\orge Ivanov

Voved

Koga nekoj vo Makedonija }e se inspiriraat politi~koto dejstvuva- opredeli profesionalno da se we. zanimava so politika, toga{ toj Glavnata tema na ovoj broj na plovi niz more koe nema nitu gra- "Politi~ka misla# ja posvetuvame nici nitu dno. Dokolku takviot tokmu na ona {to se narekuva poli- poedinec nema nekoe osnovno pred- ti~ki vrednosti. Toa se eden vid znaewe za politikata i demokra- mapi za orientacija niz spomnatata tijata, realnosta }e ja politika kako more bez gleda ne onakva kakva granici i bez dno. Vak- {to e, tuku preku preve- vite mapi, odnosno vred- zot na predrasudi, stra- nosti, vleguvaat vo na- vovi i pretpostavki. Koga {iot ‘ivot i go obli- vaka se sogleduva real- kuvaat. Spored niv se nosta, vo isto vreme £ se orientirame i dejstvu- dava i takvo zna~ewe, vame. Spored niv n¢ pre- odnosno objasnuvawe. Ko- poznavaat deka sme ona ga, pak, od teoretski as- {to sme. pekt }e gi analizirame Novite procesi s¢ po- sogleduvawata na vak- ve}e gi otfrlaat "sta- vite poedinci i partii, rite mapi#. Samata kom- neophodno e, pred s¢, da pleksnost na dene{nite gi razotkrivame prvo op{testva predizvikuva predrasudite i pretpostavkite. Od s¢ pogolemi blokadi i paraliza na nivnoto prou~uvawe gi otkrivame "politi~kiot pazar#. Paraliza koja, politi~kite ubeduvawa koi pret- pak, gi marginalizira site neuso- stavuvaat posebni paradigmi. So glaseni o~ekuvawa. Politi~kiot vakvite apstraktni "sistemi na natprevar na partiite ostanuva bez mislewe#, odnosno zbir na idei so sposobnosta za inovacii koga se koi se objasnuva ona {to nikako ne soo~uva so s¢ pogolemata kom- mo`e da se sfati, naj~esto se pleksnost i nepostojanost na soci- iskrivuva slikata za politi~kata jalnoto opkru`uvawe. Politi~kite realnost. Da se dobie "~ista slika# sistemi, nasekade niz svetot, ne neophoden e vrednosen sistem mo`at da obavuvaat nikakva druga naso~en kon akcija, odnosno me|u- funkcija osven da ja namaluvaat sebno povrzan zbir na idei koi na nesigurnosta, stavaj}i gi pod di- nekoj na~in go naso~uvaat ili rekten nadzor socijalnite rizici,

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 1 \orge Ivanov

zaboravaj}i gi pritoa dov~era{- lozite na avtoritetite. Od "nevid- nite strategii za pogolema ednak- livi# politi~ki i finansiski eli- vost. ti se vozdignuva kra‘bata na mora- Se {irat globalni transna- len piedestal i se promovira za- cionalni mre‘i na vrski i komuni- vista sprema pouspe{nite kako no- kacii, koi sozdavaat nov trans- va vrednost. nacionalen identitet. Identitet Reakciite na sive ovie procesi koj se hrani od novite digitalni ne se sveduvaat na nametnuvawe na uslugi. Se sozdavaat novi mapi, novi globalni vrednosti od strana odnosno novi vrednosti so koi na antiglobalistite, tuku pro{i- postojnite politi~ki institucii ne ruvawe na slobodata i avtonomi- se snao|aat ba{ najdobro. Duri i jata na poedinecot, so namaluvawe najsilnite dr‘avi imaat samo na arbitrarnata mo} na novite ograni~eno vlijanie vrz seto toa eliti. Vo tek e proces za izgradba {to denes ni se slu~uva. na svet vo ~ij centar }e bide poedi- Svedoci sme i na ogromniot necot so svojata sloboda, svet na podem na me|unarodni organizacii slobodna konkurencija i sorabotka i strukturi koi mo‘at da go ogra- koja nema da bide blokirana od ni~at obemot na dejstvuvawe na ve{ta~kite restrikcii, svet bez re~isi site dr‘avi vo sekoj domen. diskriminacija no i bez garancii za Se sozdava i globalen voen poredok uspeh po sekoja cena. so sredstva za "totalno# vojuvawe Otvoreni se ogromen broj novi kako trajna karakteristika na pra{awa i dilemi za toj nov svet. sovremeniot svet, so {to se nama- Mnogu pra{awa s¢ u{te nemaat luva obemot na politi~ko dejstvu- dobieno jasen odgovor. Verojatno vo vawe na vladite i gra|anite. Celi- dogledno vreme i nema da mo‘at da ot svet zali~uva na edna ogromna dobijat odgovor. Problemot ne e vo kasarna vo koja nikoj ne nosi avto- odgovorite, tuku vo pra{awata. nomni odluki, tuku samo gi sledi na-

Abstract When an individual enters politics, without a basic pre-knowledge of politics and democracy, then that person judges reality not as it is, but through a wail of prejudices, fears and hypothesis. Such irrational “systems of knowledge” provide a distorted picture of the political reality. For a “bright and clear” picture an action oriented value system is necessary, a mutually interconnected set of ideas that in a way guide or inspire the political actions. The topic of this volume of “Political Thought” is dedicated to what is known as political values. They are a kind of maps for orientation through the afore mentioned politics as a sea without limits and bottom.

str. 2 Politi~ka misla SODR@INA / CONTENTS

Voved \orge Ivanov Introduction Gjorge Ivanov

Politi~ki vrednosti i procesi / Political Values and Processes

Novite moralni vrednosti vo sovremenite politi~ki procesi______9 Dejan Donev The New Moral Values in the Contemporary Political Processes Dejan Donev

Inseminacija na Zapadniot Balkan ______15 Tihomir Topuzovski Insemination of the West Balkan Tihomir Topuzovski

Evropskite vrednosti i transnacionalnata sorabotka kako kamen temelnik na na{ata idna Evropska Unija ______25 Jan Peter Balkenende The European Values and the Transnational Cooperation as the Corner Stone of Our Future EU Jan Peter Balkenende

Reforma na javnata administracija vo Makedonija i sozdavawe javna vrednost ______33 Marija Risteska The Reform of the Public Administration in Macedonia and the Creation of Public Values Marija Risteska

^ovekovite prava kako politi~ki vrednosti vo Republika Makedonija? ______39 @arko Trajanoski Human Rights as Political Values in the Republic of Macedonia? Zarko Trajanoski

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 3 Aktuelno / Current

Traga od barut za golemiot konflikt ______47 [tefan Vopel The Gun Powder Mark of the Big Conflict Stefan Vopel

Politi~kite procesi vo Bosna i Hercegovina po neizglasuvaweto na izmenite na Ustavot ______51 Aleksandar Spasenovski Political Processes in Bosnia and Herzegovina After the Failure of the Constitutional Changes Aleksandar Spasenovski

Me|unarodni organizacii / International Organizations

G8: Istorijata i idninata i studija na slu~aj ______55 Kiril Nejkov G8: The History and the Future and a Case Study Kiril Nejkov

Predizvici i perspektivi / Challenges and Perspectives

Aktualizirawe na edno op{testvo, {to se bori za orientacija ______67 Herman Kues Popularization of One Society Struggling for Orientation Hermann Kues

Teorija / Theory

Politi~kite vrednosti na levicata i desnicata ______75 \orge Ivanov The Political Values of the Left and Right Gjorge Ivanov

str. 4 Politi~ka misla Portreti / Portraits

Ginter Gras – Demonta‘a na eden od najpriznatite "moralni avtoriteti# na povoenata Germanija? ______87 Ma~ej Ka~orovski Gunter Grass and the Reconstruction of One of the Most Distinguished “Moral Authorities” of Post-War Germany Maciej Kaczorowski

Recenzii / Recensions

"Makedonski katahrezis#, kniga na Branislav Sarkawac______93 Anastasija \ur~inova “Macedonian Katahrezis”, by Branislav Sarkanjac Anastasija Gjurcinova

Dokumenti / Documents

Ekonomski manifest ______97 Economic Manifest

Za avtorite / About the authors ______101

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 5

Godina 4 Year 4 Br. 15 Nº 15 septemvri September Skopje, 2006 Skopje, 2006 ISSN 1409-9853 ISSN 1409-9853 Spisanie za politi~ko-op{testveni temi Magazine for Political-Societal Subjects Izdava~i: Publishers: d-r \orge Ivanov Dr. Gjorge Ivanov Ulrih Klepman Ulrich Kleppmann Urednici: Editors: m-r Dane Taleski Dane Taleski M.A. m-r Sandra Koqa~kova Sandra Koljackova M.A. m-r Nenad Markovi} Nenad Markovic M.A. m-r Ivan Damjanovski Ivan Damjanovski M.A. m-r Vladimir Bo`inovski Vladimir Bozinovski M.A. Goce Drtkovski Goce Drtkovski d-r @idas Daskalovski Dr. Zidas Daskalovski Adresa: Address: Fondacija "Konrad Adenauer# Konrad-Adenauer-Stiftung ul. Maksim Gorki 16, kat 3 ul. Maksim Gorki 16/3 MK-1000 Skopje MK-1000 Skopje Tel.: 02 32 31 122 Phone: 02 32 31 122 Faks: 02 31 35 290 Fax: 02 31 35 290 E-mail: [email protected] E-mail: [email protected] Internet: www.kas.de Internet: www.kas.de Institut za demokratija, Institute for Democracy, Solidarity solidarnost i civilno op{testvo and Civil Society ul. Mitropolit Teodosij Gologanov 59/1/6-13 ul. Mitropolit Teodosij Gologanov 59/1/6-13 MK-1000 Skopje MK-1000 Skopje Tel. / Faks: 02 32 17 080 Phone/fax: 02 32 17 080 E-mail: [email protected] E-mail: [email protected] Internet: www.idsco.org.mk Internet: www.idsco.org.mk Pe~at: Printing: Vinsent grafika Vinsent Grafika Dizajn: Design: Natali Nikolovska Natali Nikolovska Organizacija: Organization: Daniela Trajkovi} Daniela Trajkovic Tehni~ka podgotovka: Technical preparation: Pepi Damjanovski Pepi Damjanovski Prevod: Translation: Marija Micevska-Kokalanova, Marija Micevska-Kokalanova Perica Sarxovski, Awa [nabel Perica Sardzovski, Anja Schnabel Lektura: Proof-Reading: Mihail Loparski Mihail Loparski Stavovite izneseni vo spisanieto ne se The viewpoints expressed in the magazine are not stavovi na Fondacijata "Konrad Adenauer# i the viewpoints of the Foundation "Konrad Institutot za demokratija, solidarnost i Adenauer# and the Institute for Democracy, civilno op{testvo, tuku se li~ni Solidarity and Civil Society. They are personal gledawa na avtorite. Izdava~ite ne odgovaraat views of the authors. The publishers are not liable za gre{ki napraveni pri prevodot. for the translation errors.

Spisanieto se izdava 4 pati godi{no i im se The magazine is published 4 times a year dostavuva na politi~kite subjekti, and it is distributed to political subjects, state dr`avnite institucii, univerzitetite, institutions, universities and stranskite pretstavni{tva vo foreign representatives in Republika Makedonija. the Republic of Macedonia.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 7

procesi vrednosti i Politi~ki

Novite moralni vrednosti vo sovremenite politi~ki procesi

Dejan Donev

Niz istorijata na ~ovekovata a paralelno so toa i pravnata dr‘a- misla i dejstvo, etikata i poli- va i delbata na vlasta, kako i pro- tikata ne bile sekoga{ razdvoeni. blematikata na ~ovekovite prava. Istoriski, vo zapadnata misla, so Pritoa, politikata zapo~na da se pojavata na Sokrat i sofistite, vo sfa}a kako tehnika na vladeewe, a anti~kata filosofija e zapo~nat politi~koto dejstvuvawe kako t.n. antropolo{ki period kade instrumentalno {irewe i zgole- glaven interes e ~ovekot, t.e. poli- muvawe na ~ovekovata mo} vo site ti~kite i eti~kite raboti. No, ana- podra~ja na ‘ivotot.1 Podocna, vo lizata na sudbinata koja gi zafati modernoto industrisko op{testvo prijatelstvoto, etikata i poli- s¢ pove}e se bara sloboden razvoj tikata po Aristotel, e analiza na na novovekovnata individualna i ona {to go zafati celoto ~ove{tvo. avtonomna subjektivnost, kako i Ova osobeno se odnesuva na noviot javnata politi~ka i pravna odgovor- vek i sovremeniot svet vo koj ve}e nost od onie na koi im e preneseno od Hobs do denes se doveduvaat vo odredeno pravo i na koi vo odre- pra{awe prijatelstvoto i priro- deno vreme im e dovereno politi~- data na ~ovekot. Tuka politikata se koto vladeewe. So toa se dojde do odvojuva od etikata (primerot na soznanieto deka e neophodno po- Makijaveli, Hobs, Veber i drugi), vtorno povrzuvawe na etikata so kade politikata se sfa}a kako mo}, politikata, pa taka, nekade od a dr‘avata kako aparat za vlade- prvata polovina na HH vek zapo~na ewe. Imeno, Makijaveli vo "Vlade- procesot na rehabilitacija na telot# im prepora~a na vladeteli- Aristotelovata prakti~na filoso- te da bidat silni ‘ivotni, strvni fija od strana na Joakim Riter, a i itri vo koristeweto na site me- so toa, vo samoto sredi{te na toj todi i sredstva za da se realizira proces i interes na sovremenata celta. Od konstrukcijata na prirod- filosofija, i odnosot na eti~kata nata sostojba kako vojna me|u site i politi~kata problematika. Na toj se razvi teorijata za op{testve- na~in, vo modernata ustavna demo- niot dogovor, pri {to se sozdade no- kratija koja ja imame denes, ostana va politi~ka sostojba vo koja dr‘a- za~uvana smislata od izvornata vata e odnos, dogovor me|u vlade- anti~ka demokratija kako vistin- telot i podanicite. Preku nea, vo noviot vek se razvija nacionalnata 1 Cehok, Ivan i Ivan Koprek. 1996. "Etika#. Zagreb: [kolska dr‘ava i mislata za suverenosta, knjiga, str. 151.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 9 Dejan Donev

ski temel i umen razvien politi~ki praktika ne zna~i "da se brcaat ra- ‘ivot, kako i op{toto dobro na po- cete vo kalta# nasproti idealnata lisot.2 naso~enost na moralot.3 Tie dve baraat bliskost i koordinacija. Univerzalnata etika kako most Ako vo op{testvoto vladee dobra na povrzuvawe na etikata so eti~ka situacija, toa }e vlijae i vrz politikata kvalitetot na politikata, kako {to i dobrata politika go krepi op- Vo moderniot svet potrebata od {testveniot moral. Od dvete dob- povtorno povrzuvawe na etikata i rini ‘ivotot ima korist! politikata najo~ito se gleda niz Vo dene{no vreme fakt e deka novite politi~ki procesi i dej- politikata stana bliska, splotena stvija, kako i preku nejzinata nova so etikata. Osnovata za vakvata aksilogija koja se javuva kako nu‘en povrzanost se nao|a vo su{tinata na dejstven imperativ na sovremenoto novata politika i nejzinite pro- ~ovekovo prakticirawe. U{te pove- cesi i, vo osnovnata socijalna }e, etikata sfatena kako moralna nasoka na sovremeniot svet, t.e. vo filosofija denes e mo‘na samo na obvrskata deka imame na{i zaed- osnova na postoe~kiot "ethos# i ni~ki napori i pridonesi kon podo- negovite pravila na zaedni~ki bar svet. Vo dene{niot svet so mno- ‘ivot, odnosno najmnogu preku gu dr‘avi, osnovna politi~ka ori- politi~koto ‘iveewe sfateno kako entacija e demokratijata, t.e. anga- zbir od odnosi na gra|anite ili ‘irawe na site da razmisluvaat i dr‘avjanite na eden grad, op{tina, dejstvuvaat politi~ki. Procesite dr‘ava, sprema ~ie dejstvuvawe i se pro{irija na sekogo i vrz sekoe samata politika dobiva svoe zna- podra~je, pri {to demokratijata ~ewe i smisla. Vsu{nost, taka de- stana poim i sinonim za gra|anskiot nes se obnovi anti~kiot model na ‘ivot i etika.4 Iako izvorno istata "ojkos# {to ozna~uva "doma}inluk#. zna~i vlast na narodot, denes taa Edna simbioza na etikata, politi- ima po{iroko zna~ewe, opfa}aj}i kata, ekonomijata i ekologijata, t.e. ja ednakvosta na lu|eto, nivnata pravilata, obi~aite i zakonite na nezvisnost vo pogledite za op{tes- etosot koi se odnesuvaat na odnesu- tvoto, nivnata sloboda na ‘iveewe, vaweto i dejstvuvaweto na lu|eto dejstvuvawe i na re{avawe na site vo nekoja zaednica, so cel ne samo pra{awa, pa i na op{testvenite. da se pre‘ivee tuku i da se ima Taa ja pretstavuva slobodata na dobar i sre}en ‘ivot. Pritoa, sovremenata li~nost i na dene{- povtorno zavladuva misleweto nite narodi, ja izrazuva verbata (barem vo razvienite demokratski deka ~ove~kite individui se umni ureduvawa) deka politikata ne za da si gi opredelat dobro celite treba sekoga{ da bide lo{o eti~ki i da go vodat uspe{no op{testvoto. ocenuvana, tuku povrzana i inspi-

rirana od etikata. Politi~kata 3 Temkov, Kiril. 2004. "Etika#. Skopje: Prosvetno delo, str. 276. 4 2 Pazanin, Ante. 2001. "Etika i politika#. Zagreb: Hrvatsko Podetalno vidi kaj Tokvil, de Aleksis. 1999. "O filozofsko dru{tvo, str. 82. demokratiji u Americi#. Sremski Karlovci: Jovan Stojanovi}.

str. 10 Politi~ka misla Novite moralni vrednosti vo sovremenite politi~ki procesi

Toa zna~i uverenost deka lu|eto cata da im bide dobro, nejzinata imaat dobri nameri vo odnos na cel i zada~a (na sekoja dobra poli- drugite individui i na ~ove{tvoto tika denes) e unapreduvawe na voop{to. Pritoa, pluralnosta na ‘ivotot, progres, postignuvawe us- ~ove~kite svetovi e prosledena so peh na site poliwa i napreduvawe pluralnost na politi~kite stavovi vo site elementi na ‘ivea~kata, i procesi.5 Nemaweto ednozna~no {to, prevedeno vo praktikata, opredelen model na sproveduvawe zna~i ekonomska inicijativnost, na vlasta donese bogatstvo od poli- otvorawe rabota za site, dobro ti~ki procesi prosledeni so novi rabotewe, dobro obrazovanie, stek- moralni vrednosti, preku ~ie prak- nuvawe imot... Pritoa, osnovnata ticirawe procesite pravilno i koncepcija za politikata i za dr‘a- dobro se sproveduvaat. Vo taa smis- vata denes e deka tie se servis na la, borbata vo politikata najmnogu gra|anite, vo slu‘ba na nasele- se izrazuva kako sporeduvawe i nieto, ~ija dol‘nost e da se obez- natprevar na idei i normi. Taka bedi unapreduvawe na celoto op- demokratijata ja izmeni politikata {testvo i progres vo svetot. kon edna {iroka socijalna etika na Vo toj duh se i novite osnovni zaedni~ko dejstvuvawe na site vo moralni vrednosti na op{testveno- edna zaednica i kon zbli‘uvawe i politi~kiot sistem. Op{tovode~ki razbirawe na site lu|e na svetot, se: demokratijata, progresot, razbi- kako politi~ka cel i pat na sovre- raweto me|u lu|eto, etikata ..., pri menoto ~ove{tvo. Toa e mnogu va‘no {to osnovna vrednost koja nu‘no vo situacija koga celiot svet e ob- mora da se po~ituva vo ‘ivotot e zemen i se povrzuva vo edna celost vistinata. Zatoa etikata ima gole- – globalizacija ili mondijaliza- mo zna~ewe vo politikata. Vo nea, cija. S¢ stana svetski problem! I vistinata od osnovna soznajna etikata stanuva op{ta za site. So (gnoseolo{ka) vrednost, stana os- politi~ko soznanie, so idejata na novna ‘ivotna i eti~ka vrednost. OON po~na da se sozdava edinstve- Imeno, op{tite celi na ‘ivotot na svetska univerzalna etika, koja velat deka treba da se osoznae {to kolku e moralen, tolku e i politi~- e realno, {to navistina e, {to tre- ki fenomen, bidej}i gi povrzuva lu- ba da se pravi, {to mo‘e da se stori |eto vo edna dobra zaedni~ka celi- i {to ne povreduva nikogo, a prido- na i sudbina.6 nesuva za sekogo i za najgolem broj lu|e. Se raboti za edno utilitaris- Eti~ki celi na dene{niot ti~ko pravilo za najgolema sre}a za politi~ki sistem site, zemeno kako smisla na sovre- menata politika. Izmamata ve}e ne Bidej}i, kako dejnost, politika- e validen politi~ki metod, manipu- ta zna~i gri‘a na site vo zaedni- lacijata ne e politi~ka cel, a la‘eweto ne e politi~ka norma.7 5 Temkov, Kiril. op. cit., str. 277. 6 Denes za ovie problemi se govori mnogu. Me|u najzna~ajnite idei se zalo‘bite na germanskiot eti~ar i teolog Hans King i negoviot proekt za Globalna etika. 7 Temkov, Kiril. op. cit., str. 278.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 11 Dejan Donev

Moralnite vrednosti vo novite plan, kako i od nivnata zagaran- politi~ki procesi tiranost so me|unarodnoto pravo za ~ovekovite prava.9 Se raboti za Denes, generalno nasekade, za- sistem od `ivotni vrednosti i vladea duhot na demokratijata. normi koi treba da im ovozmo`at Lu|eto se stremat kon mir i sora- dostojno `iveewe na lu|eto, nivno botka, se zgolemuvaat razbiraweto povrzuvawe vo edna celina, nivna i tolerancijata, a poimot "odgo- ednakvost i bliskost, razbirawe i vornost#, zaedno so ~ovekovite sorabotka, zaedni~ka borba za po- prava, e najva`en eti~ko-politi~ki dobar svet. Zatoa pravata na ~ove- aspekt na ovie promeni.8 Toa e taka kot ne se samo filosofska ideja, zatoa {to pojavata na "eti~kata tuku i pravna, eti~ka, politi~ka i politika# ne zna~i samo odnos na konkretna osnova na `ivotnata politi~arite kon svoite obvrski i realnost na sovremeniot ~ovek. kon narodot, tuku i niza svoi eti~ki Pravata ja imaat filosofsko-eti~- dostreli koi go unapreduvaat poli- kata osnova za osloboduvaweto i ti~kiot moral, a eden od niv se oblagoroduvaweto na ~ovekoviot odnesuva na zna~ajnoto pra{awe – `ivot, na unapreduvaweto na nego- na pravata na ~ovekot, kako cen- vite sfa}awa i postapuvawa. Zatoa tralna politi~ka vrednost na se veli deka razvivaweto na ~ove- svetot. Pritoa, vo nadminuvaweto kovite prava, vsu{nost, pretsta- na sostojbite na `ivotot i poli- vuva izgradba na nova etika i poli- tikata se bara da vo filosofsko- tika na ~ove{tvoto koja site su{- politi~ko-eti~koto razgleduvawe testva }e gi meri ednakvo. se postavi pra{awe ne samo za Soglasno op{tite moralni nor- proklamiraweto na univerzalnite mi i utilitaristi~kata aksiolo- ~ovekovi prava i za slobodniot gija, vo politikata, soglasno so razumski diskurs, tuku i osobeno za duhot na vremeto, pokraj ~ovekovite eti~koto vtemeluvawe na ~oveko- prava, niza drugi eti~ki vrednosti vite slobodi i prava kako nata- stanaa bazi~no politi~ki vred- mo{no pro{iruvawe na slobodata nosti i normi: sloboda, razbirawe, na lu|eto vo dr`avata soglasno mir, sorabotka, solidarnost, pro- istoriskiot `ivot. Poseben akcent gres, ednakvost ..., a re~isi site se stava na pra{aweto na ~oveko- proizlezeni tokmu od po~ituvawe- vite prava zatoa {to se osozna deka to na pravata na ~ovekot. Tie se negovite osnovi proizleguvaat od zarodeni niz osnovnata nauka na soznanieto deka istite se odnesu- sovremenata epoha (evolucionis- vaat na celiot ~ove~ki rod, od ti~kata) koja poka‘uva deka ~ove- naporot za nadminuvawe na razli- kot i ~ove{tvoto se razvivaat.10 kite koi postojat me|u lu|eto na Soglasno nivnoto po~ituvawe vo kulturen, socijalen i ekonomski politikata, denes se pojavi "moral-

9 Poop{irno vidi kaj Matulovi}, Miomir. 1996. "Ljudska 8 Za ovie problemi se zboruva krucijalno vo poznatoto prava: Uvod u teoriju ljudskih prava#. Zagreb: Hrvatsko delo na Rihard Viser za odgovornosta vo epohata na filozofsko dru{tvo, str. 342. promenite (1967) - Wisser, Richard. 1988. "Odgovornost 10 Cassese, Antonio. 1990. "Human Rights in a Changing u mijeni vremena#. Sarajevo: Svjetlost. World#. Philadelphia: Temple University Press, p.p. 2.

str. 12 Politi~ka misla Novite moralni vrednosti vo sovremenite politi~ki procesi na politika# vo koja visokata eti~- svoite postapki vo politi~koto ka cel i dobroto odnesuvawe se nad dejstvuvawe bidej}i raspolaga so site drugi socijalni i tehni~ki sredstva na mo}ta. Vo na{ata sovre- vrednosti na politi~koto dejstvu- menost, sega i ovde, vo tranzicijata, vawe. Toa zna~i deka se vospostavi po pa|aweto na nedemokratskata, specifi~na moralnost na politi- avtoritarnata, ednopartiskata, kata koja zna~i gri‘a za narodot, socijalisti~kata paradigma, demo- nepovreduvawe na eti~kite stan- kratijata zna~i vra}awe na poli- dardi, pravewe napori za progres, tikata na narodot. Toa podrazbira kako i planirawe i ovozmo‘uvawe odgovornost (moral), znaewe, spo- na idniot razvoj. Vo sprotivno, sobnost, kriti~nost na negovite dokolku vo politikata i nejzinite izbrani pretstavnici, no i Kantov- procesi ne se prakticiraat ovie ski ka‘ano: "demokratska polno- vrednosti, nu‘no se doa|a do inkli- letnost na narodot#, vistinsko za- nacija na dejstvoto i gubewe na stapuvawe na politi~arite za op- doverbata, a so toa i do ograni~uva- {toto dobro i humanite vrednosti: we na slobodata.11 Od politikata i sloboda, mir, pravednost, ednak- nejzinite u~esnici se baraat vred- vost, bez privilegii, avto-afirma- nosti i normi koi }e gi dopiraat cija, grupna sebi~nost, manipu- iskrenite ~uvstva na lu|eto, no lacija, bez zloupotreba na bogat- istite nema da se potpiraat vrz stvoto na narodot.12 Pritoa, zna~e- nivnite strasti, tuku vrz nivniot weto i va‘nosta na etikata za seko- razum i dobra volja. Toa e izraz na go i sekoja profesija, vklu~uvaj}i novoto povrzuvawe na politikata ja i politikata, se sostoi vo toa da so etikata, izraz na umerenosta i sekoga{ odnovo se promisluva va‘- racionalnosta, na moralnata vozvi- nosta na profesijata, kako i odgo- {enost i strogost. Vo ovaa smisla, vornoto vodewe smetka za posle- kako {to Ernst Bloh ima ka‘ano: dicite od ~ovekovoto profesional- "Homo homini homino!#, t.e. "^ovek na no dejstvuvawe, za negovata ~ove~ka ~oveka treba da mu bide ~ovek#. vrednost i human anga‘man.

* * * Klu~ni zborovi: Da zaklu~ime! Odnosot na poli- Vistina – osnovna soznajna vrednost koja stana osnovna ‘ivotna i eti~ka vred- tikata i etikata e traen ~ovekov nost vrz koja po~ivaat novata politi~ka problem {to, ednovremeno, osven tendencija i procesite. {to zna~i nemo‘nost za me|usebno Moralna politika – specifi~na moral- isklu~uvawe na etikata i politi- nost na politikata koja zna~i gri‘a za narodot, nepovreduvawe na eti~kite stan- kata, zna~i i formulirawe i prak- dardi, pravewe napori za progres, kako i ticirawe na eden nov vid poli- planirawe i ovozmo‘uvawe na idniot ti~ka etika – etika na odgovor- razvoj. nosta, soglasno koja sekoj mora da Etika na odgovornosta – nu‘no prifa- }awe na stavot deka sekoj mora da vodi smet- vodi smetka za posledicite od ka za posledicite od svoite postapki.

11 Ravli}, Slaven. 2001. "Poredak slobode: Politi~ka misao 12 Bari{i}, Pavo. 2005. "Demokracija i etika#. Zagreb: Hrvatsko Johna Stuarta Milla#. Zagreb: Hrvatsko filozofsko dru{tvo, filozofsko dru{tvo, str. 141. str. 80.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 13 Dejan Donev

Abstract The relation between politics and ethics is persistent human problem that beside meaning disability for mutual exclusion, means also an formulation and practice of a new kind of political ethics – ethics of responsibility according to which every body must take care for the consequences of his own steps in political. In our time, here and now, in transition, after the fall of undemocratic, authoritative, one party, socialistic paradigm, the democracy means getting back the politics to the people. In another words it means responsibility (moral), knowledge, ability, criticism of the elected representatives, and also, as Cant said, “democratic age of the people”, true representation of the politicians for the common wealth and human values: Freedom, Peace, Justice, Equality, Human rights, with no privileges, self-affirmation, group egoism, manipulation, with no misuse of the peoples welt fare. In the same time, the meaning and the importance of the ethics for every body and any profession, including politics, is consist of repeatedly consideration of the importance of the profession, as from responsible taking care for the consequences of human professional acting and his human value and human acting.

str. 14 Politi~ka misla procesi vrednosti i Politi~ki

Inseminacija na Zapadniot Balkan

Tihomir Topuzovski

Mestata, regionite, geografski- e proekt kako artikulacija za eden te sektori, kako {to tvrdi Edvard region. Said (Edward W. Said) se ~ovekova Nativitetot na Zapadniot Bal- tvorba.1 Obrazuvaweto na Zapad- kan zapo~nuva na Samitot na Evrop- niot Balkan, kako i procesite koi skata Unija vo Viena 1998 godina, se sproveduvaat od strana na Evrop- steknuvaj}i ja popularnosta na Sa- skata Unija nad ovoj region, se os- mitot vo Solun 2003 godina. Zapad- novnite problemi na ovoj tekst. Mo- niot Balkan za Evropskata Unija e eto vnimanie e sosredoto~eno na tvorba proizlezena od kalkulira- procesite koi podrazbiraat suspen- weto na novite sostojbi, kako geo- dirawe na site oblici na politi~- politi~ka rezultanta za eden neja- ki i vrednosen kontinuitet koj ne e sen region koj se protega na vo heteronomija so odrebite na Uni- 264.256 km2, vklu~uvaj}i gi Hrvat- jata. So ogled na faktot {to Zapad- ska, Makedonija, Bosna, Srbija, Cr- niot Balkan e tvorba na EU, popula- na Gora, Kosovo i Albanija, ili, pak, cijata na Zapadniot Balkan avto- na 207.718 km2 dokolku ja izzememe nomno ne poseduva nitu egzisten- Hrvatska. cijalna nitu semanti~ka gustina, Samiot termin "Balkan# (etimo- sledstveno, neophodno e da se pri- lo{ki Stara Planina) vo nekoi fati procesot na inseminacija (in- zna~ajni enciklopediski izdanija seminacija e mojot klu~en termin, kako {to e „Wikipedia the Free Ency- za koj smetam deka e adekvaten na clopedia# se spomenuva glavno vo procesite koi se sproveduvaat vo pejorativno zna~ewe, konotiran so ovoj region) koj treba da go oblikuva nasilstvo, religiozni i etni~ki ovoj region. Zapadniot Balkan e sudiri, trendovi koi se sprotivni rezultat na taksiolo{ki pristap na naciite i politi~kite eliti na na Unijata, koj podrazbira iscrtu- EU. Vo tekstot „European Union and vawe na topografska kontura koja the Western Balkans# na opfa}a dr‘avi so relativno sli- , pod balkanizacija se spo- ~en stadium. Ovaa tvorba dobiva menuva sostojba koja e bliska na ime, teritorija i svoi zada~i, toa Hobsoviot model na borba, site pro- tiv site, kade dr`avite ne prepoz-

1 Edvard V. Said, "Orientalizam#, Magor, Skopje, 2003, navaat drug legitimitet osven sop- 16 stveniot. Site ovie zna~ewa pro-

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 15 Tihomir Topuzovski

izleguvaat spomenuvaj}i go Bal- jazikot, kompjuterskite programi, kanot. Balkanizacija kako geopoli- kako i podelbi vo enklavite na da- ti~ki termin izvorno se koristi za tiraweto na fajl formatite. Bal- da se opi{e proces na fragmenti- kanizacijata kako termin stanuva zacija ili delba na pomali regioni eksplikativen za razli~ni refe- koi sekoga{ ostanuvaat vo nekoope- rentni poliwa vo koi se slu~uvat racija eden kon drug. Ovie odredbi, divergencii, sledstveno, dokolku opisi, zna~ewa, se reprezentacii treba da se opi{at takvi sostojbi za eden region, sozdavaj}i slika za treba da se stavi vo upotreba ovoj sostojbata, kako i utvrduvaj}i gi termin. politi~kite vrednosti. Nivnata verodostojnost se ovozmo`uva od [to e Zapadniot Balkan? mo}ta na zapadniot diskurs. Site ovie nizovi na reprezentativni Toa e klasi~na ilustracija za zna~ewa gi preplavuvaat pe~atot i formirawe na objekt, tvorba koja javnoto mislewe. Ovie pretstavi ne proizleguva kako ostatok od site moraat sekoga{ da se poklopuvaat presmetuvawa, ostatok od site so nivnoto referentno pole, ednos- ostatoci, u{te eden potesen krug vo tavno mo`eme da gi prifatime kako ~ij obem e opfatena nejasnosta na Zapadna proekcija, po primerot na samiot Balkan. Sistemot na Evrop- Marksovata slavna teza: "Tie ne skata Unija raspredeluva, hierar- mo`at samite da se pretstavat, tuku hizira, nabquduva, utvrduvaj}i gi moraat da bidat pretstaveni. Re- onie koi ne mo‘at da vlezat vo sis- prezentacite se potpiraat vrz temot na rasporeduvawe, nakratko, institucii, tradicii, konvencii, }e bidat ostatok, nesvodlivi, ne- vzaemno dogovoreni kodovi za klasifikuvani i neprilagodeni.3 razbirawe na nivnite efekti, a ne Toa e linija pome|u subjektot i vrz nekoj dale~en i amorfen regi- objektot. Ottamu, pod sintagmata on.#2 Spored ovie konstatacii, na "Zapaden Balkan# se nao|a tokmu dr`avite od Evropskata Unija osta- ovoj ostatok, nereducibilen kompo- nuva soglasnosta okolu realitetot. zit na dr‘avi. Kako profilakti~ka Ottamu Balkan kako intencija igra, EU gi vnesuva ovie dr‘avi vo kon delba, za Evropskata Unija edna tvorba, zatoa {to tie se osta- preraspredeluvawe na svojot pred- tok koj se karakterizira kako ne- met na izu~uvawe, bez pritoa da go prifatliv za homogenosta na Evrop- promeni svoeto mislewe za pred- skata Unija. Bi sakal da napomenam metot na prou~uvaweto, Balkanot deka neprilagodlivosta postoi od za nea ostanuva divergencija. Oso- momentot koga postoi odredbata na beno e interesen podatokot koj go Evropskata Unija za Zapadniot sretnav vo „Wikipedia, the Free Ency- Balkan, taa odredba nu‘no go pro- clopedia”, deka terminot balkani- izveduva svojot korelativ koj se zacija dobiva po{iroka primena, dol‘i na mo}ta, ottamu celokupna- upotrebuvaj}i se za divergencii vo

3 Mi{el Fuko, "Psihijatriska moÿ#, Svetovi, Novi Sad, 2 Op. cit. 31 2005, 79

str. 16 Politi~ka misla Inseminacija na Zapadniot Balkan ta populacija od Zapadniot Balkan spondiraat so onie na EU se mar- e kako neprilagodena masa, kako ginalizirani, devalorizirani i za- neskrotliva grupa. Ovoj ostatok braneti. Integrativniot proces kon sega treba da stane predmet na Unijata, vsu{nost, e politi~ka or- sistemite na EU koi treba da izve- topedija, ottamu najva‘nata funk- dat aksiolo{ka kompatibilnost so cija na Evropskata Unija nad ovoj sebe. Samiot ~in na konstruirawe region e da bide operator na real- e znak na imperijalnata mo} vrz nosta. Da se bide prilagoden na tvrdoglavite fenomeni, kako i realnosta e da se prifati statusot potvrda na dominantnata kultura i "‘itel na Zapadniot Balkan#, da se nejzinata naturalizacija.4 Dokolku, prepoznaete vo identitetot koj za spomenuvaj}i go Balkanot, podraz- vas e oblikuvan od nadmo}niot dis- birame konflikt, posle 1998 godi- kurs. Nie mora da nau~ime kako da na, spomenuvaj}i go Zapadniot Bal- prifatime edno ogromno pole so ne- kan, bi trebalo da podrazbirame hi- opredeleni dimenzii i so besko- per konflikt, dokolku Balkanot e ne~na sposobnost za potpodelbi.5 nasilen, toga{ Zapadniot Balkan Prisustvuvaj}i na obra}awe na bi bil hiper nasilen. Ovaa tvorba Doris Pak vo 2005 godina vo Parla- na Evropskata Unija za edno nivo mentot na Evropa, pri edna moja po- pove}e gi zasili zna~ewata na ter- seta na Strazbur koja be{e ovozmo- minot Balkan, kako i naso~uvaj}i gi ‘ena od [kolata za politika na ovie zna~ewa na pomal obem na Forum centarot, dobiv vpe~atok teritorija. Vo 1998 godina, vsu{- deka zemjite na Zapadniot Balkan nost, Evropskata Unija ja sozdade se objektot na koj e staven vo pogon ovaa razlika od samiot Balkan. instrumentalniot aparat na Evrop- Dokolku zboruvame za vrednostite, skata Unija vo funkcija na popra- toga{ za Evropskata Unija Zapad- vawe i trenirawe. Celokupniot niot Balkan bi bil edna amorfna proces treba da gi reproducira po- aksiolo{ka masa, koja treba da se liti~kite vednosti na Unijata. Za oblikuva pod tutorstvo na Evrop- seto vreme imav ~uvstvo deka, koga skata Unija, da se otstranat pre~- se spomenuva Balkanot, pove}e se kata, neredot, poremetuvaweto, upotrebuva kako teoriska ilustra- antipodot na politi~kite vrednos- cija otkolku kako identiteti vo ti koi se prakticiraat vo Evrop- daden region koi navistina posto- skata Unija. jat. Formata na obra}awe be{e Smetam deka toa e proces na in- celosno didakti~ka, od pozicija na seminacija, podrazbiraj}i oplodu- pretstavnik na Unijata koj ima vawe ili osemenuvawe na regionot legitimitet da zboruva za razliki so novi vrednosti koi }e gi supsti- "Nie (EU) – Vie (Zapaden Balkan)#, tuiraat recidivite na minatoto. vo nekoi momenti pomisluvaj}i Preku ovie procesi lokalnite deka taa razlika e mo‘ebi atempo- politi~ki vrednosti koi ne kore- ralna, deka Zapadniot Balkan

4 Edvard V. Said, "Orientalizam#, Magor, Skopje, 2003, 5 Op. cit., 57 142

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 17 Tihomir Topuzovski

mo‘ebi }e ostane kone~en terminal opi{at odnosite. Evropskata Unija za odredeni dr‘avi, poso~uvaj}i sproveduva aktivnost preku moni- odredeni zemji koi se politi~ki toring misiite, poseti, formi na neposlu{ni. ispituvawe i dokumentirawe. Doku- Krajnite konsekvenci na ovoj mentot, kako {to tvrdi Fuko (Michel odnos se postavuvaweto na EU kako Foucault), ne e za istorijata nepo- instanca koja gi poseduva krite- dvi‘na materija preku koja taa se riumite na vistinata, kako i krite- obiduva da rekonstruira ona {to riumite za verifikacija na visti- lu|eto go storile ili ka‘ale, ona nata. Vo odnos na ovaa postavenost, koe pominalo i od koe ostanalo Zapadniot Balkan e mesto kade samo traga: se nastojuva vo samoto treba da se inseminiraat vistin- dokumentarno tkivo da se odredat skite politi~ki vrednosti. S¢ edinicite, zbirovite, nizovite i dodeka ne se valorizira toj proces, odnosite.6 Instancite kako EU se postavuva edna celokupna popu- imaat aktiven pristap oblikuvaj}i lacija vo sostojba na nedostatok, go samiot dokument. Sledstveno, koja gri‘livo se odr‘uva ispod mo‘am da konstatiram deka episte- srednata linija na nivnata egzis- mata ne e nepokreten lik, tuku e po- tencija. Niz strategija na potrebi kretliv zbir na razdelbi, rastoja- }e se nametne realnost na ona {to nija, sovpa|awa koi nastanuvaat i e potrebno, potrebata za svetot na prestanuvaat. Taka, na krajot se Unijata kako stvaren svet i Zapad- doa|a do tipologija – bazirana na niot Balkan kako priprema za nego. vistinska specifi~nost sfatena Funkcijata na insemiraweto e da se kako nedopirliva, su{tinska – koja dade zabrzuvawe kon stvarnosta. od prou~uvaniot "objekt# pravi Stvarnosta e proporcionalna so drugo bitie, vo odnos na koe subjek- procesot na inseminacija, kolku e tot koj prou~uva e transcedenten.7 procesot pove}e realiziran, tolku Tie odredbi ne mo‘eme da gi sme- dr‘avite steknuvaat pove}e stvar- tame za zbirovi na znaci (ozna~u- nost. va~ki elementi koi upatuvaat na sodr‘inite i na pretstavite), tuku Dokumentot i vistinata kako praktiki koi sistematski gi obrazuvaat objektite za koi zboru- Vo registarot na EU mnogu objek- vaat.8 ^inot na dokumentirawe e ti se imenuvani, odbele‘ani, ana- ~in na proizveduvawe. Samite do- lizirani, potoa ispraveni, odnovo kumenti vo formi na izve{tai se definirani, osporuvani, bri{eni. reprezentacii na opredelen re- Zada~ata so dokumentiraweto e da gion. Vistinsko pra{awe e dali mo- se obrabotuva, da se organizira sa- ‘e da ima vistinska reprezentacija miot dokument, da se kroi, raspre- od {to i da e, ili najprvo, dali ne- deluva, rasporeduva po stepeni, da

se utvrdat nizovi, da se razlikuva 6 Mi{el Fuko, "Arheologija znawa#, Plato, Beograd, 1998, 11 ona {to e zna~ajno i ona {to ne e, 7 Edvard V. Said, "Orientalizam#, Magor, Skopje, 2003, da se identifikuvaat elementi, da 98 8 Mi{el Fuko, "Arheologija znawa#, Plato, Beograd, se definiraat edinicite i da se 1998, 54

str. 18 Politi~ka misla Inseminacija na Zapadniot Balkan koja ili site reprezentacii, bidej- se utvrdi praviloto na koe se }i tie se reprezentacii, se vmet- podreduva negovoto pojavuvawe? nati najprvin vo jazikot, a potoa i Zbor e za sistemite spored koi se vo kulturata, instituciite i poli- razdvojuvaat dr‘avite, se prispo- ti~kiot ambient na onoj {to ja vr{i sobuvaat, grupiraat, klasifiku- reprezentacijata.9 Vo sekoj pi{uvan vaat. Na~inot na koj se pojavuva ob- jazik, makar i vo najmal oblik, ne jektot (vo slu~ajot, Zapaden Bal- postoi takvo ne{to kako preneseno kan), e osiguran so zbirot na odno- prisustvo, tuku reprezentnost, ili si pome|u instancite na pojavuvawe reprezentacija. Zatoa vrednosta ne na EU. ]e spomenam deka edna dis- se bazira na samoto referentno kurzivna tvorba se definira ako pole, zapi{aniot izve{taj e pre- mo‘e da se utvrdi eden takov zbir; zenten, prisuten za ~itatelot samo vo slu~ajot so Zapaden Balkan nizot na na~in {to go isklu~uva, go raz- na dr‘avite koi se neprilagoden mestuva, go pravi odvi{no sekoe ostatok go formira toj zbir koj e vistinsko ne{to kakvo {to e, vo podatliv kako diskurzivna tvorba. slu~ajot, Zapadniot Balkan. Preku Objektite na toj diskurs go nao|aat sistemite se prezentiraat ~ove~ki vo nego svoeto mesto i svojot zakon tipovi vrz nau~ni idiomi i meto- na pojavuvawe dokolku mo‘e da se dologii, pripi{uvaj}i stvarnost i poka‘e deka toj istovremeno i referentnost na objektite (vo sukcesivno gi ra|a objektite koi se slu~ajov so drugi zborovi) koi sa- isklu~uvaat, a pri toa toj samiot ne mite gi sozdava. Prou~uvaweto, raz- se menuva.10 Zapadniot Balkan kako biraweto, znaeweto, ocenata, mas- objekt postoi pod uslovite na slo- kirani kako laskawe na harmonija, ‘en splet na odnosi. Diskurzivnata vsu{nost se instrumenti na osvoju- praktika na Evropskata Unija odre- vawe. Dokolku gi poednostavime duva edna pravilnost koja e svoj- ne{tata, }e sfatime deka Zapad- stvena na vremenskite procesi, po- niot Balkan e samo nivna ideja. stavuvaj}i go na~eloto na artiku- Op{irnite opisi koi se odnesuvaat lacija pome|u eden niz na diskur- na populacijata od ovoj region, iz- zivni slu~uvawa i drugi nizovi na gledaat denaturalizirani, bez ~o- slu~uvawa, preobrazuvawa, muta- ve~ki potencijal, iako tie isti opi- cii i procesi. Taa ne e bezvremen- si poseduvaat polnotija i dlabo- ski oblik, tuku {ema na korespon- ~ina vo svojata celosna mo} vrz dirawe pome|u pove}e vremenski predmetot na prou~uvawe. Ova iz- nizovi. Ovaa diskurzivna praktika gleda kako bezli~no ubeduvawe de- na Evropskata Unija e definirana ka opisite na op{ti, kolektivni za odredeno vreme kako i za nekoja fenomeni se mo‘ni, kako i vo ten- zaednica, ekonomska, geografska dencija da se sozdavaat stvarnosti, oblast, pri precizno odredeni us- ne tolku od samiot region kolku od lovi na sproveduvawe. Dokolku ob- opservaciite za nego. Mo‘e li da jektot se utvrduva pome|u institu-

9 Edvard V. Said, "Orientalizam#, Magor, Skopje, 2003, 10 Mi{el Fuko, "Arheologija znawa#, Plato, Beograd, 258 1998, 47-49

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 19 Tihomir Topuzovski

ciite na EU, ottamu se pripi{uvaat Dokolku se obideme samite da se oblicite na politi~ko odnesuvawe, pretstavime sebesi nezavisno od sistemi na normi, tehniki, tipovi odredbite na Unijata, toga{ rezul- na klasifikacii, na~in na karakte- tatot bi bil otsustvo, odnosno ce- rizacija kako i edna aksiomatska liot Zapaden Balkan e otsustvo, agenda. Evropskata Unija, koja ima dodeka ona {to go ka‘uvaat eksper- celosen suverenitet vrz istorijata, tite na Evropskata Unija e prisus- vremeto i geografijata, institu- tvo poradi validnost na nivnite cionalizira novi oblasti za spe- odredbi. Distinkciite koi gi utvr- cijalizacija, obrazuvaj}i novi ob- duva Evropskata Unija zad sebe ja jekti; so mo} da razdeli, podredi, imaat silata na ontolo{kite, empi- {ematizira, tabelira, indeksira, riskite vistini, zaedno so ubed- zabele‘uvaj}i s¢ {to se gleda, livite demonstracii na takvite obop{tuvaj}i go sekoj detaq, a se- vistini vo studite za potekloto, koe obop{tuvawe da stane nepro- razvojot, karakterot i sudbinata. menliv zakon (vo ovoj slu~aj, za Za- Ottamu, ‘itelot na Zapadniot Bal- padniot Balkan), negov mentalitet, kan ne mo‘e da pobegne od ovaa obi~aj ili tip; i, nad s¢, da se pre- utvrdena sega{na stvarnost, vo koja tvori ‘ivata stvarnost vo izobil- se nao|a poni‘en i isklu~en, osven stvo tekstovi, poseduvaj}i ja (ili vo didakti~ka prezentacija na barem da se misli deka se poseduva) istra‘uva~ot od Evropskata Unija. stvarnosta.11 Da se poseduva takvo Toa e supstituirawe i pomestuva- znaewe za takov predmet, zna~i so we. Zo{to? Zatoa {to Evropeecot nego da se vladee, da se ima avtori- znae. Poseduva instrumenti za tet. Avtoritetot ovde zna~i "nie# da otkrivawe, neophodni kategorii za ja odre~eme na odredena zemja nejzi- nejzinoto promisluvawe i odgova- nata avtonomija, bidej}i "nie# ja ra~ki govor za taa da mo‘e da se znaeme i bidej}i taa postoi, vo formulira vo stavovi. Kako {to izvesna smisla, kako {to "nie# ja tvrdi Said, tuka se sretnuvame so znaeme. Dokolku ja prifatime ovaa odredena filozofsko-nau~na po- konstatacija, toga{ postoeweto na lo‘ba, a vistinata koja e povrzana Zapadniot Balkan se opravduva so so odredena konstrukcija ili kon- toa {to proizleguva kako reprezen- statacija po univerzalno pravo na tacija na EU za nas. vistinata, so tehnologija i doka‘u- Dali Zapadniot Balkan e terito- vawe. Isto taka, vistina koja ima rija na koja ‘iveat nekolku milioni ne samo geografija i kalendar, tuku lu|e, ili, pak, samo monumenta- i svoi povlasteni i ekskluzivni liziran objekt? Ova pra{awe uka- glasnici ili izvr{uva~i.13 Vlasta ‘uva na regioni ~ii ‘iteli se vo e produktivna: taa ja proizveduva konceptualna kastracija, svedeni realnosta, gi proizveduva poseb- na stavovi, trendovi, statistiki, nite podra~ja na objektite i ritu- nakuso – dehumanizirani.12 alite so koi se doa|a do vistinata.14

11 Edvard V. Said, "Orientalizam#, Magor, Skopje, 2003, 13 Op. cit., 318-319 88 14 Mi{el Fuko, "Nadzor i kazna#, Slovo, Skopje, 2004, 12 Op. cit., 275 200

str. 20 Politi~ka misla Inseminacija na Zapadniot Balkan

Raspredeluvawe na oznakite na preku celokupnoto tutorstvo na znaeweto koe bi ovozmo‘ilo timo- timovite od Evropskata Unija, se vite na Evropskata Unija da funk- sproveduva nad Zapadniot Balkan. cioniraat kako eksperti, e Zapad- So ogled na zna~eweto na panop- niot Balkan neprekinato da se tikonot, }e napravam ekskurs vo nadgleduva. Da se vr{i monitoring odnos na nego. na procesite koi treba da bidat Tehni~ki, panoptikonot e sosta- svoeviden trening i priprema za ven od centralno postavena kula participacija vo Evropskata Unija, koja ovozmo‘uva opservaciska mo} da se sproveduvaat reformi, cela nad opredelen zagraden prostor. niza na propisi koi kako svoja cel Toj zagraden prostor, otse~en, nad- go imaat preoblikuvaweto na eden gleduvan od site to~ki, kade {to se region. Prakticiraweto na poli- zapi{ani site slu~uvawa, kade {to ti~ki vrednosti koi se validni za ima hierarhisko ustrojstvo, kade Evropskata Unija e proces na inse- {to sekoja individua (vo slu~ajot minacija. Sega ovoj region se stava so Zapadniot Balkan, sekoja dr‘a- pod tutorstvo na Evropskata Unija va) postojano se posmatra, prove- koja vo perspektiva }e gi izgradi ruva i ispituva.15 Panoptikonot e vistinskite politi~ki vrednosti. kreacija na Xeremi Bentam (Jeremy Vo ilustrativen smisol, celokup- Bentham) od 1787, kako model na nata programa sozdadena za ovoj zatvor, koj e primenet so izvesen region e terapija koja e prepi{ana broj modifikacii, vo odreden broj od ekspertska instanca. Tie im- evropski zatvori. Vo su{tina, planti nu‘no moraat da bidat pri- Bentamoviot panoptikon ne e model fateni, so ogled na faktot deka dr- na zatvor, ili ne e samo model na ‘avite od Zapadniot Balkan vo od- zatvor, toa e model, Bentam jasno nos kon EU se vo pozicija na nevoed- ka‘uva deka, pokraj toa {to pan- na~enost, bez reciprocitet, odnos optikonot e model za zatvor, isto kade nema razmena, tuku razlika i taka, toj e model za bolnica, {kolo, neramnote‘a. Mo}ta e samo na edna rabotilnica, siropitali{te itn. strana od kade se producira impe- Toa e forma, za sekoja institucija; rativna forma na zboruvawe. ili, da poednostavime, za cela niza institucii, skica za celokupna ni- Panoptikon za na mo‘ni institucii. Bentam ne uka‘uva deka toa e Za problematikata na opservi- skica na institucija, tuku deka toa rawe od strana na Evropskata Unija e mehanizam, skica koja dava mo} na kako i monitoring misiite, osobeno sekoja institucija, nekoj vid meha- podatliv za mene e modelot na pan- nizam so koj mo}ta koja deluva, ili optikonot. Smetam deka Makedoni- koja treba da deluva vo nekoja in- ja, kako i zemjite od Zapadniot Bal- stitucija, }e mo‘e da stekne mak- kan, e predmet na panopti~ka per- simum sila. Panoptikonot e pomno- spektiva. Panoptikonot e aparat na ‘uva~; toj ja poja~uva mo}ta vnatre, znaewe i mo}. Mojata ideja e da poso~am deka tokmu ovoj model, 15 Mi{el Fuko, "Nadzor i kazna#, Slovo, Skopje, 2004, 203

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 21 Tihomir Topuzovski

vo celokupnata niza na institucii. sozdava odredeno znaewe za ~ove- Se raboti za toa {to silata na kot. Analogno na toj princip, EU mo}ta mo‘e da se napravi najinten- sproveduva mo} obiduvaj}i se da zivna, nejzinata raspredelba naj- konstituira politi~ki vrednosti dobra, metata na primenuvawe naj- vo regionot Zapaden Balkan, koi ne to~na.16 Sakam osobeno da ja nagla- treba da bidat ni{to drugo osven sam odredbata na Bentam deka toa nejzina replika. Dokolku ima prak- e, pred s¢, model koj istoriski se ticirawe na politika i politi~ki primenuval vo niza institucii, vrednosti nezavisni od onie na EU, kako zatvorite, {kolite, bolnici- toga{ toa mo‘e da go predizvikuva te, no, so odredeni modifikacii, kazneniot aparat na Unijata. smetam deka toj povtorno nao|a nova Kako ilustracija na ovaa konsta- primena. Celokupnata teritorija, tacija mo‘am da poso~am na pri- za koja e producirana sintagmata merot so Srbija, ~ija nekompa- Zapaden Balkan, pretstavuva pan- tibilnost so EU predizvika niza opti~ki objekt. Tuka se raboti za sankcii. Najnapred celosno otfr- monumentalen panoptikon na EU, koj lena, za potoa povtorno da zapo~ne gi zadr‘uva istite funkcii kako da participira vo disciplinskite onie panoptikoni vo zatvorite, sistemi koi £ se nameneti, vra}aj}i {kolite, bolnicite i siropita- se vo proces na normalizacija, li{tata. Sega imame metastaza na pot~inuvawe i u~estvuvawe vo panoptikonot, potpolno istata realnosta koja e sozdadena od stra- funkcija koja sega ne se sproveduva na na Evropskata Unija. Edinstveno na mestata koi gi istra‘uva{e na takov na~in se dobiva politi~ki Fuko, tuku na eden cel region. Site realitet, se stanuva korelat vo komponenti na eden panoptikon se diskursot na vistinata. Za da se zastapeni, no sega nivniot oblik e odr‘i odnosot na suverenitetot, transformiran. Osobeno e zna~ajno sekoga{ postoi potreba za odreden tvrdeweto deka panoptikonot e dodatok na nasilstvo ili odredu- sposoben da go reformira moralot, vawe so zakana na nasilstvo. ]e se da go za~uva zdravjeto, da ja zakrep- poslu‘am so primer koj go spome- ne industrijata, da go {iri obrazo- nuva Fuko vo edno svoe predavawe, vanieto, da gi namali javnite da- opi{uvaj}i gi disciplinskite apa- va~ki, da ja gradi ekonomijata vrz raturi kolku e mo‘no pove}e homeo- cvrsta osnova i seto toa so pomo{ stati~ni; odnosno, toa se takvi apa- na edna ednostavna arhitektonska rati na koi kolku ~ovekot pomalku zamisla.17 im se sprotivstavuva, pomalku gi Ona {to va‘i za Bentamoviot ~uvstvuva, no dokolku se obide da panoptikon, kako mehanizam koj se ottrgne od niv, so toa prediz- deluva vo pove}e institucii koi se vikuva pove}e bolka, toa e sistemot pod nadzor, toa se mesta na koi se na ogrlica so ~eli~ni {ilci do- manifestira mo} i mesta na koi se kolku ne ja spu{tite glavata. Do- kolku ja spu{tite glavata nema da 16 Mi{el Fuko, "Psihijatriska moÿ#, Svetovi, Novi Sad, ja osetite, no kolku pove}e se obi- 2005, 105-106 17 Mi{el Fuko, "Nadzor i kazna#, Slovo, Skopje, 2004, duvate da ja ottrgnete, tolku pove}e 213 str. 22 Politi~ka misla Inseminacija na Zapadniot Balkan ja ~uvstvuvate.18 Odnosno, ~uvstvu- pominatite etapi. Izvesen broj na vaweto na bolka se zgolemuva pro- terapevtski dejstva: re‘im na porcionalno so obidite da se ottrg- izolacija, pravilnost, vremenski nete od aparaturata koja e nameneta raspored, sistem na odmereni nedo- za vas. Ovoj primer ja pretstavuva statoci, obvrzna rabota na propi- sostojbata vo koja dr‘avite od {anite aktivnosti.19 Ovde se doa|a Zapadniot Balkan, koi najmnogu se do spojuvawe na vremeto i napredu- sprotivstavuvaat da se podvrgnat vaweto, sledstveno, proektot Zapa- pod aparaturite na EU, najmnogu na den Balkan mo‘e da bide deceniski sebe navlekuvaat sankcii od raz- ili pove}edeceniski, no drugata li~en karakter, sprotivno od onie varijanta e toj da stane atempo- koi se kooperativni so Unijata. ralen, postojana margina na Evrop- So prifa}aweto, soglasnosta na skata Unija, ili nejzina simulacija. politi~kite procesi i vrednosti na Poradi ovie konstatacii, Zapad- EU od strana na dr‘avite koi se niot Balkan ne poseduva nitu egzis- referentno pole na tvorbata Zapa- tencijalna nitu, pak, semanti~ka den Balkan, vo ist moment ja pravi gustina. Vo edna temporalna ekvi- realna ovaa tvorba, na takov na~in libristika se nao|aat zemjite od zadobivaj}i gi nejzinite nu‘ni Zapadniot Balkan. Pra{aweto koe korespondenti. Ovaa tvorba e pro- se nametnuva e dali Zapadniot storno-vremensko fiksirawe na Balkan }e ostane asimptota na eden region so primena na propisi Evropskata Unija? koi se odnesuvaat na sevkupniot Sepak, Zapadniot Balkan ne e korpus vrednosti, kako i vostano- edna{ zasekoga{ daden, konsta- vuvawe na postojan nadzor i nared- tiraweto na progres od strana na bodavna mo}. Evropskata Unija vo Hrvatska i Moeto tvrdewe e deka nie, od- Makedonija e osobeno zna~ajno, so nosno, dr‘avite od ovoj region se ogled {to ova vrednuvawe e povr- nao|aat vo generaliziran panop- zano vo cirkularna relacija so sis- tikon. Monumentaliziran panop- temite na mo}ta koi mo‘at da ja tikon ~ija teritorija na koja se promenat topografijata, {to bi odnesuva e 264.256 km2 so Hrvatska mo‘elo da pretstavuva po~etok na ili 207.718 km2 bez Hrvatska. Dr‘a- dekomponiraweto na zdanieto Za- vite koi se pod ovoj Panoptikon paden Balkan. treba da pominat proces, odnosno Nitu eden od ovie trendovi ne idejata e deka ne{tata mo‘at da se se rodil od ni{to, se razbira; nitu, nau~at samo pominuvaj}i niz odre- pak, nekoj od niv se zdobil so status den broj obvrzni i nu‘ni stepeni, na celosno etablirano znaewe i ovie stepeni vremenski nu‘no sle- praktika. Kontekstite na ovie dat eden za drug, dr‘avite vo isti- konstrukcii ponekoga{ se zbunu- ot tek koj gi vodi niz vremeto, poka- va~ki, nemirni, ideolo{ki pre- ‘uvaat napreduvawe vo merka na optovareni, napnati i, {to e naj- va‘no, promenlivi.

18 Mi{el Fuko, "Psihijatriska moÿ#, Svetovi, Novi Sad, 2005, 148 19 Op. cit., 234

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 23 Tihomir Topuzovski

Abstract

This content of the following text is about the European Union towards the West Balkans. Precisely this text is aimed at indicating the relation between the EU countries as a constituted subject that produces episteme, and on the other hand the West Balkan as a constitution which is distanced and differentiated from European Union. The determination of the west Balkan by the EU that has inviolable legitimacy to produce meaning. If Europe (or to be more precise the European Union) is a paradigm than we could say that Europe is constituted as a contemporary subject by defining the other. The knowledge and the meaning cross with their powers. Hence, the West Balkan could be understood as a subordinate. European Union moved to a more ambitious project for the region’s development this region through the process which I named insemination. The article will focus on the EU strategy towards the political values development to the region of the West Balkans. It is comprehensive conditions under which the population of the west Balkan live and work.In the second part of the text I mentioned and explicated panoptikon like model, which I mean is used by EU above this region.

str. 24 Politi~ka misla procesi vrednosti i Politi~ki

Evropskite vrednosti i transnacionalnata sorabotka kako kamen temelnik na na{ata idna Evropska Unija

Jan Peter Balkenende

Za relativno kratko vreme Ev- "komunicirawe za Evropa# kade ropskata Unija pretrpe ogromni narodot }e ima pogolema uloga vo promeni i se soo~i so novi za nea debatata. "Narodot# ~esto be{e is- predizvici. Od vleguvaweto vo no- klu~en od evropskiot elitisti~ki viot milenium pa navaka, Unijata proces na odlu~uvawe vo izmina- zna~itelno se pro{iri (sega, ve}e, tive decenii. Toa pove}e nema da opfa}a pove}e od ~etvrtina od se slu~i. svetskiot BNP) i postigna ogromen Sega{niot }orsokak na Unijata uspeh vo povtornoto obedinuvawe i ne e kraj, ami nov po~etok. Nekoi na Evropskiot Kontinent. Taa, isto lu|e zaklu~ija deka francuskoto i taka, gi smeni svojata uloga i stavot holandskoto "ne# na glasaweto zna- na promenlivata svetska arena, ~i deka evropskata integracija e vo kade zemjite kako Kina i Indija se zastoj. Jas, li~no, ne veruvam vo toa. vo podem, a energetskite rezervi se Mnozinstvoto Evropejci – vklu~u- pretstojna pote{kotija. Istovre- vaj}i gi i onie {to glasaa protiv – meno, neodamna mora{e da se soo~i ja poddr`uvaat evropskata integra- so teroristi~ki napadi i raste~ki cija. Anketite poka`aa deka vo mno- vnatre{ni nesoglasuvawa, a i ne gu oblasti gra|anite na Evropskata uspea da gi ubedi svoite gra|ani da Unija sakaat duri i poblisko nivo go prezemat sledniot ~ekor kon na sorabotka od ona na koe nivnite pobliska unija preku prifa}aweto vladi se podgotveni – na primer vo na Ustavniot dogovor. borbata protiv me|unarodniot Po neprifa}aweto na Ustavot terorizam. Ne postoi somnevawe od strana na Francija i Holandija, deka, duri i bez Ustav, Evropskata zemjite-~lenki dogovorija period Unija }e prodol`i da postoi i da za razmisluvawe, pri {to site bara re{enija koi im slu`at na razliki i raznovidnite slu~uvawa interesite, kako na sopstveniot }e bidat vnimatelno razgledani, so narod, taka i na ostatokot od sve- cel evropskite gra|ani da dobijat tot. Za sre}a, nie s¢ u{te uspevame cvrst i zadovolitelen odgovor. da napreduvame okolu klu~nite Ve}e e jasno deka ovoj odgovor nema pra{awa, kako {to se dogovorot za da se odnesuva samo na tradici- novite finansiski perspektivi vo onalnata politi~ka orientiranost slednite sedum godini i po~nuva- i primarnite politi~ki inicija- weto na pregovorite za priem na tivi, tuku }e bide i nov na~in na Turcija.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 25 Jan Peter Balkenende

Evropskata Unija }e izleze od lenie od preku 455 milioni – i ovoj period na razmisluvawe u{te u{te pove}e zemji koi doprva doa|a- posilna, dokolku imame hrabrost za at. Zaedno tie go so~inuvaat ne samo pootvorena i poiskrena me|usebna ekonomskiot tuku i demokratskiot komunikacija. Na{ata idna Evropa prostor vo koj lu|eto mo‘at da se }e se oformuva preku gra|anskoto dvi‘at i da trguvaat slobodno. Za op{testvo, delovnite odnosi, NVO-i, mene li~no, ova e najgolemoto do- kulturnite i akademskite entiteti, stignuvawe na Evropa. a ne samo preku politi~arite i Me|utoa, ova ne treba da dovede kroja~ite na politikata vo evrop- do samozadovolstvo i pasiven pri- skite glavni gradovi i instituci- stap kon evropskite pra{awa. ite vo Brisel. Evropskite vred- Francuskite i holandskite nega- nosti i transnacionalnata sora- tivni glasovi bea jasen signal za botka }e stanat centralna tema. prodol‘uvawe i intenzivirawe na na{ata javna debata za idninata na Sega{na sostojba Evropa. I dvete ja istaknaa prome- nata vo odnosot na javnosta kon Ev- Na po~etokot od 21-ot vek, sosem ropa. @elbata za mir i stabilnost jasno se poka‘a deka konceptot na pove}e ne pretstavuva ubedliv ar- delumno spodeluvawe na suvereni- gument za ponatamo{nata evropska tetot so nadnacionalnata organi- integracija. O~igledno, ovie {e- zacija (Evropskata komisija) se eset godini se ~inat tolku dolgi poka‘a kako uspe{en, vo kombina- {to sme po~nale mirot i prosperi- cija so principot na davawe pred- tetot da gi zemame zdravo za gotovo. nost na zasebnite vladi vo drugi Sli~ni procesi, no vo pomal stepen, sferi. Duri i najostrite kriti~ari mo‘e da se posvedo~at i vo Cen- na EU mora da priznaat deka semeto tralna i Isto~na Evropa, iako se}a- na mirot, slobodata, prosperitetot vawata na ugnetuvawata se s¢ u{te i stabilnosta pu{tija koren {irum sve‘i. Jasno e deka ovoj pristap Evropskiot Kontinent. Vsu{nost, pove}e ne e dovolen. Tuka Unijata nasproti sega{nata politi~ka de- se soo~uva so dilema. Vo nekoja bata vo ramkite na EU, vetri{tata raka, EU stana ‘rtva na sopstve- na promeni go nosat ova seme pona- niot uspeh: lu|eto navistina ja pre- taka, na istok, vo Turcija i Balka- poznavaat zgolemenata pridobivka not. od pobliskata evropska sorabotka Neodamna vidovme pozitivni vo svetot na globalizacijata, no rezultati vo Ukraina i Gruzija, isto odbivaat da go prifatat na~inot na taka. Mo‘ete da ja nare~ete post- koj Evropskiot proekt im se prezen- moderna evropska dinamika: razli- tira. kite na site nivoa se nadminaa na Sli~na e situacijata i vo Holan- pregovara~ka masa, a ne na bojno dija. Nasproti rezulatite od ho- pole. Tamu ve}e bevme i ne sakame landskiot referendum, pove}e od da se vratime nikoga{. Ovoj prin- tri ~etvrtini od naselenieto vo cip e ve}e odobren od dvaeset i pet- Holandija odgovara potvrdno na te zemji-~lenki, so me{ano nase- pra{aweto za poddr{ka na ~len-

str. 26 Politi~ka misla Evropskite vrednosti i transnacionalnata sorabotka kako kamen temelnik na na{ata idna Evropska Unija stvoto vo EU. Pra{aweto za holand- nacionalno nivo, Evropskata Unija skite gra|ani ne e vo toa dali ne mora da bide vklu~ena. Taa treba Evropskata Unija treba da se pro- da deluva samo ako transnacional- {iruva i prodlabo~uva, ami kako niot pristap e edinstvenoto re{e- toa da se napravi. Tuka se va‘ni nie. Zemjite-~lenki moraat da dve razli~ni debati. formuliraat jasen pregled na mo- Prvata se odnesuva na samiot mentalnata podelba na mo}, vklu- na~in na koj politi~kite nositeli ~uvaj}i ja i mo`nosta za "renacio- na odluki komuniciraa so javnosta nalizirawe# na nekoi delovi od vo poslednite nekolku decenii na tradicionalnata "evropska# poli- temata evropska integracija, a koj tika. na~in be{e premnogu politi~ki Relativno pozitivniot rezultat orientiran. Postojaniot podem na od Evrobarometarot i drugite vlijanieto na odlukite i zakono- anketi po holandskoto negativno davstvoto na EU se priznaeni vo izjasnuvawe se edna od pri~inite javnosta; no, politi~ko-elitisti~- zo{to sum ubeden deka ovie nega- kiot metod pri postignuvaweto so- tivni rezultati od referendumot glasnost mora da se popravi vo no- poteknuvaat od podlaboki zbid- vata era: narodot bara pogolema nuvawa, koi bea predolgo zanema- vklu~enost i informirawe na jav- ruvani od premnogu nositeli na nosta. odluki. Do‘iveavme neprijatno Drugata rasprava se vodi okolu budewe, no sepak, mo‘ebi, se raboti podelbata na mo}ta i suverenitetot samo za neophoden povik za osves- vo ramkite na samata Unija. Evrop- tuvawe. Od ovaa pozitivna po~etna skata Unija ne e "nad-dr`ava#. Taa to~ka ne mora da se obvinuvame se bazira na principot na supsi- eden so drug, ili da gi prinuduvame dijarnost. Ova zna~i deka odlukite zemjite-~lenki da zazemat odreden se donesuvaat na kolku {to e mo`no stav, tuku da razmislime kako poblisko vladino nivo do javnosta: mo‘eme da izvle~eme najmnogu od koga i da e mo`no na lokalno ili ovaa mo‘nost za razmisluvawe i nacionalno nivo, a edinstveno na reforma. Vo slednite pasusi bi internacionalno nivo koga proble- sakal da dadam kratok pregled na mot e od takov vid {to bara zaed- moite sopstveni stavovi za toa ni~ko deluvawe. Taka, Evropskata kade Unijata momentalno se nao|a. Unija ne mora da se zanimava so sodr`ini povrzani so obrazova- Koj e rizikot? nieto, socijalnoto osiguruvawe i dano~nata politika. No, taa postoi Vo vreme na brza globalizacija, za da se spravuva so dr`avnata so cel da ostanat uspe{ni, naciite pomo{ za biznisi i ekolo{kite moraat da deluvaat zaedno, duri standardi za avtomobili. Na zaed- mnogu pointenzivno od porano. ni~kiot pazar ovie problemi gi Borbata so terorizmot i me|una- nadminuvaat nacionalnite granici. rodniot kriminal mo‘e da se vodi Dokolku mo`e da se prezeme efek- samo so zdru‘eni sili. Mo‘eme da tivno deluvawe na lokalno ili obezbedime rabota i prosperitet

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 27 Jan Peter Balkenende

samo preku ekonomska sorabotka i i ~ustvoto na lu|eto na pripadnost so postavuvawe pravila koi sozda- kon pogolema celina. Poslednite vaat isti mo‘nosti za site. Mo‘eme nekolku decenii bea vreme na da se spravime so zagaduvaweto na spektakularen razvoj za EU, od {est vozduhot i vodata samo preku zaed- zemji-~lenki na dvaeset i pet. No, ni~ko deluvawe. Zemjite ne mo‘at kolku Holan|ani ili Britanci mo- da gi re{at ovie problemi samo- ‘at da ja najdat Slovenija na karta- stojno: transnacionalnite promeni ta? I kolkav procent na Slovaci baraat transnacionalni re{enija. znaat kade se nao|a Belgija? Osven Vo na{ zaedni~ki interes e da toa, 10% od naselenieto na Holan- ja vodime Evropa preku granicite na dija se imigranti. Vo gradovite, ednostavno konsolidirawe na na- polovina od mladoto naselenie se cionalno steknatite interesi. Mo- deca na novodojdenci. Istata etni~- rame da gi izvr{uvame potrebnite ka i kulturna raznovidnost ja gle- interesi, da poka‘eme solidarnost dame i vo Francija, Belgija, Germa- kon poneuspe{nite narodi vo i nija, balti~kite zemji i na drugi nadvor od EU i da gi slu{ame po- mesta. So drugi zborovi, lu|eto ne dobro i da komunicirame potran- se ~ustvuvaat kako Evropejci. Na sparentno so na{ite gra|ani. Unija- Evropa se gleda kako na apstraktna ta treba da go pravi ova dol‘ dve ideja koja e dale~na i ne gi pret- linii. stavuva ‘elbite na narodot. EU mora da ja intenzivira i Raznovidnosta e dobra, taa go podobri svojata implementacija na zbogatuva op{testvoto. Me|utoa, politikata {to }e n¢ vodi vo peri- istata ima i maana: mo‘e da dovede odot {to doa|a. Ova e politikata do nesigurnost i sprotivstaveni vo oblastite na istra‘uvaweto, idei. Ponekoga{ mo‘e da dovede do inovaciite, me|unarodnite ekolo{- nedoverba i do nasilstvo, na {to, ki pra{awa, imigracijata, ener- za ‘al, bevme svedoci. I ne porasna getskite nabavki i rezervi i bor- samo raznovidnosta na zemjite vo bata protiv transnacionalniot ramkite na Unijata. Raznovidnosta kriminal – navistina, site oblasti i vo samite zemji-~lenki e vo dra- koi proizleguvaat od globalizira~- mati~en porast. Kako {to rekov na kiot svet po svoja priroda baraat Collège d’Europe vo Bri‘ vo april transnacionalen pristap. Potpolno minatata godina, na{iot predizvik sum siguren deka aktuelnata debata ne e vo spre~uvaweto na raspadot okolu idninata na Evropa odi i po- na zemjite, ami na lu|eto. dlaboko. Interesno e da se napomene deka Ogromniot ekonomski razvoj na eden od osnova~ite na EU, @an Evropskata Unija ovozmo‘i i {ire- Mone, go napomenal ovoj va‘en ele- we na prosperitetot i stabilnosta ment za uspe{na integracija. Jasno kon novite zemji-~lenki. Istovre- e deka mirot bara postojano vnima- meno dovede do zgolemuvawe na kul- nie duri i vo vreme na mir i prospe- turnata, politi~kata i socijalnata ritet. Poradi ovaa ideja Mone e raznovidnost. Kako {to raste{e ~esto citiran i falen. Me|utoa, toj ovaa raznovidnost, taka se bude{e naglasi i eden drug mnogu va‘en

str. 28 Politi~ka misla Evropskite vrednosti i transnacionalnata sorabotka kako kamen temelnik na na{ata idna Evropska Unija element, isto taka: konfliktite i po~ituvaweto na ~ovekovite prava nasilstvoto mo‘at da se razre{at i zakonskoto pravo, solidarnosta i samo ako naciite go nadminat naci- ednakvosta – ovie vrednosti se uni- onalizmot. Trajniot mir ima {ansa verzalni. I tokmu ovie vrednosti samo ako zemjite-~lenki i naciite go ovozmo‘uvaat ‘iveeweto vo imaat volja i se sposobni da sora- Evropa koja obedinuva tolku mnogu botuvaat i da izgradat ne{to {to razliki. Od ovie konferencii gi nadminuva granicite: transnaci- proizlegoa nekoi direktivi za onalna sorabotka kao kamen temel- deluvawe: nik za trajna evropska integracija. • Evropskite vladi i Evropskata Negovite zborovi se onolku visti- Unija moraat da zazemat cvrst niti i denes, kolku {to bea i pred stav protiv bilo koja li~nost polovina vek. ili grupa koja gi napa|a na{ite Postoi i drug faktor vo me{a- prava i vrednosti na koi istite nicata. Mojata generacija – genera- se baziraat. cijata so zgolemen natalitet – ras- • Morame da ja zajakneme vitalnata te{e so pretstavata za Evropa kako uloga na obrazovanieto vo prene- ekonomski potfat: delovno part- suvawe na vrednostite i podob- nerstvo. Mnogu pomalku be{e ka- ruvawe na mobilnosta vo Evropa. ‘ano za drugata strana na evrop- Lu|eto, ideite i kulturite s¢ u{- skata integracija: Evropa kako te ne se dvi‘at dovolno. politi~ki proekt so namera za odr- • S¢ u{te postoi itna potreba od ‘uvawe na zaedni~kite vrednosti "komunicirawe za Evropa# so i nivna primena. Brzoto pro{i- na{ite gra|ani. ruvawe na Unijata, zgolemenata raz- novidnost i pretstavata za Evropa Site ovie pra{awa momentalno kako ekonomski potfat: ovie tri se nao|aat visoko na evropskata faktori pomognaa vo oslabnuva- agenda. Bi sakal da prezentiram weto na posvetenosta na lu|eto na eden op{t va‘en pristap, kako Evropskiot proekt. Rizikuvame da osnova za na{ite zdru‘eni delu- ostaneme so evropska ku}a koja se vawa vo idnina. ~ini deka e stabilna odnadvor, no se raspa|a odnatre. Od unija vo raznovidnost kon Za vreme na holandskoto pretse- raznovidnost vo unijata? datelstvo so EU vo 2004 god., nie go svrtevme vnimanieto kon evrop- Porane{niot polski premier i skite vrednosti i {to tie zna~at sega{en ~len na Evropskiot parla- za na{ata idnina. Holandija orga- ment, Bronislav Geremek, edna{ nizira{e serija me|unarodni kon- re~e: "Nie ja imame Evropa. Sega ni ferencii kade ovaa tema be{e de- trebaat Evropejci#. Razbravme deka batirana od strana na niza misli- za ova e potrebno vreme. Ne mo`e teli od cel svet. Postoe{e op{ta da se o~ekuva 450 milioni Evro- soglasnost deka, duri i na ovoj raz- pejci od 25 razli~ni zemji so preku noviden kontinent, odredeni vred- 20 razli~ni jazici da se ~uvstvu- nosti n¢ dr‘at zaedno. Slobodata, vaat tesno povrzani eden so drug.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 29 Jan Peter Balkenende

U{te polo{o e toa {to mnogu lu|e Kade ponataka? Kako ovaa nova se pla{at deka Unijata ima prego- dinamika da stane sekojdnevna lemo vlijanie vrz nivnoto sekoj- praktika? Maksimata na Evrop- dnevie. Na mnogumina im e te{ko da skata Unija e "edinstvo vo razno- se identifikuvaat so pro{irenata vidnosta#. Ova podrazbira deka Evropska Unija, evroto i, poten- Evropejcite se obedineti vo zaed- cijalno, novite zemji-~lenki. Ovie ni~kata rabota na mirot i prospe- faktori mo`at dobro da ja potko- ritetot i pokraj mnogute svoi raz- paat Unijata odnatre. Tokmu zatoa li~ni kulturi, tradicii i jazici. nie Evropejcite morame da prodol- Akademikot Amitai Etzioni, so ~ii `ime so vnimatelno razgleduvawe idei cvrsto se soglasuvam, ja spore- na toa {to n¢ vrzuva zaedno. Mora duva so mozaik so mnogu razli~ni da sme sposobni da vodime debata boi vo edinstvena ramka. Ovaa {irum EU za su{tinskite vrednosti ramka se sostoi od spodeleni na evropskata integracija. Ovie su{tinski vrednosti. Vrednostite su{testveni evropski vrednosti se se elementot {to povrzuva. Vred- osnovata na s¢ {to pravime vo Ev- nostite se direktivi koi ne smeat ropa – od na{ata strategija za bez- da se zemat zdravo za gotovo. Demo- bednost do Lisabonskata agenda. kratijata, slobodata, solidar- Dokolku ovie vrednosti ne bidat nosta, po~itta, ednakvosta i tole- eksplicitni, kako mo`eme da o~e- rancijata se s’r`ta na moeto gle- kuvame lu|eto da gi ponese Evropa? dawe na na{ata idna Evropa: evrop- Morame da gi smetame vrednostite sko op{testvo so malcinstva vo kako na{a inspiracija. Dokolku ne miren so`ivot koi spodeluvaat zboruvame za na{ata zaedni~ka zaedni~ki zbir na su{tinski vred- inspiracija, nikoga{ nema da mo- nosti. `eme da deluvame hrabro vo vrska So drugi zborovi, za da se pod- so glavnite pra{awa na dene{ni- dr‘at ovie zaedni~ki vrednosti, cata: sigurnosta, odr`liviot eko- nie morame seriozno da investi- nomski razvoj i integracijata na no- rame vo gradeweto na zaednicata. vodojdencite. I nikoga{ nema da se Morame aktivno da gi preneseme ~ustvuvame kako Evropejci! ovie vrednosti vo konkretni pred- Lu|eto ne se entuzijasti koga ima lozi i aktivnosti. Ovie predlozi kompleksni objasnuvawa za me|u- i aktivnosti }e ja sozdadat potreb- institucionalni dogovori pome|u nata ramnote‘a. EU treba "razno- politi~arite. Lu|eto ne po~nuvaat vidnosta vo samata Unija# da ja da se ~ustvuvaat kako Evropejci sa- napravi glavna tema vo svojata mo zatoa {to evropskite nositeli komunikativna strategija za gra|a- na odluki im go velat toa. Lu|eto nite na EU. Evropa }e bide kohe- sakaat da bidat inspirirani od no- rentna i obedineta vo dvaeset i vite koncepti za sorabotka. Lu|eto prviot vek samo ako site zasegnati baraat evropski re{enija za preku- strani – politi~arite, kompaniite, grani~nite problemi. Lu|eto sakaat NVO-i, gra|anskoto op{testvo i evropsko politi~ko liderstvo. akademcite – investiraat i gi indo-

str. 30 Politi~ka misla Evropskite vrednosti i transnacionalnata sorabotka kako kamen temelnik na na{ata idna Evropska Unija siraat evropskite vrednosti. Kako s¢ u{te ne se ~ustvuvaat kako Evro- {to ka‘a Etzioni, dokolku sakame pejci. Evropskite politi~ki partii da spre~ime EU da se svede na s¢ u{te se smetaat za dale~ni – na- ne{to pove}e od slobodna trgovska sproti odli~nata rabota na na{ata zona, od su{tinsko zna~ewe se se- Evropska narodna partija, vo i nad- rioznite merki za gradewe na zaed- vor od Evropskiot parlament. So nicata. Ovie merki za svoja krajna drugi zborovi, lu|eto delumno go cel }e gi imaat obi~nite lu|e, pre- svrtea svojot fokus od regionalno nesuvaj}i im na Evropskata Zaed- vrz prekugrani~no nivo. Nacional- nica i svojot region onakva posve- nite granici bledneat, a evrop- tenost, lojalnost i ~ustvo na iden- skite koncepti se smeta deka se titet koi sega gi imaat za svojata otideni barem eden ~ekor preda- nacija. Dodeka ova ne se napravi, leku. Ovaa situacija vlijae{e, kako sega{nata struktura ne }e mo‘e da vrz nacionalnite, taka i vrz evrop- go nosi te{kiot tovar {to £ e namet- skite politi~ki partii. Sovr{en nat.1 primer: komitetot koj }e ja pi{uva Tuka stapuva vo igra transnacio- izbornata programa na HDA za nalnata sorabotka. Evropskite slednite godi{ni nacionalni izbo- gra|ani s¢ pove}e se soo~eni so ri ne se sostoi pove}e samo od ho- transnacionalnite promeni. Preku- landski hristijanski demokrati. grani~nata sorabotka mo‘e da se Mnogu se gordeeme so faktot {to zabele‘i vo s¢ pogolem broj poli- g-din Peter Altmajer od germanska- ti~ki oblasti. Evropskata integra- ta HDU }e zeme aktivno u~estvo vo cija im ovozmo‘i na lu|eto prostra- nacrtot i e postojan ~len na na{iot no preminuvawe na vnatre{nite izboren komitet. Ova ne e samo pri- granici. Sepak, nivnite vrednosti mer, za mene ova e obelodenuva~ki ne se menuvaat koga tie ja preminu- primer. Ova e patot napred vo Evro- vaat granicata. pa: spodeleni vrednosti vo ramkite Evropskite gra|ani baraat nov na transnacionalnite grupirawa, vid pretstavuvawe koe se sovpa|a bazirani na su{tinski vrednosti so nivnite interesi i barawa. zaedni~ki so drugite malcinstva, a Nacionalnite partii pove}e nema- site gi imaat prifateno evropskite at monopol ili avtoritet da delu- vrednosti kako svoja zaedni~ka vaat kako edinstven izvor na pret- osnova. stavuvawe. Od druga strana, lu|eto

1 Amitai Etzioni, "Kako da se izgradi Evropska zaed- nica#, SAD – Serija na evropski analizi, juli 2005 god.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 31 Jan Peter Balkenende

Abstract In a very short period of time, the European Union has been confronted with many challenges in- and outside its borders. Among the most discussed items are the growing internal differences manifested in the French and Dutch rejection of the Constitutional Treaty. What was seen as impasse or even standstill interprets the author as a wake-up call and starting point for continuing and intensifying the efforts done by now. The question to focus on in the future is not whether, but how the EU should continue its work. After having built up the institutional framework it is time to give the people a more central role. The dilemma turns around the fact that the citizens do support the European integration but do not feel European. As a way out, the author proposes the maxim “unity in diversity”, which means transnational cooperation within a single frame. This framework consists of certain values that might bind together this diverse continent and have to be promoted in the future.

str. 32 Politi~ka misla procesi vrednosti i Politi~ki

Reforma na javnata administracija vo Makedonija i sozdavawe javna vrednost

Marija Risteska

Voved tracija se percipira od javnosta (vo momentot, korupcijata se smeta za Javnata administracija i uslu- normalna pojava2) i vo odnos na gite treba da dostignat doverba i rabotata na dr‘avnite slu‘benici legitimnost preku pravilno koris- koi s¢ u{te se smetaat sebesi deka tewe na javnite resursi i procesi. se nad sistemot, a ne deka se tamu Tie treba da poka‘at deka imaat za da £ slu‘at na javnosta. javna vrednost za gra|anite, isto ka- ko {to privatnite kompanii treba Nov javen menaxment da poka‘at privatna vrednost za sopstvenicite i akcionerite. Jav- Ovoj koncept se poklopuva so nata vrednost ne e samo ekonomski najprifateniot model na javen koncept tuku go opfa}a pridonesot menaxment preferiran vo zemjite {to, za op{testvoto, administra- ~lenki na Organizacijata za eko- cijata i javnite uslugi go nudat na nomska sorabotka i razvoj – noviot ekonomski, socijalen i politi~ki javen menaxment – NJM. Glavnite plan. Konceptot za sozdavawe javna karakteristiki na modelot na NJM vrednost pretstavuva promena vo se slednive: odnosot na javnata administracija 1. pogolema fokusiranost kon re- i na rabotata na dr‘avnite slu‘- zultatite i nivnata javna vred- benici koi sebesi se smetaat deka nost; se nad sistemot, a ne deka se servis 2. decentralizacija na vlasta i na gra|anite. zgolemena fleksibilnost; Doverbata vo Vladata i insti- 3. zgolemena odgovornost i kontrola; tuciite vo Makedonija e mnogu mala, 4. orientacija kon klientite i us- skoro 52% od gra|anite nemaat lugite; nikakva doverba vo Vladata.1 Zatoa 5. zgolemen kapacitet za razvi- konceptot za sozdavawe javna vred- vawe strategii i politiki; nost od strana na javnite insti- 6. voveduvawe konkurencija i dru- tucii, administracijata i javnite gi pazarni elementi i uslugi pretstavuva promena vo odnos na toa kako javnata adminis- 2 UNDP, Izve{taj za rano predupreduvawe, mart 2006 godina – 90% od gra|anite veruvaat deka ima 1 UNDP, Izve{taj za rano predupreduvawe, mart 2006 korupcija i zloupotreba na dr‘avnite/javnite godina (UNDP, Early Warning Report, March 2006). fondovi na Makedonija.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 33 Marija Risteska

7. promena na odnosite so osta- vo Strategijata za reformi vo jav- natite nivoa na Vladata. nata administracija, usvoena vo 1999 godina. Vo nea se polo‘eni i Vo sredinata na 50-tite od mina- osnovnite principi na makedon- tiot vek, vo Makedonija i ostana- skiot administrativen sistem: vla- tite zemji ~lenki na SFR Jugosla- deewe na pravoto, transparentnost, vija se vovede modelot na samoupra- kompetentnost, stabilnost, odgo- vuvawe i modelot na decentra- vornost, predvidlivost, ednakov lizirana administracija. Teoret- tretman za site, efikasnost i ski gledano, ovoj model trebal da eti~nost. I pokraj toa {to ne treba £ pomogne na makedonskata javna da se somnevame vo ovie principi, uprava, po voveduvaweto na pazar- tie, sepak, ne se odnesuvaat na glav- nata ekonomija da vovede upra- nite administrativni principi koi vuvawe za rezultati (performance EU gi bara, a koi }e treba da se management), da bide bliska do postignat vo procesot na evrop- gra|anite i, so toa, da nudi uslugi skata integracija. Tie se: sigurnost, koi imaat pogolema javna vrednost predvidlivost, odgovornost, trans- za celoto op{testvo. No, za ‘al, parentnost, efikasnost i efektiv- raboteweto vo javniot sektor osta- nost. na klasi~no – birokratsko, hierar- hiski podredeno, a glavniot metod Javnata administracija i na kontrola na raboteweto ostana makedonskiot gra|anin da bide buxetot. Vodena od ‘elbata da pristapi Zo{to makedonskite gra|ani kon EU, Makedonija mora da odredi treba da ja poddr‘uvaat javnata jasna vizija za toa kako javnata administracija na zemjata? Zo{to administracija i javnite uslugi }e treba da gi prifatat re{enijata na mu pomognat na op{testvoto, da administrativnite tela ili da pla- sozdade javna vrednost i da go }aat danoci za poddr{ka na javnite dostigne ne samo sega{noto sredno uslugi? Edinstvenata pri~ina za- nivo na kvalitet na javnata admi- radi koja tie toa bi go pravele e ako nistracija vo zemjite-~lenki tuku i administracijata i uslugite se od da ima kapacitet da go postigne ona korist za op{testvoto i gra|anite. nivo na javna administracija i javni Javnata administracija i uslu- uslugi koe{to }e bide postignato vo gite se od korist koga go podob- dr‘avite ~lenki na EU koga Make- ruvaat ‘ivotot na gra|anite. Po- donija i efektivno }e se vklu~i vo dobruvaweto na ‘ivotot na gra|a- Unijata. nite ne se vr{i samo so obezbedu- Za~etoci na vakvata vizija ve}e vawe na dobra i uslugi tuku i so postojat, eksplicitno i implicitno na~inot na koj toa se pravi. Gra|a- izrazeni vo reformata i razvojot nite gi ocenuvaat ne samo javnite na javnata administracija i uslu- uslugi tuku i "proceduralnite# as- gite vo zemjata vo posledniot peri- pekti preku koi tie se ostvaruvaat od. Osnovite za reformata na jav- – posebno vo vrska so u~estvoto na nata administracija se postaveni gra|anite vo procesot, ~esnosta na

str. 34 Politi~ka misla Reforma na javnata administracija vo Makedonija i sozdavawe javna vrednost slu‘benicite od javnata adminis- • deka uslugite koi gi nudat navis- tracija, kako i pravilnosta i spra- tina vodat kon dolgoro~ni bene- vedlivosta pri raboteweto. Isto ficii na op{testvoto vo ce- taka, pazarite efikasno funkci- lina, pogolemi otkolku {to mo- oniraat samo vo zemji kade {to ‘at da se postignat na drugi na- vladata garantira vladeewe na ~ini (na pr. preku privatni ili pravoto i postoewe na zakonski re- dobrovolni aktivnosti) gulativi koi se {iroko prifateni. Razli~ni demokratii imaat Ako javnata administracija i razli~ni idei za toa kolkav treba uslugite mo‘at da gi zadovolat da bide javniot sektor (iako toj ni- site ovie pet oblasti na krite- kade ne e zanemarliv), za toa kolku riumi, toga{ mo‘e da se ka‘e deka javnata administracija i uslugite tie se od korist na op{testvoto – treba da bidat centralizirani ili sozdavaat javna vrednost. Premnogu decentralizirani i za toa do koj potencirawe ili zapostavuvawe na stepen tie treba da bidat nacio- bilo koja oblast pridonesuva za nalni ili lokalni. Postojat razni namaluvawe na javnata vrednost na idei i za toa {to javniot sektor dolgoro~en plan, bez ogled na treba i {to mo‘e da nudi kako javna kratkotrajnite beneficii. Site usluga na dobrovolna ili pazarna pet oblasti si vlijaat pome|u sebe, osnova, za toa {to i vo kolkav ili vo stimulativna ili vo desti- stepen treba da bide bazirano na mulativna smisla. zakonska osnova i kakva javna Idninata na reformite vo jav- usluga da se nudi. Iako postoi ne- nata administracija vo Makedonija koja {iroka ramka vo demokrat- e uslovena od tri procesi: (i) novoto skiot pristap kon javnata adminis- demokratsko upravuvawe i pazar- tracija i uslugite, sepak od niv se nata ekonomija, vostanoveni po o~ekuva da poka‘at: nezavisnosta; (ii) implementacijata • politi~ka neutralnost, legiti- na Ohridskiot ramkoven dogovor i mitet i odgovornost pred demo- negovoto vlijanie vrz reformite vo kratskata vlada i lu|eto; da javnata administracija i procesot ostvarat sorabotka so gra|anite na decentralizacija i (iii) integra- i da ja steknat nivnata doverba cijata vo Evropa kako krajna cel na • sovesno, korektno i nepodmit- Makedonija. livo upravuvawe so javnite re- Demokratskata vlada treba da sursi se osnova na doverba, legitimitet • fer odnosi vo nivnata rabota; i sorabotka so svoite gra|ani. otvorenost za kritiki i prediz- Uslugite koi se predvideni za vici; efikasnost vo koriste- zadovoluvawe na potrebite na weto na resursite pri pru‘awe- gra|anite i efikasnoto koristewe to javni uslugi na javnite resursi pridonesuvaat za • visok kvalitet i soodveten obem sozdavawe javna vrednost vo op- na uslugite koi gi pru‘aat; kako {testvoto. i istite da odgovaraat na vis- tinskite potrebi na gra|anite

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 35 Marija Risteska

Implementacijata na Ohrid- tre{na revizija i novi proce- skiot ramkoven dogovor vklu~uva duri za javnite nabavki; modernizacija na javnata adminis- • usvojuvawe na Zakonot za spre- tracija, promena na organizaci- ~uvawe na korupcijata i Zakonot onata struktura i reforma na pro- za pristap do informaciite; cedurite za pru‘awe javni uslugi. • Apply on Line proektot za vrabo- Ovaa inicijativa vodi kon pogo- tuvawe vo dr‘avnata slu‘ba vo lema vlast na op{testvenite grupi ramkite na inicijativata za e- – etni~kite zaednici, sozdava government inicijativata;3 mo‘nosti gra|anite da gi izrazat • voveduvawe generalni kolegiumi svoite potrebi, aktivno gi vklu~uva na dr‘avni sekretari za koor- gra|anite vo procesot na donesu- dinacija na reformskite proce- vawe odluki, nudi uslugi koi ja si na nacionalno nivo, {to se po- vklu~uvaat celata populacija i ka‘a za osobeno uspe{no vo pro- uslugite gi naso~uva kon potrebite cesot na odgovarawe na pra{al- na klientite. nikot na Evropskata komisija; Procesot na evropska integ- • voveduvawe na sektorite za stra- racija go odreduva prioritetot na te{ko planirawe, koordinacija Makedonija da ja razvie javnata na politikite, analiza i moni- administracija da bide sposobna da toring vo ramkite na General- go dostigne nivoto na sigurnost na niot sekretarijat na Vladata. evropskiot administrativen pros- tor i da odredi soodveten prag na Me|utoa, sega e vreme da se svrti prifatlivost na principite, pro- vnimanieto od pravnite, institu- cedurite i administrativnite cionalnite i sistemskite promeni, strukturni dogovori na Unijata. Se- koi s¢ u{te se potrebni preduslovi, pak, Makedonija kako zemja-kan- kon razvivawe na vizija i programa didat za ~lenstvo vo Unijata mora za promeni vo upravuvaweto {to }e da postigne eden standarden mini- bidat naso~eni kon restrukturi- mum na kvalitet i sigurnost na rawe na kulturata i odnesuvaweto javnata administracija. na gra|anskite i javnite uslugi vo soglasnost so novite demokratski Zaklu~ok i idni ~ekori vrednosti vo Makedonija. Pa taka, na listata na zada~i se: Postignati se zna~ajni rezul- • voveduvawe sistem na odgo- tati vo reformite na javniot sek- vornost4; tor od 1999 godina koga Vladata ja • voveduvawe oddeli za stra- odredi Strategijata za reformi vo te{ko planirawe, analiza na javnata administracija, koja gi so- dr‘i glavnite principi i priori- teti. Taka, na primer, napredok se 3 Vo dekemvri 2005 od 619 aplikacii, 502 (74 procenti) bea podneseni on-line. postigna vo slednive oblasti: 4 Vo Makedonija postoe~kiot sistem ne predviduva • voveduvawe na instituciite Om- odgovornost na javnite slu‘benici. Zakonot za dr‘avni slu‘benici (Slu‘ben vesnik br. 59/2000, br. budsman, dr‘avna revizija, vna- 112/2000, br. 34/2001) definira odgovornost samo na Direktorot na Agencijata za dr‘avni slu‘benici.

str. 36 Politi~ka misla Reforma na javnata administracija vo Makedonija i sozdavawe javna vrednost

politiki i vlijanie na legisla- • razvoj na politiki za pribirawe tivata vrz ekonomijata i op{tes- ‘albi i poplaki od gra|anite/ tvoto vo ramkite na minister- potro{uva~ite; stvata, a ne samo vo Generalniot • pilotirawe na re{enija za pro- sekretarijat; mocija na profesionalnosta na • procesot na decentralizacija gi javnite uslugi kako {to se, na dobli‘uva javniot sektor i primer, "u~itel na godinata#, uslugite poblisku do gra|anite, "doktor na godinata#, "nastan na no ne predviduva merki za sle- godinata# i drugo. dewe na javnoto zadovolstvo od Voveduvaweto na ovie merki }e uslugite; pridonese kon zgolemuvawe na • voveduvawe standardi za javni doverbata i legitimitetot na jav- uslugi; nata administracija i uslugite i }e • razvoj na sistematski pregledi dovede do poprofesionalno i efi- na mislewa i o~ekuvawa na gra- kasno rakovodewe so javnite sek- |anite kako potro{uva~i na jav- tori, {to direktno vlijae kon soz- ni uslugi preku kvantitavni i davawe javni vrednosti. kvalitativni merki; Klu~ni zborovi: Javna administra- cija, javni uslugi, javna vrednost

Abstract

Public administration and services in Macedonia need a degree of trust and legitimacy using their resources, processes, and services to create beneficial social outcomes for society. They have to demonstrate they are creating Public Value for Citizens, rather as private companies have to demonstrate the creation of private value to their shareholders and investors. Public Value is not just an economic concept – it is also about the overall contribution to society in economic, social and political terms which public administration and services make.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 37

procesi vrednosti i Politi~ki

^ovekovite prava kako politi~ki vrednosti vo Republika Makedonija?

@arko Trajanoski

Na prv pogled, idejata deka ~o- duvaweto na politi~kite odluki i vekovite prava se edni od najglo- politi~kata akcija. baliziranite politi~ki vrednosti na na{eto vreme1 ostava vpe~atok Model za ideologijata na na ideja koja te{ko bi mo‘ela da ~ovekovite prava se dovede pod pra{awe. Dotolku pove}e, dokolku ne gubime predvid Za da ja razbereme prirodata na deka (na globalen plan) politikata "politi~koto#, ne e dovolno da iz- na ON e zasnovana tokmu vrz ide- gradime uspe{en teoretski model ologijata na ~ovekovite prava, i koj }e mo`e da gi objasni osnovnite deka (na regionalen plan) "~ove- pretpostavki i procesi vo sovre- kovite prava# se srcevina na poli- menata politika. Sepak, se ~ini de- ti~kite kriteriumi na EU i reper ka takviot model e neophoden, iako na sekoja politika na "integri- ne i dovolen uslov, za da mo`e da rawe#. otpo~ne teoretskoto soo~uvawe so Me|utoa, ‘ivotot verojatno bi predizvicite na "politi~koto#. bil pomalku interesen bez paradok- Vo ovoj kus napis }e se obideme salni situacii. Iako Republika da testirame eden grub teoretski Makedonija e zemja kandidat za model na politikata sfatena kako ~lenka na EU i ~lenka na ON koja igra – so svoi igra~i (politi~kite deklarativno ja spodeluva ideolo- subjekti i politi~kite objekti), gijata na ~ovekovite prava, ~oveko- pravila (definitorni i strate- vite prava ne se kotiraat kako pri- giski) i dozvoleni potezi (poli- marni politi~ki vrednosti vo na- ti~ki akcii zasnovani na "raci- {iot specifi~en op{testveno-po- onalni# procesi na donesuvawe liti~ki kontekst. Vo ovoj kus osvrt odluki) – primenet na konkretnata }e izneseme nekolku sogledbi, zo{- politi~ka situacija vo Republika to vo na{ata politi~ka situacija Makedonija posle nejzinoto osamo- ~ovekovite prava potfrlaat vo stojuvawe. Edna od osnovnite pret- svojata ideolo{ka misija, kako pri postavki na ovoj model e deka vo opravduvaweto na pravilata na "igrata na mo}# na modernata poli- politi~kata igra taka i pri oprav- tika ne e dovolno da bide{ igra~ (politi~ar ili glasa~), da upravu- va{ ili da bide{ upravuvan od pra- 1 Magisterskata programa za ~ovekovi prava na Univerzitetot vo Saseks (2005) e zasnovana tokmu vrz vila, da donesuva{ odluki i da dej- ovaa ideja.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 39 @arko Trajanoski

stvuva{ soglasno niv. Konstitu- "moralna artilerija# za opravdu- tivno pravilo na politi~kata igra vawe na konfliktot od 2001 god.? e deka politi~kite subjekti (poli- ti~arite) se obvrzani da doka`at ^ovekovite prava kako deka nivnite odluki i nivnite ideologija akcii se "opravdani# za da obez- bedat eksplicitna ili implicitna Osnovna pretpostavka na poli- legitimacija od politi~kite ob- ti~kata filosofija na ~ovekovite jekti (elektoratot). Imeno, oprav- prava, {to se obiduvame ovde da ja duvaweto na politi~kata akcija zacrtame, e deka jazikot na ~oveko- (sproveduvano preku posebni "jazi~- vite prava e sekoga{ ve}e izraz na ki igri# vo koi "razumnite# idei nekakva ideologija na ~ovekovite igraat specijalna uloga) mo`eme da prava. Imeno, ~ovekovite prava ne go smetame kako konstitutiven del se samo "aduti# vo racete na gra|a- na modernata politi~ka igra. Sled- nite tuku i instrument za legitimi- stveno, za ideologijata voop{to (i rawe na mo}ta, ne{to {to pripa|a za ideologijata na ~ovekovite pra- na sferata na politi~koto i {to va konkretno) mo`eme da zboruvame obrazuva izvesna forma na poli- kako za sistem na idei koi{to se tika. Ottamu, iluzorno e da se o~e- koristat vo procesot na opravdu- kuva deka jazikot na fundamen- vawe na politi~kite (jazi~ki) igri. talnite prava i slobodi mo`e da Vo ovoj kontekst, od perspektiva bide ideolo{ki neutralen, imaj}i na edna politi~ka filosofija na predvid deka tie postojano se ~ovekovite prava (koja bi trebalo privikuvaat za da opravdaat nekoja da ponudi zadovolitelno objasnu- strategija na mo} vo nekoja politi~- vawe na politi~kite diskursi i ka ili "pravno-diskurzivna igra#. strategii koi se povikuvaat na ~o- Navistina, kolku jazikot na vekovite prava) interesno e da se ~ovekovite prava se privikuva kaj postavat slednive pra{awa: Vo nas za da se opravdaat politi~kite koja merka ideologijata na dr‘av- potezi, kako od strana na politi~- nite i politi~kite institucii vo kite subjekti (politi~arite) taka i Republika Makedonija e ideologija od strana na politi~kite objekti na ~ovekovite prava? Vo koja merka (gra|anite), vo opravduvaweto na ~ovekovite prava pretstavuvaat politi~kite potezi (politi~kite ustavna i politi~ka osnova na na- odluki i politi~kite akcii)? {iot specifi~en liberalno-demo- Opravduvaweto na politi~kite kratski poredok? Vo koja merka potezi so pomo{ na ~ovekovite ~ovekovite prava se (zlo)upotre- prava obi~no nastojuva da doka‘e buvaat za da se opravda odredena deka strate{kite politi~ki potezi politi~ka igra, za da se so~uvaat se vo soglasnost so definitornite odredeni odnosi na mo}, ili istite pravila na igrata. Vo taa smisla, da se izmenat? Najposle, koi se ~ovekovite prava se konstitutiven posledicite za postojniot sistem del od definitornite pravila na na politi~ki vrednosti od (zlo)upo- politi~kata igra kako komponenti trebata na ~ovekovite prava kako na ustavnata ramka na re~isi site

str. 40 Politi~ka misla ^ovekovite prava kako politi~ki vrednosti vo Republika Makedonija? dr‘avi vo svetot. I vo na{iot vite prava bea zloupotrebeni za Ustav "osnovnite slobodi i prava legitimirawe na masovnoto bom- na ~ovekot i gra|aninot priznati so bardirawe ne samo vrz voeni tuku me|unarodnoto pravo i utvrdeni so i vrz civilni celi. Ustavot# se promovirani kako "te- Od druga strana, pak, infla- melni vrednosti na ustavniot pore- cijata na ~ovekovite prava kako po- dok na Republika Makedonija# (~l. liti~ki vrednosti mo‘e da se objas- 8), a postoi i posebna glava vo koja ni i so opa|aweto na elementarnata tie se promoviraat, so posebni od- demokratska i politi~ka kultura redbi so koi se garantiraat i za- na ~ovekovite prava, kako rezultat {tituvaat. na mnogubrojni faktori: nerefor- Ona {to posebno za~uduva vo miranoto obrazovanie kako rezul- na{iot, inaku konflikten, poli- tat na dolgogodi{nite etni~ki kon- ti~ki kontekst e otsustvoto na flikti tokmu okolu pravoto na politi~ka i teoriska debata vo obrazovanie; nedostatokot na in- odnos na ~ovekovite prava kako te- stitucionalna kultura i tradicija melni ustavni i politi~ki vred- za promocija i za{tita na ~ove- nosti. Otsustvoto na javna debata kovite prava; gubeweto na doverba mo‘e da navede na pogre{niot vo sudstvoto kako osnoven stolb za vpe~atok deka postoi konsenzus za za{tita na ~ovekovite prava; mar- ~ovekovite prava, za na~inot na koj ginaliziraweto na institucijata se definirani i za postojnite meha- Naroden pravobranitel; neobrazo- nizmi za nivna za{tita. Me|utoa, vanosta na mediumite; neorgani- ako se zemat predvid dosega{nite ziranosta na gra|anskoto op{testvo barawa za promena na pravilata na vo nasoka na mobilizirawe na politi~kata igra od imeto na ~ove- gra|anite za reforma na posto- kovite prava, koi bea prosledeni e~kiot sistem za za{tita na ~ove- samo so nezna~itelni ustavni izme- kovite prava; nedostatokot od ka- ni vo delot "Osnovni slobodi i pra- paciteti za unapreduvawe na kultu- va na ~ovekot i gra|aninot#, toga{ rata na ~ovekovite prava itn. za otsustvoto na javna debata mora- Kako i da e, osobeno po konflik- at da se pobaraat drugi pri~ini. tot od 2001 god., vo Republika Makedonija po~na da se sozdava Inflacija na ~ovekovite prava? javna atmosfera deka samoto privi- kuvawe na "~ovekovite prava# vo Dali za inflacijata na ~ove- politi~ki kontekst ve}e mirisa na kovite prava kako politi~ki vred- hipokrizija i svirepost. Za `al, nosti mo‘eme da ja obvinime (zlo)- takvata atmosfera ja podgrevaa(t) upotrebata na ~ovekovite prava i poznati javni li~nosti – paradok- kako "moralna artilerija# za oprav- salno, nekoi od niv se profesori duvawe na voenite akcii od 2001 po pravo i dr`avni pretstavnici vo god.? Za takviot proces nesomneno me|unarodni tela za za{tita na ~o- pridonese i voenata "humanitarna# vekovite prava. Namesto da se javat intervencija vo Kosovo, nekolku go- vo uloga na braniteli i promotori dini prethodno, kade {to ~oveko- na konceptot na ~ovekovite prava,

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 41 @arko Trajanoski

tie, zaedno so ne~istata voda (t.n. dr‘aven agent. Vo taa nasoka, za "borci za ~ovekovite prava#), se ideologija na ~ovekovite prava obidoa da go isfrlat i deteto mo‘e da se zboruva i koga jazikot (konceptot na ~ovekovite prava na ~ovekovite prava e eksplo- kako osnovna politi~ka vrednost). atiran za opravduvawe na nekoj Kako rezultat na site spomenati poseben poteg vo ramkite na speci- faktori, te{ko bi mo‘elo da se fi~nata pravno-diskurzivna igra zboruva za ideologija na ~oveko- na individualna za{tita na ~ove- vite prava vo uslovi koga najgolem kovite prava. del od politi~kite subjekti ne gi Dosega, pove}e grupi gra|ani koristat ~ovekovite prava za javno gi izrazuvaa svoite urgentni opravduvawe na politi~kite idei barawa za eliminirawe na diskri- {to gi zastapuvaat, ili, pak, koga minacijata i voveduvawe posebni na onie {to gi koristat, tie im merki za vospostavuvawe ednak- slu‘at samo kako "moralna arti- vost, koristej}i ja retorikata na lerija# za opravduvawe na nasil- ~ovekovite prava. Za ‘al, retki se stvoto ili kako instrumenti za po- slu~aite koga barawata za promena liti~ka ucena. vo definitornite pravila na igra (zakonski promeni) se prosledeni Za{titata na individualnite i so posebni potezi (sudski tu‘bi, ~ovekovi prava pretstavki do Narodniot pravobra- nitel, inicijativi pred Ustavniot Jazikot na ~ovekovite prava sud) vo ramkite na na{ata pravno- be{e prvobitno sozdaden kako diskurzivna igra na individualna mo}en instrument vo racete na za{tita na ~ovekovite prava. Na individuite protiv aktuelnite – i primer, iako barawata za elimini- sekoga{ mo‘ni – zloupotrebi na rawe na polovata/rodovata diskri- mo} od strana na vlastite. Idejata minacija se urgentni barawa na deka sekoja individua ima izvesni mno{tvo "‘enski# nevladini orga- prava samo vrz osnova na toa {to e nizacii, re~isi i da ne postoi ~ovek, e inkorporirana vo defini- slu~aj za polova/rodova diskri- tornite pravila na modernata minacija pred redovnite sudovi politi~ka igra i e institucionalno nitu, pak, se zabele‘ani pretstav- otelotvorena vo sovremeniot re- ki pred Narodniot pravobranitel. ‘im na ~ovekovite prava. Edno od Op{to zemeno, iako zborot "dis- osnovnite pravila na igrata e deka kriminacija# e sostaven del od individuata ima pravo na obe{te- politi~kiot vokabular na pove}e tuvawe, vo ramkite na nacional- grupi za pritisok i zna~itelno se niot sistem na za{tita, ako taa koristi vo opravduvaweto na odre- mo‘e da doka‘e deka nejzinite deni politi~ki barawa, zabele`- prava bile povredeni od nekoj livo e deka, pritoa, ne se koristat dr‘aven agent, ili deka dr‘avata postoe~kite mehanizmi za za{tita ne gi za{titila nejzinite prava vo od diskriminacija (ilustrativen slu~aj na povreda od nekoj ne- slu~aj), kako dopolnitelen argu-

str. 42 Politi~ka misla ^ovekovite prava kako politi~ki vrednosti vo Republika Makedonija? ment za opravduvawe i za politi~ki Sistemski gre{ki? pritisok. Osobeno e paradoksalen primerot so politi~kite barawa za ^ovekovite prava ne se nitu eliminirawe na diskriminacijata samo-ostvarlivi proro{tva nitu vrz osnova na etni~kata pripad- ‘elbi {to sami se ispolnuvaat, nost. I pred konfliktot vo 2001 tuku se temelni ustavni i poli- god. ima{e mnogu malku sudski ti~ki vrednosti koi se zdobivaat slu~ai, pretstavki i inicijativi za so smisla samo vo ramkite na eden za{tita od diskriminacija vrz praven sistem za nivna za{tita. osnova na etni~kata pripadnost. I [to mu nedostiga na na{iot po ustavnite izmeni od 2001 god., praven sistem za za{tita na ~ove- otkako be{e vospostavena nova kovite prava? Ednostavnite pra- temelna vrednost – "soodvetna i {awa zaslu‘uvaat ednostaven pravi~na zastapenost na gra|anite odgovor: Osnovniot praven akt na koi pripa|aat na site zaednici vo na{ata dr‘ava ne ovozmo‘uva organite na dr`avnata vlast i dru- efektivni mehanizmi za za{tita na gite javni institucii na site nivoa# site ~ovekovi prava za site. Tokmu – ne se zabele`uva zgolemuvawe na zatoa, postojniot Ustav pretstavuva brojot na pretstavki pred Narod- ko~nica na na{iot pat kon EU, kade niot pravobranitel, koj dobi poseb- {to efektivnata za{tita na ~ove- na zakonska nadle`nost za za{tita kovite prava od strana na stabilni na ovaa ustavna vrednost. Taka, ako institucii pretstavuva nu‘en vo 2004 god. pred Narodniot pravo- preduslov za edno demokratsko branitel imalo 11 pretstavki od op{testvo. oblasta "prava na zaednicite koi ne Ve}e naslu{uvam kako brani- se mnozinstvo#,2 vo 2005 god. imalo telite na na{iot Ustav go upatu- samo 4 takvi pretstavki. Brojkata vaat sledniov notoren protiv- od samo 6 pretstavki za "prava od argument: Edna od osnovnite celi oblasta na diskriminacijata# (izra- na Ustavot e "da se garantiraat zot e svoeviden teoretski novitet) ~ovekovite prava# i zatoa najgolem e pokazatel kako za inflacijata na del od Ustavot go opfa}a tokmu ~ovekovite prava vo svojstvo na poglavjeto za "Osnovni slobodi i "aduti# vo specifi~nata pravno- prava na ~ovekot i gra|aninot# (od diskurzivna igra na individualna ~l. 9 do ~l. 60). Ottamu, tvrdeweto za{tita taka i za pravnata impo- deka Ustavot ne ovozmo`uva efek- tentnost na politi~kata retorika tivni mehanizmi za za{tita na koja se opravduva so povikuvawe na ~ovekovite prava poteknuva ili od diskriminacija. neznaewe ili od neserioznost. Imeno, Ustavot dava garancii na osnovnite slobodi i prava, i "Sekoj gra|anin mo`e da se povika na za{tita na slobodite i pravata 2 Iako vo Ustavot ne stanuva zbor za nikakvo grupno pravo vo koe nositeli se "zaednicite koi ne se utvrdeni so Ustavot pred sudovite mnozinstvo#, tuku za individualno pravo vo koe i pred Ustavniot sud na Republika nositeli se "gra|anite koi pripa|aat na site zaednici# (Amandman VI). Makedonija vo postapka zasnovana

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 43 @arko Trajanoski

vrz na~elata na prioritet i itnost# ustavna za{tita zaradi diskri- (~l. 50 st. 1). minacija vo vakvi slu~ai. Ako na- Sepak, argumentot ja proma{uva pravime edna mala paralela so metata. I ne samo toa, tuku brani- Ustavot na EU, najdobro }e mo‘eme telite na Ustavot lesno mo‘at da da sogledame kolku, vsu{nost, stanat ‘rtvi na "bumerang efekt#. na{iot Ustav e restriktiven vo Faktot deka samo "sekoj gra|anin#, odnos na ~ovekovite prava. Povel- a ne sekoj ~ovek, mo‘e da se povika bata za fundamentalnite prava na na za{tita na slobodite i pravata Unijata zapo~nuva so garancija na utvrdeni so Ustavot, govori tokmu ~ovekovoto dostoinstvo kako osnov- vo prilog na tezata deka Ustavot ne na pretpostavka na konceptot na ~o- garantira sudska za{tita na ~ove- vekovite prava: "^ovekovoto dosto- kovite prava (voop{to), tuku samo instvo e nepovredlivo. Toa mora da na slobodite i pravata na gra|anite bide po~ituvano i za{titeno#. Vo (utvrdeni so Ustavot). Imeno, mo‘e- na{iot Ustav, dostoinstvoto e me li da zboruvame za ustavna marginalizirano kako "privrzok# na za{tita na ~ovekovite prava ako, gra|anskoto pravo na privatnost: spored Ustavot, samo gra|anite "Na sekoj gra|anin mu se garantira mo‘at da poveduvaat postapki pred po~ituvawe i za{tita na privat- sudovite, pred Ustavniot sud i pred nosta na negoviot li~en i semeen Narodniot pravobranitel? Ako na ‘ivot, na dostoinstvoto i ugledot.# onie koi ne se gra|ani na Republika Toa zna~i deka Republika Make- Makedonija im e onevozmo‘eno donija ustavno ne im go garantira pravoto na ustavna za{tita na na strancite nitu dostoinstvoto, nivnite ~ovekovi prava, toga{ nitu ugledot, nitu, pak, pravoto na definitivno na{ata dr‘ava ne privatnost. obezbeduva po~ituvawe i za{tita Branitelite na Ustavot mo‘at na pravata na site individui koi da vozvratat so sledniov protiv- se vo ramkite na nejzinata teri- argument: Duri i site ~ovekovi torija.3 Pritoa, i samite gra|ani se prava da ne se konkretno navedeni onevozmo‘eni da se za{titat od vo Ustavot, fakt e deka temelna diskriminacija po bilo koja osnova. vrednost na na{iot ustaven pore- Na primer, ako nekoj gi ograni~i dok se i "osnovnite slobodi i prava moite slobodi i prava po osnov na na ~ovekot i gra|aninot priznati so izgled (zatoa {to mu izgledam me|unarodnoto pravo#. Sudovite ne somnitelen), zatoa {to po politi~- sudat samo spored Ustavot i zakoni- ko ubeduvawe sum liberal, anar- te tuku i spored ratifikuvanite hist ili komunist, ili vrz osnova konvencii za ~ovekovite prava, na toa {to sum po nacionalnost/ taka {to Ustavot posredno ovozmo- dr‘avjanstvo Makedonec, jas kako ‘uva za{tita na site ~ovekovi gra|anin nemam mo‘nost da pobaram prava na site individui. Za ‘al, i ovoj protivargument 3 Kaj nas pravoto na ednakvost pred Ustavot i zakonite, kako i pravoto na ednakvost vo slobodite i pravata prakti~no ja proma{uva metata. (~l. 9), e reducirano na gra|ansko pravo. Pokraj toa, Za{titata na ~ovekovite prava ne Ustavot gi reducira i osnovite za diskriminacija eksplicitno navedeni vo paktot. smee da ostane samo na deklarativ-

str. 44 Politi~ka misla ^ovekovite prava kako politi~ki vrednosti vo Republika Makedonija? no i teoretsko nivo. Za za{tita na dvosmisleni ustavni mehanizmi za ~ovekovite prava mo‘eme da zboru- za{tita na site ~ovekovi prava i vame samo koga postojat neposredni da se sozdadat institucionalni institucionalni mehanizmi koi pretpostavki za neposredna pri- obezbeduvaat efikasna primena na mena na ratifikuvanite konvencii odredbite od ratifikuvanite kon- za ~ovekovite prava. vencii. Na primer, na{ite sudovi imaat obvrska neposredno da gi pri- Namesto zaklu~ok: {to da se menuvaat site odredbi od Evrop- pravi bez ~ovekovite prava? skata konvencija za ~ovekovite prava i da gi primenuvaat doma{- Inflacijata na "~ovekovite nite zakoni vo duhot na Konven- prava# kako politi~ki vrednosti vo cijata. Samiot fakt {to ne go pra- Republika Makedonija e simptom za vat toa, pretstavuva prekr{uvawe dlabokata politi~ka kriza {to ja na Konvencijata. pre`ivuva mladata makedonska Taka, na primer, na{ite sudovi dr`ava. ja prekr{ija Konvencijata so toa Iako najgolem del od politi~- {to ne gi zedoa predvid odlukite kite kriteriumi na EU otpa|aat na Evropskiot sud za ~ovekovite tokmu na ~ovekovite prava i vlade- prava, relevantni za slobodata na eweto na pravoto, iako postoi gra- religijata, vo sudskiot proces pro- |anski i me|upartiski konsenzus za tiv Jovan Vrani{kovski za prediz- integrirawe vo EU, ovie primarni vikuvawe nacionalna, rasna i ver- evropski vrednosti ne se prioritet ska omraza, razdor i netrpelivost. nitu na vladinata nitu na sobra- Sudovite ne ja zedoa predvid ocen- niskata agenda, a sosem se margina- kata na Sudot vo Strazbur deka ulo- lizirani i vo programite na poli- gata na vlastite vo situacija na ti~kite partii. konflikt pome|u religiozni grupi Ako gi zememe predvid impli- "ne e da ja otstranat pri~inata za citnite pravila na politi~kata tenzijata eliminiraj}i go plura- igra po konfliktot od 2001 god., lizmot, tuku da ovozmo`at toleran- opravduvan so retorikata na "~ove- cija pome|u soperni~kite grupi#.4 kovite prava#, za Republika Make- Nakuso, za da premineme od donija poskoro mo`eme da zboru- deklarativno na prakti~no nivo, vame kako za "ramkovna etnokratija# neophodno e da se vospostavat ne- otkolku za ustavna demokratija. Vo uslovi koga politi~kite odluki bea 4 Apelacioniot sud Bitola utvrdi deka vo "slu~ajot prvenstveno opravduvani so povi- Jovan# "prezemeni se dejstvija sprotivni na Ustavot, koi {to zna~at vospostavuvawe na paralelen svet kuvawe na politi~ki akt ("Ram- Arhijerejski sinod, koj {to ne mo`e kako takov da postoi, bidej}i postapuvaweto na obvinetiot e kovniot dogovor#) namesto so povi- sprotivno na ustavnite odredbi za postoewe na edna kuvawe na Ustavot i zakonite,5 te{- Makedonska pravoslavna crkva na teritorijata na RM, na koj na~in e predizvikan revoltot kaj gra|anite, ko bi mo`elo da se zboruva za po~i- odnosno vernicite#. So toa, Sudot ne samo {to favorizira{e odredena religiozna zaednica ({to pretstavuva ograni~uvawe na religioznite slobodi, spored Sudot vo Strazbur) tuku pogre{no se povika 5 Na internet stranicata na Vladata na Republika na Ustavot, kade {to nema konkretna odredba za Makedonija, "Ramkovniot dogovor# e vmetnat duri i "postoewe na edna Makedonska pravoslavna crkva na kako glava X od Ustavot?! (videte http://www.vlada.mk/ teritorijata na RM#. ustav-ramkoven.htm).

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 45 @arko Trajanoski

tuvawe na principot na vladeewe t.n. "reformi vo pravosudstvoto#, na pravoto – a edinstveno vo toj pratenicite nemaa sluh za serioz- kontekst mo`e da se zboruva za nite argumenti na nekoi nevladini za{tita na ~ovekovite prava. organizacii izneseni pri javnata Istisnuvaweto na retorikata na debata.6 Da se nadevame deka prate- individualnite prava so kolek- nicite od noviot sostav }e ja sogle- tivnite prava na "zaednicite#, kako daat prioritetnata potreba za za- i istisnuvaweto na gra|anskiot od jaknuvawe na mehanizmite i insti- strana na etni~kiot princip, se tuciite za promocija i za{tita na pokazateli za dominacijata na ~ovekovite prava, i deka so toa }e etni~kiot nacionalizam vo odnos pridonesat za celosno ispolnuva- na gra|anskiot nacionalizam. Site we na politi~kite kriteriumi na ovie faktori sozdavaat atmosfera koi se temeli Evropskata Unija. vo koja ~ovekovite prava ja gubat vrednosta ne samo kako ideolo{ki 6 Na primer, argumentite na Helsin{kiot komitet za "aduti# vo politi~kata igra (poli- ~ovekovi prava na Republika Makedonija, za "selek- tiven pristap vo odnos na zalo`bite i obrazlo- ti~ki vrednosti so koi se oprav- `enieto na predlaga~ot za efikasna primena na EK^P#, za "selektiven pristap vo odnos na za{titata duvaat politi~kite odluki i akcii) na site ~ovekovi prava#, za "ignorirawe na praksata tuku i kako "aduti# vo racete na na Evropskiot sud za ~ovekovi prava#, kako i za nema- weto "organ koj }e ja ocenuva soglasnosta na zakonite sekoja individua vo borbata protiv i propisite so ratifikuvanite konvencii za ~ove- kovi prava, {to e neophoden uslov ako sakame da zbo- samovolieto na vlasta. ruvame za za{tita na ~ovekovite prava# (videte "Site Za ‘al, iako Ustavot na Repub- prava za site#, prilog kon javnata rasprava za tekstot na Nacrt amandmanite na Ustavot, http://www.mhc.org. lika Makedonija pretrpe izmeni vo mk/mkd/analizi/092005_ustavni_amandmani.htm).

Abstract The idea that human rights are one of the most globalized political values is questioned in Macedonian political context. The autor is opening up possibilities for several promising answers to an urgent question “What are the causes of the inflation of human rights as political values in Republic of Macedonia, especially after the conflict in 2001?” De-evaluation of human rights as ideological “trumps” in the political game and as available personal legal instruments in the fight against the abuse of political power is analysed employing the model of ideology of human rights - as a system of ideas (values) used in the process of justification of rules and moves of political (language)-games.

str. 46 Politi~ka misla Aktuelno

Traga od barut za golemiot konflikt

[tefan Vopel

Koga vo Bejrut pa|aat bombi, mnogu zagubi. Izrael, pak, od svoja toga{ se trese celiot Bliski i strana, najprvo na povredata na Sreden Istok. Liban povtorno granicata od 12 juli reagira{e so stana mesto na bliskoisto~ni vojni, bombardirawa od vozduh i so arti- kako zamena na vojnata me|u SAD i lerisko pukawe na mesta vo Liban Iran, kako protagonisti. So pre- vo koi se nao|aa borci na Hezbolah kinot na ognot me|u Izrael i Hez- ili, pak, pretpostavuva{e deka se bolah borbata, za po~etok, zavr{i. tamu; podocna se vklu~ija masivni No, opasnosta od razgoruvawe s¢ kopneni sili, koi do momentot na u{te ne e nadminata. prekinot na ognot stignaa do rekata [tefan Vopel Litani, 30 kilometri vo vnatre{- nosta na zemjata. Na 12 juli zapo~na "[estata Hezbolah ("Partija na Bog#), vo vojna# na arapskiot svet protiv svojot ideolo{ki pogled na svetot, Izrael, kako {to ja nare~e televi- ishodot od vojnata go slavi kako ziskiot kanal Al Xazira. Po 34 "istoriska pobeda#. Vo mnogu delovi dena taa zavr{i utroto na 14 avgust od muslimanskata zaednica, nejzi- so prekin na ognot i bez voen po- niot voda~, Hasan Nazralah, stana bednik. Sepak, potencijalot za kon- najpopularniot arapski voda~ od flikt vo nikoj slu~aj ne e nadminat koga toa be{e egipetskiot dr`aven i vojnata mo`e vo sekoe vreme pov- {ef Gamal Abdel Naser. Izrael, vo torno da se razgori. Hezbolah, koja Tel Aviv, za ednomese~nata vojna vo Zapadniot Svet va`i kako tero- razumno rezimira deka ne e postig- risti~ka organizacija, so svojata nata nitu celta na trajno oslabu- visokoopremena voena sila finan- vawe, nitu voeno uni{tuvawe na sirana od stranstvo, pred s¢ od Hezbolah, nitu, pak, nejzino razo- Iran i od Sirija (godi{no 100 mili- ru`uvawe. Vo sekoj slu~aj, vo nedo- oni dolari od Teheran), uspe{no £ stig na seriozni izvori ne mo`e da se sprotivstavi na modernata izra- se proveri vistinskata voena sos- elska armija vo Liban. Pritoa, taa tojba na {iitskite voeni sili po se poslu`i so asimetri~no vodewe izraelskata ofanziva. No, spored na vojnata, se bore{e vo za{tita na Tel Aviv, so prekinot na oru`jeto civilnata infrastruktura i koris- i so rezolucijata na ON e otvorena te{e sistem na pozicii konstru- {ansata za sozdavawe nova poli- iran so podzemni grobovi i so ti~ka realnost vo Liban so me|una- bunkeri, za da ispaluva raketi na rodna poddr{ka. Severen Izrael i da gi privle~e Vojnata me|u Izrael i Hezbolah izraelskite trupi vo zasedi so ima{e, pred s¢, civilni ‘rtvi.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 47 [tefan Vopel

Pokraj 118 vojnici, na izraelskata nuva faktor na mo} vo zemjata. Ko- strana bea ubieni i 43 civili. ne~no, objasnetata cel na Hezbolah Okolu eden milion ‘iteli na glasi: ne samo "uni{tuvawe na severot ‘iveeja vo bunkeri i vo Izrael# tuku i sozdavawe na islam- prostorii za za{tita od vozdu{ni ska republika vo Liban. napadi, pod zakana na stotici rake- Kolku lesno "partijata na Boga# ti dnevno. Sto iljadi lu|e begaa vo mo`e da go destabilizira Liban, a vnatre{nosta na zemjata. Stotici so nego i celiot Bliski Istok, taa stanbeni zgradi bea uni{teni ili demonstrira{e na 12 juli koga go na- o{teteni. Izraelskoto stopanstvo padna ju`en Izrael so raketi, isto- pretpre zagubi vo visina od 1,2 vremeno napadna edna grani~na milijardi dolari. Vo Liban, za stra`a, kidnapira{e dvajca vojnici vreme na izraelskite napadi umrea i ubi {estmina. Zaradi toa Izrael pove}e od iljada civili, re~isi navistina £ objavi vojna na Hezbo- eden milion lu|e, okolu ~etvrti- lah, so namera da go doka`e svojot nata od naselenieto privremeno e strate{ki potencijal za zapla{u- vo begstvo. Hezbolah dade brojka od vawe, svojata garancija za pre`i- 68 ubieni borci, no se pretposta- vuvawe so decenii me|u neprija- vuva deka taa brojka vo su{tina e telskoto arapsko opkru`uvawe. pogolema. I vo Liban se ogromni Isto taka, vladata vo Tel Aviv so ekonomskite {teti. Razmerot na masivnata voena reakcija saka{e uni{tuvaweto na civilnata infra- da ja poka`e svojata sposobnost de- struktura se odreduva na okolu tri ka mo`e da ja za{titi zemjata od na- milijardi dolari. Voda~ot na Hez- padite od prostranite oblasti (ov- bolah, Nazralah, najavi deka nego- de ju`en Liban), preduslov za da se vata organizacija }e gi reparira pridobie izraelskoto naselenie za o{tetenite ku}i od izraelskite mo`no povlekuvawe na armijata od vozdu{ni napadi. Osven toa, taa ed- pokorenata zapadnojordanska zemja. na godina }e gi prezeme tro{ocite Od ovie pri~ini Izrael ja rizi- za kirijata i, na lu|eto ~ija{to po- kuva{e masovnata eskalacija. Duri ku}nina e uni{tena, }e im go plati, i libanskoto naselenie, iskoris- na primer, noviot mebel. teno od strana na Hezbolah kako Strategijata na {iitskata orga- za{titen {tit za sopstvenata vo- nizacija sledi edna jasna kalkula- ena infrastruktura, sega ne pret- cija. Taa saka na svoja strana da gi stavuva{e nikakva pri~ina za pre~- pridobie lu|eto vo prete‘no umere- ka. Izraelskata armija se obide da noto, multireligiozno libansko na- izbegne civilni ‘rtvi. No, sepak, selenie, so toa {to voeno go prediz- napa|a{e voeni celi duri tie da vikuva Izrael i go provocira na ne- bea vo centar na stanbeni prostori. srazmerni kontrareakcii, {to si- Ova grubo odnesuvawe, povrzano so gurno bi gi pogodile civilite. Po- televiziskite sliki na nevini toa, taa mo‘e da se pozicionira mrtvi lu|e (pred s¢ deca), odnovo ja kako edinstvenata sila vo dr‘a- razbudi omrazata kaj arapskiot vata {to, so svojata borba, gi za{ti- svet kon Izrael i go dovede blis- tuva Libancite od evrejskiot "agre- kiot partner na Zapad do potreba sor# i, na toj na~in, s¢ pove}e }e sta- od objasnuvawe. str. 48 Politi~ka misla Traga od barut za golemiot konflikt

Vo borbite u~estvuvaa iljadnici pra{aweto za edinstvenata vistin- izraelski vojnici, mnogu od niv ska religija. Ednata strana saka da mobilizirani rezervisti vo najkuso £ gi poka`e na drugata nejzinite vreme. Po~etnata pretstava za ~is- granici vo religijata. I obratno. S¢ to vozdu{na vojna, vo koja Hezbolah zemeno, toa e supstancija za kon- }e bide otstraneta so hirur{ki flikt, ~ija{to eksplozija masivno zafati, ne soodvetstvuva{e na bi se odrazila nadvor od granicite realnosta. Vo kopnenata borba na regionot. Izrael ja izgubi strate{kata pred- Konfliktot me|u Izrael i Pale- nost i se izlo‘i na opasnost da se stincite pretstavuva plodno tlo i vpu{ti vo gerilska borba. Hezbo- golem potencijal za mobilizacija vo lah, od poslednoto pogolemo soo~u- bliskoisto~nata drama. Spored vawe so Izrael vo 1996 godina, se baraweto na Palestincite, so dece- podgotvuva na najdobar mo‘en na~in nii zasnovano na teror i na nasil- za "denot h#. Taa ne samo {to gi stvo, Izrael trebal da se povle~e zasili postoe~kite pozicii od od nezakonski zazemenite oblasti prethodnite vojni tuku izgradi po {estdnevnata vojna vo 1967 godi- odredeni tuneli i grobovi so cel na i da ovozmo‘i sozdavawe na pa- da ja namami izraelskata armija na lestinska dr‘ava vo zapadnojordan- direktna vojna, pred s¢, vo tie mes- skata zemja i vo pojasot okolu Gaza. ta. Opremena od Iran, Hezbolah na No, radikalite vo arapskiot svet, i po~etokot na vojnata raspolaga{e Hamas me|u niv, sakaat pove}e: bri- so voen arsenal od pove}e od 13.000 {ewe na evrejskata dr‘ava. raketi, nepodvi‘ni "katju{i# so Mnogu raboti zboruvaat za toa okolu 30 kilometri dostrel, no i deka Hezbolah go prezel na sopstve- so raketi i so lete~ki raketi so na inicijativa napadot na Izrael dostrel do 200 kilometri. Vo na 12 juli za, preku uspe{na opera- kopnenite borbi taa upotrebi, me|u cija, da sobere bodovi vo arapskiot drugoto, moderni ruski odbranbeni svet. No, se pretpostavuva deka toa oru‘ja od tenkovi, koi pretsta- se slu~ilo so odobrenie na vodstvo- vuvaa opasnost i za te{kite ten- to vo Damask i vo Teheran, koi kovi "merkava#. politi~ki se izlo‘eni na pritisok. U{te edna{ vojnata me|u Izrael Od edna strana, Sirija e poli- i Hezbolah gi otslika golemite ti~ki i voeno marginalizirana so problemi na Bliskiot i na Sred- "Zedern revolucijata# vo Liban na niot Istok na mal plan vo Liban. po~etokot na godinata, inkrimi- Zemjata {to izleguva na Sredozem- nirana od Komisijata za istra`u- no More e scenata na koja se odviva vawe na ON poradi ubistvoto na soo~uvaweto na "golemite igra~i# libanskiot premier Hariri i bojko- vo bliskoisto~nata igra, SAD i tirana od SAD od 2003 godina Zapadot, od edna strana i, Iran, poradi poddr{ka na "terorizmot#. Sirija i delovi od arapskiot svet, Zemjata vo minatoto edna{ ve}e od druga strana. Pritoa stanuva profitira{e od vojna vo Liban. Vo zbor za terorizam, prednost, atom- gra|anskata vojna od 1975 do 1990 sko oru`je, proliferacija i za godina mu izleze vo presret na

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 49 [tefan Vopel

sosedot kako "po`arnikar koj pali#, po~etokot, Saudiska Arabija, Egipet i taka mo`e{e da ja obezbedi svo- i Jordan ja osudija izraelskata jata pozicija vo regionot. Denes Da- strategija vo Liban samo pro forma, mask sledi dve politi~ki celi. Toj a pove}e so pristrasnost. Zatoa {to bara povtorno vospostavuvawe na raste~koto vlijanie na ekstremnite hegemonijata vo Liban, bidej}i dvi`ewa vo regionot, kako Hezbo- zemjata ja gleda kako del od Golema lah, go potkopuva i nivniot avto- Sirija i ne ja priznava kako avto- ritet vo zemjata. No, vo tekot na voj- nomna dr`ava. Od druga strana, nata i vo odnos na civilnite `rtvi, bara Izrael da ja vrati Golanskata vladite vo Riad, Kairo i vo Aman, Visoramnina. Vo momentov odvaj da koi razmisluvaa za spogodba, naidoa mo`e da se postigne vakva soglas- na pritisok od svoeto naselenie, nost, s¢ dodeka toj vo regionot sme- ostro da go osudat Izrael. Pritisok, ta na ponatamo{en uspeh vo vooru- na koj na krajot mu se pokorija. `enata borba protiv Izrael. Vlijanieto na ekstremnite sili Za Teheran Libanskata vojna vo arapskiot svet pove}e se zgole- dojde mnogu povolno, zatoa {to mi, otkolku {to se namali so najno- dr‘avnata zaednica prvo se bave{e vata vojna. Ottuka i ogromnoto zna- so stavawe na nejzin kraj, sega e ~ewe na brzoto i trajno re{enie na posvetena na sovladuvaweto na konfliktite vo celiot Bliski posledicite i, pritoa, nastrana e Istok. Zatoa i stabilizacijata i staveno soo~uvaweto so iranskata osloboduvaweto na Liban se neop- programa za zbogatuvawe na urani- hodni, kako i razoru‘uvaweto na umot. Dokaz za toa e Samitot na G-8 Hezbolah i re{avaweto na izrael- vo sredinata na juli vo Sankt Pe- sko-palestinskoto pra{awe. So terburg, na koj{to bliskoisto~nata sega{niot prekin na ognot vo Liban, kriza go potisna problemot so Iran s¢ u{te ne e postignato ovoj regi- od dnevniot red. onalen konflikt da ne se pro{iri Vo "golemata igra# za prevlast na vo celiot Bliski i Sreden Istok. Bliskiot i na Sredniot Istok, Tragata od barut za golem konflikt pokraj SAD i Iran ima u{te eden postoi. Za eksplozija e potrebna igra~: umereniot arapski re`im. Na samo edna edinstvena iskra.

Abstract In the article the author analyses the reasons and consequences of the 34- day war between Israel and the Lebanon. As after every military conflict, the world is frightened facing all the human victims, the destruction and economic harm. But this time even greater dimensions have been reached. Apparently, this war is a reflection of the big conflict between the United States on the one hand and the Iran on the other. The tragedy deals with topics like predominance, atomic weapons, border lines and religion in the Near and Middle East. The actual ground on which all conflicts are growing is the confrontation between Israeli and Palestinians. It is only when a resolution to that problem will be found, when the Hezbollah will be disarmed and the Lebanon will be stabilized that we will witness a somewhat peace in the region. The current armistice does not guarantee that the regional conflict won´t spread out. str. 50 Politi~ka misla Aktuelno

Politi~kite procesi vo Bosna i Hercegovina po neizglasuvaweto na izmenite na Ustavot

Aleksandar Spasenovski

Vo predve~erieto na kampawata ni nadle‘nosti vo odbranata, bez- za izborite, koi treba da se odr‘at bednosta, nadvore{nata politika i vo oktomvri 2006 godina, ~lenovite carinite, dodeka ostanatite nad- na Pretstavni~kiot dom na Parla- le‘nosti treba{e da bidat pode- mentarnoto sobranie na Bosna i leni pome|u entitetite. Isto taka, Hercegovina (BiH) ne gi izglasaa dr‘avata treba{e da bide nadle‘- amandmanite na Ustavot. Za izme- na i za site pra{awa koi se odnesu- nata na Ustavot na BiH glasaa 26 vaat na integracijata na BiH vo Ev- pratenici, a 4 bea protiv, odnosno ropskata Unija (EU). Namesto Pret- nedostasuvaa samo dva glasa za da sedatelstvoto na BiH, treba{e da se postigne potrebnoto dvotretin- se vovede funkcijata Pretsedatel sko mnozinstvo. na BiH, koj }e ima dvajca Potpret- Na predlogot za ustavnite izme- sedateli. So Spogodbata se jaknea ni se sprotivstavija pratenicite i se pro{iruvaa nadle‘nostite na od novoformiranata Hrvatska de- Sovetot na ministrite na BiH, na mokratska zaednica 1990 (HDZ 1990), ~ie ~elo }e bide Premier, kako i pratenicite od partiite ~lenki na nadle‘nostite na Parlamentot. bo{wa~kiot t.n. "Patriotski blok#, Nasproti poziciite na partiite ~ij sto`er be{e Partijata za BiH potpisni~ki na Spogodbata za iz- (SBiH), kako i eden pratenik na Srp- mena na Dejtonskiot ustav, pret- skata radikalna partija na Repub- stavnicite od bo{wa~kiot "Patri- lika Srpska "d-r Voislav [e{eq# otski blok# se sprotivstavija na us- (SRS-RS). tavnite izmeni rakovodej}i se od Pretstavnicite na Partijata za dva stava. Spored niv: demokratska akcija (SDA), na Srp- • So Spogodbata se potvrduva skata demokratska partija (SDS), na postoeweto na Republika Srp- Socijaldemokratskata partija (SDP), ska, koja e genocidna tvorba; na Hrvatskata demokratska zaedni- • Dogovorenite re{enija za izme- ca na BiH (HDZ-BiH), na Partijata na na Ustavot imaat kozmeti~ki za demokratski progres na Repub- karakter, bidej}i s¢ u{te se za- lika Srpska (PDP-RS) i na Sojuzot dr‘uva nacionalniot, a ne gra- na nezavisnite socijaldemokrati |anskiot koncept na organizaci- (SNSD), na 18 mart 2006 godina jata na vlasta. potpi{aa Spogodba za ustavnite izmeni, so koja be{e predvideno na Hrvatskite ~lenovi na Pret- dr‘avata da £ se delegiraat izvor- stavni~kiot dom od "HDZ 1990#, pak,

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 51 Aleksandar Spasenovski

kako pri~ina za protivewe na us- nite izmeni, uka‘uvaj}i na mo‘nite tavnite izmeni istaknaa dopol- posledici od takviot ~in vrz idni- nitelni tri tvrdewa. Spored niv: nata na BiH. • So Spogodbata ne se ponudeni garancii za formirawe tret hr- 1. Efektite od neizglasuvaweto vatski entitet, nitu za natamo{- na ustavnite izmeni no opstojuvawe na ‘upaniite vo Federacijata BiH, {to, vsu{- Otfrlaweto na ustavnite izme- nost, }e go svede hrvatskiot na- ni }e ima negativen odraz vrz rod vo BiH na nivo na nacio- procesot na integracija na BiH vo nalno malcinstvo; EU i vo NATO, izvesen e zastoj vo • So Spogodbata se otvora mo‘- pregovorite za reforma na poli- nost za ukinuvawe na "pravoto na cijata, jaknewe na me|unarodniot vitalen nacionalen interes#, od ugled na Republika Srpska, kako i {to najgolema {teta }e pretrpat otvorawe na pra{aweto za legitim- Hrvatite vo BiH; nosta na trgovijata so prateni~kite • Re{enieto, hrvatskiot ~len vo mandati vo BiH. Pretsedatelstvoto na BiH da bi- de biran so mnozinstvo od ~le- 1.1. Unazaduvawe na novite na Parlamentot na Fede- evroatlantskite integraciski racijata BiH, }e im ovozmo‘i na procesi bo{wa~kite pretstavnici da gi nadglasuvaat hrvatskite, a toa Visokiot pretstavnik na me|una- }e dovede do nemawe hrvatski rodnata zaednica vo BiH, [varc ~len vo Pretsedatelstvoto. Kristijan [iling, po povod neusvo- juvaweto na amandmanite na Usta- Pratenikot od SRS-RS, pak, svo- vot na BiH, izjavi deka site poli- eto protivewe na ustavnite izmeni ti~ki partii koi glasaa protiv, go argumentira{e so dve tvrdewa. treba dobro da razmislat za vak- Imeno, spored SRS-RS: viot ~ekor, bidej}i so toa e dove- • So ustavnite izmeni dopolni- dena vo pra{awe evropskata id- telno se odzemaat nadle‘nos- nina na BiH. Vo toj kontekst, pak, tite na Republika Srpska, so od amerikanskiot Stejt department {to ovoj entitet nepovratno go izjavija deka neusvojuvaweto na gubi atributot na dr‘ava; ustavnite izmeni pretstavuva pod- • Vo dogovorenite ustavni izmeni dr{ka na status quo pozicijata vo ne e sodr‘ano pravoto na enti- BiH, odnosno odlagawe na integra- tetite na samoporedeluvawe do cijata na dr‘avata vo NATO i vo EU. otcepuvawe, {to treba da bide Vakvite pozicii na me|unarodnata vrven prioritet na politi~kite zaednica upatuvaat na zaklu~okot eliti od Republika Srpska. deka izvesno e deka }e se slu~i zastoj vo pregovorite pome|u BiH i Pretstavnicite na me|unarod- EU za sklu~uvawe Spogodba za sta- nata zaednica izrazija razo~aru- bilizacija i asocijacija (SSA), kako vawe od neusvojuvaweto na ustav- i odlagawe na priemot na BiH vo

str. 52 Politi~ka misla Politi~kite procesi vo Bosna i Hercegovina po neizglasuvaweto na izmenite na Ustavot

"Partnerstvoto za mir#, iako vlas- pratenici, 12 glasaa za ustavnite tite uspeaja da go zaokru‘at kon- izmeni, dodeka kaj bo{wa~kite i ceptot za reforma na odbranata osobeno kaj hrvatskite pratenici u{te vo sredinata na 2005. be{e uo~liva seriozna podvoenost, mo‘e da se zaklu~i deka vakviot 1.2. Zastoj vo reforma na ishod dovede do izvesno podob- policijata ruvawe na ugledot na politi~arite od Republika Srpska kaj pretstav- Promenata na Ustavot zaedno so nicite na me|unarodnata zaednica. reformata na policijata se dvete klu~ni pra{awa od koi zavisi pot- 1.4. Otvorawe na pra{aweto za pi{uvaweto na SSA pome|u BiH i legitimnosta na trgovijata so EU. Vo taa smisla, neusvojuvaweto prateni~kite mandati na ustavnite izmeni, izvesno e deka }e ima negativen odraz vrz tempoto Na po~etokot od raspravata, na na razgovorite pome|u politi~kite partiite potpisni~ki na Spogod- pretstavnici na trite konstitutiv- bata za ustavnite izmeni im nedo- ni narodi i me|unarodnata zaed- stasuva{e poddr{ka od eden pra- nica za reforma na policijata. So tenik za da go obezbedat potrebnoto ogled na faktot deka neusvoju- dvotretinsko mnozinstvo. Me|utoa, vaweto na Ustavot se dol‘e{e na vo pauzite za vreme na raspravata, protiveweto na zna~aen del na eden od pratenicite na SDA, Meh- bo{wa~kite i osoboeno na hrvat- met @ili} go smeni stavot zastanu- skite pratenici, mo‘e da se o~eku- vaj}i na stranata na opoziciskite va deka, vo periodot {to sleduva, partii. Rakovodstvoto na SDA srpskite pretstavnici vo razgo- donese odluka da go isklu~i @ili} vorite za reforma na policijata }e od ~lenstvoto vo partijata, pri {to zazemat pocvrsti pozicii, so ogled toj be{e povikan da £ go vrati na faktot {to, ve}e edna godina, mandatot na SDA. Me|utoa, @ili} ovaa reforma ne be{e zaokru‘ena, odbi da go stori toa, povikuvaj}i se najmnogu zaradi protiveweto na na odredbite od Izborniot zakon na politi~kite partii od Republika BiH, spored koi mandatot im pri- Srpska. pa|a na pratenicite, a ne na parti- ite. Vakviot ishod ja potegna deba- 1.3. Jaknewe na me|unarodniot tata za s¢ po~estite preminuvawa ugled na Republika Srpska na pratenicite od edna vo druga prateni~ka grupa, {to rezultira{e Pretstavnicite na me|unarod- so inicijativa na del od pozna- nata zaednica, po povod ishodot od ~ajnite partii vo Federacijata BiH glasaweto za ustavnite izmeni, i vo Republika Srpska za izmena na me|u drugoto, izrazija i blagodar- Izborniot zakon, so koja }e se nost do liderite na politi~kite predvidat odredbi {to }e go sank- partii zaradi nivniot anga‘man za cioniraat preminuvaweto na prate- promena na Dejtonskiot ustav. So nicite od edna vo druga partija za ogled na faktot deka, od 13 srpski vreme na mandatot.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 53 Aleksandar Spasenovski

Zaklu~ok so prateni~kite mandati, kako i izvesno e deka }e zajakne me|una- Neusvojuvaweto na ustavnite rodniot ugled na Republika Srpska izmeni izvesno e deka }e prediz- zaradi faktot {to pratenicite od vika serija efekti za BiH na vna- ovoj entitet poka‘aa najgolema ho- tre{en i na me|unaroden plan. mogenost vo poddr{kata na izmeni- Izvesno e deka }e se slu~i unaza- te na Dejtonskiot ustav, zad koj za- duvawe na integracijata na BiH vo stana me|unarodnata zaednica. EU i vo NATO, mo‘en e zastoj vo pregovorite za reforma na poli- cijata, mo‘no e otvorawe na pra{a- Klu~ni zborovi: Bosna i Hercegovina, weto za izmena na Izborniot zakon Republika Srpska, Dejtonski miroven na BiH za da se spre~i trgovijata dogovor, Izmena na Ustavot

Abstract Constitutional reform in Bosnia and Herzegovina (B&H) is the reform being negotiated over that country’s complicated and pricey government structure established by the Dayton Peace Accords. Dayton established a rotating presidency of three presidents elected by the country’s Bosniaks, Croats and Serbs. While this has led to a sort of power-sharing among ethnic groups it has made government less stable, with a new president every eight months. Dayton also established the position of High Representative. This UN position was given wide-ranging powers together with the skill to dismiss high ranking members of government. The agreement also solidified the existence of two divide war-time entities in the state: the then Muslim-Croat Federation and the Republic Srpska. New talks began for the duration of the tenth anniversary celebration of the accord at the end of 2005. Members of the presidency did agree to increase the powers of the prime minister and add two ministries to the central government, but this fell far short of expectations. A second round of talks also failed to turn out any outcome. A sticking spot has been the creation of a integrated presidency. These reforms are key to B&H satisfying their obligations to the European Union’s Stabilization and Association Agreement. In recent times, B&H was often described as a shining example of successful international effort in post-conflict reconstruction and nation building. Since the war ended eleven years ago, hardly a shot was fired, towns and villages were repaired, and many refugees have returned to their homes. But now, ethnic tension spurred by local political leaders is running so high that Bosnia’s relapse into war no longer seems unthinkable.

str. 54 Politi~ka misla organizacii Me|unarodni

G8: Istorijata i idninata i studija na slu~aj

Kiril Nejkov

[to e G8? Drugi definicii, poradi sovre- menata zgolemena ~uvstvitelnost Grupata 8 e sostavena od SAD, na politi~kata korektnost, se po- Velika Britanija, Germanija, Fran- umereni, no su{tinski isti vo opre- cija, Italija, Kanada, Japonija i deluvaweto na „osumkata# kako ve- Rusija. liki i bogati nacii,4 bogati dr‘a- Definiciite voobi~aeno posto- vi,5 veliki industrijalizirani jat za da go opredelat najmaliot dr‘avi,6 ili kako nekoi od najpro- zaedni~ki sodr‘atel preku kogo speritetnite i najmo}ni dr‘avi na nepoznatite pod-poimi }e se kvali- svetot.7 fikuvaat da stanat sostaven del na Treta e grupata definicii koi predmetot na definirawe. Vo se baziraat na istoriskiot razvoj, slu~ajot na G8, celta na defini- no i namerno pravat distinkcija so cijata e obratna. Poznati se ~len- izdvojuvawe na najmladiot ~len, i kite na Grupata, a definicijata ja opredeluvaat G8 kako grupa na 7 treba da poso~i {to gi obedinuva pobogati ili vode~ki industriski8 ovie osum dr‘avi vo edinstvena dr‘avi na svetot i Rusija9. celina. Posledna e grupata definicii Najmalku to~ni, no najilustra- koi gravitiraat kon vklu~uvawe i tivni se definiciite koi ja oprede- na von-ekonomski opredeluvawa na luvaat, pove}e kolokvijalno, G8 ka- zaedni~kite karakteristiki na ko Svetska vlada ili Svetsko mi- ~lenkite, razbiraj}i ja G8 kako nisterstvo za ekonomija. grupa na najgolemite industrija- Del od definiciite na G8 se lizirani dr‘avi koi se privrzani izrazeni vo superlativi, kako na na demokratskite vrednosti,10 ili primer deka toa e grupa na najmo}- na sli~no misle~ki industriski nite nacii na svetot,1 na vode~kite demokratii,11 ili, pak, pazarno ori- dr‘avi vo svetot,2 na vode~kite entirani demokratii. industrijalizirani dr‘avi na 4 3 The Economist, 15 July 2006 svetot. 5 Sebastian Mallaby, Moscow Times, 4 July 2006 6 Le Monde, 17.07.2006 7 Tony Blair, The World in 2005 1 KrasavcÎ i ^udoviÈe, RusskiŸ Newsweek, 10-16 iÓlÔ 8 The Economist, January 23rd, 2003 2006; Nicholas Bayne, New Perspectives; RossiÔ i 9 The Economist, July 15th, 2006 vprosÎ sodeŸstviÔ Afrike v deÔtelnosti "gruppÎ 10 ValÏter Œrgen, VlastÏ, 17 iÓlÔ 2006; isto taka i Paul vosmi#, 30.12.2005, MID RF Martin 2 Itogi, 24 iÓlÔ 2006 11 Canada and the G-7: Notes for Remarks by the Honourable 3 RossiÔ v "gruppe vosÏmi#: oglÔdÎvaÔsÏ na proŸdennΟ Paul Martin, Minister of Finance, to the University of Toronto putÏ na starte predsedatelÏstva, Vadim Luikov, G8 Research Group, http://www.g8.utoronto.ca/ @urnal "Me`dunarodnaÔ `iznÏ#, No 1-2, 2006 governmental/martin.htm [Martin]

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 55 Kiril Nejkov

Nedostasuva usoglasena defini- me|unarodni organizacii, kako {to cija, pred s¢ poradi neformalnata se NATO, EU, pa duri i OON. No, priroda na Klubot i nedostatokot samitot originerno treba{e da na osnova~ki dokumenti koi bi bide razli~en od drugite sli~ni ponudile avtoritetno tolkuvawe sredbi, za{to i be{e sozdaden kako na nazivot i misijata na Grupata, no „bunt protiv formalnosta na gole- i poradi promenata na celite na mite me|unarodni sostanoci... i so Klubot so promenata na svetskiot cel da bide nebirokratski forum ekonomski poredok, kako i poradi za razmena na mislewa na lideri, razli~nite politi~ki preferencii koi nema da bidat bazirani na na onie koi gi formuliraat de- napi{ani govori...#13 finiciite. 12 G8 ne u‘iva status pod me|una- Korenite na potrebata od sosta- rodnoto pravo, nema posebni nadna- noci vo format od koj proizleze G8 cionalni ovlastuvawa, i ne e pod- se vo 1973 godina, vo vremeto na dr‘an od transnacionalna admi- naftenata kriza, sledena so glo- nistracija. Klu~ni vo podgotovkata balna recesija. Iznao|aweto na na rabotata se nacionalnite „{er- koordinirani na~ini na soo~u- pasi#, kako li~ni pretstavnici na vaweto so ekonomskite problemi na liderite na ~lenkite na Grupata. po{iroko nivo gi navede SAD da ja Formatot na rabota i opsegot na oformat Bibliote~nata grupa, koja pra{awa koi se razgleduvaat so te- imeto go dobi spored Bibliotekata kot na godinite se menuvaat, spored na Belata ku}a vo koja se odr‘uvaa promenata na klu~nite faktori koi sostanocite, kako sobir na minis- imaat globalno vlijanie vrz ekono- trite za finansii na svoite najva‘- mijata. Denes, vo tekot na sekoja go- ni sojuznici – Velika Britanija, dina se organiziraat sredbi na Francija, Germanija i Japonija, na ministrite za zdravstvo, pravda, koi }e se rasprava za aktuelni vnatre{ni raboti, trud i socijalna ekonomski temi. politika, razvoj, energija, ‘ivotna Od 1975 godina, klu~ni vo rabo- sredina, nadvore{ni raboti, trgo- tata na toga{ G6 (so vklu~uvaweto vija. U~esnicite vo sredbite vari- na Italija), a potoa i G7 (so vklu~u- raat. Na primer, se organiziraat vaweto na Kanada), stanaa redov- sredbi na ministrite za finansii nite godi{ni samiti so rotira~ko vo formatot G7, odnosno „G8 minus pretsedatelstvo. Rusija plus Evropskata Unija#, no i Samitite na G7/G8 vo isto vreme vo format „G7+5#, na koi u~estvu- se i institucija i anti-institucija. vaat i ministrite na Rusija, Kina, So toa dopolnitelno se ote‘nuva Indija, Brazil i Ju‘na Afrika. definiraweto, no, vo isto vreme, Samitite vo periodot do sredi- verojatno vo toa e i tajnata na dose- nata na 90-tite bea naso~eni kon ga{niot opstanok na Grupata. Sami- promocija na globalizacijata i kon tite imaat golem broj atributi na nao|awe odgovori na ekonomskite sredbi na lideri na vospostaveni 13 The G7 Summit and the Reform of Global Institutions, Nicholas Bayne, http://www.g8.utoronto.ca/scholar/ 12 CSIS Commentary, 14th July 2006 bayne1995/bayn2a1.htm

str. 56 Politi~ka misla G8: Istorijata i idninata i studija na slu~aj predizvici. Od sredinata na 90- tika, „vektorite na ruskata nadvo- tite natamu, tie se fokusiraa na re{na politika#, zna~eweto na efektivno menaxirawe na ostva- energensite vo ruskata nadvore{na renata globalizacija14 i, so vlegu- politika i istorijata na integri- vaweto na Rusija vo Grupata, vo raweto na Rusija vo G8. agendite na samitite generalno dominiraa pove}e politi~ki otkol- Fakti~ka i istoriska polo‘ba ku ~isto ekonomski temi. na Rusija Ovaa generalna ocenka mo‘e da se ras~leni ponatamu na samitski Za opredeluvaweto na postojna- ciklusi. Vo prviot ciklus na samiti ta i istoriska pozicija na Rusija vo (1975-1980) se formuliraat ambici- me|unarodnata politika, ilustra- ozni, duri i preambiciozni ekonom- tivni se opservaciite na ameri- ski politiki, vtoriot ciklus (1981- kanskiot senator Gordon Smit za 1988) e posveten na nadvore{no- vreme na raspravata „Novata uloga politi~ki pra{awa, vo tretiot cik- na Rusija vo Svetot#, organizirana lus (1989-1994) dominiraat trans- od strana na CSIS, vo april 2006: nacionalnite pra{awa, a vo ~etvr- „...[Rusija] e ponekoga{ te{ko da tiot ciklus (1995-1999) vo fokus se bide razbrana celosno, i da se vos- pra{awata na reformi na me|una- priemat nejzinata istorija i vlija- rodnite institucii.15 Vo noviot nieto {to go ima vo svetot... Sumar- milenium, razvojnite celi i borba- no toa Vinston ^er~il go ima ubavo ta protiv novite globalni zakani formulirano koga veli deka Rusija za bezbednosta dobivaat primat vo e zagatka koja e obvitkana vo mis- diskusiite na samitite. terija koja e vgnezdena vo enigma. Taa e dr‘ava koja se prostira na Rusija vo G8 10% od vkupnata kopnena masa na Zemjata, i koja ima granici so 14 dr- Vo 2006 godina, Rusija za prv pat ‘avi. (Taa poseduva pove}e od 1/5 pretsedava so G8. Uspe{noto orga- od svetskite surovinski resursi, nizirawe na Samitot na G8 vo bezmalu 1/2 od rezervite na svet- Sankt-Peterburg be{e opredeleno skiot gas, blizu 1/6 od svetskite re- kako eden od najvisokite nadvore{- zervi na nafta, bezmalu ~etvrtina no-politi~ki prioriteti na Moskva od svetskite rezervi na jaglen.)#16 vo tekovnata godina. Nabquduva~ite na ruskite pri- Za da se razbere pravilno sodr- liki ~esto si go postavuvaat pra- ‘inata na agendata na Samitot i na- {aweto, dali Rusija e premnogu go- ~inot na organiziraweto potrebno lema; dali e premnogu mala; dali e da se razgledaat ~etiri prethod- udira pove}e odo{to e nejzinata ka- ni pra{awa: generalniot osvrt kon tegorija. Dali e taa kategorija sama fakti~kata i istoriskata polo‘ba za sebe, nesporedliva po imperijal- na Rusija vo me|unarodnata poli- nata tradicija i duhovnoto i poli-

14 [Martin] 15 Changing Patterns at the G7 Summits, Nicholas Bayne, 16 RossiÔ i evropeŸskiŸ soÓz, VasiliŸ Liha~ev, @urnal G8 Governance, No. 1, May 1997 [Bayne] "Me`dunarodnaÔ `iznÏ#, No 1, 2006

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 57 Kiril Nejkov

ti~koto nasledstvo so bilo koja janite alijansi zaminaa vo isto- druga sovremena dr‘ava? rijata zaedno so Studenata vojna, i Poglednato od voena, politi~ka deka denes vo svetot dominira di- ili ekonomska perspektiva, vo po- plomatija na promenliva geometri- slednite 100 godini Rusija ima ek- ja, vo koja sojuznicite se definira- strahirano ogromno vlijanie vrz at spored su{tinata na sekoe od- svetskite sobitija. Nejzinata poli- delno pra{awe. tika, bez razlika dali ja sakate ili ja mrazite, imala dlaboko vlijanie Zna~eweto na energensite vo vrz planetata vo posledniot vek. ruskata nadvore{na politika Nejzinite gra|ani vodea revolucii, imaa klu~na uloga vo dvete svetski Pra{aweto na emanirawe na vojni i go sprovedoa grandiozniot vlijanieto preku dostava na ener- eksperiment na ekonomijata na cen- gensi se provlekuva vo nadvo- tralno planirawe, koj be{e vidno re{nata politika na Rusija i, u{te neuspe{en. pove}e, vo percepciite za istata, Rusija e i nuklearna sila i po- dolgi godini nanazad. Dve osnovni stojana ~lenka na Sovetot za bez- ruti na takvo mo‘no vlijanie po{i- bednost na OON. roko se diskutiraat – ona kon Za- padna Evropa, i ona kon porane{- „Vektorite# na ruskata nite ~lenki na SSSR. sovremena nadvore{na politika U{te vo po~etokot na 1980-tata se otvori seriozna diskusija, dali Sovremenata nadvore{nata po- nivoata na koristewe ruski gas i litika na Rusija se vodi od prin- nafta vo ~lenkite na evropskite cipite na pragmatizam, multi-vek- zaednici se na nivo na zavisnost torizam i dominacija na nacional- {to mo‘e direktno da se vkanali nite interesi koi ne se sprotiv- vo sovetsko politi~ko vlijanie.17 staveni na kolektivnite interesi Ovie procenti deneska se 30% od na me|unarodnata zaednica. Nadvo- potrebite za nafta i blizu 50% od re{nata politika celi kon ostva- potrebite za gas na ~lenkite na ruvawe na vistinskite interesi na Evropskata Unija. Procenkite na EU ruskite gra|ani i na dijasporata. se deka, vo narednite 15 godini, taa Celite na ruskata nadvore{na po- }e mora da uvezuva 70% od potre- litika se sozdavawe povolni uslo- bite za energija, a deka Rusija, i pri vi za ostvaruvawe na nacionalnite najoptimisti~ki uslovi, }e mo‘e da zada~i, zasiluvawe na bezbednosta zadovoli samo 1/4 od potrebite za na dr‘avata, podignuvawe na kom- gas na Unijata.18 Ottamu, Brisel petitivnosta na ruskata ekonomija tvrdi deka politi~ki se zalaga za i obezbeduvawe na soodvetno mesto otvoren i transparenten energetski na Rusija vo svetskata podelba na pazar za site u~esnici, no pod uslov trudot. Vo oformuvaweto na sovreme- 17 The Recurring Fear of Russian Gas Dependency, RFE/RL Russian Political Weekly, Vol. 6, No 10, 12 May 2006 nata nadvore{na politika, Rusija 18 EU Maintains Codependent Energy Relationship with Russia, RFE/RL Russian Political Weekly, Vol. 6, NO. 10, trgnuva od premisata deka posto- 12 May 2006

str. 58 Politi~ka misla G8: Istorijata i idninata i studija na slu~aj dr‘avite koi vleguvaat na toj pazar dostigne polo‘bata na polnopraven da garantiraat ista takva otvore- ~len na Grupata. Dijalogot za vklu- nost za evropskite kompanii na svo- ~uvawe na Rusija vo Klubot na gole- jot pazar.19 Vnatre{nite ruski pro- mite se odviva{e vo mnogu nebla- cenki, pak, uka‘uvaat deka nacio- goprijatni uslovi za Rusija. Dijalo- nalen interes na Rusija e da raboti got so G7 vo po~etokot na 1990-tite na zadovoluvawe, pred s¢, na do- se vode{e na fonot na kriza vo ma{nite potrebi za gas, koi rastat ekonomskata i finansiskata sfera, pobrzo od prethodno predvidenoto, ta‘ni rezultati od socijalnite re- i da „dozvoli# vlez na drugite iz- formi, slo‘eni sostojbi vo demo- voznici od Centralna Azija na ev- kratskoto op{testvo, golem defi- ropskiot pazar, no da ne dozvoli na- cit na resursi za vodewe efektiv- ru{uvawe na dr‘avniot monopol vo na nadvore{na politika. ekstrahiraweto na gas.20 Ruskoto rakovodstvo i diplo- Vtorata linija na rasprava se matijata vo toj period imaa pred odnesuva na, vo poslednata godina, sebe dvojna zada~a: da ja iskoristat pojasno definiranata i konkretno sorabotkata vo G7, a potoa i ~len- realizirana opredelba na Rusija da stvoto vo G8, za sozdavawe povolni ne gi ispora~uva energensite kon kreditno-finansiski i trgovsko- porane{nite ~lenki na SSSR (i ekonomski uslovi za reformi vo sega{ni ~lenki na Zaednicata na dr‘avata, no, vo isto vreme, i da ja nezavisni dr‘avi, vo koi Moskva za~uvaat samostojnosta na Rusija vo ima dominanta uloga) po seriozno Klubot. 22 subsidirani ceni, tuku po ceni Podolu e daden kratok persona- pobliski do pazarnite. Debatata e liziran istoriski presek na aktiv- teoriski beskrajna – zatoa {to, od nostite na klu~nite akteri vo vove- edna strana, postoi konsenzus na duvaweto na Rusija na „visokata site vklu~eni za potrebata od pa- masa#. zarno rabotewe vo pogled na eks- Vo juli 1990 godina, Xorx Bu{-Po- portot na energensite, no postojat stariot pretsedava{e so Samitot na i ocenki deka zgolemuvaweto na ce- G7 vo Hjuston, Teksas. Glavna tema nata e politi~ko oru‘je koe, tem- na razgovor bea potrebata i nivoto pirano i strogo naso~eno, se koris- na poddr{kata na Sovetskiot Sojuz. ti od strana na Rusija.21 Razgovorite se vodea vo numeri~ki termini – kolkavi se vistinskite Istorija na integrirawe na potrebi na SSSR za da mo‘e da gi Rusija vo G8 nadmine vnatre{nite krizi. O~e- kuvawata na SSSR bea deka }e do- Rusija go zapo~na dijalogot so bie tri godi{ni tran{i od po 20 ~lenkite na G8 vo situacija na milijardi dolari sekoja godina. Kol „asimetri~no partnerstvo# za da ja i Miteran se zalagaa za vkupna po- mo{ od 15 do najmnogu 20 milijardi.23 19 @oze ManuÁl Barozzu: ÕnergiÔ dla EvropÎ, RossiŸskaÔ Gazeta, 18 iÓlÔ 2006 20 A New Russian Gas Strategy Emerges, RFE/RL Russian 22 Lukov, str. 1 Political Weekly, Vol. 6. 23 Bol{aÔ vosmerka: scena viho‘deniÔ, A.I. Utkin, 21 The Gas Impasse, RFE/RL Russian Political Weekly, Vol. Algoritam, 2006 [Utkin], str. 263 5, No. 34, 7 December 2005

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 59 Kiril Nejkov

Drugite lideri vo G7 se sprotivsta- na ~lenkite na Grupata za finan- vuvaa na vakvite procenki. siska pomo{ na SSSR.26 Razo~a- Vo proletta 1991, Gorba~ov o~e- ruvaweto be{e golemo koga tema na kuva{e povtorno otvorawe na pra- razgovor bea globalni pra{awa, {aweto na poddr{kata od G7 na koga sredbata se slu~i na marginite negovata zemja, osobeno zemaj}i gi namesto vo oficijalnata agenda, i vo predvid finansiskite sredstva koga sekoja od ~lenkite na Klubot koi bea nameneti za Kuvajt po ne samo {to poso~i sopstveni prvata Zalivska vojna. Vo takov vnatre{ni pri~ini zo{to ne e vo kontekst, negovite o~ekuvawa bea pozicija da ja dade takvata pod- deka 30 milijardi dolari, koi se dr{ka, tuku be{e uka‘ano i deka tolku neophodni za zazdravuvawe apsorpcioniot kapacitet na SSSR na SSSR, a se lesno izdr‘liva suma za poseriozna finansiska injekcija za golemite 7, }e bidat alocirani e mnogu mal, i deka e potrebna na Samitot na Grupata vo London.24 celosna vnatre{na reforma, zatoa Vo taa nasoka be{e i otvorenoto {to, vo sprotivno, bi se vlo‘uvale pismo koe go podgotvija Primakov i sredstva samo vo ve{ta~ko odr‘u- Javlinski do liderite na G7, vo koe vawe vo ‘ivot na i onaka mrtviot zamoluvaa za ekonomska pomo{. Tie sistem.27 ja povikuvaa analogijata so pomo{ta Od narednata godina, vo soglas- koja Germanija i Japonija (~lenki na nost so vospostaveniot presedan, G7) ja dobija po Vtorata svetska koj te{ko deka mo‘e{e da bide vojna, a postavuvaa i kroki-nacrti prekr{en bez pritoa da ne bide na mo‘nite negativni efekti do- ispratena seriozna negativna pora- kolku takva pomo{ ne bide dadena ka,28 Rusija prodol‘i da razgovara na SSSR – deka }e ima napliv na so ~lenkite na G7 po oficijalnoto imigranti vo zapadnite dr‘avi, zavr{uvawe na samitite. Od 1994 mo‘nost od gra|anska vojna, sudir godina, ovoj format na razgovori se me|u republikite koi imaat nukle- imenuva kako P8, odnosno „Poli- arno oru‘je. Ili, kako {to nakratko ti~ki 8#, zatoa {to temite na raz- }e napi{e Utkin – porano Zapadot govor bea vo domenot na politikata. be{e zapla{uvan so silata na Vo 1998 godina, Rusija za prvpat SSSR, a sega so negovata slabost.25 su{tinski u~estvuva{e vo rabotata Na marginite na Samitot vo na Samitot, so {to i formalno se London se ostvari prvata sredba formira{e G8, no ostana isklu- me|u SSSR i G7, na 11 juli 1991 ~ena, {to e slu~aj i do denes, od sos- godina. Gorba~ov samiot pobara da tanocite na ministrite za finan- dobie pokana za Samitot i o~eku- sii i na direktorite na centralni va{e deka }e bide ramnopraven

u~esnik na visokata sredba na koja 26 Utkin, str. 334 smeta{e deka }e se potvrdat pret- 27 Na primer, SAD se povikuvaa na golemiot finansiski deficit, Germanija na obvrskite koi proizleguvaat hodno indiciranite podgotvenosti od fenomenalnite posledici od ekonomskoto prisoedinuvawe na GDR, Japonija se povikuva{e na politi~ki pri~ini koi se povrzani so vra}aweto na Kurilskite Ostrovi. Utkin, str. 331 24 Utkin, str. 323 28 Bayne; Stroub Tlbot, RÎcari pe~atnogo obraza, Russki 25 Utkin, str. 326 Newsweek, 10-16 iÓlÔ 2006

str. 60 Politi~ka misla G8: Istorijata i idninata i studija na slu~aj banki, so pretekst na nejzinata ne- duvaweto na inicijativite se rela- dovolna finansiska sila. Vo 2002- tivno brzoto menuvawe na pretse- ta, na samitot vo Kananaskis, Ka- datelstvata i obidot na sekoja nada, be{e donesena odluka Rusija naredna zemja pretsedava~ da osta- da go prezeme vo 2006-tata rotira~- vi beleg preku voveduvawe novi koto pretsedatelstvuvawe so G8. inicijativi. So dostignatite astronomski Samitot vo Peterburg ceni na naftata, 2006-tata se ~ini sovr{en tajming, a G8, vo koj ~lenu- Klu~ni temi na Samitot vo Pe- vaat najgolemite zemji izvoznici i terburg, vovedeni od zemjata-pret- uvoznici na energija, se ~ini za sedava~, bea energetskata bezbed- sovr{en forum za rasprava po pra- nost, obrazovanieto i borbata pro- {aweto na energetskata bezbed- tiv zaraznite bolesti. Nasledeni nost. temi od prethodnite pretsedatel- Zaklu~okot na politi~kiot do- stva, na koi isto taka se raspra- kument za energetskata bezbednost va{e, bea borbata protiv teroriz- be{e potpolno vo soglasnost so dve- mot, neproliferacijata na oru‘jata te linii na sovremenite analizi: za masovno uni{tuvawe, borbata prvo, deka, vo dene{no vreme, ener- protiv organiziraniot kriminal i getskata bezbednost podrazbira os- nedozvolenata trgovija so droga, tavawe na strana na sonot za pot- za{titata na ‘ivotnata sredina, polna energetska nezavisnost i globalnata ekonomija i trgovija, i pregrnuvawe na faktot na energet- regionalnite konflikti. Najinte- ska me|uzavisnost i, vtoro, deka resni za mediumite bea is~ekuva- energetskata bezbednost e funkcija wata za toa, dali i oficijalno }e od interesite i na zemjite izvoz- se otvori pra{aweto za nivoto na nici i na zemjite uvoznici.30 vnatre{na demokratija vo Rusija i Na Samitot se usvoi i Peter- postignuvawe dogovor (so SAD) za bur{ki akcionen plan za zasilu- vleguvawe na Rusija vo STO. vawe na globalnata energetska Pred analizata na klu~nite bezbednost preku podignuvawe na temi na Samitot i inicijativite transparentnosta, predvidlivosta {to proizleguvaat od niv, treba da i stabilnosta na globalnite ener- se nabele‘i ocenkata na golem broj getski pazari, promovirawe na nabquduva~i na rabotata na G8, koi za~uvuvaweto na energijata i diver- zaklu~uvaat deka pove}eto inici- sifikacija na razli~nite kombi- jativi na Klubot imaat kratok zdiv, nacii na energija, obezbeduvawe na najmnogu poradi namaluvaweto na fizi~kata sigurnost na energet- politi~kata poddr{ka, so {to pre- skata infrastruktura, namaluvawe rasnuvaat vo golemi vetuvawa, so na energetskata siroma{tija i ambiciozni celi, no nesoodveten tek na natamo{nata implementa- 29 Assessing the G8 Global Partnership: From Kananaskis to St. Petersburg, Strengthening Global Partnership Project, 29 cija. Drug voobi~aen problem za CSIS, 2006 [Assessing the G8 Global Partnership], p. 7 nedostig na istrajnost vo sprove- 30 Vidi: What „Energy Security” Really Means?, Sebastina Mallaby, Moscow Times, 4 July 2006

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 61 Kiril Nejkov

zemawe predvid klimatskite pro- za iznao|awe na vakcina protiv meni i odr‘liviot razvoj. Vo Akci- SIDA-ta. oniot plan ne be{e postignat kon- Postoeja somnevawa vo mo‘- senzus za opravdanosta na imple- nosta za potpoln uspeh na Samitot mentacijata na Protokolot od Kjoto vo Peterburg, poradi najavite deka i na opravdanosta od koristeweto nekoi od zapadnite lideri mo‘e da na nuklearnata energija. Akcioniot iznesat, vo oficijalniot del na plan potvrduva deka jaglenohidrat- diskusiite, temi koi bi bile nepri- nite energensi }e ostanat domi- fatlivi za doma}inot, kako {to e nantni vo narednata polovina sto- pra{aweto za odr‘uvaweto na letie, no deka alternativnite iz- demokratskiot kurs na dr‘avata, vori na energija mora postojano i ili ocenkata deka, od site zemji poagresivno da go zazemaat nivnoto ~lenki na G8, Rusija vo najmal mesto. stepen gi ima ispolneto obvrskite Celta na Samitot, vo pogled na prezemeni od prethodniot samit.33 temata na obrazovanieto, be{e da Iako debatata, osobeno vo SAD, se postavat osnovi na svetski pazar vo vrska so nivoto i formatot na na obrazovanieto, preku koj sekoj demokratijata vo Rusija be{e v‘e{- poedinec }e se ~uvstvuva profesio- tena, vo presret na sostanokot, do nalno samouveren vo koja bilo dr- toj stepen {to ima{e povici do ame- ‘ava.31 Be{e postignata soglasnost rikanskiot pretsedatel da go bojko- za neophodnosta od me|unarodna tira Samitot, a postoeja i barawa sorabotka vo gradeweto talenti i za isklu~uvawe na Rusija od G8, is- znaewa, a }e bide formirana i tata ne stana del od oficijalnata ekspertska grupa za opredeluvawe agenda na izlagawata na gostite. na kriteriumi i proceduri za eva- Pretekst na ovie diskusii dade luacija na obrazovnite postigawa i konceptot na „suverena demokra- kvalifikacii. tija#, koj, iako kritikuvan i od del So ogled deka infekciite od od najvisokiot establi{ment na pandemi~ni razmeri po svojata Ruskata dr‘ava,34 zema koren kako priroda nemaat granici, {ireweto avtohton ideolo{ki proizvod na na SIDA-ta, malarijata, tuberku- ruskata politikologija. Spored ovoj lozata, pti~jiot grip, ima poli- koncept, suverena dr‘ava ne dozvo- ti~ki implikacii, i za niv treba da luva me{awe vo vnatre{nite pra- se baraat politi~ki odgovori.32 Bea {awa i nadvore{no ocenuvawe na poddr‘ani inicijativite za otvo- standardite na demokratijata; kako rawe Centar na SZO za pti~ji grip i obvrska za zemawe predvid na na- za Evroazija i Centralna Azija, kako i za vklu~uvawe na isto~no- 33 KrasavcÎ i ^udoviÈe, Russki Newsweek, 10-16 iÓlÔ evropskite eksperti vo proektite 2006 34 Voveduvaweto na kvalifikacija na konceptot na demokratija ne be{e prifaten od nekoi od visokite pretstavnici na Rusija, so objasnuvawe deka demo- 31 „Smena akcentov# po-piterski, IzvestiÔ, 18 iÓlÔ kratijata e kategorija koja ne mo‘e da bide stepe- 2006; KrasavcÎ i ^udoviÈe, Russki Newsweek, 10-16 nuvana, i deka so vakviot pristap se naru{uva vkup- iÓlÔ 2006 niot imix na dr‘avata i se davaat argumenti na onie 32 Sammit: Kofi-BreŸk, RossiŸskaÔ Gazeta, 18 iÓlÔ koi dr‘at do ocenkata deka Rusija zastranila od 2006; KrasavcÎ i ^udoviÈe, Russki Newsweek, 10-16 demokratskiot kurs. iÓlÔ 2006 str. 62 Politi~ka misla G8: Istorijata i idninata i studija na slu~aj cionalnite interesi na dr‘avata lemiot broj me|unarodni insti- od strana na site nositeli na suve- tucii. Toa ve}e ne e klub na najboga- renitetot. tite. Pra{awe e dali e i klub na Za vreme na odr‘uvaweto na Sa- najmo}nite. Ottamu, i temite na ras- mitot vo Peterburg, bea organi- prava mu se promenija, i brojot na zirani, isto taka, ve}e tradicio- incijativi se na granica na o~eku- nalni manifestacii – anti-samiti: vanata inflacija na novi proekti, prviot, kako Socijalen forum – i koli~inata na vreme {to se ko- sredba na anti-globalistite, koi risti za rabota vo G8 i vo pro{i- raspravaat za istite temi, no od reniot G8+ format e izedna~ena. druga perspektiva, kako liderite Vtoriot e deka e mo‘no edna dr- na G8, i koj, poradi silnite bezbed- ‘ava, koja dojde nepovikana na pra- nosni merki na organizatorot, got na Grupata, so ispru‘ena raka so pomina bez dramati~nite sceni od koja bara{e pari, da izrasne vo 2001 vo Xenova, koi kako senka na pretsedava~ na istiot. Toa be{e ka- mo‘no povtoruvawe postojano se pitalizirawe na impulsot na zadoc- nadvisnati vrz funkcioniraweto neta pokana za ~lenstvo, kalkuliran na Grupata; i, vtoriot, pod imeto kako niska cena i simboli~na pod- "Druga Rusija#, koj na edno mesto gi dr{ka na reformite i kursot na to- obedini opozicijata, proklamato- ga{nata politi~ka elita, kapitali- rite na borbata za ~ovekovi prava, zirawe bazirano na zasilenata kako i Ambasadorot na Velika Bri- ekonomska osnova i odnovo osozna- tanija, dvajca zamenici na Dr‘av- ena suverena diplomatska "drskost#. niot sekretar na SAD, pretstavnik Vo vrska so idninata na G8, na Zelenite od Germanija.35 osnovnite pra{awa se dali voop- {to }e opstane, i vo kakov format. Idninata na G8 Golem broj me|unarodni kon- strukcii prestanuvaat da postojat Klu~no pra{awe koe pove}e go- zatoa {to, ili temite za koi razgo- dini nanazad se postavuva po zavr- varaat se sosema trivijalizirani, {uvaweto na mega-mediumski sle- ili, pak, zatoa {to nivnoto ~len- denite samiti na G8 se relevant- stvo ne im dozvoluva soodvetno da nosta i reprezentativnosta na Klu- gi razgleduvaat to~kite na agendata bot, a ottamu i negoviot opstanok. – toa e ili nedovolno reprezen- Studijata na slu~aj, so raboten tativno, ili e premnogu {iroko.36 naslov "Rusija vo G8#, dava mate- Ovie dve tendencii se kontra-po- rijal za dva zaklu~oci vo vrska so staveni, a to~kata na balans e istorijata na Klubot i nekolku te{ko ostvarliva i, voobi~aeno, pretpostavki za negovata idnina. otposle vidliva. Prviot e deka Klubot se redefi- Vo vrska so idninata na Klubot, nira{e po krajot na Studenata voj- silni se povicite za negovo rasfor- na, kako {to toa se slu~i i so najgo- mirawe, zatoa {to se pretvoril vo

35 KrasavcÎ i ^udoviÈe, Russki Newsweek, 10-16 iÓlÔ 36 Za ova pra{awe vidi „Save the G8", Konstantin Sonin, 2006, vidi i Sammit: Kofi-BreŸk, RossiŸskaÔ Gazeta, Moscow Times, 4 July 2006 18 iÓlÔ 2006

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 63 Kiril Nejkov

simbol na nemo‘nosta na mal broj vo dene{niot globaliziran svet samo-imenuvani ~lenki da odgovo- zatvoreni klubovi. No, imaj}i ja rat na novite predizvici, ili zatoa predvid studijata na slu~ajot so {to gi prekr{il principite pri Rusija, pro{iruvaweto, od edna priemot na novi ~lenki. strana, ne e brz proces, a, od druga Silni se i povicite za formi- strana, e so seriozni posledici za rawe novi klubovi – radikalno Klubot. Na Rusija £ bea potrebni 14 pomali, kako {to bi bil G3, sosta- godini da stane polnopravna ~len- ven od SAD, EU i Japonija, ili G4, ka. Verojatno, na Kina i Indija }e sostaven od G3 i Kina, ili, pak, na im trebaat pomalku godini da sta- – radikalno pogolemi, kako {to bi nat novite polnopravni ~lenki na bil G20, sostaven od dene{nite G8 G10. So Rusija samo se osve‘ija de- i Avstralija, pretsedava~ot na EU batite, preku pretstavuvawe na i deset zemji vo razvoj. „drugi# pogledi. So vleguvaweto na Za G8, imaj}i gi predvid nefor- Kina i Indija tie debati }e se malniot karakter i {irokiot man- v‘e{tat, temite }e se smenat, a dat, mnogu e pomalku verojatno deka konsenzusot, koj i vo G5 be{e te{ko }e prestane da postoi, zatoa {to ostvarliv, }e bide vozmo‘en samo to~kite na agendata na samitot }e na nivo na op{ti mesta i prazni stanat trivijalizirani, otkolku deklaracii. {to e verojatno toa da se slu~i po- Vo momentot na vleguvaweto na radi pra{aweto na reprezenta- Kina i Indija, Klubot }e se rasloi tivnost. na „stari ~lenki#, koi (vo vtorata Pro{iruvaweto na reprezenta- polovina na minatiot vek) „... se tivnosta }e ja namali efikasnosta sobraa zatoa {to spodeluvaat isti i efektivnosta na rabotata na Klu- vrednosti i obvrski... kako pret- bot, i }e vodi kon redefinirawe na stavnici na otvoreni demokratski celite i metodite na rabota. op{testva... posveteni na promovi- Dolgo vreme se rasprava dali, po rawe na indiviudalni slobodi i so- vleguvaweto na Rusija vo Klubot, cijalen napredok...#, i „novi ~len- postojat odr‘livi pri~ini koi ja ki#, koi pomalku spodeluvaat vred- zatvoraat vratata, pred s¢, za Kina, nosti otkolku {to spodeluvaat brz potoa i za Indija, a potoa i za ekonomski rast, koj se meri vo dvo- Brazil, Ju‘na Afrika. Pra{aweto cifreni termini, i koj e naj~esto za formatot na Grupata e kompli- za dvapati pogolem od rastot na ciran i poradi faktot {to ne starite ~lenki. postojat formalni uslovi koi treba So toa }e zapo~ne prirodnoto da bidat ispolneti za edna dr‘ava izumirawe na Klubot, vo eksluziv- da stane ~lenka na Klubot, kako i nata forma vo koja e zamislen. poradi, zasega, otsustvoto na for- Pro{iruvaweto nema da mo‘e da malno barawe na „sigurnite# idni zapre. Dali e dozvolivo vo Klubot ~lenki da stanat formalen del od da nema zemja od Afrika i Ju‘na Grupata. Amerika? U{te pove}e, dali e Pro{iruvaweto na G8 e neiz- dozvolivo glasot na islamot da ne be‘en proces. Te{ko opstanuvaat bide ~uen, i koj bi bil najdobriot

str. 64 Politi~ka misla G8: Istorijata i idninata i studija na slu~aj govornik za ovaa religija? Negovata a samitite }e se pretvorat vo {i- reprezentativnost nu‘no }e pro- roki forumi so limitirana minu- dol‘uva da se {iri, ne samo geo- ta‘a na izlagawata. grafski tuku i trans-sektorski – Verojatno potoa }e se krista- pokraj pretstavnici na dr‘avite }e lizira „lokomotiva# na naj-5 vode~- se povikuvaat i pretstavnici na ki zemji vo ramkite na Grupata, koi, me|unarodnite organizacii, NVO zaradi efikasnosta, mo‘ebi i sektorot i biznis zaednicata, tajno, }e se vratat vo Biblioteka. oreolot na liderstvo }e blednee, I toga{ odime odnovo...

Abstract The G8 is one of the most exclusive existing clubs. However, there are serious doubts about the common characteristics of its current membership, and there are equally serious discussions about its prospects. The paper provides overview of the historical development of club, together with the corresponding changes of focus of its work. The path from self-invited to presiding member of the club of Russia is used to illustrate these changes of the Club in the last fifteen year. In the conclusions the paper argues that G8 will cease to exist in its current format of exclusive membership, due to the need to be more representative, that would lead to decreased efficiency and internal divisions, that would lead to formation of new exclusive club, that would lead to the repetition of the process of formation of G8.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 65

perspektivi Predizvici i

Aktualizirawe na edno op{testvo, {to se bori za orientacija Za relevantnosta na hristijanskoto socijalno u~ewe vo sega{nosta

Herman Kues

Debatata za reformi vo Germa- pandan, evangelisti~kata socijalna nija ne e dovolno op{irna. Na eko- etika, se mnogu aktuelni. Toj {to vo nomskite i na socijalnite gledi{- niv gi gleda, inaku, zadocnetata ta premnogu ~esto se gleda kako na kritika na Man~ester-kapitaliz- sprotivnosti. Se sozdava pogre{na mot i hristijanskiot odgovor na alternativa pome|u ~isto bezobyir- rabotni~koto pra{awe od devetna- noto op{testvo, od edna strana i, esettiot vek, }e gi smeta za relikt dr‘avata {to obezbeduva socijalni na izminatite vremiwa. No, ne so dobra, od druga strana. Pritoa, ne pravo. Duri od pred nekolku meseci e sporno deka osnova~ite na soci- "socijalkatehizmot# na katoli~kata jalnoto pazarno stopanstvo se stre- crkva go ima na germanski jazik. Toj mea podednakvo i za ekonomski pro- ne e upatstvo za dejstvuvawe, tuku speritet i za ‘ivot vo svet dostoen "gradili{te# na koe{to i ponatamu za site, i za poslabite. Ako poli- mora da se raboti. tikata i ponatamu saka da go razvi- Hristijanski orientiranata va nivnoto nasledstvo i da go ospo- politika ne e ideolo{ki ograni~e- sobi za idninata £ treba doverliv na, tuku pragmati~ki. Vo sekoj slu- kompas, prisposoben na sekojdne- ~aj, taa vo hristijanskoto socijalno vieto. u~ewe gi nao|a vode~kite linii: Eden vakov kompas pretstavuva odgovornost, pravednost, solidar- hristijanskoto socijalno u~ewe. nost i supsidijaritet. Tie ja odre- Negovite centralni temeli se pret- duvaat nasokata i ako bidat otstra- stavata za ~ovekot, {to vo centar neti toa ne smee da pomine bez ja stava li~nosta odgovorna samata kazna, no tie ne ja odzemaat slobo- za sebe, i pretstavata za op{tes- data za odnovo premeruvawe na so- tvoto, {to ne po~iva na nadmo}nata cijalnata dr‘ava. Sega{nite neop- "tatko dr`ava# {to regulira s¢, hodni reformi se bolni. Onoj {to tuku po~iva na kulturata na zaed- socijalnoto u~ewe go koristi samo ni{tvo i na solidarnosta. ^ovekot kako instrument za odr‘uvawe na e povikan na sloboda, no i povrzan omilenite stari sostojbi, bez da go so zaednicata, toa zna~i, toj e spo- postavi pra{aweto dali postoe~- soben za dopolnuvawe, no ima i kite sostojbi odgovaraat na bara- potreba za nadopolnuvawe. Kato- weto za "pravednost#, go zloupo- li~koto socijalno u~ewe i negoviot trebuva u~eweto.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 67 Herman Kues

U{te vo 1998 godina, preku soop- namaluvaweto na pravilata i na {tenieto od strana na biskupot Jo- propisite vo Germanija sredno- zef Homajer od Hildeshajm se vnese ro~no }e se sozdadat pove}e od eden klu~en poim na aktuelnata ~etiri milioni novi rabotni mesta. debata, "pravednost vo u~estvoto# vo diskusijata, no toga{ odvaj da se U~estvo namesto zgri‘uvawe prepozna negovoto zna~ewe. Toj {to mu prefrla na hristijanskoto soci- Kaj novoto premeruvawe na soci- jalno u~ewe deka momentalno e za- jalnata dr‘ava pra{aweto za obra- padnato vo son kako Trnoru{ka i ne- zovanieto se pomestuva na preden ma sopstven pridones za razvojot na plan. Re~isi deset procenti od solidarnoto op{testvo na prido- u~enicite ne go zavr{uvaat u~ili{- nes, go potcenuva negoviot potenci- teto i odvaj imaat {ansi za regu- jal. Nemu mo`ebi so pravo mu e kri- larno rabotno mesto. Dvaeset i se- dum procenti od nevrabotenite ne- vo {to mnogu malku negovi nau~ni maat nikakva kvalifikacija za ra- pretstavnici uspevaat vo mala me- bota. Dvanaeset procenti od uspe{- ra principite i pragmati~no da gi nite u~enici {to imaat devetgo- primenat vrz aktuelnite pra{awa. di{no obrazovanie zavr{uvaat ka- Zna~aen udel vo razvojot na ko nevraboteni. Nasproti niv, pak, vrednostite i vo aktualizacijata diplomiranite studenti se izlo- ima po~inatiot papa Jovan Pavle ‘eni na vidlivo pomal rizik, samo Vtori. Negovoto poslanie do site pet procenti od nevrabotenite se katolici Centesimus annus (1991) e akademki i akademci. va‘en nastan vo docnoto pomiru- Kako {to pi{uva Centralniot vawe na katoli~kata crkva so Er- komitet na germanskite katolici, hardovoto socijalno pazarno sto- vo Germanija postoi magi~en krug: panstvo. Poslanieto go proglasuva siroma{niot se steknuva so pomal- slobodniot pazar za "najdelotvoren ku obrazovanie. Onoj {to nema obra- instrument za vklu~uvawe na resur- zovanie nitu obuka, nema profesija. site i za najdobro zadovoluvawe na Toj {to nema profesija im go prene- potrebite#. Toa se soglasuva so suva ovoj socijalen nedostig na svo- privatnata sopstvenost i so konku- ite deca. Obrazovnata siroma{tija rencijata i taka jasno ja odbiva dr- se nasleduva. So vakva zadnina mora odnovo ‘avata {to obezbeduva socijalni da se definira socijalnata praved- dobra. Vo nego mo‘e da se pro~ita nost. Dolgo vreme va‘e{e takana- deka dr‘avata zna~i zaguba na ~o- re~eniot "princip na diferencija# vekovata energija, zajaknuvawe na na Xon Ravls, spored koj neednak- dr‘avniot aparat, nezako~ena bi- vosta pri podelbata na materijal- rokratska logika i ogromno rasip- nite dobra va‘i kako pravedna i ni{tvo. Toa se jasni opisi {to ce- mo‘e da se tolerira ako preku po- losno se to~ni, ako se zeme predvid visoki pottici za produkcija i za deka aktuelnoto mislewe na Insti- inovacija s¢ u{te e vo korist na tutot za germansko stopanstvo i na onie {to se najmnogu zapostaveni. Hambur{kiot institut za svetska Jasno e deka ovaa formula e sporna ekonomija poa|a od toa deka so vo poedine~ni slu~ai. Za "libe-

str. 68 Politi~ka misla Aktualizirawe na edno op{testvo, {to se bori za orientacija ralite# taa s¢ u{te e premnogu "ed- Gri‘livite investicii vo dobro nakva#. Onie {to se zalagaat za so- obrazovanie i kvalifikacija bi cijalna pravda, vo principot na di- mo‘ele dolgoro~no da namalat ili ferencija nema da vidat ni{to po- da napravat izli{ni nekoi (sigurno ve}e od ideolo{ka legitimacija na ne site) podocne‘ni socijalno-po- bespravni neednakvosti. liti~ki izdatoci za nevrabotenite, Poslanieto "pove}e pravednost bolnite i za postarite lica. Na toj vo u~estvoto# pretstavi programa na~in obrazovanieto ne im odi vo naso~ena kon idninata. Toa go kri- korist samo na obrazovanite, tuku tikuva prenaglasuvaweto na prav- ima povisoka politi~ka korist. data pri podelbata, bidej}i toa gi Rezimirano: pravednosta e de- vodi lu|eto vo denes mnogu diskuti- nes prvenstveno, ako ne i isklu- ranite slu~ai na nevrabotenost i ~ivo, pravednost vo u~estvoto i vo na socijalna pomo{ i mo`e da gi obrazovanieto. Ovoj impuls {to odvikne od svesnoto samostojno doa|a od hristijanskoto socijalno koristewe na nivnite prava na mislewe treba da se iskoristi i da sloboda. Spored argumentacijata, se pretvori vo prakti~na politika. socijalnite ispla}awa na trans- Pritoa, vklu~uvaweto na detskata ferot nemaat tendencija za pove}e gradinka vo obrazovniot sinxir, pravednost ako istovremeno pri- celnoto unapreduvawe na jazikot ma~ot ne go stavat vo sostojba pov- kaj decata so migraciona zadnina, torno da vodi samostoen `ivot i da namaluvaweto na socijalno prediz- bide odgovoren samiot za sebe. Za- vikanite obrazovni nepravdi preku toa tie treba da imaat takva forma sistemi za rano predupreduvawe {to nema da stavaat pod staratel- {to go podr‘uvaat semejstvoto se stvo, tuku }e ovozmo`at i pottiknat zna~itelni ~ekori. pove}e samoodgovornost. Pritoa, pravednata raspredelba Sopstvena odgovornost i na {ansite za obrazovanie }e stane zaedni{tvo odlu~uva~ko "socijalno pra{awe# na dvaeset i prviot vek. Toj {to ima Najednostavnoto opi{uvawe na dobra kvalifikacija ima podobri zaedni~kata korist veli deka na {ansi. Toj {to mo`e da se orien- poedinecot mo‘e da mu e dobro samo tira na pazarite podobro }e gi per- ako £ e dobro i na zaednicata. So cipira svoite interesi kako kupu- vakva zadnina sojuznorepubli- va~ i konsument. Dopolnitelno po- kanskoto op{testvo se nao|a vo te{- stojat jasni povrzanosti me|u obra- ka situacija. Negovata demografska zovanieto i zdravjeto, obrazovani- struktura se raspa|a. Vilfrid eto i sovladuvaweto na sekojdnevi- eto, obrazovanieto i integracijata, [rajber, tatkoto na Planot [rajber t.e. obrazovanieto i odnosot so za dinami~na starosna penzija, u{- strancite. Kone~no, i demokratska- te vo 1957 godina proro~ki predvi- ta dr`ava zavisi od anga`manot na de deka sigurnosta na penzijata vo dobro obrazovani, dobro informi- starosta zavisi od toa "dali eden rani gra|ani i gra|anki, koi razmis- narod ima zdrav porast ili staree luvaat kriti~ki. i se namaluva. Kaj narodot ~ij{to

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 69 Herman Kues

broj na naselenie se namaluva, gri- Sigurno e deka se potrebni ‘ata za starite }e bide s¢ pote{ka politi~ki pottici za pogolem gra- i na krajot }e stane nevozmo‘na#. |anski anga‘man, no tie bi oti{le Tokmu toa e aktuelnata situa- vo prazno dokolku ne se sovpadnat cija. Brojot na licata pod dvaeset so edna elementarna ~ovekova godini, {to vo momentov se sedum- konstitucija. "Nema jas bez nie#, naeset milioni, vo 2050 godina }e taka nakratko mo‘e da se rezimira se namali na dvanaeset milioni. principot na solidarnost na hris- Polovinata od naselenieto za ~e- tijanskoto socijalno u~ewe i toj tirieset godini }e bide postaro od veli: ~ovekot ne e samo na po~e- pedeset godini, pove}e od tretina tokot na ‘ivotot bespomo{no bebe }e bidat duri postari od {eeset {to pla~e i e zavisno od zaednica- godini. Ve}e vo 2035 godina Germa- ta, tuku do krajot na svojot ‘ivot. nija }e bide so najstaro naselenie Nemu ne mu e tu|a solidarnosta me|u {irum svetot. mladite i starite, me|u zdravite i Predizvicite povrzani so ova ne bolnite i duri me|u tie {to denes mo‘e da se sovladaat s¢ dodeka se ‘iveat i idnata generacija. Napro- nao|ame vo, spored Lotar Ros, taka- tiv, tie go so~inuvaat negovoto bi- nare~eniot "dr‘aven slu~aj#. S¢ u{- tie. Eden pogled vo imponira~kata te mnogumina gi smetaat central- statistika za volonterstvo poka- nite problemi na ‘ivotot, pa duri ‘uva deka toa ne e filozofija tu|a i vospituvaweto i obrazovanieto na svetot, tuku, pred s¢, "te{ka# re- na decata, vo prva linija, kako alnost. Okolu edna tretina od site zada~a na dr‘avata, koja e odgovor- Germanci volontiraat. Drugata na za s¢ i koja s¢ regulira. tretina vo osnova e podgotvena za Potrebna e smena na mentali- volonterski anga‘man i se nao|a vo tetot. Op{testvoto {to doa|a }e bi- takanare~ena "~ekalna#. Pri {to }e de pomalku rabotno op{testvo, a bidat izbrani takvi volonterski pove}e op{testvo od akcija. Od slu‘bi, vo koi{to mo‘e da se os- 1991 godina brojot na vrabotenite tvari direkten socijalen anga‘man se namali od ~etirieset i ~etiri "vo slu‘ba na bliskiot#. Dvi‘ewe- procenti na trieset i devet. Istra- to za pomo{ vo domovite otvoreni ‘uva~ite na idninata kako Horst V. od monasite e eden od najimponi- Opa{ovski poa|aat od toa deka vo ra~kite primeri, no ne i edinstve- idnina gra|anskiot anga‘man, po- niot. Ponovite anketi poka‘uvaat mo{ta vo sosedstvoto, volonterski- deka pove}e od osumdeset procenti te slu‘bi, }e bidat na isto ramni{- od Germancite se zalagaat za vos- te so platenata rabota. "Op{tes- pitni celi, {to tesno se orienti- tvoto {to se zabavuva e mrtvo, a ne- raat na hristijanskite altruis- ma da ima nitu op{testvo so slobod- ti~ki osnovni vrednosti: qubovta no vreme#, veli Opa{ovski. Doa|a kon bli‘niot, sozdavaweto na so- op{testvoto od akcija. No, dali lu- vest, dobrodetelstvoto, imaat vi- |eto }e u~estvuvaat vo promenata na soka cena. Duri i onie {to se da- ovaa paradigma? leku od verbata vo crkvata pola-

str. 70 Politi~ka misla Aktualizirawe na edno op{testvo, {to se bori za orientacija gaat nade‘ vo prenesuvaweto na sprotivstavuva{e na rasprostrane- hristijanskite vrednosti: pedeset tata individualisti~ka pretstava i {est procenti od niv i sedumde- za ~ovekot. Denes posilno pret~uv- set i sedum procenti od vkupnite stvuvame {to se mislelo so nea: ~o- ispitanici posakuvaat posilna ulo- ve~ki e da ima{ vrednosti. Zatoa, ga na hristijanskite pretstavi za centralna zada~a na hristijanskata vrednostite vo op{testveniot ‘i- politika e da gi poddr‘i onie {to vot i vo politikata. socijalno se anga‘iraat i se pod- Za prakti~nata politika navra- gotveni za pridones i ne se povle- }aweto na hristijanskata pretstava kuvaat vo hedonizam, pesimizam i za ~ovekot e od elementarno zna- zloba. Sojuznata kancelarka Angela ~ewe. Zad sekoj politi~ki predlog, Merkel ~esto pati be{e ismevana izgovoren ili ne, se krie konkretna za svoeto izborno moto, deka saka pretstava za toa kakov e ~ovekot. da £ slu‘i na Germanija. No, {to Taa ja dava crvenata lenta po koja ima tuka, vsu{nost, pogre{no? se dvi‘i politi~koto dejstvuvawe. Uka‘uvaweto deka postoi streme‘ Vrednosta "semejstvo# za "moderna politika# e sodr‘inski prazno i pretstavuva tehnokratsko Naglasuvaweto na semejstvoto poimawe na politikata. kako "nositel na kulturata na `ivo- Hristijanskata politika go sme- tot# vo katoli~koto socijalno u~e- ta ~ovekot sposoben da ja prezeme we, vo Germanija vo poslednite odgovornosta i da dejstvuva spored trieset godini be{e sporno. Po- vrednostite. Toj {to se odlu~il za aktuelni bea alternativnite mode- decata, za trajnoto partnerstvo, za li na `ivot, a se prognozira{e negata na bliskite, toj ne go pravi "krajot na semejstvoto# vrz osnova toa od korist, tuku sekoga{ vrz na procesite na individualizacija osnova na nekoja vrednost. Kako {to i na emancipacija. Spored voobi~a- formulira sociologot Hans Joas od enata deviza na osumdesettite Erfurt, koga lu|eto }e bidat pone- godini, vo "sosema normalniot haos seni od vrednosti, toga{ toa za niv na qubovta# sekoj i sekoja mora da ne pretstavuva ograni~uvawe na si go najdat sopstveniot pat. Voobi- slobodata i pokraj nadvore{nite ~aenite modeli na semejstvo pritoa ograni~uvawa, tuku, paradoksalno, se pove}e pre~ka otkolku korisni. nejzino pro{iruvawe. Se menuva Na ~uden na~in, hristijanskiot nivnata ‘ivotna perspektiva. Mno- model na semejstvo aktuelno nao|a gu godini poznatata re~enica od vpe~atliva potvrda od druga stra- prvoto obra}awe na X. F. Kenedi ka- na. Denes dvaeset i devet procenti ko amerikanski pretsedatel "ne od nevrabotenite dobivaat poddr{- pra{uvaj {to zemjata mo‘e da na- ka od semejstvoto i od bliskite. pravi za tebe, tuku pra{aj {to ti (Dvaeset i tri procenti dobivaat mo‘e{ da napravi{ za tvojata zem- penzija, osum procenti dobivaat ja# vo Germanija ne be{e dobro pri- socijalna pomo{.) Osumdeset pro- fatena od javnosta, zatoa {to se centi od site deca rastat kaj niv-

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 71 Herman Kues

nite roditeli {to se o‘eneti i ‘i- sposobnosti {to cel `ivot }e im veat zaedno, zna~i vo klasi~nata trebaat i {to }e im pomognat da se forma na semejstvo. Horst Opa{ov- snajdat vo izmenetiot svet? ski predviduva deka semejstvoto }e Onoj {to vaka argumentira lesno bide najvitalnata institucija na previduva deka gi zastapuva osnov- idnoto op{testvo: "toa }e ja preze- nite uveruvawa na hristijanskoto me funkcijata na celosno osiguru- socijalno u~ewe. Nivniot jazik vawe. Koga s¢ }e se raspadne, ~esto pati, za ‘al, ne e up to date. semejstvoto e s¢ u{te tuka. Toa i vo Ako se veli deka vo kriloto na idnina ostanuva evtino i milos- semejstvoto ~ovekot gi prima "odlu- tivo. Denes re~isi sekoj tret soju- ~uva~kite po~etni pri~ini za vis- zen gra|anin ‘ivee isklu~ivo od tinata i za dobroto#, toga{ ne se po- semejnite dodatoci#. goduva nervot na modernite poimi, Se razbira deka mora da se pre- no i pokraj toa ostanuva pravilno i dupredi od izdignuvawe na idealot aktuelno. za semejstvoto so mnogu patos. Toj ne e korisen za prakti~nata politika Hristijansko socijalno u~ewe i i go blokira pogledot za vistin- politika skite predizvici. Semejnata poli- tika mora da se orientira na ‘ivot- Joahim Gauk sekoga{ povtorno nata realnost, a ne na posakuvanite uka‘uva{e deka demokratijata ne e koncepti, {to mo‘e da se ~ujat od izlo‘ena na opasnost od marginite, katoli~kata crkva. Pritoa stanuva tuku od centarot. Tamu ideologiite zbor za ‘ivotnata realnost na sino- go odreduvaat misleweto, ovde ~es- vite i na }erkite, a ne na tatkov- to vladeat ramnodu{nosta i letar- cite i na majkite, ne na dedovcite gijata, koi mo‘e dolgoro~no da de- i na babite. luvaat porazoruva~ki. Tokmu zatoa Pogre{nata alternativa "dete na politi~kiot centar mu treba ili profesionalna kariera# s¢ hristijanskoto socijalno u~ewe ka- u{te se poka`uva kako odlu~uva~ka ko ramka {to ohrabruva da se pre- bariera za osnovawe semejstvo. Za zemat reformi. Bidej}i nie se nao- taa da se nadmine potrebni se |ame vo razdor. Od edna strana, go- celni ~ekori, od roditelska pomo{ lem del od naselenieto bara re- do izramnuvawe na zagubata na formi, od druga strana, voodu{evu- prihodite, do ku}i za pove}e gene- vaweto od reformite splasnuva racii kako zamena za nedostigot na koga }e se dojde do li~nite imotni golemi semejstva. Toa e eden ~ekor, sostojbi. Povikuvame na ednostaven a promenata na svesta e vtoriot. dano~en sistem i barame istovre- Toj, vo me|uvreme, stigna do pret- meno poedine~na pravednost, bez da prijatijata koi prepoznaa deka se- ni e jasna protivre~nosta. mejstvoto e edinstvenoto sigurno Potrebnata promena na menta- mesto na koe se sozdavaat vrednos- litetot e mo‘na samo ako lu|eto tite. Kade ako ne ovde lu|eto mo`at imaat pozitivna vode~ka slika. Taa da gi nau~at socijalnite osnovni postoi vo hristijanskoto socijalno

str. 72 Politi~ka misla Aktualizirawe na edno op{testvo, {to se bori za orientacija u~ewe so negovite ~etiri stolba na gi pridobie lu|eto za ovaa vode~ka odgovornost na poedinecot za sebe, slika. Samo toga{ }e uspee izgrad- za sogra|anite, za zaednicata i za bata na edno solidarno op{testvo idnata generacija. Hristijanskata na pridones! politika ima isto taka zada~a da

Abstract

Currently, there is a great discussion about necessary reforms that have to be done in Germany. Everyone wants them, but nobody is willing to renounce to something in his own domain. What is needed to achieve a solid meritocracy is the change of mentality in society. The author confirms that this can only be possible if there is a positive paradigm of values. In his eyes, this can be nothing else than the Christian social ethics. It is the task of Christian politics to convince the people of its high present-day importance and, finally, to put it into practice. The article ranks among the most important measures the fostering of both personal responsibility and common sense, as well as improving the conditions for families. Another central topic is the redefinition of social justice that is a good education for everyone, and transfer payments for supporting an independent life.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 73

Teorija

Politi~kite vrednosti na levicata i desnicata

\orge Ivanov

Podelba na politi~kiot prostor centriranost. Poimot za politi- na levo i desno, trae re~isi ve}e kata kako linearno postaven kon- dva veka, {irej}i se od Francija flikt na sili koi edna na druga se preku Italija do site delovi od sprotivstavuvaat i sami vo sebe se svetot. Ovaa dominantna prostorna podeleni na lev i desen del, smis- pretstava na politi~kiot ‘ivot len e slu~ajno, vo posebno vreme i nad‘ivea mnogu politi~ki dvi‘e- na posebno mesto. Ova sfa}awe ima wa, partii i ideologii, koi me|u- sopstvena istorija koja vo osnova bi sebno se smenuvaa. "Levica# i "des- mo‘ela da se zavr{i, ili bi tre- nica#, vpro~em, se istovremeno i balo da se zavr{i. soznajni i simboli~ni kategorii. Istorijata na ovaa prostorna Tie go vetuvaat soznanieto preku metafora vo politikata ima svoja tolkuvaweto i poednostavuvaweto istorija pred dvaesettiot vek, koja na kompleksnosta na politi~kiot mo‘e nakratko da se raska‘e. Dose- ‘ivot; gi pottiknuvaat emociite; gi ga{niot dominanten podatok deka budat kolektivnite se}avawa i soz- se pojavila i povremeno se koris- davaat lojalnost ili neprijatel- tela vo Francuskata revolucija stvo. Vakvoto voop{tuvawe e na pretstavuva zavodliv, no sepak, na~in koj ne e mo‘en kaj drugi klasi- sosem la‘en po~etok. I pokraj fikacii vo politikata. Liberalno- razlikuvawata na pretstavenite konzervativnoto, progresivno-re- politi~ki grupacii vo zakonodav- akcionernoto, ne mo‘at da go diho- noto telo (vo prvo vreme onie {to tomiziraat politi~kiot prostor se za kralevoto suspenzivno veto i kako prostornata metafora so onie {to bile protiv toa), vo toa mnogu zna~ewa: levica-desnica. vreme dominira nastojuvaweto site Voobi~aeno e da se ka‘e deka politi~ki podelbi da se ukinat. ovaa podelba levo-desno poteknuva Podelbata levo-desno vistinski od Francuskata revolucija. Toa e vlegla vo politi~kiot ‘ivot za prisutno vo mnogu u~ebnici i enci- vreme na restavracijata na fran- klopedii. Me|utoa, pravata vistina cuskata monarhija, po porazot na e deka poteknuva od dvaesettite Napoleon. Ili pokonkretno, prvpat godini na devetnaesettiot vek. e zabele‘ana i dokumentirana pri Pred toa, vo ikonografijata na zasedavaweto na Parlamentot vo politi~kiot prostor postoele dru- 1819-1820. Toga{ ovaa podelba e gi prostorni metafori: vertikala, vovedena vo obi~ajnata praktika vo koja ozna~uvala hierarhija i kon- dosleden i redoven vid vo raspra-

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 75 \orge Ivanov

vite me|u liberalite i ultra{ite, temi, socijalni i, osobeno, religi- proizlezeni od se}avaweto na ozni, koi ve}e se koristeni da se 1789-tata i soo~uvaweto so "stara objasnat ~ovekot, op{testvototo i i nova Francija#. Kon krajot na dva- transcendentalnoto. Vo takvite esettite godini na devetnaesettiot simboli~ki sistemi nadmo}nosta na vek, problemot za sozdavawe sojuz- desnicata e tokmu kulturnata uni- ni{tva sposobni da go osvojat par- verzalizacija. Na primer, da gi ze- lamentarnoto mnozinstvo ve}e se meme svedo{tvata od indoevrop- iska‘uval kako levi~arsko-desni- skite jazici, kako {to se konota- ~arski odnos me|u liberalite i ciite na izrazot levak: left, gauche, rojalistite. No, duri so prizna- linkisch i maladroit, no i sprotivnoto, vaweto na op{toto pravo na glas vo konotacijata na izrazot desnak: Francija vo 1848 godina, levicata right (ispraven) i rectitude (isprav- i desnicata vlegle vo masovnata nost), droit i droite, diritto i Recht. politika, ne vrzuvaj}i se samo za Zborovite za desno go sugeriraat topografijata na parlamentarnite ona {to e voobi~aeno, moralno i domovi tuku stanuvaj}i kategorii na zakonski ispravno, a zborovite za politi~kiot identitet, koi zabrza- levo ja sugiriraat sprotivnosta. no }e se pro{irat niz parlamen- Desnata strana, desnata raka, tarnite sistemi vo svetot. simboli~no sekade e dominantna. Po~nuvaj}i od krajot na devetna- Toa mo‘e da se sretne kako vo Sta- esettiot vek, levicata i desnicata riot taka i vo Noviot Zavet. Vo Ku- se vo me|uzavisnost i interaktiv- ranot projavena e istata pristras- nost. Bez levica ne postoi ni des- nost. Plemenskite kulturi ja pre- nica, no i obratno. Prifa}aweto na zentiraat istata pretstava. Vo site ovaa podelba ja simbolizira so- tie zaednici desnata strana domi- glasnosta so neskladnosta, odnosno nira vo ceremonijalnite obi~ai i prifa}aweto na politi~kiot plu- propi{anoto op{testveno odnesu- ralizam vo eden od nekolkute ne- vawe – kaj polagaweto zakletva, govi vidovi: prifa}aweto na per- salutiraweto, sklopuvaweto brak manentniot institucionaliziran i drugi spogodbi, vo pozdravuva- konflikt kako ne{to {to e neod- weto i izrazite na po~ituvawe i voivo od demokratijata i otfrlawe prijatelstvo. Nadmo}nosta na des- na idejata deka takviot konflikt nata raka istovremeno e i posle- e nezdravo otstapuvawe koe go dica i neophoden uslov za poredo- popre~uva patot kon obedinuvaweto kot koj vladee so svetot i koj go i pomiruvaweto na op{testvoto. odr‘uva. Sekoj {to se zanimava seriozno Ovaa dominantna simbolika i so politi~kata nauka znae deka predimstvo na desnicata vo poli- paritetot me|u levicata i desni- tikata e otfrlena. Vo politikata cata ne postoi nitu vo realniot levicata i desnicata se represen- svet nitu vo svetot na simbolikata. tations collectives i go vospostavuvaat Imeno, vo svetski ramki, levicata na~eloto deka vo pretstavni~kata i desnicata ja povrzuvaat poli- demokratija sekoj ima ramnopravna tikata so drugi simboli~ki sis- polo‘ba.

str. 76 Politi~ka misla Politi~kite vrednosti na levicata i desnicata

Iako poimite levica i desnica pre‘iveat otka‘uvaweto od nekoi vo politikata nemaat precizno od su{testvenite vrednosti na zna~ewe, sogleduvaweto na vred- levicata. nosnite razliki me|u niv gi otkri- Vo sovremenata politi~ka filo- vaat razli~nite stavovi kon eko- zofija, koja ja analizira novata nomijata i ulogata na dr‘avata. vrednosna orientacija na levicata Taka na primer, re~isi vo celiot denes, se poa|a od mo‘noto raz- 20-ti vek, levicata gi poddr‘uva likuvawe vnatre vo samata levi- intervencijata i kolektivizmot, a cata. Taka, na primer, mo‘e da se desnicata pazarot i individu- zboruva za "tri levici#. alizmot. Od vakvite nivni vred- Prvata levica e taa {to bila nosni razliki proizleguvaat sled- umerena, iako vo stremeweto kon nite ideolo{ki razliki: sopstvenite politi~ki celi seko- ga{ bila podgotvena da gi mobili- Levica Desnica zira masite. Imeno, ovaa levica se sloboda avtoritet borela da gi nadmine monarhis- ednakvost hierarhija ti~kata, apsolutisti~kata i aris- bratstvo poredok tokratskata vlast vo korist na bur- prava obvrski ‘oaskite institucii na liberal- napredok tradicija noto i ustavnoto vladeewe i, gene- reforma reakcija ralno zemeno, bila partija ~ii internacionalizam nacionalizam dominantni vrednosti proizle- guvale od zalo‘bite za promeni i Vo 21-ot vek, so padot na komu- napredok. nisti~kite vlasti vo mnogu zemji, no Vtorata levica bila svrtena kon i so krizata na takanare~enata klasnite borbi i sozdala okolu socijalna demokratija, partiite i sebe rabotni~ki dvi‘ewa i socija- intelektualcite koi sebesi se listi~ki partii vo devetnaeset- smetaat za levica, se soo~uvaat so tiot vek. Na po~etokot toa go pra- dilemata so {to da se poistovetat. vela vo sojuz so prvata levica, gi Bidej}i denes levite partii s¢ prifatila nejzinite celi i vred- pove}e go prifa}aat kapitalizmot, nosti i se zalagala za gra|anski a levo orientiranite intelektu- prava i politi~ka demokratija, no alci – pazarnite principi i logi- vo realnosta s¢ pove}e se oddale- kata na profitot, duri doveduvaj}i ~uvala od nea, za potoa da se bori gi vo pra{awe principot za preras- za javna sopstvenost i planirawe na predelba i socijalniot transfer, stopanstvoto, pravo na rabota za stanuva urgentno potrebno da se site i za socijalna pravda.1 Tokmu odredi dali levicata i ponatamu ovaa vtora levica }e ja razedini ozna~uva socijalizam i socijalna Ruskata revolucija. Vo oblik na demokratija vo site nivni razno- socijaldemokratija taa uspeala vo vidni oblici, ili taa sega ja pret- stavuva dolgata tradicija vo ~ija 1 Vo SAD, kade ne postoelo nezavisno rabotni~ko istorija ova se samo najnovite dvi‘ewe, ovaa levica }e ostane vo golema mera nerazviena i svedena e vo ramkite na Demokratskata opredelbi, koi, spored s¢, }e go partija.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 77 \orge Ivanov

najgolem del na Evropa da ja ostva- sevkupniot sovetski komunisti~ki ri programata na prvata levica, ne sistem, svetot }e ostane duri bez samo op{toto pravo na glas tuku i neuspe{nata alternativa na kapi- da se izbori za socijalni prava i talizmot. Otsustvoto na model na osnovawe na sistemot za socijalna realno ostvarliva alternativa od za{tita, sekako najseopfatno vo takov vid, soo~ena so branot na skandinavskite zemji.2 Za vakvata politi~ki i ekonomski neolibe- umerena reformisti~ka levica }e ralizam, koj }e go preplavi svetot va‘i veruvaweto deka e "idninata vo poslednite decenii na dvaeset- na socijalizmot#.3 tiot vek, i dominantnata svest za Najsvetlite momenti na ovaa nemaweto ‘elba na dano~nite ob- vtora levica se me|u 1945 godina do vrznici da gi finansiraat preras- sedumdesettite godini. Toa e peri- predelbata i javnite dobra, dove- od koga preku javnata sopstvenost, duva vtorata levica da stane samo fiskalnite i monetarnite merki i oslabena konzervativna sila koja korporativnata ekonomska poli- gi brani nekoga{nite socijaldemo- tika, silno i seopfatno, iako ne- kratski vrednosti od naletot na ramnomerno, se {iri uspehot vo intelektualcite i izbira~ite. obezbeduvaweto na preraspredel- Pojavni oblici na tretata le- bata od golem obem, se voveduvaat vica mo‘at da se zabele‘at u{te instrumenti za socijalna za{tita, vo {eesettite godini na 20-tiot javni slu‘bi i celosna vrabote- vek. Vakvata levica, vo toa vreme, nost. Seto toa bilo ostvareno vrz s¢ u{te nemala izborna baza i osnovi koi bile povolni za ekonom- pretstavuvala osamen proekt. Nejze skiot razvoj. }e ja so~inuvaat odredeni dvi‘ewa So naftenata kriza od 1973 na- (feministi~ko, antirasisti~ko, stapuva krajot na vtorata levica. ekolo{ko, pacifisti~ko); op{tes- Globaliziranata ekonomija ottoga{ tveni dvi‘ewa koi pripa|aat na s¢ posilno }e dejstvuva kon stesnu- ona {to podocna }e bide nare~eno vawe na prostorot za dejstvuvawe "politika na identiteti# i razni na socijalnata demokratija vnatre me|unarodno naso~eni dvi‘ewa od vo nacionalnite granici. Dotoga{- antinuklearni kampawi i dvi‘ewa nite najuspe{ni socijaldemokrat- protiv vojnata vo Vietnam, do mno{- ski zemji, kako {to se [vedska i tvoto dvi‘ewa i organizacii koi Norve{ka, od toj period bele‘at vodat borba za ~ovekovi prava, a namalen razvoj. Od toa vreme se i kon krajot na 20-tiot i po~etokot na soznanijata deka ve}e ne e mo‘no 21-ot vek, dvi‘ewa protiv globali- postoeweto na komandniot socija- zacijata. Ovaa treta levica, koja lizam, a, po kone~niot raspad na naj~esto se definira kako lev kontinuitet, ne e dominantno poli- 2 Bi trebalo da se znae deka vo nekoi zemji sevo ova ti~ka i avtoritetot go gradi vrz }e proizleze od zalagaweto na liberalnite i kato- li~kite dvi‘ewa i partii. krizata na tradicionalnata poli- 3 C.A.R. Crossland, The Future of Socialism, 1956. Krosland za ova naveduva: "Socijalizmot preku edno ti~ka levica. Ova, vpro~em, e i pe- nedefinirano ubeduvawe izrazuva{e takvo gledi{te riod na razedinuvawe na levicata, spored koe javnata sopstvenost i javnata uprava so vreme }e se razvijat vo ne{to pogolemo i ponovo#. zatoa {to ne postoi nitu edno poli-

str. 78 Politi~ka misla Politi~kite vrednosti na levicata i desnicata ti~ko dvi‘ewe ili partija, nacio- minacija, ili afirmativnata akcija nalni ili internacionalni, koja vo zasnovana vrz identitetot, go ru{i svojata programa gi obedinuvaat meriokratskoto odbirawe (osobeno prepoznatlivite levi~arski vred- dominantno i kaj nas, po 2001 god.); nosti i koi bi vojuvale vo ramkite koga po~ituvaweto na patrijar- na edna seopfatna vrednosna ili halnite religii ili etni~ki zaed- ideolo{ka ramka. nici doveduva do konflikt so Teoreti~arite na levicata uka- ramnopravnosta na polovite. ‘uvaat na pozitivnosta na vakvata Soo~uvaweto so vakvite kon- sostojba. Imeno, obrazlo‘enieto e flikti ne producira nikakva zaed- deka na levicata £ e potrebna ni~ka rasprava za politi~kite pluralisti~ka programa, otelo- vrednosti, koi bi bile prioriteti, tvorena vo razli~ni dvi‘ewa i pri re{avaweto na konfliktite. mre‘est oblik na organiziranost Tokmu ova e su{tinata na prigovo- koj vetuva poramnopravni i pode- rite koi tretata levica £ gi upatu- mokratski vidovi participacija vala na vtorata levica, kritiku- otkolku starite hierarhiski for- vaj}i ja poradi hierarhiskoto, mi. Sevo ova im ovozmo‘uva, na patrijarhalnoto i materijalis- razli~nite i geografski rasprs- ti~koto gledawe na rabotite, uka- kanite dvi‘ewa, da se borat lokal- ‘uvaj}i na neopravdanata neramno- no i globalno za pogolema ednak- pravnost na rodovite, rasite, et- vost. Vakvata rasprskanost se sre- ni~nosta, koi vtorata levica gi za- }ava horizontalno, preku problem- postavuvala ili gi potcenuvala. Od skite sferi koi gi opfa}a, dodeka ovoj aspekt, krizata na vtorata le- vertikalno e prisutna niz vremeto. vica vo golem del e predizvikana Verojatno ve}e nema da postoi od strana i na tretata levica. mo‘nost razli~nite levi~arski Sogleduvaj}i gi vremenski vak- celi da se najdat pod eden edin- vite pojavi kaj levicata, bi bilo stven op{testveno-politi~ki i mnogu te{ko da se osoznae faktot vrednosen plan. Taka, na primer, deka toa se delovi od edna po{i- dokolku ja analizirame ekolo{kata roka prikazna za op{testveniot i politika, taa ne se poklopuva so politi~ki napredok, bilo da sta- antropocentri~niot spektar na nuva zbor za marksisti~ka ili levicata i desnicata, tuku gi se~e srodna prikazna za klasnata borba pod prav agol. Sli~na e sostojbata koja vodi do idnoto besklasno koga se analiziraat razli~nite op{testvo, ili socijaldemokratska politiki i programi na novite prikazna za jaknewe na gra|an- op{testveni dvi‘ewa, koi dovedu- stvoto, koja kumulativno te~e od vaat do zamena na ulogite na levi- gra|anskite, preku politi~kite, pa cata i desnicata, no i do konfuzija s¢ do podlabokite i poopfatni kaj nekoi seriozni analiti~ari. Na op{testveni i ekonomski osvoeni primer, blagonaklonetata politika prava. Tokmu poradi ova mo‘eme da kon ‘ivotnata sredina, ~estopati sogledame kako nastanuvaat, na e na {teta na lu|eto so nedovolni site strani, novi socijalni i pro- mo‘nosti; pozitivnata diskri- testni dvi‘ewa, koi s¢ pomalku se

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 79 \orge Ivanov

nakloneti kon partiskata politika dvaesettiot vek, pretstavuva edna i s¢ pomalku se vrzuvaat za niv, a dolga prikazna koja po~nuva od za koi i samite gra|ani s¢ pomalku borbata protiv pot~inuvaweto na i pomalku se interesiraat. ‘enata vo liberalnite institucii, Postmodernisti~kata teorija, vo brakot i semejstvoto, s¢ do foku- vo poslednite decenii na dvaeset- siraweto na raznovidnite oblici tiot vek, ja izrazuva{e i poddr‘u- na ‘ivotot na ‘enata vo razli~ni va{e seprisutnata skepti~nost vo okolnosti i iskustva. Sli~no e i so odnos na "golemite naracii# otelo- sledeweto na apsolutisti~kite i tvoreni vo levo-partiskite poli- reformisti~kite antivoeni dvi- tiki vo minatoto, koi go veli~ea ‘ewa koi doveduvaat do izvorite konceptot na istoriskiot napredok na pacifizmot. Politikata na koj proizleguva od prosvetitel- "zelenite# }e ja najdete kaj Ruso i stvoto. Postmodernistite dobivaa raniot Marks. Me|utoa, dostignu- silna inspiracija od priklonu- vawata na tretata levica na ovoj vaweto na oddelni dvi‘ewa kon plan ne mo‘at da se osporat. Vo partikularisti~kite, pa duri i tekot na celiot dvaesetti vek, relativisti~kite gledi{ta.4 Ime- feministkite i pacifistite, kako no, sledbenicite na politikata na vo razvieniot svet taka i vo zemjite identiteti se otka‘uvaa od potra- vo razvoj, dovedoa do ogromen na- gata za "soglasnosta za normite za predok vo normativnoto reguli- intersubjektivno prepoznavawe# rawe, vo donesuvaweto i primenata vrz osnova na javnite, op{topri- na zakonite; vo golemata dostap- fatlivi ili zaedni~ki vrednosti, nost na realnite priliki za kari- smetaj}i deka site vrednosti se era i ‘ivoten stil, nasproti gole- vnatre{ni vo odnos na kulturata za mite nezadovolstva i neuspesi koi koja stanuva zbor, no i deka samiot se rezultat na klasi~nite politi~- poim za univerzalnosta e etnocen- ki akteri. Ideite na ekolozite tri~en. Vakvite razmisluvawa ge- steknaa ugled i vlijanie vrz javnite neralno se neprijatelski kon sa- raboti duri kon krajot na 20-tiot i miot poim na levicata. Prifa}aj}i po~etokot na 21-ot vek, no ogromno ja nekoherentnosta na mislata, e nivnoto vlijanie vrz javnata svest levicata go pottiknuva sopstvenoto za me|usebnata povrzanost na pla- raspar~uvawe. netarnite krizi. Takvata svest gi Sega se javuva dilemata: dali mobilizira aktivistite vo s¢ pogo- navistina novite op{testveni dvi- lem obem i navleguva s¢ pove}e vo ‘ewa ne se dominantno su{tes- javnata i privatnata prakti~na tveni za politikata? Serioznite politika. analizi prvo uka‘uvaat deka, vo Uspesite na politikata na iden- su{tina, i ne stanuva zbor za sosem titeti mo‘at da se procenuvaat od novi dvi‘ewa. Na primer, feminiz- razli~ni aspekti, pred s¢ poradi mot, koj celosno dojde do izraz vo raznovidnosta na identitetite, no i osporuvaweto na toa {to se smeta za uspeh vo ovaa sfera. Imeno, s¢ 4 Honi Fern, Otade postmodernata politika, IDSCO, Skopje, 2002. u{te e otvoreno pra{aweto za toa

str. 80 Politi~ka misla Politi~kite vrednosti na levicata i desnicata dali baraweto na sekoja grupa za Sepak, najdinami~niot del od priznavawe podednakvo e oprav- tretata levica denes go so~inuvaat dano, ottamu proizleguva i dile- me|unarodno orientiranite dvi- mata: dali e pravedno zadovolu- ‘ewa. Nivnite uspesi se na razli~- vaweto na toa barawe? Na primer, ni nivoa. Vo sferata na ~ovekovite diskriminacijata vrz osnova na prava napraven e zna~itelen napre- seksualnata orientacija zna~itel- dok; sli~na e sostojbata vo unapre- no e opadnata vo nekoi od zapad- duvaweto na me|unarodnoto krivi~- nite zemji na nivo na normi, zakoni no pravo; s¢ pogolemo e i vlijanieto i odnesuvawa. Od druga strana, na protestnite dvi‘ewa koi go zadovoluvaweto na barawata na svrtuvaat vnimanieto kon global- nacionalnite malcinstva i etni~ki nata neednakvost, kon siroma{- grupi do‘ivuva razli~ni interpre- tijata i dolgovite na tretiot svet, tacii. Dokolku vakvite barawa se so uka‘uvawe na vistinskite pri- sogledaat istoriski, liberalnata ~ini za seto toa. S¢ u{te e rano tradicija gi podmiri malcinskite takvite dostignuvawa da se smetaat prava, pa zatoa sfa}awata vo za uspeh, pred s¢ poradi faktot {to ramkite na taa tradicija se mo{ne seto toa s¢ u{te ne e su{testven razli~ni: od silna poddr{ka do politi~ki uspeh od koj mo‘e da se dlaboka zagri‘enost, dodeka soci- profitira na izbori na nacionalno jalisti~kata tradicija, vo golem nivo. del, gi ignorira{e.5 Sepak, celiot 20-ti vek be{e ispolnet so etni~ki *** zasnovani progonuvawa i ugne- Razvojnite fazi na desnicata, tuvawa na celata planeta. Dovolno koi isto taka sleduvaa edna po e da se analizira samo na{iot druga, mo‘at da se sogledat kako slu~aj, so progonuvaweto, asimila- reakcija na istite tie fazi kaj cijata i nepriznavaweto na make- levicata, kako me|udejstvo so nea. donskoto naselenie kaj, re~isi, Za razlika od trite fazi kaj levi- site na{i sosedi, {to trae do den cata, kaj desnicata se o~igledni pet denes. fazi. Vo s¢ pove}e multikulturni Kako prva faza mo‘e da se op{testveni zaednici od zapaden nare~e ona {to vo politi~kata tip, koi go po~uvstvuvaa branot na teorija se definira kako "reakci- masovna imigracija, op{testvenite onerna desnica#. Nea ja so~inuvale normi, zakonodavstvoto i obi~aj- vistinskite reakcioneri i nivnite noto odnesuvawe se prilagoduvaat sledbenici, koi }e reagiraat na na ovoj s¢ poo~igleden predizvik. Francuskata revolucija i na nejzi- Me|utoa, s¢ pogolemiot uspeh na nite posledici. Vrz nea najmnogu }e ekstremnata desnica vo golem del vlijae teokratskata i avtoritarna od Evropa ozna~uva relativen misla na @osef de Mestr i Luj neuspeh na levicata na ovoj plan. Bonal. Ovaa prva desnica svoite vrednosti }e gi gradi osuduvaj}i gi

5 Vil Kimlika, "Multikulturno gra|anstvo#, IDSCO, individualizmot, pazarot i od Skopje, 2004.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 81 \orge Ivanov

prosvetitelstvoto inspiriraniot i institucii koi nastanuvaat spon- poim za razumot kako opasno anar- tano od op{testveniot impuls i vo hi~ni i barala vra}awe na ide- koi se korenite na odgovornosta, aliziranoto minato na hierarhija po~ituvaweto i avtoritetot. Tuka, i red. Vo tekot na devetnaesettiot pred s¢, se misli na sopstvenosta, vek vakvata desnica postepeno }e religijata i zakonot. slabee, no spored mnogumina tokmu Dosledna kon svojata pragma- taa }e bide edno od izvori{tata na ti~nost, na predizvicite na prvata fa{izmot i nacizmot. Denes s¢ u{- i vtorata levica }e odgovori so te opstojuva vo nekoi strui vnatre selektivno poddr‘uvawe, povre- vo Katoli~kata crkva. meno prifa}awe na nivnite dostig- Vtorata "umerena# desnica }e nuvawa i ostvaruvawa, iako nasto- opstoi podolgo od prvata desnica, juvala da gi amortizira i spre~i i, me|utoa }e bide prosledena so kade {to bilo mo‘no, da go svrti mnogu vnatre{ni protivre~nosti. dejstvoto na nivnata politika, Osnovopolo`nik e Edmund Berk, no osporuvaj}i im gi programite i i liberalite Ben`amen Konstant i vrednostite. Aleksis de Tokvil. Nejzinite prin- Podemot na tretata "radikalna# cipi i vrednosti se sostojat vo: desnica, na po~etokot na 20-tiot ograni~eno vladeewe, ramnote`a, vek, go obele`uva onoj moment koga pragmatizam i op{to somnevawe desnicata stanala mobilizira~ko kon site apstraktni principi vo dvi`ewe za promeni, odgovaraj}i politikata. Vo politi~kata teorija na podemot na socijalizmot so se sre}ava kako umerena avtori- sopstveno barawe za spasenie, tarna desnica na raniot 20-ti vek preku politika koja }e ostvari edna vo Evropa. Mo`at da se izdvojat dve agresivna i romanti~na vizija na nejzini izvori{ta: prvoto proiz- nacionalizmot. Pod vlijanie na leguva od baraweto na eden kontro- mislitelite kako {to se @or` So- liran, elitisti~ki i avtoritaren rel i Ernest Jinger, }e odigra uloga liberalizam; dodeka vtoroto pro- na eden od izvorite na nacizmot i izleguva od katoli~kiot korpora- fa{izmot. Nasproti ova, isto taka, tivizam. Ovaa desnica se spro- postoele i oblici na desen radika- tivstavuva na onie vrednosti, lizam koj, so svojot op{testven odnosno kolektivni celi (se misli elitizam, privrzanosta kon posto- na slobodata, ednakvosta i brat- e~kata hierarhija i potpiraj}i se stvoto) ~ija vrvna jasnost proiz- vrz religijata, celosno }e se raz- leguva od nivnata apstraktnost, no likuva od revolucionernata ubis- i nikoga{ ne mo`at da se prevedat tvenost i kulturen modernizam na vo realnosta bez da se uni{tat nacizmot. Svojot najvisok dostrel plodovite na istoriskiot kompro- go dostignuva me|u dvete svetski mis. Desnicata, isto taka, se somne- vojni, za da is~ezne so porazot na va i kon proektite koi baraat nacizmot. obemna intervencija na dr`avata, ^etvrtata kategorija na "eks- zatoa {to pove}e go ceni op{tes- tremnata# desnica gi opfa}a poli- tvoto. Gi po~ituva onie vrednosti ti~kite dvi`ewa i partii koi se

str. 82 Politi~ka misla Politi~kite vrednosti na levicata i desnicata neprijatelski raspolo`eni i kon ma mera da gi spoi razli~nite i levicata i kon konzervativnite protivre~ni programi vo ramkite partii na centarot. Naj~esto se na- na edna neoliberalna ideologija. cionalisti~ki, ponekoga{ lokalis- Svoja intelektualna inspiracija ja ti~ki i protiv imigrantite, proja- ima vo avstriskata ekonomija i vo vuvaj}i ponekoga{ duri rasisti~ka mislata na liberterskite filo- ideologija. So ovie organizacii, zofi, koi smetaat deka site plano- labavi vrski imaat intelektual- vi na levicata za ispravawe na cite od takanare~enata nouvelle neednakvosta se osudeni da bidat droite vo Francija i so nuova destra jalovi ili kontraproduktivni ili vo Italija, koi mo`at da se svedat razorni za drugite skapoceni vred- na radikalni konzervativci od nosti. Taa pretstavuva kraen oblik vremeto po Vtorata svetska vojna. na preobrazuvaweto na desnicata Iako ovaa desnica }e bide osu- vo dvi`ewe koe go promovira ino- dena od ogromen broj intelektualci vativnoto preureduvawe na op{tes- vo Evropa, vakviot vid politika, vo tvoto preku {irewe na pazarot vo poslednata decenija na 20-tiot vek naj{irok obem, komercijalizirawe i po~etokot na 21-ot vek, stanuva na javnite slu`bi, deregulacija i zna~itelno vlijatelna i privle~na privatizacija, no so za~uvuvawe na za izbira~ite vo pogolem del od odredeni tradicionalni principi Evropa, osobeno vo Avstrija, Dan- i vrednosti na desnicata, pred s¢ ska, Belgija, Germanija, Francija, patriotizmot, elitizmot i silnata [vajcarija i Italija. Poa|aj}i me|usebna povrzanost. pove}e od politi~kata propaganda otkolku od intelektualnite pro- *** misluvawa na nejzinite vrednosti, Kon krajot na dvaesettiot vek }e ovaa granka na desnicata vo posled- se javi takanare~eniot "tret pat#, nive decenii stana sostaven del na koj }e se obide da ja promovira politikata vo spomnatite zemji, a idejata za alternativa i na kapi- vo nekoi od niv vleze i vo vladi- talizmot i na socijalizmot. Okolu nite koalicii. ovoj "proekt# }e se obedinat poli- Nasproti navedenive ~etiri, ti~ki misliteli od razli~ni tradi- postoi i nova, proaktivna i utopis- cii, kako od levicata taka i od des- ti~ka "neoliberalna# desnica, ~ija nicata. Vakviot "tret pat# be{e s¢ posilna hegemonisti~ka ide- promoviran kako alternativa na ologija go zafati svetot vo posled- starite oblici na socijaldemokra- nite nekolku decenii, so podemot tijata i neoliberalizmot. Vred- na Ronald Regan i Margaret Ta~er. nostite na vtorata levica, odnosno, Ovaa nova desnica }e gi promeni socijaldemokratskiot model, }e parametrite vo ~ii ramki dejstvu- bide otfrlen zatoa {to premnogu e vaat site vladi, vklu~uvaj}i gi i povrzan so dr`avnite strukturi koi onie za koi se smeta deka stojat na se nesoodvetni za modernata eko- leviot centar. Za razlika od tre- nomija, zasnovana vrz znaeweto i tata levica, ovaa najdinami~na svrtenosta kon pazarot. Vred- verzija na desnicata uspea vo gole- nostite na neoliberalizmot, odnos-

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 83 \orge Ivanov

no pettata desnica, se otfrleni bodata kako avtonomija; nema prava zatoa {to ja potiknuvaat slobodata bez odgovornosti; nema avtoritet za site, koja, pak, gi potkopuva mo- bez demokratija; kosmopolitski ralnite osnovi na op{testvoto. pluralizam; filozofski konzer- Dominantnite vrednosti na vak- vativizam.6 viot "tret pat# se mo`nostite, odgo- Kriti~arite na "tretiot pat# vornosta i zaednicata. Iako pone- tvrdat deka vakviot proekt e is- koga{ e opi{an kako nova socijal- polnet so mno{tvo protivre~nosti. demokratija, negovite protivnici Imeno, istovremenoto prifa}awe naglasuvaat deka, so prifa}aweto na dinamikata na pazarot i predu- na pazarot i privatniot sektor vo preduvaweto za op{testvenoto celost, tretiot pat se odvoil od raslojuvawe pove}e se proekt na socijalisti~kata, odnosno, levata desnicata otkolku na levicata do tradicija. centarot. Tretiot pat e kritikuvan Svoite najsvetli momenti "tre- i od drugata strana: izre~eni se tiot pat# gi do`ivea za vreme na te{ki obvinenija od levicata vladeeweto na novite demokrati na poradi prifa}aweto na vrednos- Bil Klinton vo SAD i novite labu- tite na neoliberalizmot, osobeno risti na Toni Bler vo Velika Bri- na globalniot kapitalizam; no i tanija. Negovite vrednosti }e bidat poradi poddr{kata na prikrieniot promovirani i vo Germanija, Holan- avtoritarizam koj se projavuva pri dija, Italija i Nov Zeland. komunitarnite zalagawa za silno Teoretskata elaboracija na (demokratsko) semejstvo i prifa- "tretiot pat#, kako obnova na soci- }aweto na "tvrdi# zakoni i poli- jaldemokratijata, }e ja dade eden od tika na red i poredok. glavnite sovetnici na Toni Bler, Entoni Gidens. Spored nego, vred- nosti na tretiot pat se: ednakvost; 6 Entoni Gidens, "Tretiot pat#, IDSCO, Skopje, 2002, za{tita na hendikepiranite; slo- str. 75.

Abstract The division of the left and right has been present in politics for more than two centuries and beside a symbolic it is also an epistemic categorization. Even though the standard version, in textbooks and encyclopedias, is that the genesis of the ideological division starts with French Revolution, the author consider the Parliamentary discussions in the 1820s in France between the liberals and the royalist as the actual starting point. In the text he elaborates the phases of developments of both ideologies. The left has gone though three phases: the first, moderate and mobilizing the mases against the monarchistic and absolutist governing, the second, oriented toward the class struggles and constructing workers movements in the twentieth century, and the third, arising in the 1960s, focused on social issue and politics of identities.

str. 84 Politi~ka misla Politi~kite vrednosti na levicata i desnicata

The right on the other hand has had five phases: the first phase is one of ‘reactionary right’ requesting strong hierarchy and order, the second moderate phase is based on limited governing and skepticism on abstract principles in politics, it arises from the requests for elitist liberalism and catholic corporatism. The third phase is the radical right appearing in the 1920s introducing aggressive and romantic nationalism into politics, and the fourth phase is ‘the new right’ based on local and nationalistic motives and strongly opposing to left and conservatives views, and advocating against immigration. The fifth phase is the proactive “neo-liberal” right converging different views in one “neo-liberal” ideology, and promoting market expansion, privatization of the public services, deregulation and privatization, yet with holding certain traditional principles and right values, mainly patriotism, elitism and strong mutual connections. At the end of the twentieth century the so called “third way” gave an alternative idea for capitalism and socialism. The values of the second left, social-democratic values, are seen too close to the state structures and are unfit for the market oriented economy based on the technical know-how. The values of the fifth right, neo-liberalism, are cast away cause they promote freedom of all, which is undermining the moral bases of the society. The dominant values of the “third way” are the possibilities, the responsibility and the community, and it has its critics both on the right and on the left.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 85

Portreti

Ginter Gras – Demonta‘a na eden od najpriznatite "moralni avtoriteti# na povoenata Germanija?

Ma~ej Ka~orovski

Vo prvite denovi na avgust vika{e oficijalno Dancig i ima{e godinava, verojatno najzna~ajniot status na "sloboden grad# (i mno- sovremen germanski pisatel Ginter zinsko germansko naselenie), upra- Gras, vo intervjuto za konzervativ- vuvan od Ligata na narodite, zazema niot dneven vesnik "Frankfurter centralno mesto vo re~isi site algemajne#, prizna deka poslednite zna~ajni dela na Gras, bez razlika nekolku meseci na Vtorata svetska dali tie se odnesuvaat na "mina- vojna gi ima pominato kako ~len na toto# ili "sega{nosta#. Vo 1944, edna od edinicite na "Vafen SS# – Gras zasekoga{ go napu{ta svojot t.e. voenite edinici na ozloglase- Dancig. Toj se prijavuva kako dobro- nata SS (koi Tribunalot vo Nirn- volec vo germanskata voena mor- berg gi proglasi za "zlostorni~ki narica (Krigsmarine), no, namesto formacii#). Vo intervjuto, Gras go- toa, prvo stanuva pomo{nik vo pro- vore{e za svojata najnova kniga tivavionskata artilerija, a potoa naslovena "Lupej}i go kromidot# e regrutiran vo "Vafen SS#, kade ("Beim Häuten der Zwiebel#), koja be{e ostanuva s¢ do negovoto zarobuvawe oficijalno promovirana nekolku od strana na amerikanskite trupi, dena podocna. Knigata pretstavuva, kon krajot na vojnata. Po oslobo- vsu{nost, avtobiografija na Gras, duvaweto od amerikanskiot logor koja opfa}a period me|u 13-tata i za voeni zatvorenici, se seli vo 30-tata godina od negoviot `ivot. Zapadna Germanija kade {to, so Odlukata na pisatelot da raska`e isklu~ok na nekolku kratki prestoi za svoeto "SS-minato#, {to be{e vo Francija, Italija i Indija, `i- dosega nepoznat del od negovata vee do den-denes. oficijalna biografija, predizvika Vo 1959 Gras go objavuva svojot niza burni reakcii, kako na german- prv roman – "Lamarineniot bara- skata taka i vo javnosta vo drugite ban# koj s¢ do denes se smeta za zemji i go dovede vo pra{awe kredi- negovoto najzna~ajno delo. Potoa bilitetot na "Svesta na Germanci- sleduvaat "Ma~ka i glu{ec# (1963) te#, kako {to be{e ~esto narekuvan i "Ku~e{ki godini# (1965) koi, Gras. zaedno so "Lamarineniot baraban#, Ginter Gras e roden vo Gdawsk 1 Ka{ubi – avtohtono slovensko naselenie koe ‘ivee vo 1927. Negoviot tatko be{e siten vo sega{na Severna Polska. Tie so vekovi ‘iveeja germanski trgovec, dodeka negovata vo pograni~nite oblasti me|u Polska i Germanija i bea predmet na asimilacionite obidi od strana na majka ima{e polsko-ka{ubsko1 po- Poljacite i Germancite. Ka{ubite, nivnata posebna kultura, obi~ai i dijalekt se seprisutni vo knigite teklo. Gdawsk, koj vo toa vreme se na Gras.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 87 Ma~ej Ka~orovski

ja so~inuvaat t.n. "Gdawska trilo- ~uvstvata na vina i odgovornost gija#. Me|u drugite zna~ajni knigi na poradi svoevidno opijanuvawe od Gras spa|aat: "Lokalna anestezija# nacionalsocijalizmot pretsta- (1969), "Od dnevnikot na eden vuvaat modus vivendi za natamo{- pol`av# (1972), "Glave~ki porod noto tvore{tvo i dejnosta na ger- odnosno Germancite izumiraat# manskiot nobelovec. Upornosta na (1980), "Gatawe na `aba# (1992) i Gras vo negovite povici upatuvani "Polzej}i kako rak# (2002). Gras va- do germanskoto op{testvo za spra- `i za eden od najzna~ajnite prota- vuvawe so svoeto nacisti~ko mina- gonisti na literaturniot pravec to ("Vergangenheitsbewältigung#) mu poznat kako "magi~en realizam#. donese neoficijalna titula na Sepak, najgolemoto priznanie za pi- "Svesta na Germancite#. Glavna cel satelskite kvaliteti na Gras doa|a na negovoto pi{uvawe i drugite vo 1999 koga toj e proglasen za op{testveni aktivnosti be{e bor- dobitnik na Nobelovata nagrada za ba protiv zanemaruvaweto i zabo- literatura. ravaweto na ~uvstvoto na vina na Knigite na Gras ne mo‘e da se korenite na zloto, t.e. na nacizmot, gledaat odvoeno od negoviot akti- so cel sozdavawe "zdrava# demo- ven op{testveno-politi~ki anga‘- kratska Germanija. Nekade od po~e- man po zavr{uvaweto na Vtorata tokot na 60-tite godini od minatiot svetska vojna. Toj mo‘e da se gleda vek, Gras po~nuva da se pribli‘uva kako najeminenten pretstavnik na kon stavovite na Socijaldemokrat- t.n. "generacija na artileriskite skata partija na Germanija (SPD), a pomo{nici# (Die Flakhelfer Genera- posebno kon Vili Brandt. Vo 1966 tion). Stanuva zbor za mladi Ger- Gras nastapuva protiv izborot na manci rodeni me|u 1926 i 1930 go- Kurt-Georg Kizinger od redovite na dina. Tie bea premnogu mladi za da Demohristijanskata unija (CDU) za zemaat direktno u~estvo vo najte{- nov germanski kancelar. Toj mu pre- kite borbi na najrazli~ni frontovi frla na Kizinger za negovoto nacis- na vojnata. Od druga strana, tie bea ti~ko minato – ~lenstvoto vo NSDAP dovolno mladi i dovolno beskri- i raboteweto i u~estvoto vo anti- ti~ni da podle‘at na celosno vli- semitska propaganda za vreme na janie i totalna indoktrinacija od vojnata. Potoa, vo 1969 Gras zema strana na nacionalniot socijali- aktivno u~estvo vo predizbornata zam. Gras nikoga{ ne krie{e deka kampawa, agitiraj}i za izborot na negovoto semejstvo £ dade prak- Brandt za nov kancelar. Toj vo ce- ti~no bezrezervna poddr{ka na na- lost ja poddr‘uva "isto~nata poli- cisti~kata ideologija. Kako i re- tika# (Ostpolitik) na Brandt, usme- ~isi site negovi germanski vrsnici rena kon normalizirawe na odno- vo ovaa vreme, i toj be{e aktiven site so zemjite od Var{avskiot ~len na Hitlerjugend. No, za raz- pakt, pred s¢ so SSSR i Polska. lika od mnogumina drugi koi minaa Gras e edna od prvite germanski jav- niz istite iskustva, Gras otvoreno ni li~nosti koja tvrdi deka poradi zboruva{e za svojata fascinacija nacisti~kite zlostorstva Germa- od nacizmot vo ova vreme. Tokmu nija treba zasekoga{ da se odre~e

str. 88 Politi~ka misla Ginter Gras – Demonta‘a na eden od najpriznatite "moralni avtoriteti# na povoenata Germanija? od svoite porane{ni etni~ki ob- lektualec, toj sepak znae{e i znae lasti kako Isto~na Prusija, Pome- da dejstvuva sosema neo~ekuvano. ranija, [lezija ili Sudetite, vklu- U{te kon krajot na 60-tite toj po~- ~uvaj}i go negoviot nikoga{ nepre- nuva da gi kritikuva radikalizmot ‘alen Dancig. Negoviot povik za na studentskite protesti i "Gene- bezuslovno priznavawe na grani- racijata 68# – "Frakcijata na crve- cite na Polska i/ili ^ehoslova~ka, nata armija# (RAF) i "Grupata Bader- {to vo ova vreme i vo sostojba na Majnhof# go potse}aat na nov tota- podelenata dr‘ava be{e s¢ u{te litarizam, sli~en na onoj, nacio- tabu tema vo Zapadna Germanija, go nalsocijalisti~kiot. pravi eden od zakoravenite nepri- U{te pogolemo iznenaduvawe jateli na germanskata desnica. Vo doa|a vo 2002 koga Gras go objavuva 1985 Gras glasno protestira protiv svojot roman "Polzej}i kako rak# (Im zaedni~kata poseta na pretsedate- Krebsgang). Romanot se odnesuva vo lot na SAD, Ronald Regan, i na ger- najgolema mera na tragedijata na manskiot kancelar, Helmut Kol, na okolu 9.000 germanski begalci koi voenite grobi{ta vo germanskiot potonuvaat vo januari 1945 vo Bal- Bitburg kade, pokraj amerikanskite ti~koto More otkako brodot "Vil- i germanskite vojnici, ima{e i helm Gustlof#, na koj se nao|aa tie, ostatoci na 45 pripadnici na "Va- be{e napadnat od sovetskite pod- fen SS#. Vo istiot period Gras se mornici. Po brojot na `rtvite toa sprotivstavuva ‘estoko na obidite be{e edna od najgolemite morski na nekoi germanski istori~ari, katastrofi vo istorijata na ~ove{- kako Ernst Nolte, koi za vreme na tvoto. No, {to e najmnogu va`no, po- t.n. "spor na istori~arite# (Histo- tonatite od "Vilhelm Gustlof# bea rikerstreit) tvrdea deka nacisti~kite "obi~ni# Germanci (so mnozinstvo zlostorstva bea legitimna reakcija na deca, `eni i starci me|u niv) od na bol{evizmot i stalinisti~kiot Pomeranija ili Isto~na Prusija, teror vo SSSR. Vo 1990 Gras ja koi se nao|aa vo pani~no begstvo iznenaduva javnosta so negovoto pred ruskite trupi. Opi{uvaj}i ja protivewe na obedinuvaweto na tragedijata na germanskoto civilno Germanija, smetaj}i deka podele- naselenie pred samiot kraj na nosta na dr‘avata treba da bide vojnata, Gras na mo{ne sugestiven trajna posledica na germanskata vi- na~in prika`uva deka Germancite na poradi nacizmot i holokaustot. ne bea samo xelati tuku i `rtvi na Vo 2001 i 2002 Gras stanuva eden od Vtorata svetska vojna. Ovaa teza se najglasnite germanski protivnici ~ine{e, so godini, "rezervirana# za na vojnata protiv terorizmot obja- krugovite bliski do germanskata vena od administracijata na SAD, desnica, pred s¢ za "Sojuzot na kako i na planiraniot "preven- progonetite# (Bund der Vertriebenen) tiven# napad vrz Irak. i drugite pomali organizacii koi Iako site gorenavedeni aktiv- gi zastapuvaa(t) interesite na nad nosti na Gras bi mo‘ele da dovedat 10 milioni Germanci progoneti po do zaklu~ok deka toj e klasi~en i za vreme na poslednite meseci od primer na levo-orientiran inte- vojnata od SSSR, Polska, ^ehoslo-

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 89 Ma~ej Ka~orovski

va~ka, Ungarija, Romanija ili Jugo- nejzinite sosedi od Centralna Ev- slavija. I tokmu Gras, koj se spro- ropa, a posebno so Polska. Od dru- tivstavuva{e tolku `estoko na ger- ga strana, poddr`uva~ite na Gras manskiot "postvoen revizionizam#, uka`uvaa deka, poradi negovite do- stana, blagodarenie na "Polzej}i sega{ni zaslugi, avtoritetot i vo- kako rak#, sosema neo~ekuvan sojuz- enite iskustva (negovata majka i nik na "Sojuzot na progonentite#. So sestra bea siluvani od sovetskite toa Gras stana eden od glavnite "osloboduva~i# na Gdawsk vo 1945), protagonisti na op{togermanskata tokmu toj e celosno predestiniran debata okolu sudbinata na progo- da govori za sudbinata na progone- netite i germanskite `rtvi, nas- tite Germanci i za Germancite tre- proti nacisti~kite zlostorstva za tirani i kako "`rtvi#, a ne samo "xe- vreme na Vtorata svetska vojna. lati#. Stavovite na Gras po toa pra{awe Imaj}i gi predvid dosega{nite deluvaa mo{ne zbunuva~ki za pove- dostignuvawa na Gras, negovata }eto nabquduva~i, posebno imaj}i hrabrost za ru{ewe na najrazli~ni gi predvid negovite cvrsti zalo`bi tabua, pa duri i "drskosta# da bide od minatoto. Mnogumina mu pre- politi~ki nekorekten, priznanieto frlaa deka toj go stava progonu- za negovata slu`ba vo "Vafen SS# vaweto na Germancite nadvor od mo`e da deluva krajno za~uduva~ki. po{irokiot kontekst, spored koj Pra{aweto koe se nametna, re~isi tragi~nata sudbina na germanskoto podednakvo na protivnicite i obo- civilno naselenie ne smee da se `avatelite na Gras, glasi: "Zo{to analizira poinaku otkolku kako di- duri sega, neli prethodno ima{e rektna posledica na nacisti~kite tolku priliki?!# Ednite zboruvaa zlostorstva i agresijata vrz Cen- deka pisatelot saka{e da go zgole- tralna i Isto~na Evropa. Neprijat- mi interesot za negovata najnova no iznenadeni bea i politi~kite i kniga (prvoto izdanie na "Lupej}i go intelektualnite eliti od zemjite kromidot# be{e rasprodadeno za kako Polska ili Republika ^e{ka, necela nedela od promocijata na za koi Gras va`e{e kako eden od avtobiografijata). Drugite velea najzaslu`nite za "spravuvawe so deka Gras stravuva{e deka pret- minatoto# i za pomiruvawe me|u hodnoto objavuvawe na negovoto Germancite, od edna i, Poljacite ~lenstvo vo "Vafen SS# bi mo`elo ili ^esite, od druga strana. So go- celosno da gi potkopa negovite lema doza na verojatnost mo`e da {ansi za dobivawe na Nobelovata se pretpostavi deka "Polzej}i kako nagrada. Tretite smetaa deka na rak# i debatata okolu knigata mu da- Gras mu nedostiga{e hrabrost za doa na "Sojuzot na progonetite# si- "spravuvawe so sopstvenoto mina- len argument za negovite planovi za to#. Kriti~arite (i doma{nite i formirawe na Evropskiot memori- stranskite) tvrdat deka erata na jalen centar vo ~est na progonetite, Gras kako "vrven moralen avtori- so sedi{te vo Berlin. Centarot tet# e definitivno zavr{ena i deka po~na vo posledno vreme da gi obre- toj nema ponatamu nikakvo pravo da menuva odnosite na Germanija so dava ocenki za odnesuvaweto, moti-

str. 90 Politi~ka misla Ginter Gras – Demonta‘a na eden od najpriznatite "moralni avtoriteti# na povoenata Germanija? vite i minatoto na drugite. Spored Gdawsk – Leh Valensa, koj vo po~e- poddr`uva~ite, postvoenata bio- tok bara{e Gras da se otka`e od ti- grafija na Gras go kompenzira fak- tulata po~esen gra|anin na svojot tot deka toj, kako 17-godi{no mom~e, roden grad (koja mu be{e dodelena be{e ~len na edna od formaciite vo 1993), ja sfati te`inata na ovoj na SS. Samiot pisatel ka`a deka tovar, bidej}i podocna javno izjavi negovoto ~lenuvawe vo "Vafen SS# deka objasnuvawata na pisatelot be{e slu~ajno (toj se prijavi kako "celosno go zadovoluvaat# i nema dobrovolec vo voenata mornarica pri~ina za ponatamo{ni obvinu- "za da gi izbegne stegite na negoviot vawa. dom i semejstvoto#, a mesto toa be{e Iako, po objavuvaweto na "SS regrutiran vo "Vafen SS#) i deka minatoto# na Gras, negovite romani za celiot toj period toj nema ispu- i politi~kite aktivnosti, najvero- kano nitu eden kur{um. No, od druga jatno, }e se gledat vo drugo svetlo, strana, Gras ne ja isklu~i mo`nosta nivnoto zna~ewe ne bi trebalo ni- deka, dokolku toga{ "bi bil nekolku kako da se doveduva vo pra{awe. godini postar i regrutiran malku Ednostavno, duri i najvrvnite mo- porano#, negovoto voeno minato bi ralni avtoriteti ne se imuni na mo`elo da izgleda sosema poinaku. ~ove~kite slabosti. A Gras, verojat- Istovremeno, toj podvle~e deka toj no, skr{i u{te edna tabu tema, pa dolgo premol~uvan del od negovata mo`ebi }e zapo~ne debata, dali biografija pretstavuva{e za nego "Vafen SS# mora da bidat strogo najgolem tovar vo poslednite 60 osuduvani, iako me|u niv ima{e godini i do krajot na `ivotot }e go "mladi mom~iwa koi ne ispukaa ni- progonuva "golem sram# poradi toa. tu eden kur{um#... I drugiot nobelovec po poteklo od

Abstract

In the beginning of August the famous German writer, Nobel prize-winner Guenther Grass shocked the public both in Germany and abroad by the late disclosure of his membership in Waffen SS unit in the last months of World War Two. As Grass has for many decades been an outspoken critic of Germany’s treatment of its Nazi past, his statement caused a great stir. The writer is best known for his novels such as: "The Tin Drum”, "Cat and Mouse”, "From the Diary of Snail” or "Crabwalk”. Besides his tremendous body of work in field of literature he is recognized for his political activities too. For instance he supported Willy Brandt’s election campaign but on the other hand he criticized left wing radicals. Due to his books and his political activism Grass received an unofficial title of "German’s consciousness”. After the confession of his "SS” past there is a huge risk of Grass-moral authority to fall from grace.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 91

Recenzii

"Makedonski katahrezis#, kniga na Branislav Sarkawac

Anastasija \ur~inova

Sarkawac, Branislav, "Makedonski katahrezis#, Forum, Skopje, 2004 godina

Makedonija i postkolonijalniot diskurs

Knigata n¢ uveruva deka proble- mite so koi se soo~uvame nie i na- {ata zemja ne se osameni i oti po- stojat pati{ta za nivno nadminu- vawe, koi zavisat, pred s¢, od nas i od "itrinata# na na{iot um. Knigata "Makedonski katahre- zis# od d-r Branislav Sarkawac (Skopje, 359 – Mre`a za lokalni i subalterni hermenevtiki, 2001) go privlekuva vnimanieto na ~ita- telot ne samo poradi svojata temat- ska aktuelnost tuku i poradi ne- obi~nosta i originalnosta na nejzi- niot pristap. Osnovnoto pra{awe koe vo nea se postavuva e: koj i ka- kov diskurs da se upotrebi pri pro- misluvaweto na Makedonija, make- donskiot identitet i kulturata, sogledani vo kontekstot na novo- tikata#, pi{uva toj, "nieden diskurs nastanatite geopoliti~ki promeni ne e validen. Ovie idei ne komu- od poslednive desetina godini. niciraat so mojata stvarnost, so mo- Pritoa, avtorot gi poka`uva svoite jot `ivot, so obidite da se razbe- {iroki poznavawa na moderniot i ram sebesi vo edna politi~ka postmoderniot filozofski dis- stvarnost...#. Zatoa, vo promislu- kurs, po~nuvaj}i od Benjamin, Sartr, vaweto na sopstvenata situacija, Derida, Bodrijar, Fuko, Habermas, onaa {to go opkru`uva vo dadeniot Liotar, Rorti, no, vo seto ova zna- geografski i istoriski kontekst, ewe, kako {to veli samiot, "ne se nemu pove}e mu odgovara perspek- nao|a sebesi#. "A bez svetot na prak- tivata na eden Homi Baba, Edvard

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 93 Anastasija \ur~inova

Said, Gajatri Spivak i niza sli~ni situacija. Vo taa smisla, smeta avtori, koi go problematiziraat Sarkawac, pozicijata na postkomu- pra{aweto na kulturniot identi- nizmot vo slu~ajot na Makedonija se tet vo ramkite na postkolonijal- dobli`uva do onaa na postkoloni- niot kriti~ki diskurs. Ottamu i jalnata misla, nao|aj}i niza zaed- neobi~niot naslov na knigata, vo ni~ki i dopirni to~ki. Iako isto- koj, pod poimot katahrezis, preze- riski i realno ne ja spodeluva men od Spivak, se podrazbira po- istata sudbina so t.n. postkoloni- inakvo tolkuvawe, ili "pogre{no# jalni zemji i narodi, onie koi vo ~itawe na privilegiranoto, zapad- vtorata polovina na 20-tiot vek se no znaewe. Od nekolkute tolkuvawa oslobodija od dolgotrajnoto kolo- na gr~kiot zbor "katahrezis# Sar- nijalno ropstvo, Makedonija so niv kawac go odbira kako najsoodvetno ja spodeluva istata situacija vo za svojata ideja zna~eweto "zlo- koja e prinudena da se bori za upotreba#, bidej}i najdobro odgo- sopstvenoto mesto pod sonceto. Tie vara na negovata zamisla: zapad- dobli`uvawa se gledaat vo zaed- noto znaewe da ne se otfrli, tuku ni~kite problemi olicetvoreni toa na najsoodveten na~in da se preku borbata za postignuvawe na (zlo)upotrebi vo ramkite na kon- suverenosta, potrebata od nacio- kretnite, lokalni znaewa. nalna legitimacija, re{avaweto na Pozicijata na Makedonija vo bazi~nite pra{awa za imeto, ja- aktuelniot, delikaten i, ve}e se zikot, dr`avnosta i sl. I tokmu tu- ~ini, beskraen period na tran- ka le`i predizvikot za dene{nite zicija, vo ovaa kniga e sogledana generacii: preku afirmirawe na kako "frlenost vo pretpoliti~- "lokalniot pristap#, sostaven od koto#. Napu{taweto na prethodniot parcijalni, no izvorni kriti~ki narativ, prisuten i validen vo znaewa, da se istakne sopstvenata prethodnata dr`avna zaednica, "lokacija#, sopstvenata gledna doveduva do problematizirawe i to~ka. do potreba od novo i poinakvo Slikata za Makedonija naj~esto promisluvawe na pra{aweto za e formirana nadvor od nejzinite makedonskiot identitet. Se najdov- granici, i toa ne samo vo sosednite me vo me|uprostorot – vo ras~ekor zemji, kako porano, tuku sega i vo me|u dvata diskursa: prethodniot – golemite centri na mo}ta, pred s¢ marksisti~ki (no so ~uvstvo na od zapadna proveniencija. Na toj sigurnost i superiornost vo odnos na~in, uka‘uva Sarkawac, se nao- na drugite komunisti~ki zemji) i |ame vo situacija koga istiot si liberalniot (koj agresivno se pravi prikazna za drugiot, bez da nametnuva, no e istovremeno sleden go pra{a, bez da ja soslu{a negovata od ~uvstvoto na zbunetost i inferi- verzija, i potoa mu ja nametnuva ornost pred razvieniot zapaden svojata prikazna kako "objektivna# svet). Odedna{ – perifernoto, i edinstveno va‘e~ka. A taa nara- marginalnoto, inferiornoto, site cija e polna so predrasudi, pottik- t.n. subalterni kategorii, stanu- nata, glavno, od dobri nameri, no vaat determinira~ki i za na{ata obremeneta od neizbe‘nite, naj~es-

str. 94 Politi~ka misla "Makedonski katahrezis#, kniga na Branislav Sarkawac to pogre{ni, stereotipni pretsta- nicata#. Pluralna li~nost, koja vi. Vo na~inot na koj tie nas n¢ uspeva da bide Indios me|u Meksi- gledaat, site pretstavnici na post- kancite i Meksikanka me|u Anglo- kolonijalnata kritika sogleduvaat amerikancite, Anzaldua poka`uva eden osoben vid "nasilstvo#, bidej- deka mo`e da se razmisluva za }i pretstavata za drugiot e impli- svojot svet bez da se naveduvaat ili citno sodr‘ana i nerazdelna od ~itaat samo avtorite {to se "in#. I geopoliti~kite strukturi na mo}ta. toa ne e s¢: od Anzaldua mo`eme da Pa, vo takvata situacija, {to ni nau~ime u{te ne{to, mnogu va`no – preostanuva kako reakcija? Ili da po~neme da teoretizirame trgnu- povikot na "dejstvuvawe# (Homi vaj}i od ~uvstvata, za{to "teoriite Baba) ili borbata za "ukinuvawe# doa|aat od ~uvstva, od onie ne{ta (Spivak) na spomenatata represija. {to te nakostre{uvaat i te vozne- Osnovnata ideja ja nao|ame vo miruvaat#. Samo toga{ tie }e bidat odlukata da ne se bide pove}e navistina validni za na{ata `i- objekt na tu|iot diskurs, tuku da se votna situacija, a istovremeno raz- sozdade i da se neguva sopstven, koj birlivi i uverlivi za ostatokot od potoa }e se {iri i }e se nametnuva svetot. naokolu. Nasproti uniformnosta na Pokraj {iro~inata na zasta- globalniot, imperijalen pristap, penite idei i smelosta na prime- da se istakne "itrinata na lokal- netiot pristap, knigata na Branis- niot um#. Stanuva zbor za postapki lav Sarkawac donesuva izvesna i pra{awa, kaj nas ve}e postaveni nade‘ i vo na{ite konfuzni i od strana na umetnosta, najmnogu vo razbieni misli. Taa n¢ uveruva teatarot, filmot i literaturata, deka problemite so koi se soo~u- no mnogu malku ili re~isi voop{to vame nie i na{ata zemja vo posled- na planot na teorijata i kriti~kata nive nekolku godini ne se osameni misla. i deka, i pokraj nivnata serioznost, Tragaj}i vo nasoka na svoite nesomneno postojat pati{ta za interesi, Sarkawac upatuva kon nivno nadminuvawe. Tie pati{ta iskustvata na nekolkumina teoreti- zavisat, pred s¢, od nas i od "itri- ~ari von zapadniot, evrocentri~en nata# na na{iot um, no istovremeno misloven krug. Pritoa, osobeno se zaedni~ki i za mnogu drugi umni bliski i podatlivi mu se mislata lu|e, kako i za mnogu drugi narodi na meksikanskata avtorka Glorija koi se borat za svojot prosperitet Anzaldua i nejzinata ideja za "gra- i opstanokot na planetata Zemja.

Abstract Anastasija Gurchinova reviews the book "Macedonian Catachrasis# by Branislav Sarkanjac. The main point in the book for Gurchinova is what discourse to use when conceptualizing about Macedonia, Macedonian identity and culture seen in the contexts of the geopolitical changes in the last decade. In her views, the book assures us that the problems that we and our country are facing are not lonely. There are paths to overcome them, and those paths are most of all preconditioned by us and the cunningness of our mind.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 95

Dokumenti

Ekonomski manifest "Na{a zaedni~ka obvrska e prerodba na Makedonija#

Gra|ani na Republika Makedonija,

Nie, dolupotpi{anite pretstavnici na partiite na Koalicijata, koi }e ja formiraat novata Vlada na Republika Makedonija, So ovoj manifest sakame denes pred vas javno i odgovorno da gi prezen- tirame na{ite opredelbi i prioriteti i na{ite principi na rabotewe. Makedonija ‘ivee vo te{ka ekonomska sostojba: – iljadnici lu|e se bez rabota i se borat so siroma{tijata; – korupcijata i kriminalot dostignaa nevideni razmeri; – golem broj deca ne se {koluvaat poradi nema{tija; – bolnite nemaat pari za lekovi; – golem broj mladi lu|e, ne gledaj}i perspektiva, zaminuvaat vo stranstvo. Nie ne prifa}ame vakva Makedonija i re{eni sme da ostvarime ekonomska prerodba na Makedonija! Na{ata vizija e Makedonija kako demokratska, ekonomski silna i socijalno pravedna zemja, koja }e ostvari integracija vo Evropskata Unija. Na{iot pristap e jasen: }e rabotime naporno. I }e uspeeme! Imame energija i hrabrost da se soo~ime so predizvicite, volja da istraeme pred te{kotiite, znaewe i mudrost da ponudime re{enija za problemite. Lu|eto vo Makedonija so pravo se umorni od politi~ari koi samo zboruvaat. Politi~ari koi edno vetuvaat, a drugo rabotat. ]e ja smenime slikata vo o~ite na gra|anite deka site vo politikata sme takvi. A, za da ja smenime takvata slika, znaeme deka najva‘no e da doka‘eme deka sme razli~ni. Nie sme razli~ni. Nie sme Koalicija koja ima idei i koja gi ohrabruva site koi se inventivni. Ideite mora da se materijaliziraat. Zatoa na{ata koalicija insistira na proekti i makotrpna rabota. Samo taka mo‘at da se ostvarat promeni na podobro – promeni za ekonomska prerodba na zemjata. Na{a krajna cel e da ovozmo‘ime pobogat i podobar ‘ivot za sekoj gra|anin. Najgolemiot predizvik za nas e namaluvawe na siroma{tijata i podobruvawe na kvalitetot na ‘ivot preku dinami~en ekonomski razvoj. Ekonomskiot razvoj bara investicii i zgolemuvawe na konkurentnosta na doma{nite firmi. Na{ata ekonomska programa predviduva konkretni merki

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 97 i ~ekori za podobruvawe na investicionata klima, podignuvawe na kvalitetot na javnite uslugi, pogolemi vlo‘uvawa vo javnata infrastruktura i privlekuvawe na stranski investicii. ]e im podademe raka i na site vlijatelni i sposobni makedonski dr‘avjani od dijasporata koi se podgotveni da investiraat vo zemjata. Nie sme Koalicija koja na patot do uspehot }e gradi partnerski odnosi so stopanskite komori, sindikatite, lokalnata vlast i nevladiniot sektor. So site gra|ani, za{to samo zaedno mo‘eme da uspeeme. Nie }e bideme Vlada koja }e bide sojuznik na privatniot sektor. So entuzijazam }e ja poddr‘ime novata generacija makedonski pretpriema~i koi }e sozdavaat novi rabotni mesta. ]e sozdademe vo Makedonija najdobri uslovi za biznis preku re{itelni strukturni i institucionalni reformi: deregulacija, radikalna reforma na dano~niot i carinskiot sistem, reforma na javnata administracija, reforma na sudstvoto, za{tita na sopstvenosta, pravna za{tita na investitorite i pravata na doveritelite. Makedonskata ekonomija }e se modernizira i }e bide konkurentna. Toa zna~i pogolemi vlo‘uvawa vo tehnolo{kiot razvoj i inovacii. ]e sprovedeme masovna kompjuterizacija na Makedonija vo koja }e bidat vklu~eni obrazovanieto, sudstvoto, carinata, zdravstvoto i }e se anga‘irame vo nasoka na tehnolo{ko osovremenuvawe na celata zemja. Korupcijata e silna ko~nica na ekonomskiot razvoj. Na{ata opredelba e nulta tolerancija za korupcijata na site nivoa. Nie imame volja, hrabrost i znaewe toa da go napravime: }e obezbedime nezavisnost i transparentnost na instituciite za borba protiv korupcijata i profesionalnost i odgovornost na Vladata. ]e gi vklu~ime najdobrite doma{ni i stranski eksperti i }e uspeeme vo ovaa borba. Nie sme dol‘ni da im obezbedime na na{ite deca podobri uslovi za ‘ivot. Investiraweto vo obrazovanieto e najdobrata investicija za nivnata idnina. ]e im ovozmo‘ime da u~at vo moderni u~ili{ta opremeni so kompjuteri i besplaten Internet, da izu~uvaat stranski jazici i veronauka. Poddr‘uvame eksperti so visokomoralni vrednosti, kadri koi se primer vo sovremeniot biznis. Makedonija e zemja na vrvni zemjodelci. ]e sozdademe uslovi za revita- lizacija na zemjodelstvoto preku pogolema buxetska poddr{ka, poniski danoci i pomo{ pri plasmanot na proizvodi na stranskite pazari. Zgolemeniot ekonomski rast }e ovozmo‘i ispolnuvawe na obvrskite kon gra|anite koi se najmnogu pogodeni od siroma{tijata. Za site niv }e obezbedime uslovi za pristoen ‘ivot i otvorawe novi rabotni mesta, me|u drugoto, preku kvalitetni zdravstveni uslugi, stabilen penziski sistem i pravedna socijalna pomo{. Evropskata idnina na Republika Makedonija zavisi i od razvojot na demokratijata. Na{ata cel e Makedonija kako zemja na slobodi i mo‘nosti, vo koja sekoj gra|anin }e se ~uvstvuva sloboden, ramnopraven i po~ituvan. Za toa ni e potrebno nezavisno, efikasno i ~esno sudstvo. Refor- miranoto sudstvo {to go garantira funkcioniraweto na pravnata dr‘ava i nultata tolerancija za korupcijata }e ovozmo‘at klima za investicii.

str. 98 Politi~ka misla Ekonomski manifest

Gra|anite na Makedonija mora da se ~uvstvuvaat posigurni i pobezbedni od dosega. Reformite vo policijata }e pridonesat za namaluvawe na kriminalot, zajaknuvawe na sigurnosta i bezbednosta. Pritoa, }e vnimavame da se odr‘i optimalen balans me|u sigurnosta na gra|anite i po~ituvaweto na li~nata sloboda i ~ovekovite prava. Makedonija mora da ja odr‘i vekovnata tradicija na otvorenost kon zaedni~ki vrednosti, tolerancija i me|usebno po~ituvawe. Odr‘uvawe na stabilnosta na dr‘avata preku po~ituvawe na Ramkov- niot dogovor, jaknewe na lokalnata vlast i integracija vo EU i NATO, kako i olesnuvawe na vizniot re‘im, se na{i osnovni politi~ki prioriteti. Nie veruvame deka na patot kon Evropa najzna~ajni ~ekori se onie koi se pravat tokmu vo zemjava. Pred nas, nesomneno, postojat izvonredno zna~ajni zada~i – kaj gra|anite da gi vratime optimizmot i verbata vo dr‘avata i da ja pribli‘ime Republika Makedonija kon EU preku razvoj na demokratijata i ekonomijata. Podgotveni sme da gi ostvarime ovie vozvi{eni celi. Ni{to od ova nema da e lesno. Nie }e bideme ispraveni pred mnogu isku{enija i predizvici. No nie nema nikoga{ da zastaneme, da se pokolebame ili otka‘eme. Nie sme gordi na novata generacija gra|ani na Republika Makedonija koja kon idninata pristapuva so samodoverba, entuzijazam i cvrsta re{enost da uspee. Doverbata koja ni ja dadovte e najgolema privilegija, ~est i obvrska. Od nea sekojdnevno }e ja crpime silata za uspeh. Gra|ani na Republika Makedonija, pred nas i pred Makedonija pretstojat podobri denovi. Manifestot koj denes go potpi{uvame e na{iot zavet kon vas. Makedonija ima sila! Makedonija }e uspee!

Kratok osvrt kon Manifestot:

"Ekonomskiot manifest# go dobi vnimanieto na javnosta posle izborite vo juli 2006 koga be{e promoviran od strana na noviot mandatar, Nikola Gruevski, kako stolb na pregovorite za sostavuvawe na novata vladina koalicija. Vo nekoi od zemjite vo Zapadna Evropa, pri sostavuvaweto na koalicionite vladi, voobi~aen e politi~kiot proces na izgotvuvawe na koaliciona programa, vo koja se preto~eni vrednostite i interesite na politi~kite partneri i koja ja dava zaedni~kata platforma na dejstvuvawe. Pri sostavuvaweto na Koalicionata vlada vo 2002 godina vo Makedonija, be{e spomenat koalicionen dogovor pome|u partnerite vo Vladata, no va`nosta na takviot ~in be{e mnogu pove}e potencirana vo 2006. Prifa}aweto na na~elata na "Ekonomskiot manifest# be{e prika`ano kako neophoden preduslov za da zapo~nat pregovorite za sostavuvawe na Vladata na Republika Makedonija. Se ~ini deka vo Makedonija poleka zree svesta za potrebata od dogovor koj }e gi ureduva odnosite pome|u koalicionite partneri, }e gi postavuva prioritetite na Vladata i }e gi istaknuva vrednostite na vladinata koalicija.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 99 Evidentno e deka procesot e zapo~nat, no krajnata vrednost koja ja sozdava e te{ko da se definira. Sakaj}i da dobieme pojasnuvawe za celta i funkcijata na dokumentot koj Vi go prezentirame, do glavnite potpisnici na Manifestot (VMRO-DPMNE, DPA i NSDP) go postavivme slednoto pra{awe: [to pretstavuva za Vas ekonomskiot manifest "Na{a zaedni~ka obvrska e prerodbata na Makedonija#? Dobivme mislewe samo od pretstavnicite na DPA, koe go prenesuvame podolu, dodeka drugite partneri ne ni dadoa odgovor, najverojatno zaradi nivnite tekovni obvrski.

Mislewe na DPA:

Potpi{uvaweto na "Ekonomskiot manifest# go gledame kako potreba za unificirawe na pristapot, strategiite i prakti~noto sproveduvawe na programata koja }e donese prerodba na ekonomijata vo Republika Makedonija. Od tekstot na Manifestot mo‘e da se zaklu~i deka toj e upaten kon gra|anite na Makedonija, a slu‘i da se prezentiraat opredelbite, prioritetite i principite na rabotewe na novata vladina koalicija. Vo Manifestot ne se tretiraat odnosite me|u koalicionite partneri, a iako naslovot i podnaslovot upatuvaat na ekonomski re{enija, prioritetite davaat {iroka lista na gorlivi pra{awa vo Makedonija. Samiot dokument e kratok, a pra{awata koi se potencirani se tretiraat preku voop{teni frazi i floskuli. Zaklu~okot koj mo‘e da se izvede ne odi podaleku od naslovot na dokumentot, t.e deka Manifestot e manifest.

Abstract The Economic Manifest "Our common obligation is rebirth of Macedonia# was signed by the political parties that form the new coalition Government. It is addressed to the citizens of Macedonia and serves to present the orientation, priorities and working principles of the new Government.

str. 100 Politi~ka misla Za avtorite

Za avtorite

Jan Peter Balkenende e Premier Anastasija \ur~inova e vonreden na Holandija. profesor po Italijanska kni‘ev- nost na Filolo{kiot fakultet [tefan Vopel, roden 1962 god., vo "Bla‘e Koneski# vo Skopje. Magis- izminatite nekolku godini ‘ivee i trirala vo 1992 na Univerzitetot raboti vo Izrael. Toj e proekt- vo Belgrad, a doktorirala vo 2000 menaxer vo germanskata Fondacija godina na Univerzitetot "Sv. Kiril "Bertelsman# i e organizator na i Metodij# vo Skopje. Se zanimava dijalozi i proekti za istaknati so interliterarnata i interkul- germanski i izraelski eksperti od turnata sorabotka pome|u Makedo- oblasta na politikata, mediumite, nija i Italija, so prou~uvawe na biznisot i kulturata. komparativna kni‘evnost i ita- lijanistika, a isto taka i preve- Dejan Donev, roden 1976 god., duva od italijanski jazik. demonstrator po Etika na Filo- zofskiot fakultet vo Skopje – \orge Ivanov, roden 1960 god., Katedra za odbranbeni i mirovni vonreden profesor i prodekan na studii i Katedra za psihologija, Pravniot fakultet "Justinijan kako i Etika na komuniciraweto na Prvi# vo Skopje. Predava Poli- Interdisciplinarnite studii po ti~ki teorii i Politi~ka filozo- novinarstvo na Pravniot fakultet. fija na politi~kite studii na Magistriral vo juli 2005 godina so Pravniot fakultet. temata "Eti~kiot mehanizam na dejstvuvawe na nevladinite orga- Ma~ej Ka~orovski, roden 1975 god. nizacii# pod mentorstvo na prof. vo Var{ava, Polska kade ima magis- d-r Kiril Temkov, pod ~ie mentor- trirano me|unarodni odnosi na stvo na Filozofskiot fakultet vo Var{avskiot univerzitet. Od 2000 Skopje vo momentov go izrabotuva i ‘ivee postojano vo Makedonija. Vo doktorskiot trud "Eti~kite vred- Makedonija ima raboteno na niza nosti vo menaxerstvoto#. Dosega istra‘uva~ki proekti vo ramkite objavuval brojni tekstovi so nau~na na Institutot "Evro-Balkan#, a sodr`ina vo spisanijata: "Filoso- potoa vo Centarot za istra‘uvawe fija#, "Razgledi#, "Kulturen `ivot#, i kreirawe politiki. "Gra|anski svet#, "Filozofska istra`ivawa#, kako i spisanieto "Habitus#, a u~estvuval i na brojni nau~ni internacionalni i doma{ni simpoziumi.

Godina 4, br. 15, septemvri 2006, Skopje str. 101 Za avtorite

Herman Kues, roden 1949 god. Toj e Tihomir Topuzovski, roden 1978 postojan dr‘aven sekretar vo ger- god., diplomiral i magistriral na manskoto Ministerstvo za semej- Fakultetot za likovni umetnosti stva, postari lica, ‘eni i mladi. vo Skopje. Paralelno diplomiral i Toj e portparol za socijalni pra- na Filozofskiot fakultet vo {awa pri Centralniot komitet na Skopje (grupa Filozofija). Germanskite katolici od dekemvri 2005. @arko Trajanoski ima magistri- rano na programata za Demokratija Kiril Nejkov, roden 1977 god. vo i ~ovekovi prava vo Jugoisto~na Skopje. Toj e magister po me|una- Evropa (Saraevo–Bolowa). Raboti rodno pravo na Univerzitetot vo kako ko-urednik na "Identiteti – Kembrix. spisanie za rod, politika i kul- tura# i kako sorabotnik vo "Istra- Marija Risteska e diplomiran `uva~kiot centar za rodovi studii# pravnik i magister po evropska – Institut "Evro-Balkan#. javna administracija i javni poli- tiki. Raboti kako glaven analiti- ~ar vo Centarot za istra‘uvawe i kre- irawe politiki (www.crpm.org.mk). Taa ima direktno rabotno iskustvo na reforma na javni politiki preku programite na Svetska banka, UNDP, UNIFEM i EAR vo Makedonija.

Aleksandar Spasenovski, roden 1980 god., magistrant po me|una- rodno pravo i politika na Pravniot fakultet "Justinijan Prvi# – Skop- je, demonstrator po Politi~ki sistem i po Sovremeni politi~ki sistemi na istiot fakultet i do- skore{en stipendist na Fonda- cijata "Konrad Adenauer#.

str. 102 Politi~ka misla