Mesta in Urbano Omrežje V Sr Sloveniji Značilnosti Njihovega Razvoja in Družbenogospodarskega Pomena S Posebnim Ozirom Na Mala Mesta
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
MESTA IN URBANO OMREŽJE V SR SLOVENIJI ZNAČILNOSTI NJIHOVEGA RAZVOJA IN DRUŽBENOGOSPODARSKEGA POMENA S POSEBNIM OZIROM NA MALA MESTA (Z 20 KARTAMI IN GRAFIKONI V TEKSTU, S 3 BARVNIMI KARTAMI V PRILOGI, S 47 TABELAMI V GLAVNEM TEKSTU IN 12 TABELAMI V ANGLEŠKEM POVZETKU) THE TOWNS OF SLOVENIA SOME CHARACTERISTICS OF THEIR DEVELOPMENT AND SOCIOECONOMIC SIGNIFICANCE AND OF THE URBAN NETWORK (WITH 20 FIGURES AND GRAPHS IN TEXT, WITH 3 COLOURED MAPS IN ANNEX, 47 TABELS IN TEXT AND 12 TABELS IN ENGLISH SUMMARY) IGOR VRISER Osnova razpravi je raziskovalna naloga »Mala mesta v SR Sloveniji«, ki jo je financiral Sklad Borisa Kidriča na podlagi pogodbe, sklenjene med njim in Inštitutom za geografijo Univerze v Ljubljani z dne 15. avgu- sta 1967. Njen nosilec je bil dr. Igor V r i š e r, izredni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani, pri njej pa je sodelovala prof. Mira L o j k, so- delavec inštituta. Risbe je izrisal Ciril Vojvoda, kartograf. Podatke o številu in strukturi zaposlenih v mestih, o njihovih osebnih dohodkih in o ustvarjenem družbenem proizvodu in narodnem dohodku v mestih SR Slovenije je zbral Zavod za statistiko v Ljubljani. Inštitut za ekonom- ske raziskave v Ljubljani je zbiranje nekaterih zgoraj naštetih podatkov posebej finančno podprl. Prvotna razprava je bila pred predajo v tisk, januarja 1973, dopol- njena in delno predelana. Predvsem so upoštevani predhodni rezultati popisa prebivalstva iz 1. 1971 glede urbanizacije, velikosti mest in mest- nega prebivalstva, medtem ko so podatki o zaposlenih, družbenem pro- izvodu, narodnem dohodku in osebnih dohodkih zaposlenih ostali ne- spremenjeni in veljajo za leto 1966. V dokončni predelavi je razprava precej presegla tematiko samo malih mest. Zato je avtor na predlog uredništva »Geografskega zbornika« njen naslov vsebinsko razširil. Ljubljana, septembra 1973 SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 20. APRILA 1973 I. UVOD Naša razprava obravnava sicer vso problematiko urbanega omrežja v SR Sloveniji. Ker pa so za to omrežje nad vse značilna mala mesta, se z njimi ukvarja še posebno podrobno, kar naj pokažejo tudi te uvodne pripombe. Z razvojem urbanizacije so postala »mala mesta« posebna kategorija naselij, ki se uvršča med kategorijo srednjih (oziroma velikih) mest in kategorijo različnih urbaniziranih ali prehodnih (mešanih) naselij. Še pred sto leti pojma malih mest v sedanjem pomenu niso poznali, saj je večina urbanih naselij, z izjemo redkih zares velikih mest, sodila med nje. Kot mala mesta so takrat pogostoma označevali manjše naselbine s priznanimi mestnimi pravicami, vendar brez dejanskega mestnega značaja (nemško Ztuergstadte). Ob splošni deagra- rizaciji in urbanizaciji, ki jo je doživela Evropa v teku 19. in 20. stoletja, je prišlo v naselbinskem omrežju do diferenciacije med naselji in do nastanka novih tipov urbanih naselij. Eden od rezultatov tega socialno-ekonomskega dogajanja so bila »mala mesta«, ki so postala svojstvena poteza v naselbinski strukturi večine evropskih dežel. Prav posebno karkteristična pa so za Slovenijo, kjer predstavljajo skorajda prevladujoči tip urbanih naselij. Pojem malega mesta niti v literaturi niti v praksi ni docela jasno opre- deljen in ga od pokrajine do pokrajine različno opredeljujejo. Veliko inter- pretacij pa se vendarle ujema v naslednjih ugotovitvah. »Malo mesto« je manjše, vendar normalno razvito urbano naselje, ki ima praviloma vse poglavitne mestu ustrezne dejavnosti. Glede na takšen značaj oskrbuje lastno in okoliško prebi- valstvo s storitvami in ima določeno središčno vlogo v naselbinskem omrežju. Od pravega (večjega) mesta se razlikuje predvsem po manjšem številu prebi- valstva in po slabši razvitosti določenih mestnih funkcij, za katere zaradi manjše populacije ni vedno ustreznih možnosti. Urbanizirana podeželska naselja (me- šana ali prehodna naselja), ki so pogostoma glede na število prebivalstva enako velika ali celo večja od malih mest, omenjenega kompletnega spektra urbanih dejavnosti nimajo in so praviloma funkcijsko močno enostransko razvita. Svojstvenosti in posebni problemi malih mest potemtakem izhajajo iz nji- hove velikosti oziroma majhnosti. Glede drugih lastnosti se med seboj precej razlikujejo. Lahko celo trdimo, da so najbolj heterogena kategorija urbanih naselij. Nekatera med njimi so preostanek srednjeveškega omrežja mest in trgov, druga so se formirala v zvezi z industrializacijo, tretja zopet so se uvelja- vila kot člen v obstoječem omrežju centralnih naselij. Nekatera mala mesta je sodobno življenje pustilo ob strani in zaradi tega počasi hirajo ali vsaj stagnirajo; v drugačnih družbenih in ekonomskih razmerah in ob drugačni pro- metni tehnologiji so imela svoj čas veliko bolj pomemben položaj. Druga zopet izkazujejo hiter razvoj in vrsta znamenj kaže, da ne bo minilo veliko let, da se bodo uvrstila med srednje velika mesta. V skladu z različnim izvorom, histo- ričnim razvojem in funkcijami, ki jih opravljajo, se mala mesta med seboj močno razlikujejo tudi glede fiziognomije, notranje zgradbe in ureditve ter glede demografskih razmer; še zdaleč niso tako uniformirana, kakor to v veliki meri velja za družbeno-gospodarsko strukturo in zunanje lice večjih mest. Zaradi vseh teh posebnih svojstev malih mest jih v geografski literaturi pogostoma obravnavajo posebej in se jim v poslednjem času posveča nekoliko več pozornosti. (1—5) V teh težnjah se geografom pridružujejo še nekateri socio- logi, historiki, ekonomisti in prostorski planerji. V geografski literaturi prevladujejo pri obravnavanju malih mest dela, ki prikazujejo v prvi vrsti posamezne kraje in njihove probleme ali pa v sumarni in močno deskriptivni obliki podajajo pregled in historiat malih mest v določeni pokrajini. (1) Ta zvrst je zlasti pogosta v srbski in nemški geografski literaturi. V anglosaški geografski literaturi so mala mesta največkrat obravnavana kot člen v omrežju centralnih krajev in se razpravlja o njihovih ekonomskih osno- vah. (2) V tej razmeroma ne tako redko obravnavani tematiki pa pogrešamo sintetičnih del, ki bi mala mesta zajela kot poseben pojav. Takšne razprave so prav redke. Med njimi je treba v prvi vrsti omeniti poljsko publikacijo o malih mestih »Studia geograficzne nad aktywizacj^ malych miast«, ki se loteva te tematike s teoretične in praktične strani. (3) Razen načelne problematike je v knjigi tudi vrsta konkretnih obravnav poljskih malih mest. Podoben značaj imata študiji D. Grotzbacha in D. Ziihlkea o malih mestih v južni oziroma vzhodni Nemčiji. (4) Zal je težišče teh razprav na fiziognomiji, razvoju in morfologiji (nekaterih) malih mest, ne obravnavajo pa njihovega položaja in funkcije v naselbinskem omrežju in se torej izognejo ključnemu problemu. Na podoben način obravnavata mala mesta v francoskih Alpah P. in G. Vey- r e t (5). O češki študiji o malih mestih, o kateri poroča M. B 1 a ž e k (6), je težko soditi, ker je objavljeni izvleček izredno skop. Razbrati je le mogoče,' da obravnava vlogo teh mest v celotnem omrežju naselij CSSR. Pričujoča študija namerava obravnavati problematiko malih mest v Slo- veniji in sicer z vidika, katera urbana naselja imajo značaj malih mest, kakšen je njihov položaj v sedanji strukturi naselbinskega omrežja v Sloveniji, kakšen je njihov demografski razvoj in na katere družbeno-geografske temelje se opira ta njihov obstoj in prosperiteta. II. OPREDELITEV POJMA »MALA MESTA« Opredelitev malih mest še zdaleč ni tako preprosta, kakor bi na prvi pogled pričakovali. Zatikati se začne že pri poskusu izdelati prvo, najbolj splošno ome- jitev. Postavljeni smo pred več dilem, ah naj npr. med mala mesta uvrstimo tudi nekatere večje industrijske naselbine, ki so sicer znane po svoji ekonomski in socialni enostranski razvitosti (npr. Kidričevo, Mežica), ali sodijo večja ruralna središča glede na svoje centralne funkcije tudi mednje (Vipava, Radlje), kako naj se odločimo glede določenih pokrajin, ki so na široko in dokaj močno urbanizirane in so zaradi tega meje med naselji zabrisane, tako da ni mogoče razlikovati prvotnega mesta od urbaniziranega podeželja (npr. Ravne — Pre- valje, Radovljica — Lesce, Domžale — Vir — Jarše — Količevo itd.). Nadaljnji problem, ki se postavlja v tej zvezi, je, kakšno teritorialno enoto vzeti za podlago klasifikacije. V Sloveniji je npr. osnovna teritorialna enota naselje, to je skupina hiš s skupnim imenom in urejeno enotno numeracijo. V drugih jugoslovanskih republikah uporabljajo drugačne kriterije, v zahodnih deželah pa je osnovna enota pogosto občina. Pomembno vprašanje je, ali se bomo pri opredelitvi omejili na osnovno enoto, takšno, kakršna je, ah pa bomo zajeli še bližnja urbanizirana naselja, ki so pod direktnim vplivom mesta. Tovrstna operacija npr. lahko bistveno spremeni podobo slovenskih mest. Po vsem tem ni presenet- ljivo, da kljub številnim prizadevanjem ne razpolagamo z enotnim kriterijem glede opredeljevanja malih mest. Izbirati moramo med več različnimi, vendar precej nepopolnimi klasifikacijami, ki zastavljeni problem rešujejo bolj po formalni kot pa po vsebinski strani. Najpogosteje uporabljamo pri opredelitvi mest število prebivalstva oziroma velikost naselja. Prvi takšen poskus je napravila že mednarodna statistična kon- ferenca 1. 1887 v Parizu, ko je priporočila, da se naj za mesta štejejo naselja z več kot 2000 prebivalci. Temu priporočilu so sledili v številnih državah. Tudi v Jugo- slaviji se je ta kriterij kljub pomislekom uveljavil. (7) Njegova največja slabost je, da spodnja meja (to je 2000 prebivalcev) ne ustreza