UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ“ – SKOPJE Me|Unaroden Seminar Za Makedonski Jazik, Literatura I Kultura

UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ“ – SKOPJE Me|Unaroden Seminar Za Makedonski Jazik, Literatura I Kultura

UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ“ – SKOPJE Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura Za izdava~ot: prof. d-r Velimir Stojkovski, rektor na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ - Skopje UNIVERZITET „SV. KIRIL I METODIJ“ – SKOPJE Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura PREDAVAWA na XLI me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura (Ohrid, 11. VIII - 28. VIII 2008) Skopje, 2009 7 POZDRAVNA RE^ NA PROF. D-R \OR\I MARTINOVSKI, REKTOR NA UNIVERZITETOT „SV. KIRIL I METODIJ“ VO SKOPJE Po~ituvani u~esnici makedonisti, Uva`eni gosti i dragi prijateli, Dami i gospoda, Od imeto na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje i od svoe li~no ime dozvolete da vi posakam srde~no dobredojde na 41-ot me- |unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid. Izmina edna godina od odbele`uvaweto na jubilejnata ~etiri- esetgodi{nina na Seminarot, i se ~ini deka ovoj period na UKIM vo golem del se odviva{e i se odviva vo znakot na makedonistikata. 2008-ta, od strana na Vladata na Republika Makedonija, e progla- sena za godina na makedonskiot jazik, a UKIM preku svoite ~lenki i sopstveniot akademski potencijal go ponesuva najgolemiot del na ak- tivnostite od ovaa zna~ajna dr`avna manifestacija. Godinava, za prvpat vo Makedonija }e se odr`i Svetskiot slavisti~ki kongres vo periodot od 10 do 16 septemvri vo Ohrid. Za Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ pretstavuva osobena gordost deka preku Seminarot indirektno u~estvuva vo programskite i organizaciskite aktivnosti na ovaa najgolema nau~na manifestacija vo oblasta na slavistikata. Govorej}i od imeto na UKIM i na Me|unarodniot seminar, mo- `am da potvrdam deka zad nas ostavivme zna~ajni ostvaruvawa, i toa so kontinuiranata ~etirideceniska zalo`ba vo sevkupnoto pretstavuva- we na makedonskata nacionalna kultura vo svetot. Me|unarodniot se- minar za makedonski jazik, literatura i kultura preku svojata stru~no- nau~na dejnost na podra~jeto na makedonistikata od svoite skromni po- ~etoci do denes, neprekinato se razviva{e i izrasnuva{e vo afirmi- rana nastavna, nau~na i kulturna institucija edinstvena od vakov vid vo Makedonija i stana cenet slavisti~ki centar. Preku site dejnosti {to gi pokriva i toa: Letniot seminar vo Ohrid so Nau~nata konfe- rencija, 12-te lektorati po makedonski jazik vo stranstvo, izdava~kata dejnost, Seminarot uspea da sozdade brojni poznava~i na makedonskiot jazik, a so toa Univerzitetot i Republika Makedonija se zdobija so go- lem broj ambasadori, poddr`uva~i i verni prijateli vo svetot. Na Letnata {kola za stranski slavisti i makedonisti dosega u~estvuvale pove}e od 3000 u~esnici od nad 45 zemji me|u koi istaknati makedonisti, profesori po makedonski jazik i literatura na stranski- 8 te univerziteti, slavisti, balkanisti, preveduva~i, nau~ni rabotnici i studenti {to go izu~uvaat makedonskiot jazik po na{ite lektorati vo stranstvo. Predava~i na letnata {kola bea najeminentni profesori i nau~ni rabotnici od Makedonija, so {to stekna renome na visokokva- litetna {kola. Zna~ajna uloga vo razvojot na makedonskata nauka za jazikot i za literaturata odigra nau~nata konferencija, koja godinava odbele`uva jubilej 35 godini neprekinato odr`uvawe vo ramkite na Seminarot. Vo izminative godini na konferencijata, so prisustvo na nad 1200 u~esni- ci od okolu 50 univerziteti, na visoko ramni{te se razgleduvaa site klu~ni to~ki na makedonistikata. Po~ituvani, Sosema e nevozmo`no so dostojna kratkost da gi navedam site zna- ~ajni raboti vrzani za Seminarot, no ona {to mo`e da govori e visoko- to dr`avno priznanie Orden za zaslugi za Republika Makedonija, koe na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij“ mu go dodeli pretsedatelot na dr`avata g. Branko Crvenkovski za organiziraweto na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. Na ova moram da go dodadam i li~noto zadovolstvo deka i na dolgogodi{nite prijateli na Univerzitetot i na Seminarot im be{e uka`ano soodvetno priznanie. So medal za zaslugi na RM bea odlikuvani eminentnite stranski make- donisti: akademik Rina Usikova od Rusija, akademik Nulo Minisi od Italija, akademik Vlo|imje` Pjanka od Polska, akademik Ivan Dorov- ski od ^e{ka, Horas Lant od SAD, prof. Goran Kalo|era od Hrvatska i posthumno akademik Franti{ek Vaclav Mare{ od Avstrija. Na u{te {eesetina makedonisti im bea dodeleni plaketi i povelbi na Univer- zitetot „Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje. Poradi svoite zaslugi vo oblasta na makedonistikata dvaesetina stranski makedonisti stanaa ~lenovi na MANU i po~esni doktori na Univerzitetot ,,Sv. Kiril i Metodij“ vo Skopje. Zaokru`uvaj}i ja svojata rabota so odbele`uvaweto na minatogo- di{niot 40 jubilej, Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, lite- ratura i kultura vo poslednata dekada od poluvekovnoto rabotewe, prodol`uva vo duhot na dosega{nata tradicija. Da se prodol`i so mi- sijata vo sozdavaweto na makedonisti~kiot podmladok, zna~i da im se upati golema blagodarnost na site onie {to pridonesoa za neprekina- tata rabota na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, pred s¢ na site dosega{ni u~esnici, organizatorite od na- {iot Univerzitet i drugi srodni institucii. Vo ovaa prigoda dozvolete da ja upatam blagodarnosta do site onie koi materijalno i finansiski go poddr`aa godine{noto izdanie na Seminarot, me|u koi golema uloga imaat sponzorite. 9 Po~ituvani seminaristi makedonisti, Vi posakuvam uspe{na i plodotvorna rabota i prijaten prestoj vo na{iot Ohrid i vo Makedonija. 10 11 IZVE[TAJ ZA RABOTATA NA XLI ME\UNARODEN SEMINAR ZA MAKEDONSKI JAZIK, LITERATURA I KULTURA XLI me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultu- ra se odr`a od 11 do 28 avgust 2008 godina vo Ohrid vo prostoriite na Kongresniot centar na Univerzitetot ,,Sv. Kiril i Metodij“ od Skopje. Na otvoraweto obra}awe ima{e rektorot na Univerzitetot ,,Sv. Kiril i Metodij“, prof. d-r \or|i Martinovski. Prisutnite gi pozdravija i Ivica Bocevski, potpretsedatel za evrointegracii vo Vladata na Republika Makedonija, a od imeto na Odborot na Godinata na makedonskiot jazik se obrati Ilija Velev, programski koordinator na aktivnostite. Potoa Vlo|imje` Pjanka go promovira{e zbornikot „Komparativna fonologija i morfologija na makedonskiot jazik“ od F. V. Mare{. Otvoraweto be{e zbogateno so izlo`ba na knigi od najnovata makedonisti~ka izdava~ka produkcija, so izdanija {to za u~esnicite na Seminarot gi podarija: Filolo{kiot fakultet ,,Bla`e Koneski“, Institutot za makedonski jazik ,,Krste Misirkov“, Institutot za ma- kedonska literatura, Institutot za folklor ,,Marko Cepenkov“, Institutot za nacionalna istorija, Filozofskiot fakultet, Dru- {tvoto na pisateli na Makedonija i drugi. Programata na Me|unarodniot seminarot be{e realizirana vo celost. Na lingvisti~ki temi se odr`aa 8 predavawa: Petar Hr. Ili- evski, Istoriska realnost i motivirana interpretacija; Zuzana To- poliwska, Semanti~ka/gramati~ka kategorija „distanca“, Vlo|im- je` Pjanka, Prenesuvaweto na slovenskiot antroponomasti~ki si- stem vo neslovenskite sistemi i jazici, Kosta Peev, Za nekoi grama- ti~ki posebnosti na govorite vo Dolnovardarsko vrz aspekt na re~ni~kata gra|a; Bla`e Ristovski, Dimitrija ^upovski za make- donskiot jazik; Veselinka Labroska, Strukturata na osnovnata re- ~eni~na konstrukcija vo makedonskiot standarden jazik; Sne`ana Velkovska, Leksi~kiot fond na makedonskiot jazik na pragot na 21 vek; Simon Sazdov, Feminativite vo makedonskiot jazik. Bea odr`ani 6 predavawa od oblasta na literaturata: Georgi Stardelov, Romanite na Mitko Maxunkov; Katica ]ulavkova, Kni`e- vnata hermenevtika na Georgi Stardelov; Loreta Georgievska-Jako- vleva, Dramata kako intertekst; Elizabeta [eleva, [to ima novo vo makedonskata literatura; Jelena Lu`ina, Marin Dr`i} vo make- 12 donskiot kulturen kontekst; Nina Anastasova-[kriwari}, Mito- logemi i ritualemi vo makedonskiot obreden folklor. Edno predavawe be{e odr`ano po povod odbele`uvawe na zna~aj- na godi{nina, Ivan Dorovski: Sudbinata na decata od Egejska Make- donija pred {eeset godini. Od oblasta na istorijata, kulturata, folklorot i tradicijata bea prezentirani 7 predavawa so slednive temi: Vesna Petreska, Soci- jalni aspekti na srodni~kite odnosi kaj Makedoncite: tradicija i sovremenost; Simo Mladenovski, Afirmacijata na makedonskiot na- cionalen identitet me|u dvete svetski vojni; Anica Georgievska, Makedonskite mozaici vo antikata; \or|i Mladenovski, Republika Makedonija: mozaik na kulturi ili nov kulturen kompleks; Qup~o Ri- steski, Kulturnata topografija na ~ove~koto telo vo narodnata kultura na Makedonija; Tome Gruevski, Razvoj na makedonskiot pe~at i novinarstvo; Irena Koli{trkovska, Praistoriskite dami od Ma- kedonija. Na godina{nava letna {kola na Me|unarodniot seminar u~estvu- vaa 85 slu{ateli od 23 zemji (Avstralija, Albanija, Bugarija, Velika Britanija, Germanija, Danska, Italija, Ju`na Koreja, Kanada, Polska, Romanija, Rusija, SAD, Slova~ka, Slovenija, Srbija, Turcija, Ukraina, Ungarija, Francija, Hrvatska, ^e{ka, [vajcarija). Za odbele`uvawe e kvalitetot na u~esnicite {to se poka`a preku nivnata disciplina i prisutnost vo golem broj na site aktivnosti. Glavniot del od nastavata se odviva{e preku lektorskite ve`bi. Seminaristite bea podeleni vo lektorski grupi spored tri stepeni na poznavawe na jazikot. Lektorskite grupi za po~etnici gi vodea Roza Tasevska i Vojkan Milenkovi}, za sreden kurs: Katerina Veljanovska, Gordana Aleksova, Lidija Tanu{evska i Marija Paunova. Napredna- tiot kurs za jazik go vode{e Tomislav Trenevski, a naprednatiot kurs za literatura Vesna Mojsova-^epi{evska. Nastavata be{e zbogatena i so izborni kursevi vo traewe od pet dena od: makedonski jazik – zboroobrazuvawe (Slavica Veleva); make- donska srednovekovna literatura (Ilija Velev); staroslovenski jazik (Liljana Makarijoska); etnologija na makedonskiot narod (Qup~o Ri- steski); narodni ora (Blagoja Jovanoski). Preveduva~kata rabotilnica rabote{e vo tri grupi: prevod od makedonski na angliski i obratno (A. Du~evska), od makedonski na ruski i obratno (R. Tasevska) i od make- donski na polski i obratno (L. Tanu{evska). Na letnata {kola be{e organizirana sredba so lektorite po ma- kedonski jazik {to gi ispra}a Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura na stranskite univerzitetite vo svetot.

View Full Text

Details

  • File Type
    pdf
  • Upload Time
    -
  • Content Languages
    English
  • Upload User
    Anonymous/Not logged-in
  • File Pages
    315 Page
  • File Size
    -

Download

Channel Download Status
Express Download Enable

Copyright

We respect the copyrights and intellectual property rights of all users. All uploaded documents are either original works of the uploader or authorized works of the rightful owners.

  • Not to be reproduced or distributed without explicit permission.
  • Not used for commercial purposes outside of approved use cases.
  • Not used to infringe on the rights of the original creators.
  • If you believe any content infringes your copyright, please contact us immediately.

Support

For help with questions, suggestions, or problems, please contact us