Obrazovni Politiki Na Opstina STRUMICA.Qxp

OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA STRUMICA

Skopje, 2008 Proekt: Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite

OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA STRUMICA

Bro{urata e izrabotena od ~lenovite na op{tinskoto telo za obrazovanie: Zoran Uzunov, op{tinski prosveten inspektor, Op{tina Strumica Petar Kirov, sovetnik za obrazovanie, Op{tina Strumica Ace Stojanov, ~len na NVO „Aquila Aurea Makedonika“ Gordana Man~eva, nastavnik, OU „Nikola Vapcarov“, Strumica Katerina Stef~ova, nastavnik, OU „Vidoe Podgorec“, Strumica

Stru~ni sorabotnici: Zoran Uzunov, konsultant za obrazovni politiki Merita Kuli, konsultant za strate{ko planirawe

Lektura: Suzana Stojkovska

Grafi~ki dizajn: Biljana Mihajlovska

Tira`: 120

Bro{urata e rezultat na realizacija na proektot "Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite“ {to go realizira{e Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO) vo periodot fevruari 2006 do fevruari 2008 godina. Ovaa bro{ura be{e ovozmo`ena so poddr{ka od Institutot za trajni zaednici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi za me|unaroden razvoj (USAID).

CIVIL SOCIETY STRENGTHENING PROJECT

Mislewata {to se ovde izrazeni im pripa|aat na avtorite i ne gi odrazuvaat stavovite na Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO), Institutot za trajni zaednici (ITZ) ili na Agencijata na Soedninetite Amerikanski Dr`avi za me|unaroden razvoj (USAID). Isto taka, spomenuvaweto na trgovski marki ili komercijalni proizvodi ne pretstavuva poddr{ka ili preporaka za koristewe. PORAKA DO ^ITATELOT

o juli 2005 godina Makedonija usvoi paket zakoni za decentralizacija vo osnovnoto i vo srednoto obrazova- V nie. Toa pretstavuva{e golema promena bidej}i na op{- tinite im se prenesoa pogolem del odgovornostite, pred s¢ vo oblasta na administriraweto i finansiraweto na u~i- li{tata. Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO) ve}e 4 godini kontinuirano raboti na dolgoro~ni proekti povrzani so jaknewe na kapacitetite na raznite subjekti vo sektorot na obrazovanieto. Poseduvaj}i go iskustvoto MCGO go inicira{e proektot Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite ~ija glavna cel e zajaknuvawe na kapacitetot na vrabotenite vo op{tinite, u~ili{tata i nevladinite orga- nizacii da odgovorat na novite predizvici. Vo ovaa bro{ura se sodr`ani op{tinskite obrazovni politiki, kako i akcionite planovi izraboteni od pretstavnici od razli~ni sektori od 10 op{tini. Vo nea se poso~eni problemite koi{to proizleguvaat od neadekvatnata infrastruktura ili, pak, pregolemiot broj na u~enici vo oddelni u~ili{ta, razli~nite sostojbi vo centralnite i vo podra~- nite u~ili{ta, urbanite nasproti ruralnite zoni, strukturata na nastavniot kadar, sodr`ani se prioritetite na de- luvawe ~ija cel e da se podobri kvalitetot na nastavniot proces ili da se podobrat uslovite za rabota; preporakite za nabquduvawe i evalvacija, kako i metodite preku koi }e se zgolemi transparentnosta na op{tinsko nivo za site aktivnosti povrzani so procesot na obrazovanieto. So cel da se promovira i prakti~- no da se primeni decentraliziraniot na~in na odlu~uvawe na nivo na sekoja op{tina se formiraa op{tinski tela za obrazovanie (OTO). Vo ovie tela aktivno u~estvuvaat pretstavnici na op{- tinite (prete`no od sektorite za obrazovanie i za kultura), pretstavnici na vospitno-obrazovniot kadar od osnovnite u~ili{ta, kako i pretstavnici na nevladiniot sektor koi{to aktivno de- luvaat na poleto na obrazovanieto na

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 3 op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od 10-te op{tini, preku strukturiran proces, gi realiziraa fazite na procena na potrebite na u~ili{tata, izvr{ija rangirawe i izbor na prioritetite zemaj}i gi predvid prilikite i predizvicite koi{to se specifi~ni za sekoja op{tina. Pri sprovedu- vaweto na proektnite aktivnosti, op{tinite imaa mo`nost prakti~no da go primenat modelot koj im be{e prezentiran za izgotvuvawe na op{tinskite obrazovni politiki. Vo tekot na realizacijata na proektot, od fevruari 2006 do fevruari 2008, bea postignati slednite reazultati: vospostaveni se mreì me|u pretstavnicite na u~ili{tata, pretstavnicite na NVO sektorot i op{tinskiot kadar vo 10 op{tini vo Makedonija, u~ili{tata i NVO, zajaknati se kapacitetite na vrabotenite vo op{tinskite tela za obrazovanie, definirani se strate{kite planovi vo koi{to sekoja od op{tinite gi istakna prioritetite za intervencija. Proektot be{e realiziran so poddr{ka od Institutot za trajni zaednici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Drà- vi za me|unaroden razvoj (USAID), a e rezultat na izvonrednata sorabotka so 10 op{tini vklu~eni vo proektot: Vrap~i{te, Ki~evo, Ko~ani, Mavrovo i Rostu{e, Negotino, Radovi{, Saraj, Sveti Nikole, Strumica i â{ka.

4 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 1. VOVED

o minatoto yvezdeniot grad Astraion, pa Tiveriopol, a so vekovi grad Strumica. Gradot pod Carevite kuli, V gradot na karnevalot, trimerskite obi~ai, gradot na Svetite petnaeset tiveriopolski ma~enici, so Rimskata ter- ma, go ìvee svojot ìvot vo uslovi na samostojna Republika Makedonija, ìvot na edinka na lokalna samouprava, so site prava i obvrski utvrdeni vo Ustavot, zakonite i Statutot na Op{tinata. 11-ti Dekemvri, praznikot na Svetite petnaeset tiveriopolski sve{tenoma~enici e praznik - za{titnik na gradot. Op{tina Strumica e smestena vo plodnata Strumi~ka kotlina na krajniot jugoistok na Republika Makedonija, ved- na{ pod trome|eto na me|udràvnite granici so Republika Bugarija i Republika Grcija. Najbliskata oddale~enost od me- |udràvnite grani~ni premini so Grcija iznesuva pedeseti- na kilometri, a so Bugarija okolu triesetina kilometri. Op{tina Strumica se nao|a na 410 22, i 410 30, severna geografska {irina i 220 35, i 230 45, isto~na geografska dol- ìna, so nadmorska viso~ina od 256 m. Celiot region e op- kruèn so planinite Belasica, Ogra`den i Elenica. Konfi- guracijata na ovie planinski venci na kotlinata £ davaat forma na golem nepravilen triagolnik. Na povr{ina od 321,89 km2, so vkupno 25 naseleni mesta, ìveat 54.676 ìteli. Gustinata na naselenost e nad 100 ì- teli na 1 km2. Specifi~nata geografska i topografska polo`ba na Stru- mica ja karakteriziraat dve klimatski zoni - submediteran- ska i isto~no kontinentalna koi na regionot mu davaat poseben beleg - dol- gi topli leta so visoki srednodnevni temperaturi, namaleni zimski temperaturi i vetrovi od site strani. Spored podatocite od posledniot popis na naselenieto, nacionalnata struktura vo Op{tina Strumica od vkupniot broj ìteli, ja karakteri- zira mnozinstvo na makedonsko naselenie - 50.258 ìteli. Sleduva mal broj na naselenie od turska nacional-

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 5 nost - 3.754 ìteli, potoa romska nacionalnost - 147 ìteli, srpska nacionalnost - 185 ìteli i drugi vo nezna~itelno mal broj. Obrazovnoto nivo na naselenieto vo Op{tina Strumica izgleda vaka:

Vid na obrazovanie Vkupno Visoko 2867 Vi{e 1617 Sredno 17007 Osnovno 11858 Neoformeno osnovno 8569 Bez {kolska podgotovka 1997

Starosnata struktura na naselenieto e opredelena spored vozrasta od: 0-19 godini ...... 15.256 20-60 godini ...... 31.711 nad 60 godini ...... 7.709 `iteli

Vo Op{tina Strumica se zastapeni pove}e vidovi na vospitno-obrazovni ustanovi: detski gradinki; osnovni u~ili{ta; sredni u~ili{ta; Fakultet za zemjodelstvo i hrana.

Osnovnoto obrazovanie vo Op{tina Strumica vo ovaa u~ebna godina go posetuvaat okolu 5 850 u~enici. Nastavata za u~enicite od osnovnoto obrazovanie se izveduva vo 9 osnovni u~ili{ta, od koi 4 vo gradot Strumica i 5 vo naselenite mesta: Kukli{, Murtino, Dabiqa, Vequsa i Prosenikovo. Od vkupniot broj na naseleni mesta vo Op{tina Strumica - 25, podra~ni u~ili{ta ima vo 13 naseleni mesta. Nastavata vo site Osnovni U~ili{ta se izveduva na makedonski jazik, a vo 3 ima paralelki vo koi nastavata se izveduva na turski nastaven jazik. Nastava na turski jazik se izveduva vo OU „Mar{al Tito“ - Strumica, OU "Mar- {al Tito“ - Murtino (PU-Bansko) i OU "Dame Gruev“ - Kukli{ (PU-Dorlom- bos). Kako posebno od redovnoto osnovno obrazovanie e osnovnoto muzi~ko obrazovanie, koe go posetuvaat okolu 500 deca. Nastavata se izveduva vo Osnovnoto muzi~ko u~ili{te "Boro Xoni“ - Strumica.

6 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 2. U^ENICI

pored podatocite od evidencijata za u~enicite vo osnovnoto obrazovanie vo Op{tina Strumica, brojot na za- S pi{ani u~enici vo prvite oddelenija od godina na godina se namaluva. Ako za sporedba se zeme prethodnata u~ebna godina, }e ka`eme deka vo ovaa u~ebna godina vo prvo oddelenie na devetgodi{noto obrazovanie ima zapi{ano okolu 200 u~enici pomalku vo odnos na minatata, a vkupniot broj na u~enici od prvo do osmo oddelenie vo u~ebnata 2006/07 godina bil za 220 u~enici pomalku vo odnos na u~ebnata 2005/06 godina. Ge- neraciski gledano, vo ovaa u~ebna godina brojot na u~enicite po oddelenija e najdobar i najgolem vo osmite oddelenija - 739, a najmal vo prvo oddelenie - devetgodi{no obrazovanie - 416. Brojot na u~enicite od vtoro do sedmo oddelenie va- rira vo dijapazon od 660 do 697 u~enici. Ima mnogu identifikuvani faktori koi vlijaat na namaluvaweto na brojot na u~enicite vo osnovnoto obrazovanie. Toa proizleguva od namaleniot priroden prirast, od progresiv- nata migracija na mladite vo stran- stvo, namaleniot broj na sklu~eni bra- kovi, neposetuvaweto na nastavata vo petto oddelenie od u~enicite od turskata nacionalnost i sl. So donesenite izmeni i dopolnu- vawa na Zakonot za osnovno obrazovanie, od ovaa u~ebna godina ima promeni: osnovnoto obrazovanie trae devet godini; nastavniot plan i nastavnite programi vo osnovnoto u~ili{te se izrabotuvaat spored razvojnite karak- teristiki na u~enicite vo tri periodi, i toa od prvo-treto oddelenie, od ~etvrto-{esto odd. i od sedmo-devetto odd.; osnovnoto u~ili{te za u~enicite od prvo do treto oddelenie organizira prifa}awe i za{tita na u~e- nicite eden ~as pred zapo~nuvawe na ~asovite za redovnata nastava.

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 7 Kako identifikuvan problem, koj o~ekuvame da se javuva, pretstavuva nemo`nosta na del od u~ili{tata da ja sproveduvaat odredbata za prifa}awe i za{tita na u~enicite eden ~as pred zapo~nuvawe na ~asovite za redovnata nastava, od pri~ina {to nastavata se izveduva vo dve smeni, a prvata smena zavr{uva so redovnite ~asovi najrano vo 13 ~asot. Ovoj problem }e bide predmet na razmisluvawe i diskusija kako prioritet za re{avawe vo ponatamo{niot period. Brojot na u~enicite vo osnovnite u~ili{ta od Op{tina Strumica vo septemvri 2007 godina izgleda vaka:

Naziv i mesto Broj na u~enici po oddelenija vo u~ebnata 2007/08 g. na OU I-6 I-7 II III IV I-IV V VI VII VIII I-VIII „Sando Masev“ 74 131 132 139 127 603 128 171 133 150 1185 Strumica „Vidoe Podgorec“ 61 137 100 141 129 568 120 121 139 158 1106 Strumica „Nikola Vapcarov“ 75 108 124 85 91 483 97 119 109 116 924 Strumica „Mar{al Tito“ 59 117 90 101 111 478 75 63 68 81 765 Strumica „Mar{al Tito“ 70 68 86 75 63 362 74 54 63 57 610 s. Murtino „Geras Cunev“ 30 41 54 40 48 213 60 63 69 72 477 s. Prosenikovo „Dame Gruev“ 26 48 43 57 52 226 52 42 58 56 434 s. Kukli{ „Sv. Kiril i Metodij“ 15 9 18 16 25 83 36 37 40 31 227 s. Dabiqa „Goce Del~ev“ 6 10 15 23 18 72 18 18 18 18 144 s. Vequsa Vkupno: 416 669 662 677 664 3088 660 688 697 739 5872

Od podatocite za namaleniot broj na u~enici po paralelki i oddelenija mo`e da se identifikuvaat opredeleni problemi, koi se zakana za brojot na nastavnicite vo oddelenskata nastava i namaleniot fond na ~a- sovi za nastavnicite vo predmetnata nastava. Taka, o~igledno e deka vo oddelni osnovni u~ili{ta brojot na u~enicite po paralelki vo oddelenskata nastava e mal i ~esto podelbata na paralelki po oddelenija e napra- vena so minimalen broj na u~enici vo paralelka, na primer 91 u~enik vo 5 paralelki, 85 u~enici vo 4 paralelki, 100 u~enici vo 4 paralelki i sl., a ne spored utvrdeniot najvisok broj od 34 u~enici vo paralelka. Taka, podelbata na 85 u~enici mo`e da se izvr{i i vo tri paralelki, rasporedeni, na primer, po 28, 28 i 29. Vo predmetnata nastava, isto taka, se pojavuva istiot problem, 60 u~enici vo 3 paralelki, 120 u~enici vo 5 paralelki, 109 u~enici vo 5 paralelki i sl.

8 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA U~enicite od turskata nacionalnost vo mal broj ja posetuvaat redovnata nastava od prvo do ~etvrto oddelenie, a mnogu malku od niv, pak, go prodolùvaat obrazovanieto vo petto oddelenie ili voop{to ne go zavr- {uvaat osnovnoto obrazovanie. Za toj identifikuvan problem od Op{tinata se predvideni merki i aktivnosti od edukativno-vospitna priroda i represivni merki koi bi se prezemale od Dràvniot prosveten inspektorat, soglasno Zakonot. Podatocite za uspehot na u~enicite - polugodi{en i godi{en izve{taj za uspehot i povedenieto na u~enicite, se iskaùvaat vo brojki ili pro- centi. Proiznesuvaweto za uspehot i povedenieto {to se postignati naj~esto ima informativen karakter, bez podlaboko da se navleguva vo {iroki stru~ni komentari i konstatacii za toa kako e dojdeno do prezentiraniot uspeh i vo kolkava mera toj uspeh pretstavuva realno prikaùvawe na pos- tignatite rezultati od nastavata. Vo zapisnicite od odrànite sednici na stru~nite organi i tela, naj~esto se zabeleùvaat podatoci za toa: kolku u~enici postignale odli~en, mnogu dobar, dobar ili dovolen uspeh, potoa kolku u~enici bile so nedovolen uspeh, kolkav e sredniot uspeh vo odde- lenijata, kolku u~enici go povtorile oddelenieto, kolku se upatuvaat na popraven i sl. Naj~esto vo ramkite na edno OU, sporedbata na uspehot na u~enicite od edno oddelenie vo edna u~ebna godina se vr{i so uspehot na drugite u~enici od prethodnata u~ebna godina. Zna~i, kako primerok ne se zemaat istite u~enici koi minatata godina bile na primer vo petto oddelenie, a sega se vo {esto oddelenie. Ne e izrabotena nitu sporedba na uspehot na u~enicite koi se zapi{ale vo nekoe od srednite u~ili{ta, po zavr{uvaweto na osnovnoto obrazovanie. Op{tina Strumica vo po~etokot na ovaa godina izraboti istraùvawe so sporedbeni pokazateli na uspehot na u~enicite koi go postignale na krajot od u~ebnata godina od osnovnoto obrazovanie, so nivniot uspeh na krajot na prvoto polugodie od narednata u~ebna godina vo srednoto obrazovanie. Tabelarni prikazi za toa se dadeni vo prilog na dokumentot. Od izvr- {enata analiza e identifikuvan problem koj }e bide predmet na zaedni~ko re{avawe so site relevantni subjekti, zemaj}i gi vo obyir site okolnosti koi vlijaele vrz uspehot na u~enicite, kako vo osnovnoto, taka i vo sredno- to obrazovanie.

2.1. Prevoz na u~enicite

Soglasno odredbata od ~len 52 od Zakonot za osnovno obrazovanie ("Sl. vesnik na RM“, br. 52/02-pre~isten tekst), u~enicite imaat pravo na besplaten prevoz do u~ili{teto ako mestoto na `iveewe e oddale~eno naj- malku 2 km od najbliskoto osnovno u~ili{te. Vo minatata u~ebna godina od mestoto na `iveewe do mestoto na {koluvawe i obratno besplaten prevoz koristele okolu 520 u~enici od petto do osmo oddelenie.

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 9 Prevozot go izvr{uva prevoznik koj gi ispolnuva uslovite za taa dejnost, po objaven tender od Op{tina Strumica za site osnovni u~ili{ta koi imaat potreba za prevoz na u~enicite. Prevozot na u~enicite e organiziran so posebni avtobusi koi gi prevezuvaat od mestoto na `iveewe do mestoto na {koluvawe. Problem e identifikuvan na relacijata Ri~, Pop- ~evo, Strumica i obratno, za u~enicite koi patuvaat do osnovnoto u~ili{te "Mar{al Tito“ vo Strumica, vo slu~ai koga uslovite na patot poradi sneg, odron i poledica ne se bezbedni za izvr{uvawe na prevozot.

Relacija Broj na km Cena vo Prose~en mese~en u~enici koi dvete vkupen iznos patuvaat nasoki vo den. Vodo~a - Strumica 15 5 70 23.100 Banica - Strumica 56 3 60 73.920 Dobrejci - Strumica 71 2 60 93.720 Pop~evo - Strumica 20 7 100 44.000 Ri~ - Strumica 23 12 120 60.720 Raborci - Strumica 4 5 80 7.040 Bansko - Murtino 89 3 60 117.480 Sa~evo - Murtino 18 5 60 23.760 Gabrovo - Kole{ino 23 2 50 25.300 Svidovica - Kukli{ 11 3 80 19.360 Drvo{ - Dabiqa 34 7 100 74.800 Petralinci - Dabiqa 34 5 80 59.840 Staro Baldovci - Dabiqa 6 6 110 53.240 Saraj - Prosenikovo 60 3 80 105.600 Ge~erlija - Prosenikovo 27 4 80 47.520 ^anaklija - Prosenikovo 24 7 110 58.080 Vkupno: 515 879.480

10 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 3. NASTAVEN KADAR

ospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnite u~ili{ta vo Op{tina Strumica ja ostvaruvaat nastavnici vo odde- V lenska nastava, vo predmetna nastava i stru~ni sorabotnici (pedagog, psiholog, defektolog, bibliotekar). Spored podatocite od mati~nata evidencija na vrabotenite vo osnovnite u~ili{ta, vo u~ebnata 2007/08 godina vospitno-obrazovnata dejnost se izveduva so nastaven kadar koj gi ispolnuva uslovite spored Zakonot. Vidot i stepenot na stru~nata podgotovka se vo soglasnost so odredbite od Normativot za nastaven kadar utvrden od ministerot za obrazovanie i nauka na RM. Problem e identifikuvan kaj nastavniot kadar koj nastava izveduva vo paralelkite na turski nastaven jazik, poradi neispolnuvawe na uslovite spored Zakonot. Za taa cel se vr{i vrabotuvawe na nastaven kadar na opredeleno rabotno vreme, soglasno ~len 72 stav 2 od Zakonot za osnovno obrazovanie kade e utvrdeno deka nastavnik mo`e da zasnova raboten odnos na opredeleno vreme do krajot na u~ebnata godina, dokolku po objaven oglas ne mo`e da se iz- bere lice koe gi ispolnuva uslovite utvrdeni so Zakonot. Za ovaa u~ebna godina se napraveni napori za obezbeduvawe nastaven kadar koj gi ispolnuva uslovite so Zakonot, za izveduvawe nastava vo paralelkite na turski nastaven jazik, no problemot, sepak, ostanuva otvoren. Mnogu malku u~enici od turska nacionalnost vo Op{tina Strumica go zavr{uvaat osnovnoto obrazovanie, nezna~itelen broj srednoto obrazovanie, a na fakultetite za nastavnici voop{to i ne se zapi- {uvaat. Vo ovaa u~ebna godina, so sostojba oktomvri 2007 godina, vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnite u~ili{ta vo Op{tina Strumica ja izveduvaat 372 nastavnici, od koi 160 vo oddelenska nastava i 212 vo predmetna nastava. Spored stepenot na stru~nata podgotovka od 160 nastavnici vo oddelenska nastava, 58 imaat zavr{eno soodvetno visoko obrazovanie, a 93 imaat zavr{eno soodvetno vi{e obrazovanie. Devet nastavnici vo oddelenska nastava koi

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 11 izveduvaat nastava vo paralelki na turski nastaven jazik ne gi ispolnuvaat uslovite, odnosno imaat zavr{eno nesoodvetno obrazovanie. Od 212 nastavnici koi nastava izveduvaat vo predmetna nastava, 117 imaat zavr{eno soodvetno visoko obrazovanie, a 95 soodvetno vi{e obrazovanie. Vo tekot na u~ebnata 2006/07 godina, 12 nastavnici vo oddelenska nastava koi imale zavr{eno soodvetno vi{e obrazovanie, se steknale so soodvetno visoko obrazovanie. Od podatocite za stepenot na stru~nata podgotovka na nastavniot kadar moè da se utvrdi deka vo predmetnata nastava ima pogolem procent na nastavnici so zavr{eno soodvetno visoko obrazovanie, {to vo golema mera se dolì na novovraboteniot mlad nastaven kadar koj izveduva nastava po angliski jazik i FZO vo ovaa u~ebna godina. Vo u~ebnata 2007/08 godina vo osnovnite u~ili{ta vo Op{tina Stru- mica ima 75 nastavnici i stru~ni sorabotnici, koi rabotniot odnos go zas- novale na opredeleno rabotno vreme, soglasno odredbite od Zakonot za buxetite i Zakonot za izvr{uvawe na buxetot na RM, kako i Nasokite za vrabotuvawe od MON, so koi se vr{i sklu~uvawe dogovor za opredeleno rabotno vreme so nastaven kadar koj do 31.08.2007 godina bil na rabotno mesto- nastavnik ili stru~en sorabotnik vo OU (staro finansirawe) ili poradi zgolemen fond na ~asovi ili pogolem broj paralelki-novo finansirawe. Iako strate{ka cel na fiskalnata politika na RM e poddr{ka na po- litikite za namaluvawe na nevrabotenosta i siroma{tijata i sozdavawe pretpostavki za odr`liv ekonomski razvoj i vrabotenost, ovoj na~in na vrabotuvawe na opredeleno rabotno vreme, koga se raboti za utvrdena potreba od trajna priroda, ne soodvetstvuva so principite na li~nata i pravnata sigurnost, osobeno koga nekoj od vrabotenite go ispolnil uslovot od ZRO-da raboti pove}e od 4 godini na rabotno mesto koe e od trajna priroda. Naj~es- to toa se slobodni rabotni mesta po osnov na penzionirawe, smrt ili nov nastaven predmet, zgolemen fond na ~asovi i sl. Toa e identifikuvan problem i vo praktikata transformiraweto na rabotniot odnos od opredeleno na neopredeleno rabotno vreme se re{ava na razli~ni na~ini. Naj~esto ima sudska zavr{nica. Op{tina Strumica }e vloì napori zakonskite odredbi za toj problem da bidat po~ituvani. Nastavniot kadar i stru~nite sorabotnici stru~no i profesionalno permanentno se usovr{uvaat. Vo poslednite godini so vklu~uvaweto vo niza proekti, u~ili{tata gi identifikuvaa potrebite od stru~no i profesionalno usovr{uvawe i pogolem del od nastavniot kadar se zdobi so znaewa od razli~ni oblasti: novi nastavni formi i metodi, timska rabota, ocenuvawe, komunikacii, li~en i organizaciski menaxment, koristewe na IT vo oddelenskata nastava, primena na kompjuterite za izrabotka na planirawa, testovi i sl. Bidej}i stru~noto i profesionalnoto usovr{uvawe e zakonska katego- rija, Op{tinata }e ja poddrùva inicijativata za razni obuki, }e bara fon- dacii i NVO koi }e pomognat odredeni procesi da se realiziraat. Direktorite na u~ili{tata posetuvaa posebni obuki i go poloìja is- pitot za direktor na osnovno u~ili{te.

12 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 4. USLOVI ZA RABOTA VO U^ILI[NITE OBJEKTI

4.1. OU „Sando Masev“ - Strumica

Osnovnoto u~ili{te "Sando Masev“ vo Strumica zapo~- nuva so rabota kako posebna administrativna edinka vo 1950 godina, vo sostav na Narodnata gimnazija "Jane Sandanski“ vo Strumica. Poseben objekt za ova osnovno u~ili{te e izgraden vo 1962 godina, vo koj nastavata za u~enicite od prvo do osmo oddelenie se izveduva do denes. Vkupnata korisna povr{ina na u~ili{nata zgrada iznesuva 2 337 m2. Zagrevaweto vo mati~noto u~ili{te e regulirano so sopstveno toplovodno greewe. Nastavata se izveduva vo dve smeni. Vo podra~nite u~ili{ta zagrevaweto se vr{i so pe~ki koi koristat ogrevno drvo. Ovaa u~ebna godina vo u~ili{te- to se izveduva nastava za 1 185 u~enici od prvo do osmo oddelenie. U~ili{- teto e verificirano i za izveduvawe nastava za deca so posebni potrebi- autizam. Vo posebno adaptirana prostorija vo objektot na detskata gradin- ka, so obezbedeni sredstva od Op{- tina Strumica, nastava se izveduva za desetina deca so posebni potrebi-autizam. Nastavata ja izveduvaat dvajca diplomirani defektolozi. Vo sostav na u~ili{teto rabotat tri podra~ni u~ili{ta: PU vo s. Dobrejci (nastava za u~enici od prvo-~etvrto oddelenie); PU vo s. Vodo~a (nastava za u~enici od prvo-~etvrto oddelenie); PU vo s. Banica (nastava za u~enici od prvo-devetto oddelenie). U~ili{niot objekt koj se nao|a vo centralnoto gradsko podra~je raspolaga so 22 univerzalni u~ilnici, 2 kabineti, fiskulturna sala, uredena dvorna povr{ina i sportski tereni.

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 13 U~ili{niot objekt koj se nao|a vo centralnoto gradsko podra~je raspolaga so 22 univerzalni u~ilnici, 2 kabineti, fiskulturna sala, uredena dvorna povr{ina i sportski tereni. Identifikuvan problem pretstavuva potrebata od obnovuvawe na sportskata sala, sanitarnite jazli i soblekuvalnite vo sostav na istata, kako i del od podnite povr{ini vo u~ilnicite. Objektot ima potreba od obnovuvawe na stolarijata, osobeno na delot na hod- nicite, a so cel za za{teda na energija. Nedostasuvaat u~eni~ki klupi i stol- ~iwa, poradi zastarenost i dolga upotreba na dosega{nite. Uslovite za rabota vo u~ili{teto sekoja u~ebna godina se podobruvaat, so golema poddr{ka na Sovetot na roditelite. Toa be{e i edna od strate{kite celi opredeleni vo Godi{nata programa za rabota na u~ili{teto. Vo delot od obezbeduvawe na finansiski sredstva se vklu~eni MON, Op{tinata, donatori i, se razbira, roditelite. Obnovena e del od zastarenata stolarija na eden del od u~ili{teto, oplemenet e podrumskiot del kako priod do kabinetot za informatika, izgraden e nov kabinet po informatika, a na mestoto na stariot adaptirana e prostorija za u~enicite od najmalata vozrast-prvo oddelenie-devetgodi{no obrazovanie, rekonstruirani se sanitarnite jazli vo u~ili{teto, a vo PU-Dobrejci e obnovena prozorskata stolarija. Obnoveni se nekolku u~ilnici so nov malter. Op{tinata so svoi sredstva pridonese da se obele`at sportskite igrali{ta, da se postavi potrebnata oprema i sportskite igrali{ta da dobijat nov izgled. Ishranata na u~enicite ne e organizirana. Tie kupuvaat razli~na hrana od sendvi~arite i drugite prodavnici vo blizina na u~ili{teto. Preku proektot Modernizacija vo obrazovanieto vo u~ili{teto se nabaveni nagledni sredstva, lektirni izdanija i stru~na literatura. PU vo s. Vodo~a raspolaga so edna univerzalna u~ilnica i korisna povr{ina od 200 m2. Dvornata povr{ina e neuredena i neogradena. Identifikuvan problem pretstavuva u~ili{niot objekt vo Vodo~a, kade krovnata povr{ina propu{ta vo period na vrne`i od do`d, a sanitarniot jazol ne gi ispolnuva nitu osnovnite uslovi. Do Op{tina Strumica se dostaveni barawa za obezbeduvawe sredstva za izvr{uvawe na ovie mali grade`ni raboti. PU vo s. Banica raspolaga so korisna povr{ina od 350 m2, so 5 univerzalni u~ilnici i asfaltirana dvorna povr{ina, kade se izveduva i nastavata po fizi~ko obrazovanie. Identifikuvan problem pretstavuvaat prostornite uslovi vo PU vo s. Banica, kade nastavata za u~enicite od prvo do devetto oddelenie se izveduva vo tri smeni. Utvrdena e potreba za dogradba za u{te edna prostorija.

14 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA PU vo s. Dobrejci raspolaga so 5 univerzalni u~ilnici i uredeno sportsko igrali{te. U~ili{teto ja promovira svojata misija "Na{eto u~ili{te obezbeduva ednakvi mo`nosti na site u~enici za u~ewe, steknuvawe so znaewa, sposob- nosti i ve{tini, razvivaj}i ja svesta za pravata, obvrskite i me|usebnoto po~ituvawe“.

PRINCIPITE SE RABOTI PAMETNO, U^I ZA DA MNOGU POVA@NI A NE POTE[KO NAU^I[ I UMEE[ OD PRAVILATA

"LU\ETO NEMAAT NI[TO PROTIV DA BIDAT NA BRODOT KOJ SE NI[A, AKO ZNAAT KADE ODAT I AKO TAMU I SAMITE SAKAAT DA STIGNAT“

Vizijata na u~ili{teto: OU "Sando Masev“ - Strumica }e bide u~ili{- te so sovremena, efikasna i kvalitetna nastava za maksimalen razvoj i edukacija na u~enicite i vrabotenite, a kompatibilna so nacionalnata programa za razvoj na obrazovanieto 2005-2015 godina, e razrabotena so akcionen plan za ovaa u~ebna godina.

4.2. OU „Vidoe Podgorec“ - Strumica

Objektot na OU "Vidoe Podgorec“ vo Strumica e izgraden vo dale~nata 1959 godina, no ne so prvobitna namena za u~ili{te. Potoa e izvr{ena adaptacija i objektot zapo~nuva da se koristi za u~ili{te. U~ili{teto se nao|a vo centralnoto gradsko podra~je. Porane{niot naziv na u~ili{teto do 2005 godina be{e "Mo{a Pijade“. Vospitno-obrazovniot proces za okolu 1 106 u~enici se izveduva na korisna povr{ina od 6 169 m2 so objekt vo koj ima 22 univerzalni u~ilnici, 3 specijalizirani u~ilnici, 1 kabinet po informatika, biblioteka so ~italna i fiskulturna sala. U~ili{teto raspolaga so sportski tereni od 1 200 m2 i ureden u~ili{ten dvor od 1 018 m2. Ishranata na u~enicite ne e organizirana. Tie gi koristat uslugite na objektite za hrana nadvor od u~ili{teto.

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 15 Sanitarnite jazli se obnoveni i gi ispolnuvaat uslovite spored pro- pi{anite standardi. U~ili{teto koristi sopstven toplovoden sistem na greewe, koj za za- grevawe koristi nafta. Nastavata se izveduva vo dve smeni. Identifikuvan problem pretstavuvaat sega{nite prostorni uslovi vo koi se smesteni u~enicite od prvo oddelenie-devetgodi{no obrazovanie. Toa se adaptirani prostorii od glavnata vlezna vrata na sportskata sala i se nao|aat nadvor od glavniot objekt. Identifikuvan problem e i glavnata vlezna vrata za u~enicite, koja se otvora kon vnatre{nosta na hodnikot, {to e sprotivno na standardite za vlezni vrati za takvi ustanovi. Vo minatata u~ebna godina so donacija od USAID i vklu~enost na roditelite i lokalnata samouprava celosno bea promeneti starite drveni prozorci so novi aluminiumski, so {to }e se ostvari pogolema bezbednost, toplotna za{tita i zvu~na izolacija na objektot. U~ili{teto raspolaga so sovremeni nagledni sredstva, tehni~ki pomagala i bogata bibliote~na literatura. Od identifikuvanite potrebi vo u~ili{teto se vr{at promeni vo pogled na u~ili{niot menaxment i promeni za razvivawe na pozitivna u~i- li{na klima. Prioritetot na promenite vo pogled na u~ili{niot menaxment se ostvaruva so unapreduvawe i zacvrstuvawe na timskata rabota, so cel nastavniot kadar da se osposobi za razvoj i primena na timska rabota. Prioritetot na promeni vo pogled na razvivawe pozitivna u~ili{na klima se ostvaruva so vklu~uvawe na roditelite vo rabotata na u~ili{te- to, so cel za podobruvawe na sorabotkata so roditelite i razvivawe od- nosi na zaemno po~ituvawe i doverba. Ovaa u~ebna godina vo u~ili{teto }e se realizira proektot Komerov praktikuvan model, koj promovira vospostavuvawe na pojaki vrski me|u u~i- li{teto, roditelite, gradona~alnikot, Sovetot na Op{tinata i vklu~uvawe na lokalnoto okru`uvawe i negova pogolema gri`a za obrazovanieto. Od misijata i vizijata na u~ili{teto se produciraat nekolku celi za podobruvawe na uslovite za rabota: podobruvawe na kvalitetot na nastavata; razvivawe na pozitivna klima i kultura vo u~ili{teto.

]e se vr{i osposobuvawe na nastavnicite za izgotvuvawe standardi i kriteriumi za samoevalvacija na rabotata i }e se bara vklu~uvawe na site zasegnati strani za podobruvawe na disciplinata vo u~ili{teto, a so toa i uspehot i povedenieto na u~enicite.

16 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 4.3. OU „Nikola Vapcarov“ - Strumica

Za potrebite na novonaseleniot del od gradot Strumica, vo osumde- settite godini od 20-ot vek niknalo novo u~ili{te "Nikola Vapcarov“. Vo nego toga{ zapo~nale da u~at okolu 600 u~enici, od prvo do osmo oddelenie. Toga{ u~ili{teto bilo na krajot od gradot. Sega, poleka, no sigurno, okolu u~ili{teto ima mala naselba od ku}i, zgradi i ulici, koja na u~i- li{teto mu dava pozicija na centar na naselbata. Objektot na u~ili{teto e sostaven od dva povrzani kraka, so korisna povr- {ina od 2 100 m2. Za okolu 924 u~enici objektot raspolaga so 20 univerzalni u~ilnici, 4 kabineti, biblioteka i adaptirana prostorija za nastava po fizi~ko obrazovanie, so povr{ina od okolu 60 m2. Identifikuvan problem pretstavuva nepostoewe na sportska sala za izveduvawe na redovnata nastava po fizi~ko obrazovanie, nepostoewe na soblekuval- ni za u~enicite koi nastavata po fizi~- ko obrazovanie ja sledat vo adaptirana- ta prostorija i lo{ata sostojba na sanitarnite jazli vo u~ili{teto. Dvornoto mesto iznesuva okolu 1 200 m2, no pretstavuva neuredena dvorna povr{ina. Tamu se postaveni i sportskite igrali{ta, koi se asfaltirani. Stepenot na opremenost na kabinetite i u~ilnicite ne gi zadovoluva potrebite. Prioritetna potreba pretstavuva obezbeduvaweto na sovremeni nagledni sredstva, tehni~ki pomagala i drugi materijalni sredstva. Vo sostav na u~ili{teto vo seloto Gradsko Baldovci, koe broi okolu 750 `iteli, na oddale~enost od 2 km od u~ili{teto, raboti i podra~no u~i- li{te za u~enici od prvo do ~etvrto oddelenie. Prostornite uslovi od 130 m2 vo PU se optimalni. Toa e novoizgraden objekt, no identifikuvan problem pretstavuva sanitarniot jazol i nepovrzanosta na objektot so vodovodnata mre`a. U~ili{teto za ovaa u~ebna godina gi zacrtalo svoite celi: podobruvawe na kvalitetot vo rabotata kaj site vraboteni, i nastaven i nenastaven kadar, zgolemuvawe na stepenot na motivacija i odgovornost kaj site vraboteni; podobra sorabotka so roditelite, razvivawe novi formi za sorabotka; podobruvawe na uslovite za prestoj i rabota.

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 17 4.4. OU „Mar{al Tito“ - Strumica

Najstaroto osnovno u~ili{te vo gradot e "Mar{al Tito“. Objektot e izgraden vo 1925 godina, so povr{ina od 1 060 m2. Po niza godini, celosno renovirawe e izvr{eno vo 2000 godina koga u~ili{teto dobi nov izgled. Za okolu 765 u~enici na povr- {ina od 1 120 m2 nastava se izveduva vo 19 univerzalni u~ilnici, 2 kabineti i pokriena sportska sala. Na turski nastaven jazik nastavata ja sledat okolu 250 u~enici od prvo do ~etvrto oddelenie. Vo dvorot na u~ili{teto pos- tojat asfaltirani sportski igrali{ta, koi ovaa u~ebna godina bea obele`ani i opremeni so stativi, ko{evi i druga oprema so sredstva od Op{tina Strumica. Nastavata se izveduva vo dve smeni. Zagrevaweto se vr{i so sopstveno toplovodno greewe koe raboti na nafta. Identifikuvan problem se lo{ite uslovi vo sanitarnite jazli i soblekuvalnite pokraj fiskulturnata sala, zastarenosta na inventarot i sportskite rekviziti, osvetluvaweto i tehni~kite pomagala vo fiskulturnata sala, nemo`nosta za koristewe kabinetska nastava po site nastavni predmeti i nedostatok od nagledni sredstva i tehni~ki pomagala. Ishranata na u~enicite ne e organizirana. Tie kupuvaat konditorski proizvodi i ladni sendvi~i od bliskite maalski du}ani do u~ili{teto. U~ili{teto }e se zalaga za vklu~uvawe na roditelite vo programata za jaknewe na sorabotkata na roditelite so u~ili{teto i }e se gri`i da ja namali neredovnosta na u~enicite od petto do osmo oddelenie. Vo poslednite nekolku godini u~enicite i nastavnicite aktivno se vklu~eni vo izrabotka na karnevalski maski za u~estvo vo Strumi~kiot karneval. Za svojot trud dobivaat i vredni nagradi. Vo sostav na u~ili{teto rabotat dve podra~ni u~ili{ta vo naselenite mesta Ri~ i Pop~evo. Identifikuvan problem za objektot vo Ri~ pretstavuva krovnata povr{ina i sanitarniot jazol.

18 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 4.5. OU „Mar{al Tito“ - Murtino

Vospitno-obrazovnata dejnost za u~enicite koi nastavata ja sledat do zavr{uvawe na osnovnoto obrazovanie od reonot na naselenite mesta Mur- tino, Bansko, Sa~evo i Gabrovo se izveduva vo u~ili{niot objekt vo Mur- tino. U~ili{niot objekt e izgraden od dva kraka me|usebno povrzani. Edniot krak e izgraden vo dale~nata 1948 godina i renoviran 2006 godina so pomo{ na donacija od Kralstvoto Norve{ka. Vtoriot, ponoviot krak, e izgraden vo 1984 godina. Objektot raspolaga so 9 univerzalni u~ilnici, 1 u~ilnica za u~enicite od prvo oddelenie-devetgodi{no obrazovanie, 2 kabineti, 2 specijalizirani prostorii i biblioteka-medioteka. U~ili{teto ne raspolaga so sportska sala. Nastavata se izveduva vo dve smeni. Del od dvornata povr{ina e uredena, na eden del se izgrade- ni sportski igrali{ta, a ima i del koj hortikulturno ne e ureden. So pomo{ na finansiski sredstva od Op{tinata, proektot Moderni- zacija vo obrazovanieto i so sopstveni sredstva, u~ili{niot dvor e celosno zagraden. Glavniot vlez na dvorot izleguva na tran- ziten pat, koj e neobezbeden. Identifikuvan problem kaj ponoviot krak pretstavuva potrebata od obnova na krovnata povr{ina, koja sega e pokriena so salonitni plo~i. Iako stariot del be{e obnoven, ima potreba od rekonstrukcija na krovnata povr{ina. Vo sostav na u~ili{teto rabotat 3 podra~ni u~ili{ta, vo naselenite mesta: Bansko, Sa~evo i Gabrovo. Vo site PU nastava se izveduva za u~enici od prvo do ~etvrto oddelenie. Vo PU-Bansko se izveduva i nastava za u~e- nici od turska nacionalnost. Identifikuvan problem vo PU-Bansko pretstavuva dotraenata krovna povr{ina, koja propu{ta vo denovi na vrne`i, a konstrukcijata e vdlabna- ta poradi dotraenosta na gredoredot. Rasporedot na u~ilni~kiot i drugiot prostor e daden vo tabelata {to sledi:

U~ili{te U~ilnici Kabineti Administrativ- Specijali- Drugi ni prostorii zirani prostorii -kabineti- prostorii OU vo MURTINO 9 2 4 2 u~ilnica za prvo odd. PU vo BANSKO 4 / 1 1 - // - PU vo SA^EVO 3 1 1 1 - // - PU vo GABROVO 2 / 1 / - // -

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 19 Prevozot na u~enicite koi patuvaat od mestoto na `iveewe do mesto- to na {koluvawe e obezbeden i organiziran so posebni avtobusi. Poseben problem pretstavuva prevozot na u~enicite od predmetna nastava koi patuvaat od selo Sa~evo do u~ili{teto vo selo Murtino i obratno. Poradi padnat most na rekata, relacijata Sa~evo-Murtino namesto 5 km iznesuva pove}e od 10 km, bidej}i avtobusot mora da pominuva podolga relacija niz naselenite mesta Dabiqa, Robovo za da pristigne vo Murtino. Celite za razvoj na u~ili{teto se naso~eni kon: podobruvawe na prostornite i materijalnite uslovi vo u~ili{teto; podobruvawe na stru~nite kvalifikacii na nastavniot kadar; razvivawe pozitivna u~ili{na klima; podobruvawe na na~inite na kreirawe i vodstvo na u~ili{nata politika i rakovodstvoto.

4.6. OU „Geras Cunev“ - Prosenikovo

Pome|u naselenite mesta Prosenikovo i Piperevo, na oddale~enost od 4,5 km od gradot Strumica, se nao|a Osnovnoto u~ili{te "Geras Cunev“. Op- fa}a u~enici od po{irok reon na op{tinite Strumica, Vasilevo i Bosilo- vo. Oddelenska nastava posetuvaat u~enici od naselenite mesta Proseni- kovo (Op{tina Strumica) i Piperevo (Op{tina Vasilevo), a predmetna nastava se izveduva i za u~enicite od naselenite mesta Saraj, Ge~erlija (Op- {tina Bosilovo) i ânaklija (Op{tina Vasilevo). Toa proizleguva od prethodnata teritorijalna podelba, koga vo sostav na u~ili{teto pripa|aa podra~nite u~ili{ta od naselenite mesta Saraj, Ge~erlija i ânaklija. Nastavata se izveduva vo dve smeni, za okolu 480 u~enici od prvo do devetto oddelenie, rasporedeni vo 22 paralelki. Zagrevaweto na prostoriite se vr{i so pe~ki koi koristat drvo za ogrev. Objektot na u~ili{teto e sostaven od dva dela: eden izgraden 1953/54 i eden del izgraden 1973 godina. U~ili{teto raspolaga so 14 univerzalni u~ilnici so povr{ina od 737 m2, 3 kabineti, sportska sala i biblioteka so bo- gat knièn fond. Sanitarnite jazli se iz- gradeni nadvore{no i se oddale~eni od objektot pove}e od 50 m. Dvornata povr{ina iznesuva okolu 2 000 m2, od koi 500 m2 uredena, 1 030 m2 pripa|aat na sportski tereni, a 500 m2 se neuredena dvorna povr{ina. Identifikuvan problem pretstavuva dotraenata elektri~na instalacija vo stariot del od objektot i zastarenosta na svet- le~ki tela vo del od u~ilnicite.

20 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA Kako opredelen prioritet e obezbeduvaweto na sopstveno toplovodno greewe. Identifikuvan problem pretstavuva zastarenosta na del od u~ili{niot inventar i mebel. Poradi mestopolo`bata na u~ili{teto pome- |u dvete sela, kako osamen objekt, toj ~esto e meta na kra`bi, skr{eni prozorski stakla i druga {te- ta pri~ineta od lica koi ne posetuvaat nastava. Vo dvorot na u~ili{teto ima dve nivi, koi se izdavaat na koristewe pod zakup. Vo posledniot period od dve godini vo u~ili{teto se nabaveni sovremeni nagledni sredstva, opremen e kabinet za informatika, a u~ilnicata za likovno obrazovanie ima dobieno nov izgled. Naglednite sredstva i tehni~kite pomagala se koristat optimalno. Nedostasuvaat novi rekviziti za nastavata po fizi~ko obrazovanie. Ishranata na u~enicite ne e organizirana. Identifikuvan problem pretstavuva proda`bata na hrana od "divi“ uli~ni prodava~i na hrana. U~enicite od naselenite mesta Saraj, Ge~erlija i ânaklija koristat organiziran prevoz od mestoto na ìveewe do mestoto na {koluvawe i obratno. Prevozot e organiziran preku prevoznik koj gi ispolnuva uslovite opredeleni vo objaveniot tender od Op{tina Strumica. Vkupno patuvaat okolu 100 u~enici od predmetna nastava. Misijata i vizijata na u~ili{teto se naso~eni kon: osovremenuvawe na nastavata; oìvotvoruvawe na filozofijata - u~ewe za cel ìvot; obrazovanie za site.

U~ili{teto e opredeleno kako sredina so visoka pozitivna u~ili{na klima vo koja site subjekti se dobrodojdeni, od {to pridobivki imaat u~enicite, vrabotenite i po{irokata op{testvena zaednica.

4.7. OU „Dame Gruev“ - Kukli{

So odluka na Vladata na RM, br. 23-1887/1 od 18.05.1998 godina, podra~noto osnovno u~ili{te vo naselenoto mesto Kukli{, koe rabote{e vo sostav na OU "Niko- la Vapcarov“ - Strumica, se osnova kako samostojno osnovno u~i- li{te so podra~nite u~ili{ta vo

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 21 naselenite mesta: Kosturino, Svidovica, Raborci, Ormanli, Meme{li i Dorlombos. Objektot na u~ili{teto vo Kukli{ e sostaven od dva dela: stara u~ili{na zgrada izgradena 1958 godina i nova u~ili{na zgrada pu{tena vo upotreba 1995 godina. Nastavata se izveduva vo dve smeni za u~enici od prvo do devetto oddelenie. Objektot raspolaga so 8 univerzalni u~ilnici, 1 kabinet i u~ili{na biblioteka. Zagrevaweto se vr{i so sopstveno toplovodno greewe, koe za ogrev koristi nafta. Do u~ili{teto vo Kukli{ prevoz koristat desetina u~enici od predmetna nastava od selo Svidovica. Prevozot e organiziran od u~ili{teto. Podatocite za PU - Kosturino, naseleno mesto so 1 280 `iteli, se dadeni vo tabelata podolu.

1. Polno podra~no u~ili{te vo Kosturino 1 Broj na u~enici: 138 2 Nastavata se odviva vo: Vo dve smeni 3 U~ili{teto e: Podra~no - Devetgodi{no 2. Podatoci za u~ili{nata zgrada 1 Oddale~enost na u~ili{teto 12 km. od centralnoto u~ili{te: 2 Godina na gradba: 1992 3 Posledna rekonstrukcija / sanacija: 2004 - izgraden sanitaren jazol vo u~ili{. 4 Vkupna povr{ina na objektot i katnost: 620 m 2 - 1 kat 5 Broj na upotreblivi u~ilnici (so vkupna 6/ 336 m 2 +1 biblioteka povr{ina na istite): 6 Broj na kabineti: 1 - informatika 7 Tip na gradba: me{ovita 8 Tip na krovna konstrukcija: Drvena 9 Tip na kroven pokriva~: Keramida 10 Tip na podovi: Drven 11 Tip na stolarija: Drvena 12 Na~in na greewe: Pe~ki na drva 13 Vodovod: Priklu~en na vodovodna mre`a 14 Sanitarni jazli: Vo sostav na objektot 15 Fiskulturna sala: Nema

22 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA U~ili{teto gi promovira podra~jata na promeni: usovr{uvawe i profesionalen razvoj na nastavnicite, preku obuka na nastavnicite za profesionalno-timsko izrabotuvawe na proekti, u~ili{na klima, preku vklu~uvawe na roditelite - podobruvawe na sorabotkata so roditelite.

Identifikuvan problem pretstavuva krovnata povr{ina na PU-Svi- dovica.

4.8. OU „Sv. Kiril i Metodij“ - Dabiqa

Edno od najstarite u~ili{ta vo regionot e osnovnoto u~ili{te vo naselenoto mesto Dabiqa. U~i- li{teto zapo~nalo so rabota vo adaptirani prostorii vo dale~- nata 1944 godina od minatiot vek, a u~ili{nata zgrada e izgradena vo 1948 godina. Kako samostojno osnovno u~i- li{te ovaa u~ebna godina opfa}a okolu 250 u~enici, koi sledat nastava od prvo do devetto oddelenie, rasporedeni vo 13 paralelki. Poradi starata teritorijalna podelba me|u op{tinite, vo ova u~ili{te se {kolu- vaat u~enici od predmetna nastava od naselenite mesta Drvo{, Petralinci i Staro Baldovci, koi sega teritorijalno pripa|aat na Op{tina Bosilovo. Prevozot za okolu 70 u~enici e organiziran so prevoznik izbran preku objaven tender od Op{tina Strumica. Prevozot e efikasen i bezbeden. Na povr{ina od 749 m2 objektot raspolaga so devet univerzalni, no ne- standardni u~ilnici i prostorija za biblioteka. Zagrevaweto se vr{i so pe~ki koi koristat ogrevno drvo. Identifikuvan problem pretstavuva tavan- skiot prostor-trska i malter koj e dotraen. Isto taka, i stolarijata koja se raspa|a, pa prozorski- te stakla ne mo`at da se obnovuvaat. Okolu objektot na u~ili{teto ima uredena dvorna povr{ina. Vo dvorot na u~ili{teto ima sportski poligon. U~ili{teto ne raspolaga so sportska sala. Sanitarniot jazol se nao|a nadvor od objektot na oddale~enost od okolu 30 metri. So finansiska poddr{ka od MCGO, preku proektot Unapreduvawe na obrazovanieto vo Makedonija, nabaveni se nagledni sredstva koi

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 23 gi zadovoluvaat potrebite za optimalno izveduvawe na vospitno-obrazovniot proces. Celite na u~ili{teto trgnuvaat od podobruvawe na infrastruktura- ta, koristewe na sovremeni nagledni sredstva vo nastavata, primena novi formi i metodi vo rabotata, profesionalno usovr{uvawe na nastavniot kadar i voop{to vospostavuvawe na pozitivna klima vo u~ili{teto.

4.9. OU „Goce Del~ev“ - Vequsa

Na severozapadnata strana od Strumi~kata kotlina, pod pazuvite na planinata Elenica, na 8 km od gradot Strumica, se nao|a seloto Ve- qusa. Imeto go dobilo po manastir- skiot kompleks Sv. Bogorodica-Ele- usa, koj poteknuva u{te od 1080 godina i se vbrojuva vo najstarite i naj- vrednite kulturno-umetni~ki nas- ledstva na Balkanot. Vo Vequsa `i- veat okolu 1 552 `iteli. Korenite za {ireweto na or- ganiziranata pismenost vo seloto datiraat u{te od minatiot vek. Po- stojat pi{uvani dokazi deka vo periodot od 1901-1904 godina vo seloto prva u~itelka bila Elena Vapcarova, majka na poetot Nikola Vapcarov. Vo stariot del od seloto, pod manastirot, s¢ u{te stoi spomen ku}ata - u~i- li{te. Sega{nata u~ili{na zgrada gi dobila svoite temeli vo 1969 godina, a bila pu{tena vo upotreba na 25 maj 1971 godina. U~ili{teto toga{ opfa- }alo 478 u~enici od naselenite mesta Edrenikovo, Varvarica, Tribi~ino, Sedlarci i Vequsa. So novata teritorijalna podelba na op{tinite od 2005 godina, u~ili{teto nema podra~ni u~ili{ta. U~ili{nata zgrada za sega{nite 150 u~enici od prvo do devetto oddelenie, raspolaga so korisna povr{ina od 1 600 m2, so 8 u~ilnici, od koi 3 se specijalizirani za informatika, TO i biologija, u~ili{na biblioteka i kabineti po hemija-fizika, likovno obrazovanie i fizi~ko obrazovanie. Identifikuvan problem pretstavuva zastarenata stolarija-pro- zorcite i krovnata povr{ina. Vo dvorot na u~ili{teto ima asfaltirano sportsko igrali{te. Vo sostav na u~ili{teto postoi sportska sala od okolu 170 m2. Ishranata na u~enicite ne e organizirana. Pred nekolku godini vo u~ili{teto postoe{e u~ili{na kujna so organizirana ishrana. Sanitarniot jazol e nadvor od u~ili{teto. Ne gi ispolnuva standardite na sovremenite potrebi.

24 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA Uslovite za rabota se podobreni so nabavka na nov inventar-klupi, stol~iwa i tabli, a so pomo{ na izraboten proekt preku MCGO-Skopje u~i- li{teto dobi novo zasileno osvetluvawe. U~ili{teto raspolaga so dovol- no nagledni sredstva za redovnata nastava. Identifikuvan problem pretstavuva potrebata od sportski rekviziti vo sportskata sala. U~i- li{teto vo ovoj moment nema foto- kopiren aparat. Zagrevaweto se vr{i so ogrevno drvo i pe~ki na drva. Po izraboteni pra{alnici vo odnos na problemi, prioriteti i promeni, u~ili{teto ima identifikuvana momentalna sostojba: za nedovolna primena na sovremenite nastavni formi i metodi na rabota so u~enicite; otsustvo na poznavawe na IT od strana na nastavniot kadar; nedovolna primena so novi tehniki na ocenuvawe; nedovolna sorabotka so roditelite i staratelite na u~enicite; nemawe sovremeni nagledni sredstva i tehni~ki pomagala i sportski rekviziti.

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 25 5. FINANSIRAWE NA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE

rgnuvaj}i od zakonskite odredbi za sredstvata za finansirawe na dejnosta osnovno obrazovanie, }e ja upo- T trebime zakonskata formulacija: sredstvata za finansirawe se obezbeduvaat od buxetot na RM, na na~in i postapka utvrdeni vo Zako- not za buxetite na RM, Zakonot za izvr{uvawe na buxetot na RM i Zakonot za finansirawe na lokalnata samouprava. sredstvata se raspredeluvaat na op{tinite po pat na blok dotacii i namenski dotacii... itn.; op{tinata gi raspredeluva sredstvata na OU na svoeto podra~je, za obezbeduvawe na vospitno-obrazovniot proces, vo soglasnost so utvrdenite standardi i normativi.

Standardno, u~ili{tata izrabotuvaat svoi finansiski planovi vo koi za osnova se zemaat tro{ocite na u~ili{teto za prethodniot period, zgolemeni za realnata potreba za osnovni plati, nadomestoci od plati, prevoz na vrabotenite i u~enicite, komunalni tro{oci, ogrev i sl. Predvid se zemaat i potrebite za tekovno odr`uvawe na objektite, nabavki od mala vrednost i sl. Kako problem se identifikuvani ne- dostatokot na sredstva za odr`uvawe na PP aparati, zdrav- stveno-sanitaren pregled na vrabotenite i mali grade`ni raboti. Iako vo zakonskite odredbi e opredeleno deka „op{- tinata gi raspredeluva sredstvata na OU na svoeto podra~je, za obezbeduvawe na vospitno-obrazovniot proces, vo soglasnost so utvrdenite standardi i normativi“, kako identifikuvan problem proizleguvaat sostojbite koi se nasledeni vo odnos na nepo~ituvawe na utvrdenite standardi i normativi kako, na pri-

26 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA mer, vo odnos na brojot na izvr{iteli za higiena po m2 od u~ili{ten prostor, broj na stru~ni sorabotnici, drug administrativno-tehni~ki personal i dr. Planiraweto na sredstvata za kapitalni investicii e vo „racete“ na dr`avata. U~ili{tata imaat otvoreno i smetki za sredstva od sopstveni izvori- samofinansira~ka aktivnost. Od finansiskite izve{tai na u~ili{tata proizleguva deka vo samofinansira~kite aktivnosti na u~ili{tata se vklu~eni finansiski sredstva od: u~eni~ki denar, pari~ni sredstva od roditelite, po odluka na sovetot na roditelite, koi se sobiraat na godi{no nivo i slu`at za razli~ni nameni (nabavka na nagledni sredstva, podobruvawe na uslovite za nastava, infrastrukturni zafati i sl.); finansiski sredstva od izdavawe pod zakup na neu~ili{ten prostor (nivi, neuredeni dvorni povr{ini); finansiski sredstva od izdavawe na koristewe na sportskata sala vo vreme koga nema nastava; finansiski sredstva od donatorstva; finansiski sredstva od rabat na kupeni stoki ili uslugi; finansiski sredstva od izvedeni ekskurzii na u~enicite, fotografirawe za tablo, maturski ve~eri i sl.

Op{tina Strumica na obrazlo`eno barawe od u~ili{tata obezbeduva finansiski sredstva za incidentni potrebi koi se bitni za bezbednosta na u~enicite i vrabotenite vo u~ili{tata, na primer za padnat tavan vo u~ilnica, neograden del od u~ili{ten dvor, podobruvawe na uslovite vo sanitarnite jazli i dr.

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 27 6. OP[TINSKI OBRAZOVNI POLITIKI

o vleguvaweto vo procesot na decentralizacija, Op{- tinata po~na da ja u~i najva`nata lekcija: da gi spro- S vede reformite za decentralizacija so opfa}awe na site relevantni faktori koi vlijaat na celokupniot op{- testveno-ekonomski razvoj, socijalna kultura, zdravstvo, a za nas osobeno va`no-obrazovanieto. Vlijanieto na reformite vrz rezultatite vo obrazovanieto po~nuvaat da prediz- vikuvaat promeni: Op{tinata stana „matica“, a sekoe u~i- li{te posebna kletka koe se trudi reformata da napreduva i da se podobruva. U~ili{teto po~nuva da stanuva svesno za svoeto „nao|awe“ vo op{testvoto. Po~nuva da razmisluva so misija, vizija, so strate{ki celi, razvojni planovi, promena vo stavovite na vrednuvaweto, ocenuvaweto, bara stru~no i profesionalno usovr{uvawe za svojot nastaven kadar i saka da ima aktivna i kreativna uloga vo reformata. U~ili{teto saka da se natprevaruva, da nau~i da evoluira i da se razvi- va, da gi koristi site mo`ni resursi, za na krajot da ka`e deka uspehot i povedenieto na u~enicite se podobrile, nastavniot kadar nau~il novini vo primenata na IT, roditelite so zadovolstvo u~estvuvale vo izrabotkata na zaedni~ki proekt so u~enicite i nastavnicite, a, sekako, deka i Op{tinata od toa ima dobivka-pomalku identifikuvani problemi, zadovolstvo so uspehot i gradewe kapacitet za ponatamo{en uspe{en razvoj. Idealna celina nema, no del po del od ovoj proces na decentralizacijata se izvr{uva so zaedni~ki napori na site relevantni faktori. Ne deka nema i problemi. Zatoa, pak, korisnicite na uslugi toa najdobro }e go poka`at, a davate- lite na uslugi }e mora da ne go popre- ~uvaat procesot na reformata. Trgnuvaj}i od na{iot koncept preku proektot Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite vo Makedonija, od strana na gradona~alnikot Zoran Zaev, vo 2006 godina be{e formirano Op{tinsko telo za obrazovanie, sos- taveno od: - Zoran Uzunov, op{tinski prosveten inspektor;

28 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA - Petar Kirov, sovetnik za obrazovanie vo Op{tina Strumica; - Gordana Man~eva, nastavnik po informatika vo OU „Nikola Vapcarov“ - Strumica; - Katerina Stef~ova, nastavnik po angliski jazik vo OU „Vidoe Podgorec“ - Strumica; - Ace Stojanov, pretstavnik od NVO „Akvila aurea Makedonika“- Strumica.

Spored site proceduri po koi OTO ja slede{e postapkata za izrabotka na op{tinskite obrazovni politiki, kako rezultat proizleze ovoj dokument, koj od podatoci, analizi, identifikuvani problemi i prioriteti pro- ducira dolgoro~ni strate{ki prioriteti i celi vo oblasta na osnovnoto obrazovanie vo Op{tina Strumica.

ZA TAA CEL OP[TINATA: }e se gri`i navremeno da gi bara i dobiva finansiskite planovi od u~ili{tata; }e gi izrabotuva soodvetnite dokumenti za obezbeduvawe na finansiski sredstva za plata, nadomestoci od plata i drugi potrebi; }e gi presmetuva i ispla}a platite na vrabotenite vo obrazovanieto; }e insistira na poddr{ka od centralnata vlast za obezbeduvawe sredstva za kapitalni investicii vo obrazovanieto; }e se gri`i za podobruvawe na prostornite i materijalnite uslovi vo u~ili{tata, osobeno vo podra~nite koi rabotat vo ridsko- planinski ili pograni~ni oblasti; }e gi planira i obezbeduva potrebite za nabavka na ogrevno drvo i ekstra lesno maslo za greewe; }e go planira i obezbeduva prevozot na u~enicite; }e u~estvuva vo sorabotkata so biznis sektorot za obezbeduvawe finansiski sredstva od samofinansira~ka aktivnost; }e bara podobruvawe vo transparentnosta na raboteweto vo u~ili{tata; }e bara podobruvawe na kvalitetot na site vraboteni, }e bara da se zgolemi odgovornosta vo raboteweto; }e bara namaluvawe na tro{ocite od OU koi se produciraat od ne- doma}inskoto rabotewe so elektri~nata energija, vodata, zagrevaweto; }e bara kvalitet vo nastavata; }e go sledi vlezot na u~enicite od osnovno vo sredno obrazovanie i }e go sporeduva nivniot postignat uspeh; }e sorabotuva so sovetite na roditelite i u~ili{nite odbori; }e prezema ~ekori za motivacija na nastavniot i drug kadar;

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 29 }e prezema aktivnosti za obezbeduvawe finansiski sredstva za u~enici so poslaba materijalna sostojba; }e osnova fond za finansirawe na talentiranite u~enici; }e izraboti predlog za lokalen kurikulum - Strumi~kiot karneval i trimerskite obi~ai da vlezat vo nastavnite planovi i programi so 20 %; }e obezbeduva profesionalna i stru~na poddr{ka za izrabotka na predmer-presmetki i nacrt planovi za tekovno i investiciono odr`uvawe na u~ili{nite objekti; }e vlijae u~ili{nata klima vo u~ili{tata da se podobruva vo duhot na gradewe me|usebna doverba, prijatelstvo i dobro upravu- vawe so u~ili{tata; }e sorabotuva so NVO za realizacija na zaedni~ki proekti - Op{tina, NVO, OU; }e se vklu~i aktivno vo podgotovkata, usvojuvaweto i sproveduva- weto na obrazovni programi i strategii so koi }e se namali dis- kriminacijata vrz marginaliziranite i ranlivi op{testveni grupi; }e vr{i afirmacija i promovirawe na na~elata na vladeewe na pravoto, tolerancijata, demokratijata i izgradbata na multikul- turno gra|ansko op{testvo; }e se gri`i za sproveduvawe aktivnosti i }e dade poddr{ka za nadminuvawe na razlikite vo realizacijata na vospitno-obrazovniot proces vo podra~nite u~ili{ta vo odnos na t.n. centralni, odnosno nivni mati~ni u~ili{ta.

Nezavisno od izrabotkata na ovoj dokument, paralelno se izveduva{e proekt od koj proizleze slednoto: Vo tekot na ovaa godina, so u~estvo kako pilot op{tina vo ramkite na proektot Gradewe na kapacitetite na lokalnata samouprava, doma{niot de- loven i gra|anski sektor vo procesot za namaluvawe na siroma{tijata i mi- leniumskite razvojni celi vo Makedonija, sproveduvan od strana na UNDP, Sovetot na Op{tinata donese Platforma za razvoj na Op{tina Strumica. Toj podatok go koristime zatoa {to vo Platformata ima del-strate{ki prioritet deka Op{tina Strumica }e obezbedi visok procent na pismenost i kvalitetno obrazovanie preku konkretni celi: visok opfat vo osnovnoto i srednoto obrazovanie; razvivawe na programi za obrazovanie na vozrasnite i do`ivotno u~ewe; podobruvawe na uslovite za obrazovanie; razvivawe na visoko obrazovanie.

Ovoj prioritet go prifa}ame kako gotov i donesen, no ovde vo ovaa pri- lika go potvrduvame kako zna~aen fakt za na{ite zalagawa vo unapredu- vaweto na obrazovanieto.

30 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 7. TRANSPARENTNOST, MONITORING, EVALVACIJA

okumentot za op{tinskite obrazovni politiki }e bide uspe{no realiziran dokolku se vklu~at site relevant- D ni faktori vo zaednicata. Predvodnik sigurno }e bide lokalnata samouprava i administracijata na Op{tinata, no u~estvoto vo planiraweto i gradeweto me|usebna doverba, razbirawe vo celata zaednica ostanuvaat klu~ni za uspehot i vo fazata na ostvaruvaweto. Za monitoring nad celiot proces poèlno e da u~estvuva Komisijata za obrazovanie pri Sovetot na Op{tinata, so operativno dejstvuvawe za implementacija od strana na Od- delenieto za obrazovanie i prosvetniot inspektor kako for- malno-pravni organi i tela. OTO kako neformalno telo moè da postoi i svojata uloga da ja odigra vo vodeweto na politika za pronao|awe proekti, aplicirawe i izrabotka na predlozi kon LER-ot, u~i- li{tata i NVO. Sekoj dokument od vakov vid e javno dostapen za site za- interesirani. ]e bide objaven vo slu`beniot glasnik na op{- tinata, na op{tinskata veb-stranica, a vo naselenite mesta so pomo{ na u~enicite i nastavnicite }e bide realizirana kampawa za zapoznavawe na mesnoto naselenie i nivnata uloga vo implementacijata na obrazovnite politiki. OTO e obu- ~eno i moè da u~estvuva kako nositel na operativniot del od kampawata.

Strumica, 20.12.2007 godina OP[TINA STRUMICA Gradona~alnik, Zoran Zaev

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 31 PRILOZI 1 3 1 2 3 9 1 1 1 5 3 7 37 10 13 10 14 38 42 32 14 22 p 268 8 2 I-VIII 10 45 31 30 56 33 10 12 u 132 879 172 227 969 152 709 366 477 280 144 1106 5850 4 7 4 9 8 4 19 20 20 12 12 p 118 72 72 42 V-VIII u 540 538 441 136 144 285 248 264 2782 1 5 5 2 3 2 3 1 5 1 2 30 p VIII 13 57 15 82 72 41 31 18 u 158 116 137 740 5 1 5 5 3 2 3 2 1 1 2 30 p VII 9 22 68 63 69 40 18 36 u 109 126 139 699 1 5 5 2 1 1 2 3 3 5 1 28 p VI 7 18 64 54 37 63 24 18 u 119 162 121 680 1 4 2 5 5 3 3 3 1 2 1 30 p V 13 97 35 17 36 71 74 60 18 u 115 120 656 3 6 1 5 3 1 2 5 7 5 1 1 1 5 3 3 18 22 18 19 10 10 p 150 2 8 I-IV 10 56 45 31 33 30 60 12 83 72 10 u 429 568 438 424 118 172 213 144 110 3068 4 1 1 5 4 1 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1 1 4 1 1 2 1 38 p IV 9 4 5 5 4 2 22 82 31 13 95 11 25 23 48 37 18 u 666 129 103 5 2 5 3 1 2 2 1 4 1 1 1 2 1 1 1 1 34 p III 1 2 9 3 3 2 5 3 3 86 39 12 76 90 26 38 40 16 16 23 35 u 669 141 1 1 4 4 1 2 1 1 1 4 4 2 1 27 p II 6 2 6 6 1 2 9 2 16 13 45 13 94 16 54 25 18 15 86 28 u 111 100 668 4 2 4 1 5 4 1 2 1 1 1 1 27 p 1 9 8 1 6 3 9 so 7 g. 19 86 12 22 31 10 12 10 41 27 10 u 103 100 137 657 I PO ODDELENIJA VO OU OD OP[TINA STRUMICA 2 1 3 1 1 1 2 1 1 1 3 3 1 2 1 24 p PREGLED NA VKUPNIOT BROJ UÊNICI I PARALELKI 7 1 8 6 3 6 6 6 so 6 g. 27 14 61 69 59 20 51 19 30 15 u 408 I NAZIV I MESTO NA OU-PU OU "SANDO MASEV“ - STRUMICA PU-DOBREJCI OU "NIKOLA VAPCAROV“ - STRUMICA PU-GRADSKO BALDOVCI PU-POPÊVO PU-RI^ PU-GABROVO PU-KOSTURINO PU-DORLOMBOS PU-BANICA PU-VODOÂ OU „VIDOE PODGOREC“ - STRUMICA OU "MAR[AL TITO“ - STRUMICA OU "MAR[AL TITO“ - MURTINO PU-SAÊVO PU-BANSKO OU "GERAS CUNEV“ - PROSENIKOVO OU "DAME GRUEV“ - KUKLI[ PU-SVIDOVICA PU-RABORCI OU "SV. KIRIL I METODIJ“ - DABIQA OU "GOCE DELÊV“ - VEQUSA VKUPNO

32 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA PRILOZI 68 58 48 40 27 23 86 71 61 482 vkupno vraboteni 1 1 1 1 1 1 1 11 1+1 1+1 VSS organ rakovoden 9 6 5 3 11 10 10 80 15 11 tivno- tehni~ki personal administra- 8 8 30 34 22 28 16 19 26 191 sta` nad 20 godini so raboten nastavnici 3 3 2 2 2 4 2 3 2 23 nici Stru~ni sorabot- 21 15 11 34 33 31 22 25 16 S¢ 212 4 4 8 95 12 13 15 13 14 12 v{s nastava 9 9 3 26 20 16 11 12 11 Predmetna 117 vss 6 4 33 21 22 25 21 18 10 S¢ 160 8 8 4 3 21 14 12 102 v{s 11+7t 12+7t nastava 8 8 6 2 6 2 1 12 13 58 vss Oddelenska VO OU OD OP[TINA STRUMICA - SOSTOJBA 10/2007 PREGLED NA STRUKTURATA NASTAVNIOT I NENASTAVNIOT KADAR Vo OU "Mar{al Tito“ - Strumica i Murtino se izveduva nastava vo paralelki na turski nas- OSNOVNO UÎLI[TE MESTO OU "NIKOLA VAPCAROV“ - STRUMICA OU „VIDOE PODGOREC“ - STRUMICA OU "MAR[AL TITO“ - MURTINO OU "DAME GRUEV“ - KUKLI[ OU "GERAS CUNEV“ - PROSENIKOVO OU "GOCE DELÊV“ - VEQUSA OU "SANDO MASEV“ - STRUMICA OU "MAR[AL TITO“ - STRUMICA OU "SV. KIRIL I METODIJ“ - DABIQA VKUPNO taven jazik. Del od nastavniot kadar e so nesoodvetno obrazovanie. Vo tabelata zabeleàn kako +7 t, odnosno + 2 t. Devet nastavnici koi nastava izveduvaat na turski nastaven jazik se so nesoodvetno obrazovanie. Vo rubrikata za rakovodnite organi vo OU oznakite 1+1 ozna~uvaat deka tie postoi i pomo{nik-direktor. Zabele{ka:

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 33 PRILOZI 6 4 27 19 17 15 26 14 12 so pove}e od 3 slabi Nedovolen 7 35 30 53 20 22 14 15 29 do 3 slabi Nedovolen 1 3 3 2 0 2 3 2 11 uspeh Dovolen 7 5 5 4 4 28 19 14 10 uspeh Dobar 7 5 5 1 7 28 33 30 13 uspeh Mnogu dobar polugodie vo u~ebnata 2006/2007 godina Uspeh na u~enicite vo prva godina krajot prvoto 2 4 7 0 5 5 16 33 20 uspeh Odli~en 53 41 39 76 23 55 142 122 158 Vkupen broj na u~ebnata 2005/2006 u~enici na krajot prvoto polugodie vo VO STRUMICA OSNOVNI U^ILI[TA "Sando Masev“ - Strumica "Mar{al Tito“ - Strumica "Dame Gruev“ - s.Kukli{ "Mar{al Tito“ - s.Murtino "Goce Del~ev“ - s.Vequsa "Vidoe Podgorec“ - Strumica "Nikola Vapcarov“ - Strumica "Geras Cunev“ - s.Prosenikovo "Sv.Kiril i Metodij“ - s.Dabqa

34 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA PRILOZI 36% 11% 21% 17% 25% 29% 15% 22% 17% so pove}e od 3 slabi Nedovolen 38% 38% 25% 25% 34% 40% 34% 38% 30% do 3 slabi Nedovolen 2% 5% 1% 7% 6% 5% 5% 0% 9% uspeh Dovolen 9% 9% 7% 20% 16% 10% 18% 13% 22% uspeh Dobar 2% 21% 23% 13% 17% 22% 17% 13% 21% uspeh Mnogu dobar Uspeh na u~enicite vo prva godina SOU krajot na prvoto polugodie vo u~ebnata 2006/2007 godina (vo %) 5% 0% 9% 9% 9% 13% 13% 10% 23% uspeh Odli~en 53 55 41 76 23 39 122 158 142 u~enici koi Vkupen broj na zavr{ile OU vo u~ebnata 2005/2006 VO STRUMICA OSNOVNI U^ILI[TA "Mar{al Tito“ - Strumica "Geras Cunev“ - s.Prosenikovo "Vidoe Podgorec“ - Strumica "Nikola Vapcarov“ - Strumica "Sando Masev“ - Strumica "Sv.Kiril i Metodij“ - s.Dabqa "Dame Gruev“ - s.Kukli{ "Mar{al Tito“ - s.Murtino "Goce Del~ev“ - s.Vequsa

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 35 PRILOZI 0 ` 2 1 3 5 5 2 7 1 2 2 15 m so pove}e od 3 slabi nedovolen 1 5 4 2 9 4 1 2 14 ` 3 9 5 3 3 1 5 13 21 m do 3 slabi nedovolen 0 ` 1 1 1 dovolen m 1 1 3 1 10 14 15 ` 3 1 1 1 2 7 dobar 11 13 m 2 15 17 17 ` polugodie vo u~ebnata 2006/07 godina 2 11 13 13 m mn. dobar 4 21 25 25 ` Uspeh na u~enicite vo prva godina krajot prvoto 6 8 1 1 8 odli~en m 7 7 2 1 1 2 4 1 1 51 71 65 ` 7 1 2 1 9 8 9 1 29 11 71 14 50 m obrazovanie VKUPNO Uspeh na zapi{anite u~enici od osnovnoto mn. dobri dovolni odli~ni mn. dobri dobri mn. dobri dobri odli~ni mn. dobri odli~ni dobri dovolni odli~ni dovolni dobri dovolni Osnovno u~ili{te od koe doa|a u~enikot: "VIDOE PODGOREC“ - Strumica godina VKUPNO - Strumica - Strumica - Strumica se zapi{al vo OD TRITE SOU "Nikola Karev“ "Jane Sandanski“ "Dimitar Vlahov“ u~ebnata 2006/2007 SOU vo koe u~enikot 1. 3. 2. br. Red.

36 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA PRILOZI 3 1 3 1 4 ` 1 1 3 3 4 4 14 14 22 m so pove}e od 3 slabi nedovolen 1 5 1 2 7 7 8 1 16 ` 3 1 5 2 2 2 1 8 4 14 m do 3 slabi nedovolen 1 1 1 ` 2 2 2 dovolen m 8 1 1 5 1 7 1 ` 1 5 3 7 4 2 dobar 11 m 1 1 5 12 17 18 ` polugodie vo u~ebnata 2006/07 godina 2 1 7 10 10 m mn. dobar 11 11 11 ` Uspeh na u~enicite vo prva godina krajot prvoto 1 4 5 5 odli~en m 2 1 2 6 1 4 1 10 43 13 58 33 ` 2 2 2 8 20 12 64 14 16 36 16 m obrazovanie VKUPNO Uspeh na zapi{anite u~enici od osnovnoto mn. dobri dovolni odli~ni mn. dobri dobri mn. dobri dobri odli~ni mn. dobri odli~ni dobri dovolni odli~ni dovolni dobri dovolni Osnovno u~ili{te od koe doa|a u~enikot: "NIKOLA VAPCAROV“ - Strumica godina VKUPNO - Strumica - Strumica - Strumica se zapi{al vo OD TRITE SOU "Nikola Karev“ "Jane Sandanski“ "Dimitar Vlahov“ u~ebnata 2006/2007 SOU vo koe u~enikot 1. 3. 2. br. Red.

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 37 PRILOZI 1 3 1 3 4 ` 4 5 3 4 3 5 3 3 15 m so pove}e od 3 slabi nedovolen 2 3 1 1 1 4 ` 2 2 5 3 2 4 2 7 5 16 m do 3 slabi nedovolen 0 ` 1 1 3 1 2 1 dovolen m 1 1 2 1 1 ` 1 1 2 1 1 3 dobar m 1 1 1 ` polugodie vo u~ebnata 2006/07 godina 0 m mn. dobar 5 3 2 5 ` Uspeh na u~enicite vo prva godina krajot prvoto 0 odli~en m 3 3 6 3 2 2 3 10 16 ` 2 3 1 7 3 3 2 9 10 37 10 13 11 m obrazovanie VKUPNO Uspeh na zapi{anite u~enici od osnovnoto mn. dobri dovolni odli~ni mn. dobri dobri mn. dobri dobri odli~ni mn. dobri odli~ni dobri dovolni odli~ni dovolni dobri dovolni Osnovno u~ili{te od koe doa|a u~enikot: "MAR[AL TITO“ - Strumica godina VKUPNO - Strumica - Strumica - Strumica se zapi{al vo OD TRITE SOU "Nikola Karev“ "Jane Sandanski“ "Dimitar Vlahov“ u~ebnata 2006/2007 SOU vo koe u~enikot 1. 3. 2. br. Red.

38 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA PRILOZI 6 2 6 2 8 ` 3 1 1 3 1 3 2 9 4 m so pove}e od 3 slabi nedovolen 1 3 6 3 1 3 3 1 3 12 ` 2 6 3 8 6 2 4 3 17 m do 3 slabi nedovolen 0 ` 0 dovolen m 6 6 6 ` 3 4 1 4 dobar m 8 2 10 10 ` polugodie vo u~ebnata 2006/07 godina 3 3 2 1 m mn. dobar 6 4 2 6 ` Uspeh na u~enicite vo prva godina krajot prvoto 1 1 1 odli~en m 3 7 5 8 3 3 13 11 31 42 ` 3 1 8 6 3 6 8 4 8 5 16 34 m obrazovanie VKUPNO Uspeh na zapi{anite u~enici od osnovnoto odli~ni dobri dovolni mn. dobri dobri dovolni odli~ni mn. dobri odli~ni mn. dobri dobri dovolni odli~ni mn. dobri dobri dovolni Osnovno u~ili{te od koe doa|a u~enikot: "MAR[AL TITO“ - Murtino godina VKUPNO - Strumica - Strumica - Strumica se zapi{al vo OD TRITE SOU "Nikola Karev“ "Jane Sandanski“ "Dimitar Vlahov“ u~ebnata 2006/2007 SOU vo koe u~enikot 2. 3. 1. br. Red.

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 39 PRILOZI 1 3 2 3 2 6 1 ` 2 4 2 4 2 8 2 m so pove}e od 3 slabi nedovolen 1 3 1 8 2 1 1 3 4 ` 5 6 2 6 6 1 2 14 m do 3 slabi nedovolen 1 1 1 ` 1 1 2 2 dovolen m 1 1 2 4 4 ` 0 dobar m 1 2 1 2 6 5 1 ` polugodie vo u~ebnata 2006/07 godina 1 1 1 m mn. dobar 4 5 5 1 ` Uspeh na u~enicite vo prva godina krajot prvoto 0 odli~en m 1 1 5 8 1 7 1 1 8 6 21 30 ` 1 5 8 3 5 9 2 2 1 4 10 25 m obrazovanie VKUPNO Uspeh na zapi{anite u~enici od osnovnoto odli~ni mn. dobri dobri dovolni odli~ni mn. dobri dobri odli~ni mn. dobri dobri dovolni mn. dobri dobri dovolni odli~ni dovolni Osnovno u~ili{te od koe doa|a u~enikot: "GERAS CUNEV“ - Prosenikovo godina VKUPNO - Strumica - Strumica - Strumica se zapi{al vo OD TRITE SOU "Nikola Karev“ "Jane Sandanski“ "Dimitar Vlahov“ u~ebnata 2006/2007 SOU vo koe u~enikot 1. 3. 2. br. Red.

40 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA PRILOZI 1 1 1 ` 4 1 4 5 1 m so pove}e od 3 slabi nedovolen 2 8 1 4 1 2 6 ` 2 2 3 2 7 1 2 2 m do 3 slabi nedovolen 1 1 2 2 ` 0 dovolen m 1 1 2 4 4 ` 3 1 1 1 1 1 1 dobar m 3 2 5 5 ` polugodie vo u~ebnata 2006/07 godina 0 m mn. dobar 1 4 4 3 ` Uspeh na u~enicite vo prva godina krajot prvoto 0 odli~en m 1 3 5 5 4 11 19 24 ` 2 4 7 4 2 4 7 15 m obrazovanie VKUPNO Uspeh na zapi{anite u~enici od osnovnoto odli~ni mn. dobri dobri dovolni odli~ni mn. dobri dobri odli~ni mn. dobri dobri dovolni mn. dobri dobri dovolni odli~ni dovolni Osnovno u~ili{te od koe doa|a u~enikot: "DAME GRUEV“ - Kukli{ godina VKUPNO - Strumica - Strumica - Strumica se zapi{al vo OD TRITE SOU "Nikola Karev“ "Jane Sandanski“ "Dimitar Vlahov“ u~ebnata 2006/2007 SOU vo koe u~enikot 1. 3. 2. br. Red.

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 41 PRILOZI 2 5 2 5 7 ` 1 4 1 5 4 m so pove}e od 3 slabi nedovolen 2 3 9 1 5 1 6 ` 2 2 3 5 1 2 m do 3 slabi nedovolen 1 1 2 2 ` 0 dovolen m 2 1 2 1 3 ` 1 1 1 dobar m 2 2 4 4 ` polugodie vo u~ebnata 2006/07 godina 1 3 2 3 m mn. dobar 2 2 2 ` Uspeh na u~enicite vo prva godina krajot prvoto 0 odli~en m 4 5 1 7 4 6 16 11 27 ` 2 2 6 1 4 1 1 2 6 3 14 m obrazovanie VKUPNO Uspeh na zapi{anite u~enici od osnovnoto odli~ni mn. dobri dobri dovolni odli~ni mn. dobri dobri odli~ni mn. dobri dobri dovolni mn. dobri dobri dovolni odli~ni dovolni Osnovno u~ili{te od koe doa|a u~enikot: "SV. KIRIL I METODIJ“ - Dabiqa godina VKUPNO - Strumica - Strumica - Strumica se zapi{al vo OD TRITE SOU "Nikola Karev“ "Jane Sandanski“ "Dimitar Vlahov“ u~ebnata 2006/2007 SOU vo koe u~enikot 1. 3. 2. br. Red.

42 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA PRILOZI 1 1 1 ` 1 1 2 1 3 1 m so pove}e od 3 slabi nedovolen 1 1 3 1 1 2 ` 1 2 2 4 1 2 m do 3 slabi nedovolen 1 1 1 ` 1 1 1 dovolen m 2 1 3 3 ` 2 1 1 1 1 dobar m 1 1 1 3 2 1 ` polugodie vo u~ebnata 2006/07 godina 2 2 2 m mn. dobar 0 ` Uspeh na u~enicite vo prva godina krajot prvoto 0 odli~en m 3 3 8 3 5 11 ` 2 3 4 1 5 1 1 6 1 12 m obrazovanie VKUPNO Uspeh na zapi{anite u~enici od osnovnoto odli~ni mn. dobri dobri dovolni odli~ni mn. dobri dobri odli~ni mn. dobri dobri dovolni mn. dobri dobri dovolni odli~ni dovolni Osnovno u~ili{te od koe doa|a u~enikot: "GOCE DEL^EV“ - Vequsa godina VKUPNO - Strumica - Strumica - Strumica se zapi{al vo OD TRITE SOU "Nikola Karev“ "Jane Sandanski“ "Dimitar Vlahov“ u~ebnata 2006/2007 SOU vo koe u~enikot 1. 3. 2. br. Red.

Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 43 SODR@INA

1. VOVED ...... 5 2. U^ENICI ...... 7 2.1. Prevoz na u~enicite ...... 9 3. NASTAVEN KADAR ...... 11 4. USLOVI ZA RABOTA VO U^ILI[NITE OBJEKTI ...... 13 4.1. OU "Sando Masev“ - Strumica ...... 13 4.2. OU "Vidoe Podgorec“ - Strumica ...... 15 4.3. OU "Nikola Vapcarov“ - Strumica ...... 17 4.4. OU "Mar{al Tito“ - Strumica ...... 18 4.5. OU "Mar{al Tito“ - Murtino ...... 19 4.6. OU "Geras Cunev“ - Prosenikovo ...... 20 4.7. OU "Dame Gruev“ - Kukli{ ...... 21 4.8. OU "Sv. Kiril i Metodij“ - Dabiqa ...... 23 4.9. OU "Goce Del~ev“ - Vequsa ...... 24 5. FINANSIRAWE NA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE ...... 26 6. OP[TINSKI OBRAZOVNI POLITIKI ...... 28 7. TRANSPARENTNOST, MONITORING, EVALVACIJA ...... 31 PRILOZI ...... 32