Seloto Na Ahmeti I

S E L O T O N A A H M E T I

POLITI^KATA EKONOMIJA NA ME\UETNI^KITE ODNOSI VO MAKEDONIJA

Bezbednosen proekt na ESI vo Makedonija pomognat od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na [vajcarija

Skopje i Berlin 1-vi oktomvri 2002 Seloto na Ahmeti I

IZVR[NO REZIME

Izve{tajot ja istraùva politi~kata ekonomija na etni~kite odnosi vo Makedonija - "poinakviot konflikt" vrzan za namaluvaweto na resursite i za opa|aweto na stilot na ìvotot {to tolku ~esto pominuva nezabeleàno.

Vnimanieto e naso~eno kon region {to e naselen so 52.000 lu|e vo Zapadna Makedonija, od koi 50 nasto se etni~ki Albanci i 40 nasto etni~ki Makedonci. Kako i vo pove}eto drugi delovi na Makedonija, Ki~evo (na albanski: Ker~ova) ima dlaboko vkoreneta tradicija na etni~ki so`ivot. So decenii vo op{tinata nema slu~ai na nasilstvo me|u zaednicite, a situacijata ostana smirena duri i vo vrvot na minatogodi{nite borbi. Sepak, i ovdeka me|u etni~kite zaednici se poka`uvaat razli~ni ekonomski i socijalni znaci koi{to se ~inat programirani da proizvedat me|uetni~ki somnevawa i strav.

Zajas, "seloto na Ahmeti", e selska zaednica od desetina iljadi lu|e vo Ki~evskiot region. Toa e domot na gerilskiot voda~ preobraten vo partiski politi~ar, Ali Ahmeti, koj go predvode{e vostanieto {to ja dovede zemjata do rab na gra|anska vojna vo 2001 godina. Makedonskata dr`ava glavno e otsutna od sekojdnevieto na lu|eto od Zajas i vo drugite albanski selski podra~ja. Vo tie mesta re~isi i da nema oficijalna vrabotenost i postojat malku infrstrukturni objekti. Lokalnata ekonomija vo celost e pottiknata odnadvor. Spored nekoi vozdr`ani procenki, etni~kite albanski iselenici od Ki~evo koi rabotat vo SAD i niz Evropa godi{no doma pra}aat pove}e od 16 milioni evra - pove}e od vkupnata suma koja{to kako plati ja dobivaat etni~kite Makedonci vraboteni vo javnite slu`bi i nekoga{nite socijalisti~ki pretprijatija vo Ki~evo.

Mnozinskoto naselenie vo gradot Ki~evo se etni~ki Makedonci. Nivnite `ivoti se vodeni od krizata na industriskoto op{testvo sozdadeno od jugoslovenskiot socijalizam. @ivotniot standard kaj makedonskite doma}instva do`ivea kolaps vo poslednite dve decenii. Lokalnite industriski kapaciteti odamna ve}e ne vrabotuvaat nikogo, a javnata administracija e pod pritisok i na generalnoto namaluvawe na nejziniot broj, no i na otvoraweto pogolem prostor za vrabotuvawe na pretstavnici od malcinstvata. Re~isi i da nema nov privaten sektor vo etni~ki makedonskite delovi na Ki~evo, so isklu~ok na nekolku mali grade`ni firmi, prodavnici i kafuliwa. Krizata so nevrabotenosta najverojatno }e se prodlabo~i i so sekoe is~eznuvawe na rabotnite mesta se turka u{te edno doma}instvo vo siroma{tija.

Me|uetni~kite odnosi vo Ki~evo se vrameni vo ovoj paradoks. Kako glavni dobitnici od ~etirideceniskiot industriski razvoj, etni~kite Makedonci sega se ostaveni na vetrometinata na brzata propast. Isklu~uvaweto na Albancite od socijalisti~kiot sektor i od negovata dobrobit gi prinudi da baraat drugi ekonomski strategii, glavno rabotno emigriraj}i ili razvivaj}i mali po obem trgovski aktivnosti, {to na podobar na~in gi podgotvi da go pre`iveat kolapsot na socijalisti~kiot sistem. Sepak, slabosta na makedonskata dr`ava e ograni~uva~ki faktor kolku za albanskata, tolku i za makedonskata zaednica. Dijasporata nosi bogata potro{uva~ka aktivnost i trgovija vo Ki~evo, no mnogu malku zna~i produktivna investicija. Golemi delovi na albanskata zaednica ostanuvaat zarobeni vo krugot na nerazvienosta, osobeno vo selskite podra~ja. Seloto na Ahmeti II

Vakvite razli~ni iskustva go objasnuvaat razli~noto poimawe me|u dvete zaednici za toa na koj na~in potfrluva makedonskata dràva i koj ja pla}a cenata za nejzinoto nefunkcionirawe. I pokraj nivniot relativen prosperitet, albanskiot pogled e oboen so ìvotno iskustvo na isklu~enost. Albancite se borat da dojdat do sistemot na dràvno-sponzoriranite beneficii koi{to se u{te postojat. [to se odnesuva do Makedoncite, tie se ~uvstvuvaat kako da se pod opsada, i socijalno i ekonomski, i gi ~uvstvuvaat albanskite barawa kako direktna zakana za sopstvenata pozicija. Vo vakvi okolnosti, borbata za kontrola vrz namalenite javni resursi lesno biduva etni~ki oboena, davaj}i i na makedonskata politi~ka ekonomija eksplozivna priroda.

Privle~no e da se misli deka pote{kiot del od postignuvaweto na odr`liviot mir vo Makedonija ve}e e postignat. No, analizata {to ja sodr`i ovoj izve{taj sugerira sprotiven stav. I makedonskata politi~ka elita i me|unarodnata zaednica }e moraat da se osvrnat na mnogu od najte{kite pra{awa vo vremeto {to e pred nas.

Glavnite odredbi od Ramkovniot dogovor od avgust 2001 (Ohridskiot dogovor) - ramnopravna zastapenost na malcinstvata vo javnata administracija, jazi~nite prava i zasiluvaweto na lokalnata samouprava - }e baraat ambiciozna programa za reforma na instituciite i za preraspredelba na javnite dobra. Bidej}i Makedonija e pod pritisok da ja namali javnata potro{uva~ka, vakvite nastojuvawa bezdrugo }e bidat do`iveani kako zakana od strana na makedonskata etni~ka zaednica, osobeno koga }e se dojde do podelbata na vrabotuvaweto vo javniot sektor.

Za raste~kata evropska nadvore{na i odbranbena politika Makedonija be{e model za toa kako usoglasenata intervencija moè da go spre~i konfliktot i da ja svrti krizata vo diplomatski uspeh. Za takviot razvoj na nastanite da se iskoristi i ponatamu, Evropskata unija, sepak, }e mora da razvie edna dobra programa ne samo za primena na odredbite od Ohridskiot dogovor, tuku i za re{avawe na strukturnite pri~ini za etni~kiot konflikt. Samo edna seriozna zalo`ba za evropska pomo{ koja{to }e go stavi na dneven red problemot na industriskiot pad i na selskata nerazvienost }e bide vo sostojba da ja vramnoteì opasnata dinamika {to vo momentov go obrazuva makedonskoto op{testvo. Bitkata za stabilnost vo Makedonija e daleku od dobiena. Tokmu vo mesta kakvi {to se Ki~evo i Zajas implementacijata na Ohridskiot dogovor mora da po~ne da pridonesuva za podobruvawe na ìvotot na lu|eto. Seloto na Ahmeti

- Sodr`ina -

I. VOVED...... 1 II. KONTEKST...... 3 III. RASTOT I PADOT NA INDUSTRISKOTO OP[TESTVO...... 7 A. Tranzicijata i vrabotenosta ...... 7 B. Privatizacijata i nejzinite posledici...... 9 V. Etni~kite Makedonci i idninata na privatniot sektor...... 14 G. Politikata na ograni~eno vrabotuvawe...... 15 IV. VNATRE[NATA MIGRACIJA I RAZVOJ...... 17 V. GLOBALIZACIJATA NA KI^EVSKITE ALBANCI ...... 20 VI. ZAJAS I OTSUTNATA DR@AVA...... 25 VII. SPROVEDUVAWE NA OHRIDSKIOT DOGOVOR VO KI^EVO...... 29 A. Albancite kako javni slu`benici ...... 31 B. Albanskiot kako oficijalen jazik ...... 33 V. Lokalna samouprava...... 33 G. Zaklu~oci: nadminuvawe na politikata na sî ili ni{to? ...... 36 Za ESI ...... 40

- Lista na tabeli -

Tabela 1: Demogarfskiot i etni~kiot sostav na ki~evskiot region...... 3 Tabela 2: Istra`uvawe na javnoto mislewe na UNDP, dekemvri 2000 ...... 8 Tabela 3: Prijavena nevrabotenost vo Ki~evo, Drugovo, Oslomej, Vrane{tica i Zajas ...8 Tabela 4: Vrabotenosta vo biv{ite socijalisti~ki i javni pretprijatija...... 9 Tabela 5: Sega{nite delovni aktivnosti na A.D. Tajmi{te, najgolemata Ki~evska privatizirana firma ...... 11 Tabela 6: 13-te privatizirani firmi vo Ki~evo ...... 12 Tabela 7: 10-te javni pretprijatija vo Ki~evo ...... 13 Tabela 8: Vrabotenost od strana na vladata vo podra~jeto na Ki~evo...... 16 Tabela 9: Promena na naselenieto vo 78 sela vo Ki~evskiot region od 1948-1994 godina...... 18 Tabela 10: Sega{ni podatoci za albanskite, makedonskite i turskite u~enici od u~ebnata 1989/1990 od gimnazijata "Mirko Mileski", Ki~evo...... 22 Tabela 11: Zavr{ni smetki za prihodite na Ki~evo, Drugovo i Oslomej vo 2000 godina...... 26 Tabela 12: Dodeleni sredstva od Programata za vodovod i kanalizacii i od Fondot za nacionalni i regionalni pati{ta na Ki~evskiot region, 1997-2001 godina ...... 27 Tabela 13: Procenka na vrabotenosta vo javniot sektor vo Ki~evo, Drugovo, Oslomej, Vrane{tica i Zajas ...... 32 Seloto na Ahmeti 1

I. VOVED

Pove}eto patnici vo Makedonija pominuvaat niz Ki~evo odej}i od Skopje za Ohrid, preku Tetovo. No, pove}eto od niv edvam i da go zabele`at gradot, a u{te pomalku i napnatata socijalna drama na sovremena Makedonija {to se odviva vo ovoj region.

Koga }e vleze vo Ki~evskiot region od zapad, patnikot prvo doa|a do seloto Zajas, domot na gerilskiot voda~ preobraten vo partiski politi~ar, Ali Ahmeti. Vostanieto predvodeno od Ahmeti ja dovede zemjata na rabot od gra|anska vojna vo 2001 godina, a negovata sega{na partija, Demokratskata unija za integracija, vo me|uvreme stana najvlijatelnata politi~ka sila vo albanskata zaednica. Na levata strana od patot {to vodi niz Zajas stoi ku}ata na vujko mu na Ahmeti, Fazli Veliu, koj{to, od svojot dom vo dijasporata vo [vajcarija ja formulira{e ideologijata na kosovskoto U^K i na makedonskata ONA. Seloto nema vistinski centar, tuku e rasfrlano so pove}e prodavni~ki i kafean~iwa po glavniot pat. Stariot rudnik za `elezna ruda Tajmi{te le`i na desnata strana, no ne raboti u{te od sredinata na devedesettite. Znakot na levata strana od patot upatuva kon najgolemiot rabotodavec vo ovoj region, termo- elektranata Oslomej.

Na priodite na gradot Ki~evo patnikot vleguva vo srceto na regionalnata industriska zona, so site prvoklasni kompanii od socijalisti~koto vreme naredeni pokraj patot kako biseri na gajtan. Koga od glavniot pat }e svrti vo gradot, patnikot vleguva vo Ki~evo preku glavnata gradska ulica, Bulevarot "Osloboduvawe", koj{to go deli gradot vo dve zasebni celini: na levo e muslimanskiot del (glavno albanski, no i turski), a na desno e makedonskiot. Ona {to e lesno voo~livo e deka za vreme na letnite meseci albanskata naselba vo gradot e mnogu po`iva. Na levata strana od glavnata ulica za pazarewe "Aleksandar Makedonski" niz prodavni~kite i kafuliwata `ivo se pazari. Na makedonskiot kraj od ulicata ima malku pazarxii. Pove}eto od grade`nite zafati {to se odvivaat pokraj Bulevarot "Osloboduvawe" se finansirani od Albanci, vklu~uvaj}i go i preureduvaweto na nekoga{niot trgovski centar vo socijalisti~ki stil koj{to sega e pretvoren vo centar za organizirawe na albanski svadbeni veselbi.

Prodolùvaj}i po glavniot pat, namernikot pominuva pokraj zatvorenata fabrika za name{taj i pokraj golemiot silos za ìto na pekarata "@ito Karaorman", pred da gi dostasa praznite poliwa na nekoga{nata zemjodelska zadruga, kade {to i zavr{uva urbanata gradska sredina. Dokolku prodolìte po istiot pat so u{te nekolku minuti vozewe }e vlezete vo etni~koto makedonsko selo Drugovo, kade {to celata op{tinska administracija e smestena vo edna crvena zgrada so izgled na privremeno smestuvali{te, a xamovite na lokalnata kancelarija na Ministerstvoto za pravda se iskr{eni. Sledno po patot e maloto, vidno siroma{no selo Izvor, so tekstilnata fabrika i ribnikot vo negova blizina. A potoa doa|a Ki~evo, u{te edna makedonska nevpe~atliva palanka.

Ona {to patnicite koi samo go odminuvaat Ki~evo verojatno ne go videle e kompleksnata socijalna dinamika me|u dvete etni~ki zaednici koi{to odat po dve razli~ni razvojni nasoki, kako i dlabokite posledici od ovaa storija vrz idninata na zemjata.

Vo ovoj region so decenii nema{e re~isi nikakvo nasilstvo, a mestoto ostana mirno duri i za vreme na najèstokite lanski borbi vo kriznite regioni. Kako i vo pogolemiot del od Makedonija, Ki~evo ima dlaboko vsadena tradicija na etni~ki Seloto na Ahmeti 2 soìvot. Iako Makedoncite, Albancite, Turcite i Romite ìveat vo glavno odvoeni sekojdnevija, brojni se oblastite kade nivnite ìvoti se prepletuvaat. Gradona~alnikot na Ki~evo od partijata VMRO-DPMNE be{e izbran na taa funkcija vo 2000 godina so poddr{ka na ki~evskite muslimani. So godini nanazad op{tinskiot vesnik se publikuva dvojazi~no, a vo srednoto u~ili{te ima otprilika ist broj na u~enici Albanci i Makedonci.

No, prikaznata za Ki~evo e centralna vo vrska so minatogodi{niot makedonski konflikt na eden mnogu podlabok na~in. Ovoj region so 52.000 lu|e sodr`i nevoobi~aena raznolikost na socijalni i ekonomski obele`ja. Razli~nite etni~ki grupi pominuvaat niz dlaboki socijalni promeni koi{to gi naso~uvaat po zna~itelno divergentni pateki. Ovie pateki na razvoj (i propa|awe) deluvaat kako programirani za generirawe na me|uetni~ki somne` i strav.

Ovaa studija za ekonomskiot i socijalniot ìvot na Ki~evo e napi{ana za da ja istraì politi~kata ekonomija na etni~kite tenzii vo Makedonija - "drugiot konflikt"1 vrzan za namalenite resursi i za osiroma{eniot stil na ìvot ~esto od strancite pominuva nezabeleàn, a se zakanuva da gi potkopa va`nite diplomatski postigawa od minatata godina.

Izve{tajot e napi{an i za da gi istra`i pote{kotiite koi{to se ispravaat pred sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor od 2001 godina, so kogo {to prekinaa nemirite predvodeni od Ali Ahmeti. Dokolku Ohridskiot dogovor e instrumentot {to bi trebalo da ja odvrati zemjata od atmosferata na nebezbednost, toga{ tokmu vo mesta kakvo {to e Ki~evo, koe{to ne be{e vovle~eno vo politi~kata nestabilnost, toj Dogovor bi trebalo da gi postigne svoite najgolemi dostreli. Dokolku se razberat pre~kite {to le`at na toj pat i ako se najdat na~ini kako tie pre~ki da se nadminat, toa }e bide klu~ot za uspehot na novata makedonska vlada, a }e obezbedi i efikasna poddr{ka od strana na me|unarodnata zaednica.

Ki~evski region: etni~ki profil i post-1996 op{tinskite gra

Albansko mnozinstvo Zajas Oslomej

Ki~evo Vrane{tica Makedonsko mnozinstvo Drugovo

1 Evropskata inicijativa za stabilnost (European Stability Initiative), The other Macedonian conflict, Discussion Paper (Drugiot makedonski konflikt, prilog za rasprava), februari 2000, www.esiweb.org. Seloto na Ahmeti 3

II. KONTEKST

Zapadniot makedonski region okolu Ki~evo (na albanski: Ker~ova), dom na 26.000 etni~ki Albanci, 21.000 etni~ki Makedonci, 2.500 etni~ki Turci i 1.300 etni~ki Romi, e ogledalo na sovremenoto makedonsko op{testvo.2 ^ovek koga vozi niz tie sela, koga se {eta niz ki~evskite ulici, koga gi posetuva fabrikite i razgovara so tamo{nite lu|e mu se otkriva edno op{testvo koe{to se nao|a sred svojata socijalna i ekonomska revolucija.

Socijalniot pejza{ na Ki~evo e formiran od uspesite i padovite na industriskoto op{testvo sozdadeno od jugoslovenskiot socijalizam. Vo deceniite {to sleduvaa po Vtorata svetska vojna pove}eto Makedonci go napu{tija te{kiot, tradicionalen na~in na ìvot vrzan za izdr{kata od zemjodelieto i se preselija vo gradot Ki~evo privle~eni od rabotnite mesta vo noviot industriski sektor i od atrakcijata na urbaniot na~in na ìvot. Mnogu od selskite podra~ja bea ostaveni sosema nenaseleni a samiot grad stana ìveali{te na tri ~etvrtini od brojot na site etni~ki Makedonci vo regionot.

Tabela 1: Demogarfskiot i etni~kiot sostav na ki~evskiot region3 1994 Op{tina 1948 Vkupno Maked. % Alb. % Drugi % Ki~evo 8,761 27,543 58.55 26.12 15.33 Drugovo 9,824 3,555 87.43 3.68 8.89 Oslomej 7,401 9,170 1.74 98.16 0.10 Vrane{tica 4,203 1,650 79.94 0.48 19.57 Zajas 5,949 10,055 2.79 97.12 0.09 Total 36,138 51,973 40.39 50.22 9.39 Izvor: podatoci od Popisot od 1948 i 1994, predvideni spored op{tinskite razgrani~uvawa od 1996

Vo sovremenoto Ki~evo sî u{te mo`at da se zabele`at ostatocite od ovoj proces na industrijalizacija, poredeni na ulicata "Ilinden" (poznata i kako Industriska) - nekoga{ gordite pretprijatija, 'rbetot na novoto industrisko op{testvo. So vo najgolema merka zavr{eniot proces na privatizacija, pove}eto od ovie pretprijatija denes ili se zatvoreni ili se teteravat vo nesigurnata egzistencija. Od okolu 6.600 rabotni mesta vo socijalisti~kata ekonomija vo 1990 godina, polovinata ve}e se is~eznati, a procesot na nivnoto natamo{no namaluvawe e neminoven.

Lokalnoto stopanstvo na ki~evskite etni~ki Makedonci deneska vo najgolem del zavisi od okolu iljada rabotni mesta (pove}e duri i od vremeto na socijalizmot) obezbedeni od dr`avnata termo-centrala vo Oslomej, koja{to e del od makedonskiot energetski sistem na ESM. Isto taka, ima eden broj i na rabotni mesta proizlezeni od grade`nite aktivnosti vo stanbeniot sektor koi{to gi finansira javnoto pretprijatie za stanben prostor od Skopje, rakovodeno od porane{niot vmrovski gradona~alnik na Ki~evo Ilija Kitanoski. Direktorite na tie dve javni pretprijatija se drugari od detstvo i vo momentov se smetaat za najvlijatelnite figuri vo maliot svet na ki~evskata politi~ka ekonomija. Pod vlasta na makedonskata vlada na

2 Popisni podatoci od 1994 (osporeni od strana na Albancite, Turcite i Romite) 3 Spored Zakonot za teritorijalna podelba od 1996 godina nekoga{nata op{tina Ki~evo se podeli na pet novi op{tini. Vo ovoj izve{taj referencata "Ki~evskiot region" se odnesuva na sostojbata pred 1996, a referencata "Ki~evskata op{tina" se odnesuva na op{tinata dobiena po 1996, sostavena od gradot Ki~evo i {est okolni sela. Seloto na Ahmeti 4 zaminuvawe nivnite delovni i politi~ki vrski pomognaa da se odr`at preostanatite firmi vo op{testvena sopstvenost, me|usebno vzaemno tesno povrzani so mre`a na podizveduva~i.

Bez vakvoto prodolùvawe na prilivot od javnite fondovi, ne bi imalo ekonomska dinamika vo industriskiot sektor. Etni~kite makedonski direktori na nekoga{nite pretprijatija vo op{testvena sopstvenost (POS) predviduvaat nevesela idnina. Tie, sobrani vo hotelot {to e vo sopstvenost na firmata Tajmi{te, ~ij{to rudnik za iskop na èlezna ruda e zatvoren od pred desetina godini, go o~ekuvaat pristignuvaweto na stranskiot investitor koj{to }e treba da go oìvee lokalnoto stopanstvo ("Fiat", sugeriraat edni; "BASF", pretpostavuvaat drugi). Tie se àlat na opkruùvaweto na nivniot grad od strana na Albancite i na nestabilnosta na celiot region. Pod sega{nite uslovi na "strav i nesigurnost", velat edni na drugi, i najdobrite firmi so najdobrite menaxeri na svetot ne bi uspeale.4

Ekonomskata realnost so koja{to se sega soo~eni ki~evskite etni~ki Makedonci ne e samo atmosfera na stagnacija, tuku i na spor, no siguren pad. Vakviot proces proizvede dlabok strav od unazaduvawe kaj urbanite makedonski doma}instva ~ij{to `ivoten standard kolabira vo poslednite dve decenii. Nivnoto ~uvstvo na nesigurnost e akutno.5 So sekoe is~eznato rabotno mesto, u{te edno doma}instvo se turka kon siroma{tija. Nekoga{nite POS odamna ve}e ne vrabotuvaat, a javnata administracija e pod pritisok i za namaluvawe na nejziniot broj i za otvorawe mesta za pogolema malcinska zastapenost vo nejzinite redovi. Vo etni~ki makedonskite delovi na Ki~evo re~isi i nema nov privaten sektor, so isklu~ok na nekolku mali grade`ni firmi, prodavnici i kafeani.

Vesna, glavniot smetkovoditel na metalo-prerabotuva~kiot POS "Tane Celevski", e tipi~en slu~aj za toa {to zna~e{e tranzicijata na nivo na obi~nite doma}instva. Do ranite devedesetti, nejzinoto semejstvo ima{e dve plati od vrabotuvawata vo POS i ìvee{e so visok standard voobi~aen za urbanata sredna klasa vo nekoga{na Jugoslavija. Vo ranite devedesetti, nejziniot soprug vo tekstilnata kompanija "Kikoteks" be{e proglasen za tehnolo{ki vi{ok, a be{e premlad za da moè da prima penzija. Nadomestot {to mu be{e platen pri otpu{taweto odamna e potro{en. Povremeno, nao|a rabota kako kelner za 5 evra dnevno. Platata na Vesna e 125 evra mese~no, no docni so meseci. Kako {to objasnuva Vesna, najosnovnite ìvotni tro{oci vo Ki~evo iznesuvaat najmalku 90 evra mese~no: hrana (60 evra); elektri~na energija (15 evra); telefon (10 evra); i voda (5 evra). Privilegiite na srednata klasa {to nekoga{ se podrazbiraa - avtomobil, moderni doma}inski aparati, godi{en odmor na more - se raboti od minatoto. Firmata na Vesna ja o~ekuva mnogu neizvesna idnina, a najverojatno }e da otide vo bankrot. Dokolu se slu~i toa, u{te edno semejstvo }e ja piomine linijata kon siroma{tijata.

Noviot privaten sektor e na drugata strana na Bulevarot "Osloboduvawe" i vo najgolem del e nov i albanski. Ima 184 prodavnici natrupani na albanskiot kraj na ulicata "Aleksandar Makedonski" vo koi{to se prodavaat tepisi, name{taj, nakit i ven~alni fustani. Ovie prodavnici najdobro rabotat za vreme na letnite meseci, koga iljadnici albanski emigranti se vra}aat za da se oènat i za da izgradat ku}i vo nivnite sela. Vo toj period, albanskiot del od gradot vrie od ìvost, a avtomobili so registerski tabli~ki od îkago i Aqaska stojat parkirani na trotoarite. Mnogu od

4 ESI napravi intervjua so direktori na mnogu privatizirani ki~evski kompanii, vo maj i juni 2002. 5 UNDP, Human Development Report Macedonia 2001 (Izve{taj za ~ovekoviot razvoj vo Makedonija za 2001), str. 11. Seloto na Ahmeti 5 ki~evskite 300 privatni taksisti `iveat od prevezuvaweto na dijasporata od i kon Skopskiot aerodrom. Srcevinata na albanskoto stopanstvo ja ~inat trgovci, restorateri, grade`nici, menuva~i na pari, nakupci i nekolku advokati i lekari so privatna praksa.

Albanskiot ekonomski "motor" re~isi celosno se pridvi`uva od pari~nite transferi od stranstvo. Spored nekoi vozdr`ani procenki, sovremenite ki~evski gastarbajteri godi{no ispra}aat doma ili tro{at pove}e od 16 milioni evra - pove}e od vkupnite plati isplateni na ki~evskite Makedonci vo javniot sektor ili vo nekoga{nite POS. Interesno, najgolemiot nov privaten vrabotuva~ na etni~ki Makedonci vo Ki~evo e tekstilnata kompanija "Himara", vo sopstvenost i direktoruvana od eden Albanec, povratnik od Francija.

Ki~evskite Albanci se primorani da ja kanaliziraat svojata energija vo vakviot privaten sektor zaradi nivnata tradicionalna isklu~enost od vrabotuvawata vo javnata administracija ili POS - najgolemiot za{titnik na etni~kata makedonska zaednica. Iako se 50 nasto od naselenieto vo Ki~evo, Albancite dr`at samo edna tretina od rabotnite mesta vo javnata administracija, odnosno 14 nasto ako od vkupnata brojka se isklu~at u~ili{nite nastavnici. Od 1.000 vraboteni vo elektranata vo Oslomej, selo re~isi sosema naseleno od Albanci, ima pomalku od 60 vraboteni Albanci. I vo drugite nekoga{ni POS se ~ini deka ima mnogu malku vraboteni Albanci.

Me|uetni~kite odnosi vo Ki~evo se vrameni od ovoj paradoks. Kako najgolemi dobitnici od ~etvorodeceniskiot industriski razvoj, etni~kite Albanci bea ostaveni na vetrometina zaradi drasti~no promenlivata sre}a. Istovremeno, isklu~uvaweto na Albancite od socijalisti~kiot sektor i od beneficiite {to toj gi nude{e gi prinudi da baraat drugi ekonomski na~ini, glavno rabotno isseluvawe i mali trgovski biznisi, {to gi napravi mnogu popodgotveni za da ja pre`iveat propasta na socijalisti~kiot sistem.

Vakvite razli~ni iskustva ja objasnuvaat razli~nata percepcija me|u dvete zaednici za toa kako ne funkcionira makedonskata dràva i koj ja pla}a cenata za toa potfrlawe. So edna noga nadvor, albanskata zaednica ja ~uvstvuva dràvata kako tu|a i bez odgovor na nivnite potrebi. I pokraj nivniot relativen prosperitet, stavot na Albancite e oboen od ìvotnoto iskustvo na isklu~enost niz koe{to pominale. [to se odnesuva do Makedoncite, tie se ~uvstvuvaat kako pod opsada, socijalna i ekonomska. Dràvnata ma{ina stanuva sî poslaba, bez vistinsko razbirawe na razvojot vo post- socijalisti~koto, post-industriskoto op{testvo. Bidej}i ekonomskite privilegii koi{to bea vrzani za kontrolata na administracijata is~eznuvaat, tie ne se vo sostojba da go razberat nenadejniot obrt vo nivnata sre}a.

Razlikata vo percepciite pomaga da se objasni zo{to obrazovanieto stana tolku v`e{teno pra{awe vo makedonskata politika. Odvaj 10% od Albancite vo mesnosta Zajas napreduvale po osnovnoto obrazovanie.6 Za ovie Albanci, prinudeni ili da ostanat vo seloto ili da go napu{tat regionot vo potraga po rabota, otsustvoto na formalnoto obrazovanie e postojan dokaz za diskriminacijata vr{ena od strana na makedonskata socijalisti~ka Republika. Sostojbata sega se menuva i deneska brojot na Albancite i etni~kite Makedonci e re~isi izedna~en vo dvojazi~noto sredno u~ili{te "Mirko Mileski". No, promenite bezdrugo baraat vreme, {to }e zeme cela edna generacija da se iznedri od albanskata zaednica.

6 Izvor: Zavod za statistika na Makedonija, Popis 1994. Seloto na Ahmeti 6

Za mnogu etni~ki Makedonci, obrazovniot profil na Albancite e znak za nivnata zaostanatost i za nivnata nesposobnost da participiraat vo modernoto op{testvo. Mnozinstvoto od urbanite Makedonci vo Ki~evo se imaat steknato so sredno ili so visoko obrazovanie. Nivniot privilegiran dostap do obrazovniot sistem be{e klu~ot za u~estvoto vo podelbata na beneficiite od socijalisti~kata ekonomija kade rabotnite mesta bea striktno gradirani spored obrazovnite kvalifikacii. Sega, tie se zbuneti od novite pravila na igra spored koi vrskata me|u dobroto obrazovanie i dobriot `ivoten standard ve}e ne postoi.7 Tie ne razbiraat kako neobrazuvanite Albanci se vo sostojba da kupat presti`ni lokacii i objekti vo centar na gradot. Vakvoto obezvrednuvawe na obrazovanieto e navreda za nivniot socijalen status i pre~esto se objasnuva kako dokaz za prisutnosta na kriminalot me|u Albancite.

Direktorot na elektranata Oslomej, Blagoje Despotoski, go pameti albanskiot politi~ki lider Ali Ahmeti od vremeto koga zaedno u~ele vo ki~evskata gimnazija, edinstvenata sredno{kolska ustanova vo regionot.

"Toj be{e edna godina zad mene. Toga{ be{e nikoj i ni{to, ni{to ne znae{e. A sega postavuva uslovi i nî ucenuva. Jas studirav, toj ne. Ne mo`am da go po~ituvam deneska."8

Albancite od generacijata na Ahmeti bea sosema nezadovolni od obrazovniot sistem koj{to, na nivo na univerzitetskoto obrazovanie, be{e sproveduvan samo na makedonski jazik, {to be{e slu~aj edno vreme i na sredno-obrazovnoto nivo. Nekoi od najradikalnite zagovornici, vklu~uvaj}i go i vujkoto na Ahmeti, Fazli Veliu, bea nastavnici gnevni na intelektualniot establi{ment vo Makedonija. Veliu predava{e vo ki~evskata gimnazija pred da zamine za Kosovo, a od tamu za [vajcarija. Albancite, duri i onie koi odamna zaminale i se vra}aat samo na poseti, ja iska`uvaat svojata frustracija vo vrska so toa kako dostapnosta do obrazovanieto i formalnite kvalifikacii bea koristeni vo minatoto za da se blokiraat nivnite karieri.

O~igleden e nedostatokot od me|usebno po~ituvawe kaj razli~nite zaednici, {to postojano izbiva na povr{ina vo razgovorite za op{tata stopanska sostojba. Mnogu Albanci gledaat na Makedoncite kako na lu|e na koi im nedostasuva inicijativa i koi ne sakaat mnogu da rabotat, "pretplateni" na dràvna slu`ba i mreì od "vrski". Mnogu Makedonci gledaat na Albancite kako na zaostanati i spremni za kriminal. Na novoto bogatstvo kaj nivnite albanski sosedi ne se gleda kako na potencijalen kapital za investicii ili kako na te{ko zaraboteni pari vo stranstvo, tuku kako na plodovi od ilegalni aktivnosti. "Koga }e mi go vidat imotot, velat deka sum trgovec so droga", proceduva niz zabi eden sopstvenik na golem rent-a-kar servis za luksuzni limuzini vo SAD koj, kako {to kaùva samiot, "ja otkril Aqaska vo 1971 godina". Jazikot na "nekontroliranata korupcija" i "organiziraniot kriminal" gi pokrivaat site prefrlawa, kakvi i da se tie, me|u dvete zaednici.

7 Vo eden izve{taj na Svetskata banka se zabeleùva deka "prose~nata stapka na posetuvawe na dopolnitelna godina vo {koluvaweto dostignuva 7,6 nasto, {to e vo ramkite tipi~ni za industrijaliziranite pazarni ekonomii" (World Bank, Enhamcing Growth - Svetska banka, Pottiknuvawe na razvojot, 1998, str. 58). Sepak, ova e pogre{no naso~uvawe, bidej}i e primeneto samo na javniot sektor kade {to dràvata ja odreduva visinata na platata spored nivoto na obrazovanieto. Toa ne se odnesuva na pazarot na trudot vo celost, kako {to i samata Banka zabeleùva vo eden drug izve{taj (FYROM Focusing on the Poor - BJRM Fokusirawe vrz siroma{nite, 1999, str. 23): "Za razlika od pove}eto zemji, privatniot sektor ja nagraduva obrazovanosta pomalku otkolku javniot sektor. Ovoj po malku zbunuva~ki fakt e svojstven za rastot na privatniot sektor vo industriskite granki {to baraat niska obrazovna struktura." 8 Intervju so ESI vo juni 2002. Ahmeti, vsu{nost, ima studirano na Pri{tinskiot univerzitet. Seloto na Ahmeti 7

Vo realnosta, sepak, slabosta na makedonskata dr`ava e ograni~uva~ki faktor za razvojot na albanskata zaednica, kolku {to e i za Makedoncite. Bogatstvoto na dijasporata ja finansira potro{uva~kata i trgovijata vo Ki~evo, no mnogu malku na produktiven na~in. Golemi delovi od albanskata zaednica ostanuvaat zarobeni vo krugovite na nerazvienosta, osobeno vo selskite podra~ja. Emigracijata na Albancite i ponatamu e edinstveniot spasonosen pojas za pritisokot sozdaden od propa|a~koto ki~evsko stopanstvo. Za pove}eto Makedonci vo ovoj region takov pojas za spasuvawe nema na razpolagawe.

III. RASTOT I PADOT NA INDUSTRISKOTO OP[TESTVO

A. Tranzicijata i vrabotenosta

Ekonomskata tranzicija vo Makedonija, vo potesnata smisla na spisokot od posebni merki koi{to gi propagiraa me|unarodnite finansiski institucii niz site post- komunisti~ki zemji, e glavno zavr{ena. Glavnite institucii na socijalisti~koto stopanstvo, kako zavodite za platen promet i centralnite organi za planirawe, ve}e ne postojat. Privatizacijata na pretprijatijata vo op{testvena sopstvenost i bankite e vo mo{ne odminata faza. Pove}eto od kapacitetite koi{to mo`ea da privle~at kupuva~i ve}e se prodadeni, pa iako nekoi nekoga{ni POS sî u{te rabotat pod za{titniot ~ador na dr`avata, mnogu od niv vsu{nost se likvidirani. Novite inicijativi vo makedonskata ekonomija sega se predmet na "natprevaruva~kite disciplini" od oblasta na pazarnata ekonomija.

No, za makedonskiot narod, ekonomskata tranzicija vo najgolem broj slu~ai be{e po~uvstvuvana kako kolaps na `ivotniot standard i kako op{t porast na ekonomskata nesigurnost. Spored Programata za razvoj na Obedinetite nacii (UNDP), "tranzicijata kon pazarnoto stopanstvo... dovede do masovna nevrabotenost, ostar pad na semejnite primawa, namaluvawe na dr`avnata socijalna pomo{ i porast na op{toto nivo na siroma{tijata - {iroko rasprostraneta i mo{ne voznemiruva~ka za golem del od naselenieto."9

Oficijalnata brojka na nevraboteni se duplira{e otkako zapo~na tranzicijata i dostigna pove}e od 30%, rasprostranuvaj}i se niz site socijalni i etni~ki grupi.10 Blizu polovinata od onie pod 30 godi{na vozrast nikoga{ ne bile formalno vraboteni, bez razlika na visokoto obrazovno nivo. Za onie koi{to sî u{te bea vraboteni, platite im bea namaleni i ~esto se vo golemi docnewa so isplatata, a 90% od vrabotenite ~ustvuvaat barem nekakva voznemirenost okolu mo`nosta da ja zagubat rabotata. Socijalnite programi za pomo{ ne uspevaat da obezbedat efikasna mreà za socijalna sigurnost - 49% od korisnicite na socijalnata pomo{ izjavuvaat deka, i pokraj bedniot na~in na ìvot, pomo{ta {to ja dobivaat od dràvata ja tro{at vo prvite deset dena od mesecot.11

Vo industriskiot sektor {to nekoga{ go obezbeduva{e najgolemiot broj vrabotuvawa vo Makedonija, ekonomskata tranzicija ostavi mnogu pretprijatija da se teteravat okolu del~e od nekoga{nite proizvodstveni nivoa. Teoriski, osloboduvaweto od

9 UNDP, Human Development Report Macedonia 2001 (Izve{taj za ~ovekoviot razvoj vo Makedonija za 2001); Istraùvawe na javnoto mislewe, ISPPI, dekemvri 2000, str. 4. 10 UNDP, Human Development Report Macedonia 2001 (Izve{taj za ~ovekoviot razvoj vo Makedonija za 2001). 11 Ibid., str.29. Seloto na Ahmeti 8 neefikasnite firmi treba{e da oslobodi investicioni sredstva za poproduktivna upotreba vo privatniot sektor. Pa, sepak, odgovorot na ova od strana na privatniot sektor be{e spor, a potrebata za vrabotuvawe vo nego ostana mnogu skromna. Samo samata dràva prodolì da obezbeduva sigurni rabotni mesta, iako socijalniot status i standardot na ìvot vrzan za raboteweto vo dràvniot sektor se namaluvaat sekoja godina. Za obi~nite Makedonci pra{aweto {to mora da si go postavuvaat e - tranzicija, no kon {to?

Tabela 2: Istra`uvawe na javnoto mislewe na UNDP, dekemvri 200012 [to ve pravi da se ~uvstvuvate najnebezneden? Procent na odgovori Nevrabotenosta 57.2 Niskite primawa i pokraj toa {to sum vraboten/a 16.2 Malata socijalna pomo{ od dr`avata 6.2 Etni~kite tenzii 5.0 Kriminalot 4.3 Negativnoto vlijanie od me|unarodnata zaednica 2.4 Negativnoto vlijanie od sosedite 1.9 Nedostatokot na mo`nosti za dostap do zdravstvoto 1.7

Vakvite trendovi stanuvaat mnogu povoo~livi koga se istraùvaat mesta kakvo {to e Ki~evo. Industriskite rabotni mesta {to nekoga{ go so~inuvaa 'rbetot na lokalnoto stopanstvo se namalija za pove}e od polovina, a preostanatite izgledaat mo{ne nesigurni. Noviot privaten sektor glavno e so~inenie od semejni biznisi kako prodavni~ki i kafuliwa, so mal gradeèn sektor mo{ne zavisen od nara~kite vo javnite raboti. Samo nekolku firmi izrasnaa do nivo da moàt da ponudat dvocifreni vrabotuvawa. So stegaweto na proizvodstveniot sektor, ekonomskata i socijalnata va`nost na dràvata kako rabotodava~, namesto da se namaluva, stanuva sî pogolema.

Tabela 3: Prijavena nevrabotenost vo Ki~evo, Drugovo, Oslomej, Vrane{tica i Zajas13 Prijavena nevrabotenost Broj Ma`i 4,969 @eni 3,483 Grad 5,371 Selo 3,081 Nekvalifikuvani rabotnici 4,109 Polukvalifikuvani rabotnici 741 Kvalifikuvani rabotnici 1,228 Tehni~ari 1,983 Vi{o i visoko obrazovani 391 Do 30 godini starost 3,541 Me|u 31 i 40 godini starost 2,412 Me|u 41 i 50 godini starost 1,431 Nad 50 godini starost 1,068 Vkupno 8,452

12 Ibid., str. 121. 13 Izvor: Biro za vrabotuvawe (podatoci od 31 dekemvri 2001). Obrnete vnimanie na starosnata struktura na nevrabotenite (41% pomladi od 30 godini), na kvalifikaciskata struktura (48% nekvalifikuvani) i geografskata rasprostranetost (63% vo gradot). Seloto na Ahmeti 9

B. Privatizacijata i nejzinite posledici

Kako i vo drugite delovi na Makedonija i na Balkanskiot region, ekonomskata tranzicija vo Ki~evo prerasna vo bolen proces na de-industrijalizacija. ^etvrtinata od nekoga{nite socijalisti~ki pretprijatija ve}e se likvidirani, a polovinata od industriskite rabotni mesta ve}e gi nema. Pove}eto privatizirani firmi bea prodadeni niz proces na vnatre{ni privatizacii na nivnite vraboteni i menaxerskite timovi koi{to ne otstapija od svoite funkcii rakovodej}i so postepenoto gubewe na vrednosta na imotot.

Od 32 va`ni dr`avni ili pretprijatija vo op{testvena sopstvenost vo regionot na Ki~evo, 13 ve}e se privatizirani, dve ~ekaat privatizacija, devet se vo likvidacija i osum ostanuvaat vo javna sopstvenost.14 Vo 1989 godina dr`avnite i firmite vo op{testvena sopstvenost obezbeduvale vkupno 6.623 rabotni mesta. Do 2002 godina ovaa cifra se prepolovila, na 3.298. Ima u{te 490 rabotni mesta koi{to se ostanati vo firmite {to o~ekuvaat privatizacija, a vo post-privatiziranite firmi {iroko e ra{irena prevrabotenosta.

Privatizacijata donese mnogu malku novi kapitalni investicii vo nekoga{niot socijalisti~ki sektor. Samo ~etiri od 13-te privatizirani firmi bile kupeni od nadvore{ni investitori. Ni edna od firmite smesteni vo Ki~evo ne privlekle stranski interes, iako ima dve podra~ni edinici na dr`avnite kompanii {to im bea prodadeni na stranski investitori: "Makedonski telekom" i "Stopanska banka".

I interesot na doma{nite investitori be{e slab. Samo dve firmi bea kupeni od privaten interes {to doa|al von pretprijatieto. Zemjodelskiot kombinat bil kupen od Blagoja \or|ioski, glavniot ki~evski etni~ki makedonski pretpriema~, otkako zadrugata bankrotirala. Drugata doma{na investicija bila kupuvaweto na eden od dvata ki~evski hoteli, Hotelot "Union", od strana na eden profesor i dvajca pretpriema~i. Pokraj toa, lokalniot pogon na likvidiraniot kerami~ki kombinat, fabrikata za cigli vo Vrane{tica, bila kupena od "Granit", naslednikot na nekoga{niot makedonski grade`en gigant.

Tabela 4: Vrabotenosta vo biv{ite socijalisti~ki i javni pretprijatija Br. na Rabotni firmi mesta Javni i pretprijatija vo op{testvena sopstvenost (1989) 6,623 a. privatizirani kompanii do deneska 13 1,145 b. kompanii ostanati vo javna sopstvenost 8 1,631 v. kompanii {to ~ekaat na privatizacija 2 490 g. kompanii vo proces na likvidacija 9 32 Biv{i javni i pretprijatija vo op{testvena sopstvenost (2002) 32 3,298

Pokraj ovie primeri, limitiranata vrednost na pretprijatijata {to se nudat i nedostatokot od doma{ni investicioni sredstva zna~e{e deka ekonomskata tranzicija vo Ki~evo be{e proces na vnatre{na privatizacija. Akciite im bea podeleni na rabotnicite, so odbivawe na vrednosta vo odnos na neisplatenite plati,

14 Ovie podatoci gi naveduvame spored spisokot na Agencijata za privatizacija od Skopje, provereni vo razgovori so golem broj na stopanski akteri (direktori na pretprijatija, pretstavnici na ministerstva) vo samoto Ki~evo. Seloto na Ahmeti 10 ili im bea prodadeni na menaxerite so neophodniot popust vo cenite, za pla}awe na dolgogodi{ni rati. Procesot ne privle~e nov kapital za investicija ili restruktuirawe, ostavaj}i gi kompaniite da se spravuvaat so tehnolo{ki zaostanatite proizvodstveni sredstva. Vsu{nost, so transferot na sopstvenosta vo racete na postoe~kata rabotna sila, takviot privatizaciski proces go napravi restruktuiraweto na pretprijatijata slabo verojatno, bidej}i nitu rabotnicite, a ni menaxerite nemaa namera samite da se otpu{tat od rabota. Zakonot {to be{e na sila do 1998 godina opredeluva{e deka akciite slobodno mo`e da se trguvaat samo me|u vrabotenite, dodeka proda`bata na akciite na nadvore{ni lica bara{e dozvola od upravata na kompaniite.15

Posledicite od privatizacijata gi ostavija pove}eto od ki~evskite pretprijatija da rabotat so samo mal del od nivnite nekoga{ni kapaciteti, so te{ki kreditni obvrski i golema nevrabotenost. Kako i vo drugite delovi na Makedonija, rezultatite bea mo{ne razo~aruva~ki. Vo eden izve{taj od april 2000 godina, MMF zabele`uva: "So privatizacijata {to se priveduva kon nejziniot kraj, rezultatite se pod o~ekuvawata. Vnatre{nata sopstvenost na akciite od strana na rabotnicite i menaxmentot se pro{iri, blagodarej}i na preovladuva~kiot model na vnatre{na, insajderska privatizacija... i pokraj vlijanieto od nadvore{nite faktori, vkupnoto finansisko rabotewe na transformiranite pretprijatija vo najgolem del ne se podobri."16

I dodeka privatiziranite kompanii vo Ki~evo se trudea da go namalat brojot na vrabotenite niz priroden odliv i preku zamrznuvawe na novite vrabotuvawa, problemot na prevrabotenosta i denes e seriozen, kako i nesoodvetnite strukturi na vrabotenite vo mnogu od niv, poka`uvaj}i ja goleminata na prilagoduvawata {to sî u{te stojat pred niv.

Rakovodstvoto na pekarata "@ito Karaorman", koja{to vo momentov vrabotuv 153 lica, priznava deka bi mo`ele da rabotat so istiot kapacitet i so pomalku vraboteni. Vo 2000-ta, pekarata napravi obrt od 3.9 milioni evra.17 Za sporedba, privatnata ki~evska pekara "Dime dooel" postigna petina od ovoj obrt na "@ito Karaorman" (783.000 evra) so samo 17 vraboteni.18

Metalo-prerabotuva~kiot kapacitet "Tane Caleski", {to sî u{te ~eka na privatzacija, e u{te edna od kompaniite koi{to ne uspeaja da se tranzitiraat kon pazarnata ekonomija. Pred deset godini, svoite proizvodi gi prodava{e na pazarite vo Sovetskiot Sojuz, êhoslova~ka i Italija. Sega, koga svoite surovini mora da gi uvezuva spored pazarni ceni, kompanijata ne moè da im konkurira na kineskite, bugarskite i turskite proizvoditeli. Nesposobni da najdat pazar za svoite proizvodi, taa sî pove}e propa|a i moèbi odi kon nepovratno bankrotirawe.

Tekstilnata firma "Kikoteks" {ie poluproizvodi vo ime na eden drug proizvoditel za germanskiot pazar. Firmata be{e prinudena da go namali brojot na vrabotenite za polovina, no so preostanatite 260 vraboteni sî u{te e vtoriot najgolem rabotodava~

15 World Bank, FYR Macedonia: Country Economic Memorandum -Enhamcing Growth (Svetska banka, BJR Makedonija: Ekonomski memorandum za zemjata - Pottiknuvawe na rastot), 30 noemvri 1998, str. 18. 16 IMF, Former Yugoslav Republic of Macedonia - Recent Economic Development (MMF, Biv{a jugoslovenska Republika Makedonija - Posledni trendovi vo ekonomskiot razvoj), 25 april 2000, str. 48. 17 Agro-konsultantot VIZI, Studija za ekonomskiot razvoj na regionot na Ki~evo, Skopje, februari 2002, str. 33. 18 Ibid., str. 40. Seloto na Ahmeti 11 me|u privatiziranite kompanii. Taa vo sektorot na tekstilot e primorana da se natprevaruva so evtinite novi ekonomii vo regionot i niz svetot. Niz Jugo-isto~na Evropa, kade {to spored svetskite standardi platite i ne se taka niski, idninata na tekstilnata industrija izgleda neveselo. Eden neodamne{en pregled na ovoj proizvodstven sektor vo Bosna zabeleà deka "samo onie kompanii koi se vo mo`nost postojano da investiraat i vo pogonite i vo inovativnite proizvodi }e imaat svoj del na me|unarodniot pazar. Proizvodite moàt da se kupat od evtinite novi ekonomii na Jugo-isto~na Azija po cena {to tekstilnite proizvoditeli vo Bosna i Hercegovina nikoga{ ne moàt da se nadevaat deka }e gi dostignat".19

Tabela 5: Sega{nite delovni aktivnosti na A.D. Tajmi{te, najgolemata Ki~evska privatizirana firma20 Oblast Aktivnosti Lokacija Vraboteni Rudarstvo Iskop na kamen i separacija, proizvodstvo na mermer, Ki~evo 150 podizveduva~ za elektranata Oslomej, za FENI od Kavadarci, rudnikot za bakar od Bu~im i za Granit (javno grade`no pretprijatie); isto taka aktivni i vo Albanija Metalo-prera- Mehani~ki konstrukcii (aluminium, delovi za avtopat), Ki~evo 65 botuva~ka èlezarija, odrùvawe i popravki industrija Uslugi 1 hotel, 2 restorani, 3 rabotni~ki menzi, maloproda`na Ki~evo & 55 mreà, servisi za popravka na elektri~ni proizvodi, 1 Gevgelija benzinska pumpa Zemjodelie "Zdrava hrana": riba, jabolki, med, pe~urki, meso Zajas 25 (tele{ko, jagne{ko, kozjo); odgleduvawe na ku~iwa i sviwi Grade`ni{tvo Sistemi za navodnuvawe, kanalizacija, izgradba Ki~evo 20 + povremeni vrabotuvawa Vkupno 315

Kone~no, slu~ajot so Tajmi{te, nekoga{niot rudarski kombinat ~ija{to glavna dejnost, samiot rudnik za èlezo, se zatvori pred cela decenija. Po vntatre{nata privatizacija, negoviot dinami~en direktor (koj e i najgolemiot akcioner) naporno rabote{e za da go so~uva rabotni~kiot kolektiv cel, a Tajmi{te ostanuva najgolemiot privaten rabotodava~ vo ova podra~je. Kompanijata uspeva da preìvee blagodarej}i na cela niza pretpriema~ki aktivnosti - ribnik, sviwogojstvo, restoran na gr~ko- makedonskata granica, benzinska pumpa, rudnik, kova~nica, kako i razli~ni paloproda`ni objekti i kiosci. So taka razviena mreà na aktivnosti kade site rabotat so svoi mreì na prihodi, nevozmo`no e da kaète koja od ovie dejnosti, vsu{nost, e profitabilna - problem {to otsekoga{ gi optovaruva{e nekoga{nite jugoslovenski biznisi.

19 FIPA, Bosnia and Herzegovina Textile and Clothing Industries - Profile Report (FIPA, Bosansko- hercegovskata tekstilna i industrija za obleka - Izve{taj za profilot), Saraevo, 2002, str. 6. 20 Izvor: A.D. Tajmi{te (direktor Vladimir Toleski). FENI be{e kupen od Francuzi, a Bu~im od bugarski investitori. Seloto na Ahmeti 12

Tabela 6: 13-te privatizirani firmi vo Ki~evo21 Procenet Kompanija Opis na rabotata Metod na privatizac. br. na vrab. Tajmi{te Nekoga{na rudarska firma Vnatre{en 315 Kikoteks Tekstil Vnatre{en 260 @ito Karaorman Pekara Vnatre{en 153 Granit (pogon Ki~evo) Grade`ni{tvo Vnatre{en 110 Izvor DOO Tekstil Vnatre{en 75 Stpanska banka Bankarska filijala Starnski investitor 60 (filijala Ki~evo) MK Telekom Podra~na kancelarija Starnski investitor 57 Zemjodlski kombinat Zemjodelie Privaten lokalen invest. 45 Ki~evo Kerami~ki kombinat Fabrika za cigli Kupena od doma{na 30 Vrane{tica kompanija po negovata likvidacija Agrokop Trgovija Vnatre{en 20 Hotel Union Hotel i restoran Privaten investitor 15 Ki~evoprom (DOO) Preregistrirana trgovska Vnatre{en 4 kompanija Ki~evoprom-klanica Klanica Vnatre{en 1 Privatizirani kompanii 1,145

Kompaniite moàt prili~no vreme da ìvurkaat vo vakvi uslovi. Duri i po privatizacijata tie gi zadràa specijalnite odnosi so dràvnite banki, kako i nivnite postoe~ki dogovori so drugite javni kompanii na koi im bea dobavuva~i ili mu{terii, no i preferencijalnite tretmani od strana na dano~nite vlasti i javnite komunalni kompanii. Nim im se dozvoleni meki buxetski ograni~uvawa, {to im ovozmoùva da prodolàt da rabotat so zagubi. No, do 1998 godina stana jasno deka se natrupuva problemot so likvidnosta vo porane{niot sektor vo op{testvena sopstvenost. Spored MMF, 46% od site makedonski kompanii po~uvstvuvale nelikvidnost do krajot na 1998 godina, sporedeno so samo 17% vo 1996. Procentot na rabotnici vraboteni vo nelikvidni firmi ripna od 24% na 42% vo istiot period. MMF konstatira deka postoi op{t pad vo rabotata na privatiziranite kompanii paralelno so procesot na prodolùvawe na privatizacijata:

"Kontinuiranite zagubi vo sektorot na pretprijatijata prvenstveno doa|a od nesoodvetniot broj na vraboteni i visokata cena na trudot i vo privatiziranite i vo dr`avnite i op{testveno poseduvanite pretprijatija... Zagubite vo raboteweto glavno se finansiraat so docneweto na platite i so docneweto na podmiruvaweto na obrskite kon dobavuva~ite, kon dr`avata i kon bankite. Iako vo periodot 1996-98 docneweto na platite vo sektorot na pretprijatijata vo celost blago padna

21 Kako {to se `ali Svetskata banka vo pove}e navrati, "javno dostapni ima malku informacii za sopstvenosta ili za finansiskoto deluvawe na pretprijatijata, a ona {to e dostapno e te{ko da se razbere": World Bank, Enhamcing Growth (Svetska banka, Pottiknuvawe na rastot), 1998, str 29. Kako rezultat na ova, podatocite vo ovaa i vo narednata tabela se sobrani od razli~ni izvori (penziskiot fond, podra~nata edinica na Ministerstvoto za ekonomija vo Ki~evo, op{tinskata administracija), a potoa se provereni vo razgovor so menaxerite na pove}eto od ovie kompanii (Tajmi{te, Kikoteks, @ito Karaorman, REK Oslomej, Stopanska banka, Zemjodelskiot kombinat, Tane Calevski). Ova e najdobrata dostapna procenka vo ovoj moment. Seloto na Ahmeti 13

na okolu 7% od BOP vo 1998, blagodarej}i na namaluvaweto na docneweto na platite od strana na privatnite i dr`avnite i pretprijatijata vo op{testvena sopstvenost, tie ponatamu se zgolemija vo transformiranite pretprijatija to okolu 4% od BOP."22

Neodamna, Narodnata banka na Makedonija objavi deka 29,4% od vrabotenite vo Makedonija ne gi primile platite za februari 2002 godina.23

Post-privatiziranata ekonomija na Ki~evo ostanuva te{ko zavisna od dr`avniot sektor, osobeno od edna od negovite kompanii, termo-elektranata vo Oslomej. Zaedno so Fort i Separacija, dve kompanii koi od neodamna se oddelija od elektranata, REK Oslomej obezbeduva blizu tretina od site rabotni mesta niz javniot i nekoga{niot sektor vo op{testvena sopstvenost. Platite vo REK-ot se 250 evra, prili~no nad prosekot. So re~isi 1.000 vraboteni, vo REK sega ima pove}e vraboteni otkolku vo socijalisti~kiot period, a osobeno mnogu pove}e otkolku {to se me|unarodnite standardi za elektrani od goleminata na ovaa. REK e i va`en mu{terija na privatnite grade`ni firmi na etni~kite Makedonci. Duri i konglomeratot Tajmi{te gi dava pod "lizing" na REK nekoi od svoite rabotnici, po profitabilna stapka. Ki~evskata direktorska elita se soglasuva deka, bez REK, Ki~evo bi stanalo "ekonomski grad na duhovi".

Tabela 7: 10-te javni pretprijatija vo Ki~evo24 Aktivnosti Vraboteni Javni pretprijatija REK Oslomej Termo-elektrana (vklu~. 1,000 rudnik za jaglen, FORT i Separacija) JP Komunalec Komunalno pretprijatie 160 (vklu~. Ki~evo Pole DOO) JP Mak. {umi-Stopanstvo "Lopu{nik" [umarstvo (del sezonci) 198 ESM (podra~na edinica Ki~evo) Distribucija na el. struja 110 JP Makedonija pat (Ki~evo) Regionalno odrùvawe na 80 pati{ta Po{ta Po{ta 46 Makedonski èleznici @eleznica 25 JP za stanuvawe Izgradba na stanovi 12 êkaat privatizacija EMO-Elektromontaà Ohrid AD Proizvodstvo na elektri~ni 177 stolbovi "Tane Calevski" Metalo-prerabotuva~ka 313 Site javni pretprijatija 2,121

So toa elektranata, koja{to pripa|a na dr`avnoto Elektrostopanstvo na Makedonija (ESM), ne samo {to stana poslednata nade` za vrabotuvawe, tuku i primaren izvor za pravewe biznis na drugite firmi koi{to se borat za opstanok. So investirawe na

22 Ibid., str. 50 (kurzivot e na{). 23 Narodna banka na Republika Makedonija, Mese~en izve{taj 3/2002, str. 9. 24 Vidi ja prethodnata fusnota. Seloto na Ahmeti 14 pove}eto od svoite prihodi vo plati za vrabotenite i vo dogovori so podizveduva~ite, ESM ja namaluva svojata kapitalna vrednost. Ovaa svoja uloga }e mo`e da prodol`i da ja igra sî dodeka ja izbegnuva privatizacijata ili restruktuiraweto i e podgotven tro{ocite za svojata sega{na socijalna politika da im gi prefrli na idnite generacii.

V. Etni~kite Makedonci i idninata na privatniot sektor

Patot za izlez od industriskiot pad na Ki~evo bi bil vo sozdavaweto na nov privaten sektor - toa e zavr{nata cel na strategiite za ekonomska tranzicija predlo`eni niz celiot region. No, ona {to e za~uduva~ko za Ki~evo e ograni~enoto znaewe, pa duri i nedostatokot od interes na stranata na javnite institucii za razvojot na ovoj nov sektor.

Spored Dr`avniot zavod za statistika vo Skopje, na podra~jeto na Ki~evo ima registrirano 2.357 firmi. Mnogu lokalni biznismeni mislat deka ovaa cifra e naduena, bidej}i vklu~uva i mnogu kompanii koi{to vo me|uvreme prestanale da postojat, no ne bile formalno likvidirani. Eden neodamne{en izve{taj na OECD i na EBOR za razvojot na privatnite pretprijatija na nacionalno nivo sugerira deka registriranite firmi "mo`at da se kategoriziraat kako mnogu aktivni, delumno aktivni i sosema neaktivni i toa vo podednakvi proporcii".25 Me|u formalno registriranite kompanii vo Ki~evo dve tretini se trgovski kompanii, vo maloproda`ba ili golemoproda`ba, ili servisi za popravka. Devet nasto se vo ugostitelskite dejnosti (kafeani, restorani i hoteli) i u{te devet nasto vo oblasta na transportot i komunikaciite (me|u koi taksi kompaniite zazemaat istaknato mesto). Slednite 10% se registrirani kako proizvodstveni kompanii, no mnogu od niv se o~igledno neaktivni, a isklu~itelno e te{ko za niv da se formira mislewe od kakov bilo oficijalen izvor na informacii.

Me|u ki~evskata etni~ka makedonska zaednica ima samo tri novi privatni pretprijatija so pove}e od 30 vraboteni: dve grade`ni firmi, "Bistro drvo" i "Bemos", i edna tekstilna kompanija, "Osogovo". Rasteòt na "Bistro drvo" ima dlaboki koreni vo socijalisti~koto minato. Toa se pojavi kako prodolènie na edna stanbena zadruga osnovana vo 1985 godina koja{to be{e ovlastena za prodavawe na gradeèn materijal so namaleni dano~ni stapki na privatni graditeli, glavno Albanci. Potoa taa zadruga prerasna vo privatna kompanija "Na{ dom", vrabotuvaj}i {est rabotnici, i vo grade`nata firma "Bistro drvo" koja{to vrabotuva 70 lu|e. Specijalizirana vo stanbenata izgradba, "Bistro drvo" zavisi od zdelki so javnite pretprijatija na lokalnata vlast i od specijaliziranite fondovi nameneti za infrastrukturata od vodosnabduvaweto i odvodot na voda.

Od kompaniite {to postojat so pove}e od pet vraboteni ima dve pekari, nekolku firmi {to prodavaat grade`en materijal, nekolku trgovci na golemo vo oblasta na hranata i pijalocite, duzina taksi kompanii i nekolku od najgolemite kafuliwa i restorani. Ima izvesna vrabotenost i vo oblasta na proizvodstvoto na name{taj i metaloprerabotuva~kata, dva ribnika za pastrmka, nekolku slatkarnici i kerami~arski rabotilnici.

25 OECD i EBOR vo sorabotka so Ministerstvoto za ekonomija, Enterpreneurship and Enterprise Development in the Former Yugoslav Republic of Macedonia. Country Assessment and Action Plan (Pretpriema{tvoto i razvojot na pretprijatijata vo biv{ata jugoslovenska Republika Makedonija. Procenka za zemjata i akcionen plan), juli 2001, str. 16. Seloto na Ahmeti 15

Tokmu vakvi lokalni biznisi mo`ea da se najdat na ova podra~je i pred Vtorata svetska vojna i na koi im be{e do izvesno nivo dozvoleno da rabotat i niz socijalizmot kako malo stopanstvo. Spored oficijalnite statistiki, ve}e imalo 494 mali biznisi vo ki~evskiot "individualen sektor" vo 1989 godina: 285 prodava~i, 122 vraboteni vo transportnata dejnost, 49 vo trgovijata i 38 vo ugostitelstvoto.26 mIzve{tajot na OECD/EBOR istaknuva deka mnogu od biznisite se "mali operacii, so nizok rizik i so niska kapitalna intenzivnost, kako proda`bata na malo".27

Me|u ki~evskite etni~ki Makedonci te{ko e da se predvidi vo momentov kade }e se pojavi dinamikata za substancijalen rast vo vrabotuvaweto vo privatniot sektor. Na makedonskiot kraj na ulicata "Aleksandar Makedonski", glavnata {oping zona vo Ki~evo, prodavnicite i kafeanite ~esto se prazni, a brojot na slobodnite lokacii raste. Kolapsot na prihodite na doma}instvata vo Ki~evo zna~i deka maloproda`bata nudi slaba alternativa za makedonskite mali pretpriema~i. Toa, od druga strana, slu`i kako mo{ne ograni~en izvor na sredstva za vlo`uvawe vo novi produktivni biznisi.

Te{kotiite vo pronao|aweto na investicionen kapital i adekvatna obu~enost na rabotnata sila pretstavuvaat dopolnitelni barieri za razvojot na privatniot sektor. Vo Ki~evskata op{tina 21% od rabotosposobnoto naselenie nikoga{ ne zavr{ilo osnovno obrazovanie, a dopolnitelni 33% imaat samo osnovno obrazovanie. Vo ruralnite podra~ja, proporcijata na neobrazovani nad osnovno obrazovanie dostignuva 90% vo Zajas.28 Do ranata 2002 godina edinstvena bankarska institucija koja rabote{e na ova podra~je be{e filijalata na Stpanska banka. Vo 2001 godina ovaa banka odobrila 16 komercijalni krediti, so vkupno skromna vrednost od 260.000 evra.29

Nakratko, vo mesta kako Ki~evo, rastot na privatniot sektor koj{to mo`e da gi nadomesti izgubenite rabotni mesta zaradi kolapsot na makedonskoto industrisko op{testvo ne se ra|a po priroden pat, od pepelot na socijalisti~kata ekonomija.

G. Politikata na ograni~eno vrabotuvawe

So malku vrabotuvawe {to }e se slu~i vo produktivniot sektor na ekonomijata, za~uvuvaweto na rabotnite mesta vo javnata administracija stanuva klu~en prioritet za ki~evskata etni~ka makedonska urbana sredna klasa. Uslovite za vrabotenite vo javniot sektor ne se osobeno atraktivni. Zamrznuvawe na platite e na sila vo poslednite godini, a da se bide "na buxet" pove}e ne nudi ni op{testven status ni standard na ìvot kako {to be{e slu~aj za vreme na minatiot reìm. Sepak, za eden vaèn segment na ki~evskata etni~ka makedonska zaednica toa prodolùva da obezbeduva sredstva za preìvuvawe, kako i nekoi socijalni beneficii.

Onie {to ja gubat rabotata obi~no nemaat druga forma na pomo{ {to im stoi na raspolagawe. Od 8.452 registrirani nevraboteni vo ki~evskiot region, samo 686 (8%)

26 Statisti~ki glasnik na Republika Makedonija 1991, Skopje, 1991, str. 503. 27 OECD i EBOR vo sorabotka so Ministerstvoto za ekonomija, Enterpreneurship and Enterprise Development in the Former Yugoslav Republic of Macedonia. Country Assessment and Action Plan (Pretpriema{tvoto i razvojot na pretprijatijata vo biv{ata jugoslovenska Republika Makedonija. Procenka za zemjata i akcionen plan), juli 2001, str. 17. 28 Vo Drugovo 72,6% od naselenieto nema sredno obrazovanie, vo Zajas 87,5%, vo Vrane{tica 77,7% i vo Oslomej 86,3%: konsultantot za zemjodelie VIZI, Studija za ekonomskiot razvoj na ki~evskiot region, str. 5. 29 Izvor: Stpanska banka. Seloto na Ahmeti 16 primaat redovna pomo{ za nevraboteni. U{te 1.973 od najte{kite socijalni slu~ai dobivaat socijalna pomo{ od Centarot za socijalna rabota.30

Tabela 8: Vrabotenost od strana na vladata vo podra~jeto na Ki~evo31 Vraboteni Dr`avno nivo (procenka) Centralna vlada 1,412 Obrazovanie 615 Zdravstvo 375 Dr`avni podra~ni edinici 132 Policija (MVR) 230 Sudstvo i Obvinitelstvo 60 Op{tina (Ki~evo, Drugovo, Oslomej, Vrane{tica, Zajas) 69 Vkupno 1,481

Javnata administracija e edinstveniot sektor vo ekonomijata koj{to po~uvstvuva skromen rast vo vrabotuvaweto za izminatata decenija. Sega postojat otprilika 1.481 vraboteni vo javnata administracija vo regionot na Ki~evo, od koi 95% rabotat vo podra~nite edinici na dr`avnite institucii. Pette op{tinski administracii imaat samo 69 vraboteni. Najgolemiot vrabotuva~ se u~ili{tata so 615 slu`benici, {to na osnovnoto obrazovno nivo ja pretstavuva edinstvenata institucija od javniot sektor {to nudi vo zna~aen broj rabota za etni~ki ne-makedonskoto naselenie.

So vaka visoka proporcija na vrabotenost zavisna od dr`avata, ne e za ~udewe {to politikata za vrabotuvawe vo javniot sektor e intenzivna. Ograni~enosta na brojot na rabotnite mesta im ja diga cenata. So vrabotuvawata vo javniot sektor kako edno od malkute javni dobra {to lokalnite politi~ari sî u{te gi imaat na svoj dofat, nivnoto dodeluvawe vo ramkite na makedonskata etni~ka zaednica ~esto e odluka donesena vo ramkite na partiskite politiki, so {to drugite etni~ki grupi ostanuvaat mo{ne o{teteni. Ne e ni ~udo {to pritisokot od ne-makedonskite etni~ki zaednici za nivna podobra zastapenost vo javniot sektor za makedonskata sredna klasa pretstavuva zakana poradi koja se ~uvstvuvaat kako "pod opsada" so sekoj nov izminat den.

Vo "Izve{tajot za ~ove~kiot razvoj 2001" UNDP dava odredeni preporaki za da se postavi na dneven red raste~kiot problem na nevrabotenosta, vklu~uvaj}i go i ukaùvaweto deka "dràvata aktivira drugi konvencionalni merki naso~eni kon sozdavaweto na novi rabotni mesta, na primer, javni mesta", i deka "pointenzivna poddr{ka na kompanii koi{to trpat zagubi, no koi{to se vitalni za dràvata i za naselenieto. Vo toj kontekst, osobeno zna~ajna }e bide politikata na subvencionirawe na platite na vrabotenite."32

30 Izvor: Biro za vrabotuvawe vo Ki~evo (sostojba do 31 dekemvri 2001); Centar za socijalna rabota ( sostojba so vebruari 2002). 31 Izvor: Dràven zavod za statistika na Makedonija, "Osnovni, niì sredni i vi{i sredni u~ili{ta vo Republika Makedonija na po~etokot na u~ebnata 200/2001", septemvri 2001; Penziski fond, op{tinska administracija, razli~ni intervjua so vraboteni vo dràvniot sektor. 32 UNDP, Human Development Report Macedonia 2001 (Izve{taj za ~ove~kiot razvoj Makedonija 2001), str. 45. Seloto na Ahmeti 17

Vsu{nost, na eden ili na drug na~in, tokmu toa se strategiite {to makedonskata dr`ava gi primeni niz devedesettite, vo ramkite na limitite na resursite {to postoeja. So~uvuvaweto na nekoga{nite javni pretprijatija i postepenoto {irewe na vrabotuvawata vo javniot sektor be{e odgovorot na vladata na socijalnite pritisoci {to doa|aa od bazata. Sepak, i vo najdobrite slu~ai, vakvata politika mo`e samo da se nadeva deka }e go uspori padot vo javniot sektor. Vo najlo{ slu~aj, pak, se zagu{uva razvojot na novite privatni rabotodava~i.

Cela niza zaklu~oci se pojavuvaat od vakviot pregled na vrabotenosta vo Ki~evo, {to imaat dalekuseni posledici za razbiraweto na politi~kata ekonomija na ovie prostori. Prvo, za ki~evskite etni~ki Makedonci va`nosta na dràvata kako vrabotuva~i i garantor na odredeni pridobivki prodolì da raste. 1.486-te rabotni mesta vo javnata administracija (vklu~uvaj}i go i obrazovanieto i zdravstvoto) i 1.631-te rabotni mesta vo javnite pretprijatija deneska, pove}e od koga bilo, se poslednoto pribeì{te na urbanata sredna klasa. U{te pove}e, tie se poslednite preostanati sektori kade {to postoi povrzanost me|u obrazovnite kvalifikacii i standardot na ìveewe. Dopolnitelno, zdelkite napraveni so dràvata ili so nejzinite javni pretprijatija se su{tinski za pogolemiot del novi biznisi, osobeno vo sektorot na grade`ni{tvoto.

Vtoro, se ~ini neizbe`no deka padot na vrabotenosta vo Ki~evo }e go prodolì svojot trend i vo narednite nekolku godini. Dokolku vladata gi zategne buxetskite obvrski na privatiziranite POS i gi likvidira onie kompanii za koi ne moàt da se najdat kupuva~i, a gi privatizira ili gi restruktuira nacionalniot elektro-energetski sistem i elektranata Oslomej, toga{ u{te cela edna tretina od site rabotni mesta vo industriskiot sektor bi moèl da is~ezne preku no}.

Kone~no, kako neizbe`na posledica, ostanuva makedonskata etni~ka zaednica da mora da go nosi lavovskiot del od visokata cena na tranzicijata. Vo 1990 procenivme deka 80% od ki~evskite rabotni mesta vo javniot sektor bile zazemeni od etni~ki Makedonci. Tie se onie {to bea najsilno pogodeni od gubeweto na rabotnite mesta vo izminatata dekada i koi{to imaat najmnogu da izgubat vo periodot {to doa|a. Vo vakvi okolnosti, se ~ini neizbe`no deka borbata okolu namalenite javni resursi }e dobie etni~ki boi. Ovaa dinamika í dava na makedonskata politi~ka ekonomija visoko eksplozivna priroda.

IV. VNATRE[NATA MIGRACIJA I RAZVOJ

Migracijata na etni~kite Makedonci od vnatre{nosta vo urbanite centro be{e najva`nata demografska promena vo minatiot polovina vek. Vo 1948 godina, vo planinskite predeli na Drugovo i Vrane{tica, pove}eto lu|e `iveele od odgleduvawe ovci na visokite pasi{ta ili od subvencioniranoto ze,jodelie. Vo slednite 40 godini, migracijata vo gradot Ki~evo predizvika pad na ruralnata populacija za 60%, dodeka samiot grad Ki~evo se u~etvori vo golemina, od 7.000 lu|e na 25.000. Vo osumdesettite, cela flota od avtobusi go napu{ta{e Ki~evo sekoe utro, nosej}i gi rabotnicite od nivnite stanovi vo op{testvena sopstvenost vo gradot, do rabotnite mesta vo elektranata i rudnicite. Seloto na Ahmeti 18

Tabela 9: Promena na naselenieto vo 78 sela vo Ki~evskiot region od 1948-1994 godina33 Promeni vo naselenieto Mak. sela Alb. sela Me{ani sela Rast od pove}e od 100% - 6 3 Rast od 33 do 100% - 10 - Rast do 33% - 2 1 Pad do 33% 4 3 4 Pad od 33 do 75% 12 2 1 Pad povisok od 75% 29 1 - Vkupno 45 24 9

Urbanizacijata be{e smislena politika vodena od strana na komunisti~kata vlast, del od procesot na proizvodstvo na moderno industrisko op{testvo. Taa politika be{e sfatena i kako del od gradeweto na nacijata i fa}awe priklu~ok so razvienite delovi na Evropa. Kako dopolnenie na svoite novi industriski pretprijatija, Ki~evo stana sedi{te i na sudot i na regionalnata policiska komanda, tamu se smestija podra~nite edinici na razli~ni republi~ki ministerstva i agencii, regionalnata kancelarija na Makedonskata banka za razvoj, dve javni komunalni pretprijatija i eden broj na u~ili{ta (vklu~uvaj}i go i edinstvenoto sredno u~ili{te vo regionot). Gradot stana sedi{te i na golema bolnica, a ima{e i edna va`na kasarna na Jugoslovenskata armija, so okolu 4.000 vojnici na broj.34

Pokraj obezbeduvaweto na redovnite prihodi, vrabotuvawata vo socijalisti~kata javna ekonomija bea i sredstva za dobivawe dr`avni beneficii, vklu~uvaj}i visoko subvencionirani stanovi, hranarina i dostap do letnite odmarali{ta. Mnogu ki~evski doma}instva imaa po dvajca ~lenovi {to nosea plata doma {to im dava{e potro{uva~ka sila za nabavuvawe na site neophodni doma{ni potrep{tini i drugi proizvodi. Ra|aweto na industriskoto op{testvo gi donese dobrata na moderniot na~in na `ivot - vodovodni i kanalizacioni sistemi, asfaltirani pati{ta, trgovski centar, kulturen dom, kino i fudbalski stadion. @itelite na Ki~evo gledaa na drugite ju`no-evropski zemji fa}aj}i priklu~ok so Zapad za vreme na ovie decenii - Grcija, ju`na Italija, Iberiskiot popuostrov - i ~uvstvuvaa deka i tie doa|aat do modernite potro{uva~ki op{testva na post-voenata Evropa.

Deneska, dodeka etni~kite Makedoci se borat so problemot na ki~evskiot ekonomski pad, razbiraweto deka problemot mo`e da se nadmine preku vra}aweto na obrabotka na zemjata si nao|a svoe mesto vo javnata debata. I najdetalnata studija za ekonomskiot razvoj i za komparativnite prednosti na Ki~evskiot region, objavena vo februari 2002 godina, doa|a do takov zaklu~ok. Spored avtorite na ovaa studija, povtornoto naseluvawe vo kraevite so najniska koncentracija na naselenie vo toj region, Drugovo i Vrane{tica, "bi trebalo da se eden od prioritetite za idniot regionalen razvoj".35

Ovaa studija go sogleduva ostriot pad na industriskoto vrabotuvawe za vreme na devedesettite. Vo nea se citiraat oficijalni podatoci koi{to otkrivaat dramati~en pad na per capita investiraweto vo Ki~evskiot region, koj{to do 1999 be{e za 25% pove}e od prosekot na Makedonija.36 Avtorite bele`at deka 69% od naselenieto na Ki~evo nema pove}e od osnovno obrazovanie. Polovina od vrabotenite, nekoi 4.100

33 Izvor: podatoci od popisite vo 1948 i 1994. 34 Edno vreme pod komanda na bosanskiot Srbin Ratko Mladi}. 35 Agro-konsultantot VIZI, od citiranata studija, str. 4. 36 Podatocite se zemeni od Statisti~ki pregled na investiciite vo Makedonija, 1998, 1999 i 2000. Seloto na Ahmeti 19 lu|e, nemaat nikakvo obrazovanie, te{ko ograni~uvaj}i go potencijalot za razvoj na pokompleksna uslu`na ekonomija. Zaradi toa, zaklu~uva studijata, ona {to be{e potrebno e obnovuvawe na vnimanieto vrz zemjodelieto i prirodnite resursi. Ekonomskiot razvoj bi zapo~nal so zgolemena "upotreblivost na prirodnoto bogatstvo niz ekploatacijata na prirodnite bogatstva (kako mermerot, jaglenot i dr.), upotreblivosta na hranata i drugite {umski ovo{ki, upotreblivosta na obrabotlivite povr{ini i nad site zemji{ni bogatstva, upotreblivosta na vodata i turizmot".

Eden tradicionalen sektor osobeno e podvle~en kako potencijalen za podobruvawe na ekonomskiot rast: odgleduvaweto ovci. "Pred tri-~etirieset godini ovoj region ima{e 100.000 ovci, blagodarej}i im na povolnite razvojni uslovi. Deneska, ovaa cifra e simnata na 22.000 ovci, poka`uvaj}i ja niskata upotrebenost na prirodnite uslovi na regionot."37 Glavnata pre~ka za primena na edna takva strategija e toa {to lu|eto ve}e ne `iveat tamu kade {to bi trebalo za da se zanimavaat so toa. "Vo nekoi delovi od regionot kade {to bi trebalo da se razviva odgleduvaweto na ovcite i na stokata, gustinata na naselenosta e mnogu niska, kakva {to e i goleminata na brojot na rabotnata sila." Zatoa, ovaa studija prepora~uva Ki~evo da usvoi politika na de- urbanizacija, vra}aj}i gi urbanite nevraboteni vo selata {to nivnite semejstva gi napu{tile generacija porano:

"Razvojot na ìvotinskata populacija vo tie krai{ta bi odela paralelno so oìvuvaweto na selata i so podobruvawe na ìvotnite uslovi. Ova bi pridonelo za vra}awe na del od nevrabotenata populacija od gradot vo napu{tenata zemja vo selata."38

Interesno, ovaa analiza ja previduva situacijata na 50% albansko naselenie vo regionot, koe{to prodolùva da bide skoncentrirano vo selata i koe, vsu{nost, gi poseduva pove}eto od ovcite. Ruralnata depopulacija e vo svojata su{tina etni~ki makedonski fenomen. Me|u 1948 i 1994 godina naselenosta na site 45 etni~ki makedonski sela vo regionot opadna, od koi 29 od niv izgubija pove}e od tri-~etvrtini od nivnata populacija. Istovremeno, naselenieto od 18 od 24 albanski sela prodolì da raste, pri {to {est od niv ja dupliraa svojata golemina. Se razbira, mo`nostite za vrabotuvawe vo albanskite podra~ja ne uspeaja da go dràt ~ekorot so rastot na naselenieto.

Idejata za prevrtuvawe na trendovite od pred polovina vek i za vra}awe na naselenieto vo vnatre{nosta e ~uden odraz na is~eznuva~kiot son za modernizacijata. Za àl, toa ne e i kredibilna strategija za razvoj. Selskite podra~ja ne sodràt nikakva privle~nost za urbaniziranoto naselenie: nedostasuva bazi~nata infrastruktura, nerazvieni se obrazovnite i zdravstvenite uslugi, a uslovite za ìvot se mnogu siroma{ni.39 Vo edno neodamne{no istraùvawe na javnoto mislewe, 43% od ispitanicite od planinskite delovi na Makedonija izjavile deka nemaat dovolno pari za hrana, a u{te 47% izjavile deka ne moàt da si dozvolat da nabavat novi ali{ta i obuvki.40 40% od zemjodelskoto naselenie e na nivo na subvencii, bez

37 Agro-konsultantot VIZI, od citiranata studija, str. 17. 38 Ibid., str. 69. 39 UNDP, Human Development Report Macedonia 2001 (Izve{taj za ~ovekoviot razvoj vo Makedonija za 2001), str. 65-67. 40 Ibid., str. 64. Seloto na Ahmeti 20 pari~na ke{ zarabotka od zanimavaweto so zemjodelie.41 Ekonomskite pottici za zanimavawe so zemjodelie se tolku mali {to vo 1996 godina samo 48% od celoto privatno obrabotlivo zemji{te bilo vo upotreba.42

Vo celiot Ki~evski region ima samo 10 doma}instva so nad 100 ovci, a samo 16 lu|e oficijalno se prijaveni deka rabotat kako ov~ari. Koga Blagoja \or|ijoski go dobil imotot na bankrotiranata zemjodelska kooperativa, toj stanal vode~kiot regionalen odgleduva~ na ovci so pove}e od 2.000 sto~ni glavi. Toj e i pretsedatel na edinstvenoto regionalno zdruènie na odgleduva~i na ovci, osnovano vo 1998 godina so pove}eto albanski ~lenovi, i planira da osnova mlekara. Blagoja zabeleùva deka vo momentov ne postoi ni znaewe da se proizveduvaat kvalitetni proizvodi sposobni da mu konkuriraat na uvozot, a nema ni na~ini kako da si go najdat patot na pazarot. U{te sega pove}eto od ov~oto sirewe {to se proizveduva vo regionot ne moè da se prodade.

Najva`no od sî, ne postoi èlba me|u mladite ki~evski urbani Makedonci da se vratat vo selata na nivnite tatkovci ili dedovci, napu{teni decenii porano, ili da zapo~nat izoliran ìvot na visokite planinski pasi{ta. \or|ijoski sfati deka regrutiraweto na ov~ari e najgolemiot problem vo celata negova rabota, i pokraj toa {to ponudil plati {to se prili~no nad prose~nite. Bez razlika kolku e dlaboka krizata na industrijata vo Ki~evo, navikite na ìvot vo industriskoto op{testvo ostanuvaat mo{ne cvrsti.

V. GLOBALIZACIJATA NA KI^EVSKITE ALBANCI

Vo 1998 godina, op{tinskoto rakovodstvo na Ki~evo objavi koloritna monografija za Ki~evskiot region. Vo delot za lokalnata ekonomija se navedeni site biv{i socijalisti~ki pretprijatija i nivnite osnova~i. Vo monografijata se zabele`uva i deka "za nesre}a, noviot proces na tranzicija, namesto da go zabrza ekonomskiot rast, dovede do opa|awe na op{testvenoto proizvodstvo". Vo knigata ne se spomenuva ni eden privaten biznis. Albancite, koi go so~inuvaat mnozinstvoto vo regionot, gi nema nikade vo knigata, osven vo delot posveten na Vtorata svetska vojna.43

Nedostatokot od interes od strana na oficijalnata Makedonija za ona {to se slu~uva na levata strana od Bulevarot "Osloboduvawe" ili vo selata kako Zajas i Oslomej objasnuva zo{to eden od najdramati~Nite motori za op{testveni promeni vo minatata decenija - masovnata migracija na Albancite kon zemjite na Zapad - nikoga{ se nema pojaveno vo razmisluvaweto na lokalnite oficijalci za lokalniot razvoj.

Regionalnata razvojna strategija, {to ja citiravme pogore, ne ja ni spomnuva trudovata migracija. Vo svojot izve{taj za Makedonija od 1998 godina, nasloven kako "Privlekuvaj}i go rastot", Svetskata banka edvam spomnuva deka "neidentifikuvan dotok na kapital u~estvuva so okolu 70% od finansiraweto na sega{niot buxetski deficit za periodot 1994-1997. Mo`ebi del od toa, a mo`ebi i celata taa suma se neidentifikuvanite doznaki od stranstvo na li~nite likvidni trgovski krediti".44 I

41 Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, "Strategija, politika i upravuvawe so razvojot na selskite podra~ja vo Makedonija:, Skopje, citirano vo UNDP, Human Development Report Macedonia 2001 (Izve{taj za ~ovekoviot razvoj vo Makedonija za 2001), str. 63. 42 Ibid., str. 66. 43 Op{tina Ki~evo, Ki~evo i Ki~evsko, Ki~evo 1998. 44 World Bank, Enhamcing Growth (Svetska banka, Pottiknuvaj}i go rastot), 1998, str. 5. Seloto na Ahmeti 21 dodeka va`nosta na doznakite od stranstvo e neizbe`na vo kontekstot na makroekonomskata stabilnost, nivnoto vlijanie vrz regionalnite ekonomii nikoga{ ne e istra`eno.

Istovremeno, vo neodamne{nata evropska istorija, trudovata migracija e prepoznaena kako eden od najva`nite "egzogeni {okovi" za stagnantniot ekonomski sistem. Ne e pominato dolgo vreme otkako "calata dei tedeschi" (naslednicite na Germancite), masovnite vra}awa na italijanskite migranti vo nivnite sela za Bo`ik pretstavuva{e glaven socijalen nastan na godinata vo golemi delovi na italijanskiot jug. Kako {to zaklu~uva neodamne{nata studija za ekonomskiot rast vo izminatiot vek, ima{e periodi vo ponovata italijanska istorija koga "samite emigranti bea zaslu`ni za re~isi siot realen rast vo realnite plati i BDP per capita vo Italija, {to objasnuva, kako i vo slu~ajot na Ircite, dobar del od pri~inite za dostignuvaweto na ekonomskiot razvoj {to go ima{e Obedinetoto Kralstvo."45

"Pari~nite doznaki na emigrantite pomognaa da se monetarizira ekonomijata na jugot: tie go podignaa nivoto na za{tedi me|u ju`wa~kite semejstva, ja pottiknaa upotrebata na bankite i go pomognaa zgolemeniot pristap do krediti. Emigrantskite doznaki go stimuliraa pazarot na zemja, dodeka onie {to se vratija so sebe gi donesoa novite stavovi i vkusovi."46

Neodamne{nata istorija na socijalisti~ka Makedonija e potsetnik za faktot deka ekonomskiot razvoj i dvi`eweto na lu|eto otsekoga{ bile nerazdelno povrzani.

Nema to~ni statisti~ki podatoci za albanskata emigracija od Ki~evo vo izminatite godini. Naj~estata procenka, {to ja pravat i op{tinatite i mnogu od etni~kite albanski gra|ani, e deka re~isi sekoe doma}instvo vo selskite podra~ja i sekoe vtoro doma}instvo vo gradot ima barem eden ~len od semejstvoto koj raboti vo stranstvo. Ova dava za pravo da se napravi edna vozdr`ana procenka deka barem 3.300 etni~ki Albanci od stranstvo gi poddr`uvaat svoite semejstva vo podra~jeto na Ki~evo.

Vo nedostatok na sigurni podatoci, eden na~in za da se sfati va`nosta na ovoj fenomen e da se odbere spored principot na slu~ajnost koe bilo oddelenie na u~enicite od ki~evskata gimnazija "Mirko Mileski" za da se doznae kade zavr{ile u~enicite edna decenija podocna. Klasot od generacijata 1989/90 be{e etni~ki me{an, a go so~inuvaa 20 etni~ki Makedonci, 7 Albanci i 4 Turci. Od tie 31 u~enici, samo dve bile devojki (i dvete etni~ki Makedonki).47

45 John Cohen (Xon Koen) i Giovanni Federico (Xovani Federiko), The Growth of the Italian Economy, 1820 to 1960 (Rastot na italijanskata ekonomija, 1820-1960), str. 45. Avtorite isto taka zabele`uvaat deka "iako nau~nicite oddavaa priznanie za va`nosta na emigracijata, nejzinite pri~ini i posledici ostanaa sî do neodamna glavno neistra`eni" (str. 43). 46 Ibid., str. 28. 47 Informaciite vo ovoj del na studijata se proizvedeni od razli~ni vodeni razgovori vo Ki~evo, potvrdeni so toa {to biv{ite u~enici bea zamoluvani da gi posetat semejstvata od svoite biv{i sou~enici. Seloto na Ahmeti 22

Tabela 10: Sega{ni podatoci za albanskite, makedonskite i turskite u~enici od u~ebnata 1989/1990 od gimnazijata "Mirko Mileski", Ki~evo

U~enici Albanci Sefer zavr{il sredno u~ili{te vo Gostivar i ìvee vo Ki~evo. Sopstvenik e na taksi kompanija ("Zajazi"), dodeka negoviot tatko raboti vo Germanija Prparim e vo Viena Quqzim e vo îkago Ba{kim, koj zavr{il gimnazija vo Ki~evo, e vo Wujork Ba{kim raboti na Aqaska Agron e vo grad vo blizina na îkago Fqamur, bratu~ed na Agron, e vo istiot grad vo blizina na îkago

U~enici Turci Adnan e vo Ki~evo i vozi taksi Enis raboti vo privatna kompanija vo Ki~evo Samir e privaten prodava~ vo Ki~evo Galip raboti vo [vajcarija (vo Frajburg)

U~enici Makedonci Robert raboti vo Tajmi{te Vlatko raboti vo Tajmi{te Du{ko raboti vo REK Oslomej Aco raboti vo REK Oslomej Orce raboti vo pekara Zlatko raboti vo prodavnica za grade`en materijal Goran raboti vo kladilnica Zoran e privatnik Dalibor raboti povremeno Maksim raboti povremeno Beti e doma

U{te devet drugi `iveat vo Makedonija, no informaciite za nivnata lokacija i rabotno mesto se nedostapni.

Prvo {to se zabeleùva e deka samo nekolkumina od muslimanite zavr{ile sredno obrazovanie. êtvorica od Albancite i site ~etvorica Turci ja padnale prva godina i re{ile da go napu{tat {koluvaweto namesto da go povtoruvaat klasot. Mnogumina od niv go naveduvaat jazikot kako pote{kotija vo u~eweto i nedostatokot od pottik od strana na u~itelite kako pri~ini za otkaùvawe od u~ili{teto. Dvajca bile vo sostojba da go zavr{at srednoto u~ili{te vo sosednata gostivarska op{tina, a ostanatite vedna{ ja napu{tile zemjata. Samo eden od Albancite zavr{il sredno u~ili{te vo Ki~evo.

Edna decenija podocna, razli~nite pati{ta na dvete etni~ki grupi jasno se iscrtuvaat. Od sedum Albanci, samo eden e ostanat vo Makedonija (iako ~lenovi od negovoto semejstvo se vo stranstvo). Od 20 etni~ki Makedonci, site se ostanati vo Makedonija, a pove}eto sî u{te se vo Ki~evskiot region. ^etvorica od niv rabotat vo pretprijatija opi{ani vo ovoj izve{taj (elektranata Oslomej i Tajmi{te), ~etvorica imaat redovno vrabotuvawe vo privatniot sektor, a trojca povremeno rabotat ili se nevraboteni. Za ostanatite ne bevme vo sostojba da najdeme informacii za nivnite vrabotuvawa.

Vakvata slika bezdrugo e impresionisti~ka i bi bilo vredno da se napravi po{iroko istra`uvawe me|u u~enicite za da se vidi dali ovie trendovi se odr`livi. No, sepak obezbeduva eden brz presek na dominantnata op{testvena dinamika me|u ki~evskite Seloto na Ahmeti 23

Albanci. Isto taka, se otkriva u{te edna va`na pojava: nesposobnosta na etni~kite Makedonci od Ki~evo da se upatat vo emigracija. Emigracijata se stremi da bide kumulativen proces. Nejzinata za~estenost ja ima pozitivnata funkcija na brojot na prethodnite emigranti koi obezbeduvaat pari, informacii i poddr{ka za novodojdenite. Ako ki~evskite etni~ki Makedonci imaat rodnini nadvor, toa se glavno onie koi zaminale za Avstralija vo pedesettite godini i koi ve}e ne odrùvaat pobliski kontakti so rodninite {to ostanale vo Makedonija. Toa ne moè ni da se sporedi so gustite mreì {to gi ispletoa Albancite me|u Ki~evo i nadvore{niot svet vo izminatite dve decenii.

So fenomenot na dijasporata moàt da se objasnat pojavi vrzani za albanskoto op{testvo vo Ki~evo koi{to moàt da go zbunat posmatra~ot na taa zaednica odnadvor, osobeno etni~kite Makedonci. So visokata stapka na priroden prirast, albanskata zaednica ima visoka proporcija na maloletni deca koi nekoj treba da gi izdrùva, a koi{to taa zaednica uspeva da gi poddrì, bez razlika na krajno ograni~enite mo`nosti za vrabotuvawe. Istovremeno, aslbanskite naselbi vo Ki~evo i niz albanskite sela moè da se vidi vpe~atliva graditelska aktivnost, zaedno so ìviot pazar na uslugi vo centarot od gradot.

Vo mesnosta Zajas otprilika ima okolu 2.000 doma}instva. Ima 135 u~iteli koi predavaat vo osnovnoto u~ili{te, {to go pretstavuva edinstveniot zna~aen izvor na javno vrabotuvawe. Ima sedum op{tinari i navodno 19 policajci, iako pred potpi{uvaweto na ohridskiot dogovor samo dva od niv bea etni~ki Albanci. Vo mesnosta nema pretstavni{tva na dr`avni organi, so isklu~ok na dvajca slu`benici vo lokalnata mati~na slu`ba. Najgolemata privatna kompanija, "Perperimi", koja{to se zanimava so proda`ba na grade`ni materijali, ima 10-12 vraboteni. Spored oficijalnata statistika, ima 155 registrirani prodavnici, eden restoran, eden motel kade se vraboteni petmina i edna pekara so sedum vraboteni. Im 10 rabotnici ostanati vo lokalniot pogon na konglomeratot Tajmi{te, no jitu eden ne e Albanec. Nakratko re~eno, bi bilo iznenaduva~ki ako se otkrie deka pove}e od edno doma}instvo od sekoi pet ima barem eden vraboten ~len vo nekoj formalen sektor.

Slikata vo Oslomej e mo{ne sli~na. Kako {to be{e spomnato pogore, elektranata i nejzinite razli~ni pogoni vrabotuvaat iljada lu|e, no samo 46 od niv se od Oslomej. Ima osum vraboteni vo mesnata kancelarija i dvajca vo komunalnoto pretprijatie, 129 u~iteli vo osnovnite u~ili{ta, 99 registrirani prodavnici i trgovci na malo, edna benzinska pumpa, dve mali firmi za proda`ba na grade`en materijal i dve kafeani. Zaradi problemot so kvalitetot na vodata za piewe, vo 17-te Oslomejski sela nema ni edna pekara. Op{tinata procenuva deka okolu 50 du{i se vklu~eni vo odgleduvaweto ovci i pokrupna stoka. Povtorno, odnosot me|u rabotnite mesta i Oslomejskite 1.900 doma}instva te{ko deka e povolen.

Oficijalnite lica vo dvete mesta procenuvaat deka barem 1.500 `iteli na Zajas, 1.000 od Oslomej i 800 od gradot Ki~evo rabotat vo stranstvo i gi ispra}aat doma svoite pari~ni doznaki za pomo{ na semejstvata. Postoi cela zaednica na 250 ki~evski Albanci na Aqaska, kako i drugi zaednici niz SAD rasfrlani od ^ikago do Sredniot Zapad. Drugi odat vo Zapadna Evropa, osobeno vo [vajcarija i Germanija. Eden ki~evski Albanec, biznismen, e sopstvenik na rent-a-kar za luksuzni limuzini na Aqaska, nekolku restorani vo Viskonsin i hoteli vo Antalija, na turskiot breg. Eden zna~itelen broj od niv vle~at penzii od [vajcarija, Germanija i od drugi evropski zemji. Vsu{nost, albanskoto Ki~evo e stanato predgradie na Zapadna Evropa i SAD. Seloto na Ahmeti 24

Zaednicata od dijasporata ispra}a transferi vo ke{, pravi li~ni vlo`uvawa vo nedvi`nini i tro{i nevideno mnogu pari na svadbi. Rezultatot od toa vrz lokalnata ekonomija e mo{ne vidliv. Bazirano vrz napravenite razgovori me|u albanskata zaednica, presmetavme so vozdr`anost deka eden tipi~en gastarbajter ispra}a doma ili tro{i vo Ki~evo pove}e od 5.000 evra godi{no, {to zna~i deka vkupniot transfer na pari bi bil nad 16 milioni evra godi{no. Ova e ramno na desetpati pogolem vkupen buxet na op{tinata Ki~evo i okolu dvapati kolku vkupnite godi{ni plati na 3.800 etni~ki Makedonci vraboteni vo javnata administracija i vo porane{nite POS.

Vakviot finansiski priliv generira zna~itelna suma na investicija vo nedvi`nini. Goleminata na mnogu ku}i vo Zajas i Oslomej e prili~no nesoodvotna na sostojbata vo lokalnata ekonomija. Ima i brojni presti`ni gradbi vo albanskiot del na Ki~evo, nekoi od niv napraveni so jasna namera da se ponesat so vkusot na albanskata zaednica za pravewe skapi svadbi. Vo sredinata na devedesettite, so parite od dijasporata se finansira{e izgradbata na Arabela, trokaten kompleks vo Ki~evo na prodavnici i delovni prostorii, na lokalnata televiziska stanica i na golem centar za proslavi.

Sepak, i pokraj aurata na prosperitet {to se sozdava so vakvite graditelski proekti, mnogu malku od kapitalnite prilivi od dijasporata zavr{uvaat vo produktivni investicii. Na atmosferata vo ki~evskiot region ne se gleda kako na pottiknuva~ka za rizi~ni kapitalni vloùvawa. Me|u Albancite vo Ki~evo kruàt mnogu prikazni za propadnati biznis vloùvawa kako rezultat na neprijatelski raspoloènite inspektori, problemite vo dobivaweto licenci i grade`ni dozvoli i drugi birokratski pre~ki. Nedostatokot od javno investirawe isto taka e zna~aen problem. Eden od Albancite komentira: "Lu|eto se naviknuvaat na {vajcarski standardi vo biznisot, a potoa se sudiraat samo so problemi - nema siguren dotok na voda, slab elektri~en napon, neasfaltirani pati{ta..."

Nedostatokot od prisustvo na edna aktivna dr`ava vo albanskite krai{ta i, zaradi toa, lo{iot kvalitet na lokalnata infrastruktura, zna~e{e deka kapitalnite prilivi ostanaa zarobeni vo trgovijata i potro{uva~kata, generiraj}i malku trajni vrednosti. Taka, albanskite sopstvenici na prodavnici vo gradot sekoja godina ostanuvaat zavisni od vra}aweto na lu|eto od dijasporata, za tie da gi potro{at kaj niv svite pari za vreme na letnite meseci. Vo ostanatiot del od godinata, kako {to objasnuva eden prodava~ na tepisi, "sostojbata so na{ata proda`ba e re~isi isto tolku lo{a kako kaj makedonskite prodavnici".

Nedostatokot od produktivna upotreba na kapitalot od dijasporata mora da se rangira kako najo~igledna propu{tena mo`nost za istrgnuvaweto na Ki~evo od ma|epsaniot krug na ekonomska propast. Edno va`no privatno albansko pretprijatie vo Ki~evo, tekstilnata firma Himara, go ilustrira potencijalot za koj{to govorime. Sopstvenikot, Bajram Selimi, se vratil od Francija vo 1994 godina, kade {to iszgradil sopstvena tekstilna kompanija. Steknuvaj}i se so prostor od edna bankrotirana trgovska kooperativa u{te na po~etokot od devedesettite, toj sozdal kompanija so 100 vraboteni - najgolemoto novo pretprijatie vo Ki~evo. Himara proizveduva samo za francuskiot pazar, dobivaj}i tekstilni poluproizvodi so kamioni isprateni od Francija i na istiot na~in tamu ispora~uvaj}i gotovi proizvodi, preku sopstvenata kompanija na g-dinot Selimi koja{to slu`i kako posrednik vo zdelkite. Interesno, osven samiot sopstvenik i smetkovoditelot na kompanijata, site drugi vraboteni se etni~ki Makedonci, glavno `eni koi nekoga{ rabotele za pretprijatieto vo op{testvena sopstvenost Kikoteks. Seloto na Ahmeti 25

Vo dadenite te{ki ekonomski okolnosti, samo me|u albanskata dijaspora Ki~evo bi moèlo da najde vistinska kombinacija od investiciski kapital, pretpriema~ki sposobnosti i gotovi biznis-kontakti so nadvore{nite pazari. Zatoa, albanskata dijaspora e ki~evskiot najvaèn ekonomski resurs. Kako {to pokaùva primerot na Himara, dokolku se najdat na~ini toj kapital da se mobilizira, pridobivkite bi bile podednakvo dobri i za makedonskata i za albanskata zaednica ovde.

Ako ovoj resurs ne mo`e da se iskoristi, ekonomskata idnina za ki~evskite Albanci e malku podobra od onaa so koja se soo~uva makedonskata zaednica. Vo momentov, vo osnovnite u~ili{ta vo Zajas se zapi{ani 1.612 u~enici i u{te 1.233 vo Oslomej. Nema investicii {to se vo tek ni vo edno od ovie mesta i ne se sozdavaat novi rabotni mesta. Dokolku ne se pojavi nekoja nova investiciska strategija, emigracijata }e bide edinstveniot dostapen pat za novata generacija Albanci.

VI. ZAJAS I OTSUTNATA DR@AVA

Vo ki~evo ima dva konkurentski fudbalski klubovi. Napredok e tradicionalniot gradski klub, osnovan vo 1950 godina. Negoviot dom e stadionot izgraden za vremeto na socijalizmot po pat na raspi{aniot lokalen samopridones, a od neodamna i podnoven so novi sedi{ta, kupeni so dr`avni pari. Porane{niot gradona~alnik od redovite na VMRO-DPMNE, Ilija Kitanoski, e pretsedatel na klubot {to se natprevaruva vo Prvata fudbalska liga.

Vlazrimi, pak, e glavno albanski fudbalski klub, iako ima dvajca igra~i etni~ki Makedonci, i tuku{to se kvalifikuva da igra vo Vtorata liga. Raspolaga so sosema nov stadion izgraden vo docnite devedesetti so donacii od Albancite od svetot, zaedno so dobrovolnata rabota na lu|eto od lokalnata zaednica, a negoviot glaven sponzor e bogatiot ki~evski biznismen Alaskan. Na perfektno odrùvaniot teren se izloèni poslednite ~uda na sportskata oprema, uvezeni od SAD. Stadionot be{e izgraden na edna prazna dràvna parcela, bez dozvola od nadle`nite organi. Kako {to veli eden lokalen biznismen, stadionot e najgolemata gordost na kolektivniot dostrel na ovde{nata albanska zaednica. Parite od dijasporata pomognaa da se zameni ulogata na dràvata.

Neprisustvoto na dràvata ne se zabeleùva najmnogu vo albanskite delovi na Ki~evo, tuku vo selskite albanski op{tini. Vo novoosnovanata op{tina Zajas, domot na Ali Ahmeti, op{tinskata administracija broi 7 lu|e i e smestena vo privremeni prostorii koi ne se pogolemi od eden semeen stan. So godi{en op{tinski buxet za 2002 od 54.000 evra za zaednica so 10.000 lu|e, nejziniot kapacitet da se ispora~a koja bilo forma na javna usluga za gra|anite e minimalen. Najva`nite javni institucii vo Zajas se osnovnite u~ili{ta, vo koi se vraboteni 135 prosvetni rabotnici za 1.600 u~enici. Pretstavnicite na centralnata makedonska vlast se skoncentrirani vo gradot Ki~evo ili duri vo Skopje. Samo 395 doma}instva dobivaat mo{ne skromna socijalna pomo{ i te{ko deka koj bilo dobiva nekakvi beneficii nameneti za nevrabotenite. Vo celata op{tina ima samo 24 kilometri asfaltirani pati{ta. Za vreme na biv{ata jugoslovenska dràva vo ova podra~je ne e napravena nitu edna va`na investicija, so isklu~ok na rudnikot Tajmi{te, koj{to sega e zatvoren. Od zavr{uvaweto na socijalizmot ovde re~isi da ne e napravena nitu edna javna investicija.

Izolacijata na koja{to se izloèni mesta kako Zajas od strana na makedonskata dràva se zaostri za vreme na reformata na lokalnata samouprava vo 1995/96 godina, Seloto na Ahmeti 26 so koja{to se zgolemi brojot na op{tinite vo dràvata od postoe~kite 34 na 123. êtiri novi selski op{tini, sostaveni samo od sela, se iscrtaa vo ki~evskiot region, a dve od niv, Zajas i Oslomej, imaat prevladuva~ka etni~ka albanska populacija. Novite op{tini bea otka~eni od nivniot tradicionalen administrativen centar, a ne nasledija re~isi nikakvi javni ustanovi ili infrastruktura.

Toga{ usvoeniot Zakon za lokalna samouprava ja ostavi dr`avata visoko centralizirana. Nekolkute odgovornosti {to gi dobija op{tinite vklu~uvaa izgradba i odr`uvawe na lokalnite pati{ta, ulici i parkovi, vodovodnite sistemi i uli~Noto osvetluvawe, sobirawe na |ubreto, rakovodewe so pazarite i grobi{tata i odredeno nivo na ingerencii vo oblasta na urbanizmot.48 Formalno, site pet op{tini imaat isti prava i ovlastuvawa, koi{to gi sproveduva gradona~alnikot, op{tinskoto sobranie i lokalnata administracija. No, dodeka vo Ki~evo vo op{tinskata uprava se vraboteni okolu 45 lica, vo sekoja od ~etirite selski op{tini ima vraboteno po 5-7 lica. Dodeka Ki~evo ja nasledi zgradata na starata op{tina, drugite ~etiri op{inski slu`bi se smesteni vo baraki ili adaptirani zgradi, ~esto ne pogolemi od eden prose~en stan.

Kako rezultat na toa, institucionalnite nedostatoci nasledeni od vremeto na socijalizmot stanaa u{te poizrazeni. Sektorot na zdravstvoto e dobar primer za toa. Vo Ki~evo vo osumdesettite, vo zdravstveniot sistem be{e planirano da se napravi najgolemata javna investicija na decenijata, so izgradba na nova bolnica vo gradot. Izgradbata zapo~na vo 1986 godina, no otkako se izgradi karabinata na objektot rabotata be{e soprena zaradi nedostatok od sredstva. Vo 1992 godina, vo eden kus period na obnoveno gradewe, bea instalirani prozorcite, no objektot povtorno se napu{ti i vnatre{nosta nikoga{ ne se zavr{i. Von Ki~evo, nedostatokot od sredstva e u{te poo~igleden. ki~evskata bolnica raboti na nivo na serija mali, decentralizirani centri od oblasta na primarnata za{tita (ambulanti), no zdravstvenite uslugi se mo{ne bazi~ni. Del od problemot e {to popolnetosta so kadar (i geografskata distribucija na istiot) ostana ista, iako vkupnite resursni potencijali se namalija, {to gi prinuduva klinikite da gi namalat nivnite operativni tro{oci. Kako rezultat od toa, nekoi od ambulantite se otvoreni samo po nekolku ~asa dnevno.

Tabela 11: Zavr{ni smetki za prihodite na Ki~evo, Drugovo i Oslomej vo 2000 godina49 Ki~evo Oslomej Drugovo Op{tinski resursi evra % evra % evra % Op{tinski buxet 145,974 9.6 85,000 48.7 70,000 24.6 Fond za lokalni pati{ta 80,172 5.3 65,500 37.5 - 0.0 Fond za komunalni uslugi/ org. za grade`no zemji{te 559,807 36.8 20,000 11.5 214,947 75.4 Javni komunalni pretprij. 735,400* 48.3 3,900 2.2 - Vkupno 1,521,353 100.0 174,500 99.9 284,947 100.0 Od centralni izvori 157,638 10.4 79,557 45.6 226,183 79.4

* Nema dostapni podatoci za javnoto pretprijatie "Komunalec Ki~evo". Ovaa procenka se bazira na prose~nite prihodi na makedonskite op{tinski komunalni pretprijatija vrz osnova na per capita baza (izvor: Proekt za reforma na lokalnata vlada).

48 Zakon za lokalna samouprava (Slu`ben vesnik, br. 52/1995), ~len 17. 49 Izvor: op{tinski buxeti i buxeti na navedenite fondovi. Seloto na Ahmeti 27

Bez lokalno proizvodstvo i bez urbani centri, kapacitetot na pomalite op{tini da generiraat prihodi za da izgradat novi institucii i infrastruktura e seriozno namalen. Vo makedonskiot visoko-centraliziran fiskalen sistem, op{tinskite prihodi mnogu zavisat od lokalnite taksi i danoci {to se stavaat vrz grade`nite aktivnosti i kupoproda`bata na zemji{teto, plus prihodite od javnite komunalni pretprijatija, a i dvete ovie aktivnosti se vonbuxetski. Kako glaven urban centar, gradot Ki~evo e vo sostojba da generira pove}eto od prihodite od vakvite izvori koi{to bea upotrebuvani za finansirawe na infrastrukturniot razvoj i op{tinskite uslugi. Vo albanskoto Oslomej, pak, nema nikakva tekovna komercijalna grade`na aktivnost i ima mnogu malku kakva bilo infrastruktura od koja mo`e da se generiraat nekakvi uslu`ni taksi. Ovie dva izvora dostignuvaat samo 24.000 evra ili 14% od vkupnite prihodi vo Oslomej.

Nedostatokot od finansiska nezavisnost na ruralnite albanski op{tini gi pravi zavisni od centralnata vlada, a poradi toa ranlivi zaradi nepridvidlivata i nepravedna makedonska javna potro{uva~ka. Postojat mnogu malku centralni fondovi dostapni za lokalni onfrastrukturni proekti. Nekoi proekti vrzani so navodnuvaweto se finansiraat od Ministerstvoto za transport i vrski, redovno se prefrlaat sredstva od dr`avniot Fond za nacionalni i regionalni pati{ta do op{tinskite patni fondovi, a odredeni infrastrukturni proekti se poddr`ani od Biroto za razvoj na nerazvieni regioni. No, vakvite finansiski transferi se odvivaat na netransparenten na~in i e neobi~no te{ko da se doznae na koj na~in tie sredstva voop{to se distribuiraat niz zemjata.

Vo oblasta na vodosnabduvaweto postoi jasno zapostavuvawe na albanskite sela za smetka na urbanite i mnozinskite etni~ki makedonski ruralni podra~ja. Od 27 proekti potpomognati od Ministerstvoto za transport i vrski vo ki~evskiot region od 1997-2001 godina, Zajas dobil poddr{ka za samo eden proekt, ili edvam 1,9% od vkupnite sredstva potro{eni vo ki~evskiot region. So 35% per capita, ova pretstavuva pomalku od polovina od nacionalniot prosek. Oslomej samo malku podobro pomina so pet dobieni proekti. Iako so~inuvaat 37% od naselenieto na ki~evskiot region, ovie dve albanski op{tini primile samo 14,2% od sredstvata za finansiraweto na proektite. Za razlika od toa, dvete preovladuva~ki makedonski etni~ki ruralni op{tini, Vrane{tica i Drugovo, dobile 47,8% od proektnite fondovi, iako vo niv `ivee samo 10% od naselenieto vo regionot.50

Tabela 12: Dodeleni sredstva od Programata za vodovod i kanalizacii i od Fondot za nacionalni i regionalni pati{ta na Ki~evskiot region, 1997-2001 godina51

Op{tina Naselenie % Fond za pati{ta Vodov. i Vkupno kanaliz. evra % evra % evra % Ki~evo 53.0 296,817 31.2 168,333 37.7 465,150 33.3 Drugovo 6.8 176,700 18.6 150,000 33.6 326,700 23.4 Oslomej 17.6 174,283 18.3 56,667 12.7 230,950 16.5 Vrane{tica 3.2 114,967 12.1 63,333 14.2 178,300 12.8 Zajas 19.3 187,467 19.7 8,333 1.9 195,800 14.0 Vkupno 100.0 950,234 446,667 1,396,900

50 "Odluka za preraspredelba na sredstvata za izgradba na vodovodi i fekalni kanalizacii vo Republika Makedonija", godini 1997-2001 (Slu`ben vesnik, br. 57/1997, br. 51/1999, br. 51/2000, br. 40/2001). 51 Izvor: Fond za nacionalni i regionalni pati{ta, "Odluka za raspredeba na sredstvata za izgradba na vodovodi i fekalni kanalizacii vo Republika Makedonija", godini 1997-2001 (Slu`ben vesnik, br. 57/1997, br. 51/1999, br. 51/2000, br. 40/2001) [60 denari = 1 evro]. Seloto na Ahmeti 28

O~igledno e deka zasiluvaweto na lokalnata avtonomija vo Makedonija bara adekvatni sredstva za da se dozvoli takvata avtonomija da bide efikasna. Prakti~niot rezultat od reformite vo 1995/96 godina e deka dràvata kako takva glavno ja snema od pomalite op{tini. Vsu{nost, makedonskata dràva izgubi kontrola vrz mesta kakvo {to e Zajas - ne vo smisla na bezbednosta ili za~uvuvaweto na redot i poredokot, tuku vo smisla na toa da bide vo sostojba da go odrùva efikasnoto administrativno prisustvo.

Vo nekoi albanski sela tradicionalniot "miroven sovet" prodolùva da funkcionira kako neformalno telo nepriznaeno od dràvata. Nego go so~inuvaat po~ituvanite postari ~lenovi na seloto koi posreduvaat vo nedorazbirawata me|u ~lenovite na zaednicata. Iako avtoritetot na ovie tela varira od selo do selo, vo nekoi mesta ova telo e vo sostojba da presudi i da nametne pari~ni obvrski. Lokalnite mislewa se razlikuvaat vo odnos na toa kolku dobro funkcioniraat ovie neformalni strukturi. Spored nekoi Albanci, tie pretstavuvaat prodolùvawe na kanonot, tradicionalniot albanski zakonik; drugi velat deka tie strukturi ja imaat zagubeno svojata op{testvena va`nost. Tamu kade {to prodolùvaat so rabotata nivnoto funkcionirawe delumno ozna~uva i nedostatok na doverba kaj naselenieto vo formalniot praven sistem. Spored eden albanski selanec, "ako povikate policija ili odite na sud, rezultatot e pogolem nered".

Visokoto nivo na skoncentriranost na makedonskite javni institucii potvrduva deka tie imaat samo slabi vrski so ovie selski podra~ja. Rezultatot e neverojatniot nedostatok na informacii za nekoi od segmentite na najva`nite op{testveni dinamiki vo Makedonija. Aktivnostite {to se najva`ni za selskite zaednici - pomagawe na zemjodelieto, trgovijata na malo, trudovata emigracija - ne se nitu predmet na dr`avniot interes, nitu imaat nekakva korist od javnite resursi. Tie se slu~uvaat vo edna realnost {to vo najgolem del e nevidliva za makedonskata vlast.

Istata vakva dinamika vaì i za noviot privaten sektor vo gradot Ki~evo. Regionalnata podra~na edinica na Ministerstvoto za ekonomija vo Ki~evo, na primer, ne be{e vo sostojba da obezbedi spisok na privatni firmi vo Ki~evo, pa duri ni da ukaè na najva`nite od niv. Sedumminata vraboteni tamu nemaat ni eden kompjuter na raspolagawe, a kamo li nekakva baza na podatoci. Centralniot register, pak, eden od naslednicite na nekoga{nite zavodi za platen promet, dobiva podatoci od sekoe pretprijatie, no tie podatoci se ispra}aat na obrabotka vo Skopje i moàt da vi bidat dostapni samo ako platite po 5 evra za sekoj set od podatoci, otkako toa oficijalno }e go dozvoli direktorot na ustanovata. Nikakvi podatoci ili analizi nikoga{ ne se ispra}aat nazad vo Ki~evo. Kako rezultat na toa, ne postoi ni najrudimentarna informtivna osnova za da se formulira op{tinskata ekonomska politika.

Legitimnosta na koja bilo dràva pred sî zavisi od nejziniot kapacitet da ispora~a prakti~ni uslugi do nejzinite gra|ani. Zatoa ne za~uduva {to makedonskata dràva e navlezena vo kriza na sopstveniot legitimitet, {to se razbira e najakutno vo albanskata zaednica. Postoi {iroko rasprostraneta i vo golema mera opravdana percepcija me|u Albancite deka dràvata e dale~na i tu|a, bez vistinski pridobivki {to moè da im gi ponudi na Albancite vo oblastite {to nim im se va`ni.

Gledaj}i go ki~evskiot region o~igledno e deka vakviot "demokratski deficit" ne e apstrakten problem, tuku mo{ne prakti~no pra{awe za toa kako se organizirani javnite institucii i kako se distribuiraat javnite resursi. Preoblikuvaweto na makedonskata dr`ava na na~in taa da stane relevantna vo mesta kakvo {to e Zajas, ne Seloto na Ahmeti 29 samo kako politi~ki potez, tuku kako faktor vo socijalniot i ekonomskiot razvoj, e glavniot predizvik vo nadminuvaweto na politi~kite podelbi. Isto taka e i preduslov za sopirawe na ki~evskata ekonomska propast.

VII. SPROVEDUVAWE NA OHRIDSKIOT DOGOVOR VO KI^EVO

Prikaznata za politi~kata ekonomija na me|uetni~kite odnosi vo Ki~evo nosi va`ni posledici za Makedonija vo procesot na podgotovki za implementacija na Ramkovniot miroven dogovor (Ohridskiot dogovor).

Vo Ki~evo ne se napraveni voeni {teti {to treba da se popravaat, nema rasseleni lica i nema paravoeni edinici za rzoru`uvawe i raspu{tawe. Albanskiot jazik e vo upotreba vo mnogu oficijalni konteksti, a obrazovniot sistem e dvojazi~en. Sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor bi moralo da bide polesno otkolku vo Tetovo ili vo nekoi drugi severni sela direktno pogodeni od borbenite dejstva. Pa, i pokraj ova, duri i vo ki~evskiot region sredstvata so koi{to treba da se stavat na dneven red nepravdite za koi{to govori ovoj izve{taj sî u{te ne se dostapni.

Ovdeka ne se raboti za simboli~na politika, iako simbolite imaat svoj del od problemot. Se raboti za anga`irawe okolu te{ki pra{awa za toa kolku realno se distribuira vlasta i javnite resursi vo mesta kako Zajas, Drugovo i Ki~evo.

Dve ne{ta doa|aat na um vo post-izborniot period vo Makedonija. Prvoto e da se zadr`i javnata potro{uva~ka pod stroga kontrola. Kako rezultat na konfliktot vo 2001 godina, tro{ocite za odbranata i bezbednosta zna~itelno se zgolemeni vo sporedba so nivoto od 2000-ta godina i najverojatno }e ostanat visoki vo dogledna idnina. Spored MMF, "bezbednosnata kriza drasti~no gi promeni srednoro~nite fiskalni predizvici so koi e soo~ena BJRM. Ne samo {to se pojavija potrebi za novi tro{oci, tuku za o~ekuvawe e deka takvi }e se pojavat u{te pove}e gledano na sreden rok."52

Makedonija poleka vleguva pod silen pritisok od me|unarodnite finansiski institucii da se vozdrì vo oblasta na javnata potro{uva~ka. Kako {to pi{uva MMF: "Vo naredniot period, buxetot }e se soo~i so po~etni kusoci na stranata na prihodite i so pritisok za tro{ewe vo brojni prioritetni oblasti. Timot na MMF ja ohrabruva vlasta od 2003 godina, ako ne i pred toa, da vovedat postojani merki za pottik vo sobiraweto na prihodite... Ponatamo{noto zajaknuvawe na rakovodeweto i kontrolata vo tro{eweto se isto taka prioritetni."53 Mo`nostite za reforma na lokalnata uprava i fiskalnata decentralizacija se onevozmoèni od generalnoto barawe deka sekoja promena mora da bide, re~eno so jazikot na me|unarodnite finansiski institucii, "prihodno neutralna".54 Toa zna~i deka sozdavaweto na novi institucii ili uslugi od strana na dràvata mora da bide prosledeno so namaluvawe na nekoi

52 IMF, "Former Yugoslav Republic of Macedonia: selected issues and statistical appendix" (MMF, "Biv{a jugoslovenska Republika Makedonija: oddelni pra{awa i statisti~ki dodatok"), fevruari 2002, str. 21. 53 IMF, "Former Yugoslav Republic of Macedonia: Staff Report for the 2001 Article IV Consultation" (MMF, "Biv{a jugoslovenska Republika Makedonija: Izve{taj na misijata za konsultaciite za ^len IV), od 2001", februari 2002, str. 3. 54 IMF, "Former Yugoslav Republic of Macedonia: local government financing and the reform of intergovernmental fiscal relation" (MMF, "Biv{a ugoslovenska Republika Makedonija: finansirawe na lokalnata uprava i reforma na vnatre{nite vladini fiskalni odnosi"), maj 2002, str. 11. Seloto na Ahmeti 30 drugi. Redistribucijata na nedovolnite javni resursi neophodno }e sozdade pobednici i porazeni vo toj proces.

Drugiot proces e potencijalen sudir vo o~ekuvawata me|u etni~kite albanski i etni~kite makedonski zaednici i rakovodstva okolu tempoto na sproveduvawe na Ohridskiot dogovor. Kako posledica od neodamne{nite izbori vo koi partijata na Ahmeti se bore{e na paralelnite temi za implementacija na Ohridskiot dogovor i za sozdavawe na novi rabotni mesta, makedonskite Albanci o~ekuvaat relativno skoro da gi po~ustvuvaat pozitivnite posledici vrz nivnite ìvoti od mirovniot dogovor. O~ekuvawata za restruktuirawe na osnovnata dràvna arhitektura se visoki, kakvi {to se i onie za zajaknuvawe na lokalnata uprava, supstancijalno vloùvawe vo obrazovanieto na albanski jazik i zasileno prifa}awe na Albancite vo vrabotuvaweto vo javniot sektor. Iako reformite od ovoj vid bea na dneven red niz devedesettite, etni~kite Albanci sega se nadevaat deka procesite od ovoj vid }e se dviàt mnogu pobrzo kako rezultat na prezemenite obvrski so Ohridskiot dogovor i negovoto vetuvawe deka nadvore{nite faktori, osobeno Evropskata unija, se o~ekuva da zemat aktivna uloga vo garantiraweto na sproveduvaweto na dogovorenoto vo Ohrid.55

[to se odnesuva do niv, etni~kite Makedonci vo princip nikoga{ ne se sprotivstavuvale na potrebata od vakvi reformi. No, vo atmosfera na prodlabo~ena kriza so vrabotuvawata, osobeno me|u politi~ki vlijatelnata sredna urbana klasa, za o~ekuvawe e deka tie }e se zaloàt nivnite politi~ki pretstavnici da gi za{titat postoe~kite nivoa na vrabotenost vo javniot sektor. Apstraktnata zalo`ba za reforma na lokalnata uprava i javnata administracija moè da se sudrat so èstok predizvik koga }e dojde do to~kata na koja treba da se prenaso~at sredstvata (i rabotnite mesta) od centralnata vlast vo Skopje i od drugite gradovi kade Makedoncite se vo mnozinstvo. Relatvno lesno e da se prifati formalnoto barawe albanskiot jazik da se koristi vo javnite institucii, no }e bide mnogu pote{ko da se prifati potrebata etni~kite makedonski slu`benici da otvorat pove}e mesta za onie {to govorat albanski, ili deka pro{iruvaweto na srednoto obrazovanie vo albanskite krai{ta }e dojde za smetka na namaluvawe vo drugite oblasti koi{to í se va`ni na etni~kata makedonska zaednica.

Moè da se anticipiraat kade }e se pojavat problemi vo sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor dokolku se pogleda kako toj dogovor }e se odviva vo mesta kako Ki~evo. Ako se ostavat nastrana delovite {to se odnesuvaat na kulturniot identitet - upotrebata na simbolite, za{titata na kulturnite razliki - ima tri elementi na Ohridskiot dogovor koi{to }e imaat najdireken efekt vrz ìvotot vo Ki~evo: ramnomernoto pretstavuvawe vo javnata administracija; upotrebata na albanskiot jazik vo komuniciraweto so dràvata; i zajaknuvaweto na lokalnata uprava. Vo site ovie tri oblasti e napraven odreden napredok na nivo na po~etni zakonski reformi, no najte{kiot del doprva sledi.

55 Vo Ohridskiot dogovor se obezbeduva: "Stranite ja povikuvaat me|unarodnata zaednica da pomogne vo procesot na zajaknuvaweto na lokalnata samouprava. Me|unarodnata zaednica osobeno bi trebala da pomogne vo podgotovkata na neophodnite zakonski amandmani vo odnos na finansiskite mehanizmi za zajaknuvawe na fiskalnata osnova na op{tinite i za gradewe na nivnite kapaciteti vo rakovodeweto so finansiite, kako i za dopolnuvawe na zakonot za op{tinskite razgrani~uvawa." Aneks C, paragraf 4. Seloto na Ahmeti 31

A. Albancite kako javni slu`benici

Kako dopolnenie na generalnite zalo`bi za nediskriminacija i ednakov tretman, Ohridskiot dogovor veli deka:

"Zakonite so koi se regulira vrabotuvaweto vo javnata administracija }e vklu~uvaat merki za obezbeduvawe na pravi~na zastapenost na zaednicite vo site centralni i lokalni javni tela i na site nivoa na vrabotuvawe vo takvi tela, so po~ituvawe na pravilata za kompetentnost i integritet {to vladeat vo javnata administracija."

"Pravi~na zastapenost" e malku nejasen termin, koj nema striktna matemati~ka posledica na sintagmata "proporcionalna zastapenost", no o~igledno naso~uva vo ist pravec. Vakvata nejasnost go zgolemuva rizikot za razli~ni o~ekuvawa na strana na razli~nite zaednici. Vo Ki~evo, ako se ostavi na strana obrazovniot sektor koj{to zaradi ulogata na jazikot vo nego ve}e e izbalansiran, sega ima okolu 870 dràvni rabotni mesta. Zemaj}i go predvid u~estvoto na 50% vo sostavot na regionalnoto naselenie, Albancite legitimno moàt da baraat 400 od tie mesta za niv. Toa bi bilo tri pati pove}e od mestata {to sega gi dràt.

Ako se zemat predvid ograni~uvawata vo sferata na javnite finansii i barawata za efikasna administracija, ki~evskiot region nema da mo`e da ja opravda pravi~nata zastapenost samo so regrutirawe na dopolnitelen broj Albanci. Za da gi zadr`i sega{nite nivoa na vrabotenost, koi{to i sega se najverojatno previsoki, }e mora da se namali brojot na vrabotenite etni~ki Makedonci za edna tretina za da se otvorat mesta za tolku mnogu Albanci.

Postojat brojni pre~ki {to najverojatno }e se pojavat. Prvata se odnesuva na brojot na Albancite koi se vo sostojba da stapat na poziciite vo javnata administracija, ako se zemat predvid barawata od Ohridskiot dogovor za "po~ituvawe na pravilata za kompetentnost... {to vladeat vo javnata administracija."56 Vo Zajas i Oslomej samo tri nasto od naselenieto ima sredno ili univerzitetsko obrazovanie (okolu 530 lu|e), {to otprilika odgovara na brojot na ve}e vrabotenite vo javniot sektor, glavno kako u~iteli i nastavnici. Dotolku pove}e {to e mo`no eden del od ovie obrazuvani Albanci da se na rabota vo stranstvo, me|u dijasporata. Kako {to zabele`uva i Izve{tajot za ~ovekoviot razvoj na UNDP, ako site Albanci so povisokot obrazovanie bea vraboteni vo redovite na javnata administracija niz Makedonija, "postoe~kata struktura vo vrabetonosta spored etni~kata pripadnost ne bi se promenila dramati~no". Albanskata zastapenost samo bi se zgolemila od 10,2% na 10,7%.57

Vtoro, so sega{nata sostojba na spiralna nevrabotenost, kakvo bilo naglo otpu{tawe na etni~ki Makedonci za smetka na Albanci najverojatno }e predizvika seriozni politi~ki posledici. Realno gledano, koregiraweto na balansot vo pretstavenosta vo javnata administracija }e mora da bide napraveno niz prirodniot odliv na vrabotenite etni~ki Makedonci, so primena na programa za pozitivna diskriminacija vo korist na Albancite vo oblasta na javnata regrutacija na kadri, za godinite {to doa|aat. Toa }e mora da bide sledeno so podobreniot dostap do visokoto obrazovanie i profesionalnata obuka za albanskata zaednica.

56 Paragraf 4.2. 57 UNDP, Human Development Report Macedonia 2001 (Izve{taj za ~ovekoviot razvoj vo Makedonija za 2001), str. 39. Seloto na Ahmeti 32

So drugi zborovi, }e pomine vreme od cela edna generacija pred celta za pravi~na zastapenost da bide postignata. Liderite na etni~kite Albanci }e treba da se spravat so nestrplivite o~ekuvawa na izbira~ite i da gi ubedat vo potrebata za postignuvawe na celite niz postapni merki {to }e se primenuvaat niz podolg period, vo koj{to administracijata }e prodol`i da bide dominirana od etni~ki Makedonci. [to se odnesuva do liderite na Makedoncite, tie isto taka imaat podednakvo predizvikuva~ka rabota za da im objasnat na idnite fakultetski obrazovani Makedonci, vo ambient koga 48,3% od lu|eto pomladi od trieset nikoga{ ne bile vraboteni i brojot na nevraboteni obrazovani vrtoglavo raste,58 deka novite vrabotuvawa vo javnata administracija vo dogledna idnina }e gi favoriziraat Albancite.

Tabela 13: Procenka na vrabotenosta vo javniot sektor vo Ki~evo, Drugovo, Oslomej, Vrane{tica i Zajas59 Vraboteni Institucija Sektor Vkupno Albanci Ki~evo Op{tina Lokalna administracija 45 5 Osnovni u~ili{ta Obrazovanie 198 60 Sredni u~ili{ta Obrazovanie 120 50 Centar za soc. rabota Socijalna pomo{ 16 3 Protivpo`arna edin. (pod MVR) n/p n/p Centralna administ. Podra~ni edinici, centralen fondovi, 180 15 sud, obvinitelstvo, kulturen centar, biblioteka Drugovo Op{tina Lokalna administracija 5 - Osnovni u~ili{ta Obrazovanie 24 - Oslomej Op{tina Lokalna administracija 8 8 Osnovni u~ili{ta Obrazovanie 129 129 Vrane{tica Op{tina Lokalna administracija 5 - Osnovni u~ili{ta Obrazovanie 9 - Zajas Op{tina Lokalna administracija 7 7 Osnovni u~ili{ta Obrazovanie 135 135 Regionalno Medicinski centar Bolnica vo Ki~evo, mali kliniki od 375 40 primarnoto zdravstvo vo drugite op{tini MVR (Policija) Vklu~itelno i policiski stanici niz p 230 42 op{tini Vkupno 1,486 494

58 UNDP, Human Development Report Macedonia 2001 (Izve{taj za ~ovekoviot razvoj vo Makedonija za 2001), str. 25. 59 Izvor: Procenki na ESI vrz osnova na razgovori so gradona~alnici, Penziski fond, Zavod za statistika. Seloto na Ahmeti 33

B. Albanskiot kako oficijalen jazik

Zaradi istite pri~ini, odredbite za upotrebata na albanskiot jazik vo javnata administracija }e zeme dolgo vreme dodeka se primeni tamu kade {to najmnogu e potrebno, vo direktnoto komunicirawe me|u gra|anite i dr`avata niz celata zemja. Ohridskiot dogovor predviduva:

"sekoe lice koe `ivee vo edinica na lokalna samouprava kade najmalku 20% od naselenieto zboruva oficijalen jazik poinakov od makedonskiot mo`e da koristi koj bilo oficijalen jazik za da komunicira so regionalnata kancelarija na centralnata vlada odgovorna za taa op{tina; takva slu`ba }e odgovori na toj jazik pokraj na makedonski."60

Na op{tinsko nivo, koja bilo zaednica {to so~inuva do 20 nasto od naselenieto moè da go upotrebuva svojot jazik vo kontakt so administracijata. Dogovorot isto taka obvrzuva dràvni sredstva za povisoko obrazovanie na albanski, pozitivna diskriminacija vo korist na zapi{uvaweto na malcinstvata na dràvnite univerziteti, oficijalen prevod na dokumentite {to se upotrebuvaat vo sudskata procedura i izdavawe na li~ni dokumenti na albanski jazik.

Vo Ki~evo, albanskite u~enici ve}e posetuvaat ~asovi vo sredno u~ili{te na albanski jazik. Primeneti se odredeni merki {to go olesnuvaat zapi{uvaweto na malcinstvata na univerzitetite. Vo 1995, Zakonot za lokalna samouprava ja propi{a upotrebata na albanskiot kako oficijalen jazik vo op{tinite so pove}e od 20% Albanci, vklu~uvaj}i i objavuvawe na oficijalni dokumenti na dvata jazika.61 Slu`beniot vesnik vo Ki~evo ve}e se pe~ate{e na dvata jazika, iako preveduvaweto redovno docni.62

Vo praktikata, sepak, Albancite vo Ki~evo retko moàt da go koristat svojot jazik vo komunikacijata so op{tinskite ili centralnite dràvni organi, bidej}i mnogu malku od op{tinskite ili republi~kite slu`benici zboruvaat albanski. Bez razlika na stavovite na lokalnite oficijalni pretstavnici ili nivnite zakonski zadolènija, ovoj problem nema da se re{i sî dodeka Albancite ne bidat zna~itelno pretstaveni vo ovie organi. Zatoa, pra{aweto za jazikot vo krajna linija se sveduva na pra{aweto za albanskoto pretstavuvawe vo javnata administracija. Povtorno, implikacijata e deka Albancite }e moraat da bidat trpelivi vo ostvaruvaweto na ovaa cel.

V. Lokalna samouprava

Dokolku se ostvarat ovie dve celi niz merki za podobruvawe vo mnogu naredni godini, glavnoto te`i{te na o~ekuvawata }e padne na decentralizacijata na vladata da proizvede skori, opiplivi rezultati. Ohridskiot dogovor predviduva donesuvawe na edna ambiciozna zakonodavna programa za reforma na lokalnata uprava.

"Revidiran Zakon za lokalna samouprava }e bide usvoen so koj }e se zasilat ovlastuvawata na izbranite lokalni funkcioneri i supstancijalno }e se

60 Ramkoven dogovor za mir, Sekcija 6.5. 61 Zakon za lokalna samouprava (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 52/1995). 62 Od druga strana, vo ki~evskoto Op{tinsko sobranie nema preveduva~ka slu`ba, pa zasedanijata se sproveduvaat samo na makedonski, {to neodamna predizvika bojkot od strana na dvajca sovetnici Albanci. Seloto na Ahmeti 34

zgolemat nivnite kompetencii... Zgolemenite ovlastuvawa principielno }e se odnesuvaat na oblastite vo javnite uslugi, urbanoto i ruralnoto planirawe, za{titata na okolinata, lokalniot ekonomski razvoj, kulturata, lokalnite finansii, obrazovanieto, socijalnite pra{awa i zdravstvenata za{tita."

Ovie merki }e bidat prosledeni so zakon za lokalno finansirawe {to }e "im ovozmo`i i }e gi napravi odgovorni edinicite na lokalnata samouprava za podignuvawe na zna~itelni sumi na dano~ni prihodi".63

Noviot Zakon za lokalna uprava se usvoi na 24 januari 2002 godina postavuvaj}i gi celite za decentralizacija, vklu~uvaj}i gi i zgolemenite odgovornosti vo urbanoto i ruralnoto planirawe, lokalniot ekonomski razvoj, komunalnite uslugi, socijalnata za{tita i za{titata na decata, obrazovanieto i zdravstvenata za{tita.64 Noviot Zakon vo osnova e ramkovno zakonsko re{enie, {to gi postavuva osnovnite principi za organizacija na rabotite. ]e bide potrebno da se prilagodat okolu 70 drugi zakoni za ovaa oblast su{tinski da mo`e da za`ivee.

Ohridskiot dogovor predviduva deka sledniot ~ekor vo procesot }e bide popisot, {to treba da se sprovede pod me|unarodno posmatrawe do krajot na 2001 godina. Ovaa operacija se odlo`i za noemvri 2002 godina. Po edna godina od popisot bi trebalo da se napravi nov dogovor za razgrani~uvawe na op{tinskite granici, niz eden proces na dogovarawe vo koj }e bidat vklu~eni lokalnite i nacionalnite vlasti, "so me|unarodno u~estvo". Makedonija }e mo`e da bira me|u namaluvawe na sega{nite 123 op{tini nazad na brojkata od 34 {to postoeja do pred 1996 godina, ili da se najde nekoja nova konfiguracija razgrani~uvaweto.

Pomalite op{tini kako onie vo ki~evskiot region, koi{to se bez institucionalna osnova i so samo pet do deset vraboteni sekoja, sega se lo{o opremeni za da prezemat mnogu od funkciite predvideni vo noviot zakon za lokalna samouprava, osobeno vo oblasta na obrazovanieto, socijalnoto osiguruvawe i zdravstvenata za{tita. Sega, regionalnata struktura na makedonskite centralni institucii sî u{te e organizirano okolu 34-te stari op{tini.65 Vo Ki~evo ima 16 podra~ni kancelarii na centralni vladini institucii. Baziraj}i ja decentralizacijata okolu 34-te stari op{tini }e gi napravi nekoi od ovie postoe~ki institucionalni resursi dostapni za lokalno kontrolirani slu`bi; koe bilo drugo re{enie bi predizvikalo golemi dopolnitelni institucionalni predizvici.

Na novite op{tini }e im trebaat adekvatni resursi za da gi ispolnat zada~ite {to se pred niv, kako i odgovara~ko nivo na finansiska avtonomija. Me|u me|unarodnite organizacii, MMF izrazi najgolema zagri`enost za posledicite od fiskalnata decentralizacija.

"Site fazi na procesot na op{tinskoto buxetirawe (vklu~uvaj}i gi podgotovkata na buxetot, negovoto izvr{uvawe, sledeweto na tro{ocite i

63 Aneks B, sekcija 2. 64 Zakon za lokalna samouprava, 24 januari 2002, ~len 22. 65 Ovie 16 entralni vladini institucii gi vklu~uvaat Ministerstvoto za finansii i Upravata za javni prihodi, Ministerstvoto za ekonomija, Ministerstvoto za urbanizam, Ministerstvoto za zemjodelie i {umarstvo, Ministerstvoto za pravda, MVR, Ministerstvoto za odbrana, Ministerstvoto za trud i socijalna politika, vklu~uvaj}i ja i Slu`bata za socijalna rabota, Ministerstvoto za obrazovanie, Penziskiot fond, Fondot za zdravstvo, Biroto za vrabotuvawe, i naslednicite na Zavodot za platen promet, kako Trezorot i Centralniot register. Seloto na Ahmeti 35

proverkite na po~ituvaweto na procedurite) imaat potreba od dopolnitelni podobruvawa. Bez dopolnitelni zna~ajni institucionalni reformi na op{tinsko nivo ({to }e re~e, vostanovuvawe na seopfatni i navremeni mehanizmi za sledewe na izvr{uvaweto na buxetot, kako i vostanovuvaweto na vnatre{na kontrola vo toj proces) i izgraduvaweto na ~ove~ki kapaciteti za ostvaruvawe na ovie zada~i ({to }e re~e, obuka na op{tinskite finansiski slu`benici), fiskalnata decentralizacija e osudena na propast."66

Procesot na decentralizacija sigurno }e naide na sprotivstavuvawa od onie koi imaat odredeni interesi vo sega{niot na~in na odvivawe na rabotite. Bi mo`elo da se o~ekuva deka centralnata vlast vo Skopje }e se bori protiv gubeweto na personalot i resursite. Vo edna strategiska analiza za reformata na lokalnata vlast vo 1999 godina, makedonskoto Ministerstvo za lokalna samouprava go identifikuva birokratskiot otpor kako edna od glavnite pre~ki za primena na reformite.67 Vo sega{nite uslovi, administracijata i nejzinite fondovi za socijalno osiguruvawe vrabotuvaat 98,5% od site vladini slu`benici, ostavaj}i samo 1.441 slu`benik von ovie dr`avni strukturi niz 123 op{tini.68 Sega za sega, distribucijata na mo}ta e jasno vo posed na centralnite institucii.

Postojat brojni su{tinski preduslovi za efikasno decentralizirawe na vlasta: poniskite nivoa na vladata moraat da poseduvaat dovolen avtoritet vo delokrugot na svoeto rabotewe; tie moraat da imaa dovolni finansiski resursi za ispolnuvawe na zadol`enijata; moraat da razvijat adekvaten administrativen kapacitet za izvr{uvawe na svoite funkcii; i mora da postoi adekvaten mehanizam za kontrola {to e vo funkcija.69 Sepak, najva`no od sî, mora da ima {iroka politi~ka mobilizacija i odr`liv pritisok odozdola, i od op{tinskite vlasti i od gra|anite, za da se postigne klu~noto svrtuvawe na resursite nadvor od vlasta na centralnata vlada.

Kako {to Tatkovcite Osnova~i na ustavot na Soedinetite Dr`avi dobro razbrale,70 podelenata vlast zna~i postojana kontroverznost. Neophoden del od vakviot proces e makedonskite op{tini da se borat so centralnata vlast za resursi i vlijanie, a novite prakti~ni re{enija bi trebalo da proizlezat od taa borba. No, mnogu e va`no vakviot konflikt da ne se gleda samo od etni~ki aspekt, za {to e potrebno i makedonskite etni~ki op{tini aktivno da se vklu~at vo debatata. Edna koalicija na razli~ni politi~ki interesi sozdadena na lokalno nivo bi bila najdobro pozicionirana za da pritisne za konstruktivni reformi {to }e go zajaknat kapacitetot na dr`avata na lokalno nivo.

Za da se ohrabri pojavuvaweto na edna takva koalicija, novata vlada mo`ebi bi trebala nanovo da gi obmisli postoe~kite strukturi. Tie strukturi, sozdadeni za da go

66 IMF, "Former Yugoslav Republic of Macedonia: local government financing and the reform of intergovernmental fiscal relation" (MMF, "Biv{a jugoslovenska Republika Makedonija: finansiraweto na lokalnata uprava i reforma na vnatre{nite vladini finansiski odnosi"), maj 2002, str. 9. 67 Ministerstvo za lokalna samouprava, "Strategija za reformite na sistemot na lokalnata samouprava vo Republika Makedonija", noemvri 1999, str. 18-19. 68 Zavod za statistika na Republika Makedonija, Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija 2001, Skopje 2001, str. 341. 69 James Manor (Xejms Mejnor), The Political Economy and Decentralization (Politi~kata ekonomija na decentralizacijata) (Svetska banka, Va{ington: 1999). 70 Osobeno vidi James Madison (Xejms Medison), The Federalist Papers (Federalisti~ki dokumenti). Seloto na Ahmeti 36 koordiniraat procesot na decentralizacija, osnovani vo januari 2002 godina, gi so~inuvaat 14 ~lenovi, pove}eto od redovite na centralnite vladini institucii. Samo eden ~len na ZELS, zdru`enieto na op{tinite, e vklu~en vo ovoj proces i toa kako "nadvore{en ~len".71 Za da se postignat vistinski rezultati, bi moralo da postoi daleku podobra zastapenst na lokalnite pretstavnici od razli~ni etni~ki grupi.

Na na~inot kako {to e obmislen i sproveduvan procesot za decentralizacija, toj najverojatno }e bide teòk i dolgotraen. Dokolku ne se sproveduva energi~no, najverojatno }e zapadne vo stapicite na reformite od 1995/96 godina, koga se sozdade nova op{tinska struktura bez prenso na vistinski resursi i avtoritet vo nea, {to rezultira{e so slabeewe, namesto so zasiluvawe na legitimitetot na dràvata na lokalno nivo. Novata vlada mora da se zafati so decentralizacijata kako sredstvo za pomo{ na makedonskata dràva da gi nadmine sega{nite krizi na legitimitet, so toa {to nea, dràvata, }e ja pridviì poblisku do lu|eto koi ìveat vo mesta kako Zajas i Oslomej.

I tuka spravuvaweto so o~ekuvawata na gra|anite nasproti brzinata na odvivaweto na procesot }e bide kriti~no za uspeh na operacijata. MMF prepora~uva pove}efaznost vo pristapot kon decentralizacijata, po~nuvaj}i so prefrlaweto na pomalku slo`enite funkcii ("nulta faza") od gore nadolu, potoa prefrlaweto na imotot (prva faza), pa prefrlawe na mo}ta za donesuvawe odluki (vtora faza), za kone~no da se zgolemi fiskalnata odgovornost na lokalno nivo (treta faza). Edna neodamne{na procenka na MMF govori deka: "Nema da bide za iznenaduvawe dokolku, vo mnogu sektori, }e treba vreme od pet godini, ako ne i pove}e, za da se kompletira nultata faza i da se prejde na slednoto nivo."72 Sepak, vakvata opravdana zagri`enost ne smee da bide izgovor za odlagawa. Politi~kiot imperativ bara brza akcija. Kolku i da e dolg toj proces, mora da se vidi deka po~nuva vedna{.

G. Zaklu~oci: nadminuvawe na politikata na sî ili ni{to?

Pretstavuva{e impresiven uspeh na me|unarodnoto menaxirawe so konfliktot koga se uspea protagonistite od frontovite vo severna i zapadna Makedonija da se donesat na pregovara~ka masa, po{to se dojde do Ohridskiot dogovor. Demobilizacijata na ONA, vra}aweto na isselenite lica i parlamentarnoto usvojuvawe na raznite ustavni i zakonski reformi bea podednakvo va`ni. Sproveduvaweto na izborite vo septemrvi 2002 godina bez nitu eden pogolem incident, kako da nema{e vistinski borbi samo edna godina porano, go ras~istija patot za ponatamo{ni politi~ki promeni vo ramki propi{ani so Ustavot. Na ovoj na~in, Makedonija se oddale~i od no}nata mora na u{te edna balkanska vojna, a izleze i od naslovnite stranici na me|unarodnite mediumi.

Seto ova mo`e da predizvika da se pomisli deka najte{kiot del od postignuvaweto na mirot ve}e e postignat. Sepak, analizata vo ovoj izve{taj poka`uva poinaku. I za makedonskata politi~ka elita i za me|unarodnata zaednica ostanuva mnogu od najte{kite pra{awa da se postavat vo periodot {to doa|a.

71 Ministerstvo za lokalna samouprava, "Odluka za osnovawe na Koordinativno telo za planirawe, sledewe, rakovodewe i koordinirawe na reformata vo lokalniot samoupraven sistem", Skopje, 22 januari 2002. 72 IMF, "Former Yugoslav Republic of Macedonia: local government financing and the reform of intergovernmental fiscal relation" (MMF, "Biv{a jugoslovenska Republika Makedonija: finansiraweto na lokalnata uprava i reforma na vnatre{nite vladini finansiski odnosi"), maj 2002, str. 16. Seloto na Ahmeti 37

Koja bilo seriozna strategija mora da trgne od soznanieto deka osnovnite pri~ini za nesigurnost - kolapsot na makedonskoto industrisko op{testvo, slabosta na nejziniot nov privaten sektor, otsustvoto na dr`avata koja bi izlegla vo presret vo mnogu delovi na zemjata - ostanuvaat aktuelni kako i sekoga{. Koga ekonomskiot kolaps }e se prosledi so etni~ka mobilizacija, se sozdava edna osobeno eksplozivna kombinacija.

Vo 2001 godina, pred samoto zapo~nuvawe na konfliktot, me|unarodnata organizacija Freedom House ja opi{a Makedonija kako "zemja vo tranzicija, no ne sosema re{ena za sopstvenata sudbina".73 To~kata vo koja{to }e zavr{i "tranzicijata" vo Makedonija moè da bide situacijata vo koja mladite lu|e od obete etni~ki grupi }e se soo~at so izborot me|u toa da go pobaraat spasot vo emigracija, ili da ostanat ovde za da se borat za dostap do malkute dobra, kakvo {to e ona na rabotno mesto vo javniot sektor, Ne{to so {to dràvata sî u{te raspolaga. Kolku pove}e etni~ki Albanci }e se steknat so sredno i univerzitetsko obrazovanie, tolku }e se zgolemuva i pritisokot. Samo zna~itelen rast na vrabotenosta vo privatniot sektor ili prodolènoto visoko nivo na trudova migracija moè da pomogne toj pritisok da popu{ti.

Implikaciite od prikaznata za Ki~evo i nejzinite brojni sli~nosti niz Makedonija doprva }e treba da se probijat vo doma{nite i vo me|unarodnite krugovi koi ja krojat politikata. Za sega, ekonomskata politika na Makedonija gi previde problemite {to se sozdavaat od nevoedna~enata distribucija na javnite dobra i unikatnite problemi (i mo`nosti) na albaskata zaednica i nejziniot privaten sektor. Me|unarodnite organizacii, od svoja strana, vo devedesettite godini pove}e sakaat da tvrdat deka op{testvenata i ekonomskata tranzicija vo Makedonija se odviva dobro, iako "i pokraj dobriot politi~ki u~inok, ozdravuvaweto na proizvodstvoto i vrabotenosta posporo se realiziraa".74

Ima brojni preduslovi {to treba da se ispolnat pred novata makedonska vlada, so me|unarodna pomo{, da moè da formulira seriozna razvojna strategija. Prviot takov preduslov e deka makedonskata dràva mora da go nadmine o~igledniot nedostatok od informacii za toa {to se slu~uva vo realnata ekonomija, osobeno vo podra~jata naseleni so etni~ki Albanci. Kako {to zabeleà UNDP neodamna:

"Nedostatokot od precisni statisti~ki podatoci (odnosno podatoci priznaeni i prifateni od site) {to }e ja odrazat realnata dimenzija na aktuelnata situacija, dopolnitelno lo{o vlijae vrz postoe~kata nesigurnost. Ova osobeno se odnesuva za nedostatokot od dovolna razli~na etni~ka baza na podatoci vo oblasta na zdravstvoto, socijalnata sigurnost, vrabotuvaweto i strukturite na dr`avnata administracija, kako i nedostatokot pd podatoci {to se odnesuvaat na per capita prihodite na op{tinite."75

Ovoj vid na znaewe e klu~no za razbirawe i za postavuvawe na pojdovnite osnovi vo politi~kata ekonomija. Na takvi problemi ne mo`e da im se prijde so serioznost sî dodeka ne stanat vidlivi. Popisot na naselenieto, zaka`an za noemvri 2002 godina, e klu~niot prv ~ekor kon "snimaweto" na makedonskoto op{testvo, no vistinskiot

73 Freedom House, str. 425. Vo toj materijal isto taka se podvle~e deka "i pokraj nezadovolstvoto so ostvaruvaweto na nivnite prava od strana na odredeni zaednici, Makedonija sî u{te go pretstavuva najtolerantnoto op{testvo na Balkanot". 74 World Bank, Enhamcing Growth (Svetska banka, Pottiknuvaj}i go rastot), 1998, str. vi. 75 UNDP, Human Development Report Macedonia 2001 (Izve{taj za ~ovekoviot razvoj vo Makedonija za 2001), str. 92. Seloto na Ahmeti 38 predizvik le`i vo reorientiraweto na makedonskite javni institucii poblisku i podirektno odgovorni na lu|eto.

Generiraweto na to~na slika za toa kako se raspredeluvaat javnite dobra niz Makedonija e prv ~ekor vo edno otvoreno uviduvawe na istorijata na isklu~uvaweto na albanskata zaednica. Vo op{testvo vo koe mnozinstvoto etni~ki Makedonci (iako samo 11% od Albancite) veruvaat deka "site imaat ednakvi prava",76 vakviot pristap }e bara izvesna politi~ka hrabrost. Edna to~na slika za ekonomskata realnost i za trendovite bi pomognala i za prepoznavawe na mo`nostite za generirawe investicionen kapital i rast na privatniot sektor vo razli~ni delovi na zemjata. Makedonskata vlada ima vitalni ekonomski interesi da nau~i pove}e za dijasporata i za serioznata diskusija {to so nea treba da ja povede za toa kako da se ra~isti patot za ekonomski razvoj. Ova bi mo`elo da zeme i oblici na barawe ko-finansieri za infrastrukturni proekti vo mesta kako Zajas ili Oslomej, {to direktno bi gi podobrilo uslovite za rast na privatniot sektor niz celiot ki~evski region.

Vtoriot preduslov e deka etni~kite Albanski lideri moraad da ja razberat sloènosta na celiot predizvik {to stoi pred niv. Tie moraat da prifatat deka preoblikuvaweto na makedonskata dràva }e mora da bide postepeno. Pred sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor se isprava edna opasna to~ka ne mnogu daleku od denes koga }e se pojavi prvata neizbe`na razo~aranost vo vrska so brzinata so koja{to se sproveduvaat isntitucionalnite promeni. Etni~kite albanski lideri moraad da mu se sprotistavat na predizvikot da se povle~at od politi~kata igra i da prejdat na primena na vonustavni sredstva. Istovremeno, novata Makedonska vlada mora da obezbedi uslovi procesot na promeni da se prepoznae deka po~nuva vedna{ i da proizvede konkretni rezultati vo praksata, za da se za~uva momentot na dostignuvawe postignat so Ohridskiot dogovor. Postoi edna osobena opasnost deka vetuvaweto za zasiluvawe na lokalnata vlast }e se izbegne, zemaj}i gi predvid politi~kite i tehni~kite predizvici {to leàt pred nego. Su{tinska inter-etni~ka sorabotka me|u lokalnite vlasti }e bide su{testvena za turkawe na ovoj proces napred.

Tretiot preduslov se odnesuva na Evropskata unija. Za evropskata nadoa|a~ka zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika, Makedonija ne e samo u{te edna zemja od mnogute. Havier Solana, Kris Paten, Xorx Robertson i kompletnite resursi i kredibilitetot na evropskite institucii {to tie gi pretstavuvaat (visokiot pretstavnik za nadvore{na i bezbednosna politika, Evropskata komisija, NATO) bea staveni na raspolagawe minatata godina za da se sopre krizata. Makedonija od toga{ stana model za toa kako evropski predvodenata multilateralna intervencija bi mo`ela da funkcionira vo idnina.

Znameto na Evropskata unija sega e vo centarot na makedonskiot miroven proces. Vo momentov, toa zname visoko se vee. No, toa zna~i deka i vlogovite na Evropa se isto taka isklu~itelno golemi. Dokolku evropskata nadvore{na politika ne mo`e da ostvari uspeh vo mirovniot proces vo Makedonija, na samata granica na Evropskata unija, ~ovek te{ko mo`e da veruva deka toa }e í uspee so podra~ja koi{to se podaleku od nejzinite interesi.

Glavniot rizik za implementacijata na Ohridskiot dogovor e negovata tendencija, vo ambient na namaleni javni resursi, da se svede na serija od sî-ili-ni{to igri me|u

76 Ibid., str 89. Seloto na Ahmeti 39 etni~kite Makedonci i albanskata zaednica. Samo edna seriozna zalo`ba od strana na Evropskata unija mo`e da spre~i edna takva dinamika so generirawe mo`nosti i za dvete zaednici podednakvo da participiraat vo eden izbalansiran proces na razvoj.

Sega za sega, sredstvata {to na me|unarodnata zaednica í stojat na raspolagawe vo Makedonija - diplomatijata, pomo{ta vo rekonstrukciite, buxetskata i pomo{ta vo platniot bilans - se dizajnirani za spravuvawe so nevolji predizvikani od konflikt, a ne od strukturni pri~ini. Ako evropskoto zname e zaka~eno na mirovniot dogovor i ako stoi na diplomatskite masi vo Skopje, zo{to da ne se stavi i na grade`nite placovi i infrastrukturnite zafati vo Zajas, ili na programite za industrisko preoblikuvawe na Ki~evo?

Evropskata unija i nejzinite ~lenki imaat golemo iskustvo vo nadminuvaweto to~no na problemite na industriskiot pad i ruralnata nerazvienost so koi se soo~uva Makedonija. Vo samata Evropska unija, celta za ekonomska i op{testvena splotenost - zabrzaniot razvoj na zaostanatite podra~ja - se sproveduva so masivna mobilizacija na resursi vo forma na strukturni i kohezivni fondovi, bazirani vrz principot na ko- finansirawe, seriozni strategii za lokalen razvoj (vtemeleni na sigurni statisti~ki podatoci) i partnerstvo so lokalnite vlasti. Vo momentov, tie sredstva ne se koristat vo oblasta na Zapadniot Balkan, iako naskoro }e im stanat dostapni na brojnite novi ~lenki.

Slednata klu~na oblast za evropski anga`man e da se razvie kredibilna politika vo vrska so trudovata migracija nadvor od Makedonija. Za dogledna idnina problemot na nevrobotenosta na mladite vo mesta kakvo {to e Ki~evo nema da mo`e da se re{i bez prodol`uvawe na migracijata. Razbiraweto na migracijata ne kako problem {to treba da se potisnuva, tuku kako sredstvo za olabavuvawe na pritisocite vo lokalnite ekonomii i za generirawe na novi izvori na investicionen kapital - mora da se del od evropeizacijata na Makedonija i nejzinata razvojna strategija.

Evropskata unija e soo~ena so fundamentalen strategiski izbor vo Jugoisto~na Evropa: da prodolì da se bori so poàrite na nerazvienosta {to se vivnuvaat kako po~etni konflikti {to nikoga{ ne moàt sosema da se razre{at; ili da napravi seriozen napor da ja izvle~e Makedonija i Zapadniot Balkan od negovata razvojna stapica, deluvaj}i vrz pri~inite za nestabilnosta na samiot niven izvor. Seloto na Ahmeti 40

ZA ESI

Evropskata inicijativa za stabilnost (European Stability Initiative) e nezavisen neprofiten istra`uva~ki institut so sedi{te vo Berlin i so regionalni kancelarii vo Saraevo, Pri{tina i Skopje. Sozdaden e vo 1999 godina kako odgovor na potrebata za prodlabo~eni analizi na pra{awata za sproveduvaweto na politikata {to se odnesuva na Jugo-isto~na Evropa. ESI ima napi{ano brojni izve{tai i analizi koi{to se besplatno dostapni na veb-sajtot na organizacijata (www.esiweb.org). Pokraj pretsedava~ot na Izvr{niot odbor, Gerald Knaus (koj e i direktor na proektot Nau~eni lekcii i analiti~kata edinica na Kosovo), i glavniot urednik Marjus Koks (koj e i direktor na proektot na ESI za Bosna), vo ESI se anga`irani slednite postojani sorabotnici: Kristof Bender (postar analiti~ar za Makedonija i Srbija/Crna Gora), Egart Harten (analiti~ar za Bosna i Kosovo), Verena Knaus (analiti~ar koj pomaga na proektot na ESI Nau~eni lekcii i analiti~kata edinica pri Stolbot na EU na Kosovo), Feliks Martin (analiti~ar za Bosna), Markus Brand (analiti~ar za Kosovo) i Urlika Grajshofer (na ~elo na kancelarijata vo Berlin).

Vo 2002 godina ESI dobi poddr{ka od Mar{aloviot fond za Germanija na SAD, od [vedskata vlada, od [vajcarskata vlada, od Oddelot za me|unaroden razvoj na Obedinetoto Kralstvo, od Fondacijata Kerber, od Britanskata vlada i od Stolbot na EU na UNMIK na Kosovo.

Za pove}e informacii, ve molime da go posetite na{iot veb-sajt ili da go kontaktirate: Gerald Knaus, [email protected]