je seveda zelo idealna predstava, v praksi je življenje kost, ima pa malo prebivalcev. Posledica tega nesorazmer- veliko bolj pisano. Pa vendar, nekaj bomo morali naredi- ja so mala proračunska sredstva glede na potrebe, ki so ti, da preprečimo stagnacijo. Capljanje za obstoječim si- vezane na velikost območja. Dodatno nas bremeni neso- stemom, ki nam ga ponuja država, ne bo produktivno. Za razmerje razporejanja sredstev v preteklosti na nivoju biv- začetek bi bilo že veliko, če bi več investirali v projektno še občine. Razpoložljiva investicijska sredstva še vedno dokumentacijo, ki ni poceni, da bomo sploh administra- porabljamo za investicije, ki bi morale biti izvedene v ti- tivno in proceduralno sposobni kandidirati za državna in stem obdobju. Tarnanje nam ne bo pomagalo. evropska sredstva, kar pa kratkoročno zopet pomeni, da Kje smo danes, kaj lahko storimo, da se ne bomo znašli v trenutno ne zadovoljimo ene, po rangu nižje potrebe, da začaranem krogu stagnacije? V vsakem primeru v kratem bomo imeli denar za prej navedeno. času malo, prisiljeni bomo razmišljati na daljše časovno Veliko smo si obetali od državne politike skladnejšega re- obdobje. Postaviti se v neko ciljno leto in vedeti, kaj želi- gionalnega razvoja, ki je bila velikopotezno zastavljena z mo takrat imeti, ter temu primerno zastaviti strategijo in Zakonom o skladnejšem regionalnem razvoju. V okviru politiko ter neumorno slediti cilju. Sliši se še dokaj eno- stavno, pa ni. Posameznik ali manjša skupina ne more pri savinjske statistične regije, v katero spadamo, smo spreje- tem veliko, potreben bo širši konsenz in zelo načrtno in li regionalni razvojni program. Ukinjena so bila sredstva sistematično delo. Ukalupljeni smo v sistem državne poli- za vzpodbujanje demografsko ogroženih območij, ki smo tike, njene strategije razvoja in celotne birokracije. Na jih prej, če smo se potrudili, skoraj zagotovo dobili. Od tem nivoju pa postajajo zadeve zapletene. Z raznimi biro- zelo strokovno in velikobesedno zastavljenih potez je kon- kratskimi prijemi, ki se jim reče zakoni in podzakonski kretnih rezultatov malo. V zadnjih mesecih je država spre- predpisi, so nam vsiljeni vzorci ravnanja in vse drugo po- jela Enotni programski dokument regionalnega razvoja, meni kršitev. Pa ni vse slabo, teoretično so nekatere reši- ki ga bo potrjevala pred Evropsko komisijo. V njem je dol- tve zelo dobre. Kljub temu da je obstoječi način financira- goročno zastavila skladnejši regionalni razvoj. Poglavitno nja občin glede na naše lastne prihodke dokaj ugoden, je prioriteto je dala krepitvi gospodarstva, konkurenčnosti za razvojne investicije sredstev veliko premalo. Občini se podjetij, tehnološkim inovacijam in razvoju človeških vi- še kar naprej nalaga dodatne naloge, ki jih mora zakonsko rov. Ko bo vse to na evropsko primerljivem nivoju, bi naj zagotoviti, vse to pa zmanjšuje razpoložljiva investicijska bilo tudi dovolj sredstev za komunalno infrastrukturo, ce- sredstva. Če želimo napredovati, bomo poleg obstoječega ste in skratka “drobne težave podeželskih občanov”, kakor sistema financiranja in poleg dodatnih izvensistemskih to razumejo. To pomeni, da bo pa do takrat, ko bo dosežen sredstev, za katera pogojno lahko kandidiramo, morali poi- prej zastavljeni cilj, na komunalnem, cestnem in ostalih skati alternativne rešitve, ki bodo naše, mogoče edinstve- področjih, ki jih pokriva občina, zazijala velika luknja. ne in prilagojene na našo specifiko. Z dobro staro kmečko Politika je vsaj teoretično dobro zastavljena. Kako pa pre- logiko bi temu lahko rekli z malo dobrega semena pridela- broditi to prehodno obdobje na področjih, ki nas trenutno ti obilen pridelek ali preneseno: drobiž, ki ga imamo na najbolj tarejo? Resno se zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo razpolago, posejati tako, da bo v desetih letih obilno obro- dil. Ali smo to sposobni izpeljati? Kaj moramo storiti? Ali smiselno svoj vagon priključiti vlaku, ki ga je usmerila smo kljub pomanjkanju sposobni na odrekanja, ki bi bila država, in iz njenih prioritet iztržiti čimveč. potrebna? Ali zmoremo za neko obdobje pozabiti posa- Srečko Fijavž
5 OBČINA DANES IN JUTRI
S sej občinskega sveta
Občinski svet v novi sestavi je od svoje prve, konstitutivne seje, pi: Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin do sedaj imel pet rednih sej in eno izredno. Poleg konstitutiv- dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986- nih formalnosti, to je imenovanje članov delovnih teles, vaških 2000, dopolnjen leta 1993 in 1994, in družbenega plana razvoja skupnosti, trške skupnosti in predstavnikov občinskega sveta v Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986-1990 različne organe, se je občinski svet zaradi zagotavljanja konti- za območje Občine Vitanje – dopolnjen 1998, Odlok o ugoto- nuitete dela že vse od začetka vzporedno ukvarjal tudi s kon- vitvi, kateri izvedbeni prostorski akti so v skladu s sprejetim kretnimi zadevami. V nadaljevanju so omenjene samo najpo- Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin membnejše. Kot soustanovitelj Regijskega študijskega središča dolgoročnega plana Občine Slovenske Konjice za obdobje 1986- Celje je Občinski svet Občine Vitanje na prvi redni seji podal 2000, dopolnjen leta 1993 in 1994, in družbenega plana razvoja soglasje k imenovanju Adriane Zupanc za direktorico Regijske- Občine Slovenske Konjice za srednjeročno obdobje 1986-1990 ga študijskega središča Celje. Obravnavalo se je poročilo o izvr- za območje Občine Vitanje – dopolnjen 1998, Odlok o prostor- ševanju proračuna za leto 2002 ter poročilo o delu Občinskega skoureditvenih pogojih za izjemne posege na osnovi sprememb sveta v odbobju 1999 do 2003. Sprejel se je sklep o začasnem in dopolnitev planskih aktov Občine Vitanje v letu 1998 financiranju proračuna za leto 2003 do sprejema proračuna. in Sklep o javni razgrnitvi osnutka Odloka o začasnih prostor- Podalo se je soglasje k ceni storitve pomoči na domu, ki jo skoureditvenih pogojih za nekatera ureditvena območja in ob- izvaja Lambrechtov dom Slovenske Konjice, in soglasje k ceni močje odprtega prostora v Občini Vitanje. Poleg tega je občin- socialnovarstvene storitve osebne pomoči. Z indeksom rasti cen ski svet sprejel Odlok o ustanovitvi in izdajanju občinskega gla- se je pred začetkom novega proračunskega leta popravila vred- sila in se seznanil s Poročilom o izvedenih investicijah v obdob- nost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zem- ju 1995 do 2003. ljišč ter sprejel Sklep o vrednosti elementov za izračun promet- ne vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in drugih nepremič- Poleg imenovanja nekaterih nujnih delovnih teles (Nadzorni nin in o določitvi odstotka od povprečne gradbene cene, s kate- odbor, Trška skupnost, Vaške skupnosti) je občinski svet na svo- rim se določi korist za stavbno zemljišče. Vrednost točke za ji četrti redni seji sprejel še sklep o imenovanju Uredniškega izračun davka od premoženja, s katerim so obremenjeni lastni- odbora občinskega glasila in obravnaval Poročilo o izvedbi pri- ki vikendov in drugih sekundarnih objektov, se je prilagodila pravljalne faze razvojnega projekta podeželja za območje občin zneskom v sosednjih občinah. Vitanje, Dobrna, Oplotnica, Slov.Konjice, Šentjur, Vojnik, Zre- če in Dobje ter sprejel sklep o priključitvi k nadaljevalni fazi in Na svoji drugi redni seji je svet obravnaval predloge Komisije za sofinanciranju le-te. volitve, imenovanja in administrativne zadeve za imenovanje delovnih teles občinskega sveta, Izhodišča za pripravo proraču- Na peti redni seji je občinski svet obravnaval in sprejel prora- na Občine Vitanje za leto 2003, predlagal Upravni enoti Slov.Ko- čun Občine Vitanje za leto 2003. njice tri pooblaščence za sklepanje porok, od katerih je Uprav- Z odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi na enota imenovala župana za pooblaščenca za sklepanje po- javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Sloven- rok. Razpravljal je tudi o izgradnji ekoloških otokov ter o nači- ske Konjice je kot soustanovitelj tega zavoda potrdil spremem- nu organiziranja ravnanja s komunalnimi odpadki ter sprejel bo dejavnosti in spremembo sedeža zavoda. Za člana program- sklep o prodaji objekta Grajski trg 31, ki je v občinski lasti, in skega sveta CATV pri Elektro Turnšek je bil imenovan Vili Mo- določil njegovo ceno. čenik. Imenovana je bila nova Komisija za vračanje premože- Na tretji redni seji je občinski svet sprejel paket “občinske pro- nja, vloženega v javno telekomunikacijsko omrežje v sestavi storske zakonodaje”. Strokovne podlage so se pričele priprav- Zdenko Plankl, Jože Jeseničnik, Srečko Fijavž. ljati že v prvem mandatu občinskega sveta leta 1997, po usklaje- Vsi odloki so objavljeni tudi na spletni strani Občine Vitanje: vanjih v pristojnih strokovnih službah in ministrstvih pa je Vla- www.vitanje.si da RS v decembru 2002 podala soglasje na prostorski plan Obči- ne Vitanje. V tem okviru so bili sprejeti naslednji odloki in skle- Povzetek pripravil: Srečko Fijavž
DELOVNA TELESA OBČINE VITANJE
KVIAZ- Komisija za volitve, imenovanja in Odbor za okolje in prostor ter administrativne zadeve komunalo: 1. Andrej Poklič, Na Gmajni 10, Vitanje (predsednik) 2. Marjan Borovnik, Štajnhof 8, Vitanje 1. Milan Lončarič, Brezen 16, Vitanje (predsednik) 3. Viktor Jager, Cvetlična ulica 14, Vitanje 2. Anton Rošer, Hudinja 24, Vitanje NADZORNI ODBOR 3. Špegelj Vili, Brezen 34, Vitanje 4. Slavko Krajnc, Na vasi 2, Vitanje 1. Marjana Rančnik, Stenica 26, Vitanje 5. Plankl Zdenko, Ljubnica 33, Vitanje 2. Štefka Borovnik, Štajnhof 8, Vitanje 3. Tatjana Krančan, Konjiška c.9, Vitanje 6. Jože Jakop, Pod Hriberco 19, Vitanje 4. Irena Brodej, Stenica 29, Vitanje 7. Pesjak Rudolf, Sp.Dolič 3, Vitanje 5. Angela Cimperman Petaci, Na Gmajni 12, Vitanje 8. Plankl Stanko, ml., Konjiška cesta 13, Vitanje 6 OBČINA DANES IN JUTRI
Odbor za razvoj podjetništva in malega Svet za preventivo in vzgojo v prometu: gospodarstva: 1. Mlinšek Herman, Štajnhof 6, Vitanje 1. Marjan Borovnik, Štajnhof 8, Vitanje (predsednik) 2. Mlinšek Franci Ml., Štajnhof 9, Vitanje 2. Marjan Korošec, Ljubnica 53, Vitanje 3. Kamenik Jože, Grajski trg 2, Vitanje 3. Viktor Jager, Cvetlična ulica 14, Vitanje 4. Prah Zlatko, Kajuhova ul. 6, Slov. Konjice 4. Jože Slemenšek, Grajski trg 38, Vitanje 5. Slavko Kitek, Kovaška cesta 3, Vitanje Komisija za vprašanja mladih: 1. Močenik Simon, Grajski trg 49, Vitanje Odbor za kmetijstvo in pospeševanje 2. Oprešnik Matjaž, Štajnhof 13, Vitanje razvoja podeželja: 3. Klopotan Goran, Grjski trg 30, Vitanje 1. Pesjak Rudolf, Sp.Dolič 3, Vitanje (predsednik) 4. Vodovnik David, Cvetlična ul. 12, Vitanje 2. Jože Navršnik, Paka 42, Vitanje 5. Klopotan Vesna, Grajski trg 30, Vitanje 3. Milan Lončarič, Brezen 16, Vitanje 4. Trnovšek Pavel, Ljubnica 27, Vitanje Komisija za socialna vprašanja: 5. Marjan Korošec, Ljubnica 53, Vitanje 1. Rančnik Cveta, Cvetlična ul. 10, Vitanje 6. Andrej Ošlak, Paka 28, Vitanje 2. Jakop Krista, Na vasi 9, Vitanje 7. Anton Rošer, Hudinja 24,Vitanje 3. Somrak Majda, Na Gmajni 2, Vitanje Odbor za razvoj turizma in kmečkega turizma: 1. Marjan Korošec, Ljubnica 53, Vitanje (predsednik) TRŠKA SKUPNOST IN 2. Jože Navršnik, Paka 42, Vitanje VAŠKE SKUPNOSTI 3. Slavko Krajnc, Na vasi 2, Vitanje 4. Jožica Kuzman, Sp.Dolič 9, Vitanje Trška skupnost Vitanje: 5. Alfonz Makovšek, Sp. Dolič 8a, Vitanje 1. Andrej Poklič, Na Gmajni 10, Vitanje 2. Viktor Jager, Cvetlična ulica 14, Vitanje Odbor za družbene zadeve: 3. Marjan Borovnik, Štajnhof 8, Vitanje 1. Viktor Jager, Cvetlična ulica 14, Vitanje (predsednik) 4. Slavko Krajnc, Na vasi 2, Vitanje 2. Gustimir Lamot, Antonova ul. 8, Vitanje 5. Vili Močenik, Grajski trg 50, Vitanje (predsednik) 3. Milan Lončarič, Brezen 16, Vitanje 6. Vlado Slemenjak, Brezen 5a, Vitanje 4. Ošlak Anton, Štajnhof 11, Vitanje 7. Boštjan Cimperman, Na Gmajni 12, Vitanje 5. Stanislav Krajnc, Na vasi 2, Vitanje 8. Špegelj Vili, Brezen 34, Vitanje 6. Pesjak Marjana, Štajnhof 10, Vitanje 9. Črep Branko, Pod Stenico 6, Vitanje 10. Pogorevc Milan, Na vasi 12, Vitanje Odbor za premoženje finance in 11. Rozman Daniel, Cvetlična ulica 10, Vitanje gospodarska vprašanja: 1. Andrej Poklič, Na Gmajni 10, Vitanje (predsednik) Vaška skupnost Brezen: 2. Plankl Zdenko, Ljubnica 33, Vitanje 1. Milan Lončarič, Brezen 16,Vitanje 3. Marjan Borovnik, Štajnhof 8, Vitanje 2. Brodej Jože, Brezen 55, Vitanje (predsednik) 4. Anton Kuzman, Sp. Dolič 9, Vitanje 3. Javornik Jože, Brezen 14, Vitanje 5. Oprešnik Ivan, Štajnhof 13, Vitanje 4. Založnik Ivan Ml., Brezen 57, Vitanje 5. Volavc Roman, Brezen 61, Vitanje 6. Kotnik Anton, Brezen 40, Vitanje Komisija za nagrade in priznanja: 1. Marjan Borovnik, Štajnhof 8, Vitanje (predsednik) Vaška skupnost Hudinja: 2. Angela Cimperman, Na Gmajni 12, Vitanje 1. Anton Rošer, Hudinja 24, Vitanje 3. Branko Črep, Pod Stenico 6, Vitanje 2. Hrovat Milan, Hudinja 23, Vitanje 4. Pogladič Vlado, Sp. Dolič 40, Vitanje 3. Beškovnik Drago, Hudinja 54, Vitanje 5. Franjo Marošek, Pod Hriberco 14, Vitanje 4. Kotnik Stanislav, Hudinja 73, Vitanje 5. Hrovat Jože, Hudinja 28, Vitanje Statutarno-pravna komisija: 6. Klemenc Silvo, Hudinja 46, Vitanje 1. Plankl Zdenko, Ljubnica 33, Vitanje 7. Matijec Janko, Hudinja 37, Vitanje (predsednik) 2. Andrej Poklič, Na Gmajni 10, Vitanje (predsednik) 3. Viktor Jager, Cvetlična ulica 14, Vitanje Vaška skupnost Ljubnica-del: 1. Marjan Korošec, Ljubnica 53, Vitanje Komisija za stanovanjska vprašanja: 2. Kremar Mihael, Ljubnica 54, Vitanje (predsednik) 1. Šef Ivan, Pod Hriberco 1, Vitanje 3. Kremar Jožica, Ljubnica 54a, Vitanje 2. Klopotan Stjepan, Grajski trg 30, Vitanje 4. Korošec Milan, Ljubnica 48, Vitanje 3. Sevšek Jože, Na Gmajni 4, Vitanje 5. Pavlič Ivan, Ljubnica 49, Vitanje
7 OBČINA DANES IN JUTRI
Vaška skupnost Ljubnica-del: Vaška skupnost Dolič: 1. Marjan Korošec, Ljubnica 53, Vitanje 1. Pesjak Rudolf, Sp.Dolič 3, Vitanje 2. Pesjak Jože, Ljubnica 27a, Vitanje (predsednik) 2. Kotnik Agica, Sp.Dolič 30, Vitanje 3. Trnovšek Pavel, Ljubnica 27, Vitanje 3. Špegelj Jože, Sp.Dolič 39, Vitanje 4. Zbičajnik Branko, Ljubnica 22a, Vitanje 4. Kričaj Roman, Sp.Dolič 34, Vitanje 5. Kovše Štefan, Ljubnica 18, Vitanje 5. Lužnik Jože, Sp.Dolič 20, Vitanje (predsednik) 6. Rotovnik Franc, Ljubnica 4, Vitanje 6. Viher Nataša, Sp.Dolič 5, Vitanje 7. Rošer Jože, Sp.Dolič 52, Vitanje Vaška skupnost Stenica: 1. Plankl Zdenko, Ljubnica 33, Vitanje Vaška skupnost Paka: 2. Kušar Alojz, Stenica 44, Vitanje 1. Jože Navršnik, Paka 42, Vitanje 3. Brodej Janko, Stenica 35a, Vitanje (predsednik) 2. Pungartnik Damjan, Paka 41, Vitanje (predsednik) 3. Jeseničnik Anton, Paka 63, Vitanje 4. Kušar Stanko, Stenica 6, Vitanje 4. Hrovat Jože, Paka 68, Vitanje 5. Plankl Albin, Stenica 10, Vitanje 5. Ovčar Karol, Paka 33, Vitanje Vaška skupnost Vitanjsko Skomarje: 6. Ošlak Franc, Sp.Dolič 37, Vitanje 1. Plankl Zdenko, Ljubnica 33, Vitanje Uredniški odbor za glasilo: 2. Marjan Korošec, Ljubnica 53, Vitanje 1. Romana Holobar, Občina Vitanje 3. Fijavž Jože,Vitanjsko Skomarje 29, Vitanje (predsednik) 2. Srečko Fijavž, Občina Vitanje 4. Kranjčan Janko, Vitanjsko Skomarje 28, Vitanje 3. Anton Ošlak, Štajnhof 11, Vitanje 5. Hren Martin, Vitanjsko Skomarje 22, Vitanje 4. Breda Jakop, Paka 4, Vitanje 6. Kričaj Milan, Vitanjsko Skomarje 5, Vitanje 5. Natalija Švab, Vitanjsko Skomarje 24, Vitanje
NAŠE OKOLJE
Okolje
Z uvajanjem evropske zakonodaje na področju oskrbe s V skladu s pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunal- pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalnih odpad- ne odpadne in padavinske vode mora izvajalec javne služ- nih vod in ravnanjem z odpadki je lokalna skupnost (Obči- be na območju občine izdelati evidenco vseh greznic in na) dolžna zagotoviti obvezne javne gospodarske službe program praznjenja le teh oziroma program predelave grez- na svojem območju. ničnega blata. Osnova je bil v letu 1993 sprejet Zakon o varstvu okolja. V nadaljevanju je potrebno vse zaselke, pri katerih nastaja Ta zakon pa je bil podlaga za sprejetje raznih podzakon- komunalna odpadna voda, kjer je obremenitev okolja na skih aktov in občinskih odlokov na področju oskrbe s pit- 1ha zemeljske površine večja od 20 PE, opremiti z javno no vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode kanalizacijo. Javna služba pa mora s svojim programom in na področju ravnanja z odpadki. Kljub temu, da je za- zagotoviti, da se blato prevzame in primerno predela na konodaja že sprejeta, se v praksi srečujemo z velikimi prob- podlagi predpisov o varstvu okolja. Rok za vzpostavitev lemi uvajanja načel varstva okolja. stanja je 31. december 2003. Obvezna javna služba pa mora biti zagotovljena najkasneje v letu 2004. Oskrba s pitno vodo Zaradi pomanjkanja investicij v kanalizacijske sisteme je Srečujemo se z vedno večjimi vplivi onesnaženja narave v našem primeru potrebno uvesti predpisano republiško in s tem posledično vplivi na kvaliteto pitne vode v naših takso za obremenitev pitne vode tudi izven Vitanja in ne vodovodnih sistemih. To vodi lokalno skupnost v obvezno samo v strogem centru. Ta vir sredstev je nujen za izbolj- vzpostavitev javne gospodarske službe na teritoriju celot- šanje stanja na področju investicij v kanalizacijske objek- ne občine. te in naprave. Zahteve, ki jih mora izpolniti lokalna skupnost v zvezi z Odvajanje in čiščenje komunalne odvajanjem komunalne odpadne vode v javno kanalizaci- odpadne vode jo, morajo biti izpolnjene do 31. decembra 2017 oziroma na vodovarstvenih območjih do 12. decembra 2007. Hkrati s skrbjo za kvaliteto pitne vode je potrebno vztraja- ti pri čiščenju komunalnih odpadnih vod povsod tam, kjer Stanje na področju varstva okolja v naši občini ni dobro. nastajajo. Lokalna skupnost je torej dolžna zagotoviti jav- Moramo se zavedati, da bomo samo s skupnimi močmi no službo v ta namen. dosegli postavljene zahteve. Gorazd Fric
8 NAŠE OKOLJE
9 NAŠE OKOLJE
Ločeno zbiranje odpadkov
Na državni ravni je bilo v zadnjem obdobju sprejetih vrsta zako- mi odpadki in predvsem v preventivi, saj bi tako zmanjšali število nov in podzakonskih aktov, ki v okoljski prostor prenašajo te- črnih odlagališč v občini. Odgovoren odnos do odpadkov se kaže meljna strateška načela Evropske skupnosti na področju ravnanj že ob nakupovanju, ko se odločamo za izdelke v povratni ali z odpadki. Cilj vseh zakonov in podzakonskih aktov je gospodar- okolju prijazni embalaži kot tudi v kasnejšem ločevanju odpad- no ravnanje z odpadki, kar pomeni preprečevanje nastajanja od- kov z namenom ponovne uporabe oz. predelave, saj je odpadek padkov, ločen zajem posameznih vrst, predelava oz. ponovna lahko koristen, če je izvorno ločen od ostalih odpadkov. uporaba ter varno odlaganje preostalih odpadkov. Na ekoloških otokih so nameščeni zabojniki za razvrščanje od- Da pa ne bi ostalo vse na teoretični ravni, smo se v Občini Vitanje padnega papirja, plastike in pločevink. JKP Slovenske Konjice bo odločili, da sprejmemo plane in programe dela, s katerimi bi že v mesecu aprilu pričelo graditi te otoke na sedmih različnih javnost (občane) aktivno okoljsko informirali in ozaveščali ter lokacijah po občini. tako pripomogli k učinkovitejšemu razvrščanju odpadkov. Mno- Odgovornost vsake občine je, da poskrbi za ustvarjene odpadke go raziskav je namreč pokazalo, da je mogoče s sistematičnim ter da več pozornosti namenja preprečevanje raznovrstnega one- posredovanjem okoljskih informacij in zagotavljanju pogojev za snaževanja. Zavedati se moramo, da odpadki predstavljajo veli- gospodarno ravnanje z odpadki vplivati na spremembe okoljske ko obremenitev za okolje, če ne sprejmemo odgovornosti za zavesti, ki se odraža v odgovornem odnosu do ravnanja z nastali- pravilno ravnanje z njimi prav vsi. Zakaj je smiselno ločevati odpadke?
Ker … - papirja in lepenke vseh vrst in velikosti, stekla, plastike, odpadkov iz kovin, lesa, oblačil, tekstila, jedilnega olja · so lahko samo izvorno ločeni odpadki surovine, in maščob, barv, črnila, lepil in smol, detergentov, baterij · je ločevanje odpadkov zakonsko obvezno, in akumulatorjev, električne in elektronske opreme in ko- · tako varujemo okolje. sovnih odpadkov. Ker morajo biti zbirni centri urejeni na območju vsake Vsi občani Občine Vitanje imajo vsako soboto od 12. – 15. ure občine, je v bodoče pričakovati manj črnih odlagališč, saj možnost oddati ločeno zbrane odpadke v zbirnem centru v Vita- imajo občani možnost brezplačno oddati navedene odpad- nju. V okviru javne službe je namreč potrebno urediti takšne zbir- ke in jim ni potrebno le-teh voziti v gozd ali na druga skriv- ne centre, ki so opremljeni za ločeno zbiranje: na mesta. 10 NAŠE OKOLJE
Kam pravilno odložiti odpadke na ekoloških otokih?
Pripravil: Gorazd Fric Medobčinski inšpektorat občin Dobrna, Vitanje, Vojnik in Zreče
S septembrom 2002 je pričel z delovanjem Medobčinski inšpektorat posamezne občine. Inšpekcijsko nadzorstvo se opravlja v posamezni občin Dobrna, Vitanje, Vojnik in Zreče kot organ Skupne občinske občini upoštevajoč razmerje števila prebivalcev posamezne občine do uprave (Ur. l. RS 59/02), katerega glavna naloga je nadzor in primerja- števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Inšpekcijsko nadzorstvo nje skladnosti ravnanja občanov in pravnih subjektov z občinskimi se opravlja kot redni mesečni inšpekcijski pregled in kot izredni na predpisi, hkrati pa nudi pomembne informacije, ki pomagajo občin- podlagi obvestila občinske uprave. skim upravam, da se seznanijo z učinki sprejetih predpisov s strani Za redne mesečne inšpekcijske preglede se predvideva naslednje števi- občinskih svetov. lo delovnih dni v mesecu: Tako lahko med naloge Medobčinskega inšpektorata uvrstimo: - devet delovnih dni Občina Vojnik, - nadzor nad spoštovanjem odlokov o občinskih cestah, - sedem delovnih dni Občina Zreče, - nadzor nad ločenim zbiranjem in ravnanjem s komunalnimi odpad- - tri delovne dni Občina Vitanje, ki, - dva delovna dneva Občina Dobrna v primeru, ko ima mesec 21 delov- - nadzor nad javno snago, nih dni. - nadzor nad spoštovanjem odlokov o plakatiranju, Razpored opravljanja dela se predvidoma pripravi zadnji teden v me- secu za prihodnji mesec. Določen pa je fiksen dan za delo na sedežu - nadzor nad uporabo grba in zastave, Inšpektorata, Keršova 8, 3212 Vojnik; to je vsak ponedeljek od 8. do - nadzor nad predpisi, ki urejajo zunanji videz mest, vzdrževanje zele- 12. ure. Občani lahko posredujejo pisne ali tel. prijave (tel. št. 7800638) nih površin, objektov in naprav ter okolice zgradb, na naslov sedeža ali osebno na sedežu v omenjenem času. V tajništvu - nadzor odlokov o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju posamezne občine pa lahko tudi izvedo, kdaj sem v posamezni občini, pokopališč, in me lahko tudi takrat pokličejo na posamezno občino ali pa se javijo - nadzor nad drugimi občinskimi predpisi in sodelovanje z drugimi tam osebno. inšpekcijskimi službami in policijo pri odkrivanju škodljivih poja- Komunalno – cestna inšpektorica vov.Delo inšpektorata je organizirano po ključu števila prebivalcev Nataša Kos, dipl.upr.org. 11 JAVNE SLUŽBE
Predstavitev stanja kmetijstva v občini Vitanje Vsak občan v Vitanju se s kmetijstvom srečuje v vsakdanjem živ- da do sprememb ne more priti v kratkem času. Kmetijstvo je ljenju, nekateri zelo malo, samo takrat, ko je hrana na krožniku, panoga, ki se zelo počasi spreminja, saj sta tu prisotni tradicio- drugi veste veliko, pa čeprav nimate neposrednega stika s kme- nalnost in miselnost ljudi. Velik problem je tudi, da je vse več tijstvom, tretji pa pridno kmetujete od zore do mraka. gospodarjev ostarelih, mladi ne želijo ostati na kmetijah oziroma se ne poročijo, zato ni naslednikov, to pa potegne za seboj cel kup Poskušala vam bom na kratko predstaviti kmetijstvo v občini Vi- problemov. V zadnjem času je velik problem trženje. Kmetje mo- tanje kot celota oz. tako, kot ga vidimo tisti, ki se dnevno ukvarja- rajo biti na kmetijah fizični delavci, strojniki, varstveniki, uprav- mo s to problematiko. ljavci posesti, na koncu pa jim zmanjka moči, da bi bili še dobri komercialisti. V kmetijstvu je tudi zelo nizka izobrazbena struk- Predstavitev stanja tura, saj je po statistiki v Sloveniji 85% kmetov s končano ali z Na območju občine Vitanje je po doslej znanih podatkih 10% nedokončano osnovno šolo, podoben podatek je tudi na našem kmečkega prebivalstva, ta delež pa iz leta v leto upada. Vse ob- področju. To je posledica preteklosti, kajti tisti, ki se ni imel močje spada v področje z omejenimi dejavniki, to je gorsko vi- možnosti šolati, je ostal doma. šinsko in večji del tudi v demografsko ogroženo območje. Po podatkih kmetijske svetovalne službe je na območju Vitanja 259 Povezanost in organiziranost kmetij, ki obdelujejo več kot 1 hektar kmetijskih zemljišč. Skup- Da bi kmetje imeli večji vpliv na politiko odločanja v kmetijstvu, no obdelujejo 1.558 ha zemljišč, od tega je največ travnatih povr- so pred kratkim ustanovili Kmetijsko-gozdarsko zbornico. Pro- šin, in sicer 1.498 ha. Ostalo so njive, na 38 ha je posejana koruza, stovoljno pa so kmetje včlanjeni v Kmetijsko-gozdarsko zadrugo. na 8 ha žita in na 15 ha so posejane okopavine. Povprečno imajo Zadruga jim omogoča odkup mleka, mesa, lesa in industrijskega kmetije 6,02 ha obdelovalnih površin. Slaba polovica kmetij je sadja. Člane pa s svojo trgovino oskrbuje z repro materialom. čistih, ostale so mešane - to so tiste, s katerih družinski člani Združujejo se tudi v razna društva, kot so: Govedorejsko društvo, poleg kmetovanja hodijo v službo ali imajo še dopolnilno dejav- Društvo kmetic Lipa, Društvo podeželske mladine in Društvo za nost, povečuje pa se število ostarelih in neaktivnih kmetij, oziro- medsosedsko pomoč – strojni krožek. V ta društva se kmetje vklju- ma tistih, ki se zaraščajo. čujejo zaradi lastnega interesa in v njih uresničujejo razne zastav- ljene cilje. Kakšna je usmeritev teh kmetij Glavna usmeritev na kmetijah je usmerjenost v živinorejo, od Vloga Občine pri ohranjanju kmetijstva tega je največ kmetij usmerjenih v govedorejo, to je v prirejo Kmetijstvo ima v občini Vitanje pomembno vlogo, saj je poleg mleka in mesa. S prirejo mleka se ukvarjajo 104 kmetije in redijo tega, da ohranja poseljenost in urejenost podeželja, pomemben 613 krav molznic. Mleko prodajajo Kmetijsko gozdarski zadrugi vir dohodka številnim družinam. Tega stanja se v občini prav Slov. Konjice. V rejo krav dojilj in vzrejo lastnih telet v pitance je dobro zavedajo, zato vsako leto namenijo določena finančna usmerjenih 141 kmetij, ki skupno redijo 522 krav in spitajo do sredstva za različne oblike pomoči, kot je sofinanciranje kme- 330 pitancev. tijskih zemljišč. Sofinaciranje je namenjeno: razširitvi kmetij- ske proizvodnje, izboljšanju rodovitnosti tal, olajšanju spravila Kakšne so možnosti razvoja kmetijstva na krme, varnejšemu delu, ureditvi kmečkega okolja, preprečeva- območju Vitanja nju zaraščanja kmetijskih zemljišč in s tem vplivanju na urejen Na območju občine Vitanje naravne danosti omogočajo razvoj videz okolja. Sredstva, namenjena urejanju gnojišč in gnojnih živinoreje, predvsem prirejo mesa in mleka. V strmih in težje jam, imajo veliko spodbudo pri zagotavljanju prostora za eko- dostopnih legah je za ohranitev travnatih površin možnost reje loško nesporno shranjevanje živalskih iztrebkov in na urejen krav dojilj in drobnice. Zaradi dodatnega vira dohodka na kmeti- videz podeželja. Pri vstopu v Evropsko skupnost se postavljajo ji dobivajo vse večji pomen dopolnilne dejavnosti. Z razvijanjem pred kmete vedno večje zahteve po znanju. Namen je vzpodbu- turizma v občini so se pokazale nove možnosti tudi v razvoju diti aktivnosti in interes kmetov za različne oblike izobraževa- kmetijstva, in sicer osnovne kmetijske dejavnosti in tudi dopol- nje in sodelovanja v raznih društvih, česar brez sofinanciranja nilne dejavnosti, kot so: turizem na kmetiji, predelava mleka in ni mogoče izvesti. Poleg zgoraj navedenega občina pomaga s mesa, predelava lesa, domača obrt ( izdelava spominkov iz lesa, sredstvi za sofinanciranje veterinarskih storitev, zavarovanje ži- suhih rož, kamna, gline, kovanih izdelkov itd…), pridelava žga- vine in pašo na Rogli. Pri izvedbi vseh aktivnosti in investicij, nja, sušenje sadja in možnost prodaje teh izdelkov na domu ali občinsko sofinanciranje kmetom veliko pomaga. Kmetje so po- tržnici. Vedno večji pomen dobiva ekološko ali bio pridelovanje stavjeni pred vedno večje zahteve, saj se krog zahtev iz dneva v hrane. dan bolj širi, ti jih s svojimi dohodki brez pomoči in sodelova- nja občine ne zmorejo. Zato je sodelovanje z občino v odborih za kmetijstvo in turizem pri oblikovanju lokalne kmetijske po- Problemi, zaradi katerih se litike zelo pomembno za ohranjanje in razvoj kmetijstva na opušča kmetovanje svojem območju. Glavni problem je, da kmetje ne morejo na svoji kmetiji ustvariti dovolj dohodka za normalno preživetje. Vzrok za to so premajh- Delo in aktivnosti kmetijske ne obdelovalne površine teh kmetij. Kmetije so večinoma neu- smerjene, istočasno se ukvarjajo z več dejavnostmi. Vzrok je tre- svetovalne službe ba iskati v nestabilni kmetijski politiki. Kmetje ne vedo, kaj se bo Vključevanje Slovenije v mednarodne ekonomske tokove nare- lahko prodalo in po kakšni ceni. Narava kmetovanja je pač taka, kuje v kmetijstvu in s tem na podeželju korenite spremembe. 12 JAVNE SLUŽBE
Novi načini prireje in predelave, zapletena investicijska vlaga- problemi ostarelih na domačijah, kmetije brez naslednikov in nja,spreminjanje položaja kmetijskega trga, omejene možnosti podobno velikokrat presegajo rešitve, ki bi jih lahko nakazal po- zaposlovanja, nova zakonodaja, še posebej pa sprememba vred- samezni svetovalec. Dejstvo je , da svetovalna služba ne more nosti v naši družbi, so novi izzivi v kmetijskem svetovanju. Posa- rešiti vseh nakopičenih družbenih problemov določenega območ- mezen svetovalec je zadolžen za posamezno območje in je dol- ja. Vbodoče bo potrebno več pozornosti nameniti ekološkim te- žan nuditi strokovno pomoč, slehernemu kmetu, ne glede na člans- mam, skrbi za okolje, pridelavi zdrave hrane, trženju in pravnim tvo v zadrugi. Glavno delo svetovalca je nuditi pravilno strokov- zadevam. Upam, da bo z ustrezno kmetijsko politiko manj admi- no informacijo, ga usmerjati pri posameznih odločitvah, da bo nistracijskih del in da se bomo svetovalci posvetili tistim področ- rezultat optimalen in najboljši. Končna odločitev pa mora biti jem, za katera smo bili postavljeni. Žal so terenski svetovalci vedno na strani kmeta. Delo kmetijskega svetovalca je zelo pestro največkrat dežurni krivci za vse napake in nepravilnosti, ki se in raznoliko, poleg strokovnega dela so večkrat prisotni tudi čisto rojevajo zgoraj, smo pač prva stopnička med kmetom in oblast- osebni in sociološki problemi na posamezni kmetiji. Vedno huj- jo. še ekonomske težave, pomanjkanje delovnih mest v industriji, Kmetijska svetovalka Jožica Slatinek, kmet.ing.
Kratek opis dela policije na območju občine Vitanje
Policijska postaja Slov. Konjice pokriva območje UE Slov. Ko- v cestnem prometu. Tako bomo izvajali naslednje aktivnosti, in njice, med katera teritorialno spada tudi območje Občine Vita- sicer: Slovenija, pripni se!, Natakar! Taxi prosim!, Hitrost ubi- nje. Samo območje je razdeljeno na 4 policijske okoliše, od ja!, izvajali pa bomo tudi aktivnosti, povezane z udeležbo upo- katerih četrto je območje Občine Vitanje. Dela in naloge na rabnikov enoslednih vozil v cestnem prometu. policijskem okolišu Občine Vitanje opravlja od leta 2001 vodja Ob tej priložnosti pozivamo vse udeležence v cestnem prometu, policijskega okoliša Martin SMOGAVC, ki je na tem mestu za- naj prilagodijo hitrost in način vožnje vremenskim in drugim menjal dotedanjega vodjo Janeza BOBIKA. razmeram na cesti, posebej pozorni pa naj bodo pri vožnjah Po obsegu dela in problematiki predstavlja policijski okoliš Vi- skozi urbana naselja in v bližini šol. Opozarjamo tudi pešce, tanje od 15 do 20 procentov skupne problematike, ki jo obrav- udeležence v cestnem prometu, da za hojo uporabljajo predpi- nava PP Slov. Konjice. Glede na omenjeni delež si policijska sano površino, zaradi večje vidljivosti in svoje varnosti pa naj postaja Slov. Konjice prizadeva za čim večjo prisotnost in vid- oblačijo svetlejša oblačila in uporabljajo odsevna telesa. Ker pa nost policije z namenom preprečevati in odkrivati vse vrste ne- se z boljšimi vremenskimi razmerami v cestnem prometu po- gativnih pojavov. javljajo vozniki koles, koles z motorjem in motornih koles, pozivamo le te, da med vožnjo uporabljajo predpisana zaščitna Glede na varnostne pojave s področja kriminalitete, zagotavlja- sredstva, saj so vozniki enoslednih vozil eden izmed najmanj nja javnega reda in miru ter prometne varnosti ocenjujemo, da zaščitenih kategorij udeležencev cestnega prometa. varnostna problematika ne izstopa v primerjavi z drugimi poli- cijskimi okoliši. Policisti PP Slov. Konjice si bodo tudi v letu 2003 prizadevali, da bi bila varnostna situacija na celotnem območju dobra. Za Tako smo v letu 2002 s področja kriminalitete obravnavali več dosego omenjenega cilja si bomo prizadevali za čim večjo pri- kaznivih dejanj, pri katerih izstopajo KD poškodovanje tuje stva- sotnost in vidnost v vseh krajih. Izvajali bomo preventivno de- ri (vandalizem), tatvine in vlomi. Večina vseh omenjenih kazni- javnost. Občane bomo osveščali, seznanjali in opozarjali na vse vih dejanj je bilo uspešno preiskana. Med izstopajoča kazniva varnostno pomembne pojave s ciljem zmanjšanja le-teh. V pri- dejanja izstopa rop enote Banke Celje v Vitanju leta 2001. V merih ugotovitve in prijave negativnih dejanj, ki pomenijo krši- zvezi z omenjenim kaznivim dejanjem policisti in kriminalisti tev pozitivne zakonodaje, pa bomo ustrezno ukrepali. Posebno aktivno nadaljujejo z zbiranjem obvestil, da bi odkrili storilce. pozornost bomo namenili tudi družinskemu nasilju, kršiteljem Na področju varnosti cestnega prometa je stanje na območju povratnikom javnega reda in miru ter kršiteljem povratnikom policijskega okoliša Vitanje v letošnjem letu glede na prejšnja cestnoprometnih prekrškov, proti katerim bomo dosledno ukre- leta zadovoljivo. Pri obravnavanju prometnih prekrškov ugo- pali. tavljamo, da se pojavlja vedno več voznikov, ki nimajo veljav- Poudarjamo, da lahko občani z različnimi samozaščitnimi ukre- nega vozniškega dovoljenja, prav tako pa narašča problematika pi veliko pripomorejo za lastno varnost in varnost svojega pre- vožnje pod vplivom alkohola. Tudi neregistrirana in s tem neza- moženja. Predvsem pa si policisti želimo vseh vrst sodelovanja varovana vozila vplivajo na varnost vseh udeležencev v prome- in partnerskega odnosa z občani. tu. Policisti bomo v mesecih, ki prihajajo, izvajali aktivnosti, ki so specifične za spomladanski in letni čas in predstavljajo po- VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA memben prispevek k varni vožnji in boljši varnosti udeležencev Martin SMOGAVC 13 JAVNE SLUŽBE
Varstveno-delovni center se predstavlja ga programa, ki ga vestno in natančno opravimo kot koo- peranti. Znamo in zmoremo dela, kot so: sortiranje, paki- ranje, štetje in označevanje in še marsikaj drugega. Izdelujemo tudi ročno izdelane predmete iz lesa, kartona, papirja, poleg tega pa nekateri tudi vezejo in pletejo. Prve izdelke smo razstavili v naši trgovinici, ki je pri vhodu v Varstveno delovni center, kjer jih lahko tudi kupite in s
Foto:Slavica Šauperl V Slovenskih Konjicah v Tattenbachovi ulici je od jeseni odprt VDC , ki je enota regijskega centra Varstveno-delovnega centra Šentjur. Namenjen je mladostnikom in odraslim osebam s po- sebnimi potrebami, ki si ne morejo samostojno poiskati zapo- slitve, kljub svoji invalidnosti pa so se pod posebnimi, prilago- jenimi pogoji vsaj za krajši čas zmožni vključiti v zaposlitev. Vsak dan prihajajo zjutraj od doma - nekateri peš, drugi z avto- Foto:Slavica Šauperl busom, večina pa s kombijem in po končani “službi” se domov tem prispevate k nagradi, oziroma “plači”, ki jo varovanci tudi vračajo. Doma so iz občin Slovenske Konjice, Zreče in Vi- tako željno pričakujejo vsak mesec. tanje. Povedali vam bodo, da radi prihajajo v “službo”. Poleg zaposlitve je VDC tudi mesto, kjer poskrbimo tudi V delavnici se marsikaj dogaja. Tu imajo varovanci možnost, da za sprostitev in razvedrilo. Želimo se povezovati tudi z delajo tisto, kar znajo in zmorejo. Pri delu jih usmerjajo in jim našim okoljem, zato se večkrat sprehodimo po mestu, gre- pomagajo njihovi zdravi sodelavci, ki skrbijo za to, da varovan- mo na igrišče, se gremo kopat, obiskujemo prireditve, dru- cem nič ne manjka, da se ne dolgočasijo, da ohranjajo znanja in ge sorodne ustanove in tudi sprejemamo obiske. Veseli spretnosti in da se tudi kaj novega naučijo. Zaposlitveni pro- bomo tudi vas in videli boste, da smo kljub drugačnosti gram ni normativno predpisan, ampak je odvisen od indivi- zelo prijetni. dualnih sposobnosti varovancev, znanja in iznajdljivosti osebja in od možnosti okolja, v katerem VDC deluje. Zato se povezuje- v.d. direktorice mo s podjetji in posamezniki, ki nam lahko ponudijo del svoje- Silva BOŽIČ
DRUŠTVA IN NJIHOVA DEJAVNOST
Društvo prijateljev mladine Telovadba za najmlajše in ura pravljic Društvo prijateljev mladine po svojih močeh skuša uresničevati in zapol- njevati prosti čas otrok. Tako sta se v zimskem času dobro prijeli dve dejavnosti: TELOVADBA ZA NAJMLAJŠE in URA PRAVLJIC. Ker sta obe dejavnosti zelo dobro obiskani, tudi tistim, ki vodimo te dejavnosti, ni škoda časa za brezplačno vodenje, medtem ko prostorsko pomagajo reše- vati probleme: športno društvo, vrtec in šola. Pri telovadbi telovadijo z otroki tudi starši, medtem ko na ure pravljic največkrat otroke starši pripeljejo in jih pridejo kasneje iskat. Tu namreč najprej prisluhnejo eni od pravljic, nato pa še krepijo svojo ustvarjalnost z izdelovanjem preprostih izdelkov. Obe dejavnosti potekata približno tri mesece, saj konec marca zaradi lepšega vremena in možnosti sprehodov obisk upade. Glede na obisk in mnenja tistih, ki obiskujejo ti dve dejavnosti, smo v društvu prepričani, da so takšne oblike aktivnosti zaželene. Ker pa več ljudi več ve, vidimo sedaj priložnost za izoblikovanje mnenja tudi v lokal- nem časopisu, zato vabimo bralce, da povedo svoje mnenje. 14 DRUŠTVA IN NJIHOVA DEJAVNOST
Pustni ŽIV - ŽAV ŽIV – ŽAV s pustnim rajanjem ima v Vitanju dolgoletno tradici- V prvi vrsti gre zahvala DRUŠTVU VITANJSKIH GODBENIKOV, ki jo. Vrsto let je ta veselica otrok in staršev bila organizirana na so samoiniciativno ponudili prostovoljni nastop in tako prispevali, pustni torek. Pred nekaj leti smo se odločili za spremembo in da je že sam uvod maškare razigral in spravil v dobro voljo. Iz vrst prestavili rajanje na soboto iz preprostega razloga, da bi dan na mladih je zopet priskočila na pomoč Metka Vivod, ki je povezovala samega pusta ostal rezerviran tudi za ohranjanje običajev, ko program. Stalni gostje, ki ne vprašajo za denar, so tudi Edi, Joži in otroci hodijo od hiše do hiše in se jim tako ni potrebno odločati, Igor, ki so s svojim ansamblom zopet navdušili. ali bi ostali doma ali bi odšli v kulturni dom. V torek OŠ v Ker člani društva želimo poskrbeti predvsem za razvedrilo otrok, dopoldanskem času pripravi še PUSTNI SPREVOD. so nagrade le simbolične. Za žejne je poskrbljeno s sokom, brez- Čeprav so letos nepridipravi poskrbeli, da večine plakatov že plačno je še sladkanje s kokicami, doma pripravljenimi dobrotami naslednji dan ni bilo več, smo bili z obiskom zelo zadovoljni in in bonboni. presenečeni, ko nas je obiskal celo radio “LASER” ter v živo Prepričana sem, da tudi tistim, ki so prišli le spodbujat in si ogledo- spremljal pustni dogodek. vat pustne maškare, ni bilo žal časa, saj izvirnih mask ni manjkalo. Poleg organizatorja (DPM) in delovnih članov so na pomoč Najvažnejše pa je, da smo v kulturnem domu na pustno soboto priskočili številni posamezniki in skupine ljudi, ki radi prispe- uživali vsi – z masko ali brez nje. vajo k dobremu počutju otrok. Breda Jakop Foto: Breda Jakop Breda Foto:
Moški pevski zbor Vitanje Letošnje leto mineva 57 let obstoja Moškega pevskega zbora Vitanje. V tem obdobju je doživel vzpone in tudi krajša krizna obdobja. Zbor je v tem času vodilo kar nekaj pevovodij. Sedanja pevovodkinja Darinka Ivačič ga vodi že 20. leto. Pojemo narodne in umetne slovenske pesmi in tudi pesmi drugih narodov. Nastopali smo na številnih koncertih, samostojnih koncertih, raznih kulturnih prireditvah bivše občine Slov. Konjice in v domačem kraju. Ob 50-letnici zbora smo izdali avdio kaseto. Pred leti smo nastopili tudi v Virovitici na Hrvaškem in v Dobrli vasi v Avstriji. Pojemo tudi na pogrebih. Vsako leto postavljamo majsko drevo. Razvijamo tudi družabno življenje v zbo- ru; pred leti smo bili organizatorji pust- nih veselic, občasno obiskujemo tudi gle- dališke predstave, organiziramo izlete in piknike.
Osnovno poslanstvo zbora je, da ohranja- mo našo kulturno dediščino iz zakladni- ce slovenske ljudske in umetne pesmi, da razvijamo čut za lepo petje in da hkrati gojimo pristne medsebojne odnose.
V svoje vrste vabimo vse ljubitelje petja, ki imajo posluh in željo za petje v moš- kem pevskem zboru. Predsednik MoPZ Vitanje Tone Ošlak
15 DRUŠTVA IN NJIHOVA DEJAVNOST
Cerkveni pevski zbor Vitanje Brez pesmi ni življenja V želji zapisati nekaj besed o Cerkvenem pevskem zboru se nam pogled ustavi na prehodu prejšnjega stoletja. Takrat je vodil zbor organist Anton Poklič. Petje pa je bilo dvoglasno, kar pomeni, da ženske pojejo sopran, moški pa alt. Zaradi prerane smrti organista Antona Pokliča je zbor prevzel organist Josip Biglez. V notnem arhivu pa smo zasledili prvo omembo štiriglasnega petja pri božični pesmi Božji nam je rojen Sin in letnico 14.12.1914. Cerkveni zbor je takrat vodil organist Franc Magdič. Kot organista moramo omeniti tudi Karla Mavca, ki je zbor vodil za Francem Magdičem, to je bilo obdobje prve svetovne vojne. Po njej pa je zbor v letu 1919 prevzel organist Alojz Poklič, ki ga je vodil vse do leta 1976. Takrat je prevzel vodenje zbora njegov sin, organist Franc Poklič, ki zbor vodi še danes. Le-ta je že z devetimi leti pomagal očetu pri orglanju. Zato leto 1976 za zbor ni predstavljalo večjega pretresa, saj so se pevci z novim organistom že od prej dobro poznali. Ob tem pa ne smemo pozabiti na naše najzvestejše člane, ki so v zboru peli nekateri tudi 60 let. To so: Amalija Poklič, Minka Poklič, Kristina Jakob ter Miha Špegelj, Anton Petaci, Franc Petaci, Anton Brodej, Albin Mlinšek, Peter Jelenko in Jože Plankl. Trenutni člani zbora z najdaljšo udeležbo pa so: Francka Zintauer in Jernej Kuzman ter Silvo Hlastec. Brez neomajne volje organistov in pevcev bi zbor težko obstal. Tako pa zbor v vseh teh letih ni nikoli prekinil s svojim delovanjem kljub težkim trenutkom, v katerih se je včasih znašel. Zavedal se je svoje poglavitne naloge s svojim delovanjem slaviti Boga. Zato se ob misli na preteklost tem bolj veselimo prihodnosti. V letu 1998 se je zbor organiziral kot društvo in danes šteje 42 članov (22 pevk in 20 pevcev) in organista Franca Pokliča. S pomočjo Občine Vitanje in z lastnimi sredstvi so si pevci nabavili tudi garderobo. Tako se še z večjim veseljem udeležimo dekanijskih srečanj cerkvenih pevskih zborov in kot tudi vsakoletnega srečanja z varovanci v Lambrectinovem domu. Pevci cerkvenega pevskega zbora pa ne sodelujejo le v cerkvi ob nedeljah in ob vseh praznikih, temveč tudi na ostalih prireditvah v Občini Vitanje. Nekajkrat se je zbor s svojim petjem predstavil našim zamejcem v Galiciji na avstrijskem Koroškem. Z njimi smo navezali prijateljske stike, zato se veselimo njihovega letošnjega obiska pri nas. Za nagrado celoletnemu petju pa se pevci zadnja leta podamo na enodnevni izlet, kjer se še bolje spoznamo med sabo, za- pojemo ter se poveselimo. Vsak zbor lahko preživi samo, če se pomlaju- je. Zato vabimo vse, ki jih zborovsko petje veseli, da se nam pridružite. Za preizkus glas- bene sposobnosti se dogovorite z našim orga- nistom Francem Pokličem ali s predsednikom DCP Vitanje Danilom Vivodom. Ob tej priložnosti bi se še enkrat zahvalili za finančno pomoč Občine Vitanje. Brez nje bi težko izvedli vse zastavljene cilje in kot ste videli, jih ni malo. Zahvalili bi se tudi naše- mu župniku msgr. Viliju Gumilarju, našemu organistu Francu Pokliču in predsedniku druš- Srečanje cerkvenih pevskih zborov Dekanije Nova Cerkev v Vitanju 13.junija 1999. tva Danilu Vivodu za požrtvovalno delo. Beno Ifko
Glasba nas druži … Društvo vitanjskih godbenikov deluje že peto leto in šteje 25 stalnih članov. Poleg tega imamo še nekaj članov, ki nastopajo občasno. Godbeniki imamo vaje v kulturnem domu v Vitanju, in to vsako sredo ob 18. uri. Strokovni vodja godbenikov je Pavel Skaza, ki se je po dveh letih premo- ra spet vrnil v naše vrste. Med tem časom nas je vodil Božo Zidanšek. V godbi igrajo zelo mladi godbeniki, ki imajo ali pa še obiskujejo glasbeno šolo v Slov. Konjicah. Nekaj nas je tudi takih, ki nimamo glasbene izobrazbe. Nastopamo na vseh prireditvah v kraju, predvsem pa z veseljem igramo budnico za 1.maj in pa na holceriji v Vitanju, poleg tega igramo tudi ob občinskem prazniku Vitanje. Lansko leto smo igrali tudi na srečanju
ob občinskem prazniku Občine Vitanje.
16 DRUŠTVA IN NJIHOVA DEJAVNOST
Rakovčanov na Rakovcu. Smo stalni udeleženci planinskega srečanja na V imenu društva bi se na koncu zahvalil vsem članom, Paškem Kozjaku in pa pustnega Živ-Žava, ki ga prireja vsako leto Druš- predvsem pa vsem, ki nam na kakršenkoli način pomagajo tvo prijateljev mladine Vitanje. pri delovanju. Zahvaliti pa se moramo seveda predvsem Igramo pa tudi izven občinskih meja. Tako smo že igrali na otvoritvi staršem mladih godbenikov, ki jih finančno podpirajo in novega gasilskega doma v Gorenju nad Zrečami ter na srečanju šoferjev spodbujajo pri igranju. V imenu društva se zahvaljujemo in avtomehanikov Slovenije na Rogli. še Občini Vitanje za finančno pomoč oziroma dotacijo V letu 2003/2004 si bo društvo prizadevalo pridobiti nove člane oziro- društvu. ma godbenike, predvsem iz domačega kraja. Sodelovali bomo na vseh prireditvah, na katere bomo povabljeni, poleg tega pa Društvo vitanjskih godbenikov si želimo sodelovati z vsemi društvi v občini Vitanje. Predsednik : Gustimir Lamot
Turistično društvo Vitanje
Program TD Vitanje je osredotočen na organizacijo turistične prireditve Holcerija. Seveda pa to ni osnovna dejavnost društva. Najprej se bomo vključili v akcijo čiščenja okolja skupaj z dru- gimi društvi v naši občini. V letošnjem letu želimo organizirati srečanje s sosednjimi turi- stičnimi društvi v Vitanju. Pomerili bi se v spretnostih, ki se nanašajo na našo dejavnost. Velik poudarek dajemo tudi spremljanju napredka v urejenosti okolja v urbanem naselju in na posameznih kmetijah. Komisija
Ga. Marija in ga. Martina pri pripravi jabolčnega zavitka na tekmovanju v Zrečah.
Člani TD pri čiščenju kraja. za ocenjevanje okolja zelo skrbno spremlja urejenost posamez- nih hiš in zaselkov. Ob koncu leta povabimo vse nagrajence za najlepše urejeno okolje na podelitev priznanj.
V božično-novoletnem času bomo sodelovali z DPM na priredi- tvi ob prihodu Božička. Za konec leta pa bomo organizirali silvestrovanje v parku pred kulturnim domom v Vitanju.
Največjo aktivnost predstavlja za naše društvo prireditev Holce- Skupna ekipa TD Vitanje in KTD Sv.Vid na tekmovanju v Zrečah. rija. Želeli bi, da bi bila ta prireditev prireditev občanov občine Vitanje. Z njo si utiramo pot v prepoznavnost našega kraja in Vitanje, društva in sodelovanje s posamezniki, brez katerih pri- naših običajev daleč naokoli. Prireditev ima svoj sloves in nare- reditve ne bi bilo možno izvesti. diti moramo vse, da ga bomo ohranili. Ima tudi spremljevalne dejavnosti: razstava v kulturnem domu, strelsko tekmovanje, Turizem smo ljudje. Od nas vseh bo odvisen skupni uspeh. Že- nogometni turnir. K sodelovanju so vabljena vsa društva v obči- lim, da bi si zadovoljstvo ob uspešnem delu delilo čimveč naših ni. občanov in krajanov. Seveda se take prireditve ne da organizirati brez dobrega sode- Predsednik TD Vitanje lovanja z ostalimi dejavniki v občini kot so vodstvo občine Tone Ošlak
17 DRUŠTVA IN NJIHOVA DEJAVNOST Kulturno-turistično društvo Sveti Vid Smo mlado društvo, ustanovljeno v letu 2000, a za nami je že Če bi naštevali vse aktivnosti našega društva, bi bil prispevek bogata delovna pot. Namen ustanovitve je, da bi ohranjali kul- predolg, zato naj se na koncu zahvalim Občini Vitanje za vso turno dediščino, spodbujali h kmečkemu turizmu in združevali podporo in razumevanje za naše delo, ki je tudi v interesu celot- ljudi na tem delu Pohorja. Naše delo je prostovoljno. Zastavili ne občine. Zahvaljujem se vsem našim članom, ki se jim ni smo si zelo bogat program dela. Za prednostno nalogo smo si težko udeležiti prostovoljnih akcij za dobro našega društva in zadali obnovo domačega kraja. kulturnega spomenika-kašče na Hudinji, ki leži pod slikovito M.K. cerkvico svetega Vida. S pomočjo sredstev, ki so nam bila na- mensko dodeljena od Občine Vitanje, iz svojih lastnih sredstev, sredstev sponzorjev in s prostovoljnim delom, nam je uspelo obnovo pripeljati nad polovico del. Če bomo pridobili sredstva še pravočasno, bo obnova letos končana in pripravljena za etno- loški muzej. Vsako leto organiziramo 1.1. Novoletni ples v Vitanju, v mesecu aprilu Srečanje ljudskih pevcev in godcev, za prvi maj postavi- tev mlaja in kresovanje. Sodelujemo na povorki ob kmečkem prazniku v Ločah in na holceriji v Vitanju, katere organizatorji smo bili v letu 2001. Tudi silvestrovanje na prostem smo organi- zirali ob prehodu leta 2001 v 2002. Sodelujemo z društvi v občini in izven njenih meja.
Lani smo organizirali v sodelovanju z odborom za družbene Beškovnikova kašča dejavnosti Občine Vitanje Srečanje Rakovčanov v Rakovcu, ka- Foto: M.K. tere prireditev je bila zelo zaželjena in je želja, da postane tradi- cionalna. Tudi za letos je v našem programu. Naša želja je tudi, da bi od Občine Vitanje dobili v upravljanje žago v Rakovcu, ki Z naše zadnje prireditve – 5. april 2003 sedaj sameva in propada, kar bi bila velika škoda. V njej bi Na letošnjem 5. srečanju ljudskih pevcev in godcev je sodelova- naredili žagarski muzej. Marsikaj smo že popravili, čeprav z lo dvaindvajset različnih skupin in posameznikov. Na odru se je njo ne upravljamo. Upamo, da se bo Občina odločila in nam jo zvrstilo čez devetdeset nastopajočih, ki so prišli iz bližnje in dala v upravljanje. daljne okolice. Kot vedno doslej smo bili organizatorji zado- Izvedli smo tudi prikaz košnje po starih ljudskih običajih, ki jo voljni z obiskom. Po prireditvi, ki je trajala debeli dve uri, se je bomo priredili tudi letos. pričel neuradni del, kjer se je ponovno dokazalo, da glasba in petje družita stare in nove prijatelje. Srečanje se je ob domači Še ena naloga je pred nami. Zavzemali se bomo za obnovo cerk- hrani in rujni kapljici zavleklo pozno v noč. Poslovili smo se z vice svetega Vida, ki je obnove zelo potrebna. Upamo, da se željo po ponovnem snidenju. bomo lahko dogovorili s cerkveno oblastjo, saj mislimo, da je obnova tudi v njihovem interesu in interesu župljanov. Ker si občinstvo in nastopajoči še želijo takih srečanj, naše druš- tvo razmišlja, da bi podobno srečanje organiziralo poleti pri Vsako leto organiziramo za člane društva ekskurzijo v kraje, cerkvici sv. Vida. kjer imajo sorodne poglede za ustvarjanje. Malo se poveselimo in izmenjamo izkušnje. Viktor Kotnik
Košnja po starih ljudskih običajih Foto: Matej Nareks Foto: Blaž Šef
18 DRUŠTVA IN NJIHOVA DEJAVNOST Prostovoljno gasilsko društvo Vitanje V prostovoljnem gasilskem društvu Vitanje smo v letu 2002 praz- avtocisternama in v letu 2001 opravili 77 prevozov pitne novali 125 let delovanja. Ta visoka obletnica nam pove, da smo vode, ki so jo potrebovala posamezna gospodinjstva. Vse gasilci v Vitanju že kar nekaj časa aktivni. leto smo posredovali tudi pri raznih intervencijah. V našem društvu trenutno aktivno sodeluje 54 članov in članic, Ob delu, ki ga imamo, pa je naša naloga tudi navduševanje od tega jih je 32 operativnih članov. mladih, da se priključijo gasilcem. Mladinska komisija Vodstvo društva sestavljajo delovni odbori: je tista, ki se ukvarja s programom usposabljanja mladih z - UPRAVNI ODBOR, šteje deset članov in članic, raznimi praktičnimi vajami ter teoretičnimi nalogami, ki - ŠTAB OPERATIVE, šteje osem članov, jih izvajajo skupaj s štabom operative. - NADZORNI ODBOR, šteje tri člane, V društvu sodeluje okoli 50 pionirejev, pionirk, mladink - MLADINSKA KOMISIJA, šteje tudi tri člane. ter mladincev. Udeležili so se tudi več tekmovanj izven Vsak odbor ima svojo funkcijo v društvu in ti med seboj zelo območja našega društva. Mladinska ekipa se je leta 2001 dobro sodelujejo. Ob koncu leta so dolžni na občnem zboru udeležila mednarodnega mladinskega tekmovanja v me- poročati o svojem delu, ki so ga opravili v preteklem letu. Občni stu Volders v Avstriji in dosegla 16. mesto, kar je bil zelo zbor, najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani in članice, dober rezultat. Istega leta je pionirska ekipa sodelovala pa na svoji konferenci presodi uspešnost delovanja posameznih na regijskem tekmovanju v Rogaški Slatini in dosegla od- odborov. lično četrto mesto. Od leta 1995 je Prostovoljno gasilsko društvo Vitanje vključeno V oktobru, mesecu požarne varnosti, štab operative orga- v mlado Gasilsko zvezo Zreče – Vitanje, kjer združujemo svoje nizira dan odprtih vrat, ko si osnovnošolci in ostali obča- znanje, sposobnosti in tehniko s še ostalimi tremi društvi v Zve- ni lahko ogledajo gasilski dom, kjer jim predstavimo ga- zi: silsko tehniko. - PGD Zreče, Izvedli smo dobrodelno akcijo, ki ni gasilske narave. Na - PGD Stranice, prošnjo gospe Karoline Studenčnik in gospe Helene Jakop - PGD Gorenje pri Zrečah. s Stenice smo pomagali pri napravljanju drv za kurjenje Društvo je času svojega obstoja vseskozi zelo aktivno. Še pose- pozimi. Pri tej akciji je sodelovalo dvanajst gasilcev. bej pa je bilo aktivno, ko si je za cilj zadalo velike investicije, kot so nabava nove avtocisterne, izgradnja garaže zanjo in še Ko se leto poslovi in pride zima, pa nas gasilce čaka poleg posebej lani, ko smo kupili novo orodno vozilo. rednega operativnega dela izobraževanje, priprava letnih ga- To vozilo s pripadajočo opremo je namenjeno predvsem za hi- silskih koledarjev, s katerimi bomo ob koncu leta obiskali tro posredovanje ter notranje reševanje v primeru požara na vsako gospodinjstvo in v imenu gasilcev zaželeli uspešno, stanovanjskih objektih. Oprema v vozilu omogoča tudi gašenje zdravo ter pred ognjem in nesrečo varno prihodnje leto. gozdnih požarov in požarov na vozilih, z njo lahko pomagamo pri odpravljanju posledic poplav, posredujemo pa lahko tudi Aktivnosti, ki nas čakajo v letu 2003: pri ekoloških nesrečah, ki nastanejo pri izlitju raznih olj v nara- · gasilsko tekmovanje v okviru GZ Zreče – Vitanje v spomla- vo ali v rečne struge. danskem času, Razlogi, ki sovplivali na nakup takega vozila, so: · udeležba na 14. kongresu Gasilske zveze Slovenije v maju - staremu orodnemu vozilu se je iztekla življenjska doba; na Bledu, - stopnja nevarnosti požarov se je močno povečala zaradi novih · v poletnih mesecih udeleževanje gasilskih tekmovanj v materialov, ki se vgrajujejo v stanovanjske ali druge objekte; društvih celjske regije in izven nje, - analize požarov, ki so pokazale potrebo po hitrejšem vozilu … · organiziranje gasilske prireditve, ki bo 28.06.2003, Vozilo je bilo narejeno po tipizaciji in je zelo uspešno pre- · izobraževanje članov in članic v jesenskem delu leta , stalo vsa potrebna testiranja. · v mesecu požarne varnosti dan odprtih vrat – predstavitev Še posebej aktivna je operativa. Zadnje čase območje na- gasilske opreme šolski mladini in ostalim občanom, še občine pesti suša in s tem pomanjkanje pitne vode na · prevozi pitne vode in vsakodnevna pripravljenost na mo- posameznih področjih. Seveda smo priskočili na pomoč z rebitne intervencije. Predsednik PGD Vitanje Danilo Podjavoršek Planinsko društvo Vitanje Ustanovljeno je bilo leta 1974. Združuje okrog 150 članov doma - prvomajski pohod na Roglo, iz Vitanja, Socke, Nove Cerkve in okolice Celja. Planinsko de- - srečanje planincev na Ostrici pod Basališčem na Paškem Koz- javnost razvijamo že v vrtcu v planinskem krožku Planinček in jaku, v šoli. V okviru PD deluje mladinski odsek. - nočni pohod na Stenico v okviru občinskega praznika, Društvo ima tudi svoj markacijski odsek, ki redno vzdržuje in - izlet v neznano. ureja planinske poti: V društvu skrbimo tudi za redno izobraževanje planinskih vod- - na Paški Kozjak iz Vitanja in Dobrne, nikov. - na Stenico iz Vitanja in iz Grabna pri Frankolovem in Zelo dobro sodelujemo tudi s sosednjimi planinskimi društvi. - na Roglo. Na letni konferenci Planinskega društva smo sprejeli plan aktiv- Vsako leto organiziramo tudi tradicionalne pohode v naši oko- nosti društva za tekoče leto. Vabimo Vas, da se nam v čimvečjem lici: številu pridružite na naših planinskih poteh. 19 DRUŠTVA IN NJIHOVA DEJAVNOST
Izleti, ki so podčrtani, so v režiji drugega PD, a se jim priključimo. Vodnik, ki je zadolžen za izlet, bo tudi razpolagal z vsemi potrebnimi informacijami. Prevoz na izlete je po dogovoru in prav zaradi tega je priporočljivo, da se pozanimate o izvedbi vsaj nekaj dni pred datumom. Če datuma ni, pomeni, da še ni določen in se prilagajamo našim časovnim možnostim in vremenu. Za informacije pokličite pravočasno.
Presednik PD Tomaž Ošlak
20 DRUŠTVA IN NJIHOVA DEJAVNOST
Rekreacija občanov in občank občine Vitanje
REKREACIJA DRUŽIN IN STAREJŠIH ČLANICE - ODBOJKA OBČANOV- ODBOJKA - pričetek:1. oktober; zaključek 30 april - pričetek: 1. oktober; zaključek 30. april - kraj: telovadnica OŠ Vitanje - kraj: telovadnica OŠ Vitanje - čas: vsak ČETRTEK - čas: vsak PONEDELJEK - ura: 19.00-21.00 - ura: 19.15-21.00 - vodja: KAROLINA KOTNIK - vodja: VERA PESJAK MLAJŠI VETERANI- KOŠARKA - pričetek: 1. oktober; zaključek 30 april DIJAKI (DIJAKINJE), ŠTUDENTI - kraj: telovadnica OŠ Vitanje (ŠTUDENTKE)-KOŠARKA - čas: vsak TOREK - pričetek: 1. oktober; zaključek 30 april - ura: 18.00-19.30 - kraj: telovadnica OŠ Vitanje - vodja: JAKOB STANKO - čas: vsak PETEK - ura: 16.30-18.00 STAREJŠI VETERANI- ODBOJKA - vodja: DAVID VODOVNIK - pričetek:1 oktober; zaključek 30 april - kraj: telovadnica OŠ Vitanje - čas: vsak TOREK DIJAKI (DIJAKINJE), ŠTUDENTI - ura: 19.30-21.00 (ŠTUDENTKE)-ODBOJKA - vodja: OTO MARINČIČ - pričetek: 1. oktober; zaključek 30 april ČLANI - NOGOMET - kraj: telovadnica OŠ Vitanje - pričetek: 1 november; zaključek 31 marec - čas: vsak PETEK - kraj: telovadnica OŠ Vitanje - ura: 19.30-21.00 - čas: vsak ČETRTEK - vodja: ALEŠ MARINČIČ Predsednik športnega društva Vitanje - ura: 17.00-18.30 BOŽIDAR PESJAK - vodja: BOŽIDAR PESJAK
Predstavitev Društva upokojencev Vitanje
Društvo upokojencev Vitanje je bilo ustanovljeno 28. 2. 1988. V spomnijo tudi 80-letnikov ob njihovem jubileju. Tudi ob smrti začetku je bilo v društvo včlanjenih okrog 50 članov, sedaj pa člana se pokojnika primerno počasti s cvetjem, svečami in go- društvo šteje že čez 250 članov. Prvi predsednik društva je bil g. vorom. Edi Petelinšek. Že naslednje leto je društvo s podporo daroval- Društvo tudi obvešča starejše ljudi, da je že nekaj časa uzako- cev razvilo svoj prapor. njena državna pokojnina. Društvo deluje v skladu z društvenimi pravili in na osnovi letne- Do te pokojnine je upravičen tisti, ki je državljan Slovenije, ki v ga plana dela. Predvsem skrbi za aktivno pridobivanje novih letošnjem članov, organizira izlete in piknike, organizira udeležbo na vsa- koletnem srečanju upokojencev Slovenije. letu dopolni 68 let starosti in nima katastrskih ali drugih dohod- kov. Za vse podrobnejše informacije se naj zainteresirani ogla- Društvo tudi sodeluje na tradicionalni prireditvi Holcerija. Čla- sijo v pisarni Društva upokojencev. ni društva se ukvarjajo z rekreativno in športno dejavnostjo. Zelo težko je odgovoriti na vprašanje, ali smo upokojenci zado- Društvo sodeluje tudi z društvi v občini in s sosednjimi društvi. voljni s svojim socialno-ekonomskim položajem. Redno sodeluje z občino Vitanje, trenutno se z njo dogovarja o nujnem društvenem prostoru. Skladno s komisijami društvo Odgovor je lahko le, da upokojenci delimo usodo z zaposleni- rešuje socialne, zdravstvene in stanovanjske probleme. Člani so mi, vsi pa smo odvisni od ekonomskega položaja države. redno obveščeni o gibanju in usklajevanju pokojnin, 2x letno Tajnik društva DU Vitanje: obiščejo in obdarijo bolne in nepokretne člane, prav tako se Ivan Jeseničnik
21 VITANJE SKOZI ČAS
Pesem od vitanjskih purgarjev
1. Eno pesem vam hoč’mo zapeti, 11. Deseti Findenik (Sedaj Planinc.) od vitanjskih purgarjev vam razodeti, je malo čez les, kaj, kaj, vprašaš me zdaj, po trgi leti, raj’, raj’, piti mi daj. skoz’ vse hiše na ves.
2. Prvi je Mikuš, (Sedaj Slivnikarjeva koča.) 12. Enajsti je Toplek, (Kline.) tist’ rusasti ded, je zmeraj vesel, pred tistim klobuka je pri vitanjskih fantih ni treba dol vzet’. grdo oplel. 3. Drugi je Hajnžek, (Prej Bognar, zdaj Mlinšek.) 13. Dvanajsti je Lovrenc, tist’ majhen gospod, on zdaj je kovač, ‘ma kočo leseno, otrok za poln’ dot’. pri ženi je ležal brez srajce in hlač. 4. Tretji je Tišlar, (Sedaj Lipovšek.) je tam oštarija, 14. Trinajsti je Vencek, tam je že b’la zna voze kovat’, od nekdaj bogatija. od žene pa hoče vse bolhe pobrat’. 5. Četrti Jaklin je tist’ debel’ gospod, 15. Al’ nemška je šola, je tamle pri dohtarji glej, zalo jo vso, padel čez plot. Slovenci pa mor’mo plač’vati za njo. 6. Peti je Blazl, (Sedaj Petelinšek.) (Stari Pirh-Kovše Nacek.) kupi on vse, 16. Šestnajsti je Šlojsar, naj bo krava al’ ovca je debel, rjav, al’ kakšno kozle. zato si je ženo po pavrovsko zbral. 7. Šesti je Golež, (Strasser, prvi mož ge.Strasser.) tist’ puklasti ded, 17. Sedemnajsti je Totar, (Sedaj Iršič-Plankl.) al’ ženo pa hoče barvar je in kmet, prav mlado imet’. na trgu mi hotel cigaro je vzet’. 8. Sedmi je Krajnik, ( Sedaj Petelinšek Oto, Krajnik. 18. Osemnajsti je Kikl, (Sedaj Iršič Janko.) on vozi okol’, Bil oče šeživeče ge. Fijavž Bil on kšefta na črez, ‘ma konja rjav’ga furman in postiljon.) kopuje pa zmerom pa grd’ga najbolj. le z Mikekom les. 9. Osmi je Pučnik, (Sedaj Potočnik.) 19. Devetnajsti je Jankovič, (Sedaj Potočnik.) vsak to že ve, on je Slovenc, vun ‘z bukvic bo ‘zbrisan, je fravi prnesu ker v cerkev ne gre. kostanja en krenc.
10.Je deveta ta lušna, 20.Ta dvajs’ta graščina ‘ma dosti deklet, trg vahta in pot, ki hodijo glih ravno zato so postajli za nosom po svet. to hišo taj v kot.
Spesnil ljudski pesnik Matija Štimulak, po domače Čerenjak iz Brezna pri Vitanju, najbrž nekje konec 18. stoletja. Rojen 30.1.1840 - umrl 20.7.1914.
PREPIS: 18.4.1982 Fanika Iršič. DRUGI PREPIS : 21.3.2001 Slavko Vetrih. OPOMBA: Prepis Iršičeve so mi poklonili Hočnikarjevi. Slavko Vetrih
22 VITANJE SKOZI ČAS
Podružnična cerkev “Matere Objavljena besedila so zgodovinska pričevanja življenja v Vi- tanju nekoč. Božje” na Hriberci Zapisala jih je ga. Fanika Iršič. Popravki izvirnega besedila so narejeni z namenom, da je opis razumljivejši današnjemu bralcu. Kopijo izvirnika hranimo na Občini Vitanje. Zgrajena je bila leta 1766. Članke nam je posredoval Vlado Čečko. Na oboku, ki loči ladjo od prezbiterija, je slika sedeče Device Marije z detetom Jezusom v naročju. Slika je nastala leta 1893. Na njeni levi strani je duhov- Na desni strani je pos- na gosposka s papežem Leo- vetna gosposka s cesar- nom XIII., ki je vladal od jem Francem Jožefom leta 1878 do 1903. Poleg pa- (1830-1916), ki je vla- peža so še kardinal, škof, dal od leta 1848 do redovniki in redovnice, v 1916. Zravena cesarja ozadju pa je vatikanski gar- kleči Vitanjčanka Ana dist s helebardo. Angela nad Šume, roj. Vodušek. njimi vihtita palmove veje, Bila je sestra trgovca ki so bile že v antiki in tudi Leopolda Voduška, sta- pozneje simbol zmage, ča- rega očeta Erne Hlastec. sti in miru. Na posvetno gos- Doma je bila iz gostil- posko sipata posvetno do- ne Pri Blazlnu,sedaj brino: kovani denar. Petelinšek. Poleg nje
kleči njen sin Valter, dol- goletni, sedaj že pokoj- ni, upravnik pošte Slo- venj Gradec. Njegov sin je bil tudi zdravnik. Že- na z modro ruto na glavi je Marija Šuster, roj. Pfeifer, žena kleparja Vincenca Šusterja in sta- ra mama Lotke Majhenič in njene sestre Mici Po- gladič. Mož, ki kleči in se opira na palico, oblečen v svetlo sive hlače s plavimi našitki, je kmet Slemski Kotnik iz Skomarja – Hudinje, stari oče sedanjega gospodarja na kmetiji in njegovega brata, Jožefa Kotnika, po domače Lešnika iz Trebuhinje, ki je že umrl. Po pripovedovanju starih ljudi je Kotnik stal na cerkvenem pragu ter opazoval italijanskega mojstra slikarja Brolloa pri delu. Ta ga je poklical v cerkev in Kotnik mu je bil za model. Vojak Žgang v avstrijski uniformi je bil na dopustu v Vitanju, vendar podrobnosti o njem niso znane. Pred milijoni let je bilo tu Panonsko jezero. Na začetku se je cerkev imenovala tudi Devica Marija na jezeru. V vitanjskem grbu so tri srebrne školjke na rdeči podlagi. V farni cerkvi je na desni strani oltarja - v oknu zelo lepo upodobljen vitanjski grb. Spisala in sestavila: 20. 5. 1986. Fanika Iršič. Štajnhof (Steinhof) - kamniti dvorec, sedaj Kuglerjevo v Vitanju št. 92.
Leto ustanovitve posestva Štajnhof ni znano. To je bilo obsežno po- sestvo, ki so mu pripadali: hiša, zemljišča na Štajnhofu, gozdovi do vrha Stenice in štirje oddaljeni vinogradi. Vse to je bila last župnije Vitanje. Posestvo je podaril cerkvi Caspar Josef Zamling, vendar ni znano, kdaj je to bilo. V zgradbi, ki jo starejši občani še sedaj imenu- jejo Na Kuglerjevem, je bilo stanovanje za dva kaplana ter hišna Foto: Tone Ošlak Tone Foto: Romana Holobar Foto: kapela. Zemljišča in vinogradi so bili zaradi vlikosti in oddaljenosti neobdelani in zapuščeni, zato je bila posest prodana. Hišo Štajnhof, sedaj Kuglerjevo, je 15. septembra 1807 kupil kirurg, padar in ranar, Josef Leykauf za ceno 2.400 goldinarjev. Poznejši lastnik zgradbe je bil verjetno zdravnik Josef Kugler. Ta je hišo zapustil svojima hčerka- ma Mici in Mali. Bili sta šolani in dobri vezilji. Umrli sta po prvi svetovni vojni v vojniški hiralnici. 23 VITANJE SKOZI ČAS
Zemljišče Štajnhof Viri: 1. Orožen, Ignac: Dekanija Nova cerkev, župnija sv. Petra in Pavla v Vitanju, 1893. Napisano v nemščini. Za prejšnje stoletje ni podatkov. Do leta 1914 je bilo last trgov- 2. Schmutz, Carl: Zgodovinsko - topografski leksikon de ke Ane Jaklin. Za njen god, dne 26. julija, so Jaklinovi usluž- žele Štajerske, 1823. Napisano v nemščini. benci vsako leto zakurili na Štajnhofu velik kres v obliki črke A. Po njeni smrti je zemljišče kupil veleposestnik Rajmund Hofbauer. Od leta 1945 je zemlja last Kmetijske zadruge Slov. Carl Schmutz piše: Konjice. V kraju se nahajata Ubožna hiša (Armeninstitut) s štirimi oskr- bovanci in “špital “ (bolnica). Oboje je bilo nameščeno v Štajn- Levi, spodnji del zemljišča Štajnhof, ki se razprostira v smeri hofu in reveže je nadzoroval kirurg Leykauf. Ustno izročilo pra- proti Mežnarju nad potočkom Hočna, je bil do konca prve vi, da so oskrbovancem obeh ustanov stregle redovnice - usmi- svetovne vojne last gostilničarja Alojza Jankoviča. Ta je bil ljenke. brat znamenitega Vitanjčana dr. Franca Jankoviča. Franc Jan- kovič je bil državni zdravnik na Dunaju in deželni poslanec v Po smrti Kuglerjevih je hišo kupil gostilničar in trgovec Gradcu, namestnik deželnega poglavarja v Gradcu in minister Jožef Teppey iz vitanjske vasi. To je sedaj gostilna Jerneja za vere v prvi Jugoslaviji. To je zapisano v Leksikonu Dravske Kuzmana. Po Teppeyevi smrti je zgradbo prevzel velepo- banovine, 1937. Alojz ni bil dober gospodar, zato je zemljišče sestnik Rajmund Hofbauer. Njegov zet Franc Pikl jo je pro- prevzela Posojilnica Reifeiznovka v Vitanju, hišo pa je kupil dal lesnemu trgovcu Francu Podpečanu. Kasneje sta hišo Franc Potočnik, sedaj Ifko. Od posojilnice je zemljišče kupil kupila lončar Miloš Pajk in Blaž Grobelnik, zdomec iz njen tedanji načelnik, trgovec, kamnosek in župan trške obči- ZRN, sicer Vitanjčan. Pajkova polovica je sedaj last Otona ne Josip Vester, oče Jožice Jeromel. Te najlepše parcele v kraju Kotnika. se sedaj marljivo zazidavajo in tam nastaja lepo naselje Novo Vitanje. Za prodane vinograde ni podatkov. V Vitanju, dne 1. maja 1987. Sestavila Fanika Iršič.
Družinska pratika iz leta 1935 Dr. Franc Jankovič
Kramarski in živinski sejmi v Vitanju: 2. marca leta 1934 je umrl v Mariboru bivši minister za vere v - v marcu na sredpostno sredo, prvi jugoslovanski vladi dr. Franc Jankovič. - 25. maja Urbanov sejem, Rojen je bil 14. jan. leta 1871 v Vitanju. Kot dijaka so ga iz - 20. julija, celjske gimnazije izključili zaradi njegovega slovenskega na- - 14. septembra, rodnega mišljenja, tako da je moral študije nadaljevati v Novem - 2. novembra Dušni sejem, mestu, od koder je odšel na Dunaj, kjer se je posvetil zdravniš- - 27. decembra. tvu. Leta 1890 se je naselil kot zdravnik v Konjicah, kasneje pa Na zadnjih dveh sejmih so kmetje,gospodarji, kupovali za svoje se je preselil v Kozje. hlapce in dekle obleke in perilo, kot je določala pogodba ob Politično se je začel dr. Jankovič udejstvovati že na Dunaju, kjer nastopu službe. Dogovorili so se tudi za plačo, oblačila in peri- je bil prvi predsednik katoliškega dijaškega društva Danica. lo. Kasneje je bil ponovno izvoljen za deželnega poslanca na Štajer- Po statistično - topografskem spisu, ki sta ga leta 1840 sestavila skem, za drž. poslanca na Dunaju in je postal tudi namestnik vitanjski deželni sodnik Kokoschinegg in poročnik Druzovič, deželnega glavarja v Gradcu. Slovencem je v slovenskem delu sta bila v Vitanju 24. marca in 20. julija daleč naokrog znana bivše Štajerske priboril s svojim umirjenim nastopom marsika- živinska in kramarska sejma. Prignali so 700 kom rogate živi- tero gospodarsko ugodnost. ne (govedo in veliko ovac). Prodajalci živine so iztržili po Po vojni je bil v Beogradu član začasnega parlamenta in predla- 4.000 goldinarjev. Bilo je okrog 120 kramarskih stojnic. Veči- gan v vlado kot minister za vere. Njegovo rahlo zdravje pa teh noma so bili usnjarji, čevljarji ter prodajalci platna, ki so pri- naporov ni preneslo, zato se je umaknil iz političnega življenja hajali iz Madžarske iz Šentjurija. in živel samo še za svoj poklic, v katerem si je pridobil splošno Ob sejmskih dnevih je bila dopoldne sejemska maša za dobro zaupanje in spoštovanje zaradi svojega znanja, še bolj pa s svojo kupčijo. dobroto in obzirnostjo do siromašnih slojev, ki še danes pogre- V spisu so našteti tudi takratni vitanjski obrtniki: šajo svojega dobrega zdravnika, ki je imel za vsakogar vedno 11 čevljarjev, 3 krojači, 11 usnjarjev, 1 cestar, 1 ključavničar, pripravljeno vsaj dobro besedo. 1 kovač - žebljar, 1 barvar, 7 mlinarjev, 2 prekupčevalca z deželnimi pridelki, 4 mali trgovci, 2 kramarja, 5 kovačev za Iz Družinske pratike leta 1935 sekire, 1 lončar, 1 klobučar, 1 sedlar, 4 tkalci, 1 strugar, 1 Prepisala 22. maja 1987 Fanika Iršič. mesar, 1 kolar, 2 mizarja. Omenjene so tudi steklarna na Ra- kovcu - glažuta, kladivarna, 50 gostiln in 134 hišnih mlinov in Jankovičeva žena je bila Berta Jaklin, poštarica, hčerka žag. Antona Jaklina, trgovca, in Marije, roj Ramšak, iz Jaklinovega Opomba: V vitanjsko območje so takrat spadali še: Kozjak, prvega zakona. Berta, roj. 26.7.1876 v Vitanju, je umrla 5. 3. Stranice in Zg. Dolič do mejitvenega potoka Paka. 1974, pokopana pa je v Mariboru, kjer je nazadnje živel njen Spisala in sestavila: mož. Živela je pri svoji edini hčerki. Fanika Iršič Fanika Iršič
24 VITANJE SKOZI ČAS
Janko Iršič (1901-1985), Fanika Iršič(1909-1989) Spomin na Janka in Faniko Iršič mi seže v začetek 70. let prejš- Rada sta imela naravo. Bila sta navdušena planinca. Poleg slo- njega stoletja, oba sta bila že v pokoju. Večkrat sem ju srečeval venskih gora je Janko obhodil celotno jugoslovansko planinsko na njunih vsakodnevnih sprehodih v okolico Vitanja. transverzalo. Razveselila sta se ustanovitve domačega Planin- Še posebej Janka ni zadržalo doma nobeno slabo vreme. skega društva Vitanje v letu 1974 in postala naša najstarejša Rojen je bil leta 1901 v Spodnjem Doliču. Odločil se je za člana. vojaški poklic. Služboval je po raznih krajih takratne Jugosla- Njuna velika ljubezen pa je bila tudi raziskovanje zgodovine vije in se upokojil kot podpolkovnik. kraja Vitanja. Svojih otrok nista imela, pa sta svoje bogato zna- Žena Fanika je bila rojena leta 1909 s priimkom Vučak. Doma nje prenašala z velikim veseljem na nas mlajše. Janko je večkrat je bila v Vitanju (zdaj Grajski trg št. 8), kjer sta z možem Jan- vodil šolarje v okolico Vitanja in jim pripovedoval o bogati kom tudi živela. Starejši Vitanjčani se je spomnijo kot vestne zgodovini kraja in naših znamenitih sokrajanih. Tako je bilo do poštne uslužbenke. Takrat je bila pošta še v stavbi na spodnjem njegove bolezni in smrti leta 1985. delu Vitanja (zdaj Grajski trg št. 27). Ženo Faniko je moževa smrt zelo prizadela, vendar je kljub žalosti nadaljevala njuno poslanstvo. Veselilo jo je, če jo je kdo vprašal o kakšnem dogodku iz preteklosti. Izčrpno mu je odgo- vorila, najraje pa kar natipkala na starem pisalnem stroju, “da se ne bi pozabilo”, kot je dejala. Obvezno je še pripisala datum in se s tresočo roko podpisala. Zavedali smo se, s kakšno lju- beznijo je to storila, in smo ji še danes hvaležni. Posojala nam je razne knjige in po njeni zaslugi sem že pred 20 leti izvedel za Hermana Potočnika - Noordunga, dr. Franca Jankoviča ter dru- ge znamenite Vitanjčane. Vse do zadnjega se je zanimala za delo Planinskega društva in ob tem obujala spomine na svojega moža. Planinci pa smo ji radi poslali kakšno razglednico z na- ših potepanj po gorah. Spomladi leta 1989 pa smo jo prav planinci odnesli k večnemu počitku na vitanjsko pokopališče, kjer počiva ob svojem možu Janku. Poročno fotografijo Janka in Fanike Iršič je priskrbela za objavo ga. Vitanje, 07.04.2003 Helena Arlič, ki ji je bila Fanika Iršič birmska botra. Čečko Vlado Učitelje smo imeli radi Članke patra Zdravka Jakopa nam je Spominčki posredovala Tilka Jakob.
Učitelje smo zelo spoštovali in jih imeli radi. V njih smo videli nekaka smrti ni nič, ker nas bodo požrli črvi. Njegova svetla gesta pa za vedno nadnaravna bitja. Spoštovanja in zagledanosti v učitelje ni moglo oma- ostane. Ko smo ob pustu govorili o krofih, sta revna brat in sestra rekla, jati nič, celo “krivice” ne, ki so nam jih storili zaradi človeške slabosti. da ne vesta, kaj so krofi. Morda so doma krofom rekli drugače? Učitelj Nerodnosti so dokaz, da so učitelji ljudje, ki se lahko tudi motijo. Rado je odšel v kuhinjo in jima prinesel krofa. Gotovo sta si zapomnila Moj prvi šolski spomin me veže na učiteljico Heleno Fridlovo, ki je to šolsko uro. Obdarjeni učenec je že umrl, žal pa je prekmalu umrl poučevala v “nemški šoli” le prva dva razreda. Če me spomin ne vara, tudi učitelj Rado. Smrtno se je ponesrečil v prometni nesreči. Njegova je maturirala iz verouka leta 1913. Bila je načelna in pogumna, saj je žena Lojzka je bila blaga in tiha. vztrajno zahajala v cerkev tudi tedaj, ko je bilo vse javno življenje proti Spomin hranim tudi na učitelja Gombača (dopuščam možnost, da njej. Stala je vedno zadaj v kotu. Njena vztrajnost jo je stala veliko sem ga s kom zamenjal!). Bil je strog in natančen. Ko smo nekoč napora. Ker je svoje otroke šolala z nizko plačo, je večkrat obiskala zamudili pouk, nas je postavil pred tablo in dolgo zasliševal. Nikakor poznane ljudi (tudi k nam domov je večkrat prišla) in vedno se je našlo ni mogel verjeti v našo „nedolžnost“. Mi pa takrat še nismo imeli ure, vsaj kaj malega zanjo, da je lažje preživela. ravnali smo se po občutku. Vem samo to, da namerno nismo zamudili. Ko sem leta 1963 prišel na pogreb naše matere, sva se srečala in njena Lep spomin imam tudi na učiteljico Nagodetovo. Bila je starejša ali pa pohvala mi je bila prijetna: “Vinko, imel si dobro mamo!” Če me se nam je taka samo zdela. Nekoč je bila zelo huda, ko je neki učenec spomin ne vara, je umrla prav tiste dni, ko sem postal diakon. Z vsem ošiljen svinčnik podstavil drugemu, da se je usedel nanj. Bila je vsa iz spoštovanjem in hvaležnostjo sem jo šel kropit. Tudi njen mož Franjo sebe. Ker sem jo rad poslušal, je večkrat pokazala name: “Poglejte, je bil potrpežljiv z nami. Kadar smo postali že naveličani, je stopil v kako on kar z odprtimi usti posluša!” sredo razreda in zapeli smo Izidor ovčice pasel ali Prišla bo pomlad. Silen vtis je na nas učence naredila tovarišica Rejčeva. Še zdaj se ne Učitelja, ki ostajata v spominu, sta Rado Hrastnik in njegova žena morem načuditi, kakšno avtoriteto in ugled je imela. Kako ji je uspelo? Lojzka. Rado je učil v 3. razredu. Bil je med mlajšimi učitelji. Držal se Bali smo se je. Učila je nemščino, matematiko in zemljepis (geografi- je gesla: Šiba novo mašo poje! Z njim smo se učenci prepirali zaradi jo). Kakšen užitek jo je bil poslušati, ko je stopila pred zemljevid, kako vere. Ko smo okoli šole razbijali led, bilo je poldne, je v bližnji cerkvi jasno in nazorno je razlagala in nam odkrivala tuji, nam še neznani zvonilo poldne. Ne iz pobožnosti, ampak iz nagajivosti smo začeli svet. Večje discipline ni dosegel niti njen mož Franjo. Vendar me je moliti Angel Gospodov. Rekel nam je, da smo neumni, in dodal, da po nekoč po nedolžnem “okoli ušes”.
25 VITANJE SKOZI ČAS
Želela in zahtevala je, da je bila naloga jasno napisana in rezultati so Sila ponosen sem bil, ko sem bil izbran za deklamatorja za dan repub- morali biti dvakrat podčrtani. Ker pa sem preveč štedil s papirjem, like (29. november). Kako vestno sem hodil na vaje za proslavo. sem nalogo stisnil v kot, na rob lista. Po pregledu naloge je rekla: “Za To je nekaj bežnih spominov. Lepi so ti spomini, ker so pač spomini iz sladoled imaš, za zvezke pa nimaš!” V resnici pa tedaj sladoleda sploh mladih let. Je na tem svetu kaj ljubšega od rojstnega kraja? Vsi iz njega še nisem poznal. Tega ona ni mogla vedeti. Ugovarjati pa tedaj sploh bežimo, blodimo, iščemo v svetu, česar nismo našli v njem, in se na nismo upali. Tudi njen mož Franjo je imel v razredu disciplino. Spom- koncu vračamo tja, kjer smo pustili najlepši del sebe - sončno otroštvo nim pa se, da nam je, ko nas je hotel obvarovati grde razvade preklinja- in nepozabno mladost. Učitelji so nas učili in uvajali v svet znanja. Bili nja, razlagal, kaj kletvice pomenijo. Ne vem, zakaj mi je to tako moč- smo pa premladi, da bi razumeli latinsko pravilo: Non scholae, sed no ostalo v spominu vitae discimus (Ne za šolo, za življenje se učimo). Otroci smo večkrat do šole čutili kot Cankar. Najbolje bi bilo, če bi se Kako je treba učitelje spoštovati, so nam privzgojili starši, ki proti podrla ali zgorela, kot si je močno želel Prežihov Voranc. Bili smo učiteljem niso nikoli rekli kakšne slabe besede ali sodbe. Gotovo pa so podobni uglednima slovenskima pisateljema. bili v zadregi leta 1952, ko je bila določena birma za četrtek, 15. maja. Kmečki otroci smo čutili nekoliko sramu pred trškimi otroci, ki so Šlo je za odločitev: šola ali birma. Naš razred ni imel težav, ker smo lepše govorili in bili predvsem lepše oblečeni. (Danes pa ni več ne bili tisto leto ob četrtkih prosti. Seveda pa je bil pouk namesto v četrtek pravih tržanov in ne meščanov. Če greste na Dunaj, tudi tam ni več v soboto. Tisti časi so bili drugačni. V šoli si nihče ni upal na glas pravih Dunajčanov, ‚meščanov‘). ponoviti misli, ki jo je zapisal rimski državnik in filozof Seneka: „Judje so edini narod, ki ve, zakaj izpolnjuje verske dolžnosti: radi bi dobro Bili pa smo prijatelji. S Pekovim Francijem sva menjavala sadje za vzgojili svoje otroke.“ kruh. Silno smo se bali cepljenja, ki je bilo kaj pogosto. Če smo zvede- li, da bo cepljenje v šoli, smo se ji na daleč izognili. Nekoč smo v šoli Spoštovani učitelji, čas je tiran in strog sodnik. Vaši učenci bodo čez za novo leto dobili hrenovke, ki so bile tanjše od današnjih. Nekomu desetletja pisali spomine. (Bog ve, kaj pišejo v dnevnike!) Učite jih je šinilo v glavo, da so mačje, in že je bilo dovolj, da so se nam uprle. poštenosti, odgovornosti, dela in olike... To je tista valuta, ki je ni moč Namesto da bi jih pojedli, smo se z njimi igrali na zaledenelem bregu z ničimer zamenjati in nikoli zgubiti. in občudovali njihovo drsenje. p. Zdravko Jakop ALI STE VEDELI?
- 4. maja 1201 je bil hud potres, ki je porušil mnogo cerkva, zidanih Najprej se je lotil bližnjih krških gradov, ker so Celjski trdili, “da tega hiš in gradov. Ljudje so se prevračali po dolgem in počez. Bilo je tudi trpeti ne morejo, da bi jim tuji v sklede gledali”. dosti človeških žrtev . - Pozimi 1446 je prikorakal gubernator Jan Huniadi skozi požgani - Julija 1256 je tako močno deževalo, da so bile vse doline prekrite z Varaždin na Štajersko ter dal duška svoji jezi nad Celjani, ki so se vodo. povezali s Friderikom. Toda srd tega razvpitega zmagovalca nad Turki - Leta 1261 in 1262 sta lakota in živinska kuga pustošili po naših se je izjalovil pred šibko Slovensko Bistrico, ki jo je, čeprav gorečo, krajih. drzni Vitovec ubranil pred naskoki 15.000 Madžarov. Ogrom je sledil - Leta 1270 je od lakote pomrlo toliko ljudi, da so mrtve pokopali korak za korakom, jih med Mariborom in Vurbenkom prisilil, da so skupaj v velike jame. zaplavali v visoko naraslo Dravo, ubranil Ptuj pred njihovim napadom - Leta 1306 je bilo v naših krajih toliko kobilic, da so zakrivale sonce ter jih do božiča povsem pregnal iz dežele. na milje daleč. - Po dedni pogodbi iz leta 1377 je celjski grof Herman II. leta 1421 - Poleti 1347 je tako deževalo in zmrzovalo, da ni moglo dozoreti ne postal lastnik tudi ortenburške grofije. Odslej se je imenoval: Celjski, sadje ne grozdje. Vino je bilo tako kislo, da ni bilo pitno. ortenburški, stemberški in zagorski grof, ban Dalmacije, Hrvatske in - Januarja 1348 je bil strašen potres na Štajerskem, Kranjskem in Slavonije, vladar (gubernator) zagrebške škofije ter tast cesarja Koroškem, da so se porušila mesta, vasi in nad 40 gradov in so se celo Sigismunda. gore prekucnile. (Dobrač nad Ziljsko dolino 2166 m je ob potresu - Grof Ulrik II. Celjski je bil najimenitnejši in najmogočnejši grof spremenil obliko!) rimsko-nemškega cesarstva. Imel je mnogo lastnih dežel, bogastva pa - Leta 1349 je v naših krajih morila kuga. Pravijo, da po vesoljnem toliko, kakor ga nista imela ne kralj in ne cesar. Bil je ban Hrvaške, potopu na svetu še ni bilo take morije. Ljudje so bili tako prestrašeni, Slavonije in Dalmacije, zet srbskega vladarja Jurija Brankoviča, stric da so javno delali pokoro za svoje grehe. mladoletnega češkega, ogrskega in hrvaškega kralja in avstrijskega - Štajerci so se leta 1392 pod poveljstvom grofa Viljema Celjskega vojvoda (namesto katerega je vladal Avstriji), bil je celo svak umrlega prvič odpravili na pohod nad Turke. Na povratku z bojnega pohoda je turškega sultana Murata II. V sorodstvu je bil tudi s carigrajskimi cesarji. grof Viljem na Dunaju umrl. - Ali ste vedeli, od kdaj ima Celje opata? - Leta 1396 so se vojščaki Spodnje Štajerske pod vodstvom grofa Prvi celjski opat je bil Martin Jožef Sumplicher, dr. Sv. pisma. Rojen je Hermana II. Celjskega pridružili kralju Sigismundu na pohodu zoper bil na Gornjem Štajerskem. Leta 1744 je bil vikar pri “cesarsko opatijski Turke ter doživeli krvav poraz pri Nikopolju (Bolgarija) in da je Herman cerkvi sv. Martina pri Slovenj Gradcu”. Leta 1749 je postal župnik pri II. na begu čez Črno morje Sigismundu rešil življenje. sv. Barbari v Halozah, leta 1751 nadžupnik pri Hočah in leta 1755 je - Leta 1401, ko se je Sigismund vrnil domov na Ogrsko, se je spopadel postal župnik in arhidiakon v Celju. Na njegovo prošnjo je papež z upornim plemstvom. Le-to ga je ujelo in zaprlo v ječo, iz katere ga je Klemen XIll. 18. dec. 1761 vzel častni naslov opatiji cerkve sv. Martina rešil, in s tem gotove smrti, celjski grof Herman II. - Ali veste, kdo je bil in ga dal cerkvi sv. Danijela v Celju. Toda nove časti ni dolgo užival, Jan Vitovec? kajti že čez tri tedne, 10. januarja 1762, je umrl. Pokopan je v farni Jan Vitovec je bil reven češki plemič, a neverjetno pogumen in drzen. cerkvi na moški strani glavnega oltarja. Bil je pristaš husitov .V Celje je prišel okoli leta 1439 s tremi konji. Maribor, počitnice 2002 Postal je poveljnik oddelkov celjskih grofov v bojih s Habsburžani. p. Zdravko 26 IZ VRTCA IN ŠOLE Predstavitev osnovne šole Osnovna šola nekoč skem letu po novi zakonodaji vključujemo v osnovno šolo tudi otroke s posebnimi potrebami.
Za učence razredne stopnje imamo organizirane tri oddelke PB in za učence vozače varstvo. V šoli pripravljamo hrano za otro- ke šole in vrtca. Zanimiv podatek je, da se v šolo vozi z avtobusi 129 otrok, to je 61% otrok.
Začetek osnovne šole v Vitanju sega v leto 1763. Takrat je pouk potekal v cerkvenih prostorih, in to do leta 1871, ko je bila zgrajena zgornja šola ob cesti. Šola je postala državna ustanova in učitelji državni uslužbenci. Leta 1895 je bila zgrajena spod- nja šola za potrebe nemško govorečega prebivalstva v Vitanju. Pouk v njej je potekal v nemškem jeziku vse do leta 1918, ko je Novosti, ki jih izvaja šola: bila ukinjena nemška šola, imenovana Schulverein. Leta 1996 - izvajanje poskusnega programa 9-letne OŠ v 1., 2. in 3.razredu, pa smo dokončno opustili pouk v spodnji šoli zaradi preselitve - prvič nacionalni preizkus znanja SL in MA po prvem obdobju na skupno lokacijo zgornje šole. 9 letne OŠ, - računalniško opismenjevanje učencev vseh razredov, Po izgradnji obeh šol je bilo opravljenih vse do danes nekaj - zgodnejše poučevanje tujega jezika v 3. in 4. razredu, adaptacij, nadgraditev zgornje šole za eno nadstropje in seveda - izvajanje dodatnega programa šole – razne oblike šol v naravi, ne smemo pozabiti na prizidke šole, ki so bili dograjeni v letih - izvajanje programa EKO ŠOLE. od 1970 pa vse do leta 1996, ko je bil dograjen zadnji prizidek. V tem času je bila zgrajena tudi telovadnica, ki je pomemben Prizadevamo si za čimbolj poglobljen stik s starši in oko- objekt za šolo in občane. ljem in za otrokom prijazno šolo. V sklopu prenove os- novne šole se pedagoški delavci ob svojem delu stalno doizobražujejo na številnih seminarjih, študijskih skupi- nah in aktivih. Prenova namreč zahteva sodobnejše peda- goške pristope, metode in načine dela pri izvajanju pou- ka. Naši učenci se udeležujejo številnih tekmovanj iz zna- nja, tekmujejo na športnih tekmovanjih in nastopajo na raznih kulturnih srečanjih. Z uspehi smo zadovoljni, ven- dar stremimo za tem, da bi bili še boljši.
Šola jutri Pri šoli bi radi uredili še igrišče, s čimer bi v celoti zagotovili V šolskem letu 2002/2003 smo začeli uvajati program 9- normativne potrebe po šolskem prostoru. Z nastankom nove občine Vitanje spada k šoli tudi vrtec. letne OŠ v 3. razredu. V šolskem letu 2003/2004 je prehod na 9-letno OŠ po zakonu obvezen za vse šole. To pomeni, da bodo učenci, ki bi morali v šolskem letu Šola danes 2003/2004 obiskovati 6.razred, prešli iz 5.razreda 8-let- Osnovna šola Vitanje je samostojna osnovna šola. V šolskem ne osnovne šole v 7. razred 9- letne osnovne šole. V šol- letu 2002/2003 obiskuje šolo 213 učencev, vključenih v 9 od- skem letu 2007/2008 bodo tako vsi učenci vključeni v 9- delkov 8-letne OŠ in treh oddelkih 9-letne osnovne šole. Vzgoj- letni program osnovne šole. no-izobraževalno delo opravlja v šoli 23 pedagoških delavcev, Za izvajanje 9-letnega programa imamo zagotovljene pro- vključno učitelji, vzgojiteljica v 1. razredu 9-letke, učiteljica storske pogoje, za kar se zahvaljujemo vodstvu občine in pripravnica, računalnikar, socialna delavka, knjižničarka in rav- Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport. natelj. Delno učno obveznost opravlja v šoli specialni pedagog, Večinoma imamo zagotovljene tudi kadrovske pogoje. Že- ki pomaga učencem s specifičnimi učnimi težavami. V tem šol- limo si, da bi uredili tudi problem igrišča pri šoli. 27 IZ VRTCA IN ŠOLE
Vrtec V vrtcu sta letos 2 oddelka predšolskih otrok, tolikšna je na- Mednarodni projekt mreč trenutna potreba po varstvu predšolskih otrok. Otroci so Eko šola kot način življenja razdeljeni v dve starostni skupini in sicer od 15 mesecev do 3 let v prvi skupini in v drugi od 3 let do vstopa v šolo. Vrtec izvaja dnevni program, ki traja od 6 do 9 ur, in poldnevni program, ki V projekt je vključenih 90 traja od 4 do 6 ur. Pedagoško delo vrtca opravljajo 2 vzgojitelji- slovenskih šol, med njimi ci in 2 vzgojiteljici pomočnici. že peto leto tudi naša šo- la. Projekt se načrtuje in izvaja po sedmih kora- kih, določenih za vse EKO ŠOLE. Šola vsebinsko iz- bira med štirimi sklopi: ENERGIJA, VODA, ODPADKI, ZRAK. Naj- bolj prestižna nagrada za
državno in mednarodno priznanje okoljskega delovanja je EKO ZASTAVA, ki jo je potrebno osvojiti vsako leto. Najvišji organ je EKOPROGRAMSKI SVET, v katerega so vključeni tudi pred- stavniki lokalne oblasti. Ta svet je zadolžen tudi za informiranje
Foto: Božo Zidanšek Božo Foto: občanov, letos je zasedal januarja. V januarju je bil s pomočjo EKO FORUMA iz Ljubljane izveden EKODAN v okviru letošnje- Želja staršev otrok, ki niso obiskovali vrtca pred vstopom v ga izbranega sklopa ENERGIJA. V okviru tega sklopa nadgraju- šolo, je, da tudi letos organiziramo skrajšan program priprave jemo lanskoletno delo. na vstop v šolo. S tem želimo otrokom, ki niso imeli možnosti Osnovna šola Vitanje obiskovati vrtca, olajšati prehod v 9-letno OŠ. Ravnatelj Tone Ošlak Spremljamo dogajanja … Šolski radio BLA - BLA spremlja dogajanje na šoli in izven nje. Najprej potekajo tekmovanja na nivoju šole, najboljši se uvrsti- Vsak petek obvešča vse učence in učitelje o dogodkih in zanimi- jo na regijska in državna tekmovanja. vostih. Po radiu se izrekajo tudi iskrene čestitke za rojstni dan. Učenci zvemo še, kdo je nagrajenec knjižnega kviza, ki ga rešu- Sodelujemo … jemo v knjižnici vsak mesec. V mesecu februarju smo pripravili kulturni program za spomin- Šolski otroški parlament je letos potekal v oktobru, in sicer smo ski komemoraciji frankolovskim žrtvam in vitanjskim talcem. se pogovarjali o nasilju. Predstavnica učencev je sodelovala v razpravi šolskega parlamenta celjskih občin v Vojniku. Pripravili smo šolsko prireditev ob slovenskem kulturnem praz- niku in sodelovali še na občinski prireditvi.
Učenci se predstavljajo s svojimi EKO klobuki. Učenci 1. razreda 9-letne OŠ na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Na šoli imamo stalni EKO KOTIČEK. Tu po določenem vrstnem Na najbolj norčavi dan v letu smo organizirali pustni sprevod, redu razred pripravi razstavo, da se lahko vsi spomnimo poseb- kjer smo se učenci lahko prepustili svoji izvirnosti in spretno- nih dni v letu. sti. Upamo, da nam je zimo uspelo pregnati, čeprav smo v spre- vodu sodelovali le otroci iz vrtca in učenci od 1. do 5.razreda. Tekmujemo … V mesecu marcu, ko praznujejo žene in matere, so učenci v Na šoli potekajo tekmovanja iz znanja v zgodovini, nemščini, vseh razredih devetletke odprli vrata svojim staršem. materinem jeziku, matematiki, fiziki, kemiji, veseli šoli, eko- logiji in različnih športnih področjih. Barbara Arcet, 5.razred OŠ VITANJE
28 OBVESTILA IN SPOROČILA
Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 66/01, 53/02, 80/02, 88/ 02), 15.člena Statuta občine Vitanje (Uradni list RS, št. 49/99, 46/01, 106/02) in Odloka o proračunu občine Vitanje za leto 2003, sprejetega dne 27.3.2003, Občina Vitanje objavlja
JAVNI RAZPIS za dodeljevanje nepovratnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Vitanje.
I. Predmet sofinanciranja je: a) dodelitev nepovratnih sredstev za: 1.umetno osemenjevanje v višini 1.500 SIT na posamezno osemenitev, 2.mastitis program v višini 50% upravičenih stroškov, 3.zavarovanje živine v višini 3.000 SIT po glavi, 4.prispevek za pašo na Pohorju v višini 2.000 SIT po glavi, 5.urejanje kmetijskih zemljišč (agromelioracije), ki ga investirajo osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, v višini do največ 50% upravičenih stroškov pri največ 300.000 SIT investicije na posamezno kmetijo, 6izgradnjo gnojnih jam gnojišč v višini do največ 50% upravičenih stroškov pri največ 300.000 SIT investicije na posmeno kmetijo. Prednost pri dodeljevanju nepovratnih sredstev imajo investitorji, ki so vključeni v organizirano oddajo mleka in tisti, ki izvajajo sonaravno rejo domačih živali. Do sredstev iz tega naslova niso upravičeni investitorji, ki koristijo nepovratna sredstva za tovrstno investicijo iz drugih naslovov.
b) podpora dodatnemu izobraževanju kmetov in delovanje strokovnih služb, podpora strokovnemu delovanju društev, krožkov in združenj ter skupni programi, ki delujejo v občini Vitanje na področju kmetijstva: - program dodatnega izobraževanja, izvedba poskusov, sofinanciranje analiz zemlje in seminarji pod okriljem kmetijsko- svetovalne službe v višini 400.000 SIT, - izvajanje veterinarske dežurne službe v višini 300.000 SIT, - reja plemenskega žrebca v višini 100.000 SIT, - pomoč Društvu kmetic Lipa Vitanje v ustavljanju 200.000 SIT, - pomoč Združenju ekoloških pridelovalcev in predelovalcev – Deteljica Celje v višini 30.000 SIT. II. Upravičenci do nepovratnih sredstev so: a) fizične osebe, občani občine Vitanje, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, imajo stalno prebivališče v Vitanju in bodo sredstva uporabili za izvajanje ukrepov na območju občine Vitanje; b) pravne osebe, ki imajo sedež na območju UE Slovenske Konjice in se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo na območju občine Vitanje. III. Programi pod točkami I.a) 1,2,3 in 4 se bodo sofinancirali na podlagi izvajanja pristojnih služb: veterinarske, kmetijsko-svetovalne, zavarovalniške.
Vloge za sofinanciranje programov v točkah I.a) 5 in 6 morajo vsebovati: - mapno kopijo, posestni list in račune - za izvedbo agromelioracij, - priglasitev del in račune - za gnojne jame in gnojišča, - izjavo, da bodo po razpisu pridobljena sredstva namensko porabljena in da za namen, ki ga uveljavlja v prijavi, ni prejel kakršnihkoli drugih sredstev. Če je ta sredstva prejel, mora navesti višino prejetih sredstev.
Obrazec za vlogo dobite na sedežu kmetijsko-svetovalne službe Slovenske Konjice. Vloge za dodelitev sredstev z vsemi zahtevani- mi prilogami morajo vlagatelji oddati na sedežu Kmetijsko-svetovalne službe, Oplotniška 1, Slovenske Konjice, Jožici Slatinek. Rok za prijavo je 30 dni po objavi oz. do porabe sredstev. Obvestila bodo upravičenci prejeli v 15 dneh po sprejemu sklepa Odbora za kmetijstvo in pospeševanje razvoja podeželja pri Občini Vitanje. Po prejemu obvestila bodo z upravičenci sklenjene pogodbe o sofinanciranju. IV. Informacije v zvezi z razpisom se lahko dobijo na Kmetijsko-svetovalni službi, telefon 759 18 52 – Jožica Slatinek. ŽUPAN Slavko VETRIH
29 OBVESTILA IN SPOROČILA
Občina Vitanje Ponudba za objavo objavlja oglasnega sporočila RAZPIS za skrbnika kulturnega doma Cenik oglasnih sporočil Dvobarvna stran: Dela in naloge, ki jih bo opravljal skrbnik kulturnega - v velikosti 190 X 270 mm (A4) 40.000,00 doma, so: SIT - skrb za vzdrževanje kulturnega doma, - v velikosti 190 X 130 mm (A5) 20.000,00 - vzdrževanje hišnega reda, SIT - tehnična pomoč na prireditvah, - v velikosti 85 X 130 mm - kinooperatersko delo po potrebi, 12.000,00 SIT - vodenje evidence inventarja in osnovnih sredstev ter - v velikosti 85 X 65 mm skrbništvo nad lastnino, 8.000,00 SIT - sodelovanje s pristojno občinsko službo. - v velikosti 85 X 45 mm (vizitka) 6.000,00 SIT
Zahtevani pogoji so: . Barvna stran: - slovensko državljanstvo in - v velikosti 190 X 270 mm (A4) 60.000,00 SIT - 3 (tri) leta delovnih izkušenj. - v velikosti 190 X 130 mm (A5) 30.000,00 Zaželena je izobrazba tehnične smeri. SIT - v velikosti 85 X 130 mm Vloge za skrbnika kulturnega doma prinesite osebno ali 20.000,00 SIT dostavite po pošti v zaprti kuverti z oznako “Ne odpiraj – - v velikosti 85 X 65 mm razpis za skrbnika KD” najkasneje do 15.5. 2003 ne glede 14.000,00 SIT na način prispetja. Vloga naj vsebuje: - vašo vlogo z navedbo del, ki jih oz. ste jih opravljali do sedaj, - dokazilo o dokončani šoli, - potrdilo o državljanstvu (če ni razvidno iz dokazila o dokončani šoli), Odbor za razvoj obrti in - življenjepis. podjetništva občine Občina bo z izbranim kandidatom sklenila podjemno pogodbo (pogodba o delu). obvešča vse zainteresirane obrtnike in podjetnike, da bo ob- ŽUPAN javljen razpis za subvencioniranje obrestne mere kreditov v Slavko VETRIH časopisu Novice predvidoma v drugi polovici meseca aprila.
Malo statistike
V Občini Vitanje so se v letu 2003 do 14.aprila rodile štiri deklice in pet dečkov, od tega enkrat dvojčka- deklica in deček. Staršem iskreno čestitamo, novorojenčkom pa želimo vse lepo v življenju. ŽUPAN Slavko VETRIH Prispevke za naslednjo številko glasila pričakujemo do 26. maja 2003, po možnosti na disketi ali v elektronski obliki na naslov: [email protected]. Zaželene so fotografi- je, pri katerih naj bo naveden avtor in kaj predstavlja.
30 31