DOCSLIB.ORG

3.5. Ocena Ogroženosti Zaradi Poplav

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje 3.5. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI POPLAV Izdelal: Janko Franetič, referent ZiR Stran 1/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010 Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje 3.5.1. Viri nevarnosti poplav Potencialni vir poplav na območju Zahodnoštajerske regije so: - vodotoki hudourniškega značaja kot so: Dravinja, Savinja, Voglajna s Hudinjo, Paka, Dreta, Sava, Sotla; - vodne akumulacije: Slivniško jezero, Šmartinsko jezero, Žovneško jezero, Sotelsko jezero; - hidroelektrarna Vrhovo na reki Savi. Vsi navedeni viri so ob določenih pogojih potencialni vir ogrožanja ljudi in živali, premoženja, kulturne dediščine ter naravnega okolja. 3.5.2. Možni vzroki nastanka poplav Glede na obsežno in heterogeno padavinsko območje porečja Savinje in njenih pritokov, kakor tudi Dravinje in Sotle, ter zaradi različnih klimatskih režimov, nastajajo karakteristične situacije, ki lahko pogojujejo poplave v Zahodnoštajerski regiji. Osnova pa je odvisnost od pretoka v vodotoku, ki povzroča poplave. V primeru močnih in dolgotrajnih padavin, lahko pride na celotnem področju Zahodnoštajerske regije do občasnih kratkotrajnih poplav manjšega ali večjega obsega. V Zahodnoštajerski regiji so možni vzroki poplav predvsem naslednji: - dolgotrajna deževja in močne odjuge na območju Savinjskih Alp, ki povzročajo močan porast reke Savinje in s tem poplave na celotnem vodotoku; - močna deževja ali nalivi na širšem območju Celja, Pohorja in Kozjanskega (na območju, ki gravitira neposredno na naseljena območja), ki povzročajo porast pritokov reke Savinje (predvsem Voglajna s Hudinjo, Paka, Dreta) porast reke Dravinje in reke Sotle, če pa je poplavno območje pred tem že zelo namočeno, so poplave hujše; - zamašeni jezovi in mostovi še povečujejo zadrževanje vode na poplavnih površinah; - pospešeno nekontrolirano praznjenje akumulacij jezer (Slivniško jezero, Šmartinsko jezero, Žovneško jezero, Sotelsko jezero, Velenjsko jezero, Šoštenjsko jezero) ali porušitev pregrad; - porušitev nasipa akumulacijske vode na HE Vrhovo. Poplave se lahko povečajo tudi zaradi neposrednih in posrednih vzrokov, ki so lahko entropogenega (človeškega) izvora ali pa nastanejo zaradi medsebojnega delovanja naravnih sil, porušenega ravnotežja med zemljinami in dinamičnih pojavov. Tipični primeri so neustrezno dimenzionirane pretočne odprtine mostov in propustov, odlaganje materiala, zaplavljanje mostnih in zaporničnih odprtin z drevninami in Stran 2/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010 Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje materialov iz porušenih mostov in jezov, lokalno premeščanje velikih količin gramoza, zajezevanje vodotoka zaradi zemeljskih zdrsov ali plazov. 3.5.3. Verjetnost pojavljanja poplav • poplave zaradi dolgotrajnega deževja in močne odjuge v Kamniško- Savinjskih Alpah V Sloveniji pade največ padavin v dneh, ko zajame naše kraje vlažen in toplejši zrak iz Sredozemlja. Ob gorskih pregradah se zrak dviguje, ohlaja in tedaj se iz njega izloči vsa odvečna vlaga. To je vzrok, da leži maksimum letnih padavin v zahodnih delih Julijcev, drugi maksimum, nekoliko manjši pa v Kamniško-Savinjskih Alpah. Zaradi teh padavin, ki se najpogosteje pojavljajo v jesenskih in spomladanskih mesecih je velika verjetnost, da bo narasla voda reke Savinje poplavljala v vsej svoji dolžini. • poplave zaradi močnega deževja ali nalivov na širšem območju Celja, Pohorja in Kozjanskega Ena izmed verjetnosti pojavljanja poplav so tudi nalivi, močna deževja na širšem območju Celja, Pohorja, Kozjanskega, ki lahko povzročajo močan porast večjih pritokov reke Savinje, porast reke Dravinje in reke Sotle, kakor tudi ostalih hudourniških vodotokov. Časovna porazdelitev števila dni z vsaj 100 mm padavin na dan, ki pogojuje močno verjetnost poplav, je na območjih Zahodnoštajerske regije omejen na čas od maja do novembra in sicer približno vsakih 10 do 15 let. • poplave zaradi porušitve pregrad na Slivniškem, Šmartinskem, Žovniškem, Velenjskem, Šoštenjskem jezeru Poleg poplav ob močnem oz. dolgotrajnem deževju, ki jih povzročajo vodotoki na katerih so tudi vodni zadrževalniki je možno, da pride do porušitve jezov na teh jezerih in s tem nenaden odtok večjih količin voda. V kolikor pride do porušitve jezu ob deževnem času, ko so na teh pregradah opazovalci, je možno opozoriti ogrožene prebivalce o vodnem valu. V nasprotnem primeru pa lahko pride tudi do nesreče s človeškimi žrtvami, ker bi poplavni val nenapovedano in hitro zajel urbane površine v bližini jeza. • poplave zaradi porušitve nasipa na HE Vrhovo Ob dolgotrajnem deževju, ko se nasip ob na HE Vrhovo zelo namoči, je možno, da se poruši in prišlo bi do izliva večje količine vode, ki bi poplavila Vrhovško polje in nekaj hiš naselja Prapretno. Stran 3/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010 Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje 3.5.4. Vrsta, oblika in stopnja ogroženosti zaradi poplav Glede na geografske, podnebne in hidrološke značilnosti Zahodnoštajerska regija spada med zelo poplavo ogrožene regije sej je skoraj tretjina lokalnih skupnosti ocenjena z najvišjo stopnjo ogroženosti od poplav kot je razvidno iz spodnje tabele. Zap. OBČINA KAZALEC OPOMBA št. OGROŽENOSTI 1. BISTRICA OB SOTLI 2 2. BRASLOVČE 2 3. CELJE (mestna občina) 6 4. DOBJE 2 5. DOBRNA 2 6. GORNJI GRAD 3 7. KOZJE 1 8. LAŠKO 6 9. LJUBNO 6 10. LUČE 4 11. MOZIRJE 6 12. NAZARJE 6 13. PODČETRTEK 3 14. POLZELA 5 15. PREBOLD 6 16. RADEČE 5 17. REČICA OB SAVINJI 6 18. ROGAŠKA SLATINA 2 19. ROGATEC 2 20. SLOVENSKE KONJICE 2 21. SOLČAVA 4 22. ŠENTJUR 3 23. ŠMARJE PRI JELŠAH 3 24. ŠMARTNO OB PAKI 3 25. ŠOŠTANJ 3 26. ŠTORE 6 27. TABOR 2 28. VELENJE (mestna občina) 2 29. VITANJE 2 30. VOJNIK 2 31. VRANSKO 6 32. ZREČE 2 33. ŽALEC 6 Stran 4/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010 Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje Stran 5/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010 Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje Ogroženost posamezne lokalne skupnosti je opredeljena z eno izmed naslednjih stopenj možne višine škode: STOPNJA VIŠINA ŠKODE OPIS ŠKODE ŠKODE voda se je razlila po predvidenih naravnih 0 ni škode poplavnih področjih poplavljene so travniške površine škoda je minimalna 1 poplavljeni so le posamezni objekti 2 majhna škoda manjše vrednosti poplavljeno je večje število objektov 3 srednje velika škoda manjše vrednosti, ali posamezni objekti večje vrednosti poplavljeno je večje število objektov večje 4 velika škoda vrednosti poplavljeni so manjši naseljeni kraji 5 zelo velika škoda oziroma deli večjih naselij poplavljeni so večji naseljeni kraji oziroma 6 katastrofalna škoda deli gosto naseljenih mestnih naselji, industrijske cone, ipd. 3.5.5. Potek in možen obseg poplav Po oceni ogroženosti Republike Slovenije pred poplavami, ki jo je izdelal Vodnogospodarski inštitut Ljubljana leta 1995 so opredeljene tri kategorije poplav: - pogoste poplave s povratno dobo nastopa do 5 let - 10-20 letne poplave s povratnimi dobami od 10 do 20 let - katastrofalne poplave s povratno dobo 50 in več let Pri tem je potrebno poudariti, da v večini primerov ne nastopijo poplave z enako povratno dobo na celotnem vodotoku istočasno. Na manjših vodotokih so za nastop poplav ključne intenzivne padavine krajšega trajanja do nekaj ur, ki so najpogostejše v poletnem obdobju. Na večjih vodotokih pa padavine z daljšim trajanjem, ki nastopijo večinoma v pomladanskem in jesenskem času. Stran 6/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010 Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje Študija zajema možen obseg katastrofalnih poplav na večjih vodotokih v Zahodnoštajerski regiji kot je razvidno iz naslednje tabele in opis posameznih vodotokov: URBANE OSTALA SKUPAJ VODOTOK POVRŠINE ZEMLJIŠČA (ha) (ha) (ha) Dravinja 75 2000 2075 Sava (Zidani most - državna 110 2740 2850 meja) Savinja 560 1940 2500 Voglajna s Hudinjo 40 530 570 Paka 21 239 260 Dreta 11 269 280 Sotla 12 1188 1200 DRAVINJA Karte: C-21, C-27, C-31 v dolini Dravinje je ob visokih vodah Q5 poplavljenih približno 1000 ha površin, pri Q100 pa približno 75 ha urbanih in približno 2000 ha pretežno kmetijskih površin. Dravinja je sicer urejena na določenih odsekih in je pretok zadovoljiv tudi ob večji količini vode. Na neurejenem odseku med Dražo vasjo in Stogovci nastopajo poplave večkrat letno - poplavljena je praktično cela dolina. Pritok Oplotnišica tudi ni urejen in ob večjih nalivih poplavlja predvsem kmetijska zemljišča med Tepanjem in izlivom v Dravinjo v imeri cca 150 ha. Ob poplavah reke Dravinje in Oplotnišice so neprevozni ali delno prevozni naslednji odseki cest: Draža vas-Podob, Loče.Klokočovnik, Loče-Lipoglav, Loče-Penoje-Ponikva, Zbelovo-Poljčane, cesta v Sp. Lažah. SAVA Karta: C-22 Reka Sava v dolžini 13 km kolikor teče na območju Zahodnoštajerske regije je z dograditvijo HE Vrhovo tudi regulirana z povišanimi nasipi in ne predstavlja večje poplavne ogroženosti. Predstavlja pa zajezitev izliva hudourniškega potoka Sopote in v slučaju, da odpove črpališče je možno, da poplavi središče Radeč in predele vodotoka v Zagradu, Jagnjenice in
Recommended publications
  • Calibration of Hydrological Models by PEST

    Calibration of Hydrological Models by PEST

    Calibration of hydrological models by PEST Andrej Vidmar, Mitja Brilly University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Department of Environmental Civil Engineering, Ljubljana, Slovenia Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 The drainage basin hydrological cycle (4D space) Water does not come into or leave planet earth. Water is continuously transferred between the atmosphere and the oceans. This is known as the global hydrological cycle. Complex proceses: • governed by nature • essentially stochastic • unique • non-recurring • changeable across space and time • non-linear Source: http://www.alevelgeography.com/drainage-basin-hydrological-system (Mikhail Lomonosov law of mass conservation in 1756) 2 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 1st _ Why use a P-R modeling? • for education • for decision support • for data quality control • for water balance studies • for drought runoff forecasting (irrigation) • for fire risk warning • for runoff forecasting/prediction (flood warning and reservoir operation) • inflow forecast the most important input data in hydropower • for what happens if’ questions in watershed level 3 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 2nd _ P-R modeling is used? • to compute design floods for flood risk detection • to extend runoff data series (or filling gaps) • to compute design floods for dam safety • to investigate the effects of land-use changes within the catchment • to simulate discharge from ungauged catchments • to simulate climate change effects • to compute energy production 4 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 The basic principle 5 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 Modeling noise Structural noise . Conceptual noise (semi-distributed,…) .
  • Vzdrževanje Dravinje Na Območju Natura 2000 – Primera Izvedbe Vzdrževalnih Del Pri Majšperku in Pri Studenicah

    Vzdrževanje Dravinje Na Območju Natura 2000 – Primera Izvedbe Vzdrževalnih Del Pri Majšperku in Pri Studenicah

    R. KUZMIČ - 156 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA S. KALIGARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA Robertina KUZMIČ* Simona KALIGARIČ** VZDRŽEVANJE DRAVINJE NA OBMOČJU NATURA 2000 – PRIMERA IZVEDBE VZDRŽEVALNIH DEL PRI MAJŠPERKU IN PRI STUDENICAH UVOD Pri izvajanju vzdrževalnih del se tudi na Dravinji srečujemo z dokaj kompleksno problematiko, ki po eni strani izhaja iz zahtev varstva narave, na drugi strani pa iz zahtev pri zagotavljanju ustrezne poplavne in erozijske varnosti. Osrednji del Dravinje je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000 (6)), opredeljen kot območja Natura 2000, SPA in 2 pSCI (slika 1). Z Uredbo so opredeljeni so varstveni cilji iz katerih izhajajo varstvene usmeritve. S temi se posege in dejavnosti usmerja tako, da se zagotovi ohranjanje ali izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov območja. To pa lahko narekuje tudi prilagojeno rabo naravnih dobrin in upravljanja voda. V prispevku predstavljamo območji Natura 2000 in primera sanacijskih del, ki smo jih izvedli na Dravinji v letih 2005 in 2006 in pri katerih smo skušali slediti varstvenim ciljem oziroma specifičnim varstvenim usmeritvam, ki izhajajo iz naravovarstvenega statusa območja. Obravnavamo sanacijo erodiranih odsekov na dveh lokacijah, in sicer zajede pri Studenicah in sanacijo dveh zajed v bližini Majšperka. Na obeh obravnavanih lokacijah teče Dravinja po močno vijugasti in zaraščeni strugi. Zaradi izredno meljasto peščene sestave tal so konkavne brežine tu bolj ali manj erozijsko poškodovane. Starejša, dotrajana drevesa padajo v strugo, kar dodatno zapira strugo in pretočni profil. Zaradi sestave tal in delnega zmanjševanja pretočnosti struge prihaja v konkavnih odsekih do večjih poškodb brežin, v konveksah pa do odlaganja zemeljskega materiala, ter posledično s tem do nastajanja sipin.
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip

    PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip

    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
  • Savinjski Prod – Konglomerat? Raznovrstnost Savinjskega Proda

    Savinjski Prod – Konglomerat? Raznovrstnost Savinjskega Proda

    Mestna občina Celje Komisija Mladi za Celje SAVINJSKI PROD – KONGLOMERAT? RAZNOVRSTNOST SAVINJSKEGA PRODA RAZISKOVALNA NALOGA AVTORICE Lara Furman, Eva Pušnik, Katarina Viher MENTORICA Sabina Hriberšek Celje, marec 2016 Osnovna šola Frana Kranjca Celje Hrašovčeva 1 3000 Celje SAVINJSKI PROD – KONGLOMERAT? RAZNOVRSTNOST SAVINJSKEGA PRODA RAZISKOVALNA NALOGA Avtorice: Mentorica: Lara Furman, Sabina Hriberšek Eva Pušnik, Katarina Viher Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, 2016 KAZALO 1 UVOD ........................................................................................................................... 1 1.1 Namen raziskovalne naloge ................................................................................ 1 1.2 Hipoteze .............................................................................................................. 2 1.3 Metode dela ........................................................................................................ 2 2 KAMNINE ..................................................................................................................... 4 2.1 Magmatske kamnine ........................................................................................... 5 2.2 Sedimentne kamnine .......................................................................................... 6 2.2.1 Mehanske sedimentne kamnine ................................................................. 7 2.2.2 Kemične in biokemične sedimentne kamnine ............................................ 7 2.2.3 Piroklastične
  • Analiza in Ocena Stanja Projektnega Območja Dravinjska Dolina in Dravinja S Pritoki

    Analiza in Ocena Stanja Projektnega Območja Dravinjska Dolina in Dravinja S Pritoki

    ANALIZA IN OCENA STANJA PROJEKTNEGA OBMOČJA DRAVINJSKA DOLINA IN DRAVINJA S PRITOKI Report of detailed analysis of situation on nature conservation measures for Natura 2000 sites Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Maribor, januar 2020 LIFE17 IPE SI 011 LIFE-IP NATURA.SI OSNOVNE INFORMACIJE O PROJEKTU Naslov projekta: LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji Akronim: LIFE-IP NATURA.SI Šifra projekta: LIFE17 IPE/SI/000011 Trajanje projekta: 05.09.2018 – 31.12.2026 Vodilni partner: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Naslov izročka: Analiza in ocena stanja projektnega območja Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Deliverable: Report of detailed analysis of situation on nature conservation measures for Natura 2000 sites Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Action: A1: Elaboration of implementation plans for concrete conservation projects Odgovorni nosilec za Zavod RS za varstvo narave pripravo izročka: Avtorji: Tamara Karlo, Andreja Senegačnik, Aleksander Koren E-naslov: [email protected] Dokument je izdelan v okviru projekta LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji - LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011), ki ga sofinancirajo Evropska unija preko programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor ter partnerji. 2 LIFE17 IPE SI 011 LIFE-IP NATURA.SI Kazalo POVZETEK ................................................................................................................................................ 8 SUMMARY ..............................................................................................................................................
  • Lokalni Energetski Koncept Občine Oplotnica

    Lokalni Energetski Koncept Občine Oplotnica

    Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA Končno poročilo Ptuj, april 2009 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 1/151 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 2/151 PODATKI O PROJEKTU: NASLOV PROJEKTA: Lokalni energetski koncept Občine Oplotnica NAROČNIK: Občina Oplotnica Grajska cesta 1, 2317 Oplotnica IZVAJALEC: LEA Ptuj, Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj VREDNOST PROJEKTA: 7.730,00 EUR FINANCIRANJE MOP: 3.090,00 EUR FINANCIRANJE NAROČNIK: 4.640,00 EUR ODGOVORNA OSEBA NAROČNIKA: Bojana Fideršek, direktorica občinske uprave ODGOVORNA OSEBA IZVAJALCA: dr. Janez Petek, direktor LEA Ptuj AVTORJI: dr. Janez Petek, Dalibor Šoštarič, dipl. inž. str., Mateja Sajko, univ. dipl. ekon. g. Matjaž Orter dr. Janez Petek Župan Občine Oplotnica Direktor LEA Ptuj LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 3/151 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 4/151 Kazalo vsebine: Kazalo vsebine:......................................................................................................................5 POVZETEK.........................................................................................................................................7 1 UVOD................................................................................................................................................9 1.1 Uporabljene kratice....................................................................................................................9 1.2 Definicija izrazov.....................................................................................................................10
  • HIKING in SLOVENIA Green

    HIKING in SLOVENIA Green

    HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea.
  • Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2006

    Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2006

    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Ljubljana, junij 2008 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Nosilka naloge: mag. Irena Cvitani č Poro čilo pripravili: mag. Irena Cvitani č in Edita Sodja Sodelavke: mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, Špela Ambroži č, dr. Jasna Grbovi ć, Brigita Jesenovec, Andreja Kolenc, mag. Špela Kozak Legiša, mag. Polona Mihorko, Bernarda Rotar Karte pripravila: Petra Krsnik mag. Mojca Dobnikar Tehovnik dr. Silvo Žlebir VODJA SEKTORJA GENERALNI DIREKTOR Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 Podatki, objavljeni v Poro čilu o kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006, so rezultat kontroliranih meritev v mreži za spremljanje kakovosti voda. Poro čilo in podatki so zaš čiteni po dolo čilih avtorskega prava, tisk in uporaba podatkov sta dovoljena le v obliki izvle čkov z navedbo vira. ISSN 1855 – 0320 Deskriptorji: Slovenija, površinski vodotoki, kakovost, onesnaženje, vzor čenje, ocena stanja Descriptors: Slovenia, rivers, quality, pollution, sampling, quality status Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 KAZALO VSEBINE 1 POVZETEK REZULTATOV V LETU 2006 ........................................................................................ 1 2 UVOD .......................................................................................................................................
  • 98 Kjer So Odrezali Rečne Okljuke, So Brežine

    98 Kjer So Odrezali Rečne Okljuke, So Brežine

    98 Kjer so odrezali re=ne okljuke, so brežine premalo utrdili, tako da so se 1. novem- bra obnovili tokovi po starih strugah (n. pr. pri Bukovski vasi). UJMA 1990 Pod cestiš=i, ki pre=kajo prodno ravnino, so premajhni prepusti talne vode, ki se pred njimi dvigne na površje in pri preto- V SEVEROVZHODNI ku poškoduje cestiš=e ter prekine pro- met. Za obe porušitvi mostu na Mislinji je kriv SLOVENIJI mostovni steber sredi toka, ki je prestre- gel plavajo=a drevesa. Igor Žiberna' UDK 502.5 (497.12—18) »1990« Na poplavni ravnici, kjer še ostaja nevar- nost poplav, je bilo premalo storjenega Prispevek obravnava obseg poplavnih obmo=ij in zemeljske plazove (zlasti na za zaš=ito imovine med poplavo, saj na- kmetijskih površinah), ki so nastopili kot posledica mo=nega deževja konec ok- njo nih=e ni ra=unal. Tudi zato je škoda tobra in v za=etku novembra 1990 v ob=inah Slovenska Bistrica, Ptuj, Maribor, tolikšna. Pesnica, Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Vzroke za poškodbe ob povodnji 1. no- na levem bregu pod vodo do višje terase vembra kaže =im prej odpraviti, saj se Poplave ob podobne visoke vode utegnejo ponoviti v okoli 40 ha intenzivnih kmetijskih povr- bližnji bodo=nosti. <e ne bi 1. novembra šin, Pred s I oven s ko-hrvaško mejo je Dra- pri=el na Pohorju padati sneg, bi pohor- mo=nem deževju va pod Središ=em ob Dravi na levem ski pritoki še bolj dvignili gladino Mislinje bregu poplavila 28 ha kmetijskih površin in škoda bi bila bistveno ve=ja.
  • C 45 Official Journal

    C 45 Official Journal

    ISSN 1725-2423 Official Journal C 45 of the European Union Volume 54 English edition Information and Notices 12 February 2011 Notice No Contents Page I Resolutions, recommendations and opinions OPINIONS European Commission 2011/C 45/01 Commission Opinion of 11 February 2011 in application of Article 7 of European Parliament and Council Directive 98/37/EC as regards a prohibition measure adopted by the Dutch authorities in respect of an electric lawnmower bearing the trademark Intratuin, type 07426 MD-2009-156 ( 1 ) . 1 II Information INFORMATION FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS, BODIES, OFFICES AND AGENCIES European Commission 2011/C 45/02 Non-opposition to a notified concentration (Case COMP/M.6053 — CVC/Apollo/Brit Insurance) ( 1 ) 3 Price: 1 EN EUR 3 ( ) Text with EEA relevance (Continued overleaf) Notice No Contents (continued) Page IV Notices NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS, BODIES, OFFICES AND AGENCIES European Commission 2011/C 45/03 Euro exchange rates . 4 Administrative Commission for the Coordination of Social Security Systems 2011/C 45/04 Decision No H6 of 16 December 2010 concerning the application of certain principles regarding the aggregation of periods under Article 6 of Regulation (EC) No 883/2004 on the coordination of social security systems ( 1 ) . 5 2011/C 45/05 Administrative Commission for the Coordination of Social Security Systems . 8 NOTICES FROM MEMBER STATES 2011/C 45/06 Information communicated by Member States regarding State aid granted under Commission Regu­ lation (EC) No 1857/2006 on the application of Articles 87 and 88 of the Treaty to State aid to small and medium-sized enterprises active in the production of agricultural products and amending Regulation (EC) No 70/2001 .
  • Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp

    Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp

    PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications.
  • Naslovnica, Povzetek in Kazalo

    Naslovnica, Povzetek in Kazalo

    MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR REPUBLIKA SLOVENIJA AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Poročilo o kakovosti podzemne vode v Sloveniji v letu 2010 Ljubljana, november 2011 Kakovost podzemne vode v Sloveniji v letu 2010 Poročilo o kakovosti podzemne vode v Sloveniji v letu 2010 Poročilo pripravili: Marina Gacin, univ. dipl. inž. geol. mag. Polonca Mihorko Vodja Sektorja za kakovost voda: mag. Mojca Dobnikar-Tehovnik Direktor urada za hidrologijo in stanje okolja: Jože Knez, univ. dipl. fiz. Generalni direktor Agencija RS za okolje: dr. Silvo Žlebir Kakovost podzemne vode v Sloveniji v letu 2010 Podatki objavljeni v poročilu so rezultat kontroliranih meritev v mreži za spremljanje kakovosti podzemnih voda v Sloveniji in imajo javnopravni pomen (uradni podatek). Poročilo in podatki so zaščiteni po določilih avtorskega prava, tisk in uporaba podatkov sta dovoljena le v obliki izvlečkov z navedbo vira. ISSN 1855-5330 Deskriptorji: Slovenija, podzemna voda, kakovost, onesnaženje, vzorčenje, kemijsko stanje, trendi, nitrati, pesticidi Descriptors: Slovenia, groundwater, quality, pollution, sampling, chemical status, trends, nitrates, pesticides Kakovost podzemne vode v Sloveniji v letu 2010 Povzetek V poročilu so predstavljeni rezultati državnega monitoringa kakovosti podzemne vode za leto 2010 na način, kot ga predpisuje Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS 25/2009) [1]. Kakovost podzemne vode se je za posamezna telesa podzemne vode ocenjevala na osnovi kemijskega stanja. Zviševanje oziroma zniževanje koncentracij onesnaževal v podzemni vodi se je ugotavljalo z dolgoročnimi trendi. Stanje podzemne vode smo ugotavljali tudi na območjih s posebnimi zahtevami. Opredelili smo črpališča pitne vode, kjer se črpa voda, ki ne ustreza standardom za pitno vodo. Na osnovi rezultatov državnega monitoringa površinskih voda in podatkov o območjih medsebojnega vpliva med površinskimi in podzemnimi vodami smo sklepali o vplivu podzemnih voda na površinske vode.