GASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdaja (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor. Glavni in odgovorni urednik (Chief and Responsible Redactor): prof. dr. Jože Koropec, 62001 Maribor, Koroška IGO, Jugoslavija. Telefon 22-171 Uprava in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62001 Ma- ribor, Partizanska 5, Tiskarna (Printing House): CGP Ve=er, 62001 Maribor, Svetozarevska 14, Jugoslavija. • <ASOPIS LETNIK 52 ZA ZGODOVINO STR. 1—149 MARIBOR 1 IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 17 1981 Contents Marjan Znidari=: Lojze Ude (In me- 1 Marjan Znidari=: Lojze UAe (Ih me- moriam) moriam) Marjan Znidari=: Dr. Tone Zorn (In 3 Marjan Znidari=: Dr. Tone Zorn (In memoriam) memoriam) Koropec Jože: Vitanjsko zemljiSko 5 Koropec Jože: The Manorial Estate gospostvo do 17. stoletja of Vitanje to the 17th Century Curk Jože: Urbano-gradbena zgodo- 23 Curk Jože: The Urban-Building Hi- vina Vitanja in njegove okolice story of Vitanje and Its Surround- ings Mlinaric Jože: Posest vetrinjske opa- 38 Mlinaric Jože: The Possession oí the tije na Štajerskem (ok. 1145—1786) Abby of Vetrinjc in Styria (about 1145—1786) Vovko Andrej: Podružnice »Družbe 60 Vovko Andrej : Branch Establish- sv. Cirila in Metodan na Štajer- ments oí the »Society of St. Cyril skem, ustanovljene v obdobju And Method« in Styria, Founded 1007—1918 in the Period oí 1907—1918 Hartman Bruno: Knjižnica sloven- 97 Hartman Bruno: The Library of the ske krš=ansko socialne zveze in Slovene Christian-Social League prosvetne zveze v Mariboru and of the Cultural League at Ma- ribor Svajncer J. Janez: Slovenski polki in 117 Svajncer J. Janez: The Slovene Re- njihovi znaki v prvi svetovni vojni giments and Their Badges in the First World War Zorn Tone: Iz pisanja glasila graške 135 Zorn Tone: From the Writing in the nacionalisti=ne organizacije Süd- Organ oí the Graz Nationalistic mark v letih 1920—1923 Organization Südmark in the Years 1920—1923 Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstracts« in »Ame- rica: History and Life«. Abstracts of articles in this review are included in »Historical Abstracts« and »America: History and Life«. Ka naslovni strani je fotografija dr. Franca Sušnika (Hartman Bruno: Knjižnica slovenske krš=anskosocialne zveze in prosvetne zveze v Mariboru, str. 108). Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. LOJZE UDE (In memoriam) V 86. letu starosti se je iztekla življenjska pot =loveka, ki se je z velikimi =rkami zapisal v slovensko zgodovino. Lojzeta Udeta smo poznali kot asketa z izjemnimi delovnimi navadami, kot neustrašnega borca-prostovoljca za se- verno slovensko mejo v viharnih prevratnih dneh po prvi svetovni vojni, kot bojevitega in prodornega publicista, predanega aktivista OF in partizana, prav- nika, zgodovinarja, delavca in organizatorja vrste aktivnosti pri znanstvenem obravnavanju narodnostnih vprašanj, pa najsi je bil v ospredju histori=ni ali pravni vidik. Ude je bil =lovek, ki je usmeril vse svoje zanimanje in prou=evanje na obdobje nekaj desetletij slovenske zgodovine in se skušal s tistim drobcem =asa, ki ga je ves =as opazoval s svojo kriti=no lupo tudi najtemeljiteje sezna- niti. Ponavadi je tudi druge teme pogovorov usmerjal samo na ta =as in na to temo. Lastna življenjska izkušnja ga je navdala s prepri=anjem, da bo lahko svoje moralno poslanstvo do domovine in naroda uspešno opravi] samo, =e se bo v celoti poistovetil v. zgodovinskimi dogajanji, katerih akter je bil tudi sam. Ravno zato je bil enako blizu starim kot prizadeven predsednik Zveze prosto- voljcev-borcev za severno slovensko mejo, kakor mladim, ki smo v njem spo- znali enega najbolj plodovitih piscev o tej prelomni dobi. Dogajanja ob severni slovenski meji po propadu habsburške monarhije so postala usodna za njegovo življenje. Skrb za usodo koroških Slovencev je v Udetu kmalu vzbudila tudi potrebo po znanstvenem delu, ki je v nekaj deset- letjih obrodilo obilne sadove. V predvojni dobi je objavljal v =asopisih, ki niso bili glasila meš=anskih politi=nih strank. 2e takrat se je pretežno dotikal na- rodnostnega vprašanja in položaja zamejskih Slovencev. V osnovi njegovih takratnih nazorov je bil demokrati=ni humanizem, saj je problem politi=ne svobode in naroda povezoval z delavskim razredom. Pogosto je opozarjal na nevarnost klerikalizma, zlasti na njegovo avtonormsti=no in federalisti=no po- litiko, ni= manj pa ga ni pritegoval odnos med nemštvom in slovenstvom. To se je vidno odražalo v njegovem delovanju že v tridesetih letih, ko je odvetni- koval v Lenartu v Slovenskih goricah in se pri svojem delu dnevno sre=eval z nacizmom ter njegovimi raznarodovalnimi pretenzijami do Slovencev. Ob- sežna Udetova bibliografija je zgovoren dokaz na=rtne germanizacije Sloven- cev, prefinjenih pritiskov, s katerimi imajo nenehno opraviti koroški Slovenci v Avstriji. Kot rde=a nit se skozi ve7ino Udetovih razprav vle=e tudi njegovo videnje boja in upora proti takšnim raznarodovalnim metodam. Ob pripravi portretne brošure je Lojze Ude Petru Likarju v razgovoru dejal, da je »pravzaprav vse, kar je kadarkoli pomembnega napisal, zbrano v treh knjigah«. V mislih je imel delo »Slovenci in jugoslovanska skupnost«, kjer so v prvem delu objavljene razprave o Slovencih in jugoslovanski ideji, de- klaracijskem gibanju, uporih slovenskega vojaštva v avstro-ogrski armadi, v drugem pa polemike in študije, ki jih je napisal v letih 1922 do 1969, mono- grafijo »Boj za slovensko severno mejo 1918—1919e, kjer je združil vse, kar je do tedaj fragmentarno obravnavalo problematiko bojev za severno slovensko mejo ter knjigo »Koroško vprašanje«, v kateri je med drugim obdelal avstrij- ski problem, odgovornost Avstrije in napredno pravno zaš=ito narodnih manjšin. Zelo odmevno je bilo Udetovo organizacijsko in znanstveno prizadevanje v partizanskem znanstvenem inštitutu, po osvoboditvi pa v oddelku za meje, v inštitutu za narodnostna vprašanja in pred upokojitvijo v narodni in univer- zitetni knjižnici. Udetovo življenje je bilo epopeja =loveka s svojo miselnostjo in v neprestanem boju, v katerem so se menjavali uspehi in neuspehi, kjer ni bilo po=itka. Treba je bilo vztrajati in delati. Z vztrajnostjo in globokim hu- manizmom se je Ude v ve= kot šestih desetletjih bogatega ustvarjalnega dela postavil ob bok velikanom slovenske preteklosti. Marjan Znidari< Dr. TONE ZORN (In memoriam) Sredi obsežnih delovnih na=rtov, ki so obetali Se premnoge strani v za- kladnico slovenske historiografije, se je po kratki in neozdravljivi bolezni 13. julija 1981 sklenila kratka, a bogata življenjska pot znanega slovenskega zgodovinarja dr. Toneta Zorna. Tone Zorn je sodil v ožji krog tistih slovenskih zgodovinarjev, ki kljub številnim raziskovalnim nalogam in ambicijam niso ostajali kabinetno odmak- njeni suhoparni znanstveniki, temve= so ob vsakem =asu trdo stali sredi živ- ljenja, saj se je v njihovem delu zgodovina neprestano prepletala s sedanjostjo, sedanjost pa se je spet spreminjala v zgodovino. Takšen je bil tudi Tone Zorn, znanstvenik-zgodovinar, ves zavzet za svoje znanstveno delo, ki pa ni bilo nikoli rezultat posplošenih in pavšalnih sodb. Znanstvenost in argumentira- nost sta mu bili glavni vodili pri njegovem delu, široka razgledanost, neposred- nost in =loveška toplina pa magnet, s katerim je sogovornika ali poslušalca ta- koj pritegnil v ustvarjalno razmišljanje in razpravljanje. Mlajši kolegi, ki smo se šele uvajali v raziskovalno delo, smo v Tonetu vedno našli prijetnega sogovornika, potrpežljivega poslušalca, široko razgle- danega svetovalca, ki svojega bogatega znanja in izkušenj ni nikoli ljubosumno skrival. Radi smo ga poslušali na zborovanjih slovenskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, na koroških kulturnih dnevih, na sre=anjih arhivskih delavcev, na raznih simpozijih in posvetih, strokovnih ekskurzijah in drugod, saj je znal z njemu lastnim na=inom interpretiranja in hudomušne iskrivosti napraviti vsak, še tako suhoparen podatek ali zgodovinsko dejstvo dovolj privla=no in zanimivo tudi za manj podkovanega poslušalca. Toneta je krasila tudi sposob- nost, da je znal še tako zapletena zgodovinska dogajanja aplikativno povezovati -i. današnjo družbeno stvarnostjo. Tone Zorn je bil zgodovinar širokih obzorij, pa vendar je bilo težiš=e nje- govega dela namenjeno problemom koroških Slovencev. Slovenci v zamejstvu so bili Zornu blizu že od študentskih let dalje, skoraj v celoti pa se jim je po- svetil po letu 1960, ko se je zaposlil na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Odtlej pa vse do svoje prezgodnje smrti je neumorno pisal in objav- ljal. Njegov znanstveni opus je obsežen, nova dognanja pa je najrajši objavljal v krajših razpravah, ki so osvetlile dolo=en problem z nekega novega zornega kota. Preve= prostora bi rabili, =e bi hoteli slediti bibliografiji njegovih pri- spevkov (objavljena je v »Razpravah in gradivu«, INV, 1980, št. 11-12), pa vendar ne moremo npr. mimo obsežnega zbornika »Koroški plebiscit« iz leta 1970, kjer je objavil tri razprave, dragocenega prispevka v monografiji «Slo- venci v zamejstvu• (1974), ki jo je izdal skupaj s Tonetom Ferencem in Milico Kacin-Wohinz, pomemben je njegov delež pri pisanju »Zgodovine Slovencev« (1979), kjer je podal pregled razvoja na Koroškem od prve svetovne vojne do danes in še bi lahko naštevali. Težiš=e njegovega dela je bila zgodovina ko- roških Slovencev med obema vojnama. O tem pri=ajo številne objave v Zgo- dovinskem =asopisu, Kroniki, Borcu, Prispevkih za zgodovino delavskega gi- banja, =asopisu za zgodovino in narodopisje, Vestniku koroških partizanov, Naših razgledih,