Časopis KONCERNA KOLEKTOR Letnik 14 Poletje 2014 KOLEKTOR Časopis KONCERNA Komunitator
številka 71
Asfaltacije cest na Idrijskem 20 let Antonijevega rova Kolektor v številkah Več Dodatnih zavarovanj v kompletu, 25 € popusta več ugodnosti za vse. za novo zavarovanje v Triglav kompletu
Triglav Group
Vse bo v redu. www.triglav.si Uvodnik Več Dodatnih zavarovanj v kompletu, 25 € popusta več ugodnosti za vse. za novo Polona Rupnik zavarovanje v Glavna in odgovorna urednica Triglav kompletu
Idrijski človek je nekaj posebnega
Na otvoritveni slovesnosti 33. Festivala idrijske čipke je predsednik koncerna Kolektor Stojan Petrič v svojem govoru izpostavil vrednote, ki odlikujejo Kolektor. To so po njegovem mnenju tudi vrednote, ki odlikujejo idrijskega človeka. »Smo nekaj posebnega, tako kot je posebno tudi naše okolje, v katerem živimo. Uspehi, ki jih dosegamo, niso naključni. So plod trdega dela, nekoč in danes.« Ob prebiranju poletne številke Komunitatorja boste ugotovili, da je imel prav.
Posebno pozornost smo tokrat zapisal kariero. V njegovi življenjski namenili rudarjem in rudarjenju. zgodbi – zgodbi o nogometu, glasbi Antonijev rov namreč letos praznuje in živem srebru – se boste našli mnogi. 20-letnico delovanja. Novosti, ki so jih že predstavili javnosti oziroma Zapisala sem, da je idrijski človek nekaj nam jih še bodo, so že pokazale prve posebnega. Kaj pa je tisto, kar ga rezultate, predvsem v povečanem odlikuje? Predvsem so tu vztrajnost, obisku turistov. Ob tej priložnosti so se borbenost, delavnost, inovativnost organizirali tudi mladi, ki ne poznajo in ne nazadnje timski duh, brez časov valjenja dima iz »raufnka« ob katerega danes Idrija najverjetneje žganju rude, kapljic živega srebra, ki ne bi bila takšna, kot je. Zgodovina jih je bilo nekoč moč najti po pobočjih je pokazala, da smo lahko uspešna ob topilnici ali v strugah potokov, a ekipa. Da smo, če si pomagamo, lahko želijo poznati zgodovino in življenje še močnejši. Da imamo izostren čut svojih prednikov. Knapi so jim razkrili za sočloveka in da nam ni vseeno, številne zanimive življenjske zgodbe. smo pokazali ob katastrofalnih Te bodo kmalu dostopne najširši poplavah, ki so prizadele Hrvaško, javnosti na posebnem spletnem mestu. Bosno in Hercegovino ter Srbijo. V Triglav Group Veliko zanimivega o življenju rudarjev humanitarnih akcijah na Idrijskem ima povedati tudi rudniški zdravnik zbrane količine materialne pomoči dr. Alfred Bogomir Kobal, ki je skrbi za vlivajo upanje, da dobri ljudje še zdravje, v njegovem primeru rudarjev, obstajajo in da v nesreči nismo sami.
Vse bo v redu. www.triglav.si Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 3 KOLEKTOR OPEN
Moški posamezno 23.-24. avgust 2014 V primeru dežja bo turnir prestavljen na 30.-31. avgust.
NAGRADE: PRIJAVNINA: PRIJAVE: 1. mesto : 150 EUR Člani: 15 EUR [email protected] 2. mesto: 100 EUR Nečlani: 20 EUR 3. mesto: 50 EUR
ROK PRIJAVE IN PLAČILA: najkasneje do 22. 8. 2014 Plačilo na sedežu TK Kolektor (v Mejci).
ŽREB: 22. 8. 2014, ob 20.00 v klubu; objavljen bo na spletni strani TK Kolektor
SISTEM IGRANJA 32: 1. in 2. kolo do 9 (tie-break), vsa ostala kola na dva dobljena tie-break niza (v primeru manjšega števila prijav se bo sistem prilagodilo).
POSEBNI POGOJI: Neposredno na turnir se udeleži prvih 32 prijavljenih. Ostale organizator obvesti, da so mesta zapolnjena. Kazalo
10 29
Utrip lokalne skupnosti Poganjamo prihodnost »Čipka je potovanje v svet in Ohranjanje konkurenčnosti z spet k sebi« uvajanjem vitke proizvodnje 14 54
Bilo je nekoč Humanitarnost Sto let od velike vojne, ki je Idrija je dobila svoj Lions klub spremenila svet
22 58
(Ne)znani (ne)znanci Razglednica iz tujine Zgodba o nogometu, Silvestrovo na otoku blaženih glasbi in živem srebru
Saj človek še spati ne more, ker obiskovalci noč in dan v rovu štorkljajo! Časopis KONCERNA KOLEKTOR Letnik 14 Poletje 2014 KOLEKTOR Časopis KONCERNA Komunitator
Fotografija na naslovnici Jurij Pfeifer
Izdaja: FMR - MEDIA založništvo publikacije in promocija d. o. o., Direktorica: Tadeja Golob, Glavna in odgovorna urednica: Polona Rupnik, Uredništvo: Arkova 43, 5280 Idrija, E-mail: polona. [email protected], tel.: (05) 37 50 599, GSM 051 689 204, Grafični oblikovalec: Andrej Potočnik Sodelavci: Marija Benčina, Nina Bolko, Anja Fortuna, Ksenija Frelih, Marko Jenšterle, Ludvik Kumar, Martina Peljhan, Sabina Petrov, Polona Rupnik, Boris Saje, Matevž Straus, Robert Šabec, Filip Šemrl, Marija Trušnovec, Davor Vodopija, Maja Vojska, Anka Vončina, Anica Uršič Vončina, Petja Velikonja Vončina, Mojca Zajc Fotografije: arhiv Antonijevega rova, Boštjan Berglez, Anja Fortuna, Jošt Gantar, Branko Govekar, arhiv GJV, Iztok Hvala, arhiv Mestnega muzeja Idrija, arhiv Alfreda Kobala, Miha Koblar, arhiv Ludvika Kumarja, Erik Logar, Marinšek&Marinšek, Nejc Menard, Bojana Oblak, Jani Peternelj, arhiv Jerneja Podobnika, Miran Podobnik, Albin Rogelj, arhiv Ivana Rudolfa, Bruno Rupnik, Polona Rupnik, Urban Štebljaj, Bojan Tavčar, Samo Trebižan, Dejan Velikanje, Tomaž Vidmar, Petja Velikonja Vončina, Dunja Wedam, Robert Zabukovec, Mojca Zajc Oblikovna zasnova: Futura DDB d.o.o. Jezikovni pregled: Anja Bolko Naklada: 8000 izvodov Naročnina: časopis je brezplačen Tisk: ALE d.o.o. Distribucija: Pošta Slovenije Časopis si lahko ogledate na spletni strani: www.fmr.si, www.kolektor.com Naslovnica: Trud
Copyright© FMR - MEDIA. Fotografije in vsebina časopisa so zaščiteni z avtorskimi pravicami. Nobenega dela časopisa ni dovoljeno razmoževati, niti kako drugače kopirati, navedbe iz njega pa je mogoče uporabiti le po predhodnem pisnem dovoljenju izdajatelja
5 Utrip lokalne skupnosti
Ceste naše vsakdanje
Marija Benčina
Nov asfalt na odsekih cest v Idrijske Krnice (zgoraj) in na Gore (spodaj) V Komunitatorju ne pišemo prvič o cestah in že nekoč prej smo vas spomnili na Tofovo Rdečo ploščo, ki je luč sveta za kratek čas uzrla pred več kot četrt stoletja. Na njej se je dalo prisluhniti za tedanje čase drznim kritikam družbenih razmer, zaradi česar je v nekaj urah izginila s prodajnih polic. Med drugim je bilo na njej govora tudi o takratnih cestah in o tem, kako jih odkrivajo tuji, predvsem nemški turisti. Pravijo približno takole (pisano tako, kot se izgovarja): »File rupen tresen dupen. File jamen und folksvagen amen, šlus!« Se vam zdi, da bi morda to veljalo tudi danes, po toliko letih? Skorajda imamo res še vedno ali pa že spet podobno stanje. Vmes se je namreč kar nekaj cest posodobilo, dobile so nove asfalte, so pa zaradi preobremenjenosti ali pa morda slabe izvedbe spet v slabem stanju in potrebne prenove.
Idrijski občinski svet je že nekaj let Pa vendarle, nekaj se je tudi na cestah nazaj kot razvojne prioritete sprejel dogajalo in kar precej občinskega, ureditev vodovodne, kanalizacijske državnega in evropskega denarja je in telekomunikacijske infrastrukture, bilo vanje vloženega pa tudi lastnega čistilnih naprav in cest. Na slednjih nas denarja občanov v obdobju, ko se je s od prej naštetega čaka v naslednjem tretjinsko udeležbo občanov na novo mandatu, ko bodo morale priti na asfaltiralo kar 22 kilometrov cest. vrsto, še največ dela.
6 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Utrip lokalne skupnosti
Sredstva, namenjena posodobitvi Asfaltacija lokalnih cest (LC) in javnih poti (JP) (2006 - 2013) cest, se je skušalo prerazporediti po celotnem območju občine, seveda upoštevaje možnost kandidiranja leto LC/JP (KS) relacija km eur km eur na državne in evropske razpise ter LC Čekovnik 0,94 213.430 urejenost lastništva, ki se pogosto LC Zg. Lome 0,28 24.500 izkaže kot ovira oziroma zaviralni LC Rebro-Led. Razpotje 0,4 162.600 moment. Za vlaganje javnih sredstev LC 2,87 470.830 mora biti namreč zemljišče cestišča Idrijska Bela-Zadlog (Pivk) 0,35 8.300 v občinski lasti, najpogosteje pa je Zadlog-Mala gora (Zajc) 0,1 15.000 zatečeno stanje privatna lastnina. Idrija-PBI 0,8 47.000 Potrebne so odmere in odkupi, ki ob predpostavki pripravljenosti KS Dole Pustota-Jakš 0,55 26.260 Zavratec 1a do LC, lastnikov za prodajo pomenijo veliko KS Zavratec 0,66 28.400 podražitev investicije in njen časovni pred šolo odmik zaradi izpeljave postopkov. Kenda-Pagon 0,17 8.500 KS Krnice Lom-Masore 0,48 26.250 Kot izjemen primer je treba omeniti 2006 Zavetišče-Fajfk 0,2 9.950 krajane Ledinskih Krnic in Korit. Dovolili so brezplačen prenos zemljišč, Vojščica 0,31 12.800 po katerih poteka 2 km ceste, ki bo KS Vojsko Maganija Gačnik 0,38 15.920 asfaltirana v letošnjem letu. Ocenjena Alič 0,2 9.000 4,53 277.470 višina potrebnih sredstev znaša 60.000 Peskov grič-Brnivše 0,38 18.230 evrov. O. Župančiča 0,1 10.000
Njihov zgled posnemajo v Mrzlem Levstikova 0,1 23.400 Vrhu, kjer so lastniki zemljišč, po KS Idrija Hribernikova 0,2 14.600 katerih poteka lokalna cesta Ledinica (Žiri)–Mrzli Vrh, že podpisali pobudo Prešernova 0,155 41.060 za brezplačen prenos teh zemljišč Golob 0,2 2.100 v občinsko lastništvo. Makadamska KS Kanomlja Novinčejše 0,44 31.000 cesta v dolžini 650 metrov se tako lahko nadeja asfaltne prevleke prej, Idrijska Bela-Krog 0,7 64.800 Sovodenj-Ledine 0,5 43.000 kot bi bilo sicer možno. LC 2,50 272.700 Gore-Ledine 1,3 164.900 Analiza vlaganj v ceste v obdobju Razpotje+odvod. 2006–2013 pokaže, da je bilo v Idršek 0,33 16.100 posodobitev občinskih cest vloženih KS Dole Kočne 0,41 18.400 4,8 milijona evrov, od tega 2,8 milijona za javne poti in 2 milijona za lokalne Lešetnica 0,3 14.600 ceste. Urejenih je bilo 19 km javnih KS Črni vrh Hudi kot 0,605 22.100 poti in 39,5 km lokalnih cest. Ribogojnica 0,186 9.500 KS Kanomlja Ena večjih investicij v ceste, Novinčejše 0,4 23.200 sofinanciranih s strani države in Rovtarjev vrh 0,25 11.000 KS Vojsko Evrope, je bila modernizacija lokalne Hum Vojsko 0,18 8.600 ceste Idrija–Vojsko v dolžini 5,3 km. Sredstva v višini 578.000 evrov so KS Krnice Masore Masore 0,506 26.250 zadoščala za ureditev takrat najslabših Mrzli vrh-Likar 0,17 7.500 odsekov Kočevše–Vojsko in Nikova– 2007 Tavčar 0,34 13.440 Idrija, v najslabšem stanju pa je sedaj KS Ledine Led.Korita 0,4 15.200 odsek Idrija–Kočevše, ki tedaj ni prišel na vrsto in terja nujno obnovo. Korita Podobnik 0,2 11.000 7,40 327.090 Jereb 0,15 6.500
Tudi v cesto Podroteja–Idrijska Bela Čibej Žgavec 0,255 15.000 je bilo vloženega precej denarja, KS Sp. Idrija nekaj iz naslova investicije v vodovod, Pod gričem 0,25 18.500 veliko pa tudi dodatnih proračunskih Apurn 0,6 27.250 sredstev, s katerimi je cesta dobila Ahac plac 0,6 10.000 podobo, kot se spodobi. Tomšičeva 0,12 5.800 S sofinanciranjem s strani Evrope je Gradnikova 0,11 5.200 KS Idrija bilo poskrbljeno tudi za primerno O. Župančiča 0,16 7.650 ureditev 5,74 km ceste Vrsnik– Lom 0,1 5.900 Žirovnica. Prekovše-Pleče 0,36 13.000 Brez zunanje finančne pomoči pa se Čerinovše 0,26 10.000 KS Idrija je v zadnjih dveh letih moderniziralo Gimnazija J. Vege 0,15 5.400 polkilometrske odseke cest Sp.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 7 Utrip lokalne skupnosti
leto LC/JP (KS) relacija km eur km eur Strmev Kanji Dol 0,1 20.000 LC 0,3 70.000 Zadlog Krog 0,2 50.000
Kurinčič 0,1 6.600
KS Godovič Na grič 0,3 12.250
Log-Cigale 0,2 8.000
Zadlog-Potisov vrh 0,53 28.500
Ivanjšk 0,44 17.200
KS Črni vrh Mrzli Log 0,2 7.900
Suhi Potok 0,1 4.500
Podkrog 0,5 20.900
Radskovc-Rovt 0,51 19.200
KS Dole Markič Koritar 0,38 17.200
Hrup težke gradbene mehanizacije, Kališe Markič 0,2 6.850 prah, omejitve gibanja – potrpeti je Mrzla Rupa-Jereb 0,3 18.200 treba, da bo nekoč boljše KS Vojsko Jelenk 0,33 15.700 2008 Žirovč 0,38 17.400 KS Kanomlja 7,565 335.908 Vovšje 0,3 15.000
Kanomlja–Idrijske Krnice, Dole– Zavrh 0,5 17.650 Mravliše in Ledinsko Razpotje–Ledine. KS Krnice Jezero 0,1 6.800 V obdobju 2006–2013 so bili Pečnik 0,96 24.300 KS Ledine modernizacije cest deležni še v Ledinsko Razpotje obvoz 0,1 4.800
Čekovniku, na Mrzlem Vrhu, na Pod Brezami 0,25 17.800 Gorah in na relaciji Idrijska Bela–Krog, KS Sp. Idrija v Strmcu, Zadlogu, na relaciji Idrijski Slovenska 0,07 7.300 Log–Zadlog in Zadlog–Mala gora, Nikova 0,16 7.800 Vrhčevska cesta, Sr. Kanomlja–Hum in Bezeljak 0,08 3.000 Mrzli Vrh–Ledine. Staje 0,2 8.500 Pomembno je dejstvo, da se ob sanaciji KS Idrija St. Bloudka 0,135 7.500 cest ne uredi zgolj asfaltna prevleka, Prešernova 0,1 6.058 ki bi preprečila »tresen dupen« ali Kobalova 0,1 5.700 po domače povedano tresenje naše ta zadnje oziroma še bolj po domače Ul. 1. Maja 0,04 3.300 guncanje naše riti, pač pa se obenem Idrijski log-Zadlog 0,7 76.560 uredijo potrebni podporni zidovi, LC Zadlog-Mala gora 0,2 23.300 1 121.460 krone, propusti, robniki, skratka vse, 2009 Krog-Zadlog 0,1 21.600 kar sodobni in varni cesti pritiče. KS dole Rovt-Raskovc 0,43 23.000 0,43 23.000 V zadnjih dveh letih pa se dogaja še Mrzli vrh 0,17 26.100 nekaj, česar so zlasti veseli prebivalci Vrsnik-Žirovnica 5,74 760.000 mesta pa tudi njegovi obiskovalci. LC 6,57 831.100 V sklopu investicije v kanalizacijo Vrh Čev 0,61 43.000 in čistilno napravo se namreč po Sr. Kanomlja-Hum -Vojsko 0,05 2.000 položitvi vse infrastrukture zgledno ureja tudi cestišče. Prav nobel podobo KS Črni vrh Hudi kot 0,7 29.850 so že dobile tiste ulice, kjer so dela KS Vojsko Čar-Novinčejše 0,3 14.520 končana, čeprav so seveda pred KS Ledine Mlinar 0,53 22.000 tem morali tamkaj živeči občani KS Kanomlja Likar Novinčejše 0,387 21.240 marsikaj potrpeti, prenašati hrup in prah, opazovati marsikdaj nelogično Gabrovšek 0,12 7.700 2010 KS Godovič ponovno prekopavanje ter hoditi Česnik Brda 0,23 18.700 peš s polnimi vrečkami špeze. Pa je Jezero Masore 0,2 7.900 na koncu, ko do hiše pelje lep, nov KS Krnice 3,712 191.460 asfalt, vse pozabljeno. V ta projekt je Boč-Rupa-Stržnca (Kacin) 0,23 6.700 vključenih kar 27 ulic, lani jih je bilo St. Bloudka 0,155 15.700 zaključenih 9, ostale pa bodo letos do Ul 1. Maja 0,15 8.000 konca avgusta. KS Idrija JP 630 162 Kuštrin 0,17 6.700 Tam, kjer je sanacija izvedena, bi Idrijska Bela 13 Majnik 0,4 23.500 pričakovali, da bo nadaljnjega pol Slovenska c. do Mlakarja 0,08 8.200 KS sp. Idrija stoletja mir, a kaj, ko Idriji vse manj Sr. Knomlja Bazovik 0,06 750
8 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Utrip lokalne skupnosti
leto LC/JP (KS) relacija km eur km eur Sr.Kanomlja-Hum-Vojsko 0,46 43.000
LC Strmec-Kanji-Dol 0,1 9.000 1,05 80.000
Mrzli Vrh-Ledine 0,49 28.000
KS Ledine Pek Žirovnica 0,24 13.200
KS Vojsko Vojsko-Žgavec 0,18 15.300
KS Kanomlja Petrič Pock 0,33 26.700
KS Krnice Masore Lom Erjavec 0,25 17.200
KS Godovič Brdo Šebalk 0,22 14.900 2011 Študentovska 0,16 25.800
Arkova 0,1 39.240 2,33 246.540
Prešernova 0,28 49.000
KS Idrija Grsdnikova 0,07 4.200
Nad Staji 0,21 12.300
Vodnikova 0,135 16.900
Triglavska 0,05 5.800 Taka je vmesna faza cestišča, ki čaka KS Dole Anžic Koritar 0,1 6.000 na nov asfalt Led. Razpotje Ledine 0,55 83.600 2012 LC 0,94 170.150 Dole Mravljiše 0,39 86.550
Idrijske Krnice 0,55 100.800 prijazne naravne sile ne prizanašajo. 2013 LC 0,55 118.800 Ceste se uničujejo s pogostim Led Korita 18.000 pluženjem in soljenjem pa tudi 41,73 3.536.508 15,78 2.135.040 posledice letošnjega žleda jim bodo dale vetra, saj bodo še vsaj dve leti 25,95 1.401.468 stokale pod težo težkih kamionov. No, roko na srce, težki kamioni Vlaganja v ceste v obdobju 2006–2013 (občinska, državna in evropska sredstva, brez niso le tisti, na katerih so naloženi sredstev lastne udeležbe občanov) hlodi oziroma v zadnjem času bolj lesna polomija, za prekomerne osne obremenitve poskrbijo tudi razna zemeljska in gradbena dela.
Ker v bodoče evropskih sredstev za urejanje cest ne bo več, bomo morali poleg tega, da bomo denar zanje skušali zagotavljati v občinskem proračunu, poskrbeti tudi za primernejši odnos do naših prometnih žil in spoštovati predpise. Asfaltacija ulic v Idriji od 2008 do leta 2013 Za lažjo predstavo potrebnih vlaganj prilagamo tabelo o modernizacijah Leto ulica dolžina (m) eur lokalnih cest in javnih poti v letih Platiševa ulica 147,72 26.959,00 2006–2013 (prikazana so občinska, Čopičeva 430 64.500,00 državna in evropska sredstva, k tem je dodatno treba upoštevati še sredstva Ul. Zmage 258,9 60.841,50 občanov v denarju in delu, kjer se Jurija vega 68 17.000,00 je ceste urejalo z njihovo tretjinsko 2013 Wolfovo stopnišče 57 7.410,00 udeležbo, in tu niso prikazana) ter tabelo o že izvedenih asfaltacijah Kacinova 172 21.070,00 ulic (v tej tabeli je poleg Vojskarske Kajuhova 137 29.455,00 ulice zajeta tudi investicija ceste Arkova 281,87 42.280,50 Idrija–Vojsko). Pogled na ti dve tabeli Otona župančiča 317 79.250,00 pove, koliko denarja je potrebno za na videz majhen učinek na terenu, 2008 in 2009 Vojskarska 5300 578.752,00 in obenem da misliti, koliko Idrijce 2008 Lapajnetova 350 160.000,00 bo še moralo preteči, preden bo 2009 Prešernova 450 125.000,00 ustrezno urejenih vseh 409 km cest, ki jih imamo v naši občini in si bo lahko 2010 Vodnikova 300 60.000,00 turist v »folksvagnu, renoju, pižoju skupaj 8269,49 1.272.518,00 …« zadovoljno brundal: »Kajne jamen zdej, ales ist okej«. Vlaganja v asfaltacije ulic in v odseke ceste Idrija–Vojsko
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 9 Utrip lokalne skupnosti »Čipka je potovanje – v svet in spet k sebi«
Polona Rupnik
Celotno festivalsko dogajanje Otvoritvena slovesnost je bila prijetna 33. Festivala idrijske čipke so osvežitev. Sicer vrhunski dogodek sta organizatorji strnili pod slogan žal pokvarila slabo vreme in umestitev »Čipka je potovanje – v svet v Modro dvorano. Le zamišljamo si in spet k sebi«. Idejo so našli lahko, kako fantastično bi glasovi zveneli na mestnem trgu, kaj šele, v naključno odkritem kovčku, ko bi nas v svet tam daleč ponesli na polnem starih papircev. Tudi dvorišču gradu Gewerkenegg. sicer je bil letošnji festival eno samo popotovanje, prežeto s Letos se mi je prvič zazdelo, da smo se pozitivnimi spremembami, ki bi končno navadili na spremenjen termin jim bilo smotrno slediti tudi v festivala in dejansko prišli na festival. prihodnje. Morda je to le občutek, ki sem ga dobila ob drugačni postavitvi stojnic,
10 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Utrip lokalne skupnosti
spremenjenem prizorišču večernega glasbenega programa, odzivu mnogih domačinov, da s svojimi idejami popestrijo festival, pripravijo razstavo ali pa se samo odzovejo na to, kar so jim organizatorji pripravili, tudi za mlade, letos v izobilju.
Zagotovo pa so bile največja atrakcija talne čipke, ki po novem krasijo Idrijo in nas bodo v prihodnje iz dneva v dan spominjale na našo dediščino in Festival idrijske čipke.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 11 Razglednice iz našega okolja
Dijaki 4. letnika Strojne tehniške šole, ki deluje v okviru Gimnazije Jurija Idrija je spet gostila Igre brez Vege, morajo v okviru poklicne mature izdelati izdelek ali storitev in delo tudi meja, ki se jih že vrsto let zagovarjati. Pri tem predmetu izberejo dijaki s pomočjo mentorjev temo že v udeležujejo predstavniki z začetku šolskega leta in jo do konca aprila obdelajo ter potem na maturi tudi Idrijo pobratenega Aumetza in zagovarjajo. Vsebine zaključnih nalog si dijaki večinoma izberejo sami, lahko pa šestih drugih z njim pobratenih jim jo ponudijo tudi mentorji ali pa podjetja, kjer so štipendisti. Dijaki so z izdelki severnofrancoskih mest. Ekipe so pokazali veliko mero inovativnosti. Med stvaritvami je bilo moč videti ravnalno si v času obiska v Idriji ogledale desko (gredar) za traktor, gokart, krožno žago za razrez debelejših metrskih naše znamenitosti in se na Lajštu drv, sončne kolektorje, montirane v balkonsko ograjo, mini vetrno elektrarno, v Idrijski Beli pomerile v zabavnih priročno napravo za kontrolo koloteka avtomobila, maketo rotacijske peči za igrah. žganje živosrebrne rude ali pa finančno analizo smotrnosti uvajanja vetrne elektrarne, analizo možnosti uporabe geotermalne energije in recikliranje elektronskih odpadkov.
Na Gimnaziji Jurija Vege Idrija so v sklopu projekta Evropa v šole gostili veleposlanika Irske Kierana Dowlinga. Namen projekta je ponuditi zainteresiranim dijakom srednjih šol v Sloveniji priložnost za razpravo o aktualnih evropskih temah z veleposlaniki držav članic EU. Kieran Dowling je v dveh urah dijakom najprej predstavil različne vidike svoje države, potem pa odgovarjal na njihova vprašanja, ki so se v glavnem nanašala na življenje na Irskem danes in možnosti šolanja v tej državi.
Občina Idrija in Geografski inštitut Antona Melika sta predstavila gradivo, ki je nastalo v projektu CHERPLAN, Krepitev kulturne dediščine z okoljskim načrtovanjem in upravljanjem. V Razveseljiv je podatek, da je Idrijo v letošnjem letu obiskalo več turistov kot v Idriji so se aktivnosti usmerjale preteklosti. Na Turistično informacijskem centru Idrija se je oglasilo za skoraj predvsem na izdelavo gradiv za 60 odstotkov več turistov kot v enakem obdobju lani. Med obiskovalci je največ različna področja upravljanja Slovencev, med tujci pa prednjačijo italijansko, angleško in francosko govoreči z dediščino živega srebra, ki obiskovalci. V Antonijevem rovu so zabeležili za 48 odstotkov več turistov, v je vpisana na Unescov seznam Mestnem muzeju Idrija pa za 18 odstotkov. svetovne dediščine.
12 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Razglednice iz našega okolja
Regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije se je udeležila tudi ekipa Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Idrija je organiziral Rdečega križa Idrija, ki je v sestavi občinsko tekmovanje mladih kolesarjev na temo poznavanja cestnoprometnih Andrej Mrak, Klemen Walland, predpisov »Kaj veš o prometu«. Udeležilo se ga je šest učencev OŠ Idrija in OŠ Miha Močnik in Zoran Rovtar Spodnja Idrija. Tekmovalci so najprej opravili s teoretičnim delom tekmovanja, zasedla tretje mesto. Izkazal se je pri katerem so morali pokazati poznavanje cestnoprometnih predpisov. Drugi tudi njihov vodja Zlatko Kenda, ki del je bil za udeležence zanimivejši, saj so morali na kolesarskem poligonu se je na tekmovanju med vsemi pokazati vse svoje kolesarske veščine. Zmage se je veselil Bleron Zekiri iz OŠ vodji najbolje odrezal in dosegel Spodnja Idrija. največje število točk.
Idrija in hrvaški Labin sta obnovila pobratenje, ki je bilo sklenjeno pred 33 leti. Mesti, ki ju povezuje skupna rudarska tradicija, si prizadevata okrepiti sodelovanje predvsem na področju rudarske dediščine in z njo povezane tradicije, prenosu znanja in dobrih praks na področju razvojnih projektov.
V Cerknem so pripravili že 19. izvedbo jazz festivala Jazz Cerkno. Značilnost cerkljanskega jazz festivala je ta, da nikoli ni enoznačen, saj je poudarek programa na nekonvencionalni in ustvarjalni glasbi, na trku kultur in glasbenih praks, soočanju Podeljene so občinske nagrade. Nagrado občine Idrija so prejeli Društvo raznolikih pristopov, kjer se klekljaric idrijske čipke za negovanje klekljarske tradicije na Idrijskem, Smučarski jazz pogosto sreča in oplaja z klub Javornik za 40 let delovanja in tekmovalne dosežke zlasti v zadnji sezoni drugimi zvrstmi. Kot vsa leta do ter Andrej Mrak za svoje požrtvovalno dejanje, ko je iz gorečega avtomobila zdaj je festival, ki poleg pestrega rešil dva človeka. Nagrada za mlade ustvarjalce je šla v roke dijaku Gimnazije glasbenega repertoarja ponuja Jurija Vege Idrija Jerneju Štremflju za vsestransko uspešno delo, Davorin Mrak tudi pester spremljevalni program, je dobitnik Pirnatove nagrade za dokumentarni filmski opus, nagrado Jožefa v Cerkno privabil številne Mraka za življenjsko delo na področju pedagoškega dela in idrijske čipke pa je obiskovalce od blizu in daleč. prejela Dragica Urbas Keravica.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 13 Bilo je nekoč Sto let od velike vojne, ki je spremenila svet
Anka Vončina
Letos se svet spominja stote obletnice začetka prve svetovne vojne, vojne, ki je bila totalna v vseh pomenih. Ne le, da je zajela ves svet, za seboj je pustila nepregledno množico mrtvih, ranjenih in pohabljenih, spremenila je politične meje in ureditve, pokrajine ter življenja ljudi. Prevelike napetosti pripeljejo do vojne Vzroki zanjo so večplastni. 19. stoletje je bilo čas hitrega industrijskega razvoja, narodnih prebujanj, zavedanja lastnih družbenih pravic. Narodi so iskali svoj prostor pod soncem, zanj so bili pripravljeni poseči tudi po orožju. Države so se bojevale za Most za železnico čez reko Idrijco, na mestu, kjer danes stoji Kolektor kolonije, balkanski prostor se je želel otresti turške nadoblasti, razvijajoči industriji je primanjkovalo surovin, ki jih je bil Bližnji vzhod še poln … hitro pokazali pravo lice. Razvoj novih Na zahodnem robu Avstro-Ogrske orožij – mitraljezov, tankov, topov, je nastala mlada italijanska država, letal, podmornic, bojnih strupov – je prepričana, da je naslednica starega dovoljeval nove možnosti ubijanja. velikega Rima. Obe z Bismarckovo Prva vojna je pomenila civilizacijski in Nemčijo sta se počutili odrinjeni od generacijski šok. tradicionalne delitve sveta, ki so jo vodili Angleži, Francozi in Rusi. Zaradi Vojna propaganda je neuspešno gospodarske krize je Evropo zajel val zakrivala in prirejala tragedijo. V nezadovoljstva in izseljevanja. zaledju je zavladalo pomanjkanje delovne sile, zaposlovali so ženske, Vse to je stopnjevalo napetosti. otroke, ujetnike, primanjkovalo je Diplomacije so mešetarile s tajnimi in surovin, po letu 1916 je izbruhnila Bombardiranje Idrije leta 1917 manj tajnimi sporazumi. Vzpostavljala lakota, zatem socialni nemiri ... so se nova vojaška zavezništva – na eni strani osrednje sile Avstrije, Italija se končno odloči Pokazale so se razsežnosti uporabe Nemčije in Italije, na drugi strani novih še ne preizkušenih orožij in antantne sile Anglije, Francije in nato Leta 1915 je Italija končno razkrila novih načinov bojevanja. Italijanske Rusije. V Evropi je vrelo. V vrtincu so svoje karte – v vojno je vstopila na strani načrte, bliskovito prodreti do Savske se znašli tudi Slovenci. Val je pljusknil antantnih sil, ki so bile pri obljubah doline, je z razumno strategijo čez rob junija 1914 s sarajevskim širokogrudnejše. Prve bojne linije so preprečil general Borojević. Kljub atentatom na prestolonaslednika in se preselile tudi na slovensko ozemlje premoči sovražnika so se avstro-ogrski njegovo soprogo. Povod za vojno bi ob reko Sočo. Obramba domovine ni borci, med katerimi je braneč svojo lahko bil kar koli, vseeno pa nihče ni bila več tako abstrakten pojem. Že zemljo bilo tudi mnogo Slovencev, pričakoval, kaj šele predvideval njenih dokaj izčrpanim avstrijsko-ogrsko- junaško zoperstavili osvoboditeljem tako strašnih razsežnosti. nemškim silam se je poleg vzhodnega, »neodrešenih italijanskih bratov«. zahodnega in balkanskega odprlo Duh risorgimenta1 je bil kmalu Ko so prvi vpoklicani odhajali v Galicijo, še četrto bojišče. Na soški fronti se spregledan in v dveh letih bojevanja so verjeli, da bodo hitro doma. Vzdušje je zvrstilo12 bitk – bolj okrutnih, kot jim ni uspelo občutneje prodreti čez je bilo skoraj praznično. A boji so jih je zmogel dojeti človeški razum. braniteljsko črto. Največji napredek sta
14 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Bilo je nekoč predstavljali v 6. ofenzivi pridobljeni Gorica in Doberdobska planota.
V vojni niso bili udeleženi le borci neposredno na fronti – da je lahko preživel en vojak, je bilo potrebnih najmanj pet delavcev v zaledju. Na 93 kilometrih med Rombonom in Jadranskim morjem so še danes težave z dostopnostjo in prevoznostjo, a takrat je bilo potrebno na novo zgraditi popolnoma vse – vodovode, žičnice, železnice, ceste, mulatjere …
Idrijski vojni davek Večina za boj sposobnih fantov, vpoklicanih leta 1914, se je odšla bojevat v Galicijo. Za mesto je bila vojna daleč, a z odprtjem italijanske fronte se je Idrija znašla neposredno v zaledju. Različne, na novo porajajoče se vojaške zaledne ustanove, poveljstva in transporti proti fronti so spremenili utrip kraja. Z letom 1916 je rudnik prešel pod vojaško upravo, rudarji pa v črnovojniške delovne stotine, ki so opravljale zaledne vojaške aktivnosti. Proizvodnja srebra se je zmanjševala, rudarji so morali prvič kot narod v pogajanjih za svoj vseh civilizacijskih plasteh, dogajanje, poprijeti tudi za druga dela, ker je prostor nastopali tudi Slovenci. »Leta ki je za slovensko državotvornost povsod primanjkovalo delovne sile. strahot«, kot jih je imenoval Cankar, velikega pomena. Dodali smo tudi Primanjkovalo je surovin, predvsem so se za te, ki so ostali po letu 1920 za poznano zgodovino kraja pred tem. pa hrane – mesto je stradalo. Ni je rapalsko mejo – za Primorce –, končala Pregledali smo vire, prečesali smo bilo moč dobiti ne v bližnji ne daljni še posebej tragično. Še ne točno dostopne arhive, obiskali smo ljudi, ki okolici. Prekinjena je bila tudi običajna prešteti, a vseeno več kot 8 milijonov so bili z udeleženci še v neposrednem dobava živil za rudarje, pridelke in padlih in pogrešanih ter več kot 20 stiku. Zbrali in zapisali smo zgodbe, zaloge pa so izčrpavali in praznili milijonov ranjenih in pohabljenih ni spomine in dokumentarno gradivo, tudi številna vojaščina, begunci in zadostovalo za pravično delitev sveta evidentirali udeležence ter padle, ujetniki. V mestu in okoliških krajih so in trajnejši svetovni mir. Kratek je bil invalide in umrle. Domači avtorji in rasli namestitveni objekti za vojake, »odmor« do druge svetovne vojne. tisti, ki nam je kraja mar, smo pozabi ki so si nabirali moči za nove boje, Žal so dogodki preveč »pozabljeni«, iztrgali kanček zgodovine, napisana vojaške komande, begunce, skladišča da bi se iz njih lahko bolje učili. je trajna. Pri sestavljanju popolne slike in bolnišnice. Mnogi vojni ujetniki, pa nas čaka še veliko dela. Zbornik z predvsem ruski, so gradili oskrbovalne Obeležitev obletnice z naslovom Črni Vrh pod Avstro-Ogrsko poti in druge vojaške objekte. je izdan v samozaložbi, za 25 eurov novo knjigo v Črnem ga lahko dobite pri uredniku Ivanu Zaradi bede in izmučenosti so rudarji Vrhu Rudolfu. med vojno večkrat stavkali. Njihove Zaznamovanje te obletnice je zahteve so komaj, komaj naletele Za posluh pri našem trudu in na odziv na Dunaju. Šele z belo priložnost, da zapolnimo špranje pozabe, da bomo lažje razumeli za finančno pomoč se najlepše stavko, proti kateri so bili nemočni zahvaljujem vsem donatorjem in celo vojaški domobranci, ki jih je z današnje dogodke. Spominjanje naj poteka v duhu povezovanja, v duhu sponzorjem. Brez vas izdaja knjige namenom zlomiti knapovski upor v ne bi bila mogoča. Še posebej lepa Idrijo poslal cesar, so dosegli, da se je strpnosti, sobivanja, mednarodnega in medgeneracijskega dialoga in hvala družbama FMR, d. d. in Kolektor ponovno vzpostavila preskrba z vsaj Prokos, d. o. o. osnovnimi živili. medgeneracijskega prenosa izročila. Črni Vrh se je spominu na udeležence 1 12. ofenziva leta 1917, ko se je frontna poklonil s knjigo, v katero smo politično gibanje za osvoboditev in črta premaknila na reko Piavo, je bila skušali zajeti takratno življenje v združitev Italije v 19. stoletju za slovenski prostor veliko olajšanje, čeprav se je vojna končala šele Vsak posameznik lahko k obeležitvi še vedno doprinese nekaj koristnega. leto kasneje. Svetovna katastrofa Pišimo in zapisujmo drobce, zbirajmo zapise, razglednice, fotografije in predmete je razsula Avstro-Ogrsko, Nemško, iz tega časa, ki so se še ohranili med nami. Muzejsko društvo Idrija vabi vse, da te Rusko in Osmansko cesarstvo. O pomembne vire posredujete Mestnemu muzeju (05 37 26 600). Za več informacij pravih zmagovalcih in poražencih pa poiščite pobudnico akcije, Ivico Kavčič (05 37 71 678). Tudi Idrija si zasluži, da se je v veliki meri spet odločalo se ljudem, ki so plačevali davek narodnega prebujanja, poklonimo in na ta način na diplomatskem parketu, kjer so morebiti oddolžimo. Zapisano zgodovino najlažje ponudimo naslednjim generacijam.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 15 Bilo je nekoč Luč sveta je ugledal zbornik Črni Vrh pod Avstro-Ogrsko
Polona Rupnik Črni Vrh nad Idrijo se je za eno dopoldne preselil sto let nazaj v preteklost, v čas 1. svetovne vojne. Čeprav v zaledju soške fronte, je Črni Vrh v tej vojni odigral pomembno vlogo. Tu so bile nameščene zaledne enote, tu so bila skladišča, bolnice in okrevališča. Skozi Črni Vrh je vodila glavna preskrbovalna pot za Avstro -Ogrske čete nameščene v Trnovskem gozdu in na Banjšicah. Iz železniške postaje v Logatcu so v rekordnem času leta 1916, večinoma ruski ujetniki zgradili ozkotirno železniško progo, ki je omogočala oskrbo vojakov in bojišča. Pretok ljudi in materiala je bil ogromen. V Črnem Vrhu ne prej in ne potem ni bilo tako živahno. Podrobnosti o tem in še čem so zdaj za vedno zapisane.
Zbornik Črni Vrh pod Avstro-Ogrsko gradiva, da smo mislili, da zbornika je plod marljivega in natančnega ne bomo mogli končati,« pripoveduje raziskovalnega dela, pod katerega ljubiteljski zbiratelj in lastnik vojnega se je podpisal Ivan Rudolf s sodelavci: muzeja v Trebčah Ivan Rudolf. Nežko Mikuž, Dejanom Coljo, Anko Na 311 straneh so avtorji natančno Vončina, Srečkom Vončina, Dragico popisali dogajanje na planoti v času Čuk Novak, Urško Bajec Rupnik in Avstro-Ogrske. Najmočnejši vtis pa Maticem Batičem. »Ideja je tlela so na avtorje naredile prav zgodbe dolgo časa. Pred petimi leti pa smo ljudi, ki jih je morija, ki se nikoli ne bi intenzivno začeli zbirati gradivo. smela več zgoditi, najbolj prizadela. Ljudje so začeli odpirati skrinje, Ne dvomim, da bodo te zgodbe svoj pospravljati predale, police … v pečat pustile pri vseh, ki bodo zbornik zadnjega pol leta smo dobili toliko vzeli v roke.
Avtorji zbornika na slovesnosti ob njegovi predstavitvi
16 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Iz preteklih let
Z občnega zbora planinskega Toda letos spričo finančnega stanja to še lastnimi silami začeti urejati vas. ne bo mogoče. društva v Idriji Na januarskem zboru volivcev so Najmanj planincev obiskuje kočo na sklenili uvesti poseben krajevni Skrb za Jelenku. Niti lepi razgledi niti bogato in prispevek vaščanov za popravilo pestro rastlinje ne vlečeta več planincev vodovoda, ki mu pravijo »Bajer«. gospodarjenje v te kraje. Zato služi postojanka le 68 odraslih vaščanov naj bi pri tem domačinom, ki jo zelo pridno obiskujejo opravilo 8 in pol dni prostovoljnega Lepa udeležba na občnem zboru in spada spričo tega med najbolj dela pri izkopu in zasipavanju jarkov, idrijskega planinskega društva kaže, da rentabilne postojanke planinskega koder bo tekel vodovod. Pri tem ideja planinstva še ni zamrla. društva. delu je, kot določa odlok o posebnem krajevnem prispevku, ki ga je sprejela Glavna točka na tem zboru so bila Tudi s kočo na Javorniku so bile težave. občinska skupščina, potrebno doseči gospodarska vprašanja, ki že nekaj Ta je bila nekaj časa zaprta, nato spet tudi določen učinek. Za izkopavanje let tarejo društvo in zavzemajo vse odprta, večjega obiska pa ni. Stavba jarkov je minimalna norma za 8,5 dni delavoljne planince. V tem smislu je je v zelo slabem stanju in jo bo treba 17 kubikov, pri zasipavanju pa 34 izzvenelo tudi gospodarsko poročilo popraviti še letos. kubikov. Kdor ne bo mogel ali utegnil predsednika društva. Ta navaja, delati, pa je zavezan prispevati denarno da je vodstvo društva osredotočilo Najbolj lepo in zadovoljivo se razvija protivrednost v višini 10.200 dinarjev. vse v izvajanje sklepov lanskega postojanka na Vojskem, ki izkazuje tudi Tako znaša celotna vrednost krajevnega občnega zbora o utrditvi društvenega, največji promet in obisk. prispevka 694.000 dinarjev. Polovico gospodarskega in ostalega poslovanja v obveznosti bo potrebno izpolniti letos, tem pogledu je bil dosežen lep napredek V številu članstva je opaziti v lanskem ostalo pa prihodnje leto. Strokovna dela in sedaj je v društvenem gospodarstvu letu rahlo nazadovanje. Temu je kriva pri gradnji vodovoda bodo opravili ter v finančnem poslovanju red. zaposlenost odbora z gospodarskimi strokovnjaki. K skupnim stroškom naj problemi in pomanjkanje stikov s bi prispevala svoj delež tudi občinska Društvo upravlja 5 planinskih postojank: člani. Uvesti bi kazalo tudi dežurstvo skupščina. dom na Vojskem, koče na Hleviških ter redno pobiranje članarine. Mladi planinah, na Javorniku, Sivki in Jelenku. planinci idrijskih šol so še kar primerno Kot kaže, bodo letos v vasi začeli tudi Po zaključnih računih lanskega leta zastopani. Zelo slabo pa je stanje z obnovo poškodovanih in porušenih so bile tri postojanke aktivne, dve pa odraslo in delavsko mladino. Ta se ne hiš med vojno. Kar 16 vaščanov se je izkazujeta malenkostno izgubo. Ob tako vključuje v društvo. odločilo za najetje posojila iz občinskega uspešnem poslovanju so bili v celotnem stanovanjskega sklada. Izposodili si gospodarjenju prvikrat ustvarjeni – sicer L. B., Primorske novice, 27. marec 1964 bodo okoli 20 milijonov dinarjev. S v skromnem obsegu – potrebni sklad za temi sredstvi bodo predvsem ometali vse postojanke. stanovanjske in druge hiše, urejali notranjost in izdelali nekaj novih sob. Na Hleviških planinah bo potrebno Letos bodo Tudi občinska skupščina naj bi uredila letos urediti prevozno pot skoraj do svojo hišo, v kateri bi lahko pridobili koče, popraviti in opremiti staro kočo uredili Črni vrh štiri stanovanja za učitelje in druge ter urediti razsvetljavo. potrebe. Črnovršani spoznavajo čedalje bolj, Najbolj revna in zanemarjena je koča da je zaradi njih samih in tudi zaradi Iz vasi so že izginile ruševine starega na Sivki. Čez njo je tudi največ kritike razvoja turizma v njihovem kraju, ki mlina. V kratkem bodo začeli urejati transverzalcev. Slabo je urejena in ima za to zelo ugodne pogoje, potrebno tudi trg in park sredi vasi. vzdrževana. To je bolj gostilna za urediti vas. Z intenzivnejšim delom ledinsko območje, ki izkazuje za lani v tem smislu so začeli lani. Krajevne (lb), Primorske novice, 10. april 1964 aktivo. Kočo bi bilo treba nekoliko organizacije so uspele na zborih volivcev preurediti in zagotoviti nekaj prenočišč. prepričati vaščane, da je potrebno z
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 17 Bilo je nekoč Antonijev rov že 20 let predstavlja dediščino rudnika živega srebra
Martina Peljhan, Davor Vodopija
Del rudarske dediščine nam je pred dvajsetimi leti uspelo ohraniti v pristnem stiku vodnika z obiskovalci, najstarejšem delu rudnika – Antonijevem rovu. Prav poseben izziv nam zato smo ob dvajsetletnici obnovili je takrat pomenila odločitev Rudnika živega srebra, da se najstarejši notranje prostore vhodne zgradbe del jame s spodnjimi mlajšimi etažami uredi za muzejsko-turistično Šelštve in jamske postavitve. V novi predstavitev. Pomembno nam je bilo ohraniti jamo takšno, kot je v preobleki in pod naslovom Iz temine rovov v svit življenja je zaživela video resnici bila, prikazati težko in neizprosno življenje rudarja v temnem predstavitev, ki obiskovalcem že podzemlju, predstaviti načine odkopavanja skozi stoletja, ohraniti dvajset let odstira pogled v bogato tipične elemente jame – jaške in rove z različno podgradnjo – ter pojasniti zgodovino Idrije in idrijskega rudnika. geološki fenomen zgradbe enega najzapletenejših rudišč na svetu. Še posebej pa smo veseli, da nam je uspelo ponovno oživiti že skoraj Že po enem letu obnove smo muzejski organizirane skupine iz Slovenije. Se pozabljen lik rudniškega škrata rudnik 22. junija 1994 odprli za javnost. pa v zadnjih letih povečuje število tujih Perkmandlca, ki otroke navdušuje v Tri leta kasneje je bil Antonijev rov obiskovalcev, ki prihajajo praktično z novi animirani video predstavitvi in nominiran za evropski muzej leta. V vsega sveta in obiščejo Idrijo predvsem slikanici. V spomin na odkritje bogate tem letu smo zabeležili tudi največji v poletnih mesecih. Povečuje se cinabaritne rude 22. junija 1508 je obisk, in sicer 30.347 obiskovalcev, tudi povpraševanje tujih turističnih akademski slikar Jurij Pfeifer v pritličju kasneje pa se je obisk ustalil na operaterjev. Šelštve upodobil ta izjemni dogodek povprečno 20.000 obiskovalcev letno. v štirih podobah, ki ponazarjajo Tako nas je v juniju 2014 obiskal Prav vsakemu obiskovalcu želimo trud, ponos, veselje in zahvalo. S že 400-tisoči obiskovalec. Večino ponuditi posebno doživetje, ki temelji tem odkritjem so bili postavljeni obiska še vedno prispevajo šolske in na realnem prikazu jamskih razmer in temelji nadaljnjemu petstoletnemu
18 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Bilo je nekoč rudarjenju, Idriji se je takrat rodila rudnika, pa so pomembna in za “Šolo v naravi smo nova prihodnost, obljuba sreče in sedanjost ter prihodnost spodbudna bogastva. Čeprav je naslednji dan tudi druga področja. Skupaj s sodelavci zaključili s poučnim prinesel nove skrbi, je bil to dan sreče v Idriji in zunaj nje smo razvili idejo Hiše in zanimivim ogledom in olajšanja. naravoslovja in tehnike, doživljajski tega čudesa.„ in izobraževalni center s programi Spomin na petstoletno rudarjenje za osnovnošolsko in srednješolsko (učenci 6. razreda OŠ ohranjamo z občasnimi tematskimi mladino ter individualne obiskovalce, Toneta Tomšiča, Knežak) prireditvami, razstavami in ki bi pomenila veliko popestritev naše predstavitvami. Posebno nam dosedanje ponudbe. je dragoceno spodbujanje pripovedovanja zgodb rudarjev, saj SREČNO!
se s tem ohranja živa vez z mlajšimi generacijami. Po lanskoletni razstavi jamskih svetilk bo letos od junija do septembra v Šelštvi na ogled razstava Barviti kamninski svet ob reki Idrijci.
“Izredno zadovoljni z ogledom in predstavitvijo. Hvala in srečno.„ (družina iz Laškega)
Prodišča reke Idrijce so namreč čudoviti kotički, ki nam ponujajo vpogled v več sto milijonov let geološke zgodovine.
Čeprav si več kot poltisočletne Idrije ni mogoče zamisliti brez njenega
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 19 Modrost pride z leti Knapi in knapovšna: Kako jih približati?
Matevž Straus
Rafael, Marjan in Gabrijel so le bili ponosni, češ, to pa je nekaj, zaradi za idrijsko dediščino, Rudnik živega trije izmed mnogih. Trije izmed česar se v učbenikih pojavlja naše srebra Idrija in Idrija 2020 – soočali tisočev, ki so prehodili nešteto mesto. Vso zgodovino mesta smo tudi pred organizacijo dogodka Povej kilometrov, zminirali, izkopali dojemali kot nekaj resnično starega – mi eno po rudarsko ter uspeli iz precej in naložili nešteto ton, opravili tako starega, da je res le še predmet klasičnega izhodišča o pogovornem zgodovine in z današnjim življenjem dogodku ustvariti srečanje več kot 110 nešteto spustov v globino ter se nima nikakršne povezave. Rudnik je udeležencev, vzdrževati pozornost do prav tolikokrat vrnili na površje. bil bližje neandertalcem kot našim samega konca in ohraniti vsaj delček A čeprav so eni izmed mnogih, življenjem. nesnovne dediščine. jih – kot pripovedujejo tudi sami – danes ni prav veliko več. S tem Dojemanje časa v mladih letih je Kako torej organizirati pogovor z pa je tudi rudarskih zgodb vedno seveda varljivo – vse, kar je starejše rudarji za tiste, ki o temi – življenju manj. od nas samih, se nam je zdelo staro. pripovedovalcev – ne vedo skorajda In stare stvari običajno niso zanimive nič? Preprosto, začnete od začetka. Mi, mlajša generacija, rojena v (no, razen če vključujejo zmaje, viteze Postavljate »neumna« vprašanja. obdobju PR, »po rudniku«, mesto in surove spopade za prestol). Morda Življenjska vprašanja: »Kaj pa ste vsekakor doživljamo drugače nas prav zato rudarska dediščina ni malicali v jami?« In bivši knapi kot vse generacije pred nami. Ne nikoli tako »zagrabila«. Ker je bila bodo pričeli s pripovedovanjem spominjamo se rudarjev na mestnih v naših mislih oddaljena od nam res zgodb o kruhu in kavi, zdravniškem ulicah, živosrebrnih kapljic v pomembnih stvari. pregledu leta 1975, kateremu je tolmunih okoliških grap, rudarskih sledila organizirana priprava malic za praznikov, jutranjega kljukanja na S 110. o knapovšni rudarje in na katerem je neimenovani šino ali značilnega knapovskega knap na vprašanje, kaj vzame v jamo humorja. Za rudnik in živo srebro smo Kako torej mladim približati poleg kruha odgovoril: škrnicl, pa o verjetno prvič slišali v osnovni šoli, dediščino? Kako govoriti o rudarski groznih »ruskih konzervah« in odlični starejših stavb v mestu nismo nikoli dediščini, ne da bi bili dolgočasni, rudniški pekarni svežega kruha. Ali prepoznavali kot ostanke bogate enciklopedični in, no, stari? S temi »Kako ste se razumeli s sodelavci?« dediščine, na merkurializem pa smo vprašanji smo se organizatorji – Center Pa bodo hitro odgovorili, da so bili
20 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Modrost pride z leti
»vseh surt« – eni dobri, drugi pa osvetljevala le dva žarometa – taki, da bi jih čimprej odpravil. Tudi o prvi je svetil na rudarje, drug v osornem odnosu starejših knapov do jekleno konstrukcijo črpalke. Za novincev bodo potožili ter povedali, mnoge neopazna je bila glasbena da v prvih letih niso smeli sedeti ob podlaga ob vstopu v prostor – zvok starih knapih. Z iskrico v očeh bodo rudniških naprav, dvigal, nakladačev pripovedovali o tistih bolj nagajivih in in drobilcev. A bolj opazno je bilo nenavadnih sodelavcih – Bugu Cigara, pomanjkanje stolov. Čipujacuju, Bobiju, Fricetu Knapovu, Strupenkotu, Jebivetru, Madrasovcu, Dokaz, da je udeležba presenetila. Parobkarju, Ta lepmu Filjevcu, In dokaz, da tovrstne dogodke še Jahorini ter Ta veliki in Ta mali rokci. potrebujemo. Ker – če odgovorim In še in še ... na naša uvodna vprašanja – lahko dediščino približamo le Iz temine na svetlobo preko nagovarjanja srca. Skozi čustvene zgodbe, skozi empatijo in Umeščenost pogovora ob razumevanje vsakdanjih posledic monumentalno črpalko Kley v rudarjenja v Idriji. Tehnika in znanost stavbi jaška Frančiška, v popolnoma sta seveda pomembni – a na koncu zatemnjen prostor, do katerega za svoje vzamemo le človeško vodi le ozek hodnik, je namenoma pripoved ter strahove, srečo in žalost v obiskovalcih ustvarila občutek vsakdanjih ljudi. Ko bomo (ne samo prehoda v neznano, v temino. Knape, mladi) razumeli življenje vsakdanjega ki smo jih postavili dobra dva metra človeka, bomo k sebi pripustili še vse nad publiko, na samo črpalko, smo o s t alo. Š ele t akrat nam b o p omemb na simbolično povzdignili iz globin dediščina in šele takrat bo zgodovina (čeprav bi marsikdo raje ostal »v malega rudarskega človeka postala jami«). Prostor sta namenoma del Unescove večnosti.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 21 (Ne)znani (ne)znanci Zgodba o nogometu, glasbi in živem srebru
Robert Šabec
Dr. Alfred Bogomir Kobal je skladatelj jazz glasbe Janez Gregorc zagotovo ime, ki ga ni potrebno in pisatelj Rudi Šeligo, sodelovali kar predstavljati. V COBISS-u je trije Idrijčani, Danilo s saksofonom, mogoče najti preko 150 strokovnih Lude s trobento in Miki s trombonom. del, ki se ukvarjajo s problematiko »Sma bli kar u betribu tiste cajte,« kot se za pogovor med Idrijčani spodobi, živega srebra in katerih avtor ali zaključi Kobal. Prelomni trenutek ter soavtor je. Eno izmed teh je po kasnejše slovo od glasbene kariere mnenju mednarodnega združenja je napočil po daljšem igranju z APO BioMedLib uvrščeno na prvo na Bledu. »Tam sem se odločil, da se mesto seznama najboljših 20 posvetim študiju medicine. Smo ga pa člankov na svetu. Njegova vrlina, tiste počitnice še »biksali« z muziko. ki je praviloma odlika vrhunskih Jeseni sem imel izpit iz biologije, ki ga strokovnjakov, je zagotovo nisem mogel »zmačkat«. Moral sem tudi ta, da uspe tudi laiku na ponavljati,« o svoji dokončni odločitvi preprost način pojasniti tisto, za medicino pove Kobal. Kmalu je kar predstavlja bistvo njegovega sledilo tudi slovo od plesnega orkestra rudarjev, katerega vodja je tekom strokovnega dela. let postal in s katerim je vrsto let preigraval uspešnice Glenna Millerja Šport in glasba pa tudi drugih znanih in malo manj Golniku. »Kmalu po mojem prihodu V otroških letih je bil Alfred aktiven znanih jazz glasbenikov. so se pri rudniku odločili za nabavo športnik. Dobro se spominja treningov novega, takrat najmodernejšega pri takratnem nogometnem klubu, ki Študij medicine in delo v rentgenskega aparata. Tisto leto ga je vodil Pepe Pajer. »Trbovlje so se je število diagnoz silikoze kar imele takrat zelo močno ekipo. Že Idriji podvojilo, saj smo z novim aparatom uspešno odkrivali začetne stadije to, da smo s prevelikimi »tretarji« – Alfred štipendije za študij ni prejel bolezni,« pojasni dr. Kobal. Poseben dediščina italijanskih vojakov – odšli v Idriji. »Dobil sem jo v Novi Gorici problem dela v rudniku je bil tudi ta, na gostovanje v Trbovlje, v Jugoslavijo, in v svojo prvo službo bi moral oditi da so rudarje na delo s povišanimi je bilo zelo zanimivo,« o rudarsko- v Brda,« nam o svojem nesojenem koncentracijami hlapov živega srebra nogometnem derbiju pove Kobal, delovnem mestu pove Kobal. Po letih razporejali jamski nadzorniki brez ki je v idrijski enajsterici igral desno študija so se razmere doma spremenile posveta z zdravnikom, »kar je močno polkrilo. Ker je zbolel za tuberkulozo, in splet različnih naključij je poskrbel, povečevalo tveganje za zastrupitve je nogometno kariero končal da mesto ni ostalo brez izrednega predčasno. Posvetil se je glasbi. Končal človeka, zdravnika in strokovnjaka. je nižjo gimnazijo in odšel na višjo v Dr. Kobala je sprva zanimala Ljubljano, kjer je v popoldanskem specializacija s področja nevrologije, “Muska je bila tista, času obiskoval glasbeno šolo. »Vsi v a se je odločil za medicino dela. »Ko zaradi katere sem druščini, ki sem jih spoznal v internatu, sem videl, kakšni so pogoji dela, kje so bili glasbeniki iz različnih koncev in kako delajo knapi, je bila moja postal »kanpovski« Slovenije in zamejstva. Med vsemi odločitev jasna,« o svoji izbiri pove zdravnik.„ me je najbolj navduševal Globokar s dr. Kobal. Sledil je podiplomski študij svojim trombonom,« nam o začetkih s področja medicine dela, nato je v svojega aktivnega ukvarjanja z Zagrebu opravil magisterij in kasneje z živim srebrom, število katerih je glasbo pove Alfred. Kmalu so sestavili še doktorat. »Ko sem prišel koncem bilo tedaj dokaj visoko, tudi nad orkester. Nastopi na raznih srednjih leta 1963 v Idrijo kot zdravnik, je 100 zastrupitev letno« o urgentni šolah so se kar vrstili. Pričel je igrati živo srebro povzročalo ogromno spremembi, ki jo je dosegel že na tudi v Plesnem orkestru idrijskih zdravstvenih težav. V tistem času so začetku svoje kariere, pove dr. Kobal. rudarjev in občasno tudi v Primorskem knapi, stari 45, 50 let, zbolevali za Na njegovo zahtevo so se tudi raziskave plesnem orkestru, kasneje pa tudi silikozo in zaradi tega tudi umirali,« o o vsebnosti živega srebra v urinu pričele opravljati v Idriji. »Inženirka v Akademskem plesnem orkestru najtežji poklicni bolezni rudarjev pove Ivica Kavčič je bila pri RŽS zelo (APO), s katerim so leta 1975 gostovali dr. Kobal. Prav zaradi tega dejstva dovzetna za tovrstno problematiko v Moskvi in Parizu. V tem orkestru so se je na področju diagnostike pljuč in je nabavila potrebno opremo. poleg znanih osebnosti, kot sta bila še dodatno izobrazil v bolnišnici na Pričeli smo z biološkim nadzorom
22 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 (Ne)znani (ne)znanci
Prof. medicine dela Samo Modic, direktor Inštituta za medicino dela (levo), in prof. toksikologije Thomas W. Clarkson, svetovno znani strokovnjak za živo srebro (desno), na obisku pri prim. dr. Alfredu Bogomiru Kobalu v Rudniku živega srebra Idrija izpostavljenosti in ta je šele pokazal realno sliko dejanske izpostavljenosti in morebitnih učinkov živega srebra,« ob tem še izpostavi Kobal. Vrstile so se redne in nadzorovane preiskave urina, krvi in izdihanega zraka ter tesno sodelovanje z Inštitutom Jožef Stefan. Številne izboljšave zdravstvenega in tehničnega varstva so pripomogle, da v rudniku praktično ni bilo več zastrupitev, čeprav se je leta 1977 začelo maksimalno delati na živorodnih deloviščih. Podobna zgodba je bila tudi s silikogenim prahom in drugimi obremenitvami in škodljivostmi pri delu v jami. Posebej zanimiv je problem radona, ki je po mnenju dr. Kobala v osnovi ta, da, čeprav so sprva mislili, da se bo v Idriji kopal tudi uran, koncentracije radona v rudniku niso bile tako visoke, da bi ta bil deklariran kot rudnik urana. Zato posebnih ukrepov na področju Ludvik Čibej (levo) in dr. Alfred Bogomir Kobal (desno) varovanja zdravja država nikoli ni predpisala. Posebne predstavitve bi bila lahko deležna tudi raziskava, ki jo je opravljal skupaj s centrom za Dr. Kobal kot ugleden ugledu, ki ga je na svojem strokovnem raziskavo raka v Lyonu in v katero so mednarodni in doma področju deležen dr. Kobal, pa nas je bili vključeni evropski rudniki živega ob koncu našega pogovora zanimalo srebra od Idrije do italijanskega spoštovani knapovski še, kako mu je uspelo prislužiti si ime Monte Amiata, Almadéna v Španiji in zdravnik spoštovanega ljudsko-knapovskega ruskega rudnika Nikitovka. Rezultati zdravnika tudi med idrijskimi rudarji, Dr. Kobal velja v svetu za prepoznavno česar domala nobenemu stanovskemu so med drugim pokazali, da je bila in uveljavljeno ime na področju kolegu v skorajda petstoletni tradiciji umrljivost rudarjev za pljučnim medicine dela in še vedno aktivno rudarjenja ni uspelo. »Muska je rakom precej povečana. Glavni krivec sodeluje z nekaterimi najvidnejšimi bila tista, zaradi katere sem postal obolevanja je bil seveda radon skupaj mednarodnimi inštitucijami, kot »knapovski« zdravnik. V Nanosu smo s škodljivimi učinki silikogenega npr. Univerza v Bielefieldu v Nemčiji. igrali, se potem dobili v Nebesih … prahu in živega srebra. Med knapi Njegove strokovne ugotovitve so tudi Igrali smo po veselicah in ga tam tudi idrijskega rudnika, česar v španskem danes aktualne in uporabne predvsem »bandali«. Pa tudi nisem bil prišlek, in italijanskem rudniku ni bilo zaznati, kot pomoč rudarjem s področja J. bil sem Idrijčan in večino Idrijčanov je bila žal povečana tudi stopnja Amerike, Indonezije, Kitajske …, kjer sem tudi poznal,« svojo pripoved o samomorilnosti. O tej težavi pa dr. so v prvi vrsti pereč problem zlatokopi, nogometu, glasbi in seveda živem Kobal meni, da je pogojena predvsem ki pri svojem delu uporabljajo prav srebru zaključi dr. Kobal. s kulturno-religiozno specifiko okolja. živo srebro. Kljub nespornemu
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 23 Razglednice iz Kolektorja
Kolektor je na idrijski lokaciji dobil nov zbirni center za odpadke. Ta stoji med divizijama A in B nasproti plinske postaje. Ključni cilji gradnje zbirnega centra odpadkov so izboljšati urejenost prostora za centralno zbiranje odpadkov, zagotoviti boljše delovne pogoje za zaposlene, ki rokujejo s temi odpadki, in zmanjšati vremenski vpliv na maso oddanih odpadkov. Zbirni center bo opremljen tudi z dvema stiskalnicama odpadkov, s katerima se bodo zmanjšali volumen odpadkov, število odvozov in stroški, ki so s tem povezani. Jasno bodo ločeni tudi industrijski in neindustrijski odpadki. Z novim zbirnim centrom za odpadke se bodo ukinila vsa ostala zbirna mesta za odpadke (pri Ascomu in Razvojno-tržnem centru).
Kolektor se je pridružil Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Elektroinštitutu Milan Vidmar, Kompetenčnemu centru KC SURE in nekaterim slovenskim podjetjem in podpisal pismo o nameri za sodelovanje pri slovensko-japonskem projektu pametnih skupnosti. Gre za projekt, katerega izvedba je ključnega pomena za slovenske izvoznike na področju pametnih električnih omrežij in bo prinesel konkretne naložbene korake v posodobitev omrežja. Omogočil bo uvajanje razvojnih rešitev v realnem okolju, to pa lahko vsi sodelujoči uporabijo kot pomoč pri prodaji svojih izdelkov in storitev na tuje trge. V pismu o nameri je zapisana osnovna vsebinska shema projekta, ki v veliki meri temelji na operativnem načrtu nacionalnega demonstracijskega projekta pametnih omrežij Tehnološke platforme za pametna omrežja.
24 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Razglednice iz Kolektorja
Na Akademsko-gospodarskem kongresu na Brdu pri Kranju so prvič podelili priznanja za mlade potenciale – Referenca. Predsednik koncerna Kolektor Stojan Petrič je Referenco podelil Jerneju Podobniku, Kolektorjevemu štipendistu, ki je samoiniciativno in prostovoljno za dijake GJV izvedel tečaj programiranja v Pythonu in tečaj robotike. »Ta dogodek je lepa priložnost, da sami sebi in slovenski javnosti povemo, da v Sloveniji imamo odlične in angažirane ljudi, imamo ljudi z dosežki, imamo mentorje, ki pomagajo, da so ti dosežki resnično dobri, imamo ljudi, ki so s svojim dosedanjim delom pokazali ne samo rezultate, ampak pripravljenost, da kot Ambasadorji promovirajo ideje vseživljenjskega učenja, znanja in vsestranskega izboljšanja, kar nas pelje naprej,« je zbranim povedal podeljevalec priznanj in nekdanji predsednik države dr. Danilo Türk. Koncern Kolektor pa je ob tej priložnosti prejel posebno priznanje za učečo se organizacijo – certifikat Learning Brand.
Zdravstveni dom Idrija je pripravil tradicionalni Dan zdravja. Ker se Kolektor še kako zaveda pomena zdravja, kot najpomembnejša gospodarska sila v regiji spodbuja zdrav način življenja vseh ljudi v idrijski in cerkljanski občini in to največjo lokalno prireditev na temo zdravja podpira tako finančno kot izvedbeno. Osrednja tema letošnjega Dneva zdravja je bila »Zdravje gibal«. Na prireditvi so si obiskovalci lahko izmerili krvni tlak, sladkor in holesterol v krvi, opravili hitri test pljučne funkcije, se seznanili s tem, kako skrbeti za zdrave zobe, se udeležili predstavitve programa SVIT, demonstracije nordijske hoje, predstavitev službe NMP in navijali za osnovnošolce na športnih igrah. Kolektor je na svoji stojnici predstavil defibrilator in rokovanje z njim. Kolektor ima namreč na svoji idrijski lokaciji kar tri defibrilatorje, saj se zaveda, da pri zastoju srca šteje vsaka minuta.
Koncern Kolektor že vrsto let sodi med največje in najuspešnejše slovenske skupine. Na lestvicah najuspešnejših, ki jih pripravljajo pri časniku Finance in reviji Manager vsako leto posega po najvišjih mestih, če pa pod drobnogled vzamemo primorsko regijo, Kolektor najdemo na najvišji stopnički. To mesto Kolektorju pripada že dlje časa. Na lestvici 500 največjih slovenskih podjetij in skupin, ki so jo naredili pri reviji Manager, za razvrstitev podjetij pa so upoštevali velikost čistih prihodkov od prodaje v letu 2012, prvo Kolektorjevo podjetje, to je Kolektor Group, najdemo na visokem 22. mestu. Nanj se je podjetje uvrstilo s 435 milijoni evrov čistih prihodkov. Na lestvici so poleg podjetja Kolektor Group še Kolektor Sikom, Kolektor Etra, Kolektor Koling in Kolektor KFH. Časnik Delo pa je objavil lestvico največjih slovenskih izvoznikov. Med primorskimi podjetji se je najvišje uvrstil prav koncern Kolektor, na slovenski lestvici pa zaseda 7. mesto. Kolektor je lani na tujih trgih ustvaril za 351 milijonov evrov prometa.
Andragoški center Republike Slovenije je na nacionalnem odprtju Tedna vseživljenjskega učenja podelil priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih. Med prejemniki priznanj je bil tudi Kolektor, ki je priznanje prejel v kategoriji Učeča se ustanova. Kot so zapisali, je Kolektor podjetje, ki se zaveda pomena znanja, zato veliko vlaga v znanje svojih zaposlenih, hkrati pa prispeva k promociji vseživljenjskega učenja tudi v širši lokalni skupnosti.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 25 Poganjamo prihodnost Kolektor v številkah
Anica Uršič Vončina O POSLOVANJ U KONCERNA KOLEKTOR Kolektor
Koncern Kolektor posluje stabilno in v letu 2014 pričakuje večjo prodajo kot v preteklem letu. Rast prodaje v koncernu Kolektor 500 Koncern Kolektor 450 posluje stabilno in v Mio EUR letu 2014 pričakuje 400 večjo prodajo kot v 350 preteklem letu. 300 250 Tudi ustvarjen dobiček 200 je višji, kot je bil 150 pretekla leta v enakem 100 obdobju. 50 0
Struktura prodaje po trgih vSlika: I. polletju Rast prodaje v2014 koncernu Kolektor Prodaja I. polletje v mio € 300 Evropa231 - 239 250 212 nečlanice EU 200 4% 150
100
50 Evropa -
0 članice EU Leto 2013 Plan 2014 Realizacija 2014 48% Slovenija Prodaja v prvem polletju je bila od lanske v enakem obdobju večja za27% 13%, oz. za 3% višja od Severna planirane.
in Srednja Amerika 7% Afrika 0,07 % Južna Amerika 2%
V prvem polletju smo v Sloveniji Dodana vrednost na zaposlenega, pri realizirali 27 % prodaje. Ostalih 175 mio EUR je znašala prodaja koncerna na tujih čemer upoštevamo tudi agencijske trgih. V primerjavi z lanskim letom se je najbolj povečala prodaja na domačem delavce, znaša preko 47.000 EUR trgu s projekti Kolektor Kolinga. na letnem nivoju.
26 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Poganjamo prihodnost
Kolektor je v prvem Prodaja I. polletje polletju presegel 300 načrtovano prodajo. 250 231 239 Mio EUR Znižal je tudi že 212 200 sicer nizko neto zadolženost glede 150 na dobiček pred 100 davki, obrestmi in 50 amortizacijo. 0 Leto 2013 Plan 2014 Realizacija 2014
Prodaja v prvem polletju je bila od lanske v enakem obdobju večja za 13 % oziroma za 3 % višja od planirane.
V strukturi prodaje se krepi divizija Struktura prodaje po divizijah v I. polletju 2014 Energetika in industrijska tehnika. K temu prispeva povečanje prodaje 1% Kolektor Etre ter novo podjetje Turboinštitut, ki smo ga kupili konec lanskega leta. Veča se tudi delež divizije Stavbna tehnika in izdelki za dom. V lanskem letu je bila tukaj 17% prisotna še prodaja družbe Kolektor KOMPONENTE & SISTEMI Liv. Zdaj ta ni več del koncerna, zelo pa je povečal prodajo Kolektor Koling s programom Objekti - inženiring. ENERGETIKA & INDUSTRIJSKA TEHNIKA Turboinštitut gradi paket malih 18% hidroelektrarn na reki Bošavi v STAVBNA TEHNIKA & IZDELKI ZA DOM Makedoniji. 64%
STORITVE IN POSREDNIŠTVO
140
118 120 118 117 120 114 117 116 115 110 105 107 Prikaz prodaje po trimesečjih 100 140 Napoved
80 Mio EUR 120 Azija 12 % 100 60 80
40 60
40 20 20 Avstralija 0 01 % 0 jan.-mar. jan.-mar. apr.-jun.apr.-jun. jul.-sep. juli.-sept.okt.-dec. okt.-dec.
Realizacija 2013 Plan 2014 Realizacija/napoved 2014
Napoved prodaje za tretje trimesečje je kljub dopustom na visoki ravni.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 27 Poganjamo prihodnost
Največji kupci koncerna v I. polletju 2014
JOHNSON ELECTRIC HYUNDAM INDUSTRIAL COMPANY PIERBURG LiV Elektra a.s. VALEO JOHNSON CONTROLS TRW REMY BROSE CONTINENTAL ROBERT BOSCH
0 5 10 15 20 25 30 35 40 Mio EUR Kolektorjevi največji kupci so iz avtomobilske industrije.
Koncern zaposluje prestalo kontrolno presojo ISO 9001, Koncern bo dalje rastel kar pomeni, da podjetje posluje v na trdnih temeljih, 3096 sodelavcev, od skladu s standardi v avtomobilski industriji. deloma organsko, kot tega 878 v tujini. posledica lastnega Tudi podjetje v Mehiki bo pristopilo k pridobivanju standarda kakovosti. razvoja vseh treh divizij, deloma s prevzemi novih Selitev proizvodnje v novo halo v Kazalnik neto dolg na dobiček pred Essnu je končana. davki, obrestmi in amortizacijo podjetij, ki se s svojo pokaže, da smo ves finančni dolg dejavnostjo vključujejo v Naše podjetje na Kitajskem, Kolektor s tekočim poslovanjem sposobni našo strategijo. Automotive Nanjing, je uspešno odplačati prej kot v enem letu.
V I. polletju 2014 je bilo sproženih za približno 8 mio EUR investicij. Gradi se proizvodna hala v Mehiki. Vanjo že nameščajo prve stroje.
Proizvodne kapacitete širimo tudi v Južni Koreji.
Do konca leta bo nared tudi obrat za proizvodnjo komponent v Srbiji.
28 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Poganjamo prihodnost
»Proces stalnih izboljšav se ne nanaša na stvari, (od leve proti desni) Nina Bolko, vodja logistike in sponzor ki jih delamo dobro – to je naše redno delo. strateške teme, Dejan Velikanje, direktor podjetja Kolektor S stalnimi izboljšavami odstranjujemo ovire pri Sikom in vodja procesa vitka proizvodnja, Ksenija Frelih, Primož našem delu. Rešujemo probleme, ki nam stalno Kokalj in Aleš Močnik, moderatorji vitke proizvodnje, Gorazd povzročajo glavobole in upočasnjujejo naš tempo Lapanja, koordinator vitke proizvodnje, Iztok Gnjezda, Dejan Pagon in Tadej Pečkaj, moderatorji vitke proizvodnje dela – to je proces stalnih izboljšav.« Bruce Hamilton Ohranjanje konkurenčnosti z uvajanjem vitke proizvodnje
Ksenija Frelih
Vitka proizvodnja (ang. Lean osredotočajo na sedem glavnih izgub Vitka proizvodnja, ki zajema ključna v proizvodnji; to so zaloge, transport, orodja vitke proizvodnje: TPM, SMED, Manufacturing) je proces stalnih čakalni časi, previsoka proizvodnja, VSM/VSD, KAN-BAN, uravnovešeno izboljšav. Po strogi definiciji je izgube v procesih, izmet / okvare in proizvodnjo in ciljno vodenje. vitka proizvodnja proizvodna gibanje operaterjev. Principi vitke Ta na prvi pogled komplicirana praksa, ki se osredotoča na proizvodnje so skozi leta pridobivali poimenovanja ne pomenijo nič identifikacijo in odstranjevanje in izgubljali na veljavi, v končni fazi drugega kot enostavne in logične izgub v proizvodnji. Izgube v pa je nemogoče prezreti pozitivne principe, ki so lahko hitro in brez težav proizvodnji so vse aktivnosti ali učinke vitkih orodij na proizvodnjo, sprejeti med vsemi sodelavci. To pa je procesi, ki ne ustvarjajo dodane zato koncerni v avtomobilski industriji tudi ključno za samo izvedbo, saj brez vrednosti za končnega kupca in uporabi vitkih orodij v proizvodnji razumevanja in podpore sodelavcev v jih zato kupec tudi ni pripravljen pripisujejo izjemen pomen. proizvodnji nobenega od orodij ne bi plačati. Z uvajanjem principov bilo mogoče uporabljati. Začetki vitke proizvodnje v Kolektorju vitke proizvodnje odstranjujemo segajo v leto 1998, ko se je vodstvo V lanskem letu je bila ustanovljena te izgube, povečujemo stroškovno podjetja odločilo za vpeljavo sistema skupina moderatorjev vitke učinkovitost in ohranjamo stalnih izboljšav. Vpeljan je bil proizvodnje, ki šteje šest članov iz konkurenčnost na trgu. steber TPM s poudarkom na izvedbi podjetij Kolektor Sikom in Kolektor projektov SMED, katerih rezultat je KFH. Člani smo usposobljeni za Principi vitke proizvodnje izhajajo zniževanje časov nastavljanja orodij uporabo orodij vitke proizvodnje iz japonske avtomobilske industrije, na strojih. V Kolektorjevi 5-letni s poudarkom na VSM/VSD in KAN- svoje korenine imajo v sistemu TPS strategiji za obdobje 2013–2017 je kot BAN-u. Vsak od moderatorjev (ang. Toyota Production System) in se ena od strateških tem zapisana prav koordinira aktivnosti in projekte s
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 29 Poganjamo prihodnost
Celovito produktivno vzdrževanje TPM Total Productive Maintenance
VSM/VSD Analiza toka vrednosti materiala Value Stream Mapping / Value Stream Design
KAN-BAN Vizualizacija zalog v proizvodnem procesu
LEVELING Uravnovešena proizvodnja
Hitre menjave orodij SMED Single Minute Exchange of Die
Jutranji sestanki v proizvodnji CILJNO VODENJE pri informacijski tabli
področja vitke proizvodnje za svoj proizvodnji programa starter stabilnosti procesov s končnim ciljem proizvodni program, izvedba samih komutatorjev, kjer sta Vinko Petrič, uvedbe KAN-BAN-a med vsemi projektov pa se izvaja timsko – vodja proizvodnje, ter Dejan Pagon, operacijami v proizvodnji in za celoten vključeni smo vsi moderatorji vitke moderator vitke proizvodnje, skupaj z portfelj produktov. Poleg znižanja proizvodnje, ostali člani projektne ostalimi zagnanimi sodelavci že uspela in vizualizacije zalog, se je bistveno skupine (planerji, procesni inženirji, vpeljati principe vitke proizvodnje in izboljšala tudi pretočnost materiala vodje TED, urejevalci, logisti) ter tako odpraviti izgube v proizvodnji skozi proizvodnjo, kar se odraža v vodja proizvodnje. Osnova za uspeh ter povečati učinkovitost procesov. V prihrankih, ki so v enem letu dosegli pri izvedbi projektov pa je seveda osnovi ozko zasnovan projekt z jasnim trikratnik investicij na projektu. podpora vodstva. ciljem znižanja medfaznih zalog za Projekt pa še zdaleč ni končan, saj 20%, je s sistematičnim pristopom nas čaka še najpomembnejši del, Kako pomembna je vitka proizvodnja, in uporabo vitkih orodij, predvsem vzdrževanje izboljšanih procesov, smo spoznali pri kompleksnem analize toka vrednosti, prerasel v predvsem pa nadaljevanje s procesom projektu uvedbe KAN-BAN-a v kompleksen projekt zagotavljanja stalnih izboljšav. Poleg tega zahteva tak princip dela maksimalno aktivnost vseh zaposlenih in nenehno spremljanje ter morebitno prilagajanje sistema. Primer dobre prakse uvedbe KAN-BAN-a iz Divizije B že uvajamo na programu profilnih komutatorjev v Diviziji A in na programu HB- komutatorjev v podružnici Kočevje. Uroš Suban, Vinko Petrič, vodja TED vodja Divizije B1
»Z uvedbo sistema KAN-BAN v »Učinkovit nadzor nad pretokom materialov skozi proizvodnjo, je bistvenega pomena, proizvodnjo bomo dosegli vizualizacijo tako na področju kakovosti kot vrednosti zalog. zalog na točno določenem mestu, Logistična razgibanost starter proizvodnje je bila vodilo in izziv za začetek projekta zmanjšali število manipulacij z izdelki in KAN-BAN v Diviziji B1. Projektni pristop, inovativne ideje, vključevanje notranjih in polizdelki ter zagotovili enakomernejši zunanjih sodelavcev, vztrajnost in jasni cilji, so zelo kompleksne logistične aktivnosti tok izdelkov in polizdelkov skozi celoten naredili lažje obvladljive. Skrb za obvladovanje pretoka materialov po proizvodnji, se proces proizvodnje komutatorjev. je skozi projekt razširila vse do nivoja urejevalcev na linijah in notranjega transporta. Zmanjšali bomo zaloge na predpisane Projekt seveda ni končan na tej fazi, širil in dopolnjeval se bo po logistični verigi v enote, dvignili pretočni čas izdelkov obeh smereh. in vizualno prepoznali tudi motnje v Trenutni rezultati so v skladu s pričakovanji. Količine medfaznih zalog so manjše, oskrbi z izdelki in polizdelki.« vizualizirane in vodene po sistemu FIFO. Uvedba KAN-BAN a v proizvodnjo se je pokazala kot učinkovito orodje logistike in pomoč vodjem procesov pri določanju in nadzoru zalog.«
30 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Poganjamo prihodnost
Erika Berglez, planer
»V času nadomeščanja kot planer proizvodnje na štarterjih sem bila deležna kar precejšnjih sprememb v samem načinu dela, predvsem z uvajanjem vitke proizvodnje skozi celoten proces. Cilj vitke proizvodnje je nedvomno nenehno izboljšanje vseh aktivnosti. Z uvedbo KAN-BAN-a, s katerim smo šele na začetku, bi radi zagotovili povečanje fleksibilnosti, kakovosti in zadovoljstvo kupca. Rezultati so že vidni: zmanjšali smo medfazne zaloge, vizualizacija medfaznih zalog je precej bolj pregledna, proizvodnja je veliko bolj urejena. Moja želja je, da se tak način dela prenese tudi do naših dobaviteljev, Do zdaj smo izvedli šest simulacijskih iger PLUG GAME znotraj podjetja Kolektor da bi tudi tukaj lahko še bolj zmanjšali Sikom, tudi za sodelavce iz Mehike, obeta pa se nam še izvedba v podjetjih Kolektor zaloge vhodnega materiala.« Etra, Kolektor Magma, Kolektor ATP in Kolektor Bosna.
Da bi miselnost in filozofijo vitke tudi tistih iz ostalih Kolektorjevih proizvodnje sodelavcem predstavili podjetij po svetu. na kar najbolj enostaven in Delo na področju vitke proizvodnje poljuden način, smo v letošnjem zahteva interdisciplinarni in timski letu moderatorji vitke proizvodnje pristop, predvsem pa zahteva polno pripravili simulacijsko igro PLUG mero vztrajnosti, saj rezultatov ni GAME. Pa naj vas poimenovanje mogoče doseči kar čez noč. Poleg igre ne zavede; gre za čisto pravo konkretnih rezultatov povečevanja interno usposabljanje, preko katerega učinkovitosti v procesih pomeni sodelavci na izkustven način spoznajo delo na tem področju tudi stalno pomen in vpliv uvedbe vitkih prijemov učenje in razvoj vseh sodelavcev. S v proizvodnji. Po odzivih sodeč smo procesom stalnih izboljšav tako skupaj izbrali pravi pristop, s katerim bomo povečujemo in skrbimo za ohranjanje lahko dosegli kar največ sodelavcev, konkurenčnosti našega podjetja.
Dejan Pagon, moderator vitke proizvodnje
»Z uvedbo KAN-BAN-a se je zelo izboljšal izgled proizvodnje. V proizvodnji ni več lesenih palet, saj se je izdelalo namenske vozičke kot KAN- BAN enote. Velika prednost je tudi v lažjem nadzoru količin polizdelkov, saj je vse na enem mestu in ni raztreseno po celotni proizvodnji. Vloženega je bilo veliko truda, da smo sistem iz teorije prenesli prakso, v proizvodnjo, zdaj pa morajo zaposleni ta sistem vzeti za svojega.«
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 31 Aktualno Z inovativnostjo moramo živeti in delati vsak dan
Polona Rupnik »Konferenca inovativne dejavnosti je vrhunec celoletnega razmišljanja storitev sta inovatorja postala Peter o inovacijah,« je v uvodnem nagovoru 4. konference o inovativni Kernel in Emil Vončina iz Kolektor dejavnosti koncerna Kolektor povedal njegov glavni izvršni direktor Groupa za razvoj fenolne prešne mase Radovan Bolko in dodal: »V koncernu Kolektor nenehno iščemo nek za odpravo negativnih učinkov na diferenciator, po katerem bi se razlikovali od konkurence; iščemo komutatorjih in v kategoriji izboljšave netehnoloških procesov Gorazd nekaj, kar bi nam prinašalo višjo dodano vrednost, nekaj, kar bi nam Lapanja za nadgradnjo TPM-a. omogočalo prednost v tekmi s konkurenco. Inovativnost je prav gotovo Letos je Kolektor prvič podelil eden od najbolj učinkovitih diferenciatorjev.« tudi nagrado za posebne dosežke. Ta je šla v roke komerciale ATP v Vrhunec konference je bila razglasitev izboljšave pa sta bila za inovatorja podjetju Kolektor ATP. Oddelek si je inovatorjev leta 2013. Na področju leta izbrana Milan Raspet in Anton priznanje prislužil za dosego najvišje množične inovativne dejavnosti so Majnik iz podjetja Ascom. Priznanje gospodarske koristi na zaposlenega v inovatorji leta postali: v kategoriji sta si prislužila za obnovo orodja za preteklem letu. koristni predlogi – posamezniki ultrazvočno varjenje. Roman Mar iz podjetja Kolektor KFH s »Z inovativnostjo moramo živeti in 34 realiziranimi inovativnimi predlogi, Na področju prebojne inovativne delati vsak dan,« je prepričan glavni med skupinami je bila v kategoriji dejavnosti so se najbolje odrezali: izvršni direktor koncerna Radovan koristnih predlogov za najboljšo v kategoriji izboljšave proizvodnih Bolko. »Nenehno moramo razmišljati, izbrana skupina proizvodnega procesov Nevenka Rajnar in dr. kako smo lahko drugačni, boljši, programa Rotorji iz Kolektor KFH, ki Branka Mušič z Nanotesla Instituta kako bomo Kolektor diferencirali od je prispevala 9,3 ideje na zaposlenega, za uspešen razvoj izdelka Eco glass, konkurence in s tem zagotovili osnovo v kategoriji tehnične in druge na področju izboljšav izdelkov in za še boljšo prihodnost.«
Inovatorji leta z glavnim izvršnim direktorjem koncerna, koordinatorji inovativne dejavnosti in predavateljem na konferenci inovativne dejavnosti dr. Borutom Likarjem (skrajno desno)
32 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Aktualno Glavni motiv je rast
Pri vsem, kar delamo, je naš glavni motiv naša rast. Rastemo skupaj z imajo vse že zdaj vnaprej razprodane našimi kupci, tako da jim sledimo po svetu. Če hočemo rasti, moramo zmogljivosti, saj nič ne investiramo biti prisotni na vseh globalnih trgih. Prav ta globalna prisotnost je naš na zalogo. Vsaka nova linija prinese glavni motivator. Prisotni smo tako v Evropi kot v Aziji in Združenih podjetju od pol milijona do milijon državah Amerike. Ker Mehika postaja novi Detroit, svojo dejavnost evrov prihodkov na leto. Naj kot zanimivost dodam še, da ko širimo tudi v to državo. Tu smo v lanskem letu ustanovili podjetje smo pred dvema letoma iskali lokacijo in začeli z gradnjo proizvodne hale, ki bo končana v kratkem. Svojo za naše nove proizvodne prostore, pozicijo, ki jo trenutno imamo na trgih po svetu, želimo ohraniti smo bili v novi industrijski coni blizu oziroma jo še okrepiti. Smo »zastavonoša« slovenskega izvoza, saj s Essna, ki je ogromna, drugi investitor prodajo na tuje trge ustvarimo kar 80 odstotkov celotne prodaje. po vrsti. Danes je industrijska cona že povsem zasedena. V njej so nove Nemčija je tista evropska država, primerjavi z enakim obdobjem lani? proizvodne hale zgradila v glavnem v katero slovenska podjetja največ Na to vprašanje najlaže odgovorim nemška podjetja. Torej ne drži več, da izvažajo. Ker ima Kolektor v Nemčiji z nekaj hitrimi pokazatelji. Denimo, bi Nemci svojo proizvodnjo množično tri proizvodna podjetja, smo tokrat vrednost nemškega borznega indeksa selili na tuje. pod drobnogled vzeli to tržišče. O DAX je na najvišji ravni v zadnjih razmerah v nemškem gospodarstvu, desetih letih. Kako na splošno ocenjujete pogoje pogojih delovanja, zaposlenih, Nemški avtomobilski proizvajalci, ki delovanja na nemškem trgu za davčni obremenitvi, plačilni disciplini, so v lanskem letu proizvedli rekordno podjetje, ki ga vodite – kje vidite sodelovanju z dobavitelji, raziskavah število vozil in dosegli rekordno prednosti, slabosti, priložnosti in in razvoju ter menedžerskih izzivih dobičkonosnost, podobne rezultate nevarnosti (SWOT)? se je odgovorna urednica spletnega pričakujejo tudi letos. Največja prednost našega podjetja je, portala Izvozniki.si Sabina Petrov, Tudi v našem podjetju imamo da imamo razvit aplikativni inženiring, katerega podpornik je tudi Kolektor, ogromno naročil tako za nove podprt z dobrimi proizvodnimi pogovarjala z direktorjem podjetja projekte kot za razširitev zmogljivosti procesi. To nam omogoča, da smo Kolektor Magnet Technology GmbH na obstoječih projektih. Če namreč razvojni partner svojim kupcem, da (KMT) Matijo Pelhanom, intervju raste Volkswagen, če raste BMW, pri smo njihova izbira številka ena. Tako pa vam v branje ponujamo tudi v tem profitiramo tudi mi. lahko v prvih petih letih poberemo Komunitatorju. V zadnjih dveh letih smo bili primorani smetano, potem pa se osredotočimo investirati v toliko novih linij, kot na nov izdelek oziroma na izdelek Kako vidite trenutne gospodarske nismo prej investirali v petih letih. naslednje generacije. Če želiš na razmere v Nemčiji? Kakšne so te v Investirali smo v sedem novih linij, ki nemškem trgu uspeti kot proizvodno
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 33 Aktualno podjetje v naši branži, moraš biti Kje pa vidite priložnosti in nevarnosti? zaposlenim zagotovili dolgoročno razvojni partner svojim kupcem. Priložnost za nas nedvomno pomenijo prihodnost na tej lokaciji, dolgoročno Slabost nemškega trga so visoki stroški čedalje strožje okoljske zahteve v zaposlenost, zaradi česar so ti še delovne sile. Glede na to, da je nemško avtomobilski industriji na področju dodatno motivirani za delo. gospodarstvo v zadnjih treh letih zelo zmanjševanja emisij CO2 ter posledično Kar se tiče kvalificiranosti, za delo v uspešno, da so podjetja kovala visoke optimizacije elektromotorjev v proizvodnji nimamo visokih zahtev, saj dobičke, so bili tudi pritiski sindikatov avtomobilih. Avtomobilski industriji, so dela zelo enostavna. Nov delavec se zelo veliki. Naši zaposleni so člani ki potrebuje najboljše rešitve na dela v proizvodnji priuči v mesecu dni. sindikalnega združenja IG Metall. strani magnetike, prodamo več kot 75 Za višje izobražene kadre pa imajo odstotkov naše proizvodnje. v Nemčiji zelo dober izobraževalni Avtomobilski industriji, Nevarnost, kot sem omenil že pri proces. Dijaki, ki se po maturi vpišejo ki potrebuje najboljše slabostih, pa je, da na nemškem trgu na strokovno šolo, po treh letih ne izdeluješ pravih izdelkov in da ti na teoretičnega študija zadnji dve leti rešitve na strani dolgi rok stroški dela preveč naraščajo. opravljajo tudi prakso v podjetju, in magnetike, prodamo Pa tudi, da nimaš inovacij, da nimaš sicer dva meseca delajo v podjetju, novih izdelkov, pri katerih lahko nato dva meseca študirajo, se spet več kot 75 % naše dosegaš višje cene. Tu moraš nujno vrnejo na prakso v podjetje, spet proizvodnje. imeti pravo razvojno-prodajno študirajo in to se izmenjuje. strategijo, ker se ti v nasprotnem Ko pridejo v podjetje, se vsakič V naši panogi so se plače v zadnjih treh primeru v petih letih zgodi, da nisi preizkusijo na drugem delovnem letih zvišale za vsaj deset odstotkov, več stroškovno učinkovit in da nisi več mestu. Enkrat v proizvodnji, drugič kar je ogromno, in sicer za 4,7 odstotka konkurenčen. v nabavi, tretjič v financah in tako v letu 2012, lani za 3,4 odstotka, letos naprej. Ko torej študent pripravnik se bodo predvidoma za 2,2 odstotka. Kako ocenjujete produktivnost vaših svoje šolanje konča, mi in on sam To kompenzirati z večjo zaposlenih, njihovo kvalificiranost, dobro vemo, katero delovno mesto produktivnostjo v proizvodnji je motiviranost, izobraženost? mu najbolj ustreza, poleg tega pa v izjemno zahtevno. Zaposleni tukaj delajo le tisto, kar je podjetju dobimo že izdelan kader, ki Kako se v podjetju proti temu borimo? njihova naloga in njihova odgovornost. je svoje delo sposoben takoj opravljati. V koncernu imamo za ta izziv izdelano To je povsem drugače kot v Aziji ali Tak sistem izobraževanja mi je zelo strategijo, in sicer pogledamo letno denimo v Sloveniji. Na začetku sem se všeč. Pri nas v Sloveniji še nismo profitabilnost posameznih izdelkov temu čudil, a sem potem spoznal, da naredili koraka naprej od pridobljene in potem za tako imenovane izdelke če so naloge jasno definirane in če se teorije na šolah. C, ki niso tako profitabilni in nimajo tega vsi držimo, smo potem na koncu tako velikega prodajnega potenciala vsi bolj učinkoviti. Se z zaposlenimi pogovarjate v za naprej ter so običajno še delovno Motivacija je kontinuiran proces nemščini ali v angleščini? zelo intenzivni, poiščemo stroškovno in menedžerji jo morajo prenašati Izključno v nemščini. To je nujni optimalno lokacijo. V zadnjih dveh na svoje zaposlene. Podobno kot v pogoj za samostojno vodenje, v letih smo opravili že kar nekaj selitev Sloveniji je pri tem zelo pomembna nasprotnem primeru si vedno odvisen na proizvodno lokacijo v Slovenijo, v tudi pripadnost podjetju. Z našo od tolmačenja kolegov. Tudi vsa Idrijo ali v Ljubljano. naložbo v novo proizvodno halo smo dokumentacija podjetja je v nemščini.
Nekrolog Dieter Fernow (1958–2014)
Globoko pretreseni in z bolečino v srcu smo v torek, 8. 7. 2014, zjutraj obnemeli ob novici, da nas je v 55. letu starosti zapustil naš dolgoletni sodelavec Dieter Fernow. Kolektor Magnet Technology GmbH je v šoku spoznanja v tišini obstal.
Gospod Dieter Fernow je bil z nami 29 let. V podjetje Kolektor Magnet Technology – takrat Krupp Widia – je prišel leta 1985, po diplomi iz fizike na Univerzi Dortmund. Od prihoda v podjetje in vse do njegove prezgodnje smrti je delal na področju razvoja, od leta 1998 kot vodja celotnega razvoja. Njegovi prispevki na področju uporabe magnetnih materialov so bistveno pripomogli k uspehu in položaju, ki ga ima podjetje danes.
Užitek je bilo delati z njim. Odprt, prijateljski in pripravljen pomagati je bil za vse dobrodošel sodelavec, za nekatere tudi osebni prijatelj.
Ideje, nasvete in rešitve, ki jih je črpal iz enormnega znanja o magnetizmu, smo cenili vsi kolegi in vsi kupci. S posebnim osebnim pristopom je užival zaupanje, ki je pridobilo veliko simpatij na obeh straneh.
Ostal je samo občutek praznine. Vemo, kaj smo z njim izgubili. Nikoli ga ne bomo pozabili.
Koncern Kolektor
34 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Aktualno
Kakšna je v podjetju fluktuacija kadra? Zelo zelo nizka.
Kako zaposleni vidijo podjetje in njegovega glavnega lastnika, koncern Kolektor? Jim je pomembno, da so del večje zgodbe? Da, jim je pomembno. Rekel bi, da vse bolj. To podjetje je v zadnjih desetih letih zamenjalo štiri lastnike. Predvsem Američane, s katerimi so imeli precej slabe izkušnje. Zato smo morali v Kolektorju najprej zgraditi zaupanje. Z dejanji, ne z besedami, ker te nič ne pomenijo, če ostane le pri njih. Naložba Kolektorja v novo proizvodno halo je pri gradnji zaupanja precej pomagala.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 35 Koncern Kolektor v šolskem letu 2014/2015 razpisuje 52 štipendij za dijake in študente vseh letnikov
Poganjamo prihodnost Na idrijski lokaciji razpisujejo družbe Kolektor Group d.o.o., Kolektor Sikom d.o.o., Štipendistom nudimo: Kolektor Orodjarna PE Idrija d.o.o. in Kolektor • mentorstvo pri praktičnem delu, pri izdelavi seminarskih, raziskovalnih, diplomskih in KFH d.o.o. kadrovske štipendije: magistrskih nalogah, • svetovanje glede osebnega Naziv izobrazbe Število štipendij Mag. inž. strojništva (7)...... 10 in strokovnega razvoja, Mag. inž. elektrotehnike (7)...... 3 • udeležbo na različnih srečanjih in izobraževanjih, Mag. ekonomije (7)...... 2 • Dipl. ekonomist (UN)...... 2 financiranje dodatnega izobraževanja v času šolanja, Dipl. inž. metalurgije in materialov (6/2 - UN) ...... 2 • sofinanciranje strokovnih ekskurzij v tujino, Dipl. inž. strojništva (6/2 - UN)...... 8 • delo na posameznih projektih, Dipl. inž. elektrotehnike (6/2 - UN) ...... 3 Dipl. inž. elektrotehnike (6/2 - VSŠ)...... 1 • prakso v tujini, Gimnazijski maturant (V)...... 1 • uporabo sodobne tehnične opreme, Strojni tehnik (V) ...... 6 • zaposlitev po končanem šolanju. Tehnik mehatronike (V) ...... 6 Elektrotehnik (V)...... 4
Prijava naj vsebuje: • življenjepis ali CV, Na lokaciji Postojna razpisuje družba • zadnje šolsko spričevalo ali Kolektor Orodjarna PE Postojna d.o.o. in potrdilo o opravljenih izpitih, Kolektor ATP d.o.o. kadrovski štipendiji: • potrdilo o vpisu za šolsko ali študijsko leto 2014/2015, • priznanja in pohvale za dosežke med dosedanjim šolanjem. Mag. inž. strojništva ...... 2 Dipl. inž. strojništva (6/2 - VSŠ)...... 1
Prijave za pridobitev kadrovske štipendije pošljite na naslov:
Kolektor Group d.o.o. Družba Nebesa d.o.o.: Služba za kadre Vojkova ulica 10 Gastronom hotelir - natakar (IV.)...... 1 5280 Idrija
Vrednote koncerna Kolektor
Odgovornost Poštenost Vztrajnost in borbenost Usmerjenost h kupcu Inovativnost Timski duh
Za vse informacije glede podeljevanja kadrovskih štipendij lahko pokličete na telefon: 05 37 50 200 ali pošljete vprašanja na e-naslov: [email protected] • Rok za prijavo je 15. avgust 2014. Koncern Kolektor v šolskem letu 2014/2015 razpisuje 52 štipendij za dijake in študente vseh letnikov
Poganjamo prihodnost Na idrijski lokaciji razpisujejo družbe Kolektor Group d.o.o., Kolektor Sikom d.o.o., Štipendistom nudimo: Kolektor Orodjarna PE Idrija d.o.o. in Kolektor • mentorstvo pri praktičnem delu, pri izdelavi seminarskih, raziskovalnih, diplomskih in KFH d.o.o. kadrovske štipendije: magistrskih nalogah, • svetovanje glede osebnega Naziv izobrazbe Število štipendij Mag. inž. strojništva (7)...... 10 in strokovnega razvoja, Mag. inž. elektrotehnike (7)...... 3 • udeležbo na različnih srečanjih in izobraževanjih, Mag. ekonomije (7)...... 2 • Dipl. ekonomist (UN)...... 2 financiranje dodatnega izobraževanja v času šolanja, Dipl. inž. metalurgije in materialov (6/2 - UN) ...... 2 • sofinanciranje strokovnih ekskurzij v tujino, Dipl. inž. strojništva (6/2 - UN)...... 8 • delo na posameznih projektih, Dipl. inž. elektrotehnike (6/2 - UN) ...... 3 Dipl. inž. elektrotehnike (6/2 - VSŠ)...... 1 • prakso v tujini, Gimnazijski maturant (V)...... 1 • uporabo sodobne tehnične opreme, Strojni tehnik (V) ...... 6 • zaposlitev po končanem šolanju. Tehnik mehatronike (V) ...... 6 Elektrotehnik (V)...... 4
Prijava naj vsebuje: • življenjepis ali CV, Na lokaciji Postojna razpisuje družba • zadnje šolsko spričevalo ali Kolektor Orodjarna PE Postojna d.o.o. in potrdilo o opravljenih izpitih, Kolektor ATP d.o.o. kadrovski štipendiji: • potrdilo o vpisu za šolsko ali študijsko leto 2014/2015, • priznanja in pohvale za dosežke med dosedanjim šolanjem. Mag. inž. strojništva ...... 2 Dipl. inž. strojništva (6/2 - VSŠ)...... 1
Prijave za pridobitev kadrovske štipendije pošljite na naslov:
Kolektor Group d.o.o. Družba Nebesa d.o.o.: Služba za kadre Vojkova ulica 10 Gastronom hotelir - natakar (IV.)...... 1 5280 Idrija
Vrednote koncerna Kolektor
Odgovornost Poštenost Vztrajnost in borbenost Usmerjenost h kupcu Inovativnost Timski duh
Za vse informacije glede podeljevanja kadrovskih štipendij lahko pokličete na telefon: 05 37 50 200 ali pošljete vprašanja na e-naslov: [email protected] • Rok za prijavo je 15. avgust 2014. Predstavljamo
Dan odprtih vrat v Kolektor Magnet Technology
Mojca Zajc
Sobota, 24. maj 2014, obeta se Da so v novi hali delovni pogoji precej lep sončen dan, a parkirišče pred bolj prijazni, se strinja tudi tehnolog novo zgradbo Kolektor Magnet Pietro Giannico, ki je februarja Technology GmbH je ob deseti uri že komaj čakal, da se dokončno dopoldan popolnoma zasedeno. preseli. V fazi selitve, ko je bil sicer še vedno nastanjen v stari zgradbi, a Kar pa tokrat ni znak za to, da za se je zaradi selitve strojev večkrat na značilno »Kolektorsko« obarvanimi Yinglei Luo teden pripeljal na novo lokacijo, mi stenami stroji obratujejo s polno je ob srečanju večkrat dejal, da stare »Danes je bila moja pot v službo paro. Običajen zvok brizgalnih stavbe niti videti ne more več. Novi, prijetnejša, saj se nisem pripeljala sama, strojev in ekstruderjev je tokrat svetli in čisti prostori delujejo precej pač pa sta tukaj še moja mama in moj zamenjalo prijetno kramljanje bolj motivacijsko in so kot neke vrste fant.« delavcev, ki svoje delovne prostore nagrada za dolgoletni trud. in prakse hitijo kazati in opisovati svojim gostom. Tudi Hartmunt Lodderstedt iz oddelka IT, ki je prišel v spremstvu soproge in dveh hčera, je mnenja, da Danes je namreč dan odprtih vrat. »Danes je bila moja pot v službo so za dobre rezultate potrebni ljudje, Dan, ko so vrata proizvodne hale na prijetnejša, saj se nisem pripeljala sama, ki dobro in z veseljem opravljajo svoje široko odprta za njihove družinske pač pa sta tukaj še moja mama in moj delo. Zato je še posebej pomembno, člane in prijatelje. Za večino slednjih fant«, pove Yinglei Luo iz prodajnega da se ti na delovnem mestu kar se je to prva priložnost, da so lahko oddelka, ki skozi svojo perspektivo hiti da dobro počutijo. Proces nastajanja pokukali »v zakulisje« podjetja, v razlagati, kako iz magnetnega prahu končnega produkta se namreč odvija katerem sami niso zaposleni. Starejši skozi procese brizganja, staranja in v timu, ki mora delovati usklajeno, sodelavci se še spominjajo, kako so kontrole nastajajo magneti, ki jih zato je zelo pomembno, da se njegovi podjetja včasih organizirala skupna potem prodaja na vse konce sveta. člani med seboj dobro razumejo in srečanja ob novoletnem drevescu ali Njena mama mi kasneje, ko se zopet uspejo delovati kot ubrana celota. Za kakšnem večjem jubileju, a dandanes srečamo za mizo pod šotorom, pove, vzdrževanje dobrih odnosov znotraj je to v Nemčiji postalo bolj izjema kot da je zelo vesela, da je končno lahko tima se skupaj s sodelavci občasno pravilo. Prav zato so bili ob prejemu videla hčerkino novo delovno okolje srečujejo tudi ob drugih družabnih vabila v začetku morda malo skeptični, in spoznala ljudi, s katerimi njena priložnostih izven delovnega mesta kako bo vse skupaj izgledalo, a so bili hčerka preživi večji del dneva. na koncu prav vsi prijetno pozitivno – timski duh tako večinoma utrjujejo presenečeni.
38 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Predstavljamo
Pietro Giannico
»Delovni pogoji so v novi hali precej bolj prijazni. Novi, svetli in čisti prostori delujejo precej bolj motivacijsko in so kot neke vrste nagrada za dolgoletni trud.«
ki jih v življenju veselijo, morda celo odkrijejo kakšne nove skupne interese in tako spletejo nove mreže medsebojnih odnosov. Spoznajo tudi njihove družinske člane in prijatelje, o katerih so morda kdaj tudi že kaj slišali, pa so si sliko morali izdelati le Hartmunt Lodderstedt sami v svojih predstavah. »Za dobre rezultate so potrebni ljudje, ki dobro in z veseljem opravljajo svoje delo. Današnji dan bi torej na kratko Zato je še posebej pomembno, da se na delovnem mestu kar se da dobro počutimo. lahko strnili v eno veliko priložnost, Proces nastajanja končnega produkta se namreč odvija v timu, ki mora delovati ko se lahko člani velike hiše, ki so jo usklajeno, zato je zelo pomembno, da se njegovi člani med seboj dobro razumejo tako dolgo gradili, končno srečajo v in uspejo delovati kot ubrana celota. Za vzdrževanje dobrih odnosov znotraj tima se prijetnem okolju njenega vrta. Pri tem skupaj s sodelavci občasno srečujemo tudi ob drugih družabnih priložnostih izven je seveda še kako pomembno, da se delovnega mesta – timski duh tako večinoma utrjujemo na bowlingu ali kakšnem prav vsi trudijo, da bo hiša delovala kot skupnem pikniku.« urejena celota dobrih in zadovoljnih sodelavcev, ki se bodo še naprej po svojih najboljših močeh trudili na bowlingu ali kakšnem skupnem srečajo v večjem obsegu. Običajno se prispevati k njenemu uspešnemu pikniku. namreč zaradi narave dela večinoma delovanju. Takšna srečanja »na vrtu« srečujejo v manjšem krogu ali pa celo vsekakor pomembno prispevajo k Današnje druženje ob dobri hrani in večkrat govorijo po telefonu, ne da bi utrjevanju pozitivnega ozračja in pijači pa je zagotovo tudi ena izmed se sploh kdaj videli v živo. Danes je čas, so hkrati spodbuda za gradnjo in priložnosti, kjer se sodelavci lahko ko lahko pokramljajo tudi o stvareh, utrjevanje skupinske pripadnosti.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 39 Delimo znanje Med prejemniki Reference tudi Kolektorjev štipendist
Maja Vojska
Idrijčan Jernej Podobnik, študent Kolektorjev štipendist. Sama ideja ga obenem skušala izvesti dovolj Fakultete za elektrotehniko, se nama je porodila, ko sva videla, zanimivo in zabavno, da bi dijake je eden izmed prejemnikov da imajo mnogi, tudi ko pridejo motivirala. Tako smo v prvem polletju v priznanja Referenca, ki ga Life na fakulteto, določene probleme s programu Python skupaj programirali Learning Academia letos podarja programiranjem, čeprav je to precej igrico, izdelek, ki so ga lahko na preprosta in nezahtevna stvar. Tako koncu dijaki tudi konkretno pokazali, prvič. Priznanje prejmejo mladi, ki sva hotela mlajšim generacijam v drugem polletju pa sva organizirala izstopajo s svojim delom, idejami zagotoviti določeno predznanje na tečaj robotike. Oba tečaja sva ali sodelovanjem pri različnih tem področju, obenem pa je bila skrita organizirala v prostorih gimnazije, saj projektih. Jernej ga je prejel za ideja projekta tudi, da koga, ki si še ni se nama je to zdelo najbolj primerno samoiniciativno in prostovoljno povsem izbral nadaljevanja šolanja, učno okolje, zasnovala pa sva ju po izvajanje tečaja programiranja spodbudiva, da se odloči za tehniško vzoru podobnih tečajev in tekmovanj, v programu Python za dijake smer, saj je to nedvomno kader, ki v ki potekajo na naši fakulteti. Pri tečaju Gimnazije Jurija Vege Idrija. naši občini predstavlja gonilno silo. robotike smo na koncu organizirali Kolektorjev štipendist pa v prvi Tako sva se odločila za izvajanje tečaja še interaktivno ekskurzijo. Cilj je bil vrsti poudarja, da projekt nikakor programiranja v Pythonu, kasneje pa predvsem, da dijakom predstaviva, da ni bil le plod njegovega dela, se je spletla še vez s Kolektorjem, kjer sta programiranje in robotika lahko so naju prosili, če bi lahko vodila tudi ne le preprosta, ampak tudi zabavna. ampak je nastal v sodelovanju s tečaj robotike, ki je v obliki krožka In odziv dijakov je bil odličen. kolegom Rokom Krhlikarjem. potekal že prejšnja leta.
Kako se je rodila ideja izobraziti Za dijake Gimnazije Jurija Vege mlajše generacije in ne nazadnje v njih sta torej pripravila dva tečaja, vzbuditi zanimanje za programiranje? enega samoiniciativno in enega v V prvi vrsti bi rad poudaril, da sama sodelovanju s Kolektorjem. Kako sta ideja o tečaju za dijake Gimnazije tečaja potekala? Jurija Vege in sama izvedba učnih ur Tečaj sva zastavila tako, da je bilo programiranja v programu Python delo dovolj preprosto za ni samo plod mojega dela. Vse je začetnike in potekalo v sodelovanju s kolegom Rokom Krhlikarjem, ki je tako kot jaz
40 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Delimo znanje
Kot praviš, je bil odziv odličen. Pa se so dijaki v praksi videli, kaj vse lahko delava z Rokom, delava zato, ker naju ti zdi, da sta s posredovanjem znanja dejansko s tem znanjem počneš. to veseli in nama je v interesu, da poleg koga tako navdušila, da bo svojo študija narediva še nekaj več, toda izobraževalno pot usmeril v tehniške Letošnji tečaji so mimo. Bi se še takega priznanja nisem niti najmanj vode? kdaj odločil za organizacijo česa pričakoval. Sicer na papirju piše moje Da je bil odziv zelo dober, kaže tudi podobnega? ime, ampak nagrado delim z njim, zapolnitev mest na tečaju. Zdi se Seveda, absolutno bi to še kdaj počel, saj je bil projekt plod skupnega dela. mi, da je bila izvedba tega tečaja saj se mi zdi pomembno, da mlajše Predvsem pa se mi zdi pozitivno to, da pozitivna ravno zato, ker so dijaki generacije motiviramo tudi na tak Kolektor vidi in ceni to, da štipendisti lahko videli, da bi jih tudi kaj takega način. Zame je bila to zelo pozitivna imamo določeno samoiniciativo morda lahko veselilo. Tudi na podlagi izkušnja, saj sem se lahko preizkusil in poleg študija počnemo še kaj tega tečaja se je morda kdo lažje tudi v vlogi učitelja. več. Priznanje mi daje potrdilo, da odločil za nadaljevanje študija, saj sva naredila nekaj dobrega in mi Za izvajanje tečaja programiranja v daje motivacijo za naprej. Da se to programu Python si prejel priznanje samoiniciativo nagradi, je po mojem Referenca. Kaj ti ta nagrada pomeni? mnenju zelo lepa gesta, saj se tudi Ko sem prejel klic, naj se na Kolektorju delodajalci zavedajo, da danes samo udeležim informativnega razgovora, izobrazba ni dovolj. Znanja in izkušenj, sem bil kar malo šokiran. Vse, kar ki jih pridobiš, ti nihče ne more vzeti in bodo prej ali slej upoštevani.
Kaj je Referenca? Referenca je priznanje, ki ga prejmejo dijaki in študenti kot posebno in najvišje priznanje za svoja prizadevanja v posamezni organizaciji bodisi na področju pisanja nalog, sodelovanja pri projektih, ki v določeni stroki pomenijo razvoj, bodisi sodelovanja pri delu v podjetju za doseganje posebnih ali izjemnih učinkov in uspehov. Izsledki kažejo, da zgolj formalno znanje danes za delodajalce ni dovolj, s pridobitvijo Reference pa se mladi na trgu dela izkažejo kot dober potencial. Priznanje podeljujejo Ambasadorji znanj (AZ), posamezniki, ki s svojo prizadevnostjo, strokovnostjo, verodostojnostjo in etičnostjo izpolnjujejo vsa pričakovana merila, ki jih ta častna funkcija zahteva. Letos je Slovenija prvič dobila Ambasadorje znanj, med 52 znanimi in uspešnimi slovenskimi osebnostmi z različnih področij je tudi predsednik koncerna Kolektor Stojan Petrič. Ambasador znanj podeli Referenco enkrat letno na Akademsko- gospodarskem kongresu.
Si poleg študija, organizacije tečajev in mnogo aktivnosti, ki se jih udejstvuješ tudi kot aktiven član KIŠ-a, v letošnjem letu sodeloval še pri kakšni bolj tehniško obarvani aktivnosti? V letošnjem letu sva z Rokom pomagala tudi pri organizaciji tehniškega dne v osnovni šoli v Črnem vrhu. Skupaj z osmošolci smo se učili osnovnih principov cinjenja, skupaj pa smo sestavili tudi preprost zvočnik, ki so ga učenci lahko preizkusili v svojih telefonih. Odziv na tehniški dan je bil zelo pozitiven, predvsem zato, ker so imeli učenci možnost na lastne oči videti, kako preprosto so nekatere naprave zgrajene. Poleg tega pa sva v sklopu Mladinskega centra Idrija organizirala vikend eksperimentov, ki je bil deležen izjemnega odziva tako s strani obiskovalcev kot prostovoljcev. To nam je dalo misliti, da v mestu naravoslovne in tehnične dediščine manjka prav tovrstnih vsebin, zato bomo delali na tem tudi v prihodnje.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 41 Delimo znanje Zaposlitveni izziv
Kolektor je pristopil k projektu Zaposlitveni izziv, ki spodbuja leto prinesla službo. Po dobrih dveh zaposlovanje brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve pri najboljših mesecih smo obiskali Marka Jagra na zaposlovalcih. Kolektor je v projektu iskal kandidata za mesto njegovem delovnem mestu. Svoje misli strateškega projektnega nabavnika. Zmagovalec 12. Zaposlitvenega je strnil takole: »Počutim se odlično, izziva je postal 26-letni Marko Jager, ki je od novembra na zavodu za delovno mesto in delovni pogoji so super, spoznavam veliko novih ljudi; zaposlovanje čakal na svojo prvo službo. marsikatera stvar, ki jo delam oziroma jo bom delal v prihodnje, mi je bila Zaposlitveni izziv poteka v obliki mi poskusili v izboru med najboljšimi do zdaj neznana, vendar se mi zdijo tekmovanja med izbranimi kandidati nezaposljivimi ljudmi na zavodu. Treba vse zanimive. Moje delo je razgibano, (brezposelnimi in drugimi iskalci se je zavedati, da je danes težko dobiti polno izzivov in priložnosti za učenje. zaposlitve, prijavljenimi na Zavodu za dobro službo tako doma kot v tujini,« Čim več znanja poskušam absorbirati, zaposlovanje) z ustrezno izobrazbo in pravi Stojan Petrič in dodaja, da je saj mi bo to pri mojem delu v prihodnje delovnimi izkušnjami glede na prosto Kolektor v zadnjem letu zaposlil 50 samo koristilo. Vsak dan se srečujem delovno mesto, ki ga objavi sodelujoče mladih z višjo in strokovno izobrazbo. z novimi stvarmi, kar mi odgovarja, podjetje, kandidati pa se med seboj »Čeprav pri zaposlitvi najprej iščemo saj imam rad razgibano delo. Povem pomerijo v reševanju problemske domače iskalce zaposlitve, pa je teh lahko, da dela ne primanjkuje, kar naloge. Najboljši med izbranimi zaradi razvejane dejavnosti zgolj v je pozitivno tako zame kot tudi za kandidati, ki z odličnostjo reši domačem okolju premalo.« podjetje. Lahko rečem, da so se moja nalogo, dobi priložnost za zaposlitev pričakovanja uresničila. Zelo mi je pri delodajalcu. O projektu je bilo Dogodka se je udeležila tudi dr. všeč mentorski sistem, ki ga ima obveščenih 180 izbranih kandidatov, Anja Kopač Mrak, zdaj že nekdanja Kolektor, saj na ta način delavec med na uvodno predstavitev projekta ministrica za delo, družino, socialne usposabljanjem spozna delovanje je bilo povabljenih 25 ustreznih in zadeve in enake možnosti, ki podjetja, tako da je prehod v redno motiviranih oseb, v ožji izbor se je je mnenja, da v Sloveniji preveč delo veliko lažji. Prav tako so super uvrstilo 11 oseb, 9 od njih pa se je opozarjamo na slabe zgodbe in da bi bližnji sodelavci in tudi vsi ostali, ki odločilo za preizkus v reševanju morali večji poudarek nameniti tistim jih srečujem v podjetju. Delo obstaja problemske naloge. pozitivnim. »Slovenci tudi zaradi tega v različnih oblikah in lahko rečem, o sebi nimamo prav dobrega mnenja, da sem nad svojim navdušen. Delo Predsednik koncerna Kolektor Stojan zato je treba pozdraviti takšne akcije je takšno, kot je bilo predstavljeno Petrič pozdravlja odločitev Zavoda in posameznike, ki so se pripravljeni za na Zaposlitvenem izzivu. Moj izziv za za zaposlovanje, Ministrstva za delo, svojo zaposlitev zelo potruditi. Danes naprej je čim večja kompetentnost družino, socialne zadeve in enake pač formalna izobrazba ni več dovolj,« kot tudi čim večji doprinos koncernu možnosti ter Združenja Manager je povedala Kopač Mrakova. Kolektor. Definitivno se vidim na tem za pripravo Zaposlitvenega izziva. delovnem mestu tudi v bodoče. Kot »Podobni načini iskanja so danes v Kaj pa Marko Jager? »Zmage« je bil sem omenil že prej, imam tu ogromno svetu že stalna praksa, zato smo se tudi seveda vesel, saj mu je vsaj za eno izzivov in priložnosti za učenje.«
Sodelujoči na Zaposlitvenem izzivu z nekdanjo ministrico in predsednikom koncerna (med njima je zmagovalec Marko Jager)
42 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Družbena odgovornost Humanitarna akcija
Polona Rupnik
Med šestimi vrednotami, v skladu s katerimi deluje Kolektor, sta tudi odgovornost in timski duh. Katastrofalne poplave, ki so prizadele Bosno in Hercegovino in Srbijo, so povzročile pravo razdejanje. Ker zaposlenim v Kolektorju ni vseeno in imajo čut do sočloveka, so se pridružili številnim organizacijam, društvom ter skupinam in v sodelovanju z Rdečim križem Idrija pripravili humanitarno akcijo za pomoč poplavljenim območjem.
Nad odzivom ljudi in njihovo del so zbrali posamezniki v Idriji, del smo imeli srečo, da nihče od naših darežljivostjo so bili prijetno pa sta prispevali obe firmi (Kolektor sodelavcev ni bil poškodovan in da presenečeni. V petih dneh so zbrali Bosna in Kolektor FEBO). Poleg tega smo lahko kljub izrednim razmeram skoraj štiri tone najrazličnejših je koncern Kolektor prispeval še nekako zagotavljali dobave našim potrebščin – od oblačil, posteljnine, 25 tisoč evrov neposredne denarne kupcem,« je o humanitarni akciji in higienskih pripomočkov, čistil in pomoči na poseben račun, odprt naravni katastrofi povedal predstavnik razkužil do hrane in vode. Svoj del pri Vladi Republike Srbske. Seveda Kolektorja v Bosni Tadej Vidic. k humanitarni akciji je prispeval so se ljudje razveselili tudi posebne Humanitarna akcija za pomoč tudi Kolektor, ki se je obvezal, da humanitarne pomoči v blagu, ki je poplavljenim območjem v Bosni in tovornjak na prizadeto območje ne bila organizirana iz Idrije. To pomoč Hercegovini ter Srbiji ni bila prva in bo odpeljal le stvari, ki so jih prinesli je prevzel rdeči križ v Doboju, ki je bil zagotovo tudi ne zadnja, pri kateri je občani in zaposleni, pač pa ga bo najhuje prizadet. »Kljub vsej nesreči aktivno vlogo odigral tudi Kolektor. napolnil do zadnjega kotička. Na pot je tako krenil 14,5-tonski tovornjak z najnujnejšo materialno pomočjo, na katerem je bilo za 13,5 tone oblačil, posteljnine, spalnih vreč, vode, mleka, hrane za otroke in odrasle, higienskih pripomočkov ter čistil in dezinfekcijskih sredstev. Prizadetih območij je veliko. Da bi pomagali vsem, je žal nemogoče. Ker ima koncern Kolektor v Laktaših v Bosni in Hercegovini dve proizvodni podjetji, se je vodstvo odločilo, da bo pomoč šla v Doboj, ki ga je voda v samo eni uri povsem zalila. Kolektor vedno poudarja, da so zaposleni največje bogastvo, zato je prav in odgovorno, da jim v težkih trenutkih stoji ob strani. »Obe tovarni Kolektorja v Laktaših sta k sreči ostali nepoplavljeni, pa čeprav je reka Vrbas poplavljala v neposredni bližini. Prizadetih je bilo 11 zaposlenih iz Kolektor Bosne in Kolektor FEBA, ki smo jim poskušali pomagati po najboljših močeh. Najbolj so hvaležni za denarni prispevek, ki so ga prejeli v juniju. Posameznik je prejel med 900 KM in 2300 KM. Ta denar smo zbrali na tri načine. Del so prispevali zaposleni iz Kolektor Bosne in FEBA,
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 43 Predstavljamo Odpadki so koristni, če jih ločujemo
Polona Rupnik
Odpadki so stranski proizvod našega delovanja in se jim s trenutnimi mešanih komunalnih odpadkov na življenjskimi navadami težko izognemo. Problematika odpadkov je račun ločeno zbranih biorazgradljivih vse bolj pereča, saj se srečujemo s problemom, kaj narediti z njimi. odpadkov zmanjšati skoraj za polovico. Primernega prostora zanje zmanjkuje in lahko rečemo, da nam odpadki Temu primerno se je zmanjšalo tudi na nek način odžirajo življenjski prostor. Na srečo pa niso vsi odpadki število odvozov. Prihranki so veliki. »Videli smo, da je med mešanimi odpadki. Med njimi je mnogo materialov, ki jih je mogoče ponovno komunalnimi odpadki veliko biološko uporabiti, reciklirati ali izrabiti kot vir energije. Tudi njihovo ekološko razgradljivih odpadkov, zato smo se uničevanje s sežigom je primerno. Večino odpadkov lahko s pridom tega lotili,« pravi Vidmar in dodaja, uporabimo, le ločiti jih moramo od odpadkov, ki gredo na komunalne da »na Kolektorju znamo ločevati, deponije. Da nas odpadki ne bodo pokopali oziroma da jih bomo zdaj moramo poskrbeti še, da bomo lahko zmanjševali in izkoriščali, je bistvenega pomena njihovo ločeno odpadke še stiskali in s tem poskrbeli zbiranje. za manjše število odvozov. V ta namen je Kolektor kupil dve stiskalnici, s Z ločenim zbiranjem odpadkov smo odpadkov. Zadnji korak na področju katerima bo opremil nov zbirni center se začeli spogledovati že po letu ločenega zbiranja odpadkov je bil za odpadke.« 2000, resneje pa zaradi poostrenih narejen konec lanskega leta, ko zakonodajnih sprememb k temu je Kolektor začel s pripravami na Z ločevanjem odpadkov prizanašamo pristopili leta 2008. Od takrat nam ločeno zbiranje biorazgradljivih sebi in naravi, zato bodimo pozorni je količino ločeno zbranih odpadkov odpadkov. Kot pravita Tomaž Vidmar na odpadke in jih ne odlagajmo brez uspelo drastično zmanjšati. Ker odvozi in Marjeta Žonta, ki aktivno delata premisleka. Prihranki so veliki, raje odpadkov na deponije za podjetje na tem projektu, je zaposlenim na jih namenimo za kaj drugega kot za predstavljajo velik strošek, smo se lotili idrijski lokaciji v prvem četrtletju smeti. še zmanjševanja mešanih komunalnih letošnjega leta uspelo količino
450000 Letne skupne količine MKO (kg) 400000
350000
300000
250000
200000
150000
100000
50000
0 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 plan 2014 Mesečni stroški MKO v 2011 po družbah (€) 44 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Predstavljamo
MEŠANI KOM. BIORAZGRADLJIVI ODPADKI ODPADKI
DA DA Žvečilni gumi Smeti od pometanja Olupki in ogrizki Razkužilni robčki Robčki Pisala Papirnate brisače CD in diskete Kavna usedlina Cigaretni ogorki Čajne vrečke Obliži Higienski vložki
NE NE Lončki Lončki Rokavice Papir in karton Pločevinke Mastne krpe Steklenice PVC vrečke Baterije Rokavice Tetrapaki Robčki
Delež MKO in BIO za obdobje januar-maj 2014 9000 8000 7000 6000 5000 BIO 4000 MKO 3000 2000 1000 0 jan feb mar apr maj
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 45 Zdrav Kolektor Zmanjševanje bolniškega staleža
Petja Velikonja Vončina
Bolniški stalež predstavlja začasno odsotnost z dela oziroma začasno pridobitve navodil zdravnika za nezmožnost za delo. Razlogi za bolniški stalež so lahko medicinski ravnanje v času bolniškega staleža ter (bolezen, poškodba pri delu ali izven dela, nega ali spremstvo možnost delodajalca, da kontrolira družinskega člana) ali nemedicinski (sezonska opravila, šolanje, različni in nadzira bolniški stalež v primeru zlorabe slednjega s strani delavca. opravki, nezadovoljstvo s plačo …). Je družbeno dogovorjena oblika Na ta način so zapisani postopki socialne varnosti, saj posameznik za čas bolniškega staleža prejema jasni vsem zaposlenim, obravnava nadomestilo plače. bolniškega staleža se izvaja dosledno za vse zaposlene, tako da vsi zaposleni Dejavniki, ki vplivajo na bolniško »Zdrav Kolektor« za spodbujanje natanko vedo, kaj se od njih pričakuje odsotnost, so vezani na delavca zdravega načina življenja zaposlenih v primeru odsotnosti z dela. (medicinski vzroki, nezadovoljstvo itd. Da je zagotavljanje pozitivnega, delavca, dodatno oziroma dopolnilno spodbudnega in zdravega delovnega V Pravilniku o prepovedi dela pod delo, obremenjenost delavca ...), na okolja nepogrešljivo za obvladovanje vplivom alkohola in psihoaktivnih podjetje (neustrezni in nehigienski pojava bolniške odsotnosti, se v snovi (PAS) so zapisani odgovornosti, pogoji dela, nezdravi medsebojni družbi dobro zavedamo, zato smo s postopki in ukrepi za primer dela pod odnosi, slaba organizacija dela, Projektom zmanjševanja bolniškega vplivom alkohola in psihoaktivnih nerazumevanje vodij za probleme staleža naša dosedanja prizadevanja snovi. Delavec, ki pod vplivom delavcev, toleriranje uživanja alkohola za obvladovanje staleža dogradili. psihoaktivnih snovi opravlja delo in psihoaktivnih snovi idr.), na družbo Aktivnosti, ki smo si jih zastavili, so: ali je prisoten na delovnem mestu, (največkrat konfliktne situacije in je vir slabe kvalitete izdelkov, nizke drugi težji problemi v družini) ter • Uveljavitev in prepoznavnost storilnosti, nesreč z materialno škodo, nenazadnje na organizacijo in delo politike varnosti in zdravja pri delu, delovnih nezgod, nesporazumov in zdravstvene službe, ki z dolgotrajno kjer sta opredeljeni zaveza podjetja in prepirov ter drugih vrst motenj, ki diagnostiko in medicinsko obravnavo odgovornost zaposlenih za varnost in negativno vplivajo na medsebojne bistveno pripomoreta k daljši zdravje pri delu. odnose delavcev in delovni proces v odsotnosti z dela, kot bi bilo to zaradi družbi. Tak delavec tudi pogosteje procesa zdravljenja nujno potrebno. • Enotno spremljanje bolniške opušča navodila in ukrepe za varno Obvladovanje bolniškega staleža odsotnosti s ciljem enotnega zajema opravljanje dela, s čimer ogroža svoje je pomembno zaradi številnih podatkov ter izdelave analiz in poročil. življenje in zdravje in/ali življenje in negativnih posledic tako za zaposlene zdravje ostalih delavcev in/ali tretjih (nižji dohodek, manjše možnosti • Prenova organizacijskih predpisov, oseb. napredovanja, nezadovoljstvo v ki vplivajo na bolniško odsotnost. delovnem okolju, izguba delovnih V mesecu maju smo sprejeli Pravilnik Tudi uživanje nekaterih zdravil navad in spretnosti idr.) kot tudi za o ravnanju v času bolniškega (označena z rdečim trikotnikom ) delodajalca, saj ima neposreden vpliv staleža, kjer so opredeljene lahko vpliva na delavčevo psihofizično na vse vidike poslovanja družb. obveznosti obveščanja delavca o zmožnost opravljanja dela in povečuje V letu 2014 smo v Kolektor Sikomu trajanju odsotnosti z dela, obveznost nevarnost za poškodbo pri delu, zato v okviru strateške teme učenja in rasti zastavili Projekt zmanjševanja bolniškega staleža. Cilj projekta KOLEKTOR SIKOM - % BS, zmanjševanja bolniškega staleža po plačniku bol. nadomestila je vzdrževanje slednjega na ravni 6 4 %. S projektom dopolnjujemo številne aktivnosti in ukrepe, 5 ki jih že izvajamo na področju 4 varstva zaposlenih, kadrovskega managementa ter varnosti in 3 zdravja pri delu – nagrajevanje 2 zaposlenih, stalno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, 1 izobraževanje vodij, razvijanje kompetenc, ukrepi varstva pri delu, 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 1-5, preventivni zdravstveni pregledi, 2014 ergonomske prilagoditve delovnih % BS v breme podjetja % BS v breme ZZZS mest, aktivnosti promocije zdravja
46 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Zdrav Kolektor
mora v tem primeru delavec sam po delovnih pogojev (npr. ergonomske transformatorjev, kjer znaša za isto zapisanem postopku obvestiti vodjo o prilagoditve ...), drugačni organizaciji obdobje bolniški stalež 17,5 dni, začasnih omejitvah za delo. delovnega časa (npr. skrajšan delovni oziroma na ravni Slovenije, kjer ta čas, delo samo zjutraj ipd.) omogoča znaša 15 dni. Cilj Kolektorja je ohranjanje zdravja vodeno in nadzorovano ponovno zaposlenih in zmožnosti za delo do vključevanje v proces dela. Proces Od leta 2010 se je povečalo število upokojitve, zato podpiramo proces poklicne rehabilitacije v podjetju primerov odsotnosti zaradi bolezni, zdravljenja odvisnosti. Pri tem je koordinira socialna služba. ki pa bo bile kratkotrajnejše, saj je poleg družine neprecenljiva podpora povprečno trajanje ene odsotnosti z delovnega okolja – vodje in sodelavcev. • Postavitev sistema sodelovanja s dela z 11,5 dni v letu 2010 padlo na 8 ključnimi zunanjimi institucijami, dni v letu 2013. Dejavnost proizvodnje • Postavitev sistema obravnave ki obravnavajo bolniško odsotnost elektromotorjev, generatorjev in kratkotrajnih bolniških odsotnosti (izbrani zdravnik, medicina dela, transformatorjev je beležila 12,5 dni Glavna aktivnost je krajši razgovor ZZZS, ZZV, ZVD …) bolniškega staleža, Slovenija pa 16,9 z zaposlenim takoj po vrnitvi z dni. bolniškega staleža. Namen razgovora Delež bolniškega staleža v breme je iskanje nemedicinskih razlogov za podjetja je približno 60 %, preostali Vsa leta so v ospredju odsotnosti bolniški stalež. delež, ki znaša približno 40 %, pa je v zaradi poškodb izven dela. Delež breme ZZZS. Razmerje je konstantno, poškodb pri delu smo v letih 2010 do • Postavitev sistema obravnave čeprav so v posameznih obdobjih 2013 zmanjšali za 0,2 odstotni točki dolgotrajnih bolniških odsotnosti – beležena odstopanja. V letih 2008, oziroma za polovico – tu že vidimo POKLICNE REHABILITACIJE: 2009 ter 2012 v času gospodarske rezultate povečanega vlaganja v Cilj poklicne rehabilitacije je negotovosti beležimo tudi do 1 izboljševanje varnosti in zdravja čim hitrejše vračanje na delo in % povišan bolniški stalež, in sicer na delovnih mestih. Visok delež preprečevanje prezgodnje nezmožnosti predvsem v breme ZZZS, bolniški bolniškega staleža pripada boleznim za delo – invalidnosti. Vsaka stalež v breme podjetja pa je ravno mišično-kostnega sistema in vezivnih dolgotrajnejša bolniška odsotnost v teh letih najnižji v zadnjih 10 letih. tkiv, ki je od leta 2010 do 2013 padel namreč povečuje verjetnost za trajno Delež bolniškega staleža po spolu za 0,2 odstotni točki. Verjamemo, da nezmožnost opravljanja dela, delavec niha, odstopanja pri ženskah beležimo bomo z vpeljevanjem ergonomije v izgublja delovne navade, motivacijo zaradi bolniškega staleža nosečih vse vidike proizvodnih procesov trend za delo, zaradi socialne izključenosti delavk ter zaradi nege in spremstva upadanja v prihodnjih letih ohranjali. (delavec mora biti v času zdravljenja na družinskih članov. Pomemben delež staleža zavzemajo domu, razen v izjemnih primerih) pa bolezni dihal, okrog 0,3 %. Naj se ob dolgotrajnem staležu pogosto Vsak zaposleni v Kolektor Sikom je bil omenimo še povečevanje odsotnosti razvijejo še druge zdravstvene težave. v letih 2010–2013 bolniško odsoten z dela zaradi dejavnikov, ki vplivajo 14,1 koledarskih dni, kar je manj kot na zdravstveno stanje in na stik z Delodajalec z različnimi ukrepi, ki zaposleni v dejavnosti proizvodnje zdravstveno službo, ki se je od leta so začasne narave, ob prilagoditvi elektromotorjev, generatorjev in 2010 skoraj podvojil.
KOLEKTOR SIKOM - % bolniškega staleža po glavnih skupinah bolezni
1,2
1
0,8
0,6
0,4
0,2
0 Bol. mišičnokos. Poškodbe in Poškodbe in Nekatere inf. in Bolezni dihal Duševne in Bolezni prebavil Dejavniki, ki vpl. sist. in vez. tkiva zastrupitve izven zastrupitve pri paraz. bolezni vedenjske motnje na zdr.stanje in na dela delu stik z zdr. službo Vir: Inštitut za varovanje zdravja 2010 2011 2012 2013
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 47 Zdrav Kolektor Pokal za najštevilčnejšo ekipo na Maratonu Franja tudi letos v roke Kolektorjeve ekipe
Letošnjega Maratona Franja BTC City se je udeležilo več kot 3000 D pa se je najbolje odrezal Miloš kolesarjev. Med njimi je bilo tudi 128 kolesark in kolesarjev, ki so Kermavnar. zastopali barve Kolektorja in mu kot že vrsto let do zdaj prikolesarili pokal za najštevilčnejšo ekipo. Na mali Franji pa so se med Kolektorjevimi kolesarji najbolje Med 128 kolesarji iz 14 Kolektorjevih Štucin in Franci Klun pri moških ter odrezali: v kategoriji A Klemen podjetij je bilo 118 moških in 10 Sara Štucin pri ženskah; v kategoriji Kosmač, Domen Rupnik in Primož žensk. 48 kolesarjev je moči merilo B so si prva tri mesta razdelili Robert Svetlik med moškimi ter Klara na 156-kilometrski, 80 pa na Blaznik, Dean Bratuš in Miran Gnezda; Vrhovnik in Tadeja Mrak med 97-kilometrski progi. v kategoriji C so bili najhitrejši ženskami; v kategoriji B so si prva tri Štefan Balažic, Rado Seifert in Hasan mesta razdelili Valter Rupnik, Evgen Na veliki Franji so se najbolje odrezali: Omeradžić pri moških ter Irena Seljak in David Česnik pri moških v kategoriji A Dejan Poljanec, Alen Hočevar pri ženskah; v kategoriji ter Jelka Škvarča, Tadeja Revan in Alenka Ličer pri ženskah; v kategoriji C so bili najhitrejši Rajko Bajt, Stojan Kokošar in Marjan Drmota pri moških ter Jelka Tarič, Alojzija Černalogar in Sonja Štucin pri ženskah; v kategoriji D pa sta se najbolje odrezala Miroslav Mahne in Edvard Poteko.
Posebej velja omeniti Dejana Poljanca (skupno 53. mesto), Alena Štucina (58.), Saro Štucin (57.) in Ireno Hočevar (73.), ki so se v skupni razvrstitvi na veliki Franji uvrstili med prvih sto tekmovalcev.
48 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Zdrav Kolektor Pokal za najštevilčnejšo ekipo na Maratonu Franja tudi letos v roke Kolektorjeve ekipe
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 49 Predstavljamo Na Dnevu Kolektorja se nas je zb ralo skoraj 4000
Pravo prijateljstvo je neprecenljivo Zbrane je nagovoril predsednik za 71 milijonov evrov dividend in darilo življenja, ki pa ni samo koncerna Kolektor Stojan Petrič, ki državi plačali več kot 50 milijonov po sebi umevno. Potrebno ga je je poudaril pomembno vlogo, ki jo evrov davkov. Kljub temu smo eno negovati, ohranjati in utrjevati. ima Kolektor v kraju, predvsem pa najboljših podjetij v Sloveniji,« je Žal v tem vse hitrejšem tempu je še enkrat opozoril na zgodbo o še povedal predsednik koncerna in uspehu in se zahvalil vsem, ki so jo dodal, da je rezultat poslovanja v življenja na to prepogosto vsak na svoj način pomagali ustvarjati. prvem polletju letošnjega leta za pozabljamo … Dan Kolektorja je Kolektor je namreč v zadnjih 20 letih nekaj odstotkov boljši v primerjavi z idealna priložnost, da se ustavimo za 15-krat povečal prihodke, na 473 enakim obdobjem lani. »Smo na dobri in preživimo čudovit dan s milijonov evrov v lanskem letu ter za poti, da tudi letošnje leto zaključimo sodelavci, njihovimi družinskimi 16-krat svojo vrednost. Po Petričevih z dobrim poslovnim rezultatom. člani, Kolektorjevimi upokojenci besedah je Kolektor danes ocenjen na Smo zelo investicijsko aktivni: kupili in štipendisti. Letos se nas je 180 milijonov evrov, v 90. letih je bila smo Turboinštitut, gradimo paket družilo skoraj 4000. njegova vrednost 11,5 milijona evrov. malih hidroelektrarn na Bošavi in s »V zadnjih nekaj letih smo izplačali tem povečujemo svoje reference na
50 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Predstavljamo Na Dnevu Kolektorja se nas je zb ralo skoraj 4000
področju elektroenergetike, širimo stebrov in prevzemov novih podjetij. proizvodne kapacitete v Južni Koreji, Naša naloga je: do konca leta bo nared proizvodni • da bomo v naslednjih letih ohranjali obrat za proizvodnjo komponent oziroma povečevali vrednost za avtomobilsko industrijo v Srbiji, premoženja lastnikom, zaključuje se gradnja proizvodne • da bomo letno izplačevali dividende, hale v Mehiki in še bi lahko naštevali. • da bomo ohranjali notranjo Koncern Kolektor razpolaga s likvidnost tako FMR Holdinga kot prostimi finančnimi sredstvi za večje tudi FOND-a. akvizicije podjetij, tako doma kot Vse to bomo dosegli, če bomo enotni v tujini. Naj zaključim z napovedjo in če bomo v naslednjih desetih letih za naslednjih 10 let. Prepričan sem, vodili enako kot do sedaj. Verjamem da bo koncern Kolektor še naprej v zgodbo o uspehu, ki je unikum tako rastel na osnovi organske rasti kot v slovenskem kot svetovnem prostoru, posledica lastnega razvoja vseh treh in od vodstva koncerna pričakujem, da bomo tudi v prihodnjih letih poslušali o dobrih poslovnih rezultatih.«
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 51 Predstavljamo
52 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Oglas
Napovednik dogodkov
11. 9. 2014 Dan znanja
17. 9. 2014 Dan dobaviteljev Ljubljanski maraton tudi letos s 26. 10. 2014 Kolektorjevo ekipo tekačev
2. 12. 2014 Srečanje Kolektorjevih športnikov
4. 12. 2014 Srečanje Kolektorjevih upokojencev
9. 12. 2014 Dedek Mraz za otroke zaposlenih
Srečanje menedžerjev z razglasitvijo 11.12.2014 Kolektorjevega menedžerja leta
d. o. o. Velika izbira zaščitnih očal Ekologija, Varnost, Trgovina
11,31 € 15,54 € 11,71 €
Zaščitna očala Zaščitna očala Zaščitna očala Bolle Rush Bolle Tracker Bolle Solis Klasična prozorna zaščitna Zaščitna očala športnega izgleda, Zaščitna očala priznane očala priznane znamke Bolle. priznane znamke Bolle. Nudijo znamke Bolle. Očala so Ustrezajo standardu EN 166. zaščito proti praskam, proti rosenju, izjemno prilagodljiva in lahka, pašček je nastavljiv. Znotraj obložene ustrezajo standardu EN 166. s peno, ustrezajo standardu EN 166.
Vabljeni vsak delovnik med 7:00 in 15:00, e-trgovina Trgovina EVT, Arkova 11, Idrija. Telefon: 05 37 74 840 http://trgovina.evt.si
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 53 Humanitarnost Idrija je dobila svoj Lions klub
Polona Rupnik
Idrija je po desetletju prizadevanj le dobila Lions klub, ki bo pokrival območje idrijske in cerkljanske občine. Ti dve občini sta namreč še edini predstavljali sivo liso na zemljevidu Lions klubov na območju Severne Primorske. Zveza Lions klubov Slovenije združuje 53 klubov po Sloveniji in ima preko 1400 članov, katerih slogan je Delamo in darujemo – za trenutke sreče. Delovanje Lions klubov, tudi idrijskega, je usmerjeno v pomoč vsem pomoči potrebnim, zlasti pa slepim in slabovidnim. Prav člani Lions klubov so bili tisti, ki so v tridesetih letih prejšnjega stoletja izumili palico za slepe, žepno Braillovo pisavo in ustanovili prvo šolo za pse vodnike. Ti pripomočki so še danes glavna opora slepim v vsakdanjem življenju.
Lions klub Idrija naj pripoveduje«. Misli, ki ponazarja delovanje koncerna Kolektor in bo Lions klub Idrija šteje 25 članov. tudi vodilo idrijskega Lions kluba. Za predsednika so ustanovni člani »Zavedamo se, da ne bo lahko, izvolili Stojana Petriča, predsednika kajti v teh kriznih časih je težko koncerna Kolektor. Ta se je v svojem zbirati sredstva, vemo pa, da je govoru na slavnostni ustanovitvi razumevanje in spoštovanje tistih, kluba spomnil misli Seneke: »Tisti, ki ki pomoč potrebujejo, vrednota, stori kaj dobrega, naj molči, tisti, ki ki je bila tudi naše vodilo pri izboru mu je bilo kaj dobrega strojenega, pa ustanovnih članov. Delovanje kluba
Čeprav bo Lions klub Idrija program potrdil jeseni, pa so smernice za lionistično leto, ki traja od 1. 7. do 30. 6. naslednje leto, že začrtane. Prvi projekt je osveščanje mladine v osnovnih šolah o slepoti in slabovidnosti ter drugih oblikah invalidnosti, ki ga bodo izpeljali skupaj z Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica. Drugi projekt pa je njihova vključitev v občinski projekt pametnega mesta. Poudarek Lions kluba Idrija bo predvsem na varnih poteh.
54 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Humanitarnost bomo prilagodili našemu lokalnemu okolju. Delo bomo usmerili v pomoč starejšim, slepim in slabovidnim, Zvezi prijateljev mlade, mladim nadarjenim umetnikom,« je povedal prvi predsednik Lions kluba Idrija Stojan Petrič. Alenka Marter, guvernerka distrikta LCI 129
Lionizem »Tako kot vsak Lions klub v svetovnem merilu bo tudi Lions klub Idrija učinkovit, Danes ideja lionizma živi v več kot zadovoljen sam s sabo in okolica z njim, če se bo povezal lokalno, če bo vse tiste 46 tisoč klubih v 208 državah sveta, potrebe, ki jih je videti v domačem okolju, opazil, povzel in izbral tisto področje, ki ga v katerih se združuje preko 1,35 lahko vključi v svoj program. Lionsi namreč delamo prostovoljno tam, kjer smo doma. milijona članov. Ob tradicionalnih Lions kljub Idrija je – to se vidi že pri njegovem nastanku – močno povezan z lokalnim dejavnostih, kot so pomoč pri raznih okoljem. Prav presenetljiva in odlična je odločitev, da je bila ustanovna svečanost v zdravstvenih težavah, reševanju šolskih prostorih. Mislim, da je to daleč naokrog edinstvena odločitev in to kaže na to, socialnih neenakosti, težavah mladih da bo Lions klub Idrija povezan s svojim okoljem v najbolj elementarnem pomenu.« in starostnikov, varovanju okolja, boju proti odvisnostim, naravnih katastrofah ter zavzemanju za mir na Zemlji, pa Lionsi širijo svoje delovanje tudi na številna nova področja.
Ustanovne svečanosti so se poleg ustanovnih članov kluba udeležili še guvernerka distrikta LCI 129 Alenka Marter, predstavniki Zveze Lions klubov Slovenije ter Lions klubov Severne Primorske.
- PREVOZI OSEB IN SKUPIN - PREVOZI BLAGA - HITRA DOSTAVA PO[ILJK (Ljubljana in okolica) - ORGANIZACIJA PREVOZOV - RENT-A-CAR
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 55 Na mladih svet stoji Mednarodna mladinska izmenjava na Ledinskem Razpotju
Anja Fortuna
Vse se je začelo leta 2012, ko so se na seminarju v Malagi v Španiji Aleš iz Slovenije, Anton iz Avstrije, David iz Španije in Sini s Finske dogovorili, da bodo organizirali niz mednarodnih mladinskih izmenjav. Celoten projekt se je imenoval Gather 2 Gether (Združimo se), organizatorji posamezne izmenjave pa so izbrali svoje ime, ki je najbolje predstavljalo temo, ki so jo na izmenjavi obravnavali. Prva izmenjava je potekala v Avstriji leta 2012, finska in španska izmenjava sta potekali v letu 2013, letos pa je v Sloveniji potekala še zadnja mednarodna mladinska izmenjava iz projekta Gather 2 Gether. Organizatorji slovenske izmenjave, ki smo jo poimenovali In Harmony with nature in harmony with nation (V sožitju z naravo in ljudmi), smo bili Aleš Plut kot vodja projekta ter Anja Fortuna, Tjaša Gerbic, Mateja Kočevar, Maja Gostič, Zala Vegnuti in Jožica Zajc. Projekt je bil sofinanciran s strani programa Mladi v akciji.
Izmenjava je potekala v Kmečkem predstavili s svojimi kulinaričnimi hramu Fortuna na Ledinskem posebnostmi. Na mednarodni večer Razpotju med 27. aprilom in 4. majem. smo povabili tudi mlade skakalke in Sodelovalo je 25 mladih iz Slovenije, skakalce iz Smučarsko skakalnega Španije, Finske in sosednje Avstrije. kluba Vizore, naslednji dan pa so Z naslovom In harmony with nature nas člani SSK Vizore povabili na in harmony with nation smo mladim jutranjo telovadbo in ogled treninga želeli predstaviti različne probleme na smučarskih skokov v nordijski center področju gospodarstva s poudarkom v Žireh. Nad skoki so bili najbolj na samooskrbi in razvoju podeželja. navdušeni Španci in čeprav sta Finska Predstavitev slovenske narodne noše in Avstrija kar močni skakalni velesili, Medsebojno spoznavanje so bili nad predstavitvijo treninga neverjetno navdušeni tudi Finci in Nedelja je bila namenjena Avstrijci. Veliko jih skakalnice sploh spoznavanju, drugi dan pa smo že še ni videlo v živo. Po ogledu treninga začeli s predstavitvami naših tem. smo šli na izlet v Ljubljano. Za ekipe V ponedeljek smo predstavili, kaj smo pripravil igro iskanje zaklada. Na bomo v tem tednu počeli, kakšna zemljevidu slovenske prestolnice smo so pravila ter kje so naši prostori. jim narisali točke znamenitosti, sami Popoldne smo imeli predstavitev pa so jih morali poiskati ter se pred dveh tem, in sicer vtisi narave in temi znamenitostmi slikati. Največje razvoj podeželja. Zvečer smo imeli doživetje na izletu v Ljubljano pa je mednarodni večer, kjer smo se bilo sajenje drevesa. Vsaka država je predstavniki vsake posamezne države namreč posadila drevo, ki simbolično
Vtisi Avstrijke Elisabeth »Slovenska izmenjava je bila moja prva izmenjava v sklopu projekta Gather 2 Gether, zato je bila še toliko bolj zanimiva. Po vsem tem času imam še vedno neverjetno lepe spomine na Slovenijo. Res je bilo odlično. Rada spoznavam nove ljudi iz drugih držav. Zanima me, kako živijo in kakšne so njihove tradicije. Izmenjava je bila zelo dobro organizirana. Najbolj zanimiv mi je bil izlet v Ljubljano in sajenje drevesa pa tudi ogled treninga smučarskih skokov je bil izjemno zanimiv. Zelo mi je bil všeč ta teden v Sloveniji in upam … ne, verjamem, da se bom sem še vrnila. Slostria (Slovenija + Avstrija) za vedno!« Sajenje drevesa v Ljubljani
56 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Na mladih svet stoji predstavlja temo naše izmenjave in Organizacija je bila velik Teden je bil za vse precej naporen, vez med vsemi udeleženci. a tudi izjemno zanimiv in lep. zalogaj Organizatorji smo se iz te izkušnje 30. april je bil namenjen predstavitvi Organizacija takega projekta terja ogromno naučili in vsi upamo, praznovanja prvega maja v različnih ogromno časa, saj je potrebno vse da še kdaj dobimo priložnost za državah, zvečer pa smo se udeležili usklajevati z zahtevami razpisne organizacijo takega ali podobnega kresovanja na Ledinskem Razpotju. Na dokumentacije in z ostalimi partnerji projekta. tem mestu bi se radi zahvalili članom pri projektu. Najtežje pri tem Društva podeželske mladine Vrsnik- usklajevanju je bilo to, da prihajamo z Nenazadnje bi se rada zahvalila vsem, Ledine, ki so organizirali kresovanje, različnih koncev Evrope ter da imamo ki so pripomogli k temu, da je bila na katerem nas je zabavala skupina To precej različne poglede na delo. Zaradi ta izmenjava uspešno zaključena, smo mi prijatelji, in tako omogočili, da oddaljenosti je večina dogovarjanj in predvsem pa svoji ekipi in Društvu smo udeležencem kar se da najbolje priprav potekala preko elektronske podeželske mladine Vrsnik-Ledine prikazali praznovanje prvega maja v pošte, vodje ekip iz vseh sodelujočih za vso pomoč in podporo ter družini Sloveniji. držav pa so se nekaj mesecev pred Fortuna iz Kmečkega hrama Fortuna projektom dobili na pripravljalnem za pomoč, prostore in odlično hrano. Poleg tega, da smo nekatera vikendu. predavanja in delavnice izvajali člani slovenske ekipe, so temo, ki jim je bila dodeljena že prej, v obliki delavnic predstavile še ostale ekipe. Govorili smo o preživetju v naravi, trženju izdelkov ter samozaposlovanju v podeželskih regijah.
V Žireh smo si ogledali vse razstave, ki so bile odprte v sklopu klekljarskih dnevov.
Naše udeležence smo peljali tudi v Idrijo, kjer smo si ogledali Antonijev rov ter se sprehodili po mestnem jedru. Nad idrijskim rudnikom so bili udeleženci izjemno navdušeni. Z Ledinskega Razpotja smo se sprehodili do Ledin, kjer smo si ogledali etnološko zbirko na turistični kmetiji V Antonijevem rovu Pr' Jureč.
Skupinska fotografija
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 57 Razglednica iz tujine
Silvestrovo na otoku blaženih
Drevo zmajeve krvi
Ludvik Kumar
Začelo se je kot običajno: močnih vetrov ni visokih temperatur. pa to živalske vrste, ki bi povprečnega »Ali boš za novoletne praznike Letno otok zajameta dva monsuna turista posebno privlačile. Povsem prost?« – zimski, ki pride s SV in prinese več drugače je z rastlinami. Do danes je »Bom, zaenkrat ne vidim razloga, padavin in zmerne vetrove, in poletni, znana prisotnost preko 900 različnih da ne bi bil.« ki pride z JZ in prinese predvsem zelo rastlinskih vrst, od tega je 600 močne vetrove in manj padavin. Na nenavadnih in redkih, okoli 320 pa je »A bi kam šla?« otoku živi med 40 000 in 50 000 ljudi – endemičnih. »Ja, kam bo treba. Imaš kakšno približno štirikrat več kot v občini Idrija, idejo?« Nepotrebno vprašanje, saj a na več kot 12-krat večji površini. V Po ogledu nekaj fotografij sem se s mi je bilo takoj jasno, da je plan notranjosti živijo ljudje predvsem od predlogom sprijaznil. V glavnem zato, poti že skoraj pripravljen. živinoreje, ob obali pa od ribolova. ker sam nisem imel pripravljenega »A greva na Sokotro?« Posebnosti Sokotre so edinstveni boljšega. Poleg tega pa mi je flora »Sokotro?« nisem mogel skriti flora in favna, ki ju je izoblikovala nekako podzavestno všeč in mi je začudenja. Tisti moment niti geografska izolacija, njena neobičajno rastlinje polepšalo že približno nisem vedel, na katerem kameninska in površinska pestrost in prenekatero potovanje. Vsekakor pa koncu globusa naj jo pričnem neenakomerna razporeditev padavin. je bila misel na mir na oddaljenem iskati, a stric Google je hitro Tu živi veliko endemičnih živali, niso otoku in malo toplote sredi zime postregel s kopico podatkov.
Sokotra je skupno ime za arhipelag štirih otokov, med katerimi je največji Sokotra (3626 km2), ostali trije so bistveno manjši. Arhipelag leži 200 km vzhodno od Afriškega roga (Somalije) in 380 km južno od Jemna, kamor politično spada. Otok je celinskega izvora. Pred približno 6 milijoni let se je odcepil od prakontinenta, imenovanega Gondwana. Je podolgovat in meri 130 km v dolžino in 45 km v širino. Večji del je 300 do 800 m visoka planota, ki jo reže 5 globokih dolin. Najvišja gora Hagghar je visoka 1540 m. Ob morju je tudi nekaj ravnice. Povprečna letna temperatura je 28 °C. Najtopleje je v maju in septembru. Poleti zaradi Kaktus
58 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Razglednica iz tujine zadosten razlog za trdno odločitev, glede na vreme in najine želje. ki je niso omajale niti težave z organizacijo potovanja. Nazadnje je Neprespana noč v Sani je bila dobra iz množice variant z za naju ustreznim priprava na spanje na tanki blazini v terminom ostala edina možnost, da šotoru ob robu bele peščene sipine vzameva individualno vodstvo, kar je tik ob oceanu. Prvo jutro je ostalo še bilo za naju povsem nova izkušnja. posebno v spominu po ribičih. Ko sva se zbudila, je bilo v našem malem, Pot do tja ni bila niti malo prijetna. daleč naokoli edinem taboru kar Zjutraj polet v Carigrad, tam nekaj ljudi, za katere mi ni bilo jasno, praktično celodnevno potikanje po od kod so se vzeli, saj več kilometrov letališču, zvečer let v Sano – glavno naokoli ni bilo nobenega naselja. Ko mesto Jemna na višini okoli 2500 m. mi je vodič pojasnil, da so to ribiči, mi Dremanje na hladu in trdih stolih je bilo vse še manj jasno. Toda ko so se čakalnice, po kateri so se sprehajali na žvižg z obale možje urno dvignili številni do zob oboroženi možje. pokonci, stekli do morja in v vodo Zjutraj adrenalinsko vkrcavanje na pričeli metati trnke, je postalo jasno, Egipčanski jastreb letalo za let proti Sokotri. Končno smo sredi dopoldneva pristali v Hadibu. V letališki zgradbi, ki je še najbolj podobna avtobusni postaji v Idriji, se je trla množica ljudi in prvi cilj je bil najti vodiča. Končno sem le uzrl suhljatega fanta, ki je v rokah držal napis z najinim priimkom. Šele ob pozdravu sem se zares zavedel, da nameravava teden preživeti v tesnem stiku s povsem neznano osebo, za katero nisem bil povsem prepričan, ali se bomo sploh lahko sporazumevali. Obala pri Dihambriju Ob prihodu na parkirišče pa je sledilo še presenečenje. Ugotovil sem, da naju bosta spremljala kar dva – vodič kaj se dogaja. Razburkano morje in šofer. Prvo, na kar sem pomislil, je jim je onemogočalo ribolov v čolnih, bilo, da bi lahko ceno potovanja še zato so jato rib čakali kar ob obali nekoliko stisnil, saj je bilo za moja in jih z nje lovili tako, da je nekdo merila povsem nesmiselno, da sta kar z višje ležečega terena opazoval in dva ves teden zaposlena z najinimi usmerjal ostale, kamor so se ribe počitnicami. Čeprav neprespan, gibale. Ujete, približno 5 kg težke zaskrbljen in nekoliko siten sem ribe so zvlekli na kopno in takoj tekli poskušal razmišljati pozitivno. Konec naprej za nov ulov. Kasneje smo s koncev sva se na pot odpravila zaradi ceste lahko opazovali tudi jutranje avanture in vse je kazalo, da to tudi opravilo žensk. V rokah so stresale bo, in to dokaj neobičajna. plastenke, v katerih je bilo malo peska, in s tem privabljale drobnico z Sledil je prvi stik z naravo Sokotre in okoliških pobočij na jutranjo molžo. razpoloženje se je hitro popravilo. Že Ko sva se neko popoldne sama po Cvet drevesa steklenice ob prvem postanku ob večjem rastišču dreves steklenic sem vodiču izjavil: »Če grem takoj jutri domov, je bilo vredno priti sem.« Bili smo v povsem drugem svetu, kot bi prišel na obisk k Alici v Čudežno deželo. Cvetoče drevo steklenica, drevo kumara, drevo zmajeve krvi, drevo miru pa razgibana pokrajina, polna raznobarvnih, od erozije razbrazdanih kamenin, kristalno čisti topli tolmuni in bleščeče bele peščene sipine so stvari, ki so se za vedno vtisnile v spomin. V petih dneh smo otok prepotovali dvakrat po dolgem in dvakrat počez. Prepešačili smo par dolin, se vozili po rečnih strugah, peščenih sipinah in po za nas, običajne voznike, povsem neprevoznih, od vode razritih klancih. Asfalta je bilo po kilometrih manj kot 50 %. Vodič in šofer sta pot prilagajala Drevo steklenica
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 59 Razglednica iz tujine
Poljska kuhinja Pastirji brezpotju med skalovjem in rastiščem diskretno umaknila raziskovat okolico. dolgo. Spomnili so me na dolge zimske dreves steklenic povzpela od obale Hitro je zavladalo sproščeno, lahko bi večere iz mojega otroštva, ko je vsa visoko v pobočje proti planoti, je rekel celo prijateljsko vzdušje. družina ob svetilki ličkala koruzo. postalo jasno, da na videz zapuščena Domačini so imeli svojo debato, nerodovitna pokrajina sploh ni Sokotranščina je semitskega izvora vodič pa nama je poskušal diskretno prazna. Sledi koz so bile povsod. in je eden od ostankov originalnih prevajati, o čem teče pogovor. Tako Pasle so se posamično, razpršene med južnoarabskih jezikov, ki so jih govorili sva imela izredno priložnost spoznati skalami in redkim drevjem. Videvali v času, ko so cvetela velika arabska nekaj več o njihovem življenju in smo jih po celem otoku, tudi v najbolj kraljestva. Najin vodič je sodeloval pri razmišljanju. Izvedela sva, da deset pustih in oddaljenih predelih osrednje ruskem projektu znanstvene obdelave otrok in več v družini ni nič posebnega. planote. Ljudi smo na podeželju čez sokotranščine, zato je bil že dvakrat Eden od šoferjev jih je z eno ženo imel dan le redko srečevali, še največ je bilo v Moskvi, naslednje potovanje pa je 16. Dobila sva občutek, da so žene šolarjev, ki so prihajali ali odhajali od načrtoval za letošnje poletje. Midva tiste, ki upravljajo družine, ki so čvrsto pouka. kot nepoznavalca seveda nisva mogla vpete v vaške skupnosti. Izrečenih je
Otroci Martin Krpan s Sokotre Vodič nad kanjonom Dirhur
Z vodičem smo v njegovi arabski in opaziti razlike med sokotranščino bilo veliko šal, a praktično nobenega najini slovenski angleščini našli ravno in klasično arabščino, toda razložil pritoževanja ali moledovanja. Nihče dovolj skupnih izrazov, da smo se nama je, da so razlike tolikšne, da je ni enkrat samkrat vprašal za »bakšiš«. lahko sporazumevali. Tudi šofer, ki je moral spremljati mamo v bolnišnico Nikoli nisva videla pri možeh niti sicer poznal le par angleških besed, kot prevajalec, saj se samo arabsko enega kosa orožja. Ti ljudje še je hitro ujel par izrazov iz najinega govoreči zdravnik z njo, ki govori premalo poznajo zunanji moderni medsebojnega razgovora, tako da smo samo sokotranščino, ni mogel svet, da bi se tako kot mi pehali za se potem z nekaj besedami, mimiko sporazumevati. Spoznal sem, da je materialnimi dobrinami. Na otoku je in kretnjami zmenili vse najnujnejše. najin vodič nedvomna avtoriteta med premalo dobrin, da bi si jih prisvajali Svoje delo sta opravljala zelo predano redkimi vodiči in šoferji turistov, ki in so si še vedno pripravljeni vse deliti in nama stregla, kolikor je bilo le smo jih srečevali na poti. Ob večerih so med seboj. Zaradi izoliranosti otoka ni mogoče. Tudi midva sva se trudila, da prihajali v naš tabor, včasih po nasvete, neokrnjena samo narava, tudi ljudje bi bila čim manj problematična turista, včasih samo za sprostitev. Sedeli smo so nepokvarjeni. So kot odrasli otroci, nisva zahtevala nemogočih stvari in ob baterijski svetilki ali kar v temi. srečni s tem, kar imajo. se vedno ob njunih rednih molitvah Takih večerov nisem bil deležen že
60 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Razglednica iz tujine
Drevo steklenica in zadaj mira
Ribolov Šolarji na poti od pouka
Ko sva na silvestrovo, večer pred odhodom na celino, namesto v šotoru spala v kolibi iz trsja, se je po glavi motala množica vtisov. Ne samo o naravi Sokotre, nepričakovano še več o njenih ljudeh. Če ime otoka res prihaja iz sanskrtske besede »Dvipa Sukhadara« (otok sreče, blaženosti), potem je izbrano zelo posrečeno. Vprašanje je samo, koliko časa mu bo še ustrezalo. Vsak še tako dobronamerni turist namreč odnese delček blaženosti s seboj in na otoku pusti delček problemov modernega Kopanje v rečnem tolmunu sveta.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 61 Slovenija malo drugače Rajhenburg – Brestanica
Grad Rajhenburg
Marija Trušnovec
Pametni naš veliki opismenjevalec Grad je sredi 19. stol. kupil brat Primus bi dejal: nikdir dom. A G. Giraud in ga namenil svojim pojdimo po vrsti. Skozi domala iz Francije pregnanim sobratom biblično zimsko apokalipso smo menihom trapistom; imenovali so ga se izvlekli do prijazno osončene kar samostan. Ti so živeli asketsko, ves čas z mislimi pri bogu. Dogovarjali spodnjesavske dežele. Ne moreš so se znakovno, spali so največ štiri ga zgrešiti – gradu osamelca, ki ure v svojih celicah s premajhnimi bode z obrambnima stolpoma na posteljami; hrana vegetarijanska brez vse štiri strani v nebo. rib in jajc, razen sira. Sprejemali so 12-letne fante: v belem oblačilu so se Stoji na živi skali visoko nad Savo, odločili za duhovnike, v rjavem pa za Bazilika Lurške Marije ponekod še vidnih starih temeljih fizične delavce. Uvedli so obrtniška s 4,5 metra debelimi stenami, z dela, vinogradništvo, poljedelstvo, mostovžem pred vhodom ter velikim živinorejo, čebelarstvo, izdelavo preselitveno taborišče. Do pomladi vrtom in nekdanjo pristavo. Grad je sira, čokolade in likerjev, telefon, leta 1942 so iz Posavja in Posotelja v pisnih virih izpričan iz leta 1741, hidroelektrarno, tiskarno. Napredni, izgnali okoli 45.000 ljudi in naselili domnevno pa že od prej, ko ga je dal vredni posnemanja! Že med 2. sv. Kočevarje. Ločevali so otroke od nadzidati salzburški grof Konrad. Po vojno so jih večinoma izgnali Nemci, mater, vse pa kot živino s transporti vzpostavljanju zemljiških gospostev po vojni pa je bil red ukinjen. Biser pošiljali v tujino. »Ko gledam ukradene pa se v 14. stol. že omenjajo vitezi večdesetletne sodobne rekonstrukcije otroke, ki so danes stari, v tej starosti Rajhenburški, »najpomembnejša gradu je romanska kapela iz 12. stol. vidim lepoto. To je moje spoznanje na plemiška rodbina poznega s kockastim frizom, dvojnim korom – koncu filma – v teh obrazih vidim iste srednjega veka z ozemlja nekdanje zgoraj za imenitneže, spodaj za plebs. otroke, ki so jih pred 70 leti ukradli dežele Štajerske kot tudi današnje Poleg večnamenskih soban in pritiklin njihovim staršem in jim za vedno Slovenije«. Zaradi imenitne strateške nas osupne tudi lesena arhitekturno spremenili življenje.« (Banditenkinder lege je imel velik pomen predvsem dodelana stropna konstrukcija v – Slovenskemu narodu ukradeni v obrambne namene (izboklina na stolpu. otroci / Maja Weiss – režiserka) Tudi stolpu!). Kasneje so se menjavali kot povojni tamkajšnji zapori so tragične lastniki sorodniki Rajhenburških (ena A koliko groze so videle stene zgodbe, inferno vsakršnih hudobij. V veja je odšla v Brežice), baroni, grofje gradu! 1941. so ga zasedli Nemci in eni od samic je trpela Angela Vode Attemsi, saj se je pomembnost štela spremenili v zapore. Nameravali so (Skriti spomin). po posestvu. uničiti slovenski narod in tu uredili Po prvem delu vodenja smo
62 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Slovenija malo drugače prisostvovali javni predstavitvi in arhitekta; Josipine Hočevar iz učencem, ki so še marsikje uporabljali izčrpne, zelo strokovno obdelane v Radovljice (1824–1911), velike črne tablice in kredo. Pisal je priročnike vseh pogledih Kronike gradu. Zelo dobrotnice in podpornice šolstva, ki je za kmetijstvo, gospodarstvo, natančno genealoško predavanje z moževo pomočjo upravljala pošto, pedagogiko, metodiko poučevanja. Rajhenburških pa nas je še seznanilo osemrazredno šolo, velik vinograd, Posebno ga je zanimala zgodovina o neslutenih podrobnostih te rodbine. trgovino, restavracijo, kupila je domačih krajev, domoznanstvo Obenem smo bili javno predstavljeni cerkvene orgle, vse v splošno dobro in Krškega, ustanovil je centralno kot dobrodošli gostje iz našega razvoj. Tu sta se rodila Alfonz Gspan, posojilnico v Krškem. Posojilništvo, muzeja. S takimi dogodki, občasnimi literarni zgodovinar, in Vera Albreht, gospodarstvo, kritično objavljanje so razstavami, dvoranama za javne prireditve in poroke se trudijo vračati stvarem in človeškemu življenju smisel, da ne bi neprestano nekaj uhajalo ali pa bi celo kaj negirali ali zamolčali. Kako že pravijo: »Čas obstaja, da se vse ne bi zgodilo naenkrat, prostor obstaja, da se vse ne bi zgodilo samo tebi.«
To pa velja tudi za mladi muzej v bližnjem Krškem, kjer širijo oddelke in dodajajo nove. Med najpomembnejše in najstarejše zidane stavbe v mestu spada t. i. Mencingerjeva hiša – zdaj muzejska. Tu je 40 let deloval advokat, pisatelj in politik, mladoslovenec Janez Mencinger, po rodu Bohinjec (1838–1912). S svojimi deli se je proslavil kot satirik, »borec proti duhovnemu in estetskemu dogmatizmu«. Govori o »usodi in prevzgoji pesimističnega izobraženca, zgodovinskem diletantstvu ter splošni kulturni in politični zlaganosti«. Zveni pesnica. Napredna je bila družina bili njegova preokupacija. Potegoval znano!? Na sodoben estetski način glasbenikov Kaplan. Pečat je dajalo se je za pravice učiteljstva. V krški je prikazan razvoj dveh meščanskih kraju tudi bogato lectarstvo. V stari meščanski šoli je bilo sprva vpisanih le hiš, zdaj čudovito združenih v eno. sodniji so sodili Veroniki Deseniški. 44 učencev. Šola se je razvijala, širila, Predstavljena sta dva bivalna prostora pridružili so se mu še drugi učitelji. in sušilnica sadja. Pred pisateljem je Začudeni smo obstali pred bogato 1906. je bil prisilno upokojen. Njegovo bil lastnik domačije pesnik Anastasius razpredenim družinskim drevesom delo je podpirala tudi žena Julija in Grün (A. Auersperg), Prešernov in razstavnim oddelkom Ivana njegovih pet otrok, kar se je ohranjalo prijatelj. Na novo je ugotovljeno, Lapajneta. »Rodil se je na Vojskem še nadaljnje rodove. Vsestransko delo da je tu malo časa z družino bival in 1840. leta. Bil je prosvetni delavec, ga umešča med najpomembnejše umrl (tudi pokopan) veliki polihistor, pedagoški pisec, gospodarstvenik, učitelje 19. stol. Umrl je leta 1931 v kartograf, zbiratelj, založnik in še in sposoben organizator in prosvetitelj. Krškem. Ima spominsko ploščo na še ... človek, ki je želel vedeti vse. J. Osnovno šolo je obiskoval v Idriji, nekdanji meščanski šoli. Otvoritve V. Valvasor (1641–1693), pisec Slave realko v Gorici. Zaradi smrti staršev sta se udeležila kot posebna gosta vojvodine Kranjske, član angleške in svoje bolezni se je preusmeril in Božidar in Miljenko Lapaine iz Zagreba kraljeve akademije. Pred 360 leti postal učitelj na glavnih šolah, tudi in prapravnuk.« (Po Slovenskem je ustanovil prvi grafični zavod s na rudniški šoli v Idriji, napredoval biografskem leksikonu) V današnjem tiskarno in grafično delavnico na je v nadučitelja in nadzornika po krutem globalizacijskem svetu izgleda Bogenšperku. Razstavljeni so mnogi raznih šolah domovine, nazadnje kot s svojim altruističnim delovanjem njegovi drobni pripomočki, faksimile ravnatelj meščanske šole v Krškem. V pravi eksot, a vreden podrobnejše in slovenski prevod velikega dela. Idriji je v letih 1884–1888 osnoval prvo preučitve, zlasti v domačih logih. Vedno znova vreden občudovanja. javno slovensko knjižnico, dal pobudo Nenazadnje ima daljne sorodnike tudi Mestna knjižnica nosi njegovo ime. za ustanovitev društva Šola, ki je v Idriji: rodbine Peter in Pavel Lapajne Velika osebnost že sam po sebi! Kdor preskrbovalo slovenske šole z učili, / Maruška Kos Gosler. že sam nima velikega obzorja, mu ga kasneje se je to preselilo v Ljubljano. tudi svet ne more še razširiti. Namesto nemških poročil je 1870. izšel Ekskurzijo je skrbno organiziral Klub prvič v slovenščini članek o zgodovini Cerkno – Muzejsko društvo Idrija V osrednji stavbi Mestnega muzeja se idrijskega rudnika. Prikazoval je – Breda Mazejeva. Vrnili smo se v spominjajo še tu rojenega A. Bohoriča tedanje primitivno stanje slovenskega poledenelo, ranjeno domače okolje. A (1520–1591), prvega slovničarja, narodnega šolstva. Štiri leta je izhajal moder popotnik nikdar ne podcenjuje zaslužnega, da se je slovenščina trikrat mesečno njegov Slovenski prelesti narave. (C. Goldoni) Bili smo ohranila. V svoji šoli je poleg nemščine učitelj. Prevedel in spisal je nešteto pravi peripatetiki: sprehajali smo se, in latinščine uvajal tudi slovenščino; šolskih učbenikov. Na lastne stroške veliko slišali, videli, se seznanili, se rojaka J. Dalmatina, prvega prevajalca je izdal šolske zvezke z zemljevidom vključevali. Pot je končana, potovanje Biblije; Vladimirja Štovička, medaljerja v slovenščini na platnicah in jih delil se lahko spet začenja!
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 63 Kulinarika Idrijski žlikrof – pomemben del razpoznavnosti hotela Jožef
Marko Jenšterle
Dobro leto je minilo, odkar smo predstavitev hotela ter njegove gostom ponujamo sveže idrijske se v hotelu odločili pristopiti k ponudbe v središču Ljubljane. Tudi žlikrofe z omejenim rokom trajanja. projektu certificirane izdelave te Praznik idrijskih žlikrofov, ki sicer šele To je za seboj potegnilo tudi izdelavo naše lokalne specialitete. pridobiva na veljavi, ni šel mimo nas. primerne embalaže, ki pa je bila tudi V iskanju možnosti, kako to lokalno svojevrsten izziv. Rezultat projekta Izkazalo se je, da je to najboljši način specialiteto še bolj približati gostu, je unikatna, lično izdelana škatla za predstavitve hotela ter destinacije smo v letošnjem letu razvili način, s idrijske žlikrofe. kot take. Idrijski žlikrof je vsekakor pomočjo katerega lahko ponudimo lokalna posebnost, s katero celoten žlikrofe tudi za s seboj. Običajno Tokrat smo za vas pripravili naš marketing dobi pridih svojevrstnosti, so žlikrofi za nakup zamrznjeni, recept za idrijske žlikrofe z bakalco, pa naj bo to v poslovnih krogih, kar pa predstavlja določeno oviro ki je najboljša spremljevalka naših kot je bila poslovna konferenca pri odločitvi za nakup, zato danes žlikrofov. časnika Finance v Portorožu, ali pa s prilagojenim načinom priprave
64 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Kulinarika
IDRIJSKI ŽLIKROFI TESTO 2 jajci žlica olja voda 500 g moke tipa 400 Voda, olje in jajca morajo tehtati 240 g. Vse skupaj damo v posodo ter vmešamo moko in zgnetemo testo. NADEV 75 g čebule 60 g masti 75 g ocvirkov 50 g hamburške slanine 2 žlici drobnjaka 1 žlica soli 1 žlica majarona ščepec popra 800 g krompirja BAKALCA (8 porcij) 500 g jagnječjega mesa 300 g čebule 300 g korenja (naribanega) 1 strok česna olje sol, poper, lovorjev list, timijan, šetraj belo vino 20 g masla 20 g moke jušna osnova iz jagnječjih kosti ali goveja juha
Na maščobi prepražimo čebulo in polovico naribanega korenja. Dodamo česen. Ko zadiši, dodamo še na kocke narezano meso. Ko se nekoliko prepraži, zalijemo z belim vinom in jušno osnovo. Pokrijemo in dušimo na zmernem ognju. Po 20 minutah dodamo začimbe: lovor, timijan, šetraj, sol in poper. Zmanjšamo ogenj in dušimo še toliko časa, da se meso zmehča in omaka zgosti. Masleno kroglico naredimo tako, da pregnetemo na kocke narezano maslo in moko. Naribamo jo v omako, zaradi česar se bo ta lepo zgostila in povezala. Lahko pa namesto kocke uporabimo podmet.
Žlikrofe kuhamo v slanem kropu, dokler ne priplavajo na površje. Iz vode jih poberemo s penovko ter jih damo v omako. Serviramo na krožniku, okrašene z vejico drobnjaka ali timijana.
Dober tek.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 65 POLETNEPOLETNE TKTK KOLEKTORKOLEKTOR VPISUJEVPISUJE VV
TENIŠKETENIŠKE TENIŠKI VRTEC TENIŠKO ŠOLO TENIŠKO REKREACIJO (otroci 5-6 let) (1.-9. razred) (1.-9. razred) POČITNICEPOČITNICE Vadba bo potekala ob torkih Vadba bo potekala ob torkih in Vadba bo potekala ob sredah in in četrtkih od 17.00 do 18.00. četrtkih od 17.00 - 18.00. petkih od 16.30 do 18.00. VV IDRIJIIDRIJI Prva vadba 2.9.2014. Prva vadba 2.9.2014. Prva vadba 3.9.2014.
25.8.-29.8.201425.8.-29.8.2014 Prijave na: [email protected]
Za več informacij pokličite glavnega trenerja v klubu: Teniški klub Kolektor organizira mini teniške Sergej Ocepek 041 611 370 počitnice za predšolske otroke (5-6 let) ter za otroke od 1. do 3. razreda (7-9 let). Vpis v teniške programe poteka še cel september. Vse vadbe se bodo odvijale na teniških igriščih v Mejci. CELODNEVNI PROGRAM: 8:00 – 16:00 | cena: 130 EUR www.tkkolektor.si Vsebina programa: • angleščina za otroke po metodi Helen Doron (2x45 min/dan) • tenis (2x 45 min/dan) • 2x malica in kosilo • 60 min pravljice, igre in sproščanja, Mejca, obisk tabornikov • 45 min ustvarjanih uric • 1x obisk konjušnice Sever (in pohod do Mejce)
POLDNEVNI PROGRAM: 8:00 – 12:00 | cena: 70 EUR
Vsebina programa: • angleščina za otroke po metodi Helen Doron (1x45 min/dan) • tenis (1x 45 min/dan) • 1x malica in kosilo • 60 min ustvarjanih uric, pohodov, pravljic, igre in sproščanja
*Rok za prijavo: do 15. avgusta 2014 (do zapolnitve mest) Prijave in dodatne informacije na: - 041 475 325 (Nataša) ali na - info@tkkolektor.
Zaključek teniškega vrtca in teniške šole s podelitvijo diplom v Mejci.
66 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 POLETNEPOLETNE TKTK KOLEKTORKOLEKTOR VPISUJEVPISUJE VV
TENIŠKETENIŠKE TENIŠKI VRTEC TENIŠKO ŠOLO TENIŠKO REKREACIJO (otroci 5-6 let) (1.-9. razred) (1.-9. razred) POČITNICEPOČITNICE Vadba bo potekala ob torkih Vadba bo potekala ob torkih in Vadba bo potekala ob sredah in in četrtkih od 17.00 do 18.00. četrtkih od 17.00 - 18.00. petkih od 16.30 do 18.00. VV IDRIJIIDRIJI Prva vadba 2.9.2014. Prva vadba 2.9.2014. Prva vadba 3.9.2014.
25.8.-29.8.201425.8.-29.8.2014 Prijave na: [email protected]
Za več informacij pokličite glavnega trenerja v klubu: Teniški klub Kolektor organizira mini teniške Sergej Ocepek 041 611 370 počitnice za predšolske otroke (5-6 let) ter za otroke od 1. do 3. razreda (7-9 let). Vpis v teniške programe poteka še cel september. Vse vadbe se bodo odvijale na teniških igriščih v Mejci. CELODNEVNI PROGRAM: 8:00 – 16:00 | cena: 130 EUR www.tkkolektor.si Vsebina programa: • angleščina za otroke po metodi Helen Doron (2x45 min/dan) • tenis (2x 45 min/dan) • 2x malica in kosilo • 60 min pravljice, igre in sproščanja, Mejca, obisk tabornikov • 45 min ustvarjanih uric • 1x obisk konjušnice Sever (in pohod do Mejce)
POLDNEVNI PROGRAM: 8:00 – 12:00 | cena: 70 EUR
Vsebina programa: • angleščina za otroke po metodi Helen Doron (1x45 min/dan) • tenis (1x 45 min/dan) • 1x malica in kosilo • 60 min ustvarjanih uric, pohodov, pravljic, igre in sproščanja
*Rok za prijavo: do 15. avgusta 2014 (do zapolnitve mest) Prijave in dodatne informacije na: - 041 475 325 (Nataša) ali na - info@tkkolektor.
Zaključek teniškega vrtca in teniške šole s podelitvijo diplom v Mejci.
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 67 Utrip lokalne skupnosti Nova poletna sezona prinaša kar nekaj novosti v Krajinski park Zgornja Idrija
Maja Vojska
Pred začetkom nove kopalne sezone v Beli, kjer poišče osvežitev CAMIS izvajala pilotno aktivnost in priložnost za rekreacijo vsako leto več domačinov in turistov, je obnove tradicionalnih visečih brvi na direktorica občinske uprave Mojca Remškar Planinc sporočila, da bo območju Krajinskega parka Zgornja območje Lajšta prihodnje leto dobilo čistilno napravo. Pomembna Idrijca. Namen obnove visečih mostov novost bo tudi šotorišče, ki ga bodo po idejnem načrtu arhitektke je ohranjanje tradicije prehodov čez reko Idrijco. Ti danes predstavljajo Barbare Oblak začeli urejati ob odbojkarskem igrišču. pomemben del rekreacijske infrastrukture Krajinskega parka Kot poudarjajo, pa šotorišče ne igrišča ter povečanje prostora za Zgornja Idrijca. predstavlja zametka kampa, ampak parkirišča. se ga bo le uredilo, da bo primerno Razveseljiva je tudi novica za vse za postavitev šotorov z minimalnimi Pozabiti pa ne smemo niti na lastnike štirinožcev, ki radi namakajo in sonaravnimi posegi v prostor, pomembno novost, to je sedem tačke v hladni vodi, saj bo novost poleg tega pa se bo postavilo še popolnoma prenovljenih visečih letošnje kopalne sezone tudi pasja servisni prostor za šotorišče (sanitarije mostov od Lajšta do Likarice. Občina plaža, kjer bodo lahko psi nemoteno in umivalnico). Predvideni so tudi Idrija je kot projektni partner plavali, ne da bi pri tem motili ostale obnova in ureditev odbojkarskega čezmejnega sodelovanja v projektu obiskovalce.
68 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Družinski zabavnik Na Dnevu zdravja natečaja, so na zdravja. temo razglasili na prireditve lokalne tradicionalne katerem zmagovalca so Med iskali skorajda 100 logotip Idrijo, nad Vrh Črni in Cerkno Idrija, šol osnovnih predlogi, te ki so je prispeli po Cerkno. z OŠ razreda mnenju 8. učenec Koblar, Miha narisal tričlanske komisije najboljšega barvanje. v ponujamo tokrat vam izdelek Njegov Najboljše izdelke si boste lahko jeseni ogledali na posebni razstavi v prostorih ZD Idrija. Pobarvaj me!
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 69 Družinski zabavnik
ZNAMKA AVTOR ZBIRALEC ITALIJAN- JAPON- JEZIK VRV ZA ZAPISNIK, BRANKO PUSTO- STAREGA PRITISK DEJAVNOST SKA NA- KATHY SKEGA ČRNCEV PRESKA- DNEVNIK GOVEKAR LOVŠČINA DENARJA CIONALNA NAJIMY AVTOMO- BANT KOVANJE LATINSKO TELEVIZIJA BILA
PODROČJE OB JUŽNEM TEČAJU
STROKOVN- JAK ZA VULKANE
ITALIJANSKA UNIVERZA DRUŽINA V ZDA IZDELOV- MESTO NA ALCEV MADŽARS- GODAL KEM TERITO- AVSTRI- RIALNA NAŠ JSKI DIRKAČ OBRAMBA RAPER LAUDA GORSTVO V ALI BOLGARIJI POVEZAVA BORIS GLAVE S DVORNIK TONE TRUPOM ZANOŠKAR ZAČETEK PRAVNIK ABECEDE PIRNAT
MATEMATI- ANTON PRVI ČNA INGOLIČ SOVJETSKI VOJAŠKA BAKRENA FILMSKI KRAJ PRI KRIVULJA IVAN IZVIDNICA DOBA VESOLJČEK LJUBLJANI GRŠKO- ROB SATELIT RAZTRELJEV- ŠPANSKI ALEC SLIKAR OTOK V NEKDANJI NEMŠKI JADRANU PREBIVALCI NACISTIČNI PRI ISTRI SABE VODITELJ AMERIŠKI HRVAŠKO DIVLJI KONJ MESTO OTOK V UDELEŽE- GLEDALIŠKA JADRANU NEC ALKE IGRA PRI MOLATU Z GIBI KURIR IVAN GLASNIK ERŽEN RIMSKA SMUČI PRAVNIK GORA V BOGINJA NORDIJSKO PAŠ ŠPORTNICA SAVINJSKIH ČEŠKI KRALJICE VESOLJEC ALPAH NEMŠKI TOČENJE REŽISER ŠPORTOV KAMION SOLZ JIRŽI AVSTRIJSKI ANTON OBDOBJE TRAKTOR AŠKERC TREH ŽENSKI MESECEV STOKANJE SPOLNI JAMRANJE ORGANI TURČIJA DEL FLAMSKI MESTO V CERKVE KIPAR JEAN ITALIJI PRI NEAPLJU KARLI ŽENSKO VRANIČNI ARHAR IME PRISAD
NOVI- STANE MOZOLJA- NARKA KREGAR VICA AMERIŠKI TODORO- DEL DEL REVOLVER VSKI SKOKA GLAVE ČRTOMIR KATJA DEL AFRIŠKO JUŽNO ROZMAN NOVAK GLEDALIŠČA DRAŽILNO AMERIŠKO SRBSKA NEK. NEM. RAZLIČNA NASLADILO GORSTVO DENARNA TENISAČICA SAMO- ENOTA STEFFI GLASNIKA JAPONSKI SKAKALEC DAIKI ŠTORKLJA PREKMURSKO KERSNIKOV IZDELOVA- LITERARNI LEC SVILE JUNAK DOKTOR
MOČNO JEZERO TOPOVSKO V ETIOPIJI OBSTRELJE- ALPINISTI- VANJE ČNI ODSEK
STROJ ZA OSEBNI IZKOPA- JANEZ ZAIMEK VANJE VAJKARD JARKOV
RIMSKI PESNIK IN ELLA PIJAČA ANJA FILOZOF TIT FITZGERALD IZ SADJA TOMAŽIN
Sodelujte! Rešitvi iz pomladne številke Komunitatorja sta: dan za punce in žled. Morda pa se tudi v vas skriva pisec ali nadebudni fotograf, ki bi želel objavo Nagrajenci: Anton Basile, Tadeja Boškin, Pavla Laharnar fotografije na naslovnici ali v časopisu? Pozivamo vas, da pri nastajanju nove Rešitvi iz poletne številke pošljite v uredništvo do vključno 15. septembra 2014. številke tudi aktivno sodelujete. Poleg (pripis »Nagradna križanka«). Čakajo vas tri praktične nagrade. rešitev križanke bomo veseli tudi vaših prispevkov in lastnih pobud za članke ter fotografije. Kontaktirajte nas na [email protected]. Ime in priimek:
Naslov uredništva FMR – Media d.o.o. Naslov: Arkova 43 5280 Idrija Pošta:
70 Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 Saj bi bilo lahko tudi res
Zid objokovanja
CerkljanskaZid objokovanja turistična info točka
Plan
Realnost
Komunitator / Časopis koncerna Kolektor / Letnik 14 / št. 71 / Poletje 2014 71