Grafiti V Celju Kot Element Mestnega Prostora
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
RAZPRAVE Dela 38 ● 2012 ● 55–70 GRAFITI V CELJU KOT ELEMENT MESTNEGA PROSTORA Leni Ozis, univ. dipl. geografinja Okrogarjeva 7, SI-3000 Celje e-mail: [email protected] Izvirni znanstveni članek COBISS 1.01 Izvleček Prispevek obravnava grafite kot vizualni element mestnega prostora. Namen raziskave je bil preučiti lokacije z grafiti v Celju, cilj pa ugotoviti vpliv grafitov na celjski mestni pros- tor. Obravnavane so lokacije, na katerih se nahajajo opazni, barviti in stilsko različni grafiti. Gre za poseben tip grafitov – subkulturne grafite oziroma writinge, ki v Celju prevladujejo. Avtorica se v raziskavi o grafitih v Celju opira na informacije, pridobljene od ustvarjalcev grafitov in prebivalcev mesta; pri tem izpostavi opaženost grafitov s strani prebivalcev. Ključne besede: geografija naselij, mesto, grafiti, subkultura, Celje GRAFFITI IN CELJE AS AN ELEMENT OF URBAN SPACE Abstract Article deals with graffiti as a visual element of urban space. In the article, the main loca- tions with graffiti in Celje are discussed. The purpose of the study was to examine locations of the graffiti in Celje, with the aim to determine the impact of graffiti to the urban space of Celje. On these locations noticeable graffiti can be found – they appear in various colors and styles. This special type of graffiti, subcultural graffiti (also writing), is the most common type of graffiti in Celje. The author gathered information about graffiti from graffiti artists and from residents of Celje. There is an emphasis on noticeability of graffiti from point of view of the residents. Key words: urban geography, city, graffiti, subculture, Celje 55 Leni Ozis / Dela 38 ● 2012 ● 55–70 1. UVOD Grafiti so neločljivo povezani z mestnimi območji, v katerih se pojavljajo in razvijajo. Grafite zelo redko najdemo na podeželju, kar pomeni, da tudi njihovi ustvarjalci prebivajo v mestih oziroma v njihovi bližnji okolici. Lahko rečemo, da grafiti s s svojo pojavnostjo določajo meje mest (Pennycook, 2010). Kakor je mesto kot tako ključnega pomena za na- stajanje grafitov, imajo tudi grafiti svojo vlogo v mestnem prostoru – s svojim pojavljanjem na ulicah namreč mesto vizualno preoblikujejo. Grafite lahko po eni strani štejemo za vandalizem, po drugi za ulično umetnost, skupno pa jim je, da so izraz neke družbene skupine, ki za svoje delovanje uporablja javni mestni prostor in ga s tem preoblikuje. Zaradi nedovoljenega pojavljanja grafitov lahko prihaja do hitrih vizualnih sprememb na lokacijah, na katerih se nahajajo, saj jih odstranijo ali mestne oblasti, zasebni lastniki površin ali drugi grafitarji. Večina raziskav o grafitih se posveča likovni, vsebinski in družbeni komponenti grafi- tov, redke pa so raziskave o njihovem prostorskem pomenu v mestih. Grafiti v Celju so bili v okviru raziskave za diplomsko delo (Ozis, 2011) preučeni kot prostorski in ne le kot družbeni pojav. Namen raziskave je bil preučiti lokacije z grafiti v Celju, glavni cilj pa ugotoviti, kako grafiti vplivajo na celjski mestni prostor. Ostali cilji so bili pregled literature o grafitih in grafitarski subkulturi s poudarkom na grafitarski sceni v Sloveniji, s teren- skim delom raziskati in evidentirati grafitarske lokacije v Celju, razdeliti Celje na območja na podlagi grafitov ter s pomočjo intervjujev in anket ugotoviti pomen grafitov z vidika celjskih prebivalcev – grafitarjev in opazovalcev. Na ulicah Celja se pojavljajo različne vrste grafitov, a prevladujejo subkulturni grafiti (Abram, Bulc, 2008) oziroma writingi (Alonso, 1998) kot izraz delovanja grafitarske/writ- erske subkulture. V raziskavi so bile zaradi številčnosti tega tipa grafitov evidentirane loka- cije, na katerih se ti grafiti pojavljajo. Predstavljene so tudi nekatere bistvene značilnosti grafitarske subkulture, ki služijo kot ogrodje za pojasnitev vzrokov pojavljanja grafitov na določenih lokacijah. V članku so predstavljene lokacije, na katerih se v Celju nahajajo grafiti. Poseben pou- darek je na legalnih lokacijah – na njih grafiti nastajajo z dovoljenjem lastnikov. Celje je na podlagi grafitov razdeljeno na posamezna območja, predstavljeni so razlogi za razdelitev in značilnosti območij. Poleg lokacij z grafiti je v članku predstavljeno tudi zaznavanje grafitov s strani njihovih opazovalcev – prebivalcev Celja. 1.1. Metodologija Podatke o grafitih v Celju sem dobila s terenskim delom, in sicer z evidentiranjem lokacij z grafiti. Iskanje in preučevanje lokacij subkulturnih grafitov v Celju je potekalo med 12. januarjem in 3. majem 2011. Datumski okvir navajam zaradi neprestanih vizualnih sprememb na lokacijah, na katerih so grafiti. Možno je namreč, da grafita, ki je bil na neki lokaciji opažen v času raziskave, ni več ali pa je na neki drugi lokaciji nastal nov grafit. Primer vizualnih sprememb je lokacija Stara Kovinotehna. Več let so načrtovali rušenje stare tovarniške hale, ki je bila ena glavnih grafitarskih lokacij v mestu, in v začetku no- 56 Grafiti v Celju kot element mestnega prostora vembra 2011 so stavbo tudi dejansko porušili (ker je stavba v času raziskave spomladi 2011 še stala, je vseeno navedena v članku). Zaradi slabšega poznavanja posameznih slogov sub- kulturnih grafitov (dobro jih znajo razločevati le writerji – njihovi avtorji), sem te preučila kot celoto, saj me je zanimala le njihova lokacija pojavljanja. Beležila sem tiste grafite, ki so bili narejeni s sprejem, saj so takšni grafiti najbolj opazni. Sicer med subkulturne grafite štejemo tudi tiste, ki so narejeni s flomastrom, so pa takšni podpisi na mestnih površinah zelo številni, poleg tega se njihovo število zaradi pestrosti in razpršenosti površin, na kate- rih se pojavljajo – od smetnjakov do prometnih znakov – zelo hitro spreminja, zato jih v tej raziskavi nisem zajela. Dodatne informacije o lokacijah grafitov in o grafitarski/writerski subkulturi sem do- bila s pomočjo intervjujev z dvema celjskima grafitarjema, Seosom (intervju izveden v Celju, 23. marca 2011) in Awolom (Celje, 5. marca 2011) ter v neformalnem pogovoru z grafitarko Vixen (Celje, 1. maja 2011). Metoda intervjujev se je za raziskovanje grafitov izkazala kot najbolj primerna, saj sem z njimi dobila podroben vpogled v razmišljanje in delovanje grafitarjev, kolikor so ga bili pripravljeni deliti z menoj. Preučevanje grafitov je namreč precej odvisno od tega, koliko so njihovi avtorji pripravljeni raziskovalcu razkriti o grafitiranju oziroma risanju grafitov, saj je slednje v večini primerov nelegalno početje. Iz tega razloga so v članku navedeni le vzdevki grafitarjev in ne njihova prava imena. Dodatne informacije sem pridobila v pogovoru s Primožem Brvarjem (Brvar, 2011a), direktorjem Mladinskega centra Celje, in z anketiranjem 50 prebivalcev mesta Celje. Za anketiranje sem izbrala odprti tip ankete, ki je prebivalcem dopuščal več svobode pri odgovarjanju. Rezultate s terena sem združila in vizualno predstavila na kartah. Na njih sem označila lokacije z grafiti – legalne in nelegalne – ter razdelila Celje na območja glede na večjo in manjšo koncentracijo grafitov. Pri tem sem tudi upoštevala pomen, ki ga posameznim de- lom mesta dajejo grafitarji. Poseben poudarek sem dala legalnim lokacijam z grafiti, pri ka- terih sem tudi ugotavljala, kako jih zaznavajo grafitarji in prebivalci Celja. Da bi ugotovila, kako grafiti vplivajo na mestni prostor, sem podrobneje analizirala odgovore, ki najbolj nazorno predstavijo odnos prebivalcev do lokacij z grafiti. 1.2. Subkulturni grafiti in grafitarska subkultura Pojem ‘grafit’ za večino ljudi v Celju predstavlja subkulturni grafit oziroma writing. Razlog je v majhnem številu pojavljanja drugih tipov grafitov (politični, eksistencialni grafiti; Alonso, 1998) na mestnih ulicah. Ker subkulturni grafiti v Celju prevladujejo, bom na kratko predstavila grafitarsko subkulturo, ki ta tip grafitov ustvarja. Grafitarska ali writerska subkultura se je začela razvijati v 70. letih prejšnjega stoletja v New Yorku, navdušence in pripadnike pa je kasneje dobila po vsem svetu, v Sloveniji v 90. letih prejšnjega stoletja. Subkulturni grafiti so najbolj pogost in opazen tip grafitov v mestih. Njihova glavna značilnost je nerazumljivost sporočil za večino opazovalcev, saj so namenjeni ozkemu krogu – drugim predstavnikom subkulture. Štejemo jih za zaprt tip grafitov (Alonso, 1998). Da writerji delujejo kot samostojna subkultura, nam kažejo pravila, ki veljajo pri njihovem delovanju, in hierarhija, kjer ima najboljši grafitar najvišje mesto na lestvici ustvarjalcev. 57 Leni Ozis / Dela 38 ● 2012 ● 55–70 Grafitarji pri medsebojnem sporazumevanju uporabljajo izraze, ki izvirajo od prvih grafitarjev iz New Yorka, in ostajajo v angleškem izvirniku. Najbolj pogosti so izraz za grafitarja – writer, za skupino grafitarjev – crew, za grafitarjev podpis – tag in za zahteven grafit oziroma umetnino – piece. Za writerje je grafit oznaka pripadnosti njihovi subkulturi, hkrati pa tudi mestnemu prostoru, v katerem ustvarjajo in ki jih zaznamuje. Ostalim grafitarjem lahko grafiti dosti povedo o njihovem ustvarjalcu pa tudi o grafitarski sceni v nekem prostoru (Scheepers, 2004). Grafitarjem je cilj pustiti svoje sledi na čim večjem številu lokacij v mestu. Za svoje ustvarjanje si ponavadi izberejo več vzdevkov, kar pomeni, da so tako še večkrat prisotni v prostoru, kot bi bili samo z enim imenom. S tem tudi ustvarjajo vtis, da je grafitarjev v mestu več kot jih je v resnici (Zrinski, 2004). Izbira lokacije za grafit je znotraj subkulture zelo pomembna, saj mora biti grafit na očeh drugim grafitarjem pa tudi ostalim opazovalcem (Kovač, 2008). Resni writerji,