Lustracijata Vo Zemjite Od Zapaden Balkan

Center for Democracy and Reconciliation in Southeast Europe Proektna dokumentacija

Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan

Proektna dokumentacija Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan

Razotkrivawe na skrienata istorija: Urednici

Magardi~ Ha~ikjan Du{an Reqi} i Nenad [ebek Center for Democracy and Reconciliation, Krispou 9, THESSALONIKI 546 34, GREECE, tel: + 30 Center for Democracy and 2310 960820-1; fax: +30 2310 960822 Reconciliation in Southeast Europe www.cdsee.org, e-mail:[email protected]

Razotkrivawe na skrienata istorija: Foudation Open Society Lustracija vo zemjite od Zapaden Balkan Institute Macedonia (FOSIM), Proektna dokumentacija* Bul. Jane Sandanski 111, Skopje tel: + 389 2 244-488, fax: 3892444499 Naslov na originalot: www.soros.org.mk, [email protected] Disclosing hidden history: Lustration in the Western Balkans Albanian Human Rights Group (AHRG), A Project Documentation GShDNj, Rr.“M.Shuri“, P44, Sh 4/37, Tirana, tel: + 355 4251995, fax: +355 425 1995 Izdava~: www.ahrg.org, [email protected] Fondacija Institut otvoreno op{testvo – Makedonija

Za izdava~ot: Center for Interdosciplinary Postgraduate Vladimir Mil~in Studies (CIPS) at the University of Sarajevo, Zmaja od Bosne 8, 71 000 Sarajevo, Prevod: tel: + 387 33 668685, fax: + 387 33 668683 Abakus www.cps.edu.ba, [email protected]

Lektura: Van|a Dimitrievska

Croatian Helsinki Committee for Human Dizajn: Rights (CHC), „CICERO“ and Dragoljub Dimitrijevic, Beonet, Belgrade. Bauerova 4, HR, 10 000 Zagreb, tel: +385 1 4613630, fax: + 385 1 4613650 Realizacija: www.hho.hr, [email protected] Datapons, Skopje Center for Peace and Democracy Tira`: Development (CPDD), named until June 2005 500 primeroci Center for Antiwar Action (Caa) Milisevska 51, Flor 12, Flat 49, 11 000 Beograd, tel: + 381 11 308 998 78/9, fax: +381 11 308 99 79 * Avtorite na ovaa kniga go koristat ustavnoto ime na zemjata, odnosno Republika Makedonija. www.caa.org.yu, [email protected] CDRSEE vo svojata rabota go koristi imeto {to go koristat me|unarodnite organizacii kako {to se ON i EU, odnosno porane{na Republika Mekedonija. Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan

Proektna dokumentacija Sodr`ina

Blagodarnost ...... 5

Izvr{no rezime ...... 6

Voved ...... 7

Dosie: Zaklu~oci i preporaki ...... 9 Blagodarnost ...... 9 Izvr{no rezime ...... 10 I. Pregled na glavnite aktivnosti i postignuvawa ...... 11 II. Glavni naodi i zaklu~oci ...... 14 III. Preporaki ...... 15 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan ...... 18

Predgovor ...... 18 Regionalen izve{taj: Zemjite od Zapaden Balkan Podgotven od Magardi~ Ha~ikjan ...... 20 Izve{taj za zemjata: Albanija Podgotven od Elsa Balauri i Ketlin Imholc ...... 31 Izve{taj za zemjata: Bosna i Hercegovina Podgotven od Nejra ^engi} ...... 45 Izve{taj za zemjata: Hrvatska Podgotven od Goranka Lali} ...... 55 Izve{taj za zemjata: Republika Makedonija Podgotven od Goce Adam~eski ...... 64 Izve{taj za zemjata: Srbija i Crna Gora Podgotven od Aleksandar Re{anovi} ...... 67

Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata ...... 72 Predgovor ...... 72 Prv del: Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva ...... 75 Natalija Letki Posledicite od lustracijata za demokratizacijata: Iskustvoto vo Isto~na i Sredna Evropa ...... 75 Pavel Zacek Slu~aite na ^ehoslova~ka i na Republika ^e{ka ...... 79 Marius Oprea Slu~ajot na Romanija ...... 82 Emil Cenkov Slu~ajot na Bugarija ...... 85 Diskusija (izvadoci) ...... 89 Vtor del: Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan ...... 97 Jovica Trkuqa Iskustvoto vo Jugoslavija i vo Srbija i Crna Gora ...... 97 Ivo Goldstajn Iskustvoto vo Hrvatska ...... 100 Jakob Finci Iskustvoto vo Bosna i Hercegovina ...... 104 Iso Rusi Iskustvoto vo Republika Makedonija ...... 107 Ketlin Imholc Iskustvoto vo Albanija ...... 100 Diskusija (izvadoci) ...... 117 Tret del: Javni debati za minatoto: Efektite vrz demokratskite strukturi ...... 127 Voin Dimitrievi} Lekcii od slu~aite na Jugoslavija i na Srbija i Crna Gora ...... 127 @arko Puhovski Lekcii od slu~ajot na Hrvatska ...... 130 Dino Abazovi} Lekcii od slu~ajot na Bosna i Hercegovina ...... 133 Biljana Vankovska Lekcii od slu~ajot na Republika Makedonija ...... 138 Ben Andoni Lekcii od slu~ajot na Albanija ...... 144 Diskusija (izvadoci) ...... 146 U~esnici, diskutanti, urednici ...... 157 Blagodarnost

Vo aktivnostite vo ramkite na ovoj proekt u~estvuvaa nad 150 lica od razli~ni profesii i interesi. Blagodarenie na pokrienosta od strana na mediumite, informaciite vo vrska so namerata i opfatot na na{iot potfat uspeaja da stignat do {iroka publika. Sobiraweto na edno mesto na tolku mnogu stru~ni lu|e, posveteni na idealite na demokratijata i na pomiruvaweto vo Jugoisto~na Evropa, pretstavuva{e iskustvo na golemo zadovolstvo. Pokonkretno, ova dokaà deka spravuvaweto so ~uvstvitelnite pra{awa od minatoto e najkorisen na~in da se promovira dijalog i da se pomogne da se izbegnat sli~ni gre{ki vo idnina. Ovaa kniga, vo koja se dokumentirani glavnite rezultati od proektot Razotkri- vawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan, pretstavuva proizvod na kolektivnata rabota na brojni odli~ni kolegi. Na{ata blagodarnost prvenstveno ja upatuvame do g-|a Korina Noak-Etopulos, koordinator na proektot vo CDRSEE. Taa be{e administratorot na celiot potfat, i efikasno gi koordinira{e aktivnostite, izve{taite, rabotata vo vrska so pe~atot i publika- ciite. Golema blagodarnost treba da se upati i do koordinatorite na proekti vo organizaciite-partneri: Goce Adam~eski od FIOOM, Elsa Balauri od Albans- kata grupa za ~ovekovi prava (AHRG), Nejra êngi} od Centarot za interdisciplinarni postdiplomski studii (CIPS), Goranka Lali}, a podocna i Sr|an Dvornik od Hrvatskiot helsin{ki komitet (CHC), i do Aleksandar Re{anovi} od Centarot za mir i razvoj na demokratija (CPDD, porano CAA). Site tie mobiliziraa brojni istaknati eksperti od nivnite zemji za u~estvo vo razli~ni aktivnosti i publikacii, vo golema mera pridonesoa za uspe{nata organizacija i rezultati od seminarite i od rabotilnicite, gi napi{aa nacionalnite izve{tai za Prira~nikot za lustracijata, javniot pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javnite debati vo vrska so minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan, vrz osnova na seopfatni istra- ùvawa, i se pogriìja da gi informiraat zasegnatite mediumi i eksperti vo svoite zemji vo vrska so razvojot i so rezultatite od proektot. Vo kontekst na proektot, osobena blagodarnost i dolìme na g-|a [ila Kanon, direktor na prog- ramite pri CDRSEE, koja ima{e klu~na uloga vo formuliraweto na predlog-proektot, koj{to potoa be{e prifaten od strana na donatorite. Upatuvame blagodarnost do g-|a Rut Saton za nejzinoto temelno ureduvawe na kone~niot tekst. Osobeno sme im blagodarni na g-|a Liljana Vasoevi}, „Cicero“, Belgrad i na g. Dragoqub Dimitrievi}, „Beonet“, Belgrad, za dizajnot na knigata. Golema blagodarnost i do izdava~ot, g. Dejan Volf, za odli~nata sorabotka. Se razbira, osobeno sme im blagodarni na Evropskata unija i na USAID za finansiraweto na ovoj proekt, kako i na Balkanskiot trust za demokratija, za velikodu{noto finansirawe na ovaa kniga. Urednicite Solun, septemvri 2005 godina

5 Izvr{no rezime

Procesot na soo~uvawe so minatoto i na jasen prekin so nego pretstavuva ~uvstvitelno i sporno pra{awe vo site postavtoritarni zemji. Proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan be{e iniciran za da se napravi ocenka na nastanite na ova pole vo zemjite od Zapaden Balkan. Proektot konkretno gi razgleduva{e zakonodavstvata vo vrska so lustracijata i so pristapot na javnosta do dosiejata na porane{nite tajni slu`bi, sproveduvaweto na ovie zakonodavstva, kako i op{tite javni debati vo vrska so minatoto vo zemjite od regionot. Primarnite celi na proektot bea slednive: da se intenziviraat javnite debati vo vrska so minatoto, da se pridonese kon podobruvaweto na zakonodavstvoto, procedurite i na praktikite vo delot na lustracijata i na javniot pristap do dosiejata, da se zgolemi pravnata i politi~kata svest i da se zajakne ulogata na gra|anskoto op{testvo. Glavnite naodi i zaklu~oci na proektot pokaùvaat zna~itelni nedostatoci i vo zakonodavstvata i vo praktikite za lustracijata, kako i vo delot na pristapot na javnosta do dosijeata na porane{nite tajni slu`bi. Nakuso, vo zemjite od Zapaden Balkan nema{e lustracija. Duri i vo slu~aite kade {to bea doneseni soodvetni zakoni za lustracija, vlastite ne uspeaja istite da gi sprovedat vo praktika. Zako- nodavstvoto za pristapot na javnosta do dosiejata i negovoto sproveduvawe vo naj- dobra raka se nezadovoluva~ki i nesoodvetni. Interesot na {irokata javnost dosega be{e fokusiran na drugi pra{awa, a gra|anskoto op{testvo ne be{e dovolno silno za da go iznese ova pra{awe na preden plan. Dominantnite informativni mediumi ova pra{awe ne go stavija na javnata agenda na na~in i do stepen {to }e bea soodvetni i nu`ni. Pove}eto me|unarodni akteri, vklu~eni vo gradeweto demokratija vo zemjite od Zapaden Balkan, posvetuvaa malku vnimanie ili voop{to ne obrnuvaa vnimanie na spornite pra{awa {to go pridruùvaat soo~uvaweto so minatoto. Seto ova ima{e negativni reperkusii vrz demokratijata i vrz vladeeweto na pravoto. Iako ne postoi edinstven model za zakonodavstvo i za postapki vo delot na lustracijata {to bi moèle uspe{no da se primenat vo site zemji od regionot, nekoi delovi od zakonodavstvoto i od postapkite se primenlivi i prepora~livi za site zemji. Zakonodavstvoto okolu lustracijata i okolu pristapot na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi treba da go opfati ne samo periodot do 1990 godina, tuku i periodite potoa, osobeno vo tekot na 1990-te godini. Ova e osobeno bitno za pove}eto dràvi koi nastanaa od porane{na Jugoslavija. Vlastite treba efikasno da gi sprovedat donesenite zakoni za lustracijata i za pristapot na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi. Parlamentite i drugite nadle`ni javni organi treba rigorozno da go kontroliraat sproveduvaweto, so temelni i redovni proverki. Javnite vlasti treba postojano i sistematski da gi vklu~uvaat nevladinite eksperti i organizacii vo podgotvuvaweto i vo sproveduvaweto soodvetni zakoni i postapki. Me|unarodnite organizacii treba da prodolàt da ja sledat i da ja pomagaat legislativata vo vrska so lustracijata i so pristapot na javnosta do dosiejata na porane{nite tajni slu`bi, kako i sproveduvaweto na istata. Tie i natamu treba da obezbeduvaat finansiska, tehni~ka i stru~na poddr{ka za inicijativite i za proektite (kako na primer, komisiite za vistina) ~ija{to cel e da se podobri zakonodavstvoto za lustracijata i za javniot pristap do dosiejata na porane{nite tajni slu`bi i sproveduvaweto na istoto.

6 Voved

Ovaa dokumentacija gi vklu~uva slednive tri golemi publikacii {to nastanaa kako rezultat od proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan Dosie – zaklu~oci i preporaki; Prira~nik za lustracijata, pristapot na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi i za javnite debati vo vrska so minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan i elektronska kniga Minatoto i sega{nosta: Posledici za demokratizacijata Proektot be{e dizajniran i voden od strana na Centarot za demokratija i za pomiruvawe vo Jugoisto~na Evropa (CDRSEE). Se realizira{e vo periodot od 1 fevruari 2004 godina do 31 juli 2005 godina. Vo nego u~estvuvaa pet organizacii-partneri od zemjite od Zapaden Balkan: Albanskata grupa za ~ovekovi prava (AHRG) od Tirana; Centarot za interdisciplinarni postdiplomski studii (OPS) na Univer- zitetot od Saraevo; Hrvatskiot helsin{ki komitet za ~ovekovi prava (CHC) od Zagreb; Fondacijata Institut otvoreno op{testvo Makedonija (FIOOM) od Skopje; Centarot za antivoena akcija (CAA) od Belgrad, vo juni 2005 godina preime- nuvan vo Centar za mir i za razvoj na demokratijata (CPDD). Proektot be{e finansiran od strana na Evropskata unija i na USAID. Knigava be{e finansirana od strana na Balkanskiot trust za demokratija. Dosieto – zaklu~oci i preporaki be{e staveno na Internet stranica vo juli 2005 godina. Dokumentot zapo~nuva so pregled na glavnite aktivnosti i postignuvawa na proektot, gi rezimira negovite naodi i zaklu~oci, i dava pove}e preporaki: op{ti preporaki za zemjite od Zapaden Balkan; konkretni preporaki vo vrska so zakonodavstvoto za lustracija, postapkite i sproveduvaweto, i so pristapot na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi od porane{nite re`imi; preporaki do me|unarodnite akteri okolu monitoringot i poddr{kata. Prira~nikot za lustracijata, pristapot na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi i za javnite debati vo vrska so minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan be{e postaven na Internet stranica vo mart 2005 godina. Ovoj dokument nudi koncizen pregled na razvojot na nastanite svrzani so naporite za spravuvawe so avtoritarnoto minato vo zemjite od Zapaden Balkan, kako na nivo na oddelni zemji, taka i na regionalno nivo. So ogled na faktot {to negoviot fokus e postaven vrz zakonodavstvoto, postapkite i vrz sproveduvaweto vo delot na lustracijata, Pri- ra~nikot go tretira i zakonodavstvoto vo vrska so pristapot na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi i negovoto sproveduvawe, kako i pra{awata na debatite vo op{tata javnost vo vrska so minatoto. Prira~nikot sodr`i i regionalen pregled za zemjite od Zapaden Balkan, kako i nacionalni izve{tai na Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Republika Makedonija i na Srbija i Crna Gora.

7 Elektronskata kniga Minatoto i sega{nosta: Posledici za demokratizacijata be{e postavena na Internet stranica vo dekemvri 2004 godina. Taa se zanimava so spornite pra{awa vo site postavtoritarni zemji: procesot na soo~uvawe so minatoto, osobeno razotkrivaweto na istoriskite fakti skrieni vo tajnite arhivi, lustracijata i postapkite na lustracija, kako i javnite debati vo vrska so minatoto. Dokumentot gi tretira iskustvata vo nekoi zemji vo Isto~na, Sredna i vo Jugoisto~na Evropa (nadvor od zemjite na Zapaden Balkan) so ovie pra{awa i nivnite posledici za razvojot na konkretnite op{testva. Elektronskata kniga sodrì i studii na slu~aj okolu iskustvata so javnite debati vo vrska so minatoto i so pra{aweto na lustracijata vo oddelni zemji na Zapaden Balkan. Najposle, dokumentot gi analizira direktnite ili indirektnite efekti od javnite debati vo vrska so minatoto vrz zakonodavstvoto i vrz instituciite. Prilogot sodrì detalna lista na odbrana literatura vo vrska so lustracijata i so pra{awata svrzani so lustracijata, kako i spisok na u~esnicite, nivnite funkcii i pozicii. Osobeno sme im blagodarni na avtorite na izlagawata, na Evropskata unija i na USAID za finansiraweto na proektot, i na Balkanskiot trust za demokratija za finansiraweto na ovaa kniga. Ovaa publikacija e podgotvena so poddr{ka na Evropskata unija, USAID i na Balkanskiot trust za demokratija, i e realizirana od strana na CDRSEE. Sodrìnata na ovaa publikacija pretstavuva odgovornost isklu~ivo na avtorite, i ne gi odrazuva stavovite na Evropskata unija, USAID, Balkanskiot trust za demokratija ili na CDRSEE.

Urednicite Solun, septemvri 2005 godina

8 Dosie: Zaklu~oci i preporaki

Dosie: Zaklu~oci i preporaki

Blagodarnost Odborot na Centarot za demokratija i za pomiruvawe vo Jugoisto~na Evropa saka da mu se zablagodari na g. Magardi~ Ha~ikjan za negovata izvonredna rabota kako direktor na proektot. U~esnicite vo proektot imaa ogromna korist od unikatniot uvid {to toj moè{e da go ponudi i kako istori~ar i kako politi~ki analiti~ar specijaliziran za Jugoisto~na Evropa. Kako ekspert za zemjite od Balkanot, g. Ha~ikjan se pogriì, isto taka, dolgite rabotni denovi vo tekot na konferenciite i rabotilnicite ~estopati da zavr{at so baklava i inspirira~ka diskusija za minatoto, sega{nosta i idninata na na{ite zemji. Golema blagodarnost i do g-|a Korina Noak-Etopulos, administratorot na proektot, koja gi koordinira{e na{i- te aktivnosti. Taa pokaà deka germanskata preciznost zdruèna so gr~kiot ta- lent za improvizacija pretstavuva dobitna kombinacija. G. Nenad [ebek, izvr{en direktor, i g-|a [ejla Kanon, direktor na programi, i site drugi prijateli vo CDSEE vo golema mera pridonesoa za uspehot na ovaa programa. G. Dragoqub Dimi- trievi} od Beonet, Belgrad, ja dizajnira{e veb stranicata (www.lustration.net) koja dobi golem broj pofalbi za nejziniot superioren estetski kvalitet i za logi~nata prezentacija na informaciite i na dokumentite sozdadeni za vreme na proektot. Odborot, isto taka, im se zablagodaruva na partnerskite organizacii vo proektot od Belgrad, Zagreb, Saraevo, Skopje i od Tirana. Da se povrzat tolku mnogu lu|e so golemi znaewa posveteni na idealite za demokratija i za pomiruvawe vo Jugois- to~na Evropa pretstavuva{e navistina golemo zadovolstvo. Toa go ohrabri Cen- tarot da prodolì so proekti so {irok spektar na partneri od site zemji vo Jugo- isto~na Evropa. Toa osobeno pokaà deka spravuvaweto so ~uvstvitelnite pra{a- wa od minatoto e najkorisniot na~in da se promovira dijalog i da se pomogne da se izbegnat sli~ni gre{ki vo idnina. Izrazuvame posebna blagodarnost do donatorite na ovoj proekt Evropskata unija i USAID. Ova dosie proizleze kako rezultat na Rabotilnicata za preporaki (26-29 maj 2005 godina vo Solun), organizirana kako zavr{en seminar na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan. Na ovaa rabotilnica prisustvuvaa pretstavnici na organizaciite vklu~eni vo ovoj proekt: Goce Adam~eski (koordinator na proektot, FIOOM), Elsa Balauri (izvr{en direktor i koordinator na proektot, AHRG), [ejla Kanon (direktor na programi, CDRSEE), Nejra êngi} (koordinator na proektot, CIPS), Sr|an Dvornik (koordinator na proektot, CHC), Magardi~ Ha~ikjan (direktor na proektot, CDRSEE), Ko- rina Noak-Etopulos (koordinator na proektot, CDRSEE), Du{an Reqi} (~len na Odborot na direktori i supervizor na proektot, CDRSEE), Aleksandar Resanovi} (direktor i koordinator na proektot, CAA) i Nenad [ebek (izvr{en direktor, CDRSEE). Dosieto be{e izgotveno i revidirano vrz osnova na nivnite pridonesi i diskusii. Du{an Reqi}, vi{ istraùva~, Germanski institut za me|unarodni raboti i bezbednost (SWP); ~len na Odborot na direktori, CDRSEE, i supervizor na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan. Solun, juli 2005 godina

9 Dosie: Zaklu~oci i preporaki

Izvr{no rezime Procesot na soo~uvawe so minatoto i jasnoto stavawe kraj na istoto e ~uvstvitelno i osporuvano pra{awe vo site postavtoritarni zemji. Proektot Ra- zotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan be{e iniciran za da se napravi procenka na razvojot na nastanite na ova pole vo zemjite od Zapaden Balkan. Vo nego posebno se prave{e proverka na zakonodavstvoto za lustracija i javniot pristap do dosiejata na porane{nite tajni slu`bi, negovoto sproveduvawe i debatite so op{tata javnost za minato- to vo zemjite od regionot. Proektot, glavno, be{e namenet za zajaknuvawe na javnite debati za minatoto, pridones za podobruvawe na zakonodavstvoto, procedurite i praktikite za lustracija i javniot pristap do dosiejata, zgolemu- vawe na pravnata i politi~kata svesnost i zajaknuvawe na ulogata na gra|anskoto op{testvo. Glavnite naodi i zaklu~oci na proektot pokaùvaat zna~itelni nedostatoci i vo zakonodavstvoto i vo praktikite za lustracija, kako i vo javniot pristap do dosiejata na porane{nite tajni slu`bi. Nakuso, vo zemjite od Zapaden Balkan nema{e lustracija. Duri i vo slu~aite koga bile doneseni soodvetni zakoni za lustracija, javnite organi ne uspeale da gi sprovedat. Zakonodavstvoto za javen pristap do dosiejata i negovoto sproveduvawe, vo najmala raka, se nezadovoli- telni i neadekvatni. Interesot na op{tata javnost be{e fokusiran na drugi pra{awa, a gra|anskoto op{testvo ne be{e dovolno silno da go stavi ova pra- {awe vo prv plan. [irokoprifatenite informativni mediumi ne go stavija ova pra{awe na javnata agenda na na~in i do stepen {to }e be{e soodveten i neophoden. Najgolemiot broj me|unarodni akteri vklu~eni vo gradeweto na demokratijata vo zemjite od Zapaden Balkan mnogu malku ili voop{to ne posveti- ja vnimanie na spornite pra{awa za spravuvawe so minatoto. Seto toa ima{e negativni reperkusii vrz demokratijata i vrz vladeeweto na pravoto. Iako ne postoi eden model na zakonodavstvo i proceduri za lustracija {to bi moèlo uspe{no da se primeni vo site zemji od regionot, nekoi delovi od zakonodavstvoto i procedurite se primenlivi i se prepora~uvaat vo site zemji. Zakonodavstvoto za lustracija i za javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi treba da go opfati ne samo periodot do 1990 godina, tuku i periodot {to sleduva, osobeno periodot na 90-te. Toa e osobeno va`no za najgolemiot del od postjugoslovenskite zemji. Javnite organi treba efikasno da gi sprovedat donesenite zakoni za lustracija i za javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi. Parlamentite i drugite nadle`ni javni organi treba strogo i redovno da go kontroliraat sproveduvaweto. Javnite organi treba postojano i sistematski da gi vklu~uvaat nevladinite eksperti i organizacii vo podgotovkata i vo sproveduvaweto na soodvetnite zakoni i proceduri. Me|unarodnite organizacii treba da prodolàt da vr{at monitoring vrz zakonodavstvoto za lustracija i za javen pristap do dosiejata na porane{nite tajni slu`bi i da obezbedat pomo{ za nego i za negovoto sproveduvawe. Tie treba da ja prodolàt finansiskata, tehni~kata i profesionalnata poddr{ka za inicijativite i proektite (kako {to se komisiite na vistinata) nameneti za podobruvawe na zakonodavstvoto za lustracija i za javen pristap do dosiejata na porane{nite tajni slu`bi i negovoto sproveduvawe.

10 Dosie: Zaklu~oci i preporaki

I. Pregled na glavnite aktivnosti i postignuvawa Centarot za demokratija i za pomiruvawe vo Jugoisto~na Evropa (CDRSEE) go izgotvi i go sprovede proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan vo periodot od 1 fevruari 2004 godina do 31 juli 2005 godina. Vo proektot u~estvuvaa pet partnerski organizacii od zemjite od Zapaden Balkan: Albanskata grupa za ~ovekovi prava (AHRG) vo Tirana, Centarot za interdisciplinarni postdiplomski studii (CIPS) pri Univerzitetot vo Saraevo, Hrvatskiot helsin{ki komitet za ~ovekovi prava (CHC) vo Zagreb, Fondacijata Institut otvoreno op{testvo – Makedonija (FIOOM) vo Skopje, Centar za antivoena akcija (CAA) vo Belgrad. Proektot be{e finansiran od strana na Evropskata unija i USAID. So ovoj proekt be{e sozdadena i pro{irena regionalna mreà na NVO, i bea inicirani nekolku regionalni i lokalni aktivnosti so cel zajaknuvawe na dobroto vladeewe, vladeeweto na pravoto i u~estvoto na gra|anskoto op{testvo vo demokratskite procesi. Posebno, proektot ja zajakna debatata za zakonodavstvoto i procedurite za lustracija, za propisite za javen pristap do dosiejata na porane{nite tajni slu`bi i go zgolemi u~estvoto na gra|anite vo javnata debata za minatoto na zemjite od Zapaden Balkan. Definicijata za „lustracija“ koja gi obezbedi ramkata i nasokata za sodrìna- ta na proektot be{e dogovorena od strana na organizaciite koi{to bea vklu- ~eni vo tekot na rabotilnicata za planirawe. Be{e odlu~eno da ne se upotre- buva po{irokata definicija koja gi vklu~uva site mo`ni delovi na „de-komu- nizacija“, tuku potesnata koja{to se fokusira na pravnite akti i proceduri za proverka na licata koi sakaat da bidat izbrani na javni funkcii vo pogled na nivnata vklu~enost vo minatite reìmi. Glavnite postignuvawa na proektot se slednive: • pridonese za podobruvawe na debatite za zakonodavstvoto i za procedurite za lustracija; • pridonese za podobruvawe na debatite za zakonodavstvoto za javen pristap do dosiejata na porane{nite tajni slu`bi i za praktikite vo ova pole; • ja zajakna pravnata i politi~kata svest za zna~eweto na toa otvoreno da se spravi so minatoto; • ja podobri javnata debata za minatoto; • inicira{e konstruktivni analiti~ki i kriti~ki diskusii za lustracijata i za javniot pristap do dosiejata me|u pravnicite, zakonodavcite, visokite slu`benici vo javnata administracija, akademicite, novinarite i aktivistite na grupite za gra|anski i ~ovekovi prava; • obezbedi regionalna komparativna analiza i poedine~ni izve{tai za sekoja zemja za lustracijata, javniot pristap do dosiejata i za javnite debati za minatoto na zemjite od Zapaden Balkan;

11 Pregled na glavnite aktivnosti i postignuvawa

• prezentira{e konkretni preporaki za lustracijata i za javniot pristap do dosiejata vo zemjite od Zapaden Balkan; • gi vklu~i grupite za ~ovekovi prava vo debatite za lustracijata i za dosiejata i ja zajakna nivnata uloga, kako i u~estvoto na gra|anite vo ovie procesi; • naodite i rezultatite od proektot bea nasekade objaveni i istite se lesno dostapni na Internet; • go fokusira{e javnoto vnimanie na temite od proektot so vklu~uvawe na mediumski rabotnici vo aktivnostite, preku soop{tenija za javnosta, konferencii za pe~atot i preku publikacii. Pove}e od 150 zakonodavci, pravni eksperti, visoki slu`benici vo javnata administracija, akademici, novinari i aktivisti na grupite za gra|anski i ~ovekovi prava bea direktni korisnici na proektot. Site aktivnosti bea izvedeni onaka kako {to bea predvideni vo orginalniot akcionen plan i bea postignati site glavni celi. Pokonkretno: Site informacii za proektot se objaveni na veb stranicata na proektot koja{to postojano se a`urira: www.lustration.net Na veb stranicata na proektot se staveni i slednive publikacii koi{to proizlegoa od samiot proekt: a) Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan (http://www.lustration.net/manual.pdf). Ovoj prira~nik dava koncizen pregled na razvojot na nastanite povrzani so spravuvaweto so avtoritarnoto minato vo zemjite od Zapaden Balkan, kako na nivo na poedine~ni zemji, taka i na regionalno nivo. Iako Prira~nikot se fokusira na zakonodavstvoto, procedurite i praktikite za lustracija, toj isto taka go tretira i zakonodavstvoto za javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i nivnoto sproveduvawe, kako i pra{awata za debatite vo op{tata javnost za minatoto. Toj sodr`i regionalen pregled za zemjite od Zapaden Balkan i kus pregled po zemja za Alba- nija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Republika Makedonija i za Srbija i Crna Gora. b) Elektronska kniga Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacija (http://www.lustration.net/pap_cfd.pdf) Ovaa kniga se osvrnuva na kontroverz- nite pra{awa vo site postavtoritarni zemji: procesite za soo~uvawe so minatoto, osobeno razotkrivaweto na istoriskite fakti skrieni vo tajnite arhivi, lustracijata i procedurite za lustracija, kako i javnite debati za minatoto. Vo nea se zboruva za iskustvata vo nekoi zemji od Isto~na, Sredna i od Jugoisto~na Evropa (nadvor od ramkite na Zapaden Balkan) vo pogled na ovie pra{awa i nivnite posledici za razvojot na soodvetnite op{testva. Taa, isto taka, vklu~uva i studii na slu~aj za iskustvata so javnite debati za minatoto i za pra{aweto na lustracijata vo site zemji poedine~no od Zapa- den Balkan. Na krajot, taa gi analizira direktnite i indirektnite efekti od javnite debati za minatoto vrz zakonodavstvoto i instituciite.

12 Dosie: Zaklu~oci i preporaki v) Dosie za postignuvawata, zaklu~ocite i preporakite (http://www.lustration.net/dossier.pdf) Vrz osnova na naodite i zaklu~ocite od proektot, bea dadeni brojni preporaki: • op{ti preporaki za zemjite od Zapaden Balkan, • konkretni preporaki za pra{awata za zakonodavstvoto za lustracija, • proceduri i sproveduvawe i javniot pristap do dosiejata na tajnite slu`bi od porane{nite re`imi – zakonodavstvo, proceduri i sproveduvawe, • preporaki {to se odnesuvaat na me|unarodnite akteri za pra{awata na monitoring i poddr{ka. Organizirani bea slednive seminari i rabotilnici: a) Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata, Belgrad, 2-4 juli 2004 godina (programa: http://www.lustration.net/news_seminar_belgrade.html; u~esnici: http://www.lustration.net/news_seminar_belgrade_list.html) Na seminarot prisustvuvaa 40 eksperti od 12 zemji i istiot privle~e golemo vnimanie kaj lokalnite i me|unarodnite mediumi. b) Lustracijata, zakonodavstvoto i procedurite, Tirana, 14-17 oktomvri 2004 godina (programa: http://www.lustration.net/news_seminar_tirana.html; u~esnici: http://www.lustration.net/news_seminar_tirana_part.html) Na seminarot prisustvuvaa 45 eksperti od 8 zemji i istiot privle~e golemo vnimanie kaj lokalnite i me|unarodnite mediumi. v) Lustracijata, javnite debati za minatoto i za vladeeweto na pravoto, Zagreb, 17-20 fevruari 2005 godina (programa: http://www.lustration.net/news_seminar_zagreb.html; u~esnici: http://www.lustration.net/seminar_zagreb_participants.html) Na seminarot prisustvuvaa 49 eksperti od 8 zemji i istiot privle~e golemo vnimanie kaj lokalnite i me|unarodnite mediumi. g) Rabotilnica za planirawe, Solun, 26-28 mart 2004 godina (programa i u~esnici: http://www.lustration.net/news_worshop_thessaloniki.html) Na po~etnata rabotilnica za planirawe na proektot prisustvuvaa odgovornite pretstavnici na organizaciite vklu~eni vo proektot. d) Rabotilnica za preporaki, Solun, 26-29 maj 2005 godina (programa i u~esnici: http://www.lustration.net/news_worshop_thessaloniki2.html) Na zavr{nata rabotilnica za preporaki, op{ti rezultati i posledici od proektot prisustvuvaa odgovornite pretstavnici na organizaciite vklu~eni vo proektot.

13 Pregled na glavnite aktivnosti i postignuvawa

II. Glavni naodi i zaklu~oci Naodite i zaklu~ocite glavno se baziraat na rezultatite od istraùvawata sprovedeni od strana na grupi eksperti vo zemjite od regionot i od strana na regionalnata grupa na eksperti. Rezultatot od ova istraùvawe be{e publiku- van vo Prira~nikot za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan. (http://www.lustration.net/manual.pdf). Tie, isto taka, se baziraat vrz iskustvata prezentirani na seminarite organizirani vo ramkite na proektot i vrz brojnite diskusii i intervjua na eksperti napraveni od strana na koordinatorite na proektot i direktorot na proektot. a) Osnovniot rezultat od istraùvaweto vo ramkite na ovoj proekt e deka vo zemjite od Zapaden Balkan, vsu{nost, i nemalo lustracija na javnite slu`beni lica koi bile aktivni vo vremeto na ednopartiskoto vladeewe. b) Toa pretstavuva seriozen neuspeh, bidej}i otsustvoto na lustracija ja ohrab- rilo politi~kata arbitrarnost, osobeno vo vremeto vedna{ po padot na ednopartiskoto vladeewe vo regionot. v) Nadvore{no sprovedenata lustracija, kako {to se aktivnostite na me|unarodnite vlasti vo regionite od Zapaden Balkan koi bile ili sè u{te se pro- tektorati na ON, ne moè da se smeta za uspeh. g) Jasno e deka duri i vo slu~aite koga bile doneseni soodvetni zakoni za lustracija, javnite vlasti vo najgolemiot broj slu~ai ne uspeale da gi sprovedat. d) Vo mnogu delovi od Zapaden Balkan, zakonodavstvoto za javen pristap do dosiejata na porane{nite tajni slu`bi i negovoto sproveduvawe se nezadovoli- telni i neadekvatni. |) Inicijativite za osnovawe komisii na vistinata vo zemjite od Zapaden Bal- kan vo bliskoto minato bile neuspe{ni. e) [irokoprifatenite informativni mediumi ne go stavile ova pra{awe na javnata agenda na na~in i do stepen {to }e bil soodveten i neophoden. `) Interesot na op{tata javnost bil fokusiran na drugi pra{awa (etni~ki konflikti, vojni, socijalni pra{awa). z) Gra|anskoto op{testvo ne be{e dovolno silno ova pra{awe da go stavi vo preden plan. y) Ekspertite i organizaciite na gra|anskoto op{testvo {to u~estvuvaa vo ovoj proekt smetaat deka vladeeweto na pravoto, demokratizacijata, kako i lustracijata se od najgolema va`nost za razvojot na zemjite od Zapaden Balkan, ne samo za da im se pomogne da se podgotvat za ~lenstvo vo EU, tuku i za da se pomirat so sopstvenoto minato i da spre~at povtorno pojavuvawe na sli~en kriminal. i) Najgolemiot broj me|unarodni akteri vklu~eni vo gradeweto na demokratijata vo zemjite od Zapaden Balkan malku ili voop{to ne posvetile vnimanie na spornite pra{awa za spravuvawe so minatoto. j) Poddr{kata na ovoj proekt od strana na EU i USAID be{e korisen i konst- ruktiven ~ekor vo nasoka na poddrùvawe na aktivnostite za spravuvawe so minatoto.

14 Dosie: Zaklu~oci i preporaki

III. Preporaki Ne postoi eden model na zakonodavstvo i proceduri za lustracija {to bi mo- `el uspe{no da se primeni vo site zemji od regionot. Poradi razli~nite istorii, tradicii i iskustva vo regionot, odredeni re{enija treba da se adaptiraat na posebnite uslovi. Sepak, nekoi delovi od zakonodavstvoto i odredeni proceduri se primenlivi vo site zemji i se prepora~uvaat za site zemji.

1.) Op{ti preporaki za zemjite od Zapaden Balkan a) Zakonodavstvoto za lustracija i za javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi ne treba da go opfa}a samo periodot do 1990 godina, tuku treba da go opfati i periodot {to sleduva, osobeno 90-te godini. Toa e posebno va`no za najgolemiot del od postjugoslovenskite zemji. b) Javnite vlasti treba da gi sprovedat donesenite zakoni za lustracija i za javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi. Parlamentite i drugite javni organi treba strogo i redovno da go kontroliraat sproveduvaweto. v) Nadle`nite javni organi treba postojano i sistematski da vklu~uvaat nevladini eksperti i organizacii vo podgotvuvaweto i vo sproveduvaweto na soodvetnite zakoni i proceduri.

2.) Konkretni preporaki A. Zakonodavstvo za lustracija, proceduri i sproveduvawe Treba da se izgotvat i da se donesat seopfatni zakoni za lustracija vo onie delovi od regionot kade {to dosega ne se doneseni: Hrvatska, Bosna i Her- cegovina, Republika Makedonija, kako i Crna Gora. b) Periodot na primena na zakonite za lustracija treba da go vklu~uva ne samo periodot do 1990 godina, tuku i periodot {to sleduva do datumot na voveduvawe na zakonodavstvoto za sloboden pristap do javnite informacii. v) Neposredno po donesuvaweto na zakonite za lustracija, vedna{ treba da se proverat nositelite na odredeni funkcii. Zakonite treba da sodràt precizen spisok na ovie funkcii. g) Licata {to se kandidiraat za odredeni funkcii, isto taka, treba da se proverat. Zakonite treba da sodràt precizen spisok na ovie funkcii. d) Glavniot kriterium {to se koristi pri definiraweto lica koi }e bidat zasegnati od procesite na proverka ne treba da bide prethodna dràvna ili partiska pozicija od visok rang, tuku konkretnata vklu~enost vo prekr{u- vawe na ~ovekovite prava. |) Pri izgotvuvaweto na seopfatni zakoni za lustracija, parlamentite treba da organiziraat javni raspravi vo koi }e bidat vklu~eni nevladini eksperti od akademskiot svet, gra|anskoto op{testvo i organizacii na `rtvite. e) Istra`nite procesi (proverkata) treba da bidat napraveni od strana na nezavisni komisii, formirani od nadle`nite javni organi. Ovie nezavisni

15 Pregled na glavnite aktivnosti i postignuvawa

komisii treba da gi proveruvaat dosiejata na licata koi se kandidiraat za javna funkcija. `) Nezavisnata komisija koja stava veto na nositelite na javnite funkcii i na licata {to se kandidiraat za niv, treba na parlamentot da mu gi otkrie site informacii sodr`ani vo dosiejata {to poka`uvaat deka nositelot na ili kandidatot za javnata funkcija bil vklu~en vo prekr{uvawe na ~ovekovite prava. z) Nositelite i kandidatite za koi se najdeni informacii deka gi prekr{u- vale ~ovekovite prava treba da se diskvalifikuvaat od pozicijata nositeli na javna funkcija odreden vremenski period. Procedurata za diskvalifikacija treba da se definira so zakon. y) Vladite treba redovno da ponesuvaat izve{tai za sproveduvaweto na zakonite do parlamentot.

B. Javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi od porane{nite re`imi – zakonodavstvo, proceduri i sproveduvawe a) Treba da se izgotvat i da se donesat zakoni za javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi od porane{nite re`imi vo onie delovi od regionot kade {to vo momentov ne e dozvolen javen pristap. b) Pri izgotvuvaweto na ovie zakoni, parlamentite treba da organiziraat javni raspravi vo koi }e vklu~at nevladini eksperti od akademskiot svet, gra|anskoto op{testvo i od organizaciite na `rtvite. v) Vo drugite delovi od regionot treba da se revidiraat zakonodavstvoto, procedurite i sproveduvaweto povrzani so ova pra{awe, i dokolku e potrebno istite da se izmenat. Ovoj proces treba da se napravi na transparenten na~in. g) Li~nite dosieja, po pravilo, treba da bidat dostapni samo na licata na koi tie dosieja se odnesuvaat i na nivnite pravni naslednici. Treba da se donese zakon {to }e gi regulira isklu~ocite od ovoj princip. d) Za da se sprovedat ovie zakoni, parlamentite treba da formiraat nezavisno telo odgovorno za za~uvuvawe na dosiejata i za donesuvawe odluki za javniot i li~niot pristap do niv, vo soglasnost so zakonot. Ova telo treba da bide obvrzano da podnesuva redovni javni izve{tai za svojata rabota do parlamentot. V. Komisii na vistinata i javni debati za minatoto a) Treba da se formiraat nezavisni komisii na vistinata, za da se otkrijat javno spornite pra{awa od minatoto i da se zajaknat javnite debati za niv. Vo niv treba da se vklu~at istaknati li~nosti, eksperti i pretstavnici na site segmenti na op{testvoto. Tie treba da rabotat na javni sesii, a glavnata zada~a da im bide solidna i pravilna evaluacija na spornite pra{awa od minatoto. Javnite vlasti treba da sorabotuvaat so akterite od gra|anskoto op{testvo pri formiraweto na komisiite na vistinata. b) So cel zaedni~ki da se diskutira za pra{awata od minatoto koi se od zaed-

16 Dosie: Zaklu~oci i preporaki

ni~ki interes, treba da se formiraat regionalni, bilateralni i multilater- alni komisii od istori~ari i drugi eksperti od akademskiot svet, kako i pretstavnici od nevladinite organizacii. Ovie komisii bi mo`ele da gi elaboriraat predlozite relevantni za ovie pra{awa, kako, na primer, predlozite za u~ebnicite za istorija.∗

3.) Me|unarodni akteri Monitoring i poddr{ka a) Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa (OBSE), Sovetot na Evropa (SE), Evropskata unija (EU) i drugi me|unarodni vladini i nevladini institucii treba da prodol`at so monitoringot na i pomo{ta za zakonodavstvoto za lustracija i za javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi, kako i za negovoto sproveduvawe. b) Me|unarodnite organizacii treba da ja prodol`at finansiskata, tehni~kata i profesionalnata poddr{ka za inicijativi i proekti (kako {to se komisiite na vistinata) nameneta za podobruvawe na zakonodavstvoto za lustracija i za javen pristap do dosiejata na porane{nite tajni slu`bi i negovo sproveduvawe.

∗ Primer za inicijativi za vakvi u~ebnici i za nivniot rezultat e Zaedni~kiot proekt za istorija vo Jugoisto~na Evropa na Centarot za demokratija i za pomiruvawe vo Jugoisto~na Evropa koj sozdade ~etiri rabotni tetratki po istorija za nastavnicite po istorija vo regionot na Jugoisto~na Evropa. Poglednete ja veb stranicata http://www.see-jhp.org/

17 Predgovor

Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan Publikacija vo ramkite na Proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan

Urednik: Magardi~ Ha~ikjan

Solun, mart 2005 godina

Predgovor Ovaa publikacija e realizirana vo ramkite na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan, proekt voden od Centarot za demokratija i za pomiruvawe vo Jugoisto~na Evropa (CDRSEE) vo Solun i organiziran vo sorabotka so pet partnerski organizacii: Albanskata grupa za ~ovekovi prava (AHRG) vo Tirana, Centarot za interdisciplinarni postdiplomski studii (CIPS) na Univerzitetot vo Saraevo, Hrvatskiot helsin{ki komitet za ~ovekovi prava (CHC) vo Zagreb, Fonda- cijata Institut otvoreno op{testvo Makedonija (FIOOM) vo Skopje, i Centarot za antivoena akcija (CAA) vo Belgrad. Celta na Prira~nikot e da ponudi koncizen pregled na razvojot na nastanite svrzani so spravuvaweto so avtoritarnoto minato vo zemjite od Zapaden Bal- kan, kako na nivo na poedine~ni zemji, taka i na regionalno nivo. Iako fokusot na Prira~nikot e postaven vrz zakonodavstvoto, procedurite i vrz praktikite za lustracija, toj, isto taka, go razgleduva i zakonodavstvoto za javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i sproveduvaweto na istoto, kako i pra{awata svrzani za debatite na op{tata javnost za minatoto. Prira~nikot sodrì izve{tai za sostojbite vo zemjite i toa za Albanija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Republika Makedonija i Srbija i Crna Gora, na {to prethodi regionalniot pregled na sostojbite podgotven vrz osnova na naodite na avtorite na izve{taite za oddelni zemji. So ogled na toa {to celta be{e da se obezbedat informacii {to }e bidat i koncizni i sporedlivi, be{e izbran priodot sli~en na sinopsis. Be{e podgotven pra{alnik, koj posluì kako upatuvawe za problemite i za pra{awata za koi }e stane zbor vo izve{taite. Pra{alnikot sodrè{e pra{awa vo vrska so slednive oblasti: 1. Donesen(i) zakon(i) za lustracija; 2. Otfrlen(i) predlog (predlozi) za zakon za lustracija; 3. Proceduri propi{ani vo zakonot (zakonite) za lustracija; 4. Sproveduvawe na zakonot (zakonite) za lustracija;

18 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

5. Vklu~uvawe na nevladinite organizacii vo podgotvuvaweto na zakonot (zakonite); 6. Javni debati za zakonot (zakonite) za lustracija; 7. Zakoni i proceduri za pristap na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi; 8. Predlozi za i sproveduvawe drugi re{enija (na primer, komisii na vistinata, op{ta amnestija, procesi na (de)sertifikacija, proverka i povtorni imenuvawa vo dràvnata administracija ili vo sudskiot sistem, krivi~ni postapki, itn.); 9. Debati vo op{tata javnost vo vrska so minatoto. Site izve{tai ja sledat ovaa struktura. Vo izve{tajot za Albanija be{e vklu- ~ena i dopolnitelna informacija za nacrt-zakonot za lustracija vo podgo- tovka. Izve{taite za zemjite bea sostaveni od strana na koordinatorite na proektot vo prethodno spomnatite partnerski organizacii, a vo slu~ajot na Albanija, od strana na koordinatorot na proektot i na g-|a Ketlin Imholc, advokat koja raboti vo Albanija i praven sovetnik na partnerskata organizacija. Tie se zas- novaat vrz istraùvawata na avtorite i vrz nivnata ekstenzivna sorabotka (konsultacii, diskusii, razgovori) so brojni eksperti na razli~ni temi vo soodvetnata zemja. Na ovoj na~in, kon kone~niot rezultat na zna~itelen na~in pridonesoa brojni zakonodavci, pravni eksperti, akademici, slu`benici vo javnata administracija, pripadnici na grupite za gra|anski prava i drugi eksperti. Nivnite imiwa se navedeni vo nacionalnite izve{tai. Regionalniot izve{taj, glavno, se bazira vrz naodite prezentirani vo nacionalnite izve{tai, no i vrz seopfatnite diskusii na avtorite so razli~ni eksperti vo vrska so razvojot na nastanite vo oddelni zemji, kako i vo celiot region. Na{ata blagodarnost prvenstveno ja upatuvame do avtorite na nacionalnite izve{tai. Isto taka, im blagodarime i na ekspertite koi bea na raspolagawe za konsultacii, diskusii i za intervjua, ~ii imiwa se navedeni vo nacionalnite izve{tai. Upatuvame blagodarnost i do Korina Noak-Etopulos za organiza- ciskata i za tehni~kata pomo{ vo podgotvuvaweto na ovaa publikacija, kako i do Rut Saton za nejzinoto detalno ~itawe, kako lice ~ij maj~in jazik e angliskiot, na kone~nata verzija. Dizajnot i tehni~koto kreirawe na publikacijata bea napraveni od strana na Beonet, Belgrad. Osobena blagodarnost upatuvame do Dragoqub Dimitrievi}, za negoviot kreativen pridones. Na kraj, no ne i pomalku va`no, upatuvame blagodarnost do donatorite na celiot proekt, Evropskata unija i USAID, za nivnata velikodu{na poddr{ka. Ovaa publikacija e podgotvena so poddr{ka od Evropskata unija i USAID i e realizirana od strana na Centarot za demokratija i za pomiruvawe vo Jugois- to~na Evropa (CDRSEE). Sodrìnata na ovaa publikacija pretstavuva odgovornost isklu~ivo na avtorite i ne gi odrazuva stavovite na Evropskata unija, USAID ili na CDRSEE. Solun, fevruari 2005 godina

19 Regionalen izve{taj: Zemjite od Zapaden Balkan

Regionalen izve{taj: Zemjite od Zapaden Balkan Podgotven od Magardi~ Ha~ikjan *

1. Doneseni zakoni za lustracija Vo zemjite od Zapaden Balkan, seopfatni zakoni za lustracija se doneseni vo edna zemja (Albanija) i vo edna zemja-~lenka na dràvnata zaednica na Srbija i Crna Gora (Srbija). Vo Hrvatska, vo Bosna i Hercegovina i vo Republika Makedonija, ne e donesen nikakov zakon za lustracija. Vo Albanija e donesen eden seopfaten zakon za lustracija, potoa zakon za lustracija koj se odnesuva samo na edna profesionalna grupa (privatni advokati), kako i zakon koj sodrì edna odredba povrzana so lustracijata. Prviot zakon za lustracija, donesen na 26 januari 1993 godina (Zakon br. 7666, „za formirawe komisija za preocenuvawe na licencite za vr{ewe advokatska dejnost“ i za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot br. 7541 od 18.12.1991 godina „za advokaturata vo Republika Albanija“), se odnesuva{e samo na licenciraweto na privatnite advokati, negovite su{tinski ~lenovi bea proglaseni za neus- tavni od strana na Ustavniot sud vo maj 1993 godina. Vtoriot zakon za lustracija, donesen na 30 noemvri 1995 godina (Zakon br. 8043 „za kontrola vrz moralnata li~nost na slu`benicite i na ostanatite lica povrzani so za{titata na demokratskata dràva“) be{e seopfaten zakon, koj vo periodot me|u 1996 i 1998 godina ~etiri pati pretrpe izmeni i dopolnuvawa, i koj vo januari 1996 godina be{e modificiran od strana na Ustavniot sud. Toj ostana vo sila sè do 31 dekemvri 2001 godina, koga negovata va`nost iste~e, so isklu~ok na eden negov ~len. Zakonot {to ja sodrè{e odredbata vo vrska so lustracijata be{e Zako- not br. 8001, donesen na 22 septemvri 1995 godina, i nasloven kako „Zakon za genocid i za krivi~ni dela protiv ~ove{tvoto, izvr{eni vo Albanija vo tekot na komunisti~kiot reìm od politi~ki, ideolo{ki i od religiozni pri~ini“. Odredbata svrzana so lustracijata be{e edna op{ta izjava, koja utvrduva{e deka odredeni kategorii lica ne moàt da bidat izbrani na odredeni funkcii sè do 31 dekemvri 2001 godina. Samiot zakon ne be{e sproveden, me|utoa, osnovata za sproveduvawe na odredbata svrzana so lustracijata be{e obezbedena so Zako- not br. 8043. (Prevodot na angliski jazik na tekstovite na site zakoni i na odlukite na Ustavniot sud spomnati prethodno moè da se najde na veb stranicata na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracija vo zemjite od Zapaden Balkan (http://www.lustration.net/albania_documentation.pdf).)

∗ Direktor na proektot, Centar za demokratija i za pomiruvawe vo Jugoisto~na Evropa, Solun. Izve{tajov prvenstveno se temeli vrz naodite na avtorite na poedine~nite nacionalni izve{tai objaveni vo ovoj Prira~nik, no i vrz obemnite diskusii na avtorot so razli~ni eksperti okolu razvojot na nastanite vo poedine~nite zemji, kako i vo celiot region. Avtorot upatuva blagodarnost – za korisnite diskusii i pridonesi za op{tite pra{awa za lustracijata, za pra{alnikot koj poslu`i kako vodi~ za ovoj Prira~nik i za razli~nite temi vo ovoj i vo drugite izve{tai – osobeno do avtorite na nacionalnite izve{tai i do g-|a Ketlin Imholc (advokat i praven sovetnik, Tirana), d-r Natalija Letki (Kolex Nafild, Univerzitet vo Oksford) i do g. Jakob Finci (Asocijacija za vistina i za pomiruvawe, Saraevo). Site informacii dadeni vo ovoj izve{taj se odnesuvaat na nastanite do 31 dekemvri 2004 godina.

20 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

Vo Srbija, zakonot za lustracija be{e donesen na 30 maj 2003 godina, nare~en „Zakon za odgovornost za prekr{uvawe na ~ovekovite prava“. (Prevodot na angliski jazik na tekstot na ovoj zakon moè da se najde na veb stranicata na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan (http://www.lustration.net/human_rights.pdf).) Zakonot za lustracija vo Albanija, koj se odnesuva{e samo na privatnite advokati (podocna proglasen za neustaven) ostanuva edinstven slu~aj vo zemjite od Zapaden Balkan kako del od zakonodavstvoto koj izdvoi edna profesionalna grupa za lustracija. Iako vo Bosna i Hercegovina se slu~ija procesite na detalno preispituvawe za odredeni profesionalni grupi (policajci, kako i sudii i obviniteli), ovie procesi bea regulirani so posebni proceduri utvrdeni od strana na me|unarodnite institucii (Misijata na ON vo zemjata i Kan- celarijata na Visokiot pretstavnik). Edinstvenite dva seopfatni zakona na lustracija doneseni vo regionot (vo Albanija i vo Srbija) pokaùvaat nekoi formalni i proceduralni sli~nosti, me|utoa, su{testveno se razlikuvaat od aspekt na najzna~ajnite odredbi, duhot i sproveduvaweto. Vo obata slu~aja, zakonite bea predloèni i glavno poddr- àni od strana na postavtoritarni partii i politi~ari. Dvata zakona sodràt sli~ni spisoci na pozicii i na funkcii pri {to na licata opfateni so zakonot ne im e dozvoleno da se nao|aat na, da bidat izbrani ili imenuvani na istite. Sli~en e i vremenskiot period vo tekot na koj{to na zasegnatite lica im e zabraneto da se nao|aat na poziciite i funkciite koi se navedeni vo zakonite: vo Srbija, ovoj period e eksplicitno definiran na pet godini, a vo Albanija istiot period e implicitno opredelen (koga }e se pogledne datata do koja Zakonot vaì) na {est godini. Me|utoa, pova`ni se su{tinskite razliki. Vo slu~ajot so Albanija, glavniot kriterium koj se primeni za definirawe na zasegnatite lica e nivnoto prethodno drèwe dràvna ili partiska pozicija (visokite funkcioneri na Rabot- ni~kata partija, t.e. od Komunisti~kata partija, vode~kite funkcioneri vo organite na porane{nata Dràvna bezbednost ili nivni sorabotnici; me|utoa, Zakonot ja dozvoli mo`nosta da se izzemat licata koi inaku bi bile opfateni dokolku tie „postapile sprotivno na oficijalnata nasoka ili javno se distancirale“). Vo slu~ajot so Srbija, glavniot kriterium e izvr{uvawe na prekr{u- vawa na ~ovekovite prava. Periodot na koj se primenuva lustracijata vo slu~a- jot so Albanija e erata na socijalizmot (vo prvi~noto donesuvawe definirano kako vremenski period od 29 noemvri 1944 godina do 31 mart 1991 godina, a vo amandmanot od 1997 godina kako period od 29 noemvri 1944 godina do 11 dekemvri 1990 godina); vo slu~ajot so Srbija, periodot se smeta od 23 mart 1976 godina (denot koga vo Jugoslavija vo sila stapi Me|unarodniot dogovor za gra|anski i za politi~ki prava). Isto taka, ima i fundamentalna razlika vo odnos na sproveduvaweto, za {to se govori vo natamo{niot tekst (poglednete ja to~ka 4).

21 Regionalen izve{taj: Zemjite od Zapaden Balkan

2. Nacrt-zakoni za lustracija {to se otfrleni ili {to treba da se donesat Nacrt-zakonot za lustracija be{e otfrlen vo Hrvatska, dodeka vo Albanija, nacrt-zakonot se nao|a vo sobraniska procedura. Vo Bosna i Hercegovina, kako i vo Republika Makedonija, do sobranijata nikoga{ ne bile dostaveni nikakvi predlozi na zakon za lustracija. Nacrt-zakonot koj na krajot be{e otfrlen, vo Hrvatska be{e predloèn od strana na hrvatskata Partija za pravata, koja{to dvapati inicira{e sobraniska procedura (na 11 fevruari 1998 godina, i na 20 oktomvri 1999 godina). Vo dvata slu~aja, temata be{e otstraneta od sobraniskiot dneven red od strana na ogromno mnozinstvo pratenici, pri {to otfrluvaweto go predvode{e toga{ (i sega povtorno) vladeja~kata Hrvatska demokratska zaednica. Kako {to ukaù- va{e naslovot na predlogot (Nacrt-zakon za otstranuvawe na posledicite od totalitarniot komunisti~ki reìm), negoviot karakter pove}e se dobliù- va{e do po{iroka dekomunizacija odo{to do priod na ~ista lustracija. Nego- vata cel glavno be{e sistematski da se onevozmoì eden {irok dijapazon „privilegirani pripadnici“ na porane{niot reìm da se najdat na visoko rangirani pozicii vo novata dràva. Vo Albanija, nacrt-zakonot nare~en „Nacrt-zakon za proverka na li~nosta na izbran ili na imenuvan slu`benik vo va`ni dràvni organi“ i predloèn od strana na trojca pratenici od dve od malite opoziciski partii, be{e dostaven do Parlamentot na 29 juni 2004 godina. (Prevodot na angliski jazik na ovoj Nacrt-zakon moè da se najde na veb stranicata na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan (http://www.lustration.net/albania_documentation.pdf). Toj predviduva deka licata koi pripa|aat na edna od desette navedeni kategorii (poglednete ja listata vo Na- cionalniot izve{taj za Albanija, to~ka 7), }e se proverat vo odnos na toa dali bile sorabotnici na komunisti~kata tajna policija. Imenuvanite lica (ne izbranite lica) }e bidat razre{eni od nivnite pozicii dokolku se pokaè deka bile sorabotnici, a dobrovolno ne podnele ostavka. Iako ne be{e naso~en kon toa za javnosta da gi otvori dosiejata na tajnata policija od komunisti~- kata era per se, Nacrt-zakonot pretstavuva{e u{te eden vaèn obid da se vrati svesnosta za relaciite {to aktuelnite politi~ari, dràvni slu`benici, funkcioneri vo vojskata i vo policijata, sudii i obviniteli, i drugi javni slu`benici, gi imaa so tajnata policija na prethodniot reìm. Nacrt-zakonot dosega be{e predmet na rasprava na dve sobraniski komisii, me|utoa, za nego dosega nema{e glasawe. Malku e verojatno deka toj }e bide odobren, pa duri i deka za nego }e se glasa, pred izborite zakaàni za juli 2005 godina.

3. Proceduri propi{ani vo zakonite za lustracija Kako {to ve}e be{e spomnato, dvata seopfatni zakona za lustracija vo regionot (Zakonot br. 8043 od 30 noemvri 1995 godina vo Albanija, i Zakonot za odgovornost za kr{ewe na ~ovekovite prava od 30 maj 2003 godina vo Srbija) imaat nekoi sli~nosti vo smisla na propi{anite proceduri. Obata zakona sodr`at spisok na funkcii ~ii{to nositeli }e bidat zasegnati so sprovedu-

22 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan vaweto na zakonite. Kategoriite ne se razlikuvaat su{tinski; vo nivniot fokus se dràvnite funkcii od visok rang i poziciite vo dràvnata administracija na razli~ni nivoa, dràvnata bezbednost, razli~nite javni institucii, nacionalnite i bankite vo sopstvenost na dràvata, diplomatskite pretstavni{tva i sudskiot sistem. Glavnata razlika e svrzana so opfatenite rangovi. Generalno, Zakonot vo Albanija predviduva lustracija za po{irok dijapazon lica odo{to zakonot vo Srbija. Na primer, tuka se opfateni site vraboteni vo Dràvnata informativna slu`ba (po 1998 godina, nare~ena Nacionalna informativna slu`ba), Voenata informativna slu`ba i Informativnata slu`- ba za javen red, celiot personal vo albanskite diplomatski pretstavni{tva, site sudii, pomo{nici-sudii, obviniteli i pripadnici na sudskata policija. Soodvetnite kategorii vo Srbija gi vklu~uvaat samo slu`benicite i slu`benicite pod zakletva vo Bezbednosnata informativna slu`ba i vo drugite sli~- ni slu`bi, {efovite na diplomatskite misii i konzulite, i odredeni kategorii sudii i obviniteli. Edinstveniot isklu~ok kon ova pravilo e vklu~u- vaweto na site pratenici vo nacionalnoto i vo pokrainskite sobranija vo Srbija, dodeka Zakonot vo Albanija ne predviduva lustracija na ~lenovite na Parlamentot. (Za celosni listi, poglednete go Nacionalniot izve{taj za Al- banija, to~ka 2, i Nacionalniot izve{taj za Srbija i Crna Gora, to~ka 3). Vo obata slu~aja, zakonite utvrduvaat deka treba da se formira posebna komisija za sproveduvawe istragi. Istoto be{e napraveno i vo prviot zakon za lustracija vo Albanija (Zakon br. 7666, podocna proglasen za neustaven). Posebna karakteristika na propi{anite proceduri bea precizirawata vo Zakonot vo Srbija vo odnos na postapkite na detalni proverki pred i po imenuvaweto. Glavnata su{tinska razlika, koja, isto taka, se odnesuva i na propi{anite proceduri, ve}e be{e spomnata: glavniot kriterium {to se koristi vo definiraweto na licata koi se predmet na zakonot, vo slu~ajot na Albanija, e porane{nata pozicija, a vo slu~ajot na Srbija, izvr{uvawe na prekr{uvawa na ~o- vekovite prava. Vo soglasnost so ovaa razlika, proceduralnite prava na licata koi se predmet na zakonot se daleku podetalno opi{ani vo vtoriot slu~aj. Ova vaì i za àlbenite postapki. Vo Srbija, àlbata protiv odlukata donesena od strana na Panelot na Komisijata moè da se dostavi do samata Ko- misija, dodeka odlukata na Komisijata po odnos na àlbata moè da se obàli pred Vrhovniot sud. Vo Albanija, seopfatniot Zakon za lustracija prvi~no propi{a osnovi za direktna àlbena postapka pred najvisokiot redoven sud na Albanija (toga{ poznat kako Sud na kasacija). Toj be{e izmenet i dopolnet so Zakonot br. 8232 od 19 avgust 1997 godina, za da ovozmoì direktno obàluvawe do Apelacioniot sud. [to se odnesuva do prviot zakon za lustracija, koj podocna be{e proglasen za neustaven od strana na Ustavniot sud, Visokiot sovet na pravdata, novoformiran vo 1992 godina, be{e nazna~en za telo koe rasprava po àlbite. Ovaa odredba be{e posebno kritikuvana vo Odlukata na Ustavniot sud na koja{to prethodno se upatuva, poradi toa {to istata mu dava neprimerna nadle`nost na Visokiot sud na pravdata. To~nata vkupna brojka na licata i na funkciite opfateni so zakonite za lustracija e nepoznata, kako vo Albanija, taka i vo Srbija.

23 Regionalen izve{taj: Zemjite od Zapaden Balkan

4. Sproveduvawe Vo celiot region, samo eden zakon za lustracija be{e sproveden za poziciite opfateni so nego – seopfatniot Zakon br. 8043 vo Albanija (od po~etokot na 1996 godina, pa sè dodeka negovata va`nost ne zavr{i, kon krajot na 2001 godina). Me|utoa, nekoi nedostatoci bea o~igledni, osobeno vo vrska so nejasna- ta formula koja ostavi prostor za izzemawa (dokolku licata {to inaku bi bile opfateni „postapile sprotivno na oficijalnata nasoka ili javno se distancirale“), {to vo najmala raka ostavi otvorena mo`nost za politi~ki motivi- rano manipulirawe. Nepoznat e vkupniot broj na licata koi ja zagubile rabotata ili ne im bilo dozvoleno da se kandidiraat za slu`bata ili da se steknat so oficijalni funkcii poradi ovoj zakon. Spored nekoi seriozni procenki, ovaa brojka verojatno iznesuva 250. Prviot zakon za lustracija vo Albanija (Zakonot br. 7666, koj se odnesuva{e samo na privatnite advokati) be{e sproveden samo delumno pred da bide proglasen za neustaven. Be{e izdaden nalog za otpovikuvawe na licencite za vr{e- we advokatska dejnost za 47 lica, me|utoa, otkako zakonot be{e proglasen za neustaven, ovie lica ne gi zagubija svoite licenci. Vo Srbija ne e sprovedeno prakti~no ni{to od Zakonot za lustracija. Samo edna merka be{e delumno sprovedena: nacionalnoto Sobranie imenuva{e 8 od 9 ~lena na Komisijata za istra`uvawe na odgovornosta za kr{ewe na ~ovekovite prava. Devettiot ~len sè u{te ne e imenuvan, a Komisijata duri i nema zapo~nato so svojata rabota. Spored ocenkite na seriozni nabquduva~i, ne postoi politi~ka volja za sproveduvawe na Zakonot.

5. Vklu~uvawe na NVO i na `rtvite od porane{nite reìmi vo podgotovkata na zakonite za lustracija Nevladinite organizacii ne bea vklu~eni vo podgotovkata na zakonite za lustracija, nitu vo Albanija, nitu vo Srbija. Istoto vaì i za otfrleniot nacrt- zakon vo Hrvatska. Nekoi od `rtvite na porane{niot reìm moèbi bea vklu~eni vo podgotvuvaweto na seopfatniot zakon za lustracija vo Albanija, me|utoa, toa ne be{e pozna~aen faktor. Vo Srbija, `rtvite ili nivnite organizacii ne bea vklu- ~eni vo postapkata na podgotvuvawe. Mo`no objasnuvawe vo slu~ajot so Albanija moè da bide faktot {to zakonite za lustracija bea vovedeni vo ranata faza od tranzicijata i na zabrzan na- ~in. Nevladiniot sektor samo {to be{e zapo~nal da se razviva, iako nekolku grupi za ~ovekovi prava organiziraa seminari po op{ti pra{awa kako otvorawe na dosiejata ili restitucija/rehabilitacija na porane{nite politi~ki zatvorenici. Vo slu~ajot so Srbija, Zakonot be{e usvoen po itna postapka, a nacionalnoto Sobranie mnogu retko, ako i voop{to, go vklu~uva nevladiniot sektor vo podgotvuvaweto zakoni.

24 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

6. Javni debati za zakonodavstvoto za lustracija Nitu vo edna zemja od regionot ne se odràa pozna~ajni javni debati za zakonodavstvoto za lustracija. Vo nekoi slu~ai se pojavija pomali javni debati okolu lustracijata i pra{a- wata svrzani so nea. Na primer, vo Republika Makedonija, edna debata se po- zanimava so pra{aweto na rehabilitacijata na disidentite koga ova be{e moèn predmet na zakonsko regulirawe, me|utoa, ne be{e postignat nekoj pozna~itelen rezultat. Nevladinite organizacii, isto taka, poddràa i nekolku debati vo vrska so porane{nite disidenti vo zemjata, me|u drugoto, razgleduvaj}i go i nivniot status i zakonodavstvoto za restitucija. Vo Srbija i Crna Gora, nekoi nevladini organizacii, nekolku pravni i drugi eksperti, kako i nekolku pretstavnici od mediumite, iniciraa diskusii vo vrska so lustracijata i srodni temi, vo ramkite na trkalezni masi i seminari. Ima{e i nekolku, iako ne mnogu, izve{tai vo mediumite za ovie diskusii.

7. Zakoni i proceduri za javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi na porane{nite reìmi Zakonodavstvoto po ova pra{awe, kako i sproveduvaweto na soodvetnite zakoni, demonstrira {iroka raznovidnost na priodi. Za odbeleùvawe e faktot deka javniot pristap do dosiejata generalno se isklu~uva samo vo onie slu~ai koga se doneseni zakoni za lustracija (Albanija i Srbija), dodeka vo onie zemji kade {to ne se doneseni nikakvi zakoni za lustracija (Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Republika Makedonija), razli~ni propisi ostavaat (ostavaa) mo`nost barem za odreden vid javen pristap do dosiejata. O~igledno, ne postoi avtomatska korelacija me|u priodite vo zakonodavstvoto za lustracija i priodite svrzani so otvoraweto na dosiejata. Dosiejata na tajnite slu`bi vo Albanija nikoga{ ne i bea dostapni na javnosta. Prethodno opi{aniot seopfaten Zakon za lustracija napravi ovie dosieja da bidat na raspolagawe za sedum~lenata komisija koja{to toj ja vospostavi. ^lenot 16 od ovoj zakon, edinstveniot ~len koj ostana da vaì po 31 dekemvri 2001 godina, poso~uva deka dosiejata sega se zatvoreni do 2025 godina. Nekoi nevladini organizacii bea aktivni po pra{aweto na dosiejata vo vrska so pretstojniot nacrt-zakon za lustracija, a vo tekot na 2004 godina se odràa i razli~ni intenzivni debati vo vrska so otvoraweto na dosiejata. Vo Srbija, na 31 maj 2002 godina be{e usvoen Dekret za otstranuvawe na oznakata za doverlivost od dosiejata na tajnata slu`ba, me|utoa, istiot be{e proglasen za neustaven vo oktomvri 2003 godina. Dekret so ist naziv be{e usvoen i vo Crna Gora, vo septemvri 2002 godina, i toj ne be{e proglasen za neustaven kako {to prethodno se slu~i vo Srbija. Modelite za zakon vo vrska so otvoraweto na dosiejata na tajnata policija bea podgotveni od dve nevladini organizacii i istite i bea prezentirani na javnosta, me|utoa, vladinite tela, a osobeno Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, otfrlija kakva bilo diskusija po ovie predlozi.

25 Regionalen izve{taj: Zemjite od Zapaden Balkan

Vo Bosna i Hercegovina, ne postoi poseben zakonski propis za javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi. Pra{aweto e regulirano vo ramkite na eden po{irok zakonski akt, Zakonot za sloboden pristap do informaciite. Vo su{tina identi~ni zakoni pod ovoj naziv bea doneseni na dràvno nivo vo 2000 godina, i na nivo na entiteti (Federacijata i Republika Srpska) vo 2001 godina. Po pravilo, glavnite odredbi mu ovozmoùvaat na sekoj gra|anin da ima pristap do informacii, vklu~uvaj}i gi i informaciite klasificirani kako „doverlivi“, vo najgolema mo`na mera, dokolku toa e vo soglasnost so javniot interes. Neotkrivaweto e deklarirano kako isklu~ok, pri {to odredbite za izzemawe od praviloto se definirani vo razli~ni ~lenovi od Zakonot. Po pravilo, li~nite dosieja bi trebalo da im bidat dostapni samo na onie lica na koi{to tie se odnesuvaat. Me|utoa, pri sproveduvaweto na Zakonot dojdoa do izraz, i sè u{te doa|aat do izraz, nekolku nedostatoci. Javnite vlasti, glavno, bea kritikuvani poradi nedovolnata, pa duri i nepostojnata podgotvitelna rabota vo odnos na sproveduvaweto, poradi nedovolno poznavawe na zakonodavstvoto i poradi nepostojno ili neto~no poznavawe na drugite zakoni. Bea opfateni i dve op{ti dilemi: postapkata na podnesuvawe àlbi i nedovolnata definiranost na formulacijata „soglasno so javniot interes“, bidej}i istata moè{e da se iskoristi za proizvolno otfrluvawe na barawata na gra|anite za ovozmoùvawe pristap do nivnite dosieja. Vo Hrvatska, ne be{e donesen nikakov konkreten zakon po pra{aweto za javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi (a ne be{e nitu predloèn). Op{tiot Zakon za bezbednosnite slu`bi be{e donesen vo mart 2002 godina, a se primenuva od april 2002 godina. Zakonot ne pravi nikakva razlika me|u periodot od 1945 do 1990 godina, i periodot po 1990 godina. Vo princip, Zakonot dozvoluva pristap do dokumenti i materijali. Bezbednosnite slu`bi se obvrzani da gi informiraat gra|anite, na sekoe poedine~no barawe, dali e prezemana kakva bilo postapka kako sobirawe podatoci i informacii za toj konkreten poedinec, i dali negovite li~ni podatoci se evidentiraat i aùriraat od strana na tajnite slu`bi. Bezbednosnite slu`bi ne se obvrzani ova da go storat dokolku informaciite bi moèle da dovedat do zagrozuvawe na bezbednosta na drugi lica, ili dokolku informaciite bi moèle da dovedat do {tetni posledici za nacionalnata bezbednost i za interesite na dràvata. Vo 2001 godina, ministerot za vnatre{ni raboti dostavi 38 iljadi dosieja (od periodot 1946-1990 godina) od hrvatskiot Dràven arhiv na porane{nata Socijalisti~- ka Republika Hrvatska, i okolu 650 dosieja od Slu`bata za za{tita na ustavniot poredok (od periodot 1990-2000 godina), a zasegnatite gra|ani se steknaa so sloboden pristap do nivnite dosieja. Vo Republika Makedonija, zakon za pristap do dosiejata na tajnata slu`ba be- {e usvoen vo 2000 godina („Zakon za postapuvawe so li~nite dosieja vodeni od strana na Slu`bata za dràvna bezbednost“), predloèn od strana na toga{- niot minister za vnatre{ni raboti. So donesuvaweto na ovoj zakon, vkupno 15 iljadi dosieja stanaa dostapni za licata {to prethodno bile nabquduvani i progonuvani od strana na dràvnite bezbednosni slu`bi. Kako period za koj vaì, Zakonot go utvrdi periodot od 1945 godina do denot na stapuvawe vo sila (juli 2000). Be{e utvrden kraen rok davaj}i mo`nost za pokrenuvawe barawe za

26 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan pristap vo ramkite na edna godina otkako Zakonot stapil vo sila. Toa zna~e{e deka baraweto moè{e da se podnese do sredinata na juli 2001 godina. Postap- kata se pokaà kako mnogu birokratska, i istata obezbedi silna za{tita za slu`benicite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Zakonot se sprovede vo periodot me|u juli 2000 i juli 2001 godina. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nikoga{ ne ja objavi to~nata brojka na dosieja do koi pristapile gra|a- nite. Osven toa, nikoga{ ne be{e objaven nitu izve{tajot {to Ministerstvoto go podgotvi za Sobranieto. Imaj}i go predvid faktot deka Zakonot se sproveduva{e vo periodot koga zemjata se nao|a{e vo najgolemata bezbednosna kriza od nejzinoto osamostojuvawe, moè{e da se o~ekuva deka interesot na javnosta za ova pra{awe }e bide mo{ne mal vo toj period. Zakonot privle~e samo izvesen interes od mediumite vo prvite tri meseci od negovata primena, {to ~estopati se povrzuva{e so lokalnite izbori koi se odràa vo septemvri 2000 godina. Vo ovoj kontekst, bea pokrenati nekolku inicijativi so cel odredeni kandidati za politi~ki funkcii da se identifikuvaat kako sorabotnici ili informatori na tajnata slu`ba.

8. Predlozi za i primena na drugi re{enija Procesi na proverka i na imenuvawe Na inicijativa od me|unarodnite institucii, vo Bosna i Hercegovina se sprovedoa seopfatni napori vo odnos na policijata i na sudstvoto. UNMBIH (Misijata na ON vo zemjata) proveri pribli`no 24 iljadi policajci vo procesot na (de)sertifikacija, vo periodot od 1999 do 2002 godina. Rezultatot be{e deka pribli`no dve tretini od proverenite lica bea privremeno sertificirani da praktikuvaat policiski ovlastuvawa, a na nad 90 procenti od niv podocna im be{e dadena celosna sertifikacija. Kancelarijata na Visokiot pretstavnik vo 2002 godina formira tri visoki sudski i obvinitelski soveti, koi detalno go proverija imenuvaweto na pribli`no 1000 sudii i obviniteli vo periodot me|u 2002 i 2004 godina. Bidej}i ovoj proces sè u{te se odviva, prerano e da se oceni negoviot op{t efekt. Vo obata slu~aja, bea iskaàni kritiki za razli~ni aspekti na procedurite i na rezultatite. Vo odnos na procesot na (de)sertifikacija na policajcite, be{e dovedena vo pra{awe pravi~nosta na postapkite, pred sè nejasnite kriteriumi {to UNMBIH gi koriste{e, a koi ne bea propi{ani so zakonodavstvo. Najgolemata grià vo odnos na procesot na proverka i na povtorno imenuvawe na sudiite i na obvinitelite se sostoi vo toa {to celta za vra}awe na multietni~kiot karakter na sudskite i na obvinitelskite slu`bi se ~ini ne e celosno ostvarena, osobeno vo Republika Srpska. Vo Hrvatska se slu~i eden mo{ne neobi~en i vo golema mera diskutabilen vid na proces na proverka i imenuvawe vo odnos na sudstvoto. Ustavot propi{uva- {e deka teloto nare~eno „Dràven sudski sovet“ treba da gi imenuva, disciplinira i da gi otstranuva od slu`ba sudiite. Me|utoa, do 1994 godina, ovoj Sovet ne be{e formiran i ne postoeja precizni pravila za negoviot sostav. Sè dodeka ne be{e formiran Sovetot, sudiite i natamu bea imenuvani i otstranuvani od slu`ba od strana na Parlamentot. Vo prvata polovina od 1990-te godini, iste~e mandatot na golem del sudii. Nekoi od sudiite ednostavno prodol- ìja da gi vr{at svoite funkcii, nekoi dobija formalni dekreti za istekot na

27 Regionalen izve{taj: Zemjite od Zapaden Balkan nivniot mandat i za posledovatelniot prestanok na nivnata slu`ba, a nekoi ednostavno bea izvesteni deka treba da ja napu{tat slu`bata poradi „novata situacija“. Spored privremenite rezultati od sè u{te nezavr{enoto istra- ùvawe, nad 2200 razre{uvawa i imenuvawa na sudii i dràvni pravobraniteli bea evidentirani vo Slu`beniot vesnik vo periodot od 1990 do 1996 godina. Ovaa brojka e poniska od vistinskata, bidej}i vo nekoi periodi razre{uvawata o~igledno ne bea prijavuvani vo Slu`beniot vesnik. Od evidentiranite razre- {uvawa, vo 361 slu~aj sudiite bea otstraneti od slu`bata bez kakvo bilo objasnuvawe. Komisii na vistinata Formiraweto komisii na vistinata be{e diskutirano i predloèno vo nekolku zemji od regionot, me|utoa, vakva komisija be{e formirana samo vo eden slu~aj, pa duri i toga{, nejzinoto postoewe ostana samo na hartija. Vo Sojuzna Republika Jugoslavija (koja podocna stana poznata pod imeto dràvna zaednica na Srbija i Crna Gora), toga{niot pretsedatel Voislav Ko{tunica vo mart 2001 godina formira{e Komisija na vistinata i za pomiruvawe. Me|utoa, del od najistaknatite nazna~eni ~lenovi imaa seriozni zabele{ki vo odnos na celite, nadle`nostite i na ovlastuvawata na ovaa komisija i odbija da u~estvuvaat vo nejzinata rabota. Dve i pol godini podocna, Komisijata ednostavno is~ezna, bez da prezeme kakvi bilo pozna~ajni aktivnosti i bez da postigne vidlivi rezultati. Vo Bosna i Hercegovina bea napraveni seriozni napori za formirawe komisija na vistinata i za pomiruvawe, i toa glavno od strana na Gra|anskata asocijacija za vistina i za pomiruvawe. Be{e podgotven nacrt-zakon, no nikoga{ ne se donese. Glavniot argument vo polza na predlogot se bazira{e vrz ocenata deka razotkrivaweto na vistinata za vojnata pretstavuva preduslov za pomiruvaweto. Glavniot argument protiv predlogot be{e deka funkcioniraweto na vakvata komisija vo krajna linija bi moèlo da se preklopi so i da ja potkopa rabotata na Me|unarodniot krivi~en tribunal za porane{na Jugosla- vija (ICTY). Drug argument be{e deka takvata komisija moè efikasno da raboti samo dokolku bide regionalna komisija za site porane{ni jugoslovenski republiki. Vo Albanija, dosega ima{e ograni~eni diskusii, no ne i formalni predlozi za formirawe komisija na vistinata.

Krivi~ni postapki, postapuvawe so „zlostorstvata protiv ~ove{tvoto“, zakoni za amnestija Vo Albanija, dosega nema{e generalna amnestija za licata povrzani so komunisti~kiot re`im. Vo tekot na 1990-te godini, se slu~ija nekolku desetici krivi~ni postapki koi rezultiraa so izrekuvawe presudi i zatvorawe na mnogu lu|e koi prethodno se nao|ale na zna~ajni pozicii vo Rabotni~kata partija (vklu~uvaj}i go i Ramiz Alija, posledniot voda~ na Komunisti~kata partija i prv pretsedatel na postkomunisti~ka Albanija). Vo Srbija i Crna Gora, osobeno nevladinite organizacii baraa krivi~ni postapki za voeni zlostorstva i za zlostorstva protiv ~ove{tvoto, me|utoa, dosega ima{e samo eden sudski predmet (Ov~ara – po koj postapuva{e Specijalniot

28 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan sud za voeni zlostorstva), koj zapo~na vo 2004 godina. O~igledno, glavnata pri- ~ina e faktot deka pra{aweto na voenite zlostorstva sè u{te pretstavuva „tabu“. Iako ne e svrzano so socijalisti~kiot period ili so razvojot na nastanite vo 1990-te godini, vo ovoj kontekst e bitno da se spomne edinstveniot zakon za amnestija donesen vo regionot, koj{to be{e donesen vo Republika Makedonija, vo mart 2002 godina. Zakonot be{e prviot zakonski rezultat od Ramkovniot dogovor od Ohrid (13 avgust 2001 godina), koj mu stavi kraj na voeniot konflikt vo zemjata od 2001 godina. Ovoj zakon sozdade amnestija za natamo{nite istra- `ni i pravni postapki, i gi poni{ti zatvorskite kazni za site lica (dr`avjani na zemjata, lica so dozvola za prestoj, kako i lica koi imaat semejstvo ili imot vo zemjata) za koi se zaklu~i deka podgotvuvale ili sproveduvale kriminalni aktivnosti svrzani so konfliktot od 2001 godina, vo periodot do 26 septemvri 2001 godina. Vkupno 270 lica koi bea zatvoreni ili vo is~ekuvawe na zakonski postapki bea slobodni otkako Zakonot stapi vo sila. Zakonot va`e{e za onie lica koi go predale svoeto oru`je do 26 septemvri 2001 godina, posledniot den od operacijata na sobirawe na oru`jeto.

9. Debati za minatoto vo op{tata javnost

Vo nitu edna zemja od regionot dosega nema{e seopfatna op{ta debata za minatoto. Sepak, vo sekoja zemja, se odràa po nekolku javni debati za razli~ni aspekti na minatoto, iako site tie ostanaa mo{ne izolirani debati, zafa}aj}i samo delumni aspekti. Fokusot i periodite na koi{to upatuvaa ovie debati zna~itelno se razlikuvaa, zavisno od posebnite istoriski iskustva vo sekoja zemja. Vo Albanija, generalno moè da se kaè deka ovie raspravi se koncentriraa na periodot na socijalizmot, dodeka vo site porane{ni jugoslovenski republiki, interesot glavno be{e naso~en kon nastanite od 1990-te godini. Vo nekoi slu~ai, osobeno vo Albanija, Bosna i Hercegovina i vo Republika Make- donija, politi~kite akteri, ponekoga{ poddrùvani od del od mediumite, se obidoa da gi iniciraat ili da gi iskoristat debatite za minatoto za partiski ili politi~ki motivi. Od druga strana, niskiot stepen na zainteresiranost, pa duri i obidite da se spre~at vakvite debati se dolèa na faktot {to mnogu politi~ki akteri i visoki slu`benici bea del od porane{nite reìmi. Glavni periodi na koi{to be{e naso~eno vnimanieto vo javnite debati Vo Albanija, debatite za minatoto jasno se koncentriraa vrz razvojot na nastanite vo tekot na socijalisti~kiot period, za koj generalno se smeta{e deka trael od 1945 do 1990, 1991 ili do 1992 godina. Vo Bosna i Hercegovina, nekolku raspravi za socijalisti~koto minato ima{e vo eden kus period pred vojnata (1991-1992). Po vojnata (1992-1995), {irokata javnost glavno se zanimava{e so razotkrivaweto na faktite svrzani so vojnata. Vo Hrvatska, socijalisti~kiot period i nastanite od 1990-te godini isprovociraa samo nekolku debati. Pove- }eto javni diskusii se koncentriraa na nastanite i na zlostorstvata izvr{eni za vreme na Vtorata svetska vojna. Vo Republika Makedonija, konfrontirawe- to so posledicite od prethodnite avtoritarni reìmi generalno se smeta{e deka i ne e tolku va`no, glavno, bidej}i periodot po 1945 godina se ocenuva

29 Regionalen izve{taj: Zemjite od Zapaden Balkan kako period na formirawe i na zajaknuvawe na dràvata, pa ottuka na istiot se gleda mo{ne pozitivno. Vo Srbija i Crna Gora, fokusot o~igledno be{e staven vrz periodot od reìmot na Milo{evi}, osobeno vrz 1990-te godini. Glavni temi na ovie debati Vo Albanija: Kr{eweto na ~ovekovite prava, politi~kite sudewa i drugi zloupotrebi za vreme na socijalisti~kiot period. Ima{e i nekolku debati po pra{aweto za pristap na javnosta do dosiejata na komunisti~kata tajna slu`ba. Vo Bosna i Hercegovina: Vojnata (1992-1995) i voenite zlostorstva. Vo Hrvatska: Odnosite me|u usta{ite i partizanite, kako i zlostorstvata storeni od strana na partizanite vo tekot na Vtorata svetska vojna. Vo Republika Makedonija: Odnosite me|u Republikata i centralata za vreme na jugoslovenskiot period, naporite na pretstavnicite na albanskata zaednica da ostvarat pogolema avtonomija za Albancite i aktivnosti protiv liberalnite disidenti za vreme na socijalisti~kiot period. Vo Srbija i Crna Gora: Odnosite me|u Srbija od edna strana, i Hrvatska i Bosna i Hercegovina od druga strana, ulogata na reìmot na Milo{evi}, a osobeno ulogata na vojskata i na policijata vo vojnite vo Hrvatska i vo Bosna i Hercegovina, pra{aweto na sorabotkata so Ha{kiot tribunal. Glavni inicijatori na debatite i direktno ili indirektno vklu~eni segmenti od op{testvata Vo najgolemiot broj slu~ai, nevladinite organizacii gi iniciraa debatite za minatoto. Vladinite inicijativi (kako vo nekoi slu~ai vo Albanija) bea isklu~ok. Glavnite vklu~eni strani bea nevladinite organizacii, del od mediumite, akademici, eksperti, studenti i pisateli. Interesot na javnosta za ovie debati i nivniot efekt vrz javnoto mislewe Te{ko e da se kvantificira, me|utoa, site izve{tai ukaùvaat na toa deka interesot glavno be{e mo{ne mal, a efektite u{te pomali.

30 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

Nacionalen izve{taj: Albanija Podgotven od Elsa Balauri i Ketlin Imholc1

1. Doneseni zakoni za lustracija Vo Republika Albanija se doneseni dva zakona za lustracija. Prviot, koj se odnesuva{e samo na licenciraweto privatni advokati, be{e donesen na po~e- tokot od 1993 godina, a be{e proglasen za neustaven od strana na Ustavniot sud na Albanija vo tekot na istata godina. Toj vo ovoj dokument se narekuva „Zakonot br. 1“. Vtoriot zakon, donesen esenta 1995 godina, be{e mnogu po{irok zakon. Toj be{e menuvan i dopolnuvan nekolku pati, a be{e i modificiran so odluka od Ustavniot sud; taka izmenet i dopolnet, toj ostana vo sila sè do 31 dekemvri 2001 godina, koga negovata validnost iste~e (so isklu~ok na eden ~len, kako {to e navedeno podolu). Vo ovoj tekst, toj se narekuva „Zakonot br. 2“. Treba da se odbeleì faktot deka tret zakon be{e donesen malku pred Zakonot br. 2 koj sodrè{e odredba svrzana so lustracijata. Ova be{e Zakonot br. 8001 od 22 septemvri 1995 godina, nare~en „Zakon za genocid i zlostorstva protiv ~ove{tvoto izvr{eni vo Albanija za vreme na komunisti~kiot reìm od politi~ki, ideolo{ki i od religiozni pri~ini (“Për genocidin dhe krimet kundër nje- rëzimit kryer në Shqipëri gjatë sundimit komunist për motive politike, ideologjike dhe fetare“). Ovoj zakon go zadolì Obvinitelstvoto da vr{i istragi za vakvite krivi~ni dela soglasno so toga{ aktuelniot Zakon za krivi~na postapka, i dade op{ta izjava deka odredeni kategorii lica ne moàt da se izbiraat za odredeni pozicii sè do 31 dekemvri 2001 godina. Potoa, Zakonot go zadolì Sovetot na ministri da „podgotvi zakonski akti i da odobri podzakonski akti“ najdocna do 15 dekemvri 1995 godina. Potoa sleduva{e Zakonot br. 2 od 11 noemvri 1995 godina, postavuvaj}i ja osnovata za sproveduvawe na op{tata odredba od Zakonot br. 8001. Bidej}i Zakonot br. 8001 i samiot ne be{e sproveden, ovde ne se govori za nego; me|utoa, zaradi celosna slika od istoriski aspekt, prevodot na angliski jazik na ovoj tekst e dostapen na veb stranicata na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan (http://www.lustration.net/albania_documentation.pdf). Zakonot br.1 Oficijalen broj i naziv: Br. 7666, “Për krijimin e komisionit për rivlerësimin e lejeve për ushtrimin e avokatisë dhe për një ndryshim në ligjin nr. 7541, datë 18.12.1991 ‘Për avo- katinë në Republikën e Shqipërisë’“ („Za formirawe komisija za preocenuvawe na licencite za vr{ewe advokatska dejnost i za izmeni i dopolnuvawa kon Zako- not br. 7541 od 18.12.1991 godina za vr{ewe advokatska dejnost vo Republika Albanija“.) Data na donesuvawe: 26 januari 1993 godina.

1 G-|a Balauri e osnova~ i izvr{en direktor na Albanskata grupa za ~ovekovi prava (AHRG) vo Tirana. G-|a Imholc e praven sovetnik na AHRG. Im blagodarime i na drugite vraboteni vo AHRG za nivniot pridones kon ovoj izve{taj. Site informacii vo ovoj izve{taj se odnesuvaat na nastanite do 31 dekemvri 2004 godina.

31 Nacionalen izve{taj: Albanija

Oficijalno objavuvawe vo: „Slu`ben vesnik na Republika Albanija“ br. 1/1993. Prevodot na angliski jazik na Zakonot e dostapen na veb stranicata na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapa- den Balkan (http://www.lustration.net/albania_documentation.pdf). Postapkata i prednosta na mnozinstvoto vo Parlamentot: Ovoj zakon be{e pretstaven i donesen soglasno toga{nite voobi~aeni parlamentarni proceduri. Prednosta na mnozinstvoto ne moè da se utvrdi, bidej}i zapisite na albanskiot Parlament za periodot me|u 1991 i 1996 godina vo momentov se transkribiraat od lenti. Arhivata na Zakonot sodrì samo informacija deka istiot bil donesen, propisno ispraten do Pretsedatelot za proglasuvawe, a potoa ispraten za objavuvawe (i deka podocna bil ukinat od strana na Ustavniot sud). Vo toa vreme, glasovite ne bile evidentirani po elektronski pat, me|u- toa, to~niot broj na glasovite }e moè da se dobie otkako }e se napravi trans- kripcija na tonskite snimki i otkako }e se podgotvi knigata so sodràni zakoni {to albanskiot Parlament gi usvoi vo 1993 godina. Bidej}i ova se slu~uva- {e na po~etokot od albanskata tranzicija i za vreme na prvata vlada na Demok- ratskata partija (DP), razlikata vo pogled na odobruvaweto verojatno be{e pribli`no sli~na so procentot na mesta vo Parlamentot na DP i na nejzinite sojuznici ili pribli`no 70 procenti. Predloèn od: Grupa pratenici. Vo arhivite na Parlamentot, nivnite imiwa ne se konkretno navedeni, no tie nesomneno bea pratenici od DP. Spored toga{niot (i aktuelniot) albanski Ustav, predlog podnesen od najmalku eden pratenik e dovolno zakonot propisno da se stavi na glasawe vo Parlamentot. Usvoen od: Ne moè da se utvrdi, kako {to be{e prethodno spomnato. DP vo toa vreme be{e vo koalicija so Socijaldemokratskata partija i so Republikans- kata partija; bidej}i ova be{e zakon {to doa|a{e od DP, nesomneno site nejzini pratenici go poddràa. Otfrlen od: Ne moè da se utvrdi, kako {to be{e prethodno navedeno. Sepak, bidej}i àlbata pred Ustavniot sud ja podnese parlamentarnata grupa na Socijalisti~kata partija (SP), nejzinite pratenici nesomneno glasaa protiv ovoj zakon. Osven toa, DP ve}e po~na da gubi del od svoite pratenici izbrani vo ubedlivata pobeda od 1992 godina i do januari 1993 godina tie formiraa druga partija poznata kako Demokratska alijansa (DAP). Mo`no e protiv zakonot da glasale tri ili ~etiri pratenici-~lenovi na DAP vo toa vreme. Glavni odredbi: ~lenot 1 (formirawe komisija za preocenuvawe na postojnite licenci) i ~lenot 3 (izmeni i dopolnuvawa kon Zakonot za advokatura, za da se podgotvi lista na kategorii na lica na koi ne im e dozvoleno da dobijat licenca). Izmeni i dopolnuvawa: Nema. Period na primena: Spored ~lenot 5, periodot na zabrana na vr{ewe advokatska profesija za licata opfateni so Zakonot treba{e da iznesuva pet godini (verojatno, po~nuvaj}i od datata na koja licencata bila odzemena ili u{te vedna{ odbiena; so ogled na faktot deka, kako {to ponatamu e opi{ano, Za- konot be{e ukinat od strana na Ustavniot sud, fakti~kiot vremenski period nikoga{ ne se utvrdi).

32 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

Natamo{en istorijat: Na 20 april 1993 godina, na sostanokot na komisijata formirana spored ovoj zakon, be{e izdadena sumarna odluka so koja bea otpo- vikani licencite na 47 advokati. @alba protiv ovoj zakon be{e podnesena do Ustavniot sud od strana na parlamentarnata grupa na SP (toga{ najgolemata malcinska partija vo Parlamentot, i naslednik na albanskata Rabotni~ka partija). Na 21 maj 1993 godina, vo svojata odluka br. 8/1993, Sudot gi ukina ~lenovite 1, 3 i 4 od Zakonot, koi vsu{nost bea i su{tinata na zakonot. Toj nikoga{ pove}e ne be{e revidiran ili povtorno dostaven do Parlamentot. Prevodot na angliski jazik na odlukata na Ustavniot sud br. 8/1993 e dostapen na veb stranicata na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan (http://www.lustration.net/albania_documentation.pdf). Zakon br. 2 Oficijalen broj i naziv: br. 8043, od 30 noemvri 1995 godina, “Për Kontrollin e Figurës së Zyrtarëve dhe Personave të Tjerë që Lidhen me Mbrojtjen e Shtetit Demokratik.“ („Za kontrola na moralnata li~nost na slu`benicite i na ostanatite lica svrzani so za{titata na demokratskata dràva“.) Data na donesuvawe: 30 noemvri 1995 godina. Oficijalno objavuvawe vo: „Slu`ben vesnik na Republika Albanija“ br. 26/1995. Prevodot na angliski jazik na Zakonot (so site izmeni i dopolnuvawa, modi- fikacii i so nekolku objasnuvawa od strana na preveduva~ot) e dostapen na veb stranicata na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan (http://www.lustration.net/albania_documentation.pdf). Postapka i prednost na mnozinstvoto vo Parlamentot: Kako i Zakonot br. 1, i ovoj zakon be{e voveden i usvoen soglasno so toga{nite voobi~aeni parlamentarni postapki, me|utoa, prednosta na mnozinstvoto ne moè da se utvrdi od prethodno navedenite pri~ini. Do esenta 1995 godina, sè u{te vladeja~kata DP (~ij{to Sovet na ministri go predloì zakonot) zagubi u{te pove}e svoi pratenici, vklu~uvaj}i go i najgolemiot del od onie od Socijaldemokratskata partija (SDP). Ottuka, prednosta na mnozinstvoto nesomneno be{e pomala odo{to vo slu~ajot so Zakonot br. 1 vo 1993 godina. Predloèn od: Sovetot na ministri na Republika Albanija. Usvoen od: DP i nejzinite preostanati sojuznici (poglednete pogore). Otfrlen od: Iako nemame precizna evidencija, moè da se kaè so izvesna sigurnost deka protiv ovoj zakon glasaa site ili najgolemiot broj pratenici na SP, SDP i na PAD. Glavni odredbi: ~len 6 (lica opfateni so Zakonot); ~len 2 (lista na zabraneti funkcii); ~len 4 (formirawe sedum~lena dràvna komisija za sproveduvawe na Zakonot). Izmeni i dopolnuvawa: Odlukata na Ustavniot sud br. 1/1996 od 31 januari 1996 godina go modificira{e ovoj zakon (istovremeno generalno odobruvaj}i go), na primer, otstranuvaj}i gi novinarite od negovoto pole na primena. Zakonot po zakonodavna osnova be{e menuvan i dopolnuvan ~etiri pati pred da prestane negovata va`nost soglasno so negovite uslovi (poglednete Natamo{en istori-

33 Nacionalen izve{taj: Albanija jat podolu vo tekstot): Zakon br. 8151 od 12 septemvri 1996 godina; Zakon br. 8220 od 13 maj 1997 godina; Zakon br. 8232 od 19 avgust 1997 godina; i Zakon br. 8280 od 15 januari 1998 godina. Period na primena: ^lenot 18 od Zakonot propi{a deka (so isklu~ok na ~lenovite 14 i 16 ili, po podocne`noto dopolnuvawe, so isklu~ok samo na ~len 16), toj }e prestane da vaì na 31 dekemvri 2001 godina, kako {to i se slu~i. „Lustriranite“ lica (na koi im be{e zabraneto da sluàt na navedenite pozicii vo Vladata) mora{e ve}e da se nao|aat vo edna od navedenite kategorii me|u 29 noemvri 1944 godina i 31 mart 1991 godina (onaka kako {to prvi~no be{e donesen Zakonot br. 2) ili me|u 29 noemvri 1944 godina i 11 dekemvri 1990 godina (po negovite izmeni i dopolnuvawa od 1997 godina). Natamo{en istorijat: Zakonot br. 2 be{e poddràn vo kontekst na prediz- vikot do Ustavniot sud vo januari 1996 godina (iako be{e izmenet i dopolnet od pove}e aspekti; poglednete go natamo{niot tekst za najzna~ajnite izmeni i dopolnuvawa). Toj be{e iskoristen pred parlamentarnite izbori od maj 1996 godina za da se diskvalifikuvaat nekolku opoziciski kandidati. Po ova, Za- konot be{e „izdelkan“, prvo za da se otstranat pratenicite i gradona~alni- cite od negovoto pole na primena (poradi zabele{kite na Sovetot na Evropa vo odnos na primenata na negovite principi vrz izbranite slu`benici) i vo drugi aspekti spomnati vo natamo{niot tekst, ili vo prevodot na Zakonot. Iako Nafiz Bezhani, pretsedava~ot na sedum~lenata komisija vo periodot od 1997 do 2001 godina (za vreme na vladata na Socijalisti~kata partija), inicira{e kampawa za prodolùvawe na rabotata na komisijata i za pro{iruvawe na poleto na primena na Zakonot za da se vklu~i ne samo moralnata li~nost na opfatenite lica, tuku i nivnite tekovni ekonomski interesi, se dozvoli va`nosta na Zakonot da iste~e kon krajot na 2001 godina; ostana da vaì samo ~lenot 16, koj propi{uva deka dosiejata sega se zatvoreni sè do 2025 godina. Prevodot na angliski jazik na odlukata na Ustavniot sud br. 1/1996 e dostapen na veb stranicata na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustra- cijata vo zemjite od Zapaden Balkan (http://www.lustration.net/albania_documentation.pdf).

2. Postapki propi{ani vo zakonite za lustracija Zakon br. 1 Glavni odredbi vo vrska so procedurite: ~lenot 1 (formirawe specijalna komisija za preocenuvawe na aktuelnite licenci, no bez drugi postapki); ~len 2 (izmeni i dopolnuvawa kon aktuelniot zakon za advokatura so {to }e se vovede uslovot advokatite da ispolnuvaat „moralni“ kriteriumi, no bez pritoa istite da bidat definirani); ~len 4 (pravo na àlba do Visokiot sovet na pravdata); i ~len 5 (ograni~uvawe na periodot na zabrana za vr{ewe na dejnosta advokat na pet godini; poglednete pogore). Dopolnitelni dekreti vo vrska so postapkite: Nema. Lica {to treba da bidat opfateni so primenata na Zakonot: Potencijal- no, Zakonot vaè{e za site lica na koi dràvata im izdala ili treba{e da im izdade licenci kako advokati. Kako {to be{e prethodno spomnato, na po~eto-

34 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan kot, licencite na 47 advokati im bea odzemeni od strana na specijalnata komisija pod ministerot za pravda, me|utoa, licencite bea vrateni otkako Ustavni- ot sud go „opusto{i“ Zakonot. Odredbite od Zakonot za izmeni i dopolnuvawa kon Zakonot za advokatura (za zabrana na izdavawe novi licenci na lica od zabranetite kategorii) nikoga{ ne bea efektuirani. Kategoriite {to }e bea diskvalifikuvani vo pogled na toa da im bide dozvoleno da rabotat kako advokati se slednive: a) porane{ni slu`benici vo Albanskata dràvna bezbednost i nejzinite sorabotnici; b) porane{ni ~lenovi na komitetite na Rabotni~kata partija na Albanija (Komunisti~kata partija) i nivniot aparat na centralno, regionalno i na oblasno nivo; porane{ni direktori na dràvni organi na centralno, regionalno i na oblasno nivo (ministri, zamenici-ministri, direktori na direktorati i pretsedava~i, zamenici-pretsedava~i i sekretari na izvr{nite komiteti vo oblastite i vo regionite); v) porane{ni vraboteni vo zatvorite i vo kampovite kade {to se izvr{uvaa kaznite; g) licata {to go zavr{ile Pravniot fakultet vrz osnova na obrazovanieto od srednoto u~ili{te na partijata i porane{ni {efovi na kadrovskite slu`- bi na site nivoa; d) licata {to u~estvuvale kako istraìteli, obviniteli ili kako sudii vo specijalnite ili vo namestenite politi~ki postapki, kako i licata {to izvr{uvale visoki rakovodni funkcii vo centralnite organi na pravdata; |) licata {to primenuvale fizi~ka ili psiholo{ka sila za vreme na istragite ili za vreme na drugi postapki, kako i onie {to u~estvuvale vo pograni~nite ubivawa. Dopolnitelni propi{ani institucii, agencii, parlamentarni tela: Edna vakva dopolnitelna institucija be{e i specijalnata komisija vo ramkite na Ministerstvoto za pravda, formirana soglasno so ~len 1 od ovoj zakon. Kriteriumite za ~lenovi na ovaa komisija, pa duri i za brojot na ~lenovi, ne bea navedeni. Visokiot sovet na pravdata, novoformiran vo 1992 godina, be{e nazna~en kako telo do koe se dostavuvaa àlbite. (Vtorava odredba be{e osobeno kritikuvana vo prethodno spomnatata odluka na Ustavniot sud, poradi davaweto nesoodvetna nadle`nost na Visokiot sovet na pravdata). Zakon br. 2 Glavni odredbi vo vrska so procedurite: ~len 1 (lica opfateni so Zakonot); ~len 2 (nabrojuvawe na zabranetite funkcii); ~len 3 (izzemawe od opfatot vo slu~aj na „dràvni interesi“); ~len 4 (formirawe sedum~lena dràvna komisija za sproveduvawe na Zakonot); ~len 5 (postapki na komisijata i razgleduvawe na odlukite); ~len 6 (dopolnitelni postapki); ~len 7 (kako se inicira postapka); ~len 8 (kako se izdava sertifikat za formalno ovlastuvawe za dozvolen pristap do klasificirani informacii, dokumenti); ~len 9 (posledicite za proveruvanite lica); ~len 10 (pravo na àlba); ~len 11 (zabrana za javnost); ~len 12 (primenlivost na voda~ite na politi~kite partii); ~len 13 (izvori na

35 Nacionalen izve{taj: Albanija informacii za komisijata); ~len 15 (krivi~ni kazni za zloupotreba na podatoci): Dopolnitelni dekreti vo vrska so postapkite: Nema (iako ~lenot 17 od Za- konot konkretno go povika Sovetot na ministri da podgotvi dopolnitelni proceduralni propisi). Licata {to treba da bidat opfateni so primenata na Zakonot: 1. Pretsedatelot na Republikata, licata izbrani od strana na Parlamentot i onie imenuvani od Pretsedatelot; 2. ~lenovi na Vladata, dràvni sekretari, nivni zamenici, generalni direktori i direktori na direktorati na dràvnite slu`bi, kako i onie na isto nivo vo drugi dràvni strukturi; 3. licata {to rabotat vo kabinetot na Pretsedatelot, vo parlamentarnata administracija i vo administracijata na Sovetot na ministri, ministerstvata i vo ostanatite centralni institucii, vo Ustavniot sud i vo Sudot na kasacija (od 1998 godina nare~en Visok sud); Visoka dràvna kontrola; Kancelarijata na Generalniot obvinitel; i rangovite poniski od onie spomnati vo to~ka 2, dokolku rakovoditelot na kancelarijata odlu~i deka e vo interes na za{titata na dràvata; 4. guvernerot, viceguvernerite i direktorite na Bankata na Albanija; 5. oficerite vo vooruènite sili od visok rang (general i polkovnik) i komandirite na nezavisnite edinici; 6. prefektite; 7. vrabotenite vo Dràvnata informativna slu`ba (po 1998 godina, nare~ena Nacionalna informativna slu`ba), Voenata informativna slu`ba i vo Informativnata slu`ba za javen red; 8. personalot vo Republi~kata garda; 9. {efovite na komesarijati,policiskite {efovi, vrabotenite vo krimina- listi~kata policija i vo drugite posebni bran{i; 10. sudii, pomo{nici-sudii, obviniteli i pripadnici na sudskata policija; 11. personalot vo albanskite diplomatski pretstavni{tva; 12. licata koi se direktori i urednici vo dràvnata radio i televizija i vo dràvnata novinska agencija; 13. licata {to imaat rakovodni funkcii vo ekonomski sojuzi, dràvni finansiski institucii, osiguritelni institucii i vo dràvni banki; 14. rektorite i direktorite vo univerzitetite i vo visokoobrazovnite {koli. Onaka kako {to be{e donesen, Zakonot najprvin gi opfati novinarite i vrabotenite na visoki pozicii vo vesnicite so golem tira`, me|utoa, ova be{e ukinato so prethodno spomnatata odluka na Ustavniot sud. Osven toa, Zakonot prvi~no gi opfati i pratenicite vo Parlamentot, me|utoa, taa zabrana be{e ukinata so Zakonot br. 8232 od 19 avgust 1997 godina, a pokraj prefektite, Zakonot prvi~no opfa}a{e i del od ostanatite slu`benici vo lokalnata vlast, no so izmenite i dopolnuvawata napraveni so Zakonot br. 8232, kako i so Zakonot br. 8151 od 12 septemvri 1996 godina, prefektite ostanaa

36 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan edinstvenite slu`beni lica na lokalnata vlast za koi vaè{e Zakonot. Kategoriite {to gi diskvalifikuvaa licata da ne rabotat vo prethodno nabro- janite 14 kategorii se izmenija pove}epati, zatoa e prifatlivo tie da se pode- lat vo tri oddelni listi, imeno: A. Onaka kako {to Zakonot br. 2 be{e prvi~no donesen (opfa}aj}i go periodot od 29 noemvri 1944 godina do 31 mart 1991 godina, datata na prvite pluralisti~ki izbori), vklu~uvaj}i gi i izmenite vovedeni so odlukata na Ustav- niot sud od januari 1996 godina i Zakonot br. 8151 od septemvri 1996 godina: 1. ~len ili kandidat na Politbiroto, sekretar, ~len na Centralniot komitet na Rabotni~kata partija na Albanija, prv sekretar na partijata vo oblastite i sli~nite nivoa, ili vraboten vo sektorot za dràvna bezbednost vo Centralniot komitet na partijata; so isklu~ok na slu~aite vo koi liceto rabotelo sprotivno na oficijalnata nasoka ili javno se distanciralo; 2. ~len na Vladata, ~len na Pretsedatelskiot sovet, pretsedava~ na Visokiot sud, Generalniot obvinitel, zamenik pred izborite od 31 mart 1991 godina; so isklu~ok na slu~aite vo koi liceto rabotelo sprotivno na oficijalnata nasoka ili javno se distanciralo; 3. slu`benik na Dràvnata bezbednost (legalen ili ilegalen), vo oddelenijata na progon i oddelenijata za za{tita na visokite dràvni~- ki li~nosti; 4. sorabotnik zaveden vo materijalite na Dràvnata bezbednost (informator, agent, ìtel ili lice {to dava zasolni{te), ili svesen sorabotnik na Dràvnata bezbednost ili sopstvenik na stan staven na raspolagawe na Dràvnata bezbednost; 5. lice {to izvr{ilo javno razotkrivawe, ili laèn svedok, ili vnelo ote`nuva~ki okolnosti vo politi~kite sudewa na {teta na obvinetite; 6. lice {to rabotelo kako slu`benik vo strukturata na kampovite i na zatvorite za politi~ki zatvorenici; 7. liceto {to ja zavr{ilo Visokata {kola na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i prethodnite sli~ni institucii, profil - dràvna bezbednost ili kursevi za istiot profil vo traewe od tri ili pove}e meseci, kako i sli~ni takvi kursevi nadvor od dràvata; 8. lice {to u~estvuvalo vo posebnite politi~ki sudewa kako istraìtel, obvinitel, sudija ili kako pomo{nik-sudija; 9. lice {to bilo ili e sorabotnik na nekoja stranska razuznava~ka slu`ba ili sli~ni nejzini delovi. Vo obrazloènieto na odlukata na Ustavniot sud od januari 1996 godina, no ne i kako eksplicitna izjava, e utvrdeno deka frazata „osven za slu~aite vo koi liceto rabotelo sprotivno na oficijalnata nasoka ili javno se distanciralo“, koja se javuva vo kategoriite 1 i 2 treba da se pro{iri i da gi opfati site kategorii, so isklu~ok na kategorijata 9. B. Prethodno spomnatata lista na kategorii be{e zna~itelno revidirana so Zakonot br. 8220 od 13 maj 1997 godina (t.e. ova be{e listata {to be{e vo

37 Nacionalen izve{taj: Albanija

sila za vreme na parlamentarnite izbori od juni 1997 godina). Ne bea pre- cizirani nikakvi dati na opfat: 1. ~len ili kandidat na Politbiroto, osven dokolku liceto rabotelo sprotivno na oficijalnata nasoka ili javno se distanciralo od dol`- nosta; 2. slu`benik vo Dràvnata bezbednost (legalen ili ilegalen), vo oddelenijata za progon i vo oddelenijata za za{tita na visokite dràvni~ki li~nosti; 3. liceto evidentirano vo materijalite na Dràvnata bezbednost kako sorabotnik (informator, agent, ìtel ili kako lice {to dalo zasolni{te), ili svesen sorabotnik na Dràvnata bezbednost ili sopstvenik na stan staven na raspolagawe na Dràvnata bezbednost; 4. lice {to izvr{ilo javno razotkrivawe, ili laèn svedok, ili obezbedilo ote`nuva~ki okolnosti vo politi~ki sudewa na {teta na obvinetite; 5. lice {to ja zavr{ilo Visokata {kola na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i nejzinite prethodni sli~ni institucii na profilot za Dràvna bezbednost, ili kursevi od tri ili pove}e meseci vo istiot profil, kako i sli~ni takvi kursevi nadvor od dràvata; 6. lice {to bilo sorabotnik na koja bilo stranska razuznava~ka slu`ba ili sli~ni nejzini delovi; 7. lice kazneto so sudska odluka za zlostorstva protiv ~ove{tvoto. V. Na krajot, po izborite od 1997 godina (na koi ubedliva pobeda odnese SP), kategoriite povtorno bea izmeneti so Zakonot br. 8280 od 15 januari 1998 godina, so {to, isto taka, se smeni i periodot na opfat, na period od 29 noemvri 1944 godina do 11 dekemvri 1990 godina (datata na formirawe na DP): 1. ~len ili kandidat na Politbiroto na Rabotni~kata partija, osven dokolku liceto ne rabotelo sprotivno na oficijalnata nasoka ili javno se distanciralo od dol`nosta; 2. visok slu`benik ili vode~ki funkcioner vo organite na Dràvnata bezbednost, rakovoditel na sektor, direktor ili zamenik-minister ili minister vo organite za vnatre{ni raboti; 3. sorabotnik na organite na Dràvnata bezbednost, so aktivnost od politi~ka priroda vo vrska so krivi~nite dela temelno razgledani vo Zako- not od 1991 godina so koj se proglasuva nevinost ili amnestija za licata {to bile politi~ki progonuvani i kaznuvani za vreme na komunisti~- kiot reìm, ili dobrovolen sorabotnik vo vakvite aktivnosti, ili lice vo stranski razuznava~ki slu`bi ili vo drugi sli~ni organi; 4. lice kazneto so kone~na krivi~na presuda za zlostorstva protiv ~ove{t- voto, kleveta ili za la`no svedo~ewe vo politi~ki slu~ai; ili lice {to bilo ~len na Centralnata komisija za proteruvawe (komisijata {to odlu~uvala po internirawata). Ova be{e listata na diskvalifikuva~ki kategorii sprovedena do istekot na va`nosta na Zakonot na krajot od 2001 godina.

38 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

Dopolnitelni propi{ani institucii, agencii, parlamentarni tela: So Zakonot se sozdade sedum~lena komisija koja{to se sostoe{e od pretsedava~, zamenik-pretsedava~ i od pet ~lena, koi treba{e da bidat ~esni gra|ani so dobra reputacija i da ne bidat ~lenovi na Parlamentot. Parlamentot ima{e pravo da go imenuva i da go razre{uva pretsedava~ot, dodeka zamenik-pretsedava~ot i eden od ~lenovite treba{e da gi imenuva i da gi razre{uva Sovetot na ministri, a po eden ~len be{e od Ministerstvoto za pravda, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (javen red), Ministerstvoto za odbrana i od Nacionalnata (Dràvnata) informativna slu`ba. Zakonot prvi~no propi{uva{e osnovi za direktna àlba do najvisokiot redoven sud na Albanija (toga{ poznat kako Sudot na kasacija). Ovoj zakon be{e izmenet i dopolnet so Zakonot br. 8232 od 19 avgust 1997 godina, za da propi{e osnovi za direktna àlba do Apelacioniot sud.

3. Sproveduvawe Zakon br. 1: Celosno sprovedeni merki: Nema. Delumno sprovedeni merki: Kako {to be{e ukaàno, be{e naloèno da im se odzemat licencite za vr{ewe advokatska dejnost na 47 lica od strana na posebna komisija formirana soglasno ~lenot 1 od Zakonot, me|utoa, otkako toj be{e proglasen za neustaven, ovie lica sepak ne gi izgubija svoite licenci. Nikakva aktivnost ne se sprovede ponatamu vo odnos na aktuelnite ili na idnite advokati. Nedostatoci vo sproveduvaweto: Otpovikuvaweto na najva`nite ~lenovi od Zakonot od strana na Ustavniot sud vo rok od samo nekolku mesci od negovoto donesuvawe go napravi sproveduvaweto sporno. Slu`bi zasegnati so sproveduvaweto: Nema. Lica zasegnati so sproveduvaweto: Nema (so isklu~ok na faktot deka, kako {to be{e prethodno spomnato, statusot na licencite na 47 licencirani advokati be{e doveden vo pra{awe vo period od nekolku meseci). Zakon br. 2 Celosno sprovedeni merki: Od po~etokot na 1996 godina pa sè dodeka va`nosta na Zakonot ne iste~e soglasno so negovite uslovi na krajot od 2001 godina, Zakonot se sproveduva{e za poziciite {to bea opfateni so nego vo koj bilo daden period. Delumno sprovedeni merki: Nema. Nedostatoci vo sproveduvaweto: Kako {to moè da se vidi od negovite uslovi, Zakonot poseduva{e osobenosti {to go napravija predmet na politi~ka manipulacija. Na primer, izzemaweto lica koi inaku bi bile opfateni poradi toa {to „postapuvale sprotivno na oficijalnata nasoka ili javno se distancirale“ (prvi~no vo nekolku alinei od ~len 2, no pro{ireno na celiot ~len 2 so prethodno spomnatata odluka na Ustavniot sud) be{e dovolno nejasno za da dozvoli, koga }e se saka, da se napravi izzemawe na favorizirani lica. Slu`bi zasegnati so sproveduvaweto: Pogore e dadena celosnata lista, vo tri

39 Nacionalen izve{taj: Albanija oddelni delovi, bidej}i istata zna~itelno se menuva{e za vreme na periodot vo koj Zakonot be{e vo sila. Lica zasegnati so sproveduvaweto: Ne e poznata vkupnata brojka na licata {to ja zagubija rabotata ili na koi ne im be{e dozvoleno da se kandidiraat ili da dobijat oficijalni pozicii poradi ovoj zakon. Eden pratenik ima proceneto deka poradi toa na okolu 100 kandidati im bilo zabraneto da se kandidiraat na parlamentarnite izbori vo 1996 godina. Zakonot be{e izmenet i dopolnet do momentot koga se odr`aa parlamentarnite izbori od 1997 godina, pri {to zna- ~itelno se namali brojkata na licata na koi im be{e zabraneto da se kandidiraat. Otkako be{e izmenet i dopolnet, taka {to pove}e ne opfa}a{e izbrani funkcioneri, ovoj zakon prodol`i da se koristi za da se otstranat od slu`ba ili da im se zabrani pristap do slu`ba na pove}e lica, verojatno okolu dopolnitelni 100 lica.

4. Vklu~uvawe na nevladinite organizacii i na `rtvite na porane{niot reìm vo podgotvuvaweto na zakonite Nitu za Zakonot br. 1, nitu za Zakonot br. 2, moè da se kaè deka gi vklu~ile nevladinite organizacii vo podgotvuvaweto na istite. Del od `rtvite od porane{niot komunisti~ki reìm moèbi i bile vklu~eni vo podgotvuvaweto na Zakonot br. 2, me|utoa, toa ne be{e zna~aen faktor. Pri~ini za nedostatocite vo isklu~uvaweto: Obata zakona bea doneseni mo{ne rano vo albanskata tranzicija, i toa po brza postapka. Gra|anskoto op{testvo samo {to po~nuva{e da se razviva, iako nekolku grupi za ~ovekovi prava organiziraa seminari za op{ti pra{awa, kako otvoraweto na dosiejata ili restitucijata/rehabilitacijata na porane{nite politi~ki zatvorenici. U~estvoto na akterite od gra|anskoto op{testvo sega stana povoobi~aeno, i bi bilo o~ekuvano dokolku potvorno bi se vovele zakoni kako ovoj.

5. Javni debati za zakonite [iroki javni debati pred donesuvaweto na zakonite za lustracija: Nitu Zakonot br. 1 nitu Zakonot br. 2 ne bea predmet na nekoja pozna~itelna javna debata. Inicijativi za diskusii: Nema.

6. Otfrleni predlozi za zakon za lustracija Nema.

7. Predlog za nov zakon za lustracija koj treba da se donese Naziv na Nacrt-zakonot: “Për kontrollin e figurës së personit zyrtar të zgjedhur apo të emëruar në organe të rëndësishme të shtetit“ („Za proverka na li~nosta na izbranite ili na imenuvanite slu`beni lica vo zna~ajni dr`avni organi“). Prevodot na angliski jazik na ovoj Nacrt-zakon mo`e da se najde na veb stranicata na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan (http://www.lustration.net/albania_documentation.pdf).

40 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

Data na predlagawe: 29 juni 2004 godina. Predloèn od: Trojca pratenici od dve mali opozicioni partii vo albanskiot Parlament, Nard Ndoka i Ilirjan Berzani od Reformiranata demokratska partija, i Alfred Cako od Partijata za nacionalen front. Nard Ndoka i Alfred Cako izjavija deka zakonot go podgotvile po konsultaciite so posledniot pretsedatel na komisijata za verifikacija soglasno so Zakonot od 1995 godina spomnat vo tekstot, Nafiz Bezhani. Glavni odredbi: Vo svojata momentalna forma, Nacrt-zakonot bi propi{al deka slednive subjekti bi bile provereni vo odnos na toa dali bile „sorabotnici“2 na tajnata policija: 1. Pretsedatelot, pratenicite, premierot, zamenik-premierot, ministrite i zamenicite-ministri; 2. dràvni slu`benici na visoki i na sredni rakovodni nivoa, soglasno so definicijata od albanskiot Zakon za dràvna slu`ba od 1999 godina; 3. prefekti, pretsedava~i na regionalni soveti, gradona~alnici na op{tini i na op{tinski edinici, komuni, i ~lenovi na op{tinskiot sovet; 4. direktori na direktorati i komandirite na vooruènite sili pri Minis- terstvoto za odbrana i Dràvnata informativna slu`ba; 5. sovetnici vo Kabinetot na Pretsedatelot, Sobranieto, Sovetot na ministri i vo ministerstvata; 6. sudii i obviniteli od site nivoa; 7. direktori na nezavisni javni institucii; 8. visoki slu`beni lica izbrani ili imenuvani od strana na Sobranieto, Pretsedatelot na Republikata, premierot, ministrite ili licata so ekvi- valenten status; 9. generalni direktori, direktori na direktorati i rakovoditeli na sektori (komesarijati) na centralno, regionalno i na oblasno nivo, vo Generalniot direktorat na policijata, Generalniot direktorat za odano~uvawe i vo Ge- neralniot direktorat za carina; 10.site lica koi se na ili se stremat da bidat na rakovodni pozicii vo politi~- kite partii. Spored Nacrt-zakonot bi se formirala specijalna komisija vo ramkite na Dr- àvnata informativna slu`ba sostavena od pet lica. Pretsedava~ na komisijata bi bil generalniot inspektor na Inspektoratot za prijava na imot (postojna institucija), dodeka ostanatite ~etiri ~lenovi bi bile imenuvani od strana na Pretsedatelot, dvajca na predlog od vladeja~kite partii, i dvajca od

1 Nacrt-zakonot go definira „sorabotnikot“ (na albanski jazik, „bashkëpunëtor“) kako poim {to gi vklu~uva licata {to bile vraboteni ili slu`benici vo Dr`avnata bezbednost. Bidej}i poimot „sorabotnik“ obi~no se sfa}a kako poim koj opfa}a samo lica koi ne se vraboteni, bi bilo podobro vo Zakonot da se koristi pojasna terminologija. Brojni kritiki bea upatuvani na smetka na zakonite za lustracija vo slu~aite koga tie opfa}ale samo lica koi bile `rtvi na aparatot na tajnata policija (duri i ako sorabotuvale so nea), pritoa ne opfa}aj}i gi aktuelnite policajci i vraboteni vo tajnata policija i nivnite pretpostaveni vo aparatot na partiskata dr`ava.

41 Nacionalen izve{taj: Albanija opozicijata. Komisijata bi odrùvala sredbi zad zatvoreni vrati i bi gi razgleduvala tajnite policiski dosieja na sekoe lice od prethodno spomnatite kategorii za koe bilo podneseno barawe od strana na fizi~ko ili pravno lice. Liceto ~ie{to dosie bilo pobarano bi imalo mo`nost da go blokira negovoto objavuvawe so toa {to }e podnese ostavka na svojata pozicija ili }e se vozdrì od kandidirawe za funkcija. Imenuvanite lica (ne izbranite) bi bile razre{eni od nivnite pozicii dokolku se pokaè deka tie bile sorabotnici na komunisti~kata Dràvna bezbednost i ne podnele ostavka dobrovolno. Glavna namena na Nacrt-zakonot: Iako ne be{e naso~en kon otvorawe na dosiejata na tajnata policija od komunisti~kata era za javnosta per se, Nacrt-zakonot be{e u{te eden zna~aen obid da se povrati svesta za relaciite {to aktuelnite politi~ari, kandidati i javni slu`benici gi imale so tajnata policija, vo svojstvo na slu`beni lica ili agenti, ili obi~ni sorabotnici. Diskusija i glasawe vo Parlamentot: Vo momentot na pi{uvawe na ovoj izve{- taj, Nacrt-zakonot be{e predmet na rasprava vo dve parlamentarni komisii, me|utoa, ne be{e staven na glasawe. Iako voveden so namera da vaì na narednite parlamentarni izbori vo Albanija, zakaàni za juli 2005 godina, malku e verojatno deka Nacrt-zakonot }e bide odobren, ili deka po nego }e se glasa pred ovie izbori.

8. Zakoni i proceduri vo vrska so pristapot na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi Dosiejata na albanskite tajni slu`bi nikoga{ ne i bea dostapni na javnosta. Prethodno opi{aniot Zakon br. 2 i gi stavi dosiejata na raspolagawe na sedum~lenata komisija {to toj ja vostanovi, a vo ~lenot 13 propi{a deka pretstavuva krivi~no delo vakvite podatoci da se koristat javno, ili da se krie, uni{tuva, falsifikuva ili na drug na~in da se manipulira so sekoja dokumentacija sodràna vo tie dosieja, ili javno la`no da se obvinuva koj bilo poedinec. ^lenot 16 od Zakonot br. 2, edinstveniot ~len koj ostana vo sila po 31 dekemvri 2001 godina, propi{uva deka dosiejata sega se zatvoreni sè do 2025 godina, a za nivnoto odrùvawe se zadolùvaat Nacionalnata informativna slu`ba (naslednikot na Dràvnata bezbednost), Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (sega poznato kako Ministerstvo za javen red) i Generalniot direktorat na Dràvniot arhiv. Aktivnosti na nevladinite organizacii vo odnos na javniot pristap do dosiejata: Takvi aktivnosti nema{e koga se donese Zakonot br. 2, no ima{e nekakvi aktivnosti vo vrska so zakonot koj treba da se donese, kako i tekovnite debati (2004 godina) za otvorawe na dosiejata. Oficijalni reakcii: Nema, so isklu~ok na prethodno spomnatite.

9. Predlozi za drugi re{enija Predlozi za drugi re{enija: Dosega ima{e ograni~eni diskusii, no ne i formalni predlozi, vo vrska so komisija na vistinata. Dosega nema{e op{ta amnestija za licata povrzani so komunisti~kiot re`im. Vo tekot na 1990-te godini se slu~ija nekolku desetici krivi~ni postapki, koi rezultiraa so

42 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan osuduvawe i do zatvorawe na mnogumina koi imaa zna~ajni pozicii vo Rabot- ni~kata partija (vklu~uvaj}i gi i Ramiz Alija, posledniot pretsedatel na Komunisti~kata partija i prviot pretsedatel na postkomunisti~ka Albanija). Bea doneseni pove}e zakoni so koi se obezbedi restitucija i drugi beneficii za licata koi pretrpele {teti od komunisti~kiot reìm, me|utoa, nivniot efekt be{e oslabnat so lo{oto sproveduvawe. Glavni pri~ini za nedostatocite i za neuspesite: Postojat mnogu mo`ni pri~ini {to bi moèle da se navedat, me|utoa, sekomu mu ostanuva da izvle~e sopstveni zaklu~oci. Na po~etokot, zaednicata na prethodno politi~ki progonuvanite lica i na porane{nite zatvorenici na sovesta be{e aktivna vo obidite da dobie satisfakcija za nepravdite od minatoto, me|utoa, zainteresira- nosta zapo~na da blednee. Lu|eto se svrtija kon svoite li~ni ìvoti i kon potrebata da se preìvee vo novite okolnosti. „Kolektivnata amnezija“ {to gi ma~e{e drugite postkomunisti~ki zemji, ili [panija po nejzinata gra|anska vojna, isto taka, pretstavuva{e faktor i vo Albanija. (Prviot pretsedatel na Albanija od DP, Sali Beri{a, po izborite od 1992 godina izjavi deka „site sme zaedni~ki vinovni, site zaedni~ki stradavme“, sostojba koja lesno doveduva do takvata amnezija.) Vo pri~inite zo{to albanskoto op{testvo ne pomina niz sopstvena katarza spa|aa i socijalnite i psiholo{kite promeni, masivnata migracija i emigra- cija, nedostigot od kultura i nedostigot od svesnost za potrebata da se vospostavi op{testvena memorija. Me|utoa, se ~ini deka, kako {to i sugeriraat nekoi nastani, deka ovoj neuspeh vo pogled na katarzata ostavi nere{eni del od osnovnite problemi, a nivnite aspekti odvreme-navreme izleguvaat na povr- {ina.

10. Debati za minatoto vo op{tata javnost Pova`ni debati za minatoto vo op{tata javnost: Vo izminative 14 godini ima{e samo izolirani debati, golem del od niv so tesen fokus. Otkako, kon krajot na 2001 godina, prestana da vaì Zakonot br. 2 za koj prethodno zboruvavme, nastapi privremeno zati{je za komunisti~koto minato na Albanija ili za dosiejata na tajnata policija; sepak, kon krajot na 2003 i na po~etokot od 2004 godina povtorno se pojavi eden vid javna debata. Me|u ostanatoto, istaknatiot albanski pisatel Ismail Kadare objavi otvoreno pismo do pretsedatelot na Albanija, apeliraj}i za otvorawe na dosiejata na pisatelite od komunisti~kata era. Toj izjavi deka negovoto barawe bilo pottiknato od apelot {to do nego go upatile rodninite na Vilson Bilo{mi i na Genc Leka, dvajcata pisateli koi bea pogubeni kon krajot na komunisti~kiot reìm. Tie bea poslednite dvajca literaturni dejci osudeni na smrt – ne samo vo Albanija, tuku i vo celoto komunisti~koto diktatorstvo vo regionot. Pismoto na Kadare dobi povolen odgovor od pretsedatelot Mojsiu, koj predlo- ì zakonodavna inicijativa po ova pra{awe. (Ovde moè da se napomene i deka naskoro }e se objavi knigata na [aban Sinani, direktorot na Dràvniot arhiv, vo koja se pomesteni i li~nite dosieja na Kadare). Site ovie nastani pottiknaa edna po{iroka i mo{ne burna diskusija, osobeno vo pe~atenite i vo elektronskite mediumi. Novinarite i pripadnicite na gra-

43 Nacionalen izve{taj: Albanija

|anskoto op{testvo diskutiraa za mudrosta na edna vakva postapka ili na po- {irokite ili na razli~nite vidovi dejstvuvawe voop{to. Istovremeno, prethodno politi~ki progonuvanite lica gi obnovija svoite napori vo nasoka na zakon koj bi im ovozmoìl kompenzacija za vremeto pominato vo zatvor vo tekot na komunisti~kata era; do donesuvaweto na takov eden zakon, tie smetaa deka nivoto na kompenzacija e premnogu nisko, taka {to situacijata ostanuva nere{ena. Dosega, javnata debata prvenstveno be{e incidentna, i se odviva na po{iroko pole {to ja vklu~uva frustracijata na mnogumina Albanci vo odnos na tekovnite politi~ki sostojbi vo zemjata, bavniot napredok so integracijata vo ev- ropskite institucii, me|unarodnoto i vnatre{noto nezadovolstvo od krimina- lot i korupcijata, i na pretstojnite parlamentarni izbori, vo momentov zaka- àni za juli 2005 godina. Glaven period opfaten vo javnite debati: Obi~no se smeta deka komunisti~- kiot reìm vo Albanija trael od 1945 do 1990 godina (koga, vo dekemvri taa godina, be{e dozvolen pluralizmot), 1991 godina (koga bea odràni prvite pluralisti~ki parlamentarni izbori), ili do 1992 godina (koga na parlamentarnite izbori odràni na 22 mart pobedi Demokratskata partija). Kako {to be{e spomnato, Zakonot br. 2 od 1995-2001 godina kako dati na presek gi koriste{e i dekemvri 1990 godina, i mart 1991 godina. Postkomunisti~kiot period, koj{to ja vklu~uva i vonrednata sostojba vo 1997 godina, generalno dosega ne be{e predmet na kakvi bilo javni raspravi. Glavni temi na ovie debati: Kr{eweto na ~ovekovite prava, politi~kite sudewa i ostanatite zloupotrebi za vreme na komunisti~kiot reìm. Glavni inicijatori na ovie debati: Kako {to be{e navedeno, ovie raspravi dosega bea izolirani. Samata vlada be{e inicijator na nekoi raspravi, me|u- toa, nejziniot neuspeh da gi dovr{i rabotite po odnos na pra{aweto na restitucijata za fakti~kite `rtvi na komunisti~kiot reìm go oslabna efektot na koj bilo napraven obid. Segmenti od op{testvoto direktno ili indirektno vklu~eni vo ovie debati: Zamenici i drugi vladini vraboteni, ~lenovi na nevladini organizacii, pretstavnici na mediumite, studenti, pisateli. Zainteresiranost na javnosta za ovie debati i nivniot efekt vrz javnoto mislewe: Ne moè da se kvantificira, no ne se ~ini deka postoi vo pozna~i- telna mera. Glavni pri~ini za toa {to efektite se tolku mali: Istite faktori {to prethodno bea spomnati vo stav 8, delot za „glavnite pri~ini za nedostatocite i za neuspesite“.

44 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

Nacionalen izve{taj: Bosna i Hercegovina Podgotven od Nejra ^engi}*

1. Donesen zakon za lustracija Vo Bosna i Hercegovina nema zakon za lustracija.

2. Otfrleni predlozi za zakoni za lustracija Zakon za lustracija kako takov nikoga{ ne bil predlo`en do ovlastenoto telo, pa ottuka nikoga{ i ne be{e vo parlamentarna procedura (intervju so Halilagi}).

3. Propi{ani proceduri Nema.

4. Sprovedeni merki Nema.

5. Vklu~enost na nevladinite organizacii i na `rtvite na porane{niot re`im Nema.

6. Javni debati za zakonot Nema.

7. Zakoni i proceduri za pristap na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi Zakonodavstvo: Vo Bosna i Hercegovina ne postoi poseben zakonski akt za pristap na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi, nitu pak, vakov zakonski akt nekoga{ bil predlo`en. Pra{aweto na sloboden pristap do informacii vo Bosna i Her-

∗ Koordinator na proektot, Centar za interdisciplinarni postdiplomski studii na Univerzitetot vo Saraevo; g-|a ^engi} im se zablagodaruva za pou~nite diskusii na site eksperti koi bea dostapni za razgovori i ~ii{to imiwa se naveduvaat vo listata na izvori na podatoci; taa osobeno im se zablagodaruva na prof. Zdravko Grebo (Praven fakultet, Univerzitet vo Saraevo) i na g. Ahmed Zili} (advokat, Saraevo) za razli~nite diskusii i na g. Jakob Finci (Asocijacija za vistinata i pomiruvaweto, Saraevo), kako i na g. Sino Abazovi} (Fakultet za politi~ki nauki, Univerzitet vo Saraevo) za mnogu korisnite informacii vo nivnite pi{ani materijali navedeni vo izvorot na podatoci. Site informacii dadeni vo ovoj pregled se odnesuvaat na nastanite do 31 dekemvri 2004 godina.

45 Nacionalen izve{taj: Bosna i Hercegovina cegovina e regulirano vo ramkite na po{irok zakonski akt, Zakonot za sloboda na pristapot do informacii. Pravoto na sloboden pristap do informaciite vo posed na javnite vlasti se bazira vrz soodvetnoto zakonodavstvo na dràvno nivo (poglednete go „Zakonot za sloboda na pristapot do informacii“ vo dràvniot „Slu`ben vesnik“ br. 28/2000) i na nivo na entiteti (poglednete go Zakonot za Federacijata vo nejziniot „Slu`ben vesnik“ br. 32/2001, Zakonot za Republika Srpska vo nejziniot „Slu`ben vesnik“ br. 20/2001). Zakonite vo su{tina se identi~ni, pri {to edinstvenata razlika se sostoi vo soodvetnata referenca na celata dràva, na Federacijata ili na Republika Srpska. Vo svojot prv ~len, Zakonot veli deka „informaciite {to se nao|aat pod kontrola na javnite vlasti pretstavuvaat dragocen javen resurs“, i deka „pristapot na javnosta do informaciite promovira pogolema transparentnost i ot~etnost na tie vlasti, i e od su{tinska va`nost za demokratskiot proces“. Spored Zakonot, otkrivaweto na site informacii e op{to pravilo, a neotkrivaweto pretstavuva isklu~ok; uslovite za neotkrivawe se definirani vo ~lenovite 4-10. Poimot „informacija“ se koristi vo naj{irokata mo`na smisla, taka {to zna- ~i „kakov bilo materijal so koj se soop{tuvaat fakti, mislewa, podatoci ili ne{to drugo, vklu~uvaj}i go sekoj primerok ili del od istiot, bez ogled na fizi~kata forma, karakteristikite, koga bil sozdaden, ili kako e klasi- ficiran“ (~len 3). Ova zna~i deka sè moè da se smeta za informacija, od pe~a- teni do pi{ani dokumenti, vklu~uvaj}i bele{ki, prepiska, audio i videozapi- si, fotografii, itn.. Ova se odnesuva na informaciite od minatoto, kako i na informacija klasificirana od javno telo kako „doverliva“, bez ogled na pra- {awata za toa koga bila sozdadena ili kako e klasificirana (Preporaka 2002). Glavnite odredbi mu ovozmoùvaat na sekoj gra|anin da ima pristap, bez kakvi bilo ograni~uvawa, do vakvite informacii vo najgolema mo`na mera, dokolku toa e vo soglasnost so javniot interes. Bez da go objasni kontekstot na baraweto, sekoe lice ima pravo da proveri sekakvi vidovi informacii, vklu- ~uvaj}i i li~ni informacii. Ova e op{toto pravilo koe vaì i za takanare- ~enite „doverlivi dosieja“ koi bea ili sè u{te se kontrolirani od strana na policijata, razuznava~kite slu`bi ili drugi tela (Preporaka 2002). Isklu~oci (koga dadena informacija ne moè da se otkrie) moè da postojat, no samo onie propi{ani so Zakonot (~len 4 do 10), i eksplicitno „dokolku se primeni testot za javen interes“ (~len 5 i 9), so {to vlastite moàt da odlu~at deka, poradi javniot interes, neotkrivaweto informacii e opravdano (Preporaka 2002). Isklu~ocite propi{ani so Zakonot se odnesuvaat na: informacii svrzani so interesite na odbranata i na bezbednosta, za{titata na javnata bezbednost, kako i interesite za spre~uvawe kriminal i interesite na sekoja preliminar- na krivi~na istraga (~len 6); doverlivi komercijalni informacii (~len 7); za{tita na li~nata privatnost (~len 8) (Preporaka 2002). Me|utoa, ne postoi nikakva mo`nost za avtomatsko odbivawe na dadeno barawe i za neotkrivawe informacii samo za{to toa e predvideno so Zakonot kako isklu~ok. Vo vakva situacija, javniot organ nema obvrska da go primeni „testot

46 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan za javen interes“. Dokolku organot odlu~i deka otkrivaweto odredena informacija e vo javen interes, istata mora da se otkrie. Dokolku toa ne e slu~aj, informacijata }e se definira kako isklu~ok; javniot organ nema obvrska da ja objasnuva svojata odluka. Vo takva situacija, moè da se podnese àlba protiv odlukata na javniot organ vo administrativna postapka, kako i preku obra}awe do institucijata Ombudsman ili do nadle`niot sud (Preporaka 2002). Ombudsmanite na Federacijata objavija i prosledija nekolku specijalni izve{tai vo vrska so primenata na Zakonot za odredeni javni organi. Vnimanieto na javnosta se koncentrira{e vrz specijalnite izve{tai za tajnite dosieja, osobeno za vreme na izbornite kampawi. Ima{e nekolku barawa za „objavuvawe na site dosieja vo vrska so kandidatite {to gi imaat razuznava~kite slu`bi“, taka {to javnosta navodno da moè da bide „obezbedena so site neophodni informacii“. Reagiraj}i na takvite predlozi ili barawa, ombudsmanite na Federacijata izjavija deka istite nitu se vo soglasnost so Zakonot, nitu se vo duhot na Evrops- kata konvencija za ~ovekovi prava i fundamentalni slobodi, a nitu se vo soglasnost so stavot na Evropskiot sud za ~ovekovi prava. Vo Specijalen izve{taj be{e pojasneto deka, soglasno so Zakonot, pristap do konkretnite dosieja treba da imaat samo licata na koi{to tie se odnesuvaat, i toa samo na na- ~in predviden so Zakonot. Do tajnite dokumenti moè „da imaat pristap treti lica samo po isklu~ok (koga toa e opravdano so javniot interes) i, na krajot, dokolku toa e potrebno za nau~ni istraùvawa, pod mnogu precizni uslovi“ (Izve{taj na institucijata Ombudsman, 2002). Sproveduvawe: ^lenot 22 od Zakonot za Federacijata i dava pravo na institucijata Ombuds- man da gi naso~uva site svoi predlozi vo vrska so sproveduvaweto do site nadle`ni tela. Vrz ovaa osnova, Ombudsmanot na Federacijata ja prosledi „Preporakata za sproveduvawe na Zakonot za sloboda na informiraweto“ do Parlamentot i do Vladata na Federacijata Bosna i Hercegovina, kako i do ostanatite javni tela od zakonodavnata, izvr{nata i od sudskata vlast, pred zapo~nuvaweto na samoto sproveduvawe. Edna godina podocna, vo svojot godi{en izve{taj za 2002 godina, institucijata Ombudsman na Federacijata go izrazi svoeto razo~aruvawe od sproveduvaweto na Zakonot. Spored izve{tajot, osobeno vidlivi bea nekolku nedostatoci, kako, na primer, niskoto nivo na javna svest za Zakonot, i nedovolnata ili duri nepostojnata podgotvitelna rabota na javnite vlasti vo odnos na sproveduvaweto na Zakonot. Izve{tajot, isto taka, iznese deka kancelarijata pri- mila brojni àlbi od gra|anite. Izvlekuvaj}i zaklu~ok od nekolku karakteristi~ni slu~ai, institucijata Ombudsman gi navede nedostigot od poznavawe za zakonodavstvoto, ili pogre{- noto poznavawe na ostanatite zakoni (nekoi odbivawa nezakonski se temelea vrz drugi, irelevantni propisi), i pasivnosta na aktuelnata administracija kako mo`ni pri~ini za „molkot na administracijata“ vo odnos na primenata na Zakonot. Izve{tajot, isto taka, go odbeleà i faktot deka site àliteli se obratile direktno do institucijata Ombudsman, bez da go praktikuvaat svoeto pravo na prethodna àlba do vtorostepenite administrativni tela. Spored iz-

47 Nacionalen izve{taj: Bosna i Hercegovina ve{tajot, ova delumno se dolè{e na slabite strani na javnite tela, koi{to ~estopati neto~no gi sovetuvale zasegnatite gra|anite, a delumno i na nejasno- tiite sodràni vo samiot zakon (Izve{taj na institucijata Ombudsman, 2002). Vrz osnova na ovie fakti i zaklu~oci, institucijata Ombudsman go izrazi svoeto mislewe deka bi bilo poèlno i potrebno da se napravi temelna analiza na sproveduvaweto na Zakonot od strana na Parlamentot na Federacijata, za da se re{at odredeni dilemi. Bea naglaseni dve glavni dilemi – postapkata na podnesuvawe àlba, i pra{aweto na definirawe na poimot „javen interes“ (Izve{taj na institucijata Ombudsman, 2002). I pokraj ovie jasni preporaki, ne be{e postignat nikakov zna~itelen napredok. Vo godi{niot izve{taj na institucijata Ombudsman za 2003 godina be{e navedeno deka ne moèlo da se zabeleì nikakvo zna~itelno podobruvawe. Razli~ni izve{tai ukaùvaa na toa deka so sli~ni problemi se soo~uva i Republika Srpska, kade {to ova pra{awe e regulirano so identi~en zakon. Osven zna~ajnata rabota na institucijata Ombudsman, vo vrska so pra{aweto na sproveduvaweto na Zakonot mora da se spomene i Centarot za sloboden pristap do informaciite. Toj obezbeduva obuka, sovet i besplatno pravno zastapu- vawe za licata koi baraat informacii za da re{at li~ni pra{awa ili za da u~estvuvaat vo demokratskiot proces. Dosega{nite iskustva na ovoj centar gi potvrduvaat naodite i zaklu~ocite na institucijata Ombudsman. Od registri- raweto na ovoj Centar dosega, ima{e samo eden slu~aj vo koj lice se obratilo do nego za da pobara pomo{ vo dobivaweto pristap do negovoto li~no dosie (intervju Krehi}). Javni raspravi za pra{aweto za dosiejata: Zna~itelna javna debata vo vrska so dosiejata nastana po objavuvaweto na best- selerot vo ~etiri toma nare~en „ûvarite na Jugoslavija“ od Ivan Besli} na po~etokot od noemvri 2003 godina. Knigata sodrì dokumenti ozna~eni kako strogo doverlivi od bosanskiot razgranok na porane{nata jugoslovenska Slu`ba za dràvna bezbednost (SDB), i lista so imiwata na 1350 informatori i operativci aktivni od 1970 pa sè do 1990 godina. Dva toma se zanimavaat so bosanskite Hrvati – agenti i informatori, eden so Bo{wacite, a ~etvrtiot so bosanskite Srbi (Ali}, 2003). Debatite se zanimavaa so temi kako namerite na avtorot, mo`nosta knigata ili nekoi nejzini delovi da se koristat kako politi~ko sredstvo, izborot na dokumenti i imiwa. Generalno, mislewata prezentirani vo mediumite bea dlaboko podeleni. Me|utoa, pove}eto komentatori go smetaa izborot na sorabotnicite navedeni so ime za diskutabilen vo golema mera, bidej}i ne bea vklu~eni mnogu od imiwata na visokorangirani pripadnici na jugoslovenskata tajna policija (Lovrenovi}, 2003). Pra{aweto koe predizvika najgolem interes be{e kako i od kogo avtorot gi dobil klasificiranite dokumenti; se {irea glasovi so brojni verzii na mo`nite odgovori, bez kone~na razre{nica. Kako i da e, pravnite eksperti ocenija deka publikacijata pretstavuva kr{ewe na nekolku zakoni, me|u koi i na Zakonot za arhivi i zakonite za za{tita na li~ni informacii.

48 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

8. Predlozi za drugi re{enija i nivno sproveduvawe. Op{t kontekst: Padot na komunizmot vo Bosna i Hercegovina ne be{e pros- leden, kako vo mnogu drugi postkomunisti~ki zemji, so proces na takanare~enata dekomunizacija, tuku so edna mnogu surova vojna (1992-1995). Posledicite od ovaa vojna sè u{te se mnogu prisutni. Poradi ovie okolnosti, interesot na javnosta za spravuvawe so minatoto mnogu pove}e e fokusiran vrz skore{noto minato, a osobeno vrz periodot na vojnata, odo{to vrz periodot na komunisti~- kiot avtoritarizam. Odreden del od naselenieto gi priznava zna~eweto i poèlnosta na spravuvaweto so nekoi politi~ki pra{awa i procesi od komunisti~koto vreme, me|utoa, najgolemiot del inicijativi se orientirani kon tretiraweto pra{awa i posledici svrzani so vojnata. Ova, na primer, e ilus- trirano so rabotata na Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava vo Bosna i Her- cegovina, koj{to se zanimava so razli~ni slu~ai na kr{ewa na ~ovekovite prava, i site se odnesuvaat na postkomunisti~kiot period (intervju Dizdarevi}). Iako vo Bosna i Hercegovina vo sila nikoga{ ne bil zakon za lustracija, rela- tivniot kus predvoen period na vladeewe na nacionalisti~kite partii (1991- 1992), isto taka, be{e i period na netransparentna i mo{ne efikasna „lustracija“. Politikite na otstranuvawe vo tekot na ovoj period se fokusiraa vrz dràvnite institucii nadle`ni za bezbednosta i za finansirawe (visoki policiski slu`benici i pripadnici na Dràvnata slu`ba za bezbednost, komandanti vo vojskata i odbrani javni slu`benici). Ovaa „lustracija“ gi po- godi samo onie {to bea protiv noviot establi{ment, kako i onie {to ne sakaa da sorabotuvaat; bitno e da se naglasi deka otstranuvawata od slu`ba ne se temelea na nezakonsko odnesuvawe na soodvetnite lica vo tekot na komunisti~- koto minato. Kako {to be{e istaknato, va`nite kriteriumi za izbor bea slednive: etni~kata pripadnost, formalnata izjava za partisko ~lenstvo, lojalnosta kon liderstvoto na odredena partija i bezrezervnata posvetenost na takanare~enite nacionalni (t.e. etni~ki) pra{awa. Dokolku ovie kriteriumi bea ispolneti, kandidatite moè{e da se izberat, bez ogled na toa kakvo bilo nivnoto minato, i pokraj faktot {to mnogumina od niv imaa sli~en istorijat so onie {to bea otstraneti od slu`bata (Abazovi}, 2004). Pova`ni inicijativi: Vo ponovo vreme, vo Bosna i Hercegovina se slu~ija nekoi seopfatni napori za proverka na policijata i na sudstvoto. Vo procesot na (de)sertifikacija na policajcite, UNMBIH (Misijata na ON vo Bosna i Hercegovina) proveri pribli`no 24.000 policajci vo period me|u 1999 i 2002 godina. Vo odnos na sudstvoto, tri visoki sudski i obvinitelski soveti detalno gi proverija imenuvawata na pribli`no 1.000 sudii i obviniteli vo periodot me|u 2002 i 2004 godina (Finci, 2004). Ovoj proces sè u{te trae. Ima i seriozen napor vo nasoka na formirawe komisija na vistinata i za pomiruvawe. So ogled na faktot {to ova bea najzna~ajnite inicijativi, slednive delovi se koncentriraat na niv: a) Procesot na desertifikacija na policajcite; b) Detalna proverka i povtorno imenuvawe sudii i obviniteli; v) Formirawe komisija na vistinata i za pomiruvawe. Treba da se napomene deka, vo soglasnost so objasnuvaweto dadeno vo vovedot kon ovoj del, site tri inicijativi bea realizirani prvenstveno kako odgovor

49 Nacionalen izve{taj: Bosna i Hercegovina na posledicite od vojnata, a ne kako reakcija na komunisti~kiot period. Predlozi od strana na: a) Procesot na desertifikacija na policajcite be{e predloèn i sproveden od strana na UNMBIH soglasno so Dejtonskiot miroven dogovor. b) Detalnata proverka i povtorno imenuvawe sudii i obviniteli be{e pred- loèno od strana na Kancelarijata na Visokiot pretstavnik, ~ij{to mandat proizleguva od Op{tiot ramkoven dogovor za mir od 14 dekemvri 1995 godina (Mirovniot dogovor od Dejton-Pariz), i koj e odgovoren za koordinirawe i za sproveduvawe na civilnite aspekti od dogovorot. Prviot obid da se sprovede predlogot be{e napraven od strana na Nezavisnata sudska komisija, vode~kata agencija za reformi vo sudstvoto. Vo maj 2000 godina, Visokiot pretstavnik gi proglasi zakonite za sudskite i za obvinitelskite slu`bi so cel da se podobri nivnata nezavisnost (tekstovite se dostapni on- lajn, na http://www.ohr.int). v) Formiraweto na komisijata na vistinata i za pomiruvawe be{e predlo- èno od strana na Gra|anskata asocijacija za vistina i za pomiruvawe na Bosna i Hercegovina. Be{e podgotven nacrt-zakon, no nikoga{ ne be{e usvoen. Glavni argumenti vo polza na predlozite: a) Glavnite argumenti vo polza na Procesot na desertifikacija na policajcite se temelea vrz faktot deka, na krajot od 1990-te godini, ima{e daleku pove}e policajci odo{to na po~etokot na vojnite i daleku mnogu pove}e otkolku {to e potrebno vo edna demokratska dràva so golemina na Bosna i Hercegovina. Osven toa, vo prvite godini po vojnata, policajcite rabotea vo etni~ki homogeni sili {to glavno im sluèa na nacionalisti~kite agendi (Finci, 2004). b) Sostojbata na sudstvoto be{e osobeno slaba vo prvite godini po Dejton, i se karakterizira{e so nepostoeweto nezavisno sudstvo. Vo maj 2000 godina, Visokiot pretstavnik proglasi zakoni za sudskite i za obvinitelskite slu`bi so cel podobruvawe na nivnata nezavisnost. Ovoj proces nikoga{ nema{e soodvetni resursi, i zavr{i so neuspeh. Kako posledica od toa, kon krajot na 2001 godina, Nezavisnata sudska komisija (formirana od strana na Kancelarijata na Visokiot pretstavnik), vode~kata agencija vo delot na reformite vo sudstvoto, podgotvi nova strategija za reforma. Glavnata cel be{e da se namali brojot na sudii, i sudskite i obvinitelskite slu`bi da se napravat etni~ki poraznovidni preku proces na formalno povtorno konkurirawe i imenuvawe (Finci, 2004). v) Glavniot argument vo polza na formiraweto na komisijata na vistinata i za pomiruvawe se temele{e vrz ocenkata deka otkrivaweto na vistinata za vojnata e preduslov za pomiruvawe. Glavni argumenti protiv predlozite: Argumentite glavno se pokrenuvaa protiv formiraweto na komisijata na vistinata i za pomiruvawe. Nekoi od argumentite ~estopati spomnuvani vo mediumite se deka na krajot funkcioniraweto na ovaa komisija bi moèlo da se preklopi so, i da ja potkopa, rabotata na Me|unarodniot krivi~en sud za

50 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan porane{na Jugoslavija (ICTY). Drug argument potenciran od strana na oddelni interesni grupi be{e deka vakvata komisija bi moèla efikasno da raboti samo dokolku bi pretstavuvala regionalna komisija za site porane{ni jugoslovenski republiki. Sproveduvawe: Vo periodot dodeka se vr{e{e desertifikacijata na policajcite i detalnoto proveruvawe i povtorno imenuvawe na sudii i obviniteli, komisijata na vistinata i za pomiruvawe ne be{e formirana. a) Vo odnos na Desertifikacijata na policajcite, Kancelarijata za ~ovekovi prava na UNMBIH go formira{e Oddelenieto za registracija na lokalnata policija, sostaveno od me|unarodni policajci, lokalni advokati i administratori, kako i od profesionalen kadar na ON. Samiot proces na proverka se sostoe{e od tri fazi: zadolìtelna registracija, prvi~na proverka i kone~na temelna proverka. Na desertificiranite policajci im be{e zabraneto da sluàt kade bilo vo zemjata. Odlukite vo odnos na desertifikacijata bea predmet samo na interna àlba, i nema{e usen pretres. Na krajot, pribli`no dve tretini od detalno proveruvanite lica bea privremeno sertificirani za praktikuvawe na policisko ovlastuvawe. Na pove}e od 90% od niv im be{e dadena celosna sertifikacija (Finci, 2004, vrz osnova na Izve{tajot na Generalniot sekretar, 2002 godina). Iako ON go smeta{e procesot za uspeh od aspekt na realizacija na mandatot, javnoto gledawe na ovoj proces be{e podeleno. Nekoi go kritikuvaa procesot deka bil premnogu baven i premnogu zatvoren. Vo samata policija, mnogumina policajci, osobeno onie desertificiranite, ja doveduvaa vo pra{awe pravi~nosta na postapkite, a duri 150 porane{ni policajci pred doma{nite sudovi ja osporija sopstvenata desertifikacija po zaminuvaweto na UNMBIH, koja{to vo 2003 godina be{e zameneta so Policis- kata misija na Evropskata unija. Nedovolno preciznite i nere{eni zako- nodavno kriteriumi {to gi primenuva{e UNMBIH, kako i faktot deka kompletnata dokumentacija be{e ispratena da se skladira vo sedi{teto na ON vo Wujork, ja napravija situacijata u{te posloèna. Visokiot pretstavnik Lordot Pedi E{daun ja naglasi opasnosta od toa deka nekoi od praktikite vo ramkite na ovoj proces bi moèle da bidat vo kontradikcija so vladeeweto na pravoto. (Finci, 2004) b) Vo odnos na detalnata proverka i povtornoto imenuvawe sudii i obviniteli, Visokiot pretstavnik vo 2002 godina gi formira{e trite visoki sudski i obvinitelski soveti. Sovetite se trajni tela koi{to se sostaveni od izbrani i od imenuvani ~lenovi od pravnata i od sudskata profesija. Vo tekot na preodniot period, imenuvani bea i me|unarodni ~lenovi. Zada~a na sovetite e da imenuvaat, premestuvaat, obu~uvaat, otstranuvaat od slu`ba i da discipliniraat sudii i obviniteli (Finci, 2004). Soglasno so predvidenite postapki, od sudiite i od obvinitelite se bara{e da dostavat detalen obrazec za prijavuvawe i za stavawe na uvid na informaciite, kade {to bea sodràni i pra{awa vo vrska so aktivnostite na kandidatot vo tekot na vojnata. Po ova, Komisijata za imenuvawe pri sovetite }e ja razgleda{e prijavata, }e go intervjuira{e kandidatot, i }e dade{e

51 Nacionalen izve{taj: Bosna i Hercegovina

preporaka. Odbienite kandidati imaat mo`nost da dostavat barawa za povtorno razgleduvawe (Finci, 2004). So ogled na faktot {to ovoj proces sè u{te trae, mnogu e te{ko da se oceni negoviot sevkupen efekt. Sepak, moè da se zabeleàt nekolku prvi~ni zagriènosti. Najva`nata od niv e faktot deka se ~ini oti celta za obnovuva- we na multietni~kiot karakter na sudskite i na obvinitelskite slu`bi ne e celosno ostvarena, osobeno vo Republika Srpska, kade {to ima{e nedovolno kandidati od malcinstvata. Ostanatite somneì se svrzani so ograni~enata priroda na istragite sprovedeni okolu somnevawata za aktivnostite na kandidatite vo tekot na vojnata. Najposle, bea primeni zna~itelno mnogu àlbi, a visokite tro{oci i brojot na vraboteni neophodno zaradi procedurata bea javno kritikuvani (Finci, 2004).

9. Debati vo op{tata javnost vo vrska so minatoto Pova`ni debati vo op{tata javnost vo vrska so minatoto: Nema{e nitu edna javna debata sli~na na onie {to se sproveduvaa vo nekoi drugi postkomunisti~ki zemji, t.e fokusiraj}i se na komunisti~kata era. Prvite postkomunisti~ki eliti go iskoristija povikuvaweto na komunisti~kiot period kako alatka za legitimizirawe na svojata mo}. Vo ovaa smisla, sekoja nacionalisti~ka partija se smeta{e sebesi za glavnata `rtva na porane{niot re`im. Glavni pri~ini za fokusot na debatite: Glavnata pri~ina be{e faktot deka nabrgu po padot na komunizmot vo Bosna i Hercegovina zapo~na vojnata. Kon- fliktot i negovite surovosti sosema go premestija fokusot od komunisti~kata era na periodot na vojnata (1992 – 1995). Ona {to se slu~uva{e za vreme na vojnata ne se smeta{e od strana na javnosta kako ne{to koe ima kakva bilo vrska so komunisti~koto vladeewe; naprotiv, toa sozdade nostalgi~ni ~uvstva kaj golem del od naselenieto, ~uvstva koi sè u{te se prisutni. Op{tata javnost vo momentov ne e zasegnata za kakov bilo vid na dekomunizacija, tuku so otkrivaweto fakti svrzani so vojnata. Glavni temi i inicijatori na debatite: Vo tekot na kusiot period pred vojnata po padot na komunizmot (1991-1992), pretstavuvaweto sebesi kako `rtva na porane{niot sistem be{e {iroko ra{irena pojava. Debatite na ovaa tema glavno bea inicirani od strana na politi~arite i na golem del od mediumite, koi im slu`ea na interesite na „novite“ politi~ki eliti. No, poradi toa {to golem del od ovie eliti fakti~ki pripa|a{e na porane{niot politi~ki establi{ment, proizleze golema javna debata po ova pra{awe. Vo javnata diskusija okolu minatoto aktivno se vklu~ija i liderite na verskite zaednici.

52 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

IZVORI: Abazovi}, Dino: Lekcii od slu~ajot na Bosna i Hercegovina, vo: Minatoto i sega{nosta: Posledici za demokratizacijata. Diskusii od seminarot organiziran vo ramkite na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustraci- jata vo zemjite od Zapaden Balkan, vo Belgrad, od 2 do 4 juli, 2004 godina. Ured- nik: Magardi~ Ha~ikjan, vo sorabotka so Korina Noak-Etopulos, Solun, 2004 godina, str. 55-58. (elektronska kniga, dostapna na http://www.lustration.net/pap_cfd.pdf) Ali}, Anes: ^uvarite na Jugoslavija vo BiH, vo: Transitions Online, Praga, 19 noemvri 2003 godina; dostapno na http://www.talkaboutgovernment.com/group/alt.politics.yugoslavia/messages/27513.html Op{tiot ramkoven dogovor za mir vo Bosna i Hercegovina (osobeno Aneks 4, Ustav; Aneks 7, Begalci i raseleni lica; Aneks 11, Me|unarodni policiski sili). Dostapno na http://www.ohr.int/dpa/default.asp?content_id=380 Finci, Jakob: Iskustvoto vo Bosna i Hercegovina, vo: Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata. Diskusii od seminarot organiziran vo ramkite na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan, vo Belgrad, od 2 do 4 juli, 2004 godina. Urednik: Magardi~ Ha~ikjan, vo sorabotka so Korina Noak-Etopulos, Solun, 2004 godina, str. 29-31. (elektronska kniga, dostapna na http://www.lustration.net/pap_cfd.pdf) Zakon za sloboda na pristapot do informacii za Bosna i Hercegovina. „Slu`ben vesnik na Bosna i Hercegovina“, br. 28/2000, 17 noemvri 2000 godina. Dostapno na: http://www.ohr.int/ohr-dept/media-d/med-recon/freedom/?content_id=7268 Zakon za sloboda na pristapot do informacii na Federacijata Bosna i Hercegovina. „Slu`ben vesnik na Federacijata Bosna i Hercegovina“, br. 32/2001, 24 juli 2001 godina. Dostapno na: http://www.ohr.int/ohr-dept/media-d/med-recon/freedom/default.asp?content_id=7269 Zakon za sloboda na pristapot do informacii na Republika Srpska, „Slu`ben vesnik na Republika Srpska“, br. 20/2001, 18 maj 2001 godina. Dostapno na: http://www.ijnet.org/FE_Article/MediaLaw.asp?UILang=1&CID=108633 Intervju so g. Sr|an Dizdarevi}, pretsedatel na Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava vo Bosna i Hercegovina, juli 2004 godina. Intervju so g. Jusuf Halilagi}, sekretar vo Ministerstvoto za pravda, 23 juli 2004 godina. Intervju so g. Zdravko Kne`evi}, glaven obvinitel na Federacijata Bosna i Hercegovina, 1 juli 2004 godina. Intervju so g-|a Amira Krehi}, Centar za pristap do informacii, 1 septemvri 2004 godina. Intervju so g. Majkl O’Mali (potpretsedatel) i so g. Muhamed Su{i} (rakovoditel na Oddelenieto za imenuvawe), visoki sudski i obvinitelski soveti na Bosna i Hercegovina, 15 juli 2004 godina. Intervju so g. Senad Pe}anin, glaven urednik na nedelnikot „Dani“, 1 septemvri 2004 godina.

53 Nacionalen izve{taj: Bosna i Hercegovina

Intervju so g. Ahmed @ili}, advokat, 20 juli 2004 godina. Lovrenovi}, Ivan: „Udbini sinovi“ („Sinovite na UDBA“), vo „Dani“, 7 noemvri, 2003 godina, str. 28. Preporaka za sproveduvawe na Zakonot za sloboda na pristapot do informacii, institucijata Ombudsman na Federacijata Bosna i Hercegovina, Saraevo, 14.1.2002. Dostapno na: http://www.bihfedomb.org/eng/reports/special/secretfiles.htm. Izve{taj na generalniot sekretar na Misijata na Obedinetite nacii vo Bosna i Hercegovina, Sovetot za bezbednost na ON, Dokument na ON br. S/2002/1314, stav 11 (2 dekemvri 2002 godina), dostapno na: http://daccessdds.un.org/doc/UNDOC/GEN/N02/706/20/IMG/N0270620.pdf?OpenElement Izve{taj za aktivnostite na ombudsmanite i za situacijata so ~ovekovite prava vo Federacijata Bosna i Hercegovina za 2002 godina. Institucijata Ombuds- man na Federacijata Bosna i Hercegovina. Dostapno na: http://www.bihfedomb.org/eng/reports/2002/rpt2002main.htm Izve{taj za aktivnostite na ombudsmanite i za sostojbata so ~ovekovite prava vo Federacijata Bosna i Hercegovina za 2003 godina. Institucijata Ombudsman na Federacijata Bosna i Hercegovina. Dostapno na: http://www.bihfedomb.org/eng/reports/2003/rpt2003main.htm

54 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

Nacionalen izve{taj: Hrvatska Podgotven od Goranka Lali} *

1. Donesen zakon za lustracija Nema.

2. Otfrlen predlog za zakon za lustracija Naziv na predlogot: Prijedlog zakona o otklanjaju posljedica totalitarnog komunisti~kog re ima (Predlog-zakon za otstranuvawe na posledicite od totalitarniot komunisti~ki reìm). Predloèn od: Hrvatskata partija na pravata. Dati na predlagawe: 11 fevruari 1998 godina i 20 oktomvri 1999 godina. Glavna sodrìna i odredbi na predlogot: Glavnata cel na Nacrt-zakonot be{e sistematski da im se zabrani na visokite partiski i dràvni funkcioneri od porane{niot reìm da bidat na pozicii so visok rang vo novata dràva, dokolku vo minatoto ovie lica gi prekr{ile ~ovekovite prava i se sprotivsta- vile na vospostavuvaweto na demokratijata. Nacrt-zakonot sodrè{e 18 ~lenovi. Toj gi definira{e op{tata namera i periodot na primena (od 15 maj 1945 godina do 30 maj 1990 godina), kako i `rtvite na progonot od strana na totalitarniot komunisti~ki reìm i na instituciite nadle`ni za vr{ewe nadzor i gonewe (Komunisti~kata partija na Hrvatska, tajnata policija i tajnite razuznava~ki slu`bi). Spored Nacrt-zakonot, licata {to bile „privilegirani pripadnici na totalitarniot komunisti~ki reìm“ treba da se spre~at da dràt visoki pozicii vo novata dràva. Ova se odnesuva{e na: - licata koi imale neograni~en ili delumen pristap do informaciite sobi- rani od strana na tajnite razuznava~ki slu`bi, osobeno licata {to bile ovlasteni da raspolagaat so sobranite informacii onaka kako {to tie sakale; - licata koi bile privilegirani od strana na tajnite slu`bi ili licata {to steknale materijalni privilegii i drugi prednosti, celosno uskrateni na ostanatite gra|ani, ili uskrateni za ostanatite gra|ani vo ednakva mera ili pod ednakvi uslovi; - licata koi bile pomiluvani od strana na Komunisti~kata partija, tajnata policija i od razuznava~kite slu`bi, otkako storile krivi~ni dela ili vo

∗ V.d. izvr{en direktor, hrvatski Helsin{ki komitet za ~ovekovi prava, Zagreb. G-|a Lali} upatuva blagodarnost za pou~nite diskusii po temite od ovoj sinopsis, osobeno do profesor @arko Puhovski (Filozofs- ki fakultet, Univerzitet vo Zagreb), g. Davor \enero (publicist), profesor Alan Uzelac (Praven fakultet, Univerzitet vo Zagreb), profesor Vlatko Cvrtila (Fakultet za politi~ki nauki, Univerzitet vo Zag- reb), g. Sr|an Dvornik (direktor, kancelarijata na Fondacijata „Hanjrih-Bol“ vo Zagreb), g. Tin Gazivoda (direktor, Centar za ~ovekovi prava, Zagreb), g-|a Nata{a \urovi} (praven sovetnik, Hrvatski centar za pravo), g-|a Sovjetka Rezi} (sudija, Regionalen sud Split), i do g-|a Amara Trgo (sudija, Regionalen sud Split). Site informacii dadeni vo ovoj izve{taj se odnesuvaat na nastanite do 31 dekemvri 2004 godina.

55 Nacionalen izve{taj: Hrvatska

slu~ai vo koi gonewe za storenite krivi~ni dela voop{to i ne bilo inicirano, bidej}i porane{nite tajni agenti odlu~ile da sorabotuvaat so novite vlasti; - lica na koi im bilo naloèno od strana na tajnata policija ili tajnata slu`ba da planiraat, poddrùvaat, organiziraat, podgotvuvaat ili da izvr{uvaat krivi~ni dela na teritorijata na Republika Hrvatska i vo stranstvo. Nacrt-zakonot definira{e koj treba da se smeta za aktiven vraboten, konkretno, za agent na tajnata slu`ba, a koj treba da se smeta ednostavno za vraboten, a ne za taen agent koj raboti za razuznava~kata slu`ba. Vo nego, isto taka, se utvrdi koj treba da bide izzemen od primenata: licata progonuvani od strana na porane{niot reìm i licata koi bile spre~uvani da gi promoviraat ili da gi poddrùvaat nacionalnite prava i demokratijata. Nacrt-zakonot zaklu~i deka, za potrebite na sproveduvaweto, neophodno e da se formira arhiv {to }e gi sodrì site dokumenti {to i pripa|aat na Komu- nisti~kata partija i na nejzinite naslednici, kako i arhiv so dokumenti na tajnata i na razuznava~kata slu`ba. Nacrt-zakonot predloì Parlamentot da imenuva dràven komesar nadleèn za ovie arhivi, koj bi gi pribiral i bi rakovodel so dokumentite vo period od pet godini, bez mo`nost za reizbor. Dol`nosta na komesarot bi bila da proveruva dali aktuelnite visoki dràvni funkcioneri bile privilegirani pripadnici na porane{niot reìm ili agenti na tajnata slu`ba, osobeno dali bile pripadnici na razuznava~kata slu`ba. Spored Nacrt-zakonot, podlo`ni na lustracija treba da bidat nositelite na, ili kandidatite za, slednive funkcii: Pretsedatel na dràvata; Pretsedatel, potpretsedatel, ministri i ~lenovi na Vladata; ^lenovi na Parlamentot; Ambasadori, vicekonzuli i konzuli; Rakovoditeli na vladinite kancelarii i na administrativnite edinici vo ramkite na ministerstvata; Vraboteni izbrani ili imenuvani od strana na Parlamentot i na Vladata; Slu`benici na lokalnata samouprava i na administracijata, potvrdeni od strana na pretsedatelot na Republika Hrvatska; Univerzitetski profesori; Urednici i novinari; Notari, sudii, dràvni obviniteli i Ombudsmanot; ^lenovi na izvr{nite ili nadzornite odbori na javnite pretprijatija i na site firmi i fondovi kade {to dràvata e sopstvenik na mnozinskiot del od imotot; Vraboteni vo tajnata slu`ba; Oficeri vo armijata i vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti; ^lenovi na izborni komisii. Dokolku rezultatite od istragata bi dokaàle deka konkretnoto lice bilo

56 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan privilegiran pripadnik na porane{niot reìm, onaka kako {to e definirano, ili agent na tajnata slu`ba ili na razuznava~kata slu`ba, komesarot treba da pobara toa lice da se povle~e od svojata slu`ba vo rok od 8 dena ili da se otkaè od svojata kandidatura. Dokolku liceto odbie toa da go stori, Dràvniot komesar go informira Sudot za lustracija. Sudot bi se formiral so 10-godi{en mandat i bi bil sostaven od 5 sudii izbrani od strana na Parlamentot; Sudot vo svojata rabota bi ja primenuval procedurata propi{ana od strana na Ustavniot sud. Odlukata na Sudot bi bila kone~na, a na konkretnoto lice bi mu bilo zabraneto da vr{i javni dol`nosti sè do krajot na mandatot na Sudot za lustracija, a vo sekoj slu~aj vo period od najmalku pet godini. Poddr{ka od drugi partii, parlamentarni grupi: Nema. Poddr{ka od nevladinite organizacii: Nema. Otfrlawe od strana na drugi partii, parlamentarni grupi: Hrvatskata partija na pravata vo fevruari 1998 godina za prvpat inicira{e parlamentarna postapka vo vrska so svojot Nacrt-zakon, me|utoa, ovaa tema be{e otstraneta od dnevniot red, glavno poradi predlogot na ~lenovite na Hrvatskata demokratska zaednica i na drugi partii. Vo oktomvri 1999 godina, Nacrt-zakonot povtorno be{e staven vo sobraniska postapka, me|utoa, povtorno ~lenovite na Hrvatskata demokratska zaednica predloìja temata da se trgne od dnevniot red. Glavnite argumenti za otfrlaweto se temelea vrz ocenata deka situacijata vo porane{na Jugoslavija ne bila ista kako vo ostanatite zemji od Isto~na Evropa i deka inicijativata do{la predocna. Za otfrlawe na ovaa tema od dnevniot red glasaa 77 ~lenovi na Parlamentot, a samo dvajca glasaa protiv otfrlaweto. Rasprava vo Parlamentot: Raspravata se slu~i me|u ~lenovite na Hrvatskata demokratska zaednica (HDZ), od imeto na Klubot na pretstavnicite na HDZ, i ~lenovite na Hrvatskata partija na pravata.

3. Propi{ani proceduri Nema.

4. Sprovedeni merki Nema.

4. Vklu~uvawe na nevladinite organizacii i na `rtvite na porane{niot re`im Nema.

6. Javni debati vo vrska so zakonodavstvoto za lustracijata Nema{e {iroki javni debati vo vrska so neophodnosta od donesuvawe zakonodavstvo za lustracija.

57 Nacionalen izve{taj: Hrvatska

7. Zakoni i proceduri za pristap na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi Zakonodavstvo za pristap na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi: Ne be{e donesen (nitu predloèn) zakon za pra{aweto za pristap na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi. Zakonot za bezbednosnite slu`bi na Republika Hrvatska be{e donesen na 21 mart 2002 godina, a se primenuva od 1 april 2002 godina. Klu~nata namera na Zakonot e da inicira profesionalizam i depolitizacija na tajnite slu`bi, kako i vospostavuvawe soodveten model na nadzor nad nivnata rabota (vnatre{- na i nadvore{na kontrola). Zakonot ne pravi nikakva razlika me|u periodot od 1945 do 1990 godina, i periodot po 1990 godina. Vo princip, Zakonot ostava mo`nosti za pristap do dokumenti i do materijali. ^lenot 23 utvrduva deka bezbednosnite slu`bi se obvrzani da gi informiraat gra|anite, na sekoe poedine~no barawe, dali e inicirana kakva bilo postapka kako, na primer, sobirawe podatoci i informacii za toj konkreten poedinec, kako i dali tajnite slu`bi gi evidentiraat i gi aùriraat li~nite podatoci za toa lice. Bezbednosnite slu`bi ne se obvrzani da postapuvaat soglasno odredbite od Zakonot vo slu~aj informaciite da moàt da dovedat do zagrozuvawe na bezbednosta na drugi lica, ili vo slu~aj informaciite da moàt da dovedat do {tetni posledici za nacionalnata bezbednost i za interesite na Republika Hrvatska. Dokolku ne se iznesat vakvi pri~ini, bezbednosnata slu`ba e obvrzana da postapuva soglasno odredbata. Vo 2001 godina, ministerot za vnatre{ni raboti dostavi 38 iljadi dosieja (od periodot 1946-1990 godina) od hrvatskiot Dràven arhiv na porane{nata Socijalisti~ka Republika Hrvatska, i okolu 650 dosieja od Slu`bata za za{tita na ustavniot poredok (od periodot 1990-2000 godina), a gra|anite vo ~ie ime dosiejata bea otvoreni, dobija sloboden pristap do ovie dosieja.

8. Predlozi za drugi re{enija i nivno sproveduvawe. Op{t kontekst i razvoj na nastanite: Situacijata vo Hrvatska e krajno slo- èna poradi razli~ni vidovi nedemokratski ili antidemokratski reìmi vo istoriskiot razvoj na zemjata (fa{isti~kiot totalitaren reìm, komunisti~kiot avtoritaren reìm i nacionalniot avtoritaren reìm od populisti~- ka priroda po 1990 godina). Reìmot na vlast, po padot na komunizmot, ne poka- à nikakva podgotvenost zakonski da se konfrontira so minatoto, nitu, pak, da gi isklu~i od javniot ìvot licata koi na kakov bilo na~in gi prekr{ile ~ovekovite prava. Se veruva{e deka samo srpskiot element e nositel na totalitarniot karakter na komunisti~kiot reìm vo porane{na Jugoslavija. I pokraj faktot {to Hrvatska e ~lenka na Sovetot na Evropa, Rezolucijata 1096 na Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa od 1996 godina ({to gi obvrzuva mladite demokratii da gi ispravat nepravdite napraveni za vreme na totalitarnite reìmi i da izre~at zakonski sankcii protiv licata koi u~estvuvale vo kr{eweto na ~ovekovite prava), nema{e nikakov efekt vo Hr- vatska. Od padot na komunisti~kiot reìm dosega, ne e sproveden nitu eden ra- cionalen proces na lustracija, tuku eden vid „~istka“ vo javnata administracija i vo sudskiot sistem. Vakvata „prikriena“ lustracija ne be{e sprovedena

58 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan so jasni kriteriumi. Namesto da se otstranat onie {to imale aktivna uloga vo slu~aite na kr{ewe na ~ovekovite prava ili vo represivniot aparat, toga{- nite vlasti gi otstranija onie za koi smetaa deka se „nacionalno nesoodvetni“ ili na nekoj drug na~in neprifatlivi za noviot avtoritaren reìm. Sudski sistem: „Reformite“ vo periodot 1990-1999 godina vo hrvatskiot sudski sistem podobro bi moèle da se kvalificiraat kako nedostig od reformi, ili kako antireformi. Vsu{nost, samoto otsustvo na ostvarliva i transpa- rentna srednoro~na i dolgoro~na strategija za razvoj pretstavuva{e jasna politi~ka poraka za sudskite rangovi. Ottuka, barem do 1997 godina, se slu~u- va{e intenziven odliv na sudii vo drugi granki na sudskata profesija (vo najgolem del vo profesiite advokati i javni notari). Za da bide ovaa tendencija u{te polo{a, pove}eto od sudiite {to si zaminaa bea me|u najkvalifikuva- nite i najiskusnite sudii. Se razbira, kompetentnite sudii so visoka reputacija gi imaa najdobrite mo`nosti za alternativna kariera, i mnogumina od niv smetaa deka nivniot tekoven privremen status i nesigurnata idnina na nivnoto rabotno mesto ({to vo nekoi sudovi trae{e sedum i pove}e godini), se premnogu poniùva~ki za da ostanat tie na rabota. Vo periodot od po~etokot na 1991 godina do po~etokot na 1994 godina, sudstvo- to o~igledno se nao|a{e vo neformalno pravno i ustavno ~istili{te. Iako so Ustavot dobro za{titeni, sigurni, nezavisni i avtonomni, so doìvoten mandat (ili barem so mandat „do penzionirawe“), sudiite verojatno bea najmalku za{titen i najranliv vid vo profesionalniot univerzum vo ovoj period. Vo tekot na ovie godini ne be{e primeneta re~isi nitu edna garancija, a sudiite bea staveni vo pozicija na „postojana privremenost“. Ustavot propi{uva{e deka teloto nare~eno „Dràven sudski sovet“ treba da imenuva, disciplinira i da otstranuva od slu`ba sudii. A sepak, takvo telo ne postoe{e sè do 1994 godina – a nema{e nitu precizni propisi za negoviot sostav. Ustavot nalaga{e doì- voten mandat. A sepak, se smeta{e deka takov mandat treba da im bide daden samo na sudiite imenuvani od strana na Dràvniot sudski sovet. Prethodnoto zakonodavstvo be{e ukinato – a sepak, sè u{te ima{e okolu iljada aktivni sudii koi, spored prethodnite propisi, bea imenuvani so mandat od osum godini. Vo eden vakov vakuum (koj{to, po sè izgleda, ne be{e celosno slu~aen), praktikata reagira{e na najrazli~ni na~ini. Na primer, sudiite i natamu bea imenuvani i razre{uvani od slu`ba od strana na hrvatskiot Sabor (Parlament). Za okolu pet godini, iste~e mandatot na zna~itelen del od sudiite; nekoi sudii ednostavno prodolìja da gi vr{at svoite funkcii; nekoi od niv primija formalni dekreti za istek na nivniot mandat i za posledovate- len prekin na nivnata slu`ba; a nekoi ednostavno bea izvesteni deka mora da ja napu{tat rabotata poradi „novata situacija“. Samoto sudstvo reagira{e kako {to moè{e da se o~ekuva – mnogu sudii zapo~- naa da ja napu{taat profesijata. Po~etokot na 1990-te godini be{e period na najgolemiot egzodus na sudiite. Spored fragmentarnoto istraùvawe na Hrvatskiot praven centar (HPC), za samo dve godini (1990 i 1991), okolu 200 sudii (edna {estina do edna pettina od site sudii) go napu{tija sudstvoto. Ovaa brojka ne e kone~na, bidej}i be{e dobiena vrz osnova na analizata na objavenite imenuvawa vo Narodne novine (Slu`ben vesnik) – i, spored nekoi izjavi, ima{e i razre{uvawa {to kako po ~udo go izbegnaa vnimanieto na oficijalniot izdava~ na pravnite vesti i informacii. Spored privremenite re-

59 Nacionalen izve{taj: Hrvatska zultati od sè u{te nezavr{enoto istraùvawe na HPC, vo periodot 1990-1996 godina, ima{e nad 2.200 razre{uvawa i imenuvawa na sudii i dràvni pravobraniteli evidentirani vo Slu`ben vesnik – a ovaa brojka e sè u{te poniska od realnata, bidej}i vo nekoi periodi razre{uvawata o~igledno ne bea prijavuvani vo Slu`ben vesnik. Osven toa, nema{e sistematsko izvestuvawe za onie sudii koi bea razre{eni poradi samiot fakt deka ne bile povtorno imenuvani vo tekot na prvoto imenuvawe od strana na Dràvniot sudski sovet. Od evidentiranite razre{uvawa, vo 361 slu~aj sudiite bea otstraneti od slu`bata bez kakvo bilo objasnuvawe. Branitelite na ovie vladini intervencii na poleto na sudstvoto vo osnova se povikuvaa na dva argumenta so namera da se legitimizira brutalnosta na intervencijata. Od edna strana, se tvrde{e deka „starite“ sudii se naslednici na porane{niot komunisti~ki reìm, i deka mnogumina od niv bile kompro- mitirani so nivnoto u~estvo vo politi~kite procesi na socijalisti~kata era. Od druga strana, se tvrde{e deka vo minatoto sudiite bile angaìrani dispro- porcionalno od redovite na srpskoto naselenie, kako politi~ka elita na porane{na Jugoslavija, i deka (osobeno vo uslovite na vojnata so Srbija) treba da bidat zameneti so „lojalni“ hrvatski kadri. Obata argumenta imaa odredena teìna – me|utoa, po na{e mislewe, bea premnogu naglasuvani, pa ottuka i pogre{ni. Duri i da bea vistiniti, moèbi sepak }e be{e diskutabilno dali tie bi moèle celosno da gi legitimiziraat prezemenite aktivnosti. Me|utoa, treba da se naglasi, na smetka na prviot argument, deka sudstvoto vo porane{niot komunisti~ki reìm be{e vo celina vo golema mera neutralno, iako izolirano i marginalizirano. Vsu{nost, so ogled na faktot deka sistemite na op{testveno regulirawe na „bitnite pra{a- wa“ bea na drugo mesto (vo politi~kite komiteti i vo elitata na komunisti~- kata partija), sudstvoto ednostavno ne be{e dovolno interesno za da bide cel na politi~ki manipulacii. Prirodno, ima{e nekoi sudii i nekoi slu~ai (prvenstveno vo krivi~nite postapki) {to moraa da gi izvr{uvaat nalozite na dr- àvnata politika. No, ima{e i vremiwa koga duri i sudiite ne bea poslu{nici na komunisti~kata politika. Na primer, nekolku sudii od visok rang se pridr- ùvaa do striktnite kodeksi na sudsko odnesuvawe vo tekot na 1970-te godini; koga tvrdokornite komunisti go napadnaa liberalnoto i nacionalnoto dvi- èwe „Hrvatska prolet“ vo 1971 godina, tie odbija da gi osudat obvinetite vo politi~kite procesi i gi otfrlija obvinuvawata – sè dodeka tie samite ne ja napu{tija slu`bata ili ne bea otstraneti od slu`ba. Taka {to, brojot na „kom- promitirani“ i na „pro-komunisti~ki“ sudii be{e mal, dodeka najgolemiot del od niv nema{e nikakvi hipoteki od minatoto – osven samiot fakt deka tie bea imenuvani „vo drugo vreme“. Vtoriot argument koj pokaùva na etni~kiot sostav na hrvatskite sudovi, sam po sebe e diskriminatorski i mora da se otfrli. Dokolku hipoteti~ki seriozno go sfatime, treba da se naglasi deka na po~etokot od 1990-te godini moèbi i ima{e malku pregolema zastapenost na sudiite od malcinskite etni~ki grupi vo Hrvatska. No, duri i ako ne gi zememe predvid argumentite vo polza na politikata na pozitivna diskriminacija, samata reakcija be{e tolku radikalna {to, vo periodot od 1990 do 1999 godina, situacijata be{e sosema smeneta do toj stepen {to duri bi moèlo da se govori i za „etni~ko ~istewe“ na sudskite

60 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan rangovi. Spored (neobjavenite i navodno doverlivi) statisti~kite podatoci na Ministerstvoto za pravda od maj 1999 godina, vo Hrvatska (vklu~uvaj}i ja i me|unarodno za{titenata oblast na Isto~na Slavonija so kontrolirani garan- cii za proporcionalno etni~ko u~estvo) 93,6% od hrvatskite sudii bea etni~- ki Hrvati, 3,1% bea etni~ki Srbi, a 3,3% pripa|aa na „drugi etni~ki grupi“. Javna administracija: Ne postojat statisti~ki podatoci za otstranuvawata od slu`ba na poziciite vo javnata administracija. Mediumi: Vo nekoi naodi se zaklu~uva deka od 400 do 600 novinari bea „otstraneti“ vo periodot od 1990 do 1992 godina, me|utoa, za ova pra{awe ne postojat nikakvi oficijalni podatoci. Javni diskusii ili odluka vo vrska so sproveduvaweto: Nema.

9. Debati vo op{tata javnost vo vrska so minatoto Pova`ni javni debati vo vrska so minatoto: Prakti~no nema{e nikakvi javni debati vo vrska so minatoto. I pokraj faktot {to pristapuvaweto kon Evropskata unija i vospostavuvaweto na vladeeweto na pravoto bea naglasuvani kako glavni celi na hrvatskata politika, soo~uvawata so posledicite od prethodnite avtoritarni reìmi ostanaa izolirani slu~ai. Glavni temi i inicijatori na javnite debati vo vrska so minatoto: Najgo- lemiot del javni debati vo vrska so minatoto se koncentriraa vrz relacijata me|u usta{ite i partizanite, kako i vrz zlostorstvata izvr{eni od strana na partizanite vo Vtorata svetska vojna. Vakvite diskusii gi iniciraa glavno razli~nite organizacii na veteranite, kako i radikalnite desni~arski partii. Glavni pri~ini za nedostatocite: Osven nastanite od vojnata vo Republika Hrvatska vo periodot od 1990 do 1995 godina, klu~en faktor be{e faktot deka mnogu politi~ki akteri i visoki slu`benici od partijata na vlast bea pripadnici na prethodniot reìm. Re{ava~kata linija na podelba vo odnos na komunisti~kiot reìm be{e obeleàna so pra{aweto vo vrska so podgotvenosta da se u~estvuva vo populisti~kiot sistem koj na vlast be{e vo periodot me|u 1990 i 2000 godina. Institucii, organizacii, partii koi iskaàa nezainteresiranost za, pa duri i gi spre~uvaa, debatite vo op{tata javnost vo vrska so minatoto: glavno Hrvatskata demokratska zaednica. Anketi na javnoto mislewe sprovedeni na ovaa tema: Nema. Direktni ili indirektni efekti na javnite debati za minatoto vrz zakonodavstvoto i vrz instituciite: Nema.

61 Nacionalen izve{taj: Republika Makedonija

Nacionalen izve{taj: Republika Makedonija Podgotven od Goce Adam~eski1

1. Donesen zakon za lustracija Nema.

2. Otfrleni predlozi za zakoni za lustracija Nema.

3. Propi{ani proceduri Nema.

4. Sprovedeni merki Nema.

4. Vklu~uvawe na nevladinite organizacii i na `rtvite na porane{niot re`im Nema.

6. Javni debati za zakon za lustracija Nema{e pova`ni javni debati vo vrska so zakonodavstvoto za lustracija. Nekolku javni debati se zanimavaa so pra{awa svrzani so lustracijata. Na primer, edna debata be{e pokrenata koga rehabilitacijata na disidentite be{e mo`en predmet na zakonsko regulirawe, me|utoa, ne be{e postignat nekoj pozna~itelen rezultat. Nevladinite organizacii poddr`aa nekolku debati vo vrska so porane{nite disidenti vo Makedonija, fokusiraj}i se na nivniot praven status i zakonodavstvoto za restitucijata, me|u drugite pra{awa. (Detalite, no samo na makedonski jazik, se dostapni na veb stranicata na „Evro- Balkan“, poglednete http://www.euba.org.mk/disinmk.htm i http://www.euba.org.mk/Mircev.htm.)

1 Koordinator na proektot, Fondacija Institut otvoreno op{testvo – Makedonija; g. Adam~eski upatuva blagodarnost za pou~nite diskusii okolu temite vo ovoj tekst, osobeno do prof. Biljana Vankovska (Filozofski fakultet, Univerzitet vo Skopje), prof. Dimitar Mir~ev (Fakultet za op{testveni nauki, Skopje), g. Iso Rusi (glaven urednik, „Lobi“, Skopje), prof. Kadri Haxihamza (Medicinsko sredno u~ili{te, Skopje), g. @arko Haxi-Zafirov (praven sorabotnik, Amerikanska advokatska asocijacija – Pravna inicijativa za Sredna i Isto~na Evropa i za Evroazija, ABA-CEELI, Skopje) i do g. Agim Jonuz (portparol na Vladata na Republika Makedonija, Skopje).

62 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

7. Zakoni i proceduri za pristap na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi Zakonodavstvo: Zakonot za pristap do dosiejata na tajnata slu`ba be{e donesen vo 2000 godina. Negoviot oficijalen naziv e „Zakon za postapuvawe so li~nite dosieja na Slu`bata za dràvna bezbednost“. Zakonot be{e objaven vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 52, na 5 juli 2000 godina. Toj be{e predloèn od strana na toga{niot minister za vnatre{ni raboti, g-|a Dosta Dimovska, vo toa vreme eden od vode~kite politi~ari na nacionalnata konzervativna partija VMRO-DPMNE (Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija – Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo). So donesuvaweto na ovoj zakon, 15 iljadi dosieja im bea staveni na raspolagawe na licata koi prethodno bile nabquduvani i progonuvani od strana na dràvnite bezbednosni slu`bi. Zakonot be{e mo{ne neobi~en vo sporedba so sli~nite zakoni vo drugite zemji od Sredna i Isto~na Evropa, bidej}i kako period na svojata primena go utvrdi periodot od 1945 godina do datata na koja{to stapi vo sila (vo juli 2000 godina). Glavnata pri~ina za vakviot priod be{e stavot deka, po osamos- tojuvaweto na Republika Makedonija (septemvri 1991 godina) tajnite slu`bi vsu{nost i ne prestanale da gi nabquduvaat licata {to bile nabquduvani i vo vremeto na prethodniot reìm. Me|utoa, mora da se dodade oti podocna stana jasno deka intenzivnoto odrùvawe na dosiejata traelo sè do sredinata na 1980- te godini. Zakonot ja regulira{e i postapkata na dobivawe informacii za, ili pristap do, li~nite dosieja {to gi vodela porane{nata Slu`ba za dràvna bezbednost (Uprava za bezbednost i kontrarazuznavawe pri Ministerstvoto za vnatre{ni raboti) i postapkata za natamo{no ~uvawe, upotreba i raspolagawe so dosiejata. Ottuka, Zakonot definira{e nekolku klu~ni poimi kako li~no dosie, lica koi imaat pristap, tela i komisii koi natamu se zanimavaat so dosiejata. Pove}eto specifi~ni osobenosti na Zakonot bea vklu~eni vo poglavjata II, III i IV koi{to opfa}aat 70 procenti od odredbite na Zakonot. Poglavjeto II se zanimava{e so postapkata za pristap do li~nite dosieja. Glav- nata karakteristika na ovaa postapka be{e svrzana so baraweto za pristap. Be{e utvrden rok, pri {to se dade mo`nost za pokrenuvawe barawa za pristap vo rok od edna godina po vleguvaweto vo sila na Zakonot; ova zna~e{e deka barawe moè{e da se podnese do sredinata na juli 2001 godina. Baraweto mora- {e da se dostavi do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (klu~nata institucija vo sproveduvaweto na postapkata), koe potoa bi mu go obezbedilo dosieto na baratelot. Se pokaà deka samata postapka e mnogu birokratska i deka ovoz- moùva silna za{tita za slu`benicite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Na primer, informaciite vo dosiejata za slu`benicite koi prethodno rabotele na niv, kako i za licata koi prethodno dostavuvale informacii do Slu`bata za dràvna bezbednost, mora{e da se napravat ne~itlivi (~len 11). Maksimalno birokratskiot priod be{e o~igleden i kaj vospostavuvaweto dopolnitelna postapka, dokolku baratelite bi bile zainteresirani za imiwata na slu`benicite i na informatorite involvirani vo nivniot slu~aj. Ori-

63 Nacionalen izve{taj: Republika Makedonija ginalnite dosieja ne bea dostapni za uvid, samo nivnite kopii. Be{e zabraneto i da se fotografira, da se o{tetuva ili da se otstranuva li~noto dosie. Poglavjeto III gi regulira{e kontrolata na postapkata i upotrebata na li~- nite dosieja. Za taa cel be{e formirana sobraniska komisija. Taa se sostoe- {e od pratenici, kako i od pretstavnici od drugi institucii. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti postojano ja informira{e komisijata okolu pristapot do dosiejata. Po istekot na va`nosta na Zakonot, Ministerstvoto podgotvi izve{taj za sproveduvaweto na Zakonot, koj potoa be{e dostaven do Parlamentot. Poglavjeto IV ja regulira{e postapkata za ~uvawe, upotreba i za raspolagawe so li~nite dosieja. Be{e utvrdeno deka dosieto mora da bide preneseno vo Arhivot dokolku vladinata komisija zaklu~i deka istoto e od nau~na, istoriska ili od kulturna priroda. Ovoj proces mora{e da se realizira vo rok od {est meseci po istekot na va`nosta na Zakonot. Otkako dosieto }e se prene- se{e vo Arhivot, istoto pove}e ne se smeta{e za slu`bena tajna. Dosiejata bez istorisko, nau~no ili kulturno nasledstvo bea uni{teni vo rok od {est meseci po istekot na va`nosta na Zakonot. Sproveduvawe: Zakonot za pristap do dosiejata na tajnata slu`ba se primenuva{e od juli 2000 godina do juli 2001 godina. Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na javnosta nikoga{ ne i ja prezentira{e to~nata brojka na dosieja do koi bilo pristapeno. Pokraj toa, izve{tajot {to Ministerstvoto za vnatre{ni raboti go podgotvi za Parlamentot nikoga{ ne be{e prezentiran javno. Imaj}i go predvid faktot deka Zakonot se sproveduva{e vo period koga Republika Ma- kedonija se nao|a{e vo najgolemata bezbednosna kriza od nejzinoto osamostojuvawe, mo`e{e da se o~ekuva deka interesot na javnosta za ova pra{awe vo toa vreme }e bide mo{ne mal. Zakonot privle~e samo izvesen interes od strana na mediumite vo prvite tri meseci od negovata primena, {to ~estopati se povrzuva{e so lokalnite izbori koi se odr`aa vo septemvri 2000 godina. Vo ovoj kontekst, bea pokrenati nekolku inicijativi so cel odredeni kandidati za politi~ki pozicii da se identifikuvaat kako sorabotnici ili kako informatori na tajnata slu`ba.

8. Predlozi za drugi re{enija i nivno sproveduvawe. Rasprava za natamo{nite merki: Nabrgu po donesuvaweto na Zakonot za pristap do dosiejata na tajnata slu`ba, vo Vladata be{e pokrenata diskusija vo vrska so natamo{nite merki. Ovojpat raspravata se fokusira{e na pra{aweto dali bi trebalo da se donese zakon {to bi gi obvrzal idnite ministri, visoki dràvni slu`benici i pratenicite da dadat izjava za toa dali bile sorabotnici ili informatori na Slu`bata za dràvna bezbednost. Me|utoa, ova pra{awe ostana samo tema za diskusija; nikoga{ ne be{e pokrenata oficijalna inicijativa za soodvetno zakonodavstvo. Pri~inata be{e o~igledniot propaganden karakter na diskusijata koja{to prethodno be{e inicirana. I povtorno, ova be{e povrzano so lokalnite izbori od septemvri 2000 godina. Poddrùva~ite na ovaa ideja (glavno VMRO-

64 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

DPMNE i nekoi blok-partii {to pretstavuvaa delovi od albanskata zaednica) sakaa da si go podobrat predizborniot rejting so toa {to }e se fokusiraat vrz socijalisti~kiot period. Vo ovoj kontekst, vo periodot me|u juli i septemvri 2000 godina, Makedonskata informativna agencija (MIA) objavi serija napisi. Zakonot za amnestija: Iako toa ne e svrzano so socijalisti~kiot period ili so nastanite od 1990-te godini, vo kontekstot na ovoj izve{taj sepak e bitno da se spomne i da se objasni Zakonot za amnestija od mart 2002 godina. Zakonot be{e objaven vo „Slu`- ben vesnik na Republika Makedonija“ br. 18/2002, od 8 mart 2002 godina. Zako- not za amnestija be{e prviot praven rezultat od Ramkovniot dogovor od Ohrid (13 avgust 2001 godina) {to mu stavi kraj na voeniot konflikt vo zemjata od 2001 godina. Ovoj zakon donese amnestija od natamo{ni istra`ni i zakonski postapki, i gi poni{ti zatvorskite kazni za site lica (dràvjani na Republika Makedonija, lica so legalen prestoj vo zemjata, kako i lica so semejstvo ili so imot vo zemjata) za koi bilo utvrdeno deka podgotvuvale ili izvr{ile krivi~- ni dela svrzani so konfliktot vo 2001 godina, najdocna do 26 septemvri 2001 godina. Kako rezultat od ovoj zakon, za licata vklu~eni vo konfliktot od 2001 godina bea vovedeni ~etiri glavni pravni konsekvenci: 1. Site lica za koi postoe{e somnevawe deka podgotvuvale ili deka izvr{ile krivi~ni dela do 26 septemvri 2001 godina, bea oslobodeni od natamo{ni zakonski postapki; 2. Bea stopirani site ve}e zapo~nati krivi~ni postapki za site lica za koi postoe{e somnevawe deka podgotvuvale ili izvr{ile krivi~ni dela do 26 septemvri 2001 godina; 3. Od sluèwe natamo{ni zatvorski kazni bea oslobodeni site lica za koi postoe{e somnevawe deka podgotvuvale ili deka izvr{ile krivi~ni dela vo periodot do 26 septemvri 2001 godina; 4. Bea izbri{ani presudite i zakonskite konsekvenci za site lica za koi postoe{e somnevawe deka podgotvuvale ili deka izvr{ile krivi~ni dela vo periodot do 26 septemvri 2001 godina. Otkako Zakonot stapi vo sila, oslobodeni bea vkupno 270 lica {to prethodno bea li{eni od sloboda i bea vo is~ekuvawe na zakonskata procedura. Zakonot vaè{e za onie lica koi go bea predale oru`jeto do 26 septemvri 2001 godina, {to be{e posledniot den od operacijata na sobirawe na oru`jeto. Ovoj zakon be{e eden od glavnite preduslovi za sproveduvawe na odredbite od Ramkovniot dogovor od Ohrid, obezbeduvaj}i mo`nost za mnogumina Albanci da se reintegriraat vo socijalniot i politi~kiot ìvot na zemjata. Generalno pozdraven i poddràn od Albancite i od me|unarodnata zaednica, ovoj zakon be{e samo delumno poddràn od strana na etni~kite Makedonci. Mnogumina od niv smetaa deka toj pretstavuva opravduvawe za aktivnostite na UÇK („Osloboditelna narodna armija“) za vreme na konfliktot. Duri i direkt- niot prenos na sobraniskata sednica vo vrska so donesuvaweto na zakonot be{e skraten poradi stravot deka bi moèl da dovede do nemiri od strana na etni~- kite Makedonci.

65 Nacionalen izve{taj: Republika Makedonija

Sepak, Zakonot obezbedi osnova za mirniot razvoj na makedonskoto op{testvo. Po negovoto donesuvawe, makedonskata policija moè{e mirno da vleze vo site regioni koi{to do toj moment ne bea pod nejzina kontrola. Nastanite vo narednite godini pokaàa deka ovoj unikaten zakonski akt vo ovoj del od Evropa bi moèl da se smeta za mo{ne uspe{no sproveden i kako zakon koj im sluì na celite za koi{to i bil podgotven.

9. Debati vo op{tata javnost vo vrska so minatoto Pova`ni javni debati vo vrska so minatoto: Ima{e mnogu malku debati vo vrska so minatoto; nitu edna od niv ne be{e pogolema debata, a se zanimavaa samo so ograni~en broj pra{awa i toa samo so delumno razgleduvawe. Glavni pri~ini: Imaj}i go predvid faktot deka „evroatlantskata orientacija“ i vospostavuvaweto na vladeeweto na pravoto bea naglasuvani kako glavni celi na makedonskata politika, soo~uvaweto so posledicite od minatite avtoritarni reìmi se smeta{e pomalku va`no. Osven toa, periodot po 1945 godina generalno se ocenuva kako period na formirawe i na zajaknuvawe na makedonskata dràva, pa ottuka na nego se gleda mo{ne pozitivno. Negoviot avtoritaren karakter ~estopati se omalovaùva. Najposle, golem del od klu~nite politi~ki akteri i visoki funkcioneri vo partiite na vlast i samite imale istaknati ulogi vo porane{niot reìm. Institucii, organizacii, partii koi demonstriraa nezainteresiranost za debatite vo op{tata javnost vo vrska so minatoto, pa duri i gi spre~uvaa istite: Glavno Socijaldemokratskiot sojuz (vo odredena smisla naslednik na Komunisti~kata partija na Makedonija), no i nekoi visoki funkcioneri na VMRO-DPMNE i nekoi blok-partii koi pretstavuvaat delovi od albanskata zaednica. Glavni temi i kontroverzi na debatite za minatoto: a) Postapkite protiv (glavno prozapadno orientiranite) lica koi promovirale pogolema avtonomija za Makedonija i pogolem stepen na nezavisnost od centralnata vlast vo Belgrad; b) obidite od strana na pretstavnicite na albanskata zaednica vo Ma- kedonija da promoviraat pogolema avtonomija za Albancite; v) aktivnostite na liberalnite disidenti i postapkite protiv niv. Glavni inicijatori na diskusiite: Nevladinite organizacii. Anketi na javnoto mislewe sprovedeni na ovaa tema: Nema. Direktni ili indirektni efekti za zakonodavstvoto i za instituciite od javnite raspravi vo vrska so minatoto: Nema.

66 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

Nacionalen izve{taj: Srbija i Crna Gora Podgotven od Aleksandar Re{anovi}*

1. Donesen zakon za lustracija Vo Republika Srbija be{e donesen zakon za lustracija. Oficijalen naziv: Zakon o odgovornosti za kr{ewe qudskih prava (Zakon vo vrska so odgovornosta za kr{ewe na ~ovekovite prava). Data na donesuvawe: 30 maj 2003 godina. Slu`beno objavuvawe vo: „Slu`ben vesnik na Republika Srbija“ br. 58/2003; ispravka vo br. 61/2003. Prevodot na Zakonot na angliski jazik e dostapen na veb stranicata na proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan (www.lustration.net); poglednete http://www.lustration.net/human_rights.pdf Postapkata i prednosta na mnozinstvoto vo Parlamentot: Itna postapka, 111 glasovi za, eden protiv, i 15 vozdr`ani. Predlo`en od: [est pratenici: Nata{a Mi}i} (porane{en pretsedatel na Parlamentot), d-r Dragor Hiber, d-r Milo{ Lu~i}, Qubi{a Ke{i}, [andor Melank i Sima Radulovi}. Prifaten od: ^lenovite na Demokratskata partija, Gra|anskiot sojuz na Srbi- ja, Socijaldemokratskata unija, Demohristijanskata partija i od nekoi nezavisni pratenici. Otfrlen od: Eden ~len na Socijalisti~kata partija na Srbija. Glavni odredbi: ~len 1 (predmet na Zakonot), ~len 4 (period na primena na ovoj zakon), ~len 5 (op{ti formi na kr{ewe na ~ovekovite prava), ~len 10 (lica odgovorni za slu~aite na kr{ewe na ~ovekovite prava). Izmeni i dopolnuvawa: Nema. Period na primena: Site slu~ai na kr{ewe na ~ovekovite prava {to se slu~ile po 23 mart 1976 godina, datata na koja{to stapi vo sila Me|unarodniot pakt za gra|anski i za politi~ki prava, soglasno so uslovite propi{ani so ovoj zakon (~len 4).

2. Otfrleni predlozi za zakon za lustracija Nema.

3. Propi{ani proceduri vo zakonot za lustracija Glavni odredbi vo vrska so procedurite: ~len 11 (u~esnici vo postapkite);

∗ Advokat, direktor na Centarot za antivoena akcija (CAA) vo Belgrad. Urednikot se zablagodaruva za pou~nite diskusii za temata na ovoj izve{taj, osobeno do prof. d-r Vesna Raki}-Vodineli} (direktor, Institut za komparativno pravo, Belgrad) i do prof. d-r Bogoqub Milosavqevi} (Fakultet za delovno pravo, Belgrad).

67 Nacionalen izve{taj: Srbija i Crna Gora

~len 12 (istragi za poedine~nata odgovornost); ~lenovi 14-17 (proverka pred imenuvaweto); ~lenovi 18-21 (proverka po imenuvaweto). Dopolnitelni dekreti za procedurite: Nema. Lica {to treba da bidat opfateni so sproveduvaweto na Zakonot: Nepoznata e op{tata brojka na zasegnati lica. Vo ~lenot 10 se veli deka postapkite za lustracija se instituiraat protiv licata koi se nao|aat na, ili se kandidati za, slednive pozicii: 1. Pratenici vo Nacionalnoto ili vo pokrainskite sobranija; 2. Pretsedatel na Republikata; 3. Pretsedatel i ~len na republi~kata Vlada ili na pokrainskite izvr{ni soveti; 4. Gradona~alnik, i pretsedatel i zamenik-pretsedatel na op{tinata; 5. Pretsedatel i ~len na izvr{niot odbor na sobranieto na edinicata na lokalna samouprava; 6. Sekretar na Nacionalnoto ili na pokrainskite sobranija; 7. [ef i rakovoden slu`benik na slu`bite na Nacionalnoto ili na pokrainskoto sobranie; 8. [ef i rakovoden slu`benik na slu`bite vo kabinetot na pretsedatelot na Republikata; 9. Zamenik ili pomo{nik-minister, funkcioner koj rakovodi so republi~kite, odnosno so pokrainskite tela i organizacii, i drugi rakovoditeli na tela i na organizacii vo republi~kite, odnosno vo pokrainskite tela, imenuvani od strana na republi~kata Vlada, odnosno pokrainskiot izvr{en sovet; 10. Sekretar na op{tinskiot i na gradskiot sovet; 11. Na~alnik na okrugot; 12. Pretsedatel i sudija na Ustavniot sud na Srbija (vo natamo{niot tekst: Ustaven sud), pretsedatel i sudija vo sudovite so op{ta jurisdikcija i vo specijalnite sudovi, ~len na Visokiot sudski sovet, javni obviniteli i nivnite zamenici, administrator i sudija vo Sudot za prekr{oci; 13. Direktor i ~len vo upravniot odbor na javni pretprijatija osnovani od strana na Republikata, pokrainata ili na lokalnata samouprava; 14. Direktor i ~len na upravniot odbor na javnite ustanovi osnovani od strana na Republikata, pokrainata ili na lokalnata samouprava, i toa: - Pretsedatel i ~len na univerzitetskiot sovet, pretsedatel na univerzitet i dekan na fakultet; - Pretsedatel ili ~len na upravniot odbor ili na drugo relevantno rakovodno telo, direktor, zamenik-direktor, glaven urednik, zamenik-glaven urednik i urednik na rubrika vo javni mediumi ili izdava~ka organizacija; - Direktor, pretsedatel i ~len na upravniot odbor na organizacijata za zadol`itelno socijalno osiguruvawe; 15. Guverner i viceguverner na Narodnata banka; 16. Direktor na banka so mnozinski dr`aven kapital;

68 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

17. Direktor na dano~nata uprava, zamenik-direktor na dano~nata uprava, pomo{nik-direktor – glaven inspektor na dano~nata policija, direktor na regionalnata dano~na uprava, na~alnik na regionalnoto oddelenie na dano~nata policija, direktor na podru`nicata na dano~nata policija; 18. Funkcioner i ovlasteno lice na Bezbednosno-informativnata agencija, odnosno na druga sli~na slu`ba; 19. Direktor i rakovoden slu`benik na zavodskata ustanova za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii; 20. [ef na diplomatska misija vo stranska zemja i vo me|unarodna organizacija, odnosno konzul; 21. Na~alnik na General{tabot na armijata, odnosno na~alnik na kontrarazuznava~kata slu`ba. Dopolnitelno propi{ani institucii, agencii, parlamentarni tela: Samo edna: Komisijata za istra`uvawe na odgovornosta za kr{ewe na ~ovekovite prava (vo natamo{niot tekst, „Komisijata“). Zakonot utvrduva deka Komisija- ta ima devet ~lena. Trojca ~lenovi se sudii vo Vrhovniot sud na Srbija, trojca se istaknati pravni eksperti, eden e zamenik-javen obvinitel na Republika Sr- bija i dvajca se pratenici vo Nacionalnoto sobranie so zavr{en praven fakultet, izbran od razli~ni izborni listi. Pretsedatelot na Nacionalnoto sobranie predlaga kandidati za ~lenovi na Komisijata na takov na~in {to minimum po dvajca kandidati se nominiraat za sekoja pozicija od sekoja prethodno spomnata grupa. Nacionalnoto sobranie na Republika Srbija gi izbira ~lenovite na Komisijata so tajno glasawe. Posebno glasawe se organizira za listite na kandidati za Vrhovniot sud, istaknati pravni eksperti, zamenici-javni obviniteli na Republika Srbija i pratenici vo Nacionalnoto sobranie so zavr{en praven fakultet (~len 11, 12 i 23).

4. Sproveduvawe Celosno sprovedeni merki: Nema. Delumno sprovedeni merki: Na 15 maj 2003 godina, Nacionalnoto sobranie imenuva{e 8 od 9 ~lenovi na Komisijata za istra`uvawe na odgovornosta za kr{e- we na ~ovekovite prava. Devettiot ~len doprva treba da se imenuva, a Komisi- jata dosega ne zapo~nala so rabota. Nedostatoci vo sproveduvaweto: Dosega ne mo`e da se zboruva za kakvo bilo sproveduvawe na Zakonot. Dosega nema{e vistinska primena na koja bilo merka. Slu`bi zasegnati so sproveduvaweto: Nema. Lica zasegnati so sproveduvaweto: Nema.

4. Vklu~uvawe na nevladinite organizacii i na `rtvite na porane{niot re`im vo podgotvuvaweto na zakonot Vklu~uvawe na nevladinite organizacii ili na `rtvite na porane{nite re`imi vo podgotvuvaweto na zakonot: Nema. Pri~ini za nedostatocite: Zakonot be{e donesen po itna postapka, a Nacio- nalnoto sobranie retko, ako i voop{to gi vklu~uva nevladinite organizacii vo podgotvuvaweto zakoni.

69 Nacionalen izve{taj: Srbija i Crna Gora

6. Javni debati za zakonot [iroki javni debati pred donesuvaweto na zakonot za lustracija: Nema. Inicijativi za diskusii: Nekolku nevladini organizacii, nekolku pravni i drugi eksperti i nekolku pretstavnici od mediumite iniciraa diskusii na trkalezni masi i na seminari. Ima{e nekolku, iako ne mnogu, izve{tai vo mediumite za ovie diskusii.

7. Zakoni i proceduri za pristap na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi Donesen zakonski akt za pristap na javnosta do dosiejata na tajnite slu`bi: Dekretot za otstranuvawe na oznakata za doverlivost od dosiejata na tajnata slu`ba vo Srbija be{e donesen na 31 maj 2002 godina, me|utoa, vo oktomvri 2003 godina istiot be{e proglasen za neustaven. Dekret so ist naziv be{e donesen vo Crna Gora vo septemvri 2002 godina, no toj ne be{e proglasen za neustaven kako {to prethodno be{e slu~ajot vo Srbija. Aktivnosti na nevladinite organizacii vo odnos na pristapot na javnosta do dosiejata: Vo juni 2003 godina, dve nevladini organizacii – Centarot za antivoena akcija i Centarot za napredni pravni studii – predlo`ija model na zakon za otvorawe na dosiejata na tajnata policija. Tekstot e dostapen (na srpski jazik) na veb stranicata na Centarot za antivoena akcija (www.caa.org.yu). Prethodno, vo fevruari 2002 godina, drug model be{e predlo- `en od strana na Centarot za antivoena akcija i prezentiran na Me|unarodnata konferencija za otvorawe na tajnite policiski dosieja. Oficijalni reakcii: Ministerstvoto za policija odbi da rasprava po model- zakonot, taka {to istiot nikoga{ ne be{e razgledan od strana na Vladata ili na Parlamentot na Republika Srbija.

8. Predlozi za drugi re{enija Predlozi za drugi re{enija: Ima{e nekolku, me|utoa, nivniot broj be{e mal. Vo porane{na Sojuzna Republika Jugoslavija, toga{niot pretsedatel Voislav Ko{tunica, vo mart 2001 godina ja formira{e Komisijata na vistinata i za pomiruvawe; me|utoa, nekoi od najistaknatite imenuvani ~lenovi imaa seriozni zabele{ki vo odnos na celite, nadle`nostite i na ovlastuvawata na ovaa komisija, i odbija da u~estvuvaat. Dve i pol godini podocna, Komisijata ednostavno is~ezna bez da prezeme kakva bilo pozna~itelna aktivnost i bez da ostvari kakov bilo konkreten rezultat. Konkretno, tokmu nevladinite organizacii bea tie {to baraa poveduvawe krivi~ni postapki za voeni zlostorstva i za zlostorstva protiv ~ove{tvoto, kako i lustracija vo slu~aite na zloupotreba na ~ovekovite prava. Postapuvawe so „zlostorstvata protiv ~ove{tvoto“: Dosega ima{e samo eden sudski slu~aj („Ov~ara“ po koj postapuva{e Specijalniot sud za voeni zlostorstva), koj zapo~na vo 2004 godina. Glavni pri~ini za nedostatocite i za neuspesite: Osobeno faktot {to temata na voenite zlostorstva sè u{te e tabu.

70 Prira~nik za lustracija, javen pristap do dosiejata na tajnite slu`bi i za javni debati za minatoto vo zemjite od Zapaden Balkan

9. Debati vo op{tata javnost vo vrska so minatoto Pova`ni javni debati vo vrska so minatoto: Ima{e nekolku, no malubrojni, raspravi vo vrska so minatoto. Glaven period opfaten so ovie javni raspravi: Periodot na re`imot na Milo- {evi}, a osobeno 1990-te godini. Glavni temi na ovie debati: Odnosite me|u Srbija od edna strana, i Hrvatska i Bosna i Hercegovina od druga strana, ulogata na re`imot na Milo{evi}, a osobeno ulogata na vojskata i na policijata vo vojnite vo Hrvatska i vo Bosna i Hercegovina, pra{aweto na sorabotkata so Ha{kiot tribunal. Glavni inicijatori na ovie diskusii: Nekolku nevladini organizacii – Centarot za antivoena akcija, Fondot za humanitarno pravo, Belgradskiot centar za ~ovekovi prava, Centarot za napredni pravni studii, Centarot za civilno-voeni odnosi, Viktimolo{koto dru{tvo na Srbija. Segmenti na op{testvoto direktno ili indirektno vklu~eni vo ovie debati: Glavno ~lenovi na nevladini organizacii, eksperti, pretstavnici na mediumite, studenti. Interesot na javnosta za ovie debati i nivniot efekt vrz javnoto mislewe: Mo{ne mali. Glavni pri~ini za slabite efekti: Generalno, se pretpo~ita kolektivnata amnezija; mnogumina ne sakaa da poveruvaat vo vistinata, pa duri i da gi slu{- nat faktite, a osobeno ne sakaa da poveruvaat ili da priznaat deka Srbite bea direktno vklu~eni vo voenite zlostorstva.

71 Predgovor

Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Aktivnosti na seminarot organiziran vo ramkite na Proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan vo Belgrad od 2 do 4 juli 2004 godina

Urednik: Magardi~ Ha~ikjan vo sorabotka so: Korina Noak - Etopulos

Predgovor Vo ovaa elektronska kniga pretstaveni se pridonesite i izvadoci od diskusiite vo tekot na seminarot Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata, {to se odr`a vo Belgrad od 2 do 4 juli 2004 godina. Ovoj seminar be{e del od proektot Razotkrivawe na skrienata istorija: Lustracijata vo zemjite od Zapaden Balkan, proekt {to go vode{e Centarot za demokratija i za pomiruvawe vo Jugoisto~na Evropa (CDRSEE) od Solun, a e organiziran vo sorabotka so pet partnerski organizacii: Albanskata grupa za ~ovekovi prava (AHRG) od Tirana, Centarot za interdisciplinarni postdiplomski studii (CIPS) pri Univerzitetot vo Saraevo, Hrvatskiot helsin{ki komitet za ~ovekovi prava (CHC) od Zagreb, Fondacijata Institut otvoreno op{testvo – Makedonija (FIOOM) od Skopje i Centarot za antivoena akcija (CAA) od Belgrad. Procesot na soo~uvawe so minatoto, posebno otkrivaweto istoriski fakti skrieni vo tajnite arhivi i raskrstuvawe edna{ zasekoga{ so minatoto e ~uvstvitelno, slo`eno i sporno pra{awe vo site postavtoritarni zemji. Lustracijata i postapkite za lustracija, kako i javnite debati za minatoto, se rangiraat me|u najva`nite pra{awa vo periodot na tranzicija. Koja e vrskata me|u javnite debati za minatoto i konsolidacijata na demokratskite strukturi, institucii i postapki? Koja e vrskata me|u lustracijata i demokratskata konsolidacija? Dali se ova silni ili pak slu~ajni vrski? Ova bea glavnite op{ti pra{awa na seminarot vo Belgrad i tie se glavnite temi na ovaa elektronska kniga.

Prviot del – Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva – se odnesuva na iskustvata vo nekoi zemji od Isto~na, Sredna i od Jugoisto~na Evropa (nadvor od ramkite na zemjite od Zapaden Balkan) vo odnos na javnite debati za minato- to i vo odnos na spravuvaweto so pra{aweto za lustracija i nivnite posledici vrz razvojot na soodvetnite op{testva. Natalija Letki dava analiti~ki pregled na razvojot na nastanite vo Isto~na i Sredna Evropa, definiraj}i ja lus-

72 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata tracijata vo ramkite na po{irokiot kontekst na dekomunizacijata, objasnuvaj- }i gi najva`nite temi povrzani so pra{aweto za lustracijata i diskutiraj}i za najrazli~nite posledici od lustracijata vrz demokratizacijata. Pavel Zacek zboruva za zakonskite regulativi za lustracija vo porane{na êhoslova~ka i vo Republika ê{ka, kako i praktikite za sproveduvawe i vo Republika ê{ka i vo Slova~ka. Marius Oprea go zema pra{aweto na kontinuitet na reìmot vo Romanija, posebno ilustriraj}i go so primer za sudbinata na porane{nata dr- àvna bezbednost vo tekot na tranzicioniot period. Emil Cenkov gi objasnuva zakonskite akti i postapkite za sproveduvawe vo odnos na pra{aweto za lustracija vo Bugarija, tretiraj}i gi, isto taka, i praktikite povrzani za sektorot za dràvna bezbednost i pra{aweto za javen pristap do dosiejata na tajnite slu`- bi. Site pridonesi vklu~uvaat analiza na vlijanieto na debatite za minatoto i za pra{aweto za lustracija vrz razvojot na soodvetnite op{testva. Diskusijata se koncentrira na ova pra{awe, kako i na definicijata za lustracija.

Vtoriot del – Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan – vklu~uva studii na slu~ai za iskustvata so javnite debati za minato- to i za pra{aweto na lustracija vo sekoja zemja od Zapaden Balkan oddelno. Jo- vica Trkuqa go objasnuva tretmanot na avtoritarnoto minato vo javnite debati vo Srbija i pri~inite za dosega{niot neuspeh na obidite za lustracija. Ivo Goldstajn gi analizira posebnite karakteristiki na istoriskiot revizionizam vo Hrvatska koj gi zaseni debatite za minatoto vo tekot na 1990-te i pri~i- nite za porealni priodi po 1999 godina. Jakob Finci ja objasnuva zakonskata osnova i postapkite za procesite na proverka vo odnos na policijata i na sudskiot sistem vo Bosna i Hercegovina. Iso Rusi gi poka`uva razli~nite aspekti na kontinuitet i promena vo ramkite na politi~kata scena vo Republika Makedonija, istaknuvaj}i go faktot deka pokraj jasnite li~ni i politi~ki kon- tinuiteti postojat i va`ni, iako sè u{te nedovolni, institucionalni promeni. Ketlin Imholc detalno gi objasnuva politi~kite, zakonskite i socijalnite priodi vo spravuvaweto so minatoto, a posebno pra{aweto na lustracijata vo Albanija nasproti istorijata na op{tiot politi~ki razvoj. Diskusijata se koncentrira na nekolku eti~ki aspekti na javnite debati za minatoto, vklu~uvaj}i go nivnoto mo`no katarzi~no vlijanie vrz soodvetnite op{testva i na pri~inite za faktot deka javniot interes vo oddelnite zemji e o~igledno koncentriran na razli~ni periodi od minatoto.

Tretiot del – Javni debati za minatoto: Efektite vrz demokratskite strukturi – glavno se odnesuva na direktnite ili indirektnite efekti od javnite debati za minatoto, za zakonodavstvoto i za instituciite. Voin Dimitrievi} gi objasnuva pri~inite za neuspehot na obidite da se vospostavi vistinata i proces za pomiruvawe vo institucionalizirana forma vo Jugoslavija i vo Sr- bija i Crna Gora i se osvrnuva na pra{aweto za toa koj period od minatoto treba, glavno, da se tretira. @arko Puhovski go analizira razvojot na nastanite vo Hrvatska so posebno naglasuvawe na pri~inite za paradoksot deka, od edna strana, postoi o~igleden napredok vo sferata na va`nite politi~ki i op{testveni elementi, dodeka od druga strana, lustracijata bila izostavena ili odreden vremenski period bila zameneta so etni~ki ili etni~ki bazirani diskvalifikacii. Dino Abazovi}, vo ramkite na politi~kiot i op{testveniot kontekst na Bosna i Hercegovina, gi ispituva procesite za lustracija i diskva-

73 Predgovor lifikacija, nivnoto vlijanie vrz etni~ki podelenoto op{testvo, i ulogata {to ja igra me|unarodnata zaednica. Biljana Vankovska ja objasnuva specifi~- nata situacija vo porane{nata jugoslovenska Republika Makedonija koja dove- la do relativno mal interes za javni debati za periodot pred 1991 godina i do koncentrirawe na sega{nata situacija koja e obele`ena so posledicite od nasilniot konflikt od 2001 godina. Ben Andoni diskutira za kontroverznata debata vo Albanija, vo proletta 2004 godina, za pra{aweto za otvorawe na dosiejata na tajnite slu`bi za pisatelite. Diskusijata glavno se fokusira na efektite na javnite debati za minatoto i za pra{aweto za lustracija vrz razvojot na politi~kite i op{testvenite nastani.

Sakame da im se zablagodarime, pred sè, na diskutantite i site onie {to dadoa svoj pridones. Na organizacisko i tehni~ko nivo, bi sakale da im se zablagodarime, prvo na Aleksandar Re{anovi}, direktor na Centarot za antivoena akcija od Belgrad, koj be{e klu~en vo organiziraweto na seminarot vo Belgrad. Im se zablagodaruvame, isto taka, i na koordinatorite na proekti od drugite partnerski organizacii vo ramkite na proektot: Goce Adam~eski od FIOOM, Elsa Baluri od AHRG, Nejra ^engi} od CIPS i Goranka Lali} od CHC, koi navistina mnogu pridonesoa za uspe{nata organizacija na seminarot, i posebno im se zablagodaruvame na golemiot broj istaknati eksperti od soodvetnite zemji za nivnoto u~estvo. Blagodarnost i do Marija Panajotara za transkripcijata i za nejzinoto temelno pregleduvawe na finalniot rezultat od aspekt na angliskiot jazik kako maj~in jazik. Dizajnot i tehni~kiot aspekt na publikaci- ite gi podgotvi Beonet, Belgrad. Sakame posebno da mu se zablagodarime na Dragoqub Dimitrievi} za negoviot kreativen input. Na kraj, no ne so pomala va`nost, sakame da im se zablagodarime na donatorite na celiot proekt, Evropskata unija i USAID za nivnata nesebi~na poddr{ka. Ovaa publikacija e podgotvena so poddr{ka od Evropskata unija i USAID i e realizirana od strana na Centarot za demokratija i za pomiruvawe vo Jugois- to~na Evropa (CDRSEE). Sodr`inata na ovaa publikacija pretstavuva odgovornost isklu~ivo na avtorite i ne gi odrazuva stavovite na Evropskata unija, USAID ili na CDRSEE. Urednicite Solun, dekemvri 2004 godina

74 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Prv del Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva

Posledicite od lustracijata vrz demokratizacijata: Iskustvoto od Isto~na i Sredna Evropa Natalija Letki Za da se definira pra{aweto od golem interes na ovaa konferencija, dozvolete mi da ve upatam na Oksfordskiot re~nik na angliskiot jazik koj veli deka „da se lustrira“ zna~i da se pro~isti domot, vo ovoj slu~aj teloto na politiki, na krvnata vina, da izvede odredeni pro~istuva~ki prava. Se razbira, lustracijata e samo eden od brojnite na~ini za spravuvawe so iskustvata od minatoto. Eden na~in e da se fokusira na krivi~nite postapki i krivi~nite pra{awa – da se sudat licata koi se vinovni za izma~uvawe i za ubivawe drugi lica. Vtoriot na~in e vra}aweto na imotot – spravuvawe so nepravdite koi se odnesuvaat na imotot. Tretiot na~in e lustracijata – op{toto re{enie za masovno proveruvawe. Taka, lustracijata, onaka kako {to e definirana od strana na najgolemiot broj eksperti, podrazbira proceduri za proverka na poedinci koi imaat aspiracii za odredeni javni pozicii. Lustracijata be{e relativno voobi~aeno iskustvo vo postkomunisti~kite dr- àvi vo Isto~na i Sredna Evropa. Sepak, obemot na lustracijata se razlikuva od edna do druga zemja. Obi~no, taa se odnesuva na relativno eksponiranite javni pozicii, a licata koi sakaat da stanat nositeli na ovie pozicii ili da bidat izbrani za niv se predmet na proverka za da se vidi nivnata vklu~enost vo prethodniot reìm (se lustriraat). [to vo ovoj slu~aj zna~i „vklu~enost“? Povtorno, ova se razlikuva od zemja vo zemja. Naj~esto, toa se odnesuva na sorabotkata so komunisti~kata tajna slu`ba. Tretata vovedna nota za lustracijata e osobeno va`na i ne sekoga{ dovolno se naglasuva. Lustracijata se regulira so zakon, toa e del od pravnata ramka. Lustracijata treba da se predloì, za nea da se diskutira i da se donese od strana na zakonodavnoto telo, i istata treba da ja odobri ili da ja korigira Ustav- niot sud. Taa nikoga{ ne smee da stane del od politi~kata ~istka. Lustracijata e sporno pra{awe i seriozni argumenti za i protiv nea se prezentirani. Najubeduva~kiot argument vo korist na lustracijata, spored mene, go obezbedi sociologot Klaus Ofe vo negovata kniga Varieteti na tranzicijata. Iskustvoto od Isto~na Evropa i od Isto~na Germanija (Cambridge: Polity Press 1996): deka zasegnatite lica, nivnite stavovi i nesposobnost, i mreìte na solidarnost {to postojat me|u niv pretstavuvaat zakana za urednoto funkcionirawe na noviot demokratski sistem. Ovoj argument jasno kaùva deka lustracijata ne e povrzana samo so moralnite i ideolo{kite pra{awa, tuku i so pra{awata za kompetentnost i mreìte na lu|e {to treba da se lustriraat. U{te edno va`no, a ~estopati potceneto pra{awe e toa deka proveru- vaweto na lu|eto poradi kompromitira~ko minato pred tie da stanat nositeli na javni pozicii, moè da bide korisno da se spre~i tie da bidat, na primer,

75 Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva ucenuvani i obvineti za raboti {to gi napravile ili ne gi napravile vo minatoto, {to moè da rezultira so destabilizacija na politi~kata situacija. Vak- viot pozitiven efekt od lustracijata se pokaà vo Isto~na i Sredna Evropa, osobeno vo slu~ajot na Polska. Se razbira, postojat i drugi fakti koi svedo~at za pozitivnite posledici od lustracijata za procesot na demokratizacija. Sepak, lustracijata vklu~uva i odreden broj problemati~ni pra{awa. Prvo, dali voop{to e mo`no da se izgradi silna i stabilna demokratija vrz isklu- ~uvawe? Vtoroto pra{awe e dali odredeni klu~ni profesii, na primer, armijata ili pak pravnite profesii koi bile posebno intenzivno vklu~eni vo prethodniot reìm, bi bile osobeno silno pogodeni. Ako lustracijata treba da se primeni na ovie profesii, te{ko deka nekoj }e ostane. Drug problem, verojatno u{te pozna~aen od prethodnite dva, e sigurnosta i kompletnosta na dosiejata na tajnite slu`bi. I na kraj, lustracijata ~estopati be{e koristena kako politi~ki instrument, kako na~in za spravuvawe so oponentite. Kako rezultat na toa, namesto da pridonese vo procesot na demokratizacija, taa moè da go popre~i preku zajaknuvawe na nedemokratski i manipulativni politi~ki re{enija. Koga stanuva zbor za vtoroto i tretoto od ovie pra{awa, o~igledno e deka ne moè da se dadat ednostavni odgovori. Moè li odredeni profesionalni grupi, posebno onie {to bile seriozno vklu~eni vo prethodniot reìm, celosno da se zamenat? Edinstvenata zemja od Sredna Evropa koja uspea uspe{no da se spravi so ovoj problem be{e Isto~na Germanija, bidej}i moè{e da „uveze“ eksperti od Zapadna Germanija. Nitu edna druga zemja nema{e sli~ni resursi. Vo site drugi zemji, se javija seriozni problemi poradi faktot {to dosiejata na tajnite slu`bi ne bea nitu celosni nitu sigurni, a ponekoga{ i izmanipulirani. Rabotite se malku poinakvi koga stanuva zbor za prvoto i za ~etvrtoto od pra- {awata {to bea spomenati. Politi~arite, kako i nau~nicite priznavaat deka sekoja moderna demokratija podrazbira odreden stepen na isklu~uvawe. Sekoga{ ima grupi lu|e ~ija politi~ka vklu~enost e, do odredena mera, ograni~ena. Site demokratii imaat, na primer, starosna granica za licata koi moàt da glasaat i onie {to ne moàt da glasaat. Vo mnogu demokratski zemji, pravata na politi~kite zatvorenici se ograni~eni. Ili, da zememe drug primer, vo nekoi zemji liceto treba da bide na odredena vozrast za da bide pretstavnik vo Gorniot dom na Parlamentot. Zna~i, postojat vakov vid ograni~uvawa. Naj- va`noto pra{awe ovde e kako se definiraat granicite na isklu~uvawe/vklu~u- vawe. Treba li na site informatori na porane{nata tajna slu`ba avtomatski da im bidat zabraneti odredeni javni pozicii? Zemaj}i gi predvid predupredu- vawata koi prethodno bea razgledani , mojot odgovor na ova pra{awe bi bil „ne“. Sepak, op{tiot fakt za odreden vid isklu~uvawe preku lustracija ne treba da se smeta za poproblemati~en od drugite vidovi isklu~uvawa {to postojat vo modernite demokratii. A, za toa deka problemot na lustracija se koristi kako politi~ki instrument, ve}e go spomenav soodvetniot na~in za spravuvawe so toa. Lustracijata mora da bide regulirana so zakon. Zakonot za lustracija treba da bide ustaven akt {to }e gi napravi manipulaciite nevozmo`ni. Lustracijata moè da podrazbira najrazli~ni pozitivni posledici za demokratizacijata. Podolu, jas }e diskutiram za pozitivnoto vlijanie {to dobro regu-

76 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata liranata i sprovedena lustracija moè da go ima vrz pet glavni „areni“ na demokratijata (za seopfatna diskusija za sferite na demokratijata poglednete vo Huan H. Linc i Alfred Stepan, Problemi na demokratskata tranzicija i konsolidacija, Baltimore and London: The John Hopkins University Press 1996). Prva- ta arena {to treba da se spomene vo ovoj tekst e javnata administracija, pri- rodna cel na postapkite za lustracija. Kako {to pokaà iskustvoto na zemjite od Isto~na i od Sredna Evropa vo tekot na prvata polovina od 1990-te, najo~igledniot pozitiven efekt od lustracijata bilo ograni~uvaweto na vlijanieto na konformistite i na komunistite vo javnata administracija. (Otvoreno ostanuva pra{aweto dali ova iskustvo }e bide celosno primenlivo vo zemjite na Balkanot sega ili vo tekot na narednite nekolku godini.) Naglasena e razlikata me|u konformistite i komunistite, i ottuka vklu~uvaweto na obete grupi ovde, bidej}i ne e nitu poèlno komunistite da imaat pregolemo vlijanie vrz novata birokratija poradi nivnite vrednosti, nitu pak e poèlno konformistite da imaat pregolemo vlijanie, poradi nivniot nedostig na vrednosti. Lustracijata treba da ovozmoì procenka na moralnite i profesionalnite standardi za javnite funkcioneri na vrvot. Taa dràvnata birokratija treba da ja napravi poupotrebliva i pootvorena za sorabotka so novata demokratska vlada. Sproveduvaweto na lustracijata treba da go naglasi zna~eweto na kompe- tentnosta i efikasnosta pred iskustvoto i posebno pred me|u~ove~kite odnosi. Zemeni zaedno, site ovie elementi so sigurnost }e ja zgolemat javnata doverba vo instituciite. Vtorata sfera e ekonomijata. Iako lustracijata, koja se primenuva samo na poziciite vo javniot sektor, direktno ne vlijae vrz ekonomskata sfera, sepak moè da ima mo}ni posledici po nea. Brzoto voveduvawe na dobro podgotvena lustracija bi go ograni~ilo pristapot na nomenklaturata do politi~kiot kapital i negovata sposobnost ovoj kapital da go transformira vo ekonomski kapital. Golem broj primeri od Isto~na i od Sredna Evropa pokaàa deka vakvata „transformacija“ e {tetna za noviot finansiski sektor vo nastanuvawe. Vo Bugarija, na primer, ~lenovite na nomenklaturata ne bea spre~eni da zazemat mesta na vrvot vo bankarskiot sektor, {to rezultira{e so negov pad. Lustraci- jata promovira nezavisnost na poziciite na vrvot vo finansiskata sfera, bankarstvoto i vo klu~nite industrii. Dobro sprovedenata lustracija promovira kompetentnost pred iskustvo me|u rakovoditelite na vrvot vo javniot sektor, so {to tie stanuvaat ponezavisni od razvojot na nastanite vo privatniot sektor, so {to odnosite me|u ovie dva sektora stanuvaat pozdravi. Najo~igledniot primer e ekonomskiot uspeh na Republika ê{ka koj treba da se povrze, barem delumno, so dobro izvedenata i radikalna lustracija. Tretata sfera {to treba da se spomene ovde e politi~koto op{testvo. Ovde, lustracijata moè da pomogne vo rasturaweto na silnata ili duri dominantna pozicija na naslednicite na komunisti~kite partii od aspekt na resursite. Iako lustracijata ne se spravuva so pra{awata {to se odnesuvaat na resursite na samite politi~ki partii, ograni~uvaj}i go pristapot na lu|eto od partiite koi{to gi nasledile resursite, no imaat sramno minato, bi ja napravila konkurencijata me|u partiite da bide poramnopravna, i so toa bi pomognala vo pojavata na novi demokratski partii. Kako rezultat, bi promovirala pojava na ona {to e osnoven uslov za edna demokratija – pluralisti~ka politika.

77 Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva

êtvrtata sfera e povrzana so vladeeweto na pravoto. Kako {to ve}e be{e spomenato, postojat odredeni profesii koi bile pod osobeno negativno vlijanie na komunisti~kite reìmi. Tie bile, kako {to velat lu|eto od Isto~na i od Sredna Evropa, najmnogu „komunizirani“ profesii, a pravnata profesija e definitivno edna od niv. Polska i Ungarija, na primer, se soo~ija so problemot da najdat dovolno sudii za da formiraat tribunal za lustracija. Nevozmo`no be{e da se najdat 10 do 12 sudii koi samite nemale „lustrativno“ minato. Demokratskiot politi~ki poredok so sigurnost }e ima pridobivki od promoviraweto na moralni i profesionalni standardi vo ovaa profesija. Toa, isto taka, bi ovozmoìlo kanalizirawe na politi~kite konflikti vo pravni postapki, so {to }e se ograni~i primenata na ucenuvaweto i kompromitira~- kite politi~ki instrumenti. Toa bi ja zajaknalo va`nosta na zakonskite propisi vo javniot ìvot. Na kraj, toa bi ovozmoìlo garancija deka lu|eto koi rabotat na sozdavaweto na pravnata osnova na novata demokratska dràva ne se istite koi porano rabotele za tajnata slu`ba na antidemokratskiot reìm. Na kraj, no ne pomalku va`na sfera na modernata demokratija e gra|anskoto op{testvo. Postapkata za lustracija e eden vid obred za preminuvawe, koj na gra|anite im pokaùva deka sistemot vo koj tie sega ìveat navistina e smenet. Vakvoto ~uvstvo na tranzicija kaj op{tata javnost za vozvrat treba da pridonese vo zgolemuvaweto na gra|anskata efikasnost, zajaknuvaweto na verbata na gra|anite deka tie moàt da vlijaat vrz politi~kite nastani, deka politi~- kiot sistem i dràvniot aparat reagiraat na nivnite potrebi. Ova }e ja zajakne doverbata vo javnite institucii i vo novata vlada. Rastot na gra|anskoto op{testvo dopolnitelno e potpomognat so faktot deka kandidatite za visokite nepoliti~ki javni pozicii, na primer, vo akademskiot svet ili vo mediumite, isto taka, se proveruvaat. Garancijata deka lu|eto koi se visoki rakovoditeli vo ovie sektori ne gi kompromitiraat svoite dol`nosti i obvrski kon javnosta poradi svoite vrski so komunisti~koto minato, bi pridonelo za kvalitetot, efikasnosta i upotreblivosta na ovie institucii za op{tata javnost. Da rezimirame, dobro reguliranata i sprovedena lustracija promovira transparentnost, kompetentnost, nezavisnost od me|u~ove~kite odnosi i mreì, kako i doverba vo javnite institucii i vo vladeeweto na pravoto. Sepak, odredeni problemati~ni pra{awa ne treba da bidat ignorirani. Eden od posebno te{kite aspekti na lustracijata, kako {to e spomenato pogore, e kvalitetot na osnovata za procesot na proverka, odnosno kvalitetot na dosiejata vo arhivite na tajnata slu`ba. Vo najmala raka, tolku va`no e i spornoto pra{awe za toa kako da se definiraat granicite za isklu~uvawe, {to pretstavuva lustrativno delo, i za koi pozicii treba da se proveruvaat kandidatite? Sè na sè, lustracijata kako re{enie koe{to go ograni~uva negativnoto vlijanie na porane{niot reìm vrz novata demokratija, definitivno, vredi da se promovira, no samo dokolku istata e prakti~na. Nitu edna sfera od javniot ìvot ne smee celosno da se paralizira so proverkite, kako, na primer, {to }e be{e armijata vo Polska. Lustracijata mora da bide apoliti~ki proces, taa ne smee da bide politi~ki instrument za borba protiv opozicijata, kako {to se slu~i vo nekoi slu~ai. Taa treba da bide rezultat na eden praven proces, baziran na ustaven akt i da pridonese za pravnata klima i za kvalitetot na novite propisi vo noviot demokratski sistem.

78 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Slu~aite na êhoslova~ka i na Republika ê{ka Pavel Zacek Vo 2003 godina, vo Republika ê{ka bea podgotveni dve interesni oficijalni publikacii koi frlija svetlina na procesot na otvoraweto na dosiejata na tajnata slu`ba na êhoslova~ka, i na op{tite postapki na proverka ili na lustracija vo Republika ê{ka i vo Republika Slova~ka. Prvata ja objavi Minis- terstvoto za vnatre{ni raboti i vklu~uva{e oficijalen spisok na porane{ni dou{nici i agenti na tajnata policija na êhoslova~ka. Toa be{e prviot del od izdanieto vo 14 dela. Publikacijata sodrè{e samo imiwa, datumi na ra|awe, vidovi agenti, registarski broevi, psevdonimi i datumi koga dosiejata bile kompletirani. Vtorata publikacija e od Biroto za dokumentacija i istraga na krivi~ni dela na komunizmot od Praga. Taa e posofisticirana od prvata publikacija i gi vklu~uva site spisoci na dosieja od 1989 godina, kako i materijalite povrzani so dosiejata koi{to bile uni{teni vo dekemvri 1989 godina. Vo ovaa publikacija moè{e da se najdat ne samo spisocite na agenti, tuku i dosieja za slu~ai, dosieja za lica, itn. Obete publikacii se mnogu korisni izvori za diskusija za pra{aweto koi vidovi postapki za lustracija se soodvetni, a koi ne se. Pominaa re~isi dve godini od kadifenata revolucija vo êhoslova~ka koga fe- deralniot parlament, vo oktomvri 1991 godina, go donese takanare~eniot zakon za proveruvawe ili za lustracija, prvoto zakonodavstvo podgotveno za da se za{titat visokite dràvni institucii i dràvnata i javnata administracija od pobornicite na porane{niot komunisti~ki reìm, vklu~uvaj}i gi porane{- nite sekretari na Komunisti~kata partija, dràvnite sekretari, pripadnicite vo tajnata policija (StB), i del od nejzinite agenti, sorabotnici i mreì. Nedorazbirawata me|u ~e{koto i slova~koto politi~ko liderstvo dovedoa do podelba na ~ehoslova~kata federacija kon krajot na 1992 godina i posledova- telno na toa do osnovaweto na dve nezavisni zemji nasledni~ki, Republika ê{ka i Republika Slova~ka. Vo slednite godini bea izbrani razli~ni priodi kon minatoto i kon za{titata na dràvite i na op{testvata od ostatocite na totalitaristi~koto minato. Vo periodot dodeka Vladimir Me~ijar be{e premier, Slova~ka ne go primenuva{e zakonot za proveruvawe ili za lustracija. Ona {to be{e u{te polo{o e {to pripadnicite na porane{nata dràvna bezbednost moèa da gi koristat svoite mreì za da sobiraat informacii i da posegnuvaat po nekoi od nivnite stari metodi, vklu~uvaj}i ubistva i kidnapirawa. Vo Republika ê{ka, treba{e da pominat u{te ~etiri godini pred da se donese zakon za otvorawe na dosiejata na StB za javnosta. Zakonot donesen vo 1996 godina, sepak, pretstavuva{e kompromis koj nude{e samo delumno re{enie na problemot so dosiejata i dokumentite na StB. Toj dozvoli javen pristap do dosiejata na tajnata komunisti~ka policija i do centralniot oddel i do regionalnite oddeli za kontrarazuznavawe. Vo mart 2002 godina, ~e{kiot Parlament go donese vtoriot zakon koj go regulira otvoraweto na dosiejata na porane{nata dràvna bezbednost. Toj go pro{i- ri opsegot na dokumenti {to treba da se otvorat od dosiejata na glavnite oddeli na takanare~enoto vnatre{no razuznavawe, kako i drugi delovi od porane{- niot sistem za dràvna bezbednost. Ottoga{, tri ministerstva bea vklu~eni vo

79 Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva otvoraweto na dosiejata na StB: Ministerstvoto za vnatre{ni raboti obezbeduva pristap do dosiejata na oddelenieto za razuznavawe i kontrarazuznavawe; Ministerstvoto za odbrana gi administrira materijalite za voenoto kontrarazuznavawe; Ministerstvoto za pravda e odgovorno za pristapot do dosiejata za obvinenie na takanare~enite mreì na zatvorski agenti i do dosiejata na licata koi bile pod nadzor vo ramkite na ~ehoslova~kite zatvori vo periodot me|u 1969 i 1989 godina. Do sega ne e daden pristap do materijalot na op{tiot personal na oddelot za razuznavawe, t.e. do dosiejata na ~ehoslova~kata voena razuznava~ka slu`ba, edinstveniot del na razuznava~kiot sistem pred 1989 godina {to ne bil podreden na dràvniot sekretar ili na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Na najgolemiot del ~e{ki dràvjani i stranci dozvoleno im e da pobaraat i da dobijat kopija od dosiejata od odbrani kategorii tajni sorabotnici na dràv- nata bezbednost za periodot od 1948 do 1989 godina. Ova, na primer, se odnesuva na kategoriite ìteli, agenti i dou{nici, no ne i na dosiejata na povereni- cite, na takanare~enite kandidati za agenti, i ne se odnesuva na nekoi drugi kategorii razuznava~ki agenti. Pristap se dozvoluva samo do dosiejata na licata koi se dràvjani na Republika ê{ka. Zakonot gi obvrzuva ministerstvata za vnatre{ni raboti, za odbrana i za pravda da gi objavat spisocite na sorabotnici na StB koi, isto taka, se dostapni i na veb stranicite. Sepak, objavuvaweto na imiwata na tajnite sorabotnici na StB vo momentov e predmet na diskusija vo mediumite, bidej}i izleguva deka ministerstvata ne gi objavile site imiwa kako {to bilo regulirano so zakonot. Se smeta deka od spisocite nedostigaat desetici iljadi imiwa od krajot na 1949-te i 1950-te godini. Od druga strana, ~e{kite sudovi, vo konkretni slu~ai, presudile deka imiwata na dve lica treba da se otstranat od spisokot po nivnata pravna akcija protiv Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, vrz osnova na nivnoto tvrdewe deka tie pogre{no bile registrirani kako sorabotnici na StB. Spored zakonot, ministerstvata, me|u drugite raboti, treba{e da gi objavat i spisocite na dosiejata za predmetite koi bile ~uvani od strana na dràvnata bezbednost za razli~ni institucii, reprezentativni tela, op{testveni grupi, itn. Posebno Internet slu`bata ima{e objaveno nekompleten spisok. Zakonot donesen vo 2002 godina ima{e za cel da gi obraboti nedostatocite na postapkite vo odnos na otvoraweto na starite dosieja na slu`benicite vo StB, slu`benicite po predmeti i nivnite pretpostaveni. Koga stanuva zbor za semejstvata na pripadnicite na porane{nata tajna policija, informaciite za nivnoto ìveali{te se za{titeni. Vo slu~aj na uni{teni dosieja, specijal- iziranite oddelenija na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i na Minis- terstvoto za odbrana treba da baraat drugi postojni materijali, kako razli~ni bele{ki, procenki i izve{tai, koi vo odredena mera, se zamena za nepostojnite dokumenti. Tie, isto taka, se stremat kon identifikacija na licata na koi im bile dadeni {ifrirani imiwa za da imaat istite pravo, kako barateli, da podnesat barawe za sopstvenite dosieja. Na kraj, no ne so pomala va`nost, zakonodavcite reagirale na soodvetnata kritika i otvorile del od materijalot na Komunisti~kata partija na êhoslova~ka, koja{to gi kontrolirala i gi nadgleduvala aktivnostite na bezbednosnite sili. Ottuka, tekovnata situacija vo odnos na pristap do dosiejata pokriva, vo najmala raka teoretski, najgolem del od aktivnostite na dràvnata bezbednost i na

80 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata drugite tela za razuznavawe i za bezbednost na reìmot na KP, prakti~no od ednostaven i edinstven agent na Generalniot sekretarijat na Centralniot komitet na KP. Nekoi delovi ostanuvaat nedostapni, na primer, dosiejata i dokumentite na posebnoto oddelenie odgovorno za za{titata na partiskite i dràv- nite funkcioneri, kako i dosiejata na porane{nata voena razuznava~ka slu`ba. Problemot od sistematska priroda se javuva kako rezultat na faktot deka so zakonot ne se vospostavuva specijalna institucija koja }e go prezeme administriraweto na dokumentite na dràvnata bezbednost i procesot na nivnoto otvorawe za javnosta, kako {to toa se slu~ilo vo Germanija, Polska, Romanija, Ungarija i Slova~ka. Aktivnostite na soodvetnite ministerstva i na drugite centralni dràvni izvr{ni tela vo odnos na pra{aweto za javen pristap do dosiejata, sekojdnevno se sudiraat so interesite na tekovnata vlast, koi, pak, ne sekoga{ se vo soglasnost so celta za doznavawe informacii za i otkrivawe na minatoto. Ova posebno se odnesuva na delovi od dene{nite tajni slu`bi. Soodvetnite tela, vsu{nost, ne sakaat nikakva kontrola, a nivnite aktivnosti vo realnosta ne svedo~at za nekakvi dlaboki interesi za nadminuvawe na totalitaristi~koto minato ili za razbirawe na celite na predmetnite merki. Vo Slova~ka, su{tinsko re{enie za ova pra{awe be{e doneseno vo avgust 2002 godina, po promenata na politi~kata situacija i po formiraweto na desni- ~arski kabinet. Zakonot za javen pristap do dosiejata {to se povrzani so aktivnostite na dràvnite bezbednosni sili vo periodot od 1939 do 1989 godina go zgolemi brojot na postkomunisti~ki zemji koi odlu~ija da sozdadat institucionalno re{enie za nivnoto totalitaristi~ko minato. Osven otvoraweto na postojnite dosieja za slova~kite oddelenija za dràvna bezbednost na na~in koj be{e re~isi identi~en na onoj {to se primeni vo Republika ê{ka, zakonot go definira{e i vremeto na totalitaristi~kiot reìm (1939-1989), so posebno naglasuvawe na krivi~nite dela izvr{eni vo tekot na nacisti~kiot reìm i reìmot na KP. Za celite na zakonot, definirano bilo deka totalitaristi~- kata dràva funkcionirala kako visok javen slu`benik i kako lice koe is- polnuva ili vodi funkcija vo dràvnite ili partiskite tela i organizacii. Dopolnitelno na otvoraweto na dosiejata na gonetite lica, zakonot gi opfa}a i pra{awata za kazneni obvinenija za krivi~ni dela protiv mirot, ~ove{tvoto i za voeni zlostorstva. Isto kako i vo Republika ê{ka, zakonot nareduva publikacija na imiwata na izbrani kategorii agenti na porane{nata tajna policija. U{te eden zna~aen ~ekor e sozdavaweto na Nacionalniot institut za se}avawe (UPN) koj zapo~na da raboti pri Ministerstvoto za pravda na 1 maj 2003 godina. Osven so administrirawe na dosiejata na StB i ovozmoùvawe javen pristap do niv, Institutot sproveduva i istoriski istraùvawa. Politi~arite i licata koi bile goneti od strana na porane{niot reìm baraa vakva institucija u{te vo 1989 godina. Samo licata koi nemaat kriminalno dosie i koi nikoga{ ne bile ~lenovi na Komunisti~kata partija ili na nekoja nejzina podredena organizacija, moàt da bidat ~lenovi na Administrativniot sovet na UPN. Vo momentov, procesot za nadminuvawe na totalitaristi~koto minato e podi- nami~en vo Slova~ka, dodeka vo Republika ê{ka se ~ini deka odredeni lica bi po~ekale nekoja popogodna politi~ka situacija. Idninata }e ja pokaè otpornosta kon minatoto na ê{ka i na Slova~ka i do koj stepen tie }e bidat pogodeni od promenata na politi~kata situacija, odnosno, od raste~koto pretpo~itawe i vlijanie na komunisti~kite partii.

81 Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva

Slu~ajot na Romanija Marius Oprea Vo Romanija, lustracijata ostana samo son. Vo dekemvri 1989 godina, oddelenie- to za dràvna bezbednost (Sekuritate) ima{e vkupno 15.312 lica, od koi 10.140 bea slu`benici. Vo centralnite edinici na Sekuritate rabotea 6.600 lica, a vo teritorijalnite edinici i vo edinicite odgovorni za Op{tinata Bukure{t 6.059 lica. Tajnite specijalni edinici imaa 2.426 lica, od koi 1.892 bea slu`benici. Komunisti~kata partija ima{e pove}e od 3.800.000 ~lenovi. Nitu vo periodot na op{tiot haos na 22 dekemvri 1989 godina, nitu vo tekot na slednite denovi i nedeli, ne be{e dopreno pra{aweto za raspa|awe ili za vospostavuvawe kontrola vrz strukturite na oddelenieto za dràvna bezbednost preku normativni akti izdadeni od strana na privremenata vlast. Istoto vaè- {e i za aparatot na Komunisti~kata partija. Vo kominiketo na Nacionalniot front za spas na zemjata, pro~itano na televizija na 22 dekemvri 1989 godina, samo be{e izjaveno deka celata dràvna vlast e prezemena od strana na Sovetot na Nacionalniot front za spas, na koj{to mu e podreden Vi{iot voen sovet koj gi koordinira site aktivnosti na armijata i na edinicite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Ovaa formu- lacija be{e dovolno zbunuva~ka za da ja pro{iri bezgrani~nata nesigurnost i mar{rutata na toj period. Samo dva dena podocna, Nacionalniot front za spas izjavi deka edinicite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti }e bidat integrirani vo Ministerstvoto za nacionalna odbrana, koe pak }e ja prezeme edinstvenata komanda vrz site trupi i borbeni sredstva vo zemjata. Za mnogu kratok period, porane{nata dràvna bezbednost be{e anatemizirana, no toa ne trae{e podolgo od nekolku dena. Od momentot koga porane{nata politi~ka policija se pretopi vo novite strukturi na vlast pa do denes, nema{e oficijalna osuda na nejzinite represivni akcii. Sekuritate is~ezna, samo od sebe, bez toa is~eznuvawe da bide potvrdeno so zakon. Istoto se slu~i i so Komunisti~kata partija, a se slu~i od istite pri~ini. Dekretot za raspu{taweto na Komunisti~kata partija na Romanija, potpi{an pod pritisok na demonstraciite na 12 januari 1990 godina, be{e ukinat pet dena podocna so odluka na Sovetot na Nacionalniot front za spas. Raspu{taweto na KP }e pokrene{e pra{awa za naslednik i za pravno regulirawe na ma- terijalnite resursi na partijata. Vo obata slu~ai, osven politi~kite razmisluvawa, postoe{e i druga pri~ina koja ima{e svoja uloga vo seto toa; nie moè da ja nare~eme privatizacija na porane{niot reìm. Golem broj slu`benici i agenti na Sekuritate bea reg- rutirani od privremenata vlast re~isi vedna{, i integrirani vo strukturata na novite razuznava~ki slu`bi i vo vladiniot aparat na ministerstvata za vnatre{ni raboti, pravda, nadvore{ni raboti i za trgovija so stranstvo. Ra- zuznava~kite slu`bi, re~isi vo celina, go prezemaa personalot i logistikata na celi oddelenija od Sekuritate. Nim, navistina, im trebaa golem broj vraboteni; spored Zakonot broj 51 (od 29 juli 1991 godina), ne pomalku od sedum tajni slu`bi treba{e oficijalno da rabotat vo poleto na nacionalnata bezbednost. Sli~en priod be{e prezemen i vo vladinite strukturi. Vo slednite godini,

82 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata golem del od porane{nite funkcioneri vo Sekuritate najdoa zasolni{te vo organite na centralnata vlada, vo lokalnite strukturi na vlasta i vo romans- kite agencii vo stranstvo. Postojat brojni primeri za vakviot razvoj na nastanite. Vo avgust 1993 godina, Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Minis- terstvoto za trgovija so stranstvo i Ministerstvoto za turizam imenuvaa 17 porane{ni visoki funkcioneri na Sekuritate za voeni ata{ea ili ekonomski sovetnici vo stranstvo. U{te 11 bea prefrleni na vode~ki pozicii vo Minis- terstvoto za trgovija so stranstvo, zajaknuvaj}i gi rangovite na porane{nite funkcioneri na Sekuritate ve}e prisutni vo ovie strukturi. Golem del od „novite“ strukturi so toa ostanaa pod dominacija na agentite i mreìte od minatoto. Golem broj od visokite slu`benici na Sekuritate koi ne bea „reintegrirani“, na toj na~in vlegoa vo svetot na biznisot. Tie, na nekoj na~in, stanaa elitna sila koja rabote{e sè {to e profitabilno – od bankrotirawe na la`ni pretprijatija, preceneti dogovori za nabavki i proda`bi, do ogromni operacii za uvoz i izvoz i kontrola na privatizacijata. Spored toa, krizniot period niz koj{to mina Sekuritate vo tekot na dekemvri 1989 godina be{e navistina kus. Silnata pozicija na visokite slu`benici na Sekuritate duri ne be{e ni pod zakana od povtornoto osnovawe na istoriskite partii vo uslovi na politi~ki pluralizam. Konkurencijata me|u ovie partii treba{e da se regulira, do onaa mera do koja toa e mo`no, bez nasilna vklu~enost na dràvnite institucii, koi{to nametnaa kontrolira~ki i diskreditira~ki aktivnosti za niv – zada~i za koi personalot na Sekuritate be{e obu~en i saka{e da gi napravi. Sou~esni{tvoto na novite vlasti so strukturite na porane{nata dràvna bezbednost rezultira{e vo akcii koi{to dokaàa deka vtorite bezuslovno se stavile sebesi vo slu`ba na novata vlast. Vo periodot me|u 1990 i 1992 godina, kampawite na klevetewe stanaa postojana karakteristika na romanskata politika. Tie bea mnogu sli~ni so kampawite organizirani vo minatoto od strana na slu`bata za dezinformacii ~ij{to direktor, vo me|uvreme, stana general i zamenik-direktor na „novata“ razuznava~ka slu`ba. Ponekoga{, vakvite napadi bea na rabot na apsurdnosta. Glavnata cel bea dobro poznati disidenti, glavnite metodi bea iskrivuvawe na vistinata ili ednostavni lagi, prezentirani so la`ni „dokazi“. Vo slednite godini, otkako visokite slu`benici na porane{nata Sekuritate moèa uspe{no da se infiltriraat vo partiite, vladinite strukturi, razuznava~kite slu`bi, i da gi prezemat vode~kite ulogi vo procesite na privatizacija, vakvite sredstva na politi~kata policija pove}e ne bea neophodni. Sekoj obid za raspar~uvawe na ogromnata mo} na personalot na Sekuritate i na strukturite preneseni vo novata era dosega be{e neuspe{en. Iako baraniot op{t imunitet za zloupotrebite storeni vo minatoto ne be{e daden, vakvite zloupotrebi ne bea seriozno istraùvani, duri ni vo slu~ai na atentati. Osnovaweto Nacionalen sovet za razgleduvawe na arhivite na Sekuritate, napraveno so cel da se razotkrijat aktivnostite na porane{nata politi~ka policija, ne dovede do nekoi seriozni rezultati. Novata institucija gi nema duri ni potrebnite materijali za rabota, bidej}i tajnite slu`bi odbija, pod razli~ni izgovori i so premol~ena soglasnost od pretsedatelot Jon Iliesku, da go po~ituvaat zakonot i da gi predadat arhivite na Sekuritate.

83 Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva

Vakvata za{tita na minatoto e samo del od nagradata {to novata dràvna administracija im ja dade na porane{nite visoki slu`benici na Sekuritate za uslugite {to tie gi obezbedija vo povtornoto steknuvawe i konsolidirawe na vlasta od strana na sega{nite socijaldemokrati koi se naslednici na porane{- nata Komunisti~ka partija. Pod prevezot na op{tiot molk, pottiknuva~ite na dolgite serii kriminalni zloupotrebi na koi vo minatoto be{e podloèn romanskiot narod, i natamu bea zadràni vo strukturite na tajnite slu`bi i im be{e dozvoleno da prodolàt so nivnite aktivnosti vo senka na vlasta ili da stanat po~ituvani, ~esni delovni lu|e ili ednakvo po~ituvani i ~esni politi~ari. Dozvolete mi da go zavr{am svoeto izlagawe so edno li~no iskustvo. Ne mnogu odamna, otkako Romanija be{e primena vo NATO, jas, na po~etokot na eden fudbalski natprevar, vidov deka mojot porane{en inspektor od Sekuritate, koj vo momentov e bankar, i negoviot porane{en vraboten, sè u{te se aktivni vo tajnite slu`bi. Tie sedea zaedno so Amerikanci, se {eguvaa, grickaa semki od son- ~ogled od hartieni }esi~ki na koi pi{uva{e ,,vrvna tajna“ i nosea amerikanski „Red Bull“ kap~iwa.

84 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Slu~ajot na Bugarija Emil Cenkov Lustracijata se fokusira na sektorot bezbednost i negovite mreì na agenti i dou{nici. Celta vo Bugarija, kako i vo site drugi postkomunisti~ki zemji, e da se ukine kontrolata na KP vrz celiot sektor, a osobeno vrz politi~kata policija, sektorot bezbednost da se ogradi od sovetskite (podocna ruskite) bezbednosni slu`bi, da se donese primarno i sekundarno zakonodavstvo so cel da se legitimizira sektorot bezbednost, da se postigne transparentnost i odgovornost, i sektorot bezbednost da se integrira vo bezbednosnite sistemi na NATO i na EU. Prviot akt za lustracija vo Bugarija ima{e odredeni posebni karakteristiki. Toj na visokite slu`benici vo dràvnata bezbednost im zabrani ~lenstvo vo politi~ka partija. Licata koi u~estvuvaa vo vladite vodeni od KP bea razre{eni od visoko i sredno rangiranite pozicii, mreàta na razuznava~ki agenti na politi~kata policija be{e namalena, politi~ki motiviranata mreà na dou{nici be{e raspu{tena i politi~kite funkcii vo sektorot bezbednost bea eliminirani. Ova bea nekoi od po~etnite ~ekori {to bea prezemeni. Nekoi nabquduva~i ne se sigurni dali zakonskite postapki ne vklu~ija odreden vid politi~ka ~istka, no bea sprovedeni vo forma na strukturni promeni. Logikata na ovie strukturni promeni vo sektorot bezbednost be{e da se izbegne edna institucija da go kontrolira celiot sektor, kako {to be{e slu~aj vo minatoto. Politi~kata policija be{e raspu{tena, a glavniot direktor na dràvnata bezbednost razre{en. Glavniot direktor na stranskoto razuznavawe vo ramkite na razuznava~kata slu`ba be{e staven pod komanda na Pretsedate- lot. Kontrarazuznavaweto be{e preimenuvano vo Nacionalna slu`ba za za{tita na Ustavot i mu bea dadeni funkcii. Voenoto kontrarazuznavawe, koe{to prethodno be{e vo ramkite na dràvnata bezbednost, sega be{e staveno pod nadle`nost na Ministerstvoto za odbrana. Vo ramkite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti be{e osnovana nacionalna slu`ba za borba protiv organiziraniot kriminal, pokazatel na novite prioriteti na bugarskite bezbednosni slu`bi. Vo isto vreme se odviva{e proverka i namaluvawe na bezbednosniot personal. Spored oficijalnite podatoci, vo periodot me|u 1989 i 1991 godina, brojot na slu`benici be{e namalen na polovina. Otpu{teni bea lica od najvisokoto i od srednoto rakovodno nivo vo tehni~koto i nau~noto razuznavawe, potoa glavniot direktor na porane{nata dràvna bezbednost, zaedno so najgolemiot broj slu`benici koi bile vo slu`bata do 5 godini ili pove}e od 20 godini. Vtoriot bran be{e efektuiran vo periodot 1991/1992 godina. Kako rezultat od ovie dve fazi na reducirawe, bea otpu{teni me|u 12.000 i 14.000 lica. Vrz osnova na ovie brojki, moè da se kaè deka lustracijata vo ramkite na bezbednosniot sektor be{e delumno uspe{na. Pra{aweto koe be{e pote{ko i pobolno za re{avawe i koe sè u{te ostanuva nere{eno e pra{aweto za dosiejata na dràvnata bezbednost. Vo 1991 godina, Golemoto nacionalno sobranie odlu~i deka arhivite na dràvnata bezbednost

85 Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva ne treba nitu da izlezat od tajnost nitu pak da se uni{tat. Od 1992 godina, sekoj gra|anin ima pravo da pobara, i dokolku ima uslovi, da dobie „sertifikat za ~isto minato“ od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Zloupotrebata na tajnite informacii be{e zabraneta so amandman na Krivi~niot zakonik vo 1993 godina. Ova, isto taka, be{e reakcija na relevantniot razvoj na nastanite od toj vid, na primer, objavuvaweto na spisokot so imiwata na porane{nite slu`- benici za razuznavawe koi tajno rabotele vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti. Ovaa akcija so sigurnost }e be{e nelegitimna, no isprovocira nekoi mnogu va`ni mediumski publikacii. Sli~nite kampawi vo tekot na 1990-te godini obi~no se fokusiraa na biv{ite agenti na dràvnite bezbednosni slu`bi koi sè u{te rabotea kako javni slu`benici. Tajnite dosieja od porane{nata dràvna bezbednost se rasprskani po razli~ni bezbednosni slu`bi. Ovde, povtorno se vklu~eni razli~ni ministerstva, kako i Kabinetot na Pretsedatelot: Ministerstvoto za vnatre{ni raboti (so najgolem del od kontrarazuznava~kite slu`bi i direktorot na arhivite na dràvna- ta bezbednost), Ministerstvoto za odbrana (so voenata kontrarazuznava~ka slu`ba) i Pretsedatelot komu direktno mu e podredena Nacionalnata razuznava~ka slu`ba (organ za bezbednost koj e oddelen od site drugi). Osven toa, postojat dosieja duri i vo kompaniite {to izvezuvaat oru`je, a golem i vaèn del od dosiejata se privatizirani, {to zna~i deka leàt vo nekoi skrieni mesta i se koristat samo za pogorespomenatite kampawi. U{te eden golem problem be{e predizvikan so uni{tuvaweto na golem broj dosieja na dràvnata bezbednost. Vkupniot broj na uni{tenite dosieja iznesuva 129.917. Vo slu~ajot na 81.820 od uni{tenite dosieja (odnosno, re~isi vo dve tretini od site slu~ai) periodot na konzervacija na dosiejata ne be{e iste~en vo vremeto na nivnoto uni{tuvawe ili vo vremeto koga be{e otkrieno deka tie nedostigaat. Devet iljadi od niv bea t.n. „rabotni dosieja“, vklu~uvaj}i ja celata dokumentacija na politi~kata policija. Toa be{e pri~inata zo{to eden porane{en minister za vnatre{ni raboti be{e obvinet za uni{tuvawe na del od ovie arhivi. Pokraj toa, vo 1990-te godini, site podatoci za tajnite stanovi na dràvnata bezbednost bea uni{teni ili is~eznaa. Ima i golem broj slu- ~ai na is~eznati dosieja na dou{nicite ~ii{to imiwa bile za~uvani na kar- ti~kite od registarot – no samo nivnite imiwa i ni{to drugo. Ova se objektivnite te{kotii so koi treba{e da se spravat bugarskite vlasti so donesuvaweto na zakonite za lustracija. Prviot, zakonot za lustracija od 1997 godina, be{e nare~en Zakon za pristap do dokumentite na porane{nata dr- àvna bezbednost i be{e podgotven za da garantira deka na niedno lice koe bilo vklu~eno vo aktivnostite na porane{nata dràvna bezbednost nema da mu se dozvoli da bide nositel na javna funkcija. Napraveni bea odredeni isklu~oci, kako na primer, za direktorite na bezbednosnoto razuznavawe, direktorot na armijata i sorabotnicite koi se vraboteni vo novite bezbednosni slu`bi. Sepak, ne be{e dozvolen nitu eden isklu~ok za u~esnicite vo pretsedatelskite izbori, za ~lenovite na Parlamentot ili za kandidatite na lokalnite izbori. Osven toa, Zakonot go olesni pristapot do dokumentite za onie lica koi stradale od aktivnostite na dràvnata bezbednost i direktorot za razuznavawe na op{tiot kadar vo armijata.

86 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Sepak, ovoj zakon be{e revidiran od strana na Ustavniot sud koj go ograni~i opfatot na lustracijata so postavuvawe barawe za neosporni dokazi {to ja do- kaùvaat pripadnosta na liceto vo porane{nata dràvna bezbednost. Amandmanot na Zakonot vo 2001 godina dava pristap i do arhivite na direktorot za razuznavawe na op{tiot personal. Drug amandman ovozmoì proverka na najvisokite izvr{ni pozicii, mesta vo partiskoto liderstvo, sudstvoto, nacionalnite mediumi i odredeni pozicii vo nau~nite i obrazovnite institucii. Po 2001 godina, zakonite za lustracija bea pod nadzor na parlamentarna komisija, takanare~enata Komisija na Andreev (ime na pratenik). Nejzinite naodi bea deka od vkupno 1.225 ~lenovi na ~etiri posledovatelni parlamenti od 1989 godina, 129 bile sorabotnici na porane{nite dràvni slu`bi, a toa e pribli`no edna desettina. Sepak, na Komisijata na Andreev ne i be{e dozvoleno, nitu pak ima{e vreme, da gi proveri ambasadorite, istra`nite sudii, sudiite, obvinitelite, direktorite na banki i doveritelite na bankite, i pokraj toa {to ja iznese svojata namera da go napravi toa. Vo 2002 godina, be{e donesen nov Zakon za za{tita na klasificirani informacii i sè u{te e validen. Zakonot postavi nov sistem za za~uvuvawe klasificirani informacii i mehanizam za otvorawe na dosiejata, sozdavaj}i tri nivoa na tajnost i davaj}i mala mo`nost za deklasificirawe na dosiejata na dràv- nata bezbednost. Deklasificiranite informacii mora da se podnesat do Fon- dot na dràvni arhivi edna godina po istekot na periodot na tajnost. Deklasi- ficiranite informacii moàt da se koristat vo soglasnost so Zakonot za pristap do javni informacii. Osnovana be{e i posebna dràvna komisija za bezbednost na informaciite da go nadgleduva i sproveduva Zakonot, a be{e voveden i nov mehanizam so koj se dozvoluva uni{tuvawe na deklasificiranite materijali. Postoe{e, i sè u{te postoi, odredena kritika od strana na mediumite i NVO koi izjavuvaat deka novata komisija za bezbednost na informaciite zavisi od izvr{- nata vlast i poradi toa ne e predmet na parlamentarna kontrola. Spored izve{- taite na mediumite, bezbednosnite vlasti sè pove}e i pove}e baraat uni{tuvawe na zna~itelen broj dokumenti, a nelegalnoto uni{tuvawe na klasificiranite dokumenti sè u{te predizvikuva nekakvi problemi. Drug kritikuvan aspekt e faktot deka ne postoi àlbena postapka za odlukite na komisijata. Postapkite povrzani so pristapot na Bugarija vo NATO vklu~uvaat, isto taka, odredeni elementi na lustracija. Voenite oficeri i politi~arite mora da dobijat sertifikat, za da dobijat pristap do klasificiranite informacii na NATO; ovoj sertifikat go izdava dràvnata komisija. Kandidatite mora da bidat provereni od strana na bugarskite bezbednosni slu`bi, koi treba da doka- àt deka predmetnoto lice ne rabotelo za komunisti~kata dràvna bezbednost. Celata postapka na proveruvawe soodvetstvuva so standardite na NATO. Do- sega, ima{e tri slu~ai na mo`ni ambasadori vo zemjite na NATO koi ne uspeaja da dobijat vakvi sertifikati i poradi toa ne bea imenuvani na ovie pozicii. Da rezimirame so nekolku zaklu~oci: mo{ne opasno e na tajnite slu`bi ili na bezbednosnite slu`bi da im se dozvoli samite da ja kontroliraat lustracijata davaj}i im sopstvenost vrz dosiejata. Mediumskite kampawi, bazirani vrz nezakonski metodi i vodeni na na~in na komplementarni vojni, vsu{nost, i ne i

87 Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva pomagaat na lustracijata. Seriozniot nedostatok treba da se nadmine so razvi- vawe mehanizmi na gra|anska kontrola. Od druga strana, pak, partiskiot monopol vrz bezbednosnite sektori treba strogo da se izbegne, bez ogled na toa dali ovie partii se komunisti~ki ili antikomunisti~ki. Masivna lustracija i na poziciite i na dosiejata, pokraj uni{tuvaweto ili likvidacijata na mreìte na dou{nici, moè da dovede do proliferacija na organiziran kriminal, kako {to be{e slu~ajot vo Bugarija. Poradi toa, op{tiot zaklu~ok e deka treba da se najde vistinskata ramnoteà me|u lustracijata na najvisokite pozicii vo vladiniot bezbednosen sektor od edna strana, i kontinuitetot na borbata protiv terorizmot, organiziraniot kriminal i novite bezbednosni zakani, od druga strana.

88 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

DISKUSIJA (izvadoci)

Zagorka Golubovi} Mojot komentar se odnesuva na odredeno kuso objasnuvawe za toa da se bide pobornik za lustracija i nekolku pozitivni posledici od toa. Se odnesuva na stavot deka edna od osnovnite pozitivni posledici na lustracijata e spre~uvawe- to na dominantni pozicii na komunisti~kite partii. Ova eksplicitno be{e izneseno vo prezentacijata na Natalija Letki, a implicitno be{e navedeno vo nekoi izjasnuvawa vo tekot na diskusijata. Ona {to nedostiga ovde be{e da se naglasi u{te eden mnogu vaèn faktor za vreme na postkomunisti~kite tranzicii. Ovoj faktor e navistina zna~aen ne samo za zemjite od Jugoisto~na Evropa, tuku za site zemji vo tranzicija, a toa e spre~uvaweto na vlijanieto na militantnite nacionalisti~ki partii i posledicite od nivnite aktivnosti za procesite na demokratizacijata. Toa dovede do najuàsnite zlostorstva vo minative me|uetni~ki vojni i do voeni zlostorstva vo porane{na Jugoslavija, no i do odredeni problemi i kontroverzi vo drugi zemji, odnosno vo Bugarija, Slova~ka, Litvanija i vo Romanija. Nere{enite problemi vo odnos na nacionalnite malcinstva go spre~uvaat vo- veduvaweto na eden od osnovnite zakoni na demokratijata – ednakvosta na site gra|ani pred zakonot bez ogled na nivnata nacionalna pripadnost. Pavel Zacek spomena eden mnogu vaèn element – krieweto ili zatajuvaweto na ubistvata od minatoto, i toa ne samo od dale~noto minato, tuku i od nedamne{noto minato, {to se dolì na nesproveduvaweto na zakonot za lustracija. Na primer, vo porane{na Jugoslavija, osobeno vo Srbija, ubistvata od neodamne{noto minato, politi~kite ubistva i atentati sè u{te ne se re{eni. Zo{to? Bidej}i ovie procesi bea sprovedeni od strana na lu|e koi bea aktivni vo prethodnite, minatite reìmi i koi ne bea lustrirani, ili provereni. Koga zboruvame za ulogata na lustracijata, treba da dodademe deka taa mora da pretstavuva kriti~ki pregled na porane{nite komunisti~ki reìmi so cel da se sozdadat uslovi za radikalno prekinuvawe na nedemokratskite strukturi i praktiki i za sozdava- we uslovi za demokratska transformacija. Svedoci sme na obnoven militanten nacionalizam koj posluì kako seriozna pre~ka za neskrieniot proces na demokratska transformacija na op{testvoto. Dokolku go ispu{time ovoj fakt, go izgubime od vid i zboruvame samo za vlijanijata na biv{ite komunisti~ki reìmi i tajnata policija, nema da bideme vo mo`nost da naglasime edna od najva`nite pri~ini so koja moème da dokaème deka lustracijata e neophodna vo ovoj region.

89 Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva

@arko Puhovski Za problemot treba da diskutirame so malku poprecizni op{ti uslovi. Ne mo- ème da zapo~neme so koristewe na definicija za lustracija koja se odnesuva na komunizmot, bidej}i toj ne e del od nitu edna definicija. Ova e eden vid primena na ovaa postapka. Nie imavme antinacisti~ka lustracija po 1945 godina, i }e treba da imame lustracija na politi~arite vo t.n. postkomunisti~ka tranzicija vo postjugoslovenskite zemji vo tekot na 1990-te godini. Ima{e, blago kaàno, ne mnogu precizno terminolo{ko tolkuvawe na modernata demokratija vo diskusijata na Natalija Letki. Vo spravuvaweto so lustracijata denes, mora da potencirame dve pra{awa za edna krajno formalizirana postapka. Prvo, treba da ja razjasnime vistinskata razlika me|u lustracijata i ~istkata. Krajno formalizirana postapka zna~i ne{to {to, za àl, go nema vo jazicite kako srpskiot ili hrvatskiot, a toa e razlikata me|u sudija (judge) i sportski sudija (referee). Sportskiot sudija vo fudbalski natprevar moè da vi dade òlt ili crven karton i vie ste nadvor. Nema nikakva diskusija. Ova ne e ona {to ni treba. Nam ni treba formalizirana postapka. Samo kako indikacija, sporeduvaj}i gi postojnite zakoni, germanskiot zakon e pove}e od dva pati podolg od pove}eto drugi, taka {to ovde imame eden vid implikacija za toa do kade treba da odime so formaliziranite proceduri. Vtoro, predmet ne moè da bidat samo komunistite. Toj mora da se povrze so nekakov vid kriminalna aktivnost. Samata formula za „kriminalna aktivnost“ ne be{e duri ni spomenata. Ako se zboruva samo za komunistite i toga{ se dodade formulacijata deka e neophodno da se za{titi dràvniot aparat od vlijanieto na komunistite i konformistite – o, boè, pa koj }e raboti za dràvniot aparat ako ne konformistite? Nikoj drug ne bi rabotel za dràvniot aparat, toa e samata su{tina na toa da se bide javen slu`benik – da se bide konformist. Idejata za za{tita na dràvniot aparat od konformisti bi bila sprotivna na vladeeweto na pravoto, bidej}i nam ni trebaat konformisti vo dràvniot aparat so cel da imame vladeewe na pravoto. Konceptot koj podrazbira deka moralnite stavovi treba da se prenesat vo pravni formuli e pogre{en. Ako po~neme da gi osuduvame konformistite, toa podrazbira deka hrabrosta e eden vid moralna obvrska, a toa ne e to~no. Hrabrosta e luksuz. Jas nemam obvrska da bidam hrabar. Ako moàm da pokaàm hrabrost, toa }e bide ne{to plus, no vo momentov jas imam pri~ina da veruvam deka moeto postoewe e staveno pod pra{awe. Jas se nao|am vo pozicija kade {to navistina ne moàm da izberam i ottuka ne moàm da bidam moralno ili legalno osuduvan. Ova e ne{to {to mora da se zeme predvid. Informirani sme za aktivnostite vo razli~ni zemji koi, vo osnova, se odnesuvaat na povrzanostite na tajnite slu`bi. ]e citiram eden popularen i poznat polski politi~ar koj edna{, pred okolu sedum ili osum godini, koga go pra{aa dali rabotel za tajnite slu`bi, re~e: „Ne, tie rabotea za mene, bidej}i jas bev ~len na Centralniot komitet na Komunisti~kata partija“. Potoa odedna{ ovie momci }e bidat nadvor, bidej}i, kako {to velat nekoi eksperti, najgolemiot del od lu|eto ~ii{to imiwa ne se spomenati vo tie listi se vistinski aktivnite momci vo tajnite slu`bi, i nie toa go znaeme. Zna~i, }e mora da imame mnogu precizna formula. I }e mora da gi svedeme oblastite na javnata administracija, sudiite, tajnite slu`bi i armijata. Bidej}i, ako odime ponatamu, }e

90 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata se pokrene pra{awe dali, da re~eme, Martin Hajdeger ne treba da se ~ita ili preveduva, bidej}i toj definitivno be{e sorabotnik na nacisti~kiot reìm. Sepak, negovite knigi se daleku od irelevantni za modernata filozofija. Pos- tojat raboti koi ne moàt da se trgnat ili izvadat, deka nekoi golemi poeti ili filozofi ili onie {to pravat filmovi bile aktivni vo za{tituvaweto. Najva`niot polski filmski reìser napravi tri verzii na negoviot najpopu- laren film, dodeka vo Polska se odvivale politi~ki promeni vo negovoto vreme, i odedna{ nekoj }e kaè toj e nadvor. Toa bi bilo navistina opasno moralizirawe na politi~kiot ìvot. Sekoga{ koga ima moralizirawe na politi~- kiot ìvot, postoi to~ka na zaminuvawe za totalitarnata politika, tokmu zatoa nam ni trebaat pravni formalizacii za da gi za{titime op{testvata.

Zoran Pai} Mojata kusa intervencija sodrì komentar i pra{awe za kolegite koi prezen- tiraa izutrina. Za lustracijata sum zainteresiran kako za vid proces vo kontekst na vladeewe na pravoto i nezavisen sudski sistem. Ona {to bi sakal da znam e kako moème da gi definirame celite na lustracijata. Spored mene, ova se odnesuva na oblastite na dràvnata administracija i sudskiot sistem koi vsu{nost funkcioniraat kako zastapnici na razli~ni ideologii, {to ponekoga{ rezultira vo sredstva {to ne pripa|aat na nivniot profesionalen mandat. Vklu~enite lica bile javni slu`benici i sudii koi bile unapredeni poradi odredeni interesi na politi~kite partii, nacionalisti~kite dvièwa, {ovinisti~kite planovi ili celi koi se mnogu va`ni da bidat spomenati vo na{iot slu~aj, vo slu~ajot na ovoj region. Tie bile vklu~eni i vo razli~ni korumpirani aktivnosti, potkup i nekoi drugi sli~ni raboti. Taka, osnovnoto pra{awe za mene e koja e celta na lustracijata. Smetam deka brojkite citirani vo razli~nite prezentacii, vsu{nost, go zama- tija, pa duri i skrija samiot problem. Postojat spisoci na iljadnici lu|e i vo tie spisoci nema da najdeme nitu eden sudija – sudija koj funkcioniral kako vreden izvr{itel na reìmot {to promovira razli~ni voeni celi i proekti koi{to bea navistina tematski vo toa vreme, osobeno vo slu~ajot na biv{a Jugoslavija. Ajde da se vratime na samiot po~etok. Bi sakal da ~ujam od na{ite kolegi od Republika ê{ka, Romanija i od Bugarija za {to sluì procesot na lustracija i kako moème da obezbedime funkcionirawe na dràvniot aparat i na sudskiot sistem {to }e bide kompletno osloboden od nasledstvoto od minatoto na promovirawe na edna ideologija.

Magardi~ Ha~ikjan Ovde diskutirame za spravuvawe so minatoto, a ne za samoto minato. Pra{a- weto e koj e najdobriot na~in za spravuvawe so minatoto vo pogled na sega{- nosta i idninata? Vaka jas go razbiram pra{aweto za spravuvawe so minatoto i ottuka smetam deka e mnogu va`no da odgovorime na pra{aweto na g. Pai}. Koja e celta na lustracijata? Natalija Letki gi prezentira{e posledicite od i argumentite za i protiv lustracijata, no me|u posledicite {to bea prezentirani ima{e samo pozitivni. Nema li negativni posledici? Bi bil navistina za~uden i bi se ~uvstvuval nesigurno dokolku koja bilo rabota ima samo pozi-

91 Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva tivni posledici, a nema negativni posledici. Moeto vtoro pra{awe e teoret- sko. Za na{iot proekt treba da diskutirame i da doneseme odluka za pra{aweto pokrenato od strana na @arko Puhovski. Dali site raboti gi tretirame na na~in na koj nekoi lu|e ja razbiraat lustracijata ili imame tesna definicija za lustracija? Pravime li razlika me|u lustracijata kako proces na proverka ili krivi~ni postapki protiv krivi~ni dela? Za na{iot proekt, se ograni~u- vame samo za procesite na proverka, no, sepak, treba da diskutirame za razlikata. Moeto treto pra{awe e, teoretski, dali e mo`no da postoi neizbe`na protivre~nost vo samite procesi za lustracija? Od edna strana, postoi celta za socijalna kohezija. No o~igledno, lustracijata, vo najmala raka, sodrì ne{to {to vo isto vreme e i polarizira~ko. Lustracijata ne bi bila dobra dokolku voop{to ne polarizira. Zna~i, koja treba da bide ramnoteàta? Postoi li op- {ta ramnoteà koja moè da se postigne imaj}i ja predvid ovaa protivre~nost, ili e potrebno da se vidi poedine~no od slu~aj vo slu~aj, od zemja vo zemja, bidej}i istoriite na zemjite se navistina mnogu razli~ni?

Natalija Letki Definicijata za demokratija {to ja iskoristiv deneska be{e neprecizna so pri~ina, a ne od neznaewe. Imav mnogu malku vreme i se obidov mnogu {iroko da objasnam {to podrazbiram pod politi~ki pra{awa za koi podocna zboruvav. Smetam deka poimot lustracija po~na da zna~i postapka za proveruvawe. Kolku {to jas znam, so vakvo zna~ewe se koristi vo kontekst na Isto~na i Sredna Evropa. Toa ne zna~i deka postapkite kako takvi se ne{to novo. Dokolku se navratime na drevnite vremiwa, }e vidime deka promenite na politi~kite reìmi bile prosledeni so politi~ko ~istewe. Vo kontekstot na Isto~na i Sredna Evropa, cela grupa problemi povrzani so spravuvaweto so minatoto obi~no se narekuvaat dekomunizacija i ovde vlegu- vaat mnogu drugi raboti pokraj lustracijata. Ovde imame krivi~ni postapki protiv lica koi ili ma~ele ili ubivale gra|ani pod komunisti~kite reìmi ili im bile davani naredbi da ma~at ili ubivaat lu|e, a toa e posebno pra{awe od lustracijata koja se razbira kako proverka na lica koi imaat aspiracii kon odredeni javni pozicii. Na po~etokot spomenav deka lustracijata e samo eden od nekolkute metodi za spravuvawe so iskustvata od minatoto. Postoi cela sfera na drugi, posimbo- li~ni promeni kade {to se menuvaat nacionalnite himni, kade {to istoriskite knigi odnovo se pi{uvaat, a semejstvata na licata koi bile nepravedno obvineti i osudeni na smrt i pogubeni, na primer, vo tekot na 1940-te i 1950-te godini, sega se vra}aat vo sudovite i se obiduvaat da gi popravat ovie nepravdi. Ima ogromen broj problemi so koi novite vlasti treba da se soo~at vo procesot na demokratizacija. Povtoruvam, lustracijata e samo mal del od toa. Bi ka- àla i toa deka verojatno postojat poitni pra{awa, posebno vo kontekst na balkanskite dràvi, od lustracijata sfatena kako proveruvawe na lica dali bile vklu~eni vo komunisti~kite reìmi ili sorabotuvale so tajnata slu`ba. Se soglasuvam, na primer, deka spravuvaweto so zlostorstvata protiv ~ove{t- voto ili etni~koto ~istewe e daleku pova`no pra{awe. Koga zboruvame za toa kako lustracijata vlijae vrz birokratijata, armijata i

92 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata tajnata slu`ba, ni nedostigaat dve mnogu va`ni sferi, imeno, mediumite i obrazovanieto. Mislam deka lustracijata ovde moè da odigra navistina mo}na uloga. Vistina e deka se fokusirav na pozitivnite posledici od lustracijata. Se soglasuvam deka postojat i pozitivni i negativni posledici. Smetam deka pogod- nosta na lustracijata kako re{enie za odredena zemja treba da bide oceneta in- dividualno, zemja po zemja, bidej}i pozitivnite, kako i negativnite posledici }e bidat posebni. Lustracijata e polarizira~ko pra{awe, no bez ogled na toa dali }e se vovede ili ne, i dali da se donesat zakoni za lustracija ili ne, toa e polarizira~ko pra{awe. Vo sekoj slu~aj, treba da bide formalna zakonska procedura. Vo Polska, na primer, javnosta navistina be{e podelena vo odnos na pra{aweto za proveruvawe, no diskusiite i polarizacijata se smirija otkako be{e voveden zakonot. Zna~i, jas se soglasuvam deka lustracijata moè da ima negativni posledici, a jas verojatno ne posvetiv dovolno vnimanie na ona {to moè da pretstavuva negativni posledici. Sepak, vo smisla na socijalna kohezija, mislam deka pra{aweto za spravuvawe so minatoto i stavovite kon minatoto se, i sekoga{ }e bidat, mnogu sporno pra{awe, bez ogled na faktot kako nie se spravuvame so toa, dali }e napravime lustracija ili proverka ili }e gi otfrlime.

Emil Cenkov Negativnata strana na lustracijata vo mojata zemja se partiskite ~istki na antikomunisti~kite partii i na onie {to tvrdat deka pravat lustracija. Ova zna~i deka partiskite imenuvawa na lica koi obi~no ne se profesionalci, tuku se samo politi~ki imenuvani, sozdavaat odreden vid uslovi za koristewe ili zloupotreba na bezbednosniot aparat za odredeni partiski celi, {to vsu{- nost i ne e nivna rabota. Ova pretstavuva navistina vaèn negativen faktor. Jas ne sum pravnik, no sum pobornik za pragmati~en pristap kon ovoj problem. Se razbira, moète da gi zadrìte lu|eto koi se na najvisokite pozicii vo bezbednosniot sektor i po demokratskite promeni. Ne e realno da gi zadrìte istite lu|e, na primer, vo kontekst na ~lenstvoto na Bugarija vo NATO. Ne mo- ète da zadrìte odredeni generali koi bile vode~ki ~lenovi na opozicijata vo minatoto. Logi~no e deka, vo najmala raka, mora da se napravat odredeni ograni~eni promeni, iako nekoi od ovie lu|e moè da bidat navistina dobri profesionalci. Od druga strana, mora da se zeme predvid i faktot deka nam ni trebaat dobri profesionalci, na primer, vo borbata protiv terorizmot. Sigu- ren sum deka na{ite novi sojuznici nema da pra{aat za minatoto na dobar pro- fesionalec koj im pomaga vo borbata protiv terorizmot, taka {to ova pretstavuva navistina sloèno pra{awe. Sepak, razumno e edna od celite na lustracijata da se odnesuva na spre~uvaweto na povtoruvaweto ili opstojuvaweto na odredeni mehanizmi za nelegalna kontrola na javnite li~nosti od strana na razli~ni lu|e ili strukturi. Pokraj faktot deka bezbednosniot sektor se obnovuva, sè u{te postojat odredeni grupi vo ramkite na bezbednosniot sektor ili duri odredeni biv{i slu`benici koi moè da praktikuvaat nelegalna kontrola i istata da ja koristat za drugi celi. Ova e apsolutno sprotivno na ona {to pretstavuva demokratija. Za mene, ova e edna op{ta cel koja treba da se sprovede.

93 Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva

@idas Daskalovski Od prezentacijata na Natalija Letki jasno stana deka lustracijata sluì za celite na korigirawe na nepravdite od minatoto i za ograni~uvawe na vlijanieto na Komunisti~kata partija vrz politi~kiot sistem. Sepak, jas bi sakal da ja naglasam neophodnosta konkretnite karakteristiki na razvojot na nastanite i individualnite slu~ai i iskustva vo razli~ni zemji da se zemat predvid koga se diskutira za lustracijata. Razli~ni zemji ~ekorat po razli~ni pateki vo procesite na demokratizacija. Vo Republika Makedonija, na primer, porane{niot vladeja~ki Sojuz na komunisti zazema reformisti~ki stav kon demokratijata. Vsu{nost, tie sega vladeat so zemjata. Zna~i, realnosta vo Makedoni- ja e deka reformiranata Komunisti~ka partija vladee vo zemjata pove}e ili pomalku 15 godini vo kontinuitet, so eden kratok isklu~ok koga opozicionata partija be{e na vlast ~etiri godini. Se ~ini o~igledno deka predvid mora da gi zememe lokalnite uslovi. Od druga strana, treba da razmislime i za toa dali ova e op{ta cel koja nie voop{to treba da ja prezememe. Natalija Letki spomena deka demokratijata isklu~uva odredeni lu|e. Moèbi ova nekako se povrzuva so opravduvaweto na pri~inite zo{to komunisti~koto vlijanie treba da se zaokruì i namali, no jas bi sakal da slu{nam nekoi drugi objasnuvawa i drugi argumenti koi{to odat vo prilog na lustracijata, osobeno vo kontekst na zemjite od Zapaden Balkan i porane{na Jugoslavija, koja be{e poinakva od Ro- manija i od Bugarija.

Natalija Letki Sakam da gi pra{am ekspertite od konkretnite zemji, bidej}i jas nikoga{ ne dobiv vpe~atok deka lustracijata celi kon ograni~uvawe na vlijanieto na Komunisti~kata partija sama po sebe. Ne mislam deka minatoto ~lenstvo vo Komunisti~kata partija be{e osnova za lustracija vo koja bilo od zemjite za koi{to zboruvame ovde. Taa obi~no se odnesuva na vklu~enosta vo ili sorabotkata so tajnata slu`ba. Sakam da se osiguram za ova, bidej}i ova sè u{te ostanuva neprecizirano. Toa e na~in na povrzuvawe na nasledstvoto so minatoto. Toa e komunisti~koto minato, no ne zna~i deka ~lenovite na porane{nata Komunisti~ka partija se ~istat, bidej}i toa bi zna~elo 15-16 procenti od vozrasnata populacija vo nekoi zemji, a toa ednostavno e sme{no od najrazli~ni pri~ini. Korigiraweto na nepravdite od minatoto, isto taka, ne pretstavuva cel na lustracijata. Pos- tojat golem broj drugi postapki za spravuvawe so ova, na primer, postapkite za vra}awe na imotot. Lustracijata duri ne se odnesuva ni na isklu~uvawe- to/vklu~uvaweto. Koga Klaus Ofe, na primer, zboruva za pra{aweto za spravuvawe so minatoto, toj zboruva za retrospektivna pravda i opravduvawe koe gleda kon idninata. Retrospektivna pravda zna~i spravuvawe so nepravdite. Zna- ~i, toa bi bilo vra}awe na imotot i iznesuvawe na politi~kite kriminalci pred sud. Lustracijata spa|a vo kategorijata na opravduvawe koe gleda kon idninata. Mo`no e, vo nekoi zemji, ova da ne bide prakti~no. Vo nekoi zemji ili vo ramkite na odredeni profesii ova mo`e da ne e prakti~no ili izvod- livo. Mo`e da zavr{i taka {to }e ja paralizira zemjata. Koga zboruvame za isklu~uvaweto/vklu~uvaweto, argumentiram deka toa pove}e se odnesuva na

94 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata kvalifikacija/diskvalifikacija, bidej}i predmetnite lica ne se celosno isklu~eni. Ednostavno, se ograni~uva samo nivniot pristap do odredeni pozicii. Toa ne zna~i deka tie se celosno isklu~eni od javniot ìvot. Moèbi ne ste oceneti kako moralno pogodno lice da bidete premier na edna nova demokratija dokolku ste rabotele za tajnata slu`ba, ste podnesuvale izve{tai za va- {ite prijateli, rodnini ili za lu|eto so koi ste rabotele 20 godini. Sepak, mo- è da si imate svoj privaten biznis, moè da bidete univerzitetski predava~. Pra{aweto e kako se definiraat ovie grani~ni linii. No, za ova, sekoja zemja sama treba da si odlu~i.

Jovica Trkuqa Generalno, postojat razli~ni pateki za spravuvawe so minatoto, a dve od niv se najva`ni. Dokolku prvata pateka e patekata na se}avaweto, vtorata }e bide patekata na zaboravot. Za vtorata }e treba da se diskutira malku, osobeno poradi toa {to imame gosti od Grcija i bi moèle da spodelime odredeni iskustva so niv. Na primer, Grcija i [panija trgnaa po patot na demokratizacijata bez da se soo~at so avtoritarnoto minato. Polska trgna po vtoriot pat po 1990 godina i toga{ sfati deka mora da se vrati na patot na se}avawata, soo~uvaj}i se so avtoritarnoto minato. Otkako bea prezemeni prvite ~ekori, Adam Mi~nik izvonredno ja pokaà Pandorinata kutija {to mora{e da se otvori. Toj re~e deka toa e kako granata koja pa|a vo septi~ka jama, odreden broj lu|e }e bidat povredeni, nekoi od niv }e zaginat, ama site nie }e bideme na- ma~kani so kal. Ne e slu~ajno toa {to definiraweto na lustracijata be{e najgolem prioritet na dene{niot dneven red. O~igledno e deka starite zapisi bea vo pravo – deka definicijata e mnogu opasna. Onaka kako {to jas ja razbiram, lustracijata nekoga{ koristena vo starata Rimska Imperija nema nikakva vrska so dene{nata definicija. Taka, jas smetam deka najvistinoto }e bide da ja definirame prirodata na lustracijata. Na{iot kolega @arko Puhovski ponudi dve definicii – politi~ka i eti~ka. Toj, vsu{nost, ja vide opasnosta deka moralizira~kiot priod bi moèl da dovede do obnoveni totalitarni reìmi. Site nie se zala- game za pravna i proceduralna dimenzija na lustracijata. Za pravnicite e seriozna dilemata dali prirodata na lustracijata od praven aspekt se smeta za kazniva, disciplinira~ka ili moèbi administrativna, ili pak kombinacija od trite. Toga{, mi se ~ini deka se soo~uvame so sprotiven problem. Dali stanuva zbor za princip da se koristat mehanizmi na avtoritarna zemja, a potoa da se obide tie da se otstranat so mehanizmi na dràva zasnovana vrz vladeewe- to na pravoto? Vo ovoj kontekst, korisno e da se spomenat izjavite na nekoi germanski disidenti koi rekoa deka o~ekuvale pravda, i namesto toa bile nagradeni so vladeewe na pravoto.

Natalija Letki Moèbi polskoto re{enie e ne{to so {to vie }e bidete zadovolni - {to be{e napraveno - be{e pobarano lu|eto da potpi{at izjava dali rabotele za tajnata slu`ba ili ne, i duri ako rabotele za tajnata slu`ba, sepak, moèa da stanat, da kaème, pratenici. Moè da bidat spre~eni da dojdat na tie pozicii samo do-

95 Minatoto i sega{nosta: Istoriski iskustva kolku laèle. Taka, prekr{okot se narekuva lustraciska laga i mislam deka ova, moèbi, bi bil prifatliv kompromis. Moeto pra{awe vo odnos na nekoi komentari, a toa verojatno se dolì na moeto neznaewe, e slednovo: dali navistina ni treba lustracija za da gi gonime kriminalnite dela protiv poedinci ili protiv grupa lu|e, i etni~kite ~iste- wa? Ne go pravat li ova zemjite spored Krivi~niot zakonik? Ova e ne{to {to se pravi vo drugite zemji. Ako ubiete nekogo ili pak ako platite nekomu za da ubie nekoj drug ili ako mu dadete takva naredba nekomu, ve izveduvaat pred sud, odgovorni ste za toa i ne ni treba posebna lustracija, ~istewe ili nekoj drug akt za vakvi krivi~ni dela. Po toa treba da se postapuva spored Krivi~niot zakonik.

96 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Vtor del Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan

Iskustvoto vo Jugoslavija i vo Srbija i Crna Gora Jovica Trkuqa Poèlno bi bilo da prezentiram nekoi uspe{ni rezultati od lustracijata, no, za àl, poradi realnosta na istite, moram za zboruvam za kompletno neuspe{en obid za lustracija vo Srbija i Crna Gora, koncentriraj}i se na razvojot na nastanite vo Srbija. ]e se obidam da dadam odgovor na pra{aweto za toa kako generalno da se tretira avtoritarnoto minato. Osven toa, }e se fokusiram i na nekoi va`ni karakteristiki na minatoto i kako da se spravime so avtoritarnoto minato vo Srbija. Na kraj, }e gi objasnam pri~inite zo{to vo Srbija sè u{te nema lustracija. Pokraj site promeni vo Srbija koi{to po~naa vo oktomvri 2000 godina, nie sè u{te ne sme vo mo`nost da se soo~ime so zlata na avtoritarnoto minato. Ska- lata na vrednosti ostana nepromeneta. Vo toj pogled, moè da se zboruva za kontinuitet na avtoritarniot reìm. Spored mene, od vitalno zna~ewe za op{testvoto e ne samo da se soo~i, tuku i da gi nadmine zlata na avtoritarnoto minato, za da moè da se izbegne nivnoto povtoruvawe. Toa e najgolem prioritet, bidej}i ako svrtime grb kon minatoto i se obideme da gi potisneme site diskusii za nego, toa }e se pojavi na drugo mesto, moèbi duri i vo negovata najlo{a forma. Vo ovoj region, imavme nekoi navistina lo{i iskustva so avtoritarnite reì- mi. Vo tekot na nivnoto vladeewe, eden in~ mo} be{e podolg od edna milja ~o- vekovi prava. Dobro poznato e deka reìmite od ovoj vid proizveduvaat razli~- ni nepravdi i zla – prekr{uvawe na ~ovekovite prava, prekr{uvawe na zakonite od strana na javnite slu`benici, manipulirani izbori, pa duri i voeni zlostorstva. Koga posle toa }e se pojavi nova demokratska vlast, taa so soo~uva so problemot kako da se spravi so minatoto. Eden moèn odgovor e politikata na se}avawa – soo~uvawe so i nadminuvawe na zlata od minatoto. Ova be{e priodot {to go izbraa Germanija, Ungarija i Republika ê{ka. U{te eden moèn odgovor e patekata na zaboravot – samo povle~ete linija i kaète vo red, ova be{e vo minatoto, ajde sega da prodolìme ponatamu. Ova be{e priodot {to go izbraa Grcija, [panija i Portugalija. Postoi i treta opcija, nekade na polovina pat, priodot {to go izbra Polska, koja prvo go odbra prviot pat, a potoa se prefrli na vtoriot. Vo Srbija se slu~i ne{to sli~no – postoe{e obid da se drìme do patot na se}avawata, po koj sleduva{e patot na zaboravot. Nadminuvaweto na minatoto vklu~uva dve zada~i. Prvata e da se otstranat posledicite od vladenieto na avtoritarnata partija. Ova direktno se povrzuva so pra{awa kako otvoraweto na dosiejata na porane{nata dràvna bezbednost, procesi za denacionalizacija, itn. Vtorata e da se otstranat posledicite ne samo od nelegalnata dràva, tuku i posledicite koi bile rezultat od nacio-

97 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan nalisti~ki politiki i vojnite vodeni vo regionot. Komparativnite iskustva pokaùvaat deka ovoj proces e navistina delikaten. Iskustvoto na Srbija e eden argument pove}e vo korist na tezata za Pandorinata kutija – otkako }e se otvori od nea izleguvaat site zla. Vo sekoj slu~aj, prviot ~ekor e da se otvorat dosiejata na porane{nite slu`bi za dràvna bezbednost. Demokratskite vlasti vo Srbija go prezemaa ovoj ~ekor nabrzina. Vo 2001 godina be{e objaven dekret so koj se ukina pravoto na doverlivost. Sepak, ovaa aktivnost be{e regulirana so eden vid dokument koj nema{e pravna osnova. Toa samo malku ja podotvori vratata kade {to se ~uvaa dosiejata, no ovie dosieja ne gi napravi dostapni za golem broj lu|e. Nabrzo potoa, Ustavniot sud donese odluka protiv dokumentot i na~inot na koj toj be{e donesen, taka {to Srbija sega nema nikakov zakonski dokument so koj se regulira ova pra{awe. Kako rezultat na toa, dobro poznata NVO – Centar za antivoena akcija, predloì model na zakon za otvorawe na tajnite dosieja. Eden porane{en minister za pravda objavi deka ovoj zakon }e bide donesen od strana na Parlamentot, no toa nikoga{ ne se slu~i. Sprotivno na toa, reakci- jata na vlastite za predloèniot model na zakon vo najgolem del be{e negativ- na. O~igledno, barem dosega, vlastite vo Srbija ne se podgotveni da napravat vaèn ~ekor napred vo odnos na otvoraweto na tajnite dosieja. Postojat golem broj drugi pra{awa povrzani so zada~ata za otstranuvawe na posledicite od minatiot avtoritaren reìm. Vo Srbija, na primer, va`na posledica e odgovornosta na sudiite za prekr{uvawe na zakonite. Vo periodot na reìmot na Milo{evi}, ima{e golem broj slu~ai na seriozno prekr{uvawe na zakonite od strana na sudiite. Krivi~niot zakonik gi utvrdi kaznenite merki za prekr{uvawe na zakonite, no toa ne be{e primeneto vo vakvite slu~ai vo tekot na ovoj period. Drugi va`ni pra{awa vo Srbija se rehabilitacijata i denacionalizacijata. Sega za lustracijata. Dominantnoto mislewe vo politi~kata nauka ja definira lustracijata kako proces koj se stremi kon privremeno onevozmoùvawe pristap do visoko rangirani pozicii za nekoi lica – za onie {to vsu{nost gi prekr{ile ~ovekovite prava ili bile vklu~eni vo izvr{uvawe kriminalni dejstva. Ovaa definicija ja naglasuva preventivnata priroda na lustracijata (nasproti represivnata) i insistira na poimot diskvalifikacija, koja se objasnuva so potrebata od katarza. Da go sporedime toa na popularen na~in: spored ova razbirawe, lustracijata e ednakva na crveniot karton vo fudbalot. Ova zna~i deka edno lice e isprateno nadvor ili diskvlifikuvano i ne moè da igra pove}e za timot, vo najmala raka, za odreden vremenski period. Vo Srbija, obidot da se re{i pra{aweto na lustracijata be{e celosen neuspeh. Vo tekot na proletta 2002 godina, edna i pol godina po padot na reìmot na Milo{evi}, nekoi gra|ani i NVO zapo~naa inicijativa za donesuvawe zakon za lustracija i za odgovornost za prekr{uvawe na ~ovekovite prava. Na ovaa inicijativa voop{to ne se reagira{e. Potoa Centarot za napredni pravni studii predloì model na zakon za odgovornost za prekr{uvawata na ~ovekovite prava. Reakciite na vlastite, glavno, bea negativni. Na kraj, vo tekot na proletta 2003 godina, be{e napraven prviot ~ekor. Na inicijativa na grupa pratenici, Parlamentot na Srbija diskutira{e za zakonot i istiot go donese so mnozinstvo glasovi. Taka ottoga{, Srbija ima zakon za lustracija („Zakon za

98 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata odgovornost za povreda na ~ovekovite prava“), no kako {to se razvivaa rabotite, samiot problem povtorno be{e trgnat na strana. Prvo, se javija te{kotii vo postapkata za imenuvawe ~lenovi na Komisijata za istraùvawe na odgovornosta za povreda na ~ovekovite prava, koja{to treba{e da se osnova vo soglasnost so Zakonot. Kako {to minuva{e vremeto, stavovite i mislewata za ovoj problem po~naa da bledneat. Rezultatot e sledniov: Srbija ima zakon za lustracija koj voop{to ne se koristi. Seto ova ukaùva deka najgolemiot del od politi~kite vlasti vo zemjata ne se podgotveni da go sprovedat procesot na lustracija. Postojat golem broj pri~ini zo{to vo Srbija nema lustracija, nitu pak na{i- roko prisutna podgotvenost za soo~uvawe so zlata od minatoto. Prvata pri~i- na e toa deka zemjata se soo~uva so proces na reprocesirawe na avtoritarnoto minato. Za mnogu lu|e na va`ni pozicii, minatoto e interesno samo za da se zeme del od nego, da se reprocesira, povtorno da se tretira i potoa da se stavi vo drug kontekst, i seto toa samo za politi~ki celi. Vtorata pri~ina se povrzuva so faktot deka otkako edna{ }e po~ne lustracijata, Srbija }e se soo~i so mnogu pobolni problemi od otstranuvaweto na negativnite posledici od minatoto, vklu~uvaj}i gi i zlata kako {to se vojnite. O~igledno e deka mnogu lu|e se pla{at od toa. Tretata pri~ina e zaedni~ka za site zemji vo tranzicija. Site tie imaat mnogu malo iskustvo so procesite na tranzicija. êtvrtata pri~ina e toa {to vo Srbija ne postojat osnovni uslovi za zakonsko nadminuvawe na avtoritarnoto minato, bidej}i e mnogu te{ko jasno da se definira linijata na podelba me|u storitelite i `rtvite. Obata avtoritarni reìmi, edniot pod Tito i drugiot pod Milo{evi}, imaa golem broj poddrùva~i, a situacijata stana u{te pokomplicirana po oktomvri 2000 godina, bidej}i po padot na reì- mot na Milo{evi} se pojavija masovni procesi na menuvawe ~lenstvo vo politi~kite partii. Na kraj, vo Srbija ne postoi podgotvenost za otvorawe na Pandorinata kutija i za soo~uvawe so minatoto, bidej}i golem del od tekovnata politi~ka elita so toa bi si go iskopala sopstveniot grob. Posledicata e toa deka nie nemame jasno razgrani~uvawe na minatoto i sega{nosta. Ottuka, se ~ini deka ne moè da mu se odolee na ~uvstvoto na zaborav {to, vsu{nost, preovladuva vo Srbija. Po padot na reìmot na Milo{evi} vo oktomvri 2000 godina, namesto prekin, se izbra kontinuitet na porane{niot reìm. Novite vlasti samo gi prezedoa glavnite mehanizmi na porane{niot reìm bez nekoja o~igledna ili jasna èlba da gi izmenat ovie mehanizmi, me|u koi ima{e mnogu monopoli koi bea koristeni od strana na reìmot na Milo{evi} tolku mnogu godini: monopol vrz kapitalot, vrz ideolo{kiot aparat, mediumite, sproveduvawe na zakonot i vrz voenite sili. Ottuka, ogromnite o~ekuvawa povrzani so urivaweto na re- ìmot na Milo{evi} ne bea ispolneti. Ova posebno se odnesuva na procesot na soo~uvawe i nadminuvawe na minatoto, vklu~uvaj}i go procesot na lustracija. Ni{to od toa ne se slu~i vo Srbija. Politi~kata elita vo Srbija e mnogu daleku od otvorawe na ovoj proces. Sostavena e od mali akteri i politi~ki pig- mejci koi, vsu{nost, profitiraat od sholasti~kite razmisluvawa za lustracijata, na toj na~in kupuvaj}i vreme, so cel da gi izbegnat vistinskite i serioz- nite posledici od soo~uvaweto so minatoto.

99 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan

Iskustvoto vo Hrvatska Ivo Goldstajn Vo slu~ajot na Hrvatska, spravuvaweto i soo~uvaweto so minatoto mora predvid da zeme posebna varijanta na revizionizam. Vo tekot na 1990-te godini, hrvatskiot javen i politi~ki ìvot doìvea isklu~itelno silno vlijanie na negirawe ili iskrivuvawe na istoriskite fakti povrzani so pronacisti~kite nezavisni dràvi. Ovaa posebna varijanta na hrvatski revizionizam se pojavi vo 1989 godina. Hrvatskite vlasti go poddràa i duri go vklu~ija na poseben na~in vo svojata sopstvena politi~ka programa i agenda. Ovoj su{tinski element koj go karakterizira{e ovoj revizionizam be{e negovata opsesija so dràvata i ustavnosta. Ovoj revizionizam tvrde{e deka sè pridonelo za i ja posakuvalo hrvatskata dràva. Ustavnosta be{e prenaglasena, site slabi karakteristiki, negativni nastani i problemi so koi taa se soo~uvala bea minimizirani ili ne im se posvetuva{e vnimanie. Samo eden prosvetluva~ki primer: na krajot na 1989 godina, koga po~naa da se organiziraat prvite nekomunisti~ki partii, nekoi od niv po~naa da distribuiraat peticii so cel na glavniot plo{tad vo Zagreb da se vrati statuata na eden hrvatski nacionalen heroj, avstroungarski general koj, patem re~eno, ja imal komandata i vrz golem broj srpski vojnici vo negovite odredi. Ovaa statua bila uni{tena po 1945 godina od strana na komunisti~kite vlasti. Peticijata koja{to se distribuira{e od strana na hrvatskata Socijalliberalna partija ednostavno glase{e: „Nie, dolupotpi{anite gra|ani, smetame deka na republi~kiot plo{tad vo Zagreb treba da se vrati statuata koja{to porano stoe{e tamu“. ^lenovite na Hrvatskata demokratska zaednica (HDZ) vo isto vreme distribuiraa druga peticija koja, patem re~eno, dobi zna~itelno pomal broj potpisnici. Taa glase{e vaka: „Sudbinata na statuata stana simbol za toa kako hrvatskite nacionalni ~uvstva bea iskoreneti vo socijalisti~kata era. Toa ja pokaà... bezmilosnata omraza kon hrvatskiot narod, tradicija i kultura“. Kako {to Jugoslavija se ru{e{e i se raspa|a{e vo 1991-1992 godina, Frawo Tu|man, liderot na HDZ i prviot pretsedatel na novata nezavisna hrvatska dràva, sè pove}e i pove}e zboruva{e za toa kako hrvatskiot narod 900 godini se obiduva da najde na~in da osnova nacionalna dràva. Srednovekovnata hrvatska dràva is~eznala vo 1100 godina. Tu|man saka{e da go naglasi zna~ewe- to na sopstvenata uloga kako inicijator na hrvatskata nezavisnost. Toj tvrde- {e deka Hrvatite se me|u najstarite evropski nacii, deka sekoga{ gi branele zapadnata civilizacija i hristijanstvoto, i deka tie sekoga{ bile goneti od strana na pripadnicite na drugite nacii koi vladeele so niv, bez ogled dali toa bilo od Viena, Budimpe{ta ili Belgrad. Vo vakov kontekst (povtorno) se javuva istoriskiot revizionizam. Nezavisna- ta hrvatska dràva (NDH) koja postoela na teritorijata na Hrvatska i Bosna i Hercegovina me|u 1941 i 1945 godina sega se smetala za ne{to relativno ili bukvalno prifatlivo, bez ogled na faktot deka taa bila sojuznik na nacistite i fa{isti~ka dràva, duri i bez ogled na zlostorstvata i genocidite organizirani od strana na vladata na ovaa dràva koja bila pod vodstvo na poznatite usta{i. Zlostorstvata na usta{ite bea ublaèni, pa duri i opravdani. Se pojavi {irok spektar na revizionisti~ki pozicii, vklu~uvaj}i i ekstremisti~ki

100 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata gledi{ta. Nekoi izjavija deka voop{to nemalo genocidi protiv Srbite, Evreite ili protiv Romite. Toa ode{e dotamu {to Komisijata osnovana od strana na hrvatskiot Parlament za da istraì nekoi od nastanite za vreme na usta{kiot reìm, po sedum i pol godini rabota (1992-1999) izjavi deka vo centralniot logor is~eznale samo 2.280 lica. Ova e pribli`no 50 pati pomalku od vistinskiot broj koj se dviì me|u 80.000 i 100.000 `rtvi. [to se odnesuva na evrejskite `rtvi, Komisijata tvrde{e deka vo periodot na nezavisnata hrvatska dràva, is~eznale 331 Evrein spored religija i 231 spored nacional- nost. Vo realnosta, 30.000 Evrei bile istrebeni. Koi se pri~inite za ovoj revizionizam? Prvo, za vreme na socijalisti~kiot period retko, ako i voop{to, na analiti~ki i skrupulozen na~in se zboruva{e za problemite vo vrska so usta{kata dràva. Pogolem del od ona {to bilo kaàno bilo napraveno na propaganden na~in. Vo isto vreme, zlostorstvata predizvikani od komunistite ili partizanite bea, isto taka, tabu. Potoa, vo tekot na 1980-te godini, zapo~naa odredeni diskusii za ovie zlostorstva, a rezultatot be{e samo slikata {to Jovica Trkuqa ja opi{a prethodno na ovoj seminar. Ako odredeni pra{awa se potisnuvaat dolg vremenski period, otkako tie povtorno }e se javat, razvivaat odredena sila, vklu~uvaj}i ~uvstva na omraza i odmazda. Vtoro, hrvatskiot revizionizam ne se smeta{e za politi~ka pojava, i ne be{e motiviran so nau~no ili istraùva~ko obrazloènie. Be{e ~isto politi~ka akcija so mnogu ednostavni politi~ki celi. Desni~arskite ekstremisti~ki dvièwa sakaa i se stremea sebesi, celosno ili delumno, da se identifikuvaat so usta{kiot reìm vo periodot me|u 1941 i 1945 godina. Ima{e i razli~ni drugi faktori, kako silnoto politi~ko vlijanie na hrvatskite emigranti i nivnite organizacii. Otkako HDZ se zdobi so politi~ka mo} vo 1990 godina na ~elo so Tu|man, toj proglasi pomiruvawe me|u sinovite i vnucite na poddrùva~ite na usta{ite i na partizanite kako edna od glavnite politi~ki i ideolo{ki celi. No, toa ne dovede do pomiruvawe. Naprotiv, toa sozdade natamo{ni prekini i linii na podelba, bidej}i se otkri deka e la`no, pokrivaj}i ja vistinskata cel da se mi- nimiziraat i prikrijat zlostorstvata izvr{eni od strana na usta{kiot reìm. Postoeja mnogu kontradiktorni elementi. Na po~etokot na 1990-te , pred prvite izbori, HDZ tvrde{e deka NDH ne bila samo pronacisti~ka, fa{isti~ka dràva, tuku deka taa ja reflektirala istoriskata hrvatska èlba za nezavisna dràva. Ponekoga{ se dodava{e oti najgolemiot del od Hrvatite sfatile deka toa ne bila nivna dràva, {to istoriski e to~no. (Na hrvatskite teritorii, ne samo me|u Srbite, tuku i me|u Hrvatite, se slu~ila zna~ajna promena. Hrvatite mnogu brzo se distancirale od NDH, bidej}i taa nabrzo po~nala da go pokaùva svojot pronacisti~ki, fa{isti~ki karakter. Otkako partizanite do{le na vlast, tie im se pridruìle.) Ovaa kontradikcija, isto taka, se javi i vo noviot Ustav. Sprotivno na sodrìnata na deklaracijata za nezavisnost, vo nego se veli deka hrvatskata dràva se bazira na antifa{isti~ki tradicii. O~igledno, Tu|man i negovite sorabotnici imaa dvojni standardi – eden za nadvore{ni, drug za vnatre{ni celi. Nadvore{no, se koriste{e eden vid sofisticiran antifa{izam, dodeka vnatre{no se propagira{e idealot za pomiruvawe na antifa{izmot i fa{izmot vo eden nov konstitucionalizam. Vakviot priod be{e kompletno nekonzistenten.

101 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan

Samiot Tu|man sozdavaweto hrvatska dràva go smeta{e za vrv na svoite aktivnosti. Sè {to napravi, sè {to se slu~uvalo, toj go oceni kako ne{to {to ima pozitivno vlijanie vrz hrvatskata dràva, bez ogled dali toa navistina be{e pozitivno ili ne. Prepravaj}i se deka e istori~ar ({to vsu{nost ne be{e), saka{e da koristi istoriski motivi za svojata politi~ka propaganda. Edna od negovite omileni karakteristiki be{e tvrdeweto deka HDZ se obiduva da gi obedini site hrvatski ustavni tradicii, od srednovekovnata hrvatska dràva do budeweto vo 19 vek, duri i do hrvatskite komunisti. Vakvata situacija trae{e okolu 10 godini. Mnogupati vo tekot na ovoj period, posledicite od ovaa me{avina na fa{isti~ki i antifa{isti~ki tradicii bea vo preden plan, osobeno vo vrska so simboli~nite aktivnosti, kako {to e preimenuvaweto na ulicite, plo{tadite, u~ili{tata, itn. Eden od najbolnite primeri be{e preimenuvaweto na Plo{tadot na `rtvite od fa{izmot vo Plo{tad na hrvatskite heroi. Vo tekot na ~etirite godini za vreme na Vtorata svetska vojna, ovoj plo{tad bil mestoto kade {to bil lociran hrvatskiot logor i desetici iljadi gra|ani na Zagreb bile isprateni na pogubuvawe. Vtoroto pra{awe se odnesuva na imeto na hrvatskata valuta. Prvo bilo izbra- no imeto hrvatski dinar, po {to bila donesena odluka istata da se imenuva kuna, imeto na hrvatskata valuta vo periodot me|u 1941 i 1945 godina. Tretiot primer be{e menuvaweto na imeto na nekoi u~ili{ta, ulici i plo{tadi koris- tej}i go imeto na eden prose~en hrvatski pisatel koj odredeno vreme bil minister pod reìmot na usta{ite. Koga stanuva zbor za menuvawe na imeto, se tvrde{e deka toa ne se pravi poradi negovata ministerska polo`ba, tuku poradi negoviot status kako avtor. Po smrtta na Tu|man i pojavata na novite vlasti, postoe{e proces na deusta- {izacija na hrvatskoto op{testvo. Iako toa e navistina baven proces so mnogu problemi, toj i ponatamu go sledi svoeto tempo i nema da prestane. Sega, na sredinata na 2004 godina, op{toto raspoloènie e vo korist na realnata procenka na situacijata i za obid da se proveri minatoto. Vo tekot na poslednite godini se pojavija navistina zna~ajni promeni vo koi ne postoi nikakov somne`. Edna od glavnite pri~ini e ednostavno sè pogolemata vremenska distanca od vojnata. Voenite sceni i sliki stanuvaat sè pomalku va`ni za op{toto raspoloènie koe go formira javnoto mislewe. Osven toa, svoe vlijanie imaa i sudeweto na eden porane{en komandant na kampot vo tekot na Vtorata svetska vojna, kako i sudewata protiv lica koi izvr{ile zlostorstva protiv srpskoto naselenie vo poslednata vojna. Site ovie komponenti pridonesoa kon procesot na oslabnuvawe na revizionisti~kite tendencii i na usta{kata nostalgija. Za da go ilustrirame ovoj razvoj na nastanite, korisno e povtorno da gi pogledneme rezultatite od anketata {to se sprovede vo po~etokot na 1999 godina. Toga{, sudeweto protiv Dinko Saki}, eden od komandirite na ozloglaseniot logor Jasenovac za vreme na Vtorata svetska voja, ve}e be{e po~nato, a tele- fonskata anketa be{e sprovedena so 960 lica. Edno od pra{awata be{e: „[to mislite za NDH?“ 55 intervjuirani lica ja ocenile negativno, 25 pozitivno, a 90 procenti ne sakale voop{to da odgovorat. Na pra{aweto dali na Saki} treba da mu se sudi, 65 procenti od intervjuiranite odgovorile so „da“, a 29,4 procenti so „ne“, dodeka 10 procenti ne odgovorile. Drugo pra{awe glase{e:

102 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

„Dali o~ekuvate Saki} da bide osuden?“ 43 procenti od intervjuiranite go o~ekuvale toa, 37 procenti dale negativen odgovor, 10 procenti ne odgovorile, a 9,7 procenti smetale deka sudeweto nikoga{ nema da zavr{i. Brojot na onie {to o~ekuvale deka na Saki} nema da mu se sudi moè da se proceni kako rezultat od somneòt za efikasnosta na hrvatskiot zakonodavec. Ovaa e spor- na tema i takva }e ostane dolgo vreme. Hrvatskiot revizionizam, koj ja izdvoi Hrvatska od drugite porane{ni komunisti~ki zemji, be{e epizoda koja be{e navistina va`na i zna~itelno go oblikuva{e politi~kiot ìvot vo tekot na 1990-te godini. Toj sè u{te ne e celosno iskorenet, no ve}e e predmet na istoriska analiza.

103 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan

Iskustvoto vo Bosna i Hercegovina Jakob Finci Vo poslednive godini, Bosna i Hercegovina be{e lokacijata na nekoi od naj- seopfatnite napori za proverka vo poslednive decenii. Ima dve iskustva {to se istaknuvaat: otstranuvaweto policiski slu`benici koi ja zloupotrebile svojata polo`ba i vrabotuvaweto ili povtornoto imenuvawe sudii i obviniteli. Vo prviot slu~aj, Misijata na Obedinetite nacii vo Bosna i Hercegovina (UNMBIH) proveri pribli`no 24.000 policajci vo periodot me|u 1999 i 2002 godina. Vo vtoriot slu~aj, trite visoki sudski i obvinitelski soveti go prove- ruvaa imenuvaweto na okolu 1.000 sudii i obviniteli vo periodot me|u 2002 i 2004 godina. Od dvete iskustva na proveruvawe, proverkata na policijata se pokaà kako najgolem predizvik. Policajcite bea rasporedeni kako vojnici vo tekot na vojnite vo 1990-te godini, ~estopati sluèj}i vo prvite redovi vo etni~koto ~istewe, zaedno so voenite i paravoenite bataljoni. Ottamu, vo tekot na post- dejtonskata era neophodno be{e temelno ~istewe na policiskite edinici vo zemjata. Korisno be{e toa {to Dejtonskiot dogovor predviduva deka civilnite agencii za sproveduvawe na zakonot }e treba da rabotat „vo soglasnost so me|unarodno priznati standardi i po~ituvaj}i gi me|unarodno priznatite ~o- vekovi prava i fundamentalni slobodi“.1 Dogovorot, isto taka, bara od strani- te da garantiraat „krivi~no gonewe, otpu{tawe ili transfer“ na policiski slu`benici i drugi dràvni slu`benici odgovorni za seriozni povredi na pravata na malcinstvata. 2 Do krajot na vojnata, ima{e desetici iljadi policajci vo Federacijata i vo Republika Srpska (RS) – mnogu pove}e otkolku na po~etokot na vojnite i mnogu pove}e otkolku {to se potrebni vo demokratska zemja so golemina na Bosna i Hercegovina. Vo prvite godini po Dejton, policajcite prodolìja da rabotat vo etni~ki homogenite sili koi im sluèa na nacionalisti~kite agendi bez, relativno, da bidat kazneti. Iako UNMBIH (UNMIBH) napravi odredeni obidi na po~etokot da ja proveri policijata vo Federacijata, rezultatite bea razo~aruva~ki i zavr{ija vo 1998 godina. Vo Republika Srpska vo tekot na istiot period (1995 – 1998), vo osnova, voop{to nema{e proveruvawe poradi otporot od strana na vlastite na Republika Srpska. Naporite za proverka {to sleduvaa bea daleku pouspe{ni. Kancelarijata za ~ovekovi prava na UNMBIH formira{e del za registarot na lokalna policija, so personal od pedeset lica - me|unarodni policiski slu`benici, lokalni pravnici i administratori i dvajca od profesionalniot kadar na ON, a site tie ja imaa poddr{kata na Kancelarijata za ~ovekovi prava i na dvajca slu`benici za vrska na Me|unarodniot krivi~en tribunal za porane{na Jugoslavija (ICTY). Samiot proces na proverka be{e sostaven od tri ~ekori: zadolìtelna registracija (koja vklu~uva{e popolnuvawe na detalen formular za registracija), pretproverka ({to vo najgolem broj slu~ai rezultira{e so privremeno

1 Ustavot na Bosna i Hercegovina, Aneks 4, ~len III, stav 2(v), i Aneks 11, Dogovor za Me|unarodni policiski sili, ~len I, stav 1. 2 Ibid. Aneks 7, ~len I, stav 3(d).

104 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata ovlastuvawe da se prodolì so rabotata – sproveduvawe na zakonot) i sertifikacija (koja podrazbira{e po{iroko proveruvawe na minatoto, monitoring na raboteweto i kone~na odluka za toa dali ima „osnovi za somnevawe“ za prekr{uvawe na zakonot vo voeni uslovi). Na onie {to ne dobija sertifikati im be{e zabraneto da sluàt vo agenciite za sproveduvawe na zakonot sekade vo Bosna i Hercegovina. Odlukite za neizdavawe sertifikat bea predmet samo na vnatre{na àlba i ne be{e obezbedeno usno soslu{uvawe. Na kraj, pribli`- no dve tretini od onie proveruvanite dobija privremeno ovlastuvawe za praktikuvawe na policiski ovlastuvawa. Na pove}e od 90% od onie {to dobija privremeno ovlastuvawe, im be{e dadena celosna sertifikacija.3 Iako generalno se smeta za uspe{en (policiskite sili sega se pomali i poraznovidni, a napadite vrz malcinskite povratnici ne se tolku voobi~aeni), gledi{tata na javnosta za procesot se izme{ani. Procesot be{e kritikuvan deka bil premnogu baven i premnogu zatvoren. Vo ramkite na samata policiska slu`ba, misleweto e pomalku blagonakloneto. Mnogumina, posebno onie {to ne dobija sertifikat, se somnevaat vo pravednosta na postapkite, a okolu 150 porane{ni policajci gi obàlija odlukite za nedodeluvawe sertifikacii pred doma{nite sudovi po zaminuvaweto na UNMBIH.4 Za àl, nejasnite i nepotkrepeni so zakonodavstvo kriteriumi koristeni od strana na UNMBIH, kako i faktot {to proveruvanite dosieja bea isprateni da bidat skladirani vo sedi{teto na ON vo Wujork, go iskomplicira re{avaweto na ovie slu~ai. Vo svojot izve{taj za Sovetot za bezbednost od mart 2004 godina, Visokiot pretstavnik lordot Pedi E{daun, diskutiraj}i za pravnite predizvici na serti- fikacijata, naglasi deka postoela opasnost aktivnostite {to UNMBIH gi prezema za proverkata da go uni{tat ili da go zagrozat vladeeweto na pravoto. Sepak, sega e malku docna za takov alarm. Pogolema kriti~ka opservacija na postapkata za proveruvawe be{e potrebna koga istata be{e operativna. Drugiot golem proces na proveruvawe vo Bosna i Hercegovina se odnesuva{e na imenuvaweto sudii i obviniteli. Vo prvite godini po Dejtonskiot dogovor, sostojbata vo sudstvoto be{e navistina slaba, imaj}i go predvid otsustvoto na nezavisno sudstvo vo tekot na prethodnata komunisti~ka era, vo povoenite godini i postojanoto vlijanie na organiziraniot kriminal i nacionalisti~kite lideri. Vo maj 2000 godina, Visokiot pretstavnik vo sila stavi zakoni za sudskite i obvinitelskite slu`bi so cel da ja unapredi nezavisnosta na obete.5 So ovie zakoni se osnovaa komisii sostaveni od bosanski sudii i obviniteli koi go ocenuvaa raboteweto na nivnite kolegi vo period od osumnaeset meseci. Me|utoa, procesot nikoga{ gi nema{e soodvetnite resursi i zavr{i so neuspeh. Najgolemiot del od poplakite bea otfrleni kako neosnovani. Kon krajot na 2001 godina, Nezavisnata sudska komisija, vode~kata agencija za reforma na sudstvoto, podgotvi nova strategija za reformi. Taa ima{e za cel

3 Izve{taj na generalniot sekretar, U.N.S.C., U.N. Dokument S/2002/1314, stav 11 (2 dekemvri 2002). 4 Kancelarijata na Visokiot pretstavnik, Govorot na Visokiot pretstavnik za Bosna i Hercegovina, Pedi E{daun vo Sovetot za bezbednost na Obedinetite nacii (3 mart 2004), dostapen on-lajn na http://www.ohr.int. Vo 2003 godina, Policiskata misija na Evropskata unija ja zameni UNMBH. 5 Zakonite se dostapni on-lajn na http://www.ohr.int.

105 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan da go namali brojot na sudii i da gi napravi sudskite i obvinitelskite slu`bi etni~ki poraznovidni preku formalen proces na povtorno konkurirawe i imenuvawe. Visokiot pretstavnik vo 2002 godina osnova tri visoki sudski i obvinitelski soveti – po eden za Bosna i Hercegovina, za Federacijata i za Re- publika Srpska. Sovetite se postojani tela koi, vo najgolem del, se sostaveni od izbrani i imenuvani ~lenovi od pravnite i sudskite profesii. Visokiot pretstavnik, isto taka, imenuva{e me|unarodni ~lenovi da sluàt za vreme na preodniot period. Sovetite imaat nadle`nost da imenuvaat, premestuvaat, obu~uvaat, otstranuvaat i da discipliniraat sudii i obviniteli. Spored procesot za povtorno konkurirawe i imenuvawe, od sudiite i obvinitelite se bara{e da podnesat detalni obrasci za konkurirawe i izjava, koi, me|u drugite raboti, sodrèa i pra{awa za aktivnostite za vreme na vojnata. Golem broj poplaki bea dobieni i od strana na javnosta. Otkako se smeta{e deka dosieto e kompletno, Panelot za nominacija na Sovetot }e ja razgleda{e prijavata, }e go intervjuira{e kandidatot i }e dade{e preporaka. Neuspe{- nite kandidati moèa da podnesat barawa za povtorno razgleduvawe. Bidej}i procesot na povtorno imenuvawe zavr{i pred samo nekolku meseci, prerano e da se oceni negoviot celosen efekt. Sepak, moè da se zabeleì odredena po~etna zagriènost. Najgolemata zagriènost e toa {to se ~ini deka celta na vra}aweto na multietni~kiot karakter na sudskite i obvinitelskite slu`bi ne e celosno postignata, posebno vo Republika Srpska kade {to ima{e nedovolen broj kandidati od malcinskite zaednici. Drugata zagriènost se odnesuva na ograni~enata priroda na istragite sprovedeni za navodnite ili somnitelnite aktivnosti na kandidatite za vreme na vojnata. Toa ostava odreden somne` za toa dali i kolku e soodvetno i dovolno ~isteweto. Na krajot, isklu~itelno visokite tro{oci i brojot na personalot {to gi nalaga postapkata, pottiknaa kritika od strana na javnosta. Kako pozitivna strana e toa {to postapkata ja poseduva doblesta na postoja- nost. So zavr{uvaweto na procesot za povtorno imenuvawe, sovetite }e pro- dolàt da rabotat kako postojani tela za imenuvawe i disciplina na sudiite i obvinitelite, i }e bidat kompletno vodeni od strana na dràvjani na Bosna i Hercegovina. ^len 64 od Zakonot za dràvna slu`ba vo instituciite na Bosna i Hercego- vina, voveden od strana na Visokiot pretstavnik vo maj 2002 godina, a potoa donesen od strana na bosanskiot Parlament, ja vklu~uva odredbata deka dràv- nite slu`benici se predmet na proces na razgleduvawe od strana na Agencija- ta za dràvna slu`ba. Razgleduvaweto, vo osnova, e za da se kontrolira dali tie se imenuvani vo soglasnost so Zakonot za javna administracija i dali gi ispolnuvaat uslovite utvrdeni so ovoj zakon. Procesot na verifikacija na dràvnite slu`benici na dràvno nivo treba da bide zavr{en vo septemvri 2004 godina.

106 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Iskustvoto vo Republika Makedonija Iso Rusi Razgleduvaj}i gi biografiite i partiskata pripadnost na golem broj visoko rangirani politi~ari vo Makedonija, ne mo`e da se izbegne vpe~atokot deka postoi silen kontinuitet na novata era so socijalisti~koto minato. Od prog- lasuvaweto nezavisnost vo 1991 godina, Republika Makedonija ima{e ~etiri pretsedatelski izbori i trojca pretsedateli. Dvajca od ovie pretsedateli (Kiro Gligorov, so dva mandata od 1991 do 1999 godina, i Branko Crvenkovski, izbran vo april 2004 godina) se ~lenovi na Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija (SDSM), edna od reformiranite politi~ki partii nasledni~ki na Sojuzot na komunisti na Makedonija (SKM). Samo Boris Trajkovski (koj be{e pretsedatel vo periodot 1999 do 2004 godina) be{e ~len na nova partija (VMRO-DPMNE). Re~isi site vladi i parlamentarni mnozinstva pretstavuvaa sli~en del na politi~kiot spektar, povrzan so socijalisti~kiot period. Branko Crvenkovski be{e premier na tri vladi na SDSM (1992-1998 i 2002- 2004), a negoviot naslednik e Hari Kostov, koj vo tekot na jugoslovenskiot period rabotel vo vladinite slu`bi. Samo edna vlada, onaa od 1998 do 2002 godina, be{e vodena od golemata nova (i nacionalisti~ka) partija na etni~ki Makedonci, VMRO-DPMNE. Postojat golem broj drugi primeri. Vo General{tabot na makedonskata armija sè u{te dominiraat oficeri ~ii karieri zapo~nale vo Jugoslovenskata narodna armija (JNA). Pretsedatelot na Republi~kiot sudski sovet, vo 1980-te godini, bil sekretar na najgolemata organizacija na SKM – nejziniot razgranok vo Skopje. Sega{niot ambasador vo Slovenija be{e ~len na dvete posledni vladi od socijalisti~kiot period (od 1982 do 1990 godina). Sega{niot minister za vnatre{ni raboti, iako relativno mlad, pominal ne pomalku od dvaeset godini od svojata kariera na razli~ni pozicii vo Ministerstvoto i, pred da stane minister, be{e direktor na razuznava~kata slu`ba (makedonskata verzija na FBI). Op{tiot vpe~atok e u{te ponaglasen so biografiite na liderite na nekoi politi~ki partii. Re~isi site od niv svoite karieri gi zapo~nale kako ~lenovi na SKM. Branko Crvenkovski, na primer, kon krajot na 1980-te godini bil ~len na organizacijata na socijalisti~kata mladina od kade bil izbran vo Centralniot komitet na SKM i brzo potoa stanal ~len na negovoto Pretse- datelstvo. Liderite na Socijalisti~kata partija (SP), Liberalnata partija (LP) i na Demokratska alternativa (DA) imaat navistina uspe{ni karieri vo porane{niot politi~ki sistem. Stojan Andov, liderot na LP, odreden vremenski period bil zamenik-pretsedatel na jugoslovenskata vlada, ambasador, i re~isi 10 godini pretsedatel na makedonskiot Parlament. Vasil Tupurkovski, liderot na DA, bil ~len na najvisokite partiski i dr`avni tela vo 1980-te godini. Rabotite se poinakvi me|u liderite na politi~kite partii koi gi pretstavuvaat Albancite. Prvata i dolg vremenski period, najvlijatelna politi~ka organizacija vo ramkite na albanskata zaednica, Partijata za demokratski prosperitet (PDP) be{e sozdadena i vodena od strana na `rtvite na t.n. kampawa za diferencijacija protiv „albanskiot nacionalizam i separatizam“,

107 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan

{to dovede do isklu~uvawe na golem broj albanski politi~ari od politi~kata scena vo 1980-te godini. Sepak, vo toj kontekst treba da se zabeleì deka liderot na Demokratskata partija na Albancite (DPA), koja be{e vo koaliciona vlada so VMRO-DPMNE (1998-2002), a sega e vo opozicija, ~estopati be{e obvinuvan deka ne bil samo sekretar na partijata (na partiskiot razgranok vo TV-Pri{tina), tuku i deka bil direktno vklu~en vo ve}e spomenatata kampawa za diferencijacija vo tekot na koja vrabotenite Albanci bile politi~ki kazneti i gi zagubile svoite rabotni mesta. Golem broj od sega{nite funkcioneri vo razli~ni politi~ki partii, koi mu pripa|ale na politi~koto liderstvo za vreme na socijalisti~kiot period, sega povtorno se nositeli na visoki dràv- ni pozicii, kako ~lenovi na Parlamentot, ministri ili ambasadori. Site ovie slu~ai moàt da dovedat do zaklu~ok deka koga stanuva zbor za raskrstuvawe so minatoto, Republika Makedonija zaostanuva ili duri treba da se smeta za negativen primer. Kriti~arite na razvojot na nastanite vo Makedoni- ja navistina go naglasuvaat kontinuitetot, nekoi od niv duri i negiraat deka voop{to se slu~uva transformacija od zatvoreno kon otvoreno op{testvo. Se- pak, preterano bi bilo da se tvrdi deka vo tekot na poslednite 14 godini vo Makedonija ne se napraveni su{tinski promeni. Vsu{nost, napraveni se golem broj va`ni i su{tinski promeni. Porane{niot politi~ki sistem definitivno e ukinat, sozdadeni bea novi osnovi za politikata, op{testvoto i ekonomijata, i sega{nata sfera na javno mislewe ne moè da se sporedi so porane{nata. Vis- tina e deka golem broj promeni bavno se sproveduvaat, no na krajot, tie se o~igledni i gi pokaùvaat svoite efekti. Mnogu objektivni elementi imaa svoe vlijanie vrz bavnoto tempo na transfor- macijata. Republika Makedonija e mala zemja so ne{to malku pove}e od dva mil- iona ìteli, na koja i nedostigaat su{tinski resursi za kompletna i brza promena na personalot vo politikata i vo dràvnata administracija. Taa ima{e marginalna uloga vo raspadot na Jugoslavija, u~estvuvaj}i vo procesot so strav deka konfliktite moàt da se preleat i na nejzina teritorija. Po steknuvaweto na svojata nezavisnost, glavnata zada~a i cel na Makedonija be{e da se zdobie so po{iroko me|unarodno priznavawe, koe se pokaà kako navistina te{ko. Odnosite so Grcija ostanaa zategnati so godini, poradi sporot za dr- àvnoto ime i poradi ekonomskite sankcii {to gi nametna Grcija. Sankciite {to i bea nametnati na Srbija vo tekot na vojnite vo Bosna i na Kosovo, isto taka, imaa negativno vlijanie vrz doma{nata ekonomija. Vnatre{no, iako politi~kite partii {to ja pretstavuvaa albanskata zaednica bea vklu~eni vo politi~kiot sistem od samiot po~etok, serija incidenti gi prodlabo~ija me|u- etni~kite tenzii. Vo vakva situacija, ulogata na celiot gra|anski sektor be{e sli~na na onaa na partner na Vladata namesto nejzin korektiv. Do denes, nevladiniot sektor mora da ja pla}a cenata na vakvata vklu~enost, so {to ostanuva prili~no nerazvien i nemo}en, postoej}i pove}e kako sistem za servisirawe na grantovite na stranskite donatori. Vo vakov vid op{testvena ramka, golem broj re{enija bea odloèni i mnogu problemi bea staveni na strana, vo najmala raka za odreden period. Ne moè da se odre~e deka golem broj problemi na krajot bea re{eni, no ova ~estopati be{e napraveno indirektno, so odredeno zadocnuvawe i ne sekoga{ vo soodvetni razmeri. Odlukata da se otvorat dosiejata na dràvnata bezbednost, na pri-

108 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata mer, be{e donesena docna, i namesto da pomogne vo otkrivaweto na minatoto, vo nekoi slu~ai taa be{e zloupotrebena od strana na Vladata i od strana na partiite na vlast vo tekot na lokalnite izbori vo 2000 godina, so cel da se dis- kreditiraat opoziciskite kandidati. Pra{aweto za lustracijata ne be{e seriozno promovirano od nitu edna politi~ka ili op{testvena organizacija, nitu od strana na nekoja politi~ka partija nitu od nevladiniot sektor. Nema- {e su{tinski javni debati za minatoto, nitu pak mediumite izvestuvaa za iskustvata so lustracijata vo drugite zemji. Kako rezultat od toa, priodot vo Makedonija kon personalot od visok rang povrzan so minatoto be{e navistina blag. Osven odredeni bavni reformi vo ramkite na policijata koi{to zapo~naa vo 1992/1993 godina, nema{e tendencija za direktno otstranuvawe na licata koi bile nositeli na va`ni pozicii vo porane{niot sistem. Namesto toa, promenite na personalot od ovoj vid se odra- zija na prirodniot razvoj na nastanite ili na indirektnite re{enija izbegnu- vaj}i sporovi i konflikti. Tipi~en primer za toa be{e postapuvaweto so nekoi generali od porane{nata jugoslovenska armija koi{to bea vo mo`nost da go napravat svojot transfer na visoko rangirani pozicii vo General{tabot na novoformiranata Armija na Republika Makedonija. Tie ednostavno, posle odreden vremenski period, zaminaa vo predvremena penzija.

109 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan

Iskustvoto vo Albanija Ketlin Imholc Dozvolete mi u{te na samiot po~etok da naglasam deka jas ne sum Albanka. Jas sum dràvjanin na Irska i na Soedinetite Amerikanski Dràvi, a vo Albanija za prvpat dojdov vo april 1991 godina, neposredno otkako zemjata kone~no se otvori. Albanija potoa ~estopati ja posetuvav, a tuka ìveam i rabotam od 1996 godina navamu. Go znam jazikot, gi sledam vesnicite, i sekojdnevno razgovaram so Albancite od site op{testveni krugovi. Odblisku gi nabquduvav rabotite {to vo Albanija se slu~uvaa od po~etokot na tranzicijata. Me|utoa, seto ova ne go menuva faktot {to jas ne sum Albanka. Za stranec, a osobeno za Amerikanec, da se poseti Albanija pred 1991 godina be{e re~isi nevozmo`no. Kakvo bilo iskustvo od nejzinoto komunisti~ko minato be{e zatvoreno za mene. Ne sum tolku naivna za da mislam deka ona {to go ~itam, ili anegdotite {to lu|eto mi gi raskaùvaat, mi davaat {to i da e sli~- no na vistinskata slika. Osven toa, duri i pokraj toa {to li~no ja poznavam Albanija, sepak, nea ja gledam niz prizmata na moite sopstveni iskustva, koi- {to prvenstveno se od Wujork, daleku od Albanija. Ottuka, ne donesuvam sudovi. Me|utoa, moèbi moite zabele{ki moè da bidat od nekakva polza. Moàm da kaàm za ona {to vo Albanija go imam videno od 1991 godina dosega, bez pristrasnost kon koja bilo strana ili kon koja bilo prikazna. Ova }e ponudi izvesen kontekst za edna malku poznata zemja. Kako i mnogumina stranci, prethodno bev fascinirana od tvrdoglavata izolacija na Albanija vo celiot povoen period, osobeno po posledovatelnite raski- nuvawa na odnosite so Jugoslavija, Sovetskiot Sojuz i najposle so Kina. Moè- bi ova be{e ona {to me donese vo Albanija otkako taa izolacija se istopi na po~etokot od 1990-te godini. Vo godinite potoa, vidov dlaboki i ponekoga{ v~udoviduva~ki promeni na site frontovi. Ovoj dokument se fokusira na javnite debati vo vrska so komunisti~koto minato ili, po{iroko, na aktivnostite koi{to bea prezemani vo odnos na toa minato – javni debati, zakoni za lustracija, krivi~ni gonewa, i drugi aktivnosti. Ponatamu }e opi{am nekolku zakoni {to bea doneseni na ova pole, krivi~ni postapki, i taka natamu. Vo izminative meseci, vo Albanija se pokrenaa i se intenziviraa javnite raspravi na nekolku frontovi, vo vrska so pra{aweto na spravuvaweto so minatoto. Primarnite oblasti se kompenziraweto na `rtvite {to bile progonuvani za vreme na komunisti~kiot reìm, kako i sekoga{ kontroverznoto pra- {awe na otvorawe na dosiejata na tajnata policija od komunisti~koto vreme, vo slu~ajov dosiejata na pisatelite. Se ~ini deka raspravata se {iri, i jas mislam deka toa e eden interesen fenomen. Na ova }e se navratam, no dozvolete mi najprvin brzo i hronolo{ki da pozboruvam za izminative 13 godini. Mojata prva poseta na Albanija se slu~i vo april 1991 godina, samo tri sedmi- ci po prvite pluralisti~ki parlamentarni izbori (na koi pobedija komunistite, ili Rabotni~kata partija). Mnogu dobro se se}avam deka, za vreme na toa patuvawe, eden povozrasen ~ovek mi kaà deka „komunizmot vo Albanija e mrtov“. I navistina, takov katastrofalen ekonomski neuspeh ne be{e zabele- àn moèbi vo nitu edna druga zemja vo regionot. No o~igledno, albanskata osobeno neefikasna verzija na izolacionisti~ki i pod vlijanie na Stalin ko-

110 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata munizam ne be{e ednostavno isparila preku no}. Tragite na toj komunizam, i na~inot na koj{to Albancite se spravuvaat so niv, se pokaàa kako mnogu po- kompleksni odo{to mislea mnogumina na po~etokot. I pokraj pobedata na ovie prvi izbori, Rabotni~kata partija be{e prinudena da koalicira so novoformiranata Demokratska partija (DP), podocna vo proletta 1991 godina. Na svojot kongres vo juni taa godina, Rabotni~kata partija go smeni svoeto ime vo Socijalisti~ka partija (SP). Koalicionata vlada be{e na vlast re~isi vo tekot na celata 1991 godina. Po nea sleduva{e „~uvarot“ ili tehni~kata vlada vo koja dominira{e SP, koja vladee{e samo nekolku meseci, po {to sleduvaa predvremenite parlamentarni izbori odràni na 22 mart 1992 godina. Na ovie izbori ubedlivo pobedi DP, koja{to na vlast ostana sè do juni 1997 godina. Duri i pred pobedata na DP, vo tekot na koalicioniot period, ima{e obid za spravuvawe so zlodelata storeni za vreme na komunisti~kiot reìm, vklu~u- vaj}i go i iniciraweto nekolku krivi~ni postapki. Vo preambulata na Zako- not br. 7514, donesen na krajot od septemvri 1991 godina, Parlamentot im se izvini na licata koi „bile obvinuvani, sudeni, osuduvani i zatvorani, inter- nirani ili progonuvani vo tekot na 45-te godini, poradi prekr{oci od politi~ka priroda, {to pretstavuva{e povreda na nivnite gra|anski, socijalni, moralni i ekonomski prava“, izjavuvaj}i deka „prviot pluralisti~ki Parla- ment na Republika Albanija ... smeta deka pretstavuva negova ~est, kako naj- visok pretstavnik na narodot ... da pobara pro{ka od ovie lica za politi~kite kazni i stradawa niz koi{to minale vo minatoto“. Zakonot br. 7514 zapo~nuva{e so toa {to site ovie lica gi proglasi za nevini, kako i licata {to izbegale od Albanija vo tekot na celiot komunisti~ki period, i razli~ni drugi lica. Vo Zakonot ponatamu se veli deka site ovie lica, ili nivnite naslednici dokolku ovie lica po~inale, polagaat dolg spisok na prava, po~nuvaj}i od podobri penzii do vra}awe vredni ukrasni predmeti vo domovite, potoa pravoto da studiraat (vo zemjata ili vo stranstvo), i vklu~uvaj}i ja i kompenzacijata za godinite {to tie gi minale vo zatvor ili vo rabotni kampovi. Zakonot br. 7514 sè u{te vaì. Be{e menuvan i dopolnuvan ~etiripati. Po pobedata na DP, izmenite i dopolnuvawata bea sproveduvani na dvapati vo tekot na 1993 godina, pro{iruvaj}i go i prisposobuvaj}i go negoviot opfat. Na krajot od 1993 godina, i povtorno na po~etokot od 2003 godina, so dopolni- telnite izmeni i dopolnuvawa vo opfatot na Zakonot bea dodadeni i logorite za internirawe. Od 1993 do 1997 godina ima{e izvesno sproveduvawe na ovoj zakon, me|utoa, spored ona {to jas go znam, toa be{e nekonzistentno. So ogled na faktot {to ova pra{awe neodamna povtorno se vè{ti, bea objaveni vladini podatoci (i toa ne onie neosporenite), spored koi za vreme na toj period, na lu|eto im bile isplateni nekolku milijardi leki (pribli`no 20 milioni USD ). Krivi~nite progoni, vklu~uvaj}i go i apseweto na Nexmie Hoxa, vdovicata na dolgogodi{niot diktator Enver Hoxa, isto taka, zapo~naa vo 1991 godina. Me- |utoa, pove}eto krivi~ni progoni se slu~ija pod reìmot na DP, i jas }e se navratam na ova pra{awe (poglednete natamo{en tekst).

111 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan

Kone~nata oblast {to treba da se opfati e privatizacijata i restitucijata na imot {to, se razbira, gi zasega re~isi site, a ne samo privilegiranite ili progonuvanite lica. U{te vo letoto 1991 godina, Zakonot br. 7501 propi{a, me|u ostanatoto, deka zemjodelskoto zemji{te treba da im bide dadeno na licata {to go obrabotuvaat, kako del od zadrugite ili kombinatite. Bidej}i ova ne be{e vo vrska so golemata zemji{na reforma od 1946 godina, koga golemite predvoeni zemji{ni stopanstva bea rascepkani i podeleni me|u lu|eto koi na niv rabotea od toga{ natamu, ova pra{awe ottoga{ pretstavuva kontinuiran izvor na poplaki od naslednicite na sopstvenicite od pred vojnata. Eden Al- banec neodamna mi re~e deka ovoj zakon ja drì Albanija vo zalo`ni{tvo. Najva`nite zakoni za restitucija i za privatizacija bea sprovedeni vo 1993 godina, za vreme na reìmot na DP. Zakonot za politi~ki zatvorenici toga{ be{e izmenet i dopolnet za da se otstrani posebnata referenca za restitucijata na imotite na ovaa kategorija lica. Me|utoa, celosnata oblast na restitucijata na imoti sè u{te ne e re{ena, i za ova nakuso }e progovoram na krajot od moeto viduvawe. Koga ja prifati funkcijata pretsedatel na Albanija po pobedata na DP vo 1992 godina (formalno, toj be{e izbran od strana na Parlamentot, {to sè u{te pretstavuva ustavna postapka), pretsedatelot na DP Sali Beri{a dade izjava koja{to stana isto tolku poznata vo Albanija kako i izjavata na premierot Mazovjecki po povod negovata inauguracija vo Polska vo 1989 godina, koga go spomena povlekuvaweto „debela crta“ so minatoto. „Site zaedni~ki sme vinovni, site zaedni~ki stradavme,“ izjavi d-r Beri{a vo april 1992 godina. Od mnogu pri~ini, koga vladata na DP ja prezede vlasta vo 1992 godina, vo Albanija vladee{e golem optimizam. No, od mnogu drugi pri~ini, toj optimizam ne trae{e. Pokonkretno, za koja bilo vlada }e be{e nevozmo`no da ja nadmine siroma{tijata vo koja{to Albanija be{e ostavena na krajot od komunisti~kiot reìm. Vo ovoj period bea realizirani nekolku investicii, nekolku- mina stanaa navistina bogati. (Kr{eweto vo golemi razmeri na embargoto vrz prodavaweto nafta za Jugoslavija vo tekot na vojnite vo 1990-te godini pretstavuva{e evidenten izvor na zbogatuvawe za nekoi – no ne i edinstven izvor na zbogatuvawe). No, mnogu pote{ko be{e i vo ostatokot na zemjata da se pro{iri bogatstvoto, ili duri skromniot standard na ìveewe. Neuspehot toa da se napravi dovede do {iroko rasprostraneto razo~aruvawe. Osven toa, i pokraj blagorodnata izjava na d-r Beri{a pri inauguracijata, vladata na DP prezema nekolku aktivnosti {to se smeta{e deka sozdavaat podelbi. Izmenata vo eden stav na Zakonot za rabotni odnosi eden mesec po pobedata na DP vo 1992 godina (nepopularniot ~len „24/1“), dozvoli lu|eto da moàt da bidat otstraneti od nivnata dràvna rabota vo slu`bata za potrebite na „reformata“, pri {to samata postapka ne be{e poinaku definirana. Nitu, pak, vo Zakonot postoeja kakvi bilo postapki za toa kako bi trebalo da se realizira ova otstranuvawe od slu`bata. Vsu{nost, iljadnici lu|e navistina ja zagubija rabotata spored ovoj zakon. Osnovnoto obrazloènie, se razbira, be{e celta dràvnata administracija da se „is~isti“ od onie {to mu sluèa na komunizmot. Me|utoa, Zakonot ne sodrè{e postapki za sledewe na na~inot kako se pravi toa, a toa i ne be{e ona {to vsu{nost se slu~i. Ova stana u{te eden faktor na razo~aruvawe.

112 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Drug primer be{e Zakonot donesen vo januari 1993 godina, za specijalna dràv- na komisija koja }e se zanimava so privatnite advokati. Albanija dosega nema{e mnogu zakoni od tipot poznat kako „zakoni za lustracija“, no ova be{e nejziniot prv vakov zakon. Kako i „Zakonot na Panev“ vo Bugarija na po~etokot od 1990 godina, koj{to be{e naso~en kon ~lenovite na akademskata zaednica, i Zakonot br. 7666 od 26 januari 1993 godina ima{e tesen fokus. So nego se vospostavi dràvna komisija koja{to treba{e da im gi odzeme licencite za vr{ewe advokatska dejnost na onie {to prethodno bile oficeri ili sorabotnici na Sigurimi (komunisti~kata tajna policija), sluèle na razli~- ni partiski pozicii, i bile vklu~eni vo specifi~ni aktivnosti, kako {to e u~estvoto vo pograni~nite ubivawa. Noviot Ustaven sud na Albanija, formiran duri vo 1992 godina, go otfrli ovoj zakon. Pravnata profesija vo Albanija, moè da se zabeleì, ne postoe{e vo periodot me|u 1967 i 1990 godina, bidej}i prethodno be{e ukinata zaedno so Minis- terstvoto za pravda. Taa nabrzina povtorno be{e sozdadena vo maj 1990 godina, koga Albanija zapo~na da se menuva. Vo 1993 godina mi be{e kaàno deka pri- ~inata poradi koja{to privatnite advokati bile prvite celi na „lustracijata“ bil faktot deka mnogumina sudii i obviniteli, otkako bea otstraneti od rabotnoto mesto vo slu`ba na reformata soglasno so ~lenot 24/1, odli~no zarabotuvale kako privatni advokati. Ne moàm da bidam sigurna vo vrska so ova, no ona {to navistina go znam e deka, koga specijalnata dràvna komisija go ima{e svojot prv i edinstven sostanok i koga izleze so lista na advokati {to gi zagubile svoite licenci, advokatot {to go zastapuva{e Ramiz Alija (naslednikot na Enver Hoxa) vo toga{ sè u{te nekompletiraniot krivi~en predmet protiv nego, se nao|a{e na vrvot od listata. Patem, na taa lista nema{e indikacija za toa koj od kriteriumite vo Zakonot br. 7666 bil primenet protiv koj bilo od advokatite na koi im bea odzemeni dozvolite. Vo sekoj slu~aj, po odlukata na Ustavniot sud po toj predmet, advokatite si gi dobija nazad svoite licenci, i nema{e nikakvo natamo{no postapuvawe vo taa nasoka. Po{irok zakon za lustracija be{e donesen vo 1995 godina, i nabrgu }e se navratime na nego. Vo tretiot primer se raboti za dràvni sudski slu`benici, odnosno za sudiite i za obvinitelite. So cel popolnuvawe na mestata vo sudstvoto i vo obvinitelstvoto koi{to ostanaa nepopolneti poradi primenata na ~lenot 24/1, zabrzani kursevi po pravo vo traewe od {est meseci se organiziraa vo sredinata na 1993 godina za nad 400 lica, na koi{to potoa im be{e dozvoleno da gi polagaat finalnite ispiti na pravnite {koli. Site gi poloìja ovie ispiti, a vo maj 1994 godina, site bea imenuvani za sudii i obviniteli. I povtorno, retorikata be{e deka ova pretstavuva pozitivna diskriminacija za licata {to bile progonuvani vo prethodniot reìm i na koi{to im bila uskratena mo`nosta za pravni~ko obrazovanie. Me|utoa, programata ne be{e realizirana za taa cel, me|u ostanatoto, so toa {to go postavuva{e uslovot za poseduva- we prethodna univerzitetska diploma za pristap do kursevite. Visokoto obrazovanie od kakov bilo vid prethodno retko be{e dostapno za progonuvanite semejstva. Taka, programava lesno moè{e da se smeta za lesen na~in da se dobie diploma po pravo za milenicite na partijata na vlast ili za onie {to bea podgotveni da platat.

113 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan

Kursevite bea mnogu kritikuvani vo toa vreme, vo Albanija i vo stranstvo, poradi spomenatata pri~ina i poradi nivnoto kuso vremetraewe. Me|utoa, do 2004 godina, diplomcite od tie kursevi koi{to sè u{te se „na rabotno mesto“ kako sudii i obviniteli, sega imaat desetgodi{no rabotno iskustvo, i moèbi e vreme da se zatvori taa prikazna. Vo periodot od 1991 do 1995 godina, ima{e krivi~ni progoni na pove}eto od postarite visoki komunisti~ki funkcioneri koi sè u{te bea ìvi. Site rezultiraa so obvinenija i so presudi od maksimum po 10 godini. Spored mene, kako i spored mnogumina Albanci so koi toga{ razgovarav, sudewata imaa ograni~en efekt. Glavnite pri~ini bea te{kotijata da se najdat cvrsti dokazi za krivi~nite dela od komunisti~kata era, razo~aruvaweto {to prethodno nakuso go opi{av, kako i faktot deka procesot protiv liderot na opozicionata Socijalisti~ka partija Fatos Nano za navodna zloupotreba na slu`benata dol`nost, vo tekot na tranzicionata 1991 godina, rezultira{e so kazna podolga od kaznata {to mu be{e dadena na koj bilo visok komunisti~ki lider. Na krajot od 1995 godina, Albanija kone~no donese {irok zakon za lustracija, Zakonot br. 8043, nare~en „za kontrola na moralnata li~nost na slu`benite lica i na ostanatite lica svrzani so za{titata na demokratskata dràva“. Parlamentarnite izbori se nabliùvaa, i mnogumina smetaa deka Zakonot e naso~en protiv politi~kite oponenti na vladeja~kata partija, iako negoviot opfat be{e mnogu po{irok od parlamentarnite deputati. Znam za nekoi konkretni slu~ai vo koi{to Zakonot be{e upotreben protiv politi~kite oponenti. Kako i da e, sedum~lenata komisija predvidena so Zakonot, poznata kako „Komisijata na Mezini“, spored nejziniot pretsedatel, na izvesen broj lu|e im zabrani da se kandidiraat za parlamentarnite izbori vo 1996 godina vrz osnova na ovoj zakon, a pove}eto nejzini odluki bea potvrdeni od strana na najvisokiot sud na Albanija, do koj{to postoe{e pravo na àlba. Generalno, Sovetot na Evropa gi kritikuva zakonite {to go ograni~uvaat pravoto na licata da se kandidiraat za odredena slu`ba osven dokolku ne bile krivi~no osudeni. Albanija prethodno stana ~lenka na Sovetot na Evropa vo 1994 godina. Od ovaa i od drugi pri~ini, vo narednite nekolku godini, opfatot na Zakonot br. 8043 mnogupati be{e stesnuvan niz izmeni i dopolnuvawa, a negoviot opfat be{e ograni~en i so odluka na Ustavniot sud. Vo Albanija, 1996 godina se karakterizira{e so eksploziven porast na golem broj piramidalni {tedilnici. Tie imaa elementi na vistinski piramidi, odnosno, kade {to parite se pozajmuvaat vo golem obem samo za da im se isplati kamatata na prethodnite investitori, i taka natamu, sè do momentot koga piramidite „padnaa“ poradi sopstvenata teìna, no, isto taka, mnogumina smetaa deka tie se vklu~eni vo pereweto pari od droga. DP pobedi na izborite vo maj 1996 godina so golem broj mesta vo albanskoto Sobranie. Koga piramidite po~naa da „pa|aat“ kon krajot na 1996 i potoa i vo 1997 godina, be{e obvineta vladeja~kata partija. Vo mart 1997 godina sleduva{e vonrednata sostojba, a predvremenite parlamentarni izbori bea odràni vo juni taa godina, {to dovede do silno prenaso~uvawe kon Socijalisti~kata partija (SP) koja{to, zaedno so edna promenliva grupa mali sojuznici, ottoga{ e na vlast. Moè{e da se o~ekuva – vsu{nost, i jas o~ekuvav – deka Zakonot br. 8043 }e se

114 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata ukine koga SP povtorno }e se vrati na vlast. Me|utoa, Zakonot, „stesnet“ vo obemot kakov {to be{e, ostana da vaì. Komisijata za lustracija dobi nov pretsedatel, Nafiz Bezhani. Na po~etokot od 1998 godina, istaknat ~len na sudstvoto be{e otstranet od rabotnoto mesto poradi navodite za negovo sora- botuvawe so tajnata policija vo tekot na komunisti~kata era. Iako Zakonot pove}e ne gi opfa}a{e izbranite funkcioneri, toj i natamu prodolì da se primenuva za ostanatite slu`beni lica , sè dodeka negovata va`nost ne iste~e soglasno so negovite sopstveni uslovi na krajot od 2001 godina. Vo 1999 godina, stanav sovetnik na albanskata vlada, i od sopstveno iskustvo znam deka g. Bezhani i ostanatite ~lenovi na negovata komisija bea dlaboko ubedeni deka Zakonot treba da se pro{iri. Toj, isto taka, saka{e opfatot na Zakonot da se pro{iri za da opfati i drugi eti~ki oblasti, kako izvorite na imotot na javnite slu`benici. Do toj moment, korupcijata vo albanskata vlada ve}e stana edna od oblastite poradi koi{to Albanija najmnogu be{e kritikuvana od me|unarodnata zaednica i, se razbira, od sopstvenite gra|ani, koi- {to najmnogu gi trpea nejzinite udari. No, namesto toa, be{e podgotven poseben zakon za izjavi za imotnata sostojba i za izvorite na imot, i be{e dozvoleno da iste~e va`nosta na Zakonot br. 8043. Dokumentacijata vrz koja- {to se temeli lustracijata (vklu~uvaj}i gi i dosiejata na tajnata policija) sega e zatvorena sè do 2025 godina, osven dokolku ne se sprovede nov zakon. Kako {to be{e prethodno spomenato, pra{aweto na vra}awe na imotite eks- proprirani vo komunisti~kata era ostana zna~itelna problemati~na oblast vo Albanija. Pravnata ramka, osobeno taa od 1993 godina, ne be{e premnogu lo{a, me|utoa, sproveduvaweto be{e slabo. Vo mnogu slu~ai doa|a{e do golemi falsifikuvawa. Osven toa, Zakonot br. 7501, odnosno Zakonot {to ne ja ukina zemji{nata reforma od 1946 godina, i natamu ostana bolna to~ka. Poradi ova, i poradi drugi pri~ini, vo tekot na podgotvuvaweto na noviot ustav na Albanija, koj{to stapi vo sila na nejziniot den na nezavisnosta vo 1998 godina, be{e dogovoreno zakonite da se podgotvuvaat zaradi „pravedno regulirawe razli~ni pra{awa svrzani so eksproprijacijata i so konfiskacijata sproveduvani pred odobruvaweto na ovoj Ustav“, vodeni od kriteriumite od ~lenot 41 od Ustavot. Ovoj ~len utvrduva deka „privatniot imot e zagarantiran“ i deka eksproprijacijata ili ekvivalentnite merki se dozvoleni samo zaradi javen interes i samo dokolku se pridruèni so pravedna kompenzacija. Spored ~lenot 181/1 od Ustavot, novite zakoni treba{e da se proglasat najdocna do 28 noemvri 2001 godina. Iako do ovaa data Vladata pred Sobranieto prezentira{e eden nacrt-zakon, pominaa pove}e od dve i pol godini pred Sobranieto da usvoi zakon. No, prikaznata e daleku od toa da bide zavr{ena, bidej}i pretsedatelot Mojsiu sè u{te go nema proglaseno noviot zakon. (Spored Ustavot, toj ima pravo edna{ da vrati odreden zakon nazad do Sobranieto, a za povtorno donesuvawe na zakonot e potrebno apsolutno mnozinstvo od deputatite). Ova nè nosi do sega{nosta vo koja{to, kako {to zaklu~iv deka e voobi~aeno vo Albanija, se slu~uvaat mnogu raboti. Kako {to be{e prethodno spomenato, ima{e nekolku sporadi~ni aktivnosti soglasno so Zakonot br. 7514 (kompenzacija i drugi prava za progonuvanite lica), me|utoa, seto toa zapre so vonrednata sostojba od 1997 godina i so vladata na SP {to usledi potoa. Amandman- ite kon toj zakon, so koi{to se obezbeduva kompenzacija za licata {to ne

115 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan polzuvale od prethodnoto sproveduvawe, se podgotveni i vo momentov se vr{i pritisok za nivno donesuvawe. (Pretsedatelot na SP Fatos Nano, premier na zemjata od 2002 godina, dobi kompenzacija za vremeto {to go pomina vo zatvor od 1993 do 1997 godina, i ova be{e edna od rabotite {to go pottikna povtornoto oìvuvawe na ova pra{awe). Vo me|uvreme, ministerot za finansii naglasuva deka sostojbata so nacionalniot buxet e takva, {to toj ne moè da ja prezeme golemata obvrska koja{to e neophodna za da se isplatat predvidenite kompen- zacii; toj upati povik za formirawe parlamentaren istraèn komitet koj }e go istraùva administriraweto na kompenzacijata realizirana vo periodot me|u 1993 i 1997 godina. Treba da se naglasi i faktot deka se nabliùvaat u{te edni parlamentarni izbori, a ova pra{awe e mo{ne povrzano so istite i sozdava konfuzija. Vo sekoj slu~aj, sednicite na Parlamentot vo izminative mesec-dva bea prosledeni so demonstracii na porane{nite zatvorenici pred zgradata na Sobranieto, a samite sednici nekolkupati bea prekinuvani so napu{tawata na sobraniskata sala od strana na opozicijata. Na drug front, najistaknatiot albanski sovremen pisatel Ismail Kadare, neodamna upati apel da se otvorat tajnite policiski dosieja za pisatelite, na {to odgovorija pove}e pisateli i novinari. Fatos Lubowa, u{te eden poznat pisatel i eseist koj{to vo komunisti~kite zatvori minal 18 godini, tvrdi deka sluèweto na pisatelite na eden vakov reìm e pove}estrano i deka, duri i pisatelot ~ija tajna policiska evidencija e „~ista“, moèl zna~itelno da pridonese kon poddr{kata na soodveten totalitaren reìm. Eden drug novinar ja nare~e preokupiranosta so dou{nicite na tajnata policija „kultura na bega- we od su{tinata na rabotite“, pri {to su{tinata se samite komunisti~ki lideri. Nakuso, ovaa debata raste. Najposle, vo juni 2004 godina, pratenicite na edna mala opoziciska partija podgotvija nov zakon za lustracija koj{to treba da vleze vo sobraniska procedura, upatuvaj}i apel za objavuvawe na aktivnosta vo tajnata policija na licata {to se kandidiraat za funkcija (verojatno vrz osnova na polskiot model). Sè u{te ne uspeav da dojdam do tekstot na nacrtot. Iako e malku verojatno deka ovoj nacrt-zakon }e pomine, toj pretstavuva u{te eden znak deka vo Albanija postojat nere{eni pra{awa. Mediumite posvetuvaat sè pove}e vreme na ovie i na sli~ni pra{awa. No, dali seto ova, vklu~uvaj}i gi i imotnite sporovi, dosega be{e pridruèno so zna~i- telni javni debati okolu po{irokata priroda i zna~ewe na komunisti~koto minato vo Albanija? ]e im prepu{tam na Albancite da dadat svoi odgovori.

116 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

DISKUSIJA (izvadoci)

Miodrag @ivanovi} Koga zboruvame za soo~uvawe so minatoto, sekoga{ mi teknuva na eden vistinski nastan vo koj{to se raboti za àbi – i za pra{aweto za koe{to diskutirame. Na krajot od 1960-te godini, imavme poseta od kralicata na edna evropska dràva. Taa dojde za da go poseti Josip Broz Tito. Centralniot komitet na Ko- munisti~kata partija odlu~i da i ponudi smestuvawe vo edna od vilite na Tito. Me|utoa, organizatorite sfatija deka, vo blizinata na taa vila, ima mnogu à- bi {to cela no} krekaat, taka {to kralicata verojatno }e bide voznemirena vo sonot. Centralniot komitet im naredi na specijalnite edinici na jugoslovenskata armija da gi istrebat site àbi. Me|utoa, dve àbi preìveale taka {to, koga kralicata se na{la vo svojot apartman, ovie dve àbi po~nale da krekaat. Kralicata gi povikala svoite slugi i im kaàla deka e odli~no toa {to moè da go slu{a krekaweto na àbite, bidej}i ja potsetuvale na nejziniot roden grad, i deka toa e ne{to so {to lesno zaspiva. Toga{, istite armiski edinici do{le so kamion poln àbi, vra}aj}i gi nazad, za da moè kralicata da spie cela no}. Koja e porakata od ovoj vistinski nastan? Imavme genocid, ama situacijata si ostana ista. Toa e i metafora za logikata na reìmot za koj{to zboruvam. Ako sakame da se soo~ime so minatoto, mora da ja imame predvid su{- tinata so koja sekoja era be{e obeleàna, vo ovoj slu~aj komunisti~kata era. Ubeden sum deka soo~uvaweto so minatoto ne moè da se sprovede niz politi~- kite, pravnite i niz site drugi aspekti na lustracijata, tuku deka mora da se vratime nazad kon starogr~kiot poim „katarza“. Kako da se napravi toa? Na ova pra{awe nemam isklu~iv ili apsoluten odgovor, no }e vi ponudam negativen odgovor. Veruvam deka katarzata ne moè da se slu~i niz formite na obrazovanie. Obrazovanieto ~estopati se spomenuva vo vrska so pra{aweto na soo~uvaweto so minatoto, najmnogu kako alatka so koja se ostvaruva katarzata, {to bi moèlo da vodi kon pomiruvawe i demokratija. Veruvam deka obrazovanieto e pretvoreno vo mit. Sekoga{ koga ni fali odgovor, se vra}ame na poimot obrazovanie, me|utoa, toa ne moè da go re{i problemot. Poznato e deka vo mnogu jazici zborot „obrazovanie“ e izveden od zbor koj zna~i „maska“. Taka {to, veruvam, deka sme na bal ili igra ili tanc so maski na na{ite lica. Vo germanskiot jazik, zborot „obrazovanie“ e izveden od zborot „slika“. @ivotot ne e slika, tuku ne{to sli~no na toa. Vistinskoto pra{awe vo vrska so temata na na{ite debati e, spored mene, na koj na~in moème da gi eliminirame konst- ruiranite relacii so minatoto i so site raboti {to ni se slu~ija? Kako moè- me da ja nadmineme ovaa struktura? Dozvolete mi da zavr{am so u{te edna prikazna od vistinskiot ìvot. Za vreme na voenite godini vo Bosna i Hercegovina, vo ovaa etni~ki podelena zemja se slu~i edna vistinska qubov. Toj be{e Musliman, a taa pravoslavna Srbinka. Tie se sakaa i odlu~ija da se ven~aat. Koga se ven~aa, taa ja smeni negovata ve- roispoved, i toj stana pravoslaven. No, {est meseci po ven~avkata, toj se vqubi vo druga èna. Taa be{e Muslimanka, no sega toj be{e pravoslaven. Otkako se razvede od prvata èna, toj se ven~a so svojata nova qubov. Eden den, tie se ska- raa i toj ja ubi. Ima{e sudewe i vo zapisnikot od sudeweto stoi deka pri~inata

117 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan za ova ubistvo se nao|a vo faktot {to taa gi navredila negovite pravoslavni ~uvstva. Celata na{a tragedija e vakvata struktura na interpretirawe. Kako mo`eme da go eliminirame, prirodno i avtenti~no, ovoj vid struktura i dos- toinstveno da se spravime so rabotite {to se slu~ija vo minatoto, za da mo`e- me da se svrtime nazad?

Dino Abazovi} Vo specifi~niot kontekst na porane{nite jugoslovenski republiki, denes nezavisni dràvi, treba da ispitame dali postoi impuls na dobra volja za lustracijata. Edna od univerzalnite karakteristiki na porane{nite reìmi be{e sozdavaweto „homo dupleks“. Ottuka, ne e za ~udewe {to imame premnogu „za“ i „protiv“ vo javnosta koga zboruvame za lustracijata. A, privatnosta na celiot proces, vsu{nost, ostanuva nedoprena od vistinskoto nivo na dobra volja da se definiraat nekoi od problemite. Napolno se soglasuvam so komentarite na Miodrag @ivanovi} vo vrska so neophodnosta od katarza kako eti~ka komponenta {to sekoja lustracija treba, sama po sebe, da ja sodrì. Ova e isto tolku va`no i legalno kako i site drugi aspekti. Me|utoa, jas bi dodal deka e mnogu va`no da se poglednat onie {to gi nosat odlukite i onie {to iniciraat razli~ni aktivnosti i postapki svrzani so lustracijata. Ako vidime deka toa se politi~arite, mediumite, gra|anskoto op{testvo i me|unarodnite institucii ili agenti, ajde da razgledame kolku daleku tie moàt da ja ra{irat svojata mo}, i da vidime dali op{testvata se navistina podgotveni da se dviàt vo vistinskata nasoka. Po moe mislewe, iskustvata na demokratskite tranzicii nè u~at deka, sè dodeka se navra}ame na merkite na lustracijata so cel poddrùvawe na ~ovekovite prava, ne moème da postigneme kakvi bilo pozna~ajni rezultati. Sè dodeka ne se re{i pra{aweto na onie {to izvr{ile razli~ni zlostorstva protiv razli~ni principi na civilizacijata, ne moème da zboruvame za lustracija, bidej}i za 10 ili za 15 godini, toa }e ni se vrati kako eden vid bumerang. Taka, treba da odlu~ime dali imame dovolno dobra volja vo na{ite op{testva za da ja sprovedeme lustracijata, kakov vid lustracija sakame da primenime i protiv kogo. Lustracijata moè da ima pozitiven predznak vo na{ite op{testva, no ne sum siguren deka nosi i pozitivni posledici.

Radmila Vasi} Rabotev na pra{aweto na odgovornost i na ot~etnost vo postavtoritarnite op{testva vo vrska so razli~nite vidovi odgovornost. Veruvam deka od ovoj sostanok treba da proizleze poraka {to se odnesuva na odgovornost od vidot na kolektivna, direktna politi~ka odgovornost. Dokolku lustracijata se sproveduva oficijalno, toa mora da se stori vrz osnova na postoe~ki zakon. O~igledno e deka del od o~ekuvawata vo zemjite od Jugoisto~na i Isto~na Evropa vo vrska so lustracijata ne se ispolneti. Od ovaa diskusija bi si zaminala zadovolna samo ako bi mo`ele da identifikuva- me {to bi mo`elo da proizleze od planot ili konceptot na lustracijata kako efikasni rezultati. Problemot so lustracijata e na~inot na koj taa se sprove-

118 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata duva. Duri i ako go imame najdobriot moèn zakon, imame mnogu zna~ajni kr{e- wa na ~ovekovite prava na onie {to gi kr{ele ~ovekovite prava. Taka {to, dokolku se drìme do razli~ni trikovi vo stilot ova ne e sankcijata ili ova ne e merkata, meriloto, ili {to bilo, toa zna~i deka ne sme seriozni vo odnos na ovoj problem. Dokolku ne se propi{at postapki {to }e bidat mnogu adekvatni na principite i na standardite na edna dràva, toga{ izrekuvaweto kazni ili donesuvaweto odluki vo oddelni slu~ai }e bide tolku dolgo, {to }e zagubi se- kakva smisla. Sakam da ja izdvojam funkcijata na sudskiot sistem. Znaeme deka toj e najbe- nigen od site sistemi na ustavnite demokratii , no znaeme i deka toj moè da gi proizvede najopasnite efekti za zemjite {to se nakloneti kon avtoritarnite stilovi i modus operandi. Najposle, edna mnogu ednostavna vistina za site onie {to se zanimavaat so pravata - sudskata funkcija e poslednata instanca za branewe na zakonot i na pravata. Pa taka, ako ima kr{ewe na ~ovekovite prava vo sudovite, sudskiot sistem, kako rezultat od naredbite od vlasta, toa zna~i deka dràvata e celosno uni{tena. Toa ne e slika, toa e samo ramkata za nepostojna slika. Bi sakala da navedam samo eden primer na slovene~kiot t.n. „amandman na Pu~nik“. Toa e zakonski bazirana odluka na Ustavniot sud na Slovenija {to se sostoi od edinaeset stranici. Glasale devet ~lena na Sudot. Eden od niv go ponudil svoeto nesoglasuvawe i mislewe. [est sudii glasaa „za“, dvajca „protiv“, i ima{e sedum mislewa na nesoglasuvawe. Mnogu e interesno toa {to sekoj sudija, vsu{nost, ja potpi{a ovaa odluka. [to se odnesuva do lustracija na sudskite tela vo ovaa zemja, vo toj del postoi golema zabuna. Taka {to, ne e samo Bosna i Hercegovina, da gi upotrebam zborovite na Jakob Finci, zemja na paradoksi; istoto vaì i za Srbija i za porane{na Jugoslavija. Imavme pretsedatel na sojuzna dràva, no nemavme sojuzna dràva. Imavme kral, no nemavme kralstvo. Najposle, imavme ~etvorica v.d. pretsedateli na republikata, pa taka, kako {to obi~no velam, ako e samo za srpskata dràva, navistina e premnogu. Vo 1991 godina, donesovme pet zakoni {to treba{e da posluàt za proverka na lustracijata na sudiite i za utvrduvawe profesionalni kriteriumi za odgovornosta na ovie sudii. Ovie zakoni bea najdobrite zakoni {to bea doneseni, me|utoa, podocna tie tripati bea menuvani i dopolnuvani; za vreme na vonrednata sostojba, ovie zakoni u{te edna{ bea izmeneti i dopolneti, {to pretstavuva tragi~en fakt. Navistina e neobi~no eden zakon da se menuva vo vonredna sostojba. Znaeme deka za vreme na vakov period zakonite moè da se suspendiraat, no ne, vo ovoj slu~aj tie bea izmeneti i dopolneti. Ottuka, kako i od svoi li~ni pri~ini, moja golema èlba e site nie {to rabotime ovde na sredbava da izlezeme so re{enie {to bi moèlo da bide mnogu efikasno i {to fakti~ki bi korespondiralo so principite i so standardite na pravnata dràva.

119 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan

Magardi~ Ha~ikjan Utrinskava diskusija, glavno, se zanimava{e so razli~nite obidi lustracijata da se definira na na~in {to }e bide prifatliv za site. Po moe mislewe, rezultatot be{e jasen; takva mo`nost nema. Ima nekoi predlozi da se definira {to e predmet na lustracijata, i kakov vid aktivnosti treba da se lustriraat. Smetam deka site predlozi se mnogu va`ni i deka istite treba da bidat zemeni predvid. Me|utoa, so ogled na faktot deka istorijata na zemjite ponekoga{ e mnogu razli~na, definicijata za toa koj i {to treba da se lustrira, isto taka, mora da bide razli~na. Diskusiite vo vtoriot panel bea koncentrirani na drugo pra{awe. Mislam deka temata na diskusijata najdobro be{e objasneta so trite pra{awa na Jakob Finci vo vrska so periodot za koj govorime. Sekoja od diskusiite se fokusira{e vrz razli~en period. Jovica Trkuqa, glavno, govore{e za periodot pod Milo{evi}, Ivo Goldstajn go sporeduva{e periodot na 1990-te godini so onoj vo tekot na 1940-te godini. Jakob Finci pra{a za koj period zboruvame – za socijalisti~kiot period, za periodot od 1992 do 1995 godina, ili za periodot po 1995 godina koga po~naa da se pojavuvaat razli~ni nacionalizmi. Ketlin Imholc, glavno, govore{e za pra{aweto na lustracijata vo odnos na periodot pred 1991 godina. Pa taka, povtorno imame ~etiri poedine~ni slu~ai {to se fokusiraat vrz razli~ni periodi. Mislam deka za site nas bi bilo interesno da dobieme odgovor na pra{aweto dali mo`eme da iznajdeme zaedni~ka osnova za eden op{t komparativen priod ili, dokolku sme prinudeni, so ogled na razli~nite istorii, da rabotime na razli~nite periodi vrz razli~na osnova.

Ivo Goldstajn Dokolku se sporedat, da re~eme, porane{nite jugoslovenski republiki so Polska ili so Romanija, }e se zabeleàt nekolku o~igledni i bitni razliki. Najprvin, se slu~i padot na Jugoslavija i sozdavaweto na pet posebni dràvi koi{to, sekoja na svoj na~in, moraa da vospostavat novi hierarhii na politi~- ki vrednosti i nivni relacii so minatoto. Vo politi~kata kultura se etablira{e cela serija fakti, i istata mora{e da se organizira na konkreten na~in. Ova e eden element {to ne se slu~i vo Polska i vo Romanija. Republika ê{ka i Slova~ka, isto taka, bea vo razli~na pozicija, bidej}i nemaa vojna. Vtor zna~aen fakt be{e toa {to vojnite vo porane{na Jugoslavija na pove}e razli~ni na~ini ja kontaminiraa celata situacija. Tretiot i moèbi najzna~aen fakt be{e toa deka politi~kata elita ili eliti {to vladeeja so Jugoslavija vo tekot na 1980-te godini, vo periodot po smrtta na Tito, ne bea dovolno silni za da dejstvuvaat na koj bilo moèn na~in. Vistinskite problemi svrzani so lustracijata i so kriminalnite manipulacii se slu~ija vo 1990-te godini. Ova e mnogu zna~ajno pri odlu~uvaweto kade treba da se postavi pojdovnata to~ka na lustracijata. Taa ne bi bila svrzana so ko- lektivnite pretsedatelstva na porane{na Jugoslavija vo 1980-te godini, tuku so onie eliti {to bea vospostaveni vo 1990 i 1991 godina. Taka, ova pretstavuva problem za site porane{ni jugoslovenski republiki, osobeno za onie {to bea vklu~eni vo vojnite; ottuka, ovie okolnosti gi izdvojuvaat od op{tite trendovi sostojbite vo ovie zemji.

120 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Biljana Vankovska Spored mene, nie morame da se soo~ime so minatoto, kolku {to e mo`no pove- }e za site nas. Isto taka, treba da odlu~ime za koe minato glavno govorime – podale~noto ili pobliskoto. Mojot problem e vo toa {to smetam deka ne mo- ème da ìveeme vo minatoto ili so minatoto, a mojot dene{en den, vsu{nost, e mnogu isprepleten so minatoto. Pra{aweto e kako da se napravi lustracijata i kako da se zgolemat demokratskite sili i brojkata na lu|e so demokratski akreditivi. Ponatamu, koj }e gi ~uva ~uvarite vo smisla na obezbeduvawe institucionalizirani i zakonski formi na lustracijata? Ova e osobeno zna- ~ajno, bidej}i nie sè u{te se nao|ame vo postkonfliktna situacija so nedostig od demokratski politi~ki eliti, pa duri i od pristojni politi~ki eliti. Sega se nadevame deka }e dojdeme do momentot koga }e moème da gi diskvali- fikuvame onie {to ne zasluùvaat da bidat nositeli na javni funkcii. Me- |utoa, za àl, se slu~uva lu|eto {to se nao|aat na obvinitelna klupa vo Hag da imaat svoi marioneti vo ovoj region; lu|eto moè da glasaat za niv, a nekoi od niv se duri i mnogu popularni. Mislam deka bi trebalo da bideme pomalku ambiciozni vo spravuvaweto so minatoto i so ovoj mo{ne moderen termin „lustracija“, bidej}i navistina bi trebalo da trgneme od ona {to vo momentov e mo`no. ]e zagubime mnogu vreme dokolku se navra}ame na Vtorata svetska vojna, nasledstvoto od komunisti~- kiot period, i taka natamu. Vo ovoj moment imame mnogu raboti {to treba da gi zavr{ime, da po~neme so gradeweto na dràvata, so gradeweto na demokratijata, so gradeweto na instituciite. Toga{, ~ekor po ~ekor, vsu{nost, moème da go zgolemime kapacitetot na site akteri vo op{testvoto, a ne samo na akterite vo politi~kata sfera. Celosno se soglasuvam so toa deka ova e mnogu pove}e od politi~ko pra{awe, i mnogu pove}e od pravno pra{awe. Toa e i va`no moralno i socijalno pra{awe. Za da imame navistina lustracija, treba da gi angaì- rame site mo`ni kapaciteti. Mnogu mi e àl {to moram da kaàm deka na{ite kapaciteti se nao|aat na edno mnogu nisko nivo. Mojata zemja, Republika Make- donija, ima mnogu porazli~no minato vo ovaa demokratska tranzicija, bidej}i vo period od deset godini, se ~ine{e deka sme edinstvenoto mirno op{testvo vo regionov, i deka navistina dobro ni odi vo gradeweto na demokratijata. Po- radi toj dobar imix, lu|eto ne ~uvstvuvaa potreba da se navratat na nekoi nas- ledstva od vremeto na komunizmot. Nemavme o~igledno „lo{i momci“; vsu{- nost, imavme heroj od komunisti~kiot period, a toa be{e na{iot porane{en pretsedatel Kiro Gligorov, koj be{e edinstveniot miroven akter, edinstveniot mirotvorec vo regionot. Toj obezbedi ~uvstvo na kontinuitet od prethodniot reìm kon ovaa mlada nezavisna dràva. Se razbira, rabotite ne bea takvi kako {to izgledaa. Posle sè, zavr{ivme so dve pateki, da go upotrebime ter- minot na Jovica Trkuqa. Po 2001 godina, moravme na um da imame dve razli~ni minata – ednoto minato na nedovr{ena demokratska tranzicija za vreme na periodot na mirot, a po konfliktot od 2001 godina, moravme da se spravuvame i so pri~inite i so korenite na konfliktite i nivnite posledici. Da rezimiram, Makedonija e, isto taka, zemja so mnogu paradoksi, bidej}i vo nitu edna od ostanatite zemji koi nastanaa od porane{na Jugoslavija nema da najdete lu|e {to vo konflikt se borele protiv dràvata, za da bidat potoa onie {to }e gi nosat odlukite, funkcioneri, itn. Vsu{nost, nie sega minavme

121 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan niz eden mnogu poinakov proces na postkonfliktna obnova. Lu|eto {to se krenaa so oru`je i {to se borea protiv dr`avata vo 2001 godina, sega se del od dr`avnata elita. Pa taka, jas navistina imam problem so pra{awata za toa kako i kogo da se lustrira vo mojata zemja.

Nata{a Hanak Bi sakala da kaàm nekolku zbora za iskustvata na Viktimolo{koto dru{tvo na Srbija vo vrska so procesot na lustracijata. Kako {to pokaàa izlagawata i diskusiite, se soo~uvame so problemi od razli~ni sloevi na krivi~noto minato. Sega, se postavuva pra{aweto za dràvite vo ovoj region {to imaat vojna zad sebe. Koja e pojdovnata to~ka, i koj bi bil prioritetniot pojdoven sloj? Vo 2003 godina, Viktimolo{koto dru{tvo vo 12 razli~ni grada vo na{ata zemja organizira{e javni debati so zamisla da se slu{nat mislewata na mnogu razli~ni lu|e za toa na koj na~in da se soo~ime so vistinata, od kade da zapo~neme, {to e vistinata, kako se gleda na odgovornosta i kako da se sledi patot na povtornoto vospostavuvawe na doverbata, {to pretstavuva preduslov za pomiruvaweto vo ovoj region. Se razbira, procesot sè u{te trae, i nie analizirame razli~ni pra{awa. Veruvam deka }e ima mnogu interesni rezultati vo odnos na razli~nite pre~ki i mislewa, kako i vo odnos na razli~nite percepcii vo pogled na metodite i mo`nostite na ovoj proces na soo~uvawe so minatoto. Interesno e toa {to, iako na{ite diskusii se fokusiraa na najbliskoto mina- to, na nastanite {to se slu~ija vo tekot na 1990-te godini, vo re~isi sekoj grad se pokrena pra{aweto na prethodnite sloevi na minatoto, {to nè spre~uva{e povtorno da go razgleduvame najbliskoto minato. Ona {to glavno be{e barano, be{e razotkrivawe na kone~nata vistina, definiraweto na odgovornosta i kaznuvaweto na storitelite svrzani so komunisti~kite zlostorstva kon krajot na 1940-te i vo tekot na 1950-te godini. Bi bilo interesno da se znae dali eden slu~aj na lustracija svrzan so ovoj prethoden vremenski period eventualno bi moèl da ja olesni lustracijata na ostanatite periodi. Vo sekoj slu~aj, preovladuva op{toto mislewe deka vo ovoj moment voop{to ne postoi èlba ili podgotvenost od strana na {irokata javnost vakvite pra{awa da se pokrenat, i deka, barem zasega, postojat brojni pre~ki.

Jovica Trkuqa Najprvin da se osvrneme na pra{aweto vo vrska so periodot za koj{to razgo- varame. Na toa pra{awe ne postoi ednostaven odgovor. Ako zboruvame za rehabilitacijata i za denacionalizacijata, se razbira, deka zboruvame za razli~ni vremiwa i dati. Na{ite modeli na rehabilitacija fakti~ki se odnesuvaat na 1945 godina. Istoto va`i i za zakonot za denacionalizacija i za zakonot za tajnite dosieja. Tie, glavno, se odnesuvaat na periodot po Vtorata svetska vojna. Zboruvaj}i za zakonot za lustracija, nie fakti~ki ja „otvorivme“ 1974 godina koga, za vreme na toga{nata Socijalisti~ka Federativna Republika Jugos- lavija, be{e ratifikuvan Me|unarodniot pakt za gra|anski i za politi~ki prava. Pa taka, zapo~navme so ovaa data, bidej}i go prifativme takanare~eniot „mek“ model na lustracija.

122 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Bi sakal da dodadam nekolku neophodni pojasnuvawa. Po moe mislewe, neophodno e da se sfati deka, koga se raboti za lustracijata, ne zboruvame za nadminuvawe na minatoto. Obiduvaj}i se da lustrirame nekoi od slu~aite, nie fakti~- ki se nao|ame vo procesot na reprocesirawe na delovite od minatoto. Vo na{a- ta dene{na diskusija, napravivme eden mal is~ekor vo smisla na definirawe na lustracijata kako politi~ki poim, i zboruvaj}i za nejzinite eti~ki dimenzii. Utre }e zboruvame za ostanatite dimenzii na lustracijata, pri {to }e govorime za pravnite osobenosti i za celokupnata priroda na lustracijata, {to moè da bide edno od klu~nite pra{awa. Lustracijata moè da bide kazniva merka, disciplinska merka, ili administrativna merka. ]e zavr{am so edna mo{ne pesimisti~ka izjava. Siguren sum deka site nie odli~no se se}avame na euforijata {to nastana po padot na Berlinskiot yid. Vo toa vreme, site mislea deka }e bide sosema dovolno da se ima ukras so koj }e se ukrasi na{iot vagon so nekoi novi demokratski trendovi, i istiot samo da se zaka~i za vozot {to, vsu{nost, minuva niz Evropa. Toa, o~igledno, ne be{e dovolno. Op{testvata vo tranzicija veruvaa deka }e bide pove}e od dovolno da se potro{at okolu {est meseci za da se usvojat nekolku demokratski zakoni, i deka mnogu skoro }e sozdadat demokratski institucii. Da, no, za àl, }e bidat potrebni okolu 60 godini za da sfatat lu|eto vo kakov vid dràva ìveat i za da gi usvojat novite demokratski principi. Veruvam deka za op{testvata vo zemjite od Zapaden Balkan, potrebni se okolu {est meseci za da se donese zakon za lustracija, moèbi {est godini za da se izgradat demokratski institucii, i najmalku 60 godini za da se postignat opiplivi rezultati.

Magardi~ Ha~ikjan Nie se obiduvame da gi definirame celite na lustracijata. Spored mene, glavniot rezultat na dosega{nite izlagawa i diskusii nè naveduva da razmislime za toa koi bi trebalo da bidat glavnite kriteriumi za lustracijata, a ne da barame eden edinstven model. O~igledno, nevozmo`no e da se iznajde samo eden model koj }e bide prifatliv i primenliv za site, me|utoa, mo`no e da se postigne soglasnost okolu op{tite glavni kriteriumi. Po moe mislewe, predlogot na @arko Puhovski be{e mnogu pou~en, bidej}i ne be{e nitu ideolo{ki, nitu politi~ki. Toj be{e eden vid neutralen praven predlog. Kriteriumite za celite i za lu|eto/„celite“ na lustracijata, dokolku lu|eto moème da gi nare- ~eme celi, mora da bidat neutralni vo pravna smisla. Lu|eto povrzani so zlostorstvata organizirani od dràvata se ne{to {to se ima slu~eno vo site zemji, i dozvoluva op{t, komparativen priod. Rabotite o~igledno se poinakvi vo odnos na periodot na koj{to morame da se koncentrirame. Vo nekoi slu~ai, interesot e fokusiran na 1990-te godini. Barem vo eden slu~aj, fokusot na interesot se nao|a vo socijalisti~kata era pred 1991 godina, dodeka vo drug slu~aj, interesot ne e fokusiran vrz period od minatoto, tuku vrz aktuelnata sostojba na gradeweto institucii. Taka, bi mo- èle da izvle~eme op{t zaklu~ok po odnos na glavnite kriteriumi za site zemji, nezavisno od nivnite individualni branuvawa. No, vo odnos na pra{aweto so koj period bi trebalo da se zanimavame, razlikite o~igledno se daleku pogo- lemi od analogiite.

123 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan

@arko Puhovski Periodite so koi{to treba da se pozabavime ne treba da se definiraat od strana na sistemite, tuku so faktot deka imame rabota so ~ove~ki su{testva. Edna profesionalna kariera moè da trae, da re~eme, 40 godini. Taka {to, ni{to {to se slu~ilo pred pove}e od 40 godini ne moè da bide relevantno za lustracijata, bidej}i taa se zanimava so konkretni li~nosti i so eventualnoto diskvalifikuvawe na ovie lica vo javniot ìvot. Nema osnova nekoj da se diskvalifikuva za ne{to storeno koga toj/taa imal/a 17 godini i ako toj/taa ima 85 ili pove}e godini. Se raboti za toa da se najde akcentot vrz odredena faza vo odreden vremenski period, a ovoj period se menuva. Toj se menuva sekoja godina, od o~igledni pri- ~ini – bidej}i lu|eto umiraat. Nema rezon da se diskutira za povrzanosta na lustracijata so ne{to storeno vo 1942 godina, bidej}i nema nikoj {to bi moèl da bide predmet na vakviot vid intervencija. Vtoriot biten moment e faktot deka lustracijata se zanimava so povrzanosta so krivi~nite dela, no ne i so kriminalcite. So kriminalcite treba da se spravi spored Krivi~niot zakonik, a ne lustracio- nite procesi. Zboruvame za sorabotnicite na dràvniot ili na partiskiot organiziran kriminal. So drugi zborovi, zboruvame za lu|e koi se odgovorni, ne vinovni. Ova e zna~ajna razlika {to treba da ja imame predvid. Ovde ne stanuva zbor za izvr{iteli, ubijci ili za storiteli. Govorime za lu|eto koi edna{ gi poddrùvale dràvnite ili partiskite organizirani krivi~ni dela, gi oprav- duvale i gi prifa}ale vo svoite javni aktivnosti, i moèbi povtorno go pravat istoto. Mislam deka ova se granicite {to gi imame, po~nuvaj}i od ~istata logika na lustracijata, dokolku sakame ova da bide eden organiziran proces.

Ketlin Imholc Ova be{e navistina interesen den. Nau~iv mnogu raboti i imav mnogu stimu- lativni razgovori i slu{nav brojni interesni razmisluvawa. Dozvolete mi so vas da gi spodelam svoite stavovi za del od dve pra{awa. Ednoto e vo vrska so krivi~nite gonewa. Jas o~igledno se soglasuvam so @arko Puhovski, i mislam deka pove}eto od vas }e se soglasat deka krivi~nite dela treba da se re{avaat vo ramkite na krivi~niot proces. Problemot e vo toa {to e mnogu te{ko da se iznajdat dokazi i lu|eto se izvlekuvaat na tehni~ki aspekti, i sekoga{ }e ima nezadovolstvo ili ~uvstvo deka pravdata ne e zadovolena. Vo me|uvreme, ako ste trgnale protiv malite lu|e koi ne go prekr{ile zakonot, tuku se fatile vo mreàta, sekoga{ }e imate mnogu gor~livi ~uvstva, i jas navistina ne znam kako da se spravime so toa. Vtorata rabota ne e vo vrska so Albanija, tuku vo vrska so zemjata vo koja{to sum rodena, Soedinetite Amerikanski Dràvi. Mi be{e mnogu zabavno izutrina koga slu{nav deka nekoi lu|e moè da podgotvuvaat nekakov vid zakon za lustracija za aktuelnata administracija. Nemam nekoe osobeno mislewe za toa dali lustracijata bi bila soodvetna, iako bi sakala da ukaàm na toa deka, ako potpretsedatelot êjni bide porazen i lustriran od javniot ìvot, toj }e zaraboti daleku pove}e pari koga }e se vrati na biznisot, taka {to nema da se griàm za toa.

124 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Faktot deka vo Ustavot na SAD e sodràn eden zakon za lustracija im e poznat na malkumina, vklu~uvaj}i i mnogu malku Amerikanci. êtirinaesettiot amandman, koj be{e donesen po Gra|anskata vojna za da gi zgolemi gra|anskite prava, ne za ènite, tuku za Crncite vo mojata zemja, sodrè{e i izjava deka onie {to im ukaàle pomo{ i poddr{ka na neprijatelite na SAD, a prethodno se zakolnale na vernost na SAD, ne moàt povtorno da sluàt vo vladata osven dokolku poinaku ne bide odobreno so dve tretini od ~lenovite na Kongresot. Ovaa izjava sè u{te se nao|a vo knigite, sè u{te pretstavuva del od Ustavot. Se razbira, sekoj {to bi bil zasegnat so ovaa izjava ve}e odamna e po~inat, a vremeto, kako {to spomena @arko Puhovski, si ja vr{i svojata rabota. No, koga bi moèle da dojdeme do nekoi mehanizmi za generalnata zamisla, moèbi bi storile ne{to.

Jakob Finci Mislam deka denes slu{navme mnogu pove}e pra{awa odo{to mo`eme da ponudime odgovori. Ova zna~i deka ova pretstavuva tema {to e od vistinski interes za pove}eto od nas, i bi trebalo zaedno da rabotime i da se obideme da iznajdeme odgovori {to bi bile od polza za sekoja od na{ite zemji. O~igledno, ovie odgovori bi bile korisni na razli~ni na~ini, za{to iako geografski se nao|ame vo ist region, imame razli~ni problemi. Toa e pri~inata poradi koja- {to sekoj od nas treba da go iznajde sopstveniot model. Kone~niot zaklu~ok verojatno bi bil deka ovaa e samo prvata po red vo serijata konferencii na koi }e se rasprava za istoto pra{awe. No, bi trebalo da imame na um deka vremeto raboti protiv nas, bidej}i, kako {to re~e @arko Puhovski, vremenskata granica iznesuva 40 godini, {to zna~i deka nie ve}e se nao|ame vo 1965 godina.

Ivo Goldstajn Moèbi }e zapra{ate zo{to ne zboruvav za problemot na lustracijata na na- ~in na koj{to za nego zboruvaa ogromnoto mnozinstvo moi kolegi. Vo Hrvats- ka, vo periodot po 1989 i 1990 godina, problemot na lustracijata, onaka kako {to pove}eto od nas go opfa}aat, ne be{e predmet na diskusija vo ovaa smisla. Na lustracijata ne i se prio|a{e kako na pra{awe ili kako na problem. Ima{e nekolku slu~ai koi bea na najniskoto nivo na politi~ka manipulacija, i ni{to pove}e od toa. Bea producirani nekolku filmovi {to pove}e bea oblikuvani za da se sozdade odreden vpe~atok, a ne za da se dokumentira ona {to tie se obiduvaa da go opfatat. Tie gi dokumentiraa lu|eto {to gi produciraa i vremeto vo koe bea sozdavani. Zo{to be{e toa taka? Zatoa {to noviot establi{ment, koj be{e sozdaden vo 1990 godina, stravuva{e od onoj vid lustracija za koj{to zboruvavme denes. Tie stravuvaa, bidej}i, za razlika od ostanatite postsocijalisti~ki dràvi, Hrvatska ne be{e svedok na radikalna promena. Nema{e zamena na porane{- niot establi{ment so paket demokratski opkruùvawa kako opozicija, soci- jalen liberalizam, itn., kako {to se slu~i vo pove}eto drugi zemji. So ogled na faktot deka novata dràva se sozdade paralelno so novata politi~ka realnost, prviot paket vode~ki li~nosti dojde od nacionalisti~ki orientiranite krugovi koi vo socijalisti~kite op{testva bea pozicionirani na eden poseben

125 Javni debati za minatoto: Iskustvata na zemjite od Zapaden Balkan na~in. Ponekoga{ tie bea pripadnici na opozicijata, ponekoga{ sorabotuvaa so tajnite slu`bi. Ova e problem koj{to }e mora da se re{ava i za koj{to }e mora da se diskutira. Kako i da e, nie vo Hrvatska sme blokirani vo golema mera poradi eden mnogu poznat slu~aj. Koga treba{e da se sprovede lustracija, ili podobro ka`ano, koga treba{e da se sprovede zakonskata postapka kon krajot na procesot vo vrska so ubistvoto na eden hrvatski disident, osomni~eniot fakti~ki be{e osloboden. Jas sega }e go iska`am svoeto somnevawe deka ova lice fakti~ki bilo vme{ano vo ubistvoto. Toa se be{e slu~ilo vo 1975 godina vo Pariz, a vo nego bea vme{ani i drugi lica {to bea del od establi{mentot po 1990 godina. Ova se faktite {to samo delumno se poznati, i tie dosega blo- kiraa kakva bilo razumna diskusija vo odnos na problemot na lustracijata.

126 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Tret del Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi

Lekcii od slu~aite na Jugoslavija i na Srbija i Crna Gora Voin Dimitrievi} Profesorot Jovica Trkuqa ve}e iznese mo{ne pesimisti~ki pregled na nastanite svrzani so Zakonot za lustracija vo Srbija. Ovoj zakon najverojatno nema da bide sproveden, bidej}i be{e predmet na napadi od razli~ni strani i od razli~ni nivoa, i ne e sigurno dali koj bilo nadleèn organ e podgotven da go primeni. Tranzicionata pravda sodrì i drugi elementi osven lustracijata. Lustraci- jata e fokusirana – barem privremeno – na pravna diskvalifikacija od javniot ìvot na licata {to vo minatoto kr{ele nekoi pravila i ~ovekovi prava. Spravuvaweto so minatoto e po{iroko pra{awe, koe vo sebe sodrì i drugi aspekti, kako, na primer, moralni i eti~ki pra{awa. Toa vo sebe ja sodrì i zada~ata da se utvrdi vistinata, vistinata za krivi~nite dela {to bile storeni i {to ne bile sporni vo vremeto koga bile storeni. Vo Srbija i Crna Gora, ova e mo{ne interesno i bitno pra{awe. Kr{eweto na zakonskite pravila i na ~ovekovite prava moè da se kvalifiku- va kako krivi~no delo, dali spored lokalnoto ili me|unarodnoto pravo. Pos- tojat dve opcii za spravuvawe so vakvite slu~ai. Ednata opcija e voobi~aena, za vo voobi~aeni okolnosti, na primer, koga treba da utvrdite individualna odgovornost za zlostorstvo, a na sudovite ostanuva da gi sprovedat svoite postapki. Vo Srbija i Crna Gora, sè u{te ja imame ovaa opcija. Vtorata opcija e opcijata {to ja spomenuvame koga zboruvame za vistina i za pomiruvawe i site tela formirani za taa cel. Ova e ~ekor vo nasoka na sudot, me|utoa, ne e samiot sud. Ova e ~ekor ~ija isklu~iva cel e da se iznajde istoriskata vistina za konkreten period, vo smisla na identifikuvawe na slu~aite na seriozno kr{ewe na lokalnoto i na me|unarodnoto pravo, kako i na ~ovekovite prava. Zada~ata na telata formirani zaradi ovie celi – tela koi{to ne se sudski tela – e slednava: tie treba so sigurnost da utvrdat {to to~no se slu~ilo vo minatoto, so cel toa da i go prezentiraat na javnosta i taka da obezbedat osnova za katarza, odnosno moraat da ja otkrijat vistinata bez ogled na faktot deka ovie kriminalni aktivnosti treba da se kaznat ili da se sankcioniraat. Ova generalno se smeta za dobar lek za idninata na lu|eto i na soodvetnoto op{testvo. Postojat nekolku istoriski primeri za vakviot priod. Eden osobeno interesen primer be{e voveden od vlastite na Firenca vo 15 vek. Po padot na eden osobeno surov uzurpator, ~ie{to vladeewe traelo deset godini, blagorodnicite odlu~ile eden sve{tenik da napi{e sè vo vrska so nastanite od minatoto. Nemu mu bila dadena zada~a da obezbedi hronologija za periodot zad niv, bidej}i smetale deka za idnite generacii }e bide dobro i korisno da znaat ne{to za zlode-

127 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi lata {to se slu~ile. Sli~no ne{to, mislam, bi moèlo da se primeni za Sadam Husein ili za Milo{evi}. Ponekoga{, za àl, sudewata ne i sluàt na svojata cel. [to se odnesuva do Srbija, obidot da se otvori procesot na vistina i na pomiruvawe vo edna institucionalizirana forma, be{e iniciran re~isi neposredno po padot na reìmot na Milo{evi}. Zamislata {to se razvi vo ramkite na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti be{e da se formira komisija, so primena na modelot na ju`noafrikanskata komisija. Be{e predloèn zakon vrz koj- {to treba{e da se temeli rabotata na komisijata. ^lenstvoto na ova telo nikoga{ ne be{e kompletirano; vo periodot na podgotvuvawe na celata aktivnost, toga{niot pretsedatel na Sojuzna Republika Jugoslavija Voislav Ko{tunica izjavi vo Slu`beniot vesnik na Republikata deka ovaa komisija e formirana. Ova se slu~i vo mart 2001 godina. No, vo periodot {to sleduva{e, mnogu malku se slu{a{e za rabotata na komisijata, a po dve i pol godini, taa ednostavno is~ezna. Mislam deka bi trebalo da sprovedeme kompletna istraga okolu is~ez- nuvaweto na ovaa komisija. [to be{e problemot so ovaa komisija i so ovoj na~in na utvrduvawe na vistinata? Moram da priznaam deka sum malku pristrasen po ova pra{awe, bidej}i bev imenuvan za ~len na ovaa komisija. U~estvuvav na eden podgotvitelen sostanok, i potoa mu kaàv na pretsedatelot deka ne moàm da go prifatam ~lenstvoto vo komisijata zatoa {to smetam deka na komisijata ne i bea dode- leni dovolno nadle`nosti i ovlastuvawa. Taa ne moè voop{to da li~i na efikasna komisija. Upativ nekolku zabele{ki i vo vrska so celosniot disbalans vo ramkite na komisijata; ima{e samo dvajca sve{tenici, i obajcata bea od Srpskata pravoslavna crkva, i nitu eden ~len od Crna Gora. Ova bea dve od moite glavni pri~ini poradi koi go odbiv ~lenstvoto vo ovaa komisija. Druga pri~ina {to ja spomenav, i do koja sè u{te se dràm, be{e faktot deka komisijata be{e formirana za da utvrduva vistini, so golemo „V“, i toa golemi istoriski vistini. Jas, pak, mislev, i sè u{te mislam, deka taa ja ima{e zada~ata da utvrdi nekoi privremeni vistini, soglasno so raspolo`liviot materijal. Komisijata podocna objavi nekoi elementi od svoite prvi~ni aktivnosti, {to gi potvrdi moite somnevawa vo vrska so ova telo. Edna od tie aktivnosti, kako {to be{e kaàno, be{e javnosta da se oslobodi od pristrasni i od emotivni stavovi vo odnos na nekoi nastani od minatoto. Druga zada~a be{e soo~uvaweto so deformiraniot imix na Srbija i na Srbite sozdaden vo prethodnata decenija. O~igledno, komisijata ja vide svojata zada~a vo ispravuvaweto na celosno iskrivenata slika za Srbija i za Srbite. Kako {to moè da se zaklu~i od ovie izjavi, ima{e dovolno elementi {to dovedoa do neuspehot na komisijata, pri {to edna od pri~inite sekako be{e faktot {to vo nea ima{e premnogu istori- ~ari. Sega da se navratam na pra{aweto za toa koj period sakame da bide opfaten so procesot na lustracija. Vo Srbija, prviot problem be{e faktot {to mnogumina funkcioneri sakaa da izbegnat komisijata da se zanimava samo so poslednata decenija od 20 vek. Tie, vsu{nost, se obidoa ovoj period da go pomestat u{te po- daleku vo minatoto, okolu u{te 50 godini nanazad, demonstriraj}i tendencija svojstvena za sekoj nacionalizam, a toa e vospostavuvawe na sopstvenata pozicija kako `rtva. Na ovoj na~in, serijata zlostorstva vo poslednata decenija

128 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata fakti~ki be{e zamaglena, i ovie zlostorstva po~naa da izgledaat pomalku va`- ni vo sporedba so nekoi drugi zlostorstva od drugi periodi vo minatoto. Vto- riot problem be{e svrzan so faktot deka Srbija e edno dlaboko podeleno op{testvo. Celosniot obem na postojnite jazovi i linii na podelba izleze na preden plan po padot na reìmot na Milo{evi}, i tie se pojavuvaa povtorno i povtorno, na primer, za vreme na poslednite pretsedatelski izbori. Ottuka, postoi dvojna potreba – od pomiruvawe me|u samite gra|ani i od pomiruvawe na dràvata so drugite dràvi. Obete zada~i se te{ki, bidej}i, dokolku imate nepre~eno pomiruvawe vo ramkite na dràvata, celiot proces na pomiruvawe na dràvata so ostanatite dràvi postavuva golemi problemi, osobeno ako zememe predvid nekoi od kriminalnite aktivnosti i krivi~nite dela storeni od del od toga{nite vladeja~ki partii vo Srbija. Ova ima svoj odraz i vo sudskiot sistem i vo negoviot tretman na minatoto. Vo taa smisla, na primer, tokmu vo ovoj moment, sostojbata vo Srbija zaostanuva zad onaa vo Hrvatska. Ponekoga{, navidum sli~ni situacii i priodi vo Srbija se koristat za da se opravdaat sopstvenoto mislewe i odluki. Citatite od srpskite vesnici vo nekoi slu~ai se re~isi identi~ni so onie {to moàt da se najdat vo hrvatskiot pe~at. Eden porane{en minister vo Srbija edna{ go izjavi slednovo: „Zamenik-obvinitelot vo Hag ... e onoj {to gi uni{tuva Hrvatite vo Hag. Hrvatska mora da stavi moratorium vrz sorabotkata so Ha{kiot tribunal“. Ovaa izjava be{e dadena od strana na profesor po pravo i minister vo dva mandata. Nekako izgleda deka postoi {iroko rasprostraneto mislewe oti nekoj se obiduva da ja izmeni na{ata istorija za vreme na sudewata. Nekoi avtori vo Hrvatska tvrdat deka sudewata vo Hag, vsu{nost, bi moèle celosno da ja izmenat istorijata na zemjata. Sli~ni glasovi se slu{aat i vo Srbija. Eden od istaknatite ~lenovi na komisijata za vistina i za pomiruvawe, porane{en ambasador vo Turcija i aktuelen ambasador vo Vatikan, profesor po oriental- ni nauki, veli deka se soo~uvame so zakanata vo Hag da ni bide napi{ana kompletno nova istorija. Od druga strana, obidot da se organiziraat sudewa vo Srbija za site onie protiv koi{to se podignati obvinenija, naiduva na brojni te{kotii. Lu|eto gledaat deka sudovite se nedovolno opremeni za sudewata, na primer, protiv generalite koi{to ne sakaat so namera da zaminat za Hag, iako licata protiv koi{to se podignati obvinenija se celosno svesni za faktot deka Jugoslavija ja ima ratifikuvano @enevskata konvencija koja{to govori za odgovornosta, ot~etnosta i za komandnata odgovornost.

129 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi

Lekcii od slu~ajot na Hrvatska @arko Puhovski

Vo Hrvatska, za sre}a, nemame nikakvi neuspesi so na{iot zakon – bidej}i voop{to i nemame zakon za lustracija. Se soo~uvame so seriozen paradoks. Brojni zna~ajni demokratski i socijalni elementi vo Hrvatska se na povisoko nivo odo{to vo ostanatite zemji od regionot. Me|utoa, pra{aweto na lustracijata dosega ne be{e zemano predvid, taka {to ova bi moèlo da ja dovede vo pra{awe generalnata ocenka za postignuvawata. Vo ovaa smisla, za hrvatskata situacija e mnogu va`no toa {to, namesto lustracija, be{e sprovedeno etni~ko ~istewe. Na samiot po~etok od demokratskata transformacija na zemjata, ova rezultira{e so ~esti slu~ai na diskvalifikacii bazirani vrz lobirawa. Me|utoa, po nekolku meseci, tie stanaa predmet na povtorno tolkuvawe i podocna bea celosno zameneti so etni~ki ili so etni~- ki bazirani diskvalifikacii. Za podlaboko razbirawe na kontekstot na pra{aweto na lustracijata, neophodno e da se trgne od opkruùvawata i od iskustvata {to treba da se opfatat, a ne od onie koi{to se apsolutno nekompatibilni, pa ottuka i irelevantni. Vo Jugoslavija, na vlast imavme mek totalitarizam, {to nikako ne moè da se sporedi so zemjite kako Bugarija, êhoslova~ka, Romanija ili Albanija, vo smisla na slu~aite na kr{ewe na ~ovekovite prava. Edna od navodnite povolnosti na vakviot vid reìm be{e, na primer, faktot deka, vo periodot me|u 1950 i 1990 godina, nikoj vo Hrvatska ne be{e ubien vrz politi~ka osnova, {to e najdol- giot period bez vakvi ubistva vo Hrvatska. Toa ne be{e sre}na, demokratska, bogata dràva, no nikoj ne be{e ubivan od politi~ki pri~ini. Ima{e ubistva na hrvatskite emigranti vo stranstvo, no ne i na lu|e {to ìveeja vo Hrvatska. Vo ovaa smisla, situacijata sosema se razlikuva od iskustvata vo ostanatite isto~noevropski zemji. Istovremeno, poradi sovetskiot model na etnofedera- lizam, samiot jugoslovenski model i aktivnostite na jugoslovenskite tajni slu`bi bea tolkuvani vo ramkite na matricata na srpsko-hrvatskite odnosi ili, podobro re~eno, vo kontekst na dominacijata na Srbija nad Hrvatska. Diskvalifikacijata od javniot ìvot vo Hrvatska, sproveduvana za vreme na cuteweto na ovaa bedna aktivnost od 1990 do krajot na 1995 godina, se bazira{e vrz tri razli~ni osnovi. Ednata od niv be{e pripadnosta na srpskata etni~ka zaednica. Vtorata be{e svrzana so dominantnite pozicii na Srbite i, za vreme na prvite nekolku meseci, tretata osnova, bazirana vrz ideolo{kata pripadnost na komunisti~kite strukturi, ima{e marginalna uloga. So ovaa treta osnova ne moè{e da se odi predaleku, bidej}i noviot „tatko na nacijata“ Fra- wo Tu|man, samiot prethodno be{e general vo Jugoslovenskata narodna armija (JNA), i zna~itelen del od imenuvanite od ovoj „nov“ establi{ment im pripa- |a{e na prethodnite strukturi. Taka, be{e mo{ne komplicirano koga odredeni lu|e bea isfrluvani od svoite stanovi poradi faktot {to bile penzionirani oficeri na JNA, a so toa u~estvuvale vo okupatorskite aktivnosti, bidej}i vo isto vreme, penzioniraniot general na JNA, sega pretsedatel na zemjata, uì- va{e tolku mnogu privilegii. Metodi~ki kaàno, ovie diskvalifikacii se slu~uvaa, nasproti poèlniot vid formalizirana procedura, kako serija poedine~ni i ponekoga{ grupni

130 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata aktivnosti na mediumski predizvikan lin~. Za àl, be{e involviran zna~i- telen del od mediumite i mnogumina novinari. Vo me|uvreme, nekoi od niv uspeaja da se prenaso~at, prepravaj}i se denes deka se skandalizirani od vakviot razvoj na nastanite, bez pritoa da go spomenat svoeto u~estvo i pridonesi kon istite. Generalno kaàno, ovoj koncept na diskvalifikuvawe, duri i ako be{e idealno sproveduvan, sekoga{ }e vklu~uva skrien nedostig od doverba kon demokratskiot kapacitet na zaednicata. O~igledno, postoi {iroko rasprostraneto uveruvawe deka gra|anite bi moèle da se odlu~at za pogre{en model i deka treba da se spre~at toa da go storat. Poradi ova, vlastite se navratija na naj~esto koristeniot model, a toa be{e modelot na germanskata okupacija vo 1941 godina. Ova be{e napraveno iako postojat i se poznati alternativni i mnogu posood- vetni modeli. Vrz osnova na prvi~nite odluki soglasno so koi{to se formira{e sudot vo Nuremberg, bea spomenati pet kriminalni organizacii, i pripadnosta kon ovie organizacii se smeta{e kako osnova za podignuvawe obvinenie. @alno e {to vakviot priod ne be{e izbran vo Bosna i Hercegovina, i podocna vo Hrvatska. Spored mene, glavnata pri~ina za ovoj nedostatok e povrzana so pogre{niot model na demokratizacija. Ako demokratizacijata se reduci- ra samo na izborite, kako {to nekoi imaat tendencija da sugeriraat, toa neizbe`no }e dovede do brojni gre{ki. Vakvi gre{ki se javija, na primer, vo Bosna i Hercegovina, kako i na Kosovo, kade {to ne bea ispolneti drugi preduslovi. Vo Hrvatska, prvite slobodni izbori se odràa vo april 1990 godina. Tie pretstavuvaa odraz na stremeòt kon su{testvena i moralna dviè~ka sila na edna demokratska zaednica, {to be{e protolkuvano etni~ki. Ottuka, istoto vaè{e i za procesot na diskvalifikuvawe koj sleduva{e potoa namesto lustracijata. Telata {to, po{iroko gledano, bea zasegnati od ovoj proces na diskvalifikacija, bea policijata i sudstvoto. Vo tekot na prvata godina od formiraweto na prvata demokratska vlada, 25 procenti od lu|eto {to sluèa vo policijata ja zagubija rabotata, mnogumina od niv poradi svoite imiwa. Do odreden stepen, moè da se kaè deka bi moè- lo da ima osnova za vakov vid postapuvawe kon policijata. Me|utoa, {to se odnesuva do sudskiot sistem, aktivnostite {to se sprovedoa moàt da se ozna- ~at samo kako etni~ko ~istewe. Nekoi sudii bea povikuvani na informativni razgovori na koi im be{e kaùvano deka ne moè da bidat sudii vo Hrvatska so takvi imiwa, duri i ako takvi imiwa imale nivnite roditeli. Vo tekot na odreden period, rabotata ja zagubija me|u 300 i 400 sudii, {to dovede do negativni moralni, politi~ki i profesionalni implikacii vo ramkite na sudskiot sistem. Efektite se vidlivi duri i denes. Site ovie nastani se slu~ija me|u 1991 i 1995 godina, so odredeno dopolnitelno nivo na intervencii vo 1997 i vo 1998 godina, za vreme na aktivnostite na takanare~enata komisija na Pa{ali} (Ivica Pa{ali} be{e sovetnikot na Tu|man za vnatre{na politika). Po smrtta na Tu|man vo dekemvri 1999 godina, ima{e nekolku obidi da se analiziraat nastanite, no ne be{e sprovedena nitu edna podetalna istraga. Sè u{te postojat lu|e {to go otfrlaat faktot deka seto ova se slu~i kako proces na etni~ko ~istewe. Dve drugi pra{awa se bitni vo kontekst na obidite da se iznajde na~in da se dojde do vistinata i do pomiruvaweto. Prvoto e svrzano so periodot koj{to

131 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi treba da se opfati. Mora da se napravi jasna razlika me|u periodot do 1990 godina i poslednata decenija od 20 vek, me|utoa, obata perioda zasluùvaat sèopfatna istraga. O~igledno, ne samo vo Hrvatska, tuku i vo drugi zemji vo regionot, nekoi se zainteresirani za opfa}awe na samo eden od ovie periodi. Vtoroto pra{awe e svrzano so {iroko rasprostranetata tendencija da se usvoi poinakov priod kon, taka da kaème, „na{ite“ i kon „nivnite“ zlostorstva. Vo Hrvatska, najgolem del od javnoto mislewe go naglasuva faktot deka Hrvatska be{e napadnata, {to e von sekakvo somnevawe. Me|utoa, na istite ovie delovi od javnoto mislewe im e mnogu te{ko da go prifatat faktot deka hrvatskata dràva be{e odgovorna za voenata intervencija vo Bosna i Hercegovina. Postoi i eden golem paradoks {to gi zasega site malcinstva koi bea svedeni na edna tretina od nivnata porane{na brojka vo Hrvatska. Samo edna li~nost vo Hrvatska javno ima izjaveno deka ova be{e etni~ko ~istewe; o~igledno, site drugi mislat deka se rabote{e samo za demografska promena. Ova se op{tite pra{awa od koi{to treba da trgneme dokolku sakame da ja utvr- dime vistinata. Vo ovoj kontekst, bi moèle pojasno i poprecizno da diskutirame za razli~nite zlostorstva kako {to na niv se gleda od poziciite na Ha{- kiot tribunal i na nenacionalisti~koto mislewe. Ovaa diskusija potoa moè da pomogne da se utvrdi vistinata. Institucionalno, vo ovaa smisla, Hrvatska zaostanuva. Dosega ne be{e spomenato nekakvo telo {to bi rabotelo vo nasoka na vistinata i na pomiruvaweto, {to bi se formiralo vo naredniot period i bi se finansiralo od strana na Vladata – nitu, pak, moème da o~ekuvame deka edna vakva institucija bi bila lesno prifatena vo Hrvatska. Barem moè da se zabeleì edna postepena promena vo javnoto mislewe. Denes ~itame za hrvatskite zlostorstva ili za takanare~enite hrvatski strani. Me- diumite imaat poinakva uloga denes vo sporedba so po~etokot na 1990-te godini. Vo diskusiite zapo~nuvaat da se spomenuvaat zlostorstvata izvr{eni od strana na Hrvati, iako Vladata i ostanatite oficijalni institucii sè u{te otfrluvaat vakov priod. Oficijalnata komisija za is~eznati i za zarobeni lica ima dva spisoci. Na edniot se nao|aat is~eznatite etni~ki Hrvati, na drugiot se nao|aat is~eznatite etni~ki Srbi. Sè u{te nema odluka za spojuvawe na ovie dva spisoci. Vo sekoe op{testvo, vistinata provocira nemir. Ova e ne{to so {to morame da ìveeme, da se spravuvame, i da izdrìme. Vo kontekstot na lustracijata i spravuvaweto so minatoto, nekako moderno stana da se zboruva za katarza. Po moe mislewe, so nejzinata primena treba malku povnimatelno. Ne treba da go zaboravime faktot deka, pred ovoj zbor da stane metafizi~ki poim, ednostavno zna~e{e dijareja.

132 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Lekcii od slu~ajot na Bosna i Hercegovina Dino Abazovi}

„Pravoto sè u{te ne vladee vo Bosna i Hercegovina. Ona {to preovladuva se nacionalno definiranata politika, nedoslednosta vo primenata na pravoto, korumpiranite i nekompetentni sudovi, fragmentiraniot sudski prostor, nekompletiranite ili napolu sprovedeni reformi, i flagrantnata nebre`- nost. Nakuso, Bosna e zemja vo koja{to po~ituvaweto na pravoto i doverbata vo nego i vo negovite braniteli se slabi“. Ovoj pasus se nao|a vo izve{tajot na Me|unarodnata krizna grupa, so naslov: „Dodvoruvawe na katastrofata: Lo{oto vladeewe na pravoto vo Bosna i Hercegovina“1, i iako ovoj izve{taj be{e objaven vo mart 2002 godina, ovaa izjava, za àl, sè u{te e mnogu realna. Vakvata ramka ima, se razbira, negativen efekt i vrz pra{aweto na lustracijata. Ottuka, pred da odime vo detali po ova pra{awe, korisno i neophodno e da se dade kus pregled za politi~kiot i za socijalniot kontekst relevanten za spravuvawe so minatoto i za lustracijata vo Bosna i Hercegovina. Procesite na seprisutniot etnocentrizam, vo momentov vo nivnata finalna (maligna) faza, po~naa vo 1991/1992 godina, re~isi neposredno po prvite slobodni, demokratski, pove}epartiski izbori vo Bosna i Hercegovina. Ovie procesi gi podloìja site nastani – socijalnite agenti, aktivnosti, normi i vrednosti – na edna edinstvena, „najvisoka“ referentna kategorija – kategorijata na etni~ka pripadnost. Rezultatot be{e pojavata na etnokratija namesto na demokratija. Na izborite triumfiraa tri nacionalni, poto~no re~eno nacionalisti~ki, partii, {to se slu~i i blagodarenie na nivnata ponuda na alternativna ideologija kako zamena na prethodno dominantnata komunisti~ka ideologija. Taka, edna rigidna ideologija be{e zameneta so u{te polo{a, nacionalisti~ka, {ovinisti~ka i ksenofobi~na ideologija, koja vklu~uva{e i elementi na fa{izam. Iako predvoeniot period na vladeewe na nacionalisti~kite partii be{e relativno kus, toj ostavi prostor za eden mo{ne efikasen i celosno netransparenten proces na „lustracija“ i na diskvalifikacija. Lica- ta pogodeni so ova bea samo onie {to bea protiv novite nacionalisti~ki establi{menti, kako i onie {to odbivaa da sorabotuvaat i da stanat slepo poslu{ni na novite eliti. Mora da se naglasi deka ne postoe{e vaè~ko zakonodavstvo za lustracijata, i ogromno mnozinstvo od licata {to bea diskvalifikuvani ne bea oficijalno otstraneti od slu`bata poradi svoeto komunisti~ko minato ili svoite zlo- dela. Pri~inite bea pove}e prozai~ni. Pretpo~itanite oblasti na intervencii i na otstranuvawa od slu`bata bea dràvnite institucii nadle`ni za bezbednost i za finansirawe, pri {to fokusot be{e staven vrz oficerite so visok rang vo policijata i vo dràvnata slu`ba za bezbednost, vrz voenite komandiri i vrz slu`benicite vo javnata administracija. Pove}eto od novoi- menuvanite nositeli na funkcii bea nekompetentni, so nedovolno znaewa i sposobni i podgotveni da mamat i da postapuvaat sprotivno na zakonot. Zna~ajni kriteriumi za izbor bea etni~kata pripadnost, formalnata izjava za par-

1 Poglednete http://www.crisisweb.org/home/index.cfm?id=1497&l=1

133 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi tisko ~lenstvo, lojalnosta kon rakovodstvoto na odredena partija i bezrezervnata posvetenost na takanare~enite nacionalni (t.e. etni~ki) pra{awa. Do- kolku ovie kriteriumi bea ispolneti, kandidatite moè{e da se izberat, bez ogled na toa kakvo bilo nivnoto minato i bez ogled na faktot deka mnogumina od niv imaa sli~no minato kako i onie {to bea otstranuvani od slu`bata. Na- kuso, novite etnooligarhii se stremea kon mo} so cel da gi zadovolat sopstvenite interesi, a ne interesite na onie {to gi izbraa. Seto ova se slu~uva{e vo kve~erinata na vojnata. Posledicite od vojnata dra- mati~no go izmenija politi~koto, kako i op{testveno-kulturnoto opkruùva- we vo koe{to treba da se sproveduva lustracijata. Me|utoa, tie ne ja izmenija ogromnata mo} na nacionalisti~kiot priod. „Za àl, voenite priliki im ovozmoìja pristap na nacionalisti~kite naslednici na komunisti~kata partija do naglaseni avtoritarni ovlastuvawa. Za vreme na vooruèniot konflikt, trite nacionalisti~ki partii vo Bosna... izgradija u{te pove}e strukturi na avtoritarna mo} preku svojot monopol vrz nasilstvoto i kontrolata vrz aktivnostite na sivata ekonomija. Klu~en element za ovaa mo} be{e prodolùvaweto na sistemot na „nomenklaturi“; agre- sivnata infiltracija vo javnite institucii od strana na partiskiot kadar go ovozmoì pot~inuvaweto na instituciite pred partiite, efektivno elimi- niraj}i ja odvoenosta na ovlastuvawata bez ogled na ona {to go propi{uva{e Ustavot i potkopuvaj}i go zna~eweto na izborniot proces.“2 Dejtonskiot miroven dogovor (DMD), kompromisot {to i stavi kraj na vojnata i so koj se vospostavi eden vid mir, vo golema mera pridonese kon sozdavaweto plodna po~va za politi~ki intervencii so predznakot „nacionalni“. Vo me{a- vinata na pravni sistemi vo Bosna i Hercegovina, nekoi pravni eksperti tvrdat deka, vo izminative deset godini, vo zemjata vo sila bile barem {est nekompatibilni pravni sistemi; nacionalno-etni~kiot, psevdo-kolektiven element se stekna so celosen primat nad gra|anskiot. Ustavniot patriotizam ednostavno ne postoi kako koncept. Isklu~itelno visokoto nivo na mehanizmi za za{- tita na ~ovekovite prava {to se vgraduvaat vo sistemot e obratno proporcionalno so nivoto na nivnata primena. Efikasnosta na Dogovorot vo zapiraweto na vojnata i na masovnite neprijatelstva be{e, i sè u{te e, obratno proporcio- nalna so negovata efikasnost vo vospostavuvaweto institucii na demokratskata dràva. Vo ovaa smisla, svetol moment e faktot deka porane{nite najsilni oponenti na Dogovorot denes se negovi najsilni za{titnici i poddrùva~i. So DMD se vospostavi Bosna i Hercegovina kako dràva sostavena od dva enti- teta, sekoj so visok stepen na avtonomija: Republika Srpska (RS) i Federacija- ta na Bosna i Hercegovina (FBiH). Glavnata civilna agencija za sproveduvawe na mirot vo Bosna i Hercegovina e Kancelarijata na Visokiot pretstavnik (KVP). Visokiot pretstavnik (VP) e „imenuvan ... za da go nadgleduva sproveduvaweto na civilnite aspekti na Mirovniot dogovor od imeto na me|unarodnata zaednica“.3 Za da se zabrza procesot na sproveduvawe, Sovetot za sproveduva-

2 Danski centar za ~ovekovi prava: „Efektuirawe na pravdata – otvorawe prostor za me|unarodna poddr{ka za ministerstvata za pravda – Bosna i Hercegovina“, Zavr{en izve{taj, DFID, oktomvri 2002 godina, str.6-7. 3 http://www.ohr.int/ohr-info/gen-info/

134 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata we na mirot (SSM)4 vo dekemvri 1997 godina odlu~i da go naglasi avtoritetot na KVP. Ottuka, Visokiot pretstavnik be{e ohrabren da go iskoristi svojot kone~en avtoritet za da nosi obvrzuva~ki odluki za otstranuvawa i za suspen- dirawa, vklu~uvaj}i i postapki protiv licata – nositeli na javni funkcii ili protiv drugi slu`benici. Ottoga{ do denes, Visokiot pretstavnik otstrani od slu`ba ili suspendira{e vkupno 125 lica5, od lokalni partiski lideri do eden ~len na Dràvnoto pretsedatelstvo. Bea zasegnati brojni oficijalni pozicii, me|u ostanatite, gradona~alnici, guverneri, zamenici-ministri, ministri i premieri na site nivoa, pretsedatelot na eden entitet, {efot na tajnata slu`ba vo eden entitet, dràvni slu`benici, direktori na kompanii, itn.. Dali ovie aktivnosti na Visokiot pretstavnik vklu~ija elementi na lustracija i na diskvalifikacija? Odgovorot o~igledno mora da bide potvr- den, no vo ograni~ena smisla na zborot; se rabote{e za priod slu~aj-do-slu~aj koj li~no zasegna nekoi poedinci, me|utoa, nema{e strukturen proces na lustracija i na diskvalifikacija. Instituciite kako takvi ne bea nitu zasegnati nitu strukturno promeneti. A, {to da se kaè za katarzi~niot efekt na ovie aktivnosti? Toj be{e ednakov na nula. Bosna i Hercegovina e podelena na mnogu razli~ni na~ini, pri {to eden od najbitnite e jazot vrz etnopoliti~ka osnova. Ova vaì prakti~no za site sferi na op{testvoto, od javnoto mislewe do instituciite. Najgolemata pre~ka za lustracijata se seprisutnite etnopoliti~ki matrici koi{to generiraat novi podelbi i koi{to postojano sozdavaat razliki (za da se odràt na sopstvenite pozicii na mo}). Kakov bilo vid merka {to nalikuva na lustracija se tolkuva od tesnogradata, mentalno zatvorena pozicija na etnopoliti~arite, a se tolkuva kako tendenciozna, nepotrebna i kako neopravdana. Dopolnitelen problem vo odnos na lustracijata e problemot na (nedostigot od) transparentnosta. O~igleden primer pretstavuva reformata na sudstvoto. Vo Bosna i Hercegovina, paralelno so procesite na (de)sertifikacija na policajcite6 i otstranuvawata od slu`ba realizirani od strana na Visokiot pretstavnik, pra{aweto na lustracijata e najvidlivo na poleto na sudskiot sistem. Povtornite imenuvawa na sudii i obviniteli vo ramkite na reformata na sudstvoto se edinstvenite procesi vo koi e sodràno razgleduvaweto na prethodnoto vrabotuvawe i na druga evidencija za poedinci, za potrebite na odlu~uvaweto dali tie da se vrabotat ili da se otpu{tat.

4 Po uspe{nite pregovori za Dejtonskiot miroven dogovor vo noemvri 1995 godina, vo London se odr`a konferencija za sproveduvawe na mirot, na 8 i 9 dekemvri 1995 godina, za da se mobilizira me|unarodnata poddr{ka za Dogovorot. Sostanokot rezultira{e so formirawe na Sovetot za sproveduvawe na mirot (SSM). Sovetot se sostoi od 55 zemji i agencii {to go poddr`uvaat mirovniot proces na razli~ni na~ini – so toa {to go pomagaat finansiski, {to obezbeduvaat vojnici za SFOR, ili so toa {to direktno vodat operacii vo Bosna i Hercegovina. Ima i nabquduva~i ~ija{to brojka postojano se menuva. (http://www.ohr.int/ohr-info/gen-info/#pic) 5 http://www.ohr.int/decisions/removalssdec/archive.asp 6 Ova be{e izvedeno od strana na Me|unarodnite policiski sili vo ramkite na UNMBH (vo momentov, Policiska misija na Evropskata unija, EUPM).

135 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi

Kako posledica od odlukite na Nezavisnata sudska komisija7, bez rabota }e ostanat pribli`no 500 sudii i obviniteli. Me|utoa, obrazloènijata za odlukite ne se objavuvaat ili elaboriraat javno. Javnosta se informira samo za povtorno imenuvanite kandidati, a za onie {to bile otfrleni nema informacii. Delumno poradi vakviot vid praktika, vo lokalnite mediumi rastat {pekulaciite okolu procesot na povtorni imenuvawa, a ova stana i tema na agendite na politi~arite. Glavnata osobenost {to se zema predvid vo vakvite razmisluvawa e etni~kata pripadnost na izbranite kandidati. Na odreden na~in, za vakvoto mislewe vo javnosta pridonese i nedovolnata transparentnost vo rabotata na pretstavnicite na me|unarodnata zaednica vo Bosna i Hercegovina. Druga pri~ina za neprijatnoto ~uvstvo e i faktot deka strategi- jata {to e poddràna od strana na me|unarodnata zaednica i natamu prodolù- va da se zanimava glavno so posledicite, dodeka pri~inite i natamu celosno se ignoriraat. Najposle, koga stanuva zbor za vklu~uvaweto na lokalnite subjekti vo site ovie intervencii, edna mnogu precizna ocena be{e obezbedena od strana na Danski- ot centar za ~ovekovi prava koj{to be{e zamolen da gi analizira predizvicite vo reformata na sudskiot sistem vo Bosna i Hercegovina. Vo svojot zavr{en izve{taj, objaven vo oktomvri 2002 godina, Centarot izjavi: „Osven konkretnite promeni {to dosega se slu~ija, celata atmosfera me|u doma{nite agencii i me|unarodnata zaednica, isto taka, e so tendencija na menuvawe, iako na na~in {to e pote{ko da se definira. Se ~ini deka me|unarodnata zaednica, vo prethodnite fazi od poddr{kata za BiH vo periodot po Dejton, nastojuva{e da primenuva edno mo{ne iskreno partnerstvo so svoite doma{ni partneri. Vo delot na podgotvuvaweto zakonski odredbi, na primer, me|unarodnite sovetnici potro{ija stotici ~asovi za konsultacii so podgotvuva~ite na zakoni vo doma{nite agencii. Denes, svetovite se pove}e ili pomalku odvoeni. Timot o~igledno ne e vo pozicija da gi otkrie pri~inite zad ovaa promena na na~inot na razmisluvawe. Me|utoa, moè da se zamisli kombinacijata od dve promenli- vi: razo~aruvaweto i nedostigot od rezultati. Za àl, relaciite bazirani vrz ovlastuvawata i vrz avtoritetite go zamenija vakvoto partnerstvo. Mnogu neodr`livo scenario“.8 Ottuka, ne e za iznenaduvawe faktot {to, na pra{aweto za lustracijata vo sudstvoto, pretsedatelot na Vrhovniot sud na Federacijata Bosna i Hercegovi- na re~e: „Sigurno e deka site lica, ne samo onie od sudstvoto, koi{to se nositeli na javni funkcii, mora da podleàt na odredeni testovi za ekspertiza i za moral. Procesot na lustracija ima silna opravdanost. Sepak, ne treba da brza- me da go „is~istime“ sudstvoto od onie koi{to fakti~ki ne moàt da rabotat vo ovaa oblast, pred da zememe predvid kakvi kadrovski re{enija ni stojat na raspolagawe. Odgovorno tvrdam deka Bosna i Hercegovina se soo~uva so kad-

7 Nezavisnata sudska komisija (NSK) e vode~ka agencija za sudski reformi vo Bosna i Hercegovina; nejziniot prv mandat be{e od VP na po~etokot na 2001; http://www.hjpc.ba/ijc/?cid=160 8 Danski centar za ~ovekovi prava: „Efektuirawe na pravdata – otvorawe prostor za institucionalna poddr{ka do ministerstvata za pravda – Bosna i Hercegovina“, Kone~en izve{taj, DFID, oktomvri 2002 godina, str. 12.

136 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata rovska kriza vo sudstvoto“9. Pove}e ili pomalku, situacijata e sli~na i vo ostanatite socijalni i institucionalni oblasti vo zemjata. Sosema e jasno deka „klu~nite akteri vo procesot na lustracijata se politi~a- rite i politi~kite eliti, gra|anite, mediumite, ustavnite sudii i me|unarodnite institucii“10. Me|utoa, ova vaì za dràvite ~ii{to institucii se vistinski, a ne za dràvite ~ii{to institucii se sozdavaat vrz osnova na komp- romisi koi{to sodràt elementi {to ne bi trebalo da se toleriraat vo sovre- meni, civilizirani op{testva {to gi po~ituvaat demokratijata, civilité, osnovnite prava i fundamentalnite slobodi. Vo Bosna i Hercegovina, kako {to e sega, spored ustavnata ramka vospostavena so Dejtonskiot dogovor, site nejzini klu~ni agenti vo vrska so pra{aweto na lustracijata pretstavuvaat del od problemot, a ne od re{enieto.

9 Poglednete „Entitetskite ustavni i vrhovni sudovi bi trebalo da se ukinat“, Intervju: Amir Jagawac, pretsedatel na Vrhovniot sud na FBiH, Dnevni avaz, 4 juni, 2003 godina, str. 5. 10 Horn, Sintija M. – Levi, Margaret (2003): Dali lustracijata promovira doverliva vlada? str.11/ Horne, Cynthia M. – Levi, Margaret (2003): Does Lustration Promote Trustworthy Government?, p.11 http://faculty.washington.edu/mlevi/papers/Lustration.pdf

137 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi

.Lekcii od slu~ajot na Republika Makedonija Biljana Vankovska Rezultatite od razli~nite anketi na javnoto mislewe pokaùvaat deka gra|a- nite na Makedonija voop{to, a Makedoncite osobeno, o~igledno spa|aat vo gru- pata na najgolemi nostalgi~ari za porane{na Jugoslavija. Na pra{aweto koga ìvotot bil podobar, sega ili vo vremeto na Jugoslavija, okolu 80 procenti odgovorile deka ìvotot bil podobar vo vremeto na Jugoslavija. Edna od pri- ~inite verojatno e povrzana so faktot deka bevme vospituvani vo periodot na, kako {to go nare~e @arko Puhovski, „mekiot totalitarizam“ ili, da go upotrebime izrazot {to toga{ dominira{e, vo periodot na „socijalizmot so ~ove~ko lice“. [to se odnesuva{e do Makedonija, procesite vo 1990-1991 godina dojdoa kako iznenaduvawe, i ova vaì kako za raspadot na Jugoslavija, taka i za procesot na gradeweto dràva. Makedonija be{e iznenadena i celosno nepodgotvena za ovie procesi. Vsu{nost, pretsedatelite na dve porane{ni jugoslovenski republiki (na Makedonija i na Bosna i Hercegovina) bea poslednite {to predloìja don- kihotski plan za za~uvuvawe na Jugoslavija. Koga zapo~naa vojnite, dilemata be{e re{ena – steknuvaweto dràvna nezavisnost stana edinstveniot na~in da se izbegne involviraweto vo voenite konflikti. U{te vo septemvri 1991 godina, vo Makedonija se odrà referendumot za nezavisnost. Vrz osnova na rezultatite od ovoj referendum, be{e odlu~eno da se ima posebna dràva. Se pojavija razli~ni ~uvstva i stavovi vo odnos na novata dràva, kako i novi etnonacionalisti~ki eliti. Makedonija ja stekna svojata nezavisnost bez da ja bara. So drugi zborovi, Republika Makedonija ne pretstavuva{e postignuvawe na planska politika na gradewe dràva, tuku nusproizvod od raspadot na Jugoslavija. Otkako nema{e drug izbor, oficijalniot stav na Makedonija stana deka 1991 godina bila slavna godina, simboli~no nare~ena „Tret Ilinden“, spored Ilindenskoto vostanie na Nacionalnoto revolucio- nerno dvièwe vo 1903 godina. (Spored ovoj istoriski priod, „Vtoriot Ilin- den“ se slu~i vo 1944 godina koga makedonskiot narod, za prvpat vo svojata istorija, go iskoristi pravoto na samoopredeluvawe na prvata sednica na Antifa- {isti~kiot sovet na nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija (ASNOM). Taka, 1991 godina se soo~i so dve gledi{ta {to be{e te{ko da se pomirat. Spo- red umerenoto gledi{te, Makedonija mora{e da se povle~e od Federacijata {to se raspa|a{e, bidej}i ne be{e del od bratoubistvenata vojna. Me|utoa, nacionalistite insistiraa na ostvaruvaweto na vekovniot son za sopstvena nezavisna dràva. Tie gi proslavuvaa smrtta na „Srboslavija“ i kone~noto osloboduvawe na makedonskiot narod. Naskoro stana jasno deka Tretiot Ilinden ne pretstavuva apoteza na kone~nata borba, tuku uvertira kon eden dolg i nesigu- ren period. Nastanite vo Republika Makedonija imaa nekoi specifi~ni osobenosti po koi{to novata dràva se razlikuva{e od ona {to se slu~uva{e vo ostanatite delovi od porane{na Jugoslavija. Najbitnata osobenost be{e mirniot premin kon novata nezavisna dràva i relativno nagorniot proces na gradewe na demokratijata. Naskoro, na teritorijata na Republika Makedonija nema{e pove}e edinici na Jugoslovenskata narodna armija (JNA), bidej}i JNA se povle~e od

138 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata zemjata po pregovorite me|u Belgrad i Skopje. Makedonija bukvalno be{e „de- militarizirana“, bidej}i trupite na JNA na zaminuvawe so sebe go ponesoa seto oru`je. Naporite na Republika Makedonija vo nasoka na gradeweto dràva od 1991 godina dosega bea prosledeni so re~isi beskone~na lista na problemi. Ovde spa|aat, da spomneme samo nekolku, krajno slabata ekonomska osnova, re~isi ne- postojni dràvni i demokratski tradicii, nedovolno razvienata politi~ka kultura, kako i nezrelata kultura na mirot (ili, podobro kaàno, dominantnata kultura na oru`jeto) i turbulentnoto i ne sekoga{ prijatelskoto sosedstvo. Od samiot po~etok, Makedonija se soo~uva{e so problemi {to rezultiraa od nadvore{nite sporovi vo vrska so identitetot na dràvata i na nejzinata mno- zinska nacija. Seto vnimanie vo Republika Makedonija be{e fokusirano vrz dokaùvaweto deka ovaa nacija postoi i deka ima pravo na samoopredeluvawe kako i sekoja druga nacija vo porane{na Jugoslavija. Me|utoa, brojni pra{awa ostanaa nadvore{no osporuvani, pri {to najistaknato pra{awe be{e imeto na dràvata na koe veto stavi Grcija. Ova sè u{te e nere{eno pra{awe, i sè u{te e aktuelen bizarniot naziv PJRM koj{to, za àl, i natamu se koristi od strana na nekoi dràvi i institucii. Bugarija be{e prvata zemja {to ja prizna Repub- lika Makedonija, me|utoa, toga{niot pretsedatel @elev izjavi deka Bugarija ja priznava samo dràvata, no ne i nacijata. Srpskiot ekstremist Voislav [e- {eq edna{ izjavi deka „moème da se vratime koj bilo den so eden voen bata- ljon, i }e ja povratime Ju`na Srbija“. Taka, etnonacionalizmot vo Makedonija be{e pottiknat od nadvore{ni faktori, iako istovremeno i negovite vnatre{ni sili izleguvaa na povr{ina. O~igledno, zboguvaweto so komunizmot vo Makedonija, kako i vo ostanatite porane{ni jugoslovenski republiki, be{e zaseneto od agendite za gradewe dr- àvi i nacii. Specifi~nite osobenosti na komunisti~kiot reìm, kako i na~inot na tranzicija kon demokratijata, go opredelija na~inot na koj{to se postapuva{e i se postapuva so pra{aweto na lustracijata. Slu~ajot na „unikat- nosta“ na Republika Makedonija proizleguva od mirniot „razvod“ od komunisti~kata federativna dràva; ottuka, mnozinstvoto gra|ani nemaa lo{i ~uvstva vo odnos na komunisti~koto minato, dodeka raste~kata nesigurnost gi napravi nostalgi~ni po nedemokratskoto minato. Za razlika od ostanatite porane{ni jugoslovenski republiki, ovde nasilniot konflikt se slu~i edna decenija podocna. Taka, tovarot na neodamne{niot konflikt dopolnitelno pridonese kon toa nastrana da se stavi ve}e odloùvanoto pra{awe na lustracijata. Raz- vojot na nastanite nametna druga dimenzija na spravuvaweto so minatoto kako poitna, bez ogled na faktot deka golem del od aktuelnite problemi imaat svoj koren vo komunisti~kiot period. Vo odnos na efektite od javnite raspravi vo vrska so minatoto, najprvin treba da se zapo~ne so znak pra{alnik. Nekoi avtori ukaùvaat deka, za da se sproveduva efektivna lustracija, treba da postoi zrela demokratija. Dokolku e taka, dali e legitimno da se ocenuva zrelosta na ve}e vospostavenite demokratski strukturi? Ova be{e diskutabilno duri i pred konfliktot vo 2001 godina; sega, vo postkonfliktniot period, ocenuvaweto stanuva u{te pote{ko. Bi bilo dobro da se imaat demokratski strukturi {to bi ja olesnile raspravata i bi ja napravile poprifatliva za javnosta. Kako i vo mnogu drugi zemji, pluraliz-

139 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi mot be{e vulgariziran i sproveduvan na na~in {to na politi~kite partii im ovozmoì celosno da gi „zgrap~at“ dràvnite strukturi. Politi~kata scena se karakterizira{e so antagonisti~ki stavovi, pri {to partiskite oponenti se smetaa za neprijateli, a ne za konkurenti. Ottuka, so godini se slu~uva{e edna ~udna forma na „lustracija“; doa|aweto na vlast obi~no zna~e{e kadrovski promeni vo javnata administracija (sistem na rasipuvawe) vrz ~isto politi~ka (i ~estopati etni~ka) osnova. Paradoksalno, zamislata za lustracija najde silni poddrùva~i vo redovite na nacionalistite od golemite etni~ki grupi. ^lenovite na VMRO-DPMNE (Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija – Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo) upatija povik za spravuvawe so komunisti~koto minato, imaj}i ja na um lustracijata na svoite aktuelni oponenti (reformiranite komunisti). Etni~kite Albanci imaa drugi griì i pri~ini so etni~ki predznak za spravuvawe so komunisti~- koto minato, osobeno vo odnos na ~istkite {to gi sproveduvaa komunistite vo vremeto na etnopoliti~kite krizi (obi~no pottiknuvani na Kosovo i preleani vo Makedonija). Ona {to nie fakti~ki go imavme za vreme na periodot na takanare~enata oaza na mirot, bea koalicii na dominantnite makedonski i albanski partii. Navi- kata sekoga{ da se ima koalicioni vladi so u~estvo od najmalku edna politi~ka partija na Albancite be{e vovedena, ne kako norma, tuku za prakti~ni celi, kako na~in na integrirawe na albanskoto nacionalno malcinstvo. Sepak, toa be{e kompromis me|u elitite, so edvaj kakov bilo efekt vrz op{testvenite (me|uetni~ki) odnosi. Pove}eto etni~ki Makedonci, za prvpat po pove}e decenii, navistina stanaa svesni za faktot deka nivnite prvi sosedi se Albancite, a ne Srbite, Bosancite, Hrvatite, Slovencite itn. Za Albancite vo Republika Makedonija, isto taka, ima{e ogromni promeni: nivnata zamislena zaednica, {to gi vklu~uva{e site Albanci koi ìveeja vo Jugoslavija, be{e razni{ana i tie moraa da se svrtat kon svoite makedonski sosedi. Me|utoa, namesto gradeweto mostovi, se prodlabo~uvaa me|uetni~kiot jaz i nedoverbata. Makedons- kata „oaza na mirot“ be{e podeleno op{testvo i demokratija vo za~etok. Bitno e da se napomene deka ne be{e mlada samo dràvata. Istoto vaè{e i za novite politi~ki eliti. Ako se zanemari kusiot period na vladeewe na eks- pertskata vlada, prviot premier (Crvenkovski) ima{e samo 30 godini koga ja prezede funkcijata, a negoviot glaven oponent (Georgievski) vo toa vreme be{e re~isi isto tolku mlad. Od aspekt na soo~uvawe i spravuvawe so minato- to, ova sozdade te{ka situacija. Novata elita {to se pojavi ne moè{e da se povrze so nastanite od minatoto. Se razbira, ima{e i isklu~oci, od koi najva- èn be{e pretsedatelot Kiro Gligorov, koj ve}e be{e vlijatelen makedonski politi~ar vo jugoslovenskiot period. No Gligorov, koj vo zemjata se smeta{e na mo{ne pozitiven na~in za eden vid harizmatski „tatko na nacijata“, i vo me|unarodni ramki se smeta{e za mirotvorec i razumen ~ovek koj uspea da ja vodi zemjata na patot kon mirnoto gradewe nacija, i koj ima{e konstruktivna uloga vo sosedskite odnosi na Balkanot. Ova moè da objasni zo{to ve}e be{e pominalo izvesno vreme od pojavata na novata dràva pred pra{aweto za lustracijata da se pokrene za prvpat. Ova duri i ne be{e napraveno na jasen na~in, tuku samo diskretno, bidej}i mnogumina vo Makedonija, vklu~uvaj}i gi i intelektualcite, ne bi bile vo

140 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata mo`nost da objasnat {to, vsu{nost, zna~i lustracijata, a kamoli {to e nejzinata cel. Prvite inicijativi za otvorawe na dosiejata na porane{nite tajni slu`bi bea pokrenati otkako vo 1998 godina na vlast dojde VMRO- DPMNE. Ovaa partija se proglasi sebesi za edinstven legitimen pretstavnik na makedonskata nacija („najmakedonska politi~ka partija“) {to vo minatoto bil progonuvan od strana na komunistite. Ova se odnesuva{e i na odredbata vo Ustavot od 1991 godina vo koja stoe{e deka }e se rehabilitiraat site lica {to se borele za makedonskata dràva i {to bile progonuvani. So VMRO-DPMNE na vlast, nadle`niot minister be{e prviot {to ja smeni praktikata na vodewe na dosiejata. Toj go osudi faktot deka reformiranite komunisti prodolìle so porane{nite (t.e. jugoslovenski) praktiki na vodewe dosieja koga Republika Makedonija ve}e be{e nezavisna dràva i stavi kraj na ovaa praktika. Vo 2000 godina, be{e donesen Zakon vo vrska so dosiejata na tajnite slu`bi i na slu`bata za dràvna bezbednost. Toa be{e eden mo{ne tehni~ki zakon za toa kako da se postapuva so dosiejata, koj{to dozvoli nivno otvorawe, davaj}i im taka na gra|anite mo`nost da vidat kakvi podatoci tajnite slu`bi pribirale za niv. Be{e odlu~eno deka pristapot }e bide ovozmo- èn vo tekot na edna godina. Po istekot na edna godina, obi~nite dosieja }e bea uni{teni; samo dosiejata so istoriska, kulturna i so nacionalna vrednost }e bea zadràni vo Istoriskiot arhiv na Republika Makedonija. Vo tekot na celata ovaa postapka, na videlina izlegoa nekoi interesni fakti. Se dozna deka nezakonski intervencii se slu~uvale vo site arhivi od 1991 godina; nekoi dosieja ne bea na mestoto na koe{to treba{e da bidat, dodeka drugi ednostavno is~eznale. Interesno, nema{e diskriminacija vrz etni~ki osnovi. Koga ministerot za zdravstvo, etni~ki Albanec, go pobara svoeto dosie i dobi pristap do nego, dozna deka pove}eto lu|e {to se spomnuvaa vo dosieto se negovi prijateli i ~lenovi na istata partija. Ova predizvika odredeni turbulen- cii, no prakti~no nema{e nikakvi javni debati za celoto pra{awe na dosiejata. Se pokaà deka, barem oddelni politi~ari, od ova bea daleku povoznemi- reni odo{to gra|anite. Moèbi ova be{e edna od pri~inite zo{to ne be{e realizirana prvi~nata namera za nareden ~ekor, odnosno za usvojuvawe drug zakon koj{to bi gi povikal politi~arite i funkcionerite da izjavat dali prethodno sorabotuvale so tajnite slu`bi. Me|utoa, povaèn be{e faktot deka, vo ovoj period, vo letoto 2000 godina, na povr{ina izlegoa seriozni raziduvawa vo koalicionata vlada sostavena od nacionalisti~ka makedonska partija (VMRO-DPMNE) i nacionalisti~kata DPA (Demokratska partija na Albancite). Tie uspeaja da ja nadminat krizata so zaedni~ki dogovor, no ova ja zgolemi tendencijata na dràvata da stanuva mesto na organiziran kriminal. Edna od pri~inite be{e podelbata vrz etni~ka osnova vo odnos na dràvnite i na javnite strukturi; pove}eto Al- banci ostanuvaa von istite, dodeka pove}eto Makedonci se nao|aa vo niv. Re- zultatot be{e podelbata na zonite na interesi i na biznis-sferite, {to rezultira{e so katastrofalni efekti. Vakva be{e sostojbata kuso vreme pred vo fevruari 2001 godina da izbuvne voeniot konflikt. Brzata eskalacija na voenite nastani be{e totalno neo~ekuva- na. Me|utoa, krizata trae{e samo {est meseci. Ova ne e edinstvenata karakteristika {to Makedonija ja razlikuva od ostanatite delovi na porane{na Jugos-

141 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi lavija. Osven faktot {to voeniot konflikt mo`e{e da se prekine po {est meseci, toj, isto taka, vklu~uva{e i drugi motivi, ne sekoga{, pa duri i ne glavno politi~ki, tuku i kriminalni motivi. Konfliktot se intenzivira{e poradi faktot {to vo nego se vme{aa sili odnadvor, kako {to be{e slu~ajot so novata U^K koja sega se bore{e vo Makedonija. Vo odreden moment, se ~ine{e deka Republika Makedonija se nao|a na rabot od gra|anska vojna. Ne e sigurno deka ova navistina be{e taka, bidej}i gra|anite me|usebno ne se gonea i ne se ubivaa; ova ostana konflikt me|u organizirani strukturi. Toj se slu~i mnogu docna, deset godini po site konflikti na ovie prostori. Prestana nenadejno kako {to i zapo~na, glavno poradi intervencijata na me|unarodnite organizacii koi{to vo avgust 2001 godina posreduvaa za potpi{uvawe na Ramkovniot dogovor vo Ohrid. Za `al, ova re{enie im ponudi legitimitet i na onie politi~ki partii {to fakti~ki ja frlija zemjata vo vojna. Tolkuvawata za izbuvnuvaweto na nasilniot konflikt vo Republika Makedo- nija, kako onie za desetgodi{niot period na mir, odrazuvaat sli~ni elementi na „virtuelna realnost“. Tolkuvawata {to analiti~arite gi davaat za nastanite na po~etokot od 2001 godina, variraat vo golema mera. Dali toa be{e „la`na vojna“, ~ija{to zadnina be{e tajniot dogovor za podelba na zemjata, vklu~uvaj}i go i plenot? Proizleze li krizata od kriminalna aktivnost vo koja bea vklu~eni i albanski i makedonski grupi? Go iskoristija li Albancite nasilstvoto za da iniciraat dijalog za finalniot politi~ki status na Kosovo? Be{e li ova primer na „kontroliran haos“ za da se zabrza procesot na federa- lizacija vo Republika Makedonija? Ili nasilstvoto be{e generirano od problemi svrzani so pra{awata na ~ovekovi i na malcinski prava? Iako ovie razli~ni stavovi me|usebno ne se isklu~uvaat, tie go svrtuvaat vnimanieto na, vo golema mera, razli~nite objasnuvawa za bezbednosnata sostojba i za idninata na Republika Makedonija. Zna~aen del od mirovniot plan be{e i mo{ne labaviot Zakon za amnestija na albanskite buntovnici. Ne samo {to toj se sprovede, tuku be{e napraven u{te eden ~ekor natamu. Porane{nata U^K se transformira{e vo politi~ka partija. Osvoi ubedliva poddr{ka na parlamentarnite izbori, a nejzinata elita gi dobi najvisokite pozicii vo politi~kiot establi{ment i vo javnata administracija. Ona {to denes dominira, od aspekt na soo~uvawe so konfliktite od minatoto, pretstavuva amalgam od oficijalno promovirana amnezija i skrieni frustracii i traumi. Eden od glavnite predizvici na toj pat za postramkovna Makedonija e svrzan so otkrivaweto, kako na objektivnite, taka i na subjektiv- nite vistini/percepcii vo vrska so konfliktot, zavisno od stepenot na podgotvenost od strana na socijalnite akteri da se soo~at so problemite i otvoreno da progovorat za niv. Zasega, postoi otpor da se progovori za frustraciite i za nezadovolstvoto {to proizleguva od mirovniot proces, osobeno od strana na vladeja~kata elita i na me|unarodnata zaednica. Sekoj {to }e se osmeli kriti~ki i otvoreno da progovori, vleguva vo rizik da bide ozna~en kako predav- nik i sozdava~ na nevolji. Ramkovniot dogovor od Ohrid se izedna~uva so svet dokument ili, so drugi zborovi, potrebno e sekoj da veruva deka toj navistina mu stavi kraj na konfliktot bez ogled na voznemiruva~kite procesi {to se slu- ~uvaat na mikroop{testveno nivo. Sepak, mnogumina ja otfrluvaat i samata pomisla na postkonfliktno pomiruvawe, ili poradi mnogu maliot broj na

142 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata zaginati, ili poradi razli~nite kvalifikacii za toa {to, vsu{nost, se slu~i vo 2001 godina (vojna/konflikt/buna/teroristi~ki napad, itn., da spomneme samo nekolku). Gradeweto mir vo op{testvoto mo`ebi nema da gi re{i site problemi vo op{testvoto, no mo`e da ja ohrabri humanata dimenzija na trans- formacijata na konfliktot, t.e. da napravi da se slu{ne glasot na lu|eto koi bea pogodeni i na u~esnicite. Op{testvoto ima pravo da znae {to vsu{nost se slu~ilo, zo{to se slu~ilo, koj polzuval i koi se zagubite i posledicite od konfliktot.

143 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi

Lekcii od slu~ajot na Albanija Ben Andoni Pra{aweto na lustracijata neodamna povtorno se pojavi vo naslovite na ves- tite vo Albanija, ovojpat svrzano so problemot na dosiejata {to tajnite slu`- bi gi vodele za pisatelite. Vo maj 2004 godina, vo otvoreno pismo objaveno vo eden vesnik, bratot na eden egzekutiran poet go zamoli Ismail Kadare, pozna- tiot albanski pisatel koj ìvee vo stranstvo, da gi iskoristi svojata mo} i vlijanie i da progovori vo polza na otvorawe na dosiejata. Pismoto be{e potpi{ano od ~ovek {to be{e brat i rodnina na dvajca albanski poeti egzekuti- rani pred pove}e od dvaeset godini. Nikoj ne moè{e da go zamisli meteòt {to usledi, pottiknat od ovaa inicijativa. Iznenaduva~ki, Ismail Kadare, koj po takvi pra{awa dotoga{ obi~no be{e mo{ne ramnodu{en, javno odgovori eden den potoa. Vo Albanija povtorno se razgore burna debata okolu lustracijata. Vakva debata se slu~i po vtorpat za eden mo{ne kus vremenski period. Izjavite pokaùvaa deka o~igledno ima{e dva kampusa, edniot koj se zalaga{e za otvorawe na dosiejata, i vtoriot koj be{e protiv toa. Nekoi intelektualci ja poddrùvaa idejata da se zapo~ne so dosiejata za pisatelite, drugi ja otfrluvaa. Brojkata na poddrùva~i i na protivnici be{e re~isi ednakva. Duri i pretsedatelot na zemjata zede u~estvo vo ovaa debata. „]e pobaram izvr{nata vlast da zapo~ne so procesot za zakonodavstvo vo vrska so zatvorenite arhivi“, izjavi toj. Ova i ne be{e tolku iznenaduva~ko za Albancite, bidej}i, nekolku godini pred toa, prviot demokratski premier na zemjata podgotvi zakon za lustracija vo koj se govore{e za neophodnosta od „~istewe na moralnata li~nost“. Me|utoa, ona {to mnogumina vo Albanija sega gi zagriùva{e bea pra{awata: Zo{to samo Kadare e zainteresiran za dosiejata? Zo{to samo Kadare ja pokrenuva ovaa inicijativa? I u{te edno golemo pra{awe be{e pokrenato vo albanskoto op{testvo: Zo{to problemot se postavuva samo od aspekt na dosiejata na pisatelite? Da se navratime povtorno na Kadare. Vo ovaa situacija, toj izjavi deka postojano govorel za lustracijata i za pra{aweto so dosiejata, no deka, za àl, negoviot i glasot na negovite prijateli ostanale osameni koga se postavilo pra{a- weto za dosiejata na poleto na literaturata i na umetnosta. Blizok prijatel na Kadare, koj, isto taka, pominal izvesno vreme vo zatvor, izleze so u{te podale- kuse`ni izjavi i zaklu~oci. Toj obvini eden pratenik i edna poznata pisatelka. [to se odnesuva do pisatelkata, toj tvrde{e deka taa porano bila „vistinski ekspert za kaznuvawe umetnici“. Taa vedna{ odgovori deka porano pi{uvala samo knièvni kritiki za stihovite na po~inatite, bidej}i na toa bila obvrzana kako urednik na poetskata rubrika vo eden vesnik. Taa dodade deka pi{u- vala umetni~ka analiza so ideolo{kite parametri na toa vreme, a ne politi~- ka analiza. Na kraj, taa tvrde{e deka duri vo 1994 godina doznala za toa deka poetite bile kaznuvani i deka toa za nejze bilo golema trauma, bidej}i po~inatite poeti bile kaznuvani vo vremeto koga nejzinata kritika se objavuvala. Obvinetiot pratenik samo zabeleà deka za negovoto dosie imalo javen proces. Nekoi pisateli imaat zabeleàno deka inicijativite vo vrska so progonuvanite umetnici doa|aat mnogu docna i pokrenuvaat nekolku te{ki pra{awa. Fatos

144 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Lubowa, poznat pisatel i, isto taka, porane{en zatvorenik, izjavi deka, dokolku celta e katarza, toa e vo red za nego, no dokolku treba da ima i drugi pri~i- ni, toga{ slu~ajot bi bil pokompliciran. Gledaj}i gi mediumskite kampawi, toj stravuva deka zadninata lesno bi moèla da bide li~na, a ova, spored nego, bi rezultiralo so seriozna {teta, ne samo za porane{nite disidenti, tuku i za celoto op{testvo. Bi moèlo da se dodade, i za samiot Ismail Kadare. Ima{e zbirka materijali podgotvena od strana na direktorot na Nacionalniot arhiv so dokumenti protiv Kadare – takanare~enoto „Dosie K“. Brojni albanski pisateli pra{uvaa dali Kadare ima problem so sopstvenata sovest. Eden pisatel i politi~ar uka- à deka Kadare uìval izvesni privilegii za vreme na socijalisti~kiot period, odnosno da objavuva dela, da patuva i da poseduva avtomobil. Nafiz Bezhani, porane{niot rakovoditel na Komisijata za kriti~ka opservacija na li~nostite, se pridruì na kritikite velej}i deka na Kadare mu e podobro da mol~i po toa pra{awe. Bezhani tvrde{e deka poradi li~niot potpis od Enver Hoxa, Kadare imal mo`nost da pristapi do partiskite i do dràvnite arhivi. Kadare gnevno odgovori na site ovie izjavi, tvrdej}i deka „zaglu{uva~ki hor“ se obiduva da go spre~i otkrivaweto na vistinata i deka se pojavila eden vid solidarnost zdruùvaj}i gi „ubijcite protiv `rtvite“ i „vinovnite protiv nevinite“. Spored Kadare, nivnata cel be{e da se skrie vistinata. Vo sekoj slu~aj, istaknuvaweto na pra{aweto na dosiejata na pisatelite naide na silni rezervi od strana na golem del od samite avtori. Nekoi od niv pra{u- vaa: „Zo{to samo dosiejata na pisatelite? Dali pisatelite se lo{iot del od albanskiot narod?“ Ostanatite go protolkuvaa ovoj vid „privilegija“ kako obid da se spre~i otvoraweto na site dosieja i taka lu|eto da se spre~at da doz- naat koj sè e odgovoren za zlodelata od minatoto. Porane{niot pretsedatel Sali Beri{a argumentira{e vo sli~en kontekst koga izjavi: „Site sme zaedni~ki vinovni, site zaedni~ki stradavme“. Spored mene, bi trebalo da gi otvorime site dosieja za da vidime koj go odrù- va{e diktatorstvoto vo ìvot, koj navistina gi sproveduva{e progonite, koj be{e odgovoren i koj be{e vinoven. Ne pomalku va`no e toa deka, dokolku go lustrirame na{eto op{testvo, toa treba da se slu~i so cel nikoga{ pove}e da ne gi povtorime zlata i gre{kite od minatoto. Za na{iot mentalitet toa e te{ko, no ne i nevozmo`no.

145 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi

DISKUSIJA (izvadoci)*

Zagorka Golubovi} Bi sakala so vas da spodelam nekoi rezultati od istraùvawata na javnoto mislewe vo odnos na se}avawata od minatoto i pra{aweto koi se}avawa za minatoto i kako vlijaat vrz sega{nosta. Analizata se temeli vrz istraùvawe {to be{e sprovedeno kon krajot na 2001 i na po~etokot od 2002 godina, preku detalni intervjua so gra|ani od 20 gradovi vo Srbija {to gi iskaàa svoite se}avawa na minatoto. Najbitnata osobenost ukaùva na odreden vid pove}eslojno se}avawe vo koe{to se sodràni se}avawa na razli~ni nivoa i razli~ni izrazi na svesnosta za minatoto. Osobeno zna~ajni se se}avawata na dva razli~ni perioda od minatoto. Prvoto se odnesuva na podale~noto minato – erata na Josip Broz Tito. Vtoroto se odnesuva na ponovoto minato, vo tekot na 1990-te godini, periodot pod Milo{evi}. Mo{ne va`no e da se napravi razlika me|u ovie dve se}avawa. Me|utoa, za dvata vida se}avawa zaedni~ki e eden interesen fenomen. Bi go narekla kuso pametewe koe ima tendencija da gi bri{e neprijatnite iskustva od minatoto so toa {to tie }e bidat zaboraveni, i da go memorira ona {to bilo pozitivno vo prviot period, a koga zboruvame za vtoriot period, da go potisne ona {to bilo negativno i da go „turne pod tepih“. Se}avaweto na Titovata era sè pove}e se karakterizira so zaboravawe na represivnata priroda na, kako {to go nare~e @arko Puhovski, mekiot ili poumeren totalitarizam vo sporedba so ostanatite zemji vo Isto~na Evropa. Poradi ovaa poumerena forma, postoe{e opasnost {to na gra|anite im ovozmoùva{e, koga }e poglednat nazad od dale~na perspektiva, da gi zaboravat represivniot karakter i zlata na toj period i prekumerno da go naglasuvaat ona {to be{e pozitivno. Ima{e i zna~itelno naglasuvawe na ona {to se smeta{e za prednost na Titovata era koga taa }e se sporeduva{e so aktuelniot period. Naj~esto spomnuvani bea faktorite kako socijalnata i fizi~ka bezbednost, besplatnoto obrazovanie i zdravstveno osiguruvawe, osiguruvawe garantirano od dràvata i niskata stapka na kriminal koja{to se zgolemi vo tekot na 1990-te godini i potoa. [to e rezultatot od vakviot vid se}avawa so koi se bri{at negativnite elementi i na izvesen na~in se glorificiraat pozitivnite elementi, nadvor od realniot kontekst na ovoj period? Toa e nostalgijata po porane{na Jugoslavija koja{to vklu~uva nostalgi~no se}avawe na ìveeweto vo zemja {to nude{e podobri uslovi od uslovite vo site drugi isto~noevropski zemji. Mo{ne visok procent lu|e gledaat nazad vo minatoto so nostalgija i go pretpo~itaat socijalisti~koto minato, vo sporedba so ovoj vid kapitalizam {to se slu~i vo ovoj period na tranzicija. Pove}eto gra|ani go narekuvaat „div kapitalizam“ {to go uni{tuva seto nasledstvo ~ija{to cel bea beneficiite i blagosostojbata na gra|anite i nivnite osnovni potrebi. Vakviot vid nostalgija o~igledno moè da se protolkuva kako edna od glavnite pri~ini za pre~kite za lustracijata. Ogromnoto mnozinstvo gra|ani {to bea vklu~eni vo ova istraùvawe, na erata na Tito gledaat kako na zlatna doba vo istorijata. Sporeduvaj}i gi 1990-te

146 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata godini, ponovoto voeno minato, so podale~noto minato („zlatnata doba“), pove}eto gra|ani pokaàa sklonost da izbegaat od vtoriot vid se}avawe poradi ogromniot broj ~ove~ki `rtvi poradi konfliktite vo 1990-te godini, poradi storenite krivi~ni dela, poradi demonizacijata na zemjata vo svetski ramki, poradi izolacijata i sankciite nametnati od strana na me|unarodnata zaednica. Toa se dolè{e i na brzata diferencijacija vo smisla na socijalnite sloevi vo op{testvoto, {to dovede do brzo bogatewe na voenite profiteri od edna strana, i do brzo osiroma{uvawe na mnogumina gra|ani, od druga strana. Se}avawata za ovoj period zna~itelno se razlikuvaat od se}avawata za podale~noto minato, so o~igledna tendencija na mnogumina gra|ani da go obvinat reìmot na Milo{evi} za site zla storeni vo Srbija vo tekot na ovoj period. Me|utoa, nim mnogu im e te{ko da priznaat deka Srbite bea sposobni da storat voeni zlostorstva. Za niv e mnogu te{ko da se soo~at so faktot deka lu|eto koi opravdano bea obvineti za zlostorstva protiv ~ove{tvoto se Srbi ili sakaat ova da go potisnat od svoeto se}avawe, tvrdej}i deka voenite zlostorstva ne gi pravele samo Srbite, tuku i site drugi u~esnici vo konfliktite. So drugi zborovi, mnogu e poverojatno deka tie }e go stavat pra{aweto na voenite zlostorstva „pod tepih“. Tie eksplicitno tvrdat deka treba da zaboravime i da ne se navra}ame na ova pra{awe, bidej}i inaku povtorno }e se nametne demonizacijata na Srbija, nacijata }e se tretira kako kriminalna, a zemjata nema da se integrira vo Evropskata unija. Vo odnos na aktuelniot period, t.e. periodot po padot na reìmot na Milo{e- vi}, srpskite gra|ani naj~esto se mnogu postrogi i porigidni vo ocenuvaweto na novite demokratski vlasti, i mnogu pokriti~ki vo pogled na noviot demokratski establi{ment. Tie isklu~ivo, ili barem glavno, se fokusiraat vrz ekonomskite pra{awa i vrz ìvotniot standard kako na glavni problemi, i baraat ovie pra{awa da se re{at. Novite vlasti se kritikuvani deka ne obrnuvaat dovolno vnimanie na ovie pra{awa. Iako anketite pokaùvaat oti postoi razbirawe za toa deka e nevozmo`no sè da se promeni preku no}, gra|anite se bez iluzii i razo~arani od ona {to dosega e postignato od strana na novite vlasti. Tie mislat deka promenite bea premnogu bavni i deka vlastite ne gi ispolnile svoite osnovni vetuvawa. Ottuka, postoi raste~ka frustriranost {to se odrazuva vo maliot odyiv na gra|anite na izborite, pa duri i vo svrtuvaweto kon nekoi pretstavnici na partiite od stariot reìm i vo jakneweto na radikalnite desni~arski partii koi{to, za àl, denes imaat navistina golemo glasa~ko telo. Ovaa frustracija kaj mnogute gra|ani e pottiknata od strana na nekoi eksperti, osobeno od strana na nekoi istori~ari. Koga }e gi poglednete novite u~ebnici po istorija za osnovno i za sredno obrazovanie, kako i knigite {to se koristat na univerzitetite, vo pove}eto od niv }e najdete brojni primeri na falsifikuvawe na minatoto vo smisla na ekstremen antikomunizam ili vo polza na nacionalizmot. Nacionalizmot e referentnata ramka {to tie ja koristat za da go ocenat komunisti~kiot period, kako i periodot pod Milo{e- vi}. Vakviot vid gradewe memorija, isto taka, pretstavuva pre~ka, ne samo za lustracijata, tuku i za celta na op{to nadminuvawe na razli~nite negativni karakteristiki i zla na avtoritarnoto minato.

147 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi

Jakob Finci Bi sakal da progovoram za delot od diskusijata vo vrska so formiraweto na Ko- misijata za vistina i za pomiruvawe vo Srbija/Jugoslavija od strana na pretsedatelot Ko{tunica vo mart 2001 godina. Najsilniot udar protiv Komisijata be{e istapuvaweto na tri istaknati li~nosti koi bea nominirani za ~lenovi na Komisijata, vklu~uvaj}i go i profesor Dimitrievi}, koj go prezentira{e svojot pridones na ovoj panel. Toa be{e najsilen udar, bidej}i pretstavuva{e signal, barem za onie lu|e i organizacii {to sme naviknati da gi narekuvame gra|ansko op{testvo. Ova ne be{e vistinskata rabota {to treba{e da se napravi, kako {to podocna se pokaà. Istovremeno so ovaa komisija, mislam deka sè u{te postoi edna mnogu intenzivna i aktivna grupa nare~ena V92, koja{to glavno raboti na sobirawe podatoci {to sekako bi moèle da se iskoristat. Vo diskusijata se vklu~iv za da mu upatam pra{awe na profesor Dimitrievi}. So vra}aweto na Ko{tunica na vlast, dali toj gleda neposredna opasnost ili rizik ili mo`nost ovaa komisija, koja{to is~ezna, no ne izumre sosema, eventualno da se vrati na scenata kako vampir? Ova go pra{uvam osobeno, bidej}i sè u{te traat diskusiite vo vrska so Ha{kiot tribunal, a ocenite ukaùvaat na toa deka ovaa komisija be{e formirana za da se dokaè deka ne ni treba nikakov Ha{ki tribunal i deka sme sposobni sè da re{ime sami. Vo Bosna i Her- cegovina, od fevruari 2000 godina, postoi zdruènie na gra|ani koe se obiduva da ja natera Vladata da donese zakon za formirawe komisija za vistina i za pomiruvawe, so mandat mo{ne porazli~en od mandatot na komisijata formirana od strana na Ko{tunica i so mnogu pogolemo u~estvo na gra|anite, bidej}i sè se bazira vrz svedo{tvata na onie {to ja preìveale vojnata vo Bosna i Herce- govina. Za da moème da ja ispi{eme ovaa stranica od na{ata istorija, lu|eto ne samo {to treba da se vo mo`nost da ja iskaàt svojata vistina, tuku i ostanatite treba da bidat vo mo`nost da sobiraat informacii. Op{to e prifateno deka istorijata ja pi{uvaat pobednicite, a znaeme deka vojnata vo Bosna i Hercegovina be{e prekinata, formalno smetana za vojna bez pobednici ili bez gubitnici. No, site tri strani ja iskoristija ovaa mo`nost za da sozdadat tri razli~ni istorii. Bidej}i imame obrazovni sistemi podeleni vrz etni~ki osnovi, na{ite deca gi u~ime deka na{ite sosedi ni se neprijateli. Koga na{ite deca taka gi u~ime, {to moème da o~ekuvame za 20 ili za 30 godini, osven nova vojna? Strani~en efekt na ovaa komisija za vistina i za pomiruvawe bi trebalo da bide edna golema i seopfatna baza na podatoci koja bi bila od golema pomo{ za istori~arite. Koga ovde gi spomenavme vistinata i pomiruvaweto, ima{e nekolku zabele{ki vo odnos na poimot „katarza“, vo koi se vele{e deka ovoj termin ne e adekvaten ili soodveten. Po moe mislewe, su{tinata ne e vo imeto. Vistinata ne sekoga{ mu sluì na pomiruvaweto. Sekoga{ }e slu{ate lu|e koi velat: „Zo{to da se pomiruvame so kogo bilo, koga ne sme se borele protiv nikogo?“ Ona {to nie se obiduvame da go vospostavime vo Bosna i Hercegovina, spored mene, e mnogu va`no, bidej}i e va`no da se ima samiot proces, proces na svedo{tva i proces vo smisla vo koja{to, kako {to slu{navme, e sfaten vo SAD. Ako vo tekot na deset godini goltate najrazli~ni raboti, i ako ste polni so negativni raboti, toga{ katarzata kako dijareja i voop{to ne e tolku lo{a rabota.

148 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

Zoran Pai} Na{ata diskusija vo vrska so lustracijata i so pomiruvaweto o~igledno e diskusija na navra}awe na bliskoto minato. Vo ovoj kontekst, ne treba da go zaboravime faktot deka denes, na prostorot na porane{na Jugoslavija, postoi edna cela generacija mladi lu|e rodeni kon krajot na 1980-te godini, generacija {to u~i, studira, {to vleguva vo aktivniot ìvot. Ova se mladi lu|e na vozrast me|u 16 i 20 godini. Tie }e razvijat novi iskustva i nov patriotizam. Ednostav- no kaàno, ovie mladi lu|e nemaat {to da povtorat, repliciraat. Mene mi se ~ini deka, na podobro ili na polo{o, nie postojano go replicirame minatoto, duri i na ovaa sredba. Se sobirame, se sostanuvame, uìvame vo na{ite sredbi zaboravaj}i deka na nekoj na~in go replicirame i povtorno go sozdavame minatoto koe e minato – pove}e ne postoi i ne moè da se obnovi. Veruvam deka mladite na koi{to mislam i za koi{to zboruvam nemaat neposredno iskustvo na zaedni~ko postoewe vo ìvotot. Nemaat nikakvo iskustvo za tenziite vo porane{na Jugoslavija vo tekot na 1980-te godini. Nemaat nikakvo iskustvo za konfliktot ili za direktnata omraza. Ako smetame na seriozno gradewe na procesite na lustracija i na gradewe doverba, vklu~uvaj}i go i pomiruvaweto, mislam deka }e ni bide podobro da pobrzame, bidej}i generacijata za koja{to zboruvam pove}e ne e zainteresirana za toa. Taa ima poinakvo ~uvstvo vo odnos na celiot region na porane{na Jugoslavija. Za mladite vo Bosna i Hercegovina, sosednite zemji se stranski zemji. Za mojata generacija, toa sè u{te ne e taka. Koga nekoj od mojata generacija odi vo Dalmacija ili na Hrvatskoto kraj- bre`je, velime deka go posetuva „na{iot“ breg. Me|utoa, mladite lu|e vo takov slu~aj }e kaàt deka odat vo stranstvo. Ova e ograni~uva~ki faktor {to treba da se ima predvid dokolku sakame da sme seriozni okolu vakviot vid procesi. A sega ne{to za zamislata za komisija za vistinata. Ovaa zamisla ja poddrù- vam u{te od samiot po~etok, i vo ovaa smisla mobilizirav mnogu lu|e vo Bosna i Hercegovina. Sepak, imam somne` i skepti~en sum. Veruvam deka site onie {to storile krivi~ni dela vo vojnite vo porane{na Jugoslavija mora da ja vospostavat svojata odgovornost i da bidat izvedeni pred sudovite, nacionalni ili me|unarodni. Me|utoa, ja gledam i realnata uloga na komisijata za vistina. Taa e nameneta za onie lica {to storile seriozno prekr{uvawe na svojot profesionalen integritet, bez razlika dali se raboti za lekari, novinari, sve{- tenici ili za sudii. Ova se lu|eto koi fakti~ki gi pomagaa zlostorstvata i krivi~nite dela i koi ja namaluvaa nivnata va`nost. Ova se lu|e koi bezmilos- no laèa, koi dobrovolno se podloìja na miewe mozoci i koi vodea sopstveni vojni so toa {to {irea lagi preku literaturata, novinarstvoto ili drèj}i propovedi vo crkvi ili vo xamii. Smetam deka onie {to bea odgovorni za krivi~nite dela treba da bidat izvedeni pred sudovite. No, ogromna armija nivni poddrùva~i i revnosni realizatori na nivnite idei ostanuva sosema nedoprena i nema da bide podloèna na lustracijata na na~in na koj{to nie o~ekuvame da se slu~i. [to se odnesuva do moeto li~no iskustvo, zabeleàv skepticizam vo odnos na globalnoto pomiruvawe vo Bosna i Hercegovina. Sepak, jas sum golem optimist vo odnos na nekoi pomali segmenti kade {to toa e ostvarlivo. Imam mnogu pozitivno iskustvo od izminative {est do osum meseci vo Mostar. Kako {to znaete, Mostar povtorno se nao|a vo centarot na vnimanieto na me|u- narodnata zaednica. Sega se ukinati nacionalnite i etni~ki definirani

149 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi op{tini, i postoi proekt za povtorno obedinuvawe na gradot. Vo Mostar rabotam na merkite za gradewe doverba vo koi e vklu~eno gra|anskoto op{testvo, i tamu vidov i sè u{te gledam ogromen entuzijazam. Vakviot vid segmentiran priod bi moèl da ostvari daleku poefikasni rezultati. Eden komentar vo vrska so lustracijata na sudskiot sistem. Vistina e deka nema{e nikakvo javno objasnuvawe za toa zo{to 500-te ili nekolkute stotici lica koi povtorno konkuriraa za svoite funkcii {to prethodno gi imaa, ne dobija nikakvo objasnuvawe za toa zo{to ne bile povtorno imenuvani. Sepak, da pogledneme na celata situacija od eden poinakov agol. Kolegite koi ne bea povtorno imenuvani na ovie pozicii mo{ne ~esto ja znaat situacijata i znaat deka bi bilo najdobro da ne se objavuvaat ovie pri~ini. Za onie {to go poznavaat me|unarodnoto pravo, dozvolete mi da ve potsetam deka otfrluvawata na kan- didaturite na kandidatite za ambasadori vo stranski zemji ne se objasnuvaat so cel da se za{titi integritetot na tie lu|e. Sakam da kaàm deka, na onie {to ne bile povtorno imenuvani, }e im bide kaàno zo{to ne bile povtorno imenuvani. Mnogu e tipi~no toa {to mediumite vo Bosna i Hercegovina bea tie {to upatija apel ovie pri~ini da se objavat, a ne onie koi{to bea li~no zasegnati. Moète da vidite deka nema zakonski postapki, tuku mediumski kampawi za ovie pri~ini da se stavat na uvid na javnosta. Mora da naglasam kolku se proti- vam na vakviot razvoj na mediumskata dejnost vo Bosna i Hercegovina, bidej}i znam kolku pari bea potro{eni od strana na me|unarodnite donatori koi pla- tija za obuka i za edukacija na nezavisnite mediumi. Rezultatite se katastrofalni. Mediumite se maksimalno korumpirani, i bi se osmelil da kaàm deka vo Bosna i Hercegovina moàm da go vidam ona {to go gledav vo 1990 i 1991 godina – jazikot na omrazata, jazikot koj pottiknuva omraza i osuda se vrati. Bi sakal da ispratam predupreduvawe, bidej}i ovaa situacija vo momentov ne se sfa}a seriozno.

Jovica Trkuqa Podgotvuvaweto na zakonot za lustracija vo Srbija pokrena mnogu pra{awa i diskusii, a celiot proces, vklu~uvaj}i go i usvojuvaweto na Zakonot, be{e va- èn barem vo smisla deka lustracijata stana javno pra{awe. Me|utoa, mnogu in- dikacii me naveduvaat na zaklu~okot deka, za àl, ovoj zakon vo dogledna idnina }e ostane samo na hartija. Vo kontekst na ona za {to diskutiravme na ovoj seminar, frapanten e podato- kot deka seriozni pravni i politi~ki merki vo odnos na lustracijata, kako i obidi za nadminuvawe na zlodelata od avtoritarnoto minato bile realizirani vo Republika ê{ka, Ungarija, Germanija i vo Polska. Donekade na ovoj plan se stasa i vo Bugarija i vo Albanija. Mo{ne e indikativno toa {to zemjite koi ne storija ni{to seriozno vo ovaa oblast i koi{to pretstavuvaat primeri za neuspe{ni obidi za lustracija se Srbija i Crna Gora, Hrvatska, Bosna i Her- cegovina i Republika Makedonija. Vo zemjite koi pretstavuvaa ona {to @arko Puhovski go nare~e mek avtoritarizam, jasna razlika me|u izvr{itelite i `rtvite be{e mnogu pote{ko da se napravi odo{to vo zemjite so tvrd avtoritarizam. Ilustracija na ovaa teza ni

150 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata dava i sudbinata na disidentite. Na primer, vo Albanija, pisatelot Ismail Ka- dare be{e disident koj plati uàsno visoka cena za svojot anga`man, a negovite ~ovekovi prava bea prekr{eni na najdramati~en na~in. Ova be{e sudbinata na disidentite vo zemjite so „tvrd“ avtoritarizam kako Sovetskiot Sojuz ili êhoslova~ka. Rabotite se poinakvi vo slu~ajot na Srbija. Ovde ima dvajca ili trojca disidenti koi stradaa kako {to strada{e Ismail Kadare, koi bea vo zatvor, itn. Pove}eto ostanati srpski disidenti bea pisateli ~ii knigi imaa golemi tiraì, mnogu bogati lu|e, akademici, i tie ne stradaa tolku. Jas gi nare- kuvam la`ni disidenti, i smetam deka e mnogu va`no da se ukaè na mehanizmi- te na „mekiot“ avtoritarizam koi sozdavaa la`ni disidenti. Lo{oto e toa {to tie se kloniraa vo razli~ni izdava~ki ku}i i univerziteti. Ova na{iot problem go pravi u{te pokompleksen i poteòk. Nie ne go nadminavme avtoritarnoto minato; toa e reciklirano. Ova o~igledno e slu~ajot koga se raboti za politi~arite. A, slu{navme deka ova e slu~aj i so istori~arite, {to u{te pove- }e ja zgolemuva na{ata nevolja. Dino Abazovi} spomena deka vo Bosna i Hercegovina oligarsite se obiduvaat da gi kontroliraat klu~nite trendovi vo odnos na instituciite, personalot, itn. Bi sakal da go naglasam ovoj fenomen, bidej}i sme svedoci na ist takov vo Srbija. Oligarsite i tajkunite izleguvaat na scenata za da go legaliziraat ona {to go ograbile na razli~ni nezakonski na~ini. Tie toa mo{ne uspe{no go pravat. Veruvam deka ova }e stane mo{ne va`na determinanta vo razli~ni zemji i deka }e bide mnogu pote{ko da se nadminat ovie pre~ki. Moèbi treba da se potsetime na eden primer koj tokmu vo momentov e aktuelen kaj nas vo Srbija. Eden od ovie tajkuni, koj maksimalno profitira{e od reìmot na Milo{evi} i koj izgradi mo}no ekonomsko-finansisko carstvo, vsu{nost, sfati deka vo ovoj bran {to naiduva, treba da se obide i vo politi~kata sfera. Mo{ne indikativno e toa {to, vo vtoriot krug na izborite, toj osvoi re~isi 30 procenti od glasovite iako, spored negovite sopstveni zborovi, negovoto glasa~ko telo e okolu dva procenta. Treba navistina da nè zagriùva vakviot razvoj na nastanite. Stolbovite na avtoritarnite reìmi i na ostanatite mehanizmi ostanuvaat neizmeneti. Ovie stolbovi se svrzani so monopolite na finansiskite kapital- ni sredstva, so mediumite i ideolo{kiot aparat, kako i so dràvniot aparat i so voeno-policiskiot kompleks. Treba realno da gi pogledneme ovie mehanizmi i stolbovi na vladeewe {to sè u{te se ìvi, duri i vo zemjite so uspe{na tranzicija. Ova e i }e ostane golem problem, bidej}i, spored mene, vakviot vid vladeewe }e bide neizbeèn.

151 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi

Magardi~ Ha~ikjan Jas imam tri pra{awa. Prvoto se odnesuva na naslovot na panelot: Javni debati za minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi. Ova glavno e upateno do panelistite. Koi se va{ite oceni vo odnos na efektite? Da go poed- nostavam pra{aweto, dali va{ata ocena e deka nepostoeweto lustracija e ednakvo so pomalku stabilen demokratski razvoj i pomalku stabilni demokratski strukturi, ili obratno, deka pove}e lustracija e ednakvo na postabilni demokratski strukturi: Ova e samo pra{awe, no dodavam deka, dokolku site vie odgo- vorite so „da“ na dvete pra{awa, toga{ Albanija bi morala da bide daleku naj- demokratskata zemja vo regionot, bidej}i e edinstvenata zemja vo koja be{e donesen zakon za lustracija i vo koja toj zakon be{e, barem delumno, sproveden. Srbija ima zakon za lustracija, no site ovde prisutni eksperti za Srbija izjavija deka toj nema da se sprovede. Pa taka, prvoto pra{awe bi bilo: dali postoi direkten efekt od lustracijata vrz demokratskite strukturi i tendencii? Pa- tem kaàno, nekoi komentari, osobeno vo vrska so Hrvatska, jasno, iako implicitno ukaàa na negativen odgovor, bidej}i be{e argumentirano deka vo Hrvat- ska nema ni{to od lustracijata, no deka, barem vo izminative pet-{est godini, zemjata ostvarila o~igleden napredok vo delot na demokratizacijata. Vtoroto pra{awe e svrzano so o~ekuvawata i so vremenskite periodi. Prego- lemi li se na{ite o~ekuvawa? Zborot „katarza“ denovive go slu{nav mnogu pati. Moète li da mi navedete eden slu~aj na katarza koj se slu~il odedna{? Toga{, ako Jovica Trkuqa e vo pravo koga veli deka postoi kontinuitet na, nema da re~am sistemot, tuku na reìmot, sega bi trebalo da prestaneme da zboruvame za lustracijata, bidej}i zo{to eden ist reìm bi bil za toa samiot sebesi da se lustrira. Pra{aweto glasi: dali ni treba pove}e vreme? Vo ovoj kontekst, bi moèlo da bide od polza da se frli pogled na nastanite {to vo Germanija se slu~uvaa po 1945 godina. Obi~no na Germanija se gleda kako na prikazna za uspehot koga stanuva zbor za „nadminuvawe na minatoto“. Me|utoa, serioznoto povtorno razmisluvawe za minatoto (pred 1945 godina) se slu~i najmalku 20 godini podocna, a be{e inicirano od novata generacija koja{to vo nego voop{to ne be{e nitu vklu~ena. Moeto treto pra{awe e upateno do Voin Dimitrievi}. Mnogu dobro gi sfa}am pri~inite koi dovedoa do neuspeh na obidite za formirawe komisija za vistinata vo Srbija. I pokraj toa, pa duri i poradi toa, postoi li sè u{te mo`nost za vistinska komisija za vistinata, ne kako alternativa za lustracijata, tuku kako dopolnitelen efekt {to bi moèl da pomogne vo ona {to mnogumina go narekuvaat „katarza“? Bi bilo li ova teoretski zamislivo, i vo koj vremenski period?

Voin Dimitrievi} Najprvin nekolku zabele{ki vo odnos na pra{aweto za tajkunite, ve}e spomenato od strana na Jovica Trkuqa. Edna rabota mnogu me iznenadi koga ja pose- tiv Slovenija na 23 juni. Be{e dr`aven praznik. Toa e denot koga Slovenija, taka da se ka`e, se oslobodi od Jugoslavija. Otidov na edna zabava i vidov deka najgolemiot del od pokanetite gosti se porane{ni visoki funkcioneri na So-

152 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata cijalisti~kata partija na Srbija. Tie stanale direktori i generalni direktori na delovni kompanii. Za niv sè e vo red, a nivnite partneri vo Slovenija se zadovolni so niv. Vo odnos na nastanite vo Germanija po 1945 godina, mora mnogu da vnimavame so sporedbite, bidej}i ponekoga{ ve obvinuvaat deka Srbite gi identifikuvate so nacistite. Veruvam deka ovoj proces vo Germanija trae{e od 1945 do 1968 godina. Toa zna~i deka trael 23 godini, no sepak se slu~i. Toj zavr{i, i veruvam deka istoto }e se slu~i i ovde koga sinovite }e po~nat da im postavuvaat pra- {awa na tatkovcite. Ona {to e osobeno zagriùva~ko vo ovaa smisla i {to ve}e be{e spomenato ovde, e faktot deka na ovie sinovi nema da im bide dadena mo`nost ispravno da bidat podu~uvani za nekoi raboti. Na primer, svedoci sme na neodamne{nite izmeni na Zakonot za obrazovanie, a posledica }e bide faktot deka na na{ite }erki i sinovi }e im bide obezbeden mnogu lo{ obra- zoven sistem. Sè u{te ne sme celosno podgotveni za mnogu raboti. A sega da se navratam na pra{aweto pokrenato od Jakob Finci, {to e direktno povrzano so pra{aweto od Magardi~ Ha~ikjan. Kakvi se {ansite za ovaa komisija za vistina i za pomiruvawe koja nikoga{ oficijalno ne se ukina? Kakvi se nejzinite {ansi povtorno da se stekne so operativen status? Sojuzna Republika Jugoslavija pove}e ne postoi, kako {to znaete. Dokolku komisijata se vospostavi na nivo na Republika Srbija, potrebna ni e vladina odluka po toa pra- {awe, no i jasna definicija za pravilata na funkcionirawe na ovaa komisija. Vsu{nost, mene denes mi se razjasni edna od pri~inite zo{to ovaa komisija be{e formirana. Moèbi nekoj, vo formiraweto na komisijata, videl mo`- nost celosno da bide osloboden od kakvi bilo obvinuvawa {to doa|aat od Ha{- kiot tribunal. [eeset procenti od gra|anite vo Srbija, vsu{nost, imaat mnogu negativni ~uvstva kon Ha{kiot tribunal, spored edna anketa sprovedena pred dve nedeli. Kako {to rekov, pomiruvaweto vo ova podeleno op{testvo mora da bide pomiruvawe vo dvata dela na Srbija, kako i pomiruvawe na Srbite so ostanatite. Veruvam deka ova vnatre{no pomiruvawe ve}e e sprovedeno za{to, koga }e gi vidite site qubeznosti {to me|usebno si gi razmenuvaat dvajcata pretsedatelski kandidati, moète da zaklu~ite deka del od neprijatelstvata od minato- to e eliminiran. No, vakviot vid kompromis vo Srbija }e dovede do nekoi drugi te{kotii, te{kotii vo komuniciraweto so ostanatite. Nekakov vid komisija za vistinata moè da se zamisli samo na regionalno nivo, so cel da se zanimava so site raboti {to se slu~uvale vo minatoto. Postojat nekolku inicijativi vo ovaa nasoka {to moàt, isto taka, da propadnat, bidej}i, spored mene, mnogu e va`no da se izbere vistinskiot moment. Veruvam deka vo Srbija ovoj istoriski moment e propu{ten, a ova u{te pove}e go ote`nuva usvojuvaweto na zakonot. Bidej}i ovoj zakon dosega voop{to ne e primenet, }e bide u{te pote{ko toj da se primenuva vo idnina, bidej}i e re~isi zaboraven i osta- ven nastrana. Najposle, da se navratam na zakonot za lustracija. Toj be{e pogre{no tolkuvan mnogu pati, a pogolemiot del od na{ata pravna elita re~isi pribegna kon falsifikuvawe na ovoj dobar zakon. Veruvam deka lustracijata ne moè da se sprovede vrz osnova na ovoj zakon. Se razbira deka ne moème da go zaboravime peri-

153 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi odot {to sakame da go opfatime. Periodot koj glavno go spomenuvame e vreme- to na 1990-te godini. Ovoj period fakti~ki zazede eden vid ambivalentna pozicija vo se}avaweto na na{ite gra|ani. Me|utoa, dokolku sakame da zboruvame za obidite da se pokrene ~uvstvoto na sram, veruvam deka toa nema da se slu~i vo na{ata situacija, duri i pokraj toa {to postojat nekoi napori od strana na istori~arite vo Srbija koi se obiduvaat so svoite izlagawa i analizi da pri- donesat kon nadminuvaweto na lagite {to se {irat vo vrska so srpskata istorija.

@arko Puhovski Bi sakal da dodadam na ona {to {totuku be{e kaàno za mo`nosta od formirawe komisija na regionalno nivo, bi sakal da ja spomenam inicijativata na nekoi nevladini organizacii od Srbija, Bosna i Hercegovina i od Hrvatska za formirawe regionalen dokumentaren centar. Ova bi posluìlo kako osnova za ona za {to nekoi od nas ve}e zboruvaat, t.e. sobirawe materijal zaradi tolkuvawe na nastanite od minatoto. Vtoro, nekolku zabele{ki okolu poimot „pomiruvawe“. Mislam deka ova e pogre{en termin vo na{iov kontekst. Spored mene, bi trebalo da nastojuvame da ostvarime proces na normalizacija. Veruvam deka lu|eto mora da gi potisnat svoite ~uvstva na omraza, ili moèbi moème da kaème vo red, mrazete se edni so drugi, no nemojte me|usebno da se ubivate. Sè drugo bara premnogu i moè da sozdade kontraproduktivni, pa duri i sprotivni efekti. Ima{e nekolku komentari vo vrska so ona {to mladite go prifa}aat, a {to ne prifa}aat. Tie ne prifa}aat nekoi va`ni fakti i izjavi, bidej}i bile odgle- dani kako politi~ki idioti, da se izrazime malku surovo. Vo site postjugoslo- venski zemji, imame mnogu mladi lu|e koi pripa|aat na radikalni desni~arski partii. Toa zna~i deka mora da storime ne{to za ovie mladi lu|e, mora da im ponudime fakti i da gi ostavime samite da presudat. Nekoi drugi diskusii vo vrska so situacijata vo Bosna i Hercegovina gi pottiknuvaat barem moite somneì, ako ne i mojata kontradikcija. Vo red, se soglasuvam deka postojat raboti {to treba da se iznesat pred sudovite. No istovremeno, vo Bosna i Hercegovina imame praktika sudijata da ne bide pove- }e od arbiter. Ova zna~i deka ima odluka od toj sudija kade se veli deka, spored negoviot dokument, na taa data i vo toa vreme, na toa i toa lice mu e zabraneto da ja praktikuva svojata profesija vo sudot na Bosna i Hercegovina, i to~ka. Potoa, imame najrazli~ni me|unarodni intervencii – eden vid protektorat po slobodnite izbori. So ova fakti~ki se uspea da se diskvalifikuvaat odlukite slobodno doneseni vo Parlamentot na Bosna i Hercegovina so dvotretinsko mnozinstvo, a ova e ne{to {to ne moè da se prifati. Taka, se vra}ame na samiot po~etok. Se vra}ame na celosnoto nesfa}awe na konceptot na demokratijata, veruvaweto deka demokratijata se bazira samo vrz slobodni izbori. Toa vodi do apsurdni sfa}awa na demokratijata. Posledniot Visok pretstavnik se rakuva so prviot slobodno izbran pretsedatel – i toa e toa. Istata gre{ka be{e napravena i na Kosovo. Ne moème da sproveduvame izbori vo uslovi na celosna nezrelost na izbira~ite. Zatoa zboruvav za faktot

154 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata deka lustracijata e eden vid intervencija vo uslovi na celosna nezrelost na izbira~ite. Germanskiot model e mnogu vaèn, bidej}i postavuva precizni kriteriumi za diskvalifikacija na sudiite, univerzitetskite profesori i na javnite slu`benici. Postojat brojni precizni dokumenti vo vrska so toa, i tie dokumenti se pri~inata zo{to aktuelniot germanski zakon za lustracija e najpre- cizniot vakov zakon koga bilo elaboriran. V~era, na dvapati gi slu{navme poimite izvr{itel i `rtva. Ve molam mnogu da vnimavame so ovie poimi, bidej}i imaat mnogu porazli~na konotacija. Najposle, koga zboruvame za demokratijata i za lustracijata, moème da kaè- me deka lustracijata vsu{nost ja zgolemuva svesta za demokratijata. Me|utoa, vo hrvatskiot slu~aj, demokratijata odli~no funkcionira na etni~ko nivo; prvo gi brkate site Srbi od nivnite naselbi ili gradovi, a potoa moète da sproveduvate demokratija. Toa e tipi~no ne samo za Hrvatska. Ima i drugi zemji vo svetot {to go storija istoto. Pa taka, otkako }e ja „ras~istite“ scenata, vie kako semejstvo se obiduvate da vospostavite nekoi stolbovi. Hrvatska e odli~en primer za postzapadno etni~ko ~istewe sprovedeno vo demokratski ambient. No, za onie {to se griàt za demokratijata, postoi va`noto pra{awe za moralnite osnovi – moralnata osnova na demokratskata racionalnost koja ne moè da se sprovede bez lustracija.

Dino Abazovi} Vo kontekst na kvazi-demokratskite strukturi vo Bosna i Hercegovina, pra{aweto na lustracijata e svrzano so brojni paradoksi. Dejtonskiot dogovor ne propi{uva lustracijata da bide vo funkcija na tranzicionata pravda pred instituciite da zapo~nat da funkcioniraat i pred da zapo~nat da gi diskvalifikuvaat lu|eto na soodveten na~in i na na~in {to tie go zasluùvaat. Me|utoa, se pokaà deka i merkite prezemani od strana na me|unarodnata zaednica nemaat nikakov efekt vrz demokratizacijata ili vrz demokratskite strukturi. Naprotiv, tie gi zajaknuvaat etnopoliti~- kite koncepti i insistiraat na vakvite vidovi podelba. Problemot e vo toa {to moète da zamenite onolku lu|e kolku {to sakate, no institucijata generira nov personal i nomenklaturi koi }e prodolàt da funkcioniraat na na~in na koj{to porano funkcionirale. Taka, efektot od kvali- fikacijata / diskvalifikacijata e od individualen, minoren, efemeren karakter. Samo eden primer: na konferencija za pe~atot pred tri dena, pretsedatelot na Republika Srpska, eden od entitetite na Bosna i Herce- govina spored Dejtonskiot dogovor, po povod najnovata merka na Visokiot pretstavnik, koj smeni edinaeset visoki funkcioneri za trajno i 49 uslov- no, javno go izjavi slednovo: „Gospodine Visok pretstavnik, moète da gi raspu{tite i da gi zamenite site, no ne moète da ja zamenite i da ja raspu{tite srpskata nacija i republika“. Mislam deka ovaa paradigma verojatno e ista i vo ostanatite etni~ki glasa~ki tela vo Bosna i Hercegovina.

155 Javni debati vo vrska so minatoto: efektite vrz demokratskite strukturi

Biljana Vankovska Jas ne sakav da pottiknuvam nostalgija, no otkako Zagorka Golubovi} gi prezentira{e svojata analiza i razmisli, sfativ deka ovaa nostalgija bi moèla da pretstavuva seriozna pre~ka. Vakviot vid {minkawe na minatoto bi moèl da bide zloupotreben. Ova go upotrebiv vo smisla na makedonskata situacija, bidej}i taa e katastrofalna i o~ajna. Postoi neverojatno nivo na politi~ka apatija. Taa e op{testvo na lu|e koi politi~ki talkaat, pa ottuka i mojot skepticizam okolu identifikuvaweto potencijalni subjekti i akteri koi bi ja prezele ovaa aktivnost na lustrirawe. Ona {to nie go imame e postojana lustracija, bidej}i sekoja nova vlada gi „lustrira“ prethodnite. Bea prezemeni nekoi pomali aktivnosti, a sega se soo~uvame so postkonfliktnite predizvici vo smisla na postramkovna Makedonija koja{to go povtori scenarioto. Me|unarodnata zaednica ne nau~i nitu edna lekcija od prethodnite konflikti. Po na{iot konflikt i po potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor vo Ohrid, avgust 2001 godina, be{e napraveno sè za da se organiziraat uspe{ni parlamentarni izbori i za da se potvrdi kontinuitetot na pluralisti~kata demokratija. Ne samo {to imavme izbori i dobivme demokratija, tuku imavme i „inèner- ing“ na izborite. G. Solana dojde pred izborite za da organizira sè i za da se soglasi deka narednata vlada na Republika Makedonija }e bide koalicija me|u pobednicite od makedonska i od albanska strana. Od albanska strana, voop{to nema{e nikakva dilema. Pove}e od 80 procenti od glasa~ite }e glasaa za onie {to se borea za promeni. Od makedonska strana, be{e sosema poinaku, sli~no na situacijata vo Srbija pred nekolku godini. Ogromno mnozinstvo glasaa za socijaldemokratite, nekoi od niv sakaj}i da se „oslobodat“ od VMRO-DPMNE koja{to ja uni{ti dràvata. Nekoi od niv bea gnevni, bidej}i VMRO-DPMNE ne ja odbrani dràvata. Druga rabota {to mislam deka e mnogu specifi~na e toa {to nie imavme fab- rikuvan konflikt; toa ne be{e realen, vistinski konflikt. Sega, politi~kata elita i koalicionata vlada fakti~ki funkcioniraat kako dve paralelni vladi; tie ne sakaat da rabotat zaedni~ki, i ne znaat {to }e pravat sledno. Gra|anskite op{testva se podeleni. Gradeweto mir na nivo na obi~niot gra- |anin i na op{testveno nivo e nu`nost, no e mnogu te{ko da se ostvari. Imame postramkovna amnezija koja{to povikuva na zaborav, a ne na re{avawe kakvi bilo kontradiktornosti koi sè u{te se prisutni. Postojat zakonski i ustavni reformi, no nema gradewe na mirot me|u lu|eto {to stradale, nema nikakvi merki za intenzivirawe na normalizacijata, kako {to ja nare~e @arko Puhovski. Na{ite opcii se slabi, na{ite eliti se slabi. Ne sum protiv lustracijata. Me|utoa, se pra{uvam koj bi trebalo da bide nejziniot vistinski predmet. Spored mene, najvaèn element ne e tekstot na zakonot, tuku negovoto sproveduvawe. Koj }e bide donesuva~ot na odluki na najvisoko nivo {to }e oceni koj kakvi gre{ki napravil?

156 Minatoto i sega{nosta: Posledicite za demokratizacijata

U~esnici, diskutanti, urednici

Abazovi}, prof. Dino – direktor, Centar za ~ovekovi prava, Univerzitet vo Saraevo Andoni, Ben – novinar, Korieri, Tirana Daskalovski, d-r @idas – istraùva~, me|unaroden proekt „Op{testva podeleni od vojnata“, Skopje Dimitrievi}, prof. Voin – direktor, Belgradski centar za ~ovekovi prava Finci, Jakob – direktor, Zdruènie za vistina i za pomiruvawe, Saraevo Goldstajn, prof. Ivo – profesor, Filozofski fakultet, Univerzitet vo Zagreb Golubovi}, prof. Zagorka – profesor, Fakultet za politi~ki nauki, Univerzitet vo Belgrad Hanak, Nata{a – Viktimolo{ko dru{tvo na Srbija, Belgrad Ha~ikjan, Magardi~ – direktor na proekt, Centar za demokratija i za pomiruvawe vo Jugoisto~na Evropa, Solun Imholc, d-r Ketlin – sovetnik na Sovetot na ministri na Albanija, Tirana Letki, d-r Natalija – sorabotnik na postdoktorski istraùvawa, Nafild Kolex, Univerzitet vo Oksford Noak-Etopulos, Korina – koordinator na proekti, Centar za demokratija i za pomiruvawe vo Jugoisto~na Evropa, Solun Oprea, d-r Marius – koordinator za istraùva~ki programi, Romanski institut za ponova istorija, Bukure{t Pai}, Zoran – {ef na Oddelenieto za pravni reformi, Kancelarija na Visokiot pretstavnik, Saraevo Puhovski, prof. @arko – profesor, Filozofski fakultet, Univerzitet vo Zagreb Rusi, Iso – glaven urednik, „Lobi“, Skopje Trkuqa, prof. Jovica – profesor, Praven fakultet, Univerzitet vo Belgrad Cenkov, d-r Emil – direktor, Informativen centar na Sovetot na Evropa, Centar za studii po demokratija, Sofija Vankovska, prof. Biljana – profesor, Filozofski fakultet, Univerzitet vo Skopje Vasi}, prof. Radmila – profesor, Praven fakultet, Univerzitet vo Belgrad Zacek, d-r Pavel – vi{ istraùva~, Institut za sovremena istorija, Akademija na naukite, Praga @ivanovi}, prof. Miodrag – profesor, Filozofski fakultet, Univerzitet vo Bawa Luka

157 158