Diplomska Naloga

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za geografijo

DIPLOMSKA NALOGA

KARMEN GABER

MARIBOR, 2013

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za geografijo

Diplomska naloga

MOŽNOST RAZVOJA TURIZMA V OBČINAH VOJNIK IN VITANJE

Graduation thesis

POSSIBILITIES OF TOURISM DEVELOPMENT IN MUNICIPALITIES VOJNIK AND VITANJE

Mentor: Kandidatka: doc. dr. Uroš Horvat Karmen Gaber

Maribor, 2013

Lektorica: Marija Arbajter, PU slovenščine-svetovalka. Prevajalec: Adina Deučman, prof. angleščine in geografije.

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Urošu Horvatu za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela ter za vse posredovane informacije in trud. Posebna zahvala gre tudi staršem in vsem drugim, ki so mi omogočili in pomagali pri dokončanju študija.

Hvala tudi predstavnikom turističnih namestitev, turističnih društev ter županoma, ki so si vzeli čas in mi pomagali po svojih najboljših močeh.

Zahvala velja tudi vsem, ki so mi pomagali pri vsebinski in tehnični izdelavi diplomskega dela.

FILOZOFSKA FAKULTETA Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija www.ff.um.si

IZJAVA

Podpisana Karmen Gaber rojena, 17. 09. 1987, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer geografija in zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Možnost razvoja turizma v občinah Vojnik in Vitanje pri mentorju doc. dr. Urošu Horvatu, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Maribor, 6. junij 2013

______

(podpis študentke)

POVZETEK

V diplomskem delu z naslovom Možnost razvoja turizma v občinah Vojnik in Vitanje smo obravnavali možnosti za razvoj turizma v obeh občinah. Občini imata dobre preddispozicije s pestrim številom naravnih in kulturnih znamenitosti. Obe imata ugoden relief, neokrnjeno naravo in prijazna gostišča, ki nudijo obiskovalcem le najboljšo hrano in pijačo. Vendar, ali je to dovolj za razvoj turizma? Za začetek že. S pomočjo intervjujev s predstavniki turističnih namestitev, turističnih društev ter z županoma smo ugotovili, da imata občini možnost za razvoj izletniškega turizma s sodelovanjem sosednjih občin Dobrno in Zreče. Njihovo sodelovanje bi imelo pozitivne učinke na pestrost same ponudbe. V Vojniku se počasi razvija kmečki turizem, v Vitanju pa izletniški in izobraževalni turizem. Poudarjamo tudi, da imata občini potencial za razvoj ekološko pridelane hrane, oblikovanje skupnega produkta in prodaje le-tega. Največji problem vidimo v nepovezanosti in razpršenosti predstavnikov turistične ponudbe. Predlagamo tudi primere pohodnih poti in vinskih cest. Občinska vizija razvoja turizma mora temeljiti na izletniškem turizmu, prijaznemu okolju. Turistu se morajo naučiti ponuditi in prodati svojo prelepo naravo in kulturo.

Ključne besede:

Občina Vojnik, občina Vitanje, izletniški turizem, turistična ponudba, ekološki pridelki, pohodniške poti.

SUMMARY

In the thesis, “Possibilities of tourism development in municipalities Vojnik and Vitanje, we discuss the possibilities for the development of tourism in the before mentioned municipalities. Both of them have good developmental pre-dispositions with various natural and cultural attractions. Moreover, they have a favourable terrain, beautiful nature and friendly guest houses which offer the best food and drink experience to the visitors. However, is this enough for the development of tourism? It is a start. By conducting interviews with the representatives of tourist accommodations, tourist associations and the mayor, we have found out that these two municipalities have a potential for the development of touring tourism in participation with the other two neighbouring municipalities Dobrno and Zreče. Their involvement would have a positive impact on the diversity of the tourist offer. In Vojnik, rural tourism is slowly developing, whereas Vitanje is in the process of touring and educational tourism development. We must also emphasize that both municipalities have the potential for the organic food development. They could develop a common product and become successful at selling it. The biggest problem, however, is the incoherence and fragmentation of the tourist representatives. To tackle it, we have provided examples of possible hiking and wine trails. The municipal vision of tourism development should be based on touring tourism and friendly environment. The people responsible for the development of tourism in the above mentioned areas must learn how to offer and sell their beautiful nature and culture.

Key words:

Municipality Vojnik, municipality Vitanje, touring tourism, tourist offer, eco-products, hiking trails.

KAZALO

1 UVOD ...... 13 2 NAMEN IN CILJI ...... 13 3 METODE DELA ...... 14 4 ZGODOVINSKI RAZVOJ KRAJA ...... 15 4.1 VOJNIK ...... 15 4.2 VITANJE ...... 16 5 GEOGRAFSKA OPREDELITEV OBMOČJA ...... 18 5.1 FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE VOJNIK IN VITANJA ...... 18 5.1.1 LEGA IN POLOŽAJ ...... 18 5.1.2 RELIEFNE ZNAČILNOSTI POKRAJINSKIH ENOT ...... 21 5.1.3 GEOLOŠKE IN PEDOLOŠKE ZNAČILNOSTI POKRAJINSKIH ENOT ...... 22 5.1.4 KLIMATSKE ZNAČILNOSTI ...... 25 5.1.5 HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI ...... 27 5.2 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE VOJNIK IN VITANJE ...... 31 5.2.1 DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ...... 31 5.2.2 PROMETNI POLOŽAJ ...... 35 5.2.3 POSELITEV ...... 36 5.2.4 GOSPODARSKI POLOŽAJ ...... 38 6 STACIONARNI TURIZEM V OBČINI VOJNIK IN VITANJE ...... 41 7 TURISTIČNA PONUDBA OBČINE VOJNIK IN VITANJA ...... 46 7.1 TURISTIČNA PONUDBA OBČINE VOJNIK ...... 46 7.1.1 NARAVNE ZNAMENITOSTI V OBČINI VOJNIK ...... 46 7.1.2 KULTURNO ZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI V OBČINI VOJNIK ...... 53 7.1.3 ZNANE OSEBNOSTI V OBČINI VOJNIK ...... 73 7.1.4 PRIREDITVE V OBČINI VOJNIK ...... 75 7.2 TURISTIČNA PONUDBA OBČINE VITANJE ...... 81 7.2.1 NARAVNE ZNAMENITOSTI V OBČINI VITANJE ...... 81 7.2.2 KULTURNOZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI V OBČINI VITANJE ...... 87 7.2.3 ZNANE OSEBNOSTI V OBČINI VITANJE ...... 98 7.2.4 PRIREDITVE V OBČINI VITANJE ...... 101 7.3 TURISTIČNA INFRASTRUKTURA OBČINE VOJNIK IN OBČINE VITANJE ...... 105 7.3.1 TURISTIČNA INFRASTRUKTURA V VOJNIKU ...... 107 7.3.1.1 Športno rekreacijska infrastruktura ...... 107 7.3.1.2 Kulturna infrastruktura ...... 108 7.3.1.3 Pohodniške poti ...... 109 7.3.1.4 Kolesarske poti ...... 114 7.3.1.5 Planinske poti ...... 116 7.3.1.6 Turistične organizacije in društva ...... 118 7.3.1.7 Vodeni turistični programi ...... 118 7.3.2 TURISTIČNA INFRASTRUKTURA V VITANJU ...... 119 7.3.2.1 Športna in kulturna infrastruktura ...... 119 7.3.2.2 Pohodniške poti ...... 120 7.3.2.3 Turistične organizacije in društva ...... 123 7.3.2.4 Vodeni turistični programi ...... 124 7.3.3 TURISTIČNA SUPERSTRUKTURA V VOJNIKU ...... 125 7.3.4 TURISTIČNA SUPERSTRUKTURA V VITANJU ...... 132

8 MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA TUDI S SODELOVANJEM SOSEDNJIH OBČIN .. 137 8.1 MOŽNOSTI SODELOVANJA OBEH OBČIN Z ZDRAVILIŠKIM TURIZMOM OBČINE DOBRNA IN TURISTIČNO DESTINACIJO ROGLA ...... 137 8.1.1 INTERVJU S PREDSTAVNIKI TURISTIČNIH NAMESTITEV ...... 138 8.1.2 INTERVJU S PREDSTAVNIKI TURISTIČNIH DRUŠTEV ...... 142 8.1.3 INTERVJU Z ŽUPANOMA IN PREDSTAVNIKI OBČINE ...... 146 9 PREDLAGANE OBLIKE TURIZMA V OBČINI VOJNIK IN VITANJE …………………………………………………………………………………………………...150 9.1 OSTALI POTENCIALI ZA RAZVOJA TURIZMA V OBČINAH VOJNIK IN VITANJE ... 153 9.1.1 STACIONARNI KMEČKI TURIZEM (EKOIZDELKI IN LASTNA BLAGOVNA ZNAMKA VIVO) ……………………………………………………………………………………………………...153 9.1.2 PREDLAGANI POHODNIŠKI POTI ...... 153 9.1.3 TURISTIČNA CESTA V KS FRANKOLOVO ...... 160 9.1.4 POVEČANJE NASTANITVENIH ZMOGLJIVOSTI V OBČINI VITANJE IN OŽIVITEV POMEMBNIH KULTURNIH ZNAMENITOSTI V OBČINAH VOJNIK IN VITANJE ...... 162 9.1.5 USTANOVITEV TIC VOJNIK IN VITANJE ...... 163 10 SKLEP ...... 163 11 LITERATURA ...... 167

SEZNAM SLIK

SLIKA 1: VOJNIK MED LETI 1928 IN 1947...... 16 SLIKA 2: TRG VITANJE IZ STÖCKLOVE SUITE OKOLI LETA 1800...... 17 SLIKA 3: OBČINA VOJNIK...... 19 SLIKA 4: NASELJE VITANJE...... 21 SLIKA 5: PAŠKI KOZJAK TVORIJO MEZOZOJSKI TRIASNI APNENCI IN DOLOMITI...... 23 SLIKA 6 : POPLAVE REKE HUDINJE...... 28 SLIKA 7: REGULIRANA STRUGA REKE HUDINJE V VOJNIKU...... 30 SLIKA 8: DVOSTOPENJSKI SLAP NA REKI HUDINJI...... 31 SLIKA 9: POSELITEV V NASELJU NOVA CERKEV...... 37 SLIKA 10: NAJSTAREJŠI ČRNI GABER V SLOVENIJI...... 47 SLIKA 11: AVRIKELJ...... 49 SLIKA 12: ZLATO JABOLKO...... 49 SLIKA 13: MUŠKATNI KAMNOKREČ...... 50 SLIKA 15: LEMBERŠKI GRAD V FAZI OBNOVE...... 54 SLIKA 16: DVOREC TABOR V VOJNIKU...... 55 SLIKA 17: VISCHERJEV BAKROREZ DVORCA SOCKE IZ LETA 1681...... 56 SLIKA 18: GRAŠČINA SOCKA...... 57 SLIKA 19: GRAŠČINA S PARKOM NA FRANKOLOVEM...... 59 SLIKA 20: RUŠEVINE GRADU LINDEK...... 60 SLIKA 21: SV. TOMAŽ NAD VOJNIKOM...... 61 SLIKA 22: CERKEV SV. JERNEJA V VOJNIKU...... 62 SLIKA 23: PODRUŽNIČNA CERKEV SV. FLORIJANA...... 63 SLIKA 24: PODRUŽNIČNA CERKEV MARIJA SEDEM ŽALOSTI...... 64 SLIKA 25: CERKEV SV. LENARTA V NOVI CERKVI...... 65 SLIKA 26: CERKEV SV. TROJICA NA GOJKI...... 67 SLIKA 27: CERKEV V KRAJU ČREŠNJICE...... 68 SLIKA 28: NOTRANJOST SORŽEVEGA MLINA...... 70 SLIKA 29: SPOMENIK FRANKOLOVSKIM ŽRTVAM ...... 73 SLIKA 30: PUSTNI KARNEVAL V NOVI CERKVI...... 78 SLIKA 31: GRAJSKA NEDELJA NA GRADU LEMBERG...... 79 SLIKA 32: »BUČARIJADA« V ARCLINU...... 80 SLIKA 33: VAS RAKOVEC...... 81 SLIKA 34: PAŠKI KOZJAK...... 83 SLIKA 35: SLAP NA HUDINJI...... 84 SLIKA 36: SLAP, IMENOVAN DANTEJEV PEKEL...... 84 SLIKA 37: STARI ALI »GOLEŽEV GRAD« V VITANJU...... 88 SLIKA 38: CERKEV MATERE BOŽJE NA HRIBERCI...... 90 SLIKA 39: ŽUPNIJSKA CERKEV SV. PETRA IN PAVLA...... 91 SLIKA 40: BEŠKOVNIKOVA KAŠČA...... 93 SLIKA 41: KSEVT VITANJE...... 95 SLIKA 42: HERMAN POTOČNIK NOORDUNG...... 98 SLIKA 43: NOORDUNGOVA EDINA KNJIGA Z NASLOVOM PROBLEM VOŽNJE PO VESOLJU IZ 1928...... 99 SLIKA 44: NOTRANJOST KSEVTA...... 100 SLIKA 45: HOLCERIJA V VITANJU...... 104 SLIKA 46 :TURISTIČNA INFRA-IN SUPERSTRUKTURA...... 106 SLIKA 47: SORŽEVA POT...... 110 SLIKA 48: KMETIJA SORŽEV MLIN...... 126 SLIKA 49: RANČ KAJA IN GROM...... 127 SLIKA 50: GOSTIŠČE KUZMAN...... 133

SEZNAM KART

KARTA 1: ZEMLJEVID OBČINE VOJNIK...... 18 KARTA 2: ZEMLJEVID OBČINE VITANJE...... 20 KARTA 3: GEOLOŠKA OBDOBJA IN KAMNINE NA OBMOČJU OBČINE VOJNIKA IN VITANJA...... 24 KARTA 4: POPLAVNA OBMOČJA V OBČINI VOJNIK...... 29 KARTA 5: RIMSKA CESTNA POVEZAVA CELEIA – VIRUNUM...... 36 KARTA 6: NARAVNE ZNAMENITOSTI V OBČINI VOJNIK...... 52 KARTA 7: POMEMBNEJŠE KULTURNE ZNAMENITOSTI V OBČINI VOJNIK...... 72 KARTA 8: NARAVNE ZNAČILNOSTI V OBČINI VITANJE...... 86 KARTA 9: KULTURNE ZNAČILNOSTI OBČINE VITANJE...... 97 KARTA 10: GOZDNA UČNA POT (GUMP)...... 112 KARTA 11: ZEMLJEVID POHODNIŠKIH POTI V OBČINI VOJNIK...... 113 KARTA 12: ZEMLJEVID KOLESARSKIH POTI V OBČINI VOJNIK...... 115 KARTA 13: ZEMLJEVID PLANINSKIH POTI V OBČINI VOJNIK...... 117 KARTA 14: POHODNIŠKE POTI PO OBČINI VITANJE...... 122 KARTA 15: POMEMBNEJŠA TURISTIČNA SUPERSTRUKTURA V VOJNIKU...... 129 KARTA 16: POMEMBNEJŠA TURISTIČNA SUPERSTRUKTURA V VITANJU...... 135 KARTA 17: PREDLAGANA POT OB HUDINJI...... 156 KARTA 18: PREDLAGANA POT PO VITANJU...... 159 KARTA 19: PREDLAGANA TURISTIČNA CESTA...... 161

SEZNAM GRAFIKONOV

GRAFIKON 1: POVPREČNA MESEČNA KOLIČINA PADAVIN (MM) V OBČINI VOJNIK ZA OBDOBJE OD 1961 DO 1991...... 26 GRAFIKON 2: POVPREČNA MESEČNA KOLIČINA PADAVIN (MM) V OBČINI VITANJE ZA OBDOBJE OD 1961 DO 1991...... 27 GRAFIKON 3: ŠTEVILO PREBIVALCEV V OBČINI VOJNIK IN VITANJE MED LETI 1991 IN 2012 ...... 31 GRAFIKON 4: IZOBRAZBENA RAVEN V OBČINI VOJNIK LETA 2011...... 33 GRAFIKON 5: IZOBRAZBENA RAVEN V OBČINI VITANJE LETA 2011...... 33 GRAFIKON 6: ŠTEVILO PRENOČITEV V OBČINI VOJNIK PO MESECIH LETA 2009...... 42

SEZNAM TABEL

TABELA 1: IZOBRAZBENA RAVEN V OBČINI VOJNIK IN VITANJE LETA 2011 ...... 32 TABELA 2: IZOBRAZBENA RAVEN V SLOVENIJI LETA 2011...... 34 TABELA 3: DELEŽ DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA V OBČINI VOJNIK IN VITANJE LETA 2012...... 38 TABELA 4: DELEŽ IN ŠTEVILO DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA PO ZAPOSLITVENEM STATUSU V OBČINI VOJNIK, VITANJE IN SLOVENIJI LETA 2012...... 38 TABELA 5: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO PO DEJAVNOSTIH V OBČINI VOJNIK IN VITANJE LETA 2002 PRERAČUN NA OBČINE, VELJAVNE DNE 1. 1. 2007...... 39 TABELA 6: PRIHODI TURISTOV IN PRENOČITVE V OBČINI VOJNIK IN VITANJE ZA OBDOBJE 2003–2010...... 41 TABELA 7: POVPREČNA DOLŽINA BIVANJA GOSTOV V DNEVIH V OBČINI VOJNIK IN VITANJE ZA OBDOBJE 2003-2010...... 42

TABELA 8: PRIHODI IN PRENOČITVE TUJIH GOSTOV V OBČINI VOJNIK IN VITANJE ZA LETI 2008 IN 2010...... 43 TABELA 9: NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI V OBČINI VOJNIK IN VITANJE ZA OBDOBJI 2008 IN 2010...... 44 TABELA 10: PRIREDITVE V OBČINI VOJNIK...... 75 TABELA 11: PRIREDITVE V OBČINI VITANJE...... 101 TABELA 12: PREGLED TURISTIČNE PONUDBE V VOJNIKU...... 130 TABELA 13: PREGLED KMETIJ S PRODAJO NA DOMU...... 132 TABELA 14: PREGLED TURISTIČNE PONUDBE V VITANJU...... 136 TABELA 15: PREGLED TURISTIČNE PONUDBE V VITANJU...... 137

1 UVOD

Dejstvo je, da vse občine nimajo enakih pogojev za razvoj turizma in da na razvojne možnosti vpliva vrsto dejavnikov, od fizičnogeografskih do družbenogeografskih. Seveda pa ima vsaka občina vrsto razvojnih potencialov, ki jih lahko s sodelovanjem in povezovanjem z drugimi občinami dobro izkoristi. V tem primeru tudi občini Vojnik in Vitanje nista izjemi. Obe imata potencialne možnosti za razvoj turizma. Pomembno vlogo pri njegovem razvoju ima turistični potencial obeh občin in medsebojno povezovanje ter tudi povezovanje na širši ravni. To bi lahko izkoristili s povezovanjem zdraviliškega turizma v občini Dobrna in turistično destinacijo Rogla. Ob tem bi lahko obe občini optimalno izkoristili kulturno krajino za zadovoljevanje potreb turistov v prostem času, ta pa bi omogočila nadaljnji gospodarski razvoj občin, zaposlovanje, višjo življenjsko raven in njun nadaljnji socialni in gospodarski razvoj. Hkrati pa bi v občini Vojnik in Vitanje lahko izkoristiti naravne danosti za uveljavitev kmečkega turizma, ekološke pridelave hrane in prodaje le -te. Seveda pa je za vse to potrebno spodbudno podjetniško okolje in spodbujanje razvoja kmetijstva in turizma v sami občini. V teoretičnem delu diplomske naloge sem opisala naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti obeh občin. Statistično sem obdelala in grafično prikazala prihode, nočitve ter poreklo tujih gostov. Opredelila sem turistično ponudbo obeh občin. Torej opisala sem vso naravno in kulturno dediščino, vso infrastrukturo in superstrukturo. Dodala sem še najpomembnejše prireditve in znane osebnosti rojene v obravnavanih občinah. Drugi del diplomske naloge temelji na intervjujih predstavnikov turističnih namestitev, turističnih društev in županov. Na koncu pa so podani moji predlogi za povečanje prihoda turistov v občini ter oblike turizma, ki imajo potencial, da se razvijejo.

2 NAMEN IN CILJI

Namen diplomskega dela je prikazati občini Vojnik in Vitanje v luči turističnega razvoja, kot ene izmed oblik razvojnih možnosti obeh občin.

Glavni cilji diplomske naloge so predstaviti fizičnogeografske in družbenogeografske značilnosti občine Vojnik in Vitanja, opozoriti na razvojne potenciale obeh občin, ob pomanjkanju večjih naravnih znamenitosti, predstaviti turistično ponudbo in potenciale in

podati predloge za nadaljnjo usmeritev obeh občin, ki so ravno v povezovanju in sodelovanju obeh občin in trženju kulturne ter naravne dediščine. Hkrati pa bi bilo potrebno poudariti sinergijske učinke ob sodelovanju obeh občin s sosednjimi turističnimi občinami. Na koncu pa tudi analizirati prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti za razvoj turizma na obravnavanem območju.

3 METODE DELA

Za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela sem uporabila zbrano slovensko in tujo literaturo.

Teoretični del diplomsko-seminarske naloge sem izvedla s pomočjo sledečih metod dela:  metoda deskripcije (opisovanja),  metoda komparacije (primerjave),  metoda kompilacije (povzemanja različnih domačih in tujih virov),  metoda dedukcije (sklepanje o posebnih ali posameznih dejstvih na osnovi splošnih spoznanj) in  metoda indukcije (utemeljevanje splošnih spoznanj na podlagi posameznih ali posebnih dejstev).

V empiričnem delu diplomske naloge sem uporabila kavzalno raziskovalno metodo:  statistična obdelava in grafični prikaz turističnega prometa v občini Vojnik in Vitanje  statistična obdelava in grafični prikaz gospodarskega razvoja obravnavanih območij,  inventarizacija naravnih in kulturnih znamenitosti območja,  fotografiranje na terenu,  razgovor z županom občine Vojnik in Vitanja,  pogovor z lastniki turističnih namestitev občin Vojnik in Vitanja,  intervju s predstavniki turističnih društev občin Vojnik in Vitanja.

4 ZGODOVINSKI RAZVOJ KRAJA 4.1 VOJNIK

Najstarejši zapisi iz srednjega veka kraj Vojnik imenujejo Hoheneke-Hohnec-Hochinegg- Hoheneg, kar je enakovredno slovenskemu poimenovanju Vojnik. Izvor imena je danes pojasnjen, vendar znan šele kakšno stoletje. V svojih spominih nekdanji vojniški učitelj Josip Brinar razlaga, kako so (po naključju) prišli do razlage imena. Takole pravi: »Nekoč je pogovor s prof. Bezenškom nanesel na razlago krajevnih imen ter od kod neki ime Vojnik. Dotlej so v večini mislili, da izhaja to ime iz Vojnik – vojak. Prof. Bezenšek pa se je spomnil, da je v Bolgariji kraj z imenom Hvojnik in razlaga za Vojnik je postala jasna. V bližini Vojnika je še zdaj nekaj smrekovih in hojinih gozdičkov, in po teh hojah (jelkah) so imenovali naselje Hvojnik, po brušenju začetne črke »h« pa Vojnik. Ta obrušeni »h« se je ohranil v nemškem imenu Hochenegg, ki ga domačini izgovarjajo Hojnek« (Kolšek, Pangerl, Berk, Kolar in Kranjc-Vrečko, 1997, str. 14). Prvi znani lastniki kraja in okolice so bili grofje Breže Seliški. L. 1025 je podaril Konrad II. sinu bl. Heme Viljemu 30 kraljevskih kmetij, ki so se razprostirale med Koprivnico, Hudinjo in Voglajno. V srednjem in novem veku je skozi Vojnik potekala pomembna prometna pot Dunaj-Vojnik-Ljubljana. Promet po tej cesti je še oživel, ko so jo 1727 popravili in usposobili za vozni promet. Ugodna prometna lega in bližina sosednjega starega vojniškega gradu sta pospeševali razvoj naselbine, ki je kmalu dobila trške pravice (Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, str. 156). Trg Vojnik je svoje trške pravice dobil pred letom 1466, čeprav ga viri kot trg omenjajo že leta 1306. Še prej, že v 12. Stoletju, je vojniška gospoda prebivala na gradu na strmi vzpetini nad naseljem, kjer danes stoji podružnična cerkev Sv. Tomaža. Kraj se z imenom Hohenecke omenja že leta 1165. Po zadnjem požaru leta 1839 so bile trške hiše v celoti na novo pozidane. Ob pomembni tranzitni cesti so se razvijale številne obrti in cvetela je trgovina. Z izgradnjo južne železnice, ki je te kraje obšla zaradi neugodnih geografskih pogojev, je pričel razvoj stagnirati. Večino prebivalstva si je delo poiskala v bližnjem Celju (Nendl in Žnidaršič, 1995, 37–39).

Slika 1: Vojnik med leti 1928 in 1947. Vir: http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/lokacije/vojnik , 25. 1. 2013.

4.2 VITANJE

Ime Vitanje (Weitenstein), v najstarejših listinah Wittenstein, ima več možnosti razlag. Ker je bilo glede na okoliške kraje to naselje veliko, nekateri vidijo v tem tudi pomen imena Vitanje. Drugi spet trdijo, da je kraj skrit v kotlini, kar pomeni skrivnost (tajna); spet drugi menijo, da gre za osebno ime Vit, kar nekateri povezujejo s staroslovenskim pomenom bivati (vitati) in od tod Vitanje, ponemčeno Weitenstein (Jakop, 2000, str. 29). Že v času Rimljanov je potekala pomembna pot iz Celja skozi Vitanje v Slovenj Gradec in naprej proti Gosposvetskemu polju. Pot se je razvila zaradi izkoriščanja kamnolomov na Pohorju in pomembnosti prometne poti na sever. Vitanje pa vstopi v zgodovino v srednjem veku, ko je cesar Oton II. grofu Savinjske marke Viljemu Breže-Šelskemu izročil svojo posest. Tako je Vitanje postalo upravno središče območja, ki ga je dobila krška škofija iz ustanove grofice Heme. Krški škofje so tu imeli svoje ministeriale, iz katerih se je kasneje razvil rod Vitanjske gospoščine. Ti so postavili dva gradova. Že leta 1140 pa je prvič omenjen tudi grad (castrum Wittenstain), predhodnik današnjega Goleževega gradu. Leta 1322 pa je bil pozidan nad naseljem Vitanje novi grad (ali Krajnikov grad). Naselbina Vitanje je leta 1306 omenjena kot oppidum in leta 1329 kot Markt, kar govori za zidan in utrjen trški kraj. V obzidju so bila Zgornja in Spodnja vrata. Leta 1524 je trg premogel 31 hiš in okoli 140 prebivalcev. Naselju so bile leta 1306 podeljene trške pravice. Zaradi gospodarskih vplivov se trg ponemči, medtem ko je ostala Vitanjska vas z okolico močno slovensko narodnostno zavedna. Z razvojem je trg postal močno trgovsko in obrtniško središče, okolica pa je imela kmečki značaj. Vitanje se je

tako v srednjem veku in vse do druge polovice 18. stoletja močno razvijalo. Vendar se kljub veljavi, ki jo je imelo v srednjem veku, in kjub lepim možnostim v industriji (v 2. polovici 18. stoletja so se začele razvijati glažute v Spodnjem Doliču in na Rakovcu, kjer so leta 1781 postavili steklarno, rudnik na Stranicah in v Socki, lomili so granit, v večjih količinah so izkoriščali les) ni moglo razvijati zaradi slabih prometnih povezav. Odmaknjenost od glavnih prometnih povezav je botrovala gospodarskemu nazadovanju, danes pa se kaže kot prednost predvsem zaradi ohranjenega naravnega okolja (povzeto po Jakop, 2000, str. 10–32).

Slika 2: Trg Vitanje iz Stöcklove suite okoli leta 1800. Vir: Stopar, 1979 str. 1.

5 GEOGRAFSKA OPREDELITEV OBMOČJA 5.1 FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE VOJNIK IN VITANJA 5.1.1 LEGA IN POLOŽAJ

Vojnik je gručasto trško naselje in središče istoimenske občine v Sloveniji. Leži na severovzhodnem delu Celjske kotline ob regionalni cesti Celje-Slovenske Konjice, približno 10 km od Celja. Občina meji na občino Dobrna, občino Vitanje, občino Zreče, občino Slovenske Konjice, občino Šentjur in mestno občino Celje. Skozi naselje teče reka Hudinja. Na severu se občina Vojnik naslanja na Vojniški hrib (394 m), na vzhodu pa na Tomažev hrib ( 444m). Poleg trškega naselja okoli starega trškega jedra vključuje še zaselke Gmajna, Gorica, Kurjastec, Petelinjek in Pod Tomažem (Badovinac, 1997, str. 280).

Karta 1: Zemljevid občine Vojnik. Vir: http://www.geopedia.si/#T105_L410_F10086981_x524496_y130392_s12_b4,1. 10. 2012.

Občina leži na 270 m nadmorske višine. Ima 8400 prebivalcev in meri 75 km². Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 63. mesto. Na kvadratnem kilometru

površine občine živi povprečno 112 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu večja kot v celotni državi (101 prebivalec na km²).1

Slika 3: Občina Vojnik. Vir: Karmen Gaber, 16. 9. 2012.

Občina Vitanje leži na skrajnem severnem robu Savinjske regije, na obrobnem delu zahodnega Pohorja in podaljških Karavank. Meji na občine Slovenske Konjice, Zreče, Vojnik, Mislinja in Dobrna. Vitanje je gručasto, v jedru sklenjeno pozidano središčno naselje. Stoji tam, kjer se soteska reke Hudinje med hriboma Paški Kozjak (Basališče 1272 m) in Stenica (1091 m) razširi v majhno gorsko kotlinico. V njej se v Hudinjo, ki priteče izpod Rogle na Pohorju, izlivata potoka Hočna in Jesenica (Radovanovič, 2010, str. 114–115).

1 http://www.stat.si/, 1. 10. 2012. 19

Karta 2: Zemljevid občine Vitanje. Vir: http://www.geopedia.si/#T105_L410_F10086981_x524496_y130392_s12_b4, 2. 10. 2012.

Občina Vitanje leži na 452 m nadmorske višine. Ima 2.300 prebivalcev in meri 65 km². Po številu prebivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 174. mesto. Na kvadratnem kilometru površine občine živi povprečno 39 prebivalcev; torej je bila gostota naseljenosti tu precej manjša kot v celotni državi (101 prebivalec na km²).2

2 http://www.stat.si/, 1. 10. 2012. 20

Slika 4: Naselje Vitanje. Vir: Karmen Gaber, 16. 9. 2012.

5.1.2 RELIEFNE ZNAČILNOSTI POKRAJINSKIH ENOT

Občina Vojnik in Vitanje spadata v Alpsko makroregijo in submakroregijo Alpskih hribovij. Po mezoregiji občina Vojnik sodi v Ložniško-Hudinjsko gričevje, občina Vitanje pa pod Velenjsko in Konjiško hribovje (Perko in Orožen-Adamič, 1998, str. 166).

Ložniško-Hudinjsko gričevje, kamor spada tudi občina Vojnik, predstavlja prehodno pokrajino na stiku alpskega in panonskega sveta. Razbrazdani griči s posameznimi hribi stojijo med gospodarsko razvito in gosto obljudeno Savinjsko ravnjo na jugu, predgorjem Kamniško- Savinjskih Alp na zahodu, Velenjskim in Konjiškim hribovjem z Velenjsko kotlino na severu ter panonskim Voglajnskim gričevjem na vzhodu. Pokrajino sestavljajo številni deli brez skupnega pokrajinskega imena. Najobsežnejši predel, in sicer med Savinjsko dolino in Velenjsko kotlino z Dobrnskim podoljem, je Ložniško gričevje. Hudinjsko gričevje je svet v porečju srednjega toka Hudinje med naseljema Socka in Vojnik in sega na severu do južnih pobočij Paškega Kozjaka in Konjiške gore. K vzhodnemu Hudinjskemu gričevju prištevamo tudi razgibano tercialno gričevje tistega dela zahodnih Drameljskih goric, ki ga odmaka Vzhodna Ložnica s svojim levim pritokom Dobjem (Perko in Orožen-Adamič, 1998, str. 156).

Velenjsko in Konjiško hribovje, kamor spada občina Vitanje, meji na severozahodu na Vzhodne Karavanke, na severu na Pohorje, na vzhodu na Dravinjske gorice, na skrajnem jugovzhodu na Voglajnsko in Zgornjesotelsko gričevje, na juguzahodu na Kamniško-Savinjske Alpe. Od zahoda proti vzhodu, kjer se stika s panonskimi pokrajinami, je dolga skoraj 50 km, najširše pa na sredini, okoli 10 km. Zahodni del je pretežno kotlinski in hribovit, vzhodni pa bolj sredogorski. Delimo ga na štiri pokrajinske enote. Osrednji del na zahodu zajema Velenjsko kotlino, ki se proti severu dviguje v Velenjsko hribovje. Vzhodno od Pake se razteza sredogorski svet Vitanjsko-Konjiške Karavanke, kjer sta Paški Kozjak in Konjiška gora, ki ju od Pohorja na severu loči Vitanjsko- Doliško podolje (Perko in Orožen-Adamič, 1998, str. 132).

5.1.3 GEOLOŠKE IN PEDOLOŠKE ZNAČILNOSTI POKRAJINSKIH ENOT

Hudinjsko gričevje, kamor spada občina Vojnik, je sestavljeno pretežno iz terciarnih kamnin. Prevladujejo oligocenske in miocenske usedline. Miocenski peščenjaki in kremenovi peski z vložki laporja so predvsem v jugozahodnem delu Hudinjskega gričevja, na območju Dobrnskega podolja ter na južnem obrobju Ložniškega gričevja, na prehodu v Savinjsko ravan. Južno od šoštanjskega preloma je med Vojnikom in Dramljami širok pas delno metamorforiziranega keratofirskega tufa, keratofirja in drobe, ki obsega okoli 7 km². Tu se je oblikovalo gričevje z razglednimi vrhovi (Tomažev hrib 444 m; Tudrež 403 m; Gradišče 384 m; Gora 408 m) (Perko in Orožen-Adamič, 1998, 158).

Slika 5: Paški Kozjak tvorijo mezozojski triasni apnenci in dolomiti. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2012.

Hudinsko gričevje ima zaradi skromnejše kamninske sestave bolj enovito pedološko sestavo. Nad dolinami prevladujejo kisle rjave prsti, ki so nastale na terciarnih glinavcih in peščenjakih. Obsežne površine med Dobrno in Konjiško goro oz. med Drameljskimi goricami so prekrite z rjavo prstjo, ki je nastala na terciarnih laporjih. Vmes je še nekaj prog in zaplat pokarbonatnih rjavih tal, ki so nastale na triasnem apnencu in dolomitu. Zahodni del Drameljskih goric, ki sodi v Hudinjsko gričevje, v glavnem prekriva psevdoglej, ki je nastal na pleistocenskih glinah (Perko in Orožen-Adamič, 1998, str. 160).

Velenjsko in Konjiško hribovje se deli na več enot. Vitanjsko-Doliško podolje, kamor spada občina Vitanje, sestavlja niz dolinic, ki predstavljajo kot celota pas nizkega ozemlja, med Pohorjem, Paškim Kozjakom in Stenico, ki povezuje Mislinjsko in Dravinjsko dolino. Dno Vitanja je izoblikovano v ne posebno širokem, a sklenjenem pasu soteških plasti, v njih prevladujejo mehki laporji, menjuje se z nekoliko odpornejšimi miocenskimi peščenjaki ter konglomerati. Denudacija in erozija v teh slojih močno napreduje. Na jugu Vitanja pa najdemo apnenec, peščenjak in konglomerate. (Melik, 1957, str. 130).

Karta 3: Geološka obdobja in kamnine na območju občine Vojnika in Vitanja. Vir: Geološka karta Slovenije, 1999.

Za Vitanjsko-Doliško podolje je značilna plitva, peščena in ilovnata prst, ki ni posebno rodovitna. Torej gre za pokarbonatne prsti in rendzine. Obe vrsti se mozaično prepletata in izmenjujeta.3

5.1.4 KLIMATSKE ZNAČILNOSTI a) Temperature

Vojnik je obdan na severu s Hudinjskim gričevjem, ki ga varuje pred vdori hladnega zraka s severa. Proti vzhodu je pokrajina odprta, zato je v njej čutiti celinske podnebne tipe. Povprečna letna temperatura v bližnjem Celju je 9,1 °C, v Velenju 9,2 °C. Toplotne razmere v gričevju so za spoznanje nižje. Kolikor višje je gričevje, tem nižje so temperature, ki med drugim neposredno vplivajo na vegetacijsko dobo. Fenološke faze na Ponikovski planoti v primerjavi s Savinjsko ravnjo, ki leži 150 m nižje, zaostajajo za teden dni. Jugovzhodni predeli Hudinjskega gričevja imajo zaradi vdorov mrzlega zraka iz vzhoda in toplotnega obrata v Celjski kotlini nižje temperature, kot kraji na zahodu Hudinjskega gričevja (Perko in Orožen-Adamič, 1998, 159).

Vitanje ima celinsko podnebje. V Vitanjsko-Doliškem podolju se čutijo vplivi mrzlih zračnih gmot, ki skozi Slovenjgraško kotlino prihajajo iz Celovške kotline, in blažji vplivi panonskega sveta, ki prihajajo prek bolj oddaljenih Dravinjskih goric. Bolj odprt in prehoden je svet v južni smeri proti Celju. Srednja mesečna januarska temperatura je v bližnjem Velenju -1 °C, julijska 18,8 °C, srednja letna temperatura pa 9,2 °C. Med višjimi prisojnimi legami in mokrotnim dolinskim dnom je v zimskem času pogost toplotni obrat (Perko in Orožen- Adamič, 1998, 159). b) Padavine

Vojnik dobi letno 1107 mm padavin (Klimatografija Slovenije–količina padavin 1961–1990 1995, str. 338). Najbolj namočeni so poletni meseci (junij, julij in avgust), saj je padavin v vsakem mesecu več kot 130 mm. To kaže na vpliv celinskega podnebja. Najbolj sušna sta februar in januar, saj je padavin v povprečju manj kot 60 mm. Južna pobočja Hudinjskega

3 http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_34/07_Repe.pdf, 26. 10. 2012. 25

gričevja, kamor spada tudi Vojnik, so torej bolj namočena kot severna območja Hudinjskega gričevja. Količina padavin rahlo pojenja od juga proti severu in od zahoda proti vzhodu. Letno je v povprečju 28 dni s sneženjem. Višina snežne odeje pa se praviloma znižuje od zahoda proti vzhodu oziroma jugovzhodu. Nevihte s točo so pomembna podnebna sestavina, saj neposredno učinkujejo na uspešnost kmetijske proizvodnje. V južnem delu Ložniškega gričevja je toča pogostejša kot na severu ali v Hudinjskem gričevju. (Perko in Orožen-Adamič, 1998, 159).

Grafikon 1: Povprečna mesečna količina padavin (mm) v občini Vojnik za obdobje od 1961 do 1991.

Vir: (Mekida-Majaron, 1995, 338).

Vitanje dobi letno 1110 mm padavin (Klimatografija Slovenije–količina padavin 1961–1990 1995, str. 336). Največ padavin je junija, julija in avgusta, kjer pade nad 125 mm padavin. To kaže na vpliv celinskega podnebja in pa na vpliv Paškega Kozjaka, ki prestreže vlažne vetrove iz juga in jugozahoda in jih izloča nad Vitanjem. Najmanj padavin pa je januarja in februarja, saj pade le okrog 55 mm padavin. Snežna odeja traja povprečno 48 dni, saj prvi sneg na Paškem Kozjaku pade že konec oktobra. Zaradi kotlinske lege Vitanja ima Vitanje tudi nekaj meglenih dni. Največ jih je oktobra, novembra in decembra (Perko in Orožen-Adamič, 1998, 136).

Grafikon 2: Povprečna mesečna količina padavin (mm) v občini Vitanje za obdobje od 1961 do 1991.

Vir: (Zupančič, 1995, 336).

5.1.5 HIDROLOŠKE ZNAČILNOSTI

Hudinja je osrednja vodna žila v občini Vojnik in Hudinjskem gričevju. Zanjo je značilno, da s svojim gostim omrežjem zbira površinske odtoke s številnih pokrajin. Njeno povirje razčlenjuje južna pobočja Vitanjskega Pohorja, odmaka Vitanjsko-Doliško podolje, Paški Kozjak, Konjiško goro, Dobrnsko podolje in zahodne obrobne predele Drameljskih Goric. Porečje srednjega toka Hudinje med Socko in Vojnikom zajema skoraj celotno Hudinjsko gričevje. Najpomembnejša sovodenj v Hudinjskem gričevju je na območju med Novo cerkvijo in Višnjo vasjo, kjer se v Hudinjo izlivata Dobrnica in Tesnica z Drežnico, njena najpomembnejša pritoka. Pod Vojnikom dobi Hudinja z leve in desne le krajše pritoke. Hudinja ima hudourniške značilnosti in pogosto poplavlja. Da bi zmanjšali škodo, ki je nastala po poplavah ali povodnjih na kmetijskem zemljišču in v domovih ob reki, so izravnali in utrdili njeno strugo med Socko in sotočjem v Voglajno v Celju. Potoki Hudinjskega gričevja so najbolj vodnati sredi pomladi, ko se taljenju snega pridružijo obilne aprilske padavine. Hudinja ima dežno-snežni režim. Največji pretok ima aprila, najmanjšega pa konec poletja in v začetku jeseni. V zadnjih letih pa so bile obilne poplave v mesecu novembru (Perko in Orožen- Adamič, 1998, 161).

18. 9. 2007 se je reka pokazala v vsej svoji hudourniški moči in pustila za sabo ogromno škode. Reka je poplavljala, rušila hiše, uničevala ceste, mostove ter širila med prebivalci strah in trepet. Poplave pa so prizadejale tudi mesto Vojnik. Reka Hudinja je prestopila svoje bregove in zalila hiše ter tudi samo mesto. Ljudem je povzročila veliko škode zaradi visoke vode, odnašanja predmetov, ali poškodb, ki so nastale pri zaradi reševanja predmetov iz narasle vode. Poleg poškodb pa so poplave pri ljudeh povzročile tudi psihično prizadetost (strah, poškodba doma in drugo). Voda jim je uničila opremo, sprožali so se plazovi, ki so ogrožali stanovanjske objekte.

Slika 6 : Poplave reke Hudinje. Vir: http://www.radiocelje.com/galerija/aktualnidogodki/, 21. 11. 2009.

Za daljše obdobje je bila tudi onemogočena kmetijska pridelava, poškodovani pa so bili tudi gozdovi, ceste in drugo. Nekaj časa so bile tudi motnje pri oskrbi prebivalstva s pitno vodo iz lokalnih vodovodov, motnje v oskrbi z električno energijo, motnje v cestnem in železniškem prometu. Poleg tega so bili uničeni manjši mostovi in brvi ter zaliti stroji in kleti proizvodnih obratov. Poškodovan pa je bil tudi trgovski center Tuš.

Karta 4: Poplavna območja v občini Vojnik. Vir: Uradni list RS 79/2004.

V Vojniku so po poplavi 2007 začeli izvajati protipoplavne ukrepe. Strugo so regulirali in naredili protipoplavni zid do naselja Šmarjeta. Protipoplavni zid je tako v katastrofalnih poplavah 5. novembra 2012 v Sloveniji obvaroval mesto Vojnik pred ponovitvijo scenarija iz leta 2007.

Slika 7: Regulirana struga reke Hudinje v Vojniku. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2012.

V osrednjem delu Paškega Kozjaka in Konjiške gore je vodno omrežje zaradi gorskega in kraškega reliefa manj razvejano. Večji vodni viri so na obrobju in le Hudinja ter Tesnica sta z zadenjskim vrezovanjem dosegli Vitanjsko-Doliško podolje. Vendar Vitanjsko-Doliško podolje nima enotnega vodnega odtoka. V zahodnem delu podolja je povirje reke Pake, vzhodni konec pripada porečju Dravinje, osrednji del pa porečju Hudinje, ki izvira 1370 m visoko na južnem pobočju Pohorja. Hudinja južno od Vitanja v soteski Socka prereže Paški Kozjak in se v Celju izliva v Voglajno. Dolga je 26 km. Porečje obsega 163 km2. S povprečnim letnim pretokom 3 m3/s ima snežno-dežni režim z največ vode aprila in novembra ter nizko vodo poleti. Zaradi hudourniškega značaja je do regulacije velikokrat poplavljena. Na Hudinji so med Socko in Vitanjem v 18. stoletju postavili kovačnico na vodni pogon, kar je pomenilo začetek in razvoj fužinarstva in glažutarstva. V breznu je Kokličev studenec, ki so ga že leta 1906 zajeli za celjski vodovod (Perko in Orožen-Adamič, 1998, 135). Na Hudinji pa zanimivost predstavlja tudi slap v zaselku Socka. Hudinjski slap je dvostopenjski, visok je 3 m. Zgornja stopnja je popolnoma naravnega izvora, spodnjo stopnjo pa so okrepili z betonom in premišljeno nameščenimi večjimi skalami.4

4 http://www.slapovislovenije.info/hudinja.htm, 20. 11. 2012. 30

Slika 8: Dvostopenjski slap na reki Hudinji. Vir: http://www.slapovislovenije.info/hudinja.htm, 20. 11. 2012.

5.2 DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI OBČINE VOJNIK IN VITANJE 5.2.1 DEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Grafikon 3: Število prebivalcev v občini Vojnik in Vitanje med leti 1991 in 2012

Vir: http://www.stat.si/popis2002, 22. 12. 2012.

Če primerjamo občini Vojnik in Vitanje, opazimo, da ima občina Vojnik kljub le malo večji površini občine (razlika je le 10 km2) kar trikrat več prebivalcev kot občina Vitanje. Njeno število prebivalcev se ves čas povečuje in je od leta 1991 pa do 2012 naraslo za 712 prebivalcev. Vzrok temu je ugodna prometna lega, saj leži le 4 km iz Celja in predstavlja suburbano območje za številne mlade družine, ki so se preselile v Vojnik, na delo pa hodijo v Celje. Drugače pa je v občini Vitanje, kjer se opazi negativni trend preseljevanja. V občini se je od leta 1991 pa do 2012 zmanjšalo število prebivalstva za 258 prebivalcev oziroma za 10 %. Vzrok temu je pomanjkanje delovnih mest, slabša prometna dostopnost, višja nadmorska višina in velika oddaljenost od gospodarskih središč. Do Celja bi potrebovali 20 km, do Velenja pa je 23 km. Zato se mlade družine odseljujejo iz občine, starejši pa ostajajo.

Tabela 1: Izobrazbena raven v občini Vojnik in Vitanje leta 2011 brez izobrazbe in nižja in nepopolna srednja višja OBČINA OŠ OŠ SŠ SŠ VŠ UNI POD SKUPAJ VOJNIK 475 1768 1963 1973 532 377 43 7131 VITANJE 193 644 485 423 120 54 3 1922 Vir: http://www.stat.si/, 31. 05. 2013.

Legenda: OŠ - osnovnošolska izobrazba SŠ - srednješolska izobrazba VŠ - višja izobrazba UNI- dodiplomska izobrazba POD - podiplomska izobrazba

Grafikon 4: Izobrazbena raven v občini Vojnik leta 2011.

Vir: http://www.stat.si/, 31. 05. 2013.

Grafikon 5: Izobrazbena raven v občini Vitanje leta 2011.

Vir: http://www.stat.si/, 31. 05. 2013.

Tabela 2: Izobrazbena raven v Sloveniji leta 2011. brez izobrazbe in nižja in nepopolna srednja VIŠJA DRŽAVA OŠ OŠ SŠ SŠ VŠ UNI POD

SLOVENIJA 4,5 % 24,7 % 23,1 % 30,2 % 8,1 % 8,1 % 1,3% Vir: http://www.stat.si/, 31. 05. 2013.

Legenda: OŠ - osnovnošolska izobrazba SŠ - srednješolska izobrazba VŠ - višja izobrazba UNI- dodiplomska izobrazba POD - podiplomska izobrazba

Izobrazba je eden izmed temeljev dobro gospodarsko razvite občine in višjega standarda prebivalstva, zato se vse več mladih odloča za nadaljnji študij. Če primerjamo obe občini, opazimo zanimivo razliko. V občini Vojnik ima največ prebivalcev nižjo in višjo srednjo šolo kar 27,5 %, kar je za 3 % višje od povprečja Slovenije 2011. Med tem ko ima v občini Vitanje največ prebivalcev osnovnošolsko izobrazbo in sicer kar 33,5 %, kar je za kar 9 % višje od povprečja Slovenije leta 2011. Vzrok temu je v gospodarstvu. Še vedno prevladuje v občini sekundarni sektor pred terciarnim; k temu botruje tudi slabša prometna dostopnost, višja nadmorska višina in vedno manj je mladega izobraženega prebivalstva, saj se le-ta izseljuje. Brez izobrazbe in nepopolno OŠ izobrazbo ima v Občini Vojnik 6,7 % prebivalstva, v občini Vitanje pa kar 10%. Obe občini sta nad povprečjem Slovenije, ker znaša ta odstotek 4,5 % prebivalcev. Tudi v višješolskem izobraževanju občini zaostajata za slovenskim povprečjem. Velika razlika se kaže tudi v univerzitetnem izobraževanju, saj ima občina Vitanje le 2,8 %, in Vojnik 5,3 % univerzitetno izobraženega kadra, medtem ko je povprečje v Sloveniji leta 2011 8,1 % prebivalstva z univerzitetno izobrazbo. Podiplomski študij v občini Vojnik obiskuje 43 študentov in znaša 0,6 %. V Vitanju so trije poddiplomanti; v Sloveniji pa je ta številka 1,3 %. V vseh parametrih sta občini pod povprečjem v Sloveniji. Višje razlike in odstopanja pa je deležna občina Vitanje.

5.2.2 PROMETNI POLOŽAJ

Zemljepisni položaj Vojnika in s tem Ložniškega in Hudinjskega gričevja na stičišču večjih pokrajinskih enot, ob prastari vzhodni obalpski prometni poti ter ob sotočju rek in večjih potokov, že od nekdaj daje pokrajini značaj prometne prehodnosti. Obljudenost je bila gostejša v rimski dobi, zlasti ob cestah, ki so bile speljane prek gričevja, in sicer proti severu in severovzhodu. Arheologi domnevajo, da je krak rimske državne ceste, ki se je pred Celeio pri današnji Arji vasi odcepil od glavne ceste (Emona- Celeia- Poetovio), peljal po dolini Pirešice prek Ložniškega gričevja in Šaleške doline v Mislinjsko dolino, kjer je bila postojanka Colatio. Prek osrednjega Hudinjskega gričevja je po dolini spodnje Hudinje in Tesnice peljala glavna rimska državna cesta, ki je povezovala mesti Celeio in Poetovio. O rimski cesti pričajo najdbe številnih milnikov med Vojnikom in Frankolovim. Na izreden prometno-strateški pomen gričevja opozarjajo ruševine številnih gradov, ki so nadzorovali vse pomembnejše medpokrajinske poti. Zasledimo tudi mnoga orografska imena Straža in izpeljanke; teh je največ v osrednjem delu Hudinjskega gričevja: med Vojnikom, Lembergom, Socko in Frankolovim (Perko in Orožen-Adamič, 1998, 160–161). Vojnik je danes prometno zelo dobro prehodno, oddaljen je le 5 km od avtocestnega priključka Celje- vzhod. Predstavlja tudi pomembno prometno povezavo med Mariborom in Celjem, nekdanja „stara cesta“ proti Mariboru.

V rimski dobi je bilo Velenjsko in Konjiško hribovje obrobna pokrajina. Le na obrobju Vitanjsko-Doliškega podolja je potekala pomembnejša cesta Celeia-Virunum, zato je bilo to območje tudi dokaj hitro poseljeno. Cestna povezava Celeia-Virunum je potekala od današnjega Celja preko Križevca ter nato preko slovenske in avstrijske Koroške do mesta Virunum (današnji Zollfeld v bližini Gospe Svete).5 Danes, ko je cesta na relaciji Slovenj-Gradec-Zg. Dolič-Vitanje-Stranice, od koder je povezana proti Mariboru, posodobljena, pa ponovno dobiva veljavo, saj je to najbližja povezava Koroške s termami v Zrečah, ki so od Vitanja oddaljene le 10 km, in znanim športno rekreativnim centrom na Rogli, ki je oddaljen 24 km. Proti zahodu so tudi terme Dobrna, ki so oddaljene 15 km.

5 http://www.gis.si/egw/ZSS_T02_P06/index.html, 28. 12. 2012.

Karta 5: Rimska cestna povezava Celeia – Virunum. Vir: http://www.gis.si/egw/ZSS_T02_P06/index.html, 4. 12. 2012.

5.2.3 POSELITEV

Območje občine Vojnik je razmeroma dobro in precej enakomerno obljudeno. Prevladujejo razložena naselja s samotnimi kmetijami in gručastimi zaselki. Številna naselja so na samem robu pobočja, na prehodu ravnine v blage in prisojne strmine. Vsa krajevna središča v občini Vojnik so v obliki gručastih jeder, kjer so praviloma strnjene vse krajevne funkcije (šola, trgovina, gostilna, pošta, cerkev, kmetijska preskrba in odkupna postaja idr.). V dolinah so ob prometnici redka obcestna naselja, na primer Vojnik, Nova cerkev, Frankolovo (Perko in Orožen-Adamič, 1998, 162).

Slika 9: Poselitev v naselju Nova Cerkev. Vir: http://www.td-novacerkev.com/TOURIST%20ASSOCIATION.html, 4. 12. 2012.

V območju občine Vitanje je le malo ravnega sveta, zato sega poselitev večinoma na pobočja v višine med 450 in 1000 m. Le izjemoma je dovolj prostora za večja naselja. Večina naselij je razloženih s povprečno 200 prebivalci. Naselja imajo po več zaselkov, prevladujejo samotne kmetije. Skupna površina občine Vitanje je približno 6.500 ha, od tega pa je na demografsko višinsko ogroženem območju kar 87 odstotkov celotne površine. Poselitev je zelo razpršena, saj občino sestavlja 8 naselij, med katerimi je največje naselje Vitanje. Vitanje je gručasto, v jedru sklenjeno naselje, sredi podolja, kjer se soteska Hudinje med Paškim Kozjakom in Stenico razširi v kotlinico (Perko in Orožen-Adamič, 1998, 139).

5.2.4 GOSPODARSKI POLOŽAJ

Tabela 3: Delež delovno aktivnega prebivalstva v občini Vojnik in Vitanje leta 2012. OBČINA ŠTEVILO ŠTEVILO DELEŽ DELOVNO PREBIVALCEV DELOVNO AKTIVNIH 2012 AKTIVNIH PREBIVALCEV (%) PREBIVALCEV VOJNIK 8525 1838 21,6 % VITANJE 2273 515 22,7 % Slovenija 1964036 792948 40 %

Vir: http://www.stat.si/, 31. 05. 2013.

Na podlagi podatkov iz statističnega urada RS iz leta 2012 lahko ugotovimo, da je delež aktivnih prebivalcev v obravnavanem območju višji v občini Vitanje kot Vojnik. Razlika je minimalna. V primerjavi z deležem delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji ugotovimo, da je delež le–tega na obravnavanem območju krepko pod poprečjem Slovenije. Vzroke lahko poiščemo v starostni sestavi prebivalstva, gospodarskem položaju itd.

Tabela 4: Delež in število delovno aktivnega prebivalstva po zaposlitvenem statusu v občini Vojnik, Vitanje in Sloveniji leta 2012. OBČINA ŠTEVILO ŠTEVILO IN DELOVNO DELEŽ AKTIVNIH ŠTEVILO IN BREZPOSELNIH PREBIVALCEV DELEŽ ŠTEVILO IN DELEŽ ZAPOSLENIH SAMOZAPOSLENIH

VOJNIK 1838 1375 / 75 % 463/ 25 % 450 / 11% VITANJE 515 286 / 55,5% 229/ 44,5% 100 / 8,8% Slovenija 792948 711609 / 89,7 93393 / 10,3 % 111471 /12,2 % % Vir: http://www.stat.si/, 31. 05. 2013.

Iz tabele je razvidno, da ima občina Vojnik višji delež zaposlenih, kot občina Vitanje. V občini Vojnik je zaposlenih 75 % prebivalstva, v občini Vitanje pa le 55,5 %. Kar je za 23 % nižje od povprečja Slovenije. Zanimiv pa je odstotek samozaposlenih oseb. V občini Vitanje je ta odstotek kar 44,5 %, kar je štirikrat več od povprečja v Sloveniji. Vzrok temu je verjetno oddaljnost do drugih zaposlitvenih centrov in pomanjkanje le-teh v sami občini. Zato se prebivalci odločajo za samozaposlitev. Tudi občina Vojnik je nad slovenskim povprečjem. Njen odstotek znaša 25 %.

Zanimiv je tudi podatek, da je bilo kar za 2,2 % več brezposelnih v občini Vojnik, torej 11 %, kot v Vitanju, kljub temu da ima Vojnik boljše možnosti zaposlovanja. Slovensko povprečje je bilo 12,2 %.

Tabela 5: Delovno aktivno prebivalstvo po dejavnostih v občini Vojnik in Vitanje leta 2002 preračun na občine, veljavne dne 1. 1. 2007. OBČINA SKUPAJ SKUPINE DEJAVNOSTI NEZNANO /% kmetijske nekmetijske storitvene / % /% /% SLOVENIJA 818304 32649 311180 431494 42981 4% 38% 52,7% 5,3% Vitanje 929 141 485 278 25 15,2% 52,2% 29,9% 2,7% Vojnik 3087 114 1233 1614 126 3,7% 40% 52,3% 4% Vir: http://www.stat.si/, 31. 05. 2013.

V preteklosti sta bila kmetijstvo in gozdarstvo glavni gospodarski dejavnosti v občini Vojnik in Vitanje. Gričevnat svet z močno razčlenjenim površjem ni bil nikdar najbolj primeren za velikopotezno tržno proizvodnjo. Ta je bila navezana na manjše obdelovalne površine. Do leta 2002 pa se je odstotek kmečkega prebivalstva v občini Vojnik zmanjšal na 3,7 %, kar je v povprečju Slovenije. Delež kmečkega prebivalstva v občini Vitanje pa je zaradi reliefa še vedno visok 15,2%, kljub temu da so pogoji pridelave zelo težki. Poleg tega ga otežuje še razdrobljenost zemljišč in majhna površina kmetij. V nekmetijskih dejavnostih je v Vitanju zaposlenih 52,2 %, kar je za kar 20 % nad povprečjem Slovenije, torej je v Vitanju še vedno zelo razvit sekundarni sektor. V občini Vojnik ta delež znaša 40%. V storitvenih dejavnostih je občina Vojnik z 52,3 % v povprečju Slovenije, medtem ko je občina Vitanje s slabimi 30% za 20 % pod povprečjem Slovenije.

Vojnik je bil z okoliškimi kraji že od nekdaj znan po različnih obrteh, ki so cvetele v trgu. Zdaj pa je to tradicijo zamenjal terciarni sektor oz. podjetništvo v poslovno-obrtni coni Arclin in dodobra spremenilo vojniško veduto iz celjske smeri. Tam se nahaja vrsta dejavnosti z najsodobnejšo informacijsko tehnologijo, saj svoje proizvode izvažajo po vsej Evropi. Naj omenim podjetje MIK, ki je s 150-imi zaposlenimi največja gospodarska družba v občini, in podjetji Atlas ter Alba. V Vojniku je dobro razvito avtoprevozništvo in prodaja ter servis vozil (Bojan Stepančič s.p, Janko Čepin s.p., Hotko Hinko s.p. ter Avtovid trgovina). Znano podjetje

je tudi Dinocolor, ki se je specializiralo za kartične storitve, za grafične storitve, pa se je specializiralo podjetje Scan Art. Kar nekaj je tudi samostojnih gradbenikov in trgovin z gradbenim materialom (Ovtar trgovina d. o. o), za elektroinštalacije imata tradicijo Elektro klima Stagoj in elektroinštalaterstvo Juteršek. S tradicijo in kakovostjo pa se lahko pohvalijo vojniški mizarji Mio oprema d. o. o, Magles kovinska in lesna galanterija idr. Kot zanimivost naj navedem, da se v Vojniku nahaja največji kino distributer v Sloveniji, to je podjetje Cenex, uradni zastopnik studia Walt Disney (Medved, 2011, str. 33). Poleg teh dejavnosti se v Vojniku vedno bolj razvija turizem, predvsem gre tukaj za kmečki in ribiški turizem. Nekatere kmetije so turistično zelo dejavne. Postopoma se iz izletniškega turizma usmerjajo v stacionarni turizem. Tudi Vojnik ima v svoji dolgoročni strategiji razvoja za obdobje 2010–2020 velik poudarek na razvoju ekološko naravnanega turizma.

Vitanje še vedno v vseh parametrih zaostaja za povprečjem Slovenije, saj je kar 15% vseh dejavnosti še vedno vezanih na primarni sektor. V Vitanju deluje kar nekaj samostojnih podjetnikov njihove dejavnosti segajo na različna področja. Večji tovarni sta Unior Zreče in podjetje Kovinar. Ostali delajo kot samostojni podjetniki. Avtoservis Pogorevc se ukvarja s kleparskimi in vulkanizerskimi deli, Marjan Borovnik, s.p. s krovstvom in kleparstvom, Marjan Korošec, s.p. z orodjarstvom, Slavko Kitek, s.p. s kovaštvom in ključavničarstvom, Goslarstvo Skaza s popravilom vseh vrst godal, Izidor Fijavž, s.p. s trženjem in montažo garažnih vrat, ograj in oken. V kamnolomu Klemenc pridobivajo naravni kamen za stenske in talne obloge ter zidanje škarp. Klopotan Miran, s.p. pa se ukvarja s keramičarstvom in obnovo celotnih stanovanj. Drugih večjih podjetij pa v občini ni, tako da le 16 % zaposlenih dela v kraju stalnega bivališča.6 V občini tudi ni razvitega turizma, razen KSEVT-a (Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij). S pomočjo tega centra in povezovanjem z občinami Zreče, Vojnikom in Dobrno je možen razvoj. Občina Vitanje je že naredila nekaj v zvezi s tem, saj se je povezala z občinami Zreče, Oplotnico in Slovenske Konjice. Osnovali so marketinško strategijo razvoja turizma na območju turistične destinacije Rogla. Njihovo sodelovanje je privedlo tudi do usklajene opredelitve turistične destinacije ROGLA, s katero se opredeljuje celotno turistično območje, ki obsega vse od Pohorja do Dravinjske doline (Marketinška strategija razvoja na območju turistične destinacije Rogla, str. 3).

6 http://vitanje.soncek.net/index.php/predstavitev-kraja/predstavitve-podjetij-in-podjetnikov.html, 21. 02. 2013. 40

Poleg tega se je občina Vitanje vključila tudi v projekt lokalne razvojne strategije LAS » Od Pohorja do Bohorja« 2007–2013. Razvoja agencija Kozjansko je povezala 7 občin, med katerimi je tudi Vitanje. Njihova osnovna naloga je spodbujanje razvoja in povezovanja teh območij. Izdajajo tudi skupno glasilo z naslovom Pob.

6 STACIONARNI TURIZEM V OBČINI VOJNIK IN VITANJE

Tabela 6: Prihodi turistov in prenočitve v občini Vojnik in Vitanje za obdobje 2003–2010. LETO 2003 2005 PRIHODI PRENOČITVE PRIHODI PRENOČITVE OBČINA Skupaj Tujih Skupaj Tujih Skupaj Tujih Skupaj Tujih VOJNIK 52 3 62 9 9 - 9 - VITANJE 39 37 46 41 24 16 68 23

LETO 2007 2010 PRIHODI PRENOČITVE PRIHODI PRENOČITVE OBČINA Skupaj Tujih Skupaj Tujih Skupaj Tujih Skupaj Tujih VOJNIK 183 125 1.336 445 z z z z VITANJE - - - - 156 60 449 184 * z –(omejitev dostopnosti do podatka, zaradi podatkov, ki niso bili več možni kot javna objava). * -- ni pojava. Vir: Analiza stanja k dokumentu »Strategija trženja destinacije dežela Celjska«, september 2011. Vir: http://www.stat.si/, 30. 05. 2013.

Če primerjamo prihode in prenočitve turistov v občini Vojnik za obdobje od 2003–2010, vidimo velike razlike, predvsem pa nihanja po posameznih obdobjih. Največ turistov je obiskalo in prenočilo v Vojniku leta 2007. Vzrok tega gre iskati v porastu turističnih in izletniških kmetij. Skupaj je obiskalo Vojnik leta 2007 183 turistov, od tega so prenočili kar 1336-krat. Leta 2003 je bilo skupaj prihodov 52, leta 2005 pa le 9. Leta 2010 pa sploh nimamo podatka zaradi zaupnosti podatkov, saj je število prihodov nižje od 5. V občini Vitanje opazimo tudi nihanje v samem prihodu in nočitvah turistov. Leta 2003 je bilo zabeleženih 39 prihodov in 46 nočitev, leta 2005 jih je bilo malo manj, 24 prihodov in 68 nočitev. V letu 2007 nimamo podatkov o prihodih in nočitvah, leta 2010 pa jih je zopet naraslo na 156 prihodov in 449 nočitev. Vzroke za porast gre iskati v novih turističnih nastanitvah, predvsem apartmajih in kmetijah. Vitanje se vedno bolj razvija in odpira tudi v turističnem smislu.

Tabela 7: Povprečna dolžina bivanja gostov v dnevih v občini Vojnik in Vitanje za obdobje 2003-2010.

LETO 2003 2005 2007 2010 DOLŽINA DOLŽINA DOLŽINA DOLŽINA OBČINA BIVANJA BIVANJA BIVANJA BIVANJA VOJNIK 1,2 1 7,3 z VITANJE 1,8 2,8 -- 2,9 * z –(omejitev dostopnosti do podatka, zaradi podatkov, ki niso bili več možni kot javna objava). * -- ni pojava. Vir: http://www.stat.si/, 31. 05. 2013.

Iz tabele je razvidno da se povprečna dolžina bivanja gostov v obeh občinah povečuje. Leta 2003 je povprečna dolžina v občini Vojnik znašala 1,2 dni, v Vitanju pa le malo več 1,8 dni. Leta 2007 je občina Vojnik zabeležila izjemen skok v dolžini bivanja, saj je bila povprečna dolžina bivanja kar 7,3 dni. Vzrok temu gre pripisati odprtju večjega števila turističnih kmetij. Za leto 2010 o povprečni dolžini bivanja gostov v Vojniku zaradi omejitve dostopnosti do podatkov nimamo podatka, Vitanje pa je zabeležilo 2,9 dni povprečno dolžino bivanja gostov.

Grafikon 6: Število prenočitev v občini Vojnik po mesecih leta 2009.

Vir: http://www.stat.si/, 31. 05. 2013.

Iz grafikona je razvidno da so v občini Vojnik zabeležili največ prenočitev januarja. Bilo jih je 273. Vzrok tega so novoletni prazniki, ki jih je kar nekaj gostov preživelo na turističnih kmetijah po Vojniku. Povišano število nočitev vidimo tudi v poletnih mesecih od maja do septembra. Saj številni gostje pridejo in prenočijo za 2-3 dni na turističnih kmetijah v Vojniku. Najmanj gostov je bilo v marcu in novembru, ko tudi v turistični sezoni na splošno vlada zatišje. Za občino Vitanje statistični urad RS ne beleži podatkov o nočitvah gostov po mesecih.

Tabela 8: Prihodi in prenočitve tujih gostov v občini Vojnik in Vitanje za leti 2008 in 2010. LETO 2008 2010 PRIHODI PRENOČITVE PRIHODI PRENOČITVE OBČINA TURISTOV TURISTOV TURISTOV TURISTOV DRŽAVE 304 1403 z z SKUPAJ DOMAČI 104 841 z z TUJI 200 562 z z Avstrija 31 36 z z Češka 2 4 - - Francija 5 7 z z Hrvaška 20 58 z z Italija 21 41 z z VOJNIK Madžarska 1 2 z z Nemčija 55 268 z z Rusija - - - - Slovaška 13 30 z z Srbija 2 4 - - Ukrajina - - - - Združeno 4 9 z z kraljestvo Izrael - - - - DRŽAVE 0 0 156 449 SKUPAJ DOMAČI 0 0 96 265 TUJI 0 0 60 184 Avstrija 0 0 2 6 VITANJE Češka 0 0 1 1 Francija 0 0 2 9 Hrvaška 0 0 13 49 Italija 0 0 6 17

Madžarska 0 0 3 10 Nemčija 0 0 4 15 Rusija z z 5 12 Slovaška z z - - Srbija 0 0 5 20 Ukrajina - - - - Združeno 0 0 1 3 kraljestvo Izrael 0 0 1 3 * z –(omejitev dostopnosti do podatka, zaradi podatkov, ki niso bili več možni kot javna objava). * -- ni pojava. Vir: Analiza stanja k dokumentu »Strategija trženja destinacije dežela Celjska«, september 2011. Vir: http://www.stat.si/popis2002, 30. 05. 2013.

Občino Vojnik so leta 2008 obiskali 304 turisti, skupaj so opravili 1403 nočitve. Za leto 2010 pa nimamo podatka zaradi zaupnosti podatkov. Če pogledamo tabelo, vidimo, da je Vojnik obiskalo enkrat več tujih gostov kot domačih, vendar so le-ti opravili manj nočitev kot domači gostje. Največ tujih gostov je prišlo iz Nemčije, kar 55; ti so opravili kar 268 nočitev. Nato sledijo gostje naših sosednjih držav Avstrije, Hrvaške in Italije. V občini Vitanje pa za leto 2008 nimamo podatkov, temveč le za leto 2010. Občino je obiskalo 159 turistov, ki je skupaj opravilo 449 nočitev. Domačih gostov je bilo več kot tujih, posledično tudi nočitev. Največ tujcev je prišlo iz Hrvaške 13, Italije 6 in Rusije ter Srbije po 5.

Tabela 9: Nastanitvene zmogljivosti v občini Vojnik in Vitanje za obdobji 2008 in 2010. LETO 2004 2010 Hoteli in podobne Nastanitvene Hoteli in podobne Nastanitvene OBČINA nastanitve zmogljivosti nastanitve zmogljivosti Objekti Sob Ležišča Objekti Sob Ležišča VOJNIK 1 5 10 1 8 24 VITANJE 1 3 8 0 10 46 Vir: Analiza stanja k dokumentu »Strategija trženja destinacije dežela Celjska«, september 2011 in Regionalni razvojni program Savinjske regije 2007–2013.

Obe občinii zelo pešata v nastanitvenih zmogljivostih. Le-te pa so predpogoj za razvoj turizma. Število sob se je od leta 2004 do 2010 povečalo iz 5 na 8, prav tako ležišč iz 10 na 24. Večino turističnih nastanitev predstavljajo turistične kmetije. Turistične kmetije z možnostjo nastanitve v občini Vojnik so tri. Zasledimo še gostišče Bojana v Frankolovem in pa oddajo apartmajev Huba.

V občini Vitanje se je število sob povečalo iz 3 na 10, prav tako ležišč iz le 8 na 46. V občini Vojnik večino turističnih nastanitev prevzamejo apartmaji in gostilna s prenočišči. Zasledimo kar tri ponudnike oddaje apartmajev in gostilno Kuzman, ki nudi tudi prenočišča.

7 TURISTIČNA PONUDBA OBČINE VOJNIK IN VITANJA

Jeršič v pojem turistična ponudba zajema tri poglavitne elemente, in sicer turistični potencial, turistično opremljenost ter prebivalstvo turističnih območij. Pod turistični potencial uvršča naravne in družbene sestavine območja, ki niso nastale zaradi turizma, vendar zaradi svojih lastnosti privlačijo turiste. Med sestavine primarne turistične ponudbe tako uvrščamo:  naravne turistične privlačnosti,  družbene turistične privlačnosti,  splošno infrastrukturo (Jeršič, 1985, str. 29, 31).

Mihalič v sestavine sekundarne turistične ponudbe vključuje dobrine, ki so proizvod dela in ki jih je človek ob drugih nespremenjenih okoliščinah še vedno lahko proizvaja v zahtevani kakovosti. K sekundarni turistični ponudbi J. Planina šteje infrastrukturo, turistične objekte ter blago in storitve, ki jih kupujejo turisti. Vendar oba dela tako primarna kot sekundarna turistična ponudba sta med seboj povezana in odvisna. Turistična valorizacija dobrin primarne turistične ponudbe je možna le, če obstaja sekundarna ponudba, to je za turizem namensko zgrajena ponudba, ki primarne privlačnosti napravi dostopne za turiste in jih s tem pretvori v element primarne turistične ponudbe (Mihalič, 2006, str. 20).

7.1 TURISTIČNA PONUDBA OBČINE VOJNIK 7.1.1 NARAVNE ZNAMENITOSTI V OBČINI VOJNIK

Naravne turistične privlačnosti so dane od narave, so nastale same, navadno niso premične in jih človek le vzdržuje in varuje, če je treba. Pogosto so to obsežnejša območja, ki se jih težje omeji in uredi dostop za ogled. Šturm meni , da so znamenitosti, ki temeljijo na naravnem viru, na podlagi katerega se z dodajanjem dodatnih storitev ( npr. gostinstvo) razvije turistična znamenitost, ki je privlačna za več obiskovalcev ( Šturm in Ruzzier, 2010, str. 13–14). V občini Vojnik so prisotne številne naravne vrednote, med katerimi so nekatere bolj, nekatere manj znane. V spodnjih odstavkih so predstavljene tiste, ki so še posebej zanimive in vredne ogleda in predstavljajo neizkoriščeno bogastvo, na katerem je mogoče graditi razvoj turizma.

POSAMEZNA DREVESA:  ČRNI GABER PRI SV. TOMAŽU NAD VOJNIKOM Nad Vojnikom se nahaja Vojniški hrib (394 m). Tam stoji cerkev Svetega Tomaža. Pomembna znamenitost pa je približno 550 let star najstarejši samostoječi črni gaber ( ostrya carpinifolia) v Sloveniji, ki velja za pravi botanični biser. Visok je približno 20 metrov, tolikšen je tudi premer krošnje, ki zastira približno 314 m2 talne površine.7

Slika 10: Najstarejši črni gaber v Sloveniji. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2012.

 TURŠKA ALI MEDVEDJA LESKA IZ PREJŠNJEGA STOLETJA V VOJNIKU Bila je posajena med leti 1894–1896. Torej je stara več kot 110 let, njen premer pa znaša 290 cm. Nahaja se pri OŠ Vojnik.

 RAVNAKOV KOSTANJ NA LIPI PRI FRANKOLOVEM Pred Ravnakovo domačijo (670 m n. v.) za hlevom ob gozdnem robu lahko občudujemo mogočni Ravnakov kostanj, ki je obeležen kot naravna znamenitost. Ravnakov kostanj velja za tretji najdebelejši kostanj v Sloveniji, katerega starost je ocenjena na okoli 500 let. Spoštovanja vreden kostanj meri v višino 22 m in njegovo deblo obsega kar 859 cm. 8

7 http://alen90.blog.siol.net/2010/10/29/sv-tomaz-nad-vojnikom-444-m/, 10. 1. 2013. 8 Ogledalo, glasilo občine Vojnik (dalje: Ogledalo), 21. junij 2007, št. 61, str. 13. 47

 SEŠLOVA LIPA NA GALOVINI Nad dolino Dobrnice, na slemenu nad Vizorami, raste vitalna, skoraj 30 m visoka lipa, ki se ponaša s 320 cm premera. Njena starost je približno od 150–200 let ( Zemljevid tematskih poti in znamenitosti občine Vojnik, 2012). Pod lipo so se nekoč ob polni luni sestajali lemberški gospodje in sprejemali načrte za prihodnji mesec. (Letak turističnega društva Nova Cerkev, b.l).

POSAMEZNE RASTLINE:  SPOMLADANSKI SVIŠČ, nahaja se ob vznožju Paškega Kozjaka (Socka), na Lindeku (Frankolovo). Spomladanski svišč (Gentiana verna) je 2–8 cm visoka trajnica s tanko koreniko. Stebelni listi so večinoma suličasti, priostreni in na otip mehki. Cveti aprila in maja z lepimi modrimi cvetovi. Raste od montanskega do alpinskega pasu na pašnikih, nizkih barjih in ob barjanskih izvirih, na apnenčastih pustih tratah in gorskih kamnitih traviščih. Je srednje in južnoevropska gorska rastlina9.

 AVRIKELJ ALI LEPI JEGLIČ–vznožje Paškega Kozjaka: skalovje ob reki Hudinji (Socka), pobočja Kozjeka in Stenice (Socka) . Avrikelj je do 20 cm visoka zimzelena sorodnica trobentice. Listi so mesnati, hrustančasto obrobljeni (apnenec). Celo rastlina ima moknati poprh. Močna korenina sega globoko v skalno razpoko, kjer je prst in voda. Živo rumeni cvetovi so združeni v socvetja. Avrikelj je ostanek ledenodobne flore, zato ga imenujemo tudi glacialni relikt. Rastlina je v Sloveniji zavarovana.10

9 http://www.td-novacerkev.com/Predstavitev%20kraja%20-%20Socka.html, 15. 1. 2013. 10 http://www2.arnes.si/~oskksavokl3/avrikelj.htm, 14. 1. 2013. 48

Slika 11: Avrikelj. Vir: http://www2.arnes.si/~oskksavokl3/avrikelj.htm, 14. 1. 2013.  ZLATO JABOLKO na pobočjih Kislice in Stenice, Socka. Zlato jabolko (kranjska lilija, lilium carniolicum) je poleg brstične lilije in turške lilije eden od treh predstavnikov roda lilij, ki raste v Sloveniji. Na vrhu daljšega stebla s spiralno razporejenimi listi je navadno en sam oranžen kimast cvet, le izjemoma boste našli rastline z več cvetovi.11

Slika 12: Zlato jabolko. Vir: ( Zemljevid tematskih poti in znamenitosti občine Vojnik, 2012).

11 http://www.zaplana.net/flowers/Liliaceae/LiliumCarniolum%28kranjska_lilija%29/ZlatoJabolko.asp, 14. 1. 2013. 49

 ZLATI KLOBUK ALI TURŠKA LILIJA, Socka. Zlati klobuk (Lilium martagon) je visok 30–160 cm in ima pokončno zeleno ali rdeče lisasto steblo. Rdeči cvetovi imajo močan in neprijeten vonj. Listi cvetnega odevala in plodni peclji so podolgovati, zaviti navzgor. Cveti v poletnih mesecih. Turška lilija uspeva redko, a družno v listnatih gozdovih, v grmovju in na gorskih travnikih, med visokimi steblikami in v ruševju. Značilna je za bukove gozdove, raste tudi v visokih traviščih šašulic. Razprostira se od nižine do 2600 m nadmorske višine.12

 MUŠKATNI KAMNOKREČ (Saxifraga exarata subsp. Moschata), Socka. Muškatni kamnokreč spada v tretjo podvrsto izbrazdanega kamnokreča, ki raste v rahlih rušah in ima rumenkasto bele, podolgovate venčne liste. V Sloveniji je znan na Peci, v Socki, Struški v Karavankah in na notranjskem Snežniku. Rastlinica med rastjo drobi kamen, od tod je tudi dobila ime.13

Slika 13: Muškatni kamnokreč. Vir: http://www.deloindom.si/trajnice/kamnokreci-prvaki-rastlinskega-sveta, 18. 1. 2013.

12 http://www.td-novacerkev.com/Predstavitev%20kraja%20-%20Socka.html, 14. 1. 2013. 13 http://www.deloindom.si/trajnice/kamnokreci-prvaki-rastlinskega-sveta, 18. 1. 2013. 50

SLAPOVI:  SLAP VISOKA VODA. Slap Visoka voda je slap Belega potoka, ki je pritok Tesnice. Nahaja se na Frankolovem. Včasih je bilo na tem območju mnogo mlinov, večinoma združenih z žagami (Medved, 2011, str. 42). NAHAJALIŠČA RUDNIN:  ŽELEZOVE RUDE: Kelti so jo kopali in topili na Velikem vrhu med domačijama Podgoršek in Škoflek v vasi Hrenova (Nova Cerkev). Iz tega obdobja so tudi rudna ležišča med Vitanjem in Konjiško goro, ki se kažejo v obliki manjših rudnih gnezd. V glavnem prevladuje železova ruda, prisotni pa so še svinčevi in cinkovi minerali. Svoj čas so jih marsikje izkoriščali, o čemer pričajo stara jamska dela in razvoj fužinarstva na območju Vitanja, Socke in Hrenove. V Hrenovi naj bi železovo rudo izkoriščali že Kelti. Tu so še danes vidni površinski odkopi železove rude, vhod v rudnik pa naj bi bil poleg Škoflekove domačije. Eden od plavžev je bil postavljen ob današnjem gospodarskem poslopju, ohranjenih pa je še nekaj kamnov, iz katerih je bil plavž zgrajen. V kleti domačije so bili po pripovedovanju gospoda Jožeta Škofleka ohranjeni v skalo klesani kanali in korita, kjer so vlivali železne izdelke. V Črešnjicah so včasih kopali tudi kvaliteten črni karbonski premog, ki so ga uporabljali za svoje potrebe kovači na našem območju. Ostanki rudnika so vidni še danes. Rudnik rjavega premoga je bil tudi v Socki, druga dva pa v Dobrni na Klancu in pri vhodu v sotesko Hudičevega grabna (Beškovnik, Klenovšek, Steničnik in Kračun, 2001, str. 17).

Karta 6: Naravne znamenitosti v občini Vojnik. Vir: Google maps, Karmen Gaber, 11. 3. 2013.

7.1.2 KULTURNO ZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI V OBČINI VOJNIK

 GRAD LEMBERG, NOVA CERKEV. Lemberg pri Novi Cerkvi (pogosto naveden tudi kot Lemberg pri Dobrni) je prvič posredno izpričan v listini iz leta 1213. Med letoma 1248 in 1271 je na gradu živel krški ministerial Nikolaj Lemberški (Nikolaj de Lewenberch), eden izmed vitezov iz kroga znamenitega minnesängerja Ulrika Liechtensteinskega. Leta 1271 je Lemberg držal Hartnid iz Guštanja, deželni sodnik v Savinjski dolini, ki se mu je leta 1279 odpovedal v korist Friderika Ptujskega in njegovih sinov. Ptujski so tako dobili formalno in dejansko v posest Lemberg, tja pa so naselili svoje gradiščane. Leta 1387 je krški škof podelil pet krških gradov (tudi Lemberg) grofom Celjskim, vendar do realnega prevzema ni prišlo. Ko so Ptujski izumrli, so jim kot krški fevdniki leta 1438 sledili grofje Schaunberški, pristaši deželnega kneza in zato sovražniki Celjanov. V kroniki grofov Celjskih je zapisano, da je dal leta 1452 grof Friderik Celjski razdejati gradova Lemberg in Ranšperk, ker sta bila po njegovem Celju preblizu, v resnici pa zato, ker je bil tedanji lemberški posestnik grof Ulrik s Schaunberga svetovalec cesarja Friderika III. Njegovi nadaljnji lastniki pa so bili leta 1610 gospa pl. Polheim, Schrottenbachi (Ojstrica) do 1766, grofje Gross do leta 1811, potlej Ignacij baron pl. Reinisch, leta 1855 družina Langer, leta 1904 Hubert in Ana Galle. Galleti so posedovali grad tudi med obema vojnama, nakar je prišel v last splošnega družbenega premoženja.

Slika 14: Grad Lemberg nekoč. Vir: http://www.gradovi.net/data/lembergprinovicerkvi/vischer_lemberg.jpg, 25. 03. 2013.

V postopku denacionalizacije so Gelleti dobili vrnjeno posest z gradom, čeprav je bil grad še desetletja nazaj poseljen.14 Trenutni lastnik, ki grad tudi obnavlja, je Franc Zidar, ki je grad kupil leta 2005 in ima dobro vizijo za obnovo in razvoja turizma s pomočjo gradu. Lemberški grad sodi med naše najslikovitejše gradove. Približamo se mu s severa po strmem kamnitem kolovozu in se ustavimo pred njegovo široko vzhodno fronto, od koder se grad razteza v globino proti prepadni skalni pečini. Tu je bil nekdaj obrambni jarek, ki je danes zasut. Na vhodni strani so se zgostili stanovanjski in reprezentančni objekti, tu je grajska kapela, predvsem pa oba stolpa, prirejena za frontalno in bočno obrambo. Na zahodnem delu dvorišča sta manjša okrogla in nekoliko večja pravokotna obrambna stolpa, vpeta v obzidje, pred njima pa pomožna, delno podkletena gospodarska poslopja. Obzidje, ki obdaja zasnovo, je razen na jugovzhodnem vogalu še v celoti ohranjeno in zaradi znotraj umetno nasutega terena na zunanji strani še zelo visoko. Sredi njegove severne stranice je še okrogel stolpič, v katerem je bila nekdaj nameščena prvotna kapela (Ovtar, Fijavž in Pušnik, 2009, str. 13).

Slika 15: Lemberški grad v fazi obnove. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2012.

 DVOREC TABOR, VOJNIK. Prva omemba posesti nastopi leta 1467, ko je Ludvik Lindeški dobil od krškega škofa v najem 5 kmetij in mlin. Takrat se še ne omenja dvor ali graščina. Leta 1524 je omenjen v vojaškem

14 http://www.gradovi.net/show.php?id=32, 28. 1. 2013. 54

urbarju (Lindeški so od leta 1510 dalje upravljali tudi vojaški urad). Tega leta naj bi Lindeški pričeli zidati graščino. Imetje so pozneje zastavili žičkemu samostanu, a so ga že leta 1547 spet odkupili. Vse do 19. stoletja so se lastniki večkrat menjavali. Pred zadnjo vojno je bila stavba v lasti grofice I. Neuhaus. Dvorec Tabor je doživel številne prezidave. Na Vischerjevi upodobitvi iz okoli leta 1681 je bil to še skromen gradič s štirimi okroglimi stolpi, že v začetku 18. stoletja pa so ob njegovi prednji in zadnji fasadi napravili enako visoka prizidka in ga tako skoraj dvakrat povečali, morda tudi povišali za nadstropje. Nekoč je bila posest obdana s skromnim obzidjem, med obema vojnama je bil viden še obrambni jarek. Še pred dobrim desetletjem je dvorec služil za stanovanja, sedaj pa je opuščen. Vmes je še zamenjal lastnika(e), trenutni lastnik dvorca in posesti pa je g. Matjaž Založnik, ki ima namen dvorec postopoma popolnoma obnoviti, mu povrniti nekdanjo prvotno podobo iz 19. stoletja in v njem urediti reprezentančne prostore.15

Slika 16: dvorec Tabor v Vojniku. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2012.

 GRAŠČINA S PARKOM, SOCKA (15. stol.). Severno od Nove Cerkve na vzhodu v sotesko Hudinje stoji dvorec Socka, imenovan Einöd. Dvor v Socki je obstajal že v srednjem veku. Prvič se navaja leta 1403, ko ga je imel v najemu neki Pucher. Leta 1542 je že bila lastnica dvorca Apolonija Jurija Altenhausa. Gospoščina je bila ovrednotena ob cenitvi 150 funtov in je obsegala 62 kmečkih podložnikov in 18 vinogradov. Gospe Altenhaus so sledili štirje dediči, od katerih je to posest kupil Sigmund

15 http://www.gradovi.net/show.php?id=23, 11. 02. 2013. 55

Schrott s Kindenberga. Leta 1579 sta bila lastnika Soteske in Šaleka Adam in Maksimilijan Schrott. Posest je kmalu postala svobodna in že leta 1601 jo je Adam prodal za 88 funtov Maksimilijanu Freibergerju. Njegov sin istega imena je posest zapustil hčerama Elizabeti in Mariji. S poroko Elizabete je posest prešla v roke Erazma Raumschusla, ki je združil oba deleža posestva. Julijan, sin Erazma Raumschüsla, ki je že leta 1681 izpričan kot lastnik dvorca, je posest zapustil svoji hčeri Ani pl. Jabornigg. Njen sin Ernest jo je dobil v posest leta 1722.

Slika 17: Vischerjev bakrorez dvorca Socke iz leta 1681. Vir: Beškovnik, idr. B. 2000, str. 12.

Na začetku 18. stoletja naj bi Socka kar dvakrat pogorela. Marija Terezija pl. Dienersberg je posest Socka kupila leta 1756. Nasledil jo je njen sin Marija Jožef baron Dienersberg, dvorec pa je ostal v lasti njegovih naslednikov do leta 1817, ko si ga je pridobila rodovina pl. Ressingen. Takrat so dvorec znatno povečali in na zunaj olepšali. Pred zadnjo vojno je bila graščina z manjšo ekomonijo v lasti Waltreja Dickina. Walter je dvorec v letih 1909 do 1912 popolnoma obnovil in moderniziral v razkošno in udobno bivališče. Po njegovi smrti leta 1934 so z dvorcem upravljali njegovi nasledniki. Po nacionalizaciji leta 1945 se je v dvorcu nastanil krajevni ljudski odbor in dva razreda osnovne šole, ki je bila ustanovljena leta 1945 in je v stavbi delovala do leta1996. Takoj po vojni je z dvorcem in posestvom upravljalo Zdravilišče Dobrna (Beškovnik, idr. B. 2000, str. 10–13). Na vzhodni strani je ozki, enonadstropni neogotski vhodni trakt, na severni strani je dvonadstropni stanovanjski kompleks, na dvoriščni fasadi sta dva portala, eden starejši, drugi baročen. V vzhodnem delu so kleti s križnorebrastimi oboki, južni trakt je enonadstropen in

enostaven, na zahodni strani je dvonadstropno gospodarsko poslopje. Park je primer klasicistične zasnove iz druge pol. 19. stol. z elementi eksotizma (Beškovnik, idr. B. 2000, str. 15).

Slika 18: Graščina Socka. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2012.

Do marca 2013 je bil dvorec Socka v rokah ministrstva za kulturo, ki se je več let trudilo za prodajo dvorca. Izdali so tri razpise, znižali ceno, tako da je trenutna cena znašala 217.000 EUR.16 Ob pogovoru z županom občine Vojnik Benediktom Podrgajsom, 5. aprila 2013, mi je zaupal, da je dvorec Socka ravno našel novega lastnika. Le upamo lahko, da ima novi lastnik interes iz dvorca narediti turistično zanimivo ponudbo. Župan in ostala turistična društva vidijo možnost razvoja turizma s pomočjo dvorca, razvoja ekološke pridelave, rekreacije, pohodništva, kmečkega turizma ali pa preureditev dvorca v kongresne namene za potrebe zdravilišča Dobrna ali občine Vojnik. Dvorec Socka bi se dalo preurediti tudi za razne priložnostne namestitve.

 GRAŠČINA MAJPIGEL V VINAH. Graščina Majpigel v Vinah je iz 18. stol.. Prvotno je bil last celjskih minoritov, po ukinitvi ga je odkupil Maks Pilc leta 1791, v naslednjem stoletju pa dr. Andree (okoli leta 1808). Naslednji lastnik Jožef Steinauer je leta 1846 združil Vinski grič z vitanjsko gospoščino.

16 http://www.delo.si/novice/slovenija/grascina-socka-se-vedno-brez-kupca.html, 25. 03. 2013. 57

Posest je merila 19 in 2/5 orala (približno 30–65a). Pozneje pa je na graščini ustvarjala slikarka Elda Piščanec. 17 Ime kraja in graščine (nemško Weinbüchel) naj bi bilo povezano z vinom. Eden od nekdanjih lastnikov je velik vinograd, ki se je raztezal po tistih gričih, menda naročil uničiti – vseh pet tisoč trt je naročil okopati tako, da so pozimi zmrznile. A to so zgodbe ... Vendar – trte so nedvomno bile tam, saj je graščinska stiskalnica lahko naenkrat stisnila do šeststo litrov vina.18

 GRAŠČINA S PARKOM, FRANKOLOVO. Stavba je bila podložna lindeškemu gradu in se prvič omenja leta 1580 kot »das Gebeu und gemauerte Stockh am Rephuenhof in der Eng gelegen«. Posedoval jo je Hans Seidel. Leta 1604 je bila v rokah njegove hčere Elizabete, soproge Seigfrieda pl. Gaisrucka, okoli leta 1615 pa je na njej gospodaril doktor teologije Klemens Collin. Po njem je tedaj dvorec dobil svoje ime Sternstein = zvezdnati kamen (slovensko ime dvorca izvira šele iz 18. stoletja). Dr. Collinu je leta 1644 sledil njegov brat s svojimi sinovi, okoli leta 1690 pa je graščina prišla v last gospe Katarine J. pl. Teufenbach-Mauerburg. Ta je prodala del gospoščine baronu Sigmundu pl. Jaborneggu, drugi del pa duhovniku Jerebu. Jabornegg je oddal svoj del gospe Kath Stragge, rojen Führenberg, ki ga je 1725 dobila v fevd. Nato se naglo menjavajo lastniki, od leta 1881 pa do zadnje vojne je bila lastnik rodbina Faber. Danes so v stavbi stanovanja.19 Graščina pravokotne oblike, na obeh vogalih s poudarjenima poprek postavljenima neenakima stolpičema. Glavna fasada dvorca, s kamnitim portalom z bogato profilirano gredo ( letnica 1723 ) se odpira v park. Nad portalom je okrasna ločna bifora, na vrhu, v drugem nadstropju pa je preprosto dvojno okno z ravno preklado. Nekoč je k dvoru spadala kapela Sv. Trojice, v kateri je bila izpričana prva poroka leta 1724. Leta 1862 so kapelo podrli. 20

17 http://www.vojnik.si/content/view/439/231/, 30. 1. 2013. 18 http://www.revijastop.si/2011/04/grascaki-mlinarji-in---svetnik/, 30. 1. 2013. 19 http://www.gradovi.net/show.php?id=24, 31. 1. 2013. 20 http://www.vojnik.si/content/view/439/231/, 30. 1. 2013. 58

Slika 19: Graščina s parkom na Frankolovem. Vir: Karmen Gaber, 28. 03. 2013.

 GRAD LINDEK, FRANKOLOVO Grad Lindek, ki se prvič omenja leta 1264, se nahaja na Grajskem hribu, le-ta pa severno od Frankolovega. Z vrha, na katerem so danes le še razvaline nekdanjega gradu, se nam odpre lep razgled na Konjiško goro, Kislico in okoliške vasi. Ime gradu je povzeto po lipi, nem. die Linde, ki jo srečamo stilizirano tudi v lindeškem grbu. Lindeški vitezi nastopajo od leta 1258 dalje in jih srečujemo na gradu vse do sredine 16. stoletja. Omenjajo se: 1293–Albert Lindeški, 1296–Merclin Lindeški, 1307 in 1317 Wülfing, 1329 Örtlein in Wülfing, 1363– brata Henrik in Ortolf, 1367–Marchel, 1378–Friedl itn. Leta 1404 dobi grad v najem Friderik Lindeški, leta 1412 njegov sin Hans in leta 1467 njegov sin Ludvik. Leta 1542 je bila gospoščina v lasti dedičev Jörga Lindeškega. Posest se je v 16. stoletju začela drobiti. Leta 1580 že ni bila več v rokah Lindeških, ampak jo je posedoval Hans Seidl, ki so mu sledili njegovi dediči. Poslednjič se Lindeški gospodje omenjajo na začetku 17. stoletja, sledijo pa lastniki: 1613–1621–Katarina Strassberger, nato njen sin Adam Seifried, Johan Strassberger, leta 1720 pa preide posest v neplemiške roke. Jožefa Katarina Elizabeta, rojena baronica Teuffenbach je prodala gradič Lindek Janezu Jerebu, ki ga je posedoval do leta 1730. Sledijo

lastniki Marija Ana in Johan pl. Conti, 1792–1875 Ferdinand Verstovšek. Leta 1876, ko je bil grad že v razvalinah, pa je bil v kmečkih rokah. Zadnji je na gradu do leta 1758 prebival Franc Wolf. Kot zanimivost je na severnem zidu obodnega jedra vzidana spominska plošča, posvečena hudim bojem XIV. divizije dne, 16. februarja 1944 z nemškimi silami.21

Slika 20: Ruševine gradu Lindek. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2013.

 KAPELA SV. TOMAŽA PRI SV. TOMAŽU NAD VOJNIKOM Zgodovinska znamenitost kraja je nekdanji vojniški grad, ki je danes v razvalinah. Stal je na mestu sedanjega »Gradišča«, kjer je pozneje stala podružnica sv. Tomaža. Prvotni grad je bil zelo star. Prvi znani grajski lastniki so bili gospodje Vojniški iz rodu sv. Eme Breže Seliške. Njihov rod je najbrž izumrl 1241, nato je grad postal deželnoknežja last Babenberžanov. Tu se poslej vrste številni oskrbniki in zakupniki. Leta 1363 so grad dobili v zastavo Celjski grofje, ki so tu tudi postavljali svoje oskrbnike. Leta 1437 je grad razrušil Jan Vitovec v bojih s Habsburžani. V 18. stoletju so vojniški urad združili z Zaloško graščino in neobljudeni grad je razpadel. V gradu je bil nekdaj sedež deželskega sodišča, ki je bil pozneje premeščen v Arclin, končno pa v grad Zalog pri Petrovčah. Vislice so stale na slemenu Gavgališču pri Ivenci. Podružnična cerkev sv. Tomaža je bila nekdaj kapela vojniškega gradu. Leta 1787 so jo zaprli; v novejšem času je razpadla. Na istem mestu so z materialom razvalin vojniškega gradu zgradili v 1890–1893 sedanjo cerkev (Krajevni leksikon Dravske banovine, 1937, str. 141).

21 http://www.gradovi.net/show.php?id=13, 31. 1. 2013.

Slika 21: Sv. Tomaž nad Vojnikom. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2012.

 ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JERNEJA, VOJNIK Preden po glavni cesti prispemo v Vojnik, nas na začetku naselja pozdravi mogočna župnijska cerkev sv. Jerneja. Sedanja cerkev je vsaj že tretja po vrsti in izmed vseh cerkva v župniji najmlajša. Ker je v 15. stoletju v neki listini kot priča omenjen vojniški vikar Hanns, lahko sklepamo, da je prvotna cerkev stala vsaj že v tem času. Ignac Orožen v delu "Lavantinska škofija" piše, da "na cerkveni stavbi ni videti starejših sledov, mogla bi pa biti iz 17. stoletja", iz česar bi sklepali, da je bila prejšnja cerkev ali temeljito prezidana ali pa pri zidavi nove podrta. Orožen piše, da je enoladijska z dvema stranskima kapelama. Poleg oltarjev Marijinega Brezmadežnega spočetja in Prebičanega Zveličarja v kapelah je imela cerkev še oltar sv. Katarine. Ladja s prezbiterijem je bila okoli 20 m dolga, na severu je imela prizidano kapelo, na jugu verjetno zakristijo in še drugo kapelo, na zahodu pa je bil prizidan zvonik. Škof Slomšek je nagovarjal župnika Franca Juvančiča, naj začne z gradnjo nove cerkve, saj je postala stara premajhna. Za Slomškom je h gradnji spodbujal škof Stepišnik. Župnik Franc Ferenčak se je leta 1885 res lotil zidave. Po načrtu domačina Greina so hoteli zgraditi le novo cerkveno ladjo in ohraniti stari zvonik. 9. avgusta 1885 so položili temeljni kamen, toda kaj več kakor temeljev za novo cerkev niso naredili in z delom so prenehali. Gradnje se je zopet lotil župnik Andrej Vodušek (1892–1911), ki pa je sklenil narediti večjo

cerkev od načrtovane. Načrte je naročil pri dunajskem arhitektu Rihardu Jordanu. Z deli so pričeli 7. aprila 1896 (pred tem so morali podreti staro cerkev, šolo in župnijsko klet). 7. novembra pa je bila stavba že prekrita, obokana in pobeljena. Posvetil jo je škof Napotnik 12. julija leta 1899. 22 Cerkev je v neoromanskem slogu in spada med največje cerkve pri nas. Sestavljajo jo pravokotna ladja z vzidanim zvonikom, kateri sta prizidani kapeli pravokotne oblike, sledi ožji in precej nižji prezbiterij, kateremu je na jugu prizidana nadstropna zakristija z okroglim stolpičem s stopnicami. Zunanjost je neoromanska, vanjo je vzidanih precej rimskih spomenikov. Največja vrednost cerkve je slavna Kremser- Schmidtova slika Sv. Jerneja, katero so zadnjič renovirali leta 1955/ 56. 23

Slika 22: Cerkev sv. Jerneja v Vojniku. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2012.

 PODRUŽNIČNA GOTSKA CERKEV SV. FLORIJANA, VOJNIK.

Gotska cerkev sv. Florijana je iz 15. stoletja. Cerkev sestavljajo prizmatičen zvonik, pravokotna ladja in zaključni kapeli na severu in jugu. Zvonik je brez talnega zidca, ima pa preprost venčni zidec. Letu 1730 je bila prizidana Nepomukova kapela ter zahodni del

22 http://www.zupnija-vojnik.si/zupnijska_cerkev.html, 31. 1. 2013. 23 http://www.vojnik.si/content/view/439/231/, 31. 1. 2013. 62

zakristije. Opravo je cerkev dobila v drugi polovici 18. stol.. Danes je cerkev sv. Florijana podružnična cerkev v župniji Vojnik.24

Slika 23: Podružnična cerkev Sv. Florijana. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2012.

 PODRUŽNIČNA CERKEV MARIJA SEDEM ŽALOSTI, VOJNIK. Ignacij Orožen v "Lavantinski škofiji" piše, da je bila cerkev najbrž zgrajena leta 1682. Pri tem se sklicuje na dokumente vojniškega magistrata. Iz teh izvemo, da so Vojničani vprašali najprej stolni kapitelj v Strassburgu (Krka na Koroškem), pod kakšnimi pogoji bi mogli na hribu nad cerkvijo sv. Florijana zgraditi cerkev. Ohranjeni dokumenti povedo, da jo je 14. maja 1751 posvetil nadškof grof Karl Mihael Attems. Že 36 let pozneje jo je oblast pod cesarjem Jožefom II. razglasila za nepotrebno in dekan Jožef Jakomini jo je leta 1787 razsvetlil. Počasi je propadala, dokler tržani Vojnika leta 1820 niso sklenili, da jo obnovijo. Od cerkve sv. Florjana se do cerkve Marije sedem žalosti strmo vzpenjajo stopnice. Ob poti so tri kapele. Prva je kapela sv. Jožefa, druga Marijina, v tretji pa je Oljska gora. Ali je bila katera od kapel nekoč kapela sv. groba, ne moremo reči; tudi treh križev (oboje govori za kalvarijo ) danes ni več. Cerkev je preprosta pravokotna arhitektura, obrnjena proti vzhodu. Postavljena je na vzpetini,

24 http://www.vojnik.si/content/view/439/231/, 31. 1. 2013. 63

zato je fasada precej višja od vzhodnega dela cerkve. K portalu (ta po obliki govori še za 17. stoletje, letnica 1989 pa je spomin na zadnjo obnovo) vodi široko in visoko stopnišče.

Slika 24: Podružnična cerkev Marija sedem žalosti. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2012.

Notranjost cerkve je pravo nasprotje zunanjščine. Enoladijski prostor je baročno razgiban in razdeljen na tri prečne pravokotne dele. Vsak del je obokan s plitvo visečo kupolo. Izpod kora, ki počiva na dveh sklopih, stopimo v prvi, najnižji del cerkve. Močna oproga, ki je hkrati slavoločna stena, in tri stopnice delijo ta del cerkve od srednjega, ki se na severu z visokim lokom razširja v križevo kapelo, na jugu pa v zakristijo in emporo nad njo. Zadnji, oltarni del, je spet dvignjen in s poligonalnimi slopi, ki nosijo kupolo, ločen od srednjega prostora.25

 CERKEV SV. LENARTA, PRAŽUPNIJA NOVA CERKEV Cerkev Sv. Lenarta v pražupniji Nova cerkev je iz 13. stol.. V tej cerkvi je dve in pol leti služboval Anton Martin Slomšek ( 6. maj 1827–23. oktober 1829 ). Ustanovljena je bila leta 1141, prvič pa so jo omenjali v neki gornjegrajski listini leta 1236. Po drugi svetovni vojni je bila preimenovana v Strmec pri Vojniku. Njen obseg je bil približno tak, kot današnje dekanije Nova Cerkev, razen Vitanja, ki je prvotno pripadalo Šmartnu pri Slovenj Gradcu in Črešnjic, ki so pripadale Slovenskim Konjicam.

25 http://www.zupnija-vojnik.si/devica_marija.html, 5. 02. 2013. 64

Cerkev z župniščem in obzidjem daje mogočen vtis, ki tudi priča o slavni preteklosti te župnije. V zgodovini je imela župnija poseben pravni status. V 15. stoletju (leta 1468) je bila župnija inkorporirana (izročena) strassbuškemu kapitlju v Avstriji, ki jo je moral oskrbovati po svojem kanoniku ali drugem duhovniku. Tako so imeli vsi župniki naziv kanonik. Župnija je gmotno podpirala ta kapitel na Koroškem, tukajšnjemu župniku pa zato nudila naziv in insignije (znamenja–ugledni kanoniški križ na prsih kanonika). Gotska kapela Sv. Mihaela, ki se spaja skupaj s cerkvijo, je v zgodovini služila različnim namenom; pokopališka kapela, kostnica (ossarium), leta 1784 je bila v njej nameščena novoustanovljena trivialna šola, po letu 1853 je v njej prebival mežnar. V njej je zbiral Slomšek otroke v nedeljski šoli v letih 1827 do 1829, ko je kaplanoval v Novi Cerkvi, zato jo zdaj imenujemo kar Slomškova kapela. 26

Slika 25: Cerkev Sv. Lenarta v Novi Cerkvi. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2013.

Cerkev sestavljajo ladja, prezbiterij in dve kapeli. Gradnja je kamnita in ometana, fasada je preprosta, južno od prezbiterija stoji mogočen štirioglat zvonik ter vzhodno od njega prizidana enonadstropna zakristija. V notranjosti je ladja tlakovana z diagonalno položenimi marmornatimi ploščami, obe kapeli pa s šamotom. Cerkev je leta 1795 poslikal Celjan Janez Cimbol. Veliki oltar in oltar rešnjega telesa sta delo Francesca Galla iz leta 1779. 27

26 http://www.td-novacerkev.com/Cerkev%20-%20Nekoc%20in%20danes.html, 5. 02. 2013. 27 http://www.vojnik.si/content/view/439/231/, 5. 02. 2013. 65

 PODRUŽNA CERKEV SV. KATARINE V LENARTU. Župnija ima eno podružno cerkev sv. Katarine v Lembergu, v kateri sta dragoceni baročni sliki Filipa Karla Laubmanna in baročni križev pot. Cerkev Sv. Katarine je prvotno iz leta 1262, pozneje je bila porušena, današnja pa je iz leta 1841. Zunanjost cerkve je preprosta z opečnim profiliranim venčnim zidcem. Okna so pravokotna z ukrivljenim zaključkom. Zvonik izstopa iz tlorisa za pol metra in je spodaj okrašen z vodoravno maltasto rustiko, zgornjo polovico krasita po dva pilastra. Notranjost je enoten prostor, katerega sestavljajo tri kapasto obokane traveje. Pevski kor nosita dva kanelirana slopa in trije kapasti oboki.28

 CERKEV SV. TROJICE NA GOJKI, FRANKOLOVO Cerkev stoji na hribovitem slemenu med potokoma Jesenico in Briškim potokom. Pot k cerkvi se odcepi v Frankolovem le nekaj metrov naprej od župnijske cerkve in pelje ob Jesenici do križpotja, kjer nas smernik opozarja na božjepotno cerkev. Božja pot pri Sveti Trojici na Gojki ni stara. Nastala je šele sredi preteklega stoletja. Njeni začetki pa segajo v hude čase, ko so po Slovenskem strašile Napoleonove vojske in podobne nadloge. Ko je leta 1814 razpadla Ilirija, so francoski vojaki počeli vsakovrstna grozodejstva pri umikanju iz naših krajev. Nikogar ni bilo, ki bi ubranil ljudi pred nasiljem in ropanjem. Prav razbojniško so se ti vojaki znašali nad cerkvami. Tudi v Frankolovem je bilo tako. Napoleonovi vojaki so oplenili župnišče in cerkev. Kmet Jakob Medvedje v letih 1837 do 1839 vztrajno trdil, da vidi v različnih letnih časih ponoči na Gojki v vrhovih smrek bleščečo svetlobo in v tej podobo Svete Trojice ter Marijo, ki kleči pred njo. To njegovo pripovedovanje je bilo sprva deležno posmeha in nasprotovanja. Ker pa je le vztrajal in tudi po treh letih ni nehal pripovedovati, so mu ljudje začeli verjeti. O tem je slišal tudi domači rezbar Jožef Brenko iz Loke pri Frankolovem. Jakobu Medvedu je naročil, naj izrezlja podobo Svete Trojice. Obesil jo je na smreko na vrhu Gojke. Vedno več ljudi je prihajalo molit pred njo, celo tujci so želeli počastiti Sveto Trojico. Tudi takratni župnik Janez Horvat je bil naklonjen zamisli o gradnji cerkvice, saj je iz pripovedovanja ljudi vedel za hude reči, ki so se godile na Frankolovem pred njegovim prihodom, in tudi za željo, da bi sezidali cerkev, ki bi stala proč od državne ceste. Jožef Brenko je v dogovoru z domačini naredil načrt za cerkev in leta 1841 so pričeli zidati prezbiterij in zakristijo. Petdeset let pozneje, leta 1893, je bila cerkev posvečena. Cerkev ima v notranjščini preprosto rezbarsko opremo, delo domačina Brenka. Posebno lepoto ji dajejo freske Jakoba Brolla, furlanskega slikarja, ki je s freskami včasih bolj, drugič manj posrečeno okrasil marsikatero štajersko

28 http://www.td-novacerkev.com/Cerkev%20-%20Nekoc%20in%20danes.html, 11. 02. 2013. 66

cerkev. V prezbiteriju cerkve na Gojki mu je delo dobro uspelo. Kot pove napis v prezbiteriju nad vrati v zakristijo, je to delo opravil leta 1868.29

Slika 26: Cerkev Sv. Trojica na Gojki. Vir: Karmen Gaber, 28. 03. 2013.

 CERKEV NAŠE LJUBE GOSPE ROŽNOVENSKE, ČREŠNJICE. Je prva cerkev v Črešnjicah. Na tem kraju je bila manjša kapela, morda take velikosti, kot je današnji prezbiterij. Čas zidave ni znan. Zanesljivo pa je stala leta 1402, ko se že omenja vikariat pri tej cerkvi. Datum, 24. februarja 1669, spominja na dan, ko so cerkev povečali proti zahodu in vdelali kor. Zaradi velikega števila romarjev pa so konec istega stoletja (1694) prizidali najprej Dominikovo kapelo na severni in končno še Arehovo (leta 1731) na južni strani. Cerkev so po prvem turškem uničevalnem pohodu v Črešnjice obdali z velikim taborskim obzidjem, ki je imelo več stolpov. Zadnjega so porušili konec prejšnjega stoletja. Cerkvena oprema je tako kot cerkev sama doživljala usodo časa in ljudi. Prvotni Marijin kip so oskrunili in uničili Turki leta 1482. Druga Marijina podoba se je sicer ohranila, a je danes v zasebni lasti. Tretja Marijina podoba, ki so jo častili romarji, je bila slika na platno in se hrani v stranski kapeli. Danes je v tronu glavnega oltarja Marijin kip, delo Franca Zamlika, konjiškega mojstra, ki je leta 1744 izdelal glavni oltar. Prižnica in Dominikov oltar sta nastala leta 1710, Arehov oltar pa je iz druge polovice 18. stoletja. Cerkev je imela do obnov v

29 http://www.frankolovo.si/index.php?option=com_content&view=article&id=3&Itemid=6, 5. 02. 2013. 67

prejšnjem stoletju kar sedem oltarjev, kar pove, kako velik je bil naval romarjev in Marijinih častilcev.

Slika 27: Cerkev v kraju Črešnjice. Vir: Karmen Gaber, 28. 03. 2013.

Ko so štiri med njimi podrli, je slikar Franc Gornik leta 1899 svetnike s teh oltarjev upodobil na stropu ladje in tako ohranil spomin nanje. Iz gotske cerkve se je do danes ohranilo: pri slavoločni steni del slikarij in lepo barvno okno ter gotska niša za sedilijo v prezbiteriju.30

 CERKEV SV. JOŽEFA, FRANKOLOVO. Cerkev Sv. Jožefa, Frankolovo iz 18. stol., posvečena 1789. leta. Pravokotna ladja ima dva stranska prostora, nekoliko ožja od ladje in prizidan prizmatičen zvonik, ki sega komaj nad ladjino streho. Stavba je velika in preprosta, jožefinskega videza. Prvotna oprava je bila iz opuščene samostanske cerkve v Žičah, sredi 19. stol. pa jo je zamenjala nova večinoma Wrenkova oprema. Kipa Jožefa in Marije sta delo Jakoba Gschiela, deizisna skupina pa je

30 http://www.kam.si/romarske_cerkve/cresnjice.html, 11. 02. 2013. 68

baročno delo žičkega mojstra iz prve polovice 18. stoletja. Oltar je nazadnje obnavljal Franc Zamuda leta 1951.31

 TRG VOJNIK. Trg Vojnik je razglašen kot spomenik zgodovinskega urbanizma. Meje območja so: po Hudinji, južno od Prušnikove ul. (Bezenškove ul.), po Vinterjevi, Kerševi in Čufarjevi ulici do cerkve Sv. Florijana, po pobočju nad cesto, ter severno od kmetij Celjska cesta 4 in 5 do Hudinje. Prvič se kot trg omenja v gospoščinskem urbarju leta 1524 in je bil last deželnega kneza. Zveza med srednjeveškim gradom Hocheneke in naseljem pod gradom je temeljila na fevdalni odvisnosti in tudi kasneje je trg ohranil kmetijski značaj. Danes je upravno središče Občine Vojnik.32

 POKOPALIŠČE VOJNIK. Pokopališče Vojnik, grobnice in grobovi znanih Vojničanov in Celjanov ter bronasti odlitek glave Antona Novačana, pisatelja, dramatika in diplomata, katerega rod izhaja iz Novak pri Novi Cerkvi, sodi tudi med kulturne spomenike občine Vojnik. Anton Novačan se je pri svojem delu srečeval in sodeloval s Franom Saleškim Finžgarjem, dr. Dragom Marušičem, Albinom Prepeluhom ter dr. Bogomilom Vošnjakom. Umrl je v izgnanstvu, v Argentini, a danes je njegova grobnica na pokopališču v Vojniku. 33

 VAS POLŽE ( ALI REINHOF ). Vas Polže ( ali Reinhof )–zajema pet hišnih številk ( 12 objektov ). Vas ima pristen videz slovenske štajerske vasi iz srede in konca 19. stol. Pod hišno št. 1 in 2 spadajo stanovanjska hiša z mlinom, kozolec–toplar, žaga "Venecijanka " ter stanovanjska hiša z delavnico. Hišna št. 3 zajema dvojni kozolec–toplar iz leta 1823, hišna št. 4; hišo s predelano črno kuhinjo, kaščo s kletjo ter dvojni kozolec–toplar. Hišno št. 5 sestavljajo: hiša, gospodarsko poslopje, dvojni kozolec–toplar in kašča s kletjo. Vsi našteti objekti so z odlokom zaščiteni kot kulturna spomeniška celota. 34

31 http://www.vojnik.si/content/view/27/162/1/1/, 14. 2. 2013. 32 Prav tam. 33 Prav tam. 34 Prav tam. 69

 SORŽEV MLIN. V vasi Nova Cerkev, natančneje v Polžah, stoji Sorževa domačija, ki zaradi svojih posebnosti privablja mnogo turistov. Najpomembnejši sta gotovo mlin in žaga na vodni pogon, zraven pa sodijo tudi kozolec (toplar), čebelnjak in stara kočija. Mlin je najstarejša stavba na domačiji in je starejši od žage. Zgrajen naj bi bil med 16. in 17. stoletjem. Je še kar dobro ohranjen in tudi obnovljen. Potok, ki poganja mlin in žago, je narejen umetno in je speljan iz bližnjega potoka Hudinja, v katerega se ob koncu tudi izliva. Sedaj mlin poganja eno mlinsko kolo, prej pa so ga poganjala kar tri. V mlinu zmeljejo na leto kar 15.000 kilogramov zrnja. Žaga je mlajša od mlina, zgrajena pa je bila leta 1842. Njena posebnost je ogromno vodno kolo, ki je drugo največje v Sloveniji, saj ima v premeru 5,5 metra. Žaga ponovno obratuje od leta 1988, ko so jo obnovili za turistično dejavnost. Na kmetiji se ukvarjajo tudi s turističnimi dejavnostmi. K njim prihajajo gosti različnih držav, celo iz ZDA, Kitajske, Nepala in Velike Britanije. Soržev mlin in žaga sta samo ena od pomembnih značilnosti občine Vojnik, ki ju je vsekakor potrebno ohraniti, saj nas bodo zaradi takšnih znamenitosti v svetu še bolje poznali.35

Slika 28: Notranjost Sorževega mlina. Vir: Vojč. Vojniški osnovnošolski časopis, december, 1999, str. 10.

35 Vojč. Vojniški osnovnošolski časopis, december, 1999, str. 10. 70

 ARHITEKTURA KMEČKE KRAJINE ( KOZOLCI - TOPLARJI, STARE KMEČKE HIŠE ) V vasi Polže, v sklopu kmetije Arčak, stoji ena častitljiva znamenitost, eden najstarejših kozolcev–toplarjev v Sloveniji z letnico, 1823. Prav blizu najdemo tudi Kuzmanovo domačijo, ki se ponaša z mogočno hišo, nekdanjo gostilno, zgrajeno leto 1830, s kozolcem toplarjem 1934 in zidano kaščo z delno vkopano kletjo. Pred hišo rastejo stare lipe. V Polžah na Majcenovi domačiji najdemo še lesene in s slamo krite hiše. Njihov nastanek ocenjujejo na začetek 19. stoletja ( Nend in Žnidaršič, 1995, str. 35).

Karta 7: Pomembnejše kulturne znamenitosti v občini Vojnik. Vir: Karmen Gaber, 2. 06. 2013.

 SPOMENIK FRANKOLOVSKIM ŽRTVAM

Frankolovski zločin je eden izmed najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med drugo svetovno vojno. Zgodil se je 12. februarja 1945, ko so Nemci v Grabnu na Stranicah pri Frankolovem ubili sto Slovencev. To so storili iz maščevanja za partizansko zasedo v soteski Tesno, v katero je 2. februarja 1945 padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmaister, ki je za posledicami ran naslednjega dne umrl v celjski bolnišnici. Kot maščevanje za njegovo smrt so nacisti v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih izbrali sto talcev in jih devetindevetdeset obesili na drevesa ob cesti, enega pa ustrelili med begom.36

Slika 29: Spomenik frankolovskim žrtvam Vir: www.osloce.si/e-knjiga/datoteke/E-knjiga_-_Stisni_roko_v_pest!.doc, 15. 01. 2013

7.1.3 ZNANE OSEBNOSTI V OBČINI VOJNIK

 ROJSTNA HIŠA ANTONA BEZENŠKA, BEZENŠKOVO BUKOVJE. V Bezenškem Bukovju se nahaja rojstna hiša Antona Bezenška. Anton Bezenšek se je rodil leta 1854 v Bezenškem Bukovju. Njegova življenjska pot ga je vodila širom po svetu. Bil je stenograf, publicist, slovenski poliglot in glavni pospeševalec slovensko-bolgarskih kulturnih stikov. Ustanovil je prvo dijaško društvo Beseda na celjski višji gimnaziji. Po diplomi se je vedno bolj začel ukvarjati s scenografijo. Pri njenem razvoju se je upiral na češko in Magdičevo scenografijo. Kot scenograf je delal tudi v hrvaškem saboru. Leta 1879 pa je

36 www.osloce.si/e-knjiga/datoteke/E-knjiga_-_Stisni_roko_v_pest!.doc, 15. 1. 2013. 73

sprejel vabilo bolgarskega ministra, ki mu je ponudil mesto parlamentarnega scenografa v Sofiji. Velja za očeta bolgarske scenografije. Leta 1881 je odšel v Plovdiv, da bi tam razvil scenografijo. Po opravljenem delu se je vrnil v Sofijo, kjer je leta 1915 končal svojo življenjsko pot (Medved, 2011, str. 53).

 ANTON NOVAČAN. Anton Novačan je pisatelj, pesnik, politik in diplomat, rojen 9. julija 1887 v Zadobrovi blizu Trnovelj pri Celju. Novačan je študiral pravo v Pragi in tam leta 1915 doktoriral. Po prvi svetovni vojni se je posvetil politiki in leta 1921 ustanovil Zemljoradničko stranko za Slovenijo, v okviru katere je izdajal list Naša vas. Že naslednje leto se je odločil za novo Slovensko republikansko stranko. Na volitvah leta 1923 ni bil izvoljen, zato je sprejel diplomatsko službo; med drugim je bil konzul v Varšavi, Kairu, Celovcu in Bariju. Krajše obdobje je imel v Celju tudi odvetniško pisarno, a ga je življenjska pot znova popeljala v tujino. Leta 1951 je umrl v Argentini. V svojem opusu je napisal kmečki noveli Naša vas, zbirko povesti Samosilniki, zgodovinsko dramo Herman Celjski in zelo znan Peti evangelij, zbirka 240 sonetov ( Medved, 2011, str. 78).

 SLIKARKA DOROTEJA HAUSER. Slikarka Doroteja Hauser je rojena leta 1877 v Gradcu. V 20 ih letih 20. stoletja se je s svojo družino preselila v Vojnik, kjer je živela vse do svoje smrti leta 1946. Obvladala je oljno in akvarelno slikarstvo, risbe in grafike, zlasti jedkanice in druge grafične tehnike, kot sta vernis, mou in suha igla. Zanimale so jo različne teme; od portretov do krajinskih, pravljičnih in drugih motivov. Znano in občudovano je bilo njeno miniaturno slikarstvo. Njeno zbirko škarjerezov hrani Jože Žlaus ( Medved, 2011, str. 79).

 ROJSTNA HIŠA MATERE ŠKOFA, PESNIKA, PISATELJA IN UČITELJA ANTONA MARTINA SLOMŠKA, BRDCE PRI ČREŠNJICAH. Danes namesto njene hiše stojita križ in kozolec. Ko je bil Slomšek kaplan v Novi Cerkvi je rad zahajal v Brdce in se spominjal mame. Od tu je hodil na izlete v bližnjo kartuzijo v Žiče in žalosten opazoval, kako jo uničuje zob časa, kar je opisoval v eni izmed svojih pesmi (Medved, 2011, str. 51).

7.1.4 PRIREDITVE V OBČINI VOJNIK

Prireditve so ena izmed osnovnih načinov privabljanja turistov v občine, hkrati pa pomenijo tudi povezovanje lokalnega prebivalstva in druženja ljudi. V občini Vojnik je pestrost prireditev velika. Vendar prepoznavnost teh prireditev ostaja na lokalni ravni. Tradicionalne prireditve in razstave, ki jih organizirajo kulturna, turistična in druga društva (Frankolovo, Nova Cerkev, Socka in Vojnik), planinsko društvo Vojnik in posamezniki, so napisana v spodnji tabeli. Ogleda vredne pa so tudi občasne kulturne, turistične in športne prireditve ter razstave, ki se odvijajo na območju krajev in naselij občine. 37

Tabela 10: Prireditve v občini Vojnik. Nočni pohod na Lindek - "Po poteh grajskih pravljic". Januar Nočni pohod na Šentjungert.

Osrednja slovesnost ob Kulturnem prazniku. Februar Pustni karneval, Nova Cerkev.

Srečanje občinskih pevskih zborov (Vojnik, Frankolovo in Nova Cerkev).

Čistilne akcije, KS Vojnik, Frankolovo, Nova Cerkev. Marec Spomladanski pohod na Špičasti vrh, Turistično Društvo Frankolovo, Frankolovo.

Velikonočne delavnice, Turistično Društvo Frankolovo, Frankolovo.

Ostanimo prijatelji, Narodno zabavna prireditev Prosvetnega društva A. Bezenška Frankolovo, Frankolovo.

Pohod na Šentjungert. Planinsko društvo Vojnik, Vojnik. April Balonarski festival, Balonarski klub Vojnik, Vojnik.

Cvetlični sejem, Turistično Društvo Frankolovo, Frankolovo.

Akustični koncert, Mladinsko društvo Frankolovo, Frankolovo.

37 http://www.vojnik.si/content/view/25/122/, 19. 2. 2013. 75

Letni koncert pevskih zborov in vokalnih skupin ter sveta maša pri Sv. Florjanu, PGD Vojnik, Vojnik.

Namizno-teniški turnir za pokal Frankolovega, Športno društvo Maj Frankolovo, Frankolovo. Osnovno-šolski malo-nogometni turnir, Športno društvo Frankolovo, Frankolovo.

Praznik KS Frankolovo.

Praznik KS Vojnik.

Slomškova romarska pot, Občine Vojnik, Slovenske Konjice, Šentjur. Junij Malo-nogometni članski turnir, Športno društvo Frankolovo, Frankolovo.

Poletne prireditve, Kulturno društvo Socka, Socka.

Julij Tradicionalni pohod po obronkih KS Nova Cerkev in KS Frankolovo.

Praznik KS Nova Cerkev.

Spominska slovesnost na Dobrotinu, ZB za vrednote NOB Vojnik- Dobrna in Občina Vojnik, Dobrotin.

Avgust Poletni kramarski sejem, Turistično društvo Talon Frankolovo, Frankolovo.

Rock žur, Mladinsko društvo Frankolovo, park pri graščini Frankolovo.

Prireditev ob Svetovnem dnevu turizma, Občina Vojnik, Vojnik. September Grajska nedelja na gradu Lemberg, Turistično društvo Nova Cerkev.

»Oktoberfest«, Prostovoljno gasilsko društvo Vojnik, Vojnik.

Pohod po poteh XIV. divizije - Spominska slovesnost na Veliki Ravni.

Osrednja prireditev Občine Vojnik ob občinskem prazniku.

Oktober "Bučarijada", Arclin. Iskanje izgubljenega zlatega prstana grajske gospe, Turistično društvo Talon Frankolovo, Lindek. Kostanjev piknik na Sv. Tomažu, Planinsko društvo Vojnik.

Štajerski večer, Kulturno umetniško društvo F. Prešeren Vojnik, Vojnik.

Spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih, KS Vojnik, Frankolovo, Nova November Cerkev. Martinovanje, Vinogradniško-vinarsko društvo Vojnik, Vojnik.

Miklavžev sejem,Turistično društvo Nova Cerkev

Božični koncert Mešanega cerkvenega pevskega zbora Nova Cerkev. Božični koncert MoPZ Prosvetnega društva A. Bezenšek, Frankolovo.

Božični koncert Godbe na pihala Nova Cerkev, Nova Cerkev.

Zaključna prireditev Turističnega društva Vojnik - podelitev priznanj.

December Razstava božičnih zvezd, Arclin.

Tradicionalni pohod na Stolnik ob dnevu samostojnosti, Planinsko društvo Vojnik.

Blagoslov konj na Štefanovo, Nova Cerkev in Frankolovo.

Nočni pohod na Sv. Tomaž, TD Vojnik.

Silvestrovanje na prostem, PGD Vojnik, Vojnik.

Vir: http://www.vojnik.si/, 15. 02. 2013, lastna priredba.

Med bolj odmevnimi in obiskanimi prireditvami je nočni pohod na Lindek „Po poteh grajskih pravljic“ na novega leta dan. Letos je potekal že 15. pohod, ki ga je organiziralo turistično društvo Frankolovo. Gre za nočni pohod ob spremljavi prijetnih zvokov mladih glasbenikov. V letu 2012 se ga je udeležilo okoli 400 pohodnikov, ki so krenili po že ustaljeni, označeni poti. Osvetljen je bil tudi slap »Visoka voda«, ki predstavlja turistično zanimivost, kjer so se nekdaj kopale grajske gospodične. Čar tej poti pa dajejo prav postanki med potjo, na kmetijah, kjer jih prijazni domačini pogostijo s toplimi in hladnimi napitki ter z domačim kruhom. Med stiski rok in dobrimi željami za prihodnost, se srečujejo stari in mladi.38 V mesecu februarju je odmevnejša prireditev pustni karneval v krajevni skupnosti Nova Cerkev. Pustni karneval nastane s sodelovanjem z društvi, organizacijami, šolami, vrtci, posamezniki iz občine Vojnik in sosednjih občin Celje in Dobrna ter krajani nekaterih zaselkov v KS Nova Cerkev. V pustni povorki 2013 je sodelovalo preko 700 nastopajočih, ki so opravili ogromno prostovoljnih ur, da so pripravili vozove, avtomobile in razne maske. Karneval je

38 Ogledalo. 24.feb. 2012, št. 86, str. 61. 77

kljub slabemu vremenu pritegnil številne gledalce. Na letošnjem karnevalu je sodelovalo rekordnih 52 skupin.39

Slika 30: Pustni karneval v Novi Cerkvi. Vir: http://www.mojaobcina.si/, 15. 02. 2013.

V aprilu je odmevnejša prireditev v Vojniku balonarski festival in tekma, ki ga organizira Balonarski klub Vojnik. Tako Balonarski festival, kot tudi tekma, se odvijata v Vojniku in v Celju. Na sedaj že tradicionalnem festivalu, ki je namenjen predvsem druženju balonarjev iz cele Slovenije, Srbije, Avstrije, Češke in drugih držav, se vsako leto srečajo kolegi iz različnih krajev naše domovine in tujine, s katerimi si izmenjajo izkušnje in dogodivščine iz zraka. Vsako leto sodeluje okoli 25 balonov iz prej omenjenih držav.40 Cvetlični sejem prireja Turistično društvo Frankolovo že od leta 1996. V času sejma najdemo rožice na vsakem koraku. Na sejmu so sodelovali trije cvetličarji, Cvetličarstvo Zreče, Cvetličarstvo Krašovec iz Vojnika ter Cvetličarstvo Jamnišek z Dobrne. Obiskovalci so imeli resnično dober izbor po sejemskih cenah. Na sejmu leta 2012 so si lahko ogledali čebelji panj, kupili medene izdelke, domače dobrote, suhe šopke, lončene izdelke, sladkorno peno ali kakšen čaj za domačo lekarno ter knjigo o zdravilnih zeliščih.41 V poletnih mesecih potekajo razne gasilske veselice in prireditve. Na Frankolovem je odmevnejša prireditev Rok žur v mesecu avgustu ali septembru. To prireditev prireja že 9. leto Mladinsko društvo Frankolovo. Ta prireditev pa je tudi največja prireditev v njihovem kraju. Dogodek se odvija v graščinskem parku. Za pravo rock vzdušje poskrbijo slovenske glasbene

39 http://www.mojaobcina.si/, 15. 02. 2013. 40 Ogledalo. Glasilo občine Vojnik. 13. apr. 2012, št. 87, str. 57. 41 http://www.mojaobcina.si, 15. 02. 2013. 78

skupine. Rock žur vsako leto k sodelovanju povabi tudi domačo glasbeno skupino Kronika, ki postaja vedno bolj prepoznavna na slovenski glasbeni sceni, in neuveljavljene glasbene skupine, ki dobijo priložnost, da predstavijo sebe in svoje skladbe obiskovalcem. Za konec in vrhunec na odru pa vsako leto nastopijo "stari mački" slovenske glasbe. 42 V septembru poteka na gradu Grajska nedelja. Lani je bila že 11 po vrsti. Tako se grad Lemberg po dolgih letih spanja in propadanja prebuja. Za ta napredek je ˝kriv˝ predvsem njegov lastnik gospod, Franci Zidar, ki v obnovo vlaga ogromno svojega časa, znanja, dela in finančnih sredstev. Kdor mu na kratko prisluhne, kaj hitro spozna, da iz njega kar vre neizmeren vir zamisli, načrtov in želja.

Slika 31: Grajska nedelja na gradu Lemberg. Vir: http://www.td-novacerkev.com/Aktualno%20-%20Grajska%20nedelja%202012.html, 15. 02. 2013.

Zaveda se tudi, da sami zidovi brez ljudi in raznih aktivnosti ne pomenijo nič; so kot telo brez duše, zato je zelo naklonjen tudi vsakemu dogajanju na gradu. Zgledno sodelovanje med njim in Turističnim društvom Nova Cerkev se krepi iz leta v leto, člani Turističnega društva pa so tisti, ki gradu dajejo predvsem vsebinsko noto. Grajska nedelja na gradu se je dodobra prijela, postala je tradicionalna, bila je že enajsta po vrsti, iz leta v leto je tudi bolj obiskana. Za dobro

42 http://www.napovednik.com/dogodek223810_rock_zur_frankolovo, 15. 02. 2013. 79

razpoloženje poskrbi vsako leto veliko število nastopajočih, obiskovalci pa lahko poskusijo dobrote, ki jih pripravijo člani in članice Turističnega društva. Marsikaj pa se lahko naučijo tudi od mojstrov, ki so prikazali, kako so tekla razna opravila v preteklosti. 43 Posebno zanimivost je tekmovanje v kuhanju ričeta, ki ga organizira turistično društvo Vojnik. Na njem sodelujejo vsa društva in krajevne skupnosti. Tudi na Frankolovem pripravljajo tekmovanje v kuhanju in sicer golaža. Vsako leto ga organizira turistično društvo Frankolovo. V jesenskem času prirejajo v občini in tudi v krajevnih skupnostih razne piknike s kostanji. Posebej zanimiva je prireditev » Bučarijada« v kraju Arclin. Vsako leto pokažejo celovito in vsestranko uporabo buč. Na tej prireditvi krajani prispevajo buče najrazličnejših velikosti, barv in oblik. Vsako leto v TD Nova Cerkev pripravijo tudi tradicionalen Miklavžev sejem. Vsako leto članice TD Nova Cerkev pripravijo obilo dobrot in jih na stojnicah na sredi vasi ponudijo obiskovalcem. Sejma se udeležijo tudi otroci POŠ Nova Cerkev z učiteljicami ter posamezni obrtniki iz drugih krajev. Vrsta prireditev se v občini Vojnik konča z blagoslovom konj na Štefanovo, nočnim pohodom na sv. Tomaž in s silvestrovanjem na prostem.

Slika 32: »Bučarijada« v Arclinu. Vir: Medved, 2011, str. 24.

43 Ogledalo. Glasilo občine Vojnik. 14. sep. 2012, št. 89, str. 49. 80

7.2 TURISTIČNA PONUDBA OBČINE VITANJE 7.2.1 NARAVNE ZNAMENITOSTI V OBČINI VITANJE

Naravna vrednota v Občini Vitanje, ki je že zavarovana z odlokom, je:  GOZDNI REZERVAT IN NASELJE RAKOVEC (Uradni list SRS, št. 32/83). Naselje Rakovec se nahaja na 1050 metrih nadmorske višine. Najprej je bilo v nekdanji občini Hudinja in je pripadalo vitanjskim gospodom, ki so leta 1781 tukaj postavili steklarno. Leta 1975 jo je kupil Raimund Novak, kasneje pa jo je podedoval njegov vnuk. Slednji jo je prodal Josefu Vokaunu, ki jo je leta 1874 tudi opustil. Nekoč je tukaj živelo kaj precej ljudi, saj so imeli tudi svojo šolo, ki je leta 1953 štela kar sto učencev. Tod so živeli delavci s svojimi družinami. Delali pa so na dveh žagah, steklarni in v gozdu. Kmalu je posest prešla v roke grofa Thurna, ki je v te kraje pripeljal železnico. Zgodaj so že imeli elektriko iz turbin, ki jih je poganjala Hudinja, leta 1923 pa že tudi telefon. Po letu 1950 so se ljudje počasi začeli priseljevati drugam in Rakovec je počasi začel umirati. Danes na tem področju živi samo še ena družina, nekoč pa je v tej čudoviti vasici živelo okrog 200 ljudi. Nekatere stavbe so preurejene v počitniške objekte. Še vedno pa vas Rakovec velja za idiličen kraj srečanja z naravo. Kulturno turistično društvo Sveti Vid se trudi vsako leto organizirati srečanja na Rakovcu in njihova želja je, da ta prireditev ostane tradicionalna ( Leskovar, 2005, str. 44).

Slika 33: Vas Rakovec. Vir: Leskovar, 2005, str. 44.

Naravne vrednote, ki se varujejo s planskimi dokumenti:  REGIJSKI PARK POHORJE. Vitanje je ena izmed 16 občin, ki tvori regijski park Pohorje. Prva konkretna zavarovana območja so sledila šele v šestdesetih letih (pragozd Šumik), največ pa v osemdesetih letih, ko je bilo z občinskimi odloki zavarovanih več gozdnih rezervatov. Leta 1997 je Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave naročila Strokovne podlage za območje Pohorskega naravnega parka (ZUM d. o. o, Maribor, januar 1998). V strokovnih podlagah je podan predlog, da se naravni park ustanovi na približno 43.000 hektarjih ter da bi območje obsegalo 16 občin, med njimi tudi Vitanje. Ker občine žal niso dosegle soglasja, kako projekt peljati naprej, je občina Ruše podala predlog, da se združijo občine vzhodnega dela Pohorja in same ustanovijo naravni park. Povabilu so se odzvale občine Hoče-Slivnica, Slovenska Bistrica in mestna občina Maribor, kasneje pa se je pridružila še občina Rače-Fram. Za začetek imajo željo, da se ustanovi zavarovano območje na vzhodnem delu Pohorja, in sicer na območju cca. 150 kvadratnih kilometrov, kar predstavlja dobrih 30 % prvotnega območja, predvidenega za zavarovanje. 44

 KRAJINSKI PARK PAŠKI KOZJAK. Del Paškega Kozjaka je umeščen v NATURO 2000. Glavni vrhovi Paškega Kozjaka, dobrih 10 km dolgega, ozkega in zelo strmega apnenčastega pogorja, so znano razgledišče Špik – 1109 m, najvišji vrh Basališče – 1272 m ter najvišji vrh Dobrne Štrukljev vrh 1227 m. Malo pod Špikom je župnijska cerkev Sv. Jošta (1063 m), iz leta 1884. Poleg cerkve so še baročno zasnovana stavba župnišča, predelana v letu 1820, osnovna šola ter nekdanja mežnarija, tipična kozjaška stanovanjska hiša. Tu poteka tudi tromeja med občinami Dobrna, Velenje in Mislinja. 45

44 http://www.park-pohorje.si/index.php?langId=56&pageId=232#Ekipa, 21. 1. 2013. 45 http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=10664&lng=1, 21. 1. 2013.

Slika 34: Paški Kozjak. Vir: http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=10664&lng=1, 21. 1. 2012.

Ostale naravne vrednote:

 BRZICE REKE HUDINJE (Socka - Vitanje) in HUDINJSKI SLAP. Hudinjski slap ne bo nikoli velika turistična znamenitost; toda velik balvan pod katerem teče rečica Hudinja, je prav zanimiv. Hudinja se tik pod Fužinami zajeda v ozek žleb, katerega konec je zabetoniran (nekoč je bil tu 4 m visok slap), tako da voda pada preko slabe 3 m visoke betonske pregrade v zajezen tolmun. Tu se del reke (tu še potoka) v deževni dobi razdeli na dva toka. Večji del je teče kot čez tunel pod veliko podorno skalo, del pa kot 2 m visok šum ob desni strani podorne skale.46

46 http://www.burger.si/Slapovi/Pohorje/Hudinja/Hudinja.html, 15. 1. 2013. 83

Slika 35: Slap na Hudinji. Vir: http://www.burger.si/Slapovi/Pohorje/Hudinja/Hudinja.html, 15. 1. 2013.

 DANTEJEV PEKEL. Južno od Gornjega ali Starega gradu se v Hudinjo izliva potok Žimpret s 5-metrskim slapom, imenovanim Dantejev pekel. Trenutno je zaraščen, vendar če bi TD Vitanje imelo interes, bi lahko pot do njega markiralo in uredilo.

Slika 36: Slap, imenovan Dantejev pekel. Vir: Publikacija občine Vitanje, 2006, str. 6.

 LEČE MARMORJA ( južno od Sv. Vida). Pohorje leži v severovzhodnem delu Slovenije in je najbolj jugovzhodni podaljšek Vzhodnih Alp. Proti zahodu in jugozahodu je Pohorje ostro omejeno z Labotskim prelomom, ki obsega tudi Vitanje. Od Dinaridov, ki jim pripadajo tudi Južne Alpe, je Pohorje ločeno s periadriatskim prelomnim sistemom, ki v Sloveniji poteka od zahoda proti vzhodu, od Železne Kaple čez Karavanke do Vitanja, kjer ga preseka podaljšek Labotskega preloma. Pohorsko hribovje gradijo trije kamninski pokrovi, nastali v obdobju krede, in pripadajo metamorfnemu zaporedju Vzhodnih Alp. Najnižje ležeči pokrov je iz srednje do visokometamorfnih kamnin, zlasti blestnikov, gnajsev in amfibolitov, s številnimi lečami marmorja, ki jih najdemo južno od Sv. Vida v Vitanju.47

 RUDNA NAHAJALIŠČA ČRNEGA PREMOGA IN ŽELEZA (Socka, Hrenova). Rudna nahajališča so v vitanjskem nizu med Vitanjem in Konjiško goro. Tu ne gre za sklenjene rudne pasove, temveč so tu pa tam manjša rudna gnezda. Svoj čas so jih marsikje izkoriščali, o čemer pričajo stara jamska dela. Med rudnimi minerali prevladuje siderit. Veliko manj je svinčevih in cinkovih mineralov galenita in sfalerita (Ramovš, 1958, str. 17). Zaradi rudnih nahajališč se je na območju Vitanja, Socke in Hrenove razvilo fužinarstvo. V Hrenovi naj bi železovo rudo izkoriščali že Kelti. Tu so še danes vidni površinski odkopi železove rude, vhod v rudnik pa naj bi bil poleg Škoflekove domačije. Eden od plavžev je bil postavljen ob današnjem gospodarskem poslopju, ohranjenih pa je še nekaj kamnov, iz katerih je bil plavž zgrajen. V kleti domačije so bili po pripovedovanju gospoda Jožeta Škofleka ohranjeni v skalo klesani kanali in korita, kjer so vlivali železne izdelke. V Črešnjicah so včasih kopali tudi kvaliteten črni karbonski premog, ki so ga uporabljali za svoje potrebe kovači na tem področju. Ostanki rudnika so vidni še danes. Rudnik rjavega premoga je bil tudi v Socki, druga dva pa v Dobrni na Klancu in pri vhodu v sotesko Hudičevega grabna (Beškovnik, Klenovšek, Steničnik, in Kračun, 2001, str. 17).

V Občini Vitanje sta dve območji, ki sta predlagani za opredelitev v ekološko pomembni območji: Paški Kozjak – Stenica – Konjiška gora in Pohorje.48

47 www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-4O27ODTE/...d955.../PDF, 23. 1. 2013. 48 http://www.vitanje.si/index.php/predstavitev-kraja/naravna-dediscina.html, 25. 1. 2013.

Karta 8: Naravne značilnosti v občini Vitanje. Vir: Karmen Gaber, 2.06.2013.

7.2.2 KULTURNOZGODOVINSKE ZNAMENITOSTI V OBČINI VITANJE

 STARI GRAD V VITANJU. Domačini imenujejo stari grad tudi »Spodnji grad« ali »Goležev grad«. Zadnje ime je bilo povzeto po domačem imenu bližnje domačije. Na strmi vzpetini na levem bregu Hudinje ob vhodu v sotesko je nekoč stal mogočen kamnit grad, ki naj bi ga pozidali krški škofje v zgodnji romanski dobi, verjetno že v poznem 11. stoletju. Kot Castrum Weitenstein (ime po rodbini vitanjskih vitezov – tedanjih gradiščanov) se je grad omenjal že v letu 1140. Leta 1201 je bil v potresu poškodovan, a so ga obnovili. Do 1413 so ga upravljali vitanjski vitezi dokaj samostojno, nato pa kaštelani s sosednjega novega gradu. Kaštelan je bil vojaški poveljnik trdnjave ali gradu, grajski oskrbnik, upravitelj. Omenja se tudi Jošt Soteški, ki je čuval preganjano Veroniko Deseniško in jo po Hermanovem naročilu 17. oktobra 1428 utopil, čeprav jo je sodišče oprostilo kazni. Stari grad je bil postavljen vrh nedostopnega skalnega stožca, ločenega od gorskega hrbta. Dostop mu je omogočala umetna, v skalo vsekana pot. Poslopja so bila z delno ohranjeno zidno krono prislonjena k obzidju na sam rob prepadnih sten. Poseben pečat daje gradu »romansko fugiranje« stikov med lomljenci in značilne, s pregradami prekrite svetlobne reže. Na strmi kopi je na najvišjem delu stal mogočen stolp (Bergfried) s poltretji meter debelimi stenami. Tudi ta je bil vpet v obzidje. Na zavarovani terasi so bila stanovanjska in gospodarska poslopja, kopa pa je bila organizirana kot utrdba (stolp) z vogalom, obrnjenim proti sedlu, ki je z vseh strani branil možne dostope do grajskega kompleksa. Vhod v grajski kompleks je bil ob vznožju pečine zavarovan z utrjenimi vrati in v tlorisu še ohranjeno stražarnico in je bil hkrati tudi edini možni dostop do obore v globači. Njegovi graditelji so celo skalovje domiselno vpeli v obrambni sistem in v zadostni meri poskrbeli za udobnost in reprezentančni videz.49

49 http://www.destinacija-rogla.si/gradovi/stari-grad, 19. 02. 2013. 87

Slika 37: Stari ali »Goležev grad« v Vitanju. Vir: Publikacija občine Vitanje, 2012, str. 1.

 NOVI GRAD V VITANJU. Domačini imenujejo Novi grad tudi »Gornji grad« ali »Krajnikov grad«. Zadnje ime je bilo povzeto po domačem imenu bližnje domačije. Južno od naselbine na desnem bregu Hudinje je v zadnji četrtini 13. stoletja v zgodnji gotski dobi nastal Novi grad, ki je bil prvič omenjen leta 1322 in je imel podobno usodo kot Stari grad. Upravljali so ga vitezi Viljem in Bertold Strassberger in krški ministeriali vitezi Vitanjski. Leta 1429 je rodovina vitanjskih vitezov izumrla. Grad je imel zatem veliko upravljavcev, leta 1734 pa je papež Klemen XI. dovolil v gradu kapelo. Grad so opustili po letu 1748, ko je vanj udarila strela in ga je zajel požar. Novi grad je bil mogočen kompleks zgradb. Njegovo jedro so tvorili mogočen in visok stanovanjski stolp s pomožnimi stolpiči, obrambni stolp in stolpič z grajsko kapelo. Zasnovo je obdajalo renesančno obzidje s petimi polkrožnimi stolpi. Dostop je bil težaven in z gradu lahko obvladljiv. 50

50 http://www.destinacija-rogla.si/gradovi/novi-grad, 19. 02. 2013.

 GRAŠČINA – TRŠKI DVOREC V VITANJU Tretji grad–graščina leži ob zavoju Hudinje sredi trga. Zgrajena je bila pred približno 600 leti. Nekdaj se je imenovala Škofijski dvorec. V tej stavbi je bilo v preteklosti celo sodišče. Graščina se je ohranila do danes, izhaja namreč iz časov renesanse. Dobro je ostalo ohranjeno precej visoko obzidje, drugače pa so jo že spreminjali stanovalci, kar pa na žalost ni bil najprimernejši način za stavbo takšne kulturne vrednosti. Za graščino je odrejen varstveni režim II. stopnje. 51

 CERKEV MATERE BOŽJE NA HRIBERCI V VITANJU Srednjeveška cerkev se je stisnila v dolino, cerkev Matere Božje, ki se imenuje tudi "Letna cerkev", pa je bila postavljena na tedaj še nepozidanem griču nad trgom (na HRIBERCI), ki obvladuje vso kotlino in se še danes kaže kot krona nad širokim vencem trških in vaških hiš ob vznožju vzpetine. Pozidana je bila v letih 1747–1754 v baročnem slogu. Zunanjščina te podobe ne kaže v celoti. Šele ko stopimo v notranjščino, nas zares prevzame polnost baročne arhitekture. Freske, pa tudi ostala barvna prepojenost sten in obokov, še poudarijo baročni videz prostora. Glavni oltar je velik in lep primer baroka iz leta 1770. Pripisan je Janezu Juriju Mersiju. Orgle so iz leta 1803–1870. Danes cerkev Matere Božje na Hriberci in cerkev sv. Petra in Pavla enakovredno tvorita župnijo, saj kot edinstven primer v Sloveniji služita kot župnijska cerkev. Za obe cerkvi v Vitanju je odrejen varstveni režim I. stopnje.52

51 http://anest.si/tdvitanje/index.php?option=com_content&task=view&id=21&Itemid=37, 19. 02. 2013. 52 http://www.destinacija-rogla.si/cerkve/cerkev-matere-bozje-na-hriberci, 19. 02. 2013. 89

Slika 38: Cerkev Matere Božje na Hriberci. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2012.

 ŽUPNIJSKA CERKEV SV. PETRA IN PAVLA V VITANJU. Najodličnejši kulturni spomenik na Vitanjskem je prav gotovo cerkev sv. Petra in Pavla, ki se imenuje tudi "Zimska cerkev", saj je v njej redno bogoslužje, od praznika vseh svetnikov do velike noči. V pisnih virih se kot sedež duhovnije omenja šele leta 1296, vendar je prvotna cerkev nastala že okoli 250 let prej. Osnova sedanje cerkve je iz 13 . stoletja v romanskem slogu, ki so mu v 15. stoletju dodali gotski videz. Vsi kasnejši novi elementi na zunanjščini pa ne morejo izbrisati vtisa starinskosti. Tu so freske, ki s svojo govorico pripovedujejo o mojstrih, ki so že pred več kot pol tisočletja namerili korak v ta skriti kot v naročju Pohorja, kjer so zapustili pričevanja o svojem ustvarjalnem hotenju. Vsa cerkev je bila leta 1930 strokovno obnovljena. V letih 1971 in 1972 je bila obnovljena notranjost, kjer se nahajajo štirje oltarji iz 60-ih let 17. stoletja, ki so pravi biser renesančnega rezbarstva s slikami iz istega obdobja. Danes cerkev sv. Petra in Pavla in cerkev Matere Božje na Hriberci enakovredno tvorita župnijo, saj kot edinstven primer v Sloveniji služita kot župnijska cerkev.53

53 http://www.destinacija-rogla.si/cerkve/zupnijska-cerkev-sv-petra-in-pavla, 19. 02. 2013. 90

Slika 39: Župnijska cerkev Sv. Petra in Pavla. Vir: Karmen Gaber, 4. 04. 2013.

 PODRUŽNA CERKEV SVETEGA ANTONA V VITANJU. V bližini Vitanja stoji ob cesti proti Breznu na rahli vzpetini mala cerkev sv. Antona. V stenah prezbiterija sta še ohranjeni dve gotski okni. Na zunanjščini baročnih kapel je še vidna arhitekturna poslikava. Zvonik in zahodna stran cerkve sta neogotsko oblikovana. Tako lahko sklepamo, da ni nastala naenkrat, ampak so jo večkrat prezidavali in dozidavali. Cerkev je sedaj zaščitena z varstvenim režimom II. stopnje. Cerkev se imenuje po svetem Antonu, ki je znan po tem, da je zaščitnik živali. V tej cerkvi so maše petkrat v letu. Stranski oltar je posvečen sv. Antonu, glavni oltar pa sv. Jerneju. Kadar so maše v tej cerkvi, se zbere tu veliko ljudi. Pred časom so obnovili tudi streho cerkve.54

 PODRUŽNA CERKEV SVETE MARJETE V VITANJU. Cerkev sv. Marjete je že precej stara in prvič omenjena v drugi polovici 16. stoletja. Je zanimiv primer gotske tradicije, sezidana iz starega materiala in pokrita s skrilavcem. Na zahodni strehi se vidi baročni portal. Znotraj je cerkev majhna, saj večino prostora zasedejo klopi in oltarji. Veliki in stranska oltarja so kvalitetni primeri zlatih oltarjev iz 17. stoletja. Maša je tu le dvakrat letno; takrat pa se v tej cerkvi zbere precejšnje število ljudi. 55

54 anest.si/tdvitanje/index.php?option=com_content&task=view&id=18&Itemid=34, 19. 02. 2013. 55 Prav tam. 91

Cerkev je preživela že mnogo hudih zim, potresov in strel. Spada pod faro Vitanje. Med letom skrbijo zanjo Lopergarjevi. Vsak dan trikrat zvonijo. Tudi če kdo umre, zvonijo in "trjančijo" ter tako opozarjajo na mrliča. V zvoniku so še trije prvi zvonovi; najpomembnejši je mali bronasti zvon iz 15. stoletja. Cerkev je pomemben spomenik, saj spada v varstveni režim I. stopnje. Potrebna je popravila, saj jo zob časa že precej najeda. Lopergarjeva mama pravi, da so nekje na Koroškem ohranjeni zapisi o njej. Na starih zemljevidih, ki so jih imeli Nemci, je zapisana kot sv. Marjeta na jezeru. Po pripovedovanju starejših bi naj tu nekoč zares bilo jezero. Če bi cerkev prenovili, bi bila za turiste prav gotovo še bolj privlačna. 56

 PODRUŽNA CERKEV SVETEGA VIDA V HUDINJI. V zaselku Hudinja se nahaja podružna cerkev sv. Vida. Najstarejši del cerkve je na zahodni strani ohranjen kamnit portal, sicer pa je cerkev grajena v poznogotskem stilu. V zvoniku visi zvon, ki ga je leta 1660 vlil Nikolaj Urban Boset iz Celja, zvonik pa je bil zgrajen 1890. leta. Cerkev leži na hribčku in je primer male planinske sakralne stavbe. Če stojimo pri cerkvi, se nam odpre prečudovit pogled proti Skomarju, Celju in Paškemu Kozjaku. Maša je enkrat ali dvakrat na leto, cerkveni zvon se oglaša ob nedelja in praznikih; posebno pa je znano njegovo pozvanjanje proti toči. Cerkev je zaščitena z varstvenim režimom II. stopnje. Okoli cerkve Sv. Vida kroži tudi rek "Sv. Vid, ki se noč in dan vid". 57

 BEŠKOVNIKOVA KAPELA V BREZNU. Blizu Beškovnikove kašče, pod cerkvico Sv. Vida, najdemo Beškovnikovo kapelo. Starost kapele se ne ve natančno, zagotovo pa je preko stol let. Zanimiva je zaradi dveh starih vzidanih plošč iz rimskega grobišča iz leta 166 n. št., ki se nahaja nekaj korakov proč. Ti dve plošči so našli Beškovnikovi leta 1902 med delom, ko so kopali kamenje za izravnavo dvorišča. Gospodar jih je želel razbiti, vendar je njegova soproga Ana želela, da jih vzida v tla kapele in tako so še danes ohranjene. Tu nekje naj bi nekoč potekala tudi rimska cesta Celje– Vinodorum (Leskovar, 2005, str. 45).

 STARO TRŠKO JEDRO V CENTRU VITANJA. Trg Vojnik prvič omenjajo viri leta 1306. Je lijakaste oblike in je imel včasih obzidje z zgornjimi vrati pri mostu čez Hudinjo in spodnjimi vrati. Ob zunanjem delu naselja prevladujejo pritlične hiše, ob glavni ulici strnjeno eno in dvonadstropne. Slemeni streh

56 anest.si/tdvitanje/index.php?option=com_content&task=view&id=18&Itemid=34, 19. 02. 2013. 57 Prav tam. 92

potekajo večinoma vzporedno z ulico. Klasicistična pročelja izvirajo iz 19. stoletja, ko je gospodarstvo v kraju dobro uspevalo.58

 BEŠKOVNIKOVA KAŠČA V BREZNU. Kaščo pohorske dediščine je ob pomoči občine Vitanje in še ob pomoči nekaterih drugih posameznikov obnovilo Kulturno turistično društvo sveti Vid. Tako nas danes popelje daleč nazaj v preteklost in nas spomni, kako so nekoč živeli ljudje. Kašča je bila postavljena leta 1814. Ob današnjem načinu življenja in ob vsej tehnologiji smo prav presenečeni, kakšne preproste pripomočke so včasih uporabljali naši predniki pri vsakdanjih opravilih. V Beškovnikovi kašči je razstavljeno rokodelsko orodje, stružnica, »košt«- velika skrinja, kamor so shranjevali žito,razne posode, ki so jih uporabljale gospodinje za pripravo kruha, »škafi«, pripomočki za luščenje koruze in žetje ter mlačev pšenice in podobno. (Leskovar, 2005, str. 45).

Slika 40: Beškovnikova kašča. Vir: Leskovar, 2005, str. 45.

 PREUŽITKARSKA HIŠA V BREZNU. Preužitkarsko hišo so leta 1830 dogradili na Beškovnikovi domačiji kot novo poslopje poleg glavne hiše, hleva, svinjaka in kašče. Namen graditve preužitkarske hiše je bil dati dom prejšnjim gospodarjem kmetije, ki so glavno hišo odstopili » tamladim«. Starejši so se umaknili v posebni del hiše, na premožnejših posestvih, kot je bila Beškovnikova domačija, pa so odšli v samostojno hišo. Ta preužitkarska hiša nam omogoča jasen pregled prostorov v

58 http://www.vitanje.si/index.php/predstavitev-kraja/kulturna-dediscina/9-staro-trsko-jedro.html, 19. 02. 2013. 93

nekdanjih kmečkih hišah na Pohorju. Ko vstopite v notranjost hiše, se znajdete v veži, skozi katero je bil vstop v kuhinjo. Kuhinja ali »hjša« je bil glavni prostor, v katerem se je zbrala vsa družina. Namenjena je bila prehranjevanju, spanju in rokodelskim dejavnostim pozimi. Preužitkarska hiša danes služi za namene prireditev, številne restavratorske in druge delavnice ter druženja ( Publikacija občine Vitanje, 2012, str. 5).

 STARA ŽAGA V VITANJU. Razsežni gozdovi in možnost izrabe vodne sile so v Vitanju in okolici vzbujali razvoj žagarstva. Ob Hudinji je bilo včasih 32 in ob Jesenici 6 žag na vodno kolo. V času pred II. svetovno vojno so iz Vitanja izvozili več kot 100 vagonov lesa na leto. Ena izmed največjih in najdlje delujoča žaga na Hudinji je tudi stara žaga pri šoli, ki je delovala še tudi konec prejšnjega stoletja. TD Vitanje v sodelovanju z občino Vojnik želi v njej odpreti muzej žagarstva (Publikacija občine Vitanje, 2012, str. 6). Občina Vitanje je zaprosila tudi za nepovratna evropska sredstva, s pomočjo kterih bi lahko hitreje obnovili žago. Vendar se je situacija trenutno zapletla zaradi tega, ker je objekt pod spomeniškim varstvom in bodo potrebni še dodatni papirji in soglasja.

 KSEVT VITANJE V CENTRU VITANJA. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (dalje KSEVT) se nahaja na lokaciji bivšega lokalnega kulturnega doma ter tako prevzema strateško mesto in vlogo v Vitanju. Arhitekturna zasnova stavbe KSEVT v Vitanju je delo arhitekturnih birojev Bevk-Perović arhitekti, Dekleva-Gregorič arhitekti, Ofis arhitekti in Sadar&Vuga arhitekti in izhaja iz načrta prve geostacionarne vesoljske postaje, bivalnega kolesa, ki ga je leta 1928 v svoji knjigi opisal Herman Potočnik Noordung. 59 Stavba je monolitna struktura, prosto postavljena na površino med glavno cesto na eni in potokom z zelenim zaledjem na drugi strani. Zunanjost in notranjost stavbe določata dva nizka valja: spodnji, večji, se od severa dviguje proti jugu, medtem ko se zgornji, manjši, na južni strani zajeda v večjega in se dviguje proti severu. Spodnji valj podpira prozorna površina vhodne zasteklitve. Prostorski odnos med dvema valjema ustvarja dinamično podobo stavbe v kraju, kar še nadgradijo polni in zastekljeni fasadni obroči. Učinek lebdenja v breztežnosti ter rotacije stavbe na južni in zahodni strani ter zasidranost v teren na drugi strani (proti potoku in hribu) ustvarjata razpoznavno podobo stavbe v prostoru, očitno referenco na Potočnikovo

59 http://www.destinacija-rogla.si/muzejske-zbirke-in-galerije/ksevt-vitanje, 19. 02. 2013. 94

postajo, pa tudi povezavo z neposredno okolico. Stavba ima dva vhoda. Glavni je odprt proti trgu pred stavbo na jugovzhodni strani, severni pa proti prodnati površini nad potokom. Nad glavnim vhodom leži previsni del spodnjega, večjega valja. Preko tega prostora skozi polkrožni predprostor vstopamo v notranjost dvorane. Krožna dvorana za 300 ljudi je z obeh strani obdana s polkrožnima klančinama. To je začetek razstavnega prostora, ki se od tu nadaljuje v notranjost previsnega dela večjega valja. Vzpenjanje po klančini predstavlja tudi prehod iz svetlega prostora dvorane v temnejši razstavni prostor. Ločene vertikalne komunikacije s stopniščema in večjim dvigalom razstavni prostor neposredno povezujejo s predprostorom dvorane. V okviru KSEVT-a se odvijajo lokalne, regionalne in planetarne dejavnosti: stalne in začasne razstave, konference in študijske dejavnosti. Stavba je namenjena tako lokalnim prebivalcem, kot tudi obiskovalcem razstav, udeležencem mednarodnih simpozijev in raziskovalcem, dejavnim v programih KSEVT.60 Trenutno je v KSEVT-u razstava 100 monumentalnih vplivov H. P. Noordunga.

Slika 41: KSEVT Vitanje. Vir: Karmen Gaber, 16. 09. 2012.

 SPOMINSKA SOBA HERMANA POTOČNIKA NORDUNGA V VITANJU. Občina Vitanje je v graščini, kjer je bil Potočnikov stari oče upravitelj vitanjskega gospostva, 8. septembra 2006 odprla spominsko sobo Hermanu Potočniku, ki je sodobno opremljena s

60 http://www.ksevt.eu/index_ksevtvitanje.html, 19. 02. 2013. 95

projekcijskimi enotami in monitorji za predstavitev Potočnikovih idej in rešitev za osvajanje vesolja. Župan Slavko Vetrih navaja: »Upamo, da bo uresničitev ideje presegla meje Slovenije in tudi Evrope, saj v svetu našega rojaka uvrščajo med peščico vodilnih snovalcev tega področja.« Spominska soba je za oglede do nadaljnjega zaprta, saj je v centru Vitanja za ogled na voljo KSEVT.61

61 http://www.destinacija-rogla.si/muzeji-spominske-sobe/spominska-soba-hermana-potocnika-noordunga, 19. 02. 2013. 96

Karta 9: Kulturne značilnosti občine Vitanje. Vir: Karmen Gaber, 30. 05. 2013.

7.2.3 ZNANE OSEBNOSTI V OBČINI VITANJE

 HERMAN POTOČNIK NOORDUNG. Herman Potočnik se je rodil 22. decembra 1892 v Puli, kjer je bil njegov oče Josef Potočnik, po rodu iz Slovenj Gradca, mornariški oficir in zdravnik. Mati Marija izvira iz premožne mariborsko-vitanjske rodbine Kokošinek. Prvi član te rodbine se je doselil v Vitanje v začetku 19. stoletja skupaj z mnogimi drugimi prišleki, pretežno iz Zgornje Avstrije in Češke, ki so se zaposlovali kot obrtniški mojstri v steklarskih, železarskih in drugih obratih. Začetnik vitanjske veje je bil Franc Kokošinek starejši (1780–1867), ded Hermana Potočnika. V Vitanju je bil krajevni sodnik (župan), kasneje pa se je preselil v Maribor in nato v Slovensko Bistrico, a so vseeno ohranjali stike z Vitanjem in tamkajšnjimi sorodniki. V Vitanju so na pročelju hiše (danes gostilna Rupnik), kjer se je Franc Kokošinek rodil, še vedno začetnici F. K. in letnica 1811. Ko je bil Herman star dve leti, mu je umrl oče. Marija Kokošinek naj bi se s svojimi štirimi otroki najprej vrnila v Vitanje, kjer naj bi Herman preživel svoje najzgodnejše otroštvo. Herman je v Mariboru končal realko, šolanje nadaljeval na vojni tehniški akademiji v Modlingu. Akademijo je zaključil leta 1913 kot strokovnjak za jeklene konstrukcijske objekte s činom poročnika. Njegovi učitelji so ga označili kot svojevoljnega in samozavestnega, a hkrati resnega in prizadevnega študenta.

Slika 42: Herman Potočnik Noordung. Vir: http://noordung.vesolje.net/vsebina/biografija.htm, 19. 02. 2013 98

Vsa vojna leta je kot strokovnjak za mostove in železniške gradnje služboval na različnih frontah in se po koncu vojne leta 1919 zaradi neozdravljive tuberkuloze pljuč upokojil. Čeprav je bil po vojni invalidsko upokojen, je opravil študij strojništva in elektrotehnike na dunajski univerzi in leta 1925 postal inženir – specialist za raketno tehniko. V svojih raziskavah se je osredotočil na raketno tehnologijo. To je bilo v veliki meri posledica njegovega sodelovanja v univerzitetni skupini, ki se je ukvarjala z letalsko tehniko in imela tudi svoj raketni oddelek. Herman Potočnik je pomembno zaznamoval področje raketne tehnologije. Pod psevdonimom Noordung je leta 1928 v nemščini izšla knjiga z naslovom Problem vožnje po vesolju, leta 1986 pa smo jo dobili tudi v slovenščini. Konstruktor raketnih izstrelkov v vesolje in direktor NASA centra Wernher von Braun je dejal, da je knjiga prelomnica v svetovni vesoljski raketni tehniki. Potočnik je v knjigi opisal načrt za prodor v vesolje, vključujoč bivanje človeka v tem nevarnem in takrat neraziskanem okolju. Do podrobnosti si je zamislil vesoljsko postajo s posadko in jo postavil v geostacionarno orbito. Glede na to, da takrat še ni bilo računalnikov niti sončnih celic, so njegove rešitve prav genialne.62

Slika 43: Noordungova edina knjiga z naslovom Problem vožnje po vesolju iz 1928. Vir: http://noordung.vesolje.net/vsebina/knjiga.htm, 19. 02. 2013. Potočnik je predlagal vesoljsko postajo v obliki vrtečega se bivalnega kolesa (Wohnrad). Njegove ugotovitve so močno vplivale na delo tehnikov in raziskovalcev, kot tudi avtorjev

62 http://www.destinacija-rogla.si/herman-potocnik-noordung, 19. 02. 2013. 99

znanstvene fantastike. Navdihnil je oblikovanje številnih vesoljskih postaj v petdesetih letih, celo tistih, ki so bile posnete v ameriškem filmu Vesoljska odiseja 2001 (2001: A Space Odyssey) in ruskem filmu Pot k zvezdam (Doroga k zvezdam). Energijo za vesoljsko postajo bi dobili z dvema velikima vbočenima ogledaloma, ki žarčita sončne žarke na grelne cevi (Verdampfungsrohre), v katerih je tekočina, ki z izparevanjem poganja turbine, da proizvaja enosmerni električni tok. Para se nato utekočini v drugih ceveh (Kondensatorrohre), nameščenih na osojni strani. Potočnik si je takšno vesoljsko postajo zamislil v geostacionarni orbiti; to je približno 36.000 kilometrov nad ekvatorjem.Po njegovi knjigi je bil leta 2001 posnet tudi svetovno znani film z naslovom Odisejada.63

Slika 44: Notranjost KSEVTA. Vir: Katalog občine Vitanje, 2012, str. 4.

 FRANC JANKOVIČ (1871-1934). Dr. Franc Jankovič je bil znamenita osebnost: zdravnik, politik in publicist. V Avstriji je bil državni in deželni poslanec; na Štajerskem imel je pomemben delež pri uveljavljanju ondontnega slovenstva. Bil je eden poglavitnih propagatorjev majskega deklaracijskega gibanja na Štajerskem. Rodil se je julija 1871 v Vitanju, umrl pa leta 1934 v Mariboru. Po gimnaziji v Celju se je odločil za študij medicine na Dunaju, kjer je leta 1898 postal doktor vsega zdravilstva. Bil je med prvimi, ki so leta 1984 na Dunaju osnovali slovensko katoliško akademsko društvo „ Danica“. Leta 1900 je vstopil v politično življenje s programom kmečke zveze, predhodnice SLS na Štajerskem. Bil je izvoljen za deželnega poslanca in postal namestnik glavarja v Gradcu. Za svoje javno in poklicno delovanje je bil leta 1929 odlikovan z

63 http://noordung.vesolje.net/vsebina/postaja.htm, 19. 02. 2013. 100

redom sv. Save 3. stopnje, leta 1933 pa z jugoslovansko krono 4. stopnje. ( povzeto po Jakop, 2000, str. 97-98).

7.2.4 PRIREDITVE V OBČINI VITANJE

Tudi v občini Vitanje je pestrost prireditev s področja zabave, kulture in športa zelo velika. Vendar je podobno kot v Vojniku njihovo delovanje in predstavitev usmerjena na lokalni nivo. V spodnji preglednici so podane vse prireditve.

Tabela 11: Prireditve v občini Vitanje.  Prireditve s področja dediščine in folklore.

Naziv / vrsta prireditve Kraj izvajanja Datum prireditve Organizator

Pustovanje / Pustovanje za otroke Vitanje Na pustni torek DPM Vitanje

Budnica godbe na pihala Vitanje in okolica 01. 05. Kulturni dom Srečanje ljudskih pevcev in godcev 13. 08. KTD SV. Vid Vitanje TD Vitanje, Holcerija Vitanje 2. nedelja v avgustu KTD SV. Vid

Božiček za otroke Vitanje Konec decembra DPM Vitanje

 Kmečki prazniki, turistični dnevi in tedni, veselice, parade, noči, proslave, plesi, društvene obletnice.

Naziv / vrsta Datum Kraj izvajanja Organizator prireditve prireditve Park pred Kulturnim Otroški Živ žav 24. junij DPM Vitanje domom Srečanje na Rakovcu Kulturni program in Vitanje konec junija Organizacijski odbor veselica

101

Park pred Kulturnim Gasilska veselica julij Gasilsko društvo Vitanje domom Odbor za posp.gospodarstva Obrtni ples Kulturni dom Vitanje november Občine Vitanje Koncert godbe na Kulturni dom Vitanje november Društvo vitanjskih godbenikov pihala Novoletni ples Kulturni dom Vitanje 01. 01. KTD Sv. Vid

 Gledališče, literarne, glasbene, plesne in filmske prireditve, kulturni festivali, razstave.

Kraj Datum Naziv / vrsta prireditve Organizator izvajanja prireditve

Osrednja občinska prireditev ob Kulturni Začetek slovenskem kulturnem prazniku / Občina Vitanje dom Vitanje februarja kulturna prireditev

Osrednja občinska prireditev ob Kulturni občinskem prazniku / kulturna Konec junija Občina Vitanje dom Vitanje prireditev

Osrednja občinska prireditev ob dnevu Kulturni Konec Občina Vitanje samostojnosti / kulturna prireditev dom Vitanje decembra

Kulturni Orbitalna akademija december Občina Vitanje dom Vitanje

 Športne prireditve, rekreacija, pohodi.

Kraj Datum Naziv / vrsta prireditve Organizator izvajanja prireditve

Zimski pohod na Rakovec Vitanje februar PD Vitanje

Pohod in srečanje na Vitanje sredi maja Paškem Kozjaku

Nočni pohod na Stenico Vitanje junij PD Vitanje

102

Športno Srečanje v odbojki / igrišče junij ŠD Vitanje športna prireditev Vitanje

Kolesarski vzpon na Vitanje - Kolesarski klub Rogla Slov. Rakovec / športna junij Rakovec Konjice prireditev

Šibančev memorial Vitanje junij Strelsko društvo Pohorje Vitanje

Turnirji v malem Športno nogometu / športna igrišče julij, avgust ŠD Vitanje prireditev Vitanje

Konjeniške igre in Vitanjsko avgust ali Konjeniško jahalno društvo galopske dirke / športna Skomarje september prijateljev Petre prireditev

Vir: http://www.vitanje.si/, 4. 4. 2013, lastna priredba.

Nedvomno je največja in najbolj obiskana prireditev v občini Vitanje Holcerija, ki poteka v mesecu avgustu. Začetek Holcerije sega že v leto 1989. Vsako leto se je prireditev tako vsebinsko kot tudi številčno povečevala. V središču pozornosti je tekmovanje »olcarjev- gozdarjev«, od tod tudi ime prireditve. Leta 2004 je Vitanje celo gostilo celodnevno območno tekmovanje »olcarjev«. Največ obiskovalcev privabi od vsega začetka povorka z vozovi, ki jo otvorijo godbeniki z mažoretkami. Vasi kar tekmujejo, katera bo svoj voz najbolj izvirno okrasila. Pred vozovi so dolga leta ponosno stopali »starejši olcarji« z opremo iz davnih dni. Žal je teh živečih gozdarjev vedno manj, zato se spredaj sprehodi vsaj eden. To so ljudje, ki znajo najbolj pristno nastopati in so žive legende zgodb, ki so se odvijale v gozdovih nekoč. Nato v povorki sledijo domačini z vozovi, ki so jih pripravljali tudi več tednov in predstavljajo rdečo nit prireditve. Ohranili so se kot nekomercialno in pristno, kot domač prikaz navad in običajev, z namenom obujanja, ohranjanja in prenašanja iz roda v rod. V času holcerije poteka tudi podelitev priznanj za najbolj urejeno okolico. Društvo kmetic Lipa vsako leto pripravi tudi čudovito kulinarično razstavo. Obiskovalci lahko uživajo ob pokušanju dobrot z razstave. Tudi vse ostale razstave, ki so se v letih izmenjale, od slikarskih, fotografskih, najrazličnejših ročnih

103

del, do prikaza glasbil–so naletele na pozitivna mnenja. Piko na i Holceriji na koncu doda izbrani ansambel in nočni ognjemet.64

Slika 45: Holcerija v Vitanju. Vir: www.vitanje.si/index.php/predstavitev-kraja/prireditve.html, 19. 02. 2013.

Vsako leto prvo soboto v mesecu aprilu se v Vitanju v Kulturnem domu srečajo skupine ljudskih pevcev in godcev iz bližnje in daljne okolice. Pojejo in godejo pesmi, ki so se z ustnim izročilom ohranjale ob zapečkih v dolgih zimskih večerih na kmetijah na Pohorju. Srečanje je tradicionalno in zelo dobro obiskano. Ob obisku prireditve boste doživeli lep večer ubranega ljudskega petja in tople domačnosti prijaznih Pohorcev.65

Planinsko društvo Vitanje vsako leto konec meseca maja pripravi srečanje planincev na Ojstrici na Paškem Kozjaku. Paški Kozjak je gora, ki se razteza v dolgem grebenu od Vitanja pa vse do soteske Huda luknja. Najvišji vrh Paškega Kozjaka je Basališče nad Ojstrico, nekaj nižji pa je Špik, ki je bolj obiskan, saj je od planinskega doma na Paškem Kozjaku do vrha le dobre pol ure hoje. Proslavo, ki jo pripravljajo vitanjski planinci popestrijo nastopajoči iz Osnovne šole Vitanje.66

64 http://anest.si/tdvitanje/index.php?option=com_content&task=view&id=19&Itemid=35, 19. 02. 2013. 65 http://www.vitanje.si/index.php/predstavitev-kraja/prireditve.html, 19. 02. 2013. 66 http://www.pdmislinja.si/index.php?option=com_content&task=view&id=381&Itemid=113, 19. 02. 2013. 104

V juniju ali avgustu strelsko društvo Vitanje pripravlja Šibančev memorial. Na tem tekmovanju se strelja z malokalibrsko puško v Žimpretu, 3×5+5 preizkus leže. Šibančev memorial je ime dobil po Šibancu Dominiku, ki je bil dolgoletni predsednik strelske družine ter aktiven strelec. Šibančevega memoriala se udeležujejo strelci iz Slovenskih Konjic, Doliča, Dobrne, Zreč, Vojnika in Vitanja. Tekme pripravljajo še ob občinskem prazniku, organizirajo pa tudi nagradno streljanje z zračno puško ob Holceriji. Leta 2003 je strelsko društvo obeležilo tudi jubilejno 70. obletnico obstoja (Holobar, 2003 str. 14). Prireditve se v občini Vitanje zaključijo z obrtnim plesom in koncertom godbe na pihala v mesecu novembru in Orbitalno akademijo v mesecu decembru, ki jo priredijo v čast Hermanu Potočniku Noordungu.

7.3 TURISTIČNA INFRASTRUKTURA OBČINE VOJNIK IN OBČINE VITANJE

Prvi pogoj za turistično ponudbo v določenem kraju oziroma na določenem območju poleg naravnih in kulturnih znamenitosti predstavlja splošna infrastruktura. Gre za objekte in naprave v javni rabi, kamor uvrščamo objekte osnovne oskrbe: transportni, energetski in vodooskrbni objekti ter naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter odstranjevanje odpadkov. Poleg teh sem sodijo objekti za izobraževanje, zdravstvo, trgovino, upravo in nekatere druge dejavnosti. Našteto je pogoj za nastanek in delovanje objektov sekundarne turistične ponudbe (Jeršič, 1985, str. 32 ).

Oskrba s pitno vodo je v občini Vojnik dobro preskrbljena, v občini Vitanje pa ne. V okolici naselja Vitanje je zgrajen javni vodovod, drugod v hribovitih delih občine se prebivalci oskrbujejo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov ali z lastno oskrbo iz vodnih zajetij. Odstotek ljudi, ki ni priključen na javni vodovod, je velik, saj znaša 56%. Vzrok temu je razpršena poselitev in težavnost terena. Veliko težavo predstavlja priključitev na komunalno omrežje, ki je zaradi razpršene poselitve onemogočena. Tako so priključeni na komunalno omrežje le objekti in stanovanja v centrih mest in središčih krajevnih skupnosti. V Vojniku zanaša ta odstotek 12%, v Vitanju pa le 7 %. Občani večinoma odvajajo odpadne vode v odprte odvodnike in naprej v vodotoke. Prometna povezava je boljša v občini Vojnik, zaradi bližine avtoceste, saj je od nje oddaljena le 6 km, poleg tega mimo Vojnika vodi nekdanja » stara« cesta proti Mariboru. Skozi Vojnik se tako po regionalni cesti Celje–Slovenske Konjice odvija gost promet, po statistiki dnevno cca. 13.000 vozil. Občina Vitanje ima slabšo prometno povezanost in je oddaljena od Celja 20 km in od Velenja 25 km.

105

Smernice splošne infrastrukture v prihodnje so: varovanje vodnih virov, vlaganja v čistilne naprave in kanalizacijo, vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki, sanacija divjih odlagališč in osveščanje prebivalcev in podjetij o potrebi varovanja okolja ter uporabi zbirnega centra za ločeno odlaganje odpadkov, kot tudi ekoloških otokov po krajevnih skupnostih (Dolgoročna razvojna strategija občine Vojnik). Poleg splošne infrastrukture pojem turistična infrastruktura zajema tudi dodatno splošno infrastrukturo, ki je bila zgrajena pod vplivom turizma. Turistično infrastrukturo pogojujejo turistične potrebe zaradi turističnega obiska oziroma turističnega razvoja. V kategorijo turistične infrastrukture štejemo tudi turistično infrastrukturo v ožjem smislu: turistične prometne naprave (smučarske žičnice), naprave za šport in rekreacijo (smučišča, igrišča za tenis, bazeni, parkovne površine, planinske poti), objekti za zabavo in kulturne prireditve (igralnice, koncertne dvorane), kongresna središča ter informacijske urade. Pojem turistična superstruktura pa zajema objekte za bivanje in prehrano turistov ( npr. hoteli, penzioni kampi, restavracije, bari idr.) (Jeršič, 1985, str. 32). Z razvojem kratkotrajnih oblik izletniškega turizma so poleg bivalnih objektov lahko zelo pomembni tudi drugi objekti ( npr. pešpoti, žičnice) (Jeršič, 1985, str. 33). Torej urejena turistična infrastruktura je predpogoj za uspešen razvoj turističnih območij in turističnih krajev.

SEKUNDARNA TURISTIČNA PONUDBA

TURISTIČNA TURISTIČNA INFRASTRUKTURA SUPERSTRUKTURA

Prava turistična Turistično Storitve, nastanitve Druge storitve: prilagojena širša infrastruktura in prehrane animacija, zabava , infrastruktura vodenje idr.

Slika 46 : Turistična infra-in superstruktura. Vir: Mihalič, 2006, str. 21, lastna priredba.

106

7.3.1 TURISTIČNA INFRASTRUKTURA V VOJNIKU

V občini Vojnik je naravno okolje relativno dobro ohranjeno in nudi možnosti za aktivno preživljanje prostega časa (kolesarjenje, pohodništvo, konjeništvo idr.). Turistična infrastruktura pa je v občini slabo razvita. Slaba turistična infrastruktura pa je slaba spodbuda za razvoj turizma.

7.3.1.1 Športno rekreacijska infrastruktura

V občini Vojnik najdemo več igrišč za športno in rekreacijsko dejavnost. Največje se nahaja v samem centru mesta Vojnik in se imenuje ŠVIC (športno vojniški informacijski center). V športnem parku se nahaja veliko travnato nogometno igrišče, več igrišč za košarko in odbojko ter tudi igrišče za tenis. Ima pa tudi dvorano za pokrite športne dejavnosti. Ponuja squash dvorano, ima prostor za skupinsko vadbo aerobike, pilatesa, borilnega fitnesa in športno vojaškega karateja, biljarda in namiznega tenisa. ŠVIC ima tudi sodobno opremljen fitnes z inštruktorjem, informacijski center ter gostinski lokal s pijačo. V dvorani so možni tudi koncerti glasbenih skupin, praznovanja in obletnice. Zraven prireditvenega prostora se lahko pomerite v streljanju z zračno puško. To vodi Strelska družina Vojnik. Ali pa greste v Titov park v Vojniku, kjer lahko igrate paintball. Problem je, ker je športni park ŠVIC namenjen lokalnemu prebivalstvu in se aktivno ne vključuje v turistično ponudbo. V občini Vojnik boste našli tudi več teniških igrišč. Teniški klub Vojnik ima 2, teniški klub Žgajner 1, tenis klub Hribček 2 igrišči, teniški klub Make dole 1 igrišče in Socka 2 igrišči. Več igrišč in telovadnic najdemo tudi ob osnovnih šolah. V krajevni skupnosti Frankolovo deluje tudi kopališče. Ob potoku Tesnica se nahaja termalni izvir (21°C) Toplice z urejenim manjšim kopališčem. Konjeniško infrastrukturo zasledimo na turistični kmetiji Ranč Kaja in Grom. Kmetija se nahaja v vasi Razgor in že nekaj let slovi kot otroška turistična kmetija na katero prihajajo predvsem otroci, pa tudi odrasli ljubitelji konj. Na kmetijo lahko greste na počitnice, lahko organizirate rojstni dan, nudijo pa tudi terapijo s konji za otroke s posebnimi potrebami. S konjeništvom pa se ukvarjajo tudi pri Konjeništvu Šeško. Vojnik pa že nekaj let slovi po balonarskem društvu. Idejni vodja je Dušan Bojanovič. Balonarski klub prireja vsakoletna tekmovanja, šola tudi pilote za balone, gostom nudi balonarske pilote in snemanje iz zraka. Doslej so organizirali že 15 balonarskih festivalov in

107

dve državni prvenstvi. Leta 2007 so bili na evropskem balonarskem prvenstvu v Franciji (Medved, 2011, str. 36). V KS Nova Cerkev, kraj Vizore, deluje smučarsko društvo Vizore. Pohvalijo se lahko z dvema plastificiranima skakalnicama, v prihodnosti pa načrtujejo še plastificirati dve veliki skakalnici. Ob skakalnici v zimskem času postavijo vlečnico, omogočajo pa tudi nočno treniranje in tekme, saj so skakalnice osvetljene. Jadralno padalstvo Kajuh vam nudi polete z jadralnim zmajem. Izhodiščna točka je Konjiška gora, Mala gora in pri Kamšaku nad Socko. Seveda pa letijo tudi drugod po Sloveniji in v tujini. Nudijo tudi polete v tandemu. Uvrščajo se med najboljša in najbolje organizirana društva jadralnih padalcev v Sloveniji. Vsako leto organizirajo blagoslov padal, konec maja. (publikacija KS Frankolovo, b. l.). V Brdcah pa imajo urejeno tudi plezališče. Plezališče je opremljeno z ekspanzijskimi svedri, sidrišča so urejena. Plezališče je v lasti AO Grmada Celje in je namenjeno za širšo uporabo. V občini najdemo tudi tri prireditvene paviljone, ki so namenjeni prireditvam, ali za najem zaključenim družbam. Planinsko društvo Vojnik oddaja svoje prostore v najem za piknike v koči nad Vojnikom. Lovska družina Vojnik nudi tudi oddajo svojega lovskega doma zaključenim družbam za zabavo in piknike. Na Frankolovem KS Frankolovo nudi oddajo prireditvenega paviljona za prireditve in druge različne dogodke.

7.3.1.2 Kulturna infrastruktura

Kulturna tradicija v Vojniku je izredno bogata, saj deluje cela mreža izredno dejavnih kulturnih društev. Pomembno vlogo ima sodobna knjižnica, ki je podružnica Osrednje knjižnice v Celju. V njej so občasno tudi likovne razstave in druge kulturne prireditve. Leta 2011 je prenovo doživel kulturni dom, po novem Center kulture in ustvarjalnosti Vojnik. Dom je v celoti prenovljen in sodobno opremljen. Predstavlja poleg knjižnice središče kulturnega dogajanja, ki ni bilo namenjeno le Vojniku, ampak tudi sosednjim krajem. Bogato tradicijo ima kulturno umetniško društvo France Prešeren, ki sega s koreninami svojega delovanja v sredo 19. stoletja. Danes v kulturnem društvu deluje Moški pevski zbor KUD France Prešern, Vokalna skupina in spiritu, Arclinski fantje ter mlada dramska skupina. Celotno društvo šteje 110 članov. V Vojniku deluje tudi Mešani pevski zbor Društva upokojencev (Medved, 2011, str. 21). 1.1.1.1 V KS Frankolovo imajo nov prireditveni paviljon, ki je bil obnovljen s sredstvi kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje. Osnovni namen investicije je 108

številnim društvom, zavodom iz Občin Celje, Štore, Laško in Vojnik, predvsem pa tistim, ki delujejo v kraju Frankolovo, zagotoviti prostor, kjer bodo lahko uresničevali svoje programe prireditev in druženj (Publikacija KS Frankolovo, b. l.).

7.3.1.3 Pohodniške poti

V občini Vojnik je veliko možnosti za sprehajalne, pohodniške, kolesarske, pa manj zahtevne planinske poti. Sprehajalne in pohodniške poti v občini Vojnik še predstavljajo neizkoriščen potencial.

Sorževa pot. V okviru projekta Po poteh dediščine se ureja Sorževa pot v Polžah pri Novi Cerkvi. Vas Polže je vasica blizu Nove Cerkve, v kateri je na zelo majhnem območju moč najti številne objekte kulturne dediščine. Na tem območju se nahaja stavbna dediščine štirih domačij, ki so ohranile značilno arhitekturo. Osrednja znamenitost v vasi je Soržev mlin, ki je eden največjih in najbolje ohranjenih mlinov na ozemlju Slovenije. Na Sorževi poti najdete bogato arhitekturno dediščine Polž, pobliže spoznate tradicijo mlinarstva v občini Vojnik, mlinarske naprave Sorževega mlina, tradicionalno obdelano kulturno krajino z njivami, na katerih na tradiconalen način pridelujejo stare vrste žit ter biotop Hudinje, rastlinstvo in živalstvo na tem območju. Na koncu poti se lahko spoznate s prijaznim lastnikom Sorževega mlina, Otonom Samcem.67

67 Vir: Analiza stanja k dokumentu »Strategija trženja destinacije dežela Celjska«, september 2011.

109

Slika 47: Sorževa pot. Vir: http://portab.civilni-dialog.net/images/stories/fruit/sor%C5%BEeva%20pot%201.jpg, 12. 03. 2013.

Pot na Dobrotin. Dolžina poti je 4 km. Pot se uvršča v kategorijo težavnosti 4/5. Pot se začne v Vojniku, kjer si lahko ogledate cerkev sv. Jerneja. V njej se nahaja znana Kremser Schmidtova slika, na kateri je uprizorjeno mučenje sv. Jerneja. Pot se potem vzpenja do gotske cerkve sv. Florjana iz 13. stoletja. Nato sledi strm vzpon mimo številnih kapelic do Marijine cerkve, kjer najdemo ene najstarejših orgel na Slovenskem. Od Marijine cerkve lahko uživate ob čudovitem razgledu na mesto Vojnik. Pot se nato nadaljuje do kapele Sv. Tomaža nad Vojnikom. Tam si poleg kapele lahko pogledate najdebelejši črni gaber v Sloveniji. Pot lahko nadaljujete do kmečkega turizma na Dobrotinu. Tam vas z veseljem pričakujejo s svojimi domačimi dobrotami Alenka Kunaj in njena družina.

Pot po cerkvah v Vojniku. Pot je dolga 1km in predstavlja težavnost 2/4. Pot se začne v Vojniku, kjer si lahko najprej ogledate Cerkev sv. Jerneja. V njej se nahaja znana Kremser Schmidtova slika, na kateri je

110

uprizorjeno mučenje sv. Jerneja. Pot se potem vzpenja do gotske cerkve sv. Florjana iz 13. stoletja. Nato sledi strm vzpon mimo številnih kapelic do Marijine cerkve, kjer najdemo ene najstarejših orgel na Slovenskem. Od Marijine cerkve lahko uživate ob čudovitem razgledu na mesto Vojnik.

Gozdna učna pot Modrijanov (GUMP). Gozdna učna pot (GUMP) je dolga 2,6 km. Izhodišče ima pri cerkvi Svetega Florjana v Vojniku na nadmorski višini 283 m, zaključi pa se pri planinski koči na Tomažu tik pod cerkvijo Svetega Tomaža na nadmorski višini 437 m (višinska razlika 154 m). Primerna je za vse mlade od 7 let starosti naprej. Pot je razgibana in »planinsko« razpoložena, saj delno poteka po obstoječi planinski poti. Prvi del poti je primeren tudi za najmlajše pohodnike. Poteka po široki gozdni poti vse do »Sončka«, od koder se lahko vrnemo po cesti nazaj in sledimo oznakam do naselja tako, da se pri točki 12 spustimo po lokalni cesti skozi Vojnik do izhodiščne točke. Drugi del se izmenjuje z lokalno cesto in gozdno potjo po rebru Vojniškega hriba. Opazujemo lahko, kako mehko prehaja kmetijsko obdelana krajina v gozdno krajino in kako ta dva svetova vedno povezuje človek. Med potjo je 22 oznak, na katerih so zapisane posebnosti videnega drevesa, nekaj klopi za počitek, na novo pa je nasajenih 20 avtohtonih, a že skoraj izumrlih drevesnih vrst.68

68 http://gump.vojnik.si/index.html, 12. 03. 2013. 111

Karta 10: Gozdna učna pot (GUMP). Vir: http://gump.vojnik.si/index.html, 12. 03. 2013.

Priprava in urejanje poti Antona Bezenška-Tončkova pot.

Iz turističnega društva Frankolovo so mi sporočili, da so se prijavili na razpis Društva za raznolikost podeželja za ureditev učne poti Antona Bezenška in bili na razpisu uspešni. Ravno v mesecu marcu in aprilu 2013 iščejo informacije, knjige, literaturo in podobno, da uredijo to pot ter seznanijo ljudi z delom in življenjem Antona Bezenška, ki je bil utemeljitelj bolgarske stenografije. Tončkova pot bo pripomogla k prepoznavnosti kraja, nudila bo možnosti razvoja turistične ponudbe domačih pridelkov in izdelkov (muzejska dejavnost, ponudba domačih dobrot, vina, najstarejše vinske sorte kavke, ponudbe medu, kruha iz krušne peči in suhomesnatih izdelkov). Pot bo nudila tudi športne užitke, saj je precej razgibana in zelo prijetna v dolžini okoli 8,5 km.69

69 http://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/obvestila/drustva/ucna-pot-antona-bezenska--tonckova-pot.html, 26. 03. 2013. 112

Karta 11: Zemljevid pohodniških poti v občini Vojnik. Vir: Google maps, priredba Karmen Gaber, 2. 06. 2013.

113

7.3.1.4 Kolesarske poti

Kolesarska pot po vaseh in naravnih vrednotah KS Nova Cerkev. Pot je dolga 14,6 km in se začne v Novi Cerkvi. Tam si lahko ogledate cerkev sv. Lenarta in kapelo sv. Mihaila s kostnico. Kraj se je nekdaj imenoval Strmec; v tej cerkvi pa je dve leti služboval tudi Anton Martin Slomšek. Pot nato nadaljujete ob glavni cesti do vasi Polže in Sorževega mlina. Tam si lahko ogledate številne objekte kulturne dediščine. Pot nato nadaljujete po cesti do kmetije Arček, kjer vam bodo ponudili številne domače izdelke. Nato greste mimo kraja Vizore, Spodnji Homec, Landek do Lemberga. Tam se povzpnete na Lemberški grad. Pogledate si njegove razvaline; posebej zanimivi so ostanki ječ. Sledi spust do bližnjega kraja Vine, kjer si lahko ogledate graščino Majpigel, ki je bila nekoč v posesti celjskega minoritskega samostana, danes pa je v zaraščanju. Pot iz Vin nadaljujemo do graščine Socka in vzrejnega centra konj Šeško. Tam se lahko preizkusite v ježi konj ali kupite konjsko opremo. Pot se uvršča v težavnost 4/5.

Kolesarska pot Celje – Vojnik – Dobrna. Občine Celje, Vojnik in Dobrna so se povezale ter ustvarile skupno kolesarsko pot. Pot je dolga 20,7 km in sodi v drugo od petih kategorij po težavnosti. Pot se začne v mestu Celje do Trnovelj, Zadobrove in Arclina. Še prej se lahko ustavite v Škofji vasi in si ogledate konjeniški center. Pot potem nadaljujete do Vojnika, kjer se lahko ustavite ob graščini Tabor iz 16. stoletja. Pot se potem vije v Višnjo vas, Hrenovo, do vasi Polž. Tam si lahko ogledate bogato kulturno in etnološko dediščino (žaga, mlin, kozolci). Pot nato nadaljujete do Lemberga, kjer na vzpetini stoji mogočen lemberški grad iz srede 13. stoletja. Kolesarsko pot lahko zaključite s kopanjem v Termah Dobrna.

Pot med vinogradi – Frankolovo. Dolžina poti je 13,6 km in sodi v četrti težavnostni razred od petih. Pot se začne in konča v kraju Globoče. Globoče je kraj, ki se nahaja malo pred Frankolovim. Pot nadaljujemo do Dednega Vrha in Bezenškega Bukovja. Tam si lahko ogledamo rojstno hišo Antona Bezenška, svetovno znanega učitelja scenografije. Pot nadaljujemo do kraja Črešnjice. Nad vinogradi bomo zagledali cerkev naše ljube gospe rožnovenske iz 14. stoletja in rojstno hišo matere Antona Martina Slomška, na katero danes spominja kozolec s križem. Pot se nato vije med vinogradi čez kraje Rove, Jankova, Ilovca, pa vse nazaj do Globoč.

114

Karta 12: Zemljevid kolesarskih poti v občini Vojnik. Vir: Google maps, priredba Karmen Gaber, 2. 06. 2013.

115

7.3.1.5 Planinske poti

Na območju občine Vojnik so markirane naslednje planinske poti:  Vojnik – Šentjungert Pot poteka iz Vojnika, Konjsko, Rožni Vrh, Rupe in vse do Šentjungerta.  Vojnik – Konjiška Gora Pot poteka kot krožna pot iz Vojnika, Ivenece, Globoč, Dednega Vrha, Bezenškega Bukovja, Podgorja pod Čerinom, Rove, Jankova, in nazaj v Ivenco do Vojnika.  Vojnik – Sv. Uršula nad Dramljami Pot poteka iz Vojnika, mimo Sv. Tomaža nad Vojnikom, Bezovice, Gabrovca pri Dramljah in zaključka v Sv. Uršuli nad Vojnikom.  Frankolovo – Konjiška Gora Pot poteka izpred kraja Frankolovo, mimo Bezenškega Bukovja, Črešnjic do Stolpnika (1012 m).  Socka – Kislica Pot poteka od Socke mimo vasi Korbelja, mimo Kozjeka do Kislice (994 m) (Zemljevid tematskih poti in znamenitosti občine Vojnik, 2012).

116

Karta 13: Zemljevid planinskih poti v občini Vojnik. Vir: Google maps, priredba Karmen Gaber, 2. 06. 2013.

117

7.3.1.6 Turistične organizacije in društva

Občina nima Turistično informacijskega centra, za promocijo turizma skrbi Občina Vojnik. Občina Vojnik je ustanovila društva za promocijo turizma. Turistično društvo Vojnik skrbi za promocijo turizma v KS Vojnik. Pripravlja vodene oglede po znamenitostih Vojnika, skrbi za urejenost pešpoti in kolesarskih poti. Hkrati pa se povezuje tudi z ostalimi društvi za skupno vodenje in organiziranje prireditev. Zelo dejavno je turistično društvo Nova Cerkev, ki ostaja že 40 let. Ima tudi svojo spletno stran, medtem ko je TD Vojnik nima. TD Nova Cerkev skrbi za dogodke v krajevni skupnosti in nudi podporo pri organiziranju prireditev. Turistično društvo Frankolovo obstaja že 58 let. Organizira pohod po poteh grajskih pravljic, velikonočni pohod, organizira cvetlični sejem, ob katerem vsakem gospodinjstvu podarijo lončnico, ter blagoslov konj, in razne delavnice. Obstaja še turistično kulturno društvo Globoče-Dedni vrh in društvo Talon Frankolovo. Med najbolj dejavnimi društvi je Čebelarsko društvo Vojnik. Njihov čebelnjak leži na obrobju Vojnika. Obsega 10 panjev, od tega 6 premičnih in 1 ogledni panj. Čebelnjak krasijo panjske končnice, ki so jih poslikali otroci OŠ Vojnik. Ob njem se nahaja vrt medovitih rastlin in zdravilnih zelišč. Otroci in drugi obiskovalci si pogledajo učno pot medovitih in zdravilnih rastlin (GUMP). Oblečejo se v zaščitna oblačila in pokukajo v notranjost panja. Opazujejo člane čebelje družine. Sledi ogled sobe s čebelarskimi izdelki ter opreme iz preteklosti, ki se zaključi s pokušnjo medu in z izdelavo voščene svečke.70

7.3.1.7 Vodeni turistični programi

Po poteh KS Nova Cerkev in Frankolovo. Z avtobusom se odpeljemo v Novo Cerkev, od tam naprej pa poteka vodeni pohod po Krajevni skupnosti Nova Cerkev, in sicer ogled Sorževega mlina in Macenove domačije s pokušino lokalnih kulinaričnih dobrot (45 minut). Nato se odpeljemo na Frankolovo, od tam naprej bo ponovno vodeni kratek pohod iz graščinskega parka na Frankolovem mimo športnega igrišča (možen ogled nogometnega turnirja) na Gojko k cerkvi Svete Trojice s pokušino domačih dobrot članic Turističnega društva Frankolovo. Po prihodu do avtobusov pa se odpeljemo proti Vojniku, kjer na pol poti sledi še ogled galerije PIROS pri gospodu Jožetu Žlavsu v Globočah.

70 http://www.raznolikost-podezelja.si/index.php?option=com_content&task=view&id=129&Itemid=36, 17.3.2013. 118

Pohod na planinski dom. Gre za vodeni pohod do planinskega doma nad Vojnikom. Odhod je izpred krajevne skupnosti Vojnik. Po prihodu v Planinski dom je v neposredni bližini še možen ogled cerkve sv. Tomaža in ogled Hude jame.71

Ekskurzija kraške jame v Vojniku. Vodnika Rajko Bračič in Mojca Hribernik organizirata ekskurzijo po kraških jamah v Vojniku. Pot se začne v ob glavni cesti Vojnik–Stranice, v kraju Beli Potok, kjer si ogledamo Bizlovo zijalko. Ob Belem Potoku se sprehodimo do gradu Lindek. Ob poti si ogledamo slap ter Lindeško jamo. Od gradu Lindek se vzpnemo še na vrh Stenice, kjer si ob poti pogledamo še nekaj kraških vrtač. 72

7.3.2 TURISTIČNA INFRASTRUKTURA V VITANJU

V občini Vitanje je naravno okolje relativno dobro ohranjeno in nudi možnosti za aktivno preživljanje prostega časa (kolesarjenje, pohodništvo, …). Vendar tudi v tej občini je turistična infrastruktura slabo razvita.

7.3.2.1 Športna in kulturna infrastruktura

Vitanje razpolaga z malo rekreacijske oz. športne infrastrukture. V Vitanju najdemo športni park z igriščem, travnato igrišče za šolo, telovadnico za šolske namene in društveni prostor v samem centru Vitanja. Na športnih igriščih je možno igranje košarke, nogometa in rokometa. Zelo aktivno je strelsko društvo, kjer se je možno pomeriti na strelišču v Žimpretu z malokalibrsko puško, vojaško puško in pištolo. Konjeniško jahalno društvo »Prijateljev Petre« v poznem poletju organizira galopske dirke, na katerih priredijo spretnostne igre in galop. Posebnost teh dirk je galop v breg, ki zahteva posebno spretnost in izkušenost jahačev. Na sončni planjavi vitanjskega Skomarja s čudovitim razgledom na pobočja Pohorja vas sprejmejo gostoljubni domačini, pri katerih lahko poskusite ježo tudi sami ali otroci na manjših konjih. 73 Vsekakor je Vitanje na kulturnem področju zelo dejavno. Od poletja 2012 je bogatejše za KSEVT oz. za kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. KSEVT je objekt, kjer se

71 www.vojnik.si/.../program_dneva_portne_unije_slovenije-1.doc, 14. 03. 2013. 72 http://www.speleos-siga.org/projekti/PROJEKT%20CLVS_PREDSTAVITEV.htm, 14.03.2013. 73 http://www.podezelje.com/vsebine/izletniska-kmetija-petre/79/, 14. 03. 2013. 119

združujeta znanost in umetnost ter združena predstavita obiskovalcu zgodovinski astronavtski spomin Evrope in evropsko astronavtsko sodobnost. Lega je postavljena na območje, kjer se je rodil Herman Potočnik Noordug, vesoljski pionir, ki je prispeval levji delež k razvijanju vesoljskega programa.

7.3.2.2 Pohodniške poti

Občina Vitanje ima znane tri pohodniške poti, ki so tudi urejene in markirane. Medtem ko kolesarskih poti po občini občina Vitanje nima.

Kratka pot: 1,5 ure hoje. Pot se začne v Vitanju in nadaljuje po poti v smeri Brezna, kjer zagledamo cerkev sv. Antona. V stenah prezbiterija ima še ohranjeni dve gotski okni. Na zunanjosti baročnih kapel je še vidna arhitekturna poslikava. Po daljšem vzponu prispete v kraj Spodnji Brezen (Trebuhinja) do kmetije Lah, kjer vas bodo pogostili z okusnimi domačimi dobrotami. Pot se zaključi s spustom nazaj do Vitanja.

Srednja pot: 4 ure hoje. Tudi srednja pot se začne v Vitanju in nadaljuje po poti v smeri Brezna, kjer zagledate cerkev sv. Antona. Lahko si ogledate njeno notranjost in prečudovit razgled od nje na Vitanje. Po daljšem vzponu prispete v kraja Spodnji Brezen (Trebuhinja) do eko kmetije Brodej in Lošperk. Tam lahko poskusite domači polnozrnati kruh, kupite zdravilne rastline ali domače meso. Pri kmetiji Brodej vam nudijo tudi organizacijo biobifeja za večje skupine. Naprej po cesti pridete do cerkve sv. Marjete, ki je iz 17. stoletja in potrebna prenove. Prečkate regionalno cesto in zavijete proti Paki. Nato prispete po makadamski cesti do kmetije Kričaj. Tam vam ponudijo domačo jagnjetino, govedino (Pohorje beef), suho sadje, žganje in možnost taborjenja. Nato greste naprej do odcepa pri Tašičevi kapeli in nazaj proti Vitanju.

Daljša pot: 6 ur hoje. Pot poteka po isti trasi vse do zaselka Hudinja. Tam zagledate cerkve sv. Vida. Cerkev leži na hribčku in je primer male planinske sakralne stavbe. V zvoniku visi zvon, ki ga je leta 1660 vlil Nikolaj Urban Boset iz Celja; zvonik pa je bil zgrajen leta 1890. Če stojite ob cerkvi, se vam odpre prečudovit razgled na Celje, Skomarje in Paški Kozjak. Nato greste naprej do zaselka Šentvid. Tam si lahko ogledate Beškovnikovo kaščo. Domačijo iz začetka 19. stoletja sestavljajo ometana lesena hiša, preužitkarska hiša, gospodarski objekt in kašča iz leta 1814. V 120

njej se nahaja tudi muzej starih predmetov. Malo nižje se nahaja rimsko pokopališče in kapelica, ki sta tudi vredna ogleda. Nato sledite markirani planinski poti v Vitanje.

Pohod na Basališče. Basališče je najvišji vrh Paškega Kozjaka (1272 m). Na vrhu je postavljena klopca in vpisna skrinjica. Zaradi gozda pa ni razgleda. Pohod je primeren za odrasle.

Pohod do doma na Paškem Kozjaku. Nekaj dostopov do Doma na Paškem Kozjaku (960 m): od avtobusne postaje pri osnovni šoli v Paki, čez most do Lahovnika in navzgor do Pušnika in Zgornjega Klinca. Skupaj 1 ura in 15 minut hoje. Možnost 1: od šole v Paki, po cesti mimo kamnoloma do Blažiča in po pešpoti do Banovška. Skupaj 1 uro in 25 minut hoje. Možnost 2: od šole v Paki, vso pot po cesti, okoli 6,5 km. Skupaj 2 uri hoje. Iz bližine doma je razgled le proti zahodu na Šaleško dolino z Velenjem in Šoštanjem, na Smrekovec, Golte, Menino planino in Dobrovlje ter na Savinjske Alpe z Ojstrico. 74

74 http://www.slovenia.info/?pohodnistvo=554&lng=1, 14. 03. 2013. 121

Karta 14: Pohodniške poti po občini Vitanje. Vir: Google maps, priredba Karmen Gaber, 2. 06 .2013.

122

7.3.2.3 Turistične organizacije in društva

Občina nima Turistično informacijskega centra. Za promocijo turizma skrbi občina ter sosednje združenje GIZ Dravinjske doline, v katero se vključuje območje občine Vitanje. Najpomembnejše društvo, povezano s turizmom v Vitanju, je TD Vitanje. Turistično društvo Vitanje je bilo ustanovljeno leta 1960. Predsednik društva je g. Javornik Jožef. Društvo danes šteje že okoli 90 članov. Eno največjih prireditev, ki jih pripravljajo je, Holcerija. Med drugim sodelujejo tudi na delovnem tekmovanju v Zrečah, kamor jih vsako leto povabi sosednje društvo. Člani društva organizirajo ali sodelujejo v čistilnih akcijah, sodelujejo pa tudi pri sami ureditvi kraja. Znajo se povezovati z ostalimi društvi in se poveseliti na vsakoletnem izletu, kjer nikoli ne manjka dobre volje, petja in prijaznih besed. 75 Zelo pomemben prispevek k razvoju turizma prispeva kulturno turistično društvo sv. Vid. Njihovo glavno poslanstvo je druženje prebivalcev in zaščita kulturne dediščine na tem območju. Vsako leto prirejajo novoletni ples, srečanje Rakovčanov, srečanje ljudskih pevcev in godcev ter košnjo na star način. Pomembno vlogo pri razvoju turizma ima tudi društvo kmetic Lipa. Leta 2008 jim je uspelo, da so omogočili delovanje tržnice v Vitanju. Na tržnici so vse do leta 2012 ponujale domače pridelke, zelenjavo, vloženine in sadje. Svoj kraj promovirajo na sejemskih nastopih in raznih prireditvah. Izdale so tudi knjigo Zdravilna zelišča Vitanjskega. Imajo svojo dramsko in pevsko skupino Lipa, ki je izdala zgoščenko ljudskih pesmi. Marta Kuzman, lastnica gostišča Kuzman, mi je povedala da, od odprtja KSEVT-a, društvo kmetic Lipa svojih izdelkov ne more več prodajati na lokaciji, ki jo je do sedaj. Torej ob KSEVT-u, saj g. Dragan Živadinov idejni vodja KSEVT-a meni, da bi to kvarilo ugled KSEVT-a. Njihovo lokacijo so prestavili na druge kraje, ki pa so zelo odročni. Predlagam, da bi bila tržnica prestavljena na drugo primernejšo lokacijo ali pa da bi se ob KSEVT-u osnovale ljubke hišice, kjer bi kmetice prodajale svoje izdelke. Prodajale bi lahko tudi spominke občine Vitanje in druge izdelke ročnih del. Odprta bi bila določene ure v tednu, ne pa samo en dan na teden. Poleg tega bi se lahko kmetije Vitanja združile in osnovale svojo linijo bio izdelkov, ki bi jih potem ponujali turistom.

75 http://www.podezelje.com/vsebine/turisticno-drustvo-vitanje/207/, 14. 03. 2013. 123

7.3.2.4 Vodeni turistični programi Pod strokovnim vodstvom izkušenega turističnega vodiča, g. Damjana Fijavža, si turisti lahko ogledajo staro trško jedro, stari in novi grad, trški dvorec, cerkev sv. Antona v Breznu pri Vitanju, cerkev sv. Vida na Hudinji pri Vitanju, cerkvi sv. Petra in Pavla ter Matere Božje na Hriberci, kapele v okolici Vitanja, Beškovnikovo kaščo, Rimsko nekropolo na Hudinji ter spominsko sobo Hermana Potočnika Noordunga.

1. program - obisk spominske sobe H.P. Noordunga. - sprejem skupine na izbranem zbornem mestu, - predstavitev vodnika, - predstavitev kraja in osnovne informacije o Vitanju, - predstavitev Hermana Potočnika, - vhod v spominsko sobo in ogled brez komentarja, - predstavitev strokovnega dela H.P. Noordunga, - predstavitev posnetkov, kateri se predvajajo v spominski sobi na TV zaslonih in projekcijah, - odgovori na morebitna vprašanja in zaključek obiska. Čas trajanja: približno 50 min.

2. program - ogled Vitanja in obisk spominske sobe H.P. Noordunga. - sprejem skupine na izbranem zbornem mestu, - predstavitev vodnika, - predstavitev kraja in osnovne informacije o Vitanju, - sprehod do cerkve Sv. Petra in Pavla ter ogled cerkve, - sprehod do cerkve Sv. Matere Božje na Hriberci ter ogled cerkve, - sprehod od cerkve na Hriberci mimo gasilskega doma skozi trg Vitanja do spominske sobe H. P. Noordunga, - obisk spominske sobe H. P. Noordunga, - odgovori na morebitna vprašanja in zaključek obiska. Čas trajanja: približno 2uri 30 min76.

76 http://anest.si/tdvitanje/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=42, 14.03.2013. 124

7.3.3 TURISTIČNA SUPERSTRUKTURA V VOJNIKU

V kategorijo turistične superstrukture uvrščamo objekte za bivanje in prehrano turistov ( npr. hoteli, penzioni, kampi, restavracije, bari idr.). Objekti turistične superstrukture imajo poleg naravnega in družbenega potenciala določenega območja poseben pomen za turistični razvoj (Jeršič, 1985, str. 32). Občina nima hotelov, kampov, tudi ne veliko zasebnih ponudnikov turističnih storitev. Ima pa precejšnje število turističnih kmetij, ki so namenjene različnim uporabnikom. V občini se tako počasi razvija kmečki turizem; postopoma se tudi kmetije iz izletniškega usmerjajo v stacionarni turizem. Te se nahajajo večinoma v manjših in višje ležečih krajih. a) TURISTIČNE UČNE KMETIJE ZA OTROKE

Turistična kmetija Soržev mlin.

Soržev mlin je učna kmetija z licenco predajanja znanja mlajšim. Program je namenjen predšolskim, šolskim, srednješolskim otrokom ter tudi študentom. Vsako leto iz Filozofske fakultete študenti etnologije pod vodstvom dr. Janeza Bogataja prihajajo na kmetijo, kjer se podučijo o arhitekturi. Na kmetijo pa prihajajo tudi otroci, kjer imajo voden program po kmetiji glede na učni program v šoli. Ogledajo si staro žago venecijanko, mlinarsko hišo, mlin na vodni pogon, toplar, in ostale zanimivosti. G. Oton sodeluje tudi s šolami, kjer predava pod naslovom Od zrna do kruha ter Divja hrana. G. Oton ima vodene oglede tudi za odrasle. Odraslim vedno ponudi domače pecivo in njegove likerje. Odličnega okusa je brusnični, orehov in češpljev. Kmetija se ponaša z ekološkim kmetovanjem in s kar štirimi objekti ki so pod varstvom kulturne dediščine Slovenije. Na kmetiji pa najdemo tudi nekaj živali. Gostje lahko na domačiji tudi prenočijo v treh apartmajih, 1/2+1, 1/3+2, 1/4+1 ali pa v stari mlinarjevi hiši. Mlinarjevo hišo lahko tudi najamete za obletnice, poroko ali zabavo.

125

Slika 48: Kmetija Soržev mlin. Vir: Karmen Gaber, 27. 03. 2013.

Ranč Kaja in Grom. Turistična kmetija Ranč Kaja in Grom se nahaja v vasi Razgor, v okolici Vojnika. Že nekaj let slovi kot otroška turistična kmetija na katero prihajajo predvsem otroci, pa tudi odrasli ljubitelji konj. Gostitelji prebivajo v prijetni leseni hišici, ki jo dopolnjuje obnovljeni skedenj. Na kmetiji organizirajo tedenske počitnice za otroke in večdnevne programe za šole in vrtce ter družine z otroki. Nudijo tudi možnost nastanitve v sobi : 3/2 in 1/7.77

77 http://www.turisticnekmetije.si/ranc-kaja-in-grom, 14. 03. 2013. 126

Slika 49: Ranč Kaja in Grom. Vir: Medved, 2011, str. 27. Kmetija Možnar. Možnarjeva domačija je običajna, srednje velika kmetija, na kateri lahko tako otroci kot tudi starejši obiskovalci doživljajo pristen stik z naravo. Lahko jo začutijo, potipajo, povohajo, okušajo in slišijo. In posebnost? Na kmetiji živijo tudi pravljična bitja, ki skozi igro, lutke, petje in pravljice razkrivajo dogodivščine kmečkega življenja. Nudijo vam tudi lutkovne predstave za otroke. Ogled lutkovnih predstav poteka pod kozolcem. Izvaja jo Bibi teater. Kmetija Možnar gosti tudi razstavo »Zlat žitni klas«. Ponujajo ogled 165 let starega kozolca in etnološke razstave, ki ponazarja opravila, kot so setev, spravilo in mlačev žita. Učne ure spoznavanja življenja na kmetiji potekajo pod mogočnimi krošnjami dreves na kmečkem dvorišču ter v sadovnjaku, na travnikih in njivah. Kmetija ponuja možnost nakupa mlevskih izdelkov lastne blagovne znamke,oddaja apartmajev 1/2+1, 1/3+2, 1/4+1 in oddaja prostora za piknik do 50 oseb. 78

Kmetija Goršek. Turistična kmetija Goršek je hribovska, živinorejska kmetija, na kateri se ukvarjajo s peko kruha in predelavo sadja, iz katerega izdelujejo suho sadje, žganje in kis. Otroci pri njih spoznajo različne vrste žita in znajo ločiti vrste moke. Gospodinja Hilda jim prikaže, kako se zakuri peč in zamesi kruh. Oblečeni v predpasnike oblikujejo svoje hlebčke. Ko testo vzhaja in

78 http://www.raznolikost-podezelja.si/index.php?option=com_content&task=view&id=124&Itemid=36, 17. 03. 2013. 127

se kruh peče, se igrajo na igrišču, se podajo v travniški sadovnjak ali pa pokukajo k ovčkam, da jih pobožajo in nahranijo. V primernem letnem času prikažejo striženje ovac. Nato naberejo jabolka ali drugo sadje, ga operejo, olupijo in dajo sušiti. Seznanijo se tako s starimi kot z modernimi načini sušenja sadja. Dojamejo pomen sadja v prehrani in spoznajo še druge izdelke iz sadja. Kmetija ne nudi možnosti namestitve.79

Kmetija Župnek. Na manjši prijazni kmetiji v neposredni bližini Vojnika nudijo otrokom ogled živali in rastlin. Gospa Greta otroke najprej popelje do ograje z drobnico, kjer jih seznani z navadami koz in kozličkov. Mimo konja jih pot vodi do perutnine (pegatke, race, gosi, purani in kokoši) in do manjšega ribnika. Otroci spoznajo različno oglašanje, gibanje in navade živali. Pogledajo si sadovnjak, travnik, zeliščni vrt in rastlinje ob ribniku. Ob tem se seznanijo z njihovim pomenom za življenje ljudi in živali ter z različnimi opravili v sadovnjaku in na travniku, v različnih letnih časih. Naučijo se, kdaj rastline počivajo, cvetijo in kdaj bogato obrodijo. Po spoznavanju življenja rastlin vsak otrok posadi svojo rastlino (npr. fižol ...) in jo odnese s seboj, da lahko nato spremlja njeno rast. 80 b) OSTALE TURISTIČNE KMETIJE, GOSTILNE IN APARTMAJI

Kmetija Slemenšek. Kmetija, ki jo boste našli v prelepi vasici Razgor, leži na griču, od koder se gostom odpira prečudovit pogled na Celje z okolico. Kmetija se lahko pohvali s pestro in zanimivo kulinarično ponudbo, primerno tudi za vegetarijance. Gostitelji so poznani po odličnih suhomesnatih izdelkih. Slemenškovi so veseli obiskov družin z otroki in tudi tistih, ki želijo s seboj na kmetijo pripeljati svoje hišne ljubljenčke, saj lahko ti bivajo v sobah skupaj s svojimi lastniki. Otroci se lahko zabavajo na otroškem igrišču, se udeležijo ličkanja koruze ali preprosto uživajo v naravi in v družbi domačih živali. Kmetija je odlično izhodišče za obisk bližnjega Ranča Kaja & Grom. Kmetija nudi tudi možnost nastanitve. Nastanite se lahko v štirih posteljnih sobah.81

79 http://www.raznolikost-podezelja.si/index.php?option=com_content&task=view&id=124&Itemid=36, 17. 03. 2013. 80 Prav tam. 81 http://www.turisticnekmetije.si/slemensek, 17. 03. 2013. 128

Kmetija Dobrotin. Pri Tomažu nad Vojnikom nas pričaka kmetija Dobrotin. Ponujajo domačo hrano slovenske kuhinje od hladnih prigrizkov, narezkov, domačega kruha, vina, borovničevca in žganja. Sprejemajo pa tudi naročila za praznovanje Abrahamov, obletnic, birm itd.

Karta 15: Pomembnejša turistična superstruktura v Vojniku. Vir: Google maps, priredba Karmen Gaber, 5. 06. 2013.

129

Tabela 12: Pregled turistične ponudbe v Vojniku. IME GOSTILNE NASLOV KONTAKT PONUDBA OKREPČEVALNICE RESTAVRACIJE Poholetova zidanica Konjsko 13 03/577-25-80 Sprejemajo napovedane 3212 Vojnik skupine na kosila in večerje. Kapaciteta : 40 sedežev. » Pri Marku« Nova cerkev 23, 03/577-23-77 Sprejemajo napovedane 3203 Nova cerkev skupine na kosila, večerje, praznovanja… Kapaciteta : 60 sedežev. Elizabet klub Vojnik Keršova 4 03/780-07-04 Ponudba malic, kosil in 3212 Vojnik hišnih specialitet. Bistro in picerija MC Celjska cesta 3 03/577-29-85 Ponudba pijače in odličnih 3212 Vojnik pic. Gostilna Šabec Ivenca 18 041-988-660 Ponujajo domačo slovensko 3212 Vojnik kuhinjo, mehiško hrano in morske sadeže. Bistro Trobiš Višnja vas 18 03/57-72-512 Gre za specializirano 3212 Vojnik okrepčevalnico. Okrepčevalnica Čao Čao Vinterjeva ulica 1 041-436-056 Gre za specializirano 3212 Vojnik okrepčevalnico. Gostišče Turist Frankolovo 9 0/923-09-21 Ponujajo tarok sobo, krčma 3213 Frankolovo s 25-imi sedeži, velika dvorana 100 sedežev, vrt s 30-imi sedeži in 7 nastanitvenih sob z 16-imi ležišči. Nudijo možnosti za simpozije, poroke, prireditve in bankete. Vinogradništvo Bezenšek Češnjice 8 /a 03/577-48-90 Ponuja vrhunska vina, Miloš 3213 Frankolovo buteljke in degustacijo vin.

130

Okrepčevalnica in Nova Cerkev 23 03/57-72-202 Ponujajo vse vrste pijač, prenočišča Stolec 3203 Nova tople in hladne napitke in Cerkev hladne jedi. Ponujajo tudi 2/2 sobi. Oddaja apartmejev Lemberg 3D 03/587-46-30 Oddajajo počitniške Marija Kešmer 3203 Nova apartmaje. Cerkev Dnevni bar krčma pod Lemberg 13 03/784-80-30 Ponujajo vse vrste pijač, gradom 3203 Nova cerkev odojka in jagnjetino na žaru po predhodnem naročilu za zaključene družbe. Kavarna » Jež« Celjska cesta 23 041/610/435 Vse vrste pijač. 3212 Vojnik Gostilna Koprivnik Socka 65 03/ 577 82 92 Ponudba različnih pijač. 3203 Nova Cerkev Gostišče Pri kozolcu Keršova 4A 05/901 75 88 Ponuja slovensko 3212 Vojnik tradicionalno kuhinjo, malice. Kruh, pecivo in sladice delajo sami. Gostišče Bojana Frankolovo 9 03/78-01-600 Ponujajo vse vrste pijač. 3213 Frankolovo Gostišče Stropnik Lemberg 13 041-661-822 Ponujajo vse vrste pijač. 3203 Nova Cerkev Okrepčevalnica D2 Nova Cerkev 71 041-989-852 Ponujajo vse vrste pijač. 3203 Nova Cerkev Okrepčevalnica Kovač Nova Cerkev 21 03 781 25 00 Ponujajo vse vrste pijač. Janko 3203 Nova Cerkev Vir: Katalog ponudba našega podeželja, priredba Karmen Gaber, 17. 03. 2013

131

c) OSTALE KMETIJE, KI PRODAJAJO IZDELKE NA DOMU. Tabela 13: Pregled kmetij s prodajo na domu. IME KMETIJE NASLOV KONTAKT PONUDBA Kmetija Škrljič Novake 23, 03/577-47-70 Prodajajo drobno pecivo, 3203 Nova medenjake z belimi Cerkev ornamenti, slaščice in torte po naročilu. Mastnak Suzana Vizore 8 03/577-32-98 Prodaja sezonsko zelenjavo. 3203 Nova Cerkev Šander Karel, Ivanka Male Dole 38, 03/577-28-65 Prodajajo lešnike, vino, 3212 Vojnik žganje, ovčje krzno-po dogovoru. Ekološka kmetija „Očak“ Dedni vrh pri 03/577-47-52 Prodajajo jagenjčke, med in Vojniku 5 izdelke iz medu. 3212 Vojnik Krajnc Pavel Kratka pot 10 03/577-25-46 Prodajajo ajdovo moko, 3212 Vojnik orehe, fižol v zrnu, peso, prašiče in govedo. Marzidovšek Miloš Dol pod Gojko 031/575-243 Prodaja sveže postrvi po 3213 Frankolovo predhodnem naročilu. Vir: Katalog Ponudba našega podeželja, priredba Karmen Gaber, 18. 03. 2013.

7.3.4 TURISTIČNA SUPERSTRUKTURA V VITANJU

Občina Vitanje nima hotelov, kampov. Tudi zasebni turistični ponudniki so v Vitanju slabo zastopani. Tu najdemo le nekaj manjših ponudnikov prenočitev in gostinskih dejavnosti.

132

a) GOSTILNE IN APARTMAJI

Gostilna Kuzman. Gostilna se ponaša s 35-letno tradicijo bogate kulinarične ponudbe. Postrežejo vam z domačim točenim vinom iz Loč. Če si zaželite dobre primorske kapljice, vam bodo postregli z domačim teranom iz Ponikve pri Sežani. Poleg dnevne ponudbe malic in vseh vrst jedi po naročilu so za gurmane prava poslastica hišne specialitete: Kuzman zrezek in Vitanjčan kot glavni jedi, poseben »pomfri« in edinstvene vložene solate. Za poobedek pa nikar ne pozabite na Kuzman palačinke, polnjene s sadjem in sladoledom, ter Kuzman kavo. Nudijo vam tudi osem novo opremljenih udobnih prenočišč.82

Slika 50: Gostišče Kuzman. Vir: Karmen Gaber, 3. 04. 2013. Apartmaji Borovnik. Modri in zeleni apartma ter fitness center Borovnik leži v centru Vitanja v mirnem, prijaznem in urejenem okolju. Apartmaji so sodobno opremljeni, sodoben je tudi fitness center s savno in solarijem. V vsakem apartmaju je 5 ležišč. Ker je to miren in neokrnjen del narave, so omogočeni sproščujoči sprehodi po okolici Vitanja, kjer boste spoznali bogato zgodovino našega kraja, si ogledali gotsko cerkev, se povzpeli na »Smreško peč« ter si ogledali kotlino Vitanja z obeh gradov. Pri njih vas čaka prijaznost, gostoljubje in dobra volja.83

82 http://www.vitanje.si/index.php/predstavitev-kraja/gostinstvo-turizem.html, 18. 03. 2013. 83 Prav tam. 133

Apartma Nadja. Kakšnih 300 m iz Vitanja proti jugu je idilični hribček, kjer se lahko počutite kot doma. Tu vas čaka prijeten apartma s šestimi posteljami, kopalnico, dnevno sobo s knjižnico in teraso z razgledom na Stari grad. V kmečki sobi vas ob mrzlih zimskih dneh po sankanju na bližnjih gričih pogreje velika krušna peč. Ob toplih dnevih pa si lahko pripravite obrok kar v zunanji kuhinji z ražnjem in hladilnikom. Na dvorišču lahko igrate namizni tenis, badminton ali mini golf.84

Apartma Janko in Metka 1/4+1 (**) in 1/5+2 (***). Apartmaja Janko in Metka se nahajata v Vitanju in sta od smučarskega centra Rogla oddaljena 3.5 km. V apartmajih imajo tudi svojo savno, tako da se lahko še bolj sprostite. Apartma pa leži tudi na odličnem mestu za kolesarjenje in pohodništvo.85

b) IZLETNIŠKE IN EKOLOŠKE KMETIJE

Izletniška kmetija Petre. Izletniška kmetija Petre se nahaja v idilični pohorski vasi Vitanjsko Skomarje. Na domačiji so leta 2004 ustanovili Konjeniško jahalno društvo »Prijateljev Petre«, z namenom oživiti konjeniški šport na Pohorju in povezovati prijatelje konj. Na ranču nudijo ježo konj in pripravijo okusno doma pripravljeno hrano in pijačo. Na jasi, kjer se nahaja ranč, vam nudijo prostor za piknike in taborjenje v neokrnjeni naravi. V tem zelenem svetu radosti obiskovalec začuti povezanost z naravo, ob stiku z domačimi živalmi (konji, zajci, krave..) v objemu skrivnostnih pohorskih gozdov. Konjeniško jahalno društvo »Prijateljev Petre« v poznem poletju organizira galopske dirke, na katerih priredijo spretnostne igre in galop. Na sončni planjavi Vitanjskega Skomarja s čudovitim razgledom na pobočja Pohorja vas sprejmejo gostoljubni domačini, pri katerih lahko poskusite ježo tudi sami ali otroci na manjših konjih.86

Ekološka kmetija Beštjan-Petaci. Ekološka kmetija se nahaja na Javorju, tik pod Paškim Kozjakom, na nadmorski višini okoli 1000 m. Z ekološkim kmetovanjem se ukvarjajo od leta 1994. Na Pesku, to je na Rogli, vam nudijo ježo s konji in vas popeljejo z vlečnimi psi vrste Sibirski husky. Poleg omenjenih živali

84 Prav tam. 85 http://www.destinacija-rogla.si/apartmaji/apartma-janko-in-metka, 18. 03. 2013. 86 http://www.podezelje.com/vsebine/izletniska-kmetija-petre/79/, 18. 03. 2013. 134

si lahko ogledate še osle, ponije in užijete pristen stik z živalmi. Ponudijo lahko ekološko pridelana žita: pšenica, rž, ječmen in proso. 87

Karta 16: Pomembnejša turistična superstruktura v Vitanju. Vir: Google maps, priredba Karmen Gaber, 19. 03. 2013.

87 http://www.podezelje.com/vsebine/ekoloska-kmetija-bestjan-petaci/257/, 18. 03. 2013. 135

Ekološka kmetija Magu Kmetija Magu je pridobila ekološki certifikat leta 2001. Nahaja se na nadmorski višini 1024 m. Ukvarjajo se z vzrejo goveda (meso) ter prašičev. Za svoje ekološko pridelane pridelke in živila imajo blagovno znamko Biodar. Oddaljenost do Vitanja je 10 kilometrov – cesta je skoraj v celoti asfaltirana, le zadnji kilometer do kmetije vodi po vzdrževani makadamski cesti; do Dobrne je 9 kilometrov (cesta je asfaltirana do pol poti). Nad kmetijo je cca 20 do 30 minut hoda do razglednih točk Basališče, Ojstrica in »Jozlova peč« na Paškem Kozjaku s čudovitim pogledom.88

c) OSTALA PONUDBA

Tabela 14: Pregled turistične ponudbe v Vitanju.

IME GOSTILNE NASLOV KONTAKT PONUDBA OKREPČEVALNICE RESTAVRACIJE Kava bar Rupnik Na vasi 17 03 / 577 54 80 Točijo alkoholne in 3205 Vitanje brezalkoholne pijače ter tople in hladne napitke. Gostilna „ Čebelica“ Vitanjsko 03/ 577 50 87 Nudijo govejo juho z Skomarje 12 domačimi rezanci, štruklje 3205 Vitanje ter odlična vina. Bar Črešnar Na vasi 03/ 577 55 04 Nudijo vse vrste alkoholnih 3205 Vitanje in brezalkoholnih pijač. Moto bar Sepi Grajski trg 3 03/ 752-52-00 Nudijo vse vrste alkoholnih 3205 Vitanje in brezalkoholnih pijač. Bar Izvir Na vasi 11A 03/ 752-50-66 Nudijo vse vrste alkoholnih 3205 Vitanje in brezalkoholnih pijač. Vir: Katalog Ponudba našega podeželja, priredba Karmen Gaber, 18. 03. 2013.

88 http://www.podezelje.com/vsebine/ekoloska-kmetija-magu/258/, 18. 03. 2013. 136

Tabela 15: Pregled turistične ponudbe v Vitanju. OSTALI NASLOV KONTAKT PONUDBA PONUDNIKI Petra Mejač Kovaška cesta 19 040 415 983 Unikatni izdelki, okrašeni s 3205 Vitanje servietno tehniko. Goslarstvo Pavel Skaza Spodnji Dolič 8 03 / 577 52 73. Proizvodnja gosli. 3205 Vitanje Črešnar Jernej Paka 3 031 321 544 Kmetija z dobro hrano in 3205 Vitanje pijačo. Vir: Katalog Ponudba našega podeželja, priredba Karmen Gaber, 18. 03. 2013.

8 MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA TUDI S SODELOVANJEM SOSEDNJIH OBČIN 8.1 MOŽNOSTI SODELOVANJA OBEH OBČIN Z ZDRAVILIŠKIM TURIZMOM OBČINE DOBRNA IN TURISTIČNO DESTINACIJO ROGLA

V dolgoročni strategiji občine Vojnik imajo zapisano, da bodo razvijali ustrezno turistično infrastrukturo in oblikovali kakovostno, raznoliko, razpoznavno in konkurenčno celovito turistično ponudbo, s katero bo območje na tržišču zavzelo položaj prepoznavne turistične destinacije za ciljne skupine turistov ter se povezalo z nosilci turistične dejavnosti sosednjih območij. Kraji vojniške občine se morajo razvijati v smeri iskanja deficitnih dejavnosti, saj bodo samo tako privabili tudi turiste iz širšega okolja (npr. individualni turizem) ( Dolgoročna razvojna strategija občine Vojnik). Vendar po opažanjih se ne občina Vojnik kot tudi ne občina Vitanje ne povezujeta z nosilci turistične dejavnosti v sosednjih, turistično visoko razvitih krajih, v katerih je razvit zdraviliški turizem (Zreče, Rogla in Dobrna), čeprav bi lahko v občini razvijali vzajemno dopolnjujoče se dejavnosti, s čimer bi se bogatila turistična ponudba regije ( Dolgoročna razvojna strategija občine Vojnik). Torej v svojih dokumentih in strategijah se občini imata namen povezati s sosednjimi območji, vendar do zdaj še nista naredili kaj dosti. Ob pogovorih s predstavniki občine, turističnim društvom in predstavniki superstrukture bomo ugotovili, kakšne so možnosti za sodelovanje in kaj so že naredili v zvezi s tem.

137

8.1.1 INTERVJU S PREDSTAVNIKI TURISTIČNIH NAMESTITEV

Intervju sem opravila s predstavniki štirih turističnih namestitev v občini Vojnik in Vitanje. To so bili: Kmetija Slemenšek (ga. Slemenšek Olga), kmetija Soržev mlin (g. Oton Samec) v Vojniku in Apartmaji Borovnik (g. Marjan Borovnik) ter Gostišče Kuzman (ga. Jožica Kuzman) v Vitanju.

1. Kakšne so možnosti razvoja turizma v občini Vojnik/ Vitanje? Se razvija v primerjavi s prejšnjimi leti? Kmetija Slemenšek in Soržev mlin v Vojniku menita, da se turizem razvija, ker sta k temu naklonjena župan in občinski svet. Vendar je treba proučiti resurse in naravne danosti, kaj bi uspelo pritegniti turiste v občino. Apartmaji Borovnik in gostišče Kuzman v Vitanju menita, da je turizem v Vitanju v prebujanju, glede na to, da so imeli v letu 2012 otvoritev KSEVT (kulturnega centra evropskih vesoljskih tehnologij). Oba omenjata KSEVT kot enega izmed prelomnih trenutkov v razvoju turizma in prepoznavnosti v občini Vitanje.

2. Kakšno je vaše mnenje o ponudbi v sami občini? Kakšne so prednosti in slabosti? Oton Samec, lastnik Sorževega mlina, meni, da so prednosti v neokrnjenosti same doline vse od Vojnika do Vitanja. Prednost se kaže še v neindustriji in naravnih znamenitostih, predvsem zdaj, ko so se znebili hmeljišč. Slabosti-nimajo turističnih letakov, tabel ob cesti, ki bi seznanili goste z lokalno ponudbo. Na ta način bi lahko v razvoj turizma vključili tudi lokalno prebivalstvo. Kmetija Slemenšek meni, da imajo premalo kolesarskih poti in urejenih pločnikov, hkrati pa veliko turistične ponudbe, vendar premalo gostov. Apartmaji Borovnik menijo, da so njihove prednosti v občini Vitanje KSEVT, njihove prelepe cerkvice in stara preužitkarska izba v Hudinji. Kaj več pa nimajo niti za pokazati. Nimajo urejenih prog za kolesarjenje, niso izdali nobene brošure za turiste o zanimivostih, nimajo kakšnega kmečkega turizma, kjer bi ponujali domačo pristno hrano. Praktično ni mogoče dobiti hrane drugje kot v gostilni Kuzman. Njihovo turistično društvo v Vitanju pa jim tudi ne uredi pešpoti, oznak tako, da so prepuščeni svoji iznajdljivosti in iznajdljivosti turistov, ki ostanejo kakšen dan pri njih. Slabosti so po mnenju ge. Kuzman tudi v zaraščenosti samih poti do obeh gradov. Praktično do nobenega gradu ni mogoče priti. Poleg tega jo veliko turistov sprašuje, kako je mogoče priti do Dantejevega pekla, vendar tudi do tja ne morejo, ker je pot vsa zaraščena. Zelo je nezadovoljna tudi z delovanjem TD v Vitanju, ki po njenem mnenju ne pokaže dovolj zainteresiranosti in motivacije za urejanje poti. V občini opaža veliko pomanjkanje tabel,

138

smerokazov in označb. V občini ni niti nobene table, kje se nahaja KSEVT, kako se pride do Beškovnikove kašče oz. do kakšne turistične kmetije.

3. Kakšne načine uporabljate, da privabite turiste? Imate kakšne reklame, letake, spletne strani, oglase na televiziji, brošure ali kaj podobnega? G. Oton in Kmetija Slemenšek privablja turiste z letaki, spletnim oglaševanjem, brošurami in katalogom Raznolikost podeželja. G. Oton se poskuša gostu čim bolj približati, z znanjem jezikov, hkrati pa ga proučiti kaj bi ga znalo zanimati. Goste razvaja v apartmajih z domačimi likerji, pripravlja jim tudi razna nagradna vprašanja. Kmetija Slemenšek se oglašuje na spletni strani Združenja slovenskih turističnih kmetij, Katalogu podeželja ter na spletni strani vodič. si po deželi celjski. G. Oton Samec in Turistična kmetija Slemenšek sodelujeta s celjskim sejmom. Zaradi bližine Celja jima dodelijo poslovne goste. Več jih je bilo, ko so bila v Slovenijo močna investicijska vlaganja; sedaj z gospodarsko krizo se je tudi število poslovnih gostov zmanjšalo za 200–300 nočitev. Vendar na koncu je najboljša reklama zadovoljen gost, ki pove še ostalim, poudarjata oba ponudnika. Apartmaji Borovnik imajo svojo spletno stran, na kateri se oglašujejo. Imajo tudi vizitke in reklamo v sosednji občini Zreče v njihovem katalogu namestitev (ker za Vitanje takšnega kataloga ni). Sodelujejo z njihovo turistično agencijo, ki jim vsake toliko časa pošlje turiste v Vitanje. Gostišče Kuzman se oglašuje preko spletne strani in vizitk. Vsekakor pa menijo, da je najboljša reklama zadovoljen gost.

4. Kakšna je zasedenost turističnih kapacitet? Ali opažate porast/ upad obiska tujih turistov ? Povprečna zasedenost turističnih kapacitet je zelo nizka, v povprečju okoli 10 %, menita tako kmetija Slemenšek kot tudi Soržev Mlin. G. Oton meni, da imajo v povprečju 90 % tujih gostov, ki za njih izvedo preko interneta. Kmetija Soržev mlin je do leta 2009 beležila porast tujih gostov, z gospodarsko krizo pa jim je število nočitev upadlo na 800–900 nočitev na leto. Pestrost tujih gostov je velika; imeli so že goste z vseh celin sveta. Po odprtju KSEVT-a septembra 2012, se je število tujih gostov zopet povečalo. To povečanje so zaznale vse nastanitve v občini Vojnik in Vitanje. Pri apartmajih Borovnik opažajo porast predvsem domačih gostov, ki pa so trenutno dnevni izletniški gostje, ki pridejo na ogled KSEVT-a in odidejo. Medtem ko tisti gostje, ki pridejo za dlje časa (predvsem podaljšan vikend), odhajajo pozimi na Roglo smučat, poleti pa v terme na razvajanje. Podobno kot v Sorževem mlinu je tudi pri Kuzmanovih zasedenost od 10–20 %. K njim prihaja veliko lovcev, avtobusnih turistov in izletnikov, ki obiščejo KSEVT. Od 2012 se je število tujcev povečalo, predvsem

139

Rusov, ker se Ksevt povezuje z rusko vesoljsko agencijo, Nemcev in Belgijcev. Pred 2012 so obiskovali gostišče Kuzman predvsem domači gostje.

5. Kolikšna je povprečna dolžina bivanja turistov in v katerih mesecih je povpraševanje po prenočitvah najvišje? Povprečna dolžina bivanja gostov je pri turistični kmetiji Slemenšek en do dva dni. Večinoma imajo tranzitne goste oz. izletniške goste, ki so si prišli kaj ogledat, pojest, potem pa potujejo naprej. G. Oton meni, da je pri Sorževemu mlinu povprečna dolžina bivanja gostov 5 dni, povečano povpraševanje je v decembru (prazniki) in od julija do septembra. Povprečna dolžina bivanja gostov v apartmajih Borovnik je 3–4 dni. Takšna je ker gostje večinoma pridejo na podaljšan vikend. Največ turistov imajo pozimi zaradi bližine Rogle. V gostišču Kuzman je povprečna dolžina bivanja gostov 1–2 dni, prav zaradi tega, ker gostje nimajo kam iti. Največ je gostov v spomladanskih in jesenskih mesecih, ko se odpira lovska sezona.

6. Ali je možno shajati glede na vse stroške z oddajo namestitvenih kapacitet in ponudbe, ki jo imate oz. se morate poleg turizma ukvarjati še s kakšno dopolnilno dejavnostjo? Pri kmetiji Slemenšek menijo, da ni možno shajati samo s turistično namestitvijo, saj je gostov z gospodarsko krizo bistveno manj. Poleg oddaje apartmajev, s katerimi zaslužijo le za položnice, še hodijo v službe, le en član je že upokojen. G. Oton iz turistične kmetije Soržev mlin meni, da kljub pestrosti, ki jo nudi s samo kmetijo, in dejstvu, da živi sam na kmetiji, ga še vedno skozi mesec rešuje njegova pokojnina. Vendar kljub temu mora trdno delati, saj mu sama pokojnina ne bi bila dovolj za obnovo objektov, ki so pod varstvom kulturne dediščine. Veliko hodi po Evropi in si ogleduje turistične kmetije, vendar meni, da slovenske kmetije bistveno več nudijo kot ostale evropske in so turistu veliko bolj prijazne. Nemogoče se je preživljati samo z oddajanjem apartmajev, pravijo Borovnikovi. Imajo sicer še en apartma na Rogli, ki pa je v zimskem času polno zaseden. Tudi za njih oddajanje apartmajev pomeni dopolnilno dejavnost. Ga. Kuzman pravi, da zaradi neposredne bližine KSEVT-a in sodelovanja z njimi, prenočišč, tradicije, dobre hrane in povpraševanja po najemu prostorov zaradi obletnic in birm lahko čez mesec shaja brez kakršne koli druge dejavnosti. Poleg tega ima še štiri zaposlene ljudi. Meni, da je potrebna velika racionalnost pri stroških ter nenehno prilagajanje samemu turistu.

140

7. Ali sodelujete s sosednjimi občinami / turističnimi društvi (npr. v občini Dobrna/Zreče glede turistične namestitve, in če, na kakšen način)? V primeru, da ne sodelujete s sosednjimi turističnimi društvi, me zanima, zakaj ne. Ali morda vidite v prihodnosti potenciale za takšno sodelovanje? Turistična kmetija Slemenšek ne sodeluje z ostalimi občinami, prav tako ne s sosednjimi turističnimi društvi. Menijo, da nimajo dovolj časa, saj hodijo še v službo, poleg tega pa jim turizem ne predstavlja osnovne dejavnosti, saj imajo odprto bolj za vikende in najavljene skupine. So pa člani Turističnega društva iz Celja in Zveze kmetic Slovenije. Menijo, da bi lahko mogoče sodelovali v prihodnosti, ko bo v roke prevzela kmetijo mlajša generacija. Kmetija Soržev mlin sodeluje s sosednjimi občinami, predvsem v preteklosti z občino Dobrna. Vendar menijo, da je veliko odvisno od njih, ali bodo razpisali izlete za v občino Vojnik. Sodelujejo tudi z agencijo Sonček, kjer jim vsake toliko časa pripeljejo en avtobus gostov. Manj je povezovanja z občino Zreče in termami Laško. Borovnikovi sodelujejo s Turističnim informacijskim centrom iz Zreč, ki so jih tudi začeli vključevati v svojo dejavnost, predvsem zaradi KSEVT-a. Hkrati pa skrbijo za njihovo turistično namestitev na Rogli in v Vitanju. Tudi v prihodnje vidijo razvoj turizma v sodelovanju z Dobrno in s Slovenskimi Konjicami. Ga. Kuzman veliko sodeluje s Termami Zreče, medtem ko s Termami Dobrna bolj malo. Iz Zreč jim vsake toliko časa pripeljejo avtobus turistov, da si ogledajo KSEVT in nekaj dobrega pojedo pri njej.

8. Vidite možnost sodelovanja z drugimi občinami/ turističnimi društvi glede turizma za vas kot prednost ali slabost? Kmetija Slemenšek meni, da bi sodelovanje z društvi pomenilo prednost za razvoj samega turizma in povečanja števila gostov. Kmetija Soržev mlin meni, da bi boljše sodelovanje z sosednjimi občinami bila velika prednost, saj ima občina Vojnik določene posebnosti in zanimivosti, ki jih občini Zreče oziroma Dobrna nimata. Meni, da bi bili skupaj močnejši in tudi turistična ponudba bi bila veliko pestrejša. Seveda tudi Borovnikovi kot tudi Kuzmanovi vidijo sodelovanje z drugimi občinami in društvo kot neko prednost za turizem. Že sedaj veliko sodelujejo z občino Zreče, saj menijo, da le na tak način gostom lahko ponudijo nekaj več.

9. Kakšna je po vašem mnenju prihodnost občine Vojnik in Vitanja glede razvoja turizma? G. Oton Samec in Kmetija Slemenšek vidita prihodnost občine Vojnik v porastu izletniškega turizma, ki povezuje obe občini skupaj. G. Oton Samec meni, da se morajo organizirati

141

enodnevni izleti in skupni programi, saj bodo gostu s tem lahko nudili pestrejšo turistično ponudbo. Sčasoma se bo tako tudi število stacionarnih gostov povečevalo in takrat bodo potrebe po dodatnih namestitvenih kapacitetah narastle. Borovnikovi menijo, da se bo Vitanje glede prihodnosti razvoja turizma še precej razvilo, še posebej če bo KSEVT živel tako, kot sedaj živi, če bodo imeli še kakšne dodatne dejavnosti in če bo občina ter turistična društva živela z njimi. Razvoj občine Vitanje bo po mnenju ge. Kuzman temeljil na KSEVT-u. Želi si, da bi se občina Vitanje in TD Vitanje dogovorili glede lastništva žage in spomeniškega varstva. Z obnovo žage bi lahko prikazali razvoj žagarstva v občini Vitanje.

8.1.2 INTERVJU S PREDSTAVNIKI TURISTIČNIH DRUŠTEV

Intervju sem opravila s predstavniki štirih turističnih društev v občini Vojnik in Vitanje. To so bili: turistično društvo Frankolovo (ga. Irma Blazinšek), Nova Cerkev (ga. Zvezdana Gal), Vojnik (ga. Nataša Kovačič) in Turistično društvo Vitanje (g. Jožef Javornik).

1. Kaj vi menite o trenutnem stanju turizma v občini Vojnik/Vitanje? Predstavnica TD Frankolovo meni, da se vsa društva posebej trudijo za razvoj turizma v občini Vojnik, saj imajo veliko prireditev, ki so dobro obiskane, še posebej, če naredijo dovolj reklame. Predstavnica TD Nova Cerkev (ga. Zvezdana Gal) in Ga. Nataša Kovačič iz TD Vojnik menita, da se turizem v občini Vojnik razvija, ker ima tudi sama občina interes za društva in sam razvoj turizma. Njihova osnovna naloga je prirejati glasbene, kulturne in športne dogodke, ki bodo dali mestu dušo. TD Vitanje meni, da so s turizmom v občini Vitanje na pravi poti, saj se jim obetajo dobre možnosti z odprtjem centra Kulturnega Središča Evropskih Vesoljnih Tehnologij (dalje KSEVT) in urejanjem muzeja žagarstva v Kuzmanovi žagi.

2. Kaj bi izpostavili kot prednost in slabost turizma v občini Vojnik/Vitanje? Predstavnica TD Frankolovo meni, da so prednosti občine Vojnik predvsem prireditve. Posebej zanimiv je cvetlični sejem, ki ga ne najdemo nikjer drugje. Tja povabijo vse občane, hkrati pa vsako gospodinjstvo dobi eno rožico. Na sejmu pripravijo tudi pester kulturni program. Dobro je obiskan tudi Rock žur, ki ga pripravijo mladinci, in pa dva bolšja sejma. Ga. Gal poudarja, da so prednosti občine Vojnik tudi v tem, da se povezujejo društva in šole ter domovi za upokojence. Kot slabost turizma in samega društva je ga. Blazinšek in tudi ga. Gal poudarila sredstva, ki so namenjena društvu, saj le-ta znašajo okoli 2500 €. S tem

142

denarjem je težko narediti čudeže v občini Vojnik. Slabosti so po mnenju TD Frankolovo še premalo kolesarskih poti in označb ter smerokazov. Lokale bi bilo potrebno po njenem mnenju opremiti z informacijami, saj gost največkrat prav v lokalih povpraša za kakšno zanimivost. Kot prednost občine Vojnik TD Vojnik izpostavlja bogato in pestro naravno in kulturno dediščino. Slabost pa so premajhna sredstva za njihovo delovanje ter premalo časa. Prednosti občine Vitanje glede turizma so kar obetavne, predvsem s pridobljenimi novimi znamenitostmi, in z ohranjanjem kulturne dediščine v kraju. Na očitke, da njihovo društvo narediti premalo za oznake, pešpoti in kolesarske poti, odgovarja g. Javornik, da so njihovi finančni resursi zelo majhni in omejeni.

3. Kako si vaše društvo prizadeva za povečanje števila turistov? Imate reklame, letake, spletne strani, oglase na televiziji, brošure ali kaj podobnega? Predstavnica TD Frankolovo promovira njihove prireditve, srečanja in zabavne dogodke s pomočjo občine Vojnik, saj ima občina Vojnik pogodbo z mediji vsako sredo se oglašujejo tudi po radiu. Hkrati pa se vsa družabna srečanja in prireditve vsak mesec objavljajo v časopisu Vojničan. Na spletni strani se oglašujejo preko spletne strani občine in preko portala Moja občina. si, kjer so za 20 občin zbrani vsi podatki. TD Nova Cerkev ima svojo spletno stran, kjer oglašujejo svoje dejavnosti in prireditve. Zelo so dejavni tudi na facebooku in oglasni deski v krajevni skupnosti. Svoje letake in obvestila večkrat porazdelijo tudi po gostilnah. V veliko veselje jim je, da imajo pri svojem prostovoljnem delu veliko pomoč sokrajanov in sosedov. TD Vojnik še svoje spletne strani nima, kar predstavlja velik minus. Večino stvari zato objavijo na spletni strani občine Vojnik. TD Vitanje se promovira preko svoje spletne strani, ki jo imajo namen dopolniti; v načrtu pa imajo tudi izdelavo spominkov. Za sprejemanje gostov bodo dodatno usposobili lokalne vodiče za spoznavanje kraja in kulturne dediščine v Vitanju.

4. Ali sodelujete s sosednjimi turističnimi društvi (npr. občino Dobrna/Zreče glede turistične ponudbe? In če, na kakšen način)? V primeru da ne sodelujete s sosednjimi turističnimi, društvi me zanima, zakaj ne? Ali morda vidite v prihodnosti potenciale za takšno sodelovanje? TD Frankolovo do sedaj ni sodelovalo z ostalimi turističnimi društvi, vendar če jih katero društvo povabi, se z veseljem udeležijo prireditve ter pripravijo kakšen program. Poleg tega imajo turistične vodiče, ki jim lahko razkažejo različne znamenitosti. Tudi TD Nova Cerkev ne sodeluje s sosednjimi turističnimi društvi; mogoče le ob večjih prireditvah, npr. Pohorski lonec, na katere jih povabi TD Zreče. Zanimivo je da je v občini Vojnik kar pet turističnih

143

društev, vendar zelo malo sodelujejo med seboj. Vzroke gre iskati po mnenju ga. Gal predvsem v določenih interesih pomembnejših lokalnih patriotov v TD Dedni vrh. TD Vojnik sodeluje s turističnimi društvi sosednjih občin Zreče in Dobrna. Njihovo sodelovanje poteka le na skupnih prireditvah. TD Vitanje že vrsto let sodeluje s TD Dobrna pri pripravi razstave na Holceriji ter s turističnim društvom Nova Cerkev. Vsako leto so sodelovali na povorki pri njih.

5. Kakšne sinergijske učinke bi prineslo to sodelovanje med društvi oz. je to eden izmed možnih načinov povečanja števila turistov v sami občini ? In zakaj? TD Frankolovo in TD Vojnik menita, da bi se vsekakor povečalo število gostov in bi zanje predstavljalo samo pozitivne učinke. Če bi sodelovali med društvi in turističnimi ponudniki, bi določene goste lahko povabili na prireditev k njim in obratno. Na ta način bi popestrili bivanje gostov. Tudi TD Nova Cerkev je mnenja, da bi sodelovanje imelo le pozitivne vplive na razvoj turizma v obeh smereh. Vendar menijo, da občina Dobrna nima dovolj posluha zanje tudi ne TD Vojnik, kjer mislijo, da bodo turisti kar sami prihajali k njim, še poudarja ga. Gal. Na splošno pa dobro sodelujejo z g. Zidarjem, ki ima v lasti lemberški grad in z g. Otonom Samcem, ki je lastnik kmetije Soržev mlin. Njima turistično društvo zelo pomaga pri raznih prireditvah in dogodkih. Sodelovanje med društvi je res smiselno in predvsem pozitivno, saj si s sodelovanjem izmenjavamo izkušnje in pridobivamo novo znanje, meni TD Vitanje. Tesno sodelujejo s KUD sveti Vid, ki ima že urejeno Beškovnikovo kaščo in Preužitkarsko hišo.

7. Kakšna je zasedenost turističnih kapacitet? Ali opažate porast/ upad obiska tujih turistov v občini? TD Frankolovo, TD Nova Cerkev in TD Vojnik menijo, da je zasedenost turističnih kapacitet majhna, v povprečju le 10 %, vendar z odprtjem KSEVT-a število tujcev narašča. G. Javornik iz TD Vitanje poudarja, da se je pr njih število turistov povečalo iz 400 leta 2006 do 10.000 turistov leta 2012, ko je bil odprt KSEVT. Predvsem zaznavajo obisk domačih obiskovalcev, vendar tudi število tujcev narašča, predvsem Rusov zaradi povezave z rusko vesoljsko postajo.

8. Kaj bi po vašem mnenju pripomoglo k daljšemu bivanju turistov v občini Vojnik/ Vitanje? TD Frankolovo meni, da bi k povečanju turistov pripomoglo več obnovljenih naravnih in kulturnih znamenitosti, urejenih pešpoti, pločnikov itd. G. Gal meni, da je potrebno postaviti vrsto kažipotov, ki bodo usmerjali gosta. Medtem ko TD Vitanje meni, da bi morali povečati 144

zmogljivosti kapacitete stacionarnega turizma. TD Vojnik pa poudarja, da je pomembna razširjena turistična ponudba, saj ima na ta način gost kaj videti. Vendar njihovo težišče je bolj usmerjeno na izletniški turizem.

9. Imate namen ustanoviti kakšen turistični informacijski center (kjer bi bile na voljo vse informacije za turiste)? TD Frankolovo in TD Nova Cerkev zaradi majhnosti kraja nimata namena ustanoviti turistično informacijskega centra. TD Vojnik ima že nekaj turističnih informacij na voljo v Centru ponovne uporabe. Namen pa imajo zgraditi nov kulturni dom, v katerem bo tudi vsesplošen informacijski center. Tudi v Vitanju potekajo pogajanja za skupni informacijski center.

10. Sodelujete pri kakšnih projektih, ki se združujejo s sosednjimi občinami in so podprti z nepovratnimi evropskimi sredstvi? V letu 2012 se je TD Vitanje skupaj z občino Vitanje, KUD sveti Vid in Etno EKO zavodom iz Šentjurja prijavili za EU sredstva za muzej žagarstva v Kuzmanovi žagi. Lastnik objekta je občina TD Vitanje, ki pa trenutno pridobiva dovoljenje za obnovo žagarstva in s tem ohranjanja kulturne dediščine samega kraja in povečanja ponudbe samega kraja. Projekt je voden pod okvirom »LASA od Pohorja do Bohorja« za okrepitev dediščinske skupnosti v Vitanju. Pod okriljem tega projekta je bila obnovljena tudi Beškovnikova kašča. TD Vojnik in občina Vojnik sta skupaj še s 5 občinami povezana v projekt Razvoj podeželja ter v projekt Dežela Celjska.

11. Kakšna je vizija turističnega društva glede povečanja turizma v prihodnosti? S skupnimi močmi, z medsebojnim sodelovanjem v sami občini Vitanje in z optimističnim gledanjem pričakujejo boljše čase. TD Frankolovo pripravlja konkretne predloge. Namen ima ustanoviti učno pot utemeljitelja bolgarske scenografije Antona Bezenška, ki v Sloveniji ni tako znan. Ta pot bo namesto oglasnih desk vsebovala zvočne ptičje hišice, kjer bodo ptiči pripovedovali zgodovino in zanimivosti samega kraja. Pot se bo začela pri OŠ Frankolovo. Tam naj bi postavili tudi kip Antona Bezenška. Nadaljevala se bo skozi park do rojstne hiše Antona Bezenška v Bezenškem Bukovju, mimo Črešnjic nazaj na Frankolovo. Ko bo pot narejena, imajo vizijo, da bi zraven vključili lokalne kmetije, ki bi pohodnikom nudile domače pridelke. Namen pa imajo obnoviti tudi zidanico Črešnjice. TD Nova Cerkev je z letom 2012 ponovno obudilo projekt Folklora na vasi. Prireditev poteka prvo nedeljo v maju. Lansko leto

145

je sodelovalo sedem folklornih skupin iz različnih občin. V prihodnje bodo še bolj promovirali pohode po KS Nova Cerkev, ki jih pripravljajo vsak torek od oktobra do maja. Imajo tudi svojo lokalno vodičko go. Darinko Štiberlak, ki napovedanim gostom predstavi KS Nova Cerkev hkrati, pa sodeluje tudi s turistično agencijo. V prihodnosti želijo skupaj z občino Vojnik narediti nekaj kolesarskih poti in pešpoti. TD Vojnik ima skupaj z občino namen ustanoviti turistično informacijski center ter urediti kolesarske poti in jih razširiti na sosednje turistično zanimive občine.

8.1.3 INTERVJU Z ŽUPANOMA IN PREDSTAVNIKI OBČINE

Intervju sem opravila z županom občine Vojnik (g. Benediktom Podrgajsom) in referentko za podjetništvo, turizem in kmetijstvo (go. Petro Pehar Žgajner) ter županom občine Vitanje (g. Slavkom Vetrihom).

1. Kaj vi menite o trenutnem stanju turizma v občini Vojnik/Vitanje? Župan občine Vojnik, g. Benedikt Podrgajs, meni, da je občina Vojnik v povprečju občin Slovenije s podobno površino. Hkrati pa s pridom izkoriščajo naravne danosti sosednjih občin, predvsem občin Zreče, Dobrna in Celje, malo manj pa danosti občine Laško. Župan Vitanja, g. Slavko Vetrih, meni, da je Vitanje področje izjemno lepih krajev, z bogato zgodovino, vezano na izkoriščanje kamnin–predvsem marmorja v času pred Kristusom, kasneje skrilja, železove rude, črnega premoga. Prebivalce odlikuje močna navezanost na tradicijo, na kulturno izročilo ter izjemna prijaznost. Vse skupaj je bilo do nedavna komaj dovolj za obisk manjšega števila tranzitnih gostov, ki so se v Vitanju le bežno ustavili in odšli. Vseskozi pa je bila v njih prisotna želja dodati naravnim danostim dodatno zgodbo, ki so jo na začetku želeli vezati na tradicijo lesarstva ali kovaštva. Pozneje je na srečo prišla Noordungova zgodba, ki je postavila nove in izjemno trdne temelje, na katerih je možno graditi izjemni turizem, ki je v tem trenutku sicer še v povojih, lahko pa kaj kmalu preraste v zelo zanimiv segment razvoja celotnega področja občine. G. Vetrih ocenjuje trenutno stanje turizma v Vitanju kot dobro in zelo obetajoče.

2. Kaj bi izpostavili kot prednost in slabost turizma v občini Vojnik/Vitanje? Največja prednost občine Vojnik je kulturna dediščina (grad Lemberg, graščina Socka, dvorec Tabor, graščina Frankolovo in graščina Majpigel). Prve tri lastnine imajo lastnike, ki imajo namen objekte obnoviti. V graščini Frankolovo so stanovanja. Graščina Majpigel pa žal

146

propada zaradi starosti in nezanimanja lastnikov. Občina Vojnik se ponaša tudi z bogato sakralno in naravno dediščino (Lindek, Sveti Tomaž, rastlinske vrste). Občina je zelo neokrnjena. Z raznimi čistilnimi akcijami se trudijo za čistost občine. Velika prednost so: kmečki turizem, arhitekturna dediščina (vas Polže), trška dediščina in dobra dobra gostišča. Slabosti so po mnenju župana, premajhna direktna vlaganja v razvoj turizma. Trenutno tudi zakonodaja ne dopušča mešanje privatne in družbene lastnine, pomagajo pa pridobivati lastnikom kulturne dediščine razna državna sredstva. Prednost občine Vitanje je po mnenju župana obilje neokrnjene narave. To najbolj cenijo obiskovalci, in sicer neprisotnost industrije, mir, izjemno lepa lega kraja, bogata zgodovina, prijazni ljudje. Slabost so nekoliko slabše prometne vpadnice, majhne nastanitvene zmogljivosti in kot kaže, bo kmalu premalo gostinske ponudbe. Prednosti občine Vojnik so po mnenju ge. Petre Pehar Žgajnar v planinskem turizmu same občine. Zelo aktivno je njihovo planinsko društvo, dobro imajo označene poti. Občina ima veliko namestitvenih kapacitet, od višjih do nižjih kategorij ter turističnih kmetij. Dobro imajo razvita društva: Balonarsko društvo Vojnik, kolesarska, jadralna, planinska in ostala.

3. Kako si vaša občina prizadeva za povečanje števila turistov? Občina Vitanje vsa razpoložljiva finančna sredstva vlaga v promocijo-prospekte, oglaševanja, poleg dogajanj, vezanih na KSEVT. V zadnjih letih so deležni izjemno velike samodejne medijske pozornosti, ki je sicer niti slučajno ne bi mogli kupiti. Ga. Petra Pehar Žgajner, referentka za turizem na občini Vojnik, se zavzema za povečanje turizma v občini Vojnik. Občina ima pogodbo z lokalnimi turističnimi vodiči, ki vodijo oglede turistov. Na novo so naredili tudi učno pot, imenovano GUMP. Leta 2012 so izdali tudi novo monografijo občine Vojnik. Občina Vojnik spodbuja tudi turistična društva in prireditve, saj na ta način lahko privabijo večje število obiskovalcev.

4. Ali sodelujete s sosednjimi občinami (npr. občino Dobrna/Zreče glede turistične ponudbe? In če na kakšen način)? V primeru, da ne sodelujete s sosednjimi turističnimi društvi, me zanima, zakaj ne. In če vidite v prihodnosti potenciale za takšno sodelovanje? Občina Vitanje sodeluje z obema društvoma. Njihova ponudba je več kot odlično dopolnilo gostom iz sosednjih občin, in obratno; njihovim gostom so dobrodošle namestitvene zmogljivosti in gostinska ponudba. Odlično sodelujejo tudi turistična društva. Prirejajo srečanja, tekmovanja, usklajujejo prireditve in ostale razvojne aktivnosti. V letu 2005 so sodelovali tudi pri projektu Marketinška strategija razvoja turizma na območju turistične

147

destinacije Rogla. Namen tega projekta je bil ustanoviti enotno razpoznavno turistično destinacijo Rogla. Danes imajo skupno spletno stran, kjer je predstavljena celotna turistična ponudba sodelujočih občin. Ga. Petra je povedala, da sodelujejo z ostalimi občinami v okviru Razvojnega programa podeželja ( Laško, Celje, Štore in Vojnik). Letos občina Vojnik prihaja tudi v predsedstvo tega programa. Osnovali so skupno blagovno znamko »Veronika in Friderik«, vendar med pridelovalci ni zaživela. Kmetje se niso mogli poistovetiti z njo, ker ta znamka ne ponazarja najnižjega sloja prebivalstva v srednjem veku, ampak srednji sloj, saj sta takrat živela na gradu. Oblikovali so tudi celostno podobo teh izdelkov, vendar je bila tudi embalaža preveč plastificirana. Po mnenju župana Vojnika se s sosednjimi turistično razvitejšimi občinami bolj povezujejo posamezniki in turistične destinacije. Te same pridejo do njih, pripeljejo goste in zanje oblikujejo oglede.

5. Kakšne sinergijske učinke bi prineslo to sodelovanje med društvi oz. je to eden izmed možnih načinov povečanja števila turistov v sami občini in zakaj? To sodelovanje občine Vitanje in ostalih občin že poteka in daje odlične rezultate. Sodelujejo tudi z občinami izven meja in na ta način povečujejo število turistov. Ga. Petra meni, da bi povezovanje vsekakor prineslo pozitivne plati k razvoju turizma. Meni, da Slovenci še nismo dozoreli, da bi si pomagali, povezovali medseboj in ne gledali, kaj kdo ima in česa nima. G. župan Vojnika meni, da je to sodelovanje občin na skupnih projektih vsem prineslo nekaj dobrega. Namen vseh projektov je tudi enakomerno razviti celotno območje in se povezati med seboj. Za izmenjevanje turistov pa morajo nekaj narediti tudi društva in posamezniki.

6. Menite, da se v občini Vojnik/ Vitanje v zadnjih letih število turistov povečuje? Kakšno vlogo ima pri tem KSEVT? Pred odprtjem spominske sobe Hermana Potočnika Noordungu leta 2006 v Vitanju je kraj obiskalo približno 400 tranzitnih gostov letno. Po odprtju Noordungove spominske sobe se je ta številka povzpela nad 5000 letno. Po odprtju KSEVT-a 6. septembra 2012, je kraj obiskalo preko 13.000 ljudi. Številke povedo vse. Župan pa še dodaja, da zaznava precejšen porast interesov za dodatne obiske. Ga. Petra Pehar Žgajner in župan Vojnika menita, da se po statistiki število turistov v sami občini povečuje. Vzrok je pestra naravna in kulturna ponudba samega kraja. Ali je KSEVT, k temu kaj pripomogel, še nimajo podatkov.

148

7. Kaj bi po vašem mnenju pripomoglo k večjemu številu nočitev v občini Vojnik/Vitanje? G. Vetrih, župan Vitanja, meni, da ko se bodo pričele odvijati v KSEVT-u dejavnosti, ki bodo narekovale dvo ali večdnevno prisotnost gostov, se bodo stvari zelo hitro uredile same od sebe. Ga. Petra Pehar Žgajner in župan občine Vojnik menita, da oni niti ne ciljalo na povečano število nočitev, ker večino tega tako poberejo sosednje občine. Občina Vojnik se bolj zavzema za izletniški in pohodniški turizem, kar predstavlja tudi perspektivo v razvoju turizma v občini Vojnik.

8. Ima občina namen ustanoviti kakšen turistični informacijski center (kjer bi bile na voljo vse informacije za turiste)? Občina Vitanje meni, da v KSEVT-u že deluje profesionalna ekipa, ki zaenkrat zadostuje potrebam, kljub vsemu pa osebno razmišlja o možnem lokalnem koordinatorju. Ga. Petra meni, da imajo namen zgraditi kulturni dom, zraven bo tudi turistični informacijski center, kjer bodo na voljo vse informacije za turiste. Župan Vojnika pa še dodaja, da turisti lahko že sedaj najdejo vse informacije na občini Vojnik, na krajevnih skupnostih in centru ponovne uporabe v Vojniku.

9. Sodelujete pri kakšnih projektih, ki se združujejo s sosednjimi občinami in so podprti z nepovratnimi evropskimi sredstvi? Občina Vitanje s sosednjimi občinami sodeluje pri gradnji cest, skupaj urejajo vodovode in skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Glede turizma so se povezali v lokalno akcijsko skupino (LAS) od Pohorja do Bohorja, saj ima Slovenija od leta 2007 priložnost dobiti nepovratna sredstva za razvoj podeželja. Na osnovi tega se je osnoval ta projekt, ki vključuje občine: Dobje, Dobrno, Oplotnico, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje in Zreče za leta od 2007—2013. Osnova projekta je ohranjanje naravne in kulturne dediščine, razvoj podeželja, trženja njihovih produktov ter razvoj trajnostne turistične ponudbe na tem območju. S tem projektom so obnovili Beškovnikovo kaščo, namen pa imajo obnoviti tudi Kuzmanovo žago. Ga. Petra Pehar Žgajner razloži, da se občina Vojnik povezuje v okviru razvojnega področnega partnerstva Savinjske regije za obdobje 2007—2013. Področje partnerstva Savinjske regije je organizirano na ravni subregij: Občina Vojnik je vključena v Osrednje celjsko subregijo. V tem programu sodeluje 21 občin. Projekt, v katerega so povezani, se imenuje Regionalna destinacijska organizacija Dežela Celjska, ki je sofinancirana tudi z nepovratnimi sredstvi Evropske Unije. Namen tega projekta je v obdobju 2011—2013

149

povezati 21 občin med seboj, povečati njihovo aktivnost in tudi sam turistični razvoj, hkrati pa črpati evropska sredstva in omogočiti pretok informacij ter enakopraven razvoj samega območja. Veliko promocij in številne aktivnosti so bile izpeljane ravno s tem projektom. Občina pa je sodelovala tudi pri projektu Razvoj podeželja na območju občin Celje, Laško, Vojnik in Štore 2007—2013. S pomočjo projekta so oblikovali svojo spletno stran, oblikovali katalog z vsemi turističnimi ponudniki ter skupno blagovno znamko «Veronika in Friderik«, ki pa žal še ni zaživela. Po mnenju župana še bo.

10. Kakšna je vizija občine Vojnik/Vitanje glede povečanja turizma v prihodnosti? Župan Vitanja meni, da bo potrebno bdeti nad strokovnim umeščanjem vsebin v KSEVT, jim dodati ustrezno promocijo. Brez tega se ne bo zgodilo nič, hkrati pa zadovoljiti vse goste, dodatno spodbujati občane k dodatnim aktivnostim in ponudbam ter pritegniti investitorje. Ne smemo pa pozabiti še za razvoj ustrezne infrastrukture in telekomunikacij, poudarja g. Vetrih. Po mnenju ge. Petre je vizija občine Vojnik v obdobju 2014—2020 zgraditi kulturni dom z informacijskim centrom, Bezenškovo učno pot ter uspešno predsedovati projektu Razvoj podeželja. Župan Vojnika poudarja, da je potrebno začrtano pot samo nadaljevati. Potrebno je spodbujati turistična društva in pomagati lastnikom s sredstvi k obnovi kulturne dediščine. Seveda pa se bodo promovirali tudi katalogi, brošure, hkrati pa so v letu 2012 izdali novo monografijo Občine Vojnik.

9 PREDLAGANE OBLIKE TURIZMA V OBČINI VOJNIK IN VITANJE

Tribe (2011, str. 3) opredeljuje turizem, kot: obiskati določeno destinacijo za vsaj eno noč, z namenom preživljanja prostega časa, počitnic, poslovanja, ali s kakšnim drugim turističnim namenom, ne da bi za to prejeli posebno plačilo. Obiskati pomeni začasno gibanje oz. premik v destinacijo, ki je izven kraja stalnega bivanja (dom) in delovne destinacije.

Mihalič (2008, str. 160) pravi, da izraz turistična destinacija označuje geografski prostor, ki ga turisti izberejo za cilj potovanja. Mihalič (2008, str. 161) definira turistično destinacijo kot zaokroženo geografsko območje, ki ga turisti vidijo kot posebno enoto.

Turizem je tudi dejavnost, ki marsikateremu kraju omogoča razvoj, saj z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi privablja turiste iz vsega sveta, kjer ti navadno tudi veliko zapravijo. Turizem pa se

150

skozi čas tudi spreminja, tako kot se spreminjajo potrebe in želje ljudi — turistov (Ledinek, 2012, str. 2). Turizem pa je zanimiv tudi v manjših slovenskih občinah, kot sta na primer Vojnik in Vitanje. Ljudje pridejo v takšne občine predvsem zaradi neokrnjene narave, možnosti počitka, sprehodov in nabiranja novih moči. Občini imata na razpolago veliko naravne in kulturne dediščine, po drugi strani pa malo turističnih nastanitev in druge turistične ponudbe da bi privlačila turiste. Občini vlagata premalo v funkcionalno povezovanje s sosednjimi turistično razvitejšimi občinami, ki imajo večji poudarek na razvoju turizma (povz. po Ledinek, 2012, str. 10, 25). Občini imata predvsem možnost razvoja izletniškega turizma. Spodaj podajam naslednje predloge.

A) Individualni izletniški turizem v občini Vojnik. Občina Vojnik se želi povezati z ostali sosednjimi območji in spodbuditi razvoj individualnega turizma. Želijo si, da bi razvoj individualnega turizma v Vojniku zagotovil zdravo in kakovostno preživljanje prostega časa, ne da bi ob tem preveč posegal v okolje. Potrebno bi bilo izrabiti razgibano območje Vojnika za ureditev pešpoti, prav tako pa urediti kolesarske poti ob regionalni in ob lokalnih cestah, ki vodijo v smeri Frankolovo –Vojnik – smer Celje; Socka – Vojnik – smer Celje, in navezavo na turistične smeri Celje, Terme Dobrna in Terme Zreče ter jih temu primerno tudi označiti. Prav tako bi bilo potrebno razmisliti o »Vojniški vinski cesti«, ki bi lahko bila tudi delno kolesarska oziroma pohodniška pot. S tovrstnim konceptom bi lahko izkoristili bližino mesta Celje, zdravilišč Dobrna in Zreče ter dali dodatno ponudbo tako rezidentom, kot tudi stacionarnim in dnevnim obiskovalcem. (Dolgoročna razvojna strategija občine Vojnik).

B) Konjeniški turizem v občini Vojnik. Občina Vojnik je zaradi neokrnjenosti samega področja, primernega reliefa ter znanja, ki ga imajo že obstoječi rejci konj, primerna za konjeniški turizem. Lep primer je ranč Kaja in Grom. Sicer je ranč bolj namenjen otrokom in predšolskim skupinam, vendar so lepo izrabili lego ranča in znanje, ki ga imajo. Ustanovili so tudi zavod Moj Aron, ki s pomočjo konj nudi razne terapije. Tudi vzreja konj pri Šeško d. o. o. je zanimiv potencial. Poleg vzreje izdelujejo in prodajajo opremo za konje. Zaradi graščine Socka imajo velike možnosti za nadaljnji razvoj.

151

C) »Vesoljski turizem« v občini Vitanje. Občina Vitanje se je z odprtjem KSEVT-a leta 2012 vpisala na sam svetovni vesoljski zemljevid. Vitanje je prvi primer mesta, ki se sooča z vesoljskim turizmom in je zato še posebej zanimivo. Noordungova zgodba pomeni ključ za razvoj vesoljskega in tudi ostalih oblik turizma. Seveda je njegov razvoj pogojen z dobrimi, privlačnimi zgodbami ter dejavnostmi v KSEVT-u. Vendar tudi občina Vitanje, turistična društva in na koncu sami občani bodo pri tem razvoju imeli veliko vlogo.

D) Verski turizem v Vojniku. V Vojniku predstavlja velik potencial verski turizem. Vojnik se ponaša z bogato sakralno dediščino. Občina se ponaša z devetimi cerkvami, s številnimi kapelami in križi. To bogato sakralno dediščino je potrebno vključiti in jo predstaviti turistom. Poleg tega se v Novi Cerkvi nahaja kapela Antona Martina Slomška, v kateri je dve leti služil kot kaplan. V Brcah pri Črešnjicah se je rodila mama svetnika Antona Martina Slomška. Rojstne hiše ni več, nanjo spominja tu le kozolec in križ. Povezali bi se lahko z občino Ponikvai in skupaj oblikovali romarsko pot.

E) Pohodniški in planinski turizem v občini Vojnik in Vitanje. Obe občini predstavljata velik potencial za pohodniški in planinski turizem. Občino Vojnik obdaja Konjiška Gora, ki je raj za planince. Priljubljena točka je grad Lindek. Potencial predstavlja se hrib Kislica (994 m n.v.) ter Kozjek (748 m n.v.). Vitanje ima slabo razvite pohodniške in planinske poti. Razgiban relief jim to nudi, vendar poti niso markirane. Potencial jim predstavlja tudi Paški Kozjek (960 m n.v.) in višinska vas Brezen. Višinske kmetije ustvarjajo čudovit pejsaž v pokrajini in predstavljajo velik potencial za razvoj pohodniških in planinskih poti.

F) Lovski turizem v Vitanju. Vitanje ima zaradi prostranih gozdov, neokrnjene narave ter aktivnega strelskega društva, dobre možnosti za razvoj turizma. Pomladi in jeseni, ko je čas odstrela določenih gozdnih živali, se številni lovci zberejo pri gostišču Kuzman in naredijo načrt. V svoje pohode bi lahko vključili tudi obiskovalce, ki bi prišli pogledat mesto Vitanje. V gostišču Kuzman bi lahko imeli napisan program in čas izvajanja tečaja lovstva. Naučili bi jih ravnati z lovsko puško; s sabo bi jih lahko vzeli tudi na obhod.

152

9.1 OSTALI POTENCIALI ZA RAZVOJA TURIZMA V OBČINAH VOJNIK IN VITANJE 9.1.1 STACIONARNI KMEČKI TURIZEM (EKOIZDELKI IN LASTNA BLAGOVNA ZNAMKA VIVO)

Občini Vojnik in Vitanje imata potencial za razvoj svojih ekoizdelkov; predvsem zaradi njune lege in usmerjenosti v ekoturizem, je ta ideja uresničljiva. Vendar je tudi podjetništvo potrebno usmeriti v prodajo njunih izdelkov. Opažam, da imata obe občini, predvsem pa občina Vojnik, veliko število kmetij, ki prodajajo svoje izdelke na domu. Te kmetije prodajajo različne izdelke; od jajc do živali; vendar malokdo vezanju. Pametno bi bilo, da bi se kmetije povezale v društvo vojniških in vitanjskih kmetij, kjer bi oblikovali skupno blagovno znamko in pod njo prodajali vse izdelke. Pod okriljem projekta Destinacija dežela Celjska je bila predlagana blagovna znamka ekoizdelkov „Veronika in Friderik“, vendar ni zaživela , ker se ljudje niso poistovetili z njo. Predlagam novo ime skupne ime blagovne znamke VIVO (ime je sestavljeno iz začetnic občinn Vojnik in Vitanja). Svoje povezovanje bi lahko gradili podobno, kot jo je združenje slovenskih ekoloških kmetij, ki je oblikovalo tudi skupno blagovno znamko BIODAR. Pod to znamko je vključen le Karel Šander s predelavo ovčjega krzna. Ostali pridelovalci se niso vključili in delujejo samostojno. To pa pomeni tudi težjo prodornost njihovih izdelkov. Predlagana blagovna znamka VIVO bi predelovalce združila in jih naredila na trgu močnejše in prepoznavnejše. Izdelke bi potem prodali predvsem na lokalnem nivoju, na tržnici v centru Vojnika, po stojnicah nabrežja reke Hudinje, v bližnjih supermarketih ipd.. Na ta način bi lahko tudi oživili staro mestno jedro, ki sedaj ob poplavi supermarketov sameva.

9.1.2 PREDLAGANI POHODNIŠKI POTI A) Pot ob Hudinji.

Vojniku manjka sprehajalna pot za domačine, kot tudi za bodoče turiste ob reki Hudinji. Sama menim, da je reka Hudinja premalo izrabljena in predstavlja pomemben turistični potencial v samem naselju Vojnik. Reka je od leta 2008 tudi sanirana, tako da je čas, ko je poplavljala center Vojnika in hiše ob njej, mimo. Pot ob Hudinji bi lahko pomenila tudi učilnico na prostem za otroke iz bližnjih in daljnih osnovnih šol. Pot ob Hudinji bi nudila tako zdravstveno kot tudi turistično funkcijo.

153

Seveda bi bila potrebna za uresničitev te ideje najprej ureditev nabrežine reke Hudinje. Od Višnje do Škofje vasi bi bilo potrebno urediti pločnik s kolesarsko stezo, klopcami in z uličnimi svetilkami. S tem bi reka Hudinja postala območje za sprehode, kolesarje in turiste. Ob poti bi se lahko postavile stojnice, kjer bi se prodajali ekoizdelki iz bližnjih ekoloških kmetij in spominki iz občine Vojnik. Svojo pot ob Hudinji sem si zamislila kot krožno pot med centrom mesta in reko Hudinjo. Obsegala bi 8 orientacijskih tabel, ki se nanašajo tako na sakralne znamenitosti, kot tudi na zgodovinske, športne in etnološke. Torej za vsakega nekaj. Pot je dolga približno 2 km. Lahko bi bili organizirani vodeni ogledi, in to ob določenih urah. Drugače pa bi se lahko turisti sami sprehajali in ogledali določene znamenitosti in zanimivosti. 1. Prva orientacijska tabla bi bila cerkev sv. Jerneja zaradi možnosti parkiranja. Obiskovalci bi si lahko ogledali znano Kremser Schmidtovo sliko, na kateri je uprizorjeno mučenje sv. Jerneja. V mogočni cerkvi si je vredno ogledati zanimive poslikave in freske. 2. Druga orientacijska tabla bi bila pri OŠ Vojnik. Tam se nahaja turška ali medvedja leska. Njeno starost ocenjujejo na 110 let. Zraven stoji tudi spomenik borcem narodnoosvobodilne borbe v času druge svetovne vojne. Na spomeniku je 78 imen; izdelal ga je znani celjski arhitekt Dušan Samec ( Medved, 2011, str. 18). 3. Tretja informacijska točka bi bila ogled spominske sobe dr. Antona Novačana. Njegova spominska soba se nahaja v podružnični knjižnici v Vojniku. Anton Novačan je bil pisatelj, pesnik, politik in diplomat. 4. Četrta informacijska tabla bi se nahajala ob osrednjem športnem igrišču v Vojniku. Tam bi se lahko obiskovalci sprehajalne poti ob Hudinji pomerili v raznih športnih igrah. Te so: nogomet, košarka, sqaush, paintball, namizni tenis, tenis, streljanje z zračno puško itd. Poleg tega se lahko odpravite do gostilne Pri kozolcu, kjer vas bodo razvajali z okusno hrano ali pa si ogledate spomenik, ki stoji pred občinsko stavbo, ki je posvečen vsem, ki so padli v prvi svetovni vojni. 5. Peta informacijska točka bi bila ogled starega trškega jedra. Trg Vojnik je razglašen kot spomenik zgodovinskega urbanizma. 6. Šesta informacijska točka bi bil dvorec Tabor. Le-ta se prvič omenja v začetku 16. stoletja. Skozi svojo zgodovino je pogosto menjaval lastnike .Po drugi sv. vojni so bila v dvorcu stanovanja, ki so dokončno prispevala k propadu izjemne kulturne dediščine. Današnji lastnik je g. Marjan Založnik. Tam bi se lahko obiskovalci poti Ob Hudinji spočili v okrepčevalnici pri graščini Tabor. S pomočjo Marjana Založnika, lastnika graščine, bi si lahko ogledali njeno notranjost in grajski z novo nasajeno rastlinsko vrsto tulipanovca. G. Marjan Založnik ima v

154

prihodnosti namen graščino tudi obnoviti in prirejati razne delavnice. Zadnja je bila delavnica Likovnega prijateljevanja. 7. Sedma informacijska tabla bi bila Joštov mlin. Tabla bi se nahajala v neposredni bližini graščine Tabor. Joštov mlin je bil namenjen žaganju lesa. V novejšem času je žago poganjala turbina, vgrajeni pa sta bili dinami, ki sta z elektriko oskrbovali dvorec Tabor (Ferlež, Štante, Cehner in Pekovšak, 2009, str. 14). S tem bi lahko obudili in raziskali razvoj mlinarstva v Vojniku. Mogoče bi lahko naredili tudi maketo takratnega mlina in na ta način turistom prikazali delovanje. 8. Osma informacijska tabla bi bila nekdanja sušilnica hmelja v Vojniku. Še danes je vidna stavba, kjer so sušili hmelj. Zraven so tudi hmeljske njive. Sušilnica bi se lahko obnovila. V njej bi bil predstavljen postopek sušenja hmelja. Nato bi se naša pot vrnila do izhodiščne točke (Ferlež, Štante, Cehner in Pekovšak, 2009, str. 14).

Spodaj prilagam tudi zemljevid poti:

155

Karta 17: Predlagana pot ob Hudinji. Vir : Google maps, 13. 3. 2013, priredba Karmen Gaber.

156

B) Pot po Vitanju V Občini Vitanje sem si zamislila sprehajalno pot po središču mesta z ogledom najpomembnejših znamenitosti, s krajšim pohodom do ostankov Krajnikovega gradu in do gostišča Kuzman. V središču mesta bi bilo potrebno postaviti primerne table, ki bi označevale pot in krajši zapis posamezne znamenitosti. Hkrati bi bilo potrebno obnoviti tudi Krajnikov grad, očistiti pot in jo ustrezno markirati. Lahko bi se postavil lokal s hrano in pijačo. V samem trškem jedru bi bilo pametno postaviti stojnice z domačimi ekoizdelki. Turistične kmetije Vitanja bi se lahko združile in jih prodajale pod lastno blagovno znamko. 1. Prva informacijska tabla bi se začela v starem trškem jedru, saj se Vitanje ponaša s starim trškim jedrom strnjene pozidave. Številne hiše so spominsko zaščitene zaradi arhitektonske zasnove. Klasicistična pročelja izvirajo iz 19. stoletja, ko je gospodarstvo v kraju dobro uspevalo. Obiskovalci si lahko ogledajo osrednjo zgradbo trga, to je škofijski dvorec ali kar graščina. Danes se uporablja za uradne prostore vitanjske občinske uprave, županovega urada, krajevne knjižnice in spominskega središča, posvečenega Hermanu Potočniku Noordungu, pionirju vesoljskih poletov. 2. Druga informacija točka bi bil Krajnikov grad. Pot bi bilo potrebno očistiti in markirati. Grad bi lahko malo obnovili in kaj kmalu bi postal priljubljena turistična točka. Postavili bi lahko tudi kakšen lokal s ponudbo domače hrane in pijače. 3. Tretja informacijska tabla bi predstavljala spominsko sobo Hermana Potočnika Noordunga. V škofijskem dvorcu bi si obiskovalci lahko ogledali življenje in delo Hermana Potočnika Noordunga. 4. Četrta tabla pa bi bil ogled KSEVT-a ( kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij). Tu bi potekali vodeni ogledi na vsako uro. V KSEVT-u imamo vpogled v pričevanja ljudi, ki so proučevali Delo Hermana Potočnika Noordunga. Poglavitno muzejsko gradivo predstavljajo video dokumenti (intervjuji, animacije, odlomki iz filmov ter druge reference). V osrednjem delu sobe pa je razstavljen tudi izvirni izvod knjige Problem vožnje po vesolju- raketni motor iz leta 1929. 5. Peta informacijska tabla bi nudila ogled cerkve sv. Matere božje na Hriberci. Domačini ji pravijo „Hriberca“, ker stoji na hribu. Cerkev je v baročnem slogu, pokrita pa s škriljem. Zaradi svoje umetniške in kulturno zgodovinsko bogate notranjosti daje kraju pečat prepoznavnosti. Okoli nje je ozka potka, ki ponuja pogled na okolico Vojnika. 6. Šesta informacijska tabla bi bila ogled drugega najpomembnejšega sakralnega objekta v Vojniku, to je cerkev sv. Petra in Pavla. Cerkev je bila prvič zgrajena v 13. stoletju. Na južni

157

steni ladje je ohranjena freska z likom sv. Krištofa iz prve polovice 14. stoletja. Tudi na severni strani ladje so ohranjene freske. 7. Sedma informacijska tabla bi bila pri gostišču Kuzman, ki se ponaša s 35 letno tradicijo. Tam se lahko okrepčate z odlično hrano in pijačo. Njihove hišne specialitete so: Kuzman zrezek in Vitanjčan kot glavni jedi, poseben »pomfri« in edinstvene vložene solate. Nudijo vam tudi prenočišča. Pot je lahka, zato bi bila namenjena tudi najmlajšim. Pot bi bila primerna za turiste, ki pridejo na izlet v Vitanje in ne vedo, kam se naj podajo.

Spodaj prilagam tudi zemljevid poti:

158

Karta 18: Predlagana pot po Vitanju. Vir : Google maps, 15. 3. 2013, priredba Karmen Gaber.

159

9.1.3 TURISTIČNA CESTA V KS FRANKOLOVO

Območje KS Frankolovo predstavlja dolino, ki jo v zgornjem delu zapre nad tisoč metrov visoko hribovje Konjiške gore. Njen razgiban relief je čudovit za razvoj vinogradništva, zato bi predlagala, da se v KS Frankolovo naredi turistična cesta. Turistična cesta bi zajemala ponudnike dobrih vin, gostišč z domačimi dobrotami, čudovitih zidanic in nekaj znamenitosti. Obsegala bi 7 informacijskih tabel. V nadaljevanju bi lahko še dodali ponudnike, ki bi se hoteli vključiti v turistično cesto. 1. Prva informacijska tabla bi bila v centru Frankolovo. Obiskovalci bi se lahko ustavili v gostišču Bojana. Gre za gostišče s tradicijo, saj je svoje dobrote ponujalo že v času cesarske ceste in furmanov. Ob tem si lahko ogledajo cerkev sv. Jožefa v samem centru mesta. 2. Druga postojanka bi bila pri Milošu Marzidovšku Milošu, kjer bi si obiskovalci lahko naročili sveže postrvi. Lahko bi si ogledali še cerkev sv. Trojice na Gojki. 3. Tretja postojanka bi bila pri turizmu na kmetiji Goršek. Ga. Hilda peče odličen domač kruh, ki je poznan daleč naokoli. Razvajali pa vas bodo tudi z domačo hrano in pijačo. Pri njih lahko sodelujete pri ličkanju, trgatvi ali kolinah. Povabijo pa vas tudi na tečaj kuhanja. 4. Četrta informacijska tabla je Bezenško Bukovje. Tam si lahko ogledate rojstno hišo znanega scenarista Antona Bezenška, bolj znanega v Bolgariji kot pri nas. 5. Po krasni veduti, številnih obcestnih križih, nas pot zapelje v Črešnjice. Tu se lahko oglasimo pri Vinogradništvu Bezenšek. Postregel vas bo z odličnimi vini. Njihova vina boste lahko pokusili in jih kasneje tudi kupili. 6. Naslednja informacijska tabla bi bila cerkev v Črešnjicah in njihova nekdaj zelo znana zidanica. To zidanico bi bilo potrebno obnoviti. Lahko bi predstavljala pomembno turistično zanimivost. 7. Naslednja postojanka so Brdce, kjer se je rodila mati znanega svetnika, blaženega Antona Martina Slomška. Danes je na tem mestu kozolec s križem. Pot se nato iz Rov vrne nazaj na izhodiščno točko. Pot proti Lipi na Frankolovem je dolga 6 km, pot na vzhod proti Črešnjicam in Brdcam ter nazaj pa 11 km. Poti sta primerni tako za pohodnike, za kolesarje, kot tudi tiste, ki se bodo peljali z avtomobili. Spodaj prilagam tudi zemljevid poti:

160

Karta 19: Predlagana turistična cesta. Vir : Google maps, 16. 3. 2013, priredba Karmen Gaber.

161

9.1.4 POVEČANJE NASTANITVENIH ZMOGLJIVOSTI V OBČINI VITANJE IN OŽIVITEV POMEMBNIH KULTURNIH ZNAMENITOSTI V OBČINAH VOJNIK IN VITANJE

Opažam, da se obe občini soočata s problemom nastanitvenih zmogljivosti. Občina Vojnik jih ima preveč. Njihova povprečna zasedenost je le 10%. Občina Vitanje pa ima z odprtjem KSEVT-a premalo nastanitvenih zmogljivosti. Potrebno bi bilo obnoviti in hkrati tudi povečati število nastanitvenih kapacitet. Potrebno bi bilo povečati tudi raznovrstnost nastanitvenih kapacitet, predvsem v smislu turističnih kmetij, saj bi lahko le na tak način zadržali turista za kakšen dan več. Obe občini bi po mojem mnenju potrebovali hotel ali družinski penzion, ki bi vključeval tudi dvorano za razne dogodke, seminarje in ostale prireditve. V Občini Vojnik je potrebno oživiti graščino Tabor, grad Lemberg in graščino Socka ter Stari in Novi grad v Vitanju. Prvi dve imata po pogovorih z lastnikoma veliko možnosti, da se razvijeta v atraktivni kulturni znamenitosti. G. Franc Zidar, lastnik gradu Lemberg, ima narejeno strategijo obnove in že načrtovane dejavnosti po obnovitvi gradu. Javni prostori gradu bodo namenjeni izobraževanju, promociji, informacijskim pisarnam in trgovini s spominki. Grajsko klet bo uporabil kot vinoteko za degustacije in posebne skupine. Naredil bo novo staro kuhinjo, v kateri se bodo pripravljale tradicionalne jedi na star način. Uredil bo muzejsko-razstavne prostore, poročno dvorano, grajske salone ter zunanje prireditvene prostore. Ti prostori bodo namenjeni tako izletnikom in večdnevnim gostom kot lokalnemu prebivalstvu. Drugi del bo hotelski in bo zajemal 50-70 postelj ter savne. Uredil pa bo tudi pešpoti, kolesarske poti ter poti za konje. V načrtu pa ima tudi igrišče za golf (Ovtar, Fijavž in Pušnik, 2009, str. 30). Torej grad Lemberg se počasi razvija. Večji problem predstavlja dvorec Socka. V začetku aprila 2013 ga je Ministrstvo za kulturo po večkratnem znižanju cene le uspelo prodati. Le upamo lahko, da ima novi lastnik dobro začrtano vizijo razvoja graščine. Tudi oba gradova v Vitanju sta popolnoma zaraščena in potrebna celovite prenove. Poleg tega, da se nahajata v bližini mesta Vitanje, bi lahko predstavljala pomembno izletniško točko tako za turiste kot tudi za domačine. Gradova bi bilo potrebno sanirati, sčistiti in markirati poti ter postaviti kakšen bar s pijačo in spominki. Razvoj turizma bi lahko pospešili tudi z dviganjem kakovosti in razširitvijo turističnih storitev. S pomočjo subvencioniranja razvoja turističnega podjetništva ter z obujanjem ljudske in umetnostne obrti, s spodbujanjem inovacij in ustvarjalnega ozračja, spodbujanjem povezovanja in zagotavljanjem naložbenih spodbud (dolgoročna strategija razvoja občine Vojnik ). 162

9.1.5 USTANOVITEV TIC VOJNIK IN VITANJE

Predlagala bi ustanovitev TIC Vojnik in Vitanje. Z njim bi lahko izvajali informacijske- promocijske in marketinške dejavnosti. Njegova vloga bi bila sprejemanje domačih in tujih turistov, informiranje turistov in tudi domačinov. TIC bi imel spletno stran s posodobljenimi podatki, hkrati pa bi skrbel za statistično obdelavo podatkov. Na TIC bi se lahko kupili turistični spominki, turistične karte in zemljevidi ter turistični vodniki. TIC bi se moral povezati ne samo s turističnimi društvi, ampak tudi z ostalimi društvi, ki delujejo na različnih področjih, saj jih občini premoreta res ogromno. Tako bi lahko bodočim turistom omogočili bolj celovito turistično ponudbo.

10 SKLEP

Občini Vojnik in Vitanje odlikuje pestra ponudba naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so predpogoj za razvoj turizma. Obe imata bogato zgodovinsko preteklost, katere ostanki so vidni še sedaj. Obe imata ugoden relief, neokrnjeno naravo in prijazna gostišča, ki nudijo obiskovalcem le najboljšo hrano in pijačo. Vendar je to dovolj za razvoj turizma? Za začetek že. V občini Vojnik se počasi razvija kmečki turizem, nekateri nudijo tudi možnost ležišč. V občini Vitanje pa se je z odprtjem KSEVT-a septembra 2012, prebudil izletniški turizem. S pomočjo swot analize sem opredelila najpomembnejše prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti v občini Vojnik ter Vitanje. Predstavljene so v spodnji preglednici. PREDNOSTI SLABOSTI

 občini imata raznoliko in pestro  pomanjkanje smerokazov, tabel za naravno in kulturno dediščino, goste,  bogata etnološka dediščina in trška  pomanjkanje kolesarskih, kultura, pohodniških in planinskih poti,  regijski in krajinski park v Vitanju, predvsem v občini Vitanje,  številne rastlinske vrste, ki so po  občina Vitanje—velika oddaljenost od kriterijih najdebelejše ali najstarejše večjih središč, v občini Vojnik,  neugodni demografski trendi, staranje  občini sta še neokrnjeni s težko in prebivalcev na kmetijah v občini lažjo industrijo, Vitanje,

163

 v občini Vojnik je zelo veliko število  v občini Vitanje primanjkuje turističnih kmetij, pestra je tudi prenočitvenih objektov, primanjkuje pridelava kmetijskih pridelkov, predvsem majhnih turističnih  ohranjeno življenjsko okolje in ponudnikov oziroma turističnih visoka stopnja prvobitnosti kmetij, omogočajo pridelavo različne  tudi turistični ponudniki so med seboj ekološko pridelane hrane, premalo povezani; vlada velika  večinska naklonjenost prebivalstva razdrobljenost in nepovezanost, nadaljnjemu razvoju turizma,  ni vinskih cest—poseben način  občini imata veliko število prireditev, trženja kmetijskih proizvodov,  občini se povezujeta z ostalimi  premalo je tudi vlaganj v promocijo občinami na projektih, ki so in izobraževanja na področju turizma, financirani z nepovratnimi  nepovezanost turističnih društev v evropskimi sredstvi. občini Vojnik,  občina Vitanje nima urejenih pešpoti, pločnikov,  poti do gradov v Vitanju so zaraščene in neoznačene. PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI  povezovanje dejavnosti na kmetijah  zapiranje v lokalne meje, in turizma,  pretiran in individualizem in  rast ekološke zavesti in pridelava samozadostnost predelovalcev ekološko pridelanih izdelkov, pridelkov,  prodajanje ekoloških izdelkov pod  nenadzorovana usmeritev v masovni skupno blagovno znamko, turizem bi dolgoročno vplivala na  razvoj alternativnih oblik turizma življenje ljudi in naravno podobo (vesoljski turizem v Vitanju), pokrajine,  razvoj jahalnega, planinskega,  nezadostna podpora države in občine verskega in trajnostnega turizma, pri ohranjanju kulturne dediščine,  možnost razvoja turizma kot  nezmožnost koriščenja nepovratnih dopolnilne dejavnosti na kmetijah, evropskih sredstev zaradi šibkosti  več sodelovanja s sosednjimi vodij projektov. občinami Dobrna, Zreče in Laško,

164

 obnoviti idejo o golf igrišču v Vojniku,  tržiti odličen pejsaž pokrajine.

Po statističnih podatkih izobrazbe in gospodarskega položaja sta občini pod povprečjem Slovenije. Po turistični statistiki se število prihodov in nočitev gostov povečuje. Leta 2007 je imela občina Vojnik kar 183 prihodov, od tega 70% tujcev, ki so ustvarili 1336 nočitev. Žal novejši podatki niso dostopni zaradi omejene dostopnosti do podatkov. Občina Vitanje je v letu 2010 zabeležila 156 prihodov, od tega 40 % tujcev, ki so ustvarili 449 nočitev. Po odprtju KSEVT-a se je število močno povečalo, saj so beležili okoli 10.000 obiskovalcev. Obe občini se ponašata s pestro izbiro prireditev, ki potekajo skozi celo leto. Zanimivo, je da ima občina Vojnik veliko število turističnih kmetij, ki so v povprečju zasedene le 10 %, medtem pa v občini Vitanje primanjkuje nastanitvenih zmogljivosti. Poleg tega v Vitanju skoraj nikjer ni mogoče dobiti dobre domače hrane, razen v gostišču Kuzman. Vitanje ima na tem področju še velik potencial za razvoj ponudbe, ki bo turistu nudila nekaj, kar drugje ne more dobiti. Slabost velikega števila turističnih kmetij v občini Vojnik je njihova razpršenost in nepovezanost; nimajo še oblikovanega skupnega marketinga. Velik potencial je predstavljala oblikovana blagovna znamka „Veronika in Friderik“, ki pa žal ni zaživela. Predlagam, da bi obe občini ustanovili skupno blagovno znamko »VIVO«, pod katero bi prodajale vse turistične kmetije in bi bila bližje ljudem. V obeh občinah primanjkuje športnih in rekreacijskih površin. Če jih že imajo, pa so namenjene večinoma lokalnim OŠ in vrtcem. Prednost občine Vojnik pred Vitanjem je obilo kolesarskih, pohodniških, planinskih ter učnih poti. V letu 2012 so odprli učno pot GUMP, TD Frankolovo pa ima namen ustanoviti učno pot Antona Bezenška. Sama menim, da so te poti premalo obiskane ravno zaradi tega, ker so premalo označene. Na splošno v obeh občinah primanjkuje smerokazov, tabel do določenih znamenitosti, gostišč in kmetij. Občina Vitanje sploh nima kolesarskih in učnih poti, kljub temu pa ima v prihodnosti zaradi reliefa velik potencial za razvoj le-teh. Obe občini se ponašata z velikim številom društev, ki so dejavni na različnih področjih in dajejo dušo občinama. V občini Vojnik deluje kar pet turističnih društev, v Vitanju pa dve. Iz pogovora z njihovimi predstavniki je razvidno, da imajo zelo omejene proračune pri svojem delovanju, hkrati pa še posebej društva v Vojniku aktivno sodelujejo pri razvoju turizma.

165

Turistična dejavnost v obeh občinah se tudi zelo slabo povezuje s turistično dejavnostjo v sosednjih turistično razvitejših občinah (Zreče in Dobrna). Predstavniki turističnih društev in predstavnikov turističnih namestitev zelo omejeno sodelujejo s turistično razvitejšimi občinami. Njihovo sodelovanje poteka na osnovnem nivoju, predvsem z odmevnejšimi prireditvami in povorkami, na katere povabijo eden drugega. Predstavniki turističnih namestitev sodelujejo tudi tako, da imajo v njihovih TIC svoje kataloge, brošure, včasih pa se skupaj dogovorijo in razpišejo kakšen izlet, seveda če je udeležba dovolj visoka. Nekateri sodelujejo s turističnimi agencijami v Zrečah in Dobrni. Vsi se strinjajo, da bi večje sodelovanje prineslo le pozitivne sinergijske učinke. Če bi skupaj vzajemno sodelovali, bi naredili pestrejšo ponudbo za turiste, kar bi posledično povečalo število le-teh v obeh občinah. Na občinski ravni poteka sodelovanje s turistično razvitejšimi občinami s pomočjo evropskih projektov, ki so podprti z nepovratnimi evropskimi sredstvi. Občina Vojnik skupaj s še štirimi občinami sodeluje v projektu Razvojni program podeželja. Ta program temelji na trajnostnem in enakopravnem razvoju podeželja na vseh ravneh. Pri projektu Regionalna destinacijska organizacija Dežela Celjska sodeluje 21 občin, ki so razdeljene v subregije. Vojnik spada pod Osrednje Celjsko subregijo. Namen tega projekta je povečati turistični razvoj samih občin. Tudi občina Vitanje je dejavna pri evropskih projektih. Sodeluje pri projektu „LAS od Pohorja do Bohorja“. Njihov cilj je razviti trajnostno turistično ponudbo in trženje njihovih ekoproduktov. Sama menim, da je prihodnost obeh občin v izletniškem turizmu, z možnostjo bivanja za dan ali dva v kraju. Obe občini menita, da večino turistov pobereta sosednji občini Zreče in Dobrna, sami pa se lahko vključita kot dopolnilna ponudba k obema občinama. V občini Vojnik imajo namen večja sredstva vlagati v razvoj turizma. Zgradili bodo kulturni dom s TIC, Bezenškovo učno pot ter pomagali turističnim društvom pri promociji turizma. V občini Vitanje bodo svojo turistično pot nadaljevali z Noordungovo zgodbo in KSEVT-om. Za uspešen razvoj vesoljskega turizma imajo potenciale. V občini Vojnik vidim potencial še za razvoj konjeniškega, verskega in individualnega turizma. V občini Vitanje pa poleg vesoljskega velik potencial predstavlja še lovski, pohodniški in planinski turizem.

166

11 LITERATURA

 Badovinc, B. (1997): Savinjsko; Celje, Velenje: A—Ž: priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba.  Beškovnik, B., Klenovšek, M., Steničnik, J. Kračun, T. (2001): Kamnine v občini Vojnik. Raziskovalna naloga, Vojnik: Osnovna šola Vojnik.  Beškovnik, B. idr. (2000): Dvorec Socka. Raziskovalna naloga, Vojnik: Osnovna šola Vojnik.  Ferlež, G., Štante, A.M., Cehner, N., Pekovšak, D. (2009): Turistično-sprehajalna pot ob Hudinji. Turistična naloga, Vojnik: Osnovna šola Vojnik.  Holobar, R. (2003): 70. obletnica strelstva v Vitanju (1933—2003). Vitanje: Občina Vitanje.  Jakop, V. Z. (2000): Kratka zgodovina Vitanja in župnije. Ljubljana: Brat Frančišek.  Jeršič, M. (1985): Turistična geografija. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.  Kolšek, F., Pangerl, V., Berk, B., Kolar, B. in Krajnc-Vrečko F. (1997): Vojniški svet v utripu časa: zbornik ob stoletnici vojniške župnijske cerkve (1896-1899). Vojnik: Občina Vojnik.  Krajevni leksikon dravske banovine. (1937): Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine.  Ledinek, N. (2012): Predlog razvoja turizma v občini Vitanje. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomska fakulteta.  Leskovar, A. (2005): Turistični vodnik po Dravinjski dolini in Zreškem Pohorju. Slovenske Konjice: Nobis Gorjup & Šauperl.  Nendl, V. in Žnidaršič, J. (1995): Dobrna, Vojnik, Nova Cerkev, Frankolovo: vodnik za nove priložnosti. Celje: Turistično društvo Dobrna.  Medved, D. (2011): Občina Vojnik : Vojnik, Frankolovo, Nova Cerkev. Celje: Fit media.  Mekida-Majaron, T. (1995): Klimatografija Slovenije temperatura zraka (1961—1990). Ljubljana: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije.  Melik, A. (1957): Slovenija: geografski opis 2, opis slovenskih pokrajin, zvezek št. 2, Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino. Ljubljana: Slovenska matica.  Mihalič, T. (2006): Trajnostni turizem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta v Ljubljani.

167

 Mihalič, T. (2008): Turizem: ekonomski vidiki. Ljubljana: Ekonomska fakulteta v Ljubljani.  Občina Vojnik, (2011): Dolgoročna razvojna strategija občine Vojnik 2010—2020. Vojnik: Dinocolor.  Ogledalo. Glasilo občine Vojnik, 2007.  Ovtar, B., Fijavž, R., Pušnik, N., (2009): Lemberg—nova turistična destinacija. Celje: Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje.  Perko, D. in Orožen-Adamič, M. (1998): Slovenija: pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga.  Radovanovič, S. (2010): Vodnik po Pohorju. Maribor: Ostroga.  Ramovš, A. (1958): Geološki razvoj slovenskega ozemlja. Ljubljana: Mladinska knjiga.  Stopar, I. (1979): Vitanje. Zvezek zbirke vodnikov kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Ljubljana: Založba obzorja.  Šturm, P. in Ruzzier, M. (2010): Turistične znamenitosti: povezava med zaznavno vrednostjo, zadovoljstvom in priporočanjem obiska. Koper: Društvo za akademske in aplikativne raziskave.  Tribe, J. (2011): The economics of recreation leisure and tourism. Amsterdam: Elsevier.  Vojč. Vojniški osnovnošolski časopis, 1999.  Zupančič B. (1995): Klimatografija Slovenije padavine (1961-1990). Ljubljana: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije.

SPLETNI VIRI:  Slovenski etnografski muzej (b. d). Vojnik med leti 1928 in 1947. Pridobljeno 25. 1. 2013, http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/lokacije/vojnik.

 Geodetski inštitut Slovenije (b.d). Zemljevid občine Vojnik. Pridobljeno 1. 10. 2012, http://www.geopedia.si/#T105_L410_F10086981_x524496_y130392_s12_b4.

 Statistični urad republike Slovenije (b. d). Upravno-teritorialna razdelitev Slovenije. Pridobljeno 1. 10. 2012, http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_karte.asp.

 Repe, B. (2007). Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Pridobljeno, 26. 10. 2012, http://www.ff.unilj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_34/07_Repe.pdf.

 Radio Celje (b. d). Poplave reke Hudinje. Pridobljeno 21. 11. 2009, http://www.radiocelje.com/galerija/aktualnidogodki/.

 Slap na Hudinji (b. d). Pridobljeno 20. 11. 2012, http://www.slapovislovenije.info/hudinja.htm.

168

 Statistični urad Republike Slovenije (2002). Popis 2002. Pridobljeno 22. 12. 2012, http://www.stat.si/popis2002.

 Rimske ceste na Slovenskem (b. d.). Pridobljeno 28. 12. 2012, http://www.gis.si/egw/ZSS_T02_P06/index.html,

 Štrljič, Ž. (b. d) Poselitev v KS Nova Cerkev. Pridobljeno 4. 12. 2012, http://www.td- novacerkev.com/TOURIST%20ASSOCIATION.html.

 Občina Vitanje (b. d). Predstavitev podjetij in podjetnikov. Pridobljeno 21. 02. 2013, http://vitanje.soncek.net/index.php/predstavitev-kraja/predstavitve-podjetij-in- podjetnikov.html.

 Tomaž nad Vojnikom (b. d). Pridobljeno 10. 1. 2013, http://alen90.blog.siol.net/2010/10/29/sv-tomaz-nad-vojnikom-444-m/.

 Štrljič, Ž. (b. d).Spomladanski svišč. Pridobljeno 15. 1. 2013, http://www.td- novacerkev.com/Predstavitev%20kraja%20-%20Socka.html.

 Klenovšek, D. (b. d). Avrikelj. Pridobljeno 14. 1. 2013, http://www2.arnes.si/~oskksavokl3/avrikelj.htm,

 Pepelnjak, I. (b. d). Zlato jabolko Pridobljeno 14. 1. 2013, http://www.zaplana.net/flowers/Liliaceae/LiliumCarniolum%28kranjska_lilija%29/ZlatoJ abolko.asp.

 Štrljič, Ž. (b .d). Turška lilija. Pridobljeno 15. 1. 2013, http://www.td- novacerkev.com/Predstavitev%20kraja%20-%20Socka.html.

 Praprotnik, N. (2012). Kamnokreči: Prvaki rastlinskega sveta. Pridobljeno 18. 1. 2013, http://www.deloindom.si/trajnice/kamnokreci-prvaki-rastlinskega-sveta.

 Žagar, G. (b. d). Grad Lemberg. Pridobljeno 25. 03. 2013, http://www.gradovi.net/data/lembergprinovicerkvi/vischer_lemberg.jpg.

 Žagar, G. (b. d). Grad Tabor. Pridobljeno 11. 02. 2013, http://www.gradovi.net/show.php?id=23,

 Škerl, P. (2012).Graščina Socka še vedno brez kupca.. Pridobljeno 25. 03. 2013, http://www.delo.si/novice/slovenija/grascina-socka-se-vedno-brez-kupca.html,,

 Bradeško, M. (2011).Graščaki mlinarji in svetnik. Pridobljeno 30. 1. 2013, http://www.delo.si/novice/slovenija/grascina-socka-se-vedno-brez-kupca.html,

 Občina Vojnik (b. d).Naravne znamenitosti občine Vojnik. Pridobljeno 30. 1. 2013, http://www.vojnik.si/content/view/439/231/.

169

 Župnijska cerkev sv. Jerneja (b. d). Pridobljeno 31. 1. 2013, http://www.zupnija- vojnik.si/zupnijska_cerkev.html.

 Cerkev Device Marije (b. d). Pridobljeno 5. 02. 2013, http://www.zupnija- vojnik.si/zupnijska_cerkev.html.

 Štrljič, Ž. (b. d). Cerkev sv. Lenarta. Pridobljeno 5. 2. 2013, http://www.td- novacerkev.com/Cerkev%20-%20Nekoc%20in%20danes.html.

 Mladinsko društvo Frankolovo. (b. d). Pridobljeno 5. 2. 2013, http://www.frankolovo.si/index.php?option=com_content&view=article&id=3&Itemid=6

 Petrič, F. (2011). Župnijska cerkev Naše ljube Gospe rožnovenske. Pridobljeno 30. 1. 2013, http://www.delo.si/novice/slovenija/grascina-socka-se-vedno-brez-kupca.html.

 Galerija Piros (b. d). Pridobljeno 13. 03. 2013, http://www.raznolikostpodezelja.si/index.php?option=com_content&task=view&id=127& Itemid=36.

 Brglez, K., idr. (2011). Krutost ne pozna meja- ne danes ne včeraj. Pridobljeno 15. 1. 2013, www.osloce.si/e-knjiga/datoteke/E-knjiga_-_Stisni_roko_v_pest!.doc

 Vovk, J. (2013). Pustni karneval v Novi Cerkvi. Pridobljeno 15. 2. 2013, http://www.mojaobcina.si/.

 Štrljič, Ž. (2012).Grajska nedelja 2012. Pridobljeno 15. 2. 2013, http://www.td- novacerkev.com/Aktualno%20-%20Grajska%20nedelja%202012.html.

 Rock Žur (b. d). Pridobljeno 15. 02. 2013, http://www.napovednik.com/dogodek223810_rock_zur_frankolovo.

 Regijski park Pohorje (b. d). Pridobljeno 21. 1. 2013, http://www.park- pohorje.si/index.php?langId=56&pageId=232#Ekipa.

 Paški Kozjak (b. d). Pridobljeno 21. 1. 2013, http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=10664&lng=1.

 Burger, B. (b. d). Slovenija-slapovi. Pridobljeno 15. 1. 2013, http://www.burger.si/Slapovi/Pohorje/Hudinja/Hudinja.html,

 Občina Vitanje (b. d). Naravna dediščina kraja. Pridobljeno 25. 01. 2013, http://vitanje.soncek.net/index.php/predstavitev-kraja/predstavitve-podjetij-in- podjetnikov.html.

 LTO Rogla – Zreče (b. d). Stari grad v Vitanju. Pridobljeno 19. 02. 2013, http://www.destinacija-rogla.si/gradovi/stari-grad.

170

 Turistično društvo Vitanje (b. d). Kulturna dediščina. Pridobljeno 19. 02. 2013, http://anest.si/tdvitanje/index.php?option=com_content&task=view&id=21&Itemid=37,

 LTO Rogla – Zreče (b. d).Cerkev Matere božje na Hribernici. Pridobljeno 19. 02. 2013,http://www.destinacija-rogla.si/cerkve/cerkev-matere-bozje-na-hriberci.

 LTO Rogla – Zreče (b. d) Cerkev sv. Petra in Pavla. Pridobljeno 19. 02. 2013, http://www.destinacija-rogla.si/cerkve/zupnijska-cerkev-sv-petra-in-pavla.

 Turistično društvo Vitanje (b. d).Cerkve v Vitanju. Pridobljeno 19. 02. 2013, http://anest.si/tdvitanje/index.php?option=com_content&task=view&id=21&Itemid=34.

 Zavod Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (b. d).KSEVT Vitanje. Pridobljeno 19. 02. 2013, http://www.ksevt.eu/index_ksevtvitanje.htm.

 Zajc, S. (b. d). Herman Potočnik Noordung. Pridobljeno 19. 02. 2013, http://noordung.vesolje.net/vsebina/biografija.htm.

 Tovšak, M. (b. d).Planinsko društvo Vitanje. Pridobljeno 19. 02. 2013, http://www.pdmislinja.si/index.php?option=com_content&task=view&id=381&Itemid=1 13.

 Zavod za razvoj in promocijo kulture, kulturne dediščine in turizma. (2009). Sorževa pot. Pridobljeno 12. 03. 2013, http://portab.civilnidialog.net/images/stories/fruit/sor%C5%BEeva%20pot%201.jpg,

 Turistični portal občine Šentjur (b. d).Slomškova romarska pot. Pridobljeno 28. 03. 2013, http://www.turizem-sentjur.com/Tematske-poti/Slomskova-romarska-pot.html.

 Društvo Izvir idr. (b. d).Gozdna učna pot Modrijanov. Pridobljeno 12. 03. 2013, http://gump.vojnik.si/index.html.

 Kraške jame v Vojniku (b. d). Pridobljeno 14. 03. 2013, http://www.speleos- siga.org/projekti/PROJEKT%20CLVS_PREDSTAVITEV.htm.

 Izletniška kmetija Petre (b. d). Pridobljeno 14. 03.2013, http://www.podezelje.com/vsebine/izletniska-kmetija-petre/79/.

 Turistično društvo Vitanje (b. d). Pridobljeno 14. 03. 2013, http://www.podezelje.com/vsebine/izletniska-kmetija-petre/79/.

 Združenje turističnih kmetij Slovenije b. d). Ranč Kaja in Grom. Pridobljeno 12. 03. 2013,

http://www.turisticnekmetije.si/ranc-kaja-in-grom.  Združenje turističnih kmetij Slovenije b. d).Kmetija Slemenšek. Pridobljeno 17. 03. 2013,

http://www.turisticnekmetije.si/slemensek.  Občina Vitanje (b. d). Gostinstvo in turizem. Pridobljeno 18. 03. 2013,

171

http://www.vitanje.si/index.php/predstavitev-kraja/gostinstvo-turizem.html.  Ekološka kmetija Magu (b. d). Pridobljeno 18. 03. 2013, http://www.podezelje.com/vsebine/ekoloska-kmetija-magu/258/.

Kartografsko gradivo:  Geološka karta Slovenije, 1 : 500.000, 1999.  Poplavna območja v občini Vojnik, Uradni list RS 79/2004, 1.36379, 2004.  Zemljevid tematskih poti in znamenitosti občine Vojnik, 1 : 5000 in 1 : 30000, 2012.

Publikacije in zloženke:  Katalog ponudba našega podeželja, 2008.  Publikacija občine Vitanje, 2006.  Lokalna razvojna strategija LAS »Od Pohorja do Bohorja« 2007—2013.  Marketinška strategija razvoja turizma na območju destinacije Rogla, 2005.  Analiza stanja k dokumentu »Strategija trženja destinacije dežela Celjska«, september 2011.  Letak turističnega društva Nova Cerkev, (b. l).

172

PRILOGE: a) Vprašanja za predstavnike turističnih namestitev

1. Kakšne so možnosti razvoja turizma v občini Vojnik/ Vitanje? Se razvija v primerjavi s prejšnjimi leti? 2. Kakšno je vaše mnenje o ponudbi v sami občini ? Kakšne so prednosti in slabosti? 3. Kakšne načine uporabljate da privabite turiste? Imate kakšne reklame, letake, spletne strani, oglase na televiziji, brošure ali kaj podobnega? 4. Kakšna je zasedenost turističnih kapacitet? Ali opažate porast/ upad obiska tujih turistov? 5. Kolikšna je povprečna dolžina bivanja turistov in v katerih mesecih je povpraševanje po prenočitvah najvišje? 6. Ali je možno shajati glede na vse stroške, z oddajo namestitvenih kapacitet in ponudbe, ki jo imate? Ali se morate poleg turizma ukvarjati še s kakšno dopolnilno dejavnostjo? 7. Ali sodelujete s sosednjimi občinami / turističnimi društvi (npr. v občini Dobrna/Zreče glede turistične namestitve? In če na kakšen način)? V primeru, da ne sodelujete s sosednjimi turističnimi društvi/ občinami, me zanima, zakaj ne. In če vidite v prihodnosti potenciale za takšno sodelovanje? 8. Vidite možnost sodelovanja z drugimi občinami/ turističnimi društvi glede turizma za vas kot prednost ali slabost? 9. Kakšna je po vašem mnenju prihodnost občine Vojnik in Vitanja glede razvoja turizma? b) Vprašanja za predstavnike turističnih društev

1. Kaj vi menite o trenutnem stanju turizma v občini Vojnik/Vitanje? 2. Kaj bi izpostavili kot prednost in slabost turizma v občini Vojnik/Vitanje? 3. Kako si vaše društvo prizadeva za povečanje števila turistov? Imate reklame, letake, spletne strani, oglase na televiziji, brošure ali kaj podobnega? 4. Ali sodelujete s sosednjimi občinami / turističnimi društvi (npr. v občini Dobrna/Zreče glede turistične namestitve? In če na kakšen način)? V primeru, da ne sodelujete s sosednjimi turističnimi društvi/občinami, me zanima, zakaj ne. In če vidite v prihodnosti potenciale za takšno sodelovanje?

173

5. Kakšne sinergijske učinke bi prineslo to sodelovanje med društvi? Ali je morda to eden izmed možnih načinov povečanja števila turistov v sami občini in zakaj? 6. Ali je možno shajati glede na vse stroške, z oddajo namestitvenih kapacitet in ponudbe, ki jo imate? Ali se morate poleg turizma ukvarjati še s kakšno dopolnilno dejavnostjo? 7. Kakšna je zasedenost turističnih kapacitet, ali opažate porast/ upad obiska tujih turistov v občini? 8. Kaj po vašem mnenju bi pripomoglo k daljšemu bivanju turistov v občini Vojnik/ Vitanje? 9. Imate namen ustanoviti kakšen turistični informacijski center (kjer bi bile na voljo vse informacije za turiste)? 10. Sodelujete pri kakšnih projektih, ki se združujejo s sosednjimi občinami in so podprti z nepovratnimi evropskimi sredstvi? 11. Kakšna je vizija turističnega društva glede povečanja turizma v prihodnosti? c) Vprašanja za predstavnike občine in županov

1. Kaj vi menite o trenutnem stanju turizma v občini Vojnik/Vitanje? 2. Kaj bi izpostavili kot prednost in slabost turizma v občini Vojnik/Vitanje? 3. Kako si vaša občina prizadeva za povečanje števila turistov? 4. Ali sodelujete s sosednjimi občinami / turističnimi društvi (npr. v občini Dobrna/Zreče glede turistične namestitve? In če na kakšen način)? V primeru, da ne sodelujete s sosednjimi turističnimi društvi/ občinami, me zanima, zakaj ne. In če vidite v prihodnosti potenciale za takšno sodelovanje? 5. Kakšne sinergijske učinke bi prineslo to sodelovanje med društvi oz. je to eden izmed možnih načinov povečanja števila turistov v sami občini in zakaj? 6. Menite, da se v občini Vojnik/ Vitanje v zadnjih letih število turistov povečuje? Kakšno vlogo ima pri tem KSEVT? 7. Kaj bi po vašem mnenju pripomoglo k večjemu številu nočitev v občini Vojni/Vitanje? 8. Ima občina namen ustanoviti kakšen turistični informacijski center (kjer bi bile na voljo vse informacije za turiste)? 9. Sodelujete pri kakšnih projektih, ki se združujejo s sosednjimi občinami in so podprti z nepovratnimi evropskimi sredstvi? 10. Kakšna je vizija občine Vojnik/Vitanje glede povečanja turizma v prihodnosti?

174