CERŠAK, SLADKI VRH, ŠENTILJ, VELKA DECEMBER 2020 |ŠT. 2–3
GLAS-ilo Občine Šentilj
Investitor: SCL RENT d. o. o., Dunajska cesta 177, Ljubljana Obveščamo vas, da bomo predvidoma 10. 12. 2020 odprli novi trgovski center ob Mariborski cesti v Šentilju. Vljudno vabljeni!
Ob odprtju bo investitor doniral sredstva v višini 2.000,00 € za socialno ogrožene otroke v Občini Šentilj. KAZALO OBVESTILO IZ UREDNIŠTVA Naslednja številka GLAS-ila izide meseca junija 2021. Prispevke za naslednjo številko nam lahko pošljete do 23. 04. 2021 na elektronski naslov: [email protected] ali andreja. 3 ŽUPANOVA BESEDA [email protected]. Uredništvo si pridružuje pravico, da prispevke primerno BESEDA UREDNICE 4 priredi za tisk tako po obsegu kot vsebini glede na prostorske zmožnosti. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno OBČINSKA UPRAVA POROČA 5 ali moralno neprimerno vsebino se ne objavlja. Prosimo vas, da članke oddate v Wordovem dokumentu, slike BESEDA STROKOVNJAKA 20 pa oddajte posebej kot priponko v jpg formatu (ne v besedilu). Slike morajo biti zaradi kvalitete vsaj 300 dpi ločljivosti. DRUŠTVA, ZAVODI, ORGANIZACIJE 24 Besedilo in fotografije morajo biti opremljene z imenom avtorja. INTERVJU 32 Uredniški odbor KULTURA 36
PRIZNANJA IN DOSEŽKI 45
IZ ŠOLSKIH KLOPI 47
ZANIMIVO, KORISTNO, POUČNO 58
PO OBČINI – MED LJUDMI 61 Andreja Ploj, Suzana Grobelšek, Nika Vajnhandl ŠPORT 68 urednica lektorica
OZAVEŠČANJE 70
ZAHVALE 71
OBVESTILO 71
OGLASI 72 Tina Trnjar Jambrošič Stanislav Vrtin Danica Ferk PROSTI ČAS – KRIŽANKA 75
GLAS-ilo Občine Šentilj CERŠAK, SLADKI VRH, ŠENTILJ, VELKA DECEMBER 2020 |ŠT. 2–3
Številka 2–3/december 2020 Na naslovnici: Vrtec Sladki Vrh Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Šentilj, Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj, Mag. Štefan Žvab, župan Odgovorna urednica: Andreja Ploj Elektronska pošta: [email protected] GLAS-ilo Člani uredniškega odbora: Nika Vajnhandl, Suzana Grobelšek, Tina Trnjar Jambrošič, Stanislav Vrtin, Občine Šentilj Danica Ferk, Darja Farasin Lektoriranje: Suzana Grobelšek Naslov uredništva: Občina Šentilj, Uredništvo, Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj Elektronska pošta: [email protected] Javno glasilo GLAS-ilo Občine Šentilj je na podlagi 13. člena Zakona o medijih vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, pod zaporedno številko 448. Število tiskanih izvodov: 3100 Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Občini Šentilj. Investitor: SCL RENT d. o. o., Dunajska cesta 177, Ljubljana Oblikovanje in tisk: SIJ ZIP CENTER, Obveščamo vas, da bomo predvidoma 10. 12. 2020 podjetje za proizvodnjo, storitve, usposabljanje in zaposlovanje invalidov,odprli d.novi o. trgovski o. center ob Mariborski cesti v Šentilju. Vljudno vabljeni! Fotografija za naslovnico: Občina Šentilj Fotografija v križanki: Andreja Ploj Kjer vir fotografije ni naveden, gre za lasten vir.
Oglasi niso lektorirani. Ob odprtju bo investitor doniral sredstva v višini 2.000,00 € Mnenja in stališča posameznih avtorjev ne odražajo nujno tudi mnenja in stališčza socialno uredništva. ogrožene otroke v Občini Šentilj. Rok za oddajo prispevkov za naslednje glasilo je: 23. 04. 2021 ŽUPANOVA BESEDA 3
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
nam lahko polepša dan, nas poveže in da občutek, da smo nekomu pomembni ter da nismo sami.
Do ljudi, ki nas obkrožajo, bodimo spoštljivi, solidarni in predvsem pogumni. Naj nas vodijo dobre misli na prihodnost, na lepe trenutke življenja, ki se zagotovo vrnejo, ko bo virus obvladan. Delajmo za cilje, s katerimi se identificiramo in ne trošimo lastne energije in časa za nekonstruktivne stvari.
Verjetno se še ne zavedamo gospodarskega, družbenega in socialnega opustošenja po tej krizi, a ta bo zagotovo pustila globok pečat za življenje tudi v naši lokalni skupnosti. Že v letošnjem letu beležimo velik izpad prihodkov, gre za približno 1 milijon evrov, če vključimo še evropska sredstva, pa 2,5 milijona evrov. V naslednjih letih človeštvo se je zmeraj soočalo z velikimi preizkušnjami. bo verjetno izpad še višji in tako bo s tem posledično tudi Epidemije, vojne naravne katastrofe ... A še zmeraj smo manj sredstev za ključne projekte, a lahko smo veseli, da tu in iz vsake krize in z vsako preizkušnjo smo postajali smo skupaj s sodelavci letošnji plan občinskega proračuna močnejši in zrelejši. izpeljali v celoti. Kot lahko opazite, smo za dvig kvalitete življenja investirali v vseh krajevnih skupnostih naše Ne tako dolgo nazaj smo se spopadli z migrantsko krizo, občine. Tudi večje investicije, kot je novi vrtec v Sladkem letošnjo pomlad pa smo se prvič soočili z boleznijo, ki Vrhu, zaradi epidemije niso zamujale. Zato se bi vsem jo povzroča koronavirus, ki se kar noče in noče nehati. sodelavcem, svetnikom in izvajalcem del, ki so sodelovali Vrtinec, v katerem smo se znašli, bo imel zgodovinske in pripomogli k realizaciji plana, iskreno zahvalil. posledice za celoten svet in lahko se le sprašujemo, kako je človek pripomogel k današnji situaciji. Ne vemo, kaj nas Dragi soobčani, še enkrat vas iskreno prosim, da vse še čaka, kam gremo in kaj se skriva za drugim hribom. upoštevate in spoštujete ukrepe, ki jih je sprejela vlada in Vemo le to, da nas bodo ti časi zaznamovali za prihodnost zdravstvena stroka. Vem, da je veliko tudi takšnih, ki se in za vedno spremenili naš način razmišljanja. Kljub vsemu z vsem ne strinjate in imate drugačno mnenje. Tudi vas sem prepričan, da bomo iz tega boja izšli kot zmagovalci naprošam, da ohranite mirno glavo in strpno razmišljanje. – še bolj odločni, odgovorni in veseli vsakega trenutka svojega življenja. Ozrimo se v prihodnost z optimizmom, ne pa s histerijo in jezo. Zagotovo nas čaka lepše življenje, le malo potrpljenja Občutek imam, da smo se znašli v nekem začaranem in dobre volje bomo še potrebovali. krogu, kjer hodimo po griču navzgor, ko prispemo na cilj, pa nam sledi še večji grič, neprehoden in brezizhoden. A Čas, ko smo veliko doma, lahko s pridom izkoristimo za ne smemo obupati. Skupaj moramo najti pot do pravega poglobitev dobrih in še boljših odnosov z otroki, partnerji, cilja. starši in prijatelji. Verjemite mi, da ti štejejo veliko več kot pa »lajki« na Facebooku in Instagramu. Ljudje smo socialna in družabna bitja. Stiki z najdražjimi, sosedi ter prijatelji in klepetanje ob kavi so za naša življenje Kakor koli obrnemo, se bodo svet in z njim tudi naša zelo pomembni. Zaprti med štiri zidove se ne počutimo življenja vrteli naprej in samo od nas je odvisno, v katero dobro in samo narava je tista, ki nas pomirja in osveži telo smer bomo šli. in duha. Zato tudi v teh časih ne pozabimo na sprehode in vzdrževanje stikov z našimi najbližjimi. Samo od nas Srečno in ostanimo zdravi. je odvisno, kako se bo okolica odzivala in nas sprejela. Vzemimo si čas za sorodnike in ne pozabimo poklicati Mag. Štefan Žvab, ljudi, ki jih imamo radi in jih spoštujemo. Tudi takšen klic župan Občine Šentilj
Občina Šentilj 4 BESEDA UREDNICE
DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI!
Ko je izšla prejšnja številka glasila, se je situacija okoli virusa umirjala in vsi smo upali, da smo se tega »nebodigatreba« rešili. Upali smo, da bo ob prebiranju teh vrstic, to še samo zgodovina, vendar, žal, temu ni tako. Torej!
Začeti ali kako nadaljevati,
če pa se ni končalo še niti tisto, kar smo upali? Resnično smo se znašli v čudnih, posebnih časih, katerih prihodnost je zelo negotova. Nekateri se na to ne ozirajo preveč, težave bomo takrat imeli, ko jih bomo morali ponovno drugi se jezijo, tretje je pa resnično strah. Ali je tudi vas? motivirati na normalen način šolanja že tako zasvojene Ne želim sejati strahu med vas, ker od strahu in krčev ne otroške glave s tehnologijo? In zagotovo se bodo pojavile moremo živeti. Čeprav strah vedno ni slab, če nas opozori težave še na katerem področju, o čemer danes še ne na to, da moramo včasih tudi čutiti sočloveka in narediti razmišljamo ali ne vemo. Ampak, do tega še pridemo. tudi kaj za druge, ne samo zase. Zavedamo se, da vsaka stvar potrebuje svoj čas, tudi virus. Najšibkejši člen v tem obdobju so zagotovo naši otroci. Tudi virus bo oslabel in ga bomo premagali. Upanje je in Kaj bo z njimi? Ali jim dvanajst- ali večurna prisotnost zagotovo bo prišlo tisto jutro, ko virusa ne bo več med tehnologije ne bo uničila njihove pravice do pristnega nami. Do takrat pa moramo stopiti skupaj, iskati moč, da otroštva in mladostništva? Ne dolgo nazaj, ko sem bila nam bo uspelo uspeti. na enem izmed strokovnih izobraževanj za starše, nas je predavatelj opozoril, da naj spremljamo, kaj otroci delajo Letošnji božično-novoletni prazniki bodo drugačni. in v kakšni meri uporabljajo tehnologijo? Do virusa smo Zagotovo. Sprejmimo letos tudi to drugačnost, da bo starši to nalogo še dokaj vestno lahko opravljali. Tekom naslednje leto vsaj podobno prejšnjim, če že ne enako. letošnjega leta, ob sprejetju, da se bodo otroci šolali Enakosti se tako ali tako hitro naveličamo. na daljavo in da bo to še kar trajalo in trajalo, se nam je staršem zameglil um. Izgubili smo skoraj celoten nadzor Zato Vam iz uredništva želimo, da v novo leto, leto 2021, še varne uporabe računalniške in mobilne tehnologije zakorakate predvsem s polno mero pozitivnih misli, upanja svojega otroka. Otroci so dopoldan doma in se šolajo na in moči. daljavo, starši smo v službi. Popoldan pa spet delajo za šolo, virtualno? Že danes se mi postavlja vprašanje, kaj se Andreja Ploj, bo zgodilo, ko se otroci vrnejo nazaj v šolske klopi? Kakšne odgovorna urednica
GLAS-ilo | December 2020 OBČINSKA UPRAVA POROČA 5
OBČINA ŠENTILJ PRIDOBILA SREDSTVA ZA DVA PROJEKTA: »RTS ANIMACIJA« IN »AKTIVNI ŠENTILJ«
Občinska uprava Občine Šentilj je bila uspešna s prijavo dveh projektov – AKTIVNO PO OBČINI in ANIMIRANO DOŽIVETJE PODEŽELJA – na 3. javnem pozivu za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območjih občin, ki so povezane v lokalno akcijsko skupino LAS Ovtar Slovenskih goric, sofinanciranih iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
ANIMIRANO DOŽIVETJE PODEŽELJA OZ. »RTS ANIMACIJA« Partnerji v projektu:
• OBČINA ŠENTILJ • FORTIS AGRO, TRGOVINA IN DRUGE STORITVE, D. O. O. POSLOVNA ENOTA • TURISTIČNO DRUŠTVO KLOPOTEC – ZGORNJA VELKA
Predviden znesek sofinanciranja iz sredstev EKSRP: 40.000,00 EUR
Z izvedbo projekta ANIMIRANO DOŽIVETJE PODEŽELJA bomo razvili visokotehnološko interaktivno multimedijsko vsebino, ki bo na voljo v prostorih Regionalnega turističnega središča v Šentilju inbomo obiskovalcem tako nudili: • nepozabno doživetje Panonskega morja ter • vstop v preteklost z arheologijo. Namen multimedijske predstavitve je v tem, da obiskovalce na ta način pritegnemo, da ostanejo na našem območju in gredo na »teren« obiskat tudi preostale zanimive produkte.
AKTIVNO PO OBČINI OZ. »AKTIVNI ŠENTILJ« Partnerji v projektu:
• OBČINA ŠENTILJ • PERKOSTAN, UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI, D. O. O. • TURISTIČNO DRUŠTVO KLOPOTEC – ZGORNJA VELKA
Predviden znesek sofinanciranja iz sredstev EKSRP: 40.000,00 EUR
Z izvedbo projekta AKTIVNO PO OBČINI bomo izvedli naslednje aktivnosti: • postavitev dveh kolesarnic – pri Regionalnem turističnem središču v Šentilju in pri Brodu na Muri v Sladkem Vrhu, • nabavili 10 električnih koles, ki bodo na voljo za izposojo, • izvedli pilotno turo po občini ter • izdelali promocijski material.
Občina Šentilj 6 OBČINSKA UPRAVA POROČA
OBČINA ŠENTILJ PRIDOBILA GRADBENO DOVOLJENJE ZA GRADNJO VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE ŠENTILJ
V letošnjem letu smo pričeli s postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo športne dvorane v Šentilju. Pri pripravi projektne dokumentacije smo vključili in upoštevali želje Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj in vseh športnih društev, ki delujejo pri nas.
Osnovni namen investicije je zagotoviti dvig kakovosti celoten kraj in Občino Šentilj, saj lahko močno prispeva športne dejavnosti in s tem življenja prebivalcev Občine k ohranjanju, razvoju in promociji športa ter rekreacije Šentilj. Z izgradnjo objekta športne dvorane Šentilj se v kraju, med drugim pa dopolnjuje tudi ostalo ponudbo bodo zagotovili prostorski pogoji za: občine. Kot prireditveni prostor pa predstavlja osnovo za razvoj dejavnosti na področju turizma in kulture. • izvajanje kakovostnega pouka športne vzgoje, • športne prostočasne dejavnosti otrok in mladine, Dvorana bo zgrajena v neposredni bližini Osnovne • športno rekreacijo odraslih, šole Šentilj, velikega nogometnega igrišča in Kulturno • programe tekmovalnega športa, prosvetnega doma Vlada Pipana Šentilj. • delovanje športnih društev, klubov in drugih organizacij, Športna dvorana bo namenjena izvajanju pouka športne • organiziranje in izvedbo različnih športnih prireditev, vzgoje, mednarodnih športno-rekreacijskih dejavnosti, • organiziranje in izvedbo drugih šolskih, kulturnih in izvedbi različnih šolskih in občinskih prireditev ipd. V občinskih prireditev … predvideni dvorani bodo za uporabnike zagotovljeni primerni kakovostni vadbeni pogoji s spremljajočimi Poudarek je na zagotavljanju ustreznih prostorov programi. in površin za izvajane športnih aktivnosti na nivoju tekmovalnega in rekreativnega športa. Izgradnja nove Gradnja športne dvorane se bo pričela v prihodnjem letu. večnamenske dvorane predstavlja razvojno možnost za
Predlog zasnove
ODPRLI SMO NOVI VRTEC V SLADKEM VRHU
Občina Šentilj je s prenovo obstoječih in dograditvijo novih K velikosti vrtca, ki je meril 330 m2, se je dozidalo še 440 prostorov zagotovila sodoben vrtec za vzgojo in varstvo m2, kar skupaj prinese 770 m2. Vrtec ima po prenovi 7 predšolskih otrok v Sladkem Vrhu. oddelkov, v njem pa se lahko zagotovi obisk 138 otrokom.
Stari vrtec v Sladkem Vrhu se je prenovil v celoti z Strošek investicije vrtca je znašal okoli 1,3 milijona evrov, vzdrževalnimi deli. Tako so se uredile štiri igralnice, sredstva pa je v celoti zagotovila Občina Šentilj. kuhinja, prostor uprave ter strojne in elektro instalacije. K obstoječemu vrtcu so se dogradile 3 nove igralnice Dela so se začela januarja 2020 in končala v predvidenem s terasami, vhodno avlo s skupnim večnamenskim roku – še pred začetkom šolskega leta. prostorom in sanitarije. Na novo se je uredila tudi okolica in parkirišče pred vrtcem. Ob predaji vrtca so bili prisotni mag. Štefan Žvab, župan
GLAS-ilo | December 2020 OBČINSKA UPRAVA POROČA 7
Občine Šentilj, Andreja Košti, ravnateljica Osnovne šole objekt, zgrajen po najnovejših standardih in normativih, za Sladki Vrh in Marijan Pojbič, poslanec DZ iz Sladkega Vrha. katerega verjamem, da ga bodo naši najmlajši in njihove vzgojiteljice s pridom uporabljali in se v njem tudi dobro Župan mag. Štefan Žvab je ob predaji povedal: “Občina počutili. Zahvaljujem se otrokom, staršem in vzgojiteljicam Šentilj načrtno posodablja objekte, namenjene tako za potrpljenje ob gradbenih delih. Občinskemu svetu in predšolskemu varstvu kot osnovnošolskemu izobraževanju. vodstvu našega Javnega zavoda OŠ Sladki Vrh, še posebej Pridobitev novega vrtca pomeni še kvalitetnejše nudenje gospe ravnateljici Andreji Košti, pa za dobro sodelovanje storitev na področju vzgoje in izobraževanja, ki hkrati pri načrtovanju tako pomembnega objekta za Sladki Vrh pripomore še k vidnejšemu razvoju samega kraja in in celotno Občino Šentilj.” Občine Šentilj. Vrtec Sladki Vrh je primer, kjer smo z uspešno prenovo in dograditvijo uredili nov, sodoben
PROJEKT »UREDITEV SREDIŠČA V SLADKEM VRHU« SE POČASI ZAKLJUČUJE
V sklopu projekta z nazivom »UREDITEV SREDIŠČA V OVTAR dodelilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in SLADKEM VRHU« se je uredila načrtovana pešpot v središču tehnologijo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj Sladkega Vrha, od zdravstvenega doma do osnovne šole. (ESRR). Projekt, ki je predmet tega javnega naročila, se v Pešpot je urejena tudi z moderno urbano opremo in višini do 80 % upravičenih stroškov financira iz sredstev javno razsvetljavo. Projektna partnerja Perkostan d. o. o. programa ESRR, razliko do 100 % pogodbene vrednosti pa in Turistično društvo Brod Sladki Vrh pa sta poskrbela za financira Občina Šentilj. stojala za kolesa in postavitev promocijske table. Z izvedbo operacije si prizadevamo ustvariti pogoje in Občinska uprava Občine Šentilj je pripravila dokumentacijo nove produkte, ki prispevajo k razvoju turizma, ekologije, in se skupaj s projektnimi partnerji Perkostan d. o. o. in športa, kulture in društvenih dejavnosti. Z novonastalimi Turistično društvo BROD Sladki Vrh prijavila na 2. JAVNI produkti pa želimo ljudi spodbuditi k medsebojnemu POZIV LAS OVTAR SLOVENSKIH GORIC – ESRR v letu 2019. povezovanju bodisi v društveni bodisi neformalni obliki Po odobritvi projekta s strani pristojnega ministrstva smo in k aktivnemu preživljanju prostega časa (na področju pričeli izvajati aktivnosti v okviru prijavljenega projekta. kulture, turizma).
Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, v okviru podukrepa »Podpora za izvajanje operaciji v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«. Sredstva za sofinanciranje je LAS
Občina Šentilj 8 OBČINSKA UPRAVA POROČA
PREGLED DEL V OBČINI ŠENTILJ V LETU 2020
KS CERŠAK: - ureditev stanovanja v Kulturnem domu Sladki Vrh, - zamenjava azbestnih vodovodnih cevi, nova izvedba - ureditev kletnih prostorov KS Sladki Vrh, cevi v Zvezni ulici predvideva nadaljevanje zamenjave - ureditev središča v Sladkem Vrhu: ureditev pešpoti z azbestnih cevi, urbano opremo, - projektiranje projekta za izvedbo mostu Ceršak, - postavitev kolesarnice z električnimi kolesi pri Brodu - izvedba ograje in parkirišča pri igrišču Ceršak, na Muri, - ureditev vodnjaka Ceršak z digitalno telemetrijo, - ureditev prostorov kegljačev Sladki Vrh, pridobljeno - ureditev športnega parka Selnica ob Muri – 1. faza, tudi uporabno dovoljenje, - ureditev okolice odbojkarskega igrišča Sladki Vrh, - vzpostavljene WIFI brezplačne točke: Brod na Muri, Pumptrack Sladki Vrh, - obnovitev in izgradnja parkirišča pri ZD Sladki Vrh,
Igrišče Selnica ob Muri - vzpostavljene WIFI brezplačne točke: dvorana Ceršak in okolica pred stavbo KS Ceršak, - rekonstrukcija JP 892111, LC 392041 – Spasković, - izvedba novih parkirišč pri Vrtcu Ceršak in ureditev starega parkirnega prostora ter prostora za komunalne Ureditev parkirišč v Sladkem Vrhu odpadke, - projektiranje novega gasilskega doma v centru Ceršaka, - ureditev pešpoti med posameznimi bloki in vrtcem v - lokalne sanacije vozišč, asfaltnih površin, sklopu ureditve središča Sladki Vrh, - sanacije bankin in čiščenje jarkov, - sanacija plazu na lokalni cesti LC št. 392002 Srebotje – - gramoziranje cest po celotni KS Ceršak, Fifolt, plaz Šomat 7, - sanacija ČN Ceršak, - lokalne sanacije vozišča (asfaltnih površin), - zamenjava dotrajanih prometnih znakov, - asfaltiranje krajših gramoziranih odsekov.
KS SLADKI VRH: - dozidava in obnova Vrtca Sladi Vrh,
Rekonstrukcija ceste v Svečanah - sanacije bankin in čiščenje jarkov, - gramoziranje cest po celotni KS Sladki Vrh, - asfaltiranje krajših gramoziranih odsekov, Vrtec Sladki Vrh - zamenjave dotrajanih prometnih znakov – začetek del. - sanacija fasade, oken in vrat na objektu – Kulturni dom Sladki Vrh,
GLAS-ilo | December 2020 OBČINSKA UPRAVA POROČA 9
KS ŠENTILJ: - sanacija plazu na lokalni cesti LC št. 195080 R2 – - rekonstrukcija krožišča na Maistrovi ulici Kresnica, plaz Kresnica II, - sanacija plazu na javni poti JP št. 810791 Pesnica – Srebotje – Pivec (odsek Pehan), - lokalne sanacije vozišč (asfaltnih površin), - sanacije bankin in čiščenje jarkov, - gramoziranje cest po celotni KS Šentilj, - pričetek del na ČN Šentilj – meja.
KS VELKA: - obnova fasade na Poročni dvorani Velka,
Krožišče v Šentilju - odstranitev cipres in postavitev nove ograje na pokopališču v Šentilju ob regionalni cesti,
Poročna dvorana na Zgornji Velki - ureditev termoizolacijske fasade na južni strani Ograja na pokopališču Šentilj osnovne šole, telovadnica v izvedbi, - obnova cisterne za olje in kotlovnice na osnovni šoli, - ureditev prostora za posip pepela na pokopališču v - projektiranje za novo gradnjo objekta KS Velka, Šentilju, - pridobivanje gradbenega dovoljenja za kanalizacijo - projektiranje športne dvorane Šentilj, Velka – delno od šole in gasilskega doma proti čistilni - ureditev prostora v OŠ Šentilj za potrebe Vrtca Šentilj, napravi, - ureditev vodohrana Srebotje z digitalno telemetrijo, - ureditev ograje ob vhodu na pokopališče Velka, - postavitev kolesarnice z električnimi kolesi pri RTS - ureditev prostora za posip pepela na pokopališču Šentilj (pričetek projekta), predvidena izvedba do Velka, konca leta 2020, - vzpostavljene WIFI brezplačne točke: Poročna dvorana - rekonstrukcija ČN meja – Šentilj, Velka, letni oder Velka, - vzpostavljene WIFI brezplačne točke: AP Šentilj, - označevalne krajevne table, Kulturno prosvetni dom Vlada Pipana Šentilj, igrišče - sanacija plazu na LC št. 382081 Zg. Velka – obvoznica, Šentilj, RTS Šentilj, - plaz na lokalni cesti LC št. 203072 Sv. Jurij – Sp. Velka – - obnovitvena dela na LC 392061 Kungota – Stara Gora – Zg. Velka (odsek ob Spodnji Velki 40 – plaz Majer), Šentilj, - lokalne sanacije vozišča (asfaltnih površin), - lokalne sanacije bankin in čiščenje jarkov, - gramoziranje cest po celotni KS Velka.
Rekonstrukcija ceste Kresnica – Šentilj
Občina Šentilj 10 OBČINSKA UPRAVA POROČA
ZLATA PLAKETA OBČINE ŠENTILJ: Franc Perko Predlagatelj: Planinsko društvo Paloma Sladki Vrh
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da Franc Perko spada v skupino najaktivnejših in najzaslužnejših članov Planinskega društva Paloma Sladki Vrh.
Gospod Franc Perko je vse od pomoči in angažiranja Franca Perka bi včlanitve v društvo, to je bilo Ribniška koča ostala še naprej zaprta ustanovljeno leta 1976, vseskozi in propadajoča. deloval v skupini zanesenjakov, da takratna Sladkogorska tovarna papirja Gospod Franc Perko je aktivno iz Sladkega Vrha obnovi in v oskrbo sodeloval tudi pri organizaciji, prevzame zapuščeno Ribniško kočo. registraciji in markiranju planinske Kot član Planinskega društva Paloma Šentiljske poti. Danes markirana in Sladki Vrh je skozi vsa leta deloval v redno vzdrževana pot je vse bolj najvišjih organih društva. Vodenje obiskana. društva je prevzel leta 1995, ko je le-to imelo vsega 38 članov. Gospod Perko je v vseh svojih nasveti, izkušnjami in pozitivno aktivnostih pomagal tudi pri ureditvi naravnanostjo. Franc Perko si je s pomočjo upravnega zbornika Planinskega društva Paloma odbora planinskega društva Sladki Vrh 1976–2001, ki ga je društvo Gospod Franc Perko vse naloge prizadeval pridobiti vso potrebno izdalo ob 25. obletnici svojega opravlja s polno mero odgovornosti dokumentacijo za čim prejšnjo delovanja. in natančnostjo, je pomemben člen ureditev lastništva Ribniške koče. družbenega življenja v Občini Šentilj, Tako je planinsko društvo naposled Franc Perko je aktiven tudi v zato si zasluži ZLATO PLAKETO OBČINE le postalo lastnik Ribniške koče. Brez Čebelarski družini Velka - Sladki Vrh, ŠENTILJ. kjer nesebično pomaga s svojimi
SREBRNA PLAKETA OBČINE ŠENTILJ: Bruno Jelenko Predlagatelj: Mag. Štefan Žvab, župan Občine Šentilj
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da je Bruno Jelenko, ki je od leta 1968 na Osnovni šoli Šentilj poučeval kot predmetni učitelj, leta 1970 veliko prispeval k ponovnemu imenovanju šole po generalu Rudolfu Maistru. Bruno Jelenko je bil leta 1981 imenovan za ravnatelja te šole, to delo pa je opravljal do svoje upokojitve leta 2007.
V vsem tem času je razvijal partnerstvo Bruno Jelenko je v predmetnik in s šolami onstran državne meje, leta dejavnosti šole vključeval domoljubne 1990 pa je bil soustanovitelj Društva vsebine krajevne zgodovine s posebnim avstrijsko-slovenskega/slovensko- poudarkom bojem za severno mejo avstrijskega prijateljstva. ter delu in liku generala in umetnika Rudolfa Maistra. Je avtor grba, zastave
GLAS-ilo | December 2020 OBČINSKA UPRAVA POROČA 11 in praznika Občine Šentilj, ki ga občina Bruno Jelenko je leta 2009 bil pobudnik narodnoosvobodilni boj 1941–1954 obeležuje 29. marca, na rojstni dan in soustanovitelj Domovinskega društva in osamosvojitveno vojno s ciljem, da generala Rudolfa Maistra, prav tako generala Rudolfa Maistra Šentilj, ki se razvija in utrjuje na vseh področjih pa je avtor posvetila na spomeniku ohranja spomin na narodne bojevnike družbenega življenja. borcem za slovensko državo, ki ga je za severno mejo do leta 1919, na občina postavila leta 1996. zgodovinsko dela Rudolfa Maistra Bruno Jelenko si za vse navedeno zasluži in njegovih borcev za severno mejo, SREBRNO PLAKETO OBČINE ŠENTILJ.
SREBRNA PLAKETA OBČINE ŠENTILJ: Ivanka Polanec Predlagatelj: Prostovoljno gasilsko društvo Paloma Sladki Vrh
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da je gospa Ivana Polanec, ki je v lanskem letu praznovala 80. let, članica Prostovoljnega gasilskega društva Paloma Sladki Vrh že vse od leta 1972.
Ivanki Polanec je že leta 1973, ob požarih, ki so se zgodili na območju 100. obletnici Sladkogorske tovarne, tovarne papirja, kar je predstavljalo bila zaupana posebna naloga. še posebno tveganje. Poguma in Kot delavka konfekcije in seveda iznajdljivosti ji nikoli ni manjkalo. gasilka, je morala zbrati 10 delavk, ki so ustanovile prvo desetino članic Ivanka Polanec je ostala aktivna tudi takratnega Industrijskega gasilskega po svoji upokojitvi. Leta 2007 se društva Sladki Vrh. Na slovesnosti, je prostovoljno odločila za pomoč ob prevzemu novega gasilskega pri odpravi posledic žledoloma v vozila, ki ga je Sladkogorska tovarna Železnikih. Kljub svoji starosti se podarila društvu, je z desetino članic vedno odzove klicu na pomoč in v naziv častna članica PGD Paloma sodelovala na veliki paradi gasilskih gasilskem domu pripravi malico, čaj Sladki Vrh. enot slovenskih papirnic. in kavo za operativce v intervenciji. Tople obroke na kraj intervencije pa Ivanka Polanec ni samo gasilka. Bila Gospa Polanec je leta 1976 vodila velikokrat dostavi kar sama. je ustanovna članica Turističnega desetino članic na tekmovanju Ob vsem naštetem gospo Ivanko društva Brod Sladki Vrh, je članica gasilskih enot papirne industrije v Polanec krasi še izreden smisel za Rdečega križa Sladki Vrh ter članica Radečah. Kot vodja ekipe članic pa humor in širjenje dobre volje. Še danes Društva upokojencev Sladki Vrh in je s svojo enoto na kongresu v Kopru je aktivna pri organizaciji prireditev, Velka. osvojila 3. mesto. z veseljem po svoje znanje prenaša tudi na mlade. Z dobrosrčnostjo si je Gospa Ivana Polanec je s svojim Ivanka Polanec je velik poudarek prislužila naziv »gasilska omica«. plemenitim delom vidno zaznamovala dajala tudi izobraževanju. življenje v naši občini, zato si zasluži Kot operativka je bila aktivna na vseh Gospa Ivanka Polanec je v svoji karieri SREBRNO PRIZNANJE OBČINE intervencijah, ki jih v tistih časih ni prejela veliko priznanj, pohval in ŠENTILJ. bilo malo. Prisotna je bila pri vseh odlikovanj. Leta 2018 pa je prejela
Občina Šentilj 12 OBČINSKA UPRAVA POROČA
BRONASTA PLAKETA OBČINE ŠENTILJ: Jožef Bračko Predlagatelj: Mag. Štefan Žvab, župan Občine Šentilj
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da je Jožef Bračko znan kot velik človekoljub in ljubitelj gora. Je dolgoletni član Planinskega društva Paloma Sladki Vrh, trenutno pa tam deluje kot član nadzornega odbora društva in načelnik markacijskega odseka.
V letu 2000 je društvo ustanovilo Ceršak, v letu 2019 pa je postal odsek markacistov. Jožef Bračko je bil predsednik novoustanovljene eden izmed pobudnikov markiranja Občinske organizacije Rdečega Šentiljske poti, ki so jo leta 2001 tudi Križa Šentilj. Kot predsednik vodi označili, od takrat pa skrbijo za njeno organizacijo, skrbi za zakonitost urejanje in označevanje. Pot pelje delovanja in koordinira delo krajevnih okoli Občine Šentilj in je dolga nekaj organizacij. več kot 56 kilometrov. Leta 2003 so bili izbrani za markaciste leta. Gospod Jožef Bračko je bil dolga leta zaposlen Bračko je član številnih odprav na tudi v občinski upravi Občine Šentilj, Gospod Jožef Bračko si iz vseh najvišje vrhove Alp. kjer je svoj socialni čut pokazal skozi navedenih razlogov zasluži BRONASTO delovanje na področju družbenih PLAKETO OBČINE ŠENTILJ. Jožef Bračko je dolga leta bil član dejavnosti in socialnega varstva. Krajevne organizacije Rdečega Križa
BRONASTA PLAKETA OBČINE ŠENTILJ: Sonja Šiker Predlagatelj: Mag. Vladimir Maher – Nestrankarska lista občanov
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da Sonja Šiker iz Sladkega Vrha svoje življene že leta posveča mnogim dejavnostim.
Je dolgoletna članica Prostovoljnega na veliko področjih; od pohodov, gasilskega društva Paloma Sladki Vrh, kolesarjenj in sodelovanj na čistilnih prav tako je aktivna članica Krajevne akcijah pa do delavnic in organizacij organizacije Rdečega križa Sladki kulturnih prireditev. Vrh, hkrati pa je še predsednica Turističnega društva BROD Sladki Vrh. Sonja Šiker je s svojim delovanjem vzgled mnogim. S svojim delom je Vso delo opravlja z velikim zanosom. veliko naredila za prepoznavnost tako Sladkega Vrha kot Občine Šentilj, Prav pod njenim vodstvom je zato si vsekakor zasluži BRONASTO še posebej zaživelo delovanje PLAKETO OBČINE ŠENTILJ. turističnega društva, ki je dejavno
GLAS-ilo | December 2020 OBČINSKA UPRAVA POROČA 13
BRONASTA PLAKETA OBČINE ŠENTILJ: Igor Ignacij Novak Predlagatelj: Mag. Štefan Žvab, župan Občine Šentilj
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da je šentiljski župnik in dekan župnije Št. Ilj v Slovenskih goricah, ki je teologijo študiral v Mariboru, kjer je bil leta 2006 posvečen v duhovnika, skromen človek, ki svoje delo opravlja s srcem in dušo. Ima velik čut za odgovornost do verske, duhovne in kulturne dediščine. V naši župniji je pokazal veliko mero potrpežljivosti, prijaznosti in razumevanja do soljudi. Naši občani ga imajo radi, zato je tudi šentiljska cerkev dobro obiskana. Veliko dela vlaga še v organizacijo oratorijev in delo s skavti, ki jih je iz leta v leto več.
Gospod Igor Ignacij Novak si iz vseh navedenih razlogov zasluži BRONASTO PLAKETO OBČINE ŠENTILJ.
SPOMINSKO PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ: Prostovoljno gasilsko društvo Velka Predlagatelj: Mag. Vladimir Maher – Nestrankarska lista občanov
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da Prostovoljno gasilsko društvo Velka letos praznuje že svojo sedemdeseto obletnico delovanja. Leta 1950 je Friderik Vajnhandl zbral nekaj tedanjih sokrajanov in tako so ustanovili Gasilsko društvo Velka. Začetek je bil težak, saj ni bilo ne sredstev ne opreme, v pomoč jim je bil le predelan mesarski voz. Nekaj skromne opreme so imeli v bivšem kmetijskem gospodarstvu Trate, kjer jim je v bližini kmeta Kuzme bila na razpolago konjska vprega.
Člani so obiskovali tečaje in si tako svojo petdeseto obletnico, leta 2000, nabirali potrebno operativno znanje. obeležili v obnovljeni zgradbi. Leta 1959 so razvili prvi prapor, leta 1964 z veliko akcijo prostovoljnega Društvo je že od leta 1983 pobrateno dela končali gradnjo gasilskega doma, s Prostovoljni gasilskim društvom Žice pri podjetju Intes pa nabavili odpisano in Občine Slovenske Konjice. vozilo Fiat 615. Gasilci PGD Velka so skozi vsa leta Ker vse to opravljajo z zanosom, Po letu 1983, ko je bila ustanovljena delovanja pokazali, da je z veliko prostovoljno in strokovno, si ob svoji Občinska gasilska zveza Maribor truda, odrekanja in dela mogoče sedemdeseti obletnici delovanja - Pesnica, je društvo končno bilo uspeti. Opravili so vrsto lažjih in težjih za zahvalo zaslužijo SPOMINSKO deležno tudi malo več finančne intervencij ter vedno nesebično nudili PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ. pozornosti. Tako so lahko nabavljali svojo pomoč. novo opremo, hkrati pa se še naprej vestno izobraževali. Njihova dejavnost je tako družbeno V letu 1997 so se v društvu odločili kot humanitarno izjemno pomembna. obnoviti gasilski dom in tako so lahko
Občina Šentilj 14 OBČINSKA UPRAVA POROČA
SPOMINSKO PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ: Prostovoljno gasilsko društvo Šentilj Predlagatelj: Mag. Vladimir Maher – Nestrankarska lista občanov
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da Prostovoljno gasilsko društvo Šentilj letos praznuje že svojo devetdeseto obletnico delovanja. Društvo, to je bilo ustanovljeno 25. marca leta 1930 v Slovenskem domu, je takrat štelo 28 aktivnih in 40 podpornih članov. PGD Šentilj je z raznimi akcijami praporja pa so leta 1955 obeležili zbiranja finančnih sredstev najprej petindvajseto obletnico delovanja. nabavilo slavnostne uniforme, kasneje pa je uspelo pridobiti še Društvo je z gradnjo novega gasilsko opremo, orodje in motorno gasilskega doma končalo v letu 1998, brizgalno. Leta 1937 je društvo dve leti kasneje pa je s pomočjo nabavilo tudi prvo motorno vozilo občine, krajanov in podjetij nabavilo znamke Ford. novo gasilsko avtocisterno znamke Mercedes. Med drugo svetovno vojno je bilo društvo sicer razpuščeno, a je kljub PGD Šentilj je skozi vsa leta delovanja temu delovalo kot polvojaška enota, pokazalo pomembnost svojega Njihova dejavnost je tako družbeno svoje vaje pa je ves ta čas prilagajalo delovanja. Društvo ne deluje le na kot humanitarno izjemno pomembna. potrebam vojnega časa. svojem območju, ampak je, kot V letih po vojni je društvo veliko dela osrednje gasilsko društvo občine, Ker vse to opravljajo z zanosom, in truda vložilo v ohranitev inventarja, dejavno na celotnem območju prostovoljno in strokovno, si ob ureditvi opreme ter gasilskega doma, Občine Šentilj. S svojim požrtvovalnim svoji devetdeseti obletnici delovanja ki je v vojni ostal nepoškodovan. delovanjem predstavlja veliko pomoč za zahvalo zaslužijo SPOMINSKO Kmalu je bila ustanovljena ženska v sistemu zaščite in reševanja. Ljudje PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ. desetina, z nabavo prvega gasilskega se ob njih počutijo varno.
SPOMINSKO PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ: Darja Steblovnik Predlagatelj: Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da je Darja Steblovnik v Osnovni šoli Rudolfa Maistra Šentilj zaposlena že več kot 30 let. Zelo aktivno se ukvarja s socialno problematiko in se na vse načine trudi, da pomaga socialno ogroženim družinam. Skozi vsa leta je bila pobudnica številnih dobrodelnih akcij, s katerimi so družinam v stiski pomagali pri nakupu stanovanj, obnovi kopalnic in nakupu osnovnih življenjskih potrebščin. Družini gibalno oviranega otroka je pomagala pri opremi kopalnice, nakupu invalidskega vozička in za invalida prirejenega avtomobila. Izredno aktivna je pri Zvezi prijateljev mladine, preko njih pa pridobiva sredstva za projekt Botrstvo.
Darja Steblovnik s svojim delom po- Vsako leto otroke navdušuje, da se membno pripomore k temu, da učenci udeležijo letovanja preko Rdečega ne čutijo prevelikega pomanjkanja. križa ali Zveze prijateljev mladine. Darja
GLAS-ilo | December 2020 OBČINSKA UPRAVA POROČA 15
Steblovnik pomaga tudi učencem, Gospa Darja Steblovnik je promotorka OBČINE ŠENTILJ. ki se soočajo z izgubo svojcev in jih nesebične pomoči socialno šibkim, napotuje na tabore za žalovanje. zato si zasluži SPOMINSKO PRIZNANJE
SPOMINSKO PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ: Mateja Valh Rožanc
Predlagatelj: Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da ima Mateja Rožanc Valh, ki je po poklicu specialna pedagoginja, izreden čut za sočloveka. V Osnovni šoli Rudolfa Maistra Šentilj skrbi za medgeneracijsko sodelovanje, tutorstvo in dobrodelne akcije. Že več kot desetletje se ukvarja s tutorstvom in tako daje veliko vrednost medvrstniški pomoči. Učenci, prejemniki učne pomoči, se tako s sovrstniki lažje poistovetijo. Zelo aktivno sodeluje z VDC Polž, enota Šentilj. S prostovoljci enkrat tedensko obiskuje varovance, kjer skupaj ustvarjajo, se družijo in tkejo medsebojne vezi. Dejavna je tudi v Medgeneracijskem centru Šentilj, kjer skupaj z otroki, starši in starimi starši pripravlja popoldanske delavnice. Gospa Mateja Rožanc Valh je organizatorka številnih dobrodelnih tržnic in akcij.
Mateja Rožanc Valh je pogosto sprememb, bila pa je tudi Mateja Rožanc Valh si iz vseh navedenih mentorica študentom na praksi, koordinatorka razvojno-raziskovalnega razlogov zasluži SPOMINSKO sodelovala je pri projektu Semena projekta Evropska vas. PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ.
SPOMINSKO PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ: Alenka Topolovec Predlagatelj: Bojan Belna, občinski svetnik Občine Šentilj
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da Alenka Topolovec, ki je zaposlena kot medicinska sestra v ordinaciji Ordinija d.o.o., to dejavnost v Šentilju opravlja že 25 let. Na področju svojega dela je korektna, ustrežljiva in pripravljena pomagati vsakomur. Besede NE njen slovar ne pozna. Do pacientov je sočutna in dobrosrčna.
Alenka Topolovec si za vse našteto zasluži SPOMINSKO PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ.
Občina Šentilj 16 OBČINSKA UPRAVA POROČA
SPOMINSKO PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ: Anton Krajner Predlagatelj: Društvo upokojencev Velka
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da je Anton Krajner ustanovitelj Turističnega društva Klopotec.
Bil je tako predsednik kot tudi »Starejši za starejše« in kot poveljnik PGD Velka, član omenjenega prostovoljec s prevozi k zdravniku in društva pa je že od leta 1955, ko mu je po nakupih ter pri urejanju kurjave bilo vsega 7 let. Dvajset let je deloval pomaga starejšim. tudi kot mentor mladine na Zgornji Velki. Anton Krajner danes opravlja Gospod Krajner pri vseh opravilih delo gospodarja pri PGD Velka. pomaga tudi v župniji Marija Snežna.
Med osamosvojitveno vojno leta Anton Krajner je dejaven praktično na 1991 je bil poveljnik civilne zaščite, ki vseh področjih v Krajevni skupnosti je delovala v tamkajšnji krajevni hiši. Velka, zato si zasluži SPOMINSKO PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ. Anton Krajner deluje tudi v projektu
SPOMINSKO PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ: podjetje HELP d. o. o. Predlagatelj: Hilda Romič, občinska svetnica Občine Šentilj
Utemeljitev: V utemeljitvi je zapisano, da podjetje HELP d. o. o., ki se ukvarja s pogrebno dejavnostjo, v Šentilju pa deluje že od leta 1991, svoje delo opravlja pošteno in marljivo. Izkazali so se z izjemnim čutom za sočloveka, ko je ta v najbolj težkih trenutkih svojega življenja. Na voljo so 24 ur na dan, s svojim delom pa se vedno prilagodijo stranki.
Podjetje HELP d. o. o. si za vse našteto zasluži SPOMINSKO PRIZNANJE OBČINE ŠENTILJ.
GLAS-ilo | December 2020 OBČINSKA UPRAVA POROČA 17
INTERVJU S PETRO PUCKO MAG. PETRA PUCKO: »MOJ CILJ JE, DA DELUJEMO KOT MOČNA IN DOBRA EKIPA.« V letošnjem avgustu je položaj direktorice občinske uprave Občine Šentilj prevzela magistrica znanosti s področja ekonomije in poslovnih ved Petra Pucko. Petra Pucko je svojo kariero na Občini Šentilj začela že pred dvajsetimi leti. V tem času se je uspešno spopadala z mnogimi preizkušnjami, tokrat pa so pred njo novi izzivi.
KAJ POMENI FUNKCIJA "DIREKTORICA OBČINSKE UPRAVE" IN KAJ POKRIVA VAŠ OBSEG DELA? naredili nekakšno »tiho« reorganizacijo dela, tako da je Sam naziv oz. funkcija »direktorica občinske uprave« vsak dobil dodatne zadolžitve, seveda s tistega področja, pomeni skrb za dobro organiziranost dela ter zakonito ki ga sam tudi obvlada. Moj cilj je, da delujemo kot močna delovanje občinske uprave. To pomeni, da se delo in dobra ekipa. Zato hvala vsem sodelavcem za odlično organizira tako, da vse na vseh področjih poteka sodelovanje. najoptimalnejše. Za to je potrebno zelo dobro poznati delo celotne občinske uprave, saj lahko samo na ta način delo KAKO VAŠE DOSEDANJE DELOVNE IZKUŠNJE tudi tako organiziraš. Ob tem je potrebno poznati seveda VPLIVAJO NA VAŠE DELO? še človeški vidik vsakega posameznika, ki je zaposlen v občinski upravi, da veš, kakšno delo komu odrediti, da bo Vsekakor so te izkušnje več kot dobrodošle. V javni upravi ta potem to delo tudi z veseljem opravljal. sem zaposlena že kar precej časa, obseg dela pa se mi je vedno znova povečeval. To je seveda pripeljalo do Po mojem mnenju je ključna predvsem dobra komunikacija tega, da sem seznanila s praktično vsemi področji dela, med občinsko upravo in občani. Potrebno je znati poslušati ki ga pokriva občinska uprava, kar pomeni, da je sama vsa mnenja, saj le na ta način lahko pridemo do najbolj organizacija potem tudi nekoliko lažja. ustrezne rešitve za vse. KATERI PROJEKT, PRI KATEREM STE Ob tem pa ne gre samo za organizacijo dela med sodelavci AKTIVNO SODELOVALI, JE ZA VAS OSEBNO znotraj občinske uprave, temveč tudi za prenos dela, ki NAJPOMEMBNEJŠI IN BI GA IZPOSTAVILI? nam ga s svojimi odločitvami naloži občinski svet. Moja naloga torej je, da se strokovno in zakonito uresničijo cilji, Izpostavila bi dva takšna projekta. Prvi, ki bi ga izpostavila, ki jih je zastavil občinski svet oz. politika. je obnovitev broda na Muri, šlo je za sofinanciran projekt, brez katerega brod na Muri zagotovo ne bi več deloval. Moje delo se z novo funkcijo ni kaj veliko spremenilo. Drugi pa je odprtje Regionalnega turističnega središča Zraven že omenjenega še vedno pokrivam področje na starem mejnem prehodu v Šentilju, ki smo ga odprli v proračuna, vse večje investicije, družbene dejavnosti lanskem letu. in sodelovanje z vsemi institucijami, s katerimi občina sodeluje (izobraževalne ustanove, zdravstvo, poslovni Ob tem ne smemo pozabiti še na obnavljanje in partnerji …). posodabljanje vse komunalne infrastrukture, brez katere pa vemo, da si sodobno življenje težko predstavljamo. IMATE V TEM TRENUTKU KAKŠNO KONKRETNO NALOGO, KI BI JO KRIZA, KI JO JE PRINESLA EPIDEMIJA IZPOSTAVILI? KORONAVIRUSA, JE ZADELA TUDI NAŠO OBČINO. KAKO STE SE Z NJO SPOPADLI IN Najpomembnejša naloga v tem trenutku je priprava KAKO SE BOSTE LOTILI POSLEDIC, KI JIH BO proračuna za naslednje obdobje. Proračun je namreč najvišji akt občine, na podlagi katerega se nato lahko vse KRIZA PRINESLA? naloge sploh izpolnjujejo. Omeniti velja še to, da smo znotraj občinske uprave S pojavom koronavirusa smo takoj aktivirali štab civilne zaščite. Tukaj moram izpostaviti in pohvaliti delo nove
Občina Šentilj 18 OBČINSKA UPRAVA POROČA poveljnice civilne zaščite, le-to smo imenovali v začetku glede tega, kaj kot občina lahko izvajamo in česa ne letošnjega leta, gospo Valentino Ošlovnik, ki je s svojim smemo. Če dam primer, na področju kmetijstva so nekoč delom resnično pripomogla, da je panika, ki je ob izbruhu bile omogočene subvencije na tekočo proizvodnjo, te pa z epidemije med občani nastala, ostala nekako še v mejah novim programskim obdobjem več niso. obvladljivega. Velika razlika je še v birokratizaciji. Birokratski obseg se Kar se pa tiče proračuna občine, je pa Občina Šentilj tista, izredno veča, je pa po drugi strani digitalizacija postopkov ki čuti zelo velike posledice. Beležimo namreč zmanjšanj prinesla sodobnejšo izvajanje določenega dela. prihodek s strani koncesijskih dajatev, ki predstavljajo velik del proračuna. Proračun smo sicer sprejeli že pred Seveda pa je razlika še ta, da vsak župan prinese novo pojavom koronavirusa, kasneje smo opravili še rebalans politiko. Tako je v prejšnjem obdobju bil velik poudarek proračuna, a kot vse skupaj kaže, bodo posledice še hujše, na komunalni infrastrukturi in razvoju le-te, v obdobju kot pa smo pričakovali. Situacijo za zdaj še obvladujemo zdajšnjega župana se pa je to nadgradilo še na razvoj in se ji tudi prilagajamo. Kljub vsemu se trudimo, da turizma, določene aktivnosti pa peljemo tudi v smeri bomo izpeljali vse zastavljene naloge. Za v prihodnje pa podpore gospodarstvu. Nadaljujemo tudi z delom na to zagotovo pomeni manjši obseg določenih del, ki niso področju družbenega življenja in še naprej gradimo na zakonsko nujne oz. zahtevane. odnosih, ki smo jih ustvarili.
V KOLIKŠNI MERI BO TO VPLIVALO NA FUNKCIJA, KI STE JO PREVZELI, POMENI PRIHAJAJOČE PROJEKTE? KOT VEMO, SO SKORAJ 24-URNO SLUŽBO. KAKO SI V PLANU REKONSTRUKCIJA MAISTROVE ORGANIZIRATE ŽIVLJENJE, DA LAHKO ULICE V ŠENTILJU PA GRADNJA ŠPORTNE USPEŠNO PELJETE TAKO SLUŽBENE KOT DVORANE V ŠENTILJU, GRADI SE TUDI TUDI ZASEBNE OBVEZNOSTI? ŠPORTNI PARK V SELNICI OB MURI IN ŠE BI Drži. To je resnično 24-urna služba, saj si dan in noč vezan LAHKO NAŠTEVALI. na dogajanje, ki ga pokrivaš. Težko si namreč privoščiš, Vsi našteti projekti so kljub zmanjšanem obsegu da bi ob treh popoldan zaključil z delom in odšel domov. prihodkov občine bili vključeni v rebalans občine, tako V popoldanskem času so tudi vse seje odborov ter seje da na tem področju ne pričakujemo zmanjšanja sredstev, občinskega sveta, ampak to je nekako treba vzeti v zakup. saj gre na koncu za investicije, ki so večjega pomena za Prav tako praktično ne mine dan, da te ne bi nekdo, ko naše kraje. Nadejamo se, da bo Maistrova ulica v Šentilju si v svojem prostem času z otrokom na sprehodu, ustavil končana v prihodnjem letu, športna dvorana v Šentilju v in ti postavil kakšnega vprašanja v zvezi z delom, ki ga letu 2022, športni park v Selnici ob Muri pa se že gradi. opravljaš. Ampak prav, s tem se je treba pač sprijazniti. Tukaj naj omenim še, da imamo predvideno tudi izvedbo kanalizacije v KS Velka. Če uspešno peljem službene in zasebne obveznosti? Sama mislim da, ampak odgovor na to pa lahko poda samo moj NA OBČINI ŠENTILJ STE ZAPOSLENI ŽE 20 mož. LET. KAKO SE SPOMINJATE ZAČETKOV IN KATERE SO TISTE NAJVEČJE RAZLIKE, KI SO KAKO SE SPROŠČATE? KAJ POČNETE V SE ZGODILE V TEH DVEH DESETLETJIH? PROSTEM ČASU? Moji začetki so najprej pokrivali predvsem gospodarstvo Prosti čas, ki ga ni veliko, v prvi vrsti izkoristim za svojo in kmetijstvo. Kot sem že omenila, se mi je obseg dela iz družino. Ob tem rada kuham, v tem času rada nabiram leta v leto večal, pa če tako omenim eno anekdoto, zakaj gobe, če mi znese, pa se rada podam na sprehod, kjer sem se začela ukvarjati z investicijami. Bilo je nekega jutra, izklopim vse misli, da ves stres, ki pride s službo, pustim ko je takratni župan dobil informacijo, da imamo možnost tam nekje zunaj. Mogoče imam tudi srečo, da nisem ravno obnove ceste Kresnica–Kungota, ampak da je potrebno človek, ki bi ga vse spravilo ob živce in tako lažje prebrodim vso investicijsko dokumentacijo pripraviti v enem dnevu, vse stresne situacije. No, najbolj pa me sprošča vožnja z kar pa je bil pa tudi pogoj, da pridobimo sofinancerska motorjem. sredstva. In glede na dejstvo, da zunanjega izvajalca, ki bi to dokumentacijo pripravil, ne moreš dobiti v enem ŠE MISEL IN ŽELJA OBČANOM OB KONCU dnevu, smo pač zagrizli v to in uspelo nam je. Od takrat LETA 2020. naprej so se mi ti projekti samo še začeli večati. Občanom naše občine želim vse dobro. Upam, da ta korona čas čim prej mine in se življenje vrne v stare ter Razlika je tudi v tem, da so se smernice Evropske unije ustaljene tirnice. Mislite pozitivno in ostanite zdravi. in pa tudi naša zakonodaja precej spremenili, predvsem
GLAS-ilo | December 2020 OBČINSKA UPRAVA POROČA 19
BOBEKOVA TRIM STEZA
Občina Šentilj že nekaj časa občankam in občanom omogoča, da skozi sodelovanje pri participativnem proračunu soodločajo pri manjših projektih v občini. Namen tega je, da se v občini izvedejo projekti, ki si jih želijo občani. Med prispelimi predlaganimi projekti se izbere projekt, ki dobi največ glasov. Tako je Bobekova trim steza postala projekt, ki je prešel v realizacijo skozi občinski proračun.
Nova trim steza je danes nadgrajena z vsebino. Na območju Brloge je nekoč živel mož z imenom Bobek, o katerem po naših krajih krožijo različne zgodbe. Kdo je bil Bobek in kako je živel, boste spoznali z obiskom trim steze. Tudi vse table, ki narekujejo vadbo, smo opremili s podobo Bobeka, ki je nastala na podlagi opisov ter ene stare fotografije. Na lokaciji, kjer smo uredili Bobekovo trim stezo, je le-ta nekoč že obstajala. Te se zagotovo spomnijo starejši občani Bobekova trim steza je zaradi vsebine in razgibanosti terena naše občine. Uporabljali so jo tako mladi kot starejši, vsekakor posebnost. V sebi nosi zgodbo Bobeka (možen vendar ker je nihče ni vzdrževal, je žal tudi propadla. je tudi ogled njegovega domovanja), razgibano pa se širi od vznožja pa do vrha (običajno so trim steze na ravnicah) Brloge, kjer stoji kapelica.
Trim steza vsebuje štirinajst vadbenih točk, na katerih se lahko obiskovalci ustavijo in prakticirajo predlagano vadbo. Vsak obiskovalec se odloči, katero vadbo bo izvajal v skladu s svojimi sposobnostmi. Kot zanimivost je vaja na vlečni vrvi, ki jo zelo radi obiskujejo otroci, saj imajo občutek, da so pravi planinci. Orodja za vadbo so domiselno postavljena in v odličnem stanju, med njimi pa najdemo tudi orodje iz starejše, že pozabljene, trim steze.
Obisk trim steze je možen v vseh letnih časih. Vabljeni.
PRIZNANJA ŠPORTNIKOM ZA LETO 2019
Kriza, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa, ni šole Rudolfa Maistra Šentilj ter Športno društvo I Team, prizanesla niti športnikom. Tako je letos odpadla tudi športnik leta je postal Franc Mihelič iz Ribiške družine prireditev, na kateri bi podelili priznanja športnikom za Mura Sladki Vrh, športnica leta je gimnastičarka Nastja njihove dosežke v letu 2019. Priznanja smo tako lahko Germ iz Športnega društva Šentilj, perspektivni športnik podelili zgolj preko pošte, nagrajenci pa so: za leto 2019 pa je Luka Kastelic iz Karate kluba WKSA Šentilj. Športni strokovni delavec leta je postal Tomaž Pregl, športni ekipi leta sta košarkarska ekipa učencev Osnovne Vsem dobitnikom iskreno čestitamo.
Občina Šentilj 20 OBČINSKA UPRAVA POROČA/BESEDA STROKOVNJAKA
IMENIK OBČINSKE UPRAVE
Za lažje komuniciranje z občinsko upravo Občine Šentilj objavljamo kontaktne podatke zaposlenih strokovnih delavce na enem mestu:
RECEPCIJA [email protected] 02 650 62 00
DIREKTORICA OBČINSKE UPRAVE Mag. Petra Pucko [email protected] 02 650 62 11
TAJNIŠTVO ŽUPANA Tina Cehner [email protected] 02 650 62 21
SPREJEMNA PISARNA Vera Drajzibner [email protected] 02 650 62 08 Vasja Šabeder [email protected] 02 650 62 08
PRAVNE ZADEVE Valerija Trojner [email protected] 02 650 62 13
DRUŽBENE DEJAVNOSTI, Nataša Vouk [email protected] 02 650 62 09 TURIZEM IN GOSTINSTVO
RAČUNOVODSTVO Tina Repina [email protected] 02 650 62 12
OKOLJE IN PROSTOR, KOMUNALA Vojko Titan [email protected] 02 650 62 18 Ines Jurić [email protected] 02 650 62 22 Andrej Drajzibner [email protected] 02 650 62 23 Andreja Molinari Fekonja [email protected] 02 650 62 17 Valerija Primožič [email protected] 02 650 62 19
Vse podatke in področja delovanja najdete tudi na spletni strani Občine Šentilj www.sentilj.si, prav tako so na spletni strani dostopne vse vloge in obrazci, nekatere izmed njih tudi v obliki e-vloge.
KISLO ZELJE JE STARO SLOVENSKO ZDRAVILO Letošnje leto je prineslo veliko povsem novih stvari, težav in slabe volje. Podobno se je dogajalo tudi na vrtovih, saj muhasto vreme vedno pomeni težave za rastline. Kislo zelje je že od nekdaj pozimi varovalo in krepilo zdravje ljudi. V tako zapleteni in težavni situaciji, kot smo zdaj, verjetno svet še nikoli ni bil. Majhen košček v mozaiku boljšega zdravja pozimi zagotovo lahko prispeva tudi kislo zelje.
IZBOR SORT ZA KISANJE Vedeti je potrebno, da vse sorte niso primerne za kisanje. Listi zelja morajo namreč vsebovati dovolj sladkorja. Kisanje zelja je kemični proces fermentacije, ki se s pomočjo mlečnokislinskih bakterij sladkor spreminja v kislino. Če je sladkorja premalo, potem kisanje zelja ne bo uspelo.
Za izdelek kislega zelja v domači pridelavi resnično toplo priporočam stare, domače sorte zelja, ki dajejo tanke liste z nežnimi listnimi žilami in rumenkasto barvo skisanega zelja, kot smo ga navajeni iz skled naše babice. To sta predvsem varaždinsko zelje, pa tudi ljubljansko zelje je še 15 let nazaj veljalo za odlično. Kisanje celih glav za sarmo
GLAS-ilo | December 2020 BESEDA STROKOVNJAKA 21
Novejši hibridi res dajejo višje pridelke, vendar je kislo PRED KISANJEM IN PRIPRAVE NA zelje bele barve, listi so debelejši, trši. Hibridi so lahko zelo različni. Da so primerni za spravilo, potrebujejo od 90 pa KISANJE vse do 160 in celo več dni. Tisti s krajšo vegetacijo niso Zelje po spravilu nekaj dni pustimo počivati, se malo primerni za kisanje. Kisamo lahko tudi nekatere hibride osušiti. V tem času (od 3 do največ 5dni) se sladkorji še rdečega zelja in celo glavnatega ohrovta. Vsak hibrid da nekoliko povečajo. kislemu zelju nekoliko poseben okus in videz. Zato je izbira sorte/hibrida zelo pomembna. Pred kisanjem glave dobro očistimo, odstranimo vse zelene liste. Glavo prerežemo na pol in v celoti izrežemo kocen. PAZITI JE POTREBNO PRI UPORABI Pri tem moramo paziti, da uporabljamo povsem čiste nože ali druge naprave, podlage za rezanje in podobno. SREDSTEV ZA VARSTVO RASTLIN Če v sode prinesemo napačne bakterije, glivice, se lahko Zelo pomembna je uporaba sredstev za varstvo rastlin. Tudi fermentacija obrne v nezaželeno smer, kislo zelje bo imelo v ekološki pridelavi se uporabljajo bakreni pripravki. Ravno napačen okus ali barvo. ti pa so lahko usodni za potek kisanja, če jih uporabimo prepozno. Priporočam, da mine med zadnjo uporabo Narezano zelje je nujno stehtati, saj je zelo pomembno katerega koli, seveda dovoljenega, bakrenega pripravka ali natančno soljenje. Od tega je odvisno, kako trd ali mehak listnega gnojila z bakrom in spravilom zelja za kisanje vsaj bo vaš izdelek. Potrebujemo 2 % soli, to pomeni da 10 3 tedne. Prepozna ali pretirana uporaba lahko preprečuje kg narezanega zelja solimo z 0,2 kg oziroma 200 g soli. postopke fermentacije, zaradi česar se zelje ne bo kisalo. Uporabljamo morsko sol, saj kamena sol ne vsebuje vseh Seveda pa moramo pridelati zdrave, nepoškodovane glave, potrebnih mineralov. Za kisanje glav za sarmo potrebujemo predvsem nam zelje ne sme gniti že na njivi ali vrtu, saj 4 % soli. take glave niso primerne za kisanje. Narezano maso po plasteh nalagamo v sod, škaf, posodo za Glave režemo, ko so primerno zrele. Ta čas je pri zelju kisanje. Vsako plast čim bolj enakomerno posolimo, malo včasih težko določiti. Prezgodaj rezane glave še nimajo počakamo in potem dobro potlačimo. Pazite, da ne boste dovolj sladkorja, niso zbite, zato je težko rezati in tudi na začetku porabljali preveč ali premalo soli, saj bodo kisanje ne bo potekalo pravilno. Prepozno porezane glave potem različne plasti imele različen okus. Plasti tlačimo pa so lahko bolj onesnažene z glivicami, bakterijami, kar tako, da čim bolj iztisnemo zrak, posebej pozorni smo ob bo spet spremenilo pot kisanja in s tem okus končnega robovih posod za kisanje. Pri tem pa ne smemo lomiti rezin izdelka. Kislo zelje lahko postane mehko, se sivo obarva ali zelja. pa je slabega okusa. Ko imamo posodo polno tako, da je še prostor za obtežitev, na vrh natlačenega zelja položimo čisto folijo, nanjo pa ustrezno obtežitev. Obtežitev na začetku kisanja naj bo 20 % mase kisanja, proti koncu pa nekaj teže odvzamemo in obtežujemo samo z 10 % mase narezanega zelja. Zdaj vidite, da je dokaj pomembno, da vemo, koliko zelja smo naribali. Če obtežimo premalo, se bo zgornja plast vedno kvarila, če pa preveč, bo naše zelje presuho, žilavo.
Varaždinsko zelje je nekaj posebnega
Ob rezanju puščamo daljše kocene, ne režemo tik pri glavi. Na kocenu je namreč največja rana, na kateri se hitro naselijo glivice in bakterije. Če je ta rana preblizu listom glave, se le-te hitreje naselijo tudi na listih. Pri spravilu smo zelo pozorni, da glav ne poškodujemo tudi sami.
Začimb ne dodajamo ob kisanju, ampak tik pred pripravo jedi
Občina Šentilj 22 BESEDA STROKOVNJAKA
Najboljše postopek poteka pri temperaturi 18 oC, nekaj stopinj gor ali dol. Če je prehladno, moramo dogrevati, saj drugače kemična reakcija ne bo stekla. Pri temperaturah nad 22 oC se zelje skisa prehitro in je običajno prekislo, ni dobro. Če je potrebno porezati zelje, ko so zunanje temperature še previsoke, ga pred rezanjem, ribanjem poskusite ohladiti, da ne bo nepotrebnih težav.
PRI KISANJU SPOTI ODSTRANJUJEMO VSE PENE, KI NASTAJAJO. Celoten postopek traja tri do štiri tedne. Proti koncu že popuščamo obtežitev.
Kislo zelje hranimo v hladnem, temnem prostoru. Obtežimo ga samo še z 10 % teže od skupne mase kislega zelja. Redno ga preverjamo, odstranjujemo zgornjo plast takoj, ko opazimo spremembo barve ali konsistence. Če zmanjka tekočino, dodamo soljeno vodo, še boljša pa bi bila zelnica, če je imamo v drugi posodi dovolj. Paziti je potrebno, da vedno, ko jemljemo zelje iz posode, preostalo dobro zatesnimo in obtežimo. Vsak dostop zraka pomeni dostop glivic, ki bodo vsaj zgornjo plast obarvale, omehčale ali pa bo dobilo kislo zelje neprijeten vonj. Verjetno ni potrebno, ampak vseeno naj opozorim še na to, da moramo zelje iz posode jemati s povsem čistimi Kislo zelje polno vitaminov za zimo rokami ali orodjem. poskusiti tako kisane kumare. Nekateri so bili nad njimi navdušeni. Takemu kisanju pravilno rečemo fermentacija Glave kisamo tako, da so popolnoma nabite, zrele. Zložimo in fermentirana zelenjava v zadnjih letih zelo pridobiva na jih tesno v posode in zalijemo z solnico, v vodi raztopljeno pomenu. soljo, ki naj bi je bilo 4 % od mase zelja. Še bolje pa je glave kisati v naribanem zelju. Nujno pa je, da poskrbimo za Kislo zelje in repa sodita med najbolj zdrava živila. Vsebujeta popolno higieno glav. veliko koristnih snovi, ki varujejo naše telo pred številnimi tegobami predvsem pozimi. Ob enem pa nimate visoke Kislo zelje naj bi imelo boljši okus, če dodamo približno kalorične vrednosti, kljub temu pa nas zaradi velike količine 10 % naribanega glavnatega ohrovta. vlaknin odlično nasitita. Zelnica je lahko odlično zdravilo za težave s kislino v želodcu in druge prebavne motnje. Zato Poleg kislega zelja je pri nas nekoč bilo močno razširjeno je ne mečemo stran, saj kot odpadek lahko povzroča tudi kisanje strniščne repe. Še danes imajo nekateri celo raje okoljske težave. kislo repo kakor kislo zelje. V nekaterih državah kisajo tudi druge vrtnine. Sama sem imela priložnost videti in Miša PUŠENJAK
ZDRAVLJENJE VIRUSNE OKUŽBE COVID-19 S PROTITELESI IZ KRVNE PLAZME
V letu 2020 se je cel svet zaustavil zaradi pandemije Plazma je tekoči sestavni del krvi, v kateri se pretakajo virusa COVID-19. Vse več se govori o trenutnem edinem krvne celice. Plazma sestavlja 55 % krvi, sestavljena pa je iz učinkovitem zdravljenju s protitelesi, in sicer z imunsko 91 % tekočine in 9 % beljakovin, kot so fibrinogen, albumini (konvalescentno) plazmo ozdravljenega bolnika, ki je in imunoglobulini (protitelesa). Krvno plazmo se uporablja COVID-19 prebolel. Ta nato daruje kri ali krvno plazmo, ki na dva načina. Prvi je, da bolniki dobijo takoj pripravljeno vsebuje protitelesa in nato s transfuzijo te imunske plazme krvno plazmo preko transfuzije direktno v telo pri večjih zdravijo drugega bolnika, ki je v akutni fazi virusne okužbe poškodbah, prometnih nesrečah ali določenih težjih krvnih s COVID-19. obolenjih. Drugi način je, da se iz krvne plazme pripravljajo
GLAS-ilo | December 2020 BESEDA STROKOVNJAKA 23 zdravila: za hemofilike, bolnike z gensko boleznijo, pri Plazma ljudi, ki so si opomogli od COVID-19, znana tudi kot katerih se kri ne strjuje in lahko brez zdravil pri poškodbah imunska plazma, bi lahko bila ključni del boja proti novemu izkrvavijo, za bolnike z motnjami strjevanja krvi ter za koronavirusu. Ko se plazma podari, se lahko uporabi na dva cepiva, ki vsebujejo humana protitelesa, kot so recimo načina: pacienti jo prejmejo neposredno ali pa se uporabi cepivo za hepatitis, tetanus, steklino in pri nosečnicah, ki za izdelavo potencialnega zdravila za zdravilo COVID-19. nimajo rH faktorja. Oba pristopa sta pomembna in nekatere bolnišnice že uporabljajo neposredno transfuzijo za zdravljenje težjih Pri okužbi s COVID-19 gre za hud akutni respiratorni bolnikov s COVID-19. sindrom koronavirus 2 (SARS-CoV-2), vzrok koronavirusne bolezni 2019 (COVID-19), ki je spodbudil svetovno Plazemska zveza CoVIg-19 Alliance razvija hiperimunski zdravstveno krizo. Imunska plazma se nanaša na zbrano globulin (protitelo H-Ig), imenovan CoVIg-19. To plazmo posameznikov, ki so bili s COVID-19 okuženi, so potencialno zdravilo zahteva plazmo, ki jo dajejo ljudje, po okužbi ozdraveli in razvili protitelesa. Pasivno dajanje ki so v celoti okrevali od COVID-19, saj njihova plazma protiteles s transfuzijo imunske plazme lahko ponudi edino vsebuje protitelesa proti virusu. kratkotrajno strategijo za podelitev takojšnje imunosti dovzetnim okuženim bolnikom. Obstajajo številni primeri, Trenutno je v javnosti zelo malo objavljenih obstoječih v katerih je bila imunska plazma uspešno uporabljena raziskav, ki bi podale analizo rezultatov, kako učinkovit je ta kot profilaksa za zdravljenje nalezljivih bolezni, vključno z način zdravljenja. Edina večja raziskava, ki je bila do sedaj drugimi izbruhi koronavirusov (npr. SARS-1, bližnjevzhodni opravljena, je objavljena na PubMed. gov: Convalescent respiratorni sindrom [MERS]). Imunska plazma se Plasma or Hyperimmune Immunoglobulin for People With uporablja tudi pri pandemiji COVID-19; podatki s Kitajske COVID-19: A Rapid Review, (Valk in ostali, 2020). kažejo na klinične koristi vključno z radiološko ločljivostjo, zmanjšanjem virusnih obremenitev in izboljšanim Cilj raziskave je oceniti, ali je transfuzija imunske plazme preživetjem. ali hiperimunskega imunoglobulina učinkovita in varna pri zdravljenju ljudi s COVID-19. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropska komisija spodbujata darovanje krvi posameznikov, ki so Raziskavo so avtorji objavili kot živi sistematični pregled, že preboleli virusno okužbo COVID-19. Evropska komisija ki temelji na mesečnih iskanjih po bazah podatkov in je izdala smernice za transfuzijske ustanove glede zbiranja registrih, ki ga bodo sproti posodabljali. Te posodobitve in uporabe darovane plazme. Evropska komisija sodeluje z bodo tekom raziskave verjetno prikazovale drugačne državami članicami, Evropsko zvezo za kri (EBA), Evropskim rezultate od trenutnih ugotovitev (Valk in drugi, 2020). centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in drugimi zdravstvenimi strokovnjaki za podporo študiji V svetovnem merilu imajo transfuzijski centri trdno o uporabi imunske plazme pri zdravljenju bolnikov s infrastrukturo za zbiranje in zagotavljanje zalog imunske COVID-19. Študija dopolnjuje smernice Evropske komisije plazme, da bi zadovoljili naraščajoče povpraševanje. in pristojnih organov za kri in krvne komponente iz 27 Podatkov iz strogo nadzorovanih kliničnih preskušanj držav članic. imunske plazme je tudi malo, saj se metoda zdravljenja šele razvija. Na spletni strani Evropske komisije pozivajo transfuzijske ustanove, ki želijo sodelovati pri študiji, da se morajo obrniti Trenutno se ves svet trudi najti zdravilo in cepivo proti na Evropsko zvezo za kri (EBA). Podatkovna zbirka Komisije virusu COVID-19. Po zadnjih napovedih se bo zdravilo upošteva določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov, najhitreje razvilo šele v roku enega leta. Prav tako bo pred zbrani podatki pa so preverjeni glede anonimnosti. njim dolga pot od laboratorijskih testiranj do splošne uporabe in precepljenosti svetovne populacije. Čeprav Tudi v PPTA (Plasma Protein Therapeutics Association) so zaenkrat podatki raziskav o učinkovitosti zdravljenja spremljajo hitro spreminjajoče se stanje v svetu in v z imunsko plazmo še v analiziranju in se bodo pokazali darovalnih centrih krvne plazme zagotavljajo pridobivanje sčasoma, je v boju s COVID-19 ta metoda zdravljenja s in zbiranje imunske plazme. protitelesi trenutno edina metoda zdravljenja do razvoja cepiva. Plazemska zveza CoVIg-19 Alliance je partnerstvo največjih svetovnih plazemskih podjetij, ki se ukvarja z zbiranjem, Renata Šabeder, razvojem, proizvodnjo in distribucijo plazme. Na tak način mag. zdr.- soc. manag. sodelujejo z ostalimi svetovnimi organizacijami v boju proti virusu COVID-19. Njihovi cilji so pospešiti razvoj možnega zdravljenja, izboljšati možnosti za uspeh in povečati ponudbo potencialnega zdravljenja.
Občina Šentilj 24 DRUŠTVA, ZAVODI, ORGANIZACIJE
SPREJEM NOVEGA VOZILA PGD PALOMA SLADKI VRH
Že od daleč smo slišali sirene in vedeli smo, da se novo vozilo približuje gasilskemu domu. Tam smo bili zbrani člani društva in donatorji, ki smo jih povabili na sprejem. Najprej je vse prisotne pozdravil predsednik PGD Paloma Sladki Vrh tov. Silvo Fišer. Po nagovorih gostov smo se gasilci postavili v zbor in sledila je uradna predaja ključev glavni strojnici tov. Valentini Ošlovnik, ki je s sireno oznanila prevzem vozila. Vsi prisotni smo nazdravili, ekipa starejših gasilcev pa je simbolično uprizorila blagoslov vozila, ki bo uradno realiziran v letu 2021. Sledila je pogostitev in vsi, ki so želeli, so si lahko vozilo tudi od blizu ogledali ter se z njim zapeljali.
Celotna naložba v novo vozilo je znašala nekaj več kot 72.000,00 evrov, V soboto, 15. 8. 2020, je bil zelo opremo, ki je bila določena v razpisu. od tega je 50.000,00 evrov priskrbela pomemben dan za gasilce PGD Pred samim prevzemom vozila so Občina Šentilj ostalo pa sami. Pri tem Paloma Sladki Vrh. V našem društvu člani pozorno spremljali predavanje smo se za finančno pomoč obrnili tudi smo pripravili manjšo slovesnost ob in navodila o uporabi vozila. Okrog na lokalne podjetnike, ki se še posebej sprejemu novega gasilskega vozila 12. ure so prispeli pred Občino zavedajo pomena požarne varnosti GVM-1. Šentilj, kjer so jih pričakali podžupan in nas zato radi podprejo. Iskrena g. Vladimir Maher, podžupanja ga. zahvala vsem donatorjem tako doma Že zgodaj zjutraj se nekaj članov Lidija Šarič in namestnik poveljnika GZ kot iz tujine in vsem občanom, ki so društva odpravilo na pot v podjetje Svit Slovenske gorice tov. Dušan Gojić. Vsi s svojimi prispevki omogočili nakup Zolar d. o. o iz Ptujske gore, ki je bilo prisotni so nam zaželeli srečno vožnjo. novega vozila. izbrano na javnem razpisu za nabavo Avto so članice društva okrasile, nakar novega gasilskega vozila kombi 8 + 1. se je pot nadaljevala do gasilskega Anita Marjanović Predmet razpisa je bil dobava vozila doma v Sladkem Vrhu. Foto: Doris Ošlovnik vključno z nadgradnjo ter celotno
DRUŠTVO UPOKOJENCEV CERŠAK – NAŠE JUBILANTKE
V našem društvu smo imeli v Kot prvo devetdesetletnico smo 8. Največje veselje pa sta ji njena letošnjem letu kar tri jubilantke, ki januarja obiskali go. Jožefo Hecl na pravnuka, ki ji lepšata jesen življenja. so dopolnile častitljivih 90 let. Vse tri njenem domu v Selnici ob Muri. smo ob njihovem prazniku obiskali Gospa Jožefa se je kar hitro zaposlila v Nato smo obiskali go. Frančiško Ferk člani upravnega odbora s podžupanjo Tovarni lepenke v Ceršaku in ji ostala v Ceršaku, ki je svojih devetdeset go. Lidijo Šarič, jih obdarili s skromnim zvesta vse do svoje upokojitve, nato praznovala 12. februarja. Gospa darilom in jim iskreno zaželeli še pa se takoj leta 1985 včlanila v naše Frančiška pa je bila dolga leta kuharica trdnega zdravja, srečnih dni med društvo. Ima hčerko in sina, ki ji sedaj v Osnovni šoli v Ceršaku. svojimi dragimi in obilo dobre volje. tudi stojita ob strani in ji pomagata.
GLAS-ilo | December 2020 DRUŠTVA, ZAVODI, ORGANIZACIJE 25
To je bilo še v času, ko je bila šola še pri Po upokojitvi se je takoj včlanila v in marljiva delavka vse do svoje tovarni lepenke, kjer je sedaj kegljišče. naše društvo in se udeleževala raznih upokojitve. Sedaj je naša članica že 38 Bila je dobra in prijazna kuharica, saj prireditev in izletov, ki jih je organiziralo let. so otroci radi pojedli malico, ki jo je društvo. Imela je sina in hčerko. Sina Rada je z nami hodila na razne izlete in pripravila. je žal že izgubila, jo pa snaha in vnuk z se udeleževala naših srečanj. družino redno obiskujeta. Gospa je pri svojih devetdesetih letih Srečna je, da ima ob sebi hčerko zelo čila in polna energije, saj še vsa Slavico, ki z družino lepo skrbi za njo. dela v hiši in manjša okoli nje opravi Ga. Frančiška je še kar čila in zdrava. sama. Blizu nje živita vnuka, za katera Vesela je, da je še tako, saj še lahko gre še večkrat kaj dobrega skuha in jima po vasi na sprehod in opazuje naravo. pomaga. Tudi hčerka Majda lepo skrbi za njo, jo pa vsak teden vsaj 22. julija pa smo obiskali še našo tretjo enkrat obišče in ji pomaga pri večjih jubilantko go. Majdo Breznik, prav opravilih. tako iz Ceršaka. Našega obiska se je zelo razveselila, Drage naše jubilantke, še enkrat vam saj nam je že naprej povedala, da ne zaželimo obilo zdravja, sreče in lepo smemo pozabiti na njo. Ga. Majda jesen življenja! se je že kot mlado dekle zaposlila v Marija Selinšek, Tovarni lepenke Ceršak in bila zvesta DU Ceršak
TRADICIONALNO SREČANJE LOVCEV IN RIBIČEV
Vsako leto se organizira srečanje lovcev in ribičev. Letos je bila organizatorka RD Mura – Paloma. Tekmuje 10 lovcev in 10 ribičev za prehodni pokal. Tekmovali so v lovljenju rib s plovcem v ribniku pri ribiškem domu na Vranjem Vrhu. Tekmovanje je trajalo 3 ure. Letošnji zmagovalci so člani ribiške družine. Prejeli so prehodni pokal. Po končanem tekmovanju je sledilo družabno srečanje obeh družin.
Danica Ferk Foto: Arhiv RD Mura – Paloma
Vodja zmagovalne ekipe: Kolar Silvo in predsednika družin
Občina Šentilj 26 DRUŠTVA, ZAVODI, ORGANIZACIJE
PROJEKT PRIDEMO IN UREDIMO – PODPORA RANLJIVIM SKUPINAM PRI UREJANJU OKOLJA
Projektni partnerji Občina Pesnica, Kulturno-umetniško - krepi socialno mrežo na območju LAS (deležnike društvo Marice Kerenčič Pesnica in Zavod Zmoremo, Šentilj medgeneracijsko povezuje in vzpostavlja sodelovanje z v Slovenskih goricah, so skupaj z vodilnim partnerjem lokalnimi prebivalci, občinami in drugimi inštitucijami), Kreativna zadruga z. o. o., so. p. bili uspešni pri prijavi - na trgu dela zagotavlja konkurenčnost storitev, ki jih operacije PRIDEMO IN UREDIMO – PODPORA RANLJIVIM izvajajo invalidi na zaščitenih delovnih mestih, SKUPINAM PRI UREJANJU OKOLJA. Projekt delno financira - spodbuja socialno podjetništvo. Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru podukrepa »Podpora za izvajanje operaciji Cilj in učinki operacije: v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost«. 1. Delovno usposabljanje invalidov na zaščitenih delovnih Sredstva za sofinanciranje je LAS OVTAR dodelilo mestih za delo z učnimi pripomočki. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru 2. Utrjevanje socialne mreže v lokalni skupnosti in širše, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). medgeneracijsko povezovanje in bolje informirana lokalna skupnost, ki se nauči sprejemati delo invalidov Namen projekta je razviti storitev, katerega cilj je na zaščitenih delovnih mestih na območju LAS. uspososobiti ranljive osebe za uporabo različne delovne 3. Razvoj in utrjevanje socialne mreže v lokalni skupnosti opreme za urejanje okolja ter nato storitev ponuditi širši in širše, medgeneracijsko povezovanje in bolje javnosti. Na ta način bomo poskrbeli za vključenost ranljivih informirana lokalna skupnost, ki se nauči nuditi oseb v družbo ter jim omogočili boljši in kvalitetnejši način potrebno pomoč vsem potrebnim za ureditev bivalnega življenja z zaposlitvijo. okolja na območju LAS.
Projekt nagovarja naslednje prednostne usmeritve, Za več informacij oz. naročilo storitev so z veseljem na priložnosti, potrebe in izzive: razpolago pri projektnem partnerju ZAVOD ZMOREMO, ga. - ozavešča javnosti o zmožnostih, pravicah in potrebah Slavica Klemenčič – 051 322 434. invalidov in s tem pospeševanje razumevanja nujnosti njihovega socialnega vključevanja v družbo, Slavica Klemenčič, Zavod ZMOREMO
PROJEKT »AVTO TAKSI – SERVIS ZA STAREJŠE IN INVALIDNE OSEBE«
Projektni partnerji Občina Pesnica, Občina Šentilj, Društvo tehnologijo v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj upokojencev Šentilj in Zavod Zmoremo, Šentilj v Slovenskih (ESRR). goricah so skupaj z vodilnim partnerjem Kreativna zadruga z. o. o., So. p. v letošnjem letu prejeli odobritev projekta Namen projekta je razviti storitev, katere cilj bo ponuditi AVTO TAKSI – SERVIS ZA STAREJŠE IN INVALIDNE OSEBE. starejšim in invalidnim osebam prevoz do osebnega Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega zdravnika, bolnišnice, trgovine, na ogled kakšne prireditve sklada za regionalni razvoj, v okviru podukrepa »Podpora ali le do prijateljice, s katero bi popili kavo. Večinoma gre za izvajanje operaciji v okviru strategije lokalnega razvoja, za ljudi, ki prevoz potrebujejo zato, ker sami ne vozijo, prav ki ga vodi skupnost«. Sredstva za sofinanciranje je LAS tako nimajo možnosti uporabe javnega prevoza, ker živijo OVTAR dodelilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in na podeželju. To je na kratko opisan namen operacije in
GLAS-ilo | December 2020 DRUŠTVA, ZAVODI, ORGANIZACIJE 27 zakaj je potreba po tovrstnih storitvah. Cilj in učinki operacije: • vzpostavljena storitev avto taksi – servis za starejše in Operacija rešuje naslednje izzive iz SLR LAS Ovtar invalidne osebe, Slovenskih goric: • nova zaposlitev strokovnega sodelavca, ki opravlja • razvoj inovativnih storitev, ki rešujejo potrebe starajočih prevoze, ter ohranjajo in izboljšujejo vključenost v skupnost za • razvita mreža storitve avto taksi, vse prebivalce (večgeneracijski centri, razne aktivnosti …), • razvoj in utrjevanje socialne mreže v lokalni skupnosti in • povezovanje potencialov javnega in zasebnega sektorja širše, medgeneracijsko povezovanje in bolje informirana ter civilne družbe na vseh področjih razvoja območja – lokalna skupnost, ki se nauči nuditi potrebno pomoč zagotoviti povezano in prilagojeno podporno okolje. vsem potrebnim prevoza na območju LAS.
Slavica Klemenčič, Zavod ZMOREMO
PRVA TIM PONI ŠOLA V SLOVENIJI V ZAVODU KONJI PRI ZELENI HIŠKI
učitelj jahalne pedagogike. Tako otrokom omogočajo varen, zabaven in poučen vstop v konjeniški svet. Tudi sam si želiš biti otrok ob spremljanju izvajanja jahalnih programov v zavodu, ki se izvaja v duhu tim poni koncepta in ne samo, da otroke seznanijo s poniji, ampak jih tudi izučijo, da postanejo odločni in preudarni konjarji. Otrokom ponujajo veliko več kot zmorejo številni jahalni klubi. Veliko se naučiti, skupaj zabavati in uživati v delu s ponijem – za to gre v tim poni šoli. Poni postane prijatelj in partner v igri in skupnem premagovanju ovir. Vključeni v igre, pesmi in zgodbe otroci pridobivajo znanja o konjih in jahanju. In vse to doživljajo kot skupinsko aktivnost.
V tem letu pa so kljub nekaterim in občasnim omejitvam zaradi epidemije v zavodu številnim otrokom omogočili, da so preživeli prosti čas in počitnice aktivno, v naravi in družbi ponijev. V poletnih mesecih so tako kar v petih poni tednih otroci po skrbno sestavljenem in strukturiranem programu pridobili številna znanja in prejeli naziv Poni
Zavod Konji pri zeleni hiški Ceršak je postal prva TIM PONI ŠOLA v Sloveniji. Tako so v zavodu tudi našo državo in Občino Šentilj umestili na evropski zemljevid tim poni šol ter se postavili ob bok bolj razvitim konjeniškim državam.
V zavodu vztrajno sledijo svoji viziji in dosegajo zastavljene cilje – svet konj in jahanja približati otrokom igrivo, varno in poučno. Na naslovu zavoda v Selnici ob Muri tako od septembra naprej deluje TIM PONI ŠOLA ŠENTILJ, ki je namenjena otrokom in spoznavanju konjeniškega sveta. Njihovi jahalni programi za otroke se izvajajo v skladu s TEAM PONY CONCEPTOM®, za katerega so ob izpolnjevanju visokih kriterijev glede oskrbe konj in izvajanja jahalnih programov pridobili ustrezni certifikat in prejeli naziv
Občina Šentilj 28 DRUŠTVA, ZAVODI, ORGANIZACIJE junak. Vse leto v zavodu tedensko izvajajo programe za poučni in zabavni program na temo konjičkov in njihovega otroke v dveh starostnih skupinah in v skladu s priporočili življenja. NIJZ. V sodelovanju z jahalnim klubom Kasco Svečina so v avgustu organizirali dresurno tekmovanje in tekmovanje v Uspešno in kreativno delo v zavodu so opazili tudi v vodenem jahanju, ki sta se ga udeležili Gaja Jakoš in Anja Konjeniški zvezi Slovenija ter jih tako povabili k sodelovanju Lestan, ki je s ponijem Luckyjem nastopila v kategoriji poni pri izobraževanju inštruktorjev, ki je potekala to jesen. pravljica. V tednu otroka sta tudi tokrat poni Lucky in Lea obiskala vrtca v Ceršaku in Šentilju ter za otroke pripravila Lea Jakoš Foto: Arhiv zavoda
DAN SLOVENSKIH SLADKOVODNIH RIBIČEV
Letos 20. junija 2020 sta bili Ribiška družina Mura – Paloma postrežbe, izgleda skladnosti jedi na krožniku. Komisija je in Zveza ribiških družin Maribor organizatorici srečanja in vso dopoldne opazovala kuharje in kuharice in na osnovi tekmovanja v lovu rib in v kuhanju ribiških jedi. Tekmovanje točk določila zmagovalno ekipo. Med pripravo jedi so v lovu rib je bilo pri ribniku Lenc, tekmovanje v kulinariki pa lahko obiskovalci poskušali različne jedi iz rib. Nekatere pri ribiškem domu. ekipe so bile zelo domiselne, saj so pripravljali zelo različne Obeh srečanj se je udeležilo 7 ribiških družin, in sicer: RD in okusne jedi: ribjo juho, polpete, takos, namaze na več Maribor1, RD Maribor2, RD Rače, RD Radlje ob Dravi, RD načinov z različnimi dodatki. Člani domače ribiške družine Ruše, RD Pesnica in RD Mura – Paloma. Že zgodaj zjutraj so pripravili malico za vse udeležence, povabljene goste ter so se pripeljali v Sladki Vrh ribiči ter si začeli pripravljati krajane in ljubitelje ribjih jedi. Spretni kuharji in strežno svoje rekvizite za ribolov ali kuhanje. Tekmovanje v obeh osebje je z veseljem postreglo s pečenim krapom ali disciplinah se je začelo ob 9. uri, zaključilo pa ob 12. uri. postrvjo na žaru. Obe pečeni ribi sta bili izvrstni. Ribe za Začelo se je tehtanje ulova in ocenjevanje priprave ribiških pripravo malice sta donirali Zveza ribiških družin Maribor in jedi. Ocenjevalni list za kulinariko je vseboval več detajlov, RD Mura – Paloma. Po 13. uri je sledila razglasitev. Najtežjo in sicer od izgleda »kuhinje«, priprave jedi, upoštevanja ribo je ujel domačin RD Mura – Paloma, in sicer Silvo Kolar. sodobnih smernic, higiene prostora, vonja in okusa jedi, Skupna teža je bila 3760 g. V ribolovu je zmagala ekipa
Srečko, Marjan in Franc – glavni kuharji Kuharska ekipa RD Mura – Paloma, Boris in Monika Bezjak RD Maribor1, drugo mesto je pripadalo RD Ruše in tretje ribiške družine Mura – Paloma Franc Mihelič in tajnik ZRD mesto RD Mura – Paloma. V kulinariki je prvo mesto zasedla Maribor Marijan Gaber. ekipa RD Mura – Paloma z izvrstno in raznolikostjo hrane. S takšnimi srečanji slovenski sladkovodni ribiči postajajo Ekipo je vodil ribič Boris Bezjak in njegova žena Monika. prepoznavni ne samo kot varuhi narave in njene življenjske Zelo sta se potrudila tudi pri dekoraciji »kuhinje« in pri pestrosti, marveč tudi kot odlični kuharji. Veselimo se estetskem izgledu krožnika. Drugo mesto je pripadalo ekipi naslednjih tekmovanj, vsem ribičem pa naš pozdrav: RD Maribor2 ter tretje mesto RD Radlje ob Dravi. Sledila je DOBER PRIJEM. razglasitev za veliki pokal v obeh disciplinah. Prvo mesto je zasedla RD Mura – Paloma, drugo mesto Maribor2 in tretje Danica Ferk mesto RD Ruše. Pokale in priznanja sta podelila predsednik Foto: Marjan Gaber
GLAS-ilo | December 2020 DRUŠTVA, ZAVODI, ORGANIZACIJE 29
TEKMOVANJE RIBIČEV ZA POKAL OBČINE ŠENTILJ
Ob lepem sončnem vremenu so se 6. septembra 2020 zbrali ribiči iz celotne regije Maribora. Tekmovali so v lovu rib s plovcem. Tekmovanje se je odvijalo pri ribniku Lenc.
Tekmovanje je organizirala ribiška družina Mura – Paloma. Tekmovalo se je v ekipni in posamezni konkurenci. Za ekipno tekmovanje je pokale prispevala Občina Šentilj, ki jih je podelil podžupan Vladimir Maher.
V posamezni konkurenci so ribiči tekmovali za praktične nagrade, ki so jih donirali: Sindikat Paloma Pergam, Paloma d. d., Gostilna Hrnčič Ana, Čebelarstvo Ferk Rudi, Čebelarstvo Muhič, Fortis ter ostali manjši donatorji.
Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip; v posamezni konkurenci je tekmovalo 45 ribičev. Tekmovalo se je od 9.00 do 13.00.
Med ekipami je bil naslednji vrstni red:
1. mesto: Maribor I. 2. mesto: Som Lenart 3. mesto: ZRD Maribor
Med posamezniki:
1. mesto: Javornik Darko Zmagovalci pokala občine 2. mesto: Kmetec Mitja 3. mesto: Perko Robert Danica Ferk Foto: Arhiv RD Mura – Paloma Tekmovanje se je zaključilo v sproščenem vzdušju pri ribiškem domu RD Mura – Paloma.
SKAVTSKE DOGODIVŠČINE V STEGU ŠENTILJ 1 Skavti iz stega Šentilja 1 beležimo že peto leto obstoja. Najprej le iz ideje, kako genialno bi bilo imeti skavte v domačem kraju, kjer so mladi željni učenja, ustvarjanja in bivanja v naravi. Tako je zraven ustanovitve stega nastal še »skavtski travnik s kozolcem«, na katerem se tedensko srečujemo na skavtskih srečanjih. Razdeljeni smo v tri starostne skupine; najmlajši so volčiči in volkuljice (otroci od 3. do 5. razreda), izvidniki in vodnice (od 6. razreda osnovne šole do 1. letnika sredne šole) in najstarejši popotniki in popotnice (mladi, stari do 21 let). Skozi leto jih vodimo skavtski voditelji, ki preko aktivnosti prispevamo k polnemu telesnemu, duševnemu, duhovnemu in družbenemu razvoju otrok in mladih.
Čeprav smo se v letu 2020 tudi mi morali navaditi na nove razmere, smo ustvarili mnogo lepih spominov. Skavti vseh treh skupin smo se polni pričakovanj, navdušenja in kančka strahu odpravili na poletni tabor.
VOLČIČI IN VOLKULJICE z voditelji odpravili na težko pričakovani tabor. Ko smo Kot Indijanci plemena Titikaka prišli, smo se razpakirali in dogodivščine so se začele. Znašli smo se v rezervatu indijanskega plemena Titikaka (v V ponedeljek, 17. avgusta 2020, smo se volčiči in volkuljice resnici je to bil Anin dom v Preboldu). :) Šaman nas je glede
Občina Šentilj 30 DRUŠTVA, ZAVODI, ORGANIZACIJE na svoja videnja razdelil v dva klana medvedov in bikov. pomagali pri pobiranju krompirja. No, posebna je bila Naslednji dan smo si naredili perjanice, totem in svoja pravzaprav super večerja, ki smo se je vsi zelo razveselili. indijanska oblačila. Seveda so nas čakale tudi preizkušnje. Namreč, skavt je vedno lačen. :) V posebnem spominu Premagovali smo ovire, hodili po blatu, na koncu pa se nam bo vsem zagotovo ostal zaključek tabora, saj je zaradi okopali v hladnem potoku. Bledoličneži so nam tretji velike količine dežja zalilo naš taborni prostor in s tem tudi dan ukradli našo bojno sekiro in jo skrili na najvišji hrib v naše stvari. Voditelji so poklicali gasilce, mi pa smo se hitro naši okolici. Po dolgi poti smo jo uspešno našli in prinesli s stvarmi na ramenih podali iz tabornega prostora. Noč domov. Popoldan smo imeli vodne igre. V četrtek smo smo preživeli v gasilskem domu, drug dan pa pospravili imeli zelo zabavno igro, tekmovanje med klanoma. Zame je stvari in odšli domov. Znova smo se srečali čez dva dneva, bil najboljši del tabora, ko smo se odpravili na bazene. Tam ko smo tabor uradno zaključili z obljubami na domačem smo se prepustili vodnim užitkom in se prav lepo imeli. Po skavtskem travniku v Šentilju. prihodu v rezervat smo postavili ogenj in tipi (indijanski šotor) za zvečer. Presenečenje večera so bili kavboji, s katerimi smo po dolgem večernem boju zakopali bojno sekiro in sklenili premirje. Naslednji dan smo se spremenili v volčiče in volkuljice in se pripravljali na slavnostne obljube. Sledila je najboljša večerja, hot dogi in banana s čokolado. In že je prišel zadnji dan tabora in s tem tudi obljube. Med sveto mašo, ki jo je vodil naš Balu (župnik Igor Novak), je rutico dobilo kar 7 novih volčičev. S tem slavnostnim dogodkom se je naš prečudovit tabor končal. Tabora sem se zelo veselila in je presegel moja pričakovanja. Vsi skupaj smo se veliko naučili in se boljše spoznali.
Sara Reisman, VV
Neža Karner, Tjaša Ketiš, IV
POPOTNIKI IN POPOTNICE Osvajali najvišji vrh Slovenije
Popotniki in popotnice smo zavihrali svoje nahrbtnike na ramena in se podali na pot, ki nas je pripeljala na vrh Triglava. Služiti je naše geslo v klanu, ki se ga v skupnosti trudimo čim bolje izpolnjevati. In ker delo ne počaka, smo
IZVIDNIKI IN VODNICE Preživeli evakuacijo tabora
Naša četa se je na tabor odpravila 24. julija. Z vlakom smo odšli takrat še neznano kam, a hitro spoznali, da smo prišli v Celje. V dežju smo se peš odpravili v smer tabornega prostora, ki se je nahajal čisto ob Savinji (kraj Šešče v bližini Prebolda). Prve dneve smo se lotili postavljanja vseh pomembnih zgradb za bivanje – šotorov, wc-ja, ognjišča, členarja ipd. V prostem času smo se najraje hladili v Savinji in igrali družabne igre. Kosila smo si kuhali sami, večerje pa smo imeli skupaj na ognju. Takrat smo prepevali, poslušali zgodbice in igrali igre. Živeli smo kot čisto pravi Indijanci – naredili smo si svoje toteme, perjanice in imeli razne delavnice. Poseben dan je bil, ko smo bližnji kmetiji
GLAS-ilo | December 2020 DRUŠTVA, ZAVODI, ORGANIZACIJE 31 po prespani noči na Kredarici, ob 6. uri zjutraj, že pomagali Če te je zamikalo, da bi se nam pridružil, ali pa bi še rad raztovoriti zaloge hrane in pijače, ki jih je na kočo pripeljal izvedel kaj več o nas, nas poišči na: helikopter. S Kredarice nas je pot vodila po dolini Voje vse Spletna stran: sentilj1.skavt.net do Bohinjskega jezera. Po desetinah osvojenih kilometrov Steg Šentilj 1 prejšnjih dni smo z nasmehom na obrazu zaplavali v osvežujočem jezeru. Po treh dneh hoda smo prispeli do skavtisentilj1 Blejskega jezera, kjer smo z znamenito pletno zapluli na Blejski otoček. Po sedemdnevnem potovalnem taboru, Pričeli smo z novim skavtskim letom in vpisujemo tudi kjer smo prehodili več kot 80 km, smo se pripeljali nazaj v nove člane. Tako, da se nam še vedno lahko pridružite! štajerske konce in se vsi strinjali, da povsod je lepo, a doma Pišite nam na [email protected] ali pokličite našega je najlepše. stegovodjo: 040 818 806 (Blaž) Petra Marko, voditeljica PP Foto: Arhiv stega Šentilj 1
V MUZEJU NOROSTI PRIDOBILI DVA PROJEKTA, KI SE FINANCIRATA IZ MEDNARODNIH SKLADOV
Najprej smo se razveselili sporočila, da je naš projekt med izkušenj v naši ekipi še posebej veseli. izbranimi v okviru programa Active Citizens Fund. Slovenija je ena izmed petnajstih držav članic EU, ki jim države donatorice – Norveška, Islandija in Lihtenštajn – namenjajo sredstva preko tega programa. Osrednji cilji sklada na ravni EU so okrepljena civilna družba, aktivno državljanstvo ter V začetku jeseni pa nas je razveselila še ena novica. Naša opolnomočene ranljive skupine. prijava na razpis sklada Civic Europe je bila prepoznana in izbrana izmed 841 prijavljenih. Mednarodna komisija je Glavni cilj projekta Muzeja norosti je osveščanje mladih med 19 zmagovalcev izbrala tudi naš projekt z naslovom o kršitvah človekovih pravic v institucijah v Sloveniji in za Regionalni center za dezinstitucionalizacijo. Civic Europe družbeno spremembo v smeri odpravljanja institucij in podpira organizacije civilne družbe v regijah srednje, južne uveljavljanja socialnovarstvenih storitev v skupnosti, zato in vzhodne Evrope, ki si prizadevajo okrepiti državljansko tudi naslov projekta Iz institucij k ljudem. Izobraževalna kohezijo in aktivno državljanstvo v svojih skupnostih. orodja in program bomo razvili v sodelovanju z izbranima partnerjema, Muzejem narodne osvoboditve iz Maribora S čim se bomo ukvarjali v naslednjem letu? Naša družba ter učnim in spominskim krajem grad Hartheim iz Avstrije. še danes kot edino rešitev za dolgotrajno oskrbo ponuja gradnjo institucij (domov in zavodov) in to kljub dejstvu da Gre za muzeja, ki sta specializirana za predstavljanje si premnogi ljudje v podeželskem okolju želijo ostati doma, težavne dediščine in človekovih pravic ter ponujata bogat tudi ko ne morejo več skrbeti zase zaradi starosti ali kakšne pedagoški program za mlade. V izobraževalna orodja hendikepiranosti. Največkrat je namestitev v dom ali zavod bomo vključili pričevanja ljudi, ki so živeli v institucijah, edina možnost. V našem projektu se bomo zgledovali ali še danes v njih živijo, in tako prispevali h krepitvi glasu po razvitih državah in skupaj z različnimi deležniki iskali ranljive skupine, ki je izrinjena na obrobje, neslišna in možnosti, da bi naši ljudje vendarle lahko ostali doma, nevidna. Pri tem nam bo pomagal partner Zavod Franko, povezani s svojim okoljem in z običajnimi življenjskimi katerega poslanstvo je zagotavljanje podpore osebam z dejavnostmi, ki so jih lahko prej opravljali. Pri tem pa dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju na način, ki seveda rabijo določene oblike pomoči. Kot zagovorniki jim omogoča življenje v skupnosti, torej zunaj institucij. Cilj storitev, ki podpirajo ljudi v njihovem domačem okolju, je, da že v času 2-letnega projekta v programe vključimo po meri njihovih želja, bomo izvedli več posvetov, o čemer študente in pedagoge ter ocenimo spremembo po izvedbi vas bomo tudi obveščali in vas povabili k sodelovanju. Več programov. informacij sledi kmalu.
Še posebej smo zadovoljni, da smo v okviru projekta ustvarili prvo delovno mesto. Naši ekipi se je pridružila nova sodelavka, ki se je pred tem kalila v uglednih slovenskih galerijah in muzejih. Zato smo njenih novih moči, znanja in Ekipa Muzeja norosti
Občina Šentilj 32 DRUŠTVA, ZAVODI, ORGANIZACIJE/INTERVJU
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA ŠENTILJ
SPOŠTOVANI! Želel bi se, v imenu KO RK Šentilj, zahvaliti vsem občanom, ki se trudite z nami pomagati sočloveku v teh razmerah. Leto 2020 je čas, ki nas je presenetil z mnogimi neprijetnimi Velika zahvala krvodajalkam in krvodajalcem, ki kljub dogodki. Vsi zapleti in omejitve v zvezi z pandemijo višjemu tveganju še naprej darujete kri, celo v večjem covid-19 so nam obrnili življenje na glavo. Svet je drugačen, obsegu kot doslej. Zahvaljujem se tudi vsem donatorjem neprijazen, poln opozoril in groženj, skratka, takšen kot si in članom RK, da nam finančno pomagate in omogočate ga ne želimo, vendar smo ga primorani doživljati. kvalitetno delo.
Rdeči križ Slovenije in s tem tudi Krajevna organizacija RK Z vašo pomočjo, spoštovani, smo tudi letos kljub težavam Šentilj se ves ta čas, od pomladi pa do danes, trudita, da opravljali svoje delo in pomagali ljudem v stiski. bi v teh pogojih ublažila trpljenje ljudi in omilila stisko. Kljub težkim časom aktivisti opravljajo svoje delo in nudijo Še enkrat vsem, ki vam je mar, prisrčna hvala. pomoč vsepovsod, kjer je to potrebno. Ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih želimo Življenje gre naprej, dogajajo se nesreče, ljudje zbolevajo dobrega zdravja, zadovoljstva in osebne sreče vam in in prav tako kot v normalnem času potrebujejo kri. vašim družinam. Upamo, da bo v prihodnjem letu letošnje Prilagodili smo se razmeram, neprekinjeno delamo na ostalo le kot slab spomin. Želim si, da bomo še naprej organizaciji krvodajalskih akcij in skrbimo, da krvi za delali skupaj dobro tako kot doslej. bolnike in ponesrečence ne bo zmanjkalo. Organizacija je zapletena, saj moramo skrbeti za varnost tako krvodajalcev Odbor KO RK Šentilj, kot prejemnikov transfuzije. Spet Slovenci dokazujemo, da S. Žebela, predsednik imamo zelo visok čut za solidarnost. To se vidi na področju krvodajalstva in prostovoljstva.
ALI JE RES MINILO 80 LET ŽIVLJENJA?
Življenje je kot reka, ki teče, včasih pravzaprav v leto 1945. Spominjam se, hitro, včasih počasi. Leta minevajo, da sva se z mamo peljala z vlakom od saj se večkrat niti ne zavedamo, kako Šentilja do Maribora. Ko smo se peljali hitro minejo službena leta, kako mimo postaje v Pesnici, je vlak začel hitro odrastejo otroci, kako hitro se pospešeno voziti, sprevodnik je dejal osamosvojijo vnuki. Vzeti si moramo »FLIGER ALARM«. Vlak je po sreči čas za vse, posebno pa za sebe, svojo prispel v tunel v Košakih. Tam smo družino in prijatelje. Svojo življenjsko ostali, dokler je trajal zračni napad. zgodbo pa nam je zaupal gospod Ko smo prispeli v Maribor, smo videli Franc Polanec. ruševine v Melju.
1. GOSPOD POLANEC, Rodil sem se 22. 9. 1940 v Sladkem Vrhu v kmečko-delavski družin PROSIM, DA SE NAM Štefanije in Jožeta Polanca kot edinec. PREDSTAVITE. VAŠE Osnovno šolo sem obiskoval na ŽIVLJENJE JE BILO Vranjem Vrhu od septembra 1947. PREPLETENO Z MNOGO Razredničarka je bila Vera Ferluga, LEPIMI IN MANJ LEPIMI ki je bila tudi ravnateljica. Bil sem TRENUTKI. ALI NAM JIH poslušen in vzoren učenec. Leta 1953, LAHKO NEKAJ OPIŠITE? sva s sošolko Klarico Očkerl za nagrado kot najboljša učenca šla na morje s Moji spomini segajo daleč v otroštvo, predsednikom Občine Maribor. Peljali Spomin na otroška leta
GLAS-ilo | December 2020 INTERVJU 33 smo se z vlakom do Reke nato pa s parnikom v Opatijo. Takrat sem prvič videl morje.
Osnovno šolo sem končal 24. 6. 1955. V Sladkogorsko tovarno papirja sem prišel 15. 7. 1955 kot vajenec v vzdrževanju. V kovinarsko šolo sem hodil v prvi letnik v Mariboru, drugi in tretji letnik pa v Celju. Zaključni praktični izpit sem opravil leta 1958 v takratnem IKŠ Maribor TAM.
Poroka 21. 11. v 1959 GZ MB Pesnica, CZ v Sladkogorski. Od leta 1972 pa do upokojitve sem delal v računovodstvu kot referent za inventure, nato pa kot knjigovodja drobnega inventarja v uporabi. Upokojil sem se novembra 1998.
2. KAKO STE POSTALI GASILEC? 3. letnik kovinarske šole
V tem času sem spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Ivanko in sva se 21. novembra 1959 poročila. Čez dvajset dni se je nama rodil sin Branko. Ostalo je samo tri mesece ljubkovanja, saj sem moral 17. marca 1960 na odsluženje vojaškega roka v Karlovac, Pri vojakih v Karlovcu rod protiavionska artilerija. Pri vojakih sem tri mesece sodeloval pri montaža novih strojev. Moral sem na snemanju filma »Signal nad gradom«. montažo, prav tako so se vršili tudi Aprila 1961 sem se vrnil in se takoj remonti. Delal sem po 12, včasih tudi zaposlil v Sladkogorski tovarni papirja. 16 ur. Gradnja hiše je bila v domeni Šel sem na montažo novega papirnega žene, ki je morala pripravljati hrano stroja 3. Delovni čas je bil zahteven, od za delavce in še pomagati zidarjem pri 6. do 20. ure z nemškimi monterji iz gradnji. ER-WE-PE. V vzdrževanju sem delal do leta 1972. Med tem časom sem končal dopisno V tem času se mi je rodil drugi sin Maj 1977, 40 let gasilstva v Sladkem Vrhu Davorin. Aprila 1971 se je rodila skladiščno šolo v Ljubljani. Vpisal sem hčerka Valentina – Tinka. V letih se tudi v Srednjo ekonomsko šolo v Mariboru, vendar sem v tretjem V gasilske vrste sem vstopil leta 1951, 1966–1967 sem pričel z gradnjo ko je bila ustanovljena 1. pionirska hiše na Vranjem Vrhu. V tem času se letniku opustil šolanje, zmanjkalo mi je časa. Imel sem preveč funkcij LD, PGD, gasilska desetina v Sladkem Vrhu. je v tovarni vršila rekonstrukcija in Ustanovitelj in njen vodja je bil Janez
Občina Šentilj 34 INTERVJU
Kaučič. Imeli smo malo motorno veterane Gasilske zveze Slovenske na lovu. Takrat še ni bilo Lovske brizgalno. Kot pionirji smo se leta gorice, predsednik nadzornega družine Sladki Vrh, ampak Lovska 1954 udeležili krajevnega praznika na odbora PGD Sladki Vrh, predsednik družina Selnica ob Muri. To je bilo leta Velki. Ko sem leta 1955 postal vajenec komisije za zgodovino PGD Paloma 1949. Žilica, da postanem lovec, izhaja v tovarni, me je takratni mojster Sladki Vrh, operativni vodja članic iz moje rane mladosti. V drugem Srnec, ki je bil poveljnik gasilcev, od leta 1976 do leta 1993. Z njimi razredu osnovne šole sem čital revije takoj vključil v članske vrste. Z njim sem bil na 20 tekmovanjih papirne LOVEC Kraljevine Jugoslavije, ki jih je sem šel na razne intervencije. Leta industrije Slovenije. Če bi seštel vsa imel shranjene moj dedek, ki je bil 1957 sem v Pesnici opravil izpit za tekmovanja, kot so: občinska, regijska, lovec. Spominjam se fotografije kralja gasilca. V obdobju 1957–1960 sem v republiška, razna srečanja v sosednji Aleksandra na lovu v Sloveniji. Uplenil kulturnem domu, v času predvajanja Avstriji, jih je bilo zagotovo preko 80. je fazana, vendar ga je le ranil, zato je kino predstav, dežural. Moja naloga je V teh letih sem bil mentor preko 100 solovcem ukazal, da ga obvežejo in ga bila, da sem nadziral prepoved kajenja članicam. Spomini na naša druženja odnesel v kraljevski dvor v Beograd. ob predvajanju filma. so nepozabni. V Sladkogorski sem bil član štaba CZ – vodja gasilske enote. Moje sodelovanje v lovstvu je bilo Septembra 1959 sem bil član predvsem s takratnim starešinom tekmovalne desetine. Šli smo na Pri opravljanju vseh teh funkcij so Gorškom in učiteljem Joštom, ki je bil tekmovanje gasilskih enot papirne bili tudi boleči trenutki. V letu 2012 tudi moj razrednik. industrije v Krško. Peljali smo se na do 2013 sem postal predsednik PGD tovornjaku tip Praga, na katerem so Paloma, v obdobju nesporazumov med bile nameščene klopi. Prenočili pa GZ Slovenske gorice in PGD Paloma smo v tovarni Krško kar ob papirnem Sladki Vrh. Ko je na seji predsednik stroju. zveze dejal: »Palomo moramo po hitrem postopku izključiti.« Ta Na območju naših krajev smo se na trenutek je bil zame v gasilstvu najbolj požare vozili s traktorjem, kasneje boleč, pa vendar sem vztrajal in ostal s tovornjakom, saj gasilskega vozila zvest V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ nismo imeli. Leta 1971 sem bil na še do leta 2018. Opravljal sem funkcijo občnem zboru izvoljen za tajnika. predsednika komisije za veterane PGD Leta 1975 sem postal predsednik PALOMA Sladki Vrh. Strelsko tekmovanje na glinaste golobe industrijskega Gasilskega društva Sladki Vrh, kasneje je bil dodan naziv 3. ALI VAS JE Leta 1956 sem postal kandidat, v Paloma. Kot prioritetno nalogo smo naslednjem letu pa pripravnik za si v takratnem upravnem odboru LJUBEZEN DO NARAVE lovca. Marca leta 1958 sem bil na zadali nabavo gasilske avtocisterne VZPODBUDILA ZA DELO občnem zboru sprejet v članstvo LD in orodnega vozila za prevoz moštva. V LOVSKI DRUŽINI? Sladki Vrh. Leto 1958 mi bo vedno Tako smo 16. julija 1979 pripeljali ostalo v spominu. Za krajevni praznik orodno vozilo IMV 2200D ter Velke smo se zbrali lovci pri mostu v naslednje leto 30. junija še gasilsko Cmureku, gasilci in pionirji ter korakali avtocisterno TAM 110 ter slavnostno v paradi do Osnovne šole Velka, kjer predali namenu 30. avgusta 1980. je sledila proslava. V lovski družini so mi takoj zaupali opravljanje različnih Požari v Sladkogorski so se kar vrstili nalog. Leta 1963 sem bil izvoljen v 1965, 1968, 1969, 1970, 1981, 1984. upravni odbor lovske družine kot Največji pa je bil 30. marca 1988 v tajnik. Na tem občnem zboru je bila skladišču polgotovih izdelkov. Zadnji izražena velika želja po izgradnji požar v tovarni pa je bil leta 2006. lovskega koče. Tako je novo izvoljeni upravni odbor sprejel nalogo in lovski Opravil sem več izobraževanj v dom je bil 29. novembra 1963 pod gasilstvu: 1980 tečaj za vodjo enote streho. Naslednje leto 16. avgusta je NGČ, leta 1985 tečaj za sodnika bila otvoritev tega objekta. Gradnja je gasilskih in gasilsko športnih disciplin. potekala z akcijami lovcev in krajanov, V gozdu blizu domačije – 1960 seveda ob veliki pomoči Sladkogorske V gasilstvu sem opravljal še naslednje tovarne papirja, ki je bila tudi donator. funkcije: tajnik gasilske zveze Maribor Spomini v lovstvu me vežejo daleč - Pesnica, predsednik komisije za nazaj. Kot 9-letni deček sem bil gonjač Leta 1989 sem bil izvoljen za
GLAS-ilo | December 2020 INTERVJU 35 starešino. V istem letu sem organiziral 4. KAKO STE VODILI IN 6. ŽE OD MLADOSTI prvo srečanje s kmetovalci na lovskem domu. Leta 1993 smo v ORGANIZIRALI IZLETE? SET BILI AKTIVNI spomladanskem času organizirali prvo V RAZLIČNIH Leta 1967 je Lovska zveza Maribor čistilno akcijo v naravi. Tako mi je bilo organizirala obisk svetovne lovske ORGANIZACIJAH. zaupano vodenje lovske družine od razstave v Novem Sadu. Takrat smo PROSIM PREDSTAVITE leta 1989 do 2001. bili združeni z lovci iz Jakobskega Dola. JIH. Takratni starešina LD Sladki Vrh Jože V teh letih je bilo v lovski družini Nekrep je bil s strani lovske zveze opravljenih veliko del in nalog v lovišču Leta 1956 je bila ustanovljena določen za vodenje. Nekaj dni pred in društveni dejavnosti s pomočjo mladinska organizacija Sladki Vrh. odhodom je dobil vabilo iz Avstrije lovskih tovarišev. Od leta 1980 do Izvoljen sem bil za blagajnika, od za lov na gamsa. Glede na to, da sem 2000 sem dajal poseben poudarek takrat delujem v različnih društvih in bil tajnik, sem moral prevzeti vodenje pobratenju Lovskih družin Zemon - organizacijah. Turistično društvo Brod dveh avtobusov. V Novem Sadu ni bilo Kanal - Anhovo - Paloma. Sladki Vrh, OO RK Sladki Vrh, nekaj let možno dobiti prenočišča, zato smo sem bil tudi član Planinskega društva prenočili v Osijeku v hotelu Bele ladje. Sladki vrh. Od leta 1996 sem član Tam sem praznoval svoj 27. rojstni občinske organizacije DESUSA Šentilj dan v družbi lovcev in njihovih žena. in njen predsednik od leta 2001. Sem Naslednji dan smo pot nadaljevali v tudi član vojnih veteranov in KO ZB Novi Sad. To je bil moj krst vodenja Velka - Sladki Vrh. izletov in tako so se vrstili izleti in ekskurzije vse do leta 2000. 7. KAJ BI NAM ZAUPALI Večinoma so bili dvodnevni, tudi NA KONCU VAŠEGA tridnevni, ko smo odšli »po poteh INTERVJUJA? Avnoja«, ostali pa v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji. Šli smo V mozaik mojega uspešnega dela tudi v Avstrijo, Italijo in Madžarsko. in življenja je veliko prispevala tudi Sindikat Sladkogorske nam je omogočil moja žena Ivanka, s katero že 60 let prevoz z avtobusom. Vodičev nismo uspešno gradiva družinsko življenje za imeli, program izleta sem si pripravil našo družino. Večkrat mi je priskočila sam. na pomoč z nasveti, prav tako pa tudi z dejanji, zato se ji na tem mestu 5. DRUŽENJE JE VEDNO najlepše zahvaljujem. 40 let LD in 30 lovskega doma SIMBOL PRIJATELJSTVA. Hvala tudi najinim otrokom za KAKO SO POTEKALA? spoštovanje in doseganje ciljev naše V 63 letih članstva sem kar 55 let družine. Vnuki so mi v oporo in mi opravljal različne funkcije: starešina, V obdobju 1980 do 2000 sem dajejo zagon in motivacijo za delo. tajnik, strelski referent, predsednik organiziral in vodil okoli 20 lovskih Pozornost dajem tudi pravnukom. ali član nadzornega odbora, večerov v lovskem domu. Skrbel sem predsednik disciplinske komisije. Dva za druženje članov in njihovih žena. Hvala tudi mojim lovskim, gasilskim in mandata sem bil predsednik severno ostalim prijateljem, ki so me podpirali slovenjegoriškega gojitvenega bazena. Ob takih priložnostih so se tudi pri mojem delu. V Lovski zvezi Maribor sem sodeloval sprejemali novinci v lovsko v treh komisijah. Skrbel sem tudi za bratovščino, imenovano lovski krst. Danica Ferk kulturno lovsko dediščino za naše Predstavi se tudi dogajanje v lovstvu zanamce. Napisal oz. bil sem glavni v obliki lovske kronike. Večere smo urednik: leta 1989 ob 35-letnici lovske popestrili z različnimi družabnimi družine in 25-letnici odprtja lovskega igrami. doma pripravil Bilten, leta 1994 ob 40-letnici lovske družine pripravil Prav tako sem bil organizator vodenja Almanah, leta 2005 ob 50-letnici LD gasilskih večerov oziroma zaključkov, Almanah, leta 2014 ob 60-letnici ki so se vršili v raznih gostiščih, potem lovske družine in 50-letnici lovskega pa v gasilskem domu. Ta družabna doma pripravil zbornik. srečanje so nepozabna.
Občina Šentilj 36 KULTURA
LIKOVNA SEKCIJA KUD GABRIJEL KOLBIČ V ČASU IZOLACIJE
Trenutno časi niso prijazni do umetnosti, toda tudi nagrad, med drugimi na likovni koloniji Paleta, Extempore sicer življenje ni takšno, kot smo ga bili vajeni še pred Amarcord, Extempore Gamlitz, Paloma, Žetale ... Že vrsto koronavirusom. Ustvarjalci imamo velike težave pokazati let deluje tudi kot uspešna likovna mentorica, ki je mnoge širšemu občinstvu svoja dela, ki kakor je že dokazala mlade povedla v svet likovne umetnosti. zgodovina, nas vse bogati. Nikomur ni lahko, vendar le z Na otvoritvi razstave so v kulturnem programu sodelovali osebno odgovornostjo in spoštovanjem do samega sebe Pevci ljudskih pesmi KUD Gabrijel Kolbič. ter drug drugega nam bo uspelo premagati tudi to. Že star preprosti pregovor »Vse se da, če se hoče« nas opogumlja. TRADICIONALNA 14. KOLBIČEVA V tem času smo se člani likovne sekcije KUD Gabrijel Kolbič manj družili, smo pa zato več ustvarjali individualno. KOLONIJA Nekateri izmed nas so bili zelo uspešni in nam rezultate svojega dela predstavili takoj, ko se je za to pokazala Letos je tradicionalna že 14. Kolbičeva likovna kolonija priložnost. potekala v okrnjeni sestavi prav zaradi covida-19. Tudi tokrat nas sonce ni pustilo na cedilu in tako nam zahtevana varnostna razdalja ni delala težav. Na trgu na Zgornji Velki se nas je v soboto, 12. 9. 2020, dopoldan zbralo nekaj ODPRTJE SAMOSTOJNE RAZSTAVE ustvarjalcev, v večini slikarjev, pa tudi kiparka in fotograf. LIKOVNIH DEL SLIKARKE, NADE Ponosni smo, da so se nam pridružile tudi tri mlade ZIDARIČ ustvarjalke, katere navdušuje likovno izražanje. Na 14. Kolbičevi koloniji so s svojimi deli sodelovali: Nina Likovna pedagoginja Nada Zidarič, članica našega društva, Viktoria Baškarad, Metka Beber, Sara Družovec, Dragica je doma iz Maribora in zelo rada prihaja v našo družbo, Marinič, Jože Marinič, Jože Pohorec – Pepi, Jasna Šosterič, česar smo res veseli. Še posebej ponosni smo, da nam je Nada Tomažič, Tea Uran, Andrej Velikonja, Nada Zidarič in bila dana priložnost občudovati njena dela v Likovnem Lara Žitnik. razstavišču Gabrijela Kolbiča – v poročni dvorani na Zgornji Velki, vse od 23. 6. 2020 do 25. 9. 2020.
Razstavišče Gabrijela Kolbiča: razstava 14. Kolbičeve likovne kolonije
Razstavo z dosežki 14. Kolbičeve kolonije smo 25. 9. 2020 postavili v Likovnem razstavišču Gabrijela Kolbiča – v poročni dvorani na Zgornji Velki in bo na ogled do začetka decembra 2020. Uradna otvoritev razstave je Likovno razstavišče Gabrijela Kolbiča: otvoritev razstave Nade bila predvidena v oktobru ob praznovanju 67. praznika Zidarič Krajevne skupnosti Velka, ki pa zaradi že znanih zapletov ni bila organizirana. Slikarstvo Nade Zidarič je zrcalo lastnega intenzivnega doživljanja sveta. Barve so tako elegantno položene na platno, kot da lebdijo v zraku, kot da jih gledamo v živo, PRENESENA STALNA RAZSTAVA toda ne realistično preneseno v naše vidno polje, temveč GABRIJELA KOLBIČA V PROSTORE nadgrajeno z umetniškim dojemanjem barv in gradnje LIKOVNEGA RAZSTAVIŠČA GABRIJELA kompozicije. V njenih slikah se sprošča emotivna moč, ki KOLBIČA razkriva močan slikarski ustvarjalni temperament. Slikarka Nada Zidarič samostojno razstavlja širom po Večji del stalne razstave del našega rojaka, Gabrijela Sloveniji in tujini. Za svoja dela je prejela mnogo priznanj in Kolbiča, smo sredi letošnjega poletja prenesli v prostore
GLAS-ilo | December 2020 KULTURA 37
Likovnega razstavišča Gabrijel Kolbič, v lepo obnovljeno V Knjižnici Šentilj je od 16. 6. 2020 naprej odprta zgradbo na Zgornji Velki. samostojna razstava slik pod naslovom Inspiracija, slikarke Tudi prostori Likovnega razstavišča Gabrijel Kolbič Nade Tomažič. so v večjem delu obnovljeni in kar je za kipe in slike najpomembneje, so ogrevani in imajo konstantno temperaturo, so redno zračeni in čiščeni.
Čaka nas še veliko dela. Žal nam trenutne razmere zaradi pandemije ne gredo na roko. Potrebno je prenesti še ostale najtežje in najbolj občutljive kipe iz prostorov župnišča, ob cerkvi Marije Snežne, ki ne dosega osnovnih standardov za hrambo umetnin.
V načrtu imamo ureditev obeh predprostorov Likovnega razstavišča Gabrijel Kolbič v galerijske. Slike in kipe, ki so delno poškodovani, je potrebno primerno restavrirati in vsa razstavljena dela pravilno konzervirati. Nada Tomažič in Sabina Kotnik ob postavitvi razstave v Knjižnici Naš cilj je, da slike in kipi iz stalne razstave Gabrijela Kolbiča Šentilj dobijo prostore, kakršne si zaslužijo ter da bo razstava precej bolj dostopna obiskovalcem tako domačinom Na likovni koloniji Norost in ustvarjalnost, ki je potekala v kot tudi vsem naključnim obiskovalcev kraja in poročne avgustu 2020 na gradu Cmurek, so sodelovali: Nina Viktoria dvorane na Zgornji Velki. Baškarad, Jasna Šosterič, Andrej Velikonja in Nada Zidarič.
Nada Zidarič je avgusta sodelovala na likovni koloniji v Piranu, njeno delo je prišlo v končni izbor za razstavo. OSTALE DEJAVNOSTI LIKOVNE SEKCIJE KUD GABRIJEL KOLBIČ V Skupinska razstava članov je od avgusta na ogled tudi v DRUGI POLOVICI LETA 2020 Okrepčevalnici CaliMery na Zgornji Velki.
Nada Tomažič je s svojimi slikami sodelovala na razstavi S slikarskimi deli sodelujemo na razstavi dosežkov likovnega Prebujenje duha, akademskega slikarja Zlati Prah, ki je srečanja Paleta, ki je potekalo lani v okviru praznovanja potekala od 10. 6. 2020 do 13. 7. 2020 v Vetrinjskem dvoru 880 let omembe kraja Jarenina. Dela so od 10. septembra v Mariboru. 2020 razstavljena v Večnamenskem KTP centru Pesnica v Pesnici pri Mariboru. V juniju je potekala likovna kolonija v Žetalah, na kateri je naš častni član Jože Foltin prejel za svoje delo nagrado Grand Prix.
Slikarja, Jasna Šosterič in Andrej Velikonja, sta ves julij 2020 razstavljala v Termah Olimia v Podčetrtku, v razstavišču Aparthotela Rosa.
KTP center Pesnica: Sonja Mrhar, Kostnica Sv Mihaela
Člani Likovne sekcije KUD Gabrijel Kolbič smo septembra sodelovali na snemanju oddaje Dobro jutro iz Občine Šentilj.
Razstavišče Terme Olimie Sodelovali smo tudi na Likovnem srečanju Paleta 2020, ki je bilo sredi septembra v Jakobskem Dolu.
Občina Šentilj 38 KULTURA
Člani likovne sekcije se tudi izobražujemo; letos smo si ogledali razstavo na Lendavskem gradu, Giorgio de Chirico, freske akademskega slikarja Staneta Kregarja v cerkvi v Odrancih in Rupnikov mozaik v cerkvi v vasi Pertoča.
Rupnikov mozaik v vasi Pertoča
Takoj ko bodo razmere dopuščale, bomo postavili skupinsko razstavo del članov Likovne sekcije KUD Gabrijel Kolbič v Knjižnici Šentilj. Predhodno, najkasneje do konca oktobra 2020, bomo to skupinsko razstavo predstavili virtualno, preko spletnih medijev.
Kljub izrednim razmeram v letošnjem letu smo bili izredno dejavni in smo dosegli zelo dobre rezultate našega dela, na kar smo lahko upravičeno ponosni.
Likovna sekcija KUD Gabrijel Kolbič Fotografije: arhiv KUD Gabrijel Kolbič
Vhod v razstavišče na Lendavskem gradu
PESEM LJUDSKIH PEVCEV KUD GABRIJEL KOLBIČ ZADONELA V ROGAŠKI SLATINI Kot vsako leto smo pevci ljudskih pesmi KUD Gabrijel Kolbič tudi letos organizirali intenzivne pevske vaje. Vaje, ki potekajo 5 dni in na katere so povabljene tudi partnerice pevcev, smo 11 let izvajali v Izoli v hotelu Delfin. To leto pa je zaradi turističnih bonov bila obala že zelo zgodaj prezasedena, zato smo se odločili vaje izvesti v Rogaški Slatini.
Vaje želimo izvajati na izletniški destinaciji, saj nam veliko pomeni, da delamo tudi na tem, da poleg petja ohranjamo zdrave medsebojne odnose in ostajamo povezani. Le, če mi čutimo pristne občutke povezanosti, lahko naša pesem seže do srca. Zato nismo želeli le peti in se namakati v bazenih, ki jih je ponujal hotel, ampak smo želeli od izleta izkoristiti največ, kar se da. Pravzaprav do bazena sploh prišli nismo.
GLAS-ilo | December 2020 KULTURA 39
na vrhu iz srca zapeli o naši prelepi so ostale v lepem spominu vsem. domovini. Pohodniki, prispeli na vrh Seveda smo posvetili kar nekaj časa gore, so se zbrali, poslušali s tistim tudi opevanju in pripravljanju na nostalgičnim pogledom in solzami koncert v Kristalni dvorani Grand v očeh, ki jih le izvabi prava pesem hotela Rogaške Slatine. Čeprav je na pravem kraju. Tako so mimoidoči bil koncert prikrajšan za lepo število želeli, da pojemo še in še, a imeli smo obiskovalcev zaradi ukrepov NIJZ, svoje načrte – ogled gradu Strmol in so nas prisotni pospremili z odra z muzeja na prostem. neverjetnim aplavzom.
Posrečeno je bilo tudi srečanje z Izkušnja nam je pokazala, da Slovenci domačini spodaj v dolini. Spoznali premalo obiskujemo na videz male smo mnoge – sprevodnika vlaka, kraje, katerih morda celo najmanj 83-letno lastnico gostilne, poslovneža dober primer je Rogaška Slatina. Vsaka iz Primorske… in vsi nam bodo ostali v vas, vsak mali kraj ima za ponuditi spominu, nedvomno pa tudi mi njim. veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Naša pesem je zadonela na vlakcu, v Slovenija je fantastična dežela. Ljudje pivovarni, v Čokoladnici, na postaji, na smo dobri, veseli in pripravljeni zapeti Vaje smo izvajali v mesecu septembru skritih kotičkih Rogaške Slatine. Vsak, skupaj kljub negotovim časom. in vreme je bilo kot naklonjeno za ki je pesem slišal, je z nami vzpostavil obisk na Donačko goro, kjer smo odnos, z nami zapel in spletel vezi, ki Franc Maher Foto: Renata Nikl
GRAD CMUREK ŽIVAHNO PRIZORIŠČE KULTURNIH USTVARJALNIC
V gradu Cmurek na Tratah že od leta nad katero ga je navdušil njegov platno, barvice, oljne barve, oglje, 2013 organiziramo različne dejavnosti, dedek, ki izhaja z Zgornje Velke. svinčniki… so pomagali pri odkrivanju s katerimi želimo tudi domači javnosti in beleženju novih pogledov. Razstavo približati bogato in edinstveno V krožku Živimo s kulturno dediščino smo otvorili sredi avgusta in je bila zgodovino tega izjemnega kulturnega Cmureka smo si pod strokovnim na ogled vse do konca septembra. spomenika. V letošnjem letu smo v vodstvom prof. dr. Igorja Sapača Druženje z umetniškim ustvarjanjem študijskih krožkih raziskovali, brali, iz Univerze v Mariboru ogledali je vodila mag. Saša Bezjak, akademska razpravljali, poustvarjali, se družili, grajske zanimivosti, se pogovarjali slikarka in pedagoginja. spoznavali in krepili medsebojne vezi. o reliefih, renesančni prenovi gradu V Muzeju norosti so bili izvedeni štirje in na novo odkritih poslikanih Posebno pozornost pa smo posvetili študijski krožki, trije pod mentorstvom lesenih stropih, s katerimi so Cmurek tudi dogodkom, s katerimi želimo v Darje Farasin, mag. medn. in dipl. opremili v daljnem 16. stoletju. grad pritegniti tudi domače občinstvo. študij, en pa pod mentorstvom mag. Grajska okna, portali, kamnite rože, Ob koncu leta 2019 smo za domačine Saše Bezjak. pleteninasta ornamentika … so bila organizirali zdaj že tradicionalni Nori izhodišča pri ustvarjanju motivov december, na katerem so otroci V okviru študijskega krožka Prebiranja za grajske spominke. Ustvarjanje z veselo pesmijo prebudili škrata v Muzeju norosti, ki ga vodi Metka pod grajskimi arkadami je povezalo Zwerga oziroma zwerga Škrata. Po 300 Lampret, smo prebrali naslednja dela: različne generacije in pomagalo pri letih je prilezel iz grajske kleti in najbolj Denis Škofič: Seganja; Grazia Deledda: vključevanju socialno ranljivih. pogumne obdaril s pravljico. Proslavili Trsi v vetru; Elena Ferrante: O tistih, pa smo tudi prihod poletja. V letošnji ki bežijo in tistih, ki ostanejo; Tadej V krožku Norost in ustvarjalnost 2.0 kresni večer nas je povedla otvoritev Golob: Jezero in Jojo Moyes: Ob tebi smo nadaljevali že leta 2015 začeto razstave Na pečini je zrastel Cmurek, in se o njih tudi temeljito pogovorili. razpravo o tanki liniji med norostjo ki so jo pomagali soustvariti študentje Še posebej veseli smo bili gosta, in ustvarjalnostjo. Likovni ustvarjalci arhitekture iz Univerze v Mariboru; prekmurskega pesnika Denisa Škofiča, in ljubitelji likovne umetnosti so grad pod mentorstvom prof. dr. Igorja s katerim smo na dolgo in široko raziskali z umetniškimi očmi. Iskali so Sapača so izdelali plakate, ki na slikovit govorili o reki Muri, ribah in ribičiji, motive, ki jih bo mogoče prenesti na način pokažejo arhitekturni razvoj
Občina Šentilj 40 KULTURA
gradu od 12. stoletja naprej ter tudi grajsko zidovje pa je za nekaj časa spet možen pogled v prihodnost. Razstava ohranjeno. Prav tako pa smo znova je del stalne zbirke, obiskovalci si utrdili sosedske vezi in ugotovili, da jo lahko ogledajo po vnaprejšnjem se še zmeraj lahko zanesemo drug na dogovoru. Kresni večer nam je ob drugega. kapljici lahkega poletnega vina polepšala vokalna skupina Melosanika Sodelovanje v študijskih krožkih, ki pod vodstvom Monike Bezjak, prof. potekajo pod okriljem Andragoškega glasbene vzgoje. centra Slovenije, bogati ponudbo Muzeja norosti, odpira vrata gradu In to še ni vse. Prav posebej smo Cmurek, privablja strokovnjake, veseli večkratnih druženj, na katerih umetnike in domačine. Če se nam smo krajanke in krajani v sodelovanju želite pridružiti, nam pišite na s Planinskim društvom Kozjak iz [email protected]. Maribora čistili okolico gradu Cmurek. Odstranjevali smo razrasli bršljan Dr. Sonja Bezjak in mladike invazivne pavlovnije, Foto: Arhiv Muzej norosti čistili območje pod mostom, ograjo ob glavni cesti, vratarnico, ki jo je prerasla vrtnica in grajska trta; tako Škrat Zwerg je Cmurek spet dobil lepšo podobo,
SKODELICA BESED ŽIVI Z ZDRAVSTVENO KRIZO ALI BREZ NJE
Kotiček Skodelica besed v knjižnici je SNG Maribor ter dirigent Pihalnega življenjski, izobraževalni in poklicni od srede marca do začetka junija 2020 orkestra Občine Šentilj Paloma. poti. Kot po navadi, se je druženje zaradi pandemije COVID-19 sameval. zaključilo s prijateljskim klepetom Toda delovanje skodeličarske druščine ob prigrizku in žlahtni kapljici, ki jo je se ni ustavilo. Tako kot v gospodarstvu, ob tej priložnosti podaril naš stalni šolstvu in še kje, je delovala na daljavo. podpornik delovanja, Mirko Očkerl. Kot voditeljica sem se odločila, da Julija se je Skodelica besed vrnila ohranjamo stik preko e-pošte in objav domov na svoje mesto v čitalniškem na FB strani. Program, ki bi ga sicer delu Knjižnice Šentilj. Ob upoštevanju obdelali na srečanjih, sem prilagodila priporočil NIJZ smo nemoteno izpeljali elektronskemu načinu komunikacije načrtovan program julij–oktober. Z med stalnimi obiskovalkami in velikim zanimanjem smo spremljali obiskovalci. Odziv je bil ustrezen, a vsi predavanje Svilna pot. Izvrstna smo pogrešali naša druženja v živo. predavateljica in turistična vodnica Jelka Weldt nas je po njej popeljala z Že v juniju smo poiskali alternativna besedo in sliko. prizorišča naših druženj. Rojstnodnevno zabavo je priredila Dogodek, ki bi ga rada posebej stalna obiskovalka kotička Majda izpostavila, je obisk diplomiranega Purgaj na dvorišču svoje počitniške politologa in novinarja iz Šentilja. TLK, instrumentalna glasba in gost Janez hišice v Pesnici. Kopše V začetku avgusta nas je obiskal Žan Dolajš. Predstavil je svojo Vključili smo se v Teden ljubiteljske življenjsko pot in spregovoril o kulture, ki je bil letos posvečen V šentiljskem župnišču smo se v svojem poklicnem delu. Povedal instrumentalni glasbi. Našo druščino nekoliko razširjeni zasedbi našega je, da je politika nujnost. Orisal je je v Kulturno prosvetnem domu Vlada kotička pogovarjali z župnikom, ki potrebo po ohranitvi javnega RTV Pipana obiskal Janez Kopše, vodja skrbi za župniji Košaki in Šentilj. Dekan servisa in raziskovalno novinarstvo kot zasedbe trobent Opere in baleta Igor Ignacij Novak je spregovoril o svoji kritično ogledalo vsakega časa. Mlad
GLAS-ilo | December 2020 KULTURA 41
Tomaž Kokolj in Robert Kranjec, ki sta nam predstavila projekt Naložbeno zlato.
Sledili sta še dve srečanji, ki smo ju namenili varčevanju z viri našega planeta. Nato pa nas je drugi val COVID-19 prisilil, da smo svoje aktivnosti ponovno preselili na splet. Do izida Glas-ila smo v skodeličarski druščini izvajali aktivnosti, prilagojene zdravstveni krizi in priporočilom NIJZ.
Naj se na zaključku svojega pisanja zahvalim Mariborski knjižnici – Knjižnici Šentilj in njeni vodji Sabini Kotnik, ki omogočata nemoten potek naših srečanj. Hvala vsem, ki nam nudite delovni prostor tudi takrat, ko je Knjižnica zaprta: Občini Šentilj, Žan Dolajš Župniji Št. Ilj in drugim. perspektivni novinar, lanski dobitnik Belna. Gostitelj Bojan Belna je Stalnemu in občasnemu občinstvu nagrade Društva novinarjev Slovenije pripovedoval o razvoju podjetja in o ter podpornikom dogodkov, ki jih za dosežke mladih novinarjev, ki imajo svoji poklicni – podjetniški karieri, ki jo organizira Skodelica besed, želim za seboj manj kot pet let novinarskega je začel že kot 12-letni deček. čarobno lepe praznike in pogumen dela, je nas, pripadnike 3. življenjskega Ostali avgustovski in septembrski skok v novo leto. obdobja, veliko naučil. dogodki v kotičku so bili usmerjenji Tudi letos je Skodelica besed v poslušanje pravljic, pisno in ustno Vida Koren sodelovala v spremljevalnem ustvarjanje, urjenje kognitivnih Foto: Tilka Cehtl prireditvenem programu šentiljskega sposobnosti. Oktobrski program je farnega praznika, Ilgovi dogodki 2020. bil prepreden s temami o varčevanju. Poklonila se je 50. obletnici Gostinstva Prvi oktobrski četrtek sta nas obiskala
KAKO DOLG JE ČAS »Od kod prihajaš, želva Staronja, in kam greš?« In želva je odgovorila, kadar se ji je ljubilo, kar ni bilo zmerom: »Na to vprašanje ne vedo odgovora niti največji filozofi na Zemlji, kako bi naj jaz vedela?« Ribe so odgovorile: »To bi pa ja lahko vedela, saj greš na površino morja in pogledaš!« »Kar same poglejte!« jim je zabrusila želva in počasi lezla naprej … »In kako dolgo boš še lezla in plavala po poti, ne veš, od kod, in ne veš, kam?« so silile male ribe. »Kako dolgo? Kdo pa ve, kaj je dolgo,« je rekla želva, »za nekoga je dolga ena minuta, za drugega je sto let kratko, kajti vse je relativno.« Dolenc, M. (2019). Kako dolg je čas. Ljubljana: Beletrina, str. 16
Mladi kritični bralci na Osnovni šoli pokažejo in dokažejo svoje višje razvite poznajo povezavo med celotnim Sladki Vrh, s katerimi se vsako sredo zmožnosti branja in pisanja. Pri tem je avtorjevim delom in izbrano knjigo srečujem pri dodatnem pouku, se že zelo pomembno, da učenci, bodoči in spoznavajo značilnosti izbrane intenzivno pripravljajo na Cankarjevo tekmovalci, postopoma in vodeno besedilne vrste. tekmovanje, ki je bilo in je oblika razvijajo zmožnost kritičnega branja Tako smo letos že prebrali zbirko 60 spodbujanja in razvijanja branja književnosti. Tako se po branju najprej basni, kjer so pripovedovalci zgodb zahtevnih besedil; torej besedil, ki jih osredotočimo in predebatiramo, različne morske in kopenske živali, ne berejo vsi učenci in ki jih ne berejo kako poznajo vsebinske in slogovne skozi njihove oči pa se bralcu odstirajo zaradi tega, ker jim nudi samo bralni prvine izbranega dela, nato se soočijo različne aktualne teme, od lokalnih užitek, ampak berejo z namenom, da s snovnim ozadjem pripovedi, kako do političnih. Tako smo vsi skupaj
Občina Šentilj 42 KULTURA razmišljali v smeri časovnega merjenja v sanje. A je to storila tudi želva? Na z besedili, ki so povezana z domovino in se usmerili v širše pojmovanje kakšen način je to storila? in domoljubjem ter seveda s tradicijo. minevanja, in sicer v smislu, kdaj je čas A je razmišljala o svojem koncu Vse to omogoča razmislek o tem, kaj naš zaveznik, v katerih primerih pa ne. življenja? Ali mi razmišljamo o svoji je domovina danes. Ko pomislimo na V zgodbi Kako dolg je čas pisatelj za prihodnosti, odnosih med ljudmi in to, vsi pomislimo, da je domovina brez glavno književno osebo izbere želvo. smislu bivanja? Kakšne so naše želje dvoma pripadnost jeziku, lokalni in širši Ob tem razmišljamo, kaj je značilno in pričakovanja od našega življenja? narodni identiteti, najstniški skupini, za želve. A so v čem podobne ljudem? Ob tem pa se moramo vprašati, vendar naši mladi bralci razmišljajo Katere vzporedne značajske lastnosti kdo vse pa krade čas. Zakaj toliko tudi o tem, da je domovina lahko tudi imamo? Kaj prinaša želvi življenje? vprašanj? Naši mladi kritični bralci soočanje s stiskami (v sodobnosti ali v A se tudi mi kdaj počutimo kot želve? vam z veseljem odgovorijo, da so zgodovini) in krivicami … in verjemite, Zakaj? Kaj nam ponuja oklep? Kaj vprašanja možnosti za raziskovanje da marsikateri mladi kritični bralec pomeni, da lahko želva skrije svojo in aktualizacijo besedil, ki pa morajo na koncu svojega razmišljanja glavo na varno v svojo roževino? biti najprej in predvsem vprašanja, postavi vprašaj – in s tem spodbudi A so to želje vsakega posameznika, ki nikakor ne odgovori, še manj navodila razmišljanje o tem, kako bi lahko bila si želi varnega zavetja, ne glede na čas, ali celo predpisi za razumevanje in najboljša Slovenija še boljša – in na ki ga preživljamo? Ali nam je ob tem vrednotenje prebranega. koncu po vseh teh naših »sredah« jasno, da je čas nekaj, kar sicer lahko V zgodbi je želva plavala po svoji učencem tako kritično razmišljanje omejimo z uro, a nekako je dolžina začrtani poti, saj je za svoje potomstvo odpira pot v kritično literarno tisto, kar pa pojmuje vsak zase. To poskrbela vedno na istem mestu, branje, v katerem vsi razmišljamo o pa je odvisno od trenutka, v katerem kamor se je rada vračala. A smo ljudje prebranem, prav tako si izmenjujemo se nahajamo. Kaj pa naše življenjske tudi takšni, da se radi vračamo v svoje mnenja in se s tem bližamo boljšemu, poti? rojstne kraje? Tukaj se pa lahko že bolj poglobljenemu razumevanju ne le V nadaljevanju pa zasledimo odnos navežemo na to, da kmalu obeležujemo književnosti, ampak tudi sveta in nas rib do želve, ki pa ni najbolj prijazen. trideset let naše države, in sicer v njem. Sama se jih je rešila tako, da je tako, da mladi berejo književnost o odplavala na površje. Kaj pa storimo njej, kritično razmišljajo o literarnih https://www.zrss.si/zrss/wp-content/ mi? Kam zbežimo mi? Zagotovo lahko sporočilih ter pišejo razlagalne spise, uploads/priporocila_ct_3- to primerjamo z našimi medsebojnimi ki bodo izraz njihovega subjektivnega, vio_8r_9r_2020_2021.pdf (Dostopno 30. odnosi, ki se navezujejo tudi na naše utemeljenega pogleda na prebrano 10. 2020) sanjske pobege. Ob tem se nam in povedano. Tudi sama se strinjam s zastavljajo vprašanja, čemu bežimo tem, da je prav, da se učenci srečajo In za konec:
»Zmanjkuje mi časa,« je pomislila, » in prav močno se mi zdi, da se čas tukaj konča. Samo kaj, ko nikoli ne bom izvedela, kako dolg je bil.« Kljun ladje je zadel želvo v oklep in to ne bi bilo nič hudega, ker je bil oklep debel in močan, a kaj, ko je za kljunom in gredljem prišel ladijski vijak, ki je zadel želvo v glavo in za zmerom prekinil dolgost njenega časa. Dolenc, M. (2019). Kako dolg je čas. Ljubljana: Beletrina, str. 18 Suzana Grobelšek, prof. slovenskega in angleškega jezika
ČAKAJOČ PROTEZO
»Poslušaj, draga. Končno se tudi v Gospa Parveni mu je pritrdila: »Vlada je »Vendar bodimo previdni,« ga je zobozdravstvu obetajo boljši časi. vendarle spoznala, da so slovenski zobje gospa Parveni hitro postavila na trda Vlada se je odločila, da bo tudi zasebne med najslabše vzdrževanimi v Evropi.« tla. »Tudi če vlada nekaj predlaga, zobozdravnike vključila v odpravljanje še ne pomeni, da bo v parlamentu čakalnih dob. Končno bom prišel do Gospod Parveni je nadaljeval svojo sprejeto. Morda se za tem skriva zgolj svoje tako nujno potrebne zobne misel: » Koncesionarjem se slabo piše. nabiranje volilnih glasov, ali še kaj proteze.« Gospod Parveni je bil vidno Z nami ne bodo več ravnali, kot da hujšega.« razvnet, od navdušenja ga je kar smo zgolj nujno zlo, ki jim mora država razganjalo. Odložil je časopis in srknil plačevati vsako zalivko, zobozdravnik pa »Tokrat imaš za spremembo prav,« požirek jutranje kave. od tega nima nič.« je vzdihnil gospod Parveni. »Le še
GLAS-ilo | December 2020 KULTURA 43 slabše bo. Koncesionarje že doslej in mu je to tudi povedala, kar pa je Medtem ko je iz dneva v dan odlašal, ni nihče kontroliral, zato se tudi gospod Parveni v svojem izbruhu da bi zobozdravnico poklical in izrekel dogaja, da njihove usluge plačujemo preslišal. čudežno besedo, je udaril še covid-19 pacienti in zdravstvena blagajna. Pa še in mu izbil zadnji zob. Gospoda predolgo traja njihovo popravilo zob. »Saj tudi sem, pa je zasikala kot kača, Parvenija je to porinilo na rob obupa. Se spomniš, meni je sedem mesecev kako naj bi me zob bolel, ko pa še nič Niti ženine besede, da je še sreča, ker popravljala zob, v osmem mesecu je ni napravila. Res je, da ni nič naredila, pod masko pač nihče ne bo opazil razpadel. Le kdo ji je dal diplomo? V le neskončno dolgo je trajalo vrtanje.« njegovih brezzobih čeljusti, ga niso naši ambulanti bom še dolgo čakal na Gospod Parveni je ogorčeno udaril po potolažile. protezo, ali pa je sploh ne bom dočakal mizi, lovil je sapo, kot da bo vsak čas in mi jo boš morala prinesti na grob.« po njem. »Vseeno mi je, četudi me jutri pobere.« Ni ne jedel ne pil, brskal Gospa Parveni je vedela, da njen »Ti si seveda molčal in se nisi odzval je po spletu in iskal ambulanto, v upokojeni življenjski sopotnik ni na njen žolčni izpad,« ga je postrani kateri bi najhitreje prišel do socialne nikoli zadovoljen in mu je to previdno pogledala. proteze. Gospa Parveni ga je tolažila, omenila: »Daj, no, kaj večno nergaš! To kakor je vedela in znala, mu prinašala ni dobro za tvoje srce. Če bi pravočasno Gospod Parveni je zajel sapo in še priboljške k računalniku, mu vsake zaprl usta, te zobozdravnica ne bi vedno razburjen odvrnil: »Odrinil sem toliko privoščila pivo, a je bilo vse nagnala iz ambulante. Imel si dve jo in jo opomnil, da se tako pač ne dela zaman. Gospod Parveni se ni več možnosti. Ali bi vzel ponujeno ali s pacienti. To jo je še bolj razburilo. potolažil. plačal.« Postavila se je predme z rokami v bokih, jaz pa sem se vse bolj pogrezal Gospa Parveni je prižgala svečko in Namesto da bi ga njene besede v tistem stolu za na smrt obsojene. glasno vzdihnila. Dragi moj, tvoja trma pomirile, so ga le še bolj podžgale. »Kaj si pa mislite,« je zasikala, »da te je pokopala. Nisi me poslušal, ko o svojem delu nič ne vem, da si kaj sem ti lepo govorila, da je potrebna Divje je planil in jezno zarenčal: »Kako izmišljam!« In mi je pokazala vrata. samo beseda. Ne, ti si se oklepal naj bi zaprl usta, ko pa so bili njeni svojega prepričanja, da imaš pravico prsti v mojih ustih in sem se bal, da Gospa Parveni ga je opomnila, da se do socialne proteze. Kljub temu je mi bo sveder vsak čas preluknjal je neprimerno odzval na njeno jezo. nimaš. Vsaj toliko bi pač lahko počakal, možgane. Od ženske bi pač pričakoval »Samo čudežno besedo bi izrekel, pa da bi si ogledal z zlatimi črkami vklesan več nežnosti.« bi protezo imel v treh dneh. In se ne bi napis »Čakajoč protezo, je odšel k več kazal v javnosti s temi brezzobimi Bogu.« »Nežnost in popravljanje zoba pač čeljustmi. Samoplačniško, samo na nimata nič skupnega. Če bi lepo to je čakala.« To je bilo neizpodbitno Zofka Krapša prosil, bi ti gotovo dala injekcijo proti dejstvo, da bi ga že moralo prepričati, bolečinam.« Gospa Parveni je vedela, vendar je še naprej trmoglavil. da prosim ni v njegovem besednjaku
KLJUB »CORONI« DRUŠTVO IVO AS AKTIVNO V LETU 2020
Leto 2020 je bilo za Društvo Ivo As najbolj drzno in izzvano, V tem času je društvo gostilo slikarje iz celotne Slovenije kar se tiče »covida-19«. Corona, posledično zaostritve, in Avstrije. Slikarji iz oddaljenih krajev so se v petek zbrali omejitve v kulturi, spet nova navodila, kaj se lahko počne na sedežu društva, po kosilu je sledil ogled znamenitosti in koliko ljudi se lahko zbira. Občine Šentilj. Sledila je nočitev v gostišču Kozel.
Ampak društvo je »vozilo slalom med količki« in ponosni V soboto, 8. 8. 2020, je potekala celodnevna umetniška smo, da smo bili res zelo aktivni in izpeljali ogromno kolonija z naslovom »Poletje v Konjišču 2020«. Zbralo se aktivnosti v tem »čudnem letu«. je 32 umetnikov iz celotne Slovenije, to je od Primorske, preko Štajerske, do Prekmurja in iz sosednje Avstrije. Žal Glavna kulturna prireditev društva se je odvijala od 7. do se umetniki iz Hrvaške, Srbije in Italije niso mogli udeležiti 12. avgusta 2020. zaradi covida-19.
Občina Šentilj 44 KULTURA
Kolonija v Konjišču
Sledila je slavnostna otvoritev kolonije z nagovorom ogled v prostorih Občine Apače in bo na ogled še nekaj predsednice društva Marinke As. Pozdravila je vse časa. Vabljeni na ogled v času uradnih ur občine. navzoče umetnike, podžupanjo Občine Šentilj Lidijo Šarić in profesorico likovne umetnosti Ksenijo Pfeifer iz Kopra. Prav tako pa je na ogled razstava likovnih umetnin Marinke Prisotna je bila tudi sekretarka Ministrstva za kulturo mag. in Iva Asa z naslovom »Najini stili«, že 26. samostojna Minka Jerebič. razstava – v gradu Rače v poročni dvorani. Na ogled bo vse do konec leta 2020. V poletnih mesecih pa je krasila Umetniki so po skupinski fotografiji začeli ustvarjati in istoimenska razstava že prostore v Olimju v hotelu Rosa, v popoldanskih urah so nastala čudovita dela izpod rok pred tem pa še v Rogaški Slatini v Grand hotelu v Kristalni slikarjev v akrilni in oljni tehniki, mozaik je krasil umetnino, dvorani. prav tako pa je bil med nami tudi domačin Methans Leopold, ki je ustvaril posebno skulpturo. Prav posebna pa je bila likovna akademija, ki se je letos zgodila prvič in sta sodelovala Marinka in Ivo AS – Slovenija Bil je res čudovit sončen poletni dan v Zg. Konjišču v Eco Resort v Kamniku v mesecu avgustu. Preživet čudovit neokrnjeni naravi ob žuborenju vode in petju ptic. Po dan s polno mero ustvarjalnosti in svežega zraka izpod kosilu v popoldanskem času je bila uradna otvoritev slik in Kamniških Alp. umetnin, priznanja vsem umetnikom pa je podelila sama sekretarka Ministrstva za kulturo mag. Minka Jerebič. V sredini septembra pa je Marinko in Iva Asa pot še Povedati pa moramo, da si je ga. Minka Jerebič v času, ko enkrat peljala na Primorsko, ker je društvo stkalo zelo so slikarji ustvarjali, ogledala znamenitosti Občine Šentilj – močne vezi med slikarji, ki so čudoviti slikarji in prijetni muzej Cmurek, Petkov mlin na Tratah, dvorec Novi Kinek ljudje, kajti v soboto, 19. 9. 2020, je potekala kolonija in cerkev ter ostale znamenitosti na Zg. Velki. O vseh "Jesen v Sočergi 2020«, ki sta jo organizirali primorski znamenitostih je napisala zgodbe ter jih objavila na svoji društvi Morje in Solinar. Vedno prijetna dobrodošlica in Facebook strani. dobrosrčnost spremlja tudi že tradicionalno kolonijo, na katero je društvo letos pripeljalo osem slikarjev iz Štajerske Kulturni dogodek pa se je v nedeljo nadaljeval. Naši prijatelji in Avstrije. Ustvarjanje je potekalo v idilični primorski vasici slikarji iz Primorske so še občudovali lepote Občine Šentilj, Sočerga, kjer ni manjkalo motivov za ustvarjanje. Slike so v popoldanskih urah pa je v organizaciji društva potekala že na ogled v galeriji Solinar v Fornačah v Piranu. uradna otvoritev slikarske razstave akademske slikarke Mire Uršič v galeriji Hiša druženja v Mariboru, s katero V soboto, 26. septembra, pa je letos potekala še zadnja upravlja prav Društvo Ivo As. kolonija. Potekala je v Lendavi v organizaciji kulturno- turističnega društva Most prijateljstva. Na ogled je še vedno razstava »Poletje v Konjišču 2018« v Dobrovniku, pravkar pa se je vrnila razstava slik »Poletje Ob vseh teh dejavnosti društva pa seveda ne smemo v Konjišču 2019«, ki so krasile primorske galerije. Seveda pozabiti oddaje Dobro jutro, ki je potekala v živo iz Občine pa ne smemo pozabiti omeniti, da pa je razstava slik iz Šentilj, kjer je seveda sodelovalo tudi Društvo Ivo As letošnje kolonije »Poletje v Konjišču 2020« postavljena na tako z likovno kot tudi z glasbeno sekcijo. Predstavili smo
GLAS-ilo | December 2020 KULTURA/PRIZNANJA IN DOSEŽKI 45 se z likovnimi deli, Marinka je prezentirala oz. slikala in Iva Asa v Mariboru, v galeriji Hiša druženja pa tradicionalna, ustvarjala, Ivo pa je zaigral nekaj narodnih pesmi z Alojzom letos že četrta, v mesecu decembru. Vljudno vabljeni vsi Polerjem in Francem Kitlom. Bil je čudovit septembrski ljubitelji kulture in umetnosti. dan, poln adrenalina in dobrega vzdušja pri Brodu na Muri, kjer je oddaja potekala. Geslo društva je, da tam, kjer je volja, je tudi moč. Zato smo premagali marsikatero oviro, ustvarjali, organizirali in sodelovali. Kultura je naše poslanstvo in tako bo tudi ostalo.
Zato vsem vam zaželimo – ostanimo zdravi ter srečni in s pozitivno energijo stopimo v leto 2021. Društvo pa vam obljublja tudi v letu 2021 novih dogodkov in umetniških slik.
Oddaja Dobro jutro Marinka As, predsednica društva Le še napovednik. Če bodo razmere dopuščale, bo 20. 12. Foto: Ivo As, Marinka As 2020 ob 17. uri velika 27. samostojna razstava Marinke in
PRIZNANJA IN DOSEŽKI
DAN RUDOLFA MAISTRA Šentiljčani so leta 1869 ob uvedbi zanj pa prejela njegov odlitek, ki osemletne šolske obveznosti od takrat krasi njen večnamenski 2020 postavili svojo slovensko šolo in v prostor. Leta 2004 je šola gostila njej skrbeli za domoljubno vzgojo likovno kolonijo Maister, leta 2006 jo mladega rodu. Ta je svoje narodno je pisatelj Tone Partljič izbral za prvo in kulturno-prosvetno poslanstvo predstavitev knjige General, leta 2010 opravil v obrambi Šentilja pred pa je šola prejela zlato plaketo Občine ponemčevanjem pred prvo svetovno Šentilj za ohranjanje in negovanje vojno pri podpori majniški deklaraciji spomina na generala Rudolfa Maistra je in v bojih za severno mejo. in borce za severno mejo. Občina Šentilj je leta 1937 svojo Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj ljudsko šolo imenovala po generalu ohranja in neguje njegov spomin Maistru. Njegovo ime je nosila do in izročilo s šolskim projektom v nemške okupacije leta 1941, po novembru. Učenci z likovnim in podelila osvoboditvi pa ji do leta 1970 to ni bilo literarnim izražanjem upodabljajo dovoljeno. Takrat je postala Osnovna njegov lik, s kvizi, delavnicami in SPOMINSKO PRIZNANJE šola Rudolfa Maistra Šentilj, učiteljski ekskurzijami pa spoznavajo njegovo GENERALA RUDOLFA zbor pa je v vzgojno-izoraževalni življenje in delo in zgodovino program spet vnašal domoljubne bojev za severno mejo. Najmlajši MAISTRA vsebine bojev za severno mejo in ga portretirajo in vedno znova so življenje in delo generala Rudolfa navdušeni nad njegovimi posebnimi Maistra. brki. Učenci druge triade z veseljem ZA POMEMBEN PRISPEVEK K prebirajo izpoved Katice, ki jo je pesnik UTRJEVANJU DOMOLJUBJA IN Ob 60-letnici bojev za severno mejo naučil brati in ji je vsako jutro pripravil DOMOVINSKE PRIPADNOSTI leta 1978 je Občina Maribor šoli poseben zajtrk. Pevski zbor prepeva TER OHRANJANJU SPOMINA NA darovala doprsni kip generala Rudolfa njegove pesmi, starejši učenci pa GENERALA RUDOLFA MAISTRA Maistra, delo Nikolaja Pirnata. Na raziskujejo, katera mesta, trgi, ulice IN NJEGOVE SPOROČILNOSTI PRI ploščadi pred šolo je stal do leta in šole v Sloveniji nosijo njegovo MLADEM RODU IN ŠIRŠE. 1991, ko ga je šola na prošnjo Zveze ime. Učenci obiščejo Maistrov grob Maistrovih borcev vrnila Mariboru, v Mariboru in si ogledajo njegov kip
Občina Šentilj 46 PRIZNANJA IN DOSEŽKI
na Maistrovem trgu in spominsko Maistra Šentilj in vojašnico generala ohranjanju in negovanju spomina na obeležje v Melju. Učenci višjih Maistra v Mariboru. Učenci ob obisku generala Rudolfa Maistra in borce za razredov se udeležujejo kviza o vojašnice vojakom darujejo kulturni severno mejo in tako na severni meji Rudolfu Maistru v Osnovni šoli Borcev program, ti pa jim predstavijo njihove prispeva k utrjevanju domoljubja za severno mejo v Mariboru, mladi dejavnosti in vojaška vozila in učence med mladimi in širše. novinarji pa objavljajo prispevke o vodijo po vojaškem muzeju Slovenske njihovih dejavnostih. vojske. Bruno Jelenko, Domovinsko društvo generala Učenci pri spoznavanju zgodovine Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj Maistra Šentilj bojev za severno mejo sodelujejo s svojim imenom in programom z Domovinskim društvom generala opravlja pomembno poslanstvo pri
ZLATA MATURANTKA ANA PUŠNIK
pot do šole. Ko so šole zaprli, sem kar mi je všeč.« se pošteno naspala in kasneje imela Za svoj uspeh pa Ana »krivi« tudi energijo in čas za učenje.« učitelje, ki so ji stali ob strani: »V Njeni dnevi med karanteno pa niso osnovni šoli sem imela velike težave bili prežeti samo z učenjem. Pravi, z učenjem angleščine. Na srečo sem da je bil ključ do uspeha in volje do imela učiteljico, ki mi je izjemno učenja prav razporejanje svojega časa pomagala. Bila je tista, ki mi je dala in učenja: »Nisem se skoncentrirala vedeti, da zmorem in me motivirala. samo na en predmet, ki se bi ga potem Dala mi je veliko nasvetov, nikoli ni cel teden učila. Že več kot mesec pred bila nesramna ali nestrpna, vedno je maturo sem si na koledar zabeležila ocenjevala pravično in dala pohvalo kaj se bom učila kateri dan. Vsak dan takrat, ko si jo je kdo zaslužil in sem rešila eno izmed starejših matur spodbudo, ko jo je kdo potreboval. In matematike in ponovila manjše to je bistvo dobrega učitelja. Zaradi poglavje psihologije. Skoraj vsak nje in seveda tudi svojega trdega dela dan sem tudi rešila starejšo maturo in volje, sem vsako leto napredovala Ana Pušnik iz Šentilja je zaključila angleščine. Skratka, vsak dan nekaj in in to do tega, da sem na maturi pri šolanje na Škofijski gimnaziji malo. Tako tudi volje do učenja nisem angleščini dosegla vse točke.« Antona Martina Slomška v izgubila. Nikoli se nisem počutila Da gre pri Ani za iskreno voljo do Mariboru. Na maturi je dosegla 30 preobremenjeno.« Ključno je tudi, da znanja, priča tudi to, da postati zlata točk od 34 možnih, kar je zavidanja se je po učenju posvetila sebi: »Pol maturantka ni bil njen cilj: »Uspelo mi vreden uspeh. dneva sem se učila, pol dneva pa je zaradi prizadevnosti, da bi znala vse preživela čas na sprehodih in počela oziroma čim več. Rezultat je pa kljub Konec šolskega leta 2020 je bil za večino šolarjev razburkan, saj je zaradi ukrepov v namen zajezitve koronavirusa veliko stvari postalo nepredvidljivih. Šolski sistem začel delovati drugače, pouk je potekal preko video konferenc, datumi testov in matur, ki so se zdeli zapisani v kamen, pa so se premaknili in se izvedli v drugačnih oblikah. Kljub temu je Ani Pušnik, zlati maturantki, delo od doma koristilo v namen priprav na maturo: »Pred zaprtjem šol me je zelo utrudilo, da sem se morala hitro vstajati predvsem zaradi slabših avtobusnih povezav, ki podaljšajo
GLAS-ilo | December 2020 PRIZNANJA IN DOSEŽKI/IZ ŠOLSKIH KLOPI 47
temu pokazal več, kot sem si zadala.« »Zanima me raziskovalna psihologija. v prihodnosti.« Pred Ano se torej Zaradi blestečega rezultata na maturi V vsaki situaciji se sprašujem, zakaj odpira nova pot v življenju, polna so tako Ani odprta vrata pravzaprav nekdo počne, kar počne, analiziram znanja, ki ga bo nedvomno znala na katerokoli univerzo v Sloveniji. odločitve ljudi, njihovo izražanje – s dobro izkoristiti. V skladu s svojimi zanimanji pa je tem znam prijateljem stopiti kdaj tudi zase izbrala študij psihologije na na živce. Zato bi bilo zanimivo tudi Nika Vajnhandl Filozofski fakulteti v Mariboru: uradno raziskovati na tem področju Foto: Nikola Bistrovič
ZLATO PRIZNANJE JAŠE UNGERJA Tudi v letošnjem šolskem letu so se petek, 12. 6. 2020, smo izpeljali na šoli Jaša Unger pa je ponovno uspel kljub covidu-19 naši učenci udeležili po predpisanih navodilih tekmovanja. razrešiti skoraj vse logične naloge, tekmovanja, ki razvija veščine dosegel 2. mesto v državi in s tem logičnega razmišljanja – Logične Udeleženci državnega tekmovanja zlato državno priznanje. pošasti. Tekmovali so učenci prve in so bili: Iza Unger, Petra Grubelnik, druge triade, ki so obiskovali ure logike Žiga Viher, Tija Vajnhandl, Nastja Jaši čestitamo za izjemen rezultat in v okviru obogatitvenih dejavnosti na Germ, Jaša Unger, Tomi Savić, Klara ponovno osvojeno zlato priznanje. šoli do meseca marca. Kasneje smo Grubelnik in Mitja Vavkan. namreč vsi zaradi karantene delali na Lidija Jug, daljavo. Del šolskega tekmovanja smo Vsi so dosegli izjemne rezultate, med mentorica tekmovanja izpeljali v šoli, del pa na daljavo. Tudi njimi srebrna priznanja Iza Unger, Žiga državno tekmovanje, ki je potekalo v Viher, Tija Vajnhandl in Mitja Vavkan.
TRAJNOSTNA MOBILNOST V VRTCU IN ŠOLI
otroke in njihove starše spodbujali k trajnostnemu načinu prihodov v vrtec (peš, s skirojem, kolesom …).
V aktivnost Gremo peš s kokoško Rozi pa so bili v projekt vključeni tudi vsi učenci centralne in podružnične šole. Tudi v šoli je bil glavni cilj, da čim več učencev pride v šolo na trajnostni način. Zadali smo si izboljšati način trajnostnih prihodov v šolo za vsaj 7 %. Na obeh šolah smo presegli zastavljeni cilj. Učenci so resno pristopili k zadani nalogi in veliko se jih je ozavestilo o pomembnosti prihajanja v šolo na tak način.
S sodelovanjem v projektu smo aktivno prispevali k spreminjanju potovalnih navad otrok ter njihovih bližnjih. S tem smo želeli doseči zmanjševanje motoriziranega prometa v okolici šole in vrtca. Namen dejavnosti celotnega tedna je bil ozaveščanje otrok in njihovih staršev na »prevzgajanje« sodobnih misli in vezanosti na pretirano uporabo avtomobila.
S takim načinom smo v precejšnji meri prispevati k zmanjšanju okolijskih obremenitev, k spodbujanju gibanja V tednu od 21. 9. do 25. 9. 2020 smo aktivno izvajali otrok in s tem h krepitvi njihovega zdravja. dejavnosti v sklopu projekta Trajnostna mobilnost. V okviru projekta Trajnostna mobilnost so vzgojiteljice in vzgojitelji Koordinatorice projekta Trajnostna mobilnost Vrtca Sladki Vrh in Vrtca Zg. Velka skozi igro Beli zajček
Občina Šentilj 48 IZ ŠOLSKIH KLOPI
PRVI ŠOLSKI DAN NA PODRUŽNIČNI ŠOLI VELKA
Prvega septembra so se znova odprla šolska vrata na Velki in šolski prag je letos prvič prestopilo devet prvošolcev. Letošnji prvi šolski dan je bil zaradi varnostnih ukrepov glede koronavirusa precej drugačen.
Prvošolce in njihove starše sta v šolski jedilnici pozdravila ravnateljica in župan, niso pa jih pozdravili vsi učenci in učiteljice, kot je to bilo v navadi vsa prejšnja leta. V imenu vseh sta jim zaželeli dobrodošlico le petošolki Lina in Nina.
Starši so z razredničarko opravili še zadnje formalnosti za nemoten potek šolskega dela. Učiteljica Aleksandra pa je Vsi si želimo, da bi bilo to šolsko leto uspešno za vse, nove učence prvič peljala na šolsko malico in jih seznanila predvsem pa, da bi ostali zdravi in da bi se vso šolsko leto z drugošolci, s katerimi se bodo družili v kombiniranem lahko učili v šolskih klopeh. oddelku. Cvetka Kraner, učiteljica
PRVI DEBATNI TURNIR – PRVIČ NA DALJAVO
računalniško opremo, še enkrat šli skozi govore in ob 10.30 začeli s prvim debatnim krogom. Na isto temo so nato ekipe debatirale še na nasprotnih straneh, tretji krog pa je bil izveden na impromptu trditev, kar pomeni, da so se nanjo samostojno pripravili tisti dan. Finalne debate na tem spletnem turnirju ni bilo. Dan je bil tako v znamenju zoperstavljanja sovražnega govora proti svobodi govora, aktivnega zdravja proti nasilju pri športih. Obe ekipi sta bili vse tri kroge zelo uspešni. Še več. Ekipa devetošolcev (Lina Doplihar, Devi Grobelšek in Miha Friš-Cvajdik) je osvojila tretje mesto in prejela posebno priznanje. Uspešne so bile tudi osmošolke (Klara Grubelnik, Neja Habjanič, V soboto, 10. 10. 2020, je potekal prvi debatni turnir v Lucija Žurman), ki so bile sedme. Dobro so se odrezali šolskem letu 2020/21. Zaradi epidemioloških razmer v tudi kot govorci posamezniki. Posebna pohvala gre tudi državi je organizator Zavod za in proti – zavod za kulturo organizatorju ZiP, ki je poskrbel, da je bil turnir kljub vsemu dialoga turnir prestavil na splet, v spletno okolje Zoom. A izveden, in to organizacijsko zelo uspešno. to za debaterje in nas sodnike ni bila nobena ovira, bila je pravzaprav zelo pozitivna in zanimiva izkušnja. Z obema Iris Strelec, ekipama smo se ob 8. uri dobili na naši šoli, si pripravili mentorica debatnega kluba OŠ Sladki Vrh
OB SVETOVNEM DNEVU HRANE
Nekateri pravijo, da ljudje ne morejo obstajati brez ljubezni, bolj drzni pravijo, da najbolj potrebujemo kisik, dejstvo pa je, da je hrana gorivo človeškega obstoja. Jemo vsak dan, a koliko dejansko vemo o hrani.
Dejstvo je, da je prehranjevanje ena izmed najpomembnejših človekovih fizioloških in življenjskih potreb. Zdrava prehrana
GLAS-ilo | December 2020 IZ ŠOLSKIH KLOPI 49 krepi zdravje, nepravilna izbira hrane, prevelike količine vlogo spreminjanja različnih razmer in prehranjevanja. hrane, neurejen ritem prehranjevanja pa dolgoročno Poudarek je tudi na zavedanju, da so naša dejanja naša prispevajo k nastanku sodobnih kroničnih bolezni srca in prihodnost. ožilja, debelost, sladkorno bolezen. Tudi na naši šoli spodbujamo učence k poglobljenemu 16. oktobra 1945 je bila v okviru Združenih narodov razmišljanju in aktivnostim o pomembnosti prehrane in ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo prehranjevanja. Na ta dan smo pri pouku naravoslovja FAO (Food and Agriculture Organization), tako da letos razmišljali predvsem o pomembnosti zmanjševanja količin obeležujemo že 75. obletnico delovanja te organizacije zavržene hrane in za šolski radio pripravili prispevek, in zato vsako leto na ta dan praznujemo SVETOVNI DAN v katerem smo učencem predstavili nekaj osnovnih HRANE. informacij o obeležitvi svetovnega dneva hrane ter jih pozvali, da se vsak dan trudimo, da zavržemo čim manj Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO vsako hrane pri naših šolskih obrokih. leto določi temo svetovnega dneva hrane. Letošnja tema svetovnega dneva hrane je »Gojimo, hranimo, Leonida Zalar, ohranjajmo. Skupaj.« in se osredotoča na pomembno profesorica biologije in kemije
OBISK KNJIŽNIČARKE V VRTCU SLADKI VRH
poljubček. Nauk zgodbe pa je, da za ljubezen ni pomembna velikost. Druga pravljica pa je bila Lov na medveda, ki je govorila o tem kako, gre družina na lov za medvedom, čez travo, reko, gozd in tako naprej. Ko pridejo v jamo, pa se ga ustrašijo in tečejo nazaj čez gozd, reko, travo do postelje kamor se skrijejo. Ob pravljici so otroci skupaj oponašali gibanja in zvoke ter ob obeh pravljicah zelo uživali.
Ko so se otroci prvega starostnega obdobja vrnili v igralnice, so prišli pravljice poslušat še otroci iz drugega starostnega obdobja. Najprej skupini 3–4 in 4–5, nato pa še skupina 5–6. Otrokom je knjižničarka prebrala pravljice z naslovom Trije predrzni kozlički, Lov na medveda in Čarobna skleda V četrtek, 8. 9. 2020, nas je ob 9.15 obiskala knjižničarka medu. Pravljice so bile zelo zanimive in pripovedovane zelo Sabina Kotnik iz Knjižnice Šentilj. Najprej smo se v avli zbrali doživeto, tako da so otroke pritegnile k poslušanju. otroci prvega starostnega obdobja, se posedli na udobne sedežne in že komaj čakali, da nam knjižničarka prebere Knjižničarki se zahvaljujemo za sodelovanje. pravljico. Prva pravljica je imela naslov Ljubezen je v zraku, ki je govorila o mišku Malu, ki se je trudil sestaviti dovolj Metka Purgaj, visok stolp, da bi lahko dosegel žirafo in ji dal poljubček, ker vzgojiteljica se mu stolp zruši, se nato k mišku pripogne žirafa in mu da
KVIZOLJUBI
Na OŠ Sladki Vrh so kvizi zelo priljubljena aktivnost in način preizkušanja znanja na zabaven način. Vsako leto učenci od 5. do 9. razreda rešijo vsaj tri kvize, ki so različno tematsko obarvani. Da otrokom naredimo čim prijaznejši teden, prvega rešujemo vsako leto v tednu otroka. Tudi letos je bilo tako. Še v septembru pa smo se z dvema ekipama udeležili tudi predtekmovanja za oddajo Male sive celice. V vsaki ekipi so bili po en sedmošolec, en osmošolec in en devetošolec. V prvi ekipi so bili tako Tomi Savić, Lucija
Občina Šentilj 50 IZ ŠOLSKIH KLOPI
Žurman in Vid Breznik, v drugi pa Žan Lee Horvat, Nejc oddajo se sicer ni uvrstila nobena ekipa iz naše šole, je pa Muster in Marko Maučec. Tekmovanje se je pričelo ob bila to zanimiva izkušnja za vse prijavljene učence. 14. uri, ko je organizator oddaje odprl dostop do testa za vse sodelujoče učence. 25 minut so se ekipe preizkušale Iris Strelec, v znanju z različnih predmetnih področij, razmišljati je bilo mentorica potrebno hitro in tudi medsebojno sodelovati. Naprej v
DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE IN TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE V VRTCU SLADKI VRH IN ZGORNJA VELKA 26. 9. 2020–10. 10. 2020 SPOZNAJ? VARUJ! OHRANI. Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine so praznik dediščine, ki vsako leto konec septembra združi stroko, pedagoge, šolsko mladino, lokalne skupnosti, društva in zainteresirano javnost v prepoznavanju, odkrivanju, varovanju in širjenju pozitivnega odnosa do dediščine.
V našem vrtcu smo se glede na starost in sposobnosti otrok osredotočili na kulturno dediščino likovne umetnosti, ki je bogata in vredna ohranjanja tudi v slovenskem prostoru.
Pripravila sem nekaj predlogov fotografij znanih likovnih umetnin. Vsaka vzgojiteljica je izbrala za svojo skupino primerno likovno delo, ga pokazala otrokom in jih
spodbudila, da so vsebino in dogajanje poustvarjali najprej s telesom (uredili prostor, sceno s pripomočki, ki so na voljo v igralnici, se s svojim telesom in mimiko, poziranjem čimbolj približali naslikanemu motivu). Ob tem je otroka fotografirala in postavila fotografijo zraven umetniškega dela kot primerjavo. Starejši otroci so lahko motive in vsebino umetniškega dela še likovno poustvarili in tako sestavili celoto – izvirno umetniško delo, fotografijo otroka v istem položaju ter zraven še njegovo reprodukcijo.
Ker so Dnevi kulturne dediščine sovpadali s Tednom otroka ter sloganom »Odgovor je pogovor«, je bila ta dejavnost tudi odlična priložnost za pogovor z otrokom ob umetniškem delu in vodenju s vprašanji (Kaj prikazuje motiv? Kako se počutiš ob naslikanem? Kaj misliš, kako se počutijo motivi na sliki? Ali tudi tvoja mami/ati pije kavo? Ali tudi tebi mami/ati zapoje uspavanko, te vzame v naročje …? Znaš tudi ti tako zaplesati? …).
Otroci so bili pri dejavnostih zelo aktivni in ustvarjalni, kar si lahko ogledate v spletni galeriji. Ob tem pa
GLAS-ilo | December 2020 IZ ŠOLSKIH KLOPI 51 so tudi doživljali umetnost kot del družabnega in s prikazovanjem, igranjem, plesom ter izražali svoje kulturnega življenja, doživljali in spoznavali umetniška občutke, čustva in misli z umetniškimi sredstvi, na sebi dela, risali, slikali po intenzivnem čutnem, gibalnem in lasten način in v jeziku, ki otroku ustreza. čustvenem doživljanju, doživljali in opazovali motive, dogajanja, vsebine na umetniškem delu in posnemali Laura Krajner Ploj, vzgojiteljica
PRIJATELJSKE VEZI PRI LEVČKIH
V skupino Levčkov, ki zraven skupine Opic, v Vrtcu Zgornja Velka veljajo za najstarejšo skupino, se je v mesecu septembru po dolgih počitnicah vrnilo 13 razigranih otrok. Deset otrok je bilo že stalnih v vrtcu, pridružili so se jim še trije novinčki. Prijateljske vezi med otroki so se začele tkati že prvi šolski dan. V mesecu septembru smo veliko časa posvetili socialnim igram in se tako na igriv način bolje spoznali med seboj. Prav tako smo s pomočjo socialnih iger spoznavali sebe, svoje zmožnosti, prepoznavali smo čustva svojih prijateljev, naučili smo se poslušati drug drugega in se ob njih preprosto sprostili in razvedrili. V jutranjem krogu je pogosto beseda tekla o tem, kako biti dober prijatelj, kaj ne sodi v prijateljske odnose, kaj s prijatelji počnemo in podobno. O prijateljstvu smo prebrali tudi nekaj zgodbic ter si v skupini zastavili jasna in trdna pravila, vsakodnevnim gibanjem na prostem in izvajanju različnih ki se jih trudimo dosledno upoštevati. Prijateljske vezi pa gibalnih dejavnosti v okviru gibalno-športnega programa smo gradili tudi skozi različne druge dejavnosti: aktivno Mali sonček. S pestro izbiro dejavnosti bomo še naprej smo sodelovali v Evropskem tednu športa, Evropskem skrbeli, da bodo naše prijateljske vezi postajale še trdnejše. tednu mobilnosti, Tednu otroka, Tednu kulturne dediščine, Nacionalnem mesecu skupnega branja, razveselili smo se Mateja Rafolt, prihoda jeseni in še mnogo več. Otroški duh smo krepili z vzgojiteljica
POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM
V Vrtcu Sladki Vrh na področju vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, v skupini Zebric, veliko pozornosti namenjamo razvoju govornih sposobnosti otrok.
Govor je izrednega pomena, zato je zelo pomembno, da se z otroki zelo veliko pogovarjamo, jim veliko beremo in jim s tem omogočamo, da si bogatijo svoj besedni zaklad ter z medsebojno komunikacijo vstopajo v interakcijo s sovrstniki.
V mesecu oktobru smo ravno s tem namenom izbrali otrokom priljubljeno slikanico Pod medvedovim dežnikom avtorice Svetlane Makarovič ter celovito obravnavali umetnostno besedilo. da znajo ubesediti, zakaj tako mislijo. Želeli smo, da skozi pravljico prepoznajo in poimenujejo dneve v tednu ter da S sistematičnim branjem besedila smo želeli pri otrocih prepoznajo zaporedje dogodkov – kaj se je zgodilo prej, kaj spodbuditi sposobnosti zaznavanja in razumevanja se dogaja zdaj in kaj potem. Pozornost smo namenili tudi dogodkov. Želeli smo tudi, da otroci skozi zgodbo spoznajo prepoznavanju čustvenih stanj v povezavi z dogajanjem ter tako pozitivne kot negativne vloge knjižnih junakov ter jih poskušali ubesediti.
Občina Šentilj 52 IZ ŠOLSKIH KLOPI
Slikanico smo si v uvodnem spoznavnem delu dobro kaj mislijo o tem, da je lisica ves dan ležala na tleh, glavo ogledali, se pogovarjali ob ilustracijah ter tako spoznali, položila na tace in pela žalostne pesmi, pa so spretno da bodo glavni knjižni junaki gozdne živali. Otroci so v odgovorili, da ni bila prijateljica do živali, ko je deževalo in nadaljevanju prisluhnili brani besedi, ki jo je skozi zgodbo zato se zdaj tudi one rade igrajo z medvedom ne pa z njo. doživljal vsak na svoj način. Po branju smo s skupnim Vsem otrokom je bila ljubša pozitivna vloga medveda in pripovedovanjem povzeli doživetja ob poslušanju in izrazili nekoliko manj ljuba negativna vloga lisice. vtise. Dotaknili smo se čustvenih stanj junakov ter jih uprizorili. Otroci prepoznajo vrednost prijateljstva in medsebojne pomoči, prepoznajo tako pozitivne kot negativne vloge. Nadaljevali smo z likovnim ustvarjanjem in si s trganko Zavedajo se, da nihče ni rad sam in osamljen in zato me izdelali junake iz pravljice, katere smo razstavili na oknu. tudi izbira pozitivnih vlog ne preseneča. Izdelali smo si tudi preproste, ploske marionete. Med ustvarjanjem smo utrjevali dni v tednu, se spomnili, kateri Zgodba in dramatizacija nista zamrli niti na prostem. Otroci dan je deževalo, kdaj je imel medved rojstni dan … ter tako so vsebino podoživljali tudi na deževen dan, vsak pod prepoznavali dogodke v časovnem zaporedju. Dotaknili svojim dežnikom. No, ne vsak pod svojim. V veliko veselje smo se vrednot, ki so jih otroci prepoznali skozi zgodbo. jim je bilo sprejeti otroka pod dežnik in dejati: »Kjer je Otroci so tako povedali, da je bil medved pravi prijatelj, ki prostora za enega, je tudi za dva.« je druge gozdne živali sprejel pod svoj dežnik, medtem ko lisica ni želela deliti dežnika z drugimi in tako ostala sama, Prijateljstvo je vrednota, za katero se moramo vsi ko je prenehalo deževati in posledično osamljena in brez vsakodnevno truditi. To je skupina Zebric, skozi poučno prijateljev. umetnostno besedilo, zanesljivo usvojila.
Otroci so po izdelavi marionet uprizorili dramatizacijo. Otroci so na svojo dramatizacijo bili izredno ponosni, Pripravili smo vstopnice za obisk dramatizacije, blagajno, marionete pa v simbolnem kotičku oživljajo samoiniciativno na kateri so si otroci pred vstopom na predstavo z žetoni ob različnih priložnostih ter tako medsebojno komunicirajo kupili vstopnice … preko lutke in si v raznolikih vlogah bogatijo svoj besedni zaklad. In pravljični junaki so oživeli. Med samo dramatizacijo so se otroci bolj usmerili na del zgodbe, kjer je medved Andreja Vezjak, v deževnem dnevu sprejemal živali pod svoj dežnik in se vzgojiteljica veselili, ker je imel medved veliko prijateljev. Na vprašanje,
OTROŠTVO PODAJA ROKO MODROSTI MEDGENERACIJSKO DRUŽENJE NA OŠ RUDOLFA MAISTRA ŠENTILJ
Medgeneracijsko povezovanje postaja zavestna odločitev »Najboljše mi je, ko lahko v šolo pridem z babico in skupaj v družbi, ki se stara. Razumemo jo kot izmenjavo izkušenj počneva stvari,« je povedal eden izmed učencev. Videti in spoznanj, druženje, učenje, pomoč ene generacije drugi, ponosne obraze otrok in srečne babice oziroma dedke ob ustvarjanje in ohranjanje dediščine. predajanju znanja in druženju je neprecenljivo.
Zmožnosti in znanje starejših so pomemben del človeškega V letošnjem šolskem letu smo pri načrtovanju programa in družbenega kapitala. Pomembno za družbo je, da se upoštevali želje otrok, znanje in veščine babic, dedkov … dosežki in znanja prenašajo na mlajše. Mlajši pa posedujejo ter program prilagodili situaciji, v kateri smo. Poudarek več aktualnega znanja in lahko starejšim pomagajo, da smo namenili ohranjanju dediščine, zdravemu načinu stopijo v korak s spremembami in se jim znajo prilagoditi. življenja, usvajanju ročnodelskih veščin, mobilni telefoniji ter trajnostnemu razvoju. Tako bomo izvedli možganski Medgeneracijsko druženje na naši osnovni šoli poteka fitness, kvačkali hobotnice za novorojenčke v slovenskih že četrto leto. Sprva smo se z udeležbo in aktivnim porodnišnicah, pekli kruh oziroma pizzo, babicam pomagali sodelovanjem z veseljem priključili k MCŠ. Sčasoma pa pri uporabi mobilnih telefonov itd. so ideje in interesi ter vedno večje število udeležencev botrovali, da naša srečanja na šoli postanejo obsežnejša in Do sedaj smo izvedli že 2 delavnici. kontinuirana.
GLAS-ilo | December 2020 IZ ŠOLSKIH KLOPI 53
V GOZD PO GOBE Ker obdobje epidemije pušča poseben pečat in veliko ljudi, še posebej starostnike, potiska v osamljenost, smo na prvi delavnici ustvarjali izdelke in pozdrave otrok, ki smo jih Z babicami in gobarjem smo šli nabirati gobe v Bold. Jaz poslali šentiljskim starostnikom, ki prebivajo v domovih za sem bil s svojo babico Majo in kužkom Jackijem. Nabrali starejše. Upamo, da so jih bili veseli. smo 107 vrst gob. V šoli smo pripravili razstavo. Najbolj mi je bila všeč zelena mušnica, a ta žal ni užitna.
V gozdu z gobarjem g. Slavkom Šerodom iz gobarskega društva Lisička
Val Polanec, 3.r
USTVARJAMO POZDRAVE ZA ŠENTILJSKE STAROSTNIKE, KI PREBIVAJO V DOMOVIH ZA STAREJŠE
Mateja Rožanc Valh, OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
Izdelki otrok in spremno pismo namenjeno vodstvu doma za starejše
VTISI PRVEGA TEDNA V NOVEM VRTCU
Prišel je prvi september, vroči poletni dnevi so se poslovili. vstopili v vrtec v novi podobi. Stari vrtec so namreč prenovili Pričelo se je novo šolsko leto, tudi v vrtcu, z vsemi in dogradili. Občina Šentilj je uspela urediti sodoben nov pričakovanji, željami, otroškimi strahovi in tudi dvomi. večji objekt, v katerem se bomo vsi bolje počutili in imeli Za naš vrtec je bil prvi dan še posebno slovesen, saj smo odlične pogoje za delo.
Občina Šentilj 54 IZ ŠOLSKIH KLOPI
Otroci so prvi teden vrtca preživeli prijetno, igrivo, poučno ter ustvarjalno. Nekateri otroci so prestopili prag vrtca prvič, nekateri otroci pa so se po počitnicah ponovno srečali s starimi prijatelji in vzgojitelji.
V oddelkih 1. starostnega obdobja je potekalo uvajalno obdobje. Otroci so se seznanili z novim okoljem, z igralnico, s strokovnimi delavci v oddelku, novim prostorom in igračami … Počasi so se seznanjali z dnevno rutino. Ob tem so jim bili v oporo tudi starši. Otroci so vsak dan dlje ostajali v vrtcu, medtem ko je bila prisotnost staršev v oddelkih vsak dan krajša. Ob koncu tedna joka skoraj ni bilo več, obrazi otrok so bili zadovoljni in nasmejani.
V oddelkih 2. starostnega obdobja pa so bili otroci veseli ponovnega srečanja s starimi prijatelji. Veliko je bilo navdušenja in občudovanja novih prostorov vrtca. Morda so bili redki posamezniki najprej malo zadržani, a kmalu se ob igri, raziskovanju in medsebojnem razumevanju razvijali je vrnila stara otroška razposajenost in ustvarjalnost. prijateljstvo, samostojnost in domišljijo. Okolje, v katerem bodo odkrivali svet, v katerega vstopajo. Novo šolsko leto prinaša mnoga vprašanja, zahteve in veliko odgovornost vseh zaposlenih, saj moramo glede Naj nas vodi misel Franklina D. Roosvelta: »Mogoče nam na zdravstveno situacijo ravnati odgovorno in upoštevati ne bo uspelo pripraviti prihodnosti za svoje otroke, lahko vsa higienska priporočila NIJZ in MIZŠ. Vzgojitelji in vsi pa pripravimo svoje otroke na prihodnost.« strokovni delavci se bomo trudili upoštevati vsa pravila in tako ohranjati zdravje in hkrati skrbeti za normalno Naj bo novo šolsko leto uspešno, prijetno in predvsem vsakodnevno delo v vrtcu. zdravo! Vsi, vzgojitelji in starši, se moramo zavedati, da smo pri spoštovanju ukrepov vzgled otrokom. Sara Monzalgi, vzgojiteljica Cilj nas vseh je, da otrokom ustvarimo okolje, v katerem se bodo počutili varne in sprejete, okolje, v katerem bodo
PRVI ŠOLSKI DAN ZA 19 PRVOŠOLCEV V SLADKEM VRHU
leto sta učence in starše prijazno pozdravila ravnateljica šole Sladki Vrh ga. Andreja Košti in župan občine Šentilj mag. Štefan Žvab. Vsak prvošolček je dobil prepoznavno rumeno rutico s kresničko, lepo ravnilce in vrečko za copate z znakom naše šole. Štirje tretješolci so za njih in njihove starše pripravili kratek kulturni program. Zaželeli so jim prijetno bivanje v šoli. Naslednji šolski dan bodo skozi šolska vrata že prišli sami s svojo prvo šolsko torbo.
Pozdravljeni prvošolci! Želimo vam lepe, uspešne in nepozabne šolske dni!
Kljub nekoliko drugačnim razmeram, ki veljajo zaradi Marjetka Gačnik, covida-19, so v torek, 1. septembra, v šolo vstopili letošnji učiteljica prvošolci. V 1. a razredu se je 9 dečkov in 10 deklic srečalo Petra Hribernik, z učiteljico Marjetko Gačnik in vzgojiteljico Petro Hribernik. vzgojiteljica Brez določenih ukrepov seveda ni šlo. A tako kot vsako
GLAS-ilo | December 2020 IZ ŠOLSKIH KLOPI 55
NAJAKTIVNEJŠA ŠOLA NATEČAJA „NARAVNE IN DRUGE NESREČE“ JE OŠ RUDOLFA MAISTRA ŠENTILJ Naša šola že vrsto let sodeluje na likovnem in literarnem natečaju „Naravne in druge nesreče“, ki ga razpisuje Uprava RS za zaščito in reševanje za predšolsko in šolsko mladino. Z natečajem organizator spodbuja odraščajoče k ozaveščanju o nevarnostih naravnih in drugih nesreč ter preventivnem ukrepanju. V preteklih letih so se zvrstile teme, ki se nanašajo na različne vrste nevarnosti: Bolje biti pripravljen kot poplavljen, Neurje, Klic v sili 112, Nevarne snovi, Potres, Delujmo preventivno, Voda! Kaj storiti, da nesreče ne bo, Ogenj ni igrača.
Še posebej dejavni in uspešni so učenci naše šole na likovnem področju natečaja. V šolskem letu 2019/20 so bile učenke Alja Vučkovič, Urška Pešl ter Tina Ferk nagrajene z regijsko nagrado, naša šola pa je prejela priznanje za najaktivnejšo šolo natečaja. Nagrada vsebuje didaktične igre, dežne plaščke ter izvedbo lutkovne predstave likovnih izdelkov, za udeležence prireditve pa kulturni in lutkovnega gledališča Fru Fru na naši šoli v mesecu izobraževalni program. novembru 2020. Preko ustvarjalnosti bomo v našem zavodu tudi v prihodnje V preteklih letih izvajanja natečaja so bili na državnem ozaveščali otroke ter mladino o nevarnostih naravnih in nivoju nagrajeni naši učenci Aljoša Pirc, Julija Malajner drugih nesreč. Cimperc, Lana Kebrič in Lara Nipič. Organizator natečaja povabi državne nagrajence na prireditev s podelitvijo Polona Maher, nagrad v Izobraževalni center za reševanje in zaščito na Igu mentorica pri Ljubljani, kjer pripravijo celoletno razstavo nagrajenih OŠ Rudolfa Maistra Šentilj
PROSTOVOLJCI NA ŽIVLJENJSKEM VRTILJAKU Prostovoljci smo z veliko mero poguma Šentilj, ki nas vsako leto navdihuje in pozitivne energije vstopili v novo s polno mero življenjskih modrosti, šolsko leto. Hitro smo ugotovili, da je znanja in hkrati neverjetne igrivosti. zgodovina res učiteljica življenja, da Delo smo nadaljevali in upamo, da ima vse svoj začetek in konec, da ima ga bomo zmogli tudi v prihodnje. vsak zakaj tudi svoj zato. Znašli smo se Ostali bomo Junaki našega časa, saj v času, ki ga ne dojemamo prav dobro, verjamemo, da si znanje in izkušnje, ki si ki je korenito posegel v šolsko življenje, ga medsebojno delimo, pripomorejo k v njeno delo, v vsakega posameznika. pestrejšemu vsakdanu, k pridobivanju V preteklem letu smo nenadoma in novih izkušenj, k bistrejšemu umu in nehote, nekje vmes, zaključili naše nenazadnje k boljšim medosebnim poslanstvo ponedeljkovega druženja. človeškim odnosom. Miselne uganke so postale stalnice našega življenja v Osnovni šoli Sladki Mag. Smiljana Valcl, Vrh in druženja z neverjetno zanimivo koordinatorica posadko Medgeneracijskega centra
Občina Šentilj 56 IZ ŠOLSKIH KLOPI
OBISK TRAVNIKA IN OPAZOVANJE ŽIVALI NA TRAVNIKU SPODBUJANJE SPOŠTOVANJA DO DRUGIH ŽIVIH BITIJ IN SKRBI ZANJE
Otroci skupine Dežniki smo se v spomladanskem času odpravili na bližnji travnik. Okolje, v katerem živimo, nam omogoča, da imamo naravo na dosegu roke. Opazovali smo različne žuželke, jih prepoznavali in poimenovali. Pomagali smo si s slikanico Žužkopis. Ujeli smo metulja, ga opazovali z lupo ter tudi narisali. Metulja smo nato izpustili nazaj med cvetlice. Pomembno se nam zdi, da se otroci zavedajo, da so tudi žuželke živa bitja in so pomemben del narave, zato jih ne pobijamo. Pri posameznih žuželkam smo spoznavali, zakaj so pomembne za naše življenje. Vsi otroci so bili enotni, da je za nas najpomembnejša čebelica, ki oprašuje cvetlice in nabira med. Ogledali smo si tudi kratek film o čebelah ter se poučili, zakaj so tako zelo pomembne za naš obstoj.
Skozi vso šolsko leto smo se pogovarjali o gozdnih živalih ter skrbi zanje. V zimskem času smo opazovali krmilnice za živali ob robu gozda in hranili ptice v ptičjih krmilnicah. Pozno pomladi pa smo opazovali srne ter se pogovarjali, da je trenutno čas, ko imajo mladiče. Otroci so povedali, da imajo doma pse v boksih ali na povodcu, da ne preganjajo malih srnic. Prav tako so povedali, da preden pokosijo travnik, preverijo, da se mladički ne skrivajo v visoki travi.
Otroci so se skozi vse šolsko leto navajali na spoštljiv in odgovoren odnos do živih bitij okoli nas.
Maja Breznik, vzgojiteljica
TEDEN OTROKA NA PODRUŽNIČNI ŠOLI VELKA
Tudi letos smo teden otroka, ki je potekal od 5. do 10. oktobra, obeležili na poseben način. Izvajali smo veliko zanimivih dejavnosti. Imeli smo filmski dan, veliko smo se igrali ter likovno ustvarjali na prostem, učenci petega razreda pa so se preizkusili v kvizu s starejšimi učenci. Pogovarjali smo se o TOM telefonu, ki v letošnjem letu praznuje 30 let. Prav zaradi tega je tema letošnjega tedna otroka – ODGOVOR JE POGOVOR. Mlajši učenci pa so v sklopu tedna otroka izvedli kulturni dan z naslovom – Bi se gnetli na tej metli. Tako so se podali v svet različnih zgodb. Z učenci smo opravili tudi trgatev ter obrali grozdje z naše trte na šolskem igrišču. Z njim smo se posladkali pri rekreativnem odmoru naslednji dan. Učenci so z veseljem sodelovali pri dejavnostih, ki smo jim jih pripravile učiteljice.
Jasmina Jančič, učiteljica
GLAS-ilo | December 2020 IZ ŠOLSKIH KLOPI 57
TRGATEV V VRTCU SLADKI VRH GROZDEK, GROZDEK, DOBER DAN, NAJ S TEBOJ SE POSLADKAM.
Trgatev je že nekaj časa pomemben del naše kulturne dediščine, saj jo poznamo že od nekdaj, vendar v današnjih časih temu ni več tako. Otroci so včasih z veseljem poslušali besede starih staršev o trtah, grozdju in predelovanju le tega. Tudi otroke našega vrtca smo vzgojiteljice navdušile nad trgatvijo in so bili v torek, 29. 9. 2020, v velikem pričakovanju, da se odpravimo na naše igrišče. Po podanih navodilih so otroci z grozdjem ravnali previdno in ga tako s škarjicami odrezali ter spravili v posode. Ob toplih sončnih žarkih smo tako preživeli prijetno dopoldne ob pobiranju grozdja in seveda kasneje tudi pri okušanju. Žal pa iz grozdja zaradi zapletenih časov, v katerih živimo, ni bilo možno pripraviti slastnih dobrot, tako da smo si sladko grozdje privoščili kot sadno malico. Ko se listki pobarvajo v pisane barve jeseni, je tudi pri nas čas, da priredimo trgatev na igrišču vrtca. Nina Ferk, vzgojiteljica
»UČILNICA NA PROSTEM« OB ŠOLSKEM VRTU
Zaradi priporočil, da je potrebno čim več ur pouka imeti na prostem, se je v sredini septembra porodila zamisel o preprosti učilnici ob šolskem vrtu. Izbrali smo si prostor z nadstreškom ob južni strani telovadnice. Barvne lesene klopce, katere smo imeli postavljene na šolskem hodniku, smo prenesli in jih razporedili po prostoru. Z malo vloženega dela in veliko mere dobre volje je v kratkem času nastala in zaživela učilnica na prostem. Učiteljice podružnične šole smo jo vse do jesenskih počitnic s pridom uporabljale in v njej izvajale različne ure in oblike pouka. Učenci so povedali, da so na svežem zraku bolj zbrani, za delo zelo motivirani in si želijo čim več ur preživeti v učilnici na prostem.
Vlasta Grušovnik, učiteljica Foto: Aleksandra Šterlek
OBISK PRIMOŽA SUHODOLČANA
V tednu otroka nas je obiskal pisatelj Primož Suhodolčan. Pripravil nam je tudi kratko predstavitev o njegovi knjigi Zelo smo se nasmejali in uživali, saj nam je povedal veliko Košarkar naj bo 2. svojih smešnih prigod in zgodb. Ena izmed zgodb je bila tudi zgodba o svojem papagaju. Bila je dolga in zelo zanimiva. Kaja Šmirmaul, 4. c
Občina Šentilj 58 ZANIMIVO, KORISTNO, POUČNO
TUDI ČEBELJI PRIDELKI SO POMEMBEN VIR ANTIOKSIDANTOV
V vsakdanji prehrani lahko med kot naravno živilo služi kot dodaten vir antioksidantov, čeprav ne more nadomestiti sadja in zelenjave, ki jih zaužijemo znatno več. Zaradi bogate hranilne sestave je dobro nadomestilo za sladkor. Svež med ima podobno antioksidativno učinkovitost kot nekatero sadje in zelenjava. Vsebnost teh sestavin variira glede na botanično in geografsko poreklo medu. Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi.
KUPUJMO KAKOVOSTEN MED! Pri nakupu medu bodimo pozorni na poreklo in dodatne Antioksidanti pomagajo zavirati razvoj nekaterih označbe kakovosti, kot sta zaščitena geografska označba, obolenj, zmanjšujejo tveganje za razvoj rakavih obolenj, zaščitena označba porekla, ekološka pridelava, ki ateroskleroze, bolezni srca in ožilja, raznih vnetij in artritisa. predstavljajo dodatno jamstvo, da se kakovost in način Izboljšajo delovanje imunskega sistema in preventivno pridelave takšnega medu redno spremlja! delujejo pred procesi staranja. Redno uživanje rastlinskih antioksidantov zmanjšuje možnost za oksidativne poškodbe KAJ PRIDOBIMO Z NAKUPOM MEDU celic in s tem za nastanek nekaterih bolezni. Čebelji pridelki so pomemben vir antioksidantov. VIŠJE KAKOVOSTI? - kontrolirano kakovost, ZAKAJ SO POMEMBNI - znano poreklo, ANTIOKSIDANTI V ČEBELJIH -zagotovljeno sledljivost. PRIDELKIH? PREPOZNAMO GA PO EVROPSKIH Cvetni prah vsebuje fenolne spojine, v največji meri ZAŠČITNIH OZNAKAH NA NALEPKI flavonoide, ki lahko delujejo kot antioksidanti in so specifični za posamezno rastlinsko vrsto. Študije o antioksidativni ALI PRELEPKI IZDELKA! učinkovitosti cvetnega prahu kažejo na visoko sposobnost Tudi matični mleček vsebuje antioksidante. Matični mleček »lovljenja« prostih radikalov. Pomembno je, da uživamo uživamo dnevno v dveh obrokih, zjutraj in zvečer pred lokalno pridelan in čimbolj svež cvetni prah, saj sušenje in jedjo. Za odrasle je dnevna količina 250–300 mg. Naravni dolgotrajno skladiščenje vplivata na zmanjšanje njegove matični mleček vstavimo pod jezik, dražeje in tablete pa antioksidativne učinkovitosti. Cvetni prah je primerno lahko pogoltnemo. Uživamo ga 1–2 meseca. Uživanje lahko dopolnilo vsakdanji prehrani, zaradi nizke energijske večkrat ponovimo. vrednosti pa ga lahko uživajo tudi sladkorni bolniki. Uživamo ga lahko samostojno ali v kombinaciji z ostalimi V prihajajočih zimskih dneh naj bodo tudi čebelji živil. pridelki nepogrešljiva živila na vaši jedilni mizi. Po njih povprašajte pri slovenskih čebelarjih! Propolis vsebuje veliko flavonoidov, ki prispevajo največ k Izkoristimo prednost bogatega znanja slovenskih njegovi antioksidativni učinkovitosti. Vsebnost flavonoidov čebelarjev in čebelje pridelke kupujmo direktno pri v propolisu je odvisna od rastlinja, kjer so čebele nabrale smole in od časovnega obdobja nabiranja. Propolis se lokalnih čebelarjih! uporablja v zrncih ali v prahu in kot sestavina v številnih »S čebeljimi pridelki do večje odpornosti in boljšega izdelkih. Najbolj poznan je propolis v alkoholni ali vodni imunskega sistema« raztopini. Kot sestavino pa ga dodajajo bonbonom, različnim kremam, šamponom, zobnim kremam … Uporablja se Obiščite spletno stran �ebelarske zveze Slovenije: tudi v kombinaciji z ostalimi čebeljimi pridelki. Z njim si www.czs.si, www.okusi-med.si pomagamo pri odpravljanju raznih tegob. Uporablja se tudi Ponudnike slovenskih čebeljih pridelkov najdete: pri pridelovanju hrane za uničevanje rastlinskih zajedavcev. http://www.slovenskimed.si/Si/
GLAS-ilo | December 2020 ZANIMIVO, KORISTNO, POUČNO 59
OBDOBJE ŽALOSTI, OBUPA IN BEDE
Zakorakali smo v mesec december in smo že v drugem Hvala bogu, da obstajajo ljudje tudi takšni med drugim, obdobju korona krize. ki vsem prej naštetim gredo na proti in jim po najboljših možnih močeh pomagajo – govorim namreč o človeku, Kljub temu da sem prvotno želela pisati o lepotah Slovenije ki svoj prosti čas namenja humanitarnosti. To je Boris in niti približno o raznih drugih temah, ki se navezujejo na Krabonja iz humanitarnega društva Up-ornik, sicer temo korone, bom vendar le napisala nekaj na to temo. profesor zgodovine na SEŠG Maribor. Pomagal je številnim, Za nami je prvi del krize, ki je nastala v začetku meseca da so lahko plačali položnice, ohranili svoje domove, dobili marca in si marsikdo še ni opomogel finančno niti od potrebna oblačila, hrano in kurjavo, da bodo zimo preživeli takrat, že smo v drugem takšnem obdobju. na toplem.
Veliko ljudi je ostalo brez dela, brez prihodkov in brez pomoči države, zatajili so razni zavodi, ki so z več kot veliko zamudo odpošiljali odločbe, da se ne pogovarjamo o tem, koliko časa smo čakali na denarna nadomestila do katerih bi v normalni situaciji bili deležni in upravičeni veliko hitreje.
Ljudje vidijo, kaj imaš doma, lepo hišo, lep avtomobil, lep bazen itd., nihče pa v resnici ne ve, da so se družine čez noč znašle v situaciji, ko si ostal brez zaposlitve, ali pa si delal brez plače in ja, ni lahko pogledati otrokom v oči, ko jim preprosto nimaš kaj dati na mizo za jest.
Bolni niso bili deležni zdravniške pomoči, zdraviti si se Boris Krabonja Slika s spleta moral po sistemu naših babic, če je seveda šlo, hvala bogu, za lažja obolenja. V kolikor imate tudi vi možnost pomagati in prispevati kakšen euro, lahko pomagate Up-orniku in nakažete Ljudje se na socialnih omrežjih prepirajo med seboj, sejejo denar na Up-ornikov TRR SI56 6100 0001 3621 087 ali ga sovraštvo in zamere, tudi takšni, ki so kdaj prej posedali preprosto kontaktirajte preko Facebooka in skupaj z njim skupaj ob kavici. pomagajte ljudem do boljšega jutra.
Ja, vse to se nam dogaja in žalostno je gledati, kam nas je Jaz pa vam takole za konec želim le, da ostanete zdravi. pripeljala dana situacija. Tina Trnjar Jambrošič
MEDNARODNO LETO ZDRAVJA RASTLIN
Rastline so za človeka nenadomestljive; Generalna skupščina Združenih sestavljajo 80 % hrane in proizvedejo narodov, v okviru katerih deluje tudi 98 % kisika. Rastlinske bolezni Mednarodna konvencija za varstvo in škodljivci uničujejo pridelke, rastlin (IPPC), je razglasila leto 2020 zmanjšujejo razpoložljivost hrane za mednarodno leto zdravja rastlin. in posledično zvišujejo ceno Slovenija se je pridružila 48 državam, hrane. Trajnostno zdravje rastlin ki so prve podprle predlog Finske, je pomembno za varovanje okolja, da se leto 2020 posveti ozaveščanju gozdov in biotske raznovrstnosti. Fitoplazme na leski. Foto: Mešl M. o pomembnosti zdravih rastlin in
Občina Šentilj 60 ZANIMIVO, KORISTNO, POUČNO njihovem prispevku k doseganju ciljev KLJUČNA SPOROČILA trajnostnega razvoja družbe. MEDNARODNEGA LETA V tem letu bosta Ministrstvo za ZDRAVJA RASTLIN 2020: kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in • Tvegano je prenašati rastline in Uprava za varno hrano, veterinarstvo rastlinske proizvode iz drugih in varstvo rastlin, skupaj s delov sveta, saj se tako lahko širijo pooblaščenimi izvajalci, skozi vse leto rastlinske bolezni in škodljivci. ozaveščala širšo javnost o pomenu • Trgovanje z rastlinami in zdravja rastlin. rastlinskimi proizvodi naj bo varno brez postavljanja nepotrebnih ovir. Zaradi spremenjenih klimatskih • Z ohranjanjem zdravih rastlin razmer se rastlinske bolezni in varujemo tudi biološko pestrost. škodljivci širijo na nova področja (npr. • Z ohranjanjem zdravih rastlin marmorirana smrdljivka). Njihovo varujemo okolje. širjenje je tudi posledica velike rasti • Podpirajmo zdravje rastlin ter mednarodne trgovine in množičnih vlagajmo v razvoj in raziskave na potovanj. Največji poudarek tem področju. mednarodnega leta zdravja rastlin • Zdrave rastline so ključnega 2020 je na preprečevanju širjenja pomena za zmanjševanje lakote rastlinskih bolezni in škodljivcev. in doseganje ciljev trajnostnega Rastline lahko ohranjamo zdrave vsi! razvoja. Rastlin in semen iz drugih držav nikoli • Okrepimo spremljanja na ne smemo prenašati v Slovenijo, saj z navzočnost rastlinskih bolezni Marmorirana smrdljivka (Halyomorpha njimi lahko prinesemo tudi rastlinske in škodljivcev, da lahko hitro z bolezni in škodljivce, ki se lahko halys) Foto: Miklavc J. ukrepi zaščitimo rastline in njihovo naselijo v Sloveniji in povzročijo velike zdravje. škode. Leonida Lešnik, Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor
NI VSE KOT SE ZDI NA PRVI POGLED
Se kdaj vprašate “Zakaj nam občina občin, ki bi naj občinam predstavljal povprečnine, in sicer so se te povišale še ni prenovila ceste?” ali “Kaj pa zmanjšane stroške, zmanjšnje za 6 %, v veljavo pa so vstopile maja občina sploh dela za nas?” Lahko administrativnih postopkov in 2020 z Zakonom o zagotovitvi dodatne vam povem, da situacija ni tako zelo povečanje nekaterih prihodkov občin. likvidnosti gospodarstvu za omilitev črno-bela, kot se zdi. Naj pojasnim Takratna delovna skupina za pripravo posledic epidemije. V Združenju – vsaka občina je financirana s predlogov je izpostavila, da mora občin Slovenije so že predlagali, da bi strani državnih organov, ki ji za financiranje občin vsekakor postati se povprečnina v letu 2021 dvignila vzdrževanje namenijo neko vsoto prioriteta, saj se stroški občin (ki še za približno 7 %. Morda pa bodo denarja, imenovano povprečnina. nastanejo na podlagi nalog, določenih lahko občine s temi sredstvi naredile Povprečnina je na prebivalca v državi s strani države) višajo, povprečnina pa še kakšne dodatne kilometre svežega ugotovljen primeren obseg sredstev bi se naj po prvotno sprejetem zakonu asfalta za naše ceste. za financiranje z zakonom določenih v letu 2020 znižala. Občine imajo nalog občin. V letu 2019 je bila tako preveč zakonskih obveznosti, za Anja Raduha določena povprečnina za leti 2020 naložbe pa velikokrat primankuje ali in 2021, ki je bila za stroške občin celo zmanjka denarja. Marca 2020 absolutno prenizka. Po nestrinjanjih zakon še vedno ni bil uveljavljen, in izraženih dvomih s strani Skupnosti čeprav je nad nami bdela prihajajoča občin Slovenije in Združenja občin kriza, nastala zaradi pandemije. Vlada Slovenije je bil decembra 2019 sprejet je v drugem svežnju ukrepov za pomoč Zakon o finančni razbremenitvi gospodarstvu občinam obljubila večje
GLAS-ilo | December 2020 PO OBČINI – MED LJUDMI 61
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI, ta članek pišem v času velikih okužb V tem času smo praznovali, ali še prijatelji in znanci doma ali kjerkoli s COVID-19. Omejeno imamo gibanje, to bomo, dan suverenosti, dan drugje. Naj bo predvsem zdravo in praktično moramo biti večino časa reformacije, dan mrtvih, božič, dan polno razumevanja ter uspešno pri doma, še obiske pokopališč, kjer samostojnosti in neodvisnosti in doseganju osebnih ciljev. so pokopani naši svojci, so nam prehod v novo leto. Čestitam vam ob odsvetovali. Na gibanjih, ki ga še nekaj vseh teh praznikih v upanju, da ste jih, Mag. Vladimir Maher imamo v krajih bivanja, si izmenjamo ali jih boste, preživeli lepo in v krogu le nekaj besed ali pa si samo svojih najdražjih. Za leto 2021 pa pomahamo na daleč. Verjamem, da vsem nam želim, da bi bilo drugačno bo čim prej bolje, drugače, tako kot je od letošnjega. Naj bo takšno, ki že bilo. nam ne bo povzročalo omejitev in da ga bomo lahko preživeli tudi s
SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI, leto zelo hitro mineva in čas, v katerem poti v Sladkem Vrhu, začetek živimo, ni prav nič prijazen do nas. izgradnje športne dvorane v Šentilju, Tukaj seveda mislim na COVID-19, pripravljajo pa se tudi investicije v ki nam vsem skupaj greni življenje. nov gasilski dom v Ceršaku, obnova Vendar sem hkrati prepričan, da krajevne hiše na Zgornji Velki in še bomo epidemijo s skupnimi močmi veliko drugega. Ob tem velja omeniti uspeli premagati, še posebej, če še investicije zasebnikov, gre za veliko bomo držali skupaj, zaupali stroki in investicijo v podjetje Paloma ter vladnim ukrepom. Zdravje je in mora trgovske centre v Šentilju. biti na prvem mestu vseh in vsakogar, vse ostalo lahko za trenutek počaka. Z Pri tem pa je bistvenega pomena, da majhnimi odrekanji bomo obvarovali ohranimo gospodarsko aktivnost, ki je najranljivejše v družbi, z vladnimi poleg povprečnin – za njihov bistven ukrepi omilili posledice za ljudi in dvig v letih 2020, 2021 in 2022 je že gospodarstvo ter poskrbeli, da se bo poskrbela vlada Janeza Janše – bistven življenje čim hitreje vrnilo v ustaljene element razvoja posamezne občine tirnice. in pogoj za izvedbo načrtovanih investicij. Veliko se bo v prihodnjih direktorici občinske uprave Petri Drage občanke in občani, dveh letih vložilo tudi v obnovo Pucko, vsem strokovnim sodelavcem ne glede na zdravstvene razmere pa cest in čistilnih naprav, začela pa se občinske uprave, vsem svetnikom lahko z zadovoljstvom povem, da smo je izgradnja dolgo pričakovanega občine in še posebej našim občankam se v Občini Šentilj letošnje leto zelo optičnega omrežja. in občanom. pozitivno razvijali na vseh področjih našega življenja. Ponosen sem, da sem del ekipe Skupaj zmoremo več. Življenje občank in občanov bodo tega mandata v Občini Šentilj, saj izboljšale velike investicije v delamo z roko v roki, držimo skupaj Vaš poslanec DZ RS in svetnik infrastrukturo in športne objekte in zato bodo ob koncu mandata vidni Občine Šentilj Marijan Pojbič – vrtec v Sladkem Vrhu, športni tudi dobri rezultati našega dela. Za park v Selnici ob Muri, ureditev odlično sodelovanje se zahvaljujem parkirnih prostorov in sprehajalnih županu občine mag. Štefanu Žvabu,
Občina Šentilj 62 PO OBČINI – MED LJUDMI
OPTIČNO OMREŽJE SE ŽE GRADI
Končno, bo nekdo rekel. Ja, res je. Dočakali smo, da se bodo ljudje v Občini Šentilj lahko priklopi na odprto širokopasovno optično omrežje. Vsakomur je znano, da optično omrežje omogoča bistveno hitrejše internetne povezave, brez katerih si v sedanjem času ni mogoče predstavljati razvoja, delovanja podjetij, šolanja otrok in študentov, upravljanja z javnimi zadevami, pa tudi preživljanja prostega časa z gledanjem televizijskih programov ali preprosto telefonskih pogovorov s sorodniki, sosedi ali prijatelji. bele lise, dobila optično omrežje. odvisno od njihovih ponudb in vaših Kar nekaj časa je trajalo, da smo to želja. Podjetje RUNE Enia d. o. o. na področju uspeli s podjetjem RUNE dogovoriti, občine že gradi optično omrežje. Kar zato je naše zadovoljstvo toliko večje, Mnogi občani ste se že prijavili nekaj časa je trajalo, da se je gradnja ker lahko povemo, da se bodo lahko podjetju Eurocon, da želite imeti začela. Prvi pogovori segajo štiri leta na optično omrežje priključili vsi priključek, mnogi pa tega še niste nazaj. Vmes smo bili že malo skeptični, naši občani in podjetja na celotnem storili. Nič za to. Še vedno je čas, da se ali z gradnjo kaj bo. No, pa se je začelo. območju občine. To pa ne velja za ožja prijavite. Spomnili bi vas radi le na to, Naše želje se uresničujejo. Do začetka naselja Ceršak, Sladki Vrh in Šentilj, da je v času gradnje priključek bistveno naslednjega leta bodo primarni vodi ki so že priključena na kabelsko ali cenejši, kot bo po izgradnji. V vsakem zgrajeni in omogočeno bo, da se bodo optično omrežje. Za ta naselja se je primeru morate izpolniti prijavnico, gospodinjstva, podjetja, ustanove, namreč podjetje Telemach prijavilo, da če želite priključek imeti. To lahko oziroma vsakdo lahko priklopil na bo vzdrževalo in širilo optično omrežje, storite tako, da jo poiščete na spletni omrežje. Iz smeri Šentilja proti Selnici zato RUNE na teh območjih ne more strani podjetja Eurocon (narocanje@ ob Muri bodo priklopi možni še letos, graditi odprtega omrežja. eurocon.si), lahko jih pokličete na drugod v občini pa v prvi polovici tel. številko 01 292 7230, lahko pa naslednjega leta. Za kakšen mesec se Med občani se pojavljajo vprašanja, prijavnico dobite tudi na Občini Šentilj zna zavleči edino na območju zahodno kako ravnati sedaj. Mnogi imajo ali celo pri izvajalcih gradnje na terenu. od avtoceste Šentilj - Pesnica, ker priključke preko obstoječih kabelskih bodo tam potekali priključki iz smeri napeljav pri različnih operaterjih. Vrednost projekta za našo občino je Počehove in Zg. Kungote, gradnja pa se Treba je vedeti, da obstoječe kabelsko okoli štiri milijone eurov. To je velik bo začela v začetku naslednjega leta. omrežje, ki je bilo zgrajeno pretežno znesek, ki ga iz občinskega proračuna za potrebe telefonije, ne omogoča ne bi mogli zagotoviti. Res je, da smo V občini imamo tudi tako imenovane kvalitetnih in hitrih povezav in ne našim občanom optično omrežje bele lise. To so naselja ali deli naselij, daje možnosti, da bi se priključili novi obljubili. Zato smo iskali investitorja, ki kjer do sedaj ni bilo mogoče zagotoviti uporabniki. Zato je podjetje RUNE že bi bil zmožen takšno omrežje zgraditi. priklopa. Podjetje RUNE se je prijavilo sklenilo pogodbo z večjimi ponudniki Bili smo pobudniki in nosilci pogovorov na razpis Ministrstva za kmetijstvo – operaterji v Sloveniji, to so, T-2, A-1, z investitorjem na področju občin za sofinanciranje dela stroškov na Siol in Telemach. Torej vsi tisti, ki že Slovenskih goric, saj smo se zavedali, teh območjih. Prijavili so se lahko imate priključke oziroma pogodbo s da gre za projekt, ki se ne more omejiti le investitorji, ne pa tudi občine. Za katerim od navedenih operaterjev, le na eno občino, ampak mora biti naše območje je to podjetje edino, ki boste lahko s pogodbo nadaljevali. zastavljen širše. Po štirih letih vztrajnih je vložilo prijavo in je v fazi sklepanja Priključili se boste le s kabla na optiko in pogovorov je rezultat že viden in kmalu pogodbe z navedenim ministrstvom. tako pridobili bistveno boljšo kvaliteto boste rezultate naših prizadevanj To pomeni, da bodo tudi deli ali in hitrost prenosov interneta, televizije občutili občani. Verjamemo, da vam celotna naselja Jurjevski Dol, Kresnica, in telefona ali le enega od teh, odvisno bodo v korist in zadovoljstvo. Plodršnica, Srebotje, Stara Gora, kakšno pogodbo imate. Vsi, tudi tisti, Šomat, Trate, Zg. Dobrenje in Zg. ki še nimate pogodb, pa boste lahko Mag. Vladimir Maher, Dražen Vrh, kjer so bile določene v bodoče izbirali med operaterji, podžupan
GLAS-ilo | December 2020 PO OBČINI – MED LJUDMI 63
POHODNIŠTVO T&MI
Pred petimi leti so energijski vrelci na Zdravilni poti – delu Keltske poti v šentiljskem gozdu Bold, nagovorili Tilko Cehtl in Majdo Peserl iz sosednje občine Pesnica, da sta se enkrat tedensko, ponavadi je bil to torek, podali na pohod. Če sta bili iz kakršnegakoli razloga zadržani, sta termin pohoda prestavili na kakšen drug dan.
Kmalu za tem sta se obe priključili dejavnosti Skodelice besed v Knjižnici Šentilj, kjer sta predstavili njuno skupno preživljanje svojega prostega časa. Med drugim sta poudarili Pohodniška skupina T&Mi z Antonijo Krajnc (tretja od leve v drugi vrsti) in Šolo zdravja tedensko »polnjenje z energijo« v iz Hajdine Boldu. Predlani smo navezali stik s Šolo iz šentiljske, pesniške, kungoške in Za torkovo pohodništvo smo se zdravja iz Hajdine. Do danes smo mariborske občine. odločile še tri navdušenke in nastala skupaj »osvojili« vrh Donačke gore je pohodniška skupina T&M. in obiskali Dom za ostarele medvede Med hojo se naklepetamo in v Berghausnu na avstrijski vinski si olajšamo dušo morebitnih S priključitvijo novih članic in za ščepec cesti. Mimogrede smo si ogledali vsakodnevnih bremen, ki nam jih članov se je skupina preimenovala v Regionalno turistično središče nalaga življenje. T&Mi. Septarija v Šentilju. Vsakič pohod zaključimo s klepetom Za vodjo smo določili Tilko, kraj Še vedno pa nam je najljubša pot do ob kavici, ko zabeležimo število zbiranja pri Medgeneracijskem centru zaključka Zdravilne poti v Boldu. Tam prehojenih korakov. Le-to se giblje Šentilj, čas pa, ne glede na vreme ali se po navadi ustavimo, počijemo in se okrog 10000 do 12000 korakov v dveh letni čas, vsak torek ob 9. uri. prepustimo čarobnosti šumenja Mure urah zmerne hoje. in igranju sončnih žarkov ali dežnih Med to našo vsakotedensko telesno kapljic po drevesnih krošnjah. Izbiramo poti, ki jo zmore vsaka aktivnostjo je vzniknila zamisel za zdrava oseba brez posebne kondicije. pohode še v kakšni drugi smeri, z Posebno doživetje je bil lanski pohod Pohodniški skupini T&Mi se lahko drugim ciljem. Tako smo prenekateri z ezoteričarko Antonijo Krajnc, ki je v kadarkoli pridruži vsak, ki želi narediti torek zavili po poti na Brlogo, pa na devetdesetih letih prejšnjega stoletja nekaj za svoje telo in duha. Plački stolp, pa po avstrijski vinski trasirala to pot. cesti, pa ob Muri od Sladkega Vrha do Danes naša pohodniška skupina šteje Ne bo mu žal. Trat po naši in avstrijski strani … 12 rednih pohodnic in pohodnikov Vida Koren Foto: Tilka Cehtl
FILM »VIŠJA SILA« VS. EPIDEMIJA COVID-19
Film »Višja sila«, »Force Majeure«, odzove v skladu s pričakovanji? Ko se V delu filma se med kosilom ki ga je režiral švedski režiser Ruben ne odzove na ženine klice na pomoč, proti eni družini začne valiti, sicer Östlund in je njegov četrti celovečerec, da pomaga zaščititi svoje otroke? Ali nadzorovan, snežni plaz. Ko to vidi je film, v katerem izziva človeško (ne) drugače: Kaj narediti, ko presenetite oče Tomas, pograbi službeni telefon sebičnost v ekstremnih okoliščinah. samega sebe? in ženo z otrokoma prepusti oblaku Kaj narediti, ko se ljubljena oseba ne snežnega prahu. Ko se ta poleže, se s
Občina Šentilj 64 PO OBČINI – MED LJUDMI
po znanju, razumevanju. Te potrebe se v teh časih delno uresničujejo, saj smo se prisiljeni šolati doma, kjer pa ni prejemanje znanja tako efektivno, kot če bi bili v šoli. Če povzamem, v času covida-19 je večina potreb delno ali nič zadovoljenih, kar za samega človeka ni dobro, kaj šele za družbo.
Tistim ljudem, katerim so najpomembnejše hedonske vrednote (užitek), ne bo toliko mar za upoštevanje ukrepov, saj dajejo prednost užitkom, ki pa jih ne dobivajo https://www.rtvslo.si/kultura/liffe/recenzije/visja-sila/351120 (Dostopno 29. 10. 2020) v zadostni meri, če upoštevajo ukrepe. Zato bodo ukrepe kršili. Kot primer pobešenimi rameni vrne k družini, ki v lahko navedem recimo zabave, kjer se tišini nadaljuje s kosilom … V določenih kriznih situacijah so presega omejitev števila oseb in s tem ljudem najpomembnejše fiziološke krši ukrepe za zajezitev bolezni. To mi je dalo misliti – Kako bi sama potrebe (potrebe po hrani, vodi, reagirala v Tomasovi situaciji? Po počitku, gibanju …), potrebe po Ljudje, ki so jim najpomembnejše mojem mnenju zagotovo ne bi varnosti (psihična, socialna varnost …) potenčne vrednote, se zavzemajo reagirala kot on, saj bi v situaciji ter potrebe po pripadanju in ljubezni oziroma si želijo moči, uspeha, najprej postavila otroke in svojega (izražanje naklonjenosti, sprejemanje dosežkov in zato bodo v tej situaciji partnerja na prvo mesto. Tako lahko in izražanje ljubezni, zaupanje v druge naredili vse, da bodo do svojega cilja seveda rečem sedaj, ko sedim v itd.). Torej to pomeni, da človek v prišli. Kot primer lahko dam dijaka, zavetju varne sobe in pišem ta članek. krizni situaciji želi zaščititi sebe in ki se trenutno šola na daljavo in si Menim, da je reakcija zelo odvisna svojo družino. V kriznih situacijah želi lepe ocene. Lahko da bo zato na od vsakega posameznika in njegovih človek ne bo razmišljal o potrebi po ocenjevanju goljufal in prepisoval vrednot. ugledu, spoštovanju, o estetskih od sošolcev ali z interneta, lahko pa, potrebah … saj se bo osredotočal na da bo ubral pošteno pot in bo vse to Tomasova reakcija je po mojem svoje preživetje. V času epidemije se resnično dosegel z marljivim delom, mnenju znak strahopetnosti oziroma sicer najbolj zavzemamo za fiziološke sposobnostjo in pridnostjo in zraven vsaj to prevladuje, ker je zbežal, ne potrebe in posledično za potrebe po tega upošteval vse ukrepe. da bi se ozrl nazaj, pa še zelo pozno varnosti. Varnost nam v tem času je prišel nazaj, ko je bilo stoodstotno ni najbolj zagotovljena, saj smo vsi Moralne vrednote so vrednote, varno. To je indikator, da mu je v zmedeni, negotovi, imamo občutek ki so najpomembnejše ljudem, ki tistem trenutku bilo bolj pomembno, nevarnosti … Kaj kmalu sledijo se zavzemajo za varnost, za skrb, da reši sebe kot pa svojo družino. Sicer potrebe po ljubezni in pripadnosti, poštenost, odnose. Ti ljudje bi po je njegova reakcija bila tudi nagonska, kar je seveda potrebno v tem času, vsej verjetnosti upoštevali ukrepe ampak vseeno se mi zdi, da je tukaj saj potrebuje človek vsaj nekoga, zato, da zavarujejo sebe in ostale. več strahopetnosti. ki ga ima rad (prijatelji, družina, Na primer, če bi bila odpravljena partner…). V tem času te potrebe karantena, vendar bi bile okužbe Film mi je pustil izreden vtis in kar niso v celoti zagotovljene, saj je in nevarnost zanjo še vedno dokaj nisem mogla prenehati razmišljati trenutno prepovedano druženje; prisotna in se bi lahko ljudje odpravili o sporočilu, ki ga ima in vseskozi sicer je družina doma ali partner, ki ti na potovanje v tujino – tisti ljudje, ki so se mi v mislih začele povezovati lahko to nudi, vendar je primanjkljaj so jim pomembne moralne vrednote, asociacije z vedenjem ljudi v krizni v socialnem življenju, kar sama, kot pretežno skrb do drugih, se na situaciji – predvsem v aktualni najstnica, zelo občutim. Zaradi tega potovanje, vedoč da nevarnost okužbe situaciji – razglašena epidemija zaradi razloga je mnogo ljudi, navezanih na še vedno je, ne bi odpravili. Ljudje, ki covida-19. svoje prijatelje, v tem času osamljenih. so jim najpomembnejše izpolnitvene Kognitivne potrebe (potrebe po vrednote, bi to situacijo izkoristili za Pobrskala sem po raznih knjigah in znanju, razumevanju, raziskovanju, duhovno ali osebno rast, delali bi sami spletu z željo, da čim bolj spoznam, radovednosti …) so zelo pomembne na sebi, kolikor se da, in poskušali iz zakaj se ljudje v določenih situacijah v tej situaciji, saj dijaki, učenci, v sebe narediti najboljšo različico sebe. obnašamo, kot se. glavnem tisti, ki se šolamo, stremimo
GLAS-ilo | December 2020 PO OBČINI – MED LJUDMI 65
Prav tako bi se vedli prosocialno, takšna oseba v času epidemije, če bi Harper Collins, 3rd. ed., New York. 1970. torej bi sodelovali z drugimi, nudili bila moj sošolec? Ne vem. Prepričana Musek, J. Zgodovina psihologije. pomoč, bili torej solidarni … Ljudje, ki pa sem, da v tem času skrbim za Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za jim za te vrednote ni mar, bi seveda zadovoljitev potreb po varnosti in psihologijo. 2003. Musek, J. Predmet, metode in področja odšli na potovanje s prvim letalom in potreb po pripadanju in ljubezni in psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, delili slike o potovanju na socialnem da v tej situaciji, ki je krizna, želim Oddelek za psihologijo. 2005. omrežju. najprej zaščititi svojo družino in nato še sebe. Ne, nisem kot Thomas, ga pa Lalita Grobelšek, Ali je postavni mož, ki je na smučanju ne obsojam, saj te pravice nimam. dijakinja II. gimnazije Maribor v Franciji, v hotelu z lepo ženo ter zdravima otrokoma, ki mu je bila Viri: v »krizni situaciji« pomembna Maslow, A. H. A Theory of Human samo potreba po lastni varnosti, Motivation. Psychological Review, 50. strahopetec? Katere so bile njegove 1943. moralne vrednote? Kako bi se vedla Maslow, A. H. Motivation and Personality,
ŠOLA NA DALJAVO – NAŠE NOVE SPLETNE UČILNICE
Šolsko leto 2019/2020 je bilo tako covid-19 ukrepi kljub temu prisilili k okolju Teams, ki smo ga v zelo strnjeni za učence, učitelje in starše precej novim učnim pristopom. obliki izvedli na daljavo. Na ta način stresno. Znašli smo se v popolnoma smo lahko izvedli videokonferenčne novi, neizbežni situaciji, ko je bilo Šola na daljavo zahteva prenos ure, na katerih so učenci vsakodnevno treba ves pouk preseliti iz varnih celotnega učnega procesa preko prejeli potrebno razlago učne snovi, šolskih okolij − učilnic šole, v virtualen, spletnih povezav. Skupaj smo se učitelji smo učencem posredovali deloma neznan svet. odločili, da izberemo najprimernejši, po številna učna gradiva z vajami in zbirali Evropi najbolj razširjen komunikacijski njihove dokaze o učenju, na katera Na OŠ Sladki Vrh učitelji že od kanal za šolsko delo, to je Microsoftov smo jim učitelji podajali povratne leta 2006 aktivno sodelujemo v Oblak 365. Ta nam omogoča uporabo informacije o napredku v znanju. Prav inovativnih projektih e-izobraževanja. aplikacij Teams in One Note, ki sta zaradi takšnega načina dela so bila Skupaj z učenci smo kreirali in razvijali ključni za nemoteno šolsko delo tako ocenjevanja znanja v mesecu maju e-šolstvo v slovenskem prostoru kot med učenci in učitelji, kakor tudi med 2020 veliko manj stresna in uspešna ena redkih šol z E-šolsko torbo. Naši učitelji ter učitelji in starši. Marca za učence. Ves čas je zelo uspešno učenci so bili ves čas vajeni dela v 2020 je bil naš prvi korak izobraževanje potekala tudi spletna komunikacija spletnih okoljih, a so nas letošnji strokovnih delavcev šole in učencev v med učitelji in starši, čeprav je bila
Občina Šentilj 66 PO OBČINI – MED LJUDMI tovrstna izkušnja za starše povsem posameznega razreda, kjer lahko smo na nek način veliko bolj povezani nova. učenci najdejo povzetke učnih vsebin med seboj. in napotke za delo. Vsak učenec ima Šolsko leto 2020/2021 smo učitelji, znotraj svojega virtualnega razreda Zagotovo je pristen objem, stisk rok, učenci in starši pričeli veliko bolj svoj spletni zvezek (One Note) za druženje in igranje otrok v skupini pripravljeni za delo na daljavo. V posamezen predmet, kamor zapisuje tisto, kar naši otroci in učenci najbolj mesecu avgustu smo učitelji veliko oz. odlaga svoje delo, učitelji pa pogrešajo in ga nobeno spletno okolje časa namenili izobraževanjem mu sprotno pregledujemo to delo ne more nadomestiti. Kljub temu smo za delo na daljavo in še izboljšali in podajamo povratne informacije. prepričani, da smo storili vse, kar organiziranost naše spletne šole V koledarju, ki ga učenec vidi v je bilo v naši moči, da se šolanje na za učence. V septembru smo imeli Teamsu, so načrtovana vsakodnevna daljavo izvaja primerljivo z učenjem v posebno izobraževanje za starše, videokonferenčna srečanja z učenci, šolskih klopeh. Prav gotovo bomo vsi kjer so se seznanili s poenotenim kjer učitelji v živo razlagamo učno skupaj svoje e-znanje nadgrajevali in delom šole v primeru dela na daljavo snov in hkrati prikazujemo zapis učencem ponudili še več možnosti za in načinom komunikacije z nami, ki na tablo. Učenci se tako doma za reševanje izzivov, s katerimi se bodo bo potekala le na daljavo. Učenci računalnikom počutijo, kot bi bili spopadli na svoji nadaljnji poti. pa so svoje znanje o aplikacijah dejansko prisotni v razredu. Vso delo Teams in One Note nadgradili med učenca lahko spremljajo tudi starši, Lidija Grubelnik, rednimi šolskimi urami in v okviru ki lahko vsak trenutek pogledajo pomočnica ravnateljice na OŠ Sladki dneva dejavnosti. V aplikaciji Teams obvestila učiteljev, koledar dogodkov Vrh smo za vse učence šole pripravili in spletne zvezke učencev. Čeprav smo učilnice s celotnim predmetnikom fizično oddaljeni eden od drugega, pa
DAN URESNIČENIH SANJ OTVORITEV VRTCA V SLADKEM VRHU
Ponedeljek, 31. avgust 2020, zadnji obstoječi vrtec ter dogradil prostorni Vrh Andreje Košti je sledil glasbeni počitniški dan. V zraku je bilo čutiti novi del, ki nas je razbremenil program, s katerim sta otvoritev veliko vznemirjenja, predvsem zaradi prostorske stiske. Celotna zgradba popestrila strokovna delavca vrtca še vedno prisotnega koronavirusa in nam sedaj omogoča optimalne Simon Knuplež in Matej Bombek. stalnega spremljanja ukrepov NIJZ, delovne pogoje in odlično spodbudno Z glasbeno točko je na otvoritvi ki so nam vsem dodobra spremenili, učno in vzgojno okolje za naše malčke. sodeloval tudi Tim Veinhandl, ki prej samoumeven način življenja in Vrtec je umeščen med OŠ Sladki Vrh, je ob spremljavi Simona in Mateja vnesli med nas veliko negotovosti ter med stolpnico in blokovsko naselje v spretno zaigral na svojo harmoniko. nam zapolnili misli s vprašanji kako kraju, obdan z veliko zelene površine Na slavnostni otvoritvi so trak za naprej v prihodnost. Za nekatere je bil in v senci dreves v neposrednem uspešno vzgojno-izobraževalno delo to le zadnji brezskrben počitniški dan, okolju vrtca. Ob prihodu v kraj vseh zaposlenih v vrtcu in dobro za nas v vrtcu v Sladkem Vrhu pa dan nanj opozarja in pritegne osvetljen počutje vseh otrok v novih prostorih poln prijetnih občutkov, pričakovanj, napis ter sodobna arhitektura, ki vrtca prerezali ravnateljica, župan predvsem pa dan, ki je zapisan v ne dopusti, da objekt ne bi pritegnil in poslanec v Državnem zboru RS zgodovino kraja Sladki Vrh in Občine pogledov mimoidočih. Marijan Pojbič. Otvoritev si bosta Šentilj z veliko začetnico. na svoj način zapomnili tudi deklici In nepredvidljivi situaciji navkljub Nia Hedl in Mia Rudl, ki sta pridržali V poletnih mesecih se je vsak delovni smo ga slavnostno otvorili na zadnji blazino s škarjami. dan na objektu vrtca veliko dogajalo. počitniški dan. Gradbena dela, ki jih je izvajalo Veliko uspehov pri delu in dobro podjetje Knuplež z Zgornje Velke, so Otvoritev je potekala v skladu s počutje v novih prostorih je vsem bila v zaključni fazi, intenzivno pa se priporočili NIJZ in žal omejenim navzočim z blagoslovom zaželel tudi je še vedno delalo tako na zunanjih številom prisotnih. Po uvodnem župnik farne cerkve Marije Snežne površinah vrtca kot v notranjosti. Z nagovoru župana Občine Šentilj mag. Boštjan Lenart. velikim veseljem in ponosom lahko Štefana Žvaba in ravnateljice vzgojno- povemo, da se je v celoti obnovil izobraževalnega zavoda OŠ Sladki Kot je ravnateljica poudarila v svojem
GLAS-ilo | December 2020 PO OBČINI – MED LJUDMI 67 nagovoru, je že decembra 2018 verjela županu naše občine in občinskemu svetu, da se dane obljube izpolnijo in zato še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri uresničitvi naše nove pridobitve.
Prostorne in svetle igralnice za 2. starostno obdobje
Strokovni delavci Vrtca Sladki Vrh z ravnateljico Andrejo Košti in njeno pomočnico za vrtec Andrejo Vezjak
Andreja Košti, ravnateljica Andreja Vezjak, pomočnica ravnateljice za vrtec Foto: Vasja Šabeder
Prostorne in svetle igralnice 1. starostnega obdobja
APEL SVETNIKOM OBČINE ŠENTILJ
Svetniki Občine Šentilj ste imeli kot prostovoljci predano in z vsem korak smo doslej morali domačini na dnevnem redu seje 10. 9. 2020 srcem že 7 let razvijamo kakovosten, in domačinke narediti čisto sami, odločanje o soglasju k prodaji edinstven, evropsko usmerjen pa se nismo vdali niti obupali. Mi lokalnega spomenika gradu Cmurek turistični, kulturni in socialni program. pač verjamemo, da občani skupaj na Tratah, ki je v lasti države in v lahko premikamo gore in oživljamo katerem deluje Muzej norosti. A je Prepričani smo, da smo vas morali gradove. župan točko z dnevnega reda tik pred prepričati. Nenazadnje smo sejo umaknil. Ministrstvo za kulturo prostovoljci s podporo mednarodnih Pričakujemo, da ne boste delali je župana obvestilo, da je v pripravi skladov, ki sta prepoznala vrednost proti nadaljevanju programa, ki sprememba zakonodaje, ki bo programa, na Tratah ustvarili že dve smo ga razvili domačini; je zazrt v omogočila dolgoročen najem gradu, delovni mesti. Naša vizija se tukaj Evropo in ima vso potrebno podporo za kar si v Muzeju norosti skupaj z seveda ne zaključuje. strokovnjakov. investitorjem prizadevamo že od leta 2018. Imamo vse, le papirja ne Dragi svetniki, kot občanke in občani Računamo na vašo pokončno držo in moremo pridobiti od države. vas kot izvoljene predstavnike vas lepo pozdravljamo. Občine Šentilj pozivamo, da nas Muzej norosti je v skrbi, da bi do pri naših prizadevanjih podpirate, spremembe zakonodaje prišlo čim nas vključujete in obveščate o vseh Dr. Sonja Bezjak, prej, že prosil na Ministrstvu za postopkih, vezanih na grad Cmurek Darja Farasin, kulturo. Pri tem pričakujemo podporo in nam ne nazadnje pomagate k Muzej norosti, Trate domačih predstavnikov v DZ, saj pospešitvi spremembe Zakona o za grad Cmurek občanke in občani varstvu kulturne dediščine. Vsak
Občina Šentilj 68 ŠPORT
SLOVENSKI DAN ŠPORTA
23. septembra smo prvič v zgodovini obeležili slovenski dan športa. Pedenjpedi iz Vrtca Ceršak smo se v ta namen podali na kolo. Spoznali smo trenutno najboljša slovenska kolesarja Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča. Ugotovili smo, da sta hitra in spretna – a da vedno poskrbita tudi za varnost sebe in drugih. Zato smo si tudi mi vsi nadeli čelade in preživeli dopoldne na kolesu. Kolesarili smo po poligonu – vozili slalom, se urili v hitrem zaviranju, predvsem pa neizmerno uživali. Kot se za slovenske kolesarje spodobi, smo za konec posneli tudi skupinsko fotografijo s slovensko zastavo.
Barbara Škerlec, Vrtec Ceršak
TENIŠKI KLUB SLADKI VRH
Naš teniški klub ni klasičen klub ali standardna teniška šola. Teniški klub Sladki Vrh je sinonim za druženje, zabavo in rekreacijo. Kot radi rečemo – tukaj se tenis ne igra, tukaj se tenis živi. Člani in njihove družine radi sodelujemo pri vseh aktivnostih, kot so spomladanska priprava igrišča, urejanje okolice in sprotna vzdrževalna dela. Tukaj nikoli ne manjkajo hrana, pijača in glasba. Naših dogodkov se z veseljem udeležijo tudi simpatizerji tenisa, ki niso naši člani. Velikokrat gostimo teniške prijatelje iz drugih občin, predvsem radi se k nam pripeljejo iz Ptuja, Slovenske Bistrice in sosednje Avstrije. Vedno združimo prijetno s koristnim, naj gre samo za pripravo igrišča ali za borbo za ligaški naslov. Roka Galuna učijo osnov, kasneje Vsako leto pomladi v sodelovanju s V sodelovanju z OŠ Sladki Vrh imamo pa ostanejo v klubu kot rekreativni pobratenimi klubi (Ptuj in Slovenska organizirano Teniško šolo, kjer otroci igralci. Organiziramo teniška druženja Bistrica) organiziramo teniški kamp spoznavajo teniško igro, se motorično z vsemi generacijami igralcev, saj nas na morju, ki se ga udeleži velika razvijajo, poudarek damo na vzgoji to medgeneracijsko sodelovanje dela večina naših članov z družinami. To in druženju s sovrstniki. Otroci se boljše in nam daje poseben pečat. je po navadi uvod v letno sezono, ko pod vodstvom izkušenega trenerja se iz dvoran preselimo na zunanje
GLAS-ilo | December 2020 ŠPORT 69
Podravska liga 8. mesto: skupno ekipno TK Sladki Vrh 3. mesto na zaključnem turnirju: naš član Timotej N. Jarc
Novost letošnjega leta je tudi rezervacija igrišč, ki poteka preko aplikacije: rezervacije.slotenis. si. Tukaj si lahko sproti rezervirate igrišče, sicer pa za člane in nečlane ponujamo nakup dnevnih in letnih kart ter abonmajev. Za vsa vprašanja kontaktirajte: Igor FRIŠ (041 626 577) ali [email protected].
S treningi nismo vezani samo na zunanje igrišče in letno sezono. Treningi so organizirani za otroke in odrasle tudi čez zimo (športna dvorana igrišče. Letos je kamp zaradi covid Ženske dvojice Sladki Vrh, hala v Cmureku). Ker je situacije odpadel, a že delamo načrte 1. mesto Vida Kocbek & Edit Hafner zanimanja za treninge (tudi odrasle) za naslednjega. 2. mesto Jožica Ferk & Eva Zahovič vedno večje, se trudimo narediti čim 3. mesto Viktorija Kupčič & Jasmina bolj optimalen urnik igrišča, da na eni Prav tako zaradi neugodnih razmer Tišler strani zadovoljimo tistim, ki bi radi ni šlo vse po planu, a smo v skladu z trenirali, na drugi strani tistim, ki bi Moške dvojice omejitvami vseeno uspeli izpeljati vse radi igrali. To je na enem igrišču včasih 1. mesto Ivan Koželj & Boris Čelan nemogoče narediti optimalno. Trend tradicionalne turnirje in prireditve. 2. mesto Žan Friš & Sebastijan Gajser zanimanja za igranje tenisa se v naši Tenis je k sreči igra, kjer je rekreacija 3. mesto Igor Friš & Robert Korošec občini veča, zato bomo v prihodnje možna ob ohranjanju varne razdalje. naredili še več na prepoznavnosti, Turnirji teniške šole; kvaliteti in kvantiteti. Tudi tradicionalna postavitev tenis MINI majskega drevesa v neposredni 1. mesto Aljaž Nekrep Jarc To nam bo uspelo le tako, če bomo še bližini igrišča privabi vsako leto veliko 2. mesto Lara Polič naprej uspešno sodelovali z lokalno teniških navdušencev, sosedov in 3. mesto Paulina Murkovič skupnostjo, s šolo, občino ter drugimi zabave željnih ljudi. Žal nam letos domačimi in tujimi teniškimi klubi. zaradi nepredvidljive situacije ni tenis MIDI uspelo organizirati te prireditve. 1. mesto Jaša Unger In kdo lahko igra tenis? Kdorkoli! 2. mesto Tomi Savič Narava tenisa omogoča igranje vsem, Vsako leto imamo v planu organizacijo 3. mesto Tomaž Dvoršak ne glede na sposobnosti, starost, različnih turnirjev (otroške različnih tenis U-14 kondicijo ali izkušnje. Tenis omogoča starostnih skupin, ženske, moške 1. mesto Aljaž Kitel vsakemu tekmovalno igro, zato nikoli in mešane dvojice), organiziramo 2. mesto Tim Friš ni prepozno, da se oglasiš pri TK občinsko ligo moških »singlov« v dveh 3. mesto Maja Košnik Sladki Vrh. Kot pravi Henry Ford: Priti kategorijah ter kot ekipa sodelujemo skupaj je začetek, vztrajati skupaj je v Podravski ligi za rekreativce. Z 1.Medobčinska liga MOŠKI – SINGLE napredek, delati skupaj je uspeh. nekaj prilagoditvami in omejitvami 1 mesto Žan Friš smo uspeli večino planov letos tudi 2. mesto Jože Divjak V tem smislu smo mi več kot uspešni in izpeljati. 3. mesto Mario Jarc skupaj z vami bomo veliki zmagovalci! Kontaktirajte nas in postanite del Ponosni smo na rezultate naših članov. 2.medobčinska liga MOŠKI – SINGLE uspešne zgodbe. Naj omenimo samo nekaj rezultatov 1. mesto Martin Adler iz dogodkov tega turbulentnega leta; 2. mesto Boštjan Koren 3. mesto David Habjanič/Nikola Borut Kocbek, Štampfer predsednik TK Sladki Vrh Foto: Timotej Nekrep Jarc
Občina Šentilj 70 OZAVEŠČANJE
EuropaColon Slovenija SKUPAJ SMO V TEM! RAK TREBUŠNE SLINAVKE SIMPTOMI Simptomi raka trebušne slinavke so včasih nejasni. Bodite pozorni na naslednje znake:
BOLEČINA V BOLEČINA NA TREBUHU SREDINI HRBTA
NEPOJASNJENA ZLATENICA IZGUBA TEŽE (porumenela koža in beločnici)
IZGUBA PREBAVNE APETITA MOTNJE
SIVO BLATO, NOVONASTALI DIABETES OB TEMEN URIN NORMALNI TELESNI TEŽI
ZGODNJE ODKRIVANJE REŠUJE ŽIVLJENJA
GLAS-ilo | December 2020 ZAHVALE/OBVESTILO 71
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v nesreči, ki nas je doletela 22. maja 2020 v poznih nočnih urah, ko nam je do tal pogorela garaža, v kateri je bil avto in razno orodje. Ogenj je bil tako silovit, da je prišlo do uničenja fasade na stanovanjski hiši (6 PVC oken je bilo popolnoma uničenih) in poškodovanja obloge na steni, ki je bila proti garaži.
Posebna pohvala gasilcem iz PGD ŠENTILJ in PGD SLADKI VRH, ki so se odzvali na klic soseda, ki je prvi opazil požar.
Hvala OBČINI ŠENTILJ za izkazano pomoč po požaru (kritje stroškov kontejnerja za odpadke) in DRUŠTVU UPOKOJENCEV SLADKI VRH, ki je organiziralo in izvedlo akcijo pobiranja prispevkov za odpravo posledic požara na stanovanjskem objektu.
Iskrena hvala našim sorodnikom, ki so pomagali odpraviti posledice požara in še enkrat VSEM in VSAKEMU POSEBEJ, ki je začutil gorje ob naši nesreči in se je pozitivno odzval na klic dobrote!
Branko Vezjak z Jožico Rokavec ter hčerki Suzana in Marina
Krajevna organizacija Rdečega križa Šentilj
Naša kri je nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podarimo. Morda bomo s tem dejanjem že jutri nekomu povrnili zdravje, drugemu rešili življenje!
Spoštovana/-i krvodajalka, krvodajalec, občanka, občan,
Krajevna organizacija Rdečega križa Šentilj Vas prisrčno vabi v sredo, 6. 1. 2021 v prostore OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, kjer bo med 7.30 in 10.00 potekala redna KRVODAJALSKA AKCIJA. Če se počutite oziroma ste zdravi, Vas prisrčno naprošamo, da se, zaradi pomanjkanja določenih krvnih skupin, akcije udeležite. Zelo bomo hvaležni vsem tistim, ki se boste za ta korak odločili prvič. Prosimo, da na odvzem krvi pridete z osebnim dokumentom s sliko.
Veselimo se Vas in Vas pričakujemo ter se Vam iskreno zahvaljujemo za Vaše humanitarno dejanje!
Odbor Krajevne organizacije Rdečega križa Šentilj
Občina Šentilj 72 OGLASI
IMATE TEŽAVE Z ASTMO, ALERGIJO, KRONIČNIM BRONHITISOM?
VAM SLABI VAŠ IMUNSKI SISTEM? Stara klet Lilek Šentilj STE POGOSTO PREHLAJENI? vam želi STE KRONIČNO UTRUJENI? »srečno 2021«. Vabimo vas k nakupu naših novih, sodobnih, prijetnih in IMATE TEŽAVE ZARADI KAJENJA? priljubljenih vin, naravno pridelanih sadnih sokov in drugih domačih pridelkov. VAŠA REŠITEV SO SOLNE TERAPIJE V SOLNI HIŠKI v Šentilju. Naši pridelki so lahko odlična priložnost za darila.
Pridite na Mladinsko ulico 32 v Šentilju ali pa vam izdelke OB NAKUPU 8 TERAPIJ VAM 3 PODARIMO dostavimo na dom. Naročila na terapije: 031 639 248 [email protected] / www.solnahiska.si Tel. 040810173 Solna Hiška FB: Vino/Weingut/Winery – Lilek
Oglas ni lektoriran.
Oglas ni lektoriran. GLAS-ilo | December 2020 OGLASI 73
Oglas ni lektoriran. Občina Šentilj 74 OGLASI
Oglas ni lektoriran.
GLAS-ilo | December 2020 PROSTI ČAS – KRIŽANKA 75
Pravilno geslo iz prejšnje križanke se je glasilo PRIJETEN DOPUST. Nagrajenec je gospod Danilo IVANČIČ, Štrihovec 50j, 2212 Šentilj. ČESTITAMO! Nagrajenec bo nagrado prejela po pošti. Rešeno križanko ali geslo nam s svojimi podatki pošljite na naslov: Občina Šentilj, Uredništvo GLAS-ila (nagradna križanka), Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah do 26. 2. 2021, ali pošljete na elektronski naslov: [email protected]. Izžreban nagrajenec/-ka bo objavljen v naslednji številki GLAS-ila.
Občina Šentilj Investitor: SCL RENT d. o. o., Dunajska cesta 177, Ljubljana Obveščamo vas, da bomo predvidoma 10. 12. 2020 odprli novi trgovski center ob Mariborski cesti v Šentilju. Vljudno vabljeni!
Ob odprtju bo investitor doniral sredstva v višini 2.000,00 € za socialno ogrožene otroke v Občini Šentilj.