Kooperative Socialnega Varstva Starejših

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Kooperative Socialnega Varstva Starejših UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Kaja Rems Kooperative socialnega varstva starejših Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Kaja Rems Mentorica: red. prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela Somentorica: red. prof. dr. Valentina Hlebec Kooperative socialnega varstva starejših Magistrsko delo Ljubljana, 2016 ZAHVALA Za strokovne in konstruktivne nasvete, hitro odzivnost in nesebično pomoč v času pisanja magistrske naloge se iskreno zahvaljujem mentorici red. prof. dr. Aleksandri Kanjuo-Mrčeli in somentorici red. prof. dr. Valentini Hlebec. Za sodelovanje v raziskavi se najlepše zahvaljujem direktorici ZOD Ljubljana ga. Liljani Batič, uporabnikom oskrbe na domu, zadrugi Svetovid in ga. Jadranki Vesel. Največja zahvala gre moji družini in Tebi… hvala, ker ste! Kooperative socialnega varstva starejših Staranje prebivalstva povzroča ogromne spremembe v družbeni sestavi in projekcije kažejo na precejšnjo resnost problema. To je nedvomno eden izmed glavnih izzivov sodobnih družb, ki kar kliče po spremembi sistemov in politik. Poseben izziv predstavlja dolgotrajna oskrba starejših in z njo povezan razvoj sistema podpornih storitev, ki starejšim omogočajo čim bolj kakovostno bivanje. Trend oskrbe starejših gre v smer, da se starejšim omogoči čim daljše bivanje v njihovih domovih in skupnostih. Ker se je v zadnji gospodarski krizi pokazalo, da so kooperativni modeli upravljanja bolj stabilni in na gospodarske krče bolj odporni kot izrazito tržna in zgolj profitno usmerjena podjetja, smo v magistrski nalogi raziskovali, ali bi uporaba modela kooperativ kot tretje, družbene, osi vzdolž javnim in zasebnim ponudnikom lahko predstavljala alternativno obliko socialnega varstva starejših. V magistrski nalogi smo opredelili kooperative, njihove vrednote in načela ter pregledali zakonodajo na tem področju. Nadalje smo predstavili projekcije staranja prebivalstva in trenutne oblike dolgotrajne oskrbe starejših v Sloveniji. Na podlagi analize naše raziskave smo ugotovili, da ponudniki javne mreže oskrbe na domu vidijo model kooperativ kot komplementarni. Izkazalo se je, da slovenska in evropska zakonodaja omogočata ustanovitev kooperativ za varstvo in skrb starejših, in da model lahko in tudi prestavlja alternativno obliko socialnega varstva starejših, vendar v trenutnih pogojih, okoliščinah in politikah ne predstavlja dolgoročne in vzdržne alternative, saj vzpodbud zanj praktično ni. Ključne besede: staranje prebivalstva, dolgotrajna oskrba, oskrba na domu, socialne kooperative. Cooperatives for social care of the elderly The population ageing is causing enormous changes in the social structure, and projections show considerable severity of this problem. This is undoubtedly one of the major challenges of modern societies, calling for a change in systems and policies. A special challenge is long-term care for the elderly and development of a system for support services, enabling the elderly to live as well as possible. Trends for the long-term elderly care tend to enable the elderly to stay as long as possible in their homes and communities. The last economic crisis showed that cooperative models enterprises are more stable and resistant than purely profit-oriented ones. In this thesis our research question is whether the use of the cooperative model as the third provider along the public and private providers may represent an alternative form of social care for the elderly. We define cooperatives, their values and principles, and review legislation in this area. Furthermore, we present projections of the population ageing and current long-term care forms for the elderly in Slovenia. The analysis shows that the public network provider of home care for the elderly, see cooperatives as a complementary model. It also shows that the Slovenian and European legislation allow creation of cooperatives for protection and care of the elderly, and that the model can represent an alternative form of social care for the elderly. However, the current conditions, circumstances and policies do not represent a long-term and sustainable alternative because incentives for it practically don’t exist. Keywords: aging, long-term care, home care, social cooperatives. KAZALO VSEBINE 1 UVOD ................................................................................................................................ 7 1.1 Namen in cilj naloge .................................................................................................. 8 1.2 Raziskovalna vprašanja .............................................................................................. 9 1.3 Metodološki pristop .................................................................................................... 9 1.4 Struktura naloge ....................................................................................................... 10 2 KOOPERATIVE .............................................................................................................. 11 2.1 Zgodovina kooperativ .............................................................................................. 13 2.2 Vrednote in temeljna načela kooperativ ................................................................... 18 2.3 Tipi kooperativ ......................................................................................................... 22 2.3.1 Socialne kooperative ............................................................................................ 25 2.4 Umestitev (socialnih) kooperativ ............................................................................. 32 2.5 Zakonodajni okvir kooperativ .................................................................................. 39 2.5.1 Zakonodajni okvir kooperativ v Evropski uniji ................................................... 39 2.5.2 Zakonodajni okvir kooperativ v Sloveniji ............................................................ 42 2.5.2.1 Zakon o zadrugah ......................................................................................... 42 2.5.2.2 Zakon o socialnem podjetništvu ................................................................... 45 3 STARANJE PREBIVALSTVA ....................................................................................... 50 3.1 Analiza trenutnega stanja starosti prebivalstva in projekcije ................................... 50 3.2 Oskrba starejših v skupnosti ..................................................................................... 52 3.3 Dolgotrajna oskrba ................................................................................................... 54 3.3.1 Institucionalno varstvo starejših ........................................................................... 58 3.3.2 Socialna oskrba starejših na domu ....................................................................... 62 3.3.3 Socialna oskrba starejših s strani tretjega sektorja ............................................... 68 4 PRIMERI KOOPERATIV SOCIALNEGA VARSTVA STAREJŠIH ........................... 72 5 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA IN VZOREC ..................................................... 83 6 IZBOR ENOT, METODA ANALIZE ............................................................................. 84 7 ANALIZA RAZISKAVE ................................................................................................ 85 7.1 Kvalitativna analiza intervjujev ............................................................................... 86 7.1.1 Obstoječi ponudniki in uporabniki storitev oskrbe na domu ................................... 86 7.1.2 Predstavniki zadružnega področja ............................................................................ 95 7.2 SWOT analiza kooperativnega modela za oskrbo starejših ................................... 101 8 RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK ..................................................................................... 103 9 LITERATURA ............................................................................................................... 108 PRILOGI ................................................................................................................................ 120 5 Priloga A: Vprašalniki ............................................................................................................ 120 Priloga B: Prepisi ................................................................................................................... 124 KAZALO SLIK Slika 2.1: Centralizirana regionalna kooperativa z več poslovnimi enotami .......................... 25 Slika 2.2: Pozicioniranje socialnih kooperativ ........................................................................ 33 Slika 2.3: Pozicioniranje tretjega sektorja v trikotniku blaginje .............................................. 34 Slika 3.1: Starostna sestava prebivalstva projekcija EUROPOP2013 Slovenija 2013, 2060.. 51 Slika 3.2: Delež oseb, starejših od 65 let, ki prejemajo pomoč na domu po občinah .............. 66 Slika 3.3: Vsebine, ki bi jih lahko (potencialno) izvajale zasebne organizacije ..................... 71 Slika 4.1: McClure Place Foundation v Saskatoonu, v Kanadi ............................................... 73 Slika 4.3: Ambleview Place stanovanjska kooperativa, zahodni Vancouver. ......................... 74 Slika 4.4: Organizacijska struktura kooperative Fukushi Club Seikyo z Japonske ................. 78 KAZALO TABEL Tabela 2.1: Tipi kooperativ po klasifikaciji NKP združenja ..................................................
Recommended publications
  • Kaj Ogroфa Vire Pitne Vode V Ljubljani?
    Promet na meteorno neurejenih prometnicah in nevarnost havarij - poπkodb prevoznih sredstev med prevaæanjem tovora po cestah, katerih trase potekajo prek vodovarstvenih obmoËij (Obvozna in ©martinska cesta ter severna in zahodna ljubljanska obvoznica). Kaj ogroæa vire pitne vode Naselitev, kadar je ta povezana z neurejenim odvajanjem komunalnih, v Ljubljani? tehnoloπkih in padavinskih odpadnih voda (uniËena javna kanalizacija zaradi korozivnih odpadnih voda iz Nelegalni posegi v prostor (divja industrijske in obrtne dejavnosti, odlagaliπËa, odkop gramoza in proda, pretoËne greznice itd.). nedovoljeni odvzemi podzemne vode za namakanje, ogrevanje ali sanitarno vodo itd.). Kmetijska dejavnost z neustrezno ali prekomerno uporabo rastlinskih hranil in pesticidov (sredstev za zatiranje insektov, plevela, gliv itd.). Neurejena skladiπËa nevarnih in πkodljivih snovi ter cisterne za kurilno olje s preteËeno æivljenjsko dobo. Industrija, obrt in storitvena dejavnost (uporaba, skladiπËenje in neprimerno Malomarno vedenje posameznikov odstranjevanje nevarnih snovi, kot so (zlivanje nevarnih snovi - lahkohlapnih lahkohlapni klorirani ogljikovodiki, Nepravilna raba sredstev za zatiranje organskih topil iz Ëistilnic v zemljino). πest-valentni krom itd.). plevela v zasebni rabi, ob prometnicah in na meteorno neurejenih povrπinah (na primer parkiriπËa, obraËaliπËa). “Voda, brez okusa si, brez barve, brez vonja, ne moremo te doloËiti; okuπamo te, pa te ne poznamo. Æivljenju nisi potrebna: ti si æivljenje.” SAUVAGE de Saint Marc »ista voda = zdravje = kakovostno æivljenje... LjubljanËanke in LjubljanËani pijemo danes S to zloæenko, prvo v nizu gradiv o zaπËiti virov Ëisto, zdravstveno ustrezno, naravno pitno pitne vode v Ljubljani, æelimo predvsem vodo, ki je ni treba umetno preËiπËevati. Prav prispevati k razumevanju obËutljivosti virov zdrava voda, ki nam priteËe iz pipe, govori o pitne vode in poiskati odgovore na nekatera kakovosti naπega æivljenja, dolgoroËno pa celo o temeljna vpraπanja, na katera se odgovori naπem obstoju.
    [Show full text]
  • Mesta in Urbano Omrežje V Sr Sloveniji Značilnosti Njihovega Razvoja in Družbenogospodarskega Pomena S Posebnim Ozirom Na Mala Mesta
    MESTA IN URBANO OMREŽJE V SR SLOVENIJI ZNAČILNOSTI NJIHOVEGA RAZVOJA IN DRUŽBENOGOSPODARSKEGA POMENA S POSEBNIM OZIROM NA MALA MESTA (Z 20 KARTAMI IN GRAFIKONI V TEKSTU, S 3 BARVNIMI KARTAMI V PRILOGI, S 47 TABELAMI V GLAVNEM TEKSTU IN 12 TABELAMI V ANGLEŠKEM POVZETKU) THE TOWNS OF SLOVENIA SOME CHARACTERISTICS OF THEIR DEVELOPMENT AND SOCIOECONOMIC SIGNIFICANCE AND OF THE URBAN NETWORK (WITH 20 FIGURES AND GRAPHS IN TEXT, WITH 3 COLOURED MAPS IN ANNEX, 47 TABELS IN TEXT AND 12 TABELS IN ENGLISH SUMMARY) IGOR VRISER Osnova razpravi je raziskovalna naloga »Mala mesta v SR Sloveniji«, ki jo je financiral Sklad Borisa Kidriča na podlagi pogodbe, sklenjene med njim in Inštitutom za geografijo Univerze v Ljubljani z dne 15. avgu- sta 1967. Njen nosilec je bil dr. Igor V r i š e r, izredni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani, pri njej pa je sodelovala prof. Mira L o j k, so- delavec inštituta. Risbe je izrisal Ciril Vojvoda, kartograf. Podatke o številu in strukturi zaposlenih v mestih, o njihovih osebnih dohodkih in o ustvarjenem družbenem proizvodu in narodnem dohodku v mestih SR Slovenije je zbral Zavod za statistiko v Ljubljani. Inštitut za ekonom- ske raziskave v Ljubljani je zbiranje nekaterih zgoraj naštetih podatkov posebej finančno podprl. Prvotna razprava je bila pred predajo v tisk, januarja 1973, dopol- njena in delno predelana. Predvsem so upoštevani predhodni rezultati popisa prebivalstva iz 1. 1971 glede urbanizacije, velikosti mest in mest- nega prebivalstva, medtem ko so podatki o zaposlenih, družbenem pro- izvodu, narodnem dohodku in osebnih dohodkih zaposlenih ostali ne- spremenjeni in veljajo za leto 1966.
    [Show full text]
  • Predlog ODREDBE O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST
    MESTNA OBČINA LJUBLJANA Ž U P A N J A Mestni trg 1, Ljubljana Štev.: 391-2/02-7 Ljubljana: 15. 12. 2004 MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNI SVET ZADEVA: Predlog za obravnavo na seji Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana NASLOV: Predlog ODREDBE O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST PRIPRAVIL: MESTNA OBČINA LJUBLJANA, MESTNA UPRAVA, ODDELEK ZA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN PROMET POROČEVALCI: Pavel KLAVS, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe in promet, Peter SKUŠEK, vodja službe za promet, Oddelka za gospodarske javne službe in promet, Ivan ATELŠEK, višji svetovalec Oddelka za gospodarske javne službe in promet Gorazd GORKIČ, vodja službe za skupne zadeve Oddelka za gospodarske javne službe in promet Velko FRANKO, načelnik Oddelka za pravne, kadrovske in splošne zadeve PRISTOJNO DELOVNO TELO: Odbor za gospodarske javne službe in promet PREDLOG SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme predlog Odredbe o kategorizaciji občinskih cest. Županja Danica SIMŠIČ PRILOGE: - predlog odredbe - obrazložitev predloga odredbe - kartografsko gradivo- pregledna karta MOL, - karte po četrtnih skupnostih 1 PREDLOG Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97) in 27. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na …seji dne …. sprejel ODREDBO o kategorizaciji občinskih cest 1.člen Ta odredba določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter občinske kolesarske poti na območju Mestne občine Ljubljana. 2.člen Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (LC), javne poti (JP) in na javne poti za kolesarje (KJ).
    [Show full text]
  • Odlok O Strateškem Prostorskem Načrtu Mestne Občine Ljubljana
    Odlok o Strateškem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana Dopolnjeni osnutek Vsebina 1. Splošne določbe ________________________________________________________________5 2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja MOL _________________________________________7 2.1. Vodilna izhodišča za opredelitev razvoja MOL_________________________________________7 2.2. Cilji prostorskega razvoja MOL_____________________________________________________8 3. Zasnova prostorskega razvoja MOL ________________________________________________9 3.1. Zasnova poselitve _________________________________________________________________9 3.1.1. Demografske osnove __________________________________________________________________ 9 3.1.2. Temeljna načela poselitve ______________________________________________________________ 9 3.1.3. Zasnova poselitve v regiji______________________________________________________________ 11 3.1.4. Zasnova poselitve v MOL _____________________________________________________________ 13 3.1.5. Vloga in funkcija posameznih naselij_____________________________________________________ 13 3.2. Temeljne usmeritve prometnega povezovanja naselij v MOL in LUR _____________________17 3.3. Omogočenje trajnostnega prostorskega razvoja _______________________________________18 3.4. Območje Urbanističnega načrta ____________________________________________________21 4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo_____________________________________22 4.1. Usmeritve za prostorsko urejanje ___________________________________________________22
    [Show full text]
  • Župani – Simbol Slovenske Lokalne Samouprave in Demokracije
    S tudia Historica S lovenica Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review letnik 17 (2017), št. 2 ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU MARIBOR 2017 Studia Historica Slovenica ISNN 1580-8122 Časopis za humanistične in družboslovne študije / Humanities and Social Studies Review Izdajatelj / Published by ZGODOVINSKO DRUŠTVO DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ HISTORICAL SOCIETY OF DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ ZRI DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR Uredniški odbor / Editorial Board dr. Ivo Banac (ZDA / USA), dr. Rajko Bratuž, dr. Neven Budak (Hrvaška / Croatia), dr. Jožica Čeh Steger, dr. Darko Darovec, dr. Darko Friš, dr. Stane Granda, dr. Andrej Hozjan, dr. Tomaž Kladnik, dr. Mateja Matjašič Friš, dr. Aleš Maver, dr. Jože Mlinarič, dr. Jurij Perovšek, dr. Jože Pirjevec (Italija / Italy), dr. Dragan Potočnik, dr. Tone Ravnikar, dr. Imre Szilágyi (Madžarska / Hungary), dr. Peter Štih, dr. Marija Wakounig (Avstrija / Austria), dr. Zinka Zorko Odgovorni urednik / Responsible Editor dr. Darko Friš Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Koroška cesta 160, SI – 2000 Maribor, Slovenija telefon / Phone: 00386 2 229 36 58 fax / Fax: 00386 2 229 36 25 e-pošta / e-mail: [email protected] Glavni urednik / Chief Editor dr. Mateja Matjašič Friš Članki so recenzirani. Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. The articles have been reviewed. The authors are solely responsible for the content of their articles. No part of this publication may be reproduced without the publisher's prior consent and a full mention of the source.
    [Show full text]
  • Kovinski Časopis
    INSTITUT Zfl NOVEJŠO ZGODOVINO ZGODOVINSKI čas. 1998 941/949 119990043,1 KOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW leto 1998 1 letnik 52 ZČ, Ljubljana, 52, 1998, številka 1 (110), strani 1-156 in ISSN 0350-5774 UDK 949712(05) ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW LETNIK 52 LETO 1998 IZDAJA ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE LJUBLJANA UDK 949.712(05) ZGODOVINSKI UDC ČASOPIS ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Rajko Bratož dr. Ernst Bruckmüller dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) dr. Franc Rozman Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) Nataša Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Peter Štih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 1. 9. 1998. Prevodi: Nives Sulic Dular in dr. Petra Svoljšak (angleščina), mag. Niko Hudelja in dr. Jožef Smej (nemščina), dr. Janez Šumrada (francoščina), Sandi Volk (italijanščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2Л, tel.: (061) 1769-210, e-pošta: [email protected] Letna naročnina: za leto/letnik 1998: za nečlane in ustanove 5600 SIT, za društvene člane 4000 SIT, za društvene člane-upokojence 3000 SIT, za društvene člane-študente 2000 SIT. Cena tega zvezka v prosti prodaji (s prometnim davkom) je 1400 SIT. Naročnina za tujino znaša za ustanove 75 DEM (46 USD), za posameznike 55 DEM (34 USD) in za študente 35 DEM (22 USD) oziroma ekvivalent v nacionalni valuti. Plačuje se na račun Zveze zgodovinskih društev Slovenije pri Novi Ljubljanski banki: 50100-620-133-27620- 10295/4.
    [Show full text]
  • Ponudba Domače Zelenjave
    ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Gospodinjska ulica 6 1000 Ljubljana tel.: (01) 513 07 00, 041 310 158 E-naslov: ana.ogorelec @lj.kgzs.si Ponudba doma če zelenjave – Ljubljana in okolica Že ve č generacij ljubljanskih kmetij prideluje zelenjavo in jo prodaja na tržnicah, v menzah, šolah ali bolnišnicah. Zelenjava se prideluje na manjših površinah na vzhodnem delu Ljubljane (Polje, Sneberje, Obrije, Zalog, Dobrunje), na severu (Ježica, Savlje, Podutik) in na Ljubljanskem Barju – predvsem fižol. Kupci dobijo svežo zelenjavo, saj zjutraj pobrana solata, ki v enem dnevu izgubi najve č C vitamina, še isti dan pride na krožnike. To prednost cenijo direktni kupci, ki za nakup na primer špargljev, pridejo celo na njivo. Vse ve č je prodaje zelenjave na domu, kjer imajo pridelovalci hladilnice in zraven majhne prodajalne. Sl. 1: Prodaja zelenjave na glavni tržnici v Ljubljani Izobraževanja so bila 100 % financirana s strani Odseka za razvoj podeželja, Oddelek za varstvo okolja, Mestna ob čina Ljubljana. Vse podrobnosti o drugih izobraževanjih na območju MOL so na voljo na spletni strani MOL. Še vedno pa marsikateri Ljubljan čan ne pozna teh kmetij in tudi ne njihove ponudbe. Na tržnicah se v časih sre čamo s preprodajo zelenjave iz drugih držav, zato predstavljamo seznam zelenjadnic, ki lahko zrastejo v naši okolici. Glavne kulture zelenjadnic in ponudba skozi leto JAN FEB MA R APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV zelje (h) paprika solata endivija radi č (h) motovilec kitajski kupus ( h) koren ček (h) cveta ča jaj čevci por (h) melone lubenice bu čke
    [Show full text]
  • Impact of Illegal Dumping Sites on the Groundwater of Ljubljansko Polje
    Original scientific paper © Inštitut za sanitarno inženirstvo, 2008. Impact of illegal dumping sites on the groundwater of Ljubljansko polje Mateja BREG1*, Viktor GRILC2, Brigita JAmnik3, Drago Kladnik4, Aleš Smrekar5 Abstract: Due to dense settling and the concentration of numerous economic and other activities, gravel aquifers are threatened. The key conflict on Ljubljansko polje is between the need to protect the groundwater as a source of drinking water for the supply of Ljubljana on one hand and agriculture and various urban- related activities on the other. We used a survey to register and study 1,445 illegal dumping sites in the narrowest and narrow water protection areas, of Received: 13. 4. 2007. which Jarški prod on the left bank of the Sava River near Črnuče, the most Accepted: 27. 11. 2007. problematic area, alone has 151 ones. The total surface area of the studied illegal dumping sites amounts to 120,816 m2, and their total volume is 209,422 m3. In the area surveyed, we also registered 100 gravel pits, 58 information signs, and 57 road barriers. Two thirds of the waste consists of 1 Mateja Breg construction material. A good seventh of the waste is hazardous waste. On Anton Melik Geographical Institute Jarški prod, the total surface area of the waste is 26,273 m2, which means Scientific Research Centre of the that waste covers 1.2 % of the area. This makes Jarški prod one of the most Slovenian Academy of Sciences and Arts, Gosposka ulica 13, SI - 1000 Ljubljana, waste-contaminated areas in Slovenia. An average dumping site on Ljubljansko Slovenia polje measures 178 m2, and the total volume of waste amounts to 42,464 m3.
    [Show full text]
  • Lj-Ljuš 15.1.2011
    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Lj-Ljuš 15.1.2011 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– LJUBEČNA (Ljubečno), 3202 Ljubečna, Leskovec 17a (Lebeschno) Sv. Jožef (1971), župnija 1975. Iz žu. ....... Naselja: ... R 1975– P 1975– M 1975– Ljubelj – Podljubelj Ljubež v Lazih – Dole pri Litiji Ljubgojna – Horjul, Polhov Gradec (1782) Ljubići – Grožnjan (Grisignana) Ljubično – Poljčane Ljubija – Mozirje Ljubinj – Tolmin LJUBLJANA – skupno (tudi Ljubljanska škofija/nadškofija) (Laibach, Laybach, Labacum, Luwigana, Lubigana) Ljubljanska škofija ustanovljena 1461–1462.
    [Show full text]
  • A.3.3. Model of Environmental Pressures and Impacts (Final Report)
    Improved Management of Contaminated Aquifers by Integration of SourceTracking, MonitoringTools and Decision Strategies A.3.3. Model of environmental pressures and impacts (Final report) Joerg Prestor Simona Pestotnik Petra Meglič Mitja Janža Geological Survey of Slovenia Ljubljana, 2011 Table of contents 1. Introduction ....................................................................................................................... 3 2. Pressures and impacts model ............................................................................................... 3 2.1. Pressures and impacts assessment from nitrogen sources .................................................... 3 2.2. Nitrogen from agriculture ................................................................................................. 4 2.3. Pressures from sewage system ......................................................................................... 6 2.3.1. Losses from sewage system....................................................................................... 6 2.3.2. Industry ................................................................................................................ 11 2.3.3. A share of individual pollutants from different sources ................................................ 13 3. Pressures and impacts analysis – results ............................................................................. 15 3.1. Mass balance assessment and nitrate concentration of groundwater body ............................ 15 3.2. Nitrate concentration
    [Show full text]
  • Ulice-Zupnije
    Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah LJUBLJANA Ulice, ceste in trgi po župnijah Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah Marko Čižman Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah Ljubljana 2006 Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah Izdala in založila: Nadškofija Ljubljana Ciril-Metodov trg 4, p. p. 1990, 1001 Ljubljana Odgovarja: dr. Anton Jamnik generalni vikar Pripravil in uredil: Marko Čižman Fotografija na naslovnici: Tamino Petelinšek Grafična priprava: Družina d.o.o. Tehnično uredil: Jernej Dolšak Tisk: Formatisk Ljubljana 2006 Uvod Prvotna izdaja knjižice Ljubljana: Ulice, ceste in trgi po župnijah je izšla leta 1978. Od takrat je v uličnem seznamu mesta Ljubljana nastalo že toliko spre- memb, da je bilo potrebno pripraviti prenovljeno izdajo. Tudi ta izdaja zaje- ma župnije, ki spadajo pod mesto Ljubljana v ožjem smislu. Primarni vir podatkov je prvotna izdaja knjižice, ki jo je pripravil g. prelat Rafko Lešnik. Druge podatke smo dobili na Statističnem uradu Republike Slovenije in na zemljevidu, ki ga je leta 1992 izdal I. arhidiakonat ljubljanske nadškofije (na tem zemljevidu so vrisane meje med župnijami). Veliko podat- kov smo dobili tudi od dekanov in župnikov ljubljanskih župnij, ki so stanje preverili na terenu. Prenovljeno izdajo sestavljata dva večja dela. V prvem delu so po abece- dnem vrstnem redu razporejene ulice, v drugem pa so po abecednem vr- stnem redu razporejene župnije. Zaradi hitrejšega iskanja podatkov so pri ulicah vnesene tudi opombe. Izkušnje namreč kažejo, da ob iskanju nekaterih podatkov za ulico običajno ni časa za prelistavanje celotne knjižice. V posebnem dodatku na koncu knjižice so navedene nekatere opuščne ulice in stara poimenovanja nekaterih ulic, kar je lahko v pomoč predvsem pri starejših vpisih v matične knjige.
    [Show full text]
  • Situacija Izvedene in Načrtovane Obnove
    # # Poljane Kleče PODGORICA PRI ČRNUČAH SAVLJE A T Č S JEŽICA r Industrijska cona Ježa n Industrijska cona Ježa E u š C n B i r c nč a A ičeva C V U E O r Gradišče L a # š T O k k Belinka I Belinka s Z e j A 441 l V a T SA Z V Podgora Š e v SKA a v o K CE t a n ST l i A e S A r A r e E j C e T Trata Č v S E e E S 7. septe E T mbra C E e A Jam a A et ž V PRŽANJ o J O T Mercator Center L I Mercator Center j u T A b V l Ind. cona Šiška O ja Ind. cona Šiška R n E E K s Pokopališče Stožice e I k lljj.. -- SSaavvlljjee Pokopališče Stožice g N e Lj. -E BEežigrad e b Lj. - Bežigrad n Č r Hiippooddrroom SSttoožžiiccee t i o E g cceennEtteerrE,, JJeežžiiccaa va P a IInndduussttrriijjsskkaa ccoonnaa SStteeggnnee d IInndd.. ccoonnaa ŠŠiišškkaa a e jev lljj.. -- SSaavvlljjee Bevkov STOŽICE čar a ni Pokopališče Dravlje rav R Pokopališče DEravEljeE E B LLjj.. -- TToomaaččeevvoo E a e Brinje LLjj.. -- SSnneebbeerrjjee G E E ovE E n g a čan te Črrnnuuččee,, SSttoožžiiccee Zadobrova n v E re S Sava Zadobrova o e N K č ŽŽaallee n T a Beelljjaakk ((VViillllaacchh)) e Trzin O v Trzin DRAVLJE v TOMAČEVO o A o V JARŠE Krraannjj,, Brrnniikk k l A K š S SSttaaddiioonn SSttoožžiiccee LLjj.
    [Show full text]