DOCSLIB.ORG

Review of Hydrological Conditions in the Year 2008

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

Hidrološki letopis Slovenije 2008 The 2008 Hydrological Yearbook of Slovenia II. DEL: PREGLED HIDROLOŠKIH RAZMER V LETU 2008 PART II: REVIEW OF HYDROLOGICAL CONDITIONS IN THE YEAR 2008 25 ARSO Hidrološki letopis Slovenije 2008 The 2008 Hydrological Yearbook of Slovenia PODNEBNE ZNA ČILNOSTI LETA 2008 CLIMATE CONDITIONS 2008 Mag. Florjana Ulaga Florjana Ulaga, MSc Podnebje so leta 2008 zaznamovali neobi čajno The climate in the year 2008 was marked by an topla januar in februar, neobi čajno hladen unusually warm January and February, september, pomanjkanje padavin oktobra in uncharacteristically cold September, precipitation ve čino novembra ter zelo izdatne padavine v shortage in October and most of November and decembru. Poletje so zaznamovala števila mo čna substantial precipitation in December. The neurja. Povpre čna letna temperatura zraka je bila summer was marked by several severe v vsej državi nad dolgoletnim povpre čjem. thunderstorms. The annual mean air temperature was above the multi-annual average across the Podrobneje so podnebne zna čilnosti leta 2008 country. opisane v mese čnih biltenih Agencije RS za okolje. The climate conditions in the year 2008 are described in detail in the monthly bulletin of the Padavine Environmental Agency of the Republic of Slovenia. V letu 2008 je bilo, razen na vzhodnem in Precipitation jugozahodnem delu, v ve čjem delu Slovenije preseženo dolgoletno povpre čje padavin (sliki 1 in In most parts of Slovenia, save for the eastern and 2). Presežek je bil najve čji v severozahodni south-western part, the multi-annual average of Sloveniji. Najve č padavin so namerili na Kredarici, precipitation (Figure 1 and 2) was exceeded in 2180 mm. V pretežnem delu države je padavin 2008. The precipitation surplus was the largest in najbolj primanjkovalo v za četku leta in septembra north-western Slovenia. The greatest precipitation (slika 3). Januar in februar sta bila povsod values were recorded on Kredarica, 2180 mm. In podpovpre čno namo čena, v Murski Soboti je most of the country a precipitation deficit was primanjkljaj znašal celo 87 %. Padavine v marcu in recorded at the beginning of the year and in aprilu so v ve čjem delu presegale obdobno September (Figure 3). January and February povpre čje, maja in junija pa je bila koli čina padavin recorded below average precipitation across the ponovno podpovpre čna. Julij je bil v ve čjem delu country, with the deficit even reaching 87% in države nadpovpre čno namo čen. Mo čna neurja so Murska Sobota. Precipitation in March and April in povzro čala poplave in zemeljske plazove ter most parts exceeded the periodical average, while gospodarsko škodo, tudi na gozdovih. Na the precipitation level yet again dropped below the Goriškem je julijski presežek znašal kar 130 %. average in May and June. July recorded above- Izjemno malo padavin je bilo izmerjenih julija v average precipitation in most parts of the country. Portorožu, kjer je bil primanjkljaj 42-odstoten glede Severe thunderstorms caused floods and na dolgoletno povpre čje. V avgustu je v povpre čju landslides and great economic damage to the padla obi čajna koli čina padavin, september pa je forests too. The July surplus in Goriško (Gorica bil izredno suh, kar je povzro čilo daljše obdobje area) amounted to 130%. Extremely low nizkih voda slovenskih rek. V osrednji Sloveniji in precipitation was recorded in July in Portorož, na Obali je primanjkljaj znašal ve č kot 70 %. Tudi where the deficit stood at 42% compared to the oktober je bil, razen v visokogorju, zelo suh, kar je multi-annual period average. August was average povzro čilo še dodatno upadanje pretokov rek. in terms of precipitation while September was Obdobje s podpovpre čno koli čino padavin se je extremely dry resulting in a longer period of low nadaljevalo v november; nadpovpre čno padavin je water levels in Slovenian rivers. The central part of novembra padlo le v jugozahodnem delu države. Slovenia and the Coast recorded a deficit Decembra so bile padavine povsod po državi nad exceeding 70%. Even October was, save for the dolgoletnim povpre čjem. high mountain area, very dry, which caused an additional decline in the river discharges. The period of below-average precipitation continued into November, with the only above-average precipitation levels recorded in the south-western part of the country. In December, precipitation was above the multi-annual period across the country. 26 ARSO Hidrološki letopis Slovenije 2008 The 2008 Hydrological Yearbook of Slovenia 2008 2500 2000 1500 1000 500 padavine /padavine precipitation (mm) 0 evje č Celje Lesce Godnje rnomelj Maribor Ko Ljubljana Postojna Č Bizeljsko e-Planica Kredarica e e Portorož č č Novo Novo mesto Slovenj Gradec Rate Murska Sobota Letališ Bilje Novi pri Gorici Slika 1: Višina padavin 2008 na izbranih postajah Figure 1: The precipitation level in 2008 at the selected stations 2008 25 20 15 10 5 % 0 evje Celje -5 č Lesce Godnje rnomelj Maribor Ko Ljubljana Postojna Č Bizeljsko e-Planica Kredarica e e Portorož č -10 č Novo Novo mesto Slovenj Gradec Rate Murska Sobota -15 Letališ Bilje pri Novi Gorici -20 Slika 2: Odstopanje višine padavin v letu 2008 od povpre čja obdobja 1961–1990 na izbranih postajah Figure 2: Precipitation level discrepancy in 2008 from the 1961-1990 reference period average at the selected stations 27 ARSO Hidrološki letopis Slovenije 2008 The 2008 Hydrological Yearbook of Slovenia Kredarica Kredarica 300 150 250 200 100 150 50 100 % 0 50 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec padavine / precipitation (mm) 0 -50 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec -100 2008 Kredarica 1961-1990 Bilje Bilje 300 150 250 100 200 150 50 100 % 0 50 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec padavine / precipitation (mm) 0 -50 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec 2008 Bilje 1961-1990 -100 Portorož Portorož 180 150 150 100 120 90 50 60 % 0 30 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec padavine / precipitation (mm) 0 -50 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec -100 2008 Portorož 1961-1990 Ljubljana Ljubljana 250 150 200 100 150 50 100 % 0 50 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec padavine /padavine precipitation (mm) 0 -50 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec -100 2008 Ljubljana 1961-1990 Novo mesto Novo mesto 180 150 150 120 100 90 50 60 % 0 30 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec padavine / padavine precipitation (mm) 0 -50 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec -100 2008 Novo mesto 1961-1990 Murska Sobota Murska Sobota 180 150 150 100 120 90 50 60 % 0 30 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec padavine / precipitation (mm) 0 -50 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec -100 2008 M.Sobota 1961-1990 Slika 3: Mese čna višina padavin v letu 2008 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 in odklon mese čnih padavin od obdobnega povpre čja Figure 3: Monthly volume of precipitation in 2008 compared to the multi-annual 1961–1990 reference period and the monthly precipitation deviation from the periodical average 28 ARSO Hidrološki letopis Slovenije 2008 The 2008 Hydrological Yearbook of Slovenia Izredni padavinski dogodki Extreme precipitation events Leto 2008 si bomo zapomnili predvsem po izrazitih The year 2008 shall be remembered mainly for the julijskih neurjih in izdatnih decembrskih padavinah. severe thunderstorms in July and heavy Julija so v ve čjem delu države divjala neurja, ki so precipitation in December. Thunderstorms raged povzro čala poplave, zemeljske plazove in škodo in July in most parts of the country causing floods, na kmetijskih in gozdnih površinah. Delež padavin landslides and damage to the rural and forest je bil mo čno presežen v osrednjem delu zahodne areas. The precipitation levels were greatly Slovenije ter v osrednjem delu države. Najve č exceeded in the central part of western Slovenia padavin so julija namerili v Kamniški Bistrici (311 and in central Slovenia. The highest levels were mm), presežek dolgoletnega povpre čja pa je bil recorded in Kamniška Bistrica (311 mm) in July najve čji v Biljah pri Novi Gorici (129 %). while the multi-annual average was exceeded by the highest amount in Bilje pri Novi Gorici (129%). Decembra je bilo dolgoletno povpre čje padavin The multi-annual average of precipitation was preseženo v vsej državi. Med 10. in 11. exceeded across the country in December. decembrom je Slovenijo zajelo mo čno deževje. Slovenia was hit by heavy rain between 10 Najve č padavin je padlo v jugozahodnem delu – v December and 11 December. The largest share pore čju reke Reke, v zgornjem Poso čju in na fell in the south-western part – in the river basin of Goriškem. V Ilirski Bistrici so v decembru namerili the Reka River, in the upper part of Poso čje and in 372 mm padavin, kar presega obdobno povpre čje Goriško. 372 mm of precipitation was recorded in kar za 215 %. Reka Reka je mo čno poplavljala. Illirska Bistrica in December, exceeding the Glede na sredozemski preto čni režim je bil periodical average by no less than 215%. The padavinski in s tem preto čni višek decembra 2008 Reka River flooded extensively. With regard to the zelo izrazit. Tudi v osrednji Sloveniji je bila koli čina Mediterranean discharge regime, the precipitation decembrskih padavin mo čno pove čana, v Ljubljani and consequently the discharge surplus was very so namerili 225 mm, kar presega obdobno noticeable in December 2008.
Recommended publications
  • Calibration of Hydrological Models by PEST

    Calibration of Hydrological Models by PEST

    Calibration of hydrological models by PEST Andrej Vidmar, Mitja Brilly University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Department of Environmental Civil Engineering, Ljubljana, Slovenia Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 The drainage basin hydrological cycle (4D space) Water does not come into or leave planet earth. Water is continuously transferred between the atmosphere and the oceans. This is known as the global hydrological cycle. Complex proceses: • governed by nature • essentially stochastic • unique • non-recurring • changeable across space and time • non-linear Source: http://www.alevelgeography.com/drainage-basin-hydrological-system (Mikhail Lomonosov law of mass conservation in 1756) 2 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 1st _ Why use a P-R modeling? • for education • for decision support • for data quality control • for water balance studies • for drought runoff forecasting (irrigation) • for fire risk warning • for runoff forecasting/prediction (flood warning and reservoir operation) • inflow forecast the most important input data in hydropower • for what happens if’ questions in watershed level 3 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 2nd _ P-R modeling is used? • to compute design floods for flood risk detection • to extend runoff data series (or filling gaps) • to compute design floods for dam safety • to investigate the effects of land-use changes within the catchment • to simulate discharge from ungauged catchments • to simulate climate change effects • to compute energy production 4 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 The basic principle 5 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 Modeling noise Structural noise . Conceptual noise (semi-distributed,…) .
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip

    PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip

    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
  • Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2006

    Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2006

    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Ljubljana, junij 2008 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Nosilka naloge: mag. Irena Cvitani č Poro čilo pripravili: mag. Irena Cvitani č in Edita Sodja Sodelavke: mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, Špela Ambroži č, dr. Jasna Grbovi ć, Brigita Jesenovec, Andreja Kolenc, mag. Špela Kozak Legiša, mag. Polona Mihorko, Bernarda Rotar Karte pripravila: Petra Krsnik mag. Mojca Dobnikar Tehovnik dr. Silvo Žlebir VODJA SEKTORJA GENERALNI DIREKTOR Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 Podatki, objavljeni v Poro čilu o kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006, so rezultat kontroliranih meritev v mreži za spremljanje kakovosti voda. Poro čilo in podatki so zaš čiteni po dolo čilih avtorskega prava, tisk in uporaba podatkov sta dovoljena le v obliki izvle čkov z navedbo vira. ISSN 1855 – 0320 Deskriptorji: Slovenija, površinski vodotoki, kakovost, onesnaženje, vzor čenje, ocena stanja Descriptors: Slovenia, rivers, quality, pollution, sampling, quality status Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 KAZALO VSEBINE 1 POVZETEK REZULTATOV V LETU 2006 ........................................................................................ 1 2 UVOD .......................................................................................................................................
  • C 45 Official Journal

    C 45 Official Journal

    ISSN 1725-2423 Official Journal C 45 of the European Union Volume 54 English edition Information and Notices 12 February 2011 Notice No Contents Page I Resolutions, recommendations and opinions OPINIONS European Commission 2011/C 45/01 Commission Opinion of 11 February 2011 in application of Article 7 of European Parliament and Council Directive 98/37/EC as regards a prohibition measure adopted by the Dutch authorities in respect of an electric lawnmower bearing the trademark Intratuin, type 07426 MD-2009-156 ( 1 ) . 1 II Information INFORMATION FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS, BODIES, OFFICES AND AGENCIES European Commission 2011/C 45/02 Non-opposition to a notified concentration (Case COMP/M.6053 — CVC/Apollo/Brit Insurance) ( 1 ) 3 Price: 1 EN EUR 3 ( ) Text with EEA relevance (Continued overleaf) Notice No Contents (continued) Page IV Notices NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS, BODIES, OFFICES AND AGENCIES European Commission 2011/C 45/03 Euro exchange rates . 4 Administrative Commission for the Coordination of Social Security Systems 2011/C 45/04 Decision No H6 of 16 December 2010 concerning the application of certain principles regarding the aggregation of periods under Article 6 of Regulation (EC) No 883/2004 on the coordination of social security systems ( 1 ) . 5 2011/C 45/05 Administrative Commission for the Coordination of Social Security Systems . 8 NOTICES FROM MEMBER STATES 2011/C 45/06 Information communicated by Member States regarding State aid granted under Commission Regu­ lation (EC) No 1857/2006 on the application of Articles 87 and 88 of the Treaty to State aid to small and medium-sized enterprises active in the production of agricultural products and amending Regulation (EC) No 70/2001 .
  • Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda

    Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda

    POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV ZA MERILNA MESTA DRŽAVNEGA HIDROLOŠKEGA MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA Sektor za analize in prognoze površinskih voda Urad za hidrologijo in stanje okolje November 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV Ve čina hidroloških procesov v naravi se zgodi naklju čno, zato je uporaba verjetnostne teorije in matemati čne statistike v hidrologiji neizogibna za reševanje hidroloških problemov in za boljši opis hidroloških procesov. Verjetnost nastopa dolo čenega pojava predstavlja eno izmed najpomembnejših analiz hidroloških podatkov, kjer na podlagi predhodnih dogajanj napovedujemo dogodke v prihodnosti. Vsak napovedan dogodek (pretok) pa ima dolo čeno verjetnost nastopa. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja v praksi verjetnost nastopa prikazujemo z njeno recipro čno vrednostjo, to je povratno dobo dogodka. Povratna doba je ocena časovnega intervala med dogodki. Pretok s povratno dobo 10 let je koli činska ocena pretoka, ki se v povpre čju pojavi enkrat na 10 let. Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka slu čajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 10 let, ampak pri čakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 100 letih, ali v povpre čju vsakih 10 let. Povratne dobe smo izra čunali za najve čje letne pretoke (letne visokovodne konice – Qvk) in najmanjše male letne srednje dnevne pretoke (Qnp). Izra čun je narejen za lokacije merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda z nizom podatkov vsaj 10 let (slika 1, preglednica 1). V izra čunih so upoštevana razpoložljiva obdobja podatkov do vklju čno leta 2010. Za ra čunanje povratnih dob smo uporabili Pearson III in Log Pearson III porazdelitveni funkciji, ki sta v hidrološki praksi najpogosteje uporabljeni metodi.
  • Hydrological Analysis of High Waters and Flash Floods Occurred in September 2007 in Slovenia

    Hydrological Analysis of High Waters and Flash Floods Occurred in September 2007 in Slovenia

    HYDROLOGICAL ANALYSIS OF HIGH WATERS AND FLASH FLOODS OCCURRED IN SEPTEMBER 2007 IN SLOVENIA Mira Kobold, Mojca Sušnik, Mojca Robič, Florjana Ulaga, Bogdan Lalić Environmental Agency of the Republic of Slovenia Vojkova 1b, Ljubljana, Slovenia [email protected] Abstract Heavy and abundant precipitation which captured the western, north-western and northern parts of Slovenia on 18 September 2007, caused quick rise of river discharges especially in the region of Baška grapa, Davča, the Cerkljansko and Škofja Loka hills. In that area the streams Selška Sora, Davča and Kroparica caused real destruction. The torrential streams and rivers flooded also in the region of Karavanke and foothills of the Kamnik-Savinja Alps, Kranj and Domžale fields, the Tuhinj valley and extensive Celje region. The Savinja was high in the middle and lower stream. The discharges of the tributaries Hudinja and Ložnica exceeded 100- year return period. The Dravinja flooded in the middle and lower stream. The return period of flood was between 50 and 100 years. On the most affected area the peak discharges exceeded the periodical maximum discharges measured at the water stations. The Sava was high mostly because of the high tributaries of the Sora, Bohinjska Bistrica, Lipnica, Tržiška Bistrica, Kamniška Bistrica and Savinja. The return period of the flood wave was around 20 years. Besides flooding many landslides were triggered, what is usual for Slovenia at such hydrological situations. The result of this catastrophe was enormous economic damage and loss of six people's lives. Keywords: flash flood, precipitation, HEC-1 model, return period, hydrograph, runoff coefficient, September 2007.
  • Naslovnica Ss

    Naslovnica Ss

    ISSN 1855-4733 REPUBLIC OF SLOVENIA MINISTRY OF THE ECONOMY Kotnikova 5, 1000 LJUBLJANA BULLETIN MINERAL RESOURCES in Slovenia 2009 CONTENTS · FOREWORD · INTRODUCTION · MINING WITHIN MINISTRY OF THE ECONOMY IN 2009 · STATE OF AFFAIRS IN THE FIELD OF MINERAL RESOURCES IN SLOVENIA IN 2009 · OVERVIEW OF DATA ON PRODUCTION, RESERVES AND RESOURCES OF NONMETALS · SUSTAINABLE AGGREGATES RESOURCE MANAGEMENT - SARMa GEOLOGICAL SURVEY OF SLOVENIA Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana GEOLOGICAL SURVEY OF SLOVENIA Dimičeva ulica 14, 1000 Ljubljana GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE GEOLOGICAL SURVEY OF SLOVENIA Dimičeva ulica 14, Ljubljana HH a c i n č u K U R E P U B L I C O F S L O V E N I A N R E P U B L I C O F S L O V E N I A N M u G MM EE TTAA LL OO RR EE DD EE PP OO SS II TT SS MM AA PP ra A MURSKA R Remšnik (Pb, Zn, Cu, Ag) L e SOBOTA da va AA ^ Y II MARIBOR RR Mura – Vučja vas (Au) Drava - Fala (Au) TT P ^ e sn S i S c Kopa (Fe) a U Ščavnic A U K ^ a Mežica - Mučevo (Zn, Pb) Mežica - Kotlje (Pb, Zn) Mežica - Topla (Zn, Pb) Savske jame (Fe) KMežica -K Graben (Pb, Zn) Mislin Mežica - Peca (Pb, Zn, Mo) ja S ava $ D K Mežica - centralno rudišče (Pb, Zn, Mo) Mež olin JESENICE ^ a Šancetova ruda (Zn, Pb, Ba) ka ^ Korošica (Zn, Pb) ^ PTUJ Belščica (Fe) PTUJ K KPodljubelj (Hg) Begunjščica I (Mn) Dr R av a K Puharje - Šoštanj (Zn, Pb) a d ov ^ Stegovnik (Zn, Cu, Pb, Hg) na ^ Lepa njiva (Sb) Felicijan (Fe) D Drava – Sv.
  • Slovenska Zemlja Slovenian Land

    Slovenska Zemlja Slovenian Land

    SLOVENSKA ZEMLJA SLOVENIAN LAND ON CADASTRAL MAPS Geodetska uprava Republike Slovenije Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia Slika z naslovnice prikazuje naselje Lichtenwald (danes Sevnica) v različnih upodobitvah. V zgornji polovici kroga je panoramska slika s starim trškim jedrom, ki se odseva na gladini reke Save, nad naseljem je na grajskem pobočju viden ob- novljen vinograd z gradom in Lutrovsko kletjo. Spodnja polovica kroga (180 stopinj) prikazuje zemljiškokatastrske načrte v času od leta 1825 do leta 2005 (180 let). Desna slika je izsek iz franciscejskega katastra iz leta 1825, ki se je uporabljal do leta 1875. Slika na sredini je izsek iz reambulančnega katastrskega načrta v uporabi od leta 1875 do 1974. Tega leta dobi mesto Sevnica novo izmero v Gauss-Krügerjevem koordinatnem sistemu. Načrti so se vzdrževali na papirju do sredine leta 2004 (slika levo). Od leta 2005 dalje se katastrski načrti za to območje vzdržujejo digitalno – v državnem računalniškem oblaku (simbolično to predstavlja modrina obla- kov nad gradom na zgornji panoramski sliki). Vse upodobitve so vkomponirane v sliko ure (podnaslov knjige Zemljiškokatastrski načrti skozi čas). Naselje Sevnica se kot Liehtenwalde prvič omenja leta 1275. Grad (franciscejski kataster iz leta 1825 ga prikazuje pod stavbno parcelo 167 v katastrski občini Lichtenwald v izmeri 374 m2) pa kot castellum Liehtenwalde šele v salzburškem urbarju za Brežice in Sevnico iz leta 1309. V času hrvaško-slovenskega kmečkega upora leta 1573 se je za razliko od mnogih drugih izognil uničenju. V tem obdobju je bila na grajskem pobočju verjetno zgrajena tudi Lutrovska klet (franciscejski kataster jo prikazuje pod stavbno parcelo 170 v izmeri 129 m2), ki naj bi jo občasno obiskoval Jurij Dalmatin (ok.
  • The ST. Martin Route Guide R Ou T E

    The ST. Martin Route Guide R Ou T E

    KOZJANSKI PARK Podsreda 45, 3257 Podsreda Tel.: +386 (0)3 800 71 00 E-mail: [email protected] Guide www.kozjanski-park.si THE ST. MARTIN ROUTE Guide E T OU R IN T . MAR . T THE S THE Podsreda, May2014 Podsreda, P P Design: P P –Slovenia CentreSaintMartinofTours Cultural Text: P O 2007-2013) (OP SI-AT oftheprojectPILGRIMAGE EUROPESI-AT parkintheframework Kozjanski I C ssued andpublishedby: rint run: roduction andprinting: roofreading andtranslation: hotography: roject manager: n behalfof: O 796.51/.52(497.4)(036) 27-57(497.4)(036) Ljubljana knjižnica, Narodna inuniverzitetna -Kataložnizapisopublikaciji CIP 275470080 Teo 1. Oršanič,Hrvoje ISBN 978-961-6745-15-4 park,2014 :Kozjanski Leemeta]. -Podsreda photography Izidor Kotnik, Uroš Vidovič, Matevž Lenarčič ; translation to Logatec : pilgrimage guide / [text Teo Hrvoje Oršanič ... [et al.] ; L OP Teo Hrvoje Oršanič, MA, Tatjana Zalokar, Nina Lojen, Uroš Vidovič, MA,European NinaLojen,UrošVidovič, Zalokar, Oršanič,MA,Tatjana Hrvoje Teo The SAINT Martin of Tours European cultural route from Zreče OPA:celica H 500 ON Teo Hrvoje Oršanič,MA Hrvoje Teo Izidor Kotnik, Uroš Vidovič, MA,MatevžLenarčič IzidorKotnik,UrošVidovič, www.kozjanski-park.si E-mail: [email protected] +386(0)3800 71 00 Tel.: 45,SI-3257Podsreda Podsreda park Kozjanski Tatjana Zalokar Tatjana Argos Leemeta Zreče Velenje Lopatnik Gora Dobrna Slovenske Nazarje Oljka Šentjungert Konjice Žička Šmartno ob Dreti Šmartno Šmartno v kartuzija ob Paki Rožni dolini Tomaž Dramlje nad Vojnikom Ponikva Šmartno v Motnik RO Tuhinju Golčaj Trojane UTE M Limbarska gora Dob Moravče Šmartno AP Šmartno ob Savi Setnik pod Šmarno Zagorica goro pri Dolskem Šentjošt Podsmreka LJUBLJANA CHECKPOINT ST.
  • Acrocephalus

    Acrocephalus

    letnik 35 številka 160/161 strani 1-108 Vsebina / Contents 2014 volume 35 number 160/161 pages 1-108 2014 Acrocephalus Uvodnik / Editorial 1 Nove poti za slovensko obročkanje (J. Hanžel) 85 New records of the Gannet Morus bassanus in New paths for Slovenian bird ringing (J. Hanžel) Slovenia (T. Genov, A. Malek) DOPPS Novi podatki o strmoglavcih Morus bassanus v Sloveniji Originalni članki / Original articles (T. Genov, A. Malek) 5 Letna dinamika pojavljanja vodnih ptic na reki Dravi med Mariborskim jezerom in jezom Melje 91 Iz ornitološke beležnice / From the ornithological (SV Slovenija) (K. Logar, L. Božič) notebook Yearly dynamics of waterbirds’ occurrence on the Slovenija / Slovenia: Cygnus cygnus, Anser anser, Aythya Drava River between Lake Maribor and Melje Dam fuligula × A. ferina & A. fuligula × A. nyroca, Melanitta (NE Slovenia) (K. Logar, L. Božič) nigra, Tetrastes bonasia, Threskiornis aethiopicus, Podiceps auritus, Buteo lagopus, Glareola pratincola, Merops apiaster, 25 Obročkovalna dejavnost in pregled najdb Pica pica, Cecropis daurica, Ficedula parva & Dendrocopos obročkanih ptic v Sloveniji v letu 2013 leucotos, Motacilla flava superciliaris, Emberiza (A. Vrezec, D. Fekonja, D. Šere) melanocephala An overview of bird ringing in Slovenia in 2013 Hrvaška / Croatia: Bubulcus ibis, Haliaeetus albicilla, (A. Vrezec, D. Fekonja, D. Šere) Falco tinnunculus & Circus aeruginosus Bolgarija / Bulgaria: Phalacrocorax aristotelis, Kratki prispevki / Short communications Chroicocephalus genei, Rissa tridactyla, Apus apus 59 Redke vrste ptic v sloveniji v letu 2013 – Poročilo Nacionalne komisije za redkosti 105 Najave in obvestila / Announcements (J. Hanžel) Rare birds in Slovenia in 2013 – Slovenian Rarities Committee's Report (J. Hanžel) 73 Rezultati januarskega štetja vodnih ptic leta 2014 v Sloveniji (L.
  • RD Mozirje Fishing of the FC Mozirje Fischerei in Der FC Mozirje

    RD Mozirje Fishing of the FC Mozirje Fischerei in Der FC Mozirje

    www.rasr.si Ribiška družina Fishing Club KRAJI - Slovenija (www.kraji.eu) Mozirje Upravljamo z delom reke Savinje in celotno reko Dreto ter z ribnikom Gaj. V obeh rekah zagotavljamo visok stalež salmonidnih vrsta. Naša dejavnost je usmerjena v zagotavljanje visoko kakovostnega ribolova. KRAJI - Slovenija (www.kraji.eu) We are entrusted to manage a part of the Savinja River and the entire Dreta River, including the Gaj pond. In both rivers we provide a high stock of salmonid species. Our business is focused on providing high-quality fishing. Wir verwalten einen Teil des Flusses Savinja und den gesamten Fluss Dreta sowie den Teich Gaj. In beiden Flüssen gewährleisten wir einen hohen Fischbestand von Salmoniden. Unsere Tätigkeit ist in die Zusicherung der hochwertigen Fischerei orientiert. Ribiška družina Fishing Club Mozirje Ribiška družina Fishing Club MOZIRJE Ribolov v RD Mozirje Fishing of the FC Mozirje Fischerei in der FC Mozirje Sezona muharjenja traja od 1.3. do 30.11. Fly fishing season lasts from 1 March Die Fliegenfischereisaison dauert von 1.3. Ribolov sulca se izvaja od 1.11. do 14. 2. to 30 November. bis 30.11. Das Fischen auf Huchen dauert von 1.11. bis 14.2. nächsten Jahres. Der Ribnik Gaj je odprt celo leto. Danube salmon fishing is carried out from 1 November to 14 February. Teich Gaj ist das ganze Jahr geöffnet. Mit Z nakupom ribolovne dovolilnice se lahko dem Kauf des Fischereierlaubnisscheines Fishing in the Gaj pond is year-round. muhari v reki Savinji in reki Dreti. kann die Fliegenfischerei in den Flüssen Fly Fishing in the Savinja and the Dreta River Savinja und Dreta ausgeführt werden.
  • Rezultati Monitoringa Ekološkega Stanja Rek V Letu 2016

    Rezultati Monitoringa Ekološkega Stanja Rek V Letu 2016

    Rezultati monitoringa ekološkega stanja vodotokov v letu 2016 Ekološko stanje površinskih voda se ugotavlja na podlagi bioloških elementov kakovosti, kemijskih in fizikalno-kemijskih elementov kakovosti ter hidromorfoloških elementov kakovosti. Spremljanje in vrednotenje stanja poteka v skladu z Vodno direktivo (Direktiva 2000/60/ES), Uredbo o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09, 98/10, 96/13, 24/16) in Pravilnikom o monitoringu stanja površinskih voda (Uradni list RS, št. 10/09, 81/11, 73/16) na vodnih telesih, določenih s Pravilnikom o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda (Uradni list RS, št. 63/05, 26/06, 32/11 in 8/18). Ocene stanja so pripravljene v skladu z metodologijami vrednotenja ekološkega stanja vodotokov (http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/ekolosko_stanje_povrsinskih_voda/). Močno preoblikovana in umetna vodna telesa so ocenjena v skladu z metodologijami za naravna vodna telesa vodotokov. V primeru uporabe in objave podatkov je obvezna navedba vira: ARSO, Rezultati monitoringa ekološkega stanja vodotokov v letu 2016, 2018. 1 Rezultati monitoringa ekološkega stanja vodotokov v letu 2016 Kemijski in fizikalno-kemijski elementi Biološki elementi kakovosti kakovosti Splošni fizikalno-kemijski elementi Fitobentos in makrofiti Bentoški nevretenčarji Ribe Šifra Vzorčno kakovosti Šifra VT Vodno telo Vodotok Monitoring Posebna VM mesto Hidromorfo Splošna onesnaže loška Celotni Saprobnost Trofičnost Saprobnost degradira BPK5 a Nitrat b vala spremenje fosfor b [REK] [REK] [REK] nost [mg O2/l]