Glasilo Ljubljana, Številka 7, 2014
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Load more
Recommended publications
-
88/2005, Uradne Objave
Uradni list Republike Slovenije Uradne objave Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, torek ISSN 1318-9182 Leto XV 88 4. 10. 2005 Obrazložitev: Ker proti sklepu o začetku Sedež: Tržaška 11 a, 6230 POSTOJNA izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče na Ustanovitelji: HALJITI SADIJE gospodi- Sodni register podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona nja, Dobri dol b.š., GOSTIVAR, MAKEDO- o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS, NIJA, odg. s svojim premož., vstop: 26. 3. št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu 2001; HALITI MUSTAFA trgovec, Tržaška Sklepi o izbrisu po 33. členu gospodarske družbe iz sodnega registra. 11, 6230 POSTOJNA, osnovni vložek: 1.000 ZFPPod Pravni pouk: Zoper sklep je dopustna pri- SIT, ne odgovarja, vstop: 26. 3. 2001. tožba v roku 30 dni, ki začne teči: – za Obrazložitev: Ker proti sklepu o začetku gospodarsko družbo od vročitve sklepa o izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče na izbrisu – za družbenika oziroma delničarja podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona CELJE gospodarske družbe ali upnika gospodar- o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS, ske družbe od objave sklepa o izbrisu v št. 54/99 in 110/99) odločilo, da se v izre- Sr-26308/05 Uradnem listu RS. Pritožba se vloži v dveh ku navedena gospodarska družba izbriše iz OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s izvodih pri tem sodišču. O pritožbi bo od- sodnega registra. Pravni pouk: Zoper sklep sklepom Srg št. 2005/01910 z dne 27. 9. ločalo višje sodišče. je dopustna pritožba v roku 30 dni, ki začne 2005 pod št. -
Vižmarje (Uradni List SRS, Št
Prostorski akti za območje Mestne občine Ljubljana OPOMBA: Z dnem uveljavitve Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze (Uradni list RS, št. 70/07-3829) se šteje, da so na območju iz točke A) pod a) in b) 4. člena navedene uredbe spremenjeni in dopolnjeni občinski prostorski akti: – Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče – Vižmarje (Uradni list SRS, št. 29/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 70/95, 72/98, 63/99, 59/00, 98/00, 23/02 – odl. US, 89/02 in 70/03). Na območju iz točke A) pod c) 4. člena navedene uredbe so v času izvajanja lokacijskega načrta deli občinskih prostorskih aktov iz prejšnjega odstavka v nasprotju z lokacijskim načrtom. Izvajanje teh delov občinskih prostorskih aktov minister, pristojen za prostor, v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora, z odločbo zadrži do izvedbe lokacijskega načrta. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š6 Stanežiče - Vižmarje (Uradni list SRS, št. 29/89 in Uradni list RS, št. 58/92, 70/95, 72/98, 63/99, 59/00, 98/00, 23/02 - odločba US, 89/02, 70/03 - dve odločbi US, 63/07) NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO Uradni list SRS, št. 29/89-1590 Uradni list RS, št. 58/92-2673 Uradni list RS, št. 70/95-3241 Uradni list RS, št. 72/98-3588 Uradni list RS, št. 63/99-3060 Uradni list RS, št. 59/00-2701 Uradni list RS, št. 98/00-4131 Uradni list RS, št. 23/02-1023 (odločba Ustavnega sodišča o ugotovitvi, da je odlok o spremembah PUP 59/00 v neskladju z zakonom) Uradni list RS, št. -
Šmartn-Šmih 15.1.2011
Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Šmartn-Šmih 15.1.2011 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Šmartno – Cerklje na Gorenjskem ŠMARTNO (v Brdih), 5211 Kojsko, Šmartno 43 (S. Martino di Quisca, St. -
Razpis Poletne Gasilske Šole Gasilske Zveze Ljubljana V Letu 2018
G A S I L S K A Z V E Z A L J U B L J A N A KOMISIJA ZA MLADINO Komisija za mladino Gasilska zveza Ljubljana Vojkova 19 1000 Ljubljana Komisijam za mladino GZL Datum: 7. 5. 2018 RAZPIS POLETNE GASILSKE ŠOLE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA V LETU 2018 Na podlagi PRAVILNIKA O MERILIH ZA UDELEŽBO NA LETOVANJU GASILSKE MLADINE V GZL, ki ga je Komisija sprejela na svoji 4. redni seji, dne 20. 3. 2000 in dopolnila na 30. redni seji z dne 31. 3. 2008, razpisujemo poletno gasilsko šolo GZL. Poletna gasilska šola „BOHINJ 2018“ bo potekala v Gozdni šoli ZTS v Bohinju od sobote, 23. 6. 2018, do sobote, 30. 6. 2018. Na taborjenje se lahko prijavi gasilska mladina PGD članic GZL. Zveza bo sofinancirala desetino mladih z mentorjem (9+1), v razpisu izbranih PGD, v starostni kategoriji pionirji, mladinci in pripravniki (letnica rojstva 2000–2011). V primeru izrednih razmer se društvu na skupino otrok odobri še en mentor. Financira se ga enako kot prvega mentorja. Mentor, ki spremlja gasilsko mladino, mora biti polnoleten. Če bo otrok več (več kot 9), plača PGD vsakega naslednjega otroka v celoti. Prav tako tudi drugega mentorja. Prednost pri udeležbi ima letos 2. skupina, v kateri so naslednja društva: Brdo, Ježica, Kozarje, Medno, Slape, Sostro, Sp. Šiška, Stanežiče, Štepanjsko naselje, Trnovo, Zg. Kašelj. Predvideni stroški PGŠ bodo 190 € na osebo. Delitev stroškov je 40 % Komisija za mladino GZL (76 € na osebo) in 60 % PGD (114 € na osebo). K razpisu je priložen prijavni list, kjer vpišete podatke udeležencev. -
Abstract Template
Acta hydrotechnica 28/49 (2015), Ljubljana Open Access Journal ISSN 1581-0267 Odprtodostopna revija UDK/UDC: 551.311.211:556.536(497.4) Prejeto/Received: 05.04.2016 Pregledni znanstveni članek – Review scientific paper Sprejeto/Accepted: 07.07.2016 THE SAVA RIVER CHANNEL CHANGES IN SLOVENIA SPREMEMBE STRUGE REKE SAVE V SLOVENIJI Matjaž Mikoš1,*, Peter Muck2, Vlado Savić3 1 Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija 2 Zaboršt pri Dolu 76A, 1262 Dol pri Ljubljani, Slovenija 3 Agencija Republike Slovenije za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, Slovenija Abstract Large alluvial rivers are often subject to changes in their planform, channel form (cross sections), and longitudinal profile of their channels; also due to human interventions such as river navigation and flood protection works. We have shown such temporal changes in two severely modified reaches of the gravel-bed river Sava, the largest river in Slovenia (11,735 km2). The Ljubljanska Sava has significantly changed since the 19th century until today and this is largely due to long-term regulation of its channel, and later due to construction of hydroelectric power stations upstream of this section. The Lower Sava River, downstream of the confluence with the Savinja River, is severely modified due to regulation works and in the last years due to hydro power plants, in the reach at the Nuclear Power Plant Krško also due to the Krško weir. This study contributes to the understanding of fluvial processes when assessing the Sava River sediment budget, especially at the cross section with the Republic of Croatia. -
Kaj Ogroфa Vire Pitne Vode V Ljubljani?
Promet na meteorno neurejenih prometnicah in nevarnost havarij - poπkodb prevoznih sredstev med prevaæanjem tovora po cestah, katerih trase potekajo prek vodovarstvenih obmoËij (Obvozna in ©martinska cesta ter severna in zahodna ljubljanska obvoznica). Kaj ogroæa vire pitne vode Naselitev, kadar je ta povezana z neurejenim odvajanjem komunalnih, v Ljubljani? tehnoloπkih in padavinskih odpadnih voda (uniËena javna kanalizacija zaradi korozivnih odpadnih voda iz Nelegalni posegi v prostor (divja industrijske in obrtne dejavnosti, odlagaliπËa, odkop gramoza in proda, pretoËne greznice itd.). nedovoljeni odvzemi podzemne vode za namakanje, ogrevanje ali sanitarno vodo itd.). Kmetijska dejavnost z neustrezno ali prekomerno uporabo rastlinskih hranil in pesticidov (sredstev za zatiranje insektov, plevela, gliv itd.). Neurejena skladiπËa nevarnih in πkodljivih snovi ter cisterne za kurilno olje s preteËeno æivljenjsko dobo. Industrija, obrt in storitvena dejavnost (uporaba, skladiπËenje in neprimerno Malomarno vedenje posameznikov odstranjevanje nevarnih snovi, kot so (zlivanje nevarnih snovi - lahkohlapnih lahkohlapni klorirani ogljikovodiki, Nepravilna raba sredstev za zatiranje organskih topil iz Ëistilnic v zemljino). πest-valentni krom itd.). plevela v zasebni rabi, ob prometnicah in na meteorno neurejenih povrπinah (na primer parkiriπËa, obraËaliπËa). “Voda, brez okusa si, brez barve, brez vonja, ne moremo te doloËiti; okuπamo te, pa te ne poznamo. Æivljenju nisi potrebna: ti si æivljenje.” SAUVAGE de Saint Marc »ista voda = zdravje = kakovostno æivljenje... LjubljanËanke in LjubljanËani pijemo danes S to zloæenko, prvo v nizu gradiv o zaπËiti virov Ëisto, zdravstveno ustrezno, naravno pitno pitne vode v Ljubljani, æelimo predvsem vodo, ki je ni treba umetno preËiπËevati. Prav prispevati k razumevanju obËutljivosti virov zdrava voda, ki nam priteËe iz pipe, govori o pitne vode in poiskati odgovore na nekatera kakovosti naπega æivljenja, dolgoroËno pa celo o temeljna vpraπanja, na katera se odgovori naπem obstoju. -
Public Transport in the Ljubljana Urban Region 1 Contents
Public transport in the Ljubljana Urban Region 1 Contents Address of Zoran Janković, President of the Council of the Ljubljana Urban Region and Mayor of Ljubljana 9Mayors of the Ljubljana Urban Region on public transport Lilijana Madjar: Yes, it is time for sustainable mobility in the Ljubljana Urban Region 15 Interview with Stephen Atkins by Jurij Kobal – Public transport is a key component 21 in the self-esteem of every European capital Views of the members of the select project group on public transport 25 Omega consult d. o. o.: ‘Expert guidelines for the regulation of regional public transport’ (a summary) 41117 Priority projects of the Ljubljana Urban Region 2 Zoran Janković Address of the president of the Council of the Ljubljana Urban Region and Mayor of the Municipality of Ljubljana Transport significantly contributes to contemporary development, as it overcomes distances and connects people. Apart from its indispensable role in everyday life, its long-term impact on society and the environment increasingly calls for attention. Functional, quality and professional transport management determines the development path both of the region and the State. Hence the project ‘Expert guidelines for the regulation of regional public transport’ is an excellent foundation for the regulation and establishment of quality public passenger transport on the principles of sustainable mobility by 2027. At the Municipality of Ljubljana we have set out a long-term programme for public transport and designed activities needed for its implementation. What are the most important projects through which we wish to achieve greater efficiency and safety in public transport, and the use of alternative fuels, as well as encourage cycling and walking? · By closing the city centre to traffic, newly re-designed public spaces such as Prešeren Square (Prešernov trg) and the Three Bridges (Tromostovje), Ciril-Metod Square (Ciril Metodov trg), Breg, Krakovo Embankment (Krakovski nasip), Špica and Trnovo Quay (Trnovski pristan) are intended for pedestrians and cyclists. -
Seznam Vključenih V Zavarovanje
SJN MOL PRILOGA ŠT. 1 Zavarovanje oseb, premoženja in premoženjskih interesov za Mestno občino Ljubljana in pravne osebe, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana in druge pravne osebe, v katerih ima Mestna občina Ljubljana prevladujoč vpliv pri upravljanju ali nadzorovanju - 1.1.2015 do 31.12.2018 Zap. Sklop Davčna št. Matična Naziv Skrajšan naziv Naslov Poštna št./ Kraj Pogodbena zavarovalnica št. št. oz. IŠ za DDV številka 1 1 SI67593321 5874025000 Mestna občina Ljubljana Mestna občina Ljubljana Mestni trg 1 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 2 1 SI41717031 1719572000 Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana Zarnikova ulica 3 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 3 1 SI51149877 5089913000 Osnovna šola Bežigrad OSNOVNA ŠOLA BEŽIGRAD Črtomirova ulica 12 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 4 1 43397883 5084512000 Osnovna šola Bičevje Splitska ulica 13 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 5 1 44901062 5623758000 Osnovna šola Božidarja Jakca Nusdorferjeva ulica 10 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. OŠ Danile Kumar, Ljubljana, 6 1 SI42494940 5083389000 Osnovna šola Danile Kumar Godeževa ulica 11 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. Godeževa 11 7 1 SI69049408 5083397000 Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Trg 9. maja 1 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 8 1 79401392 5204950000 Osnovna šola Dravlje OŠ DRAVLJE Klopčičeva ulica 1 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 9 1 55290639 5086701000 Osnovna šola Franca Rozmana Staneta Prušnikova ulica 85 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 10 1 SI75844818 5083419000 Osnovna šola Franceta Bevka Ulica Pohorskega bataljona 1 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 11 1 SI23541300 5084369000 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova ulica 16 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. -
Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110 -
App. E1.1 - the Earthquake of 25 May 1448 in Catalonia
"A Basic European Earthquake Catalogue and a Database for the evaluation of long-term seismicity and seismic hazard" (BEECD) App. E1.1 - The earthquake of 25 May 1448 in Catalonia study by Salicrú i Lluch R., 1995. The 1448 earthquake in Catalonia. Some effects and local reactions. Annali di Geofisica, 38, pp. 503-513 short comment by V. Castelli For this earthquake the BEECD WF contains the following entry, coming from the input PEC MEM83. The root is to be considered "hidden" among the references supplied by this PEC. Ds Ye Mo Da Ho Mi Ax R Rc Nmo Ix Io Lat Lon Mm MEM83 1448 05 24 01 30 CARDEDEU.B HID 3C - 0 80 41.633 02.333 - This earthquake has been recently studied by Salicrú i Lluch (1995). Brief analysis of the sources used by the study The study starts from a summary of the available dataset, collected by the leading Catalan seismological compilation (Fontserè and Iglésies, 1971) and consisting of "several contemporary chronistic and narrative sources from Barcelona [...] Perpinyà [...] Vic [...] and Girona [...]". The study then goes on to improve this reasonably good, but uneven dataset by adding new, unpublished contemporary sources and giving a new interpretation of a document already known to Fontserè and Iglésies (1971), which connected it to an earthquake occurred in September 1450. The study shows that it was written on July 1450 and could therefore be related to the previous event. The new data come from the episcopal archives of Barcelona and the central archives of the Aragonese kingdom (ACA, 1453; Acords, 1424-1451; ADV, 1450; Dietari, 1411-1458; ADB, 1448-1453; Jornades, 1411-1484; Revista, 1881). -
Objava Prejemnikov Sredstev Na Podlagi Javnega Razpisa Za
Objava prejemnikov sredstev na podlagi Javnega razpisa za dodelitev državnih pomoči za programe razvoja podeželja v Mestni občini Ljubljana v letu 2012‐ za pomoči po uredbi za skupinske izjeme in pomoči de minimis (Uradni list RS, št. 86/11). Okvirna višina predvidenih sredstev za sofinanciranje na podlagi javnega razpisa je bila 117.000,00 EUR. Na javni razpis je prispelo 25 vlog, od tega se je v postopek ocenjevanja uvrstilo 22 vlog. V sofinanciranje za leto 2012 je bilo sprejetih 18 vlog v skupni višini sofinanciranja 117.000,00 EUR. Seznam prejemnikov sredstev: Zap. Prejemnik sredstev Naziv programa oz. Doseženo št. Znesek št. projekta točk sofinanciranja v letu 2011 1. Ivan Porenta Investicije v rastlinsko 60 9.448,00 Češnjica 14 1261 pridelavo ‐ nakup Ljubljana‐Dobrunje novega rastlinjaka 2. Ivan Porenta Investicije v rastlinsko 60 3.292,83 Češnjica 14 1261 pridelavo ‐ nakup Ljubljana‐Dobrunje novega rastlinjaka 3. Feliks Dovč Investicije v rastlinsko 50 9.448,00 Saveljska cesta 87 pridelavo ‐ nakup 1000 Ljubljana novega rastlinjaka 4. Janko Jenko Investicije v 85 3.089,84 Mladinska ulica 85 živinorejsko 1000 Ljubljana proizvodnjo‐nakup opreme hlevov‐boks in iglu za teleta,kontejner za osemenjevanje, objemka za boke krav vrtljiva krtača, 5. Ivan Oven Investicije v rastlinsko 75 561,34 Sadinja vas 12 pridelavo ‐ postavitev 1261 Ljubljana‐ nasada špargljev Dobrunje 6. Vojko Adamič Investicije v 65 9.448,00 Mali vrh pri živinorejsko Prežganju 5 proizvodnjo‐nakup 1129 Ljubljana‐ opreme hlevov‐molzna Zalog oprema 7. Jože Okorn Investicije v 85 9.063,28 Rašica 13 živinorejsko 1211 Ljubljana ‐ proizvodnjo ‐ nakup Šmartno materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živ. -
Mesta in Urbano Omrežje V Sr Sloveniji Značilnosti Njihovega Razvoja in Družbenogospodarskega Pomena S Posebnim Ozirom Na Mala Mesta
MESTA IN URBANO OMREŽJE V SR SLOVENIJI ZNAČILNOSTI NJIHOVEGA RAZVOJA IN DRUŽBENOGOSPODARSKEGA POMENA S POSEBNIM OZIROM NA MALA MESTA (Z 20 KARTAMI IN GRAFIKONI V TEKSTU, S 3 BARVNIMI KARTAMI V PRILOGI, S 47 TABELAMI V GLAVNEM TEKSTU IN 12 TABELAMI V ANGLEŠKEM POVZETKU) THE TOWNS OF SLOVENIA SOME CHARACTERISTICS OF THEIR DEVELOPMENT AND SOCIOECONOMIC SIGNIFICANCE AND OF THE URBAN NETWORK (WITH 20 FIGURES AND GRAPHS IN TEXT, WITH 3 COLOURED MAPS IN ANNEX, 47 TABELS IN TEXT AND 12 TABELS IN ENGLISH SUMMARY) IGOR VRISER Osnova razpravi je raziskovalna naloga »Mala mesta v SR Sloveniji«, ki jo je financiral Sklad Borisa Kidriča na podlagi pogodbe, sklenjene med njim in Inštitutom za geografijo Univerze v Ljubljani z dne 15. avgu- sta 1967. Njen nosilec je bil dr. Igor V r i š e r, izredni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani, pri njej pa je sodelovala prof. Mira L o j k, so- delavec inštituta. Risbe je izrisal Ciril Vojvoda, kartograf. Podatke o številu in strukturi zaposlenih v mestih, o njihovih osebnih dohodkih in o ustvarjenem družbenem proizvodu in narodnem dohodku v mestih SR Slovenije je zbral Zavod za statistiko v Ljubljani. Inštitut za ekonom- ske raziskave v Ljubljani je zbiranje nekaterih zgoraj naštetih podatkov posebej finančno podprl. Prvotna razprava je bila pred predajo v tisk, januarja 1973, dopol- njena in delno predelana. Predvsem so upoštevani predhodni rezultati popisa prebivalstva iz 1. 1971 glede urbanizacije, velikosti mest in mest- nega prebivalstva, medtem ko so podatki o zaposlenih, družbenem pro- izvodu, narodnem dohodku in osebnih dohodkih zaposlenih ostali ne- spremenjeni in veljajo za leto 1966.