DOCSLIB.ORG

4 44 4 4K$4 4 4 4 4 4 44 4 4 4 4 444 4 4 4 4 4

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
4 44 4 4K$4 4 4 4 4 4 44 4 4 4 4 444 4 4 4 4 4 GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE GEOLOGICAL SURVEY OF SLOVENIA MM Dimičeva ulica 14, Ljubljana AA a c i n L č e u d a K v a D K A R T A R U D I Š Č R E P U B L I K E S L O V E N I J E Ž K A R T A R U D I Š Č R E P U B L I K E S L O V E N I J E Ž Mura Led Mu av ra a A Mu ra a c i MM 11 :: 55 00 00 .. 00 00 00 n č u R K MURSKA L eda Šč va av n SOBOTA i c L a e P da S Remšnik (Pb, Zn, Cu, Ag) esnic v a M a u ra D AA D Š ra ča K v vn K ra a ic va a a Mura – Vučja vas (Au) JJ Drav 4 Pe sn Led MARIBOR ic M av a u a a a A Drav ra A II v a r a Drav D R D ra R va P e Š eža s čav 4 T M n n T M ica ic L M Drava - Fala (Au) a e eža i d SS s Kopa (Fe) l M a V in ra u v V u r a A j M a A a Ščavnica P 4 e s n K i S Mežica - Mučevo (Zn, Pb) Mežica - Kotlje (Pb, Zn) c ava Dolinka a a Mežica - Topla (Zn, Pb) ž r e D ava Savske jame (Fe) M M M ur Mežica - Peca (Pb, Zn, Mo) KMežica K- Graben (Pb, Zn) Mislin a j Sa i a va Me s Do ža li lin KMež$ica – centralno rudišče (Pb, Zn, Mo) n ka JESENICE 4 ja P Šancetova ruda (Zn, Pb, Ba) Korošica (Zn, Pb) 4 e 4 sn PTUJ ic R Dr a ad Belščica (Fe) a o ja va v n n i a v D a ric a Podljubelijs t(Hg) a ra K vn a B K S v o K o šk k a d ži r a r a R Begunjščica I (Mn) T S K Lepa njiva (Sb) Puharje - Šoštanj (Zn, Pb) a Sa D 4v Stegovnik (Zn, Cu, Pb, Hg) v r i a a a n v Drav D j i 4 a n j o Felicijan (Fe) a Drava – Sv. Marko pri Ptuju (Au) a l č i Dravinja o n P Bric (Fe) va S Rudno polje - Pokljuka (Fe) k a O Dra a K K k p a l 4 ot n S ic a Sav S a a 4 a Boh ča č injka a v P 4 o o a i a S S v nja a Gloše (Fe) ravinj c k D a a i 4 a c r a t Vranja peč (Al) inj i s a v n i 4 r Kokarje -ja Žifernik (Al) Zavrh (Pb, Zn) ra t n a B k i D av g o a Kamniška Bistrica (Al) S o A R k A a K S k š j i a Bohinj - Rudnica (Al) a K ta n ž v S i r a re D ja r t ra n h k e i 4 vi K a o o r n Galicija (py) ča D c B T o j i a a D a atn v K K K g Sa c K Ro a i jk S r hin a t Železno (py) o s K a B v i Sav a a B t N re K a D a k d š a i CELJE ž i i n J ž J a d a m S a N o č KRANJ K S a KRANJ a Selška Sora vinja Sa v Vo Voglajna Knape (Pb, Zn) a glajn S a elška Marija Reka (Hg, Pb, Ba) S S ča ora a Vancovec (Mn) Češnjice (Zn, Pb, Cu) a B v I I i 4 n S j So elšk G a ča Počenska gora (Mn) a So K 4 ra a Sv. Valentin (U) č K a Trojane – Kraljev rov (Sb) a K B S a o m Rudnica I (Fe) j r i a r n S d i I I ca š o 4 a k d ni a Sor tl r k a a i rk ans Sav L j Škofje - Cerkno (Cu) j 4e l a c B L o a C P a i s LLEE GG EE NN DD AA č a t r r o c a So a Sav j sk i a a S c i an r j v 4 l LJUBLJANA a a a d o S j Lokavec (Pb, Zn) I P in Knapovže (Pb, Zn, Hg) av Fužine (Fe) a S B Sovodenj (Cu) Sa av Ponoviče (Zn, Pb) i Sotla 4 Žirovski vrh (U) G va S S s a G tr VELIKOST IN OBLIKA RUDIŠČ I va ic d a a r v i G a a a jc G Bohor (Zn, Pb) j S i č a r A r Maljek (Pb, Zn) A K Id a o P Zavrsnik (Pb, Zn) S Majhne rudne žile d G o S o Ö a t l š l j č a a ic G a Zagorica (Pb, Zn) 4 n : L ju s bl S istrica k jan G a B ica G va Velika stratiformna rudišča a Cerovec – Ledina (Pb, Zn) S a Sitarjevec - Litija (Pb, Zn, Hg, Cu, Ba) o c i 4 r a n S Majhna stratiformna rudišča a a j v : a I a d Idrija (Hg) bl rij c ju j Podlipa (Al, Fe) T S c L T a Hrastno (Fe) la o i t Pleše (Pb, Zn, Hg, Ba) a o č r a M irn S d I 4 I š T k Sav 9 a NOVA e Velika nepravilna rudišča NOVA a $ m anica ) j jubl e L n irna GORICA K M GORICA i Majhna nepravilna rudišča 4 c a B 4 Škovec (Tržišče) (Pb, Zn) KRŠKO KRŠKO o M 2 I r ir I na o v Mokronog (Pb, Zn) n i š KEMIZEM RUDE č i Sav c a la a 4 t AA ka 4 o S Iš Temeni Vip ca ipava a Sulfidi V va Kopitov grič (Al, Fe) V ipa va a Cu, py (pirit) Vipav K k S a Rjavi grič (Al, Fe) rka r a U K va a a K n r k rk KK Pb, Zn, podrejeno Mo, Ba, Hg, Cu i T c K a 4 e m e Hg, Sb, podrejeno Pb, Ba n NOVO a i NOVO a c c k i K a K r n4 rk U Logarje (Al) a MESTO Oksidi, karbonati, samorodne kovine a a ŠŠ šč c no ica i k a č r N iš K Fe, Mn n POSTOJNA erk K C B rk 4 is a U tr ic a B is P t Al, podrejeno Fe i r v i c k AA a a Au O br h VV Rinža e Reka KOČEVJE j KOČEVJE RR R r i R n olpa Kozina (Al) e ž K o ka a L m ah inja R K K Č e o HH k a l Avtor priredbe: Tomaž BUDKOVIČ a br pa o anka a j Prirejeno po "Metalogenetski karti Republike Slovenije" n k i L h a a h L i « s KOPER Re n (avtorji: F. DROVENIK, M. DROVENIK, U. PREMRU, k a R a j i k a ž n an a n a r b F. MIKLIČ, M. BIDOVEC, M. KARER, 1980) a Č K o a lp a Oblikovanje in digitalna kartografija: Matija KRIVIC a K p o r l Hrast (Al) l o p ek a R a K Kolp Ljubljana, 2009 a d K D K m rago a a nja onj ag K Ko Dr lpa 00 55 1100 2200 3300 4400 o l J p a Kolpa Podlaga: Digitalni model reliefa 90m, Void-filled seamless SRTM data V1, 2004, Kolpa International Centre for Tropical Agricultura (CIAT), H R V A Leta 2008 v Republiki Sloveniji ni bilo obratujočih rudnikov kovin. CGIAR-CSI SRTM 90m Database: http://srtm.csi.cgiar.org H Š K A SEZNAM RUDIŠČ, PRIKAZANIH NA KARTI Y X ime rudišča oblika rudišča velikost kovina a) rudišča bakra (Cu) 426 090 104 740 Sovodenj stratiformno manjše Cu 424 210 109 360 Škofje - Cerkno stratiformno manjše Cu b) rudišča pirita (py) 515 310 128 460 Galicija nepravilno manjše py 515 430 128 290 Železno nepravilno manjše py rudišča svinca (Pb) in cinka (Zn), podrejeno molibdena (Mo), barija (Ba), živega srebra (Hg) in bakra (Cu) 532 800 102 400 Bohor stratiformno manjše Zn, Pb 521 750 098 470 Cerovec - Ledina stratiformno manjše Pb, Zn 481 570 116 150 Češnjice žilno manjše Zn, Pb, Cu 441 390 120 430 Knape stratiformno manjše Pb, Zn 450 380 106 295 Knapovže žilno manjše Pb, Zn, Hg 445 500 143 000 Korošica nepravilno manjše Zn, Pb 518 190 105 880 Lokavec žilno manjše Pb, Zn 489 930 103 440 Maljek žilno manjše Pb, Zn 481 740 149 350 Mežica - Topla stratiformno manjše Zn, Pb 485 260 148 240 Mežica - Peca nepravilno manjše Pb, Zn, Mo 488 870 148 370 Mežica - centralno rudišče nepravilno veliko Pb, Zn, Mo 491 600 148 420 Mežica - Graben stratiformno manjše Pb, Zn 491 500 149 960 Mežica - Mučevo nepravilno manjše Zn, Pb 499 170 149 960 Mežica - Kotlje nepravilno manjše Pb, Zn 511 390 089 850 Mokronog stratiformno manjše Pb, Zn 469 800 094 360 Pleše stratiformno manjše Pb, Zn, Hg, Ba 489 700 103 750 Ponoviče žilno manjše Zn, Pb 502 650 137 350 Puharje - Šoštanj nepravilno manjše Zn, Pb 524 440 165 020 Remšnik stratiformno manjše Pb, Zn, Cu, Ag 486 260 100 600 Sitarjevec - Litija žilno manjše Pb, Zn, Hg, Cu, Ba 455 410 138 290 Stegovnik stratiformno manjše Zn, Cu, Pb, Hg 395 210 143 060 Šancetova ruda nepravilno manjše Zn, Pb, Ba 513 690 090 270 Škovec (Tržišče) stratiformno manjše Pb, Zn 488 230 102 060 Zagorica žilno manjše Pb, Zn 484 540 100 820 Zavrsnik žilno manjše Pb, Zn 517 000 129 160 Zavrh nepravilno manjše Pb, Zn d) rudišča živega srebra (Hg), podrejeno svinca (Pb) in barija (Ba) 425 370 095 340 Idrija nepravilno veliko Hg 506 070 116 870 Marija Reka nepravilno manjše Hg, Pb, Ba 445 040 141 060 Podljubelj nepravilno manjše Hg e) rudišča antimona (Sb) 497 440 137 300 Lepa njiva nepravilno manjše Sb 491 320 115 560 Trojane - Kraljev rov nepravilno manjše Sb f) rudišča železa (Fe) 434 860 142 150 Belščica stratiformno manjše Fe 512 180 137 040 Bric stratiformno manjše Fe 514 850 136 180 Felicijan stratiformno manjše Fe 534 210 105 050 Fužine nepravilno manjše Fe 531 820 131 760 Gloše stratiformno manjše Fe 509 650 094 150 Hrastno nepravilno manjše Fe 512 800 153 850 Kopa nepravilno manjše Fe 544 920 111 820 Rudnica I stratiformno manjše Fe 417 500 134 600 Rudno polje - Pokljuka stratiformno manjše Fe 428 620 147 960 Savske jame stratiformno manjše Fe g) rudišča mangana (Mn) 440 100 141 100 Begunjščica I stratiformno manjše Mn 420 610 114 160 Počenska gora stratiformno manjše Mn 435 730 118 350 Vancovec stratiformno manjše Mn h) rudišča urana (U) 438 620 115 190 Sv.
Load more

Recommended publications
  • Calibration of Hydrological Models by PEST
    Calibration of hydrological models by PEST Andrej Vidmar, Mitja Brilly University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Department of Environmental Civil Engineering, Ljubljana, Slovenia Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 The drainage basin hydrological cycle (4D space) Water does not come into or leave planet earth. Water is continuously transferred between the atmosphere and the oceans. This is known as the global hydrological cycle. Complex proceses: • governed by nature • essentially stochastic • unique • non-recurring • changeable across space and time • non-linear Source: http://www.alevelgeography.com/drainage-basin-hydrological-system (Mikhail Lomonosov law of mass conservation in 1756) 2 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 1st _ Why use a P-R modeling? • for education • for decision support • for data quality control • for water balance studies • for drought runoff forecasting (irrigation) • for fire risk warning • for runoff forecasting/prediction (flood warning and reservoir operation) • inflow forecast the most important input data in hydropower • for what happens if’ questions in watershed level 3 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 2nd _ P-R modeling is used? • to compute design floods for flood risk detection • to extend runoff data series (or filling gaps) • to compute design floods for dam safety • to investigate the effects of land-use changes within the catchment • to simulate discharge from ungauged catchments • to simulate climate change effects • to compute energy production 4 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 The basic principle 5 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 Modeling noise Structural noise . Conceptual noise (semi-distributed,…) .
    [Show full text]
  • NEWSLETTER Opening of Honorary Consulate in Michigan
    UN Day: Letters to Santa Consulate Gen. Diplomats in in in NYC Schools Seattle, WA is Closing page 3 > page 7 > page 8 > NEWSLETTER OCTOBER 26, 2012, VOLUME 8, NUMBER 40 Opening of Honorary Consulate in Michigan On October 2223, Ambassador Roman Kirn and Consul General in Cleveland Honorary Consul of Slovenia Yousif B. Ghafari speaking at the opening, next to him Ambassador Roman Kirn and Congressman John David Dingell. Jure Žmauc visited the State of Michigan to open The offi cial opening of Representative from Michigan, a new Honorary Consulate, the consulate was attended John David Dingell. Ambassador headed by the former U.S. by the mayor of Dearborn Kirn was also a guest on the Paul Ambassador to Slovenia and John O`Reilly, local consuls, W. Smith radio show on Detroit’s a respectable businessman, Slovenian community and the WJR radio. Smith is known for Yousif B. Ghafari. The media, and was celebrated with hosting a number of notable Honorary Consulate is a fl ag-raising ceremony. people, including politicians, located in Dearborn, near During his visit, authors and business leaders Detroit, which is the center Ambassador Kirn also met within the automotive industry. of the American automotive with the Governor of Michigan, Furthermore, industry. Richard Dale Snyder and U.S. Ambassador Kirn spoke at the Embassy of Slovenia 2410 California Street, NW twitter.com/SLOembassyUSA Washington, D.C. 20008, USA T: +1 202 386 66 01 E: [email protected] facebook.com/SLOembassyUSA washington.embassy.si Ambassador Kirn and Ambassador Ghafari with Governor of Michigan Richard Dale Snyder, Consul General Jure Žmauc and participants of the business meeting.
    [Show full text]
  • Presoja Poplavne Varnosti in Analiza Vzrokov Poplav V Pesniški Dolini Avgusta 2009
    S. BUKOVNIK - 22 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN B. IVANUŠA OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV Stanislav BUKOVNIK* Blaž IVANUŠA ** PRESOJA POPLAVNE VARNOSTI IN ANALIZA VZROKOV POPLAV V PESNIŠKI DOLINI AVGUSTA 2009 1. SPLOŠNO Urejanje voda in dolinskih povodij manjših hidrosistemov, kot so v Severovzhodnem delu Slovenije, reke Pesnica, Dravinja, Polskava, Sejanca, Savinja, Ledava, Ščavnica, Kobiljski potok….., se je intenzivneje pričelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Osnovni cilj urejanja celotnih hidrosistemov, je bila zaščita premoženja prebivalcev in države ter izboljšati pogoje kmetovanja in kmetijske proizvodnje na ravninskih območjih ob vodotokih. Celotni sistemi so se zgradili v okviru Zelenega plana RS. Izgrajene sisteme – osnovno odvodnjo, je prevzelo v upravljanje in vzdrževanje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, hidromelioracijske sisteme pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot dober gospodar so lastniki posameznih delov sistema, vse do nedavnega, sisteme tudi vzdrževali in upravljali. Približno po letu 1990 so se pričele razmere na terenu slabšati. V zadnjem obdobju prihaja do vse pogostejših in intenzivnejših poplav ter posledično vedno večjih škod na premoženju, infrastrukturi in intenziviranih kmetijskih površinah oziroma kmetijski proizvodnji. Pogostost in povečevanje trajanja poplav, kaže na to, da se poplavna varnosti iz leta v leto slabša. Vzroki za tak trend so v sumiranju vseh dejavnikov, ki vplivajo na odvodni režim primarne in sekundarne odvodne mreže. Ti dejavniki so: 1. Posegi v prostor, ki vplivajo na vodni režim 2. Krčenje retenzijskih površin 3. Vzdrževanje sistema osnovne in sekundarne odvodnje 4. Obratovanje grajenih zadrževalnikov 5. Klimatske spremembe V nadaljevanju podajamo poplavno varnost in Analizo vzrokov zmanjševanja poplavne varnosti v Pesniški dolini oz. hidrosistema reke Pesnice na območju občin Maribor, Pesnica, Lenart in Sveta Trojica.
    [Show full text]
  • Vzdrževanje Dravinje Na Območju Natura 2000 – Primera Izvedbe Vzdrževalnih Del Pri Majšperku in Pri Studenicah
    R. KUZMIČ - 156 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA S. KALIGARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA Robertina KUZMIČ* Simona KALIGARIČ** VZDRŽEVANJE DRAVINJE NA OBMOČJU NATURA 2000 – PRIMERA IZVEDBE VZDRŽEVALNIH DEL PRI MAJŠPERKU IN PRI STUDENICAH UVOD Pri izvajanju vzdrževalnih del se tudi na Dravinji srečujemo z dokaj kompleksno problematiko, ki po eni strani izhaja iz zahtev varstva narave, na drugi strani pa iz zahtev pri zagotavljanju ustrezne poplavne in erozijske varnosti. Osrednji del Dravinje je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000 (6)), opredeljen kot območja Natura 2000, SPA in 2 pSCI (slika 1). Z Uredbo so opredeljeni so varstveni cilji iz katerih izhajajo varstvene usmeritve. S temi se posege in dejavnosti usmerja tako, da se zagotovi ohranjanje ali izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov območja. To pa lahko narekuje tudi prilagojeno rabo naravnih dobrin in upravljanja voda. V prispevku predstavljamo območji Natura 2000 in primera sanacijskih del, ki smo jih izvedli na Dravinji v letih 2005 in 2006 in pri katerih smo skušali slediti varstvenim ciljem oziroma specifičnim varstvenim usmeritvam, ki izhajajo iz naravovarstvenega statusa območja. Obravnavamo sanacijo erodiranih odsekov na dveh lokacijah, in sicer zajede pri Studenicah in sanacijo dveh zajed v bližini Majšperka. Na obeh obravnavanih lokacijah teče Dravinja po močno vijugasti in zaraščeni strugi. Zaradi izredno meljasto peščene sestave tal so konkavne brežine tu bolj ali manj erozijsko poškodovane. Starejša, dotrajana drevesa padajo v strugo, kar dodatno zapira strugo in pretočni profil. Zaradi sestave tal in delnega zmanjševanja pretočnosti struge prihaja v konkavnih odsekih do večjih poškodb brežin, v konveksah pa do odlaganja zemeljskega materiala, ter posledično s tem do nastajanja sipin.
    [Show full text]
  • Slovenian Alps
    SLOVENIAN ALPS Mangart, Photo by Bor Rojnik Slovenian Alps are truly remarkable, easily discovered by road as well as by trails suitable for hikers and cyclists. Marvellous panoramas, blooming meadows, alpine pastures and forests are surely never to be forgotten and are one of the most fascinating tourist spots in Slovenia. The high summits of the Julian Alps, the Karavanken chain and the Kamnik-Savinja Alps, open up amazing panoramas of the surrounding territory. It is hardly to find such a blooming meadows, alpine pastures and forests, elsewhere in the world within easy reach. The Julian Alps are a mountain range of the great Alps that stretches from northeastern Italy to Slovenia. They cover an estimated 4400 km², of which 1542 km² lies in Slovenia, and rise to 2,864 m at Mount Triglav, the highest peak in Slovenia. The entire mountain range constitutes about 150 mountains and is divided into two sections - the Western Julian Alps and the Eastern Julian Alps. 1 The Triglav National Park, boasting a number of peculiarities, is the largest and the earliest protected natural heritage site in the country. It is located in the north-west of Slovenia, more precisely in the Julian Alps. The park was named after the highest mountain of Slovenia, the Triglav, which is located nearly at the center of the park. It is the only National Park in Slovenia and among the earliest European parks. Pokljuka, is the southernmost highland marsh in Europe and a natural habitat of sphagnum moss. Near Kranjska Gora you can find nature reserve, the Zelenci, whom lakes provide Sava Dolinka with its source.
    [Show full text]
  • Reka SAVA DOLINKA in BELCA ČN Tabre in MČN Belca (Stalni Letni Monitoring Od Leta 2001)
    LABORATORY OF PLANT CYTOGENETICS Use of Allium M test for purpose of establishing quality of waters; since 1998 LABORATORIJ ZA RASTLINSKO APLIKATIVNO CITOGENETIKO Testna rastlina: navadna čebula (Allium cepa L.) Splošna strupenost (dolžina korenin) in genotoksičnost (indukcija kromosomskih poškodb) Reka SAVA DOLINKA in BELCA ČN Tabre in MČN Belca (stalni letni monitoring od leta 2001) Naročnik: Občina Kranjska Gora Kolodvorska 1b, SI – 4280 Kranjska Gora April 2015 Testno poročilo z rezultati raziskav obsega 9 strani, 2 preglednici in 4 fotografije 1 LABORATORY OF PLANT CYTOGENETICS Use of Allium M test for purpose of establishing quality of waters; since 1998 PROTOKOL METODE ALLIUM METAFAZNI GENOTOKSIČNI TEST ZA TESTIRANJE OKOLJSKIH VZORCEV, KEMIKALIJ IN PITNE VODE Peter Firbas, univ. dipl. biol., Zasebni raziskovalec, Laboratorij za rastlinsko citogenetiko E-pošta: [email protected] 1. Uvod ALLIUM metafazni test je test za ugotavljanje splošne celične strupenosti (citotoksičnosti) in ravni genotoksičnosti v vodnih, kopenskih in zračnih ekosistemih, kjer dokazujemo potencialne genotoksične snovi. Test je kratkotrajen in pokaže usklajen in celokupen učinek onesnaževanja in medsebojno delovanje med testno rastlino (Allium cepa L.) in potencialnimi genotoksiki, nato se še rezultati statistično ovrednotijo. Rezultate raziskav s statistično kalkulacijo prikazuje Fisher’s Exact Test. V 2x2 frekvenčnih tabelah dvosmerna p-vrednost determinira statistično značilnost ali neznačilnost dveh kategoričnih vzorcev. Biološki test ALLIUM ali čebulni test razkriva celosten vpliv na rast in razvoj živih celic ali organizmov ter zaznava prisotnost škodljivih snovi v koncentracijah, ki so bistveno nižje od 1 ppb (part per billion – en del snovi na eno milijardo raztopine ali 1 µg na liter ali kilogram). Od približno 700 prepoznavnih snovi, ki se lahko znajdejo na primer v pitni vodi, jih z običajnimi fizikalno-kemijskimi analizami nadzorujemo le okrog 10 odstotkov (Vir: EU Chemical Bureau, Natural Resources Defence Council: Think before you drink).
    [Show full text]
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • TRIGLAV NATIONAL PARK (Slovenia)
    Strasbourg, 6 January 2003 PE-S-DE (2002) 22 [diplome/docs/2003/de06e_03] English only Committee for the activities of the Council of Europe in the field of biological and landscape diversity (CO-DBP) Group of specialists – European Diploma of Protected Areas 20-21 January 2003 Room 2, Palais de l'Europe, Strasbourg TRIGLAV NATIONAL PARK (Slovenia) APPLICATION for the European Diploma of Protected Areas Document established by the Directorate of Culture and Cultural and Natural Heritage This document will not be distributed at the meeting. Please bring this copy. Ce document ne sera plus distribué en réunion. Prière de vous munir de cet exemplaire. PE-S-DE (2003) 22 - 2 - INFORMATION FORM FOR NEW APPLICATION FOR THE EUROPEAN DIPLOMA OF PROTECTED AREAS Council of Europe European Diploma Information form for Candidate Sites This form is also available on diskette Site code (to be given by the Council of Europe) 1. SITE IDENTIFICATION 1.1. SITE NAME Triglavski narodni park 1.2. COUNTRY Slovenija 1.3. DATE CANDIDATURE 1.4. SITE INFORMATION COMPILATION DATE Y Y Y Y M M D D - 3 - PE-S-DE (2003) 22 1.5. ADDRESSES: administrative authorities National authority Regional authority Local authority Name: Name: Name: Javni zavod Triglavski Address: Address: narodni park Address: Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenija Tel. +386 4 5780 200 ............. Tel.......................................... Tel. ......................................... Fax.+ 386 4 5780 201............. Fax. ........................................ Fax.........................................
    [Show full text]
  • Savinjski Prod – Konglomerat? Raznovrstnost Savinjskega Proda
    Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje SAVINJSKI PROD – KONGLOMERAT? RAZNOVRSTNOST SAVINJSKEGA PRODA RAZISKOVALNA NALOGA AVTORICE Lara Furman, Eva Pušnik, Katarina Viher MENTORICA Sabina Hriberšek Celje, marec 2016 Osnovna šola Frana Kranjca Celje Hrašovčeva 1 3000 Celje SAVINJSKI PROD – KONGLOMERAT? RAZNOVRSTNOST SAVINJSKEGA PRODA RAZISKOVALNA NALOGA Avtorice: Mentorica: Lara Furman, Sabina Hriberšek Eva Pušnik, Katarina Viher Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, 2016 KAZALO 1 UVOD ........................................................................................................................... 1 1.1 Namen raziskovalne naloge ................................................................................ 1 1.2 Hipoteze .............................................................................................................. 2 1.3 Metode dela ........................................................................................................ 2 2 KAMNINE ..................................................................................................................... 4 2.1 Magmatske kamnine ........................................................................................... 5 2.2 Sedimentne kamnine .......................................................................................... 6 2.2.1 Mehanske sedimentne kamnine ................................................................. 7 2.2.2 Kemične in biokemične sedimentne kamnine ............................................ 7 2.2.3 Piroklastične
    [Show full text]
  • Analiza in Ocena Stanja Projektnega Območja Dravinjska Dolina in Dravinja S Pritoki
    ANALIZA IN OCENA STANJA PROJEKTNEGA OBMOČJA DRAVINJSKA DOLINA IN DRAVINJA S PRITOKI Report of detailed analysis of situation on nature conservation measures for Natura 2000 sites Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Maribor, januar 2020 LIFE17 IPE SI 011 LIFE-IP NATURA.SI OSNOVNE INFORMACIJE O PROJEKTU Naslov projekta: LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji Akronim: LIFE-IP NATURA.SI Šifra projekta: LIFE17 IPE/SI/000011 Trajanje projekta: 05.09.2018 – 31.12.2026 Vodilni partner: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Naslov izročka: Analiza in ocena stanja projektnega območja Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Deliverable: Report of detailed analysis of situation on nature conservation measures for Natura 2000 sites Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Action: A1: Elaboration of implementation plans for concrete conservation projects Odgovorni nosilec za Zavod RS za varstvo narave pripravo izročka: Avtorji: Tamara Karlo, Andreja Senegačnik, Aleksander Koren E-naslov: [email protected] Dokument je izdelan v okviru projekta LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji - LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011), ki ga sofinancirajo Evropska unija preko programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor ter partnerji. 2 LIFE17 IPE SI 011 LIFE-IP NATURA.SI Kazalo POVZETEK ................................................................................................................................................ 8 SUMMARY ..............................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Lokalni Energetski Koncept Občine Oplotnica
    Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA Končno poročilo Ptuj, april 2009 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 1/151 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 2/151 PODATKI O PROJEKTU: NASLOV PROJEKTA: Lokalni energetski koncept Občine Oplotnica NAROČNIK: Občina Oplotnica Grajska cesta 1, 2317 Oplotnica IZVAJALEC: LEA Ptuj, Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj VREDNOST PROJEKTA: 7.730,00 EUR FINANCIRANJE MOP: 3.090,00 EUR FINANCIRANJE NAROČNIK: 4.640,00 EUR ODGOVORNA OSEBA NAROČNIKA: Bojana Fideršek, direktorica občinske uprave ODGOVORNA OSEBA IZVAJALCA: dr. Janez Petek, direktor LEA Ptuj AVTORJI: dr. Janez Petek, Dalibor Šoštarič, dipl. inž. str., Mateja Sajko, univ. dipl. ekon. g. Matjaž Orter dr. Janez Petek Župan Občine Oplotnica Direktor LEA Ptuj LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 3/151 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 4/151 Kazalo vsebine: Kazalo vsebine:......................................................................................................................5 POVZETEK.........................................................................................................................................7 1 UVOD................................................................................................................................................9 1.1 Uporabljene kratice....................................................................................................................9 1.2 Definicija izrazov.....................................................................................................................10
    [Show full text]