Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

3.5. OCENA OGROŽENOSTI ZARADI POPLAV

Izdelal: Janko Franetič, referent ZiR

Stran 1/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

3.5.1. Viri nevarnosti poplav

Potencialni vir poplav na območju Zahodnoštajerske regije so:

- vodotoki hudourniškega značaja so: , , s Hudinjo, , , , Sotla; - vodne akumulacije: Slivniško jezero, Šmartinsko jezero, Žovneško jezero, Sotelsko jezero; - hidroelektrarna Vrhovo na reki Savi.

Vsi navedeni viri so ob določenih pogojih potencialni vir ogrožanja ljudi in živali, premoženja, kulturne dediščine ter naravnega okolja.

3.5.2. Možni vzroki nastanka poplav

Glede na obsežno in heterogeno padavinsko območje porečja Savinje in njenih pritokov, kakor tudi Dravinje in Sotle, ter zaradi različnih klimatskih režimov, nastajajo karakteristične situacije, ki lahko pogojujejo poplave v Zahodnoštajerski regiji. Osnova pa je odvisnost od pretoka v vodotoku, ki povzroča poplave.

V primeru močnih in dolgotrajnih padavin, lahko pride na celotnem področju Zahodnoštajerske regije do občasnih kratkotrajnih poplav manjšega ali večjega obsega.

V Zahodnoštajerski regiji so možni vzroki poplav predvsem naslednji:

- dolgotrajna deževja in močne odjuge na območju Savinjskih Alp, ki povzročajo močan porast reke Savinje in s tem poplave na celotnem vodotoku; - močna deževja ali nalivi na širšem območju Celja, Pohorja in Kozjanskega (na območju, ki gravitira neposredno na naseljena območja), ki povzročajo porast pritokov reke Savinje (predvsem Voglajna s Hudinjo, Paka, Dreta) porast reke Dravinje in reke Sotle, če pa je poplavno območje pred tem že zelo namočeno, so poplave hujše; - zamašeni jezovi in mostovi še povečujejo zadrževanje vode na poplavnih površinah; - pospešeno nekontrolirano praznjenje akumulacij jezer (Slivniško jezero, Šmartinsko jezero, Žovneško jezero, Sotelsko jezero, Velenjsko jezero, Šoštenjsko jezero) ali porušitev pregrad; - porušitev nasipa akumulacijske vode na HE Vrhovo.

Poplave se lahko povečajo tudi zaradi neposrednih in posrednih vzrokov, ki so lahko entropogenega (človeškega) izvora ali pa nastanejo zaradi medsebojnega delovanja naravnih sil, porušenega ravnotežja med zemljinami in dinamičnih pojavov.

Tipični primeri so neustrezno dimenzionirane pretočne odprtine mostov in propustov, odlaganje materiala, zaplavljanje mostnih in zaporničnih odprtin z drevninami in

Stran 2/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje materialov iz porušenih mostov in jezov, lokalno premeščanje velikih količin gramoza, zajezevanje vodotoka zaradi zemeljskih zdrsov ali plazov.

3.5.3. Verjetnost pojavljanja poplav

• poplave zaradi dolgotrajnega deževja in močne odjuge v Kamniško- Savinjskih Alpah

V Sloveniji pade največ padavin v dneh, ko zajame naše kraje vlažen in toplejši zrak iz Sredozemlja. Ob gorskih pregradah se zrak dviguje, ohlaja in tedaj se iz njega izloči vsa odvečna vlaga. To je vzrok, da leži maksimum letnih padavin v zahodnih delih Julijcev, drugi maksimum, nekoliko manjši pa v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Zaradi teh padavin, ki se najpogosteje pojavljajo v jesenskih in spomladanskih mesecih je velika verjetnost, da bo narasla voda reke Savinje poplavljala v vsej svoji dolžini.

• poplave zaradi močnega deževja ali nalivov na širšem območju Celja, Pohorja in Kozjanskega

Ena izmed verjetnosti pojavljanja poplav so tudi nalivi, močna deževja na širšem območju Celja, Pohorja, Kozjanskega, ki lahko povzročajo močan porast večjih pritokov reke Savinje, porast reke Dravinje in reke Sotle, kakor tudi ostalih hudourniških vodotokov.

Časovna porazdelitev števila dni z vsaj 100 mm padavin na dan, ki pogojuje močno verjetnost poplav, je na območjih Zahodnoštajerske regije omejen na čas od maja do novembra in sicer približno vsakih 10 do 15 let.

• poplave zaradi porušitve pregrad na Slivniškem, Šmartinskem, Žovniškem, Velenjskem, Šoštenjskem jezeru

Poleg poplav ob močnem oz. dolgotrajnem deževju, ki jih povzročajo vodotoki na katerih so tudi vodni zadrževalniki je možno, da pride do porušitve jezov na teh jezerih in s tem nenaden odtok večjih količin voda.

V kolikor pride do porušitve jezu ob deževnem času, ko so na teh pregradah opazovalci, je možno opozoriti ogrožene prebivalce o vodnem valu. V nasprotnem primeru pa lahko pride tudi do nesreče s človeškimi žrtvami, ker bi poplavni val nenapovedano in hitro zajel urbane površine v bližini jeza.

• poplave zaradi porušitve nasipa na HE Vrhovo

Ob dolgotrajnem deževju, ko se nasip ob na HE Vrhovo zelo namoči, je možno, da se poruši in prišlo bi do izliva večje količine vode, ki bi poplavila Vrhovško polje in nekaj hiš naselja Prapretno.

Stran 3/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

3.5.4. Vrsta, oblika in stopnja ogroženosti zaradi poplav

Glede na geografske, podnebne in hidrološke značilnosti Zahodnoštajerska regija spada med zelo poplavo ogrožene regije sej je skoraj tretjina lokalnih skupnosti ocenjena z najvišjo stopnjo ogroženosti od poplav kot je razvidno iz spodnje tabele.

Zap. OBČINA KAZALEC OPOMBA št. OGROŽENOSTI 1. BISTRICA OB SOTLI 2 2. BRASLOVČE 2 3. CELJE (mestna občina) 6 4. DOBJE 2 5. DOBRNA 2 6. GORNJI GRAD 3 7. KOZJE 1 8. LAŠKO 6 9. LJUBNO 6 10. LUČE 4 11. MOZIRJE 6 12. NAZARJE 6 13. PODČETRTEK 3 14. POLZELA 5 15. PREBOLD 6 16. RADEČE 5 17. REČICA OB SAVINJI 6 18. ROGAŠKA SLATINA 2 19. ROGATEC 2 20. 2 21. SOLČAVA 4 22. ŠENTJUR 3 23. ŠMARJE PRI JELŠAH 3 24. ŠMARTNO OB PAKI 3 25. ŠOŠTANJ 3 26. ŠTORE 6 27. TABOR 2 28. VELENJE (mestna občina) 2 29. VITANJE 2 30. VOJNIK 2 31. VRANSKO 6 32. ZREČE 2 33. ŽALEC 6

Stran 4/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

Stran 5/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

Ogroženost posamezne lokalne skupnosti je opredeljena z eno izmed naslednjih stopenj možne višine škode:

STOPNJA VIŠINA ŠKODE OPIS ŠKODE ŠKODE voda se je razlila po predvidenih naravnih 0 ni škode poplavnih področjih

poplavljene so travniške površine škoda je minimalna 1

poplavljeni so le posamezni objekti 2 majhna škoda manjše vrednosti

poplavljeno je večje število objektov 3 srednje velika škoda manjše vrednosti, ali posamezni objekti večje vrednosti poplavljeno je večje število objektov večje 4 velika škoda vrednosti

poplavljeni so manjši naseljeni kraji 5 zelo velika škoda oziroma deli večjih naselij

poplavljeni so večji naseljeni kraji oziroma 6 katastrofalna škoda deli gosto naseljenih mestnih naselji, industrijske cone, ipd.

3.5.5. Potek in možen obseg poplav

Po oceni ogroženosti Republike Slovenije pred poplavami, ki jo je izdelal Vodnogospodarski inštitut Ljubljana leta 1995 so opredeljene tri kategorije poplav:

- pogoste poplave s povratno dobo nastopa do 5 let - 10-20 letne poplave s povratnimi dobami od 10 do 20 let - katastrofalne poplave s povratno dobo 50 in več let

Pri tem je potrebno poudariti, da v večini primerov ne nastopijo poplave z enako povratno dobo na celotnem vodotoku istočasno. Na manjših vodotokih so za nastop poplav ključne intenzivne padavine krajšega trajanja do nekaj ur, ki so najpogostejše v poletnem obdobju. Na večjih vodotokih pa padavine z daljšim trajanjem, ki nastopijo večinoma v pomladanskem in jesenskem času.

Stran 6/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

Študija zajema možen obseg katastrofalnih poplav na večjih vodotokih v Zahodnoštajerski regiji kot je razvidno iz naslednje tabele in opis posameznih vodotokov:

URBANE OSTALA SKUPAJ VODOTOK POVRŠINE ZEMLJIŠČA (ha) (ha) (ha) Dravinja 75 2000 2075 Sava (Zidani most - državna 110 2740 2850 meja) Savinja 560 1940 2500 Voglajna s Hudinjo 40 530 570 Paka 21 239 260 Dreta 11 269 280 Sotla 12 1188 1200

DRAVINJA

Karte: C-21, C-27, C-31 v dolini Dravinje je ob visokih vodah Q5 poplavljenih približno 1000 ha površin, pri Q100 pa približno 75 ha urbanih in približno 2000 ha pretežno kmetijskih površin.

Dravinja je sicer urejena na določenih odsekih in je pretok zadovoljiv tudi ob večji količini vode. Na neurejenem odseku med Dražo vasjo in Stogovci nastopajo poplave večkrat letno - poplavljena je praktično cela dolina. Pritok Oplotnišica tudi ni urejen in ob večjih nalivih poplavlja predvsem kmetijska zemljišča med Tepanjem in izlivom v Dravinjo v imeri cca 150 ha.

Ob poplavah reke Dravinje in Oplotnišice so neprevozni ali delno prevozni naslednji odseki cest: Draža vas-Podob, Loče.Klokočovnik, Loče-Lipoglav, Loče-Penoje-Ponikva, Zbelovo-Poljčane, cesta v Sp. Lažah.

SAVA

Karta: C-22

Reka Sava v dolžini 13 km kolikor teče na območju Zahodnoštajerske regije je z dograditvijo HE Vrhovo tudi regulirana z povišanimi nasipi in ne predstavlja večje poplavne ogroženosti. Predstavlja pa zajezitev izliva hudourniškega potoka Sopote in v slučaju, da odpove črpališče je možno, da poplavi središče Radeč in predele vodotoka v Zagradu, Jagnjenice in Njivic. Sava pa ob zelo visoki vodi poplavi lokalno cesto Radeče- Hrastnik.

Stran 7/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

Z dograditvijo HE Vrhovo je vodostaj reke Save v Radečeh maksimalno na koti 191 m in ob močnejšem pretoku HE Vrhovo avtomatsko regulira vodostaj z odpiranjem zapornic.

SAVINJA

Karte: C-15, C-21, C-22

V dolini reke Savinje je poplavljeno cca 560 ha urbanih in cca 1940 ha ostalih površin

Do sotočja Savinje s Pako se območje imenuje Zgornjesavinjska dolina. Zaradi razmeroma velikega padca vodotoka je na tem delu vpliv erozijskih sil večji kot na spodnjem delu. Večina naselij ob Savinji ni zadostno zavarovana. Tako so bili pri poplavah leta 1990, katerih povratna doba je na tem delu ocenjena na 100 let, poplavljeni deli naselij Ljubnega, Nazarij in Mozirja. Poplavljen je bil tudi del Luč ob desnem pritoku Savinje Lučnici.

Savinja na odseku od sotočja s Pako do vtoka Bolske, poplavlja le ožji pas ob vodotoku. Zaradi poškodb jezovnih zgradb in nasipov, pa je ob visoki vodi ogroženo naselje Polzela.

Nizvodno od vtoka Bolske poplavlja pretežno kmetijske površine na levem bregu, delno pa tudi naselja Vrbje, Žalec in Petrovče. Na levem bregu je sicer zgrajen visok vodni nasip, ki pa ga visoke vode prelijejo.

Na sotočju Ložnice, Hudinje, Voglajne in Savinje, leži mesto Celje, kjer je zaradi velikih poplav v preteklosti, bila za obrambo izvedena regulacija vodotokov in zgrajeni visoki nasipi. Vendar to ni zadostovalo za preprečitev poplav v Celju, v letu 1990 in 1998. Poleg visokih voda, je poplavi v Celju botrovala tudi nedograjena kanalizacija, zamašitev mostnih odprtin ter necelovito in neenakomerno dimenzionirani nasipi.

Na odseku Savinje, od Celja do izliva v reko Savo, so poplavljene predvsem nižje ležeče površine ob Savinji. Od urbanih površin je najbolj prizadeto mesto Laško, katerega del na desnem bregu, je skoraj v celoti v dosegu poplavnih vod.

VOGLAJNA S HUDINJO

Karte: C-21, C-22

V dolini Voglajne in Hudinje je poplavljeno cca 40 ha urbanih in cca 530 ha ostalih površin.

V gornjem toku je dolina Voglajne ozka. Razširi se na območju proti Šentjurju. Dolina je na tem delu večkrat poplavljena. Nad naseljem Gorica je zgrajena večnamenska akumulacija Slivniško jezero. Na odseku Voglajne nizvodno od Šentjurja, je

Stran 8/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje razmeroma široka dolina pogosto poplavljena. Večinoma so poplavljene kmetijske površine, ogrožen je tudi nižinski del naselja Štore. Do Socke teče v ozki soteski. Visoke vode ogrožajo mestoma cesto in vodovod. Odsek od Socke do Škofje vasi ima večinoma 5 do 15 letno varnost pred poplavami. Ogrožena so naselja Vojnik in Arclin ter posamezni manjši zaselki.

Reki Voglajna s Hudinjo, sta svojo hudourniško moč pokazali v letu 1998, ko sta precej prispevali, da je bilo Celje ponovno poplavljeno.

PAKA

Karte: C-15, C-21

V dolini Pake je poplavljeno cca 21 ha urbanih in 239 ha ostalih površin.

Na spodnjem delu Pake, od vasi Gorenje do izliva, je bila izvedena regulacija. Ob poplavah so poplavljena pretežno kmetijska zemljišča. Poplavne površine so tudi ob Paki nizvodno od Šoštanja. Gorvodno do Hude luknje je dolina ozka in je ogrožena le cesta.

DRETA

Karta: C-15

V dolini Drete je poplavljeno cca 11 ha urbanih in cca 269 ha ostalih površin.

V zgornjem toku ima Dreta hudourniški značaj in je ogroženost od poplav povezana s pojavi erozije, transporta plavin in sproščanja plazov. Poplavne površine se povečujejo proti izlivu v Savinjo. Ogroženi so predeli vasi ob vodotoku in sicer v vasi Bočna, Volog, Šmartno, Pusto polje, Potok, Žlabor ter nižinski del Nazarij na levem bregu Drete. Kljub zaščiti z nasipom je bil leta 1990 poplavljen velik del naselja Nazarje.

SOTLA

Karta: C-28, C-29

Ob Sotli je poplavljeno cca 12 ha urbanih in cca 1188 ha ostalih površin.

Z izgradnjo akumulacije Vonarje, ki je na reki Sotla nad izlivom Mestinjščice so se razmere pri nastopu visokih vod izboljšale. Kljub temu, da se v akumulaciji zadrži velik del visokovodnega vala Sotle, so visoke vode desnega pritoka Mestinjščice tako velike, da poplavijo območje Atomskih toplic.

Od Podčetrtka do soteske Zelenjak še vedno prihaja na posameznih odsekih do večjih poplav (Imensko polje).

Stran 9/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

Karte omenjene pri opisih možnih poplav vodotokov so povzete po oceni ogroženosti RS pred poplavami in so sestavni del tudi te ocene. Karte so razvidne iz naslednje razdelitve:

3.5.6. Ogroženost prebivalstva, živali, premoženja in kulturne dediščine

Občine na območju Zahodnoštajerske regije imajo določena območja (Obrazec: ZU- 10), ki so ogrožena ob naraslih vodah. Na teh območjih so poplavljeni objekti in cela naselja, v katerih so ogroženi ljudje, živali in kulturna dediščina.

Ogroženost je razvidna iz spodnje tabele:

Število Število Ime objekta, naselja, Občina Vir ogrožanja ogroženih ogroženih območja ljudi živali Braslovče Letuš - stanovanjske hiše izliv Savinje 100 27 Male Braslovče izliv Savinje 83 10 Parižlje izliv Savinje 300 42 Celje Celje - MČ Savinja (Lisce, Savinja - 1800 Otok) poplave Celje - MČ Šlander 3200 Celje - MČ Dolgo polje 3700

Stran 10/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

Število Število Ime objekta, naselja, Občina Vir ogrožanja ogroženih ogroženih območja ljudi živali Celje - MČ Center - severni Savinja 4000 del (Gledališki trg, Vodnikova ulica, Cankarjeva povratne vode ulica) Celje - MČ Center - ostalo Celje - MČ Gaberje - južni povratne vode 1300 del (do dečkove in delavske ulice) Celje - MČ Lava Savinja 400 (do Ipavčeve ulice) Blokovsko naselje povratne vode Celje - KS Aljažev hrib Voglajna 300 (stadion Skalna klet in naselje okoli Celestinove ulice) Celje - KS Medlog Zahodna 1200 (industrijski del in naselja pri Ložnica Plavi laguni) Celje - KS Pod gradom Savinja, 40 (posamezne hiše ob Savinji) Zahodna Ložnica Celje - KS Trnovlje Vzhodna 50 (naselji Devce in Gaji) Ložnica Celje - MČ Nova vas povratne vode 200 Celje - MČ Dečkovo naselje povratne vode 700 Celje - KS Ostrožno Šmartinsko 550 (Lokrovec, Zg. in Sp. jezero - Dobrova, Ostrožno ob pregrada Loče Koprivnici) Dobje Dobje - Škarnice poplava 50 20 Dobje - Večje Brdo poplava 20 30 Gornji Gornji Grad - Bočna (hiše ob poplava 30 10 grad Bočnici) (hudournik) Gornji Grad - Kropa - Fricel poplava 8 10 Laško Laško - Celjska cesta, poplava 200 0 Badovinčeva, Poženelova, Zdraviliška Laško - RTP Laško poplava Laško - Pivovarna Laško - poplava diskontni center Laško - Kulturni center poplava Laško

Stran 11/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

Število Število Ime objekta, naselja, Občina Vir ogrožanja ogroženih ogroženih območja ljudi živali Laško - blokovsko naselje - poplava 50 0 Rimska cesta Laško Laško - Trgovina Laščanka poplava Laško - trgovine Izbire poplava Laško Laško - Zdravilišče Laško poplava Ljubno Radmirje poplava 20 10 Okonina poplava 30 10 Ljubno poplava 30 Mozirje Grušovlje - Varpolje (gmajna) poplava Mozirje - levi breg Savinje poplava Mozirje - Celine-Delejev jez- poplava Savinjski gaj-Loke Mozirje - potok Trnava poplava Mozirje - potok Mozirnica poplava Mozirje - potok Ljubija poplava Mozirje - potok Rečica poplava Nazarje Nazarje - Šmartno ob Dreti poplava 15 10 (Kokarje) Nazarje - Kokarje - Žlabor poplava 15 10 Nazarje - Industrijska cona poplava 30 0 Polzela Polzela - Zg. Polzela poplava 44 20 (stanovanjske hiše) Polzela - Ločica poplava (tudi 110 40 (stanovanjske hiše, poligon) podtalnica) Polzela - Orova vas poplava 16 16 (stanovanjske hiše, (razbremenilni gospodarska poslopja) k Ložnice in Ložnica) Radeče KS Vrhovo poplava 20 10 KS Jagnjenica poplava 25 10 KS Radeče poplava 15 Šentjur Gorica pri Slivnici poplava 48 40 Domačija Mulej, Vrbno poplava 1 4 Stopče poplava 25 15 Tabor Tabor - Ojstriška vas poplave Tabor - Pondor (del) poplave Tabor - Kapla (del) poplave Vitanje Vitanje - spodnji del poplava 45 Zreče Dobrovlje, Radna vas - cesta poplava in most

Stran 12/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

3.5.7. Verjetne posledice poplav

Posledice poplav so lahko zelo različne. Zaradi poplav prihaja do:

- motenj v oskrbi z električno energijo in gorivom - motenj v cestnem prometu - motenj v telefonskem in mobilnem telefonskem omrežju - motenj v oskrbi prebivalstva s pitno vodo - motenj v zdravstveni oskrbi - poškodovanih objektov - poplavljenih kmetijskih površin.....

3.5.8. Verjetnost nastanka verižne nesreče ob poplavah

Poplave lahko povzročijo:

- pojav udorov in plazov - onesnaženje podtalnice - izlitja nevarnih snovi, katera so neustrezno zaščitene

3.5.9. Možnost predvidevanja poplav

Predvidevanje poplav je možna preko podatkov HMZ Slovenije, ki prognozira večje količine padavin in možen porast voda na kritičnem območju Slovenije.Te podatke dobi Regijski center za obveščanje Celje (ReCO) preko Centra za obveščanje RS. ReCO Celje takoj obvesti vse ogrožene občine, da lahko spremljajo nivo voda svojih vodotokov. ReCO o prognozi obvesti tudi NIVO Celje - Rečno nadzorno službo, ki aktivira svoje opazovalce ob kritičnih vodotokih. Nivo Celje - rečna nadzorna služba na podlagi podatkov, ki jih dobi od opazovalcev, predvideva višino vode na posameznem vodotoku oz. najkritičnejši vodotok - Savinja za 2 do 4 ure naprej.

Za predvidevanje poplav so pomembni podatki o vodostajih na vodotokih Zahodnoštajerske regije. Kritični vodostaji se določeni na osnovi obsega in stopnje posameznega vodotoka, ki povzroča poplave. Glede na to so določeni kritični vodostaji - tri kategorije (H1, H2, H3). Višina vodostajev H1 in H2 sta opozorilni višini, s katerima se zazna porast gladine in s tem ogroženosti pred poplavami. Pri višini vodostaja H3 že nastopijo lokalne polave in s tem tudi intervencije na terenu.

Vodostaji na posameznih vodotokih so izmerjene z vodomerskimi postajami kot je razvidno iz naslednje tabele:

VODOMERSKA VODOTOK KRITIČNI POSTJA VODOSTAJ (v cm) Zreče Dravinja H1 = 120 H2 = 170

Stran 13/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

VODOMERSKA VODOTOK KRITIČNI POSTJA VODOSTAJ (v cm) H3 = 220 Loče Dravinja H1 = 240 H2 = 310 H3 = 380 Radeče Sava H1 = 543 H2 = 644 H3 = 741 Nazarje Savinja H1 = 280 H2 = 320 H3 = 350 Celje II - Brv Savinja H1 = 300 H2 = 450 H3 = 550 Laško Savinja H1 = 300 H2 = 400 H3 = 460 Črnolica Voglajna H1 = 220 H2 = 310 H3 = 355 Velenje Paka H1 = 120 H2 = 180 H3 = 200

3.5.10. Zaključek in predlogi za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči

Poplave se v nekaterih predelih pojavljajo vsako leto, ponekod večkrat na leto. Najpogostejše so v spomladanskem in jesenskem času, pojavljajo pa se tudi v poletnem času zaradi nenadnih močnih nalivov in neurij.

Obvladovanje nevarnosti poplav obsega različne ukrepe za preprečitev nastanka poplav, kot tudi ukrepe za zmanjšanje posledic poplav, med katerimi je najpomembnejši spremljanje in proučevanje nevarnosti. Da bi bilo ukrepanje pravočasno in organizirano ter učinkovito, je potrebno pripraviti ustrezne načrte v regiji in občinah, kjer je nevarnost poplav.

V primeru nevarnosti poplav, ki jih zaradi padavin prognozira HMZ, je potrebno učinkovito obveščati in opozarjati ogroženo prebivalstvo ter jim predlagati ukrepe za zmanjšanje posledic poplav. To nalogo morajo izvajati pristojni v ogroženih občinah takoj, ko dobijo preko ReCO Celje obvestilo o nevarnosti. Ti ukrepi morajo biti do potankosti opredeljeni z načrtom zaščite in reševanja ob poplavah.

Stran 14/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010

Ministrstvo za obrambo Ocena ogroženosti Štab CZ Zahodnoštajerske Uprava RS za zaščito in reševanje Izpostava Celje

Posebno pozornost je potrebo posvetiti reki Savinji in njenim pritokom, ki v Zahodnoštajerski regiji poplavno ogroža kar 560 ha urbanih površin. Od naseljenih krajev pa sta najbolj ogrožena mesto Celje in Laško.

Za zaščito mesta Celje pred vplivom visokih voda preko kanalizacijskega sistema, je bila narejena študija v letu 1994, ki pa ni bila realizirana. Za celovito zaščito mesta Celje je mestni svet Celje v juliju 2001 sprejel sklep o izdelavi novega projekta na podlagi katerega se bodo izvajali zaščitni ukrepi.

Ravno tako je bilo v občini Laško, od leta 1983 do 1999, izdelanih osem projektnih nalog za zaščito pred poplavnimi vodami v mestu Laško ob urbanističnem urejanju oz. gradnji posameznih objektov v bližini reke Savinje. Določeni ukrepi so se sicer upoštevali, vendar večjih posegov v samo ureditev struge reke Savinje ni bilo. Zadnjo študijo je občina Laško naročila v aprilu 2001 pri podjetju HIDROSVET Celje, ki je upošteval vse dosedanje projekte in podal ukrepe za izboljšanje poplavne varnosti. Pomembna ugotovitev tega projekta je, da v kolikor se izvedejo vsi predlagani ukrepi, bi povečali poplavno varnost visoke vode s povratno dobo do 10 let. Zaradi utesnjene lega mesta Laško in s tem zelo malo razpoložljivega prostora za odvajanje zalednih voda, poplavne varnosti pred visoko vodo s povratno dobo 100 let, ni mogoče zagotoviti.

Tudi preostale občine, ki še niso pristopile k urejanju poplavne varnosti, morajo urediti vse potrebno, da se poplavna varnost izboljša. Pri prostorskem urejanju, pa je na poplavnem območju, potrebno izdelati projekte za izboljšanje poplavne varnosti.

Vse občine v Zahodnoštajerski regiji, ki so poplavno ogrožene, morajo izdelati načrt zaščite in reševanja pred poplavami. Regijski načrt zaščite in reševanja pred poplavami izdela in ažurira Izpostava URSZR Celje.

3.5.11. Viri

- Ocena ogroženosti Republike Slovenije pred poplavami - Zahodnoštajerska regija, Vodnogospodarski inštitut p.o., marec 1995 - Ocene ogroženosti ogroženih lokalnih skupnosti - Zaščita mesta Celje pred vplivom visokih vod preko kanalizacijskega sistema - študija, PUV Celje, štev. 135/93, februar 1994 Študija poplavne varnosti v Laškem, Hidrosvet d.o.o. Celje, štev. 28/01, april 2001

Stran 15/15 Izdelano, julij-september 2001 Ažurirano: 17.4.2010