OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA STRUMICA OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA STRUMICA Skopje, 2008 Proekt: Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite OBRAZOVNI POLITIKI NA OP[TINA STRUMICA Bro{urata e izrabotena od ~lenovite na op{tinskoto telo za obrazovanie: Zoran Uzunov, op{tinski prosveten inspektor, Op{tina Strumica Petar Kirov, sovetnik za obrazovanie, Op{tina Strumica Ace Stojanov, ~len na NVO „Aquila Aurea Makedonika“ Gordana Man~eva, nastavnik, OU „Nikola Vapcarov“, Strumica Katerina Stef~ova, nastavnik, OU „Vidoe Podgorec“, Strumica Stru~ni sorabotnici: Zoran Uzunov, konsultant za obrazovni politiki Merita Kuli, konsultant za strate{ko planirawe Lektura: Suzana Stojkovska Grafi~ki dizajn: Biljana Mihajlovska Tira`: 120 Bro{urata e rezultat na realizacija na proektot "Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite“ {to go realizira{e Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO) vo periodot fevruari 2006 do fevruari 2008 godina. Ovaa bro{ura be{e ovozmo`ena so poddr{ka od Institutot za trajni zaednici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi za me|unaroden razvoj (USAID). CIVIL SOCIETY STRENGTHENING PROJECT Mislewata {to se ovde izrazeni im pripa|aat na avtorite i ne gi odrazuvaat stavo- vite na Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO), Institutot za trajni zaednici (ITZ) ili na Agencijata na Soedninetite Amerikanski Dr`avi za me|unaro- den razvoj (USAID). Isto taka, spomenuvaweto na trgovski marki ili komercijalni proizvodi ne pretstavuva poddr{ka ili preporaka za koristewe. PORAKA DO ^ITATELOT o juli 2005 godina Makedonija usvoi paket zakoni za de- centralizacija vo osnovnoto i vo srednoto obrazova- V nie. Toa pretstavuva{e golema promena bidej}i na op{- tinite im se prenesoa pogolem del odgovornostite, pred s¢ vo oblasta na administriraweto i finansiraweto na u~i- li{tata. Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO) ve}e 4 godini kontinuirano raboti na dolgoro~ni proekti po- vrzani so jaknewe na kapacitetite na raznite subjekti vo sek- torot na obrazovanieto. Poseduvaj}i go iskustvoto MCGO go inicira{e proektot Unapreduvawe na obrazovanieto vo op{tinite ~ija glavna cel e zajaknuvawe na kapacitetot na vrabotenite vo op{tinite, u~ili{tata i nevladinite orga- nizacii da odgovorat na novite predizvici. Vo ovaa bro{ura se sodr`ani op{tinskite obrazovni politiki, kako i akcionite planovi izraboteni od pretstav- nici od razli~ni sektori od 10 op{tini. Vo nea se poso~eni problemite koi{to proizleguvaat od neadekvatnata infra- struktura ili, pak, pregolemiot broj na u~enici vo oddelni u~ili{ta, razli~nite sostojbi vo centralnite i vo podra~- nite u~ili{ta, urbanite nasproti ruralnite zoni, struktu- rata na nastavniot kadar, sodr`ani se prioritetite na de- luvawe ~ija cel e da se podobri kvalitetot na nastavniot pro- ces ili da se podobrat uslovite za rabota; preporakite za nabquduvawe i evalvacija, kako i metodite preku koi }e se zgolemi transparentnosta na op{tin- sko nivo za site aktivnosti povrzani so procesot na obrazovanieto. So cel da se promovira i prakti~- no da se primeni decentraliziraniot na~in na odlu~uvawe na nivo na sekoja op{tina se formiraa op{tinski tela za obrazovanie (OTO). Vo ovie tela ak- tivno u~estvuvaat pretstavnici na op{- tinite (prete`no od sektorite za obra- zovanie i za kultura), pretstavnici na vospitno-obrazovniot kadar od osnov- nite u~ili{ta, kako i pretstavnici na nevladiniot sektor koi{to aktivno de- luvaat na poleto na obrazovanieto na Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 3 op{tinsko nivo. ^lenovite na OTO od 10-te op{tini, preku strukturiran proces, gi realiziraa fazite na procena na potrebite na u~ili{tata, izvr{ija rangirawe i izbor na prioritetite zemaj}i gi predvid prilikite i predizvicite koi{to se specifi~ni za sekoja op{tina. Pri sprovedu- vaweto na proektnite aktivnosti, op{tinite imaa mo`nost prakti~no da go primenat modelot koj im be{e prezentiran za izgotvuvawe na op{tinskite obrazovni politiki. Vo tekot na realizacijata na proektot, od fevruari 2006 do fevruari 2008, bea postignati slednite reazultati: vospostaveni se mre`i me|u pret- stavnicite na u~ili{tata, pretstavnicite na NVO sektorot i op{tinskiot kadar vo 10 op{tini vo Makedonija, u~ili{tata i NVO, zajaknati se kapaci- tetite na vrabotenite vo op{tinskite tela za obrazovanie, definirani se strate{kite planovi vo koi{to sekoja od op{tinite gi istakna prioriteti- te za intervencija. Proektot be{e realiziran so poddr{ka od Institutot za trajni zaed- nici (ITZ) preku fondovi na Agencijata na Soedinetite Amerikanski Dr`a- vi za me|unaroden razvoj (USAID), a e rezultat na izvonrednata sorabotka so 10 op{tini vklu~eni vo proektot: Vrap~i{te, Ki~evo, Ko~ani, Mavrovo i Rostu{e, Negotino, Radovi{, Saraj, Sveti Nikole, Strumica i ^a{ka. 4 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 1. VOVED o minatoto yvezdeniot grad Astraion, pa Tiveriopol, a so vekovi grad Strumica. Gradot pod Carevite kuli, V gradot na karnevalot, trimerskite obi~ai, gradot na Svetite petnaeset tiveriopolski ma~enici, so Rimskata ter- ma, go `ivee svojot `ivot vo uslovi na samostojna Republika Makedonija, `ivot na edinka na lokalna samouprava, so site prava i obvrski utvrdeni vo Ustavot, zakonite i Statutot na Op{tinata. 11-ti Dekemvri, praznikot na Svetite petnaeset tive- riopolski sve{tenoma~enici e praznik - za{titnik na gra- dot. Op{tina Strumica e smestena vo plodnata Strumi~ka kotlina na krajniot jugoistok na Republika Makedonija, ved- na{ pod trome|eto na me|udr`avnite granici so Republika Bugarija i Republika Grcija. Najbliskata oddale~enost od me- |udr`avnite grani~ni premini so Grcija iznesuva pedeseti- na kilometri, a so Bugarija okolu triesetina kilometri. Op{tina Strumica se nao|a na 410 22, i 410 30, severna geografska {irina i 220 35, i 230 45, isto~na geografska dol- `ina, so nadmorska viso~ina od 256 m. Celiot region e op- kru`en so planinite Belasica, Ogra`den i Elenica. Konfi- guracijata na ovie planinski venci na kotlinata £ davaat forma na golem nepravilen triagolnik. Na povr{ina od 321,89 km2, so vkupno 25 naseleni mesta, `iveat 54.676 `iteli. Gustinata na naselenost e nad 100 `i- teli na 1 km2. Specifi~nata geografska i topografska polo`ba na Stru- mica ja karakteriziraat dve klimatski zoni - submediteran- ska i isto~no kontinentalna koi na re- gionot mu davaat poseben beleg - dol- gi topli leta so visoki srednodnevni temperaturi, namaleni zimski tem- peraturi i vetrovi od site strani. Spored podatocite od posledni- ot popis na naselenieto, nacionalna- ta struktura vo Op{tina Strumica od vkupniot broj `iteli, ja karakteri- zira mnozinstvo na makedonsko nase- lenie - 50.258 `iteli. Sleduva mal broj na naselenie od turska nacional- Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 5 nost - 3.754 `iteli, potoa romska nacionalnost - 147 `iteli, srpska nacionalnost - 185 `iteli i drugi vo nezna~itelno mal broj. Obrazovnoto nivo na naselenieto vo Op{tina Strumica izgleda vaka: Vid na obrazovanie Vkupno Visoko 2867 Vi{e 1617 Sredno 17007 Osnovno 11858 Neoformeno osnovno 8569 Bez {kolska podgotovka 1997 Starosnata struktura na naselenieto e opredelena spored vozrasta od: 0-19 godini ................................ 15.256 20-60 godini .............................. 31.711 nad 60 godini ............................. 7.709 `iteli Vo Op{tina Strumica se zastapeni pove}e vidovi na vospitno-obra- zovni ustanovi: detski gradinki; osnovni u~ili{ta; sredni u~ili{ta; Fakultet za zemjodelstvo i hrana. Osnovnoto obrazovanie vo Op{tina Strumica vo ovaa u~ebna godina go posetuvaat okolu 5 850 u~enici. Nastavata za u~enicite od osnovnoto obra- zovanie se izveduva vo 9 osnovni u~ili{ta, od koi 4 vo gradot Strumica i 5 vo naselenite mesta: Kukli{, Murtino, Dabiqa, Vequsa i Prosenikovo. Od vkupniot broj na naseleni mesta vo Op{tina Strumica - 25, podra~ni u~ili{ta ima vo 13 naseleni mesta. Nastavata vo site Osnovni U~ili{ta se izveduva na makedonski jazik, a vo 3 ima paralelki vo koi nastavata se izveduva na turski nastaven jazik. Nastava na turski jazik se izveduva vo OU „Mar{al Tito“ - Strumica, OU "Mar- {al Tito“ - Murtino (PU-Bansko) i OU "Dame Gruev“ - Kukli{ (PU-Dorlom- bos). Kako posebno od redovnoto osnovno obrazovanie e osnovnoto muzi~ko obrazovanie, koe go posetuvaat okolu 500 deca. Nastavata se izveduva vo Osnovnoto muzi~ko u~ili{te "Boro Xoni“ - Strumica. 6 Obrazovni politiki na op{tina STRUMICA 2. U^ENICI pored podatocite od evidencijata za u~enicite vo os- novnoto obrazovanie vo Op{tina Strumica, brojot na za- S pi{ani u~enici vo prvite oddelenija od godina na go- dina se namaluva. Ako za sporedba se zeme prethodnata u~ebna godina, }e ka`eme deka vo ovaa u~ebna godina vo prvo oddelenie na de- vetgodi{noto obrazovanie ima zapi{ano okolu 200 u~enici pomalku vo odnos na minatata, a vkupniot broj na u~enici od prvo do osmo oddelenie vo u~ebnata 2006/07 godina bil za 220 u~enici pomalku vo odnos na u~ebnata 2005/06 godina. Ge- neraciski gledano, vo ovaa u~ebna godina brojot na u~enicite po oddelenija e najdobar i najgolem vo osmite oddelenija - 739, a najmal vo prvo oddelenie - devetgodi{no obrazovanie - 416. Brojot na u~enicite od vtoro do sedmo oddelenie va- rira vo dijapazon od 660 do 697 u~enici. Ima mnogu identifikuvani fak- tori koi vlijaat na namaluvaweto na brojot na u~enicite vo osnovnoto ob- razovanie. Toa proizleguva od namale- niot priroden prirast, od progresiv- nata migracija na mladite vo stran- stvo, namaleniot broj na sklu~eni bra- kovi, neposetuvaweto na nastavata vo petto oddelenie od u~enicite od tur- skata nacionalnost i sl. So donesenite izmeni i dopolnu- vawa na Zakonot za osnovno obrazova- nie, od ovaa u~ebna godina ima promeni: osnovnoto obrazovanie trae devet godini; nastavniot plan i nastavnite programi vo osnovnoto u~ili{te se izrabotuvaat spored razvojnite karak- teristiki na u~enicite vo tri periodi, i toa od prvo-treto oddelenie, od ~etvrto-{esto odd.