C 45 Official Journal
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Program Oskrbe S Pitno Vodo V Občini Idrija Za 2018-2021
PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI IDRIJA ZA 2018-2021 December 2017 JP Komunala Idrija d.o.o. december 2017 Program oskrbe s pitno vodo za obdobje 2018-2021 PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO ZA OBDOBJE 2018-2021 KAZALO 1 OSNOVNI PODATKI ....................................................................................................................................... 2 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE ......................................................................................................... 2 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ........................................................................................................... 2 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE .......................................................................... 4 2 JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO ................................................................................................... 4 2.1 VZPOSTAVLJENE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA ............................................................. 4 2.2 VODOVODNI SISTEM ................................................................................................................................... 4 2.3 OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA ................................................................................................ 5 2.4 ČRPALIŠČA ................................................................................................................................................... 8 2.5 KOLIČINE IZ VODOVODNEGA SISTEMA ODVZETE VODE -
Calibration of Hydrological Models by PEST
Calibration of hydrological models by PEST Andrej Vidmar, Mitja Brilly University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Department of Environmental Civil Engineering, Ljubljana, Slovenia Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 The drainage basin hydrological cycle (4D space) Water does not come into or leave planet earth. Water is continuously transferred between the atmosphere and the oceans. This is known as the global hydrological cycle. Complex proceses: • governed by nature • essentially stochastic • unique • non-recurring • changeable across space and time • non-linear Source: http://www.alevelgeography.com/drainage-basin-hydrological-system (Mikhail Lomonosov law of mass conservation in 1756) 2 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 1st _ Why use a P-R modeling? • for education • for decision support • for data quality control • for water balance studies • for drought runoff forecasting (irrigation) • for fire risk warning • for runoff forecasting/prediction (flood warning and reservoir operation) • inflow forecast the most important input data in hydropower • for what happens if’ questions in watershed level 3 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 2nd _ P-R modeling is used? • to compute design floods for flood risk detection • to extend runoff data series (or filling gaps) • to compute design floods for dam safety • to investigate the effects of land-use changes within the catchment • to simulate discharge from ungauged catchments • to simulate climate change effects • to compute energy production 4 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 The basic principle 5 XXVIII Danube Conference, Kyiv, Ukraine, November 6-8, 2019 Modeling noise Structural noise . Conceptual noise (semi-distributed,…) . -
Komunitator Številka 71, Poletje 2014
Časopis KONCERNA KOLEKTOR Letnik 14 Poletje 2014 KOLEKTOR Časopis KONCERNA Komunitator številka 71 Asfaltacije cest na Idrijskem 20 let Antonijevega rova Kolektor v številkah Več Dodatnih zavarovanj v kompletu, 25 € popusta več ugodnosti za vse. za novo zavarovanje v Triglav kompletu Triglav Group Vse bo v redu. www.triglav.si Uvodnik Več Dodatnih zavarovanj v kompletu, 25 € popusta več ugodnosti za vse. za novo Polona Rupnik zavarovanje v Glavna in odgovorna urednica Triglav kompletu Idrijski človek je nekaj posebnega Na otvoritveni slovesnosti 33. Festivala idrijske čipke je predsednik koncerna Kolektor Stojan Petrič v svojem govoru izpostavil vrednote, ki odlikujejo Kolektor. To so po njegovem mnenju tudi vrednote, ki odlikujejo idrijskega človeka. »Smo nekaj posebnega, tako kot je posebno tudi naše okolje, v katerem živimo. Uspehi, ki jih dosegamo, niso naključni. So plod trdega dela, nekoč in danes.« Ob prebiranju poletne številke Komunitatorja boste ugotovili, da je imel prav. Posebno pozornost smo tokrat zapisal kariero. V njegovi življenjski namenili rudarjem in rudarjenju. zgodbi – zgodbi o nogometu, glasbi Antonijev rov namreč letos praznuje in živem srebru – se boste našli mnogi. 20-letnico delovanja. Novosti, ki so jih že predstavili javnosti oziroma Zapisala sem, da je idrijski človek nekaj nam jih še bodo, so že pokazale prve posebnega. Kaj pa je tisto, kar ga rezultate, predvsem v povečanem odlikuje? Predvsem so tu vztrajnost, obisku turistov. Ob tej priložnosti so se borbenost, delavnost, inovativnost organizirali tudi mladi, ki ne poznajo in ne nazadnje timski duh, brez časov valjenja dima iz »raufnka« ob katerega danes Idrija najverjetneje žganju rude, kapljic živega srebra, ki ne bi bila takšna, kot je. -
PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št. -
Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2006
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Ljubljana, junij 2008 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Nosilka naloge: mag. Irena Cvitani č Poro čilo pripravili: mag. Irena Cvitani č in Edita Sodja Sodelavke: mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, Špela Ambroži č, dr. Jasna Grbovi ć, Brigita Jesenovec, Andreja Kolenc, mag. Špela Kozak Legiša, mag. Polona Mihorko, Bernarda Rotar Karte pripravila: Petra Krsnik mag. Mojca Dobnikar Tehovnik dr. Silvo Žlebir VODJA SEKTORJA GENERALNI DIREKTOR Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 Podatki, objavljeni v Poro čilu o kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006, so rezultat kontroliranih meritev v mreži za spremljanje kakovosti voda. Poro čilo in podatki so zaš čiteni po dolo čilih avtorskega prava, tisk in uporaba podatkov sta dovoljena le v obliki izvle čkov z navedbo vira. ISSN 1855 – 0320 Deskriptorji: Slovenija, površinski vodotoki, kakovost, onesnaženje, vzor čenje, ocena stanja Descriptors: Slovenia, rivers, quality, pollution, sampling, quality status Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 KAZALO VSEBINE 1 POVZETEK REZULTATOV V LETU 2006 ........................................................................................ 1 2 UVOD ....................................................................................................................................... -
O D L O K O Volitvah V Svete Krajevnih Skupnosti V Občini Idrija
Na podlagi 19.a člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02), 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 70/95 in 51/02) in 23. člena statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 1/01 in 33/01) je Občinski svet občine Idrija na 29. redni seji dne 8. 7. 2002 sprejel O D L O K o volitvah v svete krajevnih skupnosti v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 65/2002) 1. člen Sveti krajevnih skupnosti na območju Občine Idrija štejejo naslednje število članov: – Svet KS Črni Vrh devet članov, – Svet KS Dole deset članov, – Svet KS Godovič sedem članov, – Svet KS Mesto Idrija sedem članov, – Svet KS Kanomlja šest članov, – Svet KS Krnice Masore pet članov, – Svet KS Ledine devet članov, – Svet KS Spodnja Idrija sedem članov, – Svet KS Vojsko pet članov, – Svet KS Zavratec sedem članov. 2. člen Za volitve v svet krajevne skupnosti se v KS Črni Vrh oblikuje 6 volilnih enot: – volilna enota 1 obsega območje naselja Črni Vrh nad Idrijo, v volilni enoti se voli tri člane sveta KS – volilna enota 2 obsega območje naselja Zadlog, v volilni enoti se voli dva člana sveta KS, – volilna enota 3 obsega območje naselja Idrijski Log, v volilni enoti se voli enega člana sveta KS, – volilna enota 4 obsega območje naselja Predgriže, v volilni enoti se voli enega člana sveta KS, – volilna enota 5 obsega območje naselja Lome, v volilni enoti se voli enega člana sveta KS, – volilna enota 6 obsega območje naselij Javornik, Kanji Dol, Strmec in Mrzli Log, v volilni enoti se voli enega člana sveta KS. -
Uradni List Republike Slovenije Internet: E-Mail: [email protected] Št
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-mail: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 1.080 SIT ISSN 1318-0576 Leto VIII 56 7. 8. 1998 DRŽAVNI ZBOR Doda se nov èetrti odstavek, ki se glasi: “V bilance iz tega člena se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki ožjih delov občin.” 2519. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin (ZFO-A) 3. èlen Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. èlena in V 9. členu se za besedama “župan občine” postavi prvega odstavka 91. èlena ustave Republike izdajam pika, nadaljnje besedilo pa se èrta. Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: U K A Z “Župan lahko pooblasti določene osebe za izvrševanje proračuna.” o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju obèin 4. èlen (ZFO-A) V 10. èlenu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zako- “O najetju posojil iz 2. točke prejšnjega odstavka odlo- na o financiranju občin (ZFO-A), ki ga je sprejel Državni zbor ča župan.” Republike Slovenije na seji 22. julija 1998. 5. èlen Št. 001-22-70/98 16. èlen se spremeni tako, da se glasi: Ljubljana, dne 30. julija 1998. “Občine se lahko dolgoročno zadolžujejo za investici- je, ki jih potrdi obèinski svet. Predsednik Pogodbe o zadolževanju sklepa župan na podlagi spre- Republike Slovenije jetega proraèuna in ob predhodnem soglasju ministra, pri- Milan Kuèan l. r. stojnega za finance. Soglasje je sestavni del pogodbe o zadolževanju. O zahtevi za izdajo soglasja minister, pristojen za finan- Z A K O N ce, odloči v desetih dneh po vložitvi zahteve. -
Of Council Regulation (EC)
12.2.2011 EN Official Journal of the European Union C 45/25 Publication of an application pursuant to Article 6(2) of Council Regulation (EC) No 510/2006 on the protection of geographical indications and designations of origin for agricultural products and foodstuffs (2011/C 45/10) This publication confers the right to object to the application pursuant to Article 7 of Council Regulation (EC) No 510/2006 ( 1). Statements of objection must reach the Commission within six months from the date of this publication. SUMMARY COUNCIL REGULATION (EC) No 510/2006 ‘ŠEBRELJSKI ŽELODEC’ EC No: SI-PGI-0005-0415-29.10.2004 PDO ( ) PGI ( X ) This summary sets out the main elements of the product specification for information purposes. 1. Responsible department in the Member State: Name: Ministry of Agriculture, Forestry and Food of the Republic of Slovenia Address: Dunajska 22 SI-1000 Ljubljana SLOVENIJA Tel. +386 14789109 Fax +386 14789055 E-mail: [email protected] 2. Applicant group: Name: Association of Šebreljski Želodec Producers Address: Šebrelje 53 SI-5282 Cerkno SLOVENIJA Tel. +386 53744276 Fax +386 53720181 E-mail: — Composition: Producers/processors ( X ) Other ( ) 3. Type of product: Group 1.2: Meat products (cooked, salted, smoked, etc.) 4. Specification: (summary of requirements under Article 4(2) of Regulation (EC) No 510/2006) 4.1. Name: ‘Šebreljski želodec’ 4.2. Description: ‘Šebreljski želodec’ (plural: ‘želodci’) is a preserved sausage made from high-quality pork meat and hard bacon in a ratio of between 75:25 and 80:20. It is characterised by the high levels of meat content and low proportion of bacon. -
Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Družbene Vede
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tomaž Štaut ELITNE ENOTE NA OBMOČJU DANAŠNJE SLOVENIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tomaž Štaut Mentor: doc. dr. Damijan Guštin ELITNE ENOTE NA OBMOČJU DANAŠNJE SLOVENIJE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Diplomsko delo Ljubljana 2008 Zahvala Rad bi se zahvalil svojemu mentorju doc. dr. Damijanu Guštinu za vso pomoč in vsem drugim, ki so si vzeli čas za intervjuje ali dali na razpolago gradivo iz zasebne zbirke. Prav posebej pa bi se rad zahvalil kolegu Marku Vidmarju, ki mi je v okviru najinega celoletnega dopisovanja osvetlil pogled na marsikatero tematiko v tem diplomskem delu. S svojim strokovnim znanjem, nasveti in kritičnimi pripombami je veliko doprinesel h končni obliki mojega diplomskega dela, hkrati pa je dal na razpolago tudi svojo bogato knjižnico in lastno raziskovalno delo. Poleg tega si je vzel čas, da je diplomsko delo v končni fazi pregledal in me opozoril na določene pomanjkljivosti. Elitne enote na območju današnje Slovenije med drugo svetovno vojno Po kapitulaciji Italije se je nemški okupator na območju današnje Slovenije znašel v novih razmerah. Zaradi pomanjkanja sil in dejstva, da se je partizanska vojska močno okrepila, se je nemško poveljstvo odločilo za spremembo taktike in bojevanja proti partizanom. Nemški okupator je pričel uporabljati boljše enote, ki so zaradi posebnih lastnosti uspele držati ravnotežje s partizani. Poleg tega so dovolili formiranje domobranskih bataljonov, ki so na območju Dolenjske in Notranjske dosegali velike uspehe. Ob koncu leta 1944 so se tudi partizani odločili, da ustanovijo manjše napadalne in dobro oborožene enote. -
Črni Vrh Med Prvo Svetovno Vojno
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za zgodovino DIPLOMSKA NALOGA ČRNI VRH MED PRVO SVETOVNO VOJNO Matic Batič Študijsko leto 2011/12 Mentor: doc. dr. Rok Stergar Cesta, september 2012 1 ZAHVALA Najprej bi se rad zahvalil svojim staršem, Janji in Dragu, ki sta me z nasveti in spodbudami podpirala med pisanjem te diplomske naloge in med vsem mojim dosedanjim izobraţevanjem. Rad bi se zahvalil tudi svojemu mentorju, Roku Stergarju, ki je nalogo pregledal in predlagal številne izboljšave. Hvala tudi moji nekdanji gimnazijski profesorici zgodovine gospe Neţki Mikuţ, ki mi je predstavila temo Črnega Vrha med 1. svetovno vojno in mi pomagala pri izdelavi. Hvala še vsem tistim, ki tukaj niso omenjeni in so kakorkoli pripomogli k nastanku te naloge. 2 1.0 KAZALO 1.0 KAZALO ............................................................................................................................. 3 2.0 POVZETEK/SUMMARY ................................................................................................... 4 3.0 UVOD .................................................................................................................................. 5 4.0 ČRNI VRH ........................................................................................................................... 6 5.0 ČRNI VRH PRED VOJNO.................................................................................................. 7 6.0 ZAČETEK VOJNE IN SPREMENJENE VOJNE RAZMERE .......................................... 8 7.0 VSTOP ITALIJE V VOJNO -
Vzpostavitev Regijskega Parka Nanos – Trnovski Gozd – Preverjanje Pogojev Za Vzpostavitev Na Območju LAS Za Razvoj
Vzpostavitev regijskega parka Nanos – Trnovski gozd – preverjanje pogojev za vzpostavitev na območju LAS za razvoj Popis omejitev in obstoječih dejavnosti na območju parka v občini Idrija KAZALO 1. PREGLED ENOT NARAVNE DEDIŠČINE NA OBMOČJU PREDVIDENEGA PARKA ................. 1 1.1. ZAVAROVANA NARAVA V OBČINI IDRIJA NA OBMOČJU KRAJINSKEGA PARKA ZGORNJA IDRIJCA IN NA ČRNOVRŠKI PLANOTI ............................................................................................................... 1 1.2. SEZNAM ZAVAROVANIH OBMOČJI .................................................................................... 1 1.3. OSTALA VARSTVENA OBMOČJA ........................................................................................ 2 1.4. SEZNAM NARAVNIH VREDNOT ......................................................................................... 2 1.5. SEZNAM EKOLOŠKO POMEMBNIH OBMOČJI ........................................................................ 5 1.6. SEZNAM POSEBNIH VARSTVENIH OBMOČJI .......................................................................... 7 2. PREGLED ENOT NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE NA OBMOČJU PREDVIDENEGA PARKA V OBČINI IDRIJA ..................................................................................................... 8 2.1. SEZNAM ENOT NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE ................................................................ 8 3. TURISTIČNA DEJAVNOST .......................................................................................... 11 4. GOSPODARSKA DEJAVNOST .................................................................................... -
Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda
POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV ZA MERILNA MESTA DRŽAVNEGA HIDROLOŠKEGA MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA Sektor za analize in prognoze površinskih voda Urad za hidrologijo in stanje okolje November 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV Ve čina hidroloških procesov v naravi se zgodi naklju čno, zato je uporaba verjetnostne teorije in matemati čne statistike v hidrologiji neizogibna za reševanje hidroloških problemov in za boljši opis hidroloških procesov. Verjetnost nastopa dolo čenega pojava predstavlja eno izmed najpomembnejših analiz hidroloških podatkov, kjer na podlagi predhodnih dogajanj napovedujemo dogodke v prihodnosti. Vsak napovedan dogodek (pretok) pa ima dolo čeno verjetnost nastopa. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja v praksi verjetnost nastopa prikazujemo z njeno recipro čno vrednostjo, to je povratno dobo dogodka. Povratna doba je ocena časovnega intervala med dogodki. Pretok s povratno dobo 10 let je koli činska ocena pretoka, ki se v povpre čju pojavi enkrat na 10 let. Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka slu čajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 10 let, ampak pri čakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 100 letih, ali v povpre čju vsakih 10 let. Povratne dobe smo izra čunali za najve čje letne pretoke (letne visokovodne konice – Qvk) in najmanjše male letne srednje dnevne pretoke (Qnp). Izra čun je narejen za lokacije merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda z nizom podatkov vsaj 10 let (slika 1, preglednica 1). V izra čunih so upoštevana razpoložljiva obdobja podatkov do vklju čno leta 2010. Za ra čunanje povratnih dob smo uporabili Pearson III in Log Pearson III porazdelitveni funkciji, ki sta v hidrološki praksi najpogosteje uporabljeni metodi.