UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ“ – SKOPJE Me|Unaroden Seminar Za Makedonski Jazik, Literatura I Kultura
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ“ – SKOPJE Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura Za izdava~ot: prof. d-r Velimir Stojkovski, rektor na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ - Skopje UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ“ – SKOPJE Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura PREDAVAWA na XLI me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (Ohrid, 11. VIII - 28. VIII 2008) Skopje, 2009 7 POZDRAVNA RE^ NA PROF. D-R \OR\I MARTINOVSKI, REKTOR NA UNIVERZITETOT „SV. KIRIL I METODIJ“ VO SKOPJE Po~ituvani u~esnici makedonisti, Uva`eni gosti i dragi prijateli, Dami i gospoda, Od imeto na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje i od svoe li~no ime dozvolete da vi posakam srde~no dobredojde na 41-ot me- |unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid. Izmina edna godina od odbele`uvaweto na jubilejnata ~etiri- esetgodi{nina na Seminarot, i se ~ini deka ovoj period na UKIM vo golem del se odviva{e i se odviva vo znakot na makedonistikata. 2008-ta, od strana na Vladata na Republika Makedonija, e progla- sena za godina na makedonskiot jazik, a UKIM preku svoite ~lenki i sopstveniot akademski potencijal go ponesuva najgolemiot del na ak- tivnostite od ovaa zna~ajna dr`avna manifestacija. Godinava, za prvpat vo Makedonija }e se odr`i Svetskiot slavisti~ki kongres vo periodot od 10 do 16 septemvri vo Ohrid. Za Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ pretstavuva osobena gordost deka preku Seminarot indirektno u~estvuva vo programskite i organizaciskite aktivnosti na ovaa najgolema nau~na manifestacija vo oblasta na slavistikata. Govorej}i od imeto na UKIM i na Me|unarodniot seminar, mo- `am da potvrdam deka zad nas ostavivme zna~ajni ostvaruvawa, i toa so kontinuiranata ~etirideceniska zalo`ba vo sevkupnoto pretstavuva- we na makedonskata nacionalna kultura vo svetot. Me|unarodniot se- minar za makedonski jazik, literatura i kultura preku svojata stru~no- nau~na dejnost na podra~jeto na makedonistikata od svoite skromni po- ~etoci do denes, neprekinato se razviva{e i izrasnuva{e vo afirmi- rana nastavna, nau~na i kulturna institucija edinstvena od vakov vid vo Makedonija i stana cenet slavisti~ki centar. Preku site dejnosti {to gi pokriva i toa: Letniot seminar vo Ohrid so Nau~nata konfe- rencija, 12-te lektorati po makedonski jazik vo stranstvo, izdava~kata dejnost, Seminarot uspea da sozdade brojni poznava~i na makedonskiot jazik, a so toa Univerzitetot i Republika Makedonija se zdobija so go- lem broj ambasadori, poddr`uva~i i verni prijateli vo svetot. Na Letnata {kola za stranski slavisti i makedonisti dosega u~estvuvale pove}e od 3000 u~esnici od nad 45 zemji me|u koi istaknati makedonisti, profesori po makedonski jazik i literatura na stranski- 8 te univerziteti, slavisti, balkanisti, preveduva~i, nau~ni rabotnici i studenti {to go izu~uvaat makedonskiot jazik po na{ite lektorati vo stranstvo. Predava~i na letnata {kola bea najeminentni profesori i nau~ni rabotnici od Makedonija, so {to stekna renome na visokokva- litetna {kola. Zna~ajna uloga vo razvojot na makedonskata nauka za jazikot i za literaturata odigra nau~nata konferencija, koja godinava odbele`uva jubilej 35 godini neprekinato odr`uvawe vo ramkite na Seminarot. Vo izminative godini na konferencijata, so prisustvo na nad 1200 u~esni- ci od okolu 50 univerziteti, na visoko ramni{te se razgleduvaa site klu~ni to~ki na makedonistikata. Po~ituvani, Sosema e nevozmo`no so dostojna kratkost da gi navedam site zna- ~ajni raboti vrzani za Seminarot, no ona {to mo`e da govori e visoko- to dr`avno priznanie Orden za zaslugi za Republika Makedonija, koe na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ mu go dodeli pretsedatelot na dr`avata g. Branko Crvenkovski za organiziraweto na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. Na ova moram da go dodadam i li~noto zadovolstvo deka i na dolgogodi{nite prijateli na Univerzitetot i na Seminarot im be{e uka`ano soodvetno priznanie. So medal za zaslugi na RM bea odlikuvani eminentnite stranski make- donisti: akademik Rina Usikova od Rusija, akademik Nulo Minisi od Italija, akademik Vlo|imje` Pjanka od Polska, akademik Ivan Dorov- ski od ^e{ka, Horas Lant od SAD, prof. Goran Kalo|era od Hrvatska i posthumno akademik Franti{ek Vaclav Mare{ od Avstrija. Na u{te {eesetina makedonisti im bea dodeleni plaketi i povelbi na Univer- zitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje. Poradi svoite zaslugi vo oblasta na makedonistikata dvaesetina stranski makedonisti stanaa ~lenovi na MANU i po~esni doktori na Univerzitetot ,,Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje. Zaokru`uvaj}i ja svojata rabota so odbele`uvaweto na minatogo- di{niot 40 jubilej, Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, lite- ratura i kultura vo poslednata dekada od poluvekovnoto rabotewe, prodol`uva vo duhot na dosega{nata tradicija. Da se prodol`i so mi- sijata vo sozdavaweto na makedonisti~kiot podmladok, zna~i da im se upati golema blagodarnost na site onie {to pridonesoa za neprekina- tata rabota na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, pred s¢ na site dosega{ni u~esnici, organizatorite od na- {iot Univerzitet i drugi srodni institucii. Vo ovaa prigoda dozvolete da ja upatam blagodarnosta do site onie koi materijalno i finansiski go poddr`aa godine{noto izdanie na Seminarot, me|u koi golema uloga imaat sponzorite. 9 Po~ituvani seminaristi makedonisti, Vi posakuvam uspe{na i plodotvorna rabota i prijaten prestoj vo na{iot Ohrid i vo Makedonija. 10 11 IZVE[TAJ ZA RABOTATA NA XLI ME\UNARODEN SEMINAR ZA MAKEDONSKI JAZIK, LITERATURA I KULTURA XLI me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultu- ra se odr`a od 11 do 28 avgust 2008 godina vo Ohrid vo prostoriite na Kongresniot centar na Univerzitetot ,,Sv. Kiril i Metodij“ od Skopje. Na otvoraweto obra}awe ima{e rektorot na Univerzitetot ,,Sv. Kiril i Metodij“, prof. d-r \or|i Martinovski. Prisutnite gi pozdravija i Ivica Bocevski, potpretsedatel za evrointegracii vo Vladata na Republika Makedonija, a od imeto na Odborot na Godinata na makedonskiot jazik se obrati Ilija Velev, programski koordinator na aktivnostite. Potoa Vlo|imje` Pjanka go promovira{e zbornikot „Komparativna fonologija i morfologija na makedonskiot jazik“ od F. V. Mare{. Otvoraweto be{e zbogateno so izlo`ba na knigi od najnovata makedonisti~ka izdava~ka produkcija, so izdanija {to za u~esnicite na Seminarot gi podarija: Filolo{kiot fakultet ,,Bla`e Koneski“, Institutot za makedonski jazik ,,Krste Misirkov“, Institutot za ma- kedonska literatura, Institutot za folklor ,,Marko Cepenkov“, Institutot za nacionalna istorija, Filozofskiot fakultet, Dru- {tvoto na pisateli na Makedonija i drugi. Programata na Me|unarodniot seminarot be{e realizirana vo celost. Na lingvisti~ki temi se odr`aa 8 predavawa: Petar Hr. Ili- evski, Istoriska realnost i motivirana interpretacija; Zuzana To- poliwska, Semanti~ka/gramati~ka kategorija „distanca“, Vlo|im- je` Pjanka, Prenesuvaweto na slovenskiot antroponomasti~ki si- stem vo neslovenskite sistemi i jazici, Kosta Peev, Za nekoi grama- ti~ki posebnosti na govorite vo Dolnovardarsko vrz aspekt na re~ni~kata gra|a; Bla`e Ristovski, Dimitrija ^upovski za make- donskiot jazik; Veselinka Labroska, Strukturata na osnovnata re- ~eni~na konstrukcija vo makedonskiot standarden jazik; Sne`ana Velkovska, Leksi~kiot fond na makedonskiot jazik na pragot na 21 vek; Simon Sazdov, Feminativite vo makedonskiot jazik. Bea odr`ani 6 predavawa od oblasta na literaturata: Georgi Stardelov, Romanite na Mitko Maxunkov; Katica ]ulavkova, Kni`e- vnata hermenevtika na Georgi Stardelov; Loreta Georgievska-Jako- vleva, Dramata kako intertekst; Elizabeta [eleva, [to ima novo vo makedonskata literatura; Jelena Lu`ina, Marin Dr`i} vo make- 12 donskiot kulturen kontekst; Nina Anastasova-[kriwari}, Mito- logemi i ritualemi vo makedonskiot obreden folklor. Edno predavawe be{e odr`ano po povod odbele`uvawe na zna~aj- na godi{nina, Ivan Dorovski: Sudbinata na decata od Egejska Make- donija pred {eeset godini. Od oblasta na istorijata, kulturata, folklorot i tradicijata bea prezentirani 7 predavawa so slednive temi: Vesna Petreska, Soci- jalni aspekti na srodni~kite odnosi kaj Makedoncite: tradicija i sovremenost; Simo Mladenovski, Afirmacijata na makedonskiot na- cionalen identitet me|u dvete svetski vojni; Anica Georgievska, Makedonskite mozaici vo antikata; \or|i Mladenovski, Republika Makedonija: mozaik na kulturi ili nov kulturen kompleks; Qup~o Ri- steski, Kulturnata topografija na ~ove~koto telo vo narodnata kultura na Makedonija; Tome Gruevski, Razvoj na makedonskiot pe~at i novinarstvo; Irena Koli{trkovska, Praistoriskite dami od Ma- kedonija. Na godina{nava letna {kola na Me|unarodniot seminar u~estvu- vaa 85 slu{ateli od 23 zemji (Avstralija, Albanija, Bugarija, Velika Britanija, Germanija, Danska, Italija, Ju`na Koreja, Kanada, Polska, Romanija, Rusija, SAD, Slova~ka, Slovenija, Srbija, Turcija, Ukraina, Ungarija, Francija, Hrvatska, ^e{ka, [vajcarija). Za odbele`uvawe e kvalitetot na u~esnicite {to se poka`a preku nivnata disciplina i prisutnost vo golem broj na site aktivnosti. Glavniot del od nastavata se odviva{e preku lektorskite ve`bi. Seminaristite bea podeleni vo lektorski grupi spored tri stepeni na poznavawe na jazikot. Lektorskite grupi za po~etnici gi vodea Roza Tasevska i Vojkan Milenkovi}, za sreden kurs: Katerina Veljanovska, Gordana Aleksova, Lidija Tanu{evska i Marija Paunova. Napredna- tiot kurs za jazik go vode{e Tomislav Trenevski, a naprednatiot kurs za literatura Vesna Mojsova-^epi{evska. Nastavata be{e zbogatena i so izborni kursevi vo traewe od pet dena od: makedonski jazik – zboroobrazuvawe (Slavica Veleva); make- donska srednovekovna literatura (Ilija Velev); staroslovenski jazik (Liljana Makarijoska); etnologija na makedonskiot narod (Qup~o Ri- steski); narodni ora (Blagoja Jovanoski). Preveduva~kata rabotilnica rabote{e vo tri grupi: prevod od makedonski na angliski i obratno (A. Du~evska), od makedonski na ruski i obratno (R. Tasevska) i od make- donski na polski i obratno (L. Tanu{evska). Na letnata {kola be{e organizirana sredba so lektorite po ma- kedonski jazik {to gi ispra}a Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura na stranskite univerzitetite vo svetot.