Glasilo Občine Vitanje Številka 45, 17. april 2014
Občinski razpisi 2014 Razvojni procesi v Občini Vitanje Močenska cesta KAZALO
3 Beseda župana
4 Občina danes in jutri OBČINA VITANJE Grajski trg 1, 3205 Vitanje Telefon: 757 43 50, Telefax: 757 43 51, 13 DRUŠTVA IN aktivnosti E-mail: [email protected] Spletna stran: www.vitanje.si 18 RAZMIŠLJANJA Uradne ure: ponedeljek in petek: 8.00 - 14.00 sreda: 8.00 - 16.00 20 dogajanje v župniji Izdajatelj: Občina Vitanje Odgovorna urednica: Romana Holobar 22 vitanje skozi čas Uredniški odbor: Slavko Vetrih, Viktor Jager, Tone Ošlak, Srečko Fijavž Uredniški odbor si pridržuje pravico do izbora 26 zanimivo člankov in fotografij po lastni presoji. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. 32 iz vrtca Lektorica: Marija Menih Oblikovanje in tisk: Novice d.o.o. 33 IZ ŠOLE Glasilo izhaja štirikrat letno v nakladi 700 izvodov in je brezplačno. 38 OBVESTILA IN SPOROČILA Naslovnica: arhiv Občine Vitanje
Vesele velikonočne praznike Vam želi župan Slavko Vetrih in občinska uprava arhiv OŠ Vitanje arhiv 2 Vitanjčan beseda župana Moč narave – moč človeka Ko se človek v teh lepih pomladnih dneh ozira po Spominjam se. da smo pred 10 leti ob starem kul- lepotah, ki jih ponuja narava v svojem razcvetu, je daleč turnemu domu 9. maja zvečer k slovenski in občinski spoznanje, da se zna prav ta miroljubna in spokojna zastavi na drog potegnili tudi evropsko. narava mnogokrat sprevreči v grozečo nevarnost, ki ji To je bil poseben večer. Čeprav nas je bilo takrat tam človek kljub vsemu svojemu umu, tehnološkemu znanju prisotne možno prešteti morda celo dvakrat na prste in opremljenosti absolutno ni kos in ji tudi nikoli obeh rok, se je vključitev Slovenije v EU vendarle potrdila povsem ne bo. Tako je pač ustvarjen ta naš ljubi svet. z leti kot modra in izjemno smiselna odločitev. Ta je Ni daleč čas, ko so sredi zime z neba povsem neslišno, še posebej Vitanju prinesla toliko sprememb in trdnih povsem nedolžno in mirno pričele padati dežne kaplje. temeljev, da je letos ob 10-letnici vstopa Slovenije v EU Dotaknile so se snežne odeje, ki je prekrivala krošnje prav na te temelje možno postaviti osrednjo državno dreves, polja, poslopja, električne žice, ki smo jih ljudje proslavo. Za to obstaja največ tehtnih razlogov prav v razpeli med svojimi bivališči. vsebini svetovnega in še posebej evropskega pomena, Hladni piš vetra in nizke temperature pri tleh so jih ki jo premore in izžareva KSEVT. prisilile, da so obstale ob svojih sestricah tam, kjer Tudi zato je KSEVT letos izbran, da v času sedmih so se srečale z njimi, z njimi debelile ledeni oklep, mesecev zastopa Slovenijo na slovitem »Beneškem pod katerim so kmalu klonile krošnje, žice, električni bienalu« v Benetkah, kar pomeni sodelovanje na eni drogovi… Ledena preproga je prekrila vsakdanje poti, najprestižnejših prezentacij te vrste. postale so neprevozne in neprehodne. Naj bo ta zapis hkrati tudi priložnost osvežitve spomi- Raztrgane žice so se zvijale v ledovju kot utrgane na na posredne učinke Ksevta v Vitanju. Mnogim ni strune na kitari. znano, da je veliko število točk na ocenjevanju razpisnih Za razliko od strun kitare, ki jih je možno popraviti vlog za nepovratna sredstva za investicije, pridobljenih kje na toplem, je bilo za popravilo električnih vodov ravno zaradi prisotnosti Ksevta v našem prostoru. potrebno zagaziti v celec in se zoperstaviti ledu in Takšna primera sta dva razpisa za obnovo zgornje in mrazu. spodnje cerkve, ne gre prezreti deleža države pri obnovi Mnogi ste razumeli, mnogi ste pomagali, mnogi ste cerkve sv. Marjete, ne bi bilo obnovljene ceste skozi trg, tarnali. Vsi skupaj smo se učili, nenadoma spoznali najbrž ne bi bilo novega mostu, najbrž tudi sanacije šole našo nemoč in veliko odvisnost, spoznali, da takrat, ne…Prav zaradi Ksevta prihaja v našo cerkev sv. Antona ko nam narava kaže prijazen obraz, največkrat popol- razstava križev. Morda je komu tuja ta moja razlaga. noma pozabimo na njeno moč, ki nas lahko znova in Vem, da se, tako pri vas, kot pri meni osebno, nenehno znova preseneti. pojavljajo takšni nenehni, čisto vsakdanji problemi, ki Takrat, ko smo se primorani boriti se z močjo narave, jih noče in noče zmanjkati. Kljub temu da se z njimi je bolj kot kdajkoli dobrodošla moč človeka, ne samo borimo nenehno in vsak dan, je običajno tako, da se, tista fizična, tudi umska, še posebej pa je dobrodošla čim rešimo ene, takoj rodijo oz. pojavijo druge. medsebojna pomoč in sodelovanje, saj se le tako Mnogi mi poveste, če potarnam, da bi bil, če prob- združujejo moči v skupno in veliko silo, s katero je na lemov ne bi bilo, naš vsakdan preveč posladkan, pa koncu edinole možno razrešiti probleme. tudi pravega napredka ne bi bilo. Pa še strinjati se Mnogi ste že velikokrat, ne samo ob zadnji ujmi, moram z vami ob slednji ugotovitvi. dokazali, da zmoremo veliko. Zahvala vsem sodelavcem Za uresničitev problemov, ki smo si jih zadali v v občinski upravi in na komunali, vsem, ki ste priskočili razrešitev v letošnjem letu, pripravljamo vse potrebno, na pomoč na terenu osebno, posebna zahvala gasilcem, tako da se lahko zaenkrat povsem mirno nadejamo real- ki nas, ne samo ob požarih, čedalje pogosteje rešujejo izacije vseh planiranih investicij. Posebej velja omeniti, prav ob ujmah. da smo bližje kot kdajkoli nabavi nove gasilske cisterne. Ne morem mimo zahvale Elektru Maribor, ki je, kljub Le-te seveda ni možno izpeljati brez sodelovanja Občine, velikim težavam, na koncu vendarle saniralo nastale gasilskega društva in kreditodajalca, zato bo potrebno težave, pred nedavnim pa tudi uradno potrdilo, da tvorno in strpno sodelovanje vseh naštetih, za kar pa bo vložek v preventivo na našem najbolj prizadetem zaenkrat ostajajo odprte vse možnosti. območju, prizadetosti primeren. Zato bo na našem Pridobivamo tudi ustrezne ponudbe za postavitev območju v naslednjih dveh letih izvedenih veliko inves- otroških igral. ticijskih in vzdrževalnih posegov na elektro omrežju, Nekateri se boste zagotovo razveselili v kratkem kjer bo še poseben poudarek dan napajalnim vodom. na novo tlakovane spodnje poti na pokopališču. Za Poseben članek v tej številki namenjam Močenski izvedbo smo se odločili potem, ko nam je ostalo nekaj cesti, ki me znova in znova preseneča ravno zaradi dela malega sredstev iz naslova vzdrževanja cest v zimskih in moči človeških rok, ki so, še ne tako dolgo, vsekale ta razmerah. Tako bo, če se malo pošalim, ta tlakovana trikilometrski odsek praktično v živo skalo, pa čeprav pot tudi trajen spomin na letošnjo milo zimo. je v primerjavi z vsem, kar je na svetu s svojo močjo Sočasno in uspešno tečejo tudi vse tekoče aktivnosti, zgradilo človeštvo, praktično povsem ničen primer, pa vezane na delo na Občini, kljub temu da občasno skuša vendarle, da se ne pozabi… nagajati država. Mnoge izmed vrhunskih dosežkov človeštva, v katere V teh dneh se vrste lepi prazniki. Čeprav je naše je vgrajena moč človeškega duha in znanja, vključno življenje prej delovni dan kot praznik, vam želim, da s tistimi največjimi, je možno in še bo moč spoznavati vam vendarle uspe za hip odložiti delo, se usesti skupaj v našem KSEVT-u. Trenutno je v njem na ogled med z najdražjimi za praznično obloženo mizo, se za hip drugim sonda PLS, delo Slovenca dr. Antona Mavretiča. radovati ob vsem, kar takšni trenutki lahko podarjajo. Sonda je del največjega dosežka človeštva – del sonde Mirne praznike, vse lepo in vse dobro in dovolj moči Voyager, ki je edini dosežek človeštva, ki je zapustil ob slehernem novem izzivu vsakdana. naš sončni sistem. župan Slavko Vetrih Vitanjčan 3 občina danes in jutri Razvojni procesi v Občini Vitanje Ko se pogovarjamo, kaj imamo ni razvoj. Za osebni razvoj, kot je Razvojna vprašanja so sistem- s svojimi referencami izvajata in česa nimamo, se dotikamo duhovni, moralni, intelektualni, ska vprašanja, na konkretnih Dragan Živadinov in Miha Turšič. razvojnih vprašanj. Seveda smo socialni, premoženjski itd. je primerih se gradi nekaj let. Nič ni Pri teh obiskovalcih pogosto gre načelno vsi za razvoj, ni ga, ki odgovoren v večini primerov vsak samo po sebi umevno, četudi je za ljudi, ki imajo znanje, izkuš- bi bil proti. Različna mnenja in posameznik. Za družbeni razvoj, včasih tako videti, in ne uresniči nje, vpliv in ustvarjalno moč, od interpretacije pa nastanejo že ki je pogoj in predpostavka oseb- se, če bi napisali samo seznam katerih imamo koristi tudi mi, ob vprašanju, kaj je razvoj. Ob nega razvoja, pa je za nekatere želja in ga nekam poslali. Torej ker v glavnem iz Vitanja odhaja- vprašanju kako ga doseči, pa stvari odgovorna država, za neka- ključni vprašanji sta kaj in kako. jo s simpatijami. Kot že rečeno, razprave postanejo brez idej ali tere pa lokalna skupnost, katere Zaradi vidnosti, ki smo jo s sami ne ustvarimo veliko in smo polne slepih strelov. osrednja institucija je občina. KSEVT-om in prej Spominsko odvisni od zunanjih virov. Če od Živimo v hitro spreminjajočem V nadaljevanju se bom osredo- sobo ustvarili v Vitanju, smo v teh ne bi bili odvisni, bi se lahko se času. Izhodišča načrtovanja, ki točil na tega slednjega. Včasih je preteklih letih lahko izpeljali zaprli v svoj svet, svoj kulturni in so znana v začetni fazi razvojnega slišati opazko kakšnega občana v nekaj pridobitev, ki jih sicer miselni vzorec in bi imeli svoj raj projekta, se do faze realizacije že smislu: »Kaj pa imam jaz od tega, verjetno še ne bi imeli: pomagali na zemlji. Ker pa smo odvisni, se nekajkrat spremenijo. Naša stal- če ste naredili npr. novi most,« smo pridobiti sredstva za obno- moramo prilagajati in odpirati v nica je sprememba na spremem- ali pa, »kaj pa imam jaz od tega, vo strehe na cerkvi na Hriberci, svet, ki je drugačen, bolj ali manj bo. Ali drugače: rešitve nekega če ste naredili kakšno cesto,« ali spodbudili rekonstrukcijo regi- všečen našemu. Pred kratkim je problema, ki so v danem času pa, »kaj pa imam jaz od tega, če onalne ceste skozi Vitanje in s direktorica večjega slovenskega edine možne, zakonite in logične, imamo KSEVT«. Pri KSEVT-u je tem videz ulice Na vasi z obnovo podjetja, ki je dobilo naročilo so po spremembah videti prava včasih še slišati dodatek, da itak vse komunalne infrastrukture, enega največjih svetovnih pro- neumnost. Kriza, ki smo ji priča, imata koristi od njega samo dva zgradili nov Pirhov most z obema izvajalcev avtomobilov, izjavila, hitro prinaša tudi spremembe iz Ljubljane. Nehote se ti vrine krakoma cest in vso spremljajo- da bi za svojo storitev lahko vrednot. Slovenci imamo še svoj misel, ali se je sploh smiselno bo- čo infrastrukturo v času, ko se iztržila za dva in pol krat več, nacionalni problem mentalitete, riti za družbeni razvoj, če nismo drugje po državi pomembnejši če bi prihajala iz bolj cenjenega da znamo biti odlični, pridni z ničimer zadovoljni, če je vsaka mostovi od tega zapirajo. V območja, kot je Slovenija v tem in delavni hlapci, ne znamo pa sprememba predmet spotike in letošnjem letu smo pomagali trenutku, iz območja z bolj pozi- biti sami svoji gospodarji, ker vsaka pridobitev material za de- pridobiti sredstva za celovito tivno blagovno znamko. Pri nas se potolčemo med seboj. Prvič zinformacije in sprožanje zavisti obnovo strehe in zunanjosti farne s KSEVT-om gradimo pozitivno v zgodovini imamo priložnost ter drugih negativnih energij. cerkve… Še nekaj je dobrih na- »blagovno znamko VITANJE«. biti svoji gospodarji, namesto Ali si potem sploh zaslužimo stavkov za naprej. Če prištejemo Blagovna znamka se običajno rasti in razvoja pa smo po dobrih družbeni razvoj, brez katerega v še sredstva, ki smo jih pridobili gradi skozi medijsko promocijske dvajsetih letih priča lastnemu povprečju ni osebnega. za izgradnjo KSEVT-a, je to vse aktivnosti, ki so izjemno drage in razkroju. Prednost pred znanjem Sami kot skupnost z zakon- skupaj nekaj milijonov EUR, si jih malokdo lahko privošči. Vi- in delom pri družbeni participa- sko določenimi viri za občinski pripeljanih v Vitanje, ki jih sicer tanje ima v zadnjih letih izjemno ciji ima dolg in hitro opletajoč proračun ne ustvarimo veliko, ne bi bilo. Naši finančni vložki so medijsko pozornost, ki jo dobimo jezik. Namesto sožitja in skrbi za zaradi tega se občinski proračun v primerjavi s tem zanemarljivo s KSEVT-om skoraj zastonj. Ena dobro sta v zraku zavist in škodo- za izvajanje zakonsko določenih majhni. Sredstva, ki smo jih sami takšnih se bo letos zgodila z dr- željnost. Tako nastaja sistemski nalog in pristojnosti dopolni z prispevali za izgradnjo KSEVT-a, žavno prireditvijo ob 10. obletnici problem negativnih spiral. Ker se državnimi viri. Za investicije oz. ki je in bo naš, bi itak morali dati vstopa Slovenije v EU v Vitanju in ne znamo ustaviti, je velika nevar- za razvoj v občinskem proračunu za prepotrebno obnovo starega z udeležbo vitanjskega KSEVT-a nost, da nas bo moral zopet tujec žal ni veliko sistemskih, vnaprej kulturnega doma. S KSEVT-om kot predstavnika Slovenije na peljati za roko korak za korakom. zagotovljenih virov. Sredstva smo pridobili mnogo več, tako na letošnjem mednarodnem arhitek- V Vitanju smo na podlagi je potrebno iskati in se pri tem investicijsko razvojnem področ- turnem bienalu v Benetkah (vse dobrih sistemskih rešitev iz znajti na različne načine. Poti ju, kot tudi na družbeno huma- to plača država). Takšne stvari devetdesetih let prejšnjega sto- razvoja so različne, vsak bolj ali nističnem področju, kar ima in se nam lahko dogajajo samo z letja ( lastna občina…), v ob - manj uspešno ubira svojo. bo imelo vplive tako na lokalnem visoko stopnjo profesionalnosti, dobju po prelomu tisočletja do Nam v zadnjem času KSEVT nivoju, kot tudi na nacionalnem ki jo pri svoji dejavnosti premo- zdaj našli skupni jezik, kar se služi med drugim tudi kot odlič- in širše. Najpomembnejši učinki reta nosilca KSEVT-ovega prog- odraža na pridobitvah v zadnjih no razvojno »orodje za odpiranje bodo prišli šele čez določeno rama. Tu imamo v Vitanju včasih letih. Znali smo ločiti koristi od vrat«. Še več: nekateri ključni prehodno obdobje. Predvsem zopet problem med definicijo nekoristi in ni se bilo potrebno ljudje celo sami prihajajo v Vi- za mlajše generacije predstavlja profesionalizma in amaterizma. veliko ustavljati ob polenih pod tanje… Pred tem je to orodje bila velik potencial. Tudi za mlade Profesionalec je tisti, ki v svoji nogami, ker smo nekatere stvari Spominska soba H.P.Noordung. na lokalnem nivoju. Starejši smo dejavnosti prestane vse selekcije prehitevali. Kakor nam pravijo O KSEVT-u v Vitanju je bilo v ukalupljeni v svoje kulturne in in se prebije v sam vrh. Amater je tisti, ki prihajajo v Vitanje in zadnjem letu in pol v medijih na mišljenjske vzorce, zaradi tega tisti, ki poskuša posnemati profe- kakor kažejo statistični podatki, nacionalnem nivoju že ogrom- tudi težje sprejemamo novosti in sionalca in včasih celo misli, da smo po investicijah in po črpanju no povedanega, napisanega in spremembe, četudi so koristne. ga lahko, običajno mu obravna- dodatnih sredstev in posledično predstavljenega. Nekateri občani Upam samo, da razlike v teh vzor- vana dejavnost ni temeljna in niti pridobitvah-razvoju v kraju ena so to videli, drugi ne, nekateri cih ne bodo prevelike, da se bodo edina. S stopnjo profesionalizma uspešnejših slovenskih občin. razumeli, drugi ne… O KSEVT- z leti zmanjševale in da zaradi raste tudi cena, ker se sorazmer- Marsikje nas obravnavajo kot u kot razvojnemu orodju na teh razlik ne bomo sami ravnali no zmanjšuje število profesi- primer dobre prakse. lokalnem nivoju še ni bilo veliko v škodo sebi. Nekaterim, sicer onalcev. Dragan Živadinov ima Kot navedeno, načelno smo vsi napisanega, kljub temu da smo redkim, so v napoto ljudje, ki pri- status visokega profesionalca v za razvoj. Pojem razvoj bi na lo- že v fazi načrtovanja govorili tudi hajajo v Vitanje. Pa ne prihajajo umetnosti in izjemne interdisci- kalnem nivoju lahko razdelili na o tem. Zaradi tega v nadaljevanju zaradi nas, ampak zaradi dejav- plinarne sposobnosti. Do sedaj dva dela: osebni razvoj in družbe- nekaj o tem. nosti in prireditev, ki jih v Vitanju je vse, kar je počel v Vitanju,
4 Vitanjčan občina danes in jutri
delal zastonj, tako za programe plačno organizira in izvaja lokal- programov in dejavnosti KSEVT-a preostalo iz lastnih dejavnosti. KSEVT-a kot tudi za naše lokalne ne dogodke: Vitanjski abonma vrtijo zelo počasi. Stroški novih Pri tem gre za izkazan interes dogodke, ko nam včasih pomaga običajno z vrhunskimi izvajalci, programov, ki se izvajajo v tem občine po družbeni dejavnosti, ki izpeljati kakšno prireditev ali tematske delavnice za najmlajše trenutku, zajedajo v edini vir fi- jo izvaja konkretni zavod. organizirati Vitanjski abonma. in osnovnošolce, pomaga pri nanciranja, v pobrane vstopnine, Zadnji del članka ni namenjen S stopnjo profesionalnosti se izvedbi lokalnih proslav, poletna s čimer se financirajo osnovni stokanju. Gre samo za realen povečuje zahtevnost tehnične šola arhitekture v Vitanju, pomoč stroški. KSEVT je tudi prevzel prikaz kompleksnosti razvojnih opreme. Včasih je amaterju tež- pri odkrivanju in uveljavljanju obveznost Občine Vitanje zaradi procesov v realnem času, če ob- ko razumeti, da profesionalna turističnih potencialov, posredni pridobljenih sredstev EU, da ravnavamo KSEVT kot razvojno in edinstvena tehnična oprema učinki izvajanja domačih in med- zagotovi najmanj štiri delovna orodje na lokalnem nivoju z stane mnogokrat več kot navad- narodnih simpozijev… Dvorana mesta. Torej KSEVT »odslužuje« močnim vzvodom, kar se je v na. Seveda je cena zanemarljiva objekta nam služi za lokalne občinsko obveznost. Poleg tega zadnjih dveh letih tudi dejansko glede na vse koristi, ki jih prinaša dogodke, proslave, prireditve, je sprejel obveznost, da plačuje izkazalo. Dragan in Miha svojo celoten projekt. za potrebe vrtca, šole, društev tudi cca 90 % stroškov objekta ustvarjalno energijo v umetnosti KSEVT v osnovi počne dve in drugih lokalnih interesnih (elektrika, čiščenje…) in občina udejanjata v Vitanju in KSEVT-u, stvari: izvaja planetarni program skupin… samo cca 10 %, kljub temu da se lahko bi jo pa marsikje drugje v kulturalizacije vesolja skladno s Žal se KSEVT še vedno veliko lokalnih dogodkov odvija državi ali v tujini, kjer bi jima svojim temeljnim poslanstvom. financira iz lastne dejavnosti, v objektu. Dragan in Miha sta to lahko omogočili mnogo boljše Del programa se že izvaja, del pa pretežno od prodanih vstopnic velikodušno sprejela računajoč, pogoje delovanja. Priložnosti je se bo po osnovnih izhodiščih šele v razstavnem delu. Še več: za da se bo država pravočasno veliko. Včasih je komu v teh časih začel izvajati. S tem programom pričetek delovanja, da je KSEVT in ustrezno prebudila. V dveh težko razumeti, da obstajajo na je v dobrem letu delovanja nav- po odprtju sploh lahko začel letih so se stvari v državi moč- tem svetu ljudje, ki jim je pehanje dušil številne najpomembnejše delovati, sta Dragan in Miha no spremenile in najbolj so na za materialnimi dobrinami tuje inštitucije po svetu (Ruska ve- založila svoja lastna sredstva udaru razvojne dejavnosti. Tako in delujejo za višja civilizacijska soljska agencija, NASA, Evropska in družinske prihranke, česar se KSEVT trenutno ukvarja z poslanstva. Ta vrednostne sodbe vesoljska agencija…) in s kate- si še nista vrnila. Torej založila odpiranjem novih programov in gradi skozi logiko svojega raz- rimi tudi intenzivno sodeluje. sta prihranke svojih družin, da reševanjem tekočih zadev. Ko se mišljanja in delovanja. Postal je pomemben ambasador vzpostavljata dejavnost širšega pogovarjamo z župani, ki priha- Naj zaključim z Vitanjsko Slovenije pri mednarodni dejav- družbenega pomena za občino jajo v Vitanje iz vse Slovenije, se zdravico, ki jo Dragan Živadinov nosti naših državnikov (podpis in državo. Kljub temu, da država držijo za glavo, ko jim povemo, izvaja skoraj na vseh priredit- Memoranduma o sodelovanju deklarativno pripoznava dejav- da se KSEVT pretežno financira vah ali dogodkih, ki jih režira med predsednikoma Rusije in nost KSEVT-a kot dejavnost širše- sam in da občini celo plačuje v domovini in tujini (Ljubljana, Slovenije…) in ima potencial ga nacionalnega pomena, od ka- najemnino. V vseh občinah po Amerika, Rusija, Nemčija, Srbija, spodbujanja gospodarskih de- tere ima koristi tudi država, se v državi se po pričevanju županov Hrvaška..). Cela dvorana vzk- javnosti na mednarodni ravni. teh kriznih in kaotičnih razmerah dejavnost zavodov (plače, mate- likne: »Svet, svet, svet, Svitanje, V Vitanju KSEVT zaradi lažje državni mlini pri vzpostavljanju rialni strošek) financira v 70-90 VITANJE!« vključitve v lokalno okolje brez- strukture za financiranje novih % iz občinskih proračunov in Srečko Fijavž
Vitanjčan 5 občina danes in jutri Iz zapisnikov sej občinskega sveta Na decembrski seji je občinski svet potrdil stavila ga. Julijana Frim in g. Mirko Berljak občin Dobrna, Vitanje in Vojnik za področje sprejem proračuna za leto 2014. Pri obrav- iz podjetja Bimel BB. Izdelavo projekta je računovodstva. Predlog odloka o zaključnem navi problematike sanacije občinskih cest narekovala dolgoletna potreba šole po var- računu je obravnaval odbor za premoženje, na lastno iniciativo občanov ali občana so nem in hitrem dostopu do zunanjih športnih ki se je seznanil tudi s pozitivnim poročilom svetniki po razpravi sprejeli sklep, da se površin za izvajanje šolskega in interesnega nadzornega odbora, in ga potrdil, zato je priključki občinskih cest sanirajo v razmerju: športnega programa. Projekt je zasnovan predsednik odbora predlagal občinskemu 40% investicije prispeva občan, 60% prispeva tako, da bodo lahko športne in igralna svetu sprejem in potrditev. V razpravi so občina. V Breznu je pred sanacijo nujna površina v popoldanskem času na voljo in predstavniki občinske uprave odgovorili na odmera priključka do meje parcele. V na- uporabo občanom za različne športne ak- vprašanja svetnikov o posameznih stroških. daljevanju je občinski svet sprejel sklep o tivnosti in prireditve. Iz predstavitve projekta Nato je bil odlok o zaključnem računu v vrednosti elementov za izračun prometne je bilo razvidno, da bo potrebno za izvedbo celoti potrjen. Svetniki so prejeli Sklep o vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in celovite ureditve prostora porušiti staro žago poslovanju Občine Vitanje v letu 2013, ki ga drugih nepremičnin in o določitvi odstotka ob Hudinji zaradi izgradnje parkirišč, ki so je oblikoval nadzorni odbor in v njem sprejel od povprečne gradbene cene, s katerim se nujna za potrebe šole, cerkve, pokopališča stališče, da je zaključni račun oz. poraba določi korist za stavbno zemljišče in sklep in bodočega igrišča. V razpravi so župan finančnih sredstev Občine Vitanje v letu 2013 o določitvi izhodiščne vrednosti točke za in svetniki oblikovali predlog sklepa, da v skladu s sprejetim proračunom oz. rebalan- izračun nadomestila za uporabo stavbnega občinski svet podpre in sprejme predlagano som proračuna ter v skladu s sprejetimi sklepi zemljišča za leto 2014. Pod točko Vprašanja in projektno ureditev športnega igrišča pri šoli občinskega sveta. pobude so svetniki razpravljali o vzdrževanju vključno s predlogom za rušitev stare žage. V nadaljevanju seje so svetniki sprejeli cest, odmerah le- teh, o delovanju čistilne Direktor Komunale Vitanje je predstavil sklep o imenovanju nepremičnine in opreme, naprave in stroških komunalnih storitev program oskrbe s pitno vodo za obdobje namenjene kulturi - javne kulturne infras- ter o menjavi modemov v širokopasovnem 2014 do 2017, ki so ga svetniki soglasno trukture, ki se nanaša na Ksevt. Občinski omrežju elektronskih komunikacij. potrdili. V razpravi o elaboratu o obliko- svet Občine Vitanje je v letu 2008 sprejel Na prvi redni seji občinskega sveta v letu vanju cene izvajanja storitev obvezne javne sklep o imenovanju nepremičnine in opreme, 2014, ki je bila konec marca, je občinski svet službe oskrbe s pitno vodo v občini Vitanje namenjene kulturi. Sklep je zadeval takratni posebno točko namenil razpravi o dogodkih je župan povedal, da je elaborat nujnost, ki Kulturni dom Vitanje. S projektom Celostna in posledicah februarskega vremenskega jo narekujejo državni predpisi. Vsebino je revitalizacija Kulturnega doma Vitanje v pojava – žleda. Na županovo povabilo se je predstavil direktor Komunale. Predsednik Kulturno središče evropskih vesoljskih teh- seje udeležil predstavnik Elektra Maribor odbora za premoženje je povedal, da je nologij se je stari objekt odstranil, na istem Gorazd Veber. Župan je uvodoma povedal, odbor obravnaval predlog in se strinjal, da mestu pa se je zgradil novi sedanji KSEVT. da je ta obravnava namenjena pogledu v je smiselno cene uravnavati sproti z rastjo S sklepom na tej seji se je novemu objektu bodočnost, predvsem planom za bodoče življenjskih stroškov, da se ne bi ponovno podelil isti status, kot ga je imel stari kulturni investicijske naložbe, in prosil gospoda Ve- zgodilo, kot v preteklosti, ko je bilo zaradi dom, skladno z zakonom o uresničevanju bra za kratek pregled dogajanja. G. Veber je desetletne iste cene nato naenkrat visoko javnega interesa za kulturo. obrazložil obsežnost žledoloma na območju povišanje. Na predlog odbora so svetniki Na predlog komisije za imenovanja, volitve Pohorja in ukrepe za omilitev škode in težav sprejeli predlagani elaborat. in administrativne zadeve so svetniki imeno- na terenu. Zahvalil se je občanom za pomoč Predlog Odloka o spremembah in dopol- vali dosedanjo občinsko volilno komisijo za in potrpežljivost pri čakanju na odpravo težav nitvah odloka o Zazidalnem načrtu Štajnhof naslednje mandatno obdobje štirih let. Letni in navedel načrte za prve sanacije poškodb je predstavil direktor občinske uprave. program športa v Občini Vitanje za leto 2014 daljnovodov in bodoča investicijska vlaganja. Povedal je, da so bili izvedeni vsi potrebni je pred sejo obravnaval odbor za družbene V razpravi je odgovoril na vprašanja svetnik- postopki in upoštevane osebne pobude. Nato zadeve in svet je na njegov predlog LPŠ ov in predsednikov svetov vaških skupnosti. so svetniki odlok soglasno sprejeli. potrdil v predlagani vsebini in obliki. Sledila je predstavitev projekta ureditve Pri obravnavi zaključnega računa za leto športnega igrišča pri šoli s spremljajočimi 2013 je pregled glavnih vsebinskih poudarkov Iz zapisnika sej povzela prostorskimi rešitvami. Projekt sta pred- podala predstavnica skupne občinske uprave Romana Holobar Vzpostavitev veterinarske dežurne službe v Občini Vitanje
Na odboru za kmetijstvo in pospeševanje Gre za določene vrste opravil, ki ne dogovorjenem času veterinar ne more biti razvoja podeželja občine Vitanje je bila zahtevajo posebnih sanitarno higienskih na razpolago. izražena potreba občanov po uvedbi razmer, možno pa bo urediti tudi manjše dežurne veterinarske službe v Vitanju. administrativne zadeve (oddaja potnih OBRATOVANJE DEŽURNE SLUŽBE Na Veterinarski postaji Slovenske Kon- listov...). SE BO PRIČELO 5. MAJA 2014. jice so bili pripravljeni prisluhniti, ugoditi Ker je za zdravljenje živali potreben oz. se prilagoditi potrebam in željam širok izbor zdravil in ker veterinar na Ob tej priložnosti se odbor za kmetijstvo njihovih strank. terenu ne more imeti v avtu celotne palete in pospeševanje razvoja podeželja zahvaljuje Tako smo se z vodstvom KGZ Slovenske zdravil iz lekarne, naprošajo stranke, da KGZ Slov. Konjice- enoti Vitanje in Vet- Konjice dogovorili o uporabi prostora za za dostavo posebnih primerov zdravil v erinarski službi Slov, Konjice za ugoditev te namene. Tako bo Vitanje ta predhodno naročite po telefonu in angažiranje DEŽURSTVO OB DELAVNIKIH OD na Veterinarski postaji Slovenske Konjice. pri uvedbi dežurstva. PONEDELJKA DO PETKA MED 9.15 in 9.30 URO Za delo na območju naše občine je Predsednik odbora za kmetijstvo in V SKLADIŠČNIH PROSTORIH zadolžen en veterinar, zato si v prim- pospeševanje razvoja podeželja Milan ZADRUŽNE TRGOVINE V VITANJU . eru nujne intervencije na našem terenu Hrovat pridržujejo pravico, da sporočijo, da ob 6 Vitanjčan občina danes in jutri
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu – UPB (Uradni list RS, št. 45/08), Odloka o proračunu občine Vitanje za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 54/2013) in Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči v Občini Vitanje (Uradni list RS, št. 70/07) Občina Vitanje objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje naložb v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo na območju občine Vitanje v letu 2014
1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN RAZPISANA SREDSTVA 5. BRUTO INTENZIVNOST POMOČI Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sred- Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog, prispelih na jav- stev za sofinanciranje naložb v kmetijska gospodarstva za primarno ni razpis, ter glede na razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša največ proizvodnjo v občini Vitanje v letu 2014 po shemi državnih pomoči v do 20 % upravičenih stroškov. Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in Uredbo EUR, najvišji pa 1.750,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo v letu 2014. komisije (ES) št. 1998/2006. V proračunu Občine Vitanje so za sofinanciranje naložb v kmetij- 6. POTREBNA DOKUMENTACIJA ska gospodarstva za primarno proizvodnjo zagotovljena sredstva v Prosilec zaprosi za pomoč na vlogi (obrazcu), ki jo lahko dobi v času višini 14.000 EUR. uradnih ur na Občini Vitanje, Grajski trg 1, Vitanje, in na spletni strani Občine Vitanje, http://www.vitanje.si/, pod rubriko AKTUALNO, RAZPISI. 2. UPRAVIČENCI Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača. Dokazila, ki so dostopna v Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki se uvrščajo med majhna in uradnih evidencah, prosilec lahko sam predloži vlogi, v kolikor pa tega ne srednje velika podjetja, se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisana želi, mora predložiti pisne izjave za posamezna dokazila, da za potrebe v register kmetijskih gospodarstev, imajo stalno bivališče oziroma sedež tega javnega razpisa dovoljuje Občini Vitanje pridobitev podatkov iz urad- v občini Vitanje ali imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča, v katera nih evidenc. vlagajo, ležijo na območju občine Vitanje in da v letu 2013 niso prejela sofinanciranja katerekoli naložbe iz občinskega proračuna. Za obravnavo vloge so poleg pravilno izpolnjenega obrazca potrebna naslednja dokazila in dokumentacija: izdelan načrt izvedbe projekta s 3. SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI popisom del, opreme in tehnologije, ki ga za obsežne projekte pripravi • Vloga mora biti predložena v skladu z zahtevami tega razpisa in za to pristojna strokovna institucija, ponudba oziroma predračun za prijavnega obrazca. nameravano naložbo, študijo ali projektno dokumentacijo, v primeru • Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso planiranja kmetijskih površin: kopijo katastrskega načrta in program del podjetja v težavah. s predračunom, ki ga pripravi pristojna strokovna služba (npr. kmetijsko • Pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči doseči nove svetovalna služba), v primeru naložb, povezanih z graditvijo objektov: uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega ustrezna prostorska dokumentacija (gradbeno dovoljenje, če je to potrebno počutja živali, da se omogoči zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti. glede na vrsto investicije), v primeru urejanja pašnikov, kmetijskih zemljišč • Pomoč se ne odobri za preproste naložbe za nadomestitev in za in dostopov: kopija katastrskega načrta in program del, zemljiškoknjižni rabljene proizvode. izpisek oz. drugo veljavno dokazilo o lastništvu oz. zakupu zemljišča, na • Gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi katerem se bo izvajala investicija. predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja. 7. OBRAVNAVANJE VLOG • Investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev. • Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen kot ga Župan Občine Vitanje imenuje komisijo za izvedbo razpisa, ki bo navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem ukrepu, že prejel prispele vloge obravnavala in odločila o posamezni vlogi. Komisija tudi javna sredstva RS ali sredstva EU. pripravi predlog upravičencev, ki ga potrdi župan. O dodelitvi sredstev • Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu upravičencu upravičencu po tem razpisu se izda odločba. ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh Odpiranje vlog ne bo javno. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno proračunskih let iz nacionalnih in lokalnih virov. obveščeni v roku 10 dni od potrditve predloga upravičencev. Z upravičenci bodo sklenjene pogodbe, kjer bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja 4. UPRAVIČENI STROŠKI sredstev. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona Upravičeni stroški so stroški za izvedene aktivnosti (brez DDV) za ukrepe o splošnem upravnem postopku. Naložbe v kmetijska gospodarstva, nastali po prejemu odločbe in podpisu pogodbe, do največ 8.750,00 EUR (brez DDV). Računi z datumom pred 8. NAČIN IN ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG podpisom pogodbe in računi, izdani po 15. 9. 2014, se ne bodo upoštevali Rok za dostavo vloge je 6. 5. 2014 do 12.00 ure. Vloge morajo biti oddane kot upravičen strošek. v zaprti kuverti s priloženo zahtevano dokumentacijo na Občino Vitanje, Vrste naložb: Grajski trg 1, Vitanje ali pa poslane priporočeno po pošti z dospelostjo v a) izgradnja ali izboljšanje nepremičnin, infrastrukture in pripadajoče predpisanem roku na naslov: Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 Vitanje, v opreme za kmetijsko proizvodnjo: nakup in menjava kritine, prehod na kuvertah, opremljenih z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »Ne prosto rejo in teletom primerno rejo, adaptacija hleva in skladišča za krmo, odpiraj – razpis kmetijstvo 2014«. adaptacija objektov mlekovoda in pripadajoče opreme za molžo; b) nakup kmetijske mehanizacije in računalniške programske opreme; 9. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO PREDLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO c) postavitev rastlinjakov: nakup rastlinjaka in postavitev rastlinjaka; DOKUMENTACIJO d) postavitve pašnika in obore za nadzorovano pašo domačih živali in Brezplačna razpisna dokumentacija je na voljo na Občini Vitanje, Grajski gojene divjadi: nakup in postavitev ograje; trg 1, Vitanje od dneva te objave do izteka prijavnega roka in dosegljiva e) planiranje kmetijskih površin: izvedba zemeljskih del; na spletni strani Občine Vitanje (www.vitanje.si) pod rubriko AKTUALNO, f) urejanje, obnova in izgradnja poljskih poti, ki jih uporablja izključno eno RAZPISI. kmetijsko gospodarstvo: nakup in dostava materiala in izvedba zemeljskih Dodatne informacije lahko dobite na tel. (03) 757 43 57 – Romana del; Holobar. g) splošni stroški, povezani s pripravo in z izvedbo projektov, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakup Slavko VETRIH patentov in licenc. Župan Občine Vitanje
Vitanjčan 7 občina danes in jutri
Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Ur. list RS št. 22/98 in 27/02 – Odl. US, 97/01 – ZSDP, 15/03 - ZOPA) in v skladu z usmeritvami Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Ur. list RS št. 24/00 in 31/00), na podlagi 8. člena Pravilnika o pripravi, izvajanju in sofinanciranju letnih progra- mov športa v Občini Vitanje (Ur. list RS št. 92/03 in 26/12) in 16. člena Statuta Občine Vitanje (UPB1)(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/2012) je občinski svet na svoji 22. seji občinskega sveta dne 27.3.2014 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI VITANJE ZA LETO 2014
I. Na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira sistemih panožnih športnih zvez do naslova Letni program športa v Občini Vitanje za leto kader za izvedbo 80-urnega programa na skupino z državnega prvaka. 2014 opredeljuje vsebino programov športa, ki se največ 10 otroki in objekt. Na lokalni ravni se izvajajo Na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira izvajajo v skladu z Nacionalnim programom športa programi prilagajanja otrok s posebnimi potrebami najemnina objekta za 320 ur programa. v RS in se sofinancirajo iz občinskega proračuna. na vodo, programi jahanja za otroke s posebnimi 4. Šport invalidov Izvajalci programov bodo izbrani z javnim razpisom potrebami, programi iger z žogo in drugi podobni Programi za invalide z namenom ohranjanja gibalnih po določbah pravilnika o pripravi, izvajanju in programi. sposobnosti, zdravja, revitalizacije, razvedrila in sofinanciranju letnih programov športa v občini. - Interesna športna vzgoja mladine tekmovanj invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo Interesna športna vzgoja mladine je dejavnost s športom. Na ravni lokalne skupnosti se lahko II. mladih od 15. do 20. leta starosti, ki se prostovoljno sofinancirajo 80-urni programi na skupino z največ Programi športa v občini Vitanje v letu 2014 obsegajo vključujejo v športne programe, katerih namen je 10 invalidi, sofinancira pa se uporaba objekta in naslednje vsebine: izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizične strokovni kader. 1. Športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih 5. Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega vplivov sodobnega življenja, preprečevanje zdravju strokovnih kadrov v športu izobraževalnega programa: škodljivih razvad in zadovoljevanje človekove Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira - Interesna športna vzgoja predšolskih potrebe po igri in tekmovalnosti. izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje otrok Na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira: strokovnih kadrov: a) Program »Naučimo se plavati«. Lokalna skupnost strokovni kader za 80-urne programe na skupino z - izobraževanje in usposabljanje lahko sofinancira 10-urni program za skupino do 20 največ 20 mladimi, objekt. strokovnih kadrov športnih društev, otrok, najem objekta, strokovni kader in prevoz. - Športna vzgoja mladine, usmerjene v - izpopolnjevanje planinskih vodnikov in b) Program športne vzgoje za razvoj gibalnih kakovostni in vrhunski šport markacistov. sposobnosti otrok, ustvarjalnosti in razvoja Programi zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, 6. Velike mednarodne, državne, medobčinske in osebnosti. Lokalna skupnost lahko sofinancira: ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, občinske športne prireditve propagandno gradivo, strokovni kader, najem do 60 primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem Lokalna skupnost lahko sofinancira materialne ur objekta na skupino z največ 20 otroki. merilu. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti stroške športnih prireditev, ki jih opredeljuje 52. - Interesna športna vzgoja šoloobveznih športne zvrsti: od 400 do 1100 ur. Programi so lahko člen zakona o športu, medobčinske in občinske otrok razdeljeni v tri stopnje: prireditve, ki imajo namen pospeševanja motivacije Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je a) mlajši mladinci in mladinke, za šport, športno aktivnost in imajo promocijski dejavnost otrok od 6. do 15. leta starosti, ki so b) starejši mladinci in mladinke, učinek za šport, gospodarstvo in turizem, raznih c) kadeti in kadetinje. prostovoljno vključeni v športne programe zunaj športnih šolskih tekmovanj. Na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira: obveznega izobraževalnega programa. Občina lahko sofinancira plačilo sodnikov, Na ravni lokalne skupnosti se lahko izvajajo tečaji objekt, strokovni kader in tekmovanja v tekmovalnih rekvizitov in pokalov za izvedbo večjih občinskih in plavanja za neplavalce, tečaji smučanja in programi: sistemih panožnih športnih zvez. Dodatno se medobčinskih tekmovanj in prireditev. Zlati sonček, Krpan, nogomet, košarka, odbojka, sofinancira vključevanje oseb s posebnimi Občina lahko sofinancira posamezne rekreativne atletika za skladen razvoj gibalnih sposobnosti otrok potrebami. prireditve društev, ki jih bodo organizirala za širšo in mladostnikov. - Športna vzgoja mladine s posebnimi javnost. Na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira: potrebami Občina lahko sofinancira tudi udeležbo ekip in propagandno gradivo, organizacijo in izvedbo Ustrezna skrb za vključevanje mladine od 15. do programov in udeležbo na občinskih, regijskih in 20. leta starosti s posebnimi potrebami v vsakdanje predstavnikov društev in rekreativnih skupin na državnih prvenstvih (šolska športna tekmovanja v življenje. Na ravni lokalne skupnosti se lahko tekmovanjih in športno rekreativnih srečanjih izven košarki, nogometu, odbojki, atletiki) . sofinancirajo programi športne vadbe, tekmovanj občinskih meja. - Športna vzgoja otrok, usmerjenih v in tečajev in posebni programi za posamezne vrste 7. Informacijski sistem na področju športa kakovostni in vrhunski šport primanjkljajev oziroma ovir v obsegu strokovnega Informacijski sistem vsebuje podatke s področja V programe se vključujejo otroci od 6. do 11. leta in od kadra za 80-urni program na skupino z največ 10 organiziranosti športa, športnih objektov 11. do 15. leta starosti, ki imajo interes, sposobnosti, mladimi in objekt. financiranja športa in športnih programov ter ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, 2. Športna rekreacija razvide, ki so določeni z zakonom o športu. Na ravni da bi lahko postali vrhunski športniki. Izvajalci Občina lahko sofinancira do 80-urne programe lokalne skupnosti se lahko sofinancirajo in izvajajo teh programov morajo izpolnjevati prostorske, športne vadbe na skupine z največ 20 člani v različnih programi izdelave informacijskih baz za potrebe kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo športnih panogah, in sicer v obsegu sofinanciranja lokalne skupnosti in nakup tehnologije. programov, ki jih določi nacionalna panožna športna najemnine telovadnice osnovne šole Vitanje za: 8. Delovanje društev in športnih zvez na ravni zveza, v dogovoru z Ministrstvom za šolstvo in šport košarka člani, košarka veterani, nogomet člani, lokalne skupnosti in Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem nogomet veterani, mali nogomet člani, mali nogomet Športna društva kot osnovne športne organizacije športnih zvez. Programi so lahko razdeljeni v tri veterani, odbojka članice, odbojka veterani, odbojka se na lokalni ravni lahko združujejo v športne stopnje: družinska rekreacija, joga – aerobika in drugo. zveze. Društva in zveze za svoje osnovno delovanje a) cicibani, cicibanke, Za socialno in zdravstveno ogrožene ter občane, potrebujejo sredstva za kritje osnovnih materialnih b) mlajši dečki in deklice, starejše od 65 let, se lahko sofinancira tudi strokovni stroškov in plače zaposlenih, ki se lahko sofinancirajo c) starejši dečki in deklice. kader. iz proračuna lokalne skupnosti. Na ravni lokalne skupnosti se lahko sofinancira: 3. Kakovostni šport 9. Investicijsko vzdrževanje objektov: Lokalna objekt, strokovni kader, materialni stroški programa, Priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, skupnost lahko sofinancira investicijsko vzdrževanje meritve in spremljanje treniranosti, nezgodno registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih športnih objektov. Občina lahko sofinancira zavarovanje in tekmovanja v tekmovalnih sistemih strokovnih, organizacijskih in materialnih pogojev investicijsko vzdrževalne posege v telovadnici pri panožnih športnih zvez. Dodatno se sofinancira za vključitev v program vrhunskega športa, in ki jih osnovni šoli in na zunanjih športnih objektih v lasti vključevanje oseb s posebnimi potrebami. program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa Občine. - Športna vzgoja oseb s posebnimi pomemben dejavnik razvoja športa. V okviru teh Slavko VETRIH potrebami programov gre za nastope v uradnih tekmovalnih ŽUPAN
8 Vitanjčan občina danes in jutri
Na podlagi Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98, 97/2001- Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa Na podlagi Zakona o javnih financah ZJF – UPB4 (Ur.l. ZSDP, 27/2002 Odl.US, 110/2002-ZGO-1, 15/2003-ZOPA), za kulturo (ZUJIK-UPB1)(Ur.l.RS, št. 77/07, 56/08, RS, št. 11/2011), Pravilnika o postopkih za izvrševanje Pravilnika o pripravi, izvajanju in sofinanciranju progra- 94/09-Odl.US, 4/09, 20/11, 100/11 Odl. US), in proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. mov športa v občini Vitanje (Ur. l. RS, št. 92/03, 68/06 Pravilnika o sofinanciranju programov na področju 50/2007) in Pravilnika o sofinanciranju programov in 26/12) in Letnega programa športa v občini Vitanje v ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Vitanje (Ur. ostalih društev in organizacij v občini Vitanje (Ur. l. RS, letu 2014 objavljam l. RS, št. 38/05 in 16/08) objavljamo št. 38/05 in 16/08) objavljamo javni razpis za sofinanciranje letnega javni razpis za sofinanciranje programov programa športa javni razpis za zbiranje ponudb in ostalih društev in organizacij v občini v občini Vitanje v letu 2014. sofinanciranje kulturnih programov in Vitanje v letu 2014 dejavnosti v letu 2014 1. Naročnik je Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 Vitanje. je Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 Vitanje. 1. Naročnik 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov 1. Naročnik je Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov tistih društev in organizacij v letu 2014, ki niso registrirana Vitanje. iz nacionalnega programa športa, predvsem pa: kot kulturna oz. športna in izvajajo programe v občini oz. 2. Predmet javnega razpisa so ljubiteljski kulturni - interesna športna vzgoja predšolskih otrok, za občane občine Vitanje z naslednjimi vsebinami: programi in dejavnosti v občini Vitanje v letu 2014. - interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, - dejavnost registriranih društev in organizacij ter nji- Sofinancirale se bodo naslednje vsebine: - interesna športna vzgoja mladine, hovih sekcij, ki imajo pomen za občane občine Vitanje, - dejavnost registriranih kulturnih društev in kulturna - športna rekreacija, - prireditve in projekte, ki so v interesu občine. dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti - druge dejavnosti, kot so: izobraževanje in šolanje stro- 3. Razpisni pogoji: registrirano tudi kulturno dejavnost, kovnih kadrov, velike medobčinske in občinske športne Na javni razpis se lahko prijavijo izvajalci programov, ki - kulturne prireditve in projekti, ki so v interesu prireditve in delovanje športnih društev v skladu z Letnim izpolnjujejo naslednje pogoje: občine. programom športa v občini Vitanje v letu 2014. - da imajo sedež v občini Vitanje ali da izvajajo programe 3. Razpisni pogoji: 3. Razpisni pogoji: za občane občine Vitanje, Na javni razpis se lahko prijavijo izvajalci programov, Na javni razpis se lahko prijavijo izvajalci programov, ki - da so registrirani za izvajanje programov, s katerimi ki izpolnjujejo pogoje: izpolnjujejo pogoje: kandidirajo za sofinanciranje, - da imajo sedež v občini Vitanje, - da imajo sedež v občini Vitanje, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske - da so registrirani za izvajanje programov na pod- - da izvajajo program, ki ga ne izvaja noben izvajalec in organizacijske pogoje za izvajanje predlaganih aktivnosti, ročju kulture, s sedežem v občini, če nimajo registriranega sedeža v - da redno izvajajo svojo dejavnost, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kad- občini Vitanje, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo doku- rovske in organizacijske pogoje za izvajanje kulturnih - da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje mentacijo, kot to določa zakonodaja, dejavnosti, za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da imajo v članstvu občane občine Vitanje. - da redno izvajajo svojo dejavnost, - da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo, Programi bodo sofinancirani v skladu s pogoji in merili - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo doku- - da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev in mentacijo, kot to določa zakon o društvih. (za društva in zveze), organizacij v občini Vitanje (Ur. l. RS, št. 38/05 in 16/08). Programi bodo sofinancirani v skladu s pogoji in - da so registrirani najmanj eno leto. Društva in organizacije, ki niso oddala poročila o porabi merili Pravilnika o sofinanciranju programov na Programi bodo sofinancirani v skladu s pogoji in merili v lanskem letu prejetih sredstev iz občinskega proračuna, področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v občini Pravilnika o pripravi, izvajanju in sofinanciranju letnih niso upravičena do razpisanih sredstev v letu 2014. Vitanje (Ur. l. RS, št. 38/05 in 16/08). programov športa v občini Vitanje (Ur. l. RS, št. 92/03, Rednih in vnaprej znanih programov društev in organi- Društva in organizacije, ki niso oddala poročila o zacij, ki ne bodo kandidirali z vlogo na ta razpis, Občina 68/06 in 26/12). porabi v lanskem letu prejetih sredstev iz občinskega Društva in organizacije, ki niso oddala poročila o porabi Vitanje v letu 2014 ne bo sofinancirala. proračuna, niso upravičena do razpisanih sredstev Programov društev in organizacij, ki nimajo aktivnih v lanskem letu prejetih sredstev iz občinskega proračuna, v letu 2014. niso upravičena do razpisanih sredstev v letu 2014. članov iz občine Vitanje, občina po tem razpisu ne bo Rednih in vnaprej znanih programov društev in or- sofinancirala. Rednih in vnaprej znanih programov društev in organi- ganizacij, ki ne bodo kandidirali z vlogo na ta razpis, zacij, ki ne bodo kandidirala z vlogo na ta razpis, Občina 4. Okvirna višina razpoložljivih sredstev: Občina Vitanje v letu 2014 ne bo sofinancirala. - za področje turizma: 9.000 € Vitanje v letu 2014 ne bo sofinancirala. Programov društev in organizacij, ki nimajo aktivnih - za programe ostalih društev in organizacij s sedežem Programov društev in organizacij, ki nimajo aktivnih članov iz občine Vitanje, občina po tem razpisu ne v občini Vitanje: 5.000 € članov iz občine Vitanje, občina po tem razpisu ne bo bo sofinancirala. - za programe ostalih društev in organizacij, ki izvajajo sofinancirala. 4. Višina razpoložljivih sredstev: 5.000 €. programe tudi za občane občine Vitanje in imajo sedež 4. Višina razpoložljivih sredstev: 11.800 €. 5. Način prijave in rok za prijavo: izven občinskih meja: 1.000 €. 5. Način prijave in rok za prijavo: Prijavo naj ponudniki oddajo na razpisnih obrazcih, 5. Način prijave in rok za prijavo: Prijavo naj ponudniki Prijavo naj ponudniki oddajo na razpisnih obrazcih, ki ki jih lahko dvignejo v tajništvu občine ali na spletni oddajo na razpisnih obrazcih, ki jih lahko dvignejo v taj- jih lahko dvignejo v tajništvu občine ali na spletni strani strani www.vitanje.si v rubriki AKTUALNO, RAZPISI. ništvu občine ali na spletni strani www.vitanje.si v rubriki www.vitanje.si v rubriki AKTUALNO, RAZPISI. Vse Vse dodatne informacije in pojasnila lahko dobijo na AKTUALNO, RAZPISI. Vse dodatne informacije in pojasnila dodatne informacije in pojasnila lahko dobijo na Občini občini pri Romani Holobar osebno, po telefonu (03) lahko dobijo na občini Vitanje pri Romani Holobar osebno, Vitanje pri Romani Holobar osebno, po telefonu (03) 757 757 43 57 ali elektronski pošti »romana.holobar@ po telefonu (03) 757 43 57 ali elektronski pošti »romana. 43 57 ali elektronski pošti »[email protected]«. vitanje.si«. [email protected]«. Ponudbe naj ponudniki oddajo osebno ali po pošti na Ponudbe naj ponudniki oddajo osebno ali po pošti Ponudbe naj ponudniki oddajo osebno ali po pošti na naslov: Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 Vitanje. Na na naslov: Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 Vitanje. naslov: Občina Vitanje, Grajski trg 1, 3205 Vitanje. Na ovojnici naj bo vidno napisano: »NE ODPIRAJ – RAZPIS Na ovojnici naj bo vidno napisano: »NE ODPIRAJ – ovojnici naj bo vidno napisano: »NE ODPIRAJ – RAZPIS ŠPORT 2014«. Upoštevane bodo le popolne ponudbe na RAZPIS KULTURA 2014«. Upoštevane bodo le popolne OSTALI 2014«. Upoštevane bodo le popolne ponudbe na originalnih obrazcih, ki bodo prispele na sedež občine ponudbe na originalnih obrazcih, ki bodo prispele na originalnih obrazcih, ki bodo prispele na sedež občine najkasneje do petka, 9. maja 2014, do 12.00 ure ne glede sedež občine najkasneje do petka, 9. maja 2014, do najkasneje do petka, 9. maja 2014, do 12.00 ure ne glede na vrsto dospetja. 12.00 ure ne glede na vrsto dospetja. na vrsto dospetja. Ponudniki bodo o izidu obveščeni najkasneje 8 dni po Ponudniki bodo o izidu obveščeni najkasneje 8 dni Ponudniki bodo o izidu obveščeni najkasneje 8 dni po ovrednotenju programov. po ovrednotenju programov. ovrednotenju programov. Slavko VETRIH, ŽUPAN Slavko VETRIH, ŽUPAN Slavko VETRIH, ŽUPAN Vitanjčan 9 občina danes in jutri
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Vitanje za leto 2014 (Uradno glasilo Na podlagi 27. člena Statuta Občine slovenskih občin, št. 54/2013) in Pravilnika o dodelitvi proračunskih sredstev za Vitanje (UPB1) (Uradno glasilo slovenskih namen pokroviteljstva v občini Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/2013) občin, štev. 20/2012 ), in 14. člena Odloka Občina Vitanje objavlja o priznanjih in nagradah Občine Vitanje (Ur. l. RS, št. 23/97) Komisija za nagrade Prvi javni poziv za dodelitev proračunskih sredstev in priznanja Občine Vitanje objavlja za namen pokroviteljstva v občini Vitanje v letu 2014 1. Predmet poziva mednarodno udeležbo ali z velikim promoci- Razpis za nagrade in Predmet poziva je sofinanciranje pokro- jskim učinkom, ki trajajo dalj časa, priznanja Občine Vitanje viteljstva v Občini Vitanje v prvem polletju 2014. 500 evrov za sofinanciranje večjih prireditev in dejavnosti, ki so postale že tradicionalne in za leto 2014. 2. Pogoji za sodelovanje na javnem pozivu so za občino večjega pomena, z medregijsko in Upravičenci: mednarodno udeležbo, z velikim promocijskim 1. pravne osebe s stalnim prebivališčem ozi- Priznanja Občine Vitanje so: roma sedežem v občini, učinkom, ki trajajo dalj časa, 600 evrov ali več za sofinanciranje prireditev Naziv častnega občana Občine Vitanje, pravne osebe s stalnim prebivališčem ozi- Priznanje Občine Vitanje – Zlati grb roma sedežem v drugi občini, če prireditev ali in dejavnosti po posebni odločitvi župana z ustrezno utemeljitvijo. Občine Vitanje, dejavnost organizirajo na območju občine, Priznanje Občine Vitanje z denarno pravne osebe s stalnim prebivališčem 4. Okvirna višina sredstev nagrado. oziroma sedežem v drugi občini, če je njihova Razpisanih sredstev za sofinanciranje pokro- 1. a prireditev ali dejavnost, ki je organizirana izven viteljstva v Občini Vitanje za prvo polletje 2014 Naziv ČASTNI OBČAN OBČINE VI- občine, pomembna za občino. je 1.000 EUR (proračunska postavka 18014). TANJE se podeli posamezniku za izjemen Občina Vitanje prevzema pokroviteljstvo nad 5. Vsebina prijave prispevek na različnih področjih življenja prireditvami, ki : Za dodelitev proračunskih sredstev po in dela, ki ima trajen pomen za razvoj, imajo prepoznavno vsebino in značaj, tem pravilniku prosilci oddajo vlogo, v kateri ugled in promocijo Občine Vitanje. utrjujejo in promovirajo pozitivne vrednote natančno opišejo prijavljeno prireditev, čas 1. b (demokratične vrednote, človekove pravice in in kraj izvajanja, organizatorje in sodelujoče, ZLATI GRB OBČINE VITANJE je najvišje druga temeljna načela, zapisana v statutu občine program, soglasja, če so potrebna, predvideno priznanje Občine Vitanje. Podeljuje se: in Ustavi Republike Slovenije), število obiskovalcev te prireditve, medregijsko posamezniku za življenjsko delo, promovirajo občino oziroma širijo njene ali mednarodno udeležbo obiskovalcev, nasto- večletne uspehe ali enkratne izjemne razvojne potenciale, pajočih, če je predvidena. dosežke trajnejšega pomena; so odprtega značaja, dostopne širšemu krogu Če vloga ob vložitvi ne vsebuje vseh skupinam občanov, društvom in ljudi in pretežno brezplačne za obiskovalce, elementov in informacij za ovrednotenje, se pro- drugim pravnim osebam za večletne bodo izvedene v tekočem proračunskem letu, silca pozove, naj vlogo v roku 15 dni dopolni. Če uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo imajo ob prijavi jasno in pregledno finančno tega ne stori oziroma kljub dopolnitvi ne poda ugled Občine Vitanje na gospodarskem, konstrukcijo prihodkov in odhodkov in zago- zahtevanih podatkov, se vloga s sklepom zavrže. družbenem ali drugih področjih življenja tovljene vire financiranja, Vloge pošljite na naslov: Občina Vitanje, in dela. so neposredno vezana na medregijsko in Grajski trg 1, 3205 Vitanje ali oddajte v tajništvu 1. c mednarodno sodelovanje, Občine Vitanje. Priznanje Občine Vitanje z denarno jih organizirajo mladi ali so namenjene nagrado se podeli posameznikom, skupini mladim, 6. Rok za oddajo prijav posameznikov, društvom ter drugim or- so neposredno vezana na gostovanje skupin Rok za oddajo prijav je 30. 5. 2014 do 12.00 ganizacijam ali skupnostim za enkratne iz tujine ter na dejavnost zdomskih društev, ure. izjemne dosežke in kot spodbuda za so neposredno namenjena plačilu stroškov 7. Izid javnega poziva nadaljnje strokovno delo in aktivnosti na sprejema in pogostitve ob pomembnejših ju- Vse popolne vloge obravnava Komisija za posameznih področjih življenja in dela. bilejih, obiskih in drugih priložnostih oziroma dodeljevanje proračunskih sredstev za namen pomoč pri tem. pokroviteljstva v občini. 2. Predlog oz. pobuda mora vsebovati: Sredstva, dodeljena na podlagi tega pravilni- Komisija bo pri odločanju o oblikovanju osebne podatke predlaganega občana ka, niso namenjena aktivnostim političnih predloga dodelitve proračunskih sredstev posa- oz. organizacije ter stalno prebivališče strank ter komercialnim in profitnim organi- meznim prijaviteljem upoštevala merila: oz. sedež, zacijam. kakovost, možnost izvedbe in dostopnost prireditve oz. dejavnosti, vrsto priznanja, za katero se daje pred- 3. Višina dodeljenih sredstev pomembnost prireditve za občino in za log, z utemeljitvijo, Upravičencem se lahko dodelijo finančna podatke pobudnika oz. predlagatelja družbeno življenje občanov, sredstva največ do: pobude za dodelitev priznanj oz. nagrad. pričakovano udeležbo ter sorazmernost sofi- 50 evrov za sofinanciranje manjših prireditev nanciranja podobnih prireditev ali dejavnosti, in dejavnosti, Rok za oddajo pobud je do vključno preglednost, ekonomičnost in izvedljivost 100 evrov za sofinanciranje večjih prireditev ponedeljka, 26. 5. 2014, do 14.00 ure v finančne konstrukcije. in dejavnosti, sprejemno pisarno občine Vitanje ne Z izbranimi prosilci bodo podpisane po - 200 evrov za sofinanciranje večjih prireditev glede na vrsto dospetja. godbe. in dejavnosti, ki so postale že tradicionalne in Pobude pošljite na naslov: so za občino večjega pomena, 8. Informacije OBČINA VITANJE, Komisija za nagrade 300 evrov za sofinanciranje prireditev in Prvi javni poziv je objavljen tudi na spletni st- in priznanja, Grajski trg 1, 3205 Vitanje, dejavnosti z medregijsko in mednarodno rani Občine Vitanje. Vse dodatne informacije glede s pripisom „NE ODPIRAJ - RAZPIS ZA udeležbo, javnega poziva lahko zainteresirani dobijo na naslovu NAGRADE IN PRIZNANJA 2014“ 400 evrov za sofinanciranje večjih prireditev Občina Vitanje, tel. 757 43 57 (Romana Holobar) ali in dejavnosti, ki so postale že tradicionalne in elektronski pošti: [email protected]. PREDSEDNIK KOMISIJE so za občino večjega pomena, z medregijsko in Slavko VETRIH, ŽUPAN Andrej POKLIČ
10 Vitanjčan društva in aktivnosti Uskladitev cen oskrbe s pitno vodo Uredba o metodologiji za oblikovanje cen UČINEK POVIŠANJA CEN ZA UPORABNIKE storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih Pri mesečni porabi 15 m3 za 4-člansko družino in velikosti vodomera DN20 služb varstva okolja (Ul. RS, št. 87/2012), ki velja od 1.1.2013, določa metodologijo za oblikovanje OBSTOJEČA CENA NOVA CENA cen storitev obveznih občinskih gospodarskih STORITEV EM KOL. CENA ZNESEK CENA ZNESEK (brez DDV) javnih služb. Prav tako določa, da morajo biti (brez DDV) postavke na računu razčlenjene v skladu z OMREŽNINA MES. 1 2,00 2,00 3,8284 3,8284 navedeno metodologijo. Izvajalce javnih služb VODARINA M3 15 0,36 5,40 0,4832 7,248 in pristojne občinske organe navedena uredba zavezuje, da prilagodijo cene najkasneje do VZDR. PRIKLJUČKA MES. 1 1,50 1,50 0,0000 0,0000 31. marca 2014. Zaradi tega smo morali tudi v IN ŠTEVNINA našem podjetju pripraviti elaborat s preračuni VODNA POVRAČILA M3 15 0,06 0,90 0,0000 0,0000 cen in jih predložiti v potrditev občinskemu SKUPAJ BREZ DDV 9,80 11,0764 svetu Občine. Z novo metodologijo se vzpostav- SKUPAJ Z DDV 10,731 12,1286 lja podoben način obračunavanja komunalnih storitev kot v energetskih dejavnostih (elektrika, Nova cena (brez ddv) se poveča za 1,2764 EUR za štiričlansko družino za porabo 15 m3. plin…). Cene so sestavljene iz spremenljivega Nova cena (z ddv) se poveča za 1,3976EUR za štiričlansko družino s porabo 15 m3. dela (cene storitev), ki se zaračuna glede na Vodna povračila so po novem zajeta v ceni vodarine. porabo, in stalnega dela (omrežnine oziroma Vzdrževanje priključka in števnina sta zajeta v omrežnini. stroškov javne infrastrukture), ki se zaračuna neodvisno od porabe, glede na priključno moč PRIMERJAVA CEN Z DRUGIMI OBČINAMI (npr. velikost vodomera). Cene so oblikovane na podlagi pričakovanih stroškov prihodnjega Primerjava cen za vodarino pri velikosti števca DN 20 pri mesečni porabi 4-članske družine obračunskega obdobja oz. na podlagi stroškov iz KOMUNALA preteklega leta. Oblikovane so torej predračunske VITANJE cene posameznih storitev. Izvajalci gospodarskih REŽIJ. OBSTOJEČA NOVA JKP SLOV. JKP javnih služb so zavezani, da enkrat letno prever- STORITEV EM KOL. OBRAT CENA CENA KONJICE ŠENTJUR jajo skladnost predračunskih cen z dejanskimi. V ZREČE primeru previsokih odstopanj (več kot 10 %) so OMREŽNINA MES. 1 2,00 3,8284 4,3410 4,7738 6,6518 dolžni predložiti pristojnim občinskim organom VODARINA M3 1 0,36 0,4832 0,7986 0,7761 0,3353 predlog novih predračunskih cen. VZDR. PRIKLJUČKA Cena oskrbe pitne vode je po novem sestav- MES. 1 1,50 0,0000 0,0000 0,0000 0,0000 ljena takole: IN ŠTEVNINA - vodarina (spremenljivi del cene) pokriva VODNA POVRAČILA M3 1 0,06 0,0000 0,0000 0,0000 0,0638 stroške za izvajanje storitev in po novem PRISPEVEK ZA MES 1 / / 0,2211 / / vključuje tudi stroške vodnih povračil (do sedaj INVESTICIJE posebej prikazano na položnici); SKUPAJ BREZ DDV 3,92 4,3116 5,3607 5,5499 7,0509 - omrežnina (stalni, fiksni del cene) pokriva SKUPAJ Z DDV 4,29 4,7212 5,8164 6,0771 7,7207 stroške najemnine za infrastrukturo in nekat- ere druge stroške infrastrukture (zavarovanja, Komunala Vitanje d.o.o odškodnine, plačila za vodno pravico…) in po novem vključuje tudi stroške menjave vodomerov (do sedaj števnina na položnici) in stroške inter- vencijskih posegov na priključkih (lomi, okvare). Sprememba cen najema grobov - grobarine zaradi Vodarina tako od 1. 4. 2014 znaša 0,4832 €/m3, omrežnina za vodomer do vključno DN 20 znaša povišanja DDV 3,8284 €/mesec. Komunala Vitanje obvešča, da se je cena najema grobov - grobarine v letu Povprečno gospodinjstvo, ki na mesec porabi 2014 spremenila za razliko spremembe DDV v letu 2013 (povečanje DDV z 15 m3 vode, bo po novem za oskrbo s pitno vodo 20% na 22%) in ne zaradi povišanja cen najema grobov - grobarine. plačevalo 1,40 € z DDV na mesec več kot do sedaj. Kljub temu pa zagotavljamo še vedno najcenejšo Komunala Vitanje d.o.o oskrbo s pitno vodo s primerljivimi območji. Iz vaške skupnosti Ljubnica Na januarski seji vaške skup- Rebernik, ki naj bi jo dokončno je tekla beseda. Primarni vodi so Še posebej pa je bila na sestanku nosti Ljubnica so govorili o pote- odmerila v tem letu, ko bi naj narejeni, nekaj uporabnikov je omenjena problematika omejitve ku aktivnosti za postavitev napis- se nadaljevali postopki za asfal- na sistem že priklopljenih. Se pa hitrosti. nih tabel. Več kot polovica tabel tiranje. pojavljajo problemi glede poškodo- Na cesti Vravor-Koklič je ome- je pripravljenih za impregnacijo, Spregovorili so tudi o čedalje vanja modemov v času poletnih ne- jitev hitrosti 50 km/h, vendar pripravljen je že les za kozolce, večjem problemu vodo-oskrbe. viht. Tritel kot vzdrževalec omrežja vozniki ne upoštevajo omejitve. tako da bi lahko ob ugodnejšem Potrebno bo narediti projekt pa zahteva plačilo za modeme, Prosimo voznike, da spoštujejo vremenu začeli s postavitvijo. vodo- oskrbe za Ljubnico. Tre- čeprav jih imajo zavarovane. omejitev in s tem poskrbijo za V preteklem letu je občina opra- nutno se iščejo dodatni viri vode. Dogovorili so se tudi glede varnost na tem delu. vila odmero dela ceste Koklič- Tudi o širokopasovnem omrežju postavitve mlaja. Viktor Jager Vitanjčan 11 občina danes in jutri Oskrba Občine Vitanje z električno energijo Februarski žled je povzročil obsežne izpade električne energije. Območje Vitanja je bilo med najbolj prizadetimi, tako glede števila odjemalcev brez oskrbe, kot zaradi trajanja izpadov. Kljub iz- jemnim naporom ekip Elektra Maribor, ki so delale v zelo težkih in nevarnih razmerah, je trajalo več dni, preden je bilo moč ponovno zagotoviti oskrbo, najprej z agregati in kasneje še iz omrežja. Elektro Maribor izraža obžalovanje, da je bila zaradi naravne katastrofe velikih razsežnosti prekinjena oskrba prebivalstva in gospodarstva z električno energijo, in se našim odjemalcem zahvaljuje za razumevanje. Na srednjenapetostnem izvodu Vitanje dolžine 48 km, ki je napajan iz RTP Slovenske Konjice 110 kV / 20 kV Vrednost škode in ki napaja 48 transfor- Stanje v srednjenapeto- matorskih postaj in 1.582 odjemalcev, je v letošnji stnem omrežju Elektra ujmi izpadlo skupno 22 km omrežja, kar pomeni Maribor v ponedeljek, 3. 49 % celotne dolžine izvoda. Škode je bilo za več februarja 2014, med 3:00 kot 46.000 EUR. Tudi na sosednjem srednjenape- in 6:00 tostnem izvodu Zreče 3, dolžine 46 km, ki napaja 45 transformatorskih postaj in 2.027 odjemalcev, je zaradi ujme izpadlo 25 km omrežja, kar pomeni dobro polovico celotne dolžine izvoda. Škode je bilo za skoraj 18.000 EUR Ker je do prekinitev oskrbe v največ primerih prišlo zaradi številnih padcev z žledom preobre- menjenega drevja na srednje in nizkonapetostno omrežje, je ključno vprašanje, kako v prihodnje preprečiti tovrstne poškodbe v takšnem obsegu; vremenske ujme so namreč vedno pogostejše. Če bi želeli preprečiti padce drevja, bi namesto predpisanega nekajmetrskega koridorja potrebovali nekaj desetmetrske goloseke na trasah daljnovodov. Najenostavneje bi bilo namreč preprečiti padce drevja z dovolj širokimi poseki, ki pa bi v odvisnosti od višine bližnjega drevja morali biti večinoma širši od 40 m. To je težko izvedljivo tako iz nara- vovarstvenih kot tehničnih razlogov, ker bi to na celotnem območju EM pomenilo več kot 5.000 ha golosekov oziroma približno 4% gozdnih površin na oskrbnem območju. Druga opcija je kabliranje nadzemnih vodov. Na Zemljevid poškodovanega območja srednjenapetostnega izvoda Vitanje celotnem območju EM bi za kabliranje srednje in nizko napetostnega prostozračnega omrežja potre- bovali več kot 400 milijonov EUR, kar pomeni, da tudi to ni izvedljivo v bistveno manj kot v enem do dveh desetletjih. Zaradi tega strokovnjaki Elektra Maribor pripravl- jajo rešitve, ki vključujejo kombinacijo posekov, kabliranja, namestitve izoliranih vodov in daljinskih stikal ter posekov zlasti na najbolj izpostavljenih od- sekih. Tako so na odseku Slovenske Konjice - Vitanje v naslednjih letih predvidena vlaganja, ki presegajo milijon EUR. Že v letošnjem letu bo Elektro Maribor vložil več kot 250.000 EUR za sanacijo omrežja in zmanjšanju ranljivosti v primeru havarij. Sodelavci Elektra Maribor so zasnovo projektov 27. marca 2014 že predstavili vitanjskemu občinske- mu svetu, 7. aprila 2014 pa je občino Vitanje obiskal Na sestanku na Občini Vitanje – (od leve) Miran Đuran, vodja OE Slovenska Bistrica, mag. predsednik uprave Elektra Maribor s sodelavci in se Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor, Slavko Vetrih, župan Občine Vitanje, mag. Srečko Fijavž, direktor občinske uprave, Zvonko Mezga, izvršni direktor, Elektro Maribor sestal z županom. Predstavniki Elektra Maribor so pojasnili potek oskrbe Občine Vitanje z električno izvedbo projektov. odsekih, kjer je predvideno kabliranje, potekalo energijo in nabor predvidenih investicijskih ukre- Elektro Maribor bo lokalno skupnost tudi v brez zapletov, bo možno storiti več in prej za pov, s katerimi se načrtuje povečanje zanesljivosti prihodnje obveščal o načrtovanih aktivnostih in o zanesljivo oskrbo prebivalstva in gospodarstva oskrbe območja z električno energijo. Na sestanku poteku del. Sodelovanje z lokalno skupnostjo bo z električno energijo. je bilo dogovorjeno medsebojno sodelovanje s ciljem zelo pomembno tudi zaradi umeščanja kablovo- Elektro Maribor d.d. pospešitvi izdelavo projektne dokumentacije in dov v prostoru. Če bo pridobivanje služnosti na Služba za odnose z javnostmi 12 Vitanjčan društva in aktivnosti PGD Vitanje v prvi triadi – delo osvobaja Našemu najstarejšemu članu bili tudi pobudniki, da bi sami Ivanu Podgrajšku še enkrat čes- poskušali zbrati nekaj sredstev. titamo za 90 let. Ivan, naj Vam Tako se je v plan dela za leto 2014 zdravje služi! uvrstila organizacija gasilske Letos smo delo v gasilskem veselice. Potekala bo v okviru društvu pričeli s 137. občnim občinskega praznika 28.6.2014 s zborom; toliko let bo letos avgusta pričetkom ob 20. uri. Zabaval nas štelo naše društvo. Občni zbor je bo ansambel Veseli svatje. Dve najvišji organ naše organizacije, uri prej si bomo lahko ogledali kjer funkcionarja in organi društva tekmovanje članskih ekip v hitri strnejo svoje aktivnosti na papir mokri vaji. Vabljeni ste vsi. Poskr- in jih predstavijo vsemu članstvu. beli bomo, da ne boste žejni ali Članstvo se je strinjalo, da je bilo lačni, pa tudi srečni boste lahko leto 2013 uspešno zaključeno. za drobiž. Dobro si nabrusite pete, Najbolj odmevna in opevana saj nam nobeno vreme ne more tema iz lanskega leta v našem pokvariti veselice. društvu je bila uvrstitev ekipe mla- Čeprav smo na občnem zboru dincev na državno tekmovanje, zaključevali leto 2013, nismo mogli ki bo letos 17. maja v Ormožu. Ta mimo letošnje, zelo odmevne ujme ista ekipa je leta 2010 že tekmo- - žledoloma. Naši operativci so bili vala na državnem tekmovanju in v na terenu od 31.1.2014 do 5.2.2014. konkurenci pionirjev zasedla od- V tem času so opravili skupaj lično tretje mesto v državi. V ekipi 340 prostovoljnih ur in prevozili se nadejajo dobre uvrstitve, saj 465 kilometrov ter odstranili imajo kljub drugi vaji izkušnje s 161 dreves na širšem območju takšnega tekmovanja. Toda otroci občine Vitanje, odstranili veje na z mentorjema Jasmino in Mitjem regionalni in magistralni cesti ter niso prevzetni, saj se zavedajo nudili pomoč Elektru Maribor pri močne konkurence iz vse Slove- napeljavi daljnovodov in Komunali nije. A upanje naj ostane. Zato Vitanje pri odstranjevanju posledic v društvu organiziramo prevoz podrtih dreves na pokopališču. za starše, sorodnike in navijače, Podjetju Kovinar smo radi posodili gasilcev. Na posvetu članic GZS lahko družili, smo stkali dobro vez da bomo spremljali naše junake, opremo za reševanje z višin za je PGD Kamnik predstavilo svojo in še danes ostali v stikih. zanje navijali in lepo prosili teto varovanje po skalnatem terenu, organizacijo zbiranja informacij, Radi bi se vam zahvalili, dragi Športno srečo, da naj ostane z ko so delavci Elektra za podjetje komuniciranje in izdelavo plana občani, posebno gospem Lilijani našimi mladinci. vzpostavljali dovod električne nalog na relaciji CZ-PGD. Izkazala Arcet, Marijani Pesjak, Zinki Tudi v GZ Zreče-Vitanje s pono- energije. se je za odlično in iz nje bi se Tratnik in Nataliji Makovšek ter som pošiljamo ekipo mladincev na Mnogi smo mislili, konec dober, lahko marsikaj naučili. To temo drugim občankam in občanom, ki državno tekmovanje, saj ji bosta vse dobro. Pa ni bilo tako. Lahko bi bi bilo dobro obdelati v naslednjih ste kolegom iz Avstrije nesebično delali družbo ekipi pionirk iz Zreč bilo še hujše! Analize so pokazale, številkah Vitanjčana. pomagali z materialnimi dobrina- in pionirjev s Stranic. Da bo mera da, ne samo v naši občini, tudi Pereča pa ni bila samo organi- mi in jim izkazali gostoljubje, naše polna, na državno tekmovanje drugod, ne znamo organizirati zacija – k temu je pripomogel tudi člane pa razveseljevali z dobrotami teden dni kasneje pošljemo še čla- delitev dela med civilno zaščito in izpad električne energije in celot- ter s spodbudnimi besedami moti- nice B iz Zreč. Tolikšnega uspeha pomožnimi službami, med katere nega komunikacijskega omrežja. virali za delo. Hvala vam, ker vam z regijskih tekmovanj GZ Zreče- spadamo gasilci, v času večjih Bili smo v temi. In pokazala se je je mar za naš trud! Vitanje v svojem 19-letnem obstoju intervencij, kar je žled vsekakor luč, ko so nam prišli na pomoč Za PGD Vitanje še ni zabeležila. Navijamo za vse! bil. V medijih smo poslušali in kolegi iz Avstrije, ki so s 500 kW Snežana Čečko, V PGD Vitanje z vse večjo muko gledali, da so sicer omenjali civilno agregatom napajali center Vitanja. članica UO PGD Vitanje opazujemo, kako se naš gasilski zaščito, pokazali pa so samo delo V kratkem času, kolikor smo se in UO GZ Zreče-Vitanje avto-park stara. Z višjo starostjo prihajajo starostne težave, ki pes- tijo našo avtocisterno AC 24/60 TAM 190. Potrebovala bi novo obleko, saj je ta že obrabljena in tudi srce ji pošteno nagaja. Kako dolgo bo še lahko nosila vodo, je le še vprašanje časa. Denarja za novo vozilo nimamo. Z Občino Vitanje se že od naše 134. obletnice obstoja neuspešno dogovarjamo, toda letos so po- govori postali bolj intenzivni. Na Skupščini GZ Zreče-Vitanje nam je gost iz GZ Laško dal vedeti, da pet let zamude v razvoju ni moč ujeti. S težavami društva so seznan- jeni tudi člani operativci, zato so Vitanjčan 13 društva in aktivnosti Brez elektrike zaradi žledu Zaradi muhaste narave smo Tako smo dobili vsaj informacije zaradi žledu tudi v naši vasi Paka predvsem o elektriki. Poslušali v soboto, 1.2.14, ponoči ostali smo Prvi program radia Slovenija. brez električnega toka. Mi, ki 4.2.14 sem zaradi nekajdne- smo višje, smo imeli to srečo, vnega izpada električnega toka da smo imeli vsaj signal, čeprav dobil od sovaščana pobudo, da slab, na GSM. Tako smo lahko že morda pokličem na Elektro in da v nedeljo povprašali na Elektro, ponudim tudi pomoč naših sovaš- kdaj bo zopet električna energija, čanov. Zato sem zopet poklical na in dobili odgovor, da zaradi žledu Elektro in povprašal, če že vedo, in potrganih električnih vodov pač kdaj dobimo zopet elektriko. ne vedo in da se trudijo s popravi- Odgovor je bil, da se trudijo in da lom omrežja. ne morejo reči, kdaj bo. Povedal Ker elektrike ni bilo še v torek, sem, da so sovaščani pripravlje- sem tudi sam po SMS poslal žu- ni priti z motornimi žagami in panu vprašanje, če ima kakšno ostalim orodjem na pomoč pri že prejšnji dan ponudili pomoč smo šli po vodu in odstranjevali informacijo in če naj objavijo na odstranjevanju podrtih vrhov in bili zavrnjeni s strani Elektra. podrta drevesa, vrhove. radiu Rogla. Dobil sem odgovor, in dreves na električnem vodu. Dobil sem kontaktno številko Prepričan sem, da smo tudi da so objave. Poiskal sem radio Odgovor je bil, da ni potrebno, odgovornega in tako vzpostavil zaradi tega še tisti večer dobili Rogla in ugotovil, da sedaj nima- da bodo to sami uredili. Nato sem stik. Naslednji dan smo se po 8. elektriko. mo več niti radijskega signala. še isti dan popoldan dobil klic iz uri dobili s sovaščani, ki so se res Zato zahvala vam sokrajanom, Da bi dobili kakšno informa- občine, ki se je glasil, da Elektro pozitivno odzvali. Zbralo se nas ki ste se odzvali in prišli pomagat. cijo, smo poiskali radio, ki ima prosi za pomoč sovaščanov, če je kar nekaj čez deset mož in pod Anton Slatinek - svetnik napajanje na baterije ali v avtu. je možna. Povedal sem, da smo vodstvom predstavnika Elektra Občine Vitanje Okrogla obletnica Konjeniško jahalno društvo klub velikim obveznostim udele- ježe konj in vožnje s kočijo. blagoslova in zdravja ter da bi vam prijateljev » Petre« v letu 14 praz- žil, za kar se mu iskreno zahval- Ob velikonočnih praznikih pa pomlad minila v sreči in veselju. nuje 10. obletnico obstoja. Zimo jujemo, prav tako tudi za njegov vsem želimo: obilo pisanih pirhov, Martica Sušec smo preživeli bolj za zapečkom, spodbudni govor. Na občnem ker je bilo takšno vreme, da smo zboru smo sprejeli 5 novih članov pazili na zdravje ljudi in živali. in sicer: Marijano Sojč, Dorotejo Veseli smo, da je naš kočijaž Habjanič, Andrejo Kuzman, Mira Urban vozil zlatoporočenca Pukla in Tairo Ribič. Vsi so lastni- Iršič-Vrhovnikove s kočijo in ki konj. Poleg tega smo pregledali parom konj; zlatoporočencema lanskoletno delo, na katerega smo tudi mi želimo vse najboljše. ponosni, saj nam je vse uspelo. Kljub slabemu vremenu smo se Posebno smo ponosni na nabavo udeležili pohoda Po poteh IVX. 4 svečanih oblek s cilindrom in divizije iz Socke čez Kozjak v klobukom ter na vožnjo s kočijo, Gabrke, kjer smo prenočili in saj smo pri sv. Vidu vozili g. škofa drugi dan krenili čez Osreške peči in g. župana. To nam bo ostalo za na Graško goro – goro jurišev do vedno v zelo lepem spominu, saj kmetije Žlebnik (tam je bil 1945 smo s svojimi drobci daru tudi ustreljen Karel Destovnik KA- konjeniki pripomogli k obnovi na- JUH), kjer je bila proslava v pri- šega sv. Vida. Za letošnje leto pa si sotnosti ministra za obrambo in najbolj želimo, da bi nam uspelo so imeli konjeniki častno stražo. pripraviti 10. galopske dirke v V žledu smo se podali na pohod planjavo in viteško spretnostne Srečanje s Ponikvo v Zreče čez Bukovo goro in zreški igre (5. julija s pričetkom ob 12. grad in preizkusili vse spretnosti uri). Za 1. maj (30. 4. ob 20. uri) V petek, 31. januarja 2014, je telovadnici. Rezultat, ki je v teh ter sposobnosti konjev, ki so v pa bomo kurili velik kres. Tudi 23. bilo že 23. srečanje veteranov srečanjih drugotnega pomena, je takšnem vremenu neizmerno junija bomo kurili kres, tokrat ob v košarki med Vitanjem in Pon- bil 78:54 za Vitanje. pazljivi in pozorni na vsak pok občinskem prazniku Vitanja. V ikvo. Prijatelje s Ponikve smo Za Vitanje so igrali: Franc drevesa. «Kartenšpil» je v januarju juliju se bomo udeležili srečanja sprejeli z vitanjskimi godbeniki Mlinšek 13, Bini Mlinšek 3, odpadel zaradi bolezni glavnega Rakovčanov in žegnanja konj pri pred KSEVTOM. Vsi skupaj smo Gusti Hauptman 2, Naci Plankl organizatorja. Udeleževali smo se sv. Vidu in vse leto pa bomo so- prisostvovali odprtju razstave 3, Gorazd Steble 24, Hrženjak 19, občnih zborov sorodnih društev. delovali na pohodih, prireditvah, vesoljskih oblačil, ki je bila v Boštjan Pavlič 6, Polanec 8, Milan V marcu pa smo imeli tudi mi, žegnanjih in tekmah sorodnih tistem času. Nato pa je Dragan Klemenc, Boštjan Cimperman, tokrat 10. občni zbor, na katerega društev, kjer promoviramo naše Živadinov popeljal veterane Pon- Frenk Težak, Viktor Jager. smo povabili sorodna društva. Vitanje, predvsem KSEVT. Vabl- ikve in Vitanja po Ksevtu. Ekipo je vodil Joško Jurak. Prišli so vsi in tudi naš župan g. jeni na prireditve. Na voljo je lep Ponkolani so bili zelo Sledilo je tradicionalno Slavko Vetrih s soprogo se ga je prostor za piknik z možnostjo navdušeni nad našim KSEVTOM. druženje v gostilni Kuzman. Sledila je košarkarska tekma v Viktor Jager 14 Vitanjčan društva in aktivnosti Planinsko društvo Vitanje Planinsko društvo Vitanje (v pri termah Rimske Toplice je bilo nadaljevanju društvo) je leto 2014 megleno in prav nič obetavno, a smo začelo v ustaljenem ritmu. Drugo se kaj hitro dvignili nad belo tančico. soboto v januarju smo se udeležili Prvi del poti smo hodili po Aškerčevi tradicionalnega pohoda po poteh poti (južna stran), nato po kratkem Pohorskega bataljona (Rogla – Osan- odseku brezpotja mimo bivaka Orlo- karica), ki ga je že 36. zapored or- vo gnezdo na vrh Kopitnika, od tam ganiziralo planinsko društvo Zreče. pa do koče na Kopitniku, kjer smo se Iz Zreč do Peska je bil organiziran nastavljali toplim sončnim žarkom, prevoz z avtobusom. Na startu ki so naznanjali prihajajočo pomlad. hoje so nas čakali krofi. Pot ni bila Nazaj v dolino smo jo mahnili po naporna, saj skorajda ni bilo snega. severni strani mimo Doma v Gorah. Imeli smo sončno vreme. Ustavili Manj kot teden dni kasneje se nas smo se ob spomeniku Pohorskemu je 15 planincev v lepem sobotnem bataljonu pri Treh žebljih, kjer so jutru že 15. leto zapored podalo nekateri planinci prižgali tudi svečke proti Rakovcu. Vodil nas je gospod Člani društva na vrhu Kopitnika v spomin na poslednji boj borcev Herman, nekdanji Rakovčan, ki še omenjenega bataljona. V Kotu nas vedno pozna prav vse steze nje - je čakal topel čaj in avtobusi, s kate- govih nekdaj vsakodnevnih poti. Na rimi smo se odpeljali nazaj v Zreče. poti smo se ustavili pri domačinih Pohod se je končal v športni dvorani (Šponer, Vranjek in pri Tašču), ki v Zrečah na zaključni prireditvi z so nas pričakali z okrepčilom in bogatim srečelovom, podelitvijo povabili na ponovno snidenje čez priznanj in plesom. leto dni. Gospod Herman je pokazal Konec januarja smo izvedli letni bogato znanje etnografije Pohorja, občni zbor, katerega se je udeležila tako da je imel izlet zgodovinski približno tretjina članov, kar je za- pridih, saj smo izvedeli marsikatero dostovalo za njegovo legitimnost. podrobnost iz življenja glažutarjev, Na njem smo člani razpravljali o kdo je bil grof Thurn in zakaj so letnih poročilih za preteklo leto Rakovčani pod njim lažje živeli kot ter soglasno potrdili program dela pa pod jarmom socializma po drugi za letošnje leto in članarino, ki je svetovni vojni. Dvajset prehojenih ostala nespremenjena. Občni zbor kilometrov ob približno 1200 metrih so s plesom začele predstavnice višinske razlike nas je naredilo moč- twirling skupine ter s petjem otroci nejše, zgodbe iz pretekle in polpre- iz vrtca in osnovne šole Vitanje, tekle zgodovine pa so pri marsikom po končanem uradnem delu pa je poglobile znanje o naši okolici ter sledilo slikovito predavanje Izidorja vabile, da se zopet snidemo čez leto Furjana o njegovem osvajanju 7134 dni na rahlo spremenjeni, a nič manj ko bo sneg skopnel. dnevu Savinjskega meddruštvenega metrov visoke gore z imenom Peak atraktivni trasi s ciljem obiska raja Sicer pa društvo v drugem četrt- odbora ter najodmevnejše srečanje Lenin, ki se nahaja v gorstvu Pamir pod Roglo, tj. Rakovca. letju planira izvedbo številnih zani- planincev na Paškem Kozjaku, ki v Kirgiziji. Pohvaliti velja tudi naše marka- mivih izletov, od tradicionalnega bo letos že 33. po vrsti. V juniju Vse v februarju planirane aktiv- ciste, ki so takoj, ko so razmere to pohoda na Kunigundo v organizaciji pa društvo vabi na dvodnevni izlet nosti je odnesel žled in slabo vreme dopuščale, začeli odstranjevati po- Planinskega društva Vojnik ter izleta po slikovitem Velebitu ter na nočni v nadaljevanju. Smo pa bili zato sledice zime in čistiti planinske poti, na najvišji vrh hrvaške Učke, tj. pohod na domačo Stenico. ponovno aktivni v marcu. V nedeljo, za katere društvo skrbi. Večino so jih Vojak v aprilu. V maju sledi tradici- Zapisali Jožica Vivod, 9. marca, smo se tako podali na Ko- že uredili, nekatere višje ležeče pa onalni prvomajski pohod na Roglo Feri Kropec in Bojana Volk, pitnik v Posavsko hribovje. Na startu bodo v bližnji prihodnosti oziroma, in pohod po poteh XIV. divizije ob foto Vili Grm in Feri Kropec 2. Nejčijev memorial V soboto, 15 .marca 2014, je bil 2. VETERANI VOJNIK 3 NEJČIJEV MEMORIAL v košarki v VETERANI SLOV. KONJICE 2 spomin na mnogo prezgodaj umr- Za veterane Vitanja so nastopili: lega Jerneja Kuzmana. Gorazd Steble 38, Simon Laznik 36, Na turnirju so sodelovali: Hrženjak 34, Polanc 9, Bini Mlinšek VETERANI SLOV. KONJICE 8, Gusti Hauptman 8, Naci Plankl VETERANI VOJNIK 7, Milan Klemenc 4, Viktor Jager. VETERANI VITANJE Trener: Joško Jurak. Rezultati: Turnir so omogočili: Gostilna SLOV. KONJICE : VITANJE 49:83 Marta Kuzman, Osnovna šola Vi- VOJNIK : SLOV. KONJICE 67:44 tanje, Frenk Težak. VITANJE : VOJNIK 61 : 52 Po turnirju je bilo druženje v Prehodni pokal so že drugič Končni vrstni red: gostilni Kuzman. VETERANI VITANJE 4 Viktor Jager osvojili veterani Vitanja. Vitanjčan 15 društva in aktivnosti Peter Mavc predsednik TD Vitanje Na dan žena, 8. marca 2014 je Turistično društvo Vitanje imelo letni volilni občni zbor. Zbora so se udeležili tudi vabljeni gostje: župan Slavko Vetrih, predsednik KTD Sv. Vid Roman Kotnik, predsednica društva kmečkih žena Lipa Jožica Kuzman in predsednik odbora za turizem Viktor Jager. Predsednik Jože Javornik je podal poročilo o delu društva. Omenil je , da je bilo opravljenega veliko prostovoljnega dela. Največ priprav in angažiranja pa zahteva Holcerija. Iz leta v leto je program težje organizirati zaradi pomanj- kanja finančnih sredstev. Župan je pohvalil delovanje jeno delo, s katerim prispevajo k je bil sklep, da se odboru podaljša KRIČAJ, ANDREJA MLAKAR, društvanin poudaril, da je veliko prepoznavnosti turizma v občini. mandat za 1 mesec, v tem času pa JOŽE BRODEJ, ANDRAŽ storjenega za ohranjanje tradi- Predsednik je seznanil občni se poišče možna rešitev. POGOREVC. cije. Občina poizkuša vsako leto zbor, da člani odbora, ki jim 4. aprila 2014 je bil sklican izred- V novem upravnem odboru so zagotoviti določena sredstva za poteče štiriletni mandat, ne na- ni občni zbor v Ksevtu. Predsednik tisti, ki se na kakršen koli način delovanje. Članicam je ob dnevu meravajo več biti člani odbora v TD Vitanje in predsednik odbora ukvarjajo s turizmom, predstavni- žena izrekel čestitke. ca Ksevta in predstavnica lokalnih Predsednica društva kmečkih naslednjem obdobju, novih kan- za turizem sta v tem času uspela didatov pa tudi ni. najti kandidate za novo vodstvo. turističnih vodnic. žena Lipa se je zahvalila za dobro Nadzorni odbor: sodelovanje, predvsem na rad- Glede na to, da se je društvo Tako je bilo na tem zboru imeno- znašlo brez vodstva, je bilo na- vano in soglasno izvoljeno novo Predsednik: SLAVKO KRAJNC gonskem sejmu in Holceriji, kar Člana: SLAVKO HROVAT, kazanih več variant, od te, da se vodstvo, in sicer: si želijo tudi v bodoče. DANICA JAGER. društvo ukine, da se priključi KTD Upravni odbor: Predsednik KTD Sv. Vid je čes- Zbor je tudi sprejel okvirni prog- Sv.Vid ali se poišče novo vodstvo. Predsednik: PETER MAVC tital društvu za uspešno delo in ram dela za leto 2014, ki ga bodo na Prevladalo je stališče, da bi bila Člani: JOŽE JAVORNIK, DEJAN medsebojno sodelovanje. prvi seji novega upravnega odbora Predsednik odbora za turizem velika škoda, če bi TD, ki deluje že FIJAVŽ, VILI PETACI, PETRA dopolnili. se je zahvalil članom za opravl- 50 let, prenehalo delovati. Sprejet BUKOVEC MAUH, ROMAN Na zboru je bilo sprejetih 14 novih članov društva. Na zaključku se je župan za- Ivan Pavlič ostaja predsednik hvalil dosedanjemu predsedniku za opravljeno delo in čestital V soboto, 22. marca, se je v jim zaželet uspeha pri njihovem enaki in trudili se bodo, da jih novo izvoljenemu predsedniku gostišču Smogavc na Gorenju delu podžupan občine Zreče bodo s sredstvi, ki so jim na- in odboru. nad Zrečami zbralo okrog devet- Drago Šešerko in podpredsed- menjena, izpeljali. O sredstvih Viktor Jager deset članov Območnega društva nik ZDIS Rajko Žagar. društva se je razgovorila tajnica invalidov Dravinjske doline na Predsednik ODI Dravinjske društva Tatjana Pilpaher in volilnem zboru članov. Zbrane doline Ivan Pavlič je pozdravil razvidno je bilo, da društvo dela invalide sta prišla pozdravit in zbrane člane ter goste in sledil dobro. Prav tako sta to potrdila Veterani naredili obračun je pričetek zbora. Po raznih tudi nadzorni odbor in častno Zadnji dan v mesecu februarju se poročilih smo izvedeli, da razsodišče. Po vseh poročilih je v gostišču Smogavc na Gorenju pri društvo šteje 962 članov. Od so bile na vrsti javne volitve. Zrečah zbralo dvainosemdeset članov tega jih prihaja iz občine Slov- Najprej so razrešili staro vod- Območnega združenja veteranov vojne enske Konjice 759, iz občine stvo in odbore in nato soglasno za Slovenijo Slovenske Konjice, na Zreče 156 in iz občine Vitanje 48. sprejeli novo vodstvo društva. rednem letnem zboru. Zbrani člani in Predsednik je povedal, da vod- Društvo bo tudi v prihodnjem gostje, med katerimi so bili podžupan stvo društva s pomočjo raznih mandatu vodil Ivan Pavlič, ki je občine Zreče Drago Šešerko, podžu- strokovnih sodelavcev in 17 pov- bil izvoljen tudi za delegata za pan občine Vitanje Milan Hrovat, pod- erjenikov izvaja osem socialnih zbor ZDIS. Nadzornemu odboru predsednik ZVVS Jože Kuzman in pa programov, in to zelo uspešno. bo predsedoval Franc Rečnik, predsednik Pokrajinskega odbora ZVVS Poudaril je še velike projekte, ki častnemu razsodišču pa Lidija Zahodna Štajerska Zdenko Terpin, so so bili izvajani v preteklem letu, Pratnemer. Po uradnem delu je pohvalili delo predsedstva. in sicer v občini Vitanje – Občina bilo na vrsti še praznovanje dne- Najprej je protokolarna pravila in po meri invalidov, računalniški va žena in materinskega dneva, naloge Slovenske vojske v sliki in be- tečaji, celoletna rekreacija in po- oba združena v popoldansko sedi predstavil poveljnik protokolarne hodi. Dodal je še, da ga veseli, da zabavo s petjem in plesom. Dan enote Slovenske vojske Marko Hlas- se število članov povečuje, kljub pa so jim, s svojim nastopom, tec. Nato so veterani pričeli svoj redni temu da je njihova povprečna polepšali tudi otroci iz vrtca na letni zbor članov. Pozdravne besede starost okoli petinšestdeset let. Gorenju. je vsem zbranim namenil predsednik Cilji za tekoče leto so približno J. Gumzej OZVVS Slovenske Konjice Ivan Pavlič. 16 Vitanjčan društva in aktivnosti Društvo kmetic Lipa OBČNI ZBOR IN DRUGE DEJAVNOSTI DRUŠTVA KMETIC
V začetku meseca marca smo na delavnici. Za razstavo smo imele v društvu kmetic redni letni spekle tudi rogljiče s sivko in torto občni zbor. Na zbor smo povabile z rdečo peso. Dobrote smo tudi goste, med katerimi je bil tudi g. poskusili in s tem smo obogatile župan Slavko Vetrih. Vodila ga občni zbor. je članica Jožica Slatinek. Skupaj Ob kulturnem prazniku smo smo pregledali, kako uspešne aranžirale oder in pogostile obisko- smo bile v preteklem letu, in si valce proslave. zadale nove načrte za leto 2014. Pripravile smo tudi pogostitev za Dvema članicama smo pode - otroški parlament, ki je potekal v lile tudi priznanja za aktivno in prostorih KSEVT-a. požrtvovalno delo v društvu. Za širši krog slušateljev smo Priznanje sta prejeli Vera Ka - organizirale predavanje na temo menik in Majda Korošec, v imenu Zorenje govedine, katerega je vodi- društva pa ju je podelil g. župan. la dipl. inž. živilske tehnologije Po uradnem delu občnega zbora Irena Kos iz Kmetijsko gozdarskega smo prisluhnili krajšemu pre- zavoda Celje. davanju o zeliščih, katerega je Ob velikonočnih praznikih vodila mag. farmacije ga. Dragica želim vsem bralcem veliko veselja, Černigoj Kropf. Na ogled smo topline, zadovoljstva in božjega postavile tudi manjšo razstavo blagoslova. Vaše delo naj obrodi raznih zdravilnih rastlin, katere vedno obilo sadov. smo že lahko nabrale v tistem času. POUČNA EKSKURZIJA Razstavile pa smo tudi naravna Za društvo kmetic V sredo, 26. marca, smo se članice društva kmetic odpravile mila in kreme, ki smo jih izdelovale JOŽICA KUZMAN na kulinarično delavnico. Izvedle smo jo na vinotoču Kram- berger v Lenartu, kjer nas je ga. Jožica Kramberger naučila peči gibanice. Po končani delavnici smo se tudi okrepčale in nato odpravile do oljarne Kolarič v Jurovskem Dolu. Tam smo si ogledale proizvodnjo olja, seveda pa smo olje tudi de- gustirale. Po končanem ogledu je sledil povratek. Menim, da se je ekskurzija vsaki udeleženki vtisnila v spomin, verjetno pa bi jo marsikatera ponovila. Klavdija Kovše DELAVNICA MILA IN MAZIL V sredo, 5. marca, smo se članice društva kmetic zbrale v naših prostorih in izvedle delavnico na temo izdelave domačih mil in mazil. Delavnico je vodila ga. Katarina Kovačič iz zeliščnega vrta Cvetka. Na delavnici je vsaka udeleženka izvedela marsikaj o izdelava mil in mazil, prav tako pa nam je ga. Katarina predstavila tudi nekatera zelišča. Odziv članic Veterani naredili obračun je bil dober, prav tako pa so delavnico pohvalile. Klavdija Kovše Po sprejemu poslovnika in izvolitvi blagajnik Tomo Pančur. Društvo dela organov zbora so pričeli podajati poro- pozitivno, kar je potrdil tudi nadzorni čila. Predsednik Pavlič je najprej podal odbor. Častno razsodišče pa tako ali poročilo o delu združenja v letu 2013. tako ni imelo dela. Iz vsega naštetega je bilo razvidno, da Za konec pa so veterani prihranili člani predsedstva, na čelu z Ivanom tisto najlepše. Zaslužnim članom so Pavličem delajo dobro in dostojno za- podelili plakete in priznanja za njihov stopajo združenje širom po Sloveniji in večletni trud in predano delo v zdru- tudi zunaj nje, kar sta v svojih govorih ženju. Zlato plaketo ZVVS je prejel Ivan omenila in veterane pohvalila tudi oba Pavlič, srebrni plaketi ZVVS pa sta pre- podžupana. Nato je bil na vrsti program jela Alojz Groleger in Rajko Šojč. Prav dela za tekoče leto in predsednik je tako so bile ob 20. obletnici ustanovitve nanizal dogodke, ki se bodo zvrstili v ZVVS podeljene Zahvalne listine ZVVS. letu 2014. Predsedstvo bo uresničevalo Prejela sta jih Franc Bezjak in Ivan Pav- zadane naloge in zastopalo združenje lič. Tokrat sta plakete in zahvalne listine širom po Sloveniji. Seveda bo tudi veli- podeljevala podpredsednik ZVVS Jože ko eno in večdnevnih izletov, ekskurzij Kuzman in sekretarka OZVVS Sloven- in pohodov ter športnih dogodkov. Za ske Konjice Marta Plajh. Po končanem vsakega člana se bo našlo kaj njemu delu so veterani posedeli in pokramljali primernega. Poročilo o finančnem ob okusni hrani. poslovanju in finančni načrt je podal J. Gumzej Vitanjčan 17 razmišljanja Bodoča ureditev lokalne samouprave Zimski čas je čas razmišljanja, čutek, da je za stanje, kakršno zanemarili pa smo dejstvo, da so sedah, nam takšna odločitev ne prijateljskega druženja in zasluže- imamo, kriv narod sam. Pa ni to neproduktivna delovna mesta, bi smela biti pretežka. Zase sem nega počitka. Opravimo obračun tako! Za stanje, kakršno imamo ali povedano z drugimi besedami, prepričan, da bi, če bi imel dovolj letnega gospodarjenja in zarišemo v bančništvu, gospodarstvu in ne zaposleni na teh delovnih mestih znanja in splošne razgledanosti, smernice za naslednje leto. nazadnje sodstvu in še marsikje ne ustvarjajo dobička, temveč bre- takšno funkcijo opravljal z vso Leto ki se izteka, je bilo dokaj drugje, je stoodstotno kriva za- menijo že tako šibko in nekonku- resnostjo in zastonj. burno. Klestili smo proračun, konodajna oblast. Nobena vlada renčno gospodarstvo. A dodatna Na tem mestu moram poudariti, krčili socialo, državljane pozivali od osamosvojitve pa do danes ni obremenitev proračuna ni bila da sem osebno zelo ponosen, da k varčevanju, navidezno zdra- pokazala resnične volje po spre- pomembna, saj smo najeli kredit imamo krajani Vitanja svojo obči- vili gospodarstvo, skrivali slabe membi zakonodaje na področju in se tako izognili prepotrebni re- no, in pošteno priznam, da smo v bančne kredite in kreditojemalce, osebne odgovornosti, kazenskega formi v javnem sektorju. Sedaj, ko času samostojnosti naredili za kraj uvajali na račun finančno gospo- in premoženjskega prava, da o smo v grobem že uspeli razdružiti zelo veliko, predvsem pa v skladu darske krize nove davke, ki bodo zastaralnih rokih niti ne govori- skupno občinsko premoženje, for- z dolgoročnim razvojnim planom. dolgoročno še zaostrili socialno mo! Pa bi učinkovita zakonodaja mirati potrebne službe, pa smo, Tudi v bodoče bi želel, da ostane stisko, državljanom prikrivali morala biti prioriteta vsake vlade, glej ga zlomka, ugotovili, da so naša občina samostojna, če bodo resnost situacije in nakazali bo- ki ima za cilj pošteno vladati in majhne občine predrage! Kot da le podani vsaj osnovni pogoji. doče ukinjanje novonastalih in dvigati ne samo lastno, temveč tega nismo vedeli že v začetku. V nasprotnem pa se moramo manjših občin. Vse navedeno splošno blaginjo naroda. Tako Zopet preusmeritev pozornosti! boriti za kolikor mogoče večjo lahko označimo z eno samo bese- pa žal vedno znova ugotavljamo, Kako se namerava politika lotiti avtonomnost. do; ne vzpodbudno!. Po trditvah da še vedno prevladujejo osebni tega projekta, pa je zaenkrat še Morebiti nam je na trenutke predlagatelja tega ukrepa je glavni interesi v škodo države in ljudstva neznanka. V celoti se strinjam, nekoliko težje razumeti navedene razlog; nižanje stroškov lokalnih in strankarska nadvlada. Da pa je da bo v prihodnosti neobhodno trditve o utemeljenosti združevan- skupnosti. Če dobro razmislimo, slika še bolj črna, takšno početje združevanje občin, vendar zopet ja. Če pa podrobno analiziramo je v takšni trditvi zrno resnice, saj sedanja vlada in po navodilih tudi poudarjam, za takšen projekt je in razčlenimo vsebino, ugotovi- je projekt vseboval »izvirni greh« organi pregona, celo podpirajo. nujna sprememba zakonodaje mo, da že sedaj vse pomembne že v sami zasnovi. Znano je bilo Gospodarski kriminal in korupcija o lokalni samoupravi. Potrebno službe uradujejo ali v Slovenskih tudi dejstvo, da ima večje število pa sta prisotna v celotnem višjem zakonodajo pa lahko spremeni Konjicah, ali v Celju, zatorej smo občin za posledico porast zapos- sloju državljanov. Doklej še? samo parlament. Šele potem bi primorani po pomembnih oprav- lovanja v lokalni samoupravi. Skrajni čas je, da preidemo od bilo mogoče preiti k uspešnemu kih v omenjeni mesti. V domači Bili smo deležni dobronamernih besed k dejanjem in se politika združevanju občin. Smiselno bi občini nam ostajata samo komu- opozoril iz EU, ravno na to po- dokončno umakne iz gospo - bilo še dvigniti nivo številčnosti nala in občinski svet z občinsko manjkljivost, ki pa je nismo marali darstva, bančništva, sodstva in prebivalstva, potrebnega za sa- samoupravo. Samo to dvoje pa po upoštevati, kljub temu da smo ve- znanosti. To nam je Državljanska mostojno občino na vsaj deset mojem mnenju še ne opravičuje deli, da je opozorilo utemeljeno. lista obljubila že v predvolilnem tisoč, istočasno pa ukinjenim naše želje po samostojni občini. Sedaj, ko smo neuspešno zdravili boju. Politika naj se ukvarja s občinam (v nadaljevanju krajev- Čas bo pokazal, kako se bo razvi- gospodarstvo, ko smo neuspešno politiko, gospodarstvo, znanost, nim skupnostim) priznati večjo jala politika na tem področju, na preganjali gospodarski krimi- predvsem pa finance in sodstvo avtonomnost. To pomeni priznati nas pa je, da že sedaj razmišljamo nal, ko smo neuspešno končali naj prepusti strokovnjakom, od jim proračun v sedanjem obsegu, in predvidimo morebiten potek pomembne reforme, ko smo za njih pa zahteva polno osebno priznati pravico do sprejemanja nekaj milijard povečali javni dolg, odgovornost in dosledno spošto- lastnega letnega plana in razvoj- dogodkov. Smiselno bi bilo že ko smo z vmešavanjem politike v vanje že tako luknjaste zakono- nih smernic in imeti lasten svet sedaj poiskati splošno mnenje bančništvo v bankah ustvarili fi- daje. Za boga svetega, naj se že krajevnih svetnikov, ki pa ne bi občanov, oblikovati sklep in ga nančno luknjo, pa hočemo sploš- enkrat pokaže, da ni zakonodaja bili upravičeni do sejnine. Tak- posredovati pristojnim organom. no pozornost ljudstva usmeriti pisana samo za nas, nižje državl- šen način bi omogočil izvajanje Lokalna samouprava bi morala drugam, predvsem zato, da ljudje jane, temveč tudi za samooklica- lastnih razvojnih programov, ki strniti vrste in odločno zahtevati ne bi spraševali, kdo so krivci. To no »elito« Ali vladajoči mislijo, bi bili v primeru združitve v večje spremembo zakonodaje na tem je zelo dobro preizkušena praksa da bodo državljani večno tako lokalne skupnosti močno okrnjeni področju. Če nam ta poteza ne komunizma. Tudi sedaj ni bistve- potrpežljivi in slepo ubogljivi? ali celo onemogočeni. Zavedam uspe in pride do združevanja no drugače. Že ptiči prepevajo o Vendar se bojim, da so to besede se, da mi številni ne bodo pritrdili, občin, bodo novonastale krajevne vseh zlorabah in goljufijah, da v prazno, ker vplivneži iz pro- a vseeno si upam trditi. da bo do skupnosti pri številnih projektih, o vsem znani korupciji v vseh padlega režima so še vedno na ponovnih združevanj zagotovo pomembnih za domači kraj, preg- javnih ustanovah ne govorimo, položajih, in prav nič ne kaže, da prihajalo, še posebno, če se fi- lasovane in odrinjene na rob doga- pa se vlada še vedno spreneveda imajo namen sestopiti. Sedanja nančna in gospodarska situacija v janja. To smo nekoč že doživljali in obotavlja prižgati zeleno luč ohlapnost obstoječe zakonodaje doglednem času ne bo izboljšala. Če še enkrat povzamem jedro za začetek pregona osumljencev, in anarhija v kazenskem pravu To pa na slabe poteze zdajšnje problema: občinska samouprava ki so znani vsem, samo organom jim je še kako po volji. Posledice vlade ni verjetno. Upoštevam in občinski svet bi morala že pregona ne. V primeru, da krši- njihovega napačnega ravnanja splošno znano dejstvo, da zastonj sedaj, ko se resnost problema telja le obsodijo, pa mu presta- bomo Slovenci čutili še desetletja. nismo pripravljeni storiti ničesar šele nakazuje, z vso resnostjo janje zaporne kazni omogočijo Ena od številnih napačnih od- več, želel pa bi opomniti vse, ki spremljati dogajanja na tem pod- z vsemi možnimi olajšavami, ki ločitev je tudi povečanje števila so v volilnem programu prisegali ročju, začeti razpravo in obliko- si jih je mogoče izmisliti. Takšne občin. Kot sem omenil že v uvodu, na patriotizem in narodno zavest; vati potrebne sklepe, ki naj se in drugačne novice poslušamo se je zaradi tega občutno povečalo da bi v tem primeru imeli prilož- posredujejo pristojnim organom. in beremo vsak dan in posledica število zaposlenih v javni upravi nost izkazati se in dane obljube Dobro bi bilo pridobiti si javno tega je še izrazitejša črnogledost in tako še povečalo že tako predra- uresničiti. Opravljati funkcijo ob- mnenje občanov. državljanov, kot je potrebno. Pri go državo. Vendar smo to napako činskega svetnika je vendar častno Pa brez zamere. spremljanju televizijskih oddaj prikazali kot uspeh, saj se je od- dejanje! Če nam je res toliko do Brezen, 13. december 2013 se poslušalca nehote poloti ob- prlo precej novih delovnih mest, domačega kraja v srcu kot v be- Jernej Fijavž 18 Vitanjčan razmišljanja Odnos do branja Dvor (Hof) Poznamo gesla: »Povej mi, kaj bereš, in bo prevladala? Prednosti in pomanjkljivost V Sloveniji naletimo na imena naselij, kot povem ti, kdo si!« »Če ne bomo brali, nas imata obe. Tiskane že poznamo, digitalne npr. Dvorce, Dvorska vas… in krajev Dvor pri bo pobralo« (T. Pavček). Imamo spodbude: pa šele spoznavamo. Najbrž pa velja, da Bogenšperku, Dvor pri Polhovem Gradcu. V bralno značko, Knjižni sejem, Teden knjige, tisti, ki ni bral klasične knjige, tudi digitalne Vitanju je znan Steinhof. izid redne zbirke Mohorjeve družbe … in ne bo! Mitja Čander je povedal svoje mnen- Od kod taka imena? Najbrž ni dvoma, da poznamo tožbe: »Pišem, a niko ne čita!« je: Digitalni svet prinaša nevarnost, da bo imajo ta imena izvor v tako imenovanih »up- ravnih dvorih«. Dvor je bil v zgodnjem sred- (p. E. Hoško). razpršil človekovo koncentracijo ter da bo njem veku lesena ali zidana stavba, utrjeno Do iznajdbe tiska (J. Gutenberg, + 1468) človek plaval bolj na površini kot v globini. središče fevdalne posesti. Te dvore so, kolikor so se ljudje učili predvsem iz poslušanja, Za branje knjige (še posebej brevirja!) je so se obdržali, pozneje nadomestili gradovi, po iznajdbi tiska pa vedno bolj iz branja treba več časa in energije, kot je to potrebno središča gospoščine, katerim so bili podrejeni knjig, ki so bile sprva redke. Branje je za branje časopisa ali spletnih novic. okoliški dvori, npr. dvor v Ljubniici (Ivan postalo eden od pomembnejših načinov Stopar). Upravni dvori, rekli so jim tudi poštne stalnega izobraževanja. Tudi današnji člo- In petje postaje, so bili torej predhodniki gradov. To vek se mora in more stalno izobraževati in Slomšek je poleg branja močno nagla- so bile boljše hiše med sicer enakimi. Beseda izpopolnjevati. Najprej mora osvojiti znanje šal pomen petja, saj je bil ob vizitacijah dvor pomeni pravno dejavnost ali obliko ali prejšnjih generacij in ga potem dopolnjevati pozoren tudi na petje. »Za Slovenca ni pa tudi obliko zgradbe. Dvori se niso dosti ra- (nadgraditi). To velja za vsako generacijo. lepšega darila, ne dražjega spomina, ne zlikovali od gospodarstev, saj so se upravitelji Razvitost neke države se meri po odstotku večjega veselja, kakor je domača pesem.« teh dvorov posvečali tudi kmetijstvu. izobražencev. Sploh so slovenski duhovniki tudi s petjem Na Štajerskem je bilo veliko »strelskih« dvo- Učimo se drug od drugega s poslušan- rov, v katerih so živeli najnižji plemiči, ki so prebujali in utrjevali narodno zavest. Zelo jem, publiciranjem in branjem. Branje je morali biti vedno pripravljeni braniti posest in znan je duhovnik Jožef Lipold (1786-1855), vsekakor eno od osnovnih napajališč. »Za mejo zemljiških gospodov. Ta plemiška selišča Slomškov sodobnik, ki je na gori Oljki zbiral učenjaka pa je strokovno branje glavno so propadla, če se njihovi prebivalci niso us- poklicno orodje.« Knjiga mora biti naša množice in jih z zgledom spodbujal k petju. peli povzpeti med višje plemiče ali pa oditi v stalna hrana. Kako so fašisti na Primorskem preganjali mesta. Pomen in veljavo je dvoru dajal lastnik Slomšek je bil mnenja, da je lahko narod slovensko petje! sam, v težkih razmerah pa je le-ta lahko tudi dvigniti na višjo stopnjo samo z dobro In kako je danes? V gostilnah v Sloveniji propadel in potonil med podložnike. knjigo. Iz takega prepričanja je ustanovil nihče več ne poje. Doma se prav tako ne Kdor je uspel, si je prizadeval, da bi imel za naš narod res pomembno Mohorjevo sme več peti, ker nekateri poslušajo radio vedno več posesti in vedno več moči. Da bi družbo. Noben človek, posebno izšolan, ne ali pa so pred računalnikom. Nekateri pa imeli boljši nadzor in boljšo varnost svoje more biti brezbrižen do knjige in slovenske poslušajo posneto glasbo, ker menijo, da je lastnine, so začeli graditi gradove. Največ kulture. »Resnično: knjige so nas rešile,« je bolj dovršena. In tako pesem zamira, žal, so jih zgradili v 11. in še posebno v 12. in zapisal Marcel Reich Ranicki. To so vedeli tudi v Cerkvi. 13. stoletju. Grad je bil simbol oblasti in slovenski pisatelji, slovenski duhovniki, ki Kaj, če bi si vzeli k srcu nasvet pevca graščakove veljave. Gradove so gradili na so pred uničenjem skrivali slovenske knjige Louja Reeda: »Učite nadarjene otroke petja naravno zavarovanih legah, s katerih so imeli pod oltarjem (tega ne smemo nikoli pozabi- / učite jih o milosti / učite jih o sončnih boljši nadzor in so se ob napadih lažje branili. Gradovi so bili središče gospoščine kakega ti!). To sta vedela Slomšek, Ivan Trinko, to zahodih, mesečini / učite jih o jezi, grehu, območja, ki ga je bilo treba obvladovati gosp- so vedeli prekmurski duhovniki. Izid vsake ki pride z zoro / učite jih o rožah, lepoti odarsko, vojaško in politično. knjige je bil resnično dogodek, vreden vse pozabljenja. / Vsi nadarjeni otroci / učite Prvotni dvori so bili običajno ob vodi. Jože pozornosti, saj je bil povod za veselje. Za nadarjene otroke / o poteh ljudi in živali / Curk to potrjuje tudi za Vitanje. »Najprej je o mestih, zgodovini skrivnosti / njihovih knjige so bili mnogi pripravljeni plačati tudi bil ob sotočju Jesenice in Hudinje nastal up- zadnje dinarje. Če to ni bilo mogoče, pa so pregrehah in vrlinah / o vejah, ki dehtijo ravni dvor Vitanje (=nočišče, vitati = nočiti, si jih radi sposojali. v vetru. / Učite jih o odpuščanju, učite jih ponemčeno Witenstain) z lastniško cerkvijo Po stoletjih po Gutenbergu je prišla na o milosti / učite jih o glasbi in o mrzli in in spremno vasjo, nato je nastal grad (katerega prizorišče digitalizacija. To je novo poglav- očiščujoči vodi.« fevdniki se omenjajo že leta 1107) in končno je! Zdaj se sprašujemo o prednostih klasič- Vič, 2014 pod njim trška naselbina« (Trgi na slovenskem ne (papirnate) knjige in digitalne. Katera P. Zdravko Štajerskem, str. 140). V rimski dobi je bil tu mansio (= stalno vojaško počivališče in prenočišče). Omenja se tudi ime Upellae (= vojaška postojanka). V Ni kriva starost zgodnjem srednjem veku pa se omenja »up- Ko sem listal po stari beležki, sem zasle- druga noga me precej boli. Pa sem povedala ravni dvor«, ki ga nadomesti grad, omenjen dil zapis izpred več kot 20 let. Takrat mi je dohtarju in veš, kaj je rekel? Da je starost leta 1107 (Vitanje I., kasneje imenovan stari bil fiček edini prevoz in z njim sem vozil pripomogla k bolni nogi. Grad in pozneje poznan kot Goležev grad). nekdanjo sosedo Artanovo Marijo. Z možem Ja,ja, to že samo dohtar ve. Jaz vam pa Konec 13. stoletja je bil zgrajen novi Grad, Juretom sta si na jesenske dni življenja kupi- povem, da je tudi druga noga toliko stara, znan kot Krajnikov grad. Od tedaj govorimo o la majhno kmetijo v Dobrni v Klancu. Rada pa me ne boli.« Odgovor je bil tako zanimiv starem in novem gradu. In končno, v začetku 15, zaradi razmer oba polagoma nadomestil sta se vračala na obisk k Artanu v Brezen. in moder, da sem ga zabeležil in obljubil, škofijski dvorec v trgu. V srednjem veku se Vi- Zaradi naporne poti in težke hoje sta me da ga bom zapisal na papir. Čeprav več kot tanje imenuje tudi oppidum. To je oznaka za večkrat prosila, da sem ju pripeljal iz Dobrne po 20. letih od njene smrti sem le izpolnil mesto, izjemoma za grad. Kdaj je bila zgrajena na obisk k sorodnikoma, ki sta dolga leta obljubo Artanovi Mariji, ki tega žal nikoli »lastniška cerkev«, ni mogoče z gotovostjo kmetovala na tej prelepi kmetiji. Med potjo ne bo vedela. Zato pa ne odlašaj, kar lahko reči. Vsekakor pa je bil tu že v 11. stoletju je pogovor nanesel tudi na to, kako jima še storiš danes, kajti vsako odlaganje je v koš vikariat, ki je bil najbolj južni del pražupnije kaj služi zdravje. Artanova Marija, ki jih je polaganje. Šmartno pri Slovenj Gradcu. dočakala krepko preko 90, je na hitro začela Vič, januar 2014 pripovedovati: »Ja, drugo bi še vse šlo, le Jože Javornik P. Zdravko Vitanjčan 19 dogajanje v župniji Blagoslov novih zvonov pri sv. Vidu
V letu 2013 smo pri sv. Vidu na Hudinji v celoti obnovili našo priljubljeno cerkvico. Z racion- alnim delom pri obnovi smo prihranili še nekaj denarja in tiha želja vseh tukajšnjih domačinov, da bi pri sv. Vidu poleg majhnega zvončka zapela nova zvonova je postala resničnost. Zvonova sta bila pripeljana iz nemškega mesteca Passau, ki ima zelo bo- gato tradicijo. Njegovi zvonovi prepevajo v zvoniku pri sv. An- tonu pa v Novi Cerkvi in še v mnogih cerkvah po Sloveniji. Zvonova sta bila tako 7. decem- bra 2013 pripeljana v Slovenijo v Novo Cerkev, kjer sta bila shranjena vse do sobote. Od tam sta z velikim spremstvom krenila na pot proti Vitanju v soboto, 21. decembra. Ob prihodu v Vitanje so to dopoldne v vitanjski fari zapeli z zvonjenjem. v zvonik, je bilo med prisotnimi Za poseben trud, ki sta ga vsi zvonovi cerkva. Sprejem sta Zvonova bosta tako zvonila začutiti izredno ganjenost in vložila pri obnovi kakor tudi pri doživela pri cerkvah in pri vseh zjutraj, opoldne in zvečer, vabila veselje, saj so ljudje ploskali in pridobitvi zvonov, sta ključarja kapelah na poti od Vitanja pa vse k maši ter zvonila pokojnim. Kot od veselja tudi jokali. Jožef Kušar in Janez Kričaj dobila do sv. Vida. posebnost cerkve pa se bo zvon Nato je v cerkvi sledila sv. v imenu patra Lojzeta in v imenu Pri sv. Vidu so ju nato popol- sv. Vida oglašal vsak dan ob. 9. maša, pri kateri so sodelovali po- gradbenega odbora posebno dne izobesili pri cerkvi. Zvečer je uri, od začetka prošnjih dni, v leg g. škofa, dekana in patra Lo- priznanje. bila tam tudi zahvalna sv. maša. ponedeljek pred vnebohodom jzeta Cvikla tudi vsi trije domači Za ta kraj, kakor tudi za celot- Domačini so potem zvonova pa do praznika sv. Mihaela, duhovniki: pater Franci Kovše, no vitanjsko faro je bila ta nedelja stražili vse do prihodnjega dne, kot prošnja za odvrnitev nevar- pater Zdravko Jakop in duhovnik zgodovinski dan. Udeležilo se ga ko je sledil blagoslov zvonov. nosti toče in drugih vremenskih Tomaž Sojč. je izjemno veliko ljudi, ki so se ob Zvonova je blagoslovil celjski nevšečnosti. Pri sv. maši so se zahvalili postrežbi tamkajšnjih domačinov škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je Preden so zvonova dvigni- vsem, ki so na kakršen koli način še družili in že poslušali lepo in ob nagovoru postal skoraj brez li v zvonik, so nanju potrkali pomagali pri pridobitvi novih ubrano petje novih zvonov. Ob besed, ko je povzemal dosežke, simbolični botri Vidi, Vide in zvonov, vzpostavili kontakt za blagoslovu obnovljene cerkve ki so se naredili pri sv. Vidu v Marije ter vsi duhovniki, ključarji nabavo, opravljali razne prevoze, nam je ponagajalo vreme in nas tem letu, in poudaril, da je sedaj in člani gradbenega odbora. kakor tudi vsem, ki so s svojim je zeblo, tokrat pa je Bog na nas blagoslov zvonov krona vseh Vidov nov večji, 269 kg težki delom, znanjem in dobroto pogledal skozi večje okno in nam prizadevanj pri tej obnovi. zvon je namreč posvečen sv. pripomogli, da smo prišli do poslal sončno in toplo vreme Pred cerkvijo je zbrane Vidu, manjši, 230 kg težki, pa tega dosežka. V tem projektu in tako prinesel božični mir ob pozdravil tudi župan Slavko Ve- Brezmadežni devici Mariji. je veliko domačega znanja in zaključku vseh naših pridobitev. trih. Med drugim jim je prebral Ko sta se zvonova vzpenjala iznajdljivosti. D.H. verze, ki jih je zložil za zvonova in bodo vgravirani na plošči v zvoniku. Tamkajšnji domačin Milan Hro- vat je v imenu žive priče, nje - gove mame, pripovedoval o usodi zvonov izpred 70 let. Minilo je namreč natanko 90 let, ko so v tej cerkvi blagoslovili nova zvonova. Že po dvajsetih letih sta morala zapustiti zvonik te cerkve, saj so ju med drugo svetovno vojno nasilno odvzeli. Izrazil je prošnjo, da bi nova zvonova prinašala božični mir in da nikoli ne bi zapustila zvonika te cerkve na tako krut način. Za blagoslov novih zvonov je škofa prosil tamkajšnji najmlajši ključar Joži Kušar, katerega družina je bila vseskozi povezana 20 Vitanjčan dogajanje v župniji Velikonočno praznovanje 2014 Veliki četrtek, 17.4., SPOMIN ZADNJE VEČERJE meljskem, ampak v poveličanem telesu, ki je večno in neumrljivo. slovesna sv. maša ob 19.00 – med mašo sprejem novih minis- Na svojem poveličanem telesu je trantov ohranil samo rane od križanja, da kratko češčenje Najsvetejšega, priložnost za sv. spoved. Na koncu so ga učenci lahko prepoznali. podelitev kruha in vina! Ob Gospodovih ranah so se pomirili, saj so spoznali, da jim je Veliki petek, 18.4., SPOMIN GOSPODOVEGA odpustil strahopetnost, izdajstvo, nezvestobo. Dovolil jim je, da so TRPLJENJA se dotaknili njegovih ran. Zaupal križev pot ob 7. uri - priložnost za sv. spoved se je neukim, grešnim, ranjenim obisk bolnikov po domovih, kdor želi, naj sporoči na 031 696 760 ljudem. Ni izbral pravičnih, bogoslužje velikega petka ob 19.00; pasijon mogočnih, sposobnih. Žene in po obredih velikega petka kratka molitvena ura in možnost za učenci, ki so ozdraveli po njego- spoved vih ranah, so postali pričevalci njegovega vstajenja in ta vesela Velika sobota, 19.4., VELIKONOČNA VIGILIJA novica je prišla vse do nas. blagoslov vode in blagoslov ognja ob 7.00 Jezus je vstal od mrtvih. Nje- priložnost za spoved govo vstajenje je upanje, da tudi mi po smrti ne bomo padli v Razpored blagoslova jedil Jezusa v trenutku njegovega temo, ampak bomo vstali v Božji ob 11.00 pri sv. Marjeti vstajenja ni nihče videl. Marija ljubezni. ob 11.30 pri Holozinovi kapeli Magdalena in drugi učenci so ga Jezusovo vstajenje nam odvze- ob 12.00 v Vitanju (spodnja cerkev) srečali potem, ko je že vstal. Pa še ma strah pred lastno smrtjo. Želim vam lepo praznovanje ob 13.00 pri Brlovški kapeli takrat ga niso takoj spoznali, saj je bil spremenjen. Vstali Gospod letošnje velike noči! ob 14.30 pri sv. Vidu se jim je prikazal, ne več v ze- P. Lojze CVIKL ob 15.00 na Prevalju 15.30 pri sv. Antonu ob 16.00 v Vitanju (spodnja cerkev) Vesela gora Razpored za molitev v cerkvi pri božjem grobu Vesela Gora je ime za Hriberco rekli Gora. Ko pa je novomeški 8.00-9.00 Vitanjsko Skomarje – cerkev na hribu, torej za oboje prošt Jurij Frančišek Ksaver de 9.00-10.00 Brezen skupaj ali pa tudi za cerkev samo Marotti, ki je bil tudi pičenski 10.00-11.00 Hudinja kot objekt. Beremo tudi, da je škof, 1. septembra 1723 položil 11.00-12.00 Molitvena skupina nadškof Attems posvetil podruž- temeljni kamen za novo cerkev, nično cerkev na Koglnu. Nekateri se je tam zbrala velika množica 12.00-13.00 Živi rožni venec – Frančiškova družina so mu preprosto rekli grič nad ljudi. To je prošta prevzelo, da je 13.00-14.00 Vitanje trgom (Krajevni leksikon 1976). navdušen vzkliknil: »To ni samo 14.00-15.00 Dolič Ivan Stopar ga je poimenoval Ke- Gora, ampak Vesela Gora!« In 15.00-16.00 Paka bel. Za graditelja cerkve pa je bilo tako je ostalo do danes. 17.00-18.00 Ljubnica pomembno predvsem to, da bi To je bil čas, ko so naši pred- bila cerkev vidna daleč naokoli. niki načrtovali Hriberco in se 18.00-19.00 Stenica Težko je reči, kakšno ime je pripravljali na njeno gradnjo. Velikonočna vigilija ob 19. uri imel ta grič pred gradnjo cerkve. Gradnjo cerkve na šentrupertski Vigilija (bedenje) pomeni veselo pričakovanje Kristusove vrnitve v Kaj, če so mu rekli ‘Gora’? Ko Veseli Gori so znatno podprli molitvi in petju. To je noč vseh noči, pričakovanje jutra, ko je Kristus so leta 1812 k cerkvi dozidali še plemiči okoliških gradov. Kdo zdrobil verige smrti in vstal kot zmagovalec: Bogoslužje vsebuje zvonik, so istega leta kupili dva pa je podprl gradnjo Hriberce? štiri dele: slavje luči, besedno, krstno in evharistično bogoslužje. zvonova. Na enem od njuju je Še najbolj rojak Gašper Zamlig, Pred vel. vigilijo boste lahko pred cerkvijo kupili sveče ali pa jih pisalo: »Imenu sv. Marije sem župnik v Slovenski Bistrici. prinesite s seboj! (je) bil ulit, plačan sem bil iz Hriberca je 1888 dobila nove rok farne skupnosti. Moja po na- zvonove in takrat so prej omen- Velika noč Gospodovega vstajenja 20.4. 2014 menih imenovana Vesela Gora. jena zvonova iz leta 1812 sneli Okoli ležeči občini dobro znana. in ju darovali cerkvi sv. Antona vstajenje in procesija ob 7.00 z godbo na pihala Ulil me je Joannes Kamnosek Cil- (Jerneja) v Breznu, kjer sta slovesna sv. maša, nabirka za obnovo župnijske cerkve sv. Petra leae l. 1812.« Tedaj je bil župnik služila svojemu namenu, do- in Pavla Andrej Čebul. S plačilom zvonov kler ju ni vzela prva svetovna dnevna maša ob 10.30 je bilo kar nekaj težav! vojna. Tako napisa na njiju ni Ime Vesela Gora se je morda mogoče preveriti. Vsekakor pa Velikonočni ponedeljek začelo uporabljati že takoj, ko je je zanimivo poimenovanje Ve- jutranja maša ob 8.00 bila cerkev zgrajena, morda pa sela Gora! Zanimiva pa je tudi dnevna ob 10.00 – pri sv. Vidu /Emavs/. šele potem, ko so kupili zvonove. enakost poimenovanja Hriberce Možnost peš romanja iz Vitanja. Pot bo označena. Mogoče nam pri raziskovanju in hriba s podružnično cerkvijo Po maši tekmovanje v pirhih:najlepši, največji, najbolj izviren, tega more pomagati podoben pri- v Šentrupertu. sledi prijateljsko druženje. Vabljeni v čim večjem številu! mer – to je Vesela Gora v župniji Vič, september 2013 Nives A. Kričaj Šentrupert. Tam je hrib, ki so mu P. Zdravko Vitanjčan 21 vitanje skozi čas Sveti Peter na jezeru ponovno leta 1971/1972. Odstranjena sta bila Župnijska cerkev sv. Petra in glavni oltar in prižnica. Postavljena pa sta bila Pavla v Vitanju daritveni oltar in ambon. »Vitanjska župnijska cerkev je naslednica Že njena zunanjost kaže., da gre za odličen zgodnjesrednjeveške lastniške cerkve z kulturni spomenik, da gre za zelo staro stavbo. značilnim patrocinijem sv. Petra, ki so jo po- Ko pa stopimo v njeno notranjost, vidimo, da stavili savinjski mejni grofje Breško-Seliški, je ladja še romanska, prezbiterij pa značilno potem ko so tu leta 980 od cesarja Otona II. poznogotski in okna v prezbiteriju novogotska. prejeli zemljo.« (Janez Hoefler).1 Posebno dragocene so freske. »Cerkev sv. Petra in Pavla (478 m) je sicer Oltarji: Stari veliki oltar se ni ohranil. No- omenjena šele leta 1296 kot sedež duhovnije in vogotski, a dovolj kvaliteten oltar iz leta 1868, leta 1323 kot sedež vikariatne župnije, vendar delo Tomaža Fontanija, je v cerkvi, a ne služi je gotovo nastala okoli 250 let prej, čeprav se več svojemu namenu. Sedanji prezbiterij krasijo do leta 1788 ni povzpela do stopnje samostojne baročni kipi, ki upodabljajo Petra, Pavla, Jezusa župnije« (Jože Curk).2 in klečega apostola Petra, ki sprejema ključe. Ti »Kdo je pri nas prvi gradil cerkve? To so kipi so delo Mihaela Pogačnika iz začetka 18. oni plemiči in veleposestniki slovenskega in stoletja. V ladji so štirje oltarji iz šestdesetih nemškega rodu, ki so si delili posest slovenske let 17. stoletja. Štejemo jih med »zlate« in tako zemlje. Ti so na svojih obsežnih zemljiščih oznako tudi zaslužijo, saj je v tistem času rene- postavljali prve cerkve za svoje podložnike, sančno rezbarstvo doseglo svoj višek. Na vseh ki so sprva imele le značaj zasebnih kapel ali oltarjih so slike iz iste dobe. Posebno dragocena molilnic, kmalu pa so od škofov dobile župnijske je slika vseh svetnikov, (slikar Simon Juda Stu- pravice: krstni kamen in pokopališče, in tako pan l. 1662). Ostali trije oltarji so posvečeni sv. Rimu okrog leta 67 zapečatila svoje pričevanje za postale župnijske cerkve za vso okolico. Zato Janezu Krstniku (slika iz 2. polovice 17. stoletja), Gospoda. Peter in Pavel sta značilna apostola, ki opažamo, da stoje take cerkve navadno v bližini sv. Boštjan in Rok, sv. Mihael nadangel (avtor sta pripeljala v Cerkev prve kristjane. Po njunem starih gradov« (Milko Kos).3 neznan, okoli l. 1670). Sliki v obeh stranskih pričevanju in oznanilu smo prejeli vero. Vitanje je glede župnijske cerkve poseben kapelah so delo Andreja Straussa okoli leta 1770, Sv. Peter, ribič iz Betsajde ob Genezareškem primer. Župnijska cerkev je posvečena sv. Petru in sicer, v levi visi slika z Joahimom, Ano in jezeru, in sv. Pavel iz Tarza v mali Aziji, sta utr- in Pavlu. Prvotno pa so rekli sv. Peter na jezeru. Marijo, v desni pa slika Jožefove smrti. (Vnesi dila Cerkev v rimskem svetu. Rimska krščanska To je tako imenovana »zimska cerkev«. V njej nagrobnike z napisi!) skupnost se ju spominja v skupnem prazniku je bogoslužje od praznika vseh svetih do velike Nekdanji zvonovi v tej cerkvi: Najstarejši je 29. junija) že vsaj od leta 354. noči, ko se bogoslužje preseli v »letno cerkev«, bil mali zvon z napisom v gotskih malih črkah: Kaj sta naredila? »Peter je prvi izpovedal Marijino cerkev na Hriberci. To cerkev so šteli »Georg Renner, mojster v Velikovcu, me je ulil v vero v Kristusa, Pavel nam je globine te vere k podružničnim cerkvam, v resnici pa velja za letu MD« (torej leta 1500). Veliki zvon: »Sv. Peter, osvetlil. Peter je združil v prvo Cerkev ostanek »sožupnijsko cerkev«. prosi za nas. Nikolaus Urbanus Boset Celje me je izvoljenega ljudstva, Pavel pa kot učitelj narodov Prva cerkev je v vasi Vitanje gotovo nastala že ulil leta 1691. Hvalim pravega Boga, kličem ljud- oznanil evangelij odrešenja vsemu svetu. Vsak v 10. stoletju. Najbrž je bila lesena. V 11. stoletju stvo in duhovnike, mrtve objokujem, kugo in na svoj način sta gradila eno Kristusovo družino, (1036) pa naj bi Ema Krška zgradila cerkev v vetrove podim, praznike slavim.« Srednji zvon. Cerkev.« Štimulak nas takole uči: »Svet Peter in romanskem stilu, saj naj bi leta 1040 prosila žup- »Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas. Leta 1769 Pavel častita se tu, / le za nas prosita tam gor nika župnije Šmartno pri Glovenj Gradcu, naj me je ulil v Celju Gasper Balthasar Schneider.« per Bogu, / deb Vitansko faro, veliko in malo, / poskrbi, da bo eden njegovih kaplanov stalno v Zvonove je vzela prva svetovna vojna. obvaroval Bog vsi hudih nadlog.« Vitanju, kjer je ustanovila vikariat. Osnova se- Kdo sta sv. Peter in Pavel? Svetega Petra je Je- (Več glej o njima v: Leto svetnikov 29. junij, danje cerkve (poznoromanska dvorana), naj bi zus ob ustanavljanju Cerkve izbral za ‹ključarja› 25. januar in 22. februar! /prva izdaja/ I. in bila iz začetka 13. stoletja. Leta 1296 se omenja nebeškega kraljestva, pastirja svete črede, potrje- II. del) vikar, 1329 stalni vikar in 1487 vikariatni župnik. valca vere svojih bratov. On in njegovi nasledniki Opombe Pesnik Štimulak o njej pravi: »Iz trga poglejmo bodo vidno znamenje edinosti ter skupnosti 1 Janez Hoefler: Srednjeveške freske v Sloveniji – taj Vitansko ves, / tam cirkev je farna, je ključ do vere in ljubezni, to je Cerkve. Pavla je za apos- Vzhodna Slovenija nebes, / pa revna in stara, / kak Vitanska fara, tola poklical Kristus sam med potjo v Damask. 2 Jože Curk. Trgi in mesta na Slovenskem Štajerskem, / čez osem sto let, / če bila ni pred.« Izbral ga je za orodje, da ponese njegovo ime V dolgi dobi je vedno znova doživljala spre- med narode. Postal je največji misijonar vseh str. 40 membe. Tako je bila v prvi polovici 14. stoletja časov, apostol poganskih narodov, ki je skupaj z 3 Milko Kos. Zgodovina slovenskega naroda, str. 154 freskirana, v prvi polovici 15. stoletja je dobila apostolom Petrom razširjal evangeljsko oznanilo prezbiterij in zvonik, v letih 1450-1460 so jo v Sredozemlju. Oba sta z mučeniško smrtjo v P. Zdravko Jakop ponovno poslikali s freskami. Dobro ohranjene freske prikazujejo Oznanjenje, Obiskovanje, del Rojstva in Pohod Treh kraljev. Lahko bi rekli: Obnova župnijske cerkve sv. Petra in Pavla prikaz veselega dela rožnega venca. Drugi del pa prikazuje žalostni del rožnega venca: Jezusov Zob časa je našo župnijsko cerkev pošteno vedno težji in zato je potrebno »stisniti zobe« prihod v Jeruzalem, Zadnja večerja, Molitev na načel. To je sedaj edina cerkev, na kateri streha in izkoristiti to priložnost. P. Zdravko Jakop, Oljski gori, Jezus pred Pilatom, Kronanje. Konec pušča in so znaki zamakanja vidni v sami cerk- naš rojak, nam je tako lepo predstavil zgo- 16. stoletja so jo obokali (prej je imela raven vi. Vsako leto bi bila škoda še večja in stroški dovino tega našega bisera. Verjetno se premalo strop). V prvi polovici 18. stoletja so prizidali obnove še višji. Po obnovah treh podružnic zavedamo, kaj pravzaprav imamo v Vitanju. obe stranski kapeli, potem zakristijo, leta 1858 smo si želeli vzeti eno leto »pavze«, predno bi V slogi je moč in to velja še posebej za težke pa oratorij. Zvonik je doživel nekatere predelave začeli obnavljati ta naš »skupni dom«. Uspeli čase. Mislim, da nam bo tudi tokrat uspelo. leta 1810, prezbiterij pa leta 1868. Vsa cerkev smo na Ministrstvu za kulturo pridobiti 49% Računamo na vas in se vam zahvaljujemo za pa je bila strokovno obnovljena leta 1930 in za sofinanciranje obnove v letu 2014 in zato vaše sodelovanje. Hvala! smo bili primorani začeti obnovo. Časi so P. Lojze CVIKL 22 Vitanjčan vitanje skozi čas Najstarejši radio v Vitanju Še nekaj drobcev o je dobil nov dom dr. Silanu V drugem zakonu je dr. Silan imel tri otroke: Tanjo (rojeno verjetno 1939), Tejo (rojeno 1941) in sina Pričujoči članek je izšel v reviji Jana v letu 1986. Pavla (rojenega 1942). Teja in Pavel sta bila moja sošolca v nižji gimnaziji v Vojniku v letih 1952-1956, Ga. Marija Rupnik (9.2.1908 – 15.5.1999), rojena Pan- Pavel nato še v gimnaziji v Celju (1956-1960). gerc na Selu pri Bledu, je bila gostilničarka v Vitanju v Ker je bila mama Nemka, so doma govorili ne- letih od 1931 – 1974. mško, pa je imel Pavel veliko prednost pri učenju Radio je njena snaha Marjana Rupnik podarila Vili tujih jezikov. Obvladal jih je kar nekaj in bil nato Svitanje, Na vasi 6, v Vitanju, kjer si lahko ogledate predstojnik tovarne Gorenje na Dunaju kar več prikaz zgodovine Vitanja. desetletij. Pričujoči članek nam je posredoval g. Milan Pogorevc. S Pavlom se srečujemo še vedno, vsakih nekaj let, na obletnicah mature. Tudi tu sem »ujela« nekaj stvari o dr. Silanu: Priimek Silan je popačenka priimka Zilan – torej RADIJSKA NAROČNICA ŽE 52 LET prebivalec Ziljske doline na Koroškem. Po plebiscitu na Koroškem, kjer se je prebivals- Že 52 let Marija Rupnik iz Vitanja plačuje tvo izreklo v korist Avstrije, je dr. Silan že čez dva radijsko naročnino. Natančneje povedano od 1. dni emigriral v Slovenijo. V Ljubljani je zaprosil za julija 1934. Tako se je uvrstila v Janino knjigo politični azil, vendar njegovi prošnji niso ugodili. rekordov kot najstarejše radijska naročnica. Odšel je v Zagreb, kjer je brez problemov dobil Po rodu je Marija z Bleda. Spominja se, kako politično zatočišče. Tu se je od začetka preživljal so nekoč govorili, da bo prišel čas, ko bo papež tako, da je stregel zidarjem. Potem se je vpisal na v Rimu kihnil, v Ljubljani pa bodo rekli: »Bog medicinsko fakulteto in jo tudi končal. Tudi sina Pavla je dr. Silan poslal na študij pomagaj!« Prav zares verjel pa tega menda ni ekonomije v Zagreb, kjer je bil njegov profesor tudi nihče. Pa se je le zgodilo. Radio je začel osvajati dr. Franjo Tudžman. svet. Lahko si slišal, kaj se dogaja v svetu, tudi S hčerjo Tejo sva se pred leti v ranem jutru na dan če papež kihne. vseh svetih srečali na pokopališču v Vitanju. »Si ta Leta 1931 so pri Langusovih na Polšici pri prava ali ne?« me je ogovorila. »Seveda sem, draga Bledu, kjer je živela Marijina sestrična, kupili sošolka«…Nato sva se usedli h kavici v bifeju Rupnik. radio. Kmalu se je razvedelo daleč naokrog, da Še drugi utrinek s pokopališča: kar nekaj let je imajo pri Langusovih skrinjo, ki sama govori. Od od tega. Na Silanovem grobu je plela gospa Tončka blizu in daleč so hodili gledat in poslušat to čudo. Zlodej. Ko sem se ji zahvalila v imenu njegovih Marija je bila tam vsak dan. Ta radio je imel še otrok, je odgovorila: »Dr. Silan nas je zdravil 25 let. slušalke, tako da so ga lahko poslušali največ trije Res bi bila sramota, da krajani ne bi poskrbeli za ljudje hkrati. Marija je bila navdušena nad njim. njegov grob.« Tako navdušena, da ji je bilo kasneje, ko se Ko sem v letih 1948-1952 hodila v osnovno šolo v je primožila v daljne štajersko Vitanje, dolgčas Novo cerkev, smo imeli kar v šoli zdravniški pregled. brez radia. Zato ni dolgo odlašala, ko je prišel Pregledoval nas je dr. Silan. Medicinski sestri je nar- trgovec v Vitanje prodajat radijske aparate. Še Med vojno pa se je vse spremenilo. V Vitanje ekoval svoja opažanja. Poslušal je »srčke«, nas malo danes hrani kupoprodajno pogodbo z datumom so prišli Nemci. Radio so ji odvzeli in ga pre- pretipal, odpreti smo morali usta… Spominjam se, 13. januar 1934, ko je kupila svoj radio pri G. uredili tako, da je lahko poslušala samo eno kako je bilo nas otroke sram, saj smo se morali sleči Pamichu, trgovcu z elektrotehničnim blagom postajo: Radio Ljubljana, ki pa je takrat oddajal do pasu in smo nato prihajali pred kateder, kjer je sedel častitljivi gospod dr. Silan, zdravnik z očali z iz Slovenskih Konjic. Kupila je Philipsov aparat, v nemščini. Radio v gostilni je moral biti prižgan, zlatim okvirjem. model 834 C. Tako so bili takrat sila moderni. žandarji in razni špiclji pa so hodili opazovat, Cena je bila precejšnja: 5500 dinarjev. »To je bilo Pavel Silan ima vikend v Barbarigi. Po vojni na kako se obnašajo gostje ob vesteh o nemških Hrvaškem niso bili tam nič kaj prizanesljivi do slov- takrat ogromno denarja«, zatrjuje Marija Rupnik. zmagah. Ali jih odobravajo ali ne. Večkrat so ji enskih lastnikov. Izropali so tudi njegovo domovanje. Tako veliko, da je plačala v desetih obrokih, in žandarji pohodili vse rožice na gredi pod oknom, Pavel je šel na policijo, povedal, da je bil na fakulteti še je komaj zmogla ta strošek. ko so prišli prisluškovat, ali ponoči posluša radio v Zagrebu njegov profesor dr. Tudžman pa da Doma hrani Marija še vsa potrdila, ki dokazu- in katero postajo posluša. pričakuje, da v najkrajšem času ukradeno vrnejo. jejo, da je plačala naročnino za leto 1934 in za Najbolj pa se Marija jezi na Zavod za zaščito Zaleglo je, kar nekaj ukradenega so dostavili nazaj. vsa kasnejša leta do danes. Da ji ne bi na RTV malih avtorskih pravic: ker je imela v svoji gos- Še drobec iz privatnega življenja dr. Silana: Ena očitali, da recimo za leto 1937 ni plačala radijske tilni stalno odprt radio, ji je leta 1956 zaračunal od družinskih gospodinj je pripovedovala, da je bil naročnine. Naročnina za brezžično sprejemno avtorski honorar za izvajanje mehanične glasbe: dr. Silan zelo zmeren. Nikoli ni popil več tekočine postajo, kot se je temu takrat uradno reklo, je »Kot da bi na radio igrala«, se huduje Marija. kot en kozarček naenkrat. znašala 75 dinarjev. Radijsko naročnino so takrat Pohvalne besede pa ima za kakovost Philip- Ponosna soproga, ga. Silan, Nemka po rodu, plačevali po pošti. sovih aparatov. Njen prvi radio je delal na eno- dostojanstvena in prijetna, je, ko je spregovorila Po poklicu je Marija gostilničarka. V gostilni smerni tok, ki so ga dobivali iz majhne elektrarne slovensko, takole zavrnila zlonamerne opravljavce: je delala 43 let, od 1931. do 1974. leta, sedaj pa v Vitanju. Deloval je do leta 1958, ko so Vitanje «Ljudje mi pravijo, da je moja mož nezvesta. Pa kaj, če je nezvesta, dobra je pa le, dobra.« daje svoj lokal v najem in živi od prihrankov in priključili na izmenični tok iz omrežja. Takrat Še to: Iskrena hvala gospodu županu za napisano o pomoči svojih otrok. Marijin zdaj že pokojni mož stari radio ni več mogel delati. »Ampak«, pravi je bil lončar. Tako sta imela z ženo vsak svojo dr. Silanu. Zelo me je vzradostilo. Poskrbela bom, da Rupnikova, »v vsem času, kar sem imela ta radio, odnesem na naslednjo obletnico mature fotokopijo obrt. On je delal lonce, ona pa je točila dobro se mi ni niti enkrat pokvaril. Niti enkrat ga nisem kapljico. Seveda je moral radio igrati v gostilni, članka za njegovega sina. dala popravit.« Dobri stari časi, kaj? kajti to je privabljalo goste. To je bil namreč edini Ljubljana, 17. 2. 2014 radio v Vitanju. Tekst in slika: MARKO PEČAUER Marijana Osojnik-Rupnik Vitanjčan 23 vitanje skozi čas Močenska cesta… Če se hočeš iz Vitanja povzpeti do Močenikove domačije v Brez- nu, moraš pri opuščenem drugem kamnolomu v smeri poti Fužine zaviti na tri in pol kilometre dol- go, strmo makadamsko cesto, ki je skoraj na celotni trasi vsekana v živo skalo. Odkar pomnim, oz. vse od takrat, ko sem prvič zaznal to situacijo, se mi je postavljalo vprašanje, kako, kdaj in s kakšno tehniko je bila ta cesta zgrajena. O tem sem se pogovarjal z več ljudmi. Kaj kmalu sem ugotovil, kako hitro mineva čas in bledi spomin, saj vseh podrobnosti, povezanih z izgradnjo, ni več moč povsem razkriti. Veliko mi je o izgradnji pripove- doval g. Alojz Klokočovnik, zdaj upokojeni uslužbenec nekdanje- ga Gozdnega gospodarstva. Pred nedavnim sva se skupaj odpravila na domačijo Močenik. S fotoaparatom se nama je pridru- žila ga. Romana Holobar. Naš namen je bil pogovoriti se z Močenikovimi, sedanjim gospo- darjem Ivanom Višnjarjem in še posebej z njegovo mamo Anico, roj. Podpečan, rojeno med drugo svetovno vojno, ki je skupaj z možem dolga leta gospodarila na prijazni in izjemno lepi Močeni- kovi domačiji. Gospa Anica je bila ob začetku izgradnje mlado dekle. Živo se spominja časov, ko ceste še ni bilo. Živo se spominja dogodkov ob izgradnji in dogodkov, ki so se Kozjaku, kjer se je med vojno zgodili kasneje, vključno seveda zadrževala 14. divizija, deloma vse do današnjih dni. pa na nenehne težave v starih Moj namen je ohraniti to živo »globjenkih«, ki so jih uporabljali pričevanje, Vas, spoštovane bral- domačini in furmani za spravilo ke in bralci, pa seznaniti z delč- lesa v dolino. Najhuje je bilo na kom naše zanimive preteklosti. strmem in mokrem delu pri Mo- Izjemno lep in sončen, sicer horiču, kjer je pozimi zmrznilo še rahlo hladen je bil okrog in niso pomagali več niti »rajsi«, poldneva letošnji 3. marec, ko (če še kdo sploh ve, kaj je to bilo), smo se odpravili na kratek obisk k poleti pa niti »žlajfi«. Po močnem Močenikovim. Sončna svetloba je neurju, ki je leta 1954 strahovito omogočala ostre in lepe posnetke uničilo vse »globjenke«, pa ni- odsekov, na katere je med potjo česar več. opozarjal g. Klokočovnik. Globjenk je peljal naprej mimo Na začetku poti je povedal, da Lenarta, končal pa na Fužinah se je cesta začela graditi 1954. pod Levovnikom, kjer sta hlodo- leta, in to od spodaj navzgor. vino z močno ročno žago vrsto let Dela je financirala po naročilu krojila Marjan in Štefan, prijazna politikov uprava za gozdarstvo, delavca s tujim naglasom, ki sta ki je poprej gradila prve gozdne stanovala pri različnih družinah, ceste v Savinjski dolini in v oko- se spominja Anica. Pri Močeni- lici Rogaške Slatine. Šele nato je kovih je takrat živelo 7 otrok in prišlo na vrsto Vitanje. starši. Odločitev za gradnjo je bila Zaradi vseh težav je bila nova deloma vezana na zelo težko cesta grajena kot »furmanska dostopnost krajev na Paškem pot«, čeprav je razvoj časa in 24 Vitanjčan vitanje skozi čas
tehnologije kasneje uredil tako, Cesta je bila zgrajena do Mo- Ko je bila cesta usposobljena za nerešljive situacije. da se po njej skoraj nič več ni čenika v približno treh letih. tovorni promet, so na »holcplac« Kljub temu, da mi niso več tuje vozilo z vpregami. Nedotaknjen je ostal že takrat pri Močeniku vrsto let vozili les te strmine in to skalovje, še vedno Namen »furmanske poti« potr- predvideni odsek do Krivca oz. tudi ljudje iz dobrnskega konca. s spoštovanjem spremljam do- juje tudi zgrajeno betonsko kori- Nerodna, ki je bil zgrajen šele Šoferje, ki so vozili les v dolino, mačine, ki se dnevno spopadajo to, ki so ga na pobudo in ob glavni l. 1985. je bilo v glavnem vedno tako z nenehnimi nevarnimi izzivi, ki pomoči starega Močenika, Aniče- Delavci so stanovali po barakah strah, da so vozili običajno z lahko mimogrede rode nesrečo. vega očeta, leta 1958 zabetonirali in tudi v Vitanju, kjer so zahajali odprtimi vrati. Človek na srečo pozabi na nevar- domačini za napajanje vprežne tudi v gostilno, se ga včasih tudi Življenje, vezano na promet nost vsaj za hip in vsaj takrat, ko živine. (Glej sliko z letnico). napili, se stepli med seboj in tudi po tej cesti, je napletlo veliko se ozre po izjemno lepi in skrbno Stari Močenik je to počel z z domačini, v glavnem zato, ker anekdot. negovani pokrajini, kjer domujeta namenom, da bi razbremenil so bili brez svojih žensk. Tako so, denimo gozdarju idila in mir. Človek pozabi na čas nenehno gnečo ob napajališču Leta 1957 so odšli iz Vitanja v na »fičotu« odpovedale zavore. in težave, ko se zaplete v pogovor ob domači hiši, kjer so napajali Zreče, kjer so se lotili izgradnje Ker se je moral ustaviti in ogniti s prijaznimi domačini. dolga, dolga leta. ceste iz Zreč do Gorenja nad Zre- nasproti vozečemu vozilu, se Tudi nam je prehitro minila Novo korito se ni najbolje obne- čami. To je cesta, ki nas pripelje je moral zaleteti v drevo. Ko je urica, ki smo jo lahko namerili slo. Še vedno je bilo lepše napajati do znanega gostišča Smogavc, nevarnost minila, je iz avta po- srečanju. Na poti v dolino sem pri Močeniku doma, kjer je bila za katero velja, da je v celoti po- tegnil kladivo in barvo in popravil v sebi potihoma še enkrat podo- blizu senca mogočne lipe, pod končno tlakovana s pohorskim poškodbo kar na licu mesta. življal vse, o čemer smo govorili. njo miza in v kleti vedno dovolj skriljem. Bili so preozki tudi mostovi, še Na zadnjem sedežu je občasno dobrega jabolčnika, pri novem Ko je bila cesta končana, so se posebej, če človek zaradi »vinske v rokah Romane škljocnil foto- koritu ob cesti pa nič od tega. začuda na njej kaj kmalu pojavili utrujenosti« ni mogel pravilno aparat, obrnjen v smer, ki jo je Ob spodnjem robu ceste pre- prvi kamioni. oceniti širine, oz. je namesto kazal Lojze. prečujejo padec v prepad škarpe Prvi kamion je po trasi zapeljal enega videl tri in se odločil, da Takrat sem si dejal, da bom in masivni odbojniki. Škarpe in stari Venko, oče našega sokrajana se denimo pelje po desnem, kar skušal vse slišano spraviti na pa- je pomenilo, da je kakšno vozilo pir in v Vitanjčana. Govoril sem si, masivne odbojnike in tudi samo Maksa Venka. kdaj tudi zdrsnilo kam, kamor da se moram zahvaliti vsem, ki so cesto je na roke gradila skupina Velik problem je bila silno ne bi smelo. mi pomagali, in izrabljam to pri- približno 70 delavcev iz Hrvaške, ozka trasa, na več mestih je šlo V letih mojega županovanja ložnost, da to tudi storim. Z vsemi ki je cesto v živo skalo vsekala na milimetre. sem se moral večkrat podati v imenovanimi smo poskrbeli, da povsem brez mehanizacije. Z leti so zato cesto širili. Gredi- te kraje. bo ostal ta zapis. Upam, da vam Največja pomoč je bilo razstre- ranje je uničilo precej kamnitih Kar precej težav nam je po - je pomenil prijetno branje, morda livo, s katerim so minirali skale, v odbojnikov in škarp. vzročila vodooskrba za Gornji je v vas celo vzdramil namig za katere so poprej na roke navrtali Cesto so večkrat močno poško- Brezen, ki se napaja s tega območ- prvo ali ponovno pot v te kraje. luknje, kar se počne tako, da eden dovali udori in plazovi, zaradi ja. Razumevanje Močenikovih Naj bo varna in morda bo celo nastavlja in v rokah vrti železno slabega temeljenja se je nekje in njihov velik posluh za naše zanimivejša, morda tudi zaradi »štango« oz. sveder, drugi pa na sredini podrla velika in dolga probleme je pomagal več kot prebranega zapisa… nanjo udarja s kladivom. škarpa. odlično trajno razrešiti praktično Slavko Vetrih, župan Velikokrat so strelivo naložili Danes je cesta glavna povezava kar na golo živo skalo, kar je z dolino za Močenikove, Zilčeve, povzročilo, da je po zraku letelo Mohoričeve in Lenartove, za os- veliko drobnega kamenja, ki je tale prebivalce Brdc in Kozjaka močno poškodovalo bližnje drev- in za naključne obiskovalce ter je, kar je moč opaziti še danes. ostale koristnike. Cesta prečka tri hudourniške Cesto v zimskem času pluži globeli, preko katerih je bilo po- gospodar Močenikove domačije trebno zgraditi tri lesene mostove, Ivan Višnjar. Za odvodnjavanje je ki so bili z leti posodobljeni z dolga leta, zelo skrbno poskrbel betonsko izvedbo, zadnjega smo Štefan Navršnik, lastnik Zilčeve »zbetonirali« skupaj z domačini v domačije, vrsto let poprej pa Jože prvih letih mojega županovanja, Krančan, po domače Zdovčev ostala dva sta bila posodobljena Pep, ki je z družino stanoval v prej. majhni hiški pri Kovinarju.
Vitanjčan 25 ZANIMIVO Terapija s pomočjo konja (TPK)
Človek je povezan s konjem že vrsto let. Konj je edina žival, ki je skozi tisočletja odigrala veliko različnih vlog in tako močno zaznamovala človekovo zgodovino, saj ga je človek uporabljal v različne namene: za prehrano, vleko, transport, v bojnih in osvajalnih pohodih, v kmetijstvu in v športu. V zadnjem času pa ga vse več uporablja kot partnerja v prostem času in v terapevtske namene. Terapija s pomočjo konja se je v svetu precej razširila. V Sloveniji segajo začetki terapije v 70. leta, bolj sistematično pa se je začela razvijati v 90. letih in se vedno bolj širi. Kaj je TPK in komu je namenjena? Terapija s pomočjo konja je program, ki temelji na strokovnih spoznanjih s področja medicine, pe- dagogike, psihologije in psihiatrije. TPK je primerna tako za otroke in mladostnike kot za odrasle ljudi, predvsem pa je namenjena osebam s posebnimi potrebami. Osebe s posebnimi potrebami so širša pristopa k osebi kot celoti. Poleg kakovosti drže in ciljna skupina, ki zajema osebe z lažjo, zmerno, gibanja želimo izboljšati tudi jahačevo osebnost, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ljudi s njegovo obnašanje in širiti nekatera znanja. čustveno-vedenjskimi motnjami, različno gibalno Terapija s pomočjo konja ima torej za otroke in ovirane osebe, slepe in slabovidne, gluhe in mladostnike s posebnimi potrebami funkcionalen, naglušne, osebe z govorno-jezikovnimi motnjami pedagoški in psihološki pomen. in osebe z motnjami avtističnega spektra. Pri tem je pomembno zavedanje, kaj pomeni konj TPK je širok pojem, vključuje namreč vse aktiv- za jahača z motnjo v duševnem razvoju. Pri jahanju nosti ob konju, s konjem in na konju in je zato za s ciljem terapevtske edukacije je pomemben stik otroke s posebnimi potrebami dopolnilna terapija. s konjem, povezanost z njim. Konj in jahač se ne Pacienti se naučijo ravnanja s konjem, z namenom, pogovarjata, se dotikata in drug drugega čutita, da bi razširili področje svojih interesov, pa naj zato besedna komunikacija ni najpomembnejša. bo to z vidika pridobivanja novih znanj, terapije Jahač se na konju prične zavedati svojega telesa ali rekreacije. Situacija, v kateri se znajdejo, jim in samega sebe (psihomobilizacija) in se prične omogoča multisenzorno učenje, ki jim pomaga odpirati zunanjemu svetu. Zavedanje telesa je dosegati vsakdanje spretnosti, potrebne, da so najpomembnejše, kajti telo je sredstvo, ki omogoča uspešni v svojem življenju. Celostni stik s konjem oblikovanje odnosov z okolico, torej možnost prila- spodbuja vsa otrokova čutila. Razlog za takšno gajanja na okolje. Prav v zavedanju svojega telesa obravnavo je predvsem v tem, da terapevtski učinki in v orientaciji na svojem telesu imajo otroci in niso vezani izključno na jahanje konja, temveč tudi na dogajanje ob konju. Tako je tukaj pomemben mladostniki z motnjo v duševnem razvoju največ vpliv okolja, opazovanje in nega konja, učenje na težav, posledično od tod izhajajo težave orientacije konju in ob konju ter samo druženje s konjem. v prostoru, v okolju in na ploskvi. Odnos med konjem in otrokom je prijateljski in Pogosto otroci in mladostniki z motnjo v du- postopoma vse bolj partnerski, kar je tudi temelj ševnem razvoju odklanjajo kontakt z zunanjim za razvoj terapije s pomočjo konja. svetom, imajo motnje čustvovanja, vedenja in komunikacije. Zato učinek stika s konjem kot živim Posebnost odnosa med konjem in otroki s po- novem okolju mora komunicirati s terapevtom in bitjem in lastno osebnostjo vzbudi čustven odnos, sebnimi potrebami je v tem, da konja doživljajo z drugimi člani tima. Mora poslušati in spreje- zaupanje in sodelovanje, pa tudi samokontrolo in kot veliko, mogočno in strahospoštovanja vredno mati navodila. Spozna svoje zmožnosti in svoje žival, ki ima tudi svojo voljo. Njegova velikost jim odnos do drugega bitja. Sprejeti morajo konja kot celoto in kot partnerja. meje, sprejme pravila in terapevta kot avtoriteto, omogoča celosten telesni stik ob njem in na njem. premaga strah in zaupa vase, sprejme neuspeh in Premagati morajo nekatere strahove, če želijo so- Pri TPK ne smemo pozabiti na pomen kakovosti uspeh, krepi samopodobo, vztraja pri aktivnostih delovati z njim. Važno je, da jih znajo premagati gibanja, kajti le normalna in pravilna kakovost do konca, kontrolira neprimerne oblike vedenja, je in prenesti izkušnje v vsakdanje situacije, kjer se gibanja in drže na konju bo omogočila oblikovanje samoiniciativna, skrbi za svojo varnost. večkrat zgodi, da morajo premagati strah. pravilne telesne podobe. Otroci in mladostniki z Cilji, ki jih lahko dosegajo so torej nova funkci- Prav tako delo s konjem zvišuje raven motivacije, zmerno motnjo v duševnem razvoju imajo pogosto onalna znanja, socializacija, sprostitev, uživanje spodbuja aktivnost in učenje novih vsebin na prak- gibalne motnje, kot so leve ali desne hemiplegije. tičnem nivoju, izboljša se otrokovo razpoloženje. Največkrat odklanjajo te svoje manj razvite dele in dobro počutje. Druženje s konjem deluje pomirjujoče, depresivna telesa in jih ne priznavajo v svoji samopodobi. Tera- Kakšne pozitivne spremembe pričakujemo razpoloženja se zmanjšajo. Konj tako postane zvest pija s pomočjo konja je ravno tista terapija, ki jih sili od posameznika po vključitvi v program TPK? spremljevalec, socialna podpora, ki je otroku brez- v samodejno uporabo in aktivnost prizadetega dela V vsaki človekovi aktivnosti oziroma vedenju pogojno na voljo. telesa, če želijo ustvariti pravo gibanje, ravnotežje so vedno prisotne tri komponente: gibanje, ra- Terapija s pomočjo konja izboljšuje osnovne in pravo držo na konju. Z jahanjem fizično krepijo zumevanje in čustvovanje. In vse troje je vedno sposobnosti in funkcije otrok in oseb s posebnimi svoje telo, z uspehi izboljšujejo svojo samopodo- prisotno tudi pri terapiji s pomočjo konja. Zato potrebami, pa tudi kakovost njihovega življenja, bo, postajajo bolj odločni in samozavestni, stik s pričakujemo pozitivne spremembe in učinke sodelovanja v ožjem in širšem družbenem okolju. konjem pa jih napolnjuje z veseljem in toplino. pri psihomotorični aktivnosti. Osnova, podlaga Odnos med jahačem in konjem je tako pomemben, Pri prihodu na TPK oseba odkriva in spoznava za psihomotorični trening je celostni pogled na da je terapija s pomočjo konja postala metoda, ki nova okolja ter tako pridobiva nova znanja. V tem osebe z motnjo v duševnem razvoju. Poleg teh treh 26 Vitanjčan ZANIMIVO
izhajamo iz osnovne predpostavke, da prav vsak pacient ima svoja „močna področja“, na katerih gradimo nadaljnji razvoj. Prav tako ves čas skrbimo za uravnoteže - nost vseh štirih „Unescovih» stebrov vzgoje in izobraževanja - pridobivanje znanja, učenje spretnosti in veščin, učenje socialnih veščin in razvijanje svoje osebnosti vključno s pozitivno samopodobo. Elementi vseh štirih navedenih stebrov vzgoje in izobraževanja se razvijajo in nadgrajujejo pri izvajanju terapije s pomočjo konja z našo ciljno skupino – z osebami s posebnimi potrebami. Kdo in kje se izvaja TPK ? TPK izvaja terapevtski tim, v katerem je terapevt , vodnik konja, konj in pomočnik po potrebi. Naj- pomembnejši v tem timu je konj. Terapevtski konj mora biti miren, indiferenten na nenadne zvoke komponent, je potrebno vključiti še posameznikovo Na psihosocialnem področju pričakujemo in ropote iz okolja, potrpežljiv, poslušen, slediti sposobnost delovanja in odzivanja na dražljaje iz pozitivne učinke na teh področjih: mora terapiji, komunicirati s timom, se primerno okolja. Pri funkcionalnem treningu so v ospredju - komunikacija s konjem – neverbalna ali verbal- odzivati na pacientove taktilne in govorne impulze, naša zaznavanja, čutila in interpretacija dražljajev. na, zavedanje nadzorovanja konja s komunikacijo, predvsem pa mora zaupat ljudem, ki so ob njem. Duševna terapija pa se osredotoča na razpoložen- - komunikacija s terapevtom – sledenje in upo- Navaditi se mora na različne telesne reakcije jaha- je, socialne veščine, komunikacijo, sproščanje in števanje navodil, ča, saj gibalno ovirane osebe sprva močno rušijo izražanje čustev. - socialni stiki in občutek pripadnosti –pristna konjevo ravnotežje. Ob njem sta vedno vodnik in terapevt, veliko je tudi pripomočkov za izvajanje Na motoričnem področju lahko pričakujemo doživetja, druženje z vrstniki, pripadnost skupini TPK, tu so še invalidski vozički, ne-govoreči pacien- napredek in boljšo: jahačev, ti se odzivajo s kriki itd. Vse to zahteva od konja - senzorično percepcijo, - empatija –opazuje konjsko govorico telesa, se veliko mero uravnovešenosti in zaupanja do ljudi - vzravnalne funkcije, vživi v to, kaj mu konj sporoča, konjeve potrebe okrog sebe. Terapevtski konj se ne skoti, treba ga - kontrolo drže telesa, da pred svoje, je privzgojiti z zaupanjem in z dresuro. - statično in dinamično ravnotežje, - vključitev lastnih želja in sklepanje kompro- TPK se lahko izvaja v pokritem prostoru, v zu- - mišično aktivnost in možnost gibanja (ohlapne misov, nanjem primernem prostoru ali v naravi. Terapevt mišice se okrepijo), - samodisciplina in potrpežljivost, –otrok se izbira mesto izvajanja TPK glede na posebnosti - izboljšano koordinacijo, nauči discipline, se zaveda, da je potrebno slediti pacienta ali pa glede na vremenske razmere. - sproščanje mišic med ritmičnim gibanjem navodilom in pravilom, da bo terapija varna, Kje v naši okolici se izvaja TPK? konja, - zmanjšanje agresivnosti in drugih oblik aso- Le 6 km od Vitanja, v Socki na posestvu Šeško - vpliv na samodejne odzive drže in gibanja cialnega vedenja – konj reagira tako na primerne izvajamo TPK že tretje leto v popoldanskem času. - pomoč pri izgradnji pravilne telesne sheme, oblike vedenja kot na nesprejemljive. Posameznik Posamezna terapija s konjem traja 30 minut. Prog- - izboljšanje cirkulacije in metabolizma. ima takoj na voljo pristen odziv na svoje vedenje, ram poteka tako, da pacient najprej spozna okolje, Na emocionalnem področju pričakujemo kar mu pomaga pri učenju čustvene komunikaci- nato kobilo Pollo, se je dotika, jo boža (vzpostavi pozitivne učinke na področjih, kot so: je, predvidevanju reakcij okolja in spreminjanju stik z njo). Spozna čelado in njen pomen. Nato se - priznavanje in premagovanje strahu pred neprimernih oblik vedenja v socialno sprejemljive nauči čistiti kobilo - spozna ves pribor za čiščenje in konjem, in zaželene, pravilno uporabo. Vodi kobilo ob pomoči in kontroli - sprejemanje konja, - pridobitev občutka zadovoljstva in izboljšanje vodnika po jahališču. Zajaha kobilo s pomožnih - čustvovanje - navezanost na konja, razpoloženja, stopnic; ker se jaha brez sedla, ni možno dati - samospoštovanje, samozavedanje, samozavest, - koristna izraba prostega časa, nogo v streme. Nato izvaja najrazličnejše vaje med - zaupanje v svoje sposobnosti, - razvija se otrokov odnos do narave in živali. jahanjem; vaje pravilne drže, ravnotežja, verbalne - sprostitev, notranji mir in zmagoslavje, Na pedagoškem področju pričakujemo pozi- in neverbalne komunikacije s kobilo, orientacije na - konj kot zatočišče- nima občutka, da je na tivne učinke: kobili, na sebi, v prostoru itd. terapiji, - na izboljšanju pozornosti, Vse vaje na konju so individualno prilagojene - občutek odgovornosti- on mora za nekoga - na občasnem prevzemu iniciative, fizičnim in umskim sposobnostim pacienta s ciljem poskrbeti, nekdo ga potrebuje (vedno drugi skr- - na koncentraciji in usmerjenosti, odpravljati motnje in razvijati njegove potenciale. bijo zanj), - na motivaciji, Na koncu se razjaha ob pomoči in pozdravi kobilo. - poskrbi za čelado, pribor za čiščenje, - na izboljšanju in zapomnitvi učnih spretnosti, Kobili lahko prinese tudi kakšen priboljšek za - izboljšan odnos do okolice – pridobljena znanja ki jih oseba nujno potrebuje za uspešno funkcioni- nagrado. uporablja v domačem okolju (doma pospravi, je ranje v svetu, kot so sposobnost opravljanja nalog Pacienti osvajajo tudi prostor v okolici jahalnice prijazen in strpen do domačih...,. v zaporedju, koordinacija oko–roka, sposobnost in se učijo v njem orientirati. Spoznajo hleve in Na kognitivnem področju pričakujemo pozi- opravljanja več nalog hkrati, senzorna integracija, vedo, kje ima Polla svoj prostor za bivanje. tivne učinke, kot so: lateralizacija, prostorska orientacija itd, TPK izvajamo: terapevtka za izvajanje TPK Betka - izboljšanje na vseh področjih senzorne inte- - na pridobivanju in širjenju novih znanj in Fijavž, vodnik kobile Damjan Fijavž in terapevtska gracije, pojmov iz novega okolja, kobila Polla. TPK je samoplačniška. Več informacij - izboljšanje zaznavanja samega sebe, - na analizi poteka terapije s pomočjo konja in na spletni strani: TPK-fijavz.si - izboljšanje orientacije na sebi, na sprejemanju terapevtovega mnenja (dobrega Zapisala: Betka Fijavž, specialna pedagoginja in - izboljšanje orientacije na konju, in kritičnega) terapevtka za izvajanje terapije s pomočjo konja - izboljšanje orientacije v prostoru. Ne glede na vse naštete in druge posebnosti Slike: Lan Pušnik na terapiji Vitanjčan 27 zanimivo Kompostiranje z deževniki: Hitra priprava organske hrane
temperatura in količina hrane, ki tavljajo deževnikom primernejše Docela predelan kompost z Delo in dom, 19.11.2013 jo imajo na razpolago. Če te začne razmere v mrzlem delu leta, na enotno strukturo pri Petacijevih Besedilo: Julijana Bavčar primanjkovati ali če temperatura senčnih legah pa poleti. Po nekaj spomladi delno posušijo pod nad- Fotografije: Mavric Pivk v kompostnem kupu pade pod zaporednih kompostiranjih mesta streškom, potem pa ga presejejo 19. 11. 2013 10 stopinj Celzija, je njihovega prestavijo, ker postanejo tla pod s fino mrežo. Nekajcentimetrske Članek je posredoval živahnega razmnoževanja konec. njimi pregnojena. V na novo pri- delce, ki se zaradi vlage še držijo Viljem Petaci Tudi predelovanje organske snovi pravljeno gomilo gnoja, ki jo nare- skupaj, kar pomeni, da niso po- se pod to temperaturo upočasni, dijo v bližini kupa že predelanega vsem predelani, vrnejo na kom- Pred nekaj desetletji je bilo ko pritisne zima, pa se umakne- komposta, se deževniki, potem postni kup, kjer zelo pospešijo gojenje deževnikov, ki prede- jo v globlje plasti kupa, kjer je slednjemu ne dodajajo več gnoja kompostiranje. Presejani kom- lujejo organsko snov v odličen topleje, in obmirujejo,« razloži in prenehajo zalivati, preselijo post je primeren za gnojenje. Pri kompost, pravi hit. Zagnani po- sogovornik. sami. Če gre za kompostiranje, tistem, ki ga presejejo skozi bolj samezniki so si z njimi utrli pod- Kmetija na okrog 1000 metrih naredijo na novem prostoru, pa grobo mrežo, grudice pozneje na jetniško pot, moderni so bili tudi nadmorske višine, obkrožena z jo morajo z njimi naseliti. gredicah počasneje razpadejo, med bolj ozaveščenimi vrtičkarji. drugimi ekološkimi pašnimi kme- Po sogovornikovih besedah de- hranila pa so rastlinam na razpo- O tem, kako so se stare civilizaci- tijami in gozdom, njegovi družini ževniki na dan predelajo za svojo lago dalj časa. je zavedale pomena deževnikov, omogoča predvsem mir za prosto težo organskih ostankov. Ko gredo priča izročilo, po katerem jih Tako pridelan kompost ima rejo živali. V nasprotju s sosednji- ti skozi njihov prebavni trakt, veli- pH-vrednost okoli 7, je sipek, je Kleopatra razglasila za sveto mi, ki so pretežno govedorejske, se ko pridobijo, obogatijo se s kalijem žival, Aristotel pa imenoval čre- brez vonja, hranila v njem pa pri njih ukvarjajo predvsem s konji in fosforjem, njihov volumen pa se vesje tal. Med privrženci sonarav- imajo za rastline uravnoteženo shetlandske pasme, poniji, ki jih zmanjša od štiri- do petkrat. Ko se nega vrtnarjenja so ti človekovi sestavo. »V primerjavi s tistim, imajo okrog dvajset. Z njimi poleti polmetrski kup zniža na slabo ped, pomočniki in rezultat njihovega pri katerem se kompostirajo poživljajo turistično ponudbo na dodajo od 20 do 30 cm hlevskega dela spet čedalje bolj priljubljeni, samo rastlinski ostanki, ima veli- Rogli, spomladi in jeseni pa pri gnoja in deževniki se preselijo v zato smo kompostiranje z rde- ko manjšo vsebnost dušika, zato ribniku Vrbje v Žalcu. Na pašnikih gornjo plast. Ker je letošnja jesen čimi deževniki šli spoznavat na rastlin z njim skoraj ne moremo in v odprtem hlevu na Breznu pa topla, jim bodo še najmanj enkrat ekološko kmetijo Beštjan-Petaci pregnojiti,« pojasni sogovornik. jim dela družbo še od pet do deset dognojili, napove Vili Petaci. Kadar pod vrhom Paškega Kozjaka. »Priporočljiva poraba je odvisna oslov in deset do dvajset koz. Na jih preseneti sneg, lahko zadnjo od lastnosti zemlje in se giblje kmetiji imajo tudi 15 psov pasme plast gnoja naložijo kar nanj in od enega do pet litrov na kvad- Vili Petaci, ki se s komposti- sibirski husky, ki zimo preživijo na kup čez zimo prekrijejo s tkano ratni meter zemlje, mogoče pa ranjem z deževniki intenzivno Rogli kot vlečni psi za sani. vrtnarsko folijo, ki zviša tempe- ga je uporabiti tudi za pripravo ukvarja dobro desetletje, odkar raturo ter prepušča in ohranja kompostnega čaja (pol litra na 10 družini to omogoča vodenje Hlevski gnoj iz ekološke reje vlago. Poleg zračnosti potrebujejo ekološke kmetije s prosto rejo Globoki nastilj iz slame, sena deževniki tudi vodo, zato je treba živali na Breznu nad Vitanjami, in listja, ki ga imajo konji, osli čez leto kup močiti, vendar voda razloži, da po svetu obstaja ne- in koze v hlevu (v njem se več ne sme zastajati, saj bi živali tako šteto različic kompostiranja z de- zadržujejo pozimi, koze pa vedno utopili. V kupu, v katerem je še ževniki. Vse temeljijo na lastnosti čez noč, saj jih je treba zjutraj nepredelan material, deževniki, teh živali, da v prebavilih hitro pomolsti), je podlaga za kakovos- ki so se čez zimo umaknili k tlom, predelajo velike količine odmrle ten, precej suh hlevski gnoj, ki je hitro oživijo. organske snovi, s čimer izredno hrana za deževnike. Na pomlad ga Ko je okrog 90 odstotkov snovi izboljšajo njene hranilne lastnosti skidajo in v velikih podolgovatih predelane, o čemer priča črna za gojenje rastlin. Za uporabo pri kupih odložijo na prostem v bli- barva (približno čez pol leta), iz kompostiranju so primerni dežev- žini kupov, v katerih je kompos- tega materiala oblikujejo drugi niki, ki imajo veliko sposobnost tiranje potekalo že pred zimo. Ko kup in ga pokrijejo s tkano folijo, razmnoževanja. Pri Petacijevih v teh privzdignejo zgornjo plast, deževniki pa sami preidejo v go- so to rdeči kalifornijski deževniki, kar mrgoli od dejavnih deževni- milo, narejeno iz svežega gnoja. ki v odraslosti dosežejo dolžino kov. Ti organsko snov najhitreje V naravi neaktiven, že predelan okrog šest centimetrov. Odmrlo predelujejo spomladi. Povprečno kup komposta pozimi množično organsko snov predelujejo na traja predelava od hlevskega gnoja obiščejo krti, ki opravijo koristno enak način kot vrste deževnikov, do komposta, presejanega v fino delo: pospravijo morebitne ličinke ki jih pri nas najdemo v naravi, organsko gnojilo, dve leti. mrčesa in preostale deževnike. v nasprotju z njimi pa namesto In kako poteka? Na Breznu Kupi, v katerih so deževniki še pet- do šestkrat izlegajo jajčeca hlevski gnoj odložijo na dolge, aktivni, pa jih ne privlačijo, saj do 20-krat na leto. V ugodnem približno meter in pol široke so zanje premokri, razloži naš letu ima lahko en deževnik (je kupe pol metra na visoko, saj je sogovornik in mimogrede razkri- dvospolnik, oploditev je notranja) to globina, v kateri so deževniki je, zakaj so se ponekod preraz- tudi 1000 potomcev. »Več ko je aktivni. Tla morajo biti poroz- množili voluharji. »Kdor preganja deževnikov, hitreje je predelan na, da v deževju voda odteka, krta, bo težko ugnal rastlinojedca material, s katerim se hranijo, se- za podlago gnoju pa pripravijo voluharja, saj je prvi mesojedec in veda pa jim je za razmnoževanje plast nasekanih vej listavcev, ki poleg ličink marsikdaj počisti tudi in delo, ki ga opravljajo, treba zagotovijo zračnost. To naredijo voluharjev zarod.« zagotoviti primerne razmere. na več mestih na kmetiji, saj Najpomembnejša dejavnika sta kupi na prisojnem terenu zago- Lastnosti komposta 28 Vitanjčan zanimivo Kompostiranje z deževniki: Hitra priprava organske hrane
litrov vode), s katerim zalijemo pri kompostiranju z deževniki, jih naseliš na hranljivo podlago, uplahnilo. Če nimajo hrane, rastline.« Ker njihov kompost omeni tudi hranjenje teh s karto- in čez dva meseca lahko hraniš se odselijo, če jo na kompostni uporablja tudi veliko biodina- nom, v katerem pred desetletji še tricentimetrske deževnike.« Po- kup nezmerno naložimo, pa jih mičnih pridelovalcev, načrtujejo ni bilo nenaravnih dodatkov, do- dobno kot način kompostiranja zadušimo. Najpogostejše napa- kompostiranje po biodinamičnih dajanje mulja, kalcija in podobno. je tudi dostava legel pri našem so- ke, ki jih poleg naštetega opaža načelih, razkrije. Zanimivo je, da pri njih deževniki govorniku bolj naravna. Naročnik pri domačem kompostiranju, Način kompostiranja, za ka- za kalcij poskrbijo sami, saj ga kot leglo dobi dve 25-litrski vreči so prevelika količina naenkrat terega so se odločili na kmetiji najdejo v tleh, katerih geološka komposta, močno naseljenega z dodanih odpadkov in zastajanje Beštjan-Petaci, se zelo razlikuje podlaga je v tukajšnjih hribih deževniki in jajčeci. Vsebina pot- vode. Če imamo kompostnik na od postopkov, pri katerih poteka apnenec. rebuje zrak, zato vreči ne smeta ravni, zatesnjeni površini, po biti povsem polni, nekaj časa pa proces skoraj v »sterilnih raz - nevihtah voda nima kam odteči, lahko počakata pri temperaturi od merah«. V Nemčiji je, denimo, Deževnikovi stolpi deževniki pa se utopijo. »To je 15 do 20 stopinj. uveljavljen način, po katerem »Medtem ko se danes še vedno veliko večji problem kot suša. poteka predelava v nekakšnih Viljem Petaci pove, da si tudi najdejo vrtičkarji, ki so prepričani, Takrat se kup z vrha izsuši, tunelih z nadzorovano vlago pri nas na visoke grede utirajo pot da jim deževniki spodjedajo znotraj pa vseeno ostane vlažen. in temperaturo, deževnike pa t. i. deževnikovi stolpi. »Gre za 30 solato, so jih nekdaj na kmetijah Tudi vročina deževnikom škodi. hranijo z mehansko in toplotno do 40 cm debelo, v spodnjem delu znali varovati; na gnojišču so gnoj Podoben učinek kot sončna pri- obdelanim hlevskim gnojem in naluknjano cev, ki se do polovice puščali tako dolgo, da so ga delo- peka ima tudi nekaj samokolnic rastlinskimi ostanki. »To in v ne- ma predelali. Zdaj je znano, da vkoplje v prst. Vanjo daš leglo sveže pokošene trave, stlačene katerih primerih tudi dodajanje deževniki zelo izboljšajo z mine- deževnikov, skozi del, ki štrli iz na kompost, zaradi katere se mikroorganizmov zelo pospeši ralnimi gnojili pregnojeno in celo zemlje, pa mečeš kuhinjske rast- temperature zelo dvignejo,« proces, deževniki se živahno radioaktivno zemljo. Opažam, linske odpadke, seveda v manjših razmnožujejo, vendar tako nare- da se v Sloveniji predvsem med količinah. Deževniki jih prebavijo niza napake. Kdor bi rad kom- jen kompost, četudi iz podobnih najstniki in starejšimi, predanimi in predelane odlagajo v prst.« postiral z deževniki, jim mora sestavin, ni enako učinkovit kot sonaravnemu vrtnarjenju, zelo hrano vedno dodajati polagoma ‚divji‘. Z raziskavami so namreč povečuje zanimanje za te živali. Napake pri kompostiranju po plasteh, skrbeti za zračnost ugotovili, da deževniki v naravnih Mnogi si omislijo njihova legla Pa vendar deževniki niso za kupa, travo vsaj napol posušiti, razmerah, ki so zanje zaradi so- za svoja kompostišča ali visoke vsakogar, opozori. Zanje sta posamezne plasti morda posuti vražnikov – ptic, krtov – stresne, grede. Menda je prodaja legel potrebna prava mera in red, s kameno moko. Vrtičkarjem izločajo snovi, ki še izboljšajo rdečih deževnikov v tujini prava to pa je bil najbrž razlog, da priporoča, naj med plasti kom- sestavo komposta.« uspešnica – po pošti jih naročiš je navdušenje nad temi vrtni- posta dodajo manjše količine Med prijemi, ki so se uveljavili kot škatlico s tisoč jajčeci, ki mi pomočniki pred desetletji kunčjega gnoja.
Vitanjčan 29 zanimivo Borba v eni izmed najrevnejših držav Afrike - Malavi
Dežela jezera, Toplo srce Af- ljudi, hiše, šole itd. Cesta je bila pomagajo. Vendar ne vsi, uvidela neštetih predstavitvah kolegov, ki rike, Afrika za začetnike, to je izrazito težko prevozna, saj smo sem že ogromno sebičnosti, ko po- so se vračali iz Afrike, smo še kako Malavi. Majhna afriška država, trenutno še v deževnem obdobju samezniki poskrbijo samo za svoje dobro vedeli, da se bomo v Afriki ki navduši vsakega. Zakaj ime in vsako deževje naredi na cesti dobro in so zato pripravljeni tudi preimenovali v „Azungu“, kar po- Dežela jezera? Le nekaj več držav ogromno škode. Prva stvar, ki krasti, za druge jim pa enostavno meni belec. Naj omenim, uradna se lahko pohvali z občudovanja jo je moje oko zasledilo, so bila ni mar. Tukaj sem prvič v življenju jezika v Malaviju sta chichewa in vredno geografsko posebnostjo, ogromna polja koruze. Koruza je izkusila tudi, kako je biti drugačen. angleščina, ampak zelo malo ljudi to je jezerom. Jezero Malavi se v v Malaviju nacionalna jed. Srečali Kot bela ženska sem bila malokrat govori angleško. Če nadaljujem; vsej svoji lepoti razteza čez več smo tudi nekaj riževih polj in deležna pozitivne in mnogokrat vedeli smo, da bo v večjem mestu kot 15% malavijskega ozemlja. ogromno njiv, na katerih gojijo negativne diskriminacije. Ljudje gneča in ogromno onesnaženosti. Po dolžini meri 585 km, po širini večinoma sojo. Med vožnjo do nas vidijo kot vreče denarja. Ravno Smeti ležijo vsepovsod, največ je pa ponekod presega tudi 100 km. našega centra sem tisti trenutek zaradi tega nam otroci na ulicah plastičnih vrečk. Le-te zavržejo, Velika posebnost je v pokrajini, občutila, da sem na pravem konti- sledijo in ves čas govorijo: “Give kjerkoli se jim zdi. Pričakovali rastlinstvu in živalstvu, ki obdaja nentu, v pravi državi, med pravimi me my money!” - Daj mi moj smo tudi totalno napolnjene mini jezero. Ne samo klima in luksuzna ljudmi in s pravim namenom. To, denar! ali pa „Mum, I‘m hungry!“ avtobuse, ki odpeljejo le takrat, ko vegetacija okrog jezera, pomem- da sem pristala tukaj, ima zagotovo - Mami, lačen sem. Ne samo otroci, so čisto popolnoma polni. Vozijo bno vlogo igra tudi več kot 16 svoj razlog. tudi odrasli to počnejo. Slišala sem po levi strani ceste. Niti slučajno milijonov prijaznih ljudi, od tod Sedaj sem tukaj že skoraj dva že tudi besede, kot so: „Izgini iz ne poznajo nobenega urnika za ime Toplo srce Afrike. In zakaj meseca: Dovolj dolgo, da sem moje države!“ Ali pa so celo metali odhode in prihode avtobusov in ime Afrika za začetnike? Malavi spoznala pravo afriško življenje. kamenje za mano, ker jim nisem s tem posledično ne poznajo ure, priporočajo vsem nepotrpežljivim Dovolj dolgo, da sem že uvidela, želela dati denarja. Ob tem sem ampak sledijo le soncu. Četudi turistom, ki ne marajo nepopisne kakšne stereotipe imamo Evropejci bila zelo šokirana. Ampak niso vsi poznajo uro, je sigurno, da ko se gneče, saj v mestih ni tolikšne gne- o Afriki; da je revna, črna, uboga, takšni. Da omenim tudi svetlo plat; z nekom dogovoriš za določeno če kot drugod po afriških državah. polna bolezni, z nesrečnimi otroki. nekateri ljudje spoznajo, da se bo- uro, pomeni, da boš čakal najmanj Čeprav kriminal narašča, Malavi A sedaj, ko sem tukaj, vidim, da je rimo skupaj z njimi in ne namesto eno uro. Ljudje živijo za trenutek. ostaja ena izmed najbolj varnih mnogo več, kot to. Kot prvo lahko njih. To takoj začutiš pri ljudeh. Ne ukvarjajo se s tem, kaj bo jutri, držav na kontinentu. rečem: otroci so srečni. Le spoznati Takšni te spoštujejo zaradi dejanj naslednji mesec, ampak mislijo le Ni besed, s katerimi bi lahko in sprejeti moraš dejstvo, da je to in ne zaradi materialnih stvari, za na to, kaj bodo jedli za naslednji opisala občutke, ki sem jih do- drugačna kultura in da je za njih katere nekateri pričakujejo, da jih obrok. Vera v Boga je pri njih zelo živela, ko sem stopila iz letala popolnoma normalno, kar za nas boš nudil. globoka. Res srčno verjamejo v na tla Afrike. Močno sonce mi ni. Druga stvar pa je, da ko imamo Kakorkoli že, lahko rečem, da dobrobit univerzuma. In kaj lahko je zaslepilo oko in pogrelo srce. Evropejci v mislih Afriko, nihče ne drugače nisem občutila kulturnega rečem za delitev družbe? Še vedno Po več tednih sivine na Danskem omenja radosti, načina življenja, šoka. Mogoče zato, ker so nas na velja tradicionalna razporeditev sem končno začutila na svoji kako so ljudje povezani in kako si Danskem zelo dobro pripravili. Po dela po spolu. Ženske so doma, koži toploto sonca. Iz minus treh stopinj Celzija sem stopila v raj sonca in zadihala zrak, katerega temperatura je merila plus pe- tindvajset stopinj Celzija. Počutila sem se živo. Na izhodu z letališča so nas obdali taksisti, nam vsiljivo ponujali prevoz in nam do parki- rišča celo sledili. Ob vsem tem sem se počutila zelo neprijetno in definitivno se še nikoli v živ- ljenju nisem počutila tako belo. Končno se nam je uspelo otresti vseh taksistov in prikorakali smo do parkirišča, kjer nas je čakal voditelj našega projekta. Zelo pri- jazen možakar nas je pozdravil z besedami: “Dobrodošli v Toplem srcu Afrike!” Vsakemu posebej je čestital za našo občudovanja vred- no odločitev in na koncu še dodal: “Svet potrebuje ljudi, kot ste vi!” Nato smo se odpeljali proti naše- mu DAPP centru (Development Aid from People to People - Pomoč v razvoju, od ljudi do ljudi), ki se nahaja na območju, imenovanem Chilangoma. Ta vožnja mi bo za vedno ostala v spominu. Sedeli smo na odprtem prtljažniku in imeli možnost opazovati naravo, 30 Vitanjčan zanimivo Borba v eni izmed najrevnejših držav Afrike - Malavi VDC - hiša pridnih rok Delo in ustvarjalnost sta obilo drugih izdelkov. kuhajo, perejo, skrbijo za družino do vrtca (včasih tudi po 20 km in rdeči niti delovanja Varstveno V lesni delavnici naši moj- in tudi delajo na polju. Posebnost več) in nadzorujemo situacijo. Ko delovnega centra (VDC) stri izdelujejo: ptičje hišice, je v tem, da jim pri delu na polju je neki vrtec zaprt, je naša naloga, Slovenske Konjice. V naših podstavke za vročo posodo, pomagajo tudi moški. Še vedno pa da poiščemo vzrok in ga skušamo delavnicah odrasle osebe z stojala za steklenice, obešal- motnjami v duševnem razvoju nike, pladnje, ure, zaboje za na podeželju velja, da je moški tisti, razrešiti. Vzrokov je lahko več. Če je (uporabniki) delajo v skladu igrače, večnamenske košarice, ki mora domov prinesti „cekine“. In v vasi pogreb, je vrtec sigurno zaprt. s svojimi sposobnostmi in pručke… nad čim sem bila najbolj preseneče- Lahko se zgodi, da vzgojiteljice ni ali željami. Uporabniki se po Izdelke večkrat predstavlja- na? Ko se poročijo, je vedno moški pa enostavno ni otrok. Naj omenim, sposobnostih zelo razlikujejo. mo na sejmih v bližnji okolici, tisti, ki se mora preseliti k ženski. da so vzgojiteljice prostovoljke, ne V umetniški delavnici so ne- lahko pa si jih ogledate tudi In kako številčne so družine? Na prejemajo niti žepnine. Vrtci ne preje- kateri spretni pri lepljenju, na naši spletni strani www. podeželju sicer še najdemo številč- majo nobenih finančnih sredstev, niti izrezovanju in ustvarjanju HYPERLINK „http://www.vdc- ne družine, ki imajo tudi po deset za hrano, vse leži na ramenih vaške iz papirja, drugi znajo vesti sentjur.si/“vdcHYPERLINK otrok, se pa ta številka v mestih že skupnosti. Vlada podpira le osnovne in šivati, posamezniki pa „http://www.vdc-sentjur.si/“- zmanjšuje. Bolj kot so izobraženi šole. Zato se večkrat tudi zgodi, da znajo oblikovati tudi čudovite HYPERLINK „http://www.vdc- ljudje, manj otrok imajo. Ko otroci nekateri vrtci nimajo hrane in niti odrastejo, morajo poskrbeti za glinene izdelke. Nekaj upo- sentjur.si/“sentjurHYPERLINK pitne vode za otroke. To, da starši ne rabnikov pomaga pri delu v „http://www.vdc-sentjur.si/“. mamo in očeta, tako da eden izmed pošiljajo otrok v vrtec, se mi je zdelo lesni delavnici, veliko pa jih si . Če si želite kupiti naše otrok zagotovo živi s starši. enostavno smešno. Kakšna ironija! V Naj nekaj besed namenim še najde delo tudi v kooperacij- unikatne izdelke, nas lahko Sloveniji sem se kot bivša vzgojiteljica ski delavnici, kjer opravljajo med 7. in 15. uro obiščete v našemu projektu. Dodeljeni smo ukvarjala s problemom, ko so starši bili projektu Preschools around enostavna dela za različna prostorih Varstveno delovnega v vrtec pripeljali tudi bolne otroke. podjetja. Še posebej smo centra Slovenske Konjice, Tat- Chilangoma - Vrtci na območju Tukaj pa se ukvarjam s problemom Chilangome. Na tem območju so znani po izdelavi novoletnih tenbachova 5 f, tel. 03/757 36 nenehne neprisotnosti otrok v vrtcih. voščilnic. 70, kjer vam bomo z veseljem vaške skupnosti z lastnimi žulji Starši tukaj potrebujejo svoje otroke in s pomočjo donacij ustanovile Pomembno je, da se uporab- pomagali izbrati pravo darilo za doma, da jim pomagajo pri delu na niki ob delu počutijo koristni, vas in vaše najdražje, hkrati pa 43 vrtcev, za katere je DAPP pre- poljih, nekaterim pa se enostavno zdi vzel odgovornost nadzorovanja, zadovoljni in uspešni. Denar boste lahko videli, kako izdelki odveč, da bi zapravljali čas z vrtcem, od prodanih izdelkov se na- nastajajo. kar je sedaj postala naša naloga. saj se ne zavedajo pomembnosti Srečujemo se z ogromnimi teža- meni za nagrade uporabnikom, Tanja Štruc zgodnjega učenja. Zato smo tukaj del pa tudi vami. Prva in največja težava je v mi, da se skupaj z njimi razvijamo, nedelovanju ali pa v neustreznem za različne jih spodbujamo in se učimo. Z eno delovanju vrtcev. Ponekod sta samo dejavnosti besedo: borimo! Prav tako se bo- dve vzgojiteljici in šestdeset otrok. uporabnikov rimo skupaj s skupino ljudi, ki so Zato vsak dan kolesarimo od vrtca izven pros- HIV pozitivni. Pred kratkim smo se torov VDC pridružili tej skupini in še zdaj ne (ekskurzije, morem verjeti, kako pozitivni so ti sodelovanja ljudje, kako znajo uživati in se pre- na športnih, pustiti slehernemu trenutku, ki jim je likovnih in dan. Vsak ponedeljek se sestanemo glasbenih in debatiramo na splošno o njihovem tekmovan- življenju in počutju, ko se iz dneva jih, ogledi, v dan borijo s to zahrbtno boleznijo obiski usta- in kako jim ob skromni prehrani, nov…). ki so je deležni, to sploh uspeva. Pohvalimo Ob vseh njihovih zgodbah sem bila se lahko s izredno šokirana. Res je, da lahko pestro paleto marsikaj prebereš v medijih, ampak, različnih roč- ko zgodbe slišiš z lastnimi ušesi in no izdelanih iz ust osebe, ki je vse to doživela, je unikatnih čisto drugače. izdelkov. Kaj lahko rečem za konec? Defini- V umetniš- tivno je Afrika, vsaj za Malavi lahko ki delavnici rečem, popolnoma drug svet od Ev- pod pridnimi rope in tako imenovane „zahodne“ rokami naših družbe. Ljudje zapravljamo svoje živ- uporabnikov ljenje s postavljanjem in doseganjem nastajajo: ve- ciljev, ne da bi se ozrli okrog sebe in zeni prtički zaživeli v sedanjosti ter se spontano in namizni prepustili toku življenja. Pomembni prti, unikat- so samo cilji in še več ciljev, moč in no izdelan še več moči, denar in še več denarja. nakit, gline- Ampak malo ljudi je res srečnih. ne sklede, Sreča je znotraj nas samih! vaze, slike, Lep, vroč pozdrav iz Malavija, svečniki, Meta Laznik blazine in še Vitanjčan 31 iz vrtca
SAY HELLO TO THE WORLD – POMAHAJMO V SVET Otroci vrtca Vitanje so se letos pridružili medn- arodnemu projektu POMAHAJMO V SVET, kjer se preko video omrežja povezujejo z ostalimi otroki po svetu, natančneje, skupina »Žogice« je poma- hala in se predstavila otrokom na Poljskem, skupina »Balončki« pa se je predstavili otrokom v Litvi. Otroci so sovrstnikom izdelali lutke in jim jih po- slali, po fotografijah so spoznavali imena sovrstnikov, se naučili nekaj tujih besed in sovrstnike v njihovem jeziku pozdravili preko Skyp-a. Pri tem so spoznavali zemljevid sveta in spoznali, da niso vse države v istem časovnem pasu, spoznali so zastavo države iz katere prihajajo njihovi prijatelji in s pomočjo social- nih iger pridobivajo vse bolj kompleksne veščine za vzpostavljanje stika z drugimi… Ob tej priložnosti pa bi se rada v imenu vrtca Vi- tanje zahvalila g. Deanu Wastianu, ki nam je pomagal pri zbiranju sredstev za plačilo projekta. Andreja Pušnik
JAZ IN MOJ VRTEC V mesecu februarju smo v vrtcu Vitanje v sklopu projekta Pomahajmo v svet obravnavali temo Jaz in moj vrtec. Otroci so spoznavali svoj vrtec ter vrtec prijateljev iz Poljske. Svoj vrtec so tudi predstavili svojim prijateljem tako, da so ga sami fotografirali, tako od zunaj kot od znotraj in fotografije predstavili na spletu, fotografirali so tudi nekatere dejavnosti, aktivnosti, ki jih počnejo v vrtcu, predstavili pravila v svoji skupini...opravili pa smo tudi videoklic, in sicer preko skypa smo poklicali prijatelje na Poljsko, se najprej pozdravili, nato pa sva z njihovo vzgojiteljico skupaj prebrali nekaj vrstic pravljice Rdeča kapica, seveda vsaka v svojem jeziku. Igrali smo se igrico Zrcaljenje; naši otroci so hodili posamezno pred kamero in prijateljem na Poljsko pokazali neki gib, ki so ga nato prijatelji ponovili. Zapeli pa smo tudi vsak svojo pesmico, si pomahali in se poslovili. Našemu srečanju s prijatelji iz Poljske pa se je pridružila tudi naša ravnateljica ga.Tilka Jakob. Kristina Beškovnik
NASTOP ZA MAMICE OB NJIHOVEM PRAZNIKU V četrtek, 20. 3. so otroci in vzgojiteljice vrtca Vi- tanje za mamice, pa tudi babice, očete, dedije in vse njihove najbližje pripravili nastop, s katerim smo so se hoteli svojim mamicam in vsem ostalim zahvaliti za vso skrb, ljubezen… Otroci so nastopili v KSEVT-u in sicer je vse prisotne ob pomoči otrok najprej pozdravila org. vodja vrtca Daša Skale. Sledil je otroški pevski zbor Vitanjčki, takoj za njimi pa so oder »zavzeli« ljubki Sončki, nato Žogice, sledili so Balončki in na koncu še Pikapolonice. Staršem se je predstavila tudi plesna šola. Otroci so starše razveselili, nasmejali in marsi- katero oko je postalo tudi solzno. Zbranim pa so se s pesmijo »Vi ste naši mali sončki« predstavile tudi strokovne delavke vrtca Vitanje. Zaključili smo še s plesom za starše in otroci so svojim mamicam izročili darila, ki so jih pripravili zanje. Za slike in DVD pa je poskrbel studio Fakin in Slov. Konjic. Andreja Pušnik 32 Vitanjčan iz šole Zajtrkovali smo zdravo in lokalno 15. 11. 2013 smo na OŠ Vitanje Vsem se najlepše zahvaljujemo. v okviru projekta Tradicionalni Po obilnem zajtrku smo iz - zajtrk zajtrkovali domače dobrote delovali pogrinjke in si ogledali z bližjih kmetij. Mastili smo se z predstavo Boljšega sveta Lepa domačim medom, mlekom, beseda, lepo mesto najde. Sledile kruhom, pa tudi jabolka so bila so delavnice, kjer smo izdelovali pridelana na popolnoma naraven animirane foto knjige, si zamislili način. Med so nam darovali: svojo koreografijo in jo tudi odple- Tončka Jelenko, Jernej Fijavž in sali kasneje v jedilnici, spekli kek- Matej Koleša, jabolka smo dobili se in pripravljali napitke, ki smo od družine Lužnik iz Sp. Doliča. jih delili z ostalimi učenci šole, Kruh je spekla družina Hrovat pomerili pa smo se tudi v badmin- iz Hudinje. Mleko pa je darovala tonu in namiznemu tenisu. družina Kuzman iz Sp. Doliča. Petra Lužnik, 8. r. DAN ODPRTIH VRAT Leto je hitro naokoli in ponovno smo prvega in drugega aprila za novince izvedli Dan odprtih vrat. Otroci novinci s svojimi starši oz. spremljevalci so se nam pridružili in preko dneva poskušali začutiti dnevni utrip vrtca ob igri, negi, rutini,… Starši pa so lahko dobili potrebne informacije, navodila, obrazce… Za popestritev dne pa smo za novince in za otroke vrtca Vitanje strokovne delavke izvedle lutkovni igrici: v torek Ovčka Mili in v sredo Mišek Tip noče v vrtec. Sicer pa so naša vrata na široko odprta vsem otrokom in staršem celo leto. Vabimo jih v našo družbo. Andreja Pušnik
ISKRICE V VRTCU VITANJE
KO SE POSTAVLJAMO V KOLONO SE OTROCI VEDNO PRERIVAJO IN POTISKAJO. NATO PA SE OGLASI DEČEK, KI MU NI USPELO BITI PRVI IN PRAVI: »SAJ NI VAŽNO KDO JE PRVI, POMEMBNO JE KDO JE ZADNJI.«
POGOVARJALI SMO SE O POČITNICAH IN DEČEK PRAVI: «MI SMO BILI NA KONCU SVETA, SICER NE VEM KJE JE TO TOČNO, JE PA ZELO DALEČ.« Analiza ankete o sadju in zelenjavi V okviru ukrepa SHEMA ŠOL- membno, da je sadje in zelenjava PRI IGRI ZDRAVNIK DEČEK PRINESE PUNČKO K ZDRAVNIKU SKEGA SADJA smo na šoli izved- ekološko pridelana. Iz tega sadja IN PRAV, DA JO BOLI GLAVA. »KAJ BOVA PA STORILA SEDAJ?« GA li anketo o sadju in zelenjavi. in zelenjave naredijo različne VPRAŠAM. IN DEČEK POGLEDA PUNČKO TER PRAVI: »JA, GLAVO Izpolnilo jo je 83% vseh učen- stvari: marmelade, sokove, vegeto, JI STRAN ODTRGAJ PA BO MIR!« cev. Analiza ankete je pokazala vlagajo, delajo kompote, sadje in sledeče rezultate. Otroci imajo zelenjavo zamrznejo ali shranijo v NA FANTOVSKEM STRANIŠČU JOČE DEKLICA, ODPREM VRATA najraje jabolka, jagode, banane, klet. Vsako sredo zjutraj, ko v šoli IN JO VRAŠAM ČEMU JOČE. DEKLICA PA PRAVI:« TAKO ME TIŠČI solato, korenček in paradižnik. Ne dobijo sveže sadje ali zelenjavo, pa LULAT, PA NIMAM LULČIJA, DA BI TU LULALA.« marajo pa kakija, kivija, melon, imajo najraje jabolka in pomaran- brokolija, cvetače in špinače. če. Želijo si jagode, ki jih bodo od DEKLICA SE IMA ZA FANTA, ZATO JO POPRAVIM IN JI REČEM, Sadje uživajo večinoma popoldan, sedaj naprej tudi lahko užival ter DA JE DELALA. DEKLICA PONOVI: «JAZ SEM DELALA.« NATO PA nekateri tudi zjutraj, zelenjavo pa lubenice, katerih pa žal v okviru ME VPRAŠA:« A SEM SEDAJ PRAV REKU?« skoraj vsi pri kosilu. Se pozna, »Sheme sadja« ne moremo dobiti. da smo doma na podeželju, saj Otroci 1. – 9. razreda so pri razred- Z NAJMLAJŠO SKUPINO GREMO NA SPREHOD, NAKAR EDEN skoraj polovica staršev naših otrok nih urah narisali risbice o sadju IZMED DEČKOV OBSTANE, OSTRMI, TER REČE:« GLEJ JO MOJO doma sama pridela večino sadja in in zelenjavi, ki smo jih razstavili MAMI!« OBE STROKOVNI DELAVKI SE OBRNEVA V SMERI IZ- zelenjave, nekateri pa zraven še v jedilnici. TEGNJENE ROČICE IN OPAZIVA, DA JE DEČEK POKAZAL NA KIP kaj kupijo. Vsem se zdi zelo po- Vodja: Petra Čebular GOLE ŽENSKE.
POGOVARJAMO SE O LEPEM VEDENJU, OPRAVIČEVANJU… EDEN IZMED DEČKOV PREMIŠLJUJE IN NATO VPRAŠA: » ČE SE JAZ OPRAVIČIM, A GA POL LAHKO SPET NATEPEM?«
DEČEK STROKOVNI DELAVKI POVE, DA JE NJEGOVA PRINCESA. »IN KAM ME BO PRINC ODPELJAL S SVOJO KOČIJO?« GA VPRAŠA VZGOJITELJICA. DEČEK JO POGLEDA IN JI ODGOVORI:« NA PIVO!«
Zapisala ANDREJA PUŠNIK Vitanjčan 33 IZ ŠOLE
KULTURNI DAN 1. razred Učenci so povedali: Naredili smo darilno vrečko za mamico. KAJ SMO PRVOŠOLCI DOŽIVELI V MESECU Trudila sem se, da bo mamica vesela. Zanimivo mi je bilo narediti rožice. MARCU? Mamico imam zelo rada. TRALALA, HOPSASA, PUSTNE SMO ŠEME Doma sem pridna. Naredila sem ji presenečenje. Rad pomagam mamici. Foto: Fotografija 01868,01869 OGLED RAZSTAVE V KSEVTU.
Foto: Fotografija 01801 (Izbrisati iz originalnega članka) ZIMSKI ŠPORTNI DAN Učenci 1. in 2. razreda smo imeli zimski športni dan. Z avtobusom smo se odpeljali na Roglo. Bil je prijeten sončen dan. Uživali smo v sankanju. Kmalu nam je bilo vroče. Prilegel se je počitek in malica. Vsi učenci 1. razreda smo opravili izpit iz sankanja. Zadovoljni in utrujeni smo prišli nazaj v šolo. Foto: Fotografija 1871
Zapisali ter uredili učiteljici Vera Pesjak in Ida Pačnik. ODPRTI DAN V soboto, 5.4., smo imeli pouk – odprti dan za starše. Starši so nas gledali dve uri. Po končanem pouku smo staršem voščili za minuli praznik – dan družine in jim podarili darila. Bilo mi je lepo, da me je mami gledala.
Foto: Fotografija 01857 OBISK STARE MAME – BILO JE NEKOČ V petek, 21.3., nas je obiskala gospa Marjana Špegelj. Povedala in pokazala nam je zanimive stvari iz življenja nekoč. Pletli smo stolčke iz močvirske trave. Poizkusili smo belo kavo iz praženega ječmena, ki jo je skuhala gospa Marjana. Na koncu smo ji v zahvalo zapeli pesmico ter dobili bonbone.
Florjan Jakob, 1. razred VTISI STARŠEV O ODPRTEM DNEVU Posebno doživetje je bilo spremljati otroke pri pouku. Vidiš delček, kaj in kako se dogaja pri pouku. Zanimivo delo učiteljic v paru. Všeč mi je bil nastop ob zaključku dela. Bili sta pestri dve uri in starši smo bili ponosni. Otroci so nam podarili zelo lep izdelek. Prijetno je bilo sedeti pri pouku. Učiteljici se trudita zaposliti otroke po njihovih zmogljivostih. Otroci se zelo veliko naučijo. Foto: Fotografija 0440 Bil je prijeten dan. Zbrali in zapisali učiteljici, Vera in Ida. 34 Vitanjčan iz šole 2. razred EVROPSKA VAS LETOS IMAMO ZA EV - ROPSKO VAS TURČIJO. MOJI SOŠOLCI IN JAZ SMO PRINESLI SLIKE. GOSPA, KI JE BILA V TURČIJI,NAM JE PRIPRAVI- LA PREDAVANJE OB SLIKAH. PREDSTAVILA JE TURČIJO IN NJENE JEDI. OBISKAL NAS JE TUDI FANT IZ TURČIJE, KI JE TRENUTNO V SL. KONJICAH. VELIKO NAM JE POVEDAL, VS- AKEMU JE NAREDIL TURBAN. NAŠI SOŠOLKI BOSTA NA PRED- STAVITVI ZAPLESALI TURŠKI PLES V TURŠKIH OBLAČILIH. LEON KOTNIK, 2. R ODPRTI DAN IMELI SMO POUK,TUDI NASTO- RAČUNALNIK. POMAGATI JE POSTREGLI KAVO, PREDEN SO V SOBOTO SMO PRIŠLI V PALI SMO. IMELI SMO SE LEPO, ŽELEL LEONOV ATI, A NI BILO ŠLI DOMOV. UČITELJICA NAS ŠOLO. PRIŠLI SO TUDI STARŠI, SAJ SMO BILI MI BOLJ PRIDNI OMREŽJA. ZAPLESALI SMO NA JE POHVALILA. SAJ SMO IMELI ODPRTI DAN. .PRI DELU NAM JE NAGAJAL DRUGO GLASBO. STARŠEM SMO FLORJAN SLATINEK, 2 R Noč v objemu 4 tačk
Vitanjčan 35 Iz šole
36 Vitanjčan Iz šole 4. razred robot, ki je posnemal naše gibe, je bil za vse na Noči branja nekaj posebnega. Tretji in četrti sta igrala na Sprva smo se porazdelili po sku- glasbila, eden na bobne, drugi na ksilofon. pinah. Namestili smo se in odšli Kar verjemite, videli smo tudi robota, ki je v telovadnico, KJER smo spoznali točil pijačo, in celo takega, ki je pisal. Zadnji člane društva Tačke Pomagačke in robot je bil povezan z avtomobilizmom. Ugo- njihove pse. Nato SMO odšli vsak v tovili smo, da nam znanosti res ne manjka. svoj razred, saj nas je TAM čakal Navdušila me je še ena razstava, ki je KUŽA. V 3. razredu nas je čakal pes, ki govorila o življenju astronavtov na vesoljski dela trike. Naučili smo se, kako na- postaji. Prišli smo do vitrin, kjer so bila ob- učiš psa izvajati trike. V 1. razredu lačila. Poleg teh smo videli še njihovo hrano, smo brali s psom in verjemite mi, da postelje in stranišče. Hrana, ki jo jedo astro- je tako brati lažje. V 2. razredu nam navti, je čisto suha, ker je prenos tekočine je gospa predstavila nego psa. NATO v vesolje zelo drag. Naša vodička Maruša SMO odšli pogledat psičko Dašo, ki je nam je o tem povedala še veliko več. Ustavili znala celo računati. spoznali SMO smo se še pri zapisih dr. Antona Mavretiča tudi člane kinološkega društva in voyager-ja, ki je že izven našega osončja. Zreče. imajo zelo veliko psičko, ki Učenci smo imeli še veliko vprašanj. Čas nas premaguje ovire. Psička se je znala je prehitel in morali smo spet nazaj v šolo. narediti »mrtvo«, znala je šepati… Takšne ure so mi najljubše, ker je vesolje potem smo odšli iskat skriti zaklad. skrivnostno in lepo. pustnemu sprevodu. Po povorki je bila še izkazalo se je, da je zaklad KNJIGA, Ana Marija Kričaj predstavitev mask in podelitev nagrad pred NAGRADA PA polna škatla bonbonov. Ksevtom. Predstavili smo se s pesmico o po napornem iskanju smo odšli Nisem si predstavljal, kakšno je vesoljsko Turkih, nato so dečki prikazali še sabljanje po v jedilnico na večerjo, nato pa k milo, brisača, hrana. Na jedilniku je riž z turško. Ker smo zmagali, smo poleg slastnih nočnemu počitkui. spala sem skupaj gobami, kruh, jedi v konzervi. Zelo morajo krofov in čaja dobili še nagrado. Pri pripra- s sošolko Leo. ker sem imela nasled- varčevati z vodo. Svinčnik, beležko… si astro- vah in na pustni povorki nas je vzpodbujala nji dan 10. rojstni dan, so me Zbudile navti pritrdijo na hlače. Tudi telovadijo, po učiteljica, pri oblačilih pa so nam doma veliko sošolke s pesmijo vse najboljše. po uro na dan, saj smo videli tudi sobno kolo, pomagali starši. Imeli smo lepo pustovanje. jutranji jogi ter okusnem zajtrku ki ga uporabljajo v vesolju. Karin Založnik smo se odpravili domov. Nik Podgrajšek Upam, da bomo tudi drugo leto na Najbolj nam je bilo všeč, ko smo se skupaj noči branja imeli temo O živalih – pripravljali in se maskirali. Če ne bi sodelova- predlagam: mačke. li, nam skupinska pustna maska ne bi uspela. mARUŠA grM Bilo je zabavno tudi na povorki. Glasno smo vzklikali »Turki« in peli pustno pesmico. komaj smo čakali, da bo noč bran- Mislimo, da smo dobro razgrajali, pomagali ja. Najbolj mi je bilo všeč, da so v pregnati zimo in priklicali pomlad, saj je že šolO prišli psi in smo imeli z njimi marca bilo zelo vroče. Zelo smo se veselili, delavnice. Všeč sta mi bila psička da smo bili zmagovalci med maškarami in Daša in pes Bor. Zelo zanimivO JE BILO si prislužili tudi nagrado. Dobili smo šilčke. ISKANJE ZAKLADA. nOČ JE BILA SICER Všeč so nam in smo jih veseli. Hvala društvu KRATKA, A NEPOZABNA. prijateljev mladine za lep zaključek povorke tina kričaj s pustno pogostitvijo in nagradami. 4. razred in učiteljica Maga TA DAN SMO TEŽKO PRIČAKOVALI IN V VESELJE NA SNEGU Pušnik VELIKEM ŠTEVILU SMO SE NOČI BRANJA Začelo se je zjutraj ob 8. 00 pred šolo, kjer UDELEŽILI TUDI ČETRTOŠOLCI. vsaka smo se zbrali in z avtobusom odhiteli na Roglo. Tam smo v šotor ob smučišču najprej MAMAM ZA PRAZNIK delavnica je bila zanimiva po svoje. 25. marca je bil materinski dan. Mamam Poleg tega mi je bilo zelo zanimivo zložili nahrbtnike, določili pravila, potem pa na sankanje. Vmes smo si malo oddahnili in smo izdelali čestitke v obliki metuljčkov in iskanje skritega zaklada, branje v njih zapisali: ob svetilkah in jutranji pozdrav pomalicali, nato smo imeli še tekmovanje v sankanju, v dvojicah. Med sankanjem je Mamica moja, v naročje me vzemi, soncu. bilo je zelo lepo, zato smo nežno in toplo me k sebi prižemi. si obljubili, da se naslednJE leto bilo veliko smeha. Ob vračanju domov smo se vsi strinjali, da je bil sneg ravno pravšnji Naj bo tvoj praznik le s srečo pretkan, zopet srečamo! naj vsak dan za naju mamic bo dan! ANA ROŠER in da smo imel lep, sončen dan. Bili pa smo utrujeni, saj za sankanje ni vlečnice. Tudi na dan žena, ki je bil 8. marca, nismo Staš Kranc in četrtošolci pozabili. Izdelali smo rožice iz serviet. V KSEVT-u SE MARSIKAJ Barbara Jelenko NAUČIMO PUSTOVANJE Znova se je v KSEVT-u odvijalo veliko Naše pustovanje smo povezali s projektom zanimivega. Tam smo si ogledali razstavo Evropska vas. Letos je to Turčija, zato smo mi, robotov, ki so jih izdelali študentje. Predsta- 4. a, bili za pusta Turki. Za to pustno šemo vili so nam sedem različnih robotov. Prvi je smo si morali pripraviti oblačila, turbane, bil glasbeni robot. Na ušesa smo si nadeli sabljo, pas.. . rdeče turške kape ali fese pa lončke, in če je bila vrvica dovolj napeta, se smo si skupaj izdelali v šoli. Prišel je pustni je v notranjosti robota slišala glasba. Drugi torek in našemljeni v Turke smo se pridružili
Vitanjčan 37 Iz šole, obvestila Počitnice in poskusi iz fizike Med počitnicami (v ponedeljek, 24. 2. večja je sila vzgona. Dolgčas nam je postalo 2014) smo se nekateri učenci osmega in pri periodični uri oz. pri nihanju uteži na devetega razreda (pridružil se nam je tudi vrvici, saj je nihanje trajalo kar nekaj minut. en učenec iz 6. r.) zbrali v učilnici fizike, Seznanili smo se s prehajanjem toplote iz kjer smo preizkušali svoje Einsteinove gene. toplejšega na hladnejšo vodo. Natančno Razdelili smo se v dvojice in se spoprijeli smo merili temperaturi obeh vod (vroče, s poskusi, razdeljenimi za 8. in 9. razred. hladne). Z napihovanje balona smo si priča- Tako smo preizkušali zračni upor in ugoto- rali širjenje vesolja. »Čarovnija« elektrika pa vili, da nam ta ne bi prizanašal pri padcu s nas je prevzela. Preverili smo tudi veljavnost stolpnice, glede na našo gostoto in površino. Hukoovega zakona na elastiki. Uspel je trik Spoznavali smo razliko med maso in težo. z »magično« škatlo. Računanje energije Večkrat zmotno mislimo, da težo merimo vozička na klancu pa nam je delalo nekaj v kilogramih. Med merjenjem gostote smo problemov. ugotovili, da je le-ta odvisna od prostornine Našo porabljeno energijo nam je med in mase telesa. Ko smo sedli na ozko ravnilo, delom povrnila dobra malica. smo občutili bolečino na zadnji plati. Krivec Raziskovalci fizike smo se veliko naučili, še je bil tlak. Pri določanju sile vzgona na telo več pa ponovili. Bilo nam je zelo lepo. v vodi smo ugotovili, da več kot telo vode Luka in Anamarija Fijavž, 9. razred izpodrine (večja kot je prostornino telesa), Foto: Tilka Jakob
Od 12. decembra 2013 do 11. aprila 2014 so se v naši občini rodili 4 punčke in 1 fantek.
Staršem iskreno čestitamo, novorojenčkom pa želimo vse lepo v življenju.
Slavko Vetrih, župan
38 Vitanjčan obvestila
OŠ Vitanje pripravlja javni razpis za živila. K sodelovanju vabijo Občina Vitanje vse zainteresirane lokalne vabi na odprtje stalne razstave pridelovalce. Vse interesente vabijo, da se oglasijo osebno Zgodovina križa na Slovenskem ali na tel. št. 03-757-37-72 do konca meseca aprila. ki bo na pobudo Dragana Živadinova ob sodelovanju Narodnega muzeja Slovenije, Občine Vitanje in Župnije Vitanje LEKARNA VITANJE z originalnimi eksponati postavljena v cerkvi sv. Antona. objavlja Avtor razstave je mag. Darko Knez iz Narodnega muzeja Slovenije, nov delovni čas: v prostor pa jo bo postavil MihaTuršič. ponedeljek in četrtek Odprtje bo od 13.00 -19.00, v petek, 9. maja 2014, ob 19.00 uri torek, sreda, petek v cerkvi sv. Antona. od 7.30 -12.30 Vabljeni. in od 13.30 -15.00.
Se vam zdi, da slabše slišite? Projekt Radi delamo dobro Potrebujete slušni aparat, pa ne veste, »Svoje bližine do okolja, v katerem delujemo, ne vidimo samo kot fizično bližino kakšen je postopek za njegovo pridobitev? naših trgovin, saj naše kupce do najbližje Mercatorjeve trgovine v povprečju loči le Ali pa morda že uporabljate slušni aparat, 500 korakov. Svojo bližino z okoljem vidimo tudi v povezanosti in sobivanju s kraji, pa z njim niste najbolj zadovoljni? v katerih se nahajamo, in njihovimi prebivalci«, v Mercatorju pojasnjujejo svojo Obveščamo vas, da se lahko v zvezi z podobo najboljšega soseda. vsemi vprašanji glede izgube sluha in Z namenom vračati dobro v lokalno okolje, v katerem deluje, Mercator v mesecu slušnih aparatov obrnete na aprilu v izbranih stotih lokalnih trgovinah po vsej Sloveniji izvaja projekt Radi de- Medobčinsko društvo gluhih in lamo dobro. V okviru projekta bo ob pomoči svojih kupcev med sto zmagovalnih naglušnih občin Slovenske Konjice, lokalnih društev razdelil donacijo v skupni vrednosti 100.000 EUR. Vitanje in Zreče, V ta projekt je vključena tudi trgovina Market Vitanje, Na Gmajni 1. V njej bo v času od 1. aprila do 30. aprila 2014 potekalo prav posebno glasovanje. Kupci boste do konca aprila ob vsakem nakupu prejeli poseben žeton, s katerim Mestni trg 17 (Zdravstveni dom), 3210 lahko oddaste svoj glas podpore enemu izmed treh predlaganih kandidatov za Slovenske Konjice prejem donacije. To so PGD Vitanje, Društvo kmetic Lipa in Vrtec Vitanje Telefonska številka: 03 575 62 61 ali 041 Žetoni se oddajajo v posebno glasovalno skrinjico, ki je nameščena ob blagajni v 33 88 14 tej Mercatorjevi trgovini. Ob zaključku glasovanja bo društvo, ki bo prejelo največ E-mail: [email protected] glasov kupcev, prejelo Mercatorjevo donacijo v vrednosti 1.000 EUR, sredstva pa Spletna stran: http://www.mdgn-slkonjice.si bo namenilo za izvedbo konkretnega projekta, s katerim se poteguje za donacijo. Nagrajeni pa bosta tudi ostali dve udeleženi društvi. Vse osnovne informacije dobite tudi na Več o projektu, sodelujoči trgovini in društvih si lahko preberete tudi na www. Društvu upokojencev Vitanje. mercator.si. Veseli bomo vašega obiska. Vabljeni v Mercatorjevo trgovino MARKET VITANJE in odločite, kdo bo prejemnik Predsednik društva Matevž MARINKO l.r. Mercatorjeve donacije.
Vitanjčan 39 vesoljske strani Nova razstava BIVANJE: ORBITA V KSEVT-u je od 31. deluje na čisto poseben 1. 2014 pa do konca način, tako da izločke letošnjega leta na ogled posrka vase, drugače bi edinstvena zbirka pred- ti ušli po postaji. Pose- metov, ki jih astronavti ben izziv astronavtom uporabljajo v času bi- predstavlja tudi spanje, vanja na vesoljski postaji. zato spijo v nekakšnih Marsikatera opravila, ki vesoljskih spalnih vrečah, se nam na Zemlji zdijo ki so pritrjene na steno popolnoma enostavna, njihove majhne spalne v breztežnosti postanejo sobice. Omeniti moramo problem. Da bi si obisko- še telovadno napravo, valci lažje predstavljali, ki je izjemno pomem- kako se s temi problemi bna za krepitev mišic, spopadajo astronavti, saj le-te izgubljajo maso smo prosili prijatelje v breztežnosti, zato iz ruskega Zvezdnega mora astronavt vsak dan mesta (mesto, kjer se as- telovaditi okoli tri ure. tronavti urijo za polete v Ostali predmeti pa naj vesolje), da nam posodijo ostanejo skrivnost, da najatraktivnejše pred- boste obiskali razstavo, mete iz vesoljske postaje. ki je zanimiva tako za V posojo smo dobili več odrasle, predvsem pa za kot 10 različnih kosov. otroke. Razstavo smo Med obiskovalci največjo popestrili še z doku- notranjost Mednarodne bimo vas, da nas čim prej bite, da imate Vitanjčani pozornost pritegne mentarnimi filmi, da si vesoljske postaje in bi- obiščete in raziščete novi brezplačen vstop. vesoljska WC školjka, saj boste lažje predstavljali vanje v breztežnosti. Va- del razstave. In ne poza- Anja Slapnik In vendar se vrti Tokrat se preko predloga za preživljanje prostega časa podajamo proti prvi ideji arhitekture v vesolju. Govorimo seveda o bivalnem kolesu, ki ga je kot prvi predlagal Herman Potočnik Noordung. Vrtavka, ki jo bomo izdelali, bo prikazovala eno izmed prvin, ki naj bi jo bivalno kolo premoglo – vrtenje. Potrebujete: zamašek za plastenko frnikulo CD/ zgoščenko papir, škarje in pisalo silikonsko lepilo. Postopek izdelave: Izdelava vrtavke je zelo preprosta. Vse, kar morate narediti, je, da v sredinsko luknjo, ki jo ima prav vsak CD, nalepite frnikulo. Na to frnikulo pa nalepite še zamašek za plastenko, ki vam bo služil kot delček, s katerim boste vrtavko poganjali. Če želite, lahko na CD dodate bodisi skico bivalnega kolesa, ki jo je narisal Herman Potočnik Noordung v svoji knjigi Problem vožnje po vesolju, bo- disi kakšno vašo osebno umetnino. Maruša Kuk
40 Vitanjčan