Imenovanje Komisarjev
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
PP - PRIMERJALNI PREGLED IMENOVANJE KOMISARJEV Pripravili: dr. Katarina Žagar mag. Andrej Eror Ana Lekše Številka naročila: 23/2014 Descriptor/Geslo: imenovanje članov/appointment of members; EU komisija/EU Commission; Datum: 20. 10. 2014 Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbor 1 UVOD Evropski komisarji so odgovorni za oblikovanje evropske zakonodaje - predlagajo direktive, uredbe in druge akte. Evropska komisija (v nadaljevanju Komisija) tudi nadzira izvajanje evropske zakonodaje v državah Evropske unije. Zato je pomembno, da mesta evropskih komisarjev zasedejo najboljši posamezniki (Evropski parlament, spletna stran). Tako lahko razumemo, da je izbira oziroma postopek izbire komisarjev med najpomembnejšimi imenovanji funkcionarjev v institucije Evropske unije. Pomembna je nominacija kandidata za komisarja v nacionalni državi, kjer se postopek izbire pravzaprav začne (gl. shemo v prilogi). Določene postopke v zvezi s predlaganjem oziroma imenovanjem kandidatov za komisarje lahko avtonomno izvajajo države, iz katerih prihajajo kandidati. Pri teh postopkih sodelujejo različni akterji. Vlade imajo pri tem že v osnovi največ pristojnosti, določeno vlogo pa imajo lahko tudi drugi organi, predvsem parlamenti in predsedniki držav (prim. Blažič in Žagar, 2014). Imenovanje komisarjev pa je v določeni meri urejeno tudi s pravili na ravni Evropske unije. Tako je v skladu z Lizbonsko pogodbo 1 mandat Komisije pet let. Člani Komisije so izbrani na podlagi splošne usposobljenosti in zavzetosti za Evropo, pomembna je njihova neodvisnost. Predsednik Komisije 2 določa smernice za delo Komisije, odloča o notranji organizaciji Komisije, s čimer zagotavlja, da deluje usklajeno, učinkovito in kot kolegijski organ. Predsednik imenuje podpredsednike Komisije, od članov Komisije lahko zahteva njihov odstop (Prečiščeni različici Pogodbe o EU1, 17. člen, spletna stran). V nadaljevanju se posvečamo predvsem postopku predlaganja kandidata za člana Evropske komisije, ki se odvija v posameznih državah članicah Evropske unije. Ukvarjamo se z vprašanji, kot so: - kako poteka postopek imenovanja kandidata za člana Evropske komisije, - kdo je pristojen za izbiro (imenovanje) kandidata, - kakšna je vloga oziroma delitev pristojnosti med vlado in parlamentom in kdo je glavni nosilec postopka, - kakšna je normativna podlaga (ali je postopek določen z zakonom, poslovnikom idr. pravnimi akti in - kakšne kriterije mora izpolnjevati kandidat? V zaključnem delu smo nekaj pozornosti namenili aktualnemu dogajanju ob letošnjih imenovanjih komisarjev v Evropsko komisijo, med drugim tudi predlog, po katerem naj bi (po vzoru izbire predsednika Komisije) tudi države članice pri imenovanjih kandidatov za komisarje upoštevale volilni rezultat volitev v Evropski parlament. Povedano drugače, zmagovalki evropskih volitev naj bi pripadala pravica do predlaganja kandidata za člana Evropske komisije. Podatke smo poiskali v dostopnih gradivih na spletu in v več odgovorih Evropskega centra za 3 parlamentarne raziskave in dokumentacijo. 1 Lizbonska pogodba: Prečiščeni različici pogodbe o Evropski uniji in pogodbe o delovanju evropske unije 2010/c 83/01, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv:OJ.C_.2010.083.01.0001.01.SLV , 9. 10. 2014. 2 Predsednik Komisije je izbran ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po opravljenih ustreznih posvetovanjih. Predlaga ga Evropski svet, izvoli pa ga Evropski parlament z večino svojih članov. Če ta kandidat ne dobi zahtevane večine, Evropski svet v enem mesecu s kvalificirano večino predlaga novega kandidata, ki ga Evropski parlament izvoli po istem postopku (Prečiščeni različici Pogodbe o EU8, 17. člen, spletna stran). 3 Odgovori ECPRD št. 2393: Nomination procedure of candidates for the EuropeanCommission so zajeti tudi v raziskovalni nalogi št. 10/2014: Imenovanje kandidatov za funkcije v institucijah EU. 2 2 IMENOVANJE – NOMINACIJA KOMISARJEV V DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE Na splošno lahko umestimo države članice glede na postopek nominacije kandidata za evropskega komisarja v dve kategoriji, in sicer v prvo sodijo države, kjer ima največ pristojnosti izvršilna oblast, torej vlada (redkeje tudi predsednik republike), v drugo pa države, kjer ima določene (omejene) pristojnosti tudi zakonodajni organ - parlament. Na primer države, kjer bi imel vlogo pri imenovanju kandidata za komisarja le parlament, nismo našli. 2. 1. Primeri držav, kjer ima ključno vlogo vlada oziroma izvršilna veja oblasti Belgija V Belgiji parlament nima nikakršnih pristojnosti pri imenovanju kandidata za komisarje v Evropsko komisijo. Postopki se odvijajo po splošnih pravilih o imenovanju predstavnikov države v tujini v okviru področja mednarodnih odnosov. Zanj je po ustavi (167. člen) pristojen kralj, ki je na čelu izvršilne oblasti. Vlada (minister za zunanje zadeve), ki izvaja postopke imenovanja kandidatov za funkcionarje v institucijah EU, pa je politično odgovorna za izvajanje teh postopkov (ECPRD, št. 709 in št. 2393). Vlada je letos za ta položaj predlagala nekdanjo poslanko Evropskega parlamenta in nekdanjo predsednico stranke CD & V Marianne Thyssen. Pokrivala bo področje zaposlovanja, socialnih zadev, veščin in mobilnost delovne sile (English News, spletna stran in Commissioners- designate, spletna stran). V vlogi predlagateljev sta bila Kris Peeters (CD & V) in Charles Michel (MR) - pogajalca, ki sta sicer intenzivno delala na oblikovanju nove belgijske vlade. Glede na to, da je bila Belgija med zadnjimi državami članicami, ki so predlagale kandidata za komisarja, jim je predsednik Komisije Juncer postavil tridnevni rok za posredovanje predloga. Peeters in Michel sta zavlačevala zaradi zapletenih pogovorov o oblikovanju nove desnosredinske vlade. Poleg Marianne Thyssen, članice krščanskih demokratov (CD & V), so bili med kandidati še: Didier Reynders iz francosko govorečih liberalcev (MR) in Karel De Gucht iz flamskih liberalcev (Open VLD). Glede na to, da je predsednik Juncker pozval Belgijo, naj predlaga žensko kandidatko, je bila izbrana Thyssenova. Takšen predlog je bil posredovan kralju (več: Blyth, spletna stran). Ciper Na Cipru imajo predsedniški sistem oblasti, zato si pristojnost pri imenovanju kandidata za Evropskega komisarja delita predsednik države in vlada. Parlament v to ni vključen (ECPRD, št. 709 in št. 2393). Predsednik Nicos Anastasiades je predlagal dva kandidata za komisarja: izkušenega politika Christosa Stylianidesa (nekdanji predstavnik vlade in sedanji evropski poslanec) in Demetrisa Syllourisa (poslanec in vodja vladne stranke - EVROKO) (Evripidou, spletna stran). Izbran je bil Christos Stylianides, ki bo pokrival področje humanitarne pomoči in kriznega menedžmenta (EU, Commissioners-designate, spletna stran). 3 Danska Danski parlament ni vključen v proces imenovanja kandidata za člana Evropske komisije, pač pa ima to vlogo vlada, ki samostojno določi kandidata (ECPRD, št. 709). Ne glede na to je leta 2009 pred imenovanjem kandidatke za evropsko komisarko predsednik vlade privolil v »izmenjavo mnenj« s parlamentarnim Odborom za evropske zadeve (ECPRD, št. 2393). Formalna procedura za imenovanje pa ne obstaja (Odgovor ECPRD št. 72). Letos je premierka Helle Thorning-Schmidt (Socialno demokratska stranka) za komisarko predlagala Margrethe Vestager (Socialno liberalna stranka).4 Je nekdanja ministrica za ekonomske zadeve in za notranje zadeve ter namestnica predsednice vlade. Bila je tudi vodja oddelka na Ministrstvu za finance, posebna svetovalka na Agenciji za finančno upravljanje in upravne zadeve in vodja sekretariata na tej agenciji Njeno področje delovanja v Komisiji bo konkurenca (več: The National Law Review, spletna stran in Reuters, spletna stran). Estonija Zakon o vladi v 20. členu določa, da kandidata za člana Evropske komisije imenuje vlada . Postopek natančneje ureja poslovnik vlade. Parlament ni vključen v imenovanje kandidata za komisarja Evropske unije, so pa leta 2007 potekale razprave v smislu, da bi moral imeti parlament v teh postopkih določeno vlogo. Predsednik vlade pa je takrat predlagal, naj vlada sama opravi imenovanje kandidatov za vse funkcije in parlamentarnemu Odboru za zadeve EU samo posreduje informacijo o imenovanju kandidata za člana Evropske komisije, bodisi pred njegovo predstavitvijo predsedniku Evropske komisije bodisi po njej, in to brez posebne pravne regulacije. Takšna praksa se je, kot izhaja iz razpoložljivih podatkov, dejansko tudi uveljavila. O imenovanjih kandidatov odloča vlada v skladu z zakonom, ki ureja njeno delovanje. Edino, kar parlament teoretično lahko stori, je, da v okviru rednega nadzora nad delom vlade slednji zastavi vprašanja glede imenovanja kandidatov (ECPRD, št. 709 in št. 2393). Premier Taavi Rõivas je letos za komisarja predlagal Andrusa Ansipa, ki ima najdaljši staž v estonski vladi. Med drugim je bil poslanec v nacionalnem parlamentu, minister za gospodarstvo in komunikacije, predsednik vlade, je aktualni evropski poslanec in podpredsednik skupine ALDE. V Evropski komisiji je kandidat za podpredsednika komisije, pristojnega za digitalni enotni trg (Keating, spletna stran in EU, Commissioners-designate, spletna stran). Predlog premiera so obravnavali člani vlade na seji 28. 5. 2014. Vlada je soglasno sklenila, da je izbran najboljši kandidat, ne nazadnje je zbral veliko število glasov tudi na evropskih volitvah, skupaj je prejel 45.022 glasov (Republic of Estonia Government, spletna stran). Finska Kandidata za Komisijo predlaga vlada, kar izhaja tudi iz 93. člena ustave. Parlament ni vključen v postopek imenovanja. 4 Stranki