Univerza V Mariboru Pravna Fakulteta Diplomsko Delo Otroci Imajo Talent

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

MAJA SKOČIR

OTROCI IMAJO TALENT- KJE SO NJIHOVE PRAVICE?

Diplomsko delo

Maribor, 2011 UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

OTROCI IMAJO TALENT- KJE SO NJIHOVE PRAVICE?

Študentka: Maja Skočir Številka indeksa: 71162622 Študijski program: UNI- PRAVO Študijska smer: PRAVO Mentor: dr. Suzana Kraljić

Maribor, september 2011

2 »Ali nikoli nisi občutil, da je greh zoper naturo, če so otroške sanje ogoljufane? V srcu ostanejo zmerom, do zadnjega dne, kakor žolč in pelin; ne premaga jih nobeno zrelo veselje in tudi ne nobeno zrelo razočaranje; pa da bi življenje odprlo sam paradiž – nenadoma bi prikipele izpod cvetja, grenak studenec... Kaj naše razočaranje starcev, kaj naše spoznanje! Beseda več na popisanem papirju! ... Razočaranje otroka pa je prvotno besedilo vsega življenja; morda se po dolgem romanju izpremeni ali zabriše posamezna beseda, morda se malo predrugači slog – ampak prvotno besedilo ostane in je vsem očito...«

Ivan Cankar

3 KAZALO

POVZETEK...... 6 SUMMARY...... 8 UVOD ...... 10 1. OTROK ...... 13 1.1. SOCIALIZACIJA IN OTROKOV RAZVOJ TALENTA ...... 13 2. SVETOVNI DAN OTROK...... 15 3. ČLOVEKOVE PRAVICE...... 16 4. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC...... 17 5. OTROKOV ZAUPNIK...... 18 6. OTROKOVE PRAVICE IN NJIHOVO INSTITUCIONALNO VARSTVO ...... 20 6.1. USTAVNO VARSTVO OTROKOVIH PRAVIC...... 21 6.2. ZAKON O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH...... 22 6.3. EVROPSKA KONVENCIJA O URESNIČEVANJU OTROKOVIH PRAVIC ...... 24 6.4. KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH IN IZBIRNI PROTOKOL H KONVENCIJI O OTROKOVIH PRAVICAH GLEDE PRODAJE OTROK, OTROŠKE PROSTITUCIJE IN OTROŠKE PORNOGRAFIJE TER IZBIRNI PROTOKOL H KONVENCIJI O OTROKOVIH PRAVICAH GLEDE UDELEŽBE OTROK V OBOROŽENIH SPOPADIH ...... 25 7. UNICEF...... 28 7.1. NALOGE UNICEF-a V SVETU...... 28 7.2. UNICEF V SLOVENIJI ...... 30 8. TALENT...... 31 9. DISKRIMINACIJA ...... 33 10. PROSTI ČAS ...... 34 11. ZAKON O PREPREČEVANJU NASILJA V DRUŽINI...... 35 12. CERKEV ...... 37 12.1. CELIBAT ...... 38 12.1.1. KRŠITVE CELIBATA ...... 39 12.1.1.1. POSILSTVO ...... 39 12.1.1.1.1. POSILSTVA DUHOVNIKOV ...... 43 12.1.1.1.1.1. POSLEDICE POSILSTEV...... 44 13. NASTOPANJE OTROK V JAVNOSTI ...... 45 14. OGLAŠEVANJE ...... 46 14.1. ZAKON O MEDIJIH...... 46 14.2. SLOVENSKI OGLAŠEVALSKI KODEKS...... 47 14.3. NASTOPANJE OTROK V OGLASIH...... 48 15. TELEVIZIJSKE ODDAJE ...... 49 15.1. SLOVENIJA IMA TALENT...... 50 15.1.1. NASTOP IN ZMAGA LINE KUDUZOVIČ ...... 51 15.2. AMERIŠKI KIDS NATION...... 51 15.3. AMERICA´S GOT TALENT...... 52 15.3.1. NASTOP 10-LETNE JACKIE EVANCHO ...... 52 15.3.2. ZMAGA 11-LETNE BIANCE TAYLOR RYAN...... 53

4 16. LEPOTNA TEKMOVANJA...... 53 16.1. OTROŠKA MISS ...... 53 16.1.1 JonBenet RAMSEY...... 55 17. NATASCHA KAMPUSCH ...... 56 18. SKLEP ...... 58 19. BIBLIOGRAFIJA ...... 59 LITERATURA ...... 59 PRAVNI VIRI...... 61 INTERNETNI VIRI...... 62

5 POVZETEK

V diplomskem delu sem v ospredje postavila pojema talent ter pravice otrok. Temeljno načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, kakor tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predstavljata načelo koristi otroka in nam nalagata, da je potrebno na vseh področjih, ki zadevajo otroka, posvečati posebno pozornost otrokovi koristi.

Preobširnost kršitev človekovih pravic, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, posebno kršitev otrokovih pravic je problem, kateremu bom posvetila pozornost. Skozi diplomsko nalogo bom prikazala, da kjub temu, da je bilo na področju otrokovih pravic sprejetih mnogo predpisov, tako na nacionalni, evropski kot tudi na mednarodni ravni, še vedno prihaja do njihovih kršitev.

Posebno poglavje bom namenila opredelitvi pojma talent, ki prvotno ni pomenil neke psihološke posebnosti, ampak je predstavljal denarno enoto. Ta okoliščina nakazuje, da pri vprašanju talenta ne gre samo za psihološki, temveč tudi ekonomski problem. V sociologiji se pod pojmom talent vse bolj poudarja pomen socialnega kapitala, kot katalizatorja kapitala človeka, ki šele omogoča realizacijo človeškega in posredno tudi fizičnega kapitala. Na podlagi tega lahko vidimo, da se obravnavanje talenta ne sme omejevati zgolj na psihološki ravni, temveč zahteva tesno sodelovanje psihologije, sociologije in ekonomije.

Ločeno poglavje bom namenila socializaciji, tako primarni kot sekundarni. V procesu socializacije se posamezniki naučijo svoje kulture, v obdobju zgodnjega otroštva je pomembnejša primarna socializacija.

Ker so v zadnjem času raznovrstni šovi obnoreli svet, v katerih otroci ne izkazujejo samo svoje talente, ampak tudi zmagujejo, sem poskušala prikazati, kako lahko takšna medijska izpostavljanost vpliva na otroka. Ali imajo njihovi starši pravico, da otroka tekom

6 odraščanja medijsko izpostavljajo, hkrati pa sem prikazala tudi različna mnenja ljudi o nastopanju otrok v javnosti.

Proti koncu diplomske naloge sem se dotaknila tudi more, ki jo je Natascha Kampusch preživljala kar osem let v milosti in nemilosti svojega ugrabitelja, kakor tudi odmevnih primerov, ko se duhovniki znašajo nad svojimi učenci, ki so bili v preteklosti medijsko odmevni.

Ključne besede: talent, otrok, socializacija, varuh človekovih pravic, institucionalno varstvo, diskriminacija, oglaševanje, televizijske oddaje, lepotna tekmovanja, zakon o preprečevanju nasilja v družini.

7 SUMMARY

The emphasis of my thesis is the concept of the talent and children´s rights. The fundamental principle of the United Nations Convention on the rights of the child as well as the Law on conjugal union and the family relations presents the principle interest of the child, which requires from us in all matters affecting the child, to pay particular attention to the child's benefit.

Because of extensive human rights violations in our country as well as in other countries around the world, I will focus primarily on children´s rights violation. Throughout the thesis I will show that despite of many legislation on children's rights, so on European as well as on international level, there is still comming to their violation of their rights.

The whole chapter will be devoted to the definiton of talent. Originally it did not mean a kind of psychological characteristics, but it presented a monetary unit. This fact indicates that the issue of talent is not only psyhological but also economic problem. Under the term talent there is increasing the importance of social capital in sociology, as a human capital catalyst, which only allows the realization of human capital and indirectly the physical capital. On this basis we can see that the term talent should not be restricted only within the psychological approach, but it requires close cooperation with psychology, sociology and economics as well.

Another chapter will be devoted to socialization, to primary as well as secondary socialization. With the process of socialization each individual learns his culture, where primary socialization takes important place especially during the early childhood.

Nowadays there are many popular shows in which children appear and show their talents and they win at the end as well. I tried to present how media exposure affects on children and if their parens have the right to let children grow up under this media exposure. Besides this I presented different opinon on children acting in public.

8 At the end of the thesis I touched a nightmare of Natascha Kampusch who was left for eight years at the tender mercy of her kidnapper. I mentioned as well the cases of priests' child abuse often mentioned in the media in the past.

Key words: talent, child, socialization, ombudsman, institutional care, discrimination, advertising, TV shows, beauty pageants, law on preventing domestic violence.

9 UVOD

Le kdo je bolj nemočen kot otrok? Otrok ne pozna vseh pasti, ne ve, kaj je zanj dobro, še manj pa, kaj so njegove pravice. Otrok je velikokrat predmet spreminjanja, ki ima mnogo obrazov tudi v naši družbi. Pri tem ni moč govoriti samo o zlorabah otrok, kot so recimo spolne zlorabe ali zlorabe v obliki nasilja, ko starši na otrocih sproščajo svojo agresijo, ampak tudi o izkoriščanju otroške delovne sile ter o sodobnem oglaševalskem sistemu, ko poskuša potrošniška družba preko otrok doseči svoje cilje s propagiranjem mnogokrat tudi nepotrebnih in škodljivih potrošniških proizvodov.

Otroci predstavljajo eno izmed najranljivejših družbenih skupin, ki jim je potrebno posvečati posebno pozornost. Otroci skozi odraščanje izoblikujejo osebnost, njen razvoj pa je odvisen od obnašanja in odzivov socialnega okolja. Ko otrok odrašča, čustveno in socialno dozoreva ter razvija svojo nadarjenost, vpliva na njega mnogo dejavnikov, kot so šola, starši, vrstniki, mediji. Vsi ti našteti dejavniki puščajo na otroku pečat, ki se kasneje kažejo v njegovi osebnosti. Oblikovanje osebnosti je zelo zapleten proces. V njem se ljudje vključujejo v družbeni svet, učijo se vrednot, norm, vzorcev ravnanja, naučijo se prevzemati in opravljati nove družbene vloge.

Za razvoj otroka je zelo pomembno, da odrašča v optimalnem okolju, v katerem lahko razvije svoj potencial do vrhunca. Prvi vplivi okolja-družine se kažejo že pri dojenčkih, ko ti reagirajo na oblike in glasove svojih staršev, saj reagirajo na takšen način, kot so ga vajeni pri starših. Hkrati z okoljem vplivajo na otrokov razvoj in posledično na njegov razvoj talenta tudi prirojeni, biološki faktorji, v zgodnjem otroštvu razvite sposobnosti, lastnosti posameznika in njegova samodejavnost, realizacija pa je odvisna tudi od pogojev, ki jih posamezniku omogoča njegovo okolje, zato je pomembno, da se znaki talentiranosti in posamezni talenti prepoznajo čim bolj zgodaj. Talenti otrok pa niso vedno razvidni, saj jih otroci velikokrat ne znajo ali pa nimajo možnosti pokazati.

Talent imajo tako mlajši kot že nekoliko starejši ljudje, zdravi in invalidi, tisti, ki živijo v revnejšem okolju kot tudi tisti iz bogatejših družin in razvitejših držav. Ljudje nosimo v

10 sebi mnogo talentov, ki se lahko pojavijo bodisi na enem samem področju ali pri kombinaciji različnih področij. Človekovi darovi in sposobnosti lahko pridejo na plano v različnih življenjskih obdobjih. Pri nekaterih pridejo že, ko so majhni, pri drugih jih k odkrivanju vzpodbujajo starši in okolica, v kateri živijo, spet tretji pa jih najdejo čisto naključno, tekom let in skozi delo, ki ga opravljajo.

Čeprav imajo otroci pravico živeti otroštvo in sooblikovati svojo prihodnost, ne pa le sprejeti takšno, kot jo predpisujejo in narekujejo pomembni odrasli, otroci sami velikokrat še nimajo dovolj dobro razvitih sposobnosti, da bi lahko presodili, kaj je prav in kaj narobe. Zato jih na pravo pot poskušajo usmerjati njihovi starši, manjši del slednjih pa želi skozi njih uresničiti svoje neizživete sanje, ki pa niso vedno v skladu s koristjo otroka. Vprašanje, kako zaščititi otroka, je zelo pomembno vprašanje, predvsem v tistih primerih, ko odpovedo najpomembnejši zaščitniki otrok, to so starši.

Pri pisanju diplomske naloge sem uporabila različne metode. Predvsem sem se osredotočila na opisno oz. deskriptivno metodo, s katero sem prikazala in analizirala obravnavano temo. Obravnavano tematiko sem analizirala tudi s pomočjo različnih pravnih virov. S pomočjo zgodovinske metode sem prikazala, kakšen pomen je imel pojem talent skozi zgodovino. Gradivo za pisanje diplomske naloge sem črpala iz učbenikov, knjig, pravnih virov itn.

Starši imajo zagotovljeno pravico, da skrbijo za svoje otroke tako, da jih izobražujejo in vzgajajo, vendar morajo pri tem paziti, da ne izvršujejo svoje pravice v nasprotju z otrokovo koristjo in zakonodajo.

Diplomsko nalogo sem razdelila na temeljna poglavja v katerih bom natančneje predstavila in analizirala pravne institute, s katerimi pravice otrok varuje ne samo Ustava RS, ampak tudi evropski in mednarodni pravni akti, pojasnila pa bom tudi pojem talent, na katerem temelji moja celotna diplomska naloga. Nekaj besed bom namenila UNICEF-u, edini organizaciji v okviru Združenih narodov, ki je namenjena izključno otrokom ter skrbi za njihovo preživetje, zaščito in razvoj. Nekatera poglavja bom natančneje predstavila še v podpoglavjih s konkretnimi primeri.

11 S pomočjo izbrane literature in pravnih virov bom poskušala odgovoriti na naslednja vprašanja:

Kaj je talent? Kateri dejavniki vplivajo na razvoj talenta? Ker se v zadnjem času v medijih pojavlja vse več otrok, ki izkazujejo svoje talente v raznovrstnih šovih, me zanima, kako le-ti vplivajo na otroka? Kako lahko zaščitimo otroka pred previsokimi cilji staršev?

12 1. OTROK

Konvencija o otrokovih pravicah (Ur. l. SFRJ št. 15/90, Ur. l. RS Mednarodne pogodbe št. 9/92), ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, v njenem 1. členu definira otroka kot vsako človeško bitje, ki je mlajše od osemnajst let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže prej.

1.1. SOCIALIZACIJA IN OTROKOV RAZVOJ TALENTA

Socializacija je proces, v katerem se posamezniki naučijo kulture svoje družbe, in ga delimo na primarno in sekundarno socializacijo. Proces primarne socializacije je pomemben predvsem v času zgodnjega otroštva, to je v obdobju, v katerem posameznik oblikuje svojo kasnejšo podobo. Primarna socializacija poteka v okviru družine. V njej se otrok z odzivanjem na odobravanje in neodobravanje svojih staršev in posnemanje njihovih zgledov uči jezika ter drugih temeljnih vedenjskih vzorcev svoje družbe. Hkrati vplivajo v času primarne socializacije na otroka tudi drugi dejavniki, kot so izobraževalni sistem oz. učno okolje in otrokovi vrstniki. V stiku s svojimi vrstniki se otrok, ki je še neizkušen, preko interakcij nauči z drugimi igranja različnih iger, nauči se prilagajati sprejetim načinom ravnanja v skupini, hkrati pa začne dojemati in upoštevati dejstvo, da družbeno življenje temelji na pravilih. Za čas primarne socializacije sta značilna dva temeljna procesa: ponotranjanje družbene kulture in strukturiranje osebnosti.1

Socializacija pa ni omejena samo na otroštvo, saj traja vse življenje. Medtem ko se primarna socializacija nanaša na obdobje zgodnjega otroštva, ki se odvija v družini, se sekundarna socializacija odvija v kasnejših letih, ko je družina manj vpletena in imajo večji vpliv na posameznika drugi dejavniki, kot so vrstniki in šola.2

Otrokovi darovi, sposobnosti in nadarjenost lahko pridejo na plano v različnih življenjskih obdobjih, pokažejo se lahko samo na enem področju ali pa ob kombinaciji različnih področij. Da lahko otroci razvijejo svoj potencial do vrhunca je pomembno, da odraščajo v optimalnem okolju, hkrati pa so za njihov razvoj pomembna tudi druga področja, tudi tista,

1 Haralambos Michael, Hoborn Martin, Sociologija, Teme in pogledi, DZS, Ljubljana 1999, str. 12. 2 Haralambos Michael, Hoborn Martin,Sociologija, Teme in pogledi, 1999, str. 330.

13 ki so zunaj miselnega. Na razvoj otroka pa zraven okolja vplivata tudi dva druga dejavnika, to sta njegova samodejavnost in biološki faktorji. Pri nadarjenih otrocih se njihova samoaktivnost, radovednost in raziskovanje začnejo pojavljati že v zgodnjem otroštvu. Pri nadarjenih otrocih so te značilnosti močneje razvite in izstopajoče. Na nadaljni otrokov razvoj vplivajo tako ekološke zmogljivosti, senzibilnost socialne komunikacije otroka ter njegove sposobnosti reagiranja, zvedavosti in vedoželjnosti.3

Dejavnik, ki vpliva na samostojnost otroka je oseba, ki tega otroka vzgaja. V zadnjem času se vedno bolj poudarja, da na otroka ne vplivajo samo odrasle osebe, temveč, da so tudi otroci tisti, ki vplivajo na starše, učitelje itn. Raziskave so pokazale, da nadarjeni otrok vpliva na družino, saj lahko spreminja ustaljene vloge v družini, vpliva na čustva staršev, od družine zahteva posebne prilagoditve.4

Ugodno okolje bo vplivalo na otroka že pred rojstvom. Vplivalo bo na rast njegove intelegentnosti. Res je, da so otroci genetsko edinstveni, njihov IQ pa ima močno dedno zasnovo. Iz tega izhaja, da družina vpliva na otrokove dosežke tudi zaradi bioloških dejavnikov.5 Okolje lahko deluje na otroka intelektualno spodbudno, lahko pa tudi intelektualno nespodbudno. Za slednjega so značilni negativni vplivi kot so gmotna stiska staršev, psihične obremenitve (npr. razveza staršev, učne motnje, strah pred neuspehom). Vsi ti negativni vplivi se odražajo na otroku. Pomembno je, da otrok odrašča v spodbudnem, pozitivnem družinskem okolju, primernem vzgojnem stilu, primerni skrbi za intelektualni razvoj, kajti samo intelektualno spodbudno okolje, visoke razvite sposobnosti in prevladujoče pozitivne osebnostne lastnosti so lahko osnova, da se sploh lahko uresničijo in izrazijo otrokovi posebni darovi. Negativno družinsko okolje, tekmovalna, nefunkcionalna, razpadla ali socialno ogrožena družina je za razvoj nadarjenega otroka neprimerna. Problem takih in podobnih situacij je ta, da se otrokovo življenje nenadoma spremeni- otrok nima več človeka, ki bi mu nudil vzgojno pomoč in čustveno oporo. Vendar pa kljub temu idealna družina, ki bi na otroka v vseh situacijah vplivala pozitivno

3 Meško Mateja, Družina- kreator nadarjenega otroka, Didactica Slovenica, Pedagoška obzorja, 3-4, 2003, str. 25-26. 4 Meško Mateja, Družina- kreator nadarjenega otroka, Didactica Slovenica, Pedagoška obzorja, 2003, str. 26. 5 Meško Mateja, Družina- kreator nadarjenega otroka, Didactica Slovenica, Pedagoška obzorja, 2003 str. 26.

14 ne obstaja. V mnogih družinah največkrat najdemo kombinacijo pozitivnih in negativnih učinkov. 6

Za vzgajanje in spodbujanje otrokovega daru mora imeti starševstvo:

 pozitivno naravnano interakcijo med starši in otroki, ki mora biti zgodnja- otroka je potrebno podpirati in mu omogočati, da bo lahko zdravo odraščal in se počutil varnega,  otroka je potrebno stimulirati, omogočiti je potrebno možnosti za otrokovo učenje ter vanj vključiti druge ljudi izven družine,  različne izkušnje, doživetja,  otroka je potrebno spodbujati pri interesih iz njegovega otroštva,  otroci, ki so nadarjeni potrebujejo čustveno svobodo, različne materiale za igro in eksperimentiranje; oboje je potrebno za njihovo mentalno zdravje in ustvarjalno razmišljanje,  otroke je potrebno naučiti posebnih spretnosti in jim dati možnosti za vodenje,  starši morajo biti dovzetni za otrokov možni talent, ki se v zgodnjem obdobju lahko razlikuje od želene podobe, ki jo starši poskušajo oblikovati. Pomembno je zavedanje staršev glede otrokovih občutkov, izogibati se morajo razlikovanju med spoloma,  čustvena podpora ni enaka ljubezni, saj lahko starševstvo v imenu ljubezni tudi ovira rast otrokovih darov. 7

2. SVETOVNI DAN OTROK

20. november je svetovni dan otrok. Na ta dan je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov leta 1959 sprejela Deklaracijo o otrokovih pravicah, trideset let kasneje,

6 Meško Mateja, Družina- kreator nadarjenega otroka, Didactica Slovenica, Pedagoška obzorja, 2003, str. 30. 7 Meško Mateja, Družina- kreator nadarjenega otroka, Didactica Slovenica, Pedagoška obzorja, 2003, str. 35- 36.

15 leta 1989 pa še Konvencijo o otrokovih pravicah.8 V teh dokumentih so otroci opredeljeni kot imetniki posebnih pravic.9

3. ČLOVEKOVE PRAVICE

Sklop pravil, ki urejajo in varujejo področje človekovih pravic, predstavlja ogledalo vsake države. To ogledalo je namreč odsev tega, kako posamezna država spoštuje svoje prebivalstvo, katere pravice in svoboščine jim priznava ter določa, kje so meje posameznih pravic. Mednarodna skupnost je postala posebej pozorna na problematiko človekovih pravic po koncu hladne vojne, še posebej pa po terorističnem napadu, ki se je zgodil enajstega septembra leta 2001, zaradi česar se je začela povezovati z varnostjo, ekonomskim in družbenim razvojem, z mednarodnim humanitarnim ter kazenskim pravom in nenazadnje tudi z medkulturnim dialogom.10

Progresivni pristop je pristop, ki ga Slovenija zastopa v mednarodni skupnosti na področju človekovih pravic. Ta pristop vodi v nadaljno kodifikacijo mednarodnega prava človekovih pravic ter k dejavnostim, usmerjenim v njihovo spoštovanje in uveljavljanje.11

K prioriteti Slovenske nacionalne zunanje politike na podoročju človekovih pravic se zraven enakopravnosti spolov, pravic narodnostnih in etničnih manjšin, odprave diskriminacije na podlagi istospolne usmerjenosti, izobraževanja za človekove pravice in splošne odprave smrtne kazni povsod po svetu prištevajo tudi otrokove pravice.12

Republika Slovenija v okviru OZN na področju človekovih pravic posebno pozornost namenja družbenim skupinam, ki so najbolj izpostavljene, med drugim tudi otrokom, še zlasti pa otrokom v oboroženih spopadih, ženskam, invalidnim osebam in istospolnim

8 http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2010112005594718 (15. 6. 2001). 9 http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/20-november-svetovni-dan-otroka.html (13. 6. 2011). 10 Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije in Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih, str. 1. 11 http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/clovekove_pravice/ (14. 4. 2011). 12 http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/clovekove_pravice/ (14. 4. 2011).

16 partnerjem, hkrati pa sodeluje tudi pri pripravi ustreznih mednarodnih dokumentov s teh področij. Slovenija je tudi članica medregionalne skupine desetih držav, ki vodijo prizadevanja za vzpostavitev pritožbenega mehanizma h Konvenciji o otrokovih pravicah. Nov izbirni protokol, ki bi določal možnost pritožbe na mednarodni ravni bi med drugim države spodbudil, da bi zagotavljale ustrezne mehanizme na nacionalni ravni.13

Med predpise, ki podrobneje urejajo področje človekovih pravic prištevamo Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (sprejeta in razglašena z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov, 10. 12. 1948 št. 217 A III), Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (Ur. l. SFRJ, št. 7/71, Ur. l. RS, št. 35/92- Mednarodne pogodbe, št. 9/92), Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (Ur. l. SFRJ, št. 7/71, Ur. l. RS, št. 35/92- Mednarodne pogodbe, št. 9/92), Mednarodno konvencijo o odpravi vseh oblih rasne diskriminacije (Ur. l. SFRJ- Mednarodne pogodbe, št. 6/67), Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (Ur. l. SFRJ- Mednarodne pogodbe, št. 11/81), Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (Ur. l. SFRJ, št. 15/90, Ur. l. RS- Mednarodne pogodbe, št. 9/92) in mnoge druge.14

4. VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC

Ureditev otrokovih pravic v različnih predpisih ima za posledico to, da so tudi postopki njihovega uveljavljanja različni. Tako otroci, kot tudi njihovi zastopniki, otrokovih pravic ne morejo uveljavljati v univerzalnem postopku. Posamezno pravico je potrebno uveljavljati na način, ki je prilagojen naravi pravice in je tudi posebej predpisan.15 Univerzalen postopek velja pri Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije, katerega pristojnosti obsegajo tudi varstvo otrokovih pravic. Republika Slovenija nima posebnega varuha, ki bi se ukvarjal samo z varovanjem otrokovih pravic ter bi otroke in mladostnike zastopal v posebnih postopkih in jim omogočal ustrezno strokovno pomoč, ampak to

13 http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/clovekove_pravice/ (14. 4. 2011). 14http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/clovekove_pravice/najpomemnejsi_mednarodnopravni_dokumen ti_s_podrocja_clovekovih_pravic/ (14. 4. 2011). 15 Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije in Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih, str. 1.

17 nalogo opravlja kar Varuh človekovih pravic. Za opravljanje teh nalog je v okviru njegove službe organiziran poseben oddelek, ki ga vodi namestnik varuha. Naloga varuha ni, da odloča o posameznih pravicah, saj so zato pristojni drugi državni organi, ampak se njegova naloga nanaša na to, da nadzira njihovo delo in v primeru ugotovljenih kršitev izda priporočilo, mnenje ali pa predlaga rešitev. Delo varuha je podrobneje določeno v posebnem Zakonu o varuhu človekovih pravic (Ur. l. RS, št. 71/93, popr. 15/94).16

5. OTROKOV ZAUPNIK

Temeljni namen h kateremu stremi institut otrokovega zaupnika, je povezan z zagotovitvijo doslednega izvajanja otrokovih pravic ter ureničitve temeljnega oz. najpomembnejšega načela družinskega prava, tj. načela otrokove koristi. To načelo se lahko uresničuje na tak način, da se otroku zagotovi procesna pravica, da preko drugih oseb sodeluje in s tem vpliva na vse postopke, ki ga neposredno zadevajo. V tem institutu prihaja do prepletanja treh načel- načela uresničevanja otrokovih pravic, zagotavljanja največje koristi otroka ter procesno pravico otroka oz. njegovo pravico, da izrazi svoje mnenje v tistih dejavnostih in postopkih, ki ga zadevajo.17

Na sprejetje zadnje spremembe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 15/76, 30/86, 1/89, 14/89, Uradni list RS, št. 13/94, 82/ 94, 29/95, 26/99, 60/99, 70/00, 64/01, 110/02, 42/03, 16/04, 69/04, 101/07, 122/07) je vplivalo stališče Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Ur. l. RS -Mednarodne pogodbe, št. 26/99) - točka a 5. člena konvencije, ki govori o tem, da lahko države pogodbenice, otroku, kot dodatno procesno predpostavko priznajo tudi pravico, da lahko zaprosi za pomoč ustrezno osebo, ki jo izbere po lastni presoji, da mu pomaga izraziti njegovo mnenje.18 Otrokov zaupnik je oseba, ki nastopa v postopku in ki jo otrok izbere, ker ji zaupa in ki je sposobna

16 Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije in Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih, str. 2. 17 http://www.varuh-rs.si/projekti-in-promocija/projekti/konferenca-o-zagovornistvu-otrok-in- mladostnikov/pisni-prispevki/ljubica-salinger/ (28. 2. 2011). 18 http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih- pravic/svet-evrope/evropska-konvencija-o-uresnicevanju-otrokovih-pravic-svet-evrope/ (28. 2. 2011).

18 razumeti način doživljanja in sprejemanja sveta konkretenega otroka in ki je sposobna prevesti jezik otroka v jezik odraslih in obratno. Otrokov zaupnik ni uradni predstavnik države, ki naj bi ščitil pravne interese otroka, niti otrokov posebni pravni zastopnik.19 Določba zadnjega stavka prvega odstavka 410. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 52/07, 45/08) predvideva, da lahko otrok izrazi svoje mnenje sam ali po osebi, ki jo je izbral sam, pri čemer ni potrebno, da bi otrok dopolnil deset let starosti, saj je lahko tudi mlajši, kajti tudi mnenje mlajšega otroka je v konkretnem primeru lahko relevantno. 410. člen Zakona o pravdnem postopku določa tudi, da kadar sodišče odloča o vzgoji in varstvu otrok ter o stikih otrok s starši in drugimi osebami mora otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, na primeren način obvestiti o uvedbi postopka in o njegovi pravici, da izrazi svoje mnenje. Glede na starost otroka in druge okoliščine sodnik otroka povabi na neformalen razgovor na sodišču ali zunaj sodišča s posredovanjem centra za socialno delo ali šolskega svetovalnega delavca, pri čemer je lahko na razgovoru navzoča le oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere. Ta oseba lahko pomaga otroku izraziti njegovo mnenje. Sodnik o razgovoru sestavi zapisnik, lahko pa tudi odloči, da se razgovori zvočno snemajo. Sodišče lahko zaradi varstva otroka tudi določi, da se staršem ne dovoli vpogled v zapisnik oziroma poslušanje posnetka.20

Ministrstvo, pristojno za delo družino in socialne zadeve je bilo s strani centrov za socialno delo in predstavnikov civilne družbe s področja zaščite otrok obveščeno, da pri izvajanju procesne pravice otrokovega zaupnika prihaja do težav. V določenih primerih se je izkazalo, da otrokov zaupnik ni dosegel namena, spet v drugih primerih pa je prišlo do zlorabe navedene pravice v korist odraslih, le v nekaterih primerih pa se je ta pravica uporabila kot zaščita otrokovih koristi.21

Hkrati je bilo ugotovljeno, da nekatera sodišča v praksi, kjer se odloča o zaupanju otroka v vzgojo in varstvo ter o odločitvah, ki se nanašajo na določitev osebnih stikov, pošljejo centru za socialno delo zahtevo, da z otrokom opravi razgovor, čeprav ta način ni v skladu z

19http://www.varuh-rs.si/projekti-in-promocija/projekti/konferenca-o-zagovornistvu-otrok-in- mladostnikov/pisni-prispevki/ljubica-salinger/ (28. 2. 2011). 20 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 2/04, 52/07, 45/08. 21http://www.varuh-rs.si/projekti-in-promocija/projekti/konferenca-o-zagovornistvu-otrok-in- mladostnikov/pisni-prispevki/ljubica-salinger/ (28. 2. 2011).

19 Zakonom o pravdnem postopku (ZPP). ZPP namreč določa, da mora otroka o postopku obvestiti sodnik, hkrati pa mora z njim opraviti tudi razgovor, o katerem se sestavi tudi zapisnik. Javna pooblastila centra za socialno delo za izdajo svojega strokovnega mnenja o zaupanju v vzgojo in varstvo otrok ter določitev osebnih stikov imajo podlago v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.22

6. OTROKOVE PRAVICE IN NJIHOVO INSTITUCIONALNO VARSTVO

Človekove pravice so pravice, ki pripadajo vsem nam. Vsebovane so v Ustavi republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06), Deklaraciji o človekovih pravicah in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Ur. l. RS- Mednarodne pogodbe, št. 3-20/94, RS 11/94) ter drugih pravnih aktih.

Pravice otrok in mladih, starih do osemnajst let pa so poleg že omenjenih institutov, zaradi svoje pomembnosti vsebovane tudi še posebej. Natančneje jih na mednarodni ravni ureja Konvencija o otrokovih pravicah, Deklaracija o otrokovih pravicah, na evropski pa Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic.23

Slovenija nima enotnega predpisa, ki bi v celoti urejal otrokove pravice. Le te so urejene v različnih predpisih (zakonih), v katerih so urejena posamezna področja našega življenja. Kljub raznolikostim posameznih otrokovih pravic pa mora vsak postopek temeljiti na tem, da je sprejeta odločitev v otrokovo največjo korist. Kaj predstavlja otrokovo korist, pa ni v vseh primerih enako, zato je ni mogoče za vse primere določiti na splošno ter vnaprej, ampak se mora vsakič znova ugotoviti.24

Po 8. členu Ustave republike Slovenije se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pomeni, da je Slovenija zavezana uporabljati mednarodne akte,

22 http://www.varuh-rs.si/projekti-in-promocija/projekti/konferenca-o-zagovornistvu-otrok-in- mladostnikov/pisni-prispevki/ljubica-salinger/ (28. 2. 2011). 23 http://www.varuh-rs.si/otroci-mladi/o-otrokovih-pravicah/kaj-so-otrokove-pravice/ (28. 2. 2011). 24 Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije in izbirni protokol h konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih, str. 1.

20 ki se nanašajo na pravice otrok in so v hierarhiji aktov nad nacionalno zakonodajo.25

Na področju mednarodnega varstva človekovih pravic so otrokove pravice varovane s členi, ki se nanašajo na pravice otrok in so vsebovane v temeljnih dokumentih o človekovih pravicah, kakor tudi z dokumenti, ki obravnavajo pravice otrok.

6.1. USTAVNO VARSTVO OTROKOVIH PRAVIC

Ustava Republike Slovenije v 14. členu določa, da so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

V skladu s 56. členom Ustave Republike Slovenije uživajo otroci posebno varstvo in skrb. Človekove pravice in temeljne svoboščine, ki jih otroci uživajo pa morajo biti v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo. Isti člen Ustave pa otrokom zagotavlja tudi posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem ter hkrati določa, da takšno varstvo ureja zakon. Posebno varstvo uživajo tudi otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe. Tudi njihov položaj podrobneje ureja zakon.26

S 56. členom se otrokom poleg temeljnih pravic in svoboščin zagotavlja tudi posebno varstvo, s katerim se uveljavlja pozitivni vidik pravice do spoštovanja družinskega življenja. Po tem členu Ustave so otroci nosilci vseh človekovih pravic in svoboščin, vendar pa nadalje Ustava določa, da temeljne pravice otroci uživajo v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Dolžnost države, da posebej varuje otroke, je določena tudi v 53. členu Ustave,27 saj ta člen določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere.

25 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06. . 26 Ustava Republike Slovenije. 27 Šturm Lovro, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije Kranj, 2010, str. 578.

21 Kdaj otrok pridobi posamezno pravico je odvisno od same vsebine te pravice. Tako otrok pridobi volilno pravico šele z dopolnjenim osemnajstim letom starosti, svobodno odločanje o rojstvu otrok šele z določenim telesnim razvojem, sposobnost uveljavljanja pravic pa je odvisna od otrokove poslovne sposobnosti.28

54. člen Ustave RS določa, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke, ta pravica in dolžnost pa se jim lahko odvzameta ali omejita samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Iz tega člena torej izhaja, da imajo starši pravico in dolžnost zaščititi svoje otroke pred kakršnimkoli ogrožanjem. V kolikor pa starši teh pravic in dolžnosti ne izvršujejo, lahko na njihovo mesto stopi država. Dolžnost države namreč obsega zaščito tistih posameznikov, ki so nesposobni skrbeti zase ali so izpostavljeni potencialnemu nasilju oziroma izkoriščanju s strani drugih. V to skupino posameznikov spada tudi otrok, ki zaradi svoje telesne in duševne nerazvitosti ni sposoben sam uveljavljati svojih interesov.29

S 3. odstavkom 56. člena Ustava zavezuje državo, da mora otroku zagotoviti posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duševnim ali drugim izkoriščanjem in zlorabljanjem. Takšno varstvo ureja zakon. Naloga države je, da z ustrezno organiziranostjo strokovno usposobljenih služb zagotovi pravočasno odkrivanje ogroženih ljudi.30

6.2. ZAKON O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) ne vsebuje definicije otroka, za dosego polnoletnosti pa postavlja enako starostno mejo kot Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, to je 18 let. Definicijo, kdo je otrok, najdemo v predlogu Družinskega zakonika. Slednji v 5. členu določa, da je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let, razen če je že prej pridobila popolno poslovno sposobnost. To nam pove, da po naši zakonodaji v tem

28 Šturm Lovro, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije Kranj, 2010, str. 579. 29 Šturm Lovro, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije Kranj, 2010, str. 580. 30 Šturm Lovro, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije Kranj, 2010, str. 580.

22 smislu ni mogoče šteti za otroka mladoletne osebe, ki je pridobila popolno poslovno sposobnost. O popolni poslovni sposobnosti govori ZZZDR v 117. členu, kjer določa, da lahko mladoletnik pridobi popolno poslovno sposobnost s sklenitvijo zakonske zveze, kot tudi v primeru, da je postal roditelj, če obstajajo zato pomembni razlogi, o tem pa odloča sodišče v nepravdnem postopku. Iz tega lahko razberemo, da polnoletnost predstavlja mejo, ki pravno loči otroka od odraslega.

Tudi v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76, 30/86, 1/89, 14/89, Uradni list RS, št. 13/94, 82/94, 29/95, 26/99, 60/99, 70/00, 64/01, 110/02, 42/03, 16/04, 69/04, 101/07, 122/07) so vsebovane določbe o pravici do enakosti otrok. V 4. členu tega zakona je zapisano, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok, hkrati pa v 2. odstavku istega člena določa, da imajo straši pravice in dolžnosti, da zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo, skrbijo za življenje, osebnostni razvoj svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico, ki pripada očetu in materi skupaj.

Da morajo starši, druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist, določa 5.a člen. V otrokovo korist delajo starši le, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti in želja.

V 5. in 7. členu ZZZDR je določeno, da so otroci v pravicah in dolžnostih, ki jih imajo starši in sorodniki do njih enaki ne glede na to, ali so otroci rojeni v zakonski zvezi ali izven nje ter ne glede na to ali so posvojeni ali naravni potomci staršev, saj s posvojitvijo kot posebno obliko varstva mladoletnih otrok nastane med posvojiteljem in posvojencem enako razmerje, kot je med starši in otroci. Mladoletnim otrokom zagotavlja država varstvo vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otroka (6.

23 člen).31

6.3. EVROPSKA KONVENCIJA O URESNIČEVANJU OTROKOVIH PRAVIC

Svet Evrope je na prodročju prava prispeval k harmonizaciji pravnega sistema na podlagi standardov, med drugim standardov s področja otrokovih pravic.

Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (Ur. l. RS- Mednarodne pogodbe, št. 26/99) je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 1. oktobra 1999, leta 2001 pa je Republika Slovenija pripravila Drugo poročilo o sprejetih ukrepih za uresničevanje Konvencije o otrokovih pravicah. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic ureja procesno sposobnost otrok v pravdnih in nepravdnih postopkih. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic se uporablja za otroke, ki so mlajši od 18.let.

Cilji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic so:

 v korist otrok spodbujati njihove pravice,  jim priznati procesne pravice,  jim omogočiti uresničevanje teh pravic tako, da so otroci sami ali prek drugih oseb ali organov obveščeni in jim je dovoljeno, da lahko sodelujejo v postopkih pred pravosodnimi organi, ki jih zadevajo.

Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic ne preprečuje pogodbenicam uporabe pravil, ugodnejših za spodbujanje in uresničevanje otrokovih pravic.32

31 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/76, 30/86, 1/89, 14/89, Uradni list RS, št. 13/94, 82/94, 29/95, 26/99, 60/99, 70/00, 64/01, 110/02, 42/03, 16/04, 69/04, 101/07, 122/07. 32 Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic, Uradni list RS- Mednarodne pogodbe, št. 26/99.

24 6.4. KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH IN IZBIRNI PROTOKOL H KONVENCIJI O OTROKOVIH PRAVICAH GLEDE PRODAJE OTROK, OTROŠKE PROSTITUCIJE IN OTROŠKE PORNOGRAFIJE TER IZBIRNI PROTOKOL H KONVENCIJI O OTROKOVIH PRAVICAH GLEDE UDELEŽBE OTROK V OBOROŽENIH SPOPADIH

Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (KOP) je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela z resolucijo 20. novembra 1989. Pri opredeljevanju otrokovih pravic se KOP poslužuje takšnega načina, da ima pred očmi posamezno otrokovo osebnost in identiteto. Osrednje načelo KOP je delovati v interesu otroka. KOP poudarja, da morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki poglavitno vodilo otrokova korist, zaradi česar je treba otroka postaviti v vlogo subjekta. Zaradi krepitve njegovega položaja mu je potrebno omogočiti zastopanje, kar je pogoj za uresničevanje njegovih pravic.33

V 12. členu KOP je zapisano, da države pogodbenice otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, jamčijo pravico do svobodnega izražanja le-teh v zadevah, ki se nanašajo nanj, o tehtnosti izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo. Otrok ima možnost zaslišanja v kateremkoli sodnem ali upravnem postopku v zvezi z njim, ki se lahko izvede neposredno ali preko zastopnika ali pa preko ustreznega organa na način, ki je v skladu s procesnimi pravili notranje zakonodaje.

Osrednji cilj, h kateremu stremi KOP je spodbujanje pravic otrok v njihovo korist, jim priznati procesne pravice ter jim omogočiti uresničevanje teh pravic tako, da so sami ali prek drugih oseb ali organov obveščeni in jim je dovoljeno, da pred pravosodnimi organi sodelujejo v postopkih, ki jih zadevajo. Še posebej so upravičeni zahtevati določene informacije, da se z njimi posvetuje, da izrazijo svoje mnenje in da so obveščeni o kakršnihkoli možnih posledicah njihovega mnenja.34

33 http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/zagovornik/Glas_otroka_WEB-ultimat-zadnja.pdf (29. 6. 2011). 34 http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/zagovornik/Glas_otroka_WEB-ultimat-zadnja.pdf (29. 6. 2011).

25 V skladu s 1. členom KOP in obeh njenih protokolih je otrok oseba, človeško bitje, mlajše od 18. let, razen če zakon, ki se uporablja za otroka, določa, da se polnoletnost doseže že prej. V ZZZDR lahko zasledimo tako pojem otroka, kot tudi pojem mladoletnika. Pojem otroka se uporablja pogosteje od pojma mladoletnika, največkrat se uporablja za opredeljevanje sorodstvenega razmerja, to je razmerja otroka do njegovih staršev, medtem ko se pojem mladoletnika uporablja predvsem pri ureditvi skrbništva. Glede na opredelitev pojma otroka v 1. členu KOP po naši zakonodaji ne moremo šteti za otroka mladoletne osebe, ki je pridobila popolno poslovno sposobnost. Popolno poslovno sposobnost lahko oseba pridobi s telesno in duševno zrelostjo ter sposobnostjo za samostojno življenje. To pomeni, da pridobitev popolne poslovne sposobnosti predstavlja mejnik, ki pravno gledano loči otroka od odrasle osebe. Po 117. členu ZZZDR se šteje, da lahko pridobi popolno poslovno sposobnost mladoletnik s sklenitivjo zakonske zveze, popolno poslovno sposobnost pa lahko pridobi tudi mladoletnik, ki je postal roditelj, če so za to pomembni razlogi. O tem odloča sodišče v nepravdnem postopku.

2. člen KOP določa, da morajo države pogodbenice spoštovati in vsakemu otroku, ki sodi pod njihovo pravno pristojnost, jamčiti s konvencijo priznane pravice brez kakršnegakoli razlikovanja, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved, politično in drugo prepričanje, narodno, etnično ali družbeno poreklo, premoženje, onesposobljenost, rojstvo ali kakršenkoli drugi položaj otroka, njegovih staršev ali zakonitega skrbnika.

Države pogodbenice bodo s sprejetjem vseh ustreznih ukrepov zagotovile varstvo otroka pred vsemi oblikami razlikovanja ali kaznovanja zaradi položaja, delovanja, izraženih mnenj ali prepričanj njegovih staršev, zakonitih skrbnikov ali družinskih članov (2. člen KOP).35

KOP ter oba izbirna protokola (zbirni protokol h KOP glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije ter izbirni protokol h KOP glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih), ki KOP pomembno dopolnjujeta, vsebujejo in določajo otrokove pravice, ki so del splošnih človekovih pravic. Slednje pravice zagotavlja Slovenija vsem

35 http://www.varuh-rs.si/index.php?id=105 (28. 2. 2011).

26 enakopravno. 8. člen Ustave Republike Slovenije določa, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno, kar pomeni, da v kolikor iz vsebine mednarodnih pogodb ne izhaja kaj drugega, za njihovo uresničevanje v vsakdanjem življenju načelno ni potrebno sprejeti nikakršnih zakonov ali drugih predpisov. 36

V času predsedovanja Slovenije Svetu Evrope, v obdobju od maja 2009 do novembra 2009, sta bili vsebinski prednostni nalogi Slovenije promocija otrokovih pravic ter odprava smrtne kazni v Belorusiji. V času predsedovanja je Svet za zunanje odnose sprejel tri posodobljene smernice na področju smrtne kazni, otrok v oboroženih spopadih ter mučenja otrok, pripravili pa smo tudi vmesni pregled izvajanja smernic o zagovorih človekovih pravic in začeli izvajati nove smernice o pravicah otrok. 37

V času predsedovanja Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je Slovenija izvedla projekt izobraževanja o človekovih pravicah »Naše pravice.« Temelj tega projekta predstavlja KOP in se je izvajal za 66.000 otrok v Albaniji, Azerbajdžanu, Belgiji, Bolgariji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, Hrvaški, Irski, na Kosovu, Makedoniji, Nemčiji, Ruski federaciji, Sloveniji, Srbiji, Turčiji in Ukrajini.38

Tako za Slovenijo, kot tudi za druge države je pomembno, da spoštujejo sprejete mednarodne obveznosti s področja človekovih pravic, zato Ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, aktivno sodeluje pri pripravi nacionalnih poročil o njihovem izvajanju ter si prizadeva za to, da bi naša država pristopila k novim instrumentom o človekovih pravicah.

Žal pa se v praksi še vedno pogosto srečujemo s kršitvami posameznih pravic, ki se kršijo bodisi zavedno ali nezavedno s strani posameznikov, kot tudi s strani državnih organov in institucij, ki so pristojne za izvajanje dela oblasti.39

36 Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije, str.1. 37 http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/clovekove_pravice/ (14. 4. 2011). 38 http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/clovekove_pravice/ (14. 4. 2011). 39 http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/clovekove_pravice/ (14. 4. 2011).

27 7. UNICEF

Mednarodni sklad za pomoč otrokom, imenovan UNICEF, je bil ustanovljen leta 1946 kot sklad za pomoč otrokom povojne Evrope. Leta 1953 je postal del Združenih narodov. UNICEF je edina organizacija Združenih narodov, ki izključno zastopa pravice otrok, podpira izvajanje KOP, spodbuja izobraževanje deklic, preprečevanje širjenja virusa HIV oziroma AIDS-a, predvsem pa si prizadeva ustvarjati primerno družbeno okolje za vse otroke.40

UNICEF danes deluje v večini držav sveta.41

Glavni urad UNICEFA se nahaja v New Yorku, Urad za Evropo pa v Ženevi. V svojih uradih zaposluje 8.400 sodelavcev, od tega jih več kot polovica dela neposredno na terenu. UNICEF deluje tako preko svojih uradov na terenu, kakor tudi preko nacionalnih odborov. Uradi na terenu nudijo pomoč otrokom in izvajajo programe v 156 manj razvitih državah sveta, v 36 razvitih državah (med katere sodi tudi Slovenija) pa deluje preko nacionalnih odborov, ki predstavljajo vitalni del in partnerje UNICEF-a, katerih naloga je izobraževanje, zagovarjanje pravic otrok in zbiranje sredstev za UNICEF-ove programe, pomoči otrokom v manj razvitem svetu. Pomembno vlogo v UNICEF-u zraven številnih darovalcev ter kupcev UNICEF-ovih izdelkov predstavljajo nepogrešljivi prostovoljci.42

7.1. NALOGE UNICEF-a V SVETU

Med naloge UNICEF-a, ki jih ima ta v svetu, prištevamo:

 skrb za preživetje in celovit ter kakovosten razvoj otrok v njihovem zgodnjem otroštvu,  zagotavljanje možnosti otrokom, da se ti vključujejo v osnovno izobraževanje in da jim je pri tem zagotovljena enakost med spoloma,

40http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_ organizacije/ozn/unicef/ (17. 4. 2011). 41http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_ organizacije/ozn/unicef/ (17. 4. 2011). 42 http://zlataleta.com/unicef-zdruzeni-za-otroke/ (15. 4. 2011).

28  izvaja borbo proti epidemiji HIV oz. aidsu ter zagotavlja socialno in drugo pomoč okuženim in prizadetim otrokom,  otroke ščiti pred zapostavljanjem in diskriminacijo ter nasiljem, izkoriščanjem in zlorabami,  nudi nujno pomoč v kriznih razmerah otrokom in materam. Naloga UNICEF-a je, da otrokom zagotavlja hrano in dodatke v obliki vitaminov in mineralov kot so npr. jod, vitamin A, vitamin B, cink, s čimer so zmanjšali podhranjenost, obolevanje in smrtnost otrok. Starše uči o pomembnosti dojenja do šestega meseca otrokove starosti, o ustrezni prehrani, higieni ter spremljanju rasti otrok. K preživetju otrok pomaga tudi tako, da jim zagotavlja cepljenje, zaščito pred malarijo, uporabo oralno rehidracijske soli, kakor tudi druge različne zaščite pred številnimi drugimi boleznimi. UNICEF predstavlja enega najpomembnejših dobaviteljev cepiv v svetovnem merilu, lokalnim skupnostim pa omogoča dostop do pitne vode in sanitarij, izobražuje pa jih tudi o higieni.43

Ker izobrazba predstavlja temelj za otrokov razvoj in kakovost njegovega življenja, UNICEF spodbuja otroke k izobraževanju, hkrati pa se zavzema za enake možnosti izobraževanja dečkov in deklic. Naloge UNICEF-a obsegajo tudi usposabljanje učiteljev, gradnjo otrokom prijaznih šol, otrokom pa zagotavlja osnovne učne pripomočke.44

Med naloge UNICEF-a se uvršča tudi zagotavljanje zdravil in preprečevanje okužb z virusom HIV z matere na otroka, zagotavljanje osnovnega pediatrične nege okuženih otrok ter razvijanje programa o ozaveščanju mladih o različnih načinih zaščite pred okužbo s tem virusom, otrokom, ki so osiroteli zaradi epidemije aidsa pa nudi podporo.45

Mednarodni sklad za pomoč otrokom razvija in podpira različne programe, ki se borijo proti izkoriščanju otroške delovne sile, trgovini z otroki in otroški prostituciji ter

43http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_ organizacije/ozn/unicef/ (17. 4. 2011). 44http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_ organizacije/ozn/unicef/ (17. 4. 2011). 45http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_ organizacije/ozn/unicef/ (17. 4. 2011).

29 vključevanju otrok v oborožene spopade. Bori se tudi za sprejetje zakonov, ki prepovedujejo tovrstna dejanja, lokalne skupnosti pa seznanja o nedopustnosti izkoriščanja in zlorabi otrok. Otroke spodbuja k šolanju, jim nudi zatočišča ter jih usposablja za boljši poklic.46 UNICEF-ovo glavno skladišče se nahaja v Kopenhagnu na Danskem, ima pa tudi regijska skladišča, kjer ima na zalogi različne vrste paketov pomoči.47

7.2. UNICEF V SLOVENIJI

UNICEF Slovenije predstavlja enega izmed 37 UNICEF-ovih nacionalnih odborov, ki zastopa UNICEF-ovo poslanstvo ter podpira delo in cilje UNICEF-a v Sloveniji.48

Med temeljne naloge nacionalnih odborov se uvršča zbiranje sredstev za UNICEF-ove programe pomoči otrokom v manj razvitem svetu. UNICEF Slovenija to nalogo uresničuje preko prodaje voščilnic ter drugih izdelkov, hkrati pa zbira sredstva tudi preko različnih akcij od posameznikov in podjetij. V akcijo zbiranja sredstev se vključujejo osnovnošolci, dijaki in študentje, ponekod pa so vključeni že tudi otroci v vrtcu. Vsi prej našteti zbirajo sredstva tako, da prodajajo izdelke, organizirajo dogodke (koncerte, razstave), izdelujejo punčke iz cunj itn.49

UNICEF ima tudi poseben program Izobraževanja za razvoj. To je program, katerega naloga je spodbujati vzgojo in razvoj otrok in mladostnikov o splošnih vrednotah kot so človekove in otrokove pravice, mir, globalna solidarnost, socialna pravičnost, toleranca in strpnost do drugačnosti, multikulturnost ter druge naloge. UNICEF Slovenija poučuje otroke o tem, da postanejo odgovorni prebivalci sveta, hkrati pa otroci spoznavajo svet, v katerem živijo. Po sprejetju KOP je postalo pomembno področje delovanja UNICEF-ovih nacionalnih odborov tudi zagovorništvo otrokovih pravic. Pravice vsem otrokom po svetu

46http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_ organizacije/ozn/unicef/ (17. 4. 2011). 47http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_ organizacije/ozn/unicef/ (17. 4. 2011). 48http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_ organizacije/ozn/unicef/ (17. 4. 2011). 49http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_ organizacije/ozn/unicef/ (17. 4. 2011).

30 niso zagotovljene enako, mnogi otroci svojih pravic sploh ne poznajo. UNICEF Slovenija izdaja tudi publikacije o otrokovih pravicah in druga gradiva, s katerimi seznanja javnost s položajem otrok ter tudi preko tega skrbi za to, da bi imeli otroci pri nas najboljše možnosti za zdravo in srečno otroštvo.50

Za otroke v Sloveniji se izvajajo neposredni projekti tudi na lokalni ravni. Preko »Otrokom prijaznimi UNICEF-ovimi mesti« spodbuja mesta ter javne uslužbence kot tudi druge osebe, da delajo v dobro otrok ter da tudi na občinski ravni vključujejo otroke v razprave o reševanju problemov, ki jih zadevajo. UNICEF z »Varnimi točkami« skupaj s partnerji ustvarja posebne prostore, kamor se otroci lahko zatečejo po pomoč, če se znajdejo v stiski. S pomočjo projekta »POVEJ! Spregovorimo o nasilju med otroki. Za varno šolo« seznanja otroke, mladostnike in učitelje o tem, da je medvrstniško nasilje nesprejemljivo.51

Pri razporejanju sredstev, pripravi programov sodeluje v Izvršilnem odboru UNICEF-a v New Yorku tudi slovensko ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki za programe, namenjene za dobrobit otrokom namenja tudi prostovoljne prispevke. Ministrstvo pa sodeluje tudi z Uradom UNICEF-a v Ženevi ter pripravlja strokovne obiske za države centralne in vzhodne Evrope. Leta 1993 je bil v Sloveniji ustanovljen tudi Slovenski odbor za UNICEF, ki deluje kot nevladna organizacija.52

8. TALENT

S pojmom talenta, z njegovo strukturo, kot tudi z njegovo naravo se misleci ukvarjajo že mnogo let, zato v strokovni literaturi zasledimo različna pojmovanja besede talent, na katero so vplivala okolja, s katerih so misleci prihajali, prav tako pa je na razlago vplival tudi njihov vidik, s katerega so si besedo razlagali.

50http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_ organizacije/ozn/unicef/ (17. 4. 2011). 51http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_ organizacije/ozn/unicef/ (17. 4. 2011). 52http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evropske_zadeve/mednarodne_ organizacije/ozn/unicef/ (17. 4. 2011).

31 Čeprav se nam kaže psihološko obravnavanje talenta danes vse bolj nezadostno, je pojem talent psihološki pojem. Vedno bolj očitno namreč postaja, da je talent danes potrebno obravnavati tudi z ekonomskega in sociološkega vidika.53

V psihologiji predstavlja talent nekaj nadpovprečnega, kot npr. nadpovprečna nadarjenost za določene miselne ali motorične spretnosti.54 Sama beseda talent izhaja iz ekonomije in predstavlja merilno tehniko. V stari antiki je talent predstavljal utežno denarno enoto, ki je imela dokaj visoko vrednost, ustrezal naj bil približno 30 kilogramom žlahtne kovine. Talent pa je omenjen tudi v svetopisemski priliki, ki naj bi jo povedal Jezus. V njej je govora o bogatašu, ki je odpotoval ter pred odhodom zaupal svoje imetje v upravljanje svojim trem služabnikom, upoštevaje njihove zmožnosti. Mednje je razdelil talente, tako da je prvemu dal pet talentov, drugemo dva, tretjemu pa samo enega. Po njegovi vrnitvi se je izkazalo, da sta prva dva služabnika s kupčevanjem zaupano jima vsoto podvojila, tretji pa je svoj talent zakopal in ga vrnil prav takšnega, kakršnega je bil dobil. Prva dva služabnika sta bila za njuno dejanje pohvaljena in nagrajena, tretji pa je bil kaznovan. Gospodar mu je talent vzel in ga dal tistemu, ki je že v začetku dobil pet talentov. Zanimivo je, da je to zgodbo napisal ravno evangelist Matej, ki je bil po poklicu cestninar, kar je v tistem času pomenilo nekaj podobnega kot oderuh.55 Grki so talentiranost primerjali tudi z dobrim govornikom, umetnikom, filozofom in tudi zmagovalcem na olimpijadah. Srednji vek je priznaval talentiranost vojskovodjem, filozofom-bogoslovcem, retorikom itd. V industrijski družbi pojem talentiranosti dobi še večjo razsežnost. Povezovati se začne z delitvijo dela. Družbene razmere in potrebe narekujejo iskanje talentiranih, vedno bolj se širi tudi zanimanje zanje. Išče se nadarjene astronome, inžinirje, politike, kiparje, psihologe, pesnike, pisatelje itd. Zanimanje za talentirane se je izjemno povečalo v drugi polovici 20. stoletja, hkrati pa se je pojavil problem, kako opredeliti, kaj je talent, kdo je talentiran in kdo ne.56

53 Makarovič Jan, Realizacija talenta: od človeka do socialnega kapitala, Didactica Slovenica, Pedagoška obzorja, 2003, str. 3. 54 Bele Ivan, Galič Aleš, Grilc Peter, Jakulin Vid, Juhart Miha, Kristan Ivan, Polajnar-Pavčnik Ada, Simič Vladimir, Veliki splošni leksikon, priročna izdaja, 3.knjiga, DZS,d.d., Ljubljana, 2006, str. 4393. 55 Makarovič Jan, Realizacija talenta: od človeka do socialnega kapitala, Didactica slovenica, Pedagoška obzorja, 2003, str. 4. 56 Jurman Benjamin, Inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost, Center za psihodiagnostična sredstva, Ljubljana, 2004, str. 146.

32 Poznamo pet vrst talentov: akademske, tehnične, medosebne, umetniške in atletske. Akademske lastnosti odražajo oz. se sklicujejo na podatke o talentih iz literature in pisnih virov, socioloških znanosti, matematike in drugih znanosti. Tehnična kategorija talentov je sestavljena iz kombinacije zgoraj naštetih lastnosti, ki sestavljajo akademske talente. Pod umetniške talente štejemo talente vizualnih umetnosti v drugi umetnosti obrti, drami, glasbi, petju, plesu itn. Pod medosebne talente štejemo tiste, ki imajo nadpovprečne sposobnosti na splošno ter na primer pri odnosih in komuniciranju z javnostjo. Atletski talenti so tisti, ki imajo sposobnosti pri igrah in športu, ki so boljši od ostalih.57

9. DISKRIMINACIJA

20. stoletje je prepleteno z najrazličnejšimi oblikami diskriminacije. V Združenih državah Amerike so veljali diskriminatorni predpisi, ki so uzakonjali segregacijo temnopoltih prebivalcev že v 19. stoletju. Nikakor pa ne gre pozabiti grozovitih primerov genocida v času med prvo in drugo svetovno vojno, v kateri so bili žrtve diskriminacije pripadniki judov, romov in slovanske narodnosti, pojavljala pa se je tudi diskriminacija homoseksualcev, invalidov in drugih. Vse to dokazuje, da diskriminacija ni le posamičen pojav. Mnoge države sveta pa tudi mednarodne skupnosti si zato prizadevajo odpraviti vse, tudi tiste najmanjše pojavne oblike diskriminacije.

Nobena družba pred diskriminacijo ni imuna. Številni ljudje so neenako obravnavani zaradi svoje rase, barve kože, spola, spolne usmerjenosti, starosti, jezika, vere, invalidnosti, izobrazbe in drugih osebnih okoliščin, zaradi česar so prikrajšani za enakopravno priznanje, uživanje in uresničevanje pravic, kakor tudi enakopravno opredeljevanje dolžnosti na področjih, kot so politično, socialno, kulturno področje družbenega življenja.

Diskriminacija vpliva tudi na svobodo ljudi, saj lahko ljudi omejuje pri razvijanju njihovih sposobnosti in samouresničevanju, prispeva k občutkom ponižanosti, manjvrednosti,

57 Mallick Mihir Kumar, Talented children, Identification and education, Discovery publishing house, New Delhi, 2003, str. 8.

33 prizadetosti in nemoči ljudi, pri tem pa lahko prizadetost vpliva tudi na širšo družbo. Tako lahko onemogočanje razvijanja posameznikovih talentov vpliva na razvoj in produktivnost, konkurenčnost in gospodarstvo. Pojav diskriminacije pa posledično vpliva tudi na večanje socialne neenakosti in odpravo solidarnosti, vse to pa lahko ogrozi politično stabilnost družbe ter vodi v nemire, upore ali najskrajnejšo obliko, vojno.

Diskriminacija se lahko pojavi tudi pri ljudeh, ki so izjemno talentirani. Talentiranost lahko povzroči, da so ti ljudje izključeni iz družbe in drugače obravnavani. S pojmom diskriminacije je tesno povezan pojem stereotipa. Tako npr. stereotipi prikazujejo ženske kot šibke in pasivne, zaradi česar so lahko ženske, ki so izjemno spretne pri opravljanju moškega dela, zapostavljene oz. diskriminirane, prav tako pa so lahko tudi moški, ki so bolj spretni pri izvajanju ženskih opravil diskriminirani. Vsekakor pa velja tudi obratno. Tudi človek, ki nima nobenega talenta, je lahko zaradi nenadarjenosti in nespretnosti diskriminiran.

Eno izmed temeljnih vrednot slovenske ustavnopravne ureditve predstavlja spoštovanje enakosti. 14. člen Ustave Republike Slovenije vsebuje splošno prepoved diskriminacije in določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na raso, narodnost, spol, vero, jezik, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino. 14. člen tudi določa, da so vsi pred zakonom enaki.58

10. decembra 1928 je Generalna skuščina sprejela in objavila Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, isti dan pa je v svetu poznan kot mednarodni dan človekovih pravic.59

10. PROSTI ČAS

Ne samo otrok, ampak vsak človek ima pravico do prostega časa, do igre in razvedrila, ki je primerno njegovi starosti. V prostem času se lahko človek svobodno izraža, druži z vrstniki,

58 Ustava republike Slovenije. 59 http://www.rtvslo.si/slovenija/mednarodni-dan-clovekovih-pravic/26587 (20. 6. 2011).

34 se udeležuje kulturnega življenja in ukvarja s tistimi dejavnostmi, ki ga veselijo in sproščajo.

Otroci imajo na voljo mnogo dejavnosti, s katerimi si lahko krajšajo prosti čas. Skozi prostočasne dejavnosti lahko otrok odkrije, predrami ter obogati svojo ustvarjalnost tako, da spravi na plano zaklad, ki se skriva v vsakem izmed nas.

Nekateri otroci se odločajo za različne športne ali glasbene dejavnosti, dejavnosti v okviru cerkve, spet drugi so bolj naklonjeni umetnosti in igranju, manekenstvu, nekateri pa svoj prosti čas namenjajo tudi pomoči drugim, z vključevanjem v prostovoljna socialna dela.

V nadaljevanju diplomske naloge bom posameznim prostočasnim dejavnostim namenila več pozornosti ter poskušala prikazati, da kljub temu, da bi naj prostočasne dejavnosti otroka razbremenjevale in bi otrok naj preko njih odkril in razvil svoj talent, lahko imajo prostočasne dejavnosti nanj tudi obraten učinek, ki pa ni nujno, da se pokaže na otroku takoj, ampak se lahko razkrije šele tekom let.

11. ZAKON O PREPREČEVANJU NASILJA V DRUŽINI

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08), ki je bil sprejet leta 2008, v svojem 3. členu opredeljuje pojem nasilja kot vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje družinskega člana iz 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oziroma povzročitelja. V istem členu ZPND kot fizično nasilje opredeljuje vsako uporabo fizične sile, ki pri družinskem članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe, kot spolno nasilje ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član nasprotuje, je vanje prisiljena ali zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njihovega pomena. Kot psihično nasilje opredeljuje ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Ekonomsko nasilje po ZPND pomeni neupravičeno nadzorovanje ali

35 omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, zanemarjanje pa pomeni obliko nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.

V skladu z 2. členom ZPND se za družinske člane oziroma članice štejejo:

 zakonec ali zunajzakonska partnerica oziroma partner, bivši zakonec ali bivša zunajzakonska partnerica oziroma partner,  partnerica oziroma partner ali bivša partnerica oziroma partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti,  krvna sorodnica oziroma sorodnik (v nadaljnjem besedilu: sorodnik) v ravni vrsti,  krvni sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena,  sorodnik po svaštvu do vštetega drugega kolena,  posvojiteljica oziroma posvojitelj (v nadaljnjem besedilu: posvojitelj) in posvojenka oziroma posvojenec,  rejnica oziroma rejnik (v nadaljnjem besedilu: rejnik) in rejenka oziroma rejenec,  skrbnica oziroma skrbnik (v nadaljnjem besedilu: skrbnik) in varovanka oziroma varovanec,  osebe, ki imajo skupnega otroka,  osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.

Nadalje v 3. členu določa, da posebno varstvo pred nasiljem uživa mladoletni družinski član. Šteje se, da je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugimi družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja. ZPND posebno skrb pri obravnavanju nasilja in nudenju pomoči žrtvam namenja starejšim osebam in invalidom, kakor tudi osebam, ki zaradi osebnih okoliščin niso sposobne skrbeti zase.60

60 Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Uradni list RS, št.16/08.

36 12. CERKEV

Sociologija religije cerkev definira kot versko skupnost, ki je nasprotna sekti. Za cerkev je značilno, da ima objektivizirane verske izkušnje, natančno določene nauke in dogme. Cerkev ima zgodovino in izročilo, trdno organizirano in s tradicijo podprto hierarhijo. Za pripadnike cerkve je značilno, da so čustveno zmerni in strpni. Cerkev se opredeljuje tudi kot bogoslužni prostor za javno opravljanje krščanskega bogočastja, ki je lahko po svoji obliki stavba ali prostor, po funkciji pa oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska cerkev, pokopališka cerkev, romarska cerkev ali stolna cerkev oziroma stolnica. 61

Cerkev predstavlja tudi krščansko versko skupnost, ki v ožjem pomenu označuje vso krščansko skupnost v prvih stoletjih, v širšem smislu pa vsako njenih delov, nastalih v zgodovini.

Širši pomen pojma Cerkve se nanaša na vsako versko skupnost, za katero so značilni obvezna ureditev, duhovniška služba, verski in nravni nauk ter točno določene oblike bogoslužja. Cerkev je bila kot ustanova in s svojo obveznostjo v vesti z državno oblastjo bodisi tesno povezana bodisi je bila z državo v napetih odnosih. Večina držav je svoj odnos do Cerkve uredila s posebno pogodbo (konkordatom). V nekaterih državah je Cerkev popolnoma ločena od države.62

Iz 7. člena Ustave Republike Slovenije izhaja, da so država in verske skupnosti ločene.63 Ločenost pomeni na eni strani avtonomnost verskih skupnosti v njihovih notranjih zadevah in na drugi sekularizacijo javnega življenja. Pri opredelitvi položaja verskih skupnosti izhaja Ustava iz načela laičnosti države. Določa namreč, da so država in verske skupnosti ločene. Verske skupnosti so v Republiki Sloveniji enakopravne, nobena nima priznanega posebnega položaja, saj Ustava ne razlikuje med priznanimi in nepriznanimi verskimi skupnostmi. Verske skupnosti so pri svojem delovanju svobodne in avtonomne.64 41. člen Ustave RS, ki govori o svobodi vesti določa, da je izpovedovanje vere in drugih opredelitev

61 Bajt Miro, Kocjan- Barle Marta, Splošni religijski leksikon, Modrijan založba, d.o.o., Ljubljana, 2007, str. 179. 62 Bele Ivan, Galič Aleš, Grilc Peter, Jakulin Vid, Juhart Miha, Kristan Ivan, Polajnar-Pavčnik Ada, Simič Vladimir, Veliki splošni leksikon, priročna izdaja, 2006, str. 621. 63 Ustava Republike Slovenije. 64 Kaučič Igor, Grad Franc, Ustavna ureditev Slovenije, 3. izdaja, GV založba, Ljubljana, 2003, str. 79.

37 v zasebnem in javnem življenju svobodno. Nadalje isti člen določa, da imajo starši pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ali prepričanja.65

Prvo v zgodovini, ki je razmejilo versko področje od političnega oz. cerkveno skupnost od državne, je bilo krščanstvo. Človek bi naj bil po naravi družbeno bitje, za njegov obstoj je potrebna politična skupnost. V tem smislu ocenjuje krščanstvo državo pozitivno, vendar pa ji na podlagi svojih dogmatičnih in moralnih načel ne priznava Božjih atributov in totalitarne oblasti nad človekom in družbo. Kljub temu, da je krščanstvo razmejilo ti dve področji, pa je skozi zgodovino nenehno obstajala napetost med Cerkvijo in državo. Danes prevladuje stališče ločenosti (»svobodna cerkev v svobodni družbi«), vendar pa to ne pomeni izobčenosti.66

12.1. CELIBAT

Pojem celibat pomeni samskost, samski stan, ki ga izberejo in h kateri se zaobljubijo kleriki zahodne cerkve iz religioznih nagibov. Teologija govori o celibatu kot posebnem božjem daru, s katerim se duhovnik svobodno preda Bogu in ljudem. V Katoliški cerkvi pomeni celibat prepoved poroke in zapoved čistosti za vse duhovnike, v vzhodni Cerkvi pa gre le za stopnjo posvečenja od subdiakona naprej. Celibat so v vzhodnih Cerkvah dolžni spoštovati menihi in episkopi, za diakone in duhovnike pa velja, da lahko sveti zakon sklenejo pred sprejemom diakona, po diakonskem posvečenju pa se ne morejo ženiti. Protestantske cerkve ne poznajo celibata.67

Začetki celibata segajo v antiko in stoicizem. Uta Ranke Heinemann v svoji knjigi Katoliška cerkev in spolnost govori o tem, da odnos cerkve do spolnosti izhaja že iz poganstva. Antični misleci kot razlog za vzdržnost navajajo predvsem medicinske razloge,

65 Ustava republike Slovenije. 66 Bajt Miro, Kocjan- Barle Marta, Splošni religijski leksikon, Modrijan založba, d.o.o., Ljubljana, 2007, str. 630. 67 Bele Ivan, Galič Aleš, Grilc Peter, Jakulin Vid, Juhart Miha, Kristan Ivan, Polajnar-Pavčnik Ada, Simič Vladimir, Veliki splošni leksikon, priročna izdaja, 2006, str. 607.

38 saj spolni akt razumejo kot nevaren, težko obvladljiv in zdravju škodljiv. Negativno mnenje o spolnosti je imela tudi filozofska šola stoicizma. 68

12.1.1. KRŠITVE CELIBATA

V preteklih letih smo lahko v medijih zasledili vrsto pedofilskih afer, ki so bile odkrite znotraj Rimskokatoliške cerkve, zato so se začela pojavljati vprašanja, ali je vzrok za ta dejanja celibat in ali bi ukinitev celibata odpravila pedofilijo med duhovniki? Odgovor bomo dobili le, ko oz. če bo do tega prišlo.

12.1.1.1. POSILSTVO

V Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ-1, Uradni list RS, št.55/08, 66/08, 39/09) je posilstvo opredeljeno kot dejanje, ko ena oseba prisili drugo osebo istega ali drugega spola k spolnemu občevanju tako, da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo. To dejanje se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. Če kdo spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola in še ta oseba ni stara petnajst let, pri čemer obstaja očitno nesorazmerje med zrelostjo storilca in žrtve, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let. V primeru, da kdo stori prej omenjeno dejanje z osebo, ki še ni stara deset let ali s slabotno osebo, ki še ni stara petnajst let ali tako, da uporabi silo z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom najmanj treh let. Z zaporom od enega do desetih let se kaznuje učitelja, vzgojitelja, skrbnika, posvojitelja, roditelja, duhovnika, zdravnika ali drugo osebo, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, varstvo ali oskrbo. Strožje se kaznuje osebo, ki v prej omenjenih okoliščinah prizadene spolno nedotakljivost osebe, ki še ni stara petnajst let. 69

Menim, da so učitelji, vzgojitelji, skrbniki, posvojitelji, roditelji, duhovniki in zdravniki osebe, ki lahko pomembno vplivajo na otrokovo življenje. To so osebe, ki jim otrok zaupa, ki bi naj otroka usmerjale, vzgajale in skrbele za njegovo dobrobit, zato je odločilnega

68 http://www.rtvslo.si/svet/zgodovina-celibata-ali-kako-so-katoliski-duhovniki-ostali-brez-svojih- zena/227253 (1. 9. 2011). 69 Kazenski zakonik (KZ-1), Uradni list RS, št. 55/08, 66/08, 39/09.

39 pomena, kakšen je odnos teh oseb do otroka, saj lahko vsakršna njihova izdaja pusti na otroku nepopravljive posledice.

Pomembno je:

 da je neprimerna vsaka spolna aktivnost med odraslim in otrokom ter da jo imenujemo spolna zloraba,  da so povzročitelji spolnih zlorab otrok odrasli,  da povzroči spolna zloraba prizadetemu otroku veliko duševno in včasih tudi telesno bolečino,  da je spolna zloraba kaznivo dejanje.

Na svetu je zlorabljenih približno 25% vseh otrok. Zloraba ne povzroči duševne in telesne škode samo otroku, ampak prizadene tudi njegovo družino. O spolni zlorabi govorimo v primeru, kadar odrasla oseba otroku govori grde opolzke besede in se ob tem naslaja, kadar mu razkazuje intimne dele svojega telesa ali mu kaže pornografske slike ali filme, ko opazuje otroka pri intimnih opravilih in se ob tem naslaja, kadar odrasla oseba pripravi otroka do tega, da se ga otrok dotika na intimnih delih telesa ali odrasel sam prijema otrokove intimne dele telesa, stori posiltvo nad otrokom, sili otroka v protitucijo, sili otroka v skupinske spolne aktivnosti, kakor tudi v primeru, kadar otroka pripravi, da snema pornografske filme ali fotografije.70

Vzroki, zakaj določena oseba stori zlorabo, so različni. Največkrat imajo storilci resne čustvene in psihične težave, ali so bili v otroštvu sami žrtve zlorabe. Storilci so velikokrat tudi osebe, ki pogosto pijejo, so v zakonu nezadovoljni sami s seboj ali z drugimi, ali so se znašli v hudi življenjski stiski. Storilci so praviloma znani ali neznani moški (ženske redkeje), tako očetje, očimi, dedje, strici, prijatelji staršev, športni vzgojitelji, učitelji. Storilci so mlajše ali starejše osebe, najpogosteje so stari okrog 30 let.71

70 Zloković Jasmina, Dečman Dobrnjič Olga, Zaprte oči ne vidijo zla, Trpinčenje, zanemarjanje in spolna zloraba otrok- odgovornost družine, družbe in šole, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2007, str. 93. 71 Zloković Jasmina, Dečman Dobrnjič Olga, Zaprte oči ne vidijo zla, Trpinčenje, zanemarjanje in spolna zloraba otrok- odgovornost družine, družbe in šole, 2007, str. 93

40 Kraji spolnih zlorab so različni. Spolne zlorabe so dogajajo doma, v šoli ali na poti v šolo, v parkih, kinih, na samotnih ali zapuščenih cestah, kateremukoli dečku, deklici, ne glede na njhovo starost. Tudi dojenčku.72

Storilec uporabi nad zlorabljenim otrokom moč in avtoriteto. Največkrat ima taka oseba lahek dostop do otroka in je z njim pogosto sama, otrok pa tej osebi zaupa. Storilec otroku grozi, od otroka zahteva molčečnost ter nad njim izvaja fizično silo. Otrok velikokrat zmotno misli, da mu ob tej osebi ne grozi nevarnost.73

Storilec pridobi otroka tako, da mu reče, da to počnejo vsi in da je to igra. Zato, da gre otrok s storilcem domov, se mu storilec zlaže, da ima za to dovoljenje staršev. Storilec se otroku izgovarja, da se bosta skupaj učila, trenirala kakšen šport ali igrala. Otroka podkupuje tudi z darili, uslugami in denarjem.74

Zlorabljeni otrok misli, da je to kar se je zgodilo njemu nekaj čudnega, česar ne zna poimenovati in da se to dogaja vsem otrokom. Zloraba pri otroku povzroči, da začne ta misliti, da je slab in pokvarjen, saj se mu to drugače ne bi zgodilo. Otrok o zlorabi ne upa povedati drugim, niti staršem, ker mu storilec grozi, hkrati pa ga je sram, ker misli, da je za to kar se mu je zgodilo kriv sam in da mu ne bo o tem, kar se mu je zgodilo nihče verjel. Otrok se velikokrat boji mnenja, ki si ga bodo drugi zaradi zlorabe ustvarili o njem.75

Zloraba pusti na otroku vrsto posledic. Pri otroku povzroči vedenjske težave, ki se kažejo v pretepih s sošolci, neprimernem vedenju do učiteljev, nemirnosti, nezbranosti, učnih težavah, laganju, samomorilskih poskusih, čustvenih težavah kot so moreče in grozne sanje, nočnih strahovih, žalosti, odklanjanju hrane ali požrešnosti, telesnih težavah v obliki močenja postelje, blatenja v hlače, različnih bolečinah (glavobol, bolečine v trebuhu in

72 Zloković Jasmina, Dečman Dobrnjič Olga, Zaprte oči ne vidijo zla, Trpinčenje, zanemarjanje in spolna zloraba otrok- odgovornost družine, družbe in šole, 2007, str. 93. 73 Zloković Jasmina, Dečman Dobrnjič Olga, Zaprte oči ne vidijo zla, Trpinčenje, zanemarjanje in spolna zloraba otrok- odgovornost družine, družbe in šole, 2007, str. 93. 74 Zloković Jasmina, Dečman Dobrnjič Olga, Zaprte oči ne vidijo zla, Trpinčenje, zanemarjanje in spolna zloraba otrok- odgovornost družine, družbe in šole, 2007, str. 94. 75 Zloković Jasmina, Dečman Dobrnjič Olga, Zaprte oči ne vidijo zla, Trpinčenje, zanemarjanje in spolna zloraba otrok- odgovornost družine, družbe in šole, 2007, str. 94.

41 spodnjem delu telesa, nepojasnjene krvavitve iz nožnice in zadnjične odprtine), zgodnja nepojasnjena nosečnost. Posledice zlorabe niso vedno vidne, ampak ostanejo pogosto dolgo časa skrite.76

Otrok se zavaruje pred zlorabo s tem, da se zaveda, da je vedenje in ravnanje nekaterih odraslih oseb lahko zanj nevarno. Izogibati se mora osebam, ki jih ne pozna in ki ga vabijo v avto ali k sebi domov, od njih ne sme sprejemati daril, sladkarij ali denarja. V kolikor grozi otroku nevarnost, mora otrok povedati staršema ali drugi osebi, ki ji zaupa o vsakem čudnem vedenju odraslega, prav tako pa tudi o tem, da se ob določeni odrasli osebi, s katero je bil sam, počuti nelagodno.77 Če otroku grozi neposredna nevarnot, mora otrok poskusiti zbežati, poklicati na pomoč, storilcu reči, da bo povedal drugim.

Dolžnost staršev in drugih odraslih oseb je, da varujejo interese otrok, ki imajo prednost pred interesi odraslih, da otroku posredujejo čim več informacij o tem, kaj vse se mu lahko zgodi, da otroka naučijo varovati se pred nevarnostmi, da otroka ščitijo pred dejanji, ki bi lahko privedli do zlorabe in da poskušajo prepoznat in preprečit dogajanja kot so alkoholizem, nasilje, droge, brezposelnost, prostitucija ter psihične težave, ki bi lahko privedle do zlorabe.78

Če odrasel izve za zlorabo, mora otroku povedati, da mu verjame, zagotoviti mu mora, da je na varnem, da otroka ne krivi za to, kar se je zgodilo, saj je za zlorabo vedno odgovoren odrasel. Otroka nikakor ne smemo spraševati, zakaj se je to zgodilo, saj otrok na to nima odgovora. O vsakršni zlorabi moramo nemudoma sporočiti ustreznim službam (policiji, centru za socialno delo, lečečemu zdravniku).79

76 Zloković Jasmina, Dečman Dobrnjič Olga, Zaprte oči ne vidijo zla, Trpinčenje, zanemarjanje in spolna zloraba otrok- odgovornost družine, družbe in šole, 2007, str. 94. 77 Zloković Jasmina, Dečman Dobrnjič Olga, Zaprte oči ne vidijo zla, Trpinčenje, zanemarjanje in spolna zloraba otrok- odgovornost družine, družbe in šole, 2007, str. 95. 78 Zloković Jasmina, Dečman Dobrnjič Olga, Zaprte oči ne vidijo zla, Trpinčenje, zanemarjanje in spolna zloraba otrok- odgovornost družine, družbe in šole, 2007, str. 95. 79Zloković Jasmina, Dečman Dobrnjič Olga, Zaprte oči ne vidijo zla, Trpinčenje, zanemarjanje in spolna zloraba otrok- odgovornost družine, družbe in šole, 2007, str. 96.

42 Po mojem mnenju je pomembno, da starš, skrbnik ali druga oseba, ki ji je otrok zaupal kaj se mu je zgodilo, v takšni situaciji pravilno odreagira in otroku nemudoma pomaga. Napačna reakcija osebe, ki ji je otrok zaupal svoje težave lahko negativno vpliva na otrokov nadaljni razvoj. Otrok se lahko zapre vase, postane nedružaben in plašen, zaradi česar lahko izgubi tudi voljo do opravljanja stvari, ki so ga včasih veselile ter zaupanje v odrasle. V kolikor pa ta oseba odreagira pravilno pa sklepam, da bo otrok začutil, da je v tej osebi našel zaupnika, ki ga razume in mu stoji ob strani. Vsekakor pa so posledice, ki jih na žrtvi pusti posiltvo odvisne od starosti in osebnosti žrtve.

12.1.1.1.1. POSILSTVA DUHOVNIKOV

Leta 2010 je bila proti duhovniku rimskokatoliške cerkve vložena obtožnica, v kateri so nemškega duhovnika obtožili posilstva mladoletnega otroka. 50-letnik bi naj takrat 14-letno deklico zlorabljal tri leta in ji domnevno grozil, da v kolikor ne bo sodelovala, ne bo prišla v nebesa. Nemško tožilstvo je o domnevnem kaznivem dejanju obvestilo posebno telo, ki ga je Nemčija ustanovila zaradi vse več razkritih primerov spolnih zlorab krščanskih otrok. Po začetku policijske preiskave je bil duhovnik v župniji, kjer je služboval razrešen s funkcije. Po besedah tiskovnega predstavnika župnije v Osnabruecku je tožilstvo prevzelo primer po tem, ko se obtoženi duhovnik ni želel predati oblastem. V zadnjih letih razkrite spolne zlorabe v rimskokatoliških instituciajh vse bolj pretresajo javnost, tudi slovensko. 80 Kot prvi slovenski duhovnik, je bil zaradi spolne zlorabe še ne desetletne deklice, pravnomočno obsojen kašeljski župnik, danes 63-letni Franc Frantar, kateremu sojenje bi se moralo začeti že pred skoraj osmimi leti, vendar se obtoženec na vabilo sodišča ni odzval. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je duhovnik izginil iz države. Sodišče je zanj najprej odredilo pripor, kasneje pa so zanj razpisali še mednarodno tiralico. Izkazalo se je, da si je duhovnik za novo bivališče izbral misijon v Afriškem Malaviju, v domovino pa se je vrnil leta 2006. Takrat se je moral na zatožni klopi braniti očitkov, da je spolno zlorabljal desetletno deklico v župniji Kašelj-Zalog, kjer je kot dušni pastir služboval 25 let. Deklica je bila žrtev njegovega spolnega nasilja vse od leta 1990 pa do leta 1992, ki ga je duhovnik izvajal ne samo v župnišču, ampak tudi na domu dekličinih staršev. Frantar se je moral

80http://www.delo.si/clanek/118654 (28. 2. 2011).

43 soočiti z obtožbami, ki so ga bremenile spolnega napada na deklico, mlajšo od 15 let. Primer je bil zaključen leta 2008, ko so ljubljanski višji sodniki duhovniku izrekli petletno zaporno kazen, s čimer so zvišali odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je Frantarja obsodilo na tri leta in deset mesecev zapora.81

12.1.1.1.1.1. POSLEDICE POSILSTEV

Posilstvo se lahko zgodi komurkoli-ženski, moškemu, otroku ali odraslemu, samozavestni ali sramežljivi osebi. Tudi zgodi se lahko kjerkoli in kadarkoli- doma ali v službi, v diskoteki ali temačni ulici, podnevi ali ponoči. Žrtev posilstva lahko postane kdorkoli izmed nas.

Žrtvam posilstva, se življenje po posilstvu obrne na glavo. Pusti jim lahko ne samo fizične, ampak tudi psihične posledice, ki so lahko za žrtev uničujoče in se lahko razvijejo v dolgotrajne duševne stiske. Ključnega pomena je, da žrtev pravočasno poišče pomoč strokovnjaka ali se priključi skupinam, kjer nudijo pomoč žrtvam posilstva. V kolikor pa se posiljena oseba ne želi izpostavljati, pa se lahko zaupa tudi kakšnemu družinskemu članu ali prijatelju.82

Posledice posilstva se kažejo v zmanjšanju samospoštovanja, v sovraštvu do samega sebe, samomorilskih nagnjenjih in občutkih brezupnosti. Vse te posledice je moč opaziti zlasti pri družinskih spolnih zlorabah, kjer je storilec oče ali druga oseba, ki skrbi za otroka. Žrtvam posilstva je potrebno dati vedeti, da so ljubljeni in spoštovani, kar še posebej velja v primeru posilstva otrok.83

Med posledicami posilstva se navaja tudi krivda žrtve. Oseba, ki je bila posiljena, se namreč čuti odgovorno za posilstvo. Ravno krivda pa je razlog, da otroci o posilstvu ne povedo starejšim.84

81 http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042344050 (16. 6. 2011) . 82 http://vizita.si/clanek/dusevnost/kako-preziveti-posilstvo.html (30. 6. 2011). 83 Parkinson Patrick, Child sexual abuse and the churches, Understanding the issues, Aquila Press, Hodder and Stoughton Ltd. London, 2003, str.131. 84 Parkinson Patrick, Child sexual abuse and the churches, Understanding the issues, 2003, str.133.

44 Posiljeno osebo je velikokrat sram. Poznamo tako zdravo sramežljivost, kot tudi nezdravo. Zdrava sramežljivost nas opozarja na človeške omejitve. Nezdrava sramežljivost oz. sram pa lahko nastane kot posledica spolne zlorabe, lahko pa je posledica tudi kakšnih drugih dejavnikov.85

Med posledice posilstva se prištevajo tudi jeza žrtve, posttraumatski stresi in posledice, ki se kažejo na področju spolnosti.86

Kot posledica posilstva se lahko pri žrtvi pojavi tudi žalost. Žrtev največkrat občuti žalost zato, ker ji je bilo odvzeto nekaj, kar se ne more več nadomestiti, kot na primer izguba nedolžnosti ali česa drugega, kar njihovim prijateljem ni bilo odvzeto.87

13. NASTOPANJE OTROK V JAVNOSTI

Fenomen otroških zvezdnikov se je že dodobra razširil po svetu. Tako smo tudi v Sloveniji preko tekmovanj dobili nekaj novih zveznikov, vendar je njihova slava velikokrat trajala le kratek čas. Mnoge danes uveljavljene igralke, so prvič stopile pred kamere, ko so bile še zelo majhne. Jodie Foster je nastopila v reklami že kot dveletna deklica, Drew Barrymore pa še preden je dopolnila eno leto, medtem ko je v filmu igrala pri šestih letih. Tatum O´Neal je bila pri devetih letih že nagrajena z oskarjem za najboljšo stransko vlogo, Scarlett Johansson in Lindsay Lohan sta prvi film posneli pri desetih letih, Macaulay Culkin pa je na broadwajskih odrih stal pri štirih letih, pri osmih je že snemal filme. Nič drugače pa ni z glasbeniki. Britney Spears je nastopila v številnih reklamah in na plesnih tekmovanjih. Kralj popa, Michael Jackson, je postal glavni pevec kvinteta Jackson, ki so ga sestavljali še štirje njegovi starejši bratje pri petih letih. V slovenski zgodovini pa je bila pred Lino edina otroška pevka Hajdi Korošec.88

85 Parkinson Patrick, Child sexual abuse and the churches, Understanding the issues, 2003, str. 136. 86 Parkinson Patrick, Child sexual abuse and the churches, Understanding the issues, 2003, str. 136 87 Parkinson Patrick, Child sexual abuse and the churches, Understanding the issues, 2003, str.137. 88 http://www.revijaobrazi.si/zgodbe/naslovna/otroske-zvezde-v-zrelu-slave.html (17. 4. 2011).

45 14. OGLAŠEVANJE

Reklame in oglaševanja predstavljajo enega izmed najpomembnejših dejavnikov tržnega komuniciranja. Dandanes se tako otroci, mladina kot tudi starejši srečujemo z oglaševanjem na vsakem koraku- kadarkoli sedemo pred televizijo, se ne moremo izogniti barvnim slikam oglasnih spotov.

Pojem oglaševanja pomeni vsakršno plačano obliko neosebne predstavitve ali promocije idej, izdelkov ali storitev, katerih naročnik je znan. Poteka preko množičnih medijev in ima pomembno funkcijo pri uvajanju novih izdelkov in storitev. Namen oglaševanja je informiranje o imenu in lastnostih izdelka, predstavitev osnovnih značilnosti storitev, pritegnitev pozornosti potrošnikov in spodbujanje k nakupu oglaševanega proizvoda.89

Potrošniška družba z oglaševanjem stremi k povečanju povpraševanja po določenih produktih ali storitvah. Oglasi predstavljajo ključna ekonomsko propagandna sporočila od proizvajalcev do potrošnikov kot ciljne skupine. Povečano povpraševanje se doseže s čimvečjo prepoznavnostjo, le ta pa se doseže s tem, da postane sinonim za določeno vrsto produkta.

14.1. ZAKON O MEDIJIH

Zakon o medijih je eden najpomembnejših zakonov, ki ureja področje oglaševanja, ki je namenjeno otrokom in oglasom, v katerih nastopajo otroci. Zakon o medijih v 49. členu govori o oglasih v katerih nastopajo in katerih pretežno ciljno občinstvo so otroci. Ti oglasi ne smejo vsebovati prizorov nasilja, pornografije in drugih vsebin, ki bi lahko škodovale otrokovemu zdravju ter duševnemu in telesnemu razvoju otroka, ali bi kako drugače negativno vplivali na dovzetnost otrok. Oglaševanje ne sme moralno ali psihično prizadeti otrok.

89 Malovrh Milena, Valentinčič Jože, Psihologija v trgovini: priročnik za prodajalce in poslovodje, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, 1996 , str.97.

46 Otroci so pri oglaševanju še posebej ranljivi, saj do določene starosti preprosto ne razumejo namena oglaševanja in so preveč zaupljivi, zato morajo oglasna sporočila, namenjena otrokom, spoštovati določene pogoje:  oglaševanje otrok ne sme vzpodbujati k nakupu izdelkov neposredno in jih tudi ne sme vzpodbujati, da bi pritiskali na starše ali druge odrasle, da bi jih kupili;  oglaševanje otrok ne sme vzpodbujati k temu, da bi prepričevali starše ali koga drugega v nakup proizvodov ali storitev;  oglaševanje ne sme izkoriščati posebnega zaupanja v starše, učitelje ali druge osebe;  oglaševanje ne sme neupravičeno prikazovati otrok v nevarnih situacijah.90

14.2. SLOVENSKI OGLAŠEVALSKI KODEKS

Slovenski oglaševalski kodeks (SOK) je avtonomni kodeks Slovenske oglaševalske zbornice, katerega pristojnost ni posegati na področje zakonodajnega urejanja s strani države. Slovenski oglaševalski kodeks in Zakon o medijih delujeta vzporedno, s čimer se zapolnjujejo praznine, v katere Zakon o medijih ne seže in zato velikokrat omogoča lažje reševanje sporov v primerjavi s pravnim postopkom ali kazenskim pregonom. Značilno za Slovenski oglaševalski kodeks je, da nima zakonske moči, presoja po njem pa omogoča širše presojanje. SOK predstavlja predvsem orodje samoregulative oglaševanja, sodišča pa ga lahko uporabljajo kot referenčni dokument v okviru veljavne zakonodaje.

Prvi oglaševalski kodeks so predstavniki oglaševalske idustrije sprejeli leta 1994 in ga dopolnili leta 1997, 1999 in 2009. Leta 1994 je bila ustanovljena tudi prva samoregulativna organizacija slovenske oglaševalske industrije Slovensko oglaševalsko združenje, kasneje leta 1999 pa je bila ustanovljena še Slovenska oglaševalska zbornica (SOZ). Članice slednje sprejemajo kodeks. 91

18. člen Slovenskega oglaševalskega kodeksa govori o otrocih in mladostnikih oz. osebah mlajših od 16. let. V njem je določeno, da bo Oglaševalsko razsodišče pri tolmačenju določil tega člena upoštevalo načelo, da so za otroke in mladostnike najprej odgovorni

90 Zakon o medijih, Uradni list RS, št. 110/06. 91 http://www.soz.si/uploads/slovenski_oglasevalski_kodeks.pdf (23.6. 2011).

47 njihovi starši oz. skrbniki. Posebno pozornost je potrebno posvečati tako zasnovi kot umeščanju oglasov, ki so namenjeni otrokom in mladostnikom, kakor tudi tistim v katerih ti nastopajo kot igralci ali manekeni. Oglaševanje ne sme zlorabljati lahkovernosti otrok ali pomanjkanje njihovih življenjskih izkušenj, prav tako ne sme vsebovati prizorov psihičnega ali fizičnega nasilja in drugih vsebin, ki bi lahko škodovale celostnemu razvoju otrok in mladostnikov. V oglasih ni dovoljeno prikazovati otrok, ki so sami, brez varstva na prometni cesti, če niso očitno dovolj stari, da znajo skrbeti za lastno varnost, kot tudi ni dovoljeno prikazovati otrok, ki se igrajo na cesti, razen če ni očitno, da gre za zaprto cesto ali v ta namen določeno površino. V oglaševanju tudi ni dovoljeno prikazovati otrok, ki prečkajo cesto, ne da bi pazili na promet. Pri prečkanju ceste morajo hoditi po zebri. Namen vsega tega je, da pri otrocih ne spodbujamo napačnega odnosa do prometne varnosti. V oglaševanju otroci ne smejo voziti motornih vozil, če ni očitno, da so dovolj stari oz. je možno pričakovati, da že imajo ustrezno vozniško dovoljenje, ni jih dovoljeno prikazovati, kako se nevarno nagibajo npr. čez okna ali ograje mostov, ali sami plezajo po nevarnih strminah. V oglaševanju tudi ni dovoljeno prikazovati otrok, ki se npr. vzpenjajo na za to neprimerne površine z namenom, da bi dosegli kakšno stvar, ki je višje od njihovega dosega. V oglaševanjih otroci ne smejo uporabljati vžigalic, vžigalnikov ali naprav, ki bi lahko povzročile opekline ali druge poškodbe, otrok tudi ni dovoljeno spodbujati, da bi stopili v neznan prostor ali k pogovoru s tujci. Pri oglaševanju hrane in pijače, namenjene otrokom se ne sme opravičevati ali spodbujati slabih prehranjevalnih navad ali življenjskega sloga, ne sme se dejavno spodbujati otrok, naj pijejo ali jedo pred spanjem ali čez dan pogosto jedo sladkarije ali prigrizke. Prigrizki morajo biti jasno opredeljeni kot prigrizki in ne kot nadomestek za obroke. V oglaševanju se otrok ne sme spodbujati k temu, naj pojedo več kot ponavadi, ne sme se zavajati otrok glede morebitnih telesnih, socialnih ali psihičnih koristi, ki naj bi jih imeli zaradi uživanja izdelka.92

14.3. NASTOPANJE OTROK V OGLASIH

Avtomobili, zavarovanja, kozmetika itd., vse to so stvari, ki jih otroci oglašujejo in prodajajo v reklamah, čeprav jim ti izdelki sploh niso namenjeni. Spet drugi otroci pa nastopajo v reklamah za pleničke, v katerih hočejo svoje starše prepričati, da morajo za

92 Slovenski oglaševalski kodeks, 18.člen.

48 blagor njih, svojih otrok, kupiti ravno te pleničke ali otroško hrano. Oglasi, v katerih nastopajo otroci- dojenčki, so največkrat namenjeni in usmerjeni na starejše, odrasle, ki so naklonjeni otrokom, saj so starši tisti, ki opravijo končni nakup. Namen vseh teh oglasov je, da se gledalce prepriča, da je oglaševan izdelek koristen za naše otroke.

Na radovedne in domiselne ideje otrok, ki vedno znova raziskujejo nekaj novega in nam postavljajo najrazličnejša vprašanja, ki se jim porajajo v njihovih glavicah velikokrat vplivajo mediji, tudi z njihovimi oglaševanji. Otroci si oglase pozorno oglejujejo ter poskušajo imitirati nastopajoče. Pri tem pa se vedno znova pojavljajo vprašanja, kako medijsko oglaševanje vpliva na razvoj otrok? Res je, da vplivi na otroke niso samo negativni, vendar pa so na žalost negativni vplivi pogostejši od pozitivnih in se lahko dolgoročno kažejo v otroških emocijah in psihi. Kljub temu pa v poslovnem svetu ni prostora za dostojnost in skromnost mladih.

Negativni vidiki oglaševanja na otroke se kažejo predvsem v naslednjem:

 da otroci začno prepričevati in izsiljevati svoje starše, naj jim oglaševano stvar kupijo, ne glede na to ali je koristen ali ne;  da si otroci velikokrat narobe razlagajo oglaševalska sporočila;  nekateri oglasi so takšni, da so, kljub temu da vsebujejo zakonsko opozorilo, otrokom lahko nevarni;  da oglasi pri otroku spodbujajo nakupovanje;  da oglaševani predmeti-igrače povzročijo pri otroku to, da preprosto ne znajo živeti brez oglaševanih igrač.93

15. TELEVIZIJSKE ODDAJE

Medijem dandanes ni moč ubežati, saj so prisotni že v vsaki družbi. Mediji, zlasti televizija v modernejšem času nadomeščajo druženje s prijatelji, preganjajo osamljenost, hkrati pa

93 http://www.blurbez.com/article/effect-of-advertising-on-child-psychology/ (25. 2. 2011).

49 nam zapolnjujejo tudi prosti čas. Čeprav se ne samo v oddajah, ampak nasploh v medijih vedno več pojavljajo otroci, pa njihovi nastopi kljub temu še vedno predstavljajo manjšino.

15.1. SLOVENIJA IMA TALENT

Slovenija ima talent (SIT) je oddaja, posneta po vzoru oddaj Got talent, katerega prva sezona se je v Sloveniji začela predvajati leta 2010 in predstavlja najbolj gledano oddajo desetletja na slovenskih televizijah. Oddaja SIT je tekmovanje, ki obsega štiri kroge: avdicijo, odločanje o polfinalistih, polfinale in finale. Kandidati, ki so povabljeni na avdicijo, opravijo nastop pred žirijo. Skozi avdicijske oddaje, ki so posnete naprej, polfinale in finale, ki potekata v živo, se išče najboljše talente v kateremkoli žanru in spretnosti, bodisi v plesu, petju, žongliranju, požiranju ognja, jodlanju itn. Predizbori za SIT potekajo po vseh večjih slovenskih mestih.

Žirija odloča o tem, kateri od kandidatov se bo uvrstil v drugi krog na avdiciji, polfinaliste pa izbira v drugem krogu. V vsaki polfinalni oddaji sta izmed vseh preostalih tekmovalcev izbrana dva polfinalista. Prvi finalist je tisti kandidat, ki zbere največ glasov gledalcev, drugega finalista pa izbere žirija izmed tistih dveh kandidatov, ki sta po številu glasov gledalcev zasedla drugo in tretje mesto. O zmagovalcu odločajo v finalni oddaji gledalci s svojimi glasovi.

V oddaji SIT lahko sodelujejo le državljani Slovenije, ali osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče. Producentu je na zahtevo potrebno predložiti tudi dokument, ki dokazuje istovetnost in starost tekmovalca.

V splošnih pogojih za sodelovanje v oddaji SIT veljajo za vse mladoletne osebe posebni pogoji. Osebe starejše od 14 let lahko sodelujejo na predizborih brez spremstva staršev ali zakonitih zastopnikov, osebe mlajše od 14 let pa le ob spremstvu staršev ali zakonitih zastopnikov. Prav tako lahko osebe mlajše od 14 let sodelujejo v drugem krogu, na avdiciji le ob spremstvu staršev ali zakonitih zastopnikov, osebe med 14 in 18 letom pa morajo na avdicijo prinesti podpisano izjavo od staršev ali zakonitih zastonikov. V splošnih pogojih je zapisano, da mladoletne osebe na avdicijah ne bodo mogle sodelovati, v kolikor s seboj ne

50 bodo prinesle podpisane izjave o privolitvi staršev ali zakonitih zastonikov v nastop mladoletnika, hkrati pa določa, da osebe mlajše od 4 let v oddaji ne morejo sodelovati.94

15.1.1. NASTOP IN ZMAGA LINE KUDUZOVIČ

V finalni oddaji Slovenija ima talent, ki se je odvijala 6. junija 2010, so se za zmago potegovali: skupina Maestro, Fanika Križaj, Peter Vode, Sanja Polšak Pesan, Alen Vogrinec – Vesel in skupina Dunking Devils, Maja Keuc in Tina Drole ter Lina Kuduzović in skupina All that.95

Nastop Line Kuduzovič v oddaji Slovenija ima talent ni bil prvi v njenem takrat sedemletnem življenju, vendar pa je njena zmaga v oddaji SIT dvignila mnogo prahu. Za finalni nastop, ki je žirijo tako zelo navdušil, da je kar vstala, si je Lina izbrala pesem The power of love od Celine Dion. Pesem je zapela dvakrat. Prvič, ko je bila še v vlogi tekmovalke, drugič pa kot zmagovalka. Čeprav se deklica v vlogi zmagovalke počuti odlično, pa so se po medijih in forumih pojavila najrazličnejša pozitvna in negativna mnenja. Po mnenju nekaterih je bil deklični nastop odličen in si je zmago zaslužila, spet drugi so menili, da je Lina za slavo in posledično medijsko izpostavljenost premlada in nepripravljena ter da bi punčka njene starosti morala biti doma, se igrati z barbikami in peti pesem Kuža pazi. Številnih kritik so bili deležni tudi Linini starši. Ali bo zmaga Line vplivala nanjo pozitivno ali ne, bo pokazal čas. 96

15.2. AMERIŠKI KIDS NATION

Avtorja romana z naslovom Gospodar muh, Wiliama Goldinga, je za pisanje romana navdušil ameriški resničnostni šov, katerega glavni junaki so bili otroci. Resničnostni šov z naslovom Narod otrok (Kids Nation), so lahko Američani spremljali na malih zaslonih leta 2007. V njem je nastopila skupina otrok, ki so poskušali vzpostaviti organizirano in samozadostno družbo. V šovu je sodelovalo štirideset otrok, starih med osem in petnajst let,

94 http://image.24ur.com/media/document/60597511.pdf (20. 6. 2011). 95 http://www.blog.uporabnastran.si/2010/06/06/slovenija-ima-talent-finalna-oddaja-slovenia%C2%B4s-got- talent-1-sezona-by-pop-tv/ (20. 6. 2011). 96 http://www.revijaobrazi.si/zgodbe/naslovna/otroske-zvezde-v-zrelu-slave.html (17. 4. 2011).

51 ki so se morali znajti in preživeti brez odraslih, brez mobilnih telefonov, televizije in računalnikov ter brez pretiranega modernega udobja.97

Menim, da takšen šov ni predstavljal napačnega načina življenja, saj dandanes starši svojim otrokom preveč nudijo, jih razvajajo in jim onemogočajo razvijati se v samostojne osebnosti, vendar pa lahko pretirana in predolga izoliranost od današnjega modernega načina življenja na otroku pusti tako pozitivne kot negativne posledice. Med pozitivnimi bi omenila predvsem to, da bi se na tak način tako otroci, ki so nastopali v šovu, kot tudi otroci pred televizijskimi ekrani lahko začeli zavedati blaginje, v kateri nekateri izmed njih danes živijo. Med negativnimi pa bi omenila, da šok, ki so ga lahko doživeli nekateri otroci, ko so vstopili v šov in so jim bila odvzeta vsa sredstva, preko katerih so lahko prej komunicirali z zunanjim svetom, otroka lahko postavi v stresno situacijo. Kot danes večkrat omenjeno, da mediji negativno vplivajo na otrokov razvoj, pa ima lahko takšen šov negativne posledice tudi za otroke gledalce, saj lahko imajo različne reakcije nastopajočih različne vplive na otroke gledalce (npr. otrok gledalec posnema otroka igralca).

15.3. AMERICA´S GOT TALENT

America´s got talent (poznan tudi po AGT) je ameriški resničnostni šov, predvajan na NBC. Šov je namenjen nadarjenim ljudem, v katerem lahko ti predstavijo svoje pevske, igralske, plesne in druge talente in ni starostno omejen. Nastopajoči v šovu pa se borijo za glavno denarno nagrado. America´s got talent je bil prvič predvajan junija leta 2006.98

15.3.1. NASTOP 10-LETNE JACKIE EVANCHO

Kot izbranka uporabnikov portala YouTube je v šovu America´s got talent na televiziji NBC nastopila komaj desetletna deklica iz Pensilvanije z imenom Jackie Evancho. Desetletna deklica je brez živčnosti stopila pred več stoglavo množico ter s svojim prečudovitim glasom presenetila tako občinstvo kot tri sodnike v dvorani, ko je zapela arijo Giacoma Puccinija, O mio babbino caro in požela velike pohvale. Prepričala je tudi 57- letno Sharon Osbourne, članico žirije, ki je povedala, da to pesem še šolani in izkušeni

97 http://kommks.wordpress.com/2007/05/18/33/ (28. 2. 2011), http://www.nytimes.com/2007/08/23/arts/television/23kids.html (22. 6. 2011). 98 http://en.wikipedia.org/wiki/America%27s_Got_Talent (15. 3. 2011).

52 glasbeniki zapojejo težko tako točno kot jo je mala Jackie. Na vprašanje, kako se počuti, je odgovorila, da je tako srečna, da bi kar zajokala. Mlada sopranistka s polnim imenom Jacqueline Marie “Jackie” Evancho je čez noč postala zvezda, njen posnetek pa si je čez noč na spletnem portalu YouTube ogledalo več kot dva milijona ljudi. Jackie je začela peti pri sedmih letih, ko si je ogledala film »Fantom iz opere,« obiskuje pa tudi šolo opernega petja.99

15.3.2. ZMAGA 11-LETNE BIANCE TAYLOR RYAN

Bianca Taylor Ryan, ameriška pevka in kitaristka, se je rodila leta 1994 v Pensilvaniji. Kot enajstletna deklica je zmagala v ameriškem resničnostnem šovu America´s got talent. Njen prvi CD je bil posnet in izdan, ko je bila stara 12 let.100

16. LEPOTNA TEKMOVANJA

Ideal lepote se z leti spreminja. Kaj je lepo in ali modno, nam vedno znova sporočajo naslovnice modnih revij. Te nam povedo, kakšna oblačila je potrebno nositi, kako se je treba obnašati v družbi, da bomo sprejeti v družbi, ki je obsedena z mladostjo in lepoto. Iz vsega tega pa ne gre izvzeti tudi moških, ki so z ideali lepote vedno bolj bombardirani v zadnjih letih, kakor tudi ne otrok.

16.1. OTROŠKA MISS

Po vsem svetu, najbolj pa v Združenih državah Amerike potekajo lepotna tekmovanja, na katerih tekmujejo deklice med sabo v lepoti, slogu in samozavesti. Male deklice naličijo v lepotne kraljice- poudarijo jim trepalnice, usta, nato pa sodniki ocenjujejo njihov videz, obnašanje, nastop in hojo. Starši največkrat pošljejo na tako tekmovanje svojega otroka, deklico, da bi ta izživela neizživete sanje svojih mater. Slednje jih oblačijo v oprijete

99 http://www.blog.uporabnastran.si/2010/08/14/jackie-evancho-10-let-je-s-petjem-puccinijeve-arije- presenetila-vse-america%C2%B4s-got-talent-by-nbc/ (14. 4 2011); http://sweetstars.net/vroce-10-letna-jackie-evancho-nova-zvezda/ (27. 6. 2011); http://bibaleze.si/clanek/rubrika/malcek/10-letna-talentka-jackie.html (27. 6. 2011). 100 http://www.bianca-ryan.org/ (13. 6. 2011).

53 korzete, ličijo na vse možne načine in jih obuvajo v vrtoglave pete. Lepotna tekmovanja deklic so po vsem svetu že sprožile val zgražanja in nasprotovanja.

Zgodovina lepotnih tekmovanj Združenih držav Amerike je že zelo dolga, saj so se prva tekmovanja začela pojavljati že v 20. letih prejšnjega stoletja, uradne izbore za Malo miss Amerike pa so začeli organizirati v 60. letih 20. stoletja. Danes se na lepotnih tekmovanjih poteguje za krono množica malih punčk, ki so stare od nekaj mesecev pa vse do sedemnajst let.101

Po vzoru ZDA so se lepotna tekmovanja za punčke starejše od treh let razmaknila tudi po Veliki Britaniji. Ne dolgo nazaj je v Londonu potekalo tekmovanje Cindarella Beauty Pageant, na katerem so tekmovala dekleta, stara od tri do šestnajst let. Lepotno tekmovanje kot prostočasna dejavnost je zelo drago, saj sama prijavnina znaša 200 evrov, hkrati pa matere za svoje deklice kupijo zelo draga oblačila, ki jih nekatere naročajo kar iz Amerike, nagrado pa odnese samo deklica, ki je na tekmovanju zmagala in dve spremljevalki. Na spletni strani tekmovanja je poudarjeno, da namen tekmovanja ni fizična lepota tekmovalk, temveč notranja lepota posameznic, ki bi morale žareti brez obleke modnega oblikovalca in ostalih dodatkov.102

Ena od udeleženk britanskih lepotnih tekmovanj za punčke je bila tudi Madison Wren- Campell iz Glasgowa, deklica, ki pod težo vsega make upa, laka za lase, umetnih nohtov in dragih oblek sploh ne daje vtisa devetletnice. Njena mama Moya, po poklicu maserka, je podala izjavo, da si njena hči že od malega želi postati manekenka in da že od nekdaj rada pozira. Madisonina želja ni postati pametna, ampak lepa, njene sanje pa bodo uresničene, ko bo zmagala na lepotnem tekmovanju Mala miss Velike Britanije in mednarodnem tekmovanju Baby Miss. Po mnenju njene mame, je Madison idealna kandidatka za otroška tekmovanja, saj je vzor mnogim deklicam. Zatrjuje pa, da si vse matere želijo otroke, ki v rokah držijo trofeje, hkrati pa zanika vsakršne očitke, da bi svojo hčerko v karkoli silila. Če

101 http://www.zenska.si/zabava/odklopljeno/foto-ameriske-male-misice-ki-so-videti-kot-odrasle-gospe/ (17. 4. 2011). 102 http://moj.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042448598 (12. 6. 2011).

54 ji bo Madison rekla, da ne želi več tekmovati, bo njeno željo spoštovala.103

Lepotna tekmovanja za otroke imajo tako kot vsa druga tekmovanja svojo pozitivno in negativno plat. Negativna lastnost lepotnih tekmovanj se kaže v tem, da jih deklice jemljejo izredno resno in mislijo, da je edino lepota to, kar je v življenju zares pomembno. Tarča kritik pa so tudi starši deklic, ki male misice podpirajo ali pa silijo v tovrstno početje. Nekateri nasprotniki otroških lepotnih tekmovanj celo menijo, da so takšna tekmovanja raj za pedofile. Po drugi strani pa zagovorniki lepotnih tekmovanj za otroke trdijo, da so le-ta zanje koristna, saj naj bi te s sodelovanjem in zmagovanjem krepile svojo samozavest, se učile novih stvari in preko njih o sebi dobile občutek, da so lepe.104

Po mojem mnenju ima pretirano izpostavljanje medijem oz. javnosti tako dobre, kot tudi slabe lastnosti. Preko različnih nastopov si lahko otroci že v ranem otroštvu pridobijo samozavest, po drugi strani pa se lahko zgodi, da otroci prenehajo živeti življenje primerno njihovi starosti in prehitro odrastejo.

16.1.1 JonBenet RAMSEY

Število kritik otroških lepotnih tekmovanj se je povečalo leta 1996, ko so malo otroško miss JonBenet Ramsey našli posiljeno in zadavljeno. Senca dvoma za storitev kaznivega dejanja je bdela tudi nad družino mlade deklice, vendar so kasnejše preiskave DNK pokazale, da nihče od njih ni morilec. Javna tožilka se je očetu deklice, njegovi pokojni ženi in sinu kasneje za škodo, ki so jim jo povzročili, opravičila. Oče, mama in brat umorjene niso nikoli bili obtoženi storitve kaznivega dejanja, vendar je bila nad njimi 12 let od umora senca dvoma. To je potrdila preiskava DNK, saj so bili na pižami, ki jo je deklica nosila, najdeni sledovi DNK, ki ni pripadala nobenemu članu družine Ramsey.

Za morilca šetletne deklice je bil spoznan moški, ki je deklico decembra 1996 zločinsko pretepel ter zadavil. Truplo umorjene je našel v kleti njihove razkošne hiše oče, le nekaj ur po tem, ko je družina prijavila njeno izginotje.

103 http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/otroska-miss-pod-licili-za-odrasle.html (12. 6. 2011). 104 http://narocanje.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042448598 (14. 6. 2011).

55 DNK je opral krivde tudi nekdanjega učitelja, ki je leta 2006 priznal umor deklice, čeprav tega ni storil.105

17. NATASCHA KAMPUSCH

6. septembra 2010 je izšla knjiga Natasche Kampusch. V njej avtorica razkriva vse grozote, ki jih je preživela v osmih letih, ko je živela v milosti in nemilosti svojega ugrabitelja Wolfganga Priklopila. Nad Natascho je Priklopil zraven fizičnega nasilja izvajal tudi psihično nasilje, odvzel pa ji je tudi identiteto, ko ji je govoril: »Nisi več Natascha. Zdaj pripadaš meni,« hkrati pa jo je prisilil tudi v izbiro novega imena ter v njeno celico vgradil tudi zvočnike, preko katerih je kasneje ponavljal besede ubogaj, ubogaj!

Priklopil jo je fizično napadal vsak dan. Puščal jo je napol golo, da ne bi mogla pobegniti. Pri šestnajstih letih je Natascha Kampusch tehtala borih 38 kilogramov, večkrat pa so jo v tem času preganjale tudi samomorilske misli. Natascha svoj prvi dan ujetništva opisuje kot dan, v katerem ni preteklo veliko časa, da ji je ugrabitelj pokazal svoj pravi obraz. Rekel ji je tudi, da v kolikor ga ne bo ubogala, da jo bo moral zvezati in da njena starša zanjo nista hotela plačati odkupnine. »Starša te sploh ne marata, nočeta te nazaj. Srečna sta, da sta se te znebila.« Ti stavki so bili za Natascho kot sol na rano, saj je z njimi Priklopil spodkopaval njeno vero v družino.

Zvečer jo je Priklopil umil v brezmadežnem jeklenem koritu. Umivanje opisuje Natascha kot drgnenje avtomobila. Iz tedna v teden je imel Priklopil nad Natascho večjo prevlado. Direktno v obraz ga ni smela gledati, prositi ga je morala za dovoljenje, če je hotela vstati, sesti, obrniti glavo ali govoriti. Spremljal jo je celo na stranišče. Svojo prvo nasilnejšo izkušnjo opisuje Natascha kot: »Malo kasneje je v mojo ječo vgrajeval pograd in police.« Vprašala ga je, zakaj privija tiste plošče, ko je delal knjižno polico, on pa je se je razjezil in vanjo vrgel težak vrtalni stroj. Vrtalnemu stroju se ji je uspelo izogniti, doumela pa je jasno sporočilo, da če ne bo ubogala, jo bo resno poškodoval.

105 http://www.trutv.com/library/crime/notorious_murders/famous/ramsey/index_1.html (17. 6. 2011).

56 V času ugrabitve je bila Natascha še otrok, zato je potrebovala dotik in uteho, za katero je po nekaj mesecih ujetništva prosila Priklopila. Njegov objem je bil sprva močan, zaradi česar je Natascho zajela klavstrofobična panika, vendar sta po nekaj spokusih našla pravi način- ne preblizu, ne premočno, vendar pa še vedno dovolj, da si je ujetnica lahko domišljala ljubeč in skrben dotik. Po več kot letu in pol ugrabitve, ji je Priklopil dejal, da zdaj ni več Natascha in da zdaj pripada njemu. Oropal jo je še tistih nekaj lastnih koščkov njene identitete, potem ko ji je dejal, naj si izbere novo ime. Naslednjih sedem let je bilo njeno ime Bibiane iz svetniškega koledarja. Ne dolgo zatem ji je ugrabitelj povedal tudi njegovo ime, s tem pa je Natascha začela zavedati, da ne bo nikoli pustil, da živa zapusti hišo.106

106 http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042385601 (15. 6. 2011).

57 18. SKLEP

Vsi cvetovi prihodnosti so v semenu sedanjosti, to je v otroku. Vsak otrok je svoj individum, ki ima enega ali več talentov.

Otrok predstavlja posebno družbeno skupino. V preteklosti so imeli najpomebnejšo vlogo pri razvoju otroka njegovi starši, družinsko okolje v katerem se je otrok razvijal, hkrati pa so vplivali nanj tudi vrstniki ter izobraževalne ustanove in institucije. Skozi čas je prišlo do bistvenih sprememb. Pojavljati so se začeli radiji, televizije in računalniki ter drugi mediji, brez katerih si danes marsikateri otrok več ne predstavlja življenja. Preko njih se nekateri izobražujejo in razvijajo, drugi pa si z njimi le zapolnjujejo prosti čas.

Obliko zapolnjevanja prostega časa predstavljajo tudi izvenšolske dejavnosti, katere si izberejo bodisi otroci sami, ali pa jih k njim nagovarjajo in vzpodbujajo starši. Če ima otrok priložnost, da se vključi v dejavnost ter je hkrati zanjo ustrezno motiviran in sposoben, lahko to pomeni začetek odkritja njegove talentiranosti.

Beseda talent se pojavlja v različnih pomenih. Družbe si pri razlaganju pojma talent niso enotne in si najbrž nikoli tudi ne bodo, saj bo na razlago tega pojma vedno vplivala družba, v kateri se presoja pomen besede talent in čas njegove presoje.

Ustava Republike Slovenije, kot temeljni akt naše države, zagotavlja zaščito človekovih pravic, med katere se prištevajo tudi otrokove pravice. Ustava in ostali mednarodno pravni akti predstavlja prepreko, ki staršem preprečuje uveljavljanje svoje volje do te mere, da bi otroka izkoriščali za doseganje svojih ciljev.

Skozi diplomsko nalogo sem spoznala, da kljub temu, da je starš najpomembnejši vodič otroka, ta vedno ne vpliva pozitivno na otrokov razvoj, saj so lahko starševska pričakovanja velikokrat previsoka oz. neprimerna otrokovi starosti. Kjub temu pa starši niso edini, ki morajo skrbeti za dobrobit otrok, ampak je to naloga nas vseh.

58 19. BIBLIOGRAFIJA

LITERATURA

 Bajt Miro, Kocjan- Barle Marta, Splošni religijski leksikon, Modrijan založba, d.o.o., Ljubljana, 2007.  Bele Ivan, Galič Aleš, Grilc Peter, Jakulin Vid, Juhart Miha, Kristan Ivan, Polajnar- Pavčnik Ada, Simič Vladimir, Veliki splošni leksikon, priročna izdaja, 3.knjiga, DZS,d.d., Ljubljana, 2006.  Haralambos Michael, Hoborn Martin, Sociologija, Teme in pogledi, DZS, Ljubljana 2001.  Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pronografije in Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ljubljana, 2010.  Jurman Benjamin, Inteligentnost, ustvarjalnost, nadarjenost, Center za psihodiagnostična sredstva, Ljubljana, 2004.  Kaučič Igor, Grad Franc, Ustavna ureditev Slovenije, 3. izdaja, GV založba, Ljubljana, 2003.  Makarovič Jan, Realizacija talenta: od človeka do socialnega kapitala, Didactica slovenica- pedagoška obzorja, Pedagoška obzorja, letnik 18, številka 3-4, 2003, str. 3, 4.  Mallick Mihir Kumar, Talented children, Identification and education, Discovery publishing house, New Delhi, 2003.  Malovrh M., Valentinčič J., Psihologija v trgovini: priročnik za prodajalce in poslovodje, Gospodarska zbornica Slovenije, Ljubljana, 1996.  Meško Mateja, Družina- kreator nadarjenega otroka, Didactica slovenica- pedagoška obzorja, Pedagoška obzorja, letnik 18, številka 3-4, 2003, str. 25-26, 30, 35-36.  Novak Barbara, Šola in otrokove pravice, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2004.

59  Parkinson Patrick, Child sexual abuse and the churches, Understanding the issues, Aquila Press, Hodder and Stoughton Ltd. London 2003.  Šturm Lovro, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije Kranj, 2010.  Vojnovič Lenka, Svet po meri otrok, UNICEF Slovenije, Ljubljana, avgust 2003.  Zloković Jasmina, Dečman Dobrnjič Olga, Zaprte oči ne vidijo zla, Trpinčenje, zanemarjanje in spolna zloraba otrok- odgovornost družine, družbe in šole, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2007.

60 PRAVNI VIRI

 Ustava republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06.  Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, Uradni list RS- Mednarodne pogodbe, št. 9-55/92.  Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic je bila objavljena v Uradnem listu RS, Mednarodne pogodbe (MP), št. 26/99 z dne 22.10.1999, str. 1109-111.  Kazenski zakonik (KZ-1), Uradni list RS, št.55/08, 66/08, 39/09.  Slovenski oglaševalski kodeks.  Zakon o medijih, Uradni list RS, št. 110/06.  Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3), Uradni list RS, št.73/2007.  Zakon o preprečevanju nasilja v družini, Uradni list RS, št. 16/08.  Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS, št. 15/76, 30/86, 1/89, 14/89, Uradni list RS, št. 13/94, 82/ 94, 29/95, 26/99, 60/99, 70/00, 64/01, 110/02, 42/03, 16/04, 69/04, 101/07, 122/07.

61 INTERNETNI VIRI

 http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2010112005594718.

 http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/20-november-svetovni-dan-otroka.html.

 http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/clovekove_pravice/.

 http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika/clovekove_pravice/najpomemnejsi_med narodnopravni_dokumenti_s_podrocja_clovekovih_pravic/.

 http://www.varuh-rs.si/projekti-in-promocija/projekti/konferenca-o-zagovornistvu- otrok-in-mladostnikov/pisni-prispevki/ljubica-salinger/.

 http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s- podrocja-clovekovih-pravic/svet-evrope/evropska-konvencija-o-uresnicevanju- otrokovih-pravic-svet-evrope/.

 http://www.varuh-rs.si/otroci-mladi/o-otrokovih-pravicah/kaj-so-otrokove-pravice/.

 http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/zagovornik/Glas_otroka_WEB- ultimat-zadnja.pdf.

 http://www.varuh-rs.si/index.php?id=105.

 http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_sodelovanje_in_evrops ke_zadeve/mednarodne_organizacije/ozn/unicef/.

 http://zlataleta.com/unicef-zdruzeni-za-otroke/.

 http://www.rtvslo.si/slovenija/mednarodni-dan-clovekovih-pravic/26587.

 http://www.delo.si/clanek/118654.

 http://www.dnevnik.si/novice/aktualne_zgodbe/1042344050.

 http://vizita.si/clanek/dusevnost/kako-preziveti-posilstvo.html.

 http://www.revijaobrazi.si/zgodbe/naslovna/otroske-zvezde-v-zrelu-slave.html.

 http://www.soz.si/uploads/slovenski_oglasevalski_kodeks.pdf .

 http://www.blurbez.com/article/effect-of-advertising-on-child-psychology/.

62  http://image.24ur.com/media/document/60597511.pdf .  http://www.blog.uporabnastran.si/2010/06/06/slovenija-ima-talent-finalna-oddaja- slovenia%C2%B4s-got-talent-1-sezona-by-pop-tv/.

 http://www.revijaobrazi.si/zgodbe/naslovna/otroske-zvezde-v-zrelu-slave.html.

 http://kommks.wordpress.com/2007/05/18/33/.

 http://www.nytimes.com/2007/08/23/arts/television/23kids.html.

 http://en.wikipedia.org/wiki/America%27s_Got_Talent.

 http://www.blog.uporabnastran.si/2010/08/14/jackie-evancho-10-let-je-s-petjem- puccinijeve-arije-presenetila-vse-america%C2%B4s-got-talent-by-nbc/.

 http://sweetstars.net/vroce-10-letna-jackie-evancho-nova-zvezda/.

 http://bibaleze.si/clanek/rubrika/malcek/10-letna-talentka-jackie.html.

 http://www.bianca-ryan.org/.

 http://www.zenska.si/zabava/odklopljeno/foto-ameriske-male-misice-ki-so-videti- kot-odrasle-gospe/.

 http://moj.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042448598.

 http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/otroska-miss-pod-licili-za-odrasle.html.

 http://narocanje.dnevnik.si/novice/neverjetno/1042448598.

 http://www.trutv.com/library/crime/notorious_murders/famous/ramsey/index_1.htm l.

 http://www.dnevnik.si/novice/kronika/1042385601.

 http://www.rtvslo.si/svet/zgodovina-celibata-ali-kako-so-katoliski-duhovniki-ostali- brez-svojih-zena/227253.

63