William Shakespeare, Thomas Middleton Timon Atenski

www.sng-ng.si [email protected] 05 335 22 00/51 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA Član ČlanEvropske Evropske gledališke gledališke konvencije konvencije PobudnikPobudnik gledališkega gledališkega združenjazdruženja NETA NETA New NewEuropean European Theatre Theatre Action Action MedijskiMedijski pokrovitelj pokrovitelj

SponzorjiSponzorji

KLAVDIJKLAVDIJ JAKONČIČJAKONČIČ CVETLIČARNACVETLIČARNA KLAVDIJJAKONCIC.COM/FLOWERSKLAVDIJJAKONCIC.COM/FLOWERS

GledališkiGledališki list SNG list SNG Nova Nova Gorica, Gorica, letnik letnik 59, številka59, številka 1 1 IzdajateljIzdajatelj SNG SNG Nova Nova Gorica, Gorica, predstavnik predstavnik mag. mag. Jožko Jožko Čuk Čuk UredniškiUredniški odbor odbor Srečko Srečko Fišer Fišer (lektor), (lektor), Tereza Tereza Gregorič, Gregorič, mag. mag. Ana AnaKržišnik Kržišnik (urednici (urednici te številke), te številke), MartinaMartina Mrhar, Mrhar, Dominika Dominika Prijatelj Prijatelj FotografijeFotografije Foto Foto atelje atelje Pavšič Pavšič – Zavadlav – Zavadlav OblikovanjeOblikovanje Borghese Borghese – Bojan – Bojan B. Bitežnik B. Bitežnik NakladaNaklada 1000 1000 Tisk TiskA-media A-media 20 let20 nove let nove hiše hiše ISSNISSN 1581-9884 1581-9884 10 let10 narodnega let narodnega gledališča gledališča DejavnostDejavnost gledališča gledališča financira financira Ministrstvo Ministrstvo za kulturo za kulturo Republike Republike Slovenije. Slovenije.

SkupajSkupaj n aprejnaprej g radimogradimo n ašenaše g ledališčegledališče Zasedba...... 2 Pogovor z režiserjem Timon Atenski je drama, ki je ni mogoče dokončati, ker je tako ekstremno robna ...... 5 Diana Koloini Timon iz zibelke Evrope...... 19 Iz študij o Timonu Atenskem »Greh je lahko krepost, samo da je bogat« ...... 23 Rok Andres Timon Atenski: besedilo, na katerem se lomijo mnenja ...... 31 Dramsko besedilo Timon Atenski...... 37 In memoriam Stane Leban ...... 88 Karel Brišnik ...... 90 Nagrade Zoran, moj nečak idiot...... 92 Neda R. Bric...... 93 Različno pravično Dr. Uroš Grilc...... 94

1 Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, sezona 2013/2014, uprizoritev 1 Premiera 26. septembra 2013

William Shakespeare, Thomas Middleton

TIMON The Life of Timon of AthensATENSKI Prevajalec Srečko Fišer Priredba besedila Janez Pipan V predstavi je uporabljen odlomek iz Lukianove satire Timon ali odljudnik v prevodu Antona Sovreta

Režiser Janez Pipan Dramaturginja Diana Koloini Lektor Srečko Fišer Scenograf Marko Japelj Kostumograf Leo Kulaš Skladatelj Aldo Kumar Koreografa Nastja Bremec in Michal Rynia Oblikovalca svetlobe Andrej Hajdinjak in Samo Oblokar Asistent režiserja Jaša Koceli Asistent kostumografa Andrej Vrhovnik

Vodja predstave Simon Kovačič, šepetalka Urška Modrijan, tehnični vodja Aleksander Blažica, tonski in video mojstri Vladimir Hmeljak, Majin Maraž in Stojan Nemec, lučna mojstra Renato Stergulc in Marko Polanc, rekviziterja Jožko Markič in Aftero Kobal, frizerki in maskerki Hermina Kokaš in Katarina Božič, garderoberki Jana Jakopič in Mojca Makarovič (vodja), odrska mojstra Darko Fišer in Staško Marinič, scenski tehniki Dean Petrovič, Bogdan Repič in Dominik Špacapan, vrviščarja Damir Ipavec in Ambrož Jakopič, odrska delavca Damijan Klanjšček in Jure Modic, šivilje Nevenka Tomašević (vodja), Marinka Colja in Tatjana Kolenc, mizarja Ivan Ipavec (vodja) in Marko Ipavec. Oblikovalec rekvizitov in scenski slikar Branko Drekonja.

Predstava ima odmor. 2 Timon, bogat Atenec Bine Matoh Apemant, neotesan filozof Janez Starina k. g. Alkibiad, atenski oficir, kasneje izgnanec in upornik Radoš Bolčina Flavij, Timonov oskrbnik Ivo Barišič Lucilij, Timonov služabnik, tudi barman Žiga Udir k. g. Pesnik Iztok Mlakar Slikar Kristijan Guček Prva senatorka Helena Peršuh Njena spremljevalka Dušanka Ristić Drugi senator Miha Nemec Kafis, njegov služabnik, izterjevalec, kasneje senator Blaž Valič Tretja senatorka Nevenka Vrančič Ventidij, manufakturist in senator Milan Vodopivec Lukul, trgovec in senator Jože Hrovat Hortenzij, njegov služabnik, izterjevalec in tat Tomislav Tomšič k.g. Lucij, finančnik in senator Gregor Zorc k.g. Sempronija, draguljarka in senatorka Ana Facchini Spremljevalki senatorjev Medea Novak, Andrijana Boškoska Batič k. g. Tit, služabnik, izterjevalec in tat Jernej Čampelj k. g. Filot, služabnik, izterjevalec in tat Primož Vrhovec k. g. Plesalka Vesna Vončina k. g. Timonovi služabniki in služabnice Klemen Breznik, Sebastijan Furlani, Anuša Kodelja, Jani Kodre, Ana Kolenc, Martin Mlakar, Ana Školaris, Janez Zore (Dijaki Gimnazije Nova Gorica) Atensko ljudstvo (Člani in članice SNG Nova Gorica) 3 4 Pogovor z režiserjem Timon Atenski je drama, ki je ni mogoče dokončati, ker je tako ekstremno robna

Shakespeare je le eden izmed avtorjev, ki ga najdemo v Gospod Pipan, z uprizoritvijo Timona Atenskega se po raznovrstnem režijskem opusu Janeza Pipana. Novome- skoraj dvajsetih letih vračate v novogoriško gledališče, ščan je v drugi polovici sedemdesetih let prejšnjega kjer ste v sezoni 1993/94 režirali Krst pri Savici, upri- stoletja študiral gledališko in radijsko režijo na ljubljan- zoritev, ki je maja 1994 odprla novo gledališko stavbo ski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, bil v Novi Gorici. S Smoletovim besedilom ste se tedaj re- naslednje desetletje dejaven zlasti v Slovenskem mladin- žijsko spopadli drugič (prvič ste ga postavili leta 1981 skem gledališču, po sodelovanjih z različnimi gledališki- v ljubljanski Drami), s (tedaj še) Primorskim dramskim mi hišami pa je leta 1994 postal ravnatelj SNG Drama gledališčem, ki je pred odprtjem nove gledališke stav- Ljubljana in to funkcijo opravljal štirinajst let. V času be imelo sedež v Solkanu, pa ste v predhodnih sezo- ravnateljevanja se je režijskemu delu posvečal v manjši nah že (zelo uspešno) sodelovali. Kako se spominjate meri; od leta 2008, ko se je kot režiser zaposlil v Slo- dela v novo zgrajeni gledališki hiši s sodobno odrsko venskem ljudskem gledališču v Celju, pa je ponovno dal tehnologijo (v primerjavi z možnostmi, ki jih je ponujal prednost svoji osnovni poklicni vlogi. Zanjo je bil večkrat stari solkanski oder)? Kako doživljate delo v tej isti hiši nagrajen, med drugim tudi za režije uprizoritev, ki jih je danes, po skoraj dveh desetletjih? v prvi polovici devetdesetih postavil v novogoriškem gledališču: Marivauxovo Zmagoslavje ljubezni, Marin- Dvajset let pomeni veliko osebnega (intimnega) in hkrati kovićevo Glorijo (obe sodita v niz uprizoritev, za režijo malo zgodovinskega časa. Živimo v drugem stoletju, drugi katerih je leta 1993 prejel nagrado Prešernovega sklada) in epohi in drugi zgodovini, kot smo leta 1994. Edina šibka vez Smoletov Krst pri Savici (Borštnikova nagrada za režijo, v tej razdalji, ki se vsak trenutek poveča za nekaj večnosti, 1994). Tako kot slednje imajo še nekatera druga slo- smo mi, nosilci drobcev spomina, ki izparevajo kot dežne venska besedila v Pipanovem opusu pomembno mesto, kaplje v puščavi. In se v sanjah ali drugih nespečnostih med uprizorjenimi tujimi avtorji pa prevladujejo imena spet vračajo. A z njimi človek nima kaj početi; še več, ko dramskih klasikov. In med njimi je, kot rečeno, tudi avtor, se ljudje gledališča začnemo spominjati »starih časov«, s katerim se je spopadel v svoji novi novogoriški režiji. pomeni, da smo se postarali in je čas, da nehamo. Morda

5 pa zato tako temeljito pozabljam svoje stare predstave? tedanjega umetniškega vodje gledališča Marka Sosiča, ki Kljub temu sta se mi Krst pri Savici in krst novega gledali- je svojo novogoriško odisejado tenkočutno popisal v knjigi šča (celo ljubljanski nadškof ga je na dolgo blagoslavljal) Tisoč dni, dvesto noči. Preden sem prvič prišel v Novo zadnje mesece kar nekajkrat pritihotapila v misli. Smoletov Gorico, je bilo za mano že dobro desetletje profesional- Krst pri Savici, morda edina slovenska drama s shakespe- nega gledališkega garanja, hkrati eno najbolj dinamičnih arskim duhovnim, intelektualnim in pesniškim tlorisom, je in produktivnih desetletij v zgodovini slovenskega teatra leta 1994 pripovedoval zgodbo o rojstvu države; predstava – osemdeseta. »Doma« sem bil v Mladinskem, delal pa se je končala na zasneženem Gosposvetskem polju, bilo sem tudi drugod, izbrane projekte na izbranih mestih, brez je veliko krvi, a tudi nekaj vročega smisla in upanja za pri- izvenumetniških preračunljivosti. Glede na vse to Smrtna hodnje dni. Timon Atenski se prav tako končuje na nekem past res ni bila sanjska ponudba (ponudb za delo sem imel kamnitem polju pred Atenami, govori pa o koncu in propa- konec koncev veliko, še posebej iz drugih jugoslovanskih du države in o radikalni deziluziji, ki jo živimo danes. gledaliških žarišč; veliko večino sem jih zavrnil), toda Nova Gorica, še posebej sodelovanje in številne debate z Dia- V Novo Gorico so me prvič povabili leta 1990; če se ne no Koloini in Markom Sosičem, vse to se mi je ponudilo motim, sta bila umetniška vodja Janez Starina in Srečko kot možnost nekoliko odmaknjenega, a tudi zbranega in Fišer. Tu je bila tudi mlada dramaturginja Diana Koloini, s poglobljenega dela v komornih nerazsežnostih solkanske- katero sva v naslednjih sezonah sodelovala pri skoraj vseh ga odra, možnost nekakšne prve sinteze in hkrati »slovesa uprizoritvah, kasneje dolga leta nadaljevala sodelovanje od mladosti« (in od Slovenskega mladinskega gledališča), drugje, danes pa se znova vračava na mesto zločina. To pa tudi dobrih vibracij, ki sem jih začutil pri delu z ansam- je treba vzeti dobesedno, kajti moja prva režija v Novi Go- blom. Spiritus agens vseh mojih novogoriških predstav je rici (natančneje v Solkanu) je bila Smrtna past Ire Levina, od Smrtne pasti do današnjega Timona Atenskega Bine čisto prava, po vseh klasičnih pravilih žanra napisana odr- Matoh, brez njega jih najbrž ne bi bilo. In najbrž še brez ska kriminalka, v kateri gre seveda za zločin. Igre smo se marsikoga drugega. lotili ambiciozno. Z žanrom nisem imel do tedaj nikakršnih praktičnih izkušenj, pa vendar mi je uspelo po modelu Ob tem pa se je v Novi Gorici gradilo novo gledališče. Od- hitchcockovskega suspenza na odru namesto Levinove prtje nove gledališke hiše, največje v Sloveniji, so napove- konverzacijske igre ustvariti resnično grozljivo atmosfero, dovali več let, ga po (slovenski) tradiciji potem tudi nenehno z mnogimi šokantnimi preobrati in »trdimi« liki. Gledalci odlagali in prelagali, načrtovanje sezon je bilo zato zazna- so se odlično vživeli v dogajanje. Spomnim se njihovih movano s številnimi improvizacijami in prilagajanji vedno avtentičnih reakcij, šokov, tudi kak krik je bil vmes in celo drugačnim terminskim načrtom, kar je prineslo v gledališče pobeg iz dvorane, kadar smo jih preveč prestrašili. V smr- nekaj nujne nervoze in slabe volje. Tudi Krst pri Savici ni bila tno past se, skratka, nismo ujeli. Kritika, tedaj še povsem prva (a najbrž edino prava in točna) repertoarna izbira za nedovzetna za takšno gledališče, je igro seveda zavrnila otvoritveno predstavo. V igri so bili tudi drugi režiserji z dru- kot nepotrebno žanrsko trivialnost … Da sem v nasled- gimi projekti, jaz niti nisem računal na to režijo, ki so mi jo njih sezonah v Novi Gorici režiral še trikrat – Marivauxovo potem ponudili tik pred zdajci. Kako leto ali celo dve prej sva Zmagoslavje ljubezni, Marinkovićevo Glorijo in končno namreč z dramaturginjo Aljo Predan v čast »rojstva« novega Krst pri Savici Dominika Smoleta – je bila najbrž zasluga gledališča že pripravljala zelo ambiciozno Ajshilovo Orestejo

6 – predstava naj bi se začela na prostem nekje na Krasu in se Petra Brooka in izvedbi pariškega gledališča Bouffes du postopoma selila proti Novi Gorici ter se optimistično konča- Nord, ki je tematsko izpostavila kritiko denarja in potro- la v novi stavbi, pa četudi na gradbišču, toliko bolje, smo se šništva). Igra velja za nedokončano, mnenja poznaval- pridušali, glasbo zanjo naj bi pisal sam Tom Waits in morda cev se krešejo okoli njene žanrske opredelitve (znotraj celo odigral Oresta (Alja je že imela potrebne kontakte v New tragedije je mogoče prepoznati še značajsko drugačne Yorku), da, takrat je bilo še mogoče fantazirati na tak način. elemente) … Menite, da so tovrstni oblikovni vidiki pri- Rojstvo (evropskega) gledališča, nastanek države, središče spevali k manjšemu gledališkemu zanimanju zanjo ozi- utopije in začetek zgodovinskega časa … vse to je Oresteja roma se vam kažejo kot pomanjkljivost igre ali morda in se je še kako prilegalo skoraj utopičnemu gradbišču, ki njena prednost? smo ga vsak dan opazovali na travniku pred novogoriško občinsko stavbo. Timon Atenski je kljub danes bolj ali manj zanesljivo potr- jenemu dvojnemu avtorstvu nedokončano dramsko delo, Vaje za Krst so potekale ob spremljavi vrtalnih in drugih ki sta ga po različnih ocenah Shakespeare in njegov ghost gradbenih strojev; na novi oder pa smo prišli le nekaj te- writer Thomas Middleton pisala med leti 1606 in 1608, dnov pred premiero. Tišine in zbranosti ni bilo več, a je vendar ga potem Shakespeare iz neznanih razlogov ni nikoli volja nadoknadila izgubljeno. Za igralce je bila selitev iz sol- dokončal. Prav tako ni podatkov, da bi bila drama uprizor- kanske dnevne sobe na »stadion« morda sprva nekoliko jena v času njunega življenja (Shakespeare je umrl 1616, travmatična, a smo hitro zaslutili, da nove razsežnosti odra Middleton 1627). Če ne bi bila objavljena v znani folio izdaji omogočajo tudi nove volumne gledališke umetnosti. Zdelo leta 1623, bi verjetno izginila brez sledu. Veliko je teorij o se je, ne samo zaradi sodobnih odrskih naprav, da je v ta- tem, zakaj se je zgodilo tako, zakaj je Shakespeare predčas- kšnem gledališču možno vse, vse tisto, kar lahko nastane no odložil to besedilo, se mu nekako odrekel itn. – od teze iz zmesi utopije, zgodovine in eksistence, ki sem jih od o njegovi osebni (tudi življenjski) krizi do špekulacij o tem, svojih gledaliških začetkov razumel kot snovi, iz katerih kot da naj bi različne teme iz te drame bolje upesnil v nekaterih alkimisti delamo gledališče. Danes je drugače, še odrske prejšnjih in tudi kasnejših igrah. Vsemu temu bi nemara lah- naprave so po dvajsetih letih nekam utrujene in iztrošene, ko dodali tudi očitno spodletelo srečanje dveh duhov, dveh kot muzejski eksponati in kot melanholični spomeniki neke avtorskih pisav in dveh poetik: na eni strani velikega mojstra, udarn(išk)e intervencije v čas in zgodovino. učitelja, gledališkega maga, elizabetinca po času in duhu, ki je v času nastajanja Timona Atenskega že pripadal preteklo- Sezono, ki bo zaznamovala 20. obletnico gledališke sti, zgodovini, in mladega, ambicioznega ter hitro vzpenjajo- stavbe SNG Nova Gorica, v vlogi režiserja odpirate s čega se Middletona, ki je v celoti pripadal novi, Jakobovi eri, (komaj) tretjo slovensko postavitvijo Timona Atenskega ki je pisal drugače, bolj v duhu novega časa (navsezadnje (dve uprizoritvi je doživel v ljubljanski Drami, in sicer v je bil poklicni dramatik). Čeprav je bilo takšno sodelovanje letih 1977 in 1992). Tragedija, ki jo je poleg Shakespe- dveh avtorjev takrat nekaj povsem običajnega, je čisto mo- ara avtorsko soustvaril njegov sodobnik Thomas Mid- goče, da Shakespeare v tem primeru ni našel učinkovite- dleton, ni med (Shakespearovimi) najbolj uprizarjanimi ga pesniškega odgovora na Middletonovo skoraj žanrsko (četudi gledališka zgodovina denimo beleži slovito fran- dramatizacijo prizorov iz urbanega življenja tedanjega Lon- cosko postavitev Timona Atenskega leta 1974 v režiji dona. Lahko bi rekli, da je ravno to slepo soočenje dveh

7 8 9 dramskih pisav eden tistih momentov Timona Atenskega, ki česar več, ko ni več nikakršne odrešilne socialne vezi, ki bi najbolj izzivajo današnje (ali moderno) gledališče. Prav to junaka izvlekla iz nemogoče zagate. Ni denarja, ni ljubezni, je, paradoksalno, razlog, da je Timon Atenski še vedno živo ni umetnosti, pravi Handelmanova. Možno je le izstopiti iz in vznemirljivo gradivo za uprizarjanje in da po njem niti ni fikcije, in nemara je to tista točka identifikacije in katarze, nastalo tako malo zelo odmevnih uprizoritev (poleg Brooko- ki Shakespearovega junaka pripenja na sodobnost. Shake- ve, ki je s Timonom krstil svoje slavno pariško gledališče, se speare zgodbo sicer konča s Timonovo domnevno smrtjo, nemara lahko spomnimo še Schlesingerjeve iz leta 1965, ponudi celo več možnosti in vsaj dve inačici konca, vendar ki je Timona bral skozi Becketta, itn.). Tudi dve dosedanji pa je jasno, da je bilo vse, kar je bilo treba izreči, izrečeno slovenski uprizoritvi nista tako slaba bilanca glede na to, da že pred tem na silo strukturiranim razpletom. Zato se mu nekatere Shakespearove igre pri nas sploh še niso bile upri- v tokratni uprizoritvi odrekam, ga črtam, dramo, skratka, zorjene, ena (The Two Noble Kinsmen, ki jo je napisal skupaj končam pred njenim formalnim koncem; enako kot dra- z Johnom Fletcherjem) pa, če vem prav, niti še ni prevedena. ma je tudi predstava, zgodba predstave, na bistveni ravni (Mimogrede: v prvi, Šedlbauerjevi, slovenski uprizoritvi sem nedokončana, ne poteši vseh naših radovednosti in marsi- kot študent AGRFT celo statiral kot Alkibiadov vojak; hočem česa tudi ne »pojasni« do konca. Ne zaradi še enega režij- reči, da predstave zaradi tega žal nisem videl.) skega ekshibicijskega samopojasnjevanja, temveč zaradi radikalne nemoči gledališča, da bi – v območju umetnosti Da je Timon Atenski nedokončana drama, je ključni moment – razpletlo Timonovo zgodbo. Ta zgodba pa je samo na- njenega današnjega branja in uprizarjanja, tudi našega. A videzno junakov spopad s (pokvarjenim, skorumpiranim, zakaj je nedokončana? Izraelsko-ameriška psihoanalitičar- mafijsko organiziranim …) svetom, tudi ni svet »kriv« za ka Susan Handelman je v svoji razpravi Timon of Athens: Timonovo nesrečo, temveč si je vse zakuhal sam. The Rage of Disillusion (1979) najbrž zadela bistvo, ko je zapisala: »V Timonu Shakespeare ne verjame v svojo Ste igro (sami ali s sodelavci) na kakršen koli način lastno umetnost, zato je igra nedokončana.« In še: »Ti- prirejali – kot je (s spremembo zaporedja prizorov in mona Atenskega pogosto označujejo za slabo dramo, ker drugimi postopki) to, denimo, storil režiser Vito Taufer ne nudi tistega, kar običajno pričakujemo od umetnosti: leta 1992? Ta uprizoritev je igro opredelila kot finančno da nam pomaga prenesti izgubo.« V Timonovi zgodbi gre, melodramo; kakšno oznako bi ji, glede na vašo režijsko z drugimi besedami, za izgubo, ki je ni mogoče povrniti. interpretacijo, podali vi? Razočaranje je radikalno, globoko, brez možnosti odrešitve in vrnitve v neko »normalno« stanje sveta. Ostane samo Ko sem pred dobrim letom po naključju kupil najnovejšo divji, nikoli izpeti, nikoli izživeti gnev, sovraštvo, gnus. Raz- oxfordsko izdajo drame (ki, mimogrede, prva navaja nad logi za njeno nedokončanost so torej v sami drami, v njeni naslovom Middletona kot soavtorja) in jo potem bral v iz- snovi, v svetu, ki ga uprizarja. Timon Atenski je, skratka, virniku in v Borovem prevodu, je bila ena mojih prvih misli: drama, ki je ni mogoče dokončati, ker je tako ekstremno saj to je vendar popolnoma sodoben tekst! To je tako, kot robna, ker sega preko robov vsakega teksta in ki mora po bi se dogajalo danes, v današnjih Atenah. (Podobno so svoji notranji logiki ostati fragment, pest črepinj v skrčeni reagirali francoski gledalci Brookove uprizoritve, nareje- dlani. Shakespeare svojega junaka pripelje v položaj, ko ni po proznem prevodu Jeana-Clauda Carrièra. Nekdo je preprosto ni več mogoče naprej, ko ni več mogoče reči ni- zapisal, da se je odrski uspeh Timona Atenskega začel,

10 Ivo Barišič, Kristijan Guček in Janez Starina

11 ko so njegove like začeli oblačiti v sodobne, meščanske za Dramo na novo prevedel Tita Andronika, prvič pa tudi obleke. Gledalci so dobro sprejemali uprizoritve, ki so na- Edvarda Drugega Christopherja Marlowa. Vedel sem, da stale kot odziv na – ali v kontekstu – vsakršnih finančnih bo pravi tudi za Timona. Ne gre za to, da bi bil Borov pre- in drugih kriz; Shakespeare je dobro poznal moč in logiko vod slab; odločitev za nov prevod je posledica odločitve denarja …) Odločil sem se torej, da dogajanje postavim v za umestitev dogajanja drame v našo sodobnost. Nobe- današnji čas, vendar brez »dobesedne« aktualizacije. Sicer nega tekstualnega nasilja nad izvirnikom nismo izvedli; tu pa: ali obstaja pripravnejše prizorišče za dramo o denarju, so še vedno Shakespearovi verzi in vse drugo na svojem bankrotu, krizi, navsezadnje o sesutju vseh vrednosti, kot mestu, tako da bi čim bolj zvesto sledilo pomenskim mre- so Atene? Drama v vsakem primeru terja določeno dra- žam izvirnega besedila. S svojo priredbo sem se, čeprav maturško (pre)ureditev: zgostitve dejanja, redukcija števila sem jo delal že po novem prevodu, resnično minimalno oseb na bistvene ipd. Znano je, da v izvirniku razen dveh vmešaval v prevajalčevo izrekanje. Ob delu smo kasneje prostitutk ni ženskih likov. Sam sem se odločil, da ženske tu in tam podlegli skušnjavi in zamenjali ali dodali kakšno so, saj se mi je tolikokrat analizirana odsotnost ženskega besedo, vendar nič usodnega. Med pripravami na režijo v Timonu Atenskem zdela sicer vznemirljiva, toda manj berem besedilo zelo natančno, preberem ga več desetkrat, uporabna tema za današnji čas. Popolnoma je spreme- usklajujem vsako besedo, vsak pomen s svojimi predsta- njena vloga (in funkcija) vojskovodje Alkibiada, bistveno vami, brskam, kopljem, dodajam temu širok spekter branja sem spremenil konec igre, o čemer sem že govoril. Čeprav referenčne literature, ključne prizore v komadu vedno puš- se na koncu zdi, da ni ostal kamen na kamnu, verz poleg čam, kakršni so, tu ne interveniram, zelo dinamično pa se verza, paradoksalno še vedno igramo Shakespeara. Nisem posvečam robovom besedila, stranskim zgodbam ipd., in pa imel ambicije, da bi dramo »dokončal« namesto Sha- praviloma se zgodi, da med vajami stavke, ki sem jih spo- kespeara (kar bi bila katastrofalna napaka) ali da bi jo po četka izločil, vračam v uprizoritveni tekst ter črtam tiste, ki šolsko urejal v skladu s klasičnimi ali celo žanrskimi pravili. so se mi sprva zdeli zanimivejši. Običajno režiserjevo (in Kot rečeno: Timon Atenski, to so fragmenti, črepinje, raz- dramaturgovo) delo pravzaprav, pomembno pa je, da so bitine drame, nekoč morda zavržene in odvržene v koš za stavki dobri, da govorijo in ne obnemijo v območju izre- odpadke; tako ga tudi uprizarjamo in pozornemu gledalcu kanja, ki ga vzpostavlja uprizoritev. Ko sem prvič prebral prepuščamo, da jih sam zlepi v strukturo/celoto, ki bo v nekaj prizorov novega prevoda, se mi je zdelo, kot da mi skladu z njegovim razumevanjem sveta. prevajalec bere misli in sanja iste sanje in ta vtis se do da- nes, ko je le še malo dni do premiere, ni obrusil ali ugasnil. Dosedanji slovenski uprizoritvi Timona Atenskega sta nastali po prevodu Mateja Bora in Anuše Sodnik. Nova Z uprizoritvijo Timona Atenskega SNG Nova Gorica uprizoritev nastaja v svežem prevodu Srečka Fišerja. vstopa v sezono, ki ji je Martina Mrhar v svoji umetniški Kako kot režiser gledate na možnost dela na novem pre- zasnovi nadela oznako različno pravično. Gre sicer za vodu – nasploh in v konkretnem primeru? tematsko precej široko rdečo nit repertoarja, pa ven- dar: v čem se Shakespearova igra, ki je nastala med Srečko Fišer je odličen prevajalec, poleg tega pa gledališki leti 1606 in 1608 in ki o korupciji spregovori na (dav- praktik, ki zna igralcem natančno polagati besede na jezik. nem) atenskem zgledu, najizraziteje dotakne vprašanja Kot »naročnik« sem pred leti z njim že sodeloval, ko je pravice oziroma pravičnosti in na kakšen način jo iz te

12 Jernej Čampelj, Braž Valič, Bine Matoh, Primož Vrhovec in Tomislav Tomšič

13 perspektive berete danes, v letu, ko je bila Slovenija imajo v zdajšnji krizi kapitalizma še vedno veliko pove- med svetovnimi državami uvrščena v sam vrh korupcije dati … Nenazadnje je sam Marx navajal zgornje vrsti- in podkupovanja v gospodarstvu? ce Timona Atenskega, ko je v Ekonomsko-filozofskih zapiskih iz leta 1844 izpeljal nekaj bistvenih sklepov o To je bolj vprašanje za Martino kot zame; svoj koncept se- denarju (gre za odtujeno moč človeštva, ki spreminja zone je odlično izbrala, koncipirala in razložila, zato temu človeške lastnosti v njihovo nasprotje). res ni kaj dodati. Drugo vprašanje je, kako se igra o denar- ju in, kot pravilno definirate, korupciji, prilega temu kon- Res je, Marx je Timona Atenskega, po Shakespearovi smrti ceptu. Je ob denarju in korupciji, ob bankrotu, pohlepu, dolgo pozabljeno igro, kasneje pa so jo dve stoletji poznali razsipništvu, skopuštvu in kar je še teh strasti, ki jih poraja le v različnih odrskih priredbah in predelavah, »odkril« mo- denar, sploh mogoče uporabljati tradicionalne humanistič- dernemu času, še ena izmed bizarnosti, ki se vežejo na to že ne etične standarde, norme in pojme? Ko pa me že silite po sebi v marsičem bizarno besedilo. Toda Marxovo prvo v dnevno aktualnost: prepričan sem, da Slovenija ni ena teorijo denarja, te »vezi vseh vezi« in »galvanokemične sile najbolj korumpiranih držav na svetu, daleč od tega, a kdo družbe« je v času nastanka najbrž bralo bolj malo ljudi; kot ve, korupcija se vedno dogaja daleč od srca in še dlje od vemo, so bili Ekonomsko-filozofski rokopisiiz 1844 objav- pogledov, redko jo vidimo s prostim očesom. Zato je prav ljeni šele v dvajsetem stoletju. Nekatere formulacije so zanimiva ta nacionalna samoovadba, tema za psihoanali- skoraj prepisane iz Shakespearove drame. Marx je napisal tike in druge spovednike, saj kdo pa bi lahko pričal o tako pravi panegirik velikemu elizabetincu, o tem ni dvoma, ki je visoki stopnji korupcije v Sloveniji razen tistih, ki so (bili) v očitno veliko vedel o denarju in imel tudi intimne izkušnje z njej neposredno udeleženi? nič kaj naivnim kapitalizmom, ki je vladal tudi Londonu na začetku 17. stoletja. Pravijo, da je bil tudi Shakespeare nič Timon Atenski spregovori o denarju (Zlato? Rumeno, kaj prijazen kapitalist, menda je trgoval z nepremičninami lesketavo, dragoceno / zlato? Nisem se zaobljubil tja- in tudi posojal za oderuške obresti, skupaj z očetom pa je vendan, / bogovi! Korenike! Drobec tega in / je črno doživel tudi bankrot. Shakespeare je, skratka, o denarju (in belo, grdo lepo, napak prav, / nizkotnost plemenita, kapitalizmu) vedel vse, tudi brez »poglobljenih teoretskih starost mlada / in bojazljivost hrabra. A zakaj, bogovi? obravnav« (ki pa, jasno, nikoli niso odveč). Tudi jaz sem / Ta žolti suženj vam bo izneverjal / duhovnike in slu- se med pripravami na to uprizoritev želel čim bolje podučiti žinčad, močnim možem / spodmikal zglavje, spletal in o osrednji temi drame, denarju, zato sem prebral kar nekaj prelamljal vere, / prekletstva blagoslavljal, gnusni go- knjig in še kaj, nekje sredi letošnjega poletja, ko je bilo delo bavosti / dal čar, tatovom položaj, naslov, oblast / sena- z uprizoritvijo že na pol poti, pa me je začel mučiti občutek, torjev), in to v času pred razvojem kapitalizma. Kaj nam da zaradi tega pri delu s tekstom nisem kaj prida »pamet- ima tragedija o denarju, če tako opredelimo Shakespe- nejši«, da mi vse študijsko poglabljanje in paberkovanje are-Middletonovo igro, na to temo povedati po tolikih ne bogati domišljije, da sem v nekakšni blokadi in da ne letih od njenega nastanka, v teku katerih se kapitalizem vem, kako naprej. Seveda, o denarju (kapitalizmu, krizi …) ni le razmahnil, pač pa je doživel tudi poglobljene teo- sem (z)vedel »vse«, hkrati pa sem spoznal, da do denarja retske obravnave? Nekateri temeljni razmisleki, kakršno nimam nikakršnega intimnega razmerja, ničesar ne čutim je Marxovo razumevanje kapitalističnega ustroja, nam ob denarju, ker ga nikoli v življenju nisem imel kaj dosti, do

14 te »fikcije vseh fikcij« ne gojim nikakršnih strasti, nobenih kar živimo. Ta resnica ni vedno prijetna, pri Shakespearo- intimnih spominov nimam na denar, nobene sanje me ne vih junakih še posebej. To pa ne pomeni, da je zdaj dramski vežejo nanj … Je sploh mogoče narediti predstavo o ne- junak le nekakšna posoda resnice ali celo njen pismonoša. čem, o čemer ne sanjaš, kar je po definiciji brez spomina Še kako je realen, človek iz mesa in krvi, kot rečemo s in brez zgodbe/zgodovine? To vprašanje me je mučilo kar frazo, celo bolj od resničnosti same. Zato sem prepričan, nekaj neprespanih noči, tudi v Grčiji, kamor sem šel na da ga lahko spoznamo kot svojega dobrega znanca, le do počitnice in malo tudi na študijske oglede. Na srečo, sem gledališča se moramo potruditi. Okrog njega bomo ob tem se kislo potolažil, je to le ena raven Timona Atenskega, zlahka prepoznali tudi kup zanimivih likov, ki prihajajo na raven – če se vrnem na vaše vprašanje o žanru – jedke po- oder skoraj dobesedno iz resničnosti. Timon Atenski je litične satire. Na tem ozadju pa je v prvem planu še vedno resda surova igra z junakom, ki je za današnje občutlji- intimna človeška drama, na to se spoznam nekoliko bolje. vosti, resnične in igrane, pravi monstrum, a premore tudi Skratka: ne uprizarjamo teoretskega disputa o kapitalizmu, obilo humorja, ki se ga po svojih najboljših močeh trudimo niti ne preslikavamo na oder ideoloških prepirov o svetovni vtkati tudi v uprizoritev. gospodarski in še posebej finančni »krizi«. Želim narediti čim bolj gledljivo predstavo, ki pa bo z odra fikcije čim bolj Ana Perne suvereno sestopila na tla (današnje) družbene realnosti.

Shakespeare-Middletonov Timon Atenski prikaže posa- meznikov prehod od ene v drugo uničujočo skrajnost. Renesančna avtorja sta protagonista, čigar podoba je nastala na osnovi antičnih zapisov o resničnem staro- grškem nosilcu naslovnega imena, naslikala kot člove- koljubnega razsipneža, ki se ob soočenju z (družbeno) močjo denarja radikalno preobrazi v puščavniškega ljudomrznika. Kakšen je Timon v aktualnih družbenih razmerah? Oziroma, kakšen je vaš Timon? Ali še dru- gače, v kom bi lahko danes ugledali slavnega atenskega bogataša?

Kdo je pa današnji Lear, Hamlet ali Richard Tretji? Je res mogoče misliti, da se po ulicah realnosti sprehajajo nji- hove replike? Enkratni in univerzalni so ravno zato, ker so brez dvojnikov. Timona Atenskega v realnosti nikakor ne boste ugledali, priti boste morali v gledališče. To pa ne po- meni, da ni še kako resničen. Njegova resničnost, če zelo poenostavim, temelji na dejstvu, da se v njem zgošča neka resnica, da je sečišče resnice, resnice časa, sveta, tega,

15 16 Kristijan Guček, Nevenka Vrančič, Bine Matoh, Miha Nemec, Jože Hrovat, Ana Facchini, Sebastijan Furlani

17 Iztok Mlakar in Kristijan Guček

18 Diana Koloini Timon iz zibelke Evrope

Shakespearov in Middletonov Timon Atenski je kot igra o de- tudi običajni ljudje v zasebnih pogovorih ali ob vsakdanjem narju, oziroma igra o bankrotu, povsem očitno za današnji čas. tkanju preživetvenih strategij. Problemi z denarjem, njego- vim kopičenjem, prerazporejanjem in izginjanjem, vsesplo- Zgodba je iz antike (znana iz antičnih virov), igra pa je bila šni bankrot – posameznikov, podjetij, sistemov, držav in napisana v času jakobinske Anglije (začetek 17. stoletja), seveda bank – so osrednja tema tega časa, takorekoč edi- torej bi ob njeni zdajšnji aktualnosti nemara lahko sklepali, na. Pravzaprav, če natančneje premislimo, tema, ki so nam da je večna, univerzalna. Ni tako, prej nasprotno, njena uni- jo vsilili kot edino pomembno: najprej z odločitvijo politike, verzalna vrednost je v marsikaterem pogledu vprašljiva. Če da je bankrot banke (vse od stečaja Lehman Brothers leta je v dolgi zgodovini že kdaj odgovarjala konkretnim razme- 2008) problem, ki mu je treba podrediti vse drugo (začenši ram (raziskovalci Shakespearovega dela in dobe trdijo, da je z vsemi političnimi odločitvami), zdaj pa že tudi s spreminja- v njej kar precej motivov in zastavkov, ki so bili v tistem času njem okoliščin (zakonov, državnih proračunov, plač, dosto- aktualno prisotni, od razsipnosti kralja Jakoba do dolžniških pa do dela, šolskega in zdravstvenega sistema …), v katerih razmerij in izterjevalskih postopkov), je njena zdajšnja aktu- se dogaja življenje vsakogar od nas. Bankrot – ki se je začel alnost relativno nova: mi sami bi še pred desetletjem verje- kot bankrot banke, zdaj pa se širi na bankrot vsega – je tis- tno ne vedeli, kaj bi z zgodbo, v kateri izguba premoženja to, s čimer se moramo ukvarjati vsi, več, čemur moramo nekega bogataša privede do zrušenja celotne državne struk- podrediti vse. In kar predvsem plačujemo vsi (tudi ko gre za ture in temeljno spremenjenega pogleda na svet. Tovrstna špekulacije cerkvenih dostojanstvenikov), vse bolj s celoto zgodba, čeprav se je zgodila že neštetokrat, samo v določe- svojih življenjskih možnosti. nih momentih, ob specifični konstelaciji razmer, zazveni kot paradigmatična. Zdaj očitno živimo v takem času. Zgodba o Shakespearova in Middletonova igra o bankrotu seveda go- bankrotu je celo naša osrednja zgodba. vori na način, ki je drugačen od danes prevladujoče dikcije in logike. In to je (ob njenih estetskih dimenzijah) tudi njena Igra govori natanko o tem, o čemer danes govorimo vsi, kar vrednost in prednost. Morda se iz nje ne bomo naučili niče- naprej in vsepovsod skoraj samo še to: v medijih in vsakih sar novega o zdajšnjih bankrotih, niti o tem, kako premago- novicah, v knjigah, na najrazličnejših srečanjih in konferen- vati tegobe z le-temi obremenjenega sveta (četudi se njena cah, z analizami razlogov in iskanjem možnosti vprašljivih re- struktura poleg tragedije in satire navezuje tudi na moraliteto): šitev, o tem govorijo politiki in znanstveniki različnih strok pa Timon je – v svojih obeh legah: kot filantropski bogataš in kot

19 obubožani mizantrop – lik, ki ne odpira novih horizontov, ne socialnega dna … V vsakem pogledu grda zgodba. Vse to s svojo zgodbo, še manj s svojimi stališči; temveč prejkone pa ne spremeni dejstva, da je tudi v Timonovem ravnanju nek zbuja odpor. Vendar pa njegova tragedija odpira nov pogled na nenavaden vozel, poseben moment, ki je zelo vprašljiv. Ne problematiko, ob kateri nam politiki vsiljujejo samo eno razlago gre samo za zaslepljenost in prekomernost (ki sicer sodita k in eno rešitev. stvari); pač pa za nenavadno zasukano logiko, ki je nemara tesno povezana z ravnanjem njegovih sprva prijateljev in po- Timonova zgodba o kopičenju in izničenju kapitala postavlja tem sovražnikov, pravzaprav z načinom delovanja tega sveta. v ospredje motiv darovanja. Za današnji pogled se ta motiv Timon se namreč v prvem delu predstavlja kot čisti dobrotnik morda zdi presenetljiv, tudi v izpeljavi je nenavaden. Timon se in filantrop, ki vsevprek deli darila, ne da bi pričakoval ali vsaj z njim vsekakor predstavi kot svojevrstna oseba, deluje celo dopustil kakršnokoli povračilo (ob Ventidiju sam zavrne vra- kot predimenzionirana podoba mitološkega darovalca (ki se na čilo), zgolj v imenu prijateljstva do vseh ljudi, radodaren do nekaj mestih približa podobi nekakšnega poganskega boga). A politikov in drugih mogočnikov (od katerih domnevno ne pri- natančnejši premislek lahko pokaže, da njegova logika ni ar- čakuje ničesar), do svojih služabnikov, pa tudi do umetnikov haična niti tuja strategijam sodobnih kapitalskih mogočnikov (ki se seveda borijo za njegovo naklonjenost in mecenstvo, (igra, ki je bila napisana v renesansi, ob »rojstvu novega sve- a jih sprejema kot estet), celo do lastnih kritikov (kot je filo- ta«, oziroma na prehodu med starim in novim svetom, morda zof Apemant). Obnaša se kot nekakšen bog, ki samo daje; lažje zadene skrite robove teh strategij). V prvem delu Timona z darili, ki ne zahtevajo vračila (čisti dar), se je postavil izven Atenskega spoznamo kot človeka, ki daruje vsevprek, vsako- krogotoka človeške menjave. Edino, k čemur zavezuje svoje mur, ki ga s tem preimenuje v svojega prijatelja, in povsem brez obdarovance, je nekaj docela brezinteresnega: prijateljstvo. rezerve, brez kakršnegakoli pričakovanja povračila – in tako Ko bogastvo izgine in premore samo še dolgove (seveda se nepremišljeno razda svoje navidez neizmerno premoženje. Ko pri tem izkaže, da bogastva že dolgo ni bilo več in je daroval ga začnejo oblegati upniki, pa menda resno verjame, da mu samo tako, da se je zadolževal), pa hoče zadolžiti prijateljstvo bodo prijatelji pomagali in nekdanje darove povrnili z enako ra- in za nazaj izterjati povračilo za tisto, kar je dajal. Prijateljstvo dodarnostjo, kakršno je prej sam izkazoval njim. To se ne zgodi. tako sam spremeni v menjalno kupčijo, darovanje denarja Prav vsi zavrnejo njegove prošnje in obubožani Timon ostane pa povzdigne v osnovno merilo medčloveških odnosov in sam, brutalno izpostavljen svojim dolžnikom. Ob tem spozna, človeškosti sploh. Kjer je prej vladalo nesebično prijateljstvo, da prijatelji niso prijatelji, in se iz radodarnega dobrotnika prelevi zdaj besni samo še zahteva po denarju. Pravzaprav njegov v sovražnika vseh ljudi. Domnevnim prijateljem priredi še eno manko, ki požene sovraštvo in gnus nad celim svetom. domnevno gostijo, v kateri izpostavi lažnost celotnega obtoka družabno-družbenih razmerij (prijateljstva in prijaznosti, lastne Timon, ki je v obeh svojih legah predimenzioniran, malo- gostoljubnosti in radodarnosti, hrane in medčloveških odno- dane mitološki (in po mnenju rezonerja Apemanta daruje sov) in se potem umakne v popolno osamo. Tu se posveča od svojega telesa – kot Kristus, pa tudi gosti kot pobesneli samo še kopičenju sovraštva in bližanju smrti. bog), na prvi pogled morda deluje arhaično. Pa vendar je logika njegovega ravnanja prepoznavna v delovanju so- Nehvaležnost je seveda grda stvar, izdano prijateljstvo še huj- dobnih finančnih mogočnikov. Najprej seveda z motivom ša. Oboje spremlja še cel kup drugih grdobij: grabežljivost, darovanja, ki temelji na zadolževanju (in ki ustreza logiki hinavščina, nasilnost izterjevalcev, uporaba mehanizmov s delovanja današnjih kapitalskih trgov).

20 O tem, od kod izvira Timonovo navidez neizmerno premo- potem ko je s finančnimi polomom ostal brez zaveznikov in ženje, v igri ne izvemo nič – kot tudi sicer ničesar o nje- pomoči, je brezmejno: ne namenja ga samo nekdanjim prija- govih osebnih zadevah ali življenju. Timon je brez družine teljem, ki so ga v hudi uri pustili na cedilu, temveč ga širi nad in tudi brez kakršnihkoli razmerij, ki bi presegala kroženje vse ljudi, mesto in državo, ženske in otroke enako kot moške obdarovanja in zadolževanja, ničesar ne vemo o njegovem (podobno logiki današnjih totalnih vojn); celo v naravi, med družinskem izvoru, ne o intimnih vezeh, niti o njegovih za- živalmi in tudi med planeti (kjer luna krade soncu itn.) pre- nimanjih (s čimer je docela izjemen med Shakespearovimi poznava grabežljivost, krajo, eno samo zlo. Skoz ves drugi protagonisti, ki so vselej zaznamovani z bolj ali manj proble- del igre Timon proizvaja gnus in besneče sovraštvo, s kate- matičnimi družinskimi odnosi in s kompleksnimi osebnimi rim obsipa celo vesolje, brez slehernih ozirov ali meja, do sa- motivi). V tem smislu je pravi anonimus – kot so praviloma mouničenja. Z doslednostjo in vztrajnostjo vzgaja sovraštvo, anonimni novodobni kapitalski protagonisti. Kot že rečeno, ki je povezano z željo po uničenju vsega. Ljudomrzništvo, ki igra ne pove, od kod njegovo bogastvo. Vendar pa kmalu je naravnost monstruozno, predstavlja inverzijo njegove nek- izvemo (pravzaprav se to pokaže – kot se to praviloma do- danje filantropije, pravzaprav pa je njena skrivna resnica (kot gaja – v trenutku njegovega poloma), da živi samo še na je novodobno širjenje dobrodelništva, ki naj bi lajšalo težave račun zadolževanja. Že davno (še pred začetkom igre) je obubožanih, pogoj, da vztrajamo pri logiki, ki bogastvo še izčrpal svoje premoženje in zadolžil tudi svojo posest. Vse naprej koncentrira v rokah peščice). Ob tem bi nas lahko pre- tisto razsipavanje in darovanje in slavnostne gostije je plačal senetilo, da tolikšno čustveno investicijo vlaga v zgodbo, ki z denarjem, ki ga je dobil na posodo. Timon nima ničesar, se v resnici vrti samo okrog denarja. Kopičenje, razkazovanje čeprav ponuja vtis, da je bogat. Pravzaprav, bogat je samo in razsipavanje pa potem izposojanje in pomanjkanje denarja zato, ker daje vtis, da je bogat (po logiki, ki jo poznamo da- predstavljajo vso njegovo zgodbo, tudi edino resnično vsebi- nes). Nemara tudi daruje brez zahteve kakršnegakoli vračila no vseh njegovih medčloveških razmerij. O čem drugem ne samo zato, da bi se lahko še naprej zadolževal. izvemo nič – in vse kaže, da je zgodba o denarju pogoltnila vse, saj na njej utemelji ves svoj odnos do ljudi in sveta, O logiki bogatenja, ki temelji na zadolževanju, danes vemo celo do lastnega življenja in smrti. Resnica te redukcije sve- vse. Tudi o razsipnosti in potrebi po ustvarjanju vtisa o pra- ta na zgodbo o denarju je monstruozno sovraštvo. Kolikor vem bogastvu (saj neprestano poslušamo mitološke pripo- se Timon pri tem zdi predimenzioniran, malodane mitološki vedi o »zaupanju« kapitalskih trgov). Vemo tudi, kako se ta (kot je bil predimenzioniran v svojem darovanju na začetku), logika prej ali slej ustavi (zlom kreditiranja), njen kolaps pa Shakespearove silovito razbohotene jezikovne podobe priča- ne zruši samo krogotoka posojil med kapitalsko vpletenimi jo o globlji resnici: svet, v katerem je kopičenje in izginjanje prijatelji, ampak vse naokrog: celotna gospodarstva in ži- denarja najpomembnejša zgodba, je mogoč samo za ceno vljenjske razmere ljudi, ki so bili v to igro vpleteni samo kot radikalnega ljudomrzništva. vložek, s katerim barantajo drugi. A tu se ne bomo spuščali v politično ekonomske analize. Atene, v katerih se dogaja Timonova eksemplarna usoda in s katerimi je zaznamovano njegovo ime, so pravo mesto Shakespearova in Middletonova igra s Timonovim preobra- te zgodbe. Tam se je menda rodila demokracija in pojmi, tom ponuja še drug poudarek: preseneti (in morda pretre- ki določajo današnjo Evropo. Tam se menda piše usoda se) nas z ljudomrzništvom. Sovraštvo, ki prevzame Timona, nas vseh.

21 Janez Starina

22 Iz študij o Timonu Atenskem »Greh je lahko krepost, samo da je bogat«

Denar/zlato »Verjemi, za zlato storiva vse, kar hočeš.«

Zlate palice, cekini, skrinjice, kelihi – vse to pripada svetu »Shakespeare v Timonu Atenskem,« obravnavo svoje najljubše človekove kulture, tako kot vse stvari, »o katerih z užitkom drame začenja Karl Marx. »Shakespeare poudarja pri denarju govorimo in jih držimo v rokah«. Toda obenem zlato prihaja iz zlasti dve lastnosti: 1. Denar je vidno božanstvo, pretvorba vseh zemlje, kakor bi ga Timon iz nje izkopal, besedilo pa ne ome- človeških in naravnih lastnosti v njih nasprotje, splošna zame- nja nikakršnih roparjev ali izgubljenega zaklada. To seveda njava in sprevrnitev stvari; denar brati nemogoče. 2. Denar je ne pomeni, da si moramo zlato predstavljati kot neobdelano obča vlačuga, obči zvodnik ljudi in ljudstev.«1 S preprostejšimi rudo, namiguje pa na protislovnost njegovih značilnosti. V besedami, denar častimo po božje, zato izkrivlja našo presojo Doranovi postavitvi v Kraljevem Shakespearovem gledališču o tem, kaj je v življenju pomembno, ter spreminja vse odnose v iz leta 1999 Timon nabira motno svetleče se zlate grude, kar trgovsko menjavo. Z besedami služabnika Lucija: »Da, in doz- lepo ponazarja dvoumno naravo zlata: Timon sam ga opiše deva se mi, da nas je pripeljal isti namen; moj je denar.« (III. kot »rumeno, lesketavo, dragoceno«, toda pri tem ne ostane 4) V nobeni drugi Shakespearovi drami ni tolikšna pozornost – šestnajst verzov kasneje ga označi kot »prekleto zemljo«, posvečena služabnikom: prav s poudarjanjem odnosa med kot fizično in moralno nečisto (IV. 3). Torej je Timonovo zlato gospodarji in služabniki, ne pa nemara med moškimi in ženska- po eni strani proizvod kulture, po drugi pa naravno bogastvo mi ali starši in otroki, pri Shakespearu in soavtorju Thomasu zemlje. Dosleden naturalizem postavitve tega prizora niti ni Middletonu (mojstru tako komedije kot tragedije trgovske me- potreben, saj so lastnosti zlata tako opisne kot simbolične, njave) pride do izraza marksistična poanta. Opredelitev denarja poleg tega pa gre v prizoru za nekakšen čudež, ki je tako kot obče vlačuge je simbolično izpostavljena z dejstvom, da so malo verjeten, da nabiranje zlatih grud v naravi nemara do- vsi ženski liki v drami prostitutke. Iz istega razloga se drama seže celo boljši učinek kot naključno odkriti zaklad. tudi začne s skupino neimenovanih likov, ki trgujejo s svojim Iz: William Shakespeare, Thomas Middleton: The Life of Timon of Athens. blagom – dragulji, svilo za fina oblačila, pesmimi in sliko. Ur. John Jowett, Oxford: Oxford University Press, 2008, str. 56. Iz: William Shakespeare: Titus Andronicus and Timon of Athens. Ur. Jonat- han Bate in Eric Rasmussen. New York: Random House Inc., 2011, str. XIV.

1 Citirano po Karl Marx: Kritika politične ekonomije, v: Karl Marx, Friedrich Engels: Izbrana dela, 1. zvezek. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1977, str. 367–368. 23 »Kupčija je tvoj bog in tvoj bog naj te pogubi!« in sprevrnitev stvari.«5 V svojih govorih Timon naslavlja de- nar kot »vidnega boga« (IV. 3), njegova božanska moč pa se Karl Marx navaja Timonove govore in jih (skupaj z odlom- pokaže v več sprevrženih dejanjih, ki namigujejo na dejstvo, kom iz Goethejevega Fausta) uporablja kot ponazoritev da je narava te božanskosti tudi sama sprevržena. svojega pojmovanja odtujevalnih učinkov zlata in denarja v Iz: William Shakespeare: Timon of Athens. Ur. Karl Klein. Cambridge: zgodnjekapitalističnih družbah. Trdi, da ta drama prikazuje Cambridge University Press, 2001, str. 7-9. družbo, v kateri ima vrhovno oblast denar, v njej – kakor v vseh družbah takšne vrste – pa obstaja prepad med tem, Dar česar je posameznik sposoben na temelju lastne osebnosti, in tem, kar lahko doseže na podlagi moči denarja: Začetni prizori drame izvrstno prikazujejo, kako je kultura »Kar obstaja zame s pomočjo denarja, ker lahko plačam, tako v antičnih kot Shakespearovih časih temeljila na za- tj., kar lahko denar kupi, to sem jaz, lastnik denarja sam. pletenem sistemu obredov in ritualov, v katerih sta ključni Kolikršna je moč denarja, tolikšna je moja moč. Lastnosti element predstavljala spoštovanje in gostoljubje. Ravno tako denarja so moje – njegovega lastnika – lastnosti in bitne so imele v tem sistemu bistveno vlogo usluge in darila. Ob- moči. To, kar sem in kar zmorem, torej nikakor ni določeno z darovanje ni bilo spontana gesta radodarnosti (je temu sploh mojo individualnostjo. /.../ Mar torej moj denar ne spreminja kdaj tako?): kot trdi neki zgodovinar obdobja zgodnjega no- vse moje nezmožnosti v nje nasprotje?«2 vega veka, je pri njem šlo za »integralni del sklopa dolžnosti Isto idejo Marx izpostavlja še v drugem kontekstu: »Kako in zavezanosti, ki je spremljal izvršitev kakršnekoli storitve.« malo ima denar, najsplošnejša oblika lastnine, opraviti z Iz: William Shakespeare: Titus Andronicus and Timon of Athens. Ur. Jonat- osebno lastnostjo, kako zelo ji je ravno nasproten, to je še han Bate in Eric Rasmussen. New York: Random House Inc., 2011, str. XV. Shakespeare vedel mnogo bolje od našega teoretizirajočega malomeščana.«3 »Dajal sem zmeraj prosto, saj nihče Marx sklene s trditvijo, da je »denar povnanjena zmožnost ne more reči, da je dal, če tudi prejme.« človeštva«.4 Lahko bi rekli, da je moč denarja tako odtujena kot odtujevalna: dosežki, do katerih lahko človek pride na Timon Atenski je eno od temeljnih starejših literarnih besedil, podlagi moči denarja, so odtujeni od njihovih individualnih ki nastopa kot referenca na področju kulturnih študij, zna- posebnosti in zmožnosti, iz istega razloga pa deluje odtuje- nem kot teorija obdarovanja. Eden od začetkov slednje je valno na tiste, ki se zanašajo na njegovo moč kot nadome- Esej o daru, pomembno delo Marcela Maussa iz leta 1950. stek za lastne sposobnosti. Pomen daru je v prenosu dobrin brez finančnih transakcij Kot trdi Marx, »Shakespeare poudarja pri denarju zlasti dve ali kakršnekoli druge materialne ali ekonomske izmenjave; lastnosti: denar je vidno božanstvo, pretvorba vseh človeš- zaradi tega dar tudi predstavlja izziv ekonomskemu determi- kih in naravnih lastnosti v njih nasprotje, splošna zamenjava nizmu marksizma. Darovalčeve koristi ne moremo opisati v zgolj ekonomskih terminih, bistvenega pomena je človekovo delovanje. Mauss je ta fenomen skušal pojasniti z antropo- 2 Ibid. loškega gledišča. Preučeval je plemenske družbe ameriške- 3 Karl Marx: Nemška ideologija, v: Karl Marx, Friedrich Engels: Izbra- na dela, 2. zvezek. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1976, str. 185. 4 Kritika politične ekonomije, str. 369. 5 Ibid., str. 368. 24 ga severozahoda, za katere je značilen potlač – agresivno družbe, v kateri so imeli ključno vlogo pokroviteljski odnosi. tekmovalna orgija pretirane radodarnosti, ki za prejemnike Po Bataillu je obdarovanje povezano z žrtvovanjem in tako predstavlja obvezo, da se naposled oddolžijo. Četudi Timon spada v domeno spiritualnega. Tudi v tem pogledu se torej ne skuša popraviti svojega položaja in je očitno, da nima ne podreja zakonitostim ekonomistične družbe. Na tej pod- nikakršnih tekmecev, s katerimi bi se meril, njegovo razka- lagi lahko rečemo, da Timon s svojimi požrtvovalnimi de- zovanje luksuza vendarle spominja na potlač. Obdarovanje janji obdarovanja skuša pridobiti pozicijo svetega subjekta, posameznika umešča v družbeno strukturo in implicitno naposled pa ugotovi, da temelji sveta, v katerem živi, niso vsebuje obvezo povračila. To pa je točka, na kateri je za ra- spiritualni, marveč ekonomistični. Njegov bes v gozdu je to- zumevanje Timona Atenskega relevanten tudi Mauss. rej negativna zrcalna podoba svetega subjekta, ki temelji na zavračanju kakršnekoli povezanosti s soljudmi. »Zlato! Kakšno božanstvo, da se ga veliča v templju nižjem, kot je staja za prašiča!« »Obljuba je dandanes najbolj pravšnji dar; odpre oči priča- kovanja.« Mauss je vplival na Georgesa Batailla, čigar temačno ob- sesivne teorije kulture se nemara še tesneje naslanjajo na Za Derridaja, ki se prav tako sklicuje na Maussa, je absolutni Timona Atenskega, čeprav to ni nikjer izrecno omenjeno. V dar nekaj nemogočega, saj dejansko obdarovanje vselej Prekleti strani je Bataille ekonomsko izmenjavo umestil v šir- predstavlja neko obliko izmenjave, tudi ko ima darovalec od ši okvir toka energije v celoti narave, ki ima svoj izvor v glo- nje zgolj psihično korist. Čisti dar brez vzajemnosti pripada binah neba, v Sončevem izgorevanju. Ta koncept lahko brez področju absolutno drugega, ki je tuje človekovi dejavnosti težav povežemo z govorom, v katerem Timon opredeljuje in ga Derrida povezuje z religioznimi vzgibi. Pri tem navaja krajo kot univerzalni princip, ki ga ponazarjata Sonce in Luna. Matejev evangelij: »Kadar pa ti daješ miloščino, naj ne ve Bataille trdi, da področje ekonomije sega zgolj do produkcije tvoja levica, kaj dela tvoja desnica. Tako bo tvoja miloščina presežkov, njihova uporaba pa ni pogojena z ekonomskimi na skrivnem, in tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil.« zakonitostmi in določa značaj družbe. Pomen bogastva je (Mt 6. 3–4, citirano po slovenskem standardnem prevodu.) v tem, da omogoča obdarovanje. Darovalec s svojimi deja- Ta odlomek Derridaja napeljuje k preučevanju protislovja v njem izraža potrebo, da se znebi presežka ali ga uniči, s tem srcu krščanstva, kjer gre po eni strani za religiozno težnjo po pa pridobi ugled in občutek kreposti. Z besedami, ki bi jih žrtvovanju in brezpogojni predanosti Bogu, na drugi strani prav lahko položili v usta Timonu, Bataille pravi: »Darovalec pa za potlačeno banalno pričakovanje, da bo darovalca Bog obogati na podlagi prezira do bogastva.«6 V predkapitalistič- nagradil. Derrida izpostavlja tudi osamljenost v žrtvovanju in nih družbah je kot tak imel svoje mesto, to pa se je v moder- v tem kontekstu navaja primer Abrahama, ki se je v svoji nem času, v kateri prevladujejo utilitarne težnje, izgubilo. V pripravljenosti podrediti se Bogu popolnoma oddaljil od člo- tem pogledu lahko Timona Atenskega označimo za zgodnje- veštva in človeških vrednot. Trdi, da je v tem »implicirana moderno besedilo – po eni strani napoveduje moderno druž- dolžnost sovraštva«.7 bo, ki jo obvladujejo zakonitosti denarja, po drugi strani pa Iz: William Shakespeare, Thomas Middleton: The Life of Timon of Athens. Timon izkazuje velikodušnost darovalca iz predkapitalistične Ur. John Jowett. Oxford: Oxford University Press, 2008, str. 31-35.

6 Georges Bataille: Prekleta stran, 1. knjiga, npr. La part maudite. 7 O tem gl. npr. Jacques Derrida: Dar smrti. Ljubljana: Društvo Pariz: Les Éditions de Minuit, 1967. Apokalipsa, 2004, str. 105–147. 25 Jože Hrovat in Adrijana Boškovska Batič

26 Dolg »Bankrotiranci, upniku nož na vrat, tako se vrača dolg!« Čeprav se je v zgodnjem novem veku po zaslugi španskih zlatih rezerv ponudba zlata v Evropi povečala, jo je zaradi Kritika poslovnega »prijateljstva« ni razvidna le v Timo- vsesplošnega razcveta trgovine v tem obdobju povpraše- novem vztrajanju pri dejanjih, ki bi ustrezala besedam, iz- vanje bolj in bolj presegalo. Ljudje so denar vse bolj kopi- postavljena je tudi v govorici moralne pravičnosti, s katero čili, zaradi česar se je količina kovanega denarja v obtoku prijatelji zavrnejo njegove prošnje po pomoči: v Lucijevih še dodatno zmanjševala. Večina transakcij je bila izvedena besedah, s katerimi se obsoja kot »hudobno beštijo«, ker brez posredstva denarja. Na začetku 17. stoletja v Angliji se ni polastil razpoložljivega bogastva (III. 2); v Semproni- ni bilo še nobene banke, blagovna menjava in odlog pla- jevih dvoličnih protestih, češ da je Timon pokazal »malo čila pa sta bila zelo razširjena. Tako Craig Muldrew trdi, prijateljstva in pameti« in ga »osramotil«, ko mu ni dal da temelja gospodarstva zgodnjega novega veka ni pred- priložnosti, da prvi izkaže svoje prijateljstvo (III. 3); in na- stavljal kovani denar, marveč zapleten in povsod navzoč posled celo v izjavi Prvega tujca, da bi bil pripravljen dati dolg. Ustni kreditni dogovori so bili pri tem vse redkejši, Timonu polovico svojega imetja, če bi Timon zanj prosil izpodrivale so jih pisne transakcije, v široki uporabi pa so (ampak samo v tem primeru), in to iz prijateljstva, ki ga bile tudi zadolžnice z uradnimi pečati. Vedno so se obraču- čuti do njega (III. 2). Komično moralno ogorčenje izhaja iz navale tudi obresti, ki so bile legalizirane s parlamentarnim občutka, da Lucij, Sempronij in celo Prvi tujec ne zlorablja- aktom iz leta 1571, v katerem je bila vzpostavljena ločnica jo le prijateljstva, pač pa tudi jezik. med obrestmi in oderuštvom. Od sredine 16. stoletja je Tovrsten položaj Prvega tujca je nepričakovan, saj imamo plemstvo najemalo tudi posojila z zastavitvijo zemlje, ki je občutek, da imajo tujci predvsem vlogo zgražanja nad Lu- bila ob nezmožnosti odplačevanja takoj zaplenjena; takšne- cijevim obnašanjem. Ker so tujci – »Jaz lahko trdim, da mu ravnanju se ni mogel upreti niti Timon: »/.../ zemlja je nisem nikdar zajedal Timona,« reče eden izmed njih – se že vsa zapisana v njih knjigah.« (I. 2) Na podlagi posojil se zdi, da si lahko privoščijo izražanje svojih stališč, ne da je razvila kompleksna in vzajemno prepletena mreža od- bi bile njihove besede tarča ironije. Njihove obsodbe so nosov, ki so temeljili na zaupanju. Kot trdi Robert South, preproste, jasne in nedvoumne: »Kakšna pošast je člo- brez tega ne bi bili mogoči nikakršni stiki med družbami in vek! /.../ Nravnost se zgraža.« (ibid.) Nemara so v Atene posamezniki.Temelj tradicionalne fevdalne hierarhije je bila anahronistično prišli iz Ženeve, središča kalvinizma. Toda »zvesta« služba, vendar se je ta ureditev v zgodnjem no- kot ugotavlja Klein, Prvi tujec v svojem enačenju prijatelj- vem veku znašla pred izzivom novega modela, ki je temeljil stva in darov izkazuje parazitski odnos, ki se ne razlikuje na državljanski družbi, v kateri je posameznik služil monar- bistveno od tistih, ki jih kritizira: »Tudi me ni zaznamovala hični državi, ta pa je svojo oblast uveljavljala s pomočjo za prijatelja njegova dobrota.« (ibid.) Sum, da se tudi pri pravnih institucij. V tem novem modelu je bil poseben po- likih, ki v drami predstavljajo glas morale, v ozadju skrivajo udarek posvečen zaupanju, poštenju in vesti kot temeljnim lastni interesi, je pri Middletonu pogost. osebnostnim lastnostim. Iz: William Shakespeare, Thomas Middleton: The Life of Timon of Athens. Ur. John Jowett. Oxford: Oxford University Press, 2008, str. 46-49. Prevedel Jaka Fišer

27 28 29 Radoš Bolčina

30 Rok Andres Timon Atenski: besedilo, na katerem se lomijo mnenja

Veliki pok, ki nima datuma Thomas Nashe, Thomas Lodge, Thomas Dekker in drugi (prim. Walton, 40). Eden od prvih neposrednih virov za Timon Atenski je bil prvič objavljen leta 1623 v t. i. Prvem dramo bi lahko bila komedija anonimnega avtorja Timon foliju1. »Bil je ena od šestnajstih še neobjavljenih iger, ki so (Karl Klein trdi, da je bila komedija neposredna predhodnica bile uvrščene v Stationer‘s Register 2 8. novembra 1623. Timonu Atenskemu, napisana pa naj bi bila 1602-3: prim. Noben od zgodnejših dokumetov je ne omenja ali se nanjo Klein, 56) ki je temeljila na Lukianovem dialogu iz drugega nanaša. V postopku določevanja datuma nastanka se mo- stoletja Timon Ljudomrznik. To besedilo je gotovo že samo ramo osredotočiti na notranje dokaze v besedilu in njegove vplivalo na dramatika, saj je bil Erazmov latinski prevod vire.« (Jowett, 3) Edina relativno zanesljiva zgodovinska popularno učno gradivo. Če se ozremo na Shakespearovo aluzija v besedilu, ki kaže na čas nastanka, je odlomek, ki delo, pa zgodba o samoizobčenju Timona Atenskega in morda namiguje na smodniško zaroto (Gunpowder Plot). jezna atmosfera kažeta na povezanost s Kraljem Learom Ta se je zgodila novembra 1605, ko so katoliški zarotniki (1605-6) in Koriolanom (1608?). Razprave o nastanku želeli razstreliti oba domova parlamenta skupaj s kraljem povečini sklepajo, da je bil Timon napisan časovno blizu Jakobom in mnogimi plemenitaši. V tretjem dejanju Timo- kateri od teh iger. Shakespeare je po Plutarhovem Življenju nov sluga zakliče: »/…/ kako posnema krepostno vedenje, velikih Rimljanov in Grkov3 ustvaril Julija Cezarja (1599) da bi mogel biti še bolj hudoben! Njegova sebična ljubezen (prim. Dawson in Minton, 15) in nato še Antonija in Kleo- je takšna kot pri onih, ki bi v žaru zanosa zažgali cela kra- patro (1606?) (prim. Oliver, 32). Prav v Plutarhovem delu, ljestva.« (III. 3) Na lik Timona se nanašajo tudi nekatere kjer je opisano, kako se je Mark Antonij po bitki pri Akciju renesančne drame, ki so jih pisali John Lyly, Robert Green, umaknil v samotno hišo in jo poimenoval Timoneon, sle- deč s tem Timonovemu zgledu, se je Shakespeare lahko 1 Prvi folij (First Folio), tako imenovan po formatu knjige, je prva seznanil z glavnimi dejstvi, ki jih je nato uporabil pri pisanju izdaja zbranih Shakespearovih iger; vsebuje 36 besedil. besedila (prim. Oliver, 32). »Ko je pisal Koriolana, pa je 2 Stationer‘s Register je dokument, ki izpričuje pravice založnikov do objave tega ali onega dela; nekakšna zgodnja oblika varstva 3 Βίοι Παράλληλοι, oz. Vzporedna življenja, angleški prevod 1579, avtorskih pravic. dopolnjena izdaja 1595. 31 gotovo že poznal Alkibiadovo življenje. Obe deli omenjata to Catch the Old One, 1605) močnejše stilistične paralele s Timona in mogoče je, da si je Shakespeare zamislil igro, Timonom, kot kateri koli tekst drugih avtorjev v tem obdob- ko je pisal svoje pozne rimske igre. Na tej predpostavki E. ju. Pri analizi Middletonovega deleža v Timonu pa se kaže K. Chambers postavlja nastanek besedila med Koriolana in podobnost še z dvema njegovima besediloma, Yorkshirsko Perikla v leto 1608.« (Jowett, 4) tragedijo5 in Maščevalčevo tragedijo (The Revenger‘s Tra- gedy, 1606). »Obe igri sta bili napisani za Shakespearovo Ni zanesljivih dokazov, da je ta datacija pravilna, saj je družbo King‘s Men. In v nobenem drugem obdobju v Mid- Plutarha študiral že pred letom 1600, ko je pisal Julija Ce- dletonovi karieri ni bilo sodelovanje s Shakespearom bolj zarja; »kritika Timona« omenja v letih 1594-5 v Ljubezni mogoče.« (Jowett, 6) Nikakor tudi ne gre spregledati po- trud zaman; lahko pa bi vedel zanj tudi iz gradiva za Konec vezav z besedilom Bena Jonsona Volpone, ki se prav tako dober, vse dobro (1604-5), ki ga je spisal po poglavju iz ukvarja s problemom bogastva in so jo igrali ravno King‘s Palače užitkov (The Palace of Pleasure) Williama Painterja; Men leta 1606. Kot zaključek vseh teh izvlečkov raziskav zato se mnogi raziskovalci nagibajo k mnenju, da je bilo vir torej lahko zapišemo, da je bil Timon Atenski napisan v za nastanek samo Plutarhovo besedilo (prim. Oliver 22- letih 1604-6, in ga zato prištevamo med Shakespearova 25)4. Vsekakor pa Timon ni bil napisan po 1608, saj je pozna dela. bil del zapuščine Shakespearove skupine King‘s Men, ki je bila lastnica njegovih rokopisov: besedilo je očitno nasta- Tragično ali kako drugače? lo, preden je skupina pričela igrati s premori med dejanji – to pa se je zgodilo šele avgusta 1608, ko so zamenjali Kot je znano, Shakespearovo dramsko delo delimo na tri gledališče in začeli z uprizoritvami v notranjem gledališču skupine: tragedije, komedije in historične igre. V našem Blackfriars (premor je bil nujen, da so zamenjali edina sve- primeru nam ne preostane drugega, kot da se strinjamo z tila – sveče). Jezikoslovci in literarni zgodovinarji z analizo literarno zgodovino, ki je Timona Atenskega razvrstila med besedišča umeščajo Timona v leti 1604-5, torej nekje med tragedije. Znotraj besedila pa najdemo številne dramske igri Konec dober, vse dobro in Macbeth (1606). »Taylorje- žanre. Robert Wilcher ga shematično razdeli na dva dela, va analiza besednjaka iz Kralja Leara in Timona Atenskega prvi je moraliteta, drugi satira (prim. Jowett, 23). Kar je kaže, da je bil slednji napisan tik pred Learom ali tik za očitno in takoj opazno v dramskem dogajanju, je satirična njim.« (Jowett, 5) Obe tragediji imata tudi podobno temo: dimenzija, ki pa je nekoliko nenavadna – besedilo raste iz »tragični junak trpi zaradi nehvaležnosti, se umakne v div- satire, a ni popolnoma satirično. Precej podobno bi lahko jino in benti čez človeštvo; druži ju zvesti služabnik (Kent/ trdili za njegovo tragično dimenzijo – raste iz tragičnega, a Flavij)« (Dawson in Minton, 15). ni tragedija. Morda bi bili pri sklepanju in iskanju zvrstnosti najbolj koherentni, če bi zapisali, da gre za tragikomedijo. Če gledamo na nastanek s stališča soavtorstva s Thoma- John Fletcher je leta 1609 zapisal, da je tragikomedija for- som Middletonom, nam analiza besedil pove, da ima Mid- ma, ki osebe pripelje v bližino smrti, a nihče zares ne umre dletonovo besedilo Zvijača, da ujamemo starega (A Trick (prim. Jowett, 24). Timon se s svojo smrtjo tej definiciji izogne, a če resni tematiki, ki jo besedilo obravnava, do- 4 Raziskovalci, ki so se ukvarjali z izvorom in iskanjem predlog za Ti- mona Atenskega, navajajo še dolg sezam morebitnih del in vplivov 5 A Yorkshire Tragedy. Leta 1605 natisnjena pod Shakespearovim (prim. Klein 52-60). imenom. Prim. Dawson in Minton, 13. 32 damo satiro in komičnost, je Timon Atenski tragikomedija zor (Hibbard, 25). Jowett mu pripisuje precej večjo vlogo. v vsej svoji kompleksnosti. Jowett tako zapiše, da bi Ti- Middletonovi naj bi bili: I, 2; II, 2 (nekaj verzov); celotno mon »našel boljše mesto v folijski izdaji ob Milo za drago tretje dejanje; IV, 1 (začetni in končni verzi), 3 (malo na in Zimski pravljici ali ob Troliusu in Kresidi in Cimbelinu« začetku, nato od verza 30 do konca); v petem dejanju pa (Jowett, 25), kot pa med Romeom in Julijo ter Julijem Ce- samo nekaj popravkov, sicer ga pripisuje Shakespearu. zarjem, kjer se je znašel bolj po nesrečnem naključju, saj bi morala biti na njegovem mestu natisnjena Trolius in Kre- Na popolnoma drugem bregu je Karl Klein, ki je mnenja, da sida, a so nato v manjkajoči del (gotovo zaradi primerne so dokazi o soavtorstvu zgrešeni, da hočejo le obraniti čast dolžine) vstavili kar Timona. Shakespeara, ker ima Timon nekaj slabo napisanih delov, ki ga »niso vredna«. Poudarja, da »dokazi, ki so na voljo, William, Thomas ali morda oba? niso dovolj za razrešitev problema avtorstva« (Klein, 63). V svoji raziskavi povzema zaključke, do katerih so prišli ure- V 19. stoletju se je pojavila teza, da William Shakespea- dniki oxfordske izdaje Zbranih del Williama Shakespeara re ni sam napisal Timona. Temu je do današnjih dni sledil leta 1986, in jim ugovarja. Tako zavrača trditve shakespea- plaz raziskav, teorij in prepirov med znanstveniki. A prvi rologov, da je nekatere besede moč najti samo v delih be- dokaz o avtorstvu je že samo dejstvo, da je bilo besedilo sedila, ki se jih pripisuje Middletonu. Klein s svojo študijo objavljeno v prvi izdaji Shakespearovih del: v knjigi so na- kaže, da se besede in besedne zveze, ki so jih pripisovali tisnjena samo dela, kjer je Shakespeare avtorsko udeležen. enemu ali drugemu avtorju, pojavljajo tudi v nasprotju s »A knjiga ne govori o Shakespearu kot soavtorju, temveč teorijo o deljenem avtorstvu na različnih mestih v besedilu. ga predstavlja kot avtorja, in je zato zavajajoča.« (Jowett, Zavrača tudi teorije, ki so tekst obravnavale glede na raz- 132) Problem avtorstva se kaže v nenavadni strukturi, ličen metrum. »Nenavadna mešanica rim, neurejen verz, saj sta besedilo dramatika pustila, gledano z današnjimi proza, /.../ kar kličejo po presoji avtorstva, ker se upirajo očmi, v več smereh nedokončano, ali pa sta morda ho- racionalnosti« (Klein, 64); a čeprav bi utegnili te anomalije tela strukturo/zgodbo še dopolniti oz. izpopolniti. Očitek pripisati enemu ali drugemu avtorju, se po Kleinu pojavljajo nedokončanosti bi si sicer lahko prislužilo tudi katero od preveč nelogično, da bi se jih dalo matematično preveriti. drugih njegovih besedil; do tega je prihajalo iz praktičnih razlogov. Teksti za elizabetinska gledališča so se dostikrat Kljub nasprotujočim si mnenjem so oxfordski raziskovalci s pisali sproti, tudi prizor za prizorom, in mnogo besedila je pomočjo računalniškega programa, podobnega tistemu, ki bilo dodanega na samih vajah in predstavah; tako dejanska preverja plagiate, besede in besedne zveze iz vseh Shake- realizacija besedila pogosto ni bila zapisana in natisnjena. spearovih del primerjali s Timonom Atenskim in statistično dokazali, da se v predelih, ki so jih prej pripisali Middletonu, »Na vprašanje, kdo je napisal kaj, ne moremo vedno od- pojavi zelo majhen odstotek shakespearskega besedišča. govoriti z gotovostjo, in morda to niti ni najbolj pomembno Vemo, da je Shakespeare precej svojih del napisal v sode- vprašanje.« (Jowett, 3) Gotovo ni potrebno posebej pou- lovanju z drugimi dramatiki. Skoraj gotovo imajo deljeno dariti, da se z nobeno porazdelitvijo avtorskih deležev ne avtorstvo Henrik VI., Henrik VIII., Edvard III., morda tudi bodo strinjali vsi. G. R. Hibbard tako meni, da so Middle- Tit Andronik. Še enega avtorja imajo tudi njegove poznejše tonovo delo: I. dejanje, 2. prizor in III. dejanje, 1.-5. pri- igre Perikles, Dva gospoda iz Verone in izgubljeno besedilo

33 Cardenio (Jowett, 144). Gary Tayor, MacDonald P. Jac- uprizoritelje se uvršča edinstveni duh režije dvajsetega sto- kson in John Jowett so mnenja, da je Thomas Middleton letja, Peter Brook. Leta 1974 je Brook s svojim ansamblom po Shakspearovi smrti adaptiral tudi Milo za drago in Ma- prevzel pariško gledališče Les Bouffes du Nord, ki je pro- cbetha (prim. opombe v Jowett, 132). Na drugi strani tudi padlo kljub svoji slavi 19. stoletja. Za otvoritveno predstavo za Middletona soavtorstvo ni bilo nič nenavadnega, saj je, v stavbi, ki jo je obnovil tako, da so bili še vedno vidni denimo, v sodelovanju z Rowleyjem napisal tragedijo Pre- sledovi razpadanja, je izbral Timona Atenskega. »Igralni menjave (The Changeling, 1622). Sodelovanje med drama- prostor je bil krog, pred katerim so v obliki podkve, na klo- tiki v elizabetinskem času ni bilo nič nenavadnega; kot prej peh brez naslonjal, sedeli gledalci. /.../ Luč je osvetljevala in kasneje ne. Soavtorstvo Timonu ne zmanjša in ne poveča tako igralce kot gledalce. Za krogom je bila jama, kjer je pomena, kvečemu ga lahko oplemeniti. Morda res uprizar- bil včasih oder; od tam je Timon na začetku prišel v vsem jamo to besedilo samo zato, ker je pod njim Shakespearov svojem sijaju in tja je v obupu izginil na koncu.« (Dawson ali Middletonov ali obojni podpis; a kot v uvodu k svoji izdaji in Minton, 123) Izpraznjeni Brookov prostor v napol podrti Timona zapišeta Anthony B. Dawson in Gretchen E. Minton: stavbi gledališča je dal Timonu prave duhovne dimenzije: »Čeprav za Shakespearovega časa morda ni bil uprizorjen in kazal je tako na metafizično kot na ekonomsko raven bese- ga do dvajsetega stoletja niso veliko igrali, je Timon Atenski dila. Zelo odmevna je bila zadnja uprizoritev (leta 2012) v v zadnjih tridesetih, štiridesetih letih dokazal, da ni samo londonskem Narodnem gledališču, ki je v sodobni preoble- relevanten, ampak tudi briljantno učinkovit v uprizarjanju.« ki problematizirala škandale in prevare v upravi mesta Lon- (Dawson in Minton, 1) To dokazujejo številne uprizoritve v don in britanskih medijih. Pri nas smo Timona Atenskega zadnjem času. A. D. Nuttall svoje razišljanje o tej temi za- uprizorili dvakrat, obakrat v ljubljanski Drami, leta 1977 v ključi: »Timon Atenski je en in nista dva, sicer nenavadno režiji Zvoneta Šedlbauerja in leta 1992 v režiji Vita Tauferja. diskunkcionalen zaradi tehničnih nedoslednosti, a koncep- tualno in inovativno koherenten.« (Klein, 66) Viri in literatura Hiter pogled na uprizarjanje Halliday, Frank Ernest: A Shakespeare Companion 1564–1964. Baltimore: Penguin, 1964. Naštel sem nekaj posebnosti ali bolje rečeno, misterijev, Oliver, H. J: Timon of Athens. London: Routledge, 1994. ki zaznamujejo to Shakespearovo igro. V ozadju vseh di- Hibbard, G. R. (ur.), Walton, Nicholas (uvod): William Shakespeare: Ti- lem pa kljuva še en podatek, ki bi bil prav tako zanimiv za mon of Athens. London: Penguin Books, 1970. obravnavo. Zgodovina ne premore konkretnih in prepričlji- Klein, Karl (ur.): William Shakespeare: Timon of Athens. Cambridge: vih dokazov, da bi bilo besedilo za časa nastanka sploh Cambridge University Press, 2001. uprizorjeno. Raziskovalci so neodločeni: nekateri menijo, Jowett, John (ur.): William Shakespeare and Thomas Middleton: The Life da bi bil Timon lahko uprizorjen v letih 1607 ali 1608, dru- of Timon of Athens. Oxford: Oxford University Press, 2008. gi, da se besedilo prvič dejansko pojavi s knjižno objavo. Dawson, Anthony B, Minton, Gretchen E (ur.): William Shakespeare and V stoletjih, ki so sledila, so Shakespearov tekst adaptirali Thomas Middleton: Timon of Athens. London: Arden Shakespeare, 2008. in ga uprizarjali v drugačni podobi; prva znana uprizoritev po njegovi dramski predlogi je bila leta 1851 v gledališču Sadler‘s Wells (prim. Halliday, 237). Med najslavnejše

34 Helena Peršuh

35 Vesna Vončina

36 William Shakespeare, Thomas Middleton TIMON ATENSKI

Prevedel Srečko Fišer 2013

Glavni tekstovni vir za prevod: William Shakespeare, Thomas Middleton: TIMON OF ATHENS. Ur. Anthony B. Dawson in Gretchen E. Minton. The Arden Shakespeare, Third Series: Methuen Drama / Bloomsbury Publishing Plc, London, 2008.

37 Prevajalčeva opomba: Edini vir za angleško besedilo je folijska izdaja Shakespearovih del iz leta 1623. Tako da se, kar zadeva dialog, sodobne kritične izdaje med seboj ne razlikujejo izdatno, temveč samo v interpretaciji posameznih detajlov. Nekoliko večje so razli- ke pri poimenovanjih oseb in didaskalijah, kjer je izvirna izdaja zlasti nedodelana; tu je uredniški delež v sodobnih izdajah večji. Vsi uredniki bolj ali manj dopolnjujejo izvirne didaskalije, da olajšajo ali sploh omogočijo razumevanje dogajanja. Uredniške so tudi razdelitve na dejanja in prizore; folijska izdaja je pri tem zelo pomanjkljiva, sodobne pa zvečine ohranjajo klasicistično razdelitev, ki je dediščina 18. stoletja – pač zato, ker smo se po tako urejenem besedilu bolj vajeni orientirati. Označevati te posege, ki navsezadnje ne zadevajo jedra besedila, tudi v prevodu, ki ni filološka edicija, se mi ni zdelo smiselno, saj bi s tem igra predvsem postala slabše berljiva, malo ali nič pa bi se poboljšalo njeno razumevanje. V folijski izdaji Thomas Middleton ni podpisan. Da je on soavtor Timona, je danes večinsko strokovno mnenje, vendar ne vsesplošno.

38 OSEBE KAFIS IZIDOROV SLUŽABNIK TIMON, bogat Atenec Dva VARONOVA SLUŽABNIKA APEMANT, neotesan filozof TIT ALKIBIAD, atenski vojskovodja služabniki HORTENZIJ FLAVIJ, TIMONov oskrbnik upnikov LUCIJ LUCILIJ FILOT FLAMINIJ Timonovi služabniki NOREC SERVILIJ PAŽ VENTIDIJ KUPID LUKUL priliznjeni plemiči, V amazonke oblečene DAME, figure v povorki LUCIJ lažni Timonovi prijatelji SEMPRONIJ TIMANDRA prostitutki, ki spremljata Alkibiada FRINIJA PESNIK SLIKAR TATOVI DRAGULJAR SLUŽABNIKI TRGOVEC VOJAKI SLI Drugi atenski PLEMIČI in SENATORJI SPREMLJEVALCI Trije TUJCI (eden po imenu HOSTILIJ) STAR ATENEC

39 I. 1 TRGOVEC Vstopijo Pesnik, Slikar, Draguljar in Trgovec, pri različnih Lep primerek. vhodih. DRAGULJAR PESNIK In dragocen. Kako je čist, samo poglejte! Želim vam dober dan. SLIKAR SLIKAR Poglabljate se v neko delo, posvečeno Vesel sem, da ste zdravi. presvetlemu gospodu Timonu? PESNIK PESNIK Dolgo se nisva videla. Kako kaj svet? Stvar mi je sama zdrsnila s peresa. SLIKAR Pesništvo je kot sirup, ki mezi od tega, Čedalje več ga je in zmeraj manj. kar ga poji. Kremen pokaže ogenj PESNIK šele z udarcem; ta naš plemeniti zubelj Da, to se ve. pa se ukreše sam in se kot vodni tok A kaj posebno redkega? Nemara ne mara drgniti ob breg. Vi, kaj imate? čudo, ki zanj ne vejo kronike? – SLIKAR Čar darežljivosti, kako je tvoja moč Podobo. Kdaj izide vaša knjiga? sklicala k službi vse duhove! Tegale PESNIK poznam: trgovec. Takoj po predstavitvi. Pa poglejva SLIKAR še vaše delo. Jaz oba; oni je draguljar. SLIKAR TRGOVEC Mislim, da je dobra slika. O, plemenit gospod! PESNIK DRAGULJAR Res je. Izvrstno upodobljeno. Da, prav gotovo. SLIKAR TRGOVEC Še kar. Ni mu enakega, tako rekoč izurjen PESNIK v nenehni neutrudni dobrodelnosti. Edinstveno, kako graciozna drža DRAGULJAR pokaže veličino! Kakšno umsko moč Tu imam dragulj. seva oko! Ta usta, kakšna domišljija TRGOVEC jim daje glas! In kretnja, nema, a zgovorna O, prosim vas, naj vidimo. čezvse! Seveda za gospoda Timona? SLIKAR DRAGULJAR Umetelen posnetek živega. Če mu bo cena prava. Kar zadeva to – In ta detajl, kaj pravite? PESNIK zase PESNIK Ko za plačilo hvalimo nevredne, Narava se lahko sij potemnimo srečnim stihom, pétim uči od njega! Trud umetnosti prebiva v slavo dobroti, kot je prav. v potezi čopiča bolj živ kot živa stvar! Vstopi nekaj Senatorjev, gredo čez oder.

40 SLIKAR poboljšati svoj stan. Med temi, ki so njih Kako se zgrinjajo okrog gospoda. oči uprte v vladarico, poosebljam PESNIK enega kot gospoda Timona: Fortuna Senatorji atenski, blagor njim! ga vabi s kretnjo slonovinaste dlani SLIKAR in z njeno milostjo dotlejšnji tekmec In še, poglejte! v hipu postane suženj in služabnik. PESNIK SLIKAR To stekanje obiskovalcev, ta povodenj – Zelo domišljeno. Fortuna, prestol, hrib; po svoji pičli moči sem očrtal v stihu en sam izbranec izmed vseh, ki spodaj moža, ki ga odspodnji svet naklonjeno krivijo hrbet v strmi klanec, da bi se pestuje in miluje. Samogibni vznos povzpeli k sreči, to bi znala tudi naša mojih besed se ne ustavi, marveč jadra umetnost prav lepo izraziti. nad bibavico širnih morij svojo pot, PESNIK nedosegljiv nemarni in namerni zlobi Poslušajte naprej. leti orlovsko drzen venomer naprej, Vsak, kdor je bil ta čas v njegovi družbi, vse vidi, vendar ne pusti sledu. kakšen še višji od njegovega stanu, SLIKAR hodi za njim, mu streže, kjer le more, Kako naj vas razumem? siplje šepete žrtvovanj v uho, PESNIK časti po božje še njegovo streme, Prècej razodenem. mu poje hvalo, ker sme prosto dihati. Saj vidite, kako si umi in značaji, SLIKAR vsi, gladka, spolzka bitja nič drugače Res, kaj je s temi? kot ona resnih, skromnih sort, želijo PESNIK služiti žlahtnemu gospodu Timonu. Ko Fortuna spremeni Njegovo neizmerno premoženje, razpoloženje in odbrcne ljubljenca, ob tem pa dobra, milostljiva nrav, ga vsi priveski, ki so rinili za njim k ljubezni in uslužnosti zaveže srca k vrhu, četudi po kolenih in komolcih, vseh vrst; od laskavega oponaševalca pustijo mimo, še ozro se ne, ko pade. do Apemanta, ki mu je najljubši SLIKAR opravek, da povzroča zgražanje – še on Da, to se ve. Sto alegoričnih krivi pred Timonom koleno, na gospodov podob lahko pokažem, ki predstavijo migljaj odide krotek in obogaten. Fortunin sunek bolj nazorno kot beseda. SLIKAR A prav ravnate, če poveste Timonu, Videl sem ju v pogovoru. da je pogled od spodaj vajen videti PESNIK nogo nad glavo. Zamislil sem si ustoličeno Fortuno Fanfare. Vstopi Timon; prijazno pozdravlja vsakega na lepem in visokem hribu. Vznožje obiskovalca posebej. Pogovarja se z Ventidijevim slom, obdaja ljudstvo vseh čudi in položajev; za njima Lucilij in drugi Služabniki. vsi se v naročju naše oble trudijo

41 TIMON STAR ATENEC V ječi je, praviš? Gospod, tale možakar, tvoj služabnik, SEL hodi ponoči v mojo hišo. Vse življenje Da, gospod. Dolga ima pet talentov, varčujem in bi rad za svojo zapuščino imetja mu zmanjkuje, a terjalci boljšega dediča, ne takega, so neizprosni. Pismo vaše milosti ki nosi pladenj. bi rad za tiste, ki so ga prijeli, TIMON sicer nima več upanja. Dobro; in naprej? TIMON STAR ATENEC Kaj, plemeniti Edino hčer imam, nikogar drugega, VENTIDIJ! No, jaz ne pogledam proč, da bi po meni dedoval imetje. ko me prijatelj potrebuje. Plemič je, Dekle je lepo, komaj godno za možitev, zasluži si pomoč; dobil jo bo. Poplačam vzgojil sem jo, z nemajhnim stroškom, mu dolg in ga osvobodim. najbolje, kar sem mogel. Zdaj pa SEL bi tvoj služabnik rad osvojil njeno Večen dolžnik vam bo, gospod. ljubezen. Prosim te, gospod, pritrdi mi TIMON in prepovej, da hodi k nji. Kar rečem jaz, Sporoči mu pozdrav. Njegovo odkupnino nič ne zaleže. pošljem; in ko bo prost, naj pride k meni. TIMON Šibkim pomagati na noge ni dovolj; Mož je poštenjak. podpirati jih moramo še potlej. Zbogom. STAR ATENEC SEL Če je, naj še ravna tako. Poštenje Vso srečo vaši vzvišenosti. je samo zase že dovolj plačila; Odide. ni treba, de dobi še mojo hčer. Vstopi Star Atenec. TIMON STAR ATENEC Ona ga ljubi? Govoril bi s teboj, gospod. STAR ATENEC TIMON Mlada je in nagla. Kar, dobri oče. Lastna nekdanja strast nas poučuje, STAR ATENEC kako nestanovitna je mladost. Ti imaš služabnika Lucilija. TIMON Luciliju TIMON Ljubiš dekle? Imam, in kaj je z njim? LUCILIJ STAR ATENEC Da, moj gospod, in ona mene hoče. Pokliči tega moža predse, dobri Timon. STAR ATENEC TIMON Če se brez moje privolitve poroči, Menda je tu nekje. Lucilij! izberem dediča izmed beračev, njo LUCILIJ pa razdedinim, priče so mi vsi bogovi. Na uslugo, visokost.

42 TIMON Še ostanite, znova pridem k vam. Kaj pa dobi za doto, če se poroči SLIKAR s sebi primernim? Naj vas ohranijo bogovi! STAR ATENEC TIMON Tri talente zdaj; kasneje vse. Na svidenje, gospod. Roko mi dajte: TIMON vsekakor bova skupaj kosila. – Ta dobri človek mi že dolgo služi. Hvala je slabo dela vašemu dragulju. Potrudil se bom, da mu priskrbim imetje; DRAGULJAR ljudje smo, to nam je dolžnost. Če mu daš hčer, Kako, gospod? Ga zaničujejo? bom jaz pri njem odtehtal, kar si ti TIMON določil njej; tako ne bosta neenaka. Pretirano veličajo. Če plačam zanj, STAR ATENEC kakor je cenjen, grem na boben. Gospod, njegova je, če se zavežete DRAGULJAR s častjo. Moj gospod, TIMON vrednoten je po tem, kar vržejo podobni, Sezi mi v dlan; na mojo čast, obljubim. če jih prodam; a sami veste, da lastnik LUCILIJ postavi pravo ceno in je ista stvar Ponižna hvala visokosti. Naj nikoli v drugih rokah drugačne vrednosti. Dragulj, nimam bogastva ali imovine, gospod, je dražji, če je vaš. ki zanju nisem vaš dolžnik. TIMON Odide s Starim Atencem. Lepo zavito. PESNIK Vstopi Apemant. Izvolite TRGOVEC moj trud in žívi dolgo vaša vzvišenost! Ne, moj gospod; pač – skupni jezik govori; TIMON tako, kot drugi govorijo z njim. Zahvaljeni. Kmalu se vrnem k vam, TIMON počakajte. Poglejte, kdo gre tam. Želite pridigo? Pesnik stopi vstran. DRAGULJAR Kaj pa imate vi, prijatelj? Prenesli bomo, kakor visokost. SLIKAR TRGOVEC Podobo, in ponižno prosim visokost, Nihče ne bo izvzet. sprejmite jo. TIMON TIMON Želim ti dober dan, prijazni Apemant. Slikarstvo je koristno. APEMANT Podoba je domala pravi človek; Zate bo dober, ko bom res tak – ko postaneš saj kar nečast krmari nrav, je sam Timonov pes, ti lopovi pa poštenjaki. samo zunanjost – slikani posnetek TIMON je točno to, kar kaže svetu. Vaš izdelek Zakaj pa lopovi? Saj ne poznaš gospodov. mi ugaja; kmalu boste videli, da res.

43 APEMANT TIMON Niso Atenci? In vendar vsakega oglodaš. Kaj bo pa damam ostalo? TIMON APEMANT So. One jih res uživajo, zato jim pa zrastejo trebuhi. APEMANT TIMON No, potlej ne prekličem. Opolzko umevanje. DRAGULJAR APEMANT Vi me poznate, Apemant? Kar sam imej, kar si zaplodil z umom. APEMANT TIMON Saj veš, da te. Poklical sem te po imenu. Kako ti je všeč ta dragulj, Apemant? TIMON APEMANT Ti si ponosen, Apemant. Manj kot poštena trgovina, ki človeka ne stane niti ficka. APEMANT TIMON Na nič bolj, kot da nisem Timonu podoben. Koliko misliš, da je vreden? TIMON APEMANT Kam si namenjen? Ni vreden, da bi mislil. – Kako, poet? APEMANT PESNIK Razbit črepinjo kakemu poštenemu Atencu. Kako, filozof? TIMON APEMANT Za to dejanje boš umrl. Lažeš. APEMANT PESNIK Bom, če se ne storiti nič kaznuje s smrtjo. Kaj nisi? TIMON APEMANT Kako ti je kaj všeč ta slika, Apemant? Sem. APEMANT PESNIK Po nedolžnosti ji ni para. Potem ne lažem. TIMON APEMANT Ni vešč svojega posla, kdor jo je naredil? Nisi pesnik? APEMANT PESNIK Bolj vešč je on, ki je naredil slikarja, pa je vseeno zanič Sem. izdelek. APEMANT SLIKAR Potem lažeš. Poglej svoje zadnje delo, kjer pleteničiš, Vi ste pes. kakšen vreden mož da je. APEMANT PESNIK Tvoja mati je moje pasme. Če sem jaz pes, kaj je ona? Nič ne pleteničim, res je tak. TIMON APEMANT Boš kosil z mano, Apemant? Je, vreden je tebe in da plačuje za tvoj trud. Kdor rad vidi, APEMANT da se mu prilizujejo, je vreden lizunov. Nebesa, da sem Ne, gospodje so mi neužitni. jaz gospod!

44 TIMON sklepe! Kako so drug z drugim uglajeni in prijazni ti Kaj bi storil, Apemant? lopovi, pa kako malo ljubezni je med njimi. Človeško APEMANT pleme se je izrodilo v opice in pavijane. Natanko to, ker Apemant že zdaj počne: sovražil bi ALKIBIAD gospoda iz dna srca. Hvala, gospod, da ste ustregli moji želji; TIMON pogled na vas je hrana moji lačni duši. Sebe? TIMON APEMANT Prisrčno dobrodošel! Preden gremo Da. narazen, preživimo urico obilja TIMON in radosti. Prosim, izvolite. Zakaj? Odidejo vsi razen Apemanta. APEMANT Vstopita dva Plemiča. Ker se mi pamet ne zjezi, da sem, kar sem. – Nisi ti PRVI PLEMIČ trgovec? Koliko je ura, Apemant? TRGOVEC APEMANT Sem, Apemant. Ura poštenja. APEMANT PRVI PLEMIČ Naj te kupčija pogubi, če te bogovi ne! Ta je zmeraj. TRGOVEC APEMANT Četudi te kupčija, te bogovi. In ti, prekletnik, jo zmeraj zamudiš. APEMANT DRUGI PLEMIČ Kupčija je tvoj bog in tvoj bog naj te pogubi! Greš praznovat h gospodu Timonu? Zvok trobente. Vstopi Sel. APEMANT TIMON Gledat, kako pečenka redi lopove Kaj je to trobljenje? in vino greje tepce. SEL DRUGI PLEMIČ Prišel je Alikibiad Zbogom, zbogom. v spremstvu kakšnih dvajsetih konjenikov. APEMANT TIMON Tepec si, da mi dvakrat rečeš zbogom. Sprejmite ga in pripeljite k nam. DRUGI PLEMIČ Eden ali dva spremljevalca odideta. Zakaj? Vsi ostanite na kosilu, da se vam APEMANT zahvalim in vas počastim, kakor je prav. – Enega shrani, ker ga ne dobiš od mene. Po jedi si ogledava podobo. – PRVI PLEMIČ Imeti vas v gosteh mi je največja radost. Obesi se! Vstopi Alkibiad s spremljevalci. APEMANT Pozdravljen! Na tvoj ukaz ničesar – APEMANT vstran obrni se z zahtevo na prijatelja. Samo poglej si. – Naj vam protin skrivi in skrkne gibčne

45 DRUGI PLEMIČ z zahvalo in obljubo trajne službe. Izgini, popadljivi pes, sicer te zbrcam stran. TIMON APEMANT Nikakor, poštenjak Ventidij. Zbežim kot pes pred oslovim kopitom. Moje prijateljstvo narobe sodite; Odide. dajal sem zmeraj prosto, saj nihče PRVI PLEMIČ ne more reči, da je dal, če tudi prejme. Prav res, vsega človeškega nasprotje. Če od nas boljši res igrajo takšno igro, Vstopiva in okusiva dobrote ne bomo šli mi z njimi tekmovat; gospoda Timona, ki je bolj darežljiv greh je lahko krepost, samo da je bogat. kot darežljivost sama. VENTIDIJ DRUGI PLEMIČ Vzvišen duh! Kar siplje, res. Kot da je Plutos, bog zlata, TIMON njegov zakladnik; dar preplača Gospodje: ceremonijo petkrat, darilo darovalcu vrže so si ljudje ustvarili za loščenje več, kot bi kje lahko dobil obresti zanj. praznih pozdravov, bledih del, preračunljive PRVI PLEMIČ dobrote, ki je žalostna, če ni Najplemenitejše srce, kar jih je kdaj opažena; v iskreni družbi je ni treba. človeku vladalo. Sedite, prosim. Bolj ste dragoceni DRUGI PLEMIČ za mojo srečo, kot je ona zame. Še dolgo naj živi PRVI PLEMIČ v bogastvu. Greva noter? Gospod, to priznanje smo vam zmeraj dajali tudi mi. PRVI PLEMIČ APEMANT Spremim vas. Ho, ho! Priznanje za na vislice! Odideta. TIMON O, Apemant, pozdravljen, dobrodošel. I. 2 APEMANT Oboe glasno igrajo. Velika pojedina, Flavij in Služabniki Ni mi do tega, da bi bil. strežejo; nato vstopijo Timon, Senatorji, atenski Plemiči, Prišel sem, da me vržeš skozi vrata. Alkibiad in Ventidij, ki ga je Timon osvobodil iz zapora. TIMON Potem, kljub vsemu, Apemant, nezadovoljen kot po Značaj imaš res tak, da ni podobno navadi. človeku; sram te bodi, grobijan. VENTIDIJ Baje, gospoda, ira furor brevis est, Preslavni Timon, ampak ta mož je zmeraj jezen. bogovi so se blagohotno spomnili Postrezite mu pri posebni mizi; let mojega očeta in ga poklicali tako ali tako mu ni do družbe – k počitku. Šel je srečen, jaz pa sem ostal sicer pa tudi ni primeren zanjo. bogat. Ker sem s hvaležnostjo zavezan APEMANT vaši dobroti, vračam te talente, Ostal bom na neljubo tebi, Timon. ki sem po njih zaslugi spet svoboden, Prišel sem opominjat, opominjam te.

46 TIMON Bogati greh, jaz pa korenje. Nič se te ne bojim; Atenec si, torej dobrodošel. Naj te Vse dobro tvojemu dobremu srcu, Apemant. moje meso utiša, ko že sam nimam te moči. TIMON APEMANT Poveljnik Alkibiad, vaše srce je zdaj na bojišču. Preziram tvoje meso; zadušil bi se z njim, ker se ti ne ALKIBIAD prilizujem. Bogovi, koliko jih jé Timona, pa jih ne vidi! Gospod, moje srce je vedno v vaši službi. Groza me je, koliko jih pomaka svojo jed v kri enega TIMON človeka; in blaznost vseh blaznosti, on jih še spodbuja! Raje pospravite sovražnike za zajtrk kot večerjo s prijatelji. Prav čudi me ta zaupljivost med ljudmi. ALKIBIAD Gostitelj goste naj brez nožev vabi: manj Ni boljšega mesa od njih, moj gospod, samo da sveže bo škode pri jedači in bolj varno zanj. krvavijo. Najboljšemu prijatelju bi privoščil tako pojedino. Dovolj je zgledov: sosed si deli kruh s sosedom pri mizi, APEMANT pije z njim bratovščino, naslednji hip ga pa lahko zabode. Ko bi bili vsi tisti lizuni tvoji sovražniki, da bi jih pobil in Zgodilo se je že. Če bi bil jaz velikaš, bi se bal piti pri me povabil nanje. obedu, PRVI PLEMIČ da ne razgalim smrtnih not na svoji fruli; Le ta sreča naj nam bo naklonjena, gospod, da vam more pri krokanju naj te oklep na goltu žuli. naša ljubezen ustreči; če bomo mogli izraziti vsaj delček TIMON svoje predanosti, bo naša radost popolna. Gospoda, od srca; in naj zdravica kroži. TIMON DRUGI PLEMIČ O, ne dvomim, prijatelji, sicer pa bogovi sami skrbijo, Naj teče v našo smer, gospod. da bom dobil veliko pomoči od vas; kako bi bili sicer APEMANT moji prijatelji? Zakaj ravno vi med tisoči nosite ta ljubeči Naj teče v našo smer? Vrl dečko; dobro skrbi za svojo naslov, če ne zato, ker ste mojemu srcu najbližji? V sebi plimo. Od teh zdravic bosta bolna ti in tvoja posest, vas hvalim bolj, kot vam skromnost brani, da bi se sami; Timon. naj vam zdaj to povem odkrito. »O bogovi,« mislim, Tu je, prešibka za pregreho: voda, »čemu potrebujemo prijatelje, če nikdar ne potrebujemo poštena, ki človeka ne privede v blato; ničesar od njih? Bili bi najnepotrebnejša bitja na svetu, in jed enako skromna; to mi prija; če bi nam nikoli ne koristili; podobni milim glasbilom, ki gabi se mi naduta požrtija. visijo v omari in imajo svoj zvok le zase.« Veste, pogosto Apemantova zahvalna molitev sem si želel, da bi bil revnejši, samo zato, da bi vam Bogovi, ni mi za lastnino. mogel biti bližji. Rojeni smo za dobra dela; kaj boljšega Jaz zase molim to edino: in lepšega, kot da je bogastvo naših prijateljev tudi naše? obljuba globoka, Kakšna dragocena uteha, imeti jih toliko, ki kakor bratje lajdra, ki joka, dajejo drug drugemu na voljo svoje premoženje! O, radost pes dremajoč, je preč, še preden je čisto rojena: moje oči ne držijo vode. prijatljev pomoč, Da pozabim njihove hibe, vam nazdravim. svoboda biriča APEMANT naj me ne prepriča. Ti jokaš, da lahko oni pijejo, Timon. Amen. Zdaj k jedi.

47 DRUGI PLEMIČ PRVI PLEMIČ Enako se je nam v očeh spočela radost Poglejte, moj gospod, kako vas ljubijo. in se, kot dete, isti hip rodila. Vstopi povorka Dam, napravljenih v amazonke, z lutnjami APEMANT v rokah; igrajo in plešejo. Ho, ho, APEMANT na smeh mi gre ob misli, da je dete pankrt. Samo poglej si! TRETJI PLEMIČ Kakšen val ničevosti se nam bliža. Nadvse ste me ganili, zagotavljam vam, Plešejo, plešejo. Norice. Svetna slava gospod. je ista blaznost kot ta pomp in požrtija APEMANT nasproti malo olja in korenja. Prav res. Tepci, ki čas preganjamo tako, da Za odrom se oglasi trobenta. žlampamo polne vrče laskavih zdravic, TIMON v zatonu pa jih na oboževanca Kaj je to trobljenje? skozlamo kot strupeno mržnjo in zavist. Vstopi Služabnik. Kdo živ ni klevetan ali klevetnik? Da? Umre kdo, ne da bi za pot na drugo stran SLUŽABNIK dobil v dar pljunek od baje prijatelja? Če izvolite, gospod, prišle so neke dame, zelo želijo, da Jaz bi se bal, da kdor sedaj pred mano pleše, jih sprejmete. kmalu ne bo po meni. Videli smo že. TIMON Sonce za hrib – zapah na dver; tako to gre. Dame? Kaj hočejo? Med obilnim klanjanjem Timonu Plemiči vstajajo od mize; SLUŽABNIK in da pokažejo svojo privrženost, si vsak izbere svojo Pred njimi gre znanilec, ki ima nalogo predstaviti njih Amazonko; vsi odplešejo, moški in ženske, figuro ali dve želje. na visoko melodijo oboe; potlej se ustavijo. TIMON TIMON Naj vstopijo. Lepe gospe, prispevale ste dosti čara Služabnik odide. našim užitkom; praznovanje ni bilo Vstopi Kupid. pol tako lepo in prijetno, preden ste KUPID mu ve pridale vrednost in sijaj. Pozdravljen, slavni Timon, in vsi, ki okušate njegovo Vedrile ste me, kot si ne bi mogel radodarnost! Petero boljših čutov te pripoznava za želeti bolje. Hvala vam. svojega zaščitnika in radovoljno prihaja, da izkaže čast PRVA DAMA tvojemu rodovitnemu naročju. Gospod, cenite nas visoko. Petero čutov tvoja miza poteši; APEMANT naša povorka paša je le za oči. Bolje visoko, res; saj če pogledaš niže, TIMON je gnilo, se mi zdi. Vsi dobrodošli, prijazno jih sprejmite. Naj jim glasba TIMON zaigra v pozdrav! Gospe, čaka vas skromna pogostitev, prosim, izvolite.

48 DAME TIMON Zahvaljeni, gospod. Lepo, dobrodošli. Kupid in Dame odidejo. Služabnik odide. TIMON FLAVIJ Flavij! Vaša milost, prosim, dovolite mi besedo; zadeva vas FLAVIJ osebno. Gospod? TIMON TIMON Osebno? Drugič te bom poslušal, ne zdaj. Prosim te, Prinesi skrinjico. poskrbi, da bodo lepo sprejeti. FLAVIJ FLAVIJ vstran Takoj, gospod. Saj ne vem več, kako. Vstran. Vstopi Drugi služabnik. Še več draguljev? DRUGI SLUŽABNIK Ko je te volje, ne trpi nasprotovanja, Če vaša milost izvoli, gospod Lucij vam iz same ljubezni sicer bi mu povedal svoje. Ko ne bo več podarja štiri mlečnobele konje s srebrno opravo. kaj dati, si bo pa želél ugovora! TIMON Ko darežljivec bi imel oči odzad, Hvaležen sem mu zanje. Naj bodo darovi sprejeti, kot ta mož ne bi tako drvel v propad. zaslužijo. Odide. Služabnik odide. PRVI PLEMIČ Vstopi Tretji služabnik. Kje so naši možje? Kaj novega? SLUŽABNIK TRETJI SLUŽABNIK Tukaj, gospod, pripravljeni. Če izvolite, gospod, ugledni plemič gospod Lukul vas vabi DRUGI PLEMIČ jutri na lov in vaši milosti pošilja dva para hrtov. Konje! TIMON Vstopi Flavij s skrinjico. Lovil bom z njim; sprejmite jih TIMON z dostojnim povračilom. Prijatelji, samo besedo še Služabnik odide. spregovorim. – Gospod, vi ste me počastili FLAVIJ vstran tako zelo, da moram jaz povzdigniti Kam to pelje? ta dragi kamen. Spréjmite ga in nosite. Ukaže poskrbeti, obdaruje PRVI PLEMIČ bogato, vse iz prazne skrinje; Velik dolžnik sem vam že zdaj – Nič noče slišati za svoj mošnjič, ne dá VSI si dopovedati, da je že zdaj njegovo Vsi smo. srce berač, ki mu ne more izpolniti Vstopi Služabnik. želja. Obljube daje onkraj premoženja, SLUŽABNIK vsaka beseda, ki jo reče, je na up, Gospod, pravkar so prispeli neki plemiči iz senata, želijo za svojo darežljivost mora plačevati vas obiskati. obresti, zemlja je že vsa zapisana

49 v njih knjigah. Ko bi mi vsaj odpovedal, PRVI PLEMIČ preden me ven poženejo na silo. Krepost nam je zaveza – Raje ne imej prijatelja, da ti pomaga, TIMON kot takega, ki je škodljiv bolj od sovraga. Moja, do vas. Srce mi krvavi za mojega gospoda. DRUGI PLEMIČ Odide. Hvaležni nepopisno – TIMON TIMON Krivični ste do sebe, Jaz vam, jaz vam. Luči, dajte luči! svoje zasluge nizko cenite. PRVI PLEMIČ Tukaj, gospod, droben dokaz prijateljstva. Sreča, bogastvo, čast naj bodo z vami, DRUGI PLEMIČ gospod Timon. Sprejmem ga z več kot le zahvalo. TIMON TRETJI PLEMIČ Prijateljem na voljo vselej. Gospod je radodarnost sama! Plemiči in drugi odidejo, Timon in Apemant ostaneta. TIMON APEMANT Zdaj sem se spomnil, gospod, da ste ondan lepo govorili Kakšen kraval, kakšno obilje o rusem žrebcu, ki sem ga jezdil. Vaš je, ker vam je bil poklonov in iztegovanja zadnjic! všeč. Dvomim, da je njih klek toliko vreden, PRVI PLEMIČ kakor dobijo zanj. Tako pošteni tepci Gospod, prosim vas, da mi odpustite. pokladajo imetje petoliznikom. TIMON To je prijateljstvo? Prijateljstva porog! Jaz ne poznam nikogar, ki bi hvalil, Ni prav, da so lažniva srca zdravih nog. česar si v srcu ne želi. Prijateljsko TIMON naklonjenost izmerim z lastno, to povem Ko bi bil malo manj čemeren, Apemant, odkrito; obiskal vas bom. bi marsikaj dobil od mene. PLEMIČI APEMANT Nihče bolj dobrodošel! Nič nočem; saj če podkupiš tudi mene, ne bo več TIMON nikogar, da te ozmerja, in potem boš še bolj hitel grešiti. Vaši obiski, skupni in posamični, Tako dolgo že daješ, Timon, da boš kmalu še samega so mi tako pri srcu, da je vse, kar dam, sebe vknjižil, se bojim. Kaj je treba teh praznovanj, tega malo, četudi bi prijateljem delil ničevega razkošja? kraljestva. – Alikibiad, ti pa si vojak; TIMON takšni so redkokdaj bogati. Kar dobiš, Ne bom te poslušal, če misliš lajati na mojo družbo. je kakor miloščina, saj prihaja Zbogom, vrni se z boljšo muziko. od mrtvih; tvoja zemlja je edinole Odide. bojišče, z vojsko preorano. APEMANT ALKIBIAD Prav. In pognojeno, moj gospod. Zdaj nočeš slišati, potem ne boš več mogel. Da so odprta le dobrikanju, razum

50 pa ne prodre v človekova ušesa! nadležen, kar se da; saj se bojim, da bo Izbral si sam; moj molk, zaklenjena nebesa. gospod, čeprav se zdaj blešči kot feniks, Odide. ostal golič, ko se njegovo perje vrne k pravim lastnikom. Pojdi. II. 1 KAFIS Vstopi Senator. Takoj, gospod. SENATOR SENATOR Zdaj še pet tisoč. Varonu in Izidoru Vzemi zadolžnice s seboj; in dobro glej devet, kar s prejšnjim dolgom meni znese datume. že petindvajset. Razsipava pa še vedno KAFIS kot blazen. Nemogoče, da bi vzdržal. Bom, gospod. Če si želim zlata, ukradem psa beraču SENATOR in ga poklonim Timonu, in že mi pes Pojdi. kuje zlatnike. Če bi rad dobil deset konj Odideta. za eno kljuse, ga dam Timonu – samo dam, nič ni treba reči – in takoj II. 2 mi zaredi odlično vprego. Poleg dveri Vstopi Flavij s šopom računov v roki. nima vratarja, temveč enega, FLAVIJ ki se ves čas smehlja in vabi noter vse Brez pameti, brez mej. Deveta skrb mimoidoče. Ne, ne more iti. Vsakdo so mu izdatki, ne zanima ga, kako razumen vidi, da se bliža brodolom. jih vzdrževati, divjega razsipništva Hej, Kafis! Slišiš! Kafis! pa tudi ne ustavi. Ni mu mar, da grejo Vstopi Kafis. stvari od hiše, ne skrbi ga, kaj bo potlej. KAFIS Nikdar še ni bila prijaznost z drugimi Tu sem, gospod. Izvolite? tako nespametna. Kaj naj storim? SENATOR Šele takrat bo slišal, ko ga bo zadelo. Takoj boš šel h gospodu Timonu. Zdaj moram k njemu, vsak čas pride z lova. Terjaj, naj vrne, kar je moje; in vztrajno, Gorje, gorje. ne pusti se odpraviti s pretvezami, Vstopijo Kafis, Izidorov služabnik in Prvi Varonov prijaznimi pozdravi in vijuganjem služabnik. klobuka v desni roki. Reci mu, da sredstva KAFIS rabim takoj; vsi roki so prekršeni Varo, pozdravljen. Si prišel zastran denarja? že zdavnaj – ker sem se zanašal nanje, PRVI VARONOV SLUŽABNIK je šel po zlu še moj ugled pri upnikih. Ni tudi tvoj opravek ta? Imam ga rad, častim ga, a ne bom KAFIS si zlomil hrbta, da pozdravim njemu prst. Je; tvoj tudi, Izidor? Potrebe so neodložljive, ne sprejemam IZIDOROV SLUŽABNIK izgovorov, temveč le svež denar. Tudi. Nadeni si obraz terjalca, bodi

51 KAFIS PRVI VARONOV SLUŽABNIK Ko bi vsaj res opravili. Zastavek je zapadel že pred mesecem in pol. PRVI VARONOV SLUŽABNIK IZIDOROV SLUŽABNIK Dvomim. Vaš oskrbnik se me ogiblje, moj gospod; KAFIS poslan sem bil izrecno k vaši milosti. Gospod prihaja. TIMON Vstopita Timon in Alkibiad s spremstvom. Dajte mi vendar, da zajamem zrak. – TIMON Prosim vas, hip počakajte. Takoj bom spet pri vas. Samo pokósimo in gremo spet na lov, Alkibiad in Timonovi spremljevalci odidejo. moj Alkibiad. – Mene? Kaj želite? Flaviju, ki stopi naprej. KAFIS Prosim te, kaj je vendar to, da nosijo Gospod, zapadel je nek dolg; tu, vidite – predme nekakšne nezaslišane zahteve TIMON in blatijo mojo čast z zapadlimi Dolg, praviš? Od kod pa si? obveznicami in dolgovi, ki jim je KAFIS zdavnaj potekel rok! Atenec, domačin, gospod. FLAVIJ Služabnikom TIMON Gospodje, prosim vas, Pri mojem oskrbniku se oglasi. čas ni primeren za te posle; potrpite KAFIS z nadlegovanjem, dokler ne pokosimo, Bil sem pri njem, gospod, vendar me je odslovil, jaz pa tačas gospodu razložim, kako češ da naj pridem kak drug dan ta mesec. da niste še poplačani. Mojemu gospodarju se je ponudila TIMON priložnost in zato ponižno prosi, Tako, prijatelji. – da mu kot plemenit in častivreden mož, Ti pa poskrbi, da jim bo lepo postreženo. kakršnega poznamo vsi, daste nazaj, Odide. kar mu pripada. FLAVIJ TIMON Prosim, stopite z mano. Prijatelj, prosim te, Odide. da prideš jutri zjutraj. Vstopita Apemant in Norec. KAFIS KAFIS Ne, gospod – Počakajte, prihaja norec z Apemantom. TIMON Privoščimo si kaj zabave z njima. Pomiri se, prijatelj. PRVI VARONOV SLUŽABNIK PRVI VARONOV SLUŽABNIK Zmerjal nas bo, hudič ga nesi. Od Varona prihajam, moj gospod. IZIDOROV SLUŽABNIK IZIDOROV SLUŽABNIK Naj ga pobere kuga, psa! Od Izidora. Vljudno prosi za plačilo. PRVI VARONOV SLUŽABNIK KAFIS Norec, kako si kaj? Moj gospodar neodložljivo potrebuje –

52 APEMANT PAŽ Norcu Se pogovarjaš s svojo senco? Kako kaj, kapitan? Kaj počneš v tej modri družbi? Kako PRVI VARONOV SLUŽABNIK pa ti, Apemant? Nisem govoril s tabo. APEMANT APEMANT Škoda, da nimam šibe v ustih, njen odgovor bi ti najbolj Ne, s sabo. koristil. Norcu. PAŽ Pridi, greva. Prosim te, Apemant, preberi mi naslove teh pisem. Ne IZIDOROV SLUŽABNIK Prvemu Varonovemu služabniku vem, katero je katero. Norec ti že čepi na grbi. APEMANT APEMANT Ne znaš brati? Ne, sam stojiš: se pravi, nisi še na njem. PAŽ KAFIS Ne. Kje je zdaj norec? APEMANT APEMANT Ko te obesijo, ne bo umrlo veliko učenosti. To je za Pravkar je nekaj vprašal. Ubogi lakaji barab in oderuhov, gospoda Timona, to za Alkibiada. Pojdi, rodil si se pankrt, zvodniki med zlatom in hotnjo. umrl boš pa zvodnik. VSI SLUŽABNIKI PAŽ Kaj smo mi, Apemant? Ti si se skotil pes in boš crknil pasjo smrt od lakote. Ne APEMANT odgovarjaj; grem. Osli. Odide. VSI SLUŽABNIKI APEMANT Zakaj? Le teci, beži stran od božje milosti. Norec, s tabo grem h APEMANT gospodu Timonu. Ker me sprašujete, kaj ste, in ne veste sami. Govori ti z NOREC njimi, norec. Bom ostal tam? NOREC APEMANT Kako vam gre, gospoda? Če bo doma, bosta dva. – Vi trije služite oderuhom? VSI SLUŽABNIKI VSI SLUŽABNIKI Prav lepa hvala, dobri norec. Kako pa tvoja gospa? Služimo, ko bi oni nam. NOREC APEMANT Ravno je pristavila vodo, da bo parila piščance, kakršni Tudi meni bi bilo všeč: tako dobro bi vam postregli, kot je ste vi. Škoda, da vas ne moremo videti v Korintu. kdaj rabelj tatu. APEMANT NOREC Dobro; lepa hvala. Služabniki oderuhov ste? Vstopi Paž. VSI SLUŽABNIKI NOREC Da, norec. Glejte, paž moje gospe prihaja. NOREC Po mojem ima vsak oderuh norca za služabnika. Moja

53 gospa, denimo, ki sem jaz njen norec. Ko si ljudje potem bi prilagodil trošenje sposojajo od vaših gospodarjev, pridejo žalostni, odidejo sredstvom, ki so na voljo. pa veseli, v hišo moje gospe pa pridejo veseli in odidejo FLAVIJ žalostni. Razlog? Niste me poslušali; PRVI VARONOV SLUŽABNIK pogosto sem vas opominjal. Enega ti lahko postrežem. TIMON APEMANT Kaj pa še! Pa daj, da te lahko prištejemo k vlačugarjem in lopovom, Morda ob kakšni bežni priliki, ko sem sicer pa, tudi če nočeš, ne boš nič drugače cenjen. bil zaposlen s čim drugim, pa sem te zavrnil; PRVI VARONOV SLUŽABNIK in v mojem nerazpoloženju si dobil Kaj je vlačugar, norec? opravičilo zase. NOREC FLAVIJ Norec v dobri obleki, nekaj podobnega kot ti. Prikazen Dobri moj gospod, je, včasih v podobi gospoda, včasih filozofa, ki ima dva velikokrat sem vam prinesel obračune, kamenčka namesto onega modrostnega. Zelo pogosto a vi ste jih odrinili, češ da zaupate je vitez; nasploh hodi okrog v vseh človeških oblikah od moji poštenosti. Ko ste veleli dati štirikrat dvajset pa dol do trinajst. za malovreden dar veliko povračilo, PRVI VARONOV SLUŽABNIK sem majal z glavo, jokal, celo prosil, Ti nisi čisto nor. četudi kot služabnik ne bi smel, NOREC da ne odpirajte dlani tako široko. Ne ti čisto pameten. Kar imam jaz norosti, manjka tebi Prenašal sem nemalo očitkov, pameti. ko sem svaril, da vam posest kopni, APEMANT dolgovi pa naraščajo. Gospod – prepozno Ta odgovor bi se prilegal Apemantu. izveste, toda jutri bo še bolj prepozno: VSI SLUŽABNIKI vse vaše premoženje komajda odtehta Umaknite se, umaknite se, prihaja gospod Timon. pol tega, kar dolgujete. Vstopita Timon in Flavij. TIMON APEMANT Prodaj zemljo. Pridi z mano, norec, greva. FLAVIJ NOREC Vsa je Ne sledim zmeraj ljubici, starejšemu bratu, ženski: včasih pod hipoteko, nekaj že zasežene; tudi filozofu. ostanek je dovolj samo za tisto, kar bo Apemant in Norec odideta. vsak čas zapadlo. In potem? Kako FLAVIJ naj se obranimo pred upniki, kako Vi ne hodite daleč, prècej pridem k vam. kasneje spravimo račune v red? Služabniki odidejo. TIMON TIMON Posest je segala do Lakedajmona. Čudi me, da mi nisi že poprej FLAVIJ izčrpneje pojasnil položaja; O moj gospod, svet je samo beseda.

54 Čeprav bi bil ves vaš – odide v enem dihu FLAVIJ in ga ni več. Naj vam blagoslovi resnica misel! TIMON TIMON Prav govoriš. Prav je celo, da svojo stisko počastim FLAVIJ kot blagor: preizkus prijateljev mi bo. Če sumite, da sem kot oskrbnik lagal, Videl boš, da se motiš: prej ko slej sem me preizkusite; pokličite najstrožje bogat – moje bogastvo so prijatelji. revizorje. Bogovi so mi priče, Vstopite! Flaminij, Servilij! ko so ječale naše shrambe od požrešnih Vstopijo Flaminij, Servilij in Tretji služabnik. gostačev, ko je tožil vsak obok kleti VSI SLUŽABNIKI nad vinom, ki so ga polivali pijanci, Gospod. ko sta iz razsvetljenih sob odmevala TIMON vreščavo petje in topot plešočih nog, Razpošljem vas, Serviliju tebe h gospodu Luciju, sem se umaknil in kot razmajána veha Flaminiju tebe h gospodu Lukulu – z njim sem bil pustil, da mi je teklo iz oči. danes skupaj na lovu – Tretjemu služabniku in tebe k TIMON Semproniju. Sporočite jim moje najprisrčnejše pozdrave; Nikar več, prosim te. ponosen sem, recite, da mi je potreba ponudila priložnost FLAVIJ okoristiti se z njihovo pomočjo v denarju. Prosite jih za »Ta darežljivost našega gospoda!« petdeset talentov. sem rekel. »Koliko potratnih zalogajev FLAMINIJ so tu pogoltali kmetavzarji in sužnji? Kakor ukažete, gospod. Kdo njih ni Timonov? Glava, srce, meč, sila, Služabniki odidejo. zlato, vse, kaj ni Timonovo? Veliki Timon! FLAVIJ vstran Kraljevski plemeniti častitljivi Timon!« Lucij in Lukul? Hm! A ko poide to, kar je kupilo hvalo, TIMON poide sapa hvali. Praznovanju Ti pa k senatorjem; glede na moje sledi praznina; kratka zimska ploha zasluge za državo mi ne morejo odreči. in muhe se poskrijejo. Nemudoma naj pošljejo tisoč talentov. TIMON FLAVIJ Ne pridigaj mi več. Drznil sem si že sam stopiti k njim – Dal sem iz čistega srca; nespametno sodil sem, da je to najlažja pot – je res bilo, ni pa bilo neplemenito. in uporabil vaš pečatnik in ime; Jokaš? Čemu? Si v nejevernem malodušju a so le odkimavali, vrnil sem se pozabil, da imam prijatelje? Pomiri se. enako reven kot poprej. Če odmašim posode, kjer je shranjena TIMON moja ljubezen, in vsebino src izkušam Je to mogoče? s prošnjo za pósodo, boš videl – le beseda FLAVIJ in njihova posest mi bo na voljo, Kot eden odgovarjajo, da so ta čas tako kot ti poslušaš moj ukaz. sami na tesnem, manjka sredstev, da bi radi,

55 vendar ne gre, da jim je žal, vi ste častit mož, SLUŽABNIK toda želeti bi bilo – sami ne vejo – Povedal sem gospodu, da si tu; prihaja. nekaj je šlo narobe – plemenita nrav FLAMINIJ lahko zaide – škoda, upajo, da bo Hvala. vse prav; in so me, kakor češ misleč na druge, Vstopi Lukul. resne stvari, z grajo v očeh, lesenim SLUŽABNIK kimanjem in namigujočimi polstavki Tu je gospod. zamrznili v molk. LUKUL vstran TIMON Timonov služabnik? Gotovo bo kakšno darilo. Ravno Bogovi jim poplačajte! prav, sinoči sem sanjal o srebrni skledi in vrču. – Flaminij, Nič naj te ne skrbi. Tem sivolascem dobri, spoštovani Flaminij, dobrodošel. Služabniku Prinesi je nehvaležnost prirojena. Kri imajo mi vina. mrzlo in strjeno, le redkokdaj zakroži. Služabnik odide. Če žar ugaša, se najprej hladi srce; In kako je kaj častiti velespoštovani širokosrčni atenski saj ko narava jame rasti proti zemlji, plemič, tvoj nadvse radodarni gospod in gospodar? od te poti je zmeraj težja in bolj mrka. FLAMINIJ Ne bodi žalosten. Pošten si, zvest – Zdrav je, gospod. odkrito govorim – nič nisi kriv. Pojdi LUKUL k Ventidiju: nedavno je pokopal Resnično sem vesel, da je zdrav. In kaj imaš pod očeta in podedoval imetje. plaščem, ljubi Flaminij? Ko je bil reven, v ječi, brez prijateljev, FLAMINIJ sem ga jaz rešil s petimi talenti. Pri moji veri, samo prazno škatlo; v imenu svojega Prenesi mu pozdrav od mene; reci, naj gospoda sem prišel prosit vašo milost, da jo napolni, kajti razume, da ima prijatelj neko važno nujno in nepričakovano potrebuje petdeset talentov, pa potrebo in želi, da se ga spomni me je poslal k vaši vzvišenosti vprašat, če bi mu jih lahko s tistimi petimi talenti. Ko dobiš, zagotovili, nič ne dvomeč o vaši takojšnji pomoči. izroči njim, ki jim najprej dolgujemo. LUKUL Da moja sreča med prijatelji umre, Lalalala! Nič ne dvomeč, pravi? Ajaj! Ugleden plemič je, tega nikdar ne reci – še pomisli ne! velik gospod, ko le ne bi gostil tako razkošno. Velikokrat Odide. in pogosto sem obedoval z njim in mu to povedal, in FLAVIJ še na večerjo sem prišel z namenom spodbuditi ga, da Ko bi le mogel ne pomisliti; ko bi bi manj trošil, a se ni poprijel nikakega nasveta, sprejel lahko obenem z njim resnico skril, nobenega opozorila. Vsakdo ima svoje napake, poštenje da kakor on ni vsakdo darežljiv. je njegova. Povedal sem mu, a se ni dal omajati. Odide. Vstopi Služabnik z vinom. SLUŽABNIK III. 1 Vaša milost, tukaj je vino. Vstopi Flaminij; čaka, da bi Lukulu predal sporočilo LUKUL svojega gospodarja. Vstopi Lukulov služabnik. Flaminij, imel sem priložnost ugotoviti, da si moder

56 človek. Na tvoje zdravje! FLAMINIJ III. 2 Vaša milost je zelo prijazna. Vstopi Lucij s tremi Tujci. LUKUL LUCIJ Zapazil sem, da si marljiv in ustrežljiv duh – saj sem lahko Kdo, gospod Timon? Moj dober prijatelj je in častivreden odkrit s teboj – ki dobro ve, kaj je po pameti; in da si pravi plemič. za priložnost, če je priložnost prava zate. To je tvoja zelo PRVI TUJEC dobra lastnost. Služabniku. Lahko greš. Takega tudi mi poznamo, čeprav smo mu samo tujci. A Služabnik odide. lahko vam povem, gospod, kar slišim iz govoric: srečni Stopi bliže, pošteni moj Flaminij. Tvoj gospod je dnevi gospoda Timona so minili in premoženje mu usiha. radodaren človek; a ti si moder in četudi prihajaš k meni, LUCIJ dobro veš, da ni čas za posojanje denarja, še zlasti ne na Ne, ne, kje pa, ne verjemite tega. Nemogoče, da je brez samo prijateljstvo brez jamstev. Tukaj imaš tri solidarje. denarja. Bodi dober dečko, poglej stran in reci, da me nisi našel. DRUGI TUJEC Zbogom. A vi meni verjemite, gospod, da je bil nedavno tega eden FLAMINIJ njegovih mož pri gospodu Lukulu; hotel si je sposoditi Je mar mogoče, da se je tako spremenil toliko in toliko talentov – nujno je prosil zanje, povedal, da svet, mi pa živi zdaj kot prej? Leti, nizkotnost ga žene huda stiska; pa je bil vendar zavrnjen. prekleta, k tistemu, ki te časti! LUCIJ Vrže denar nazaj. Tako? LUKUL DRUGI TUJEC Ha! Vidim, Če vam rečem, gospod; zavrnjen. da si bedak, vreden gospoda, ki mu služiš. LUCIJ Odide. Kako čudno! Pri bogovih, sram me je. Zavrnjen ta FLAMINIJ plemeniti mož? Nič kaj častno ni to. Kar zadeva mene, Naj zvečajo ti novci raztaljeni moram priznati, da sem bil od njega deležen majhnih število tistih, ki te bodo pekli v pêklu. pozornosti – nekaj denarja, pribora, draguljev in podobnih Izrod prijatelja si, ne prijatelj! drobnarij, nič v primerjavi s tem, kar je dobil Lukul; a Je mar srce prijateljstva tako vendar, da je gospod Timon ravnal modreje in namesto slabo in mlečno, da se v dveh nočeh sesiri? njega prosil mene, mu ne bi v nuji nikdar odrekel toliko in S svojim gospodom sam trpim, bogovi! toliko talentov. Podlež, še zdaj ima njegovo jed v trebuhu; Vstopi Servilij. zatakne naj se mu, počez postavi SERVILIJ v črevih, obrne v strup, kot se je on! Srečo imam, tu je gospod, ki ga iščem. Namučil sem se, Naj ga bolezni zdelajo na smrt; da sem ga našel. – Velecenjeni gospod! in tisti del njegovega telesa, ki ga je LUCIJ plačal moj gospodar, naj mu ne lajša Servilij? Vesel sem, da te vidim. Sporoči moj pozdrav muk, temveč agonijo še podaljša! svojemu vrlemu in častivrednemu gospodu, mojemu Odide. najodličnejšemu prijatelju.

57 SERVILIJ LUCIJ Če vaša milost izvoli, moj gospod pošilja – Uslugo ti povrnem, Servilij. LUCIJ Servilij odide. Ha! Kaj pošilja? Tako sem drag gospodu, da venomer kaj Tujcem. pošilja. Kako naj se mu zahvalim? In kaj je tokrat poslal? Timonu gre navzdol, imate prav: SERVILIJ in če gre z njim ta glas, se bo težko pobral. Tokrat, gospod, samo sporočilo, v kakšnem položaju se Odide. je znašel, in prošnjo, da mu vaša milost nujno ustreže s PRVI TUJEC toliko in toliko talenti. Izroči Luciju list. Ste videli, Hostilij? LUCIJ DRUGI TUJEC Gotovo se gospod le šali. Nemogoče, Sem, še predobro. da nima petdeset – petsto talentov. PRVI TUJEC SERVILIJ Takšen je svet; in takšna je lizunska duša. Saj ta hip potrebuje nekaj manj, gospod. Kdo more reči: ta je moj prijatelj – Če ta obveznost ne bi bila stvar časti, četudi jé iz iste sklede kakor on? jaz ne bi pol tako zavzeto prosil. Kar vem, je bil temu gospodu Timon LUCIJ kot oče, vračal dolg njegovim upnikom Ti resno govoriš? iz svojega, pomagal pri upravljanju SERVILIJ posesti; Timonov denar je plačeval Na mojo dušo. celo njegovo služinčad. Tudi požirka LUCIJ ne naredi, da se mu ustnic ne dotakne Kakšna hudobna beštija sem, da sem nepreskrbljen, Timonova srebrna kupa; in vendar – ko se mi ponuja priložnost pokazati se častnega moža! kakšna pošast je človek, ko iz njega Kako nesrečno se je zgodilo, da sem ravno včeraj vložil pogleda nehvaležnost! Pri bogastvu, sredstva v nek nepomemben posel in si tako zapravil ki ga ima, je to, kar prosi Timon, veliko čast! Servilij, bogovi so mi priče, ta hip ne morem drobiž; a mu še tega ne privošči. – resnično, kakšen osel sem bil – še celo sam sem TRETJI TUJEC nameraval prositi gospoda Timona pomoči, ti gospodje Nravnost se zgraža. so priče. O, da sem vedel, za vse bogastvo Aten ne bi bil PRVI TUJEC storil tega! Najizdatneje me priporoči njegovi blagosrčni Jaz lahko trdim, da nisem milosti; upam, da njegova vzvišenost ne bo mislila slabo nikdar zajedal Timona; tudi me ni o meni, ker ni v moji moči, da mu izpolnim željo. Tako zaznamovala za prijatelja njegova mu sporoči: za eno svojih največjih muk štejem, da dobrota; a izjavljam – če bi rabil on ne morem ustreči takemu častivrednemu možu. Dobri pomoč od mene, bi ravnal, kakor da je Servilij, saj boš tako prijazen, da mu poveš natanko z moja lastnina dar od njega in mu vrnil mojimi besedami? vsaj pol, tako zelo mi je pri srcu SERVILIJ zavoljo plemenitega duha, kreposti Bom, gospod. in častivrednosti. A kaže, da je prav, če človek se nauči usmiljenja otresti;

58 sebičnež več velja, kot kdor ravna po vesti. zase hudič, ko je naredil človeka sebičnega – nazadnje, Odidejo. se mi zdi, bo ob človeški pokvarjenosti sam pravo jagnje. Kako zavzeto si ta gospod prizadeva, da bi bil videti capin, III. 3 kako posnema krepostno vedenje, da bi mogel biti še bolj Vstopita Tretji Timonov služabnik in Sempronij, še eden hudoben! Njegova sebična ljubezen je takšna kot pri onih, od Timonovih prijateljev. ki bi v žaru zanosa zažgali cela kraljestva. SEMPRONIJ Gospodu je bil to najboljši up; in vsi Prav mene mora s tem nadlegovati? Hm! razen bogov so preč; mrtvi prijatelji; Kaj ne poskusi z Lukulom in Lucijem; dveri, ki v darežljivih letih niso Ventidij, ki ga je nekoč odkupil poznale ključa, bodo zdaj rabile, iz ječe – tudi ta je zdaj bogat. Vsi oni da se gospod za njimi skrije. To ima so njemu dolžni svoje premoženje. nazadnje, kdor ni znal imetja varovati: TRETJI SLUŽABNIK srce odprto za zaklenjenimi vrati. Gospod, vse tri smo preizkusili, Odide. a so se izkazali malovredna kovina – vsi so mu odrekli. III. 4 SEMPRONIJ Vstopita dva Varonova služabnika; srečata Tita in A tako? Hortenzija; potlej Lucij – sami služabniki Timonovih Ventidij in Lukul sta odrekla, zdaj upnikov. Čakajo, da pride Timon. pa kliče mene? Trije, hm! To kaže PRVI VARONOV SLUŽABNIK malo prijateljstva in pameti pri njem. Pozdravljeni; dobro jutro, Tit in Hortenzij. Zadnje zavetje naj mu bom? Prijatelji TIT ga zapustijo, kot zdravniki, kadar jim Enako tebi, Varo. gre dobro; jaz pa naj ga sam ozdravim? HORTENZIJ Hudo me je užalil in razjezil; Tako, Lucij, vsi se tu srečamo. saj vendar ve, kdo sem in kaj! LUCIJ Moral bi bil najprej prositi mene; Da, in dozdeva se mi, da nas je pripeljal kar vem, sem bil obdarovan jaz prvi – isti namen; moj je denar. in zadnji naj povrnem? Da o meni sodi TIT tako slabo? Ne, ne. Na ta način bi se In njun in najin. osmešil, šteli bi me za bedaka. Vstopi Filot. Da je zaprosil najprej mene, pa čeprav LUCIJ za trikrat več, bi prav rad storil dobro delo In Filotov tudi. zanj, iz prijateljstva. Tako pa je odgovor, FILOT ne kot pri onih izmikáv, temveč dosleden: Dober dan najprej. kdor maže mojo čast, ta pomoči ni vreden. LUCIJ Odide. Brat, dobrodošel. TRETJI SLUŽABNIK Koliko misliš, da je ura? Odlično. Pravšnji podlež je vaša milost. Slabo je poskrbel

59 FILOT PRVI VARONOV SLUŽABNIK Proti deveti pleza. Res. Moja terjatev je tri tisoč kron. In tvoja? LUCIJ LUCIJ Že? Pet tisoč. FILOT PRVI VARONOV SLUŽABNIK Gospod še ni prišel? Velik dolg, po vsoti bi se zdelo, LUCIJ da je bil tvoj gospod bolj zaupljiv Ne še. od mojega. FILOT Vstopi Flaminij. Čudno; navado ima ob sedmih vstati. TIT LUCIJ Eden od mož gospoda Timona. Njegovi dnevi so postali krajši. LUCIJ Pomisli, da je pot razsipništva Flaminij! Samo besedo. Bo gospod kmalu prišel? Je že podobna sončevi – le ponovljiva ni pripravljen? kot óna. V Timonovi mošnji je, bojim se, FLAMINIJ najgloblja zima; sezi vanjo, kolikor Po pravici, ni. globoko hočeš, našel boš le malo. TIT FILOT Čakamo ga. Prosim, sporoči mu. Enako se bojim kot ti. FLAMINIJ TIT Ni treba, da mu pravim; ve, kako marljivi ste. Naučil vas bom razumeti čudno dejstvo. Odide. Ti si prišel terjat denar? Vstopi Flavij, zavit v ogrinjalo. HORTENZIJ LUCIJ Drži. Ni tisto oskrbnik gospoda Timona? TIT Izmuznil bi se rad. Pokliči ga! In vendar tvoj gospod nosi dragulje, TIT ki mu jih je podaril Timon; in ker mu Hej, slišite! jih je, ga terjam jaz. DRUGI VARONOV SLUŽABNIK HORTENZIJ Če smem! Srce se mi upira. FLAVIJ LUCIJ Izvolite, prijatelji; želite? Po čudni logiki tvoj gospodar TIT nosi dragulj in terja še plačilo zanj; Mi čakamo denar. na drugi strani pa je Timon več dolžan, FLAVIJ kot je dobil na posodo. Denar, da. Če bi ta prihajal vztrajno, HORTENZIJ kot vi sem čakat, bi se ga ne manjkalo. Bogovi vejo, zoprn posel. Marsikaj je moj Kje ste bili z računi, ko so vaši gospod dobil iz Timonove imovine; hinavski gospodarji jedli z naše mize? ta nehvaležnost zdaj je hujša od tatvine. Smehljali so se in dobrikali dolgovom

60 in goltali obresti v nenasitna žrela! TIMON Le sebi v škodo me razburjate; pustite, Kaj, vrata se zapirajo pred mano? da grem. Moj gospodar in jaz sva potegnila Zmeraj sem bil odprtih rok, pa da mi bo črto pod vse. Boste že morali verjeti: zdaj lastna hiša ječa in sovražnica? ni več kaj dati in ni več kaj vzeti. Kraj radosti in praznovanj mi kaže LUCIJ srce iz kamna, kot človeštvo? Že; ampak čému tak odgovor služi? LUCIJ FLAVIJ Govori, Tit. Ne služi vam, seveda, ker ni podel TIT kot vi, ki služite barabam! Gospod, tukaj je moj račun. Odide. LUCIJ PRVI VARONOV SLUŽABNIK In tu je moj. Kaj to momlja njegova brcnjena visokost? HORTENZIJ DRUGI VARONOV SLUŽABNIK In moj, gospod. Vseeno, kaj; reven je in to je zadostno maščevanje. Kdo OBA VARONOVA SLUŽABNIKA lahko govori bolj odkrito kot ta, ki nima strehe nad glavo? In najin. Taki lahko po mili volji zmerjajo velike stavbe. FILOT Vstopi Servilij. Vsi naši računi. TIT TIMON O, tu je Servilij. Zdaj bomo dobili kak odgovor. Razsekajte me in vzemite vsak en kos! SERVILIJ LUCIJ Če vas lahko prosim, da se vrnete ob kakšni drugi uri; Žal mi je, gospod. zelo bi mi pomagalo; kajti, na mojo dušo, gospod se TIMON čudno nagiba k nejevolji. Njegov priljudni temperament ga Razkosajte moje srce na deleže. je zapustil, zdravje se mu je poslabšalo in sploh ne pride TIT iz svoje sobe. Moj je petdeset talentov. LUCIJ TIMON Dosti se jih zapira v sobe, pa čeprav In kri prištejte zraven. niso nič bolni; a če ga res daje zdravje, LUCIJ bi moral toliko bolj skrbno poravnati Pet tisoč kron, gospod. dolgove, da bi si odprl pot k bogovom. TIMON SERVILIJ Pet tisoč kapelj to poplača. Kaj pa tvoj? In tvoj? Dobri bogovi! PRVI VARONOV SLUŽABNIK TIT Gospod – Teh odgovorov ne moremo sprejeti. DRUGI VARONOV SLUŽABNIK FLAMINIJ zadaj Gospod – Servilij, na pomoč! Gospod, gospod! TIMON Vstopi Timon, besen. Raztrgajte me, vzemite me, in naj vas bogovi udarijo. Odide.

61 HORTENZIJ spremstvom jih sreča. Mislim, da lahko naši gospodarji pomahajo v slovo PRVI SENATOR svojemu denarju. Ti dolgovi so pač res brezupni, saj jih Gospod, enako menim tudi jaz. dolguje norec. Gre za krvav zločin; umreti mora. Odidejo. Nič ne spodbuja greha kot usmiljenje. DRUGI SENATOR III. 5 Drži popolnoma; pravica naj ju zmelje. Vstopita Timon in Flavij. ALKIBIAD TIMON Senatu čast in zdravje in sočutje! Še sapo so mi vzeli, sužnji. Upniki? PRVI SENATOR Hudiči! Torej, poveljnik? FLAVIJ ALKIBIAD Moj gospod – Vse moje spoštovanje vam, ki ste krepostni TIMON možje; saj je usmiljenje krepost zakona – Kaj pa, če bi tako? samo tiranom je izgovor za okrutnost. FLAVIJ Fortuni je bilo všeč tepsti mojega Gospod – prijatelja: razgreta kri ga je pognala TIMON čez breg zakona, ki je preglobok, Tako bom storil. za kogar se vanj neprevidno potopi. Kliče. A če pustim ob strani to dejanje, Oskrbnik! je vrl mož; sicer pa tudi tega dela FLAVIJ ni mazal s podlostjo – že čut časti Gospod? ga odkupuje krivde – temveč je TIMON s pravičnim duhom v plemenitem gnevu, Si tu? Moje prijatelje – Sempronija, videč svoj sloves smrtno ranjen, stopil Lucija, Lukula, vse, kar jih je – boš spet proti sovražniku; in razen tega je imel povabil. Da, še enkrat bom gostil barabe. svoj ognjeviti bes ves čas na vajetih: FLAVIJ ugasil ga je in se znova miren zbral, Gospod, to so besede razrvane duše. takoj ko je dokazal, da ima on prav. Nič ni ostalo, še spodobnega kosila PRVI SENATOR ne moremo pripraviti. Globoko v paradoks vas je zaneslo. TIMON Radi bi, da je gnusno delo videti Ni tvoja skrb. lepo; besede ste hudo namučili, Ti samo spusti v hišo zajedalsko čredo; da opravičite uboj in prepirljivost kuhar in jaz pa jim postreževa z obedom. prištejete k poglavju hrabrosti – a to Odideta. je izrojen pogum, ki je prišel na svet z na novo porojenimi ločinami. III. 6 Pogumen je, kdor modro pretrpi Pri enih vratih vstopijo trije Senatorji, Alkibiad s najgrše, kar lahko izreče človek,

62 v krivicah vidi samo vrhnji plašč, ALKIBIAD ki ga nebrižno nosi, kot pač oblačilo, Pravim, gospodje, da je dobro služil; in vsakomur ne kaže ran v svojem srcu; nič koliko vaših sovražnikov je pokončal. samo ogrozil bi ga s tem. Če je krivica Kako junaško se je tolkel v zadnjem zlo in za umor nam daje dovoljenje, spopadu in koliko ran je tam dobil! kakšna norost je, za zlo tvegati življenje! DRUGI SENATOR ALKIBIAD Tudi zadal jih je precej, in ne le v bitki. Gospod – Nepoboljšljiv izgrednik, vdan pregrehi, PRVI SENATOR ki ga pogosto utopi: njegov pogum Ne morete z besedo grehu lica umiti. je njej podložen, ona ga premaga, Pogum ni maščevati se, temveč nositi. četudi ni sovražnikov; v zverinskem besu ALKIBIAD razsaja in izziva spor. Življenje, Gospodje, brez zamere, dovolite mi, ki ga živi, je skozinskoz pokvarjeno, da govorim kot vojskovodja. pijača pa pomešana s krvjo. Čemu se tepci v bitkah izpostavljajo PRVI SENATOR in raje ne trpijo groženj, jih prespijo Smrt. in čakajo, da jim sovražnik neoviran ALKIBIAD prereže golt? Če je prenašati Težka usoda; ko bi vsaj umrl v bitki. tolika hrabrost, le kaj delamo na tujem? Gospodje, če njegovega nič ne velja – Tedaj je ženska bolj pogumna, da ostane čeprav bi si z desnico zlahka kupil čas doma, če je nositi plemeniteje; in ne ostal nikomur dolžen – da vas ganem, tovorni osel veličastnejši od leva, pridajte, kar imam še sam zaslug: z železom obloženi hlapec pa modrejši vem, vaša častitljiva starost ljubi varnost, kakor sodnik, če je modrost trpeti. zato zastavim svoje zmage, čast, za jamstvo, Gospodje vzvišeni, bodite milostni. da se vam vse povrne. Če se je z zločinom Vsakdo obsoja hladnokrvno silo; zadolžil pri zakonu za življenje, naj ga plača ubiti je najhujši greh, drži; s krvjo sovražnika, in bo korist obojna; a vendarle – v obrambi najpravičnejši. zakon je neizprosen, a nič manj ni vojna. Brezbožno je besneti; toda kje PRVI SENATOR je človek, ki ne pobesni? Dovolj zahtev, ne večajte nam nejevolje. S tem tehtajte zločin. Naj bo prijatelj ali brat, zakon veli: DRUGI SENATOR smrt. Kdor življenje vzame, svoje izgubi. Zaman besedovanje. ALKIBIAD ALKIBIAD Res mora biti? Ne, ne sme. Zaman? Služba Gospodje, prosim vas, priznajte me. pred Lakedajmonom in pred Bizancem DRUGI SENATOR sta že dovoljšnja odkupnina za življenje! Kako? PRVI SENATOR ALKIBIAD Kaj pravite? Prikličite si me v spomin.

63 TRETJI SENATOR Kaj? III. 7 ALKIBIAD Glasba. Pri različnih vratih vstopijo številni Timonovi Mogoče me je vaša starost pozabila. prijatelji, med njimi Lukul, Lucij, Sempronij, Ventidij ter in Sicer se ne bi moral tu poniževati, drugi plemiči. proseč za tako majhno milost – in zaman! PRVI PLEMIČ Obnavljate mi bolečine mojih ran. Prijeten dan želim, gospod. PRVI SENATOR DRUGI PLEMIČ Izzivaš našo jezo? Prav. Tudi jaz vam. Mislim, da nas je ta spoštovani gospod Kratke besede, dolga pot od njih: ondan samo preizkušal. izgnan si, nepreklicno. PRVI PLEMIČ ALKIBIAD Okrog tega so se sukale moje misli, ko sva se srečala. Jaz izgnan? Upam, da ni tako slabo z njim, kot so kazale njegove To izženite, s čimer je omadeževan prošnje številnim prijateljem. senat! Svojo senilnost, oderuštvo! DRUGI PLEMIČ PRVI SENATOR Zdi se, da ne, tako nas prepričuje novo praznovanje. Če boš pojutrišnjem še zmeraj v mestu, PRVI PLEMIČ te čaka hujša sodba. Kar zadeva onega, Tudi jaz mislim. Poslal mi je iskreno povabilo; mnoge je sodba nepreklicna; izvršena bodi neposredne obveznosti so me silile, naj odklonim, vendar takoj – čemu bi brzdali pravično jezo. me je tako zavzeto prosil, da sem moral njim navkljub Senatorji odidejo. hočeš nočeš priti. ALKIBIAD DRUGI PLEMIČ Naj vas ohranijo bogovi, dokler ne Podobno sem bil tudi jaz dolžnik nujnim opravilom, ostanejo samo kosti, ki več nihče vendar ni hotel poslušati mojega opravičila. Žal mi je, da ne bo strpel pogleda nanje! Nisem nor: nisem imel na voljo sredstev, ko me je prosil za posojilo. hujše je kot norost. Odbijal sem od njih PRVI PLEMIČ sovražnike, da so lahko spokojno šteli Tudi mene muči ta bol, ko vidim, kako gredo stvari. cekine in navijali obresti zanje; DRUGI PLEMIČ bogastvo, ki sem si ga jaz nabral, Tako vsakogar od tu navzočih. Koliko pa si je hotel pa so le brazgotine. To dobim? To je sposoditi od vas? zdravilo, ki ga vliva oderuški zbor PRVI PLEMIČ v rane poveljniku? Izobčenje! Tisoč. Ne; prav je, dobro; ne želim ne biti DRUGI PLEMIČ izgnan; koristno je za žolč in bes. Tisoč? Skličem nezadovoljno vojsko; pridobim PRVI PLEMIČ njih srca in udarim po Atenah. Pa od vas? Kakor gre svet, je častno kljubovati. DRUGI PLEMIČ Vojak, kot bog, ne sme krivice varovati. Mene je prosil za – Aha, prihaja. Odide. Vstopi Timon s spremljevalci, ki pripravijo mizo in stole

64 za banket. TRETJI PLEMIČ TIMON Ne dvomite o tem; vse, kar le moreta ponuditi denar in Prisrčno pozdravljena, gospoda; kako vama gre? letni čas. PRVI PLEMIČ PRVI PLEMIČ Kar najbolje, ko slišim dobre novice o vas. Kako ste? Kakšne so novice? DRUGI PLEMIČ TRETJI PLEMIČ Lastovka ne sledi poletju raje kot mi vaši visokosti. Alkibiad je izgnan, ste slišali? TIMON PRVI in DRUGI PLEMIČ In nič manj rada ne zbeži pred zimo – takšne selivke Alkibiad izgnan? so ljudje. Gospodje, naša večerja ne bo zapolnila dolge TRETJI PLEMIČ zamude. Pogostite si nekoliko ušesa z glasbo, če se Resnica je, lahko verjamete. morejo nasititi z rezkim zvokom trobent; vsak čas bomo PRVI PLEMIČ sedli k mizi. Ampak kako? PRVI PLEMIČ DRUGI PLEMIČ Upam, da pri visokosti ni zamere, ker sem vašega sla Veste, zakaj? poslal nazaj praznih rok. TIMON TIMON Moji cenjeni prijatelji, pridite bliže. O, naj vas to nikar ne muči. TRETJI PLEMIČ DRUGI PLEMIČ Takoj vama povem več. Zdaj se bo začela gostija. Plemeniti gospod – DRUGI PLEMIČ TIMON To je spet mož, kot ga poznamo. Ah, moj dobri prijatelj, kako je z vami? TRETJI PLEMIČ Prinesejo posode z jedmi. Bo trajalo? Bo trajalo? DRUGI PLEMIČ DRUGI PLEMIČ Globoko spoštovani gospod, prav bolan sem od sramu, Za zdaj; potem pa, čas – kdo ve – da sem bil ondan, ko je visokost poslala pome, tak TRETJI PLEMIČ nesrečen berač. Razumem, da. TIMON TIMON Ne mislite o tem, gospod. Vsak mož k svojemu sedežu tako strumno, kot bi šel k DRUGI PLEMIČ ustnicam ljubice – jed je povsod enaka. Naj ne bo kot Da ste poslali le dve uri prej – prestolnična gostija, kjer je že vse hladno, preden se TIMON dogovorijo, kdo je prvi. Sedite, sedite. Nikar si s tem ne obtežujte lepših spominov. Bogovi terjajo zahvalo: Spremljevalcem. Pridite, prinesite vse. Veliki dobrotniki, poškropite našo družbo s hvaležnostjo. Vstopijo služabniki s pokritimi posodami. Z darovi si prislužite hvalo; a vedno prihranite še kaj, kar DRUGI PLEMIČ lahko daste zraven, sicer bodo vaša božanstva nazadnje Vse posode so pokrite. zaničevana. Dajte vsakomur dovolj, da mu ne bo treba PRVI PLEMIČ dajati drugemu; saj če bi morali ljudje kaj dati boštvom, bi Kraljevska pogostitev, boste videli. se jim raje odrekli. Bodi meso bolj ljubljeno, kot kdor ga

65 da. Ne bodi noben zbor dvajsetih brez dveh desetin barab. Zdaj zgôri, hiša, potopite se, Atene! Če sedi dvanajst žensk za mizo, bodi ducat njih, kot so. Timon sovraži vse človeštvo, brez izjeme! Preostanek vaših sovragov, o bogovi – atenski senatorji, Odide. skupaj z navadno sodrgo – kar je slabo v njih, bogovi, Vstopijo Senatorji s Plemiči. pripravite za uničenje. Kar zadeva te moje drage prijatelje, PRVI PLEMIČ kakor so meni nič, tako jih v niču blagoslovite; in nič naj Kaj zdaj, gospodje? jim tekne. DRUGI PLEMIČ Odkrijte, psi, in žrite. Poznate naravo besa gospoda Timona? Odkrijejo posode, ki so polne kadeče se vode. TRETJI PLEMIČ NEKI PLEMIČ Puh! Je kdo videl mojo kapo? Kaj misli s tem njegova milost? ČETRTI PLEMIČ NEKI DRUGI PLEMIČ Jaz sem izgubil plašč. Ne vem. PRVI SENATOR TIMON Blazen je, muhe ga dajejo, nič drugega. Ondan mi je dal Da ne bi nikdar videli boljše jedače, dragulj, zdaj pa mi ga je stepel iz klobuka. Ste kje videli priskledniško krdelo. Dim in mlačna voda, moj dragulj? to je za vas, to ste. Timon vas zdaj pozdravlja, TRETJI PLEMIČ opere s sebe packarijo laskanja, Ste videli mojo kapo? ki ste ga z njo posipali, in vam škropi DRUGI PLEMIČ v obraz vašo žehtečo podlost. Tu je. Jim pljuska vodo v obraze. ČETRTI PLEMIČ Živite dolgo v mržnji, gladki, smehljajoči Tukaj leži moj plašč. se paraziti, razdiralci zlatousti, krotki PRVI PLEMIČ volkovi in dobrikavi medvedje, Ne zadržujmo se več. pepčki fortune, svečeniki sklede, DRUGI PLEMIČ sezonske muhe, klečeplazni sužnji, Gospod Timon je nor. sparine iz gnoja, lakaji časa! TRETJI PLEMIČ Kar je človeka in zveri najgrših To čutim prav boleče. bolezni, naj vas čezinčez prekrastajo! ČETRTI PLEMIČ Eden gostov skuša oditi. Enkrat daje dragulje, drugič kamne meče. Kaj, ti že greš? Plemiči in Senatorji odidejo. Počakaj, prej zdravilo. Meče stvari vanje. IV. 1 Ti tudi, in ti. Vstopi Timon. Čakaj, nič si ne bom sposojal, jaz dam tebi! TIMON Plemiči odhajajo v neredu. Še enkrat te pogledam, zid. Vsi v dir? Pogrezni se, ki varuješ volkove! Nobene veselice več ne bo odslej, Ne brani več Aten! Matrone, vdajte se da ni vsak podlež dobrodošel gost na njej. pohoti! Ne poslušajte nikogar več,

66 otroci! Brcnite nagubane senatorje, Odide. sužnji in norci, vladajte namesto njih! Devištvo se obrni v splošno svinjarijo, IV. 2 ki se pred starši valja! Bankrotiranci, Vstopi Flavij z dvema ali tremi Služabniki. upniku nož na vrat, tako se vrača dolg! PRVI SLUŽABNIK Kradite, kolikor se da, služabniki! Slišite, mojster oskrbnik, kje je Kaj drugega so vaši gospodarji gospod? Smo mar uničeni, brez vsega? kot roparji, ki plenijo po zakonu! FLAVIJ Dekla, v posteljo h gospodarju! Hiša je Prijatelji, kaj naj vam rečem? kurbišče, gospodinja pa zvodnica! Bogovi so mi priče, jaz sem prav tako Sin šestnajstleten, suni berglo šepastemu reven kot vi. očetu, lopni ga po glavi z njo! Strah božji PRVI SLUŽABNIK in spoštovanje do pravice in resnice, Na boben taka hiša, domača ubogljivost, nočni mir, dobro takšen visok gospod propadel? Vse je šlo, sosedstvo, izobrazba, obrti, poklici, ne enega prijatelja, da mu pomaga v časih dolžnost, manire, šege in zakoni nasprotne sreče? se pomračite in izničite v nasprotja, DRUGI SLUŽABNIK naj živi zmeda! Kuge, ki trpinčite Kot obrnemo hrbèt ljudi, zberite nad Atenami svoje tovarišu, ki ga pokopljemo, tako morilske mrzlice in jih spustite nanje! se bližnjiki umrlega bogastva Senatorje pohabi putika, zmuznejo proč in z njim pustijo svoje lažne naj se spotikajo kruljavih udov obljube, kakor prazne in pokradene kakor nravi! Pohotna razbrzdanost, mošnjiče; revež on, berač brez strehe, ukradi se mladini v um in mozeg, pa hodi sam kakor prezir, z njim le bolezen, da se upre kreposti in utone ki se ji vsak ogiblje: siromaštvo. – v razvratu! Srbežni osip, posej Še nekaj naših. atenske prsi, kar jih je, in žetev bodi Vstopijo drugi Služabniki. vsesplošna gobavost! Dih naj okuži dih, FLAVIJ da bo njih družba, kot prijateljstvo, sam strup! Vsa zlomljena orodja pogubljene hiše. Od tebe ne odnesem nič, odurno mesto, TRETJI SLUŽABNIK samo nagoto. Vzemi tudi to, in zraven A naša srca nosijo Timonovo sto kletev. Timon gre zdaj v gozd; tam je livrejo, vidim po obrazih; služimo prijaznejša kot človek najbolj divja zver. enako v žalosti. Prevrtana je barka, Poginite, Atenci, kar vas je, v obzidju ubogi pomorščaki pa na krovu, in zunaj – slišite, dobri bogovi! ki tone, slišimo grozeči val – storite, da bo vsak dan, jutro in večer vsi moramo v to temno morje. hujše Timonovo sovraštvo, da prerase FLAVIJ ves nizki in visoki skot človeške rase! Prijatelji, zadnje imetje bom Amen. razdelil z vami. Naj se srečamo kjerkoli,

67 zaradi Timona bodimo, kot doslej, iz ene maternice, komaj ločena tovariši; zmajajmo z glavo in recimo, v spočetju, bivanju in rojstvu, skušaj kot navček sreči našega gospoda, z različno srečo – in takoj se jame »Videli smo že boljše dni.« Vsak nekaj – srečnejši rogati nesrečnežu. Človeška Jim ponuja denar. narava nosi tovor muk, a srečo Ne, nič besed. Nastavite dlani. prenese le tako, da sebe zaničuje. Poslavljamo se revni, a bogati žalosti. Vzdigni berača in pobij gospoda: Objamejo se in odidejo vsaksebi. senatorjeva dediščina bo prezir Strašna nesreča, ki jo slava nosi! in čast beraču kakor prirojena. Kdo ne bi bil izvzet od bogatije, Vol se redi od paše, od pomanjkanja ko vodi v bedo in prezir? In kdo bi pa mršavi. Kje je ta, ki si upa slep slave živel v snu prijateljstva, imel čist in možat vstati in izjaviti: vse, kar prinaša stan, naslikano, zlagano, »To je lizun?« Saj če je eden, potlej kot so prijatelji zlagani? O gospod moj, so vsi, ker ta, ki je na srečni lestvi dobrotnik, ki mu je bila dobrota za prečko niže, boža tistega nad sabo. v pogubo, poštenjak, ki ga je pokopalo Učena buča se prikloni zlati tepki. srce! Čuden je rod, ki šteje za najhujši V naših pokvarjenih nraveh je vse nakriv, greh delati predobra dela! Kdo si bo jasna in ravnotežna je edino podlost. potlej predrznil biti pol tako prijazen? Naj bodo mrzka praznovanja in nasploh Bogove darežljivost naredi, ljudem človeške združbe. Vse podobne sebi, da, pa zmeraj škodi. Blagoslov, zato samega sebe tudi, Timon zaničuje. da si potem preklet; premožen biti, Razpad človeštvo zgrizi! Zemlja, daj da strmoglaviš v bedo; tvoja imovina mi korenike. so zdaj samo tegobe, dobri moj gospod! Koplje. Razsrjen je zapustil nehvaležno Kdor išče boljšega od tebe, mu okus mesto in dom navideznih prijateljev; poščegetaj z najhujšim strupom. – Kaj je tu? nima s seboj, kar rabi za življenje, Zlato? Rumeno, lesketavo, dragoceno ne s čimer bi to kupil. Poizvedel bom, zlato? Nisem se zaobljubil tjavendan, kam je namenjen, in odšel za njim. bogovi! Korenike! Drobec tega in Jaz sem in bom Timonov oskrbnik, je črno belo, grdo lepo, napak prav, dokler mi je ostal še kak zlatnik. nizkotnost plemenita, starost mlada Odide. in bojazljivost hrabra. A zakaj, bogovi? Ta žolti suženj vam bo izneverjal IV. 3 duhovnike in služinčad, močnim možem Vstopi Timon, v gozdu. spodmikal zglavje, spletal in prelamljal vere, TIMON prekletstva blagoslavljal, gnusni gobavosti Blagoslovljeno plodno sonce, izsesaj dal čar, tatovom položaj, naslov, oblast iz zemlje gnilo vlago in okuži zrak senatorjev. Spravil bo vdovo zdrajsano pod oblo svoje sestre! Brata dvojčka spet v zakon; ona, ki bi še špital kozlal

68 ob njenih čankarjih, se bo ozaljšala TIMON in osvežila v majski dan. Prekleta zemlja, Poljubil te ne bom in se gniloba vrne k tebi. človeštva gmajna-lajdra, ki zasajaš zdraho ALKIBIAD med sodrgo, navadim te početi Kako je plemeniti Timon zdaj ves drug! spet tisto, kar je tvoja prava nrav. TIMON Od daleč korakanje. Kot luna, ko ji zmanjka lúči. Toda jaz Ha, boben! – Živo si; a jaz te bom zakopal. se nisem mogel prenoviti kakor luna; Šlo boš, seme tatinsko, tja, kamor ne more ni bilo sonc, da bi jemal od njih na kredo. stopiti tvoj protinasti lastnik. ALKIBIAD Ti pa ostani zunaj, boš za aro. Lahko storim kaj zate, dobri Timon? Nekaj zlata obdrži. TIMON Vstopi Alkibiad, z vojsko, ki koraka ob spremljavi bobnov Edinole, da misliš kakor jaz. in piščali; spremljata ga Frinija in Timandra. ALKIBIAD ALKIBIAD Kako pa? Ti tam, kaj si? Govori. TIMON TIMON Obljubi mi prijateljstvo, ampak obljube ne izpolni. Če ne Zver kakor ti. Rak naj te zgrize, ker si me obljubiš, naj te udarijo bogovi s kugo, ker si človek. Če jo primoral zopet gledati človeka. izpolniš, naj te uničijo, ker si človek. ALKIBIAD ALKIBIAD Kako se imenuješ? Človek da ti je Slišal sem o nesrečah, ki so te zadele. tako oduren? Saj si človek tudi sam! TIMON TIMON Videl si jih, ko sem živel v obilju. Jaz sem Mizantropos, človeški rod sovražim. ALKIBIAD O tebi pa – škoda, ker nisi pes, potem Vidim jih zdaj; tisto je bil blagoslovljen čas. bi te lahko vsaj malo ljubil. TIMON ALKIBIAD Kot je zdaj tvoj, s parom priprežnih lajder. Dobro te poznam, TIMANDRA a nisem poučen o tvojih zgodah. Je to atenski ljubljenec, ki ga je svet TIMON na vso moč čislal? Poznam tudi jaz tebe; in bolj te poznam, TIMON manj bi te rad poznal. Naprej za bobnom in Ti pa si Timandra? s krvjo človeka barvaj zemljo rdeče, rdeče. TIMANDRA Krut je cerkveni kánon in civilni zakon; Da. in vojna, kaj naj bo? Ta tvoja kurba TIMON premore v sebi več uničenja in zla Ostani kurba. Kdor te rabi, te ne ljubi. kakor tvoj meč, pri vsem kerubskem videzu. V tebi pusti naslado, ti mu daj bolezen. FRINIJA Izrabi svoj pohotni čas: pripravi sužnje Usta naj ti odgnijejo! za čase, ko namesto rožnoličnih mladcev dobiš kopalni post in suho dieto.

69 TIMANDRA napolni s svojim strupom kvarni zrak nad mestom Obesi se, pošast! pregreh. Tvoj meč nikogar ne preskôči. ALKIBIAD Ne belobradca častitljivih let: gotovo Odpusti mu, ljuba Timandra; njegov duh je oderuh. Niti matrone svetohlinske: je utopljen in izgubljen v nadlogah. poštena je samo na zunaj, a zares je Zlata mi ni ostalo dosti, vrli Timon, zvodnica. Naj ti ne zmehča rezila zato pa se mi punta moja revna tolpa deviško lice; mlečnobele seske, iz dneva v dan. Slišal sem z žalostjo, da so ki skoz oprsnik vrtajo možem v oči, Atene, te preklete, pozabile, imej zapisane na listini izdajstva, kako bi jih bili sosedje poteptali, ne milosti. Ne prizanesi detetu, da ni bilo tvojega meča in bogastva; ki z jamicami v nasmehljanih licih tepcem vsa tvoja dela in zasluge – izvablja nežna čustva: misli, da je pankrt, TIMON ki mu orakeljski izrek nemara Daj, prosim te: udari boben in adijo. napoveduje, da ti bo prerezal grlo; ALKIBIAD mirne vesti ga pokončaj. Zakolni se Prijatelj sem ti, smiliš se mi, dragi Timon. proti sočutju, skrij ušesa in oči TIMON v oklep, ki skozenj ne prodrejo kriki mater, Smilim se ti, pa me vseeno nadleguješ? deklet, otrok, niti pogled na svečenika Jaz bi bil rajši sam. v okrvavljenem svetem oblačilu. ALKIBIAD Na, tu imaš zlato, plačaj vojake. Potem pa zbogom. Tu imaš nekaj zlata. Uniči vse in ko se bes iztroši, bodi TIMON še sam uničen. Ne govori. Pojdi. Obdrži ga, ne morem ga pojesti. ALKIBIAD ALKIBIAD Še imaš? Vzamem zlato, ki mi ga daješ, Ko spremenim ošabno mesto v ruševine – ne vsega tvojega nasveta. TIMON TIMON Vojskuješ se proti Atenam? Vzemi ali ne, nebeška kletev nadte! ALKIBIAD FRINIJA in TIMANDRA Da, in imam razloge. Daj tudi nama kaj zlata, o Timon. Ga imaš še? TIMON TIMON Bogovi naj na tvoji osvajalski poti Dovolj, da kurba opusti poklic uničijo vse, in ko si vse osvojil, tebe! in poštenjak postane rufijan. ALKIBIAD Lajdri, visoko vzdignita predpasnika. Mene? Zakaj? Prisege si prihránita, od vaju ne TIMON veljajo nič, pa če se na vse kriplje Ker ti je sojeno, da s klanjem zaklinjata, dokler od kletev samih drhali zavojuješ mojo domovino. nesmrtnikov ne zgrabita drget in srh; Zlata ne rabim; tu, še moje vzemi. Pojdi: zanesem se na to, kar sta – za vedno kurbi; bodi kot planetarna kuga, kot če Jupiter in če bi vaju hotel z besedičenjem

70 spreobrniti kak pobožnež, bog ne daj TIMON sukati plašč, bodita neomajno zvesti Upam srčno, da te ne vidim več. kurbanju, zmámita ga in izžgita, ALKIBIAD notranji žar naj uduši dim puhlic! Nikdar ti nisem storil zlega. A vaju naj pesti šestmesečna tegoba, TIMON pokrivajta revni ostrešji s slamo Pač, si, govoril si lepo o meni. mrtvakov, pa četudi snetih z vislic; ALKIBIAD nosita jo, varajta z njo! Kurbi za vedno: To je po tvojem zlo? mastno se barvajta, pa če zagazi konj TIMON v razbrázdano obličje do kolen, Kajpa, vsak dan očitnejše. Poberi se k hudiču gube! in svoji lovski kuzli vzemi s sabo. FRINIJA in TIMANDRA ALKIBIAD Še zlata, pa bova; Tukaj smo mu samo v nadlego. Udarite! verjemi, za zlato storiva vse, kar hočeš. Bobnanje. Alkibiad, Frinija in Timandra odidejo. TIMON TIMON Ljudem zasejta jetično gnilobo v votle Da je narava, bolna od izprijenosti kosti; naj jih po kitah trga, da ne bodo človeka, vendarle še lačna! za jahanje; pravniku naj se skrha glas, Koplje. da ne bo mogel več vreščati svojih Ena mati, pretkanosti in si z lažjo prilaščati; ki tvoje neizmerne prsi in naročje duhovniku naj polt, ki jo skrivaj časti gojijo vse, ki se iz iste tvoje biti in javno zmerja, posivi od lepre; v gnojno redi naduti človek, tvoj ponosni sin, votlino naj segnije nos, z grebenom vred, spočne zlatotrebušni pupek, črna krota, njemu, ki je v svoj prid z njim ril in šnofal strupena slepa glista, modri gad, vsi gnusni po skupnem blagru. Kodrasti kurbir izrodki pod kristalnim nebom, ki jih greje naj opleši, hvalisavim vojščakom Hiperiona oživljajoči ogenj – brez brazgotin naj se od vaju muka daj njemu, ki sovraži vse človeško, razpase po telesu. Vse okužita, od svojih darežljivih grudi ubog koren. vajino delo naj premaga in potlači Zapri svojo spočetno maternico, vse, kar stoji. Tu je še več zlata. dovolj je nehvaležnikov na svetu. Bodita vsem v pogubo, to pa vama; Zanôsi tigre, zmaje, vepre in volkove; in blatni jarek grob za vse! rôdi nestvore, ki jih tvoje kvišku zroče FRINIJA in TIMANDRA lice ni marmornemu domu nad seboj Več naukov, več denarja, radodarni Timon. nikdar kazalo. – O, korenika! Srčna hvala. TIMON Osuši mozeg, trto, preorano polje, Najprej več kurbarije in več zla; to je ara. ki z njih mastnim grižljajem in sladkobnim sokom ALKIBIAD si olji nehvaležni človek čisto dušo, Boben, udari; na Atene. Zbogom, Timon. da zdrsne proč od njega vsa razsodnost! – Če mi bo šlo po sreči, te obiščem. Vstopi Apemant.

71 Spet človek? Kuga, kuga! nasprotnim elementom, odgovarjajo APEMANT samo naravi: naj te ona ujčkajo! Sem so me napotili. Bojda si se O, videl boš – navzel mojih manir in jih posnemaš. TIMON TIMON – Da si bedak. Odidi. To je zato, ker nimaš psa, da bi APEMANT posnemal njega. Naj te jetika popade! Rad te imam zdaj bolj, kot sem te kdaj imel. APEMANT TIMON To je samo bolehna nrav, melanholija, Jaz tebe bolj sovražim. nemoška, bedna, ki se je izlegla APEMANT iz spremenjene sreče. To prebivališče, Res? Zakaj? lopata, suženjska obleka, mračni videz, TIMON čemu? Trop tvojih laskavcev pa nosi svilo, Lizun si tudi ti: bedi se prilizuješ. leži na mehkem, pije vino, se dišavi APEMANT s spakljivimi parfumi in za Timona Prav nič; pravim le, da si ti bednik. še ve več ne, da je kdaj bil. Ne delaj gozdu TIMON sramote z uprizarjanjem zbadljivca. Zakaj me iščeš? Zdaj moraš biti laskavec, živeti s tem, APEMANT kar te je uničilo. Če pride kdo, ukrivi Da te zbadam. koleno, naj ti s samim dihom sname kapo. TIMON Kar je na njem najbolj pokvarjeno, to hvali Posel barabe slekoprej, ali bedaka. najbolj zavzeto; kot so tebi govorili. V tem najdeš zadovoljstvo? Nastavljal si uho, kot ustrežljiv točaj, APEMANT barabam in prisklednikom; pravično je, Da. da si, kar si. Saj če bi spet imel bogastvo, TIMON bi ga imeli lopovi. – Ne bodi, kar sem jaz. A, tudi podel si? TIMON APEMANT Da sem jaz ti, bi sebe vrgel proč. Da je ta kisla mrzlovoljnost mišljena APEMANT kot kazen za napuh, bi bilo prav; a ti Saj si se že, pa ne kot jaz, kot ti sam – počneš to proti volji. Spet bi bil dvorjan, prej dolgo norec, zdaj bedak. Misliš, če ne bi bil berač. Hotena revščina da ti bo pusti zrak, viharni komornik, je nagrajena prej kot negotov sijaj – grel srajco? Vlažno deblo, staro bolj temu ni nikdar dosti, zmeraj hoče več, kot orel, da bo paž za tvojimi petami, ona ima, kar si želi. Nepotešljivo ki skoči na migljaj? Bo mrzli potok, bogastvo je nesrečno, razrvano, boljša z ledom sladkan, popravil jutranji okus je zadovoljna revščina. Ti bi si moral pa in zdravil nočno prenažrtost? Skliči bitja, želeti smrt, ko si tako docela beden. ki gola, kljubovaje maščevalnim TIMON nebesom, brez zavetja izpostavljena Ne po nasvetu takega, ki je še bolj.

72 Suženj si, ki ga ni Fortuna milostno Ugrizne koreniko. ovila z roko, temveč je zredila psa. APEMANT Da si kot mi od zibke meril lepe stopnje, Na, malo si poboljšaj post. kakršne bežni svet tostran privošči Ponuja hrano. nam, ki lahko njegovim trpnim dninarjem TIMON po volji ukazujemo, bi se zagnal Najprej poboljšaj družbo: vzemi sebe proč. v divji razvrat, potrošil vso mladost APEMANT v nasladnih posteljah in se nikoli ne naučil Svojo poboljšam, ko odstranim tvojo. mrzlih pravil spoštljivosti, temveč sledil TIMON sladkemu plenu pred seboj. Jaz pa, S tem ni nič boljša, le pokrpana; če ni, ki mi je bil svet slaščičarna, usta, želim, da bi bila. srca, jeziki in oči ljudi na voljo, APEMANT bolj kot sem jih utegnil zaposliti, Kaj pa želiš Atenam? ki so se me držali mnogi kakor listi TIMON na hrastu, s prvo zimsko sapo pa Tebe v vrtincu tam. Če hočeš, jim povej, odpadli z vej in me pustili golega, plen da imam zlato. Vidiš? vsaki nevihti – da to nosim jaz, ki sem APEMANT poznal le boljše, je kar lepo breme. Z zlatom tu nimaš kaj. Življenje si začel v trpljenju, čas te je TIMON utrdil v njem. Čemu bi ti sovražil koga? Najboljše je in najpravičnejše, ker tukaj Kdo se ti je dobrikal? Komu si kaj dal? spi in ne služi zlu. Če hočeš kleti, kolni svojega očeta, APEMANT ubogo paro, ki je kljubovalno dal Kje pa ti spiš ponoči, Timon? snov neki beračici in sestavil tebe, TIMON mizerno dedno zgubo. Torej se poberi. Pod tem, kar je nad mano. Kje se ti podnevi hraniš, Da nisi rojen kot najslabši med ljudmi, Apemant? bi ne bil drugega kot lopov in lizun. APEMANT APEMANT Kjer moj želodec najde živež; pravzaprav, kjer ga pojem. Še zmeraj si ponosen? TIMON TIMON Ko bi bil strup ubogljiv in vedel mojo željo! Pač, da nisem ti. APEMANT APEMANT Kam bi ga poslal? Jaz pa, da nisem bil razsipnež. TIMON TIMON Začinit tvoje jedi. Jaz, da sem zdaj. APEMANT Da je bogastvo, kar ga imam, zaprto vate, Sredine človeškega nikoli nisi poznal, samo obe bi ti dovolil, da ga kam obesiš. Izgini. skrajnosti. Ko si se kopal v zlatu in parfumu, so se ti Ko bi bilo življenje najinega mesta posmehovali zaradi prevelike izbirčnosti; zdaj, ko si v tem: tako bi ga pregriznil. razcapan in ti je tuja, te prezirajo zaradi nasprotnega. Tu je

73 nešplja zate, pojej jo. bi te ubil konj; ko bi bil konj, bi te uplenil leopard; ko bi TIMON bil leopard, bi bil sorodnik levu in lise tvojega rodu bi ti z Ne jem tega, kar sovražim. lažnim pričanjem stregle po življenju – vsa tvoja varnost APEMANT bi bila umik in tvoja obramba odsotnost. Katera žival bi Sovražiš nešpljo? mogel biti, da ni podložna drugi živali? In kakšna žival si TIMON že zdaj, ko ne vidiš svoje izgube v preobrazbi! Pač, ker je podobna tebi. APEMANT APEMANT Ko bi me moglo veseliti, da govoriš z mano, bi rekel, da Če bi bil prej sovražil tiste, ki niso podobni meni, bi imel si tu nemara zadel pravo. Atenska skupnost je postala zdaj sebe raje. Si kdaj poznal razsipneža, ki je bil ljubljen, gošča zverin. ko je bogastvo šlo? TIMON TIMON Kako, je osel podrl zid, da si ti zunaj mesta? Si kdaj poznal koga, da je bil ljubljen brez bogastva? APEMANT APEMANT Tam prihajata pesnik in slikar. Kuga njune družbe te Sebe. zadeni! Jaz se bojim, da se ne nalezem, in se umaknem. TIMON Ko ne bom imel boljšega posla, te spet obiščem. Seveda: ravno toliko imaš, da rediš psa. TIMON APEMANT Ko ne bo več živega bitja razen tebe, boš dobrodošel. Jaz Katera stvar na svetu je najbolj podobna tvojim bi bil rajši beračev pes kot Apemant. laskavcem? APEMANT TIMON Kar svet premore bebcev, si največji bebec. Najbolj podobne so ženske; možje – možje pa so stvar TIMON sama. Kaj bi ti naredil s svetom, Apemant, če bi imel moč Pljunil bi nate, ampak si preveč umazan. nad njim? APEMANT APEMANT In ti pregrd, da bi te klel, kuga te nesi. Dal bi ga zverem, da se znebim ljudi. TIMON TIMON Vsi podleži so poleg tebe čiste duše. Hotel bi, da si uničen z ljudmi in ostaneš žival z živalmi? APEMANT APEMANT Ni gobavosti, je le tvoja govorica. Da, Timon. TIMON TIMON Če imenujem tebe. Živalsko stremljenje, ki ti ga bogovi zagotavljajo doseči. Pretepel bi te, a bi si okužil roke. Če bi bil lev, bi te lisica prelisičila; če bi bil jagnje, bi te APEMANT lisica pojedla; če bi bil lisica, bi te lev sumničil, ko bi te Ko bi ti jih odgnil moj jezik! po naključju obtožil osel; če bi bil osel, bi te mučila lastna TIMON neumnost in bi bil slejkoprej le zajtrk za volka; če bi bil Proč, ti potomec garjavega psa! volk, bi te trpinčila požrešnost in dostikrat bi moral tvegati Žolč me ubija, ker si živ. življenje za kosilo. Ko bi bil samorog, bi te uničila ponos Ko vidim tebe, padam v nezavest. in srd in sam bi bil plen svojega besa; ko bi bil medved,

74 APEMANT APEMANT Ko bi te vsaj razneslo! Da. TIMON TIMON Izgini, dolgočasni malopridnež! Pokaži, prosim, hrbet. Zaradi tebe bom ob kamen, kakšna škoda! APEMANT Vrže kamen. Živi in ljubi svojo bedo. APEMANT TIMON Žival! V njej dolgo živi in v njej umri. Bot. Dosti. TIMON Se umakne. Suženj! APEMANT APEMANT Še več ljudem podobnih. Dober gnus, Timon. Krota! Odide. TIMON Vstopijo Tatovi. Lopov, slepar, ničvrednež! PRVI TAT Gnusi se mi lažnivi svet; ne bo mi mar Kje neki ima tisto zlato? Kakšna malenkost bo, ubog nič več njegovega, le kar je gola nuja. preostanek preostanka. Pomanjkanje zlata in odpadanje Torej, Timon, si zdaj napravi grob. Tja ležeš, prijateljev sta ga pahnila v to melanholijo. kjer bo ob kamen z epitafom dan na dan DRUGI TAT glodal in bíl prš lahke morske pene; Šušlja se, da ima ogromen zaklad. naj se življenju drugih roga smrt skoz mene. TRETJI TAT Zlatu. Preizkusimo ga. Če mu ni mar zanj, nam ga bo dal rade Ti ljubljeni morilec kraljev, ločevalec volje. Če pa ga ljubosumno skriva, kako naj ga dobimo? očetov od sinov; svetli skrunilec DRUGI TAT čistega Himenovega ležišča; hrabri Res je, saj ga ne nosi s sabo; skritega ima. Mars; večno mladi, nežni, sveži snubec, PRVI TAT čigar lesk taja posvečeni sneg Diani Ni to on? v naročju; vidni bog, ki spajaš nemogoče DRUGI in TRETJI TAT v nerazdružljiv poljub, ki govoriš z vsakim Kje? jezikom v vsak namen; preskusni kamen src, DRUGI TAT razsodi, da se suženj človek punta tvoji Tako so nam ga opisali. oblasti in s svojo močjo poženi rajo TRETJI TAT v uničujoči medsebojni boj, da končno On je, poznam ga. zavladajo zveri! VSI TATOVI APEMANT Pozdravljen, Timon. Naj bo tako, a ne, TIMON dokler sem živ. Povedal bom, da imaš zlato; Hoj, tatovi. prav kmalu boš imel tu gnečo. VSI TATOVI TIMON Vojaki, ne tatovi. Gnečo?

75 TIMON ukradite karkoli, ukradli ste tatovom. Oboje in še sinovi ženske. Če boste kradli manj zaradi tega, kar VSI TATOVI vam dam – naj vas zlato vseeno pogubi. Nismo tatovi, le pomanjkanje trpimo. Amen. TIMON Se umakne. Pomanjkanje? Najbolj vam manjka hrane. TRETJI TAT Čemu trpeti? V zemlji je obilo korenik, Skoraj mi je zarekel poklic, tako me je spodbujal. tod naokrog izvira sto studencev. PRVI TAT Hrasti rodijo želod, grmi rdeči šipek. To je človeška zloba, da nam tako svetuje; zato da bi nam Narava, radodarna gospodinja, vam šlo čim slabše. streže bogat obed. Pomanjkanje? Čemu? DRUGI TAT PRVI TAT Verjel mu bom kot sovražniku in opustil svojo obrt. Človek ni sit od same trave, vode PRVI TAT in jagod, kot živali, ribe ali ptice. Počakajmo najprej, da bo v Atenah mir. Naj bo čas še TIMON tako beden, s poštenjem nikoli ni dobro preveč hiteti. Tudi ne od živali, ptic in rib; ljudi Tatovi odidejo. morate žreti. A naj vas pohvalim, Vstopi Flavij. ker kradete odkrito, ne pod sveto krinko; FLAVIJ saj je največ tatov med udi kakega Bogovi! uglednega poklica. Lopovi tatinski, Ta klavrna človeška razvalina tu je zlato. Sesajte žlahtno grozdno kri, je moj gospod? O spomenik in strašen zgled da se vam od vročice kri zakuha v peno, za zlo storjenih dobrih del! Kako ubije čast tako ubežite vislicam. Zdravniku ne obupna revščina! Je kaj nizkotnejše, zaupajte; njegovi protistrupi so kot če nekdo, ki šteje za prijatelja, sam strup, ubija bolj, kakor vi ropate. najplemenitejše srce porine v blato? Življenje in blago vzemite skupaj – Kako lepo se sklada s šego časa če ste, kot pravite, zločinci po poklicu, izrek, naj ljubimo sovražnike! bodite dobri delavci. Dal vam bom zglede Raje sem takemu, ki mi zlo hoče, zvest, tatvin. Sonce je tat, ropa prostrano morje kakor pa onemu, ki škodi mi zares! s svojo privlačnostjo. Prekanjen tat je mesec – Ujel me je v pogled. Predstavim mu svoj bledi ogenj krade soncu. Tudi morje svojo pošteno bol in mu ponudim je tat – njegov val taja luno v slane solze. življenje v službo. – Moj najdražji gospodar! Zemlja tatica hrani in plodi z gnojilom, TIMON pokradenim izmečkom. Vsi in vse – tatovi. Proč! Kaj si ti? Zakon, vaš bič in uzda, pa ima moč krasti FLAVIJ brez mej. Nikar sloge med vami, ropajte Gospod! Se me ne spomnite? drug drugega – še več zlata; in režite TIMON vratove – vsakdo, ki ga srečate, je tat: Zakaj to vprašaš? Vse ljudi do zadnjega sem v Atene pojdite, vlamljajte v prodajalne; pozabil; torej, če si človek, tudi tebe.

76 FLAVIJ ta vdanost zvita, oderuška, lakomna; Ubog poštenjak sem, vaš služabnik. si mar – saj od bogatega lahko kaj pade – TIMON obetaš dvajsetkratno povračilo? Potem te ne poznam. Nobenih poštenjakov FLAVIJ nisem imel pri hiši, same hlapce, dobre Ne, častni moj gospod, ki se mu je kvečjemu, da bi jih pohlapal kakšen lopov. v dušo, gorje, pozno naselil dvom in sum. FLAVIJ Mar bi sumničili, dokler ste brez prestanka Bogovi so mi priče, slavili; a dvom pride, ko bogastva zmanjka. nikdar ni oskrbnik točil iskrenejših Nebo ve, da me žene le predanost vam, solza kot jaz za gospodarjevo nesrečo. gospod, skrb za vaš živež in življenje, TIMON dolžnost in vnema, streči duhu brez primere; Jokaš? No, potlej pridi bliže; rad te imam, dobičku zase, prècej ali v upanju, ker si očitno ženska in tajiš kremenasto se rad odrečem, če se mi izpolni človeštvo-moštvo, ki ima v očeh edino le ena želja: da se vam povrne moč pohoto in posmeh, milost se v njih ne zdrami. in premoženje. Trud mi bo dovolj Čuden je čas, ki joka s smehom, ne s solzami. poplačan s tem, da vi obogatite. FLAVIJ TIMON Prosim, spoznajte me, gospod, Tako je, vidiš: vzemi, nosi, ti sprejmite mojo bol; in dokler traja to edini poštenjak. Bogovi moje bede ubogo imetje, naj bom še vaš oskrbnik. ti dajejo zaklad. Živi bogat in srečen, TIMON z enim pogojem: zidaj daleč od človeka, Imel sem oskrbnika, ki je bil sovraži vse, vse kolni, ne privošči zvest in pravičen, zdaj pa me celo tolaži? usmiljenja nikomur; naj se lušči Še malo, pa bi mi omilil divjo nrav. izstradano meso berača od kosti, Naj te pogledam v lice. Da, ta mož je bil preden bi mu priskočil na pomoč. pač res rojen od ženske. Odpustite mi, Človeku vzemi in obdaruj psa. prenaglo sem obsojal brez izjeme, Ječa naj ga pogoltne in dolg izsesa; bogovi zmeraj trezni! Zdaj izjavljam, kakor usahel gozd naj se suši, da poštenjak obstaja – brez pomote, eden, bolezen naj mu pije goljufivo kri. nič več, prosim – in ta je oskrbnik. Zbogom, živi v obilju. Kako bi rad sovražil čisto vse človeštvo, FLAVIJ ti pa se mi odkupiš! A vse razen tebe Gospod moj, naj ostanem, vam v uteho. posekam s kletvijo. – In tudi mislim, TIMON da si nemara bolj pošten kot moder; Nikar, da ne zadene kletev tebe. saj če bi me popljuval in izdal, bi prej Svoboden si, blagoslovljen; odidi. in lažje našel novo službo; mnogi namreč Ne glej človeka, jaz naj tebe več ne vidim. drugega gospodarja najdejo prek glave Flavij odide. Timon se umakne. onega prej. Ampak povej mi po resnici – dvomim še vedno, kakor sem ta hip gotov – ni

77 V. 1 TIMON vstran Vstopita Pesnik in Slikar. Timon v svoji votlini. Pri vsej svoji veščini le ne znaš naslikati tako SLIKAR pokvarjenega človeka, kot si sam. Če sem si prav zapomnil kraj, prebiva nekje nedaleč od PESNIK tod. Premišljujem, kaj mu bom rekel, da načrtujem zanj. Biti PESNIK mora upodobitev njega, satira zoper šibkost, vzraslo Kaj naj si človek misli o njem? Drži govorica, da ima iz udobja, in razkritje brezštevilnih vrst dobrikanja, ki ogromno zlata? spremljajo mladostno preobilje. SLIKAR TIMON vstran Gotovo. Alkibiad tako poroča; Frinija in Timandra sta Boš sam zgled podleža v lastnem delu? Boš na drugih dobili zlato od njega. Obilno je obdaroval uboge blodeče bičal svoje napake? Če boš, imam zlato zate. vojake. In menda je dal tudi svojemu oskrbniku izdatno SLIKAR vsoto. Poiščiva ga. PESNIK Če srečanje s profitom zamudimo, Potem je bil njegov polom samo preizkus za prijatelje? se proti lastnemu imetju pregrešimo. SLIKAR PESNIK Nič drugega. Kmalu bo spet v Atenah, cvetoča palma Res je. med najvišjimi, videli boste. Torej ni napak, da mu Čemu čakati črno noč – vendar je laže ponudiva svoje prijateljstvo v njegovi domnevni nesreči. najti, če dan ti pot zastonj pokaže. Tako se pokaževa poštenjaka, on pa bo zelo verjetno Pridite. poplačal najin trud s tem, zaradi česar vsi hitijo sem, če je TIMON vstran pravilno in resnično poročilo, ki kroži o njegovem imetju. Le bliže, čakam vaju. PESNIK Zlato! Kakšno božanstvo, da se ga veliča Kaj mu boste tokrat podarili? v templju nižjem, kot je staja za prašiča! SLIKAR Ti si na barki jadro, gredelj in krmilo, Tokrat ničesar, samo svoj obisk; mu bom pa obljubil sužnju zacepiš spoštovanje in ponižnost; izvrstno delo. glorija tebi, tvoji svetci pa naj bojo PESNIK kronani s kugo v večno slavo tvojo. Tudi jaz mu moram tako postreči, namreč povedati za Ravno prav, da ju srečam. nameravano pozornost, ki je bo kmalu deležen. PESNIK SLIKAR Zdrav, slavni Timon! To je najboljše. Obljuba je dandanes najbolj pravšnji SLIKAR dar; odpre oči pričakovanja. Uresničenje je zmeraj manj Naš prejšnji plemeniti gospodar! bleščeče od obeta in zato je izpolnjevanje rečenega TIMON docela iz rabe, razen pri najpreprostejši in najbolj neuki Kdor čaka, ta dočaka – dva poštenjaka. sorti ljudi. Obljubiti je najbolj uglajeno in moderno; PESNIK izpolnitev pa je kot nekakšna oporoka ali volilo, ki Gospod, dokazuje, da je dotični v svoji presoji hudo bolan. okusil sem bil kajkrat vašo darežljivost, Timon pride iz votline. slišal nato za vaš umik, odpad

78 prijateljev – o nehvaležnost! o odurne TIMON nravi! nebeški biči so preblagi zanje! – Ne; kar je res, je res. od vas, čigar planetoliki blagi vpliv Pesniku. je dal življenje vsemu njih bivánju! Tvoji sestavki pa – Pretresen sem, nimam besed, da bi odel stih je prepoln snovi tako fine in gladke, vanje pošastno gmoto nehvaležnosti. da si v umetnem karseda naturen. TIMON Vendar, prijatelja poštena in značajna, Naj hodi naga, se bo lepše videla. imata drobno hibo. Nič pošastnega, Vi poštenjaki jo, tako da ste, kar ste, ne maram, da bi se čez mero mučila pokažete najbolj razločno. s popravljanjem. SLIKAR OBA Naju dva je Rotiva vašo milost, močil dež vaše darežljivosti, sladko razkrijte nama jo. sva ga čutila. TIMON TIMON Slabo bosta sprejela. Da, da, poštenjaka sta. OBA SLIKAR S hvaležnostjo, gospod. Prišla sva semkaj na uslugo vam. TIMON TIMON Res? Najpoštenjaka. A kako naj vama vrnem? OBA Najbrž ne bosta jedla korenik in pila Res, ne dvomite, gospod. studenčnice. TIMON OBA Vsakdo od vaju ima falota poleg sebe; Vse bova, kar lahko, za vas. zaupa mu, on ga pa vara na vso moč. TIMON OBA Seveda. Slišala sta, da imam zlato, Zares, gospod? kajpak. Le po resnici, poštenjaka. TIMON SLIKAR In vesta, da je podlež in goljuf, poznata Tako se govori, gospod, a moj prijatelj njegove ukane, pa ga imata vendar zmeraj in jaz nisva prišla zaradi tega. tik sebe kakor pravega prijatelja; TIMON a verjemita mi, da je popoln capin. In še dobričini. SLIKAR Slikarju. Jaz ne poznam nikogar takega. Ni ga v Atenah, PESNIK da v risbi sname videz tako mojstrsko; Tudi jaz ne. kot ti vešče prenaredi in naredi. TIMON SLIKAR In ker sta mi pri srcu, vama dam zlato, Tako tako, gospod. da se znebita teh barab. Obesita ju, zakoljita, utopita v greznici, samo da

79 ju spravita s poti; potem dobita FLAVIJ zlata od mene na pretek. Tukaj je votlina. – OBA Spokoj in zadovoljstvo z vami, moj gospod. A kdo sta vendar podleža, gospod? Pridite ven, prijateljski obisk imate. TIMON Dva najuglednejša senatorja vam Ti tukaj in ti tam, vsak zase, vsak prinašata pozdrave vseh Atencev. posebej, vsak en sam, in vendar zmeraj v družbi Spregovorite z njima, plemeniti Timon. capina vseh capinov. Timon pride iz votline. Enemu. TIMON Če naj tam, kjer si, Utešno sonce, žgi! Povejta in potem ne bosta dva pokvarjenca, ne hodi izginita v pekel. Čir plačaj vsako pravo mu blizu. besedo, lažna pa naj kakor rak razžre Drugemu. koren jezika isti hip, ko jo izrečeta. Ti, če bi rad prebival, PRVI SENATOR kjer je samo en lopov, potlej stran od njega. Čaščeni Timon – Od tod! Izginita! Meče kamenje. Tu je zlato. Saj sta prišla TIMON ponj, sužnja! Enemu. Nekaj si ustvaril zame? Tu imaš Od vam podobnih kakor vi od njega. plačilo. Marš! Drugemu. Ti si alkimist, a? Pa naredi iz PRVI SENATOR tega zlato. Stran, ničvredna psa! Senat atenski te pozdravlja, Timon. Pesnik in Slikar zbežita. Timon se umakne v svojo votlino. TIMON vstran Lepo zahvaljen, za vračilo pošljem kugo, V. 2 nalezite se je do zadnjega. Vstopi Flavij z dvema Senatorjema. PRVI SENATOR FLAVIJ Pozabi Četudi govorite s Timonom, ne boste storjeno ti, kar sami obžalujemo. dosegli nič; tako je ves obrnjen vase, Senat te kot en mož prijateljsko roti, da mu je mrzko, razen njega samega, da pridi spet med nas v Atene; in namenil prav vse, kar je človeško. ti je posebno počastitev, ki zdaj čaka PRVI SENATOR le tvoje želje in namena. Vodi naju DRUGI SENATOR k votlini. Obljubila sva Atencem, Vsi priznavajo da bova govorila z njim. neodpustljivo nehvaležnost tebi; DRUGI SENATOR zdaj občestvo, čeprav drugače mnenja Saj človek ni ne menja rado, čuti, da mu manjka vsak hip enak. Gorje in čas sta ga tako Timonova pomoč, in krivdo, ker mu je oblikovala; če mu čas z bolj radodarno svojo odreklo; in pošilja naju, roko vrne bogastvo prejšnjih dni, lahko da predte položiva njih kesanje, da bo spet prejšnji mož. Odpelji naju obenem pa bolj plodno povračilo, k njemu, naj bo, kar hoče. ki naj ti do poslednje trohice odtehta

80 žalitve; vsoto, zbir ljubezni in bogastva, prepuščam varstvu blagohotnih boštev, da ti izbriše iz srca prestano húdo kot paznikom tatove. in vanj razločno vpiše poračun ljubezni, FLAVIJ ki ti odslej pripada za vse čase. Vse zaman; pojdita raje. TIMON TIMON Očaran sem, presunjen v dno duše. Ravno sem si sestavljal epitaf; Če mi posodita še bebčevo srce preberete ga jutri. Zdaj mi gre na boljše in oči ženske, se bom zjokal neutešno dolga bolezen zdravja in življenja; nad to uteho, častitljiva velmoža. nič mi prinaša vse. Pojdite in živite PRVI SENATOR naprej; in naj bo Alkibiad vaša kuga, Torej se vrni z nama in prevzemi vi pa njegova, in čim dlje tako. naših Aten, tvojih in naših, vlado; PRVI SENATOR pozdravljen boš hvaležno, dana ti bo Zaman ga prepričujeva. popolna moč in tvojemu imenu TIMON največji glas. Tako bomo prav naglo Vendar pa ljubim svojo domovino; odbili Alikibiadovo divjo vojsko, nisem te sorte, da me veseli njen ki kakor trop merjascev uničuje popoln propad, kot meni govorica. mir svoje domovine. PRVI SENATOR DRUGI SENATOR Lepo povedano. In vihti grozeči meč TIMON proti atenskemu obzidju. Priporočita me ljubečim sorojakom. PRVI SENATOR PRVI SENATOR Torej, Timon – Takšne besede pristojijo tvojim ustom. TIMON DRUGI SENATOR Velja, gospoda. In sicer velja tako. In triumfalno vstopajo v ušesa nama Če misli Alkibiad klati moje kot ti skoz veličastni slavolok v mesto. sodeželane, Timon Alkibiadu TIMON pove: Timonu je vseeno. A če pleni Priporočita me in jim povejta, krasne Atene, puli brade dobrim starcem, da jim prav rad pomagam, da se rešijo svete device prepusti umazaniji gorja, strahu sovražnih vpadov, bolečin, brezsramne, zverske, noroglave vojne, izgub, boli ljubezni, vseh tegob, ki jih naj ve – in Timon govori sočutno, ladja narave pelje s sabo na nemirni povejte mu, do naših starcev in mladine – plovbi življenja; naučim jih tudi ne morem, da mu ne povem, da mi ni mar; umiriti Alkibiadov divjaški bes. in naj razume dobesedno: kot ni nožu, PRVI SENATOR vstran dokler imate vi goltance za odgovor; To mi je všeč; vrnil se bo. in tu izjavljam, da ni pipca v divji hordi, TIMON ki ga ne ljubim in spoštujem bolj kot najbolj V ogradi tu imam drevo; te dni ga moram častitljivo atensko grlo. Torej vaju posekati, ker potrebujem les.

81 Mojim prijateljem, se pravi vsem Atencem prav kmalu bo prispel. od najuglednejših do nizkih, sporočita: ČETRTI SENATOR kdor si želi končati muke, naj se brž Če Timon ne privoli, nam bo trda predla. podviza sem, dokler drevo stoji pokonci, SEL in se obesi nanj. Tako; vsem lep pozdrav. Srečal sem sla, ki ga poznam; čeprav sva zdaj FLAVIJ v nasprotnih vojskah, sva se vendarle, Zmeraj je takšen, vidita; pustita ga. iz starega prijateljstva, pogovorila TIMON v miru. Bil je namenjen k Timonu; Ne vračajte se k meni, temveč sporočite nosil je pismo z Alkibiadovo prošnjo, Atenam: Timon si je skopal večni dom naj se pridruži boju zoper vaše mesto, na prodnem robu slane vode, kjer se bo saj je bil ta začet tudi zaradi njega. razpenjen val vsak dan vrtinčil čezenj Vstopita Senatorja, ki se vračata od Timona. tostran in zopet vase. Tja hodite TRETJI SENATOR in moj nagrobnik bodi vaš orakelj. Vrnila sta se naša brata. Štiri besede, usta, še spustite čezse PRVI SENATOR in govor se obrni v molk. Kar je narobe, Nič več o Timonu; od njega pomoči kuga zravnaj. Ves sad človeške dobe ne bo. Sliši se že sovražni boben, zrak je bodi gomila, ves cilj, da pod njo leži. nasičen s prahom, ki ga dviga strašna truma. Odkraljeval je Timon; sonce, utrni sij. Po nas je, se bojim; zanka se zadrguje. Odide. V obzidje, in pripravimo se na najhuje. PRVI SENATOR Odidejo. Nezadovoljstvo se mu je nerazdružljivo spletlo z nravjo. V. 4 DRUGI SENATOR Vstopi Vojak, v gozdu, išče Timona. Naš up je mrtev. Brž nazaj, VOJAK pripravimo, kar je ostalo drugih sredstev Po vseh opisih je to pravi kraj. za boj proti nevarnosti. Je kdo tu? Odgovori, hoj! Nič? Kaj je to? PRVI SENATOR »Umrl je Timon, svoj predolgi vek končal. To terja nagle noge. Človeka ni nikjer; naj bere to žival.« Odideta. Mrtev, in to je grob. Nagrobnega napisa ne razvozlam – črke si bom posnel v vosek; V. 3 naš vojskovodja je izveden v vseh pisavah, Vstopita druga dva Senatorja s Slom. izkušen bralec, dasi mlad po letih. Zdaj je TRETJI SENATOR že pred Atenami, vsak čas bo dal povelje Bolečo vest prinašaš. So njegove čete vojski, naj to naduto mesto zmelje. res močne, kot poročaš? Odide. SEL Rekel sem: najmanj. V. 5 In približuje se z veliko naglico; Fanfare. Vstopi Alkibiad s svojimi četami, pred Atenami.

82 ALKIBIAD Vkorakaj v naše mesto, o gospod, Pohotnemu in pomehkuženemu mestu razvitih praporov. Če tvoje maščevanje oznanite naše strašljivo bližanje. hlepi po jedi, mrzki za naravo, vzemi Zasliši se znak za pogajanja. sojeni delež s talci in desetkanjem; Na obzidju se pokažeta Senatorja. z nečednostjo zaznamovanim naj Doslej ste čas preganjali z vsakovrstnim pogin prisodi znamenje na kocki. razvratom in uklanjali pravico svojim PRVI SENATOR željam; jaz in podobni pa smo ždeli Niso te vsi žalili. Maščevati se v senci vaše oblasti in križem rok zanje, ki so bili, njim, ki so zdaj, ni prav. blodili, pripovedovaje o trpljenju Zemlja se deduje, zločin pa ne. Torej, brez haska. Zdaj je čas dozorel, dragi sodeželan, pripelji svoje čete, usnula moč se je zbudila, na ves glas svoj bes pa pusti zunaj. Prizanesi kriči: »Dovolj!« Krivica bo brez sape atenski zibelki in rodu, ki bi padel sedela in sopihala v vaših velikih v viharju besa skupaj z onimi, ki so foteljih in nadutost zavaljena bo, grešili. Kot pastir pristopi do ograde, bežeča v grozi, trgala vetrove. odberi kužne, vseh pa ne pobij. PRVI SENATOR DRUGI SENATOR Žlahtni mladenič, ko je bil tvoj prvi Do tega, očitek zgolj pomisel, preden si imel kar hočeš, prideš prej z nasmeškom, kakor si moč, mi pa vzrok za strah, smo ti predlagali, usekaš z mečem pot. kot balzam za tvoj srd, da svojo nehvaležnost PRVI SENATOR prekrijemo z ljubeznijo v še večji meri. Prisloni le stopalo DRUGI SENATOR ob našo trdno dver in se ti bo odprla, Tako smo tudi Timona, ki je postal samo da gre pred tabo tvoje blago ves drug, snubili spet v naročje mesta srce in govori, da vstopaš kot prijatelj. s ponižnim sporočilom in obljubo sredstev. DRUGI SENATOR Nismo bili vsi mi enako brezobzirni; Zalučaj rokavico ali drugo stvar vsi ne zaslužimo, da nas udari vojna. kot znamenje obljube, da boš vojno bil PRVI SENATOR le za nadomestilo sebi, ne za naše Naših zidov niso gradile roke uničenje. Tvoje vojaštvo naj ostane tistih, ki si od njih trpel krivico; v Atenah, dokler ne izpolnimo in ta ni tolikšna, da naj bi spomeniki, zadnje tvojih želja. visoki stolpi, šole, padli zgolj po krivdi ALKIBIAD posameznikov. Prav; tu je rokavica. DRUGI SENATOR Pridite dol, odprite dveri prostovoljno. Razen tega oni, Samo sovražniki, Timonovi in moji, ki si zaradi njih odšel, več ne živijo; ki jih vi sami izpostavite obsodbi, sram, ki jim ga je manjkalo tedaj, naj padejo, nihče drug; in da pomirim jih je obšel stoter in jim potrl srca. vaš strah z dokazom dobrega namena:

83 nihče od mojih mož ne bo prestopil svojih nalog ali posegal v redni tek pravice v mestu; vsak kršitelj bo predan najstrožji sodbi vašega zakona. OBA SENATORJA Besede nadvse plemenite. ALKIBIAD Skrbite, da bodo veljale tudi vaše. Pridita dol. Senatorja odideta in čez nekaj trenutkov vstopita spodaj. Vstopi Vojak. VOJAK Moj general, Timon je mrtev. Pokopan je na samem bregu morja; na nagrobniku ima vklesan napis – moja nevednost ga ni znala brati, pa sem si pomagal z odtisom v mehkem vosku. ALKIBIAD bere epitaf »Bedno telo brez duše in imena tu leži. Bedniki preostali, kuga vas požri! Timon sem tu; živ sem sovražil ljudski rod. Kdor mimo greš, zakolni in pod noge pot.« Dobro povedano; res si bil tak nazadnje. Vendar, četudi si mrzel človeško muko, se rogal kapljicam, ki jih izceja skopa natura, si le dal, z razkošno mislijo, brezkončnemu Neptunu večno objokovati na tvojem plitvem grobu odpuščene grehe. Mrtev je Timon, a njegov spomin ostane. Odvedite me v mesto; meč bom brzdal z oljko, da vojna mir spočne in vojno mir konča; lek in zdravnik, drug drugemu zapisana. Udarite na boben. Bobni. Odidejo.

84 Bine Matoh in Žiga Udir slika

85 Blaž Valič, Ivo Barišič, Primož Vrhovec, Jernej Čampelj in Tomislav Tomšič

86 87 In memoriam Stane Leban

Dragi Stane. Spoznal sem te, ko si bil že v pokoju. Čeprav mislim, da nikoli nisi bil prav zares v pokoju. Dokler si zmo- gel, si ostal aktiven član našega gledališča. Veliko dlje od bežnega stiska rok nisva prišla. Žal. Mogoče je bilo med nama le preveč let. Spoznaval sem te, kot vse ostale – posredno. Na hodnikih gledališča, preko sodelav- cev in seveda na odru, ko si ustvarjal. Tam, na odru, se ni dalo kar tako mimo tebe kot na hodniku. Bil si predan ustvarjanju, s tem si pritegnil mojo pozornost, tako kot si verjetno privlačil pozornost gledalcev. To si znal izvrstno. Bolje kot družiti se na hodnikih in v obrekovalnici. Najbolj si se mi vtisnil v spomin kot stalen in pozoren obi- skovalec odprtih generalk. To so zadnje pregledne vaje pred premiero v gledališču in prva možnost za vtise in mnenja o nastajajoči predstavi nekoga »zunanjega«, neko- ga, ki v predstavi ni aktivno udeležen. To so zelo občutljivi trenutki za ustvarjalce. Tega si se zavedal in znal si spošt- ljivo in trenutku primerno deliti z nami pohvale in pomisleke pri novo nastajajočih predstavah in vlogah. Prav tu pa se je zame izkazovala tvoja ljubezen do gledališča in nas vseh. Tu si bil najbolj oseben in najtoplejši. Ta občutek človeške topline je moj največji spomin nate. Hvala ti za ta vreden spomin, ki je postal tudi del mene. Tudi sam nisem ravno človek, ki bi blestel v druženju na hodnikih. Se pa trudim in trudim se tudi po tvojem vzoru deliti sebe skozi gledališče. Nekje mi, upam, uspeva, nekje še ne. Miha Nemec 88 Dragi Stane, spominjam se tvojega skrivnostnega, hudomušnega na- smeška. Stojiva na odru. Pred nama tema, okrog naju luč, medla. Gostovanje. Na gostovanjih je treba vse preveriti. Pre-nes- ti. Iz doma v nov dom. Zunanje dimenzije so drugačne … Ti si skrben, vesten, zato si že v ogledih. Stojim na portalu. In praviš: »Tudi jaz sem bil nekoč mlad … in sem igral vzneseno, vznesenega mladega umetnika, tako v robu portala, tik nad publiko sem se spraševal: »Ne vem, kdo sem?« Pa se zas- liši iz publike: »Ma si mona.« Skrivnostno se mi smehljaš. Z zenicami me prebadaš in še enkrat ponoviš rečeno. Še vedno se smehljaš. Prebadaš. Kadar se zenica dotika zenice, je prostor neskončen, trenu- S Stanetom sva si bila najbližje v uprizoritvi pravljice Zvez- tek večen – in je samo en jezik, ki ga razumemo vsi ljudje dica Zaspanka, ko je bil izvrsten pripovedovalec in boter sveta – prostor srca – je ljubezen. Mesec. S svojim mehkim glasom je uvedel pravljico na Hvala, Stane! večerno nebo, ko se otroci odpravljajo spat. Njegov oris je bil tako prijeten, prepričljiv in sodoben, da se ga še da- Mir, Dušanka Ristič nes spominjam, ko z otroki oživljamo motive te pravljice. Ne bom pozabila prizora, ko boter Mesec pošlje zvezdico Zaspanko na zemljo. Nekoliko vzvišen v svoji imenitni po- Stane je prišel! Leban bo na kontrolki! Uf. Kar tremo sem javi botra Meseca, ki sem se ga kot zvezdica Zaspanka dobila, ko sem slišala te besede, a bila sem vesela. Po bala, se omehča in se pokaže kot skrben oče, ki svojega končani vaji sem vedno pohitela v obrekovalnico, saj sem nerednega otroka vodi na pravo pot. Stane je upodobil ves vedela, da se bo Stane pogovarjal z režiserjem, dramatur- razpon med vzvišenostjo in nežnostjo do malega otroka, gom in ostalimi ustvarjalci. Nikoli ni skoparil z nasveti, znal ki si zasluži kazen, ter z vso očetovsko toplino prežaril in je kritizirati, pa tudi pohvaliti. Z veseljem sem upoštevala prevzel publiko. njegove nasvete, kajti vedela sem, da so pravi. Nevenka Vrančič Kot igralec je bil zanesljiv. Ob njem si se počutil varnega. Ni maral improvizacije, zato na predstavah ni bilo neprijetnih situacij. Gojila sva prijateljski odnos. Bil mi je kot oče. Jaz sem ga spoštovala, on pa je verjel vame, me spodbujal in mi z nasveti veliko pomagal. Za to sem mu zelo hvaležna. Mira Lampe Vujičić 89 In memoriam Karel Brišnik (1948–2013)

Kot strela z jasnega nas je zadela vest, da je v nedeljo (25. izpostavim zlasti vlogo Fausta v rekonstruirani Klemenči- Avgusta) umrl dramski igralec in lutkovni animator Karel čevi predstavi z miniaturnimi marionetami Doktor Faust. Brišnik, ki je bil sicer v svoji mladosti prepričan, da bo pos- Od leta 2005 pa je Fausta tudi animiral. tal kmet ali duhovnik. A ni postal niti eno niti drugo, pač pa Poleg svojega osnovnega poklica se je Karel Brišnik se je leta 1967 vpisal na Akademijo za gledališče, radio, večkrat lotil tudi režije, tako v matičnem gledališču kot film in televizijo (AGRFT), na oddelek za dramsko igro, in tudi izven njega. Najbolj izzivalna predstava v njegovi re- tako po končanem študiju postal igralec. žiji je bila prav gotovo lutkovna postavitev Kogojevih Črnih Svojo poklicno pot je leta 1971 kot honorarni sodelavec mask, skupaj pa sva leta 2008 podpisala režijo Prešerno- začel v Primorskem dramskem gledališču, jo nadaljeval v vega Krsta pri Savici. Tudi v tej predstavi so bili glavni ak- mariborski Drami pa se spet vrnil v PDG, kjer je bil od leta terji predstavljeni z lutkami. 1980 do 1983 tudi v rednem delovnem razmerju. V no- Zelo pomemben segment Brišnikove ustvarjalnosti pa po- vogoriškem gledališču je oblikoval kar nekaj izstopajočih meni oživljanje nekaterih dramskih besedil Ivana Mraka. vlog, od katerih velja izpostaviti vlogo Protejevega sluge Himnično tragedijo Beg iz pekla je Ivan Mrak posvetil prav Sulca v predstavi Dva gospoda iz Verone. Za to vlogo je Karlu Brišniku, ki je v njej odigral vlogo Rimbauda. leta 1981 tudi prejel Bronasto vrtnico, Andrej Inkret pa mu Vseskozi je bil reden interpret poezije na Radiu Slovenija, je v svoji kritiki predstave namenili sámo hvalo. njegov specifičen glas smo lahko poslušali tudi v radij- Ko ga je nenehno potovanje od Ljubljane (kjer je imel skih igrah. stalno bivališče) do Nove Gorice in nazaj začelo utrujati, Z navdušujočim veseljem in s skrajno resnostjo se je lo- se je leta 1986 javil na razpis Lutkovnega gledališča Lju- teval vsakokratne preobrazbe v svetega Miklavža, ki je po bljana in bil sprejet na delovno mesto igralca-animatorja. ljubljanskih ulicah razveseljeval odrasle in otroke. Seveda je to pomenilo, da se je moral spopasti z anima- Vsi, tako nastopajoči kot ljubljansko občinstvo, pa bomo cijo različnih lutkovnih tehnik. Tako je že naslednje leto po pogrešali angažiranega in predanega udeleženca recitala prihodu v LGL igralsko in animacijsko ustvaril odličnega Prešernove poezije, ki ga vsako leto 8. februarja organizira Princa Muppeta v predstavi Zlatka Krilića Zaigrajmo z Združenje dramskih umetnikov Slovenije. lutkami. Prav tako je s svojo odlično govorno interpre- mag. Alenka Pirjevec tacijo zaznamoval celo vrsto predstav, med katerimi naj

90 91 Nagrade Zoran, moj nečak idiot

Naša igralca Marjuta Sla- mič in Ivo Barišič igrata v koprodukcijskem filmu ita- lijanskega režiserja Mattea Oleotta Zoran, moj nečak idiot, ki je na beneškem filmskem festivalu prejel več nagrad: nagrado občin- stva v sekciji Teden kritike, nagrado FEDIC in nagrado Schermi di Qualità Award. Na Festivalu slovenskega filma pa prejel nagrado vesna za najboljšo manj- šinsko koprodukcijo.

92 Nagrade Neda R. Bric

Igralka in režiserka Neda R. Bric je 6. septembra 2013 na prireditvi Mestne občine Nova Gorica prejela občin- sko nagado Franceta Bevka za izjemno režisersko stva- ritev – goriško trilogijo predstav o aleksandrinkah, bratih Rusjan in Simonu Gregorčiču.

Pri ustvarjanju dveh pred- stav je sodelovalo tudi SNG Nova Gorica. Predstavo Kdor sam do večera potuje skoz svet (Simon Gregor- čič) je nagrajenka ustva- rila v našem gledališču, predstava EDA – zgodba bratov Rusjan pa je nas- tala v koprodukciji našega gledališča in Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana.

93 Dr. Uroš Grilc, minister Različno, pravično Oder kot zrcalo družbe in posameznika

Pred desetimi leti je predsednik vlade Republike Slovenije povednostjo in sporočilnostjo izražali prav svoje lokalno podpisal Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovensko bistvo, svoj način razumevanja, kar je vedno bila osnova narodno gledališče Nova Gorica. V tem sklepu je v su- za močno identifikacijo goriškega občinstva z gledališ- hoparnem jeziku zapisano: »S tem sklepom Republika čem. Primorsko dramsko gledališče je vedno bilo sloven- Slovenija prevzame ustanoviteljske pravice in obveznosti sko kulturno žarišče na zahodu Slovenije. Zato je njegova do javnega zavoda Primorsko dramsko gledališče Nova preobrazba v nacionalno Slovensko narodno gledališče Gorica … Javni zavod Primorsko dramsko gledališče zgolj formalno priznanje vsebine in pomena goriške gle- Nova Gorica se preimenuje v Slovensko narodno gledali- dališke ustvarjalnosti za razvoj slovenskega gledališča. šče Nova Gorica. Poslanstvo zavoda je trajno izvajanje in posredovanje programov in projektov na področju upri- Oder Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki zoritvenih umetnosti v lokalnem, regionalnem in med- domuje v prostoru, ki ga je pred dvajsetimi leti ustvaril ar- narodnem prostoru. Zavod omogoča profesionalno in hitekt Vojteh Ravnikar, je tudi danes žarišče, ki omogoča in kakovostno umetniško produkcijo, v največji meri dosto- hkrati vedno znova zahteva neizprosno pre-izpraševanje in pno občinstvu, in opravlja vlogo slovenskega kulturnega pre-vrednotenje. V osnutku novega Nacionalnega programa žarišča na zahodu Republike Slovenije.« za kulturo smo zapisali: »Oder kot zrcalo družbe in posame- znika.« Zrcali oder družbo in posameznika ali zrcalita družba Teh nekaj skopih vrstic nosi v sebi bistveno več kot in posameznik oder? Kaj je odsev in kaj je tisto, kar odseva? zgolj zapisano. V njih lahko beremo zgodbo primorske Je resničen odsev ali tisto, kar zrcalo odseva? S tovrstni- gledališke ustvarjalnosti, zgodovino in razvoj slovenskega mi vprašanji so se spopadali že antični filozofi. Z njimi se gledališča ter pomen kulture, umetnosti in gledališča. Go- ukvarjajo sodobniki. Odsev je vedno že odsev za nekoga, riško poglavje v slovenski gledališki zgodbi sega v sre- je interpretacija. In če oder enačimo z zrcalom, ki odseva dino prejšnjega stoletja, ko je bilo ustanovljeno polpro- družbo in posameznika, enačimo oder z interpretom družbe fesionalno mestno Goriško gledališče, ki je preraslo v in posameznika. Prav s to svojo funkcijo oder ostaja ena od profesionalno Primorsko dramsko gledališče. Ustvarjalni najbolj aktualnih umetniških zvrsti. Gledališče ni stvar prete- dosežki Primorskega dramskega gledališča so kmalu klosti. Je prostor sedanjosti in prihodnosti, ki vsak trenutek v preraščali lokalni in regionalni okvir in segali tudi v med- svojem bistvu hkrati zajema tudi celotno zgodovino družbe, narodni prostor. A hkrati so s svojim specifičnim izrazom, posameznika, ustvarjalnosti, umetnosti, vrednot in vrednosti.

94 Je neskončen prostor interpretacij, posamičnih resnic, ki Gledališka sezona 2013/2014, ki nastaja v kriznih časih, se na njem lahko soočajo, sobivajo, spreminjajo v splošne nosi v SNG Nova Gorica naslov »Različno pravično«. Raz- resnice ali v ponoven material, odsev, ki omogoča ponovno lično za vsakogar? Pravično za vse? Različno pravično za odpiranje prostorov iskanja in formiranja novih resnic. S tem vsakogar? Prepustimo odgovor goriškemu odru – gledali- daje družbi in posamezniku možnost samo-razmisleka. ški umetnosti, ustvarjalcem, publiki.

95 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA SLOVENE NATIONAL THEATRE NOVA GORICA

Trg Edvarda Kardelja 5, 5000 Nova Gorica, Slovenija / Slovenia +386 5 335 22 00, +386 5 302 12 70 Faks / Fax [email protected], www.sng-ng.si

Direktor / General Manager mag. Jožko Čuk [email protected] +386 5 335 22 10 Umetniška vodja, v. d. / Artistic Director Martina Mrhar [email protected] +386 5 335 22 10 Tajnica / Secretary Barbara Skorjanc [email protected] +386 5 335 22 10 Dramaturginji / Dramaturgs mag. Ana Kržišnik [email protected] in / and Tereza Gregorič [email protected] +386 5 335 22 01 Lektor / Language Consultant Srečko Fišer [email protected] +386 5 335 22 02 Trženje in odnosi z javnostjo / Marketing and Publicity Manager Dominika Prijatelj [email protected] +386 5 335 22 50 Organizatorka / Organizer mag. Barbara Simčič Veličkov [email protected] +386 5 335 22 04 Tehnični vodja / Technical Director Aleksander Blažica [email protected] +386 5 335 22 14 Vodja računovodstva / Chief Accountant Goran Troha Žvokelj [email protected] +386 5 335 22 07 Vodja AMO / Chief of AMO Emil Aberšek [email protected] +386 5 335 22 18

Svet SNG Nova Gorica / Council SNT Nova Gorica Matjaž Kulot (predsednik / president), mag. Elena Zavadlav Ušaj (podpredsednica / vice president), Zorko Kenda, dr. Matjaž Šekoranja, Marjan Zahar

Strokovni svet SNG Nova Gorica / Expert Council SNT Nova Gorica Bojan Bratina, Srečko Fišer (predsednik / president), Gorazd Jakomini, Igor Komel, dr. Barbara Orel, Jaka Andrej Vojevec (podpredsednik / vice president)

Blagajna / Box Office +386 5 335 22 47 [email protected] vsak delavnik / workdays 10.00–12.00 in / and 15.00–17.00 ter uro pred pričetkom predstav / and an hour before each performance

96 Član Evropske gledališke konvencije Pobudnik gledališkega združenja NETA New European Theatre Action Medijski pokrovitelj

Sponzorji

KLAVDIJ JAKONČIČ CVETLIČARNA KLAVDIJJAKONCIC.COM/FLOWERS

Gledališki list SNG Nova Gorica, letnik 59, številka 1 Izdajatelj SNG Nova Gorica, predstavnik mag. Jožko Čuk Uredniški odbor Srečko Fišer (lektor), Tereza Gregorič, mag. Ana Kržišnik (urednici te številke), Martina Mrhar, Dominika Prijatelj Fotografije Foto atelje Pavšič – Zavadlav Oblikovanje Borghese – Bojan B. Bitežnik Naklada 1000 Tisk A-media 20 let nove hiše ISSN 1581-9884 10 let narodnega gledališča Dejavnost gledališča financira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Skupaj naprej gradimo naše gledališče William Shakespeare, Thomas Middleton Timon Atenski

www.sng-ng.si [email protected] 05 335 22 00/51 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA