Imenovanje Komisarjev

PP - PRIMERJALNI PREGLED

IMENOVANJE KOMISARJEV

Pripravili: dr. Katarina Žagar mag. Andrej Eror Ana Lekše

Številka naročila: 23/2014 Descriptor/Geslo: imenovanje članov/appointment of members; EU komisija/EU Commission; Datum: 20. 10. 2014

Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbor

1 UVOD

Evropski komisarji so odgovorni za oblikovanje evropske zakonodaje - predlagajo direktive, uredbe in druge akte. Evropska komisija (v nadaljevanju Komisija) tudi nadzira izvajanje evropske zakonodaje v državah Evropske unije. Zato je pomembno, da mesta evropskih komisarjev zasedejo najboljši posamezniki (Evropski parlament, spletna stran).

Tako lahko razumemo, da je izbira oziroma postopek izbire komisarjev med najpomembnejšimi imenovanji funkcionarjev v institucije Evropske unije. Pomembna je nominacija kandidata za komisarja v nacionalni državi, kjer se postopek izbire pravzaprav začne (gl. shemo v prilogi). Določene postopke v zvezi s predlaganjem oziroma imenovanjem kandidatov za komisarje lahko avtonomno izvajajo države, iz katerih prihajajo kandidati. Pri teh postopkih sodelujejo različni akterji. Vlade imajo pri tem že v osnovi največ pristojnosti, določeno vlogo pa imajo lahko tudi drugi organi, predvsem parlamenti in predsedniki držav (prim. Blažič in Žagar, 2014).

Imenovanje komisarjev pa je v določeni meri urejeno tudi s pravili na ravni Evropske unije. Tako je v skladu z Lizbonsko pogodbo 1 mandat Komisije pet let. Člani Komisije so izbrani na podlagi splošne usposobljenosti in zavzetosti za Evropo, pomembna je njihova neodvisnost. Predsednik Komisije 2 določa smernice za delo Komisije, odloča o notranji organizaciji Komisije, s čimer zagotavlja, da deluje usklajeno, učinkovito in kot kolegijski organ. Predsednik imenuje podpredsednike Komisije, od članov Komisije lahko zahteva njihov odstop (Prečiščeni različici Pogodbe o EU1, 17. člen, spletna stran).

V nadaljevanju se posvečamo predvsem postopku predlaganja kandidata za člana Evropske komisije, ki se odvija v posameznih državah članicah Evropske unije. Ukvarjamo se z vprašanji, kot so: - kako poteka postopek imenovanja kandidata za člana Evropske komisije, - kdo je pristojen za izbiro (imenovanje) kandidata, - kakšna je vloga oziroma delitev pristojnosti med vlado in parlamentom in kdo je glavni nosilec postopka, - kakšna je normativna podlaga (ali je postopek določen z zakonom, poslovnikom idr. pravnimi akti in - kakšne kriterije mora izpolnjevati kandidat?

V zaključnem delu smo nekaj pozornosti namenili aktualnemu dogajanju ob letošnjih imenovanjih komisarjev v Evropsko komisijo, med drugim tudi predlog, po katerem naj bi (po vzoru izbire predsednika Komisije) tudi države članice pri imenovanjih kandidatov za komisarje upoštevale volilni rezultat volitev v Evropski parlament. Povedano drugače, zmagovalki evropskih volitev naj bi pripadala pravica do predlaganja kandidata za člana Evropske komisije. Podatke smo poiskali v dostopnih gradivih na spletu in v več odgovorih Evropskega centra za parlamentarne raziskave in dokumentacijo. 3

1 Lizbonska pogodba: Prečiščeni različici pogodbe o Evropski uniji in pogodbe o delovanju evropske unije 2010/c 83/01, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2010.083.01.0001.01.SLV , 9. 10. 2014. 2 Predsednik Komisije je izbran ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po opravljenih ustreznih posvetovanjih. Predlaga ga Evropski svet, izvoli pa ga Evropski parlament z večino svojih članov. Če ta kandidat ne dobi zahtevane večine, Evropski svet v enem mesecu s kvalificirano večino predlaga novega kandidata, ki ga Evropski parlament izvoli po istem postopku (Prečiščeni različici Pogodbe o EU8, 17. člen, spletna stran). 3 Odgovori ECPRD št. 2393: Nomination procedure of candidates for the EuropeanCommission so zajeti tudi v raziskovalni nalogi št. 10/2014: Imenovanje kandidatov za funkcije v institucijah EU. 2

2 IMENOVANJE – NOMINACIJA KOMISARJEV V DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE

Na splošno lahko umestimo države članice glede na postopek nominacije kandidata za evropskega komisarja v dve kategoriji, in sicer v prvo sodijo države, kjer ima največ pristojnosti izvršilna oblast, torej vlada (redkeje tudi predsednik republike), v drugo pa države, kjer ima določene (omejene) pristojnosti tudi zakonodajni organ - parlament. Na primer države, kjer bi imel vlogo pri imenovanju kandidata za komisarja le parlament, nismo našli.

2. 1. Primeri držav, kjer ima ključno vlogo vlada oziroma izvršilna veja oblasti

Belgija

V Belgiji parlament nima nikakršnih pristojnosti pri imenovanju kandidata za komisarje v Evropsko komisijo. Postopki se odvijajo po splošnih pravilih o imenovanju predstavnikov države v tujini v okviru področja mednarodnih odnosov. Zanj je po ustavi (167. člen) pristojen kralj, ki je na čelu izvršilne oblasti. Vlada (minister za zunanje zadeve), ki izvaja postopke imenovanja kandidatov za funkcionarje v institucijah EU, pa je politično odgovorna za izvajanje teh postopkov (ECPRD, št. 709 in št. 2393).

Vlada je letos za ta položaj predlagala nekdanjo poslanko Evropskega parlamenta in nekdanjo predsednico stranke CD & V Marianne Thyssen. Pokrivala bo področje zaposlovanja, socialnih zadev, veščin in mobilnost delovne sile (English News, spletna stran in Commissioners- designate, spletna stran).

V vlogi predlagateljev sta bila Kris Peeters (CD & V) in Charles Michel (MR) - pogajalca, ki sta sicer intenzivno delala na oblikovanju nove belgijske vlade. Glede na to, da je bila Belgija med zadnjimi državami članicami, ki so predlagale kandidata za komisarja, jim je predsednik Komisije Juncer postavil tridnevni rok za posredovanje predloga. Peeters in Michel sta zavlačevala zaradi zapletenih pogovorov o oblikovanju nove desnosredinske vlade. Poleg Marianne Thyssen, članice krščanskih demokratov (CD & V), so bili med kandidati še: Didier Reynders iz francosko govorečih liberalcev (MR) in Karel De Gucht iz flamskih liberalcev (Open VLD). Glede na to, da je predsednik Juncker pozval Belgijo, naj predlaga žensko kandidatko, je bila izbrana Thyssenova. Takšen predlog je bil posredovan kralju (več: Blyth, spletna stran).

Ciper

Na Cipru imajo predsedniški sistem oblasti, zato si pristojnost pri imenovanju kandidata za Evropskega komisarja delita predsednik države in vlada. Parlament v to ni vključen (ECPRD, št. 709 in št. 2393).

Predsednik Nicos Anastasiades je predlagal dva kandidata za komisarja: izkušenega politika Christosa Stylianidesa (nekdanji predstavnik vlade in sedanji evropski poslanec) in Demetrisa Syllourisa (poslanec in vodja vladne stranke - EVROKO) (Evripidou, spletna stran).

Izbran je bil Christos Stylianides, ki bo pokrival področje humanitarne pomoči in kriznega menedžmenta (EU, Commissioners-designate, spletna stran).

Danska

Danski parlament ni vključen v proces imenovanja kandidata za člana Evropske komisije, pač pa ima to vlogo vlada, ki samostojno določi kandidata (ECPRD, št. 709). Ne glede na to je leta 2009 pred imenovanjem kandidatke za evropsko komisarko predsednik vlade privolil v »izmenjavo mnenj« s parlamentarnim Odborom za evropske zadeve (ECPRD, št. 2393). Formalna procedura za imenovanje pa ne obstaja (Odgovor ECPRD št. 72).

Letos je premierka Helle Thorning-Schmidt (Socialno demokratska stranka) za komisarko predlagala Margrethe Vestager (Socialno liberalna stranka).4 Je nekdanja ministrica za ekonomske zadeve in za notranje zadeve ter namestnica predsednice vlade. Bila je tudi vodja oddelka na Ministrstvu za finance, posebna svetovalka na Agenciji za finančno upravljanje in upravne zadeve in vodja sekretariata na tej agenciji Njeno področje delovanja v Komisiji bo konkurenca (več: The National Law Review, spletna stran in Reuters, spletna stran).

Estonija

Zakon o vladi v 20. členu določa, da kandidata za člana Evropske komisije imenuje vlada . Postopek natančneje ureja poslovnik vlade. Parlament ni vključen v imenovanje kandidata za komisarja Evropske unije, so pa leta 2007 potekale razprave v smislu, da bi moral imeti parlament v teh postopkih določeno vlogo.

Predsednik vlade pa je takrat predlagal, naj vlada sama opravi imenovanje kandidatov za vse funkcije in parlamentarnemu Odboru za zadeve EU samo posreduje informacijo o imenovanju kandidata za člana Evropske komisije, bodisi pred njegovo predstavitvijo predsedniku Evropske komisije bodisi po njej, in to brez posebne pravne regulacije. Takšna praksa se je, kot izhaja iz razpoložljivih podatkov, dejansko tudi uveljavila. O imenovanjih kandidatov odloča vlada v skladu z zakonom, ki ureja njeno delovanje. Edino, kar parlament teoretično lahko stori, je, da v okviru rednega nadzora nad delom vlade slednji zastavi vprašanja glede imenovanja kandidatov (ECPRD, št. 709 in št. 2393).

Premier Taavi Rõivas je letos za komisarja predlagal Andrusa Ansipa, ki ima najdaljši staž v estonski vladi. Med drugim je bil poslanec v nacionalnem parlamentu, minister za gospodarstvo in komunikacije, predsednik vlade, je aktualni evropski poslanec in podpredsednik skupine ALDE. V Evropski komisiji je kandidat za podpredsednika komisije, pristojnega za digitalni enotni trg (Keating, spletna stran in EU, Commissioners-designate, spletna stran).

Predlog premiera so obravnavali člani vlade na seji 28. 5. 2014. Vlada je soglasno sklenila, da je izbran najboljši kandidat, ne nazadnje je zbral veliko število glasov tudi na evropskih volitvah, skupaj je prejel 45.022 glasov (Republic of Estonia Government, spletna stran).

Finska

Kandidata za Komisijo predlaga vlada, kar izhaja tudi iz 93. člena ustave. Parlament ni vključen v postopek imenovanja.

4 Stranki sta koalicijski partnerici (gl. Reuters, spletna stran). 4

Leta 2013 so v okviru odbora, pristojnega za zadeve EU (Veliki odbor – Grand Committee ), potekale razprave o predlogih, da naj bi navedeni odbor npr. zaslišal kandidate in vladi sporočil stališče o predlogih za njihovo imenovanje (ECPRD, št. 709 in št. 2393), vendar je po pregledu poslovnika parlamenta mogoče ugotoviti, da ni bilo sprememb na tem področju (Blažič in Žagar, 2014).

Letos je vlada za mesto komisarja predlagala nekdanjega predsednika vlade in aktualnega komisarja Jyrkija Katainena. Vodja Nacionalne koalicijske stranke bo predvidoma komisar za področje zaposlovanja, rasti, investicij in konkurenčnosti (EU, Commissioners-designate, spletna stran in Finnish Government nominated1, spletna stran, ).

Francija

Postopek imenovanja za komisarja se odvija v okviru izvršilne veje oblasti, parlament nima nobene vloge pri imenovanju kandidatov (ECPRD, št. 709 in št. 2393).

Predsednik Francois Hollande je za komisarja letos predlagal nekdanjega ministra za finance Pierra Moscovicija. Bil je tudi minister za evropske zadeve, sicer pa je član francoske socialistične stranke (PS) (Pierre Moscovici, spletna stran). Predvidoma bo odgovoren za področje gospodarstva in financ, obdavčitve in carine (EU, Commissioners-designate, spletna stran).

Grčija

Postopek imenovanja za komisarja vodi vlada, parlament nima nobene vloge pri imenovanju kandidatov za funkcije v institucijah EU (ECPRD, št. 709 in št. 2393).

Vladna koalicija oziroma premier Antonis Samaras je v pisnem predlogu predsedniku Juncerju za komisarja predlagal Dimitrisa Avramopoulosa. Dimitris Avramopoulos je poklicni diplomat, nekdanji minister za obrambo, minister za zunanje zadeve, župan Aten itn. (več: EU, Commissioners-designate , spletna stran in Euractiv, spletna stran). Njegovo delovno področje bodo migracije in notranje zadeve (EU, Commissioners-designate, spletna stran).

Irska

Kandidata za komisarja imenuje vlada, parlament v postopek ni vključen (Odgovor ECPRD 2393).

Premier Enda Kenny je za komisarja predlagal nekdanjega m inistra za okolje, skupnost in lokalno samoupravo Phila Hogana. Njegovo področje delovanja v Evropski komisiji bo področje kmetijstva in razvoj podeželja (gl. EU, Commissioners-designate, spletna stran).5

5 Kot zanimivost omenimo, da je k imenovanju odločno nasprotoval poslanec Sinn Feinin, ki je kandidaturo označil za »sramoto« ter premiera pozval k umaknitvi kandidature (več: http://www.northernsound.ie/news/matt-carthy-calling- on-enda-kenny-to-withdraw-his-nomination-of-phil-hogan-as-european-commissioner/ ).

Italija

Kandidate v Evropsko komisijo imenuje vlada, parlament nima neposredne vloge (Odgovor ECPRD 2393).

Premier Matteo Renzi je za kandidatko predlagal ministrico za zunanje zadeve Federico Mogherini. Poleg ministrske funkcije je opravljala tudi poslansko. Mogherinijeva bo visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko (EU countries name their candidate European Commissioners, spletna stran in EU, Commissioners-designate, spletna stran).

Latvija

Vlada je pristojna za imenovanje kandidata za člana Evropske komisije, parlament pri tem nima nobene vloge (ECPRD, št. 2393).

Za položaj evropskega komisarja je premierka Laimdota Straujuma nominirala nekdanjega premiera Valdisa Dombrovskisa. Predvidoma bo podpredsednik Komisije zadolžen za področje evra in socialni dialog (EU, Commissioners-designate, spletna stran in Latvian News, spletna stran).

Luksemburg

V Luksemburgu niti parlament niti njegovi odbori niso v nobeni obliki vključeni v postopek imenovanja kandidata za člana Evropske komisije (ECPRD, št. 2393). Kandidata predlaga vlada.

Julija 2014 je prišlo do zamenjave evropske komisarke Viviane Reding zaradi njene izvolitve v Evropski parlament. Glede na koalicijski sporazum je socialistična stranka LSAP predlagala Martine Reicherts za novo komisarko. Vlada se je sestala 1. julija ter predlog podprla (povzeto po spletnih straneh Luxemburger Wort, Chronikle.lu, European Voice).

Jean-Claude Juncker iz Luksemburga je bil na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 15. julija 2014 izvoljen za predsednika Evropske komisije z večino 422 glasov poslancev. Evropski svet ga je 27. junija 2014 predlagal kot kandidata za funkcijo predsednika Komisije (povzeto po spletnih straneh Evropa moja dežela in spletna stran EU, Commissioners- designate).

Malta

Iz poslovnika malteškega parlamenta ni razvidno, da bi imel parlament oziroma njegova delovna telesa kakršnokoli vlogo pri teh postopkih. Iz razpoložljivih virov izhaja, da vlada imenuje kandidata za člana Evropske komisije (Blažič in Žagar, 2014).

Letos je za kandidata imenovan član Delavske stranke ( Labour party ) Karmenu Vella, poslanec malteškega parlamenta od leta 1976. V svoji karieri je bil tudi minister za javna dela (1981), minister za industrijo (1984) ter minister za turizem (1996-1998 in 2013-2014). Karmenu Vela je kandidat za komisarja za okolje, pomorske zadeve in ribištvo (povzeto po spletnih straneh EU, Commissioners-designate, Sofia globe in DI-VE).

Nizozemska

Na Nizozemskem predlog za imenovanje člana Evropske komisije pripravi vlada, parlament v postopek ni vključen (odgovor ECPRD 2393).

Letos je za kandidata nominiran aktualni minister za zunanje zadeve Frans Timmermans. Po dolgem času je kandidat iz Delavske stranke ( Labour Party ), predhodniki so večinoma bili iz Konservativne stranke. V svoji karieri je deloval kot diplomat, poslanec, minister za evropske zadeve ter je bil tudi svetovalec evropskega komisarja Hans van den Broeka. Nizozemska vlada je nominacijo potrdila nekoliko pozneje (2. septembra) po opravljenem pogovoru Timmermansa z novoizvoljenim predsednikom Evropske komisije Jean-Claude Junckerjem. Timmermans je kandidat za podpredsednika Komisije za boljšo zakonodajo, medinstitucionalne odnose, vladavino prava in listino temeljnih pravic (povzeto po spletnih straneh nizozemske vlade in EuroActive).

Nemčija

Kandidata za člana Evropske komisije predlaga zvezna vlada brez formalnega sodelovanja parlamenta (ECPRD, 2939).

Letos je za kandidata nominiran dosedanji evropski komisar za energijo in podpredsednik Evropske komisije Günther Oettinger. Nominiran je na predlog predsedstva Krščansko demokratske stranke (CDU). 6 Günther Oettinger je bil predsednik vlade v deželi Baden- Württemberg med letoma 2005 in 2010. Njegovo področje delovanja v Komisiji bo digitalno gospodarstvo (povzeto po spletni strani EU, Commissioners-designate, European Voice in Tagesschau).

Portugalska

Kandidata za evropskega komisarja predlaga vlada, parlament v postopek ni vključen (odgovor ECPRD 2393).

Letos je za kandidata nominiran državni sekretar pri predsedniku vlade Carlos Moedas, do sedaj zadolžen za poseben vladni organ (ESAME), ki nadzoruje izvajanje programa za gospodarsko in finančno pomoč, v povezavi z mednarodnim posredovanjem t.i. trojke (Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Evropska komisija).7 Pri kandidaturi pa je izpostavljeno tudi njegovo delovanje v upravah ter na drugih položajih v različnih podjetjih (Aguirre Newman, Holding Company, Suez Group, Goldman Sachs), V Komisiji bo predvidoma komisar za raziskave, znanost in inovacije (povzeto po spletni strani European Voice in The Economist).

6 Pred nominacijo je potekala razprava glede kandidata za evropskega komisarja med koalicijskimi strankami – Socialdemokratsko stranko (SPD) in Krščansko demokratsko stranko (CDU). Na koncu se je SPD odrekel pravici do predlaganja kandidata v zameno za podporo CDU socialdemokrati Martin Schulzu za položaj predsednika Evropskega parlamenta (glej Tagesschau). 7 Prvotna kandidatka Maria Luis Albuquerque ni bila potrjena, ker ni dobila zagotovil za pomemben položaj v Komisiji (glej spletno stran European Voice). 7

Slovaška

Evropskega komisarja predlaga vlada, parlament v postopek ni vključen (odgovor ECPRD 2393).

Letos je nominiran socialdemokrat Maroš Šefčovič, sedanji podpredsednik Komisije ter komisar za medinstitucionalne odnose in administrativne zadeve. Šefčovič je pred prvim imenovanjem za komisarja deloval kot karierni diplomat. Šefčovič je kandidat za podpredsednika Komisije, zadolžen za energetsko unijo (povzeto po spletni strani EU, Commissioners-designate, Sofia Globe in SIOL). 8

Španija

Parlament ne sodeluje pri imenovanju kandidata za člana Evropske komisije (odgovor ECPRD 2393 in 709).

Letos je vladajoča Ljudska stranka ( People’s Party ) za evropskega komisarja predlagala evropskega poslanca Miguel Arias Cañete. Cañete je pred časom bil tudi minister za kmetijstvo. Prvič je bil izvoljen v španski parlament leta 1982 ter je bil evropski poslanec med 1986 in 1999 letom. Njegovo področje delovanja v Komisiji bo podnebje in energija (povzeto po spletni strani Sofia Globe in EU, Commissioners-designate).

Švedska

Vlada o kandidatu za člana Evropske komisije odloči po lastni presoji. Parlament v postopek imenovanja ni vključen (odgovor ECPRD 2393 in 709).

Letos je nominirana Cecilia Malmström, dosedanja evropska komisarka za notranje zadeve. Med letoma 2006 in 2010 je delovala kot švedska ministrica za evropske zadeve, pred tem pa je sedem let bila evropska poslanka Liberalno ljudske stranke (Liberal People's Party ), članice evropske družine liberalcev ( ALDE ). Cecilia Malmström je kandidatka za komisarko za trgovino (povzeto po spletni strani EU, Commissioners-designate, Sofia Globe, SIOL, EurActive in Government offices of Sweden).

Združeno kraljestvo

Parlament nima vloge v postopku predlaganja in imenovanja kandidata za Evropsko komisijo. 9 Kandidata predlaga predsednik vlade po posvetovanju z ministrom za zunanje zadeve (odgovor ECPRD 2393).

Predsednik vlade David Cameron je letos predlagal lorda Jonathan Hilla. Lord Hill je bil od začetka lanskega leta do sredine julija 2014 na čelu zgornjega doma britanskega parlamenta (House of Lords ). V vrstah britanskih konservativcev je zasedal več položajev v vladi, bil je tudi svetovalec nekdanjega premierja John Majorja. Pri kandidaturi pa je izpostavljeno tudi njegovo poznavanje zasebnega sektorja, glede na pretekle izkušnje na področju lobiranja, odnosov z

8 Do sprememb predloga sestave Evropske komisije (oktober 2014) je bil kandidat za komisarja za promet in vesolje. 9 Vendar je parlament v preteklosti izrazil zanimanje glede nadzora in / ali potrditve vladne nominacije (ECPRD 2939). 8 javnostmi ter kot ustanovitelj podjetja. Jonathan Hill je kandidat za komisarja za finančno stabilnost, finančne storitve ter kapitalske trge (povzeto po spletni strani Siol in EurActive).

2. 2. Primeri držav, kjer imajo pri predlaganju komisarjev določeno vlogo tudi parlamenti

Avstrija

Po avstrijski Zvezni ustavni zakonodaji ( Bundes-Verfassungsgesetz – B-VG- 23. c člen) je določeno, da je za predlaganje avstrijskih kandidatov za člane Evropske komisije pristojna zvezna vlada. O predlogih za imenovanje predstavnikov v vse evropske institucije se mora uskladiti z Glavnim odborom ( Hauptausschuss ) Državnega zbora (Nationalrat ), ki je pristojen za zadeve EU. Pred predlaganjem vseh avstrijskih predstavnikov v evropske institucije mora zvezna vlada imena predlaganih kandidatov sporočiti še parlamentu in predsedniku. (Blažič in Žagar, 2014, ECPRD št. 2393).

Imenovani član Evropske komisije za področje Evropske medsosedske politike in razširitve pogajanj je Johannes Hahn, prejšnji član zvezne vlade in zvezni minister za gospodarstvo in razvoj (EU, Commissioners-designate, spletna stran).

Bolgarija

V 119. členu poslovnika ( Rules of Organisation and Procedure of the National Assembly ) je določeno, da kandidate za funkcije v institucijah EU predlaga vlada, le-ti se morajo udeležiti zaslišanja in odgovarjati na vprašanja pristojnega parlamentarnega Odbora za evropske zadeve in nadzor evropskih sredstev ( The European Affairs and Oversight of the European Funds Committee ). Vlada pri odločitvi o predlaganem izboru kandidatov ni vezana na mnenje odbora. (Blažič in Žagar, 2014).

Predlagana kandidatka ostaja aktualna komisarka Kristalina Georgieva, ki bo zadolžena za proračun in človeške vire. Georgieva je bila že prejšnji mandat imenovana za članico Evropske komisije, odgovorna za resor za mednarodno sodelovanje, humanitarno pomoč in krizno odzivanje, pred tem, pa je zavzemala različne položaje v svetovnih bankah (EU, Commissioners-designate, spletna stran).

Češka

V poslovniku Poslanske zbornice je v 109.c členu opredeljeno, da vlada Odboru za evropske zadeve v razpravo predloži imena kandidatov za člane Evropske komisije. V členu je izrecno določeno, da je Odbor dolžan obravnavati vložene predloge kandidatov, opraviti zaslišanja, še predno vlada dokončno odloči o njih, vendar pa nima pravice odločati o potrditvi kandidata. Vlada po zakonu ni vezana na podano mnenje odbora o predlaganem kandidatu. V primeru imenovanja aktualnega člana Evropske komisije iz te države, Odbor za evropske zadeve po obravnavi ni sprejel nobene resolucije in ni izrazil svojega mnenja (Blažič in Žagar, 2014, ECPRD št. 709 in 2393). Situacija v zgornjem domu (Senatu) pa je bila ravno obratna. Čeprav v poslovniku ni predvideno sodelovanje Senata pri imenovanju kandidatov za funkcije v evropskih institucijah, je leta 2009 le-ta opravil razgovor s predvidenim kandidatom za evropskega komisarja (ECPRD št. 2393).

Letos je kandidatka za Evropsko komisijo Vĕra Jourová, kateri naj bi bilo dodeljeno področje pravosodja, varstva potrošnikov in enakosti na področju spolov. Jourová je bivša ministrica za regionalni razvoj (EU, Commissioners-designate, spletna stran).

Hrvaška

Vlogo parlamenta v postopku imenovanja kandidatov v institucije EU določa Zakon o sodelovanju med parlamentom in vlado v evropskih zadevah (15.člen). Kandidata predlaga vlada, vendar je dolžna poslati poročilo o kandidatu parlamentu, le ta pa ga obravnava na Odboru za zadeve EU. Odbor za zadeve EU nato o njem poda mnenje, ki ga posreduje predsedniku parlamenta, ta pa ga nato posreduje vladi. Na mnenje odbora vlada ni vezana, v primeru njenega neupoštevanja pa je dolžna zadevo obravnavati in parlamentu poslati pojasnilo. Zaslišanje kandidatov s strani Odbora EU ni predvideno niti v zakonu, vendar pa bi v skladu s poslovnikom zadevajoč odgovornost vlade parlamentu, lahko potekalo (Blažič in Žagar, 2014, in odgovor ECPRD št. 2393).

Član Evropske komisije bo predvidoma Neven Mimica, kateremu je dodeljeno področje mednarodnega sodelovanja in razvoja. Je bivši svetovalec vlade za Kosovo na področju vzpostavitve evropskih povezovalnih struktur (EU, Commissioners-designate, spletna stran).

Litva

Tudi v Litvi je predlagateljica kandidata za člana Komisije vlada, vendar je z Zakonom o vladi (52. člen) in poslovnikom parlamenta (180. člen) določena tudi obvezna odobritev parlamenta (Seimas ) z namenom spoštovanja nominacij nacionalnih kandidatov za funkcije v EU institucijah. (Blažič in Žagar, 2014 in ECPRD št. 2393). Postopek je enak kot pri imenovanju v nacionalne organe, in sicer da se kandidat predstavi z možnostjo sodelovanja na plenarnem zasedanju (načeloma in v praksi je postopek odprt za javnost) in nato se predlog obravnava v poslanskih skupinah in v odborih (Odbor za zadeve EU). Nato parlament sprejme Resolucijo o odobritvi ali neodobritvi kandidata in jo skupaj z mnenjem posreduje vladi (Blažič in Žagar, 2014 in odgovor ECPRD št. 2393).

Predlagani član Evropske komisije je Vytenis Andriukaitis, kateremu bo dodeljeno področje zdravja in varnosti živil. Bil je minister za zdravje in poslanec, ter direktor Inštituta socialnih in ekonomskih študij v Litvi (EU, Commissioners-designate, spletna stran).

Madžarska

Predlog za imenovanje člana Evropske komisije pripravi vlada. Preden je pripravljen predlog vlade, ta o kandidatu obvesti parlament (National Assembly ). Parlament pa lahko pred imenovanjem kandidata zasliši (Zakon o parlamentu št. XXXVI, odgovor ECPRD št. 2393 in 709).

Letos je za kandidata imenovan aktualni minister za zunanje zadeve Tibor Navracsics iz vladajoče konservativne stranke Fidesz. Navracsics je minister za zunanje zadeve od junija 2014, pred tem pa je bil od maja 2010 minister za javno upravo in pravosodje. Navracsics bo predvidoma komisar za izobraževanje, kulturo, mlade in državljanstvo (povzeto po spletni strani Sofia Globe in EU).

Poljska

V Zakonu o sodelovanju Sveta ministrov s parlamentom (Sejm in Senat) je določeno, da kandidata za člana Evropske komisije imenuje Svet ministrov. Predlog se nato predloži parlamentu. Sam postopek v parlamentu se začne na Odboru za zadeve Evropske unije, ki v roku 21 dni od prejema predloga poda mnenje o kandidatu. Na seji odbora, ki je odprta za javnost, se kandidat predstavi, kar zajema tudi njegov pogled na bodoči položaj v Evropski komisiji. Za tem sledi razprava, v kateri člani Odbora postavljajo vprašanja in nato poteka glasovanje o kandidatu. Mnenje Odbora za zadeve EU, ki sledi glasovanju, Sveta ministrov ne zavezuje. V primeru drugačne odločitve o imenovanju kandidata je Svet ministrov dolžan obvestiti Odbor za zadeve EU in obrazložiti svojo odločitev (Blažič in Žagar, 2014, ECPRD št. 2329).

Letos je predlagana Elżbieta Bieńkowska, ki bo zadolžena za področje notranjega trga, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja. Bila je bivša ministrica za regionalni razvoj in namestnica predsednika vlade (EU, Commissioners-designate, spletna stran).

Romunija

Komisarja imenuje vlada (ECPRD št. 2393). Leta 2013 je bil sprejet zakon (LEGE nr. 373, spletna stran), ki v 19. členu določa, da vlada obvesti parlament o imenovanju kandidatov za funkcionarje v institucije EU, kandidat za člana Komisije pa je zaslišan pred odbori parlamenta. (Blažič in Žagar, 2014, ECPRD št. 2393).

Letos je bila za komisarko nominirana Corina Creţu, ki ji je dodeljeno področje regionalne politike. Je bivša podpredsednica romunske Social demokratske stranke, članica in nato še podpredsednica Evropskega parlamenta (EU, Commissioners-designate, spletna stran).

3 NEKATERE ZNAČILNOSTI IN IZKUŠNJE OB OBLIKOVANJU EVROPSKE KOMISIJE V LETU 2014

Predsednik

Evropski parlament je s prepričljivo večino izvolil Jean-Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije, ki naj bi začela z delovanjem novembra letos. Prvič v zgodovini Evropske unije je Parlament v skladu z Lizbonsko pogodbo izvolil (ne le potrdil) kandidata za predsednika Evropske komisije, ki ga je poslancem predlagal Evropski svet. Glasove je oddalo 729 poslancev, 10 glasovnic je bilo neveljavnih. Za kandidata je glasovalo 422 poslancev, 250 jih je bilo proti, 47 poslancev se jih je vzdržalo (Evropski parlament, spletna stran).

Nekdanji luksemburški premier Jean-Claude Juncker je bil vodilni kandidat Evropske ljudske stranke (ELS), ki je na evropskih volitvah maja letos zbrala največ glasov volivcev. Kot kandidata za predsednika Komisije ga je uradno predlagal Evropski svet junija 2014, kjer je za Junckerja glasovalo 26 voditeljev evropskih držav, dva pa sta bila proti (Evropski parlament, spletna stran).

Proti sta glasovala le premier David Cameron, ki je Juncerjevo podporo označil za » veliko napako « in madžarski premier Viktor Orban (gl.: EU backs Juncker to head Commission in blow to UK, spletna stran).

Omenimo še, da je bilo treba letos prvič pri imenovanju predsednika upoštevati novost iz Lizbonske pogodbe, ki določa, da se pri predlogu kandidata za predsednika Komisije upošteva rezultate evropskih volitev (o tem več v nadaljevanju). 10

Ženske kvote

Predloge za imenovanja za člane Komisije so zaznamovale tudi težnje po čim več kandidatkah za Evropsko komisijo.

Evropska unija se je namreč zavezala, da si bo nenehno prizadevala za politiko enakosti med spoloma. V odhajajoči Evropski komisiji je bilo 9 komisark, 11 najmanj toliko naj bi jih bilo tudi v aktualni sestavi Komisije. V težnji po povečanju števila žensk - komisark v novi sestavi Komisije je bila oblikovana peticija, ki je pozvala države članice, naj imenujejo 14 žensk - komisark (od 28). V peticiji je zapisano, da je veliko odličnih, usposobljenih kandidatk, ki bi lahko bile komisarke. Komisija bi tako bila bolj raznovrstna, bolj učinkovita in tudi bolj reprezentativna (več: Nominate at least 10 female EU commissioners, spletna stran)

Za več ženskih komisark (najmanj 10) so se zavzele tudi dosedanje komisarke. Pismo predsedniku Komisije J. C. Juncerju zaključujejo z besedami: » Zaslužite si leteči start in dobili ga boste z 10 ali več komisarkami v ekipi «12 (gl. Female EU commissioners call for more women1, spletna stran).

Povezanost z rezultati volitev v Evropski parlament

V Sloveniji je letos prišlo do pobude, da naj bi se pri imenovanju komisarjev upošteval rezultat evropskih volitev, torej izid volitev v Evropski parlament. Poslanci NSi in SLS so še pred evropskimi volitvami predlagali, da bi kandidat za novega evropskega komisarja postal izvoljeni poslanec z zmagovalne liste na evropskih volitvah. Vlada naj bi torej za komisarja iz Slovenije predlagala izvoljenega poslanca z liste, ki je na evropskih volitvah prejela največ glasov (prim. Sla po komisarskem mestu, spletna stran).

Navedeno pobudo je obravnaval Odbor za zadeve EU na 37. nujni seji. 13 Predlagana sta bila naslednja sklepa:

- »Odbor za zadeve Evropske unije predlaga Vladi Republike Slovenije, da za kandidata za člana Evropske komisije iz Republike Slovenije Svetu in izvoljenemu predsedniku Evropske komisije predlaga izvoljenega poslanca v Evropski parlament iz liste, ki je na letošnjih volitvah v Evropski parlament dobila največ glasov.« - »Hkrati Odbor za zadeve Evropske unije predlaga Vladi Republike Slovenije, da se o izbiri omenjenega kandidata posvetuje z Odborom za zadeve Evropske unije.«

10 Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek pa je leta 2010 predlagal, da bi v državah članicah neposredno volili komisarje, in sicer tako da bi kandidate uvrstili kot nosilce na listah pri glasovanju v Evropski parlament (European Commissioner, spletna stran). 11 Prvi komisarki sta bili Christiane Scrivener in Vasso Papandreu v Komisiji pod vodstvom J. Delorsa leta 1989 (gl. http://en.wikipedia.org/wiki/European_Commissioner#Appointment ). 12 Angl.: » You deserve a flying start – and with 10 or more female commissioners in your team, you will get it." (gl. Female EU commissioners call for more women 8, spletna stran). 13 Del seje je potekal pred evropskimi volitvami, del pa po evropskih volitvah. 12

Gre za analogijo uporabe navedenega 17. člena Lizbonske pogodbe, ki določa: » Ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po opravljenih ustreznih posvetovanjih Evropski svet s kvalificirano večino Evropskemu parlamentu predlaga kandidata za predsednika Komisije. Evropski parlament izvoli tega kandidata z večino svojih članov. Če ta kandidat ne dobi zahtevane večine, Evropski svet v enem mesecu s kvalificirano večino predlaga novega kandidata, ki ga Evropski parlament izvoli po istem postopku«(17. člen, Prečiščeni različici Pogodbe o EU+, 17. člen, spletna stran).

Predlagatelji s predlogi niso uspeli (gl. Seje delovnih teles – izbrani zapis seje, spletna stran). Predlog je bil tudi medijsko zanimiv oziroma odmeven: »Gre za preslikavo dogovora strank evropskega parlamenta, da predsednik Evropske komisije postane kandidat zmagovalne stranke, na nacionalno raven. Predlagatelji predvidevajo, da bi postopek imenovanja komisarja ostal enak – še vedno bi ga predlagal predsednik vlade ob soglasju vlade, le da na predlog zmagovalke volitev. Kot argument za to izpostavljajo lizbonsko pogodbo, ki je izbiro predsednika Evropske komisije tesneje povezala z izidom evropskih volitev, ter prizadevanja za večjo demokratično preglednost in legitimnost ter za povrnitev zaupanja ljudi v EU« (NSi+SLS1, spletna stran). Razpravo o imenovanju kandidata za komisarja je dodatno spodbudilo dejstvo, da je bila takratna vlada v odstopu in je opravljala le t. i. tekoče posle.

Dokumenta, ki bi v smislu 17. člena Lizbonske pogodbe vladi nalagal, naj pri predlaganju komisarja upošteva rezultat volitev, torej ni. (prim. NSi+SLS1, spletna stran).

Omenimo pa še poizkus evropskih poslancev (nekateri so to poimenovali kar »institucionalni udar«), v katerem so predlagali naj vsaka stranka Evropskega parlamenta predlaga svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. Voditelj osemindvajseterice bi postal tisti, čigar politična skupina bi na volitvah prejela večino glasov (več: Puč Evropskega parlamenta, spletna stran).

Druge pobude

Pobud za spremembo načina imenovanja komisarja je bilo mogoče zaslediti več. Na primer M. Pavliha je pozval k drugačnemu, bolj transparentnemu postopku imenovanja oziroma predlaganja kandidata za komisarsko funkcijo. Predlagal je, naj kandidata izberejo poslanci Državnega zbora z absolutno večino. Novo vlado in Državni zbor pa je pozval, naj uredita proceduro imenovanja kandidata za komisarja v najkrajšem možnem času ter zagotovita preglednost in demokratičnost postopkov izbire funkcionarjev za najvišje evropske in mednarodne pozicije, tako kot je to npr. določeno za slovenske kandidate za sodnike mednarodnih sodišč (širše: Pavliha, spletna stran).

V Združenju Mreža idej in Zavodu Ypsilon (nevladni organizaciji) so ob poteku dogajanj za komisarsko mesto opozorili in pozvali pristojne, naj tematiko pomembnosti funkcije evropskega komisarja iz Slovenije1« obravnavajo z vso resnostjo v sklopu tematike evropskih volitev .« Poudarili so, da je treba pri razpravi in izbiri kandidatov za funkcijo evropskega komisarja upoštevati visoke standarde in kriterije, kot so dokazana kompetentnost, visoka osebna integriteta, mednarodni ugled in izkušnje, ljubezen do domovine in zavezanost Evropski uniji.

Predlagali so, da se izpostavi vprašanje vloge in pomena evropskega komisarja v sklopu evropskih volitev, da se pripravi predloge (nabor) kandidatov, ki izpolnjujejo visoke standarde in razmisli o možnosti, da bi vlada predsedniku Evropske komisije predlagala tri kandidate, med katerimi naj nato sam izbere kandidata, za katerega ocenjuje, da je najbolj primeren za njegovo ekipo (gl. Mladi pričakujemo odgovornega in kompetentnega evropskega komisarja, spletna stran).

3 ZAKLJUČEK

Države članice EU imenujejo kandidate za člane Evropske komisije po različnih postopkih. Posebne predpise, ki bi urejali proceduro imenovanja, le redko zasledimo (npr. v poslovniku estonske vlade). Države se večinoma sklicujejo na ustavne določbe (Belgija) oziroma zakone (npr. Zakon o vladi). Iz irskega odgovora pa neposredno izhaja, da posebne procedure nimajo. Zato se zdi še posebej pomembna praksa, ki se je glede predlaganja kandidata za komisarja izoblikovala po posameznih državah, in smo jo mestoma prikazali.

Ugotovimo lahko, da ima v večini držav največ pristojnosti izvršilna veja oblasti (vlada ali predsednik republike). V nekaterih državah (osmih) pa je poudarjena tudi pristojnost parlamenta, vendar njegovo stališče praviloma ni obvezujoče. Ponekod je mogoče zaslediti tudi imenovanja neposredno s strani vladajoče koalicije oziroma politične stranke (gl. npr. Belgijo, Španijo, Nemčijo).

Letošnje nominacije kandidatov za komisarje, pa tudi izbor predsednika Komisije je bil zelo pester. Ne nazadnje je bila prvič v praksi izvedena določba iz 17. člena Lizbonske pogodbe, v skladu s katero se pri izboru predsednika Komisije upošteva volilni izid evropskih volitev. Prav tako je vedno aktualen trend po zagotavljanju določenega oziroma večjega števila žensk v politiki tudi na ravni EU oziroma konkretno v Komisiji. Kot kaže bo število komisark ostalo enako kot v prejšnji sestavi, to je devet komisark. Na aktualnost tematike in veliko zanimanje zanjo kažejo tudi različne parlamentarne in javne pobude za spremembo sistema predlaganja komisarja na nacionalni ravni.

Če pogledamo še izkušnje, ki jih imajo aktualni kandidati za komisarje, ugotovimo, da so praktično vsi pred tem opravljali pomembne javne funkcije oziroma zasedali najpomembnejše politične položaje. Gre za nekdanje ali aktualne premiere, ministre, poslance, evropske poslance ipd.

Pripravili: dr. Katarina Žagar mag. Andrej Eror

Ana Lekše

4 LITERATURA IN VIRI

Splošno: - Blažič Janez in Žagar, Katarina (2014): Imenovanje kandidatov za funkcije v institucijah EU. Raziskovalna naloga št. 10 /2014. - EU backs Juncker to head Commission in blow to UK, spletna stran: http://www.sodahead.com/united-states/eu-backs-juncker-to-head-commission-in-blow-to- uk/question-4387153/ , 15. 10. 2014. - EU, Commissioners-designate, spletna stran: http://ec.europa.eu/about/juncker- commission/commissioners-designate/index_en.htm , 7. 10. 2014. - European Commissioner, spletna stran: http://en.wikipedia.org/wiki/European_Commissioner#Appointment , 15. 10. 2014.

- Evropski parlament, novice: Parlament izvolil Jean-Clauda Junckerja za predsednika Komisije, spletna stran: http://www.europarl.europa.eu/news/sl/news- room/content/20140714IPR52341/html/Parlament-izvolil-Jean-Clauda-Junckerja-za-predsednika- Komisije , 17. 10. 2014. - Evropski parlament: Kako potekajo imenovanja evropskih komisarjev, spletna stran: http://www.europarl.europa.eu/news/sl/news-room/content/20130531FCS10922/2/html/Kako- potekajo-imenovanja-evropskih-komisarjev , 9. 10. 2014. - Female EU commissioners call for more women in Juncker's new team, spletna stran: https://www.theparliamentmagazine.eu/articles/news/female-eu-commissioners-call-more-women- junckers-new-team , 17. 10. 2014. - Mladi pričakujemo odgovornega in kompetentnega evropskega komisarja, izjava za javnost, spletna stran: http://mrezaidej.si/ , 15. 10. 2014. - Nominate at least 10 female EU commissioners, spletna stran: http://www.change.org/p/eu- national-governments-nominate-at-least-10-female-eu-commissioners , 15. 10. 2014. - NSi+SLS: komisarja bi morala predlagati zmagovalna stranka, spletna stran: http://www.mladina.si/156649/nsi-sls-komisarja-bi-morala-predlagati-zmagovalna-stranka/ , 15. 1110. 2014. - Odgovori na vprašalnik ECPRD št. 72: Designation of Members for EU-Institutions, spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu , oktober 2014. - Odgovori na vprašalnik ECPRD št. 709: Nomination of EU-Officials, spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu , april 2014. - Odgovori na vprašalnik ECPRD št. 2393: Nomination procedure of candidates for the European Commission, spletna stran: https://ecprd.secure.europarl.europa.eu (april 2014). - Pavliha, Marko: Kako (ni)sem kandidiral za evropskega komisarja in pogorel, spletna stran: http://www.regionalobala.si/novica/kako-nisem-kandidiral-za-evropskega-komisarja-in-pogorel , 15. 10. 2014. - Prečiščeni različici pogodbe o Evropski uniji in pogodbe o delovanju evropske unije 2010/c 83/01, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2010.083.01.0001.01.SLV , 9. 10. 2014. - Puč Evropskega parlamenta, spletna stran: http://www.mladina.si/156425/puc-evropskega- parlamenta/ , 15. 1110. 2014. - Seje delovnih teles – izbrani zapis seje Odbora za zadeve Evropske unije, 6. 6. 2014. Državni zbor, spletna stran: http://www.dz- rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/evidenca?mandat=VI&type=magdt&uid=9891B6C33EEFD3FD C1257CF500464442 , 17. 10. 2014. - SIOL, Junckerjeva komisarska ekipa, spletna stran: http://www.siol.net/novice/svet/2014/09/juncker_komisarji_ekipa.aspx?hide_hf=1&mob=1 , 7. 10. 2014. - Sla po komisarskem mestu, spletna stran: http://www.rtvslo.si/evropska-unija/evropske-volitve- 2014/sla-po-komisarskem-mestu/337281 , 15. 10. 2014. - Sofia Globe, EU countries name their candidate European Commissioners, spletna stran: http://sofiaglobe.com/2014/08/01/eu-countries-name-their-candidate-european-commissioners/ , 7. 10. 2014. - STA: Junckerjeva komisarska ekipa, spletna stran: http://www.siol.net/novice/svet/2014/09/juncker_komisarji_ekipa.aspx?hide_hf=1&mob=1 , 14. 10. 2014.

Po državah:

Belgija: - Blyth, Derek (2014): Negotiators ordered to nominate European Commissioner. The Bulletin, spletna stran: http://www.xpats.com/negotiators-ordered-nominate-european-commissioner , 7. 10. 2014. - English News: Belgium nominates Marianne Thyssen as European Commissioner, spletna stran: http://news.xinhuanet.com/english/world/2014-09/04/c_133621441.htm , 6. 10. 2014.

- The Belgian Constitution, spletna stran: www.legislationline.org/download/action/download/id/1744/ . 10. 10. 2014. Ciper: - Evripidou, Stefanos, Cyprus mail: Stylianides will be next Cypriot EU commissioner, spletna stran: http://cyprus-mail.com/2014/09/05/stylianides-will-be-next-cypriot-eu-commissioner/ , 6. 10. 2014. - European party, Wikipedia, spletna stran: http://en.wikipedia.org/wiki/European_Party_(Cyprus) , oktober 2014. Danska: - The National Law Review, spletna stran: http://www.natlawreview.com/article/new-eu-competition- commissioner-margrethe-vestager , 7. 10. 2014. - Reuters: Denmark to get new economy minister after EU Commission nomination, spletna stran: http://www.reuters.com/article/2014/08/31/us-denmark-economy-minister- idUSKBN0GV07A20140831 , 14. 10. 2014. Estonija: - Government of the Republic Act, spletna stran: https://www.riigiteataja.ee/en/eli/ee/Riigikogu/act/501092014001/consolide , 13. 10. 2014. - Keating, Dave: Ansip nominated as Estonia’s commissioner, spletna stran: http://www.europeanvoice.com/article/ansip-nominated-as-estonias-european-commissioner/ , 13. 10. 2014. - Republic of Estonia Government: The Government backs the nomination of Andrus Ansip as Estonia’s candidate for European Commissioner, spletna stran: https://valitsus.ee/en/news/government-backs-nomination-andrus-ansip-estonias-candidate- european-commissioner , 14. 10. 2014. Finska: - Euractiv: Finland nominates Katainen as EU commissioner, spletna stran: http://www.euractiv.com/sections/eu-elections-2014/finland-nominates-katainen-eu-commissioner- 303386 , 13. 10. 2014. - The Constitution of Finland, spletna stran: http://www.finlex.fi/fi/laki/kaannokset/1999/en19990731.pdf , 10. 10. 2014. - Finnish Government nominated Jyrki Katainen as candidate for EU commissioner, spletna stran: http://vnk.fi/ajankohtaista/tiedotteet/tiedote/en.jsp?oid=421186 , 14. 10. 2014. - English.news.cn: Former Finnish PM to be nominated European Commission vice president: report, spletna stran: http://news.xinhuanet.com/english/world/2014-09/02/c_133612648.htm , 14. 10. 2014. Francija: - Pierre Moscovici, Wikipedia, spletna stran: http://en.wikipedia.org/wiki/Pierre_Moscovici , 13. 10. 2014. Grčija: - Euractiv: Immigration Commissioner denounces 'Fortress Europe' at hearing, spletna stran: http://www.euractiv.com/sections/eu-priorities-2020/immigration-commissioner-denounces- fortress-europe-hearing-308826 - Nikolouli, Sotiria: Athens Pleased with Migration Portfolio, ‘Hot Potato’ Says the Opposition, spletna stran: http://greece.greekreporter.com/2014/09/11/athens-pleased-with-migration- portfolio-hot-potato-says-the-opposition/ , 13. 10. 2014. Irska: - MEP Carthy calls on Enda Kenny to withdraw Hogan’s nomination in EC, spletna stran: http://www.northernsound.ie/news/matt-carthy-calling-on-enda-kenny-to-withdraw-his-nomination- of-phil-hogan-as-european-commissioner/ , 13. 10. 2014. Italija: - EU countries name their candidate European Commissioners, spletna stran: http://sofiaglobe.com/2014/08/01/eu-countries-name-their-candidate-european-commissioners/ , 14. 10. 2014. Latvija: - Latvian News, Dombrovskis will be nominated for the post of European Commissioner, spletna stran: http://lmartworks.com/daily-news/politics/dombrovskis-will-be-nominated-for-the-post-of- european-commissioner , 14. 10. 2014.

Luksemburg: - Chronikle.lu. Martine Reicherts Poised to Become Luxembourg's Next European Commissione, spletna stran: http://www.chronicle.lu/categoriesluxembourgpolitics/item/7711-martine-reicherts- poised-to-become-luxembourg-s-next-european-commissioner , 15. 10. 2014. - EU, The Juncker Commission: A strong and experienced team standing for change, spletna stran: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-14-984_en.htm, 15. 10. 2014. - European Voice, Luxembourg nominates Reicherts as interim commissioner, spletna stran: http://www.europeanvoice.com/article/luxembourg-nominates-reicherts-as-interim-commissioner/ , 15. 10 . 2014. - Evropa moja dežela, Jean-Claude Juncker: novoizvoljeni predsednik Evropske komisije, spletna stran: http://www.evropamojadezela.si/jean-claude-juncker-novoizvoljeni-predsednik-evropske- komisije , 15. 10. 2014. - Luxemburger Wort, Reicherts nominated to succeed Reding, spletna stran: http://www.wort.lu/en/politics/luxembourg-european-commissioner-reicherts-nominated-to- succeed-reding-53b013c4b9b398870803f2fc , 15. 10. 2014. Malta: - DI-VE, New Appointments in Ministers’ Cabinet – Karmenu Vella nominated for European Commissioner, spletna stran: http://www.di-ve.com/news/new-appointments- ministers%E2%80%99-cabinet-%E2%80%93-karmenu-vella-nominated-european-commissioner , 7. 10. 2014. Nizozemska: - EurActive, New Appointments in Ministers’ Cabinet – Karmenu Vella nominated for European Commissioner, spletna stran: http://www.euractiv.com/sections/eu-elections-2014/dutch- nominate-foreign-affairs-minister-commissioner-308167 , 13. 10. 2014. - Netherland Government, Foreign minister nominated for senior EU job, spletna stran: http://www.government.nl/news/2014/09/10/foreign-minister-nominated-for-senior-eu-job.html , 13. 10. 2014. Nemčija: - European Voice, Germany puts Oettinger forward for second term as EU commissioner, spletna stran: http://www.europeanvoice.com/article/oettinger-to-remain-energy-commissioner/ , 7. 10. 2014. - Tagesschau, CDU nominiert Oettinger, spletna stran: http://www.tagesschau.de/ausland/oettinger-eu-kommissar-100.html , 17. 10. 2014. - The Moscow Times, EU Prioritizes Energy Security Amid Ukraine Conflict, spletna stran: http://www.themoscowtimes.com/article/502456.html , 7. 10. 2014. Portugalska: - European Voice, Portugal nominates Moedas for Commission, spletna stran: http://www.europeanvoice.com/article/portugal-nominates-moedas-for-commission/ , 14. 10. 2014. - The Economist, About Carlos Moedas, spletna stran: http://www.economistinsights.com/speaker/3217 , 14. 10. 2014. Švedska: - EurActive, Sweden renominates Malmström for second term as commissioner, spletna stran: http://www.euractiv.com/sections/eu-elections-2014/sweden-renominates-malmstrom-second- term-commissioner-303825 , 14. 10. 2014. - Government offices of Sweden, Cecilia Malmström nominated as a candidate for the position of commissioner to the European Commission, spletna stran: http://www.government.se/sb/d/11694/a/135561 , 14. 10. 2014. Združeno kraljestvo: - EurActive, Cameron names pro-EU lord who didn’t want the job as Commissioner, spletna stran: http://www.euractiv.com/sections/uk-europe/cameron-names-pro-eu-lord-who-didnt-want-job- commissioner-303490 , 14. 10. 2014.

PRILOGA: KAKO POTEKA IZVOLITEV NOVEGA KOMISARJA 14

14 Vir: Linografika, Postopek izbire komisarjev EK, spletna stran: http://www.europarl.europa.eu/news/sl/news- room/content/20130531FCS10922/2/html/Kako-potekajo-imenovanja-evropskih-komisarjev , 9. 10. 2014.