DOCSLIB.ORG

NATURA 2000 V SLOVENIJI METULJI (Lepidoptera)

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
NATURA 2000 V SLOVENIJI METULJI (Lepidoptera) NATURA 2000 V SLOVENIJI – METULJI (Lepidoptera) NATURA 2000 V SLOVENIJI METULJI (Lepidoptera) © 2005, ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija Založba ZRC Recenzenta Matija Gogala, Tone Novak Uredila Tatjana Čelik Jezikovni pregled Ivanka Šircelj-Žnidaršič Izdelava tematskih kart Tomaž Seliškar Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Avtorji fotografij Tatjana Čelik, Stanislav Gomboc, Matjaž Jež, Jurij Rekelj, Rudi Verovnik, Branko Vreš Izdajatelj Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU Za izdajatelja Branko Vreš Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Izdajo sta finančno podprla Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Raziskovalni sklad ZRC SAZU Priporočljiv način citiranja Čelik T., Verovnik R., Gomboc S., Lasan M. 2005. NATURA 2000 v Sloveniji: Metulji (Lepidoptera). Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 288 str. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 719:502(4)(082)(0.034.2) 502.172:595.78(4)(082)(0.034.2) NATURA 2000 v Sloveniji [Elektronski vir]. Metulji = Lepidoptera / Tatjana Čelik ... [et al.] ; [uredila Tatjana Čelik ; izdelava tematskih kart Tomaž Seliškar ; avtor fotografij Tatjana Čelik ... et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013 ISBN 978-961-254-511-6 (pdf) https://doi.org/10.3986/9789612545116 1. Čelik, Tatjana 269336576 NATURA 2000 V SLOVENIJI METULJI Lepidoptera TATJANA ČELIK RUDI VEROVNIK STANISLAV GOMBOC MOJMIR LASAN Ljubljana 2005 VSEBINA Predgovor ..............................................................................................................................9 Zahvala ................................................................................................................................11 1 UVOD ...........................................................................................................................13 1.1 KAJ JE NATURA 2000? .......................................................................................13 1.1.1 Rastlinske in živalske vrste ter habitati, ki so varovani z omrežjem NATURA 2000 ............................................................................................13 1.1.2 Postopek opredeljevanja območij za omrežje NATURA 2000 ...................13 1.1.3 Cilj vzpostavitve omrežja NATURA 2000 ..................................................15 1.1.4 Pomen omrežja NATURA 2000 ..................................................................15 1.2 METULJI IN NATURA 2000 ................................................................................16 1.3 RAZISKANOST FAVNE METULJEV V SLOVENIJI ........................................19 1.4 CILJ RAZISKOVANJA VRST METULJEV, KI SO NAVEDENE V PRILOGI II DIREKTIVE O HABITATIH IN ŽIVIJO V SLOVENIJI .............20 2 METODE DELA .........................................................................................................21 2.1 ZBIRANJE PODATKOV ......................................................................................21 2.2 TERENSKO DELO ...............................................................................................24 2.3 ANALIZA PODATKOV .......................................................................................24 2.3.1 Kategorija prisotnosti vrste v Sloveniji .......................................................24 2.3.2 Splošna razširjenost vrste v Sloveniji .........................................................25 2.3.3 Prisotnost vrste v biogeografski regiji.........................................................25 2.3.4 Raziskanost vrste v Sloveniji ......................................................................25 2.3.5 Opredelitev strokovnih predlogov območij, pomembnih za Evropsko skupnost (pSCI) ...........................................................................................26 2.3.5.1 Pravila za opredeljevanje območij pSCI v posamezni državi .......26 2.3.5.2 Osnovni kriteriji za opredeljevanje območij pSCI v posamezni državi ..........................................................................26 2.3.5.3 Dodatni kriteriji za opredeljevanje območij pSCI v posamezni državi .............................................................................................27 2.3.6 Delež populacije vrste, ki je vključen v predlaganih območjih ..................28 2.4 NAČIN PREDSTAVITVE OBRAVNAVANIH VRST IN PREDLAGANIH OBMOČIJ ..............................................................................................................29 2.4.1 Obravnavane vrste .......................................................................................29 2.4.2 Predlagana območja ....................................................................................30 2.5 NOMENKLATURNI VIRI ....................................................................................31 2.6 VIRI DIGITALNIH GEODETSKIH PODATKOV ..............................................31 3 VRSTE METULJEV, KI SO NAVEDENE V PRILOGI II DIREKTIVE O HABITATIH IN ŽIVIJO V SLOVENIJI ..................................................................33 OPISI OBRAVNAVANIH VRST ...............................................................................37 Leptidea morsei Fenton, 1881 – VELIKI FRFOTAVČEK ....................................39 Colias myrmidone (Esper, 1780) – BAKRENI SENOŽETNIK ............................44 Lycaena dispar Haworth, 1803 – MOČVIRSKI CEKINČEK ..............................48 Maculinea teleius (Bergsträsser, 1779) – STRAŠNIČIN MRAVLJIŠČAR ..........53 Maculinea nausithous (Bergsträsser, 1779) – TEMNI MRAVLJIŠČAR ..............58 Euphydryas aurinia (Rottemburg, 1775) – TRAVNIŠKI POSTAVNEŽ ..............62 Hypodryas maturna (Linnaeus, 1758) – GOZDNI POSTAVNEŽ ........................67 Nymphalis vaualbum Denis & Schiffermüller, 1775 – VZHODNI LEPOTEC ....71 Erebia calcaria Lorković, 1953 – LORKOVIĆEV RJAVČEK ............................74 Coenonympha oedippus (Fabricius, 1787) – BARJANSKI OKARČEK ..............78 Eriogaster catax (Linnaeus, 1758) – HROMI VOLNORITEC .............................84 Callimorpha quadripunctaria (Poda, 1761) – ČRTASTI MEDVEDEK ...............89 Erannis ankeraria (Staudinger, 1861) – KRAŠKI ZMRZLIKAR ........................94 4 STROKOVNI PREDLOGI OBMOČIJ, POMEMBNIH ZA EVROPSKO SKUPNOST (pSCI) .....................................................................................................99 OPISI PREDLAGANIH OBMOČIJ .......................................................................103 Ajševica................................................................................................................105 Bela krajina – jugovzhodni del ............................................................................107 Belščica–Stol–Begunjščica ..................................................................................109 Bloke ....................................................................................................................111 Bukovnica ............................................................................................................113 Cerovec ................................................................................................................115 Cirkulane ..............................................................................................................117 Čemšeniška planina .............................................................................................119 Čimerno................................................................................................................121 Črna dolina ...........................................................................................................123 Črnomelj – obronki Kočevskega roga zahodno od mesta ...................................125 Dovška Baba–Klek ..............................................................................................127 Dramlje ................................................................................................................129 Golica ...................................................................................................................131 Gorenje Blato .......................................................................................................132 Goričko ................................................................................................................134 Goriška Brda–Lijak ..............................................................................................136 Gornji Dolič .........................................................................................................138 Haloze – vzhodni del ...........................................................................................140 Ilirska Bistrica ......................................................................................................142 Istra ......................................................................................................................144 Istra – vzhodni del ................................................................................................147 Istra – zahodni del ................................................................................................150 Jovsi .....................................................................................................................152 Julijske Alpe .........................................................................................................154 Julijske Alpe – zahodni del ..................................................................................156
Load more

Recommended publications
  • Morfološka in Socialnogeografska Struktura Celja
    MORFOLOŠKA IN SOCIALNOGEOGRAFSKA STRUKTURA CELJA Dejan Rebernik* Izvleček V razpravi je na podlagi analize prostorske razporeditve nekaterih morfoloških ele- mentov in izbranih skupin prebivalstva opisana morfološka in socialnogeografska struktura mesta Celje. Namen raziskave je omejitev homogenih socialnogeografskih mestnih območij in določitev osnovnih značilnosti njihove prostorske razporeditve. Ključne besede: Morfološka struktura, socialnogeografska struktura, socialna dife- renciacija prebivalstva, prostorska razporeditev socialnih skupin, degradacija okolja v mestih, Celje. MORPHOLOGICAL AND SOCIO-GEOGRAPHIC STRUCTURE OF CELJE Abstract Morphological and socio-geographic structure of Celje town is described in the pa- per, proceeding from the analysis of spatial arrangement of certain morphologic elements and selected groups of population. The purpose of this investigation is to delineate homogenous socio-geographic urban areas and to specify basic charac- teristics of their spatial arrangement. Key words: Morphological structure, Socio-geographic structure, Social differenti- ation of population, Spatial arrangement of social groups. Environmental degra- dation in towns, Celje. Uvod Mesto je glede na socialno sestavo prebivalstva heterogen prostor. Prostorska razporeditev različnih socialnih skupin, ki so odraz socialno-ekonomske, poklicne, etnične, verske, rasne, starostne in izobrazbene strukture mestnega prebivalstva, je med drugim odvisna od stopnje družbeno-ekonomske razvitosti, urbanizacije in * Dipl. geog. in prof. franc.
    [Show full text]
  • Iz Zgodo Vine Celja 1945 –1991
    A • V • T • O • R • J • I A • V • T • O • R • J • I ODSEVI PRETEKLOSTI 5 Cena: 15 € Cena: Savina ČETINA ŽURAJ Brane PIANO Aleš GABRIČ Jože PRINČIČ Miran GAJŠEK IZ ZGODOVINE CELJA 1945–1991 CELJA IZ ZGODOVINE Mateja REŽEK Branko GOROPEVŠEK Stane ROZMAN Milko MIKOLA Ivanka ZAJC CIZELJ ODSEVI PRETEKLOSTI IZ ZGODOVINE CELJA Tomaž PAVLIN 1945–1991 A • V • T • O • R • J • I 5 A • V • T • O • R • J • I OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti NNaslovnica.inddaslovnica.indd 1 99.2.2007.2.2007 115:38:475:38:47 ISSN 1408-6611 ODSEVI PRETEKLOSTI 5 IZ ZGODOVINE CELJA 1945-1991 Celje, 2006 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 1 225.1.20075.1.2007 111:41:161:41:16 Izdal in založil MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE, zanj ANDREJA RIHTER Glavna urednica MARIJA POIVAVŠEK Uredniški odbor JANEZ CVIRN BRANKO GOROPEVŠEK TONE KREGAR ŽARKO LAZAREVI5 MARIJA POIVAVŠEK ANDREJA RIHTER ANDREJ STUDEN ALEKSANDER ŽIŽEK Lektoriranje ANTON ŠEPETAVC Prevod v nemšino AMIDAS Prevod v anglešino EVA ŽIGON Bibliografska obdelava SRE7KO MAEK Oblikovanje idejne zasnove RADO GOLOGRANC Raunalniški prelom MARIJA POIVAVŠEK Tisk TISKARNA HREN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4 Celje)"17/19"(082) IZ zgodovine Celja / [glavna urednica Marija Poivavšek ; bibliografska obdelava Branko Goropevšek]. - Celje : Muzej novejše zgodovine, 1996-<2006>. - (Odsevi preteklosti ; 1; 2; 3; 4; 5) 5: 1945-1991 / [bibliografska obdelava Sreko Maek ; prevod v nemšino Amidas, prevod v anglešino Eva Žigon]. - 2006 ISBN 961-6339-14-1 (zv. 5) ISBN
    [Show full text]
  • Spreminjanje Števila Prebivalcev V Mestu Celje Po Osamosvojitvi Slovenije
    Maček, Kostanjevec: Spreminjanje števila prebivalcev v mestu Celje po osamosvojitvi Slovenije SPREMINJANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV V MESTU CELJE PO OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE raziskovalna naloga avtorja: Luka Maček, 8.a Hugo Kostanjevec, 8.a Mentor: Sandi Šarman, prof. zgod. in geogr. OŠ Hudinja Celje, marec 2019 1 Maček, Kostanjevec: Spreminjanje števila prebivalcev v mestu Celje po osamosvojitvi Slovenije SPREMINJANJE ŠTEVILA PREBIVALCEV V MESTU CELJE PO OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE raziskovalna naloga avtorja: Luka Maček, 8.a Hugo Kostanjevec, 8.a Mentor: Sandi Šarman, prof. zgod. in geogr. OŠ Hudinja Celje, marec 2019 2 Maček, Kostanjevec: Spreminjanje števila prebivalcev v mestu Celje po osamosvojitvi Slovenije KAZALO stran: Povzetek 4 1. UVOD 5 1.1. Namen raziskovalne naloge 5 1.2. Hipoteze 5 1.3. Metode dela 5 2. TEORETIČNI DEL 7 2.1. Mesto Celje-lega in prebivalstvo 7 2.2. Razlaga uporabljenih pojmov 10 2.3. Uporabljeni podatki 12 3. OSREDNJI DEL 13 3.1. Spreminjanje števila prebivalcev v mestu Celje med letoma 1991 in 2018 13 3.2. Naravni prirast prebivalstva v mestu Celje 15 3.3. Selitveni prirast prebivalstva v mestu Celje 17 3.4. Primerjava z drugimi slovenskimi mesti 18 3.5. Število prebivalcev v Mestnih četrtih in Krajevnih skupnostih Mestne občine Celje 21 3.6. Vzroki za upad števila prebivalcev v mestu Celje 25 4. ZAKLJUČEK 31 5. SEZNAM TABEL, GRAFIKONOV, SLIK IN KART 32 6. VIRI IN LITERATURA 33 3 Maček, Kostanjevec: Spreminjanje števila prebivalcev v mestu Celje po osamosvojitvi Slovenije POVZETEK »Ali je Celje po številu prebivalcev še tretje največje mesto v Sloveniji?« je bilo vprašanje, ki naju je vzpodbudilo k raziskovanju.
    [Show full text]
  • Some Fact About Slovenia
    Better Electro World Erasmus+ Project ID: 2017-1-TR01-KA202-045805 First project LTT activity Celje, Slovenia, 19th – 23th March 2018 SOME FACT ABOUT SLOVENIA SOME FACT ABOUT SLOVENIA Slovenia is a country in central Europe that was part of Yugoslavia for most of the 20th century. It is a small but topographically diverse country made up of portions of four major European geographic landscapes—the European Alps, the karstic Dinaric Alps, the Pannonian and Danubian lowlands and hills, and the Mediterranean coast. Easily accessible mountain passes (now superseded by tunnels) through Slovenia’s present-day territory have long served as routes for those crossing the Mediterranean and transalpine regions of Europe. The population in Slovenia is around 2.000.000 people. Native language is Slovenian. Money currency is Euro. Capital city is Ljubljana. The Slovenes are a South Slavic people with a unique language. For most of its history, Slovenia was largely controlled by the Habsburgs of Austria, who ruled the Holy Roman Empire and its successor states, the Austrian Empire and Austria-Hungary; in addition, coastal portions were held for a time by Venice. As part of Yugoslavia, Slovenia came under communist rule for the bulk of the post-World War II period. With the dissolution of the Yugoslav federation in 1991, a multiparty democratic political system emerged. Slovenia’s economic prosperity in the late 20th century attracted hundreds of thousands of migrants from elsewhere in the Balkans. In the early 21st century, Slovenia integratedeconomically and politically with western Europe, joining the North Atlantic Treaty Organization as well as the European Union in 2004.
    [Show full text]
  • Prenesi Dokument (870.89 KB, Pdf)
    foto Bernd Thaller mag. Andreja Tkalec KRAJEVNA IMENA V OBČINI CELJE Moje priljubljeno jezikoslovno področje je etimologija, veda o izvoru in pomenu besed. Pričujoča raziskava prinaša zbirko vseh krajevnih imen v občini Celje z razlago njihovih pomenov. Poimenovanja stvari in okolice so odraz poimenovalca, zato sem predvidevala, da bom v krajevnih imenih našla veliko narečnih prvin. Že med zbiranjem imen pa sem ugotovila, da so bila moja predvidevanja napačna. Narečne prvine v krajevnih imenih so v resnici redke, vsaj kar se tiče uradnih oblik. Prebivalci imena krajev namreč izgovarjajo drugače, kot so zapisana, zato sem v oklepajih ob imenih dodala fonetični, jezikoslovno zapisan izgovor. O KRAJEVNIH IMENIH Nikakor nisem prva, ki se ukvarjam z imeni krajev. Z izvorom in pomenom krajevnih imen se ukvarja toponomastnika, tudi toponimika (gr. topos – kraj + ounouma – ime). To je taksonomska pomožna zgodovinska, geografska in jezikoslovna znanstvena veda, njene podskupine pa predstavljajo hidronimi (vodna imena), ojkonimi (naselbinska imena), anojkonimi (nenaselbinska imena), horonimi (imena pokrajin), oronimi (gorska imena) in mikrotoponimi (imena manjših nenaseljenih površin).1 V slovenski onomastiki se je od 2. polovice 19. stol. dalje največ pozornosti namenjalo ravno preučevanju toponimov (F. Miklošič, F. Bezlaj). Krajevna imena je na Slovenskem prvi zbiral Fran Metelko (1822 >), za njim Henrik Freyer (1846, dodatek k zemljevidu Kranjske, dvojezični abecedni seznam krajev). S slovenskimi zemljepisnimi imeni v luči etimologije se je prvi resno ukvarjal Fran Miklošič, ki je zbral, razvrstil v družine in pojasnil veliko število slovanskih in s tem tudi slovenskih zemljepisnih imen.2 Ob prehodu iz 19. v 20. stol. se je skupina slovenskih zgodovinarjev in jezikoslovcev (s pomočjo duhovnikov in učiteljev) lotila zbiranja krajevnih pa tudi ledinskih in gorskih imen (Maks Pleteršnik, Simon Rutar, Fran Levec, Luka Pintar in Jakob Šolar, ki svojih izsledkov niso objavili), a je to delo po letu 1902 počasi presahnilo.
    [Show full text]
  • Kakovost Javnega Potniškega Prometa S Tehniško – Tehnološkega Vidika
    UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO KAKOVOST JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA S TEHNIŠKO – TEHNOLOŠKEGA VIDIKA Magistrsko delo Mentor: izr. prof. dr. Drago Sever Somentor: doc. dr. Marjan Lep Magistrant: Roman Krajnc, univ.dipl.inž. teh. prom Številka indeksa: 95018271 Smer: cestni promet Maribor, januar 2009 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju izr.prof.dr. Dragotu Severju za pomo č in vodenje pri opravljanju magistrskega dela. Prav tako se zahvaljujem somentorju doc. dr. Marjanu Lepu, ki me je vodil pri mojem delu. Posebna zahvala velja moji družini, ki me je spodbujala in hkrati bila v pomo č, da sem zaklju čil magistrski študij II PREDGOVOR V uvodnih besedah h magisterski nalogi želim predstaviti nekaj dejstev, ki so vplivala na na čin izdelave raziskave. Na čeloma je mogo če dolo čeno problematiko javnega potniškega prometa obravnavati iz razli čnih zornih kotov in globine. V mojem primeru je na pristop in na čin raziskave ter obdelave vsebine vplivalo dejstvo, da sem vpet v dogajanja prometnega sistema potniškega prometa. Že vrsto let sem kot u čitelj srednje šole za promet vpet v srednješolsko raziskovalno dejavnost. Hkrati se aktivno udeležujem razli čnih strokovnih sre čanjih, ki jih prirejajo razli čne inštitucije povezane s prometo. Kot član posameznih inštitucij sem aktiven na dolo čenih podro čjih cestnega prometa. Tako sem aktiven pri Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Svenije in njeni članici Združenje šoferjev in avtomehanikov Celje, Centru za poklicno izobraževanje Republike Slovenije in Republiškem izpitnem centru Slovenije. Sodelujem pri uresni čevanju Resolucije o nacionalnem programu varnosti v cestnem prometu, sodelujem pri uresni čevanju politike izobraževanja s podro čja prometa in sem član nacionalne izpitne komisije za Nacionalne poklicne kvalifikacije za voznika, odgovorno osebo v cestnem prometu in vulkanizer.
    [Show full text]
  • Št. 4 / 17. 1. 2014 / Stran 299
    Uradni list Republike Slovenije Št. 4 / 17. 1. 2014 / Stran 299 PRILOGA ODLOKA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN MESTNIH ČETRTI V MESTNI OBČINI CELJE (3. člen) OBMOČJA IN POTEK MEJ PO OŽJIH DELIH MOC Mestna četrt Center Mestna četrt Center je ustanovljena na območju naselja Celje. Potek meje Mestne četrti Center: z začetno točko na sotočju Savinja-Voglajna, kat. obč. Zagrad-Lisce-Celje in poteka proti severozahodu po sredini parcele 2505/1 k.o.Celje, po Voglajni do tromeje parcel 2505/1, 2511, 1929. Od tod poteka meja proti severu po vzhodnem robu posebne meje Slovenskih železnic do ceste Celje–Rogaška Slatina (Teharska cesta). Nadalje se lomi in poteka proti vzhodu do mostu preko Voglajne. Nadalje se lomi in poteka proti severu po reki Voglajni do meje katastrskih občin Celje – Spodnja Hudinja. Tam le lomi in poteka proti severozahodu po meji katastrskih občin Celje – Spodnja Hudinja do križišča ulic Levstikova – Vrunčeva. Od tod poteka po severnem robu Levstikove in Gregorčičeve ulice do krožišča z Ljubljansko cesto. Tu se lomi in poteka proti severu do bivšega potoka Sušnica (kolektor RZ 5) na tromeji parcel 2540, 636, 2502/1. Nadalje se obrne proti jugu in poteka po kolektorju RZ 5 do izliva v Savinjo. Od tod se lomi in poteka po Savinji do izliva Voglajne – začetni opis. Mestna četrt Dečkovo naselje Mestna četrt Dečkovo naselje je ustanovljena na območju naselja Celje. Potek meje Mestne četrti Dečkovo naselje: Na jugu od križišča z Ulico mesta Grevenbroich po Dečkovi cesti proti zahodu, in sicer od južne strani cestišča ter vključuje tudi pločnik, kolesarsko stezo in avtobusno postajališče.
    [Show full text]
  • Hiša SANJ in Nočnih Zmerni Optimizem
    Odgovorna urednica NT Milena Brečico Poklic Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 18 - LETO 55 - CELJE, 4. 5. 2000 - CENA 300 SIT v Luknjica, motoristo hop v zrak in . e 25 n i tiesk nazaj 7 3 srečanj h n i t na sedež. tes i strane a n Pravi konjiček v Motociklističn kasu. HiŠA SANJ IN NOČNiH •| mm 0^ AcmanovahišavGrižah II n zaradi drugačnosti ne llff I mj HK^ dopušča ravnodušnosti. • Wl •% Stran 12. ^TRAH PRED MORILCEM Slovensica policija na nogah zaradi pobeglega kaznjenca. Stran 31. |{JUHA NAiUESTO O treh Starih gostilnah na Celjskem v družabni kroniki na strani 40. TELEFONA ZMERNi OPTiMiZEM z dobrimi rezultati Gorenja se Jože Stanič ne želi preveč hvaliti. Stran 6. 2 DOGODKI nik pa se niso mogli dogJ ti, katera občina bo dobi? Otroci in šolo v in katera enega. TaborčaJ so si vedno zeleh osemlga' svojem kraju, vendar njs^ polnjevali pogojev mini. icieščali polililce tva za šolstvo in spon, so! tevo po dveh svetnikih v ^ podkrepili s trditvijo, da Te ž ave šolsWa na Vranskem zaradi nesoglasja obcinarjev tako lahko uveljavili svoj^j Ije in potrebe, ki bi jih (K du nekdanje občine Žalec na če zaradi majhnosti na ^ Pred štirimi tedni so v Ob­ šest novih občin, sta ustanovi­ skem lahko hitro prezrli., čini Tabor prejeli dopis iz teljici vzgojno izobraževalne­ veda pa so slednji menili' sosednjega Vranskega, v ka­ ga zavoda (ki poleg osnovnih glede na velikost, število terem so jih tamkajšnji svet­ šol obsega še vrtce) postali cev, učiteljev... dve svetnj niki pozivali, naj nemudo­ novi občini Vransko in Tabor.
    [Show full text]
  • CELJE ADAMIČEVA ULICA 0 Nasproti Št
    Št. Občina Naslov Lokacija Papir Steklo Embalaža otoka 1. 82 CELJE ADAMIČEVA ULICA 0 nasproti št. 17 1.800 240 l 240 l l 2. 139 CELJE BABNO 3 A urad krajevne skupnosti 1.100 1.100 l 1.100 l l 3. 708 CELJE BEŽIGRAJSKA CESTA 7 1.100 1.100 l 1.100 l l 4. 143 CELJE BOŽIČEVA ULICA 1 park. letnega bazena 1.800 1.800 l 1.800 l l 5. 210 CELJE BREG 0 parkirni prostor 2.500 1.800 l 0 l l 6. 130 CELJE BREZOVA ULICA 27 240 l 240 l 240 l 7. 198 CELJE BRODARJEVA ULICA 31 A 1.800 1.100 l 1.100 l l 8. 193 CELJE BRODARJEVA ULICA 4 poleg kom. kontejnerja 1.800 1.100 l 0 l l 9. 205 CELJE BRODARJEVA ULICA 7 1.800 0 l 0 l l 10. 706 CELJE BUKOVŽLAK 95 1.100 1.100 l 0 l l 11. 240 CELJE CANKARJEVA ULICA 13 1.800 0 l 0 l l 12. 721 CELJE CANKARJEVA ULICA 3 0 l 0 l 0 l 13. 224 CELJE CELESTINOVA ULICA 0 Pri vrtcu 1.800 1.100 l 1.100 l l 14. 94 CELJE CELOVŠKA ULICA 9 poleg kom. kont. 1.800 1.800 l 1.800 l l 15. 63 CELJE CESTA NA DOBROVO 0 smer OŠ , pri pešpoti do ul. C. Debeljaka 1.800 1.800 l 1.800 l l 16. 574 CELJE CESTA NA DOBROVO 14 OŠ Fran Roš 2.500 1.800 l 0 l l 17.
    [Show full text]
  • The Cultural Heart of Slovenia
    CITIES OF CULTURE SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia Travel from one special city to another! Over the bridge for a morning coffee by the river. Then around the market stalls. Along the medieval streets for a wander up to the castle. Just a few steps to the museum. Descending to subterranean mysteries. Returning to the lively city for a chosen event. In the morning a trip to see natural features. Slovenia is also green in the city. The old Slovenian towns and cities, proud of their special qualities, are linked together in the Association of Historical Cities of Slo- venia. These cities, easily accessible to each other, possess an architectural heritage indicating a diversity of culture from prehistory through the Middle Ages to the Baroque and the present day. A full third of Slovenia’s cities are protected as monuments. The cities in the Association work to ensure the preservation and revival of their special features and to provide an abundance of events, every day of the year. So why just visit one? In Slovenia you can notch up a whole range of urban experiences in a short time. The old Slovenian towns and cities, proud of their special qualities, are linked together in the Association of Historical Cities of Slovenia. 2 Ptuj - the oldest town in Slovenia town Ptuj oldest - the 04___ Embraced by green Slovenia 18___ Kostanjevica na Krki 32___ Ptuj COME AND TAKE A CLOSER LOOK THE SMALLEST TOWN FOR THE GREATEST THE TREASURE HOUSE OF MILLENNIA EXPERIENCES 06___ Slovenia at first glance 34___ Radovljica
    [Show full text]
  • Suburbanizacija Na Območju Mestne Občine Celje
    SUBURBANIZACIJA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE CELJE raziskovalna naloga Avtorice: Saša Brodej, 8.b Eva Krajnc-Zagrušovcem, 8.b Tajda Skalicky, 8.b Mentor: Sandi Šarman, prof. Osnovna šola Hudinja Suburbanizacija na območju Mestne občine Celje KAZALO stran: POVZETEK 3 1. UVOD 4 1.1. NAMEN RAZISKOVALNE NALOGE 4 1.2. HIPOTEZE 4 1.3. METODE DELA 4 2. TEORETIČNI DEL NALOGE 6 2.1. SUBURBANIZACIJA 6 2.2. NASELJA V MESTNI OBČINI CELJE 8 2.3. STATISTIČNI POPISI PREBIVALSTVA 11 3. OSREDNJI DEL NALOGE 12 3.1. SPREMEMBE ŠTEVILA PREBIVALSTVA V NASELJIH MESTNE 12 OBČINE CELJE 3.2. DELEŽ PRISELJENEGA PREBIVALSTVA V PODEŽELSKIH 21 NASELJIH V MESTNI OBČINI CELJE 3.3. DNEVNE SELITVE V PODEŽELSKIH NASELJIH V MESTNI 26 OBČINI CELJE 3.4. STANOVANJSKA GRADNJA V PODEŽELSKIH NASELJIH V 29 MESTNI OBČINI CELJE 3.5. TIPOLOGIJA NASELIJ GLEDE NA STOPNJO URBANIZACIJE 32 3.6. TERENSKO DELO 35 4. ZAKLJUČEK 38 5. SEZNAM TABEL, GRAFIKONOV, KARTOGRAMOV, SLIK 40 IN FOTOGRAFIJ 6. VIRI IN LITERATURA 42 2 Suburbanizacija na območju Mestne občine Celje POVZETEK Na prehodu iz 20. v 21. stoletje je tudi na območju Celja značilen proces suburbanizacije. Številni prebivalci mesta se preselijo v podeželska naselja na njegovem obrobju. Nekoč vaška naselja močno spremenijo svojo gospodarsko usmerjenost in izgled in zanje se uveljavi naziv urbanizirano podeželsko naselje. Število prebivalcev v mestu Celje je v obdobju med letoma 1991 in 2014 upadlo za več kot 4500 oziroma skoraj 12%. Hkrati pa se je v istem obdobju število prebivalcev v obmestnih naseljih povečalo za 1200 prebivalcev. Pri našem raziskovanju urbanizacije podeželskih naselij v MO Celje smo analizirali sedem demografskih pokazateljev, ki po našem mnenju kažejo, v kolikšni meri se je posamezno naselje urbaniziralo.
    [Show full text]
  • Urbanistični Načrt Celje
    MESTNA OB ČINA CELJE URBANISTI ČNI NA ČRT CELJE - konceptualni del Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje SPLOŠNI PODATKI: PREDMET: URBANISTIČNI NA ČRT CELJE FAZA: Osnutek NARO ČNIK: MESTNA OB ČINA CELJE Darja Zabukovec, univ.dipl.inž.arh. PREDSTAVNIK NARO ČNIKA: Razvojni center IZDELAL: PLANIRANJE d.o.o. Celje 3000 Celje, Ulica XIV. divizije 14 Telefon: 03/42 74 230 Telefax: 03/42 74 260 e-mail: [email protected] ŠTEV. PROJEKTA: 15/04 ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: ALEKSANDRA GERŠAK PODBREZNIK, ZAPS 0115 A univ.dipl.inž.arh., MA IRENA POVALEJ, univ.dipl.inž.arh. DOKUMENTACIJO PRIPRAVILI: IRENA POVALEJ, univ.dipl.inž.arh. ALEKSANDRA GERŠAK PODBREZNIK, univ.dipl.inž.arh., MA RADOVAN ROMIH, univ.dipl.inž.kraj.arh. MATEJ NOVAK, univ.dipl.inž.arh. TOMAŽ TOMAN, univ. dipl. ing. geogr. DIREKTOR: RADOVAN ROMIH, univ.dipl.inž.kraj.arh. ŠTEV. IZVODOV: 2 + arhivski izvod nepooblaš čeno kopiranje in razmnoževanje ni dovoljeno IZDELANO: Februar 2013 2 KAZALO VSEBINE 10.2.2 Koncept urbanisti čnega in arhitekturnega oblikovanja 49 10.2.3 Koncept zelenega sistema naselja 50 A TEKSTUALNI DEL 4 10.2.4 Koncept prostorskih ureditev, ki se nanašajo na varstvo okolja 50 10.2.5 Lokalni energetski koncept 50 1 ANALITI ČNI DEL 4 10.2.6 Koncept opremljanja z gospodarsko javno infrastrukturo 50 1.1 UVODNA POJASNILA 4 10.2.7 Koncept podrobnejše namenske rabe prostora 52 1.2 POJASNILO O POTEKU NALOGE 4 1.3 PROJEKTNA NALOGA, IZHODIŠ ČA 4 11 LITERATURA IN VIRI 53 1.4 VHODNI PODATKI 4 1.5 NAMEN IN CILJI NALOGE 5 B GRAFI ČNI DEL 54 1.6 POMEN KRATIC 5 2 USMERITVE ZAKONA IN DRUGIH AKTOV 6 2.1 Zakon o prostorskem na črtovanju 6 Št.
    [Show full text]