Zrc-Porocilo-2004.Pdf

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 1 110.11.20050.11.2005 99:08:21:08:21 © ZRC SAZU, 2005

Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič, Vojislav Likar, Irena Naglič, Drago Perko, Alenka Porenta, Tinka Selič, Tanja Valte, Milojka Žalik Huzjan

Uredili Irena Naglič Milojka Žalik Huzjan

Urednica za bibliograﬁ jo Alenka Porenta

Za vsebino poročil odgovarjajo vodje inštitutov in enot ZRC SAZU.

Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan

Fotograﬁ je Igor Lapajne Marko Zaplatil in sodelavci inštitutov

Založil Znanstvenoraziskovalni center SAZU Za založnika Oto Luthar

Tisk Tiskarna Present d. o. o., Ljubljana

ISSN 1408-2349

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 2 110.11.20050.11.2005 99:08:26:08:26 LJUBLJANA 2005

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 3 110.11.20050.11.2005 99:08:26:08:26 ORGANIZACIJSKA SHEMA ZRC SAZU

UPRAVNI ODBOR

KOLEGIJ ZNANSTVENI SVET

UPRAVA DIREKTOR INFRASTRUKTURNA SKUPINA

INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO FRANA RAMOVŠA

ZGODOVINSKI INŠTITUT UMETNOSTNOZGODOVINSKI MILKA KOSA INŠTITUT FRANCETA STELETA

INŠTITUT ZA SLOVENSKO MUZIKOLOŠKI INŠTITUT LITERATURO IN LITERARNE VEDE

INŠTITUT ZA SLOVENSKO GLASBENONARODOPISNI NARODOPISJE INŠTITUT

INŠTITUT ZA SLOVENSKO FILOZOFSKI INŠTITUT IZSELJENSTVO

GEOGRAFSKI INŠTITUT INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE ANTONA MELIKA KRASA

PALEONTOLOŠKI INŠTITUT BIOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA JOVANA HADŽIJA

INŠTITUT ZA BIOGRAFIKO IN INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE BIBLIOGRAFIJO

INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 4 111.11.20051.11.2005 112:31:202:31:20 DIREKTORJEVO POROČILO

SAPIENS QUI PROSPICIT tacijskih dejavnosti ter k povezovanju istovrstnih delovnih in raziskovalnih tako analitičnih kot Podobno kot leto prej smo tudi v letu 2004 suvereno tehničnih procesov. Tovrstno integrirano delovanje pokrivali obe tradicionalni akademski področji, ob omogoča znanstvenim raziskavam nove dimenzije raziskovanju še visokošolsko izobraževanje, obe- in ponuja temelje za oblikovanje multidisciplinar- nem pa smo tudi to leto veliko naredili za aplikacijo nega raziskovalnega centra, ki se povezuje tudi z raziskovalnih rezultatov. Nekaj primerov … različnimi področji zunaj osnovne raziskovalne organizacije in se izkazuje kot podpora različnim javnim sektorjem ter lokalnim in izobraževalnim 1. Raziskovanje ustanovam.

Med vrsto izjemnih rezultatov preteklega leta kaže še posebej izpostaviti vzpostavitev spletnega GIS- 2. Podiplomsko izobraževanje v okviru Podiplom- strežnika ZRC SAZU, ki ga redno dopolnjujemo z skega študija krasoslovja in Šole za primerjal- novimi podatkovnimi zbirkami posameznih inšti- ni študij idej in kultur tutov. Pridobljeno znanje je sodelavcem Inštituta za antropološke in prostorske študije omogočilo Na podiplomski študij krasoslovja, ki letos poteka sodelovanje z National Geographic Society. Skupaj že četrto leto, sta se letos vpisala dva študenta, na s kolegi z Univerze v Birminghamu so izdelali GIS- petnajst razpisanih mest Šole za primerjalni študij portal projekta Mundo Maya Siustainable Tourism idej in kultur pa se je prijavilo 26 kandidatk in Program. Med najpomembnejše dosežke šteje tudi kandidatov. Po intervjujih z vsemi smo izjemoma nadgradnja besedilnega korpusa Nova beseda, ki vpisali 23 študentk in študentov. Za povečani vpis je osnovni leksikografski vir Inštituta za slovenski smo se odločili zaradi kvalitete prijavljenih in zato jezik Frana Ramovša, pa izjemni zbornik Hočeva- ker je program šele stekel. rica – eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju, ki ga je uredil Anton Velušček, in tretja, dopolnjena Razporeditev po modulih: znanstvenokritična izdaja Brižinskih spomenikov, I. Slovenske študije – tradicija in sodobnost (10). omeniti pa kaže tudi našo pomoč pri pripravi Šved- II. Spomin narodov v historični perspektivi (3). sko-slovenskega slovarja. Razumljivo je, da pri III. Transformacije moderne misli – filozofija, psi- takem naštevanju lahko izpostavimo samo nekaj hoanaliza, kultura (2). uspešno zaključenih projektov naših inštitutov, zato IV. Antropologija zdravja, bolezni in zdravljenj bolj radovedne bralce kar takoj vabim k ogledu naših (8). spletnih strani (www.zrc-sazu.si). Posebno pozornost zasluži tudi infrastrukturna dejavnost Naravna in kulturna dediščina, ki smo 3. Založba ZRC jo organizirali v sedem notranjih organizacijskih enot: Zbirke in publikacije, Tematska kartografija V okviru založniškega programa je v letu 2004 in geografski informacijski sistem, Raziskovanje izšlo 44 naslovov knjižnih publikacij (od tega v so- krasa, Slovaropisje in slovaropisne podatkovne zbir- založništvu štirje naslovi), 12 letnikov znanstvenih ke, Arheološki dokumentacijski sistemi, Kulturna periodičnih publikacij (od tega trije v sozaložni- dediščina, Naravna dediščina. štvu) ter 18 enot drobnih tiskov (katalogi, vodniki, Interdisciplinarna in multidisciplinarna naravna- vabila, poročila ipd.). Izšlo je pet zvezkov iz zbirke nost infrastrukturne dejavnosti omogoča integra- Monumenta artis musicae Sloveniae (dve z letnico cijo tako infrastrukturnih kot tudi raziskovalnih 2003) in ena CD-plošča iz zbirke arhiva Glasbeno- dejavnosti – ne glede na njihovo temeljno tematsko narodopisnega inštituta. usmerjenost. S stališča infrastrukture se teži k Večina publikacij je izšla v Založbi ZRC, nekaj pa racionalizaciji zlasti informacijskih in dokumen- kot izdaje posameznih inštitutov.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 5 110.11.20050.11.2005 99:08:27:08:27 Izhajati sta začeli dve novi knjižni zbirki Lingua 5. Prostori Slovenica, ki jo izdaja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, in Studia litteraria, ki jo izdaja Po najnujnejših popravilih (zamenjava oken, pleska- Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. nje itd.) prostorov v II. nadstropju stavbe na Trgu Založniški program so finančno podprli Ministrstvo francoske revolucije in temeljiti prenovi dvorane za šolstvo, znanost in šport RS, Ministrstvo za kultu- geografskega muzeja, Gosposka 12, smo urejanje ro RS, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, prostorov na tej lokaciji do izteka postopka denaci- Raziskovalni sklad ZRC, Mestna občina Ljubljana, onalizacije zaključili. Ministrstvo za zunanje zadeve RS in drugi zunanji Ta hip pospešeno poteka obnova III. nadstropja in sofinancerji. podstrešnih prostorov stavbe na Novem trgu 4, kjer Založba je samostojno ali v sodelovanju z izdajatelji, bodo svoje kabinete in sejni sobi dobili kolegice in soizdajatelji in sozaložniki organizirala 20 novinar- kolegi z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša skih konferenc in javnih predstavitev v in Muzikološkega inštituta. Ne upoštevajoč novo Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji. Svoje kvadraturo na Novem trgu 4, smo v preteklem letu izdaje je predstavila tudi na petih knjižnih sejmih pridobili in obnovili 310 m2 delovnih prostorov. oz. prodajnih razstavah. Vse publikacije so tekoče predstavljene tudi na Internetnem katalogu zbirk znanstvene in strokovne literature. 6. Misliti razvoj – misliti naprej

V senci pregovora Sapiens qui prospicit se je lani 4. Knjigarna AZIL začela razprava o prihodnjem razvoju Znanstveno- raziskovalnega centra. Po dobrem desetletju pospe- Po dobrem letu poslovanja vse kaže, da je slo- šenega kadrovskega, vsebinskega in prostorskega venska humanistična akademska javnost v veliki razvoja se odločamo za korenito prenovo razisko- meri sprejela knjigarno za svojo. Ob skrbi za čim valnih skupin. V času naraščanja števila visoko boljšo ponudbo je naš poglavitni namen pokriti usposobljenih raziskovalk in raziskovalcev tudi na manipulativne stroške in kupcem ponuditi čim področju humanističnega raziskovanja je to edini cenejše knjige. način, da povečamo svojo konkurenčnost.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 6 110.11.20050.11.2005 99:08:27:08:27 DIRECTOR’S REPORT

SAPIENS QUI PROSPICIT Infrastructural Group enables the integration of infrastructural and research activities irrespec- Similarly to the year before, in 2004 we ran our tive of their basic thematic orientation. From the own programmes covering both of the traditional infrastructure standpoint there is a trend to econo- academic fields of research and higher education. misation in the information and documentation We also engaged much in the application of our activities especially, and towards the linking of research results. similar clerical, research, analytical and technical processes. This kind of integrated work allows new dimensions for academic research and offers a basis A FEW EXAMPLES ... for establishing a multidisciplinary research centre, which is also connected to various areas outside of 1. Research the basic research organisation, and manifests itself through support to the various public sectors and Among the series of exceptional results of the past local and educational institutions. year we should mention especially the web-based GIS server of the SRC-SASA, which we regularly supplement with new databases from the individual 2. Postgraduate education as part of the Post- institutes. The knowledge acquired has enabled the graduate Karstology Study programme and researchers of the Institute for Anthropological and the School for the Comparative Study of Ideas Spatial Studies to cooperate with the National Geo- and Cultures. graphic Society. In cooperation with the University of Birmingham they developed the GIS portal for Two students enrolled in the postgraduate karstology the Mundo Maya Sustainable Tourism Program. study programme, now in its fourth year, while 26 Also among the most important achievements are candidates applied for the 15 advertised spaces in the upgrade to the Nova beseda vocabulary, which is the School for the Comparative Study of Ideas and the basic lexicographical source of the institute; the Cultures. We accepted 23 students after interviews exceptional compendium Hočevarica – eneolitsko with each. We decided to allow an increased enrol- kolišče na Ljubljanskem barju (Hočevarica – Pile ment because of the quality of the candidates and Dwellings in the Ljubljana Moor), edited by Anton because the programme has only just begun. Velušček; and the third revised and critical academic edition of the Brižinski spomeniki (Freising Monu- Placement by modules: ments). We should also mention our assistance in I. Slovene Studies – Tradition and Modernity 10 the inception of the Swedish-Slovene Dictionary. II. National Memory in Historical Perspective 3 Unfortunately this listing of highlights includes III. Transformations of Modern Thought – Philoso- only a subset of the successfully concluded projects phy, Psychoanalysis, Culture 2 of our institutes; and we therefore invite interested IV. Anthropology of Health, Illness and Healing 8 readers to have a look at our institute web pages (www.zrc-sazu.si). Our infrastructure activities also warrant special 3. SRC Publishing attention: Collections and Publications, Thematic Cartography and the Geographical Information Our publishing programme featured 44 titles of System, Karst Research, Lexicography and Lexi- book publications in 2004 (of these, 4 titles in co- cographical Databases, Archaeological Documen- publication), 12 volumes of academic periodical tation Systems, Cultural Heritage, and Natural publications (3 of these in co-publication) and 18 Heritage. units of lesser printings (catalogues, guides, invita- The interdisciplinary and multidisciplinary ori- tions, reports, etc.). Five volumes of the collection entation of the Natural and Cultural Heritage Monumenta Artis Musicae Sloveniae were issued

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 7 110.11.20050.11.2005 99:08:27:08:27 (two in 2003) and 1 compact disk from the collection handling charges and offer our customers books at of the archive of the Institute of Ethnomusicology. the lowest possible prices. Most of the publications were published at SRC Publishing, but a few were issued as publications of the individual institutes. 5. Premises Two new collections in book form began publication: “Lingua Slovenica” published by the Fran After the most urgent of repairs (window replace- Ramovš Institute of the Slovenian Language, and ment, painting, etc.) of the areas in the 2nd floor of “Studia litteraria” published by the Institute of the building at Trg francoske revolucije, and a thor- Slovenian Literature and Literary Science. ough renovation of the lecture hall of the museum of The Ministry of Education, Science and Sport of the geography at Gosposka 12, we have finished with Republic of Slovenia, the Ministry of Culture of the renovation at that location, pending the completion Republic of Slovenia, The Slovenian Academy of of the denationalisation process. Sciences and Arts, the Research Fund of the SRC- At this moment, renovation of the 3rd floor and attic SASA, the Municipality of Ljubljana, the Ministry area of the building on Novi trg 4 is underway at of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia and an accelerated pace. Our colleagues from the Fran other external co-financiers supported the publishing Ramovš Institute of the Slovenian Language and the programme financially. Institute of Musicology will have new offices and The publishing centre organised 20 press confer- conference rooms in these areas. In the past year we ences and public presentations in Ljubljana and have acquired and renovated 310 m2 of work spaces, other places in Slovenia either independently or in not including the new floor space at Novi trg 4, cooperation with other publishers. It also presented its publications at 5 book fairs and sales exhibitions. All publications are also presented as they come 6. Think development – think ahead out on the “Internet Catalogue of Collections of Academic and Technical Literature”. Last year we began discussion on the future development of the Scientific Research Centre, in the shadow of the saying Sapiens qui prospicit. After 4. Bookstore Azil more than a decade of accelerated development of our personnel, research capabilities and premises After more than a year of business it appears that we are initiating a thorough renewal of our research the Slovene academic public in the humanities has groups. This is the only means of increasing our to a great extent adopted the bookstore as its own. competitiveness at this time, when the number of Our primary purpose, in addition to making the best highly qualified researchers engaged in research in possible selection available for purchase, is to cover the humanities is increasing.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 8 110.11.20050.11.2005 99:08:27:08:27 UPRAVNI ODBOR

Upravni odbor ZRC SAZU do 15. 1. 2004: dr. Slav- predstavniki ustanoviteljice SAZU, predstavnik Mi- ko Ciglenečki, dr. Metka Culiberg, dr. Darko Dolinar nistrstva za šolstvo, znanost in šport, predstavnik ko- (podpredsednik), akad. dr. Andrej Kranjc (predse- lektiva zaposlenih v ZRC SAZU in pet odgovornih dnik), dr. Monika Kropej, dr. Darja Mihelič, dr. nosilcev raziskovalnega programa ZRC SAZU. Stojan Sorčan, izr. članica SAZU dr. Alenka Šelih, V letu 2004 je imel Upravni odbor pet sej, od tega Sinja Zemljič Golob, akad. dr. Mitja Zupančič. eno pisno in štiri redne. Potrdil je finančno poročilo, Novi Upravni odbor je bil v skladu s Statutom ZRC poročilo inventurne komisije za leto 2003 in plan SAZU konstituiran na 1. seji dne 3. 3. 2004 v se- poslovanja za leto 2004. V letu 2004 je sprejel sedem stavi: dr. Darko Dolinar (podpredsednik), dr. Matej poslovnikov o delu uredništva revij: Dve Domovini Gabrovec, akad. dr. Andrej Kranjc (predsednik), dr. / Two Homelands, Acta Geografica Slovenica / Marina Lukšič - Hacin, Zoran Mezeg, dr. Damjan Geografski zbornik, Hacquetia, Acta historiae artis Prelovšek, dr. Stojan Sorčan, Sinja Zemljič Golob, Slovenica, Arheološki vestnik, Filozofski vestnik in izr. članica SAZU. prof. dr. Zinka Zorko, akad. dr. Jezikoslovni zapiski ter dva poslovnika o delu Hi- Mitja Zupančič. storičnega seminarja in Založbe ZRC. Med drugim Upravni odbor ZRC SAZU sprejema oziroma daje je potrdil tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika soglasje k splošnim aktom ZRC SAZU, obravnava o odnosih z javnostmi in informiranju medijev ZRC in sprejema letne programe dela, poročila o delu, SAZU, Poslovnika o izvolitvi Upravnega odbora finančni načrt in zaključni račun ter imenuje di- ZRC SAZU in Poslovnika o delu Upravnega odbo- rektorja ZRC SAZU. Delovanje upravnega odbora ra ZRC SAZU. V manjši meri se je ukvarjal tudi s ureja poslovnik o delu upravnega odbora. Upravni kadrovskimi zadevami in ponovno imenoval prof. odbor sestavlja enajst članov, med katerimi so štirje dr. Ota Lutharja za direktorja ZRC SAZU.

KOLEGIJ

Kolegij je posvetovalno telo direktorja ZRC SAZU. finančne službe, pomočnica direktorja za upravne Sestavljajo ga predstojnice in predstojniki inštitutov zadeve in raziskovalec referent za mednarodno ZRC SAZU, predstojnica Centra za predstavitvene znanstveno sodelovanje. Kolegij se je sestal na dejavnosti, vodja Raziskovalne postaje Nova Gorica, desetih rednih in dveh izrednih sejah ter obravnaval vodja založniške dejavnosti, vodja računovodsko- tekočo problematiko raziskovalnega dela.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 9 110.11.20050.11.2005 99:08:27:08:27 ZNANSTVENI SVET

Znanstveni svet ZRC SAZU oblikuje raziskovalni 18. 6. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju- program in obravnava druge strokovne zadeve ZRC bljani SAZU. Šteje 13 članov, od tega jih 8 izvolijo razi- 5. mag. Miha Preinfalk, Zgodovinski inštitut skovalci ZRC SAZU, 4 imenuje Predsedstvo SAZU, Milka Kosa direktor ZRC SAZU pa je član po položaju. 7. 7. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju- Člani Znanstvenega sveta ZRC SAZU iz vrst bljani raziskovalcev ZRC SAZU so bili izvoljeni 16. 1., 6. mag. Aleksandra Bizjak, Inštitut za slovenski Predsedstvo SAZU pa je s sklepom 24. 2. imenovalo jezik Frana Ramovša štiri člane. V novi sestavi so se prvič sestali na 1. 23. 6. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju- konstitutivni seji dne 19. 3. bljani Sestava: dr. Metka Culiberg (podpredsednica), dr. 7. mag. Boštjan Surina, Biološki inštitut Jovana Marjan Dolgan, akad. prof. dr. Matija Gogala, izr. Hadžija prof. dr. Stanko Granda (predsednik), doc. dr. Me- 17. 7. na Biotehniški fakulteti Univerze v Lju- toda Kokole, akad. prof. dr. Jože Krašovec, akad. bljani prof. dr. Ivan Kreft, prof. dr. Oto Luthar, izr. prof. 8. mag. Petra Košir, Biološki inštitut Jovana dr. Majda Merše, prof. dr. Marijan Pavčnik, doc. Hadžija dr. Marjan Ravbar, dr. Marjeta Šašel Kos, dr. Janja 23. 7. na Fakulteti za gozdarstvo Univerze v Žitnik. Zagrebu (Šumarski fakultet Sveučilišta u Za- V letu 2004 je imel Znanstveni svet ZRC SAZU pet grebu) sej, od tega eno pisno. Dajal je soglasja k imenova- nju predstojnikov, opravljal izvolitve v raziskovalne nazive, sklepal o predlogih za nagrajence ter imeno- V LETU 2004 SO MAGISTRIRALI val člane znanstvenih svetov inštitutov. Znanstveni svet ZRC SAZU je bil pokrovitelj slovesnosti ob 21. obletnici ustanovitve ZRC SAZU, na 1. Nataša Gregovič, Inštitut za antropološke in kateri je predsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU prostorske študije izkazal priznanje novim magistrom in doktorjem, ki 25. 5. na Fakulteti za podiplomski humanistični so zaposleni na ZRC SAZU. študij v Ljubljani

2. Urška Rajgelj, Inštitut za medicinske vede 17. 6. na Fakulteti za družbene vede Univerze V LETU 2004 SO DOKTORIRALI v Ljubljani

1. mag. Helena Dobrovoljc, Inštitut za slovenski 3. Rebeka Kunej, Glasbenonarodopisni inštitut jezik Frana Ramovša 22. 6. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju- 27. 1. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju- bljani bljani 2. mag. Tjaša Jakop, Inštitut za slovenski jezik 4. Silvo Torkar, Inštitut za slovenski jezik Frana Frana Ramovša Ramovša 20. 5. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju- 24. 6. na Filozofski fakulteti Univerze v Lju- bljani bljani 3. Andrej Šmuc, Paleontološki inštitut Ivana Ra- kovca 5. Romana Zajc, Umetnostnozgodovinski inštitut 21. 5. na Naravoslovnotehniški fakulteti Uni- Franceta Steleta verze v Ljubljani 30. 6. na Fakulteti za družbene vede Univerze 4. mag. Franci Petek, Geografski inštitut Antona v Ljubljani Melika

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 1100 110.11.20050.11.2005 99:08:28:08:28 UPRAVA

PERSONALNA SESTAVA POSLOVNO POROČILO

Znanstveni svetnik: red. prof. dr. Oto Luthar, Znanstvenoraziskovalni center SAZU se je v letu direktor. 2004 financiral s programi in projekti, ki jih je pri- Znanstveni sodelavec: dr. Jeffry David Turk. dobil na razpisih Ministrstva za šolstvo, znanost in Predstojnica centra za predstavitvene dejavnost: šport. Za Raziskave Naravne in kulturne dediščine dr. Breda Čebulj Sajko. nam Ministrstvo za finance del sredstev posreduje dr. O. Luthar Asistentka: Vesna Ličer. preko proračuna SAZU. Del sredstev pa nam je Pomočnica direktorja za upravne zadeve: Tanja uspelo pridobiti od ostalih ministrstev in na trgu. Valte (od 1. 3.). Referentka za predstavljanje raziskovalnih rezultatov: Irena Naglič. Poslovni uspeh (v 000 sit) Vodja knjigarne: Ana Marija Ličina. Skupaj stroški 2.750.282 Skupaj prihodki 2.745.191 Neporabljena sredstva 5.091 TAJNIŠTVO A. M. Ličina Vodja tajništva: Alenka Koren. Tajnica: Marija Maja Stipar. Prihodki (v 000 sit) Leto 2003 Leto 2004 Celotni prihodek 2.690.310 2.750.282 RAČUNOVODSTVO Delež MSZŠ 2.399.285 2.464.748 Vodja računovodstva: Ana Kejžar. Delež SAZU 57.697 57.717 Samostojna referentka za finančno knjigovodstvo: Marjeta Hegler (do 1. 7.). V. Ličer Višja knjigovodja: Majda Bogdanovič. Primerjava med leti 2003 in 2004 Samostojna tehnica: Tanja Pavčič.

3.000.000 KADROVSKA SLUŽBA

Vodja kadrovske službe: Vislava Lovše. 2.500.000 I. Naglič Strokovna sodelavka: Tadeja Sušnik. Celotni prihodek 2.000.000 TEHNIČNO VZDRŽEVANJE Dele MSZ Strokovna sodelavka za gradnjo in nadzor: Duša 1.500.000 Bosnić. Dele SAZU Samostojna tehnika: Marko Zaplatil, Aleksander 1.000.000 Kuharič (1/3 delovnega časa). dr. J. D. Turk Fotograf: Igor Lapajne. Upravitelj: Marko Jevnikar. 500.000 Čistilke: Nasiha Brakić, Smilja Čukajne, Anica Luin, Barbara Marinković, Mirjana Marinković, 0 Sinka Mohorić, Štefka Perpar, Katica Softić, Amra Leto 2003 Leto 2004 Šabotić. T. Valte

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 1111 110.11.20050.11.2005 99:08:28:08:28 UPRAVA

Struktura stroškov

Vrsta stroška leto 2003 leto 2004 koeficient povečanja

Plačila avtorskih honorarjev 150.850 146.739 0,97 Plačilo preko štud servisov 31.621 36.750 1,16 Amortizacija 103.100 112.363 1,09 Tiskarske in ost. storitve 77.991 111.472 1,43 TAJNIŠTVO Dnevnice za službena potovanja 19.339 18.832 0,97 Ostali stroški službenih potovanj 35.516 39.977 1,13 Poraba el energ ogrevanje 30.909 32.178 1,04 Stroški pošte, telefona 27.472 26.779 0,97 Stroški prevoza na delo, prehrana 70.790 79.117 1,12 Bruto plače 1.450.153 1.512.981 1,04 A. Koren Prispevki 227.809 237.712 1,04 Davki na plače 104.267 107.549 1,03 Material 36.476 46.454 1,27 Ostali stroški, dod pok zav 195.832 236.288 1,21 Rezervacija stroškov 128.185 0 0,00

Stroški skupaj 2.690.310 2.745.191 1,02 M. M. Stipar

Plaèila avtorskih honorarjev leto 2004 RAČUNO VODSTVO Plaèilo preko tud servisov leto 2003

Amortizacija

Tiskarske in ostale storitve

A. Kejžar Dnevnice za slubena potovanja

Ostali stroki slubenih potovanj

Poraba el energ ogrevanje

Stroki pote, telefona

M. Bogdanovič Stroki prevoza na delo, prehrana

Bruto plaèe KADROVSKA ANALIZA

Prispevki Na dan 31. 12. 2004 je bilo na ZRC SAZU zaposlenih 295 sodelavcev. Med letom je odšlo 10 Davki na plaèe sodelavcev, od tega so se 3 upokojili, 22 pa se jih M. Hegler je zaposlilo na novo. Material Na ZRC SAZU je bilo leta 2004 skupaj zaposlenih 41 mladih raziskovalcev. V letu 2004 je bilo odo- Ostali stroki, dodatno pokojnin. zavarovanje brenih 11 mest za mlade raziskovalce V tem letu je magistriralo pet in doktoriralo sedem mladih razi- Rezervacija strokov skovalcev. Magistrirala sta tudi dva naša sodelavca 0200 400600 800 1000 1200 1400 1600 in doktorirali dve sodelavki. Natančnejši prikaz zaposlenih na dan 31. 12. 2004 T. Pavčič (v 000 sit) je prikazan v priloženi preglednici.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 1122 110.11.20050.11.2005 99:08:29:08:29 UPRAVA MR štev. štev. Od tega 31 35 22 54 82 64 12 12 34 21 11 12 24 50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Število ostalih delavcev KADROVSKA SLUŽBA razisk. del. s šifro Število str. Število str. 21 15 0 1 1 3 1 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 Strokov. Strokov. sodelavci v human. V. Lovše sodel. razvojni Asist. - Raziskov. D. Naglič Asist. z mag. z dr. Asist.

stveni T. Sušnik Znan- sodelav.

TEHNIČNO

Višji Višji VZDRŽEVANJE znanst. sodelav. svetnik Znanst. 52 2 2 3 5 1 6 1 1 1 11 82111 7 1 11 2 12 1 2 112113 2 2 11 1 1 3 1 3 11 3 411 11 0 3 1 331202 1 3 1526 4 3 1 3 124264 2 1 2 345 7 6 410 617 3 2 1 1 5 1 5 512 5 1 2 4 4 127 4 3 1 1 1 14 4 1 2 1 1 1 1 1 23 0 0 0 22 4 10 40 1 30 skupaj Število zaposl. D. Bosnić

M. Zaplatil Biološki inštitut J. H. Filozofski inštitut inštitut Glasbenonarodopisni Inštitut za arheologijo Inštitut za biografiko in bibliograf. R. Inštitut za slovenski jezik F. Inštitut za slovensko izseljenstvo vede in liter. liter. Inštitut za slov. narodopisje Inštitut za slov. Muzikološki inštitut Umetnostnozgodovinski inštitut Zgodovinski inštitut M. K. študije in prostorske Inštitut za antropološke Infrastrukturna enota Uprava Geografski inštitut A. M. Geografski inštitut S k u p a j 295 40 25 40 16 26 40 2 26 14 66 41 Inštitut za raziskovanje krasa Inštitut Inštitut za medicinske vede Paleontološki inštitut I. R.

Sodelavci ZRC SAZU na dan 31. 12. 2004 S. Kuharič

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 1133 110.11.20050.11.2005 99:08:29:08:29 UPRAVA

Akademie der Wissenschaften und Künste, Slo- KOLEDAR PRIREDITEV ZA ZUNANJE JAVNOSTI venski znanstveni inštitut na Dunaju, Avstrija V LETU 2004 (ZRC SAZU in Založba ZRC). 26. Predstavitev knjige: Dušan Kos, Blesk zlate JANUAR krone: gospodje Svibenski – kratka zgodovina 16. Predstavitev knjige: Silvana Paletti, Rozajanski plemenitih nasilnikov, PORP, Radeče (Knjižnica serčni romonenj / La lingua resiana del cuore / Radeče, Občina Radeče in Založba ZRC). Rezijanska srčna govorica, Društvo slovenskih 30. Predstavitev knjige: Marko Pohlin, Kraynska pisateljev, Ljubljana (Založba ZRC). grammatika. Bibliotheca Carnioliae, Dvorana SAZU, Ljubljana (Inštitut za slovensko litera- FEBRUAR turo in literarne vede in Založba ZRC). 4. Predstavitev knjige: Igor Grdina, Poti v zgodovino (Založba ZRC). APRIL I. Lapajne 10. Predstavitev publikacij: Maja Topole, Geografija 19.–23. Prodajna razstava na knjižnem sejmu Slo- občine Moravče; Drago Kladnik, Marjan venski dnevi knjige, Kongresni trg, Ljubljana Ravbar, Členitev slovenskega podeželja; (Založba ZRC). Marjan Čeh, Semantična integracija zbirk prostorskih podatkov; Monika Benkovič, MAJ Bolgarija; Drago Kladnik (ur.), Slovenija. 6. Predavanje: dr. Lindsey Gillson, Back to the Ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva; fu ture? A long-term perspective in biodiver- Acta geographica Slovenica / Geografski sity conservation (Inštitut za arheologijo ZRC M. Jevnikar zbornik 43/1 (2003); Geografski vestnik SAZU). 75/1–2 (2003); Geografski obzornik, letnik 50 7. Predstavitev revije Arheološki vestnik 54 (2003) (2003), Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana in novosti iz zbirke Opera Instituti archaeologici (Geografski inštitut Antona Melika ZRC Sloveniae: Anton Velušček (ur.), Hočevarica. SAZU, Ljubljansko geografsko društvo, Zveza Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An geografskih društev Slovenije in Založba eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje ZRC). (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Založba 11. Predstavitev knjige: Nikolaj Kopernik, O ZRC). N. Brakić revolucijah nebesnih sfer. Prva knjiga / De re- 11. Predstavitev knjige Nemirna srca / Restless volutionibus orbium caelestium. Liber primus hearts, priročnika za pouk državljanske vzgoje, (Založba ZRC). ki obravnava migracije in njihove posledice v 19. Predstavitev knjige: J. Fikfak, H. Ložar Pod- obdobju po osamostojitvi Slovenije ter pri tem logar, N. Križnar, A. Gačnik (ur.), O pustu, predstavlja osebne izkušnje priseljencev, Atrij maskah in maskiranju, Goriški muzej Grad ZRC SAZU. Kromberk, Nova Gorica (Založba ZRC). 12. Predstavitev knjige iz zbirke Opera Instituti Artis Historiae: Damjan Prelovšek, Jože Plečnik S. Čukajne MAREC – Jan Kotěra, Dopisovanje 1897–1921, Galerija 2. Predavanje: dr. Metka Culiberg, Karpološke in Dessa, Ljubljana (Dessa, Umetnostnozgodo- antrakotomske raziskave, dr. Katarina Čufar, vinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU in Dendrokronološke raziskave in dr. Maja Andrič, Založba ZRC). Organizirajmo multidisciplinarno raziskavo! 13. Novinarska konferenca ob izidu 3., dopolnjene (Palinološke raziskave) ob odprtju palinolo- znanstvenokritične izdaje Brižinskih spome- škega laboratorija (Inštitut za arheologijo ZRC nikov, Prešernova dvorana SAZU, Ljubljana SAZU). (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede A. Luin 5. Generacije znanosti X, Narodni muzej, Ljublja- ZRC SAZU in Založba ZRC). na (ZRC SAZU). 17.–24. Seminar za izseljenske arhivarje – 20. 5. sta 15.–16. Posvet slovenskih umetnostnih zgodovi- v okviru seminarja potekala strokovni posvet narjev Naloge in izzivi umetnostne zgodovine in okrogla miza Stanje arhivskega gradiva v 21. stoletju (Umetnostnozgodovinski inštitut med slovenskimi izseljenci, Ljubljana (Inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU). za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU ter 23. Predstavitev založniške dejavnosti ZRC SAZU: Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Struktur und Verlagstätigkeit des Wissenschaf- Ministrstvu za zunanje zadeve RS). M. Marinković tlichen Forschungszentrums der Slowenischen

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 1144 110.11.20050.11.2005 99:08:30:08:30 UPRAVA

JUNIJ 22.–24. Otroške ustvarjalne delavnice o dinozavrih, 1. Predstavitev knjige iz zbirke Agora: Maja Sun- Atrij ZRC SAZU (Dinolab – paleontološki čič in Brane Senegačnik (ur.), Antika za tretje laboratorij ZRC SAZU). tisočletje (Društvo za antične in humanistične 28. “Geografski informacijski sistemi v Sloveniji študije Slovenije, Institutum Studiorum huma- 2003–2004”, 7. bienalni simpozij, Prešernova nitatis – Fakulteta za podiplomski humanistični dvorana SAZU, Ljubljana (ZRC SAZU v sode- študij in Založba ZRC). lovanju z Zvezo geografskih društev Slovenije 2. Interdisciplinarno posvetovanje z mednarodno in Zvezo geodetov Slovenije). udeležbo “Znanstvene izdaje v elektronskem mediju” (Inštitut za slovensko literaturo in OKTOBER literarne vede ZRC SAZU). 12. Študentski arena, Gospodarsko razstavišče. 2. Predavanje: dr. Barbara Jaki, Slovanska slikar- Na največji izobraževalno-sejemski priredi- ska kolonija v Parizu in njen vpliv na Jurija Šu- tvi za študente v Sloveniji, smo predstavili bica (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta knjižno ponudbo knjigarne Azil ter program Š. Perpar Steleta ZRC SAZU). Primerjalnega študija idej in kultur (Azil in 14. Predavanje: dr. Dimitrij Stefanović, Osemsto ZRC SAZU). let samostana Hilandar (Muzikološki inštitut 11.–19. Mednarodna konferenca “Vloga žensk v ZRC SAZU). migracijskih kontekstih slovenskega etničnega 16. Predstavitev knjige iz zbirke Philosophica prostora”, Ljubljana (Inštitut za slovensko iz- – Series Moderna: Aleš Erjavec, Ljubezen na seljenstvo ZRC SAZU). zadnji pogled. Avantgarda, estetika in konec 20.–21. Interdisciplinarno znanstveno srečanje ob umetnosti (Filozofski inštitut ZRC SAZU in stoletnici rojstva “Rajko Ložar (1904–1985): K. Softić Založba ZRC). življenje in delo”, SAZU, Ljubljana (Inštitut za 18. Prireditev Znanost ne grize, Atrij ZRC SA- slovensko narodopisje ZRC SAZU). ZU. V okviru tradicionalne prireditve, ki je 21. Slovesna akademija ob 70. obletnici ustanovitve namenjena predvsem študentski publiki, se je Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, odvijal sejem knjig domačih in tujih založb s Velika dvorana SAZU, Novi trg 3, Ljubljana. področja humanistike in družboslovja po zni- Spremljajoča razstava v hodniku na Novem trgu žanih cenah, sledil je pogovor dr. Ota Lutharja 5, (Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU). z dr. Alešem Debeljakom o Evropi brez Evro- 21. Celovečerni koncert priredb ljudskih pesmi A. Šabotić pejcev, knjigi, ki jo je dr. Debeljak izdal pred za simfonični orkester in komorne zasedbe. V kratkim, ter koncert skupine Čompe (Janez okviru praznovanja 70-letnice GNI, Slovenska Škof s prijatelji). filharmonija, Ljubljana, (Glasbenonarodopisni CENTER ZA 21.–24. Dvanajsta mednarodna krasoslovna šola inštitut ZRC SAZU). PREDSTAVITVE- “Klasični kras”: Datacije jamskih sedimentov, 14. Predstavitev knjige: Ana Zlata Dragaš in Marjeta NE DEJAVNOSTI Postojna (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC Škerl, Higiena in obvladovanje okužb. Izbrana SAZU). poglavja, Splošna bolnišnica Maribor (Splošna 23. Predstavitev knjige iz zbirke Studia mythologica bolnišnica Maribor in Založba ZRC). Slavica – Supplementa: Tatyana Devyatkina, Mordvinian Mythology (Inštitut za slovensko NOVEMBER narodopisje ZRC SAZU in Založba ZRC). 3.–7. Mednarodna delavnica “Forum on Karst and World Heritage in Europe”, Postojna (Inštitut dr. B. Čebulj SEPTEMBER za raziskovanje krasa ZRC SAZU). Sajko 3. Knjige v gibanju, Atrij ZRC SAZU (Knjigarna 17.–19. Mednarodna konferenca “Vloga žensk v AZIL). Knjižnji bolšji sejem, ki mu je sledil migracijskih kontekstih slovenskega etničnega koncert Leona & Minke. prostora”, Mestni muzej, Ljubljana (Inštitut za RAČUNALNIŠKI CENTER 10. Zajuckaj in zapoj. Koncert, na katerem so bili slovensko izseljenstvo ZRC SAZU). predstavljeni različni načini ljudskega petja, 19. Slovesnost ob 23. obletnici ustanovitve ZRC SA- Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana (Glas- ZU, dvorana SAZU, Novi trg 3 (ZRC SAZU) benonarodopisni inštitut ZRC SAZU). 24. Tiskovna konferenca ob izidu zgoščenke: Odmev 14. Predstavitev knjige: Ana Zlata Dragaš in Mar- prvih zapisov iz zbirke Iz arhiva Glasbenona- jeta Škerl, Higiena in obvladovanje okužb. Iz- rodopisnega inštituta, dvorana zemljepisnega brana poglavja, Slovensko zdravniško društvo, muzeja Geografskega inštituta ZRC SAZU, Ljubljana (Založba ZRC). Gosposka 16/pritličje). U. Parazajda

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 1155 110.11.20050.11.2005 99:08:31:08:31 UPRAVA

23. Predstavitev knjige: Boško Čušin et al., Natura V letu 2004 je bilo v okviru Historičnega seminarja 2000 – Rastline, Zemljepisni muzej, Ljubljana izvedenih šestnajst samostojnih predavanj, ena (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU okrogla miza s petimi sodelujočimi in dvodnevno in Založba ZRC). znanstveno srečanje z desetimi predavatelji in dve- 24. Predstavitev knjige: Ana Zlata Dragaš in Mar- ma koordinatoricama; od tega je nastopilo skupaj jeta Škerl, Higiena in obvladovanje okužb. enaindvajset vabljenih gostov iz tujine in dvanajst Izbrana poglavja, Splošna bolnišnica Izola domačih predavateljev: (Splošna bolnišnica Izola in Založba ZRC). 25.–27. Mednarodni simpozij “Gašper Križnik in Alenka Bagarič: Glasba za lutnjo renesančnega njegov čas (Motnik, 1848–1904)”, Kamnik (In- skladatelja Giacoma Gorzanisa (6. 1.) štitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU). Matjaž Klemenčič: Vključevanje slovenskih znan- 26. Predstavitev knjige iz zbirke Thesaurus memo- stvenih rezultatov o slovenskem izseljenstvu v riae: Alenka Cedilnik, Ilirik med Konstantinom ZDA v ameriško znanstveno literaturo (14. 1.) Velikim in Teodozijem Velikim, Zemljepisni Miha Preinfalk: Zgodovinopisje na Slovenskem in muzej, Ljubljana (Zgodovinski inštitut Milka njegov odnos do plemstva (19. 2.) Kosa ZRC SAZU in Založba ZRC). Karl Kaser: Historična antropologija – mlada 29. Srečanje o romski problematiki, dvorana revolucionarka je prišla v leta (4. 3.) Zemljepisnega muzeja (Šiftarjeva fundacija Helmut Eberhardt: Ljudsko verovanje – nove Petanjci in ZRC SAZU) težnje in oblike (18. 3.) István Lukács: Od kod odrešenik Kralj Matjaž? DECEMBER (6. 4.) 1.–5. 20. knjižni sejem: prodajna razstava publika- Luisa Del Guidice: Italijanska Indija Koromandija cij Založbe ZRC, Cankarjev dom, Ljubljana – “Il Paese di Cuccagna” in druge gastronomske (Založba ZRC). utopije (20. 4.) 2. Predstavitev nove knjižne zbirke Studia litte- Arnd Schneider: Izziv mejnosti – terensko delo v raria (dve monografiji: Drago Šega, Literarna sodobni umetnosti in antropologiji (3. 5.) kritika; Marijan Dović, Sistemske in empirične Ines Prica: Znanstvena dediščina jugoslovanskih obravnave literature), v okviru 20. knjižnega etnologij v sodobnem raziskovanju postsocia- sejma v Cankarjevem domu, Ljubljana (Inštitut lizma (20. 5.) za slovensko literaturo in literarne vede ZRC Matjaž Ambrožič: Vatikanski tajni arhiv (3. 6.) SAZU in Založba ZRC). Tatyana Devyatkina: Mordvinska mitologija in 2. Debatna kavarna Antika za tretje tisočletje, poročne šege – med tradicijo in sodobnostjo v okviru 20. knjižnega sejma v Cankarjevem (23. 6.) domu, Ljubljana (Založba ZRC). Charles Ingrao: Kako razumeti etnični konflikt v 14. Predstavitev knjige: Jurij Fikfak v sodelovanju Srednji Evropi (5. 7.) s Franetom Adamom in Detlefom Garzo (ur.), Peter Grzybek: Slovenski pregovori: poznavanje, Qualitative Research. Different Perspectives oblike in klasifikacija (12. 10.) – Emerging Trends, Zemljepisni muzej, Lju- Pieter Dirksen: Sweelinck – evropski skladatelj bljana (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC (18. 10.) SAZU in Založba ZRC). 16. Predstavitev slovenskega prevoda knjige No ZNANSTVENO SREČANJE Mediteranski miti logo, avtorice Naomi Klein, klub Daktari (ZRC od antike do 18. stoletja, s spremljevalno razstavo v sodelovanju z Masko). Pesem Sirene: Partenopa – glasbeni mit, koncertom v izvedbi Barbare Tišler in Domna Marinčiča in terensko delavnico v Šempetru pri Celju in v Celju POROČILO O DELU HISTORIČNEGA pod vodstvom Irene Lazar (21.–23. 10.) SEMINARJA V LETU 2004 Sodelujoči predavatelji: KOORDINACIJSKI ODBOR Predsednica: Metoda Kokole. Marjeta Šašel Kos: koordinacija sekcije Antični Člani: dr. Maja Godina - Golija, dr. Marina Lu- miti. kšič - Hacin, dr. Vojislav Likar, dr. Petra Svoljšak, Cecilia D’Ercole: Nazaj iz Troje: potovanja Dio- dr. Peter Weiss. meda in drugih herojev.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 1166 110.11.20050.11.2005 99:08:31:08:31 UPRAVA

Gabrielle Kremer: Mitologija in nagrobna arhi- Hendrick Schulze: Mitološka predloga za opero tektura: primer rimskih nagrobnih spomenikov Jazon Giacinta Andree Cicogninija in France- v Noriku in Panoniji. sca Cavallija – nekaj misli o izbiri tematike in Alka Domić Kunić: Kadmos in Herakles na sledi ponazoritvi značajev. za rudnimi bogastvi. Michael Talbot: Mitologija v službi evlogije – se- Stanko Kokole: Sprejemanje mita o Argonavtih v renata Andromeda liberata (1726). alpskem zaledju Jadranskega morja: literarna Dinko Fabris: Glasbeni mit o Neaplju – opera Par- besedila in likovne upodobitve. tenope Leonarda da Vincija (Benetke 1725). Barbara Murovec: Zgodba o Jazonu in druge mi- Rolf Wörsdörfer: Zgodovina migracij kot kulturna tološke teme v Valvasorjevi grafični zbirki. zgodovina (25. 11.). Metoda Kokole: koordinacija sekcije Klasična Jack Santino: Prazniki in popularna kultura mitologija v glasbenem gledališču 17. in 18. (1. 12.). stoletja. Marko Marinčič: Potovanje Argonavtov in poetika OKROGLA MIZA (Dejan Djukić, Ivo Banac, antičnega epa. Andrea Feldman, Matjaž Klemenčič, Oto Renato Raffaelli: Metastasijeva Hipsipila. Luthar) ob izidu knjige Jugoslavizem: zgodovina propadle ideje, 1918–1992 (16. 12.).

SUMMARY

In the year 2004 twenty-one invited scholars and subjects ranged from a general to specific historical twelve Slovenian lecturers performed sixteen lec- themes, subjects form the history of art, musicology, tures, one round table with five participants, and an literature, classical linguistics, archaeology as well interdisciplinary conference with twelve speakers, as ethnological and sociological discussions. accompanied by an exhibition and a concert. The

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 1177 110.11.20050.11.2005 99:08:32:08:32 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 1188 110.11.20050.11.2005 99:08:32:08:32 NAGRADE IN PRIZNANJA ZRC SAZU

Prof. Paul Parin Častni član ZRC SAZU za leto 2004

Prof. Paul Parin, devetinosemdesetletni uteme- in psihoanalizi ter leta 1949 postal član Medna- ljitelj etnopsihoanalize, eden zadnjih učencev rodnega združenja psihoanalitikov. Leta 1958 je Sigmunda Freuda, nedogmatični socialist, par- bil soustanovitelj psihoanalitičnega seminarja v tizanski kirurg, ki pravi, da ga pri življenju drži Zürichu, kjer je predaval do leta 1983. Med letoma samo še radovednost do ljudi, že več kot 50 let živi 1967 in 1970 je bil predsednik Švicarskega zdru- z istim pogledom na Züriško jezero in kljub temu, ženja za psihoanalizo. Raziskovalna potovanja da je bil že nekajkrat prepričan, da bo napisal svoj po zahodni Afriki, kjer je bil skupaj s svojo ženo epilog, piše in živi še naprej. Goldy Parin-Matthey in Fritzem Morgenthalerjem, Paul Parin se je rodil leta 1916 v Novem Kloštru so postala podlaga etnopsihoanalize v nemškem v Spodnji Savinjski dolini, v družini asimiliranih prostoru. Do leta 1990 je deloval kot psihoanalitik, Judov, ki se je naselila v Trstu v drugi polovici nato pa se je izkazal zlasti kot pisatelj in je poleg 19. stoletja. Ta pogumni in dosledni človek se je številnih znanstvenih del objavil tudi več kritičnih moral že zelo zgodaj soočiti s svojo “judovsko esejev o politiki in kulturi. Leta 1986 je dobil lite- usodo” in morda je tudi to pripomoglo k temu, rarno nagrado Ericha Frieda. Pet let zatem je dobil da je postal zdravnik in psihoanalitik svetovnega od Nemške akademije za jezik in prozo nagrado slovesa. V svojih zrelih letih pa se je izkazal tudi Siegmunda Freuda za znanstveno delo, dve leti kot nadarjen literat. Po otroških letih, ki jih je kasneje pa tudi prestižno dunajsko nagrado z istim preživel v Novem Kloštru, je obiskoval gimnazijo imenom. Paul Parin je od leta 1995 častni doktor v Gradcu, vendar je moral po priključitvi Avstrije univerze v Celovcu. Nemčiji od tam oditi. Šolanje in študij je končal S priznanjem ZRC SAZU ga želimo tudi v Slo- v Švici, od koder je kot zdravnik prostovoljec veniji počastiti tako zaradi njegovih zaslug kot skupaj z nekaterimi drugimi kolegi šel pomagat svetovno priznanega znanstvenika kot tudi zaradi jugoslovanskim partizanom. Od leta 1946 do leta njegovih nikoli povsem pretrganih vezi s Slovenijo 1952 se je Paul Parin specializiral v nevrologiji in simpatij do nje.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 1199 110.11.20050.11.2005 99:08:32:08:32 GENERACIJE ZNANOSTI XI

Dr. Roberto Dapit Dr. Klemen Klun Dobitnik Zlatega znaka ZRC za leto 2004 Dobitnik Srebrnega znaka ZRC za leto 2004

Dr. Roberto Dapit je bil rojen leta 1957 v Gemoni Dr. Klemen Klun, rojen leta 1971, je od leta 1997 v Italiji. Diplomiral je na Fakulteti za tuje jezike in diplomirani pravnik, od leta 1998 diplomirani filo- književnosti Univerze v Vidmu, leta 1991 je v Pa- zof in teolog, leta 2000 je na Oddelku za filozofijo rizu magistriral in leta 2004 v Ljubljani doktoriral s ljubljanske Filozofske fakultete magistriral in tri leta področja toponomastičnih in onomastičnih raziskav kasneje še doktoriral s področja judovske pravne Beneške Slovenije. Danes je zunanji sodelavec Inšti- in krščanske filozofije. V času podiplomskega tuta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in preda- študija se je dr. Klun izpopolnjeval na univerzah v vatelj na Univerzi v Vidmu. Njegovo raziskovalno Oxfordu in Tel Avivu ter imel vabljena predavanja delo je usmerjeno v dokumentiranje pripovednega na Pravni in Filozofski fakulteti ter na Fakulteti izročila, krajevnih in osebnih imen, šeg in mitolo- za humanistične študije v Kopru. V doktorski gije zlasti v Reziji, Terski dolini in dolini Nadiže. disertaciji Dekalog v judovski in krščanski filozo- Leta 2004 je na Filozofski fakulteti Univerze v fiji, ki temelji na odličnem poznavanju virov in Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo primarne literature, se Klun ukvarja z vprašanjem Krajevna imena vzhodne Rezije v luči materialnega razumevanja slovitega kodeksa desetih zapovedi v in duhovnega izročila. Disertacija je izrazito interdi- filozofski tradiciji starega judovstva in zgodnjega sciplinarno delo filološkega in etnološkega značaja. krščanstva. Interdisciplinarno zasnovana študija, ki Osredotočeno je na toponomastiko vzhodne Rezije, združuje znanje filozofije, religije, pravoznanstva obravnavane z jezikoslovnega vidika, ki ga avtor in zgodovine, se prvič pri nas analitično ukvarja odlično dopolnjuje z vednostjo o zemljepisnih, zgo- s kompleksnim izročilom antičnega judovstva ter dovinskih in etnoloških danostih. Gre za poglobljeno rabinskega pojmovanja prava in zakona. Avtor oboje obravnavo razmerja med jezikom in kulturo oziroma sooča s sočasno interpretacijo izbranih bibličnih za razkrivanje pomembnih vprašanj o tem, kako odlomkov v besedilih prvih krščanskih filozofov, jezik “odslikava” kulturo, kako se torej materialna ki so kodeks dekaloga razumeli nekoliko drugače dediščina in duhovno izročilo zgoščata v jeziku kot njihovi judovski sodobniki. V doktorski nalogi kot mediju, ki to kulturo ohranja. Delo dr. Dapita Klun na bogato argumentiran način ne prikaže le govori o izjemni povezanosti Rezijanov z neposre- razlik v pojmovanju prava v judovski, helenistični dnim življenjskim okoljem in vsakdanjim načinom in krščanski misli, ampak tudi razloge zanje, kar življenja. V vsebinskem in metodološkem pogledu daje delu značaj resne humanistične raziskave v je dragocen prispevek k slovenski dialektologiji in k najboljšem pomenu besede. Ob branju razprave rezijanoslovju kot večdisciplinarnemu raziskovalne- postane jasno, kako je zahodno mišljenje bistveno mu področju. Poleg tega pa dokazuje, da je na veče- zaznamovano s tradicijo bibličnega, rabinskega in tničnem, večjezikovnem in večkulturnem območju helenističnega judovstva ter kako občutna je poman- rezijanščina slovensko narečje, kar je za etnogenezo kljivost slovenske humanistike prav na področjih, s Rezijanov ključnega pomena. Delo Roberta Dapita katerimi se ukvarja dr. Klun. nedvomno izkazuje široko znanstveno razgledanost in kritičnost, predvsem pa nosi v sebi še dodatno kvaliteto: avtorjevo najtesnejšo osebno povezanost z ljudmi in geografskim območjem raziskave, ki so hkrati njegovo domače, izvorno okolje.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 2200 110.11.20050.11.2005 99:08:32:08:32 ZALOŽBA ZRC

in drugih krajih po Sloveniji. Svoje izdaje je pred- ZALOŽNIŠKI SVET stavila tudi na petih knjižnih sejmih oz. prodajnih razstavah. Vse publikacije so tekoče predstavljene Dr. Janez Dular, dr. Peter Klepec, dr. Martin Knez, tudi na internetnem katalogu knjižnih zbirk znan- dr. Naško Križnar, dr. Milan Orožen Adamič, dr. stvene in strokovne literature. Jurij Snoj, dr. Petra Svoljšak, prof. Milojka Žalik Huzjan, dr. Andreja Žele, dr. Janja Žitnik. dr. V. Likar KNJIŽNE IZDAJE IN PERIODIKA

PERSONALNA SESTAVA ZBIRKE Linguistica et philologica Vodja in glavni urednik: dr. Vojislav Likar, znan- • Jerica Snoj: Tipologija slovarske večpomenskosti stveni sodelavec. slovenskih samostalnikov. Likovno-grafična urednica in oblikovalka: Milojka • France Novak: Samostalniška večpomenskost Žalik Huzjan, sam. strok. sodelavka specialistka v v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. humanistiki. stoletja. Samostojni strokovni sodelavec: Iztok Sajko. Lingua Slovenica Samostojni tehnični sodelavec: Branko Vidmar. • Helena Dobrovoljc: Pravopisje na Slovenskem. A. Abram Vodja prodaje: Anita Abram. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae Redaktorica in tajnica: Tinka Selič. • Anton Velušček (ur.): Hočevarica. Eneolitsko Tehnica: Milka Vrbec. kolišče na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. V okviru založniškega programa ZRC SAZU je • Ivan Turk (ur.): Viktorjev spodmol in/and Mala v letu 2004 izšlo 45 naslovov knjižnih publikacij Triglavca. (od tega v sozaložništvu štirje naslovi), 12 letnikov Thesaurus memoriae / Series Dissertationes znanstvenih periodičnih publikacij (od tega trije v • Alenka Cedilnik: Ilirik med Konstantinom Veli- sozaložništvu) ter 18 enot drobnih tiskov (katalogi, kim in Teodozijem Velikim. I. Sajko vodniki, brošure, vabila, poročila ipd.). Izšlo je pet Opera Instituti Artis Historiae zvezkov iz zbirke Monumenta artis musicae Slove- • Damjan Prelovšek (ur.): Jože Plečnik – Jan niae (dva z letnico 2003) in ena CD-plošča iz zbirke Kotěra. Dopisovanje 1897–1921. Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta. Studia litteraria Večina publikacij je izšla v Založbi ZRC, nekaj izdaj • Drago Šega: Literarna kritika. pa so pripravili inštituti samostojno. • Marijan Dović: Sistemske in empirične obrav- Izhajati sta začeli dve novi knjižni zbirki: Lingua nave literature. Slovenica, ki jo izdaja Inštitut za slovenski jezik Migracije Frana Ramovša, in Studia litteraria, ki jo izdaja • Marie Pislar Fernandez: Slovenci v železni Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Loreni (1919–1939) skozi družinske pripovedi T. Selič Založniški program so finančno podprli Ministr- / Slovènes en Lorraine du fer (1919–1939) à stvo za šolstvo, znanost in šport RS, Ministrstvo travers des récits de familles. za kulturo RS, Slovenska akademija znanosti in Philosophica / Series Classica umetnosti, Raziskovalni sklad ZRC SAZU, Mestna • Aristotel: Kategorije (prevod in spremna študija občina Ljubljana, Ministrstvo za zunanje zadeve RS Franci Zore). in drugi zunanji sofinancerji. Philosophica / Series Moderna Založba je samostojno in v sodelovanju z izdajatelji, • Aleš Erjavec: Ljubezen na zadnji pogled. Avant- soizdajatelji in sozaložniki organizirala 20 novinar- garda, estetika in konec umetnosti. skih konferenc in javnih predstavitev v Ljubljani • Peter Klepec: Vznik subjekta. B. Vidmar

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 2211 110.11.20050.11.2005 99:08:33:08:33 ZALOŽBA ZRC

Philosophica / Prizma • Wilhelm Tschinkel: Kočevarska folklora / Got- • Alain Badiou: Ali je mogoče misliti politiko? Mani- tscheer Volkstum (uredila A. Pavel Florjančič in fest za filozofijo (prevod Jelica Šumič-Riha in Marija Stanonik). Rado Riha, spremna beseda Jelica Šumič-Riha). • Ivan Gams: Kras v Sloveniji – v prostoru in času. Geografija Slovenije 2. pregledna izdaja. • Damir Josipovič: Dejavniki rodnostnega obna- • Tatyana Devyatkina: Mordvinian Mythology. šanja v Sloveniji – geografski vidik. • Nataša Cigoj Krstulović, Tomaž Faganel, Me- Življenja in dela toda Kokole (ur.): Muzikološke razprave. In • Andrej Vovko: Odborniki in članstvo podružnic memoriam Danilo Pokorn. Družbe sv. Cirila in Metoda 1885–1918. • Boško Čušin et al.: Natura 2000 v Sloveniji Agora – Rastline. • Maja Sunčič, Brane Senegačnik (ur.): Antika za • Oto Luthar et al.: Nemirna srca / Restless Hearts. tretje tisočletje. Priročnik za pouk državljanske vzgoje. I. zvezek: • Niklas Holzberg: Antični roman (prevedli Neža Migracije. M. Vrbec Vilhelm in Neža Pirc). • Onja Tekavčič Grad (ur.): Pogovori z ljudmi v Historia scientiae duševnih stiskah. Priročnik za svetovanje. • Aristotel: O nebu (prevedel Pavel Češarek, • Jurij Fikfak et al. (ur.): Qualitative Research: spremna študija Matjaž Vesel). Different Perspectives – Emerging Trends. Vodniki Ljubljanskega geografskega društva • Marina Gržinić: Situated Contemporary Art • Več avtorjev: Kirgizistan. Practices. Art, Theory and Activism from (the Monumenta artis musicae Sloveniae East of) Europe. • Janez Krstnik Dolar: Balletti – Sonate. 2. dopol- • Martin Berishaj: Skrita moč bese. Ženske v njena izdaja. imaginariju albanskega tradicionalizma. M. Žalik Huzjan • Gabriello Puliti: Ghirlanda odorifera (1612). • Milan Orožen Adamič (ur.): Slovenia – a Geo- • Janez Krstnik Novak: Figaro, Cantate zum graphical Overview. Geburts oder Namensfeste einer Mutter. • Barbara Murovec (ur.): Slovenska umetnostna • Gabriello Puliti: Baci ardenti (1609), Armonici zgodovina: tradicija, problemi, perspektive. accenti (1621) (z letnico 2003). • Rada Lečič: Slovenski glagol. • Leopold Ferdinand Schwerdt: Missa pro resur- • Marija Stanonik: Slovstvena folkloristika med rectione D.N.J.C. in Es (z letnico 2003). jezikoslovjem in literarno vedo. Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta • Aleksander Horvat: Srednjemiocenske kreme- • Odmev prvih zapisov / The Echo of the First nične alge Slovenije / Middle Miocene Siliceous Recordings (izbor zvočnega gradiva: Marija Algae of Slovenia. Klobčar, Drago Kunej, Mirko Ramovš in Urša • Lena Holmqvist: Švedsko-slovenski slovar / Šivic; spremna beseda: Marija Klobčar; priprava Svensk-slovensk ordbok. in obdelava zvočnega gradiva: Drago Kunej). • Marjeta Humar (ur.): Terminologija v času globalizacije / Terminology at the Time of Glo- balization. SAMOSTOJNE IZDAJE • Oto Luthar et al. (ur.): Za odprto znanost. • Zgodovina iz spomina / Történelem emlékezetből. • Ivan Klemenčič (ur.): 300 let / Years Academia Vilko Novak: Polemika o knjigi Tiborja Zsige philharmonicorum Labacensium. Muravidéktől Trianonig / Polémia Zsiga Tibor • Hans Losert in Andrej Pleterski: Altenerding in Muravidéktől Trianonig című könyvéről. Oberbayern (v 2 zvezkih). • Brižinski spomeniki / Monumenta Frisingensia. 3., dopolnjena znanstvenokritična izdaja (uredila PERIODIKA Darko Dolinar in Jože Faganel). • Tomaž Podobnikar et al. (ur.): Geografski infor- • Acta carsologica / Krasoslovni zbornik 32, št. macijski sistemi v Sloveniji 2003–2004. 1, 2 (sozaložnik: SAZU). • Ana Zlata Dragaš in Marjeta Škerl: Higiena in • Acta geographica Slovenica / Geografski zbornik obvladovanje okužb. 44. • Wolf Moskovich, Oto Luthar in Irena Šumi (ur.): • Acta historiae artis Slovenica 9. Jews and Anti-Semitism in the Balkans (Jews and • Arheološki vestnik 55 (sozaložnik: SAZU). Slavs, vol. 12). • Dve domovini / Two Homelands, št. 19, 20.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 2222 111.11.20051.11.2005 112:31:232:31:23 ZALOŽBA ZRC

• Filozofski vestnik 25, št. 1, 2, 3. • Pogled – The View. Acta Suicidologica Slovenica • Hacquetia 3, št. 1, 2. II, št. 1–2 (soizdajatelj: Slovensko združenje za • Jezikoslovni zapiski 10, št. 1, 2. preprečevanje samomora). • Keria. Studia Latina et Graeca VI, št. 1, 2 (izda- • Studia mythologica Slavica 7. jatelj: Društvo za antične in humanistične študije • Traditiones 33, št. 1, 2 (sozaložnik: SAZU). Slovenije). • Umetnostna kronika, št. 2, 3, 4, 5.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 2233 111.11.20051.11.2005 112:31:242:31:24 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 2244 110.11.20050.11.2005 99:08:34:08:34 INŠTITUTI IN RAZISKOVALNE ENOTE

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 2255 110.11.20050.11.2005 99:08:34:08:34 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 2266 110.11.20050.11.2005 99:08:34:08:34 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

Samostojni strokovni sodelavec v humanistiki: mag. ZNANSTVENI SVET Silvo Torkar (od 10. 11. v sekciji). Strokovna sodelavka: Helena Jazbec. Znanstvena svetnica SAZU prof. dr. Varja Cvetko Orešnik, znanstvena svetnica izr. prof. dr. Metka Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Furlan (do 8. 7.), akad. prof. dr. Kajetan Gantar, Vodja: izr. prof. dr. Majda Merše, znanstvena sve- znanstvena svetnica izr. prof. dr. Majda Merše tnica. (namestnica predsednika), akad. prof. dr. Janez Višja znanstvena sodelavka: dr. Francka Premk. dr. V. Cvetko Orešnik (predsednik), višja znanstvena sodelavka Znanstvena sodelavka: dr. Jožica Narat. Orešnik izr. prof. dr. Vera Smole, znanstvena sodelavka Asistentka z doktoratom: dr. Andreja Legan Rav- doc. dr. Andreja Žele. Novi Znanstveni svet je bil nikar. konstituiran 9. 9. Samostojni strokovni sodelavec specialist v humanistiki: doc. dr. France Novak (do 31. 10.). Asistent: Kozma Ahačič. Strokovna delavka: Marjeta Kambič (zunanja so- PERSONALNA SESTAVA A. Lap delavka).

Predstojnica: prof. dr. Varja Cvetko Orešnik, znan- Dialektološka sekcija stvena svetnica SAZU (d. d. r.). Vodja: doc. dr. Jožica Škofic, znanstvena sode- Pomočnica predstojnice (od 1. 3.): dr. Helena Do- lavka. brovoljc, asistentka z doktoratom. Višja znanstvena sodelavca: izr. prof. dr. Vera Smole Samostojna strokovna delavka: Alenka Porenta. (d. d. r.), dr. Peter Weiss. A. Porenta Tajnica: Alenka Lap. Znanstveni sodelavec: doc. dr. Vladimir Nartnik (od 8. 7.). LEKSIKOLOŠKA Leksikološka sekcija Asistentki z doktoratom: dr. Tjaša Jakop (od 14. 10.), SEKCIJA Vodja: doc. dr. Andreja Žele, znanstvena sodelav- dr. Karmen Kenda-Jež. ka. Asistentka z magisterijem: mag. Danila Zuljan Asistentka z doktoratom: dr. Aleksandra Bizjak (od Kumar. 14. 10.). Asistentki z magisterijem: mag. Apolonija Gantar Sekcija za terminološke slovarje (zaposlena do 30. 6. in ponovno od 1. 11.), mag. Vodja: Marjeta Humar, samostojna strokovna sode- Nataša Jakop. lavka specialistka v humanistiki. dr. A. Žele Samostojni strokovni sodelavci specialisti v huma- Samostojni strokovni sodelavci specialisti v humanistiki: Martin Ahlin, mag. Alenka Gložančev, Janez nistiki: Ljudmila Bokal, Borislava Košmrlj - Le- Keber, Polona Kostanjevec, Branka Lazar, Zvonka vačič, Jakob Müller (zunanji sodelavec), Cvetana Praznik, mag. Jerica Snoj, Ivanka Šircelj - Žnidaršič, Tavzes. Nastja Vojnovič. Asistentka: Mojca Žagar (od 1. 11.). Asistent: Peter Jurgec. Samostojna tehnica: Marija Djurović. Strokovni delavki: Nevenka Jerman, Rožamarija Višja tehnica: Karmen Nemec. Lučka Uršič. M. Ahlin Laboratorij za korpus slovenskega jezika Etimološko-onomastična sekcija Vodja: doc. dr. Primož Jakopin, znanstveni sode- Vodja: izr. prof. dr. Metka Furlan, znanstvena sve- lavec. tnica. Asistentki z doktoratom: dr. Helena Dobrovoljc (od Znanstveni svetnik: izr. prof. dr. Marko Snoj. 19. 3.), dr. Birte Lönneker (tuja raziskovalka). Asistentka z magisterijem: mag. Simona Kle- menčič. dr. A. Bizjak

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 2277 111.11.20051.11.2005 112:31:242:31:24 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

koslovna označitev gesel: P. Jakopin in A. Bizjak; TEMELJNE RAZISKAVE etimološke razlage: M. Snoj. Strokovna delavka: N. Jerman. Raziskava slovenske terminologije in priprava Na podlagi celotnega zbirnika novejšega besedja terminoloških slovarjev (iz klasične listkovne kartoteke po l. 1991, korpusa V5-0654 Nova beseda in drugih virov) in t. i. orientacijskega Vodja projekta: M. Humar. širšega geslovnika (izdelanega v obdobju marec– december 2003) se je po črkah oblikoval ožji Leksikografske in leksikološke raziskave slo- geslovnik novejšega besedja (opravljeno: A–D). venskega jezika z uporabo digitalnih jezikovnih Načelno konceptualno izhodišče (objavljeno v JZ virov 9/1, 2003) in poskusno redigiranje gesel zlasti pod L6-5405 B (460 gesel) omogočata oblikovanje konkretnih Vodja projekta: V. Cvetko Orešnik. slovaropisno-redakcijskih načel. Zbiranje, izbiranje in urejanje besedja oz. oblikovanje širšega in mag. A. Gantar Slovensko-nemški jezikovni stiki v kulturnozgodo- ciljnoprojektnega geslovnika (opravljeno: A–D) vinskem okviru / Prispevki k problematiki nemških sta izvajali A. Gložančev in P. Kostanjevec (ob jezikovnih otokov na Slovenskem delni pomoči I. Šircelj - Žnidaršič in N. Vojnovič); V5-0822 N. Jerman po navodilih vpisuje in alfabetira sprotne Vodja projekta: V. Cvetko Orešnik. izpise novih besed (z vpisi se sproti digitalizirajo tudi klasično paberkovalno zbrani zapisi novih Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju besed – gesel s sobesedilom – 2.860 izpisov). P6-0038 Težišče sedanjega dela sodelavk projekta (A. Bizjak, mag.A.Gložančev Vodja programa: V. Cvetko Orešnik. A. Gantar, A. Gložančev, P. Kostanjevec in I. Šircelj - Žnidaršič) bo na redakcijskem delu, zlasti v smislu Slovenska udeležba v mednarodni zbirki Biblia oblikovanja slovaropisno-redakcijskih načel. Sproti Slavica se bo dodelovala oz. dopolnjevala tudi računalniška J6-6248 maska (A. Gantar). A. Gložančev in P. Kostanjevec Vodja projekta: V. Nartnik. bosta nadaljevali izdelavo geslovnika od D dalje. P. Jurgec je za naglaševanje gesel pripravil dva N. Holz Spletni seznam besed slovenskega jezika elaborata (Fonologija v Slovarju novejšega besedja V6-0123 s posebnim poudarkom na tonematiki, Predlog za Vodja projekta: P. Jakopin. izgovarjavo iztočnic v Slovarju novejšega besedja), 3. 2. Oblačilno izrazje v Kanalski dolini – štirijezični Skupina je opravila temeljno delo zbiranja novej- elektronski (spletni) slovar šega besedja za obdobje 1985–2004. Popisano in Z-108/04 urejeno osnovno novejše besedje je izhodiščna oz. Vodja projekta: K. Kenda-Jež. osnovna besediščna baza za vse slovarske projekte mag. N. Jakop sekcije. Naravna in kulturna dediščina Vodja infrastrukturne skupine: H. Dobrovoljc. Slovar sinonimov slovenskega jezika Redaktorji: M. Ahlin, B. Lazar, Z. Praznik, Delo v okviru projektov je teklo v posameznih J. Snoj. sekcijah. Slovar bo predvidoma obsegal 15.000 geselskih dominant in 35.000 kazalk. Redaktorji so dopolnjevali redakcijska načela – izdelovali so redakcije N. Jerman LEKSIKOLOŠKA SEKCIJA dominant in obdelovali njihove sopomenske povezave: Ahlin (redakcije glagolskih vidskih parov), Slovar novejšega besedja slovenskega knjižnega Lazar (redakcije samostalniških tvorjenk), Praznik jezika (SNB; kot delovna medfaza k načrtovanemu (redakcija pridevnikov in tvorjenih imen na -ost), enozvezkovniku slovenskega knjižnega jezika) Snoj (redakcija ženskih imen). Pripravljenih je 1.150 Vodja projekta: A. Žele. dominantnih iztočnic (5.740 skupaj s kazalčnimi Redaktorice: A. Bizjak, A. Gantar, A. Gložančev, iztočnicami). P. Kostanjevec, I. Šircelj - Žnidaršič, N. Vojnovič; Redaktorji so v skladu z uradnimi dogovori v pogod- P. Jurgec naglaševanje: P. Jurgec (mladi raziskovalec); obli- beno določenem roku preizkušali razpoložljivo te-

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 2288 110.11.20050.11.2005 99:08:35:08:35 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

stno različico slovaropisnega programa SlovarRed; Slovar jezika Janeza Svetokriškega na podlagi preizkušanja možnosti, ki jih je dajala ta Za slovar je bilo izdelanih 3.845 slovarskih se- različica, so nato opisali ugotovljene pomanjkljivo- stavkov in opravljena korektura vseh tistih gesel, sti, izdelali pisne predloge za dopolnitev programa, ki obravnavajo imensko gradivo in besede tujega kot jih zahteva specifičnost postopkov pri pripravi izvora (M. Snoj). sinonimnega slovarja, in jih do konca maja predložili avtorju programa. Digitalizacija Pleteršnikovega slovarja Po optimalizaciji dela z uporabo skeniranja, OCR-a, Frazeološki slovar slovenskega jezika dodatne sistemske obdelave s programom Pletko Redaktor: J. Keber. (avtorja H. Jazbec in D. Smole), ki je bil inštitutskim Predvideni obseg slovarja je 12.000 samostojno sodelavcem predstavljen 14. 9., in s pritegnitvijo razloženih frazemov, v celoti pa okrog 30.000 zunanje študentske pomoči je bil opravljen vnos 757 gesel in podgesel. Izdelanih je bilo 1.000 izhodišč- strani Pleteršnikovega slovarja, 715 strani slovarja nih slovarskih sestavkov (vseh skupaj, vključno s pa je bilo obdelanih do zadnje faze dodatnega ročne- J. Keber kazalkami, pa 5.560). ga vnosa (H. Jazbec, konzultativno M. Furlan).

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov V okviru CRP-a Slovensko-nemški jezikovni stiki Redaktorica: A. Žele. v kulturnozgodovinskem okviru je S. Torkar do- Obseg slovarja oz. geslovnika je 2.345 glagolskih končeval temo Tirolska občno- in lastnoimenska gesel, izbranih na podlagi predhodno oblikovanih dediščina (antroponimi, hišna, krajevna, stanovni- glagolskih vezljivostnih pomenskih skupin. Izde- ška, vodna in gorska imena) na območju nekdanje P. Kostanjevec lanih je bilo približno 450 izhodiščnih slovarskih rihtarije Nemški Rut. Za monografijo o Košani, ki sestavkov (vseh skupaj, vključno s kazalkami, je jo pripravlja dr. Marjan Dolgan, je napisal krajše nekaj čez tisoč gesel). poglavje o zemljepisnih imenih ter kritično oceno Slovenskega etnološkega leksikona. Skupaj z M. Lematizacijski slovar Furlan je imenoslovno in slovaropisno svetoval Sodelavci: P. Jakopin, A. Bizjak, L. Uršič. pri pripravi monografije Krajevno imenoslovje na Oblikoslovno je bilo označenih in preverjenih slovenskem Zahodu (avtor Pavle Merkù). 111.623 besed; označevanje še neoznačenega dela H. Jazbec je dopolnjevala klasično zbirko Dela B. Lazar korpusa Nova beseda se nadaljuje. slovenskih jezikoslovcev (P. Merkù, F. Jakopin, J. Kelemina, I. Grafenauer, A. Grad). Magistrski in doktorski študij A. Gantar je 11. julija oddala doktorsko delo Frazem Magistrski in doktorski študij in njegovo besedilno okolje. S. Klemenčič je izdelovala doktorsko disertacijo N. Jakop je pripravljala doktorsko disertacijo Ti- Starejše jezikovne povezave albanščine, baltščine pologija oblikoslovnih, skladenjskih in pomenskih in slovanščine, H. Jazbec pa magistrsko nalogo značilnosti pragmatičnih frazemov in jo decembra Nemške izposojenke v besedilu Primoža Trubarja Z. Praznik oddala v branje. Ena dolga predguvor.

V aprilu in maju so A. Gložančev, P. Kostanjevec in N. Vojnovič opravile lekturni pregled sloven- SEKCIJA ZA ZGODOVINO SLOVENSKEGA skega dela Švedsko-slovenskega slovarja avtorice JEZIKA L. Holmqvist. Arhiv Leksikološke sekcije vodi in ureja N. Jer- Priprava Besedišča slovenskih protestantskih man. piscev 16. stoletja mag. J. Snoj Vsi delavci sekcije so nadaljevali pregledovanje gradiva, zbranega s popolnim izpisom protestantskih ETIMOLOŠKO-ONOMASTIČNA SEKCIJA besedil, urejanje kartotek in podatkovno opremljanje iztočnic iz devetih protestantskih del (šestih Tru- Etimološki slovar slovenskega jezika barjevih: TA EVANGELI SVETIGA MATEVSHA, Za četrto knjigo je bilo izdelanih 67 slovarskih 1555 (TE 1555); TA PERVI DEIL TIGA NOVIGA sestavkov. Opravljena je bila po ena korektura TESTAMENTA, 1557 (TT 1557); TA DRVGI DEIL nezdruženega in združenega besedila, ki obsega 4 TIGA NOVIGA TESTAMENTA, 1560 (TT 1560); I. Šircelj - Žni- MB (M. Snoj, M. Furlan). SVETIGA PAVLA TA DVA LISTY HTIM CORINTA- dar šič

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 2299 110.11.20050.11.2005 99:08:35:08:35 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

RIEM, INV TA HTIM GALAtariem, 1561 (TL 1561); uporabo sodelavcem. Nadaljeval se je računalniški Ta Celi Pſalter Dauidou, 1566 (TPs 1566); NOVIGA vnos podatkov, s katerimi so bila (v letih 2003 in TESTAMENTA PVSLEDNI DEIL, 1577 (TT 1577) 2004) opremljena gesla iz DB 1578 in DB 1584 in treh Dalmatinovih: PASSION, 1576 (DPa 1576); (M. Kambič). BIBLIE, TV IE, VSIGA SVETIGA PISMA PERVI DEIL, 1578 (DB 1578) in BIBLIA, 1584 (DB 1584)). Pripravljalna dela za Slovar slovenskih prote- Iztočnicam so bili pripisani besednovrstni in drugi stantskih piscev 16. stoletja potrebni slovnični podatki, na podlagi gradiva so Nadaljevalo in končalo se je gradivsko ločevanje bili ločeni homonimi, posebni tipi iztočnic (glede na (pravopisno, sklonsko in številsko) različnih oblik pravopisno problematiko, na pojavitveno vezanost samostalnika gospod, potekalo je ločevanje sprega- na Register in na citatno prevzetost) pa opremljeni tvenih oblik glagolov hoteti in imeti (M. Kambič). še z dodatnimi pojasnili. Dodane so bile potrebne Urejanje je zaobseglo pribl. 45.000 pojavitev teh kazalke, ločeno pa so nastajali seznami vodilk. treh besed. R. L. Uršič Podatkovno je bilo opremljenih pribl. 9.100 enot: 684 iz TE 1555 (ajd–lahko; K. Ahačič); 850 iz TT Slovenska udeležba v mednarodni zbirki Biblia 1557 (aar–hudičev; M. Merše), 190 iz TT 1560 Slavica (abba–evangelium; F. Novak); 2.350 iz TL 1561 M. Merše in F. Novak sta sodelovala pri obliko- (celotna abeceda, z izjemo nekaterih besednovrstno vanju dokončnega seznama protestantskih del, težje določljivih besed; J. Narat); 2.820 iz TPs 1566 ki naj bi bila ponatisnjena v zbirki. M. Merše je (a–vunkaj, z izjemo nekaterih besednovrstno težje sodelovala tudi pri dogovorih o izdelavi digitalnih določljivih besed; A. Legan Ravnikar); 585 iz DPa posnetkov izbranih Trubarjevih in Dalmatinovih 1576 (padati–telo, z izjemo nekaterih besednovrstno del. Pregledala je vse izvode petih protestantskih N. Vojnovič težje določljivih besed; K. Ahačič); 1.360 iz TT 1577 biblijskih prevodov (s seznama devetih del, ki naj (a–najsi; F. Premk); rešenih je bilo več prej odlože- bi bila ponatisnjena v zbirki), ki jih hrani Narodna nih, težjih primerov iz DB 1578 (A. Legan Ravnikar) in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (2 izvoda TT in 260 gesel iz DB 1584 (kesniti–kraški; M. Merše). 1560, izvod DJ 1575, izvod DB 1578, 3 izvode Delo je hitreje potekalo pri obdelavi krajših besedil, TPs 1566 in 3 izvode TT 1581–82). Preverila je saj so iztočnice gradivsko manj bogate. Pregled je besedilno popolnost in kakovost izvodov ter izde- ETIMOLOŠKO- ONOMASTIČNA zaobsegel pribl. 197.000 izpisov. lala načrt za sestavljanje besedilne celote na osnovi SEKCIJA K. Ahačič je preskeniral Trubarjev prevod Matevže- nepopolnih izvodov. Ker izvod DB 1578 iz NUK-a vega evangelija (TE 1555). Pri branju in urejanju za skeniranje ni bil primeren, je prosila za izposojo besedila se je ravnal po Načelih za branje skeniranih izvoda DB 1578, ki ga hrani Frančiškanski samostan strani TE 1555 s pomočjo programa ABBYY FineRe- v Kamniku, in izvoda, ki ga hrani Medobčinski ader ter njihov izpis v programu Word 2000, ki jih je muzej v Kamniku. Pregledala je tudi ta dva izvoda. sam pripravil in ki so bila sprejeta na seji delavcev Na njuni osnovi so bili v NUK-u izdelani digitalni sekcije. M. Kambič je v računalnik vnesla 14 strani posnetki besedila. M. Merše je pregledala posnetke uvodnih poglavij, ki jih ni bilo mogoče preskenirati. in sestavila seznam nujnih popravkov. Dogovarjala dr. M. Furlan Opravljene so bile korekture besedila (K. Ahačič, se je tudi za izposojo izvodov TL 1561, ki jih hranita M. Kambič, M. Merše in J. Narat). K. Ahačič je s Minoritski samostan sv. Petra in Pavla na Ptuju in pomočjo P. Jakopina in programa Eva besedilo TE Frančiškanski samostan Nazarje. Zbrala je podatke, 1555 pretvoril v konkordance, ki jih je dokončno potrebne za izdelavo osnutka pogodbe, ki zadeva iz- uredil v programu Excell. dajo slovenskih zvezkov mednarodne zbirke Biblia Problematika, povezana s pripravo Besedišča, je Slavica pri založbi Ferdinand Schöningh, Paderborn, bila obravnavana na sestankih delavcev sekcije. Za München, Wien, Zürich. zahtevnejše probleme, ki so se pokazali pri obdelavi H. Jazbec gesel, je bilo pripravljenih več zgledov reševanja Magistrski in doktorski študij z utemeljitvami. M. Merše je ob pregledu gesel iz K. Ahačič je opravil zadnji izpit za drugi letnik ma- DB 1584 pripravila vzorec reševanja besednovrstne gistrskega študija in se po odobritvi neposrednega problematike gesel kaj in kje (tudi zvez s sestavino prehoda na doktorski študij vpisal v tretji letnik kje) ter vzorec prikaza besednih zvez (zaimenskih, doktorskega študija na Filozofski fakulteti Univerze prislovnih, predložnih, vezniških itd.) in njihovih v Ljubljani. Prijavil je dispozicijo doktorske diser- delov. F. Novak je prav tako ob pregledu gradiva iz tacije z naslovom Misel o jeziku in književnosti pri DB 1584 pripravil vzorec besednovrstnega prikaza slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja. Tema mag.S.Klemenčič iztočnic se in si. Izdelani vzorci so bili ponujeni v je bila 6. 10. potrjena.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 3300 110.11.20050.11.2005 99:08:36:08:36 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

Računalniški program Hist2000 ZRCola dopolnjen s prilagoditvami za hrvaščino, T. Seliškar je (na osnovi jezikoslovnih predlogov M. slovaščino in poljščino ter ruščino, beloruščino in Merše) pripravil izpopolnjeno različico programa ukrajinščino. Na zasedanju mednarodne komisije za Hist2000, namenjenega za izdelavo besednovr- pripravo Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA) v stnega popisa besedja, zajetega s popolnim izpisom Bratislavi je bila ZRCola sprejeta za skupno osnovo del slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. pri delu za OLA. Pripravljena je spletna stran ZR- Izpopolnjena različica je prirejena za Windows Cole (ZRCola.zrc-sazu.si). 2000 in omogoča hkratni dostop večjega števila uporabnikov. Slovanski lingvistični atlas – OLA Vneseno je bilo slovensko gradivo za prvi obliko- slovni zvezek (v makedonski redakciji) Zaimki: od- DIALEKTOLOŠKA SEKCIJA govori na 99 vprašanj za točke 5–21, 146–149 in 117 indeksov za fonetični zvezek Refleksi *i, *y in *u, ki Slovenski lingvistični atlas – SLA naj bi ga izdali pri nas; dopolnjeno je bilo gradivo za Kartografirana in komentirana so bila: a) leksična 6. leksično-besedotvorni zvezek (podatki o pripra- dr. M. Snoj vprašanja: SLA 0420 (krompir), SLA 0625 (svat) vljavcih gradiva ter priprava gradiva za vprašanji L (J. Škofic), b) oblikoslovna vprašanja za dvojinske 1129 mleko takoj po telitvi in F(Sm) 1130 mlezivo oblike samostalnikov in pridevnikov: SLA 0606 ter za pomen leksema pečenje). Opravljene so bile (sin), SLA 0607 (hči) in SLA 0145 (okno) in pri- korekture 10 indeksov za slovaški zvezek OLA (vse devnikov (vprašanja št. SLA 0577, SLA 0715 in V. Smole in K. Kenda-Jež). Vneseno je bilo tujeje- SLA 0834) (T. Jakop). Leksični karti z obsežnejšim zično gradivo za *u (P. Weiss) in gradivo za leksično komentarjem sta v tisku, oblikoslovne so sestavni karto “prazen” (V. Smole skupaj z M. Šeklijem s del disertacije. Filozofske fakultete). Pripravljena sta bila indeksa mag. S. Torkar Poskusno so bile kartografirane: a) leksične karte: za karti FP 2697 *š/e/stь, FM 2737 *š/e/stъ(-jь) za SLA 0632 (omožiti se) in SLA 0633 (oženiti se) zvezek Refleksy *e (K. Kenda-Jež). (J. Škofic) ter SLA 0222 gnjat, SLA O221 velika noč in SLA 0224 pirhi (V. Smole); poskusno so Evropski lingvistični atlas – ALE bile kartografirane tudi primerjalne karte za SLA Besedotvorno in etimološko je bil dopolnjen ko- SEKCIJA ZA ZGODOVINO 0632–0633 (oženiti se–omožiti se), SLA 0244–0245 mentar za geslo ALE 462 dvojčki, ki ga je avtor na SLOVENSKEGA (ženin–nevesta), SLA 0244–0613 (ženin–zet), SLA zasedanju v Brestu oddal v sklopu komentarjev za JEZIKA 0245–0614 (nevesta–snaha), SLA 0613–0614 (zet– predvideni 8. zvezek ALE (V. Nartnik). Vneseno in snaha) (J. Škofic); b) fonetična karta: refleksi stalno analizirano je bilo dostopno gradivo za geslo ALE dolgega in staroakutiranega a v nezadnjih besednih 340 krompir (J. Škofic) – glede manjkajočega in ne- zlogih (V. Smole). Dokončno je bil po vprašalnici za popolnega gradiva si je avtorica nastajajoče karte do- SLA zapisan govor Juršincev (SLA 378) (J. Škofic). pisovala s člani drugih nacionalnih komisij pri ALE Napisan je bil fonološki opis za SLA 378 – Juršinci (več kot 50 odposlanih in okrog 30 prejetih dopisov). (J. Škofic). Dokončan je (predvsem glasoslovni) Pregledano je bilo slovensko gradivo in komentarji, opis govora kraja Šmarje - Sap (V. Smole). ki so jih slovenski nacionalni komisiji pri ALE v dr. M. Merše V Wordovo tabelo je bilo vneseno narečno gradivo Brestu izročili avtorji novih kart, in poslani popravki za Ukve (SLA 005, T. Logar 1967) (K. Kenda-Jež). in dopolnila s komentarji avtorjem člankov: Timuška Poskeniranih/digitaliziranih je bilo 26 zvezkov za- (ALE 138 – moški, ALE 139 – ženska), Donadze pisov krajevnih govorov za SLA, 1 zapis na listkih (ALE 469 – zet), Brietz (ALE 453 – družina, ALE SLA, 3 opisi govorov SLA, 1 zapis besedila SLA, 454 – starši, ALE 455 – oče, ALE 465 – stari oče, 2 zapisa zunaj mreže za SLA (zunanja sodelavka, ALE 467 – stara mati). Dopolnila h komentarjem študentka A. Žejn). so bila poslana tudi referentom iz Bresta: Watson Za SLA in OLA je bil izdelan in predan v uporabo (ALE 281 – studenec, ALE 499 – pismo, ALE 386 K. Ahačič vnašalni sistem ZRCola s pisavo 00 ZRCola (P. – čevljar), Loma (ALE 320 – oven, ALE 321 – sko- Weiss), ki je namenjena preprostemu vnašanju pljen oven), Waniakova (ALE 496 – papir), Caprini posebnih jezikoslovnih znakov v računalniškem (ALE 345 – kladivo) (J. Škofic). okolju Windows (vnašalni sistem je razširjen tudi Ob selitvi iz prostorov na Novem trgu 4 je bilo na sestavljive znake v cirilici). (R. Valentak iz Ra- pregledano in urejeno slovensko gradivo – arhiv čunalniškega centra je izdelal namestitveni program za ALE (J. Škofic). Štirje fascikli gradiva za ALE za paket z vnašalnim sistemom ZRCola in pripravil so bili nato poskenirani in shranjeni v elektronski dr. A. Legan dokumentacijo.) Do konca leta je bil vnašalni sistem obliki (A. Žejn). Ravnikar

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 3311 110.11.20050.11.2005 99:08:36:08:36 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

Monografije, disertacije Stušek, dr. Andrej Šmalc, Jože Unk, univ. dipl. inž., T. Jakop je 31. 3. oddala svojo doktorsko disertacijo prof. dr. Florjan Vodopivec. Dvojina v slovenskih narečjih na Filozofski fakulteti Komisija je imela 31 sej, na katerih je bilo obravna- v Ljubljani in jo uspešno zagovarjala 20. 5. vanih 636 novih iztočnic, predvsem črke B (belilno D. Zuljan Kumar se je osredotočala na delo za delovanje–blišč), ter iztočnic, vsebinsko povezanih doktorsko disertacijo Govorjena briška narečna z njimi. C. Tavzes je za seje pripravljala zapisnike besedila z vidika besedilne skladnje, za katero je 24. in novo gradivo in ga vnašala v SlovarRed 2.1. 3. na Filozofski fakulteti v Ljubljani oddala prošnjo Popravljenih je bilo 1.733 iztočnic in 1.082 razlag. za odobritev doktorske teme. Vzporedno s študijem Pregledano je bilo gradivo črke A za objavo in vne- je besediloslovno analizirala narečna besedila, ki jih seni popravki. M. Djurović je vnesla 639 slovarskih je posnela v vaseh Šlovrenc, Medana, Senik in Golo člankov, onaglasila, vnesla ključe, razmerne izraze, Brdo ter jih fonetično zapisala; s tem je dopolnila označevalnike in zglede ter korigirala 1.490 slovar- tudi korpus briških narečnih besedil. skih člankov. K. Nemec je skenirala prvo knjigo J. Škofic je nadaljevala zbiranje narečnega besedja Splošnega tehniškega slovarja (727 str.). S. Atelšek dr. J. Narat (zlasti umetnokovaške terminologije) in besedil za je v SlovarRed 2.1 vnesel 3.345 in popravil 3.800 monografijo o govoru Krope. slovarskih člankov, zlasti črke A. V. Smole je v Šentrupertu na Dolenjskem zapisovala Nadaljevali so se pregled, dopolnjevanje in vnos narečne frazeme tega govora za narečni frazeološki gradiva za novo izdajo jezikovnega priročnika za slovar. tehnike (A. Šmalc, L. Čelik, A. Stušek, J. Spanring, P. Weiss je poskeniral in v formatu .pdf (kar pomeni B. Iglič, S. Malej Kveder, A. Paulin, C. Tavzes). Pri- tudi s knjižnimi zaznamki) uredil Tominčevo knjigo pombe so se obravnavale na posebnih sejah. Precej dr. F. Novak Črnovrški dialekt (1964) in tipkopis Križnikovega pozornosti smo posvetili poimenovanju fizikalnih rokopisnega gradiva za Baudouina de Courtenayja, veličin in njihovih enot, imenom kemijskih elemen- ki se hrani v St. Peterburgu, kopije pa na Inštitutu tov in spojin ter nekaterim izrazom ali pomenskim za slovensko narodopisje ZRC SAZU, v formatu sklopom, ki se velikokrat uporabljajo napačno (npr. .pdf pa je uredil tudi poskenirani rokopis Šašlovega tehniški : tehničen, analitičen : analitski : analizen, Rožanskega besednjaka (1957). energijski : energetski, inženiring : inženirstvo, genski : genetski, visok : velik, vsebnost : količina : dr. F. Premk Strokovno računalniško izobraževanje delež), uporabi ločil, pisanju formul in oblikovanju Vsi člani sekcije so se štiri zaporedne petke (od 16. strokovnih in znanstvenih člankov. 4. do 14. 5.) na ISJ udeležili tečaja o uporabi programskih orodij za fonetične analize govora (Cool Slovar procesne tehnike Edit, Praat, SMS), ki ga je vodil P. Jurgec. Notranja sodelavka: C. Tavzes. V sekciji je bilo nekaj internih posvetov, npr. o ge- Zunanji sodelavci: prof. dr. Peter Glavič (vodja), ografskih predlogah za osnovno karto za SLA (M. Leo Čelik, univ. dipl. inž., dr. Sonja Malej Kveder, Orožen Adamič), o analizi govora s programskim mag. Anton Stušek, dr. Andrej Šmalc. orodjem Cool Edit (P. Jurgec), o uporabi programa Na 31 sejah je bilo obravnavanih 485 iztočnic z DIALEKTOLO- SlovarRed za pripravljanje dialektoloških slovarjev razlagami in 64 ustrezniki v angleškem in nemškem ŠKA SEKCIJA (T. Seliškar). Še vedno preizkušamo tudi različne na- jeziku v glavnem črke A, ki jih je C. Tavzes s po- čine računalniškega kartografiranja (s kloniranjem, pravki vnesla v SlovarRed 2.1. avtomatsko s pomočjo vmesnih programov ipd.) in digitalizacije gradiva. Gledališki terminološki slovar Vodja skupine: M. Humar. Notranji sodelavki: L. Bokal (do 20. 4.), M. Ža- SEKCIJA ZA TERMINOLOŠKE SLOVARJE gar. dr. V. Škofic Zunanji sodelavci: Viktor Molka, univ. dipl. inž., Splošni tehniški slovar Janko Moder, prof., Slavka Lokar, prof., mag. Katja Notranja sodelavka: C. Tavzes. Podbevšek, dr. Barbara Michieli Sušec. Zunanji sodelavci: prof. dr. Andrej Paulin (vod- Tehnični sodelavki: M. Djurović in K. Nemec. ja), prof. dr. Andrej Čadež, Leo Čelik, univ. dipl. Komisija je imela 31 sej. Redakcija je potekala po inž., Peter Černigoj, univ. dipl. inž., prof. dr. Peter tematskih sklopih (kinezika; vrste gledališč /kata- Glavič, Božo Iglič, univ. dipl. inž., prof. dr. Sonja kali, kabuki, no, kitajsko, japonsko, indijsko, san- Malej Kveder, Franc Spiller - Muys, univ. dipl. inž. skrtsko/; hepening, performens, body art; semiotika, dr. T. Jakop (samo januarja), prof. dr. Jože Spanring, mag. Anton dramatika; maska, maskiranje; horizonti, prospekti,

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 3322 110.11.20050.11.2005 99:08:37:08:37 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

draperija, portali, kostumi, plošče, mostovi, stolpi, računalniški program Konkord za zajemanje termi- vrvišča; dvorana, oder, dvoranski del gledališke nov skupaj s širšim besedilnim okoljem ter njihovo stavbe, odrski del gledališke stavbe; red, galerija, abecedno urejanje. Za računalniško pridobivanje balkon, parter, vrste sedežev, lož, balkonov, stojišč terminov je J. Müller razvil pet metod: konkordno, ipd.). Dokončno je bilo izdelanih 356 slovarskih zajemalno, povzemalno, nabiralno in registrsko. člankov, 50 pa je pripravljenih za komisijsko obdela- Vsi izpisi so računalniško opremljeni z identifi- vo (skupaj končanih 1.828). Večino gradiva je vnesla kacijsko značko. Za bibliografsko identificiranje v Word M. Humar, del tudi v SlovarRed 2.1; imela gradiva so tri mape: po avtorjih ali izdajateljih, po je 10 sej s člani komisije in zunanjimi sodelavci identifikacijskih značkah in po naslovih publikacij za pripravo gradiva. K. Nemec je v SlovarRed 2.1 oz. knjig. vnesla 255 slovarskih člankov, del pa M. Humar in Poskeniranih in terminološko izpisanih je bilo 70 M. Žagar. L. Bokal je pripravila slovarske članke besedil. K. Nemec je iz vira ViS 1961 vnesla v ma- o gledaliških prostorih in delavnicah. M. Žagar je sko 853 iztočnic, prenesla razlage, strani in vire iz sodelovala na sejah, pripravljala predloge slovarskih razlagalne maske v masko za alternativno razlago člankov, pregledala nekatera nova dela, izpisala (3.795 prenosov); vnesla 326 novih razlag v masko dr. K. Kenda izrazje in primerjala geslovnik za gledališki slovar za alternativno razlago; skenirala imenik Kos: - Jež z že izdelanim slovarskim besedilom (K, L, M, N, 1906, 1911, 1915, 1928, 1941a; register Statuta me- O, P in R). sta Ptuj, Zwitter 1932; Polec: 1925, 1927/28, 1936, 1937, 1945; Blaznik 1958; Valenčič 1972; Maček Biološki terminološki slovar – botanika 1992 in 1994; Otorepec 1972; Slokar 1972; Dolenc Vodja skupine: B. Košmrlj - Levačič. 1927; Mravljak 1927; Gospodarska in družbena Zunanji sodelavci: prof. dr. Franc Batič, dr. Aleksa zgodovina Slovencev: 1980 II, 1925, 1970; Vilfan Cimerman, prof. dr. Nada Gogala, prof. dr. Andrej 1944/45; Fabjančič 1944/45; Andrejka 1943; Mal: Martinčič, mag. Andrej Seliškar, akad. dr. Alojz 1941, 1941b, 1942; Jug 1942; interpretirala poskeni- Šercelj in mag. Boris Turk. rana dela, posnetke združila in uredila za nadaljnje dr. V. Nartnik Komisija je imela 48 sej, podkomisija za ekologijo delo v Wordu, dvostolpčno skenirala Zgodovino 22, podkomisija za histologijo oz. fiziologijo pa 26. agrarnih panog II. zv., 1980, vrstično uredila Kos Končana je bila redakcija ekoloških terminov (317) 1906, 1911, 1915, 1928, uredila opombe pri Blaznik in opravljen usklajevalni pregled, pri katerem so bili 1958 in 1938; izpisala s programom Konkord (999 dodani manjkajoči termini, neustrezni pa izločeni. terminov) za nadaljnjo obdelavo: Smole 1982a in Skupno je obdelanih 1.342 ekoloških terminov. Za 1982b, Dolenc 1927, 1939/40, Blaznik 1938, Fabjan- komisijsko obdelavo je pripravljenih 112 bioloških čič 1944/45 in Gospodarska in družbena zgodovina terminov. Podkomisija za histologijo je pripravila hi- Slovencev 1970. dr. V. Smole erarhično strukturirano shemo histoloških terminov in zredigirala 348 slovarskih sestavkov. Podkomisija Umetnostnozgodovinski terminološki slovar za fiziologijo je obdelala 372 slovarskih sestavkov. Notranja sodelavka: C. Tavzes. Pri obdelavi terminov, povezanih s fiziološkimi po- Zunanji sodelavci: Gregor Moder, prof. (vodja), javi, se je pokazalo, da je treba upoštevati še mejno mag. Maja Lozar Štamcar, prof. dr. Špelca Čo- izrazje, tj. termine s področja fizike, kemije, ekolo- pič, dr. Vesna Bučić, Hanka Štular, prof., Breda gije (94 terminov pomenskih polj tlak, prevodnost, Ilich - Klančnik, prof., mag. Gojko Zupan. upornost). V večjem ali manjšem obsegu so se sproti Komisija je imela 35 sej, na katerih je obravnavala vnašali tudi angleški in nemški ustrezniki, redkeje oblikovanje razlag za posamezna področja (npr. dr. P. Weiss latinski. B. Košmrlj - Levačič je vse podatke vnesla barve, orožje). V SlovarRed 2.1 je C. Tavzes vnesla v SlovarRed 2.1. V celoti je za ta slovar izdelanih slovarske članke naslednjih področij: geometrija, 4.578 slovarskih člankov. muzejska varnost, lesovi, steklarske tehnike, orožje in barve (732 člankov z razlagami in 7.609 ustrezniki Pravnozgodovinski terminološki slovar v šestih jezikih). Gradivo je bilo natisnjeno in dano Zunanji sodelavci: J. Müller, prof. dr. Janez Kranjc, članom komisije v korekture. Popravljenih je bilo doc. dr. Vladimir Simič, mag. Marko Kambič, dr. 1.315 slovarskih člankov. Katja Škrubej. mag. D. Zuljan Tehnična sodelavka: K. Nemec. Geografski slovar Kumar J. Müller je razvil in sistematiziral računalniške Notranje sodelavke: M. Humar, B. Košmrlj - Leva- datoteke surovo in cisto ter zajemalne metode. Mag. čič, K. Nemec in M. Djurović. France Baraga je sestavil, poenostavil in dopolnil Zunanji sodelavci: dr. Franc Lovrenčak (vodja),

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 3333 110.11.20050.11.2005 99:08:37:08:37 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

mag. Drago Kladnik, dr. Milan Orožen Adamič, pregled črk S, P, V. S. Atelšek je vnesel 433 in Simon Atelšek in drugi. popravil 484 iztočnic, dodal 510 ključev, popravil M. Humar je slovaropisno pregledala naslednja 914 in dodal 398 razlag ter kontroliral primerjalne področja: glaciologija, nivologija in lavinologija, izraze pri črki O. kontrolirala korekture področij geomorfologija, ledeniška geomorfologija in rekreacija, prebrala Gemološki terminološki slovar celotno besedilo slovarja (ok. 670 strani), dala Vodja skupine: M. Humar. SEKCIJA ZA pripombe, ki sta jih obravnavala z D. Kladnikom, Tehnična sodelavka: K. Nemec. TERMINOLOŠKE SLOVARJE in nato vnesla popravke v SlovarRed 2.1. V drugi Zunanji sodelavci: Borut Razinger, univ. dipl. inž., polovici leta je M. Humar pregledala popravke, ki Marko Šturm, Edo Ferme, univ. dipl. inž., Drago jih je predlagal D. Kladnik, in jih v celoti vnesla v Mlakar, dr. Meta Dobnikar in dr. Simona Jarc. SlovarRed 2.1. Komisija je na 15 sejah pripravljala slovarske članke B. Košmrlj - Levačič je slovaropisno pregledala naslednjih tematskih skupin: sinteze, osi simetrije, naslednja področja: industrijska geografija, idejne dublete, triplete, razredi, brusi ipd. Obdelanih je bilo smeri v geografiji, geografija naselij, tj. urbana 825 slovarskih člankov in vnesenih v SlovarRed 2.1 M. Humar geografija in prostorsko planiranje, geografija (skupaj 1.951). M. Humar je pripravljala gradivo prometa, pedogeografija in biogeografija. Področje in vodila seje. K. Nemec je vnesla v SlovarRed 2.1 varstva okolja in deloma urbane geografije je bilo 825 in popravila 31 slovarskih člankov ter vnesla dopolnjeno s 122 novimi termini, ki jih je skupaj z 685 tujih ustreznikov. razlago vnesla v računalniško bazo in jih slovaropisno obdelala. Vnesla in onaglasila je 654 novih Čebelarski terminološki slovar iztočnic, uskladila zapise iztočnic in neprvih oblik, Vodja skupine: L. Bokal. L. Bokal preverila onaglašenost, uskladila oblike izgovora. Tehnični sodelavki: K. Nemec in M. Djurović. Pri (pol)citatnih iztočnicah je preverila izvorno in Zunanji sodelavci: S. Atelšek, Marjan Debelak, univ. v stroki uveljavljeno obliko. Pri novejših prevzetih dipl. arh. (do 13. 12.), Franc Grajzar, elektrotehnik, terminih je navedla izvorni jezik, po potrebi tudi Janez Gregori, univ. dipl. biol., Janez Hočevar, univ. citatne oblike. V soglasju z M. Humar je vpeljala dipl. inž., doc. dr. Viktor Majdič, Janez Mihelič, vodilke, sistematičen prikaz dvojnic pri terminih z univ. dipl. biol. izlastnoimensko objedrno sestavino in vse popravke Delo je potekalo v več fazah: podčrtovanje strokov- vnesla v računalniško bazo. ne literature, vnašanje v računalniško bazo, redakcija M. Djurović M. Humar je jezikovno pregledala predgovor k (delo s komisijo), vnašanje slovarskih člankov v slovarju, ki ga je pripravil F. Lovrenčak, dopolnil pa SlovarRed 2.1. Dokončana je bila prva faza zbiranja D. Kladnik, in napisala slovaropisni del. B. Košmrlj gradiva: izpisovanje. V računalniško gradivsko bazo - Levačič je predgovor razširila s podatki o poteku je bilo vnesenih 11 del (4.234 iztočnic). Komisija je terminografske obdelave. imela 28 sej. Obdelovala so se naslednja strokovna M. Djurović je vnesla korekture področij geomorfo- področja: žleze, deli panja, medenje, vrste čebelnja- logija, ledeniška geomorfologija in rekreacija (360 kov, mana, sat, vrste čebel, matica, propolis, čebelja B. Košmrlj - slovarskih člankov), pregledala ključe in označeval- družina, obroček, jajčece, ličinka, buba, zalega, Levačič nike, sinonimijo (2.172 slovarskih člankov), obde- trot in pojmovna skupina čebele glede na nalogo v lala in zbirno vstavila kazalke in vodilke v celotno panju in med (okrog 700 iztočnic, v SlovarRed 2.1 besedilo slovarja, pregledala in korigirala razmerne vnesenih okrog 500 enot). izraze pri črkah A–R, T, U, Z, Ž, pripravila testno Seje komisije je vodila L. Bokal, ki je pripravljala gradivo po nosilni besedi: jama, doba, termoe- redakcije s člani komisije tudi individualno (15 lektrarna ipd. kot osnovo za odločanje o načelih dveurnih pogovorov). Drugi del iztočnic, zbranih v za dokončanje. Na novo je vpisala 613 slovarskih slovaropisni računalniški bazi, je L. Bokal natisnila, K. Nemec člankov in dvakrat pripravila obdelavo celotnega opremila s področnimi ključi in po področjih gradiva (8.806 slovarskih člankov). L. Bokal je natisnila, tako da je geslovnik dokončan. Pisala je opravila korekturno branje črk A–M, R, Š, T, U, zapisnike sej, pripravljala in razmnoževala gradivo Z, Ž. K. Nemec je vnesla korekture v SlovarRed za seje, pripravila predlog izplačil za člane komisije, 2.1, preverjala in urejala sinonimijo in kazalke pri iskala dopolnilne termine v časopisih, revijah. črkah A–T; pregledovala kazalke in označevalnike S. Atelšek je vnesel in popravil 86 slovarskih pri črkah A–D, K, L, M, različne napake in vrstni člankov. M. Djurović je vnesla korekture v red pomenov (pribl. 2.500 popravkov), vpisovala rubriko alternativne razlage (približno 60 strani C. Tavzes nove slovarske članke (762), opravila korekturni besedila).

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 3344 110.11.20050.11.2005 99:08:38:08:38 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

Smučarski terminološki slovar Računalniški program za izpisovanje virov in re- Izdelane so bile prve redakcije in geslovnik. Da- dakcijo slovarjev toteke, ki so jih pripravili smučarski strokovnjaki, Notranje sodelavke: B. Košmrlj - Levačič, M. Djuro- so bile tehnično in tipografsko poenotene. Dodatno vić, K. Nemec in ostali sodelavci sekcije. Zunanji gradivo iz literature (26 enot; avtorji: R. Badjura, sodelavec: T. Seliškar. B. Batagelj, B. Črnivec, O. Giacomelli, T. Golnar, Program SlovarRed 2.1 se je pri rednem delu sode- A. Guček, I. Jenčič, B. Kalčič, D. Karničar, S. lavcev sekcije izkazal kot zanesljivo in vsestransko Kristan, M. Maver in drugi), ki jo je predlagal A. uporabno orodje, zato je bilo sklenjeno, da bo T. Guček, je bilo primerjano z izrazi v datotekah. Z Seliškar pripravil različice programa za druge sek- diferencialnim izpisom je bilo pridobljenih okrog cije inštituta. M. Djurović je testirala prenovljeni 1.150 novih poimenovanj, ki so bila dana v pregled SlovarRed 2.1 in podala nove zahtevke za obdelavo strokovnjakom za posamezna področja smučarstva. in avtomatizacijo kazalk ter nastavitev novih polj za Iztočnice za področje smučarskih skokov je L. Bo- označevalnike pri prednostni iztočnici in notranji kal opremila s slovničnimi podatki, izdelala prve kazalki. redakcije (100) in jih poslala v pregled O. Giaco- M. Žagar melliju. Lastna imena so bila izločena v poseben Geološki slovar razdelek. L. Bokal je začela vnašati datoteke v Notranja sodelavka: M. Djurović in zunanji sode- SlovarRed 2.1, kar bo podlaga za dokončno izdelavo lavci. geslovnika. Vnesla je korekture v celotno gradivo (10.535 slovarskih člankov), ga obdelala, natisnila in poslala Terminološki slovar urejanja prostora komisiji v ponovno branje. Na novo je vpisala 384 Vodja skupine: B. Košmrlj - Levačič. slovarskih člankov, vnesla 3.832 korektur (sinoni- Zunanji sodelavci: prof. dr. Anton Prosen (FGG mija, antonimija, onaglaševanje ipd.). – vodja), mag. Jelka Hudoklin (Acer), mag. Drago Kladnik (ZRC SAZU), dr. Drago Perko (ZRC SA- ZU), dr. Marko Peterlin (Ministrstvo za okolje in LABORATORIJ ZA KORPUS LABORATORIJ ZA KORPUS prostor) in dr. Tadej Žaucer (FGG). SLOVENSKEGA JEZIKA SLOVENSKEGA Komisija se je sestala na dveh sejah. B. Košmrlj JEZIKA - Levačič je na prvi predstavila načela za izdelavo Besedilni korpus Nova beseda slovarja in opozorila na nekatere probleme, vidne Sodelavci: P. Jakopin, H. Dobrovoljc, B. Lönne- v gradivu, ki so ga pripravili A. Prosen, T. Žaucer ker. in J. Hudoklin s sodelavko I. Selak. Na pobudo B. Zunanja sodelavca: Cvetka Bajec in Primož Košmrlj - Levačič je bil na drugi seji sprejet seznam Murn. ved, strok in podpodročij, ki bodo v slovarju zasto- Delo B. Lönneker je potekalo v okviru štipendij pana kot osrednja, ter področij, ki bodo kot obrobna Slovenske znanstvene fundacije ter ustanove Ad predstavljena manj podrobno. Določeni so bili tudi Futura, od 1. 4. do 30. 9. je bila zaposlena s polo- dr. P. Jakopin strokovni označevalniki, za katere je pripravila vičnim delovnim časom. seznam krajšav. V juniju je B. Košmrlj - Levačič Najpomembnejša dosežka sta bila povečanje obsega izdelala vzorčne redakcije tematske skupine okolje, korpusa in izboljšanje zvrstnosti besedil, prvič je bil pripravila delovni izpis slovarskih sestavkov in raz- v korpus vključen tudi znaten delež govorjenega širjeno različico z izhodiščnimi razlagami A. Prose- jezika. Septembra je bil slovenski del Nove besede na in J. Hudoklin. Izdelala je tudi kratka navodila za na spletu razširjen s 100 milijonov besed na 148 redakcijo ter predlog organizacije in poteka dela. V milijonov besed (P. Jakopin). Dodanih je bilo 297 SlovarRed 2.1 je vnesla 71 iztočnic, 58 slovaropisno besedil časopisa DELO, od junija 2003 do avgusta dr. H. Dobrovoljc obdelanih razlag in 41 tujejezičnih ustreznikov. V 2004, 212 predvsem leposlovnih besedil Virtualne drugi polovici leta je bil izdelan izhodiščni geslov- slovenske knjigarne BESeDA (http://www.omnibus. nik, ki pa še ni bil pregledan in usklajen. se/beseda), ki jo v Stockholmu pripravlja Franko Luin, ter 711 besedil dobesednih zapisnikov sej Veterinarski terminološki slovar Državnega zbora Republike Slovenije za obdobje Notranja sodelavka: C. Tavzes in zunanji sode- od 28. 11. 1996 do 12. 7. 2004. Besedila časopisa lavci. DELO so bila pregledana in prečiščena (C. Bajec, C. Tavzes je za zadnji snopič slovarja pregledala P. Murn in P. Jakopin), dobesedni zapisniki sej Dr- in z ostalimi črkami usklajevala gradivo črk T in U žavnega zbora pa zbrani z interneta in opremljeni z (pribl. 300 tipkanih strani). ustreznimi zaglavji (B. Lönneker in P. Jakopin) ter

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 3355 110.11.20050.11.2005 99:08:39:08:39 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

pregledani in prečiščeni (C. Bajec in P. Jakopin). Mali pravopis Pridobljeno je bilo tudi ustrezno soglasje za uporabo Sodelavki: H. Dobrovoljc in N. Jakop. besedil Državnega zbora. Pridobljenih in prečiščenih Sprejeta je bila pobuda za pripravo koncepta t. je bilo nadaljnjih 28 besedil iz Virtualne slovenske i. Malega pravopisa kot slovarskega priročnika, knjigarne BESeDA, besedila revije Monitor, letnika osrediščenega predvsem na bolj ali manj kočljiva 2002 in 2003 ter prva polovica 2004, ki so bila tudi vprašanja slovenskega knjižnega jezika. Koncept do treh četrtin prečiščena (P. Murn). Iz korpusa so je bil v jeseni oddan Znanstvenemu svetu Inštituta. bile izpisane vse oblike glagolov nameravati in na- V konceptu so bila na podlagi 130 poskusnih slo- črtovati, za vključitev v korpus sta bili pripravljeni varskih sestavkov in po primerjavi s tujejezičnimi in prečiščeni strokovni monografiji Slovenci med specializiranimi pravopisi izdelana osnovna re- tradicijo in perspektivo Igorja Grdine in Hočeva- dakcijska načela. Izbirajo se ustrezna programska rica: eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju (H. orodja za slovaropisno delo in poenotenje formatov Dobrovoljc). že zbranega gradiva, zbira se pravopisno relevantno Spomladi je bil opravljen prenos 100 mil. besed gradivo, ki bo podlaga za nadgradnjo že obstoječe- korpusa v izmenjalni format XML (B. Lönneker ga geslovnika (tudi pogoste napake), izdelujejo se in P. Jakopin), poleti in jeseni pa napravljena merila za izločanje neustreznega besedja (zastarelo, analiza uporabe oblikoslovnih oznak v označenem narečno, pokrajinsko itd.). Izdelava geslovnika je korpusu (1 mil. besed) POSBeseda (B. Lönneker). povezana z derivacijo novega besedja iz korpusa S pomočjo strojnega označevalnika TreeTagger Nova beseda, s pregledovanjem izbranih gradivskih z Univerze v Stuttgartu (dr. Helmut Schmid, virov in izmenjavo gradivskih zbirk z drugimi sek- Institut für Maschinelle Sprachverarbeitung) cijami inštituta. je bilo napravljenih več poskusov označevanja slovenskega besedila (B. Lönneker, največja Druge dejavnosti natančnost 84 %) ter na koncu tudi označenih 100 Koordiniranje preizkušanja sistema za dialog v so- mil. besed XML različice korpusa (B. Lönneker, pri delovanju z Laboratorijem za umetno zaznavanje, predpripravi podatkov sodeloval P. Jakopin). Jeseni sisteme in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko: sta bili pripravljeni zbirki 40.000 najpogostejših določene so bile testne osebe in pripravljena navo- polnopomenskih besednih lem iz korpusa Nova dila za preizkušanje sistema; priprava treh licenčnih beseda s pogostnostmi za založbo Rokus in Seznam pogodb: za aplikacijo SlovarRed 2.0 in že omenjenih 318.309 besednih lem in 3.447.916 besednih oblik dveh zbirk za založbo Rokus ter podjetje Novi fo- iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Besedišča rum. Poleg tega je bila za projekt Spletni seznam be- slovenskega jezika in priimkov telefonskega imenika sed slovenskega jezika pripravljena Izjava o skupnih Republike Slovenije za podjetje Novi forum (oboje izhodiščih (s korpusnima projektoma M. Stabeja in P. Jakopin). V. Gorjanca), ki vsebuje tudi gradnjo slovenskega korpusnega portala (vse H. Dobrovoljc). Sodelovanje z drugimi sekcijami Pri projektu Lematizacijski slovar slovenskega jezika, ki poteka v sodelovanju z Leksikološko sekcijo, DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI se je nadaljevalo oblikoslovno označevanje dela besedilnega korpusa Nova beseda. Označenih in preverjenih je bilo 65.773 besed v reviji Monitor, • A. Bizjak vodi delo na Šoli za slovenske študije številki za december 2001, ter 45.850 besed 29. Stanislava Škrabca, ki je del samostojnega vi- redne seje Državnega zbora Republike Slovenije z sokošolskega zavoda Politehnika Nova Gorica. dne 1. oktobra 2003 (oboje L. Uršič). Šola je v študijskem letu 2004/05 začela izvajati Iz podatkovne zbirke Slovenski pravopis (2003) sta univerzitetni dodiplomski študijski program bila narejena izpisa vseh podrednih zloženk in izbor Slovenistika, ki ga je Politehnika Nova Gorica gesel z manj navadno sopomenko (za raziskovalno pripravila s sodelovanjem ZRC SAZU. V sep- delo v Leksikološki sekciji); za vgradnjo v aplikacijo tembru se je na univerzitetni program prijavilo SlovarRed, namenjeno slovaropisnim potrebam 42 študentov. Delo je bilo usmerjeno v pripravo Leksikološke sekcije oz. slovarja slovenskih sino- finančnih, kadrovskih in študijskih načrtov za nimov in frazeološkega slovarja, pa je bil narejen nemoten potek izobraževalne in raziskovalne izpis iztočnic, podiztočnic in malih podiztočnic dejavnosti ter prijavo na MŠZŠ za pridobitev s tabelo za pretvorbo posebnih znakov (oboje H. državne koncesije, ki bi zagotovila potrebna Dobrovoljc). sredstva za dolgoročno izvajanje študija slove-

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 3366 110.11.20050.11.2005 99:08:39:08:39 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

nistike na najbolj zahodni slovenski narodnostni udeležili Raziskovalnega tabora Kanalska doli- meji. na, ki ga je organiziralo Slovensko kulturno sre- • L. Bokal je urednica leposlovnega dela pri dišče Planika iz Ukev (K. Kenda-Jež: razčlemba Koledarju prireditev 2005 občine Dobrova - govora Ovčje vasi, priprava slikovnega gradiva Polhov Gradec; jezikovno je pregledala članke za anketo o oblačilnem izrazju, sodelovanje za zbornik Terminologija v času globalizacije / pri intervjujih v Ukvah in na Ukovški planini, Terminology at the Time of Globalization; odgo- pomoč pri pripravi zloženke ob raziskovalnem varjala na strokovna vprašanja kadrovske službe taboru ter pri dokončnem oblikovanju vodenega Vlade RS, Oddelka za živinorejo Biotehniške intervjuja z učitelji, starši in starimi starši otrok, fakultete Univerze v Ljubljani in Elektroinštituta ki so bili v šolskem letu 2003/04 vključeni v Milan Vidmar. kakršen koli pouk slovenskega jezika, priprava • V. Cvetko Orešnik je članica senata Filozofske kratkega spremnega besedila (Naravnost iz babi- fakultete, mednarodnih društev Indogermani- čine skrinje) za razstavo Ljudska noša Slovencev sche Gesellschaft in Wiener Sprachgesellschaft, od Trsta do Kanalske doline v Trbižu (odprtje 28. bila je članica Znanstvenoraziskovalnega sveta 2.) k postavitvi oblačil, ki je bilo pripravljeno že Humanistika pri MŠZŠ Republike Slovenije ter za razstavo ob raziskovalnem taboru Kanalska nacionalni koordinator za področje Jezikoslovje dolina 2003 v Naborjetu; V. Smole: zbiranje (do 9. 4.). Je urednica zbirke Linguistica et phi- narečnega besedja za kmečka opravila in orodja lologica. (od vpr. 276–481 Vprašalnice za sadovnjak, vrt • H. Dobrovoljc je nadomeščala predstojnico in polje – sestavila F. Benedik) ter za oblačila, Inštituta na bolniškem dopustu (od 1. 10. dalje); hišna in ledinska imena v Beli Peči, Ovčji vasi opravljala funkcijo vodje Infrastrukturne skupi- in Ukvah, izrazje, povezano s planinskim pašni- ne ZRC SAZU Naravna in kulturna dediščina štvom in sirjenjem v Ukvah itd.). Sodelujeta tudi (od 1. 3.). Urejala in koordinirala je elektronski pri pripravi monografije – zbornika Ovčja vas poštni predal Slovenskega pravopisa (pravopis. in njena govorica: Raziskovalni tabor Kanal- [email protected]); je urednica zbirke Lingua ska dolina 2003. Pripravili sta vlogo za projekt Slovenica in sourednica zbornika Za odprto Oblačilno izrazje v Kanalski dolini – štirijezični znanost. (elektronski) spletni slovar (Urad Republike Slo- • M. Furlan je članica Deutsche Orient-Gesell- venije za Slovence v zamejstvu in po svetu). schaft. • M. Merše je članica ZS ZRC SAZU ter pred- • A. Gložančev in M. Furlan sta članici Komisije stavnica inštituta v Strokovnem odboru Društva za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Pleteršnikova domačija Pišece. Republike Slovenije. • V. Nartnik je član uredniškega odbora zborni- • M. Humar je vodja Infrastrukturne skupine ka Studia mythologica Slavica in Evropskega Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ter lingvističnega atlasa (ALE) ter predsednik glavna urednica Kamniškega zbornika, ki ga Nacionalnega komiteja za Slovenijo. 28. 11. je izdaja Občina Kamnik, predstavila ga je 6. 4. na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru kot v prostorih Muzeja Kamnik; je članica uredni- član komisije poslušal in soocenil preizkusno škega odbora revije Neoterm World Specialized predavanje z naslovom Pravopisni principi, ki Terminology, ki izhaja v Varšavi. Uredila in ga je imel dr. Drago Unuk v zvezi z izvolitvijo jezikovno pregledala je članke za knjigo pre- v naziv docenta za slovenski jezik. davanj znanstvenega srečanja Terminologija v • F. Novak je član Delovne skupine za področje času globalizacije / Terminology at the Time of jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike pri Globalization ter jezikovno pregledovala revijo Odboru za kulturo, šolstvo, mladino, znanost in za fluidno tehniko Ventil. 27. 1. je na Vodnikovi šport Državnega zbora Republike Slovenije. domačiji v Ljubljani predstavila knjigo o Kati • F. Premk je članica uredniškega odbora revije Turk. Riječ (časopis za filologijo), ki izhaja na Reki. • P. Jurgec je od 16. 4. do 20. 5. na inštitutu vodil • V. Smole in K. Kenda-Jež sta članici Mednaro- tečaj Fonetična analiza digitaliziranega govora dne komisije za sestavo Slovanskega lingvistič- za jezikoslovno rabo. nega atlasa (OLA) pri Mednarodnem komiteju • J. Keber je glavni urednik Jezikoslovnih zapi- slavistov. skov, člani uredniškega odbora so še M. Furlan, • V. Smole, J. Škofic, D. Zuljan Kumar sodelujejo F. Novak, V. Smole. pri jezikovnem urejanju knjig iz zbirke • K. Kenda-Jež in V. Smole sta se od 27. 6. do 3. 7. Glasovi.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 3377 110.11.20050.11.2005 99:08:40:08:40 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

• M. Snoj je član Mednarodnega združenja belorusistov s sedežem v Minsku; sodeloval je KNJIŽNICA pri nastajanju Velikega slovenskega leksikona; je glavni urednik revije Slovenski jezik – Slovene Vodja: A. Porenta. Linguistic Studies; člani uredniškega odbora so Pridobili smo 618 novih enot (412 monografij, še M. Furlan, M. Humar, M. Merše, P. Weiss. 204 zvezke revij, eno kaseto in en CD-ROM), od • J. Škofic je članica Mednarodnega društva tega je bilo 98 enot pridobljenih z nakupom. 142 dialektologov in geolingvistov – International obiskovalcev je knjižnico obiskalo 674-krat in si Society of Dialectologists and Geolinguists izposodilo 1.085 knjižnih enot. Opravljenih je bilo (SIDG) ter slovenske nacionalne komisije tudi veliko neevidentiranih naročil po telefonu in za ALE in uredniškega odbora Evropskega e-pošti, poizvedb in izposoj čitalniškega gradiva lingvističnega atlasa (ALE). 29. 9. je bila iz drugih knjižnic. Velik problem predstavlja hudo članica komisije za zagovor magistrskega dela pomanjkanje prostora in razdrobljenost knjižničnega Alenke Valh Lopert Vpliv jezika okolja na fonda, ki se nahaja na različnih lokacijah. kulturo govora v medijih (Radio Maribor), 24. 9. pa članica ocenjevalne komisije predstavitve in zagovora raziskovalnih nalog na državnem PUBLIKACIJE INŠTITUTA tekmovanju Znanost mladini (Filozofska fakulteta); pregledala in ocenila je raziskovalno nalogo Žagarsko in mlinarsko izrazje na • France Novak. Samostalniška večpomenskost v Kapli na Kozjaku (avtorica Mateja Rihtar, 2. jeziku slovenskih protestantskih piscev. Zbirka gimnazija Maribor). Usklajevala je sodelovanje Linguistica et philologica. Ljubljana. Založba s Slovenskim etnografskim muzejem pri ZRC, 302 str. postavitvi multimedijske predstavitve slovenskih • Jezikoslovni zapiski 10/2004 (št. 1 in 2). Urednik pokrajinskih arhitekturnih tipov (s prispevki – Janez Keber. Ljubljana. Založba ZRC, 182 str. posnetki narečnih besedil s skupno temo “hiša” in 192 str. – so sodelovale tudi V. Smole, D. Zuljan Kumar • Terminologija v času globalizacije / Terminology in F. Benedik). Svetovala je pri pripravi in natisu at the Time of Globalization. Urednica Marjeta knjižice Hišna imena v KS Srednja Dobrava, ki Humar. Ljubljana. Založba ZRC, 374 str. jo je izdalo Društvo prijateljev mladine Srednja • Helena Dobrovoljc. Pravopisje na Slovenskem. Dobrava, napisali pa učenci OŠ Staneta Žagarja Zbirka Lingua Slovenica. Ljubljana. Založba Lipnica. ZRC, 319 str. • C. Tavzes je jezikovno pregledovala medicinsko • Jerica Snoj. Tipologija slovarske večpomenskosti revijo Jama in glasilo Zbornice za zdravstveno slovenskih samostalnikov. Zbirka Linguistica et nego Slovenije Utrip ter druge publikacije te philologica. Ljubljana. Založba ZRC, 213 str. zbornice, glasilo Livarskega društva Livarski vestnik in glasilo Prirodoslovnega muzeja Sco- polia. MEDNARODNO SODELOVANJE • S. Torkar je član Onomastične komisije pri Mednarodnem slavističnem komiteju; 1. 12. je v Slovenski matici organiziral tiskovno konfe- Inštitut sodeluje v mednarodnih projektih: renco Predstavitev Hostnikovega zbornika. • Slovanski lingvistični atlas – OLA: udeležba na • P. Weiss sodeluje v uredniškem odboru Histo- rednem letnem delovnem zasedanju MK OLA ričnega seminarja ZRC SAZU, sodeloval je tudi v Bratislavi, Slovaška, ki je potekalo od 10. do pri pripravi geslovnika in pri pisanju začetnih 16. 10. (V. Smole, K. Kenda-Jež in P. Weiss). različic dela jezikoslovnih gesel v drugi knjigi • Evropski lingvistični atlas – ALE: udeležba na Velikega slovenskega leksikona. 37. zasedanju uredniškega odbora ALE v Brestu, • A. Žele in F. Novak sta člana upravnega odbora Francija, ki je potekalo 4. in 5. 6. (V. Nartnik in Slavističnega društva Slovenije. J. Škofic). • International Specialized Terminology Organi- Raziskovalci inštituta so pisno in ustno odgovarjali zation (ISTO): udeležba na 2. konferenci “ISTO” na jezikovna vprašanja pravnih in fizičnih oseb. in na 1. konferenci “UN Council of Intellectuals” v Varšavi, Poljska, ki sta potekali 2. in 3. 7. (M. Humar).

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 3388 110.11.20050.11.2005 99:08:40:08:40 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

• Enciklopedija slovanske onomastike (EOS). Helena Dobrovoljc • Slovenska prosveta – Centro Culturale Sloveno Preverba teorije o jezikovni naravnosti ob sloven- iz Trsta: uskladitev strokovnega izrazja v slovenskem (obliko)skladenjskem gradivu; Filozofska skem in italijanskem jeziku (M. Humar), projekt fakulteta Univerze v Ljubljani, 27. 1. – doktorsko je bil predstavljen v okviru skupnosti Interreg delo. IIIA / Phare CBC Italija-Slovenija 2000–2006. • European Association for Terminology (EAFT): Tjaša Jakop udeležba na drugem svetovnem terminološkem Dvojina v slovenskih narečjih; Filozofska fakulteta vrhu v Barceloni (Il cumbre de terminología) Univerze v Ljubljani, 20. 5. – doktorsko delo. (M. Humar). • Biblia Slavica. Nachdruck der ältesten Ausgaben Silvo Torkar slavischer und baltischer Bibelübersetzungen, Zgodovinska antroponimija vzhodne Tolminske; Verlag Ferdinand Schöningh GmbH, Paderborn, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 24. 6. München, Wien, Zürich. – magistrsko delo.

OBISKI V INŠTITUTU PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI NASTOPI • Akad. Rexhep Ismajli, predsednik Kosovske akademije znanosti in umetnosti, 2. 3. Kozma Ahačič • Študentje slovenisti s Češke in Slovaške (z • Bohoričeve Arcticae horulae succisivae – 420 bratislavske ter brnske in praške univerze) ter let pozneje. 40. seminar slovenskega jezika, njihova mentorica Jasna Honzak Jakić so bili na literature in kulture “Moderno v slovenskem študijskem obisku v Dialektološki sekciji, 15. 4. jeziku, literaturi in kulturi”, Filozofska fakulteta • Dr. Liliana Spinozzi Monai, Università di Udine, Univerze v Ljubljani, 12. 7. Centro Internazionale sul Plurilinguismo, 28. 6. Aleksandra Bizjak • Prof. dr. phil. Georges Lüdi, Romanisches Semi- • O študijskem programu slovenistike na Politeh- nar, Univerza v Baslu, Švica, je decembra več- niki v Novi Gorici. Radio Trst, Italija, 19. 10. krat obiskal Sekcijo za zgodovino slovenskega • Strukturna zgradba folklorne pripovedi. In- jezika. terdisciplinarno znanstveno srečanje “Gašper • Prof. Karlo Mucci, zamejski Slovenec, ki pri- Križnik (1848–1904) in njegov čas”, Inštitut za pravlja izdajo slovensko-italijanskega elektro- slovensko narodopisje ZRC SAZU in Občina tehniškega slovarja, je večkrat obiskal Sekcijo Kamnik, Kamnik, 25. 11. za terminološke slovarje. • Ivo Corvi, Slovenska prosveta – Centro Culturale Ljudmila Bokal Sloveno iz Trsta. • Pregled poglavij o slovenski leksikologiji v slo- • Maria Gyetvai, Zunanje ministrstvo Republike venskih slovnicah. Simpozij “Knjižno in narečno Madžarske, Budimpešta. besedoslovje slovenskega jezika”, Pedagoška • Boštjan Dvořák, Institut für algemeine Sprach- fakulteta Univerze v Mariboru, 10. 6. wissenschaft, Berlin, Nemčija. • Franko Luin, Omnibus Typografi, Tyresö, Šved- Helena Dobrovoljc ska, je obiskal Laboratorij za korpus slovenskega • O slovenskem jeziku. Oddaja ob slovenskem kul- jezika. turnem prazniku, Radio HIT, Domžale, 8. 2. • Ob mednarodnem dnevu pismenosti. Oddaja Svetovalni servis, 1. program Radia Slovenija, Ljubljana, 8. 9. DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA • Predstavitev knjige Pravopisje na Slovenskem. Oddaja Izšlo je, 3. program Radia Slovenija, Aleksandra Bizjak Ljubljana, 10. 11. Jezikoslovne osnove pridige kot žanra; Filozofska • O slovenskem pravopisu in pravopisni normi. fakulteta Univerze v Ljubljani, 23. 6. – doktorsko Oddaja Nočni obisk, 1. in 2. program Radia delo. Slovenija, Ljubljana, 21. 12.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 3399 110.11.20050.11.2005 99:08:40:08:40 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

Alenka Gložančev krožek Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- • Poslovna imena in jezikovna kultura. 2. medna- ni, 3. 5. rodni simpozij “Slovenščina in njeni uporabniki • Fonološke in morfonološke značilnosti mlajšega v luči evropske integracije”, Koper, 20. 5. prevzetega besedja. Simpozij “Knjižno in nareč- no besedoslovje slovenskega jezika”, Pedagoška Marjeta Humar fakulteta Univerze v Mariboru, 10. 6. • Terminology at the Time of Globalization and • Fonološke značilnosti novejšega slovenskega be- EU Expansion and the Role of the International sedja. 40. seminar slovenskega jezika, literature Specialized Terminology Organization. 2. kon- in kulture “Moderno v slovenskem jeziku, lite- ferenca “International Specialised Terminology raturi in kulturi”, Filozofska fakulteta Univerze Organization”, Varšava, Poljska, 2. 7. v Ljubljani, 15. 7. • Protipomenskost v slovenski jezikoslovni litera- • Natančnost odčitavanja formantov pri digital- turi. Simpozij “Knjižno in narečno besedoslovje nem spektrografiranju na podlagi LPC-analize. slovenskega jezika”, Pedagoška fakulteta Uni- 4. konferenca “Jezikovne tehnologije” v sklopu verze v Mariboru, 10. 6. 7. mednarodne multikonference “Informacijska • Rajko Ložar kot raziskovalec slovenskega jezika. družba IS 2004”, Ljubljana, 14. 10. Interdisciplinarno znanstveno srečanje “Rajko • Frekvencije formanata samoglasnika u standar- Ložar (1904–1985): življenje in delo”, SAZU, dnom slovenskom jeziku. “Peti znanstveni skup Ljubljana, 19. 10. s međunarodnim sudjelovanjem”, Filozofski • Strokovno izrazje pri Gašperju Križniku. In- fakultet, Zagreb, Hrvaška, 9. 12. terdisciplinarno znanstveno srečanje “Gašper Križnik (1848–1904) in njegov čas”, Inštitut za Janez Keber slovensko narodopisje ZRC SAZU in Občina • Frazeološki slovar slovenskega jezika – posku- Kamnik, Kamnik, 24. 11. sni zvezek in zanimivosti iz raziskovanja izvora • Terminological and Terminografical Work in frazemov. Predavanje na Pedagoški fakulteti Slovenia. Predstavitev v posterski sekciji na 2. Univerze v Mariboru, 23. 1. svetovnem terminološkem vrhu “European As- • Iz priimkovne delavnice prof. Janeza Kebra. sociation for Terminology”, Barcelona, Španija, Ciklus tedenskih oddaj, 1. program Radia Slo- 26. 11. venija, Ljubljana, od 8. 2. dalje.

Tjaša Jakop Karmen Kenda-Jež • Dvojina v slovenskih narečjih. Sodelovanje pri • Oblačilno izrazje v Kanalski dolini. Simpozij okrogli mizi na “Jesenski šoli slovenščine MI2”, “Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega Planinka na Pohorju, 27. 11. jezika”, Pedagoška fakulteta Univerze v Mari- boru, 11. 6. Primož Jakopin • XML različica besedilnega korpusa Nova bese- Simona Klemenčič da. (Soavtorstvo z B. Lönneker.) Večdisciplinar- • Kentum ali satem? Novejši pogledi na staro no posvetovanje “Znanstvene izdaje v elektron- delitev. Lingvistični krožek Filozofske fakultete skem mediju”, Inštitut za slovensko literaturo in Univerze v Ljubljani, 15. 3. literarne vede ZRC SAZU, Ljubljana, 2. 6. • Mednarodni jezik esperanto. Predavanje na • Query-driven dictionary enhancement. (Soavtor- Osnovni šoli Šmartno pod Šmarno goro, 25. 3. stvo z B. Lönneker.) 11. evropski leksikografski • The grouping of the antique Balkan languages kongres “EURALEX 2004”, Faculté de Lettres within the division into centum and satem lan- et Sciences Humaines de ľUniversité de Breta- guages. XIIth Congress of the Indogermanische gne Sud, Lorient, Francija, 8. 7. Gesellschaft Protolanguage and Prehistory, • Checking POSBeseda, a Part-of-Speech tagged Krakov, Poljska, 16. 10. Slovenian corpus. (Soavtorstvo z B. Lönneker.) 4. konferenca “Jezikovne tehnologije” v sklopu Andreja Legan Ravnikar 7. mednarodne multikonference “Informacijska • Terminološke besedne zveze v krščanski termi- družba IS 2004”, Ljubljana, 13. 10. nologiji preteklih dob. Simpozij “Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika”, Peter Jurgec Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, • Samoglasniški nizi v slovenščini. Lingvistični 10. 6.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 4400 110.11.20050.11.2005 99:08:41:08:41 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

Birte Lönneker slovensko narodopisje ZRC SAZU in Občina • Metaphors in WordNets: From theory to practi- Kamnik, Kamnik, 25. 11. ce. (Soavtorstvo z Antonietto Alonge, Perugia, • Kategorija števila s posebnim ozirom na slo- Italija.) 4th International conference on language vensko dvojino. Sodelovanje pri okrogli mizi resources and evaluation LREC 2004, Lizbona, na “Jesenski šoli slovenščine MI2”, Planinka Portugalska, 26. 5. na Pohorju, 27. 11. • Lexical databases as resources for linguistic creativity: Focus on metaphor. 4th International Zvonka Praznik conference on language resources and evaluation • O kratičnih poimenovanjih. Oddaja Evropski LREC 2004, Lizbona, Portugalska, 29. 5. pojmovnik, 1. program Radia Slovenija, Lju- • Query-driven dictionary enhancement. (Soavtor- bljana, 17. 1. stvo s P. Jakopinom.) 11. evropski leksikografski • O izrazu konvencija. Oddaja Evropski pojmovnik, kongres “EURALEX 2004”, Faculté de Lettres 1. program Radia Slovenija, Ljubljana, 31. 1. et Sciences Humaines de ľUniversité de Breta- • O malih in velikih v Evropski uniji (določna in gne Sud, Lorient, Francija, 8. 7. nedoločna oblika pridevnika). Oddaja Evropski • Checking POSBeseda, a Part-of-Speech tagged pojmovnik, 1. program Radia Slovenija, Ljublja- Slovenian corpus. (Soavtorstvo s P. Jakopinom.) na, 6. 2. 4. konferenca “Jezikovne tehnologije” v sklopu 7. mednarodne multikonference “Informacijska Francka Premk družba IS 2004”, Ljubljana, 13. 10. • Bratska ljubezen, k’ljubi in k’ljubu pri sloven- • Online SLO-DE-SLO: Spletni slovensko-nem- skih protestantskih piscih. Simpozij “Knjižno in ški in nemško-slovenski slovar. (Soavtorstvo s narečno besedoslovje slovenskega jezika”, Pe- K. Rozman.) 4. konferenca “Jezikovne tehnolo- dagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 11. 6. gije” v sklopu 7. mednarodne multikonference • Trubar in Vergerij. Prispevek v praznični oddaji “Informacijska družba IS 2004”, Ljubljana, ob dnevu reformacije, 1. program Radia Slove- 14. 10. nija, Ljubljana, 31. 10. • Poznati i nepoznati kruh kod Nikole Šopa. “Ni- Majda Merše kola Šop (1904–1982), mednarodno znanstveno • Glagolski priponi -ova- in -ava- v jeziku sloven- srečanje ob stoletnici rojstva”, Zagreb, Hrvaška, skih protestantskih piscev 16. stoletja. Simpozij 18. 11. “Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika”, Pedagoška fakulteta Univerze v Mari- Vera Smole boru, 10. 6. • Raziskave slovenskih narečij v Italiji na ISJ FR. “Slavia Dilecta, Ricerche linguistiche ed Jakob Müller etnoantropologiche tra Friuli e Slovenia”, Udine, • Evalvacija, unija, sanacija, percepcija, kon- Italija, 7. 5. zervativnost, liberalnost. Ciklus besedoslovnih • Kuharsko besedje v rudarskih Trbovljah. (So- predavanj v oddaji Slovarstvo, 1. program Radia avtorstvo z Aleksandro Medved.) Simpozij Slovenija, Ljubljana, marec in december. “Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika”, Pedagoška fakulteta Univerze v Mari- Jožica Narat boru, 11. 6. • Elementi slovaropisja v Primčevih delih. Sim- • Slovenski vzhodonodolenjski in hrvaški štokavski pozij “Knjižno in narečno besedoslovje sloven- frazemi – podobnosti in razlike. 10. mednarodni skega jezika”, Pedagoška fakulteta Univerze v dialektološki simpozij “Hrvatski štokavski dia- Mariboru, 10. 6. lekti”, Zagreb, Hrvaška, 12. 11.

Vladimir Nartnik Jerica Snoj • K osnovnim načelom pregibanja v slovenščini • Posebnost v slovenski sklanjatvi nekaterih sa- in španščini. Mednarodni slavistični simpozij mostalnikov, prevzetih iz stare grščine. Oddaja “Hrvatski filološki skup 9”, Opatija, Hrvaška, Slovarstvo, 1. program Radia Slovenija, Ljublja- 26. 6. na, 18. 3. • Poskus razvrstitve in razbora Križnikovih ugank. • Pitagorov izrek in Arhimedov zakon. Oddaja Slo- Interdisciplinarno znanstveno srečanje “Gašper varstvo, 1. program Radia Slovenija, Ljubljana, Križnik (1848–1904) in njegov čas”, Inštitut za 5. 4.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 4411 110.11.20050.11.2005 99:08:41:08:41 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

• Zgodba o tem, kako prenašati tantalove muke, se • Res bolje slabo novo kot dobro staro? Sadovi rešiti damoklejevega meča, skriti svojo ahilovo Slovenskega pravopisa 2001. Inštitut za slavi- peto in se ogniti sizifovemu delu. Oddaja Slo- stiko Univerze v Gradcu, Avstrija, 16. 12. varstvo, 1. program Radia Slovenija, Ljubljana, 27. 4. Danila Zuljan Kumar • Aristotelova načela opredelitve, definicije in • Vpliv italijanščine in furlanščine na gradnjo model slovarskega pomena v slovaropisju. Od- zložene povedi v briškem in nadiškem narečju. daja Slovarstvo, 1. program Radia Slovenija, Mednarodni slavistični simpozij “Hrvatski filo- Ljubljana, 26. 5. loški skup 9”, Opatija, Hrvaška, 26. 6.

Marko Snoj Andreja Žele • O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah. • Opredelitve leksike glede na besedilnotipsko Lingvistični krožek Filozofske fakultete Uni- raznovrstnost. 2. mednarodni simpozij “Slo- verze v Ljubljani, 17. 5. venščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije”, Koper, 20. 5. Jožica Škofic • Novejša leksika z vidika aktualizacije pomenov • Od imena do zgodbe. Predavanje ob svetovnem in tvorbenih usmeritev. Simpozij “Knjižno in dnevu muzejev, Kovaški muzej, Kropa, 18. 5. narečno besedoslovje slovenskega jezika”, Pe- • Words for Potatoes in European Linguistic Atlas. dagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 10. 6. 37. zasedanje ALE, Brest, Francija, 5. 6. • Jezik v slovstveni folklori. Predavanje na Od- • Krompir v slovenskih in sosednjih hrvaških delku za etnologijo in kulturno antropologijo, narečjih. 10. mednarodni dialektološki simpozij Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, “Hrvatski štokavski dialekti”, Zagreb, Hrvaška, 24. 11. 12. 11. • Križnikova predstavitev motniškega govora. Janez Orešnik, Oto Luthar, Marjeta Humar in Interdisciplinarno znanstveno srečanje “Gašper Helena Dobrovoljc so 16. 12. v radijski oddaji Stu- Križnik (1848–1904) in njegov čas”, Inštitut za dio ob 17h: Voščilnica za vse čase (1. program Radia slovensko narodopisje ZRC SAZU in Občina Slovenija, Ljubljana) predstavili položaj Inštituta za Kamnik, Kamnik, 25. 11. slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Silvo Torkar • Zemljepisna lastna imena v Baški dolini in na RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI Šentviški planoti (standardizacija in etimologi- OBISKI IN POTOVANJA ja). Spremna beseda ob izidu vodnika Stojana Kenda, Baška grapa in Šentviška planota: poho- dniške poti, Tolminski muzej, 11. 6. Marjeta Humar • O niektórych archaizmach w nazwiskach Słowe- Udeležba na 2nd Terminology World Summit, ki ga je nii zachodniej. XIV. Ogólnopolska Konferencja organiziral “European Association for Terminology” Onomastyczna, Białystok, Poljska, 8. 9. (EAFT), Barcelona, Španija, 26.–27. 11.

Peter Weiss Peter Jurgec • Frazeologija v (slovenskem) narečnem slovarju. Konzultacije na Oddelku za fonetiko Filozofske Simpozij “Knjižno in narečno besedoslovje slo- fakultete v Zagrebu, Hrvaška (pri izr. prof. dr. Vesni venskega jezika”, Pedagoška fakulteta Univerze Mildner), štud. l. 2003/2004. v Mariboru, 11. 6. • Tipologija lastnih imen v govorih spodnje Za- Karmen Kenda-Jež, Vera Smole, Peter Weiss drečke doline. 10. mednarodni dialektološki Delovni obisk na Dunaju pri dr. Vincencu Rajšpu, simpozij “Hrvatski štokavski dialekti”, Zagreb, direktorju Slovenskega znanstvenega inštituta in dr. Hrvaška, 12. 11. Katji Sturm-Schnabl, profesorici na slavistiki dunaj- • Narečni seznami Gašperja Križnika za Jana B. ske univerze, kjer so se seznanili z novejšo jeziko- De Courtenaya. Interdisciplinarno znanstveno slovno literaturo, svetovali pri pripravi monografije srečanje “Gašper Križnik (1848–1904) in njegov o slovenskih koroških govorih v Celovški kotlini ter čas”, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC pregledali zbirko narečnih zvočnih posnetkov s tega SAZU in Občina Kamnik, Kamnik, 25. 11. področja, 16.–18. 10.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 4422 110.11.20050.11.2005 99:08:41:08:41 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

V. Nartnik in J. Škofic sta obiskala Center za Slovenski knjižni jezik 1. Oddelek za slovanske je- bretonske in keltske študije (CRBC) na Filozofski zike in književnosti Pedagoške fakultete Univerze fakulteti v Brestu, Francija, 4. 6. v Mariboru. Slovenski knjižni jezik I. Šola za slovenske študije Andreja Žele Stanislava Škrabca Politehnike Nova Gorica. Sodelovanje (večletno) na mednarodnem strokovnem posvetovanju Primerjalna skladnja slovanskih Vera Smole jezikov, Univerza v Krakovu, Poljska. Zgodovinska slovnica in dialektologija I (Glasoslov- je in naglas) in II (Dialektologija). Izbirni diplomski seminar iz dialektologije in lingvistične geografije. Oddelek za slovenistiko PEDAGOŠKO DELO Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Jezikovna identiteta slovenskih pokrajin (narečje Varja Cvetko Orešnik kot izvorni temelj slovenskega jezika). Študijski Stara indijščina I, II; Historična fonetika indo- modul Slovenske študije – tradicija in sodobnost pri evropskih jezikov; Historična morfologija in- podiplomskem študijskem programu Interkulturni doevropskih jezikov. Oddelek za primerjalno in študiji, Primerjalni študiji idej in kultur v okviru splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze Politehnike Nova Gorica in ZRC SAZU. v Ljubljani. Marko Snoj Metka Furlan Uvod v etimološko metodo in študij virov; Indo- Hetitščina; Laringalna teorija. Oddelek za primer- evropska primerjalna slovnica: akcent in prevoj. jalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Univerze v Ljubljani. Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Primož Jakopin Računalništvo za filologe; Besedilo in računalnik. MENTORSTVO Oddelek za slovenistiko, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Varja Cvetko Orešnik je bila mentorica mladi raziskovalki doktorandki mag. Nataši Jakop. Peter Jurgec Slovenski knjižni jezik I (vaje). Šola za slovenske Metka Furlan je bila mentorica magistrandki študije Stanislava Škrabca Politehnike Nova Heleni Jazbec. Gorica. Marjeta Humar je bila notranja mentorica mladi Simona Klemenčič raziskovalki doktorandki Mojci Žagar. Pregled indoevropskih jezikov; Indoevropske staro- žitnosti. Oddelek za primerjalno in splošno jeziko- Majda Merše je bila mentorica mlademu razisko- slovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. valcu doktorandu Kozmi Ahačiču.

Majda Merše Vladimir Nartnik je bil mentor mladi raziskovalki Interpretacija starejših slovenskih jezikovnih spome- doktorandki mag. Tjaši Jakop in notranji somentor nikov. Oddelek za slovanske jezike in književnosti mlademu raziskovalcu doktorandu Petru Jurgcu. Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Vera Smole je bila študijska mentorica mladi razi- Vladimir Nartnik skovalki doktorandki mag. Tjaši Jakop in mentorica Uvod v slovansko jezikoslovje s staro cerkveno mladi raziskovalki doktorandki Mojci Žagar. slovanščino. Oddelek za slovanske jezike in književ- nosti Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Marko Snoj je bil mentor mladi raziskovalki doktorandki mag. Simoni Klemenčič. France Novak Poslovno in uradovalno komuniciranje. Fakulteta Peter Weiss je bil mentor mladi raziskovalki dok- za upravo Univerze v Ljubljani. torandki mag. Apoloniji Gantar.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 4433 110.11.20050.11.2005 99:08:41:08:41 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

Andreja Žele je bila mentorica mlademu raziskovalcu doktorandu Petru Jurgcu.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI WEISS, Peter. ZRCola: vnašalni sistem za jezikoslovno rabo v programu word. Jezikosl. zap., 2004, Izvirni znanstveni članek 10, št. 1, str. 145–152.

AHAČIČ, Kozma. Od šolanja do uporabnikov : še ZULJAN KUMAR, Danila. Vpliv italijanščine in nekaj vprašanj slovenske zgodovinske sociolingvi- furlanščine na gradnjo zložene povedi v nadiškem stike 16. stoletja. Jez. slovst., jan-feb. 2004, letn. 49, in briškem narečju. Riječ, 2004, god. 10, sv. 2, str. št. 1, str. [57]–82. 105–119.

FURLAN, Metka. Korenska etimologija danes. ŽELE, Andreja. Povedkovnik v slovenščini. Jezi- Filologija, 2003, knj. 40, str. 31–39. kosl. zap., 2004, 10, št. 1, str. 33–42.

JURGEC, Peter. Antihiatski pojavi v knjižni sloven- ščini. Jezikosl. zap., 2004, 10, št. 1, str. 125–144. Pregledni znanstveni članek

JURGEC, Peter. Fonologija samoglasniških nizov JURGEC, Peter. Nekatera fonološka vprašanja v no- v slovenščini. Slav. rev., apr.-jun. 2004, letn. 52, št. vem slovenskem pravopisu. Slava (Ljublj.), 2002/03 2, str. [119]–140. , letn. 15, št. 1/2, str. 48–62.

JURGEC, Peter. Fonologija v slovarju novejšega MERŠE, Majda. Ob sedemdesetletnici Franceta besedja. Jezikosl. zap., 2004, 10, št. 2, str. 89–101. Novaka. Jezikosl. zap., 2004, 10, št. 2, str. 7–16.

KRANJC, Simona, ŽELE, Andreja. Pomenskoskla- WEISS, Peter, ŽEJN, Andrejka. Digitalizacija denjski pokazatelji živosti slovenščine v medijih. pisnega narečnega gradiva v dialektološki sekciji Slavia Merid., 2004, 4, str. [81]–94. Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani. Jezikosl. zap., 2004, 10, št. 2, MERŠE, Majda. Besednovrstna in druga slovnična str. 179–188. problematika besedja slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja. Jezikosl. zap., 2004, 10, št. 1, ŽELE, Andreja. Merilo jezikovne naravnosti kot str. 7–32. eno od možnih meril za izbiranje slovarskega ponazarjalnega gradiva iz korpusov? : O knjigi NARTNIK, Vlado. K osnovnim načelom pregibanja Janeza Orešnika »Naturaless[!] in (morpho)syntax: v slovenščini in španščini. Riječ, 2004, god. 10, sv. english examples. Jezikosl. zap., 2004, 10, št. 1, str. 2, str. 60–68. 155–162.

SNOJ, Jerica. Besedotvorna teorija Ju. D. Apresjana ŽELE, Andreja. Vloga leksikologije pri ohranjanju na poti k tipologiziranju slovarske večpomensko- in aktualiziranju slovenske narodopisne leksike. sti. Slav. rev., jul.-sep. 2004, letn. 52, št. 3, str. Tradit. – Inšt. slov. narodop. Ljublj., 2004, 33, 2, [313]–336. str. 207–215.

ŠKOFIC, Jožica. Fonološki opis govora Juršincev v Slovenskih goricah (SLA 378). Jezikosl. zap., 2004, Kratki znanstveni prispevek 10, št. 2, str. 103–119. TORKAR, Silvo. K izvoru in pomenu krajevnih ŠKOFIC, Jožica. Narečno kovaško strokovno be- imen Prvačina in Prebačevo. Jezikosl. zap., 2004, sedje in Slovenski lingvistični atlas. Ann, Ser. hist. 10, št. 1, str. 103–106. sociol., 2004, Let. 14, št. 1, str. 179–194, zvd.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 4444 110.11.20050.11.2005 99:08:42:08:42 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

Strokovni članek in nasprotno?. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2004, str. 20–23. BOKAL, Ljudmila. Zbirajmo ledinska imena – Log. Briše, 2004, letn. 7, št. 7, str. 34–35. ŽELE, Andreja. Skladenjske analize – eden od na- činov uzaveščanja materinščine ali zgolj nujno zlo?. KEBER, Janez. Obračati (obrniti) plašč po vetru : Slov. šoli, 2004, letn. 9, št. 1, str. 7–12. zakaj tako. Moker kot miš : zakaj tako. Zašiti koga : zakaj tako. Kamor je šel bik, naj gre še štrik : zakaj tako. Stara navada je železna srajca : zakaj tako. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ugrizniti (zagristi) v kislo jabolko : zakaj tako. (vabljeno predavanje) Srečati (videti) Abrahama : zakaj tako. Imeti (debel) krompir : zakaj tako. Klamfe srati : zakaj tako. Ne AHAČIČ, Kozma. Bohoričeve Arcticae horulae su- reči ne bev ne mev : zakaj tako. Kot slon v trgovini ccisivae – 420 let pozneje. V: STABEJ, Marko (ur.). s porcelanom : zakaj tako. Biti na konju : zakaj tako. Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : Ne bati se ne hudiča ne biriča : zakaj tako. Delati zbornik predavanj. Ljubljana: Center za slovenšči- (narediti, napraviti) iz muhe slona : zakaj tako. Len no kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko kot fuks : zakaj tako. Stara bajta : zakaj tako. Star kot Filozofske fakultete, 2004, str. 167–170. Metuzalem : zakaj tako. Bela vrana : zakaj tako. Afne guncati : zakaj tako. Modra kri : zakaj tako. Pirova BOKAL, Ljudmila. Znamenja angleščine kot zmaga : zakaj tako. Rdeč (zardeti) kot kuhan rak : globalnega jezika v slovenščini, še posebej s sta- zakaj tako. Z vsemi štirimi : zakaj tako. Kot riba na lišča terminologije = Signs of English language suhem : zakaj tako. Dreti se (kričati, vpiti) kot jesihar globalization in Slovenian, with special reference : zakaj tako. O svetem Nikoli : zakaj tako. Sizifovo to terminology. V: HUMAR, Marjeta (ur.). Termi- delo : zakaj tako. Pobrati vso smetano : zakaj tako. nologija v času globalizacije : zbornik prispevkov Alfa in omega : zakaj tako. Imeti škarje in platno v s simpozija Terminologija v času globalizacije, rokah : zakaj tako. Na kredo (dati, dobiti, piti, živeti) Ljubljana, 5.–6. junij 2003 : collected papers from : zakaj tako. Biti (sedeti) (kot) na trnih : zakaj tako. the Scientific Conference Terminology at the Time Pomesti (skriti, spraviti) kaj pod preprogo : zakaj of Globalization, Ljubljana, 5th–6th June 2003. tako. Biti (znajti se) na tapeti : zakaj tako. Čevelj Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, žuli kje koga : zakaj tako. Ognjeni krst : zakaj tako. Založba ZRC, 2004, str. 45–55. Hoditi (sukati se, vrteti) kot mačka okrog vrle kaše : zakaj tako. Ne seči komu niti do kolen : zakaj tako. GANTAR, Polona. Jezikovni viri in terminološki Na štiri oči : zakaj tako. Spati z (odprtimi očmi) kot slovarji = Language sources and terminological zajec : zakaj tako. Piti kot žolna : zakaj tako. Iti kot dictionaries. V: HUMAR, Marjeta (ur.). Termino- Elija : zakaj tako. Dati koga v koš : zakaj tako. Ločiti logija v času globalizacije : zbornik prispevkov zrnje od plev (pleva od zrnja) : zakaj tako. Ne tič ne s simpozija Terminologija v času globalizacije, miš : zakaj tako. Obešenjaški humor : zakaj tako. 7D Ljubljana, 5.–6. junij 2003 : collected papers from (Marib.), 2004, letn. 53, od št. 1 do št.52, str. 50. the Scientific Conference Terminology at the Time of Globalization, Ljubljana, 5th–6th June 2003. TORKAR, Silvo. Niso bili Turki : o nastanku in Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, pomenu krajevnega imena Hudajužna. Delo, 19. Založba ZRC, 2004, str. 169–178. apr. 2004, leto 46, št. 91. HUMAR, Marjeta. Stanje in vloga slovenske ter- TORKAR, Silvo. Od kod in zakaj ime Porezen : k minologije in terminografije = The state and role nastanku in pomenu gorskega, vodnega in krajev- of Slovenian terminology and terminography. V: nega imena. Delo 19. avg. 2004, leto 46, št. 193, HUMAR, Marjeta (ur.). Terminologija v času globa- str. 16, ilustr. lizacije : zbornik prispevkov s simpozija Terminolo- gija v času globalizacije, Ljubljana, 5.–6. junij 2003 TORKAR, Silvo. Prvačina je kraj, kjer živijo po- : collected papers from the Scientific Conference tomci Pribača (Pribislava). Kras, avg. 2004, št. 65, Terminology at the Time of Globalization, Ljubljana, str. 31. 5th–6th June 2003. Ljubljana: Znanstvenorazisko- valni center SAZU, Založba ZRC, str. 17–31. ZULJAN KUMAR, Danila. Ali kohezivnost besedila predpostavlja tudi njegovo koherentnost JAKOPIN, Primož, LÖNNEKER, Birte. Query-

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 4455 110.11.20050.11.2005 99:08:42:08:42 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

driven dictionary enhancement. V: WILLIAMS, ŠKOFIC, Jožica. Raziskovanje narečne terminolo- Geoffrey (ur.). EURALEX 2004. Proceedings of gije v času globalizacije = Exploring dialectal ter- the Eleventh EURALEX International Congress, minology at the time of globalization. V: HUMAR, EURALEX 2004, Lorient, France, July 6–10, 2004. Marjeta (ur.). Terminologija v času globalizacije : Lorient: Université de Bretagne-Sud, cop. 2004, zbornik prispevkov s simpozija Terminologija v času str. 273–284. globalizacije, Ljubljana, 5.–6. junij 2003 : collected papers from the Scientific Conference Terminology JURGEC, Peter. Fonološke značilnosti novejšega at the Time of Globalization, Ljubljana, 5th–6th Ju- slovenskega besedja. V: STABEJ, Marko (ur.). ne 2003. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi : SAZU, Založba ZRC, 2004, str. 61–75. zbornik predavanj. Ljubljana: Center za slovenšči- no kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko TAVZES, Cvetana. Terminološki slovarji in globa- Filozofske fakultete, 2004, str. 179–181. lizacija = Terminological dictionaries and globalization. V: HUMAR, Marjeta (ur.). Terminologija v KOŠMRLJ-LEVAČIČ, Borislava, SELIŠKAR, To- času globalizacije : zbornik prispevkov s simpozija maž. Uporabniški računalniški program SlovarRed Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 5.–6. 2.0 = SlovarRed 2.0 – a terminological application. junij 2003 : collected papers from the Scientific V: HUMAR, Marjeta (ur.). Terminologija v času Conference Terminology at the Time of Globali- globalizacije : zbornik prispevkov s simpozija Ter- zation, Ljubljana, 5th–6th June 2003. Ljubljana: minologija v času globalizacije, Ljubljana, 5.–6. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba junij 2003 : collected papers from the Scientific ZRC, 2004, str. 57–60. Conference Terminology at the Time of Globali- zation, Ljubljana, 5th–6th June 2003. Ljubljana: ŽELE, Andreja. Stopnje terminologizacije v leksiki Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba (na primerih glagolov) = The level of termino- ZRC, 2004, str. 179–199. logization in the lexicon (in examples of verbs). V: HUMAR, Marjeta (ur.). Terminologija v času LEGAN RAVNIKAR, Andreja. Nekaj tipov zame- globalizacije : zbornik prispevkov s simpozija Ter- njav krščanskih terminov po slovenskih besedilnih vi- minologija v času globalizacije, Ljubljana, 5.–6. rih = Several different types of replacement for Chri- junij 2003 : collected papers from the Scientific stian terms in Slovenian text sources. V: HUMAR, Conference Terminology at the Time of Globali- Marjeta (ur.). Terminologija v času globalizacije : zation, Ljubljana, 5th–6th June 2003. Ljubljana: zbornik prispevkov s simpozija Terminologija v času Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba globalizacije, Ljubljana, 5.–6. junij 2003 : collected ZRC, 2004, str. 77–91. papers from the Scientific Conference Terminology at the Time of Globalization, Ljubljana, 5th–6th Ju- ne 2003. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center Objavljeni strokovni prispevek na konferenci SAZU, Založba ZRC, 2004, str. 245–263. (vabljeno predavanje)

LÖNNEKER, Birte, JAKOPIN, Primož. Contents MERŠE, Majda. Pomen in vrednotenje slovarjev and evaluation of the first Slovenian-German online kot temeljnih slovenističnih del v sodobni družbi. V: dictionary. V: Proceedings of the conference. East LUTHAR, Oto (ur.), CIGLENEČKI, Slavko (ur.), Stroudsburg: Association for Computational Lingu- DOLINAR, Darko (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), istics, cop. 2003, knj. 2, str. 119–122. RAVNIK, Mojca (ur.), RIHA, Rado (ur.), MAJCE- NOVIČ, Helena (ur.). Za odprto znanost. Ljubljana: NARTNIK, Vlado. Jezikoslovno izrazje in osnovne Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 122–131. krajšave = Linguistic terminology and basic shorte- nings. V: HUMAR, Marjeta (ur.). Terminologija v SMOLE, Vera. Sodelovanje med izobraževalnimi času globalizacije : zbornik prispevkov s simpozija ustanovami ter izobraževalnimi in raziskovalnimi Terminologija v času globalizacije, Ljubljana, 5.–6. ustanovami : (Lastne izkušnje). V: LUTHAR, Oto junij 2003 : collected papers from the Scientific (ur.), CIGLENEČKI, Slavko (ur.), DOLINAR, Conference Terminology at the Time of Globali- Darko (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), RAVNIK, Mojca zation, Ljubljana, 5th–6th June 2003. Ljubljana: (ur.), RIHA, Rado (ur.), MAJCENOVIČ, Helena Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba (ur.). Za odprto znanost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC, str. 265–268. ZRC SAZU, 2004, str. 83–86.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 4466 110.11.20050.11.2005 99:08:42:08:42 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci sia, no 2611, 127). Wrocław: Wydawnictwo Uniwer- sytetu Wrocławskiego, 2004, str. [121]–142. BOKAL, Ljudmila. Hišna imena na Polhograjskem. V: JESENŠEK, Marko (ur.). Besedoslovne lastnosti LEGAN RAVNIKAR, Andreja. Krščanska termi- slovenskega jezika : slovenska zemljepisna imena. nologija v Pleteršnikovem slovarju. V: JESENŠEK, Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Dru- Marko (ur.). Besedoslovne lastnosti slovenskega štvo Pleteršnikova domačija, 2004, str. 202–209. jezika : slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Ple- GROS, Jerneja, MIHELIČ, Aleš, ŽGANEC, Mario, teršnikova domačija, 2004, str. 133–146. PAVEŠIĆ, Nikola, MIHELIČ, France, CVETKO- OREŠNIK, Varja. AlpSynth corpus-driven Slovenian LÖNNEKER, Birte, JAKOPIN, Primož. Checking text-to-speech synthesis : designing the speech cor- POSBeseda, a Part-of-Speech tagged Slovenian pus. V: BUDIN, Leo (ur.), RIBARIĆ, Slobodan (ur.). corpus. V: ERJAVEC, Tomaž (ur.), GROS, Jerneja Computers in technical systems. Intelligent systems : (ur.). Jezikovne tehnologije : zbornik B 7. mednaro- proceedings of the joint conferences CTS+CIS : dne multi-konference Informacijska družba IS 2004, zbornik radova zajedničkih savjetovanja CTS+CIS. 9. do 15. oktober 2004 : proceedings B of the 7th Rijeka: Hrvatska udruga za mikroprocesorske, pro- International Multi-Conference Information Society cesne i informacijske sustave, mikroelektroniku i IS 2004, 9–15th October 2004, Ljubljana, Slovenia, elektroniku – MIPRO HU, 2004, str. 107–110. (Informacijska družba). Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, 2004, str. 48–55. JURGEC, Peter. Natančnost odčitavanja formantov pri digitalnem spektrografiranju na podlagi MERŠE, Majda. Prikaz glagolov in oblik s se (si) LPC-analize. V: ERJAVEC, Tomaž (ur.), GROS, v Pleteršnikovem slovarju. V: JESENŠEK, Marko Jerneja (ur.). Jezikovne tehnologije : zbornik B 7. (ur.). Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika : mednarodne multi-konference Informacijska družba slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično IS 2004, 9. do 15. oktober 2004 : proceedings B of društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova the 7th International Multi-Conference Information domačija, 2004, str. 253–271. Society IS 2004, 9–15th October 2004, Ljubljana, Slovenia, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut NARAT, Jožica. Oblikoslovne lastnosti krajevnih »Jožef Stefan«, 2004, str. 34–41, ilustr. http://nl.ijs. imen: Zrkovci. V: JESENŠEK, Marko (ur.). Bese- si/isjt04/zbornik/sdjt04-07jurgec.pdf doslovne lastnosti slovenskega jezika : slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo KENDA-JEŽ, Karmen. Narečje kot jezikovnozvrstna Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija, kategorija v sodobnem jezikoslovju. V: KRŽIŠNIK, 2004, str. 74–82. Erika (ur.). Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem : členitev jezikovne resničnosti, (Ob- PREMK, Francka. Slovenska versko-krščanska dobja, Metode in zvrsti, 22). Ljubljana: Center za terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slove- za čas 1921–1967/68. V: JESENŠEK, Marko (ur.). nistiko Filozofske fakultete, 2004, str. 263–276. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika : slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično KENDA-JEŽ, Karmen. Slovarsko gradivo s Tolmin- društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova skega kot vzorec za narečni slovar po Pleteršniku. V: domačija, 2004, str. 113–132. JESENŠEK, Marko (ur.). Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika : slovenska zemljepisna imena. Lju- SMOLE, Vera. Nekaj resnic in zmot o narečjih v bljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Sloveniji danes. V: KRŽIŠNIK, Erika (ur.). Aktu- Pleteršnikova domačija, 2004, str. 154–162. alizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem : členitev jezikovne resničnosti, (Obdobja, Metode KRANJC, Simona, ŽELE, Andreja. Tipologija in zvrsti, 22). Ljubljana: Center za slovenščino kot stavčnih vzorcev v slovenščini. V: ŁUCZKÓW, drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozof- Iwona (ur.), SOKOŁOWSKI, Jan (ur.). Wyraz i ske fakultete, 2004, str. 321–330. zdanie w językach słowiańskich : opis, konfrontacja, przekład. 4 : [materiły międzynarodowej konferencji ŠKOFIC, Jožica. Od narečnega h knjižnemu besedju naukowej, Wrocław, 28–30 listopada 2002 r.], (Acta (po gradivu za Slovenski lingvistični atlas). V: KR- Universitatis Wratislaviensis, Slavica Wratislavien- ŽIŠNIK, Erika (ur.). Aktualizacija jezikovnozvrstne

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 4477 110.11.20050.11.2005 99:08:42:08:42 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

teorije na Slovenskem : členitev jezikovne resnič- (ur.), BREZNIKAR, Magda (ur.). Davorin Hostnik nosti, (Obdobja, Metode in zvrsti, 22). Ljubljana: med Slovenijo in Rusijo : simpozij ob 150-letnici Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Od- rojstva (1853–1929), Šmartno pri Litiji, 3. september delku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004, 2003 : zbornik : simpozium po povodu 150-letija str. 353–370, karte. so dnja roždenija (1853–1929), Šmartno pri Litii, 3. sentjabrja 2003 g. : sbornik. Šmartno pri Litiji: ŠKOFIC, Jožica. Zemljepisna lastna imena na Ustvarjalno središče Breznikar, 2004, str. 60–64. Dobravah med dolinama Lipnice in Save. V: JESENŠEK, Marko (ur.). Besedoslovne lastnosti TORKAR, Silvo. O pozabljenih ali prezrtih ruskih slovenskega jezika : slovenska zemljepisna imena. prispevkih k raziskavam slovenske jezikovne in Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: kulturne dediščine. V: GANTAR GODINA, Irena Društvo Pleteršnikova domačija, 2004, str. 60–73. (ur.), BREZNIKAR, Magda (ur.). Davorin Hostnik med Slovenijo in Rusijo : simpozij ob 150-letnici TORKAR, Silvo. Dediščina predkrščanskih slovan- rojstva (1853–1929), Šmartno pri Litiji, 3. septem- skih (staroslovenskih) osebih imen v priimkih in ber 2003 : zbornik : simpozium po povodu 150-letija zemljepisnih imenih s posebnim ozirom na slovenski so dnja roždenija (1853–1929), Šmartno pri Litii, zahod. Goriš. letn., 2002, št. 29, str. 241–261. 3. sentjabrja 2003 g. : sbornik. Šmartno pri Litiji: Ustvarjalno središče Breznikar, 2004, str. 38–41. TORKAR, Silvo. Slovenska stanovniška imena med živo rabo in kabinetnimi tvorbami. V: JESENŠEK, ŽELE, Andreja. Josip Marn, Hostnikov rojak in Marko (ur.). Besedoslovne lastnosti slovenskega sodobnik. V: GANTAR GODINA, Irena (ur.), jezika : slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: BREZNIKAR, Magda (ur.). Davorin Hostnik med Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Ple- Slovenijo in Rusijo : simpozij ob 150-letnici rojstva teršnikova domačija, 2004, str. 89–96. (1853–1929), Šmartno pri Litiji, 3. september 2003 : zbornik : simpozium po povodu 150-letija so dnja ro- WEISS, Peter. Izhodišča za slovar imen v govorih ždenija (1853–1929), Šmartno pri Litii, 3. sentjabrja spodnje Zadrečke doline. V: JESENŠEK, Marko 2003 g. : sbornik. Šmartno pri Litiji: Ustvarjalno (ur.). Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika : središče Breznikar, 2004, str. 65–70. slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija, 2004, str. 147–153. Samostojni znanstveni sestavek v monografiji

WEISS, Peter. Sodobne jezikovne inovacije v govo- KRANJC, Simona, ŽELE, Andreja. Pomenskoskla- rih spodnje Zadrečke doline. V: KRŽIŠNIK, Erika denjski pokazatelji živosti slovenščine v medijih. (ur.). Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slo- V: KAROLAK, Stanisław (ur.). Studia linguistica venskem : členitev jezikovne resničnosti, (Obdobja, Slavica et Balcanica, (Slavia Meridionalis, 4). Metode in zvrsti, 22). Ljubljana: Center za sloven- Warszawa: Slawistyczny Ośrodek Wydawniczy, ščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko 2004, str. 81–94. Filozofske fakultete, 2004, str. 371–381. SNOJ, Marko. Zur Akzentuierung der urslawischen ŽELE, Andreja. Aktualizacijsko širjenje/oženje ter-Stämme. V: HYLLESTED, Adam (ur.). Per pomenja ustaljenega besedja kot odraz besedilne aspera ad asteriscos : studia indogermanica in različnofunkcijskosti. V: KRŽIŠNIK, Erika (ur.). honorem Jens Elmegard Rasmussen sexagenarii Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Sloven- idibus Martiis anno MMIV, (Innsbrucker Beiträge skem : členitev jezikovne resničnosti, (Obdobja, zur Sprachwissenschaft, Bd. 112). Innsbruck: In- Metode in zvrsti, 22). Ljubljana: Center za sloven- stitut für Sprachen und Literaturen der Universität, ščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko 2004, str. 537–543. Filozofske fakultete, 2004, str. 133–148. ŠKOFIC, Jožica. Dialectal words as a source for the standard language. V: Language variation in Objavljeni strokovni prispevek na konferenci Europe : papers from ICLaVE 2, Second Internati- onal Conference on Language Variation in Europe, NARTNIK, Vlado. Hostnikovi polemiki s Stanisla- Uppsala, Sweden, June 12–14, 2003. Uppsala, 2004, vom Škrabcem na rob. V: GANTAR GODINA, Irena str. 366–[377].

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 4488 110.11.20050.11.2005 99:08:43:08:43 INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA

Samostojni strokovni sestavek v monografiji NOVAK, France. Samostalniška večpomenskost v jeziku slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, PREMK, Francka. Francka Škerlak (1943). V: (Zbirka Linguistica et philologica). Ljubljana: Za- ŠTRAJNAR, Milena (ur.), VELAGIČ, Tanja (ur.). ložba ZRC, ZRC SAZU, 2004. 302 str. Ilegalčki : vojna Ljubljana 1941–1945 : iz zapu- ščine Ade Krivic, (Knjižnica ZAK, knj. 1). 1. izd. SNOJ, Jerica. Tipologija slovarske večpomenskosti Ljubljana: Društvo ZAK, Društvo za proučevanje slovenskih samostalnikov, (Zbirka Linguistica et zgodovine, antropologije in književnosti, 2004, knj. philologica). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2, str. 197–205. 2004. 213 str., tabele, graf. prikazi.

Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid KEBER, Janez. Najlepša imena za novorojenčka, MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA (Malčkova knjižnica, št. 1). Ljubljana: Info press, DELA 2004. 160 str.

Znanstvena monografija WEISS, Peter, ŽELE, Andreja, SNOJ, Marko, TORKAR, Silvo … [et al.], KOCJAN-BARLE, DOBROVOLJC, Helena. Pravopisje na Slovenskem, Marta(ur.), BAJT, Drago (ur.) Slovenski veliki le- (Zbirka Lingua Slovenica). Ljubljana: Založba ZRC, ksikon. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, ZRC SAZU, 2004. 319 str., ilustr. 2003–<2004>. Zv. <1–2>, ilustr.

SUMMARY

The researchers and other staff members at the history of the Slovene language on two and in the Fran Ramovš institute of the Slovene language section for terminological dictionaries on thirteen have been working on the following projects: the dictionary projects. In the section for dialectology research of Slovene terminology and the compila- the compilation of the SLA corpus materials and the tion of terminological dictionaries, lexicographic participation in OLA and ALE international projects and lexicological studies of the Slovene language have continued; researchers at the Slovene corpus on the basis of digitalized language resources, Slov- laboratory have continued the lemmatization and ene-German language contacts from the historical tagging of the Nova beseda text corpus, outlines perspective, the Slovene language in synchronous for an abridged version of the Slovene orthographic and diachronous development, a four-language web code, especially its dictionary part, have been dictionary of dressing terms in the Val Canale valley, presented, and the project of building a web list of and research on Slovene natural and cultural herit- Slovene words has been initiated. age. Monographs, dissertations and papers dealing The digitalization of paper and card files has also with these topics have been published and several continued in all sections of the institute and further lectures were held. efforts in developing software for lexicological and In the section for lexicology work has continued on lexicographic purposes have been made (SlovarRed, five dictionary projects, in the section for etymol- Hist2000, Pletko, ZRCola). ogy and onomastics on three, in the section for the

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 4499 110.11.20050.11.2005 99:08:43:08:43 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 5500 110.11.20050.11.2005 99:08:43:08:43 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

Paleolitske raziskave ZNANSTVENI SVET V letu 2004 smo se ukvarjali predvsem z urejanjem monografije Viktorjev spodmol in Mala Triglavca, Znanstveni svetnik dr. Janez Dular (predsednik), ki je izšla konec leta. Izdelali smo tudi obsežen akademik prof. dr. Stane Gabrovec, akademik prof. elaborat o koščenih konicah, najdenih v Potočki dr. Rajko Bratož, znanstveni svetnik dr. Slavko zijalki. Nekaj rezultatov statistično-arheološke Ciglenečki in višja znanstvena sodelavka dr. Jana analize konic smo strnili v odgovoru na kritiko dr. J. Horvat Horvat. naše morfometrične analize koščenih konic. Pri- pravili smo tudi članek o večrezinski računalniški tomografiji domnevne piščali iz Divjih bab I, v PERSONALNA SESTAVA katerem odgovarjamo na vse objavljene kritike sporne najdbe. Analizo smo naredili v sodelovanju Predstojnica: višja znanstvena sodelavka dr. Jana s Kliničnim centrom v Ljubljani. Nadaljevali smo Horvat. geokemične analize sedimentov Divjih bab I in Znanstveni svetniki: dr. Slavko Ciglenečki, dr. Janez pripravili članek o slednih prvinah v fosilnih ko- Dular, dr. Andrej Pleterski, dr. Marjeta Šašel Kos. steh in sedimentih. Vse v sodelovanju z Geološkim Višja znanstvena sodelavca: dr. Dragan Božič, dr. zavodom Slovenije. Ivan Turk. V sodelovanju s Tolminskim muzejem smo sonda- Znanstveni sodelavec: dr. Anton Velušček. žno raziskali mezolitsko najdišče na planini Pretovč Asistentka z doktoratom: dr. Maja Andrič. pod Mrzlim vrhom pri Tolminu. Pridobljeno gradivo Asistenta z magisterijem: mag. Gregor Pobežin, je bilo takoj obdelano in pripravljeno za objavo. dr. M. Andrič mag. Borut Toškan. Trenutno je na ogled na priložnostni razstavi v Strokovni sodelavec v humanistiki: mag. Primož Tolminskem muzeju. Pavlin. V doktorski disertaciji B. Toškana (Veliki sesalci iz Samostojni strokovni sodelavec: Janez Dirjec. mlajšepleistocenskega najdišča Divje babe I) je bilo Višji strokovni sodelavki: Mateja Belak, Andreja biometrično obdelanih več kot 2.500 determiniranih Dolenc Vičič. ostankov velikih sesalcev. Ugotovili smo, da sta k Strokovni sodelavki: Zvezdana Modrijan, Sneža akumulaciji živalskih ostankov v jami prispevala Tecco Hvala. tako človek kot tudi volk. Poseben poudarek je bil Asistenti: Lucija Grahek, Julijana Visočnik, Tina namenjen 1.700 metapodijem jamskega medveda, M. Belak Žerjal, Benjamin Štular (od 1. 11.). kjer smo z aplikacijo multivariatnih statističnih Višja strokovna delavka: Dragica Knific Lunder. metod zaznali spremembe v spolni strukturi odraslih Samostojna strokovna delavka: Lucija Lavrenčič. osebkov v OIS 3 (glede na OIS 5) pa tudi sočasno Tajnica: Breda Pavčič Justin. povečanje osebkov obeh spolov. Navedene spre- Tehnika: Tamara Korošec Lavrič, Drago Valoh. membe smo povezali s klimatskimi spremembami med würmom, pri čemer smo izhajali iz biologije današnjih medvedov. TEMELJNE RAZISKAVE Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem dr. D. Božič Dokončali smo študijo o prazgodovinskem višin- Arheološke raziskave skem naselju Cvinger pri Dolenjskih Toplicah. V Vodja raziskovalnega programa: S. Ciglenečki. razpravi je predstavljen železnodobni poselitveni Sodelavci: M. Belak, D. Božič, J. Dirjec, A. Dolenc kompleks, ki ga sestavljajo tri gomilne nekropole, Vičič, J. Dular, L. Grahek (MR), J. Horvat, Z. Mo- naselje in železarski talilniški prostor. Poseben drijan, P. Pavlin, A. Pleterski, G. Pobežin (MR), M. poudarek je bil na raziskavah naselja, kjer so med Šašel Kos, S. Tecco Hvala, B. Toškan (MR), I. Turk, leti 1986–1991 izkopali šest sond. Raziskave so A. Velušček, J. Visočnik (MR), T. Žerjal (MR). pokazale, da je bil Cvinger pri Dolenjskih Toplicah dr. S. Ciglenečki

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 5511 110.11.20050.11.2005 99:08:43:08:43 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

poseljen ob koncu pozne bronaste dobe. Po tej prvi 1600 enot. Na osnovi te baze in po arhivskih virih poselitveni fazi, ko so naselje utrdili z zemljenim v Pokrajinskem muzeju Ptuj smo začeli pripravljati okopom, je bil Cvinger dalj časa opuščen. Ponovno topografski pregled najdišč v vzhodnem delu Peto- so ga poselili šele v mladohalštatskem obdobju. vione (vzhodno od Grajene). V tem času so ga znova utrdili, tokrat s kamnitim Za arheološko analizo smo izbrali ter kataloško in obzidjem. Obljudenost naselja v mlajši železni dobi risarsko dokumentirali keramično gradivo iz izkopa za zdaj ni dokazana. Ptuj, Rabelčja vas – Blok B 3. Začeli smo pisati sintetično študijo z delovnim Pripravljali smo objavo vodnjaka iz 1. stol. n. št. naslovom Osrednja Slovenija v železni dobi. v Suhadolah ter gradiva iz rimske vile v Serminu Dokončali smo poglavji o geografskem orisu in (1.–4. stol. n. št.). naselbinskih strukturah. Zaključene so bile terenske geofizikalne raziskave Mlada raziskovalka L. Grahek je uspešno opravila antičnih skladišč na Dolgih njivah pri Vrhniki, ki vse študijske obveznosti za drugi letnik podiplom- jim je sledilo prvo izvrednotenje (dr. Branko Mušič, skega izobraževanja in ji je bil dovoljen neposreden Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete; Simon J. Dirjec prehod na doktorski študij. Začela je raziskovalno Premrl, diplomsko delo na Oddelku za geologijo delo, to je celovito analizo keramičnega gradiva iz Naravoslovnotehniške fakultete). naselja Cvinger nad Virom pri Stični. Do konca leta Dokumentirali smo nova arheološka najdišča v 2004 je pregledala in uredila gradivo iz sond 3, 7, 14, visokogorju (Zgornja Krma, Pečana, Zelenica). 16A in B, 17 ter jarka med sondama 7 in 14. Mlada raziskovalka T. Žerjal je pripravila katalog keramičnega gradiva iz rimske vile v Školaricah pri Raziskave latenske dobe v Sloveniji Spodnjih Škofijah ter podrobno študijo fine kera- A. Dolenc. Vičič Za avstrijsko-francoski Leksikon keltske arheologije mike. V tisk je oddala članek o trgovini s sigilatnim smo napisali precej obsežna gesla Gotovlje, Metlika, posodjem v severni Istri v 1. in 2. stol. n. št. Mihovo, Mokronog, Podzemelj, Spodnji Lanovž (skupaj s P. Kosom), Šmarjeta, Trbinc, Vinica in Rimski napisi Slovenije Zbelovska Gora. Mlada raziskovalka J. Visočnik je na osnovi prej Študijsko smo se ukvarjali predvsem s fibulami, zbranega epigrafskega gradiva končala študijo o pasnimi sponami, konjsko opremo in bronastimi rimskih napisih s Koroškega. Nadaljevalo se je posodami. Bronasti obroč D-oblike, ki ga je Carlo delo na vseh računalniških epigrafskih datotekah Marchesetti leta 1886 našel v poznorepublikanskem ter na fototeki rimskih napisov Slovenije. Del foto- dr. J. Dular grobu konja v Kobaridu, smo na podlagi primerjav teke smo prenesli s skeniranjem fotografij rimskih iz spodnjega Podonavja opredelili kot jermensko napisov v digiteko. spono konjske opreme s kavljem ali gumbom na Zunanji sodelavec M. Lovenjak je nadaljeval svoje sredini loka. Isto namembnost sta imela podobna delo pri ovrednotenju votivnih napisov Petovione obroča D-oblike s trnastim kavljem, najdena v (Ptuja) ter kurzivnih napisov na kovinskih tablicah grobnici makedonskega kralja Filipa II. v Vergini, iz Siska. ki sta bila v grški literaturi napačno razložena kot Oddal je vsakoletno poročilo o novoobjavljenih rim- L. Grahek ostrogi posebne vrste. skih napisih Slovenije in Hrvaške za mednarodno Z Janko Istenič iz Narodnega muzeja Slovenije v epigrafsko revijo L‘A n n é e é p i g r a p h i q u e. Ljubljani smo pregledali in določili kovinske najdbe, ki so jih trije domačini našli v okolici Polic in Reke Apijan in Ilirik v dolini Idrijce in na Šentviški planoti. Del teh najdb V letu 2004 je bila v skladu s projektom, prijavlje- smo tudi kartirali. nim leta 1999, končana monografija o grškem zgo- V nadregionalni študiji, posvečeni rekonstrukciji, dovinarju Apijanu iz Aleksandrije (2. stol. n. št.), ki dataciji in analizi treh poznorimskih zakladnih najdb obsega poleg obširne bibliografije in 132 ilustracij D. Knific Lunder z Gore nad Polhovim Gradcem, smo sintetično ob- grško besedilo Ilirske zgodovine s tekstnokritičnim delali liste žag, sekire, bronaste zvonce, bronast valj, komentarjem, angleški prevod tega zgodovinskega bronaste posode, tehtnice in uteži, kolesne in pestne spisa ter komentar v štirinajstih poglavjih. Delo s obroče, rovnice, štirirogeljne kopače, lemeže in črta- tehničnimi podrobnostmi v zvezi z grškim bese- la, trinožne podstavke, žare in železne ingote. dilom ter s slikovnim gradivom se je zavleklo v januar 2005. Monografija bo izšla v angleščini, Rimska doba knjiga v slovenščini bo v nekoliko spremenjeni Nadaljevalo se je delo za Temeljno podatkovno obliki pripravljena v letu 2005. T. Korošec zbirko arheoloških najdišč Ptuja, ki obsega okoli

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 5522 110.11.20050.11.2005 99:08:44:08:44 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

Poznoantične raziskave predstavitev stare arhitekture v Sloveniji, Avstriji, Raziskave prvega večjega zaključenega kompleksa Češki, Makedoniji in Ukrajini. Našli smo številne stavb na poznoantični utrjeni naselbini Tonovcov prežitke, ki dobro pojasnjujejo pristavske ostanke. grad se končujejo. Letos smo opravili še zadnje Nadaljevali smo z eksperimentalno arheologijo. raziskave v globokem skalnem vseku med osrednjo Izkazalo se je, da je pristavsko gradivo nujno in južno cerkvijo, s katerimi smo v celoti pojasnili postaviti v luč razmerja med Slovani in Vlahi. Za obsežen, delno umetno oblikovan prostor, v katerem lažje razreševanje zapletene problematike smo, sta bila ugotovljena dva pomembnejša kulturna ho- spodbujeni s sporočilom stare legende, izvedli po- rizonta z obilico drobnega gradiva, ki bo omogočalo skusno izkopavanje pod domom na Krvavcu. Našli podrobnejšo opredelitev nastanka in razvoja celo- smo ostanke hiše, ki je bila zapuščena s premično tnega kompleksa. Vzporedno so potekala številna notranjo opremo vred konec 9. ali na začetku 10. sto- kabinetna dela v zvezi s pripravo objave raziskav letja. Omogoča zelo dobre primerjave pristavskemu cerkvenega sklopa in velike stanovanjske stavbe gradivu in olajšuje razumevanje nekaterih procesov, na tem najdišču: inventarizacija in konzervacija o katerih smo doslej lahko samo ugibali. L. Lavrenčič gradiva, izris in študij grobe in fine keramike, študij V zaključku leta smo raziskali možnosti izpove- drobnega kovinskega gradiva in primerjalne študije dnosti ustnega izročila o zgodnjesrednjeveških raz- sočasne utrdbene arhitekture v jugovzhodnoalpskem merah. Raziskava istrskega zaledja je dala odlične prostoru. rezultate, ki jih bo mogoče s pridom prenesti tudi V skupnih italijansko-slovenskih raziskavah na druga področja. najdišča Cuel Budin pri Raveu v Karniji smo v enotedenski akciji opravili terenski pregled in geo- detski posnetek utrjene višinske naselbine z dobro Arheološke in dendrokronološke raziskave na Z. Modrijan vidnimi ostanki arhitekture v površini. Te ostaline Ljubljanskem barju predstavljajo najboljšo analogijo za Tonovcev grad Vodja projekta: A. Velušček. v severnoitalskem prostoru. Prav tako smo opravili Sodelavca: J. Dirjec, A. Dolenc Vičič. mikrotopografske raziskave v bližnji okolici Cuel Budina, ki kažejo na obstoj zaključene pribežniške Tudi v letu 2004 smo nadaljevali z nadzorom nad regije v višinskem svetu nad reko Degano. čiščenjem jarkov in odvodnikov na Ljubljanskem Pripravili smo tudi obsežen pregled poznoantičnih barju, ki ga izvaja podjetje Hidrotehnik iz Ljubljane. višinskih naselbin v Sloveniji za pomemben medna- Nadzor, ki je bil opravljen v okolici Dola, Brega in B. Pavčič Justin rodni simpozij o tovrstni obliki poselitve v Evropi, Bistre, je zajel sledeče jarke in odvodnike: Štengerjev v katerem smo predstavili vse doslej znane posto- graben s pritoki, Jeršinov jarek in podaljšani Jarek janke, jih ovrednotili in kronološko razvrstili ter do- pri Črešnji. Letos, za razliko od leta 2003, nismo polnili z izborom značilnega drobnega gradiva. Med nikjer odkrili najdb iz arheoloških obdobij. novejšimi, prvič predstavljenimi utrdbami, je treba V okviru projekta smo v aprilu in maju izvedli vzor- izpostaviti veliko utrjeno naselbino na Šentjurskem čenje arheološkega lesa na najdišču Stare gmajne hribu pri Tržišču. Poleg tega večjega prispevka smo pri Verdu. Dejansko je šlo za nadaljevanje leta 2002 za tisk pripravili tudi članek o ugotovitvah v zvezi s začetih arheoloških raziskav na najdišču, ki je zna- mag. P. Pavlin poselitvijo Vzhodnih Gotov v sedanjem slovenskem no po lesenem kolesu in osi (A. Velušček, Ostanki prostoru in pregled zgodnjekrščanske arhitekture v eneolitskega voza z Ljubljanskega barja. Arheološki celotnem Mediteranskem Noriku. vestnik 53, 2002, 51–57; id. Ein Rad mit Achse aus dem Laibacher Moor. V: Schleife, Schlitten, Vzhodne Alpe v staroslovanskem obdobju Rad und Wagen. Zur Frage früher Transportmittel Nadaljevali smo pripravo objave zgodnjesrednjeve- nördlich der Alpen. Rundgespräch Hemmenhofen, ške naselbine na Pristavi na Bledu. Dokončali smo 10. Oktober 2001. Hemmenhofener Skripte 3. 2002, digitalni katalog predmetov. Začeli smo pripravljati 38–42.). V letu 2004 je tako skupina z Inštituta za dr. A. Pleterski katalog stavbnih objektov. Za starejša izkopavanja arheologijo očistila šest mednjivskih jarkov. V enem je to pomenilo pregledati celotno terensko doku- izmed njih so naleteli na odlomke dveh livarskih mentacijo. Pri tem smo hkrati zbrali potrebne načrte posod, kar nedvomno dokazuje, da so se prebivalci in terenske zapisnike, ki bodo omogočili izdelavo s koliščarske naselbine Stare gmajne ukvarjali tudi rekonstruiranega digitalnega modela reliefa, na ka- z izdelovanjem bakrenih predmetov. Pomembno je terega bomo lahko umestili vse številne izkope in jih tudi odkritje v celoti ohranjene kladivaste sekire z medsebojno uskladili. V okviru študija stanovanjske luknjo in odlomek še ene podobne sekire. Sekiri kulture v luči pristavskega gradiva smo obiskali več sta bili poslani v analizo A. Horvatu z Oddelka za dr. M. Šašel Kos

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 5533 110.11.20050.11.2005 99:08:44:08:44 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

paleontologijo in geologijo kvartarja Naravoslovno- narisala najdbe z Resnikovega prekopa (raziskave tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 2002), Blatne Brezovice (raziskave 2003) in Starih V sodelovanju z dendrokronologi iz Dendrokronolo- gmajn (raziskave 2004). A. Velušček pripravlja škega laboratorija Oddelka za lesarstvo Biotehniške za objavo v Arheološkem vestniku prispevka o fakultete so Stare gmajne tudi absolutno datirane. sondiranju na Resnikovem prekopu leta 2002 in o Datumi kažejo na čas tretje četrtine 4. tisočletja arheoloških najdbah. A. Velušček je v objavo oddal pr. n. št. tudi članek, v katerem je predstavil rezultate arhe- Poleg arheološko-dendrokronoloških raziskav so ološke sonde D. Vuge na bronastodobni naselbini bili na Starih gmajnah odvzeti tudi vzorci za pale- Iška Loka na Ljubljanskem barju. V objavo je oddan obotanične in sedimentološke analize. tudi prispevek o koliščarski dobi na Ljubljanskem V zbirki Opera Instituti Archaeologici Sloveniae je v barju, ki bo izšel v monografiji o življenju in delu aprilu izšla monografija Hočevarica – eneolitsko ko- Rajka Ložarja. lišče na Ljubljanskem barju. V njej je 16 domačih in V okviru palinoloških raziskav je M. Andrič izve- S. Tecco. Hvala tujih raziskovalcev predstavilo rezultate arheoloških dla vrtanje na Starih gmajnah in v okolici Bevk na raziskav na Hočevarici: razprave o najdbah, posebej Ljubljanskem barju. Opravljena je bila preliminarna je izpostavljena keramika z brazdastim vrezom, o pelodna analiza vrtine Stare gmajne ter preliminarna paleobotaniki, dendrokronologiji, zooarheologiji pelodna analiza in radiokarbonsko datiranje vzorcev, – obdelani so sesalci, ptice in ribe –, opravljene so pobranih pri arheoloških izkopavanjih na Blatni analize sestave dveh bakrenih sekir in kamnitih ogr- Brezovici. Za objavo je pripravljen prispevek o ličnih obročkov, razprave o najzgodnejši metalurgiji palinoloških raziskavah na Resnikovem prekopu. bakra in iskalcih bakrove rude v jugovzhodnoalp- Vzpostavljeno je sodelovanje z M. J. Tomanom z skem prostoru. Absolutne datacije naselbine kažejo Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze mag. B. Toškan na obdobje od ok. 3650 do ok. 3550 pr. n. št. v Ljubljani. Sredi leta je A. Velušček skupaj s K. Čufar, M. V okviru paleobotaničnih raziskav je treba omeniti Culiberg, B. Toškanom, J. Dirjecem, F. Janžekovi- tudi M. Culiberg, ki pripravlja prispevek o makro- čem, V. Malez in M. Govedičem dokončal članek o rastlinskih ostankih z Resnikovega prekopa. raziskavah na Črešnji pri Bistri. V prispevku, ki je Zelo intenzivno potekajo tudi dendrokronološke objavljen v Arheološkem vestniku 55, so predstavili raziskave, ki jih vodi K. Čufar z Oddelka za lesar- rezultate interdisciplinarnih raziskav na novoodkri- stvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. tem kolišču pri Bistri. Naselje je na podlagi trdnih V pripravi je prispevek o dendrokronoloških raz- dr. I. Turk dokazov postavljeno v 36. stoletje pr. n. št. iskavah na Resnikovem prekopu. Zaključuje se V okviru intenzivnih arheoloških raziskav na Lju- obdelava vzorcev lesa s Starih gmajn (raziskave bljanskem barju sta Inštitut za arheologijo ZRC 2004). B. Kromerju so bili v Heidelberg poslani SAZU in KUD Fran Govekar Ig organizirala niz natančno protokolirani vzorci lesa za radiokarbon- tematskih predavanj na Igu pod skupnim naslovom sko analizo (Resnikov prekop, Stare gmajne, Blatna Barje in njegova zgodovina. Predavatelji so bili A. Brezovica). Velušček (kolišča na Ljubljanskem barju), K. Čufar V okviru sedimentoloških raziskav je J. Turk (di- (dendrokronologija in arheološki les), B. Toškan plomant Oddelka za paleontologijo in geologijo (arheozoologija) in D. Vuga (rimska doba). kvartarja) pripravil prispevek o sedimentoloških D. Valoh Projekt se je zaključil junija 2004. raziskavah na Resnikovem prekopu. V obdelavi so vzorci z Blatne Brezovice (raziskave 2003) in Starih gmajn (raziskave 2004). Arheološke in palinološke raziskave na V analizo D. Skabernetu (Geološki zavod) je bil od- Ljubljanskem barju dan odlomek verjetno jantarne smole z Resnikovega Vodja projekta: A. Velušček. prekopa. S sestavo kladivastih sekir s Starih gmajn Sodelavci: M. Andrič, J. Dirjec, Z. Modrijan, pa se ukvarja A. Horvat. Prve ugotovitve so zelo S. Tecco Hvala. spodbudne, saj naj bi surovina, morda celo končni izdelek, prišla od daleč. Njen izvor je treba iskati dr. A. Velušček Nadaljevanje intenzivnih arheoloških raziskav na zunaj območja današnje Slovenije. Ljubljanskem barju je zagotovljeno z novim temelj- V okviru arheozooloških raziskav je B. Toškan nim triletnim projektom, ki poteka od julija 2004. oddal za objavo v Arheološkem vestniku prispevek Poudariti moramo, da gre za projekt, ki je zastavljen o kostnih najdbah z bronastodobnih naselbin Iška izrazito multidisciplinarno. Loka na Ljubljanskem barju in Žlebič pri Ribnici. V okviru arheoloških raziskav je T. Korošec Lavrič Dokončan je tudi prispevek o kostnih najdbah z

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 5544 110.11.20050.11.2005 99:08:45:08:45 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

Resnikovega prekopa. F. Janžekovič, V. Malez in Historični principi urejanja prostora na Sloven- A. Velušček so oddali za objavo dva prispevka o skem in opredelitev pravil za urejanje prostora v najdbah ptic iz koliščarske dobe na Ljubljanskem sodobnosti (CRP-projekt, št. V6-0978.) barju. F. Janžekovič in V. Malez pripravljata tudi Vodja projekta: A. Pleterski. prispevek o najdbah ptic z Resnikovega prekopa. V Sodelavci: M. Belak, D. Likar, A. Ostan, J. Rožič, obdelavi so tudi najdbe s Starih gmajn in z Blatne B. Štular, I. Zorko. Brezovice. Vzporedno z raziskovalnim delom je potekalo izpopolnjevanje inštitutske komparativne Namen dvoletnega projekta je preučiti nekdanja osteodontološke zbirke. načela urejanja prostora, jih primerjati s sodobnimi Z ostanki rib iz koliščarske dobe na Ljubljanskem razmerami ter določiti tista pravila urejanja pro- barju se ukvarja M. Govedič (Center za kartografi- stora, ki imajo historične korenine in so še danes jo flore in favne). Trenutno pripravlja prispevek o uporabna. Osnovni cilj je oblikovati podrobnejša najdbah z Resnikovega prekopa. pravila za urejanje prostora, ki bodo podpora V sodelovanju z Univerzo v Trstu, Univerzo v Za- Uredbi o prostorskem redu Slovenije, in pripraviti grebu in Arheološkim muzejem v Puli preučujemo osnutek priročnika s področja uporabe historično J. Visočnik kamnite sekire in z njimi povezano problematiko utemeljenih pravil. Projekt se je začel konec leta. na področju Hrvaške, Slovenije in severovzhodne V tem času smo sestavili projektno nalogo in začeli Italije. V okviru tega sodelovanja se na Inštitutu za zbirati gradivo. arheologijo izobražuje F. Bernardini iz Trsta.

DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Nastanek kulturne pokrajine v Beli krajini in na Ljubljanskem barju (2002–2004) T. Žerjal Vodja projekta: S. Ciglenečki. • D. Božič je član uredniških odborov revije Sodelavka: M. Andrič. Arheološki vestnik ter zbirk Situla in Katalogi in monografije. Uredil, popravil in dopolnil je Cilj dvoletnega podoktorskega raziskovalnega pro- članek A. Gasparija, R. Krempuša in D. Brišnik, jekta je bil preučiti zgodovino razvoja vegetacije objavljen v Arheološkem vestniku 55. Kritično je na področju Bele krajine in Ljubljanskega barja z prebral besedilo L. Perneta iz Pariza o kovinskih namenom, da bi bolje razumeli, kakšno vlogo so in lesenih posodah, napisano za drugi zvezek pri nastajanju holocenske pokrajine imele klimat- monografije o železnodobno-rimski nekropoli ske spremembe, notranja dinamika vegetacije in Giubiasco v Švici, in predlagal bistvena dopol- človekov vpliv na okolje. nila in spremembe. Leta 2004 je bila končana pelodna analiza vrtine • S. Ciglenečki je član uredniških odborov pri Na mahu in vzorcev z Resnikovega prekopa na revijah Arheološki vestnik, Varstvo spomenikov Ljubljanskem barju, analiza peloda v sedimentološki in National Geographic Junior. Je tudi član vrtini v okolici Gribelj (Bela krajina) ter analiza Sveta javnega zavoda Pokrajinski muzej Celje vrtine z Blejskega jezera. in član Komisije za arheološka raziskovanja pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. • J. Horvat je članica uredniških odborov revije AQUADAPT, mednarodni projekt Arheološki vestnik in monografske zbirke Opera Vodja projekta za IzA: S. Ciglenečki. Instituti Archaeologici Sloveniae. Sodelavci: J. Horvat, Z. Modrijan, I. Turk, • P. Pavlin je izvršni urednik revije Arheološki A. Velušček. vestnik. • A. Pleterski je član uredništva mednarodnega Zaključene so bile študije o vodnem zbiralniku zbornika Studia Mythologica Slavica in ure- na Tonovcovem gradu pri Kobaridu, o prisotnosti dništva monografske zbirke Opera Instituti vlage v mlajšem pleistocenskem okolju na najdišču Archaeologici Sloveniae. Divje babe, o • M. Šašel Kos je glavna urednica revije Arhe- poselitveni sliki Krasa v neolitskem obdobju ter o ološki vestnik in članica uredniških odborov poselitvi ob zgornjem toku Reke in ob Pivki v pozni monografske zbirke Agora in revije Keria. prazgodovini in rimskem obdobju.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 5555 110.11.20050.11.2005 99:08:45:08:45 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

558-krat. Na dom smo izposodili 1169 zvezkov, KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA za čitalnico 401. Vzpostavili smo štiri nove redne zamenjave. Arheološki kataster Slovenije (ARKAS) V letu 2004 je potekala zaključna faza integri- ranja in prezentacije podatkovnih baz v okviru PUBLIKACIJE INŠTITUTA arheološkega informacijskega sistema ARKAS, ki zajema podatke o arheoloških najdiščih Slovenije, relevantno literaturo, dostopne podatke o terenskih • Arheološki vestnik 55, 2004. raziskavah, najdbah v muzejskih in drugih zbirkah, • A. Velušček (ur.), Hočevarica. Eneolitsko koli- kartografske podatke in podatke o dokumentarnem šče na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile gradivu Inštituta za arheologijo (fototeka, planoteka, dwelling in the Ljubljansko barje, Opera Instituti arhiv elaboratov in poročil). Izdelana je bila spletna Archaeologici Sloveniae 8 (Ljubljana 2004). aplikacija ARKAS-a z omejenim dostopom ter javno • I. Turk (ur.), Viktorjev spodmol in Mala Tri- dostopna Interaktivna karta Slovenije z zbirkami glavca. Prispevki k poznavanju mezolitskega ZRC SAZU, v katero je vključen del podatkov iz obdobja v Sloveniji / Viktorjev spodmol and ARKAS-a. Začeli smo razvijati tudi spletno GIS- Mala Triglavca. Contributions to understanding aplikacijo ARKAS-a za arheološke potrebe. the mesolithic period in Slovenia, Opera Instituti Hkrati je potekala digitalizacija in geopozicioniranje Archaeologici Sloveniae 9 (Ljubljana 2004). načrtov, ki so na klasičnem mediju shranjeni v inšti- tutskem arhivu, ter posodabljanje in izpopolnjevanje temeljnih podatkovnih baz. MEDNARODNO SODELOVANJE Libera. Računalniška zbirka literature o zgodnjem srednjem veku • Arbeitskreise für Unterwasserarchäologie, Redno smo obdelovali novo literaturo. V javno Avstrija, Nemčija, Švica: aktivno sodelovanje uporabo je bil predan prenovljeni spletni iskal- v mednarodnem združenju raziskovalcev za nik. Dodali smo mu novo funkcijo, tako da smo podvodno arheologijo in arheologijo mokrih vzpostavili povezavo s podatkovnim sistemom tal. ZBIVA. Povezava omogoča večsmerno prehajanje • Zavod za paleontologiju i geologiju kvartara pri iskanju iz ene podatkovne zbirke v drugo. Ko v HAZU, Zagreb: ornitofavna v JV Alpah. Liberi najdemo bibliografske enote na izbrano temo, • Filozofski fakultet, Univerza u Zagrebu, Hrva- imamo pri vsakem zapisu možnost, ki se nanaša tudi ška: proučevanje kamnitih sekir. na eno od vzhodnoalpskih zgodnjesrednjeveških • Dipartimento di Scienze dell’Antichità arheoloških najdišč, možnost prestopiti v podatkovni dell’Università di Trieste, Italija: proučevanje sistem ZBIVA. Ta nam pokaže seznam najdišč, ki jih kamnitih sekir. bibliografska enota omenja, in nam ponudi seznam • Sodelovanje pri projektu PINE (Predicting Im- literature k vsakemu od najdišč seznama. pacts on Natural Ecotones) 2002–2005, http:// www.pine.oulu.fi, (EVK2-CT-2002-00136). ZBIVA. Zbirka zgodnjesrednjeveških arheoloških Koordinatorka projekta je dr. Sheila Hicks, podatkov za vzhodne Alpe in obrobje partner v projektu je Gozdarski inštitut Slove- Sprotno smo zbirali novo literaturo ter vnašali nije, koordinator za Slovenijo: dr. Tom Levanič, podatke o grobovih in predmetih. Začela je delo- sodelavka: dr. M. Andrič. vati povezava s spletno zbirko Libera. Za potrebe • Sodelovanje z Geobotaničnim inštitutom Uni- ukrajinske arheologije smo pripravili spletno zbirko verze v Bernu (prof. B. Ammann) in Narodnim ukrajinskih najdišč (http://odmev.zrc-sazu.si/Pro- muzejem Slovenije (dr. T. Knific) pri paleoeko- jekti/Iza/Ukrajina/). Namenjena je promociji infor- loških raziskavah v Blejskem kotu. M. Andrič matizacije arheoloških najdišč in s tem strateškega je zadolžena za palinološki del raziskave. obvladovanja dediščine v Ukrajini. • Mednarodni slovensko-ruski znanstveni projekt Razvoj slovenske kulturne krajine: primerjava Knjižnica rezultatov analize fitolitov in peloda (SLO-RUS Vodja: P. Pavlin. 18/03/04). Dr. Alexandra Golyeva z Geograf- S petimi akcesijami se je knjižni fond povečal za skega inštituta Ruske akademije znanosti je 1072 enot. 177 obiskovalcev je knjižnico obiskalo zadolžena za analizo fitolitov, M. Andrič pa za

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 5566 110.11.20050.11.2005 99:08:46:08:46 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

analizo peloda na izbranih arheoloških in pale- fiko (Association internationale d’épigraphie oekoloških najdiščih. grecque et latine). • Sodelovanje z Oddelkom za arheologijo Univer- ze v Cambridgeu in Arheološkim muzejem Istra pri arheoloških in paleoekoloških raziskavah v OBISKI V INŠTITUTU Istri. M. Andrič opravlja preliminarne palinolo- ške raziskave. • Universita Catolica di Milano in Museo civico • Bonnie A. B. Blackwell, Department of chemi- Udine, Italija: poznoantične utrjene naselbine v stry, Williams College, Williamstown, ZDA, zahodni Sloveniji in severovzhodni Italiji. 10.–20. 6.: delovni obisk. • Univerza v Bambergu, Stolica za srednjeveško • Federico Bernardini, Trst: štipendist centra in novoveško arheologijo: Das frühe bis hohe CMEPIUS, izobraževanje na IzA, oktober, no- Mittelalter in der Kontaktzone zwischen Ger- vember, december. manen und Slawen von Nordostbayern bis zu • Susanne Stegmann Rajtar, Arheološki inštitut v den Ostalpen. Projektni del Strukturanalyse Nitri, 8.–15. 6.: študijski obisk. des Gräberfeldes von Altenerding je bil končan • Lindsey Gillson, School of Geography and the z izidom skupne monografije. Environment, University of Oxford, 29.–6. 5. • Masarykova univerza, Brno, Katedra za ar- 2004: predavanje Back to the future? A long-term heologijo Filozofske fakultete: mednarodni perspective in biodiversity conservation. slovensko-češki znanstveni projekt Zgodnjesre- • Hans Rudolf Sennhauser in Kathrin Roth Rubi dnjeveške grobiščne in naselbinske strukture. z Univerze v Baslu, marec: študijski obisk. • Narodna univerza Ivan Franko v Lvovu, Inštitut • Jiří Macháček in Peter Dresler, Masarykova uni- za arheologijo: Povezave med slovenskim in ukra- verza, Brno, Katedra za arheologijo Filozofske jinskim ozemljem v zgodnjem srednjem veku. fakultete, 4.–9. 5.: delovni obisk v okviru projek- • Univerza Kiril i Metodi v Skopju, Inštitut za ta Zgodnjesrednjeveške grobiščne in naselbinske zgodovino umetnosti in arheologijo: mednaro- strukture. dni slovensko-makedonski znanstveni projekt • Nikos Čausidis, Inštitut za zgodovino umetnosti Strukture starodavne duhovne kulture v Sloveniji in arheologijo, Univerza Kiril i Metodi v Sko- in Makedoniji ter njihove relacije. pju, 9.–21. 5.: delovni obisk v okviru projekta • Sodelovanje pri noriškem delu projekta Corpus Strukture starodavne duhovne kulture v Sloveniji inscriptionum Latinarum, torej pri ponovni ob- in Makedoniji ter njihove relacije. javi vseh rimskih napisov province Norik, ki ga • Jasminka Ristovska Piličkova, Inštitut za etno- za berlinsko akademijo znanosti koordinira prof. logijo, Skopje, 9.–16. 5.: delovni obisk v okviru dr. G. Alföldy z univerze v Heidelbergu, izvaja projekta Strukture starodavne duhovne kulture v pa prof. dr. E. Weber z dunajske univerze. M. Sloveniji in Makedoniji ter njihove relacije. Šašel Kos je zadolžena za revizijo celejanskih • Mihajlo Andrijevič Filipčuk in Natalija Jarosla- napisov; pri tem delu bosta sodelovala tudi M. vivna Steblij, Inštutut za arheologijo, Narodna Lovenjak in J. Visočnik. univerza Ivan Franko, Lviv, 31. 8.–8. 9.: delovni • Prof. dr. G. Alföldy z univerze v Heidelbergu, obisk v okviru projekta Povezave med slovenskim ki pri Berlinsko-brandenburški akademiji vodi in ukrajinskim ozemljem v zgodnjem srednjem projekt Corpus inscriptionum Latinarum, je se- veku. stavil ekipo, ki je zadolžena za 2. izdajo rimskih • Diether Kramer, Štajerski deželni muzej Gradec, napisov Panonije. Za Slovenijo je kontaktna 13. 10.: delovni obisk v okviru obdelave najdišča oseba, ki naj bi koordinirala delo na rimskih Puščava nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu. napisih Slovenije, M. Šašel Kos. • Šimon Ungerman, Masarykova univerza, Brno, • Pri projektu Avstrijske akademije znanosti: Katedra za arheologijo Filozofske fakultete, FERCAN (Fontes epigraphici religionis Celti- 23. 11.–4. 12.: delovni obisk v okviru projekta cae antiquae: objava vse epigrafske evidence o Zgodnjesrednjeveške grobiščne in naselbinske keltski religiji in kultih), ki ga vodi prof. dr. H. strukture. Friesinger, koordinira pa prof. dr. M. Hainzmann • Claudio Zaccaria (univerza v Trstu) in Paul z univerze v Gradcu, sodeluje M. Šašel Kos kot Gleirscher (Koroški deželni muzej, Celovec), eden od koordinatorjev. zunanja člana uredniškega odbora Arheološkega • M. Šašel Kos je druga tajnica mednarodnega vestnika, marec: sestanek uredništva. odbora Združenja za grško in rimsko epigra- • Peter Scherrer, Avstrijski arheološki inštitut,

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 5577 110.11.20050.11.2005 99:08:46:08:46 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

Dunaj, junij: delovni obisk v zvezi s projektom • Zgodnjesrednjeveška arheologija v Sloveniji. Noriško-panonska avtonomna mesta. Univerza Ivan Franko, Lviv, 20. 9. • Obredne strukture v prostoru. Hostel Celica, Ljubljana. Predavanje za zainteresirano javnost, DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA 20. 10. • De Sclavis autem unde dicitis. Slovani in Vlahi Borut Toškan na “nikogaršnjem” ozemlju istrskega zaledja. Veliki sesalci iz mlajšepleistocenskega najdišča Div- Referat na mednarodnem znanstvenem sestanku je babe I. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Oddelek “Istra med vzhodom in zahodom. Ob 1200-le- za geologijo, 29. 11. – doktorska disertacija. tnici Rižanskega zbora”, Koper, 4. 11.

Marjeta Šašel Kos PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI • Appian and Illyricum. Predavanje za podiplom- NASTOPI ske študente na Univerzi v Vidmu, 12. 5. • The Illyrian History of Appian and migrations of peoples. Mednarodni kolokvij “Migrazione di Maja Andrič popoli, viaggi di individui, circolazione di idée • Organizirajmo multidisciplinarno raziskavo! nel Mediterraneo antico”, Genova, 6.–8. 10. Predavanje ob otvoritvi palinološkega laborato- • The Argonauts. Kratko uvodno predavanje. Med- rija IzA ZRC SAZU, Mala dvorana ZRC SAZU, narodni interdisciplinarni znanstveni sestanek Ljubljana, 2. 3. “Mediteranski miti od antike do 18. stoletja”, • Palynological and sedimentological research on Ljubljana, 21.–23. 10. Ljubljansko barje (Slovenia). Resnikov prekop site. M. Andrič, J. Turk in A. Velušček. Poster, Borut Toškan predstavljen na Wetland Economies and Societi- • O živalih v koliščarski dobi. Ig, Društvo Fran es (150 years of research on prehistoric economy Govekar, 25. 3. and society in lake dwellings), mednarodna konferenca, Zürich, 10.–13. 3. Anton Velušček • Transition to farming and human impact on the • Udeležba na mednarodnem kongresu “IKUWA Slovenian landscape. Predavanje na Oddelku za 2” v Švici. Na posterju predstavljeni dosežki botaniko Univerze v Bernu, 16. 3. desetletnih raziskav na Ljubljanskem barju. Pred • Paleoekološke raziskave na Pokljuki. Pelodna kongresom je bil Velušček aktivni udeleženec analiza sedimenta visokega barja Šijec. Predsta- enotedenske mednarodne delavnice o podvodni vitev projekta PINE na redni jesenski tiskovni arheologiji in arheologiji mokrih tal, ki se je konferenci Znanstveno-raziskovalne službe odvijala v Švici in Nemčiji, oktober. Triglavskega narodnega parka, Bled, 2. 11. • Ljubljansko barje v koliščarski dobi. Ig, Društvo Fran Govekar, 22. 1. Slavko Ciglenečki • Insediamenti dei Goti in Slovenia, Municipio di Attimis, Attimis, 21. 3. RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI • Castra und Höhensiedlungen des 4. bis 6. Jh. in OBISKI IN POTOVANJA Slowenien, Freiburg, 16. 4. • Ranobizantska arhitektura Sirije, Skopje, 18. 10. Maja Andrič • Ranokrščanski nalazi u Mediteranskom Noriku, • Zürich, 10.–13. 3.: udeležba na mednarodni kon- Đakovo, 22. 10. ferenci “Wetland Economies and Societies (150 years of research on prehistoric economy and Janez Dular society in lake dwellings)”, Dept. of Prehistory, • Ali so bili Veneti Dolenjci? Narodni muzej Slo- University of Zürich. venije, Ljubljana 2. 3. • Bern, 14.–18. 3.: sestanek in diskusija o rezultatih paleoekoloških raziskav na Blejskem jezeru, Andrej Pleterski Oddelek za botaniko Univerze v Bernu. • Prostorske strukture, simboli in čas. Ljubljana, • Lund, Švedska, 28. 8.–1. 9.: sestanek palinolo- Univerza v Ljubljani, Oddelek za etnologijo, gov, ki sodelujejo pri projektu PINE, Oddelek 21. 4. za geologijo Univerze v Lundu.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 5588 110.11.20050.11.2005 99:08:47:08:47 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

• Leck, Nemčija, 23. 9.–27. 9.: MM3, redni letni sestanek raziskovalcev, vključenih v projekt PEDAGOŠKO DELO PINE. Maja Andrič Slavko Ciglenčki Paleobotanika. Predavanja na Oddelku za arheolo- • Freiburg, Nemčija, 13. 4.–8. 4.: udeležba na gijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. mednarodnem simpoziju o utrjenih poznoan- tičnih naselbinah in ogled alamanskih utrdb v Porenju. Slavko Ciglenečki • Sirija, 2. 5.–16. 5.: ogled poznoantičnih najdišč Arheologija zgodnjega srednjega veka. Predavanja, in muzejev. proseminar in seminar na Oddelku za arheologijo • Danilo, Murter, Bribir, Asseria, Hrvaška, 9. Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. 9.–12. 9: rekognosciranja poznoantičnih utrdb. • Makedonija, 11.–18. 10.: ogled poznoantičnih Andrej Pleterski utrdb, rimskih mest in muzejev. Arheologija zgodnjega srednjega veka. Predavanja, • Raveo, Ovaro, Sorantri, Artegna, Osoppo, Italija, proseminar in seminar na Oddelku za arheologijo 2.–5. 11.: izmera utrdbe Cuel Budin pri Raveu Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. in ogled poznoantičnih utrdb v okolici.

Andrej Pleterski MENTORSTVO • Slovenija, 27. 5., 11. 6., 2.–5. 9.: ogledi različnih arheoloških najdišč. • Makedonija, 31. 7.–8. 8.: delovni obisk več Slavko Ciglenečki je bil mentor magistrandkam muzejev in najdišč v okviru projekta Strukture Maji Bausovac, Zvezdi Modrijan in Tini Milavec ter starodavne duhovne kulture v Sloveniji in Make- somentor magistrandki Saši Čaval in magistrandu doniji ter njihove relacije. Maksimilijanu Sagadinu. • Ukrajina, 17.–24. 9.: delovni obisk več muzejev in najdišč v okviru projekta Povezave med slo- Janez Dular je bil mentor mladi raziskovalki Luciji venskim in ukrajinskim ozemljem v zgodnjem Grahek. srednjem veku. • Češka, 25. 9.–3. 10.: delovni obisk več muzejev Jana Horvat je bila mentorica mladi raziskovalki in najdišč v okviru projekta Zgodnjesrednjeve- Tini Žerjal. ške grobiščne in naselbinske strukture. • Tirolska, 15.–16. 10.: strokovna ekskurzija. Andrej Pleterski je bil mentor magistrandu Benja- • Koper, 4.–5. 11.: sodelovanje na mednarodnem minu Štularju ter mentor več seminarskih in diplom- znanstvenem sestanku “Istra med vzhodom in skih nalog na Oddelku za arheologijo Filozofske zahodom. Ob 1200-letnici Rižanskega zbora”. fakultete Univerze v Ljubljani. • München, Bamberg, 18.–20. 11.: ogled razstave o Bizancu in predstavitev monografije o Altener- Marjeta Šašel Kos je bila mentorica Gregorju dingu. Pobežinu (pri doktoratu) in Julijani Visočnik (pri • Beljak, 27. 11.: ogled gradiva v mestnem mu- doktoratu) ter somentorica Jadranki Cergol iz Trsta, zeju. ki dela doktorat na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske univerze. Marjeta Šašel Kos • München, 30. 1. ter 19. 11.: študij v knjižnici Ivan Turk je bil mentor doktorandu Borutu To- Inštituta za antično zgodovino in epigrafiko. škanu.

Anton Velušček je bil mentor pri specializaciji Federica Bernardinija iz Trsta.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 5599 110.11.20050.11.2005 99:08:47:08:47 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI VELUŠČEK, Anton. Ljubljansko barje v dobi kolišč. Zgod. šoli, 2004, letn. 13, št. 1-2, str. 11-21, Izvirni znanstveni članek zvd., fotogr., risba.

ANDRIČ, Maja. Paleookolje v Sloveniji in severnem delu hrvaške Istre v pozni prazgodovini. Arheol. Kratki znanstveni prispevek vestn., 2004, letn. 55, str. 509-525, ilustr. BOŽIČ, Dragan. Roman bronze vessels on three BOŽIČ, Dragan. The function of the bronze D-sha- tear-shaped feet. Instrumentum, juin 2004, no 19, ped ring from the Late Republican horse burial in str. 30, ilustr. Kobarid, Soča valley (SI). Instrumentum, déc. 2004, no 20, str. 6-8, ilustr., fotogr. Strokovni članek BOŽIČ, Dragan, FEUGÈRE, Michel. Les instru- ments de l’écriture. Gallia (Paris), 2004, 61, str. PLETERSKI, Andrej. Neobjavljena gesla iz koroške 21-41, 173-192, ilustr., fotogr. zgodovine v dopolnilnem zvezku Enciklopedije Slovenije. Koroški vestn. (Ljubl.), 2004, letn. 38, DULAR, Janez, KRIŽ, Borut. Železnodobno naselje št. 1, str. 55-57. na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah. Arheol. vestn., 2004, letn. 55, str. 207-250, uvez. pril., ilustr. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci GRAHEK, Lucija. Halštatska gomila na hribu v (vabljeno predavanje) Metliki. Arheol. vestn., 2004, letn. 55, str. 111-206, uvez. pril., ilustr. ŠAŠEL KOS, Marjeta. Mythological stories concerning Illyria and its name. V: CABANES, Pierre (ur.), KMETIČ, Dimitrij, HORVAT, Jana, VODOPIVEC, LAMBOLEY, Jean-Luc (ur.). L’Illyrie méridionale Franc. Metallographic examinations of the Roman et l’Épire dans l’Antiquité - IV : actes du IVe collo- Republican weapons from the hoard from Grad que international de Grenoble (10-12 octobre 2002). near Šmihel. Arheol. vestn., 2004, letn. 55, str. Paris: De Boccard, [2004], str. [493]-504, zvd. 291-312. ŠAŠEL KOS, Marjeta. The Roman conquest of PLETERSKI, Andrej, BELAK, Mateja. Structures Dalmatia in the light of Appian’s Illyrike. V: UR- in the area of Lauterhofen in Bavaria. Stud. mythol. SO, Gianpaolo (ur.). Dall’Adriatico al Danubio : Slav., 2004, letn. 7, str. 43-61, ilustr. l’Illirico nell’eta greca e romana : atti del convegno internazionale, Cividale del Friuli, 25-27 settembre VELUŠČEK, Anton, ČUFAR, Katarina, CULI- 2003 (I convegni della Fondazione Niccolo Canus- BERG, Metka, TOŠKAN, Borut, DIRJEC, Janez, sio, 3). Pisa: ETS, cop. 2004, str. [141]-166, zvd. MALEZ, Vesna, JANŽEKOVIČ, Franc, GOVEDIČ, Marijan. Črešnja pri Bistri, novoodkrito kolišče na Ljubljanskem barju. Arheol. vestn., 2004, letn. 55, Objavljeni strokovni prispevek na konferenci str. 39-54, zvd., fotogr., risbe. (vabljeno predavanje)

PLETERSKI, Andrej. Spuren slawischer Für- Pregledni znanstveni članek stentümer im Ostalpenraum : archäologische und mythologische Anhaltspunkte. V: BAIER, Wilhelm TURK, Ivan. Nekaj osnovnih podatkov o paleolit- Richard (ur.), KRAMER, Diether (ur.). Karantanien skem najdišču Divje babe I in njegova problematika : Mutter von Kärnten und Steiermark : Protokoll- s poudarkom na najdbi domnevne piščali. Zgod. band zur Vortragsreihe der Grazer URANIA im šoli, 2004, letn. 13, št. 1-2, str. 3-11, graf. prikaz, Winter 2002 unter der wissenschaftlichen Leitung fotogr. von Erik Szameit (Wien), (Studia Carinthiaca, Bd. 22). 2., erweiterte Aufl. Klagenfurt; Laibach; Wien:

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 6600 110.11.20050.11.2005 99:08:47:08:47 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

Hermagoras = Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohor- Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of jeva, 2004, str. 57-68, zvd. archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, 2004, str. 197-199, fotogr. PLETERSKI, Andrej. Zaprta znanost: odgovorna znanost začne pri sebi. V: LUTHAR, Oto (ur.), PAVŠIČ, Jernej, DIRJEC, Janez. Morski skat na CIGLENEČKI, Slavko (ur.), DOLINAR, Darko Ljubljanskem barju = Sea ray in the Ljubljansko (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), RAVNIK, Mojca (ur.), barje. V: VELUŠČEK, Anton (ur.). Hočevarica : RIHA, Rado (ur.), MAJCENOVIČ, Helena (ur.). eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju = an eneo- Za odprto znanost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC lithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, (Opera SAZU, 2004, str. 39-40. Instituti archaeologici Sloveniae, 8). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Publishing, 2004, str. 152-154, fotogr.

PODOBNIKAR, Tomaž, TECCO HVALA, Sneža, PEHANI, Peter, PODOBNIKAR, Tomaž, TECCO DULAR, Janez. Iterative approach to ancient paths HVALA, Sneža. Zasnova in vzpostavitev interne- modelling in the Iron Age study of the Dolenjska tnega GIS-strežnika na ZRC SAZU. V: PODOBNI- region (Slovenia). V: FISCHER AUSSERER, Ka- KAR, Tomaž (ur.), PERKO, Drago (ur.), KREVS, rin (ur.). [Enter the past] : the e-way into the four Marko (ur.), STANČIČ, Zoran (ur.), HLADNIK, dimensions of cultural heritage : proceedings of the David (ur.), ČEH, Marjan (ur.). Geografski infor- 30th conference, (BAR international series, 1227). macijski sistemi v Sloveniji 2003-2004. Ljubljana: Oxford: Archaeopress, 2004, str. 254-257, ilustr. Založba ZRC, 2004, str. 157-167, ilustr.

TOŠKAN, Borut, DIRJEC, Janez. Hočevarica Samostojni znanstveni sestavek v monografiji - analiza ostankov makrofavne = Hočevarica - an analysis of macrofauna remains. V: VELUŠČEK, ČUFAR, Katarina, VELUŠČEK, Anton. Den- Anton (ur.). Hočevarica : eneolitsko kolišče na drokronološke raziskave na koliščarski naselbini Ljubljanskem barju = an eneolithic pile dwelling in Hočevarica = Dendrochronological research of the Ljubljansko barje, (Opera Instituti archaeologici the Hočevarica pile dwelling settlement. V: VE- Sloveniae, 8). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC LUŠČEK, Anton (ur.). Hočevarica : eneolitsko SAZU: = Institute of archaeology at ZRC SAZU: kolišče na Ljubljanskem barju = an eneolithic pile Založba ZRC: = ZRC Publishing, 2004, str. 76-132, dwelling in the Ljubljansko barje, (Opera Instituti tabele, graf. prikazi, fotogr., risbe. archaeologici Sloveniae, 8). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology TOŠKAN, Borut, DIRJEC, Janez. Ostanki velikih at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, sesalcev v Viktorjevem spodmolu = Remains of 2004, str. 274-280, graf. prikazi. large mammals in Viktorjev spodmol. V: TURK, Ivan (ur.). Viktorjev spodmol in Mala Triglavca ČUFAR, Katarina, VELUŠČEK, Anton. Hočeva- : prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja rica: absolutno datiranje = Hočevarica: absolute v Sloveniji : contributions to understanding the dating. V: VELUŠČEK, Anton (ur.). Hočevarica : Mesolithic period in Slovenia, (Opera Instituti eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju = an eneo- archaeologici Sloveniae, 9). Ljubljana: Inštitut za lithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, (Opera arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology Instituti archaeologici Sloveniae, 8). Ljubljana: at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of 2004, str. 135-167, tabele, graf. prikazi, fotogr. archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, 2004, str. 263-273, fotogr. TOŠKAN, Borut, KRYŠTUFEK, Boris. Ostanki malih sesalcev (Insectivora, Chiroptera, Rodentia) MIKUŽ, Vasja, TURK, Ivan. Malakofavna = Ma- v Viktorjevem spodmolu = Small mammals (Insec- lacofauna. V: TURK, Ivan (ur.). Viktorjev spodmol tivora, Chiroptera, Rodentia) in Viktorjev spodmol. in Mala Triglavca : prispevki k poznavanju mezolit- V: TURK, Ivan (ur.). Viktorjev spodmol in Mala skega obdobja v Sloveniji : contributions to under- Triglavca : prispevki k poznavanju mezolitskega standing the Mesolithic period in Slovenia, (Opera obdobja v Sloveniji : contributions to understanding Instituti archaeologici Sloveniae, 9). Ljubljana: the Mesolithic period in Slovenia, (Opera Instituti

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 6611 110.11.20050.11.2005 99:08:47:08:47 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

archaeologici Sloveniae, 9). Ljubljana: Inštitut za spodmol in Mala Triglavca : prispevki k poznavanju arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology mezolitskega obdobja v Sloveniji : contributions to at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, understanding the Mesolithic period in Slovenia, 2004, str. 114-134, ilustr. (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 9). Ljublja- na: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of TURK, Ivan. 14C datacije Viktorjevega spodmola in archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Male Triglavce = 14C dating of Viktorjev spodmol Publishing, 2004, str. 27-31, risba, fotogr., tabela. and Mala Triglavca. V: TURK, Ivan (ur.). Viktorjev spodmol in Mala Triglavca : prispevki k poznavanju TURK, Ivan. Vprašanje izvora in nadaljevanja mezolitskega obdobja v Sloveniji : contributions to mezolitika = The question of origin and continuation understanding the Mesolithic period in Slovenia, of the Slovene Mesolitic[!]. V: TURK, Ivan (ur.). (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 9). Ljublja- Viktorjev spodmol in Mala Triglavca : prispevki k na: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji : con- archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC tributions to understanding the Mesolithic period in Publishing, 2004, str. 243-247, tabela. Slovenia, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 9). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: TURK, Ivan. Opredelitev najdb iz Viktorjevega = Institute of archaeology at ZRC SAZU: Založba spodmola = Classification of Viktorjev spodmol. ZRC: = ZRC Publishing, 2004, str. 82-86, risba. V: TURK, Ivan (ur.). Viktorjev spodmol in Mala Triglavca : prispevki k poznavanju mezolitskega TURK, Ivan, TOŠKAN, Borut, DIRJEC, Janez. obdobja v Sloveniji : contributions to understanding Sesalska favna = Mammalian fauna. V: TURK, the Mesolithic period in Slovenia, (Opera Instituti Ivan (ur.). Viktorjev spodmol in Mala Triglavca archaeologici Sloveniae, 9). Ljubljana: Inštitut za : prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology v Sloveniji : contributions to understanding the at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, Mesolithic period in Slovenia, (Opera Instituti 2004, str. 72-81, graf. prikaz. archaeologici Sloveniae, 9). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology TURK, Ivan. Primerjave mezolitskih najdb v Vik- at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, torjevem spodmolu z izbranimi najdišči = Com- 2004, str. 201-203. parisons of Mesolithic finds in Viktorjev spodmol with selected sites. V: TURK, Ivan (ur.). Viktorjev TURK, Ivan, TURK, Matija. Razlaga orodnih spodmol in Mala Triglavca : prispevki k poznavanju tipov in armatur ter postopkov pri izdelavi orodij mezolitskega obdobja v Sloveniji : contributions to in armatur, najdenih v Viktorjevem spodmolu = understanding the Mesolithic period in Slovenia, Interpretation of types of tool and armature and (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 9). Ljublja- technology of production of tools and armatures na: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of found in Viktorjev spodmol. V: TURK, Ivan (ur.). archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Viktorjev spodmol in Mala Triglavca : prispevki k Publishing, 2004, str. 62-71, graf. prikazi, tabele. poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji : contributions to understanding the Mesolithic period in TURK, Ivan. Različne arheološke metode - različni Slovenia, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, rezultati pri raziskavah Viktorjevega spodmola = 9). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: Different archaeological met[h]ods - different results = Institute of archaeology at ZRC SAZU: Založba in ivestigations of Viktorjev spodmol. V: TURK, Ivan ZRC: = ZRC Publishing, 2004, str. 53-61, fotogr. (ur.). Viktorjev spodmol in Mala Triglavca : prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji : TURK, Matija, TURK, Ivan. Arheološke najdbe = contributions to understanding the Mesolithic period Archaeological finds. V: TURK, Ivan (ur.). Viktorjev in Slovenia, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, spodmol in Mala Triglavca : prispevki k poznavanju 9). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = mezolitskega obdobja v Sloveniji : contributions Institute of archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: to understanding the Mesolithic period in Slove- = ZRC Publishing, 2004, str. 32-52, fotogr., tabela. nia, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 9). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = TURK, Ivan. Stratigrafija in sedimentologija Viktor- Institute of archaeology at ZRC SAZU: Založba jevega spodmola = Stratigraphy and sedimentology ZRC: = ZRC Publishing, 2004, str. 176-196, tabele, of Viktorjev spodmol. V: TURK, Ivan (ur.). Viktorjev risbe, fotogr.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 6622 110.11.20050.11.2005 99:08:48:08:48 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

VELUŠČEK, Anton. Geografski oris osrednje Slo- VELUŠČEK, Anton. Terenske raziskave, stratigra- venije s podatki o neolitskih-eneolitskih arheoloških fija in najdbe = Field research, stratigraphy and the najdiščih = Geographic description of central Slo- material finds. V: VELUŠČEK, Anton (ur.). Hoče- venia including data regarding Neolithic-Eneolithic varica : eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju = archaeological sites. V: VELUŠČEK, Anton (ur.). an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, Hočevarica : eneolitsko kolišče na Ljubljanskem (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 8). Ljublja- barju = an eneolithic pile dwelling in the Ljubljan- na: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of sko barje, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC 8). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: Publishing, 2004, str. 33-55, fotogr., risbe. = Institute of archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, 2004, str. 13-32, zvd., VELUŠČEK, Anton. Hočevarica: keramične najdbe graf. prikaz. = Hočevarica: pottery. V: VELUŠČEK, Anton (ur.). Hočevarica : eneolitsko kolišče na Ljubljanskem VELUŠČEK, Anton. Hočevarica in začetki uporabe barju = an eneolithic pile dwelling in the Ljubljan- bakra v Sloveniji = Hočevarica and the onset of co- sko barje, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, pper use in Slovenia. V: VELUŠČEK, Anton (ur.). 8). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: Hočevarica : eneolitsko kolišče na Ljubljanskem = Institute of archaeology at ZRC SAZU: Založba barju = an eneolithic pile dwelling in the Ljubljan- ZRC: = ZRC Publishing, 2004, str. 169-212, ilustr. sko barje, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, pril, fotogr. 8). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology at ZRC SAZU: Založba Samostojni strokovni sestavek v monografiji ZRC: = ZRC Publishing, 2004, str. 297-306, zvd. PLETERSKI, Andrej. Idejni sistem blejske župe. V: VELUŠČEK, Anton. Hočevarica: ovrednotenje DEŽMAN, Jože (ur.). Bled : 1000 years = [1000] podatkov = Hočevarica: data evaluation. V: VE- Jahre = [1000] let : [Auserlesene Kapitel aus LUŠČEK, Anton (ur.). Hočevarica : eneolitsko dem Jubiläumssammelband Bled tausend Jahre, kolišče na Ljubljanskem barju = an eneolithic pile Sammelband von Bled 2004]. Radovljica: Didakta, dwelling in the Ljubljansko barje, (Opera Instituti 2004, str. 119-123. archaeologici Sloveniae, 8). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology ŠTAMFELJ, Iztok, TURK, Ivan. Človeški ostanki at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, v Viktorjevem spodmolu = Human remains in 2004, str. 213-262, tabele, graf. prikazi, risbe, fo- Viktorjev spodmol. V: TURK, Ivan (ur.). Viktorjev togr., zvd. spodmol in Mala Triglavca : prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji : contributions to VELUŠČEK, Anton. Interpretacija rezultatov understanding the Mesolithic period in Slovenia, absolutnega datiranja Hočevarice in absolutno (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 9). Ljublja- datiranje horizonta keramike z brazdastim vrezom na: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of (HKBV) = Interpretation of the results of absolute archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC dating at Hočevarica and of the horizon of pottery Publishing, 2004, str. 168. with furrowed incisions (HKBV) in Slovenia. V: VELUŠČEK, Anton (ur.). Hočevarica : eneolitsko TURK, Ivan. Metodologija arheološkega dela = kolišče na Ljubljanskem barju = an eneolithic pile Methodology of the archaeological work. V: TURK, dwelling in the Ljubljansko barje, (Opera Instituti Ivan (ur.). Viktorjev spodmol in Mala Triglavca archaeologici Sloveniae, 8). Ljubljana: Inštitut za : prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology v Sloveniji : contributions to understanding the at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, Mesolithic period in Slovenia, (Opera Instituti 2004, str. 290-295, graf. prikaz. archaeologici Sloveniae, 9). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology VELUŠČEK, Anton. Past and present lake-dwelling at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, studies in Slovenia : Ljubljansko barje (the Ljubljana 2004, str. 24-26. Marsh). V: MENOTTI, Francesco (ur.). Living on the lake in prehistoric Europe : 150 years of lake- TURK, Ivan. Ostanki ektotermnih vretenčarjev = dwelling research. London; New York: Routledge, Remains of ectothermic vertebrates. V: TURK, Ivan 2004, str. 69-82, zvd, fotogr. (ur.). Viktorjev spodmol in Mala Triglavca : prispev-

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 6633 110.11.20050.11.2005 99:08:48:08:48 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

ki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji : MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA contributions to understanding the Mesolithic period DELA in Slovenia, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 9). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: Znanstvena monografija = Institute of archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, 2004, str. 200, fotogr. TURK, Ivan (ur.). Viktorjev spodmol in Mala Triglavca : prispevki k poznavanju mezolitskega TURK, Ivan. Topografija Viktorjevega spodmola obdobja v Sloveniji = Viktorjev spodmol and Mala = Topography of Viktorjev spodmol. V: TURK, Triglavca : contributions to understanding the Ivan (ur.). Viktorjev spodmol in Mala Triglavca Mesolithic period in Slovenia, (Opera Instituti : prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja archaeologici Sloveniae, 9). Ljubljana: Inštitut za v Sloveniji : contributions to understanding the arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology Mesolithic period in Slovenia, (Opera Instituti at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, archaeologici Sloveniae, 9). Ljubljana: Inštitut za 2004. 247 str., 20 str. pril., ilustr. arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, VELUŠČEK, Anton (ur.). Hočevarica : eneolitsko 2004, str. 21-23, risba. kolišče na Ljubljanskem barju = an eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje, (Opera Instituti TURK, Ivan. Kratka zgodovina raziskav mezolitika archaeologici Sloveniae, 8). Ljubljana: Inštitut za v Sloveniji = Brief history of research of the Me- arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology solithic in Slovenia. V: TURK, Ivan (ur.). Viktorjev at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, spodmol in Mala Triglavca : prispevki k poznavanju 2004. 328 str., ilustr. mezolitskega obdobja v Sloveniji : contributions to understanding the Mesolithic period in Slovenia, TECCO HVALA, Sneža, DULAR, Janez, KOCU- (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 9). Ljublja- VAN, Eva. Železnodobne gomile na Magdalenski na: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of gori = Eisenzeitliche Grabhügel auf der Magdalen- archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC ska gora, (Katalogi in monografije, 36). Ljubljana: Publishing, 2004, str. 13-14, risbe, fotogr. Narodni muzej Slovenije, 2004.

TURK, Ivan, VELUŠČEK, Anton. Najdbe keramike = Finds of pottery. V: TURK, Ivan (ur.). Viktorjev Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid spodmol in Mala Triglavca : prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji : contributions to ŠAŠEL KOS, Marjeta. Lapidarij Narodnega muzeja understanding the Mesolithic period in Slovenia, Slovenije : rimski spomeniki : vodnik. Ljubljana: (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 9). Ljublja- Narodni muzej Slovenije, 2004. 114 str., ilustr. na: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU: = Institute of archaeology at ZRC SAZU: Založba ZRC: = ZRC Publishing, 2004, str. 87, tabela.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 6644 110.11.20050.11.2005 99:08:48:08:48 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO

SUMMARY

The research work of the Institute is conducted Pollen analyses also continue within the framework within the scope of a basic program, which combines of investigations concerning the origins of the cul- the following investigations: Paleolithic research, tural landscape in Bela Krajina (White Carniola), an investigation of fortified Prehistoric settlements Bled and the Ljubljansko barje. in the Dolenjska region (Lower Carniola), an in- The Institute published the journal Arheološki vestigation of the La Tène culture in central and vestnik 55, 2004, and two monographs: A. Velušček eastern Slovenia, researches in Roman provincial (ed.), Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljan- archaeology in the southeastern Alpine region, an skem barju / An eneolithic pile dwelling in the investigation of settlement throughout the eastern Ljubljansko barje, Opera Instituti Archaeologici Alpine region during the Late Roman period, a Sloveniae 8 (Ljubljana 2004); study of Roman inscriptions in Slovenia, an histori- I. Turk (ed.), Viktorjev spodmol in Mala Triglavca. cal-archaeological commentary of Appian’s Illyrian Prispevki k poznavanju mezolitskega obdobja v History and a study of the Early Medieval period in Sloveniji / Viktorjev spodmol and Mala Triglavca. the eastern Alpine region and its outskirts. Contributions to understanding the mesolithic Archaeological and dendrochronological research period in Slovenia, Opera Instituti Archaeologici efforts on the Ljubljansko barje (the Ljubljana Moor) Sloveniae 9 (Ljubljana 2004). continued at several pile dwelling settlement sites.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 6655 110.11.20050.11.2005 99:08:48:08:48 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 6666 110.11.20050.11.2005 99:08:48:08:48 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

Sodelavci: M. Bizjak, B. Golec, S. Granda, E. Holz, ZNANSTVENI SVET D. Kos, M. Kosi. Mladi raziskovalec: M. Preinfalk. Prof. dr. Rajko Bratož, redni član SAZU, izr. prof. dr. Strokovna sodelavka: B. Šterbenc Svetina. Stane Granda, doc. dr. Eva Holz, (predsednica, od 16. 10.), izr. prof. dr. Dušan Kos, dr. Branko Marušič (do V sklopu tega programa so potekali tudi projekti: 15. 10., predsednik), prof. dr. Darja Mihelič, prof. dr. dr. D. Mihelič Jože Mlinarič, redni član SAZU (do 7. 7.), prof. dr. Vzpon in propad srednjeveškega viteštva na Slo- Vasilij Melik, redni član SAZU (od 8. 7.). venskem (do 30. 6.) Vodja projekta: D. Kos. Sodelavec: M. Preinfalk. PERSONALNA SESTAVA Temelji gospodarstva srednjeveških zemljiških gospostev v Vzhodnih Alpah (do 31. 12.) Predstojnica: prof. dr. Darja Mihelič, znanstvena Vodja projekta: D. Mihelič. svetnica. Izvajalec: M. Bizjak. Znanstveni svetniki: izr. prof. dr. Stane Granda, doc. dr. Eva Holz, izr. prof. dr. Dušan Kos, dr. Branko Mesta in meščanstvo na Slovenskem v srednjem Marušič (do 15. 10.). in zgodnjem novem veku (do 30. 6.) Višja znanstvena sodelavka: doc. dr. Petra Svoljšak Vodja projekta: B. Golec. (od 19. 3.). Sodelavec: M. Kosi. dr. M. Bizjak Znanstveni sodelavci: dr. Matjaž Bizjak, doc. dr. Strokovna sodelavka: B. Šterbenc Svetina. Boris Golec, dr. Miha Kosi, dr. Miha Preinfalk (od 14. 10.), doc. dr. Petra Svoljšak (do 18. 3.). Študije za sintezo zgodovine slovenskih mest v Asistenta z magisterijem (mlada raziskovalca): mag. dobi fevdalizma (do 1848) (od 1. 7.) Katarina Keber, mag. Miha Preinfalk (do 13. 10.). Vodja projekta: M. Kosi. Asistentka: Neva Makuc (od 1. 11.). Sodelavec: B. Golec. Strokovna sodelavka: Barbara Šterbenc Svetina, Strokovna sodelavka: B. Šterbenc Svetina. namestnica Vesna Logar Zorn (do 31. 1.). M. Bizjak je pripravljal znanstvenokritično izdajo dr. B. Golec Briksenških urbarjev za gospostvo Bled. Raziskoval je razvoj, upravo in poslovanje freisinških in bri- TEMELJNE RAZISKAVE ksenških posesti na Slovenskem v srednjem veku.

Zgodovinski inštitut Milka Kosa preučuje slovensko B. Golec se je zbiral in vrednotil gradivo za zgodo- zgodovino do konca prve svetovne vojne. Inštitutsko vinski atlas slovenskih srednjeveških mest. Iz tema- delo zajema štiri tematske sklope: objava virov za tike mestne zgodovine je za tisk pripravil tri izvirne slovensko zgodovino; topografija in kolonizacija slo- znanstvene članke in objavil samostojno poglavje venskega ozemlja; gospodarska, družbena, kulturna, v znanstveni monografiji. Izšlo je tudi zadnjih pet dr. S. Granda vsakdanja zgodovina slovenskega prostora in njego- od skupno dvajsetih nadaljevanj preglednega znan- vih prebivalcev; problemi slovenske zgodovine 19. in stvenega članka v novomeški reviji Rast. Za tisk je 20. stoletja. Te raziskave so raziskovalci do konca leta pripravil monografijo o mestu Ormož. 2004 uresničevali v programsko-projektni obliki. S. Granda se je usmerjal na raziskovanje rasti Temeljne raziskave slovenske kulturne preteklosti narodne zavesti, s tem v zvezi je posebej preučil (od 1. 1.) obrtništvo in poslovne kroge ter njihovo družbeno Vodja programske skupine: D. Mihelič. moč. Gospodarski in kulturni napredek posameznih dr. E. Holz

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 6677 110.11.20050.11.2005 99:08:49:08:49 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

krajev je vplival na rast narodne zavesti. Lotil se je in šeste notarske knjige. Ukvarjala se je z zgodovino raziskave odmevnosti delitev Slovencev ob nastanku srednjeveških mest na Slovenskem. Preučevala je Ilirskih provinc ter podrobnejše interpretacije sta- njihovo podobo na pečatih in grbih in na to temo lišč Antona Martina Slomška. S področja agrarne pripravila dva prispevka. Napisala je tudi članek zgodovine je raziskoval reluicijo in odkup tlake ter o srednjeveški Gorici. Problematiko gospodarske vinogradništvo in vinarstvo na Dolenjskem. Preučil zgodovine je obravnavala v raziskavah o gospo- je odmeve prehoda bavarskih vojakov prek sloven- darstvu Istre v zgodnjem srednjem veku ter o vlogi skega ozemlja na poti v Grčijo. in položaju žene v predkapitalističnem obdobju na Slovenskem. Preučevala je vprašanje (ne)nasilnosti E. Holz je nadaljevala redakcijsko delo za objavo pokristjanjevanja vzhodnoalpskega prostora in se zvezka Zgodovina prometa I. Dopolnjevala je bibli- lotila revizije redosleda cerkvenih dostojanstvenikov ografijo o prometu in se ukvarjala z lokalnimi študi- na Primorskem. Zgodovino vsakdanjega življenja je jami o prometu, ki jih je tudi javno predstavila. obravnaval njen članek o zgodovini iger na srečo na Slovenskem. mag. K. Keber D. Kos je sistematično raziskoval gradivo v slovenskih arhivih ter analiziral historično literaturo. Izva- M. Preinfalk se je ukvarjal z raziskavo doktorske jal je antropološke raziskave predmeščanske družbe teme Genealoška in socialna podoba rodbine na Slovenskem, zlasti družinsko življenje. Raziskal Auersperg v srednjem in novem veku, ki jo je tudi je nekatere probleme notranjedružinskega nasilni- zaključil in uspešno zagovarjal (7. 7.). Posvečal se je štva v Kranju in okolici med 16. in 18. stoletjem. historičnim vprašanjem rodoslovja in genealogij. Raziskoval je srednjeveško in novoveško gradivo za zaključitev monografije o zakoncih Gallenberg, dr. D. Kos o katerih je pripravil tudi znanstveno razpravo za Življenje in delo pomembnih osebnosti seve- tisk. Dopolnil je rokopis monografije Med gradom rovzhodne Slovenije (od 1. 7.) in mestom ter pripravil za tisk razširjeno vabljeno Vodja projekta: A. Vovko (Inštitut za biografiko in predavanje, ki ga je imel na mednarodnem strokov- bibliografijo ZRC SAZU). nem srečanju zgodovinarjev medicine (7. Pintarjevi Sodelavci z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa: dnevi). Objavil je razpravo o srednjeveških listinah s B. Marušič (do 15. 10.), M. Preinfalk (od 16. 10.), Kranjske. Nadaljeval je pripravo znanstvene edicije P. Svoljšak. statuta mesta Izola iz leta 1360 (z dopolnili). dr. M. Kosi Preoblikovanje spomina / Propaganda in kome- M. Kosi je raziskoval začetno fazo urbanizacije moracija kot sestavni del 1. svetovne vojne (od na Slovenskem v 12. in 13. stoletju. Preučeval je 1. 7.) predurbane osrednje kraje na Slovenskem v vlogi Vodja projekta: O. Luthar (Filozofski inštitut ZRC zasnov za nastanek pravih meščanskih naselbin SAZU). visokega in poznega srednjega veka. Analiziral je Sodelavka z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa: dejavnike nastanka ter funkcijske, družbene in go- P. Svoljšak. spodarske značilnosti novih meščanskih naselbin. Za dr. B. Marušič tisk je pripravil razpravo o začetkih Škofje Loke ter Slovenska vojska. Kratka zgodovina – dolga tra- raziskavo o odmevu križarskih vojn in pojavu križar- dicija? (od 15. 8.) skih viteških redov v vzhodnoalpskih deželah. Vodja projekta: P. Svoljšak.

N. Makuc se je ukvarjala s preučevanjem furlanske- B. Marušič je za objavo pripravil del gradiva za druga zgodovinopisja, zlasti odnosov zgodovinarjev go knjigo Tumove korespondence ter knjigo Doneski z območja Furlanije do slovenskega prostora in k zgodovini Slovencev na Goriškem (1848–1899). dr. M. Preinfalk prebivalstva. Popisovala in urejala je knjižnico Rok objave je odvisen od razpoložljivih sredstev in Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici. posebne dotacije Mestne občine Nova Gorica. Pretipkavala je Tumovo korespondenco. P. Svoljšak je v vojnem arhivu na Dunaju evidenti- D. Mihelič je nadaljevala delo za znanstvenokritične rala arhivsko gradivo v fondu Gemeinsammeszen- objave piranskih notarskih knjig zadnjih desetletij tralnachweisbüro o avstrijski cenzuri, o preganjanju 13. in prvih 14. stoletja in se ukvarjala z vprašanjem Slovencev in delovanju vojaško-obveščevalnih zgodovinskih izdaj virov in elektronskih medijev. služb med 1. svetovno vojno. Začela je analizirati dr. P. Svoljšak Pripravila je zbirko uporabljenega besedišča druge zbrano gradivo o odnosu bojujočih in nebojujočih

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 6688 111.11.20051.11.2005 112:31:242:31:24 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

se Slovencev do vojne. Zbirala je arhivsko in drugo Zgodovinskega inštituta Milka Kosa. Sodelavci gradivo za preučevanje 1. svetovne vojne in ude- raziskovalne postaje so opravljali naloge inštitutov, ležbe Slovencev v njej. V okviru mednarodnega ki jim pripadajo. Pripravili so manjši zbornik razprav projekta AQUADAPT je oddala študijo Zgodovinski in ga objavili kot Izvestje Raziskovalne postaje ZRC prerez Krasa s posebnim ozirom na vplive njegovih SAZU v Novi Gorici. naravnih danosti na življenje na Krasu, ki bo izšla kot del monografije Kras – življenje s kamnito Sodelavci inštituta ob raziskovalnem delu opravljajo pokrajino. tudi druge strokovne naloge: • M. Bizjak je pripravljal za tisk prispevke za Blaznikov zbornik (Zbornik razprav mednarodnega simpozija ob 200-letnici sekularizacije DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI freisinških in briksenških škofijskih posesti). • B. Golec je član uredniškega odbora inštitutske V okviru inštituta je potekalo spremljanje slovenske zbirke Thesaurus memoriae, član izvršnega B. Šterbenc zgodovinske literature. Nadaljevala oz. oblikovala odbora Arhivskega društva Slovenije in član Svetina se je bibliografija slovenske zgodovine za obdo- uredniškega odbora revije Arhivi. Raziskoval je bja, ki jih obravnavajo raziskovalci inštituta, torej v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (enota v No- od pozne antike in zgodnjega srednjega veka do vem mestu) in Škofijskem arhivu Maribor. Zunaj konca prve svetovne vojne ter deloma za obdobje arhivskih ustanov je opravljal raziskovalno delo med obema svetovnima vojnama. Bibliografija, na Zemljiški knjigi v Krškem in v župnijskem ki je nastajala sproti v delovni obliki, zavzema arhivu Krško ter terenske raziskave v Višnji gori, raznovrstno problematiko: politično, gospodar- Krškem in Novem mestu. sko, socialno, cerkveno zgodovino, prispevke, ki • S. Granda je predsednik Znanstvene sekcije nastajajo na področju lokalne zgodovine, teorijo Zveze zgodovinskih društev Slovenije, predse- V. Logar Zorn zgodovine. Prostorsko posega na celoten slovenski dnik strokovnega sveta Narodnega muzeja, član etnični prostor ter se ne omejuje s sedanjimi mejami senata slovenistike na Politehniki v Novi Gorici Republike Slovenije. V prihodnje se bo razširjala in član uredniškega odbora Kronike. V letu 2004 tudi na dosežke evropskega zgodovinopisja, da bo je bil tudi član skupine za določitev novomeške podoba bibliografije slovenske zgodovine čim širša zastave in grba. ter zato tudi bolj podrobna. Delo je potekalo tako • E. Holz je članica uredniškega odbora Kronike s pomočjo zapisov v COBISS kot z rednim spre- in inštitutske zbirke Thesaurus memoriae. mljanjem izhajajočih prispevkov v znanstvenem, • K. Keber je članica komisije sekcije za zgodovi- strokovnem in poljudnem tisku. S sodelovanjem no za ocenjevanje srednješolskih raziskovalnih z oddelkoma za zgodovino na Filozofski fakulteti nalog pri Gibanju znanost mladini. Je redna v Ljubljani ter na Pedagoški fakulteti v Mariboru sodelavka revije Gea. bo pregled vseboval tudi neobjavljena dela, to je • D. Kos je član inštituta Institut für Österreichi- diplomske, magistrske in doktorske naloge. Zbrana sche Geschichtsforschung, Universität Wien. bibliografija bo informativni pripomoček razisko- Raziskoval je v večjih slovenskih knjižnicah in valcem slovenske zgodovine. arhivih. Bil je uradni recenzent izdaje faksimila, prepisa, prevoda in komentarja celjskih mestnih Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU ima pravic Karel VI. potrdi celjske mestne svobošči- raziskovalno enoto v Novi Gorici. Vodi jo sodelavec ne. 1717, september 18., Dunaj, ki je izšla jeseni inštituta B. Marušič. V letu 2004 so bila opravljena 2004 v Celju. pripravljalna dela, da se je novogoriška raziskovalna • M. Kosi je član uredniškega odbora inštitutske enota preoblikovala v Raziskovalno postajo ZRC zbirke Thesaurus memoriae. Kot urednik sodelu- SAZU v Novi Gorici, ki je bila odprta 10. 9. Postaja je pri pripravi doktorske disertacije preminulega deluje v preurejenih prostorih stavbe na Delpinovi Andreja Komaca z naslovom Formiranje dežele 12 v Novi Gorici (170 m²). V raziskovalni postaji Kranjske in deželnega plemstva v času med 1150 so poleg vodje B. Marušiča delovale še mlade in 1350. Organiziral je sekcijo Changes in Socie- raziskovalke Špela Ledinek Lozej in Katja Jerman ty. The Formation of Feudal Estates of Bavarian z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Bishoprics in the Southeastern Provinces of the mag. Danila Zuljan Kumar z Inštituta za slovenski Empire (10th–13th Centuries) za International jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Jasna Fakin s Medieval Congress, Leeds, Anglija, 15. 7. Filozofskega inštituta in od 1. 11. Neva Makuc z • N. Makuc je nadaljevala delo Jakoba Maru-

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 6699 110.11.20050.11.2005 99:08:50:08:50 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

šiča pri sestavljanju bibliografije primorskih domoznanskih izdaj. Delo, ki sta ga financirali KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA Mestna občina Nova Gorica in Občina Šempeter - Vrtojba, bo izšlo pod naslovom Domoznanske V inštitutu v Ljubljani in v izpostavi v Novi Gorici je publikacije o Primorski. Gradivo. obsežna tematska knjižnica za vprašanja slovenske • B. Marušič je bil predsednik Zgodovinskega zgodovine. V Ljubljani je shranjen tudi znanstveni društva za severno Primorsko (do 15. 4.), je član del rokopisne in knjižne zapuščine Franca in Milka uredniškega odbora Goriškega letnika in član Kosa ter Boža Otorepca, v Novi Gorici pa Henrika sveta revije Primorska srečanja. V svetu Inštitu- Tume. V letu 2004 je knjižnica pridobila ali kupila ta za novejšo zgodovino je zastopal Ministrstvo nad 300 knjižnih enot. Obiskalo jo je blizu 200 obi- za šolstvo, znanost in šport RS. Je član inštitutov skovalcev, ki si je izposodilo okrog 120 knjig. v Gorici: Istituto di storia sociale e religiosa in Istituto di Incontri Culturali Mitteleuropei. Knjižnica Raziskovalne postaje ZRC SAZU v • D. Mihelič je članica uredniškega odbora Novi Gorici šteje 4552 enot, ki so vpisane v po- revije Annales, bila je sourednica publikacije sebne inventarne knjige. Študentka Petra Kolenc je Za odprto znanost, je urednica Otorepčevega pripravila inventar knjižnice Henrika Tume, ki bo zbornika, posvečenega profesorjevi 80-letnici. objavljen kot katalog. Zastopa Slovenijo v odboru mednarodne komisije za zgodovino mest in v odboru mednarodnega združenja za zgodovino Alp. PUBLIKACIJE INŠTITUTA 12. 1. je bila imenovana za koordinatorko za zgodovino pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, s čimer je postala članica Znanstveno- • Alenka Cedilnik: Ilirik med Konstantinom Velikim raziskovalnega sveta na področjih humanistike. in Teodozijem Velikim. Balkansko-podonavski Do 16. 1. je bila članica upravnega odbora prostor v poročilih Atanazija, Hilarija, Sokrata ZRC SAZU, je članica upravnega odbora Sholastika, Sozomena, Teodoreta in Filostorgija, Društva visokošolskih profesorjev in odbora (Thesaurus memoriae, Dissertationes, 3). Zgodovinskega društva za južno Primorsko. Udeležila se je seje pripravljalnega sestanka za pripravo mednarodnega simpozija o Rižanskem MEDNARODNO SODELOVANJE placitumu, Koper, 15. 9., in pripravljalnega sestanka za pripravo mednarodnega simpozija “Retorika deviantnosti”, Koper, 11. 12. • Akademie Friesach, Avstrija: raziskovalno in Soorganizirala je obisk in predavanji dunajskega publicistično sodelovanje. akad. prof. dr. Herwiga Wolframa, 19. 4. • Institut für Geschichte, Universität Klagenfurt, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Celovec, Avstrija: sodelovanje D. Kosa. in 20. 4. na SAZU. Sodelovala je v odboru • Forschungsinstitut für Historische Grundwissen- ZRC SAZU, ki je pripravljal predlog meril za schaften, Karl–Franzens–Universität, Gradec, vrednotenje dosežkov na področju humanistike. Avstrija: raziskovalno sodelovanje. Je članica habilitacijske komisije Fakultete za • Institut für Österreichische Geschichtsforschung, humanistične študije Univerze na Primorskem. Universität Wien, Dunaj, Avstrija: raziskovalno Raziskovala je v Pokrajinskem arhivu Koper, in publicistično sodelovanje D. Kosa. podružnica Piran, 17. 2. • Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Avstri- • P. Svoljšak je podpredsednica Zveze zgodovin- ja: raziskovalno in organizacijsko sodelovanje. skih društev Slovenije, v okviru katere je bila • Slovenska teološka akademija v Rimu, Italija: članica uredniškega odbora za pripravo objave sodelovanje S. Grande na simpozijih. zbornika prispevkov z znanstvenega simpozija • Marco Polo System, Benetke, Italija, sodelo- “Življenje in delo dr. Dušana Kermavnerja” (SA- vanje B. Marušiča pri mednarodnem projektu ZU, 4. in 5. 12.). Bila je članica programskega Vivilforte. odbora za pripravo 32. zborovanja slovenskih • Università della Svizzera Italiana, Lugano, zgodovinarjev v Celju (30. 9.–2. 10.), je članica Švica: sodelovanje D. Mihelič v okviru Med- uredniškega odbora Historičnega seminarja ter narodnega združenja za zgodovino Alp. članica upravnih odborov Inštituta za novejšo • Česká akademie věd, Historický ústav, Pra- zgodovino in fundacije Poti miru v Posočju. ga, Brno, Češka: sodelovanje Zgodovinskega

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 7700 110.11.20050.11.2005 99:08:50:08:50 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

inštituta Milka Kosa ZRC SAZU z drugimi • Predstavitev knjige Igorja Grdine Slovenci zgodovinskimi inštituti srednjeevropskih dr- med tradicijo in perspektivo. Politični mozaik žav; sodelovanje E. Holz v okviru bilateralnega 1860–1918, Šentjur pri Celju, 13. 5. projekta Slovenci in Čehi. Tradicije in možnosti • Pogovor o knjigi Petre Svoljšak Soča, sveta reka, sodelovanja malih narodov znotraj mnogona- Radio Trst, Trst, Italija, 23. 5. cionalnih skupnosti. • Korenine podjetništva v Sloveniji. Predavanje na 16. forumu odličnosti in mojstrstva, Otočec, 27. 5. • Razgovor o visokem šolstvu v Novem mestu, PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI Akademska pobuda, Novo mesto, 28. 5. NASTOPI • Govor na proslavi državnega praznika, Celje, 23. 6. Matjaž Bizjak • Slavnostni govor ob 15-letnici Svetovnega slo- • Episcopal Estates of Freising in Carniola: venskega kongresa, Draga, Trst, Italija, 4. 9. Origin and the Early Development. Referat na • Otvoritev razstave ob 70-letnici Viktorja Vrb- International Medieval Congress, Leeds, Angli- njaka, Narodna in študijska knjižnica, Maribor, ja, 15. 7. 10. 9. • Zažig škofa Vovka v Novem mestu 20. januarja Boris Golec 1952. Referat na Vovkovem simpoziju, Rim, • Prispevek o zgodovini Ljubljane v dokumen- Italija, 13.–18. 9. tarni nadaljevanki Življenje prestolnice, TV • Vodil 1. panel na 32. zborovanju slovenskih Slovenija, 1. program, 23. 11. zgodovinarjev, Celje, 30. 9. • Predstavitev knjig Janeza Šumrade in Adrijana Stane Granda Kopitarja Nastajanje Napoleonove Kranjske. • Predstavitev romana Tite Kovač-Artemis Rastoči Korespondenca Françoisa-Marie Farguesa, feniks, Narodni dom, Novo mesto, 29. 1., Uni- francoskega intendanta za Kranjsko in Go- verza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno renjsko 1809–1810. Avènement de la Carniole središče, Koper, 23. 4. Napoléonienne. Corespondance de François- • Temeljni problemi slovenske preteklosti do 2. Marie Fargues, intendant français de Carniole svetovne vojne. Predavanje, Kulturni dom, Pol- et Haute-Carniole, 1809–1810 in Tanje Žigon hov Gradec, 11. 2. Nemški časnik za slovenske interese – Triglav • Ali smo bili Slovenci v preteklosti le reveži? Pre- (1865–1870), Arhiv Republike Slovenije, Lju- davanje, Izobraževalni center, Trebnje, 17. 2. bljana, 5. 10. • Slovenska politika in Cerkev 1848–1941, III. • Zažig škofa Vovka v Novem mestu 20. januarja univerza, Cankarjev dom, Ljubljana, 18. 2. 1952, Radio Slovenija, 3. program, Ljubljana, • 30-urni ciklus predavanj iz slovenske zgodovi- 8. 10. ne, Socialna akademija, Zavod sv. Stanislava, Ljubljana, 6.–7., 13.–14., 20.–21. 2. Eva Holz • Predstavitev knjige Larry Siedentop Demo- • Ceste – gospodarski dejavnik v slovenski družbi kracija v Evropi, Fakulteta za družbene vede, novega veka? Odnos prebivalcev do cest v času Ljubljana, 23. 2. od 18. stoletja do prve svetovne vojne. Referat • Slomškov pomen za današnje pedagoge. Preda- na 7. slovenskem kongresu O cestah in prometu, vanje, Ljubljana, 6. 3. Portorož, 21. 10. • Predstavitev knjige Kronika XIX. in XX. stoletja, Novo mesto, 9. 3. Dušan Kos • Predstavitev knjige Maline Schmidt – Snoj Josip • Vabljeno predavanje o zgodovini Svibnega in o Vošnjak, Ljubljana, 25. 3. gospodih Svibenskih, Svibno, 23. 10. • Udeležba na 5. slovenističnem simpoziju, Graz, • Trdota kot vrednota. Prispevek k historični Avstrija, 1. 4. antropologiji impotence v predmeščanski • Slavnostni govor na proslavi pridružitve Evropi dobi. Vabljeno predavanje na mednarodnem občin Horjul in Polhov Gradec, Korena, 29. 4. strokovnem srečanju zgodovinarjev medicine • Predstavitev knjige Petre Svoljšak Soča, sveta (7. Pintarjevi dnevi): Patografija. Vpliv bolezni reka, Kromberk, Nova Gorica, 11. 5., Trst, na življenje in delo znamenitih osebnosti, Lju- 17. 5. bljana, 18.–19. 11.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 7711 110.11.20050.11.2005 99:08:50:08:50 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

Miha Kosi in slovenskih srednjih šol pripravilo didaktično • Slovenske dežele v srednjem veku: historično- ravnateljstvo v Gorici, italijanski klasični licej, geografski oris. Predavanje na Poletni šoli Sela Gorica, Italija, 8. 5. 2004 s temo Srednjeveška plemiška kultura na • Govor ob odkritju spominske plošče trem roja- Slovenskem, organizator Oddelek za umetno- kom partizanom iz Renč, Renče, 22. 5. stno zgodovino Filozofske fakultete Univerza • Predstavitev knjige Petre Svoljšak Soča, sveta v Ljubljani, Sela pri Ratežu, 28. 6. reka, Tolminski muzej, Tolmin, 26. 5., Kobariški • Civitas Pettouia of the Archbishopric of Salzburg muzej, Kobarid, 3. 6. on the Border of the Empire: From Early Central • Govor ob odprtju razstave o beneško–avstrijskih Place to a Developed Medieval Town. Referat vojnah, Šmartno v Brdih, 11. 6. na International Medieval Congress, Leeds, • Govor o bratih Josipu in Nikolaju Tonkliju, Anglija, 15. 7. Breginj, 19. 6. • Ceste in promet na Goriškem v srednjem veku. • Govor ob 60-letnici zborovanja v Kožbani, Predavanje, Goriški muzej, grad Kromberk, Kožbana, 18. 7. 23. 11. • Govor ob priložnosti, ko so Primorske novice postale dnevnik, Nova Gorica, 27. 9. Neva Makuc • Predavanje o reki Soči kot mejni reki skozi • Predstavitev njenega dela v oddaji, posvečeni zgodovino. Predavanje je organiziralo društvo Raziskovalni postaji Nova Gorica ZRC SAZU, Slovenija–Rusija, trdnjava Kluže pri Bovcu, Radio Trst A, Trst, Italija, 24. 11. 9. 10. • Govor ob odkritju spomenika Ferdu Kravanji Branko Marušič – Petru Skalarju, Čezsoča, 10. 10. • Predavanje o uglednih primorskih rojakih za • Predavanje o Ivanu Trinku in njegovem pomenu primorske rojake, ki žive v Ljubljani, dvorana za slovensko zgodovinopisje, občinska dvorana, gostišča Zlatorog, Ljubljana, 21. 1. Špeter Slovenov, Italija, 16. 10. • Predstavitev knjige Vasja Klavore Predel 1809, • Govor o vojaku na soški fronti ob spominskem Mašerova hiša, Kobarid, 10. 2., Notranjski mu- pohodu na Globočak, Kambreško, 21. 10. zej, Postojna, 12. 5. • Predstavitev knjige Toma Korošca Andrej Komel • Predstavitev knjige Uroša Lipuščka Ave Willson. pl. Sočebran, Nova Gorica, 26. 10. ZDA in prekrajanje Slovencev v Versaillesu • Predstavitev knjige Milice Kacin-Wohinz Vivere 1919–1920, Kobariški muzej, Kobarid, 20. 2. al confine, Cankarjev dom, Ljubljana, 1. 12. • Predavanje o poročilu slovenskih in italijanskih • Predstavitev Goriškega letnika 29/2002, Goriški zgodovinarjev, Nadškofijski dvorec, Videm, muzej, grad Kromberk, 3. 12. Italija, 22. 3. • Predavanje o stikih med slovenskimi in italijan- Darja Mihelič skimi zgodovinarji. Predavanje je pripravil Isti- • Predstavitev knjige Darka Darovca Davki nam tuto di incontri cuturali Mitteleuropei iz Gorice, pijejo kri, Univerza na Primorskem, Znanstve- dvorana hotela Posta, Gorica, Italija, 20. 4. no–raziskovalno središče Koper, Koper, 31. • Predavanje o Gorici v okviru simpozija o pisa- 3.; Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, telju Damirju Feiglu. Predavanje je organizirala 21. 4. Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Knjižnica • Zgodovinske edicije virov in elektronski mediji. D. Feigla, Gorica, Italija, 23. 4. Referat na večdisciplinarnem posvetovanju In- • Govor na otvoritvi razstave del arhitekta Janeza štituta za slovensko literaturo in literarne vede Suhadolca, Šmartno v Brdih, 29. 4. ZRC SAZU Znanstvene izdaje v elektronskem • Govor na proslavi ob priložnosti vstopa Slove- mediju, ZRC SAZU, Ljubljana, 2. 6. nije v Evropsko zvezo, Dobrovo, 1. 5. • Žena v predkapitalističnem obdobju na Slo- • Benetke od Nadiških dolin do Zgornjega Poso- venskem. Referat na 32. zborovanju slovenskih čja. Predavanje na simpoziju o Beneški republiki zgodovinarjev, Celje, 30. 9. in o slovenski skupnosti v Istri, ob Nadiži in v • Istrsko gospodarstvo v luči Rižanskega placita. Zgornjem Posočju, ki ga je pripravil Marco Polo Referat na 35. znanstvenem skupu Buzetski dani System iz Benetk, Palazzo Mocenigo, Benetke, 2004, Buzet, 10. 9. Italija, 7. 5. • Vodila 2. panel na 32. zborovanju slovenskih • Predavanje o evropskosti Gorice in Goriške. zgodovinarjev, Celje, 30. 9. Predavanje je za dijake italijanskih, avstrijskih • Gospodarstvo Istre v luči Rižanskega zbora.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 7722 110.11.20050.11.2005 99:08:51:08:51 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

Referat na mednarodnem znanstvenem sestanku Branko Marušič Istra med vzhodom in zahodom. Ob 1200-letnici • Prejel zlato plaketo ZZB NOV Slovenije, Rižanskega zbora, Pokrajinski muzej Koper, 17. 10. Koper, 9. 11. • Grundforschungen zur Kulturgeschichte Slo- weniens. Referat na Tag der Geschichte 2004, RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI Institut für Geschichte, Fakultät für Kulturwis- OBISKI IN POTOVANJA senschaften, Celovec, Avstrija, 19. 11. • Prispevek o zgodovini Ljubljane v dokumentarni nadaljevanki Življenje prestolnice, TV Slovenija, Matjaž Bizjak 1. program, 23. 11. • Delo v Diözesanarchiv, Brixen, Italija, 2.–6. 2., 28.–30. 11. Miha Preinfalk • Delo v Archivio di Stato Bolzano, Bolzano, • Zgodovinopisje na Slovenskem in njegov odnos Italija, 3. in 6. 2. do plemstva. Predavanje v okviru Historičnega • Delo v Tiroler Landesarchiv, Innsbruck, Avstrija, seminarja ZRC SAZU, Ljubljana, 19. 2. 30. 11. • Auerspergi na Slovenskem – tisoč let neke ple- miške rodbine. Predavanje v prostorih Zavoda za Boris Golec varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Novo • Delo v Österreichisches Staatsarchiv (Haus-, mesto, Grad Grm, 24. 11. Hof- und Staatsarchiv, Hofkammerarchiv), Du- naj, Avstrija, 25. 4.–2. 5. Petra Svoljšak • Delo v Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec, • Slovenian Prisoners of War in Russia in Time of Avstrija, 29. 7., 21. 10. the First World War. Prispevek na mednarodni konferenci ob 90-letnici izbruha 1. svetovne Stane Granda vojne Russia and the World Before, During • Delo v Archivio di Stato di Trieste, Trst, Ita- and After the World War I in the Documents of lija. Archives in Russia and Abroad, Moskva, Rusija, • Delo v Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec, 7.– 8. 9. Avstrija, 24. 7. • Tudi jaz sem pomagala do velike zmage. Položaj in vloge žensk na Slovenskem med 1. svetovno Eva Holz vojno. Referat na 32. zborovanju slovenskih • Delo v nacionalni biblioteki v Pragi, Češka, zgodovinarjev, Celje, 1. 10. 3.–10. 4. • Slovenci v primežu avstrijske cenzure. Referat na simpoziju Velika vojna in Slovenci ob 90-letnici Katarina Keber začetka prve svetovne vojne, Slovenska matica, • Delo v Österreichisches Staatsarchiv (Ver- Ljubljana, 22.–23. 10. waltungsarchiv), Dunaj, Avstrija, 5.–15. 4., 3.–9. 10.

Dušan Kos NAGRADE IN PRIZNANJA • Delo v Hrvaškem državnem arhivu, Reka, Hr- vaška, 18. 2. Matjaž Bizjak • Delo v Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Univer- • Prejel nagrado Klio Zveze zgodovinskih dru- sitätsbibliothek, Österreichische Nationalbibli- štev Slovenije za monografijo Ratio facta est. othek, Dunaj, Avstrija, 19.–22. 4. Gospodarska struktura in poslovanje poznosre- dnjeveških gospostev na Slovenskem (Thesaurus Neva Makuc memoriae, Dissertationes, Ljubljana 2003), • Redno delo v nadškofijskem arhivu in knjižnici Celje, 1. 10. Biblioteca statale isontina, Gorica, Italija.

Stane Granda Branko Marušič • Dobil plaketo Novega mesta za zasluge na znan- • Redno je obiskoval arhivske, knjižničarske in stvenem in kulturnem področju, Novo mesto, muzejske ustanove v Gorici, Trstu, Vidmu in 7. 4. Čedadu, Italija.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 7733 110.11.20050.11.2005 99:08:51:08:51 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

• Deloval je v okviru ustanov Istituto di storia soci- Zgodovina za slaviste. Predavanja na Oddelku za ale e religiosa in Incontri culturali mitteleuropei slovenistiko na goriški Politehniki. ter enote tržaškega SLORI-ja, Gorica, Italija. Sodelovanje na podiplomskem študiju na Oddelku za slovenistiko in Oddelku za zgodovino Filozofske Darja Mihelič fakultete Univerze v Ljubljani. Bil je somentor dve- • Sodelovanje na okrogli mizi mednarodnega ma doktorandoma na Filozofski fakulteti Univerze združenja za zgodovino Alp, Lugano, Švica, v Ljubljani in član komisije za zagovor disertacije 12.–13. 6. na Teološki fakulteti. • Posvetovanje in glavna skupščina mednarodne komisije za zgodovino mest, Münster, Nemčija, Eva Holz 22.–26. 9. Sodelovanje pri podiplomskem študiju magistrandke na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Uni- Miha Preinfalk verze v Ljubljani. • Delo v Nadškofijskem arhivu v Gorici, Italija, 4. 2. in 21. 4. Dušan Kos • Delo v Niederösterreichisches Landesarchiv, St. Sodelovanje pri podiplomskem študiju doktoranda Pölten, Avstrija, 29. 3.–2. 4. , 23.–27. 8. na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Uni- • Delo v Haus-, Hof- und Staatsarchiv (zasebni verze v Ljubljani. arhiv grofov Auerspergov), Dunaj, Avstrija, 29. 3.–2. 4., 23.–27. 8. Branko Marušič • Zasebni arhiv grofov Auerspergov (loco secreto), Sodelovanje pri podiplomskem študiju štirih ma- Avstrija, 22.–23. 6. gistrandk na Oddelku za zgodovino in Oddelku • Delo v Steiermärkisches Landesarchiv, Graz, za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske Avstrija, 20. 7. fakultete Univerze v Ljubljani. • Delo v zasebnem arhivu knezov Auersperg–Tra- utson, grad Sprechenstein, Italija, 27.–29. 7. Darja Mihelič Zgodovina srednjega veka. Predavanja za 4. letnik Petra Svoljšak na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete • Delo v Österreichisches Staatsarchiv (Kriegsar- Univerze v Ljubljani. chiv), Dunaj, Avstrija, 2.–5. 11. Vzpon in propad kulturnih in gospodarskih središč • Redno je obiskovala Musei provinciali di Gori- Sredozemlja. Predavanja in seminarji za 1. letnik zia, Gorica, Italija. na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Sodelovanje pri podiplomskem študiju šestih magi- strandov na Oddelku za zgodovino in Oddelku za PEDAGOŠKO DELO arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Lju- bljani in magistrandke na Fakulteti za humanistične Boris Golec študije Univerze na Primorskem v Kopru. Bila je Arhivistika I in II. Predavanja za 3. in 4. letnik na članica komisije za zagovor ene diplomske in ene Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univer- magistrske naloge. ze v Ljubljani. Sodelovanje pri podiplomskem študiju šestih ma- gistrandov na Oddelku za zgodovino Filozofske MENTORSTVO fakultete Univerze v Ljubljani in ene magistrandke na Fakulteti za podiplomski humanistični študij. Bil je član komisije za zagovor ene doktorske in ene Boris Golec magistrske naloge. Mentor dvema magistrandoma na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Stane Granda Kulturna zgodovina. Predavanja na Oddelku za sla- Stane Granda vistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Somentor dvema doktorandoma na Filozofski fa- Kulturna zgodovina. Predavanja na Oddelku za kulteti Univerze v Ljubljani. slavistiko Univerze v Gradcu.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 7744 110.11.20050.11.2005 99:08:51:08:51 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

Eva Holz Darja Mihelič Mentorica doktorandki, mladi raziskovalki na Zgo- Mentorica magistrandki, mladi raziskovalki na dovinskem inštitutu Milka Kosa. Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa.

Dušan Kos Mentor doktorandu, mlademu raziskovalcu na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI spode” : nekaj utrinkov iz vsakdanjega življenja na Brdu v drugi polovici 18. stoletja. Kronika (Ljublj.), Izvirni znanstveni članek 2004, letn. 52, št. 2, str. 151-156, portret.

GOLEC, Boris. Das ethnisch-sprachliche Bild der SVOLJŠAK, Petra. Fronta na Soči. Hrvat. rev. (Za- Städte und Märkte im slowenischen Drau-Gebiet in greb), 2004, god. 4, br. 2, str. 45-57, ilustr. “vornationaler” Zeit. Südostdtsch. Arch., 2003/2004, bd. 46/47, str. 65-78, zvd., tabele. SVOLJŠAK, Petra. Slovensko begunsko šolstvo med prvo svetovno vojno. Šol. kron., 2004, letn. GOLEC, Boris. Etnične in jezikovne razmere v 13(37), št. 2, str. 296-302, ilustr. mestih in trgih štajerskega Podravja in Pomurja v stoletjih pred 1800 = Ethnic and linguistic situation Pregledni znanstveni članek in the towns and settlements of Styrian Podravina GOLEC, Boris. Dolenjska mesta in trgi v srednjem and Pomurje in the centuries prior to 1800. Podra- veku. 16. Rast (Novo mesto), februar 2004, let.15, vina (Samobor), 2004, vol. 3, br. 5, str. 107-121. št.1(91), str. 118-126, ilustr.

GOLEC, Boris. Neznana starejša uradovalna slove- GOLEC, Boris. Dolenjska mesta in trgi v srednjem nica s Štajerskega (1677–1803), v: Arhivi 27 (2004), veku. 17. Rast (Novo mesto), april 2004, let.15, št.2 št. 2, str. 307–321. (92), str. 261-268.

GRANDA, Stane. Goriška in združena Slovenija. GOLEC, Boris. Dolenjska mesta in trgi v srednjem Goriš. letn., 2004, št. 29, str. 215-240. veku. 18. Rast (Novo mesto), julij 2004, let.15, št.3/4 (93/94), str. 391-397. MARUŠIČ, Branko. Vrtovinski rojak Janko Stibiel Vukasović v balkanskih vojnah (1875-1878). Goriš. GOLEC, Boris. Dolenjska mesta in trgi v srednjem letn., 2004, št. 29, str. 311-316. veku. 18, Prebivalstvo. Rast (Novo mesto), oktober 2004, let.15, št.5 (95), str. 544-552. MARUŠIČ, Branko. Mihael Štrukelj - dijak goriške realke. Goriš. letn., 2004, št. 29, str. 299-309, ilustr. GOLEC, Boris. Dolenjska mesta in trgi v srednjem veku. 20. Rast (Novo mesto), december 2004, let.15, MIHELIČ, Darja. K podobi Gorice v srednjem veku. št.6 (96), str. 690-697. Goriš. letn., 2004, št. 29, str. 55-66. KEBER, Katarina. Ljubljanski zdravnik Fran Viljem NEMEC, Neva. Dante Alighieri in slovensko oze- Lipič in preteča epidemija kolere leta 1831. Kronika mlje. Primorska srečanja, 2004, letn. 28, št. 276, (Ljublj.), 2004, letn. 52, št. 1, str. 35-44, ilustr. str. 45-50.

PREINFALK, Miha. Auerspergi na Štajarskem. Kratki znanstveni prispevek Čas. zgod. narodop., 2004, letn. 75(40), št. 2/3, str. 289-300. GRANDA, Stane. Gospodarske razmere na Kranj- skem v Pirčevem času. Dve domov., 2003, št. 18, PREINFALK, Miha. “To in nič drugega je volja go- str. 25-33.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 7755 110.11.20050.11.2005 99:08:51:08:51 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

PREINFALK, Miha. Zgodovinopisje na Sloven- zbornik referatov XXXI. Zborovanja slovenskih skem in njegov odnos do plemstva. Zgod. čas., 2004, zgodovinarjev, Maribor, 10.-12. oktober 2002. 58, št. 3/4 = 130, str. 507-516. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2004, str. 15-30.

Strokovni članek GRANDA, Stane. Gospodarska in socialna podoba Šmartna v 19. stoletju. V: GANTAR GODINA, Irena GRANDA, Stane. Regionalizacija slovenskega (ur.), BREZNIKAR, Magda (ur.). Davorin Hostnik ozemlja v preteklosti. Glas. Slov. matice, 2003/2004, med Slovenijo in Rusijo : simpozij ob 150-letnici letn. 27-28, št. 1-2, str. 16-23. rojstva (1853-1929), Šmartno pri Litiji, 3. september 2003 : zbornik : simpozium po povodu 150-letija MARUŠIČ, Branko. Iter Italicum dr. Vladimirja so dnja roždenija (1853-1929), Šmartno pri Litii, Levca ob stoletnici smrti. Izvestje Raziskovalne po- 3. sentjabrja 2003 g. : sbornik. Šmartno pri Litiji: staje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2004, str. 11-14. Ustvarjalno središče Breznikar, 2004, str. 15-18.

MARUŠIČ, Branko. Goriški slovenski politiki. GRANDA, Stane. Ušeničnikov pogled na socialne Primorska srečanja, 2003, letn. 27, št. 266, str. in gospodarske razmere njegovega časa na Sloven- 24-27. skem. V: OGRIN, Matija (ur.), JUHANT, Janez (ur.). Aleš Ušeničnik : čas in ideje : 1868-1952 : zbornik MARUŠIČ, Branko. Med Alpami in Jadranom. razprav s simpozija [na] SAZU ob 50. obletnici Primorska srečanja, 2004, letn. 28, št. 274/275, smrti, [Ljubljana, 25. in 26. februar 2003]. Celje; str. 34-36. Ljubljana: Mohorjeva družba, 2004, str. 25-38.

MARUŠIČ, Branko. Opis Gorice iz leta 1850 v HOLZ, Eva. Ceste - gospodarski dejavnik v slo- slovenskem jeziku. Koled. - Goriška mohorjeva venski družbi novega veka?, Odnos prebivalcev do druž., 2004, str. 67-70, ilustr. cest v času od sredine 18. stoletja do prve svetovne vojne. V: VILHAR, Matija (ur.). 7. slovenski kon- MARUŠIČ, Branko. Raziskovalna postaja Znan- gres o cestah in prometu, Portorož, 20.-22. oktober stvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije 2004. Zbornik referatov. Ljubljana: DRC, Družba znanosti in umetnosti v Novi Gorici. Izvestje Raz- za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, iskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2004, 2004, str. [175]-183. str. 2-5. HOLZ, Eva. Hin und zurück - oder die Reisen der MARUŠIČ, Branko. Raziskovalna postaja ZRC gekrönten Köpfe über das slowenische Territorium SAZU v Novi Gorici. Koled. - Goriška mohorjeva gegen Ende des 18. und zu Beginn des 19. Jahr- druž., 2004, str. 54-58, ilustr. hunderts. V: ROZMAN, Franc (ur.). Neuzeitliche Reisekultur im pannonischen Raum bis zur Mitte MARUŠIČ, Branko. Prispevek k zgodovini Gori- des 19. Jahrhunderts. Maribor: Univerza, 2003 [i. ce. Primorska srečanja, 2003, letn. 27, št. 263, str. e. 2004], str. 69-91. 33-36. KOS, Dušan. Civilne žrtve tržaškega zraka. Je bila NEMEC, Neva. Goriški nadškof Frančišek Borgia melanholija v starem režimu slabost ali zločin?. Acta Sedej in zgodovinar Franc Kos v pismih iz Kosove Histriae, 2004, let. 12, št. 1, str. 267-291. zapuščine. Izvestje Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2004, str. 6-10. MARUŠIČ, Branko. Cesare Balbo v Ljubljani. V: Venezia, una republica ai confini : atti dei convegni realizzati nell´ambito del progetto Vivilforte, cofi- Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci nanziato nel programma INTERREG IIIA/Phare (vabljeno predavanje) CBC Italia-Slovenia, misura 5.1.2.. [Mariano del Fri- uli (GO): Edizioni della Laguna, 2004], str. 62-65. GOLEC, Boris. Regionalne razlike v jezikovni podobi prebivalstva slovenskih celinskih mest med 16. MARUŠIČ, Branko. Zahodno slovensko ozemlje : in 18. stoletjem. V: ŠTIH, Peter (ur.), BALKOVEC, iskanje ozemeljske istovetnosti. V: ŠTIH, Peter (ur.), Bojan (ur.). Regionalni vidiki slovenske zgodovine : BALKOVEC, Bojan (ur.). Regionalni vidiki sloven-

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 7766 110.11.20050.11.2005 99:08:52:08:52 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

ske zgodovine : zbornik referatov XXXI. Zborovanja Matija Majar Ziljski v česko-slovinském kontextu : slovenskih zgodovinarjev, Maribor, 10.-12. oktober minulost, přítomnost a budoucnost vzájemných 2002. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slo- kulturních styků : preteklost, sodobnost in priho- venije, 2004, str. 55-64. dnjost[!] medsebojnih kulturnih stikov : sborník příspěvků z mezinárodní konference pořádané k MARUŠIČ, Branko. Zahodnoslovensko-ruske uctění 110. výročí úmrtí slovinského kněze-budite- povezave. V: GANTAR GODINA, Irena (ur.), le, jazykovědce a folkloristy, (Praha, 11. 10. 2002, BREZNIKAR, Magda (ur.). Davorin Hostnik med Filozofická fakulta Univerzity Karlovy), (Koroški Slovenijo in Rusijo : simpozij ob 150-letnici rojstva etnološki zapisi, 3). Praha: Národní knihovna ČR, (1853-1929), Šmartno pri Litiji, 3. september 2003 : Slovanská knihovna, 2004, str. 12-24. zbornik : simpozium po povodu 150-letija so dnja ro- ždenija (1853-1929), Šmartno pri Litii, 3. sentjabrja Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 2003 g. : sbornik. Šmartno pri Litiji: Ustvarjalno GRANDA, Stane. Korenine podjetništva v Sloveni- središče Breznikar, 2004, str. 25-30. ji. V: 16. forum odličnosti in mojstrstva, Otočec, 26. maj 2004. Novi izzivi za podjetništvo in inovativnost. MIHELIČ, Darja. “Zločin” in “žrtve” hazardnih iger [Novo mesto: Društvo ekonomistov Dolenjske in na Slovenskem v preteklosti. Acta Histriae, 2004, Bele krajine, 2004], str. 55-65. let. 12, št. 1, str. 177-188. MARUŠIČ, Branko. Slovenci ob Soči (in Nadiži) MIHELIČ, Darja. Žena v predkapitalističnem ob- skozi stoletja in Beneška republika. V: Venezia, una dobju na Slovenskem. V: ŽIŽEK, Aleksander (ur.). republica ai confini : atti dei convegni realizzati 32. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Celje, 30. nell´ambito del progetto Vivilforte, cofinanziato september - 2. oktober 2004. Ženske skozi zgodovino nel programma INTERREG IIIA/Phare CBC Italia- : zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgo- Slovenia, misura 5.1.2.. [Mariano del Friuli (GO): dovinarjev, Celje, 30. september - 2. oktober 2004. Edizioni della Laguna, 2004], str. 238-243. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2004, str. 23-30. Samostojni znanstveni sestavek v monografiji SVOLJŠAK, Petra. “Tudi jaz sem pomagala do velike zmage!” : položaj in vloge žensk na Slovenskem GRANDA, Stane. Iz kulturnega v politični narod. med 1. svetovno vojno. V: ŽIŽEK, Aleksander (ur.). V: KORDIŠ, Ivan (ur.), GRANDA, Stane. Od držav 32. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Celje, 30. na Slovenskem do slovenske države. Kočevje: Po- september - 2. oktober 2004. Ženske skozi zgodo- krajinski muzej, 2004, str. 105-134, ilustr. vino : zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Celje, 30. september - 2. oktober GRANDA, Stane. Mesto in glasba. V: CIGOJ KR- 2004. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slo- STULOVIĆ, Nataša (ur.), FAGANEL, Tomaž (ur.), venije, 2004, str. 153-158. KOKOLE, Metoda (ur.). Muzikološke razprave : in memoriam Danilo Pokorn. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. [157]-161. Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) MIHELIČ, Darja. Siegel Erzählen - Fallbeispiel : mittelalterliche Städte auf slowenischem Gebiet. V: MIHELIČ, Darja. Méné, méné, tekél, uparsin : OPLL, Ferdinand (ur.). Bild und Wahrnehmung der (Daniel 5, 24-28). V: LUTHAR, Oto (ur.), CIGLE- Stadt, (Beiträge zur Geschichte der Städte Mitteleu- NEČKI, Slavko (ur.), DOLINAR, Darko (ur.), MI- ropas, Bd. 19). Linz: Österreichischen Arbeitskreis, HELIČ, Darja (ur.), RAVNIK, Mojca (ur.), RIHA, 2004, str. 97-117, ilustr. Rado (ur.), MAJCENOVIČ, Helena (ur.). Za odprto znanost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, SVOLJŠAK, Petra. Obdobje prve svetovne vojne. 2004, str. 115-121. V: BAJC, Gorazd. Na oni strani meje : slovenska manjšina v Italiji in njen pravni položaj : zgodo- Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci vinski in pravni pregled 1866-2004, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, GRANDA, Stane. Pomen Matije Majarja v slo- Znanstveno-raziskovalno središče: Zgodovinsko venski zgodovini. V: NEDVĚDOVÁ, Milada (ur.). društvo za južno Primorsko, 2004, str. 45-58.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 7777 110.11.20050.11.2005 99:08:52:08:52 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA

Samostojni strokovni sestavek v monografiji MONOGRAFIJE

MARUŠIČ, Branko. L’Europa nel Goriziano hic et Znanstvena monografija nunc. V: FRANCO, Isabella (ur.). 57/15 senza confine : insieme in Europa : fatti, testimoniaze idee. Gorizia: KOS, Dušan, ROŽAC-DAROVEC, Vida (ur.), Comune di Gorizia, 2004, str. 30-31, ilustr. DAROVEC, Darko (ur.). O melanholiji, karieriz- mu, nasilju in žrtvah : tržaška afera Gallenberg MARUŠIČ, Branko. Raziskovalna postaja ZRC SA- 1740, (Knjižnica Annales, 37). Koper: Univerza na ZU : Nova Gorica. V: RUPEL, Mitja. Korak naprej Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče: : Slovenci o goriški čezmejni regiji. Trst: Slovenski Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2004. raziskovalni inštitut, 2004, str. 66-70. 303 str., ilustr.

SUMMARY

Milko Kos Historical Institute researches Slovene Alenka Cedilnik: Ilirik med Konstantinom Velikim in history from the Early Middle Ages until the end of Teodozijem Velikim. Balkansko–podonavski prostor the First World War. Its work is divided into four ac- v poročilih Atanazija, Hilarija, Sokrata Sholastika, tivities: publishing the sources for Slovene history; Sozomena, Teodoreta in Filostorgija. topography and civilization of Slovene territory; The Institute is acquainted with the historical lit- economic and social history; the problems dealing erature relevant for its work. The bibliography of with Slovene history of the 19th and of the first half the year 2004 is written by the help of the COBISS of the 20th century. computer program. In the year 2004 researchers worked on one pro- The Institute has a large library containing books gramme (Basic research of Slovene cultural past) substantial for Slovene history, also including the and five projects (The Rise and Decline of the Medi- scientific part of Milko Kos’s and Henrik Tuma’s eval Chivalry in Slovenia; Towns and Townspeople private libraries. The latter is placed in the Research in Slovenia in the Middle Ages and Early Modern station of ZRC SAZU in Nova Gorica. Times; The Foundations of the Economy of Medi- The Institute cooperates closely with several im- eval Estates in Eastern Alps; Studies for Synthesis of portant scientific institutions in other European History of Slovene Towns in the Age of Feudalism countries (Austria, Italy, Germany, Switzerland, /to 1848/; Reformulating memory propaganda and Czech Republic). commemoration as an integral part of the cultural The Institute researchers take an active part in vari- history of the first world war; Life and work of ous scientific tasks in and outside the Institute. Many important people in northeastern Slovenia; Slovene collaborators of the Institute take part in the process army. Short history – long tradition?). The institute of study and postgraduate study at the University of publishes a series Thesaurus Memoriae, which is Ljubljana, Koper and Nova Gorica. In the year of devided in two parts, Dissertationes and Fontes. 2004 the workers of the Institute gave several lec- There was published one book in Dissertationes (3), tures on different subjects in Slovenia and abroad.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 7788 110.11.20050.11.2005 99:08:52:08:52 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA

in v Posavju ter na posamezna vprašanja o bene- ZNANSTVENI SVET škem intermezzu zgodnjega 18. stoletja; posebna pozornost je veljala povezavam med slovensko in Akademik dr. Emilijan Cevc (predsednik), akademik južnonemško plastiko tega časa (B. Resman). prof. dr. Stane Gabrovec, dr. Ana Lavrič, dr. Barbara Raziskovanje baročnega slikarstva na Slovenskem Murovec, dr. Damjan Prelovšek, dr. Blaž Resman, je bilo posvečeno predvsem povezavam z avstrijsko dr. Helena Seražin (od 8. 7.). Štajersko, Bavarsko in Benetkami. Monografsko dr. D. Prelovšek je bilo obdelanih nekaj ključnih spomenikov in PERSONALNA SESTAVA umetnikov, ki so delovali na Štajerskem. Pričele so Predstojnik: dr. Damjan Prelovšek, znanstveni se poglobljene raziskave ljubljanskega baročnega svetnik. slikarstva. Nadaljevalo se je preučevanje Valva- Znanstvena svetnica: dr. Ana Lavrič. sorjeve grafične zbirke, ki jo hranijo v Zagrebu Višji znanstveni sodelavec: dr. Blaž Resman. (B. Murovec). Znanstvena sodelavka: dr. Barbara Murovec. Nadaljevalo se je preučevanje korespondence po- Samostojna strokovna sodelavka specialistka v membnega umetnostnega naročnika, ljubljanskega humanistiki: Alenka Klemenc. škofa O. F. Buchheima. S posebnim ozirom na Asistentka z doktoratom: dr. Helena Seražin. sakralno umetnost je bilo preučeno uvajanje triden- Asistentka: Mija Oter. tinskih smernic na področju istrskih škofij. V zvezi Samostojna strokovna sodelavka: mag. Romana z obletnico razglasitve dogme so bile evidentirane Zajc (polovico delovnega časa) (od 1. 12.). upodobitve Brezmadežne (A. Lavrič). Nadaljevalo se je raziskovanje zapuščine arhitekta A. Klemenc Jožeta Plečnika. V celoti je bila dokumentirana njegova korespondenca, ki je zdaj v zelo zamudni TEMELJNE RAZISKAVE fazi transkribiranja. Vzporedno je potekalo tudi delo za italijansko izdajo monografije o Plečniku Slovenska umetnostna identiteta v evropskem (D. Prelovšek). okviru Vodja programa: D. Prelovšek. Sodelavci: A. Lavrič, B. Murovec, M. Oter, B. Re- Slovensko baročno slikarstvo in njegov položaj v sman, H. Seražin, R. Zajc. evropskem prostoru dr. A. Lavrič Vodja projekta: B. Murovec. V okviru raziskav romanske in zgodnjegotske Sodelavka: A. Klemenc. stavbne plastike na Slovenskem je bil ključni del preučevanja posvečen povezavam s sočasnimi spo- Triletni projekt se je zaključil 30. 6. S slogovno meniki v drugih evropskih državah, na domačih tleh analizo, raziskavami likovnih virov, ikonografskimi pa intenzivneje zlasti redovni (cistercijanski) stavbni opredelitvami in preučevanjem vloge naročnika plastiki 12. in 13. stoletja (M. Oter). je bilo obdelanih nekaj ključnih spomenikov v Začelo se je preučevanje renesančnih utrdbenih Sloveniji, s primerjalno metodo, povezovanjem dr. B. Murovec arhitektov in inženirjev, ki so delovali na sedanjem slikarskih opusov, ki so delno v tujini, delno pri slovenskem ozemlju. Na terenu, v italijanskih nas, navezovanjem na razvoj v drugih deželah pa je arhivih in knjižnicah so se nadaljevale raziskave bilo baročno slikarstvo na Slovenskem umeščeno v renesančne in baročne arhitekture na Primorskem evropski kontekst. Rezultati so bili objavljeni v iz- in v Primorju, zadnje osredotočene na dejavnost virnih znanstvenih člankih, poglavjih v znanstvenih beneškega arhitekta Giorgia Massarija (1687–1766) monografijah in leksikalnih geslih, kot je bilo pred- (H. Seražin). videno. Vsi rezultati raziskovalnega dela v okviru Raziskave baročnega kiparstva so se osredotočile projekta pa še niso predstavljeni širši javnosti, nekaj na produkcijo 17. in 18. stoletja na Dolenjskem jih je v tisku, nekaj v pripravi za natis. M. Oter

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 7799 110.11.20050.11.2005 99:08:52:08:52 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA

Grafika in slikarstvo baroka na Štajerskem Zbirka Umetnostni spomeniki na Slovenskem Vodji projekta: B. Murovec, K. Leitner. – Steletovi terenski zapiski, ki podpira raziskovalni program Slovenska umetnostna identiteta v evrop- V okviru bilateralnega raziskovalnega projekta skem okviru in projekte, je bila delno pripravljena (nosilec na avstrijski strani je Steiermärkisches za prenos na Interaktivno karto Slovenije z zbirkami Landesmuseum Joanneum, Alte Galerie, Gradec), ZRC SAZU. Obdelana so naselja od črke A do D, ki ga je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS skupaj 351 spomeniških objektov in 375 strani ske- odobrilo za nadaljnji dve leti (2004–2005), so pote- niranih Steletovih zapiskov (R. Zajc). Delno je bila kale raziskave v Gradcu in na terenu na avstrijskem digitalno preslikana Plečnikova zbirka, ki jo hrani Štajerskem. Arhitekturni muzej (D. Prelovšek).

Uredniško delo: Izšel je 9. letnik inštitutske revije Umetnostni dialog Italije z jugovzhodno srednjo Acta historiae artis Slovenica (urednik: B. Resman; dr. B. Resman Evropo 1400–1800 pomočnica urednika: A. Klemenc; uredniški odbor: Sodelavke pri projektu: A. Lavrič, B. Murovec, A. Lavrič, B. Murovec, D. Prelovšek, H. Seražin). A. Klemenc, R. Zajc. Izšle so štiri številke revije Umetnostna kronika (urednica B. Murovec). Raziskovano je bilo beneško slikarstvo 16. in 17. B. Murovec je uredila zbornik Slovenska umetnostna stoletja na Kranjskem in opus Giulia Quaglia v zgodovina. Problemi, tradicija, perspektive. Ljubljani. Preučevanje pisnih virov se je osredoto- čilo na Buchheimove evropske zveze s trgovci in Predavanja: V okviru inštituta je bilo 2. 6. orga- H. Seražin zbiralci umetnin. nizirano strokovno predavanje dr. Barbare Jaki (Ljubljana): Slovenska slikarska kolonija v Parizu in njen vpliv na Jurija Šubica. Kritična izdaja Plečnikovih pisem bratu Andreju Vodja projekta: D. Prelovšek. Svetovanje: Inštitutski raziskovalci svetujejo strokovnjakom z drugih področij humanistike in Nadaljevalo se je zbiranje in dokumentiranje Plečni- družboslovja ter študentom umetnostne zgodovine, kove korespondence ter njeno transkribiranje. Veliko ki pogosto iščejo pomoč na inštitutu. načrtov in druge dokumentacije je bilo digitalno mag. R. Zajc prefotografiranih tudi iz zasebnih zbirk. Obdelane so B. Resman je kot svetovalec sodeloval z Restavrator- bile zbirke naslednjih Plečnikovih učencev oziroma skim centrom Slovenije pri obnovi oltarjev v Srednji sodobnikov: Antona Bitenca, Koste Strajnića, Vlasta vasi pri Šenčurju in v komisiji za spremljanje obnove Kopača, Marka Župančiča, Marjana Tepine in Vinka Robbovega velikega oltarja v uršulinski cerkvi v Lju- Lenarčiča. Posebna skrb je bila namenjena dopolnje- bljani; s strokovnimi nasveti glede obnove baročne vanju monografije o Plečniku, ki bo spomladi 2005 opreme je sodeloval tudi z restavratorsko delavnico izšla pri italijanski založbi Electa. Kavčič iz Šentjošta (oltarji iz Velike Ligojne, Blatne Brezovice, Železnikov, Smrjen in Godešiča).

D. Prelovšek kot strokovni svetovalec sodeluje pri DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI evalviranju umetnostnozgodovinskih projektov pri Češki Grantovi agenturi v Pragi. Je tudi član inici- Zbiranje dokumentarnega gradiva za umetnostno ativnega odbora Evropske znanstvene fundacije za zgodovino slovenskega ozemlja (A. Klemenc, preučevanje likovne umetnosti pri Evropski zvezi. A. Lavrič, B. Murovec, M. Oter, D. Prelovšek, B. Resman, H. Seražin, R. Zajc). KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA Redno poteka dopolnjevanje in urejanje kartotek in fototeke: topografska kartoteka spomenikov, kartoteka umetnikov, fototeka, specialne kartoteke. Vodja: A. Klemenc. Podatki se zbirajo iz literature, arhivov ter s Bibliotekarsko obdelani fond se je v letu 2004 pove- terenskim delom. Poleg dopolnjevanja kartotečnih čal za 369 enot, pridobljenih je bilo še 97 publikacij, evidenc se vzpostavlja tudi računalniško vodena ki še niso bile oddane v obdelavo. Knjižnico je dokumentacija, ki se je v letu 2004 dopolnjevala. obiskalo 58 zunanjih uporabnikov, ki so v čitalnici

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 8800 110.11.20050.11.2005 99:08:53:08:53 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA

uporabili 108 enot, na dom pa so si (vključno z inšti- • Institut für Kunstgeschichte der Universität, tutskimi sodelavci) izposodili 132 knjižnih enot. Salzburg. V Steletovi zapuščini je bila kronološko urejena in • Ústav dějin umění Akademie věd České repu- v celoti prebrana obsežna korespondenca Vojeslava bliky, Praga. Moleta z namenom objaviti strokovno zanimive • Institut za povijest umjetnosti, Zagreb. odlomke. Objava je v pripravi. • Valvasorova zbirka Nadbiskupije zagrebačke, Kot sad raziskovalnega dela je bil za tisk pripravljen Zagreb. umetnostnozgodovinski oris župnijske cekve sv. • Università Ca’ Foscari di Venezia, Dipartimento Petra in Pavla v Zagorju ob Savi. di Storia e Critica delle Arti “Giuseppe Mazza- V okviru knjižničnega dela so nastali prevodi v riol”, Benetke. angleščino za potrebe inštituta. V sodelovanju z • Università degli Studi di Udine, Dipartimento Narodno galerijo je steklo prevajanje besedila za di Storia e Tutela dei Beni Culturali. katalog razstave Franca Kavčiča, predvidene za ma- • Centro Internazionale di Studi di Architettura rec 2005, v sodelovanju z Valvasorjevo fundacijo pri Andrea Palladio, Vicenza. SAZU pa sta se nadaljevala in končala prevajanje in • Istituto per le Ricerche di Storia Sociale e Reli- pomoč pri uredniškem delu za faksimilirano izdajo giosa, Vicenza. Valvasorjeve grafične zbirke (obsežne korekture • Universität München, Institut für Kunstgeschi- tekstov in njihovo trijezično usklajevanje), kar je ob chte, München. koncu leta pripeljalo do natisa prvega in sedmega • Zentralinstitut für Kunstgeschichte, München. albuma te zbirke. • Università degli studi di Trieste, Dipartimento Storia e Storia dell’Arte, Italija. • Università IUAV di Venezia, Dipartimento di Storia dell’Architettura, Italija. ZNANSTVENI SESTANKI • Istituto Internazionale di storia economica “F. Datini”, Prato, Italija. Naloge in izzivi umetnostne zgodovine v 21. stoletju, • Lehrstuhl I für Kunstgeschichte, Univerza v Ljubljana, 15.–16. 3. Organizacija: B. Murovec. Bambergu, Nemčija. • Stirring Committee of the European Science Foundation, Bruselj. • Česka Grantova agentura, Praga. PUBLIKACIJE INŠTITUTA

• Acta historiae artis Slovenica, 9, ZRC SAZU, DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Stele- ta, Založba ZRC, Ljubljana, 2004, 206 str. • Umetnostna kronika 2–5, ZRC SAZU, Ume- Romana Zajc tnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Socialna varnost in uvajanje prostovoljnih oblik Založba ZRC, Ljubljana, 2004. dodatnega pokojninskega in zdravstvenega zava- • D. Prelovšek, Jože Plečnik – Jan Kotěra, Dopi- rovanja. Fakulteta za družbene vede Univerze v sovanje 1897–1921, DESSA, Umetnostnozgo- Ljubljani, 30. 6. – magistrsko delo. dovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, Založba ZRC, Ljubljana, 2004, 149 str. PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI MEDNARODNO SODELOVANJE NASTOPI

V letu 2004 so imeli raziskovalci inštituta stike z Ana Lavrič naslednjimi tujimi institucijami: • Uporaba zgodovinskih metod pri raziskovanju • Österreichische Akademie der Wissenschaften, umetnostnih spomenikov. Posvet slovenskih Kommission für Kunstgeschichte, Dunaj. umetnostnih zgodovinarjev Naloge in izzivi • Institut für Kunstgeschichte der Universität, umetnostne zgodovine v 21. stoletju, Ljubljana, Dunaj. 16. 3. • Alte Galerie, Steiermärkisches Landesmuseum • Znanstvenokritične izdaje tekstov ter pisnih in Joanneum, Gradec. likovnih virov s področja umetnostne zgodovine.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 8811 110.11.20050.11.2005 99:08:53:08:53 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA

Znanstvene izdaje v elektronskem mediju. 1904–1984. Strokovni posvet ob stoletnici Večdisciplinarno posvetovanje, Ljubljana, rojstva in dvajsetletnici smrti, Ljubljana, 9. 12. 2. 6. • Il ruolo dei vescovi posttridentini al confine Blaž Resman fra la Repubblica di Venezia e l’Austria Interi- • Die Grundströmungen in der Skulptur des Barock ore / Vloga potridentinskih škofov na stičišču in Slowenien: Übersicht, Problematik, Einfluss Beneške republike in notranjeavstrijskih dežel. des bayerischen Rokoko. Kolokvij Bayern und Mednarodni znanstveni sestanek “Istra in zgor- Slowenien im Zeitalter des Barock: Architectur, nji Jadran v zgodnjem novem veku: Umetnostni Skulptur, Malerei, Ljubljana, 9. 10. dialog med obalo in celino”, Koper, 16. 6. • Upodobitve Brezmadežne v slovenski likovni Helena Seražin umetnosti. Mednarodni študijski dan ob 150. • Zgodovina arhitekture? Posvet slovenskih obletnici razglasitve dogme o Marijinem brez- umetnostnih zgodovinarjev Naloge in izzivi madežnem spočetju, Brezje, 12. 11.; Sveta Gora, umetnostne zgodovine v 21. stoletju, Ljubljana, 13. 11. 16. 3. • Brezmadežna v slovenski umetnosti / Immaco- • Architettura militare del Cinquecento nel ter- lata nell’arte slovena. Congresso Mariologico ritorio compreso fra la Serenissima e Sacro Mariano internazionale, Rim, 6. 12. Romano Impero. Mednarodni znanstveni sestanek “Istra in zgornji Jadran v zgodnjem novem Barbara Murovec veku: Umetnostni dialog med obalo in celino”, • Programsko raziskovanje, čigava pravica? Koper, 18. 6. Projektno raziskovanje, čigava naloga? Posvet • Giorgio Massari: la chiesa della Beata Vergine slovenskih umetnostnih zgodovinarjev Naloge dei sette dolori a Udine. Mednarodni simpozij in izzivi umetnostne zgodovine v 21. stoletju, “Artisti in Viaggio 1600–1750, Presenze Foreste Ljubljana, 15. 3. in Friuli Venezia Giulia”, Villa Manin, Passari- • Venetian painting in Carniola circa 1600. Med- ano, 23. 10. narodni znanstveni sestanek “Istra in zgornji Jadran v zgodnjem novem veku: Umetnostni dialog med obalo in celino”, Koper, 18. 6. RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI • Barocke Deckenmalerei in Slowenien und ihre OBISKI IN POTOVANJA Beziehung zu Süddeutschland. Kolokvij Bayern und Slowenien im Zeitalter des Barock: Archi- Ana Lavrič tectur, Skulptur, Malerei, Ljubljana, 9. 10. • Rim (Italija): udeležba na Congresso Mariolo- • The story of Jason and other mythological gico Mariano internazionale, 4.–8. 12. subjects in J. W. Valvasor’s print collection. Mednarodni znanstveni sestanek “Mediterranean Barbara Murovec myths from the classical antiquity to the 18th • Dunaj, Gradec (Avstrija), München (Nemčija): century”, Ljubljana, 22. 10. krajši študijski obiski.

Damjan Prelovšek Mija Oter • Predavanje o Plečniku. Vabljeno predavanje na • Dunaj (Avstrija): študijsko izpopolnjevanje, Fakulteti za arhitekturo Tehnične visoke šole v 1. 1.–1. 3. Pragi, 6. 5. • Bamberg (Nemčija): študijsko izpopolnjevanje, • Predstavitev arhitektov iz sveta. 1. konferenca 1. 4.–30. 9. slovenskih arhitektov in gradbenikov iz domo- vine in sveta, Brdo pri Kranju, 14. 9. Blaž Resman • Rajko Ložar – umetnostni zgodovinar. “Rajko • München (Nemčija): delo na Centralnem inšti- Ložar (1904–1985): življenje in delo”. Inter- tutu in v knjižnicah, 23. 5.–29. 5. disciplinarno znanstveno srečanje, Ljubljana, • Dunaj (Avstrija); Benetke, Ferrara (Italija): krajši 19. 10. študijski obiski. • Monument Protection and Slovene History of Art. Delavnica Art History in National Context, Damjan Prelovšek Edinburg, 22. 10. • Edinburg (Škotska): udeležba na delavnici Art • Mušič in Plečnik, Akademik Marjan Mušič, History in National Context, 21.–23. 10.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 8822 110.11.20050.11.2005 99:08:54:08:54 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA

Helena Seražin lek za umetnostno zgodovino, Filozofska fakulteta • Prato (Italija): študijsko izpopolnjevanje, Univerze v Ljubljani. 19.–30. 4. • Benetke (Italija): raziskovalno delo v arhivih in knjižnicah, 1. 11.–31. 12. MENTORSTVO • Trst, Udine, Gorica (Italija): krajši študijski obiski. Barbara Murovec je bila mentorica mladi raziskovalki doktorandki Miji Oter.

PEDAGOŠKO DELO

Barbara Murovec Baročno slikarstvo na Štajerskem. Seminar, Odde-

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI SERAŽIN, Helena. Massarijeva prenova koprske stolnice. Zb. umet. zgod. (N.vrsta), 2004, 40, str. Izvirni znanstveni članek 178-220.

LAVRIČ, Ana. Umetnostna dejavnost škofa Otona SERAŽIN, Helena, KLEMENČIČ, Matej. I contratti Friderika Buchheima v ljubljanski škofiji. Acta hist. di garzonato degli scultori, lapicidi e intagliatori artis Slov., 2004, 9, str. 31-69. veneziani (III). Acta hist. artis Slov., 2004, 9, str. 185-204. MUROVEC, Barbara. Ikonografska analiza smle- dniških fresk in likovni viri zanje : Eustachius Gabriel med Augsburgom in Dunajem. Acta hist. Kratki znanstveni prispevek artis Slov., 2004, 9, str. 117-135, ilustr. LAVRIČ, Ana. Najdeni Sv. Miklavž Pietra Liberija. OTER, Mija. Arhitekturna plastika nekdanje cister- Umet. kron., 2004, [št.] 3, str. 2-5. cijanske cerkve v Kostanjevici na Krki : vprašanje tipologije in umestitve v srednjeevropski prostor. Acta hist. artis Slov., 2004, 9, str. 5-19. Strokovni članek

OTER, Mija. Neuentdeckte romanische Bauplastik OTER, Mija. Bruseljski Koninklijke Musea Voor im Zisterzienserkloster Stična (Sittich). Österr. Z. Kunst en Geschidenis v vzpodbudo in zgled. Argo, Kunst Denkmalpfl., 2004, 58, h. 1, str. 5-12, ilustr. 2004, 47, 1, str. 82-87, ilustr.

PRELOVŠEK, Damjan. Natečaj za Zacherlovo RAMOVŠ, Anton, OTER, Mija. Kamnine v križnem hišo na Dunaju. Acta hist. artis Slov., 2004, 9, str. hodniku najstarejšega samostana na Slovenskem. 137-156, ilustr. Proteus, apr. 2004, letn. 66, št. 8, str. 346-352, ilustr. PRELOVŠEK, Damjan. The role of applied arts in the work od architect Jože Plečnik. Centropa (New SERAŽIN, Helena. Scamozzijeva vrnitev : Archi- York, N.Y.), 3, 4, str. 243-253, ilustr. tettura e scienza : Vincenzo Scamozzi (1548-1616) : Vicenza: Museo Palladio, Palazzo Barbaran da SERAŽIN, Helena. Bernardijev relief na Massari- Porto, 7. september 2003-11. januar 2004. Umet. jevem oltarju Beata Vergine delle Grazie v Vidmu. kron., 2004, [Št.] 3, str. 10-14. Acta hist. artis Slov., 2004, 9, str. 87-95, ilustr.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 8833 110.11.20050.11.2005 99:08:54:08:54 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA

Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) PRELOVŠEK, Damjan. Existiert eine Slowenische LAVRIČ, Ana. Likovna umetnost v Herberstei- Nationalkunst?. V: KRÄUTLER, Hadwig (ur.), novem času. V: ŠKULJ, Edo (ur.). Herbersteinov FRODL, Gerbert (ur.). Das Museum : Spiegel und simpozij v Rimu, [septembra 2003], (Simpoziji Motor kulturpolitischer Visionen = mirror and moti- v Rimu, 21). Celje: Mohorjeva družba, 2004, str. vator of cultural-political visions : 1903-2003 : 100 455-476, ilustr. Jahre Österreichische Galerie Belvedere : Konfe- renzband zum gleichnamigen Symposium Anlässlich des 100-jährigen Bestandes des Museums Wien, 16. Objavljeni strokovni prispevek na konferenci bis 19. Oktober 2003. Wien: Österreichische Galerie (vabljeno predavanje) Belvedere: Universitätsverlag, 2004, str. 327-328.

LAVRIČ, Ana. Uporaba zgodovinskih metod pri raz- PRELOVŠEK, Damjan. Slowenische bildende iskovanju umetnostnih spomenikov. V: MUROVEC, Kunst und ihre Einbildung in den mitteleuropäischen Barbara (ur.). Slovenska umetnostna zgodovina : Raum = Slovenska likovna umetnost in njena vple- tradicija, problemi, perspektive. Ljubljana: Založba tenost v srednjeevropski prostor. Muzik. zb., 2004, ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 75-81. vol. 40, zv. 1/2, str. 241-248.

MUROVEC, Barbara. Programsko raziskovanje, čigava pravica? : projektno raziskovanje, čigava Samostojni znanstveni sestavek v monografiji naloga?. V: MUROVEC, Barbara (ur.). Slovenska umetnostna zgodovina : tradicija, problemi, per- PRELOVŠEK, Damjan. Maks Fabiani und Jože spektive. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Plečnik die Begründer der modernen Architektur 2004, str. 17-23, graf. prikazi. Sloweniens = Maks Fabiani and Jože Plečnik the originators of modern Slovene achitecture. V: MUROVEC, Barbara. Slovenska umetnostna ŠLAPETA, Vladimír, HRAUSKY, Andrej. Baustelle zgodovina : nerazumevanje ali kriza stroke?. V: Slowenien : Akademie der Künste, [27. 11. 2004-9. MUROVEC, Barbara (ur.). Slovenska umetnostna 1. 2005]. Ljubljana: Dessa, 2004, str. 69-80, ilustr. zgodovina : tradicija, problemi, perspektive. Lju- bljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 7-9. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA PRELOVŠEK, Damjan. Problem slovenske hu- DELA manistike na primeru umetnostne zgodovine. V: LUTHAR, Oto (ur.), CIGLENEČKI, Slavko (ur.), Znanstvena monografija DOLINAR, Darko (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), RAVNIK, Mojca (ur.), RIHA, Rado (ur.), MAJCE- PLEČNIK, Jože, KOTĚRA, Jan, PRELOVŠEK, NOVIČ, Helena (ur.). Za odprto znanost. Ljubljana: Damjan. Jože Plečnik - Jan Kotěra : dopisovanje Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 163-165. 1897-1921, (Opera Instituti Artis Historiae). Lju- bljana: Založba ZRC, 2004. 149 str., ilustr. SERAŽIN, Helena. Zgodovina arhitekture?. V: MU- ROVEC, Barbara (ur.). Slovenska umetnostna zgodovina : tradicija, problemi, perspektive. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 91-95.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 8844 110.11.20050.11.2005 99:08:54:08:54 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA

SUMMARY

Also in 2004 the researches were carried out at the of several national and international projects, Dr. institute according to the long-term plan, which en- Barbara Murovec gained an excellent overview of visages to include gradually all periods of the history the 17th- and 18th-century painting in Slovenia as of art in Slovenia. The junior researcher Mija Oter related to other European regions. She presented continued her investigations into Romanesque and the results at several scholarly conferences and in early-Gothic architecture – that is the time that had published papers. She also organized a professional been most neglected in the institute’s programme meeting, in which numerous Slovenian art historians before – and she made some very interesting dis- participated. Researching archival sources and ap- coveries about its sculpted decoration in the Slovene plying comparative methods, Dr. Ana Lavrič made territory. However, the main weight of the research some discoveries of paramount importance in the work at the institute is on the art periods of the Mod- field of Ljubljana-related 17th-century architecture. ern Era. Dr. Helena Seražin, one of the most com- Besides, she also dedicated her study to certain petent experts on arhitecture in the Littoral, began iconographical themes. Dr. Prelovšek carried on her investigations into the Renaissance fortification the documentation of Plečnik’s correspondence architects active in Slovenia. She also studied the and proceeded to the phase of time-consuming Italian territory and, as an upgrading of her doctoral transcribing. Besides her librarian duties, Alenka thesis, she further highlighted some aspects of the Klemenc presented the parish church in Zagorje ob Venetian Giorgio Massari, who also worked in Savi as an art monument (in print) and translated a Koper/Capodistria. Dr. Blaž Resman, the leading number of expert texts. The 9th volume (2004) of scholar in the field of Slovene Baroque sculpture, the institute’s scholarly journal Acta historiae artis studied particularly the regions of Dolenjsko and Slovenica brings several outstanding papers again, Posavje. Besides, he also dealt with Venetian and and four numbers of Umetnostna kronika (2–5) were Bavarian impacts on our sculpture. Within the frame also published.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 8855 110.11.20050.11.2005 99:08:54:08:54 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 8866 110.11.20050.11.2005 99:08:54:08:54 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT

zgodovinskih kazalcev omogočile nekatere hi- ZNANSTVENI SVET poteze o izvoru posamičnih koprskih rokopisov in povezavah med njimi. Posebno pozornost je Akademik dr. Emilijan Cevc (predsednik), dr. Na- posvetil študiju Nazarijevega oficija; kot osnovo taša Cigoj Krstulović (članica od 8. 7.), dr. Ivan za analize in primerjave je izdelal delovno tran- Klemenčič (član do 31. 3.), dr. Metoda Kokole, skripcijo obeh njegovih verzij in ju primerjal. akademik Lojze Lebič (član do 21. 9.), izredni član Iskanje tekstovnih in glasbenih konkordanc je SAZU Janez Matičič (član od 21. 9.), dr. Jurij Snoj omogočilo hipotezo o koprskem izvoru te glas- dr. I. Klemenčič (podpredsednik od 7. 9.). beno-literarne stvaritve. Preliminarni pregled celotne koprske zbirke je v referatu predstavil na 12. srečanju delovne skupine Cantus Planus v Lillafüredu (Madžarska). – V sklopu raziskav PERSONALNA SESTAVA srednjeveške glasbene refleksije, aktualne tudi na Slovenskem, se je J. Snoj ukvarjal s traktatom V. d. predstojnika: dr. Ivan Klemenčič, znanstveni Speculum musicae Jacobusa iz Liegea in napisal dr. M. Kokole svetnik (zaposlen do 31. 3.). razpravo o konceptu glasbe, kot se kaže v prvi, Predstojnica: dr. Metoda Kokole (od 1. 4.), višja uvodni knjigi traktata. znanstvena sodelavka (od 14. 10.). • A. Bagarič je zastavila primerjalnozgodovinsko Znanstveni svetnik: dr. Jurij Snoj. in analitično študijo dveh tiskanih zbirk vilanel Asistentka z doktoratom: dr. Nataša Cigoj Krstulović Giacoma Gorzanisa. Izvirnike je transkribirala (zaposlena od 1. 5. s polovično delovno obvezno- ter opravila oblikovno in vsebinsko analizo stjo). besedil. Na podlagi orisa fenomena izvirno Samostojni strokovni sodelavec specialist v huma- južnoitalijanske glasbene oblike vilanele, nje- nistiki: mag. Tomaž Faganel. nega izvora, širitve in pregleda ustvarjalnosti dr. J. Snoj Asistentka z magisterijem: mag. Alenka Bagarič. do leta 1570 ter po primerjavi z značilnostmi Samostojna strokovna sodelavka v humanistiki: in posebnostmi Gorzanisovih dveh zbirk je Darja Frelih (od 8. 7.). postavila hipotezo o vlogi vilanel v 2. pol. 16. Samostojna strokovna sodelavka: mag. Romana stoletja kot osrednji vokalno-inštrumentalni Zajc (od 1. 12. s tretjinsko delovno obveznostjo). glasbeni obliki družabnega življenja višjih slojev. Na temelju vrednotenja in povezovanja podatkov iz uvodnih posvetil tiskanih zbirk, vsebinsko-kontekstualne analize uglasbenih dr. N. Cigoj RAZISKOVALNI PROGRAM IN PROJEKTI Krstulović besedil, arhivskih virov o izvajanju in s po- močjo sekundarne literature je bila preverjena Raziskave slovenske glasbene preteklosti teza o Gorzanisovi povezanosti z nekaterimi Vodja raziskovalnega programa: J. Snoj. domačimi plemiči in opredeljena njihova vloga Sodelavci: A. Bagarič, N. Cigoj Krstulović, T. Faga- v posredovanju Gorzanisove glasbe graškemu nel (do septembra), I. Klemenčič, M. Kokole. nadvojvodskemu dvoru. Sodelavci z Oddelka za muzikologijo Filozofske fa- • Na področju slovenske glasbene preteklosti kultete Univerze v Ljubljani: M. Barbo, A. Nagode, druge polovice 19. in začetka 20. stoletja so mag. T. Faganel L. Stefanija. se nadaljevale raziskave, začete v okviru te- • Nadaljeval se je leta 2003 začeti študij koprskih matike doktorskega dela N. Cigoj Krstulović. glasbenih kodeksov. J. Snoj je izdelal več ana- Raziskala je začetke delovanja prve slovenske litičnih indeksov, tako za drugi (sanktoralni) glasbene založbe, kar doslej še ni bilo predmet del graduala, za četrti (sanktoralni) in peti strokovne obravnave. Na osnovi programa (skupni) del antifonala. Paleografske primerja- založbe Glasbena matica in rezultatov njenega ve in vsebinske značilnosti so ob upoštevanju delovanja v prvem desetletju je njen pomen za mag. A. Bagarič

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 8877 110.11.20050.11.2005 99:08:55:08:55 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT

slovensko glasbeno delo obravnavala v članku Glasba cerkvenih redov na Slovenskem od 16. Prvo desetletje založbe Glasbena matica, ki je stoletja do njihove ukinitve izšel v zborniku Muzikološke razprave. – N. Ci- Vodja projekta: M. Kokole. goj Krstulović je raziskovala tudi povezave z Sodelavci: A. Bagarič, T. Faganel, D. Frelih, aktualno slovensko himno pa tudi s slovenskimi R. Zajc. himnami v širšem pomenu (narodna himna, • Nadaljevale so se raziskave življenja in dela v društvene himne, druge slavnostne himne) od Kopru dalj časa delujočega minoritskega brata leta 1848 v luči njihovih zgodovinskih, družbe- Gabriella Pulitija. Njegov opus, s posebnim po- nih in estetskih pomenov. Rezultati so bili delno udarkom na pomenu njegovih monodičnih mo- objavljeni v strokovnem članku v reviji Tretji tetov, je M. Kokole predstavila junija v referatu dan, pripravlja pa tudi znanstveni članek za prvi na simpoziju v Pulju na Hrvaškem. M. Kokole zvezek načrtovane nove serije Muzikološkega je raziskovala tudi družbene okvire Pulitijevega inštituta. dela, kot se zrcalijo iz tiskanih posvetil njegovih D. Frelih • T. Faganel je nadaljeval raziskovanje opusa glasbenih del. Puliti je svoje skladbe značilno Janeza Krstnika Dolarja. Pripravil je revidirano posvečal tako cerkvenim dostojanstvenikom in dopolnjeno izdajo zvezka Balletti – Sonate. za praktične izvedbe pri bogoslužju kot tudi Ponatis je izšel v zbirki Monumenta artis mu- osebnim prijateljem iz kroga koprske literarne sicae Sloveniae (zv. 25). Za leksikon jezuitov akademije in bogatim mecenom; v Pulitijevem skladateljev, ki bo izšel v Loyoli v Španiji, je primeru so bili skoraj vsi označeni kot odlični pripravil in uredništvu oddal geslo Janez Kr- glasbeniki. Spoznanja, ki izhajajo iz Pulitije- stnik (Joannes Baptista) Dolar. vih posvetil, dobro dopolnjujejo njegov še ne mag. R. Zajc • I. Klemenčič je pripravil razpravo o glasbenem povsem raziskani življenjepis in osvetljujejo prispevku k slovenskemu narodnemu prebujanju njegov glasbeni slog. Rezultati raziskave so bili oz. vlogi, ki so jo v zvezi s tem opravile čitalnice predstavljeni v članku “Servitore affetionatissi- med Trstom, Ljubljano in Mariborom. Razprava mo Fra Gabriello Puliti”and the dedicatees of je izšla v zborniku Muzikološke razprave. his published music works (1600–1635). From • M. Kokole je v prvi polovici leta nadaljevala institutional commission via a search for pro- raziskovanje opernega repertoarja na Gori- tection to an expression of affection. Članek je škem in pripravila razpravo Operne predstave bil naročniku oddan v redakcijo. v Gorici od odprtja gledališča do konca 18. • T. Faganel je opravil izbor vrednejšega rokopi- stoletja, ki je bila oddana v redakcijo. Študija snega in tiskanega glasbenega gradiva iz knjižnic uvodoma zajema pregledno zgodovino raziskav, Frančiškanskega samostana in kapitlja v Novem ki ji sledi analiza repertoarja, zbranega na pod- mestu za čas od sredine 18. stoletja do prve četrtine lagi ohranjenih libretov arhivskega gradiva in 19. stoletja. Ob stilni analizi izbranega repertoarja starejše sekundarne literature ter libretološko je bil podrobneje raziskan opus tistih skladateljev, analizo izbranih primerov. Raziskava je bila ki so se izkazali za pomembnejše predstavnike primerjalno razširjena tudi na Ljubljano, Trst, glasbenega klasicizma na Slovenskem. V referatu Celovec in Gradec in predstavljena v referatu o na mednarodni konferenci v Bratislavi je pred- pojavnosti in širitvi italijanske opere v širšem stavil vlogo frančiškanov pri uveljavitvi glasbe prostoru notranjeavstrijskih dežel v 18. stoletju klasicizma na Slovenskem. Raziskava je poka- na 11. dvoletnem mednarodnem muzikološkem zala, da je izvor gradiva češki oz. južnonemški in simpoziju v Manchestru v Veliki Britaniji. – Za se omejuje na nekatera znana imena zgodnjega mednarodni muzikološki simpozij Bavarske klasicizma in t. i. Kleinmeistre, da repertoar kaže akademije znanosti in umetnosti v Münchnu je povezavo frančiškanskih postojank na slovenskem bila pripravljena študija o glasbenem repertoarju prostoru in da je opazna popolna odsotnost osre- med 1567 in ok. 1620 na Slovenskem, s poseb- dnjih imen dunajske klasike. nim poudarkom na vlogi nekaterih kranjskih • D. Frelih je pripravila referat z naslovom Franči- plemičev poznega 16. stoletja pri posredovanju škani na ozemlju današnje Slovenije in zapuščina italijanskega glasbenega repertoarja in glas- njihovih glasbenih prizadevanj. Razprava obrav- benikov graškemu dvoru ter vlogi graškega nava rokopisno glasbeno gradivo (1600–1850) repertoarja v glasbenopoustvarjalni kulturi na štirih nahajališč glasbenih rokopisov na Slo- Kranjskem. Stiki z bavarsko dvorno kapelo so venskem, ki so v lasti treh Frančiškovih redov se izkazali za zgolj posredne. (frančiškani observanti, minoriti in kapucini). Gradivo je bilo raziskovano predvsem s stališča

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 8888 110.11.20050.11.2005 99:08:55:08:55 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT

stopnje katalogiziranosti, ki je zelo različna: Sodelavci z Oddelka za muzikologijo Filozofske od dostopnosti v mednarodni elektronski bazi fakultete Univerze v Ljubljani: K. Bogunović, podatkov na RISM-ovem CD-ROMU prek inšti- A. Nagode, L. Stefanija, G. Pompe, L. Podlesnik, tutske elektronske zbirke podatkov do klasičnega Š. Tršinar. listkovnega kataloga oz. gradiva, ki ni omenjeno • M. Kokole je pripravila pregledno geslo o Isaacu še v nobenem katalogu glasbenega gradiva. V Poschu za mednarodni muzikološki leksikon Die prispevku je podrobneje predstavljeno gradivo Musik in Geschichte und Gegenwart. Nadalje- frančiškanov v Ljubljani, predvsem zastopanost vala je tudi raziskovanje Poschevega vokalnega posameznih skladateljev in vrste skladb. opusa in v članku Zgodnja duhovna monodija v notranjeavstrijskih deželah in prispevek Isa- aca Poscha, ki je izšel v zborniku Muzikološke Glasbeni viri 16. do 18. stoletja s posebnim razprave, strnila najnovejše podatke o njegovih ozirom na slovenske primorske arhive (do 30. 6.) ohranjenih delih ter spoznanja o vpetosti nje- Vodja projekta: M. Kokole. govih motetov v širši glasbeni repertoar, kot Sodelavci: A. Bagarič, T. Faganel, D. Frelih. je krožil po današnjem ozemlju Slovenije in • M. Kokole je nadaljevala analizo in raziskovanje prehajal preko njega. zgodnejšega ohranjenega glasbenega repertoarja • J. Snoj je dokončal besedilo razprave o glasbeno- v danes slovenski Istri in o tem pripravila preda- paleografski podobi srednjeevropskega prostora, vanje La musica nell’Istria ob odprtju razstave ki je bila v referatu predstavljena na simpoziju v Bariju v Italiji. Podrobnejše analize glasbenih “Glasbena identiteta Srednje Evrope”, 24. 10. ostalin 17. stoletja v Kopru je strnila v referatu 2003 v Ljubljani. – V sklopu projektne teme “Capo d’Istria Unica” e la musica sacra del Se- “pretoka glasbenih idej” se je J. Snoj ukvarjal z icento istriano na mednarodnem muzikološkem zbirko Das Wohltemperierte Klavier J. S. Bacha, simpoziju o duhovni glasbi v Kopru, ki je potekal z vprašanjem njenega zgodovinskega položaja, junija v italijanskem Portogruaru, repertoar 16. pomena včasih napačno razumljenega naslova in 17. stoletja pa je analitično predstavila oktobra zbirke, zlasti pa z vprašanjem Bachovega rana mednarodnem muzikološkem simpoziju o zumevanja tonalnosti, ki pomeni pomemben istrski glasbeni dediščini v Novigradu na Hr- mejnik v zgodovini zahodnoevropske glasbe. vaškem v referatu La musica a Capodistria tra Razprava z naslovom Temperirani klavir J. S. Cinque e Seicento. Bacha in vprašanje harmonske tonalnosti je izšla • A. Bagarič, D. Frelih in M. Kokole so nadalje- v zborniku Muzikološke razprave. vale delo za dokončno evidentiranje glasbenega gradiva iz vseh slovenskih glasbenih arhivov v Piranu, Izoli in Kopru v elektronskih podat- DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI kovnih zbirkah Muzikološkega inštituta. Za postavitev razstave, zasnovane v letu 2003, so bili v Italiji pripravljeni revidirana in prevedena Evidentiranje in katalogiziranje virov izdaja spremne publikacije La Musica Veneziana D. Frelih je za RISM – Mednarodni (elektronski) nell’Istria Settentrionale, ki je izšla spomladi pri katalog glasbenih virov (Serija A II – glasbeni roko- Založbi ZRC, in panoji, prevedeni v italijanski pisi po 1600) popisala 119 dokumentov – glasbenih jezik ter ponovno natisnjeni v italijansko-angle- rokopisov iz arhiva Frančiškanskega samostana v škem jeziku. Razstava je v maju gostovala na Novem mestu. Število slovenskih zapisov na CD- Festivalu Mousiké v Bariju. ROMU (izšel je decembra 2004 pri Saur-Verlag v • D. Frelih je sodelovala na otvoritvi razstave Münchnu) se je povečalo s 1132 na 1251. Glasbena dediščina slovenskih obalnih mest Zaradi adaptacije inštitutskih prostorov in neprimer- do 19. stoletja, ki je bila 8. 10. v Novigradu na nih pogojev hranjenja izvirnega gradiva je D. Frelih Hrvaškem. pripravila ustrezno dokumentacijo in Muzikološki inštitut je 417 rokopisnih enot (in 102 tiskani enoti) glasbenih virov, izposojenih za obdelavo, 13. 7. vrnil Vpetost slovenske glasbe v evropski prostor lastniku, Frančiškanskemu samostanu v Novem (od 1. 7.) mestu. 30. 7. je bilo v arhiv ljubljanske stolnice Vodja projekta: M. Barbo. vrnjenih tudi 146 enot. Sodelavci z Muzikološkega inštituta: A. Bagarič, Iz centralne redakcije RISM-a v Frankfurtu je inštitut T. Faganel, B. Frelih, M. Kokole, J. Snoj, R. Zajc. v obliki elektronskega kataloga prejel gradivo doslej

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 8899 110.11.20050.11.2005 99:08:56:08:56 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT

katalogiziranega slovenskega glasbenega rokopisne- Koncerti ga gradiva za dva arhiva iz Novega mesta (Kapitelj, • Italijanska glasba 17. stoletja in mit o Argonav- Frančiškanski samostan) in ljubljansko stolnico. tih. (V izvedbi B. Tišler in D. Marinčiča.) Ob Rokopisno glasbeno gradivo iz Frančiškanskega simpoziju “Mediteranski miti od antike do 18. samostana Novo mesto in arhiva ljubljanske stol- stoletja”, Ljubljana, 22. 10. nice je bilo na inštitutu skenirano oz. digitalno fotografirano (135 enot, kar pomeni 2.953 strani Razstave digitaliziranega gradiva). • La musica Veneziana nell’Istria Settentrionae. Evidentirano je bilo gradivo, ki smo ga prevzeli v (Pripravile M. Kokole, A. Bagarič in D. Frelih.), hrambo 10. 6.: zapuščina muzikologa Rafaela Aj- Casa Piccinni, Bari, Italija, 23. 5.–15. 6. leca (9 škatel gradiva, povezanih z raziskovanjem • Glasbena dediščina slovenskih obalnih mest do Gallusa, 16 filmov notnega gradiva in 2 zvočna 19. stoletja. (Pripravile M. Kokole, A. Bagarič koluta) ter neidentificirano rokopisno notno gradivo in D. Frelih.), Zajednica Talijana, Novigrad, (repertoar 18./19. stoletja, večinoma fragmenti ali Hrvaška, 8. 10.–15. 10. naslovnice glasbenih tiskov, morda iz ljubljanske • Il Canto della Sirena. (V sodelovanju s Festival stolnice). di Aurora, Crotone, Italija), Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji, Ljubljana, 21. 10.–12. 11. Z RILM-om (Mednarodni popis glasbene oziroma muzikološke literature) se je nadaljevalo sodelova- Razno nje slovenske redakcije s centralo v New Yorku. V Inštitut je v sodelovanju z Založbo ZRC začel letu 2004 je bil na vrsti popis glasbene literature pripravljati znanstvenokritično izdajo opere Črne za leto 2001, ki ga je naša skupina opravila že leto maske Marija Kogoja in organiziral strokovni posvet poprej. Tako je bilo že konec leta 2003 iz Slovenije s predlagateljem in avtorjem Urošem Lajovcem, z poslanih 30 popisanih bibliografskih enot z izde- raziskovalci opusa Marija Kogoja, s predstavniki lanimi abstrakti. Ministrstva RS za kulturo, Opere SNG Ljubljana, Glasbene zbirke NUK in Društva slovenskih skladateljev (9. 4.). Uredniško delo Nataša Cigoj Krstulović, Tomaž Faganel in Alenka Bagarič Metoda Kokole • V razširjeni izdaji Österreichisches Musiklexi- • Uredniško delo za zbornik Muzikološke razpra- kon, ki je dostopna na spletnih straneh, so izšla ve. In memoriam Danilo Pokorn (14 člankov). gesla “Mihevc, Jurij” in “Neffat, Anton”.

Ivan Klemenčič Nataša Cigoj Krstulović • Uredniško delo za zbornik referatov z mednaro- • Pripravila je scenarij za televizijsko dokumen- dnega simpozija 25. in 26. 10. 2001 v Ljubljani tarno oddajo ob stoletnici nastanka Premrlove 300 let/years Academia Philharmonicorum Zdravice. Labacensium 1701–2001 (17 člankov). • Je članica izvršilnega odbora Slovenskega mu- • Uredniško delo za zbornik referatov z medna- zikološkega društva. rodnega simpozija 23.–24. 10. 2003 Glasbena identiteta Srednje Evrope / Musikalische Identi- Tomaž Faganel tät Mitteleuropas (22 člankov), ki je bil objavljen • Izšla so gesla “Kocjančič, Josip”, “Linhart, kot dvojna številka Muzikološkega zbornika, Anton Tomaž” in “Mašek (Maschek, Machek), katerega izdajatelj je Oddelek za muzikologijo Familie” v Österreichisches Musiklexikon, Wien Filozofske fakultete v Ljubljani. 2004, zv. 3; v razširjeni izdaji na spletnih straneh • Bil je odgovorni urednik notne zbirke Monu- pa še geslo “Levičnik, Josip”. menta artis musicae Sloveniae (do 31. 12.). • Je član Sveta za glasbeno izobraževanje pri Mi- nistrstvu za šolstvo, znanost in šport, član Izvr- Strokovni prevodi šnega odbora Slovenskega Cecilijinega društva, Metoda Kokole član Upravnega odbora Glasbene matice, v. d. • Revizijsko poročilo. V: Ghirlanda odorifera odgovornega urednika revije Cerkveni glasbenik (1612). Transkribiral in revidiral Ivano Caval- in dirigent Chorus N’ omen. lini, Monumenta artis musicae Sloveniae, zv. 46, Ljubljana, 2004.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 9900 110.11.20050.11.2005 99:08:56:08:56 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT

Darja Frelih • Izšlo je 172 gesel o glasbenih poustvarjalcih, KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA komornih skupinah in ustanovah v Slovenskem velikem leksikonu, zv. 2, Ljubljana, Mladinska Inštitutska knjižnica je v letu 2004 pridobila 267 knjiga, 2004. novih enot bibliotečnega gradiva, in sicer: 188 knjig, • Izšli sta gesli “Levar, Ivan” in “Lipovšek, Mar- 106 zvezkov periodičnih publikacij in 8 zgoščenk. jana” v Österreichisches Musiklexikon, Wien Deloma je med to gradivo že vključen fond knjig 2004, zv. 3; v razširjeni izdaji na spletnih straneh donacije prof. dr. Reinharda Strohma (skupaj okoli pa še geslo “Noli, Josip”. 820 enot), ki je v obdelavi Biblioteke SAZU. 30 • Pripravila je obsežno komentirano bibliografijo bibliotečnih enot je bilo pridobljenih z izmenjavo Danila Pokorna, ki je izšla v zborniku Muziko- gradiv s knjižnicami Univerze v Salzburgu in Glas- loške razprave. In memoriam Danilo Pokorn. bene knjižnice Centra za renesančne študije harvard- • Je članica nadzornega odbora Slovenskega mu- ske univerze v Firencah. Knjige so podarile tudi zikološkega društva. nekatere druge ustanove (Oddelek za muzikologijo • Je članica uredniškega odbora RILM za Slo- Filozofske fakultete v Ljubljani, Društvo slovenskih venijo. skladateljev) in posamezniki (akad. Dimitrije Ste- fanović, dr. Bernhold Schmid, dr. Marjan Dolgan, Ivan Klemenčič Luisa Antoni in nekateri sodelavci inštituta). • Izšla so obsežnejša gesla “Krain (Kranjska)” v soavtorstvu s P. Urbanitschem in R. Flotzin- gerjem, “Laibach (Ljubljana)”, v soavtorstvu z PUBLIKACIJE INŠTITUTA R. Flotzingerjem, “Krek, Gojimir (eig. Gregor)” in “Montenegro”, v soavtorstvu z R. Flotzin- gerjem, v Österreichisches Musiklexikon, Wien • Janez Krstnik Dolar, Balletti – Sonate. Tran- 2004, zv. 3. skribiral in revidiral Tomaž Faganel. Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU, Muzikološki inštitut 2004 Metoda Kokole (Monumenta artis musicae Sloveniae, ur. I. • Izšla so gesla “Lagkhner, Daniel”, “Mantuani, Klemenčič; 25) [ponatis]. Josip” in “Novak (Novack), Johann Baptist (Ja- • Gabriello Puliti, Baci ardenti (1609), Armonici nez Krstnik)” v Österreichisches Musiklexikon, accenti (1621). Transkribirala in revidirala Bojan Wien 2004, zv. 3. Bujić (Baci ardenti) in Ennio Stipčević (Armo- • Je članica Znanstvenega sveta ZRC SAZU. nici accenti). Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU, • Je predsednica Koordinacijskega odbora Histo- Muzikološki inštitut 2003 (Monumenta artis ričnega seminarja ZRC SAZU. musicae Sloveniae, ur. I. Klemenčič; 44) [izšlo • Je članica senata Šole za študij idej in kultur v 2004]. okviru Politehnike Nova Gorica. • Leopold Ferdinand Schwerdt, Missa pro resur- • Je vodja uredniškega odbora RILM za Slo- rectione D. N. J. C. in Es. Transkribiral in revi- venijo. diral Zoran Krstulović. Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU, Muzikološki inštitut 2003 (Monumenta Dodatno izobraževanje artis musicae Sloveniae, ur. I. Klemenčič; 45) Alenka Bagarič [izšlo 2004]. • Jezikovno izpopolnjevanje iz italijanskega jezika • 300 let/years Academia Philharmonicorum na Italijanskem inštitutu za kulturo v Sloveniji Labacensium 1701–2001. Zbornik referatov z (spomladanski in jesenski semester). mednarodnega simpozija 25. in 26. 10. 2001 v Ljubljani, ur. I. Klemenčič. Ljubljana, Založba Magistrska in doktorska dela ZRC, 2004. Romana Zajc • Metoda Kokole in Alenka Bagarič, La Musica • Socialna varnost in uvajanje prostovoljnih oblik Veneziana nell’Istria Settentrionale. Guida alla dodatnega pokojninskega in zdravstvenega za- mostra, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, varovanja. Fakulteta za družbene vede Univerze 2004. v Ljubljani, 30. 6. • Muzikološke razprave. In memoriam Danilo Pokorn. Ur. N. Cigoj Krstulović, T. Faganel, M. Kokole. Ljubljana, Založba ZRC, Muzikološki inštitut, 2004.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 9911 110.11.20050.11.2005 99:08:56:08:56 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT

Firenze, Italija: strokovno sodelovanje in izme- MEDNARODNO SODELOVANJE njava literature. • Pedagoška univerza Državne univerze v Tveru • RISM (Répertoire international der sources mu- (Rusija): na podlagi podpisanega sporazuma sicales), Frankfurt: nadaljeval se je računalniški med obema ustanovama se je začelo sodelovanje popis starejših glasbenih virov na Slovenskem v obliki medsebojnega obveščanja o tekočih za svetovno podatkovno zbirko (119 novih vpi- dosežkih in medsebojni izmenjavi akademskih sov). del, monografij, učnih gradiv ipd. • RILM (Répertoire international de littérature musicale), New York: nadaljevalo se je sodelovanje slovenske področne skupine (M. Kokole OBISKI V INŠTITUTU in D. Frelih) s centralno redakcijo v New Yorku (popisali in abstrahirali smo glasbeno literaturo za leto 2001; 30 enot). • Prof. dr. Adreas Hoffman-Kröper, Masarykova • Prof. dr. Bojan Bujić, Magdalen College, Ox- univerza, Brno, Češka republika, 15.–17. 3.: ford University, Velika Britanija: za 44. zvezek pogovor o možnostih sodelovanja z Akademijo zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae je za staro glasbo v Brnu in ustanovitve podobne pripravil transkripcijo in uredniški komentar k v Ljubljani. zbirki Baci ardenti (1609) skladatelja Gabriella • Prof. dr. Ivano Cavallini, Università degli studi, Pulitija. Palermo, Italija, 25. 3.: sestanek mednarodnega • Prof. dr. Ennio Stipčević, Odsjek za povijest uredniškega odbora za izdajo Pulitijevih Opera hrvatske glazbe, HAZU, Zagreb, Hrvaška: za omnia v zbirki MAMS. 44. zvezek zbirke Monumenta artis musicae • Prof. dr. Ennio Stipčević, Odsjek za Povijest Sloveniae je pripravil transkripcijo in uredni- hrvatske glazbe, HAZU, Zagreb, Hrvaška, 5. ški komentar k zbirki Armonici accenti (1609) 3.: sestanek mednarodnega uredniškega odbo- skladatelja Gabriella Pulitija. ra za izdajo Pulitijevih Opera omnia v zbirki • Prof. dr. Ivano Cavallini, Università degli MAMS. studi, Palermo, Italija: za 46. zvezek zbirke • Prof. dr. David Hiley, Universität Regensburg, Monumenta artis musicae Sloveniae je pripravil Nemčija, 14. 4.: obisk inštituta. transkripcijo in uredniški komentar k zbirki • Dr. Michael Malkiewicz, Universität Salzburg, Ghirlanda odorifera (1612) skladatelja Gabriella Avstrija, 13.–14. 5.: strokovni pogovori in izme- Pulitija. njava literature. • Založba Bärenreiter, Kassel, Nemčija: zastopa- • Akademik Dimitrije Stefanović, Srpska akade- nje zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae mija znanosti i umetnosti, Beograd, Srbija, 14. v tujini. 6.: predavanje in obisk inštituta z izmenjavo • Slovensko-finsko društvo, Helsinki, Finska: literature. skupne priprave na praznovanje obletnice smr- • Dr. Pieter Dirksen, Amsterdam, Nizozemska, ti violinista in skladatelja Lea Funtka v letu 18. 10.: predavanje na Historičnem seminarju 2005. in strokovni pogovor. • Centre de Musique Baroque, Versailles, Fran- • Prof. dr. Dinko Fabris, Centro Ricerche Musica- cija: strokovno sodelovanje in izmenjava litera- li, Bari, Italija, 21.–23. 10.: v okviru glasbenih ture. prireditev, ki so potekale v sodelovanju med • Založba Freiburger Musik Forum, Freiburg: Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji zastopanje izdaje Jacobus Gallus, Moralia in Muzikološkim inštitutom, ter simpozija v – Harmoniae morales v tujini. okviru Historičnega seminarja. • Conservatorio di Musica “Giuseppe Tartini”, • Prof. dr. Michael Talbot, University of Liver- Trst: posredovanje gradiva za objavo v Monu- pool, Velika Britanija, 21.–23. 10.: predavanje na menta artis musicae Sloveniae. simpoziju v okviru Historičnega seminarja. • Österreichische Akademie der Wiessenschaf- • Dr. Hendrick Schulze, Institut für Musikwissen- ten, Dunaj, Avstrija: sodelovanje sodelavcev schaft, Universität Salzburg, Avstrija, 21.–23. Muzikološkega inštituta pri pripravi gesel za 10.: predavanje na simpoziju v okviru Histo- Österreichische Musiklexikon. ričnega seminarja. • The Morrill Music Library, The Harvard Uni- versity Center for Italian Renaissance Studies,

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 9922 110.11.20050.11.2005 99:08:57:08:57 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT

Hrvaška, 28. 6. (referat je bil prebran in absen- PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI tiam). STROKOVNI NASTOPI • Diffusion and circulation of the 18th-century Italian opera between Gorizia, Trieste and Alenka Bagarič Graz. Referat na mednarodnem muzikološkem • Glasba za lutnjo renesančnega skladatelja Gi- simpoziju “Eleventh Biennial International Con- acoma Gorzanisa. Predavanje na Historičnem ference on Baroque Music”, The Royal Northern seminarju, Ljubljana, 6. 1. College of Music, Manchester, Velika Britanija, • Le villanelle di Giacomo Gorzanis e la loro 14.–18. 7. diffusione dal Veneto alle province dell’ Austria • Music Repertoire on the Territory of Today’s Interna. Referat na mednarodnem muzikolo- Slovenia (1567–c. 1620) and Possible Connec- škem simpoziju “Alessandro Orologio: musico tions with the Court Chapel in Munich. Referat friulano del Cinquecento e il suo tempo”, Por- na mednarodnem muzikološkem simpoziju “Die denone, Italija, 15.–17. 10. Münchner Hofkapelle des 16. Jahrhunderts im europäischen Kontext”, Orff-Zentrum, Mün- Tomaž Faganel chen, Nemčija, 2.–4. 8. • Zur Entfaltug des Klasizismus in breiterem slo- • La musica a Capodistria tra Cinque e Seicento. wenischen Raum – Beitrag der Franziskaner Referat na 4. mednarodnem muzikološkem sre- aus Novo mesto. Referat (prebran in absentiam) čanju “Iz istarske glazbene riznice”, Novigrad, na mednarodni interdisciplinarni konferenci Hrvaška, 7.–9. 10. “Plaude turba paupercula: Franziskanischer Ge- ist in Musik, Literatur und Kunst”, Bratislava, Jurij Snoj Slovaška republika, 4.–6. 10. • The plainchant manuscripts from Koper/Ca- podistria. Referat na “12th Meeting of the Darja Frelih International Musicological Society Study • The Franciscans on the Territory of the Present Group Cantus Planus”, Lillafüred, Madžarska, Day Slovenia and the Remains of their Musical 23.–28. 8. Endeavours. Referat na mednarodni interdisciplinarni konferenci “Plaude turba paupercula: Franziskanischer Geist in der Musik, Literatur RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI und Kunst”, Bratislava, Slovaška republika, OBISKI IN POTOVANJA 4.–6. 10.

Ivan Klemenčič Alenka Bagarič • Slovenski skladatelji akademiki / Slovenian • Podiplomsko raziskovalno delo in zbiranje Composers Academicians. Predstavitev mo- gradiva (s pomočjo štipendije za mlajše nografije in glasbenih posnetkov v intervjuju raziskovalke in raziskovalce ZRC SAZU) v z dr. Francem Križnarjem. Oddaja na Radiu glasbeni knjižnici King’s Collegea (Rowe Slovenija I in II, 5. 1. Library), na glasbenem in rokopisnem oddelku Univerzitetne knjižnice v Cambridgeu ter v Metoda Kokole Britanski knjižnici v Londonu, Velika Britanija, • La musica in Istria. Predavanje v Centro Ricer- 19. 1.–17. 2. che Musicali, Casa Piccinni, v okviru Festivala • Raziskovalno delo in zbiranje gradiva v Av- Mousiké, Bari, Italija, 24. 5. strijski državni knjižnici na Dunaju, Avstrija, • “Capo d’Istria Unica” e la musica sacra del 17.–21. 5. Seicento istriano. Referat na mednarodnem mu- • Konzultacije s somentorjem doktorske di- zikološkem simpoziju “Venezia e Capodistria sertacije, prof. dr. D. Fabrisom, Bari, Italija, tra tempo e spazio: il Sacro in Musica”, Euterpe 13.–15. 6. Venezia, Collegio Marconi, Portogruaro, Italija, 28. 6. Darja Frelih • Opera omnia Gabriella Pulitija in njegovi mo- • Sodelovala je na odprtju razstave Glasbena teti koprskega obdobja. Referat na simpoziju dediščina ... v Novigradu, Hrvaška, in vzpo- “Istra u umjetnosti i znanstvenim disciplinama stavila knjižno izmenjavo s Pučkim otvorenim XV. i XVI. stoljeća”, Samostan sv. Franje, Pulj, učilištem v Pazinu, Hrvaška, 8. 10.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 9933 110.11.20050.11.2005 99:08:57:08:57 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT

Metoda Kokole • Generalni bas za I. in II. letnik. Predavanja in • V Bilioteca Statale Isontina, Gorica, Italija, je vaje na Oddelku za muzikologijo Filozofske raziskovala in zbirala gradivo o opernih pred- fakultete Univerze v Ljubljani. stavah v 18. stoletju; 14.–15. 4. in 10. 9. • S Fondazione Levi se je dogovarjala o možnostih Metoda Kokole postavitve razstave La musica Veneziana ... v Be- • Glasba in glasbeno življenje na Slovenskem. netkah in se sestala s somentorjem za doktorsko Vsebinska zasnova predmeta v okviru modula delo A. Bagarič, Benetke, Italija, 26. 3. Slovenske študije – tradicija in sodobnost na podiplomskem programu Šole za primerjalni študij idej in kultur na Politehniki Nova Gorica in izvajanje predavanj, seminarskih vaj in kon- PEDAGOŠKO DELO sultacij za vpisane študente.

Nataša Cigoj Krstulović Jurij Snoj • Nauk o glasbi na Srednji glasbeni in baletni šoli • Zgodovina starejše svetovne glasbe. Predavanja v Ljubljani. in seminar na Oddelku za muzikologijo Filozof- • Sodelovala je pri vsebinski zasnovi in izvajanju ske fakultete Univerze v Ljubljani. predmeta Glasba in glasbeno življenje na Sloven- • Paleografija. Predavanja na Oddelku za mu- skem v okviru modula Slovenske študije – tradici- zikologijo Filozofske fakultete Univerze v ja in sodobnost na podiplomskem programu Šole Ljubljani. za primerjalni študij idej in kultur na Politehniki Nova Gorica in pri izvajanju predavanj, seminarskih vaj in konzultacij za vpisane študente. MENTORSTVO Tomaž Faganel • Igranje partitur za I. in II. letnik. Predavanja Metoda Kokole je bila mentorica mladi raziskovalki in vaje na Oddelku za muzikologijo Filozofske doktorandki mag. Alenki Bagarič. fakultete Univerze v Ljubljani.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI naroda v luči zgodovinskih, družbenih in estetskih pomenov. Tretji dan, 2004, 33, 1/2, str. 38-43. Izvirni znanstveni članek KOKOLE, Metoda. Opera omnia Gabriella Pulitija FAGANEL, Tomaž. Der Einfluß der slowenischen i njegovi moteti iz koparskog razdoblja. Musica Jesuiten auf die musikalischen Zustände in Mitte- sacra, 2004, 3, 2, str. 16-17. leuropa im 17. Jahrhundert = Prispevek slovenskih jezuitov h glasbeni podobi Srednje Evrope v 17. stoletju. Muzik. zb., 2004, 40, 1/2, str. 249-256. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) KLEMENČIČ, Ivan. Slowenische Musik als Teil der mitteleuropäischen = Slovenska glasba kot CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša. Slovenska filhar- del srednjeevropske. Muzik. zb., 2004, 40, 1/2, str. monija (1908-1913) v kontekstu nacionalnih, kul- 205-225. turnih in glasbenih prizadevanj Glasbene matice. V: KLEMENČIČ, Ivan (ur.). 300 let/years, Academia SNOJ, Jurij. The poetic offices in the eastern part philharmonicorum Labacensium : 1701-2001 : of the patriarchate of Aquileia. Stud. musicol. Acad. zbornik referatov z mednarodnega simpozija 25. Sci. Hung., 2004, 45, fasc. 1/2, str. 213-224. in 26. oktobra 2001 v Ljubljani = proceedings of the international symposium held in Ljubljana on October 25th and 26th 2001. Ljubljana: Znanstve- Strokovni članek noraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 2004, CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša. Himna kot simbol str. 217-229.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 9944 110.11.20050.11.2005 99:08:57:08:57 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT

FAGANEL, Tomaž. Glasbeni repertoar na Sloven- SNOJ, Jurij. Zgodovinski viri o glasbenem življenju skem v 18. stoletju in v prvi polovici 19. stoletja. V: na Slovenskem do konca srednjega veka. V: KLE- KLEMENČIČ, Ivan (ur.). 300 let/years, Academia MENČIČ, Ivan (ur.). 300 let/years, Academia phil- philharmonicorum Labacensium : 1701-2001 : harmonicorum Labacensium : 1701-2001 : zbornik zbornik referatov z mednarodnega simpozija 25. referatov z mednarodnega simpozija 25. in 26. okto- in 26. oktobra 2001 v Ljubljani = proceedings of bra 2001 v Ljubljani = proceedings of the internatio- the international symposium held in Ljubljana on nal symposium held in Ljubljana on October 25th and October 25th and 26th 2001. Ljubljana: Znanstve- 26th 2001. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center noraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 2004, SAZU, Založba ZRC, 2004, str. 109-118. str. 119-129.

KLEMENČIČ, Ivan. Academia Philharmonicorum Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Labacensium (1701-2001) v luči glasbenega pou- stvarjanja na Slovenskem. V: KLEMENČIČ, Ivan BAGARIČ, Alenka. Adamičevi ženski zbori. V: (ur.). 300 let/years, Academia philharmonicorum ŠKULJ, Edo (ur.). Adamičev zbornik. Ljubljana: Labacensium : 1701-2001 : zbornik referatov z Akademija za glasbo, 2004, str. 95-102. mednarodnega simpozija 25. in 26. oktobra 2001 v Ljubljani = proceedings of the international sym- BAGARIČ, Alenka. Posvetila Giacoma Gorzanisa v posium held in Ljubljana on October 25th and 26th knjigah glasbe za lutnjo (Benetke 1561, 1563, 1564). 2001. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center V: CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša (ur.), FAGANEL, SAZU, Založba ZRC, 2004, str. 17-28. Tomaž (ur.), KOKOLE, Metoda (ur.). Muzikološke razprave : in memoriam Danilo Pokorn. Ljubljana: KLEMENČIČ, Ivan. The Sixth symphony by Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 15-26. Ludwig van Beethoven and his connections with Ljubljana. V: KATALINIĆ, Vjera (ur.). Glazbene CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša. Prvo desetletje za- kulture na Jadranu u razdoblju klasicizma : radovi ložbe Glasbena matica. V: CIGOJ KRSTULOVIĆ, s međunarodnog muzikološkog skupa održanog u Nataša (ur.), FAGANEL, Tomaž (ur.), KOKOLE, Dubrovniku, Hrvatska, 24.-26.05.2001 : proceedings Metoda (ur.). Muzikološke razprave : in memoriam of the International Musicological Symposium held Danilo Pokorn. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC in Dubrovnik, Croatia, on May 24-26, 2001. Zagreb: SAZU, 2004, str. 113-124. Hrvatsko muzikološko društvo, 2004, str. 105-119. KLEMENČIČ, Ivan. Glasbeni prispevek sloven- KOKOLE, Metoda. Academia Philharmonicorum skemu narodnemu prebujanju : vloga čitalnic med Labacensium v evropskem okviru. V: KLEMEN- Trstom, Ljubljano in Mariborom (1848-1872). V: ČIČ, Ivan (ur.). 300 let/years, Academia philharmo- CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša (ur.), FAGANEL, nicorum Labacensium : 1701-2001 : zbornik refe- Tomaž (ur.), KOKOLE, Metoda (ur.). Muzikološke ratov z mednarodnega simpozija 25. in 26. oktobra razprave : in memoriam Danilo Pokorn. Ljubljana: 2001 v Ljubljani = proceedings of the international Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 99-112. symposium held in Ljubljana on October 25th and 26th 2001. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni cen- KOKOLE, Metoda. Baroque music in Eastern Eu- ter SAZU, Založba ZRC, 2004, str. 29-56, ilustr. rope, Music in Slovenia. V: BUELOW, George J. A history of baroque music. Bloomington: Indiana SNOJ, Jurij. Il “ritus patriarchinus” nel settore ori- University Press, cop. 2004, str. 429-437, 606-610. entale del patriarcato di Aquileia. V: CRISTANTE, Lucio (ur.). Antiqua habita consuetudine : contributi KOKOLE, Metoda. Zgodnja duhovna monodija v no- per una storia della musica liturgica del Patriar- tranjeavstrijskih deželah in prispevek Isaaca Poscha. cato di Aquileia : atti del colloquio internazionale V: CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša (ur.), FAGANEL, (Portogruaro 20 ottobre 2001). Trieste: Edizioni Tomaž (ur.), KOKOLE, Metoda (ur.). Muzikološke Universita di Trieste, 2004, str. 75-87, note. razprave : in memoriam Danilo Pokorn. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 27-44. SNOJ, Jurij. Način predstavljanja v zgodnjem glasbenem pismenstvu. V: BERGAMO, Marija (ur.). KOKOLE, Metoda. The 1773 production of Glasba kot jezik?, (Varia musicologica, 3). Ljubljana: Piccinni’s La buona figliuola in Ljubljana and other Slovensko muzikološko društvo, 2003, str. 89-99. local traces of Italian operas in the later part of the

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 9955 110.11.20050.11.2005 99:08:57:08:57 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT

18th century. V: DI PROFIO, Alessandro (ur.). Ni- Tomaž (ur.), KOKOLE, Metoda (ur.). Muzikološke ccolo Piccinni musicista europeo. Bari: M. Adda razprave : in memoriam Danilo Pokorn. Ljubljana: editore, 2004, str. 253-263, ilustr. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 171-192.

SNOJ, Jurij. Temperirana klavir Johanna Sebastiana Bacha in zamisel harmonske tonalnosti. V: CIGOJ MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA KRSTULOVIĆ, Nataša (ur.), FAGANEL, Tomaž DELA (ur.), KOKOLE, Metoda (ur.). Muzikološke razprave : in memoriam Danilo Pokorn. Ljubljana: Založba Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 45-66. FRELIH, Darja … [et al.], KOCJAN-BARLE, Mar- ta (ur.), BAJT, Drago (ur.). Slovenski veliki leksikon. Samostojni strokovni sestavek v monografiji 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2003- <2004>. Zv. <1-2>, ilustr. FRELIH, Darja. Bibliografija Danila Pokorna. V: CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša (ur.), FAGANEL,

SUMMARY

The members of the Institute of Musicology were the Slovenian lands from the 16th century until their engaged with research into music from the Middle termination, focusing on the Franciscans Minorites, Ages to the 20th century, with special regard to the especially the activities of G. Puliti in Koper (M. music from the territory of today’s Slovenia. The Kokole), and the repertoire of Franciscans Observ- basic research was performed within the scope of ants in Ljubljana and Novo Mesto (T. Faganel and the research programme Research on the Slovenian D. Frelih); Musical sources of the 16th to the 18th musical past (together with the Department of Musi- centuries with special attention to the archives cology, Faculty of Letters, University of Ljubljana). in the Slovenian region of Primorska (expired 31 Researched were 15th-century music codices pre- June), within which was prepared an exhibition of served in Koper. J. Snoj has compiled a number of 13 panels in Italian and English languages on the analytical indices and analysed assembled music sources and the accompanying catalogue La musica materials, with special regard to the local office of St Veneziana nell’Istria Settentrionale (M. Kokole Nazarius. A. Bagarič has transcribed G. Gorzanis’s also prepared a number of lectures and articles on collections of villanelle and researched the phenom- the music in Koper in the 17th century), and How enon of this light secular genre from its birth to the Slovenian music is embedded in the European area 1570s, with special regard to Gorzanis’s collections, (from 1 July in collaboration with the Department dedicated to the local nobility in Carniola and Go- of Musicology). rizia. M. Kokole has researched the music repertoire The Institute published three volumes of the series performed and preserved on the territory of today’s Monumenta artis musicae Sloveniae (25 – 2nd ed., Slovenia (1567–c. 1620) and possible connections 44, and 45), the volume of studies Muzikološke with the court Chapel in Munich. T. Faganel pre- razprave. In memoriam Danilo Pokorn, and the pared a revised edition of J. K. Dolar’s balletti and volume of conference proceedings 300 let/Years sonate. The 18th-century Italian operatic repertoire Academia Philharmonicorum Labacensium and its dissemination in the wider Inner-Austrian 1701–2001. The proceedings of the 2003 conference territory were researched by M. Kokole. N. Cigoj Glasbena identiteta Srednje Evrope/Musikalische Krstulović dedicated her research to the publishing Identität Mitteleuropas came out in Muzikološki activities of the major 19th-century Slovenian music zbornik, published by the Department of Musicol- society Glasbena matica. She has also been engaged ogy, Faculty of Letters. International collaboration with research into the phenomenon of national with RISM and RILM continued. The Institute was anthems and previous anthem-type national songs. also active as organiser of a concert and co-organiser Other focused studies were done within three current of exhibitions. research projects: Music of the religious orders in

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 9966 110.11.20050.11.2005 99:08:58:08:58 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE

Znanstvenokritične izdaje v elektronskem mediju ZNANSTVENI SVET (aplikativni projekt, 2001–2004) Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenske- Akademik prof. dr. France Bernik, akademik prof. ga slovstva (aplikativni projekt, 2004–2007) dr. Janko Kos, dr. Marjan Dolgan (predsednik), Vodja projektov: M. Ogrin. dr. Darko Dolinar, dr. Marko Juvan. Literarnozgodovinske raziskave slovenske književ- dr. D. Dolinar nosti Na področju novejše književnosti se je nadaljevala PERSONALNA SESTAVA raziskava o spominski in avtobiografski prozi, predvsem z vidika vprašanja, kako izrablja vmesni Predstojnik: dr. Darko Dolinar. prostor med dokumentarnostjo in fiktivnostjo (M. Bibliotekarka: Alenka Koron. Dolgan). V tem okviru je bila dopolnjena in razšir- Tajnica: Alenka Maček. jena razprava o D. Pirjevcu kot spominsko-literarni osebi. Poleg tega je bila v člankih, referatih in preda- Sekcija za slovensko literarno zgodovino vanjih posamič obravnavana vrsta literarnih avtor- Znanstveni svetnik: dr. Marjan Dolgan. jev – Prešeren, Trdina, Cankar, Z. Kveder, Pugelj, Znanstveni sodelavec: dr. Matija Ogrin. Kosovel, Podbevšek, Kocbek, Rebula, L. Kovačič, Samostojni strokovni sodelavec specialist v humani- Jančar, Šalamun – ter pojavov in problemov, mdr. stiki: Jože Faganel (dopolnilno delovno razmerje). vojna tematika v kratki prozi, ljubezenska tematika A. Koron Asistent – mladi raziskovalec: Luka Vidmar (od v kratki prozi, parodija in satira ter njuni konteksti, 1. 11.). stilni pluralizem modernizma, zgodovinske vloge avtorjev v literarnem sistemu, vrednostni temelji Sekcija za literarno teorijo literarne kritike (M. Dolgan, M. Dović, J. Faganel, Znanstveni svetnik: izr. prof. dr. Darko Dolinar. M. Juvan, A. Koron, M. Ogrin; glej rubriki Preda- Višji znanstveni sodelavec: izr. prof. dr. Marko vanja in Bibliografija). Juvan. Na področju starejše književnosti je osrednja razi- A. Maček Samostojna strokovna sodelavka specialistka v skovalna pozornost veljala strukturi pisem v kore- humanistiki: mag. Jola Škulj. spondenci Ž. Zoisa ter njihovi znanstveno-, social- Samostojna strokovna sodelavka v humanistiki: no- in kulturnozgodovinski funkciji (L. Vidmar). Alenka Koron. Literarnozgodovinske raziskave so bile tesno Asistent z magisterijem – mladi raziskovalec: povezane s pripravljanjem znanstvenih izdaj slov- Marijan Dović. stvenih tekstov, korespondenc in dokumentarnega gradiva.

TEMELJNE RAZISKAVE Znanstvene izdaje s področja slovenske književ- nosti Literarnozgodovinske, teoretične in metodološke Ob pripravah na obeleženje vstopa Slovenije v EU raziskave (dolgoročni program) je bil sprejet sklep, da se ponovno natisne znan- J. Faganel Vodja raziskovalnega programa: D. Dolinar. stvenokritična izdaja Brižinskih spomenikov (BS). V izjemno kratkem času je bila dokončana tretja Nacionalne literature, Srednja Evropa, Evropa izdaja, ki poleg nespremenjenih glavnih sestavnih in svet: metodološki problemi primerjalne lite- delov prinaša razširjen in dopolnjen oris raziskav rarne vede z vidika slovensko-čeških razmerij o BS (I. Grdina) ter bibliografijo (M. Kranjec). – osebnosti, metode, znanstvene smeri in ustano- Javnosti je bila predstavljena 13. 5. na SAZU. ve (slovensko-češki projekt, 2003–2005) V okviru posebnega projekta, pri katerem sodelujejo Vodja slovenskega dela projekta: M. Juvan. tudi računalniški strokovnjaki z Inštituta Jožefa Ste- dr. M. Dolgan

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 9977 110.11.20050.11.2005 99:08:58:08:58 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE

fana, se je nadaljevala raziskava o epistemoloških, perspektivi in ob upoštevanju relevantnega sloven- metodoloških in tehnoloških vidikih znanstvenih skega gradiva. Pozornost je veljala predvsem proble- izdaj v elektronskem mediju. Potem ko so bili v prej- matiki, ki je postala aktualna v zadnjih desetletjih. šnjem obdobju ob nekaj vzorčnih besedilih določeni Doslej opravljene obravnave epistemološko-meto- tekstnokritični standardi in standardi za računalniško doloških vidikov literarnega zgodovinopisja so bile kodiranje ter prezentacijo na temelju mednarodnih dopolnjene med pripravljanjem načrtovane angleške normativov, ki zagotavljajo trajnost in izmenljivost izdaje zbornika Kako pisati literarno zgodovino elektronskih besedil v različnih programskih in danes (soavtorji z inštituta: D. Dolinar, M. Dović, strojnih okoljih, je bilo za predstavitev in preverbo M. Juvan, A. Koron, J. Škulj). rezultatov ter za širšo metodološko refleksijo pripra- Drugo skupno težišče se je oblikovalo na posvetova- vljeno večdisciplinarno posvetovanje z mednarodno nju o znanstvenih izdajah v elektronskem mediju. udeležbo Znanstvene izdaje v elektronskem mediju, Prispevki osmih članov inštituta – udeležencev po- 2. 6. (organizacija M. Ogrin, T. Erjavec, D. Dolinar, sveta – so se povečini ukvarjali z metodološkimi in dr. M. Ogrin vodstvo posvetovanja M. Ogrin). Udeležilo se ga je teoretičnimi vidiki tekstne kritike in ekdotike ter pri 24 referentov s prispevki s treh tematskih področij: tem posegali tudi k temeljnim vprašanjem o načinih 1. praktična edicijska in tehnološka problematika obstajanja literature in njihovih pomenih. e-izdaj slovenskega slovstva; 2. teoretski in meto- Poleg tega so tekle individualne raziskave o nasle- dološki vidiki literarne vede, relevantni za pripravo dnjih temah: intertekstualnost in kulturni spomin, znanstvenokritičnih edicij; 3. metodološki in edi- intertekstualnost in prostor, stilni pluralizem mo- cijski problemi priprave kritičnih izdaj na različnih dernizma, razmerje med primerjalno književnostjo področjih humanistične znanosti na Slovenskem. in slavistiko (M. Juvan); historična problematika Na posvetu so se soočili pogledi različnih strok na literature 20. st. s specifiko modernistične repre- M. Dovič dosežke, zmožnosti in naloge tekstnokritičnega dela zentacije in problematiko matric romana; literatura in znanstvenih izdaj. kot kulturni spomin; vprašanja identitete in vloge Letos se je težišče dela preneslo na posamezna be- drugega, aspekti nacionalne identitete in perifernih sedila različnih zvrsti in dob, in sicer tako na prenos identitet v ob- in čezmejnih literaturah; problematika že narejenih knjižnih izdaj v elektronski medij kakor literature in prostora, prostori transgresije (J. Škulj); tudi na pripravljanje novih, zgolj elektronskih. 14. teorije diskurza, pripovedi, fikcije, avtobiografije, 5. so bile kot prva monografska elektronska izdaja literarnih žanrov (A. Koron); vloga in pomen lite- dr. M. Juvan v Sloveniji s številko ISBN in v zapisu XML-TEI rarnega proizvajalca-avtorja v kontekstu sodobnih na medmrežju objavljene Tri pridige o jeziku A. M. teorij (empirične literarne znanosti, sistemske teo- Slomška (J. Faganel, M. Ogrin). Sledila je internetna rije, polisistemske teorije, teorije literarnega polja), delna izdaja Korespondence Žige Zoisa (L. Vidmar), njene zgodovinske spremembe, procesi formiranja ki se bo sproti dopolnjevala. (Prim. rubriko Publika- literarnega kanona, problematika literarnega reper- cije inštituta.) Zaradi zapletov z imetniki avtorskih toarja (M. Dović); temeljne opredelitve literarne pravic žal ni bilo dovoljeno na enak način objaviti vede glede na izhodišča, cilje, predmet in metodo; pripravljenega Gradnikovega cikla Pesmi o Maji nacionalna ideologija v literaturi in literarni vedi; mag. J. Škulj (M. Hladnik). zgodovina slovenske literarne vede (D. Dolinar). Potekale so konceptualne, redakcijske in tehnične priprave za e-izdaje Brižinskih spomenikov, Škofje- Zbirka Studia litteraria loškega pasijona (J. Faganel, M. Ogrin, T. Erjavec) Inštitut je začel izdajati novo zbirko monografij in in Podbevškove pesniške zbirke Človek z bombami v tematskih zbornikov, s katero skuša v prožnejši obli- zadnji, dotlej še neobjavljeni avtorjevi redakciji (M. ki obnoviti tradicijo Literarnega leksikona – tako s Dović). Ob stoletnici Kosovelovega rojstva in njenih širino tem, poglobljeno in sodobno obravnavo kakor javnih odmevih je bilo sklenjeno, da se v ta projekt tudi z odprtostjo v svet in fokusiranjem na slovensko sprejmejo tudi tiste Kosovelove pesmi, ki niso bile problematiko. Zbirka bo posegala v vsa območja vključene v njegovo Zbrano delo (M. Dolgan); ob literarne teorije in literarne zgodovine: od temeljnih tem se je pokazalo, da je potrebno sistematično pre- opredelitev literature in njenih razmerij z drugimi gledati celotno pesnikovo rokopisno zapuščino. družbeno-kulturnimi in umetnostnimi področji prek raziskav posameznih literarnih zvrsti, smeri Področje primerjalne književnosti, literarne teorije in obdobij do kritičnih predstavitev novih smeri in metodologije literarne vede in problemov literarne vede ter njihovih aplikacij Nadaljevale so se raziskave o temeljnih teoretičnih na konkretne literarne pojave. Zbirko urejata D. pojmih in osrednjih literarnih pojavih v primerjalni Dolinar in M. Juvan. Koncept celote in letos izdani

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 9988 110.11.20050.11.2005 99:08:58:08:58 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE

dve deli so bili javnosti predstavljeni 2. 12. v okviru Komisije za oceno izpolnjevanja meril za pri- slovenskega knjižnega sejma. dobitev statusa humanitarne organizacije pri Monografija D. Šege Literarna kritika najprej obrav- Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za delo, nava terminološke oznake, podrobno zlasti pomene družino in socialne zadeve. V rednem delovnem in rabe izraza “kritika” od antike do sodobnosti. razmerju je direktor Mohorjeve družbe Celje. Prikaz nastajanja literarne kritike začenja z elementi • A. Koron nadaljuje podiplomski študij na Od- pretresa in presojanja literature v antiki in zasleduje delku za primerjalno književnost ljubljanske njihov razvoj vse do romantike, ko se je literarna Filozofske fakultete; odobren ji je bil prehod na kritika vzpostavila kot samostojna dejavnost in se doktorski študij. razločila od literarne zgodovine, teorije in estetike. • M. Juvan je član personalnega jedra za področje Takrat sta nastala dva modela razvite literarne kritike Literarne vede pri svetu za humanistične vede v (F. in A. W. Schlegel). Nadaljnji potek je zajet pod okviru ekspertnega sistema MŠZŠ oz. Agencije tipološkimi vidiki biografske, impresionistične in za raziskovalno dejavnost. Je član uredništva imanentne kritike, kjer so pregledno strnjene nji- Slavistične revije in Primerjalne književnosti. hove različice od zgodnjega 19. do druge polovice Je član strokovnega sveta Slovenskega mladin- 20. stoletja. Na koncu vzpostavi načelni razloček skega gledališča ter predsednik Slovenskega med kritiko, ki obravnava literaturo glede na njen društva za primerjalno književnost, kjer skrbi avtonomni status in notranje opredelitve, ter kritiko, za izvajanje obsežnega strokovnega programa. ki presoja literaturo glede na njena razmerja do real- Pisal je prispevke za drugo izdajo leksikona nega zgodovinskega oz. družbenega sveta. Literatura pri Cankarjevi založbi. Monografija M. Dovića Sistemske in empirične • M. Ogrin je bil sourednik zbornika Aleš Ušenič- obravnave literature obravnava eno od pomembnih nik. Čas in ideje, 1868–1952, SAZU, Teološka sodobnih usmeritev literarne vede, ki se je po svetu fakulteta, Mohorjeva družba Celje, Ljubljana uveljavila v zadnjih desetletjih. Pregledno zajema 2004. mnoge relevantne vidike sistemskih in empiričnih • J. Škulj je članica uredništva revije Primerjalna pristopov k literaturi. Predstavi njihov teoretični književnost; pripravlja doktorsko disertacijo na ustroj, označi njihove metodološke in znanstveno- Oddelku za primerjalno književnost ljubljanske filozofske podlage, jih umesti v kontekst ostalih Filozofske fakultete. tradicionalnih in sodobnih paradigem literarne • L. Vidmar je vpisan v podiplomski program ZRC vede, obenem pa jih komentira, preverja in kritično SAZU in Politehnike Nova Gorica Primerjalni ovrednoti. Na koncu skicira njihovo recepcijo na študij idej in kultur. Slovenskem ter nakaže, kaj ta paradigma omogoča nadaljnjemu razvoju literarne vede pri nas. Glej tudi rubriko Mednarodno sodelovanje.

DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA

• D. Dolinar je bil član uredništva zbornika Za Vodja: A. Koron. odgovorno znanost na ZRC SAZU; je član ure- Knjižni fond se je povečal za 575 novih knjig in dništva revije Primerjalna književnost. Pisal je 211 zvezkov revij, 7 enot CD-ROM in eno kaseto. prispevke za drugo izdajo leksikona Literatura Evidentiranih je bilo 1287 obiskovalcev, ki so si pri Cankarjevi založbi. za čitalniško rabo izposodili 800 enot knjižničnega • M. Dović je tajnik Slovenskega društva za gradiva, na dom pa je bilo izposojenih 395 enot. 23 primerjalno književnost in avtor društvenih obiskovalcev je za potrebe raziskovalnega dela, za spletnih strani, glavni urednik zbirke Goga izdelavo diplomskih, magistrskih nalog ter refera- Musica, predsednik uredniškega sveta Založbe tov na dodiplomskem študiju uporabljalo kartoteki Goga, član uredništva revije Park. Nadaljuje Slovenski literarnoteoretični termini in Tuji literarni podiplomski študij na Oddelku za primerjalno avtorji v slovenskem periodičnem tisku. Kartoteki književnost ljubljanske Filozofske fakultete in sta bili posebej predstavljeni dijakom slovenske pripravlja doktorsko disertacijo. gimnazije v Celovcu, študentom slovenistike s ce- • J. Faganel je član uprave Fundacije dr. Bruno lovške univerze in študentom 3. letnika primerjalne Breschi, ki podpira izdajanje virov za raziskavo književnosti in literarne teorije s Filozofske fakultete starejše slovenske književnosti; je predsednik v Ljubljani.

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 9999 110.11.20050.11.2005 99:08:59:08:59 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE

Urejena in strokovno popisana je bila zapuščina Franceta Kidriča. Na novo je bil pridobljen rokopisni MEDNARODNO SODELOVANJE del zapuščine Antona Ocvirka. • Začel se je novi slovensko-češki projekt Naci- Tajništvo: A. Maček. onalne literature, Srednja Evropa, Evropa in Poleg rednih administrativno-tehničnih opravil, tudi svet: metodološki problemi primerjalne literarne za potrebe Inštituta za biografiko in bibliografijo, vede z vidika slovensko-čeških razmerij (oseb- so bile računalniško za tisk pripravljene inštitutske nosti, metode, znanstvene smeri in ustanove), publikacije. češki partner je Inštitut za slavistiko Filozofske fakultete Masarykove univerze v Brnu, nosilca projekta sta na slovenski strani Marko Juvan in na češki Ivo Pospíšil. S tem se nadaljuje dosedanje uspešno dveletno sodelovanje istih PUBLIKACIJE INŠTITUTA partnerjev. V okviru projekta je potekala obo- jestranska izmenjava raziskovalcev, publikacij Zbirka Studia litteraria in objav. Rezultati projekta so bili predstavljeni s predavanji gostujočih raziskovalcev na obeh • DOVIĆ, Marijan. Sistemske in empirične obrav- straneh in z nekaj delnimi objavami. nave literature. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC • Nadaljevalo se je sodelovanje s Slavističnim SAZU, 2004. 238 str., graf. prikazi. ISBN 961- inštitutom Ruske akademije znanosti po 6500-57-0. [COBISS.SI-ID 216565248] sporazumu med inštitutoma. Začelo se je pisanje • ŠEGA, Drago: Literarna kritika: termin, geneza, konceptne verzije nekaterih poglavij zgodovine teorija. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, slovenske književnosti za ruske strokovne 2004. 155 str. bralce. • Podpisan je bil sporazum o sodelovanju z Inšti- Znanstvene izdaje tutom za literarne vede Poljske akademije znanosti, ki predvideva skupne raziskave na nekaj • Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia: tematskih področjih, izmenjavo raziskovalcev znanstvenokritična izdaja. 3., dopolnjena izd., in strokovne literature ter skupno organizacijo ur. Darko Dolinar in Jože Faganel. Ljubljana: znanstvenih sestankov. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004. 210 str., [9] • D. Dolinar in M. Juvan sta uredniško pripravljala str. faks. pril. ISBN 961-6500-29-5. [COBISS. predelano angleško verzijo zbornika Kako pisati SI-ID 212861696] literarno zgodovino danes? za mednarodno • SLOMŠEK, Anton Martin. Tri pridige o jeziku: založbo Peter Lang. elektronska znanstvenokritična izdaja v zapisu • M. Juvan je pripravljal angleško verzijo svoje XML - TEI. Verzija 1.4. Ur. J. Faganel, M. Ogrin, monografije o intertekstualnosti za izdajo v T. Erjavec. Ljubljana: Inštitut za slovensko ZDA. literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2004. • M. Juvan je bil član uredništva CLCWeb, med- ISBN 961-6500-64-3. http://nl.ijs. si/e-zrc/ narodne komparativistične elektronske revije s slomsek/data/eSlomsek.html. [COBISS.SI-ID sedežem v ZDA. 214968064] • M. Dović, M. Juvan in J. Škulj so sodelovali pri • Korespondenca Žige Zoisa. Izd. 1.0. Ur. L. mednarodnem zborniku razprav Literature and Vidmar. Ljubljana: Inštitut za slovensko li- space: spaces of transgression; J. Škulj je bila teraturo in literarne vede ZRC SAZU, 2004. sourednica tega zbornika, ki je izšel kot posebna http://nl.ijs.si/e-zrc/zois/MP. html. [COBISS. številka revije Primerjalna književnost. SI-ID 23227437] • M. Dović, M. Juvan in J. Škulj so se z referati udeležili mednarodnega simpozija Kosovel: med Konferenčno gradivo etiko in poetiko v okviru pisateljskega srečanja v Vilenici. M. Dović je sodeloval pri organizaciji • Znanstvene izdaje v elektronskem mediju: in bil sourednik zbornika povzetkov. večdisciplinarno posvetovanje, Ljubljana, 2. • J. Škulj se je kot sodelavka evropskega projekta junij 2004: povzetki referatov. Ur. M. Ogrin. ACUME (Cultural Memory in European Coun- Ljubljana: ZRC SAZU, 2004, 51 str. [COBISS. tries – An Interdisciplinary Approach), ki ga ko- SI-ID 22314029] ordinira Univerza v Bologni, z referati udeležila

100

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 110000 110.11.20050.11.2005 99:08:59:08:59 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE

konference o kulturnem spominu in nacionalni • Zbirka Zbrana dela slovenskih pisateljev – njene identiteti v evropskih obrobnih deželah (Malta) dileme in njeni kritiki. Referat na večdisciplinar- ter konference o krajih izmenjav (Neapelj). Kot nem posvetovanju Znanstvene izdaje v elektron- članica ICLA Research Committee on Eastern skem mediju, ZRC SAZU, Ljubljana, 2. 6. and South-Eastern Europe je sodelovala z • O romanu Prišleki Lojzeta Kovačiča. Diskusijski referatom na rednem letnem srečanju v Budim- prispevek ob izidu prvega dela romana Prišleki pešti. Je članica izvršilnega odbora Evropske v nemškem jeziku pri celovški založbi Drava, mreže komparativistike (European Network Cankarjev dom, Ljubljana, 3. 12. – Izjava o ro- of Comparative Studies/ Réseau européen de manu. TV Slovenija, 1. program, oddaja Kultura, littérature comparée). Na kongresu Mednarodne 3. 12. zveze za primerjalno književnost (ICLA/AILC) v Hongkongu je sodelovala z referatom v sekciji Darko Dolinar Modernist terrains: ladscapes, settings, spaces; • Znanstvene izdaje in literarna veda. Referat na tam je bila izvoljena v izvršilni odbor ICLA. večdisciplinarnem posvetovanju Znanstvene izdaje v elektronskem mediju, ZRC SAZU, Glej tudi rubriko Predavanja in Obiski v tujini. Ljubljana, 2. 6.

Marijan Dović • Priprava elektronske znanstvenokritične izdaje OBISKI V INŠTITUTU pesmi Antona Podbevška. Referat na večdisci- plinarnem posvetovanju Znanstvene izdaje v • W. Bolecki z Inštituta za literarne vede Poljske elektronskem mediju, ZRC SAZU, Ljubljana, akademije znanosti: dogovor o sodelovanju med 2. 6. inštitutoma, 9. 3. • Kanonizacija “odsotnega” avtorja. Referat na • L. Burnard z univerze v Oxfordu, urednik mednarodnem simpoziju Kosovel: med etiko in Guidelines for Electronic Text Encoding and poetiko, Lipica, 10. 9. Interchange konzorcija TEI: sodelovanje na • Kanonizacija “odsotnega” avtorja. Prispevek na konferenci in konzultacije o delu v projektu Radiu Slovenija, 3. program, Ljubljana, 28. 9. o znanstvenih izdajah v elektronskem mediju, 2.–3. 6. Jože Faganel • I. Pospíšil s slavističnega inštituta Masarykove • Lojze Bratuž v poeziji Ljubke Šorli in Borisa univerze v Brnu: delo pri slovensko-češkem Pahorja. Uvodna beseda na kulturnem večeru projektu, 23.–28. 8. in 4.–9. 10. v Finžgarjevem domu na Opčinah 27. 3. in v • M. Zelenka s Češke akademije znanosti v Pragi: Kulturnem domu Lojze Bratuž v Gorici 19. 5. delo pri slovensko-češkem projektu, 2.–8. 7. in • Predstavitev znanstvene izdaje Pohlinovih del 1.–10. 10. Kraynska grammatika in Bibliotheca Carnioliae. • N. Starikova s Slavističnega inštituta Ruske Ljubljana, SAZU, 30. 3. akademije znanosti, 17. 12.: konzultacije o med- • Tekstnokritična vprašanja elektronskih izdaj. inštitutskem sodelovanju. Referat na večdisciplinarnem posvetovanju • T. Čepelevskaja s Slavističnega inštituta Ruske Znanstvene izdaje v elektronskem mediju, ZRC akademije znanosti, 10.–30. 12.: konzultacije SAZU, Ljubljana, 2. 6. o medinštitutskem sodelovanju, študij novejše • Divji golob in Nocturno za Primorsko – dva slovenske književnosti. romana Alojza Rebula. Uvodna beseda na kulturnem večeru v Finžgarjevem domu na Opčinah, 12. 6. • Pomen Brižinskih spomenikov. Radio Slovenija, PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI 1. program, Studio ob sedemnajstih (skupaj z NASTOPI M. Glavanom), 17. 6. • I monumenti di Frisinga (ca. 1000) – documento Marjan Dolgan di lingua e vita religiosa del tempo. Vabljeno • Psalmi v slovenski liriki. Preizkusno predava- predavanje na XXVI. Evropskem tednu Katoli- nje na Oddelku za primerjalno književnost in ške univerze Sacro Cuore in Fundacije Pavla VI. literarno teorijo Filozofske fakultete, Ljubljana, Storia religiosa di Croazia e Slovenia, Gazzada 14. 1. pri Milanu, 1. 9.

101

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 110101 110.11.20050.11.2005 99:08:59:08:59 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE

• Vodenje pogovora z M. Mahničem, J. Gradi- • E-Slomšek: elektronska znanstvenokritična šnikom in F. Pibernikom ob izdaji monografije izdaja retorske proze 19. stoletja po standardu Edvard Kocbek, Ljubljana, Knjigarna Konzorcij, XML TEI. Referat na 4. konferenci Jezikovne 27. 9. tehnologije v sklopu 7. mednarodne multikon- • Kocbekov večer. Ob 100-letnici Kocbekovega ference Informacijska družba IS 2004, Inštitut rojstva. Okrogla miza (skupaj z B. Pahorjem, Jožef Stefan, Ljubljana, 13. 10. A. Inkretom, M. Glavanom, N. Grafenauerjem), • Literarnokritiški in estetski pogledi Rajka Lo- Trst, Kulturni dom, 13. 12. žarja na slovensko literaturo. Referat na interdisciplinarnem znanstvenem srečanju Rajko Ložar Marko Juvan (1904–1985), življenje in delo, ZRC SAZU, • Postmoderna in znanstvene izdaje literarnih Ljubljana, 19. 10. besedil: k virtualno navzoči preteklosti. Referat • E-Slomšek: a TEI encoding of a critical edition na večdisciplinarnem posvetovanju Znanstvene of 19th century Slovenian rhetoric prose. Vablje- izdaje v elektronskem mediju, ZRC SAZU, no predavanje na tretji mednarodni konferenci Ljubljana, 2. 6. New technologies and standards: Digitization of • S. Kosovel in hibridnost modernizma. Referat na national heritage 2004, Beograd, 4. 6. (Soavtorja: mednarodnem simpoziju Kosovel: med etiko in T. Erjavec, J. Faganel.) poetiko, Lipica, 9. 9. Jola Škulj • Pogovor o Kosovelu. Radio Slovenija, 3. pro- • Retold (Hi)stories of identity: the sense-resource gram, 25. 3. in border-crossing literatures. Referat na medna- • Pogovor o zbirki Studia litteraria. Radio Slove- rodnem znanstvenem srečanju Cultural memory nija, 3. program, 14. 12. in geographical peripheral European countries, University of Malta, Malta, 7. 5. Alenka Koron • E-teksti: prostor nedovršenosti in spacialnost. • Fiction, autobiography and memoir intertwined: Referat na večdisciplinarnem posvetovanju Frank McCourt’s and Lojze Kovačič’s writings. Znanstvene izdaje v elektronskem mediju, ZRC Referat na mednarodni konferenci Fiction and SAZU, Ljubljana, 2. 6. autobiography: modes and models of interaction, • Landscape and the spatial in modernist repre- Salzburg, 28. 10. sentations. Referat na 17. kongresu Mednaro- • Spomini in avtobiografija pri Lojzetu Kovačiču. dne zveze za primerjalno književnost (ICLA Predavanje na Inštitutu za slovanske literature – AILC), Hongkong, 10. 8. Filozofske fakultete Masarykove univerze, Brno, • The role of the other in a nation’s self-inter- 24. 11. pretation: on identity issues and on imagology. • O razvoju, delu in aktualnih projektih Inštituta za Vabljeno predavanje na mednarodnem posveto- slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. vanju East-European images of the self and the Predavanje na Inštitutu za slovanske literature other: ethnic, national and gender stereotypes in Filozofske fakultete Masarykove univerze, Brno, literature and literary studies of Eastern Europe, 25. 11. Budimpešta, 5. 9. • Intertekstualnost, rewriting in samocitiranje: • Cultural spaces in borderland territory. Vabljeno Zgodbe s panjskih končnic Lojzeta Kovačiča. predavanje na mednarodnem znanstvenem sre- Referat na mednarodni konferenci Slovenska čanju Cultural memory in European Countries, kratka pripovedna proza, Ljubljana, Filozofska Neapelj, 25. 9. fakulteta, 9. 12. • Globalization, (Post)nation, Narration. Referat, poslan na konferenco National Identity: Litera- Matija Ogrin tures of the Central and SE Europe in conditions • Tipološka problematika slovenske literarne of globalization, Moskva, 23.–24.11. kritike med vojnama. Preizkusno predavanje na Oddelku za primerjalno književnost in literarno Luka Vidmar teorijo Filozofske fakultete, Ljubljana, 21. 1. • Predstavitev prevoda Pohlinovega dela Bibli- • E-Slomšek: edicijska vprašanja ob elektronski otheca Carnioliae. Ljubljana, SAZU, 30. 3. izdaji retorske proze A. M. Slomška. Referat na • Predstavitev dela Zoisove korespondence v elek- večdisciplinarnem posvetovanju Znanstvene tronskem mediju. Referat na večdisciplinarnem izdaje v elektronskem mediju, ZRC SAZU, posvetovanju Znanstvene izdaje v elektronskem Ljubljana, 2. 6. mediju, ZRC SAZU, Ljubljana, 2. 6.

102

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 110202 110.11.20050.11.2005 99:09:00:09:00 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE

Jože Faganel RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI OBISKI IN POTOVANJA • Zgodovina govorjene slovenščine. Predavanja v poletnem semestru na AGRFT Univerze v • Alenka Koron je bila v okviru slovensko-če- Ljubljani. škega projekta Nacionalne literature, Srednja • Dramska igra. Lektorske vaje v poletnem seme- Evropa, Evropa in svet: metodološki problemi stru na AGRFT Univerze v Ljubljani. primerjalne literarne vede z vidika slovensko- • Retorika. Predavanja v poletnem in zimskem čeških razmerij (osebnosti, metode, znanstvene semestru na Teološki fakulteti Univerze v Lju- smeri in ustanove) na študijskem bivanju na bljani. Masarykovi univerzi v Brnu, 22.–29. 11. • Luka Vidmar je v okviru istega slovensko-če- Marko Juvan škega projekta v Pragi od 22. do 29. 11. študiral • Medbesedilnost in kulturni spomin. Predavanja, vire in literaturo za raziskovanje in prezentacijo konzultacije in seminar v okviru podiplomskega Zoisove korespondence. programa Primerjalni študij idej in kultur, modul • Matija Ogrin je v okviru istega slovensko-če- Slovenski študiji – tradicija in sodobnost, ZRC škega projekta v Pragi od 7. do 13. 12. s sodelavci SAZU in Politehnika Nova Gorica. češke nacionalne knjižnice izmenjeval izkušnje • Literarna teorija/Intertekstualnost. Predavanja pri elektronskem objavljanju rokopisnih literar- za sloveniste in komparativiste na Oddelku no- in kulturnozgodovinskih virov. za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Glej tudi rubriko Predavanja, referati in drugi javni nastopi.

PEDAGOŠKO DELO MENTORSTVO

Marjan Dolgan Darko Dolinar je bil inštitutski raziskovalni mentor • Ljubezenska tematika v slovenski kratki prozi mlademu raziskovalcu L. Vidmarju. 20. stoletja. Slovenska dramatika 20. stoletja. Predavanja in izpiti na Univerzi v Celovcu v Marko Juvan je bil na Filozofski fakulteti Univer- poletnem semestru. ze v Ljubljani somentor pri diplomski nalogi (V. Grabljevec), mentor dveh podiplomskih študentov Darko Dolinar (Marijan Dović, Vita Žerjal Pavlin), sodeloval je še • Sodelovanje pri skupnem predmetu Metodologi- v okoli 20 individualnih magistrskih programih. V ja za podiplomske študente literarnovednih sme- postopku odobritve je mentorstvo oz. somentorstvo ri na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. pri dveh doktorandkah. V podiplomskem programu • Sodelovanje pri dveh individualnih podiplom- Primerjalni študij idej in kultur na ZRC SAZU in skih programih na Oddelku za primerjalno knji- Politehniki Nova Gorica je bil somentor enemu štu- ževnost in literarno teorijo Filozofske fakultete dentu (L. Vidmarju). Na inštitutu je bil raziskovalni Univerze v Ljubljani. mentor mlademu raziskovalcu M. Doviću.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI JUVAN, Marko. Literary self-referentiality and the formation of the national literary canon : the topoi Izvirni znanstveni članek of Parnassus and Elysium in the Slovene poetry of the 18th and 19th centuries. Neohelicon (Bp.), 2004, DOLGAN, Marjan. Tri Šalamunove parodične satire letn. 31, št. 1, str. 113-123. in njihov kontekst. Primer. književ., 2004, letn. 27, št. 1, str. 25-60. KORON, Alenka. Teorije/teorija diskurza in lite-

103

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 110303 110.11.20050.11.2005 99:09:00:09:00 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE

rarna veda : I. del. Primer. književ., dec. 2004, letn. V: LUTHAR, Oto (ur.), CIGLENEČKI, Slavko (ur.), 27, št. 2, str. 97-117. DOLINAR, Darko (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), RAVNIK, Mojca (ur.), RIHA, Rado (ur.), MAJCE- KORON, Alenka. Vojna proza Milana Puglja. Slav. NOVIČ, Helena (ur.). Za odprto znanost. Ljubljana: rev., apr.- jun. 2004, letn. 52, št. 2, str. [181]-197. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 156-162.

VIDMAR, Luka. Janez Gregor Dolničar v Loretu in Rimu leta 1679. Acta hist. artis Slov., 2004, 9, Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci str. 159-169. ERJAVEC, Tomaž, OGRIN, Matija. E-Slomšek: elektronska znanstvenokritična izdaja retorske Pregledni znanstveni članek proze 19. stoletja po standardu XML TEI. V: ERJAVEC, Tomaž (ur.), GROS, Jerneja (ur.). JUVAN, Marko. Slavistika, komparativistika, Jezikovne tehnologije : zbornik B 7. mednarodne Slovani in Srednja Evropa : Miloš Zelenka: Li- multi-konference Informacijska družba IS 2004, 9. terární věda a slavistika. Praha: Academia, 2002. do 15. oktober 2004 : proceedings B of the 7th In- 259 str. Primer. književ., dec. 2004, letn. 27, št. 2, ternational Multi-Conference Information Society str. 131-138. IS 2004, 9-15th October 2004, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: Institut »Jožef Stefan«, 2004, str. 87-93, ilustr. http://nl.ijs. si/isjt04/zbornik/sdjt04-16er- Kratki znanstveni prispevek javec.pdf.

DOVIĆ, Marijan. Slovenska različica empirične ERJAVEC, Tomaž, OGRIN, Matija, FAGANEL, literarne znanosti : Dejan Kos: Theoretische Grun- Jože. E-Slomšek: a TEI encoding of a critical edition dlage der empirischen Literaturwissenschaft. Mari- of 19th century Slovenian rhetoric prose. Pregled bor: Slavistično društvo, 2003. (Zora, 21). Primer. Nacionalnog centra za digitalizaciju. [Online izd.], književ., 2004, let. 27, št. 1, str. 139-144. 2004, 5, št. 3. http://www.komunikacija.org. yu/komunikacija/casopisi/ncd/5/d005/document.

Strokovni članek OGRIN, Matija. Ušeničnikova estetska misel in vrednotenje slovenske literature. V: OGRIN, Matija DOVIĆ, Marijan. France Prešeren, boem in vizionar. (ur.), JUHANT, Janez (ur.). Aleš Ušeničnik : čas in Rast (Novo mesto), februar 2004, let.15, št.1(91), ideje : 1868-1952 : zbornik razprav s simpozija [na] str. 35-41, ilustr. SAZU ob 50. obletnici smrti, [Ljubljana, 25. in 26. februar 2003]. Celje; Ljubljana: Mohorjeva družba, DOVIĆ, Marijan. Prihaja Trdinovo leto : ali bo 2004, str. 211-222. dvojni Trdinov jubilej leta 2005 imel status državne proslave?. Rast (Novo mesto), december 2004, letn. Samostojni znanstveni sestavek v monografiji 15, št. 6(96), str. [669]-670, ilustr. DOVIĆ, Marijan. Literary repertoire and interfe- rence among literatures. V: ŠKULJ, Jola (ur.), PA- DOVIĆ, Marijan. Srečko Kosovel, klasik in avant- VLIČ, Darja (ur.). Literature and space : spaces of gardist : ob stoletnici rojstva pesniškega velikana. transgressiveness, (Primerjalna književnost, letn. Rast (Novo mesto), april 2004, let.15, št.2(92), str. 27, posebna št.). Ljubljana: Slovensko društvo za 195-201, portret. primerjalno književnost, 2004, str. 67-74.

DOVIĆ, Marijan. »Vrhunci stoletja« in založniki FAGANEL, Jože. Redakcijsko poročilo. V: FAGA- »za narodov blagor«. Sodobnost, april 2004, letn. NEL, Jože (ur.), DOLINAR, Darko (ur.), BERNIK, 68, št. 4, str. 357-361. France, GRDINA, Igor, ZOR, Janez. Brižinski spomeniki : znanstvenokritična izdaja. 3., dopolnjena izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (va- str. 209-210. bljeno predavanje) JUVAN, Marko. Spaces of intertextuality, the DOLINAR, Darko. O vrednotenju v humanistiki. intertextuality of space. V: ŠKULJ, Jola (ur.), PA-

104

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 110404 110.11.20050.11.2005 99:09:00:09:00 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE

VLIČ, Darja (ur.). Literature and space : spaces of Samostojni strokovni sestavek v monografiji transgressiveness, (Primerjalna književnost, letn. 27, posebna št.). Ljubljana: Slovensko društvo za DOLINAR, Darko. Ob sedemdesetletnici Majde primerjalno književnost, 2004, str. 85-96. Stanovnik Blinc. V: OŽBOT, Martina (ur.). Preva- janje besedil iz obdobja romantike : 29. prevajalski KORON, Alenka. Voennaja proza Milana Pugelja. zbornik : proceedings of the Association of Slovene V: BUDAGOVA, Ljudmila Norairovna (ur.). Perva- Literary Translators, volume 29, (Zbornik Društva ja mirovaja vojna v literaturah i kul´ture zapadnyh slovenskih književnih prevajalcev, 29), (Obdobni i južnih slavjan. Naučnoe izd. Moskva: Rossijskaja pristop, 3). Ljubljana: Društvo slovenskih književ- akademiia nauk, Institut slavjanovedenija, 2004, nih prevajalcev: = Association of Slovene Literary str. 350-364. Translators, 2004, str. 396-399.

PATERNU, Boris, BERNIK, France, FAGANEL, VIDMAR, Luka. Predgovor. V: VIDMAR, Luka Jože, JAKOPIN, Franc, KOS, Janko, LOGAR, Tine, (ur.). Leksikon cerkva na Slovenskem, Škofija Koper. SMOLIK, Marijan, ZOR, Janez. Prevod v sodobno Celje: Mohorjeva družba, 2004, str. 5-16. slovenščino. V: FAGANEL, Jože (ur.), DOLINAR, Darko (ur.), BERNIK, France, GRDINA, Igor, VIDMAR, Luka. Predgovor. V: VIDMAR, Luka ZOR, Janez. Brižinski spomeniki : znanstvenokri- (ur.). Leksikon cerkva na Slovenskem, Škofija Mari- tična izdaja. 3., dopolnjena izd. Ljubljana: Založba bor. Celje: Mohorjeva družba, 2004-, str. 5-14. ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 83-99.

ŠKULJ, Jola. Literature and space: textual, arti- MONOGRAFIJE stic and cultural spaces of transgressiveness. V: ŠKULJ, Jola (ur.), PAVLIČ, Darja (ur.). Literature Znanstvena monografija and space : spaces of transgressiveness, (Primer- jalna književnost, letn. 27, posebna št.). Ljubljana: DOLGAN, Marjan. Slovenska književnost tako Slovensko društvo za primerjalno književnost, ali drugače, (Razprave in eseji, 54). V Ljubljani: 2004, str. 21-37. Slovenska matica, 2004. 327 str.

ŠKULJ, Jola. The novel and its terrain(s) of rein- DOVIĆ, Marijan. Sistemske in empirične obravnave terpreted identities in the age of globalization. V: literature, (Studia litteraria). Ljubljana: Založba TALVET, Jüri (ur.). Genre of the novel in contem- ZRC, ZRC SAZU, 2004. 238 str., graf. prikazi. porary world literature : a leap or a standstill? : avance o estancamiento? : Sprung oder Stillstand? SLOMŠEK, Anton Martin, FAGANEL, Jože, : avancée ou piétinement?, (Interlitteraria, 2004, 9). OGRIN, Matija, ERJAVEC, Tomaž. Tri pridige o Tartu: Tartu University Press, 2004, str. [28]-48. jeziku : elektronska znanstvenokritična izdaja v zapisu XML - TEI. Verzija 1.4. Ljubljana: Inštitut za sloven- VIDMAR, Luka. Korespondenca Žige Zoisa med sko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2004. 6.4.1812 in 27.6.1813. V: ZOIS, Žiga, KOPITAR, http://nl.ijs. si/e-zrc/slomsek/data/eSlomsek.html. Jernej, VIDMAR, Luka. Korespondenca Žige Zoisa. Izd. 1.0. Ljubljana: Inštitut za slovensko ZOIS, Žiga, KOPITAR, Jernej, VIDMAR, Luka. literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2004. Korespondenca Žige Zoisa. Izd. 1.0. Ljubljana: In- http://nl.ijs.si/e-zrc/zois/MP. html. štitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, 2004. http://nl.ijs.si/e-zrc/zois/MP. htm.

105

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 110505 110.11.20050.11.2005 99:09:01:09:01 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE

SUMMARY

In the field of Slovenian literature, research into literature (Monograph on systemic and empirical memoirs and autobiographies from the period after approaches to literature.). Published by Scientific World War II continued. Editorial work on texts and Research Centre of the SAZU. materials of various genres from various periods Brižinski spomeniki = Monumenta Frisingensia: went on: two critical editions were published on znanstvenokritična izdaja. (Critical edition of 10th the internet, an interdisciplinary conference on century Slovene texts. 3th, revised and enlarged print- critical editions in the electronic media was organ- ing.) Edited by J. Faganel and D. Dolinar. Published ized. In the field of comparative literature, literary by Scientific Research Centre of the SAZU. theory, and methodology, research was carried Slomšek, Anton Martin: Tri pridige o jeziku: ele- out into some special issues, e. g. representation ktronska znanstvenokritična izdaja v zapisu XML in modernist novel, stylistic plurality of modern- - TEI. (Critical edition of three 19th century sermons ism, literature and identity, literature, space and on language.) Edited by J. Faganel, M. Ogrin and transgresiveness, literature and cultural memory, T. Erjavec. Published on internet by Scientific Re- theories of discourse, of narration, of autobiogra- search Centre of the SAZU. phy, function of author-producer in empirical and Korespondenca Žige Zoisa. (Critical edition of let- systemic theories, national ideology in literature ters by S. Zois from 1809-19.) Edited by L. Vidmar. and criticism, problems and perspectives of writing Published on internet by Scientific Research Centre literary history today. of the SAZU. Dolgan, Marjan: Slovenska književnost tako ali Major publications: drugače. (Collection of papers on Slovenian literature.) Published by Slovenska matica, Ljubljana. Šega, Drago: Literarna kritika: termin, geneza, teorija. (Monograph on literary criticism.) Published In addition, 29 papers were published, 20 papers by Scientific Research Centre of the SAZU. presented at congresses and meetings, and 11 public Dović, Marijan: Sistemske in empirične obravnave lectures delivered.

106

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 110606 110.11.20050.11.2005 99:09:01:09:01 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

Preučevala je vlogo družine, sorodstva in sosedstva ZNANSTVENI SVET v šegah letnega kroga v slovenski Istri (sv. Štefan v Zanigradu), Beneški Sloveniji (pust v vaseh Doc. dr. Jurij Fikfak, doc. dr. Maja Godina - Golija, pod Matajurjem, burnjak v Gorenjem Tarbiju), v doc. dr. Naško Križnar (do 7. 7.), dr. Monika Kropej, Kanalski dolini (žegnanje v Ukvah in Žabnicah, akad. dr. Milko Matičetov (predsednik), doc. dr. In- miklavževanje v Ukvah, Žabnicah in Ovčji vasi). grid Slavec Gradišnik (od 8. 7.), izr. prof. dr. Marija Zbirala je gradivo o življenju in delu Emilija oz. Stanonik, akad. dr. Franc Zadravec. Rogerija Rožnika, frančiškana in prof. teologije dr. M. Kropej na terenu in v arhivu (S. Francesco della Vigna v Benetkah). Dokumentirala je prireditve ob vstopu v EU v PERSONALNA SESTAVA dolini Idrije 1. 5. – pohod s Solarjev do Podklanca in proslavi v Podklancu (igra etnološke skupine Predstojnica: dr. Monika Kropej, višja znanstvena Kontraband čez Idrijo) in v Britofu. sodelavka (od 19. 3.). Dokumentirala je tudi nastop skupine s Kambre- Znanstvena svetnica: izr. prof. dr. Marija Stano- škega ob prazniku KS Kal nad Kanalom in kulturni nik. večer, posvečen Ivanu Trinku, v Močilih na Kam- Višji znanstveni sodelavci: doc. dr. Jurij Fikfak (od 1. breškem. Zbirala je gradivo o družini in sorodstvu 8.), doc. dr. Maja Godina - Golija (od 19. 3.), doc. dr. na Kambreškem. Naško Križnar (od 19. 3.), doc. dr. Mojca Ravnik. Zbirala je gradivo o kulturni dediščini, povezani Znanstveni sodelavki: doc. dr. Mojca Ramšak (od z vodo, v Ospu, Gabrovici, Črnem Kalu, Predloki, 19. 3.), doc. dr. Ingrid Slavec Gradišnik. Loki, Bezovici, Podpeči in Dolu pri Hrastovljah. S. Drnovšek Mlade raziskovalke: Barbara Ivančič Kutin, Katja Posnela je 907 fotografij in 14 avdiokaset, fotogra- Jerman, Špela Ledinek Lozej, Aleksandra Poljak. fije in prepisana besedila je uredila po etnološki Višja strokovna sodelavka: Sinja Zemljič - Golob. klasifikaciji. Strokovna sodelavca: Stanka Drnovšek, Miha Napisala je razpravo Sv. Štefan v Zanigradu, pra- Peče. znik sorodstva, vasi in soseske za Traditiones 33/1 Samostojna strokovna delavka: Božena Gabri- (2004) in več strokovnih člankov in recenzij. V jelčič. tisku je referat z naslovom “Family and Identity Samostojni tehnik: Aleksander Kuharič. among Migrants from Slovene Istria” z mednaro- dr. J. Fikfak dne konference, ki je bila v Radencih leta 2002, v knjigi (Hidden) Minorities. Language and Ethnic Identity between Central Europe and the Balkans, TEMELJNE RAZISKAVE Münster-Hamburg, Verlag für wissenschaftliche Literatur 2004. Etnološke in folkloristične raziskave v slovenskem in evropskem kulturnem prostoru Dve Gorici – eno mesto? Konstrukcija urbanega Vodja raziskovalnega programa: M. Ravnik. K. Jerman B. Gabrijelčič Sodelavci: S. Drnovšek, J. Fikfak, B. Gabrijelčič, M. Raziskovala je razvoj urbanih okolij na primeru Godina - Golija, N. Križnar, M. Kropej, M. Peče, M. Nove Gorice in Gorice, pri čemer je sledila kultur- Ravnik, M. Stanonik, S. Zemljič - Golob. nim, gospodarskim in družbenim procesom pred Zunanja sodelavca: Roberto Dapit, Helena Ložar vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo in po njej. - Podlogar. Tema njene doktorske disertacije z naslovom Dve Gorici – eno mesto? je vezana predvsem na vpraša- Družinsko-sorodstveni odnosi v vaških okoljih nja identitet, kulturnih in jezikovnih razlik na tem Slovenije območju. Njene raziskave usmerjajo vprašanja, kaj dr. M. Godina M. Ravnik določa etničnost prostora, kateri elementi so po- Golija

107

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 110707 110.11.20050.11.2005 99:09:01:09:01 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

membni za obstoj in razvoj mesta, kateri dejavniki mednarodnih srečanjih v Marseillu in Portorožu. krepijo narodno identiteto v obmejnem mestu oz. Dokumentiral je nekatere dogodke v vaški sku- ji dopustijo preživeti v stapljanju z ekonomsko in pnosti Boljunec za 1. maj, vaški praznik in štefa- številčno močnejšo identiteto. novo. Seznanjala se je z literaturo o teorijah mejnosti Za knjigo Qualitative research. Emerging trends in mejnih identitet in na podlagi terenskega dela – Different perspectives je prispeval svoj pogled raziskala izkušnje mejnosti med mestoma Nova na kvalitativno raziskovanje v prispevku “Glasovi Gorica in Gorica. kvalitativnega raziskovanja: Med nastajajočimi Urejala je hemeroteko (časopisi Delo, Primorske tokovi in različnimi perspektivami” in poglavje “Od novice, Primorski dnevnik, Novi glas, Goriška) s etnografije do avtoetnografije”, v katerem na treh tematiko, povezano z obema mestoma. izbranih primerih (zgodba o otroku, zgodba o Ame- Obdelala in dopolnjevala je zbrano fotodokumen- rikancu na vzhodu, zgodba o 1. maju) razpravlja o tacijo (265 enot), preučevala in obdelovala je tudi tem, kako tako pogled informatorja kot dojemanje B. Ivančič Kutin fototeko Goriškega muzeja. raziskovalca vplivata na segmentiranje in selekcijo V ISN je uredila in popisala zbirko časopisov pripovedi in samega opisa dogodka ter odpirata All’ombra del Canin/ta pod Ćanynowo sinco, bol- vprašanja raziskovalčevega samopremisleka. letino parrochiale di Resia, kulturno-verski list Dom in Novi Matajur, tednik Slovencev Videmske Transformacija šeg ob delu (na primeru poljedel- pokrajine. skih opravil v okolici Ljubljane) V tisku je referat z naslovom “A border town of A. Poljak Nova Gorica and its role in forming a new urban Pregledala je temeljna slovenska etnološka dela s K. Jerman centre”, ki ga je imela na konferenci “Miasto jak pr- podatki o delovnih šegah. Na terenu se je v pogo- zestreń kontaktu kulturowego i etnicznego” (Studia vorih s sodelavci Kmetijske svetovalne službe na etnologiczne y antropologiczne 8, 2005) v Cieszynu Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ljubljana seznanila na Poljskem (25.–26. 10. 2003). V Traditiones je (v s položajem kmetov v Mestni občini Ljubljana in soavtorstvu z J. Fakin) objavila razpravo “Istrski vseh sosednjih občinah. begunci: Gradivo in raziskovalni nastavki”. Opravila je preliminarno terensko raziskavo v vzhodnem (Janče z okolico in Mali Lipoglav z okolico) Praznik in ritual in zahodnem delu Mestne občine Ljubljana (Medno dr. N. Križnar J. Fikfak in Stanežiče). Preučeval je vprašanja oblikovanja tradicije, podobe Zbirala je gradivo o praznikih, šegah in navadah, in poglede izvajalcev in jih predstavil na različnih načinu življenja in drugih etnoloških temah ter ga mednarodnih znanstvenih srečanjih: raziskoval objavila v časopisu Delo in lokalnem časopisju iz je razmerje med globalnimi procesi in lokalnimi Ljubljane in sosednjih občin. praksami, tj. produkcijo lokalne identitete in rabo Za fototeko je dokumentirala lokalne šege in pra- medijev (Berlin); vlogo razmerja med raziskovalci znike ter kmečka opravila predvsem v Ljubljani in Š. Ledinek Lozej in izvajalci v drugi polovici 20. stoletja (Boston) okolici (borovo gostüvanje v Šalamencih, obhodi ter razmerja med tradicijo in izvirnim besedilom otroških mask po hišah in otroško pustovanje v (Lyon in Knoxville). gasilskem domu v Mednem, Podkrimski pustni Pustno dogajanje (obhod, gostovanja in pogreb pu- karneval na Igu, pustovanje v Medvodah, obhod sta) je dokumentiral v Podgradu, Hrušici, Obrovu in pustnih mask po ZRC SAZU in SAZU, pustovanje na Pregarjah. V sodelovanju s hrvaškim Inštitutom v Mercatorju v Šiški in pokop pusta v Hrašah pri za etnologijo in folkloristiko (Zagreb) je dokumen- Medvodah, barvanje pirhov in žegnanje veliko- tiral tudi srečanje pustnih skupin na Krimeji in pust nočnih dobrot v Mednem, dvig evropske zastave v Kućeli na Hrvaškem. na letališču Brnik, prvomajska budnica Godbe M. Peče Vprašanja rabe simbolov, oblikovanja teritorialnosti Medvode v Medvodah, večerno praznovanje vsto- in zgodovinskega spomina je raziskoval na primeru pa Slovenije v EU v Ljubljani, ročna košnja trave razmerja med slovenskimi (npr. Bazovica) in itali- v Mednem, razstava kmečkega orodja, naprav in janskimi (npr. Giro d’Italia in Bazovica) medijskimi vozov v Šentvidu, pletenje vencev za okrasitev predstavitvami in lokalnimi ritualnimi praksami šentviške cerkve za novo mašo, kresovanje ob zaznamovanja spomina na mrtve (Bazovica, Bo- dnevu državnosti v Goričanah, sušilnica za sadje ljunec), napisnimi akcijami (Tržaško) in pobudami v Malem Lipoglavu in naprave za predelovanje za prijateljsko srečanje (Trg med Gorico in Novo sadja v sokove v Vnajnarjih, Kostanjeva nedelja na A. Poljak Gorico; Veriga na Karavankah); predstavil jih je na Jančah, prešanje grozdja in kuhanje grozdnega soka

108

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 110808 110.11.20050.11.2005 99:09:02:09:02 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

v Mednem, blagoslov hiše s kadilom na sveti večer er Vokstum (v izvirniku je izšla 1932) in pripravo v Mednem) – skupaj 1356 digitalnih fotografij in primerjalnih opomb, iz katerih se vidijo medseboj- 72 diapozitivov. na stičišča in razlike med kočevarskim jezikovnim Ob ukvarjanju s fenomeni prazničnega časa se je otokom sredi slovenskega ozemlja od štirinajstega posebej osredotočila tudi na pojav folklorizma na stoletja do začetka druge svetovne vojne (1941). Slovenskem in na zgledu kmečke ohceti v Ljubljani Za jubilejno stoto številko najstarejše slovenske analizirala interpretacijo podeželske kulturne de- humanistične revije Časopis za zgodovino in na- diščine v turizmu in njeno vlogo v soustvarjanju rodopisje je pripravila obsežno razpravo o graﬁ tih oziroma ohranjanju lokalne, pokrajinske in narodne in ob spominu na bližajočo se stoto obletnico smrti zavesti. Janeza Trdine članek z naslovom “Folklorizem kot literarni model pri Janezu Trdini”. Inovacije v prehrani na Slovenskem ob prehodu 19. Opravljena je bila sondažna raziskava o narečni v 20. stoletje poetiki v folklornem gradivu, ki ga je zapisoval M. Godina - Golija Gašper Križnik v Motniku in njegovi okolici. dr. M. Ramšak Raziskovala je uvajanje novosti v prehrano na Slo- Organizirala je interdisciplinarno znanstveno po- venskem in slovenske praznične jedi. V Zasavju je z svetovanje “Gašper Križnik (1848–1904) in nje- vprašalnikom zbirala terensko gradivo o prazničnih gov čas”. jedilnih obrokih v 20. stoletju. Pri terenskem delu Sicer se s pomembnejšimi pridobitvami za arhiv se je omejila na zbiranje gradiva o božičnih, novo- slovenske slovstvene folklore to leto ni mogoče letnih, pustnih, velikonočnih jedeh in jedeh, ki so pohvaliti. Hemeroteko z izrezki iz številnih sloven- jih pripravljali za godove, rojstne dneve in poroke. skih časopisov in revij dopolnjuje Zdenka Primo- dr. M. Ravnik O razširjenosti in vse večjem pomenu mediteranske žič iz Škofje Loke. kuhinje je napisala referat “Influence of Mediter- ranean Food on Slovene Food Habits”, ki ga je Slovenski pregovori in rekla predstavila na 15. mednarodni etnološki konferenci M. Stanonik, B. Ivančič Kutin o raziskovanju prehrane v Dubrovniku. B. Ivančič Kutin je izpisala pregovore s fotokopij Pregledala je zapuščino Rajka Ložarja in iz nje Križnikove sanktpeterburške zapuščine in njegove izpisala ter vnesla v računalnik gradivo o prehrani zapuščine iz arhiva Hrvaške akademije znanosti in dr. I. Slavec na Slovenskem. Na osnovi tega gradiva, študija umetnosti. Gradišnik literature in Ložarjevih objav je napisala referat “Ložarjeve raziskave prehrane”, ki ga je predstavila Raziskovanje, dokumentiranje in urejanje pripove- na simpoziju “Rajko Ložar (1904–1985): življenje dnega in perfomativnega gradiva in delo”. V tem referatu je bilo prvič predstavljeno M. Kropej; zunanja sodelavca: Roberto Dapit, Anja Ložarjevo raziskovanje prehrane po 2. svetovni voj- Štefan. ni, v času, ki ga je preživel na avstrijskem Koroškem M. Kropej je dopolnjevala pravljični arhiv z novim in v Združenih državah Amerike. gradivom iz novejših objav in terenskih zapisov oz. Prepisala in uredila je del gradiva o božičnih in tonskih posnetkov, ki jih je ustrezno klasificirala in dr. M. Stanonik pustnih jedeh, ki ga je zbral dr. Niko Kuret. razvrstila po tipih. V Pokrajinskem arhivu Maribor je pregledala in R. Dapit je transkribiral gradivo, ki ga je posnel na izpisala narodopisno gradivo iz fonda Muzejskega magnetofonske trakove akademik dr. M. Matičetov društva in napisala razpravo “Muzejsko društvo in v Reziji. Rezijansko gradivo, presneto na DAT-ka- ustanovitev mestnega muzeja v Mariboru”. sete, je bilo tudi že v celoti indeksirano in popisano. Dokončno so bile pripravljene kopije DAT-kaset, Položaj slovstvene folklore v 20. stoletju na katerih so bili presneti tonski posnetki ljudskega M. Stanonik pripovedništva v Reziji. S. Zemljič - Težišče dela je bilo na pripravah za izid knjige Slo- Na terenu je videodokumentiral šege ob slovensko- Golob vstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno italijanski meji v Beneški Sloveniji in na Gorenj- vedo. Zaradi preobsežnosti predloženega gradiva v skem (koledovanje na Vrhu Sv. Mihaela (GO, Itali- prvotni zasnovi monografije je bilo treba spremeniti ja), pustovanje v Reziji in v Kontovelu/Contovello njeno zasnovo ter zato preurediti nekatera poglavja (TS), miklavževanje v Ratečah in Tablji/Pontebba in druga napisati na novo, da je delo tudi v sedanji (UD, Italija), pesništvo in pripovedništvo v Ukvah obliki zaokrožena celota. in Reziji, delo folklorne skupine v Reziji ter “Jako- Prav tako je bilo vloženo veliko truda v redakcijo vljo” v Istri (HR). dvojezične knjige Kočevarska folklora / Gottsche-

109

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 110909 110.11.20050.11.2005 99:09:02:09:02 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

A. Štefan je transkribirala in prepisala pripovedno Etnološka kulturna dediščina – zbiranje, vrednotenje gradivo oz. vse pravljice in povedke – skupno 70 in varovanje gradiva, arhivov in dokumentacije pripovedi, ki jih je zbral akademik dr. M. Matičetov S. Drnovšek. v Šentvidu pri Stični po pripovedovanju pravljičarja Inštitut je pridobil prve digitalne fotoaparate in začel Antona Dremlja - Resnika leta 1950. je nastajati arhiv digitalnih posnetkov. Vnesenih je bilo 2868 novih vpisov slikovnega Slovensko bajeslovno izročilo gradiva z naslednjih področij: letne in življenjske M. Kropej šege, romanja, žegnanja, gozdarstvo, jezik, kon- Nadaljevala je raziskovanje slovenskega bajeslovja zervatorstvo, likovna umetnost, lovstvo, mizarstvo, in mitologije, predvsem ljudsko znanje o zvezdah, mlekarstvo, mlinarstvo, muzeologija, nabiralništvo, in ljudskega izročila o bajeslovnem živalskem svetu noša, notranja oprema, obrt, orodje, oskrba z vodo, in mitoloških živalih. planšarstvo, poljedelstvo, prehrana, restavrator- Za knjižno zbirko Zakladnica slovenskih pripovedi stvo, sadjarstvo, solinarstvo, stavbarstvo, šolstvo, je z R. Dapitom pripravila peto knjigo Zlatorogovi varstvo spomenikov, verovanje, vzgoja, živinoreja, čudežni vrtovi. fantovske in dekliške skupnosti, društva, gledališče, godba, glasba, ples, igre, gostinstvo, trgovina, turi- Sodobno pripovedništvo zem, promet, stare poti, šport, krajevna skupnost, M. Kropej krajevni praznik, medkrajevni odnosi, naselja, vaška V raziskavo, ki je skušala razmejiti sodobne zgodbe skupnost, zemljiška ureditev, sosedstvo, meja, vojna, s kraškega območja in tradicionalno bajeslovno naravne nesreče, interetnični odnosi, izseljenstvo, izročilo, je bilo pritegnjeno pripovedno gradivo cerkev, župnijska kronika in zgodovina etnologije. iz Loške doline, obrobja Cerkniškega jezera in Podatkovna zbirka ISN vsebuje 10.378 fotografij, okolice gradu Snežnik. V ta namen je bilo zbrano 5527 diapozitivov in okoli 2200 digitalnih posnet- pripovedno gradivo v tem delu Notranjske na terenu kov. Zbirka v digitalni obliki omogoča iskanje na v Prestranku in Trnju pri Pivki, v raziskavo pa je različne načine (etnološka klasifikacija, gesla, avtor, bilo pritegnjeno tudi gradivo, ki ga je zbrala tedaj čas, kraj) in predogled skeniranega materiala v enem še dijakinja Nuša Berce leta 1997 v okolici gradu od grafičnih programov. Digitalna zbirka šteje okoli Snežnik. Na podlagi tega je bilo pripravljeno pre- 18.000 enot in je dostopna sodelavcem inštituta po davanje “Contemporary Legends from the Slovene intranetu. Karst in Comparison with Fairylore and Belief Traditions” za 22. kongres “International Society for Contemporary Legend Research”, 21.–24. julij, Vizualne raziskave kulture Aberystwyth v Walesu. N. Križnar Sodelavca: M. Peče, A. Kuharič. Kontekst in tekstura folklornih pripovedi na Bov- škem Pustovanja B. Ivančič Kutin Na podlagi raziskav kulture pustovanja iz preteklih Delovno verzijo doktorske disertacije je oddala v let je N. Križnar nadaljeval raziskave z videosne- branje mentorici M. Stanonik. Sledilo je: vnašanje manji v Halozah. Navezani so bili stiki s skupinami popravkov, dopolnjevanje, zadnje analize gradiva v Cirkulanah, Malem in Velikem Okiču. Dejavnost ter izpeljevanje sklepov. S ponovnim poslušanjem skupin je bila spremljana in dokumentirana celo leto. zvočnih posnetkov je bila preverjena fonetična tran- Cirkulane (21. 2.), Okič (22. 2.), Veliki Okič (23. 2., skripcija gradiva, na terenu pa je potekalo preverja- 15. 3., 19. 9., 14. 11.). nje in ažuriranje informacij. Med zbiralci folklorne proze, ki so izdali knjigo pri zbirki Glasovi, je bila Vstop Slovenije v EU opravljena anketa o terenskem zbiranju, teksturi, N. Križnar je na osnovi terenskih ogledov pripravil kontekstu in redakciji besedil. Hkrati je dopolnjevala koncept spremljanja svečanih dogodkov ob vstopu diferencialni slovar bovškega govora. Slovenije v EU na mejnih območjih z Italijo in Sodelovala je pri projektu Meje, ki so ga ob vstopu Avstrijo. Izbrani so bili kraji in dogodki, kjer so se v EU pripravili študentje Oddelka za etnologijo izrazile latentne regionalne povezave, večinoma na in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti območju enotnega etničnega prostora. Opravljeno Univerze v Ljubljani. V vasi Čadrg nad Tolminom je bilo snemanje na več lokacijah na meji z Italijo, je zbirala ledinska imena. Fotografirala je pustni od Goriške do Benečije, in na meji z Avstrijo ter sprevod v Bovcu. Madžarsko. Posnete so bile priprave, slovesnosti in

110

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 111010 110.11.20050.11.2005 99:09:03:09:03 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

odziv ljudi nanje v krajih: Podravno (3. 4., 1. 5.), No- Ložarju, 19.–20. 10., srečanje romskih predstavni- va Gorica (9. 4.), Renče, Miren, Vrtojba, Sovodnje kov in strokovnjakov, 29. 11.), Dobrovnik, Kuzma, (18. 4., 24. 4.), Ravnjak (24. 4.), Matajur (30. 4.), Tromejnik (proslave ob vstopu Slovenije v EU, 30. Dobrovnik, Kuzma, Tromejnik (30. 4., 1. 5.), Britof 4.–1. 5.), Borovlje (Zablatnikov dan, 29. 5.). (1. 5.), Škofja Loka, Stražišče, Križe (30. 4.), Križe, Odobren je bil nakup digitalne montažne enote, Ljubelj (1. 5.), Jepca (2. 5.), Borovlje, Celovec, snemalne in studijske opreme, ki se bo v studiu Gospa sveta (2. 5.), Libeliče (2. 5.). Pri snemanjih AVL uporabljala za digitalizacijo Zbirke vizualne so sodelovali tudi M. Ravnik in K. Jerman kot dokumentacije. strokovni vodji ter M. Peče, N. Valentinčič in A. Kuharič kot snemalci. Videografija urejenega gradiva In memoriam Jean Rouch (1917–2004). – Göttin- Košnja, projekt urgentnih snemanj gen, 25. 6. 2001. Snemanje in urejanje N. Križnar, Na osnovi terenskih ogledov je bila izbrana lokacija montaža M. Peče. VHS, 5 min. Izdelano marca, v Gorenji Žetini. N. Križnar je snemal košnjo, suše- AVL 751. nje sena in skupni ogled gradiva pri informatorjih, Poberija v Podgradu. – Podgrad, Podbeži, 15. 2. Gorenja Žetina (25. 7., 26. 7., 18. 11.). Snemanje in montaža M. Peče, strokovno vodstvo J. Fikfak. DV, 95 min. Izdelano marca, AVL 747/4-5. AVL je po naročilu Slovenskega etnografskega mu- Reparac. – Reparac, 26. 7. 1989. Snemanje in zeja pripravil Vizualne prispevke za stalno zbirko ureditev N. Križnar, strokovno vodstvo M. Ravnik, SEM iz svoje Zbirke vizualne dokumentacije, in montaža M. Peče. VHS, dve verziji: 5 min. in 26 sicer v sirarnici na ovčji planini, bivalno kulturo min. Izdelano marca, AVL 753. na Galjevici, ribištvo na Cerkniškem jezeru, plan- Reparac, Kluni. – 26. 7. 1989. Snemanje in ureditev šarstvo na Veliki planini, striženje ovac, krašenje N. Križnar, strokovno vodstvo M. Ravnik, montaža belokranjskih pisanic, velikonočni žegen, zbijanje M. Peče. Beta, 57 min. Izdelano marca, AVL 752. pirhov in lončarstvo. Škoromati na Krimeji. – Trsat pri Reki, 7. 2. Snema- Po naročilu O. Š. Hudinja smo pripravili pregled nje in montaža M. Peče, terensko vodstvo J. Fikfak, slovenskih pustnih šeg na videokaseti, po naročilu DV, 33 min. Izdelano marca, AVL 746/2. Ministrstva za zunanje zadeve pa pregled slovenskih Utrinki s posvetovanja SED Etnološka dediščina letnih šeg na videokaseti Tre usanze di primavera Slovencev v Avstriji. – Šentjakob v Rožu, 22. 3. in Slovenia. 2003. Snemanje in montaža A. Kuharič. VHS, 17 N. Križnar je pripravil in vodil 9. poletno šolo vi- min. Izdelano marca, AVL 755. zualnega v Novi Gorici. Utrinki z ekskurzije in posvetovanja SED v Porabju. M. Peče je sodeloval pri terenskih snemanjih kot – Porabje, 23.–24. 5. 2002. Snemanje M. Peče, snemalec ali asistent. urejanje N. Križnar, montaža A. Kuharič. VHS, 21 Snemalec: Trsat pri Reki (7. 2.), Podgrad in Podbeži min. Izdelano marca, AVL 754. (15. 2.), Tolmin in Kobarid (17. 2.), Matajur (21. 2.), Podravno. – Čiščenje poti in mosta. Podravno, 3. Nova Gorica (9. 4.), Renče (24. 4.), Škofja Loka, 4. Snemanje in montaža M. Peče, strokovno vod- Stražišče, Križe (1. 5.), Križe, Ljubelj (2. 5.), Liese stvo in urejanje N. Križnar. Beta, 18 min. Izdelano (22. 5.), Ljubljana (4. 6.), Ribnica (4. 11.), Gorenja aprila, AVL. Žetina (18. 11.), Ljubljana (1. 12.). Tre usanze di primavera in Slovenia. – Razni kraji in Pri izdelavi urejenega gradiva je sodeloval kot časi. Snemanje in urejanje N. Križnar, montaža M. montažer. Dopolnil je računalniško podatkovno bazo Peče. Beta, DVD, 54 min. Izdelano aprila, AVL. za Zbirko vizualne dokumentacije. Sodeloval je pri Vizualni prispevki za stalno zbirko SEM. – Razni pripravi in izvedbi 9. poletne šole vizualnega. kraji in časi. Snemanje N. Križnar, montaža M. Peče. Udeležil se je strokovnega posveta o problematiki Beta, DVD, 22 min. Izdelano aprila, AVL. avdiovizualnih arhivov v Arhivu Republike Slove- Žuniči. – Mladinski raziskovalni tabor Podzemelj nije, Ljubljana, 23. 4. 1985. Žuniči, 1.–10. 7. 1985. Snemanje in urejanje A. Kuharič je sodeloval pri proizvodnji vizualnih N. Križnar, montaža M. Peče. Beta, 13 min. Izdelano enot AVL in skrbel za Zbirko medijskih zapisov aprila, AVL. o ZRC SAZU. Za arhiv spremljanja elektronskih Vizualna dokumentacija na območju slovenske medijev je z mreže posnel 100 novih enot. Sodeloval manjšine v Italiji. – Odlomki iz Zbirke AVL. Razni je pri pripravi 9. poletne šole vizualnega. kraji in časi. Snemanje Uroš Krek, N. Križnar, Snemalec: Ljubljana (Posvet slovenskih umetno- M. Peče, J. Strajnar, urejanje N. Križnar, montaža stnih zgodovinarjev, 15.–16. 3., simpozij o Rajku M. Peče. Beta, VHS, 10 min. Izdelano maja, AVL.

111

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 111111 110.11.20050.11.2005 99:09:03:09:03 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

Kontrabant čez Idrijo. – Gledališka predstava, Li- Raziskovalni projekt se je končal 30. 6. V povezavi s ese, 22. 5. Snemanje in montaža M. Peče. Asistent projektom Leksikon etnologije Slovencev so bila še A. Kuharič. Beta, 53 min. Izdelano junija, AVL. enkrat pregledana geselska besedila o šegah in pra- Primeri montažnih rezov. – Priloga k predavanju Na- znikih, dodatno je bilo napisanih še nekaj gesel. ška Križnarja na Poletni šoli vizualnega. Ljubljana, V elektronsko podatkovno zbirko Prazniki se po- junij. Snemanje in urejanje N. Križnar, montaža M. stopoma vnašajo gesla iz zbirke Leksikon etnologije Peče. Beta, DVD, 14 min. Izdelano junija, AVL. Slovencev s komentarji in dopolnjevanjem virov. Sledenje podzemnih voda. – Kras, Postojna, Bela Dopolnjevala se je letna (2003–2004) hemeroteka krajina. Snemanje F. Drole, montaža A. Kuharič. člankov o praznikih, šegah in navadah in drugih s VHS, 57 min. Izdelano junija, AVL. tem povezanih etnoloških temah, objavljenih v ča- Fašenk v Halozah. – Veliki Okič, 23. 2. Snemanje sniku Delo in nekaterih drugih časnikih in revijah, in montaža M. Peče, strokovno vodstvo in urejanje tekle so terenske raziskave in dokumentacija, saj N. Križnar. Beta, DVD, dve verziji: 22 min. in 43 raziskave šeg ostajajo pomembna sestavina inšti- min. Izdelano septembra, AVL. tutskega raziskovalnega programa. Poroka v Vidri vasi. – Vidra vas, Božji grob, Globa- snica, 9. 9. 2000. Snemanje in urejanje N. Križnar, montaža M. Peče. Beta, DVD, 89 min. Izdelano Temeljni raziskovalni projekt Etnološki pogledi november, AVL. in podobe – od 19. do 21. stoletja (1. 7. 2004–20. 6. 2007) 9. poletna šola vizualnega, Nova Gorica (10.–19. 7.), Vodja projekta: I. Slavec Gradišnik. Avdiovizualni laboratorij ISN in Območna izpostava Sodelavci: J. Fikfak, B. Ivančič Kutin, B. Gabri- JSKD Nova Gorica. jelčič, M. Godina - Golija, N. Križnar, M. Kropej, Delovanje šole so omogočili: Ministrstvo za šolstvo, M. Peče, A. Poljak, M. Ramšak, M. Stanonik. znanost in šport, Direktorjev sklad ZRC SAZU in Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Tematski okvir raziskovalnega projekta so etnološke Devete poletne šole se je udeležilo 11 slušateljev iz raziskave na Slovenskem v primerjalnem evropskem Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Potekale so naslednje okviru, historično zamejene s prehodoma 19. v 20. in delavnice: Allison Jablonko (ZDA): Uvod v vizualne 20. v 21. stoletje. Pripravlja se predstavitev raziskav zapise in Snemanje za vizualne zapise; Tone Rački: kulture in načina življenja na Slovenskem – z zgledi Vaje iz snemanja z malo kamero in izhodišča film- izbranih tem materialne, družbene in duhovne kultu- ske slike; Barbara Lüem (Švica): Uvod v vizualne re, pregledno preučenih in ponazorjenih s študijami komunikacije in Razvoj snemalnih načrtov; M. primerov; ob tem pa tudi ponazoritev teoretskih in Peče: Osnove digitalne montaže in asistenca pri metodoloških vidikov iz različnih perspektiv raz- proizvodnji videofilmov; predavanje N. Križnarja: iskovalcev, ki so ključno zaznamovali etnološko Montaža da, eliminacija ne. Izredno predavanje so produkcijo v obravnavanem času. imeli: dr. Asen Balikci (Bolgarija), dr. R. Dapit in I. Slavec Gradišnik se je posvečala tematskemu dr. Tadeja Župančič. sklopu Pogledi na raziskovalce – časi in prostori V šoli so nastali naslednji videofilmi pod mentor- konceptov in metod, v katerem želimo odgovoriti skim vodstvom s prispevki 12 slušateljev: na vprašanje, kako se v raziskovalčevih nazorih in Breskov sladoled (Maja Korun, Jaka Varmuž) 3’46’’, orodjarnah kažejo teoretski in metodološki premiki, Na igrišču (Blaž Verbič, Sebastjan Rosa) 5’46’’, kako raziskovalci operacionalizirajo razmerje z Gospa Marta (Barbara Brezavšček, Anja Iveković raziskovanim, utemeljujejo razmerja med objekti in - Martinis) 6’50’’, Loterija (Milena Olip, Mojca subjekti v raziskovalnem procesu. Začela je pregle- Metelko) 9’25’’, Ritem tržnice (Nataša Dremelj, dovati primerjalno etnološko literaturo (področja: Andreja Kosovel) 9’08’’, Od petih naprej (Irena zgodovina vede, teorija, metodologija), ki obravnava Jergan, Lojze Beguš) 7’50’’, Izbor iz vizualnih zastavljenemu projektu sorodna vprašanja. Za 38. zapisov 2004 (skupinsko delo) 17’18’’. nacionalno konvencijo “American Association for the Advancement of Slavic Studies” (Boston, ZDA, 3.–8. 12.) je predstavila izsek te problematike v refe- Temeljni raziskovalni projekt Letne šege in prazniki ratu “From a Researcher’s Workshop: On construc- na Slovenskem (1. 7. 2003 –30. 6. 2004) ting the “proper” culture in socialism and after”. Vodja projekta: I. Slavec Gradišnik. Skladno s projektno zasnovo, katere pomemben Sodelavke: S. Drnovšek, B. Gabrijelčič, A. Poljak. del so tudi vprašanja iz zgodovine etnologije, je Zunanja sodelavka: H. Ložar - Podlogar. s sodelovanjem H. Ložar - Podlogar organizirala

112

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 111212 110.11.20050.11.2005 99:09:03:09:03 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

interdisciplinarno znanstveno srečanje “Rajko Ložar Zunanji sodelavci: T. Cevc, R. Dapit, H. Ložar - (1904–1985): življenje in delo” (Ljubljana, 19.–20. Podlogar, Maša Marty. 10.) in pripravila publikacijo z dvojezičnimi povzetki. Za srečanje je pripravila referat “Etnološki nazori V letu 2004 se je nadaljevala in končala redakcija Rajka Ložarja” in začela pripravljati izdajo zbornika gesel. Junija in avgusta sta M. Ramšak in I. Slavec te konference, ki bo v letu 2005 izšel v inštitutski Gradišnik opravili prvo korekturo po prelomu strani, zbirki Opera ethnologica slovenica. Z referatoma vse naslednje sta opravila urednik A. Baš in M. Iva- sta sodelovali tudi H. Ložar - Podlogar (Vse je vihar nič, urednik Mladinske knjige. razdjal: življenje in delo Rajka Ložarja do odhoda Projekt se je zaključil z objavo Slovenskega etno- v Ameriko) in M. Godina - Golija (Ložarjeve razi- loškega leksikona (Ljubljana, Mladinska knjiga, skave prehrane). 2004). Vodja projekta M. Ramšak je v leksikonu objavila M. Kropej je v okviru projektne teme Ljudsko pri- 378 gesel, T Cevc 113, R. Dapit 12, J. Fikfak 37, povedništvo od tradicionalnega izročila do sodobnih M. Godina - Golija 164, N. Križnar 8, M. Kropej žanrov raziskovala sodobno ljudsko pripovedništvo 147, M. Marty 13, H. Ložar - Podlogar 423, A. Po- in folklorne pojave, ki črpajo iz ljudskega pripove- ljak 1, M. Ravnik 275, I. Slavec Gradišnik 302, dnega izročila. Začela je zbirati podatke o delovanju M. Stanonik 111, S. Zemljič - Golob 5. folklornih skupin in kulturnih društev na slovenskem Čeprav je projekt formalno končan, se pripombe, etničnem ozemlju. Raziskava je bila posvečena tudi dodatki idr. v zvezi z leksikonom dalje zbirajo pri ljudskemu pripovedništvu kot umetnosti oz. perfor- redakcijski skupini Inštituta za slovensko narodo- mativnim oblikam posredovanja pripovedi (Anja pisje. Štefan, Ljoba Jenče in Breda Podbrežnik Vukmir).

M. Ramšak je za projektno temo Kulturne in jezi- Aplikativni raziskovalni projekt Aquadapt kovne značilnosti žanrov vsakdanje komunikacije, Vodja za ISN: M. Stanonik. opravljanje, obrekovanje in govorice med Slovenci Sodelavci: M. Godina - Golija, N. Križnar, M. Rav- pregledala sodni arhiv za izbrano naselje v Suhi kraji- nik. ni, ki je obsegal trinajst sodnih spisov za leta 1970–86, Zunanji sodelavci: Eda Belingar, Pavel Florjan- ki se nanašajo na žalitev časti. Sodni opisniki so čič, Rožana Koštial, Rado Mahnič, Marija Tončič sestavljeni vsaj iz treh delov: iz obtožnice, zapisnika Štancar. zaslišanj prič na sodišču in sodbe z obrazložitvijo. Temu so priloženi še drugi dokumenti, ki dodatno Osem besedil etnološke narave in eno folkloristično pojasnjujejo okoliščine kaznivega dejanja. Podatke oz. literarnozgodovinsko besedilo je bilo oddanih je izpisala iz enajstih kazenskih tožb in dveh civilnih. glavnemu uredniku Andreju Mihevcu. Pozneje je bil Nekaj opisnikov je vsebovalo še povratne tožbe, tako sestavljen širši uredniški odbor, ki je izločil eno od da je bilo število pregledanih spisov dejansko večje. etnoloških besedil, tako da so ostala naslednja: Še pred začetkom projekta je pregledala literaturo o M. Stanonik, Voda v slovenski slovstveni folklori kazenskih sankcijah pri kaznivih dejanjih žalitve časti in literaturi. in imela številne konzultacije s sodniki, odvetniki in M. Godina - Golija, Oskrba z vodo in njena uporaba raziskovalci prava v Sloveniji. Prav tako je še pred v gospodinjstvu na Krasu. začetkom projekta delno izpisala statistične podatke, N. Križnar in R. Mahnič, Voda in led. Etnografska kolikor so bili za tovrstna kazniva dejanja evidentirani podoba vodnih virov v Brestovici pri Povirju, Slo- pri Statističnem uradu Republike Slovenije. Konec venija. leta je končala poglavje o oblikah nadzorovanja in ka- M. Ravnik, Voda v etnološki dediščini Bržanije in znovanja v izoliranih, manjših agrarnih skupnostih. Brega. M. Tončič Štancar, Izviri, vodna zajetja in kali v vaseh med Starodom in Materijo. Aplikativni raziskovalni projekt Leksikon etnologije R. Koštial, Nabiranje vode v Slovenski Istri. Slovencev (1. 7. 2001–30. 6. 2004) P. Florjančič, Beči, luže, škaubce in šterne. Nekdanji Vodja projekta: M. Ramšak. pomembni vodni objekti med Gorjanci. Sodelavci: S. Drnovšek, J. Fikfak, B. Gabrijelčič, E. Belingar, Ledarstvo v Matarskem podolju in M. Godina - Golija, N. Križnar, M. Kropej, H. Ložar delu Krasa. - Podlogar, M. Ravnik, I. Slavec Gradišnik, M. Sta- Besedila so bila prevedena v angleščino in zdaj se nonik, S. Zemljič Golob. v slovenščini in angleščini pospešeno pripravljajo

113

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 111313 110.11.20050.11.2005 99:09:04:09:04 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

za tisk: redigirajo po poenotenih načelih, urejajo Qualitative research. Emerging trends – Diffe- opombe, seznami strokovne literature ipd. rent perspectives. • M. Godina - Golija je bila članica uredništva Historičnega seminarja ZRC SAZU. Skrbela je za izvedbo etnoloških predavanj. DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI • K. Jerman se je udeležila mednarodne etnološke poletne šole v Piranu (MESS, 19.–26. 9.) in sim- • R. Dapit, V. Orioles in M. Kropej so spregovorili pozija “Naracija o drugem (na primeru italijan- ob pesniški zbirki rezijanske pesnice na predsta- sko-slovenskih odnosov)” ob prireditvi Kultura vitvi knjige Silvane Paletti, Rozajanski serčni strpnosti (Ljubljana, Filozofska fakulteta, 14. romonenj, 16. 1., v prostorih Društva slovenskih 12.). Sodelovala je na etnološki delavnici “Živeti pisateljev. v dveh Goricah”, ki je potekala v Novi Gorici in • R. Dapit je sodeloval pri pobudi za raziskovalni Gorici v okviru Mesta mladih (24. 4.–30. 4.). Na tabor “Kanalska dolina 2004” (27. 6.–3. 7.). Ora- občnem zboru Slovenskega etnološkega društva niziral in koordiniral je posvet “Slavia Dilecta. (Idrija, 20. 4.) je bila izvoljena v Uredniški odbor Ricerche linguistiche ed etnoantropologiche tra Glasnika slovenskega etnološkega društva. Friuli e Slovenia”, Udine, Italija, 7. 5. Koordini- • A. Poljak je bila članica uredniškega odbora ral je posvet “Mons. Ivan Trinko (1863–1954): za pripravo zbornika ob 10-letnici občine spodbujevalec spoznavanja in dialoga med Medvode. kulturami. Ob 50-letnici smrti”, Udine 13. 10., • M. Ravnik se je v dneh 27.–30. 6. udeležila Špeter 16. 10. raziskovalnega tabora v Kanalski dolini, ki ga je • B. Ivančič Kutin je pomagala pri organizaciji priredilo Slovensko kulturno središče Planika iz interdisciplinarnega znanstvenega posvetovanja Ukev v sodelovanju z Oddelkom za primerjalno “Gašper Križnik in njegov čas” (Kamnik, 24., jezikoslovje, Oddlekom za slovenistiko in za 25. 11., Motnik, 26. 11.). V Cankarjevem domu slavistiko Filozofske fakultete, Inštitutom za se je udeležila pripovedovalskega festivala “Pra- slovenski jezik Frana Ramovša, Inštitutom za vljice danes” (2. 4.). Na strokovnem sestanku slovensko narodopisje ZRC SAZU, ZRS Koper Sekcije za zbiranje in raziskovanje slovstvene in Univerzo v Vidmu. Oktobra je v imenu ISN folklore je vodila pogovor s Frančkom Bohan- ZRC sodelovala pri prijavi projekta občine Kanal cem (7. 6.). na razpis Interreg IIIA. Kot članica Znanstvenega • N. Križnar je član Senata Fakultete za huma- sosveta Narodopisnega inštituta “Urban Jarnik” nistične študije UP v Kopru in koordinator za se je udeležila sestanka v Celovcu 15. 12. etnološki modul v prenovi študijskega programa • I. Slavec Gradišnik je predsednica Komisije za Kulturne študije in antropologija. Murkove nagrade pri Slovenskem etnološkem • M. Kropej je članica Odbora za Štrekljevo na- društvu in nacionalna koordinatorica za področje grado, ki je imel sejo 7. 7. v Komnu na Krasu. etnologije v Znanstveno-raziskovalnem svetu za Nagrada je bila podeljena Miri Omerzel Mirit humanistične vede pri Ministrstvu za šolstvo, 26. 9. v gradu Štanjel na Krasu. znanost in šport RS. • M. Kropej je imela pozdravni nagovor na inter- • M. Stanonik je v sodelovanju z Občino Kamnik disciplinarnem znanstvenem srečanju “Rajko in Kulturnim društvom Motnik organizirala Ložar (1904–1985): življenje in delo” (19. mednarodno interdisciplinarno znanstveno 10., SAZU, Ljubljana). Nagovor je imela tudi posvetovanje “Gašper Križnik in njegov čas”, na slavnostnem začetku interdisciplinarnega Kamnik, 24.–25. 11., Motnik, 26. 11. znanstvenega posvetovanja “Gašper Križnik (1848–1904) in njegov čas” (24. 11., Medobčin- ski muzej, Kamnik). Na Občnem zboru Narodo- KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA pisnega inštituta “Urban Jarnik” v Celovcu (16. 12.) je bila izvoljena za članico Znanstvenega sosveta inštituta. Knjižnica • J. Fikfak je organiziral panel “Performers and Vodja: S. Zemljič - Golob. researchers in Slovenia before and after 1990” Knjižni fond se je v preteklem letu povečal na ok. na nacionalni konvenciji “American association 16.400 enot periodičnega tiska, knjig in separatov. for the advancement of Slavic studies (Boston, Število zvezkov je naraslo predvsem po zaslugi ZDA, 6. 12.). Pripravil in uredil je monografijo večjega števila izmenjav in daril med strokovnimi

114

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 111414 110.11.20050.11.2005 99:09:04:09:04 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

kolegi v zamejstvu in ob srečanjih na kongresih Video studia na računalnik. Končni cilj projekta je in simpozijih. Obnovljene in na novo zvezane so omogočiti pregledovanje in iskanje po Video arhivu bile tudi številne publikacije in posamezni zvezki prek intraneta. periodike. Popisan in urejen je bil časopisni fond za- AVL je s pridobitvijo nove opreme nadgradil digi- mejcev iz Italije (Novi Matajur, Dom in All’ombra talno montažo. Za DARS je nastala foto- in video- del Canin - Ta pod Ćanynowo sinco). dokumentacija trase avtoceste na Dolenjskem. Arhiv Spremljanje elektronskih medijev je prido- Dokumentacija bil 99 novih enot, arhiv Video studia pa okoli 39 Vodja: S. Drnovšek. novih enot. S. Drnovšek je nadaljevala delo pri zbiranju, vrednotenju in varovanju gradiva, arhivov in dokumentacije. Raziskovalci so ob terenskih raziskavah PUBLIKACIJE INŠTITUTA v letu 2004 posneli 960 fotografij, 74 diapozitivov in 1834 digitalnih posnetkov. Na terenu so raziskovalci zbirali gradivo v Kanalski • Traditiones 33/1, 2, 2004. Glavna urednika J. Fi- dolini (Žabnice, Ovčja vas, Ukve, Trbiž), v Beneški kfak in I. Slavec Gradišnik. Ljubljana, Založba Sloveniji (Matajur, Trčmun, Sovodnje, Jeronišča, ZRC in SAZU. Jelina, Gnidovica, Gorenj Tarbij, Klabuk), v Poso- • Studia mythologica Slavica 7, Ljubljana, Založ- čju, dolini Idrije in na Kambreškem (Solarji, Breg, ba ZRC, 2004. Odgovorna urednika M. Kropej Klobučarji, Podklanec, Podravno, Britof, Svino, in N. Mikhailov. Inštitut za slovensko narodo- Bevčarji, Kal nad Kanalom, Močila, Humarji, pisje ZRC SAZU, Ljubljana in Università degli Srednje, Hoste, Kuščarji, Na gradu, Ceplesišče), studi di Udine, Dipartimento di lingue e civiltà v Slovenski Istri (Črni kal, Hrastovlje, Zanigrad, dell’ Europa centro-orientale, Videm. Predloka, Podpeč), na Primorskem (Podnanos, Na- • Studia mythologica Slavica Supplementa, Su- nos, Šmarje pri Kopru, Sečoveljske soline, Podgrad, pplementum 1: Tatyana Devyatkina, Mordvini- Hrušica, Obrov), v Ljubljani z okolico, v Halozah in an Mythology, Ljubljana, Založba ZRC, 2004. na avstrijskem Štajerskem (Sobote, Arnež, Cmurek, Urednika: M. Kropej, A. Pleterski. Inštitut za Bad Radkesburg, Potrna). slovensko narodopisje ZRC SAZU. Ob terenskem dokumentiranju šeg ob slovensko- italijanski meji je nastalo 19 enot videogradiva, in sicer v Beneški Sloveniji, na Gorenjskem in v Istri MEDNARODNO SODELOVANJE na Hrvaškem. V skupnem projektu s Centro Internazionale sul plurilinguismo z univerze v Vidmu je bilo presnetih • J. Fikfak je član izvršnega odbora mednaro- 34 DAT-kaset, posnetih v Reziji. dnega semiotičnega združenja (International V raziskovalne namene smo od Mestne občine associaton for semiotic studies). Ljubljana, Goriškega muzeja in Turistične zveze • M. Godina - Golija je članica izvršnega odbora Slovenije pridobili 1507 digitalnih posnetkov ter International Commission for Research into nekaj kopij videokaset in arhivskih dokumentov. European Food History (ICREFH). Sodeluje Urejena in popisana je bila zbirka časopisov pri delu komisije in pripravi 9. simpozija IC- All’ombra del Canin/ta pod Ćanynowo sinco: REFH. bolletino parrochiale di Resia, kulturno-verski list • M. Kropej in R. Dapit sodelujeta pri projektu Dom in Novi Matajur, tednik Slovencev Videmske Uporaba, obnova, zaščita in uveljavljanje etno- pokrajine (skupno 675 enot). grafskega in jezikovnega zvočnega gradiva M. Matičetovega, zbranega na področju Videmske Zbirka vizualne dokumentacije pokrajine v deželi Furlaniji in Julijski krajini V letu 2004 se je Zbirka vizualne dokumentacije – Reziji in Beneški Sloveniji, 1962–1977, ki AVL povečala za 44 enot (domača produkcija teče med Inštitutom za slovensko narodopisje 31, tuja produkcija 13 enot) in šteje 879 enot. Iz in Centro internazionale sul plurilinguismo, pridobljenega gradiva je bilo zmontiranih 17 enot Università degli studi di Udine. urejenega gradiva. Za Zbirko medijskih zapisov je • R. Dapit je zaposlen na Oddelku za srednjee- bilo v letu 2004 pridobljenih 100 enot (27 avdioenot vropske jezike in civilizacije Univerze v Vidmu. in 73 videoenot) in šteje 769 enot. Je tudi član znanstvenega sveta pri Mednaro- Začel se je projekt prenosa metapodatkov arhiva dnem centru za večjezičnost v Vidmu, kjer je

115

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 111515 110.11.20050.11.2005 99:09:04:09:04 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

svetovalec za jezikovno in etnološko področje in • Ljubinko Radenković iz Balkanološkega inšti- nadzoruje ter znanstveno odgovarja za projekte tuta Srbske akademije znanosti in umetnosti za razvoj lokalnega jezika v Reziji. v Beogradu, Srbija, je obiskal inštitut zaradi • M. Kropej sodeluje z Dipartimento di Lingue e raziskav na področju mitologije in filologije, Civiltà dell’ Europa Cenro-Orientale, Università 25. 5., 28. 5. degli Studi di Udine, pri urejanju in izdajanju • Tatyana Devyatkina z inštituta Saransk Coope- revije Studia mythologica Slavica. rative Institute of Moscow Consumer’s Coope- • M. Kropej je članica Znanstvenega sosveta rative University v Saransku, Mordvinija, je obi- Narodopisnega inštituta “Urban Jarnik” v Ce- skala inštitut zaradi sodelovanja z uredništvom lovcu. Studia mythologica Slavica, Supplementa, kjer • M. Ramšak od junija sodeluje s Centrom za je izdala knjigo, ki jo je tudi predstavila in imela popularno kulturo v Bowling Greenu v Ohiu, ob tem predavanje, 22. 6.–27. 6. ZDA. Z direktorjem centra dr. Jackom Santinom • Dr. Allison Jablonko (ZDA) se je udeležila Po- je pripravila skupna predavanja na temo poklic- letne šole vizualnega, 10.–19. 7., kot voditeljica nih skupnosti, praznikov in popularne kulture, delavnice “Uvod v vizualne zapise: Snemanje ki sta jih izvedla novembra in decembra. za vizualne zapise”. • M. Ramšak je napisala obsežno enciklopedično • Dr. Barbara Lüem (Švica) se je udeležila Poletne geslo o slovenski etnologiji na dveh avtorskih šole vizualnega, 10.–19. 7., kot voditeljica delav- polah za ameriško založbo Greenwood Publi- nice “Uvod v vizualne komunikacije: Razvoj shing Group (Westport, Connecticut) in ga z snemalnih načrtov. urednikom Enciklopedije svetovne folklore (The • Peter Crawford (Danska) je obiskal AVL in Encyclopedia of World Folklore), folkloristom Poletno šolo vizualnega, 5. 7. in 10. 7. Williamom Clementsom iz Arkansas State • Dr. Asen Balikci (Bolgarija) je predaval na University, tudi uredila. Poletni šoli vizualnega, 10.–19. 7. • M. Ravnik je članica Znanstvenega sosveta • Dr. Tadeja Župančič je predavala na Poletni šoli Narodopisnega inštituta “Urban Jarnik” v Ce- vizualnega, 10.–19. 7. lovcu. • Univ. prof. dr. Konrad Köstlina z Institut für Europäische Ethnologie der Universität Wien, Avstrija, in študenti etnologije, so obiskali in- štitut, se seznanili z njegovim delom in delom OBISKI V INŠTITUTU v avdiovizualnem laboratoriju, 16. 11. • Red. prof. dr. Jack Santino, direktor Centra za • Helmut Eberhart, Institut für Volkskunde und popularno kulturo iz Bowling Greena v Ohiu, Kulturanthropologie, Karl-Franzens-Universi- ZDA, je obiskal inštitut in se seznanil s sode- tät, Graz, Avstrija, je obiskal inštitut, se seznanil lavci in delom na inštitutu, 1. 12. s sodelavci inštituta in njihovim raziskovalnim delom, 18. 3. • Meta Kušar, pesnica, se je prišla seznanit s PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI slovenskim pripovednim izročilom, predvsem NASTOPI s povedkami o Mojci Pokrajculji, 30. 3. • Nikos Čausidis z univerze Sv. Kirili i Metodi in Jasminka Ristovska Piličkova z Instituta R. Dapit za folklor “Marko Cepenkov”, Skopje, Make- • L’ Archivio Etnotesti e il problema della conser- donija, sta obiskala inštitut in se seznanila z vazione del patrimonio immateriale. Predavanje raziskovalnim delom inštitutskih sodelavcev z Gian Paolom Grijem na Convegno “Slavia na področju mitologije, 11. 5. Dilecta. Ricerche linguistiche ed etnoantro- • Ines Prica z Instituta za etnologiju i folkloristiku opologiche tra Friuli e Slovenia”, Università v Zagrebu je obiskala inštitut in se seznanila z degli Studi di Udine, Centro internazionale sul inštitutskimi sodelavci in delom na inštitutu, Plurilinguismo, Dipartimento di Lingue e Civiltà 19. 5. dell’ Europa Centro-Orientale, Sala Convegni • Mare Koiva in Andras Kuperjanov iz Estonske- Palazzo Antonini, Videm, 7. 5. ga literarnega muzeja sta se seznanjala z inšti- • Viri med raziskavo in objavo. Referat na po- tutskimi etnološkimi raziskavami in slovensko svetovanju “Znanstvene izdaje v elektronskem etnologijo, 17. 5.–28. 5. mediju”, Ljubljana, 2. 6.

116

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 111616 110.11.20050.11.2005 99:09:05:09:05 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

• Ustno izročilo kot vir kratke pripovedne proze • Etnologija vsakdanje prehrane – ali kako smo v Beneški Sloveniji. Referat na posvetovanju Slovenci spoznali in vzljubili krompir. Predava- “Slovenska kratka pripovedna proza” (Obdobja, nje, Zasavski muzej, Trbovlje, 25. 11. Metode in zvrsti, 23). Ljubljana, 10. 12. B. Ivančič Kutin J. Fikfak • Pregled zbiranja slovstvene folklore v Gornjem • Zgodbe o izvajalcih in raziskovalcih ritualnih Posočju. Predavanje, Tolminski muzej, Tolmin, praks. Goriški muzej, Grad Kromberk, 17. 2. 18. 5. • Rituals between tradition and production of • Pregovori v Križnikovi sanktpeterburški zapušči- local identity. Referat na “Fifth European social ni. Referat na interdisciplinarnem znanstvenem science history conference”, Berlin, 27. 3. posvetovanju “Gašper Križnik in njegov čas”, • Ritual landscapes – places to remember, to for- Kamnik, 24., 25. 11. in Motnik, 26. 11. get, to supress = Les paysages rituels – des lieux • Vpliv konteksta kraja in časa na pripovedovanje pour se souvenir, oublier et faire disparâitre. folklornih pripovedi. Referat na mednarodnem Entre autres. Recontres et conflits en Europe znanstvenem simpoziju Obdobja 23 “Slovenska et en Méditerranée. Résumés = Encounters and kratka pripovedna proza”, Ljubljana, 9.–11. 12. conflicts in European and Mediterranen societies. Abstracts, Marseille, 27. 4. K. Jerman • Viri med raziskavo in objavo. Referat na po- • Promenada v Ljubljani. Predstavitev knjige v svetovanju “Znanstvene izdaje v elektronskem oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija, 26. 1. mediju”, Ljubljana, 2. 6. • The significance of traditional farming (agricul- • Ritual places to remember, to forget, to begin tural) customs for the creation and preservation with. Predavanje na “Remapping the Southern of local identity. Plakat (v sodelovanju z mladimi tier of post-socialist states. Politics, economics, raziskovalkami etnologinjami na ZRC SAZU) environment, identity”. Portorož, 10. 6. na mednarodni konferenci Evropskega združenja • Semiotics of ritual. Carnival practices in change. socialnih antropologov (EASA) “Face to Face. Referat na konferenci “Les signes du monde. Connecting Distance in Proximity”, Dunaj, Interculturalité et globalisation. Programme & Avstrija, 8.–12. 9. résumés = Interculturality and globalization. • Situation without the Slovene-Italian frontier Program & Abstracts”, Lyon, 10. 7. – historical impossibility and future reality? • Masques and carnival culture in Slovenia. Folk Referat na 2. International Conference of Young performances and issues of local, national and Communication Scholars, Communication in the global identity. Predavanje, Knoxville, 29. 11. Global World. Ljubljana, 12.–14. 11. • Performers and Researchers before and after 1990. Predavanje na 36th Annual Convention, N. Križnar American Association for the Advancement of • Nematerialna dediščina. Vabljeni uvodni prispe- Slavic Studies, Boston, 6. 12. vek, Okrogla miza, SEM, 18. 5. • Voda in led. Predstavitev rezultatov raziskoval- M. Godina - Golija nega projekta Aquadapt, Postojna, 2. 6. • Pomen etnološke dediščine za razvoj gostinstva • Videodocumentazione e ricerca nel territorio in turizma v Mariboru. Pogovor, Art kavarna della Benecia (1962–2003). Referat na Con- Piramida, Maribor, 17. 3. vegno “Slavia Dilecta. Ricerche linguistiche • Želodec Maribora – ali katere jedi so Mari- ed etnoantroopologiche tra Friuli e Slovenia”, borčani pripravljali ali uživali za vsakdanjik in Università degli Studi di Udine, Centro inter- praznike v 20. stoletju. Predavanje na muzejskem nazionale sul Plurilinguismo, Dipartimento di večeru “Poti skozi čas”, Pokrajinski muzej Ma- Lingue e Civiltà dell’ Europa Centro-Orientale, ribor, 14. 9. Sala Convegni Palazzo Antonini, Videm, 7. 5. • Influence of Mediterranean Food on Slovene • In memoriam Jean Rouch (1917–2004). Nekro- Food Habits. Referat na 15. International Ethno- log, Etnofilm maraton, SEM, 18. 3. logical Food Research Conference, Dubrovnik, • Prostor kulture. Predavanje, Ljubljana, Fakulteta 22. 9. za arhitekturo, 8. 4. • Ložarjeve raziskave prehrane. Referat na inter- • Uvod v predvajanje filmov Boža Škerlja. Vablje- disciplinarnem znanstvenem srečanju “Rajko na uvodna predstavitev na 4. Škerljevih dnevih, Ložar (1904–1985): življenje in delo”. Ljubljana, 23.–25. 9.

117

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 111717 110.11.20050.11.2005 99:09:05:09:05 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

• Prostorske vrednote Stražišča v luči dediščine Ložarja do odhoda v Ameriko. Referat na inter- in njihove perspektive. Referat na posvetovanju disciplinarnem znanstvenem srečanju “Rajko “Dediščina in prostor”, Stražišče, 10. 12. Ložar (1904–1985): življenje in delo”, Ljublja- • Prostorske vrednote kot dediščina. Referat na na, SAZU, 19. 10. posvetovanju “Življenje na zavarovanih obmo- čjih”, Državni svet, Ljubljana, 17. 12. A. Poljak • Košnja oživlja odmaknjene vasi. Pogovor z • Country wedding in Ljubljana. A festival to Naškom Križnarjem, vizualnim raziskovalcem, promote tourism and socialism. Referat na letošnjim dobitnikom Murkove nagrade za do- mednarodni konferenci “Journeys of Expressi- sežke v etnologiji. Vili Vuk, Večer, sobota, 20. on III. Tourism and Festivals as Transnational 11. Practice”, Innsbruck, Avstrija, 4.–7. 5. • Predstavitev Avdiovizualnega laboratorija. • Delovne šege na vzhodnem delu Ljubljane. Izobraževalni program SLO 3, 29. 5. ob 14.05. Predstavitev preliminarne terenske raziskave vzhodnega dela Ljubljane na zaključku etno- M. Kropej loške raziskovalne delavnice na Jančah, Janče, • L’ Archivio Etnotesti e il problema della con- 10. 7. servazione del patrimonio immateriale. Preda- • The significance of traditional farming (agricul- vanje z Gian Paolo Grijem in R. Dapitom – na tural) customs for the creation and preservation Convegno “Slavia Dilecta. Ricerche linguistiche of local identity. Plakat (v sodelovanju z mladimi ed etnoantroopologiche tra Friuli e Slovenia”, raziskovalkami etnologinjami na ZRC SAZU) Università degli Studi di Udine, Centro interna mednarodni konferenci Evropskega združenja nazionale sul Plurilinguismo, Dipartimento di socialnih antropologov (EASA) “Face to Face. Lingue e Civiltà dell’ Europa Centro-Orientale, Connecting Distance in Proximity”, Dunaj, Sala Convegni Palazzo Antonini, Videm, 7. 5. Avstrija, 8.–12. 9. • Življenje in delo Josipa Šašla. Zablatnikov dan . 2004. Simpozij “Josip Šašel in njegov pomen M. Ramšak za kulturno zgodovino koroških Slovencev”, • Etnološki pristop k preučevanju žanrov vsako- Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Bo- dnevne komunikacije – obrekovanje, govorice in rovlje, Kulturni dom Slovenskega prosvetnega njuni derivati. Referat na srečanju Hrvatsko-slo- društva, 29. 5. venske etnološke vzporednice, Motovun, 3. 4. • Contemporary Legends from Karst Region of • Portret glasov. Predstavitev knjige, Unescovi Slovenia Compared to Fairylore and Traditions dnevi nesnovne dediščine, Ljubljana, Slovenski of Belief. Referat na 22. mednarodni konferenci etnografski muzej, 18. 5. International Society for Contemporary Legend • Nesnovna (neoprijemljiva), neopredmetena kul- Research “Perspectives on Contemporary Le- turna dediščina. Vabljeni prispevek na okrogli gend”, Aberystwyth, Wales, Velika Britanija, mizi Mednarodni dan muzejev, Slovenski etno- 23. 7. grafski muzej. Ljubljana, 18. 5. • O desetništvu v ljudskem izročilu. Pogovor na • Out of fear, close to reconciliation. Predavanje 1. programu Radia Slovenija, v oddaji Sledišča: na “Eight Annual Conference on Holidays, Ri- Ob 160-letnici rojstva Josipa Jurčiča, 7. 3. ob tual, Festival, Celebration, and Public Display”. 9. uri. Bowling Green, Ohio, ZDA, 4. 6. • Pravljična motivika v rokopisnem gradivu Ga- • Overlooked beggarliness among Slovene mi- šperja Križnika. Referat na interdisciplinarnem nority in Carinthia, Austria in the 20th century. znanstvenem posvetovanju “Gašper Križnik Predavanje na mednarodni konferenci American (1848–1904) in njegov čas”, Kamnik, 25. 11. Folklore Society “Folklore and the Cultural Lan- dscape”, Salt Lake City, Utah, ZDA, 16. 10. H. Ložar - Podlogar • Slovenski etnološki leksikon. Radio Slovenija, • Po sledovih Šašlovega gradiva o šegah in na- 3. program, Oddaja Izšlo je, 24. 11. vadah. Zablatnikov dan 2004. Simpozij “Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino M. Ravnik koroških Slovencev”, Slovenski narodopisni • Sorodstvene vezi v življenju prebivalcev ob inštitut Urban Jarnik, Borovlje, Kulturni dom slovensko-hrvaški meji. Predavanje na srečanju Slovenskega prosvetnega društva, 29. 5. Hrvaško-slovenske etnološke vzporednice, Mo- • “Vse je vihar razdjal”. Življenje in delo Rajka tovun, 6. 4.

118

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 111818 110.11.20050.11.2005 99:09:05:09:05 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

• Raziskave v Videmski pokrajini v okviru projekta • Narečna poetika v folklornih pripovedih iz ar- Družina in sorodstvo v obmejnih pokrajinah. hivirane zbirke Gašperja Križnika. Referat na “Slavia Dilecta. Ricerche linguistiche ed etnoan- interdisciplinarnem znanstvenem posvetovanju troopologiche tra Friuli e Slovenia”, Università “Gašper Križnik in njegov čas”, Kamnik, Med- degli Studi di Udine, Centro internazionale sul občinski muzej Kamnik, 25. 11. Plurilinguismo, Dipartimento di Lingue e Civiltà • O mednarodnem interdisciplinarnem simpoziju dell’ Europa Centro-Orientale, Videm, 7. 5. Gašper Križnik in njegov čas. Pogovor v oddaji • Voda v etnološki dediščini Bržanije in Brega. Kulturna panorama, 27. 11., ob 10h. Delavnica o projektu Aquadapt, Postojna, 2. 6. • Razmerje med slovstveno folkloro in literaturo glede na žanrsko problematiko. Referat na sim- I. Slavec Gradišnik poziju Obdobja 23 “Slovenska kratka pripove- • Etnologija in njeno urejeno znanje. Predavanje dna proza”, Ljubljana, 10. 12. za Izobraževanje za tretje življenjsko obdobje. • Vsakdanjik in praznik Slovencev. Ob izidu Ljubljana, Slovenski etnografski muzej, 16. 4. Slovenskega etnološkega leksikona. Debatna • Nesnovna, neoprijemljiva, neopredmetena kavarna, 20. slovenski knjižni sejem, Ljubljana, dediščina. Uvodno predavanje na okrogli mizi 1. 12. Mednarodni dan muzejev, Ljubljana, Slovenski • Andrejeva stopinja (Glasovi 29). Predstavi- etnografski muzej, 18. 5. tev knjige, Kulturni dom, Stari trg pri Ložu, • Etnološki nazori Rajka Ložarja. Referat na in- 17. 12. terdisciplinarnem znanstvenem srečanju “Rajko Ložar (1904–1985): življenje in delo”, Ljublja- na, SAZU, 20. 10. RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI • Govor ob podelitvi Murkove nagrade, Murko- OBISKI IN POTOVANJA vega priznanja in Murkove listine. Slovensko etnološko društvo, Hrovača, 4. 11. • Slovenski etnološki leksikon. Med zamislijo in • S. Drnovšek se je udeležila mednarodnega sim- izidom. Predavanje. Teoretski seminar, Oddelek pozija “Culture Horizons: From Digitisation to za etnologijo in kulturno antropologijo Filozof- Creating Cultural Experience(s)” o zbiranju, ske fakultete, Ljubljana, 17. 11. hranjenju, digitalizaciji in raziskovanju kulturne • From a researcher’s workshop. On constructing dediščine s poudarkom na premični dediščini, the “proper” culture in socialism and after. Salzburg Research Forschungsgesellschaft, Referat na 36th Annual Convention, American Salzburg, Avstrija, 27.–28. 9. Association for the Advancement of Slavic • J. Fikfak je bil namestnik direktorja seminarja Studies, Boston, ZDA, 6. 12. “Interpretation und Verstehen V”, Dubrovnik, Inter University Center, 20. 9.–2. 10. M. Stanonik • M. Godina - Golija je opravila študijsko delo • Düša na bicikli, (Glasovi 27). Predstavitev Etnološke raziskave prehrane v zadnjem de- knjige, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, setletju. Institut für Europäische Ethnologie, 24. 1. Westfälische Wilhelms Universität Münster, • Zgodbe ne moreš iz žakla zvrnit (Glasovi 28). 6.– 9. 7. Predstavitev knjige, Kulturno društvo Orel Se- • M. Kropej je opravila študijsko delo na Institut mič, Krakarjevi dnevi, Taborska hiša, 13. 2. für Europäische Ethnologie der Universität Wien • Slovenske povedke. Intervju, pogovor o knjigi in se pogovorila o sodelovanju med Inštitutom v oddaji Iz Mohorjeve skrinje, 13. 2. in 20. 2., za slovensko narodopisje in Slovenskim znan- (20.30–21h). stvenim inštitutom na Dunaju. V tem času se je • O slovenskih kletvicah. Intervju ob dnevu mate- tudi udeležila konference EASA, 6. –11. 9. rinščine, POP TV, Kanal A, 25. 2., ob 20h. • Predstavitev knjige Slovenske povedke. Predsta- vitev knjige, tiskovna konferenca, Mohorjeva PEDAGOŠKO DELO družba, Ljubljana, 8. 3. • Slovenski kristjan in kultura. Predavanje na slavnostnem srečanju ob desetletnici delovanja R. Dapit SKI (Slovenski katoliški izobraženci), Ljubljana, • Prevajanje iz slovenščine v italijanščino. Preda- Cankarjev dom, 18. 9. vanja, redni predmet za 1., 2., 3. letnik na Visoki

119

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 111919 110.11.20050.11.2005 99:09:05:09:05 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

šoli za moderne jezike za tolmače in prevajalce, društva Humanitas “Hiša svetov”, Radenci ob Univerza v Trstu, Italija. Kolpi, 19. 2.; Kranjska gora, 26. 2., 1. 7. in 8. • Slovenska zgodovina in antropologija in Slo- 7.; Mrzlica nad Trbovljami, 15. 7. venska književnost. Predavanja na Fakulteti za izobraževalne vede, Univerza v Vidmu, Italija. M. Ramšak • Biografija v mikrozgodovinski perspektivi. M. Godina - Golija Podiplomska predavanja v okviru modula, ISH, • O ljudski hrani in prehranjevali kulturi na Slo- Fakulteta za podiplomski humanistični študij, venskem. Ciklus šestih predavanj pri predmetu Ljubljana (nov. in dec.). V tem kurzu je gostoval Naravna in kulturna dediščina za 2. letnik Višje redni prof. dr. Jack Santino, direktor Centra za strokovne šole za gostinstvo in turizem Mari- popularno kulturo iz Bowling Greena v Ohiu, bor. ZDA.

B. Ivančič Kutin M. Ravnik • Folklorni dogodek v teoriji in praksi. Predavanje • Izbrana poglavja iz etnologije družine in za študente 3. in 4. letnika Oddelka za etnologijo sorodstva. Predavanja in seminar v modulu in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta Slovenske študije – tradicija in sodobnost, Univerze v Ljubljani, 15. 12. podiplomski program Primerjalni študij idej in kultur, Politehnika Nova Gorica in ZRC SAZU K. Jerman Ljubljana. • Predstavitev metodologije, uporabljene v knjigi Promenada v Ljubljani. Oddelek za etnologijo I. Slavec Gradišnik in kulturno antropologijo, kurz Urbana antropo- • Identiteta in večkulturnost. Redna predavanja in logija, vaje, 26. 3. seminar za 3. letnik, Fakulteta za humanistične vede, Univerza na Primorskem, Koper. N. Križnar • Izbirni študijski predmet Tranformacija ritualov • Vizualna antropologija. Izbirni izpitni predmet ob življenjskih mejnikih v individualnem podi- v medfakultetnem podiplomskem magistrskem plomskem študijskem programu Andreje Čokl, študiju Antropologija na Fakulteti za družbene Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo vede v Ljubljani. Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani, Lju- • Vizualne raziskave. Izbirni predmet (predavanje bljana. in vaje) na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. M. Stanonik • Uvod v vizualno antropologijo. Ciklus preda- • Ustno slovstvo. Predavanja, 30 ur, Ljubljana, vanj, Odsjek za etnologiju, Filozofska fakulteta, Filozofska fakulteta. Zagreb, 10. 5., 14. 5., 21. 5., 28. 5. • Izbirne vsebine iz književnosti. Predavanja, 60 ur, Maribor, Pedagoška fakulteta. M. Kropej • Strokovno je vodila magistrsko delo Branke La- zar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša MENTORSTVO ZRC SAZU o ljudskih pripovedih v Dobrepo- ljah. • Strokovno je svetovala podiplomski raziskovalki R. Dapit Špeli Pogorelec pri njenih raziskavah o solinah • Mentor diplomskih nalog: “Ballerina, Balleri- in zgodbah o soli. na” di Marko Sosič. Traduzione di un romanzo contemporaneo sloveno, Visoka šola za moderne A. Poljak jezike za tolmače in prevajalce, Univerza v Trstu, • Ritual. Priprava in vodenje medkulturne delav- Italija. nice za osnovnošolce v okviru projekta društva Humanitas “Hiša svetov”, Radenci ob Kolpi, 17. M. Godina - Golija 2. Kranjska gora, 24. 2., 29. 6. in 6. 7., Mrzlica • Mentorica mladi raziskovalki doktorandki Š. nad Trbovljami, 13. 7. Ledinek Lozej. • Diskriminacija. Priprava in vodenje medkulturne • Mentorica diplomske naloge Metoda Repoluska delavnice za osnovnošolce v okviru projekta “Mariborski hoteli v letih od 1900 do 1940” na

120

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 112020 110.11.20050.11.2005 99:09:06:09:06 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Mariboru. Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. • Mentorstvo pri individualnem raziskovalnem N. Križnar delu podiplomskima študentkama Aleši Mihelič • Vesna Ličer, Monokulturno gospodarstvo na in Andreji Burja, ISH, Fakulteta za podiplomski Goriškem (Filozofska fakulteta). Magistrska humanistični študij, Ljubljana. naloga. N. Križnar je bil mentor notranjega usposabljanja. • Urša Krišelj Grubar, Kultura medijski osebnosti M. Stanonik (FDV). Magistrska naloga. • Mentorstvo pri doktoratu Barbare Ivančič Kutin, Obe kandidatki sta v letu 2004 uspešno zaključili konzultacije in prvo branje disertacije. magistrsko delo. • Somentorstvo pri doktoratu mag. Petre Kodre, konzultacije. • Mentorica diplomskega dela Špele Cimerman, M. Ravnik Lik Zelenega Jurija in Kresnika v slovenski • Mentorica mladi raziskovalki doktorandki Katji slovstveni folklori, Ljubljana, januar 2004. Jerman.

I. Slavec Gradišnik NAGRADE • Raziskovalno mentorstvo in pedagoško somentorstvo pri doktorskem študiju mladi raziskovalki Aleksandri Poljak, ISN ZRC SAZU in Murkova nagrada 2004, N. Križnar.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI GODINA-GOLIJA, Maja. Levša, kravjac, bider : prispevek etnologije k raziskovanju in razumevanju Izvirni znanstveni članek prehrane. Emzin (Ljubl.), 2004, letn. 14, št. 3/4, str. 69-71, ilustr. KROPEJ, Monika. Charms in the context of magic practice : the case of Slovenia. Folklore (Tartu, On- KROPEJ, Monika. Sodobne zgodbe študentov line), 2003, vol. 24, str. 62-77. http://www. folklore. Univerze v Ljubljani. Tradit. - Inšt. slov. narodop. ee/folklore/vol24/slovcharm.pdf. Ljublj., 2004, 33, 1, str. 175-200.

RAMŠAK, Mojca. »Včasih znam tudi molčati, čeprav se zdi to malo verjetno« : pripombe k mizo- Kratki znanstveni prispevek ginim stereotipom o ženskem opravljanju. Etnolog, N. vrsta (Ljubl.), 2004, letn. 14=(65), str. 121-138. IVANČIČ KUTIN, Barbara. Pregled zbiranja prozne folklore v gornjem Posočju. Slovs. folklor., 2004, let. RAVNIK, Mojca. Sv. Štefan v Zanigradu, praznik 3, št. 2[4], str. 55-58. sorodstva, vasi in soseske. Tradit. - Inšt. slov. narodop. Ljublj., 2004, 33, 1, str. 97-115. STANONIK, Marija. Anthropological view of literary folklore. Estudos de literatura oral, 2004, 9/10, STANONIK, Marija. Grafiti. Čas. zgod. narodop., 2003/2004, str. 267-276. 2004, let. 75=Nova vrsta 40, zv. 2/3, str. 683-714. STANONIK, Marija. Slovenci (in slovstvena folklora). Slovs. folklor., 2004, let. 3, št. 1(3), str. 2-5. Pregledni znanstveni članek

FAKIN, Jasna, JERMAN, Katja. Istrski begunci : Strokovni članek gradivo in raziskovalni nastavki. Tradit. - Inšt. slov. narodop. Ljublj., 2004, 33, 1, str. 117-142. IVANČIČ KUTIN, Barbara. Kako je nastal križ v

121

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 112121 110.11.20050.11.2005 99:09:06:09:06 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

steni. Gea (Ljublj.), 2004, letn. 14, št. 11, str. 39, nega slovenskega kongresa, Ljubljana. Glas. Slov. ilustr. etnol. druš., 2004, letn. 44, št. 2, str. 37-38.

LOŽAR-PODLOGAR, Helena. Skrivnostne vrbiške STANONIK, Marija. Žiri, točka sredi globusa. šjeme : slovensko pustno izročilo. Gea (Ljublj.), Žirovski občas., 2004, št. 34, str. 3-8. febr. 2004, letn. 14, št. 2, str. 12-15, ilustr.

POLJAK, Saša. Irena Destovnik - dobitnica leto- Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci šnjega Murkovega priznanja za posebne dosežke (vabljeno predavanje) v etnologiji. Koroški vestn. (Ljubl.), 2004, letn. 38, št. 1, str. 71-74. DAPIT, Roberto. La musica strumentale e Resia oggi - un fortunato caso di autoconservazione : POLJAK, Saša. Knjige, jeziki, kulture: nova knji- contesti, significati sociali. V: CERIBAŠIĆ, Naila garna in kulturno-informacijsko središče Haček. (ur.). Zaštita tradicijskog glazbovanja. Roč: KUD Koroški vestn. (Ljubl.), 2004, letn. 38, št. 1, str. »Istarski željezničar«, 2004, str. 113-130, ilustr. 51-54. IVANČIČ KUTIN, Barbara. Razmerje med vsak- RAMŠAK, Mojca. Ob koncu projekta Leksikon danjim govornim posredovanjem in pripovedo- etnologije Slovencev (2001-2004) in pred natisom vanjem. V: KRŽIŠNIK, Erika (ur.). Aktualizacija Slovenskega etnološkega leksikona (jeseni 2004). jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem : členitev Glas. Slov. etnol. druš., 2004, letn. 44, št. 2, str. jezikovne resničnosti, (Obdobja, Metode in zvrsti, 43-47,76-77. 22). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakul- RAVNIK, Mojca. Pomemben vodič za odkrivanje tete, 2004, str. 225-261. lepot stare kraške domačije : Repen, muzej Kraška hiša. Primorski dnevnik, 31. jul. 2004, leto 60, št. KRIŽNAR, Naško. Zablatnikov pogled s filmsko ka- 183, str. 13, ilustr. mero. V: FISTER, Majda (ur.), FISTER, Peter (ur.). Pavle Zablatnik : Zbornik predavanj in prispevkov, RAVNIK, Mojca. Proslava vstopa Slovenije v (Koroški etnološki zapisi, 2004, 4). Celovec: Mo- Evropsko zvezo v Podklancu 1. maja 2004. Trinkov horjeva založba: Slovenski narodopisni inštitut in koledar, 2004, str. 175-177, ilustr. društvo Urban Jarnik, 2004, str. 310-346.

SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid. Mednarodni dan KROPEJ, Monika. Josip Šašel etnograf : ob sto- muzejev v Slovenskem etnografskem muzejeu. letnici rojstva. V: Simpozij Josip Šašel in njegov Etnolog, N. vrsta (Ljubl.), 2004, letn. 14=(65), str. pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev. 260-266. 29. maja 2004 pri Cingelcu na Trati (Kulturni dom Slovenskega prosvetnega društva v Borovljah). STANONIK, Marija. Anketa o predavanjih iz slo- [Celovec]: Slovenski narodopisni inštitut Urban vstvene folkloristike. Slovs. folklor., 2004, letn. 3, Jarnik, 2004, str. [1-10]. št. 2(4), str. 47-51. STANONIK, Marija. »Boš rod ... boš v duši čvrst?«. STANONIK, Marija. Antologija poljanske naivne V: AVGUŠTIN, Sonia Adriana (ur.), KLOPČIČ, Lu- poezije : zbral in uredil Janez Ramoveš iz Suše ka (ur.). Ko ne bo več meja : 2. strokovno-znanstveni pod Blegošem. Loški razgl., 2003 [i.e. 2004], 50, posvet, Št. Peter pri Št. Jakobu v Rožu, 8. november str. 175-181. 2003 : (zbornik predavanj). Ljubljana: Svetovni slovenski kongres: = Slovenian World Congress, STANONIK, Marija. Po poteh Izvoljenega ljudstva 2004, str. 13-14. in našega Gospoda Jezusa Kristusa. Božja beseda danes, 2004, 11, 1, str. 10-12, 2004, 11, 2, str. 4-9, STANONIK, Marija. Razmerje med govorjenim in 2004, 11, 3, str. 17, 2004, 11, 4, str. 10-14. zapisanim na primeru knjižne zbirke Glasovi. V: KRŽIŠNIK, Erika (ur.). Aktualizacija jezikovnoz- STANONIK, Marija. Slovstvena folkloristika : vrstne teorije na Slovenskem : členitev jezikovne glasilo sekcije za zbiranje in raziskovanje slovenske resničnosti, (Obdobja, Metode in zvrsti, 22). Lju- slovstvene folklore pri Slovenski konferenci Svetov- bljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik

122

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 112222 110.11.20050.11.2005 99:09:06:09:06 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, GODINA-GOLIJA, Maja. The influence of cookbo- 2004, str. 331-351. oks on food culture in Slovenia in the nineteenth century and at the beginning of the twentieth century. STANONIK, Marija. Slovene proverbs through V: LYSAGHT, Patricia (ur.). Changing tastes : food the time. V: GÁBOR, Barna (ur.). »Igniculi sa- culture and the processes of industrialization : pro- pientiae« : János-Baranyai-Decsi-Festschrift : ceedings of the 14th Conference of the International Symposium und Ausstellung zum 400. Jahrestag des Commission for Ethnological Food Research, Basel Erscheinens der Adagia von János Baranyai Decsi and Vevey, Switzerland, 30 September - 6 Okto- in der Széchényi Nationalbibliothek, 1998, (Libri ber 2002. Basel: Schweizerische Gesellschaft für de libris). Budapest: Országos Széchényi Könyvtár: Volkskunde; Dublin: Department of Irish Folklore, Osiris Kiadó, 2004, str. 175-195. University College, 2004, str. 191-197.

LOŽAR-PODLOGAR, Helena. Strokovne in pri- Objavljeni strokovni prispevek na konferenci jateljske vezi : (Pavle Zablatnik - Niko Kuret. V: (vabljeno predavanje) FISTER, Majda (ur.), FISTER, Peter (ur.). Pavle Zablatnik : Zbornik predavanj in prispevkov, (Ko- FIKFAK, Jurij. Pogoji za mednarodno sodelovanje. roški etnološki zapisi, 2004, 4). Celovec: Mohorjeva V: LUTHAR, Oto (ur.), CIGLENEČKI, Slavko (ur.), založba: Slovenski narodopisni inštitut in društvo DOLINAR, Darko (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), Urban Jarnik, 2004, str. 237-259. RAVNIK, Mojca (ur.), RIHA, Rado (ur.), MAJCE- NOVIČ, Helena (ur.). Za odprto znanost. Ljubljana: POLJAK, Saša. »Country wedding in Ljubljana« : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 66-71. a festival to promote tourism and socialism. V: Journeys of Expression III : tourism and festivals KRIŽNAR, Naško. Ocenjevanje znanstvenega dela as transnational practice : conference proceedings. v humanistiki. V: LUTHAR, Oto (ur.), CIGLENEČ- Sheffield: Centre for Tourism and Culture Change, KI, Slavko (ur.), DOLINAR, Darko (ur.), MIHELIČ, Sheffield Hallam University, 2004, 12 str., ilustr. Darja (ur.), RAVNIK, Mojca (ur.), RIHA, Rado (ur.), MAJCENOVIČ, Helena (ur.). Za odprto znanost. STANONIK, Marija. Interdisciplinarnost Pavleta Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. Zablatnika (1912-1993) v luči slovstvene folklori- 140-144. stike. V: FISTER, Majda (ur.), FISTER, Peter (ur.). Pavle Zablatnik : Zbornik predavanj in prispevkov, STANONIK, Marija. Vizija humanistike na pri- (Koroški etnološki zapisi, 2004, 4). Celovec: Mo- meru slovstvene folklore. V: LUTHAR, Oto (ur.), horjeva založba: Slovenski narodopisni inštitut in CIGLENEČKI, Slavko (ur.), DOLINAR, Darko društvo Urban Jarnik, 2004, str. 186-236. (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), RAVNIK, Mojca (ur.), RIHA, Rado (ur.), MAJCENOVIČ, Helena (ur.). STANONIK, Marija. Iz pokušine krajevnih in le- Za odprto znanost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC dinskih imen na Žirovskem. V: JESENŠEK, Marko SAZU, 2004, str. 87-90. (ur.). Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika : slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije; Pišece: Društvo Pleteršnikova Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci domačija, 2004, str. 210-224.

FIKFAK, Jurij. Narodopisni pogledi Matije Majar- ja. V: NEDVĚDOVÁ, Milada (ur.). Matija Majar Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Ziljski v česko-slovinském kontextu : minulost, příto- mnost a budoucnost vzájemných kulturních styků : FIKFAK, Jurij. From ethnography to autoethno- preteklost, sodobnost in prihodnjost[!] medsebojnih graphy. V: FIKFAK, Jurij (ur.), ADAM, Frane (ur.), kulturnih stikov : sborník příspěvků z mezinárodní GARZ, Detlef (ur.). Qualitative Research : different konference pořádané k uctění 110. výročí úmrtí perspectives, emerging trends. Ljubljana: Inštitut za slovinského kněze-buditele, jazykovědce a folklo- slovensko narodopisje ZRC SAZU, Založba ZRC: risty, (Praha, 11. 10. 2002, Filozofická fakulta = Institute of Slovenian Ethnology at ZRC SAZU, Univerzity Karlovy), (Koroški etnološki zapisi, 3). ZRC Publishing: Fakulteta za socialno delo; Mainz: Praha: Národní knihovna ČR, Slovanská knihovna, Pädagogisches Institut, Johann Gutenberg Universi- 2004, str. 62-79. tät; Nova Gorica: Politehnika, 2004, str. 75-90.

123

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 112323 110.11.20050.11.2005 99:09:06:09:06 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

FIKFAK, Jurij. Voices of qualitative research: be- legendah in drugih folklornih izročilih : in Sitte, tween different perspectives and emerging trends Brauch, Märchen, Sagen, Legenden und anderen = Glasovi kvalitativnega raziskovanja: med na- volkstümlichen Überlieferungen. Ljubljana: Založba stajajočimi tokovi in različnimi perspektivami. V: ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 229-280,541-600. FIKFAK, Jurij (ur.), ADAM, Frane (ur.), GARZ, Detlef (ur.). Qualitative Research : different per- STANONIK, Marija. Slovenska uršulinska poezija. spectives, emerging trends. Ljubljana: Inštitut za V: STANONIK, Marija (ur.). Žuborenje : poezija slovensko narodopisje ZRC SAZU, Založba ZRC: slovenskih uršulink. Ljubljana: Družina, 2004, str. = Institute of Slovenian Ethnology at ZRC SAZU, 253-418. ZRC Publishing: Fakulteta za socialno delo; Mainz: Pädagogisches Institut, Johann Gutenberg Universi- tät; Nova Gorica: Politehnika, 2004, str. 7-20. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA IVANČIČ KUTIN, Barbara. Pripovedovalci in njihove pripovedi na Bovškem. V: SIVEC, Stanko Znanstvena monografija (ur.). Bovški zbornik : ob 800-letnici prve pisne omembe župnije Bovec : 1192-1992. Tolmin: Tol- STANONIK, Marija. Ostanite zvesti pevski kulturi minski muzej, 2004. Žirov! : (čez) 100 let žirovskega zborovskega petja : ob 40-letnici Moškega pevskega zbora Alpina, KROPEJ, Monika, DAPIT, Roberto. Bajeslovne Žiri. Žiri: Moški pevski zbor Alpina, 2004. 298 živali v ljudskem izročilu. V: DAPIT, Roberto (ur.), str., ilustr. KROPEJ, Monika (ur.). Zlatorogovi čudežni vrtovi : slovenske pripovedi o zmajih, belih gamsih, zlatih STANONIK, Marija. Slovstvena folkloristika : med pticah in drugih bajnih živalih, (Zbirka Zakladnica jezikoslovjem in literarno vedo. Ljubljana: Založba slovenskih pripovedi). Radovljica: Didakta, 2004, ZRC, ZRC SAZU, 2004. 503 str. str. 5-14.

LIČER, Vesna. Nekoč so bili »kavalirji« : svilo- Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid gojstvo in kultura murve na Goriškem. Str. 81-127. C`erano una volta i »cavalieri« : gelsibachicoltura BAŠ, Angelos (ur.). Slovenski etnološki leksikon. 1. nel Goriziano sloveno. Str. 129-173. V: CRIPPA, izd. V sodelovanju z ISN ZRC SAZU, OEKA FF Flavio (ur.). La seta della Serenissima. Salzano: in SEM izdala in založila: Mladinska knjiga, 2004. Amministrazione Comunale di Salzano, 2004. XV, 730 str., ilustr.

STANONIK, Marija. Kočevarska slovstvena folklora. SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid … [et al.], KO- V: FLORJANČIČ, Alojzij Pavel (ur.), STANONIK, CJAN-BARLE, Marta(ur.), BAJT, Drago (ur.) Slo- Marija (ur.), TSCHINKEL, Wilhelm. Kočevarska venski veliki leksikon. 1. izd. Ljubljana: Mladinska folklora : v šegah, navadah, pravljicah, povedkah, knjiga Založba, 2003-<2004>. Zv. <1-2>, ilustr.

124

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 112424 110.11.20050.11.2005 99:09:07:09:07 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE

SUMMARY

Work at the Institute of Slovene Ethnology was Examined were numerous innovations in the food focused on the research program “Ethnological culture of Slovenia at the turn of the 19th to the 20th and Folkloristic Research in Slovene and European century, festive meals in the 20th century, foods Cultural Spaces” and on the research project with the eaten on Christmas, New Year’s Eve, Shrovetide, title “Ethnological Views and Images between the Easter, and name-day, birthday, and wedding fes- 19th and the 21st Centuries”; the latter commenced tivities. on July 1, 2005. The research project “Yearly Cus- Researchers covering the field of spiritual culture toms and Feasts”, and both applicative research and folk literature continued their research of folk projects, “Dictionary of the Slovene Ethnology” and literature and its role in the 20th century. Prepara- “Aquadapt”, were concluded with the publication tions for the Type Index of Slovene Folktales, and of Lexicon of the Slovene Ethnology (Mladinska the research of Slovene mythology and contempo- knjiga, Ljubljana 2004), a publication with more rary story-telling, continue as well. The research than 6000 entries covering all fields of Slovene titled The Context and Texture of Folktales in the ethnology. Eight papers on water supply, water Bovško Region was completed. sources, wells, etc., were written for the Aquadapt The Audiovisual Laboratory researchers completed international project. a number of audiovisual research projects, for instance the taping of Shrovetide events, of Slovenia A number of research projects on kinship relations becoming part of the European Union, of haymak- in rural parts of Slovenia and on the role of family ing, etc. As before, N. Križnar organized the 9th and community within the yearly cycle customs Visual Summer School in Nova Gorica. in Western Slovenia, were taking place within the research program. One of the topics, based on the Researchers started to work on the research project examples of Nova Gorica and Gorica/Gorizia, was “Ethnological Views and Images between the 19th also the development of cultural, economic and so- and the 21st Centuries”. Initially they examined cial processes in these urban settlements, especially ethnological literature from the fields of ethnologi- before and after the state of Slovenia entered the cal history, theories, and methodology. The research European Union. of oral literature, be it traditional or contemporary, The research of festivals and rituals focused on the continued. Analyzed and examined were cultural questions of tradition and those who continue and and linguistic characteristics of everyday genre preserve it, as well as the relation between them and communication between Slovenes by means of the researchers. The research of events taking place gossip, slander, and rumor. Organized were two during the Shrovetide festival continued, and with it interdisciplinary conferences, Rajko Ložar (1904- also the cooperation with the Institute for Ethnology 1985). His Life and Work, October 19-20, 2004, and Folkloristics in Zagreb, Croatia. Researchers and Gašper Križnik and His Time, November also continued their research of the transformation 24-26, 2004. of work customs (especially agricultural work in the vicinity of Ljubljana) and their analysis of the In 2004, the Institute published its two regular publi- interpretation of rural cultural heritage in tourism cations, Traditiones and Studia mythologica Slavica, and its role in the co-creation and preservation of as well as the first volume in the Studia mythologica local, regional, and national identity. Slavica – Supplements book series.

125

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 112525 110.11.20050.11.2005 99:09:07:09:07 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 112626 110.11.20050.11.2005 99:09:07:09:07 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

Stoletnica OSNP – vključevanje slovenske pesem- ZNANSTVENI SVET ske dediščine v evropski okvir Nosilka aplikativnega projekta: M. Klobčar. Doc. dr. Marjetka Golež Kaučič, akademik Lojze Lebič (predsednik), akademik dr. Milko Matičetov, Slovenske ljudske pesmi – 5. in 6. knjiga dr. Marija Klobčar, mag. Drago Kunej. Korpus “Slovenske ljudske pesmi” kot eno temeljnih del slovenske duhovne kulture sodi med najobšir- dr. M. Golež nejše kulturološke projekte v Sloveniji. Končni cilj Kaučič je komentirana znanstvena izdaja in predstavitev PERSONALNA SESTAVA slovenskega ljudskega pesništva vseh časov po merilih evropske folkloristične vede. Korpus ne Predstojnica: doc. dr. Marjetka Golež Kaučič, znan- bo predstavljal samo pesemskega gradiva, ampak stvena svetnica (od 14. 10.). bo pomemben za ohranitev duhovne kulture kot Znanstveni svetnik: izr. prof. dr. Marko Terseglav identitetnega jedra Slovencev. (od 14. 10.). Za peto knjigo so pripravljeni: besedila pripovednih Znanstvena sodelavka: dr. Marija Klobčar. pesmi z družinsko tematiko, skupaj z opombami in Asistentki z magisterijem: mag. Rebeka Kunej (od komentarji, osnutek predgovora, povzetki pesmi dr. M. Klobčar 14. 10.), mag. Urša Šivic. za angleški prevod. Izbrane so bile tudi nekatere Asistentki: Maša Marty, Marjeta Stres (od 1. 11.). variante, ki bi lahko bile v celoti prevedene v an- Samostojni strokovni sodelavec: mag. Robert Vr- gleški jezik. V okviru dela za šesto knjigo so bile čon. pregledane vse živalske pripovedne pesmi, dodatno Višji strokovni sodelavec: mag. Drago Kunej. je bilo na terenu zbranih osem. Strokovni sodelavec: Gregor Strle. Na podlagi izkušenj z delom pri izdaji korpusa in iz- Tajnica: Anja Serec Hodžar (do 30. 4.), Nataša hajajoč iz raziskav slovenskega pesemskega izročila, mag. D. Kunej Visočnik (od 1. 5.–31. 12.). so bili pripravljeni referati Slovenske ljudske pesmi (SLP) – sodobni znanstveni korpus; Slovenska ljudska pesemska kultura na prepihu vplivov, dotikanj Znanstvenoraziskovalno delo je potekalo v okviru in opozicij vzhoda, zahoda, juga in severa / Slovene raziskovalnega programa, enega temeljnega in dveh Folk Song at the Crossroads of Influences, Contacts ciljnih raziskovalnih projektov, dveh aplikativnih and Oppositions of the East, West, North and South; projektov in enega mednarodnega raziskovalnega Desetnica: iz pravljičnega v sodobno / “The Tenth projekta. V njih so poleg vodje raziskovalnega Daugther”: From a Fairy Tale to Contemporary mag. R. Kunej programa in nosilcev projektov sodelovali vsi sode- Literature; Zbirka OSNP: Temelj za sodobno znan- lavci inštituta in dva zunanja sodelavca (dr. Zmaga stvenokritično izdajo pesmi / The OSNP Collection: Kumer, Mirko Ramovš). a Basis for Modern Critical Editions of Slovenian Folk Songs (M. Golež Kaučič), znanstvena članka Folkloristične in etnološke raziskave slovenske O slovenskih ljudskih pesmih / About Slovenian Folk ljudske duhovne kulture Songs (M. Terseglav) in Ljudska pesem v lukoviški Vodja raziskovalnega programa: M. Golež Kau- okolici (Z. Kumer), knjiga Marija v svetem pismu M. Marty čič. in slovenski ljudski pesmi (Z. Kumer), v pripravi Slovenska ljudska duhovna kultura v procesu pa je referat z naslovom Orfejev motiv in slovenska globalizacije balada Godec pred peklom (M. Golež Kaučič). Nosilec temeljnega raziskovalnega projekta: M. Ter- seglav. Ljudsko in umetno – dva obraza ustvarjalnosti Fokloristične raziskave starejšega slovenskega (M. Golež Kaučič) ljudskega zvočnega izročila Na podlagi raziskav o odnosu med ljudskim in ume- Nosilka aplikativnega projekta: M. Golež Kaučič. tnim ter v skladu s teorijo intertekstualnosti je bila M. Ramovš

127

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 112727 111.11.20051.11.2005 112:31:252:31:25 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

napisana razprava Rošlin in Verjanko: Transforma- kšna je njena vloga med ljudmi, tako med izvajalci cija ljudske balade v sodobna prozna besedila. kot poslušalci te oblike duhovne kulture. V okviru raziskave sta bila napisana dva prispevka Ljudski Živalske podobe v slovenski ljudski pesmi (M. Golež godci: nadaljevanje starih ali ustvarjanje novih Kaučič) tradicij ter Iz arhiva Glasbenonarodopisnega in- Za monografijo z istim naslovom je bila dopolnjena štituta: o prvem etnomuzikološkem raziskovanju v dodatna tuja teoretična literatura, koncept knjige je severovzhodni Istri. bil razširjen še s teoretičnim vidikom, ki se loteva etike in zgodovine človeškega odnosa do živali; Socialni in kulturni vidiki ljudskopesemskega izro- ljudskim pesmim so bile dodane pripovedi, legende čila Goriških brd (M. Stres) in miti. V korpus pesmi so bili uvrščeni še primeri Raziskava se bo osredotočila na vprašanje, kako živalskih pesmi in pripovedi iz Belgije, Madžarske prebivalci pokrajin na stiku več jezikovnih in in Francije. Opravljene so bile analize tega gradiva kulturnih skupnosti doživljajo sami sebe in svojo in primerjave s slovenskimi živalskimi pesmimi. identiteto, v čem so posebni in kako to drugačnost A. Serec Hodžar Narejen je bil izbor živalskih pesmi za zvočno gojijo in ali je intenzivnost te opozicije pogojena s publikacijo, ki naj bi bila knjigi priložena. Napra- političnimi in državnimi odnosi. Primerjala bo, kako vljene so bile vprašalnice (25) o živalskih pesmih se je ta razločevalna opozicija v odnosu do pripa- za terenske raziskave. dnikov sosednje furlanske in italijanske skupnosti v različnih obdobjih izražala v Goriških brdih. Zajela Vprašanje socialne problematike v pesemskem bo pet časovnih obdobij, in sicer od začrtanja meje izročilu Tuhinjske doline (M. Klobčar) med Kraljevino Italijo in Avstro-Ogrsko pa vse do Raziskave odnosov med družbeno razslojenostjo danes, ko je to območje v samostojni Republiki Slo- G. Strle in pesemskim izročilom v Tuhinjski dolini, ki bo- veniji. Doslej je bil za raziskavo izdelan podroben do tema posebne monografije, so bile usmerjene v načrt dela, zbrana je bila vsa literatura, ki zadeva pripravo dveh krajših del, referata Odsev resnič- obravnavano problematiko, pregledano je bilo pe- nosti v Križnikovem zapisovanju ljudskih pesmi semsko gradivo, ki ga je v Goriških brdih zapisal in znanstvenega članka Pričevalnost koledniških dr. Radoslav Hrovatin. pesmi jugovzhodne Gorenjske v zapisih Odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi. Nadaljevalo Folkloristika v interdisciplinarnih raziskavah se je izpisovanje iz dokumentov v Nadškofijskem (M. Terseglav) mag. U. Šivic arhivu. Raziskava želi utemeljiti, da je spontano, narečno in sinkretično pesništvo v umetnostnem, družbe- Uporaba slovenskih ljudskih pesmi v nekaterih nem in etnološkem kontekstu kulturni in etnični zvrsteh popularne glasbe v devetdesetih letih 20. fenomen, in predstaviti ljudsko pesništvo v obzorju stoletja (U. Šivic) jezikoslovnih, literarnih, glasbenih, umetnostnih in Predmet raziskave so nekatere zvrsti popularne glas- humanističnih ved. be iz obdobja devetdesetih let 20. stoletja do danes in Narejen je bil načrt raziskave. Pregledani in ovre- ustvarjalci ter njihove skladbe, za katere so navdih in dnoteni so bili ameriški folkloristični članki na temo dr. M. Terseglav idejno ustvarjalnost dale ljudske pesmi. V letu 2004 folklore in bili umeščeni v okvir nekoliko drugačne se je nadaljevalo pregledovanje poljudne in strokov- evropske folkloristične misli (pregled zgodovinske- ne publicistike, kjer je ta tematika omenjena. Le na ta ga razvoja in razlik). Pregledan je bil zgodovinski način je mogoče odkriti najrazličnejše terminološke tok etnološke vede in ovrednoten folkloristični tok rešitve in jasno razpoznati tudi zgodovinski prerez v njem ali zunaj njega. Pregledana je bila domača in dogajanja, njegove vznike in vpadanja ter družbeni tuja strokovna literatura in narejena analiza nefol- pogled nanj. Prek tovrstne literature je razvidna klorističnih študij in njihovega pogleda na ljudsko tudi odmevnost obravnavanega pojava. Opravljenih pesništvo. Napisana je bila razprava Folkloristika N. Visočnik je bilo nekaj intervjujev z informatorji – izvajalci in literarna veda ali esej o ločitvi. obravnavane glasbe – in analiz skladb, s čimer so se pokazale osnovne ritmične, melodične in druge Plesno izročilo na Slovenskem (R. Kunej, M. Ra- transformacije v okolju drugačne glasbene zvrsti. movš) Končana je bila raziskava z naslovom Vplivi folklo- Ljudska glasba severne Istre (M. Marty) rizma na slovensko plesno izročilo (na primeru Bele Raziskava skuša odgovoriti na vprašanje, v kakšni krajine), njeni rezultati so objavljeni v magistrskem mag. R. Vrčon obliki ljudska glasba na tem območju še živi in ka- delu (R. Kunej). Raziskava se je v uvodu posvetila

128

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 112828 110.11.20050.11.2005 99:09:08:09:08 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

njenemu predmetu in načinom preučevanja, gradivu ter omogočiti dostop tujim strokovnim sodelavcem. in problemom zapisovanja ter opredelitvi plesnega Doslej je bilo dokončano skeniranje, urejanje in izročila in folklorizma, nato analizirala plesno indeksiranje 265 map zbirke OSNP; izdelane so bile izročilo Bele krajine, upoštevaje starost plesov in podatkovne baze Digitalnega arhiva OSNP (v sode- njihovo tipologijo, in nekatere vplive na nastanek lovanju z Laboratorijem za grafiko in multimedije, le-tega, ter plesnemu folklorizmu od zametkov do FRI). Ob tem je potekalo ugotavljanje funkcionalno- pojavov po 1. svetovni vojni in med obema vojnama. sti, odkrivanje napak in njihovo popravljanje. Osrednjo pozornost je posvetila koreološkim trans- formacijam plesnega izročila, ki so posledice fol- Vloga snemalnih aparatur in ostale opreme pri klorizma. Te so bile ugotovljene tako pri skupinskih nastajanju prvih zvočnih zbirk (D. Kunej) (črnomaljsko kolo, metliško kolo, kolanje, nemo Raziskava želi ugotoviti vlogo snemalnih aparatur kolo, Hruške, jabuke, slive, Lepa Anka, seljančica, (fonografov) v času prvih terenskih etnomuziko- Igraj kolo, svatsko kolo, obnovljena in novonastala loških zvočnih snemanj, njihovo uporabnost pri kola) kot pri parnih plesih (zibenšrit, šrotiš, carska zbiranju gradiva za zbirko OSNP ter druge zbirke. V kasa, sirota). V okviru te raziskave je bil napisan še sklopu raziskave je potekala tudi priprava zvočnega referat z naslovom Identity of dances at the border, gradiva za zgoščenko Odmev prvih zapisov. a case from Bela krajina region / Identiteta plesa V okviru raziskave nastaja obsežna študija Opti- ob meji, na primeru Bele krajine. malno predvajanje, restavriranje in uporaba prvih V okviru raziskave plesnega izročila Velike Polane slovenskih etnomuzikoloških zvočnih zapisov. Doslej in okolice je bil napisan pregledni članek z naslovom so bili zbrani in pregledani številni viri in literatura Plesna dediščina Velike Polane in okolice, analiza o začetnih etnomuzikoloških zvočnih snemanjih plesnih iger pa je bila podlaga delu Koreološka in pri nas in v tujini, ki bodo služili predvsem kot antropološka podoba plesnih iger z izbiranjem na teoretično izhodišče raziskave. Pregledan je bil Slovenskem (M. Ramovš). Sodobna problematika celotni dokumentarni arhiv OSNP v GNI ter vse ljudskega plesa na Slovenskem je bila tema referata z dokumentarno gradivo Slovenskega etnografskega naslovom Volkstanz in Slowenien heute (R. Kunej). muzeja, da bi odkrili morebitne podatke o zvočnih snemanjih in delovanju OSNP. Pregledani so bili Stoletnica OSNP – vključevanje slovenske pesemske stari zvočni nosilci, ki jih hrani glasbena zbirka Na- dediščine v evropski okvir (M. Klobčar, D. Kunej, rodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Hkrati R. Kunej, G. Strle, U. Šivic) je potekal tudi študij literature in virov o terenskih V okviru projekta je bila pripravljena zgoščenka snemalnih aparaturah in snemalnih postopkih v času Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta: Odmev prvih zvočnih snemanj nasploh. Del spoznanj je bil prvih zapisov. Začela se je organizacija simpozija predstavljen v referatu The phonograph has arrived. z naslovom “Ljudska pesem kot družbeni izziv”, History of the wax cylinder sound collection from ki bo v aprilu potekal v Ljubljani, stekle so tudi Bela krajina / Fonograf je dospel. Zgodovina zbirke priprave (zbiranje fotografskega in drugega gradiva) voščenih valjev iz Bele krajine na mednarodnem za razstavo “Ena pesem je poslana”, ki bo jeseni v simpoziju na Dunaju. Slovenskem etnografskem muzeju. Nosilka projekta vodi tudi koordinacijo s Volksliedwerk na Dunaju Delo z zvočnimi zbirkami (D. Kunej) in z drugimi ustreznimi ustanovami v državah, ki so Nadaljevalo se je testiranje in optimiziranje nove pred sto leti sodelovale v tem velikem mednarodnem avdioračunalniške postaje ter njeno prilagajanje na projektu. K delu za projekt je sodila tudi izdelava obstoječo opremo v zvočnem studiu GNI. S pomočjo članka Pričevalnost koledniških pesmi jugovzhodne nove opreme je bilo obdelano in restavrirano tudi Gorenjske v zapisih Odbora za nabiranje slovenskih celotno zvočno gradivo za zgoščenko Odmev prvih narodnih pesmi in referata za simpozij na Dunaju, zapisov ter pripravljena zvočna matrica zanjo. Prav z naslovom Samopodoba Slovencev v zbiranju tako je bilo pripravljeno in obdelano tudi zvočno gra- ljudskih pesmi / The Self-Image of Slovenians in divo iz arhiva GNI, ki so ga potrebovali sodelavci za Collecting Folksongs (M. Klobčar). predavanja, referate ter druge javne predstavitve. Na podlagi dogovora s Slovenskim gledališkim Digitalni arhiv OSNP – podprojekt v sodelovanju muzejem sta se nadaljevala zaščita in presnemavanje z University of Milwaukee Golda Meir Library njihove zvočne zbirke magnetofonskih trakov. Dru- (G. Strle) go delo je bilo osredotočeno predvsem na pregled Cilj podprojekta je zavarovati originalno gradivo, tistega dela zbirke, ki še ni bil presnet in arhiviran omogočiti hitrejši in preprostejši dostop zaposlenim ter na preučevanje arhiviranja te zbirke s pomočjo

129

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 112929 110.11.20050.11.2005 99:09:08:09:08 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

nove avdioračunalniške postaje. Nadaljevala se je Cilj študije je izgradnja multimedijskih aplikacij tudi strokovna in tehnična pomoč pri popisu, poslu- ter optimizacija poizvedovalnega vmesnika, ki bo šanju in shranjevanju različnih zvočnih nosilcev iz vključeval tudi iskanje in možnosti predvajanja SGM. Za razstavo o Jožetu Pengovu je bil presnet digitaliziranih zvočnih posnetkov z zgodovinskih in restavriran magnetofonski trak Lutkovnega zvočnih nosilcev; vključevanje v mednarodne gledališča Ljubljana s posnetkom predstave Sinja znanstvenoraziskovalne projekte ter reševanje tehno- ptica iz leta 1964. loških vprašanj ter vprašanj uporabnikov v smeri in Nadaljevala se je obsežna raziskava o občutljivosti s ciljem skupne infrastrukture, kot je predvideno v nosilcev CD-R na svetlobo in sončne žarke, ki programu EU na področju kulturne dediščine. poteka že nekaj let. Dosedanji rezultati so bili v V prvi fazi izpeljave projekta je bil poudarek pred- letu 2004 večkrat javno predstavljeni, med drugim vsem na zbiranju podatkov od primarnih uporab- tudi v članku Vpliv svetlobe na obstojnost CD-R- nikov, predvsem znanstvenikov in raziskovalcev s nosilcev. področja folkloristike in etnologije, z željo poiskati V sklopu objavljanja in izdajanja gradiva zvočnega rešitve, ki bi v čim večji meri ustrezale tema podro- arhiva GNI je izšla prej navedena zgoščenka iz serije čjema znanosti in tistim metodam zbiranja gradiva, Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta. Pregle- ki jih zaradi svoje specifičnosti zahteva ljudska dana je bila tudi pisna dokumentacija in narejen duhovna kultura. Študija je tako temeljila na pro- popis zvočnega gradiva (R. Kunej, M. Ramovš) za filiranju uporabnikov z namenom, da specifikacija zgoščenko Slovenski ljudski plesi – Bela krajina, poizvedovalnega vmesnika ustreza potrebam znan- ki bo predvidoma izšla leta 2005. Pripravljeno in stvenoraziskovalnega dela in omogoča integracijo v presneto je bilo zvočno gradivo iz arhiva GNI za virtualne svetove kulturnih dediščin EU. Dobljeni objavo na zgoščenki Slovenska ljudska glasba, ki je rezultati, poleg že zbranih, tvorijo podlago za testni priloga reviji Glasba v šoli, ter na zgoščenki, ki jo je podatkovni model in izgradnjo podatkovne baze pripravil Anton Gričnik k svoji knjižni publikaciji ter vmesnika za vnašanje in iskanje po rokopisnih o Juriju Vodovniku. zbirkah in terenskih zapisnikih Glasbenonarodopi- snega inštituta, posledično pa bodo v pomoč tudi pri izgradnji uporabniških vmesnikov načrtovanih Terensko delo multimedijskih aplikacij. Sodelavci (D. Kunej, R. Kunej. U. Šivic, M. Ra- Delo je bilo omejeno na znanstvenike in razisko- movš) so imeli 32 terenskih snemanj. Posneli so 420 valce Glasbenonarodopisnega inštituta, kjer je bilo zvočnih enot pesemskih in inštrumentalnih melodij opravljenih 36 anketiranj v treh sklopih (skupaj ter deset ur različnih etnomuzikoloških in drugih 108), in druge inštitute sorodnih znanstvenorazi- etnoloških podatkov. Terenske raziskave so doku- skovalnih področij na ZRC SAZU. Glavni namen mentirali s fotografijami (175) in videoposnetki (95 tega dela študije je bil pridobiti ustrezne podatke, ki minut). Za ugotavljaje sedanjega življenja ljudskih bi omogočili izgradnjo podatkovnega modela tako pesmi, glasbe in plesa ter sprememb, ki jih prinaša za rokopisne zbirke slovenskih ljudskih pesmi kot folklorizem, so spremljali različne prireditve, na tudi za terenske zapisnike in informatorje. Dobljeni katerih so nastopali pevci, godci ter folklorno-plesne rezultati so bili osnova za izgradnjo podatkovne baze skupine, ki gojijo dediščino domačih krajev, in bili za rokopise slovenskih ljudskih pesmi arhiva GNI večkrat tudi strokovni ocenjevalci teh prireditev. in terenske zapisnike ter specifikacije vmesnika Raziskovalno delo je potekalo v naslednjih krajih: za vnašanje podatkov v bazo, upoštevajoč metode Arnače, Brestanica, Črnomelj, Golte, Koper, Kup- zbiranja podatkov (predvsem na terenu), ki so jih činji Vrh pri Stopercah, Laško, Ljubljana, Lormanje uporabljali znanstveniki in raziskovalci pri preuče- pri Lenartu, Ložnica, Mozirje, Paška vas, Podgora vanju ljudske duhovne kulture (G. Strle). pri Šmartnem ob Paki, Podlehnik, Rečica, Sevnica, Silova, Spodnja Polskava, Stoperce pri Lenartu, Sv. Trojica pri Lenartu, Velenje, Velika Dolina, Vojna in vojaki v slovenski ljudski pesmi Vitomerci in Zgornji Leskovec. Nosilka ciljnega raziskovalnega podprojekta: M. Golež Kaučič.

Multimedijska predstavitev slovenske kulturne Podprojekt sodi v sklop ciljnega raziskovalnega pro- dediščine: študija uporabnikov jekta Slovenska vojska: Kratka zgodovina – dolga Nosilka ciljnega raziskovalnega projekta: M. Golež tradicija!? (vodja projekta doc. dr. Petra Svoljšak). Kaučič. Doslej je bil izdelan vsebinski predlog, ki predstavlja

130

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 113030 110.11.20050.11.2005 99:09:09:09:09 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

vlogo vojne v slovenski ljudski pesmi in kako so jo za film o slovenskih znanstvenikih ob vstopu doživljali slovenski vojaki. Začela se je priprava Slovenije v EU in besedilo za scenarij in pra- besedila za poglavje v nastajajoči monografiji. znovanje 70-letnice GNI ZRC SAZU. Sestavila Narejen je bil načrt za zgoščenko, ki bo priložena je t. i. opis predmeta, z vso literaturo, za podi- knjigi in kot posebna zvočna publikacija. plomski študij “Primerjalni študij idej in kultur” v okviru modula Slovenske študije, in sicer za predmet Ljudska in umetna pesem – folkloristič- EPOCH Network of Excellence: Excellence in ni in medbesedilni vidiki, ki se je začel izvajati Processing Open Cultural Heritage (Digitaliza- novembra 2004. Koordinirala je tudi celoten cija kulturne dediščine) potek študija v okviru modula Slovenske študije. Mednarodni raziskovalni projekt Je članica uredniškega odbora zbornika ISN in GNI Traditiones, članica senata Šole za študij Glasbenonarodopisni inštitut je eden od partnerjev idej in kultur (Politehnika Nova Gorica in ZRC v tej evropski Mreži odličnosti. EPOCH deluje v SAZU), podpredsednica Mednarodne komisije okviru FP6 in združuje več kot 100 univerz, razi- za raziskovanje balad: Komission für Volksdich- skovalnih centrov in drugih inštitucij EU, in sicer tung, članica predsedstva Société Internationale z namenom, da se določijo potrebe pri uporabi d’Ethnologie et de Folklore (SIEF) in članica postopkov in novih tehnologij na področju predsta- personalnega jedra za polje Etnologija. vitve kulturne dediščine. Namen EPOCH-a je tudi • M. Klobčar je članica uredniškega odbora zbor- izboljšati, razviti in pospešiti uporabo primernih nika ISN in GNI Traditiones, urednica zbirke IT-orodij za potrebe strokovnjakov na različnih Folkloristika in članica Komisije za pripravo področjih kulturne dediščine, uskladiti in izboljšati stoletnice smrti Gašperja Križnika. Martini sodelovanje različnih skupnosti, predvsem na po- Piko z Narodopisnega inštituta “Urban Jarnik” dročju virtualne predstavitve kulturne dediščine, in v Celovcu je z nasveti in strokovnim gradivom koordinirati nadaljnje sodelovanje. pomagala pri pripravi razstave o pastirskih ro- Vsebina prvega delovnega paketa se je nanašala govih. predvsem na določitev potreb teh področij in iz- • D. Kunej je nudil dr. M. Stanonik z ISN stro- delavo kakovostnega načrta, ki bo v največji meri kovno pomoč in ji dajal napotke pri urejanju ustrezal skupnostim kulturne dediščine, vključno z posnetega zvočnega gradiva, ki je bilo izroče- izobraževanjem in izmenjavo izkušenj. Delavnice, no v hrambo v zvočni arhiv GNI. Za različne v katerih je sodeloval G. Strle, so se osredotočile uporabnike je presnel zvočno gradivo iz arhiva na predstavitev standardov, predvsem predlaganega GNI (15 uporabnikov, presnetega okoli 145 ISO-standarda CIDOC CRM. Njegov namen je se- enot gradiva v skupnem trajanju okoli 8 ur mantična integracija informacij s področij kulturne 30 min.). Pripravil mednarodni EU-projekt v dediščine s knjižničnimi, arhivskimi in drugimi sodelovanju z zbiralci: Gramofonske plošče z informacijami. 78 obrati iz evropskega kulturnega prostora, ki ga je razpisal Grundvig 2, Socrates (GNI soorganizator projekta). V sodelovanju z M. Golež Organizacijska enota Kulturna dediščina Kaučič je pripravil v okviru razpisa Cultura Nekateri sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta 2000 mednarodni EU-projekt: Preservation and (D. Kunej, M. Marty, U. Šivic, R. Vrčon) so bili On-line Fruition of the Audio Documents from vključeni v Infrastrukturno skupino ZRC SAZU the European Archives of Ethnic Music (GNI Naravna in kulturna dediščina oziroma v njeno soorganizator projekta). Sodeloval je (skupaj organizacijsko enoto Kulturna dediščina, kjer so z M. Golež Kaučič in G. Strletom) pri pripravi opravljali tako imenovano tehnično in strokovno vsebinskega poteka skupnega mednarodnega podporo pri programu in projektih GNI. EU-projekta: Recorded Heritage of European Music Institutions (Development of common cataloguing methodologies for the improvement, protection and accessibility of audio-video DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI archives na razpisu CADSES INTERREG III B (GNI je partner pri projektu). Je tajnik • M. Golež Kaučič je napisala vsebinski predlog Tehničnega komiteja pri IASA (Technical Co- za podprojekt Vojna in vojaki v slovenski ljud- mitee, International Association of Sound and ski pesmi, pripravila predstavitev svojega dela Audiovisual Archives), član diskusijske skupine

131

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 113131 110.11.20050.11.2005 99:09:09:09:09 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

za zaščito zvočnih posnetkov (“discussion of pri Slovenskem glasbenoinformacijskem centru. topics related to the preservation of audio recor- Opravila je tudi zaključno uredniško delo za dings”) v okviru Združenja za posnete zvočne zgibanko ob 70–letnici GNI ZRC SAZU. zbirke (ARSC – Association for Recorded • M. Terseglav je za študijski modul Etnološke Sound Collections) in diskusijske skupine za študije Univerze v Kopru naredil načrt in napisal vprašanje avdiovizualnih nosilcev (“AV Media utemeljitev predmetnika Ljudska duhovna kul- Matters”), ki s pomočjo medmrežne povezave tura. Bil je recenzent knjig Otroška pesmarica. združuje strokovnjake različnih AV-področij s Slovenske ljudske pesmi 1 (MK, Ljubljana, 2004) celega sveta. Je tudi član Slovenskega društva za in Radi jih pojemo (MK, Ljubljana 2004) ter akustiko (SDA), Društva restavratorjev Slove- glasbenega projekta Srčna moč, katerega avtorja nije (DRS), Strokovno-programske komisije za sta bila Ljoba Jenče in Cesar Diego Diez. Je član folklorno dejavnost pri Skladu RS za ljubiteljske uredniškega zbornika ISN in GNI Traditiones, dejavnosti in član Izpitne komisije za podelitev uredniškega odbora za zbirko Knjižnica Glasni- naziva Izprašani vodja folklorne skupine pri ka SED v Ljubljani, Mednarodnega uredniškega JSKD. odbora revije Narodna umjetnost v Zagrebu, • R. Kunej je 22. 6. uspešno zagovarjala ma- Komisije za Štrekljeve nagrade ter IOF (Inter- gistrsko delo in s tem zaključila magistrski national Organisation of Folklore) na Dunaju. študij etnologije in kulturne antropologije ter si • Sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta so pridobila naziv magistrica znanosti s področja gradivo in nasvete posredovali vsem, ki so to folkloristike. potrebovali za znanstveno, pedagoško, kultur- • M. Marty je za Slovenski etnološki leksikon nano-prosvetno ali umetniško delo. Pri slednjih pisala 79 novih gesel ter bibliografsko dopolnila dveh so tudi sami aktivno sodelovali (D. Kunej. že izdelana etnomuzikološka gesla. R. Kunej, M. Marty, M. Ramovš, U. Šivic). • M. Ramovš je bil somentor mladi raziskovalki R. Kunej pri izdelavi magistrske naloge in • V letu 2004 je Glasbenonarodopisni inštitut pomagal sodelavcem pri iskanju pesemskega praznoval 70–letnico svojega obstoja. Jubileju gradiva in fotodokumentacije za njihove pro- je posvečen zbornik Traditiones 33/2, ob tej jekte. Je član Mednarodnega uredniškega sveta priložnosti sta izšli zgoščenka Odmev prvih zbornika ISN in GNI Traditiones, Ekspertne zapisov in zgibanka z najpomebnejšimi po- skupine za folklorno dejavnost pri Javnem skla- datki o inštitutu in njegovih sodelavcih (ur. M. du RS za kulturne dejavnosti in Izpitne komisije Terseglav in U. Šivic). 21. 10. je bila v dvorani za pridobitev naziva Izprašani vodja folklorne SAZU proslava, na kateri so bili slavnostni skupine. govorniki predsednik SAZU akademik prof. • G. Strle se je od 15. 4. do 17. 4. udeležil srečanja dr. Boštjan Žekš, direktor ZRC SAZU prof. partnerjev mednarodnega projekta EPOCH dr. Oto Luthar in predstojnica inštituta doc. dr. Network of Excellence (FP6) v Pratu v Italiji, Marjetka Golež Kaučič, v kratkem kulturnem od 7. 10. do 10. 10. pa VAST 2004 (konference programu, ki je bil spremljan z multimedijsko in delavnice partnerjev EPOCH) v Bruslju - predstavitvijo inštituta, so sodelovali Bogdana Oudenaarde, Belgija. Herman, Hrušiški fantje, trio Kurja koža in • U. Šivic je v okviru informatizacije zbirk na- pevke iz Podmelca. Po končani proslavi je bila daljevala katalogiziranje tekočega zvočnega in v avli zgradbe na Novem trgu 5 otvoritev ju- fotografskega gradiva. Kot somentorica skupine bilejne razstave z naslovom Od neandertalske za ljudsko glasbo in ples se je udeležila Razisko- piščali do Glasbenonarodopisnega inštituta, ki valnega tabora Šentilj pri Velenju 2004 (15.–20. sta jo stripovsko zasnovali in izvedli dr. Marija 8.), kjer so skupaj opravili 9 terenskih obiskov Klobčar in njena hči Monika. M. Klobčar je in posneli 60 zvočnih enot. Bila je organiza- imela ob otvoritvi tudi uvodno besedo. Istega torica prireditve z ljudskimi pevci “Zajuckaj dne zvečer je bil v dvorani Slovenske filharmo- in zapoj”, z naslovom “Bi rad še zajuckal, še nije slavnostni koncert, ki ga je organizirala in rajši zapel (Načini petja na Slovenskem)”, ki je vsebinsko zasnovala mag. Urša Šivic. Na njem bila 10. 9. v Atriju ZRC SAZU. Za prireditev je Simfonični orkester RTV Ljubljana izvedel je napisala tudi strokovno spremno besedilo. skladbe na ljudsko temo, in sicer skladateljev Je članica uredništva revije Naši zbori, članica Julijana Strajnarja, Jakoba Ježa, Pavla Šivica, Upravnega odbora Slovenskega muzikološkega Alda Kumarja, Janija Goloba, Pavla Merkuja društva in Strokovne komisije za ljudsko glasbo in Uroša Kreka.

132

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 113232 110.11.20050.11.2005 99:09:09:09:09 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

• Ustav hudobnej vedy SAV v Bratislavi, Slova- KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA ška. Inštitutska knjižnica (3816 enot) je priročna, pred- • Instytut Sztuky PAN v Varšavi, Poljska. vsem za potrebe sodelavcev, in urejena po petih • Institut za etnologiju i folkloristiku v Zagrebu, vsebinskih področjih (slovenske zbirke, tuje zbirke, Hrvaška. domača strokovna literatura, tuja strokovna literatu- • Ethnographical Institute of Hungarian Academy ra, priročniki in dopolnilna ter primerjalna literatura) of Sciences ter Akademiai Kisebbesgkutato s katalogi za vsako posebej (avtorski in stvarni). Za Muehelly v Budimpešti, Madžarska. knjižnico je zadolžen G. Strle. V letu 2004 je bilo • Golda Meir Library, Milwaukee/Wisconsin, za knjižnico pridobljenih 185 enot. ZDA. • Univesitiy of Brighton, Velika Britanija. • Mednarodno združenje tonskih mojstrov (AES). PUBLIKACIJE INŠTITUTA • Mednarodno združenje zvočnih arhivov (IASA). • Traditiones 33/1, 2 (2004). Zbornik Inštituta za • Mednarodno združenje za posnete zvočne zbirke slovensko narodopisje in Glasbenonarodopi- (ARSC). snega inštituta ZRC SAZU. Glavna urednika J. Fikfak in I. Slavec Gradišnik, za 2. številko tudi M. Terseglav. OBISKI V INŠTITUTU • Odmev prvih zapisov / The Echo of the First Recordings. Zgoščenka iz zbirke Iz arhiva Glas- benonarodopisnega inštituta. Avtorji zgoščenke, • Dr. Ignazio Macchiarella, muzikolog, Univerza ki so pripravili izbor zvočnega gradiva iz arhiva v Bologni, Italija, 3. 2.: predstavitev zvočnega Glasbenonarodopisnega inštituta: dr. Marija arhiva GNI, načina arhiviranja, sistemiziranja Klobčar, mag, Drago Kunej, Mirko Ramovš in in ohranjanja zvočnega gradiva. mag. Urša Šivic. Spremna beseda: dr. Marija • Študentje etnologije in kulturne antropologije Klobčar. Izbor ilustrativnega gradiva: dr. Marija s predavateljem dr. Jožetom Hudalesom, 19. 4.: Klobčar, Mirko Ramovš in mag. Urša Šivic. predstavitev zvočnega arhiva GNI ter načina Priprava in zvočna obdelava izbranega gradiva: arhiviranja, sistemiziranja in ohranjanja zvoč- mag. Drago Kunej. Uredili: dr. Marija Klobčar, nega gradiva. mag. Drago Kunej in mag. Urša Šivic. Izdal • Dr. Luisa Del Guidice, direktorica Inštituta za in založil Glasbenonarodopisni inštitut ZRC italijansko ljudsko izročilo v Los Angelesu, SAZU. ZDA, 20.–22. 4.: ogled inštituta in njegovega delovanja; kot gostja GNI je imela tri predavanja, in sicer enega na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete MEDNARODNO SODELOVANJE Univerze v Ljubljani (Zdravljenje pajkovega “pika”: Ljudska preporodna glasba in fenomen • Phonogrammarchiv pri Österreichische Akade- “tarantizma” v Solentu/Apulija), enega v okviru mie der Wissenschaften na Dunaju, Avstrija. Historičnega seminarja v Mali dvorani ZRC • Institut für Volksmusikforschung na Dunaju, SAZU (Praznik “pogrnjenih miz” na dan sv. Avstrija. Jožefa, 19. marca) in enega v okviru Glasbeno- • Österreichisches Volksliedwerk na Dunaju, narodopisnega inštituta (“Il Paese di Cuccanga” Avstrija. in druge gastronomske utopije). • Steirisches Volksliedwerk v Gradcu, Avstrija. • Ivo Svetina, direktor Gledališkega muzeja, in • Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Av- Mojca Kreft, 3. 5.: pogovor o nadaljnjem sode- strija. lovanju pri projektu Zaščita zvočnega gradiva • Slovenski narodopisni inštitut “Urban Jarnik” v SGM. Celovcu. • Študentje etnologije in kulturne antropologije • Institut ruskoj literaturi “Puškinski dom” v Sankt z vodjem asistentom mag. Jakom Repičem, 20. Peterburgu, Rusija. 5.: predstavitev zvočnega arhiva GNI in načina • Etnologicky ústav Akademie věd ČR v Pragi, arhiviranja, sistemiziranja in ohranjanja zvoč- Češka. nega gradiva.

133

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 113333 110.11.20050.11.2005 99:09:10:09:10 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

• Marjan Loboda iz Lutkovnega gledališča Lju- primeru Bele krajine), Univerza v Ljubljani, Odde- bljana, 26. 4.: pogovor in dogovor o restavriranju lek za etnologijo in kulturno antropologijo, 22. 6. magnetofonskega traku s posnetkom predstave – magistrsko delo. Sinja ptica. • Kristijan Ukmar in Gašper Loborec iz ljubljanske PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI Opere, 11. 6.: pogovor o restavriranju in zaščiti NASTOPI magnetofonskih trakov in drugega zvočnega gradiva ter o morebitnem sodelovanju pri zaščiti njihovega zvočnega gradiva. Marjetka Golež Kaučič • Prof. dr. Egil Bakka, profesor na Det historisk- • Ljudsko in umetno – dva obraza ustvarjalnosti filosofiske fakultet ter direktor Institutt for mu- (avtorska predstavitev knjige). Radijska oddaja sikk, Musikkvitenskap, Trondheim, Norveška, Slovenc Slovenca vabi, Radio Ognjišče, 17. 1. 15. 6.: seznanitev z etnokoreološkim delom na • Slovenska ljudska pesemska kultura na prepihu inštitutu in raziskavami te vrste v Sloveniji. vplivov, dotikanj in opozicij vzhoda, zahoda, • Joe Valenčič, kustos zbirk v The National Cle- juga in severa / Slovene Folk Song at the Cross- veland Style Polka Hall of Fame, Cleveland, roads of Influences, Contacts and Oppositions ZDA, 30. 11. in 9. 12.: pogovor o restavriranju, of the East, West, North and South. Referat na konzerviranju in arhiviranju zvočnih posnetkov 8. mednarodnem simpoziju SIEF (Société Inter- ter o morebitnem sodelovanju GNI pri zaščiti nationale d’Ethnologie et de Folklore): “Among njihovega zvočnega gradiva. Others – Encountres and Conflicts in European • Študentje etnologije in kulturne antropologije z and Mediterranean Societies”, Marseille/Fran- voditeljico asistentko Katarino Juvančič, 10. 12.: cija, 26.–30. 4. predstavitev zvočnega arhiva GNI ter načina ar- • Glavne smernice varovanja slovenske ljudske du- hiviranja, sistemiziranja in ohranjanja zvočnega hovne kulture na primeru glasbenonarodopisnih gradiva. zbirk GNI in ugotavljanje njihove ogroženosti • Akademik prof. dr. Pavle Merku iz Trsta in in njihovega oživljanja. Prispevek na okrogli Bruno Rossi, glasbeni založnik iz Vidma (Udin), mizi z naslovom “Nesnovna/neoprejemljiva/ne- Italija, 14. 12.: pogovor v zvezi s ponatisom opredmetena kulturna dediščina” v Slovenskem Merkujeve knjige Ljudsko izročilo Slovencev v etnografskem muzeju, Ljubljana, 18. 5. Italiji in pripravo zgoščenke s posnetki pesem- • Slovenske ljudske pesmi (SLP) – sodobni znan- skega gradiva RTV RAI, ki jih hrani GNI. stveni korpus. Referat na znanstvenem posvetu • Študentje etnologije in kulturne antropologije, ki “Znanstvenokritične izdaje v elektronskem pod mentorstvom Katarine Juvančič pripravljajo mediju”, Ljubljana, 2. 6. raziskovalno nalogo o uspavankah, 16. 12.: • Desetnica: iz pravljičnega v sodobno / “The pogovor o zvočnem in pisnem gradivu v arhivu Tenth Daugther”: From a Fairy Tale to Contem- GNI ter napotki za raziskovanje in popis uspa- porary Literature. Referat na 34. mednarodnem vank v gradivu GNI. simpoziju raziskovalcev balad, Riga, Latvija, • Dr. Dietrich Schüller, direktor Phonogrammar- 19.–24. 7. chiva ÖAW z Dunaja in Federico Milanesi s • Ob 70–letnici Glasbenonarodopisnega inštituta sodelavcem, oba iz Padova Ricerche, Italija, 30. – predstavitev njegove dejavnosti in osebnega 12.: priprava vsebine skupnega mednarodnega dela za slovensko ljudsko pesem. Radijska odda- projekta: Recorded Heritage of European Insti- ja v okviru 3. programa ARS, Radio Slovenija, tutions (Development of common cataloguing 18. 10. methodologies for the improvement, protection • Zbirka OSNP: Temelj za sodobno znanstveno- and accessibility of audio-video archives); v kritično izdajo pesmi / The OSNP Collection: a okviru CADSES INTERREG III B (GNI je Basis for Modern Critical Editions of Slovenian partner pri projektu). Folk Songs. Referat na mednarodnem posvetovanju “Kulturelles Erbe: bewahren, vermitteln und entdecken”, Dunaj, Avstrija, 4.–6. 11. • Odmev prvih zapisov. Uvodna predstavitev DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA zgoščenke iz serije Iz arhiva Glasbenonarodopi- snega inštituta na tiskovni konferenci v dvorani Rebeka Kranjec Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Vplivi folklorizma na slovensko plesno izročilo (na ZRC SAZU, Ljubljana, 24. 11.

134

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 113434 110.11.20050.11.2005 99:09:10:09:10 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

Marija Klobčar glasbil. TV-oddaja Štafeta mladosti, 1. program • Balada o morilcu deklet na Francoskem – pripo- TV Slovenija, 20. 5. ved o potovanju vznemirljivih zgodb ali pripoved • Varovanje arhivskega gradiva na CD-R-nosil- o potovanju ljudi / A Slovene ballad about a cih, njegove prednosti in slabosti. Predavanje na killer of joung women in France a tale about “Seminarju za delavce, ki delajo z dokumentar- a journey of exciting stories or a tale about nim gradivom v Kliničnem centru Ljubljana” v a journey of people? Referat na 8. mednaro- organizaciji Arhiva Slovenije, Ljubljana, 3. 6. dnem simpoziju SIEF (Société Internationale • Problematika zaščite zvočnega gradiva. Preda- d’Ethnologie et de Folklore): “Among Others vanje na “Strokovni predstavitvi konservator- – Encountres and Conflicts in European and skih delavnic” v organizaciji Društva restavra- Mediterranean Societies”, Marseille, Francija, torjev Slovenije, Narodnega muzeja Slovenije 26.–30. 4. in Skupnosti muzejev, Ljubljana, 21. 9. • Samopodoba Slovencev v zbiranju ljudskih pe- • Problematika zaščite zvočnega gradiva. Pre- smi / The Self-Image of Slovenians in Collecting davanje za širšo javnost na “Strokovni predsta- Folksongs. Referat na mednarodnem posveto- vitvi konservatorskih delavnic” v organizaciji vanju “Kulturelles Erbe: bewahren, vermitteln Društva restavratorjev Slovenije, Narodnega und entdecken”, Dunaj, Avstrija, 4.–6. 11. muzeja Slovenije in Skupnosti muzejev, Lju- • Odmev prvih zapisov. Predstavitev vsebinskega bljana, 22. 9. in uredniškega dela pri pripravi zgoščenke iz • Fonograf je dospel. Zgodovina zbirke voščenih serije Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta valjev iz Bele krajine / The phonograph has na tiskovni konferenci v dvorani Zemljepisnega arrived. History of the wax cylinder sound muzeja Geografskega inštituta ZRC SAZU, collection from Bela krajina. Referat na med- Ljubljana, 24. 11. narodnem posvetovanju “Kulturelles Erbe: • Odsev resničnosti v Križnikovih zapisih ljudskih bewahren, vermitteln und entdecken”, Dunaj, pesmi. Referat na posvetovanju o Gašperju Avstrija, 4.–6. 11. Križniku, Kamnik, 24.–26. 11. • Odmev prvih zapisov. Predstavitev avtorskega in uredniškega dela pri pripravi in nastajanju Drago Kunej zgoščenke iz serije Iz arhiva Glasbenonarodopi- • Izvajanje slovenske ljudske inštrumentalne snega inštituta na tiskovni konferenci v dvorani glasbe. Predavanje s praktičnim delom na Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta seminarski delavnici JSKD “Folkorni tabor za ZRC SAZU, Ljubljana, 24. 11. odrasle folklorne skupine”, Kranj, 30. 1.–1. 2. • Slovenska ljudska vokalna glasba. Predavanje • Predstavitev trstenk in njihovega delovanja. na začetnem seminarju JSKD za vodje folklor- TV-oddaja Vsakdanjik in praznik, 1. program nih skupin, Ljubljana, 11. 12. TV Slovenija, 14. 3. • Izvajanje inštrumentalne glasbe v folklornih Rebeka Kunej skupinah. Predavanje s praktičnim delom na • Ljudski ples v Sloveniji danes / Volkstanz in seminarski delavnici JSKD, Ljubljana, 20. 3. Slowenien heute. Referat na mednarodnem • Zaščita in ohranjanje zvočnega gradiva. Pre- simpoziju “Volkstanz in der Moderne – ein davanje na “Seminarju za delavce, ki delajo Widerspruch?”, Bad Gleichenberg, Avstrija, z dokumentarnim gradivom” v organizaciji 11. 6. Arhiva Slovenije, Ljubljana, 1. 4. • Identiteta plesa ob meji, na primeru Bele krajine • Preprosta ljudska glasbila. Kratka teoretična / Identity of dances at the border, a case from in praktična predstavitev slovenskih ljudskih Bela krajina region. Referat na 23. mednaro- glasbil ob otvoritvi razstave slovenskih ljudskih dnem simpoziju ICTM študijske skupine za in drugih glasbil v Budnarjevi hiši, Zgornje etnokoreologijo “The silence of dance: Visible Palovče, 18. 4. and invisible dance, Crossing identity bounda- • Problemi nabiranja, dokumentiranja, zaščite ries”, Monghidoro, Italija, 11.–18. 7. in uporabe zvočnega gradiva. Predavanje na Okrogli mizi z naslovom “Nesnovna/neopre- Maša Marty jemljiva/neopredmetena kulturna dediščina” v Otroška pesmarica, 1 (Založba Mladinska knjiga). Slovenskem etnografskem muzeju, Ljubljana, Predstavitev Otroške pesmarice in uredniškega 18. 5. odbora na tiskovni konferenci v Mali dvorani ZRC • Kratka predstavitev slovenske ljudske glasbe in SAZU, 18. 6.

135

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 113535 110.11.20050.11.2005 99:09:10:09:10 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

Mirko Ramovš • Ljudski plesi Prlekije in Razkrižja. Predavanje s • Slovenski ljudski plesi, primerni za otroke. praktičnim delom na seminarju JSKD (Območna Predavanje s praktičnim delom za vzgojiteljice izpostava Ljutomer) za vodje folklornih skupin vzgojnovarstvenih ustanov občine Grosuplje, Prlekije in Prekmurja, Razkrižje, 6. 11. Grosuplje, 8. 1. • Slovenski ljudski plesi. Predavanja s praktičnim • Iz prazgodovine v sedanjost. Radijska oddaja 3. delom na začetnem seminarju JSKD za vodje programa ARS Glasbeno kukalo, Radio Slove- odraslih in otroških folklornih skupin, Ljubljana, nija, 21. 1. 21. 11. • Slovenski ljudski plesi. Predavanje s praktičnim • Peljal jo bom na plesišče, / tam, kjer valčke delom za študente Fakultete za šport, Ljubljana, plešejo. Radijska oddaja 3. programa ARS 13. 2. in 20. 2. Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 24. 11. • Ples in maska. Radijska oddaja 3. programa ARS • Slovenski ljudski plesi. Predavanja s praktičnim Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 25. 2. delom na začetnem seminarju JSKD za vodje • Praznovanje pomladi. Radijska oddaja 3. pro- odraslih in otroških folklornih skupin, Ljubljana, grama ARS Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 11.–12. 12. 31. 3. • Ples na anževo. Radijska oddaja 3. progra- • Ljudski plesi Velike Polane in okolice. Predavanje ma ARS Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, s praktičnim delom na seminarju JSKD (Območ- 29. 12. na izpostava Lendava) za člane folklornih skupin iz Velike Polane in Hotize, Velika Polana, 24. 4. Urša Šivic • Le zber si ga ... Radijska oddaja 3. programa • Slovenske zimske kolednice. Predstavitev zgoš- ARS Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 28. 4. čen ke v radijski oddaji 3. programa ARS Glas- • Dosedanje etnokoreološko raziskovanje v Reziji, beno kukalo, Radio Slovenija, 7. 1. Kanalski dolini in Nadiških dolinah ter načrti • Svečnica. Radijska oddaja 3. programa ARS za prihodnost / Stato attuale delle ricerche Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 11. 2. etnocoreologiche in Resia, Val Canale e Valli • Žensko petje. Radijska oddaja 3. programa ARS del Natisone; progetti per il futuro. Referat Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 3. 3. na posvetovanju “Slavia dilecta – Ricerche • Ponarodele pesmi. Radijska oddaja 3. programa linguistiche ed etno-antropologiche tra Friuli e ARS Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 31. 3. Slovenia”, Videm (Udine), 7.5. • Florjanovo. Radijska oddaja 3. programa ARS • Ljubezen v slovenskem ljudskem plesu. – Radij- Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 5. 5. ska oddaja 3. programa ARS Glasbeno kukalo, • Godovanje. Radijska oddaja 3. programa ARS Radio Slovenija, 26. 5. Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 1. 6. • Sedem korakov. Radijska oddaja 3. programa • Otroška pesmarica, 1 (Založba Mladinska ARS Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 30. 6. knjiga). Predstavitev Otroške pesmarice in ure- • Po sledeh mazurke kot slovenskega ljudskega dniškega deleža na tiskovni konferenci v Mali plesa. Radijska oddaja 3. programa ARS Glas- dvorani ZRC SAZU, 18. 6. beno kukalo, Radio Slovenija, 28. 7. • Otroška pesmarica. Predstavitev knjige v radij- • Romarski vrtec. Radijska oddaja 3. programa ski oddaji 3. programa ARS Glasbeno kukalo, ARS Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 25. 8. Radio Slovenija, 1. 7. • Vleci, vleci, dreto ... Radijska oddaja 3. programa • Marijine pesmi. Radijska oddaja 3. programa ARS Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 29. 9. ARS Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, 4. 8. • Oris slovenskega ljudskega plesa – Folklorizem • Zajuckaj in zapoj. Predstavitev koncerta v ra- – Vloga ljudskega plesa – Postavljanje ljudskega dijski oddaji 3. programa ARS Glasbeno kuka- plesa na oder. Predavanja s praktičnim delom lo, Radio Slovenija, 6. 10. na začetnem seminarju JSKD za vodje odra- • 70–letnica Glasbenonarodopisnega inštituta. slih in otroških folklornih skupin, Ljubljana, Nedeljska portretna oddaja na 3. programu ARS, 16.–17. 10. Radio Slovenija, 10. 10. • Slovenski ljudski plesi Dolenjske. Predavanja • Martinovo. Radijska oddaja 3. programa ARS na nadaljevalnem seminarju JSKD za vodje Glasbeno kukalo, Radio Slovenija 17. 11. folklornih skupin, Novo mesto, 22.–24. 10. • Odmev prvih zapisov. Predstavitev avtorskega • Polka je ukazana. Radijska oddaja 3. progra- in uredniškega dela pri pripravi in nastajanju ma ARS Glasbeno kukalo, Radio Slovenija, zgoščenke iz serije Iz arhiva Glasbenonarodopi- 27. 10. snega inštituta na tiskovni konferenci v dvorani

136

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 113636 110.11.20050.11.2005 99:09:10:09:10 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta okviru podiplomskega študija Primerjalni študij ZRC SAZU, Ljubljana, 24. 11. kultur in idej, modul Slovenske študije, ZRC SAZU • Odmev prvih zapisov. Predstavitev zgoščenke in Politehnika v Novi Gorici. v radijski oddaji 3. programa ARS Glasbeno Ljudska pesem in sodobna poezija. Predmet in- kukalo, Radio Slovenija, 8. 12. dividualnega podiplomskega programa Andreje Urbas Žižek na Oddelku za slovenistiko Filozofske Marko Terseglav fakultete Univerze v Ljubljani. • Najstarejše slovenske pesmarice. Predavanje v knjigarni Vale Novak, Ljubljana, 23. 1. Marko Terseglav • Otroška pesmarica, 1 (Založba Mladinska knji- Uvod v folkloristiko. Predavanja za redne in izredne ga). Sopredstavitev Otroške pesmarice na tiskovni študente na Oddelku za etnologijo in kulturno antro- konferenci v Mali dvorani ZRC SAZU, 18. 6. pologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani • Ljudska pesem v osnovni šoli. Predavanje za (2 uri tedensko za redne in 30 ur letno za izredne učitelje osnovnih šol, Murska Sobota, 27. 10. študente). • Slovenske božične pesmi. Predstavitev v radijski oddaji programa Vala 202, Radio Slovenija, 23. 12. MENTORSTVO

Marjetka Golež Kaučič je bila mentorica mladi- PEDAGOŠKO DELO ma raziskovalkama magistrandki Rebeki Kunej in Marjeti Stres ter doktorandki Urši Šivic. Marjetka Golež Kaučič Ljudska in umetna pesem – folkloristični in med- Marko Terseglav je bil mentor magistrandkama besedilni vidiki. Predavanja in seminarsko delo v Branki Lazar in Maši Marty.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI RAMOVŠ, Mirko. Koreološka in antropološka podoba plesnih iger z zbiranjem soplesalca na Slo- Izvirni znanstveni članek venskem. Tradit. - Inšt. slov. narodop. Ljublj., 2004, 33, 2, str. 161-180, ilustr. GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka. Rošlin in Verjanko : transformacija ljudske balade v sodobna prozna besedila. Tradit. - Inšt. slov. narodop. Ljublj., 2004, Pregledni znanstveni članek 33, 2, str. 93-115. KLOBČAR, Marija. Pričevalnost koledniških pesmi KLOBČAR, Marija. Kamničani v Steletovih zapisih jugovzhodne Gorenjske v zapisih Odbora za nabira- ljudskih pesmi : Slovenci in velika avstrijska akcija nje slovenskih narodnih pesmi. Tradit. - Inšt. slov. zbiranja ljudskih pesmi. Kamniški zb., 2004, 17, str. narodop. Ljublj., 2004, 33, 2, str. 117-134, ilustr. 17-30, ilustr. KUNEJ, Drago. Problematika zaščite magnetofon- KUNEJ, Drago. The use of CD-Rs for archival skih zvočnih zbirk v raziskovalnih zvočnih arhivih. storage and preservation : vulnerability of CD-Rs Tradit. - Inšt. slov. narodop. Ljublj., 2004, 33, 2, based on the susceptibility to sunlight experiment. str. 217-228. IASA j., 2004, no. 21, str. 65-80. KUNEJ, Rebeka. Nekateri pojavi plesnega KUNEJ, Drago. Vpliv svetlobe na obstojnost CD- folklorizma v Beli krajini do 2. svetovne vojne. R nosilcev. Arhivi, 2004, let. 27, št. 1, str. 83-92, Tradit. - Inšt. slov. narodop. Ljublj., 2004, 33, 2, graf. prikazi. str. 181-192.

137

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 113737 110.11.20050.11.2005 99:09:11:09:11 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

TERSEGLAV, Marko. Folkloristika in literarna veda Oto (ur.), CIGLENEČKI, Slavko (ur.), DOLINAR, ali esej o ločitvi. Tradit. - Inšt. slov. narodop. Ljublj., Darko (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), RAVNIK, Mojca 2004, 33, 2, str. 17-45. (ur.), RIHA, Rado (ur.), MAJCENOVIČ, Helena (ur.). Za odprto znanost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 97-101. Strokovni članek

GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka. Glasbenonarodopisni Samostojni znanstveni sestavek v monografiji inštitut ZRC SAZU. Glasba šoli, 2004, let. 9, 2/3, str. 6-7. GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka. “The blackbird mocks the hunter : human and animal relationships in KLOBČAR, Marija. Devet desetletij gospe Mare Slovene animal ballads. V: PEERE, Isabelle (ur.). Pucelj, vtkanih v izročilo in spomin. Kamniški zb., Ballads and diversity : perspectives on gender, 2004, 17, str. 317-318, ilustr. ethos, power and play, (B-A-S-I-S, vol. 1). Trier: WVT, Wissenschaftlicher Verlag, 2004, str. 127- RAMOVŠ, Mirko. 70 let Glasbenonarodopisnega 136, note. inštituta pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slo- venske akademije znanosti in umetnosti. Tradit. KUMER, Zmaga. Pušeljc pa mora bit ... : rože v - Inšt. slov. narodop. Ljublj., 2004, 33, 2, str. 5-13. slovenski ljudski pesmi. V: CIGOJ KRSTULOVIĆ, Nataša (ur.), FAGANEL, Tomaž (ur.), KOKOLE, Metoda (ur.). Muzikološke razprave : in memoriam Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Danilo Pokorn. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC (vabljeno predavanje) SAZU, 2004, str. 163-170.

GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka. Traditional and in- KUMER, Zmaga. Ljudska pesem v lukoviški novative methods in Slovene folklore research. V: okolici. V: PELC, Stanko (ur.), DOLINAR, France PALÁDY-KOVÁCS, Attila (ur.). Times, places, M. (ur.), KOCIJAN, Gregor (ur.), KOS, Andreja passages : ethnological approaches in the new (ur.), KOTNIK, Matej (ur.), STOPAR, Stanislava millenium : [selected papers. Budapest: Akadémiai (ur.). Zbornik Občine Lukovica 2004 : ob 700- Kiadó, 2004, str. 389-398. letnici prve pisne omembe Šentvida in Lukovice. Ljubljana: Viharnik; Lukovica: Občina, 2004, str. KLOBČAR, Marija. The transformation of middle- 134-141, note. class awareness in Kamnik. V: PALÁDY-KOVÁCS, Attila (ur.). Times, places, passages : ethnological approaches in the new millenium : [selected papers. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA Budapest: Akadémiai Kiadó, 2004, str. 582-597. DELA

KOMAVEC, Maša. Ljudski godci : nadaljevanje Znanstvena monografija starih ali ustvarjanje novih tradicij. V: CERIBAŠIĆ, Naila (ur.). Zaštita tradicijskog glazbovanja. Roč: KUMER, Zmaga. Marija v Svetem pismu in slo- KUD “Istarski željezničar”, 2004, str. 75-88. venski ljudski pesmi. Ljubljana: Družina, 2004. 120 str., ilustr. KUNEJ, Drago. Težave pri zaščiti posnete zvočne dediščine na primeru omejene trajnosti CD-R nosilcev. V: CERIBAŠIĆ, Naila (ur.). Zaštita tradicijskog Strokovna monografija glazbovanja. Roč: KUD “Istarski željezničar”, 2004, str. 235-250. FUJS, Metka, MAKAROVIČ, Marija, RAMOVŠ, Mirko. Naša poljana : kulturna dediščina Velike Polane in okolice. Velika Polana: KD Miško Kra- Objavljeni strokovni prispevek na konferenci njec, 2004. (vabljeno predavanje)

GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka. Raziskovanje in izo- braževanje = “fizika in metafizika”. V: LUTHAR,

138

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 113838 110.11.20050.11.2005 99:09:11:09:11 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT

Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid Znanstveni film, zvočni ali video posnetek

GOLEŽ KAUČIČ, Marjetka, TERSEGLAV, Marko KLOBČAR, Marija, KUNEJ, Drago, RAMOVŠ, … [et al.], KOCJAN-BARLE, Marta(ur.), BAJT, Mirko, ŠIVIC, Urša. Odmev prvih zapisov = (The Drago (ur.) Slovenski veliki leksikon. 1. izd. Lju- echo of the first recordings), (Iz arhiva Glasbeno- bljana: Mladinska knjiga Založba, 2003-<2004>. narodopisnega inštituta). Ljubljana: Glasbenonaro- Zv. <1-2>, ilustr. dopisni inštitut ZRC SAZU, p 2004. 1 CD (62 min 20 sek), stereo.

SUMMARY OF THE ANNUAL REPORT 2004

In year 2004 the scientific-research work focused conjuction with the Institute of Slovenian Ethnol- on topics defined by research programme Folklore ogy) and CD Echoes of First Recordings (from the and Ethnological Research of the Slovenian Folk series “From the Institute of Ethnomusicology”), Spiritual Culture, fundamental research project dedicated also to the 70th anniversary of the In- Slovenian Folk Culture in Process of Globalisation, stitute. Research project Influence of Folklorism two research projects: Multimedia Presentation on Slovenian Dance Heritage (on instance of Bela of Slovenian Cultural Heritage: User’s Study and Krajina) was completed, on the basis of continu- War and Soldiers in the Slovenian Folk Song, two ous research different treaties were written, some aplicational projects: Folklore Research on Early of them already published in Traditiones, others, Recordings of Slovenian Folk Heritage and The presented on national and international symposi- Centenary of the Inclusion of Slovenian Folk Song ums, will be published later. 420 units of songs and Heritage in a European Context and international instrumental music were recorded over the course EU project Network of Excellence EPOCH: Excel- of 32 days in the field, as well as a great quantity lence in Processing Open Cultural Heritage. In their of ethnomusicological and ethnochoreological data. frame, based on the field work, analysis of sources Work in the sound archive concentrated on the pro- and material and the trends dictated by theoretical duction of security copies of original tapes, while advances within the field, the activities of systematic the editing, computer processing and archiving of and thoroughout reresearch of folk music and dance new recordings went on throughout the year. In culture were executed. They explain the origin, ac- process of making the Digital Archive of Slovenian ceptance, communication and modification of all Folk Songs, capture and processing of the material the phenomena that make up the heritage of folk and database construcion were executed. song, music nad dance. Publications of material give In addition to their regular work the staff provided specialists and the general public an insight into this material to all who needed it for scientific, peda- heritage, while systematic and computer processing gogical, cultural/educational or artistic purposes enables easier access to the archive collections. and monitore various events in order to ascertain In year 2004 two volumes of the academic journal the changes that folklorism is bringing to folk song, Traditiones (the journal is published by the GNI in music and dance.

139

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 113939 110.11.20050.11.2005 99:09:11:09:11 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 114040 110.11.20050.11.2005 99:09:11:09:11 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO

po svetu, misijonarjem, Slovencem v evropskem ZNANSTVENI SVET prostoru (Nemčija, Francija, Hrvaška), multikulturni problematiki v odnosu do globalizacije današnjega Dr. Irena Gantar Godina (predsednica), dr. Mar- časa, integraciji izseljenske književnosti v matično jan Drnovšek, doc. dr. Marina Lukšič - Hacin, kulturo. Sodelavci in sodelavke z različnih razisko- akad. prof. dr. Vasilij Melik, dr. Mirjam Milharčič valnih področij (interdisciplinarnost) so prispevali k - Hladnik, akad. prof. dr. Janez Stanonik, dr. Janja osvetlitvi narodne in kulturne identitete slovenskega dr. M. Lukšič Žitnik. izseljenstva, zlasti za območja Evrope, Severne - Hacin Amerike (ZDA) in Južne Amerike (Argentina).

PERSONALNA SESTAVA Izseljevanje Slovencev v Nemčijo 1880–1973 Vodja projekta: M. Drnovšek. Predstojnica: doc. dr. Marina Lukšič - Hacin, znan- Sodelavci: M. Lukšič - Hacin, K. Toplak in Š. Ma- stvena sodelavka. rinšek. Znanstveni svetniki: doc. dr. Irena Gantar Godina, dr. Marjan Drnovšek, dr. Janja Žitnik. Projekt se je začel izvajati 1. 7. Zgodovinopisna in Znanstveni sodelavec: dr. Zvone Žigon. sociološka raziskava z mednarodnim sodelovanjem Asistent z doktoratom: dr. Jure Gombač (od (dr. Rolf Wörsdörfer, Institut für Geschichte, Tech- 1. 10.). nische Universität Darmstadt). Opravljeno je bilo: Asistent z magisterijem: mag. Jernej Mlekuž. pregled metodoloških pristopov k obravnavani temi dr. M. Drnovšek Mladi raziskovalki: Kristina Toplak, Maša Mikola na podlagi evropskih vzorov, detajliranje delovnih (od 1. 11.). faz, začetek kritičnega pregleda objavljenih del, Samostojna strokovna delavka: Špela Marinšek. analiza arhivskega in časopisnega gradiva v Za- grebu, gostujoče predavanje dr. R. Wörsdörferja v Sekcija za migracijske študije Ljubljani (november). Vodja: doc. dr. Mirjam Milharčič - Hladnik, višja znanstvena sodelavka (od 14. 10.). Slovenski izseljenci ustvarjalci: glasniki slovenske znanosti in kulture v novem okolju dr. I. Gantar Vodja projekta: I. Gantar Godina. Godina TEMELJNE RAZISKAVE Sodelavci: M. Milharčič - Hladnik, K. Toplak, Z. Žigon, Š. Marinšek. Narodna in kulturna identiteta slovenskega izseljenstva Projekt se je začel izvajati 1. 1. Osrednji cilj pro- Vodja raziskovalnega programa: M. Drnovšek. jekta je osvetliti dejavnost slovenskih izobražencev, Sodelavci: I. Gantar Godina, M. Lukšič - Hacin, umetnikov in kulturnikov v izseljenskih okoljih. M. Drnovšek, M. Milharčič - Hladnik, K. Toplak, Vsebinsko se bo v prvem letu navezoval predvsem dr. J. Gombač Z. Žigon, J. Žitnik, B. Čebulj - Sajko, Š. Marinšek. na vzhodno in jugovzhodno Evropo, v nadaljevanju pa naj bi zajel tudi slovenske ustvarjalce v srednji V skladu z vsebino raziskovalnega programa Naro- Evropi. dna in kulturna dediščina slovenskega izseljenstva smo v letu 2004 posvetili pozornost naslednjim te- matskim področjem: analizi osebnega gradiva (izse- Vloga in pomen žensk pri ohranjanju kulturne ljenska pisma) in življenjskim zgodbam izseljencev tradicije med izseljenci (emigrantov) in zlasti izseljenk (emigrantk), pro- Vodja projekta: M. Lukšič - Hacin. blematiki ženskih migracij, slovenskim umetnikom Sodelavci: M. Milharčič - Hladnik, J. Mlekuž, Š. Marinšek

141

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 114141 110.11.20050.11.2005 99:09:12:09:12 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO

M. Drnovšek, I. Gantar Godina, Z. Žigon, K. Toplak, kulturnih dejavnosti avtohtonih manjšin, v odnosu Š. Marinšek. do celotnega kulturnega proračuna RS in v odnosu Zunanji sodelavci: Barbara Verlič Christensen, Lea do deleža obravnavanih narodnosti v stalnem prebi- Plut Pregelj, Irena Milanič, Daša Hribar, Milena valstvu RS. Rezultati so bili objavljeni v zagrebški Domjan, Drago Kunej. znanstveni reviji Migracijske i etničke teme. Konec leta je bila opravljena še raziskava o integriranosti Projekt je novost na področju slovenskih migracij- priseljenske literarne produkcije v slovenske osnov- skih raziskav, sploh raziskav o slovenskih izseljen- nošolske in srednješolske učne vsebine. cih, saj uvaja analizo izseljenskih situacij z vidika vloge in pomena žensk. Tako projekt prinaša nova znanstvena spoznanja ali redefinira že tematizirane Stanje arhivskega, muzejskega in knjižničnega situacije z novimi perspektivami in poudarki. Po gradiva pri slovenskih izseljencih na Švedskem svoji temeljni vsebinski in metodološki orientaciji se in v ZDA ter pri nekaterih povratnikih M. Mikola projekt uvršča v zgodovinsko-antropološko-sociolo- Vodja projekta: B. Čebulj - Sajko. ško skupino raziskav, ki v svoji analizi upoštevajo Sodelavci: M. Lukšič - Hacin, M. Milharčič - Hla- najnovejše postulate in spoznanja ženskih študij v dnik, J. Mlekuž. migracijskih situacijah (ta pristop se je v zadnjih letih v mednarodnih analizah že zelo uveljavil, pri Projekt se je začel izvajati 1. 10. 2003. Namen je nas pa je še v povojih). Ženske študije in študije evidentirati, ugotoviti stanje izseljenskega arhivske- odnosov med spoloma v Sloveniji sicer niso novost, ga gradiva “in situ” in spodbuditi mlajše izseljence nova pa je aplikacija teh spoznanj na selitvene si- k nadaljnji strokovni skrbi za arhivsko gradivo slo- dr. M. Milharčič tuacije v mednarodni perspektivi, še posebno pa v venskih izseljencev ter povratnikov. Tokrat smo se - Hladnik analizi razmer med Slovenci po svetu (tudi z zgo- osredotočili na Slovence na Švedskem, v ZDA ter dovinskega vidika). Tako je v različnih prispevkih povratnike. Projekt se izteče 1. 10. 2005. V okviru raziskovalcev skozi spoznanja enega od znanstvenih projekta je bil organiziran seminar za izseljenske področij (ženske študije) ovrednoteno novo področje arhivarje v Ljubljani od 17. do 24. 5. (slovenski izseljenci – migracije). Hkrati nova spoznanja o izseljenskih situacijah povratno odpirajo nova problemska in tematska področja za ženske Slovenski kulturniki in izobraženci na Hrvaškem J. Mlekuž študije, kar predstavlja osnovo za razvoj temeljnega od 1860 do 1918 znanstvenega področja in razvoj drugih temeljnih Vodja projekta: I. Gantar Godina. znanosti. Projekt se je zaključil z mednarodno konferenco “Vloga žensk v migracijskih kontekstih Nadaljevanje projekta iz leta 2003, ki ga je finančno slovenskega etničnega prostora”. podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slove- nije. Vsebinsko se drugi del raziskave nanaša na slovenske kulturnike in izobražence na Hrvaškem Literarna in kulturna podoba priseljencev v Slo- od leta 1850 do 1860, tj. do zloma Bachovega K. Toplak veniji absolutizma. Posebej pa je v drugem prispevku Vodja projekta: J. Žitnik. prikazano življenje in delo slovenskega kulturni- Sodelavci: M. Milharčič - Hladnik, J. Mlekuž, ka, gimnazijskega profesorja in publicista Jerneja Š. Marinšek. Franclja (1821–1889).

Izvajanje projekta se je začelo 1. 7. Raziskovalci so zbrali in preučili relevantno znanstveno in strokovno Percepcije slovenske integracijske politike literaturo s področja priseljenske problematike v Soizvajalci CRP-projekta z Inštitutom za narodno- dr. Z. Žigon Sloveniji ter na osnovi kritične analize predhodnih stna vprašanja. študij dopolnili problemska izhodišča in metodo- Vodja: Miran Komac. loški načrt za nadaljnjo raziskavo. Opravljena sta Sodelavci: M. Lukšič - Hacin, M. Milharčič - Hla- bila pregled pravkar zaključenih in še potekajočih dnik, J. Mlekuž, K. Toplak, Z. Žigon. raziskovalnih projektov s področja večinsko-manj- šinskih odnosov v Republiki Sloveniji in primerjalna Projekt se je zaključil jeseni 2004. Raziskovalci analiza podatkov o merilih in obsegu državnega inštituta so se ukvarjali z analizo povratništva iz sofinanciranja priseljenskih kulturnih dejavnosti Argentine po l. 2000. Rezultati so objavljeni v dr. J. Žitnik v Sloveniji v obdobju 1998–2003, v odnosu do tematskem sklopu Reintegracija izseljencev in

142

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 114242 110.11.20050.11.2005 99:09:12:09:12 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO

njihovih potomcev, ki so se vrnili v Slovenijo po l. lovno in finančno poročilo ter delovni in finančni 1990 v 20. številki revije Dve domovini. Rezultati načrt, začele so se intenzivne priprave za pripravo celotnega projekta pa so objavljeni v poročilu Per- mednarodne konference, kontaktnega seminarja, cepcije slovenske integracijske politike, Inštitut za filmskega festivala, okrogle mize in delavnic (v narodnostna vprašanja, Ljubljana, 2004. Ljubljani, aprila 2005).

Pravičnost v izobraževalnih sistemih – primerjal- Slovenci in Čehi, tradicije in možnosti sodelo- ni vidik vanja malih narodov znotraj mnogonacionalnih Soizvajalci temeljnega projekta s Pedagoško fa- skupnosti kulteto. Nosilka: I. Gantar Godina. Vodja: Mojca Peček - Čuk. Sodelavci: dr. Eva Holz, dr. Miha Preinfalk, dr. Ja- Sodelavki: M. Lukšič - Hacin, M. Milharčič - Hla- roslav Panek, doc. dr. Ladislav Hladky. dnik. Januarja 2004 se je z novim projektom začelo po- Temeljna cilja raziskovalnega projekta sta osvetliti novno sodelovanje Inštituta za slovensko izseljen- mehanizme reprodukcije nepravičnosti, socialne stvo ZRC SAZU in České akademie věd (Historický neenakosti in diskriminacije v sodobni šoli in ana- ústav ), Praga–Brno. lizirati vprašanje, kako lahko izobraževalni sistem zmanjša svojo vlogo pri reproduciranju družbenih neenakosti in postane manj izključujoč. V l. 2004 Erasmus NewPROG: supported learning in je bila razvita teorija multikulturalizma in obja- migration/intercultural relations – a joint MA vljena analiza terena v ZDA in Avstraliji. Delni programme for collaborative learning and rezultati so objavljeni v 19. in 20. številki revije cultural awareness (oktober 2003–oktober 2006) Dve domovini. Nosilec: Stavanger University College, Norveška. Nacionalni koordinatorki: I. Gantar Godina, M. Lukšič - Hacin. Sodelavci: M. Lukšič - Hacin, M. Milharčič - Hla- RAZISKOVALNO DELO V OKVIRU dnik, J. Žitnik, M. Drnovšek, K. Toplak. MEDNARODNIH PROJEKTOV S projektom želimo ustvariti mrežo med razisko- Migration and Intercultural Relations: Challen- valnimi organizacijami in univerzo ter drugimi ge for European Schools Today izobraževalnimi sistemi na področju medkulturnih Nosilec: Stavanger University College, Norveška. stikov in migracij na podiplomskem študiju. Nacionalna koordinatorja: J. Mlekuž, M. Lukšič - Hacin. DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI V letu 2004 so se vse sodelujoče institucije zelo dejavno vključile v projekt: nekatere šole so organi- zirale okrogle mize in druge dejavnosti, nadaljevalo Marjan Drnovšek se je raziskovalno delo, več ljudi je sodelovalo na • Seminar za izseljenske arhivarje, 17.–24. 5. s mednarodni konferenci v Lizboni in na seminarju v predavanjem in udeležbo na seminarju. Čeških Budjejovicah. Inštitut za slovensko izseljen- • Sodelovanje na mednarodni konferenci “Vloga stvo ZRC SAZU je sodeloval pri pripravi okroglih žensk v migracijskih kontekstih slovenskega miz in drugih dejavnosti, pri organizaciji poti in etničnega prostora”, 17.–19. 10., z uvodnim bivanja na konferenci in seminarju (dejavnosti se predavanjem. je udeležil tudi nacionalni koordinator), pomagal • Glavni urednik 19. in 20. številke revije Dve je pri izdelavi raziskovalnih nalog, učencem je pri- domovini / Two Homelands. Mednarodna in pravil večkratne predstavitve raziskovalnega dela multidisciplinarna revija glede na uredniški od- na področju migracij. bor in znanstvene prispevke. V letniku 2004 je V letu 2004 se je zelo povečal tudi obseg “sloven- poudarek na treh sklopih: multikulturalizem in skega” gradiva na spletnih straneh projekta, veliko globalizacija, reintregracija izseljencev in njiho- dela je bilo vloženega v pripravo dokumentacije vih potomcev po letu 1990 in pomen izseljenske za podaljšanje projekta, oddano je bilo bogato de- korespondence.

143

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 114343 110.11.20050.11.2005 99:09:13:09:13 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO

• Urednik knjige v zbirki Migracije (urednica ZNANSTVENI SESTANKI zbirke dr. Janja Žitnik) avtorice Marie Pislar Fer- nandez: Slovenci v železni Loreni (1919–1939): • Mednarodna konferenca “Vloga žensk v mi- skozi družinske pripovedi / Slovènes en Lorraine gracijskih kontekstih slovenskega etničnega du fer (1919–1939): à travers des récits de prostora”, Ljubljana, 17.–19. 11. familles, pisec uvodnika, organizacijska dela, V treh dneh je nastopilo 24 vabljenih udeležencev. promocija. Konferenca je potekala po tematskih sklopih: • Urednik zbirke Korenine (Založba Nova re- uvodna razgrnitev izseljenstva (teorija mi- vija). gracij, zgodovinska umestitev), Slovenke v • Član uredniškega odbora Kronike, časopisa za Severni Ameriki (ZDA, Kanada), Slovenke slovensko krajevno zgodovino (Zveza zgodo- po svetu (Argentina, Evropa, Avstralija, vinskih društev Slovenije), in Zgodovine v šoli slovanske države, misijonarke), izseljevanje (Zavod Republike Slovenije za šolstvo). iz manjšinskih prostorov, ženske in prisilna migracija, priseljenke v Sloveniji. Konferenca Irena Gantar Godina se je zaključila s sklepno sejo, usmerjeno • Sourednica zbornika referatov z mednarodnega v dogovore za nadaljnje delo na področju simpozija ob 150-letnici rojstva slovenskega raziskovanja migracijskih kontekstov z vidika izseljenca izobraženca Davorina Hostnika, ki je spolne dihotomije. potekal septembra 2003 v Šmartnem pri Litiji. • “Seminar za izseljenske arhivarje”, Ljubljana, Zbornik z naslovom Davorin Hostnik med Slo- 17.–24. 5. venijo in Rusijo je izšel decembra 2004. V okviru projekta Stanje arhivskega, muzejskega in knjižničnega gradiva pri slovenskih Kristina Toplak izseljencih na Švedskem in v ZDA ter pri neka- • Skupaj z M. Drnovškom in J. Mlekužem je pri- terih povratnikih smo organizirali enotedenski pravila dva učna obiska na ISI, prvič za osnov- seminar, na katerem so sodelovali raziskovalci nošolce in drugič za srednješolce, 1. 4. in 13. 4. arhivskega gradiva in izseljenci, ki delajo ali bo- • Članica uredniškega odbora Knjižnice Glasnika do delali z izseljenskim gradivom. Seminarja se SED. je udeležilo 23 udeležencev iz Nemčije, Francije, • Sodelovala je pri organizaciji slikarske razstave Švedske, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne akademske slikarke Nataše Škof, Slovenke iz gore, Avstralije, ZDA, Kanade in Argentine. Avstralije. Razstavo so postavili sodelavci Val- vasorjevega raziskovalnega centra iz Krškega, Krško, 2.–30. 9. PUBLIKACIJE INŠTITUTA: Janja Žitnik • Sodelovala je pri pripravi založniškega projekta • Dve domovini / Two Homelands: Razprave o Encyclopedia of Multiethnic American Litera- izseljenstvu / Migration Studies, št. 19 in 20, ture (5 zvezkov, Greenwood Publishing Group, 2004 (urednik M. Drnovšek). ZDA). Organizirala in vodila je mednarodni • Bilten / Newsletter št. 16 Inštituta za slovensko sklop predavanj Multiculturalism and Globaliza- izseljenstvo ZRC SAZU (urednik J. Mlekuž). tion na 36. svetovnem kongresu Mednarodnega • Migracije 5 (ur. zbirke J. Žitnik): Marie Pislar inštituta za sociologijo v Pekingu ter uredila Fernandez: Slovenci v železni Loreni (1919– tematski sklop z istim naslovom za 19. številko 1939) skozi družinske pripovedi / Slovènes en revije Dve domovini / Two Homelands. Je čla- Lorraine du fer (1919–1939) à travers des récits nica uredniškega odbora te revije in urednica de famillies. Ljubljana, Založba ZRC, 341. str. monografske zbirke Migracije.

MEDNARODNO SODELOVANJE KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA • Instytut Polonijny, Uniwersytet Jagiellonski v Arhivsko-dokumentacijski center ISI: V letu 2004 Krakowu, Poljska. se je ohranjalo obstoječe stanje zbirk. Knjižni fond • Etnografski institut SANU, Beograd, Jugo- se je povečal za 82 knjig. slavija.

144

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 114444 110.11.20050.11.2005 99:09:13:09:13 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO

• School of Behavioural Sciences, Macquarie “Rajko Ložar (1904–1985): življenje in delo”, University, Sydney, Avstralija. Ljubljana, 19. 10. • Associaton of European Migration Institutions • America in the Eyes of Božidar Jakac. Preda- (AEMI), Aalborg, Danska. vanje na 36th National Convention (The Asso- • Narodna in študijska knjižnica Trst, Italija. ciation for the Advancement of Slavic Studies), • Slovene Studies, ZDA. Boston, 5. 11. • Norwegian Emigration Center v Stavangerju, • Mesto izseljenke v zgodovinskem kontekstu. Re- Norveška. ferat na mednarodni konferenci “Vloga žensk v • Centre de Documentacion sur les Migration migracijskih kontekstih slovenskega etničnega Humaines, Luksemburg. prostora”, Ljubljana, 17. 11. • The Danish Emigration Archives v Aalborgu, Danska. Irena Gantar Godina • Archives Department, Maritime Archives & • Slovene Women Intellectuals Abroad up to 1918. Library, Merseyside Maritime Museum v Li- Predavanje na mednarodni letni konferenci AE- verpoolu, Velika Britanija. MI, Vaxjo, Švedska, 29. 9. • The North Frisian Emigrant Archive v Bredsted- • Slovene Late Enlightenment and Educational tu, Nemčija. Reforms of Maria Theresia. Predavanje na med- • Institut za migracije i narodnosti, Hrvaška. narodni konferenci “Public Education for All”, • Rheinisch-Westfälische Auslandsgeselschaft Praga, 4. 11. E.V., Auslandsinstitut, Dortmund, Nemčija. • Slovenske študentke na slovanskih univerzah do • University of Minnesota, Immigration History leta 1918. Referat na mednarodnem simpoziju Research Center, Minneapolis, ZDA. “Vloga žensk v migracijskih kontekstih sloven- • Siirtolaisuusinstituutti, Turku, Finska. skega etničnega prostora”, Ljubljana, 19. 11. • Universität Bremen, Migrationsforschung, Bre- men, Nemčija. Jure Gombač • Museo dell’Emigrante/Centro Studi Permanente • Communication within Migration Networks: sull’Emigrazione, San Marino. Resourcefulness without Borders. Predavanje na • Czech and Slovak History Conference, ZDA. 2. mednarodni konferenci mladih raziskovalcev • Historický ústav České Akademie věd, Pra- “Communication in the Global World”, Ljublja- ga–Brno. na, 12. 11. • Ameriška ženska zveza, ZDA. • Italians in Yugoslavia. Predavanje na Workshop • Hoger Instituut voor de Arbeid, Katholieke on Ethnic Polities in the Cold War, Loughboro- Universiteit Leuven, Belgija. ugh, 3. 9. • Institute of Sociology, Chinese Academy of • Vplivi Londonske spomenice na migracije Social Sciences, Peking, Kitajska. prebivalstva iz okraja Koper. Referat na med- • Centre for the Study of Migrations and Intercul- narodnem znanstvenem sestanku “Primorska tural Relations, Universidade Aberta, Lizbona, od kapitulacije Italije 1943 do Londonskega Portugalska. memoranduma 1954”, Koper, 5. 10. • Institute of Sociology, Chinese Academy of • Vztrajati ali popustiti. Migracije iz Istre po drugi Social Sciences, Peking, Kitajska. svetovni vojni. Referat na mednarodni konfe- • Centre for Studies of National Development, renci “Vloga žensk v migracijskih kontekstih Meerut, Indija. slovenskega etničnega prostora”, Ljubljana, 18. 11.

Marina Lukšič - Hacin PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI • Človekove pravice kot vrednotna osnova drža- NASTOPI vljanske vzgoje in etike. Moč in nemoč vzgoje. Kritično in samostojno mišljenje. Zakonitosti Marjan Drnovšek moralnega razvoja. Predstavitev metod in • Izseljenke v očeh javnosti. Predavanje na 32. oblik dela na seminarju za učitelje Državljanska zborovanju slovenskih zgodovinarjev, Celje, vzgoja in etika, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2. 10. 4.–5. 3. • Emigrantstvo Rajka Ložarja. Predavanje na • Vloga žensk (selivk) v luči teorije akulturacije. interdisciplinarnem znanstvenem srečanju Referat na mednarodni konferenci “Vloga žensk

145

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 114545 110.11.20050.11.2005 99:09:14:09:14 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO

v migracijskih kontekstih slovenskega etničnega RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI prostora”, Ljubljana 17. 11. OBISKI IN POTOVANJA Mirjam Milharčič - Hladnik • The Perception of America among Slovenian Marjan Drnovšek Immigrant Women – from Marie Prisland to the • V okviru programske skupine Narodna in Present. Predavanje na 36th National Convention kulturna identiteta slovenskih izseljencev je (The American Association for the Advance- decembra pregledal obsežno arhivsko in časo- ment of Slavic Studies), Boston, 4. 11. pisno gradivo v Hrvaškem državnem arhivu ter • Javno organiziranje in zasebno doživljanje Narodni in študijski knjižnici v Zagrebu. etničnosti pri slovenskih priseljenkah v ZDA in njihovih potomkah. Referat na mednarodni kon- Irena Gantar Godina ferenci “Vloga žensk v migracijskih kontekstih • Pregledovanje arhivskega in časopisnega gradi- slovenskega etničnega prostora”, Ljubljana, va v Narodni in študijski knjižnici v Zagrebu, 17. 11. april in december 2004. • Raziskovalno delo za projekt Slovenci in Čehi, Jernej Mlekuž tradicije in možnosti sodelovanja malih narodov • Ne prav veliko novega: žensko vprašanje in znotraj mnogonacionalnih skupnosti, predvsem slovenska politična emigracija v Argentini. v Narodni knjižnici in Slovanski knjižnici v Predavanje na mednarodni konferenci “Vloga Pragi, april 2004. žensk v migracijskih kontekstih slovenskega • Sodelovala je na dveh sestankih Erasmus etničnega prostora”, Ljubljana, 19. 11. NewPROG projekta za izdelavo mednarodnega študijskega programa migracij, junija 2004 v Kristina Toplak Newcastlu, Velika Britanija, ki je bil organiza- • Sodelovanje v sekciji Poster Presentation na cijsko-informativen, in na tretjem, oktobra 2004 mednarodni konferenci “Face to Face. Con- v Oldenburgu, kjer je projekt že dobil skoraj necting Distance and Proximity”, 8th Biennial dokončno podobo. EASA Conference, Dunaj, Avstrija, 8.–12. 9. Jernej Mlekuž Zvone Žigon • Delovni srečanji za projekt Migration and In- • Perservation of Ethnic Identity among Slove- tercultural Relations: Challenge for European nian Immigrants in the Era of Globalization. Schools Today, Girona, Španija, 21.–24. 4., Predavanje na 36th World Congress of the Inter- Češke Budjejovice, Češka, 18.–19. 10. national Institute of Sociology, Peking, 7. 11. • Sodobne slovenske misijonarke. Referat na med- Kristina Toplak narodni konferenci “Vloga žensk v migracijskih • V okviru podiplomskega študija je v času od 14. kontekstih slovenskega etničnega prostora”, oktobra do konca novembra opravila obsežno Ljubljana, 19. 11. terensko delo v Buenos Airesu, Barilochah in Cordobi v Argentini. Delo je obsegalo snemanje Janja Žitnik poglobljenih intervjujev in zbiranje pisnega, sli- • Multiculturalism and globalization: general kovnega in videogradiva o likovni ustvarjalnosti conclusions. Predavanje na 36th World Congress med Slovenci v Argentini. of the International Institute of Sociology, • Udeležila se je delovnega sestanka v okviru Chinese Academy of Social Sciences, Peking, mednarodnega projekta Erasmus NewPROG: 10. 7. supported learning in migration/intercultural • Slovensko izseljensko slovstvo. Predavanje na relations – a joint MA programme for colla- Slovenski izseljenski matici, Ljubljana, 4. 2. borative learning and cultural awareness v • Integracija izseljenske književnosti v matično Newcastlu, Velika Britanija, 17.–20. 6. kulturo. Predavanje na Razpravi o književnosti Slovencev po svetu, Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, 7. 4.

146

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 114646 110.11.20050.11.2005 99:09:14:09:14 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO

okviru podiplomskega študija na Oddelku za PEDAGOŠKO DELO slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Irena Gantar Godina • Kulturno življenje izseljencev. Predmet v okviru • Družboslovje – Zgodovina. Predavanja za 2. le- podiplomskega študija na Oddelku za slavistiko tnik, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani. Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. • Kot gostujoča predavateljica je imela sklop predavanj na Istorični fakultet (Zaporišski deržavni univerzitet), Zaporižije, Ukrajina, 5. 5.–15. 5. MENTORSTVO Marina Lukšič - Hacin • Civilizacije. Predmet v okviru dodiplomskega Irena Gantar Godina študija na Fakulteti za družbene vede Univerze • Mentorica pri diplomskih nalogah s področja v Ljubljani. zgodovine na Pedagoški fakulteti Univerze v • Sociološki vidiki profesionalne identitete učitelj- Ljubljani. skega poklica. Predavanja, podiplomski študij • Notranja mentorica asistentki Darji Kerec za na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. zgodovino na Pedagoški fakulteti Univerze v • Slovenski izseljenci med tradicijo in sodobno- Ljubljani. stjo. Predavanja, podiplomski študij na ZRC SAZU. Marina Lukšič - Hacin • Mentorica pri diplomskih nalogah in magi- Mirjam Milharčič - Hladnik strskih delih na Fakulteti za družbene vede • Sociološki vidiki profesionalne identitete učitelj- Univerze v Ljubljani. skega poklica. Predavanja, podiplomski študij • Mentorica mladi raziskovalki Maši Mikola (od na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. 1. 12.). • Vloga ženske v slovenski družbi in kulturi. Pre- davanja, podiplomski študij na ZRC SAZU. Janja Žitnik • Somentorica magistrandki Kseniji Janžekovič Janja Žitnik na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete • Slovenska izseljenska književnost. Predmet v Univerze v Ljubljani.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI LUKŠIČ-HACIN, Marina. Konceptualne dileme v razpravah o multikulturalizmu in globalizaciji. Dve Izvirni znanstveni članek domov., 2004, št. 19, str. 107-120.

ČEBULJ-SAJKO, Breda. Etnologija in povratni- LUKŠIČ-HACIN, Marina. One-Dimensional con- štvo. Dve domov., 2004, št. 19, str. 197-211. ception of national identity versus heterogeneity of ethnic identity among emigrants. MIR: migration DRNOVŠEK, Marjan. Osebno in javno v izseljen- and intercultural relations. http://www.migration- ski korespondenci. Dve domov., 2004, št. 20, str. history. com/comenius. 113-151. LUKŠIČ-HACIN, Marina. Vračanje Slovencev iz GANTAR GODINA, Irena. Slovenski intelektualci Argentine. Dve domov., 2004, št. 20, str. 13-34. - izseljenci na Hrvaškem : Jernej Francelj (1821- 1889). Dve domov., 2004, št. 19, str. 165-183. MIKOLA, Maša. Transformacija etničnosti : premik k javnemu izražanju simbolne etnične identitete. GANTAR GODINA, Irena. Slovenski izobraženci Dve domov., 2004, št. 20, str. 261-279. na Hrvaškem od 1850 do 1860. Dve domov., 2004, št. 20, str. 77-94. MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Ohranjanje

147

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 114747 110.11.20050.11.2005 99:09:14:09:14 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO

etnične identitete in tradicije med slovenskimi iz- Kratki znanstveni prispevek seljenci in njihovimi potomci v Združenih državah Amerike. Dve domov., 2004, št. 19, str. 121-140. ŽITNIK, Janja. Dan Shiffman, Rooting multiculturalism: the work of Louis Adamic, 2003. Dve MILHARČIČ-HLADNIK, Mirjam. Šolske izkušnje domov., 2004, št. 20, str. 323-328. v multikulturnem okolju Združenih držav Amerike skozi zgodbe slovenskih priseljenk. Dve domov., ŽITNIK, Janja. Lively visions, ossified realities : 2004, št. 20, str. 217-232. co-cultures in Slovenia. AEMI journal, 2004, vol. 2, str. [118]-127. MLEKUŽ, Jernej. Izbrani vidiki zaposlovanja beneških deklet v gospodinjstvih italijanskih mest : tiha grenko-sladka, nikoli povsem izrečena in Strokovni članek slišana zgodba. Dve domov., 2004, št. 19, str. 141- 164, fotogr. LUKŠIČ-HACIN, Marina, DESTOVNIK, Irena (ur.). Slovenke in Slovenci po svetu. Koroški koledar MLEKUŽ, Jernej. Življenjska pripoved migrantke ..., 2004, str. 137-147, portret. Luise: prispevek za “drugačno” družbeno geografijo. Geogr. vestn., 2004, letn. 76, št. 1, str. 37-51. MLEKUŽ, Jernej. “Le še ena življenjska zgodba?”. http://www.zrc-sazu.si/zgds/gv. htm. Trinkov koledar, 2004, str. 125-140.

TOPLAK, Kristina. “Dobrodošli doma?” : vračanje ŽITNIK, Janja. ‘Immigrants in Slovenia: Integra- slovenskih izseljencev v Republiko Slovenijo. Dve tion Aspects’ : (an article and a summary). MIR: domov., 2004, št. 20, str. 35-51. migration and intercultural relations. http://www. migrationhistory. com/comenius. ŽIGON, Zvone. Preservation of ethnic identity among Slovenian emigrants in the era of globaliza- ŽITNIK, Janja. Integracija izseljenske književnosti tion. Dve domov., 2004, št. 19, str. 25-35. v matično kulturo. Glas. Slov. matice, 2003/2004, letn. 27-28, št. 1-2, str. 76-80. ŽIGON, Zvone. Slovenska misijonarka pri Inuitih. Dve domov., 2004, št. 20, str. 233-260. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci ŽITNIK, Janja. Immigrants in Slovenia: integration (vabljeno predavanje) aspects. Migracijske i etničke teme, 2004, god. 20, br. 2-3, str. 221-241. DRNOVŠEK, Marjan. Izseljenke v očeh javnosti. V: ŽIŽEK, Aleksander (ur.). 32. Zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Celje, 30. september - 2. oktober Pregledni znanstveni članek 2004. Ženske skozi zgodovino : zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Celje, 30. MLEKUŽ, Jernej. Kaj, kako in mogoče še zakaj so september - 2. oktober 2004. Ljubljana: Zveza zgo- tako pisali o izseljevanju in izseljencih iz Beneške dovinskih društev Slovenije, 2004, str. 383-393. Slovenije v časniku Matajur v letih 1951-1960. Dve domov., 2004, št. 20, str. 175-192, ilustr. DRNOVŠEK, Marjan. Mobilnost Slovencev in regionalizem. V: ŠTIH, Peter (ur.), BALKOVEC, MLEKUŽ, Jernej. Odnos Republike Slovenije do Bojan (ur.). Regionalni vidiki slovenske zgodovine : vračanja izseljencev in njihovih potomcev. Dve zbornik referatov XXXI. Zborovanja slovenskih domov., 2004, št. 20, str. 53-73. zgodovinarjev, Maribor, 10.-12. oktober 2002. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, ŽITNIK, Janja. Globalization and the prospects of 2004, str. 97-114. multicultural coexistence and world peace. J. Natl. Dev., 2003, vol. 16, no. 1/2, str. [49]-66. GANTAR GODINA, Irena. Pogledi slovenskih izseljencev v Rusiji na svojo novo domovino. V: ŽITNIK, Janja. Multiculturalism and globalization : GANTAR GODINA, Irena (ur.), BREZNIKAR, a comment. Dve domov., 2004, št. 19, str. 87-104. Magda (ur.). Davorin Hostnik med Slovenijo in

148

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 114848 110.11.20050.11.2005 99:09:14:09:14 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO

Rusijo : simpozij ob 150-letnici rojstva (1853-1929), Objavljeni strokovni prispevek na konferenci Šmartno pri Litiji, 3. september 2003 : zbornik : (vabljeno predavanje) simpozium po povodu 150-letija so dnja roždenija (1853-1929), Šmartno pri Litii, 3. sentjabrja 2003 LUKŠIČ-HACIN, Marina. Vloga humanistike. V: g. : sbornik. Šmartno pri Litiji: Ustvarjalno središče LUTHAR, Oto (ur.), CIGLENEČKI, Slavko (ur.), Breznikar, 2004, str. 31-37. DOLINAR, Darko (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), RAVNIK, Mojca (ur.), RIHA, Rado (ur.), MAJCE- GOMBAČ, Jure. Communication within migrati- NOVIČ, Helena (ur.). Za odprto znanost. Ljubljana: on networks : resourcefulness without borders. V: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 33-36. Communication in the global world : conference papers. Ljubljana: Slovensko komunikološko dru- štvo, 2004 Samostojni znanstveni sestavek v monografiji

GOMBAČ, Jure. Migration from Koper and its GOMBAČ, Jure. Londonski memorandum in do- sorroundings [!] after the London Memorandum in volilnice za izselitev v Italijo. V: BONIN, Zdenka 1954 : how much can interdisciplinary ap[p]roach (ur.). Cona B Svobodnega tržaškega ozemlja (1947- really help?. V: DONATO, Carlo (ur.), NODARI, 1954) : zbornik ob 50-letnici priključitve cone B Pio (ur.), PANJEK, Aleksander (ur.). Oltre l’Italia STO Jugoslaviji : almanacco per il cinquantesimo e l’Europa : ricerche sui movimenti migratori e dell’annessione alla Jugoslavia della zona B del sullo spazio multiculturale : Atti del Convegno TLT. Koper: Pokrajinski arhiv, 2004, str. 127-148, internazionale ... Mobilita geografica in Italia: graf. prikazi, fotogr. caratteristiche e tendenze, differenze regionali e processi di territorializzazione nella nuova societa multiculturale, Trieste, 14-17 marzo 2002 e del Samostojni strokovni sestavek v monografiji VI Colloquio italoromeno di geografia umana ed economica, Il Friuli Venezia Giulia come regione di DRNOVŠEK, Marjan. Izseljeniški učitelj Svatopluk transito e insediamento di immigrati romeni, Trieste, Stoviček med belgijskimi Slovenci. V: ZUPANČIČ, 13-16 marzo 2002. Trieste: Edizioni Universita di Cvetko (ur.), KOS, Janez (ur.). Boštanj, vas rume- Trieste, 2004, str. 409-418, graf. prikazi, tabela. nega sleča : zbornik. Ljubljana: Šola retorike, 2004, str. 167-177, fotogr. ŽITNIK, Janja. Slovene emigrant writers in Cana- da and Europe - the question of bilingualism. V: KIRSCH, Fritz Peter (ur.), ZACHARASIEWICZ, MONOGRAFIJE Waldemar (ur.). Möglichkeiten und Grenzen des Multikulturalismus : der Schutz sprachlich-kultu- Znanstvena monografija reller Vielfalt in Kanada und in Europa : chances and obstacles of multiculturalism : problemes du BEVC, Milena, ZUPANČIČ, Jernej, LUKŠIČ- multiculturalisme au Canada et en Europe : inter- HACIN, Marina. Migracijska politika in problem nationales Symposium Wien 8.-10 November 2001. bega možganov. Ljubljana: Inštitut za ekonomska Wien: Zentrum für Kanada-Studien, Universität, raziskovanja: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2004, str. 223-240. 2004. 223 str., graf. prikazi.

SUMMARY

Research work in 2004 was basically focused on the and 20th centuries / analysis of personal archival research programme National and Cultural Identity materials / women emigrants in historical of Slovenian Emigration. The stress will be on the perspective / Slovenian emigration in East and following topics: South-East Europe; • historical analysis of the relationship of • reintegration of Slovenian emigrant literature immigrant and emigrant environments to in the central Slovenian culture, literary sci- Slovenians and their descendants in the 19th ence and educational contents / integration of

149

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 114949 110.11.20050.11.2005 99:09:15:09:15 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO

immigrant writers in Slovenian national culture 17th and 19th, 2004, in Ljubljana. The conference / integration of emigrant writers in national covered the following subjects: Slovenian woman cultures of the receiving countries; emigrants, woman immigrants in Slovenia, the • artistic creativity among emigrants; migration dynamics among women populations of • research on individual migrants and on the different ethnic groups in Slovenia, as well as com- development of Slovenian communities; parative reflections on the place of women within a • analysis of migration situations with emphasis broader international migration context. on cultural and social aspects as well as on Seminar for emigrant archivists Between May 17th aspects of identity; investigation of the role and 24th. The Institute prepared a seminar for emi- of women/men in the maintenance of cultural grant archivists in the framework of the project The heritage in foreign environments; State of Archival, Museum and Library Materials • ethnic aspects of migration processes. among Slovene Emigrants around the World. The seminar was organised for researchers of archival Basic studies were complemented with the follow- materials and for those emigrants who are or will ing projects: be working with archival materials. Women’s Role in the Preservation of the Cul- Within the theme Multiculturalism and Globalisa- tural Tradition among Emigrants, Contemporary tion, the Institute has organized set of lectures at (Slovenian) Missionary as an Emigrant, Slovenian 36th World Congress of International Institute of Cultural Workers and Other Intellectuals in Croatia Sociology in Bejing. The results were published 1860–1918, The State of Archival, Museum and in Indian Journal of National Development and Library Materials among Slovene Emigrants in in thematic complex of scientific articles in Dve Sweden, the United States of America and among domovini/Two Homelands magazine, no. 19. Some Returnees, Literary and Cultural Image of Immigrants in Slovenia, Slovenian Emigration to In the year 2004 a new book was published within Germany 1880–1973, Slovene Emigrants – Crea- the monograph series Migracije (Migrations, ed. tors: Promoters of Slovene Science and Culture in Janja Žitnik), issued by the Institute. The mono- the new Environment, Slovenes and Czechs: Tradi- graph on Slovenian immigrants in France by Marie tion and Opportunities of Cooperation among Small Pislar Fernandez titled Slovenci v železni Loreni Nations within Multinational Communities, The (1919–1939) skozi družinske pripovedi / Slovènes Perceptions of Slovenian Integration Policy, Justice en Lorraine du fer (1919–1939) à travers des in Educational Systems – A Contrasting Approach, récits de familles (Slovenians in the Iron Lorraine Migration and Intercultural Relations: Challenge (1919–1939) through Family Stories), is written in for European Schools Today, Program Comenius, Slovenian and French and includes an extensive www-Supported Learning in Migration/Intercultural historical review about Slovenian emigration to Relations – a Joint MA Programme for Collaborative west Europe by Marjan Drnovšek. Learning and Cultural Awareness, Encyclopedia of In nos. 19 and 20 of the journal Dve domovini/Two Multiethnic American Literature: Five Volumes. Homelands, articles from Slovenia and from abroad were published, both nos. together on more than Other events in the year 2004: 600 pages. Multiculturalism and Globalisation International conference Women’s Role in the Mi- was the title of the thematic complex in no. 19, gration Contexts of the Slovenian Ethnic Space. As and the reintegration of those emigrants and their a result of the project Women’s Role in the Preserva- descendants who returned to Slovenia after 1990 tion of the Cultural Tradition among Emigrants, an was well presented by various contributors in no. international conference titled Women’s Role in the 18. The journal remains bilingual, international and Migration Contexts of the Slovenian Ethnic Space open to various Slovenian-related or international was organised by the Institute between November migration topics.

150

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 115050 110.11.20050.11.2005 99:09:15:09:15 FILOZOFSKI INŠTITUT

delo sodelavcev inštituta je bilo povezano tudi z ZNANSTVENI SVET mednarodnim raziskovalnim projektom MIMEX, ki se je zaključil v letu 2004. Akad. prof. dr. Josip Globevnik, akad. prof. dr. Tine Hribar (predsednik), akad. prof. dr. Janko Kos, red. prof. dr. Aleš Erjavec, red. prof. dr. Oto Luthar, Pogoji in problemi sodobne filozofije izr. prof. dr. Rado Riha (podpredsednik), izr. prof. Vodja raziskovalnega programa: R. Riha. dr. Rado Riha dr. Jelica Šumič Riha. Sodelavci: O. Luthar, A. Erjavec, T. Mastnak, Znanstveni svet je bil konstituiran na 1. konstitutivni J. Šumič Riha, M. Gržinić Mauhler, A. Zupančič, seji 2. 11. M. Vesel, P. Klepec Kršić, A. Bunta, J. Litrop, K. Kolšek, A. Žerjav.

Raziskovalno delo je bilo osredotočeno na tri glavne PERSONALNA SESTAVA problemske sklope: (a) raziskovanje premen tradicionalnih filozofskih kategorij v postmoderni filo- M. Ažman Predstojnik: izr. prof. dr. Rado Riha, znanstveni zofski misli; (b) raziskovanje filozofsko relevantne svetnik. zgodovine politične misli in raziskovanje zgodovine Znanstveni svetniki: red. prof. dr. Aleš Erjavec, filozofskega in znanstvenega oblikovanja moder- dr. Tomaž Mastnak, red. prof. dr. Oto Luthar (red. nega sveta; (c) raziskovanje filozofske estetike in prof. od 18. 5.). filozofske problematike vizualnosti ter vizualne Znanstvena svetnica: izr. prof. dr. Jelica Šumič umetnosti kulture. Riha. V okviru prvega problemskega sklopa je razi- Višji znanstveni sodelavki: doc. dr. Marina Gržinić skovalno delo obravnavalo problem subjekta in A. Bunta Mauhler, dr. Alenka Zupančič. subjektivacije pri nekaterih ključnih postmodernih Znanstvena sodelavca: doc. dr. Peter Klepec Kršić, avtorjih (A. Badiou, J.-F. Lyotard, M. Foucault, doc. dr. Matjaž Vesel. J. Derrida, G. Deleuze, J. Habermas), pri čemer je Asistentke: Jasna Fakin (mlada raziskovalka), Katja bila posebna pozornost posvečena konceptualnim in Kolšek (mlada raziskovalka), mag. Jasmina Litrop metodološkim povezavam tega problema s Freudo- (mlada raziskovalka do 30. 6.), Ana Žerjav (mlada vo in Lacanovo psihoanalizo, pomenom, ki ga ima raziskovalka od 1. 11.). za filozofijo matematika, in s sodobnimi političnimi Asistenti: Aleš Bunta (mladi raziskovalec), Samo teorijami (A. Negri, M. Hardt, G. Agamben). V tem dr. A. Erjavec Tomšič (mladi raziskovalec), Matej Ažman. okviru nas je posebej zanimalo iskanje nove koncep- Tajnik: Matej Ažman. cije subjekta pri navedenih postmodernih avtorjih skozi zahtevo po “drugem kopernikanskem obratu”, ki pa vkljub vsemu ostaja nezaključeno in nedovr- šeno. Obravnava problematike subjekta je razvila TEMELJNE RAZISKAVE tudi tezo, da je treba dovršeno logiko subjektivne konstitucije objektivnosti, na kateri temelji Kantov J. Fakin Glavnina raziskovalnega dela je potekala v okviru kriticizem, razumeti kot subjekt, ki je vozel trojega: raziskovalnega programa Pogoji in problemi so- konstituirane realnosti, odtegnjenega realnega in dobne filozofije (od 1. 1.). Program sta vsebinsko subjektivacije. Raziskovalno delo je obravnavalo dopolnjevala raziskovalni projekt Filozofski pro- tudi problematiko dialektike volje in želje, in sicer blemi etike (od 1. 7., vodja projekta A. Zupančič) predvsem s stališča filozofske analize fenomena in raziskovalni projekt Virtualna in estetska konsti- komičnega in komedije, ki je zajela Heglovo in tucija (post)modernega subjekta in njene politično- Bergsonovo teorijo komičnega in nekatere sodobne filozofske in epistemološke implikacije (do 30. 6., analize komičnega. Predmet raziskovanja je bila v dr. M. Gržinić vodja projekta M. Gržinić Mauhler). Raziskovalno prvem letu raziskave tudi psihoanalitična interpre- Mauhler

151

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 115151 110.11.20050.11.2005 99:09:15:09:15 FILOZOFSKI INŠTITUT

tacija komičnega in z njo povezana dialektika želje reference dela H. Paetzolda, G. Genetta, J. Ranciera, in uživanja, pri čemer je bil na tej podlagi razvit K. Sasakija in J. Gaa. Drugi del raziskovalnega dela samostojen oris teorije komičnega. Raziskovalno je bil posvečen filozofskim, estetskim in zgodo- delo je zajelo tudi vprašanje odgovornosti subjekta vinskim vidikom umetnosti v bivših socialističnih v deterministični perspektivi, opirajoč se na analizo deželah. Nadaljevalo se je tudi raziskovalno delo, razmerja volje in želje, kot jo implicira pozicija ki je v prejšnji fazi doživelo javno predstavitev v subjekta v stoiški filozofiji in psihoanalizi. knjigi A. Erjavca Postmodernism and the Postso- V okviru drugega problemskega sklopa je bilo cialist Condition. Raziskovalno delo je v prvem delo posvečeno raziskovanju zgodovine evropske letu zajelo tudi pregled novih medijev in analizo ideje in artikuliranju evropske ideje v antičnem filozofije, politike in kulture v povezavi s teorijami svetu. Zaključeno je bilo zbiranje gradiva za tri virtualnega. V sklop teh raziskav sodi tudi analiza temeljna področja, na katerih se pojavljata beseda časovnoprostorske paradigme in vse bolj pospešene ideja Evrope: mitologija, geografija ter historično- temporalizacije časa v povezavi z novimi tehnologi- dr. P. Klepec politična besedila. Gradivo za prvo teh področij je jami, prav tako tudi spraševanje o politikah globalne Kršić bilo podrobno obdelano, še posebej literatura med umetnosti in kulture (ključne reference so bila zlasti helenističnim in poznoantičnim obdobjem. Pripra- dela Marie-Joise Mondzain, Suely Rolnik in Donne vljena je bila predstavitev relevantnih Aristotelovih Haraway). pogledov v slovenščini. Rezultat raziskovanja Rezultati raziskovalnega dela so bili delno ali v ce- Hobbesove politične filozofije in oblikovanja loti predstavljeni na številnih znanstvenih sestankih modernega pojma države je tudi priprava knjižne in vabljenih predavanjih na univerzah v Sloveniji objave v tujini, ki bo temeljila na posebni številki in tujini (Nemčija, Avstrija, Švedska, Švica, Italija, K. Kolšek Filozofskega vestnika o Hobbesovem Behemothu. Velika Britanija, ZDA, Kitajska, Koreja, Tajska) ter Zbiranje in analiza gradiva s področja historičnega in v okviru pedagoškega dela sodelavcev inštituta na političnega revizionizma po letu 1991 sta pripeljali treh slovenskih univerzah, na Akademiji za likovno tudi že do predstavitve nekaterih delnih rezultatov, umetnost na Dunaju in pri podiplomskem študiju in sicer v obliki monografskih objav in konferenč- ZRC SAZU, ki poteka v okviru Politehnike Nova nih prispevkov v tujini. Pri raziskovanju antične Gorica. filozofske in znanstvene dediščine ter metafizične in epistemološke predpostavke antične znanosti je bila analizirana t. i. “Kopernikova retorika”. Ugo- J. Litrop DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI tovitev o predvsem retorični in manj dokazovalni naravi Kopernikove argumentacije je bila uteme- ljena z analizo Kopernikove formulacije enega od • V letu 2004 je izšla tematska številka medna- tradicionalnih opazovalnih preizkusov proti gibanju rodne revije Jews and Slavs, v kateri so zbrani Zemlje (navpično izstreljeni projektili). Argument dopolnjeni prispevki z istoimenske konference. je za Buridana magis demonstrativa apparentia, pri S tem je končan prvi del dvodelnega projekta, Koperniku pa je podan v šibki obliki, kar je verjetno ki v sodelovanju s Hebrejsko univerzo v Jeru- dr. T. Mastnak posledica Kopernikovega sprejemanja temeljne zalemu in Avstrijskim znanstvenim inštitutom postavke klasične teorije impetusa, na podlagi (Austrian Science and Research Liaison Office katerega je Buridan v omenjenem primeru izpeljal (ASO)) v Ljubljani tematizira antisemitizem v sklep o mirovanju Zemlje. Raziskovalno delo je srednji Evropi in na Balkanu. (Moskovich, Wolf zajelo tudi analizo vprašanja univerzalij pri Tomažu (ur.), Luthar, Oto (ur.), Šumi, Irena (ur.), Jews Akvinskem, predvsem v njegovem mladostnem delu and anti-Semitism in the Balkans (Jews and O bivajočem in bistvu/bitnosti. Slavs, vol. 12), ZRC SAZU Ljubljana, Hebrew V okviru tretjega problemskega sklopa je razi- University Jerusalem, 2004. dr. J. Šumič Riha skovalno delo zajelo nekatera temeljna vprašanja • A. Erjavec je tuji glavni urednik zbirke Frontiers sodobne estetike: konec umetnosti, globalizacija v of International Aesthetics Studies, Jilin Publis- estetiki, odnos Adorna in Heideggerja do umetnosti hing House, Changchun, provinca Jilin, Kitajska; in modernizma, analiza sodobne vizualne kulture in član uredniškega odbora Filozofskega vestnika; umetnosti ter njun odnos do polpreteklega obdobja član uredniškega sveta revije Contemporary modernizma, vprašanje avantgarde in sodobnega Aesthetics, Castine, Maine, ZDA in urednik 8. statusa estetike. Posebna pozornost je bila posvečena zvezka International Yearbook of Aesthetics. tudi razmerju med estetiko kot filozofijo umetnosti Aesthetics and/as Globalization, International S. Tomšič ter kot filozofijo kulture, pri čemer so bile ključne Association for Aesthetics, 2004, 180 str. Je

152

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 115252 110.11.20050.11.2005 99:09:16:09:16 FILOZOFSKI INŠTITUT

častni član Associazione Italiana per gli Studi di • A. Erjavec: Ljubezen na zadnji pogled: avant- Estetica, član Izvršnega odbora Mednarodnega garda, estetika in konec umetnosti. Zbirka Phi- združenja za estetiko in član Izvršnega odbora losophica, Series Moderna. Ljubljana, Založba Slovenskega društva za estetiko. Je tudi pred- ZRC, 272 str. stojnik Oddelka za kulturne študije Fakultete za • P. Klepec: Vznik subjekta. Zbirka Philosophi- humanistične študije Univerze na Primorskem ca, Series Moderna. Ljubljana, Založba ZRC, in član senata te fakultete ter član Strokovnega 336 str. sveta Slovenskega mladinskega gledališča. • M. Gržinić: Situated contemporary art practices: • Jasna Fakin je marca 2004 prejela tretjo Fordo- art, theory and activism from (the east of) Euro- vo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne pe. Založba ZRC (ZRC Publishing), Ljubljana, dediščine, ki jo podeljuje družba Ford Motor Revolver – Archiv für aktuelle Kunst, Frankfurt Company. Nagrado je dobila za projekt Križem am Main, 155 str. kražem po Komenskem Krasu z učenci iz Osnov- • Aristotel: Kategorije. Prevod, opombe, spremna ne šole Antona Šibelja Stjenka iz Komna, ki ga študija in slovar Franci Zore, Zbirka Philosophi- dr. M. Vesel je izvajala na omenjeni osnovni šoli. ca, Series Classica, Založba ZRC, 146 str. • Jasna Fakin je od septembra 2003 do avgusta 2004 kot mlada svetovalka sodelovala pri evropskem projektu PHARE CBC Slovenija/Italija, ki MEDNARODNO SODELOVANJE ga je izvajala Občina Komen.

• Collège international de philosophie, Pariz, Francija. ZNANSTVENI SESTANKI dr. A. Zupančič • Université Paris VIII, Pariz, Francija. • International Center for Advanced Studies, New • Kopernik: znanost in filozofija. Kolokvij, org. York University, New York, ZDA. Filozofski inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, • University of California, Humanities Research 18.–19. 3. Center, Irvine, ZDA. • Konstitucija skupnosti v uporu – primer NOB in • Ecole Cantonale d’Art du Valais (ECAV), Sierre, jugoslovanske skupnosti. Mednarodni kolokvij, Švica. org. Filozofski inštitut ZRC SAZU in revija Pre- • Hoger Instituut voor Schone Kunsten, Antwer- A. Žerjav lom – Časopis za savremenu umetnost i teoriju, pen, Belgija. Beograd, Ljubljana, 23. 12. • Hebrew University Jerusalem, Izrael. • Austrian Science and Research Liaison Office (ASO), Ljubljana. KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA

DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA V letu 2004 je bilo v knjižnico vpisanih 219 knjig in 80 zvezkov periodike. Jasmina Litrop Politično, gospodarsko in kulturno vključevanje Prekmurja v slovenski nacionalni prostor, Oddelek PUBLIKACIJE INŠTITUTA za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Lju- bljani, 21. 10. – magistrsko delo (mentor: dr. Božo • Izšle so tri redne številke XXV. letnika Filo- Repe). zofskega vestnika. V prvi in tretji številki so objavljeni prispevki domačih in tujih avtorjev v slovenskem jeziku. Druga številka, z naslovom PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI Copernicus and the Philosophy of Copernican NASTOPI Revolutions, je mednarodna, posvečena filozof- skemu in interdisciplinarnemu premisleku Ko- pernikovega dela. Prispevki avtoric in avtorjev Aleš Bunta so objavljeni v angleškem in nemškem jeziku z • Free-will, Proto-ideology and Neocolonialism. izvlečki v angleškem in slovenskem jeziku. Predavanje na mednarodni konferenci podi-

153

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 115353 110.11.20050.11.2005 99:09:16:09:16 FILOZOFSKI INŠTITUT

plomskih študentov “Postkoloniale Konflikte”, (v org. Hunan Publishing Group), Changsha, Universität Wien, Dunaj, Avstrija, 16. 6. Hunan, Kitajska, 18. 5. • Aesthetics Today, predavanje na forumu o so- Aleš Erjavec dobni estetiki, Changsha, Normal University, • Globalization Processes: The Case of Aesthe- Changsha, Kitajska, 19. 5. tics. Vabljeno predavanje na letnem kongresu • Environmental Aesthetics. Predavanje na med- Vzhodne sekcije Japonskega društva za estetiko, narodnem strokovnem srečanju “Zhangjiajie. Tokio, Japonska, 1. 3. Wulingyuan’s Mountains and Waters”, Zhan- • The Image and the Interpretation: Las Meninas. gjiajie, Hunan, Kitajska, 20. 5. Vabljeni referat na 2. sredozemskem kongresu • Globalized Aestehetics, predavanje na Kitajski za estetiko, v organizaciji Sociéte Tunisienne akademiji družbenih ved, Inštitut za književnost, d’esthétique et de poïétique, Carthage, Tunizija, Peking, Kitajska, 25. 5. 6.–8. 3. • The Pictorial Turn. Predavanje na 6. forumu • National Identity Through Mountain Pho- o literaturi in kulturnih študija, Univerza Ren tography. Vabljeni referat na mednarodnem Min, Oddelek za književnost, Peking, Kitajska, kongresu “In vetta! / To the Summit! (Alpine 27. 5. Mountaineering as a Projection of Bourgeois • The East, the West and the South. Plenarno Cultural and Social Models in the 19th and early predavanje na mednarodnem kongresu “The 20th Century)”, v organizaciji Museo Storico in Post-Communist Condition. Kunst und Kultur Trento, Trento, Italija, 8.–10. 5. nach dem Ende des Ostblocks”, v org. Kultur- • Las Meninas and The Order of Things. Vabljeno stiftung des Bundes & Zentrum für Kunst und predavanje na Oddelku za estetiko in medijske Medientechnologie, Karlsruhe, Berlin, Nemčija, študije Univerze ELTE, Budimpešta, Madžarska, 10.–12. 6. 26. 5. • The ‘End of Art’ and Other Postmodernist Myths. • Postmodernizem in postsocialistično stanje. Plenarno predavanje na XVI. mednarodnem Vabljeno predavanje v Slovenskem mladinskem kongresu za estetiko “Changes in Aesthetics”, gledališču, Ljubljana, 29. 9. v organizaciji Brazilskega društva za estetiko, • The Three Avant-Gardes in the ex-Yugoslavia. Rio de Janeiro, Brazilija, 18.–23. 7. Referat na mednarodnem kolokviju “Artistic • Postmodernism and the Postsocialist Conditi- Avant-Garde Today”, v organizaciji Slovenskega on. Plenarni vabljeni referat na mednarodnem društva za estetiko, Ljubljana, 23.–25. 10. kongresu “3rd International Conference of the • Le postmodernisme et la condition post-sociali- Asian Society of Art in Taipei: Identity, Area, ste. Vabljeno predavanje na Sorboni, na povabilo Transformation”, Tajpej, Tajska, 26.–28. 8. Société française d’Esthétique, Pariz, Francija, • Otvoritveni nagovor na isti konferenci, 26. 8. 15. 11. • Prispevek na simpoziju “The Reconstruction of • Konec umetnosti. Predavanje v Informativnem Identity of the Eastern Aesthetics and Art Scien- centru Moderne galerije, na povabilo Sloven- ce in the 21st Century”, ista konferenca, 28. 8. skega društva za estetiko, 11. 2. • The Avant-Gardes and the Avant-Gardisms. • Las Meninas and The Order of Things. Predava- Uvodni referat na mednarodnem kolokviju nje na Oddelku za estetiko, Univerza v Uppsali, “Umetnost in njene strategije: med estetiko in Uppsala, Švedska, 11. 5. politiko”, v organizaciji Slovenskega društva za • Globalized Aesthetics. Uvodno plenarno preda- estetiko, Ljubljana, 20.–23. 10. vanje na mednarodni konferenci “Philosophical • Postmodernism in Postsocialist Condition. Aesthetics and Aesthetic Theory: Past, Present, Predavanje v Department of History and Theory Future”, v org. Nordijskega društva za estetiko, of Art, School of Drama, Film & Visual Arts, Uppsala, Švedska, 13.–16. 5. University of Kent at Canterbury, Canterbury, • Globalization Processes: The Case of Aesthetics. Velika Britanija, 3. 11. Zaključno plenarno predavanje na mednarodni • Konec umetnosti. Filozofski večer društva Lo- konferenci “Beauty and the Way of Modern life”, gos, Kavarna Grand hotela Union, Philocafé, v org. Univerze Wuhan, Kitajskega društva za pogovor je vodil prof. dr. Jože Muhovič, Lju- estetiko in Yangtze Daily Press, Wuhan, Hubei, bljana, 7. 12. Kitajska, 14.–16. 5. • Razgovor s Alešom Erjavcem. Danas više nema • Nature and Aesthetics. Referat na mednarodni podjele na visoku umjetnost i masovno kulturu. konferenci “Forum on Environment Aesthetics” Intervju je vodil Boris Josipović, Čemu. Časopis

154

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 115454 110.11.20050.11.2005 99:09:17:09:17 FILOZOFSKI INŠTITUT

studenata filozofije, letn. VI, št. 12/13, Zagreb stavitev knjige na 10. mednarodnem festivalu 2004, str. 165–173. računalniških umetnosti, Maribor, 19. 5. • Izšlo je – Aleš Erjavec, Ljubezen na zadnji • Europe, biopolitics, incarnations. Predavanje v pogled. Intervju je vodil Marko Golja, Radio okviru podiplomskega študija “Feminist critical Slovenija, program Ars, 1. 9., 16:30–17:00. analysis: boundaries, borders and borderlands”, • Zanimivi za tujce. Koper: Na UP podiplomski Inter-University Centre, Dubrovnik, Hrvaška, študij o filozofiji in teoriji vizualne umetnosti. 24. 5. Intervju je vodila Lea Kalc Furlanič, Primorske • Presentation of the guest professors. Predstavi- novice, št. 131, torek, 30. 11., str. 20. tev na Higher Institute for Fine Arts, Antwerpen, • Je poročevalec na University of Edinburgh, Belgija, 22.–24. 6. Edinburg, Velika Britanija. • Naming the new political subject. Prispevek na mednarodnem kolokviju “Umetnost in njene Jasna Fakin strategije: med estetiko in politiko”, org. Slo- • Architectural heritage – an important element of vensko društvo za estetiko, Ljubljana, 21. 10. identity in the Karst region. Prispevek na medna- • Art in public sphere. Predavanje v okviru progra- rodni konferenci “Face to face: Connecting Dis- ma Master of Arts in the Public Sphere (MAPS), tance and Proximity”, org. European Association Ecole Cantonale d’Art du Valais (ECAV), Sierre, of Social Anthropologist; skupaj s Katjo Jerman, Švica, 11. 10. Aleksandro Poljak in Kristino Toplak, poster • Presentation of the guest professors. Predstavi- Ethnographical Approaches to Studying Identity tev na Higher Institute for Fine Arts, Antwerpen, in Projects of Young Researchers at the Scientific Belgija, 16.–18. 10. Centre of SASA. Dunaj, Avstrija, 8.–12. 9. • Situated contemporary art practices: art, theory and activism from (the east of) Europe. Predsta- Marina Gržinić Mauhler vitev knjige v okviru simpozija “Serious pop. • A l’Est, rien de nouveau? L’Europe et ses marges. Strategies of aesthetic appropriation in West-Ea- Okrogla miza, org. Centre pour l’image contem- stern Europe”, Kunsthalle Wien, Dunaj, Avstrija, poraine in Utopiana, Ženeva, Švica, 31. 1. 22. 10. • IRWIN: cultural performativity radical concepts • The Punk scene in Ljubljana – revisited. Va- in art and theory, skupaj z Gail Lewis in Irit bljeno predavanje na simpoziju “Serious pop. Rogoff. Panelna diskusija, org. Cornerhouse, Strategies of aesthetic appropriation in West-Ea- Manchester, Velika Britanija, 6. 3. stern Europe”, Akademie der bildenden Kunste, • EURHOPE: constructing new territories, pri- Dunaj, Avstrija, 23. 10. spevek na okrogli mizi, org. KulturAXE, Dunaj, • Current art practices in Slovenia. Predavanje v Avstrija, 8. 3. okviru mednarodne razstave A New past, Ewha • Medien und Architektur, Biennale Graz. Prispe- Womans University, College of Art & Design, vek na okrogli mizi 6. Internationaler Medien Seul, Koreja, 2. 12. und Architekturpreis, Gradec, Avstrija, 26. 3. • Dragan Živadinov: “On May 1, 2045, I will fly Peter Klepec into the geostatic orbit ...”. Vabljeno predavanje • Drugi kopernikanski obrat? Prispevek na kolo- na konferenci “Gravitacija – posljednja proble- kviju “Kopernik: znanost in filozofija”, org. Fi- matična sila”, org. Muzej suvremene umjetnosti, lozofski inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, 18. 3. Zagreb, Hrvaška, 20. 4. • Realno in realnost pri Deleuzu. Vabljeno pre- • NSK? It is a perpetuum mobile!. Vabljeno predavanje v okviru študentskih dnevov filozofije, davanje na mednarodni konferenci “Art and po- org. Oddelek za filozofijo Filozofske fakultete litics: the imagination of opposition in Europe”, Univerze v Ljubljani, 28. 5. University College Dublin, Dublin, Irska, 29. 4. • Nekaj koordinat za (ne)razumevanje slovenske • Different cities, different spaces. Predavanje filozofije. Vabljeno predavanje v okviru 40. sena: Festa dell Europa “Il ruolo delle citta della minarja slovenskega jezika, literature in kulture Mitteleuropa dopo l’allargamento dell’Unione “Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in Europea”, Universita degli Studi di Milano, kulturi”, org. Oddelek za slovenski jezik na Fi- Milano, Italija, 6. 5. lozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, 15. 7. • The future of computer arts & the history of • Upor in kreacija novega. Prispevek na kolokviju the International Festival of Computer Arts “Konstitucija skupnosti v uporu – primer NOB (1995–2004), edited by Marina Gržinić. Pred- in jugoslovanske skupnosti”, org. Filozofski

155

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 115555 110.11.20050.11.2005 99:09:17:09:17 FILOZOFSKI INŠTITUT

inštitut ZRC SAZU in revija Prelom – Časopis na kolokviju “Konstitucija skupnosti v uporu za savremenu umetnost i teoriju, Beograd, Lju- – primer NOB in jugoslovanske skupnosti”, org. bljana, 23. 12. Filozofski inštitut ZRC SAZU in revija Prelom – Časopis za savremenu umetnost i teoriju, Be- Katja Kolšek ograd, Ljubljana, 23. 12. • L´action dans la pensée du néo confucianisme. Poročilo na konferenci “Université d´été du Jelica Šumič Riha reseau OFFRES 2004 – Action”, Praga, Češka, • Nemožnost skupnosti. Prispevek na kolokviju 7.–15. 7. “Konstitucija skupnosti v uporu – primer NOB • Lizehou lun Huaxia meixue zhong de rudao hubu in jugoslovanske skupnosti”, org. Filozofski (Komplementarnost konfucijanstva in daoizma inštitut ZRC SAZU in revija Prelom – Časopis v Li Zehouovi estetiki. Vabljeno predavanje na za savremenu umetnost i teoriju, Beograd, Lju- konferenci “Practical aesthetics. Reflections and bljana, 23. 12. prospects”, org. Institute for Transcultural Stu- dies – Beijing International Studies University Matjaž Vesel & Department of Aesthetics – Institute of Phi- • Kopernikova retorika: čutnozaznavni ugovo- losophy – Chinese Academy of Social Sciences ri proti gibanju Zemlje in teorija impetusa. Beijing, Peking, Kitajska, 17.–19. 9. Prispevek na kolokviju “Kopernik: znanost in filozofija”, org. Filozofski inštitut ZRC SAZU, Oto Luthar Ljubljana, 18. 3. • Differenzierung als Überelebungsstrategie. • Kaj je kopernikanska revolucija? Predavanje Prispevek na mednarodni delavnici “Kulturen v Galeriji Media Nox, org. Zofijini ljubimci, der Differenz. Transformationsprozesse im društvo za razvoj humanistike, Maribor, 4. 5. Zentraleuropaischen Raum – gegenwärtige Perspektiven, historische Kontexte”, Österre- Alenka Zupančič ichische Akademie der Wisseneschaften, Dunaj, • Subject and Surplus-enjoyment. Vabljeno preda- Avstrija, 9. 12. vanje na univerzi v Sofiji, Bolgarija, 4. 3. • The Heroes for Tomorow: The popular memory • When Surplus-enjoyment meets surplus value. of World war II in Slovenia after the Historio- Predavanje v okviru konference “The Other Side graphicsal Revision in the 1990s. Prispevek na of Psychoanalysis”, Melbourne, Avstralija, 4. 6. 38th Annual Meeting of the Oral History Asso- • Serija predavanj v okviru Summer Seminar in ciation, Portland, Oregon, ZDA, 1. 10. Experimental Critical Theory, University of • Old Frame, New Picture? History teaching in California, Humanities Research Center, Irvine, Slovenia after 1991. Prispevek na 9th National ZDA, 16.–27. 8. Convention of ASN Columbia University, New • Juissance Ex Machina. Predavanje v okviru kon- York, ZDA, 16. 4. ference “24h Foucault”, Pariz, Francija, 2. 10.

Tomaž Mastnak • Cold War and Reheated Concepts: Civil Society RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI in Eastern Europe. Predavanje na International OBISKI IN POTOVANJA Center for Advanced Studies, New York Univer- sity, ZDA, 7. 5. • Sodelovanje na rednem seminarju na Interna- Tomaž Mastnak tional Center for Advanced Studies, New York • International Center for Advanced Studies, University, januar–maj. Fellow, New York University, New York, ZDA, • Politika po Faludži. Prispevek na kolokviju januar–avgust. “Konstitucija skupnosti v uporu – primer NOB in jugoslovanske skupnosti” org. Filozofski Rado Riha inštitut ZRC SAZU in revija Prelom – Časopis • Znanstveno izpopolnjevanje na Université Paris za savremenu umetnost i teoriju, Beograd, Lju- VIII, Pariz, Francija, 1. 6.–10. 7. bljana, 23. 12. Jelica Šumič Riha Rado Riha • Znanstveno izpopolnjevanje na Université Paris • Politika in njeni historični referenti. Prispevek VIII, Pariz, Francija, 1. 6.–10. 7.

156

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 115656 110.11.20050.11.2005 99:09:18:09:18 FILOZOFSKI INŠTITUT

Samo Tomšič • Filozofija, psihoanaliza, etika, podiplomski • Znanstveno izpopolnjevanje na Université Paris študij Interkulturni študij, Primerjalni študij VIII, Pariz, Francija, 28. 2.–1. 4. idej in kultur, org. Politehnika Nova Gorica in ZRC SAZU, Ljubljana.

Matjaž Vesel PEDAGOŠKO DELO • Izbirni seminar III (srednjeveška filozofija). Pre- davanja na Oddelku za filozofijo Pedagoške fa- Aleš Erjavec kultete Univerze v Mariboru, zimski semester. • Transkulturna estetika, Univerza na Primor- • Pojmovna geneza modernega sveta, podiplomskem, Fakulteta za humanistične študije Koper, ski študij Interkulturni študij, Primerjalni študij zimski semester 2004/2005. idej in kultur, org. Politehnika Nova Gorica in ZRC SAZU, Ljubljana. Marina Gržinić Mauhler • Redna profesorica na Akademiji za likovno Alenka Zupančič umetnost, Dunaj, Avstrija. • Vodja intenzivnega seminarja Summer Seminar • Sodobne teorije umetnosti in kulture ter estetika in Experimental Critical Theory, University of novih tehnologij, podiplomski študij Interkulturni California, Humanities Research Center, Irvine, študij, Primerjalni študij idej in kultur, org. Poli- ZDA, 16.–27. 8. tehnika Nova Gorica in ZRC SAZU, Ljubljana. • Art and aesthetics. Gostujoča profesorica na Ho- ger Instituut voor Schone Kunsten, Antwerpen, MENTORSTVO Belgija, 22.–24. 6. in 16.–18. 11.

Peter Klepec Kršić Aleš Erjavec je bil mentor doktorandki mag. Poloni • Predavanja v okviru predmeta Filozofski temelji Tratnik (Fakulteta za humanistične študije, Univer- humanističnih ved, Fakulteta za humanistične za na Primorskem) in somentor doktorandki mag. študije Univerze na Primorskem, Koper, letni Katarini Vrhovšek (Akademija za likovno umetnost, semester. Univerza v Ljubljani). Bil je mentor pri magisteri- • Predavanja v okviru modula Epistemologija jih: Klemen Fele (Filozofska fakulteta, Univerza humanističnih ved na ISH, Fakulteta za podi- v Ljubljani), Katja Cergolj Edwards (Fakulteta za plomski humanistični študij, Ljubljana, letni humanistične študije, Univerza na Primorskem), semester. Ksenija Murari (Fakulteta za humanistične študije, • Vodenje študijskega in bralnega krožka Foucault Univerza na Primorskem), Mojca Fatur (Fakulteta in biopolitika, Mirovni inštitut, Ljubljana, letni za humanistične študije, Univerza na Primorskem), semester. Vesna Črnivec (Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem). Rado Riha • Etika I. Predavanja na Oddelku za filozofijo Oto Luthar je bil mentor mladima raziskovalkama Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Jasni Fakin (Filozofska fakulteta, Univerza v Lju- • Epistemologija humanističnih ved. Nosilec bljani) in mag. Jasmini Litrop (Filozofska fakulteta, modula v okviru ISH, Fakultete za podiplom- Univerza v Ljubljani, Politehnika Nova Gorica in ski humanistični študij, zimski semester. ZRC SAZU). • Transformacije postmoderne misli, podiplomski študij Interkulturni študij, Primerjalni štu- Rado Riha je bil mentor mlademu raziskovalcu dij idej in kultur, org. Politehnika Nova Gorica Alešu Bunti (Filozofska fakulteta, Univerza v Lju- in ZRC SAZU, Ljubljana. bljani) in mladi raziskovalki Ani Žerjav (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani). Jelica Šumič Riha • Etika II. Predavanja na Oddelku za filozofijo Jelica Šumič Riha je bila mentorica mladi razisko- Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. valki Katji Kolšek (Filozofska fakulteta, Univerza v • Epistemologija humanističnih ved. Predavanja v Ljubljani) in mlademu raziskovalcu Samu Tomšiču okviru modula na ISH, Fakulteti za podiplomski (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani). humanistični študij.

157

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 115757 110.11.20050.11.2005 99:09:18:09:18 FILOZOFSKI INŠTITUT

Marina Gržinić Mauhler je bila somentorica specializaciji Milijane Babić (Akademija za likovno doktorandki mag. Mojci Puncer (Filozofska fa- umetnost, Univerza v Ljubljani). kulteta, Univerza v Ljubljani) in somentorica pri

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI nican Turn”. Filoz. vestn., 2004, vol. 25, no. 2, str. 107-123. Izvirni znanstveni članek RIHA, Rado. Konstitucija realnosti in drugost misli. ERJAVEC, Aleš. Aesthetics and/as globalization : an Filoz. vestn., 2004, letn. 25, št. 1, str. 135-158. introduction. International Yearbook of aesthetics, 2004, vol. 8, str. 3-14. ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Causa sui blodi. Filoz. vestn., 2004, letn. 25, št. 1, str. 117-134. ERJAVEC, Aleš. Gurobarizeshon no shokatei : bigaku no baai. Bigaku geijutsugaku kenkyäu, 2002, VESEL, Matjaž. Kopernikova retorika: opazovalni 21, str. 238-250. preizkusi proti gibanju Zemlje in teorija impetusa. Filoz. vestn., 2004, letn. 25, št. 3, str. 91-108. ERJAVEC, Aleš. Konec umetnosti. Horizonti, po- mlad, poletje 2004, št. 1,2, str. 15-21. VESEL, Matjaž. Problem univerzalij pri Tomažu Akvinskem. Filoz. vestn., 2004, letn. 25, št. 1, str. ERJAVEC, Aleš. Le postmodernisme et la condi- 55-76. tion postsocialiste. Bulletín de la Société française d’Esthétique, avril 2004, str. 1-8 (Archives), ilustr. VESEL, Matjaž. What is revolutionary in the Co- pernicus Revolutions. Filoz. vestn., 2004, vol. 25, ERJAVEC, Aleš. Of nation, mountains and photo- no. 2, str. 167-186. graphy. J. Contemp. Thought, Summer 2003, 17, str. 85-98, fotogr. ZUPANČIČ, Alenka. Bartleby: in beseda je meso postala. V: DOLAR, Mladen (ur.). Bartleby : raje bi, GRŽINIĆ, Marina. Global capitalism and the ge- da ne, (Zbirka Analecta). 1. natis. Ljubljana: Društvo netic paradigm of culture. Odjek (Sarajevo), 2004, za teoretsko psihoanalizo, 2004, str. 213-220. year 57, no. 3-4, str. 15-23. ZUPANČIČ, Alenka. Peti pogoj: k filozofiji Alaina GRŽINIĆ, Marina. Postsocializem? Postkomuni- Badiouja. Filoz. vestn., 2004, letn. 25, št. 3, str. zem? : ideologija, verovanje, odpor. Borec, 2004, 7-20. letn. 56, št. 612-616, str. 249-258. ŽERJAV, Ana. Imperij: poskus utemeljitve mnoštva. GRŽINIĆ, Marina. Za repolitizacijo umetnosti: Filoz. vestn., 2004, letn. 25, št. 1, str. 97-113. ponovna povezava ustvarjalnosti in odpora. Maska (Ljubl.), poletje 2004, letn. 19, št. 3-4 (86-87), str. 30-45, ilustr. Pregledni znanstveni članek

KLEPEC, Peter. Imperij skozi Deleuzovo pojmo- FAKIN, Jasna, JERMAN, Katja. Istrski begunci : vanje kapitalizma. Filoz. vestn., 2004, letn. 25, št. gradivo in raziskovalni nastavki. Tradit. - Inšt. slov. 1, str. 79-96. narodop. Ljublj., 2004, 33, 1, str. 117-142.

KLEPEC, Peter. Kapitalizem skozi diskurz univerze in biopolitiko. Problemi (Ljubl.), 2004, letn. 42, št. Kratki znanstveni prispevek 1/2, str. 89-111. GRŽINIĆ, Marina. Tehnologija, performativnost: KLEPEC, Peter. Lyotard and the “Second Coper- vreme teatra. TkH, jul. 2004, št. 7, str. 37-43.

158

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 115858 110.11.20050.11.2005 99:09:18:09:18 FILOZOFSKI INŠTITUT

Strokovni članek Center of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, 2004, str. 29-48. FAKIN, Jasna. Kraška arhitekturna dediščina med tradicijo in postmodernizmom. Izvestje Razisko- MASTNAK, Tomaž. Nastanek levice. V: OBER- valne postaje ZRC SAZU v Novi Gorici, 2004, str. STAR, Ciril (ur.), KUZMANIĆ, Tonči (ur.). Levica 24-29. : zbornik predavanj 4. letnika Delavsko-punkerske univerze, (Zbirka Zborniki Delavsko-punkerske GRŽINIĆ, Marina. Carlos Aires : dark tales from the univerze, knj. 4). Ljubljana: Mirovni inštitut, Inšti- dark room = Finstere Geschichten aus der dunkeln tut za sodobne družbene in politične študije, 2004, Kammer. Camera Austria, 2004, 88, str. 35-44. str. 57-83.

GRŽINIĆ, Marina. Literatura u kiberprostoru - Jamika Ajalon. Tema, 2004, god. 1, 8/9, str. 43-46, Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (va- ilustr. bljeno predavanje)

GRŽINIĆ, Marina. No guru no method no master : LUTHAR, Oto. Humanistika: prostor svobodne zur Methode und Zukunft der Lehre. Texte Kunst, akademske razprave. V: LUTHAR, Oto (ur.), März 2004, jg. 14, heft 53, str. 137-139, ilustr. CIGLENEČKI, Slavko (ur.), DOLINAR, Darko (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), RAVNIK, Mojca (ur.), MASTNAK, Tomaž. Če ne boste pridni, otroci, bo RIHA, Rado (ur.), MAJCENOVIČ, Helena (ur.). prišla demokracija. Delo (Ljubl.), 31. dec. 2004, Za odprto znanost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC leto 46, št. 304. SAZU, 2004, str. 20-21.

MASTNAK, Tomaž. Iraška Guernica. Delo (Ljubl.), LUTHAR, Oto. Med predavalnico in kabinetom. 23. okt. 2004, leto 46, št. 247. V: MUROVEC, Barbara (ur.). Slovenska umetnostna zgodovina : tradicija, problemi, perspektive. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 13-16. (vabljeno predavanje)

ERJAVEC, Aleš. Art and its strategies: between Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci aesthetics and politics, International Colloquium, Ljubljana, October 20-23, 2004. V: Umetnost in nje- KLEPEC, Peter. Nekaj koordinat za (ne)razumevanje ne strategije: med estetiko in politiko : mednarodni sodobne slovenske filozofije. V: STABEJ, Marko kolokvij, Slovenski gledališki muzej, Ljubljana, 22. (ur.). Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in do 23.10.2004 : international colloquium, National kulturi : zbornik predavanj. Ljubljana: Center za Theatre Museum, Ljubljana, October 20-23 2004. slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slo- Ljubljana: Slovensko društvo za estetiko: = Slove- venistiko Filozofske fakultete, 2004, str. 116-123. nian Society of Aesthetics, 2004, str. [1-2].

ERJAVEC, Aleš. The pictorial turn. Nord. estet. Objavljeni strokovni prispevek na konferenci tidskr., 2003, 27-28, str. 185-190. GRŽINIĆ, Marina. Opening to many histories and GRŽINIĆ, Marina. Global capitalism and the ge- many spaces : reflecting at the same time the new netic paradigm of culture. V: Art as representation condition of Europe and the new condition of the of the world, (Seijo Journal of Aesthetics and Art museum. V: KRÄUTLER, Hadwig (ur.), FRODL, History, vol. 16). Tokyo: Seijo University Graduate Gerbert (ur.). Das Museum : Spiegel und Motor School of Literature, 2004, str. 91-104. kulturpolitischer Visionen = mirror and motivator of cultural-political visions : 1903-2003 : 100 Jahre LUTHAR, Oto, ŠUMI, Irena. Living in metaphor: Österreichische Galerie Belvedere : Konferenzband Jews and anti-Semitism in Slovenia. V: MOSKO- zum gleichnamigen Symposium Anlässlich des 100- VICH, Wolf (ur.), LUTHAR, Oto (ur.), ŠUMI, Irena jährigen Bestandes des Museums Wien, 16. bis 19. (ur.). Jews and anti-Semitism in the Balkans, (Jews Oktober 2003. Wien: Österreichische Galerie Bel- and Slavs, vol. 12). Ljubljana: Scientific Research vedere: Universitätverlag, 2004, str. 330-331.

159

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 115959 110.11.20050.11.2005 99:09:18:09:18 FILOZOFSKI INŠTITUT

Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Alja (ur.). Posttranzicijska država vs. civilna družba, (Zbirka Zbiralnik, 7). Ljubljana: Inštitut za civiliza- ERJAVEC, Aleš. Adonuo yu Haidegeer : Cong cijo in kulturo - ICK, 2004, str. 12-32. xiandaizhuyi dao houxiandaizhuyi. V: JIN, Huimin (ur.). Difference. Kaifeng: Henan daxue chubanshe, RIHA, Rado. Politics as the real of philosophy. V: 2003-, str. 137-149. CRITCHLEY, Simon (ur.), MARCHART, Oliver (ur.). Laclau : a critical reader. London; New York: GRŽINIĆ, Marina. Capitalism, democracy and the Routledge, 2004, str. 73-87. genetic paradigm of culture. V: Tester : tarbajo de nodos = adabegiak lanean = nodes at work. [San ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Anachronism of emancipa- Sebastián: Diputación Foral de Guipúzcoa, 2004], tion or fidelity to politics. V: CRITCHLEY, Simon str. 14-19. (ur.), MARCHART, Oliver (ur.). Laclau : a critical reader. London; New York: Routledge, 2004, str. GRŽINIĆ, Marina. Flexible colonization. V: COX, 182-198. Geoff (ur.). Economising culture : on ‘the (digital) culture industry’, (DATA browser 01). New York: ŠUMIČ-RIHA, Jelica. Filozofija in njen čas. V: Autonomedia, cop. 2004, str. 171-184, ilustr. BADIOU, Alain. Ali je mogoče misliti politiko?. Manifest za filozofijo, (Zbirka Philosophica, Priz- GRŽINIĆ, Marina. Global capitalism and the ge- ma). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, netic paradigm of culture. V: GRŽINIĆ, Marina str. 131-152. (ur.), BECKER, Konrad. The future of computer arts & the history of The International Festival of VESEL, Matjaž. Med nebom in zemljo : uvod v Ari- Computer Arts, Maribor 1995-2004, (Knjižna zbirka stotelovo razpravo O nebu. V: ARISTOTELES. O Transformacije, št. 13). Ljubljana: Maska; Maribor: nebu, (Zbirka Historia scientiae). Ljubljana: Založba MKC, 2004, str. 69-80. ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 293-334.

GRŽINIĆ, Marina. Monstrous bodies and subversi- ZUPANČIČ, Alenka. The fifth condition. V: HAL- ve errors. V: REICHE, Claudia (ur.), KUNI, Verena LWARD, Peter (ur.). Think again : Alain Badiou (ur.). Cyberfeminism. Next protocols. New York: and the future of philosophy, (Continuum studies Autonomedia; London: Pluto, 2004, str. 219-236, in philosophy). London; New York: Continuum, ilustr. 2004, str. 191-201.

GRŽINIĆ, Marina. Senseless : with a sense of re- ZUPANČIČ, Alenka. Luščee mesto, čtoby umeret˝ sponsibility = Sinnlos : mit Verantwortungssinn. V: : teatr v fil˝mah Hičkoka. V: ŽIŽEK, Slavoj (ur.). TEMMEL, Wolfgang (ur.), KRAUS, Evelyn (ur.). To, što vy vsegda hoteli znat’ o Lakane (no bojalis’ Senseless : defying the mechanisms of disablement : sprosit’ u Hičkoka). Moskva: Logos, 2004, str. 67- Wider die Methoden der Behinderung. Wien; Lon- 99, ilustr. don: Springer, 2004, str. 337-356, ilustr.

LUTHAR, Oto. Between reinterpretation and revi- Samostojni strokovni sestavek v monografiji sionism : rethinking Slovenian historiography of the 1990s. V: BRUNNBAUER, Ulf (ur.). (Re)writing ERJAVEC, Aleš. Kontemplacija i/ili instrumen- history : historiography in Southeast Europe after talizacija: na [i.e. o] pečurkama = Contemplation socialism, (Studies on South East Europe, Vol. 4). or/and instrumentalization: on mushrooms. V: PE- Münster: Lit, 2004, str. 333-350. RIĆ, Branislav. Gljive i cvijeće Crne Gore : izložba fotografija : exposition de photographie. Podgorica: LUTHAR, Oto. Musik ist das Gewer, nim sie in die Centar savremene umjetnosti Crne Gore: Crnogorski Hand : Slowenische Rockmusik gegen Chauvini- mikološki centar, 2004, str. 4-5, ilustr. smus. V: GRAF, Daniela (ur.), KASER, Karl (ur.). Vision Europa : vom Nationalstaat zum Europäischen GRŽINIĆ, Marina. C’est l’amour : for all my Gemeinwesen. Wien: Czernin, 2004, str. 55-74. mothers - Nadia, Rosa, Bridge and Ripley. V: KREMER, Mark (ur.). Now what? Artists write!. MASTNAK, Tomaž. Koncepcija in politike civilne Utrecht: Basis voor actuele kunst; Frankfurt am družbe : vzhodnoevropska izkušnja. V: BRGLEZ, Main: Revolver, 2004, str. 43-48, ilustr.

160

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 116060 110.11.20050.11.2005 99:09:19:09:19 FILOZOFSKI INŠTITUT

GRŽINIĆ, Marina. Conceptual (art) practies at the hlung mit Vergeltungsgedanken. V: TRUMMER, Academy of Fine Arts in Vienna : http://T4.antville. Thomas (ur.), EXPORT, Valie, GRŽINIĆ, Marina, org/. V: GRŽINIĆ, Marina (ur.), BECKER, Konrad. SPRUNG, Sigrid. Valie Export : Serien : [6 Oktober The future of computer arts & the history of The 2004 - 20. Februar 2005, Atelier Augarten, Zentrum International Festival of Computer Arts, Maribor für zeitgenössische Kunst der Österreichischen 1995-2004, (Knjižna zbirka Transformacije, št. Galerie Belvedere, Wien]. Wien: Atelier Augarten, 13). Ljubljana: Maska; Maribor: MKC, 2004, str. Zentrum für zeitgenössische Kunst der Österre- 187-189. ichischen Galerie Belvedere; Frankfurt am Main: Revolver, Archiv für aktuelle Kunst, str. 8-12. GRŽINIĆ, Marina. Interferenzen. V: KRENN, Martin. City views : ein Fotoprojekt mit migran- LUTHAR, Oto. “V besedi je moč” : glasba proti tischen Perspektiven = a photoproject: migrant šovinizmu. V: LUTHAR, Oto, LUTHAR, Breda, perspectives, (Republicart, Bd. 3). Wien: Turia & ŠUMI, Irena, PETROVIĆ, Tanja, STANČIČ, Zo- Kant, 2004, str. 13-18. ra. Nemirna srca : priročnik za pouk državljanske vzgoje. Zv. 1, Migracije : workbook for the teaching GRŽINIĆ, Marina. Mara Mattuschka : izmenjava of civic education. Book 1, Migrations, (Zbirka krvi za črnilo. V: POTOČKI, Sabina (ur.), KNAUP, Moj zvezek). Ljubljana: Založba ZRC, 2004, str. Bettina (ur.), BABIĆ, Miljana. Mesto žensk. [Lju- 42-49, ilustr. bljana: Mesto žensk - Društvo za promocijo žensk v kulturi, 2004], str. 85-86, 88-89, ilustr. MONOGRAFIJE GRŽINIĆ, Marina. NSK: It’s perpetuum mobile. V: KELLY, Noel (ur.), FITZPATRICK, Michael. Znanstvena monografija Art and politics : the imagination of opposition in Europe : Conference Papers, Dublin, April 29-30, ERJAVEC, Aleš. Ljubezen na zadnji pogled : avant- 2004. 1st ed. Dublin: R4; Ljubljana: The Ministry garda, estetika in konec umetnosti, (Philosophica, of Foreign Affairs of the Republic of Slovenia, Series Moderna). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC 2004, str. 44-51. SAZU, 2004. 272 str., ilustr.

GRŽINIĆ, Marina. O pogojih produkcije. V: SO- GRŽINIĆ, Marina. Situated contemporary art BAN, Tamara (ur.), ŠPANJOL, Igor (ur.), ZABEL, practices : art, theory and activism from (the east Igor (ur.), BADOVINAC, Zdenka. Razširjeni pro- of) Europe. Ljubljana: Založba ZRC: = ZRC Publi- stori umetnosti : slovenska umetnost 1985-1995 : shing; Frankfurt am Main: Revolver - Archiv für Moderna galerija, Museum of Modern art, Ljublja- aktuelle Kunst, 2004. 155 str., ilustr. na, 22. junij 2004-26. september 2004. Ljubljana: Moderna galerija, 2004, str. 85-90, ilustr. KLEPEC, Peter. Vznik subjekta, (Philosophica, Series Moderna). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC GRŽINIĆ, Marina. Posvečeno 20-letnici kiborg SAZU, 2004. 336 str. manifesta Donne Haraway in 10. obletnici kiber- feminizma. V: POTOČKI, Sabina (ur.), KNAUP, ZUPANČIČ, Alenka. Ethics of the real : Kant, Bettina (ur.), BABIĆ, Miljana. Mesto žensk. [Lju- Lacan. [Seul]: Verso: Guy Hong Agency, 2004. bljana: Mesto žensk - Društvo za promocijo žensk 396 str. v kulturi, 2004], str. 111-114, ilustr. ZUPANČIČ, Alenka. Poetika : druga knjiga, GRŽINIĆ, Marina. Realnost v območju iluzije : (Zbirka Analecta). 1. natis. Ljubljana: Društvo za Stojko, Dolenc, Štravs. V: SOBAN, Tamara (ur.), teoretsko psihoanalizo, 2004. 248 str. ŠPANJOL, Igor (ur.), ZABEL, Igor (ur.), BADO- VINAC, Zdenka. Razširjeni prostori umetnosti : slovenska umetnost 1985-1995 : Moderna galerija, Strokovna monografija Museum of Modern art, Ljubljana, 22. junij 2004- 26. september 2004. Ljubljana: Moderna galerija, FAKIN, Jasna, JAZBEC, Tina, LEGIŠA, Zvonko, 2004, str. 440-442, ilustr. PERTOT, Marina, TUTA, Vera. Il Carso da Štanjel a Duino/Devin. Komen: Comune, 2004. GRŽINIĆ, Marina. VALIE EXPORT : Eine Erzä-

161

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 116161 110.11.20050.11.2005 99:09:19:09:19 FILOZOFSKI INŠTITUT

FAKIN, Jasna, JAZBEC, Tina, LEGIŠA, Zvonko, FAKIN, Jasna, JAZBEC, Tina, LEGIŠA, Zvonko, PERTOT, Marina, TUTA, Vera. Der Karst zwi- PERTOT, Marina, TUTA, Vera. The Karst between schen Štanjel und Duino/Devin. Komen: Občina, Štanjel and Duino/Devin. Komen: Municipality, 2004. 2004.

FAKIN, Jasna, JAZBEC, Tina, LEGIŠA, Zvonko, OSTOJIĆ, Tanja, GRŽINIĆ, Marina, MILEVSKA, PERTOT, Marina, TUTA, Vera, MODIC, Erik (ur.). Suzana. Strategies of success : curators series 2001- Kras med Štanjelom in Devinom. Komen: Občina, 2003. Beograd: Studentski kulturni centar etc., 2004. 2004. 104 str., ilustr. 144 str., ilustr.

SUMMARY

New research programme Conditions and Problems Aesthetic Constitution of the (Post)Modern Subject of Contemporary Philosophy started. The research and its Politico-Philosophical and Epistemological domains that are systematically explored are the Implications and the international project MIMEX following: philosophy, political and legal philoso- were completed. phy, philosophy of history, history of philosophy, Three issues of the Institute’s journal Filozofski philosophy of culture, philosophical anthropolgy, vestnik have appeared. The second issue of the 2004 ethics, aesthetics, onthology, epistemology, psicho- volume, Copernicus and the Philosophy of Coper- analisys, history of political thought, subjectivity. nican Revolutions, is an international issue. New research project Philosophical Problems of Ethics started. The research project The Virtual and

162

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 116262 110.11.20050.11.2005 99:09:19:09:19 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

Oddelek za naravne nesreče ZNANSTVENI SVET (vodja: Milan Orožen Adamič), Oddelek za geografski informacijski sistem Dr. Matej Gabrovec, dr. Andrej Kranjc, redni član (vodja: Matej Gabrovec), SAZU, dr. Milan Orožen Adamič (predsednik), dr. Oddelek za tematsko kartografijo Drago Perko, dr. Marjan Ravbar (od 8. 7.), dr. Ivan (vodja: Jerneja Fridl), Šprajc (do 8. 7.), dr. Maja Topole in dr. Igor Vrišer, Zemljepisni muzej redni član SAZU. (vodja: Primož Gašperič), dr. D. Perko Zemljepisna knjižnica (vodja: Maja Topole). PERSONALNA SESTAVA Na inštitutu deluje tudi Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Predstojnik: dr. Drago Perko, znanstveni svetnik. Vlade Republike Slovenije Znanstvena svetnika: dr. Milan Orožen Adamič (od (predsednik: Milan Orožen Adamič). 8. 7.) in dr. Marjan Ravbar. Višja znanstvena sodelavca: dr. Matej Gabrovec in dr. Milan Orožen Adamič (do 8. 7.). PROGRAMI, PROJEKTI IN NALOGE Znanstveni sodelavci: dr. Franci Petek (od 14. 10.), D. Bole dr. Irena Rejec Brancelj (dopolnilno delovno razmerje) in dr. Maja Topole. Geografija Slovenije Raziskovalnorazvojni sodelavec: mag. Drago Vodja: M. Ravbar. Kladnik. Sodelavci: D. Bole, M. Ferjan, J. Fridl, M. Ga- Samostojni strokovni sodelavec v humanistiki: brovec, P. Gašperič, M. Hrvatin, D. Josipovič, D. Mauro Hrvatin. Kladnik, B. Komac, D. Naglič, J. Nared, M. Orožen Strokovni sodelavec v humanistiki: Peter Repolusk. Adamič, M. Pavšek, D. Perko, B. Peršolja, F. Petek, Asistenti z magisterijem: mag. Jerneja Fridl, mag. P. Pipan, M. Ravbar, I. Rejec Brancelj, P. Repolusk, Damir Josipovič, mag. Blaž Komac, dr. Franci Petek M. Rupert, A. Smrekar, M. Topole, A. Turel Fale- A. Turel Fale- (do 14. 10.), mag. Miha Pavšek, mag. Aleš Smrekar skini, M. Urbanc in M. Zorn. skini in mag. Mimi Urbanc. Raziskovalni program Geografija Slovenije obsega Asistenti: David Bole, Primož Gašperič, Janez Na- temeljna analitična in sintetična preučevanja Slo- red, mag. Borut Peršolja, Primož Pipan (od 1. 11.) venije, njenih pokrajinskih sestavin in regionalnih in Matija Zorn. enot, geografske primerjalne študije, razvijanje Samostojna strokovna sodelavka s specializacijo: geografske terminologije, vključno z zemljepisnimi Alenka Turel Faleskini. imeni, prav tako pa razvijanje geografskih metod in Samostojna strokovna delavka: Meta Ferjan. tehnik ter geografskega informacijskega sistema in Samostojna tehnica: Maruša Rupert. z njim povezane tematske kartografije. Referentka: Darka Naglič. V okviru fizične geografije in geografije naravnih M. Ferjan nesreč smo preučevali erozijo v slovenski Istri ter ogroženost zaradi recentnih geomorfnih proce- Inštitut ima 8 organizacijskih enot: sov skalnih podorov, zemeljskih plazov, blatnih Oddelek za fizično geografijo tokov v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah. (vodja: Mauro Hrvatin), V porečju Besnice smo merili žlebično erozijo, v Oddelek za socialno geografijo porečju Dragonje pa erozijo na flišu. Preučevali (vodja: Marjan Ravbar), smo morfometrične značilnosti reliefa v Sloveniji Oddelek za regionalno geografijo s pomočjo digitalnih modelov višin in ugotavljali (vodja: Drago Perko), povezanost med reliefom in drugimi sestavinami mag. J. Fridl

163

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 116363 110.11.20050.11.2005 99:09:19:09:19 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

pokrajine. Analizirali smo razlike med starejšim, zadnje zime, zato smo lahko opazovali ledeniški stometrskim digitalnim modelom višin, in novejšim, led le na območju robnih zevi. Ugotovili smo, da petindvajsetmetrskim digitalnim modelom višin je površina ledenika s firnom zdaj spet večja od 1 Slovenije, tako imenovanim interferometričnim ha, medtem ko je debelina vrhnje plasti (firna) na radarskim digitalnim modelom višin InSAR DMV njegovih posameznih delih od 2 do 5 m. Glede na 25, izdelanim z radarskih slik Evropske vesoljske prejšnja leta je bilo na ledeniški površini precej agencije. manj kamenja, zato tudi ni bilo mogoče opaziti sicer Na področju socialne geografije smo razisko- skoraj vsako leto prisotnih ledeniških grbin. Najve- vali kmetijsko rabo zemljišč, urbano rabo tal v čje spremembe površine in debeline smo opazili na mestih, sistem urejanja mestnega prostora, po- vzhodnem robu ledenika, kjer se je nekoliko razširil selitveni in prebivalstveni razvoj, urbanizacijo, in podaljšal. Očitno se je v zadnjem opazovalnem obmejna območja, spreminjanje etnične sestave, obdobju nad ledenikom sprožilo veliko snežnih priseljevanje, rodnost. Ukvarjali smo se tudi z plazov, zato je bila njegova površina na spodnjem romsko problematiko. Preučevali smo pokrajinske delu izbočena. V najnižjem delu se je ledenik po dr. M. Gabrovec razsežnosti gospodarskih in socialnih razmerij nekaj letih spet povezal s svojim severozahodnim oziroma procesov v pokrajini. Usmerili smo se na podaljškom. prostorsko organizacijo in ureditev gospodarstva, socialnih skupin, kulture, politike in upravljanja, torej na socialno razumevanje družbenih odnosov Integralna obremenjenost prodnih ravnin Slove- v pokrajini. Raziskovali smo socialne, politične, nije – primer Ljubljanskega polja regionalne in okoljske geografske procese v slo- Vodja: I. Rejec Brancelj. venskih pokrajinah. Sodelavca: D. Kladnik in A. Smrekar. Na področju regionalne geografije smo raziskovali Preučevanje integralne obremenjenosti prodnih kulturne pokrajine v slovenski Istri z izrazitimi na- ravnin zahteva kompleksen pristop zaradi prepleta- P. Gašperič ravnimi, družbenimi in kulturnimi značilnostmi ter nja številnih dejavnosti iz točkovnih in razpršenih podeželsko pokrajino na obrobju Ljubljane, ki smo virov, ki vplivajo nanjo. Ogroženost podtalnice na jo analizirali na temelju popisa kmetijskih gospo- Ljubljanskem polju izvira iz naravne ranljivosti vo- darstev in fotointerpretacije ortofoto posnetkov. donosnika, velikih obremenitev in slabše kakovosti podtalnice. Temeljni projekt smo zaključili z izdajo znanstvene monografije Podtalnica Ljubljanskega Triglavski ledenik in ledenik pod Skuto polja. K delu smo pritegnili še strokovnjake iz še- Vodja: M. Gabrovec. stih ustanov. Rezultati so pokazali, da je ranljivost Sodelavci: M. Hrvatin, B. Komac, M. Pavšek, Ljubljanskega polja velika in notranje raznovrstna, M. Hrvatin B. Peršolja in M. Zorn. obremenitve pa zelo velike, saj so tu največja gostota Zunanja sodelavca: Jernej Gartner in Boštjan Ko- prebivalstva in številne dejavnosti. stanjšek. Zaradi nadpovprečne količine snega v redilni dobi in hladne pomladi je krčenje ledenikov tega leta Navzkrižja interesov pri rabi podtalnice in mo- zastalo. Na Triglavskem ledeniku se je snežna odeja žnosti za razreševanje obdržala do konca talilne dobe, tako da ledenik ni Vodja: I. Rejec Brancelj. pogledal izpod snega in zato niso bile smiselne niti Sodelavci: D. Kladnik, B. Komac, D. Naglič, terenske meritve niti snemanje iz helikopterja. Na F. Petek, M. Ravbar, M. Rupert, A. Smrekar in podlagi skeniranega in georeferenciranega geodet- M. Zorn. mag. D. Josi- skega načrta iz leta 1952 smo preverili in dopolnili Pri rabi podtalnice kot naravnega vira prihaja do povič podatke o spreminjanju površine in prostornine navzkrižja interesov. Zaradi zgoščene poselitve ter ledenika v preteklih petdesetih letih. Podatki o zgostitve številnih gospodarskih in drugih dejavnosti spreminjanju obsega ledenika so bili vključeni so prodni vodonosniki ogroženi. Ključno nasprotje med kazalce okolja, ki jih vodi Agencija Republike na naših prodnih ravninah je med rabo za pitno vodo Slovenije za okolje Ministrstva za okolje in prostor. ter agrarnimi in urbanimi dejavnostmi. Navzkrižje Redne letne meritve ledenika pod Skuto so potekale je mogoče zmanjšati tudi z ustrezno ozaveščenostjo 5. 10. Od našega zadnjega obiska pred letom dni, vseh uporabnikov tega prostora in naravnega vira. ko smo izmerili tudi njegovo površino (0,73 ha), se V prvem letu temeljnega projekta smo opravili 900 je ledenik nekoliko povečal. Površina ledenika je anket o zavesti prebivalcev o pitni vodi kot narav- mag. D. Kladnik bila v celoti prekrita s firnom, predelanim snegom nem viru in začeli obdelovati podatke.

164

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 116464 110.11.20050.11.2005 99:09:20:09:20 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

Naselbinski razvoj Slovenije pod vplivi urbaniza- Izdelava katastra in predloga prednostne sanacije na prelomu tisočletja cije odlagališč odpadkov vodozbirnega območja Vodja: M. Ravbar. črpališča Jarški prod Sodelavci: D. Bole, M. Ferjan, D. Josipovič, Vodja: A. Smrekar. D. Kladnik, J. Nared, F. Petek, I. Rejec Brancelj, Sodelavci: D. Bole, J. Fridl, P. Gašperič, D. Kladnik, P. Repolusk in A. Turel Faleskini. B. Komac, M. Pavšek, B. Peršolja, F. Petek, P. Pipan, Temeljni projekt se ukvarja z naselbinskim omrež- M. Urbanc, M. Zorn. jem, ki pomeni razmestitev naselij v ekonomskem, Zunanja sodelavka: Mateja Breg. funkcijskem, fiziognomskem in oblikovnem smislu. Izdelati želimo kataster vidnih neurejenih odlaga- V Sloveniji korenite socialne, gospodarske in poli- lišč v območju črpališča Jarški prod. S terenskim tične spremembe močno učinkujejo na strukturno, delom smo zbrali podatke za 150 odlagališč. Z funkcijsko in prostorsko preobrazbo naselbinskega upoštevanjem zakonskih določil bomo določili sistema. Učinki so najbolj zaznavni v mestih, še skupine odlagališč glede na njihovo potencialno posebej v obmestjih. V Sloveniji sta v ospredju dva nevarnost za onesnaženje podtalnice in za vsako nasprotujoča si razvojna modela: klasični model skupino predlagali način sanacije. Naročniku Me- mag. B. Komac centraliziranega urbanega omrežja s hierarhično stni občini Ljubljana bodo končni rezultati naloge zasnovanim sistemom centralnih krajev in model omogočili vpogled v problematiko nelegalnega decentraliziranega omrežja prostorsko razpršenih odlaganja odpadkov, njegov obseg in možne vplive razvojnih vozlišč. na okolje.

Vloga raziskovanja pri ustvarjanju uspešnosti PASCALIS – Protocol for the assessment and mest conservation of aquatic life in the subsurface Vodja: M. Ravbar. Vodja: I. Rejec Brancelj. Sodelavci: D. Bole, D. Josipovič in P. Repolusk. Sodelavec: A. Smrekar. D. Naglič Raziskava se osredotoča na vlogo in pomen urav- PASCALIS je mednarodni projekt o biološki razno- notežene konkurenčnosti mest v vse močnejši glo- vrstnosti v podzemnih vodah petih evropskih držav v balizaciji in poudarjeni vlogi ustvarjalnega okolja. okviru 6. okvirnega evropskega programa. Vrednoti- Prvo leto smo se osredotočili na preučevanje teženj li smo razliko med poznavanjem problematike biolo- naselbinskega in zaposlitvenega razvoja ljubljanske ške raznolikosti podzemnih voda različnih socialnih mestne regije ter vlogo mestne raziskovalne dejav- skupin in ozaveščenost javnosti. V vseh sodelujočih nosti pri spodbujanju konkurenčnosti ob valorizaciji državah smo z vprašalnikom anketirali učitelje in izbranih primerov “dobre prakse” oziroma tako zainteresirano javnost, pripravili gradivo za objavo imenovanih “učečih se regij” v nekaterih evropskih rezultatov in sodelovali pri zasnovi protokolov za J. Nared mestih. varovanje biodiverzitete podzemnih voda.

Popis vodnjakov in vrtin v zasebni lasti na obmo- DIAMONT – Data infrastructure for the Alps: čju vodnih virov Mestne občine Ljubljana mountain orientated network technology Vodja: A Smrekar. Vodja: B. Peršolja. Sodelavci: J. Fridl, D. Kladnik in I. Rejec Bran- Sodelavci: B. Komac, D. Perko in M. Zorn. celj. DIAMONT je mednarodni projekt v okviru INTER- Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija je kot gospo- REG III B programa za območje Alp. V Sloveniji darska javna služba zadolženo za oskrbo s pitno ga koordinira naš inštitut. Odobren je bil konec leta dr. M. Orožen vodo na širšem območju mesta Ljubljane in pri in bo potekal do leta 2008. Med letom smo sodelo- Adamič svojem delu nadzoruje tudi kakovost podzemne vali pri pripravi vsebine, metodologije, finančnega vode. Zaradi nepopolnih informacij o vrtinah in vo- načrta in besedila prijave. dnjakih v zasebni lasti smo popisali 1686 tovrstnih objektov na predvidenih vodovarstvenih območjih virov pitne vode, namenjene oskrbi prebivalstva Spremembe rabe tal v srednji Evropi – primer Ljubljane, uredili digitalno bazo podatkov in pri- Slovenije in Češke pravili predlog prednostne sanacije neprimerno Vodja: M. Gabrovec. urejenih vodih objektov. Sodelavec: F. Petek. Bilateralni projekt na češki strani vodi dr. Ivan mag. M. Pavšek

165

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 116565 110.11.20050.11.2005 99:09:20:09:20 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

Bičík s Karlove univerze v Pragi. V obeh državah letalskih in ortofoto posnetkov, statističnih podat- je za prvo polovico 19. stoletja na voljo enak vir kov in terenskega dela. Izbrali smo 11 slovenskih podatkov o rabi tal, to je franciscejski kataster. Zato podeželskih naselij, ki zastopajo različne slovenske se odpirajo zelo zanimive primerjave razvoja rabe naravne in statistične regije, štejejo od 400 do 1500 tal v kasnejših razdobjih, ko so bile gospodarske prebivalcev, v zadnjem desetletnem obdobju pa je in politične razmere v obeh državah različne. S opaziti rast števila prebivalcev, števila delovnih češkimi partnerji smo pripravili enotno metodo- mest in števila hiš. Ugotoviti želimo predvsem, logijo sprememb rabe tal, kar omogoča nazorno kako so se med popisoma 1991 in 2002 spreminjale primerjavo med obema državama. naslednje kategorije rabe zemljišč: stanovanjske površine, površine z oskrbnimi, storitvenimi in poslovnimi ali tako imenovanimi centralnimi de- Spremembe rabe tal v srednji Evropi – primer javnostmi, površine za promet in zveze, površine za Slovenije in Avstrije komunalo in energetiko ter zelene in druge odprte Vodja: M. Gabrovec. površine. Rabo zemljišč bomo povezali z gibanjem B. Peršolja Sodelavec: F. Petek. števila delovnih mest v naselju in s spreminjanjem Bilateralni projekt na avstrijski strani vodi dr. Fri- njihove strukture ter izračunali pokazatelje funk- dolin Krausmann s Fakultete za interdisciplinarno cijskih sprememb v omenjenem obdobju. raziskovanje in izobraževanje Univerze v Celovcu. Raziskave sprememb rabe tal v obmejnih območjih, ki smo jih začeli na Štajerskem, smo razširili na Ko- Spremljanje regionalnega razvoja (CRP) roško. Zbrali smo podatke o rabi tal in prebivalcih Vodja: M. Ravbar. v obmejnih občinah vzdolž slovensko-avstrijske Sodelavci: J. Nared. meje za različna časovna obdobja. V več testnih Zunanji sodelavci: mag. Andrej Gulič, mag. Damjan obmejnih območjih v Alpah smo s pomočjo zemlje- Kavaš, dr. Branko Pavlin in Janja Pečar. dr. F. Petek vidov franciscejskega katastra in ortofoto posnetkov V okviru ciljnega raziskovalnega projekta smo podrobno analizirali spremembe rabe tal v zadnjih opravili več nalog: izdelava nabora kontekstnih dvesto letih. indikatorjev za spremljanje Enotnega programskega dokumenta, priprava kazalnikov za spremljanje poslovanja gospodarskih družb, opredelitev nabora Projekt Soline-Saltpans 2004 kazalnikov za spremljanje regionalnih razvojnih Vodja: P. Pipan. programov ter oblikovanje jedrnega nabora kazal- V okviru mednarodnega projekta Soline-Saltpans nikov, ki naj bi zaobjeli bistveni del razvojnih dejav- smo v sodelovanju s Pomorskim muzejem “Sergej nosti in bodo v pomoč pri spremljanju dosedanjega dr. M. Ravbar Mašera” Piran in Zavodom za mednarodno pro- razvoja ter pri izdelavi analiz in programov za novo stovoljno delo Voluntariat iz Ljubljane julija na programsko obdobje. Pripravili smo vprašalnik, delovnem taboru na primeru solin utrjevali zavest o s katerim naj bi pristojne vladne službe pridobile ohranjanju kulturne in naravne dediščine. Obnavljali informacije o izvajanju regionalnih razvojnih pro- smo muzejsko solno polje, pobirali sol in o tej temi gramov, in napisali sklepno poročilo. prek medijev informirali širšo javnost.

Dejavniki skladnega regionalnega razvoja v Regionalna primerjava spreminjanja poselitvene predvideni pokrajinski ureditvi Slovenije (CRP) rabe zemljišč med statističnimi regijami v Slove- Vodja: M. Ravbar. dr. I. Rejec niji v obdobju 1991–2002 po vzorčnih podežel- Sodelavec: J. Nared. Brancelj skih območjih V ciljnem raziskovalnem projektu smo poskušali za- Vodja: Maja Topole. okrožiti dosedanja teoretična in praktična spoznanja Sodelavci: D. Bole, F. Petek in P. Repolusk. s področja regionalizacije in regionalnega razvoja Projekt v okviru ciljnega raziskovalnega progra- ter izsledke smiselno povezati v predloge, ki bodo ma Konkurenčnost Slovenije 2000–2006 poteka pristojnim vladnim službam pomagali pri izvedbi usklajeno s podobnim projektom na Oddelku za regionalizacije in takšnemu oblikovanju pokrajin, da geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- bodo le-te na podlagi njim prepuščenih pristojnosti ni, ki se ukvarja z mestnimi območji in ga vodi dr. sposobne delovati kot ključni razvojni dejavnik. Le Marko Krevs. Podlaga za ugotavljanje spreminjanja tako je namreč mogoče zagotoviti gospodarsko rast P. Repolusk poselitvene rabe podeželskih območij so analize in skladen razvoj celotne države.

166

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 116666 110.11.20050.11.2005 99:09:21:09:21 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

Terminološki slovar urejanja prostora in nova dognanja regionalne geografije ter napisali Vodja: D. Perko. več novih gesel. Sodelavci: D. Kladnik. Zunanji sodelavci: Borislava Košmrlj - Levačič, dr. Anton Prosen in Jelka Hudoklin. Enciklopedija Alpe Terminološki slovar urejanja prostora je projekt v Vodja: M. Zorn. okviru ciljnega raziskovalnega programa Konku- Sodelavci: J. Fridl, M. Gabrovec, M. Hrvatin, renčnost Slovenije 2001–2006 oziroma njegovega B. Komac, M. Orožen Adamič, M. Pavšek, D. Perko, težišča Uravnotežen regionalni in prostorski razvoj B. Peršolja, F. Petek, M. Topole in M. Urbanc. ter razvojna vloga okolja. V letu 2004 smo skupaj Mednarodni projekt francoske založbe Glénat z s soizvajalci Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo naslovom Le dictionnaire encyclopédique des Alpes ter ACER-jem uskladili konceptualna vprašanja, je potekal tretje leto. Dopolnili smo več gesel in izdelali vzorčne primere tipičnih geselskih člankov pripravili kartografsko gradivo. in izdelali podroben geslovnik. M. Rupert Atlant Strokovna redakcija Geografskega terminološke- Vodja: M. Orožen Adamič. ga slovarja Sodelavci: J. Fridl, D. Kladnik, D. Perko, M. Rupert Vodja: D. Kladnik. in M. Urbanc. Sodelavci: M. Hrvatin, B. Komac, M. Orožen Ada- Zunanji sodelavec: dr. Janez Šumrada. mič, M. Pavšek, D. Perko in M. Zorn. Slovenska matica je med letoma 1869 in 1877 Zunanji sodelavec: dr. Franc Lovrenčak. izdala 18 listov Atlanta, prvega svetovnega atlasa V okviru projekta Geografski terminološki slovar, v slovenskem jeziku. Redakcijo so zaupali Mateju ki ga vodi F. Lovrenčak, smo nadaljevali s sklepno Cigaletu. Atlas je skorajda zatonil v pozabo, zato redakcijo gradiva, obdelanega po posameznih geo- smo ob 60-letnici delovanja inštituta pripravili fa- mag. A. Smrekar grafskih vejah v prejšnjih letih. Pri tem smo tesno ksimile atlasa in spremljevalno knjigo s študijami sodelovali s sodelavkami Sekcije za terminološke o atlasih in zemljevidih, življenju in delu Mateja slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Cigaleta, zgodovinskem ozadju tega obdobja, pri- Obdelali smo skoraj 8900 gesel, napisali nekaj manj- zadevanjih Slovenske matice za dvigovanje narodne kajočih gesel ter pripravili skoraj 100 slikovnih in zavesti ter z analizo zemljevidov s kartografskega tabelaričnih prilog za tiskano različico slovarja. in imenoslovnega vidika. Imensko kazalo obsega več kot 30.000 imen, mnoga med njimi so bila prvič zapisana v slovenščini. Do konca leta smo natisnili Geografska enciklopedija vse liste zemljevidov, napisali večino poglavij za Vodja: D. Kladnik. spremljajočo knjigo in pripravili šatulje za zemlje- dr. M. Topole Projekt zajema pripravo knjige o geografiji sveta s vide in spremno knjigo. pregledom glavnih naravnih in družbenih pojavov na našem planetu in podrobnejšo predstavitvijo razvojnih značilnosti po državah, regionalno zaokroženih Dorling Kindersleyjev atlas sveta območjih in celinah. Izdajatelj je Prešernova družba. Vodja: D. Perko. Pregledali, prevedli in priredili smo zemljepisna Sodelavci: M. Ferjan, J. Fridl, M. Gabrovec, M. Hr- imena na več kot 200 zemljevidih ter temeljito vatin, D. Kladnik, B. Komac, M. Orožen Adamič, preuredili terminološki slovarček. M. Pavšek, B. Peršolja, F. Petek, M. Rupert, M. Topole, M. Urbanc in M. Zorn. mag. M. Urbanc Ponovno smo dopolnili in posodobili prirejeno Veliki splošni leksikon knjigo Dorling Kindersley World Atlas, ki je izšla Vodja: D. Perko. kot Družinski atlas sveta in v eni knjigi združuje Sodelavci: M. Hrvatin, D. Kladnik, M. Pavšek, značilnosti atlasa in regionalne monografije. P. Repolusk in M. Urbanc. Za novo izdajo slovenske priredbe Knaurovega leksikona smo pregledali, dopolnili in prenovili gesla De Agostinijev Veliki atlas sveta s področja geografije, predvsem glede na najnovejše Vodja: D. Perko. prebivalstvene in gospodarske podatke, politične Sodelavci: M. Hrvatin, D. Kladnik in B. Peršolja. spremembe, novosti pri zapisu zemljepisnih imen Za novo, digitalizirano različico Velikega atlasa M. Zorn

167

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 116767 110.11.20050.11.2005 99:09:22:09:22 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

sveta italijanske založbe De Agostini iz Novare smo Redakcija imenika zemljepisnih imen s pregle- pripravili prevod in priredbo uvodnega spremnega dne karte Slovenije v merilu 1 : 250.000 besedila, prevod, priredbo in kontrolo vpisov vseh Vodja: B. Peršolja. podomačenih imen na 66 zemljevidih sveta, celin in Za Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen njihovih posameznih delov, prevod in priredbo ter- Vlade Republike Slovenije smo pripravljali predloge minološkega slovarčka in napotkov za razumevanje rešitev redakcijskih vprašanj ob pripravi končnega imenskega kazala. Pripravili smo tudi kartografsko imenika zemljepisnih imen s pregledne karte Slo- gradivo za splošni zemljevid Slovenije v merilu 1 : venije v merilu 1 : 250.000. 800.000 in podrobnejši pregledni zemljevid Slove- nije v merilu 1 : 275.000, 10 tematskih zemljevidov naše države in več vmesnih grafikonov. Spremljanje dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vodja: M. Topole. Zemljevid Evropa Sodelavci: M. Gabrovec, D. Kladnik, M. Orožen Vodja: D. Kladnik. Adamič, D. Perko in B. Peršolja. V sodelovanju z založbo National Geographic Geodetska uprava Republike Slovenije je tudi v letu Society smo priredili njihov najnovejši zemljevid 2004 za vodenje strokovnega in organizacijskega Evrope. V Sloveniji je izšel kot samostojna publi- dela Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen kacija in kot priloga revije National Geographic Vlade Republike Slovenije pooblastila Geografski Junior, kjer smo ob desnem robu zemljevida dodali inštitut Antona Melika. Organizirali smo dva se- še temeljne podatke o državah Evropske zveze. Na stanka, odgovorili na 20 dopisov različnih ustanov zemljevid smo vpisali standardizirana slovenska in posameznikov glede problematike zemljepisnih imena držav ter izvirne ali podomačene oblike imen. Rešili smo več načelnih vprašanj in nada- oronimov, hidronimov in naselbinskih imen. Zaradi ljevali izdelavo seznama slovenskih zemljepisnih večjega števila napak v izvirni angleški različici smo imen za zemljevid v merilu 1 : 250.000. V okviru morali zemljevid temeljito prirediti. Podkomisije za imena držav smo izdelali predlog za standardizacijo kratkih in polnih uradnih imen držav in odvisnih ozemelj. Predsednik komisije Priprava tematskih zemljevidov se je v New Yorku od 20. do 29. 4. udeležil 22. Vodja: J. Fridl. zasedanja UNGEGN-a ter Regionalnega srečanja Izdelali smo petnajst tematskih zemljevidov za skupine strokovnjakov za zemljepisna imena za srednješolsko maturitetno gradivo, in sicer karte Vzhodno, Srednjo in Jugovzhodno Evropo. Vodil je z delovnimi naslovi: Karta rudnikov, Delež zdom- tudi 2. zasedanje UNGEGN-ove Delovne skupine cev po občinah leta 1991, Dinarske planote, Rečni za eksonime, ki je bilo prav tako v New Yorku. režimi, Rečno omrežje, Kraški pojavi, Območja z Ob koncu leta smo izdelali podroben elaborat “Iz- največjimi zalogami podtalnice, Kraji z industrijo, vedba strokovno-operativnih del za Komisijo za Slovensko visokogorje, Zahodno predalpsko hribov- standardizacijo zemljepisnih imen v letu 2004”, ki je, Severovzhodno predalpsko hribovje, Ljubljanska med drugim vsebuje zapisnike sestankov z vsemi kotlina, Submediteranska Slovenija, Geološka karta prejetimi in odposlanimi dopisi, dokazili o medna- Slovenije, Kmetijstvo Slovenije. Poleg tega smo rodnem sodelovanju, dokumenti ter znanstvenimi pripravili še več tematskih zemljevidov za učbenike in strokovnimi prispevki članov komisije. in knjigo Vina Slovenije.

DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Pregled zemljepisnih imen na vojaškem zemljevidu avstrijske Koroške (1763–1787) Vodja: M. Zorn. • D. Bole je tajnik Zveze geografskih društev Zunanja sodelavka: Vesna Logar Zorn. Slovenije in član Izvršnega odbora Zveze ge- Nadaljevali smo delo pri projektu Josephinische ografskih društev Slovenije. Sodeloval je pri Landesaufnahme 1763–1787 für das Gebiet des Bun- pripravi in podelitvi priznanj na 19. zborovanju deslandes Kärnten (Republik Österreich) oziroma slovenskih geografov v Velenju. Sodeloval je tu- Koroška na vojaškem zemljevidu, ki ga vodi dr. Vin- di na delavnici Slovenske znanstvene fundacije cenc Rajšp (Slovenski znanstveni inštitut, Dunaj). z naslovom “Sporočanje znanstvenih dosežkov s Pregledali smo opise vseh sekcij in toponomij. pomočjo televizije, radia in tiskanih medijev”.

168

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 116868 110.11.20050.11.2005 99:09:22:09:22 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

• J. Fridl je članica uredniškega odbora knjig publikacije Vodniki Ljubljanskega geografskega Družinski atlas sveta in Popisni atlas Slovenije društva, sourednik knjig Družinski atlas sveta 2002. Vključena je v pedagoški proces na Od- in Popisni atlas Slovenije 2002, urednik in pisec delku za geografijo Fakultete za humanistične 22 geografskih prispevkov na 360. strani tele- študije Koper Univerze na Primorskem. teksta Televizije Slovenija in član uredniškega • M. Gabrovec je član uredniškega odbora revij odbora revije Geografski obzornik. Acta geographica Slovenica/Geografski zbor- • B. Komac je tajnik Geomorfološkega društva nik in Geografski vestnik, član programskega Slovenije, član Izvršnega odbora Ljubljanske- odbora 19. zborovanja slovenskih geografov v ga geografskega društva, upravnik revije Acta Velenju, nacionalni koordinator za raziskovalno geographica Slovenica/Geografski zbornik in področje Geografija, član Komisije za standar- blagajnik Komisije za finančno- gospodarske dizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike zadeve Zveze geografskih društev Slovenije. Slovenije, član komisije Land use/Cover chan- • J. Nared je bil član uredniškega odbora in ges pri Mednarodni geografski zvezi, podpred- upravnik revije Geografski obzornik ter član sednik Zveze geografskih društev Slovenije, Komisije za tisk Zveze geografskih društev Slo- koordinator za geografijo pri Gibanju znanost venije. Udeležil se je tudi seminarja Slovenske mladini, član Upravnega odbora ZRC SAZU, znanstvene fundacije “Sporočanje znanstvenih član znanstvenega sveta Geografskega inštituta dosežkov splošni javnosti s pomočjo televizije, Antona Melika ZRC SAZU ter podpredsednik radia in tiskanih medijev” (Ljubljana, 9.–10. 6.) arbitražne komisije (za obravnavo spornih ter 6. slovenskih regionalnih dnevov (Maribor, voznih redov) pri Ministrstvu za promet. Kot 27.–28. 5.). predsednik ocenjevalne komisije za geografijo • M. Orožen Adamič je predsednik Komisije je sodeloval na 38. srečanju mladih raziskoval- za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade cev Slovenije. Republike Slovenije, predsednik Nacionalnega • P. Gašperič je upravnik in član uredniškega od- komiteja za geografijo Zveze geografskih dru- bora revije Geografski obzornik, član Komisije štev Slovenije, član Podkomisije za zemljepisna za tisk Zveze geografskih društev Slovenije ter imena in geografsko terminologijo Zveze geo- član Komisije za finančno-gospodarske zadeve grafskih društev Slovenije, vodja Delovne sku- Zveze geografskih društev Slovenije. pine za eksonime pri UNGEGN-u (United nati- • M. Hrvatin je sourednik knjige Družinski atlas ons group of experts on geographical names), sveta. član Delovne skupine za podatkovne zbirke in • D. Josipovič je kot član ocenjevalne komisije imenike zemljepisnih imen pri UNGEGN-u in za geografijo sodeloval na 38. srečanju mladih urednik njenih spletnih strani, predsednik znan- raziskovalcev Slovenije. Je član znanstvenoraz- stvenega sveta Geografskega inštituta Antona iskovalnega in strokovnega združenja H_ermes Melika ZRC SAZU, član založniškega sveta – mednarodne podiplomske in podoktorske Založbe ZRC, urednik revije Acta geographica študijske mreže evropskih raziskovalcev migra- Slovenica/Geografski zbornik, član uredniškega cij in je sodeloval pri pripravah na 3. srečanje odbora revije Ujma in sourednik knjige Popisni H_ermesa. Geografinji Lauri Fagarazzi iz Italije atlas Slovenije 2002. Vodi Komisijo za kakovost je strokovno pomagal pri slovenskih prostorskih Fakultete za humanistične študije v Kopru statistikah. Sodeluje v slovensko-hrvaškem in Komisijo za spodbujanje in spremljanje projektu Populacijska dinamika ob sloven- kakovosti izobraževalnega, raziskovalnega in sko-hrvaški meji: primer širšega obkolpskega umetniškega dela Univerze na Primorskem. Je prostora. član Nacionalne komisije za kvaliteto visokega • D. Kladnik je član Komisije za standardizacijo šolstva in član Statističnega sveta Republike zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, Slovenije. Za svetovni kongres geografov v predsednik Podkomisije za zemljepisna imena Glasgowu je pripravil publikacijo Slovenia: a in geografsko terminologijo Zveze geografskih geographical overview. društev Slovenije, član Podkomisije za imena • M. Pavšek je član uredniškega odbora revije držav pri Komisiji za standardizacijo zemljepi- Geografski obzornik, Podkomisije za reševanje snih imen, član delovne skupine za eksonime pri izpod plazov Gorske reševalne službe Slovenije UNGEGN-u (United nations group of experts ter Komisije za snežne plazove pri Ministrstvu on geographical names), član Komisije za tisk za okolje, prostor in energijo. Tedensko pri- Zveze geografskih društev Slovenije, urednik pravlja geografsko obarvane prispevke, ki jih

169

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 116969 110.11.20050.11.2005 99:09:23:09:23 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

časopis Dnevnik objavlja v rubriki Vreme in Slovenije, predsednik programskega odbora ljudje priloge Prosti čas, radio Dur pa v rubriki 19. zborovanja slovenskih geografov v Velenju Vremenski kotliček in rubriki Gorniška po- 2004, član personalnega jedra za geografijo pri potnica, ki izhaja tudi na spletni strani www. Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, član ož- gore-ljudje.net. Vpisal je doktorski podiplomski je delovne skupine pri Akademiji za prostorsko študij na Fakulteti za humanistične študije Ko- planiranje iz Hannovra pri izvajanju projekta per. Pomagal je pri vzpostavitvi rubrike Vreme Uravnotežena konkurenčnost mest v Evropski v dnevniku Finance, pri pripravi razstave Za zvezi – priložnosti in nevarnosti vertikalne in devetimi gorami ... leži Terska dolina (knjigar- horizontalne kooperacije (Competition of cities: na DZS na Mestnem trgu, Ljubljana, odprtje chances and risks of vertical and horizontal co- razstave 18. 10.) ter pri pripravi magistrske opretation), član delovne skupine za oblikovanje naloge Tomaža Tišlerja s področja psihologije z pokrajin pri Službi za lokalno samoupravo Mi- naslovom Opozarjanje na nevarnost in odloča- nistrstva za notranje zadeve, član sveta Urada nje ljudi o vedenju v izrednih razmerah – vloga za prostorsko planiranje Ministrstva za okolje, opozarjanja na nevarnost na primeru snežnih prostor in energijo ter član uredniškega odbora plazov. revije Acta geographica Slovenica/Geografski • D. Perko je urednik knjižne zbirke Geografija zbornik in publikacije IB-revije. Slovenije in revije Geografski vestnik, soure- • I. Rejec Brancelj je nacionalna koordinatorica dnik zbornika Geografski informacijski sistemi sodelovanja z Evropsko agencijo za okolje, čla- v Sloveniji, knjig Družinski atlas sveta in Po- nica več delovnih skupin pri Evropski komisiji pisni atlas Slovenije 2002 ter član uredniškega (iniciativa INSPIRE, novelacija smernice o po- odbora revije Acta geographica Slovenica/Ge- ročanju in drugo), članica sosveta za statistiko ografski zbornik in publikacije Poročilo o delu naravnih virov in okolja pri Statističnem uradu ZRC SAZU, personalnega jedra za geografijo Republike Slovenije, predavateljica predmeta pri Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, Kmetijstvo in okolje na Politehniki v Novi Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Gorici, sourednica znanstvene monografije Vlade Republike Slovenije, Komisije za tisk Podtalnica Ljubljanskega polja in podpredse- Zveze geografskih društev Slovenije, Podko- dnica Ljubljanskega geografskega društva. misije za zemljepisna imena in geografsko • P. Repolusk je član sosveta za statistiko prebival- terminologijo Zveze geografskih društev Slove- stva pri Statističnem uradu Republike Slovenije nije, znanstvenega sveta Geografskega inštituta – dopolnjevanje programa statističnih razisko- Antona Melika ZRC SAZU ter statističnega vanj za obdobje 2003–2007 in član Nadzornega sosveta za teritorialno opredelitev statističnih odbora Zveze geografskih društev Slovenije. in evidenčnih podatkov pri Statističnem uradu Sodeluje v slovensko-hrvaškem projektu Popu- Republike Slovenije. Bil je član programskega lacijska dinamika ob slovensko-hrvaški meji: odbora srečanja “Alpski teden 2004: Alpe bo- primer širšega obkolpskega prostora. doče generacije – od napovedi do dejanj”. • A. Smrekar je predsednik Ljubljanskega geo- • B. Peršolja je upravnik revije Geografski ve- grafskega društva, član Izvršnega odbora Zveze stnik, član Komisije za tisk Zveze geografskih geografskih društev Slovenije, predsednik društev Slovenije, član upravnega odbora CI- Komisije za ekologijo in varstvo okolja na dr- PRA – Slovenija (Društva za varovanje Alp, žavnem srečanju mladih raziskovalcev Slove- Ljubljana), član strokovnega sveta za športno nije in član Komisije za zemljepis na srečanju rekreacijo Ministrstva za šolstvo in šport, osnovnošolskih raziskovalcev Slovenije pod predsednik Planinskega društva Domžale, član okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, Komisije za vzgojo in izobraževanje Planinske član sosveta za statistiko naravnih virov in oko- zveze Slovenije, član Komisije za muzejsko de- lja pri Statističnem uradu Republike Slovenije, javnost Planinske zveze Slovenije in član sveta sourednik znanstvene monografije Podtalnica Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Ljubljanskega polja ter član Komisije za grad- • F. Petek je član komisije Land use/Cover bene zadeve ZRC SAZU. changes pri Mednarodni geografski zvezi in • M. Topole je članica znanstvenega sveta Geo- član Disciplinske komisije Zveze geografskih grafskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, društev Slovenije. članica uredniškega odbora revije Geografski • M. Ravbar je predsednik Komisije za znan- obzornik in tajnica Komisije za standardizacijo stveno delo pri Zvezi geografskih društev zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije.

170

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 117070 110.11.20050.11.2005 99:09:23:09:23 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

• M. Urbanc je urednica spletnih strani Geo- nju zakonov in varnosti arhivskega gradiva. Tečaj za grafskega inštituta Antona Melika ZRC SA- usposobljenost delavcev za delo z dokumentarnim ZU, Zveze geografskih društev Slovenije in gradivom je potekal pod vodstvom Arhiva Repu- Ljubljanskega geografskega društva, članica blike Slovenije, tečaj za varstvo pred požarom pa uredniškega odbora revije Geografski obzornik pod vodstvom Centra za varnost in zdravje pri delu. in knjige Družinski atlas sveta, članica Komisije Dokončali smo urejanje predalov s starimi kartami za tisk in Komisije za priznanja Zveze geograf- na podlagi ozemeljskega principa, kar bo izboljšalo skih društev Slovenije, članica Izvršnega odbora preglednost in olajšalo iskanje. Povsem smo preno- Ljubljanskega geografskega društva, nacionalna vili dvorano muzeja na Gosposki ulici 16. Od odprtja delegatka pri The Permanent European confe- dvorane v mesecu oktobru se je do konca leta v njej rence for the study of the rural landscape, čla- zvrstilo skoraj petdeset prireditev. nica komisije Cultural approach in geography in članica komisije The cultural approach in geography pri Mednarodni geografski zvezi Zemljepisna knjižnica (IGU). Vodja: M. Topole. • M. Zorn je predsednik Komisije za finančno- V knjižnici je bilo skupno 447 obiskovalcev. 421 gospodarske zadeve ter član Komisije za tisk in obiskovalcev si je izposodilo 583 zvezkov v čital- Izvršilnega odbora Zveze geografskih društev nici, 26 obiskovalcev pa 52 enot na dom. Na novo Slovenije. je bilo signiranih 737 knjižnih enot. Zaradi zapol- njenosti razpoložljivega prostora za knjižni fond v prostorih inštituta na Gosposki ulici 13 smo izdelali načrt selitve knjižnih enot s področja varstva okolja ZNANSTVENI SESTANKI v prostore inštituta na Trgu francoske revolucije 7. Nadaljevali smo z izpopolnjevanjem bibliografij • Alpski teden 2004: Alpe bodoče generacije – od sedanjih in nekdanjih raziskovalcev inštituta, in napovedi do dejanj, Kranjska Gora, 22.–25. 9. sicer za obdobje pred letom 1991, ko se prispevki še Soorganizatorji: CIPRA – Slovenija, Nacionalni niso sistematično vpisovali v Kooperativni online inštitut za biologijo, SAZU in Triglavski narodni bibliografski sistem COBISS. park. • Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2003–2004, Ljubljana, 28. 9. Soorganizatorji: In- Kartografska zbirka štitut za antropološke in prostorske študije ZRC Vodja: M. Ferjan. SAZU, Zveza geografskih društev Slovenije in Zbirka vsebuje vse temeljne topografske karte Zveza geodetov Slovenije. Slovenije v merilu 1 : 5000 oziroma 1 : 10.000 in 1 : 25.000 ter vrsto tematskih kart, ki se stalno dopolnjujejo in so temelj za izgradnjo inštitutskih geografskih informacijskih sistemov in zbirk. Je MUZEJ, KNJIŽNICA IN ZBIRKE najobsežnejša zbirka tematskih zemljevidov v Sloveniji. V tem letu se je zbirka povečala za 17 Zemljepisni muzej kupljenih enot in 63 novih digitalnih tematskih Vodja: P. Gašperič. zemljevidov, ki smo jih izdelali na inštitutu. Izpo- Zemljepisni muzej pridobiva, hrani in ureja kar- sojenih je bilo 189 zemljevidov, večinoma topo- tografsko, slikovno in arhivsko gradivo ter pripra- grafskih kart v merilu 1 : 25.000. Nadaljevala se je vlja razstave. Kartografska zbirka obsega karte prostorska stiska kartografske zbirke. Zemljevidi različnih vsebin in meril od 16. stoletja do danes. so sicer sistematično shranjeni v več kot tridesetih Največ je tematskih in topografskih kart ter šolskih kovinskih ognjevarnih omarah za viseče zemljevide stenskih kart in atlasov. Večina gradiva se nanaša ter precej kovinskih in drugih dostopnih predalnih na slovensko ozemlje in sosednje dežele. Slikovna omarah, vendar pa so omare razporejene po več ho- zbirka obsega razglednice in fotografije slovenskih dnikih in sobah ter v kleti, kar zelo otežuje iskanje krajev in pokrajin ter manjše število bakrotiskov. in sposojanje zemljevidov, nekateri zemljevidi pa so Zbirka statističnih podatkov za slovensko ozemlje praktično nedostopni. Nadaljevali smo selitev dela obsega arhivsko pisno in statistično gradivo o zbirke iz kletnih prostorov inštituta na Gosposki Sloveniji. ulici 13 v prostore inštituta v 2. nadstropju na Trgu Vodja muzeja se je udeležil dveh tečajev o poznava- francoske revolucije 7.

171

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 117171 110.11.20050.11.2005 99:09:23:09:23 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

Geografska zbirka Pokrajine v Sloveniji Triglavskega ledenika se je začelo že leta 1946, Vodja: B. Komac. vendar pa rezultate merjenj in raziskav pripravljamo Geografska zbirka Slovenske pokrajine je nadgra- v digitalni obliki šele od začetka devetdesetih let. dnja več večjih in nekaj manjših zbirk, ki so nasta- Raziskovanje slovenskih ledenikov je najstarejši jale vse od ustanovitve inštituta, leta 1999 pa smo stalni geografski projekt, verjetno pa sploh najsta- jih s pomočjo geografskega informacijskega sistema rejši stalni slovenski raziskovalni projekt. začeli združevati v enotno zbirko, v kateri so vsi V tem letu smo nadaljevali računalniški vnos digitalizirani podatki geokodirani glede na zemlje- poročil, ki so jih med vsakoletnimi merjenji Tri- pisno širino in dolžino ter nadmorsko višino. Zbirka glavskega ledenika pripravili opazovalci, večinoma je temeljna podatkovna, kartografska in slikovna meteorologi na Kredarici, in urejanje fototeke sta- baza za inštitutska raziskovanja. Način nove orga- rejših fotografij. Nadaljevali smo tudi pregledovanje nizacije zbirke omogoča sodelovanje s podobnimi in obdelovanje najstarejših letalskih posnetkov, s podatkovnimi zbirkami v tujini in na medmrežju. pomočjo katerih bomo ugotavljali spreminjanje Zbirko pripravljamo tako, da je možna neposredna obsega obeh ledenikov. Izdelali smo trirazsežnostni povezava slojev geografskega informacijskega model v obliki kratkega filma, ki prikazuje ledeni- sistema s sloji digitalnih tematskih zemljevidov. ško preoblikovano pokrajino med Blejskim kotom Zbirka je zgrajena hierarhično. Na vrhu je Slovenija in Triglavom ter spremembo površine ostanka Tri- kot celota, na nižji ravni so slovenske makroregije, glavskega ledenika med letoma 1999 in 2003. še na nižji slovenske mezoregije, nato mikroregije in nato še prostorske enote najnižje ravni. Vsaka pokrajina, ne glede na njeno hierarhično raven, je Geografska zbirka Naselja v Sloveniji en zapis. Zapis se začne z imenom pokrajine, sledi Vodja: B. Peršolja. identifikator pokrajine, nato sledijo hierarhični V zbirki je okrog 6000 zapisov o samostojnih na- identifikatorji, ki povedo, v katero pokrajino višjega seljih v Sloveniji. Vsak zapis ima več sto polj. Prvo ranga spada pokrajina, potem pa ostali podatki, na polje je uradno ime naselja, sledijo pa identifikacij- primer velikost pokrajine, povprečna nadmorska ska številka naselja, zemljepisne koordinate naselja, višina, povprečni naklon, osončenost, kamninska cela vrsta naravnogeografskih in družbenogeo- sestava, število prebivalcev in podobno. Posamezni grafskih podatkov o naselju, kratek opis naselja in zapisi vsebujejo tudi slike in zemljevide. Vsak zapis slikovno gradivo. Vsi podatki so geokodirani glede obsega več sto podatkovnih (številčnih, besedilnih na zemljepisno širino in dolžino ter nadmorsko in slikovnih) polj. Nekateri zapisi so že zelo obsežni višino. Zbirka je temeljna podatkovna, kartograf- in jih samo nadgrajujemo, pri nekaterih zapisih ska in slikovna baza za raziskovanje predvsem na pa manjkajo še številna polja, ki jih vsako leto področju regionalne geografije, geografije naselij, zapolnjujemo. Dopolnili smo predstavitev zbirke geografije prebivalstva, urbane geografije in geo- na medmrežju. Nadaljevali smo digitalizacijo sta- grafije podeželja. Zbirka je hkrati osnovno delovno rega gradiva, ki obsega podatke, slike, zemljevide, gradivo pri standardizaciji imen naselij, ki poteka terenske zapiske in podobno: podatke in terenske v okviru Komisije za standardizacijo zemljepisnih zapiske v računalnik vnašamo klasično z vpisom, imen Vlade Republike Slovenije, in pomemben vir slike in nekatere terenske skice skeniramo z na- pri prenovi državnih kart v merilu 1 : 25.000, 1 : tančnostjo vsaj 300 pik na palec, kar omogoča tudi 50.000, 1 : 250.000 in 1 : 1.000.000. Nadaljevali smo njihovo tiskanje, zemljevide in druge terenske skice z dopolnjevanjem in obnavljanjem podatkov glede pa digitaliziramo z digitalizatorjem. na najnovejše spremembe. Vnesli smo vsa uradno spremenjena imena naselij. Zanimanje zunanjih uporabnikov, ki so za zbirko izvedeli na podlagi Geografska zbirka Ledenika v Sloveniji objave v svetovnem spletu, stalno narašča. Vodja: F. Petek. Geografska zbirka Slovenska ledenika vsebuje rezultate več kot polstoletnega merjenja, fotogra- PUBLIKACIJE INŠTITUTA firanja, kartiranja in raziskovanja ledenikov pod Triglavom in Skuto, ki sta najbolj jugovzhodno ležeča ledenika v Alpah, zato nista pomembna le • Damir Josipovič, Dejavniki rodnostnega obna- kot prvovrstna slovenska naravna dediščina, am- šanja v Sloveniji. Geografija Slovenije 9. Uredil pak tudi v evropskem merilu, saj je njuno nihanje Drago Perko. Založba ZRC, Ljubljana, 160 pokazatelj širših podnebnih sprememb. Merjenje strani.

172

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 117272 110.11.20050.11.2005 99:09:24:09:24 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

• Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik varstvo okolja (IFUPLAN), München, Nemčija: 44-1. Uredil Milan Orožen Adamič. Založba projekt DIAMONT. ZRC, Ljubljana, 120 strani. • Inštitut za prostorski razvoj, Brno, Češka: pro- • Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik storsko načrtovanje. 44-2. Uredil Milan Orožen Adamič. Založba • Inštitut za regionalno planiranje Tehniške fa- ZRC, Ljubljana, 140 strani. kultete Univerze na Dunaju, Dunaj, Avstrija: • Geografski informacijski sistemi v Sloveniji prostorsko načrtovanje. 2003–2004. Uredili Tomaž Podobnikar, Drago • Inštitut za urbane in regionalne študije Avstrij- Perko, Marko Krevs, Zoran Stančič, David ske akademije znanosti (ISR), Dunaj, Avstrija: Hladnik, Marjan Čeh. Založba ZRC, Ljubljana, projekt DIAMONT. 374 strani. • Inštitut za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo, Dunaj, Avstrija: zemljepisna imena, kartografija in raziskovanje Triglavskega ledenika. • Italijanska zveza skupnosti gorskih občin (UN- MEDNARODNO SODELOVANJE CEM), Rim, Italija: projekt DIAMONT. • Katedra za ekonomsko geografijo in regionalno • Akademija za regionalno in prostorsko planira- planiranje Univerze v Bayreuthu, Bayreuth, Nem- nje, Hannover, Nemčija: urbana geografija. čija: prostorsko načrtovanje in regionalni razvoj. • Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, Avstrija: • Kmetijski in okoljevarstveni raziskovalni regi- zemljepisna imena. onalni center za območje porečja Rena, alpske • Avstrijski inštitut za prostorsko planiranje, Du- Alzacije in Frankovske grofije (CEMAGREF), naj, Avstrija: prostorsko načrtovanje. Oddelek za razvoj gorskih območij, Grenoble, • Bosch & Partner GmbH, München, Nemčija: Francija: projekt DIAMONT. projekt DIAMONT. • Kraljevski inštitut za naravoslovne znanosti • Češka geodetska uprava, Praga, Češka: zemlje- Belgije, Bruselj, Belgija: projekt PASCALIS. pisna imena. • Nacionalni muzej naravoslovnih znanosti v Ma- • Društvo za korejske študije, Pariz, Francija: dridu, Madrid, Španija: projekt PASCALIS. zemljepisna imena. • Oddelek za biologijo Univerze v Trstu, Trst, • Društvo za vzhodno morje, Seul, Južna Koreja, Italija: raziskovanje Tržaškega zaliva. zemljepisna imena. • Oddelek za geografijo Pedagoške univerze Ho- • Evropska akademija v Bolzanu (EURAC), Bol- kkaido, Asahikawa, Japonska: sodelovanje pri zano, Italija: projekt DIAMONT. prvem svetovnem atlasu rabe tal. • Fakulteta za interdisciplinarno raziskovanje • Oddelek za socialno geografijo in regionalni in izobraževanje Univerze v Celovcu, Dunaj, razvoj Naravoslovne fakultete Karlove univerze, Avstrija. Praga, Češka: prostorsko načrtovanje. • Fakulteta za upravljanje z regionalnimi viri, • Organizacija združenih narodov, Skupina stro- Götingen, Nemčija: regionalni razvoj. kovnjakov za zemljepisna imena, New York, • Geografski inštitut Madžarske akademije zna- ZDA: standardizacija zemljepisnih imen. nosti, Budimpešta, Madžarska: standardizacija • Raziskovalni inštitut za ekonomsko geografijo zemljepisnih imen. in regionalni razvoj (FWR-HSG), St. Gallen, • Geografski inštitut Univerze v Salzburgu, Švica: projekt DIAMONT. Salzburg, Avstrija: geografski informacijski • Slovenski znanstveni inštitut, Dunaj, Avstrija: sistemi. zemljepisna imena. • Geografski oddelek Geografsko-geodetskega • Stalni odbor za zemljepisna imena Kraljevega inštituta, Tsukuba, Japonska: geomorfološke geografskega društva, London, Združeno kra- karte in preučevanje naravnih nesreč. ljestvo: zemljepisna imena. • Inštitut za fotogrametrijo in daljinsko zazna- • Šola za planiranje Univerze v Cincinnatiju, vanje Tehniške fakultete Univerze na Dunaju, Cincinnati, ZDA: prostorsko načrtovanje. Dunaj, Avstrija: fotogrametrična izmera povr- • Universa v Aquili, Aquila, Italija: projekt PA- šine Triglavskega ledenika v različnih časovnih SCALIS. presekih. • Univerza Lyon1/CNRS, Lyon, Francija: projekt • Inštitut za geografijo Univerze na Dunaju, Du- PASCALIS. naj, Avstrija: nacionalni in regionalni atlasi. • Univerza Toulouse/CNRS, Toulouse, Francija: • Inštitut za okoljsko in krajinsko planiranje in projekt PASCALIS.

173

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 117373 110.11.20050.11.2005 99:09:24:09:24 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

• Visoka šola za Baltik in Vzhodno Evropo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 18. 6. Univerze v Södertörnu, Södertörn, Švedska: – doktorsko delo. geografski informacijski sistemi. • Združeni narodi, Skupina strokovnjakov za ze- Borut Peršolja mljepisna imena, New York, ZDA: zemljepisna Metodologija naravnogeografske regionalizacije imena. alpskega sveta v Sloveniji, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 23. 12. – magistrsko delo. OBISKI V INŠTITUTU

PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI • Dr. Ulrich Harteisen s študenti, Fakultät für STROKOVNI NASTOPI Ressourcenmanagement, Fachhochschule Hil- desheim, Holzminden und Göttingen, Hochsc- hule für Angewandte Wissenschaft und Kunst, David Bole Göttingen, Nemčija, 5.–9. 4., 2.–9. 8., 6.–13. 9.: • Land use and sustainable mobility: building an kulturne pokrajine, regionalni razvoj, urbaniza- efficient system of public transportation (case cija in prostorsko planiranje v Sloveniji. study of Ljubljana). Predavanje na 8. mednaro- • Dr. Collin Thomas, Department for geography, dni konferenci “ECOMM 2004 – A transition University of Ulster, Colrainu, Severna Irska, towards sustainable mobility”, Lyon, 5. 5. Združeno kraljestvo, 5. 4., 6.–11. 9.: raziskova- • The review of mobility in the contact space be- nje slovenskih geografskih publikacij. tween Italy and Slovenia in light of European • David Withrington, English nature, Peterborou- integration processes. Predavanje na mednaro- gh, Združeno kraljestvo, 1.–2. 7.: varstvo narave dni konferenci “Globalized Europe: Europe in in zavarovana območja v Sloveniji. a globalized world of the 21th century”, Koper, • Dr. Giorgio Andrian, Regional bureau for sci- 2. 6. ence in Europe, UNESCO, Benetke, Italija, 27. 8.: varovanje naravne in kulturne dediščine v Jerneja Fridl Sloveniji. • Popis vodnjakov in vrtin v zasebni lasti na • Dr. Fridolin Krausmann, Fakultät für Interdis- območju vodnih virov Mestne občine Ljublja- ziplinäre Forschung und Fortbildung; Univer- na. Predavanje študentom 3. letnika Oddelka sität Klangenfurt, Dunaj, Avstrija, 31. 8.–1. 9.: za geografijo Filozofske fakultete Univerze v preučevanje sprememb rabe tal, ekskurzija na Ljubljani, Ljubljana, 13. 4. Fužinske planine. • Popis vodnjakov in vrtin v zasebni lasti na ob- • Dr. Ivan Bičík, Přírodovědecká fakulta, Univer- močju vodnih virov Mestne občine Ljubljana. zita Karlova v Praze, Praga, Češka 31. 8.–3. 9.: Javna predstavitev projekta pri naročniku Jav- preučevanje sprememb rabe tal, ekskurzija na nem podjetju Vodovod-Kanalizacija, Ljubljana, Fužinske planine. 15. 4. • Dr. Kocsis Kàroly, Inštitut za geografijo Ma- • National atlas of Slovenia – current trends džarske akademije znanosti, Budimpešta, 5. 11.: and future opportunities. Predavanje na 30. predstavitev inštituta in vsebin nacionalnega svetovnem geografskem kongresu Mednarodne atlasa Slovenije. geografske zveze, Glasgow, Škotska, Združeno • Dr. Uroš Horvat s študenti, Oddelek za geogra- kraljestvo, 18. 8. fijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Maribor, 10. 12. predstavitev inštituta in neka- Matej Gabrovec terih raziskav. • Accessibility to public bus transport standards in Sloveni. Predavanje na 30. svetovnem kongresu Mednarodne geografske zveze, Glasgow, Škotska, Združeno kraljestvo, 17. 8. DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA • Changes in land use in the neighbouring border zones of Slovenia and Austria in the past two Franci Petek centuries. Predavanje na 30. svetovnem kon- Spremembe rabe tal v 19. in 20. stoletju v slo- gresu Mednarodne geografske zveze, Glasgow, venskem alpskem svetu, Oddelek za geografijo Škotska, Združeno kraljestvo, 18. 8.

174

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 117474 110.11.20050.11.2005 99:09:24:09:24 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

• Načrtovanje javnega potniškega prometa v • Slovenija, Ekskurzije Ljubljanskega geograf- Savinjsko-Šaleški regiji. Predavanje na 19. zbo- skega društva 2002. Predstavitev nove enote iz rovanju slovenskih geografov, Velenje, 22. 10. zbirke Vodniki Ljubljanskega geografskega dru- štva na tiskovni konferenci, Prešernova dvorana Mauro Hrvatin ZRC SAZU, Ljubljana, 10. 2. • Pretočni režimi v Sloveniji. Predavanje na posvetovanju “Slovenija – vodna učna pot Evrope”, Blaž Komac Ljubljana, 6. 12. • Ogroženost Zgornje Savinjske doline zaradi • Metodologija raziskovanja Triglavskega le- recentnih geomorfnih procesov. Predavanje na denika. Predavanje v okviru predmeta Uvod 19. zborovanju slovenskih geografov, Velenje, v geografijo za študente 1. letnika Oddelka 22. 10. za geografijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Ljubljana, 10. 12. Janez Nared • Developmental Aspects of Slovene Rural and Damir Josipovič Border Regions. Referat na kongresu Regional • Izumiranje Slovencev? Intervju za oddajo Studio studies association z naslovom “Europe at the city, 2. program TV Slovenija, Ljubljana, 23.2. margins: EU regional policy, peripherality and • Declining fertility and the role of immigration rurality”, Angers, Francija, 16. 4. in population growth in Slovenia at the dawn of • Regionalna strukturna politika v Sloveniji: zgo- the 21st century. Prispevek na konferenci “Glo- dovina, sedanjost in prihodnost. Predavanja na balized Europe: Europe in a globalized world of Upravni akademiji v okviru seminarja “Struktur- the 21st century”, Koper, 2. 6. na politika EU in regionalna strukturna politika • Development of fertility and its regional dispa- v Sloveniji”, Ljubljana, 22. 4., 6. 5., 3. 6., 14. rities in Slovenia in the last decade. Predavanje 6., 5. 7., Koper, 29. 4. na 30. svetovnem kongresu Mednarodne ge- • Mrežna zasnova lokalnega gospodarstva: primer ografske zveze, Glasgow, Škotska, Združeno Savinjsko-Šaleške regije. Predavanje na 19. zbo- kraljestvo, 17. 8. rovanju slovenskih geografov, Velenje, 25. 10. • Svetovna demografska kriza in naravni viri. • In the vice of localism: the case of Slovenia. Intervju za oddajo Žarišče, Dnevnik, 1. program Referat na konferenci Regional studies associ- TV Slovenija, Ljubljana, 18. 9. ation z naslovom “The challenges of localism”, • Ob misli, da boš izumrl, težko spodbujaš višjo London, Združeno kraljestvo, 19. 11. rodnost. Intervju za časopis Dnevnik, Zelena pika, Ljubljana, 9. 10. Milan Orožen Adamič • Mednarodne migracije in politike EU. Intervju • Slovenia and EU. Predavanje za študente Uni- za oddajo Izzivi, 1. program TV Slovenija, Lju- verze v Utrechtu, Ljubljana, 12. 4. bljana, 18. 10. • Geographical characteristics of earthquakes in • Demogeografski razvoj prebivalstva Zgornjesa- the Soča river region. Predavanje na 30. svetov- vinjsko-Šaleške regije. Predavanje na 19. zboro- nem kongresu Mednarodne geografske zveze, vanju slovenskih geografov, Velenje, 22. 10. Glasgow, Škotska, Združeno kraljestvo, 18. 8. • Nekateri geografski aspekti proučevanja Romov. • Foreign Geographical Names and the List of Predavanje na srečanju raziskovalcev, ekspertov Exonyms in the Slovene Language. Predavanje za romska vprašanja in predstavnikov romske na 30. svetovnem kongresu Mednarodne ge- skupnosti, Šiftarjeva fundacija Petanjci, Zemlje- ografske zveze, Glasgow, Škotska, Združeno pisni muzej, Ljubljana, 29. 11. kraljestvo, 19. 8. • The three-junction border points of Europe. Drago Kladnik Predavanje na konferenci “Border 3”, Kranjska • Členitev slovenskega podeželja. Predstavitev Gora, 25. 9. osme knjige iz zbirke Geografija Slovenije na • The use of exonyms in Slovene language with tiskovni konferenci, Prešernova dvorana SAZU, special attention on the sea names. Predava- Ljubljana, 10. 2. nje na “The tenth international seminar on the • Bolgarija. Predstavitev nove enote iz zbirke naming of seas: special emphasis concerning Vodniki Ljubljanskega geografskega društva na international standardization of sea names”, tiskovni konferenci, Prešernova dvorana SAZU, Pariz, Francija, 6. 10. Ljubljana, 10. 2. • The use of exonyms with special attention on the

175

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 117575 110.11.20050.11.2005 99:09:25:09:25 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

sea names based on the experiencein Slovene Univerze v Mariboru, Zemljepisni muzej, Lju- language. Predavanje na The Seoul national bljana, 10. 12. university, Seul, Južna Koreja, 29. 12. Borut Peršolja Miha Pavšek • Naš gost Borut Peršolja. Oddaja, Radio Slove- • Nastanek in osnovne značilnosti snežnih plazov nija, Ljubljana, 31. 1. ter plazovita območja v Sloveniji. Predavanje na • Izpopolnjevanje za vodnike Planinske zveze Dnevih varstva pred snežnimi plazovi, Rudno Slovenije. Predavanja in praktično delo na te- polje, 17. 1. čaju Planinske zveze Slovenije, Mala planina, • Prerez in testiranje snežne odeje. Predavanje in 7.–8. 2. praktično delo na Dnevih varstva pred snežnimi • Presežki Slovenije. Oddaja, Koroški radio, Ce- plazovi, Rudno polje, 17. 1. lovec, Avstrija, 1. 4. • Nastanek in osnovne značilnosti snežnih plazov • Zakon o Triglavskem narodnem parku. Oddaja, ter plazovita območja v Sloveniji. Predavanje na Radio Ognjišče, 14. 4. Dnevu varstva pred snežnimi plazovi in varne • Gorniški večer z mag. Mihom Pavškom. Raz- hoje v zimskih razmerah Ošven 2004 (Uršlja govor z gostom v Domu športnih organizacij, Gora), 22. 1. Domžale, 20. 4. • Snežni plazovi v Sloveniji – temeljni pojmi, • Nadaljevalni seminar za mentorje planinskih njihov nastanek in vrste plazov. Predavanje v skupin. Predavanja in praktično delo na semi- okviru gorniških večerov PD Domžale, Dom- narju Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, žale, 20. 4. Srečno v gore II, Planica, 21.–24. 4. • O oblakih. Branje več prispevkov iz rubrike • Tečaj za inštruktorje planinske vzgoje. Predava- Vreme in ljudje, Dnevnik, Radiozaver, V nedeljo nja na tečaju Planinske zveze Slovenije, Nanos, zvečer, Radio Slovenija, program A1, Ljubljana, 25. 4. 19. 9. • Cvetje Velike planine. Sovodenje strokovne ek- • Naravnogeografske značilnosti ledenika pod skurzije z dr. Tonetom Wrabrom, Velika planina, Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah in njegovo 5. 6. kolebanje v zadnjem desetletju. Predavanje na • Mladi v gorah. Predavanje za člane mladinskega 19. zborovanju slovenskih geografov, Velenje, odseka Planinskega društva Domžale, Domžale, 22. 10. 8. 6. • Geografija gorskega sveta. Predavanje in prak- Drago Perko tično delo na Tečaju za varuhe gorske narave • Anton Melik geographical institute. Predstavitev Planinske zveze Slovenije, Vršič, 13. 6. inštituta za študente Univerze v Utrechtu, Lju- • 110 let nadelave planinske poti na Konja (1803 bljana, 6. 1. m). Slavnostni govor, Konj, 3. 7. • Geography of Slovenia. Predavanje za študente • The Triglav glacier (1948–2003). Predavanje Univerze v Utrechtu, Ljubljana, 6. 1. na 30. svetovnem kongresu Mednarodne geo- • Geografski vestnik. Predstavitev 1. in 2. številke grafske zveze, Glasgow, Združeno kraljestvo, 75. letnika revije na tiskovni konferenci, Prešer- 20. 8. nova dvorana SAZU, Ljubljana, 10. 2. • Alpe – bodoče generacije. Sovodenje delavnice • Predstavitev Geografskega inštituta Antona na znanstvenem posvetu, Kranjska Gora, 23. 9. Melika ZRC SAZU. Predavanje za študente Fa- • Zavedanje gorske narave. Vabljeno predavanje kultete za humanistične študije Koper Univerze na prvem strokovnem posvetu Didaktika v šoli na Primorskem, Zemljepisni muzej, Ljubljana, v naravi, Tolmin, 5. 11. 9. 4. • Raziskovanje na Geografskem inštitutu Antona Franci Petek Melika ZRC SAZU. Predavanje v okviru pred- • Slovenia’s alpine region: land use changes. meta Uvod v geografijo za študente 1. letnika Predavanje na 30. svetovnem geografskem kon- Oddelka za geografijo Pedagoške fakultete Uni- gresu Mednarodne geografske zveze, Glasgow, verze v Mariboru, Zemljepisni muzej, Ljubljana, Škotska, Združeno kraljestvo, 18. 8. 10. 12. • Land use changes in Slovenia’s Alps. Referat na • Regionalizacija Slovenije. Predavanje v okviru mednarodnem posvetu “Alpski teden 2004: Alpe predmeta Uvod v geografijo za študente 1. le- bodoče generacije – od napovedi do dejanj”, tnika Oddelka za geografijo Pedagoške fakultete Kranjska Gora, 22. 9.

176

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 117676 110.11.20050.11.2005 99:09:25:09:25 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

• Uporaba starih letalskih posnetkov pri ugota- Irena Rejec Brancelj vljanju sprememb rabe tal. Vabljeno predavanje • Okolje v Sloveniji v luči evropske integracije. na simpoziju “Geografski informacijski sistemi Predavanje na 19. zborovanju slovenskih geo- v Sloveniji 2003–2004”, Ljubljana, 28. 9. grafov, Velenje 21. 10. • Predstavitev dela mladih raziskovalcev na Ge- • Vloga trajnostnega razvoja pri omreževanju na ografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. področju varstva okolja v Sloveniji. Predavanje Predavanje v okviru predmeta Uvod v geografijo na 14. statističnih dnevih “Statistično spremlja- za študente 1. letnika Oddelka za geografijo nje pojavov globalizacije in storitev – izzivi in Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, Lju- nujnost”, 5. 11. bljana, 10. 12. Peter Repolusk Primož Pipan • Recent ethnic development in the region of Slo- • Avstralija v očeh geografa. Predavanje, Medvo- venian Istria. Predavanje na mednarodni znan- de, 10. 2., Maribor, 25. 2., Žiri, 27. 2., Ptuj, 3. 3., stveni konferenci “Globalized Europe: Europe Novo mesto, 11. 3., Kamnik, 24. 3., Domžale, in a Globalized world of the 21st century, Koper, 29. 4., Ljubljana, 24. 8., 21. 10., Tabor pri Vran- 2. 6. skem, 28. 10., Zagorje, 9. 12. • Urban development of Ljubljana. Pedavanje Aleš Smrekar na ekskurziji za študente Univerze v Utrechtu, • Popis vodnjakov in vrtin v zasebni lasti na Ljubljana, 12. 4. območju vodnih virov Mestne občine Ljublja- na. Predavanje študentom 3. letnika Oddelka Marjan Ravbar za geografijo Filozofske fakultete Univerze v • Sistem urejanja prostora v luči nove zakonodaje. Ljubljani, Ljubljana, 13. 4. Predavanje na 10. strokovni konferenci Društva • Popis vodnjakov in vrtin v zasebni lasti na ob- krajinskih arhitektov Slovenije “Krajinska močju vodnih virov Mestne občine Ljubljana. arhitektura med danes in jutri”, Ljubljana, Javna predstavitev projekta pri naročniku Jav- 30. 1. nem podjetju Vodovod-Kanalizacija, Ljubljana, • Dinamika sistemov poselitve v Sloveniji. Preda- 15. 4. vanja za študente 3. letnika krajinske arhitekture • Notranjsko podolje. Priprava gradiva in vodenje na Biotehniški fakulteti, Ljubljana, 11. 3. ekskurzije 3. in 4. letnika študentov Politehnike, • Omrežje naselij v Sloveniji. Predavanje študen- Nova Gorica – kmetijsko-okoljska problematika tom Interdisciplinarnega podiplomskega študija Notranjskega podolja, 8. 5. urbanističnega in prostorskega planiranja na Fa- • Readiness of the population to participate in the kulteti za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana, protection of drinking water resources. Preda- 18. 3. vanje na 30. svetovnem geografskem kongresu • Geografske značilnosti vzhodne Dolenjske. Mednarodne geografske zveze, Glasgow, Škot- Vodenje strokovne ekskurzije sindikata ZRC ska, Združeno kraljestvo, 17. 8. SAZU, 14. 5. • Vodnjaki v zasebni lasti na območju vodnih • Pomen regionalnega razvoja v pokrajinski čle- virov Mestne občine Ljubljana. Predavanje na nitvi Slovenije. Vabljeno predavanje na okrogli strokovnem posvetovanju “Kakovost vodovodne mizi z naslovom “Ali Slovenija potrebuje in embalirane pitne vode ‘04”, Zavod za tehnično pokrajine?” na Slovenskih regionalnih dnevih, izobraževanje (ZTI), Ljubljana, 24. 11. Maribor, 28. 5. • Regionen und Regionalentwicklung in Sloweni- Maja Topole en. Predavanje študentom podiplomskega štu- • Geografija občine Moravče. Tiskovna konferen- dija Regionalmanagement und Wirschaftsför- ca, Prešernova dvorana SAZU, 10. 2. derung s Fakultät für Ressourcenmanagement, • Geografija občine Moravče. Predstavitev knjige, Fachhochschule Hildesheim, Holzminden und Kulturni dom v Moravčah, 17. 3. Göttingen, Göttingen, Nemčija, 7. 9. • Prihodnost omrežja mest v Sloveniji. Predavanje Mimi Urbanc na posvetu ob tridesetletnici Interdisciplinarnega • Avstralija – dežela “tam spodaj”. Predavanje podiplomskega študija prostorskega in urba- v okviru predavanj Planinskega društva Križe, nističnega planiranja in šestdesetletnici prof. Kriška gora, 27. 4. dr. Andreja Pogačnika, Ljubljana, 15. 10. • Cinque Terre – pokrajina med nebom in zemljo.

177

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 117777 110.11.20050.11.2005 99:09:25:09:25 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

Predavanje v okviru predavanj Planinskega • Přírodovědecká fakulta, Univerzita Karlova društva Križe, Gozd, 4. 6. v Praze, Praga, Češka, 24.–26. 11.: študijski • Kras as a dynamic multifunctional border lan- obisk. dscape: how a historical heritage has survived. Predavanje na 30. svetovnem kongresu Med- Damir Josipovič narodne geografske zveze, Glasgow, Združeno • Statistični zavod Republike Hrvaške, Zagreb, kraljestvo, 18. 8. Hrvaška, 2.–5. 11.: delo v arhivu in na terenu. • Slovenian Istria: a Mediterranean identity as a tourist asset. Referat na 21. znanstvenem sreča- Drago Kladnik nju “Stalne evropske konference za preučevanje • Avstrijska narodna knjižnica, Dunaj, Avstrija podeželske pokrajine (The Permanent European 28.–30. 1.: pregled kartografskega gradiva za conference for the study of the rural landscape)”, pripravo ponatisa Atlanta, prvega svetovnega Myrina in Molyvos, Grčija, 15. 9. atlasa v slovenskem jeziku. • Cinque Terre – pokrajina med nebom in zemljo. Predavanje v okviru predavanj Ljubljanskega Blaž Komac geografskega društva, Ljubljana, 19. 10. • Geo-hazards – Assessment and Mitigation, • Kraška Istra. Ekskurzija Ljubljanskega geo- Berchtesgaden, Nemčija, 20.–21. 10.: druga grafskega društva za srednješolce, 19., 20. in delavnica v okviru Interreg IIIB projekta Cat- 21. 10. chRisk. • Cinque Terre – pokrajina med nebom in zemljo. Predavanje v okviru predavanj Mariborskega Janez Nared geografskega društva, Maribor, 27. 10. • Oddelek za geografijo in regionalne študije • Podobe Slovenije: Padna – geografski, zgodo- Univerze v Gradcu, Gradec, Avstrija, 1. 10.–31. vinski in kulturni oris. Strokovni prispevek v 12.: študijski obisk. dokumentarni oddaji izobraževalnega programa RTV Slovenije, 23. 11. Franci Petek • Podobe Slovenije: Solčavsko – geografski, zgo- • Fakultät für Interdisziplinäre Forschung und dovinski in kulturni oris. Strokovni prispevek v Fortbildung; Universität Klangenfurt, Dunaj, dokumentarni oddaji Izobraževalnega programa Avstrija, 22.–23. 11.: študijski obisk. RTV Slovenije, 30. 11. • Přírodovědecká fakulta, Univerzita Karlova v Praze, Praga, Češka, 24.–26. 11.: študijski Matija Zorn obisk. • Recentni pobočni procesi v slovenskih Alpah. Predavanje pri predmetu Naravne nesreče, Od- Marjan Ravbar delek za geografijo Fakultete za humanistične • Wettbewerb der Städte: Chancen und Risiken študije Univerze na Primorskem, Koper, 19. 3. der horizontalen und vertikalen Kooperation, • Ogroženost Zgornje Savinjske doline zaradi Bratislava, Slovaška, 23.–24. 1., 20.–21. 10.: recentnih geomorfnih procesov. Predavanje na sestanek ožje delovne skupine za izvedbo pro- 19. zborovanju slovenskih geografov, Velenje, jekta pod okriljem Akademie für Raumordnung 22. 10. und Landesplanung iz Hannovra v Nemčiji.

Irena Rejec Brancelj • Meeting of the PASCALIS project, Lyon, Fran- RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI cija, 6.–10. 12.: delovni sestanek projekta. OBISKI IN POTOVANJA Peter Repolusk David Bole • Statistični zavod Republike Hrvaške, Zagreb, • GrandLyon – communauté urbaine, Lyon, Fran- Hrvaška, 2.–5. 11.: delo v arhivu in na terenu. cija, 5.–7. 5.: geografija prometa. Mimi Urbanc Matej Gabrovec • Cinque Terre, Italija, 28. 4.–2. 5.: sredozemska • Fakultät für Interdisziplinäre Forschung und kulturna pokrajina ter problem propadanja suhih Fortbildung, Universität Klangenfurt, Dunaj, zidov in teras. Avstrija, 22.–23. 11.: študijski obisk. • Narodni park Durmitor, Srbija in Črna gora,

178

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 117878 110.11.20050.11.2005 99:09:25:09:25 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

17.–26. 6.: razvojne možnosti turizma in pro- Miha Pavšek blematika pašništva. • Ocena ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Pre- • International geographical union, Glasgow, davanja in terenske vaje v okviru uvajalnega in Združeno kraljestvo, 17.–19. 8.: sestanek komi- temeljnega usposabljanja poveljnikov in štabov sije Cultural approach in geography. civilne zaščite v Izobraževalnem centru Uprave • University of Aegean, Lesvos, Grčija, 20. 9.: se- Republike Slovenije za zaščito in reševanje, stanek nacionalnih delegatov mreže Permanent Ig. European conference for the study of the rural landscape. Marjan Ravbar • Celostni razvoj podeželja. Predavanja za 2. letnik Matija Zorn Višje kmetijske šole Grm, Novo mesto. • Geo-hazards – Assessment and Mitigation, • Regionalno planiranje. Predavanja za 3. letnik v Berchtesgaden, Nemčija, 20.–21. 10.: druga zimskem semestru izbirnega predmeta v okviru delavnica v okviru Interreg IIIB projekta Cat- Geografije kontaktnih prostorov na Fakulteti za chRisk. humanistične študije Koper Univerze na Primor- skem, Koper.

Irena Rejec Brancelj PEDAGOŠKO DELO • Kmetijstvo in okolje. Predavanja in vaje za štu- dente 3. in 4. letnika izbirnega predmeta v okviru Matej Gabrovec Šole za znanosti o okolju na Politehniki, Nova • Geografija slovenskih pokrajin. Predavanja za Gorica. 3. letnik v poletnem semestru na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem, Koper. MENTORSTVO Milan Orožen Adamič • Družbena geografija krasa. Nosilec modula v Matej Gabrovec je bil mentor doktorandom mag. okviru Šole za krasoslovje, Politehnika Nova Blažu Komacu, mag. Franciju Petku in Matiji Gorica. Zornu. • Geografija naravnih nesreč. Predavanja za 2. letnik v zimskem semestru izbirnega predmeta Milan Orožen Adamič je bil mentor magistrandu v okviru Geografije kontaktnih prostorov na Fa- Primožu Pipanu ter doktorandu mag. Mihi Pav- kulteti za humanistične študije Koper Univerze šku. na Primorskem, Koper. • Naravne nesreče. Predavanja za dijake 4. letnika Drago Perko je bil mentor magistrandoma Primožu Gimnazije Bežigrad v okviru programa Medna- Gašperiču in Borutu Peršolji ter doktorandom mag. rodna matura, Ljubljana. Jerneji Fridl, Mauru Hrvatinu, mag. Dragu Kladniku • Ocena ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Pre- in mag. Mimi Urbanc. davanja in terenske vaje v okviru uvajalnega in temeljnega usposabljanja poveljnikov in štabov Marjan Ravbar je bil mentor magistrandu Davidu civilne zaščite v Izobraževalnem centru Uprave Boletu ter doktorandom mag. Damirju Josipoviču, Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Janezu Naredu in Petru Repolusku. Ig. • Ocene ogroženosti zaradi naravnih nesreč. Irena Rejec Brancelj je bila mentorica doktorandu Predavanja za višje gasilske častnike Gasilske mag. Alešu Smrekarju. zveze Slovenije v Izobraževalnem centru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ig. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA • Značilnosti naravnih nesreč v Sloveniji (geografska perspektiva). Predavanja za 4. letnik v zimskem semestru na Katedri za obramboslovje Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, 11. 2. prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne Ljubljana. in kulturne dediščine za leto 2003. Tretjo nagrado je

179

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 117979 110.11.20050.11.2005 99:09:26:09:26 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

inštitut prejel za projekt raziskovanja Triglavskega Franci Petek je 21. 10. prejel pohvalo Zveze geo- ledenika. grafskih društev Slovenije za večletno prizadevno in uspešno delo v društvu. Damir Josipovič je 21. 10. prejel pohvalo Zveze geografskih društev Slovenije za večletno prizadevno Marjan Ravbar je 21. 10. prejel zlato plaketo in uspešno delo v društvu. Zveze geografskih društev Slovenije za več kot tridesetletno uspešno delo na različnih področjih Blaž Komac je 21. 10. prejel pohvalo Zveze geo- geografije. grafskih društev Slovenije za večletno prizadevno in uspešno delo v društvu. Peter Repolusk je 21. 10. prejel srebrno plaketo Zveze geografskih društev Slovenije za več kot Miha Pavšek je 1. 3. prejel bronasti znak Civilne dvajsetletno uspešno delo na različnih področjih zaščite za dolgoletno pomoč pri izobraževanju in geografije. usposabljanju pripadnikov civilne zaščite v Izo- braževalnem centru Uprave Republike Slovenije Maja Topole je 19. 3. prejela plaketo Občine za zaščito in reševanje na Igu, 21. 10. pa bronasto Moravče za znanstveno monografijo Geografija plaketo Zveze geografskih društev Slovenije za več občine Moravče in za večletno sodelovanje z občino kot desetletno uspešno delo na različnih področjih Moravče na različnih področjih. geografije.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI bujanju razvoja demografsko ogroženih območij v republiki Sloveniji. IB rev. (Ljubl.), 2004, letn. 38, Izvirni znanstveni članek št. 1/2, str. 4-16, zvd.

BOLE, David. Daily mobility of workers in Slove- PERKO, Drago, URBANC, Mimi. Landscape nia = Dnevna mobilnost delavcev v Sloveniji. Acta research in Slovenia. Belgeo, 2004, 2-3, str. 347- geogr. Slov., 2004, letn. 44, št. 1, str. 25-45, ilustr., 359, ilustr. graf. prikazi, zvd. http://www.zrc-sazu.si/gi/gz.htm, http://www.zrc-sazu.si/giam/gz.htm. PETEK, Franci, FRIDL, Jerneja. Pretvarjanje listov zemljiško-katastrskega načrta v Gauss-Krügerjev BOLE, David. Geografija javnega potniškega pro- koordinatni sistem. Geogr. vestn., 2004, letn. 76, št. meta na primeru Ljubljane. Geogr. vestn., 2004, 2, str. 75-87, graf. prikazi, zvd. http://www.zrc-sazu. letn. 76, št. 2, str. 21-32, graf. prikazi. http://www. si/zgds/gv. htm. zrc-sazu.si/zgds/gv. htm. PETEK, Franci, URBANC, Mimi. The Franzi- FRIDL, Jerneja. National atlas of Slovenia: current scean Land Cadastre as a key to understanding trends and future opportunities. Cartogr. J., June the 19th-century cultural landscape in Slovenia = 2004, vol. 41, no. 2, str. 167-176, ilustr., zvd. Franciscejski kataster kot ključ za razumevanje kulturne pokrajine v Sloveniji v 19. stoletju. Acta GAŠPERIČ, Primož. The expansion of Ljubljana geogr. Slov., 2004, letn. 44, št. 1, str. 89-113, ilustr., onto the Ljubljansko barje moor = Širitev Ljubljane zvd. http://www.zrc-sazu.si/gi/gz.htm, http://www. na Ljubljansko barje. Acta geogr. Slov., 2004, letn. zrc-sazu.si/giam/gz.htm. 44, št. 2, str. 7-33, ilustr., zvd. http://www.zrc-sazu. si/gi/gz.htm, http://www.zrc-sazu.si/giam/gz.htm. RAVBAR, Marjan. Razpotja naselbinskega omrež- ja v Sloveniji : težnje, razvojne dileme in možni KOMAC, Blaž, GABROVEC, Matej. Some charac- scenariji. IB rev. (Ljubl.), 2004, letn. 38, št. 4, str. teristics of dolomite relief in Slovenia. Geogr. čas., 42-53, zvd. 2004, roč. 56, č. 3, str. 187-201. RAVBAR, Marjan. Regional development in the NARED, Janez. Prostorski učinki zakona o spod- regional division of Slovenia = Regionalni razvoj

180

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 118080 110.11.20050.11.2005 99:09:26:09:26 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

v pokrajinski členitvi Slovenije. Acta geogr. Slov., ZORN, Matija. Nekateri večji skalni podori v Alpah 2004, letn. 44, št. 1, str. 7-24, ilustr. http://www. = Some larger rock falls in the Alps. Ujma (Ljublj.), zrc-sazu.si/gi/gz.htm, http://www.zrc-sazu.si/gi- 2003/04, št. 17/18, str. 241-250. am/gz.htm. Strokovni članek SMREKAR, Aleš. Reduced permeation of precipitation water into groudwater on Ljubljansko GABROVEC, Matej, PERŠOLJA, Borut. Triglavski polje = Zmanjšano prenikanje padavinske vode ledenik izginja. Geogr. obz., 2004, letn. 51, št. 3, str. v podtalnico na Ljubljanskem polju. Acta geogr. 18-23, ilustr. Slov., 2004, letn. 44, št. 2, str. 35-52, ilustr., zvd. http://www.zrc-sazu.si/gi/gz.htm, http://www.zrc- GABROVEC, Matej, PETEK, Franci. V Sloveniji sazu.si/giam/gz.htm. vedno manj gozda?. Delo (Ljubl.), 30. dec. 2004, leto 46, št. 303, str. 17 (Znanost), ilustr. TOPOLE, Maja. Reka Mirna na Dolenjskem. Rast (Novo mesto), april 2004, letn. 15, št. 2 (92), str. KLADNIK, Drago, SMREKAR, Aleš. Živinoreja in 236-241, fotogr., zvd. čista pitna voda. Ljubljana, julij, avgust 2004, leto 9, št. 7, 8, str. 44-45, ilustr., zvd. TOPOLE, Maja. Šentruperska mikroregija. Rast (Novo mesto), julij 2004, letn. 15, št. 3-4 (93-94), KLADNIK, Drago, SMREKAR, Aleš. Zasebni str. 359-371, ilustr. vodnjaki - pomemben člen v verigi oskrbe z vodo?. Ljubljana, september, oktober 2004, leto 9, št. 9, 10, URBANC, Mimi, PRINTSMANN, Anu, PALANG, str. 42-43, ilustr., zvd. Hannes, SKOWRONEK, Ewa, WOLOSZYN, Wi- told, KONKOLY GYURÓ, Éva. Comprehension OROŽEN ADAMIČ, Milan. Živeti z naravo in ne of rapidly transforming landscapes of Central and proti njej : geografov pogled. Delo (Ljubl.), 17. jun. Estern Europe in the 20th century = Razumevanje 2004, leto 46, št. 140, str. 16. hitro spreminjajočih se pokrajin v Srednji in Vzho- dni Evropi v 20. stoletju. Acta geogr. Slov., 2004, PAVŠEK, Miha. Ledenik pod Skuto : ledeniški letn. 44, št. 2, str. 101-131, ilustr., graf. prikazi, dragulj na senčni strani Kamniško-Savinjskih Alp. zvd. http://www.zrc-sazu.si/gi/gz.htm, http://www. Geogr. obz., 2004, letn. 51, št. 3, str. 11-17, ilustr. zrc-sazu.si/giam/gz.htm. PERŠOLJA, Borut. Gospodarski pomen gorništva. ZORN, Matija, KOMAC, Blaž. Deterministic Planin. vestn., september 2004, letn. 109, št. 9, str. modeling of landslide and rockfall risk = Determi- 30-32, ilustr. nistično modeliranje ogroženosti zaradi zemeljskih plazov in skalnih podorov. Acta geogr. Slov., 2004, PERŠOLJA, Borut. Gospodarski pomen gorništva letn. 44, št. 2, str. 53-100, ilustr., graf. prikazi, zvd. : hvala za čaj. Planin. vestn., junij 2004, letn. 109, http://www.zrc-sazu.si/gi/gz.htm, http://www.zrc- št. 6, str. 24-26, ilustr. sazu.si/giam/gz.htm. PERŠOLJA, Borut. Prostovoljno vodništvo. Planin. vestn., julij-avgust 2004, letn. 109, št. 7-8, str. 19- Pregledni znanstveni članek 20, ilustr.

GULIČ, Andrej, RAVBAR, Marjan. Neuer EU- PERŠOLJA, Borut, ROTOVNIK, Bojan. Vredno- Hafen Koper : Synergien und Konkurrenz an der tenje dejavnosti planinskega društva kot športne Adria. Raum (Wien), 2004, 55, str. 38-40. dejavnosti na občinski ravni. Obvestila Planinske zveze Slovenije, 2004, let. 30, št. 11, str. 16-22. KOMAC, Blaž. Dolomitni kras ali fluviokras?. Geogr. vestn., 2004, letn. 76, št. 1, str. 53-60, ilustr. PIPAN, Primož. Čadrg : primer don Pierinove sku- http://www.zrc-sazu.si/zgds/gv. htm. pnosti kot dodatne priložnosti za razvoj podeželja. Geogr. obz., 2004, letn. 51, št. 4, str. 22-26, ilustr. LEP, Marjan, PLEVNIK, Aljaž, GABROVEC, Ma- tej. Közforgalamú közlekedéd Szlovéniában. Közúti URBANC, Mimi. Sneg na Kilimandžaru. Geogr. mélyép. szle., 2004, 6, évf. 54, str. 34-38. obz., 2004, letn. 51, št. 3, str. 24-27, ilustr.

181

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 118181 110.11.20050.11.2005 99:09:26:09:26 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci ŽUMER, Jože, GABROVEC, Matej. Geografska (vabljeno predavanje) predstavitev Mesečevega zaliva s poudarkom na vrednotenju človekovih posegov = Geographical OROŽEN ADAMIČ, Milan. The use of exonyms presentation of Mesečev zaliv (Moon Bay) with an in Slovene language with special attention on the emphasis on evaluation of human intrusions into sea names. V: The Tenth International Seminar on the Bay area. V: GOSAR, Anton (ur.). Zavarovana the Naming of Seas: Special Emphasis Concerning območja in njihov pomen za turizem : morska učna International Standardization of the Sea Names, pot : Mesečev zaliv in njegovi zakladi : strokovni November 4-6, 2004, Paris. Paris: [Association seminar in terensko delo, 28.-29. november 2003, Française pour l’Etude de la Corée, 2004], str. 23- Strunjan : the coastal educational path : Mesečev 34, ilustr. zaliv (Moon Bay) and its treasures : professional seminar and field works, 28th-29th November 2003, PERŠOLJA, Borut. Zavedanje gorske narave. V: Strugnano. Koper: Univerza na Primorskem, 2004, Zbornik. Ljubljana: Center šolskih in obšolskih str. 34-39, ilustr. dejavnosti, 2004, str. 193-198, ilustr.

RAVBAR, Marjan. Sistem urejanja prostora v luči Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci nove zakonodaje. V: MATJAŠEC, Darja (ur.), HITI, Sergej (ur.). Krajinska arhitektura med danes in BOLE, David. Land use and sustainable mobility: jutri : zbornik 10. strokovne konference Društva building an efficient system of public transporta- krajinskih arhitektov Slovenije, Ljubljana, 30. in tion (case study of Ljubljana). V: ECOMM 2004. 31. januar 2004. Ljubljana: Društvo krajinskih Transition toward a sustainable urban mobility: to arhitektov Slovenije, 2004, str. 53-60. convince by showing. Lyon: Communauté urbaine Grand Lyon, 2004.

Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (va- LEP, Marjan, PLEVNIK, Aljaž, GABROVEC, bljeno predavanje) Matej. Razvojne možnosti javnega potniškega prometa v RS - organizacijski in finančni vidik. OROŽEN ADAMIČ, Milan. Tržaški zaliv in nekate- V: VILHAR, Matija (ur.). 7. slovenski kongres o re njegove geomorfološke posebnosti = Trieste Bay cestah in prometu, Portorož, 20.-22. oktober 2004. and some of its geomorphologic characteristics. V: Zbornik referatov. Ljubljana: DRC - Družba za raz- GOSAR, Anton (ur.). Zavarovana območja in njihov iskave v cestni in prometni stroki Slovenije, 2004, pomen za turizem : morska učna pot : Mesečev zaliv str. [110]-118. in njegovi zakladi : strokovni seminar in terensko delo, 28.-29. november 2003, Strunjan : the coastal NARED, Janez. In the vice of localism : a case of educational path : Mesečev zaliv (Moon Bay) and Slovenia. V: HARDY, Sally (ur.). The challenges of its treasures : professional seminar and field works, localism : conference proceedings of the Regional 28th-29th November 2003, Strugnano. Koper: Uni- Studies Association Annual Conference Novem- verza na Primorskem: = University of Primorska, ber 2004. Seaford: Regional Studies Association, 2004, str. 10-13, ilustr. [2004], str. 36-37.

PERKO, Drago. Vrednotenje zemljevidov. V: NARED, Janez. The developmental aspects of LUTHAR, Oto (ur.), CIGLENEČKI, Slavko Slovenian rural and border regions. V: Europe at (ur.), DOLINAR, Darko (ur.), MIHELIČ, Darja the margins: EU regional policy, pripherality and (ur.), RAVNIK, Mojca (ur.), RIHA, Rado (ur.), rurality : academic papers. Seaford: Regional Stu- DOBROVOLJC, Helena (ur.). Za odprto znanost. dies Association, 2004. http://www.regional-studies- Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. assoc.ac.uk/events/presentations04/nared. pdf. 132-139, ilustr. RAVBAR, Marjan. Prihodnost omrežja mest v RAVBAR, Marjan. Pomen regionalnega razvoja v Sloveniji : stanje, težnje, razvojni scenariji in odprta pokrajinski členitvi Slovenije. V: HORVAT, Andrej vprašanja naselbinskega razvoja = Future of the (ur.). Zbornik VI. slovenskih regionalnih dnevov, urban network in Slovenia : conditions, tendencies, Maribor, 27. in 28. maja 2004. Ribnica: Javni sklad development scenarios and open questions of the RS za regionalni razvoj, 2004, str. 45-47. settlement network development. V: PROSEN,

182

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 118282 110.11.20050.11.2005 99:09:26:09:26 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

Anton (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje : pitne vode ‘04, 24.-26. november 2004, Ljubljana : jubilejni zbornik ob 30-letnici Interdisciplinarnega zbornik predavanj. Ljubljana: ZTI - Zavod za teh- podiplomskega študija urbanističnega in prostorske- nično izobraževanje, 2004, str. 19-32, ilustr. ga planiranja in 60-letnici prof. dr. Andreja Pogač- nika, predstojnika tega študija. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Interdisciplinarni Samostojni znanstveni sestavek v monografiji podiplomski študij prostorskega in urbanističnega planiranja, 2004, str. 93-100. BOLE, David. Na razpotju: nastanek postmodernega mesta. V: KLANJŠEK, Martin (ur.). Znanstveno delo podiplomskih študentov v Sloveniji - “publish Objavljeni strokovni prispevek na konferenci or perish!” : e-knjiga. Ljubljana: Društvo mladih raziskovalcev Slovenije, 2004, str. 13-21. JAZBEC, Lili, PERŠOLJA, Borut. Izobraževanje in pomen mentorjev in mentoric planinskih skupin FRANTAR, Peter, REJEC BRANCELJ, Irena. IN- v vzgojno izobraževalnih ustanovah. V: PIŠOT, SPIRE - okoljski informacijski sistem v Evropi. V: Rado (ur.), ŠTEMBERGER, Vesna (ur.), ZURC, PODOBNIKAR, Tomaž (ur.), PERKO, Drago (ur.), Joca (ur.), OBID, Alenka (ur.). Otrok v gibanju : KREVS, Marko (ur.), STANČIČ, Zoran (ur.), HLA- zbornik izvlečkov in prispevkov : 3. mednarodni DNIK, David (ur.), ČEH, Marjan (ur.). Geografski simpozij : abstracts and proceedings : 3rd interna- informacijski sistemi v Sloveniji 2003-2004. Ljublja- tional symposium, Kranjska gora, Slovenija, 2004. na: Založba ZRC, 2004, str. 115-124, ilustr. [Elektronska izd.]. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, 2004. GABROVEC, Matej, HRVATIN, Mauro. Relief. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). Slovenia : a KOVAČ, Nataša, REJEC BRANCELJ, Irena. geographical overview. Ljubljana: Association of Sustainable development and its relation to net- the Geographical Societies of Slovenia: Založba working in the field of the environment protection ZRC, 2004, str. 27-30, zvd. in Slovenia. V: CARRASQUERO, José V. (ur.). Proceedings PISTA 2004. Orlando: International GABROVEC, Matej, PERŠOLJA, Borut. The Tri- Institute of Informatics and Systematics, 2004, vol. glav Glacier. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). 2, str. 179-184. Slovenia : a geographical overview. Ljubljana: As- sociation of the Geographical Societies of Slovenia: KOVAČ, Nataša, REJEC BRANCELJ, Irena. Vloga Založba ZRC, 2004, str. 35-38, zvd, fotogr. trajnostnega razvoja pri omreževanju na področju varstva okolja v Sloveniji. V: TKAČIK, Boris (ur.), HRVATIN, Mauro. Waters. V: OROŽEN ADAMIČ, URBAS, Marina (ur.). Statistično spremljanje po- Milan (ur.). Slovenia : a geographical overview. javov globalizacije in storitev - izzivi in nujnost : Ljubljana: Association of the Geographical Societies zbornik : proceedings volume. Ljubljana: Statistič- of Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. 31-34, zvd. ni urad Republike Slovenije: = Statistical Office of the Republic of Slovenia: Statistično društvo JOSIPOVIČ, Damir. Population development of Slo- Slovenije: = Statistical Society of Slovenia, 2004, venia from the beginning of counting to the present str. 407-421. day. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). Slovenia : a geographical overview. Ljubljana: Association OROŽEN ADAMIČ, Milan. Ravnamo s prostorom of the Geographical Societies of Slovenia: Založba in okoljem racionalno?. V: SKABERNE, Barbara ZRC, 2004, str. 81-86, zvd, fotogr., graf. prikazi. (ur.). Življenje na zavarovanih območjih : zbornik prispevkov s posveta v Državnem svetu Republike KLADNIK, Drago. Settling and settlements. V: Slovenije decembra 2004. Ljubljana: Umanotera, OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). Slovenia : a ge- Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova, ographical overview. Ljubljana: Association of the 2005, str. 26-26. Geographical Societies of Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. 93-100, zvd., fotogr. SMREKAR, Aleš, FRIDL, Jerneja. Vodnjaki v zasebni lasti na območju vodnih virov Mestne občine KLADNIK, Drago. Industry, developmental aspects Ljubljana. V: KOMAC, Milica (ur.). Strokovno of industrialization. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan posvetovanje Kakovost vodovodne in embalirane (ur.). Slovenia : a geographical overview. Ljublja-

183

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 118383 110.11.20050.11.2005 99:09:27:09:27 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

na: Association of the Geographical Societies of Slovenije. V: LAVTAR, Roman (ur.). Dokumenti in Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. 121-126, zvd., študije o pokrajinah v Sloveniji 2000-2004 : zbornik. graf. prikazi. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, 2004, str. 555-623. KUŠAR, Simon, NARED, Janez. Razvitost Slo- venije iz slovenske in evropske perspektive. V: RAVBAR, Marjan. The network of settlements and HORVAT, Andrej (ur.). Zbornik VI. slovenskih the development of urbanization in Slovenia at the regionalnih dnevov, Maribor, 27. in 28. maja 2004. start of the 21st century. V: OROŽEN ADAMIČ, Ribnica: Javni sklad RS za regionalni razvoj, 2004, Milan (ur.). Slovenia : a geographical overview. Lju- str. 67-71, zvd. bljana: Association of the Geographical Societies of Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. 101-104, zvd. KUŠAR, Simon, NARED, Janez. Regional development in Slovenia. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan TOPOLE, Maja. Prebivalstvo in poselitev v regijah (ur.). Slovenia : a geographical overview. Ljubljana: občine Bled. V: DEŽMAN, Jože (ur.). Bled : 1000 Association of the Geographical Societies of Slove- years = [1000] Jahre = [1000] let : [Auserlesene nia: Založba ZRC, 2004, str. 147-153, zvd. Kapitel aus dem Jubiläumssammelband Bled tausend Jahre, Sammelband von Bled 2004]. Radovljica: Di- OROŽEN ADAMIČ, Milan. Natural disasters. V: dakta, 2004, str. 143-152, ilustr., graf. prikazi, zvd. OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). Slovenia : a geographical overview. Ljubljana: Association of the URBANC, Mimi, PERKO, Drago. Rural landscapes Geographical Societies of Slovenia: Založba ZRC, in Slovenia. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). 2004, str. 67-72, zvd, fotogr. Slovenia : a geographical overview. Ljubljana: As- sociation of the Geographical Societies of Slovenia: PERKO, Drago. Slovenia at the junction of major Založba ZRC, 2004, str. 115-120, zvd, fotogr. European geographical units. V: OROŽEN ADA- MIČ, Milan (ur.). Slovenia : a geographical over- ZORN, Matija, KOMAC, Blaž. Recent mass move- view. Ljubljana: Association of the Geographical ments in Slovenia. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan Societies of Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. (ur.). Slovenia : a geographical overview. Ljubljana: 11-20, ilustr. Association of the Geographical Societies of Slove- nia: Založba ZRC, 2004, str. 73-80, zvd, fotogr. PETEK, Franci. Land use in Slovenia. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). Slovenia : a geographical ZORN, Matija. Nekateri recentni pobočni procesi overview. Ljubljana: Association of the Geographi- v slovenskih Alpah. V: KLANJŠEK, Martin (ur.). cal Societies of Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. Znanstveno delo podiplomskih študentov v Sloveniji 105-108, zvd. - “publish or perish!” : e-knjiga. Ljubljana: Društvo mladih raziskovalcev Slovenije, 2004, str. 757-769. PETEK, Franci. Spremembe rabe tal v občini Bled. V: DEŽMAN, Jože (ur.). Bled : 1000 years = [1000] Jahre = [1000] let : [Auserlesene Kapitel aus dem Samostojni strokovni sestavek v monografiji Jubiläumssammelband Bled tausend Jahre, Sammel- band von Bled 2004]. Radovljica: Didakta, 2004, str. GABROVEC, Matej. Spreminjanje obsega ledenika. 135-142, graf. prikazi, zvd. V: BAT, Marjan, REJEC BRANCELJ, Irena, KU- ŠAR, Urška, VERŠIČ, Aleš. Kazalci okolja 2003. PETEK, Franci, BRIC, Vasja, ROTAR, Tadej. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Uporaba starih letalskih posnetkov pri ugotavlja- Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004, str. nju sprememb rabe tal. V: PODOBNIKAR, Tomaž 36-37, ilustr. (ur.), PERKO, Drago (ur.), KREVS, Marko (ur.), STANČIČ, Zoran (ur.), HLADNIK, David (ur.), GABROVEC, Matej. Geološka zgradba in reliefne ČEH, Marjan (ur.). Geografski informacijski sistemi značilnosti. V: KLADNIK, Drago (ur.), GABRO- v Sloveniji 2003-2004. Ljubljana: Založba ZRC, VEC, Matej, KUŠAR, Simon, MIHELČIČ, Matjaž, 2004, str. 295-302, zvd. MRAK, Irena, REJEC BRANCELJ, Irena, ZUPAN- ČIČ, Jernej. Kirgizistan, (Vodniki Ljubljanskega RAVBAR, Marjan. Dejavniki skladnega regio- geografskega društva, Azija, 3). Ljubljana: Založba nalnega razvoja v predvideni pokrajinski ureditvi ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 5-13, ilustr.

184

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 118484 110.11.20050.11.2005 99:09:27:09:27 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

GABROVEC, Matej. Značilnosti podnebja in vo- 2003. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in dovja. V: KLADNIK, Drago (ur.), GABROVEC, energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, Matej, KUŠAR, Simon, MIHELČIČ, Matjaž, 2004, str. 121-122, graf. prikazi. MRAK, Irena, REJEC BRANCELJ, Irena, ZUPAN- ČIČ, Jernej. Kirgizistan, (Vodniki Ljubljanskega REJEC BRANCELJ, Irena. Poraba mineralnih geografskega društva, Azija, 3). Ljubljana: Založba gnojil. V: BAT, Marjan, REJEC BRANCELJ, Ire- ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 14-17, ilustr., zvd. na, KUŠAR, Urška, VERŠIČ, Aleš. Kazalci okolja 2003. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in KOMAC, Blaž, ZORN, Matija. Landslides in Slove- energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, nia, 2000. V: Mapping the impacts of recent natural 2004, str. 119-120, graf. prikazi. disasters and technological accidents in Europe, (Environmental issue report, No. 35). Luxembourg: REJEC BRANCELJ, Irena. Poraba sredstev za var- Office for Official Publications of the European stvo rastlin. V: BAT, Marjan, REJEC BRANCELJ, Communities, 2004. http://reports.eea.eu. int/envi- Irena, KUŠAR, Urška, VERŠIČ, Aleš. Kazalci oko- ronmental_issue_report_2004_35/en/. lja 2003. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, LEP, Marjan, TIBAUT, Andrej, PIRŠ, Aleksander, 2004, str. 116-118, graf. prikazi. GABROVEC, Matej, PODOBNIKAR, Tomaž. Avtobusni geografski informacijski sistem. V: REJEC BRANCELJ, Irena. Prsti, rastlinstvo in PODOBNIKAR, Tomaž (ur.), PERKO, Drago živalstvo. V: KLADNIK, Drago (ur.), GABRO- (ur.), KREVS, Marko (ur.), STANČIČ, Zoran (ur.), VEC, Matej, KUŠAR, Simon, MIHELČIČ, Matjaž, HLADNIK, David (ur.), ČEH, Marjan (ur.). Geo- MRAK, Irena, REJEC BRANCELJ, Irena, ZUPAN- grafski informacijski sistemi v Sloveniji 2003-2004. ČIČ, Jernej. Kirgizistan, (Vodniki Ljubljanskega Ljubljana: Založba ZRC, 2004, str. 67-77, ilustr. geografskega društva, Azija, 3). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 18-21, ilustr., zvd. PERKO, Drago. Atlasi, kartografija in geografija. V: HERITAGE, Andrew (ur.), HRVATIN, Mauro (ur.), PERKO, Drago (ur.). Družinski atlas sveta. 3. MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA dopolnjena izd. Ljubljana: Slovenska knjiga, 2004, DELA str. 208, ilustr., zvd. Znanstvena monografija PERKO, Drago. Slovenija. V: HERITAGE, Andrew (ur.), HRVATIN, Mauro (ur.), PERKO, Drago (ur.). JOSIPOVIČ, Damir. Dejavniki rodnostnega obna- Družinski atlas sveta. 3. dopolnjena izd. Ljublja- šanja v Sloveniji, (Geografija Slovenije, 9). Lju- na: Slovenska knjiga, 2004, str. XXXIII-XXXVI, bljana: Založba ZRC, 2004. 160 str., graf. prikazi, ilustr., zvd. zvd., preglednice.

PERKO, Drago, KLADNIK, Drago. Tuja geografska imena. V: HERITAGE, Andrew (ur.), HRVATIN, Strokovna monografija Mauro (ur.), PERKO, Drago (ur.). Družinski atlas sveta. 3. dopolnjena izd. Ljubljana: Slovenska knji- BAT, Marjan, REJEC BRANCELJ, Irena, KUŠAR, ga, 2004, str. 219-220. Urška, VERŠIČ, Aleš. Kazalci okolja 2003. Lju- bljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, REJEC BRANCELJ, Irena. Glavni okoljski proble- Agencija Republike Slovenije za okolje, 2004. 154 mi. V: KLADNIK, Drago (ur.), GABROVEC, Ma- str., barvne ilustr., graf. prikazi, preglednice, tabele, tej, KUŠAR, Simon, MIHELČIČ, Matjaž, MRAK, zvd. http://kazalci.arso.gov.si. Irena, REJEC BRANCELJ, Irena, ZUPANČIČ, Jernej. Kirgizistan, (Vodniki Ljubljanskega geografskega društva, Azija, 3). Ljubljana: Založba ZRC, Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid ZRC SAZU, 2004, str. 61-62. REPOLUSK, Peter … [et al.], KOCJAN-BARLE, REJEC BRANCELJ, Irena. Kmetijsko-okoljski Marta(ur.), BAJT, Drago (ur.) Slovenski veliki leksi- ukrepi. V: BAT, Marjan, REJEC BRANCELJ, Ire- kon. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, na, KUŠAR, Urška, VERŠIČ, Aleš. Kazalci okolja 2003-<2004>. Zv. <1-2>, ilustr.

185

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 118585 110.11.20050.11.2005 99:09:27:09:27 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

KARTOGRAFIJA 2, str. 43-52, zvd. http://www.zrc-sazu.si/zgds/gv. htm. FRIDL, Jerneja. V: JOSIPOVIČ, Damir. Dejavniki rodnostnega obnašanja v Sloveniji, (Geografija FRIDL, Jerneja. V: KLADNIK, Drago, SMREKAR, Slovenije, 9). Ljubljana: Založba ZRC, 2004. 160 Aleš. Zasebni vodnjaki - pomemben člen v verigi str., graf. prikazi, zvd., preglednice. ISBN 961- oskrbe z vodo?. Ljubljana, september, oktober 2004, 6500-67-8. leto 9, št. 9, 10, str. 42-43, ilustr., zvd.

FRIDL, Jerneja. V: HERITAGE, Andrew (ur.), HR- FRIDL, Jerneja. V: URBANC, Mimi, PERKO, VATIN, Mauro (ur.), PERKO, Drago (ur.). Družinski Drago. Rural landscapes in Slovenia. V: OROŽEN atlas sveta. 3. dopolnjena izd. Ljubljana: Slovenska ADAMIČ, Milan (ur.). Slovenia : a geographical knjiga, 2004. 1 atlas (XXXVI, 354 str.), barve. ISBN overview. Ljubljana: Association of the Geographi- 961-210-183-3. cal Societies of Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. 115-120, zvd, fotogr. FRIDL, Jerneja. V: SMREKAR, Aleš, KLADNIK, Drago. Popis vodnjakov in vrtin v zasebni lasti na GABROVEC, Matej. V: OROŽEN ADAMIČ, območju vodnih virov Mestne občine Ljubljana. Milan. Natural disasters. V: OROŽEN ADAMIČ, Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika Znan- Milan (ur.). Slovenia : a geographical overview. stvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije Ljubljana: Association of the Geographical Soci- znanosti in umetnosti, 2004. 68 str., [117] str. pril., eties of Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. 67-72, graf. prikazi, tabele. zvd, fotogr.

FRIDL, Jerneja. V: Slovenija : šolska karta HRVATIN, Mauro. V: REPE, Blaž. Vegetation of 1:500.000. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 1 Slovenia. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). zvd, barv. Slovenia : a geographical overview. Ljubljana: As- sociation of the Geographical Societies of Slovenia: FRIDL, Jerneja. V: BOLE, David. Daily mobility of Založba ZRC, 2004, str. 57-62, zvd, fotogr. workers in Slovenia = Dnevna mobilnost delavcev v Sloveniji. Acta geogr. Slov., 2004, letn. 44, št. 1, KLADNIK, Drago. V: CUNDER, Tomaž. Charac- str. 25-45, ilustr., graf. prikazi, zvd. http://www. teristics of agriculture in Slovenia. V: OROŽEN zrc-sazu.si/gi/gz.htm, http://www.zrc-sazu.si/gi- ADAMIČ, Milan (ur.). Slovenia : a geographical am/gz.htm. overview. Ljubljana: Association of the Geographi- cal Societies of Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. FRIDL, Jerneja. V: SMREKAR, Aleš. Reduced 109-114, zvd., graf. prikazi, fotogr. permeation of precipitation water into groudwater on Ljubljansko polje = Zmanjšano prenikanje padavin- PAVŠEK, Miha. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan. ske vode v podtalnico na Ljubljanskem polju. Acta Natural disasters. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan geogr. Slov., 2004, letn. 44, št. 2, str. 35-52, ilustr., (ur.). Slovenia : a geographical overview. Ljubljana: zvd. http://www.zrc-sazu.si/gi/gz.htm, http://www. Association of the Geographical Societies of zrc-sazu.si/giam/gz.htm. Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. 67-72, zvd, fotogr. FRIDL, Jerneja. V: URBANC, Mimi, PRINT- SMANN, Anu, PALANG, Hannes, SKOWRONEK, PERKO, Drago. V: KOSI, Danilo. Sonaravno kme- Ewa, WOLOSZYN, Witold, KONKOLY GYURÓ, tijstvo v Sloveniji. Geogr. vestn., 2004, letn. 76, št. Éva. Comprehension of rapidly transforming lan- 2, str. 43-52, zvd. http://www.zrc-sazu.si/zgds/gv. dscapes of Central and Estern Europe in the 20th htm. century = Razumevanje hitro spreminjajočih se pokrajin v Srednji in Vzhodni Evropi v 20. stoletju. PERKO, Drago. V: BUFON, Milan. Slovenia as Acta geogr. Slov., 2004, letn. 44, št. 2, str. 101-131, a European contact area. V: OROŽEN ADAMIČ, ilustr., graf. prikazi, zvd. http://www.zrc-sazu.si/gi/ Milan (ur.). Slovenia : a geographical overview. gz.htm, http://www.zrc-sazu.si/giam/gz.htm. Ljubljana: Association of the Geographical Societies of Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. 21-26, zvd. FRIDL, Jerneja. V: KOSI, Danilo. Sonaravno kmetijstvo v Sloveniji. Geogr. vestn., 2004, letn. 76, št. PERKO, Drago. V: REPE, Blaž. Vegetation of

186

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 118686 110.11.20050.11.2005 99:09:27:09:27 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA

Slovenia. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). sociation of the Geographical Societies of Slovenia: Slovenia : a geographical overview. Ljubljana: As- Založba ZRC, 2004, str. 93-100, zvd., fotogr. sociation of the Geographical Societies of Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. 57-62, zvd, fotogr. REPOLUSK, Peter. V: BUFON, Milan. Slovenia as a European contact area. V: OROŽEN ADAMIČ, PERKO, Drago. V: KLADNIK, Drago. Settling and Milan (ur.). Slovenia : a geographical overview. settlements. V: OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). Ljubljana: Association of the Geographical Societies Slovenia : a geographical overview. Ljubljana: As- of Slovenia: Založba ZRC, 2004, str. 21-26, zvd.

SUMMARY

The Geographical institute was founded in 1946 Department of thematic cartography, Geographical by the Slovenian academy of sciences and arts, and museum, and Geographical library. The Institute in 1976 it was named after the greatest Slovenian also houses a cartographic collection and three geographer, academician Anton Melik (1890–1966), specialized geographical collections: Landscapes who was the first head of the Institute. Since of Slovenia, Settlements of Slovenia and Glaciers 1981, the Institute has been one of the constituent of Slovenia. The Institute is also headquarters of the members of the Scientific research centre of the Commission for the standardization of geographi- Slovenian academy of sciences and arts. Until 1992 cal names of the Government of the Republic of the Institute was mainly engaged with research- Slovenia (Komisija za standardizacijo zemljepisnih ing glaciers, glacial and fluvial transformation of imen Vlade Republike Slovenije). the land surface, flooded areas, natural disasters, The Institute publishes three scientific publications. mountain farms in Slovenia and social geography. Geografija Slovenije (Geography of Slovenia) is a But since 1993 the Institute’s main task has been to series of books appears in Slovenian once or twice conduct geographical researches of Slovenia and its a year. Acta geographica Slovenica/Geografski landscapes and to prepare basic geographical texts zbornik is a review published twice a year in English on Slovenia as a country and as a part of the World. and Slovenian. The articles can be downloaded on Research is mostly directed towards physical, social the computer in either Slovenian or English from and regional geography and thematic cartography. the institute homepage (http://www.zrc-sazu.si/gi/ In the 90s the research team published over 600 publications.htm). Geografski informacijski sistemi bibliographic units and gave over 200 presentations v Sloveniji (Geographical information systems in in conferences at home and abroad. Slovenia) is a bulletin published every second (even) Today it has eight organization units: the Depart- year in Slovenian. ment of physical geography, the Department of Altogether in 2004, 22 researchers published over social geography the Department of regional geog- 120 papers, gave almost a hundred lectures and raphy, the Department of natural disasters, the De- reports, and took near twenty study trips abroad. partment of geographical information system, the

187

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 118787 110.11.20050.11.2005 99:09:28:09:28 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 118888 110.11.20050.11.2005 99:09:28:09:28 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

dataloggerjem in poseben vzorčevalnik za vzor- ZNANSTVENI SVET čevanje mesečnih padavin za izotopske analize. Vzporedno smo za izotopske analize zajemali tudi Akad. prof. dr. Ivan Gams, dr. Metka Petrič (predse- vzorce prenikle vode v jami. Dopolnili smo načine dnica), akad. dr. Andrej Kranjc, dr. Andrej Mihevc, merjenja pretokov curkov na treh izbranih točkah v akad. dr. Mario Pleničar, dr. Tadej Slabe, dr. Stanka Postojnski jami ter izvajali primerjalne meritve za Šebela. umeritev. Meritve pretoka, temperature in specifične dr. T. Slabe električne prevodnosti v Postojnski jami so na teh točkah potekale celo leto z ustreznimi sondami in dataloggerji (skupaj imamo več kot 150.000 upo- PERSONALNA SESTAVA rabnih meritev). Dopolnjevali smo jih s pogostim vzorčevanjem vode z avtomatskimi zajemalniki. Predstojnik: dr. Tadej Slabe, znanstveni svetnik. Pri več kot 600 vzorcih vode smo v laboratoriju Znanstveni svetniki: dr. Andrej Kranjc, dr. Andrej opravili še do šest kemijskih analiz. Vzorčevanje je Mihevc, dr. Stanka Šebela. potekalo s posebnim poudarkom na vodnih valovih Višji znanstveni sodelavec: dr. Martin Knez. po padavinah. Del meritev smo tudi že uredili za Znanstveni sodelavci: dr. Franci Gabrovšek, dr. Met- nadaljnjo obdelavo. ka Petrič, dr. Nadja Zupan Hajna, dr. Tanja Pipan. Celo leto smo zajemali tudi vzorce v okviru sledenja Asistent z magisterijem: mag. Janez Mulec. skozi vadozno cono, ki poteka že od pomladi 2002, Asistenti: Bojan Otoničar, Nataša Viršek Ravbar, in opravili okoli 1500 analiz fluorescence. Mitja Prelovšek. Celostno poglabljamo temeljno znanje o krasu, Samostojna strokovna sodelavka specialistka v njegovem oblikovanju, razvoju in vodah, ki ga humanistiki: mag. Janja Kogovšek. oblikujejo. Sveže znanje je temelj za spoznavanje L. Drame Samostojna strokovna delavka: Maja Kranjc. in varovanje naše naravne dediščine in smiselno Samostojna tehnika: Leon Drame, Jurij Hajna. načrtovanje življenja na krasu. Tvorno sodeluje- Višja tehnika: Franjo Drole, Mateja Zadel. mo s krasoslovci iz skorajda vseh kraških dežel. Tajnici: Sonja Stamenković, Marina Šušak (nado- Razvijamo mednarodno raziskovalno in študijsko meščanje). krasoslovno središče. Snažilka: Slavuljka Šušak. Med Petrinjami in Ospom smo geološko kartirali pas trase nove avtoceste. Določili smo normalne in narivne kontakte med eocenskim flišem in apnen- F. Drole cem. Dobljena geološka karta nam pomaga razumeti TEMELJNE RAZISKAVE oblikovanje jam na tem področju. Znanje o oblikovanju jam dopolnjujemo z razu- Raziskovanje krasa mevanjem aktivne tektonike. S pomočjo TM 71 Vodja programske skupine: T. Slabe. tenziometrov merimo v Postojnskih jamah aktivne Sodelavci: F. Gabrovšek, M. Knez, J. Kogovšek, A. tektonske premike. Prvi izsledki kažejo na manjše Kranjc, A. Mihevc, J. Mulec, B. Otoničar, M. Petrič, stalne vodoravne premike ob dinarskem prelomu, ki T. Pipan, S. Šebela, N. Zupan Hajna, L. Drame, F. se nahaja v širši coni Predjamskega preloma. Znanje dr. F. Gabrovšek Drole, J. Hajna, M. Kranjc, M. Šušak, M. Zadel. o aktivnih tektonskih strukturah in oblikovanju kra- ških pojavov, predvsem kraških polj, smo razširili Začeli smo zbirati literaturo in podatke ter pripra- tudi na SZ Yunnana. vljati promocijo regionalnega krasa Zgornje Pivške Na področju Pivških presihajočih jezer nadaljujemo kotline. raziskovanje geološke zgradbe in položaja jezer. V okviru podrobnega preučevanja pretakanja Preučevali smo mineralno sestavo klastičnih jamskih padavin in prenosa snovi skozi vadozno cono Po- sedimentov in njihovo starost. Vzorčevali smo sedi- stojnske jame smo na površju postavili dežemer z mente v Postojnskih jamah, Markovem spodmolu, J. Hajna

189

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 118989 110.11.20050.11.2005 99:09:28:09:28 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

Križni jami in Račiški pečini. Sedimenti iz slednje nem parku Zgornje Pivške kotline ter pripravljati so najbolje datirani sedimenti pri nas. Zaenkrat so promocijo parka. najstarejši razbrani sedimenti pri nas in, kot kaže, V sklopu preučevanja zgodovine smo nadaljevali tudi v svetu. Uporabili smo več metod: paleomagne- s preučevanjem zaznavanja krasa in poznavanja tizem, U/Th, paleontologija. V preučevanem prerezu kraških procesov v času B. Hacqueta (konec 18. smo jim sledili do 3,2 M starosti. stol.). Posebno pozornost smo posvetili kraškim Podrobneje smo začeli raziskovati sigo in kalcitne poljem ter zgodovini preučevanja ledenih jam na oblike ter sadrine kristale v jamah. Slovenskem. V Schmidlovi dvorani Škocjanskih jam smo nada- Izpopolnjevali smo strokovno terminologijo. ljevali raziskovanje stromatolitnih sladkovodnih Izvajamo študijske programe naše podiplomske Šole stalagmitov. Opravili smo meritve prostorske za krasoslovje, ki deluje pod okriljem Politehnike razširjenosti, dimenzije stalagmitov, osvetljenosti, Nova Gorica, in sodelujemo v geografskih študijskih usmeritve in ugotavljali smo njihovo rast. programih na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter Razlagali smo radargrame, narejene na odseku Fakulteti za humanistične študije v Kopru. dr. M. Knez avtoceste med Uncem in Postojno, in ugotovili, da je bil vzrok udorov vozišča pri Postojni povezan z izpiranjem materiala po zakraselih lezikah. Varovanje kraških vodnih virov Preučevali smo kraške skalne oblike, pomembno Vodja projekta: A. Kranjc. sled razvoja površinskih kraških pojavov in jam, pa Sodelavci: F. Gabrovšek, J. Kogovšek, A. Mihevc, tudi človekovih posegov v kras. Terenske raziskave M. Petrič, T. Pipan, T. Slabe, S. Šebela, N. Zupan na slovenskem, kitajskem in iranskem krasu smo do- Hajna, J. Mulec, N. Viršek Ravbar, F. Drole, J. Haj- polnjevali z laboratorijskimi poskusi z mavcem, ki na, M. Zadel. mag. J. Kogovšek smo ga izpostavili dežju in podtalnim razmeram. Razvoj krasa v različnih kamninah in v različnih V letu 2004 smo nadaljevali merjenje pretoka, tem- razmerah smo preučevali tudi ob gradnji avtocest čez perature, pH in specifične električne prevodnosti Rebernice pod Nanosom (breča) in na dolenjskem izvira Korentan. Nabavili smo tudi dežemer za redno krasu (podtalno oblikovanje škrapelj). spremljanje padavin v zaledju izvira. Obdelali smo Izdelali smo pregled osnovnih značilnosti alpskih zbrane podatke za obdobje enega hidrološkega leta kraških voda v Sloveniji. Izračunali smo količino od 23. 9. 2003 do 31. 8. 2004. Na osnovi primerjave akad.dr.A.Kranjc zalog podzemne vode. Ovrednotili smo njihov hidrogramov in kemogramov smo sklepali na zna- pomen za vodooskrbo. Ocenili smo trenutno stanje čilnosti pretakanja vode v obravnavanem kraškem in predlagali nadaljnje smernice za varovanje pred sistemu. Posebno pozornost smo posvetili analizi različnimi viri onesnaženja. odziva izvira na posamezne padavinske dogodke. Preučevali smo pretakanje padavin skozi epikraško Glede na rezultate detajlnega strukturno-litološkega in vadozno cono. Ob zajemanju vzorcev za kemij- kartiranja in merjenja debeline preperine smo izbrali ske analize na treh izbranih točkah smo na površju točke injiciranja za kombiniran sledilni poizkus, ki merili padavine, v jami pa pretok vode, temperaturo ga načrtujemo v nadaljevanju projekta. M. Kranjc in specifično električno prevodnost. Z obdelavo 150.000 meritev in 3000 kemijskih analiz ter z izsledki sledenja vode, ki je v teku, bomo spoznali Nastanek in razvoj kraških jam način pretakanja vode skozi omenjeni coni, kar je Vodja projekta: A. Mihevc. tudi osnova za razumevanje prenosa snovi, tudi Sodelavci: F. Gabrovšek, J. Kogovšek, N. Zupan onesnaževalcev, skozi kras. Hajna, F. Drole, J. Hajna, M. Zadel. Poglabljali in razširjali smo znanje o biodiverziteti ter ekologiji favne v nazasičeni kraški coni. Opravili Preučevali smo pogoje oblikovanja površinskih in dr. A. Mihevc smo fizikalne in kemijske analize prenikle vode. Iz- podzemskih kraških oblik. Opazovali smo meteoro- sledki so izhodišče za preučevanje soodvisnosti epi- loške parametre v jamah, ki so na Sežanskem krasu kraške favne in ekoloških parametrov. Skušali smo povezane s podzemnim tokom Reke. Nadaljevali odgovoriti na vprašanje o podobnosti oz. različnosti smo z opazovanjem vertikalnega prenikanja pada- epikraških združb znotraj jame in med jamami. vin v kamnolomu pri Lipici in v umetnem rovu pri V turističnem delu Škocjanskih jam smo ob lučeh sežanski bolnišnici. Opravljena so bila sistematična na posebne apnenčaste ploščice vzorčevali jamsko vzorčevanja ter ustrezne kemične analize vzorcev. floro. Projekt se je končal sredi leta, zato je bilo delo usmer- mag. J. Mulec Začeli smo zbirati literaturo in podatke o regional- jeno v analize in priprave za objavo rezultatov.

190

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 119090 110.11.20050.11.2005 99:09:28:09:28 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

Razvoj in funkcija jam v različnih speleoloških Vodja projekta v Sloveniji: N. Zupan Hajna. okvirih Sodelavci: A. Mihevc, T. Slabe. Vodja projekta: A. Mihevc. Na Češkem analiziramo magnetostratigrafske la- Sodelavci: F. Gabrovšek, M. Knez, A. Kranjc, stnosti vzorcev jamskih sedimentov iz slovenskih M. Petrič, N. Viršek Ravbar, T. Slabe, S. Šebela, jam. Za paleomagnetne, paleontološke, izotopske N. Zupan Hajna, F. Drole, J. Hajna, M. Zadel. in U/Th-analize smo ponovno vzorčevali jamske klastične sedimente v Postojnski jami (sedimenti, Izbrali in določili smo več področij, kjer bomo starejši od 780 Ka), Križni jami in Račiški pečini podrobneje preučili speleogenetske pogoje. V (profil od recentnih do 3,2 M starih sedimentov), ker Matarskem podolju in Podgorskem krasu smo nas glede na dosedanja datiranja zanima podrobnejša preučevali litološke značilnosti kamnin z vidika starost teh jamskih sedimentov. Vzorci iz Markove- različnega oblikovanja podzemne in površinske ga spodmola pa so vsi normalno polarizirani in zato morfologije jamskih kanalov in drobnih oblik na verjetno mlajši od 780.000 let. površju izpostavljenih kamninah. V Postojnski jami Datirali smo tudi profil sedimentov v Velenju, kjer B. Otoničar smo namestili tenziometre za merjenje tektonskih so plasti nad premogom mlajše od 780.000 let. premikov in napetostnih stanj. Ugotavljali smo razlike v epikraških združbah jamskih živali. Ti 3 KCL – Karstic Cultural Landscapes. Architecture kažejo na visoko stopnjo ekološke specializacije of a unique relationship people – territory. (Euro- posameznih taksonov. Z njihovo pomočjo bomo pean programme CULTURE 2000). skušali določiti specifičnosti različnih območij Koordinatorji: Museo di Storia Naturale e Arche- epikrasa. Opravljati smo začeli primerjalne me- ologia di Montebelluna (Monica Celi, Benedetta ritve prenikanja vode skozi jamske stope v nekaj Castiglioni); Dipartimento di Geografia “G. Moran- različnih območjih. Začeli smo kartirati jame dini”, univerza v Padovi (Ugo Sauro); Departement dr. M. Petrič kontaktnega krasa. Zanima nas predvsem možnost de Géographie, Université de Nice Sophia-Antipolis primerjave jamskih oblik in sedimentov z razvojem (Philippe Audra); Inštitut za raziskovanje krasa ZRC površja kontaktnega krasa. V jamah ob robu Pivške SAZU (Andrej Kranjc). kotline smo vzorčevali fluvialne jamske sedimente Sodelavci (slovenska stran): F. Gabrovšek, M. Knez, za paleomagnetne analize. A. Mihevc, J. Mulec, M. Petrič, T. Pipan, M. Prelo- všek, S. Šebela, T. Slabe, N. Viršek Ravbar. Projekt sodi pod okrilje programa Evropske unije dr. T. Pipan Culture 2000 in poteka v sodelovanju s partnerji iz RAZISKOVALNO DELO V OKVIRU Italije in Francije. Cilj projekta je povečati dialog MEDNARODNIH PROJEKTOV med različnimi skupinami javnosti: raziskovalci, mladino ter najširšo zainteresirano javnostjo. Na Neotektonski in seizmični prelomi v kraških jamah, primeru krasa Udin Boršta pri Naklem, ki se je razvil njihov pomen za speleogenezo v konglomeratu, bomo predstavili kras kot izredno BI-US/04-05/2 kulturno dediščino evropskega pomena. Vodja projekta v Sloveniji: S. Šebela. Projektno delo se je začelo šele novembra in do N. Ravbar Sodelavci: dr. Ira D. Sasowsky, mag. Kathy Saso- konca leta so bila opravljena predhodna organiza- wsky, dr. W. Harbert. cijska dela, potekalo je zbiranje gradiva in priprave Ameriška sodelavca, ki sta obiskala Slovenijo, smo na terensko delo. seznanili s klasičnimi kraškimi tereni v Sloveniji. Na širšem področju sistema Postojnskih jam smo COST 625 – 3-D monitoring of active tectonic vzorčili jamske sedimente za paleomagnetne ana- structures lize, ki jih bomo s pomočjo W. Harberta opravili v Vodja projekta v Sloveniji: S. Šebela. ZDA v letu 2005. To bo prispevalo k razumevanju Sodelavci: A. Gosar (Naravoslovnotehniška fakul- S. Stamenković tektonske aktivnosti in starosti oblikovanja jam v teta), J. Mulec, M. Knez. okolici Postojne. K. Sasowsky je opravila pedološke Februarja in maja smo, ob pomoči čeških sodelav- analize vzorcev. cev, v Postojnski jami namestili dva tenziometra TM 71, novembra pa smo namestili še dva tenziometra, Rekonstrukcija speleogeneze in razvoja krasa s enega na Idrijskem in drugega na Raškem prelomu. študijem jamskih zapolnitev, Slovenija; Academy of A. Gosar se je maja udeležil 7. srečanja COST 625 v Sciences of the Czech Republic, Institute of Geology, Španiji, S. Šebela in J. Mulec pa 8. srečanja COST Praga, Češka 625 v Romuniji. dr. S. Šebela

191

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 119191 110.11.20050.11.2005 99:09:29:09:29 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

S pomočjo sodelavca dr. Dicksona W. Cunning- podzemeljske vode na kraškem polju Lousi na hama je bilo na področju Idrijskega preloma opra- Peloponezu. vljeno letalsko LiDAR snemanje terena. Rezultate še analizirajo. Primerjava slovenskega klasičnega in španskega mediteranskega krasa, Univerza Balearskih otokov, Royal Society Research Grant – Earthquake Geo- Palma de Mallorca logy, NW Slovenia Vodja projekta: M. Knez. Vodja projekta: dr. Dickson W. Cunningham (Uni- Sodelavec v Sloveniji: T. Slabe. versity of Leicester, Velika Britanija). Sodelavci v Španiji: J. J. Fornos, A. Gines, J. Gines, Sodelavca: S. Šebela in A. Gosar (Naravoslovno- L. Gomez. tehniška fakulteta). V okviru projekta sta M. Knez in T. Slabe opra- Podatke geološkega terenskega kartiranja potenci- vila strokovno izredno uspešen teden s španskimi alno aktivnih prelomov in sicer Ravenskega, Idrij- krasoslovci na otoku Mallorca. Zanimale so nas S. Sušak skega in Predjamskega, smo obdelali v kabinetu in predvsem podobnosti v razvoju krasa in kraških dodali podatke iz literature. oblik ter vpliv človeka na pokrajino kot tudi velike razlike med krasoma Slovenije in Mallorce. Tudi Ekološka ter mikrogeografska raziskava epikraške zaradi bioklimatskih razlik je primerjalni študij obeh favne – BI-US/04-05/3 kraških pokrajin izrednega pomena. Glede na to, da Vodja projekta v Sloveniji: T. Pipan. je slovenski kras tudi klasični primer krasa, moramo Vodja projekta v ZDA: D. C. Culver. poudariti, da je slovenski kras v večjem delu t. i. Favnistične in ekološke razmere epikraških habita- “pokriti kras” (karbonatne kamnine so prekrite s tov smo preučevali v 17 jamah Zahodne Virginije prstjo in rastlinstvom), kras na Mallorci pa primer M. Zadel (ZDA). V prenikli vodi so bili poleg ceponožcev t. i. “golega krasa” (izdanki karbonatne kamnine najdeni osebki 13 različnih taksonomskih skupin. V so brez vegetacijskega pokrova in brez prsti, ki bi lužah in curkih je bilo skupno ugotovljenih 20 redov jih prekrivala). ceponožcev, med njimi 11 redov harpaktikoidov ter 9 redov ciklopoidov. V treh jamah istega jamskega Hidroekološka raziskovanja sestave kraških poni- sistema smo zbrali po pet oz. štiri curke, različno kalnic in kraških vodonosnikov – Obmejno področje oddaljene med seboj in jih intenzivno preučevali. Brkinov (Slov.) in Zrenjske planote (Hrv.), Građe- Ugotovili smo, da si je favna bližnjih curkov bolj vinski fakultet sveučilišta u Splitu, Split podobna kot favna oddaljenih curkov. V primeru Vodja projekta: M. Knez. N. Zupan Hajna jamskega sistema Organ Cave smo ugotovili, da Sodelavec v Sloveniji: J. Kogovšek, M. Petrič, predstavlja razdalja 100 m še tisto razdaljo, ki jo T. Slabe. ceponožni rakci v epikrasu lahko premagajo (bodisi Sodelavci na Hrvaškem: O. Bonacci, T. Roje- aktivno, bodisi pasivno). Na razdalji več kot 100 Bonacci, S. Diković, E. Hrvojić, N. Ožanić, J. Ru- m je epikraška združba že tako različna, da lahko binić. sklepamo, da prehodi med mikrohabitati niso več Zaključili smo obdelavo podatkov, ki smo jih dobili mogoči. Rezultate bomo primerjali s podobno raz- ob monitoringu kakovosti vode na kraškem izviru iskavo, ki jo opravljamo v Postojnsko-Planinskem Mlini, ki leži v osrednjem delu površinskega toka jamskem sistemu. Bračane, najpomembnejšega desnega pritoka reke Mirne. Izvir je že od leta 1996 vključen v nacionalni Varovanje podzemnih vodnih virov in proučevanje monitoring kakovosti hrvaških voda, v raziskavi ranljivosti na krasu Grčije in Slovenije, Department pa smo posebno pozornost posvetili natančnemu of Geology, National and Kapodistrian University spremljanju spreminjanja fizikalno-kemijskih para- of Athens metrov vode v vodnem valu v ekstremnih hidrolo- Vodji projekta: A. Kranjc in George Stournaras. ških razmerah. Zajeli smo kratko obdobje nizkega Sodelavci v Sloveniji: F. Gabrovšek, J. Mulec, vodostaja, ki so mu sledile kratkotrajne, a intenzivne M. Petrič, T. Slabe, B. Vokal. padavine in oblikovale vodne valove ter daljše ob- Sodelavci v Grčiji: G. Soulios, L. Ioannis, M. Elefthe- dobje iztekanja in vzpostavljanja stabilnih razmer. riou, C. Halkias, H. Kapourani, R. Bourdakou, Po izvedenem podrobnem spremljanju sestave ter A. Papazachariou, R. Koutsi. zajemanju vode smo opravili okrog 3000 kemičnih Projekt je bil končan maja 2004 in v nekaj mesecih in okrog 900 bakterioloških analiz ter okrog 30.000 podaljška smo skupaj z grškimi partnerji reševali meritev fizikalnih parametrov. vprašanje vodne zveze oziroma izsledke sledenja

192

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 119292 110.11.20050.11.2005 99:09:30:09:30 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

IGCP UNESCO Project No. 448 – Soodvisnost Vodja projekta: A. Mihevc. kraške geologije in pripadajoči ekosistem – World Sodelavci: F. Gabrovšek, N. Viršek Ravbar, T. Slabe, Correlation of Karst Geology and Its Relevant Eco- N. Zupan Hajna. system (World Correlation of Karst Ecosystem) V okviru mednarodnega sodelovanja smo obiskali Vodja projekta: M. Knez. Kitajski kras. S sodelavci iz Kitajske smo obiskali Sodelavci slovenske skupine: F. Gabrovšek, M. kraška območja v provincah Guichou in Guangxi. Knez, J. Kogovšek, A. Kranjc, A. Mihevc, B. Oto- Obiskali smo različne tipe tropskega krasa, pred- ničar, M. Petrič, T. Pipan, T. Slabe, S. Šebela, N. vsem pa območja, kjer so nastale velike udorne Zupan Hajna. doline. Obisk kitajskih partnerjev je bil namenjen Poleg rednega dela smo se udeležili zaključnega t. i. preučevanju udornic na krasu v Sloveniji. specializiranega simpozija in delavnice z naslovom “Multi-phase, multi-process speleogenesis: impo- Raziskave značilnosti polnjenja kraškega vodono- unded karst of New South Wales”, ki je bila sklepna snika in prenos onesnaženja v zbirnem območju delavnica projekta IGCP – UNESCO 448 (Global jezera Dianči: Primer izvira Haiyuansi, Yunnan Karst Correlation), ter simpozija “Limestone Coast Institute of Geography, Yunnan University, Kun- 2004”. Simpozija sta potekala na področju Blue ming, Kitajska Mountains (New South Wales) ter v Naracoorte Vodja projekta: T. Slabe. Caves World Heritage Area, Avstralija. Prireditev Sodelavci: M. Knez, J. Kogovšek, S. Šebela. Limestone Coast 2004 je združila več strokovnih Uspešno razvijamo desetletno sodelovanje s kitaj- prireditev in sicer prvo mednarodno delavnico o skimi krasoslovci iz Yunnana. Nadaljevali smo s ramsarskih podzemeljskih mokriščih, terensko hidrogeološkimi in geomorfološkimi raziskavami posvetovanje o paleozojskem paleokrasu v Novem krasa v ožjem in širšem zaledju Kunminga. Redna Južnem Walesu, terensko delo na mokriščih Južne preučevanja s sprotnim zbiranjem podatkov so tudi Avstralije. del podiplomskega študija Liu Honga, geografa, ki je študent naše podiplomske Šole za krasoslovje GEC, Group of European Charophytologists, Fri- Politehnike Nova Gorica. Posebno pozornost smo bourg, Švica posvetili kraškim izvirom, ki zagotavljajo vodo Vodja projekta: M. Knez. za glavno mesto Yunnana Kunming in kakovosti Delo in mednarodno sodelovanje poteka po usta- voda med izviri in zajetjem. Imeli smo možnost ljenem redu. V letu 2004 je bilo organiziranih in spoznati izjemni kras severnega Yunnana, kras izpeljanih nekaj pomembnejših srečanj, med kate- visokega platoja Tibeta in gorski kras vse do skoraj rimi je treba posebej izpostaviti simpozij “Fourth 5000 m nadmorske višine. Začeli smo raziskovati International Symposium On Extant And Fossil vpliv izrazite tektonske pretrtosti na oblikovanje in Charophytes”, ki je potekal v kraju Robertson, New razvoj krasa in posledično številne termalne izvire, South Wales, Avstralija. skalni relief visokogorskih škrapelj, vpliv ledenika in prevotljenost krasa ter odlaganje lehnjaka. Pri- 5th FP AQUADAPT – Strategic tools to support pravljamo knjigo South China Karst 2. Posebno adaptive, integrated water resource management poglavje bo posvečeno urejanju kraških pojavov za under changing conditions at catchment scale: A turistične namene. co-evolutionary approach Vodja projekta: A. Mihevc. Sodelavci: M. Knez, A. Kranjc, M. Petrič, N. Viršek DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI Ravbar, T. Slabe, N. Zupan Hajna. V okviru širše zastavljenega projekta smo preučili morfološke značilnosti krasa in intenzivnost preobli- Alge v kraških jamah Slovenije kovanja zaradi agrarne rabe tal pri Račicah, Divači in Mladi raziskovalec: J. Mulec. Volčjem gradu. Opredelili smo izbrane hidrogeološke V preteklosti sistematičnega preučevanja alg v ja- pogoje krasa ter značilnosti vodne oskrbe v preteklo- mah in njihove ekologije, tako v Sloveniji kot tudi sti in sedanjosti. Koordinirali smo delo več inštitutov drugod po svetu, skorajda ni bilo. V raziskavi smo ZRC ter pripravljali daljše končno poročilo. ovrednotili in primerjali vrstni sestav aerofitskih alg iz različnih jamskih mikrohabitatov izbranih kraških Raziskovanje jam in jamskega okolja, Institute of objektov ter izvedli nekatere fiziološke poskuse. Pri- Karst Geology, Chinese Academy of Geological merjali in ovrednotili smo tudi ekološke dejavnike, Science, Guilin, Guangxi, Kitajska ki so pomembni za rast rastlin v kraških jamah.

193

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 119393 110.11.20050.11.2005 99:09:30:09:30 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

Promocija znanosti v letu 2004: Krasoslovni dnevi Sodelavci: M. Knez, M. Bidovec, M. Andjelov, – presihajoča jezera Pivške kotline M. Gosar. Vodja projekta: J. Mulec. Uspešno smo nadaljevali vzorčenje sedimentov in Sodelavci: J. Kogovšek, M. Petrič, T. Pipan, meritve na terenu ter petrografske, mineraloške in N. Viršek Ravbar, T. Slabe, S. Šebela, F. Drole, pedološke raziskave. M. Zadel. Program promocije znanosti Krasoslovni dnevi Jame epifreatične cone – procesi, oblike, dejavniki – presihajoča jezera Pivške kotline je bil namenjen Mladi raziskovalec: M. Prelovšek. osnovnošolski mladini (OŠ Knežak, OŠ Košana, Znana je hidrografska delitev krasa na vadozno, OŠ Pivka in OŠ Prestranek) ter ostalemu zainte- freatično in vmesno epifreatično cono. Procesi, de- resiranemu lokalnemu prebivalstvu. Poleg krajših javniki in oblike so v prvih dveh conah razmeroma interaktivnih predavanj v predavalnici na temo kras, dobro raziskani, medtem ko ponuja zadnja številne smo učencem tudi na terenu razložili način nastanka nove izzive pri raziskovanju interakcije aeracijske in Pivških presihajočih jezer ter predstavili posebne z vodo zalite cone. Ker odkrivajo jame epifreatične metode raziskovalnega dela, ki jih uporabljajo cone številne znanstvene podatke o razvoju okolja krasoslovci. Vsak udeleženec krasoslovnih dnevov v zadnjih milijon letih, je osnovni namen študije je dobil zloženko z osnovnimi podatki o Pivških usmerjen v interdisciplinarno raziskavo aktivnih jezerih in kratko predstavitvijo krasoslovja. Za epifreatičnih jam. S tem bomo dobili dober vpogled odmevnost dogodka smo poskrbeli tako na lokalni v recentno dinamiko v epifreatični coni. Na bazi (radio, televizija, časopisi) kot nacionalni ravni sedanjih procesov se bomo v drugem delu podiplom- (radio, časopisi). skega študija lotili analize fosilnih epifreatičnih jam ter poskušali rekonstruirati nad- in podzemne pogoje Postojna – središče svetovnega krasoslovja v času nastajanja teh rovov. Vodja projekta: Občina Postojna. Sodelavec: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC Kraški pojavi v trasi avtoceste Razdrto–Vipava SAZU. Vodja projekta: T. Slabe. Projekt v okviru razvojnih programov naselij na Sodelavci: M. Knez, A. Mihevc, S. Šebela, N. Zupan lokalni ravni v letih 2004 in 2005 sofinancira Mini- Hajna, L. Drame, F. Drole, J. Hajna. strstvo za okolje, prostor in energijo. Vloga Inštituta Preučevali smo nastajanje breče iz pobočnih gruščev za raziskovanje krasa ZRC SAZU je svetovanje na in njeno zakrasevanje. Votline v njej nastajajo s krasoslovnem področju. kraškimi procesi, zaradi izpiranja kamnine na stiku s flišem in zaradi pobočnih razpok. Sledilni poizkus z območja deponije Mala gora pri Ribnici Ranljivost kraških vodnih virov Vodji projekta: J. Kogovšek, M. Petrič. Mlada raziskovalka: N. Viršek Ravbar. Sodelavci: L. Drame, F. Drole, M. Zadel, M. Pregl Naš namen je na zakonskih podlagah definirati smer- (IRGO), G. Juvan (IRGO). nice za izdelavo metodologije ranljivosti kraških S sledilnim poizkusom smo ugotavljali, kam in vodnih virov in jo uporabiti na izbranih primerih v kako hitro odteka padavinska voda z območja od- Sloveniji (vodonosniki Krasa, Nanosa, Velike plani- lagališča odpadkov Mala gora pri Ribnici oz. kako ne in Opatove gore). Karte ranljivosti kraških vodnih hiter je prenos topnih komponent onesnaženja, ki virov bodo temeljile na samočistilnih sposobnostih jih padavine spirajo iz deponije. Sledilo uranin smo kraških vodonosnikov, katerih osnove so geološke, injicirali v dobro prepustno razpoko na površju hidrološke, speleološke, klimatske, vegetacijske in opazovali 11 izvirov, v katerih bi se glede na značilnosti in debelina prsti ter na podlagi ocen hidrogeološke značilnosti sledilo lahko pojavilo. dosežene stopnje obremenjenosti vodonosnika. Do zdaj smo v štirih mesecih vzorčenja v laboratoriju opravili več kot 500 analiz za ugotavljanje Geološka (stratigrafija, litologija, sedimentologija) prisotnosti sledila v vodi. Na osnovi rezultatov smo spremljava zemeljskih gradbenih del na trasi avtoce- določili glavne in stranske smeri pretakanja vode z ste Karavanke–Obrežje, odsek Bič–Korenitka območja deponije. Vodja projekta: B. Otoničar. V letu 2004 smo dokončali delo pri tem projektu in Geokemične in radiometrične značilnosti sloven- pripravili poročilo o izsledkih. skega krasa Poročilo zajema geotektonski, paleogeografski in Vodja projekta: R. Šajn. litostratigrafski opis širšega območja Dolenjske na

194

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 119494 110.11.20050.11.2005 99:09:30:09:30 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

prehodu iz triasa v juro in v zgornji juri, glavni po- 21.– 24. 6., organizacija: Andrej Mihevc, Nadja udarek razprave pa predstavlja razdelitev raziskanih Zupan Hajna. kamnin na litofaciese in njihove združbe. Na pod- • Mednarodna konferenca “Trans-KARST”, Ha- lagi določitve litofaciesnih združb smo opredelili noj Vietnam, 13.–18. 9. okolja sedimentacije, v katerih so se raziskovani • Praga, Češka, v okviru slovensko-češkega bi- karbonati usedali, in zgodnjediagenetska okolja, lateralnega projekta 8-03/04, Rekonstrukcija v katerih so bili deloma preoblikovani oziroma speleogeneze in razvoj krasa s študijem jamskih strjeni. Ukvarjali smo se tudi s pedogenimi mo- zapolnitev, 27. 9.–1. 10: pregled rezultatov, difikacijami apnencev ter tektonosedimentnimi in pisanje poročila. paleokraškimi oblikami. Posebej smo obravnavali • Forum on Karst and World Heritage in Europe, diagenetski in litostratigrafski razvoj območja. V Lipica, 3.–7. 11., organizacijski odbor: Zofija kronostratigrafskem smislu smo na podlagi fosilov Klemen-Krek, Elery Hamilton-Smith, Andrej določili pliensbachijske (spodnja jura) in spodnje- Kranjc, Albin Debevec, Andrej Mihevc, Nadja malmske (zgornja jura) kamnine. Predvsem na Zupan Hajna. podlagi novih ugotovitev smo izdelali depozicijska modela severovzhodnega obrobja Jadransko-Dinar- ske karbonatne platforme v spodnji in zgornji juri. KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA Podatke o litofaciesih smo podali tudi na geološki karti v merilu 1 : 1000. Za nadaljnje analize in hranjenje v smislu ohranjanja Knjižnica naravne dediščine smo pridobili več sto kamninskih Knjižnica ima približno 30.000 enot, ki jih je vzorcev, iz katerih smo izdelali 91 mikroskopskih pridobila z zamenjavo za inštitutsko publikacijo preparatov. Poleg slik, ki so podane v poročilu, Acta carsologica – Krasoslovni zbornik, kot darilo hranimo še več sto terenskih in mikroskopskih raziskovalcev ali jih je kupila. Velika večina gra- fotografij. diva pokriva področje krasoslovja, speleologije in sorodnih ved, vsebuje pa tudi bogato zbirko stare Geološka (stratigrafija, litologija, sedimentologija) literature o krasu. Velik del člankov s podrobnimi spremljava zemeljskih gradbenih del na trasi avtoce- deskriptorji je izpisan s programom Eva v računal- ste Karavanke–Obrežje, odsek Korenitka–Pluska nik, kar bistveno poveča uporabnost knjižnice. V Vodja projekta: B. Otoničar. letu 2004 si je 142 obiskovalcev (skupaj z našimi Sočasno z gradnjo avtocestnega odseka smo v letu raziskovalci) v čitalnici izposodilo 3.834 zvezkov, 2004 dokončali terenske raziskave. na dom pa 147 zvezkov. Medbibliotečno smo izpo- Terensko delo je obsegalo geološko kartiranje v sodili 63 zvezkov devetim domačim bibliotekam in merilu 1 : 1000 in snemanje krajših geoloških po- 4 zvezke štirim tujim bibliotekam. snetkov izbranih profilov. Vzporedno je potekalo fotografiranje in skiciranje geološko zanimivih Kataster jam detajlov, vzorčenje kamnin ter priprava vzorcev za V sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije smo nadaljnje analize in hranjenje v smislu ohranjanja strokovno obdelali 970 različnih vrst novih zapiskov naravne dediščine. o kraških jamah, od tega je registriranih 140 novih Z dosedanjim delom, ki obsega celotne terenske jam. Zadnja številka v katastru jam je 8.263. raziskave, smo pridobili nove podatke o geološkem razvoju tega dela Slovenije ter gradivo za nadaljnje Kartografska zbirka analize. Zbirka zajema 9.872 enot tiskanih, risanih in nati- snjenih kart.

ZNANSTVENI SESTANKI PUBLIKACIJE INŠTITUTA • Institute of Karst Geology, Chinese Academy of Geological Science, Guilin, Guangxi, Kitajska, • Acta carsologica, 33/1, 260 str., Ljubljana, 22. 3.–6. 4.: obisk in terensko delo v Guangxiju 2004. in Sečuanu. • Acta carsologica, 33/1, Supplementum IV (An- • 12. mednarodna krasoslovna šola “Klasični notated Bibliography of Karst Publications No. kras”, Datacije jamskih sedimentov, Postojna, 12), 104 str., Ljubljana, 2004.

195

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 119595 110.11.20050.11.2005 99:09:31:09:31 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

• Acta carsologica, 33/2, 340 str., Ljubljana, • Dr. Jean Pierre Aguilar, Institut des Sciences 2004. de l’Evolution, UMR-CNRS 5554, Université • Acta carsologica, 33/2, Supplementum I (Karst Montpellier 2. 1.–3. 7.: obisk jam v okolici and World Heritage in Europe), 40 str., Ljublja- Postojne. na, 2004. • Dr. Bernard Sigé, Paléoenvironnement & Paléobiosphère, UMR-CNRS 5125, Université Claude Bernard-Lyon, 1.– 3. 7.: obisk jam v okolici Postojne. OBISKI V INŠTITUTU • Chen Weihei, Yu Liping, Huang Baojian, Zhu Dehao, Han Daoshan, Zhang Yuan Hai, Institute • Dr. J. Štemberk, Tomaš Nydl in sodelavec, of Karst Geology, Chinese Academy of Geolo- Institute of rock structure and mechanics, Aca- gical Science, Guilin, Guangxi, Kitajska, 10. demy of Sciences of the Czech Republik, Češka, 7.–24. 7.: terensko delo v okviru mednarodnega 23.–27. 2.: namestitev tenziometra TM 71 za projekta. merjenje aktivnih premikov v Lepih jamah, • Dr. Juan J. Fornos Asto, dr. Lluis Gomez-Pujol Postojnska jama. in dr. Angel Gines, Universitat de les Illes Bale- • Prof. dr. Stefan Kempe s študenti, TH Darmstadt, ars, Španija, 11.–20. 7.: terensko delo v okviru Geologisch-Paläontologisches Institut, Sch- mednarodnega projekta. nittpahnstrasse 9, 64287 Darmstadt, Nemčija, • Prof. Kazuko Urushibara-Yoshino, Asami Hada, 29. 2.–10. 3.: terensko delo in predstavitev dela prof. Kazuki Mori in prof. Ban Shirasaka, Hosei na inštitutu. University, Department of Geography, Tokio, • Prof. dr. Wolfgang Dreybrodt, Oddelek za fiziko Japonska, 23.–28. 8. Univerze v Bremnu, Nemčija, 15.–28. 5., 28. • Dr. Henry L. Gholz s soprogo, Program director 8.–14. 9.: raziskovalno delo in priprava znan- Long-term ecological research (ILTER), Divisi- stvene monografije. on of environmental biology, National science • Petra Stepančikova in Tomaš Nydl, Institute foundation, Arlington, ZDA, 13. 9.: dogovor o of rock structure and mechanics, Academy of sodelovanju Inštituta za raziskovanje krasa ZRC Sciences of the Czech Republik, Češka, 25.–28. SAZU v programu ILTER. 5.: namestitev tenziometra TM 71 na Veliki gori • Dr. Olga Kadebskaya in dr. Michail Pyatunin, v Postojnski jami in priprava namestitve TM 71 Kungur Lab of Mining Institute of Ural Branch na Ravenskem in Idrijskem prelomu. of RAS, Kungur, Rusija, 4. 11.: obisk inštituta. • Dr. Ira D. Sasowsky in mag. Kathy Sasowsky, • Dr. Sergey Vakhrushev Dmiritievich, Commitee The University of Akron, Department of Geolo- on preservation of the environmental of the Perm gy, Akron, ZDA, 1.–30. 6.: delo v okviru projekta region, Perm, Rusija, 4. 11.: obisk inštituta. s S. Šebela. • Prof. dr. Elery Hamilton-Smith, Australian Cave • Dr. Pavel Bosak in dr. Petr Pruner, Institute of Management Association, Avstralija, 4. 11.: Geology, Academy of Sciences of the Czech obisk inštituta. Republic, Praga, Češka, 14. 6.–20. 6., terensko • Dr. J. Štemberk in Tomaš Nydl, Institute of rock delo slovensko-češkega bilateralnega projekta structure and mechanics, Academy of Sciences 8-03/04. of the Czech Republik; dr. Lubomir Petro, Ge- • Dr. Petr Pruner, Institute of Geology, Academy ological Survey of Slovak Republic, Košice, of Sciences of the Czech Republic, Praga, Češka, Slovaška; Josef Hok, Geological Survey of 14. 6.–20. 6.: terensko delo slovensko-češkega Slovak Republic, Bratislava, Slovaška, 7.–14. bilateralnega projekta 8-03/04. 11.: delo v okviru “short term scientific mission • Dr. Armstrong Osborne, School of Development COST 625”. & Learning, A35, University of Sydney, NSW, • Msc. Leszek Litwin, Silesian University, Faculty 2006, Avstralija, 15.–25. 6. of Earth Sciences, Institute of Spatial and Cada- • Dr. Vincenzo Iurilli, Univerza v Bariju, Dipar- stral Systems, Department of Geomorphology, timento di Geologia e Geofisica, Italija, 20.–30. Poljska, 7.–13. 11.: terensko delo in raziskovanje 6.: terensko delo in konzultacije s S. Šebela. krasa. • Dr. Jacques Michaux, Institut des Sciences de • Dr. Pavel Bosak, dr. Petr Pruner, Standa Slecha l’Evolution, UMR-CNRS 5554, Université in Peter Schnabl, Institute of Geology, Academy Montpellier 2, 1.–3. 7.: obisk jam v okolici of Sciences of the Czech Republic, Praga, Češka, Postojne. 13.–20. 11.: terensko delo.

196

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 119696 110.11.20050.11.2005 99:09:31:09:31 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

• Prof. dr. David C. Culver, Department of Biolo- Kogovšek, J. in Petrič, M.), Lorestan University, gy, American University, Washington DC, ZDA, Khoramabad, Iran, 31. 7. 2.–7. 12.: delovni obisk, priprava znanstvene • Pretakanje vode v krasu. Predavanje za krajane publikacije v okviru slovensko-ameriškega Slovenske vasi in druge goste v okviru projek- bilateralnega projekta. ta Promocija znanosti 2004, Slovenska vas, • Prof. dr. Ivan Horaček, Department of Zoology, 18. 11. Charles University, Praga: obisk jam v okolici Postojne. Andrej Kranjc • Dr. Oana Moldovan, Institutul de Speologie, • Kras v Kanadi, Postojna, 4. 2. Clinicilor 5, Cluj, Romunija: obisk jam v okolici • Ice caves in Slovenia in older literature (17th to Postojne. 19th century), Perm, Rusija, 25.–30. 5. • Vulnerabilty and Risk Mapping for the Pro- tection of Karst Aquifers (European Approach PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI – COST Action 620), Khoramabad, Iran, 30. 7. NASTOPI (9. 5. 1383). • Important Karst Regions in Europe, Kermanšah, Iran, 1. 8. (11. 5. 1383). Franci Gabrovšek • The work of Balthazar Hacquet (1739–1815) on • Nastopno predavanje za naziv docent pri pred- Polje, Glasgow, 16. 8. metu Modeliranje v okolju na Politehniki Nova • Seasonal Karst Lake of Cerknica – 2000 Years Gorica. of “Man versus Nature”, Naracoorte, Južna • Javno predavanje Procesi na krasu za jamarje in Avstralija, 12. 10. jamarke v okviru ciklusa predavanj DZRJL. • B. Hacquet views on polje, Chata Macocha – Moravski kras, Češka, 23. 10. Martin Knez • Nove kraške jame v tunelu Kastelec, Radio Andrej Mihevc Slovenija, 2. program, Val 202 (novinar Škrlj), • Dating of the cave sediments with a relative Ljubljana, 24. 2. geomorphic dating method – case studies in Slo- • Odpiranje novih kraških jam na trasi gradbišč venia. Predavanje na 12. mednarodni krasoslovni avtocest, Radio 94 (novinarka R. Vasle), Postoj- šoli Klasični kras; Datacije jamskih sedimentov, na, 31. 2. Postojna, 21. 6. • Odpiranje novih kraških jam na trasi gradbišč • Fossil-bearing fissure fillings of Slovenia and avtocest, Radio glas Ljubljane (novinarka R. Va- Croatia. Poster v soavtorstvu z Jean-Pierrom sle), Ljubljana, 31. 2. Aguilarjem, Jean-Yvesom Crochetom, Jacque- • Classical Karst, its Principal Characteristics som Michauxom, Bernardom Sigétom na 12. and Geology, National conference on karst pro- mednarodni krasoslovni šoli Klasični kras; blems of Iran, Univerza Lorestan, Khoramabad, Datacije jamskih sedimentov, Postojna, 22. 6. Iran, 30. 7. • Postojna cave. Vodenje ekskurzije, 12. medna- • Karstological planing and construction of rodna krasoslovna šola, 22. 6. motorway and railroad, National conference on • Caves of Matarsko podolje. Vodenje ekskurzije, karst problems of Iran, Kermanshah, Iran, 1. 8. 12. mednarodna krasoslovna šola, 23. 6. • Cave Stromatolitic Stalagmites from Škocjanske • Classical karst: From the springs of Ljubljanica Jame Caves, Slovenia, Naracoorte, Avstralija, to Škocjanske jame. Vodenje ekskurzije, 12. 10. 10. mednarodna krasoslovna šola, 24. 6. • Kras – vodenje ekskurzije. International work- Janja Kogovšek shop Karst and World Heritage in Europe, • Značilnosti pretakanja padavin skozi vadozno Lipica, 4.– 7. 11. cono krasa. Predavanje na 9. strokovnem sre- • Unroofed caves and cave sediments and karst čanju SZGG, Ljubljana, 15. 1. surface morphology - case study from W Slo- • Karst water tracing – examples from Slovenia. venia. Predavanje na mednarodni konferenci National conference on karst problems of Iran, “Trans-KARST”, Hanoi, Vietnam, 15. 9. Lorestan University, Khoramabad, Iran, 29. 7. • Karst water tracing. National conference on Janez Mulec karst problems of Iran – workshop (avtorici • Predavanje z diapozitivi: Pivška jezera. Predava-

197

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 119797 110.11.20050.11.2005 99:09:31:09:31 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

nje na Muzejskih dogodkih Notranjskega muzeja mednarodni konferenci “Trans-KARST”, Hanoi, Postojna, Postojna, 21. 4. Vietnam, 13.–18. 9. • Najava projekta Promocija znanosti v letu 2004: • Ekosistem Pivških jezer. Predavanje v okviru Krasoslovni dnevi – presihajoča jezera Pivške programa Promocija znanosti: Krasoslovni dnevi kotline, Radio 94 Postojna (novinarka Sabrina – presihajoča jezera Pivške kotline, Slovenska Mulec), Postojna 13. 11. vas, 16.–18. 11. • Pivška jezera. Predavanje v okviru projekta Pro- • Copepods in the Epikarst Zone of North Ameri- mocija znanosti v letu 2004: Krasoslovni dnevi can Cave. Predavanje na mednarodni konferenci – presihajoča jezera Pivške kotline, Slovenska “XVII. International Symposium on Biospeleo- vas, 16.–18. 11. logy”, Raipur, Indija, 25.–30. 11. • Kratko poročilo o poteku projekta Promocija • Epikarst Fauna from North American Caves. znanosti v letu 2004: Krasoslovni dnevi – pre- Predavanje na mednarodni konferenci “Sym- sihajoča jezera Pivške kotline in vabilo na pre- posium on World Subterranean Biodiversity”, davanje 18. 11., Radio Capris (novinarka Renata Lyon, Francija, 8.–10. 12. Vasle), Koper, 18. 11. • Daljši prispevek o poteku projekta Promocija Tadej Slabe znanosti v letu 2004: Krasoslovni dnevi – pre- • Krasoslovni nadzor gradnje avtocest na Krasu, sihajoča jezera Pivške kotline, Radio Slovenija, Moravski kras, Češka, 5. 2. 2. program Val 202 (novinarka Dragica Prosen), • Slovensko krasoslovje, Lorestanska univerza, 20. 11. Iran, 29. 7. • Predstavitev programa Promocija znanosti 2004: • Gradnja avtocest na slovenskem krasu, Lore- Krasoslovni dnevi – presihajoča jezera Pivške stanska univerza, Iran, 31. 7. kotline, Pivški kabelski sistem (novinarka Lili Primc), 21. 11. Stanka Šebela • Predstavitev programa Promocija znanosti 2004: • Potresi v kraških jamah. Predavanje na 9. stro- Krasoslovni dnevi – presihajoča jezera Pivške kovnem srečanju SZGG, Ljubljana, 15. 1. kotline, Studio Proteus Postojna (novinarka • Strukturna zgradba Predjame.Vodenje študentov Gabrijela Brovč), 23. 11. geologije GEOTABOR 2004, Predjama, 20. 7. • TM 71 monitoring in Slovenia. Predavanje na Bojan Otoničar 8. srečanju COST 625, Bukarešta, Romunija, • Mezozojske karbonatne kamnine Hrušice. Vo- 23. 11. denje ekskurzije na taboru študentov geologije • Pivška presihajoča jezera. Predavanje za NTF Univerze v Ljubljani, Rakov Škocjan, osnovnošolce iz Pivke in Prestranka v okviru 23. 7. projekta Promocija znanosti 2004, Slovenska • Korak od kvartarne stratigrafije k neotektoniki vas, 17. 11. na primeru Krške kotline. Ekskurzija sekcije • Pivška presihajoča jezera. Predavanje za kra- za sedimentarno geologijo (SSG) Slovenskega jane Slovenske vasi in druge goste v okviru geološkega društva (SGD), 16. 4. projekta Promocija znanosti 2004, Slovenska vas, 18. 11. Metka Petrič • Geologija Postojnske jame. Vodenje terenskih • Hydrogeological characteristics of Kras. Delav- predavanj za študente Fakultete za humanistične nica v okviru projekta AQUADAPT, Postojna, študije Koper, Postojna, 15. 12. 2. 6. • Exploitation and protection of karst aquifers in Nataša Viršek Ravbar Slovenia. National conference on karst problems • Karst water vulnerability mapping in Slovenia. V of Iran, Khoramabad, Iran, 30. 7. okviru Mankarst – Hydrology and Management • Karst water tracing. National conference on karst of Karst Groundwater Resources, Hydrogeology problems of Iran, Khoramabad, Iran, 31. 7. Centre of the University of Neuchâtel, Švica, • Vodni režim Pivških jezer. Krasoslovni dnevi 28. 5. - presihajoča jezera Pivške kotline, Slovenska • Oskrba s pitno vodo na Krasu. Predstavitev vas, 16. 11. projekta Aquadapt (Kras – življenje s kamnito pokrajino), Postojna. 2. 6. Tanja Pipan • Ohranimo kras čist! 1. krasoslovni dnevi, Slo- • Epikarst – a promising habitat. Predavanje na venska vas, 17. 11.

198

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 119898 110.11.20050.11.2005 99:09:31:09:31 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

• Kras in vode. Slovenija – vodna učna pot Evrope, Martin Knez Ljubljana, 6. 12. • Iranski kras, Khoramabad, Kermanshah, Shiraz, • Sestanek delovne skupine št. 2 za projekt Aqua- Iran, 27. 7.–5. 8.: sodelovanje z Univerzo Lore- dapt, La Palma, Kanarski otoki, 1.–4. 2. stan in Water Research Institute – National karst • EGU 1st General Assembly, Nice, Francija, & Hardrock Research & Study center iz Shiraza: 26.–30. 4. udeležba na srečanju in terensko delo. • Mankarst, Mankarst – Hydrology and Manage- • Multi-phase, multi-process speleogenesis: im- ment of Karst Groundwater Resources, Hydro- pounded karst of New South Wales, Blue Moun- geology Centre of the University of Neuchâtel, tains, Sydney, Melbourne, Avstralija, 27. 9.–11. Švica, 24.–28. 5. 10.: zaključni simpozij UNESCO IGCP projekta • 12. mednarodna krasoslovna šola, Datacije jam- 448, udeležba na srečanju in terensko delo. skih sedimentov, Inštitut za raziskovanje krasa, • Kras SZ Yunnana, Yunnan Institute of Geo- Postojna, 21.–24. 6. graphy, Kunming, Yunnan, Kitajska, 18.–29. 10.: terensko delo na bilateralnem projektu. Nadja Zupan Hajna • Kras otoka Mallorca, Univerza Balearskih oto- • Kredni kras. Inštitut za raziskovanje krasa ZRC kov, Palma de Mallorca, Španija, 24. 11.–1. 12.: SAZU, Postojna, 7. 1. terensko delo na bilateralnem projektu. • Odraz onesnaževanja okolja v kraških jamah. • Kras otoka Krka, Gradbena fakulteta Reka, Krk, Nastopno predavanje za naziv docentke, v okviru Hrvaška, 7.–8. 12.: terensko delo na bilateralnem predmeta Ekologija krasa, Univerzitetni študijski projektu. program Okolje, Politehnika Nova Gorica, Nova Gorica, 11. 3. Janja Kogovšek • Published data of cave sediment datings – a new • Lorestan University, Khoramabad, Iran, 27. 7.–1. knowledge about karst fills in Slovenia. Predsta- 8.: National Conference On Karst Problems of vitev posterja na 12. mednarodni krasoslovni Iran in ogled terena. šoli, 22. 6. • Water Research Institute, National Karst & • Palaeolithic site Divje Babe I. Vodenje ekskur- Hardrock Research & Study Center, Shiraz, Iran, zije, 12. mednarodna krasoslovna šola, 21. 6. 1.– 5. 8. • Postojnska jama. Vodenje ekskurzije, 12. med- • Yunnan Institute of geography, Kunming, Yun- narodna krasoslovna šola, 22. 6. nan, Kitajska, 18.–29. 10.: ogled, meritve in • Dating of Cave Sediments in Caves of Matarsko vzorčevanje voda. Podolje. Vodenje ekskurzije, 12. mednarodna • Kras otoka Krka, Krk, Hrvaška, 7.–8. 12.: bila- krasoslovna šola, 23. 6. teralno sodelovanje z Građevinskim fakultetom • Classical karst: From the springs of Ljubljanica Rijeka. to Škocjanske jame. Vodenje ekskurzije, 12. mednarodna krasoslovna šola, 24. 6. Andrej Kranjc • Jamski sedimenti v Križni jami. Predavanje in • International Symposium Karstology – XXI vodenje terenskih vaj v Križni jami, Geotabor Century: Theoretical and Practical Significance, 2004, študentje geologije, Oddelek za geologijo Perm, Rusija, 25.–30. 5. NTF, Rakov Škocjan, 20. 7. • National Conference on Karst Problems of Iran, Khoramabad, Iran, 29. 7.–7. 8. • Karst in Ireland: Geomorphology, Hydrology and Resource Management, Irska, 9.–14. 8. RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI • 30. kongres Mednarodne geografske zveze, OBISKI IN POTOVANJA Glasgow, 15.–20. 8. • Letno srečanje ERCH (European Network of Franci Gabrovšek Research Councils in the Humanities), Amster- • Univerza v Bremnu, Nemčija, 12.–19. 6.: pri- dam, 2.–3. 9. prava znanstvene monografije. • Multi-phase, multi-process speleogenesis: im- • Institute of Karst Geology, Chinese Academy of pounded palaeozoic karst of New South Wales, Geological Science, Guilin, Guangxi, Kitajska, Novi Južni Wales, 2.–9. 10. 22. 3.–6. 4.: obisk in terensko delo v Guangxiju • Closing workshop of IGCP 448 – Global Karst in Sečuanu. Correlation, Naracoorte, Južna Avstralija, 10.–14. 10.

199

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 119999 110.11.20050.11.2005 99:09:32:09:32 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

• First International Workshop on Ramsar Subter- • Yunnanski kras, Tibet, 18. 10.–29. 10. ranean Wetlands, Naracoorte, Južna Avstralija, 15.–17. 10. Stanka Šebela • 7th International Symposium on History of Spe- • 8th COST Action 625 Management Committee leology and Karstology in Alps, Carpathians Meeting, 8th WG1 “Active Tectonics”, 9th WG2 and Dinarides, Chata Macocha – Moravski kras, “Monitoring Instrumentation”, Romunija, Češka, 20.–24. 10. 22.–26. 9.: udeležba na srečanju in terensko delo. Andrej Mihevc • Karst and active tectonics of NW Yunnan, Yun- • Udeležba na mednarodni konferenci “Trans- nan institute of geography, Kitajska, 18.–29. 10.: KARST”, Hanoi, Vietnam, 13.–18. 9. terensko delo, razumevanje aktivne tektonike in • Union Internationale de Speleologie Bureau kraških pojavov. Annual Meeting, Hanoi, Vietnam: udeležba na zasedanju biroja kot nacionalni predstavnik in Nadja Zupan Hajna tajnik, 11.–13. 9. • Institute of Karst Geology, Chinese Academy of • Praga, obisk laboratorija za paleomagnetizem, Geological Science, Guilin, Guangxi, Kitajska, Paleontološkega inštituta Češke akademije 22. 3.–6. 4.: obisk in terensko delo v Guangxiju znanosti, terensko delo na Moravskem in Slova- in Sečuanu. škem; Češka, obisk v okviru slovensko-češkega • Praga, Češka, v okviru slovensko-češkega bi- bilateralnega projekta, 2.–7. 10. lateralnega projekta 8-03/04, Rekonstrukcija speleogeneze in razvoj krasa s študijem jamskih Janez Mulec zapolnitev, 24.–29. 5: dogovori, pregled rezulta- • Institute of speleology Emil Racoviţă, Cluj tov, terensko delo. – Napoca, Romunija, 19.–21. 9.: obisk inštituta • Praga, Češka, v okviru slovensko-češkega bi- in delo na terenu. lateralnega projekta 8-03/04, Rekonstrukcija • COST 625 3-D monitoring of active tectonic speleogeneze in razvoj krasa s študijem jamskih structures 8th Meeting of WG1 Active tectonics, zapolnitev, 27. 9.–1. 10.: pregled rezultatov, 9th Meeting of WG 2 Monitoring instrumentation, pisanje poročila. Bukarešta, Romunija, 22.–26. 9.: udeležba na srečanju. • 3. skupščina RRA Notranjsko-kraške regije PEDAGOŠKO DELO d.o.o., Pivka, 10. 12.: predstavnik ZRC SAZU na skupščini ustanoviteljev. Franci Gabrovšek Metka Petrič Predavanja pri predmetu Osnove krasoslovja v • Iranski kras, sodelovanje z Univerzo Lorestan okviru modula Kras, FHŠ Koper, zimski semester in Water Research Institute – National karst & 2004/2005. Hardrock Research & Study center iz Shiraza, 27. 7.–5. 8. Martin Knez • Kras otoka Krka, Krk, Hrvaška, 7.–8. 12.: bila- Geologija krasa ter kraške jame in vode, Fakulteta teralno sodelovanje z Građevinskim fakultetom za humanistične študije Koper, dodiplomski študij, Rijeka. študijsko leto 2003/2004. Osnove krasoslovja, modul Kras, nosilec predmeta Tanja Pipan in modula, Fakulteta za humanistične študije Koper, • BI-US/04-05/3 Ecological and microdistributio- dodiplomski študij, študijsko leto 2003/2004. nal study of an epikarst fauna, Zahodna Virginija, Osnove geologije, geomorfologije in hidrologije ZDA, 10.5.–27.6: vzorčenje epikraške favne, la- krasa (Petrologija, stratigrafija in biostratigrafi- boratorijsko delo, priprava znanstvenega članka. ja). Nosilec predmeta, Politehnika Nova Gorica, Nova Gorica, podiplomski študij, študijsko leto Tadej Slabe 2003/2004. • Moravski kras, Mednarodna speleološka šola, 3. 7. Andrej Kranjc • Iranski kras, Lorestanski kras in kras v okolici Osnove krasoslovja in regionalno krasoslovje. Shiraza, 27. 7.–5. 8. Nosilec predmeta, Šola za krasoslovje, Politehnika

200

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 220000 110.11.20050.11.2005 99:09:32:09:32 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

Nova Gorica, podiplomski študij, študijsko leto Osnove krasoslovja. Univerza na Primorskem, 2003/2004 in 2004/2005. Fakulteta za humanistične študije Koper, študijsko Zgodovina raziskovanja in teorij o krasu. Nosilec leto 2004/05. predmeta, Šola za krasoslovje, Politehnika Nova Geomorfologija krasa. Nosilka predmeta, Univerza Gorica, podiplomski študij, študijsko leto 2003/2004 na Primorskem, Fakulteta za humanistične šudije in 2004/2005. Koper, študijsko leto 2004/05. Geografija krasa. Predavanja, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, dodiplomski študij, zimski Nadja Zupan Hajna semester 2004/2005. Predavanja v okviru modula Kras, predmet Kras. Predavanja na usmeritvi Kras, Oddelek za Osnove krasoslovja. FHŠ Koper, zimski semester geografijo, Filozofska fakulteta, dodiplomski študij, 2004/2005. letni semester 2003/2004. Je vodja podiplomske Šole za krasoslovje na Poli- tehniki Nova Gorica. MENTORSTVO Andrej Mihevc Kras. Predavanja na usmeritvi Kras, Oddelek za Andrej Kranjc je bil somentor mlademu razisko- geografijo, Filozofska fakulteta, dodiplomski študij, valcu doktorandu mag. Janezu Mulcu z Inštituta za študijsko leto 2003/2004. raziskovanje krasa, somentor podiplomski študentki Osnove geomorfologije krasa pri predmetu Osnove geografije Mélanie Duval s Savojske univerze, geologije, geomorfologije in hidrologije krasa, po- mentor podiplomskima študentoma z Biotehniške diplomski študij, Šola za krasoslovje, Politehnika fakultete Marku Simiću in Nataši Ravbar ter Jeleni Nova Gorica, študijsko leto 2003/2004. Ćalić-Ljubojević s Šole za krasoslovje na Politeh- niki in več diplomantom z Oddelka za geografijo Metka Petrič Filozofske fakultete. Predavanja pri predmetu Osnove krasoslovja v okviru modula Kras, FHŠ Koper, Geografija kontaktnih Andrej Mihevc je bil mentor Mitji Prelovšku (Šola prostorov, zimski semester 2004/2005. za krasoslovje, Politehnika Nova Gorica), Urošu Osnove hidrologije krasa pri predmetu Osnove Stepišniku in Martini Frelih pri magistrskem štu- geologije, geomorfologije in hidrologije krasa, po- diju (Oddelek za geografijo Filozofske fakultete), diplomski študij, Šola za krasoslovje, Politehnika somentor Mateji Bavdež pri magistrskem študiju Nova Gorica, študijsko leto 2003/2004. (Oddelek za Zgodovino Filozofske fakultete) ter mentor Mateju Kržiču pri diplomski nalogi (Oddelek Tanja Pipan za geografijo Filozofske fakultete). Terensko predavanje študentom biologije, Pedago- ška fakulteta, Univerza v Mariboru, 24. 4. Metka Petrič je bila mentorica Liu Hongu (Kitaj- Osnove krasoslovja. Univerza na Primorskem, Fa- ska) in Gregorju Kovačiču na podiplomskem študiju kulteta za humanistične študije Koper, dodiplomski krasoslovja. študij, študijsko leto 2004/2005. Tadej Slabe je bil inštitutski mentor mladi razisko- Tadej Slabe valki N. Viršek Ravbar. Osnove geologije, geomorfologije in hidrologije krasa, Šola za krasoslovje na Politehniki Nova Go- rica, podiplomski študij, 2003/2004, 2004/2005. ODLIKOVANJA, NAGRADE, PRIZNANJA Geologija krasa ter kraške jame in vode. Izbirni predmet pri Geografiji kontaktnih prostorov, Fakul- teta za humanistične študije Koper, 2003/2004. Andrej Kranjc je prejel zlato plaketo Zveze geo- Osnove krasoslovja, del modula Kras, Geografija grafskih društev Slovenije. kontaktnih prostorov, Fakulteta za humanistične Bil je izvoljen za podpredsednika Komisije za kras študije Koper, študijsko leto 2004/2005. pri Mednarodni geografski zvezi, bil je predsednik Znanstveno-raziskovalnega sveta za humanistične Stanka Šebela vede in član Evropske mreže svetov za humanistiko, Speleologija. Nosilka modula, Šola za krasoslovje, predstavnik Ministrstva za visoko šolstvo, znanost Politehnika Nova Gorica, študijsko leto 2004/05. in tehnologijo v Evropskem strateškem forumu za

201

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 220101 110.11.20050.11.2005 99:09:32:09:32 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

raziskovalno infrastrukturo za družbene vede in svetovni naravni dediščini. Je urednik revije Acta humanistiko, predstavnik SAZU v projektu Meda- carsologica in član uredniških odborov več domačih kademijskega sveta Revitalizacija vloge znanosti v in tujih strokovnih revij.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Črni Kal, Classical Karst = Zakraselost vodonosnika, razkrita pri gradnji avtoceste med Klancem in Izvirni znanstveni članek Črnim Kalom, klasični kras. Acta carsol., 2004, letn. 33, št. 1, str. 205-217, ilustr., http://www.zrc-sazu. BOSÁK, Pavel, MIHEVC, Andrej, PRUNER, Petr. si/izrk/carsolog.htm Geomorphological evolution of the Podgorski Karst, SW Slovenia: contribution of magnetostratigraphic KOGOVŠEK, Janja. Fizikalno-kemične značilnosti research of the Črnotiče II site with Marifugia sp. voda v zaledju Malenščice (Slovenija) = Physico- = Geomorfološki razvoj Podgorskega Krasa, JZ chemical properties of waters in the Malenščica Slovenija: prispevek k magnetostratigrafskim raz- recharge area (Slovenia). Acta carsol., 2004, letn. iskavam profila Črnotiče II z Marifugio sp. Acta 33, št. 1, str. 143-158, ilustr., http://www.zrc-sazu. carsol., 2004, letn. 33, št. 1, str. 175-204, ilustr., si/izrk/carsolog.htm http://www.zrc-sazu. si/izrk/carsolog.htm KOGOVŠEK, Janja, PETRIČ, Metka. Advantages GABROVŠEK, Franci, ROMANOV, Douchko, of longer-term tracing -- three case studies from DREYBRODT, Wolfgang. Early karstification in Slovenia. Environ. geol. (Berl.), 2004, letn. 47, str. a dual-fracture aquifer: the role of exhange flow 76-83. between prominent fractures and a dense net of fissures. J. Hydrol. (Amst.). [Print ed.], 2004, 299, KOGOVŠEK, Janja, ŠEBELA, Stanka. Water str. 45-66, graf. prikazi. tracing through the vadose zone above Postojnska Jama, Slovenia. Environ. geol. (Berl.), maj 2004, GERIČ, Barbara, PIPAN, Tanja, MULEC, Janez. letn. 45, št. 7, str. 992-1001, ilustr., http://www.envi- Diversity of culturable bacteria and meiofauna in ronmental-expert. com/magazine/springer/00254/ the epikarst of Škocjanske jame Caves (Slovenia) = Raznovrstnost bakterij, ki jih lahko gojimo, in KRANJC, Andrej. Alpine and ice caves in Slovenia meiofavne iz epikrasa Škocjanskih jam (Slovenia). in older literature (17th to 19th century) = Alpske Acta carsol., 2004, letn. 33, št. 1, str. 301-309, ilustr., in ledene jame iz Slovenije v starejši literaturi (17. http://www.zrc-sazu. si/izrk/carsolog.htm do 19. stoletje). Acta carsol., 2004, letn. 33, št. 1, str. 61-71, ilustr., http://www.zrc-sazu. si/izrk/car- KNEZ, Martin, SLABE, Tadej. Karstology and the solog.htm opening of caves during motorway construction in the karst region of Slovenia. Int. J. Speleol. (Ed. PETRIČ, Metka, ŠEBELA, Stanka. Vulnerabili- ital.), 2004(2002), letn. 31, št. 1/4, str. 159-168, ty mapping in the recharge area of the Korentan ilustr. spring, Slovenia = Kartiranje ranljivosti v zaledju izvira Korentan, Slovenija. Acta carsol., 2004, letn. KNEZ, Martin, SLABE, Tadej, ŠEBELA, Stanka. 33, št. 2, str. 151-168, ilustr., http://www.zrc-sazu. Karst uncovered during the Bič-Korenitka motor- si/izrk/carsolog.htm way construction (Dolenjska, Slovenia) = Kras, razkrit pri gradnji avtoceste med Bičem in Korenitko PIPAN, Tanja, BRANCELJ, Anton. Distribution (Dolenjska, Slovenija). Acta carsol., 2004, letn. patterns of copepods (Crustacea: Copepoda) in 33, št. 2, str. 75-89, ilustr., http://www.zrc-sazu. percolation water of the Postojnska Jama Cave si/izrk/carsolog.htm System (Slovenia). Zool. stud., 2004, 43, 2, str. 206-210, ilustr. KNEZ, Martin, SLABE, Tadej, ŠEBELA, Stanka. Karstification of the aquifer discovered during the RAVBAR, Nataša. Drinking water supply from karst construction of the expressway between Klanec and water resources (The example of the Kras plateau,

202

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 220202 110.11.20050.11.2005 99:09:32:09:32 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

SW Slovenia) = Oskrba s pitno vodo iz kraških letn. 33, št. 2, str. 269-275, ilustr., http://www.zrc- vodnih virov (na primeru Krasa, JZ Slovenia). sazu. si/izrk/carsolog.htm Acta carsol., 2004, letn. 33, št. 1, str. 73-84, ilustr., http://www.zrc-sazu. si/izrk/carsolog.htm PIPAN, Tanja. Trans-KARST 2004, International transdisciplinary conference on development and RAVBAR, Nataša, ŠEBELA, Stanka. The karst conservation of karst regions (13th-18th September periodical lakes of Upper Pivka, Slovenia = Kraška 2004, Ha Noi, Vietnam). Acta carsol., 2004, letn. presihajoča jezera Zgornje Pivke, Slovenija. Acta 33, št. 2, str. 327-329, ilustr., http://www.zrc-sazu. carsol., 2004, letn. 33, št. 1, str. 159-173, ilustr., si/izrk/carsolog.htm http://www.zrc-sazu. si/izrk/carsolog.htm ŠEBELA, Stanka. The visit at the University of Bari ŠEBELA, Stanka, SLABE, Tadej, HONG, Liu, and karst research in Apulia, Italy. Acta carsol., PRUNER, Petr. Speleogenesis of selected caves 2004, letn. 33, št. 1, str. 329-332, ilustr., http://www. beneath the Lunan Shilin and Caves of Fenglin Karst zrc-sazu. si/izrk/carsolog.htm in Qiubei, Yunnan. Acta geol. sin. (Engl. ed.), 2004, letn. 78, št. 6, str. 1289-1298. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci ZUPAN HAJNA, Nadja. The caves of the contact (vabljeno predavanje) karst of Beka and Ocizla, in SW Slovenia = Jame kontaktnega krasa Beke in Ocizle, JZ Slovenija. GABROVŠEK, Franci. Attempts to model the early Acta carsol., 2004, letn. 33, št. 2, str. 91-105, ilustr., karst evolution of epikarst. V: JONES, William K. http://www.zrc-sazu. si/izrk/carsolog.htm (ur.), CULVER, David C. (ur.), HERMAN, Janet S. (ur.). Epikarst : proceedings of the symposium held, October 1 through 4, 2003, Shepherdstown, Kratki znanstveni prispevek West Virginia, USA, (Special Publication, 9). Charles Town, West Virginia: Karst Waters Institute, cop. PETRIČ, Metka. Alpine karst waters in Slovenia = 2004, str. 50-55, ilustr. Vode alpskega krasa v Sloveniji. Acta carsol., 2004, letn. 33, št. 1, str. 11-24, ilustr., http://www.zrc-sazu. PIPAN, Tanja, BRANCELJ, Anton. Diversity and si/izrk/carsolog.htm peculiarity of epikarst fauna: case study from six caves in Slovenia (Europe). V: JONES, William K. RAVBAR, Nataša. Hvar : nekoč grška kolonija, (ur.), CULVER, David C. (ur.), HERMAN, Janet danes pa “jadranska Madeira”. Geogr. obz., 2004, S. (ur.). Epikarst : proceedings of the symposium letn. 51, št. 2, str. 22-27. held, October 1 through 4, 2003, Shepherdstown, West Virginia, USA, (Special Publication, 9). Charles Town, West Virginia: Karst Waters Institute, cop. Strokovni članek 2004, str. 119-126, ilustr.

GABROVŠEK, Franci. Alps, the backstage of speleology. Acta carsol., 2004, letn. 33, št. 1, str. 9-10. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

KRANJC, Andrej. Nekaj misli o (ne)vključevanju KRANJC, Andrej. From “rock desert” to forest - an humanistike v nacionalni raziskovalni program. example from Kras. V: PARKES, Matthew (ur.). Glas. ZRS Koper, 2004, Letn. 9, št. 1/2, str. 230- Natural and cultural landscapes - the geological 232. foundation : proceedings of a Conference 9-11 Sep- tember 2002, Dublin Castle, Ireland. Dublin: Royal MIHEVC, Andrej. “Jama z vodnim tokom nas je Irish Academy, 2004, str. 201-204, ilustr. prevzela” : iskanje podzemnega toka reke Reke. Delo (Ljubl.), 26. jan. 2004, leto 46, št. 20, ilustr. KRANJC, Andrej. Ice caves in Slovenia in older literature (17th to 19th century). V: Karstovedenie PIPAN, Tanja. Ecological and microgeographical - XXI vek : teoretičeskoe i praktičeskoe značenie : study of an epikarst fauna in West Virginia (USA) materialy meždunarodnogo simpoziuma 25-30 maja = Ekološka in mikrogeografska raziskava epikraške 2004, Perm´ (Rossija) : theoretical and practical favne v Zahodni Virginiji (ZDA). Acta carsol., 2004, significance : proceedings of the International Sim-

203

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 220303 110.11.20050.11.2005 99:09:33:09:33 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

posium, 25-30 May, 2004 Perm (Russia). Naučnoe ŠEBELA, Stanka. Potresi v kraških jamah. V: KU- izd. Perm: Permskij gosudarstvennyj universitet, HAR, Miran (ur.). Raziskave s področja geodezije 2004, str. 361-365, ilustr. in geofizike 2003 : zbornik predavanj. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2003, str. PIPAN, Tanja. Epikarst - a promising habitat. V: 5-14, ilustr. BATELAAN, Okke (ur.). Trans-Karst 2004 : proceedings. Hanoi, 2004, str. 176-178. ZUPAN HAJNA, Nadja. Highlights of karst and caves in Slovenia. V: ZUPAN HAJNA, Nadja (ur.). Use of modern technologies in the development of Objavljeni strokovni prispevek na konferenci caves for tourism. Postojna: Postojnska jama, turizem, 2004, str. 41-48, ilustr. KNEZ, Martin, ŠEBELA, Stanka. Suggestion for some examples of geological heritage, Škocjanske ŽIVANOVIĆ, Milan, KNEZ, Martin, SLABE, jame caves and Postojnska jama cave system. V: Tadej. Nedestruktivne georadarske raziskave na ZUPAN HAJNA, Nadja (ur.). Use of modern tech- območju vdorov vozišča na AC Unec-Postojna. nologies in the development of caves for tourism. V: VILHAR, Matija (ur.). 7. slovenski kongres o Postojna: Postojnska jama, turizem, 2004, str. 161- cestah in prometu, Portorož, 20.-22. oktober 2004. 170, ilustr. Zbornik referatov. Ljubljana: DRC, Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije, 2004, KOGOVŠEK, Janja. Percolating water researches, str. [336]-343, ilustr. Postojnska jama. V: ZUPAN HAJNA, Nadja (ur.). Use of modern technologies in the development of caves for tourism. Postojna: Postojnska jama, turi- Samostojni znanstveni sestavek v monografiji zem, 2004, str. 225-230, ilustr. BRANCELJ, Anton, PIPAN, Tanja. Diversity of KOGOVŠEK, Janja. Značilnosti pretakanja padavin copepoda (Crustacea) in the unsaturated zone of skozi vadozno cono Krasa. V: KUHAR, Miran (ur.). karstic caves of Slovenia. V: GRIFFITHS, Huw I. Raziskave s področja geodezije in geofizike 2003 : (ur.), KRYŠTUFEK, Boris (ur.), REED, Jane M. zbornik predavanj. Ljubljana: Fakulteta za gradbe- (ur.). Balkan biodiversity : pattern and process in ništvo in geodezijo, 2003, str. 15-21, ilustr. the European hotspot. Dordrecht; London: Kluwer Academic, 2004, str. 323-332. KRANJC, Andrej. Short history of cave tourism in Slovenia. V: ZUPAN HAJNA, Nadja (ur.). Use of KRALIK, Martin, KRANJC, Andrej, MEUS, modern technologies in the development of caves for Philippe. Organic contaminants. V: ZWAHLEN, tourism. Postojna: Postojnska jama, turizem, 2004, François (ur.). Final report, (EUR, Environment, str. 55-60, ilustr. 20912). Luxembourg: Office for Official Publica- tions of the European Communities, 2003 [i. e.] MIHEVC, Andrej. Development of the tourist 2004, str. 43-50. pathways in Škocjanske jame. V: ZUPAN HAJNA, Nadja (ur.). Use of modern technologies in the deve- PETRIČ, Metka, KOGOVŠEK, Janja, BALLARIN, lopment of caves for tourism. Postojna: Postojnska Luciano. Coast of Trieste and Kras (Italy-Slovenia). jama, turizem, 2004, str. 117-120, ilustr. V: CALAFORRA CHORDI, José María (ur.). The main coastal karstic aquifers of southern Europe : MIHEVC, Andrej. Show cave entrance: the case of a contribution by members of the COST-621 Action Postojna cave. V: ZUPAN HAJNA, Nadja (ur.). Use “Groundwater Management of Coastal Karstic of modern technologies in the development of caves Aquifers”, (EUR, Environment, 20911). Luxembo- for tourism. Postojna: Postojnska jama, turizem, urg: Office for Official Publications of the European 2004, str. 107-110, ilustr. Communities, 2004, str. 46, ilustr.

PIPAN, Tanja. Fauna in the unsaturated zone in the URBANC, Janko, MARINKO, Miha, KOGOV- Postojnska jama cave system (Slovenia). V: ZUPAN ŠEK, Janja, PETRIČ, Metka. Izola (Slovenia). V: HAJNA, Nadja (ur.). Use of modern technologies in CALAFORRA CHORDI, José María (ur.). The the development of caves for tourism. Postojna: Po- main coastal karstic aquifers of southern Europe : stojnska jama, turizem, 2004, str. 181-184, ilustr. a contribution by members of the COST-621 Action

204

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 220404 110.11.20050.11.2005 99:09:33:09:33 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

“Groundwater Management of Coastal Karstic DEBEVEC, Albin, PERIC, Borut, KRANJC, An- Aquifers”, (EUR, Environment, 20911). Luxembo- drej, MIHEVC, Andrej, SLAPNIK, Rajko. Le grotte urg: Office for Official Publications of the European di Škocjan nelle viscere del carso classico. Škocjan: Communities, 2004, str. 47, ilustr. Park Škocjanske jame, 2004. 44 str., ilustr.

ZUPAN HAJNA, Nadja. Karst in Slovenia. V: DEBEVEC, Albin, PERIC, Borut, KRANJC, OROŽEN ADAMIČ, Milan (ur.). Slovenia : a ge- Andrej, MIHEVC, Andrej, SLAPNIK, Rajko. ographical overview. Ljubljana: Association of the Höhlen von Škocjan im Herzen des slowenischen Geographical Societies of Slovenia: Založba ZRC, Karstes. Škocjan: Park Škocjanske jame, 2004. 44 2004, str. 39-44, zvd, fotogr. str., ilustr.

PERIC, Borut, DEBEVEC, Albin, KRANJC, An- MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA drej, MIHEVC, Andrej, SLAPNIK, Rajko. Škocjan- DELA ske jame v nederjih klasičnega krasa. Škocjan: Park Škocjanske jame, 2004. 44 str., ilustr. Strokovna monografija

DEBEVEC, Albin, PERIC, Borut, KRANJC, Andrej, Znanstveni film, zvočni ali video posnetek MIHEVC, Andrej, SLAPNIK, Rajko. The Škocjan caves in the bosom of the classical karst. Škocjan: RAVBAR, Nataša. Oskrba s pitno vodo. Ljubljana, Park Škocjanske jame, 2004. 44 str., ilustr. 2004. 1 zvočna kaseta (90 min), stereo.

SUMMARY

The international karstological centre for research Motorway Layout Karavanke – Obrežje, Section and study continues with successful development. Bič – Korenitka; We are deepening the basic knowledge related We took part in international projects: 5th FP to karst, its formation, development and waters AQUADAPT – Strategic tools to support adap- that are shaping it. This knowledge is essential tive, integrated water resource management under for comprehension and protection of our natural changing conditions at catchment scale: A co-evo- heritage and for reasonable planning of life on lutionary approach; karst and sustainable exploitation of karst sources. COST 625 - 3-D monitoring of active tectonic struc- In international projects and by co-operation with tures; Protection of underground water sources and karstologists from most of karst countries we are vulnerability study in karst of Greece and Slovenia creating a modern view on karst. - Department of Geology, National and Kapodis- New knowledge was obtained within the pro- trian University of Athens; grammes: Hydrological-hydrogeological-geological analyses Karst Research and projects Origin and Develop- of water budget in karst- Građevinski fakultet ment of Karst Caves; sveučilišta u Splitu, Split; Protection of Karst Water Sources (A Method De- Karst and caves development related to study of velopment in the Case of Postojna Commune); cave sediments – Academy of Sciences of the Ecology of Copepods (Crustacea: Copepoda) in Czech Republic, Institute of Geology, Praha, Czech Percolation Water of Selected Karst Caves; Republic; Algae in Karst Caves of Slovenia; Reconstruction of speleogenesis and karst de- Vulnerability of Karst Water Sources; velopment by study of cave sediments, Slovenia Karst Phenomena in Motorway under Construction – Academy of Sciences of the Czech Republic, Razdrto-Vipava: Institute of Geology, Praha, Czech Republic; Geochemical and Radiometric Properties of Slov- Research of properties related to aquifer recharge ene Karst; and pollution transport in Dianchi lake catchment Geological (Stratigraphy, Lithology, Sedimentol- area: A case of Haiyuansi spring - Yunnan Institute of ogy) Control of Earth Construction Works on Geography, Yunnan University, Kunming, China;

205

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 220505 110.11.20050.11.2005 99:09:33:09:33 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA

Study of caves and cave environment - Institute of Protection of underground water sources and vul- Karst Geology, Chinese Academy of Geological nerability study in karst of Greece and Slovenia, Science, Guilin, Guangxi, China; Department of Geology, National and Kapodistrian IGCP UNESCO Project No. 448 –World Correla- University of Athens; tion of Karst Geology and Its Relevant Ecosystem Comparison between Slovene classical and Spanish (World Correlation of Karst Ecosystem; mediterranean karst, University of Balearic Islands, GEC, Group of European Charophytologists, Fri- Palma de Mallorca; bourg, Switzerland; Royal Society Research Grant Science promotion in 2004: Karstological days – Earthquake Geology, NW Slovenia; – seasonal lakes of the Pivka basin; 3 KCL – Karstic Cultural Landscapes, Architecture Postojna – the centre of international karstology; of a unique relationship people – territory (European Water tracing test in the area of waste disposal site programme Culture 2000); Mala gora near Ribnica; Origin and development of karst caves; The caves in epiphreatic zone – processes, forms Development and function of caves in different and factors; speleological settings; Geological (stratigraphy, lithology, sedimentol- Neotectonic and seismic faults in karst caves and ogy) control of earth-works during motorway con- their importance for speleogenesis BI-US/04-05/2; struction Karavanke – Obrežje, section Korenitka Ecological and microgeographical research of – Pluska. epikarst fauna - BI-US/04-05/3;

206

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 220606 110.11.20050.11.2005 99:09:33:09:33 PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA

Raziskovali smo radiolarite v ofiolitnem kompleksu ZNANSTVENI SVET Banovine (sodelovanje z Institutom za geološka istraživanja iz Zagreba) in v jursko-krednih Dr. Irena Debeljak, dr. Špela Goričan, mag. Adri- sukcesijah bazena Pichakun v Iranu (sodelovanje jan Košir, akad. dr. Mario Pleničar (predsednik), v francoskem CNRS-projektu Sedimentology akad. dr. Dragica Turnšek. and sequence stratigraphy of the Mesozoic Tethys margin: compared tectono-climatic evolution of the dr. Š. Goričan Iran and Oman domains). Opravili smo terensko delo in preliminarne datacije 180 radiolarijskih PERSONALNA SESTAVA vzorcev. Začeli smo z raziskavami zgornjekrednih vretenčar- Predstojnica: dr. Špela Goričan, znanstvena sode- jev iz kamnoloma Stranice pri Slovenskih Konjicah lavka. (gosauski razvoj; campanij). Zaenkrat so bili v tem Znanstvena sodelavca: dr. Vasja Mikuž (od 1. 4.), najdišču ugotovljeni dinozavri (po vsej verjetnosti dr. Nina Zupančič (od 1. 1.). nodozavridi), krokodili, želve, durofagne ribe in Raziskovalni asistenti: dr. Irena Debeljak, dr. Glenn morski psi. K. Cvetko Barič S. Jaecks (od 1. 11.), dr. Aleksander Horvat (od Sodelovali smo pri raziskavah materiala z mezo- 1. 1.), mag. Adrijan Košir, dr. Andrej Šmuc. zojskih najdišč ostankov vretenčarjev na Tajskem. Mlada raziskovalka: Alenka Eva Črne (od 1. 12.). V tisku sta članka o najdbi zavropodov v jurskem Strokovni sodelavec: Tomislav Popit. zaporedju bloka Shan-Thai ter o teropodnih jajcih z Višja tehnica: Kata Cvetko - Barić. embrionalnimi skeletnimi ostanki iz spodnje krede v provinci Sakhon Nakhon. Proučevali smo grebenske tvorbe v paleocenskih in eocenskih plitvomorskih karbonatih na Krasu A. E. Črne TEMELJNE RAZISKAVE ter klaste paleogenskih grebenov v megabrečah v Vipavski dolini. Objavili smo članek o koralah Paleontologija in sedimentarna geologija iz resedimentiranih muljastih grebenskih tvorb iz Vodja raziskovalnega programa: Š. Goričan. eocenskega flišnega zaporedja v Vipavski dolini. Sodelavci: I. Debeljak, A. Horvat, V. Mikuž, N. Zu- Nadaljevali smo raziskovanje rizogenih kalkret v pančič, A. Šmuc, K. Cvetko - Barić. paleogenskih karbonatih v jugozahodni Sloveniji in recentnih karbonatnih akumulacij ob koreninskih dr. I. Debeljak V okviru naloge Stratigrafija in sedimentologija sistemih v jugovzhodni Španiji in jugozahodni jurskih in krednih plasti Julijskega pokrova smo Sloveniji. Objavili smo članek o strukturah Micro- zaključili sedimentološke in stratigrafske raziskave codium in kalcifikacijskih produktih rastlinskih na Mangartu, v Dolini Triglavskih jezer in v širši korenin. okolici Bovca. Dva profila smo dodatno vzorčevali Nadaljevali smo paleontološke in stratigrafske raz- in vzorce poslali na geokemične analize elementne iskave terciarja v osrednji in vzhodni Sloveniji. V sestave in izotopske sestave ogljika in kisika v zaporedju neogenskih sedimentov zahodnega dela karbonatih. Centralne Paratetide smo raziskovali kremenične mag. A. Košir Vodimo delo mednarodne skupine devetih radio- alge, moluske, vretenčarje in onkoide. Objavili laristov Lower Jurassic Working Group, ki deluje smo monografijo o srednjemiocenskih kremeničnih v okviru združenja INTERRAD (International algah Slovenije in članek o miocenskih onkoidih Association of Radiolarian Paleontologists). V letu z Dolenjske ter za tisk pripravili razpravi o novih 2004 smo nadaljevali taksonomske raziskave 280 taksonih kremeničnih alg in o terciarnih sesalcih v izbranih vrst, ki stratigrafsko obsegajo obdobje od Sloveniji. pliensbachija do aalenija. Priprava monografske publikacije je v zaključni fazi. T. Popit

207

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 220707 111.11.20051.11.2005 112:31:252:31:25 PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA

Najdišče zgornjekrednih dinozavrov pri Kozini: Paleontološka, stratigrafska in sedimentološka paleoekologija, tafonomija in stratigrafija spremljava v okviru varstva naravne dediščine na Vodja raziskovalnega projekta: V. Mikuž. odseku AC Klanec–Srmin: Trasa in objekti od km Sodelavci: I. Debeljak, A. Košir, K. Cvetko-Barić. 19.500 do km 26.400 Vodja: A. Košir Leta 2004 smo projekt zaključili, pripravili za- Sodelavci: T. Popit, K. Cvetko-Barić, I. Debeljak, ključno poročilo in v tisk poslali članek z naslovom Š. Goričan, A. Šmuc. “Late Cretaceous dinosaurs from Slovenian karst and the biogeography of European hadrosaurs”. V letu 2004 smo zaključili terenske in laboratorijske raziskave. Izdelali smo končno poročilo, v katerem so predstavljeni rezultati stratigrafskih, sedimento- Jamski medved v Sloveniji: populacijska loških in mikropaleontoloških raziskav zaporedja struktura in paleobiologija siliciklastičnih turbiditov, kalciturbiditov in lapor- dr. A. Šmuc Vodja raziskovalnega projekta: Š. Goričan jev na trasi avtoceste in v širši okolici, kvartarnih Sodelavci: I. Debeljak, A. Košir, K. Cvetko-Barić aluvialnih in močvirskih sedimentov pri Srminu in geobioloških raziskav recentnih sekundarnih S člankom “Fossil Population Structure of the karbonatnih akumulacij v preperinski coni v flišu Cave Bear from Potočka zijalka (Slovenia)” smo pri Dekanih. Objavili smo članek o karbonatnih zaključili raziskavo fosilne populacije jamskega megaplasteh v dolini Dragonje. medveda iz Potočke zijalke. Tudi raziskava jamskega medveda iz Herkovih peči je v zaključni fazi. Pričeli smo z analizo populacijske strukture KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA jamskega medveda iz Ajdovske jame in s študijem patoloških sprememb na zobeh jamskega medveda iz Divjih bab I. Knjižni fond se je povečal za 52 knjig in 270 zvezkov periodike, izposojenih je bilo 565 zvezkov. Izdelali in inventarizirali smo 1218 zbruskov, 352 izpirkov, 52 preparatov fosilnih vretenčarjev, 2800 DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI fotografij, posnetih na vrstičnem elektronskem mikroskopu, in 1250 fotografij, posnetih z digitalno Geološko-paleontološki nadzor na odseku hitre ceste kamero na petrografskem mikroskopu. Skenirali Razdrto–Vipava smo 2200 diapozitivov in 280 fotografij iz fotoar- Vodja: A. Košir. hiva inštituta. Sodelavca: T. Popit, K. Cvetko - Barić.

Na trasi hitre ceste in v kilometer širokem pasu ob MEDNARODNO SODELOVANJE trasi na Rebrnicah smo kartirali paleogenski fliš ter kvartarne koluvialne in aluvialne sedimente. V kvartarnih klastitih smo posneli več profilov, v • Naturhistorisches Museum, Basel, Švica – tema: katerih smo proučevali procese cementacije kar- Paleobiogeografija terciarnih bentičnih forami- bonatnega grušča v vadozni coni. Preliminarne nifer. raziskave, v okviru katerih smo opravili analize • Institut za geološka istraživanja, Zagreb, Hrva- mikromorfologije karbonatnih cementov (z vrstič- ška – projekt: Mezozojski radiolariji (medaka- nim elektronskim mikroskopom in v impregniranih demijska izmenjava). preparatih pod petrografskim mikroskopom), so • Institut für Paläontologie, Universität Wien, pokazale, da je cementacija grušča v veliki meri Avstrija – projekt: Eine hochalpine Jagdstation pogojena z biološko induciranimi procesi izločanja des Neandertalers: Die Potočka-Höhle in den

CaCO3 v rizosferi. V teku so analize mineralogije Karawanken (Slowenien). cementov (z RTG difrakcijo in energijsko disper- • Université de Rennes 1, Francija – projekt zijsko spektroskopijo na vrstičnem elektronskem CNRS: Sedimentology and sequence strati- mikroskopu) in izotopske sestave ogljika in kisika graphy of the Mesozoic Tethys margin: compa- v cementih. red tectono-climatic evolution of the Iran and Oman domains.

208

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 220808 111.11.20051.11.2005 112:31:262:31:26 PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA

• CNRS, Pariz, Francija − projekt: Evolution des • Ustvarjalne delavnice za osnovne šole. Vodstvo environnements et climats continentaux en Asie delavnic, 10. festival znanosti v organizaciji du Sud-Est au cours du Crétacé inférieur d’après Slovenske znanstvene fundacije, Dinolab, ZRC les données paléontologiques et isotopiques. SAZU, Ljubljana, 19.−21. 10. • Department of Geology, Portland State Universi- ty – Katalog in biokronologija pliensbachijskih Nina Zupančič in Aleksander Horvat do aalenijskih radiolarijev (Slovensko-ameriški • Na stičišču Alp in Panonskega bazena: novi znanstvenotehnološki projekt). strukturni, geokronološki, paleomagnetni in petrološki rezultati s Pohorja in Kobanskega. Predavanje v Slovenskem geološkem društvu, 15. 9. OBISKI V INŠTITUTU

• Paola Beccaro, Brusnengo, Italija: 1. 1.– 31. 7. RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI (štipendistka CNR-NATO do 30. 6., štipendistka OBISKI IN POTOVANJA ZRC SAZU od 1. do 31. 7): podoktorski projekt na področju jurske radiolarijske paleontologije Špela Goričan in stratigrafije. • Zagros, Iran, 5.–18. 4.: terensko delo v okviru • Andrea Mindszenty, Department of Applied francoskega projekta CNRS Sedimentology and and Environmental Geology, Eötvös Loránd sequence stratigraphy of the Mesozoic Tethys University, Budimpešta, Madžarska: 14.–16. 3.: margin: compared tectono-climatic evolution predavanje na SSG (naslov predavanja: On the of the Iran and Oman domains. controversial nature of paleosols related to • Banovina, Hrvaška, 12.–14. 7.: terensko delo v shallow marine carbonate depositional enviro- okviru projekta Mezozojski radiolariji (medaka- nments). demijska izmenjava, sodelovanje z Institutom za • Jessica Zamagni in Paolo Ballato, Institut für geološka istraživanja iz Zagreba). Geowissenschaften, Universität Potsdam, Nem- • Sisters, Oregon, ZDA, 7. 9.–5. 10.: obisk pri čija: 21.−26. 10.: terenski ogled paleogenskih dr. Elizabeth S. Carter, delo na bilateralnem pro- karbonatov na Krasu. jektu Katalog in biokronologija pliensbachijskih do aalenijskih radiolarijev. • Pariz, Francija, 16. 11.–19. 12.: Muséum National d’Histoire Naturelle, vabljena raziskovalka. DOKTORSKA DELA Adrijan Košir Andrej Šmuc • Tata in Egerszalók, Madžarska, 4.–9. 7.: udelež- Sedimentološke in stratigrafske raziskave jurskih in ba na simpoziju “Climatic and tectonic controls krednih plasti Julijskih Alp. Naravoslovnotehniška on travertine formation: The case of the Panno- fakulteta Univerze v Ljubljani, 21. 5. – doktorsko nian Basin”. delo. • Lille, Francija, 17.–20. 12.: udeležba na 48th Palaeontological Association Annual Meeting.

Andrej Šmuc PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI • Eötvös Loránd University, Budimpešta, Ma- NASTOPI džarska, 28. 4.–2. 5.: obisk pri prof. Andrei Mindszenty in dr. Zoltánu Lantosu ter terenski Adrijan Košir ogled jurskih neptunskih dajkov v Transdanu- • Geološka spremljava na avtocesti Klanec−An- bijski coni. karan. Predavanje za DARS in DDC, Kastelec, 2. 9. MENTORSTVO Tomislav Popit • Otroške ustvarjalne delavnice o dinozavrih. Vod- Špela Goričan je bila mentorica doktorandu An- stvo delavnic, Dinolab, ZRC SAZU, Ljubljana, dreju Šmucu (do 21. 5.) in doktorandki Alenki Evi 22.−25. 9. Črne (od 1. 12.).

209

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 220909 110.11.20050.11.2005 99:09:34:09:34 PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI MIKUŽ, Vasja, PAVŠIČ, Jernej. Oligocenska morska žaga z Brega pri Čepljah = Oligocene sawfish Izvirni znanstveni članek from Breg near Čeplje, Slovenia. Geologija, 2004, knj. 47, 2, str. 179-185. DROBNE, Katica, ĆOSOVIĆ, Vlasta, MORO, Alan. Paleoenvironmental model for Eocene fo- MIKUŽ, Vasja, ŽORŽ, Mirjan. Školjke in kristali raminiferal limestones of the Adriatic carbonate kremena v miocenskih klastitih pri Dobrini v Halo- platform (Istrian Peninsula). Facies, 2004, št. 50, zah = Bivalves and quartz crystals in Miocene cla- str. 61-75, ilustr. stics near Dobrina in Haloze, Slovenia. Geologija, 2004, knj. 47, 2, str. 187-191. GORIČAN, Špela, ŠMUC, Andrej. Albian Radio- laria and Cretaceous stratigraphy of Mt. Mangart PLACER, Ladislav, KOŠIR, Adrijan, POPIT, To- (Western Slovenia) = Albijski radiolariji in kredna mislav, ŠMUC, Andrej, JUVAN, Grega. The Buzet stratigafija Mangarta (zahodna Slovenija). Razpr. - Thrust Fault in Istria and overturned carbonate Slov. akad. znan. umet., Razr. naravosl. vede, 2004, megabeds in the Eocene flysch of the Dragonja 45, 3, str. 29-49, ilustr., tab. Valley (Slovenia) = Buzetski narivni prelom v Istri in inverzne karbonatne megaplasti v eocenskem KOŠIR, Adrijan. Microcodium revisited: root calci- flišu v dolini Dragonje. Geologija, 2004, knj. 47, fication products of terrestrial plants on carbonate- 2, str. 193-198. rich substrates. J. sediment. res., 2004, vol. 74, no. 6, str. 845-857, ilustr. TURNŠEK, Dragica, KOŠIR, Adrijan. Bacarella vipavica n. gen., n. sp. (Anthozoa, Scleractinia) from MIKUŽ, Vasja, ČVOROVIĆ, Božena. Mehkužci in reefal blocks in Lower Eocene carbonate megabeds ostali makrofosili iz eocenskih flišnih plasti v okolici in the Vipava Valley (SW Slovenia) = Bacarella Kuteževega in Trpčan = The molluscs and other vipavica n. gen., n. sp. (Anthozoa, Scleractinia) iz macrofossils from Eocene flysch beds in neighbo- grebenskih blokov v spodnjeeocenskih karbonatnih urhood of Kuteževo and Trpčane, SW - Slovenia. megaplasteh v Vipavski dolini (JZ Slovenija). Razpr. Razpr. - Slov. akad. znan. umet., Razr. naravosl. - Slov. akad. znan. umet., Razr. naravosl. vede, 2004, vede, 2004, 45, 3, str. 91-143, ilustr., tab. 45, 3, str. 145-169, ilustr., tab.

MIKUŽ, Vasja. Lophoranina marestiana iz sre- dnjeeocenskih flišnih plasti pri Gračišću v Istri = Kratki znanstveni prispevek Lophoranina marestiana from Middle Eocene flysch beds at Gračišće in Istria, Croatia. Geologija, 2004, DEBELJAK, Irena. Določanje spola pri jamskem knj. 47, 1, str. 23-27. medvedu. Glas. Slov. matice, 2003/2004, letn. 27/28, št. 1/2, str. 120-125, ilustr. MIKUŽ, Vasja. Miocenski onkoidi iz območja med Orešjem in Vinjim vrhom nad Šmarjeto na Dolenjskem = Miocene oncoids from the area Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci between Orešje and Vinji vrh above Šmarjeta, Lo- wer Carniola, Slovenia. Razpr. - Slov. akad. znan. ZUPANČIČ, Nina, FODOR, László, BALOGH, umet., Razr. naravosl. vede, 2004, 45, 3, str. 51-89, Kadosa, DUNKL, István, HORVÁTH, Peter, KO- ilustr., tab. ROKNAI, Balázs, MÁRTON, Emö, PÉCSKAY, Zoltan, TRAJANOVA, Mirka, VRABEC, Marko, MIKUŽ, Vasja, PAVLOVEC, Rajko. Morski ježek VRABEC, Mirijam. Deformation and exhumation Amblypygus dilatatus iz spodnjeeocenskega apnen- of magmatic and metamorphic rocks of the Pohorje- ca v kamnolomu Griža v dolini reke Rižane = Sea Kozjak Mts. (Slovenia): constraints from structural urchin Amblypygus dilatatus from Lower Eocene geology, geochronology. V: Proceedings of the 9th limestone in the Griža quarry in the Rižana river Meeting of the Czech Tectonic Studies Group, 2nd valley, Western Slovenia. Geologija, 2004, knj. 47, Meeting of the Central European Tectonic Group, 1, str. 15-21. Lučenec, Slovakia, June 22-25,2004, (Geolines,

210

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 221010 110.11.20050.11.2005 99:09:35:09:35 PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA

Vol. 17). Prague: Institute of Geology, Academy of praznovanje 750. obletnice prve listinske omembe Sciences of the Czech Republic, 2004, str. 31-32. mesta, 2003, 2004, str. 302-315.

MIKUŽ, Vasja, TURK, Ivan. Malakofavna = Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Malacofauna. V: OVSENIK, Maja, TURK, Ivan. Viktorjev spodmol in Mala Triglavca : prispevki k DEBELJAK, Irena. Fossil population structure of poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji : con- the cave bear from Potočka zijalka (Slovenia). V: tributions to understanding the Mesolithic period in PACHER, Martina (ur.), POHAR, Vida (ur.), RA- Slovenia, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, BEDER, Gernot (ur.). Potočka zijalka - palaeonto- 9). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, logical and archaeological results of the Campaigns Založba ZRC, 2004, str. 197-199, fotogr. 1997-2000, (Mitteilungen der Kommission für Quartärforschung der Österreichischen Akademie MONOGRAFIJE der Wissenschaften, Bd. 13). Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Znanstvena monografija 2004, str. 173-182, graf. prikazi. HORVAT, Aleksander. Srednjemiocenske kreme- MIKUŽ, Vasja. Fosilna dediščina Dolenjske v sliki nične alge Slovenije : paleontologija, stratigrafija, in besedi = das Fossilienerbe von Dolenjsko in Bild paleoekologija, paleobiogeografija = Middle mi- und Wort. V: SMREKAR, Andrej (ur.). Vekov tek : ocene siliceous algae of Slovenia : paleontology, Kostanjevica na Krki 1252-2002 : zbornik ob 750. stratigraphy, paleoecology, paleobiogeography. obletnici prve listinske omembe mesta. Kostanjevica Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004. 255 na Krki: Krajevna skupnost: Organizacijski odbor za str., ilustr., tabele.

SUMMARY

The research programme covers palaeontology of plant roots in Palaeogene calcretes and present-day selected groups of organisms (diatoms, silicoflagel- calcareous soils; Micromorphology, mineralogy lates, radiolarians, molluscs, echinoderms, corals, and stable isotope geochemistry of vadose-zone and vertebrates), sedimentary geology of Mesozoic carbonates; and Stratigraphy and palaeontology and Cenozoic carbonate platforms and basins, and of Neogene successions in the western part of the geobiology of Tertiary and Recent calcretes. In Central Paratethys. 2004 the following topics were studied: Systemat- The institute works on three national research ics and biochronology of Pliensbachian to Aalenian projects, funded by the Ministry of Education, radiolarians; Jurassic and Cretaceous radiolarian Science and Sport, and collaborates in four in- stratigraphy of the Pichakun Basin in Iran; Tax- ternational projects. The results were presented onomy and palaeobiogeography of Cretaceous di- at two scientific meetings and are published in nosaurs from Slovenia; Mortality dynamics of cave twelve papers. The most important publication is bear; Jurassic and Cretaceous sedimentary evolu- the monograph on Middle Miocene siliceous algae tion of the Julian Nappe; Calcification products of of Slovenia.

211

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 221111 110.11.20050.11.2005 99:09:35:09:35 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 221212 110.11.20050.11.2005 99:09:35:09:35 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

Floristične in taksonomske raziskave ZNANSTVENI SVET Floristične raziskave smo opravili na Krasu, v Pivški kotlini (porečji Nanoščice in Pivke), v Karavankah Dr. Metka Culiberg, doc. dr. Andraž Čarni (do 8. (Begunjščica), Julijcih (Trenta, Breginjski Stol), v 7.), dr. Tatjana Čelik (od 8. 7.), dr. Igor Dakskobler okolici Ljubljane, na Koroškem (Košenjak, Pohorje) (predsednik), dr. Božidar Drovenik (od 8. 7.), akad. in Štajerskem (Konjiška gora, dolina Ščavnice) ter v prof. dddr. Jože Maček, dr. Rajko Slapnik (do 8. 7.), Prekmurju (Črni log, Lendavsko dolinsko). Razisko- dr. B. Vreš dr. Branko Vreš, akad. dr. Mitja Zupančič. vali smo predvsem vlažna in vodna rastišča, kraška travišča z zaraščanji ter alpska travišča, primerjali floro naravnih in antropogeno nastalih habitatov. PERSONALNA SESTAVA Kartiranje flore smo izpopolnili z geokodiranjem lokalitet popisov in pripravili posebne formularje Predstojnik: dr. Branko Vreš. za popis. Na različnih nahajališčih in rastiščih Namestnik predstojnika: dr. Boštjan Surina (do smo zbrali herbarijski material za taksonomsko in 31. 8.). horološko obdelavo rodov Eleocharis, Cyperus, Hi- Znanstvena svetnika: dr. Metka Culiberg, dr. Božidar eracium, Alchemilla, Rubus in Silene. Obdelali smo dr. A. Čarni Drovenik. rastiščne razmere skupine Heliosperma pusillum Višji znanstveni sodelavci: doc. dr. Andraž Čarni, (objavljeni prispevek) in vrste Saxifraga paradoxa v dr. Igor Dakskobler, dr. Rajko Slapnik, dr. Branko Sloveniji (prispevek v pripravi). Posvetili smo se tu- Vreš (od 21. 12.). di poznavanju razširjenosti in številčnosti močvirske Znanstveni sodelavec: dr. Branko Vreš (do 21. 12.). logarice v Prekmurju, na Štajerskem, v Krakovskem Asistenti z doktoratom: dr. Valerija Babij, dr. Tatjana gozdu in na Ljubljanskem barju. Čelik, dr. Urban Šilc. dr. V. Babij Asistenti z magisterijem: dr. Petra Košir, mag. Paleobotanične raziskave Aljoša Pirnat, dr. Boštjan Surina (do 31. 8.), mag. S paleobotaničnimi raziskavami, ki vključujejo Igor Zelnik. pelodne, antrakotomske in karpološke analize, smo Asistent: Aleksander Marinšek. ugotavljali posledice antropogenega vpliva na ve- Raziskovalnorazvojni sodelavec: mag. Andrej getacijo v različnih obdobjih holocena. Vzorčevali Seliškar. smo v številnih arheoloških najdiščih v Sloveniji Višji strokovni sodelavec: Vinko Žagar. (Stare gmajne, Resnikov prekop, Črešnja in Notranje Samostojni strokovni sodelavec: mag. Boško Gorice na Ljubljanskem barju, v Celju, v Smokuču dr. M. Culiberg Čušin. pri Vrbi na Gorenjskem, na Krvavcu in še drugih) in Strokovni sodelavec: Marjan Jarnjak. tudi na Hrvaškem (Gudovac–Gradina pri Bjelovar- Višja strokovna delavka: Olga Dežman Jokić. ju, grad Vrbovec pri Humu na Sotli, Zvonimirovo, Tajnica: Barbara Šuštar. Torčec pri Koprivnici in v Veli špilji na Korčuli). Na Tehnica: Olga Kardoš. podlagi pelodne analize smo ugotovili pleistocensko starost nekaterih sedimentov iz Grosupeljske kotline. Rezultati so tudi pomemben podatek za izdelavo TEMELJNE RAZISKAVE geološke karte v merilu 1 : 50 000 (Geološki zavod dr. T. Čelik Slovenije). V Soški dolini pri Srpenici smo vzorče- Favna, flora in vegetacija Slovenije in sosednjih vali 11 m visok profil jezerske krede. S pelodno in še območij drugimi analizami bomo skušali rekonstruirati čas in Vodja programa: A. Čarni. hitrost sedimentacije, paleookolje ter paleoklimo. Sodelavci: M. Culiberg, T. Čelik, I. Dakskobler, B. Drovenik, A. Pirnat, U. Šilc, B. Surina, R. Sla- Vegetacijske raziskave pnik, B. Vreš, I. Zelnik, O. Dežman Jokić, O. Kar- Zbrali smo vse popisno gradivo in lastne popise v doš. podatkovni bazi in na tej podlagi pripravili sintezo mag. B. Čušin

213

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 221313 110.11.20050.11.2005 99:09:35:09:35 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

plevelne vegetacije v Sloveniji. Uporabili smo for- z zbiranjem manjkajočih popisov v nekaterih sesto- malizirano klasifikacijo Coctail s programom JUICE jih in predelih Karavank ter Julijskih Alp. in primerjali ujemanje s klasično fitocenološko klasifikacijo. Preučevali smo tudi urbano vegetacijo mesta Kranj, kjer smo določili 23 različnih sinta- Zoološke raziskave ksonov. V okolici Ljubljane smo popisovali redke Mehkužci združbe z vrstami rodu Chenopodium in različne Nadaljevali smo raziskovanje izvirske in pod- tipe ruderalne vegetacije. Preučevali smo vegetacijo zemeljske malakofavne Gorjancev in Žumberaka, Nakelske doline, v celotnem transektu od prodišč raziskovali razširjenost troglobiontskega rodu Save do najvišje ležeče Dobrave. Zospeum (Carychiidae) v Sloveniji in na Hrvaškem, Popisovali in obdelovali smo vegetacijo cestnih ugotavljali prisotnost vrst Anisus vorticulus in brežin pri Kozini. Analizirali smo sestavo travna- Vertigo geyeri v Sloveniji, raziskovali stigobiontske te mešanice in jo korelirali z drugimi okoljskimi vrste iz družine Hydrobiidae v jugovzhodni Hrvaški dr. I. Dakskobler dejavniki. Ugotovili smo, da je vrstno revna trava (Dalmacija) in izvedli biomorfološke meritve in mešanica, ki vsebuje več vrst, odpornih na neugodne rentgenske difrakcijske analize hišic nekaterih razmere, ugodnejša. podzemeljskih vrst polžev iz rodu Zospeum Ukvarjali smo se tudi z obdelavo podatkov o poho- in kopenskih polžev iz družine Clausilidae: jenih habitatih v Prekmurju, kjer smo ugotovili več Cochlodina laminata, C. fimbriata, Macrogastra novih rastlinskih združb. ventricosa, M. plicatula, Ruthenica filograna in Primerjali smo dve ruderalni, terofitski združbi na Itala ornata iz izbranih lokalitet v Sloveniji in južnem delu Balkanskega polotoka, ki se razvijajo Hrvaški. Dežman Jokić zgodaj spomladi. Združbo pod vplivom submediteranske klime smo uvrstili v asociacijo Trigonello Hrošči monspliecae-Anthemidetum austriacae Čarni et Nadaljevali smo s temeljnimi favnističnimi razi- Matevski ass. nova (zveza Sisymbrion); združbo z skavami hroščev primorske, gorenjske in štajerske obal Egejskega morja pa v Geranio brutii-Anthemi- regije ter Prekmurja. Težišče raziskav so bili vodni detum chiae Čarni et Matevski ass. nova (Hordeion hrošči iz skupin Haliplidae, Dytiscidae, Gyrinidae, leporini). Hydraenidae in Hydrophilidae. Ravno tako smo Popisovali in obdelovali smo hrastove in kostanje- veliko pozornosti namenili rilčkarjem v širšem dr. B. Drovenik ve gozdove v Sloveniji. Ugotovili smo tudi novo smislu, kot so družine Nemonycidae, Rhynchitidae, združbo, kjer dominira dob na osamljenih gozdnih Attelabridae, Apionidae, Nanophydae, Brachyceri- površinah v okolici Ljubljane. dae in Curculionidae. Na podlagi vseh dosedanjih V dolini Tolminke (Gajzd pod Rdečim robom, pod podatkov iz terenskih raziskav in podatkov iz sta- Grušnico), na Bovškem (osojna pobočja Stolovega rejših zbirk in literature za to skupino hroščev smo grebena nad Srpenico, Izgora in Črni vrh nad Ba- pripravili katalog vseh slovenskih vrst rilčkarjev, ki všico, Velika Kanja in Konj nad dolino Možnice, je v pripravi za objavo. Podrobneje smo raziskovali Loška Koritnica in pod Vršičem) ter nad pl. Suha v pojavljanje vrst krešičev (Carabidae) v različnih M. Jarnjak Bohinju smo preučevali altimontanske in subalpin- habitatnih tipih na območju Regijskega parka ske bukove in macesnove gozdove. V Tolminsko- Škocjanske jame. Na območju Slovenskih goric pa Bohinjskih gorah (Kobla – Krevle, Črna prst, Špik so potekale raziskave razširjenosti močvirskega nad pl. Suha), Krnskem pogorju, na Hudourniku pri krešiča (Carabus variolosus) in nekaterih sapro- Vojskem in v Govcih na severnem robu Trnovskega ksilnih vrst hroščev. Raziskovali smo favno hroščev gozda smo nadaljevali s popisovanjem subalpinsko- Pomurja, favno tal in nadaljevali lov s svetlobnimi alpinske traviščne vegetacije (Centaureo julici-La- pastmi. Našli smo tudi novo vrsto kozlička za fav- serpitietum sileris, Caricetum ferrugineae s. let., no Slovenije Xylotrechus stebbingi Gahan, 1906. O. Kardoš Caricetum firmae s. let., Caricetum mucronatae Gre za azijsko vrsto, ki je bila v Evropo verjetno s. let.). Pri kartiranju flore Banjšic smo našli nova prinesena z lesom iz Indije. nahajališča nekaterih redkih ali ogroženih vrst V letu 2003 je izšla prva knjiga iz serije Gradivo Slovenije (npr. Lemna gibba, Scorzonera humilis, za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije, ki vsebuje Medicago pironae). Zaključili in objavili smo dol- podatke o pojavljanju in razširjenosti bolhačev goletne fitocenološke raziskave o združbah črnega (Chrysomelidae: Alticinae). V letu 2004 pa smo gabra v Srednjem Posočju. pričeli zbirati gradivo za naslednjo knjigo, v ka- Opravili smo pedološke in palinološke analize ter teri bomo obravnavali kozličke (Cerambycidae) dr. P. Košir dopolnili vegetacijska preučevanja alpskega ruševja Slovenije.

214

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 221414 111.11.20051.11.2005 112:31:272:31:27 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

Metulji soavtorstvu poročali na znanstvenih sestankih ali Na Podgorskem Krasu in vzhodnem obrobju Ko- v objavljenih prispevkih. prskih brd smo podrobno raziskali razširjenost in habitat vrste Erannis ankeraria, ki živi le v tem delu Slovenije. Preučevali smo razširjenost in ekologijo Sukcesijski niz brezovih gozdov v JV Sloveniji larvalnih stadijev vrste Eriogaster catax v Pivškem Vodja: A. Čarni. podolju in Brkinih. V Posavskem hribovju, okolici Sodelavci: M. Jarnjak, P. Košir, A. Marinšek, Novega mesta, Suhi krajini, Beli krajini in dolini U. Šilc, B. Šuštar, I. Zelnik. reke Kolpe med Dolom pri Predgradu in Grintov- cem pri Osilnici smo raziskovali nahajališča vrste V letu 2004 smo na podlagi kronosekvenc obdelo- Leptidea morsei, ki v Sloveniji dosega zahodno vali brezove gozdove v Beli krajini. Primerjali smo mejo areala razširjenosti, ter podrobneje preučili brezove gozdove v okolici Drašičev in opuščene habitat vrste v svetlih gozdovih gradna in črnega brezove gozdove v okolici Dragatuša. Gozdove grahorja (Lathyro nigri-Quercetum petraeae). smo vzorčili po standardni srednjeevropski meto- A. Marinšek Južno od Kočevske Reke (dolini potokov Mokri di, napravili pa tudi dendrometrične in pedološke in Briški potok), v Polhograjskem in Škofjeloškem analize. Vzorčili smo cel sukcesijski niz od združbe hribovju ter v dolini potoka Rašice smo raziskovali vrese, sestojev z orlovo praprotjo, brezo do gabrovih razširjenost in vitalnost populacij ter značilnosti gozdov, ki so potencialna naravna vegetacija na tem habitata vrst Hypodryas maturna in Euphydryas območju. Ugotovili smo, da se v opuščenih gozdo- aurinia. Nahajališča slednje smo našli tudi v Beli vih najprej kopiči biomasa, nato pa se, vzporedno z krajini, kjer vrsta doslej ni bila opažena. Na edinem večjo vsebnostjo mineralov (Ca), začne pospešena nahajališču higrofilne vrste Maculinea teleius na dekompozicija. Tako se povečuje evtričnost talnega mag. A. Pirnat Nanosu smo ugotavljali vitalnost populacije in profila. floristično sestavo v habitatu vrste. Popisovali smo favno dnevnih metuljev na Breginjskem Stolu in v dolinah pritokov (Tunjščica, Knežji potok, Vrtaški potok, Doblič) Pšate pri Komendi. Kras – biodiverziteta območja, vpliv zaraščanj ter naravovarstveni pomen Vodja: I. Dakskobler. Sodelavci: V. Babij, M. Culiberg, T. Čelik, B. Ču- mag. A. Seliškar Naravna in kulturna dediščina – Infrastruktur- šin, B. Drovenik, M. Jarnjak, O. Kardoš, A. Pirnat, na dejavnost (OE Naravna dediščina) A. Seliškar, R. Slapnik, B. Surina, B. Vreš, I. Zelnik, Vodja: A. Seliškar. V. Žagar. Sodelavci: V. Babij, B. Čušin, M. Jarnjak, P. Košir, A. Marinšek, B. Šuštar, V. Žagar. Na jesenskih ekskurzijah smo si ogledali več lokacij, ki bi bile ustrezne za preučevanje biotske raznovr- Člani skupine so sodelovali pri raziskovalnem stnosti različnih sukcesijskih stadijev (travnikov oz. programu in projektih z raziskovalnim, strokovnim, senožeti, zaraščenih travnikov in pašnikov, grmišč, dr. R. Slapnik tehničnim in administrativnim delom, skladno pionirskih gozdov in bolj ali manj ohranjenih goz- z vsebinskimi zahtevami in časovnimi termini dnih sestojev). Kot primerne smo izbrali nekatere posameznih nalog, pri katerih delujejo kot vodje objekte na Goriškem Krasu: v okolici Lokvice, na projektov ali sodelavci. Pri terenskih raziskavah Cerju, pod Grmačami pri vasi Novelo in med vasema so bili izdelani popisi flore, vegetacije in habita- Lipa in Sveto, na Komenskem Krasu: pri kraju Tu- tnih tipov, narejene so bile vegetacijske karte in blje, na Vrhovskem Krasu med Vipavsko dolino in karte habitatnih tipov, nabran biološki material in Krasom: Police nad Rašo ter na Petrinjskem Krasu. s fotografijami dokumentirani objekti raziskav. Na izbranih objektih smo popisali jesensko floro in dr. B. Surina Kabinetne in laboratorijske raziskave so obsegale s pomočjo GPS-sistema posneli natančne lokacije determinacijo zbranega gradiva, vnos podatkov v posameznih stadijev. podatkovne zbirke, digitalizacijo tematskih kart, Malakološke raziskave so obsegale zbiranje litera- urejanje bioloških zbirk in analitično obdelavo ture in pregled malakološkega materiala za izbrane zbranih podatkov. O rezultatih so samostojno ali v lokacije iz malakološke zbirke BIJH.

dr. U. Šilc

215

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 221515 110.11.20050.11.2005 99:09:36:09:36 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

Ekološke razmere kot osnova za gospodarjenje z Sinsistematski pregled gozdov plemenitih listav- gozdovi cev ilirske florne province s posebnim poudar- Vodja projekta: A. Čarni. kom na združbe v Sloveniji Koordinator: L. Marinček. Mlada raziskovalka: P. Košir. Sodelavci: M. Jarnjak, P. Košir, A. Marinšek, Mentor: A. Čarni. U. Šilc, I. Zelnik. Obravnavali smo vegetacijo gozdov plemenitih V vegetacijski dobi smo kartirali gozdne združbe listavcev na območju ilirske florne province. na območju lista Ljubljana. Jeseni smo opravili Namen raziskave je bil sinsistematska uvrstitev digitalizacijo kart in začeli pisati komentar k vege- gozdov plemenitih listavcev v Sloveniji in na šir- tacijski karti gozdnih združb Slovenije 1 : 50.000 šem območju ilirske florne province. Analize so – list Ljubljana. pokazale, da ilirske gozdove plemenitih listavcev lahko uvrstimo v samostojno zvezo ilirskih gozdov plemenitih listavcev Fraxino-Acerion Fukarek 1969 B. Šuštar Vegetacija suhih travišč v južnem delu Balkan- v okviru reda Fagetalia sylvaticae Pawlowski in skega polotoka Pawlowski et al. 1928 in razreda Querco-Fagetea Vodji projekta: A. Čarni, V. Matevski. Br.-Bl. et Vlieger in Vlieger 1937. V okviru zveze Sodelavec: M. Kostadinovski. sta bili opisani dve podzvezi; podzveza mezohigro- filnih ilirskih javorjevih gozdov Fraxino-Acerenion Raziskovali smo vzorec razširjenost združb, v suball. nova in podzveza termokserofilnih lipovih katerih dominira Cistus incanus na južnem delu gozdov Ostryo-Tilienion suball. nova. Balkanskega polotoka. Sestoje smo vzorčili na dveh Pripravili smo tudi sintezni pregled gozdov plemeni- mag. I. Zelnik območjih: na območju vedno zelene vegetacije in tih listavcev ilirske florne province. V zvezo Fraxi- na območju submediteranske klime. Prve sestoje no-Acerion smo vključili tudi nekatere sintaksone, lahko uvrstimo v združbo Calicotomo-Cistetum ki uspevajo zunaj sklenjenega območja ilirske florne villosae Oberdorfer 1954 (Cistio-Hypericion bi- province, in sicer sintaksoni iz submediteranskega thynici, Poterietalia spinosi in Cisto-Micromerietea območja Slovenije in drugih predelov Balkana, ne- julianae), sestoje iz submediteranskega območja pa kateri sintaksoni z obrobja Panonije na Madžarskem v Diantho-Cistetum incani Micevski & Matevski ter sintaksoni iz Furlanije-Julijske krajine, južnega 1985 (Trifolion cherleri, Astragalo-Potenilletalia, obrobja Alp in iz Apeninov v Italiji. V. Žagar Festuco-Brometea). Ugotavljali smo tudi floristične in ekološke razlike med združbama. Vegetacija travnikov reda Molinietalia W. Koch 1926 in kontaktnih rastišč v Sloveniji. Primerjava biocenoz pragozdov z biocenozami Mladi raziskovalec: Igor Zelnik. gospodarskih gozdov kot indikator antropogenih Mentor: Andraž Čarni. vplivov na okolje Vodja projekta: A. Čarni. Raziskovali smo vegetacijo in ekologijo mokrotnih Koordinator: L. Marinček. travnikov in kontaktnih združb na območju Slove- Sodelavci: M. Jarnjak, P. Košir, A. Marinšek, nije. V ta namen smo naredili številne vegetacijske U. Šilc, I. Zelnik. popise in v izbranih popisih nabrali vzorce tal. Po srednjeevropski metodi smo tako obdelali travniško Opravili smo sinsistematsko razdelitev sestojev vegetacijo iz reda Molinietalia, iz zvez Molinion združbe Bazzanio trilobatae-Abietetum albae. Na Koch 1926, Calthion R.Tx 1937, Deschampsion vzorčnih ploskvah v sestojih gospodarskih gozdov H-ić 1930. Iz reda Arrhenatheretalia R.Tx 1931 pa in rezervatov omenjene združbe smo naredili razi- smo preučevali vegetacijo iz zveze Arrhenathe- skave sestojne strukture, pomlajevanja, florističnih rion Koch 1926. V posameznih asociacijah smo razlik in primerjave pokrovnosti vegetacije (CI- preučevali ekološke dejavnike – nabrali in analizi- indeks). V treh različnih subasociacijah združbe rali smo reprezentativne vzorce tal, pri čemer smo Bazzanio trilobatae-Abietetum albae smo opravili določali: pH-vrednost, organski ogljik (C), skupni tudi pedološke analize. Tako smo dobili potrebne dušik (N), C/N-razmerje, električno prevodnost tal, sestojne, ekološke in floristične parametre, ki rastlinam dostopni fosfor (P) in kalij (K), teksturo so potrebni za primerjavo biocenoz sestojev te tal, vsebnost izmenljivih kationov Ca2+, Mg2+, K+, združbe. Na+ in H+.

216

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 221616 111.11.20051.11.2005 112:31:272:31:27 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

V prihodnje bomo zbrane podatke analizirali, ferrugineae. Resave na bolj ali manj nevtralnih tleh primerjali s podatki drugih avtorjev in jih ovre- smo uvrstili v asociacijo Rhododendretum hirsuti dnotili, tako da bomo dobili celovito podobo o (zveza Rhododendro-Ericion in red Rhododendro razširjenosti posameznih sintaksonov traviščne hirsuti-Ericetalia carneae), medtem ko tiste na vegetacije v Sloveniji in o njihovi ekologiji. Naše bolj zakisanih tleh v asociacijo Empetro-Vaccini- raziskave so v zadnjem desetletju med najbolj ob- etum gaultherioidis, zvezo Loiseleurio-Vaccinion širnimi in poglobljenimi sistematičnimi proučevanji in razred Loiseleurio-Vaccinietea. Iz razreda vegetacije in ekologije mokrotnih travnikov iz reda Mulgedio-Aconitetea smo ugotovili asociacijo Molinietalia v tej regiji. Salicetum waldsteinianae (zveza Alnion viridis in red Adenostyletalia), iz razreda povirne vegetacije Montio-Cardaminetea pa asociacijo Cratoneure- Subalpinska in alpinska vegetacija Krnskega tum falcati (zveza Cratoneurion in red Montio- pogorja v Julijskih Alpah Cardaminetalia). Večino asociacij smo dalje členili Mladi raziskovalec: B. Surina. na nižje sintaksonomske enote in zaradi posebnosti Mentor: I. Dakskobler. v floristični sestavi podali fitogeografsko oznako njihovih sestojev. V disertaciji smo s simgatistično metodo (Brun- Blanquet 1964) preučili subalpinsko in alpinsko vegetacijo Krnskega pogorja v Julijskih Alpah. Od Pomen južnih leg za biodiverziteto krešičev (Ca- vegetacije skalnih razpok (Asplenietea trichomanis) rabidae) in kratkokrilcev (Staphylinidae) Slove- smo iz reda Potentilletalia caulescentis ter zvez nije Cystopteridion in Androsaci helveticae-Drabion Mlada raziskovalka: A. Pirnat. tomentosae ugotovili šest asociacij, in sicer: Va- Mentor: B. Drovenik. leriano elongatae-Asplenietum viridis (Cystopte- ridion), Potentilletum clusianae-Campanuletum Današnja razširjenost rastlinskih in živalskih vrst zoysii, Paederoto luteae-Minuartietum rupestris in je posledica dogajanj v preteklosti in sedanjih Potentilletum nitidae (Androsaci-Drabion). Opisali naravnih danosti. Najpomembnejši dejavniki, ki smo dve novi asociaciji: Ranunculo traunfellneri- v sedanjem času oblikujejo življenjske razmere Paederotetum luteae (Cystopteridion) in Saxifra- za posamezno vrsto, so geološka podlaga, klima, getum crustatae (Androsaci-Drabion). Vegetacija razgibanost površja in prisotnost drugih vrst, pred- melišč (razred Thlaspietea rotundifolii) pripada vsem človeka. dvema redovoma. Od vegetacije snežnih melišč (red Južna pobočja s svojimi specifičnimi ekološkimi Arabidetalia caeruleae) smo ugotovili asociacijo razmerami naj bi imela svojstveno sestavo vrst or- Saxifragetum stellaro-sedoidis iz zveze Arabidion ganizmov, tako zaradi historičnega kot tudi zaradi caeruleae in asociacijo Homogyno-Salicetum retu- ekološkega vpliva. Zato so se nam zdela primerno sae iz zveze Soldanello alpinae-Salicion. Iz reda območje za raziskavo favne površinskih in talnih Thlaspietalia rotundifolii smo ugotovili asociaciji vrst hroščev iz skupin krešičev (Carabidae) in krat- Papaveri kerneri-Thlaspietum kerneri var. geogr. kokrilcev (Staphylinidae). Glede na ostale znane Papaver victoris var. geogr. nova in Doronicetum podatke o razširjenosti vrst predvidevamo, da se na grandiflorae (obe iz zveze Thlaspion rotundifolii) južnih pobočjih pojavlja specifična favna hroščev. ter asociaciji Festucetum laxae in Dryopteridetum Pojavljajo se specifične vrste, ki so bodisi evrivalen- villarii (obe iz zveze Petasition paradoxii). Opisali tne, oziroma tiste, ki so tu našle svojo konkurenčno smo novo asociacijo Aconito ranunculifolii-Ade- nišo. Predvsem naj bi se na teh pobočjih pojavljalo nostyletum glabrae (Petasition paradoxii). Največ manj vrst v primerjavi z drugimi bolj mesofilnimi sintaksonov iz razreda Elyno-Seslerietea pripada območji. Manjša naj bi bila tudi številčna prisotnost redu Seslerietalia caeruleae. Iz južnoalpske zveze osebkov vrst. Gostota vrst je na južnih pobočjih Caricion austroalpinae smo ugotovili asociaciji odvisna tudi od biogeografskega območja. Primer- Avenastro parlatorei-Festucetum calvae in Ranun- java favne hroščev tal je pokazala, da naj bi imel culo hybridi-Caricetum sempervirentis, iz zveze na značilnost epiedafske favne večji vpliv ekološki Caricion firmae pa asociacije Gentiano terglou- moment, medtem ko naj bi na značilnost evedafske ensis-Caricetum firmae, Caricetum mucronatae in favne poleg ekološkega imel značilen vpliv tudi Dryadetum octopetalae. Popisali smo tudi sestoje historični moment. asociacije Caricetum ferrugineae iz zveze Caricion Naloga je v zaključni fazi izdelave.

217

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 221717 110.11.20050.11.2005 99:09:38:09:38 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

Projekt Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Sodelavci: S. Gomboc, M. Lasan, F. Rebeušek, – Pivka vzhod R. Verovnik. Vodja projekta: A. Seliškar. Sodelavci: V. Babij, M. Culiberg, T. Čelik, B. Čušin, V projektni nalogi smo zbrali in analizirali podatke I. Dakskobler, B. Drovenik, O. Kardoš, B. Surina, o razširjenosti, ekoloških potrebah in značilnostih U. Šilc, B.Vreš, V. Žagar. habitatov 13 vrst metuljev (Priloga II Habitatne direktive) v Sloveniji, o njihovem varstvenem V obdobju od maja do septembra smo na 260 km2 statusu v nacionalnem in mednarodnem merilu, o obsežnem območju med Postojno in Ilirsko Bistrico današnjem stanju njihovih populacij in habitatov kartirali negozdne habitatne tipe. Podlaga za risanje ter dejavnikih ogrožanja na ozemlju Slovenije. Za poligonov so bili ortofoto posnetki v merilu 1 : 4000. vsako obravnavano vrsto smo na zemljevidih merila Terenske karte so bile skenirane na Inštitutu za 1 : 5000 izrisali predlagana ohranitvena območja fitofarmacijo Biotehniške fakultete, kjer so izdelali (pSCI = potential Site of Community Interest). Za tudi program za vnos podatkov. Georeferencirane posamezno območje smo opisali podatke o velikosti skenograme smo ekransko digitalizirali. Podatke populacije, stopnji ohranjenosti habitata, stopnji iz popisnih listov smo vnesli v podatkovno zbirko. izolacije populacije in splošni oceni vrednosti Izdelana je bila digitalna karta negozdnih habitatnih ohranjanja ter podali predloge naravovarstvenih tipov, ki obsega nekaj manj kot 11.000 poligonov s smernic za ustrezne načine gospodarjenja v skupno površino 140 km2. območju. Za vsako obravnavano vrsto smo predlagali osnovne metode spremljanja stanja populacij (monitoring) v predlaganih območjih Ekspertno mnenje o habitatnih tipih na območju pSCI in izdelali načrt najpomembnejših nadaljnjih predvidenega plinovoda M2/1 (Rogaška Slati- raziskav vrste v Sloveniji. na–Trojane) – 1. sklop V sodelovanju s Tomažem Seliškarjem (BTF, Vodja projekta: V. Babij. Oddelek za agronomijo) smo izdelali podatkovno Sodelavci: V. Babij, A. Seliškar, B. Vreš, V. Žagar. zbirko in računalniško aplikacijo “NaturaY2K”, ki vsebuje vse zgoraj navedene podatke o obravnavanih Ekspertno mnenje smo pripravili po terenskem vrstah in predlaganih območjih pSCI. Zasnovana je ogledu in analizi ortofoto posnetkov območja tako, da jo je mogoče tako vsebinsko (dopolnjevanje predvidenega plinovoda. Po izbranih merilih za podatkov o vrstah) kot tehnično (dodajanje novih naravovarstveno vrednotenje prostora smo površine tematskih sklopov in aplikacij) nadgrajevati. ob trasi plinovoda uvrstili v štiri kategorije skupin Omogoča hitro iskanje, pregledovanje in enostavne habitatnih tipov. Risanje poligonov smo opravili z statistične analize podatkov, njihovo izpisovanje v GIS-programsko opremo ArcView in MapMaker. 15 druge računalniške programe (MS Word, MS Excel, % pregledanih površin na območju trase plinovoda MS Access, ArcWiev) in risanje v GIS-u. je uvrščenih v 1. in 2. kategorijo, ki predstavljata Izdelali smo tiskani obrazec (Obrazec N2k-LEP_ razmeroma veliko možnost za prisotnost naravo- nahajališča), v katerega se vpisujejo podatki o varstveno pomembnih habitatnih tipov. Trasa je nahajališčih obravnavanih vrst. Polja so vsebinsko speljana tudi preko posebnih varstvenih območij prilagojena tistim v podatkovni zbirki “NaturaY2K”. (predlagano območje Natura 2000), zavarovanih in Obrazec je namenjen vsem, ki nimajo dostopa do ekološko pomembnih območij. podatkovne zbirke in aplikacije “NaturaY2K”. Za člane Slovenskega entomološkega društva in Društva za proučevanje in ohranjanje metuljev Botanični terminološki slovar Slovenije ter ostale sodelavce pri projektni nalogi Sodelavec na BIJH: A. Seliškar. smo 6. 3. organizirali in izvedli “Strokovno delavnico NATURA 2000”: Metulji, kjer smo predstavili Nadaljevali smo z izborom, opisom in redakcijo projekt NATURA 2000, razložili morfološko in gesel s področij vegetacije, ekologije, fitogeografije ekološko problematiko obravnavanih vrst metuljev in jih dopolnjevali s tujejezičnimi ustrezniki. ter se dogovorili o metodah, časovni in prostorski razporeditvi terenskih raziskav v sezoni 2004. Projektno nalogo smo zaključili 16. 9. z oddajo Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja končnega poročila naročniku projektne naloge NATURA 2000: Metulji (Lepidoptera) Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Vodja projekta: T. Čelik.

218

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 221818 111.11.20051.11.2005 112:31:282:31:28 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

funkcionalnih indikatorjev in indikatorjev pritiska RAZISKOVALNO DELO V OKVIRU smo pripravili interpretacijo prostorskih podatkov, MEDNARODNIH PROJEKTOV predvsem glede na izbrane naravovarstvene cilje. Povzetek rezultatov smo predstavili na delavnici 5. okvirni program, projekt AQUADAPT – Flora, ob zaključku projekta konec marca v Bruslju, pred- favna in vegetacija kalov na Krasu vsem interpretacijo daljinskega zaznavanja visoke Sodelavci: V. Babij, M. Culiberg, A. Čarni, T. Če- resolucije in primerjave s podatki, pridobljenimi pri lik, B. Drovenik, A. Pirnat, R. Slapnik, A. Seliškar, terenskih raziskavah, pri čemer smo uporabili tudi U. Šilc, B. Vreš, I. Zelnik, Š. Ambrožič. orodja, razvita v projektu SPIN. Rezultati raziskav, ki smo jih v okviru projekta Aquadapt opravili na ZRC SAZU, bodo objavljeni v monografiji o Krasu v letu 2005. Evropski forum za biotsko raznovrstnost – sodelo- V letu 2004 smo zaključili raziskavo vodnih hro- vanje za odpravljanje nasprotij med človekovimi ščev kalov na Krasu. V letih 2002, 2003 in 2004 dejavnostmi in biotsko raznovrstnostjo, projekt smo pregledali 41 lokacij – 32 kalov in 9 lokev. V 13 BIOFORUM kalih in eni lokvi smo našli 28 vrst vodnih hroščev, Sodelavec: A. Seliškar. ki pripadajo družinam Haliplidae, Noteridae, Dyti- http://www.nbu.ac.uk/bioforum/project_informa- scidae, Gyrinidae, Hydrochidae, Hydrophilidae tion.htm in Dryopidae. Na 27 lokacijah pa vodnih hroščev Med osnovnimi cilji projekta Bioforum, ki je nismo našli. Najbolj pogosti vrsti sta bili Noterus potekal v 5. okvirnem programu v letih 2003 in clavicornis in Hydrochara caraboides. Primerjali 2004, je bila obravnava konfliktov med varstvom smo podatke s Tržaškega Krasa in naredili pregled biotske raznovrstnosti in človekovimi dejavnostmi. favne vodnih hroščev celotnega območja Krasa. Nasprotja izvirajo iz zakonskih, političnih ali insti- Za objavo v monografiji v okviru projekta Aquadapt tucionalnih okvirov, ekonomskih pritiskov, socialne smo sodelavci BIJH napisali in pripravili naslednje strukture, interesov deležnikov, ekoloških razmer in prispevke: zgodovinskega ozadja. Nasprotja lahko ignoriramo, Š. Ambrožič, B. Drovenik, A. Pirnat: Vodni hrošči vzdržujemo ali razrešujemo. V projektu obravna- (Coleoptera) kalov in lokev na Krasu. vane rešitve so vezane na biotsko raznovrstnost in V. Babij, A. Seliškar, B. Vreš, I. Zelnik: Flora in njene vrednote v smislu trajnostnega in sonaravne- vegetacija kalov in lokev na Krasu. ga dolgoročnega ohranjanja in tudi ekonomskega M. Culiberg: Paleobotanične raziskave na Krasu. razvoja in rabe virov. Delo je potekalo predvsem T. Čelik: Vodne vešče (Lepidoptera, Pyralidae: v delavnicah, kjer je vsak izmed udeležencev iz Nymphulinae) kalov in lokev na Krasu. 16 držav izdelal vzorčno študijo. Prispevki bodo T. Čelik, I. Zelnik, V. Babij, B. Vreš, A. Pirnat, A. Se- objavljeni v posebni publikaciji. liškar, B. Drovenik: Inventarizacija kalov in lokev na Krasu ter njihov pomen za biotsko raznovrstnost. A. Čarni: Vegetacija na prehodu med travniki in Evropske metode monitoringa in nadzora za vrste gozdovin Krasu in habitatne tipe, ki so v interesu zveze (EU-wide monitoring methods and systems of surveillance Prostorski indikatorji za evropsko varstvo narave for species and habitats of Community interest (SPIN, 5. okvirni program) – EuMon) Vodja projekta (na ZRC SAZU): A. Seliškar. Sodelavci: V. Babij, T. Čelik in A. Seliškar (koordi- Sodelavci: T. Čelik, M. Jarnjak, B. Vreš, V. Žagar. nator delovnega sklopa 3 – Habitati). http://www.spin-project.org/ Namen projekta, ki se je začel novembra, je priprava Projekt SPIN je bil usmerjen v razvoj in preizkus pregleda metod monitoringa vrst in habitatnih tipov sistema prostorskih indikatorjev, ki temelji na več- v Evropi, primerjava učinkovitosti in uvajanje novih senzorskih podatkih iz satelitov (Ikonos, Landsat) metod za spremljanje omrežja NATURA 2000 in do- in razvoju GIS-a za izpeljavo monitoringa in upra- seganje cilja za zmanjšanje upadanja biodiverzitete vljalskih nalog za namene omrežja NATURA 2000. do leta 2010. Pripravili smo podrobnejšo vsebinsko Za zaključni sklop projekta smo pripravili gradivo za in organizacijsko shemo delovanja v delovnem sklo- predstavitveno zgoščenko, na kateri so bili rezultati pu Habitati in oblike sodelovanja med skupinami vseh testnih območij iz sedmih sodelujočih držav, za iz treh držav (Grčija, Madžarska, Slovenija), ki so Slovenijo je bilo to območje občin Postojna, Cerkni- vključene v omenjeni delovni sklop. V začetni fazi ca, Pivka in Divača. Na osnovi izračunov strukturnih, smo zbirali ustrezno gradivo.

219

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 221919 110.11.20050.11.2005 99:09:38:09:38 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

Inventarizacija jamske in izvirske favne ter izdelava Projekt Fauna Europaea (EVR1 1999–2010) biospeleološke karte ter fitocenoloških popisov na Slovenski vodja projekta: D. Tome. Žumberaku in Gorjancih (7/03-04). Sodelavci: R. Slapnik, T. Čelik, A. Pirnat, B. Dro- Vodji projekta: R. Slapnik (Slovenija), S. Gottstein venik. - Matočec (Hrvaška). Pregledan, dopolnjen in popravljen je bil seznam Sodelavci: A. Čarni, J. Bedek, B. Jalžić, R. Ozimec, sladkovodnih školjk v Sloveniji. V preliminarnem T. Rubinić. sistemu Favne Evrope smo pregledali sezname Nadaljevali smo raziskovanje izvirske in podzemelj- hroščev (Coleoptera) in metuljev (Lepidoptera), ske malakofavne Gorjancev in Žumberaka. Rodovi označili vrste, ki so prisotne v Sloveniji ter sezname Belgrandiella, Bythinella, Hauffenia, Iglica, Mar- dopolnili z manjkajočimi vrstami. stoniopsis, Paladilhiopsis, Pisidium, Sadleriana, Zospeum označujejo podzemeljsko malakofavno raziskovanega območja. Ob pomoči sodelavcev smo raziskali številne jamske objekte in izvire na DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI celotnem območju Gorjancev in Žumberaka. Skupaj smo raziskovali hidrološki in hidrogeološki značaj podzemnih objektov, merili fizikalno-kemične Late Quaternary lacustrine sequence in Srpenica. lastnosti vode in temperaturo ter vlago zraka. S Its paleoclimatological, paleoenvironmental and posameznimi obiski jam ter s postavljanjem pasti geohazard implications. in jemanjem jamskih sedimentov smo ugotavljali in Slovensko-avstrijski znanstveni projekt. zbirali podzemeljsko favno. Ugotavljali smo stanja Sodelavka: M. Culiberg. podzemeljskih objektov s stališča naravovarstva. Preučevanje glacialne vegetacije v profilu jezerske Vzporedno smo tudi pripravljali predloge za zaščito krede pri Bovcu in poznoglacialne vegetacije v najvažnejših biospeleoloških objektov. 11 m visokem profilu jezerske krede ob Soči pri Ustvarjeno je bilo zelo uspešno sodelovanje s hr- Srpenici. vaškimi biospeleologi, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnje. A stratified Prehistoric Site Vela spila (Vela Luka, Korčula) Biomineralizacija in izotopska sestava kisika in Slovensko-hrvaški znanstveni projekt. ogljika v hišicah nekaterih vrst sladkovodnih in ko- Sodelavka: M. Culiberg. penskih polžev v odvisnosti od ekoloških parametrov Preučevanje paleookolja paleolitskega najdišča Vela (BI-HR/04-05-021). špilja nad Velo Luko na Korčuli. Vodji projekta: R. Slapnik (Slovenija), D. Medako- vić (Hrvaška). Sodelavci: T. Dolenec, M. Hrs-Brenko, M. Miletić. Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vr- V prvem letu izvajanja projekta so bili nabrani vzor- stah, drugi osnutek z dne 8. 3. 2004 ci za podzemeljske vrste polžev iz rodu Zospeum in Pripravljavec (izdelovalec): Ministrstvo RS za kopenskih polžev iz družine Clausilidae: Cochlodi- okolje, prostor in energijo. na laminata, C. fimbriata, Macrogastra ventricosa, Sodelavci: A. Pirnat, T. Čelik, B. Drovenik. M.plicatula, Ruthenica filograna in Itala ornata. Napisali smo strokovne pripombe in predloge k Pregled vzorcev, determinacija in biomorfološke vsebinskemu delu Uredbe in Prilogam, v katerih meritve so bile opravljene na Biološkem inštitutu so hrošči (Coleoptera) in metulji (Lepidoptera) ZRC SAZU v Ljubljani. Vzorci hišic polžev so obravnavani kot zavarovane prostoživeče živalske pripravljeni za rentgenske difrakcijske analize v vrste. laboratoriju Inštituta “Ruđer Boškovič”, Centar za istraživanje mora v Rovinju. Analize stabilnih izotopov bodo narejene v laboratoriju za geologijo Uredba o posebnih varstvenih območjih, drugi Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. osnutek z dne 30. 3. 2004 Na osnovi teh podatkov lahko posredno pojasni- Pripravljavec (izdelovalec): Ministrstvo RS za mo klimatske oz. paleoklimatske karakteristike. okolje, prostor in energijo. Razmerje stabilnih izotopov kisika in ogljika v Sodelavci: T. Čelik, A. Pirnat. karbonatnih hišicah pojasnjuje tudi prehranjevalne Napisali smo strokovne pripombe in predloge k navade polžev. vsebinskemu delu Uredbe in Prilogam, v katerih so

220

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 222020 111.11.20051.11.2005 112:31:282:31:28 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

hrošči (Coleoptera) in metulji (Lepidoptera) uvršče- ni med ključne vrste (torej tiste, zaradi katerih je KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA potencialno posebno varstveno območje opredelje- no) in jih uradno posredovali na MOPE. Vodja: O. Dežman Jokić. V letu 2004 se je knjižni fond povečal za 490 enot: za 174 enot periodike in 316 knjig (nakupi, zamenjave, Nacionalni program varstva okolja darila). Vzpostavili smo pet novih zamenjav za revijo Pripravljavec (izdelovalec): Ministrstvo RS za Hacquetia, in opravili 20 nakupov iz inštitutskih sred- okolje, prostor in energijo. stev, namenjenih za nakup knjig. Zunanji obiskovalci Sodelavka: A. Pirnat. in 16 inštitutskih sodelavcev si je izposodilo 731 Sodelovali smo pri procesu priprave novega Na- knjig. Knjižnica deluje v okviru Biblioteke SAZU. cionalnega programa varstva okolja, in sicer pri podpoglavju 4.2: Narava in biotska raznovrstnost. Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja TAJNIŠTVO je bila sprejeta na vladi RS 7. 10. 2004.

Tajnica: B. Šuštar. V tajništvu je bilo prejetih 54 in oddanih 113 uradnih dopisov. ZNANSTVENI SESTANKI

Božidar Drovenik PUBLIKACIJE INŠTITUTA Letno zborovanje avstrijskih entomologov. Preda- vanja, določevanje hroščev, Prirodoslovni muzej, Dunaj, Avstrija, 20.–22. 2. Hacquetia 3/1, 98 str., Ljubljana. Hacquetia 3/2, 105 str., Ljubljana. 11. srečanje nemških koleopterologov. Predavanja, določevanje hroščev, izmenjava literature, Priro- Tatjana Čelik, Tomaž Seliškar, Podatkovna zbirka doslovni muzej, Stuttgart-Beutelsbach, Nemčija, “Natura 2000: Metulji (Lepidoptera)”. Biološki 29.–31. 10. inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Interaktivna karta Slovenije z zbirkami ZRC SAZU, http://gis. SIEEC, Sestanek nacionalnih predstavnikov sre- zrc-sazu.si/zrctest/. dnjeevropske komisije za preučevanje žuželk, Müncheberg pri Berlinu, Nemčija, 10.–12. 12. Tatjana Čelik, Tomaž Seliškar, Metulji (Lepidop- tera), Pregled vrst, Pregled območij, Pregled Andrej Seliškar podatkov, zbranih v okviru strokovnih nalog za Prostorski indikatorji za evropsko varstvo narave vzpostavitev Natura 2000 območij. Biološki inštitut (Spatial Indicators for European Nature Conserva- Jovana Hadžija ZRC SAZU, http://bijh.zrc-sazu. tion – SPIN). Delavnica, predstavitev rezultatov, si/NaturaY2K/. Bruselj, Belgija, 3.–7. 3. Boško Čušin, Valerija Babij, Tinka Bačič, Igor Evropski forum za biotsko raznovrstnost – sodelo- Dakskobler, Božo Frajman, Nejc Jogan, Mitja vanje za odpravljanje nasprotij med človekovimi Kaligarič, Nada Praprotnik, Andrej Seliškar, Peter dejavnostmi in biotsko raznovrstnostjo (European Skoberne, Boštjan Surina, Sonja Škornik, Branko Biodiversity Forum – a partnership for resolving Vreš, Boško Čušin (ur.), Natura 2000 v Sloveniji conflicts between human activities and biodiversity – rastline. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, – BIOFORUM). 172 str. Delavnica – Prostorsko planiranje in upravljanje nasprotij, Sofija, Bolgarija, 7.–10. 10. OBISKI NA INŠTITUTU V. Babij, B. Vreš 8th Hieracium Workshop – Mednarodna delavnica. Predavanja, ekskurzije in herbarijsko delo, Dedinky, Dr. Jane Reed, Department of Geography, Universi- Slovaška, 16.–20. 5. ty of Hull, Anglija, 3. 3.: razgovor o sodelovanju v

221

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 222121 110.11.20050.11.2005 99:09:39:09:39 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

projektu Quaternary Environments and Archaeology tomske analize. Inštitut za arheologijo, dan odprtih in Eastern Europe. vrat, 2. 3.

Prof. dr. Vlado Matevski, doc. dr. Mitko Kosta- Andraž Čarni, Marjan Jarnjak, Petra Košir, dinovski, Prirodno-matematički fakultet, Skopje: Aleksander Marinšek, Urban Šilc, Igor Zelnik raziskave vegetacije, 20.–31.8. The doom of anthropogenic White Birch forests in a changing landscape. 34th Annual Conference of the Jiři Vávra, Ostravian museum Ostrava, Češka, Ecological Society, Giessen, Nemčija, 13.–17. 9. 14.–28. 10. Andraž Čarni, Vlado Matevski Zdenek Malinka, Češka, 14. 10. Comparison of short-lived weed vegetation of the coastal and inland region in the southern part of Mag. Branislava Mihajlova, Prirodoslovni muzej the Balkan peninsula. XI OPTIMA Meeting, Be- Makedonije, Skopje, Makedonija, 5. 11. ograd, 6. 9.

Dr. Davorin Medakovič, Institut “Ruđer Bošković” Andraž Čarni Zavod za istraživanje mora Rovinj, Rovinj, Hrvaška: Oak forests in Slovenia.13th International workshop priprava programa raziskav, 15. 3., 13.–16. 4., 31. European vegetation Survey, Ioannina, 18. 4. 5.–10. 6., 26.–29. 7. Tatjana Čelik Natura 2000 v Sloveniji – Metulji (Lepidoptera): Predstavitev projekta, problematika vrst Erannis DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA ankeraria in Eriogaster catax ter načrti za terensko delo v letu 2004. Strokovna delavnica “NATURA Petra Košir 2000: Metulji”, Ljubljana, 6. 3. Sinsistematski pregled šuma plemenitih listača ilirske florne provincije s posebnim osvrtom na Natura 2000 v Sloveniji, Metulji. Prirodoslovno zajednice u Sloveniji. Šumarski fakultet, Sveučilište društvo Slovenije, Ljubljana, 1. 6. u Zagrebu, 23. 7. – doktorsko delo. Tatjana Čelik, Tomaž Seliškar Boštjan Surina Podatkovna zbirka in aplikacija “NaturaY2k”, Za- Subalpinska in alpinska vegetacija Krnskega pogor- vod RS za varstvo narave, Ljubljana, 9. 12. ja v Julijskih Alpah. Biološki oddelek BF, Univerza v Ljubljani, 17. 7. – doktorsko delo. Boško Čušin Naravne znamenitosti v dolini Trebuše. Vodenje ekskurzije, Prirodoslovno društvo Slovenije, Dolenja Trebuša, 8. 5. PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI NASTOPI Projekt Natura 2000 v Sloveniji – rastline. Predsta- vitev rezultatov, Prirodoslovno društvo Slovenije, Valerija Babij Ljubljana, 1. 6. Okrogla miza in javna predstavitev rezultatov projekta Aquadapt. Inštitut za raziskovanje Krasa, Ob izidu dela Natura 2000 v Sloveniji – rastline. Postojna, 2. 6. Predavanje, Botanično društvo Slovenije, Ljubljana, 20. 11. Valerija Babij, Igor Dakskobler, Andrej Seli- škar, Branko Vreš Natura 2000 v Sloveniji – rastline. Tiskovna konfe- Floristične zanimivosti iz slovenske flore. Srečanje renca, ZRC SAZU, Ljubljana, 23. 11. slovenskih botanikov, Ljubljana, 20. 11. Igor Dakskobler Metka Culiberg Flora in vegetacija Sabotina, predstavitev popisa Paleobotanično vzorčenje na arheoloških terenih. in ugotovitev. Mednarodno posvetovanje “Sabotin, Predavanje: Karpološke, antrakotomske in ksilo- zaklad, ki ga je treba odkriti, ovrednotiti in spoštovati”, Gorica, dvorana pokrajinskega sveta, 28. 1.

222

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 222222 111.11.20051.11.2005 112:31:282:31:28 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

Rastlinstvo in rastje Govcev na severnem robu Tr- RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI novskega gozda nad dolino Trebuše. Goriški muzej, OBISKI IN POTOVANJA Kromberk, 9. 3.

Lojze Marinček, Andraž Čarni, Aleksander Valerija Babij, Branko Vreš Marinšek • 8th Hieracium Workshop. Dedinky, Slovaška, A new forest community dominated by oak (Quercus 16.–20. 5.: mednarodna delavnica (predavanja, robur) in the Central Slovenia. Conceptions and me- ekskurzije in herbarijsko delo). thods of nature conservation in Europe, Cluj, 17. 9. Metka Culiberg Aljoša Pirnat, Božidar Drovenik. • Ciba Keizai University, Japonska (prof. Takashi Natura 2000 v Sloveniji, Hrošči. Prirodoslovno Uchiyama): 1.–2. 7.: ogled dela v palinološkem društvo Slovenije, Ljubljana, 1. 6. laboratoriju. • Vela špilja, Vela Luka, Korčula, 8.–14. 10.: Andrej Seliškar, Valerija Babij, Tatjana Čelik, zbiranje vzorcev za paleobotanične raziskave Božo Drovenik, Branko Vreš, Vinko Žagar pri arheoloških izkopavanjih. Naravovarstvena vrednost habitatnih tipov na postojnsko-pivškem območju, Srečanje slovenskih Andraž Čarni botanikov, Ljubljana, 20. 11. • Univerza Sv. Cirila in Metoda, Skopje, 20. 5.–1. 6.: Raziskave suhih travišč Balkanskega polo- Rajko Slapnik toka. Natura 2000 v Sloveniji. Mehkužci. Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana, 1. 6. Tatjana Čelik • MAC-MAN Conference (Mednarodna znanstve- Boštjan Surina na konferenca o sistematiki, ekologiji in genetiki Some novelties in the flora and vegetation of Mt. vrst rodu Maculinea sp.), Hungarian Natural Snežnik (northwestern part of the Liburnian Karst). History Museum, Madžarska, Budimpešta, 21. 1st Croatian Botanical Symposium, Zagreb, Hrvaška, 1.: udeležba na konferenci. 30. 9.–2. 10. • Hungarian Natural History Museum, Madžarska, Budimpešta, 21. 1.: posvet o raziskavah vrste Naravovarstvena problematika Volovje rebri nad Coenonympha oedippus v Evropi. dolino Reke. Srečanje slovenskih botanikov, Lju- bljana, 20. 11. Rajko Slapnik • Hrvatski prirodoslovni muzej, Zagreb, Hrvaška, Branko Vreš, Andrej Seliškar, Valerija Babij 5. 3.: determinacija materiala. Flora and vegetation of lakes Bajersko jezero (Cro- • Hrvatsko biospeleološko društvo, Zagreb, Hr- atia) and Klivnik (Slovenia). 1st Croatian Botanical vaška, 5. 3.: priprava programa biospeleoloških Symposium, Zagreb, Hrvaška, 30. 9.–2. 10. raziskav v okviru projekta. • Institut “Ruđer Bošković” Zavod za istraživa- Branko Vreš, Boštjan Surina, Valerija Babij nje mora Rovinj, Rovinj, Hrvaška, 15.–17. 4., Toward the checklist of Slovenian hawkweed: pro- 10.–11. 5, 26.–28. 7., 2.–3. 9., 30. 12.: vzorče- blems and perspectives. 8th Hieracium Workshop, vanje v Istri in analiza rezultatov rentgenske Dedinky, Slovaška, 16.–20. 5. difrakcije. • Landesmuseum für Karnten, Klagenfurt, Branko Vreš, Tatjana Čelik, Aljoša Pirnat, Avstrija, 18. 3.: delovni sestanek z dr. Paulom Andrej Seliškar, Tomaž Seliškar Mildnerjem in dr. Helmutom Sattmanom. Podatkovna zbirka in aplikacija “FloVegSi”, Zavod • Park prirode Žumberak, Žumberak, Hrvaška, RS za varstvo narave, Ljubljana, 9. 12. 12.–13. 2., 17. 6., 28.–30. 6., 23.–27. 10., 8.–11. 12.: priprava programa biospeleoloških raziskav Igor Zelnik v okviru projekta in terenske raziskave. Meadows with Gladiolus illyricus on the Čepićko • Prirodoslovno-matematički fakultet, Zoologijski polje (Istria, Croatia). 1st Croatian Botanical Sym- zavod, Biološki odsjek, Zagreb, Hrvaška 5. 3.: posium with international participation. Croatian priprava programa biospeleoloških raziskav v Botanical Society, Zagreb, Hrvaška, 30. 9.–2. 10. okviru projekta.

223

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 222323 110.11.20050.11.2005 99:09:39:09:39 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

Branko Vreš • Člani uredniškega odbora revije Hacquetia so • Internationale-CLUSIUS Forschunggesellschaft, tudi Tatjana Čelik, Boštjan Surina (sourednik) Güssing, Avstrija, 15.–16. 5.: sestanek, predava- in Urban Šilc (sourednik). nja in ekskurzija. • Andrej Seliškar je član uredniškega odbora revije Proteus. Igor Zelnik • Branko Vreš je tehnični urednik in član • Restoration ecology in brown coal mining areas, uredniškega odbora revije Acta Biologica Slo- international workshop. Česke Budjejovice, venica. Češka, 19.–24. 9.: mednarodna delavnica.

MENTORSTVO PEDAGOŠKO DELO Andraž Čarni je bil mentor doktorandki mag. Petri Andrej Seliškar, Branko Vreš Košir in mentor doktorandoma mag. Igorju Zelniku Botanika pri naravoslovju in biologiji, Seminar za in magistrandu Aleksandru Marinšku. učitelje biologije, Slovenske Konjice, 7.–8. 5. Igor Dakskobler je bil mentor doktorandu mag. Boštjanu Surini. UREDNIŠTVO Božidar Drovenik je bil mentor doktorandki mag. Aljoši Pirnat, diplomantu Alešu Gergeliju in diplo- • Andraž Čarni je glavni urednik revije Hacque- mantki Maji Marinček. tia in član uredniškega odbora revij Hladnikia, Godišnji zbornik in Fitosociologia. Aljoša Pirnat je bila mentorica magistrandu Marku • Igor Dakskobler je član uredniškega odbora Sameji. revije Hladnikia in je bil član uredniškega odbora revije Hacquetia.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Regional Park. Acta biol. slov., 2004, vol. 47, št. 2, str. 95-111, graf. prikazi. Izvirni znanstveni članek ČELIK, Tatjana. Population dynamics of endange- CULIBERG, Metka. Analize lesa in oglja s srednje- red species Coenonympha oedippus Fabricius, 1787 veške naselbine Torčec - Gradić pri Koprivnici = (Lepidoptera: Satyridae) on the Ljubljansko barje Holz- und Holzkohleanalyzen in Mittelalterliche (Slovenia). Acta entomol. slov. (Ljubl.), junij 2004, Siedlung Torčec - Gradić in die Nähe von Kopriv- vol. 12, no. 1, str. 99-114, ilustr. nica. Podravina (Samobor), 2004, letn. 3, št. 6, str. 122-127, ilustr. DAKSKOBLER, Igor. Jelovo-bukovi gozdovi v dolini Loške Koritnice v Julijskih Alpah (severoza- ČARNI, Andraž, FRANJIĆ, Josip, ŠKVORC, hodna Slovenija) = Fir-beech forests in the Loška Željko. Crataegus nigra Waldst. et Kit. dominated Koritnica valley in the Julian Alps (northwestern community in the flooded Danube River area in Slovenia). Gozd. vestn., 2004, letn. 62, št. 7/8, str. Croatia. Hacquetia (Ljubl.), 2004, letn. 3, št. 2, str. 299-315, ilustr. 81-90, ilustr. DAKSKOBLER, Igor. Združbe črnega gabra (Ost- ČELIK, Tatjana. Diverziteta dnevnih metuljev rya carpinifolia) v Srednjem Posočju (Zahodna (Lepidoptera: Rhopalocera) v Regijskem parku Slovenija) = Hop hornbeam (Ostrya carpinifolia) Škocjanske jame = Diversity of butterfly fauna communities in the Central Soča Valley (We- (Lepidoptera: Rhopalocera) in the Škocjanske jame stern Slovenia). Razpr. - Slov. akad. znan. umet.,

224

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 222424 111.11.20051.11.2005 112:31:282:31:28 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

Razr. naravosl. vede, 2004, 45, 2, str. 37-146, umet., Razr. naravosl. vede, 2004, 45, 2, str. 147- ilustr.,tabele. 183, ilustr.,tabele.

DAKSKOBLER, Igor, ŠILC, Urban, ČUŠIN, Bo- SURINA, Boštjan. 2004: The association Gentiano ško. Riverine forests in the upper Soča Valley (The terglouensis-Caricetum firmae T. Wraber 1970 in Julian Alps, western Slovenia). Hacquetia (Ljubl.), the Krn Mts. (Julian Alps). Annales, Series Historia 2004, letn. 3, št. 2, str. 51-80, ilustr. Naturalis , 2004, letn. 14, št. 1, str. 99-112.

DROVENIK, Božidar. Entomologische Untersu- SURINA, Boštjan. Carex austroalpina Becherer, chungen der Fluss Mur (Mura) am Beispiel der a new southeastern-Alpine species for the flora of Käfer (Coleoptera). Acta entomol. slov. (Ljubl.), Slovenia, and Viola pyrenaica Ramond ex DC., a junij 2004, vol. 12, no. 1, str. 27-34. second recording for the flora of the Julian Alps after nearly half a century. Annales, Series Historia DROVENIK, Božidar. Hrošči (Coleoptera) Menine Naturalis , 2004, letn. 14, št. 2. planine. Kamniški zb., 2004, letn. 17, str. 241-264, ilustr. VELUŠČEK, Anton, ČUFAR, Katarina, CULI- BERG, Metka, TOŠKAN, Borut, DIRJEC, Janez, MARINČEK, Lojze, MARINŠEK, Aleksander. MALEZ, Vesna, JANŽEKOVIČ, Franc, GOVEDIČ, Vegetation of the Pečka virgin forest remnant. Marijan. Črešnja pri Bistri, novoodkrito kolišče na Hacquetia (Ljubl.), 2004, letn. 3, št. 2, str. 5-27, Ljubljanskem barju. Arheol. vestn., 2004, letn. 55, ilustr., zvd. str. 39-54, zvd, fotogr., risbe.

MARINŠEK, Aleksander, DIACI, Jurij. Razvoj ZELNIK, Igor. Scirpus georgianus Harper - a new inicialne faze na vetrolomni površini v pragozdnem species in Slovenian flora and character species of ostanku Ravna gora = Development of the initial the association Dactylorhizo majalis - Scirpetum phase after wind throw in the virgin forest remnant georgiani ass. nova. Hacquetia (Ljubl.), 2004, letn. Ravna gora. Zb. gozd. lesar., 2004, št. 73, str. 31- 3, št. 2, str. 95-105, ilustr. 50, ilustr. ZUPANČIČ, Mitja, WRABER, Tone, ŽAGAR, Vin- MARTINČIČ, Andrej, SELIŠKAR, Andrej. Vege- ko. Dinarska združba ruševja Hyperico grisebachii- tacijska podoba vrste Carex rostrata v Sloveniji. Pinetum mugo na Snežniku = Dinarid mountain pine Hacquetia (Ljubl.), 2004, letn. 3, št. 1, str. 75-91, association Hyperico grisebachii-Pinetum mugo on ilustr., tab. Snežnik (1796 m a. s.l., SW Slovenia). Razpr. - Slov. akad. znan. umet., Razr. naravosl. vede, 2004, 45, SLAPNIK, Rajko. Kamniška jama – petindvajset 2, str. 185-261, ilustr.,tabele. let raziskovanja in vodenja ogledov. Naše jame, 2004, letn. 47. Pregledni znanstveni članek SLAPNIK, Rajko. Kamniška jama - zibelka jamar- stva in speleo(bio)logije na Kamniškem. Kamniški DAKSKOBLER, Igor. Gozdna vegetacija Bovškega zb., 2004, letn. 17, str. 285-290, ilustr. (Julijske Alpe, severozahodna Slovenija). Forest vegetation of the Bovec region (the Julian Alps, SLAPNIK, Rajko, OZIMEC, Roman. Distribution northwestern Slovenia). Hladnikia, 2004, št. 17, of the genus Zospeum Bourguignat 1856 (Gastro- str. 25-38. poda, Pulmonata, Ellobiidae) in Croatia. Natura Croatica, 2004, letn. 13, št. 2, str. 115-135, ilustr. Strokovni članek SURINA, Boštjan, VREŠ, Branko. Fitocenološka oznaka rastišč vrste Heliosperma pusillum (=Silene BABIJ, Valerija. Občni zbor Botaničnega društva pusilla, Caryophyllaceae) v mraziščih na Snežniku Slovenije. Proteus, mar. 2004, letn. 66, št. 7, str. (JZ Slovenija) = Phytosociological characteristics 323. of sites of Heliosperma pusillum (=Silene pusilla, Caryophyllaceae) in freezing ravines on the Snežnik ČELIK, Tatjana. Metulji. Proteus, 2004, letn. 67, št. plateau (SW Slovenia). Razpr. - Slov. akad. znan. 2/3, str. 89-98, ilustr.

225

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 222525 110.11.20050.11.2005 99:09:40:09:40 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

ČUŠIN, Boško. Rastline. Proteus, maj 2004, letn. 2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, 66, št. 9/10, str. 416-422, ilustr. ZRC SAZU, 2004, str. 33-35, ilustr.

DAKSKOBLER, Igor. Posebnosti rastja in rastlin- CULIBERG, Metka. Makroskopski rastlinski ostan- stva Govcev na severnem robu Trnovskega gozda ki - semena in oglje = Plant macroremains - seeds nad dolino Trebuše = Specifics of the vegetation and and charcoal. V: OVSENIK, Maja, TURK, Ivan. flora of Govci on the northern edge of the Trnovski Viktorjev spodmol in Mala Triglavca : prispevki k gozd plateau above the Trebuša valley. Gozd. vestn., poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji : con- letn. 62, št. 5-6, str. 270-280, ilustr. tributions to understanding the Mesolithic period in Slovenia, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, DAKSKOBLER, Igor, PODGORNIK, Gregor. 9). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Notulae ad floram Sloveniae. 57, Orchis pallens L. Založba ZRC, 2004, str. 88-91, tab. Hladnikia (Ljubl.), 2004, št. 17, str. 44-49. ČUŠIN, Boško. Euphrasia marchesettii Wettst. - DAKSKOBLER, Igor, JOGAN, Nejc (ur.). Nova na- Marchesettijeva smetlika. V: ČUŠIN, Boško (ur.). hajališča - New records : Semenke (Spermatophyta), Natura 2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založ- Aurinia petraea, Cotoneaster integerrimus, Gentia- ba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 89-92, ilustr. nella pilosa, Lathyrus venetus, Nepeta pannonica, Rhododendron ferrugineum, Saxifraga petraea. ČUŠIN, Boško. Hladnikia pastinacifolia Rchb. Hladnikia (Ljubl.), 2004, št. 17, str. 49-50. - rebrinčevolistna hladnikija, hladnikovka. V: ČU- ŠIN, Boško (ur.). Natura 2000 v Sloveniji, Rastline. DAKSKOBLER, Igor, SELJAK, Gabrijel. Notulae Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. ad floram Sloveniae. 56, Galium rubioides L. Hla- 107-113, ilustr. dnikia (Ljubl.), 2004, št. 17, str. 43. DAKSKOBLER, Igor. Aquilegia bertolonii Schott - PIRNAT, Aljoša, DROVENIK, Božidar. Hrošči. Bertolonijeva orlica. V: ČUŠIN, Boško (ur.). Natura Proteus, 2004, letn. 67, št. 2/3, str. 79-88, ilustr. 2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 40-44, ilustr. SLAPNIK, Rajko. Sladkovodni in kopenski mehkuž- ci. Proteus, 2004, letn. 67, št. 2/3, str. 98-104, ilustr. DAKSKOBLER, Igor. Eryngium alpinum L. - alpska možina. V: ČUŠIN, Boško (ur.). Natura 2000 v SURINA, Boštjan. Flora Snežnika. Svet ptic, 2004, Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC let. 10, št. 2, str. 16-17, ilustr. SAZU, 2004, str. 83-88, ilustr.

ŠILC, Urban, ČUŠIN, Boško. Nemški strojevec DAKSKOBLER, Igor. Moehringia villosa (Wulfen) ponovno pri Čezsoči. Proteus, feb. 2004, letn. 66, Fenzl - kratkodlakava popkoresa. V: ČUŠIN, Boško št. 6, str. 273-275, ilustr. (ur.). Natura 2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 129-134, ilustr. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci DAKSKOBLER, Igor, FRAJMAN, Božo, JOGAN, SELIŠKAR, Andrej. Grasslands. V: YOUNG, Ju- Nejc. Primula carniolica Jacq. - kranjski jeglič. V: liette. Conflicts between human activities and the ČUŠIN, Boško (ur.). Natura 2000 v Sloveniji, Ra- conservation of biodiversity in agricultural landsca- stline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, pes, grasslands, forests, wetlands and uplands in the str. 135-140, ilustr. acceding and candidate countries (ACC) : a report of the BIOFORUM project : March 2004. [Brussels: DAKSKOBLER, Igor, PRAPROTNIK, Nada. European Commission, 2004], str. 21-35. Campanula zoysii Wulf. - Zoisova zvončica. V: ČUŠIN, Boško (ur.). Natura 2000 v Sloveniji, Ra- stline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, Samostojni znanstveni sestavek v monografiji str. 62-66, ilustr.

BABIJ, Valerija. Adenophora liliifolia (L.) Bess.- SELIŠKAR, Andrej. Gladiolus palustris Gaudin navadna obročnica. V: ČUŠIN, Boško (ur.). Natura - močvirski meček. V: ČUŠIN, Boško (ur.). Natura

226

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 222626 111.11.20051.11.2005 112:31:292:31:29 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, Janez (ur.). Boštanj, vas rumenega sleča : zbornik. ZRC SAZU, 2004, str. 97-101, ilustr. Ljubljana: Šola retorike, 2004, str. 13-19, ilustr.

SELIŠKAR, Andrej. Liparis loeselii (L.) L.C. Rich. - ČUŠIN, Boško. Porazdelitev predlogov za varstvena Loeselova grezovka. V: ČUŠIN, Boško (ur.). Natura območja. V: ČUŠIN, Boško (ur.). Natura 2000 v 2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC ZRC SAZU, 2004, str. 114-119, ilustr. SAZU, 2004, str. 27-30, ilustr.

SELIŠKAR, Andrej. Scilla litardierei Breistr. - trav- ČUŠIN, Boško. Potek projekta v Sloveniji. V: ČU- niška morska čebulica. V: ČUŠIN, Boško (ur.). Na- ŠIN, Boško (ur.). Natura 2000 v Sloveniji, Rastline. tura 2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 151-153, ilustr. 22-26, ilustr.

SLAPNIK, Rajko. Holocenski kopenski in slad- KUTNAR, Lado, SELIŠKAR, Andrej. Predlog mo- kovodni polži (Gastropoda) v Viktorjevem spod- nitoringa habitatnih tipov. V: FERLIN, Franc (ur.). molu = Holocene land and freshwater molluscs Razvoj mednarodno primerljivih kazalcev biotske (Gastropoda) in Viktorjev spodmol. V: OVSENIK, pestrosti v Sloveniji in nastavitev monitoringa teh Maja, TURK, Ivan. Viktorjev spodmol in Mala kazalcev - na podlagi izkušenj iz gozdnih ekosiste- Triglavca : prispevki k poznavanju mezolitskega mov : CRP projekt 2001-2003, Elaborat : posebni obdobja v Sloveniji : contributions to understanding del (I). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, the Mesolithic period in Slovenia, (Opera Instituti 2004, str. 5-19. archaeologici Sloveniae, 9). Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 2004, str. KUTNAR, Lado, SELIŠKAR, Andrej. Predlog 92-105, ilustr., tab. monitoringa višjih rastlin : (praprotnic in semenk). V: FERLIN, Franc (ur.). Razvoj mednarodno pri- SURINA, Boštjan. Arabis scopoliana Boiss. - Sco- merljivih kazalcev biotske pestrosti v Sloveniji in polijev repnjak. V: ČUŠIN, Boško (ur.). Natura 2000 nastavitev monitoringa teh kazalcev - na podlagi v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC izkušenj iz gozdnih ekosistemov : CRP projekt SAZU, 2004, str. 45-49, ilustr. 2001-2003, Elaborat : posebni del (I). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2004, str. 21-34. SURINA, Boštjan. Genista holopetala (Fleischm. ex. Koch) Baldacci - primorska košeničica. V: ČU- ŠIN, Boško (ur.). Natura 2000 v Sloveniji, Rastline. MONOGRAFIJE Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 93-96, ilustr. Znanstvena monografija

VREŠ, Branko. Eleocharis carniolica W.D.J.Koch BABIJ, Valerija, BAČIČ, Tinka, ČUŠIN, Boško, - kranjska sita. V: ČUŠIN, Boško (ur.). Natura 2000 DAKSKOBLER, Igor, FRAJMAN, Božo, JOGAN, v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC Nejc, KALIGARIČ, Mitja, PRAPROTNIK, Nada, SAZU, 2004, str. 76-82, ilustr. SELIŠKAR, Andrej, SKOBERNE, Peter, SURINA, Boštjan, ŠKORNIK, Sonja, VREŠ, Branko, ČUŠIN, VREŠ, Branko. Marsilea quadrifolia L. - štiriperesna Boško (ur.). Natura 2000 v Sloveniji, Rastline. marsiljka, marzilka. V: ČUŠIN, Boško (ur.). Natura Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004. 172 2000 v Sloveniji, Rastline. Ljubljana: Založba ZRC, str., ilustr. ZRC SAZU, 2004, str. 120-124, ilustr. TRPIN, Darinka, VREŠ, Branko, KURTTO, Arto (ur.), LAMPINEN, Raino (ur.), JUNIKKA, Leo Samostojni strokovni sestavek v monografiji (ur.). Atlas florae europaeae : distribution of va- scular plants in Europe. 13, Rosaceae (Spiraea to ČARNI, Andraž. Prispevek k poznavanju rastiščnih Fragaria, excl. Rubus). Helsinki: The Committee razmer rumenega sleča (Rhododendron luteum Swe- for Mapping the Flora of Europe: Societas Biologica et) v Sloveniji. V: ZUPANČIČ, Cvetko (ur.), KOS, Fennica Vanamo, 2004. 320 str., ilustr., zvd.

227

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 222727 110.11.20050.11.2005 99:09:40:09:40 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA

Strokovna monografija von Škocjan im Herzen des slowenischen Karstes. Škocjan: Park Škocjanske jame, 2004. 44 str., DEBEVEC, Albin, KRANJC, Andrej, MIHEVC, ilustr. Andrej, PERIC, Borut, SLAPNIK, Rajko. The Ško- cjan caves in the bosom of the classical karst. Ško- DEBEVEC, Albin, KRANJC, Andrej, MIHEVC, cjan: Park Škocjanske jame, 2004. 44 str., ilustr. Andrej, PERIC, Borut, SLAPNIK, Rajko. Škocjan- ske jame v nederjih klasičnega krasa. Škocjan: Park DEBEVEC, Albin, KRANJC, Andrej, MIHEVC, Škocjanske jame, 2004. 44 str., ilustr. Andrej, PERIC, Borut, SLAPNIK, Rajko. Le grotte di Škocjan nelle viscere del carso classico. Škocjan: JOGAN, Nejc, KALIGARIČ, Mitja, LESKOVAR- Park Škocjanske jame, 2004. 44 str., ilustr. ŠTAMCAR, Ivana, SELIŠKAR, Andrej, DOBRA- VEC, Jurij. Habitatni tipi Slovenije : tipologija. DEBEVEC, Albin, KRANJC, Andrej, MIHEVC, Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Andrej, PERIC, Borut, SLAPNIK, Rajko. Höhlen Agencija RS za okolje, 2004. 64 str., ilustr.

SUMMARY

In 2003 the research work of The Jovan Hadži Insti- tute of biology consists of several basic and applied munities in SE Slovenia; Appearance of the specific projects and tasks such as: Fauna, flora and vegeta- beetle species on thermophilic sites; Subalpine and tion in Slovenia and in neighboring areas; Natural alpine vegetation of the Krn mountain range in the and cultural heritage; Succession line of the birch Julian Alps; Wet meadows of Molinietalia in SE forests in southeastern Slovenia; The comparison Slovenia; Flora, fauna and vegetation of carstic of biocoenoses within virgin and managed forests ponds (5th FP AQUADAPT); Spatial Indicators as an indicator of anthropogenic influence on the for European Nature Conservation – 5th FP SPIN, environment; The vegetation of dry grasslands in Mapping of non-forest habitats (Pivka); Botanical the southern part of Balkan peninsula, Comparison terminological dictionary; Development of inter- of forest edge vegetation in Slovenia and Croatia national comparable indicators and monitoring of and its significance for the protection of forest biodiversity in Slovenia; Fauna Europaea project ecosystems, Expertise for establishing a network (EVR1-1999-2010), etc. NATURA 2000 for butterflies; Kras - region Many other institutions and associates are also biodiversity, successional stages and conservation involved in our projects. The results achieved are significance; Inventarisation of cave and spring an important contribution to the knowledge of fauna, biospeleological map and phytosociological flora and fauna (natural heritage) of Slovenia and investigations in the area of Žumberak and Gor- its conservation. They also explain the taxonomy, janci; EU-wide monitoring methods and systems of horology, dynamics and ecology of species and surveillance for species and habitats of Community ecosystems. The results are directly used in practice interest - EuMon; Noble leaf tree forests in the west- (e.g. nature conservation activities, environment ern part of the Illyrian floral province; Weed com- evaluation measures, in forestry etc.).

228

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 222828 111.11.20051.11.2005 112:31:292:31:29 INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE

Sodelujoči raziskovalni organizaciji: Psihiatrična ZNANSTVENI SVET klinika Ljubljana, Nevrološka klinika Ljubljana.

Akad. prof. dr. Marjan Kordaš (predsednik), akad. Raziskovalno delo v projektu se je zaključilo ok- prof. dr. Andrej O. Župančič, doc. dr. Majda Černič tobra 2004. Obsegalo je klinično študijo samomo- Istenič, doc. dr. Duška Knežević Hočevar, dr. Lili- rilnega vedenja in analizo družboslovnih aspektov jana Šprah. samomorilnosti in povezanosti z rodnostnim ve- dr. M. Kordaš denjem. – V okviru projektne naloge Ugotavljanje razlike med osebnostnimi lastnostmi pri osebah po poskusu samomora, ki so prejele oz. odklonile psi- PERSONALNA SESTAVA hoterapevtsko pomoč smo opravili monitoring oseb Predstojnica: doc. dr. Duška Knežević Hočevar. po poskusu samomora, ki so prejele oz. odklonile Znanstveni sodelavki: doc. dr. Majda Černič Istenič, psihoterapevtsko pomoč po poskusu samomora dr. Lilijana Šprah. v ljubljanski regiji. Hkrati smo priredili in razvili Asistentka z doktoratom: dr. Irena Rožman (do nekaj inštrumentov, ki bodo širše uporabni ter bodo 31. 5.). osnovali bazo mednarodno primerljivih podatkov. Asistenta z magisterijem: mag. Andrej Kveder, mag. Metodološki instrumentarij smo razširili z razvojem Urška Rajgelj. nekaterih nevropsiholoških testov v okviru raziska- Zunanji sodelavci: Sanja Cukut, Mojca Šoštarič, ve Izdelava nevropsihološkega instrumentarija za Miha Kočevar, Mirjana Erjavec, Irena Bolko. odkrivanje dejavnikov samomorilnega vedenja pri dr. M. Černič osebah, odvisnih od alkohola. – V projektni nalogi Istenič Rodnost in samomorilnost v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih smo opravili analizo stopenj rodnosti in TEMELJNE RAZISKAVE samomorilnosti v letih 1971, 1981, 1991 in 2001. V sodelovanju s PIC so bili izdelani zemljevidi stopenj Družbeno ozadje nizke rodnosti pri univerzitetno rodnosti in samomorilnosti za omenjena obdobja. izobraženih v Sloveniji Prekrivanja območij z nizko stopnjo rodnosti in Vodja projekta: D. Knežević Hočevar. hkrati visoko stopnjo samomorilnosti, kot ga je Sodelavci: M. Černič Istenič, L. Šprah, S. Cukut, predpostavljala klasična teorija modernizacije, nam U. Rajgelj, A. Kveder. ni potrdila niti statistična analiza z metodo razvršča- dr. Knežević nja v skupine. Nadaljevali in zaključili smo analizo Hočevar Delo v projektu se je začelo julija 2004. Raziskovalci poročanja tiskanih medijev o samomorilnosti, kjer smo v skladu s časovnimi mejniki, opredeljenimi v so nas posebej zanimali zapisi o morebitni povezavi prijavi projekta, zbrali in predelali temeljno znan- med rodnostjo in samomorilnostjo. stveno literaturo in za vsakega raziskovalca posebej določili projektne naloge, zlasti terenskega dela, ki ga bomo izvajali v letu 2005. Hetero- in avtoagresivnost v družini Vodja: M. Černič Istenič. Sodelavci: L. Šprah, D. Knežević Hočevar, M. Šo- mag. A. Kveder štarič, I. Rožman, M. Kočevar, M. Erjavec, I. Bolko, APLIKATIVNE RAZISKAVE U. Rajgelj, A. Kveder. Sodelujoča raziskovalna organizacija: Psihiatrična Rodnost in samomorilnost v Sloveniji: multidi- klinika Ljubljana. sciplinarni vidiki Vodja: L. Šprah. Opravili smo terensko raziskavo: 1300 mladostni- Sodelavci: D. Knežević Hočevar, M. Černič Istenič, kov in 70 žensk iz kmečkega okolja smo anketirali S. Cukut, U. Rajgelj, A. Kveder. z vprašalnikom o izpostavljenosti nasilju v družini mag. U. Rajgelj

229

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 222929 111.11.20051.11.2005 112:31:292:31:29 INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE

in iskanju pomoči. Pridobili smo podatke o stališčih vzorcu splošne populacije. Pri njegovem obliko- do nasilnega vedenja v družini, kakšnim oblikam vanju smo sledili modelu mednarodne raziskave nasilnih vzorcev vedenja so bili anketiranci priča in Odnosi med generacijami in spoloma (Gender and kakšne oblike pomoči so prejeli oz. bi želeli prejeti. Generation Programme – GGP). Cilj projekta je Poleg anketnega vprašalnika so anketiranci izpolnili ugotoviti raven usklajenosti med družinskim in še psihološki vprašalnik izražanja agresivnih vzorcev poklicnim življenjem pripadnic in pripadnikov vedenja, lestvico travmatiziranosti ter osebnostni Slovenske vojske. Cilj projekta je tudi ugotoviti, na vprašalnik profila indeksa emocij. Oblikovali smo katera področja zasebnega življenja posameznika bazo podatkov, na osnovi katere bomo v nadaljevanju lahko poseže Slovenska vojska in v kolikšni meri. raziskave analizirali rezultate z vidika povezanosti med izkušnjo z nasiljem v družini in oblikovanjem hetero- in avtoagresivnih vzorcev vedenja pri žrtvah KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA nasilja ter njihovimi osebnostnimi lastnostmi. V sklopu raziskave smo opravili tudi analizo medijske- dr. I. Rožman ga diskurza na temo nasilja v družini v slovenskih V okviru organizacije rastočega števila knjižničnega tiskanih medijih za obdobje 1998–2003. gradiva smo oblikovali osnovno podatkovno tabelo za evidenco s pripadajočimi vnosnimi maskami in pripravo izpisov. Nevropsihološki dejavniki samomorilnosti pri Pridobljeno gradivo v letu 2004: osebah, odvisnih od alkohola • Baza strokovne in raziskovalne literature za Vodja: L. Šprah. obdobje 5 let (1998–2003) na področju nasilja Sodelavci: M. Šoštarič, M. Kočevar. v družini (309 enot). dr. L. Šprah Sodelujoči raziskovalni organizaciji: Psihiatrična • Baza publikacij dnevnega tiska (klipingi iz klinika Ljubljana, Nevrološka klinika Ljubljana. tematskih map: Nasilje nad ženskami, Nasilje v družini in Nasilje – splošno Novinarske do- Za preverjanje desnohemisferične disfunkcije pri kumentacije Dela) na temo nasilja v družini za osebah, odvisnih od alkohola, smo izdelali nevrop- obdobje 1998–2003 (113 enot). sihološki instrumentarij za identifikacijo kognitivnih • Baza empiričnih podatkov terenske raziskave in čustvenih vidikov odzivanja na dražljaje, ki so Nasilje v družini na populaciji mladostnikov, povezani z nekaterimi desnohemisferičnimi funk- žensk in moških (1400 enot). cijami. Preliminarno smo instrumentarij testirali na • Transkribirani intervjuji mladostniških noseč- skupini zdravih prostovoljcev in preučili vpliv raz- nosti (9 enot). ličnih emocionalnih stanj na pozornost, inhibicijo in • Transkribirani intervjuji na temo rodnostno priklic pri izvajanju verbalnih oz. neverbalnih nalog vedenje obmejnega prebivalstva (25 enot). na področju delavnega in epizodičnega spomina. V • Baza empiričnih podatkov terenske raziskave ta namen smo izdelali računalniško podprt sistem Prebivalstvo, družina in blaginja: stališča do za predvajanje dražljajev in nalog ter statistično politike in ukrepov (1550 enot). vrednotenje uspešnosti izvajanja nalog. Postopke • Datoteka IPPAS – International Population nevropsihološkega testiranja kognitivnih in čustvenih Policy Acepptance Study – projekta DIALOG procesov smo prilagodili aparatu za magnetnoreso- v 5. okvirnem programu Evropske komisije, ki načno slikanje možganov in klinično testiranje, kjer zajema podatke 13 partnerjev iz Avstrije, Belgije, bomo preverjali, v kolikšni meri je aktivnost neka- Češke, Estonije, Finske, Nemčije, Madžarske, terih možganskih področij v desni oz. levi hemisferi Italije, Litve, Nizozemske, Poljske, Romunije lahko povezana s samomorilnim vedenjem. in Slovenije (34.285 enot).

Usklajevanje zahtev družine in dela v vojaškem MEDNARODNO SODELOVANJE poklicu Vodja projekta: M. Černič Istenič. Sodelavci: D. Knežević Hočevar, L. Šprah, A. Kve- Študija o sprejemljivosti prebivalstvene politike der, U. Rajgelj, S. Cukut, M. Šoštarič. (PPA2 – Acceptance of Population-related Poli- cies 2) projekt 5. okvirnega programa Evropske Pripravili smo anketni vprašalnik, ki ga bomo v letu komisije 2005 izvedli na vzorcu vojaških oseb in na testnem Vodja projekta: Charlotte Hoem (BIB); Inštitut za

230

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 223030 110.11.20050.11.2005 99:09:41:09:41 INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE

medicinske vede (ZRC) je eden izmed partnerjev; Več o vsebini in ciljih projekta je na spletni strani raziskovalka pri projektu je M. Černič Istenič, so- http://www.gla.ac.uk/rg. delavec pa A. Kveder. V letu 2004 smo nadaljevali delo v mednarodnem projektu Population Policy Acceptance Study – The MAGISTRSKA DELA Viewpoint of Citizens and Policy Actors Regarding the Management of Population Related Change. Do- gradili smo mednarodno bazo podatkov in na njeni Urška Rajgelj je 16. 6. uspešno zagovarjala magi- osnovi opravili prve preliminarne analize na temo strsko delo Mladostniške nosečnosti v Sloveniji v usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. zadnjih tridesetih letih in s tem zaključila magistrski Analize so pokazale, da se dejanska kombinacija študij Sociologija – socialno delo v skupnosti na delovnega časa in števila otrok, ki ga imajo moški Fakulteti za družbene vede. in ženske v vseh primerljivih državah, pomembno razlikuje od njihovih želenih kombinacij. PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI Populacijska dinamika ob slovensko-hrvaški meji: NASTOPI primer širšega obkolpskega prostora (bilateralni slovensko-hrvaški projekt, 2004–2006): Vodja (slovenskega dela) projekta: D. Knežević Majda Černič Istenič Hočevar. Poster Gender roles in Slovenia – rural and urban Sodelavci: I. Rožman, D. Josipovič, P. Repolusk citizens’ perceptions, XI. World Congress of Rural in J. Fikfak. Sociology, Trondheim, Norveška, 25.–30. 7. V letu 2004 je bilo opravljenih pet delovnih sestankov (eden s hrvaškimi sodelavci in štirje s slovenski- Duška Knežević Hočevar mi) ter štirje obiski na Hrvaškem (dva v Zagrebu na Vabljeno uvodno predavanje na mednarodni konfe- Statističkem zavodu RH in dva v Ozlju na Matičnem renci “Borders in a New Europe: Between History uredu). Sestanki in obiski so bili namenjeni izvedbi and New Challenges”; delavnica “New Realities in kvantitativno zastavljenih projektnih nalog (prido- Demography and Social Relations: Immigration, bivanju in analizi arhivskega materiala), na podlagi Ethnic and Culture Difference, Racism, Xenopho- katerih bodo v letu 2005 opravljene posamične bia, Anti-Semitism”. Gradec, Avstrija, 15.–19. 9. kvalitativne projektne naloge.

HESP (2003–2006): The International Higher RAZISKOVALNO DELO V TUJINI; ŠTUDIJSKI Education Support Programme of the Open Soci- OBISKI IN POTOVANJA ety Institute je mednarodni projekt s sodelovanjem Velike Britanije, Poljske, ZDA, Makedonije, Srbije in Črne gore. Nosilka projekta je I. Šumi. D. Kne- Andrej Kveder žević Hočevar je ena izmed šestih predavateljev Maja se je udeležil 3. sestanka Neformalne delovne (članica t. i. Resource Faculty). V letu 2004 sta skupine projekta GGP na otoku Spetses v Grčiji. bili izpeljani dve raziskovalni dejavnosti: tridnevni 1. 10. je prevzel vlogo vodje projekta GGP v “Takeoff meeting” v Vopovljah pri Ljubljani, 9.–11. okviru Enote za populacijske aktivnosti, Divizije 1., in “Summer School 1” v Škofji Loki, 11.–22. za ekonomske analize pri Ekonomski komisiji za 8. O programu, vsebini in realizaciji dejavnosti v Evropo Združenih narodov (PAU/EAD UNECE) letu 2004 glej spletno stran: http://www.inv.si/he- v Ženevi. sp/activ.htm.

Leonardo (2003–2006): Mainstreaming vocational PEDAGOŠKO DELO guidance for refugees and migrants je mednarodni pilotski projekt, ki poteka v sodelovanju s partnerji iz Velike Britanije, Nemčije, Češke, Danske, Špa- Lilijana Šprah nije, Finske, Irske in Slovenije. Nosilka je A. Janko Komunikacija v zdravstveni negi. Univerza na Pri- Spreizer. D. Knežević Hočevar je ena izmed šestih morskem, Visoka šola za zdravstvo Izola. raziskovalk v tem projektu. V letu 2004 smo zbra- Medicinska in socialna psihologija. Univerza na li, pripravili in analizirali literaturo za e-learning. Primorskem, Visoka šola za zdravstvo Izola.

231

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 223131 110.11.20050.11.2005 99:09:42:09:42 INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE

Majda Černič Istenič Ruralna sociologija. Univerza v Ljubljani, Bioteh- MENTORSTVO niška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Katedra za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja. Duška Knežević Hočevar je bila mentorica Urški Rajgelj.

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Pregledni znanstveni članek

Izvirni znanstveni članek ŠOŠTARIČ, Mojca, ŠPRAH, Lilijana. Psycholo- gical distress and intervention in cancer patients ERJAVEC, Mirjana, ŠPRAH, Lilijana. Primerjava treated with radiotherapy = [Psihološka obreme- značilnosti nasilja vrstnikov v šoli med različnimi njenost in pomoč bolnikom z rakom, ki se zdravijo starostnimi skupinami žrtev, strahovalcev in opa- z radioterapijo]. Radiol. oncol. (Ljubl.), 2004, letn. zovalcev. Šols. svetov. delo, 2004, letn. 9, št. 1, str. 38, št. 3, str. 193-203. 25-37, ilustr. ŠPRAH, Lilijana, ŠOŠTARIČ, Mojca. Psychosocial KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. “Kri ni voda” : coping strategies in cancer patients = [Soočanje, potomci Uskokov ob slovensko-hrvaški meji. Razpr. spoprijemanje in obvladovanje psihosocialne obre- gradivo - Inšt. nar. vpraš. (1990), 2004, št. 45, str. menjenosti pri bolnikih z rakom]. Radiol. oncol. 126-143. (Ljubl.), 2004, letn. 38, št. 1, str. 35-42.

KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška. Vanishing nation: discussing nation’s reproduction in post-socialist Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Slovenia. Anthropol. East Eur. rev., fall 2004, vol. 22, no. 2, str. 22-30, graf. prikazi. BON, Jure, KORITNIK, Blaž, REPOVŠ, Grega, SOČAN, Gregor, ŠPRAH, Lilijana, KOČEVAR, KNEŽEVIĆ HOČEVAR, Duška, CUKUT, Sanja. Miha, KNIFIC, Jernej. Changes in effective con- Predstavitve samomora na Slovenskem v tiskanih nectivity during spatial and verbal working memory medijih. Soc. delo, avg. 2004, letn. 43, št. 4, str. evaluated with fMRI and structural equation model- 191-200. ling. V: ULE, Andrej (ur.), GAMS, Matjaž (ur.), RE- POVŠ, Grega (ur.). Kognitivna znanost : zbornik A 7. KORITNIK, Blaž, KOČEVAR, Miha, KNIFIC, Jer- mednarodne multi-konference Informacijska družba nej, TAVČAR, Rok, ŠPRAH, Lilijana. Prostorski in IS 2004, 9. do 15. oktober 2004 : proceedings A of verbalni delovni spomin : študija s funkcijskim ma- the 7th International Multi-Conference Information gnetnoresonančnim slikanjem. Psihol. obz. (Ljubl.), Society IS 2004, 9-15th October 2004, Ljubljana, 2004, letn. 13, št. 2, str. 47-60, 136-138, ilustr. Slovenia, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut “Jožef Stefan”, 2004, str. 43-49, ilustr. KORDAŠ, Marjan, PODNAR, Tomaž, RUNOVC, Franc, MILISAV, Irina. Simulation of some short- term control mechanisms in cardiovascular physi- ology. Comput. biol. med.. [Print ed.], 2004, vol. 34, no. 1, 35-49 f.

ŠOŠTARIČ, Mojca, ŠPRAH, Lilijana. Uporaba intervjuja in risbe pri prepoznavanju nasilja v mla- dostnikovi družini. Šols. svetov. delo, 2004, letn. 9, št. 1, str. 8-17, ilustr.

232

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 223232 110.11.20050.11.2005 99:09:42:09:42 INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE

SUMMARY

In the year 2004, the project Fertility and Suicide During the year 2004, we preceded our interna- in Slovenia has been completed. The study revealed tional research activities: that specific personality profile could be signifi- Firstly, within the project Population Policy Accept- cantly involved in suicide vulnerability. In order ance Study – The Viewpoint of Citizens and Policy to determine cognitive and emotional character- Actors Regarding the Management of Population istics that increase the risk of suicidal behaviour Related Change the international data set was re- due to functional insufficiency of the right brain build, and the first preliminary analyses were car- hemisphere some neuropsychological applications ried out. Analyses showed that there is considerable were developed and adapted for functional mag- difference between real and desired combination of netic resonance screening protocol. In addition, an working time and the number of children in Slov- analysis of suicide and fertility rates in 1971, 1981, enia. Secondly, planned tasks (case studies of im- 1991 and 2001 was conducted in order to verify the migrants, asylum seekers and refugees in Slovenia, hypothesised connection between low fertility rates review of literature) for e-learning have been done and high suicide rates. within Leonardo da Vinci project Mainstreaming An extensive database on domestic violence in vocational guidance for refugees and migrants adolescents and women was established within (http://www.gla.ac.uk/rg). Thirdly, the core yearly the project Violence in family. The questionnaire activity of the project The International Higher referred to attitudes and experiences with domestic Education Support Programme (HESP) – the sum- violence; some psychological tests were used to as- mer school – was successfully carried out in August certain the impact of domestic violence on victim’s 2004 (http://www.inv.si/hesp/activ.htm). Finally, behavioural patterns and personality. An analysis basic data were obtained from archival sources in of press media clippings on domestic violence was Croatia as planned in bilateral project Population also completed. Dynamics at Slovenian-Croatian border: the Kolpa Within the preparations for an international Gender region case. and Generations Programme (GGP) in Slovenia, In July 2004, we started to work on (review and and the national project Reconciliation of working analysis of research literature) basic project Social and family life in Slovenian solders, a measurement Background of Low Fertility among University- instrument for the use in Slovenia was developed. Educated in Slovenia.

233

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 223333 110.11.20050.11.2005 99:09:42:09:42 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 223434 110.11.20050.11.2005 99:09:42:09:42 INŠTITUT ZA BIOGRAFIKO IN BIBLIOGRAFIJO

Nadaljevale so se priprave za izdelavo predloga ZNANSTVENI SVET geslovnika za novi Slovenski biografski leksikon. A. Vovko je v letu 2004 izdal znanstveno monografijo Akademiki red. prof. dr. Kajetan Gantar (predse- Odborniki in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila dnik), red. prof. dr. Vasilij Melik in dr. Mitja Zupan- in Metoda 1885–1918, ki bo izšla kot druga publika- čič, red. prof. ddr. Igor Grdina, Martin Grum, doc. dr. cija v inštitutski seriji Življenja in dela, Biografske Mateja Matjašič Friš, prof. dr. Andrej Vovko. in bibliografske študije pri Založbi ZRC SAZU. dr. A. Vovko Poleg tega je nadaljeval biografsko-bibliografsko raziskovanje znanstvenika dr. Rajka Ložarja, zbi- ralca narodnega blaga Gašperja Križnika, učitelja PERSONALNA SESTAVA in vsestranskega kulturnega delavca Andreja Pra- protnika, članov Družbe sv. Mohorja, Družbe sv. Predstojnik: izr. prof. dr. Andrej Vovko, znanstveni Cirila in Metoda in Slovenske matice na matičnem svetnik. slovenskem ozemlju, v zamejstvu in izseljenstvu, Znanstveni svetnik: red. prof. ddr. Igor Grdina (od ter o značilnih vidikih pisanja nekaterih manj znanih 1. 10.). slovenskih revij, predvsem Slovenskega Branika. Znanstvena sodelavca: doc. dr. Mateja Matjašič M. Matjašič Friš se je ukvarjala z znanstvenorazi- Friš, doc. dr. Andrej Rahten, (od 1. 10.; od 15. 12. skovalnim delom na bio-bibliografskem področju s petinska delovna obveznost). poudarkom na dopolnjevanju bio-bibliografske po- M. Grum Samostojni strokovni sodelavec specialist v huma- datkovne zbirke z bolj ali manj znanimi osebnostmi. nistiki: Martin Grum. Pomemben del njenega raziskovalnega dela je teme- ljil predvsem na proučevanju in obdelavi arhivskega gradiva in korespondence iz zapuščine dr. Lavoslava (Leopolda) Gregoreca, dr. Antona Medveda, Janoša TEMELJNE RAZISKAVE Golca in dr. Pavla Turnerja. V soavtorstvu pripravlja objavo celotne Turnerjeve korespondence (v obliki Biografske in bibliografske raziskave z dokumen- monografije bodo izšli predvidoma v letu 2005 kot dr. M. Matjašič tacijo edicija Pokrajinskega arhiva v Mariboru). Tretji del Friš Vodja raziskovalnega programa: A. Vovko. njenega raziskovalnega dela je bil posvečen prou- Sodelavka: M. Matjašič Friš. čevanju življenja in dela mariborskega stenografa in profesorja Antona Rudolfa Legata (1887–1978). Raziskovalni program, ki se je začel januarja, po- V študijskem letu 2004/2005 zaključuje magistrski meni logično nadaljevanje programa, ki je potekal študij na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete na inštitutu v letih 1999–2003. Novi program je bil v Ljubljani (tema magistrske naloge: Življenje in zasnovan široko, z ustrezno številčno in kvalitetno delo dr. Lavoslava Gregoreca). M. Grum pripravlja raziskovalno skupino, vendar pa so mu bila po proce- Leksikon starejših slovenskih prevajalcev in Leksi- su evalvacije dodeljena zelo pičla finančna sredstva. kon slovenskih psevdonimov. Zelo intenzivno in Delo se je v letu 2004 nadaljevalo v omejitvah, ki obsežno je bilo njegovo sodelovanje in svetovanje jih je začrtal tak finančni okvir. Potekalo je podobno avtorjem Biografskega leksikona občine Prevalje, kot v prejšnjih letih in je bilo usmerjeno predvsem ki bo izšel leta 2005. Po prizadevanju vodstva ZRC v tri temeljne naloge: v dopolnjevanje biografsko- SAZU sta se konec leta 2004 v Inštitutu za biografiko bibliografske podatkovne zbirke, proučevanje in in bibliografijo zaposlila uveljavljeni raziskovalec li- objavljanje bio-bibliografskih raziskav in pripravlja- terarne in kulturne zgodovine ter biografike ddr. Igor nje gradiva za novi Slovenski biografski leksikon. Grdina in avtor pomembnih biografskih raziskav o Biografsko-bibliografska podatkovna zbirka je slovenskih politikih v habsburški monarhiji in prvi dostopna tako klasično v osebnih mapah arhiva SBL Jugoslaviji dr. Andrej Rahten, slednji od konca leta kot postopoma tudi v obliki računalniških zapisov. s petinskim delovnim razmerjem.

235

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 223535 110.11.20050.11.2005 99:09:42:09:42 INŠTITUT ZA BIOGRAFIKO IN BIBLIOGRAFIJO

Življenje in delo pomembnih osebnosti severo- smrti za tiste osebnosti, ki so umrle v letu 2004 vzhodne Slovenije (okrog 100), ter z novimi ali popravljenimi podatki, Vodja projekta: A. Vovko. ki smo jih pridobili z raziskovanji. V letu 2004 je Sodelavci: M. Grum, B. Marušič, M. Matjašič Friš, bila opravljena redakcija podvojenih zapisov. Vzrok M. Preinfalk. za podvojene zapise so zlasti spreminjanje priimkov Zunanji sodelavci: M. Ciglenečki, J. Črčinovič pri ustvarjalkah (dekliški oz. možev priimek) in Rozman, S. Fošnarič, B. Gombač, J. Marolt. psevdonimi. Leto 2004 je potrdilo, da je uporabnost zbirke za raziskovalno delo vedno večja. Po pred- Osnovni cilj projekta, ki se je začel 1. julija 2004, stavitvi zbirke na naši spletni strani je uporabnikov je proučevanje življenja in dela pomembnih oseb- vedno več. Največjo skupino uporabnikov zbirke nosti, ki so živele in delovale na področju današnje predstavljajo raziskovalci in študentje (diplomske, severovzhodne Slovenije, ki je v dosedanjih tovr- seminarske naloge, magisteriji, doktorati, različne stnih raziskavah še zelo slabo predstavljena. Poleg raziskave). Pomembna skupina uporabnikov so tudi delavcev Inštituta za biografiko in bibliografijo ter pisci bio-bibliografskih člankov za najrazličnejše Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU leksikone in druge enciklopedične izdaje ter časo- sodelujejo v projektu še štirje raziskovalci s Pedago- pise (jubilejni članki, nekrologi). ške fakultete Univerze v Mariboru ter raziskovalec iz Narodnega muzeja v Ljubljani. Raziskava zajema osebnosti s področja političnega življenja, gospo- OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI darstva, cerkvenega življenja, znanosti in šolstva, CENTER ZA HUMANISTIKO kulture in umetnosti, vojske, plemstva idr. Posebna pozornost je posvečena tistim osebnostim, ki so bile do zdaj zaradi najrazličnejših razlogov najmanj ali M. Grum je v sodelovanju zlasti z dr. Matijo sploh še ne obdelane oz. sta bila njihova vloga in Ogrinom z Inštituta za slovensko literaturo in pomen neustrezno predstavljena. Raziskovalno delo literarne vede ZRC SAZU nadaljeval delo v okviru poteka na osnovi preučevanja primarnih virov in Osrednjega specializiranega informacijskega centra obstoječe literature, rezultati dela projektne skupine (OSIC) za humanistko, predvsem pri načrtovanju pa bodo objavljeni v obliki izvirnih in preglednih razvoja informacijske infrastrukture. Osrednji znanstvenih člankov v znanstvenih publikacijah specializirani informacijski center za humanistko je ter znanstvenih sestavkih v monografskih delih, v drugem letu triletnega obdobja 2003–2005 skupaj pomenili pa bodo tudi osnovo za prihodnje leksi- z drugimi specializiranimi informacijskimi centri kalne objave. in Komisijo SAZU za spremljanje raziskovalne uspešnosti sodeloval pri oblikovanju šifer kazalcev raziskovalne uspešnosti (KRU) in za področje humanistike poskusno kategoriziral bibliografske SLOVENSKA BIO-BIBLIOGRAFSKA zapise z izbrano tipologijo iz sistema COBISS. PODATKOVNA ZBIRKA Po dveh uvodnih sestankih širše delovne skupine (koordinator dr. Matija Ogrin) je M. Ogrin aprila Dopolnjevanje zbirke z osnovanimi bio-biografski- pripravil elaborat Predlog meril za vrednotenje mi podatki o osebnostih, ki jih v zbirki še nismo humanistične znanosti na Slovenskem, v katerem imeli, je potekalo počasneje kot v preteklih letih. je opozoril na nekatere specifičnosti raziskovalnega Vzrok za to je predhodno intenzivno delo, ko so dela v humanistiki, ki so zahtevale tehtnejši bili popisani vsi pomembnejši slovenski bio-bi- premislek. Oblikovana je bila posebna komisija, bliografski viri. Nove podatke zdaj pridobivamo s v kateri so poleg članov omenjenega osrednjega pregledovanjem manj bogatih virov (v bio-biblio- informacijskega centra za humanistiko M. Ogrina grafskem smislu). Kljub temu nam je v letu 2004 in M. Gruma OSIC-a za humanistiko sodelovali uspelo pridobiti osnovne bio-bibliografske podatke nekateri vodilni raziskovalci ZRC SAZU (dr. za 733 ustvarjalnih slovenskih in s slovenstvom Darja Mihelič, dr. Rado Riha, dr. Janez Dular povezanih osebnosti, ki jih v zbirki še nismo ime- in koordinatorica dr. Marina Lukšič - Hacin), li. V zvezi s tem se je povečalo tudi število map in pripravili predlog meril za kategorizacijo in v našem arhivu. Konec leta 2004 je bilo v zbirki vrednotenje raziskovalnega dela v humanistiki. Ta 20.883 zapisov, v arhivu pa 13.856 map. Obstoječi predlog je bil z obširno razlago in utemeljitvami zapisi so bili tako kot v preteklih letih predmet predmet dveh sestankov kolegija predstojnikov dopolnjevanja in redakcije, npr. z datumi in kraji inštitutov in s sprejetimi dopolnitvami na teh

236

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 223636 110.11.20050.11.2005 99:09:43:09:43 INŠTITUT ZA BIOGRAFIKO IN BIBLIOGRAFIJO

sestankih posredovan Komisiji SAZU za spremljanje raziskovalne uspešnosti v Sloveniji. Poskusna PUBLIKACIJA INŠTITUTA kategorizacija (dodeljevanje šifer KRU) se je v centrih začela poleti 2004. V centru za humanistiko • Življenja in dela 2, Biografske in bibliografske so bile v poskusno šifriranje vključene objave 684 študije (ur. A. Vovko): Andrej Vovko, Odborniki raziskovalcev, katerih raziskovalno delo v celoti ali in članstvo podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda delno sodi na področje humanistike. 1885–1918, Ljubljana, Založba ZRC, 513 str.

DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI OBISKI IN POTOVANJA • I. Grdina je v uredniškem odboru Zgodovinskega časopisa in glavni urednik Zbranih del Primoža Mateja Matjašič Friš Trubarja. • V okviru slovensko-ameriškega bilateralnega • M. Grum je predsednik Sindikata inštitutov ZRC znanstveno-tehnološkega projekta SO z na- SAZU in SAZU ter član uredniškega odbora slovom Slovenska politična emigracija v ZDA Gorenjskega biografskega leksikona. in s sofinanciranjem Inštituta za biografiko in • M. Matjašič Friš je članica uredniškega odbora bibliografijo ZRC SAZU je bila od 20. 10. do in tehnična urednica humanistične znanstvene 10. 11. na raziskovalnem delu v ZDA (Chicago, revije Studia historica Slovenica. Lemont, New York). • A. Vovko je član uredniških odborov znanstvenih revij Šolska kronika, Dve domovini / Two Homelands in Studia Historica Slovenica. PEDAGOŠKO DELO

Mateja Matjašič Friš • Ergonomija z varstvom pri delu. Predavanja PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI in vaje na Fakulteti za gradbeništvo Univerze NASTOPI v Mariboru. Tretjinsko dopolnilno delovno razmerje. Igor Grdina • Razmerje med Štajersko in Kranjsko v Križni- Andrej Vovko kovem času. Referat na interdisciplinarnem • Novejša kulturna zgodovina. Predavanja in znanstvenem posvetovanju “Gašper Križnik seminarske vaje za redne in izredne študente (1848–1904) in njegov čas”, Kamnik, 24. 11. na Oddelku za sociologijo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Andrej Vovko • Muzeologija. Predavanja in seminar za izredne • Studia Historica Slovenica. Predstavitev letnika študente na Oddelku za zgodovino Pedagoške III/2003 na tiskovni konferenci, ZRC SAZU, fakultete Univerze v Mariboru. Ljubljana 14. 5. • Sodelovanje pri individualnih podiplomskih pro- • Delovanje učiteljstva v nekaterih kulturnih in gramih Marjetke Balkovec Debevec, dr. Mateje narodnoobrambnih društvih (CMD, SM, MD). Matjašič Friš in Filipa Čučka na Filozofski fa- Referat na Jesenskih pogovorih o zgodovini kulteti Univerze v Ljubljani ter Boštjana Gučka šolstva in o muzealstvu, Slovenski šolski muzej, na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Ljubljana, 22. 9. • Drugi o Rajku Ložarju. Referat na Znanstvenem srečanju o dr. Rajku Ložarju, SAZU, Ljubljana, MENTORSTVO 20. 10. • Drugi o Andreju Praprotniku. Referat na Tretjih Pirčevih dnevih, Podbrezje, 20. 11. Igor Grdina je bil mentor pri uspešno obranjenih • Zgodovinska snov v zbranem gradivu Gašperja disertaciji mag. Jonatana Vinklerja in magistrski Križnika. Referat na Interdisciplinarnem nalogi Uroša Urbanije; kot mentor je sodeloval pri znanstvenem posvetovanju “Gašper Križnik dveh doktoratih, več magisterijih ter diplomskih (1848–1904) in njegov čas”, Kamnik, 24. 11. nalogah.

237

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 223737 110.11.20050.11.2005 99:09:43:09:43 INŠTITUT ZA BIOGRAFIKO IN BIBLIOGRAFIJO

Andrej Vovko je bil somentor pri uspešno obranje- uspešno opravljenih diplomskih nalogah Lidije ni disertaciji mag. s. M. Jasne Kogoj na Teološki Trunkl ter pri diplomskih seminarskih nalogah fakulteti Univerze v Ljubljani, sodeluje pri pripravi Matejke Križan, Jureta Kneza, Jerneje Luštek, disertacije mag. Tomaža Kladnika. Je komentor Daniela Pukla, Janje Bukovec, Gabrijele Sikst, pri pripravi magistrskih nalog Marjetke Balkovec Natalije Majcen in Albine Leskovar ter somentor Debevec in dr. Mateje Matjašič Friš na Filozofski pri diplomski nalogi Alenke Rebeke Ungar. fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je mentor pri

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI RAHTEN, Andrej. Ušeničnikovi pogledi na avstrijski državni problem. V: OGRIN, Matija (ur.). Izvirni znanstveni članek Aleš Ušeničnik - čas in ideje : povzetki predavanj : [simpozij ob 50. obletnici smrti, 1868-1952], 25. in GRDINA, Igor. Med ptolemajskimi in galilejevski- 26. februar 2003, Ljubljana. Ljubljana: Slovenska mi krogi. Nova revija, 2004, letn. 23, št. 269-270, akademija znanosti in umetnosti, 2003, str. 91-96. str. 136-145.

MATJAŠIČ FRIŠ, Mateja. Življenje in delo A. R. Samostojni znanstveni sestavek v monografiji Legata po letu 1932. Stud. Hist. Slov., 2004, letn. 4, št. 2-3, str. 525-540. GRDINA, Igor. Nevarna razmerja v Vzhodnih Alpah = Bedrohliche Verhältnisse in den Ostalpen. VOVKO, Andrej. Člani Slovenske matice ter od- V: NEĆAK, Dušan (ur.), JESIH, Boris (ur.), REPE, borniki in članstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Božo (ur.), VODOPIVEC, Peter (ur.). Slovensko-av- Kamniku v času habsburške monarhije. Kamniški strijski odnosi v 20. stoletju, (Historia, 8). Ljubljana: zb., 2004, letn. 17, str. 179-188. Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004, str. 707-764. VOVKO, Andrej. Članstvo Slovenske matice v Mariboru in okolici do prve svetovne vojne. Stud. GRDINA, Igor. Simboli v realnosti slovensko-av- Hist. Slov., 2004, letn. 4, št. 2-3, str. 381-403. strijskih odnosov = Symbole in der Realität slowe- nisch-österreichischer Bezeiehungen. V: NEĆAK, Dušan (ur.), JESIH, Boris (ur.), REPE, Božo (ur.), Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci VODOPIVEC, Peter (ur.). Slovensko-avstrijski odno- (vabljeno predavanje) si v 20. stoletju, (Historia, 8). Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004, str. 765-791. VOVKO, Andrej. Škof Herberstein in šolski sistem v luči zgodovinske literature. V: ŠKULJ, Edo (ur.). Herbersteinov simpozij v Rimu, [septembra 2003], Samostojni strokovni sestavek v monografiji (Simpoziji v Rimu, 21). Celje: Mohorjeva družba, 2004, str. 413-427. RAHTEN, Andrej. Krain. V: URBANITSCH, Peter (ur.). K.u.k.-Archiv. [Wien]: Archiv-Verlag, 2000- <2004>, 2004, 1 f. Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

GRDINA, Igor. Tradicionalisti in novatorji. V: Bibliografija, kazalo OGRIN, Matija (ur.), JUHANT, Janez (ur.). Aleš Ušeničnik : čas in ideje : 1868-1952 : zbornik raz- GRUM, Martin. Bibliografija 1983-2003, Krono- prav s simpozija [na] SAZU ob 50. obletnici smrti, loški bibliografski popis. V: MAHNIČ, Joža (ur.). [Ljubljana, 25. in 26. februar 2003]. Celje; Ljublja- Včeraj, danes, jutri : Slovenska matica : 1965-2003. na: Mohorjeva družba, 2004, str. 111-126. V Ljubljani: Slovenska matica, 2004, str. 83-124.

238

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 223838 110.11.20050.11.2005 99:09:44:09:44 INŠTITUT ZA BIOGRAFIKO IN BIBLIOGRAFIJO

GRUM, Martin. Sistematsko (UDK) kazalo po VOVKO, Andrej. Odborniki in članstvo podružnic strokah. V: MAHNIČ, Joža (ur.). Včeraj, danes, Družbe sv. Cirila in Metoda 1885-1918, (Življenja jutri : Slovenska matica : 1965-2003. V Ljubljani: in dela, 2). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, Slovenska matica, 2004, str. 125-134. 2004. 520 str., tabele.

GRUM, Martin. Imensko kazalo. V: MAHNIČ, Strokovna monografija Joža (ur.). Včeraj, danes, jutri : Slovenska matica : 1965-2003. V Ljubljani: Slovenska matica, 2004, ZADRAVEC, Franc, GRDINA, Igor. Sto slovenskih str. 135-142. pesnikov, (Koledarska zbirka). Ljubljana: Prešerno- va družba, 2004. 239 str., fotogr. GRUM, Martin. T. S. Eliot pri Slovencih. V: ELIOT, Thomas Stearns. Zbrana dramska dela, (Zbirka Neminljivi, 4; 5; 6). Celje: Mohorjeva družba, 2003- Priročnik, slovar, leksikon, atlas, zemljevid 2004, str. 180-189. GRUM, Martin … [et. al.], KOCJAN-BARLE, Marta (ur.), BAJT, Drago (ur.). Slovenski veliki le- MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA ksikon. 1. izd. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, DELA 2003-<2004>. Zv. <1-2>, ilustr.

Znanstvena monografija

GRDINA, Igor. Non finito. [S. l.: s. n.], 2004. 164 str., ilustr.

SUMMARY

The Institute for Bio-bibliographical Studies which of Slovenian personalities, among them Janez Karel started it’s activities in January 2000, as an com- Herberstein, Andrej Praprotnik, Gašper Križnik, pletely autonomous entity and as a successor of Rajko Ložar, Ph.d., Janez, Pavel Turner, Lavoslav the Section for biography, bibliography and docu- Gregorec, Ph.d., Anton Rudolf Legat and others, the mentation of the Institute of Slovenian Literature research of Slovenian emigration personalities in Ar- and Literary Science, dedicated the most of its gentina and other countries, Slovenian pseudonyms, documentary, research and publishing work in the Slovenian translators, Slovenian emigrants from year 2004 to three principal fields: biographical and Italy after World War I, the members of The Soci- bibliographical data base, researching and publish- ety of St. Hermagoras, The Society of Saint Cyril ing of various methodological and other biographi- and Methodius and Slovenska Matica (Slovenian cal and bibliographical research studies, and the long Literary Society), especially in Ljubljana, Maribor, term preparation work for the new edition of the Kamnik, Novo mesto and in other geographical Slovenian Biographical Lexicon. The work on the places in Slovenia and abroad. Strong emphasis biographical and bibliographical database continued was given to the biographical and bibliographical and was intensified both in classic and electronics methodological research, especially to the prepara- forms. New emphasis was given to the latter. So tion and further development of the information far there are 13.856 maps and 20.252 electronic infrastructure for humanistic studies connected with entries of biographical and bibliographical data of the COBISS system. M. Grum took an important in important personalities and families. The bio- part in the work of the Central specialized informa- graphical and bibliographical studies continued in tion center for humanistic studies in connection with the frame of the research program The biographical above mentioned research. The Institute published and bibliographical studies with the documentation the second volume of its own series of scientific pub- and the research project The life and work of the lications Življenja in dela, Biografsko bibliografske important personalities form northeastern Slovenia. študije (The Lives and the Deeds, Biographical and They included the research of the curriculum vitae Bibliographical Studies): Andrej Vovko, Members

239

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 223939 110.11.20050.11.2005 99:09:44:09:44 INŠTITUT ZA BIOGRAFIKO IN BIBLIOGRAFIJO

of the boards and of the branch organizations of the and of the Lexicon of ancient Slovenian Translators Society of Saint Cyril and Methodius 1885-1918, which will be all gradually published Življenja in Research and preparations of the index personalities dela, Biografsko bibliografske študije (The Lives to be included in the new Slovenian Biographical and the Deeds, Biographical and Bibliographical Lexicon, of the Lexicon of Slovenian pseudonyms Studies) continued.

240

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 224040 110.11.20050.11.2005 99:09:44:09:44 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

aplicira nove metodologije, upošteva aktualne druž- ZNANSTVENI SVET boslovne teorije in se v svojih interpretacijah opira na rezultate lastnega terenskega dela. Poudarek je Dr. Krištof Oštir (predsednik), akad. prof. dr. Matija na natančnih študijah geografsko omejenih področij Gogala, akad. prof. dr. Igor Vrišer, dr. Ivan Šprajc, v različnih predelih sveta, te pa služijo kot osnova dr. Borut Telban, dr. Tomaž Podobnikar. za primerjalne analize, teoretična posploševanja in za vključevanje tovrstnih raziskav tako v slovenski dr. I. Šprajc prostor kot v globalni kontekst. Program, vezan na specializacijo posameznih razi- PERSONALNA SESTAVA skovalcev, je trenutno osredotočen na socialno- oz. kulturnoantropološke raziskave na Papui Novi Gvi- Vodja: doc. dr. Ivan Šprajc, znanstveni svetnik. neji, arheologijo in arheoastronomijo Mezoamerike Višji strokovni sodelavec: Peter Pehani. in posebne teme socialne antropologije na področju Tajnica: Melita Pisek. Slovenije. V obdelavah posameznih tem vključuje- mo uporabo geografskih informacijskih sistemov Sekcija za prostorske študije in tehnik daljinskega zaznavanja, zlasti optičnih in Vodja: izr. prof. dr. Zoran Stančič (do 15. 12.). radarskih satelitskih posnetkov. V letu 2004 smo Znanstvena sodelavca: doc. dr. Krištof Oštir, dr. to metodologijo uporabili predvsem v arheoloških Tomaž Podobnikar. raziskavah v jugovzhodni Mehiki. Asistenti: Tatjana Veljanovski, Klemen Zakšek, Žiga Kokalj (od 1. 11.). P. Pehani Avtomatska registracija satelitskih posnetkov Sekcija za antropologijo Vodja: K. Oštir. Vodja: izr. prof. dr. Borut Telban, višji znanstveni Sodelavka: T. Veljanovski. sodelavec. Znanstveni svetnik: doc. dr. Ivan Šprajc. Registracija satelitskih posnetkov je eden osnovnih Znanstvena sodelavka: dr. Tatiana Bajuk Senčar. postopkov pri daljinskem zaznavanju. Zaradi po- Asistentka: mag. Nataša Gregorič-Bon. večanja števila posnetkov, ki jih dnevno zajamejo najrazličnejši senzorji, postaja vse bolj pomembna M. Pisek avtomatska poravnava podob. V okviru letos za- ključenega projekta smo preizkusili večje število TEMELJNE RAZISKAVE registracijskih tehnik, tako na simuliranih kot re- alnih podatkih. Glede na način iskanja kontrolnih Antropološke raziskave točk smo se omejili na metode optičnega pretoka Vodja raziskovalnega programa: I. Šprajc. (optical flow), valčne transformacije (wavelet Sodelavci: B. Telban, K. Oštir, Z. Stančič, T. Bajuk transformation) in gravitacijskih centrov (centers Senčar, T. Podobnikar, T. Veljanovski. of gravity). Ugotavljali smo njihovo zmogljivost, predvsem hitrost dela in zanesljivost rezultatov. V dr. Z. Stančič Raziskovalni program obsega antropološke študije opravljenih raziskavah smo ugotovili, da najboljše v najširšem smislu. Gre torej za preučevanje člove- rezultate dobimo s kombinacijo večločljivostnega ka kot družbenega in kulturnega bitja v različnih (multiresolution) pristopa in naprednih tehnik obdobjih in geografskih predelih. S pomočjo proce- iskanja kontrolnih točk. Kot smo pričakovali, se sualne in primerjalne analize preučujemo različne je izkazalo, da problema samodejne registracije ne družbe in kulture ne le kot izolirane, statične in more rešiti ena sama tehnika, ampak je odvisno od tradicionalne enote, temveč kot del širšega, stalno uporabljenih podatkov treba uporabiti različne ali spreminjajočega se družbenega, političnega in kul- celo njihovo kombinacijo. dr. K. Oštir turnega prostora. Raziskovalna skupina razvija in

241

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 224141 110.11.20050.11.2005 99:09:44:09:44 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

timalne tehnike priprave prostorskih podatkov z APLIKATIVNE RAZISKAVE zadostno ločljivostjo in natančnostjo. Poleg tega želimo preučiti širjenje radijskih valov predvsem v Vetrovne in sončne razmere v Sloveniji (Agencija urbanem prostoru. V preteklem letu smo se ukvarjali RS za okolje) s pridobivanjem in obdelavo različnih tipov podat- Vodja projekta na ZRC SAZU: T. Podobnikar. kov, predvsem satelitskih posnetkov (ERS, Landsat, Sodelavec: K. Zakšek. IKONOS, QuickBird) in topografskih kart (meril 1 : 25.000 in 1 : 5000). Skupaj s sodelavci podjetja Skupaj s sodelavci Univerze v Ljubljani, in sicer Mobitel, ki je sofinancer projekta, smo določili Katedre za meteorologijo, Fakultete za matematiko testna (študijska) območja. Za izbrana območja in fiziko, ter sodelavci Biotehniške fakultete, sode- pripravljamo digitalni model višin, model stavb in lujemo pri izdelavi metodologije za izdelavo analo- karto rabe tal. V prvi fazi smo definirali in večinoma gnih in digitalnih kart energije sončnega obsevanja že pripravili podatkovne sloje, natančnost in oblika dr. T. Podobnikar z ločljivostjo 1 km na podlagi prostorskih analiz, (raster, vektor ali oba) pa po prvih ocenah zadoščata izvedenih v okviru geografskih informacijskih siste- potrebam podjetja Mobitel. mov. Stranski produkt so tudi karte povprečne letne in mesečne energije sončnega sevanja v digitalni in analogni obliki ter sončnega sevanja nad nekaj Geografski informacijski sistemi v antropoloških poljubno določenimi pragovi. Podatki za analize so raziskavah pripravljeni na osnovi trajanja in energije sončnega Vodja projekta: I. Šprajc. obsevanja v sodelovanju z Agencijo republike Slo- Sodelavci: T. Podobnikar, K. Oštir, L. Debevec T. Veljanovski venije za okolje (ARSO). (od 1. 10.).

Projekt je osredotočen na aplikacijo geografskih Vzpostavitev Internetnega GIS-strežnika na ZRC informacijskih sistemov in daljinskega zaznavanja SAZU v analizi in interpretaciji obsežnega korpusa teren- Vodji projekta: T. Podobnikar, P. Pehani. skega gradiva, zbranega v več sezonah arheološkega rekognosciranja na območju kulture Majev, v osre- Ideja naloge je učinkovita in pregledna predstavi- dnjem delu polotoka Jukatana v Mehiki. Vprašanja, K. Zakšek tev ter povezava zbirk podatkov, nastalih v okviru ki jih nameravamo pojasniti, zadevajo gospodarsko raziskovalnega dela inštitutov ZRC SAZU. Strežnik izrabo prostora, komunikacije, družbenopolitično omogoča sodoben način sodelovanja in povezova- organizacijo in pogojenost lokacije najdišč z narav- nja med inštituti ZRC SAZU (intranet) in hkrati nimi in s temi povezanimi ekonomskimi dejavniki. z drugimi institucijami (internet) ter enostavno V letu 2004 smo izdelali digitalni model reliefa izmenjavo podatkov, kartiranje in učenje na dalja- območja in preučili uporabnost satelitskih posnetkov vo. Pomemben vidik vzpostavitve strežnika je tudi sistema SPOT ter razpoložljive letalske ortofoto- poenotenje zbirk podatkov in upravljanja z njimi ter grafije. Obdelani so bili tudi raznovrstni podatki, dr. B. Telban s tem možnost ustvarjanja novih povezav. pridobljeni v terenski sezoni 2004. Kot ena prvih aplikacij na strežniku je bila septembra 2004 promovirana Interaktivna karta Sloveni- je, v okviru katere je ZRC javnosti predstavil pet AQUADAPT: Strategic tools to support adaptive, zbirk s štirih inštitutov. integrated water resource management under changing utilisation conditions at catchment level: A co-evolutionary approach Uporaba tehnologije GIS pri načrtovanju omrež- dr. T. Bajuk Senčar ja mobilnih komunikacij (Ministrstvo za šolstvo, Delovna skupina 5: Historical and archaeolo- znanost in šport, Mobitel d. d.) gical evidence for co-evolutionary dynamics in Vodja projekta: K. Oštir. Slovenia Sodelavec: T. Podobnikar. Vodja projekta: K. Oštir. Sodelavci: T. Veljanovski, T. Podobnikar, K. Zakšek V okviru projekta se ukvarjamo s proučevanjem in Ž. Kokalj. možnosti uporabe geografskih informacijskih sistemov pri načrtovanju sodobnih omrežij mobilne Namen projekta AQUADAPT je raziskava in razvoj mag. N. Gregorič telefonije. Glavni namen projekta je poiskati op- znanj za strateško načrtovanje in upravljanje z vo-

242

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 224242 111.11.20051.11.2005 112:31:302:31:30 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

dnimi viri v polsuhih območjih, in sicer z vidika živimo. Izdelujemo ga brez dodatnega zajema razpoložljivosti zalog pitne vode in karakteristične podatkov. Uporabljamo podatke kartografskega porabe vode v različnih družbenih strukturah in izvora, geodetskih meritev, fotogrametričnega za- okoljih. Pristop raziskav sledi koevolucijski ideji jema ter daljinskega zaznavanja. Razvili smo lastno o zvezah in razmerjih med razpoložljivimi narav- metodo utežnega seštevanja virov z geomorfološki- nimi viri ter sodobnimi uporabniki vodnih zalog. mi popravki, s katero izdelujemo geomorfološko V projektu sodeluje 13 akademskih in poslovnih in statistično optimalen model. Projekt financira partnerjev iz 7 držav. Vloga ZRC SAZU v projektu Geodetska uprava Ministrstva za okolje in prostor je večstranska raziskava dinamike naseljevanja Republike Slovenije. človeka v pokrajini skozi čas v odvisnosti od (ne)dostopnosti vodnih virov. Omenjene raziskave se opravljajo pod okriljem delovnega paketa 5 Adriatic Island Project (WP5). Prispevek inštituta je integracija obstoječih Vodja projekta: T. Podobnikar. prostorskih podatkov za delovno območje projekta Sodelavci: Z. Stančič, T. Veljanovski, K. Oštir. (jugozahodna Slovenija) v geografski informacijski sistem ter podpora v prostorskih analizah V okviru projekta, katerega osnovni namen je in kartografski vizualizaciji proučevane naveze raziskovanje stikov, trgovine in kolonizacije na človek-okolje-voda. področju Jadrana od l. 6000 pr. n. št. do 600 n. št., se ukvarjamo s sintezo analiz naravnega okolja in kulturne krajine na območju srednjedalmatinskih Delovna skupina 2: Socio-cultural determinants otokov Hvar, Brač, Šolta, Vis ter drugih manjših. of water utilisation Pri tem uporabljamo arheološke podatke in podatke Vodja projekta: T. Veljanovski. naravnega okolja, pridobljene iz različnih virov. Sodelavca: N. Ravbar (IZRK). Pri projektu sodelujemo s Field Archaeology Unit, University of Birmingham, University of Toronto Cilj delovnega paketa 2 (WP2) je določiti skupne in Arheološkim muzejem v Splitu. determinante in identificirati razlike uporabe vode na različnih vodooskrbnih območjih in oskrbnih nivojih ter glede na različne profile uporabnikov A multi-layer GIS mapping framework for the (stanovanjska raba, industrijska, kmetijska, tu- cultural site/route management of the Mundo rizem). V ta namen s sociološko-ekonomskimi Maya Sustainable Tourism Program (Inter-Ame- metodami analiziramo navade uporabnikov, njihov rican Development Bank, ZDA) odnos do vode ter njihovo odzivanje na spremembe Vodji projekta: K. Oštir, T. Podobnikar. (kakovost vode, stabilnost oskrbe, ekonomske spre- Sodelavca: P. Pehani, Ž. Kokalj. membe, ekološka zavest ...). Ugotovitve bodo temelj za učinkovitejše upravljanje z vodo na občutljivih Revija National Geographic je leta 1989 dala po- območjih, v skladu z evropskimi direktivami za to budo za trajnostni razvoj turizma na območju, ki področje. Sodelujejo štiri države: Španija, Francija, so ga naseljevali Maji. Leta 1992 so srednjeame- Velika Britanija in Slovenija. Analizo za delovno riške vlade osnovale Mundo Maya Organization območje jugozahodne Slovenije sta v letu 2004 (MMO) z namenom ohranjati arheološko dediščino zaključila Inštitut za antropološke in prostorske in ustvarjati turistične poti v regiji. Programe, študije in Inštitut za raziskovanje krasa. ki jih izvajajo, financirajo različne organizacije, med drugim tudi Inter-American Development Bank. V okviru projekta smo skupaj s sodelavci Izdelava digitalnega modela reliefa Slovenije Univerze v Birminghamu izdelali spletni GIS z (Geodetska uprava RS) interaktivno karto večine majevskega območja. Za Vodja projekta: T. Podobnikar. osnovo smo uporabili programsko opremo ArcIMS Sodelavca: K. Zakšek, K. Oštir. (ESRI), pripravili podatke, razvili potrebna orodja ter izdelali prikaze, ki bodo omogočali učinkovito Izdelava visokokakovostnega digitalnega modela upravljanje s kulturnimi znamenitosti in potmi. reliefa Slovenije in okolice z ločljivostjo 12,5 m Mundo Maya GIS-portal omogoča izmenjavo ge- je pomembna za širok spekter analiz na vseh razi- ografskih podatkov, osnovne in napredne analize skovalnih, pedagoških in uporabniških področjih, ter vizualizacije. ki so kakorkoli povezana s prostorom, v katerem

243

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 224343 110.11.20050.11.2005 99:09:45:09:45 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

ArchaeDyn – ACI Espaces et Territoires: “Dyna- Priprava in uporaba prostorskih podatkov mique spatiale du peuplement et ressources na- za projekt izdelave filma „Narava in mesto“ turelles: vers une analyse intégrée dans le long (Mestni muzej Ljubljana) terme, de la Préhistoire au Moyen Âge.” (Mini- Vodja projekta: T. Podobnikar. strstvo za znanost Republike Francije, Francija) Sodelavci: K. Zakšek, Ž. Kokalj, K. Oštir. Vodja projekta: K. Oštir. Sodelavci: T. Veljanovski, T. Podobnikar, K. Zakšek, V okviru projekta pripravljamo podatke, primerne Ž. Kokalj. za uporabo pri stalni razstavi Obrazi Ljubljane, ki jo pripravlja Mestni muzej Ljubljana, in pri izdelavi Projekt ArchaeDyn financira francosko Ministrstvo filma v ta namen. Pri tem gre za pripravo podlag na za znanost, v njem pa sodeluje sedem francoskih osnovi geografskih podatkov ter georeferenciranje institucij pod vodstvom Françoisa Favoryja iz in mozaičenje starih kart Zemlje, Evrope, Slovenije Université de Franche-Comté in, kot edini tuji ter širšega in ožjega območja Ljubljane. Pomemben partner, ZRC SAZU. Glavni namen projekta je del projekta je modeliranje paleoreliefa okolice povezovanje naravnih virov in študija dolgotrajne Ljubljane od miocena do holocena ter izdelava prostorske dinamike poselitve. Inštitut sodeluje animacij paleopokrajine ter zgodovinskega razvoja v projektu pri pripravi prostorskih podatkov, Ljubljane. modeliranju paleookolja (relief, vegetacija) in naprednih prostorskih analizah (iskanje optimalnih poti). DRUGO DELO IN DEJAVNOSTI

INTERREG III B CADSES – SISTEMaPARC • Z. Stančič od 16. 12. ni več zaposlen na Inšti- – Spatial Information Systems for Transnational tutu. Environmental Management of Protected Areas • B. Telban je nacionalni koordinator za podro- and Regions in CADSES čje antropologije in član sveta za humanistiko Vodja projekta: T. Podobnikar. pri MŠZŠ, član upravnega odbora European Sodelavci: K. Oštir, Ž. Kokalj, K. Zakšek, P. Pe- Society for Oceanists, podpredsednik Društva hani. antropologov Slovenije, predsednik Komisije za priznanja in nagrade ZRC SAZU, glavni urednik Projekt koordinira Univerza v Dresdnu, Nemčija. Anthropological Notebooks in član mednarodne- Sodelujemo skupaj z 18 partnerji iz Nemčije, ga uredniškega odbora pri Journal of the Finnish Avstrije, Italije, Češke, Poljske in Slovenije. V Anthropological Society. V letu 2004 je sodeloval okviru transnacionalnega projekta sodelujemo v pri pripravi podiplomskega raziskovalno-študij- strategiji iskanja optimalnih rešitev pri prostorskem skega programa oz. šole Interkulturni študiji, razvoju Slovenije. Ukvarjamo se s študijo zasnove Primerjalni študij idej in kultur (Politehnika Nova internetnih orodij za geografske informacijske Gorica in ZRC SAZU), kjer je koordinator mo- sisteme (GIS) in homogenizacijo podatkov. V dula Antropologije zdravja, bolezni in zdravljenj prvem delu projekta so najpomembnejši podatki ter član senata šole. 10. 11. je bil na Univerzi v pridobljeni iz zgodovinskih kart, kot sta zbirki Ljubljani izvoljen v naziv izredni profesor za Avstrijske vojaške karte iz let 1763–1787 in področje socialne in kulturne antropologije. Franciscejski kataster iz 19. stoletja. V okviru • K. Oštir je recenzent revije IEEE Transactions projekta izvajamo georeferenciranje in analizo ter on Remote Sensing and Geoscience. čezmejno homogenizacijo podatkov. V drugem delu • I. Šprajc je recenzent revij Latin American se ukvarjamo s prostorskimi zbirkami nacionalnih Antiquity in Archaeoastronomy: The Journal of parkov na čezmejnih območjih. Poleg problemov Astronomy in Culture ter recenzent projektov izvedbe interoperabilnosti zbirk prostorskih pri Committee for Research and Exploration, podatkov ter aplikacij internetnega GIS-a se National Geographic Society. ukvarjamo z vse bolj razširjeno tehniko zajema • I. Šprajc je bil 14.10. izvoljen v naziv znanstveni podatkov – z laserskim skeniranjem – ter izvajamo svetnik. prostorske analize. • Tomaž Podobnikar: Workshop on Archaeology and Computers: član znanstvenega odbora, Dunaj, Avstrija, 3.–5. 11.

244

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 224444 110.11.20050.11.2005 99:09:45:09:45 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

• REIT (Reseau Europeen d’Intelligence Territo- ZNANSTVENI SESTANKI riale), koordinator Tomaž Podobnikar. • Institute of Archaeology and Antiquity (Uni- • Geografski informacijski sistemi v Sloveniji versity of Birmingham), University of Toronto, 2003–2004, Ljubljana, v sodelovanju z Zvezo Arheološki muzej v Splitu; že šestnajsto leto geografskih društev Slovenije in Zvezo geodetov sodelujemo v skupnem projektu Adriatic Islands Slovenije, 28. 9. Project, katerega osnovni namen je raziskovanje stikov, trgovine in kolonizacije na področju Jadrana od 6000 pr. n. št. do 600 n. št. • Leibniz Institute for Ecological and Regional KNJIŽNICA IN DOKUMENTACIJA Development, Dresden, in University of Dresden, pri projektu INTERREG III B V knjižnici je zbranih več kot 1200 bibliografskih CADSES – SISTEMaPARC. enot (člankov in knjig), ki se pretežno nanašajo na geografske informacijske sisteme, daljinsko zaznavanje, arheologijo in antropologijo. Prejemamo OBISKI V INŠTITUTU znanstvene revije International Journal of Remote Sensing, Photogrammetic Engineering and Remote Sensing, IEEE Transactions on Geoscience and • Liza Debevec, podoktorska štipendistka AD Remote Sensing, International Journal of Geo- Future za obdobje 1. 10. 2004–31. 9. 2005, graphical Information Science, GIM International, sodeluje kot znanstvena sodelavka na projektu Latin American Antiquity, Ancient Mesoamerica, GIS v antropoloških raziskavah. Mexicon, Archaeoastronomy: The Journal of the • Dr. Julia Elyachar Mastnak je gostujoča razisko- Center for Archaeoastronomy. Zbrana in urejena je valka, 15. 9.–15. 4. 2005. baza podatkov o arheoloških najdiščih in arheološki • Dr. Laure Nuninger (Univerza Franche-Comté, kulturni dediščini srednjedalmatinskih otokov ter Francija) je v okviru projekta AQUADAPT bibliografska baza podatkov za Mezoameriko. opravljala raziskave na inštitutu, 25.–31. 5. • Akademik prof. dr. Andre Gingrich z Inštituta za etnologijo, kulturno in socialno antropologijo na dunajski univerzi in direktor Komisije za social- MEDNARODNO SODELOVANJE no antropologijo na Avstrijski akademiji znanosti je obiskal inštitut, 18.–23. 5., in imel predavanje • AQUADAPT: Strategic tools to support adapti- Comparing the histories of anthropology na ZRC ve, integrated water resource management under SAZU, 19. 5. changing utilisation conditions at catchment • Dr. Michael Young z Australian National Uni- level: A co-evolutionary approach: sodelovanje versity je bil vključen v inštitut kot gostujoči v okviru mednarodnega projekta EU AQUA- raziskovalec, 10. 5.–10. 6. DAPT. • Dr. Frederique Bertoncello (Univerza v Nici, • Université de Franche-Comté, Besancon, Francija), Elise Fovet in dr. Laure Nuninger (Uni- Francija: sodelovanje v bilateralnem programu verza Franche-Comté, Francija) so s sodelavci PROTEUS. inštituta opravljale raziskave v okviru delavnice • Institute of Archaeology and Antiquity (Univer- “Modeliranje prazgodovinskih poti”, 10.–13. 8. sity of Birmingham): sodelujemo pri pripravi • Dr. Sébastien Gadal, specialist za GIS (Univerza projekta The Cetina Valley Project, ki ga so- Marne-la-Vallée, Francija), je obiskal inštitut, financirata The British Academy in Slovenska 31. 8.–8. 9. akademija znanosti in umetnosti. • Prof. dr. Nikolai Grube, vodja Inštituta za staro • Instituto Nacional de Antropología e Historia, amerikanistiko in etnologijo Univerze v Bonnu, Mehika: sodelovanje v okviru projekta Arheolo- Nemčija, je bil na obisku na inštitutu, 20.–24. ško rekognosciranje na jugu države Campeche, 9., in imel na ZRC SAZU javno predavanje Mehika. Dešifriranje hieroglifske pisave Majev, 21. 9. • AGILE (Association Geographic Information • Dr. Gilbert Lewis z Univerze v Cambridgeu je Laboratories), kot kolektivni člani. obiskal inštitut v času predavanj na podiplom- • LTER-Slovenija (Long-Term Ecological Resear- skem programu Antropologije zdravja, bolezni ch Network), koordinator Tomaž Podobnikar. in zdravljenj 30. 10.–8. 11.

245

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 224545 110.11.20050.11.2005 99:09:46:09:46 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

• Dr. Vince Gaffney, dr. David Smith, dr. Andrew AGILE Conference on Geographic Information Howard in dr. Martin Tingle (Univerza Birmin- Science 2004”, Heraklion, Kreta, Grčija. Skupaj gham, Velika Britanija) so se udeležili sestanka s soavtorjema Marjanom Čehom in Domnom projekta Cetina, 3. 12. Smoletom, 26. 4.–7. 5. • Vabljeno predavanje Mutual analyses of the georeferenced old maps na simpoziju “Commu- nication 2004” v Beogradu, 25.–27. 11. DOKTORSKA IN MAGISTRSKA DELA • Predavanje Digital terrain model processing and correction from various data sources of different Nataša Gregorič-Bon quality, Univerza Franche-Comté, Besancon, • Magistrsko delo Discovering kastam in Bwai- Francija, 10. 12. doga, Institutum Studiorum Humanitatis, Lju- bljana, smer socialna antropologija, 25. 5. Ivan Šprajc • Predavanje Archaeological reconnaissance in southern Campeche, Mexico: 2004 field season na simpoziju “4. Škerljevi dnevi: Človek med PREDAVANJA, REFERATI IN DRUGI JAVNI avtonomijo in okoljem”, Ljubljana, 23. 9. NASTOPI • Vabljeno predavanje Las ruinas de Oxpemul, Campeche: su redescubrimiento después de Krištof Oštir 70 años en el olvido (1934–2004) (soavtorja: • Predavanje Modélisation du paléorelief de la Raymundo González Heredia in William J. région de l’Etang de Mauguio, delta du Vidourle Folan) na simpoziju XIV Encuentro Internaci- (Languedoc oriental) na seminarju “Modélisati- onal “Los Investigadores de la Cultura Maya”, on spatiale des données paléoenvironnementa- Campeche, Mehika. les”, Université de Franche-Comté, Besancon, • Javno predavanje Arheološka odkritja v osrčju Francija, 16. 2. polotoka Jukatana, Knjigarna Konzorcij, Lju- • Organizacija in vodenje dvodnevnega te- bljana, 15. 10. čaja “Formation télédétection appliquée à • Javno predavanje Astronomi in arhitekti sta- l’archéologie”, Université de Franche-Comté, re Mehike, Hiša eksperimentov, Ljubljana, Besancon, Francija, 18.–19. 3. 19. 10. • Predavanje in predstavitev raziskave Detecting paleo-environmental features by advanced Borut Telban satellite image processing, Centre national de • Dežela magije in duhov, kjer ti lahko celo ukra- la recherche scientifique, ThéMA, UMR 6049, dejo ime: kako vidi Papuo Novo Gvinejo Borut Besancon, Francija, 26. 5. Telban, Nedelo IX (36): 21, 5. 9. • Organizacija in vodenje delavnice Visokoločlji- • Predavanje Prostorska zgodovina Ambonwa- vostno daljinsko zaznavanje v okviru simpozija rijcev: analiza praks v sepiški pesemski poeziji “Geografski informacijski sistemi v Sloveniji na simpoziju “4. Škerljevi dnevi: Človek med 2003–2004”, ZRC SAZU v sodelovanju z Zvezo avtonomijo in okoljem”, Ljubljana, 23.–25. geografskih društev Slovenije in Zvezo geodetov 9. (član programskega odbora, predsedovanje Slovenije, Ljubljana, 28. 9. sekciji A: Kulturne dimenzije prostora). • Predavanje Contribution to modelling paleorelief • Prof. dr. Borut Telban. Podobe znanja. Radio in the area of Etang de Mauguio (Eastern Lan- Slovenija, 3. program (Ars), 12. 11., 30 mi- guedoc) v okviru konference “Temps et espaces nut). de l’Homme en société : analyses et modèles • Nastop v oddaji o Božu Škerlju. Oddaja Zenit, spatiaux en archéologie”, Centre d’étude Préhi- TV Slovenija, 18. 11. stoire, Antiquité, Moyen Âge, Antibes, Francija, • Sepik poetry. Predavanje na 16 Pacific Histo- 21.–23. 10. ry Association Conference “Pacific History: Assesments and prospects”, Noumea, Nova Tomaž Podobnikar Kaledonija 6.–10. 12. • Predavanje Matematična opredelitev položaja na zemeljski obli, Slovensko meteorološko društvo, Tatjana Veljanovski Ljubljana, 2. 3. • Kratka predstavitev Samodejna poravnava sa- • Predstavitev posterja v okviru konference “7th telitsko zaznanih podob na primeru IKONOS,

246

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 224646 110.11.20050.11.2005 99:09:46:09:46 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

na delavnici o visokoločljivostnem daljinskem • Udeležba in sodelovanje na delavnici “Wor- zaznavanju v okviru simpozija “GIS v Sloveniji kshop of Proteus project”, Besancon, Francija, 2003–2004”, ZRC SAZU, Ljubljana, 28. 9. 5.–11. 12. • Kratka predstavitev Satellite imagery and machine learning? na mednarodnem seminarju Krištof Oštir “Analysis of environmental data with machine • Pridruženi tuji raziskovalec (chercheur étran- learning methods”, Ljubljana, IJS, 4.–7. 10. ger associé), Centre National de la Recherche Scientifique, Laboratoire ThéMA, UMR 6049, Klemen Zakšek Besancon, Francija, 1. 2.–31. 5. • Predavanje Solar radiation modelling na Univer- • Udeležba na sestanku projekta Mundo Maya zi Franche-Comté, Besancon, Francija, 8. 12. Sustainable Tourism Program na sedežu Inter- American Development Bank, Washington, 17. Žiga Kokalj 9. • Predavanje na delavnici “Application of advan- • Obisk in vzpostavitev sodelovanja z oddelkom ced satellite image classification in the Kras area za trajnostni turizem pri organizaciji National (Slovenia) New Strategies for European Remote Geographic Society, 17. 9. Sensing”, Dubrovnik, Hrvaška, 28. 5. Borut Telban Peter Pehani • Udeležba na sestanku upravnega odbora Euro- • Predavanje Zasnova in vzpostavitev internetnega pean Society for Oceanists, Marseille, 15.–17. GIS-strežnika na ZRC SAZU v okviru simpozija 10. “Geografski informacijski sistemi v Sloveniji • Visiting Fellow, Anthropology Department, 2003–2004”, ZRC SAZU, Ljubljana, 28. 9. Research School of Pacific and Asian Studies, The Australian National University, Sydney, 20. Liza Debevec 11. 2004–7. 4.2005. • Predavanje The Freedom to Risk One’s Life: Women and the Experience of Clandestine Klemen Zakšek Abortions in Burkina Faso na konferenci “Afri- • Udeležba na izobraževanju EduGI.LA “Inter- can Studies Association”, New Orleans, ZDA, national postgraduate course on geographic 13. 12. information technologies”, Castellón, Španija, 31. 5.–11. 6. • Študijski obisk Tehniške univerze v Delftu, Nizozemska, 12. 6.–11. 7. RAZISKOVALNO DELO V TUJINI, ŠTUDIJSKI • Terensko delo: Merjenje položaja dreves ter po- OBISKI IN POTOVANJA drobna izmera reliefa za primerjavo s podatkov LIDAR-ja, Dolenjska, 6.–9. 4. Ivan Šprajc • Udeležba in sodelovanje na delavnici “Workshop • Terenske raziskave v Mehiki, projekt Arheološko of Proteus project”, Besancon, Francija, 5.–11. rekognosciranje v južnem Campecheju, Mehika 12. (National Geographic Society), marec–junij. Žiga Kokalj Tomaž Podobnikar • Udeležba na delavnici EARSeL “Special Interest • Udeležba in sodelovanje na sestanku Cetina pro- Group on Land Use & Land Cover”, Dubrovnik, ject, Ironbridge, Velika Britanija 29. 3.– 4. 4. Hrvaška, 28.–29. 5. • Terensko delo: Merjenje položaja dreves ter po- • Udeležba na simpoziju ENVISAT/ERS, Salz- drobna izmera reliefa za primerjavo s podatkov burg, Avstrija, 8.–9. 11. LIDAR-ja, Dolenjska, 6.–9. 4. • Asistent dr. I. Šprajcu (kartiranje arheoloških Nataša Gregorič-Bon najdišč) na terenskem delu v Mehiki, 12. • Ogled terena v Albaniji in obisk Fakultete za 5.– 24. 6. družbene vede, Tehnološka univerza Ismail • Udeležba in sodelovanje na sestanku in delav- Qemali,Vlora, Albanija, 31. 8.–21. 9. nici SISTEMaPARC project, INTERREG IIIB • Udeležba na konferenci “Conference on Alba- “Transnational workshops of WP2 and WP3”, nian Migration in Korce”, Albanija, 16.–17. 9. Dresden, Nemčija, 27.– 29. 10. • Študijski obisk na School of Slavonic and East

247

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 224747 110.11.20050.11.2005 99:09:46:09:46 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

European Studies at UCL (SSEES), London, in Tomaž Podobnikar na Oddelku za antropologijo Univerze v Man- • Soorganizacija mednarodne delavnice projekta chestru, Velika Britanija, 27. 11.–2. 12. Proteus, 10.–13. 8. • Odhod na terensko delo v Dhermi, občina Hima- ra, prefektura Vlora, Albanija, 10. 12. 2004–13. 12. 2005. MENTORSTVO

Tomaž Podobnikar je bil mentor mladima razisko- PEDAGOŠKO DELO valcema Klemenu Zakšku, ZRC SAZU, in Domnu Smoletu, zaposlenemu na DFG Consulting d. o. o. Borut Telban (od 1. 10. 2003). • Nosilec in izvajalec predmeta Zdravje, bolezen in smrt v Melaneziji v sklopu modula Antropologija Ivan Šprajc je bil somentor arheologinji Saši Čaval zdravja, bolezni in zdravljenj v podiplomskem pri magistrskem študiju. programu Interkulturni študiji, Primerjalni študij idej in kultur. Politehnika Nova Gorica in ZRC Borut Telban je bil mentor mladi raziskovalki Nata- SAZU. ši Gregorič pri magisteriju na Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana, smer socialna antropologija Ivan Šprajc (magistrirala 25. 5.) in je mentor pri njenem doktor- • Čas in prostor v starih civilizacijah. Predavanja skem študiju na Šoli idej in kultur. Je somentor Vesni in seminarji na Fakulteti za humanistične študije Ocepek pri magistrskem študiju Kozmološki in an- Univerze na Primorskem, Koper (60 ur). tropološki vidiki ritualov v evropskih in neevropskih • Nosilec predmetov Novejše raziskave o religiji kulturah, na Oddelku za filozofijo Filozofske fakul- Majev, Uvod v arheoastronomijo in Tehnike tete Univerze v Ljubljani; mentor Alešu Verdirju in metode arheoastronomskega dela na indi- pri doktorskem študiju Socialne konstrukcije časa: vidualnih podiplomskih študijskih programih Analiza izsledkov etnografske študije na področju (zgodovina, arheologija) na Filozofski fakulteti Srbije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Lju- Univerze v Ljubljani. bljani; mentor Albini Bobnar pri magistrski nalogi Nasproti smrti z neozdravljivo boleznijo – življenje Krištof Oštir v času umiranja, smer antropologija, Fakulteta za • Daljinsko zaznavanje. Predavanja na Oddelku družbene vede Univerze v Ljubljani. za geodezijo in Oddelku za gradbeništvo Fa- kultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze Krištof Oštir je bil somentor pri diplomskem delu v Ljubljani (60 ur). Žige Kokalja, ki mu je od 1. 11. mentor kot mlademu • Nosilec podiplomskih predmetov Satelitsko raziskovalcu. daljinsko zaznavanje in Avtomatizacija v geo- deziji na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA • Nosilec predmeta Izbrana poglavja iz teorije in metodologije daljinskega zaznavanja na individualnih podiplomskih študijskih programih Tomaž Podobnikar je dobil Prvo nagrado za poster na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Geodata: Are they accessible and usable? v okviru Univerze v Ljubljani. mednarodne znanstvene konference o geografski • Nosilec predmeta Daljinsko zaznavanje na in- informatiki, AGILE, na Kreti v Grčiji, skupaj s so- dividualnih podiplomskih študijskih programih avtorjema Marjanom Čehom (Fakulteta za gradbeni- na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v štvo in geodezijo univerze v Ljubljani) in Domnom Ljubljani. Smoletom (DFG Consulting d. o. o.), 1. 5. • Nosilec predmeta Daljinsko zaznavanje in foto- interpretacija na univerzitetnem podiplomskem Žiga Kokalj je dobil fakultetno Prešernovo nagrado študiju varstva okolja, ki ga izvaja Univerza v (10. 12.). Ljubljani.

248

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 224848 110.11.20050.11.2005 99:09:47:09:47 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

IZBRANA BIBLIOGRAFIJA, vir: vzajemna baza podatkov COBISS/COBIB

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI Tomaž. Geodata - are they accessible and useful?. V: TOPPEN, Fred (ur.). AGILE 7th conference on Izvirni znanstveni članek Geographic Information Science, Heraklion, Greece, April 29 - May 1, 2004. Conference proceedings. He- ŠPRAJC, Ivan. Maya sites and monuments in SE raklion, 2004: Crete University, str. 789-794, ilustr. Campeche, Mexico. J. field archaeol., fall, winter 2003/2004, vol. 29, no. 3/4, str. 385-407, ilustr. DEBEVEC, Liza. Family meals, sharing and hi- erarchy in a West-African town. V: HOSKING, ROSCOE, Paul Bernard, TELBAN, Borut. The Richard (ur.). Nurture : proceedings of the Oxford people of the Lower Arafundi: tropical foragers of Symposium on Food and Cookery 2003. Bristol: the New Guinea rainforest. Ethnology, 2004, letn. Footwork, 2004, str. 66-77. 43, št. 2, str. 93-115, zvd. PODOBNIKAR, Tomaž, ŠINKOVEC, Irena. Lju- ZAKŠEK, Klemen, OŠTIR, Krištof, PODOBNI- bljana - mutual analyses of the georeferenced old KAR, Tomaž. Osončenost površja Slovenije. Geogr. maps. V: GLIGORIJEVIĆ, Žaklina (ur.). Javno vestn., 2004, letn. 76, št. 1, str. 79-90, ilustr. dobro : indentifikacija, upotreba, upravljanje, dizajn : zbornik radova. Beograd: Centar za planiranje urbanog razvoja, 2004, str. 67-73, ilustr. Strokovni članek PODOBNIKAR, Tomaž, TECCO HVALA, Sneža, DEBEVEC, Liza. V Afriki nihče ne jé sam, ali pač? : DULAR, Janez. Iterative approach to ancient paths hierarhija v prehranjevanju burkinske družine. Em- modelling in the Iron Age study of the Dolenjska zin (Ljubl.), dec. 2004, letn. 14, št. 3/4, str. 73-76. region (Slovenia). V: FISCHER AUSSERER, Ka- rin (ur.). [Enter the past] : the e-way into the four OŠTIR, Krištof. Petnajstletni matematik. Monitor dimensions of cultural heritage : proceedings of the (Ljubl.), 2004, letn. 14, št. 1, str. 26-27, ilustr. 30th conference, (BAR international series, 1227). Oxford: Archaeopress, 2004, str. 254-257, ilustr.

Objavljeni strokovni prispevek na konferenci ŠPRAJC, Ivan. The south-of-east skew of Mesoa- (vabljeno predavanje) merican architectural orientations: astronomy and directional symbolism. V: BOCCAS, Maxime (ur.), STANČIČ, Zoran. Slovenska znanost v mednaro- BRODA, Johanna (ur.), PEREIRA, Gonzalo (ur.). dnih primerjavah : dobri, stari ali nekje vmes. V: Etno y arqueo-astronomía en las Américas : memo- LUTHAR, Oto (ur.), CIGLENEČKI, Slavko (ur.), rias del Simposio ARQ-13 del 51o Congresso Inter- DOLINAR, Darko (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), nacional de Americanistas celebrado en Santiago RAVNIK, Mojca (ur.), RIHA, Rado (ur.), MAJCE- de Chile 14-18 de Julio 2003. [Santiago de Chile: NOVIČ, Helena (ur.). Za odprto znanost. Ljubljana: Universidad de Chile, 2004], str. 161-176, ilustr. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 63-65.

TELBAN, Borut. Humanistika v kontekstu lokalnih, Samostojni znanstveni sestavek v monografiji nacionalnih ter globalnih vplivov in interesov. V: LUTHAR, Oto (ur.), CIGLENEČKI, Slavko (ur.), BAJUK SENČAR, Tatiana. The role of fieldwork in DOLINAR, Darko (ur.), MIHELIČ, Darja (ur.), contemporary anthropology. V: FIKFAK, Jurij (ur.), RAVNIK, Mojca (ur.), RIHA, Rado (ur.), MAJCE- ADAM, Frane (ur.), GARZ, Detlef (ur.). Qualitative NOVIČ, Helena (ur.). Za odprto znanost. Ljubljana: Research : different perspectives, emerging trends. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2004, str. 22-32. Ljubljana: Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Založba ZRC: = Institute of Slovenian Eth- nology at ZRC SAZU, ZRC Publishing: Fakulteta Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci za socialno delo; Mainz: Pädagogisches Institut, Johann Gutenberg Universität; Nova Gorica: Poli- ČEH, Marjan, SMOLE, Domen, PODOBNIKAR, tehnika, 2004, str. 67-73.

249

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 224949 110.11.20050.11.2005 99:09:47:09:47 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

KOKALJ, Žiga, OŠTIR, Krištof. Uporaba naprednih David (ur.), ČEH, Marjan (ur.). Geografski infor- tehnik klasifikacije satelitskih posnetkov na območju macijski sistemi v Sloveniji 2003-2004. Ljubljana: Krasa. V: PODOBNIKAR, Tomaž (ur.), PERKO, Založba ZRC, 2004, str. 157-167, ilustr. Drago (ur.), KREVS, Marko (ur.), STANČIČ, Zoran (ur.), HLADNIK, David (ur.), ČEH, Marjan (ur.). Ge- ŠVAB, Andreja, OŠTIR, Krištof. Vpliv podobnosti ografski informacijski sistemi v Sloveniji 2003-2004. pankromatske podobe in podobe intenzitete na Ljubljana: Založba ZRC, 2004, str. 317-324, ilustr. spojeno podobo. V: PODOBNIKAR, Tomaž (ur.), PERKO, Drago (ur.), KREVS, Marko (ur.), STAN- LEP, Marjan, TIBAUT, Andrej, PIRŠ, Aleksander, ČIČ, Zoran (ur.), HLADNIK, David (ur.), ČEH, GABROVEC, Matej, PODOBNIKAR, Tomaž. Marjan (ur.). Geografski informacijski sistemi v Avtobusni geografski informacijski sistem. V: Sloveniji 2003-2004. Ljubljana: Založba ZRC, 2004, PODOBNIKAR, Tomaž (ur.), PERKO, Drago str. 325-334, ilustr. (ur.), KREVS, Marko (ur.), STANČIČ, Zoran (ur.), HLADNIK, David (ur.), ČEH, Marjan (ur.). Geo- VELJANOVSKI, Tatjana, OŠTIR, Krištof. Po- grafski informacijski sistemi v Sloveniji 2003-2004. ravnava daljinsko zaznanih podob: pregled in Ljubljana: Založba ZRC, 2004, str. 67-77, ilustr. ovrednotenje samodejnih registracijskih tehnik. V: PODOBNIKAR, Tomaž (ur.), PERKO, Drago (ur.), OŠTIR, Krištof. Lastnosti in uporaba visoko ločlji- KREVS, Marko (ur.), STANČIČ, Zoran (ur.), HLA- vih satelitskih posnetkov QuickBird. V: PODOBNI- DNIK, David (ur.), ČEH, Marjan (ur.). Geografski KAR, Tomaž (ur.), PERKO, Drago (ur.), KREVS, informacijski sistemi v Sloveniji 2003-2004. Ljublja- Marko (ur.), STANČIČ, Zoran (ur.), HLADNIK, na: Založba ZRC, 2004, str. 303-316, ilustr. David (ur.), ČEH, Marjan (ur.). Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2003-2004. Ljubljana: ZAVADLAV, Nika, OŠTIR, Krištof. Percepcija Slo- Založba ZRC, 2004, str. 349-356, ilustr. venske planinske transverzale. V: PODOBNIKAR, Tomaž (ur.), PERKO, Drago (ur.), KREVS, Marko OŠTIR, Krištof, STANČIČ, Zoran, PODOBNI- (ur.), STANČIČ, Zoran (ur.), HLADNIK, David KAR, Tomaž, VELJANOVSKI, Tatjana. Producing (ur.), ČEH, Marjan (ur.). Geografski informacijski digital elevation models with radar interferometry. sistemi v Sloveniji 2003-2004. Ljubljana: Založba V: FENNEMA, Kelly (ur.), KAMERMANS, Hans ZRC, 2004, str. 285-294, ilustr. (ur.). Making the connection to the past CAA 99 : computer applications and quantitative methods in archaeology : proceedings of the 27th Conference, MONOGRAFIJE Dublin, April 1999. Leiden: Leiden University, 2004, str. 97-102, ilustr. Znanstvena monografija

PEHANI, Peter, PODOBNIKAR, Tomaž, TECCO STANČIČ, Zoran, VUJNOVIĆ, Nikša, KIRIGIN, HVALA, Sneža. Zasnova in vzpostavitev interne- Branko, ČAČE, Slobodan, PODOBNIKAR, Tomaž, tnega GIS-strežnika na ZRC SAZU. V: PODOBNI- BURMAZ, Josip, ŠIMUNOVIĆ, Ivo (ur.). Arheo- KAR, Tomaž (ur.), PERKO, Drago (ur.), KREVS, loška baština otoka Brača, (Brački zbornik, br. 21). Marko (ur.), STANČIČ, Zoran (ur.), HLADNIK, Supetar: Brački zbornik, 2004. 272 str., ilustr.

250

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 225050 110.11.20050.11.2005 99:09:47:09:47 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE

SUMMARY

The Institute for Anthropology and Spatial Studies Mexico, a research on socio-cultural determinants conducts research in two areas. The Division for and historical dynamics of water management in Spatial Studies explores geographical information Slovenia, elaboration of an interactive Mundo Maya systems (GIS) and remote sensing tecniques and map for preservation of archaeological heritage their application in various natural sciences and and development of sustainable tourism within humanities, while the Anthropology Division is Mesoamerican countries, implementation of an focused on anthropological studies in Slovenia and internet GIS server for more effective presentation Papua New Guinea, as well as on Maya archaeology of spatial databases and for increasing the coop- and Mesoamerican archaeoastronomy. eration between the institutes of the ZRC SAZU, Our activities within particular projects included palaeo-landscape and optimal path modelling for automatic registration of satellite imagery, applica- dynamics of long-term settlement study, Middle tion of GIS in mobile communication network plan- Europe transnational study based on environmen- ning in Slovenia and in the archaeological research tal management of protected areas and regions, of Adriatic islands, Croatia, elaboration of a high application and modelling of spatial data for the quality digital relief model of Slovenia, application palaeo-landscape changes and later human activi- of GIS in the interpretation of field data collected ties around Ljubljana and its swampland. in archaeological surveys in southern Campeche,

251

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 225151 110.11.20050.11.2005 99:09:47:09:47 KAZALO

ORGANIZACIJSKA SHEMA ZRC SAZU ...... 4 DIREKTORJEVO POROČILO ...... 5 DIRECTOR’S REPORT ...... 7 UPRAVNI ODBOR...... 9 KOLEGIJ ...... 9 ZNANSTVENI SVET...... 10 UPRAVA ...... 11 Personalna sestava uprave ...... 11 Poslovno poročilo ...... 11 Kadrovska analiza ...... 12 Koledar prireditev za zunanje javnosti v letu 2004 ...... 14 Poročilo o delu Historičnega seminarja v letu 2004 ...... 16 GENERACIJE ZNANOSTI XI – NAGRADE IN PRIZNANJA ZRC SAZU ...... 19 ZALOŽBA ZRC ...... 21

INŠTITUTI IN RAZISKOVALNE ENOTE ...... 25

INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ...... 27 INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO ...... 51 ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA ...... 67 UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA ...... 79 MUZIKOLOŠKI INŠTITUT ...... 87 INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE ...... 97 INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE ...... 107 GLASBENONARODOPISNI INŠTITUT...... 127 INŠTITUT ZA SLOVENSKO IZSELJENSTVO ...... 141 FILOZOFSKI INŠTITUT ...... 151 GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA...... 163 INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA ...... 189 PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA ...... 207 BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA ...... 213 INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE ...... 229 INŠTITUT ZA BIOGRAFIKO IN BIBLIOGRAFIJO ...... 235 INŠTITUT ZA ANTROPOLOŠKE IN PROSTORSKE ŠTUDIJE ...... 241

252

PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 225252 110.11.20050.11.2005 99:09:47:09:47 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 225353 110.11.20050.11.2005 99:09:48:09:48 PPorocilo-2004.inddorocilo-2004.indd 225454 110.11.20050.11.2005 99:09:48:09:48