DOCSLIB.ORG

Št. 82 / 21. 12. 2018 / Stran 13127

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Št. 82 / 21. 12. 2018 / Stran 13127 Uradni list Republike Slovenije Št. 82 / 21. 12. 2018 / Stran 13127 Priloga: Višina nadomestila za kritje stroškov za vzdrževanje osuševalnih sistemov in delovanje ter vzdrževanje namakalnih sistemov v letu 2019 Višina obveznosti Upravna enota Šifra Ime sistema [EUR/ha] AJDOVŠČINA 1012 Melioracija na Ajdovskem polju 30 AJDOVŠČINA 1022 Melioracija Vipavsko polje 30 AJDOVŠČINA 1032 Melioracija Lozice 30 Melioracija Vipavski Križ - Male AJDOVŠČINA 1042 30 Žablje AJDOVŠČINA 1052 Melioracija Lokavec 30 AJDOVŠČINA 1062 Melioracija Vrtovin 30 AJDOVŠČINA 1072 Melioracija Selo - Batuje 30 AJDOVŠČINA 1092 Melioracija Log - Zemono 30 AJDOVŠČINA 1122 Melioracija Manče - Podnanos 0 AJDOVŠČINA 1132 Melioracija Dolenje - Ustje 30 AJDOVŠČINA 1142 Melioracija Brje - Žablje 30 AJDOVŠČINA 1162 Melioracija Slap I 30 AJDOVŠČINA 1172 Melioracija Slap II 30 Melioracijsko območje Brežiško BREŽICE 2022 15 polje - Bukošek Melioracijsko območje ob BREŽICE 2032 18 Gabernici Melioracijsko območje Krško BREŽICE 2042 25 polje - Gazice Namakanje sadovnjakov na BREŽICE 2051 25 območju Brežic, Arnovo selo Melioracijsko območje ob BREŽICE 2142 25 Sromljici Melioracijsko območje Ostrožno CELJE 3022 24 - Lopata CELJE 3032 Melioracija Žepine I,II 22 Melioracija na območju CELJE 3042 23 Ljubečne Melioracija na območju naselja CELJE 3062 24 Zadobrova CELJE 3072 Osušitev zemljišč Ivenci 25 Melioracija na območju Zg. CELJE 3082 25 Trnovelj Melioracijsko območje Medlog - CELJE 3092 25 Babno DOMŽALE 6012 Melioracija Jable 19 DOMŽALE 6042 Melioracija Čudna 15 DOMŽALE 6052 Melioracija Rača 15 DOMŽALE 6062 Melioracija Trzin 20 DOMŽALE 6072 Melioracija Radomlja področje 4 22 Stran 13128 / Št. 82 / 21. 12. 2018 Uradni list Republike Slovenije DOMŽALE 6082 Melioracija Radomlja področje 3 22 DOMŽALE 6102 Melioracija Radomlja področje 1 15 DOMŽALE 6112 Melioracija Radomlja področje 2 21 GORNJA RADGONA 8022 Melioracijsko območje Slaptinci 15 Melioracija Apaške doline - GORNJA RADGONA 8032 15 območje Plitvice Melioracijsko območje GORNJA RADGONA 8062 15 Lomanoše Melioracijsko območje Žihlava - GORNJA RADGONA 8082 15 Biserjane Melioracijsko območje Plitvica GORNJA RADGONA 8092 15 II. HMS Ščavnica - Sp. Ivanjci-Sp. GORNJA RADGONA 8102 15 Ščavnica HMS Ščavnica - Grabonoš-Sp. GORNJA RADGONA 8112 20 Ivanjci Melioracijsko območje GORNJA RADGONA 8122 18 Boračeva - Črešnjevci HMS Ščavnica - Sp. Ščavnica- GORNJA RADGONA 8132 15 Lešane HMS Ščavnica, Biserjane - GORNJA RADGONA 8172 15 Grabonoš IZOLA 13011 Namakalni sistem Pivol 41 IZOLA 13022 Hidromelioracija Rikorvo 20 Melioracija površin med KAMNIK 15012 19 Mostami, Komendo in Križem KOPER 17021 Namakanje Sermin hrib 0 KOPER 17052 Melioracija Sermin - Valmarin 31 KOPER 17072 Melioracija doline Badaševice 31 KOPER 17082 Hidromelioracija Tomaž 20 Melioracija Ankaranske Bonifike KOPER 17092 10 - Purisima KOPER 17122 Melioracija doline Pradisiol 20 Hidromelioracija Ankaranska KOPER 17132 31 Bonifika - osuševanje Namakanje Ankaranska KOPER 17171 41 Bonifika - Purisima KOPER 17201 Namakalni kompleks Zontarji 41 Melioracijsko območje ob KRŠKO 19012 18 Lokvanjskem potoku KRŠKO 19042 Melioracijsko območje Kolarica 20 Melioracijsko območje Krško KRŠKO 19052 20 polje I Melioracijsko področje Kalce - KRŠKO 19102 10 Naklo Velik namakalni sistem Kalce- KRŠKO 19301 25 Naklo I. faza Uradni list Republike Slovenije Št. 82 / 21. 12. 2018 / Stran 13129 Velik namakalni sistem Kalce- KRŠKO 19541 25 Naklo Il. faza HMS Pesnica - Melioracijsko LENART 21042 15 območje Zg. Senarska HMS Pesnica - Melioracija na LENART 21052 5 območju Globovnice I. LENART 21062 HMS Pesnica - MO Velka-žice 20 HMS Pesnica - Melioracijsko LENART 21082 10 območje Polena LENART 21092 HMS Pesnica - MO Gočova 15 HMS Pesnica - območje LENART 21122 20 Drvanja - Trotkova HMS Pesnica - Melioracijsko LENART 21132 22 območje Zamarkova-Voličina HMS Pesnica - MO Spodnji LENART 21152 10 Porčič HMS Pesnica - Melioracija na LENART 21172 15 območju Drvanje in Ročice HMS Pesnica - Melioracijsko LENART 21182 15 območje Šetarovska gmajna HMS Pesnica - Melioracijsko LENART 21202 12 območje Vinička vas Melioracija Pesniške doline - LENART 21212 15 območje Šetarova HMS Ledava Melioracija LENDAVA 22062 21 Turnišče II Melioracijsko območje Strehovci LENDAVA 22252 24 - Dobrovnik LJUBLJANA 24012 Melioracija ob Gameljščici 28 LJUBLJANA 24112 Melioracija Poljšak 0 LJUBLJANA 24152 Melioracija Dobrunjščica 22 LJUTOMER 29012 Melioracija Kozarica - Virje I 0 Melioracija ščavniške doline - LJUTOMER 29042 10 območje Cezanjevci II LJUTOMER 29072 Melioracija Kozarica - Virje II 0 LJUTOMER 29092 HMS Ščavnica MO ob Turji 10 Melioracija območja Bolehnečici LJUTOMER 29102 0 - Berkovci Melioracijsko področje Virje - LJUTOMER 29112 20 Vučja vas Melioracija ščavniške doline - LJUTOMER 29132 10 območje Cezanjevci I MOZIRJE 35012 Melioracija Pobrežje 35 MURSKA SOBOTA 36062 HMS Velika Krka 13 MURSKA SOBOTA 36082 HMS Ledava nad jezerom 26 Stran 13130 / Št. 82 / 21. 12. 2018 Uradni list Republike Slovenije Površinska ureditev odvodnje MURSKA SOBOTA 36092 območja Zenkovci-Beznovci- 24 Vadarci-Lemerje-Bodonci Melioracijsko območje MURSKA SOBOTA 36122 20 Domajinci-Mlinišče Melioracija zemljišča ob potoku MURSKA SOBOTA 36132 17 Gruba pri Gorici Melioracija Mala Krka - MURSKA SOBOTA 36152 13 Domanjševci Melioracijsko območje MURSKA SOBOTA 36162 8 Tešanovci HMS Ob Krki, območje Hodoš - MURSKA SOBOTA 36192 13 Krplivnik Melioracijsko območje Noršinci MURSKA SOBOTA 36212 15 - Nemčavci Melioracijsko območje MURSKA SOBOTA 36222 20 Markišavci - Nemčavci MURSKA SOBOTA 36251 Namakalni sistem Ivanci 35 MURSKA SOBOTA 36302 Levi breg Ledave 20 MURSKA SOBOTA 36362 Melioracije Moravci 15 Hidromelioracije Gerlinci - MURSKA SOBOTA 36392 24 Fikšinci MURSKA SOBOTA 36422 HMS Cankova - Korovci 25 Melioracija med železniškim MURSKA SOBOTA 36452 nasipom in potokom Velika Krka 26 od Šalovc do meje z Madžarsko MURSKA SOBOTA 36462 Melioracijsko območje Filovci 15 NOVA GORICA 37082 Melioracija Lijak 30 NOVA GORICA 37091 Namakalni sistem polja Replje 65 NOVA GORICA 37102 Melioracija Lijak 1 30 Oroševalni in namakalni sistem NOVA GORICA 37111 65 Miren pri Gorici Namakalni sistem polja NOVA GORICA 37131 65 Šempeter Namakalni sistem polja ─ NOVA GORICA 37141 40 Črniče - Perovlek NOVA GORICA 37152 Melioracija Dornberško polje 30 NOVA GORICA 37162 Melioracija ob Lijaku - Ajševica 30 Namakalni sistem polja NOVA GORICA 37181 65 Prvačina I in II Stabilni oroševalni namakalni NOVA GORICA 37201 65 sistem Jugovega polja Namakalni sistem polja NOVA GORICA 37211 65 Orehovlje - Bilje NOVA GORICA 37242 Melioracije Šempaske gmajne 30 NOVA GORICA 37252 Melioracija Črniče - Dolenje 30 Uradni list Republike Slovenije Št. 82 / 21. 12. 2018 / Stran 13131 NOVA GORICA 37261 Namakalni sistem Vrtojba polje 65 Namakalni sistem polja NOVA GORICA 37281 65 Dornberk in polja Kobate Namakalni sistem polja NOVA GORICA 37301 65 Bukovica NOVA GORICA 37312 Melioracija polja Okroglica I 30 NOVA GORICA 37332 Melioracija Prvačina I 30 NOVA GORICA 37342 Melioracija Prvačina II 30 NOVA GORICA 37352 Melioracija Šempasko polje 30 NOVA GORICA 37362 Melioracija Podkraj 0 NOVA GORICA 37372 Melioracija Lepenje 30 NOVA GORICA 37382 Melioracija Okroglica II 30 NOVA GORICA 37392 Melioracija Mrljaki 20 NOVA GORICA 37402 Melioracija Orehovlje 0 Namakalni sistem polja NOVA GORICA 37411 65 Okroglica I, II NOVA GORICA 37422 Melioracije polja pod Lokami 30 NOVA GORICA 37432 Melioracija Bukovica 30 Oroševalni sistem Križ – NOVA GORICA 37471 65 Cijanov NOVA GORICA 37501 Namakanje polja Podvogrsko 65 NOVA GORICA 37511 NS Orehovlje - Britof 65 NOVA GORICA 37522 Melioracija Replje 0 NOVA GORICA 37531 Namakanje Šempaske gmajne 65 Namakalni sistem Karavlja - NOVA GORICA 37541 65 Gramoznica Melioracijsko območje - NOVO MESTO 38042 20 Dobruška gmajna NOVO MESTO 38062 Melioracija Mokrega polja 0 Melioracijsko območje NOVO MESTO 38072 0 Draškovec ORMOŽ 39021 NS Ormož - Osluševci 30 ORMOŽ 39052 Melioracijsko območje Lešnica 20 Melioracijsko področje južno od ORMOŽ 39082 10 ceste Ormož - Ptuj ORMOŽ 39092 Melioracija Sejanske doline 18 Melioracija v Sejanski dolini - ORMOŽ 39132 18 območje Savci Melioracijsko območje ORMOŽ 39142 18 Rucmanci - Savci Namakalni sistem Ormož - ORMOŽ 39201 30 Velika Nedelja Melioracijsko območje ORMOŽ 39222 20 Ključarovci Melioracijsko območje Koračice ORMOŽ 39232 15 - Pršetinci Stran 13132 / Št. 82 / 21. 12. 2018 Uradni list Republike Slovenije Hidromelioracija doline PIRAN 40012 33 Dragonje PIRAN 40022 Melioracija Jernejske doline 31 PIRAN 40032 Melioracija doline Drnice 33 Namakalni sistem v Sečoveljski PIRAN 40081 43 dolini PTUJ 42022 Melioracija na zemljišču Gajevci 15 HMS Pesnica-Melioracijsko PTUJ 42032 15 območje Žamenci PTUJ 42042 MO Janežovci pri Placarju 22 HMS Pesnica-Melioracijsko PTUJ 42092 20 območje "Tibolci-Zamušani" Melioracija Pesniške doline - PTUJ 42102 15 Območje IX/a Melioracija Pesniške doline - PTUJ 42132 18 MO 12 - Strejaci Melioracija Pesniške doline- PTUJ 42162 10 območje XV. HMS PESNICA - Mužjak PTUJ 42172 10 (območje XVI) Melioracija Lovrenc na PTUJ 42192 22 Dravskem polju, Apače 3 HMS Polskava - Od Župečje PTUJ 42232 22 vasi do Mihovcev Melioracija Pesniške doline - PTUJ 42382 20 območje Drbetinci Melioracija Podlehnik, Meniško, PTUJ 42412 15 Placar in Janežovci HMS PESNICA - MO Levanjci ( PTUJ 42432 10 območje 7a ) HMS PESNICA - MO 9 - ob Krki PTUJ 42462 20 ( Mostje - Gabernik - Juršinci ) HMS PESNICA - območje PTUJ 42472 10 Žrebečjak ( XIX.) HMS Pesnica - območje PTUJ 42482 10 Svetinci (območje 6) HMS Pesnica - Velovlak II. PTUJ 42502 22 (območje 7) PTUJ 42522 HMS
Load more

Recommended publications
  • Presoja Poplavne Varnosti in Analiza Vzrokov Poplav V Pesniški Dolini Avgusta 2009
    S. BUKOVNIK - 22 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN B. IVANUŠA OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV Stanislav BUKOVNIK* Blaž IVANUŠA ** PRESOJA POPLAVNE VARNOSTI IN ANALIZA VZROKOV POPLAV V PESNIŠKI DOLINI AVGUSTA 2009 1. SPLOŠNO Urejanje voda in dolinskih povodij manjših hidrosistemov, kot so v Severovzhodnem delu Slovenije, reke Pesnica, Dravinja, Polskava, Sejanca, Savinja, Ledava, Ščavnica, Kobiljski potok….., se je intenzivneje pričelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Osnovni cilj urejanja celotnih hidrosistemov, je bila zaščita premoženja prebivalcev in države ter izboljšati pogoje kmetovanja in kmetijske proizvodnje na ravninskih območjih ob vodotokih. Celotni sistemi so se zgradili v okviru Zelenega plana RS. Izgrajene sisteme – osnovno odvodnjo, je prevzelo v upravljanje in vzdrževanje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, hidromelioracijske sisteme pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot dober gospodar so lastniki posameznih delov sistema, vse do nedavnega, sisteme tudi vzdrževali in upravljali. Približno po letu 1990 so se pričele razmere na terenu slabšati. V zadnjem obdobju prihaja do vse pogostejših in intenzivnejših poplav ter posledično vedno večjih škod na premoženju, infrastrukturi in intenziviranih kmetijskih površinah oziroma kmetijski proizvodnji. Pogostost in povečevanje trajanja poplav, kaže na to, da se poplavna varnosti iz leta v leto slabša. Vzroki za tak trend so v sumiranju vseh dejavnikov, ki vplivajo na odvodni režim primarne in sekundarne odvodne mreže. Ti dejavniki so: 1. Posegi v prostor, ki vplivajo na vodni režim 2. Krčenje retenzijskih površin 3. Vzdrževanje sistema osnovne in sekundarne odvodnje 4. Obratovanje grajenih zadrževalnikov 5. Klimatske spremembe V nadaljevanju podajamo poplavno varnost in Analizo vzrokov zmanjševanja poplavne varnosti v Pesniški dolini oz. hidrosistema reke Pesnice na območju občin Maribor, Pesnica, Lenart in Sveta Trojica.
    [Show full text]
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives
    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
    [Show full text]
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • 1. General Restrictions 9N Sundays, Public Holidays and Non-Working
    l[I Driving Restrictions, Goods Transport, 2OZO Slovenia 1. General restrictions Vehicles concerned trucks and combination vehicles with an MpW of more than 7.51 Prohibition on all road sections listed below, in both directions: 9n Sundays, public holidays and non-working days from 08h00 to 21h00; ' on Good Friday from 14h00 to 21h00. Road sections l.Tunnel Karavanke - Ljubljana concerned A2 Tunnel Karavanke - Kranj - Ljubljana (Kozarje junction) 2. Kranjska Gora - Nova Gorica R1-206 Kranjska Gora - Vrsic - Trenta - Bovec R1-203 Predel - Bovec - Kobarid G2-102 Robic (ltalian border)- Kobarid - perseti 3. Korensko Sed/o - Podkoren - Lesce - podtabor R1-201 Korensko sedlo (Austrian border)- podkoren - Mojstrana * Hrusica R3-637 Hrusica - Javnornik - Zirovnica - Vrba G1-8 Vrba - Lesce - Crnivec H'l Crnivec - Lesnica 4. Podtabor - Ljubljana R2-411 Podtabor - Naklo R2-412 Naklo (Kranj west)- Kranj - Kranj (Labore) R1-211 Kranj (Labore)- Jeprca - Ljubtjana (Sentvid) G1-8 Ljubljana (Sentvid)- Ljubtjana (ring) 5. Ljubljana - Visna Gora - Bic - Pluska A2 Ljubljana (Malence)- Visna Gora - Bic - ptuska 6. Ljubljana - Obrezje G2-106 Ljubljana (Rudnik) - Skoftjica - Smarje Sap Hl Pluska - Trebnje - Karteljevo A2 Novo Mesto (Hrastje)- Smednik - Krska Vas - Obrezje (Border with Croatia) 7 . Sentilj * Trojane - Ljubljana (motorway) A1 Border crossing Sentilj * Pesnica H2 Pesnica - Maribor (Tezno) A1 Maribor (Ptujska Cesta) - Stivnica - Cetje - Arja Vas - Vrasnko- Trojane Blagovica - Ljubljana (zadobrova) 8. Senfi/J - Pesnica R2-437 Border crossing Sentilj - pesnica 9. Maribor - Ljubljana R2-430 Maribor - Slivnica - St. Bistrica - St. Konjice - Celje R2-447 Medlog - zalec - sempeter - Locica - irojane - Blagovica -Trzin G2-104 Trzin - Ljubljana (Crnuce) - Ljubljana (Tomacevo) 10. Ljubljana ring H3 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Tomacevo) - Ljubljana (Koseze) A1 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Malence) - Ljubljana (Kozarje) A2 Ljubljana (Koseze) - Ljubljana (Kozarje) 11.
    [Show full text]
  • 95/2006, Uredbeni
    PRILOGA Priloga: deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se pravica do uporabe hidroelektrarne na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW Površinska voda Potencialna (Ime vodotoka, na Kota zgornje Kota spodnje energija Pretok faktor katerem je del vodnega Občina vode vodnega vode vodnega vodnega Št. Q pretočnosti telesa, ki se rabi za (Ime) telesa telesa telesa (m3/s) Fp** proizvodnjo električne Hzg (m.n.m.) Hsp (m.n.m.) Wp* energije) (MWh/leto) 1 Temnak Tolmin 455,00 400,00 0,140 0,263 174 2 Batava Tolmin 591,00 507,00 0,032 0,119 27 3 Medvedji potok Tolmin 480,00 419,00 0,030 0,233 37 4 Poreznica Tolmin 840,00 740,00 0,060 0,426 219 5 Manjški potok Idrija 635,00 591,00 0,030 0,201 23 6 Čerinščica Cerkno 473,00 454,00 0,080 0,840 110 7 Cerknica Cerkno 518,00 480,00 0,110 0,171 61 8 Zapoška Cerkno 668,00 592,00 0,070 0,320 146 9 Črna Cerkno 521,12 470,00 0,155 0,242 165 10 Črna Cerkno 591,00 552,66 0,155 0,143 73 11 Oresovka Cerkno 425,00 383,00 0,145 0,131 69 12 Zapoška Cerkno 331,00 325,00 0,150 0,201 16 13 Črna Cerkno 635,00 600,00 0,120 0,030 11 14 izvir Tresilo Kobarid 607,00 547,00 0,015 0,201 16 15 Tbin Tolmin 370,00 170,00 0,100 0,030 51 16 Kamnica Tolmin 230,00 215,00 0,035 0,324 15 17 Volarja Tolmin 192,00 185,00 0,700 0,195 82 18 Volarja Tolmin 198,00 192,00 0,350 0,507 91 19 Hočki potok Hoče- Slivnica 538,00 505,00 0,100 0,161 46 20 Piskrski potok Ruše 688,00 345,00 0,080 0,380 896 21 Oplotnica Sl.Bistrica 600,00 550,00 1,800 0,296 2286 22 Bistrica Ruše 317,20 293,59 0,100 0,068 14 23 Dovžanka Mislinja 595,70 587,30 0,200 0,443 64 24 Velka Podvelka 397,60 394,40 1,200 0,416 137 25 Kamniška Bistrica- Domžale mlinščica 327,11 325,00 1,800 0,370 121 26 Lašek Solčava 820,00 710,00 0,074 0,183 128 27 Zavratnikov potok Luče 780,00 640,00 0,012 0,063 9 28 Stoglejski gr.
    [Show full text]
  • Influence of the Rate of Construction and of Rock
    Influence of the rate of construction and of rock mass strength reduction on the stability of deep cuts in marl Influence de taux de construction et de reduction de resistance de roche sur la stabilite des deblais profonds dans la marne K. Štern Geoinženiring d.o.o. - Maribor office, Email: [email protected] ABSTRACT During geotechnical monitoring of anchored retaining structure and marl rock mass in conditions where marl is sensitive to variations in water content, the question appeared if design investigations in such cases generally overestimate strength and stiffness parameters. Another question is concerned with the extent and amount of changes in rock mass properties and with the influence of the construction rate and sequence. It was found out that the process of secondary humidification of the slope is directly related to the progress of works. The recorded increase of marl water content was on average 1.2% and the average decrease of uniaxial compressive strength was 28 %. RÉSUMÉ Au suivi des conditions de sols de fondation et des ouvrages ancres dans les marnes sensibles a l'humidite de la partie nord-est de la Slovenie, des questions sont posees de savoir si les parametres de resistance de la roche, suffisants et de qualite, obtenus a partir des recherches, sont surestimes, dans quelle mesure a l'arriere-pays les conditions suite a l'excavation sont egales aux conditions en phase de recherches, et de quelle maniere le taux de construction ou de l'excavation de la roche agissent sur la condition entiere et la modification des parametres de resistance.
    [Show full text]
  • Ostalih Pošt
    Delovni čas Zap. št. Pošta ponedeljek - petek sobota 1 2 3 4 ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00-17.00 1. 1102 Ljubljana zaprto sreda: 9.00-18.00 ponedeljek, sreda, petek: 9.00-12.00 in 13.00-16.00 2. 1104 Ljubljana zaprto torek, četrtek: 9.00-12.00 in 15.00-18.00 3. 1107 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 zaprto 4. 1108 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 zaprto ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00-17.00 5. 1109 Ljubljana zaprto sreda: 9.00-18.00 6. 1110 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 zaprto ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00-17.00 7. 1111 Ljubljana zaprto sreda: 9.00-18.00 ponedeljek, sreda, petek: 9.00-12.00 in 13.00-16.00 8. 1112 Ljubljana zaprto torek, četrtek: 9.00-12.00 in 15.00-18.00 ponedeljek, sreda, petek: 9.00-12.00 in 13.00-16.00 9. 1115 Ljubljana zaprto torek, četrtek: 9.00-12.00 in 15.00-18.00 10. 1116 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 zaprto 11. 1117 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 8.00-12.00 ponedeljek, sreda, petek: 9.00-12.00 in 13.00-16.00 12. 1118 Ljubljana zaprto torek, četrtek: 9.00-12.00 in 15.00-18.00 13. 1119 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 zaprto 14. 1120 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 zaprto 15. 1122 Ljubljana ponedeljek-petek: 8.00-18.00 8.00-12.00 ponedeljek, torek, četrtek, petek: 9.00-17.00 16.
    [Show full text]
  • Tipi Hidrografskih Območij V Gričevjih Severovzhodne Slovenije Glede Na Značilnosti Reliefa in Prsti
    giss15_2020_gis 09-10.qxd 28.8.2020 7:55 Page 53 Modeliranje pokrajine, 53–71, Ljubljana 2020 TIPI HIDROGRAFSKIH OBMOČIJ V GRIČEVJIH SEVEROVZHODNE SLOVENIJE GLEDE NA ZNAČILNOSTI RELIEFA IN PRSTI dr. Mauro Hrvatin, dr. Manca Volk Bahun ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0002-6021-8736 [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0003-4720-9541 dr. Dénes Lóczy University of Pécs, Faculty of Sciences, Institute of Geography and Earth Sciences [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2542-6775 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504696_04 UDK: 911.2:556.166(497.41) 551.4:556.166(497.41) IZVLEČEK Tipi hidrografskih območij v gričevjih severovzhodne Slovenije glede na značilnosti reliefa in prsti Nadzor nad poplavami je učinkovitejši, če vodo zadržujemo že v povirjih, s čimer preprečimo prehitro in neobvladljiv o stekanje vode v nižje dele porečja. Sodobno integrirano in trajnostno upravljanje s porečji zahteva ponovno ovrednotenje obstoječih ukrepov za zmanjševanje prehitrega odtoka vode in preprečeva- nje poplav. Ti obsegajo tradicionalne in sodobne pristope. V prispevku smo glede na reliefne in pedološke razmere z razvrščanjem v skupine določili sedem tipov hidrografskih območij v gričevjih severovzhodne Slovenije. Za vsako skupino hidrografskih območij so značilne svojevrstne odtočne razmere, ki pomem- bno vplivajo na pogostost in obseg poplav. KLJUČNE BESEDE relief, prst, poplava, geografski informacijski sistem, razvrščanje v skupine, gričevje, Slovenija ABSTRACT Types of hydrographic areas in the low hills of northeastern Slovenia according to the landscape and soil characteristics Flood control can be more efficient if it retains runoff in the higher sections of watersheds before concen- tration of runoff increases to an extent where inundations cannot be prevented.
    [Show full text]
  • Inženirska Geologija Med Željami in Zmožnostmi Pri Na 6Rtovanju Prometnic
    Igor Špacapan Inženirska geologija med željami in zmožnostmi pri na 6rtovanju prometnic Igor ŠPACAPAN Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. Ljubljana INŽENIRSKA GEOLOGIJA MED ŽELJAMI IN ZMOŽNOSTMI PRI NA 5RTOVANJU PROMETNIC POVZETEK: 5lanek povzema pregled dejavnosti inženirske geologije v sklopu projektiranja prometnic. Pri tem so obravnavana zgolj dela, ki zadovoljijo zahteve in želje projektanta pri na 6rtovanju avtocest, in to predvsem njihovega odprtega dela. Z ozirom na obseg inženirsko geoloških del, ki so bila v minulem 6asu usmerjena predvsem na potrebe na 6rtovanja prometnic v Severovzhodnem delu Slovenije, je dan poudarek na pregledu projektnih dogajanj, prikazu morfoloških, geoloških in inženirsko geoloških razmer vzdolž avtoceste A1 med Mariborom in Trojanami ter avtoceste A5 med Mariborom in Pincami (meja z Madžarsko). Obravnavani prostor je morfološko izrazito razgiban ter raz 6lenjen in gri 6evnat v širšem prostoru Trojan, v ozkem pasu med Slovenskimi Konjicami in Dramljami ter v zaledju Maribora, nižje in morfološko blažje oblike so prisotne na predelu med Framom in Vranskim ter vzhodno od Maribora do sestopa trase avtoceste v ravnine Prekmurja. Razli 6no oblikovano gri 6evje je razrezano z lokalnimi vodotoki, posamezne strukture so široko prekinjene z dolinami regionalnih rek. Morfologija prostora je v direktni povezavi z geološko zgradbo in stanjem prisotnih kamnin/zemljin. Zelo položne in položne terenske oblike so navadno inženirsko geološko najbolj zahtevne. Splet geološke zgradbe, tektonske prizadetosti in predhodnih posegov v prostor vodi k pretežno zahtevnim inženirsko geološkim razmeram na prakti 6no celotnem potezu navedenih avtocestnih odsekov. Inženirsko geološko neproblemati 6na so le pre 6kanja širokih dolin ve 6jih rek in Prekmurja. Na 6rtovanje in gradnja prometnic v obravnavanem prostoru poteka prakti 6no od leta 1970 dalje, ko so projektirani in inženirsko geološko obravnavani AC odseki med Ho 6ami in Levcem, do današnjih dni, ko še ni zaklju 6eno projektiranje avtoceste Draženci-Gruškovje.
    [Show full text]
  • Case Study Slovenia
    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents
    [Show full text]
  • The Reception of Folk Songs by Children and Young People in Slovenia
    THE RECEPTION OF FOLK SONGS BY CHILDREN AND YOUNG PEOPLE IN SLOVENIA TJAŠA JAKOP The aim of this paper is to ascertain the extent to which folk Namen prispevka je ugotoviti, v kakšni meri je ljudska pesem songs are part of the lives of children and young people, from prisotna v življenju otrok in mladostnikov od osnovne prek primary school through secondary school and on to univer- srednje šole do fakultete. Raziskavo sem opravila s pomočjo sity. The research was carried out with the help of written pisne ankete na terenu in ugotovila, da mladi še vedno surveys. The article concludes that young people are still fairly precej dobro poznajo tovrstno ljudsko blago, pa četudi v well acquainted with this part of folk heritage, although novi preobleki, tj. kot sodobne interpretacije in priredbe their awareness is often due to modern interpretations and slovenskih glasbenikov. arrangements by Slovenian musicians. Ključne besede: ljudska pesem, otroci in mladostniki, Keywords: folk song, children and young people, survey. anketa Folk songs play an important role in the preservation of a nation’s identity. As globalization and European integration take hold, many nations are once again turning to folk songs, folk music, and folk dance in search of their roots. Slovenians are no exception in this regard. As Rajko Muršič says: The rich musical and song tradition of the regions of Slovenia cannot remain merely a dull resource for understanding the life of our ancestors. This is cultural capital bequeathed to us by anonymous musicians and singers – and we squander it at our peril. [Muršič 2004] The latest revival of folk singing and performance in Slovenia has arisen in order to prevent folk song from disappearing into oblivion.
    [Show full text]
  • Water Quality in the Danube River Basin
    Water Quality in the Danube River Basin - 2016 TNMN – Yearbook 2016 ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org Imprint Published by: ICPDR – International Commission for the Protection of the Danube River Overall coordination and preparation of the TNMN Yearbook and database in 2017 & 2018: Lea Mrafkova, Slovak Hydrometeorological Institute, Bratislava in cooperation with the Monitoring and Assessment Expert Group of the ICPDR. Editor: Igor Liska, ICPDR Secretariat © ICPDR 2018 Contact ICPDR Secretariat Vienna International Centre / D0412 P.O. Box 500 / 1400 Vienna / Austria T: +43 (1) 26060-5738 / F: +43 (1) 26060-5895 [email protected] / www.icpdr.org ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org Table of content 1. Introduction 4 1.1 History of the TNMN 4 1.2 Revision of the TNMN to meet the objectives of EU WFD 4 2. Description of the TNMN Surveillance Monitoring II: Monitoring of specific pressures 5 2.1 Objectives 5 2.2 Selection of monitoring sites 5 2.3 Quality elements 10 2.3.1 Priority pollutants and parameters indicative of general physico-chemical quality elements 10 2.4 Analytical Quality Control (AQC) 11 2.5 TNMN Data Management 12 3. Results of basic statistical processing 13 4. Profiles and trend assessment of selected determinands 16 4.1 Mercury in fish 33 4.2 Macrozoobenthos saprobic index 36 4.3 Sava and Tisza Rivers 37 5. Load Assssment 40 5.1 Introduction 40 5.2 Description of load assessment procedure 40 5.3 Monitoring Data in 2016 40 5.4 Calculation Procedure 42 5.5 Results 44 6.
    [Show full text]