MESTNA OB ČINA

URBANISTI ČNI NA ČRT CELJE

- konceptualni del

Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje

SPLOŠNI PODATKI:

PREDMET: URBANISTIČNI NA ČRT CELJE

FAZA: Osnutek

NARO ČNIK: MESTNA OB ČINA CELJE

Darja Zabukovec, univ.dipl.inž.arh. PREDSTAVNIK NARO ČNIKA: Razvojni center IZDELAL: PLANIRANJE d.o.o. Celje 3000 Celje, Ulica XIV. divizije 14 Telefon: 03/42 74 230 Telefax: 03/42 74 260 e-mail: [email protected]

ŠTEV. PROJEKTA: 15/04

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: ALEKSANDRA GERŠAK PODBREZNIK, ZAPS 0115 A univ.dipl.inž.arh., MA

IRENA POVALEJ, univ.dipl.inž.arh.

DOKUMENTACIJO PRIPRAVILI: IRENA POVALEJ, univ.dipl.inž.arh. ALEKSANDRA GERŠAK PODBREZNIK, univ.dipl.inž.arh., MA RADOVAN ROMIH, univ.dipl.inž.kraj.arh. MATEJ , univ.dipl.inž.arh. TOMAŽ TOMAN, univ. dipl. ing. geogr.

DIREKTOR: RADOVAN ROMIH, univ.dipl.inž.kraj.arh.

ŠTEV. IZVODOV: 2 + arhivski izvod nepooblaš čeno kopiranje in razmnoževanje ni dovoljeno

IZDELANO: Februar 2013

2

KAZALO VSEBINE 10.2.2 Koncept urbanisti čnega in arhitekturnega oblikovanja 49 10.2.3 Koncept zelenega sistema naselja 50 A TEKSTUALNI DEL 4 10.2.4 Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja 50 10.2.5 Lokalni energetski koncept 50 1 ANALITI ČNI DEL 4 10.2.6 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo 50 1.1 UVODNA POJASNILA 4 10.2.7 Koncept podrobnejše namenske rabe prostora 52 1.2 POJASNILO O POTEKU NALOGE 4 1.3 PROJEKTNA NALOGA, IZHODIŠ ČA 4 11 LITERATURA IN VIRI 53 1.4 VHODNI PODATKI 4 1.5 NAMEN IN CILJI NALOGE 5 B GRAFI ČNI DEL 54 1.6 POMEN KRATIC 5

2 USMERITVE ZAKONA IN DRUGIH AKTOV 6 2.1 Zakon o prostorskem na črtovanju 6 Št. naslov karte merilo 2.2 USMERITVE STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE 6 2.3 USMERITVE PROSTORSKEGA REDA SLOVENIJE 8 1 ANALITI ČNI DEL 2.4 USMERITVE 8

3 PREGLED VELJAVNIH PROSTORSKIH AKTOV 9 1.1 Prikaz obmo čja UN 3.1 Planski akti 10 1.1.1 Prikaz obmo čja UN v širšem prostoru 1:60000 3.2 Prostorski ureditveni pogoji in Prostorski izvedbeni na črti 10 1.1.2 Prikaz obmo čja UN na DOF 1:35000

4 NARAVNE DANOSTI 11 1.2 Raba prostora 4.1 UVODNA POJASNILA 11 1.2.1 Namenska raba prostora 1:35000 4.2 RELIEFNE ZNA ČILNOSTI IN TLA 11 1.2.2 Dejanska raba prostora 1:35000 4.3 GEOLOŠKE IN SEIZMI ČNE ZNA ČILNOSTI 11 4.4 KLIMATSKE RAZMERE 12 1.3 Morfologija 4.5 HIDROGRAFSKE RAZMERE 13 1.3.1 Morfologija terena 1:35000 4.6 PEDOLOŠKE IN FITOLOŠKE ZNA ČILNOSTI 13 1.3.2 Morfologija parcelne strukture 1:35000 4.7 EKOLOŠKE ZNA ČILNOSTI 13 1.3.3 Morfologija grajene strukture 1:35000

5 PREBIVALSTVO 14 1.4 Gospodarska javna infrastruktura 5.1 UVOD 14 1.4.1 Prometna infrastruktura 1:35000 5.2 METODA DELA 14 1.4.2 Okoljska infrastruktura 1:35000 5.3 NOVEJŠI DEMOGRAFSKI RAZVOJ MESTNE OB ČINE CELJE 14 1.4.3 Energetska infrastruktura 1:35000 5.4 OCENA BODO ČEGA DEMOGRAFSKEGA RAZVOJA 19 1.4.4 Komunikacijska infrastruktura 1:35000

5.5 PROJEKCIJA PREBIVALSTVA ZA NIVO MO CELJE 19 č 5.6 PROJEKCIJA PREBIVALSTVA ZA OBMO ČJE URBANISTI ČNE ZASNOVE CELJE 20 1.5 Obmo ja omejitev in varovanj 5.7 ZAKLJU ČKI 21 1.5.1 Ohranjanje narave 1:35000 1.5.2 Kulturna dediš čina 1:35000 Č 1.5.3 Varstvo gozdov 1:35000 6 STANOVANJSKE POVRŠINE V MESTNI OB INI CELJE 22 1.5.4 Vodovarstvena obmo čja 1:35000 6.1 STANJE STANOVANJ 22 1.5.5 Poplavna obmo čja 1:35000 6.2 ANALIZA POSEBNIH STANOVANJSKIH OBLIK 26

2 KONCEPTUALNI DEL 7 GOSTOTA PREBIVALSTVA, ZAZIDANOSTI IN IZRABE PO POSAMEZNIH NASELJIH IN FUNKCIONALNIH ENOTAH V MO CELJE 27 2.1 Koncept razvoja naselja 1:35000 7.1 OBRAZLOŽITEV POSAMEZNIH POJMOV 27 7.2 GOSTOTA PREBIVALSTVA, FAKTOR ZAZIDANOSTI IN FAKTOR IZRABE PO POSAMEZNIH 2.2 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa 1:35000 NASELJIH 27 2.3 Koncept urbanisti čnega in arhitektonskega oblikovanja 1:35000 7.3 GOSTOTA PREBIVALSTVA, FAKTOR ZAZIDANOSTI IN FAKTOR IZRABE PO POSAMEZNIH 2.4 Koncept zelenega sistema naselja 1:35000 FUNKCIONALNIH ENOTAH 29 2.5 Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja 1:35000 8 STROKOVNE PODLAGE ZA URBANISTI ČNO ZASNOVO 32 2.6 Lokalni energetski koncept 1:35000 8.1 SKLOP RABA TAL, POSELITEV 32 8.2 ZELENI SISTEM 35 2.7 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo 1:35000 8.3 INFRASTRUKTURA 39 2.8 Koncept podrobnejše namenske rabe 1:35000

9 OBMO ČJE URBANISTI ČNEGA NA ČRTA 46 9.1 MEJA OBMO ČJA URBANISTI ČNEGA NA ČRTA 46 9.2 VELIKOST OBMO ČJA URBANISTI ČNEGA NA ČRTA S PREDVIDENIMI ŠIRITVAMI 46

10 KONCEPTUALNI DEL URBANISTI ČNEGA NA ČRTA 47 10.1 IZHODIŠ ČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA 47 10.2 KONCEPT RAZVOJA NASELJA 47 10.2.1 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa 47 3

Glede na navedene cilje so bile kot ena izmed potrebnih študij že izdelane in širše prestavljene Strokovne podlage za urbanisti čno zasnovo mesta, ki so bile izdelane tripartitno in sicer: A TEKSTUALNI DEL 1. Strokovne podlage za grajeni prostor, sklop raba tal in razporeditev dejavnosti, Izdelal RC PLANIRANJE d.o.o., št. projekta 599/01/02/03, februar 2004 1 ANALITI ČNI DEL 2. Strokovne podlage za infrastrukturo, izdelal IUP d.o.o., št. projekta 072/02-04, april 2004 3. Strokovna podlaga za zeleni sistem mesta, Izdelal RC PLANIRANJE d.o.o., št. projekta 562/10, januar 2011 1.1 UVODNA POJASNILA Upoštevajo č zakonodajo bo ob čina usmerjala poselitev znotraj poselitvenih obmo čij na na čin, da bo prvenstveno izkoristila Urbanisti čni na črt Mestne Ob čine Celje (v nadaljevanju UN Mestne ob čine Celje) je strokovna podlaga proste in nezadostno izkoriš čene površine v naseljih z aktiviranjem ter s prenovo in sanacijo degradiranih obmo čij in za pripravo Občinskega prostorskega na črta Mestne ob čine Celje. zaokroževanjem naselij. Na podlagi izdelanih strokovnih podlag pa želi ob čina za nadaljnji dolgoro čni razvoj s prostorsko strategijo opredeliti nova poselitvena obmo čja, in sicer: Urbanisti čni na črt je podlaga za celovito na črtovanje razvoja urbanih središ č. Pri dolo čanju urbanih središ č se upoštevajo č č - za stanovanjsko dejavnost v okviru naselij Babno, Celje, , Šmarjeta, Košnica, Zagrad, , Ljube čna, usmeritve, dolo ene v državnem strateškem prostorskem na rtu in se izdela skladno s strokovnimi metodami prostorskega, č č urbanisti čnega, arhitekturnega in krajinskega na črtovanja ter z metodami vklju čevanja prebivalstva in drugih zainteresiranih , Šmiklavž, Šmartno in drugih ter širitve obstoje ih naselij na zemljiš a, ki so iz vidika trajnostne rabe udeležencev v proces njegove priprave. naravnih dobrin ter ohranjanja narave in kmetijstva manj pomembna ter možnosti za gradnje objektov, ki neposredno služijo kmetijski dejavnosti. Razpršeno gradnjo se sanira s funkcionalnim dopolnjevanje; č č č Izdela se za obmo ja posameznih mest ali naselij mestnega zna aja ter drugih razvojnih središ , ki bodo zaradi predvidenega - za poslovne in gospodarske dejavnosti, ki se na črtujejo vzhodno od Hudinje in južno od avtoceste kot Gospodarska č č razvoja postala mesta ali naselja mestnega zna aja. Izdela se skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in na inu priprave cona Celje vzhod, ki se bo navezovala na že izgrajeno komunalno in prometno infrastrukturo. V okviru gradenj nove in č č č č č ob inskega prostorskega na rta ter pogojih za dolo itev obmo ij sanacij razpršene gradnje in obmo ij za razvoj in širitev naselij posodabljanja obstoje če infrastrukture se bo nadaljevala in spodbujala izgradnja tistih energetskih objektov, s katerimi (Uradni list RS, št. 99/07). se omogo ča kvalitetno, ekološko in zanesljivo oskrbo z energijo;

Mesto Celje nima izdelanega urbanisti čnega na črta. Strokovne podlage za urbanisti čni na črt Celja (osnutek) so bile izdelane v - za razvoj izobraževanja na črtuje izgradnjo univerzitetnega središ ča letu 1982, tik pred sprejemanjem novega Zakona o urejanju prostora (1984), so bile v javni razgrnitvi, vendar zaradi spremenjenih vsebin zakona v pripravi nikoli z odlokom sprejete. Vsebinske osnove izdelanega urbanističnega na črta so bile - za športne dejavnosti s turizmom se razvijajo predvsem na obmo čju Celjske ko če, Šmartinskega jezera, mestnem kasneje uporabljene pri izdelavi dolgoro čnega in srednjero čnega plana ob čine Celje, kot družbeni plan ob čine Celja za gozdu, ob Savinji, letališ ču ; obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS št. 40/86). - cestno, železniško in letalsko omrežje se na črtuje v funkciji povezanosti s slovenskim in evropskim prostorom in

zagotavlja povezanost posameznih regij. Z na črtovanjem daljinskega prometnega omrežja se Celje navezuje na TEN Ob čina je dopolnjevala prostorski plan s spremembami in dopolnitvami, ki so se podrejale v pretežni upoštevanju posameznih evropsko infrastrukturno omrežje, V. in X. panevropski prometni koridor ter na III. razvojno os, ki se iz smeri avstrijske interesov v prostoru. Prostorski na črtovalci so v glavnem težili k pravni korektnosti dokumenta. Konceptualne zasnove mesta Koroške preko Slovenj Gradca in Velenja navezuje na avtocesto pri Celju in naprej proti Novemu mestu in Karlovcu, za črtane v preteklosti pa so izgubile svoj smisel. oziroma navezuje na avtocesto Zagreb – Reka. Omrežje kolesarskih in pešpoti se razvija v povezavi z ekološko

naravnano turisti čno ponudbo;

1.2 POJASNILO O POTEKU NALOGE - za razvoj okoljskih tehnologij, izkoriš čanja obnovljivih virov energije, energetsko preskrbo

č č Mestna ob čina Celje je z Razvojnim centrom PLANIRANJE d.o.o. Celje, na podlagi oddaje javnega naro čila v letu 2004 Pri izdelavi urbanisti nega na rta se upošteva tudi: - sklenila pogodbo za izdelavo Urbanisti čne zasnove mesta Celja na osnovi takrat veljavnega 27. člena Zakona o urejanju izdelane strokovne podlage in analize (navedene v zadnjem poglavju) - č č prostora (Uradni list RS št. 110/2002 in 8/2003). predlogi razvojnih potreb ob ine (prostorske ureditve iz že izdelanih analiz in strokovnih podlag ter pobude fizi nih in pravnih oseb) - V času postopka priprave prostorskega akta je v aprilu 2007 stopil v veljavo nov Zakon o prostorskem na črtovanju – ZPNa črt drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru. (Uradni list RS, št. 33/07), ki v drugem odstavku 98. člena dolo ča, da se sprejem prostorskih aktov, ki še niso bili javno č č č č č č č č razgrnjeni, nadaljuje in konca po dolo čbah ZPNa črt. S spremembo prostorske zakonodaje je bil uveljavljen Zakon o Urbanisti ni na rt dolo a obmo je naselja vklju no z njegovo širitvijo, lenitev obmo ja na enote urejanja prostora, obmo ja prostorskem na črtovanju in njegovi podzakonski akti, zato je to gradivo pripravljeno skladno z novimi predpisi, kot urbanisti čni prenove naselja, razporeditev dejavnosti, zelenih in športno-rekreativnih površin, infrastrukturna omrežja in prostorske ureditev č č č č č č na črt, to je strokovna podlaga za ob činski prostorski na črt. v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesre ami. Urbanisti ni na rt dolo a tudi na ine urejanja posameznih obmo ij z ob činskimi podrobnimi prostorskimi na črti. Č 1.3 PROJEKTNA NALOGA, IZHODIŠ A č č V projektni nalogi za razpis izdelave urbanisti ne zasnove mesta, kot dela prostora je bil podan namen urbanisti ne zasnove: 1.4 VHODNI PODATKI - zagotavljanje urejenosti prostora za dolgoro čne razvojne cilje - možnost izvajanja na podlagi na čel in zahtev urejanja prostora č č č Vhodni podatki, ki smo jih uporabili pri izdelavi projekta: - identifikacija prihodnjega vzorca poselitve, vklju ujo glavna razvojna obmo ja − č - opredelitev obmo čij posebnega varstva, digitalni orto-foto na rti (DOF 5), − - dolo čitev poteka infrastrukture digitalni podatki za prikaz dejanske rabe prostora (podatki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2006) − č - zagotavljanje okvira za detajlno lokalno planiranje in reguliranje prostora, digitalni prostorski plan ob ine (2002), - zagotavljanje povezave med obveznimi izhodiš či in usmeritvami državnega prostorskega plana − digitalni katastrski na črt DKN5 (2011), - ohranitev naravnih virov, − terenski ogledi, - grajeni razvoj v harmoniji z naravnim okoljem, − pobude in predlogi ob čanov, - kvaliteta okolja, − podatki o zavarovanih obmo čjih ter o obmo čjih varstva narave in kulturne dediš čine, podatki s podro čja upravljanja z - socialna enakost in vodami idr. - politi čna participacija. Za izdelavo gradiva so uporabljena in upoštevana naslednja gradiva: − izdelane strokovne podlage in literatura, ki so navedeni v zadnjem poglavju naloge. − pregled in analiza veljavnih planskih aktov ob čin in strategij prostorskega razvoja sektorjev, ob čin ter posameznih delov regije, − pregled in upoštevanje veljavne zakonodaje, 4

− pridobitev podatkov, ki so bili zagotovljeni na občinah in pristojnih institucijah in pridobitev strokovnih podlag na podro čju stanja infrastrukturne opremljenosti, opremljenosti naselij.

1.5 NAMEN IN CILJI NALOGE

Urbanisti čni na črt je podlaga za celovito na črtovanje razvoja urbanih središ č in tako predstavlja podlago za izdelavo strateškega in izvedbenega dela ob činskega prostorskega na črta (OPN). Gre za strokovna izhodiš ča, na osnovi katerih bodo pripravljeni cilji za zasnovo prostorskega razvoja naselja in ob čine.

V urbanisti čnem na črtu se vsebine, ki so podlaga za odlo čitve v OPN, prou čijo in prikažejo v konceptualnem in podrobnejšem delu.

1.6 POMEN KRATIC

Kratice, uporabljene v tem besedilu, imajo naslednji pomen: OPN - ob činski prostorski na črt OPPN - ob činski podrobni prostorski na črt EUP - enota urejanja prostora RPE - register prostorskih enot UN - urbanisti čni na črt PA - prostorski akt PIP - prostorski izvedbeni pogoji SP - strokovne podlage JR - javna razgrnitev

5

9. prostorski razvoj v obmo čjih s posebnimi potenciali in problemi.

2 USMERITVE ZAKONA IN DRUGIH AKTOV Enakovredna vklju čenost RS v evropski prostor Č 2.1 ZAKON O PROSTORSKEM NA RTOVANJU Slovenija del velikih evropskih regij prevzema aktivno vlogo in mora izkoristiti svoj položaj. S sosednjimi državami se spodbuja oblikovanje čezmejnih regij zlasti na hribovitih, teže dostopnih obmo čjih s številnimi problemi Iz dolo čil Zakona o prostorskem na črtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07) izhajajo naslednje usmeritve za prostorski razvoj gospodarskega in demografskega nazadovanja. V tem povezovanju mora biti Slovenija enakovreden partner, zato naselij: se krepi obmejna urbana naselja in s tem pove čuje vpliv slovenskih obmejnih regij.

- Na čelo usmerjanja prostorskega razvoja naselij

Prostorski razvoj se usmerja in na črtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriš čenih površinah znotraj obstoje čih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Z razvojem naselij se ne sme slabšati kakovost življenjskega okolja in se morajo v čim ve čji meri ohranjati zelene površine naselja. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoje čega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitev naselja je treba prvenstveno usmerjati na zemljiš ča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, ohranjanja najboljših kmetijskih zemljiš č, ohranjanja narave in varstva kulturne dediš čine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoje čim naseljem.

2.2 USMERITVE STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE1 Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04; v nadaljevanju SPRS), ki je bila sprejeta na osnovi ZUreP-1, v skladu z 92. členom ZPNa črt-a velja do uveljavitve državnega strateškega prostorskega na črta.

Predstavlja temeljni državni dokument o usmerjanju razvoja v prostoru in podaja okvir za prostorski razvoj na Slika 1: SPRS, Slovenski interesi v mednarodnem povezovanju (vir: SPRS) celotnem ozemlju države, postavlja usmeritve za razvoj ter dolo ča zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo. Pri pospeševanju povezanosti s širšim evropskim prostorom se krepi konkuren čnost slovenskih mest v evropskem SPRS je celovit prostorski dokument, ki temelji na konceptu vzdržnega prostorskega razvoja, je zavezujo č urbanem omrežju, skrbi za u činkovito povezanost slovenskih infrastrukturnih omrežij v evropska infrastrukturna dokument in je vodilo za vse druge ravni na črtovanja prostorskega razvoja. omrežja – Trans European Network (v nadaljnjem besedilu: TEN), panevropske prometne koridorje ter povezanost najvrednejših delov narave v omrežja. V nadaljevanju so povzeta nekatera temeljna izhodišča SPRS, ki jih je potrebno upoštevati na obmo čju Mestne ob čine Celje. Policentri čni urbani sistem Za skladen prostorski razvoj policentri čnega urbanega sistema, ki ga tvori dvostopenjsko strukturirano omrežje CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA SLOVENIJE: središ č nacionalnega in regionalnega pomena, na katerega se, s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi 1. racionalen in u činkovit prostorski razvoj, prometnimi povezavami, navezuje omrežje drugih središ č (pomembnih lokalnih središ č in lokalnih središ č). 2. razvoj policentri čnega omrežja mest in drugih naselij, Razvoj poselitve se prednostno usmerja v urbana naselja, ki so že središ ča ali pa se bodo kot taka razvila zaradi 3. ve čja konkuren čnost slovenskih mest v evropskem prostoru, zna čilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja. Omrežje družbene javne infrastrukture, kot so 4. kvaliteten razvoj in privla čnost mest ter drugih naselij, šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe, se razvija v skladu z omrežjem središ č. 5. skladen razvoj obmo čij s skupnimi prostorsko razvojnimi zna čilnostmi, 6. medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih obmo čij, 7. povezanost infrastrukturnih omrežij z evropskimi infrastrukturnimi sistemi, 8. preudarna raba naravnih virov, 9. prostorski razvoj usklajen s prostorskimi omejitvami, 10. kulturna raznovrstnost kot temelj nacionalne prostorske prepoznavnosti, 11. ohranjanje narave, 12. varstvo okolja.

ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA DRŽAVE je opredeljena s prioritetami:

1. enakovredna vklju čenost Slovenije v evropski prostor, 2. policentri čni urbani sistem in regionalni prostorski razvoj, 3. vitalna in urejena mesta, 4. usklajen razvoj širših mestnih obmo čij, 5. povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja ter izgradnja 6. gospodarske javne infrastrukture, 7. vitalnost in privla čnost podeželja, Slika 2: SPRS, Zasnova poselitve (vir: SPRS) 8. krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih zna čilnosti krajine,

1 Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l. RS, št. 76/04) 6

telesnega gibanja prebivalstva. Na lokalni ravni se z omrežjem javnega potniškega prometa in kolesarskimi potmi Vitalna in urejena mesta povezuje obmestna naselja med seboj in z mestom. Razvoj in urejanje mest se na črtuje celovito, s čimer se zagotavlja vitalnost ter kakovost bivalnega prostora. Pove čuje se lokacijsko privla čnost mest, omogo ča gospodarski razvoj, skrbi za varnost in kvaliteto bivalnega in Vitalnost in privla čnost podeželja delovnega okolja ter kakovostno dograjuje infrastrukturne sisteme. Dejavnosti bivanja, proizvodnje in potrošnje v Spodbuja se gospodarske dejavnosti, ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogo čajo ohranjanje mestih se razvija skladno s prostorskimi danostmi in okoljskimi omejitvami poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k visoki kvaliteti, prepoznavnosti in doživljajski privla čnosti narave in kulturne krajine. V urbanih naseljih na podeželju se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje Usklajen razvoj širših mestnih obmo čij vsakodnevne delovne migracije. Zaradi racionalizacije prometnih tokov, smotrnega razmeš čanja delovnih mest, stanovanj, storitvenih in proizvodnih dejavnosti na širšem mestnem obmo čju, ki obsega obmo čja ve č lokalnih skupnosti, se prostorske Krepitev prepoznavnosti kakovostnih naravnih in kulturnih zna čilnosti krajine potrebe razvoja mest in drugih naselij na črtuje in ureja na osnovi medob činskega sodelovanja. Zaradi velikosti, Krajino se glede na zna čilnosti in razvojne potenciale razvija kot naravno in kulturno krajino, kot urbano krajino in poselitvenih pritiskov, vsestranske problematike in/ali pri čakovanega razvoja se posebno pozornost namenja kot kmetijsko intenzivno krajino. usklajenemu razvoju širših mestnih obmo čij središ č nacionalnega pomena, tudi Celja. Spodbuja se ohranjanje in kvalitetno upravljanje v obmo čjih s prepoznavnimi naravnimi in kulturnimi kakovostmi v V skladu s SPRS obsega širše mestno obmo čje Celja do Velenja in Slovenskih Konjic. povezavi z gospodarskimi možnostmi, ki jih te posebnosti omogo čajo. Posamezne kakovosti se dolo či v postopkih prostorskega na črtovanja na regionalni in lokalni ravni in se jih kvalitetno vklju či v prostorski razvoj. Na obmo čju Celja prevladuje urbana krajina s kmetijsko intenzivno krajino.

Prostorski razvoj v obmo čjih s posebnimi potenciali in problemi Prostorski razvoj v obmo čjih s posebnimi potenciali in problemi se spodbuja s krepitvijo urbanih naselij, smotrnim razmeš čanjem javnih storitev, zagotavljanjem potrebnih zemljiš č ter z u činkovitim infrastrukturnim opremljanjem teh obmo čij.

Na obalnem obmo čju, hribovitih in gorskih obmo čjih ter na obmo čjih z naravnimi in kulturnimi kakovostmi se zagotavlja prostorske možnosti za razvoj tistih dejavnosti, ki lahko izkoristijo prostorske potenciale, ki tvorijo regionalne posebnosti teh obmo čij.

Na ogroženih obmo čjih se prostorski razvoj prilagaja ogroženosti zaradi potencialnih naravnih in drugih nesre č, na vododeficitarnih pa omejenosti vodnih virov.

Manjša in ve čja obmo čja, kjer so prisotne kakovostne naravne in kulturne zna čilnosti, se obravnava kot funkcionalni sestavni del urbanega prostora in podeželja. Za ohranjanje njihovih kakovosti in pomena se spodbuja razvoj dejavnosti, ki omogo čajo gospodarski razvoj obmo čij na varstvenih izhodiš čih. Naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, se obvezno upošteva kot omejitev pri na črtovanju rabe in dejavnosti v prostoru. Prostorski razvoj na vseh obmo čjih, zlasti pa na ogroženih obmo čjih, se na črtuje v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesre č, kot so poplave, zemeljski in snežni plazovi, erozija, požari v naravnem okolju in potresi. Slika 3: SPRS, Zasnova policentri čnega urbanega sistema in razvoj širših mestnih območij (vir: SPRS) Na obmo čjih, kjer so urbana naselja že ogrožena zaradi poplav, plazov ali potresov, kot so na primer širše Povezan in usklajen razvoj prometnega in poselitvenega omrežja ter izgradnja gospodarske javne Celjsko, se zagotavlja ustrezne prostorske rešitve za zmanjševanje posledic morebitnih naravnih nesre č. infrastrukture

V nadaljevanju so podani poudarki iz SPRS, ki se neposredno nanašajo na Celje: Spodbuja se usklajen razvoj prometnega omrežja in omrežja naselij, povezanost in razvoj prometnih č č vozliš ter prometno-logisti nih terminalov se razvija predvsem z namenom zagotavljanja prometne - Celje se razvija kot središ če nacionalnega pomena in kot pomembno regionalno prometno vozliš če in č povezanosti vseh obmo ij, skladnejšega razvoja celotnega državnega ozemlja in z namenom središ če, povezovanja s širšim evropskim prostorom. Prometno omrežje se razvija kot celovit prometni sistem, ki - zaradi pospeševanja povezanosti s širšim evropskim prostorom se krepi konkuren čnost Celja v povezuje vse oblike in vrste prometa. Skladno z na črtovanim razvojem urbanih obmo čij se razvija in evropskem urbanem omrežju, širi javni potniški promet ter izgradnjo gospodarske javne infrastrukture. - zaradi zagotavljanja enakovrednosti slovenskih obmo čij v primerjavi s sosednjimi obmo čji se v Celju, z na črtovanjem u činkovitih mestnih mrež, gospodarskih con, turisti čnih središ č in drugih dejavnosti Z daljinskim prometnim omrežjem se povezuje slovenska središ ča mednarodnega pomena (Ljubljano, pospešuje prostorski razvoj, č č in Koper) z Evropo in središ ča nacionalnega pomena med seboj. Primerno dostopnost in - kot središ e nacionalnega pomena je najpomembnejše središ e dejavnosti družbene infrastrukture, č povezanost z mednarodnimi tokovi vseh obmo čij se zagotavlja z razvojem sekundarnih (pre čnih) oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejše gospodarsko obmo je in prometno vozliš če. Vanj se usmerja najpomembnejše javne funkcije, prometnih povezav, ki se navezujejo na TEN evropsko infrastrukturno omrežje, V. in X. panevropski - Celje se s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje v omrežje drugih prometni koridor ter na Jadransko – Jonsko prometno os. Iz smeri avstrijske Koroške preko Slovenj središ č nacionalnega in regionalnega pomena. Gradca in Velenja se na avtocesto pri Celju navezuje nova, tretja prometna os, ki se nato nadaljuje proti Novemu mestu in naprej proti Karlovcu. Za pove čevanje u činkovitosti prometnega pretoka se spodbuja intermodalne prometne povezave in razvoj železniškega omrežja, ki v prihodnosti prevzema ve čino daljinskega tovornega prometa. Omrežja kolesarskih poti in pešpoti se razvija v povezavi z ekološko naravnano turisti čno ponudbo ter zaradi omogo čanja zdravega 7

2.3 USMERITVE PROSTORSKEGA REDA SLOVENIJE 2 2.4 USMERITVE Celje bo s svojo lego na osrednji slovenski razvojni osi in na V.prometnem koridorju krepilo svojo vlogo središ ča Pri zasnovi poselitve se upoštevajo pravila za urejanje prostora iz Prostorskega reda Slovenije (poglavja I/2.1 nacionalnega pomena. Na črtovanje poselitve) in sicer splošna pravila za na črtovanje poselitve in pravila za na črtovanje poselitvenih obmo čij, notranji razvoj, prenovo, širitev poselitvenih obmo čij, na črtovanje stanovanj, proizvodnih dejavnosti, Celje bo ustvarjalo prostorske in druge pogoje za umestitev številnih urbanih storitev nacionalne ravni na vseh družbene infrastrukture ter zelenih površin in drugih javnih odprtih prostorov. pomembnejših podro čjih: - uprava, sodstvo na državnem in regijskem nivoju, in državni organi ter izpostave ministrstev in organov v V nadaljevanju povzemamo: sestavi, - gospodarstvo, sejemske, poslovne, ban čne, zavarovalniške, trgovske dejavnosti, Širitev poselitvenih obmo čij - regijska poslovno industrijska cona Celje – vzhod, (1) Širitev poselitvenega obmo čja je dopustna, kadar smotrnega razvoja in skladnosti urbanih kvalitet ni mogo če - visokošolske in raziskovalne organizacije, zagotoviti z notranjim razvojem naselja in ko so že izkoriš čene proste površine oziroma lokacije, ki so primerne za - pomembnejše zdravstvene (bolnišnica) in socialne dejavnosti, zgostitve, prenovo ali spremembo rabe. - kultura (gledališ če, muzeji, galerije, arhiv, osrednja knjižnica), - specializirane trgovske, zabaviš čne (multikino) in druge dejavnosti. (2) Pri na črtovanju obmo čja za širitev naselja je treba upoštevati: 1. tip, položaj in vlogo naselja v omrežju naselij in v odnosu do drugih naselij; Kot središ če nacionalnega pomena bo Celje z vzpostavljanjem urbanih mrež vzpostavljalo partnerske odnose v 2. predvideni demografski razvoj; okviru Savinjske statisti čne regije in s sosednjimi ob činami in državami na številnih podro čjih prometne, 3. socialne razmere, posebnosti posameznih družbenih skupin, ki izhajajo iz specifi čnih zgodovinskih in energetske in komunalne infrastrukture. družbenih pogojev, ter družbeno sprejemljivost; 4. strukturno urejenost prostora; V zasnovi poselitve je Celje opredeljeno kot središče nacionalnega pomena. Celje ima številne funkcije javnega 5. obmo čja naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in zavarovana obmo čja ter obmo čja kulturne dediš čine; zna čaja in je pomembno za skladni razvoj države. Celje vpliva na oblikovanje in družbeni in gospodarski razvoj 6. stanje zelenih in drugih odprtih bivalnih površin; svojega vplivnega obmo čja, na obmo čju katerega je ve č kot 230.000 prebivalcev. 7. prilagajanje naselja naravnim in krajinskim zna čilnostim prostora; 8. razporeditev in organizacijo dejavnosti v naselju; Pomembna je usmeritev v usklajen razvoj prometnega omrežja in omrežja naselij, povezanost in razvoj Celja kot 9. možnost funkcionalnega in morfološkega zgoš čanja ter zaokroževanja razpršene gradnje v neposredni prometnega vozliš ča ter nadaljnja širitev in krepitev prometno logisti čnega terminala Celje, kar je pogoj za bližini poselitvenega obmo čja pod pogoji iz sedmega odstavka 99. člena te uredbe; prometno povezanost, skladen razvoj in povezavo s širšim evropskim prostorom. 10. funkcionalno oziroma geografsko povezanost zemljiš č z obstoje čim naseljem; 11. možnost sanacije komunalne opremljenosti in vzpostavljanja kvalitetnejšega bivalnega in delovnega okolja v obstoje čem delu naselja; 12. možnost priklju čitve na prometno in energetsko infrastrukturo, infrastrukturo elektronskih komunikacij ter infrastrukturo oskrbe z vodo in odvajanja ter čiš čenja odpadne in padavinske vode, skladno s programi opremljanja zemljiš č; 13. kakovost zemljiš č za gradnjo; 14. ocene nevarnosti zaradi naravnih in drugih nesre č, ki dopuš čajo varno širitev naselij.

(3) Pri na črtovanju površin za širitev naselja je treba zagotoviti: 1. urbanisti čne, gospodarne in tehnološke rešitve, ki ustrezajo zahtevam predvidenih prostorskih ureditev; 2. zadostno zmogljivost infrastrukturnega omrežja in zanj potrebne rezervne površine; 3. prednostno izrabo zemljiš č, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov ter ohranjanja narave in varstva kulturne dediš čine manj pomembna; 4. prednostno sanacijo degradiranih zemljiš č; 5. primerno opremljenost stanovanjskih obmo čij z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi; 6. ohranjanje kvalitetnih pogledov na obstoje če naselje in na posamezne vedute in dominante znotraj naselja; 7. možnost gospodarskega razvoja naselja, lokalne skupnosti ali regije, zlasti s ciljem, da bi se zmanjševale regionalne razlike; 8. izboljšanje urbanisti čne urejenosti ter ohranjanje, izboljšanje ali oblikovanje nove prepoznavnosti naselja; 9. oblikovanje roba naselja in povezave naselja z zaledjem; 10. zaokroževanje naselja v prostorske enote oziroma v logi čne funkcionalne celote; 11. vzpostavljanje zelenega sistema; 12. varovanje okolja.

2 Odlok o prostorskem redu Slovenije (Ur.l. RS, št. 122/04) 8

Osnutek urbanisti čnega na črta Celja iz leta 1982 Kasneje je bil pripravljen nov Urbanisti čni na črt Celja - osnutek (slika 5), vendar ni bil nikoli sprejet. Predstavljal je predlog doslej najbolj zaokroženega in celovitega prostorskega razvoja mesta in okolice (Urbanisti čni na črt Celja, 3 PREGLED VELJAVNIH PROSTORSKIH AKTOV 1982, RC Celje, TOZD Planiranje). Urbanisti čni na črt je predstavljal zelo kvalitetno urbanisti čno za tisti čas.

V tem obdobju je postalo urbanisti čno na črtovanje del družbenega planiranja. Za čel je veljati nov Zakon o Prostorski razvoj Celja se izvaja po Dolgoro čnem in srednjero čnem družbenem planu ob čine, od katerih so zadnje kmetijskih zemljiš čih (UL SRS št. 22/81), ki je uvedel razvrš čanje in varstvo kmetijskih zemljiš č, kar je povzro čilo, Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavinah dolgoro čnega plana Ob čine Celje za obdobje od leta 1986 do da urbanisti čni na črt ni bil nikoli sprejet. leta 2000 in prostorske sestavine srednjero čnega družbenega plana Ob čine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmo čje Mestne ob čine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. Povzetek iz osnutka Urbanisti čnega na črta (str. 4) 86/01) bile sprejete leta 2001. »Regionalna komponenta, ki izhaja iz tendence povezovanja poselitvenih teženj vodilnih centrov v regiji: Celja, Velenja Žalca, Šentjurja in Laškega je izražena z opredelitvijo strateških obmo čij ob avtocestnem priklju čku in na Urbanisti čni na črt Celja – UNC 1962 vstopu v Celje iz žalske in velenjske smeri za namene centralnih funkcij Celja v širšem prostoru. V prometnem Zadnji z odlokom sprejet Urbanisti čni na črt mesta Celje je bil izdelan v letu 1968 na katerem je temeljilo pogledu odpira koncept medobčinske zasnove zlasti »magistralni križ«, ob katerem je na črtovano novo mestno načrtovanje mesta Celja (Uradni vestnik Celja št. 26/68). Za mesto Celje je bil prvi č postavljen koncept, katerega središ če, ki v skupnem kontekstu s starim mestnim jedrom, šolskim in zdravstvenim kompleksom ter prometnim avtorja sta Jelka in Franc Vehovar. Predlagala sta zasnovo mesta v krakih. Mesto je bilo razdeljeno v 4 krake, v terminalom ob železniškem vozliš ču z avtobusno in železniško postajo, podaja vsebino celovite organiziranosti katerih je bila potrebna infrastruktura, med kraki pa so bili oblikovani zaš čitni zeleni pasovi - zeleni klini. centralnih dejavnosti mestnega in regionalnega pomena.« Predlagana je bila prestavitev Savinjske železnice, potek iz Medloga z novim mostom preko Savinje in skozi tunel pod Miklavškim hribom ter s krivino na sever in glavni kolodvor. Na ta na čin bi približal severni del mesta z južnim V primerjavi z Urbanisti čnim na črtom iz leta 1982 v tem dokumenti ni predvidena prestavitev Savinjske železnice delom. V zasnovi je bila predvidena lokacija novega mestnega središ ča in sicer severno od starega mestnega proti jugu in umestitev cestnih pre čnih povezav - cestnega obro ča jedra, ob cestnem križiš ču in železniškem vozliš ču. Prav tako je v zasnovi predvidena izgradnja cestnega obro ča, ki bi pre čno povezal krake. Žal pa se te pre čne povezave niso izgradile v celoti.

Slika 5: Urbanisti čni na črt Celja – osnutek, gradivo za javno obravnavo, Razvojni center Celje, TOZD Planiranje, tisk Institut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG , 1982, Urbanisti čni na črt predstavlja izjemno urbanisti čno delo za tisti čas, nastalo na podlagi interdisciplinarne analize (Vir: RC Planiranje)

Slika 4: Urbanisti čni na črt Celje, urbanisti čna zasnova Franc Vehovar, 1962 UNC_Urbanisti čna zasnova sprejeta leta 1968, ki v glavnem še danes posledi čno kreira prostorski razvoj Celja (Vir: Pogled v urbanisti čni razvoj Celja)

9

Družbeni plan ob čine Celja za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Ur.l. SRS št. 40/86 ) sprememba se nanaša na spremembo srednjero čnega in dolgoro čnega plana (ju združuje, oziroma s tem V letu 1986 je bil sprejet Družbeni plan Celja in kasneje Dolgoro čni družbeni plan ob čine Celja za obdobje od leta ukinja srednjero čnega) in se nanaša samo na obmo čje Mestne ob čine Celje ter je obdelan v digitalni obliki. 1986 do leta 2000 (Ur.l. SRS št. 4/88) ter Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoro čnega plana ob čine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1989 (Ur.l. RS št. 18/91) in kasnejše parcialne − Uredba o državnem lokacijskem na črtu za avtocestni priklju ček Celje vzhod in povezovalno cesto (Ur. l. RS, spremembe – ti prostorski akti so od leta 1986 krojili prostorski razvoj Celja. št. 26/03).

Ob čina je dopolnjevala prostorski plan s spremembami in dopolnitvami, ki so se podrejale v pretežni meri Opomba: V skladu z ZureP (Ur. l.RS, št. 110/02, 46. člen) Šteje se, da so s sprejemom državnega lokacijskega na črta upoštevanju posameznih interesov v prostoru. Prostorski na črtovalci so v glavnem težili k pravni korektnosti spremenjeni oziroma dopolnjeni ob činski prostorski akti v delu in za obmo čje, ki ga dolo ča državni lokacijski na črt. dokumenta. Konceptualne zasnove mesta (zeleni klini, prometne navezave…) za črtane v preteklosti pa so izgubile svoj smisel. Država pa je v letu 1991 in kasneje sprejela podro čno zakonodajo predvsem na obmo čjih, ki so bila dolgoro čno namenjena širitvi mesta, razglasitve velikih zaščitenih rezervatov, (ne) umeš čanju državne Č infrastrukture ipd, kar je še dodatno vplivalo na nezmožnost uresni čevanja na črtovanih konceptov rabe. 3.2 PROSTORSKI UREDITVENI POGOJI IN PROSTORSKI IZVEDBENI NA RTI

- Opredeljeni v Prikazu stanja prostora. 3.1 PLANSKI AKTI č č č č Prostorski plan je bil izdelan v letu 1984 za obmo je ob ine Celje, ki je pokrivala obmo ja dosedanjih ob in: č Mestna ob ina Celje, Vojnik, Štore in Dobrna. Povzemanje planskih usmeritev, ki se nanašajo na številke in površine, ni primerljivo z realizacijami zadnjih let, ko se je nekdanja ob čina Celje razdelila na štiri ob čine.

Zadnji z odlokom sprejet Urbanisti čni na črt mesta Celje je bil izdelan v letu 1968.

V letu 1982 je bil izdelan osnutek novega Urbanističnega na črta, ki v postopku ni bil potrjen z odlokom, razlogi so bili v sprejemanju nove prostorske zakonodaje. Urbanisti čni na črt je opredelil vse poglavitne smeri razvoja, ki so bile kasneje privzete v prvi prostorski plan, izdelan v skladu z zakonom iz leta 1984.

Seznam planske dokumentacije in sprememb in dopolnitev:

− Urbanisti čni na črt Celja (Uradni vestnik Celja št. 26/68) - urbanisti čni na črt je bil izdelan za širše mestno obmo čje od Medloga do Štor in od Arclina do Polul.

− Družbeni plan ob čine Celja za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Ur.l. SRS št. 40/86) - izdelan je bil za bivše obmo čje ob čine Celja s Štorami, Vojnikom, Dobrno. Vsebuje »Kartografski del srednjero čnega družbenega plana ob čine Celje« v merilu 1:25000 in kartografsko dokumentacijo v merilu 1:5000 (dvojne karte).

− Dolgoro čni družbeni plan ob čine Celja za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Ur.l. SRS št. 4/88) – izdelan je bil za bivše obmo čje ob čine Celja in tisti hip še ni imel grafi čnih prilog-le te so bile kot priloga objavljene z odlokom o sprememba in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana ob čine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjen 1989 (Ur.l. RS št. 18/91) - grafika vsebuje kartografski del in kartografsko dokumentacijo.

− Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana ob čine Celja za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Ur.l. RS št. 63/93) – ta sprememba se nanaša na »Lokacijski na črt za zgraditev centralne čistilne naprave Celja (projekt RC Planiranje št. 513/89).

− Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana ob čine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenim 1986 in 1994 (Ur.l. RS št. 54/94)- ta sprememba se nanaša še vedno na bivše obmo čje Ob čine Celje, in sicer predstavlja ureditev med nekaterimi PUP-i in planom. Nekateri PUP-i so imeli namre č nekaj poselitvenih obmo čij (oziroma posameznih parcel) ve č kot predpisuje plan in je bila potrebna medsebojna uskladitev.

− Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana ob čine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Ur.l. RS, št. 114/2000). Ta sprememba se nanaša na »Lokacijski na črt za avtocestni priklju ček Celje zahod, povezovalno cesto in oskrbni center « (projekt RC Planiranje št. 297/98, maj 2000).

− Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro čnega plana Ob čine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Ob čine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za obmo čje Mestne ob čine Celje – Celjski prostorski plan (Ur.l. RS, št. 86/2001) – ta

10

subpanonskim delom. V reliefu Mestne ob čine Celje prevladujejo ravnine (75 %). Hribovje in gri čevje prevladuje le na jugu, severu in deloma na vzhodu. Dno je rahlo razgibano, sestavlja ga obsežen vršaj, ki ga je nasula in 4 NARAVNE DANOSTI oblikovala s pritoki ter je na dolo čenih mestih v neposredni bližini Savinje členjen s terasami. Reka je izdelala terase v petih ravneh, ki so pomembne za gospodarsko rabo in drugo namembnost ozemlja. Najmlajša, 4.1 UVODNA POJASNILA aluvialna ravnica ob Savinji in njenih pritokih je še vedno ob časno poplavljena. Površje se postopoma znižuje od severozahoda proti jugovzhodu. Kar štiri petine ozemlja ob čine je v višinskem pasu med 200 in 300 m nadmorske 2 Mestna ob čina Celje obsega 94,9 km površine in ima 48.592 prebivalcev (za četek leta 2011) v 39 naseljih ter je višine, petina v pasu med 300 in 400 in samo slab odstotek površja je v višjih legah (Slovenija: pokrajine in ljudje, ena izmed enajstih mestnih ob čin v Sloveniji. Na severu meji na ob čino Dobrna in Vojnik, na zahodu na ob čino 2001, str. 167). Žalec, na jugu na ob čino Laško, na vzhodu na ob čino Šentjur in na jugovzhodu na ob čino Štore. Od leta 1998 je razdeljena na 9 krajevnih skupnosti in 10 mestnih četrti. Krajevne skupnosti so Aljažev hrib, Ljube čna, , Ostrožno, , Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini, Trnovlje in Teharje. Mestne četrti pa so Center, De čkovo naselje, , Dolgo polje, , , Savinja, , Kajuh in Slavko Šlander (Mestna ob čina Celje, 2010).

Slika 7: Digitalni model reliefa na obmo čju MOC(vir kartografskih podlag: državna topografska karta, DTK 1:50.000, sence reliefa, GURS, 2008)

4.3 GEOLOŠKE IN SEIZMI ČNE ZNA ČILNOSTI Slika 6: Meja Mestne ob čine Celje (vir kartografskih podlag: državna topografska karta, DTK 1:50.000, GURS, 2008) Ve čina osrednjega dela površja na obeh straneh Savinje je prekrita s sipkim kvartarnim gradivom. Sestavljata ga

pretežno karbonatni prod in pesek. Njegovo obrobje prekrivajo peš čeno-glinene re čne odkladnine, ki obsegajo Mestna ob čina Celje leži na skrajnem vzhodnem obrobju pretežno prodnate Savinjske ravni, ki je z vseh strani dobro tretjino ravnice. Ob Hudinji in Ložnici so debelejši glineno-peš čeni aluvialni nanosi. Obrobne dele ravnine, obdana z višjim hribovjem. Južna meja ob čine poteka po severnem obrobju Posavskega hribovja, ob katerega je ki prehajajo v pobo čja gri čevnatega sveta, sestavljajo pliocenski in pleistocenski nanosi. Med njimi prevladujejo prislonjeno tudi mesto Celje. Pri čne se na obrobju Malega Slomnika, od koder se preko Malskega grabna spusti silikatni prod in ilovice (Slovenija: pokrajine in ljudje, 2001, str. 166). do Savinje, jo pre čka in gre proti Tolstemu vrhu - najvišjemu vrhu v ob čini (834 m). Na poti proti severu meja Zaradi manjšega števila domnevnih in registriranih prelomov na tem obmo čju ali v neposredni bližini ni veliko zaobjame Goli vrh in nato te če vzhodno mimo Štor in Teharij, po pore čju vodotoka Dobje, skoraj po robu tektonskega delovanja in je obmo čje potresno dokaj neaktivno. Po katalogu potresov (od leta 567 n.š. do leta Ložniškega gri čevja, vse do Vojnika. Od tu se usmeri proti severozahodu, pre čka Hudinjo in te če vzporedno z 2004) so bili zabeleženi 4 potresi 5 MCS ali višje stopnje potresnosti na širšem obmo čju ob čine. Po za časni vodotokom vse do Hudinjskega gri čevja, kjer se dolina odpre proti zahodu. Meja se na severu zaklju či pri Zavrhu seizmi čni karti Slovenije spada širše obmo čje v potresno obmo čje VII stopnje MCS, kar je potrebno upoštevati pri pri Galiciji, od koder poteka skoraj v ravni črti mimo Levca proti jugu (Vovk Korže & Sajovic, 2009a, str. 7). gradnji oziroma dimenzioniranju objektov in naprav. To je sklenjeno obmo čje, ki se razteza prakti čno čez celo Slovenijo. Obsega kar 15.023 km2 ali 74,11 % površine Slovenije, torej skoraj tri četrtine našega ozemlja. Na tem obmo čju je leta 2006 živelo 1.290.909 prebivalcev ali 65,2 % prebivalstva Slovenije, kar predstavlja skoraj dve 4.2 RELIEFNE ZNA ČILNOSTI IN TLA tretjini vsega slovenskega prebivalstva (vir: http://www.arso.gov.si/).

Predalpska Celjska kotlina ima strateško lego v Sloveniji. Leži na meji med slovenskim subalpskim in 11

č č Slika 8: Potresna nevarnost Slovenije – intenziteta (vir: http://www.arso.gov.si/ ) Graf 1: Povpre ne mese ne temperature zraka (°C) v Celju po posameznih obdobjih

V povpre čju je najve č padavin v poletnih mesecih, v juniju, najbolj sušna meseca pa sta februar in januar. č č č 4.4 KLIMATSKE RAZMERE Povpre na letna koli ina je okoli 1.100 mm. Število padavinskih dni je v povpre ju 140 letno, od teh je 20 dni s sneženjem. Prvi sneg pade obi čajno sredi novembra, zadnji pa v februarju. Kljub temu, da se daljša sušna obdobja najpogosteje pojavljajo v zimskih mesecih, povzro čijo poleti oziroma v vegetacijski dobi najve č škode. V podnebnih zna čilnostih se kaže izrazit prehod med alpskimi, celinskimi in sredozemskimi vremenskimi vplivi. Pozimi pogosto prodrejo v osr čje Celjske kotline hladne zra čne gmote iz Kamniško-Savinjskih Alp ter s Mo čan je celinski vpliv s prevlado jugozahodnih vetrov. Povprečna letna temperatura v obdobju med 1980 in predalpskih kraških planot. Tako je v povpre čju 124 dni v letu v Celju megla. Zlasti pozimi, ko je polovica dni brez 2007 je bila 9,9° C. Januarja in decembra se povprečna mese čna temperatura spusti pod lediš če, julija pa znaša vetra in zaradi lege v kotlini, prihaja do toplotnega obrata oziroma pojava toplotnega otoka (Slovenija: pokrajine in okoli 20°C. Prva slana se lahko pojavi v za četku oktobra, zadnja pa v drugi polovici maja (Slovenija: pokrajine in ljudje, 2001, str. 169). ljudje, 2001, str. 168 - 169). Za zimsko obdobje je zna čilen temperaturni obrat, saj se hladen zrak iz okoliškega gri čevja (Ložniško, Hudinjsko č in Voglajnsko gri čevje) in hribovja (Posavsko hribovje) spusti v Celjsko kotlino. Celjska kotlina je med manj Tabela 2: Mese ne padavine (mm) v Celju po posameznih obdobjih prevetrenimi, zatišnimi obmo čji v Sloveniji, saj skoraj polovica celotnih meritev kaže na brezvetrje. Neugodno je, OBDOBJE I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII da so mirni dnevi pogostejši v zimski polovici leta, ko so izpusti najve čji, saj se prometnemu onesnaževanju 1981-1990 1.133 52 60 82 69 99 156 124 130 99 108 84 70 pridružijo izpusti iz kuriš č (Vovk Korže & Sajovic, 2009a, str. 7). 1991-2000 1.119 37 41 52 65 87 118 134 117 117 144 117 90

2001-2010 1.092 51 49 79 82 87 122 110 129 137 93 78 75 Tabela 1: Povpre čne mese čne temperature zraka (°C) v Celju po posameznih obdobjih Vir: Statisti čni urad RS OBDOBJE I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII

1981-1990 9,4 -1,6 -0,2 4,6 9,7 14,6 17,5 19,9 18,7 15,2 10,3 3,5 0,8 1991-2000 10,2 0,3 1,3 5,8 10,1 15,2 18,8 20,2 20,0 15,2 10,2 4,9 0,3 2001-2010 10,5 -0,1 1,5 5,8 10,5 15,9 19,5 21,0 19,7 14,5 10,6 6,0 0,7 Vir: Statisti čni urad RS

12

soto čja. Neugodna hidrografska lega, kr čenje gozdov in širjenje kulturne pokrajine so dejavniki, ki so v preteklosti pove čevali Savinjine hudourniške lastnosti, s tem pa tudi veliko poplavnost mesta samega. Savinja s svojimi hudourniškimi pritoki skupaj pogosto prizadene Celje s poplavami (na primer v letih 1954, 1980, 1990, 1995) (Krajevni leksikon Slovenije, 1995, str. 98). Zadnja povodenj je divjala 18. 9. 2007. Šmartinsko jezero je s površino 1,07 km² med najve čjimi umetnimi jezeri (zadrževalniki) v Sloveniji. Leži severno od Celja na poti proti Vojniku in je nastalo z zajezitvijo potoka Koprivnice, ki se pred celjskim naseljem Otok zlije v Savinjo, še prej pa jo napojita desna pritoka Sušnica in Ložnica, ter levi pritok Lahovški potok v naselju Spodnja Dobrova. Koprivnica izvira v severozahodni smeri proti Dobrni in se spoji z jezerom v naselju Lo če, kakor se tudi imenuje 16 m visoka nasuta zemeljska pregrada, zgrajena leta 1970 (Slovenija: pokrajine in ljudje, 2001, str. 168).

4.6 PEDOLOŠKE IN FITOLOŠKE ZNA ČILNOSTI

Ob Savinji, kjer je ravnica z najmlajšim prodnim nanosom, je mlada, nerazvita naplavljena aluvialna prst. Zanjo je zna čilno, da je prepustna na vodo in zrak in je siromašna z organskimi sestavinami. Pojavlja se v dveh razli čicah. Ozek pas ob reki sestavljajo nerazvite naplavljenje prsti, ki so slabo rodovitne in ve činoma porasle z grmi čevjem. Tu so številne gramoznice. Drugo razli čico nerazvitih naplavljenih prsti pa sestavljajo plitva skeletna tla, kjer so ob čutne posledice suše v poletnih dneh. Na njih so v preteklosti prevladovali pašniki, danes pa travniki in redke njive. Najbolj je razširjena rjava aluvialna prst. Na njene lastnosti vpliva raven podtalnice, ki je v globini od 1,5 do 5 m. Kjer so tla zelo plitva ali srednje globoka, se v poletnih mesecih pogosto pojavlja suša. Na glinasti in ilovnati podlagi je slabše propustna in slabo zra čna prst. Voda tukaj pogosto zastaja in povzro ča oglejene in č psevdooglejene prsti. Savinjska ravan s Celjsko kotlino spada v predalpsko rastlinsko obmo je. Pred kolonizacijo Graf 2: Mese čne padavine (mm) v Celju po posameznih obdobjih je bila poraš čena predvsem s svetlimi listnatimi gozdovi in grmi čevjem. Na aluvialnih ravnicah, kjer so reke in potoki pogosto prestavljali svoje struge, se je razraš čalo grmi čevje, vrbje, jelševje in jagned. Zna čilni so nižinski tipi gozdov. Danes gozdove sestavljajo sestoji rde čega bora, bukve, doma čega kostanja in hrasta (Slovenija: pokrajine in ljudje, 2001, str. 170). 4.5 HIDROGRAFSKE RAZMERE 4.7 EKOLOŠKE ZNA ČILNOSTI Mesto Celje se je razvilo tik ob soto čju Savinje in Voglajne. Savinja je osrednja reka, po kateri je dobila ime ravan med Letušem in Celjem. Savinja je najdaljša državna reka, ki te če izklju čno po slovenskem ozemlju (od izvira do izliva). Savinja ima dežno-re čni režim. Najvišje vode ima novembra in maja, najnižji vodostaj pa poleti in pozimi Zaradi kotlinske lege in številnih industrijskih podjetij je Celje med najbolj onesnaženimi slovenskimi mesti. Celje je še vedno v četrtem obmo čju kriti čne onesnaženosti zraka, čeprav so se emisije v zadnjih 15 letih zmanjšale na (Slovenija: pokrajine in ljudje, 2001, str. 168). polovico. Na kakovost zraka vplivajo tehnološki izpusti, izpusti iz vseh vrst kuriš č in promet. Razen izpustov

žveplovega dioksida se kažejo še negativni u činki fluoridov, ki pa so za zdravje dosti bolj škodljivi kot žveplov dioksid (Slovenija: pokrajine in ljudje, 2001, str. 169). Podatki kažejo, da se je znižala onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom in dimom. Celje že nekaj let ne presega mejnih vrednosti za dušikove okside in ogljikov monoksid. Te izboljšave so posledica sanacijskih ukrepov, ki so jih izvedli v preteklosti. Najpomembnejša je bila plinifikacija individualnih kuriš č in energetskih objektov. K izboljšanju kakovosti zraka prispeva tudi industrija, ki opuš ča zastarele tehnološke postopke, nameš ča čistilne naprave in uporablja plin v tehnoloških procesih, vendar pa se je pove čalo onesnaževanje iz prometa. To se kaže v povišanih vrednostih ozona v zraku v poletnem obdobju (Poro čilo o stanju okolja v MO Celje, 2009a, str. 5). Ekološko obremenjeni so tudi vodotoki. Savinja se je v letu 1999 v zgornejšem toku pri Lu čah uvrš čala v 2. kakovostni razred, v Celju, pri iztoku Voglajne pa že v 3. – 4. razred. Nekateri odseki njenih pritokov so celo v 4. kakovostnem razredu (Vzhodna Lo čica, , Hudinja). Glavni viri onesnaževanja površinskih voda so neprečiš čene komunalne in tehnološke odpadne vode. V Mestni ob čini Celje so s projektom izgradnje Centralne čistilne naprave in povezavo rajonskih zbiralnikov v glavni kolektor že znižali obremenjenost nekaterih vodotokov. K zmanjšanju obremenjenosti vzhodne Ložnice je pripomogla sanacija obstoje če komunalne deponije v Bukovžlaku, ker se sedaj izcedne vode vodijo v kanalizacijsko omrežje. Preko zraka ali direktno z vnosom škodljivih snovi so onesnažena tudi tla. V Celju so leta 1989 z raziskavo ugotovili, da so tla predvsem v urbaniziranem delu ob čine prekomerno onesnažena s kadmijem, svincem in cinkom. Z raziskavo o vsebnostih živil rastlinskega izvora, pridelanih na onesnaženem obmo čju leta 2003, so ugotovili, da so bile koncentracije kadmija v teh živilih pogosto nad dovoljeno vrednostjo. Raziskava je še pokazala, da živila niso bila prekomerno obremenjena s svincem, čeprav so bile v tleh prekomerne vrednosti. Mestna ob čina je z odlokom tudi zavarovala primestne gozdove, saj imajo ekološko in socialno funkcijo. Zavarovali so 20 mestnih dreves, ki zaradi svoje starosti in velikosti predstavljajo naravno vrednoto (Poro čilo o stanju okolja v MO Celje, 2009a, str. 6).

Slika 9: Hidrografska mreža na obmo čju MOC (vir: Atlas okolja, http://www.arso.gov.si/ atlas okolja/, november 2011)

Soto čje Savinje je široko, izrazito, razvejano in poplavno. Celjsko soto čje med Savinjo in Voglajno s Hudinjo zgoš čajo še potok Ložnica s Sušnico in Koprivnico, ki so ju v preteklosti speljali tako, da ne te četa ve č skozi mesto, temve č ga obideta na severozahodni strani ter se izlivata v Ložnico, s tem pa razbremenjujeta mestni del 13

Sedanja MO Celje je bila ustanovljena 4. 10. 1994 (Uradni list RS, št. 60/94). Nekaj osnovnih statističnih podatkov MO Celje: 5 PREBIVALSTVO - površina 94,9 kvadratnih kilometrov, - 20 katastrskih ob čin in 5.1 UVOD - 39 naselij. Gibanje števila prebivalcev na obmo čju sedanje mestne ob čine Celje po popisih prebivalstva od leta 1961 do Prebivalstvo je v smislu demografskih potencialov za prostorski in urbanisti čni razvoj zelo pomemben dejavnik, ki zadnjega popisa leta 2002 in zadnjega stanja, na dan 01.01.2013, prikazuje spodnja tabela. vpliva na obseg in kakovost razvoja urbanega obmo čja Celja. Ne samo analiza preteklega demografskega razvoja in strukturnih demografskih sprememb v preteklih obdobjih, pa č pa tudi ocena bodo čega demografskega razvoja, Tabela 3: Število prebivalcev na obmo čju sedanje Mestne ob čine Celje ob popisih prebivalstva ter v za četku leta so pomemben vhodni parameter oblikovanja Mestne ob čine Celje (MO Celje) ter urbanisti čnega na črta Celja (UN 2011 Celje). Leto Število prebivalcev Verižni indeks Indeks 5.2 METODA DELA 1961 35.999 - 100,0 V povzetku je prikazano gibanje števila prebivalcev na obmo čju MO Celje in obmo čju urbanisti čne zasnove Celja 1971 44.350 123,2 123,2 in podane variantne prognoze prebivalstva do leta 2020. Del podatkov o stanju je povzetih iz Strokovne podlage 1981 49.600 111,8 137,8 za urbanisti čno zasnovo Celja, sklop raba tal in razporeditev dejavnosti (št. projekta 599/01/02/03, III. faza, februar 2004, izdelal RC PLANIRANJE d.o.o. Celje), prognoze števila prebivalstva pa po naslednjih strokovnih podlagah: 1991 50.648 102,1 140,7 - Demografski potencial in ocena bodo čega gibanja števila prebivalcev za Mestno ob čino Celje, Aleksander 2002 48.081 94,9 133,5 Jakoš, Urbanisti čni inštitut RS, Ljubljana, avgust 2001, - Demografski potencial in ocena bodo čega gibanja števila prebivalcev po naravni rasti in ob upoštevanju 2013 3 48.675 101,2 135,2 č č č migracij za obmo je urbanisti ne zasnove mesta Celje, Aleksander Jakoš, Urbanisti ni inštitut RS, Ljubljana, Vir: popisni podatki, Statisti čni urad Republike Slovenije marec 2002.

Analiza demografskega razvoja na obmo čju sedanje MO Celje kaže naslednje zna čilnosti: Metodološko pojasnilo v zvezi z vhodnimi podatki: - č č Na obmo ju sedanje MO Celje je leta 1961 živelo 35.999 prebivalcev. Statisti ni urad Republike Slovenije je leta 1995 spremenil definicijo prebivalstva Republike Slovenije, s katero je - Do leta 1971 se je število prebivalcev mo čno pove čalo (na 44.350). Poleg relativno ugodne naravne rasti je k skušal zajeti tiste skupine prebivalstva, ki dejansko živijo na ozemlju naše države. Od definicije za podatke, ki jih je č č temu prispevalo predvsem priseljevanje tako iz obmo ja obrobnih delov širše Celjske regije, kot tudi (ali celo Statisti ni urad objavljal do 31. 12. 1994 po Centralnem registru prebivalstva Republike Slovenije, se razlikuje v predvsem) zaradi priseljevanja prebivalstva iz območja nekdanjih Jugoslovanskih republik. dvojem: - Rast števila prebivalcev v desetletnem obdobju 1971 - 1981 se je nekoliko umirila, čeprav je bila za slovenske - v podatek o številu prebivalstva Republike Slovenije niso ve č vklju čeni podatki o tistih državljanih Republike č č č č razmere še vedno zelo visoka. Razvoj nekaterih ostalih ob inskih – lokalnih centrov se je omilil. Migracije Slovenije, ki imajo v njej stalno prebivališ e, a za asno ve kot tri mesece prebivajo v tujini, znotraj regije, porast števila prebivalcev na obmo čju sedanje MO Celje pa je bil bolj vezan (poleg naravne - upoštevani so podatki o številu tujih državljanov s stalnim oziroma za časnim prebivališ čem v Republiki č č č č rasti) na medrepubliške migracije tedanje Jugoslavije. Število prebivalcev se je tako do leta 1981 povzpelo na Sloveniji in podatki o številu oseb z za asnim zato iš em v Republiki Sloveniji (za asni begunci) in številu 49.600. beguncev, ki jim je bil po Zakonu o tujcih priznan status begunca v Republiki Sloveniji. - Po letu 1981 pa je za čela rast števila prebivalcev prakti čno stagnirati. Za čelo se je upadanje števila rojstev, hkrati pa je vsako leto hitreje za čelo usihati priseljevanje iz obmo čja Republik nekdanje Jugoslavije. Tako je V podatkih o prebivalstvu Republike Slovenije po 1. 1. 1995 so upoštevani: število prebivalcev na obmo čju sedanje MO Celje do leta 1991 naraslo le za dobrih 1.000 prebivalcev na - državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališ čem v Republiki Sloveniji brez tistih, ki so odšli v tujino za č č število 50.648. ve kot tri mesece in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališ a, - Zastoj v rasti števila prebivalcev in celo njegovo nazadovanje se je za čelo na obmo čju sedanje MO Celje po - tuji državljani v Republiki Sloveniji z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki so v č č letu 1991. Nadaljevanje zniževanja števila rojstev, predvsem pa popolnoma ustavljeno priseljevanje iz obmo ij Republiki Sloveniji prijavili stalno prebivališ e, nekdanje Jugoslavije (celo negativni migracijski saldo) zaradi osamosvojitve Slovenije, je imelo velike - tuji državljani v Republiki Sloveniji z izdanim dovoljenjem za za časno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki so v č č č demografske posledice na obmo ju sedanje MO Celje. Kljub temu, da število prebivalcev med letoma 1991 in Republiki Sloveniji prijavili za asno prebivališ e, 2000 ni popolnoma primerljivo zaradi spremenjene definicije prebivalstva, pa vseeno lahko ocenimo, da je - tuji državljani v Republiki Sloveniji z veljavnim delovnim ali poslovnim vizumom, ki so v Republiki Sloveniji č č število prebivalcev v tem obdobju celo nazadovalo. V MO Celje je 30. 6. 2000 živelo 48.943 državljanov prijavili za asno prebivališ e, Slovenije, torej celo manj kot leta 1981, leta 2002 ob popisu prebivalstva pa še manj in sicer 48.081. V - osebe z za časnim zato čiš čem v Republiki Sloveniji (za časni begunci), č - obdobju med zadnjima popisoma prebivalstva od leta 1991 do 2002 se je število prebivalcev v mestni ob ini begunci, ki jim je bil po Zakonu o tujcih priznan status begunca v Republiki Sloveniji. Celje zmanjšalo za 2.567 prebivalcev. To je podatek, ki zaskrbljuje in ima vpliv tudi na demografska gibanja v Slovenija torej pri registrih prehaja iz de iure (po zakonu) v de facto (prisotnost) prebivalstva. prihodnosti. - č č Po zadnjem popisu, od leta 2002 do 2013, je zaznana šibka rast prebivalstva, saj se je število pove alo na Pojavila pa se je še nova definicija prebivalstva – državljani. Pri razli nih primerjalnih tabelah je za obdobje do leta 48.675 oziroma za 594 prebivalcev (1,2 %). 1991 upoštevana stara definicija prebivalstva, pri novejših podatkih pa nova. Pri projekcijah prebivalstva je upoštevana definicija državljani. Glede na to, da je bilo izdelanih ve č analiz dosedanjega gibanja števila prebivalcev na obmo čju Celja (vendar ne na sedanjem obmo čju MO Celje), je dosedanje gibanje števila prebivalcev na obmo čju Mestne ob čine Celje 5.3 NOVEJŠI DEMOGRAFSKI RAZVOJ MESTNE OB ČINE CELJE povzeto le na kratko. Gre predvsem za analizo dosedanjega gibanja števila prebivalcev, ki pogojuje tudi sedanji demografski potencial: Pregled demografskega razvoja po drugi svetovni vojni kaže Celje kot obmo čje zelo hitre rasti števila prebivalcev. Retrogradno je izdelana primerjava števila prebivalcev na obmo čju sedanje MO Celje v času popisov prebivalstva od leta 1961 do leta 2013 (spremenjen teritorij sedanje MO Celje v primerjavi s prejšnjo ob čino Celje - sedaj definirano kot Upravna enota Celje po klasifikaciji Statisti čnega Urada Republike Slovenije – Uredba o standardni klasifikaciji teritorialnih enot Uradni list RS, št. 28-1268/2000). 3 Register prebivalstva na dan 01.01.2013 - podatki (brez oseb na za časnem delu v tujini) na dan 1.1.2013 - vir: SURS, Statisti čni urad Republike Slovenije 14

- Prebivalstvo, ki se je na primer rodilo pred mnogimi leti in se ni odselilo, še vedno živi tukaj. Hitra rast števila Za obmo čje Mestne ob čine Celje kaže primerjava podatkov o številu prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj iz prebivalcev v obdobju 1961-1971 je pomenila tudi zviševanje števila rojstev zaradi pretežno priseljenega popisa leta 1991 in leta 2002 naslednje zna čilnosti: mladega prebivalstva. - skupno število prebivalcev se je znižalo za 5,1% oziroma za 2.567 prebivalcev, medtem ko se je v istem - Po štiridesetih letih se je priseljeno prebivalstvo postaralo in ker kasneje ni bilo ve č toliko priseljevanja, se je obdobju število prebivalcev v Sloveniji pove čalo za 2,6%, delež tega prebivalstva v skupnem prebivalstvu za čel mo čno zviševati. - zmanjšalo se je tudi število gospodinjstev za 0,2% (to je za 32 gospodinjstev); na nivoju države se je število Število rojstev je v primerjavi s prejšnjimi obdobji za čelo nazadovati ne samo zaradi zniževanja rodnosti v Sloveniji gospodinjstev pove čalo za 8,3%, (in tudi na obmo čju MO Celje), ampak tudi zaradi zmanjšanega dotoka mlajšega prebivalstva (po demografskih - znižala se je povpre čna velikost gospodinjstev od 2,8 (v R Sloveniji 3,1)ob popisu 1991 na 2,6 članov na raziskavah je ve č kot polovica priseljenega prebivalstva stara od 20 do 30 let, kjer so koeficienti rodnosti pri ženski gospodinjstvo (RS = 2,8) leta 2002. Povpre čna velikost gospodinjstva je manjša kot na nivoju države, populaciji najvišji). - pove čalo pa se je število stanovanj za 8,1%, na nivoju Slovenije pa za 13,9%. Na navedene spremembe opozarjajo podatki o številu rojenih in umrlih v zadnjih letih (Uradni podatki SURS-a po oblikovanju nove MO Celje). Število rojstev je od preko 400 v zadnjih dveh letih že padlo na manj kot 400. Število Primerjava podatkov o številu prebivalcev, gospodinjstev in stanovanj iz popisa leta 2002 z letoma 2013 (število umrlih pa letno krepko presega število 400 in se v posameznih letih že približuje številu 500. Zato je bil naravni prebivalcev) ter 2011 (število gospodinjstev in število članov na gospodinjstvo) pa kaže naslednje zna čilnosti: prirast v zadnjih letih stalno negativen, kar pomeni, da ne moremo dolgoro čno pri čakovati izboljšanja starostne - skupno število prebivalcev se je zvišalo za 1,2% oziroma za 594 prebivalcev, medtem ko se je v istem sestave prebivalstva in s tem višje rodnosti. obdobju število prebivalcev v Sloveniji pove čalo za 4,8%, - Podobno sliko pa predstavljajo migracijska gibanja. Osamosvojitev Slovenije je v posameznih obmo čjih - povečalo pa se je število gospodinjstev za 20,5% (to je za 3.749 gospodinjstev); na nivoju države se je število povzro čila mo čno odseljevanje prebivalstva, predvsem pa (z izjemo beguncev) tudi prakti čno ustavljen tok gospodinjstev pove čalo za 18,8%, priseljevanja. Negativni migracijski saldo prebivalstva je tako na obmo čju Upravne enote Celje v letu 1992 - znižala se je povpre čna velikost gospodinjstev od 2,6 (v R Sloveniji 2,8) ob popisu 2002 na 2,2 člana na znašal 212 prebivalcev, v letu 1993 586 prebivalcev in v letu 1994 78 prebivalcev. Število prebivalcev se je gospodinjstvo (RS = 2,5) leta 2011. Povpre čna velikost gospodinjstva je manjša kot na nivoju države, tako v treh letih znižalo za približno 900 samo zaradi odseljevanja. - pove čalo pa se je število stanovanj za 2,2%, na nivoju Slovenije pa za 7,8%. - MO Celje je imela v letu 1995 rahel pozitivni migracijski saldo prebivalstva (26). Kazalo je že, da se je odseljevanje pogojeno predvsem zaradi razpada nekdanje Jugoslavije ustavilo in da lahko zopet pri čakujemo Podatki o rasti števila prebivalcev, števila članov na gospodinjstvo in število stanovanj (indeks 2011/2002) so pozitivni migracijski saldo na obmo čju tretjega najve čjega slovenskega mesta. V zadnjih letih je negativni slabši kot za raven Slovenije. Gibanje števila stanovanj ima višji indeks kot znaša na ravni države. migracijski saldo zopet zelo izrazit (povpre čje celo presega 100 prebivalcev letno). To pomeni nadaljnje MO Celje leži v Savinjski statisti čni regiji. Število prebivalcev regije je po drugi svetovni vojni vse do leta 1991 izrazito slabšanje starostne sestave prebivalstva, saj je jasno da se ne odseljuje starejše prebivalstvo, ampak stalno naraš čalo. To pomeni, da je imela regija pozitivni migracijski saldo z ostalo Slovenijo in drugimi Republikami mlajše (aktivno). Eden od razlogov je možnost stanovanjske gradnje zaradi omejenih zazidalnih površin nekdanje Jugoslavije. Rast števila prebivalcev v regiji se je po letu 1991 prakti čno zaustavila, kar pa je zna čilen (predvsem pa bistveno dražjih) na obmo čjih mestne ob čine, se prebivalstvo za čne seliti na obrobje Celja in v demografski proces za celotno Slovenijo. Mestna ob čina Celje obsega 39 naselij, od teh ima le mesto Celje ve č sosednje ob čine. kot 1.500 prebivalcev. - Ob zadnjem popisu prebivalstva je MO Celje beležila 48.081 prebivalcev, kar je 5,1% manj kot pri popisu prebivalstva leta 1991. Tabela 5: Število prebivalcev ter indeksi po posameznih naseljih (iz registra prostorskih enot- GURS) na obmo čju - V za četku leta 2011 se je število prebivalcev glede na popis leta 2002 pove čalo vendar je še vedno znašalo MOC, leta 1991, 2002, 2008 in 2013 4,1% manj kot leta 1991. INDEKS INDEKS NASELJE 1991 2002 2008 2013 2008/1991 2013/2008 Poleg skupnega števila prebivalcev so za prostorski razvoj pomembni tudi podatki o številu gospodinjstev, njihova Brezova 200 198 209 239 104,5 114,4 velikost in število stanovanj v obdobju med zadnjima popisoma. Podrobnejše podatke prikazuje spodnja tabela. Bukovžlak 346 329 303 379 87,6 125,1 Tabela 4: Prebivalci, gospodinjstva in stanovanja na obmo čju MO Celje ob popisih leta 1991 in 2002 ter v za četku Celje 40.710 37.834 38.408 37.490 94,3 97,6 leta 2013 Dobrova 174 191 205 209 117,8 102,0 Leti 2011 Indeks Indeks 2011/2002, Kategorija/leto Leto 1991 Leto 2002 43 / 47 38 109,3 80,9 in 2013 4 2002/1991 2013/2002 Gorica pri Šmartnem 458 522 575 540 125,5 93,9 94,9 101,2 štev. prebivalcev 50.648 48.081 48.675 Jezerce pri Šmartnem 46 62 64 68 139,1 106,3 (RS 102,6) (RS 104,8) Košnica pri Celju 576 590 609 595 105,7 97,7 99,8 120,5 94 92 99 106 105,3 107,1 število gospodinjstev 18.288 18.256 22.005 (RS 108,3) (RS 118,8) Leskovec 184 199 211 192 114,7 91,0 število članov na 2,8 2,6 2,2 0,71 84,6 Lipovec pri Škofji vasi 25 / 41 38 164,0 92,7 gospodinjstvo (RS 3,1) (RS 2,8) (RS 2,5) (RS 90,3) (RS 89,3) Ljube čna 805 940 1.036 1.089 128,7 105,1 108,1 102,2 Lo če 110 110 113 127 102,7 112,4 Število stanovanj 18.069 19.528 5 19.949 6 (RS 113,9) (RS 107,8) 260 279 315 303 121,2 96,2 Vir: popisni podatki 1991 (prilagojeni za obmo čje sedanje MO), popis 2002, popisni podatki na dan 31.12.2011 ter Lopata 567 588 641 616 113,1 96,1 č 01.01.2013, Statisti ni urad Republike Slovenije Medlog 299 286 293 292 98,0 99,7

Osenca 65 84 84 80 129,2 95,2 Otemna 95 101 117 124 123,2 106,0 4 Število prebivalcev je povzeto na dan 01.01.2013, podatka o številu gospodinjstev ter število članov na gospodinjstvo pa na Pe čovnik 299 259 280 258 93,6 92,1 dan 31.12.2011, Statisti čni urad Republike Slovenije (zadnji dosegljiv podatek). 5 113 117 109 113 96,5 103,7 Leta 2002 je bilo v ob čini 17.715 stalno naseljenih stanovanj 6 Število stanovanj na dan 31.12.2009, Statisti čni urad Republike Slovenije (zadnji dosegljiv podatek). 15

Prekorje 427 405 406 379 95,1 93,3 Rožni Vrh 138 133 144 140 104,3 97,2 Runtole 29 / 25 33 86,2 132,0 Rupe 71 78 78 72 109,9 92,3 104 85 93 96 89,4 103,2 Slatina v Rožni dolini 128 168 238 248 185,9 104,2 Šentjungert 89 114 142 144 159,6 101,4 Škofja vas 376 386 438 513 116,5 117,1 Šmarjeta pri Celju 177 196 215 223 121,5 103,7 Šmartno v Rožni dolini 260 294 292 270 112,3 92,5 Šmiklavž pri Škofji vasi 191 200 223 218 116,8 97,8 Teharje 262 256 298 305 113,7 102,3 103 75 66 61 64,1 92,4 1.171 1.109 1.267 1.235 108,2 97,5 Vrhe 223 227 249 228 111,7 91,6 Za čret 295 273 317 347 107,5 109,5 Zadobrova 802 848 879 902 109,6 102,6 237 254 277 257 116,9 92,8 Žepina 96 96 95 108 99,0 113,7 Vir: popisni podatki 1991 (prilagojeni za obmo čje sedanje MO), popis 2002, popisni podatki na dan 01.01. 2013, Statisti čni urad Republike Slovenije

V Mestni ob čini Celje je bilo po zadnjih dostopnih podatkih (01.01.2011) 39 naselij. Od teh je imelo devet naselij manj kot 100 prebivalcev, triindvajset naselij je imelo od 100-500 prebivalcev ter 4 naselja od 500 do 1000 prebivalcev. Med ve čja naselja, ki imajo ve č kot 1000 prebivalcev sodita Ljube čna ter Trnovlje pri Celju. Najve čje naselje je ob činsko središ če Celje, leta 2011 s 37.520 prebivalci.

Indeks prebivalstva med leti 2008 in 1991 po posameznih naseljih pokaže najve čjo rast prebivalstva (indeks višji od 150) v treh naseljih. Vendar so imela vsa naselja manj kot 500 prebivalcev, kar kaže na to, da dejansko pove čanje števila prebivalcev ni tako veliko. V 26 naseljih je bila rast prebivalstva v tem obdobju zmerna (indeks med 100 in 150). V desetih naseljih, med drugim tudi v mestu Celje, pa se je v tem obdobju število prebivalcev zmanjšalo (indeks manjši od 100). Najve čji upad je bil v Celju, ve č kot 2000 prebivalcev v tem obdobju. Najnižja vrednost ideksa (64,1) znaša za naselje Tremerje, število prebivalcev pa se je zmanjšalo s 103 leta 1991 na 66 v letu 2008. Slika 10: Indeks števila prebivalcev (2008/1991)

Indeks prebivalstva med leti 2013 in 2008 po posameznih naseljih pokaže rast prebivalstva (indeks višji od 100) v devetnajstih naseljih. Vendar imajo vsa naselja, razen Ljube čne, manj kot 1000 prebivalcev, kar kaže na to, da dejansko pove čanje števila prebivalcev ni tako veliko. V naseljih Bukovžlak, Škofja vas, Ljube čna, Za čret, Brezova ter Zadobrova se je dejansko število prebivalcev pove čalo za ve č kot 20. V ostalih trinajstih pa se je število prebivalcev v tem obdobju povišalo za manj kot 20 prebivalcev V ostalih naseljih, med drugim tudi v mestu Celje, pa se je v tem obdobju število prebivalcev zmanjšalo (indeks manjši od 100). Najve čji upad je bil v Celju, skoraj 1000 prebivalcev v tem obdobju.

16

Tabela 6: Pregled starostne strukture prebivalstva po posameznih naseljih na obmo čju MOC, leto 2002 NASELJE 0-14 DELEŽ 15-64 DELEŽ 65+ DELEŽ SKUPAJ Brezova 31 15,7 134 67,7 33 16,7 198 Bukovžlak 50 15,2 210 63,8 69 21,0 329 Celje 5198 13,7 26793 70,8 5843 15,4 37834 Dobrova 27 14,1 130 68,1 34 17,8 191 Glinsko / / / / / / / Gorica pri Šmartnem 100 19,2 364 69,7 58 11,1 522 Jezerce pri Šmartnem 12 19,4 42 67,7 8 12,9 62 Košnica pri Celju 80 13,6 438 74,2 72 12,2 590 Lahovna 11 12,0 61 66,3 20 21,7 92 Leskovec 36 18,1 135 67,8 28 14,1 199 Lipovec pri Škofji vasi / / / / / / / Ljube čna 125 13,3 728 77,4 87 9,3 940 Lo če 20 18,2 70 63,6 20 18,2 110 Lokrovec 51 18,3 172 61,6 56 20,1 279 Lopata 80 13,6 437 74,3 71 12,1 588 Medlog 50 17,5 186 65,0 50 17,5 286 11 13,1 63 75,0 0 0,0 84 Otemna 12 11,9 73 72,3 16 15,8 101 Pečovnik 31 12,0 176 68,0 52 20,1 259 Pepelno 12 10,3 87 74,4 18 15,4 117 43 10,6 311 76,8 51 12,6 405 Rožni Vrh 20 15,0 94 70,7 19 14,3 133 Runtole / / / / / / / Rupe z / 56 71,8 z / 78 Slance 15 17,6 55 64,7 15 17,6 85 Slatina v Rožni dolini 23 13,7 125 74,4 20 11,9 168 Šentjungert 19 16,7 81 71,1 14 12,3 114 Škofja vas 49 12,7 280 72,5 57 14,8 386

Slika 11: Indeks števila prebivalcev (2013/2008) Šmarjeta pri Celju 36 18,4 127 64,8 33 16,8 196 Šmartno v Rožni dolini 50 17,0 203 69,0 41 13,9 294 Ob popisu leta 2002 je bilo v Mestni ob čini Celje 13,9 % prebivalstva starega od 0-14 let, od 15-64 let 70,8 % ter 15,3 % starejšega od 65 let. Ker prebivalstvo v naselju Celje predstavlja 78,7 % vsega prebivalstva v ob čini, je Šmiklavž pri Škofji vasi 24 12,0 155 77,5 21 10,5 200 zaradi tega odstotek po posameznih starostnih skupinah, izmerjen za naselje Celje približno enak tistemu v ob čini. Teharje 37 14,5 174 68,0 45 17,6 256 To potrjujejo tudi številke v tabeli. Višji odstotek prebivalcev, starih od 0-14 let, v primerjavi z mestno ob čino je Tremerje z / 57 76,0 z / 75 imelo 19 naselij, od tega 11 takšnih, ki so skupno imela ve č kot 200 prebivalcev. Najvišji odstotek je bil v naselju Za čret (20,9 %), ki je imel skupno 273 prebivalcev. V 14 naseljih je bil odstotek prebivalcev starih od 15-64 let višji Trnovlje pri Celju 146 13,2 774 69,8 189 17,0 1109 od ob činskega, od tega je bilo 7 takšnih, ki so skupno imela ve č kot 200 prebivalcev. Najvišji odstotek je bil v Vrhe 38 16,7 149 65,6 40 17,6 227 č naselju Ljube na (77,4 %), ki je imel skupno 940 prebivalcev. Samo v naselju Šentjungert je bil odstotek č prebivalstva v prvih dveh razredih višje od ob činskega, vendar je v naselju takrat živelo le 114 prebivalcev. V Za ret 57 20,9 175 64,1 41 15,0 273 naseljih Lahovna, Pe čovnik, Trnovlje pri Celju ter Žepina je bil odstotek prebivalstva v prvih dveh razredih nižji od Zadobrova 132 15,6 584 68,9 132 15,6 848 č ob inskega. Najvišji odstotek prebivalstva, starejšega od 64 let je bilo v naseljih Bukovžlak (21 % od skupno 329 Zvodno 38 15,0 176 69,3 40 15,7 254 prebivalcev) ter Žepina (20,8 % od skupno 96 prebivalcev). V treh najve čjih naseljih (Celje, Ljube čna, Trnovlje pri Celju), ki so predstavljala skoraj 84 % celotnega prebivalstva ob čine, je bil delež prebivalstva v prvi starostni Žepina 9 9,4 67 69,8 20 20,8 96 skupini povsod nižji od ob činskega, v drugi starostni skupini pa je v mestu Celje bil enak ob činskem, višji pa le v SKUPAJ 6698 13,9 34020 70,8 7363 15,3 48081 Ljube čni. To seveda kaže na dejstvo, da je bila in bo tudi v prihodnje zelo neugodna starostna sestava Vir: popisni podatki 2002, Statisti čni urad Republike Slovenije prebivalstva MO Celje.

17

V letu 2013 je bilo v Mestni ob čini Celje 13,7 % prebivalstva starega od 0-14 let, od 15-64 let 68,1 % ter 18,1 % NASELJE 0-14 DELEŽ 15-64 DELEŽ 65+ DELEŽ SKUPAJ starejšega od 65 let. Ker prebivalstvo v naselju Celje predstavlja 77 % vsega prebivalstva v ob čini, je zaradi tega 38 17,4 149 68,3 31 14,2 218 odstotek po posameznih starostnih skupinah, izmerjen za naselje Celje približno enak tistemu v ob čini. To Šmiklavž pri Škofji vasi potrjujejo tudi številke v tabeli. Višji odstotek prebivalcev, starih od 0-14 let, v primerjavi z mestno ob čino je imelo Teharje 39 12,8 234 76,7 32 10,5 305 č 17 naselij, od tega 10 takšnih, ki so skupno imela ve kot 200 prebivalcev. Najvišji odstotek je bil v naselju Slance Tremerje 7 11,5 42 68,9 12 19,7 61 (20,8 %), ki je imelo skupno 96 prebivalcev. V 22 naseljih je bil odstotek prebivalcev starih od 15-64 let višji od ob činskega, od tega je bilo 12 takšnih, ki so skupno imela ve č kot 200 prebivalcev. Najvišji odstotek je bil v naselju Trnovlje pri Celju 183 14,8 829 67,1 223 18,1 1235 Lipovec pri Škofji vasi (78,9 %), ki pa je imel skupno le 38 prebivalcev. V sedmih naseljih je bil odstotek Vrhe 28 12,3 157 68,9 43 18,9 228 č č prebivalstva v prvih dveh razredih višje od ob inskega, od tega v 4 naseljih z ve kot 200 prebivalcev. V naseljih Za čret 54 15,6 247 71,2 46 13,3 347 Leskovec, Medlog, Pe čovnik, Pepelno, Prekorje in Zvodno je bil odstotek prebivalstva v prvih dveh razredih nižji od ob činskega. Najvišji odstotek prebivalstva, starejšega od 64 let je bilo v naseljih Prekorje (26,1% od skupno Zadobrova 138 15,3 585 64,9 179 19,8 902 379 prebivalcev) ter Pepelno (25,7 % od skupno 113 prebivalcev). V treh najve čjih naseljih (Celje, Trnovlje pri Zvodno 32 12,5 173 67,3 52 20,2 257 č č Celju, Ljube na), ki predstavljajo skoraj 82 % celotnega prebivalstva ob ine, je bil delež prebivalstva v prvi Žepina 22 20,4 68 63,0 18 16,7 108 starostni skupini v Celju in Trnovljah enak ali višji od ob činskega povpre čja, v Ljube čni pa nižji. V drugi starostni skupini pa je v mestu Ljube čna odstotek bil višji od ob činskega, nižji pa v ostalih dveh. To seveda kaže na dejstvo, SKUPAJ 6676 13,7 33170 68,1 8829 18,1 48675 da je in bo tudi v prihodnje zelo neugodna starostna sestava prebivalstva MO Celje. Vir:popisni podatki na dan 01.01. 2013, Statisti čni urad Republike Slovenije

Tabela 7: Pregled starostne strukture prebivalstva po posameznih naseljih na obmo čju MOC v za četku leta 2013 V sedemnajstih naseljih se je v obdobju med letoma 2002 in 2013 zvišalo število prebivalcev starih do 14 let, med č č NASELJE 0-14 DELEŽ 15-64 DELEŽ 65+ DELEŽ SKUPAJ njimi je osem takšnih, ki so na za etku leta 2013 imela ve kot 300 prebivalcev. Brezova 42 17,6 164 68,6 33 13,8 239 Bukovžlak 62 16,4 247 65,2 70 18,5 379 Celje 5148 13,7 25478 68,0 6864 18,3 37490 Dobrova 27 12,9 143 68,4 39 18,7 209 Glinsko 4 10,5 27 71,1 7 18,4 38 Gorica pri Šmartnem 60 11,1 382 70,7 98 18,1 540 Jezerce pri Šmartnem 13 19,1 45 66,2 10 14,7 68 Košnica pri Celju 86 14,5 391 65,7 118 19,8 595 Lahovna 21 19,8 67 63,2 18 17,0 106 Leskovec 26 13,5 130 67,7 36 18,8 192 Lipovec pri Škofji vasi 6 15,8 30 78,9 2 5,3 38 Ljube čna 130 11,9 813 74,7 146 13,4 1089 Lo če 20 15,7 91 71,7 16 12,6 127 Lokrovec 48 15,8 198 65,3 57 18,8 303 Lopata 69 11,2 428 69,5 119 19,3 616 Medlog 39 13,4 196 67,1 57 19,5 292 Osenca 4 5,0 57 71,3 19 23,8 80 Otemna 15 12,1 89 71,8 20 16,1 124 Pe čovnik 27 10,5 175 67,8 56 21,7 258 Pepelno 15 13,3 69 61,1 29 25,7 113 Prekorje 41 10,8 239 63,1 99 26,1 379 Rožni Vrh 22 15,7 97 69,3 21 15,0 140 Runtole 3 9,1 26 78,8 4 12,1 33 Rupe 7 9,7 56 77,8 9 12,5 72 Slance 20 20,8 63 65,6 13 13,5 96 Slika 12: Indeks števila prebivalcev starih do 14 let (2013/2002) Slatina v Rožni dolini 36 14,5 174 70,2 38 15,3 248 č Šentjungert 17 11,8 102 70,8 25 17,4 144 Ob popisu leta 2002 je bilo v Mestni ob ini Celje 13,9 % prebivalstva starega od 0-14 let, od 15-64 let 70,8 % ter 15,3 % starejšega od 65 let. 57 11,1 366 71,3 90 17,5 513 Škofja vas V letu 2013 je bilo v Mestni ob čini Celje 13,7 % prebivalstva starega od 0-14 let, od 15-64 let 68,1 % ter 18,1 % Šmarjeta pri Celju 36 16,1 149 66,8 38 17,0 223 starejšega od 65 let. Šmartno v Rožni dolini 34 12,6 194 71,9 42 15,6 270 18

Ob primerjavi teh podatkov vidimo, da se je, kljub pove čanju števila prebivalstva v tem obdobju, za 1,2%, delež 5.5 PROJEKCIJA PREBIVALSTVA ZA NIVO MO CELJE mlajših od 14 let znižal za 0,2% oziroma za 22. V Republiki Sloveniji je delež mlajših od 14 let ob popisu leta 2002 znašal 15,3%, leta 2011 pa 14,5%. V obeh letih so statisti čni podatki na ravni ob čine bistveno slabši kot na ravni MO Celje je uvrš čena med demografsko ogrožena mestna obmo čja. Gre predvsem za obmo čja, ki so se v države, kar je zaskrbljujo če in ima vpliv tudi na demografska gibanja v prihodnosti. Znižuje se tudi delež preteklih obdobjih zelo hitro razvijala, sedaj pa zaradi ustavljenega priseljevanja najprej za čnejo stagnirati, v prebivalstva v drugi starostni skupini. prihodnjih letih pa zaradi visokega deleža starejše populacije lahko pri čakujemo nazadovanje prebivalstva. Pri tem Leta 2002 je ta znašal 70,8% in bil celo višji od državnega (70,0%), zadnji podatki pa kažejo na to, da se je delež seveda ne smemo ena čiti demografsko ogrožena obmo čja v obrobnih obmo čjih (ve činoma ruralnih), kjer gre za znižal na 68,1% in je celo nekoliko nižji od državnega (68,4%). Zaskrbljujo č je podatek, da se je delež starejših od oženje poseljenega prostora, z demografsko ogroženimi mestnimi obmo čji, kjer gre za zniževanje števila 64 let od leta 2002, ko je znašal 15,3%, zvišal na 18,1% v letu 2013 in je v obeh obdobjih precej višji od tistega na prebivalcev, medtem ko prostor kot tak ni ogrožen. Proces staranja prebivalstva, ki je danes zna čilen prakti čno za državni ravni (leta 2002 je ta znašal 14,7%, leta 2013 pa 17,1%). Indeks staranja, ki predstavlja razmerje med ves razviti svet, še najbolj pa je izrazit v Evropi in tudi pri nas v Sloveniji. Proces staranja je v Sloveniji in tudi MO številom oseb, starih 65 let ali ve č, in številom oseb, mlajših od 15 let, je v MO Celje leta 2002 znašal 109,9 (RS Celje zelo izrazit saj sta tako Slovenija kot MO Celje doživela zelo intenzivno priseljevanje v razmeroma kratkem 96,3), do leta 2013 pa se je povišal na 132,2 (RS 118,1). To pomeni, da je na 100 oseb, mlajših od 15 let, leta obdobju. 2002 prebivalo skoraj 110 oseb, starih 65 let ali ve č, do leta 2013 pa se je povišalo na 132 oseb. Čim nižji je indeks staranja, tem boljša je starostna sestava prebivalstva. Pri normalni starostni sestavi se indeks staranja Tabela 8: Pregled projekcij prebivalstva za obmo čje mestne ob čine Celje za obdobje od leta 2000 do leta 2010 in giblje med 40 in 50. V MO Celje kaže na zelo slabo starostno sestavo prebivalstva v tej ob čini in bo mo čno 2020 vplivalo na naravni prirast v naslednjih desetletjih. Leto 2000 Leto 2010 Leto 2020 Indeks Vrsta projekcije stanje projekcija projekcija 2000/2020

5.4 OCENA BODO ČEGA DEMOGRAFSKEGA RAZVOJA Projekcija po naravni rasti 48.943 46.070 41.880 85,56 Projekcija z negativnim migracijskim 48.943 44.935 39.471 80,64 Projekcije prebivalstva prikazujejo nadaljnje spreminjanje števila prebivalcev po starosti in spolu glede na saldom 100 preb/leto predpostavke prihodnjih sprememb rodnosti, umrljivosti in selitev. 7 Projekcija s pozitivnim migracijskim Povzeta je projekcija prebivalstva za obmo čje MO Celje. 48.943 49.304 48.571 99,24 saldom 300 preb/leto

Za obmo čje MO Celje in obmo čje urbanisti čne zasnove Celja sta izdelani dve vrsti projekcij: Vir: Demografski potencial in ocena bodo čega gibanja števila prebivalcev za mestno ob čino Celje, Aleksander Jakoš, Urbanisti čni inštitut RS, Ljubljana, avgust 2001 1. Demografska projekcija po naravni rasti , ki predpostavlja, da ne bo selitev ali bolj pravilno, da bo število in č starostno-spolna sestava priseljenega prebivalstva enaka odseljenemu. Gre torej za oceno sedanjega Tabela 9: Pregled starostne strukture prebivalstva glede na projekcije prebivalstva za obmo je mestne demografskega potenciala ob čine. ob čine Celje za leto 2000 in prognoza za leto 2020 2. Demografske projekcije z upoštevanjem migracij. Glede na dosedanji demografski razvoj MO Celje in Vrsta projekcije Prebivalci Prebivalci Prebivalci č Indeks bodo a predvidevanja demografskega razvoja sta izdelani dve projekciji prebivalstva ob upoštevanju migracij: od 0-14 od 15-65 nad 65 let - staranja Prva projekcija predpostavlja nadaljevanje sedanjega negativnega migracijskega salda (približno 100 let starosti let starosti starosti prebivalcev letno). Menimo, da se ta sedanji negativni trend ne bo nadaljeval, vendar pa predstavlja pomembno opozorilo, kako bi se demografska slika tega obmo čja bistveno spremenila, v kolikor ne bo prišlo Štev. % Štev. % Štev. % do nekih pozitivnih planskih ukrepov. Pri tem se moramo zavedati, da absolutno nazadovanje števila č Starostna struktura prebivalcev nekega obmo ja še ne pomeni “velik” problem, v kolikor bi se starostna sestava prebivalstva 7147 14,6 34.510 70,5 7.286 14,9 106 izboljševala, predvsem pa dvigala rodnost. Ker pa gre v tem primeru za bistveno slabšanje starostne sestave prebivalstva leta 2000 prebivalstva, to pomeni prehod v izrazito negativno spiralo bodo čega demografskega razvoja MO Celje. - Projekcija po naravni rasti V drugi projekciji je upoštevan tisti potrebni pozitivni migracijski saldo prebivalstva, ki bi ob sedanjih 4.734 11,3 28.819 68,8 8.327 19,9 170 koeficientih rodnosti in umrljivosti omogo čal vsaj stagnacijo števila prebivalcev. Da bi število prebivalcev za leto 2020 MO Celje v naslednjih letih ostalo ve č ali manj nespremenjeno, bi moral znašati pozitivni migracijski saldo približno 300 prebivalcev letno. To pa po približnih ocenah pomeni 100 novih stanovanj letno (saldo) in Projekcija z negativnim tudi dolo čeno število novih delovnih mest. migracijskim saldom 100 4.222 10,7 26.981 68,4 8.268 20.9 195 preb/leto za leto 2020 Za razumevanje projekcij prebivalstva izpostavljamo nekaj najve čjih problemov sedanje starostno-spolne sestave Projekcija s pozitivnim prebivalstva MO Celje (na izhodiš čno leto 2000), ki bo imela zelo dolgoro čne posledice: migracijskim saldom 300 6.175 11,7 33.893 68,0 8.503 20.3 138 • število deklic v starosti 0 do 9 let je bilo 2086, število žena v starosti 20 do 29 let pa 3435 (kljub preb/leto za leto 2020 eventualno zvišani rodnosti je jasno, da bo število žena čez 10-20 let bistveno nižje in zato ni mogo če pri čakovati ve čjega števila rojstev, ampak zniževanje). • skupno število prebivalcev v starosti 0 do 9 let je bilo 4331, v starosti 40 do 49 let 7914 in v starosti 60 do 69 let 5271 (desetletna sedemdesetletna starostna skupina je celo bistveno bolj števil čna kot mladina v Demografska projekcija po naravni rasti č prvih desetih letih. Zato je razumljivo, da lahko pri akujemo nadaljnje staranje prebivalstva ). Po projekciji prebivalstva po naravni rasti MO Celje bo število prebivalcev še naprej nazadovalo. Tako naj bi se • posledice sedanje zelo neugodne starostne sestave prebivalstva MO Celje pokažejo projekcije število prebivalcev znižalo od 48943 leta 2000, kar na 41880 leta 2020, to je za 29,85%. Upadanje števila prebivalstva. prebivalcev v prvih letih še ni tako o čitno, ko pa bo za čelo “prihajati” v rodno dobo sedaj zelo malo številčno žensko prebivalstvo, bo upad števila prebivalcev vedno hitrejši. Proces staranja v MO Celje je zelo izrazit. Medtem ko projekcija vsega prebivalstva do leta 2020 predpostavlja znižanje števila prebivalcev za dobrih 7000 prebivalcev, pa se bo število prebivalcev v starostni skupini nad 65 let pove čalo za okrog tiso č. Prav ocene bodo čega števila starejših prebivalcev so najbolj to čne. Medtem ko se lahko koeficienti rodnosti in umrljivosti eventuelno tudi spremenijo, kar še posebej velja za migracije pa je projekcija prebivalstva za starejše prebivalstvo zelo “stabilna”. Prebivalstvo staro okoli petdesetih let živi v MO Celje. Ne 7 Strokovne podlage za UZ Celja, sklop raba tal in razporeditev dejavnosti, februar 2004 19 moremo pri čakovati, da se bo za čelo odseljevati, ampak bo ostalo v ob čini in se z leti postaralo. Ker pa je njihovo Tabela 10: Pregled projekcij prebivalstva za obmo čje urbanisti čne zasnove Celja za obdobje od leta 2001 do leta število zaradi že prej opisanih razlogov zelo veliko, je porast števila starejšega prebivalstva praktično neizbežen. 2020 Vpogled v strukturo prebivalstva daje spolno starostna struktura prebivalcev ob čine za leto 2020. Indeks Vrsta projekcije Leto 2001 Leto 2010 Leto 2020 2001/2020 Demografska projekcija z upoštevanjem negativnega migracijskega salda 100 prebivalcev letno Predpostavlja nadaljevanje sedanjega (od obstoja nove ob čine) negativnega migracijskega salda 100 prebivalcev Projekcija po naravni rasti 46.692 43.567 39.478 84,55 letno. Razvojno gledano je izrazito neugodna in upamo, da tudi nerealna. Po tej projekciji bi se število prebivalcev Projekcija z negativnim migracijskim 46.692 42.581 37.208 79.69 MO Celje v dvajsetih letih znižalo skoraj za deset tiso č in bo znašalo 39.471 prebivalcev leta 2020. Hkrati bi se saldom 100 preb/leto bistveno poslabšala tudi starostna sestava prebivalstva, kar pomeni nadaljevanje sedanjega negativnega Projekcija s pozitivnim migracijskim 46.692 46.462 45.839 98,17 demografskega razvoja. Spolno starostna sestava za leto 2020: saldom 300 preb/leto

Vir: Demografski potencial in ocena bodo čega gibanja števila prebivalcev po naravni rasti in ob migracijah za obmo čje Demografska projekcija z upoštevanjem pozitivnega migracijskega salda 300 prebivalcev letno urbanisti čne zasnove mesta Celje, Aleksander Jakoš, Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, marec 2002 Pri izdelavi optimalne (realne?) projekcije prebivalstva je upoštevana tista varianta migracijskega salda, ki bi omogo čal vsaj stagnacijo sedanjega skupnega števila prebivalcev. Temu je najbližja varianta, ki predpostavlja letni Tabela 11: Pregled starostne strukture prebivalstva glede na projekcije prebivalstva za obmo čje urbanisti čne pozitivni migracijski saldo 300 prebivalcev. Moramo se zavedati, da ta varianta zahteva bistvene spremembe zasnove Celja za leto 2001 in prognoza za leto 2020 glede na demografski razvoj v zadnjih letih povezane z ekonomskimi, socialnimi, stanovanjskimi itd. spremembami č Vrsta projekcije Prebivalci Prebivalci Prebivalci v ob ini. Indeks č od 0-14 od 15-65 Po tej varianti se število prebivalcev MO Celje v naslednjih dvajsetih letih prakti no ne bi spreminjalo (stagnacija nad 65 let staranja prebivalstva). Priselitve bi zaustavile nadaljnje zniževanje števila prebivalcev. Vendar pa tudi priselitve ne bi mogle let starosti let starosti starosti bistveno spremeniti sedanjih anomalij predvsem v starostni sestavi prebivalstva. Štev. % Štev. % Štev. % Ob predpostavkah te variantne projekcije prebivalstva bi se kljub priseljevanju (mlajšega) prebivalstva število č Starostna struktura prebivalcev v starostni skupini 0 – 14 let znižalo skoraj za tiso , kar pomeni, da niti zmerno priseljevanje ne more 7147 14,6 34.510 70,5 7.286 14,9 111 nadomestiti bistveno znižane rodnosti. prebivalstva leta 2001 Predpostavljeno je priseljevanje 300 prebivalcev letno (migracijski saldo), kar ne vpliva bistveno na gibanje števila Projekcija po naravni rasti 4.425 11,2 27112 68,7 7.941 20,1 179 starejših prebivalcev. Število teh prebivalcev se bo bistveno pove čalo (od 7286 na 8503 v starostni skupini nad 65 za leto 2020 let). Delež tega prebivalstva bi torej porasel od slabih 15% leta 2001 na ve č kot 17,5% v letu 2020. Ta delež je bistveno višji pri ostalih dveh projekcijah (naravna rast in predpostavka negativnih migracij). Projekcija z negativnim migracijskim saldom 100 3,932 10,5 25.36 68,3 7.880 21.2 200 5.6 PROJEKCIJA PREBIVALSTVA ZA OBMO ČJE URBANISTI ČNE ZASNOVE CELJE preb/leto za leto 2020 Projekcija s pozitivnim Povzeta je projekcija prebivalstva za obmo čje UZ Celje 8 (48,70 km 2), ki obsega ve čje obmo čje, kot je opredeljeno migracijskim saldom 300 5.814 12,7 31.909 69,6 8.116 17,7 139 v osnutku UN (27,68 km 2) MO Celje. preb/leto za leto 2020 Na obmo čju, ki ga obsega urbanisti čna zasnova Celja, je po popisu prebivalstva leta 2002 (31.3.) živelo 46.269 č prebivalcev, kar predstavlja 94,5% prebivalcev Mestne ob ine Celje (48.943 prebivalcev). Za razumevanje rezultatov projekcij prebivalstva za obmo čje UZ mesta Celje je pomembna izhodiš čna starostna č Na obmo ju, ki ga obsega osnutek UN Celje, je po podatkih, konec maja 2010, živelo 42.766 prebivalcev (39401 spolna sestava prebivalstva (junij 2001), ki je odraz dosedanjega demografskega razvoja, predvsem pa znižanja č stalnih ter 3.365 za asnih), kar je predstavljalo 87,7% vseh prebivalcev MO Celje, na dan 01.07.2010 (48.783 rodnosti: prebivalcev). • število deklic v starosti 0 do 9 let je bilo 1925, število žena v starosti 20 do 29 let pa 3307 (kljub eventuelno zvišani rodnosti je jasno, da bo število žena čez 10-20 let bistveno nižje in zato ne moremo č č Rezultati projekcij prebivalstva so podobni ob inskim, saj izven obmo ja UZ mesta Celje leži le nekaj manjših pri čakovati ve čjega števila rojstev, ampak zniževanje). č naselij. Pri podatkih so bila za urbanisti no zasnovo Celja upoštevana naslednja naselja: Lopata, Lokrovec, • skupno število prebivalcev v starosti 0 do 9 let je bilo 3970, v starosti 40 do 49 let 7479 in v starosti 60 do č č Dobrova, Lahovna, Prekorje, Škofja vas, Zadobrova, Ljube na, Leskovec, Šmarjeta pri Celju, Za ret, Trnovlje pri 69 let 4907 (desetletna sedemdesetletna starostna skupina je torej celo bistveno bolj števil čna kot mladina č Celju, Bukovžlak, Slance, Vrhe, Teharje, Osenca, Zvodno, Pe ovnik, Tremerje, Košnica pri Celju, Medlog, Celje. v prvih desetih letih. Zato je razumljivo, da lahko pri čakujemo nadaljnje staranje prebivalstva ).

č Tudi za obmo je UZ mesta Celje so izdelane tri variante projekcij prebivalstva: Rezultati projekcij za obmo čje urbanisti čne zasnove Celja: - projekcija po naravni rasti, - Po projekciji prebivalstva po naravni rasti bi se število prebivalcev na obmo čju UZ mesta Celje znižalo - dve varianti projekcij ob upoštevanju migracij: v prvi varianti je predpostavljeno nadaljevanje negativnega skoraj za sedem tiso č in bi leta 2020 znašalo 39.478 prebivalcev. Trend zniževanja števila prebivalcev se z leti migracijskega salda v zadnjih letih (- 100 prebivalcev letno), v drugi pa pozitivni letni migracijski saldo 300 celo pove čuje, saj se vedno bolj uveljavlja sedanji “primanjkljaj” mlajših deklic, ki bodo za čele “vstopati” v prebivalcev letno. rodno dobo. - Najbolj neugodni so rezultati projekcije ob predpostavki nadaljevanja sedanjega negativnega č Projekcije prebivalstva za obmo je UZ mesta Celja se metodološko navezujejo na projekcije prebivalstva za MO migracijskega salda . Ob predpostavkah te projekcije prebivalstva, bi se število prebivalcev do leta 2020 Celje. Uporabljeni so enaki koeficienti rodnosti in umrljivosti kot v ostalih projekcijah . To velja tudi za definicije znižalo za približno devet tiso č (37.208 prebivalcev leta 2020). č prebivalstva. Razliko predstavlja le obravnavani teritorij in izhodiš no leto o starostno spolni sestavi prebivalstva - Najbolj ugodne rezultate daje projekcija prebivalstva ob predpostavki tristo priseljenih prebivalcev letno č po enoletnih skupinah. V nadaljevanju podajamo pregled projekcij števila prebivalcev na obmo ju UZ. ve č kot odseljenih. Po tej projekciji bi število prebivalcev stagniralo. Za uresni čitev te projekcije so potrebni številni razvojni ukrepi, ki bi omogo čili spremembo sedanjega neugodnega demografskega razvoja. Vendar pa niti ta projekcija dolgoro čno ne bi bistveno izboljšala starostno sestavo prebivalstva.

8 Strokovne podlage za UZ Celja, sklop raba tal in razporeditev dejavnosti, februar 2004 20

5.7 ZAKLJU ČKI

Demografske prognoze za Mestno ob čino Celje, kakor tudi za obmo čje urbanisti čne zasnove, so zaskrbljujo če. Vse projekcije prebivalstva za ob čino Celje in za obmo čje UZ mesta Celje pokažejo na osnovna dva problema, ki jih kratkoro čno ni možno premostiti: 1. Sedanja starostno spolna sestava prebivalstva je izrazito neugodna. Mo čno priseljevanje prebivalstva v preteklih desetletjih je bistveno pove čalo število sedaj starejšega prebivalstva, zniževanje rodnosti v zadnjih dvajsetih letih pa je bistveno znižalo število mlajšega prebivalstva. 2. Nadaljuje se nadaljnje upadanje rodnosti, kar predstavlja problem tudi za dolgoro čni demografski razvoj. K temu pa prispeva tudi negativni migracijski saldo prebivalstva v zadnjih letih.

Ob čina lahko vpliva na demografsko politiko samo delno: - posredno s ponudbo novih delovnih mest, ponudbo stanovanj za mlade družine in razli čne druge ugodnosti (bivalne in delovne kakovosti), ki bi spodbudile ne samo priseljevanje ampak mogo če tudi nekoliko dvig rodnosti in s tem nadaljnji demografski razvoj pri številu mlajšega in aktivnega prebivalstva. - druga čen pa je primer pri starejšem prebivalstvu. Medtem ko so selitve na splošno lahko zelo spremenljive, so koeficienti rodnosti dokaj “trdovratni” in jih težko hitro spreminjati. To še posebno velja za koeficiente smrtnosti, ki se le po časi spreminjajo, na splošno pa se življenjska doba stalno povišuje. Mobilnost starejšega prebivalstva je zelo majhna. Zato so ocene o številu starejših prebivalcev najbolj “trdne” pri projekcijah. Le za primer primerjajmo razliko v oceni med številom prebivalcev starih 65 let in ve č med obema ekstremnima variantama projekcij prebivalstva MO Celje. Leta 2000 je v MO Celje živelo nekaj manj kot 7300 prebivalcev v starostni skupini 65 let in ve č. Ob predpostavki, da bi se letno odselilo 100 prebivalcev ve č kot priselilo, bi kljub temu število starejših prebivalcev nekako med letoma 2017 in 2018 preseglo 8000. Po varianti, kjer je predpostavljen pozitivni letni migracijski saldo 300 prebivalcev, pa bi se to zgodilo le kako leto prej. - Spremembe v migracijah imajo kratkoro čno na število starejših prebivalcev le majhen vpliv. Ta vpliv pa se pokaže dolgoro čno, na kar nam kaže tudi preteklo gibanje števila prebivalcev v MO Celje, kjer je intenzivno priseljevanje v 60ih in 70ih letih povzro čilo, da je število starejših prebivalcev po dobrih tridesetih letih bistveno višje.

21

Tabela 13: Stanovanja po površini in številu sob, MOC, leto 2002 Č Skupaj 6 STANOVANJSKE POVRŠINE V MESTNI OB INI CELJE do 20 21-40 41-60 61-80 81-100 101 + število 2 2 2 2 2 2 1 soba 2 sobi 3 sobe 4 sobe 5+ sob (m ) (m ) (m ) (m ) (m ) (m ) stanovanj 6.1 STANJE STANOVANJ

Po popisu stanovanj iz leta 2002 je bilo na obmo čju MOC 19.528 stanovanj. Število prebivalcev je bilo 48.081, 19.528 238 2.882 6.586 5.551 2.398 1.873 3.148 7.202 5.968 1.950 1.260 število naseljenih stanovanj pa 17.715, v katerih je živelo 47.488 oseb. Število gospodinjstev je bilo 18.256, Vir: popisni podatki 2002, Statisti čni urad Republike Slovenije povpre čno število članov na gospodinjstev je 2,6, povpre čno število oseb na stanovanje pa 2,7. Skupna površina vseh stanovanj je bila 1.323.115 m2, povpre čna velikost stanovanja 67,8 m 2, povpre čna površina na osebo 27,5 m2, povpre čno število sob na stanovanje 2,6 (opomba: prikazana visoka povpre čja so odraz predimenzioniranih individualnih stanovanjskih hiš). 2,4% stanovanj v ob čini Medvode je v lasti javnega sektorja, 96,7% stanovanj pa je v zasebni lasti fizi čnih oseb. Stanje stanovanj je razvidno iz preglednic v nadaljevanju ( Vir: Podatki Statisti čni urad Republike Slovenije, SI-STAT podatkovni portal).

Tabela 12: Primerjava MOC, Slovenija, leto 2002 MOC REPUBLIKA SLOVENIJA površina ozemlja (km 2) 94,90 20.273,00

število prebivalcev 48.081 1.964.036 povpre čna gostota (preb/km) 507 97

število stanovanj 19.528 777.772

število stalno naseljenih stanovanj 17.715 662.685

število oseb 47.488 1.944.579 skupna površina vseh stanovanj 2 1.323.115 58.031.187 (m ) stalno naseljena stanovanja (m 2) 1.212.987 51.066.291 povpre čna velikost stanovanja (m 2) 67,8 74,6 povpre čna površina stan. na osebo 2 27,5 25,4 (m ) povpre čno število sob na 2,6 2,7 stanovanje povpre čno število oseb na 2,7 2,9 stanovanje število gospodinjstev 18.256 678.950 Ob popisu leta 2002 je bilo v ob čini 1.323.115 m 2 stanovanjskih površin. Pri čakovano, glede na rezultate iz povpre čna velikost gospodinjstva č č 2,6 2,8 prejšnje tabele, je najve stanovanjskih površin z dvema in s tremi sobami, preko 60%. Pri akovano je najmanj (št. članov/gospodinjstvo) neto stanovanjskih površin z eno sobo, le 8,7%. Vir: popisni podatki 2002, Statisti čni urad Republike Slovenije Tabela 14: Stanovanjska površina po številu sob, MOC, leto 2002 Ob popisu leta 2002 je bilo v ob čini 19.528 stanovanj, od tega predstavljajo najve čji delež, preko 60%, stanovanja 2 2 č Stanovanjske 1 soba 2 sobi 3 sobe 4 sobe 5+ sob s površino od 41 do 80 m . Približno 16% je bilo stanovanj s površino manjšo od 41 m , dobrih 20% pa ve jih od 2 2 2 2 2 2 2 površine (m ) 80 m . Prevladujejo tudi stanovanja z dvema in tremi sobami, saj jih je skupaj bilo 13.170 oziroma 67,5% vseh (m ) (m ) (m ) (m ) (m ) popisanih stanovanj. Stanovanj z eno sobo je bilo 16,1%, s štirimi ali ve č pa 16,5%. 1.323.115 115.459 406.492 445.817 191.540 163.807 Vir: popisni podatki 2002, Statisti čni urad Republike Slovenije

22

Najve č, 50,5% oziroma 8.933 naseljenih stanovanj, je ob popisu leta 2002 bilo takšnih, ki so imela ve č kot 25 m 2 povpre čne površine na osebo, najmanj pa takšnih, ki so imela do 10 m 2 povpre čne površine na osebo. V Ob popisu leta 2002 je bilo ve čina stanovanj (83,5%) v ob čini v zasebni lasti fizi čnih oseb, ki so imela povpre čno stanovanjih, ki so imela površino ve čjo od 25 m 2, je živelo tudi najve čje število oseb, 16.536 oziroma 34,8%. površino 70,9 m 2 ter so predstavljala 87,4% skupnih površin. V lasti javnega sektorja je bilo 14,4% stanovanj, s Najmanj, slabih tri tiso č oseb oziroma 6,2% pa jih živi v stanovanjih s površino do 10 m 2. povpre čno površino 51,62 m 2, a so obsegala le 10,9% skupnih površin. Tabela 16: Naseljena stanovanja ter število oseb po povpre čni površini stanovanja na osebo, MOC, leto 2002 Tabela 15: Stanovanja in stanovanjska površina po lastništvu ter povpre čna površina stanovanj, MOC, leto 2002 Skupaj Do 10,0 (m 2) 10,1 - 15,0 (m 2) 15,1 - 20,0 (m 2) 20,1 - 25,0 (m 2) Ve č kot 25,0 (m 2) Skupaj Zasebna last fizi čnih oseb Last javnega sektorja Drugo

) ) ) ) ) ) ) ) 2 2 2 2 2 2 2 2 stanovanja osebe stanovanja osebe stanovanja osebe stanovanja osebe stanovanja osebe stanovanja osebe na na na na na na č č č č 17.698 47.488 635 2.947 2.274 9.165 3.306 11.307 2.550 7.533 8.933 16.536 Število Število Število Število Število Število Skupna Skupna Skupna Skupna Skupna Skupna stanovanj stanovanj stanovanj stanovanj stanovanj stanovanj Povpre Povpre Povpre Povpre Vir: popisni podatki 2002, Statisti čni urad Republike Slovenije površina (m površina (m površina površina (m površina (m površina (m površina (m površina (m površina (m površina 19.528 1.323.115 67,75 16.309 1.156.246 70,90 2.804 144.756 51,62 415 22.113 53,28 Vir: popisni podatki 2002, Statisti čni urad Republike Slovenije

23

Ob popisu leta 2002 je bilo 7892 stavb s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori. Najve č, 74,15% je bilo samostojno stoje čih hiš, 14,55% je bilo dvoj čkov ali vrstnih hiš in 8,65% ve čstanovanjskih stavb. Najmanj, 1,55%, je bilo hiš s kme čkim gospodarskim poslopjem ter 1,1% drugih stavb s stanovanji ali naseljenim prostorom.

Tabela 17: Stavbe s stanovanji in drugimi bivalnimi prostori glede na vrsto stavbe 9, MOC, leto 2002 Hiša s kme čkim Samostojno stoje ča Dvoj ček ali vrstna Ve čstanovanjska Drugo Skupaj gospodarskim hiša hiša stavba 10 poslopjem 7.892 5.852 1.148 123 682 87 Vir: popisni podatki 2002, Statisti čni urad Republike Slovenije

V obdobju po letu 2002 se je število letno zgrajenih stanovanj pove čevalo še v letu 2003, nato pa se je v letu 2004 zmanjšalo za 184%, glede na predhodnje leto, na 33 stanovanj. Do leta 2007 je število dokon čanih stanovanj vseskozi naraš čalo in se nato v letu 2008 zmanjšalo. Podobno je bilo v letih 2009 in 2010, ko se je po zvišanju v prvem letu (127), lani zmanjšalo na številko 57. Sorazmerno s številom stanovanj se je, po posameznih letih, poviševala in zniževala tudi površina dokon čanih stanovanj. V zadnjem obdobju; po letu 2009, upada število enosobnih, dvosobnih in trisobnih dokon čanih stanovanj, naraš ča pa število štirisobnih ter pet- in ve čsobnih dokon čanih stanovanj.Po metodologiji popisa 2002 je v letu 2010 v stanovanjskem skladu 30% trisobnih, 37% dvosobnih, 10% štirisobnih, 7% pet- in ve čsobnih ter 16% enosobnih stanovanj.

Tabela 19: Dokon čana stanovanja po številu sob in površini, MOC, od leta 2002 do leta 2010 2 Število 2 Leto Število sob Površina (m ) Število Leto Površina (m ) Število sob č 2002 89 3 2002 646 10 Ob popisu leta 2002 je bilo v MOC 18184 gospodinjstev. V teh gospodinjstvih je bilo najve , 78,3% lastnikov ali 2003 89 1 2003 73 1 solastnikov stanovanj ter 15,9% najemnikov v neprofitnem ali socialnem stanovanju. Kot uporabniki stanovanja je 2004 100 2 2004 115 2 bilo 2,3% gospodinjstev ter kot podnajemniki 1,7% vseh gospodinjstev. 2005 0 0 2005 412 6 2006 enosobna 94 2 2006 dvosobna 1.252 20 Tabela 18: Število gospodinjstev v stanovanjih po uporabi stanovanja, MOC, leto 2002 2007 86 1 2007 866 14 Kot najemnik v 2008 0 0 2008 100 1 Število Kot najemnik v Kot lastnik, profitnem ali Kot Kot 2009 1.257 39 2009 835 13 gospodinjstev neprofitnem ali Drugo solastnik službenem podnajemnik uporabnik 2010 216 2 2010 0 0 - SKUPAJ socialnem stanovanju stanovanju 2002 1.287 10 2002 782 6 2003 571 6 2003 872 5 18.184 14.233 2.884 44 305 414 304 2004 64 1 2004 998 7 2005 860 7 2005 662 4 Vir: popisni podatki 2002, Statisti čni urad Republike Slovenije 2006 trisobna 547 6 2006 štirisobna 2.671 18 2007 2.164 26 2007 3.571 24 2008 1.042 7 2008 1.191 6 2009 2.664 35 2009 2.392 16 2010 1.231 8 2010 2.675 17 2002 1.326 8 2002 4.130 37 2003 2.656 13 2003 4.261 26 2004 666 3 2004 1.943 15 2005 2.999 16 2005 4.933 33 SKUPAJ 2006 Pet- in ve čsobna 2.607 13 2006 7.171 59 stanovanja 2007 5.187 25 2007 11.874 90 2008 4.944 21 2008 7.277 35 2009 4.895 24 2009 12.043 127 2010 6.304 30 2010 10.426 57 Vir: Statisti čni urad Republike Slovenije 9 Vklju čene so stavbe s stanovanji (za stalno in ob časno bivanje, za opravljanje dejavnosti), drugimi naseljenimi prostori in skupinskimi stanovanji. č 10 Od leta 2002 do leta 2007 je število gradbenih dovoljenj (za stanovanjske in nestanovanjske stavbe) naraš alo, od Drugo: Vklju čene so druge vrste stavb, v katerih je vsaj eno stanovanje ali drug naseljen prostor (poslovne stavbe, šole, 31 v letu 2002 do 80 v letu 2007. Leta 2008 je bil manjši upad, na 73 izdanih gradbenih dovoljenj, v naslednjih bolnišnice ipd.), ter naseljeni zasilni objekti. 24 dveh letih pa se je število drasti čno znižalo. Površina stvab za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje se je po posameznih letih gibala razli čno. Najvišjo vrednost je dosegla leta 2007, ko je bilo izdanih najve č gradbenih dovoljenj z najvišjo površino stavb, 71.531 m 2.

Tabela 20: Dovoljenja za gradnjo stavb: število stavb, njihova gradbena velikost in stanovanja v njih, glede na vrsto stavbe, MOC, letno 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Število stavb Tip stavbe - SKUPAJ 31 32 43 64 69 80 73 30 22 Stanovanjske stavbe 20 29 42 36 52 59 58 27 21 Nestanovanjske stavbe 11 3 1 28 17 21 15 3 1 Površina stavb (m 2) Tip stavbe - SKUPAJ 54.818 8.280 12.472 58.211 31.792 71.531 35.864 7.630 18.652 Stanovanjske stavbe 4.733 6.492 12.012 8.765 18.344 23.923 22.500 7.427 5.352 Nestanovanjske stavbe 50.085 1.788 460 49.446 13.448 47.608 13.364 203 13.300 Prostornina stavb (m 3)

Tip stavbe - SKUPAJ 31.4301 23.202 33.383 289.277 123.095 396.460 144.166 22.078 72.575 Do popisa v letu 2002 v MOC 70,7% vseh ozirma 13.813 stanovanj ni bilo prenovljenih. Najve č prenov, 11,1% Stanovanjske stavbe 11.659 17.988 31.787 24.406 51.673 70.540 66.120 21.478 16.474 oziroma 2.161 stanovanj, se je izvedlo v obdobju med letoma 1996 ter 2000, najmanj pa med letoma 1971 in Nestanovanjske stavbe 302.642 5.214 1.596 264.871 71.422 325.920 78.046 600 56.101 1975. Število stanovanj v stavbah Tabela 22: Stanovanja po letu zadnje prenove, MOC, Popis 2002 Tip stavbe - SKUPAJ 22 29 43 36 117 68 138 29 21 Stanovanja do leta 1971- 1976- 1981- 1986- 1991- 1996- Stanovanje ni 2001+ Stanovanjske stavbe 21 29 43 36 115 67 138 29 21 - SKUPAJ 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 bilo prenovljeno Nestanovanjske stavbe 1 0 0 0 2 1 0 0 0 19.528 300 158 278 345 547 948 2.161 978 13.813 Površina stanovanj v stavbah (m 2) Vir: popisni podatki 2002, Statisti čni urad Republike Slovenije Tip stavbe - SKUPAJ 3.442 5.081 7.750 6.608 13.309 12.519 15.084 4.943 3.836 Stanovanjske stavbe 3.352 5.081 7.750 6.608 12.980 12.433 15.084 4.943 3.836 Nestanovanjske stavbe 90 0 0 0 329 86 0 0 0 Površina poslovnih prostorov v stanovanjskih stavbah (m 2) Tip stavbe - SKUPAJ 0 131 0 0 0 0 0 0 0 Stanovanjske stavbe 0 131 0 0 0 0 0 0 0 Nestanovanjske stavbe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Vir: Statisti čni urad Republike Slovenije

Najve č, 1.701 stavb s stanovanji oziroma 21,7%, je do popisa v letu 2002 bilo zgrajenih v obdobju med letoma 1961 in 1970. 17,7% stavb s stanovanji je bilo zgrajenih v obdobju med letoma 1971-1980, 8,6% pa v obdobju od leta 1991 pa do popisa v letu 2002. Kar 40,7% vseh stvab s stanovanji v MOC pa je takšnih, ki so bile zgrajene do leta 1960.

Tabela 21: Stanovanja po letu zgraditve stavbe, MOC, Popis 2002 Število do leta 1919- 1946- 1961- 1971- 1981- 1991- 1996- stavb - 2001+ 1918 1945 1960 1970 1980 1990 1995 2000 SKUPAJ 7.839 1.151 868 1.172 1.701 1.391 878 314 293 71

Vir: popisni podatki 2002, Statisti čni urad Republike Slovenije

25

6.2 ANALIZA POSEBNIH STANOVANJSKIH OBLIK

90,7% vseh stanovanj v MOC je stalno naseljenih, 8,5 % stalno nenaseljenih ter 0,8% za ob časno uporabo. Delež ob časnih bivališ č (po čitniške hiše, po čitniška stanovanja, stanovanja za preživljanje prostega časa) v MOC po popisu stanovanj iz leta 2002 je 0,7%, povpre čna velikost enote je 54,4 m 2, prevladujejo eno-, dvo- in trisobna ob časna bivališ ča. Pomembno ohranjati tovrstna obmo čja in potencialne kupce usmerjati tudi v prenovo starih objektov. S tem bi se naju činkoviteje prepre čevalo nadaljevanje razpršene gradnje, ki je z vidika varovanja okolja in ekonomi čnega upravljanja s prostorom najbolj neprimerna. Za obmo čje MOC so ob časna bivališ ča, vklju čno s prenovo starih objektov lahko tudi tista, ki bi krajem prinašala ohranitev poseljenosti podeželja, nov zagon, turisti čni izkoristek in izboljšanje turisti čne ponudbe.

Tabela 23: Stanovanja in stanovanjska površina po uporabi ter drugi naseljeni prostori, MOC, Popis 2002 Stalno Za ob časno Drugi naseljeni Skupaj stanovanja Stalno naseljena nenaseljena uporabo prostori Površina Površina Površina Površina Površina število število število število število (m 2) (m 2) (m 2) (m 2) (m 2)

19.528 1.323.115 17.715 1.212.987 1.663 101.904 150 8.224 42 1.867 Vir: popisni podatki 2002, Statisti čni urad Republike Slovenije

Tabela 24: Stanovanja za po čitek in rekreacijo po številu sob, površini in ter skupni površini, MOC, Popis 2002 Število stanovanja za po čitek 1 2 3 4+ in rekreacijo - SKUPAJ Število sob 143 35 60 34 14 Stanovanja za po čitek in rekreacijo - SKUPNA do 20 21-40 41-60 61-80 81+ 2 Površina POVRŠINA (m ) (m 2) 7.777 11 46 50 17 19 Vir: popisni podatki 2002, Statisti čni urad Republike Slovenije

26

OZNAKA IME NASELJA 11 ŠT. PREB./HA 12 FZ 13 FI 14 7 GOSTOTA PREBIVALSTVA, ZAZIDANOSTI IN IZRABE PO POSAMEZNIH NASELJIH IN 27 ŠENTJUNGERT 0,74 0,04 0,12 FUNKCIONALNIH ENOTAH V MO CELJE 28 ŠKOFJA VAS 2,68 0,21 0,55 29 ŠMARJETA PRI CELJU 3,04 0,20 0,51 7.1 OBRAZLOŽITEV POSAMEZNIH POJMOV 30 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI 1,22 0,13 0,40 Gostota prebivalstva prikazuje razmerje med številom stalno naseljenih prebivalcev in površino prostorske enote 31 ŠMIKLAVŽ PRI ŠKOFJI VASI 1,39 0,21 0,56 (naselja in funkcionalne enote MO Celje). 32 TEHARJE 2,35 0,23 0,53 Faktor zazidanosti (FZ) prikazuje razmerje med površino vertikalne projekcije stavbe in površino funkcionalne 33 TREMERJE 0,26 0,09 0,26 enote- gradbeno parcelo (upoštevana samo obmo čja, ki so v planski rabi opredeljena kot stavbna zemljiš ča). 34 TRNOVLJE PRI CELJU 4,29 0,12 0,33 Faktor izrabe (FI) prikazuje razmerje med vsemi bruto etažnimi površinami in površino funkcionalne enote- gradbeno parcelo (upoštevana samo obmo čja, ki so v planski rabi opredeljena kot stavbna zemljiš ča). Najve čji 35 VRHE 2,65 0,04 0,10 faktor izrabe je v obmo čjih, kjer je število etaž objektov ve čje in kjer je razmerje med gradbeno in zazidano 36 ZA ČRET 4,72 0,10 0,24 č površino visoko (kjer je pretežni del stavbnega zemljiš a- parcele pozidan). 37 ZADOBROVA 4,37 0,21 0,53 38 ZVODNO 0,69 0,06 0,16 7.2 GOSTOTA PREBIVALSTVA, FAKTOR ZAZIDANOSTI IN FAKTOR IZRABE PO POSAMEZNIH NASELJIH 39 ŽEPINA 0,50 0,26 0,68

Tabela 25: Gostota prebivalstva, faktor zazidanosti in faktor izrabe po posameznih naseljih OZNAKA IME NASELJA 11 ŠT. PREB./HA 12 FZ 13 FI 14 GOSTOTA PREBIVALSTVA 1 BREZOVA 0,78 0,15 0,41 Najve čja gostota prebivalstva (ve č kot 15 prebivalcev na hektar) je na obmo čju naselja Celje (17,93 2 BUKOVŽLAK 1,23 0,05 0,13 prebivalca/ha). V petih naseljih- Ljube čna (5 prebivalcev/ha), Za čret (4,72 prebivalca/ha), Zadobrova (4,37 3 CELJE 17,93 0,23 0,83 prebivalca/ha), Prekorje (4,32 prebivalca/ha) in Trnovlje pri Celju (4,29 prebivalca/ha)- je gostota višja od 4 prebivalcev na hektar. Najnižja gostota, manj kot 1 prebivalec na hektar, je v petnajstih naseljih, ki se nahajajo na 4 DOBROVA 1,59 0,14 0,37 obrobnih, bolj hribovitih, delih ob čine. Gostota se z oddaljenostjo od naselja Celje, pri čakovano, zmanjšuje, kar je 5 GLINSKO 0,41 0,20 0,57 razvidno tudi iz slike. 6 GORICA PRI ŠMARTNEM 1,46 0,20 0,58 7 JEZERCE PRI ŠMARTNEM 0,79 0,18 0,49 8 KOŠNICA PRI CELJU 1,48 0,15 0,40 9 LAHOVNA 1,81 0,16 0,41 10 LESKOVEC 1,98 0,15 0,40 11 LIPOVEC PRI ŠKOFJI VASI 0,81 0,27 0,78 12 LJUBE ČNA 5,00 0,17 0,44 13 LO ČE 0,86 0,16 0,43 14 LOKROVEC 1,22 0,16 0,44 15 LOPATA 3,69 0,22 0,59 16 MEDLOG 0,88 0,19 0,47 17 OSENCA 1,30 0,11 0,28 18 OTEMNA 1,64 0,12 0,33 19 PE ČOVNIK 0,53 0,07 0,20 20 PEPELNO 0,79 0,22 0,59 21 PREKORJE 4,32 0,12 0,32 22 ROŽNI VRH 0,89 0,16 0,45 23 RUNTOLE 0,28 0,12 0,34 24 RUPE 0,56 0,27 0,73 25 SLANCE 3,38 0,16 0,44 26 SLATINA V ROŽNI DOLINI 2,07 0,09 0,25

11 Naselja v Republiki Sloveniji, maj 2010 12 Podatki o stalnih prebivalcih po E-HIŠ, MNZ, maj 2010 13 Kataster stavb MO Celje, maj 2010 14 Kataster stavb MO Celje, maj 2010 27

Slika 13: Gostota prebivalstva po posameznih naseljih Slika 14: Faktor zazidanosti po posameznih naseljih

FAKTOR ZAZIDANOSTI FAKTOR IZRABE Najvišje vrednosti (faktor zazidanosti je višji od 0,25) so dosežene na obmo čju naselij Lipovec pri Škofji vasi Najvišje vrednosti (faktor izrabe je višji od 0,60) so dosežene na obmo čju naselij Celje (0,83), Lipovec pri Škofji (0,27), Rupe (0,27) ter Žepina (0,26). Najnižje (faktor zazidanosti je nižji od 0,1) vrednosti so na obmo čju sedmih č vasi (0,78), Rupe (0,73) ter Žepina (0,68). Najnižje (faktor zazidanosti je nižji od 0,15) vrednosti so na obmo čju naselij- Bukovžlak (0,05), Pe ovnik (0,07), Slatina v Rožni dolini (0,09), Šentjungert (0,04), Tremerje (0,09), Vrhe č (0,04) in Zvodno (0,06). Najve čjo frekvenco (po enajst naselij) imata razreda s faktorjem zazidanosti med 0,10- treh naselij- Bukovžlak (0,13), Šentjungert (0,12) in Vrhe (0,10). Najve jo frekvenco (15 naselij) ima razred s 0,15 in 0,15-0,20. Sedem funkcionalnih enot pa se nahaja v razredu s faktorjem izrabe med 0,20 in 0,25. Mesto faktorjem izrabe med 0,30 in 0,45. Šest naselij se nahaja v razredu s faktorjem izrabe med 0,15 in 0,30, enajst pa v razredu med 0,45 in 0,60. Nekatere višje vrednosti po posameznih obrobnih naseljih, ki ležijo na reliefno bolj Celje ima faktor zazidanosti 0,23. Nizki faktorji zazidanosti, kažejo na to, da je na obmo čju celotne mestne ob čine, razgibanih obmo čjih, kažejo na to, da so stavbna zemljiš ča v naseljih z razpršeno gradnjo veliko bolj izkoriš čena, veliko nezazidanih stavbnih zemljiš č. Nekatere višje vrednosti po posameznih obrobnih naseljih, ki ležijo na kot pa na obmo čjih z bolj strnjeno pozidavo, kjer je na razpolago ve č stavnih zemljiš č. Visok faktor izrabe v naselju reliefno bolj razgibanih obmo čjih, kažejo na to, da so stavbna zemljiš ča v naseljih z razpršeno gradnjo veliko bolj Celje pa kaže na dejstvo, da je v mestih precej visoka etažnost objektov in ve čja v primerjavi z manjšimi naselji. izkoriš čena, kot pa na obmo čjih z bolj strnjeno pozidavo, kjer je na razpolago ve č stavnih zemljiš č.

28

ŠT. 16 17 OZNAKA IME FUNKCIONALNE ENOTE 15 FZ FI PREB./HA 2 BABNO 4,6 0,06 0,11 3 BREG 12,0 0,12 0,26 4 CINKARNA 0,1 0,16 0,32 5 ČRET 0,2 0,13 0,26 6 DE ČKOVO NASELJE 69,1 0,13 0,42 7 DOBROVA 4,2 0,13 0,23 8 DOLGO POLJE - VZHOD 136,4 0,21 0,80 9 DOLGO POLJE - ZAHOD 1,1 0,27 0,42 10 GABERJE - JUG 8,1 0,08 0,22 11 GABERJE - SEVER 9,3 0,31 0,80 12 GLAZIJA 33,8 0,23 0,83 13 GOLOVEC - JUG 4,5 0,19 0,55 14 GOLOVEC - SEVER 21,4 0,09 0,25 15 HUDINJA 59,2 0,17 0,45 16 HUDINJA - VZHOD 0,0 0,20 0,52 17 LAVA 68,4 0,19 0,48 18 LISCE 8,6 0,15 0,28 19 LJUBE ČNA 6,3 0,16 0,26 20 MEDLOG 1,1 0,27 0,40 21 MEDLOG - JUG 4,6 0,14 0,21 22 MEDLOG - SEVER 2,6 0,20 0,33 23 MIKLAVŠKI HRIB 0,1 0,24 0,66 24 NOVA VAS 110,7 0,19 0,66 25 OSTROŽNO - SEVER 24,1 0,22 0,42 26 OSTROŽNO - ZAHOD 4,2 0,14 0,25 27 OTOK 117,2 0,19 0,82 28 POLULE 18,1 0,14 0,28 29 SLANCE 6,0 0,06 0,11 30 SOTO ČJE 0,6 0,04 0,11 31 STARI GRAD 0,6 0,11 0,19

32 STARO MESTNO JEDRO 81,2 0,38 1,72 Slika 15: Faktor izrabe po posameznih naseljih 33 TEHARJE 4,9 0,10 0,19 7.3 GOSTOTA PREBIVALSTVA, FAKTOR ZAZIDANOSTI IN FAKTOR IZRABE PO POSAMEZNIH 34 TRNOVLJE - JUG 1,2 0,06 0,10 FUNKCIONALNIH ENOTAH 35 TRNOVLJE - SEVER 4,6 0,15 0,27 36 VOGLAJNA 9,9 0,17 0,25 Pri podatkih so bila za urbanisti čno zasnovo Celja upoštevana naslednja naselja: Bukovžlak, Celje, Dobrova, Gorica pri Šmartnem, Leskovec, Ljube čna, Lokrovec, Lopata, Medlog, Slance, Šmiklavž pri Škofji vasi, Teharje, 37 ZA ČRET 3,5 0,10 0,16 Trnovlje pri Celju, Vrhe, Za čret, Zvodno ter Žepina. 38 ŽELEZARNA 0 0,35 0,36

Tabela 26: Gostota prebivalstva, faktor zazidanosti in faktor izrabe po posameznih funkcionalnih enotah ŠT. 16 17 GOSTOTA PREBIVALSTVA OZNAKA IME FUNKCIONALNE ENOTE 15 FZ FI PREB./HA Najve čja gostota prebivalstva (ve č kot 100 prebivalcev na hektar) je na obmo čju funkcionalnih enot Dolgo polje - 0 / 0 0,02 0,03 vzhod (136,4), Otok (117,2) ter Nova vas (110,7), najnižje (manj kot 1 prebivalec na hektar) pa v osmih 1 ALJAŽEV HRIB 17,4 0,10 0,20 funkcionalnih enotah. Najve čjo frekvenco (18 funkcionalnih enot oziroma 46,2% vseh) ima razred z gostoto prebivalstva od 1 do 10 prebivalcev. Šest funkcionalnih enot se nahaja v razredu med 10 in 50 prebivalci (Glazija, Aljažev hrib, Polule, Golovec – sever, Ostrožno – sever ter Glazija) štiri pa v razredu med 50 in 100 prebivalcev č 15 Podatki o stalnih prebivalcih po E-HIŠ, MNZ, maj 2010 (Hudinja, Lava, De kovo naselje ter Staro mestno jedro). 16 č Kataster stavb MO Celje, maj 2010 Objekti in gostota prebivalstva se prepletata, zato je najvišja gostota prebivalstva v obmo jih, kjer je etažnost 17 Kataster stavb MO Celje, maj 2010 objektov najvišja. 29

Slika 16: Gostota prebivalstva po posameznih funkcionalnih enotah Slika 17: Faktor zazidanosti po posameznih funkcionalnih enotah

FAKTOR ZAZIDANOSTI FAKTOR IZRABE Najvišje vrednosti (faktor zazidanosti je višji od 0,3) so dosežene na obmo čju Starega mestnega jedra (0,38), Železarne (0,35) ter Gaberje – sever (0,31), najnižje (faktor zazidanosti je nižji od 0,05) pa na območju z oznako 0 Najvišje vrednosti (faktor izrabe je višji od 1) so dosežene na obmo čju Starega mestnega jedra (faktor izrabe (0,02) ter Soto čje (0,04). Najve čjo frekvenco (22 funkcionalnih enot oziroma 56,4% vseh) ima razred s faktorjem znaša 1,72), najnižje (faktor izrabe je enak ali nižji od 0,25) pa na obmo čju 15 funkcionalnih enot (najnižjo zazidanosti med 0,1 in 0,2. Sedem funkcionalnih enot se nahaj v razredu s faktorjem izrabe med 0,2 in 0,3, pet pa vrednost, 0,03, doseže na obmo čju z oznako 0). Najve čjo frekvenco (15 funkcionalnih enot oziroma 38,5% vseh) v razredu med 0,05 in 0,1. Najvišje vrednosti so tam, kjer je razmerje med zazidano površino in gradbeno parcelo ima poleg najnižjega razreda še razred s faktorjem izrabe med 0,25 in 0,5. Po štiri funkcionalne enote se nahajajo majhno, saj je na takšnih obmo čjih pretežni del parcele pozidan. v razredih s faktorjem izrabe med 0,5 in 0,75 (Nova vas, Miklavški hrib, Golovec – jug ter Hudinja – vzhod) ter med 0,75 in 1,0 (Gaberje – jug, Dolgo polje – vzhod, Otok in Glazija). Najve čji faktor izrabe je v obmo čjih, kjer je visoka etažnost objektov in v mestnem jedru, kjer je razmerje med zazidano površino in gradbeno parcelo, majhno, kjer je pretežni del parcele pozidan .

30

Slika 18: Faktor izrabe po posameznih funkcionalnih enotah

31

Med najpomembnejšimi cilji prostorskega urejanja je zagotavljanje kakovosti bivanja vsem prebivalcem. Med Č dejavnostmi, ki sooblikujejo kakovost bivanja, so pomembne centralne dejavnosti. Pri centralnih dejavnostih so cilji 8 STROKOVNE PODLAGE ZA URBANISTI NO ZASNOVO naslednji: - obmo čja centralnih dejavnosti kot vozliš ča življenja mesta in zato najbolj mesto tvorni element, katerih pomen 8.1 SKLOP RABA TAL, POSELITEV naraš ča tako iz vidika zaposlovanja kot iz vidika gospodarske rasti, centralne dejavnosti predstavljajo oblikotvorni element mesta, kjer se prepletata javni in zasebni prostor, Strokovna podlaga za grajeni prostor, sklop raba tal in razporeditev dejavnosti, Izdelal RC PLANIRANJE d.o.o., št. - s hierarhijo oskrbnih središ č vzpostaviti enakomerno dostopnost do centralnih funkcij na celotnem obmo čju projekta 599/01/02/03, februar 2004 obsega tekstualni del in grafi čne priloge. mesta in obmo čja urbanisti čne zasnove, z dograditvijo omrežja centralnih dejavnosti na razli čnih ravneh (regijska, mestna, četrtna in lokalna raven), V nadaljevanju podajamo povzetek. Povzet je zaklju ček III. faze projekta: Strokovne podlage raba tal in - prenova starega mestnega jedra kot mestnega središča z vsemi dejavnostmi, ki središ ču pove čujejo vitalnost, razporeditev dejavnosti Gradivo se v okviru izdelave UN ne podvaja saj je obširno analiti čno zastavljeno v širitev mestnega središ ča kot urbane regeneracije na obmo čje Gaberje-jug – stara Cinkarna, strokovni podlagi.. - zaokroževanje (prestrukturiranje) obmo čij izrazite terciarizacije dejavnosti, - oblikovanje novih obmo čij namenjenih poslovnim, obrtnim in trgovskim dejavnostim ob glavnih mestnih Za izdelavo usmeritev vseh treh sklopov : centralne dejavnosti, stanovanja, industrijska in proizvodna obmo čja vpadnicah. smo izdelali podrobno analizo prostora, ki je prikazana na grafi čni prilogi št. 15: Analiza: Sklop raba tal in razporeditev dejavnosti. Analiza prikazuje dejansko stanje v prostoru, ki se razlikuje od planske dokumentacije. Površine za razvoj stanovanj s spremljajo čimi dejavnostmi

Predmet obravnavanega pri čujo čega gradiva je Raba tal in razporeditev dejavnosti. Analize, cilji, izhodiš ča in V urbanih središ čih je potrebno zagotavljati zadostne in komunalno opremljene površine za stanovanjsko gradnjo, zasnova so narejeni le za predmet obravnave brez upoštevanja omejitev v prostoru. stanovanjsko prenovo obmo čij in prenovo obstoje čih stanovanjskih obmo čij.

Delež površin organizirane stanovanjske gradnje je treba ve čati. Znotraj naselij je treba povezovati posamezna 8.1.1 Ocena stanja nova stanovanjska obmo čja v ve čje celote in pri tem upoštevati možnosti sanacije obstoje če razpršene zidave.

Prostorski razvoj Celja se je udejanjal po dolgoro čnem planu in srednjero čnem družbenem planu ob čine. Na novih obsežnejših zemljiš čih je dopustna le organizirana stanovanjska gradnja. Stanovanjska obmo čja naj Osamosvojitev Slovenije, druga čna družbena ureditev in tržni mehanizmi so vplivali, da se je prostorski razvoj v nudijo razli čne tipe stanovanj, ki bodo omogo čali mešano socialno strukturo stanovalcev in ustrezali tipološko nekaterih segmentih hitreje razvijal in spreminjal, kakor je obstoje ča in novim zahtevam neustrezna dokumentacija diferencirani strukturi družin. Slediti je treba načelom kvalitetnega bivalnega okolja, ki med drugim zagotavlja to definirala. Zgodile so se spremembe v prestrukturiranju industrije, propad velikih kompleksov, drobljenje neko č ustrezno gostoto zidave, ustrezno razmerje med grajenim i in zelenimi površinami in ustreznim arhitekturnim enovitih podjetij, spremembe namembnosti, pojav tujih investitorjev, manjše migracije, veliko manjše potrebe po oblikovanjem. Vzpodbujati in razvijati je treba takšne oblike stanovanjske zazidave, ki vzpodbujajo socialne stike in gradnji stanovanj v ve č stanovanjskih objektih, ve čje povpraševanje po parcelah za enodružinsko stanovanjsko zagotavljajo primerno ve čje gostote zazidave, isto časno pa zagotavljajo tudi zadostne javne, predvsem zelene gradnjo, ve čji kompleksi za druga čno obliko rekreacije. površine. V stanovanjskem obmo čju mora biti omogo čena peš dostopnost do vseh potrebnih vsakodnevnih storitev. Nove posege je treba dodajati k obstoje čemu urbanemu tkivu na podlagi primerne strokovne presoje. V prostorskem razvoju Celja so se problemi v zvezi s temi spremembami reševali parcialno, brez ustrezne strategije in celovitega pogleda. Tako se je velik del v planskih papirjih opredeljene industrijske cone med V stanovanjskih obmo čjih je treba zagotoviti primerno opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter Mariborsko cesto in Hudinjo spremenil in se še spreminja v trgovine in skladiš ča, obmo čje stare Cinkarne je v rekreacijskimi in zelenimi površinami. V stanovanjskih obmo čjih so lahko vklju čene dejavnosti osnovnega šolstva pozitivnem smislu opredeljeno kot urbana regeneracija za širjenje mestnega središ ča. Izgradnja dveh novih in zdravstva, socialno varstvene dejavnosti, varstva otrok, trgovske, poslovne, uslužno-obrtne, turisti čne, upravne avtocestnih priklju čkov v prostorskem razvoju pomeni priložnost za nove dejavnosti. V času izdelave te strokovne dejavnosti, dejavnosti intelektualnih in umetniških storitev ter druge dejavnosti, ki ne poslabšujejo kakovosti podlage so v procesu sprejemanja trije lokacijski na črti za stanovanjsko gradnjo, za enodružinske hiše. bivalnega okolja in prispevajo k bolj racionalni izrabi površin, komunalnih in prometnih omrežij ter celovitemu delovanju naselja. V okviru Regionalne zasnove prostorskega razvoja Savinjske regije je v obmo čju Celja opredeljeno novo obmo čje za industrijske in proizvodne dejavnosti in tehnološki park. Stanovanjska obmo čja morajo imeti zagotovljeno dobro dostopnost do centralnih obmo čij in zaposlitvenih središ č.

8.1.2 Strokovna izhodiš ča in cilji Posami čna stanovanjska gradnja je možna kot zapolnjevanje prostih površin in zaokroževanje znotraj naselij.

Centralne dejavnosti Skladno z nacionalnim stanovanjskim programom je treba posebno skrb posvetiti ustvarjanju pogojev v za pospešeno gradnjo najemnih stanovanj, zlasti neprofitnih najemnih stanovanj in tudi drugih oblik stanovanj. Pri opredeljevanju obmo čij za centralne dejavnosti stremimo po želenem izboljšanju bivanjskih kakovosti vseh prebivalcev mesta. To pomeni popestritev programske ponudbe posameznih mestnih obmo čij z raznovrstnimi Industrijske in proizvodne dejavnosti in tehnološki park centralnimi dejavnostmi, primernimi »središ čni vlogi« in pomenu posameznih središ čnih obmo čij. Centralne dejavnosti naj bi bile zastopane v vseh predelih mesta. Praviloma tudi so, čeprav nekatere dejavnosti presegajo Osnovna izhodiš ča zasnove proizvodnih dejavnosti in prometnih terminalov so obmo čja razvrš čena glede na vplivno obmo čje svoje neposredne soseš čine in lahko govorimo o raznovrstnih ravneh oskrbe, ki niso pogojene z prevladujo čo namensko rabo: lego glede na rang središ ča. − obmo čja za proizvodnjo in tehnološki park, − druga proizvodna obmo čja, č Glavni problemi na podro ju centralnih dejavnosti so: − obmo čja prometnih terminalov. - neizoblikovano osnovno omrežje centralnih dejavnosti glede na raven oskrbe, ki bi zagotavljalo primerno č oskrbo glede na tip središ a, Izhodiš ča za razmestitev proizvodnih površin je v zagotavljanju: - č selitev centralnih dejavnosti iz središ a mesta na obrobje, oziroma praznjenje starega mestnega jedra, − zadostnih razvojnih površin, - č terciarizacija obmo ij ob glavnih mestnih vpadnicah. − možnosti oblikovanja mešanih con,

− primerne bližine in dostopnosti lokacije , − izobrazbene oz. kvalifikacijske ravni prebivalstva, 32

− oblikovanja novih tehnoloških in organizacijskih medmrežij, Nova obmo čja − »mehkih« lokacijskih faktorjev. Gospodarska cona Celje vzhod (Trnovlje) Gospodarska cona Celje Vzhod je opredeljena kot gospodarska cona nacionalnega pomena in kot izvedbeni STRATEGIJA ZASNOVE RABE TAL IN RAZPOREDITEV DEJAVNOSTI projekt Regionalnega razvojnega programa Savinjske statisti čne regije. V kompleksu proizvodnih dejavnosti bo tudi tehnološki regijski park, obmo čje namenjeno visoko tehnološkim podjetjem in podjetjem poslovnih storitev z V obmo čju širše meje obravnave strokovne podlage za rabo tal in razporeditev dejavnosti so tri jedra razvoja: visoko dodano vrednostjo. Obmo čje zavzema površino ca 100 ha. • mesto Celje, č • Ljube čna, Prestrukturiranje obmo ij č č • Teharje. V zasnovi je predvidena krepitev terciarnih dejavnosti treh ve jih obmo ij terciarizacije dejavnosti: − č ob Mariborski cesti, južno od AC priklju ka Celje do Ceste v Trnovlje in vodotoka Hudinja; − č Na osnovi analize, izhodiš č in ciljev so v obmo čju širše meje obravnave izrazite smeri razvoja : severovzhodno od magistralnega križa med Mariborsko in Kidri evo cesto in − č č • na zahodnem delu Celja v smeri proti Levcu in Žalcu, v smeri Ostrožnega proti Lopati, severno od magistrale zahod do De kove ceste in Kersnikove ceste na vzhodni stani (obmo je Dolgo polje • na vzhodnem delu Celja, vzhodno od Mariborske ceste in reke Hudinje, in obmo čje Teharje, zahod). • severno od avtoceste na vzhodni strani, obmo čje Zadobrove in Ljube čne V zasnovi je prav tako predvidena sprememba obstoječih obmo čij v stiku z obstoje čo poselitvijo in uvajanju cezur • severno od avtoceste na zahodu na obmo čju Prekorja , med posameznimi rabami na obmo čju Trnovelj, Slanc in Ljube čne. • na jugu Celja, vzhodno od glavne ceste, v obmo čju Polul in Košnice,

• na zahodni strani glavne ceste , v obmo čju Zagrada, V zasnovi so predvidene spremembe namembnosti površin ve čjih obmo čij: • Obmo čje širšega mestnega jedra, obmo čje Ljube čne in Teharja je opredeljeno kot obmo čje zgoš čevanja • stara Cinkarna: Za obmo čje stare Cinkarne je bil izdelan nate čaj, v fazi izdelave je izvedbeni prostorski navznoter, zaokroževanja, intervencij in sanacije. Gradnja je namenjena vsem vrstam centralnih akt. Obmo čju med Kidri čevo ulico na severu in Voglajno se spremeni namembnost v novo mestno dejavnosti, servisnim in oskrbnim dejavnostim in stanovanjski gradnji. Poleg gradnje je potrebno središ če. Degradiranost prostora predstavlja vzpodbudo in razvojni potencial. Prednost prostora je lokacija upoštevati ustrezne površine za zelene površine in zadostne površine za parkiranje. v neposredni bližini mestnega središ ča in komunikacijskega vozliš ča, je se čiš če vseh dostopnih smeri v mesto Celje. Centralne in družbene dejavnosti • betonarna Ingrad ob Savinji. Visoko vredno obmo čje obvodnega prostora Savinje predstavlja potencial za prosto časne dejavnosti v povezavi z naravnimi danostmi tega prostora, površine odmaknjene od vode pa Nove površine za razvoj mestnih dejavnosti se bodo razvijale v obmo čju severno in zahodno od mestnega jedra č je možno nameniti bolj prijaznim dejavnostim (tudi stanovanja). (Glazija, Srce sever) in v obmo ju Gaberje-jug, ki je opredeljeno kot urbana regeneracija. Prometni terminal Mešane dejavnosti, ki so opredeljene vzdolž prometnic v mestno jedro, se bodo razvijale kot mešane dejavnosti • prometnologisti čni terminal Čret, (stanovanja in dejavnosti) in ponekod kot centralne dejavnosti. Natan čnejša opredelitev bo zasnovana v fazi • potniški terminal Celje. izdelave Urbanisti čne zasnove in javnih razprav.

Stanovanjske površine

Površine za razvoj stanovanj in spremljajo čih dejavnosti so opredeljene na lokacijah: • Ostrožno-zahod. Obmo čje je namenjeno enodružinski stanovanjski gradnji in gradnji objektov tipa vila blok. • Medlog-sever, Lopata, Lokrovec, Prekorje, Zagrad: Za obmo čja je potrebno izdelati strokovne podlage, opredeliti meje poselitve, tipologijo gradnje in opremljenost s centralnimi dejavnostmi. • Zadobrova, obmo čje razpršene gradnje. Za obmo čje je potrebno izdelati strokovno podlago, opredeliti manjša obmo čja z mejo poselitve in opredeliti vrste gradnje in dejavnosti. med poselitvenimi obmo čji je potrebno ohranjati prekinitve, zelene pasove in vzpostavljati razpoznavno tipologijo poselitve in arhitekture. • Miklavški hrib. Obmo čje je v razvojnem smislu opredeljeno kot razvoj podeželskih jeder, kjer so gru časte oblike poselitve medsebojno lo čene z ve čjimi zelenimi pasovi.

Industrijske in proizvodne dejavnosti in tehnološki park

Dimenzioniranje potreb za proizvodnjo je težavno, saj niso bili pridobljeni konkretni podatki o potrebah v prostoru. Izhodiš ča za opredeljevanje novih ve čjih površin so bila izhodiš ča podana v predlogu Regionalne zasnove prostorskega razvoja Savinjske regije, že zasedene površine in površine, katerih rabo bi bilo smiselno prekategorizirati. Prav tako se nismo opredeljevali o strukturi in trendu zaposlenih v proizvodni dejavnosti. Generalno vprašanje pri formiranju velikih con v obsegu 100 ha je trg delovne sile, izobrazbena struktura in nastanitvena obmo čja. Pomembno je opozoriti na koli čino potencialnih uporabnikov prostora, zaposlenih in obiskovalcev.

č č Zaradi upadanja klasi ne oblike proizvodnje ter naraš anje storitvenih dejavnosti in uvajanje novih oblik Grafi čna priloga št. 13/S1: Analiza: Sklop raba tal in razporeditev dejavnosti proizvodenj je potrebno usmerjati razvoj mesta z ustrezno plansko in tržno-zemljiško politiko. 33

Grafična priloga št. 14/S2: Strategija prostorskega razvoja

34

8.2 ZELENI SISTEM

Strokovna podlaga za zeleni sistem mesta, Izdelal RC PLANIRANJE d.o.o., št. projekta 562/10, januar 2011 obsega tekstualni del in grafi čne priloge.

V nadaljevanju podajamo povzetek. Gradivo se v okviru izdelave UN ne podvaja saj je obširno analiti čno zastavljeno v strokovni podlagi.

Sintezna karta prikazuje vse potenciale prostora iz strukturno morfološkega vidika, socialno funkcionalnega vidika, ekološkega vidika kakor tudi vse konflikte in degradacije v prostoru.

Strukturno morfološki vidiki vrednotenja so v sintezni karti obravnavani kot: - obmo čja pomembnejših zelenih površin - členitve in vozliš ča. Socialno funkcionalni vidiki vrednotenja so v sintezni karti obravnavani kot: - obmo čja pomembnejših zelenih površin, - členitve in vozliš ča, - povezave in dostopi. Ekološki vidiki vrednotenja so v sintezni karti obravnavani kot: - obmo čja pomembnejših zelenih površin, Obmo čja konfliktov in degradacij so v sintezni karti obravnavani kot: - potenciali za razvoj in povezanost zelenih površin, - tampon cone, - povezave in dostopi.

Grafi čna priloga št. 16: Sinteza – prikaz vrednotenja strukturno morfološkega, socialno funkcionalnega in V sinteznem prikazu, grafi čni prilogi št. 16., Prikaz vrednotenja strukturno morfološkega in socialno funkcionalnega ekološkega vidika in obmo čij konfliktov in degradacij vidika, se vsebine strukturno morfološkega vidika obravnavane združujejo in povezujejo z analizo socialno funkcionalnega vidika. Iz analize sledi, da so se na morfološko atraktivnih lokacijah ustvarili pogoji za razvoj socialnega vidika, druženja in rekreacije v naravi. Zasnova zelenega sistema je izdelana na podlagi analize in sinteznih ugotovitev, ki opredeljujejo potenciale prostora s strukturno-morfološkega, socialno-funkcijskega in ekološkega vidika zelenega sistema, vključno s

potenciali degradiranih obmo čij in obmo čij, ki smo jih opredelili kot obmo čja konfliktov, obmo čja nasprotujo čih rab. Iz sinteze je razvidno, da so potenciali prostora z vseh treh vidikov zelenega sistema najve č pojavljajo in prekrivajo č po celotnem zahodnem delu ob ine v sklenjeni potezi ob vodotokih, razširjeno na zelene površine ob njih č (gozdovi, travniki). Od Šmartinskega jezera na severu ob vodotoku Koprivnica do Špice in naprej ob Savinji do Analiza prostora in sinteza obsegata vsebine, ki so osnova za dolo anje zasnove zelenih površin skladno s soto čja v Voglajno ter ob Savinji proti jugu. Pravilnikom.

Obravnavani projekt Zeleni sistem obravnava v analiti čnem delu vse zelene površine, zelene površine stavbiš č Rezultati analize izkazujejo, da so povezave zelenih obmo čij na zahodni strani ob čine še vedno ohranjenei in da centralnih dejavnosti (vrtcev, šol, otroških igriš č v obmo čjih stanovanjskih sosesk) in zelene površine v posebnih jih je možno z ureditvami zelo dobro med seboj povezati. Pomeni, da so možni prehodi od Savinje ob Koprivnici obmo čjih (ob športno rekreacijskih objektih). vse do Šmartinskega jezera.

Neurejenost in odsotnost ustreznih zelenih komunikacij (pešpot, kolesarska steza) je od zaledja Anskega hriba – Zasnova zelenih površin je opredeljena na osnovi sinteze in vrednotenja in je predstavljena v naslednjih vrstah zelenih površin: mestnega gozda, preko starega mestnega jedra in sosesk do avtoceste, kjer bi se poti priklju čile na pešpot do • površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) Šmartinskega jezera. • površne za parke (ZP) č Pomanjkanje povezav med zelenimi površinami sever jug in mesto proti vzhodu, se kaže na vzhodnem delu • površine za vrti karstvo (ZV) • druge urejene zelene površine (ZD) poselitve ob vodotokih Voglajna in Hudinja. Ob vodotokih so neurejene zelene površine, ki jih je možno urediti za č zelene povezave, pešpoti, kolesarje. Ve čji potencial na vzhodu ob čine je obmo čje Vol čeke. Z ureditvijo zelenih • pokopališ a (ZK) površin in povezav ob vodotokih Hudinja in Voglajna ter sanacijo degradiranih obmo čij in njihovo vklju čitvijo v V strukturi zgoraj opredeljenih površin so podrobneje definirane posamezne oblike zelenih površin, kot so na zeleni sistem, bi vzpostavili povezavo vzhodnega in južnega dela ob čine in s tem pripravili podlago za delovanje č č primer: zelene površine ob vodotokih, drevoredi ob cestah. Ta podrobnejša opredelitev je razvidna v tabelah, ki zelenega sistema za celotno obmo je ob ine. č sledijo in v grafi nih prilogah. Izrazito pomanjkanje ustreznih povezav po sistemu zelenih površin je v smeri vzhod zahod. Potenciali za povezave v smeri vzhod zahod se kažejo: • ob severni vezni cesti od Koprivnice vse do Hudinje, • od Golovca (ki je križiš če zelenih povezav tudi proti severu) do Hudinje, • po Savinjskem nabrežju od zahoda ob čine preko nabrežja Voglajne in Hudinje ali od Savinjskega nabrežja preko mestnega jedra v obmo čje zelenih površin Gaberja ob Hudinji in Voglajni. S teh smeri so omogo čene povezave južno ob Savinji proti Laškemu in Celjski ko či, možni so dostopi do mestnega pokopališ ča. 35

Grafi čna priloga št. 18: Zasnova – obmo čja zelenih površin Grafi čna priloga št. 17: Strategija prostorskega razvoja – zelene površine in povezave med njimi

STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA ZELENEGA SISTEMA

Zeleni sistem je pomembna kategorija urbanih površin in krajine. Zelene površine vklju čujejo varstvo vodnih virov, gozdne površine, kmetijske površine, varstvo narave, varstvo kulturne dediš čine, parke, obvodne parkovne USMERITVE IN POGOJI UREJANJA PO VRSTAH ZELENIH POVRŠIN površine, pokopališ ča. V okvir zelenih površin sodijo tudi zelene površine v stanovanjskih soseskah, ob šolah in vrtcih, ob ve čjih športno rekreacijskih objektih, ob gospodarskih obmo čjih, le da so te predmet obravnave podrobne prostorske dokumentacije in niso prikazane na nivoju planske dokumentacije ob čine, pomenijo pa bistvo Površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) kakovosti bivalnega okolja. Površine za rekreacijo in šport so ve čja obmo čja z izrazitimi krajinskimi zna čilnostmi in privla čnostmi prostora. č č č Povezane so z naravnim zaledjem mesta. Lahko so tudi manjši rekreacijski parki (športna igriš a, smu iš a, golf igriš ča, kopališ ča, poligoni..), v katerih mora prevladovati delež naravnih sestavin. Športne dejavnosti na površinah Za vzpostavitev zelenega sistema je zelo pomembna povezanost posameznih zelenih površin med sabo v smislu č č zelenih povezav. To pomeni, da peš in kolesarske poti potekajo po obmo čjih zelenih površin in ne vzporedno ob za rekreacijo in šport ne smejo spreminjati krajinskega zna aja in javne dostopnosti obmo ja, zato niso dopustne č č prometnih povezavah. S tem se omogo či, da se ljudje, ki peš ali s kolesom dostopajo do razli čnih zelenih površin gradnje pokritih objektov, ve jih tlakovanih površin ali ve je športne infrastrukture. ves čas gibljejo znotraj zelene površine. Tako zelene povezave predstavljajo vrsto rekreacije (hoja, kolesarjenje) in ne samo komunikacijo. S tem se pove ča uporaba zelenih površin. Zato je zelo pomembno, da so peš in Sintezne ugotovitve in usmeritve kolesarske poti, ki so vezane na prometne ceste ustrezno urejene. Med cesto in med pešpotjo in kolesarsko stezo Na obmo čju ob čine se pojavljata dve ve čji športno rekreacijski obmo čji. Na severnem delu ob čine je velika je potrebno obvezno zagotoviti zeleni pas, ki je namenjen izklju čno za zasaditev grmovnic in drevoredov. Vsa rekreacijska površina obmo čje Šmartinskega jezera , ki se je s sprejetjem državnega prostorskega na črta komunalna infrastruktura mora potekati izven tega pasu. Šmartinsko jezero in ureditvijo pešpoti okoli jezera in od jezera do mesta še dodatno razširila in programsko okrepila. Druga ve čja rekreacijska površina je na jugu ob čine, obmo čje Celjske Ko če. Tudi tu se bo s sprejetjem Za obmo čja ve čjih zelenih površin, ki nimajo s prostorskim aktom podprtih na činov urejanja je potrebno izdelati državnega prostorskega na črta za obmo čje Celjske ko če, ki je v fazi izdelave, pove čalo obmo čje namenjeno ustrezen dokument, ki bo jasno dolo čil pogoje urejanja skladno s podrobnejšo namensko rabo obmo čja zelenih zelenim površinam za šport in rekreacijo. Manjša obstoje ča površina namenjena za šport in rekreacijo je severno površin, ki je dolo čena v zasnovi zelenega sistema. od avtoceste in je namenjena vadbiš ču za pse. Sankališ če in obstoje če rokometno igriš če na zahodnem delu Golovca, je potrebno sanirati in ponovno nameniti za rekreacijo in šport na prostem ter urediti sistem peš povezav v smeri sever-jug in vzhod-zahod.

Potenciali za nove površine za šport in rekreacijo se kažejo na degradiranih obmo čjih obstoje če betonarne v Medlogu, obmo čju deponije v Bukovžlaku in kamnolomu v Zagradu. Potencial za nove športno rekreacijske površine predstavljata tudi obmo čji ob igriš ču OŠ Frana Roša in zelena površina med AC in pozidavo na Hudinji (mogo ča le za protiprašno in protihrupno zaš čito in zeleni tampon ali kot zelena površina za sprehajanje psa.)

36

Nekdanje športno rekreacijsko obmo čje Petri ček se ponovno oživi. Uredijo se športne površine (smu čiš če, trim Pri na črtovanju novih sosesk ali naselij je treba predvideti tudi zelene površine, ki bistveno prispevajo k kvaliteti steza,…) in pešpot, ki preko mostu čez Savinjo, omogo ča povezavo z obvodnimi zelenimi površinami ob Savinji in bivalnega prostora in bivanja. Velikost zelenih površin v obmo čju stanovanjskih sosesk je odvisna od lokacije predvidenimi športno rekreacijskimi površinami na obmo čju sedanje betonarne v Medlogu. stanovanjske soseske in ustrezne urejenosti (zelenih površin brez prometnic, delitvi na zasebno in javno, bližine ve čjih javnih zelenih površin). Zelene površine v poselitvenih obmo čjih so namenjene preživljanju prostega časa Degradacijo v smislu neustrezne funkcije in videza predstavljajo tenis igriš ča, drsališ če in preveliko parkiriš če v stanovalcev. Ve činoma so to zelenice in manjši parki, ki vsebujejo igriš ča, pešpoti, drevorede in žive meje ter mestnem parku, ki bi jih bilo potrebno sanirati in nameniti parkovnim ureditvam. ostanke naravnih prvin (vodnih, rastlinskih, reliefnih). Lahko so ograjeni in namenjeni samo stanovalcem.

Parki (ZP) Zelene površine ob kulturni dediš čini se urejajo kot zelene parkovne površine, ki se programsko in oblikovno vežejo na kulturno dediš čino. Na čini urejanja so odvisni od pogojev varstva. Parki so javne odprte površine naselij, ki so zasnovani kot javni parki za namene preživljanja prostega časa ali kot č č tematski parki, ve inoma namenjeni vzgoji in izobraževanju (botani ni, živalski, spominski, igralni, razstavni Ve čja javna otroška igriš ča se na črtujejo v poselitvenih obmo čjih za potrebe otrok, mladostnikov in odraslih. Pri parki,..). Imeti morajo prepoznavno oblikovalsko zasnovo. V parkih je možna graditev glasbenih paviljonov, letnih na črtovanju otroških igriš č se zagotavlja raznovrstnost programa in oblikovanja igralnih površin, enakomerno gledališ č, gostinskih objektov, javnih sanitarij, otroških igriš č in podobnih objektov manjših dimenzij, ki so vezani razporeditev površin po prostoru, usklajenost z drugimi interesi v prostoru. na program parka.

Obvodne zelene površine so ožji pasovi ob vodotokih v širini ca 10m od brežine vodotoka na obeh bregovih. Sintezne ugotovitve in usmeritve Obvodni zeleni pasovi predstavljajo možnost povezav med ve čjimi zelenimi površinami, prostor za urejanje javnih Najve čja parkovna površina je mestni park , ki je zaš čiten kot vrtno arhitekturna dediš čina. Znotraj parka so tenis pešpoti in kolesarskih poti. igriš ča, drsališ če in ve čje parkiriš če, ki so vizualno in funkcijsko neustrezni in potrebni sanacije v parkovne č površine. Savinja lo uje staro mestno jedro z mestnim parkom in mestnim gozdom za parkom. Zato je potrebno Zelene površine ob prometnih komunikacijah so namenjene fizi čni lo čitvi motornega prometa od kolesarjev in urediti dodatne peš mostove čez Savinjo (kapucinski most in brv zahodno od Špice z možnostjo navezave na č pešcev, ekološkim vidikom in estetskim vidikom urejanja mesta. Vodi gospodarske javne infrastrukture se obvezno Petri ek.) urejajo izven obmo čja zelenih pasov ob komunikacijah. Na levem bregu Savinje je ob starem mestnem jedru parkovna ureditev Savinjsko nabrežje , ki s sprehajalno peš potjo zelo dobro povezuje vzhodni in zahodni del mesta. Tampon cone ob avtocesti in železnici ter med poselitvijo in industrijo, kjer je gosta zasaditev zimzelenih in Ve čjo obstoje če parkovne površine so tudi: obmo čje Golovca, park Soto čje, park Gaberje, južni del Son čnega listnatih drevorednih in grmovnih vrst, služijo kot vizualna in protihrupna zaš čita. Ob avtocesti je širina tampon parka, spominski park Teharje, parkovna ureditev Vrtnarije Medlog vrtnarske šole in parkovna ureditev ob cone 30m od ograje na vsako stran ceste. V obmo čjih, kjer se stikajo gospodarske cone in stanovanjske površine, mestnem pokopališ ču. se teži k ustrezno širokim pasovom z gosto zarastjo drevesnih in grmovnih pretežno zimzelenih rastlin. Ureditev

takih lo čilnih zelenih con se lahko nameni tudi ureditvi pešpoti in kolesarskih stez. Potencial za širitev parkovnih površin je ve čje obmo čje vzhodno ob Čopovi ulici, severno od De čkove ceste, kar č bi predstavljalo novo ve jo parkovno površino v severozahodnem delu poselitve, ki bi tako kot Golovec služila tudi Sintezne ugotovitve in usmeritve za povezavo Šmartinskega jezera preko obmo čja poselitve do mestnega parka in naprej proti jugu. Druge urejene zelene površine na obmo čju ob čine so:

− zelene površine Jožefovega hriba, − č Površine za vrti čkarstvo (ZV) zelene površine ob kulturni dediš ini Lanovža in cerkvi sv. Maksimiljana, − ve čja otroška igrišča pri Areni Petrol na Hudinji in pri trgovini Lidl na Dolgem polju, V obmo čju ob čine je organiziran prostor za vrti čke le na severnem pobo čju Golovca. Ostali vrti čki, na južnem − urejene obvodne površine ob Savinji od ob činske meje na zahodu do soto čja z Voglajno in drugih pobo čju Golovca, na Savinjskem nabrežju, manjše površine ob drugih cestah, so nastale nekontrolirano in predstavljajo degradacijo prostora. vodotokih (Koprivnica), Obmo čje vrti čkov je namenjeno vrtnarjenju, pridobivanju vrtnin, sprostitvi in rekreaciji. Obmo čje se oblikovno − urejene zelene površine ob prometnih komunikacijah. enotno ureja s tipologijo vrtnih ut, ograj, vodnjakov. V obmo čju vrti čkov se zagotavlja površine za parkiranje, Potenciale za druge urejene zelene površine predstavljajo: dostopnost za komunalna vozila in oskrbo z vodo ter javne sanitarije. Lokacija vrti čkov je smiselna v bližini Obmo čje južno od mestnega pokopališ ča, po robu predvidene razširitve pokopališ ča, kjer je predvidena možna stanovanjskih naselij, seveda pa je pri dolo čanju lokacij vrti čkov še bolj pomembna kvaliteta tal. trasa III. razvojne osi (Državni prostorski na črt za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor - Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu , ki je v fazi izdelave). − Parkiriš če zahodno od spodnjega gradu, kot parkovna ureditev in razmejitev med histori čnim jedrom in Sintezne ugotovitve in usmeritve novejšim urbanim obmo čjem. Raziskave onesnaženosti tal in kakovosti vrtnin na onesnaženem obmo čju (vir:Ob činski program varstva okolja za − Zelenica na Zg. Hudinji znotraj strnjene poselitve, kjer je možna ureditev javnega otroškega igriš ča na Mestno ob čino Celje 2009 – 2013, ki ga je izdelal Inštitut za promocijo varstva okolja, Maribor, september 2009) vrhu vzpetine. č č izkazujejo, da na obmo ju ob ine Celje skoraj ne moremo najti lokacije, ki bi bila ustrezna za pridelavo kvalitetnih − Obvodne površine Koprivnice, Ložnice in Vzhodne Ložnice, Hudinje in Voglajne, kjer se omogo či vrtnin, zato ni predvidenih novih površin, ki bi bile namenjene izklju čno za vrti čkarstvo. dostopnost in uredijo sprehajalne in kolesarske poti. − č č Druge urejene zelene površine (ZD) Zelene površine ob vseh na rtovanih prometnih komunikacijah in sanacije obstoje ih prometnih komunikacij z ureditvijo zelenih drevorednih in grmovnih pasov med cesto in med kolesarsko in peš potjo. Druge urejene zelene površine se podrobneje delijo še na: − Tampon cone ob avtocesti in železnici. • zelene površine v poselitvenih obmo čjih, − Tampon cone na obmo čjih med poselitvijo in industrijo ali drugo rabo, ki zmanjšuje bivalno kvaliteto. • zelene parkovne površine ob kulturni dediš čini, • ve čja javna otroška igriš ča, • obvodne zelene površine, Pokopališ ča (ZK) • zelene površine ob prometnih komunikacijah (ceste, kolesarske steze in pešpoti), Pokopališ ča so prostori spomina. Na črtovanje in urejanje pokopališ č je povezano s kulturo, vero in obredi. • tampon cone ob avtocesti in železnici, Obmo čja pokopališ č so posebne oblike prepoznavanja zgodovine in kulture nekega naroda, marsikje v tujini so • tampon med poselitvijo in industrijo. pokopališ ča postala predmet turisti čne zanimivosti, zaradi na čina urejanja in zaradi pomembnih ljudi, ki so tam 37 pokopani. V Celju izstopa po dobri lokaciji, urejenosti in zgodovinskih dogodkih, Slovensko pokopališ če na Golovcu.

Pri na črtovanju novih pokopališ č ali širitvi obstoje čih pokopališ č se zagotavlja: − prostorsko in okoljsko sprejemljivost ter razpoložljivost lokacije, − nagib terena max. 6%, − geološko ustrezno lokacijo, − površine za širitev pokopališ ča, − ustrezno oddaljenost od vodovarstvenih obmo čij, − navezavo na javni prevoz in komunalno infrastrukturo in − parkirne površine.

V obmo čju pokopališ č se parkovno urejajo vse zelenice, ko so sestavni del ambientalne ureditve pokopališ ča in zelenice, ki mejijo na pokopališ če.

Sintezne ugotovitve in usmeritve Mestno pokopališ če, kot zelo pomembno specifi čno obmo čje rabe, je od mesta precej odmaknjeno. Povezave med pokopališ čem in mestom ter med pokopališ čem in drugimi zelenimi površinami so slabo prepoznavne. Pokopališ če je potrebno urediti v smislu širitve grobnih polj in pove čanju deleža urejenih zelenih površin namenjenih za zasaditev dreves in grmovnic. Urediti je treba v prostoru jasno nakazane peš in kolesarske povezave med pokopališ čem in mestom.

Slovensko pokopališ če na Golovcu je za vzpostavitev ponovne rabe za žarne pokope potrebno celovito prenoviti. Omejiti je potrebno neustrezne rabe v okolici pokopališ ča (stavbiš ča z neustreznimi objekti) in vzpostaviti funkcijo nekdanjega pokopališ ča (v veljavnem planu) s poudarjeno parkovno rabo širšega obmo čja Golovca.

Spominski park Teharje se trajno varuje.

38

− severna vezna cesta od Opekarniške ceste do ulice mesta , 8.3 INFRASTRUKTURA − krožiš če Teharje, − rekonstrukcija Kersnikove ulice, V tem poglavju je predstavljen povzetek Strokovnih podlag za urbanisti čno zasnovo MOC - infrastruktura, ki jih je − rekonstrukcija Mariborske in Ašker čeve ulice, izdelalo podjetje IUP d.o.o. aprila leta 2004. Ker so bile strokovne podlage izdelane že skoraj desetletje nazaj, so − izgradnja nadvoza preko železnice Lipa Štore (glavna cesta Teharje – Štore). bili izluš čeni/povzeti samo tisti podatki oziroma poglavja, ki so, po konsistentnem pregledu in presoji izdelovalca tega urbanisti čnega na črta, še relevantni oziroma so časovno sosledni. Zaradi po časne dinamike izgradnje primernega mestnega cestnega omrežja prihaja do zastojev predvsem na Osnovni namen strokovnih podlag je bil podati usmeritve možnosti uporabe in navezovanja na obstoje čo odsekih cest v smeri sever – jug ( Čopova, Kersnikova, Mariborska, Ašker čeva), ob prometnih konicah pa tudi na prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo ter opredelitev izhodiš č in usmeritev za cestah v smereh vzhod – zahod (Ljubljanska, Gregor čičeva, Kidri čeva). njen razvoj v obmo čju meje takratne urbanisti čne zasnove. Povzetih je pet osnovnih vsebin, ki pa so razdeljene še na podrobnejše vsebine. Obravnavane osnovne ter podrobnejše vsebine so: promet (cestni, železniški, zra čni STATI ČNI PROMET promet, javni potniški promet ter kolesarski in peš promet), energetika (elektri čna energija, zemeljski plin in Za razmere parkiranja veljajo v Celju podobne razmere kot v primerljivih mestih. Kroni čno pomanjkanje parkirnih daljinsko ogrevanje), teleprenosna infrastruktura (fiksno teleprenosno, mobilno in kabelsko omrežje), komunalna mest, parkiranje na neprimernih mestih (zelenicah, površinah za pešce,…). Zna čilno je pomanjkanje parkirnih infrastruktura (vodovod ter kanalizacija in čistilne naprave) in odpadki (zbiranje ter deponiranje odpadkov). mest na brezpla čnih parkiriš čih, v soseskah ve čstanovanjskih objektov, ob javnih objektih. Na podro čju stati čnega prometa je bilo v zadnjih nekaj letih izdelanih in realiziranih ve č projektov. V starem 8.3.1 PROMET mestnem jedru in na njegovem obrobju je bila uvedena »Modra cona«, ki omogo ča kratkotrajno parkiranje v centru in celodnevno parkiranje na robu mesta: Promet je obravnavan v petih enakovrednih delih: − zgrajeni sta bili dve garažni hiši na robu starega mestnega jedra, − cestni promet, − zgrajena so bila parkiriš ča ob novih trgovskih in poslovnih stavbah, − kolesarski in peš promet, − urejena so bila parkiriš ča ob nekaterih stanovanjskih soseskah, − javni potniški promet, − izvajajo se projekti za ureditev parkiriš č za tovorna vozila, − železniški promet in − zgrajena so bila posebna parkirna mesta za turistična vozila »avtodome«. − zra čni promet. 8.3.1.1.2 CILJI 8.3.1.1 CESTNI PROMET Pri na črtovanju posodabljanja obstoje čih prometnic, izgradnje novih in izvajanju prometne politike se upošteva 8.3.1.1.1 STANJE smernice za celovito in skladno povezanost vseh infrastrukturnih dejavnosti med seboj in z urbanim okoljem: − pove čati dostopnost in mobilnost v mestu, regiji, na državnem in mednarodnem prostoru, DINAMI ČNI PROMET − zmanjšati negativne vplive na okolje, Na slovenski ravni predstavlja Celje stik primarne in terciarne razvojne osi. Primarna prometna in razvojna os je že − izboljšati prometno varnost, č opredeljena in v AC smislu prakti no že izgrajena. − omogo čiti gospodarnejšo in energetsko var čnejšo delovanje mesta in njegovega prometnega sistema ob Glavna nosilka cestnega prometa (tudi regionalnega) v smeri zahod – severovzhod je avtocesta A1. Ostale racionalnejši rabi prostora. pomembne povezave so: − v smeri proti zahodu: glavna cesta proti Vranskem in Trojanam, z navezavo na sekundarno povezavo z Te cilje je možno realizirati z: Zasavjem, − uvedbo u činkovitega, okolju in uporabniku prijaznega sistema javnega prevoza, − proti vzhodu: glavna cesta proti Šentjurju, Rogaški Slatini, do meje z Republiko Hrvaško, − dograditi potniški terminal ter ga na ustrezen na čin »vpeti« v ostale prostorske ureditve mesta, − proti severu: regionalna cesta proti Vojniku in Slovenskim Konjicam, − dograditev sistema varnih in ambientalno atraktivnih kolesarskih in pešpoti, − proti jugu: glavna cesta proti Laškem in Zidanem Mostu z navezavo z Zasavjem (od Rimskih Toplic preko − omejevanje uporabe osebnih avtomobilov na obmo čju mesta, Marna). − zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za stanovalce, zaposlene in obiskovalce, − dograditi in posodobiti tovorni terminal. Proti severu oziroma severozahodu gresta še dve smeri: − proti Velenju in MMP Dravogradu, V pripravi (v razli čnih fazah na črtovanja in projektiranja) pa je še nekaj projektov: − č proti Mozirju in Logarski dolini ter na MMP Pavli evo sedlo. − nadaljevanje povezovalne ceste od ACP Celje zahod v smeri proti Košnici oziroma Laškemu (Posavje) in povezovalne ceste v smeri proti severu, proti naselju Lopata (smer , Koroška ter širše obmo čje Zaradi mednarodnega, državnega, regijskega in mestnega pomena prometa je bil že v prvi polovici devetdesetih Šmartinskega jezera), č let cestni promet v smeri sever-jug strukturiran na na in da: − avtocestni priklju ček Celje vzhod s povezovalno cesto proti jugu, preko Bežigrajske ceste do Kidri čeve − č č č tranzitni promet gre preko avtocestnega priklju ka Celje-zahod (na rtovana pa je še povezava od križiš a ceste z možno navezavo na Teharsko cesto z namenom navezave industrijskega predela Celja na Medlog preko reke Savinje v tunel Košnica in naprej proti Laškem), avtocestno omrežje ter s povezovalno cesto proti severu, mimo naselja Ljube čna proti Arclinu in Vojniku − č ciljno-izvorno promet Celja gre na centralni avtocestni priklju ek, (Dobrna), − č tovorni promet, namenjen industrijski coni Celje – Vzhod, poteka preko avtocestnega priklju ka Celje – − izgradnja drugega pasu ob magistrali zahod, č Vzhod (Ljube na). − nadaljevanje izgradnje severne vezne ceste od ulice mesta Grevenbroich do Čopove ulice, − č č izgradnja glavne ceste Teharje – Štore. V zadnjem obdobju je bilo na podro ju izgradnje prometne infrastrukture zgrajenih (oziroma so v gradnji) ve objektov: − č avtocestni priklju ek Celje center z že izvedeno rekonstrukcijo dela Mariborske ceste in podvozom pod 8.3.1.1.3 RAZVOJNE USMERITVE železnico, − č č avtocestni priklju ek Celje zahod in povezovalna ceste do križiš a z glavno cesto v Medlogu, Glavni namen prometnega omrežja je zagotavljanje ustreznega dostopa do funkcionalnih obmo čij, da opravljajo − č avtocestni priklju ek Celje vzhod s povezovalno cesto proti jugu do Bežigrajske ceste, svojo funkcijo ter zagotavljanje ustreznega standarda dostopnosti. Poleg tega imajo prometne površine kot 39 prostorski element izrazito funkcijo elementov členitve in presledkov med posameznimi morfološko razli čnimi deli − izgrajevati sistem pešpoti in kolesarskih stez. mesta, zato je poleg funkcije in standarda opreme pomembno tudi njihovo oblikovanje. Izgradnja infrastrukture pomeni: DINAMI ČNI PROMET − izgradnjo primernih parkiriš č za kratkotrajno parkiranje osebnih vozil, Zaradi izboljšanja prometnih razmer v Celju, zaradi izgradnje treh avtocestnih priklju čkov in strukturiranja prometa − izgradnjo primernih parkiriš č za celodnevno parkiranje osebnih vozil, po njihovi izgradnji, bo potrebno še razdelati strukturo prometa na nižjih ravneh oziroma realizirati naslednje − izgradnja primernih parkiriš č in garaž za avtobuse, projekte: − izgradnja primernih parkiriš č za turisti čne avtobuse, − č č č urediti etrti krak na krožiš u v Teharju in zgraditi cesto Teharje - Štore po južni strani pobo ja pod − izgradnjo primernih parkiriš č za parkiranje tovornih vozil. č naseljem Teharje proti Štoram s priklju kom za nadvoz Lipa, − skupaj z Ob čino Štore in Ob čino Šentjur izdelati urbanisti čno in prometno analizo variant poteka Podobno kot pri urejanju cest in ulic je tudi pri na črtovanju in izvajanju parkiriš č potrebno upoštevati navodila in tovornega prometa skozi Celje, Štore in Šentjur, priporo čila v zvezi z varovanjem okolja, oblikovanjem in varnostjo v prometu: − v sodelovanju z Ob čino Vojnik opredeliti krožno traso ceste Ljube čna – Arclin kot nadaljevanje − v sklopu predvidenih objektov ali skupin objektov na črtovati podzemne ali druge parkirne površine, č povezovalne ceste od avtocestnega priklju ka Celje – vzhod proti severu, − parkiriš ča na prostem na črtovati kot del zelenih površin z uporabo travnih ploš č in intenzivno zasaditvijo − povezovalno cesto iz avtocestnega priklju čka Celje – vzhod podaljšati preko glavne železniške proge I. drevja, č reda in reke Voglajne do stare Teharske ceste; v tej zvezi je potrebno urbanisti no-prometno analizirati − odvodnjavanje površin urejati z zadrževalniki, vodo pa uporabljati v sušnih dneh za zalivanje okrasnih optimalni dovoz do industrijske cone pri Inexi-Štorah, zelenih površin ali kot tehnološke, požarne vode ipd., − č č celotno obmo je Industrijske cone Celje – vzhod (obseg med Mariborsko, avtocesto, AC priklju no cesto − parkiriš ča za avtobuse, njihovo servisiranje in garažiranje urediti izven stanovanjskih obmo čij in obmo čij č č na vzhodu od AC priklju ka do Slanc ter glavno železniško progo I. reda) urbanisti no-prometno centralnih dejavnosti, v sklopu industrijskih (tehnoloških) con ob primernih prometnicah z navezavo na č analizirati in definirati novo zasnovo cest v duhu strukturiranja prometa na tri AC priklju ke in/ali na tri omrežje glavnih cest ali avtocesto. magistrale sever-jug mesta Celje: tranzitno, mestno in industrijsko. − izgradnjo drugega pasu Kidri čeve ceste od mostu preko Hudinje do križiš ča v Slancah (priklju čitev na č povezovalno cesto Slance – avtocestni priklju ek Celje-vzhod), 8.3.1.2 KOLESARSKI IN PEŠ PROMET − novo cesto ob desnem bregu reke Hudinje je od križiš ča na Kidri čevi potrebno speljati preko obmo čja Stare Cinkarne (Gaberje-jug), preko glavne železniške proge I. reda in reke Voglajne na staro Teharsko; 8.3.1.2.1 STANJE č č preu iti je potrebno potek skozi tunel ali variantno po obstoje i cesti do mostu v Polulah, Kolesarski in peš promet sta kot oblika transporta z razvojem osebnega avtomobilskega prometa izgubila na − izgradnja povezovalne ceste od Kidri čeve ceste do obmo čja »Merkur« (ACP Celje-center), ki poteka pomenu, temu primerna je izgradnja kolesarskih in preš poti ter njihova opremljenost. pretežno po levem bregu Hudinje ter iz vzhodne smeri napaja obmo čja »Emo«, »Interspar«, »Tuš« in Pomen kolesarskega in peš prometa je ve čstranski: »Merkur«, − kot oblika transporta pripomore k urejanje razmer na podro čju motornega osebnega prometa, − č glavno mestno magistralo (Mariborska, Ašker eva, Ul. XIV. divizije) je zaradi množice novih cest, ki bodo − je pomembna oblika rekreacije. servisirale promet v smeri sever – jug, potrebno preprojektirati iz ceste v ulico in ji zmanjšati planiran profil; č č to pomeni, da od križiš a z Levstikovo (glavni uvoz v Potniški Terminal Celje) vse do mostu ez reko KOLESARSKI PROMET č č Savinjo zaradi prometnih dejstev ni ve potrebna štiripasovnica, zaradi urbanisti nih kvalitet pa Kolesarki promet je v Celju urejen v obliki kolesarskih stez ob cestah ali v kombinaciji s peš potmi. Pri tem je štiripasovnica ni primerna, pomembno poudariti, da je opremljenost cest in ulic s kolesarskimi stezami na nivoju glavnih cest zadovoljiva, − potrebno je najti smiselno nadaljevanje severne vezne ceste: Čopova od mostu preko Savinje, prehod medtem ko so nekatere ostale ceste slabo opremljene. Poleg tega se kolesarski promet odvija po kombiniranih preko železnice in navezava na magistralo vzhod-zahod, nadaljevanje preko Koprivnice z navezavo na kolesarskih in peš stezah. »severno vezno cesto« in možnost preboja na zahod do povezovalne ceste, ki poteka od avtocestnega priklju čka Celje – zahod do magistrale vzhod – zahod, PEŠ PROMET − prou čiti možnost nadaljevanja De čkove ceste proti zahodu z navezavo na povezovalno cesto iz Podobno kot kolesarski je v zadnjih nekaj letih upadel tudi peš promet. Med dnevnimi migracijami prebivalstva, ki avtocestnega priklju čka Celje – zahod in navezavo na ureditveno obmo čje Babno, se vidno odraža na peš prometu, se je pove čal delež šolske mladine, predvsem na ra čun srednjih šol in visokih − pri nadaljevanju tranzitne magistrale na zahodu med Medlogom in Košnico je pomemben stik z šol, ki jih obiskujejo dijaki in študentje iz drugih krajev regije. Poleg teh so na obmo čju mesta še smeri peš desnobrežno cesto Lisce – Kasaze zaradi možnost razvoja poselitve in dobre prometne lege, prometa med posameznimi stanovanjskimi soseskami (Hudinja, Nova vas, Lava, Otok…) in mestnim središ čem, v − zaradi napajanja zaselkov ter športa in rekreacije so pomembne ceste na južnih pobo čjih Miklavškega zadnjem času pa tudi med stanovanjskimi soseskami in trgovskimi centri na Hudinji. Sistem pešpoti dopolnjujejo hriba, Košnice in Zagrada; poiskati nadaljevanje omenjenih cest v sosednje ob čine: Štore, Laško in Žalec, še sprehajalne in rekreacijske poti, ki potekajo ob vodotokih, po robu poseljenih površin ter se navezujejo na − v sodelovanju z Ob čino Vojnik opredeliti krožno cesto okoli Šmartinskega jezera in njeno navezavo na omrežje pešpoti v mestu. Kot posledica pomanjkanja pešpoti so neurejene, divje poti in neurejeni in nevarni povezovalno cesto od avtocestnega priklju čka Celje – zahod proti severu, prehodi preko cest in železnice. − kot nujno usmeritev pri zasnovi prometa je potrebno upoštevati intermodalnost, se pravi optimalno prepletanje cestnega (javnega in osebnega), železniškega, kolesarskega in peš prometa. Upoštevati je potrebno letališ če v Levcu, obstoje če in predvidene helioporte ter plovbo po Šmartinskem jezeru in po 8.3.1.2.2 CILJI Savinji. KOLESARSKI IN PEŠ PROMET Poglavitni cilji so: STATI ČNI PROMET − dograditev sistema varnih in ambientalno atraktivnih kolesarskih in pešpoti, Za izboljšanje razmer na podro čju stati čnega prometa (parkiranja) v Celju je potrebno hkratna dejavnost na − opremljanje cest in ulic s kolesarskimi in peš potmi, podro čju: − razvijati obe vrsti prometa, kot rekreacijsko obliko dejavnosti, − zmanjševanja prometa in − zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in − izgradnji ustrezne infrastrukture. − izboljšanje prometne varnosti.

Zmanjševanje prometa pomeni manj uporabe osebnih vozil za tiste poti, ki jih je mogo če opraviti druga če. V ta namen je potrebno posodobiti in urediti: − javni potniški promet, 40

8.3.1.2.3 RAZVOJNE USMERITVE Poglavitni cilji so: KOLESARSKI IN PEŠ PROMET − potrebno omogo čiti ustrezne možnosti za njegov razvoj, Kolesarski in peš steze se praviloma izgrajujejo v kombinaciji, vzporedno z izgradnjo pomembnejših cest ter ob − uvedba u činkovitega, okolju in uporabniku prijaznega sistema javnega prevoza, vodotokih. Pomembna je predvsem ureditev te vrste prometa na prometno zelo obremenjenih ulicah in cestah. − obnova obstoje čih prog, − dograditev obstoje čih prog, − gradnja prog za visoke hitrosti, 8.3.1.3 JAVNI POTNIŠKI PROMET − zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in − izboljšanje prometne varnosti. 8.3.1.3.1 STANJE Pri analizi stanja mestnega prometa v Celju je bilo ugotovljeno, da je glede na pomen, ki ga ima za mesto Celje, 8.3.1.4.3 RAZVOJNE USMERITVE potrebno tej vrsti javnega prevoza zagotoviti ustrezno mesto in vlogo v prometni politiki in življenju mesta. Število Prometni tokovi naj bi se združevali in medsebojno povezovali na prestopnih to čkah - prometnih vozliš čih. Na tak č č č voženj na posameznih linijah je razli no in je odvisno od velikosti naselja in števila potnikov. Obstoje e klasi ne na čin bo omogo čeno povezovanje vseh vrst javnega in individualnega prometa predvsem tako, da se bodo v teh č mestne linije so bile podaljšane tudi preko ob inskih meja, kar pa je bilo za potnike dokaj ugodno, saj so to čkah železniški, avtobusni, letalski in pomorski sistemi ter individualni motorni, kolesarski in peš promet č omogo ile direktne povezave brez prestopanja (npr. Žalec, Šentjur, Polzela, , Vojnik, Štore). združevali v integralno celoto. Na mestih, kjer se bodo zaklju čevale priklju čne avtobusne linije, bodo prestopi č Število potnikov mo no upada. Iz podatkov in vsakodnevnih izkušenj je možno ugotoviti, da so pri zasedenosti urejeni v okviru prestopnih to čk (prometnih glav), na vseh prestopnih to čkah pa bodo urejena parkiriš ča in vozil prisotna nihanja, saj se število potnikov spreminja tako v posameznih letnih obdobjih kot tudi ob posameznih kolesarnice. Sistem prestopnih to čk bodo tvorile: dnevih. Najve č potnikov je prepeljanih v zimskem času, ko pridejo na avtobus tudi ob časni potniki, ki uporabljajo − primarne prestopne to čke, ki bodo omogo čale prestop med razli čnimi železniškimi podsistemi, med javni prevoz samo ob neugodnih vremenskih razmerah. Spremenile so se tudi razmere ob prometnih konicah, saj č č železniškim in avtobusnim sistemom, kakor tudi med letalskim in pomorskim sistemom ter med sistemi prevoznik z obstoje imi prevoznimi kapacitetami zadosti vsem potrebam. Problem so poletni meseci v asu javnega prometa na republiški in regionalni ravni, šolskih po čitnic, saj je padec števila potnikov na vseh linijah tolikšen, da je vprašljiv obstoj dolo čenih linij. Med − sekundarne prestopne to čke, ki bodo omogo čale prestop med železniškimi in avtobusnimi sistemi ter potniki so najštevilnejši srednješolci in starejši ob čani, saj ta kategorija prebivalcev nima osebnih vozil in je zato kolesarskim prometom na lokalni (ob činski) ravni. prisiljena uporabljati javni prevoz.

V ta namen je predvidena posodobitev vozliš ča Celje, ki vklju čuje tovorni terminal Čret in potniški terminal Celje. 8.3.1.3.2 CILJI Tovorni terminal regionalnega pomena Čret je potrebno razvijati v neposredni povezavi z gospodarskimi conami, Poglavitni cilji so: ki se bodo razvijale kot njihov sestavni del ali pa kot samostojne enote v njihovi bližini z ustrezno prometno − č potrebno omogo iti ustrezne možnosti za njegov razvoj, povezavo. − č uvedba u inkovitega, okolju in uporabniku prijaznega sistema javnega prevoza, Predvidena izgradnja zveznega loka med tovorno postajo Čret in železniško progo Celje – Velenje (ta je − zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in predvidena za elektrifikacijo) omogo ča organizacijo mestnega in primestnega potniškega prometa na relacijah: − izboljšanje prometne varnosti. − Žalec – Petrov če – Levec – Celje/Lava – Celje/ Čret – Teharje – Štore, − Žalec – Petrov če – Levec – Celje/Lava – Celje – Celje/Zagrad – Celje/Košnica – Tremarje – Laško, 8.3.1.3.3 RAZVOJNE USMERITVE − Štore - Teharje – Celje/ Čret - Celje – Celje/Zagrad – Celje/Košnica – Tremarje – Laško. Potrebno je ukiniti prakso, da se problem prevoza potnikov prepuš ča prevozniku, ki posluje samo na osnovi cene voznine in prilivanja dohodka iz drugih dejavnostih. 8.3.1.5 ZRA ČNI PROMET Glede na prometno situacijo v mestu Celje je sanacija in optimizacija mestnega avtobusnega prometa nujna za nadaljnji razvoj mesta in normalizacijo prometnih težav. Ukrepi za to so: 8.3.1.5.1 STANJE − č postavitev stimulativnega sistema financiranja avtobusnega mestnega prometa v Celju bi omogo ilo č razvoj in dvig kvalitete storitve prevoza potnikov in motiviralo ob ane, da uporabljajo avtobuse mestnega LETALIŠ ČE prometa, Letalski promet na obmo čju Mestne ob čine Celje se odvija na zahodu, na Športnem letališ ču Levec. Čeprav je v − preureditve in preusmeritev prog mestnega avtobusnega prometa, uvajanje novih prog, uvajanje krožnih veljavnem Ureditvenem na črtu predvidena širitev, je razvoj letališ ča tako programsko (mednarodni leti, poslovni prog,…, leti) kot prostorsko omejen z obstoje čo poselitvijo in infrastrukturo tako, da širitev letališ ča proti vzhodu ni možna. − pove čanje gostote odhodov avtobusov, kar bi skrajšalo čakalni čas in omogo čila hitrejše funkcioniranje Poleg omejitev glede razvoja letališ ča je s pove čanjem letalskega prometa postala preobremenjena tudi prog mestnega prometa, komunikacija med letališ čem in ostalimi obmo čji (preobremenjen dovoz skozi naselje Levec). − ustrezna prostorska ureditev, z ureditvijo posebnih voznih pasov za avtobuse mestnega prometa, kar bi pove čalo hitrost potovanja, HELIOPORTI − razvoj javnega avtobusnega mestnega prometa v logisti čno povezan sistem v kombinaciji z ostalimi Na obmo čju Mestne ob čine Celje delujeta helioport za notranji zra čni promet ob industrijski deponiji »Za cestnimi in tirnimi prevozi. Travnikom« in helioport za posebne zadeve na obmo čju Bolnice Celje. V veljavnih prostorskih dokumentih helioporta nista opredeljena.

8.3.1.4 ŽELEZNIŠKI PROMET 8.3.1.5.2 CILJI Na regionalni ravni je potrebno razvijati športna in šolska letališ ča: 8.3.1.4.1 STANJE − skladno s poselitvenim razvojem Slovenije, Potniška postaja Celje je po številu vstopov in izstopov potnikov druga v Sloveniji, takoj za Ljubljano, kar pri ča o − ob upoštevanju okoljevarstvenih usmeritev (da predvsem s hrupom ne vplivajo na kvaliteto bivanja). izredno širokem gravitacijskem obmo čju predvsem dnevnih migracij. Železniško omrežje, ki poteka skozi Celje sestavljata: Na regionalni ravni je potrebno razvijati javne helioporte: − mednarodna proga Koper – Ljubljana - – Maribor – Šentilj (s tovornim terminalom Čret in − ob regionalnih središ čih, lo čeno od športnih ali šolskih letališ č in potniškim terminalom Celje) in − pri tem upoštevati tudi potrebe reševalnih služb. − lokalna proga Celje – Žalec – Velenje. 8.3.1.5.3 RAZVOJNE USMERITVE 8.3.1.4.2 CILJI LETALIŠ ČE 41

Razvoj športnega in šolskega letališ ča Celje v Levcu je opredeljen v Strategiji prostorskega razvoja Republike 8.3.2.1 OSKRBA Z ELEKTRI ČNO ENERGIJO Slovenije ter v veljavni ob činski prostorski dokumentaciji. Na regionalni ravni je na obstoje čih lokacijah in zaradi neposrednega izvajanja javnega potniškega prometa preko meja Slovenije predvideno razvijati javna letališ ča 8.3.2.1.1 STANJE regionalnega pomena. Obmo čje Mestne ob čine Celje se oskrbuje z elektri čno energijo iz dveh virov: Ker obstoje če stanje ne omogo ča širitve letališ ča proti zahodu, je smotrno prou čiti možnost širitve proti zahodu, − razdelilne transformatorske postaje RTP 220/110 kV Podlog, na obmo čje Ob čine Žalec, kjer je raba prostora pretežno kmetijska. − daljnovod 2 x 110 kV Selce – Pekre. S širitvijo in preoblikovanjem letališ ča je potrebno na novo dolo čiti: − obmo čje izklju čne rabe letališ ča, Na daljnovod so priklju čene transformatorske postaje (RTP), od RTP do transformatorskih postaj je zgrajeno − obmo čje omejene rabe letališ ča (omejitve po klasifikaciji ICAO v priletno/odletni in bo čni ravnini, omejitve omrežje (nadzemno in podzemno) srednje napetostnih vodov. gradnje…), − obmo čje nadzorovane rabe (omejitve po klasifikaciji ICAO, nadzorovana gradnja…). 8.3.2.1.2 RAZVOJNE USMERITVE Prognoza porabe elektri čne energije in koni čnih obremenitev za dolgoro čni razvoj omrežja in transformacije Kot prioriteto je potrebno prou čiti in na novo dolo čiti dovoz do letališ ča ob upoštevanju izgradnje zahodnega elektri čne energije na celjskem obmo čju iz leta 2004 predvideva vsakoletni porast, ki pa je lahko tudi nekoliko višji. avtocestnega priklju čka. Poraba v že urbaniziranih conah (Lava, Center, Nova vas, Hudinja) bo naraš čala po časneje kot v conah, kjer se predvideva možnost razvoja poselitve in industrije (Dolgo polje, Ložnica, Ostrožno, Trnovlje). HELIOPORTI Za potrebe nemotene oskrbe z elektri čno energijo na obmo čju urbanisti čne zasnove mestne ob čine Celje je Helioporte je potrebno umeš čati in na črtovati na obmo čjih, ki gravitirajo k središ čem posameznih regij ob potrebno: upoštevanju naslednjih minimalnih kriterijev: − za vse obstoje če in predvidene daljnovodne povezave zagotoviti prostor in rabo, ki bo omogo čala − dosegljivost, obratovanje in gradnjo daljnovodnih objektov, − kriterij ugodne lege, − upoštevati obstoje če trase nadzemnih in podzemnih srednje napetostnih elektro vodov. Koridorji − gospodarski/ekonomski potencial, nadzemnih elektro vodov znašajo: − okoljevastveni kriteriji, − DV 10 kV 10 metrov od osi na vsako stran, − upoštevanje dolo čil ICAO. − DV 20 kV 10 metrov od osi na vsako stran, − DV 35 kV 10 metrov od osi na vsako stran, Pri razvoju in na črtovanju helioportov za posebne zadeve (bolnica) je potrebno preveriti souporabo javnega − DV 110 kV 15 metrov od osi na vsako stran. helioporta za notranji promet sicer pa smiselno upoštevati gornje kriterije. Odmiki od podzemnih elektro vodov znašajo: − KB 20 kV 4 metre na vsako stran, − KB 10 kV 4 metre na vsako stran. 8.3.2 ENERGETIKA − dolgoro čno upoštevati možnost zoževanj daljnovodnih koridorjev in manjši vizualni vpliv z uporabo »kompaktiranih« daljnovodov, Energetika je obravnavana v treh enakovrednih delih: − obmo čja daljnovodnih koridorjev ter obmo čja RTP na črtovati na robovih poseljenih površin oziroma tako, − oskrba z elektri čno energijo, da ne bo oviran razvoj drugih rab in dejavnosti v prostoru. − oskrba z zemeljskim plinom in − daljinska oskrba s toplotno energijo 8.3.2.2 OSKRBA Z ZEMELJSKIM PLINOM

Energetika kot celota vklju čujejo pridobivanje, pretvorbo, skladiš čenje, transport in razdeljevanje (distribucijo) 8.3.2.2.1 STANJE energije ter kon čno pretvorbo te v koristne energetske storitve. V vsaki od naštetih faz je pomemben dejavnik vpliv Na obmo čju Mestne ob čine Celje potekajo naslednji plinovodi: na okolje in prostor. Z vidika okoljske in prostorske problematike je pomembno upoštevati pojavne oblike, v katerih Magistralni plinovod: se energetski objekti in naprave pojavljajo ter njihove zna čilnosti. Energetski objekti so: − M2 (MMRP Rogatec – MMRP Vodice, DN 400, 50bar) poteka preko ureditvenega obmo čja UZ v smeri − to čkovni (proizvodni obrati, skladiš ča…) in vzhod zahod, vzporedno z avtocesto. − linijski objekti (objekti in omrežja za prenos). Srednjetla čno in mestno plinovodno omrežje: CILJI − R22 od M2 v 33+263 Œ MRP Ljube čna, Pri izdelavi strokovnih podlog so upoštevane smernice za celovito skladno povezanost vseh infrastrukturnih − R23 od M2 v 35+040 Œ MRP Celje, dejavnosti med seboj in z urbaniziranim okoljem: − R 23B od C10001 do MRP Laško (10bar, z možnostjo pove čanja na 16bar oziroma ve č), − č dolgoro na in kakovostna oskrba z energijo (zadostne zmogljivosti v energetskih virih in omrežju, − 10000 MRP Celje Œ MRP Štore, zadostne zaloge goriv, ustrezno vzdrževanje ter razvoj virov in omrežja), − 10001 MRP Celje (dodatni) Œ MRP Štore, − zagotavljanje ustreznih površin za energetske objekte in izvajanje dejavnosti, − R22 MRP Ljube čna Œ ograja Opekarne, − racionalna raba prostora pri proizvodnji, prenosu in distribuciji energije z upoštevanjem ostalih dejavnikov − 20000 MRP Celje Œ MP Bolnica CE, v prostoru ter upoštevanje sprejemljivosti za okolje, − 20300 od 20000 v 0+658 Œ MRP Cinkarna, − ustreznost, medsebojna usklajenost in medsebojna neodvisnost energetskih virov, − 20310 od 20300 v 0+455 Œ MRP Emo, − č č u inkovita in racionalna raba energije (soproizvodnja toplotne in elektri ne energije, − 20900 od 20000 v 2+869 Œ Lava (Otok), − č izraba doma ih in obnovljivih virov energije (uporaba odpadne energije..), − 21000 od 20000 v 3+476 Œ MRP Metka. − č varovanje okolja (spoštovanje mednarodnih obveznosti na podro ju varstva okolja, zmanjševanje emisij č CO2, uporaba ekološko ustreznejših goriv, priklju evanje na sistem daljinskega ogrevanje, zmanjševanje Mestno plinovodno omrežje sestavlja primarno plinovodno omrežje in sekundarni plinovod do kon čnih porabe energije..). uporabnikov. Opremljenost bivalnih obmo čij s plinovodnim omrežjem se je v zadnjih letih zelo pove čala.

42

8.3.2.2.2 RAZVOJNE USMERITVE CILJI Intenzivnost izgradnje primarnega nizkotla čnega omrežja zemeljskega plina se bo v prihodnjih letih nekoliko Telekomunikacijsko omrežje mora biti u činkovito z vidika zagotavljanja čim kvalitetnejšega dostopa do storitev zmanjšala. Izgradnja omrežja bo usmerjena v primestna naselja Ostrožno, Škofja vas, Zadobrova, Šmiklavž, informacijske družbe (npr.: širokopasovni dostop do interneta na obmo čju celotne države ...) in delovati čim bolj Za čret, Bukovžlak, Teharje in Zagrad. Ve čja pozornost bo posve čena gostitvi energetskega konzuma na zanesljivo (brez motenj). podro čjih, kjer je omrežje že zgrajeno. Na črtovana je izgradnja tretje napajalne to čke, merilno-reducirne postaje Glede na geografsko lego ima Celje znotraj Slovenije in širše odli čne možnosti za trženje tranzitnih Zagrad, ki bo omogo čila oskrbo naselja Zagrad in povezavo z obstoje čim plinskim omrežjem. Sistem primarnega telekomunikacijskih storitev, saj se nahaja na primarni razvojni telekomunikacijski osi, ki se razvija v smeri V. (in srednjetla čnega plinskega omrežja ostaja enak in povezuje merilno reducirne postaje, ki zagotavljajo dobavo plina X.) infrastrukturnega koridorja, zato je potrebno zagotoviti skladnost s širokopasovno telekomunikacijsko v nizkotla čno primarno in sekundarno omrežje mesta Celje. infrastrukturo Evrope. Telekomunikacijsko omrežje (predvsem telekomunikacijske vode) je zaradi racionalnosti izrabe prostora smiselno 8.3.2.3 DALJINSKO OGREVANJE razvijati v smeri obstoje čih koridorjev namenjenih drugi infrastrukturi (promet, oskrba z vodo, plinom, itd ...) in dodatno izrabiti prostorske kapacitete le-teh. 8.3.2.3.1 STANJE Prihodnja informacijska infrastruktura pomeni prekrivanje med klasi čnim telefonskim in podatkovnim omrežjem ter Sistem daljinskega ogrevanja v mestni ob čini Celje je opredeljeno v »Novelaciji dolgoro čne energetske zasnove omrežjem za prenos radijskih in televizijskih signalov. Strategija temelji na povezovanju obstoje čih omrežij, mesta Celje«, ki je bila izdelana v letu 1998. Obstoje či viri sistema daljinskega ogrevanja so: optimizirani uporabi vsakega izmed njih in sistemati čno uvajanje novih tehnik in tehnologij. − kotlovnica v Novi vasi, − kotlovnica v naselju Dolgo polje 3 in 8.3.3.1 FIKSNO TELEPRENOSNO OMREŽJE − kotlovnica na Lavi. 8.3.3.1.1 STANJE in viri lokalnega pomena: Fiksno teleprenosno omrežje v Celju se napaja iz glavne avtomatske postaje na Golovcu, ki je povezana s − kotlovnica Golovec za kompleks lastnih objektov, kon čnimi avtomatskimi telefonskimi centralami (Šmartno v R.d., Ljube čna, Lopata, Štore…). Sistem se je v − termokontejner na Hudinji pokriva potrebe za letni režim za sanitarno vodo, preteklih letih posodobil iz analognega v digitalnega. − kotlovnica Zgornja Hudinja je glavna toplotna postaja z minimalno rezervo. 8.3.3.1.2 RAZVOJNE USMERITVE Kot energent se uporabljata ekstra lahko kurilno olje ali plin. Sistem daljinskega ogrevanja sestavlja še S telekomunikacijskim omrežjem zagotavljamo dostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, č č distribucijsko omrežje (vro čevod, toplovod in parovod), zgrajeno na obmo čjih Hudinje, Nove vasi, Dolgega polja 3, pomembnih storitev informacijske družbe in u inkovito delovanje sistemov za potrebe varnosti, obrambe, zaš ite č Lave in Otoka. in reševanja. Zato ga razvijamo kot u inkovit, zanesljiv in prostorsko racionalen sistem, ki: Naraš čajo če toplotne potrebe na podro čju toplifikacije po letu 2000 se zadovoljujejo etapno: − zagotavlja pripravo infrastrukturnih pogojev, − − z optimiranjem obratovanja obstoje čih virov v kotlovnicah Lava in Nova vas ter ob izgradnji naselja Dolgo zagotavlja kakovosten dostop do interneta in s tem spodbuja vklju čevanje najširšega kroga prebivalcev v polje 3, informacijsko družbo, − s pove čevanjem virov, zamenjavo posameznih kotlov in eventualno dograditvijo soproizvodnje − zagotavlja telekomunikacijsko opremljenost izobraževalnih ustanov. (kogeneracije). S prostorskega vidika je zaradi ve čje sprejemljivosti potrebno: 8.3.2.3.2 RAZVOJNE USMERITVE − tehnološko optimizirati oziroma nadgrajevati obstoje če omrežje v primerjavi z ureditvijo povsem novega Zaradi nedoseganja predvidene stopnje rasti priključnih mo či v preteklih obdobjih, zaradi manjše stanovanjske omrežja, gradnje in manjših potreb po toploti v tehnološke namene, se omrežje daljinskega ogrevanja v zadnjih letih ni širilo − na črtovati dodatno izrabo prostorskih kapacitet, ki je s prostorskega vidika bolj sprejemljiva, če to ne po na črtih. Vprašljiva je povezava zahodnega in vzhodnega omrežja preko Golovca, izgradnja vro čevoda iz TE- pomeni zaostajanje z vidika u činkovitosti. TO Šoštanj zaenkrat ni smiselna. Daljinsko ogrevanja v Mestni ob čini Celju ima možnost širitve na podro čju novogradenj in priklju čevanjem nekaterih obstoje čih objektov, ki se sedaj oskrbujejo iz lastnih kotlovnic ali ve čjih Za dosego cilja optimalne pokritosti slovenskega prostora s telekomunikacijami je treba, pred uporabo dodatnih skupnih kotlovnic. Sedanji sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo iz obstoje čih virov je možno razširiti na prostorskih kapacitet za umeš čanje telekomunikacijskih objektov, naprav in vodov v prostor, preveriti možnost nove, dodatne in rezervne vire, predvsem pa na cenejše vire toplote kot so: dodatne izrabe obstoje čih lokacij, namenjenih telekomunikacijskim objektom, napravam in vodom. − obnovljivi viri (biomasa, geotermalna in son čna energija, sežiganje odpadkov), − viški toplote iz furnirnice Merkscha ter navezava, − prevzem odpadne toplote iz Cinkarne, 8.3.3.2 MOBILNO TELEPRENOSNO OMREŽJE − povezava sistemov za prevzem odpadne toplote, − navezavo na obstoje ča omrežja na podro čju izgradnje športnega parka pod Golovcem. 8.3.3.2.1 STANJE č GSM je digitalno radijsko mobilno komunikacijsko omrežje, ki omogo a govorne in podatkovne komunikacije, pošiljanje kratkih sporo čil (SMS), razli čne storitve in vsebine interneta, ki temeljijo na vse hitrejšem prenosu 8.3.3 TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA podatkov. Razvoj mobilne telefonije v Celju je sledil razvoju mobilne telefonije v državi, saj je pokritost s signalom dosegla 100 odstotkov prebivalstva na tem obmo čju. Pokritost s signalom je zagotovljena s postavljenimi baznimi postajami. Teleprenosna infrastruktura je obravnavana v treh enakovrednih delih: − fiksno teleprenosno omrežje, 8.3.3.2.2 RAZVOJNE USMERITVE − mobilno teleprenosno omrežje in Na podro čju mobilne telefonije je z vidika rabe prostora potrebno: − kabelsko omrežje. − stremeti k spodbujanju operaterjev k uporabi skupnih lokacij za namestitev baznih postaj ( če je to tehni čno

izvedljivo in pri tem ne prihaja do motenj v sistemu posameznega operaterja), Telekomunikacijsko omrežje tvorijo satelitska omrežja, fiksna in mobilna, govorna in podatkovna prizemna − namestitev baznih postaj ve č operaterjev na eni lokaciji v primerjavi z namestitvijo ve č baznih postaj na omrežja, omrežja za radijsko in televizijsko radiodifuzijo in omrežja za kabelsko televizijo. ve č lokacijah precej bolj racionalna. Z razvojem teleprenosne infrasturkture lokacija v fizi čnem smislu izgublja svoj pomen, kar pomembno vpliva na spremembe obstoje čih struktur poselitve in prostorski razvoj ter lociranje dejavnosti v mestih in na podeželju.

43

8.3.3.3 KABELSKO OMREŽJE − na sistemih mora biti zagotovljena delna požarna zaš čita v skladu z veljavno zakonodajo, − rezerve v kapaciteti vodnih virov morajo znašati minimalno 20% celokupne potrošnje, 8.3.3.3.1 STANJE − podjetje, ki opravlja javno gospodarsko službo, mora biti kadrovsko in tehni čno usposobljeno za Kabelski sistem v Celju je razvejan prakti čno po celotnem obmo čju mesta. Delujo či sistem v Celju je bil na pri četku opravljanje in vzdrževanje sistema. enosmeren, namenjen izklju čno distribuciji RTV programov. Z ustrezno nadgradnjo pa je sedaj možna uporaba Najve čji problem oskrbe z vodo na severnem delu Mestne občine Celje v naseljih Pepelno, Jezerce pri Šmartnem, omrežja tudi dvosmerno. Otemna, Rožni vrh, Brezova in Šmartno v Rožni dolini ter v Košnici pri Celju. Na obmo čjih razpršene gradnje ni smotrna izgradnja vodovodne povezave zaradi oddaljenosti, lahko pa se uredi individualna oskrba z vodo z 8.3.3.3.2 RAZVOJNE USMERITVE lastnim zajetjem. Pri čakovati je, da se bodo z obnovo priklju čkov in z obnovo cevovodov izgube zmanjšale na Kabelsko teleprenosno omrežje je v primerjavi s telefonskim zemeljskim omrežjem bistveno mlajše, zato je sprejemljivih 30%. praviloma v tehnološkem smislu sodobnejše. Strategija razvoja teleprenosne infrastrukture temelji na povezovanju in optimizaciji obstoje čih omrežij sistemati čno uvajanje novih tehnik in tehnologij. Zato naj razvoj kabelskega 8.3.4.2 KANALIZACIJA IN ČISTILNE NAPRAVE omrežja temelji na digitalizaciji in uvajanje »dvosmernega« prenosa podatkov. 8.3.4.2.1 STANJE 8.3.4 KOMUNALNA INFRASTRUKTURA KANALIZACIJA Vodo po uporabi vra čamo v okolje, najve čkrat v vodotoke. Ti imajo dolo čeno samo čistilno sposobnost, ki pa jo Poglavje je obravnavano v dveh enakovrednih delih: lahko hitro prekora čimo z vnašanjem prevelike koli čine onesnaženosti z odpadno vodo. O urejenem odvajanjem − vodovod ter odpadne vode, lahko govorimo šele, ko je odpadna voda pred izpustom v okolje o čiš čena na čistilnih napravah. V − kanalizacija in čistilne naprave. zadnjih letih je dograditev primarnega kanalizacijskega sistema in izgradnja centralne čistilne naprave pomembna aktivnost Mestne ob čine Celje. Oskrba z vodo, ter odvajanje in čiš čenje odpadne vode sta dejavnosti, ki imata poseben družbeni pomen in Na javno kanalizacijo mesta Celja je priklju čenih približno 93% vseh uporabnikov javnega vodovodnega omrežja, zagotavljata pogoj za življenje, delo in obstoj družbe. za celotno ob čino Celje pa velja podatek, da je na kanalizacijsko omrežje priklju čenih približno 70% vseh Da bi zagotovili čim boljšo oskrbo z vodo in čiš čenje odpadne vode so bila izdelana izhodiš ča in usmeritve za uporabnikov javnega vodovodnega omrežja. razvoj oskrbe z vodo ter za odvajanja in čiš čenja odpadne vode, ki hkrati služijo kot podloga za razvoj sistema Ve čje investicije na podro čju odvajanja odpadnih vod v zadnjih letih: komunalno energetskih infrastrukturnih dejavnosti. − dograditev rajonskega zbiralnika RZ-9 in priklju čitev na objekt GZ-2, − izgradnja razbremenilnega objekta s črpališ čem na sti čiš ču GZ-2 in RZ-9, CILJI − dograditev linijskega in zadrževalnega bazena na GZ-2, Pri izdelavi strokovnih podlog so se upoštevale smernice za celovito skladno povezanost vseh infrastrukturnih − priklju čitev kanala Lisce na GZ-1, dejavnosti med seboj in z urbaniziranim okoljem: − priklju čitev rimskega kanala na GZ-1, − oskrba z vodo predstavlja zagotavljanje pitne, tehnološke in požarne vode, hkrati pa je potrebno varovati − podaljšanje GZ-1 in GZ-2 do sti čiš ča z GZ-0 (združitveni objekt), vire pitne vode in podtalnico, − priklju čitev rajonskega zbiralnika RZ-10 (Skalna klet na GZ-0), − č č č v sklopu oskrbe z vodo je potrebno zagotoviti dolgoro no in varno oskrbo ob anov Mestne ob ine Celje in − izgradnja fekalnega kanala Trnovlje-Ljube čna, č industrijskih porabnikov s pitno vodo v kvalitetnem in koli inskem smislu, − izgradnja glavnega zbirnega kanala GZ-0 do C ČN, − č zagotovitev odvajanja komunalnih odpadnih in meteornih voda iz naselij in industrijskih obmo ij, ter − dograditev rajonskega zbiralnika RZ-2. č č zagotovitev iš enja odpadnih vod v skladu z okoljevarstveno zakonodajo, − veliko pozornost je potrebno nameniti tudi ohranjevanju vodnih virov pitne vode oz. iskati je potrebno ČISTILNE NAPRAVE možnosti za uporabo rezervnih novih virov, Na obmo čju mestne ob čine Celje površinske vode onesnažujejo predvsem komunalne odpadne vode iz naselij in − nivo oskrbe z vodo naj bo takšen, da bo zagotavljal optimalno razmerje med potrebami uporabnikov in tehnološke odplake iz industrije, ostali pomembnejši viri onesnaževanja voda pa so razli čne storitveno obrtne njihovo zmožnostjo pokrivanja stroškov storitve, dejavnosti in kmetijstvo. − vzdrževanje omrežij mora biti zagotovljeno na takem nivoju, da je zagotovljeno neprekinjeno odvajanje Na obmo čju Mestne ob čine Celje so locirane naslednje čistilne naprave: odpadnih vod in v primeru mešanih kanalskih sistemov tudi varnost pred poplavami zaradi meteornih vod, − centralna čistilna naprava Celje, − č pozornost je potrebno nameniti tudi izgradnji novih istilnih naprav, težiti je potrebno predvsem k − čistilna naprava Škofja vas. uveljavljanju lokalnih čistilnih naprav za čiš čenje odplak, − vsak kanalski sistem naj bi se praviloma zaklju čil s čistilno napravo. 8.3.4.2.2 RAZVOJNE USMERITVE Širše mestno obmo čje je prakti čno v celoti pokrito s kanalskim omrežjem, vendar je problem v tem, ker primarni 8.3.4.1 VODOVOD kanalizacijski sistem še ni zaklju čen in obstajajo izpusti v vodotoke na ve č mestih. V nasprotju z obmo čjem mesta Celja je pokritost predmestnih naselij s kanalsko mrežo veliko slabša. 8.3.4.1.1 STANJE Doslej se je kanalizacijsko omrežje gradilo in širilo za nove soseske in dograjevali so se primarni kanali. Obnove Razvoj vodovodnega omrežja je skoraj v celoti sledil razvoju urbanizacije, zato je danes pokritost obmo čja z obstoje čega omrežja ni bilo mogo če realizirati v zadovoljivem obsegu. Glede na normalno življenjsko dobo omrežij vodooskrbo ve čja od 90%. V celjski ob čini pa je tudi nekaj manjših okoliških obmo čij, ki trenutno pokrivajo svoje (50let), bi bilo potrebno zamenjati oz. sanirati nekaj kilometrov kanalizacijskega omrežja. potrebe iz lastnih lokalnih virov. Pri sanaciji je potrebno upoštevati standarde, ki definirajo nivo storitev na koncu planskega obdobja: − na vseh obmo čjih, kjer je zgrajen vodovodni sistem, je potrebno zgraditi tudi sisteme za odvod odpadnih in 8.3.4.1.2 RAZVOJNE USMERITVE padavinskih vod, V namen izboljšanja vodovodnega omrežja je potrebno: − na obmo čjih, kjer je zgrajen kanalski sistem, se morajo priklju čiti vsi porabniki, ki imajo za to tehni čne − v javnem vodovodu zagotoviti takšne koli čine pitne vode, da pride na prebivalca minimalno 150 litrov vode možnosti, na dan, − kanalski sistem se praviloma mora kon čati s čistilno napravo, − kvaliteta vode mora odgovarjati zakonskim dolo čilom, − zaledne vode ne smejo biti priklopljene na kanalski sistem, − oskrbovalni tlak mora znašati vsaj 2 bara, − obstoje čo kanalsko mrežo je potrebno sistemati čno čistiti s pogostostjo minimalno enkrat v petih letih, − vodne izgube v omrežju ne smejo presegati 30%, − letno število prekinitev dobave pitne vode v trajanju daljšem od 6ur ne sme biti ve čje od 2, 44

− varnost pred poplavljanjem naselja z vodami, ki bi pritekle v kanalizacijo iz vodotoka mora biti za povratno dobo 100 let.

Da bo celjski kanalizacijski sistem celovit, je potrebno dograditi in razširiti kanalsko omrežje še na obmo čje predmestnih naselij.

8.3.5 ODPADKI

8.3.5.1 STANJE Ravnanje z odpadki je gospodarska dejavnost, podvržena velikim razvojnim spremembam, in se v prostoru odraža z razli čnimi objekti in napravami, ki se navezujejo na omrežje poselitve in druge izvore odpadkov (industrija, energetika, gradbeništvo, kmetijstvo in gozdarstvo ter druge proizvodne dejavnosti). Na obmo čju mesta Celje (Bukovžlak) obratuje odlagališ če komunalnih odpadkov (Center za ravnanje z odpadki- CERO), ki je dimenzioniran na skupno koli čino okrog 100.000 ton odpadkov. Drugi pa je na črtovan na obmo čju zahodnega dela mesta (Lopata, Medlog, Ostrožno). Poleg deponije komunalnih odpadkov sta na obmo čju mesta Celje odlagališ či industrijskih odpadkov, kjer Cinkarna Celje odlaga odpadni material, ki nastaja pri proizvodnji titanovega oksida. Deponija »Teharje« je polna, deponija »Za travnikom« pa obratuje. Na obmo čju Celja so urejeni ekološki otoki v vseh ve čjih naseljih. Ekološki otok je urejen prostor – po možnosti utrjen in tlakovan na katerem so postavljeni trije ali štirje po barvi razli čni zabojniki razli čnih velikosti, v katere se lo čeno odlaga papir, steklo in kovine.

8.3.5.2 CILJI Kon čni cilj ravnanja z odpadki je, da bi bilo teh čim manj, preostali pa bi bili »uni čeni« na ekološko sprejemljiv na čin. V ta namen potekajo na nivoju države in mesta akcije, ki spodbujajo takšno ravnanje vseh subjektov, ki ima za posledico čim manjšo koli čino vseh vrst odpadkov na eni strani ter organizirano zbiranje, lo čevanje, predelava, deponiranje in uni čevanje odpadkov.

8.3.5.3 RAZVOJNE USMERITVE Poglavitne usmeritve so: − z objekti in napravami za ravnanje z odpadki na osnovi vzpostavljenega sistema ravnanja z odpadki se zagotovi sto odstotna pokritost mesta (Mestne ob čine), − z ravnanjem z odpadki je potrebno zagotavljati ponovno uporabo in zmanjšanje koli čine odpadkov ter nevarnostnega potenciala na izvoru, varno kon čno odlaganje in odpravljanje neurejenih odlagališ č ter drugih starih bremen, − kon čno odlaganje odpadkov se zagotavlja na prostorsko racionalen na čin ob upoštevanju zahtev za varstvo okolja in družbeni sprejemljivosti lokacije, − potrebno je razvijati in zagotavljati izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov na izvoru, zbiranje in, glede na naravne, prostorske, transportno – logisti čne in druge razmere, lahko tudi naknadno sortiranje, recikliranje in ponovno uporabo nekaterih lo čeno zbranih frakcij odpadkov, trženje sekundarnih surovin in predelavo biološko razgradljivih odpadkov, − dograditev sistema ekoloških otokov v smislu teritorialne pokritosti (100% MO) ter v smislu vsebine (lo čeno zbiranje za čim ve č vrst razli čnih odpadkov), − zagotoviti obdelavo in predelavo, recikliranje in ponovno uporabo lo čeno zbranih frakcij odpadkov, trženje sekundarnih surovin, mehansko in biološko obdelane biološko razgradljive odpadke, pripravo odpadkov za termi čno obdelavo in odlaganje preostankov odpadkov iz teh procesov, − urediti ustrezne transportne poti za dovoz odpadkov na obmo čje Centra za ravnanje z odpadki izven stanovanjskih obmo čij.

45

prireditvam Z Območja zelenih površin, 9 OBMO ČJE URBANISTI ČNEGA NA ČRTA ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti 9.1 MEJA OBMO ČJA URBANISTI ČNEGA NA ČRTA bivanja. ZS Površine za oddi h, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na Meja obmo čja urbanisti čnega na črta obsega Celje s primestnimi naselji. prostem. ZP Parki 9.2 VELIKOST OBMO ČJA URBANISTI ČNEGA NA ČRTA S PREDVIDENIMI ŠIRITVAMI kot urejena območja odprtega prostora v naselju. ZV Površine za vrtičkarstvo, ki so namenjene prostočasni kmetijski dejavnosti. č č č Obmo je urbanisti nega na rta Celje obsega 3851,47 ha. ZD Druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo. Preglednica 1: Vrste namenskih rab na obmo čju MOC ZK Pokopališča, OBMOČJA Oznaka Območja podrobnejše namenske rabe Oznaka Podrobneje prikazana ki so namenjena površinam za pokop in spominu na OSNOVNE podrobnejša namenska umrle. NAMENSKE raba P Območja prometnih površin, RABE ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih OBMOČJA S Območja stanovanj, služb s področja prometa. STAVBNIH ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. PC Površine cest ZEMLJIŠČ PŽ Površine železnic SS Stanovanjske površine, SSe Enostanovanjske in PO Ostale prometne površine, ki so namenjen bivanju brez ali s spremljajočimi dvostanovanjske stavbe ki so namenjene objektom transportne infrastrukture dejavnostmi. SSv Večstanovanjske stavbe ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr. mejni prehodi, prometni terminali, večja postajališča SB Stanovanjske površine za posebne namene, ki so namenjene občasnemu ali stalnemu bivanju avtobusnega prometa) različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov E Območja energetske infrastrukture, in drugih socialnih skupin). ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike. SK Površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi O Območja okoljske infrastrukture, dejavnostmi in bivanju. ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda SP Površine počitniških hiš, ter ravnanja z odpadki. ki so namenjene za počitek. A Površine razpršene poselitve Ak Površine razpršene C Območja centralnih dejavnosti, kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote poselitve namenjene ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju. pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, pretežno kmetijski razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in dejavnosti CU Osrednja območja centralnih dejavnosti, CUh Območje historičnega jedra razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre Ag Površine razpršene naselij (manjša gručasta naselja). poselitve namenjene pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, gospodarskim objektom izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih Razpršena gradnja, dejavnosti ter bivanje. kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju). CD Druga območja centralnih dejavnosti, CDi Vzgoja in izobraževanje kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj. OBMOČJA K1 Najboljša kmetijska zemljišča CDz Zdravstvo KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ CDv Verski objekti s K2 Druga kmetijska zemljišča pripadajočimi površinami OBMOČJA G Gozdna zemljišča, I Območja proizvodnih dejavnosti, GOZDNIH kot so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, zemljišča ki so pretežno namenjene industrijskim, proizvodnim in ZEMLJIŠČ namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu z IP Površine za industrijo, ki so namenjene industrijskim Zakonom o gozdovih določena kot gozd. dejavnostim. OBMOČJA V Območja površinskih voda, IG Gospodarske cone, VODA ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, voda. trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. VC Celinske vode IK Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno OBMOČJA L Območja mineralnih surovin, pridelavo rastlin ali rejo živali. DRUGIH ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja ZEMLJIŠČ izkoriščanja mineralnih surovin. B Posebna območ ja, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno. LN Površine nadzemnega pridobivalnega prostora BT Površine za turizem, f Območja za potrebe obrambe, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja objektom za turistično ponudbo in nastanitev. obrambe zunaj naselij in so določena kot območja izključne rabe prostora. BC Športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim 46

- avtocesta A1 Šentilj – Ljubljana, - Č Č glavna cesta G1-5 ACP Celje zahod – Zidani Most - Drnovo, 10 KONCEPTUALNI DEL URBANISTI NEGA NA RTA - glavna cesta G2-107 Celje – Šmarje pri Jelšah – Dobovec, - regionalna cesta R2-430 Celje - ACP Celje center - Šentjur – Slovenske Konjice - Maribor, Č 10.1 IZHODIŠ A IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELJA - regionalna cesta R2-447 Medlog – Žalec – Vransko – Trzin, - regionalna cesta R3–752 Arclin - Ljube čna – ACP Celje vzhod - Bukovžlak – Teharje Celje se bo razvijalo kot središ če nacionalnega pomena in hkrati regijsko ter ob činsko središ če, kot osrednje - lokalne ceste (LC), glavne mestne ceste (LG), zbirne mestne ceste (LZ), mestne ceste (LK) in javne poti upravno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno, kulturno, versko in prometno središ če ob čine in Savinjske (JP). regije in s tem predstavljalo najpomembnejše središ če med Ljubljano in Mariborom. Z gospodarskimi conami, stanovanjskimi obmo čji ter številnimi javnimi funkcijami ob činskega, regionalnega in nacionalnega pomena in z Preko obmo čja UN potekajo na črtovane gradnje državnih cest na odseku tretje razvojne osi med avtocesto A1 razvojem univerzitetnega središ ča bo Celje krepilo vlogo v omrežju nacionalnih in mednarodnih središ č. Šentilj – Koper in avtocesto A2 Ljubljana – Obrežje pri Novem mestu in drugih državnih cest: - ACP Celje zahod – Medlog – Košnica – Tremerje (G1-5), Krepitev položaja Celja, kot urbanega središ ča, s trajnostno usmerjenim in podprtim razvojem v regiji, državi in v - ACP Celje vzhod – Slance – Košnica ali ACP Celje vzhod – Bežigrajska cesta - Kidri čeva cesta ( G2-107) mednarodnem prostoru, kar se zagotavlja s prostorskimi možnostmi za umeš čanje nacionalnih in regionalno – Polule – Tremerje (G1-5), pomembnih dejavnosti. - Arclin – Ljube čna – ACP Celje vzhod, - G2-107 Celje – Šentjur na odseku Teharje – Štore, Uravnotežen trajnostni prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij. Poselitev se usmerja v - G1-5 od ACP Celje zahod do lokalnih cest Lopata-Galicija (LC 490444) in Ostrožno - Lopata – Šmartno v ve čja naselja, od katerih naselje Celje s sosednjimi naselji tvori urbano celoto. Prepre čuje se nadaljnje širjenje Rožni dolini (LC 032011 in LC032012). razpršene gradnje. Uravnotežen razvoj urbanega sistema in kvalitetno bivanje se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi. Zaradi širitve avtoceste A1 Šentilj – Ljubljana se rezervira prostor za en prometni pas.

Izboljšanje dostopnosti z javnim potniškim prometom in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in Načrtovana je dograditev (razširitev v štiripasovno cesto) dela državnih cest: turisti čnih obmo čij, kar se zagotavlja z izgradnjo novih in prenovami obstoje čih prometnic – cest, železniške - del glavne ceste ACP Celje zahod – Medlog – Košnica – Tremerje (G1-5) med regionalno cesto R2-447 proge, poti, kolesarskih povezav, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za pove čanje prometne Medlog – Žalec in glavno mestno cesto Čopovo ulico (LG 032312), varnosti in za vzpostavitev in potrebe javnega potniškega prometa. - del glavne ceste G2-107 Celje – Šentjur na odseku Teharje – Štore med javno potjo Kolmanovo ulico (JP 536041) in regionalno cesto R3–752 Arclin - Ljube čna – ACP Celje vzhod - Bukovžlak – Teharje. Izboljšanje energetske ter komunalne opremljenosti in poplavne varnosti naselij, gospodarskih con, turisti čnih in drugih obmo čij, kar se zagotavlja s postopnim opremljanjem s prioritetami in etapnostjo glede na njihovo vlogo in Načrtovana gradnja glavnih mestnih cest (LG) in zbirnih mestnih cest (LZ): pomen v omrežju naselij – dograditev in povezovanje vodovodnega omrežja, izgradnja kanalizacijskih omrežij s - glavna mestna cesta – severna vezna cesta vzhod (SVC-V) med regionalno cesto R2 - 430 Celje – ACP čistilnimi napravami, izgradnja plinovodnega omrežja, dograditev vro čevodnega omrežja, izboljšava Celje center - Slovenske Konjice in regionalno cesto R3–752 Arclin - Ljube čna – ACP Celje vzhod - elektroenergetskega in telekomunikacijskega omrežja in izvedba protipoplavnih ukrepov. Bukovžlak – Teharje (varianta 1 in 2), - glavna mestna cesta – severna vezna cesta zahod (SVC-Z) med Ulico mesta Grevenbroich (LC 038031) Varstvo okolja: in glavno cesto G1-5 ACP Celje zahod – Medlog - Zidani Most (variante 1, 2 in 3), - glavna mestna cesta – vzhodna vezna cesta (VVC) med severno vezno cesto vzhod (SVC-V) in glavno - sanacija in varstvo tal: odprava starih bremen v MOC, varovanje tal kot naravnega vira pred degradacijo, cesto G1-5 ACP Celje zahod – Medlog - Zidani Most, - - varstvo pred hrupom: zmanjšanje hrupne obremenitve, zbirna mestna (BJ) cesta Babno– jug med severno vezno cesto zahod (SVC-Z) in glavno cesto G1-5 ACP Celje zahod – Medlog - Zidani Most z navezavo na zbirno mestno cesto Lava (LZ 032651), - varstvo zraka in prilagajanje podnebnim spremembam: doseganje mejnih oziroma ciljnih vrednosti za - zbirna mestna cesta Hudinja (H) med regionalno cesto R2-430 Celje – ACP Celje center - Slovenske posamezna onesnaževala (PM10 in ozon), zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pove čati delež obnovljivih Konjice in severno vezno cesto zahod (SVC-Z), virov energije v celotni energetski oskrbi, znižati porabo energije v novih stavbah z zemljiško politiko ali - zbirna mestna cesta Mestni park (MP), med glavno cesto G1-5 ACP Celje zahod – Medlog - Zidani Most drugimi oblikami spodbud spodbujati gradnjo pasivnih in nizko energetskih stavb in možnost znižanja porabe in glavno cesto Čopovo ulico (LG 032312). energije v javnem sektorju, Na obmo čju je na črtovana tudi gradnja in rekonstrukcija drugih glavnih cest (G), regionalnih cest (R), lokalnih cest - trajnostno ravnanje z vodami: ureditev odvajanja in čiš čenja odpadnih voda, poplavna varnost Celja, (LC), glavnih mestnih cest (LG), zbirnih mestnih cest (LZ), mestnih cest (LK) in javnih poti (JP) na obmo čju naselij, č č č č ki omogo ajo dovoz do obstoje ih in novih poselitvenih in drugih obmo ij. - ohranjanje narave, kulturne krajine in mestnih zelenih površin: ohranjanje biotske pestrosti, pove evanje deleža zelenih in rekreativnih površin, Javne ceste in poti se na črtujejo, gradijo in rekonstruirajo z ustreznimi prečnimi profili, opremo in oblikovanjem č - učinkovito ravnanje z odpadki: zmanjšati koli čine odloženih odpadkov, vzpostaviti sistem celovitega glede na kategorijo ceste in poti. V sklopu gradnje in rekonstrukcije javnih ceste se uredijo križiš a, avtobusna č upravljanja z odpadki, postajališ a in javna razsvetljava

- okoljsko informiranje in ozaveščanje. Na obmo čju naselij, kjer to prostor dopuš ča, je karakteristi čni profil glavnih cest (G), regionalnih cest (R), lokalnih cest (LC), glavnih mestnih cest (LG), zbirnih mestnih cest (LZ) in mestnih cest (LK) sestavljen iz voznih pasov, 10.2 KONCEPT RAZVOJA NASELJA zelenih lo čevalnih pasov ter kolesarsko stezo in hodnikom za pešce. Zaradi ugodnih mikroklimatskih u činkov in vidnih kakovosti so sestavni del javnih cest in poti obojestranski drevoredi. Na delih javnih cest in poti, ki potekajo preko stanovanjskih obmo čij, v bližini objektov centralnih dejavnosti ter na obmo čjih in ob objektih kulturne č č 10.2.1 Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa dediš ine in varstva narave se na rtujejo in gradijo ustrezni elementi za umirjanje prometa.

č Cestno omrežje Obvezno je varovati in zagotavljati optimalne koridorje obstoje ih in predvidenih cest pred pozidavo. Cestno omrežje na obmo čju UN tvorijo: 47

Omrežje kolesarskih povezav Železniško omrežje V vseh naseljih se zagotavljala površine za varno odvijanje kolesarskega prometa. Izgradi se omrežja kolesarskih Železniško omrežje v MOC tvorijo: povezav, kot kolesarske steze ob obstoje čih, novih in rekonstruiranih javnih cestah ali kot kolesarske poti. − glavna železniška proga (dvotirna, elektrificirana) z oznako E 69 in C – E 69 Zidani most – Pragersko, ki je Kolesarske povezave se navezujejo na omrežje državnih in regionalnih kolesarskih povezav ter na obstoje če del omrežja V. in X, evropskega koridorja, omrežje kolesarskih povezav v naseljih. − regionalna železniška proga (enotirna, neelektrificirana) Celje – Velenje, Načrtovana gradnja državnih kolesarskih povezav (DKP), ki tvori državno in regionalno omrežje kolesarskih − prekladalna postaj Čret, povezav: − potniška postaja Celje in postajališ če Lava. − daljinska kolesarska povezave (KD) D 1 Šempeter v Savinjski dolini - Celje – Vojnik – Slovenske Konjice V skladu z razvojnimi programi Slovenskih železnic in izhodiš či plana Republike Slovenije je na črtovano: na odseku od Savinje pri Levcu do Celja po in ob nasipu reke Savinje in po nasipu predvidenega suhega − pove čanje hitrosti na 160km/h ter s tem v zvezi potrebne posodobitve obstoje če infrastrukture, zadrževalnika Levec ter na odseku Celje - Arclin, po in ob nasipu vodotoka Hudinja, − elektrifikacija in posodobitev regionalne železniške proge Celje – Velenje, − glavna kolesarska povezava (KG) G15 Celje - Šentjur pri Celju, na odseku Celje - Štore, ob reki Voglajni − izgradnja zveznega tira med tovorno postajo Čret na glavni železniški progi Zidani most – Pragersko in − glavna kolesarska povezava (KG) G17 Celje – Laško - Zidani Most), na odseku Celje - Tremerje, po in ob regionalno železniško progo Celje – Velenje, nasipu reke Savinje, − ureditev obstoje čih križanj železnice z cestami in potmi - ureditev izven nivojskih križanj, ki med drugim č č Na rtovana je gradnja ob inskih kolesarskih povezav (OKP), ki se navezujejo na državno in regionalno omrežje vklju čuje izgradnjo izvennivojskega križanja na Teharski cesti in na Čopovi ulici ter na vseh na črtovanih kolesarskih povezav: državnih cestah, glavnih mestnih cestah in zbirnih mestnih cestah ter povsod, kjer je to mogo če, - Javna pot za kolesarje (KJ) K1 Celje – Proseniško – Šentjur, na odseku Celje – Bukovžlak, − posodobitev vozliš ča Celje (potniške postaje Celje in tovorne postaje Celje Čret). - Javna pot za kolesarje (KJ) K2 Celje – Šmartno v Rožni dolini – Dobrna, na odseku Celje – Šmartno v Za potrebe posodobitve mestnega in primestnega potniškega prometa se na obstoje čem in rekonstruiranem Rožni dolini – Pepelno, železniškem omrežju uredijo dodatna potniška postajališ ča Ložnica na progi Celje - Velenje in Košnica, Zagrad, - Javna pot za kolesarje (KJ) K3 Celje – Žalec, na odseku Medlog – Levec. Čret in Teharje na progi Zidani most – Pragersko. č Državne in ob inske kolesarske povezave bodo v poljubnem zaporedju izvedene kot samostojna kolesarska poti, Za potrebe posodobitve tovornega prometa na v okviru dograditve in posodobitve tovorne postaje Čret se dogradi č kot kolesarska steze ob voziš u ali pa bodo kolesarji vodeni z ustrezno prometno signalizacijo po državnih ali omrežje industrijskih tirov z navezavo na obstoje če in na črtovan gospodarske cone. č č č ob inskih cestah skupaj z motornim prometom. Za njihovo urejanje se v im ve ji meri izkoristijo ustrezne ceste, Načrtovana je gradnja novega odseka železniške proge Celje – Velenje na delu med postajo Celje in Medlogom, poti, visokovodni nasipi in podobno. ki poteka preko novega mostu čez Savinjo in po predoru pod Miklavškim hribom in Anskim vrhom ter se v Medlogu priklju či na traso obstoje če proge.

Omrežje pešpoti in drugih rekreacijskih poti Mirujo či promet Ob vseh novih in obstoje čih javnih cestah se skozi naselja zgradijo in dogradijo hodniki za pešce, izven naselja pa, odvisno od koli čine in vrste prometa hodniki za pešce ali samostojne pešpoti. Na obmo čju UN se izvajajo ukrepi za izboljšanje razmer na podro čju mirujo čega prometa, to so ukrepi Za povezavo naselij in delov naselij se zgradijo in rekonstruirajo peš povezave: zmanjševanje prometa (razvoj javnega potniškega prometa, urejanje sistema »park&ride« in izgrajevanje sistema − pešpot P1 ob vodotoku Hudinja od severne vezne ceste vzhod (SVC-V) do Kidri čeve ceste in navezava pešpoti in kolesarskih povezav) in gradnja infrastrukture za mirujo či promet, ki vklju čuje: na pešpot preko Stare Cinkarne. − gradnjo in urejanje parkiriš č za kratkotrajno parkiranje in za celodnevno parkiranje osebnih vozil, − pešpot P2 preko obmo čja Stare Cinkarne, − gradnjo in urejanje parkiriš č za celodnevno parkiranje osebnih vozil, na mestnih vpadnicah in urejanje − pešpot P3 na odseku Nova vas – Stara De čkova – križiš če Mariborske in Kidri čeve ceste z odcepom sistema »park&ride«, preko proti jugozahodu do obmo čje »Srce« in starega mestnega jedra in z odcepom proti Teharski cesti, − gradnjo in urejanje parkiriš č za parkiranje avtobusov, − pešpot P4 ob Savinjski železnici med Ipav čevo ulico do avtobusne postaje in železniške postaje, − gradnjo in urejanje parkiriš č za parkiranje tovornih vozil. − pešpot P5 med Medlogom in Levcem, ter manjkajo ča povezava vzdolž magistrale zahod Zagotovi se ustrezno število parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov je pogojena z izgradnjo V rekreativne, turisti čne namene in edukativne namene se zgradijo in dogradijo peš povezave: ustreznega števila parkirnih mest za zaposlene, obiskovalce in stanovalce. č č č − rekreacijska pešpot (RP) RP1 Medlog – Celje – Pe čovnik z navezavo na Petri ček preko nove brvi čez Parkiriš a za osebna vozila se urejajo na obmo ju naselij v parkirnih hišah, kot sestavni del obstoje ih in č Savinjo in z navezavo na Stari grad po Pelikanovi poti, po levem bregu Savinje, predvidenih objektov ali kot sestavni del njihovih zunanjih ureditev. Parkiriš a na prostem se tam, kjer je to č č − rekreacijska pešpot RP2 Petri ček – Lisce po desnem bregu Savinje, mogo e na rtujejo in urejajo kot del zelenih površin z vodoprepustnimi površinami in intenzivno zasaditvijo drevja. č č − rekreacijska pešpot RP3 Pe čovnik – Celjska ko ča, Parkiriš a za avtobuse in tovorna vozila, njihovo servisiranje in garažiranje, se ureja izven stanovanjskih obmo ij in obmo čij centralnih dejavnosti in sicer v sklopu gospodarskih con, ob prometnicah z navezavo na državne cesta − rekreacijska pešpot RP 4 od soto čja Savinje in Ložnice, po levem bregu vodotoka Ložnica in levem (delno ali glavne mestne ceste. tudi desnem) bregu vodotoka Koprivnica, do Ulice mesta Grevenbroich,

− rekreacijska pešpot RP 5 preko Golovca, od Stare De čkove ceste do Opekarniške ceste – severne vezne ceste, Letališ ča in heliporti − rekreacijska pešpot RP 6 od Nove vasi do Šmartinskega jezera, č č č − Letališ e Levec (sicer zunaj meje UN) z referen no kodo B2 se razvija kot letališ e regionalnega pomena rekreacijska pešpot RP 7 ob vzhodnem delu Šmartinskega jezera, kategorije z referen čno kodo C3, zato se vzletno pristajalna steza ustrezno razširi in dolo čijo nove omejitvene − č rekreacijska pešpot RP 8 ob Hudinji do meje z ob ino Vojnik, ravnine vzletno pristajalne steze. − č č tematska pešpot (TP) TP1 – Sr na pot, od Mestnega parka do Petri ka, Ker sega v obmo čje Ob čine Žalec vplivno obmo čje letališ ča (vzletno pristajalni koridor), bosta MOC in ob čina − tematska pešpot TP2 ob zahodnem delu Šmartinskem jezeru, Žalec skupaj pristopili k izdelavi izvedbenega prostorskega akta za obmo čje letališ ča. − tematska pešpot TP3 Celjska ko ča. Za potrebe letališ ča se na vhodu uredi nova dovozna cesta iz smeri Levca z navezavo na regionalno cesto R2- Obstoje če in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem 447 Medlog – Žalec (varianta 1) ali nova dovozna cesta z navezavo na glavno cesto G1-5 ACP Celje zahod – pešpoti v rekreativne, turisti čne namene in v omrežje državnih in regionalnih poti. Pripravi se enoten sistem Medlog in severno vezno cesto zahod SVC-Z (varianta 2). ozna čevanja vseh kategorij peš povezav. Za potrebe povezanosti in za posebne potrebe se uredi heliport na obmo čju Bukovžlak – Proseniško ter v sklopu Bolnice Celje.

48

Plovba po celinskih vodah - nove površine za poslovno storitvene in trgovske dejavnosti ob obmo čju priklju čka na magistralo zahod na obmo čju Medloga. Obmo čje Vrtnarstva v povezavi s Srednjo vrtnarsko šolo obdrži Na obmo čju MOC se dolo čijo plovna obmo čja na celinskih vodah za turisti čne, športne in rekreacijske namene ter obstoje čo rabo prostora). uredijo pristaniš ča in vstopno izstopna mesta: − č na Šmartinskem jezeru (izven obmo ja UN), Zasnova obmo čja stanovanj predvideva: − - na delu reke Savinje med Medlogom in Tremerji. Zaradi zagotavljanja varstva bivalnega, naravnega okolja in voda se na celinskih vodah MOC uporabljajo plovila - Nova stavbna zemljiš ča, smeri razvoja površin za nova stanovanja so predeljene v obmo čjih, brez motornega pogona ali z motornim pogonom na elektriko. pretežno v obstoje čih mejah poselitve. - Koncentracija navznoter, opredelitev razvoja kot koncentracija navznoter smo uporabili za širše Javni potniški promet obmo čje mesta. V teh primerih so poleg stanovanj izrazite centralne dejavnosti in tudi delovna mesta. Zgoš čevanje navznoter pomeni racionalno izkoriš čanje površin s ciljem prenove in č Javni potniški promet na obmo ju UN je avtobusni promet in železniški promet. sanacije. Avtobusni promet je državni in regionalni, ki Celje povezuje z drugimi kraji v Sloveniji in regiji ter lokalni – mestni in - Širitev in zgoš čevanje stanovanjskih površin v obmo čju obstoje čih zaselkov v prostoru. č primestni, ki povezuje naselja v MOC in naselja v sosednjih ob inah. Za izboljšanje lokalnega javnega potniškega - V obmo čjih obstoje če poselitve v okolju, kjer je poselitev z manjšo gostoto, se smiselno prometa se izvajajo naslednji ukrepi: zaokrožuje meje poselitve. Takšna obmo čja so Medlog-sever, Lopata, Lokrovec, Prekorje in − preureditve in preusmeritve prog lokalnega avtobusnega prometa ter uvajanje novih prog in novih krožnih Zagrad. V teh obmo čjih se umeš ča enodružinsko stanovanjsko gradnjo z dopolnilnimi dejavnostmi prog lokalnega avtobusnega prometa, in faktorjem izrabe 0,7 – 0,4. − pove čanje gostote avtobusnih prevozov, - Širitev in zgoš čevanje se predvidi tudi za naselji Ljube čna in Teharje, ki z razliko od prej naštetih v − prostorske ureditve na progah lokalnega avtobusnega prometa z ureditvijo posebnih voznih pasov za meji poselitve vklju čujejo del centralnih dejavnosti in delovna mesta. avtobuse, - Sanacija razpršene poselitve, razpršena poselitev je zna čilen neorganiziran na čin gradnje − razvoj lokalnega avtobusnega prometa v logisti čno povezan sistem v kombinaciji z ostalimi cestnimi in stanovanj, tudi črne gradnje in nestanovanjskih dejavnosti, v odprtem prostoru vzdolž obstoje čih tirnimi prevozi. komunikacij. Železniški promet je državni in regionalni, ki Celje povezuje z drugimi kraji v Sloveniji in regiji. Za izboljšanje železniškega prometa ter za ureditev lokalnega železniškega potniškega prometa se izvajajo naslednji ukrepi: - Zasnova proizvodnih obmo čij predvideva: − posodobitev potniške postaje Celje in izgradnja zveznega tira med tovorno postajo Čret na glavni železniški progi Zidani most – Pragersko in regionalno železniško progo Celje – Velenje, - Nova obmo čja, gospodarska cona Celje Vzhod je opredeljena kot gospodarska cona − na obstoje čem in rekonstruiranem železniškem omrežju se uredijo dodatna potniška postajališ ča Lopata nacionalnega pomena in kot izvedbeni projekt Regionalnega razvojnega programa Savinjske na progi Celje - Velenje in Košnica, Zagrad, Čret in Teharje na progi Zidani most – Pragersko, statisti čne regije. Cona bo povezana z intermodalnim logističnim terminalom v Celju in dostopom − pove čanje gostote tirnih prevozov, na avtocesto. V kompleksu proizvodnih dejavnosti bo tudi tehnološki regijski park, obmo čje − razvoj lokalnega tirnega prometa v logisti čno povezan sistem v kombinaciji z ostalimi cestnimi prevozi. namenjeno visoko tehnološkim podjetjem in podjetjem poslovnih storitev z visoko dodano vrednostjo. - Prestrukturiranje obmo čij, predvidena je krepitev terciarnih dejavnosti treh ve čjih obmo čij 10.2.2 Koncept urbanisti čnega in arhitekturnega oblikovanja terciarizacije dejavnosti: ob Mariborski cesti, južno od AC priklju čka Celje do Ceste v Trnovlje in vodotoka Hudinja; severovzhodno od magistralnega križa med Mariborsko in Kidri čevo cesto in č č - Celje se bo razvijalo skladno s svojo vlogo v omrežju naselij kot središ če nacionalnega pomena in kot severno od magistrale zahod do De kove ceste in Kersnikove ceste na vzhodni stani (obmo je regijsko ter ob činsko središ če, kot osrednje upravno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno, kulturno, Dolgo polje zahod). V zasnovi je prav tako predvidena sprememba obstoje čih obmo čij v stiku z versko in prometno središ če ob čine in Savinjske regije in s tem predstavljalo najpomembnejše središ če obstoje čo poselitvijo in uvajanju cezur med posameznimi rabami na obmo čju Trnovelj, Slanc in med Ljubljano in Mariborom. Z gospodarskimi conami, stanovanjskimi obmo čji ter številnimi javnimi Ljube čne. funkcijami ob činskega, regionalnega in nacionalnega pomena in z razvojem univerzitetnega središ ča bo - V zasnovi so predvidene spremembe namembnosti površin ve čjih obmo čij v ustreznejše Celje krepilo vlogo v omrežju središ č. dejavnosti: stare Cinkarne in betonarne Ingrad ob Savinji. - Obmo čje stara Cinkarna – Novi center (Gaberje-jug), na obmo čju med Kidri čevo ulico na severu č - Zasnova obmo čja centralnih dejavnosti predvideva: in Voglajno se spremeni namembnost v novo mestno središ e. Degradiranost prostora predstavlja - krepitev mestnega središ ča kot središ ča nacionalnega pomena v smislu zgoš čevanja na obmo čju vzpodbudo in razvojni potencial. Prednost prostora je lokacija v neposredni bližini mestnega histori čnega mestnega jedra in širitev na kontaktna obmo čja. Predvidene so nove površine za središ ča in komunikacijskega vozliš ča, je se čiš če vseh dostopnih smeri v mesto Celje. širitev regijskega središ ča na obmo čje Gaberje jug (stara Cinkarna – »nate čajna« rešitev), - Obmo čje betonarne Ingrad ob Savinji, visoko vredno obmo čje obvodnega prostora Savinje č - glede na obstoje čo opremljenost lokalnih središ č je predvidena krepitev lokalnega središ ča predstavlja potencial za prosto asne dejavnosti v povezavi z naravnimi danostmi tega prostora, Teharje in Ljube čna, površine odmaknjene od vode pa je možno nameniti bolj prijaznim dejavnostim (tudi stanovanja). č Č - vzpostavitev novega četrtnega središ ča v novem poselitvenem obmo čju namenjenem - Prometni terminal, prometno logisti ni terminal ret, Mesto Celje leži na stiku avtocestnega in stanovanjski gradnji Ostrožno-zahod, železniškega dela glavne veje V. TEN koridorja (Benetke – Koper –Ljubljana – Celje – Maribor – Č - krepitev terciarnih dejavnosti na treh ve čjih obmo čjih terciarizacije dejavnosti: Budimpešta – Kijev - Lvov), hkrati pa ima na istem koridorju na lokaciji ret manjši prometno- o ob Mariborski cesti južno od AC priklju čka Celje do Ceste v Trnovlje in vodotoka Hudinja, logisti čni terminal. Skozi Celje poteka tudi stranska veja X.TEN koridorja (Lienz – Gradec – o severovzhodno od magistralnega križa med Mariborsko in Kidri čevo cesto ter Maribor – Celje - Zidani most). o severno od magistrale zahod do De čkove ceste in Kersnikove ceste na vzhodni strani - Intermodalno prometno vozliš če v Celju se deli v dva sklopa, prometno logisti čni terminal (obmo čje Dolgo polje zahod); (obstoje či Čret in predvideni Trnovlje) ter potniški terminal. Z izboljšanjem medsebojne povezave č č - nova obmo čja poslovno storitvenih in trgovskih dejavnostih, katerih površina znaša cca 160 prometno logisti nega terminala in potniške postaje, ustrezno navezavo na obstoje o in hektarov, so predvidena: predvideno cestno infrastrukturo ter ob upoštevanju prostorskih možnosti, se bo izboljšala tudi o ob severni vpadnici v Celje na obmo čju Šmarjete severno od avtoceste med glavno cesto povezava obeh terminalov in okrepila vloga prometnega vozliš ča v Celju ter omogo čila dodatne in Hudinjo, možnosti razvoja mesta in regije. o na obmo čju Trnovelj na levem bregu Hudinje, - Prometno logisti čni terminal Čret in Trnovlje se bo razvijal kot osrednji nacionalni in regionalni tovorni prometno logisti čni terminal. 49

- Potniški terminal Celje je osrednji regionalni terminal (obmo čje avtobusne postaje in potniške o Parkiriš če zahodno od spodnjega gradu, kot parkovna ureditev in razmejitev med histori čnim postaje). jedrom in novejšim urbanim obmo čjem. o Zelenica na Zg. Hudinji znotraj strnjene poselitve, kjer je možna ureditev javnega otroškega Natan čnejše usmeritve za konkretne objekte po posameznih obmo čjih bo podal podrobnejši del urbanisti čnega igriš ča na vrhu vzpetine. na črta. o Obvodne površine Koprivnice, Ložnice in Vzhodne Ložnice, Hudinje in Voglajne, kjer se omogo či dostopnost in uredijo sprehajalne in kolesarske poti. 10.2.3 Koncept zelenega sistema naselja o Zelene površine ob vseh na črtovanih prometnih komunikacijah in sanacije obstoje čih prometnih komunikacij z ureditvijo zelenih drevorednih in grmovnih pasov med cesto in med kolesarsko in Zeleni sistem je pomembna kategorija urbanih površin in krajine. Zelene površine vklju čujejo varstvo vodnih virov, peš potjo. gozdne površine, kmetijske površine, varstvo narave, varstvo kulturne dediš čine, parke, obvodne parkovne o Tampon cone ob avtocesti in železnici. površine, pokopališ ča. V okvir zelenih površin sodijo tudi zelene površine v stanovanjskih soseskah, ob šolah in o Tampon cone na obmo čjih med poselitvijo in industrijo ali drugo rabo, ki zmanjšuje bivalno vrtcih, ob ve čjih športno rekreacijskih objektih, ob gospodarskih obmo čjih, le da so te predmet obravnave kvaliteto. podrobne prostorske dokumentacije in niso prikazane na nivoju OPN, pomenijo pa bistvo kakovosti bivalnega okolja. Pokopališ ča - Mestno pokopališ če je od mesta odmaknjeno. Povezave med pokopališ čem in mestom ter med Površine za oddih rekreacijo in šport pokopališ čem in drugimi zelenimi površinami so slabo prepoznavne. Pokopališ če se uredi v smislu širitve - Na obmo čju ob čine sta dve ve čji športno rekreacijski obmo čji in sicer Šmartinsko jezero in Celjska ko ča, ki sta grobnih polj in pove čanju deleža urejenih zelenih površin namenjenih za zasaditev dreves in grmovnic. zunaj meje UN. Obe obmo čji se s sistemom peš in kolesarskih povezav povežejo na zeleni sistem mesta. Uredi se peš in kolesarske povezave med pokopališ čem in mestom. Manjša obstoje ča površina namenjena za šport in rekreacijo je severno od avtoceste in je namenjena - Pokopališ če Teharje se ohranja v funkciji in se širi proti vzhodu. vadbiš ču za pse. Sankališ če in obstoje če rokometno igriš če na zahodnem delu Golovca, se sanira in nameni - Slovensko pokopališ če na Golovcu se ohranja kot kulturni spomenik. Omejiti je potrebno neustrezne rabe za rekreacijo in šport na prostem. Preko Golovca se uredi sistem peš povezav v smeri sever-jug in vzhod- v okolici pokopališ ča (stavbiš ča z neustreznimi objekti) in vzpostaviti funkcijo nekdanjega pokopališ ča s zahod. Potenciali za nove površine za šport in rekreacijo se kažejo na degradiranih obmo čjih obstoje če poudarjeno parkovno rabo širšega obmo čja Golovca. betonarne v Medlogu in kamnolomu v Zagradu. Potencial za nove športno rekreacijske površine predstavljata - Spominski park Teharje se trajno varuje. Zaledje spominskega parka se ustrezno parkovno uredi in tudi obmo čji ob igriš ču OŠ Frana Roša in zelena površina med AC in pozidavo na Hudinji (mogo ča le za poveže s pokopališ čem na Teharju. protiprašno in protihrupno zaš čito in zeleni tampon ali kot zelena površina). Rekreacijsko obmo čje Petri ček se - oživi. Uredijo se športne površine (smu čiš če, trim steza, športna igriš ča) in pešpot, ki preko mostu čez Savinjo, omogo ča povezavo z obvodnimi zelenimi površinami ob Savinji in predvidenimi športno rekreacijskimi površinami na obmo čju sedanje betonarne v Medlogu. 10.2.4 Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja

Parki - sanacija in varstvo tal: odprava starih bremen v MOC, varovanje tal kot naravnega vira pred degradacijo, - Najve čja parkovna površina je mestni park, ki je zaš čiten kot vrtno arhitekturna dediš čina. Znotraj parka so - varstvo pred hrupom: zmanjšanje hrupne obremenitve, tenis igriš ča, drsališ če in ve čje parkiriš če, ki so vizualno in funkcijsko neustrezni in potrebni sanacije v - varstvo zraka in prilagajanje podnebnim spremembam: doseganje mejnih oziroma ciljnih vrednosti za parkovne površine. Savinja lo čuje staro mestno jedro z mestnim parkom in mestnim gozdom za parkom. Uredi posamezna onesnaževala (PM10 in ozon), zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pove čati delež se dodatne peš mostove čez Savinjo (kapucinski most in brv zahodno od Špice z možnostjo navezave na obnovljivih virov energije v celotni energetski oskrbi, znižati porabo energije v novih stavbah z zemljiško Petri ček). politiko ali drugimi oblikami spodbud spodbujati gradnjo pasivnih in nizko energetskih stavb in možnost - Na levem bregu Savinje je ob starem mestnem jedru parkovna ureditev Savinjsko nabrežje, ki s sprehajalno znižanja porabe energije v javnem sektorju, peš potjo zelo dobro povezuje vzhodni in zahodni del mesta. - trajnostno ravnanje z vodami: ureditev odvajanja in čiš čenja odpadnih voda, poplavna varnost Celja, - Ve čjo obstoje če parkovne površine so tudi: obmo čje Golovca, park Soto čje, park Gaberje, južni del Son čnega - ohranjanje narave, kulturne krajine in mestnih zelenih površin: ohranjanje biotske pestrosti, pove čevanje parka, spominski park Teharje, parkovna ureditev Vrtnarije Medlog, vrtnarske šole in parkovna ureditev ob deleža zelenih in rekreativnih površin, mestnem pokopališ ču. Potencial za širitev parkovnih površin je ve čje obmo čje vzhodno ob Čopovi ulici, - učinkovito ravnanje z odpadki: zmanjšati koli čine odloženih odpadkov, vzpostaviti sistem celovitega severno od De čkove ceste, kar bi predstavljalo novo ve čjo parkovno površino v severozahodnem delu upravljanja z odpadki. poselitve, ki bi tako kot Golovec služila tudi za povezavo Šmartinskega jezera preko obmo čja poselitve do mestnega parka in naprej proti jugu. 10.2.5 Lokalni energetski koncept

Površine za vrti čke - Na obmo čju je izgrajeno javno plinovodno omrežje in toplifikacija. V čim ve čji meri se kot energent - Raziskave onesnaženosti tal in kakovosti vrtnin na onesnaženem obmo čju Celja izkazujejo, da na obmo čju ogrevanja pri novogradnjah ali rekonstrukcijah uporabi plin in obnovljivi viri energije UN Celje skoraj ni lokacije, ki bi bila ustrezna za pridelavo kvalitetnih vrtnin, zato ni predvidenih novih površin, ki bi bile namenjene izklju čno za vrti čkarstvo. Poiš čejo se alternativne variante za urbane vrtove. 10.2.6 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo

Druge urejene zelene površine - Druge urejene zelene površine na obmo čju ob čine so: Oskrba s pitno vodo o zelene površine Jožefovega hriba, o zelene površine ob kulturni dediš čini Lanovža in cerkvi sv. Maksimiljana, - MOC bo zagotavljala stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, tako da bo pri svojem razvoju š čitila vse vodne o ve čja otroška igriš ča pri Areni Petrol na Hudinji in pri trgovini Lidl na Dolgem polju, vire in izvajala gradnje novih ter prenove obstoje čih delov vodovodnega sistema. Pri tem bo zagotovila oskrbo o urejene obvodne površine ob Savinji od ob činske meje na zahodu do soto čja z Voglajno in drugih z vodo poseljenih obmo čij v ob čini. Spodbuja se var čna in smotrna raba pitne vode. vodotokih (Koprivnica), o urejene zelene površine ob prometnih komunikacijah. - Posamezna naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz distribucijskega vodovoda ali iz lokalnih vodovodnih omrežij. - Potenciale za druge urejene zelene površine predstavljajo: - V MOC je dolgoro čno predvideno vzdrževanje, dograjevanje, ureditev in modernizacija objektov obstoje čega o č č č Obmo je južno od mestnega pokopališ a, po robu predvidene razširitve pokopališ a. vodovodnega omrežja. 50

komunalnih odpadkov na izvoru, v zbiralnicah nenevarnih frakcij (ekološki otoki, podzemne č - Za zagotavljanje nemotene oskrbe naselij s pitno vodo v MOC, oziroma posameznih obmo ij ali objektov, se zbiralnice..) in v zbirnem centru. Spodbuja se umeščanje skupnih odjemnih mest za odpadke. predvidi so časna izvedba investicij z vidika izgradnje novih cevovodov, zajema dodatnih vodnih virov, rezervoarjev, črpališ č ter obnova obstoje čega vodovodnega omrežja v smislu ve čanja profilov cevovodov ter - Obmo čje Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje – RCERO je umeš čeno v skrajnem zamenjave dotrajanih materialov. vzhodnem delu MOC. Prednostne naloge RCERO so zmanjševanje koli čine odpadkov na izvoru oziroma viru nastanka, pove čevanje ponovne uporabe odpadkov za potrebe pridobivanja elektri čne č č - Del razpršene poselitve, predvsem v višje leže ih predelih ob ine, je oskrbovana z vodo iz lastnih vodnih energije in gospodarsko uporabnih surovin, obdelava in predelava odpadkov v sestavine, ki niso ve č č č zajetij. Naselja, ki jih ne bo mogo e priklju iti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se bodo oskrbovala nevarne za okolje, termi čna obdelava odpadkov in odlaganje preostankov odpadkov na odlagališ ču v č č preko lastnih zajetij, vendar je treba bodo i prostorski razvoj na teh obmo jih omejevati in uskladiti z drugimi čim manjšem obsegu. Na opredeljenem obmo čju za deponije se na črtuje širitev obmo čja RCERO, kot dejavnostmi in rabami v prostoru. perspektivno obmo čje za objekte za mehansko biološko obdelavo odpadkov oziroma druge objekte za potrebe širitve.

- Na obmo čju MOC sta odlagališ či industrijskih odpadkov, kjer Cinkarna Celje odlaga odpadni material Vodni viri in sicer deponija »Bukovžlak« in deponija »Za travnikom«, od katerih je aktivna še deponija »Za Na obmo čju UN Celje je z odloki zavarovano vodovarstveno obmo čje vodnega vira Medlog - Odlok o varstvenih travnikom«. pasovih virov pitne vode na obmo čju Medloga (Uradni list SRS, št. 1/83, 46/86), - Evidentira in sanira se divja odlagališ ča odpadkov, pripravi sanacijske na črte, ter izvaja ustrezne V odlokih so dolo čeni poleg obmo čja zajetja naslednji varstveni pasovi: omilitvene ukrepe. - najožji, 1. varstveni pas z najstrožjim režimom zavarovanja, - ožji, 2. varstveni pas s strogim režimom zavarovanja, - širši, 3. varstveni pas s higiensko tehni čnim režimom zavarovanja. Oskrba z energijo Namenska raba prostora na vodovarstvenih obmo čjih mora biti usklajena s predpisi, s katerimi so zavarovani vodni viri. Varstvo virov pitne vode: vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Ohranjata se tako - Zasnova oskrbe MOC z energijo bo temeljila na izhodiš čih prihodnjega razvoja ob čine in energetskih kvaliteta kot tudi koli čina vode vodnega vira. Namenska raba prostora na vodovarstvenih obmo čjih mora biti konceptih, ki tak razvoj omogo čajo. usklajena s predpisi, s katerimi so zavarovani vodni viri. č č č - MOC bo zagotavljala u inkovito in racionalno rabo energije na celotnem obmo ju ob ine. Opredeljena so obmo čja prednostnega ogrevanja z zemeljskim plinom in toplifikacijo, ki obsega urbani del mesta s priklju čenimi naselji. Odvajanje in čiš čenje odpadne vode - Zagotavlja se dolgoro čna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja - Dogradijo se obstoje či ter zgradijo se novi sistemi odvajanja in čiš čenja odpadne vode. pove čevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se u činkovito in racionalno rabo energije na celotnem obmo čju ob čine. Oskrba z zemeljskim plinom se zagotavlja kot dodaten vir energije, zlasti na - Za odvajanje in čiš čenje odpadnih in fekalnih vod je zgrajeno primarno in sekundarno kanalizacijsko obmo čjih, kjer ni daljinske oskrbe. omrežje z dvema čistilnima napravama: Celje (Tremerje) in Škofja vas. Kanalizacijski sistem Celje, ki se kon čuje s Čistilno napravo Celje, odvaja odpadne vode s prispevnega obmo čja mesta Celje ter primestnih naselij Lopata, Medlog, Lokrovec, Dobrova, Šmarjeta, južni del Zadobrove in Ljube čne, Leskovec, Elektrika Trnovlje, del Prekorja, del Škofje vasi, Bukovžlak, Žepina, Pe čovnik, Slance, Teharje, Zagrad, Košnica, č Tremerje. Kanalizacijski sistem Škofja vas, ki odvaja odpadne vode zahodnega dela Zadobrove, dela Elektroenergetsko infrastrukturo na obmo ju MOC sestavljajo: - Ljube čne in Škofje vasi se kon čuje s Čistilno napravo Škofja vas. DV 400 kV Maribor – Podlog, - DV 220 kV Cirkovce – Podlog, - Kanalizacijsko omrežje se razvija prvenstveno v širšem osrednjem delu ob čine, prednostno na obmo čju - DV 2x110 kV Podlog – Lipa I in II, strnjenih naselij. - DV 2x110 kV Maribor – Selce I in II (1x110 kV Slovenske Konjice – Trnovlje, 1x110 kV Trnovlje – Selce in 1x110 kV Slovenske Konjice – Selce), č č č č - Na obmo ju razpršene poselitve oziroma izven obmo ij strnjenih naselij se predvidi odvajanje in iš enje - DV 110 kV Lipa – Selce, č č odpadne vode v individualnih in manjših sistemih za iš enje odpadne vode. Vsi individualni in manjši - DV 2x110 kV Selce – Laško, č sistemi morajo biti evidentirani in vklju eni v sistem nadzora, zagotovljeno mora biti okoljsko sprejemljivo - DV 110 kV Podlog – Laško, č č iš enje ter odvoz ostankov blata. Do izgradnje kanalizacije in kjer ni planirana izgradnja javne - RTP 220/110 kV Podlog, č č kanalizacije, se komunalne odpadne vode tako odvajajo lo eno od ostalih vod v male komunalne istilne - za razdeljevanje elektri čne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno naprave; odvajanje komunalnih odpadnih vod v greznice ni dovoljeno. napetostjo 20 kV. Na obmo čju ob čine so predvideni naslednji elektroenergetski objekti: - Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti na tak na čin, da bo v čim ve čji možni meri zmanjšan - DV 2x400 kV Maribor – Podlog, hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin (zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske - DV 2x400 kV Podlog – Celje, odvodnike ali kanalizacijo). Na obmo čjih, kjer geološka sestava omogo ča ponikanje, se predvidi ponikanje - DV 2x400 kV vzankanje Celje (odsek Frankolovo – Celje). padavinskih vod. Za razdeljevanje elektri čne energije na manjših razdaljah služi napetostno omrežje z obratovalno napetostjo 20

kV.

Ravnanje z odpadki MOC ohranja zahteve, ki izhajajo iz veljavnega plana, da se za izvajanje na črtovanih novih visokonapetostnih daljnovodov prednostno ohranjajo obstoje či koridorji, zato je potrebno upoštevati: - elektroenergetske koridorje se praviloma združuje s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Na - MOC bo zagotavljala celovit sistem ravnanja z odpadki v katerega bodo vklju čeni: vsa gospodinjstva, pozidanih obmo čjih oziroma stanovanjskih obmo čjih in na obmo čjih kulturne dediš čine se prednostno negospodarske in gospodarske dejavnosti. Na lokalni ravni se zagotovi izvajanje lo čenega zbiranja predvidi kabliranje le teh,

51

- pri razvoju energetskih sistemov se upošteva na čela varstva bivalnega in drugega okolja in izboljševanja kakovosti prostora. Razvoj energetskih sistemov mora temeljiti na var čni in smotrni rabi prostora ob - V naseljih je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa č ohranjanju in razvoju prostorskih potencialov za druge rabe prostora. Prostorski razvoj energetske signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na obmo jih, ki še niso infrastrukture se zagotavlja v skupnih infrastrukturnih koridorjih, pri čemer se teži k zmanjševanju opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s njihovega števila, telefonsko centralo. - umeš čanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogo če, - Za umeš čanje v prostor in gradnjo komunikacijske infrastrukture se prvenstveno uporabljajo površine upošteva zna čilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobo čij, reliefne zna čilnosti ter vidnost obstoje čega javnega dobra. Komunikacijsko infrastrukturo je zaradi racionalnosti izrabe prostora smiselno naselij in zna čilne vedute, razvijati v smeri obstoje čih koridorjev namenjenih drugi infrastrukturi (promet, oskrba z vodo, plinom, itd ...) in - z uvajanjem novih tehnologij na podro čju prenosa in distribucije elektri čne energije se maksimalno izkoristi dodatno izrabiti prostorske kapacitete le-teh. Ker se v prihodnje pri čakuje pove čanje števila baznih postaj, je obstoje če trase in infrastrukturne koridorje, nove pa na črtuje tam, kjer ni drugih možnih rešitev, treba umestitev v prostor ter pokrivanje obmo čja s signalom skrbno na črtovati predvsem zaradi naravnega - pri prostorskem umeš čanju se prou čijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških okolja in izraženih krajinskih vrednot ter varovanih objektov in obmo čij kulturne dediš čine. vidikov upoštevati prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami, - predvideni elektroenergetski vodi in naprave se umeš čajo s srednjero čnimi letnimi plani investicij z ozirom na kriti čne razmere v elektroenergetskem omrežju in v skladu z Razvojem elektrodistribucijskega omrežja (REDOS 2035). 10.2.7 Koncept podrobnejše namenske rabe prostora

Plinovodno omrežje Zasnova podrobnejše namenske rabe površin predvideva na obmo čju urbanisti čnega na črta naslednja obmo čja namenske rabe: Prenosno plinovodno omrežje sestavljajo: - obmo čja stanovanj - Magistralni plinovod M2 (MMRP Rogatec – MMRP Vodice, DN 400, 50bar), - obmo čja centralnih dejavnosti srednjetla čno in mestno plinovodno omrežje. - obmo čja proizvodnih dejavnosti - Mestno plinovodno omrežje sestavlja primarno plinovodno omrežje in sekundarni plinovod do kon čnih - č uporabnikov: posebna obmo ja - obmo čja zelenih površin - R22 od M2 v 33+263 - MRP Ljube čna, - č - R23 od M2 v 35+040 - MRP Celje, obmo ja prometnih površin - R 23B od C10001 do MRP Laško (10bar, z možnostjo pove čanja na 16bar oziroma ve č),

- 10000 MRP Celje CE MRP Štore, - 10001 MRP Celje (dodatni) - MRP Štore, - R22 MRP Ljube čna - ograja Opekarne, - 20000 MRP Celje - MP Bolnica CE, - 20300 od 20000 v 0+658 - MRP Cinkarna, - 20310 od 20300 v 0+455 - MRP Emo, - 20900 od 20000 v 2+869 - Lava (Otok), - 21000 od 20000 v 3+476 - MRP Metka. Oskrba z zemeljskim plinom je izvedena v Celju in primestnih naseljih Ljube čna, Škofja vas, Zadobrova, Šmiklavž, Prekorje, Lopata, Gorica pri Šmartnem, Teharje in Zagrad.

Obnovljivi viri

- Spodbuja se uporaba obnovljivih virov energije na celotnem obmo čju MOC, pri čemer se zagotavlja, da bodo objekti in ureditve prostorsko usklajeni, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in da z njimi ne bodo povzro čeni negativni vplivi na okolje.

- Na podro čju ogrevanja objektov in sanitarne vode se, ob obvezni uporabi ekološko sprejemljivih goriv (lahko kurilno olje, zemeljski plin in lesna biomasa), spodbuja uporaba obnovljivih virov ogrevanja (son čna elektrarna, geotermalno ogrevanje ipd). Usmerja se v izgradnjo nizko energijskih stavb, pasivnih stavb, sanacijo sistemov ogrevanja, namestitev toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne vode in namestitev fotonapetostnih sistemov za pridobivanje elektri čne energije iz sonca ter za ogrevanje sanitarne vode (ob upoštevanju varstvenih režimov).

Komunikacijska infrastruktura

- V MOC se zagotovita pove čana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se internetne priklju čke za gospodinjstva, ki še nimajo dostopa do svetovnega spleta.

- Skladno s potrebami in razvojem poselitve se izvede rekonstrukcija, posodobitev oziroma izgradnja novega telekomunikacijskega omrežja. Postopno se pove čuje opremljenost z omrežji opti čnih kablov ter pokritost z radijskim in digitalnim televizijskim signalom, signalom za mobilno telefonijo ter drugimi signali.

52

Vizura-Vitez d.o.o., št. proj. 021/10, avgust 2011

11 LITERATURA IN VIRI II. Podro čje zelenih površin: 1. Krajevni leksikon Slovenije, DZS 1995. 1. Strokovne podlage za ob činski prostorski na črt, zeleni sistem mesta 2. Statisti čni podatki in publikacije Statisti čnega urada R Slovenije. Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje, št. proj. 562/10, januar 2011 3. http://rzpr-savinjska.urbinstitut.si 4. www.zrc-sazu.si 5. Celje – mesto, v katerem želim živeti. 2003. Celje, Mestna ob čina Celje, 18. str III. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora: 6. Krajevni leksikon Slovenije. 1995. Orožen Adami č, M. (ur.). Ljubljana, Državna založba Slovenije, 638 str. 7. Slovenija : pokrajine in ljudje. 1999. Perko, D., Orožen Adami č, M. (ur.). Ljubljana, Mladinska knjiga, 735 str. IV. Podro čje prometne in gospodarske javne infrastrukture: 8. Vovk Korže, A., Sajovic, A., 2009a. Poro čilo o stanju okolja v MO Celje (2008). Maribor, Inštitut za promocijo varstva 1. Strokovne podlage za urbanisti čno zasnovo Mestne ob čine Celje - infrastruktura okolja, 119 str. IUP d.o.o. Inštitut za urejanje prostora, št. proj.: 072/02-04, april 2004 9. INTERNETNI VIRI: 10. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Potresi, 2011. URL: http://www.arso.gov.si/potresi/ 2. Strokovne podlage za železnice na obmo čju tehnološkega mesta Celje – Gaberje 11. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Atlas okolja, 2011. URL: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ Prometni institut Ljubljana d.o.o., št.proj. 11/2005, december 2005 12. Statisti čni urad Republike Slovenije (SURS), 2011. URL: http://www.stat.si/publikacije/pub.asp 3. Strokovne podlage za podro čje železnice v Mestni ob čini Celje Prometni institut Ljubljana d.o.o., št.proj. PI-P-17/05, avgust 2005 Seznam strokovnih podlag: 4. Strokovna podlaga za cestno omrežje Celje - zahod I. Podro čje poselitve: Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje, št. proj. 419-1/08, oktober 2008

1. Strokovne podlage za urbanisti čno zasnovo Celja - sklop raba tal in razporeditev dejavnosti 5. Strokovna podlaga za širitev letališ ča Levec Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje, št. proj. 599/01, februar 2004 IUP d.o.o. Inštitut za urejanje prostora, št. proj.: 097/08, avgust 2008

2. Strokovne podlage za projekt reurbanizacija starega mestnega jedra Celje 6. Lokalni energetski koncept Mestne ob čine Celje Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje, št. proj. 065/04-05/2006, maj 2006, junij 2007 Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, št. proj. LEK-02/2011, oktober 2011

3. Strokovna podlaga za obmo čja zidanic Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje, št. proj. 418/08, junij 2010 V. Podro čje vodnega gospodarstva in geologije:

4. Urbanisti čno – arhitekturni zazidalni preizkus za obmo čje Aero Celje 1. Karta ogroženosti obmo čja Mestne ob čine Celje Spacelab d.o.o., št. proj.: 01-20091127, november 2009 Geoinženiring d.o.o., št.proj. IG-2048, 28.11.2011

5. Strokovne podlage za obmo čje Dolgo polje zahod VI. Podro čje kmetijstva: V prostoru d.o.o., št. proj.: 10/SP-008, april 2011 1. Izdelava pedološke karte ob čine Celje in interpretacija pedoloških podatkov za potrebe projekta Urban SMS Protellus d.o.o., št. proj. 120/2011, avgust 2011 6. Strokovna podlaga za širše obmo čje starega mestnega jedra Celje – zahod – kare 12 Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje, št. proj. 605/11, maj 2011 VII. Podro čje turizma: 7. Strokovne podlage Dolgo polje I in CRC Golovec 1. Regionalna destinacijska organizacija dežela Celjska Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje, št. proj. 565/10, november 2010 - maj 2011 Regionalna agencija Kozjansko, september 2011

8. Prikaz stanja prostora Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje, št. proj. 419/08, januar 2010, dopolnitev marec 2014 VIII. Okolje:

1. Ob činski program varstva okolja za Mestno ob čino Celje (2009 – 2013) 9. Strokovna podlaga za opredelitev kriterijev za spremembo namenske rabe zemljiš č v sklopu izdelave OPN Mestne Institut za promocijo varstva okolja, Maribor, št.proj. NMV-015/08-S, september 2009) Ob čine Celje

Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje, št. proj. 419/08, december 2008 2. Odlok o na črtu za kakovost zraka na obmo čju Mestne ob čine Celje

Uradni list RS št. 108/13 10. Strokovna podlaga za OPN MOC – Pregled nezazidanih stavbnih zemljiš č v Mestni ob čini Celje

Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje, št. proj. 419/08, september 2011

11. Strokovna podlaga za obmo čje Dolgo polje - zahod IX. Geodetske podlage: V prostoru d.o.o., št. proj. 10/SP-008, april 2011 1. Podatki za prvi prikaz stanja prostora (DTK50, KS, RPE, GJI) Ministrstvo za okolje in prostor, september 2008 12. Strokovna podlaga Babno 2. ZKP Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., december 2009 GURS, marec 2011

13. Strokovna podlaga za OPN MOC – Strokovna podlaga za širitev letališ ča Levec IUP d.o.o., Celje, št. proj. 097/08, avgust 2008 14. Strokovna podlaga za Mestno ob čino Celje – poselitev Razvojni center PLANIRANJE d.o.o., Celje, št. proj. 419/8, marec 2012

15. Strokovna podlaga za pripravo prostorskega akta za širše obmo čje RCERO vzhod 53

B GRAFI ČNI DEL

54