Program oskrbe s pitno vodo je sestavljen v skladu z določili 28. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, dopisom MOP št.: 430‐90/2007/40 z dne 18.09.2008 in Navodili za pripravo programa oskrbe s pitno vodo (navodilo MOP št. 35406‐229/2008/1 z dne 10.9.2008).
KAZALO
1 OSNOVNI PODATKI ...... 1 1.1 Podatki o izvajalcu javne službe ...... 1 1.2 Območje izvajanja javne službe ...... 1 1.3 Predpisi, ki določajo način izvajanja javne službe...... 6 1.3.1 Opis obstoječega načina oskrbe s pitno vodo in stanja vodovodnih sistemov ...... 7 2 JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO ...... 13 2.1 Vzpostavljanje evidenc upravljavca javnega vodovoda ...... 13 2.2 Vodovodni sistemi ...... 14 2.3 Objekti in oprema javnega vodovoda ...... 17 2.4 Črpališča ...... 37 2.5 Količine iz vodovodnega sistema odvzete vode ...... 42 2.6 Pričakovane težave pri zagotavljanju zadostnih količin pitne vode v letu 2013 ...... 42 2.6.1 Opis problematike centralnega vodovodnega sistema ...... 43 2.6.2 Opis problematike lokalnega vodovodnega sistema Rakitna ...... 46 2.6.3 Opis problematike lokalnega vodovodnega sistema Lipoglav ...... 46 2.6.4 Opis problematike lokalnega vodovodnega sistema Prežganje ...... 47 2.6.5 Opis problematike lokalnega vodovodnega sistema Mali Vrh ...... 49 2.6.6 Opis problematike lokalnega vodovodnega sistema Šmarna gora ...... 49 2.7 Problematika iskanja vodnih izgub na lokalnih vodovodnih sistemih ...... 51 2.8 Količina odvzete (prodane) vode uporabnikov javne službe vodovodnega sistema ...... 52 3 JAVNO HIDRANTNO OMREŽJE IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE...... 53 3.1 OPREDELITEV VIROV ZA ZAGOTAVLJANJE VODE ZA GAŠENJE ...... 53 3.1.1 Splošne zahteve za oskrbo z vodo hidrantnih omrežij ...... 54 3.1.2 Javno vodovodno omrežje ...... 54 3.2 Zunanji hidrantni priključki ...... 55 3.2.1 Nadzemni hidranti ...... 55 3.2.2 Podzemni hidranti ...... 55 3.2.3 Načini vgradnje hidrantov ...... 55 3.4 Vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod ...... 56 3.4.1 Postopki vzdrževanja javnega hidrantnega omrežja ...... 56 3.5 Program spremljanja delovanja hidrantov ...... 58 3.6 Ocena stroškov vzdrževanja hidrantnega omrežja na letni ravni ...... 59 4 VODNI VIRI PITNE VODE ...... 64 4.1 Opis ...... 64
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
5 ZASEBNI VODOVODI NA OBMOČJU OBČINE ...... 73 5.1 Vzpostavljene evidence zasebnih vodovodov ...... 73 5.2 Podatki o zasebnih vodovodnih sistemih ...... 75 6 ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE V JAVNEM VODOVODNEM SISTEMU ...... 96 7 OBVEŠČANJE UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE O POGOJIH OSKRBE S PITNO VODO ...... 98 7.1 Obveščanje uporabnikov v primeru prekinitev dobav pitne vode zaradi izpada delovanja sistema ...... 98 7.1.1 Obveščanje o interventnih vzdrževalnih delih ...... 98 7.1.2 Obveščanje o načrtovanih vzdrževalnih ali obnovitvenih delih ...... 99 7.2 Obveščanje uporabnikov v primeru neskladnosti pitne vode glede na določbe Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) ...... 99 7.3 Drugi načini obveščanja javnosti ...... 102 7.4 Novosti o načinu obveščanja uporabnikov v letu 2013 ...... 103 8 NAČRT ZMANJŠEVANJA VODNIH IZGUB ...... 104 8.1 Dosedanji ukrepi ...... 104 8.2 Predvideni ukrepi ...... 105 8.3 Vodna bilanca za leto 2011 ...... 106 9 NAČRT ZAGOTAVLJANJA REZERVNIH VODNIH VIROV ...... 114 9.1 Zagotavljanje nadomestne oskrbe s pitno vodo na območju lokalnih vodovodnih sistemov ...... 116 10 RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA ...... 117 10.1 Razvojni načrt obstoječih lokalnih vodovodnih sistemov ...... 117 10.2 Pojasnilo k razvojnim načrtom ...... 118 10.3 Razvoj storitev oskrbe s pitno vodo na območjih opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske službe ...... 119 11 VIRI IN LITERATURA...... 120
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o.
1 OSNOVNI PODATKI
V tem poglavju so podani osnovni podatki o izvajalcu obvezne občinske javne službe1 in območjih upravljanja komunalne storitve oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
1.1 Podatki o izvajalcu javne službe
Tabela 1.1: Podatki o izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo
NAZIV: JAVNO PODJETJE VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. NASLOV: Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana ID DDV: SI64520463 ODGOVORNA OSEBA: Krištof Mlakar, univ. dipl. prav. KONTAKTNA OSEBA: Jože Tomec, univ. dipl. inž. stroj. TELEFONSKA ŠTEVILKA: 01 58 08 401, 01 58 08 101 FAX: 01 58 08 402, 01 58 08 202 E‐ POŠTA: voka@vo‐ka.si ORGANIZACIJSKA OBLIKA IZVAJALCA SLUŽBE: Družba z omejeno odgovornostjo
1.2 Območje izvajanja javne službe
V nadaljevanju je podan seznam občin in naselij, kjer kot javna služba izvajamo oskrbo s pitno vodo in za katere je pripravljen program oskrbe (Tabela 1.2 in Tabela 1.3).
Tabela 1.2: Seznam občin, v katerih podjetje izvaja oskrbo s pitno vodo.
ŠTEVILO ŠTEVILO PREBIVALCEV, KI SE S PITNO VODO IME OBČINE ID OBČINE PREBIVALCEV OSKRBUJEJO V OKVIRU JAVNE SLUŽBE
BREZOVICA 8 11838 3863 DOBROVA‐POLHOV GRADEC 21 7663 543 DOL PRI LJUBLJANI 22 5790 5428 GROSUPLJE 32 19737 140 LJUBLJANA 61 299011 296601 ŠKOFLJICA 123 9838 8660 SKUPAJ 353877 315235
1 Organizacijska oblika v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št. 32/1993, sprem. Ur.l. RS, št. 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, 57/2011) JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 1/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 1.3: Seznam naselij
ŠT. PREBIVALCEV ŠT. OSKRBOVANIH MID občine IME NASELJA MID naselja V NASELJU PREBIVALCEV 11026869 / 0 19,737 140 11026745 Babna Gora 10111100 188 0 11026745 Belica 10111200 41 0 11026753 Beričevo 10110000 459 459 11027849 Besnica 10110100 233 0 11026745 Brezje pri Dobrovi 10111200 415 0 11027849 Brezje pri Lipoglavu 10110100 75 0 11026591 Brezovica pri Ljubljani 10111200 3,052 2,889 11026753 Brinje 10110000 230 230 11026745 Briše pri Polhovem Gradcu 10111300 171 0 11026745 Butajnova 10111300 235 0 11027849 Češnjica 10110100 125 20 11027849 Črna vas 10111300 879 879 11026745 Črni Vrh 10111300 299 0 11026745 Dobrova 10111400 992 0 11026753 Dol pri Ljubljani 10110000 239 239 11027504 Dole pri Škofljici 10111400 52 0 11026591 Dolenja Brezovica 10111400 54 0 Dolenja vas pri Polhovem 11026745 Gradcu 10111400 247 0 11027849 Dolgo Brdo 10110100 60 0 11026753 Dolsko 10110100 621 621 11026745 Draževnik 10111500 121 0 11027504 Drenik 10111500 67 67 11027849 Dvor 10110600 143 143 11026745 Dvor pri Polhovem Gradcu 10111500 139 0 11026745 Gabrje 10111500 468 0 11027849 Gabrje pri Jančah 10110200 103 0 11027504 Glinek 10111500 150 149 11026591 Gorenja Brezovica 10111500 54 0 11027504 Gorenje Blato 10111500 246 240 11026591 Goričica pod Krimom 10111600 168 0 11027504 Gradišče 10111600 805 805 11027504 Gumnišče 10111600 162 158 11026745 Hrastenice 10111700 51 0 11026745 Hruševo 10111700 474 0 11027849 Janče 10110200 20 0 11027849 Javor 10110200 171 0 11026591 Jezero 10111800 781 0 11026753 Kamnica 10110200 408 408 11026591 Kamnik pod Krimom 10111800 958 0
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 2/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ŠT. PREBIVALCEV ŠT. OSKRBOVANIH MID občine IME NASELJA MID naselja V NASELJU PREBIVALCEV 11027504 Klada 10111800 57 0 11026753 Kleče pri Dolu 10110000 141 141 11026753 Klopce 10110200 79 0 11026745 Komanija 10111800 85 85 11026753 Križevska vas 10110200 53 0 11027504 Lanišče 10111900 241 241 11027504 Lavrica 10111900 2,655 2,641 11026753 Laze pri Dolskem 10110200 270 220 11027849 Lipe 10112000 98 93 11027849 Ljubljana 10110100 290,705 290,286 11026745 Log pri Polhovem Gradcu 10112000 13 0 11027849 Mali Lipoglav 10110200 239 239 11027849 Mali Vrh pri Prežganju 10110200 81 77 11027849 Malo Trebeljevo 10110300 193 193 11027849 Medno 10110700 440 440 11026591 Notranje Gorice 10112100 1,867 0 11027504 Orle 10112200 227 0 11026745 Osredek pri Dobrovi 10112200 77 0 11026753 Osredke 10110300 75 58 11026869 Pance 10110300 90 90 11026753 Petelinje 10110300 87 87 11027504 Pijava Gorica 10112200 805 805 11026745 Planina nad Horjulom 10112200 119 0 11026591 Planinca 10112200 2 0 11027504 Pleše 10112200 48 38 11026591 Plešivica 10112300 184 0 11026753 Podgora pri Dolskem 10110000 274 274 11027849 Podgrad 10110300 251 197 11027849 Podlipoglav 10110300 218 0 11027504 Podmolnik 10110300 483 113 11026591 Podpeč 10112300 567 0 11026591 Podplešivica 10113200 273 0 11026745 Podreber 10112300 157 0 11026745 Podsmreka 10112300 452 452 11026745 Polhov Gradec 10112400 656 0 11026745 Praproče 10112400 102 0 11026591 Preserje 10112500 356 0 11026591 Prevalje pod Krimom 10112500 190 0 11027849 Prežganje 10110300 153 153 11026745 Pristava pri Polh. Gradcu 10112500 125 0 11026591 Rakitna 10112500 716 716 11027849 Rašica 10110700 172 172 11027849 Ravno Brdo 10110400 53 0
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 3/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ŠT. PREBIVALCEV ŠT. OSKRBOVANIH MID občine IME NASELJA MID naselja V NASELJU PREBIVALCEV 11026745 Razori 10112600 112 0 11027504 Reber pri Škofljici 10112600 126 0 11027849 Repče 10110400 69 69 11026745 Rovt 10112600 56 0 11027849 Sadinja vas 10110400 477 460 11026745 Selo nad Polhovim Gradcem 10112700 36 0 11027849 Selo pri Pancah 10110400 53 53 11026753 Senožeti 10110400 794 793 11026745 Setnica ‐ del 10112700 43 0 11026745 Setnik 10112700 190 0 11026745 Smolnik 10112700 151 0 11026869 Smrjene 10112700 779 779 11027849 Spodnje Gameljne 10110800 591 591 11026745 Srednja vas pri Polh. Grad. 10112800 188 0 11027849 Srednje Gameljne 10110800 714 714 11026745 Srednji Vrh 10112800 100 0 11027849 Stanežiče 10110900 751 751 11026745 Stranska vas 10112800 272 6 11026745 Šentjošt nad Horjulom 10112900 395 0 11027849 Šentpavel 10110400 104 0 11027504 Škofljica 10112900 2,352 2,290 11026745 Šujica 10112900 493 0 11027849 Toško Čelo 10110900 18 0 11027849 Tuji Grm 10110400 70 0 11027849 Veliki Lipoglav 10110400 50 50 11027849 Veliko Trebeljevo 10110400 95 95 11026753 Videm 10110100 828 828 11026753 Vinje 10110500 480 456 11027849 Vnajnarje 10110500 117 0 11026591 Vnanje Gorice 10113100 2,299 258 11027849 Volavlje 10110500 183 174 11027504 Vrh nad Želimljami 10113100 298 298 11026753 Vrh pri Dolskem 10110500 21 0 11026753 Zaboršt pri Dolu 10110100 352 342 11026753 Zagorica pri Dolskem 10110500 107 0 11027849 Zagradišče 10110500 92 0 11026753 Zajelše 10110100 272 272 11027504 Zalog pri Škofljici 10113100 148 145 11027849 Zgornja Besnica 10110500 117 30 11027849 Zgornje Gameljne 10111100 525 519 11026591 Žabnica 10113200 317 0 11027504 Želimlje 10113200 620 4
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 4/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 1.4: Seznam naselij, kjer se je storitev oskrbe s pitno vodo v letu 2011 izvajala na osnovi posebne pogodbe
MID MID ŠT. PREB. V ŠT. OSKRBOVANIH OBČINA IME NASELJA OBČINE NASELJA NASELJU PREBIVALCEV ‐ ‐ ‐ ‐ ‐ ‐
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 5/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
1.3 Predpisi, ki določajo način izvajanja javne službe
Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne javne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja država oziroma občina ali druga lokalna skupnost zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Pojem javna gospodarska služba se z družbenim razvojem spreminja, medtem ko nekateri značilni elementi ostajajo enaki. Sodobna družba temelji na komunalnih dejavnostih, s katerimi se zadovoljujejo osnovne potrebe posameznikov in družbe. S pravnega vidika je področje oskrbe s pitno vodo storitev, ki se organizacijsko izvaja v okviru gospodarske javne službe in je zaradi posebnega pomena opredeljeno kot gospodarska javna služba, ki je urejena z zakoni in podzakonskimi akti ter standardi in pravilniki stroke.
Javna služba torej predstavlja zbir vseh tistih dejavnosti, ki so nujno potrebne za delovanje in razvoj družbe, ki se zaradi družbenega pomena opravljajo z intervencijo države v okviru posebne pravne ureditve.
Predpisi, ki določajo način izvajanja javne službe so:
Zakon o varstvu okolja (ZVO‐1) (Ur.l. RS, št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006, 39/2006, 49/2006, 66/2006, 112/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012),
Zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS) (Ur.l. RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006 38/2010‐ZUKN, 57/2011),
Zakon o vodah (ZV‐1) (Ur. l. RS, št. 67/2002, 110/2002, 2/2004, 41/2004, 57/2008, 57/2012),
Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS) (Ur.l. RS, 52/2000, 42/2002 in 47/2004),
Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19 in 35/2004, 26/2006, 92/2006 in 25/2009),
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 35/2006, sprem. 41/2008, 28/2011),
Uredbo (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane,
Uredba evropskega parlamenta in sveta št. 825/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil,
Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Ur. l. RS, št. 64/2004 in 5/2006, 58/2011),
Uredba o standardih kakovosti podzemne vode (Ur.l. RS, št. 100/2005 in 25/2009),
Pravilnik o kriterijih za označevanje vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda (Ur.l. RS, št. 88/2004, sprem. 71/2009),
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Ur.l. RS 120/04, sprem. 07/06, 1/2012, 44/2012),
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Ur.l. RS 115/07 in 9/2008, sprem. 65/2012),
Odloki o oskrbi s pitno vodo posameznih občin (glej točko 1.3.1).
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 6/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
1.3.1 Opis obstoječega načina oskrbe s pitno vodo in stanja vodovodnih sistemov
JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. oskrbuje s pitno vodo preko 315 tisoč prebivalcev Mestne občine Ljubljana in dele primestnih občin Brezovica, Škofljica, Dol pri Ljubljani, Dobrova‐Polhov Gradec, in Grosuplje. Oskrbo z vodo zagotavljajo vodovodni sistemi, sestavljeni iz vodnjakov, prečrpalnic, vodohranov in omrežja iz različnih materialov in dimenzij cevi. Pretežni del oskrbe s pitno vodo izvajamo preko centralnega vodovodnega sistema, manjša naselja pa so oskrbovana preko lokalnih vodovodnih sistemov Lipoglav, Pijava Gorica in Rakitna, vsi ti sistemi so v upravljanju našega podjetja. Oskrba s pitno vodo poteka tudi preko treh lokalnih vodovodnih sistemov Prežganje, Mali Vrh pri Prežganju in Šmarna Gora, kjer izvajamo obratovanje in vzdrževanje pogodbeno za Mestno občino Ljubljana (na enak način zagotavljamo oskrbo s pitno vodo naselju Rašica, ki se napaja iz centralnega vodovodnega sistema).
Vodovodni sistemi delujejo kot zaokrožene celote in oskrbujejo prebivalce s pitno vodo v eni ali več občinah.
Na vseh vodovodnih sistemih v upravljanju se ne glede na pogodbeni odnos med izvajalcem in občino izvaja notranji nadzor nad skladnostjo in zdravstveno ustreznostjo pitne vode glede na določbe Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/2009) na osnovi HACCP načrta, ki opredeljuje mesta in frekvenco vzorčenja glede na oceno tveganja. O rezultatih nadzora se tekoče obvešča ZIRS OE Ljubljana.
Predpisi, na podlagi katerih se izvaja javna služba oskrbe s pitno vodo v posamezni občini, (številka in datum objave predpisa) ter način spremljanja dela izvajalca javne službe, so navedeni v nadaljevanju za vsako občino posebej.
Tabela 1.5: Predpisi v Mestni občini Ljubljana
OBČINA MESTNA OBČINA LJUBLJANA MID OBČINE 61
PREDPIS O DOLOČITVI IZVAJALCA JAVNE DATUM OBJAVE OBJAVA SLUŽBE (Ur.l. RS, št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006, 39/2006, Zakon o varstvu okolja 22.4.2004 49/2006, 66/2006, 112/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012) (Ur.l. RS 32/93, 30/98, 127/2006, Zakon o gospodarskih javnih 17.6.1993 127/2006, službah 38/2010‐ZUKN, 57/2011)
12.04.2001, (Ur.l. RS 26/01, 28/01, 42/07, Statut Mestne občine Ljubljana 15.05.2007 66/07, 15/12)
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 7/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
PREDPIS O NAČINU IZVAJANJA JAVNE DATUM OBJAVE OBJAVA SLUŽBE
Odlok o oskrbi s pitno vodo 17.2.2006 Ur.l. RS 17/06
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi s 4.7.2007 Ur.l. RS 59/07 pitno vodo Odlok o dopolnitvi Odloka o oskrbi s pitno vodo 23.4.2012 Ur. l. RS, št. 34/12
DRUGI PREDPISI, KI DOLOČAJO IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S DATUM OBJAVE OBJAVA PITNO VODO
Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, Pravilnik o pitni vodi 01.03.2004 92/06 in 25/09
Ur. l. RS 35/06, sprem. 41/08, Pravilnik o oskrbi s pitno vodo 4.4.2006 28/11)
Tabela 1.6: Predpisi v občini Brezovica
OBČINA BREZOVICA MID OBČINE 8
PREDPIS O DOLOČITVI IZVAJALCA JAVNE DATUM OBJAVE OBJAVA SLUŽBE
Odlok o gospodarskih javnih 10.05.1996 Ur. l. RS, št. 24/96 službah v občini Brezovica
PREDPIS O NAČINU IZVAJANJA JAVNE DATUM OBJAVE OBJAVA SLUŽBE
Odlok o oskrbi s pitno vodo (v 30.12.2008 Ur.l. RS, št. 125/2008 občini Brezovica) Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s 20.8.2012 Ur.l. RS, št. 63/12 pitno vodo v občini Brezovica
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 8/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
DRUGI PREDPISI, KI DOLOČAJO IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S DATUM OBJAVE OBJAVA PITNO VODO
Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, Pravilnik o pitni vodi 01.03.2004 92/06 in 25/09
Ur. l. RS 35/06, sprem. 41/08, Pravilnik o oskrbi s pitno vodo 4.4.2006 28/11)
Tabela 1.7: Predpisi v občini Škofljica
OBČINA ŠKOFLJICA MID OBČINE 123
PREDPIS O DOLOČITVI IZVAJALCA JAVNE DATUM OBJAVE OBJAVA SLUŽBE (Ur.l. RS, št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006, 39/2006, Zakon o varstvu okolja 22.4.2004 49/2006, 66/2006, 112/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012)
Odlok o gospodarskih javnih 11.10.1996 Ur.l. RS 56/96 službah
Statut občine Škofljica 8.1.2010 Ur.l. RS 1/2010
PREDPIS O NAČINU IZVAJANJA JAVNE DATUM OBJAVE OBJAVA SLUŽBE
Odlok o oskrbi s pitno vodo 26.10.2007 Ur.l. RS 98/07
DRUGI PREDPISI, KI DOLOČAJO IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S DATUM OBJAVE OBJAVA PITNO VODO
Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, Pravilnik o pitni vodi 01.03.2004 92/06 in 25/09
Ur. l. RS 35/06, sprem. 41/08, Pravilnik o oskrbi s pitno vodo 4.4.2006 28/11)
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 9/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 1.8: Občinski predpisi v občini Dol pri Ljubljani
OBČINA DOL PRI LJUBLJANI MID OBČINE 22
PREDPIS O DOLOČITVI IZVAJALCA JAVNE DATUM OBJAVE OBJAVA SLUŽBE (Ur.l. RS, št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006, 39/2006, Zakon o varstvu okolja 22.4.2004 49/2006, 66/2006, 112/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012) (Ur.l. RS 32/93, 30/98, 127/2006, Zakon o gospodarskih javnih 17.6.1993 127/2006, službah 38/2010‐ZUKN, 57/2011)
Statut občine Dol pri Ljubljani 14.6.2010 Ur.l. RS 48/2010
PREDPIS O NAČINU IZVAJANJA JAVNE DATUM OBJAVE OBJAVA SLUŽBE
Odlok o oskrbi s pitno vodo 9.5.2006 Ur.l. RS 47/06
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o oskrbi s 5.10.2007 Ur.l. RS 90/07 pitno vodo
DRUGI PREDPISI, KI DOLOČAJO IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S DATUM OBJAVE OBJAVA PITNO VODO
Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, Pravilnik o pitni vodi 01.03.2004 92/06 in 25/09
Ur. l. RS 35/06, sprem. 41/08, Pravilnik o oskrbi s pitno vodo 4.4.2006 28/11)
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 10/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 1.9: Občinski predpisi v občini Dobrova – Polhov Gradec
OBČINA DOBROVA POLHOV GRADEC MID OBČINE 21
PREDPIS O DOLOČITVI IZVAJALCA JAVNE DATUM OBJAVE OBJAVA SLUŽBE (Ur.l. RS, št. 41/2004, 17/2006, 20/2006, 28/2006, 39/2006, Zakon o varstvu okolja 22.4.2004 49/2006, 66/2006, 112/2006, 33/2007, 57/2008, 70/2008, 108/2009, 48/2012, 57/2012) (Ur.l. RS 32/93, 30/98, 127/2006, Zakon o gospodarskih javnih 17.6.1993 127/2006, službah 38/2010‐ZUKN, 57/2011)
Statut občine Dobrova – 6.4.2012 Ur.l. RS, št. 26/2012 Polhov Gradec
PREDPIS O NAČINU IZVAJANJA JAVNE DATUM OBJAVE OBJAVA SLUŽBE
Odlok o oskrbi z vodo 16.04.2010 Ur. l. RS št. 31/10, popr. 35/10
DRUGI PREDPISI, KI DOLOČAJO IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S DATUM OBJAVE OBJAVA PITNO VODO
Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, Pravilnik o pitni vodi 1.3.2004 92/06 in 25/09
Ur.l. RS, št. 35/2006, sprem. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo 4.4.2006 41/2008, 28/2011
Odlok o gospodarskih javnih službah v občini Dobrova – 11.6.1998 Ur. l. RS št. 44/98 Horjul – Polhov Gradec
Odlok o ustanovitvi režijskega 27.1.2012 Ur. l. RS št. 6/12 obrata
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 11/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
1.3.2 Predpisi in predvidene spremembe v letu 2013
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS št. 35/06, 41/08, 28/2011) v 1. členu določa zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo. Pravilnik določa vsebino: evidence vodovodov in njihovih upravljavcev, operativnega programa varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo, evidenc opravljanja storitev javne službe in lastne oskrbe s pitno vodo, katastra javnega vodovoda, programa oskrbe s pitno vodo in poročila o izvajanju javne službe.
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo nadalje v 30. členu določa prilagoditev občinskih predpisov zahtevam pravilnika:
1. Občine bi morale prilagoditi svoje predpise, ki urejajo izvajanje javne službe na njenem območju, zahtevam tega pravilnika najpozneje do 31. decembra 2008.
2. Oskrbovalna območja morajo biti v predpisu iz prvega odstavka tega člena označena na temeljni topografski karti.
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo v 31. členu določa izpolnjevanje zahtev v zvezi z oskrbo s pitno vodo, kot sledi:
1. Občine bi morale zagotoviti, da so zahteve tega pravilnika v zvezi z oskrbo s pitno vodo izpolnjene najpozneje do:
31. decembra 2008 na obstoječih poselitvenih območjih z več kot 100.000 prebivalci, 31. decembra 2009 na obstoječih poselitvenih območjih s 15.000 do vključno 100.000 prebivalci, 31. decembra 2015 na vseh obstoječih poselitvenih območjih z manj kot 15.000 prebivalci.
2. Zahteve iz prejšnjega odstavka se ne nanašajo na priključke obstoječih stavb na sekundarni vodovod, ki se morajo prilagoditi zahtevam iz 24. člena tega pravilnika ob prvi menjavi vodomera ali ob izvedbi gradbenih del na stavbi, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
3. Zahteve iz prvega odstavka tega člena so za posamezno poselitveno območje podrobneje določene v operativnem programu.
4. Izpolnjevanje zahtev iz prvega odstavka tega člena se podrobneje uredi v programu opremljanja zemljišč po predpisih o urejanju prostora.
Zaradi preglednost in razumljivosti odlokov je v nekaterih občinah je potrebna izdelava čistopisa, glede na to, da sta v veljavi tako Odlok o oskrbi s pitno vodo, kot tudi Odlok o spremembi odloka o oskrbi s pitno vodo (npr.: MOL) ter uskladiti odloke s Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 12/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Najpomembnejša naloga občin v letu 2013 bo, če naloge iz Pravilnika o oskrbi s pitno vodo ne bodo realizirane v letu 2012, medsebojna uskladitev vseh občinskih predpisov na področju izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno. Med občinami usklajeni predpisi so osnova za izvedbo kakovostnih storitev oskrbe s pitno vodo, ne glede na to na katerem ozemlju občine se izvajajo. Usklajeni predpisi so predpogoj za zagotavljanje varne in trajne oskrbe, ob zahtevani skladnosti in zdravstveni ustreznosti pitne vode.
2 JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO
2.1 Vzpostavljanje evidenc upravljavca javnega vodovoda
V tabeli 2.1 so zbrani podatki o vzpostavljenih evidencah, skladno z drugim odstavkom 33. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo. Z znakom plus (+) so označene evidence, ki so že vzpostavljene in z znakom minus (‐) so označene evidence, ki jih še nismo uspeli vzpostaviti. V opombah bo navedeno, za katere evidence je predvidena vzpostavitev v bližnji prihodnosti.
Tabela 2.1: Vzpostavljene evidence o javnih vodovodih
EVIDENCA O: VZPOSTAVLJENA OPOMBA – OPIS STANJA NASELJIH, KJER SE ZAGOTAVLJA STORITVE JAVNE SLUŽBE + ‐
STAVBAH, KI NISO OSKRBOVANE S PITNO VODO NA PODLAGI STORITEV ‐ Pričetek vzpostavitve evidenc v letih od 2008 JAVNE SLUŽBE
VODNIH VIRIH PITNE VODE, V UPRAVLJANJU + ‐
CELOTNI KOLIČINI IZ JAVNEGA VODOVODA ODVZETE PITNE VODE ZARADI OPRAVLJANJA STORITEV JAVNE + ‐ SLUŽBE
CELOTNI KOLIČINI IN NAMENU PORABE IZ JAVNEGA VODOVODA ODVZETE PITNE VODE ZA RABO PITNE VODE, ZA KATERO + Evidenca je vzpostavljena v l. 2009 SE NE ZAGOTAVLJAJO STORITVE JAVNE SLUŽBE
OBJEKTIH IN OPREMI JAVNEGA VODOVODA + ‐
HIDRANTIH IN JAVNIH HIDRANTNIH OMREŽIJ + ‐
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 13/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
2.2 Vodovodni sistemi
V nadaljevanju je podan seznam vodovodnih sistemov in oskrbovanih naselij ‐ aglomeracij.
ID VS IME VS SEZNAM AGLOMERACIJ, KI JIH VS NAPAJA ID AGLOMERACIJ
1126 CENTRALNI SISTEM PODMOLNIK 3614 1126 CENTRALNI SISTEM ČRNA VAS 3617 1126 CENTRALNI SISTEM LIPE 3618 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3621 1126 CENTRALNI SISTEM ZGORNJE GAMELJNE 3637 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3638 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3640 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3641 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3645 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3646 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3647 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3652 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3653 1126 CENTRALNI SISTEM MEDNO 3654 1126 CENTRALNI SISTEM DVOR 3655 1126 CENTRALNI SISTEM STANEŽIČE 3659 1126 CENTRALNI SISTEM STANEŽIČE 3660 1126 CENTRALNI SISTEM MEDNO 3664 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3666 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3670 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3675 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3677 1126 CENTRALNI SISTEM PODGRAD 3700 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3708 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 3711 1126 CENTRALNI SISTEM RAŠICA 3718 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 4094 1126 CENTRALNI SISTEM VINJE 4137 1126 CENTRALNI SISTEM PODGORA PRI DOLSKEM 4139 1126 CENTRALNI SISTEM VINJE 4140 1126 CENTRALNI SISTEM DOLSKO 4142 1126 CENTRALNI SISTEM KAMNICA 4144
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 14/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ID VS IME VS SEZNAM AGLOMERACIJ, KI JIH VS NAPAJA ID AGLOMERACIJ
1126 CENTRALNI SISTEM LAZE PRI DOLSKEM 4151 1126 CENTRALNI SISTEM LAZE PRI DOLSKEM 4153 1126 CENTRALNI SISTEM SENOŽETI 4157 1126 CENTRALNI SISTEM SENOŽETI 4160 1126 CENTRALNI SISTEM BRINJE 4161 1126 CENTRALNI SISTEM ZABORŠT PRI DOLU 4162 1126 CENTRALNI SISTEM BRINJE 4163 1126 CENTRALNI SISTEM BRINJE 4164 1126 CENTRALNI SISTEM PODGORA PRI DOLSKEM 4167 1126 CENTRALNI SISTEM KLEČE PRI DOLU 4168 1126 CENTRALNI SISTEM SENIČICA 4786 1126 CENTRALNI SISTEM LAVRICA 5215 1126 CENTRALNI SISTEM LAVRICA 5216 1126 CENTRALNI SISTEM LAVRICA 5217 1126 CENTRALNI SISTEM GUMNIŠČE 16387 1126 CENTRALNI SISTEM ZALOG PRI ŠKOFLJICI 16388 1126 CENTRALNI SISTEM LAVRICA 16389 1126 CENTRALNI SISTEM VNANJE GORICE 16469 1126 CENTRALNI SISTEM BREZOVICA PRI LJUBLJANI 16470 1126 CENTRALNI SISTEM PODSMREKA 16471 1126 CENTRALNI SISTEM PODSMREKA 16472 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 16479 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 16480 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 16481 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 16482 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 16483 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 16484 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 16485 1126 CENTRALNI SISTEM LJUBLJANA 16486 1126 CENTRALNI SISTEM SADINJA VAS 16487 1126 CENTRALNI SISTEM SADINJA VAS 16488 1126 CENTRALNI SISTEM ŠMARJE‐SAP 20911 1127 PIJAVA GORICA VRH NAD ŽELIMLJAMI 5176 1127 PIJAVA GORICA VELIKI LOČNIK 5177 1127 PIJAVA GORICA SMRJENE 5193 1127 PIJAVA GORICA DRENIK 5194 1127 PIJAVA GORICA GORENJE BLATO 5209 1127 PIJAVA GORICA GORENJE BLATO 5210 1127 PIJAVA GORICA PIJAVA GORICA 5212
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 15/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ID VS IME VS SEZNAM AGLOMERACIJ, KI JIH VS NAPAJA ID AGLOMERACIJ 1127 PIJAVA GORICA GRADIŠČE NAD PIJAVO GORICO 16391 1127 PIJAVA GORICA SMRJENE 16392 1129 RAKITNA RAKITNA 5142 1129 RAKITNA RAKITNA 5143 1130 LIPOGLAV PANCE 3567 1130 LIPOGLAV MALI LIPOGLAV 3624 1130 LIPOGLAV VELIKI LIPOGLAV 3625 1130 LIPOGLAV REPČE 3628 1130 LIPOGLAV ZGORNJA SLIVNICA 5134 1132 PREŽGANJE VOLAVLJE 3594 1132 PREŽGANJE PREŽGANJE 3598 1132 PREŽGANJE VELIKO TREBELJEVO 3608 1132 PREŽGANJE MALO TREBELJEVO 3610 (Naselje na Šmarni gori ni zavedeno kot 1609 ŠMARNA GORA ‐ aglomeracija)
Tabela 2.3: Seznam vodovodnih sistemov v upravljanju, za katere je ID v centralnem registru MOP določen v letu 2011.
ID VS IME VS SEZNAM AGLOMERACIJ, KI JIH VS NAPAJA ID AGLOMERACIJ
‐ ‐ ‐ ‐
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 16/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
2.3 Objekti in oprema javnega vodovoda
CENTRALNI VODOVODNI SISTEM
Več kot 95 odstotkov vodovodnega omrežja centralnega sistema je vgrajenega na območju Mestne občine Ljubljana, preostalih slabih 5 odstotkov pa na območjih občin Dobrova‐Polhov Gradec (na območju Komanije in Podsmreke, med Dobrovo in Tržaško cesto), Dol pri Ljubljani (območje Dola, Dolskega, Vinja in Senožeti), Brezovica (naselje Brezovica), na območju občine Škofljica (naselja Lavrica, Škofljica, Lanišče, Lisičje, Zalog pri Škofljici, Glinek, Gumnišče in Gorenje Blato) in občine Grosuplje (Šmarje‐Sap).
Centralni vodovodni sistem se deli na hidravlično ločena dela, ki jih je mogoče v izrednih razmerah povezati: prvi se napaja iz vodarne Kleče, vodarne Jarški prod, vodarne Brest, vodarne Hrastje in vodnjaka Dolsko. Vodohrani VH Debel hrib, VH Rožnik, VH Gmajna in VH Tabor se polnijo iz črpališč centralnega vodovodnega sistema. Vodohrani VH Šeparjev hrib, VH Brdo, VH Podsmreka in VH Podgrad se polnijo preko prečrpalnice PP Rudnik, PP Brdo, PP Ulica na Grad, PP Podsmreka in PP Podgrad. Iz centralnega vodovodnega sistema in po potrebi tudi iz vodnjaka VD Dolsko se polnijo vodohrani VH Helena, in VH Senožeti, medtem ko se vodohrana VH Vinje Dolina in VH Srednje Vinje polnita preko prečrpalnice PP Vinje. Iz vodohrana VH Vinje Dolina se nadaljnje preko prečrpalne postaje PP Vinje Dolina polni VH Hrib. Na centralnem vodovodnem sistemu so še hidropostaje, HP Zalog, HP Lanišče, HP Lisičje, HP Gumnišče, HP London‐1, HP London‐2, HP Lavrica, HP Pevčeva dolina, HP Bellevue, HP Cankarjev Vrh, HP Brezovica, HP Radna in HP Brezno. Na centralnem vodovodnem sistemu v smeri oskrbe proti Občini Dol pri Ljubljani, so za zniževanje tlaka na omrežju nameščeni regulatorji tlaka za nižje ležeče porabnike pitne vode. drugi del se napaja iz vodarne Šentvid ter zajetij Klešnik in Koštomaj. Iz zajetij Klešnik in Koštomaj voda po nategi priteče v črpališče Šmartno, od koder se po potrebi (ob prelomih ali izrednih razmerah) s potopnimi črpalkami črpa v vodohran VH Šmartno. Iz vodarne Šentvid se polnita dva vodohrana (vodohran VH Pržan in vodohran Šmartno), medtem ko se vodohrana VH Rašica polnita preko prečrpalnice PP Rašica, ki ima vgrajene črpalke za dvig tlaka. Na vodovodnem sistemu Šentvid sta za vzdrževanje konstantnega tlaka na omrežju pri višje ležečih porabnikih vgrajeni še dve hidropostaji (HP Stanežiče in HP Glince). Objekti centralnega vodovodnega sistema so opremljeni s krmilniki, ki preko signalnih kablov in radijskih zvez omogočajo neposredni nadzor in upravljanje v nadzorno dispečerskem centru v vodarni Kleče.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 17/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 2.3: Objekti in oprema javnega vodovoda razdeljena po vodovodnih sistemih
Objekti in oprema Centralnega vodovodnega sistema:
JAVNI VODOVOD CENTRALNI VODOVODNI SISTEM ŠTEVILO KOMENTAR ID/zaporedna št. 1126 PODATEK IZ KATASTRA VODOVODNEGA DOLŽINA CEVI [m] 1.040.288 OMREŽJA
VODOHRAN 14 + 3 SKUPAJ 17
V VODARNI KLEČE 16 VODNJAKOV, V VODARNI HRASTJE 10 VODNJAKOV, VODARNA KLEČE, VODARNA HRASTJE, VODARNA JARŠKI PROD, VODARNA BREST IN V VODARNI JARŠKI PROD 3 VODNJAKI, VODNJAK DOLSKO V VODARNI BREST 12 VODNJAKOV,
ČRPALIŠČE VD DOLSKO 1 VODNJAK VODARNA ŠENTVID, V VODARNI ŠENTVID 3 VODNJAKI ZAJETJI KLEŠNIK, KOŠTOMAJ IZ ZAJETIJ KLEŠNIK KOŠTOMAJ VODA PO NATEGI PRITEČE V ČRPALIŠČE ŠMARTNO, OD KODER DVE POTOPNI ČRPALKI PREČRPATA VODO V VH ŠMARTNO DEZINFEKCIJSKI NAPRAVI, KI STA VGRAJENA V VODARNI BREST STA VGRAJENI DVE NA CEVOVODU PROTI LJUBLJANI DELUJETA DEZINFEKCIJSKI NAPRAVI ZA DOZIRANJE PO POTREBI (KADAR JE POTREBA PO KLORDIOKSIDA (ENA PROTI OBČINI IG, DEZINFEKCIJI DELUJE ENA OD NJIJU), DRUGA DRUGA PROTI LJUBLJANI) IN ENA KI JE VGRAJENA NA CEVOVODU ZA OBČINO DEZINFEKCIJSKA NAPRAVA ZA DOZIRANJE IG OBRATUJE NEPRESTANO – CELOTNA PLINSKEGA KLORA (DELUJE NA CEVOVODU KOLIČINA NAČRPANE VODE JE PROTI LJUBLJANI) DEZINFICIRANA S KLOR DIOKSIDOM
V VODARNAH KLEČE, HRASTJE, JARŠKI PROD JE V VODNJAKIH VGRAJENA OPREMA ZA V VODNJAKU DOLSKO JE VGRAJENA DEZINFEKCIJO VODE, V PRIMERU POTREBE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE DEZINFEKCIJSKA NAPRAVA ZA DOZIRANJE PO KLORIRANJU JE POTREBNO POSTAVITI PLINSKEGA KLORA KLORNE JEKLENKE IN IZVESTI RAZVOD PLINSKEGA KLORA OD JEKLENKE DO VODNJAKOV.
V VODARNI ŠENTVID JE V VODNJAKIH V ČRPALIŠČU ŠMARTNO, V KATEREGA PO VGRAJENA OPREMA ZA DEZINFEKCIJO VODE, NATEGI PRITEČE VODA IZ ZAJETIJ KLEŠNIK IN V PRIMERU POTREBE PO KLORIRANJU JE KOŠTOMAJ, JE VGRAJENA DEZINFEKCIJSKA POTREBNO POSTAVITI KLORNE JEKLENKE IN NAPRAVA ZA DOZIRANJE KLORDIOKSIDA IZVESTI RAZVOD PLINSKEGA KLORA OD JEKLENKE DO VODNJAKOV.
OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA ‐ 8 PREČRPALNIC, DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 16 HIDROPOSTAJ, REGULATORJI TLAKA ‐
PODATEK PREDSTAVLJA KOLIČINO NAČRPANE KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [M3] 31.272.885 VODE V LETU 2011
DA – 4.6.2007 DOPIS GURS ŠT. 35373‐ NE – OSTALE PRIMESTNE OBČINE SO DOLŽNE VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE 275/2007‐2 (VELJA SAMO ZA OBMOČJE POSKRBETI ZA VPIS V ZBIRNI KATASTER INFRASTRUKTURE MOL) GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 18/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Okvirni podatki o skupni dolžini, starosti in materialu cevovodov Centralnega vodovodnega sistema:
CENTRALNI VODOVODNI SISTEM (1126) Vodovodni sistem Vrsta distribucijskega omrežja
Transportni Primarni Sekundarni Dimenzija DN SKUPAJ Dolžina v m Dolžina v m Dolžina v m
do 100 0 11,911 495,847 507,758
nad 100 do 150 0 42,233 160,480 202,714
nad 150 do 200 0 60,504 70,139 130,644
nad 200 do 300 0 78,866 13,092 91,957
nad 300 do 500 0 76,733 1,069 77,803
nad 500 0 26,313 10 26,323
neznano 0 159 2,930 3,089
SKUPAJ 0 296,720 743,568 1,040,288
Vodovodni sistem CENTRALNI VODOVODNI SISTEM (1126)
MATERIAL Oz. Dolžina vodovodnega omrežja [m]
do 10 let 10 do 20 let 20 do 30 let 30 do 40 let 40 do 50 let nad 50 let SKUPAJ
Azbest‐cementne cevi AC 0 12 273 3,355 28,898 20,525 53,064
Betonske cevi B 0 113 0 21 0 0 133
Jeklene cevi JE 0 1,873 17,091 4,463 6 538 23,972
Litoželezne cevi LZ 95 679 9,607 63,008 58,984 164,450 296,822
Cevi iz nodularne litine NL 132,572 202,616 9 0 0 406 335,603
Neznano NN 1 84 631 310 109 2,041 3,175
Pocinkane navojne cevi PC 0 4 0 0 0 119 123
Polietilenske cevi PE 3,592 15,453 60,570 33,238 11,785 23,192 147,830
Polivinil‐klorid PVC 47 14,474 114,264 38,829 692 4,387 172,694
Tesal TE 0 5,150 1,665 0 0 56 6,871
SKUPAJ 136,307 240,458 204,111 143,223 100,474 215,714 1,040,288
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 19/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
PROGRAM OBNOVITVENIH DEL NA VODOVODNEM OMREŽJU ZA LETO 2013
V nadaljevanju je podan okvirni program obnovitvenih del na vodovodnem omrežju za Centralni vodovodni sistem za leto 2013, z izhodišči v Načrtu investicijskih vlaganj za leto 2013:
Mestna občina Ljubljana
Obnova vodovoda po Poti na Golovec. Načrtovano je nadaljevanje obnove vodovoda sočasno z obnovo kanalizacije za komunalno in padavinsko odpadno vodo ter gradnjo hidro postaje za dvig tlaka, tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja.
Obnova vodovoda na območju Vevč in Slap ‐ I. faza. Načrtovana je nadaljevanje obnove vodovoda po Vevški cesti, Slapah, Slapah v Sige, Cesti 30. avgusta in Papirniškem trgu sočasno z obnovo in gradnjo kanalizacije za komunalno in padavinsko odpadno vodo, in ostalih komunalnih vodov (elektrika, plinovod, optika, …).
Obnova vodovoda PVC d 400 ob Zasavski cesti. Načrtovan je pričetek obnove vodovoda.
Interventne obnove vodovodov. Sredstva so predvidena za izvedbo interventnih obnov kritičnih odsekov vodovodnega omrežja, kjer se pogosteje pojavljajo točkovne okvare.
Obnova vodovoda v Sp. Rudniku II. faza‐II. etapa (Sp. Rudnik III‐V, Hudourniška ulica in del Dolenjske ceste). Načrtovano je nadaljevanje obnove vodovoda sočasno z gradnjo kanalizacije za komunalno in padavinsko odpadno vodo in ostalih komunalnih vodov (elektrika, plinovod, optika, ……) ter ureditev cestišča po ulici Spodnji Rudnik cesta III, Spodnji Rudnik cesta IV, Spodnji Rudnik cesta 5, Hudourniška ulica in Dolenjska cesta od ulice Spodnji Rudnik cesta II do prepusta Kovačev graben, tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja.
Obnova vodovoda Rudnik III. faza. Načrtovano je nadaljevanje obnove vodovoda sočasno z gradnjo kanalizacije za komunalno in padavinsko odpadno vodo po Poti na Orle, Rudnik I, Rudnik II in Rudnik III, tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja.
Obnova vodovodnega omrežja na območju MS 7/2 Novo Polje, etapna gradnja‐I. faza, 2. Etapa. Načrtovana je obnova vodovoda po Cesti XVII, XVIII, XIX in XXI sočasno z gradnjo in obnovo ostalih komunalnih vodov (kanalizacija za komunalno in padavinsko odpadno vodo ‐ investitor MOL‐SRPI, telekom, energetika, elektrika, optika, …).
Obnova vodovoda po Maistrovi ulici. Načrtovano je nadaljevanje obnove vodovoda sočasno z obnovo kanalizacije za komunalno odpadno vodo.
Obnovo vodovoda v Zavetiški ulici (območje urejanja VS 2/10). Načrtovana je obnova vodovoda, tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja.
Obnova vodovoda po Vidmarjevi ulici. Načrtovana je obnova vodovoda, tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja.
Obnova vodovoda v Bregarjevi ulici. Načrtovan je tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 20/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Občina Dol pri Ljubljani
Obnova vodovoda v občini Dol pri Ljubljani, južno do Zasavske ceste na relaciji Videm‐Dol‐II. faza, etapna gradnja. Načrtovano je nadaljevanje obnove vodovoda, sočasno z gradnjo kanalizacije za komunalno in padavinsko odpadno vodo v skladu s finančnim planom občine.
Obnova vodovoda v Zaborštu in Zajelšah. Načrtovani so nadaljevanje in zaključek obnove vodovoda, izvedba tehničnega pregleda in pridobitev uporabnega dovoljenja.
Občina Brezovica
Obnova vodovoda naselja Brezovica ‐ Radna. Načrtovani so nadaljevanje obnove vodovoda, sočasno z gradnjo kanalizacije za komunalno in padavinsko odpadno vodo, izvedba tehničnega pregleda in pridobitev uporabnega dovoljenja.
Občina Škofljica
Obnova vodovoda po Habičevi ulici v naselju Žaga na Škofljici. Načrtovana je obnova vodovoda sočasno z gradnjo in obnovo ostalih komunalnih vodov in tehnični pregled.
Obnova vodovoda po Ulici Jerneja Petriča v naselju Žaga na Škofljici. Načrtovana je obnova vodovoda sočasno z gradnjo in obnovo ostalih komunalnih vodov in tehnični pregled.
PROGRAM OBNOVITVENIH DEL NA VODOVODNIH OBJEKTIH ZA LETO 2013
V nadaljevanju je podan Program obnovitvenih del na objektih (vodohrani, črpališča in zajetja) leto 2013 za CENTRALNI VODOVODNI SISTEM:
Mestna občina Ljubljana
Obnova VH Debeli hrib. Načrtovana je obnova VH Debeli hrib. Nabava in zamenjava najstarejših merilnikov nivoja in tlaka, ter merilnikov pretoka v objektih vodarn, prečrpalnic, vodohranov in hidropostaj. Načrtovana je interventna nabava črpalnih agregatov in krmilno regulacijske opreme v primeru strojelomov. Načrtovane je obnova elektro omar in krmilja v vseh objektih v vodarnah Šentvid in Kleče. Načrtovana je notranja obnova vodnjakov v vodarni Jarški prod (VD Jarški prod‐1, VD Jarški prod‐2 in VD Jarški prod‐3). Ureditev klorne postaje pri vodnjaku VD Jarški prod‐3 (obložena še z azbestom) Nabava kontejnerja in ureditev tlakov v njem v PP Jarški prod. Načrtovana je ureditev notranjosti upravne stavbe in vodnjaka VD Hrastje‐1 v vodarni Hrastje in ureditev jaška MJ Hrastje 800/1 hkrati in zaradi menjave merilnika pretoka. Zamenjava strešne kritine na objektu VO Šentvid – upravna stavba. Načrtovana je nabava in vgradnja opreme za zaščito pred posledicami vodnih udarov v dveh vodnjakih vodarne Hrastje. Načrtovana je zamenjava tlačne posode za preprečevanje vodnih udarov v vodarni Jarški prod.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 21/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Načrtovano je asfaltiranje dostopnih poti do vodohrana Pržan. Načrtovana je zamenjava sistemov varovanja v vodarnah in prečrpalnicah. Načrtovani je zamenjava SN stikališča v vodarni Kleče TP‐15. Načrtovana je zamenjava potopnih črpalnih agregatov v vodnjaku VD Hrastje‐2A in VD Jarški prod‐2. Načrtovana je zamenjava črpalnih agregatov za dvig tlaka v PP Brdo in PP Ulica na Grad. Načrtovana je zamenjava hidropostaje HP Bellevue.
Občina Brezovica
Zamenjave in posodobitve sistema za dezinfekcijo vode. Načrtovana je zamenjava opreme za pripravo vode v objektu priprave vode Rakitna (tudi zamenjava klordioksidne naprave), tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja.
Občina Škofljica:
Zunanja obnova objekta HP Lanišče in ureditev odvodnjavanja objekta.
Občina Dol pri Ljubljani:
Notranja in zunanja obnova vodohrana Helena. Načrtovana je izvedba ograje okoli vodohrana Helena.
Splošna ureditev na vseh sistemih v skladu z zahtevanimi ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Povsod bo izvedena zaščita glede na oceno tveganosti pri sestopih v jaške (vodnjaki in merilni jaški) ter v vodohrane.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 22/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
VODOVODNI SISTEM PIJAVA GORICA
Sistem oskrbuje s pitno vodo območje Pijave Gorice ter višje ležeča naselja Smrjene, Gradišče in Vrh nad Želimljami v občini Škofljica. Vodo črpamo iz globine 24 m oz. 54 m, s povprečno količino črpanja 7 l/s. V upravljanju JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. je staro in novo vodovodno omrežje. Iz črpališča Brezova noga se voda s potopno črpalko črpa v vodohran Pijava Gorica‐novi. Iz vodohrana Pijava Gorica‐novi (600 m3) črpalke za dvig tlaka črpajo vodo v vodohran Kopanke (300 m3), od tu naprej pa v vodohran Brzek (200 m3). V vodohranu Brzek hidropostaja vzdržuje tlak za višje ležeče uporabnike. Preko prečrpalnice Vrh nad Želimljami se polni vodohran Vrh nad Želimljami (200 m3).
Staro vodovodno omrežje (naselje Pijava Gorica) je v zelo slabem stanju. Zato je v najkrajšem času nujno potrebna izvedba celovita rekonstrukcija vodovodnega omrežja. Z investicijo se odlaša, čeprav je celovita rekonstrukcija vodovodnega omrežja v Pijavi Gorici načrtovana že od leta 1997. Neurejen je tudi odvod odpadnih komunalnih in padavinskih voda, kar posledično ogroža vodni vir v Brezovi nogi. V letih 2012‐13 je treba novelirati že izdelano projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo vodovoda in izgradnjo kanalizacije v naselju Pijava Gorica ter v letu 2013 pristopiti k izvedbi.
Zaradi relativno visoke gladine podzemne vode, specifičnosti barjanskih tal in neurejenega odvajanja odpadne vode in s tem možnosti onesnaženja vira pitne vode se v črpališču Pijava Gorica preventivno izvaja dezinfekcija pitne vode s klor‐dioksidom.
Sistem je opremljen s krmilniki, ki preko signalnih kablov in radijskih zvez omogočajo neposredni nadzor in upravljanje iz nadzorno dispečerskega centra.
Objekti in oprema javnega vodovoda Pijava Gorica
JAVNI VODOVOD PIJAVA GORICA ŠTEVILO KOMENTAR ID/zaporedna št. 1127 PODATEK IZ KATASTRA VODOVODNEGA DOLŽINA CEVI [m] 31.934 OMREŽJA
VODOHRAN 4 ‐
V ČRPALIŠČU BREZOVA NOGA STA DVA ČRPALIŠČE 2 VODNJAKA, VD BREZOVA NOGA ‐2 IN VD BREZOVA NOGA‐3 V ČRPALIŠČU JE NAPRAVA ZA NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE 1 DEZINFEKCIJO VODE S KLORDIOKSIDOM
OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO ‐ ‐ VODONOSNIKA 1 HIDROPOSTAJA DVA VODOHRANA SLUŽITA KOT DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 3 PREČRPALNICE PREČRPALNICI, EDEN PA KOT REGULATORJI TLAKA HIDROPOSTAJA PODATEK PREDSTAVLJA KOLIČINO KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] 201.691 NAČRPANE VODE V LETU 2011 NE – OBČINA DOLŽNA POSKRBETI ZA VPIS VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ‐ V ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE SLUŽBE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 23/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Okvirni podatki o skupni dolžini, starosti in materialu cevovodov vodovodnega sistema Pijava Gorica
PIJAVA GORICA (1127) Vodovodni sistem Vrsta distribucijskega omrežja
Transportni Primarni Sekundarni Dimenzija DN SKUPAJ Dolžina v m Dolžina v m Dolžina v m
do 100 0 1,555 10,665 12,220
nad 100 do 150 0 699 11,606 12,305
nad 150 do 200 0 2,696 747 3,444
nad 200 do 300 0 3,729 1 3,730
nad 300 do 500 0 0 1 1
nad 500 0 0 0 0
neznano 0 0 233.4 233
SKUPAJ 0 8,680 23,254 31,934
Tabela 4.8: Okvirni podatki o materialih in starosti vodovodnega omrežja
Vodovodni sistem PIJAVA GORICA (1127)
MATERIAL Oz. Dolžina vodovodnega omrežja [m]
do 10 let 10 do 20 let 20 do 30 let 30 do 40 let 40 do 50 let nad 50 let SKUPAJ
Azbest‐cementne cevi AC 0 0 0 0 0 0 0
Betonske cevi B 0 0 0 0 0 0 0
Jeklene cevi JE 0 0 2,012 0 0 0 2,012
Litoželezne cevi LZ 0 1 1 1 0 3
Cevi iz nodularne litine NL 1,006 4,213 0 5,219
Neznano NN 0 0 0 0 0 233 233
Polietilenske cevi PE 427 13,130 652 2,414 2,799 0 19,421
Polivinil‐klorid PVC 2,038 3,007 0 5,045
Svinčene cevi SV 0 0 0 0 0 0 0
Tesal TE 0 0 0 0 0 0 0
SKUPAJ 1,433 19,382 5,672 2,414 2,799 233 31,934
Program obnovitvenih del za leto 2013 za vodovodni sistem PIJAVA GORICA: Načrtovana je notranja obnova vodohrana Vrh nad Želimljami. Načrtovana je zamenjava strojnih inštalacij v vodohranu Pijava Gorica – novi. Načrtovana je ureditev vstopov v vodno in spodnjo etažo armaturne celice ter zamenjava vhodnih vrat v vodohranu Pijava Gorica‐novi. Načrtovana je zamenjava potopnega črpalnega agregata v VD Brezova noga – 2.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 24/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
VODOVODNI SISTEM RAKITNA
Z lokalnim vodovodnim sistemom Rakitna oskrbujemo s pitno vodo naselja Rakitna, Podgora, Nakličev Klanec, Novaki, Hrib, Jezero, Hudi Konec, Na Klancu in Boršt v občini Brezovica. Iz zajetja Žetovec oz. Podresnik črpalke (zmogljivost črpanja je 6,5 l/s) črpajo vodo v usedalnik, iz katerega se voda preliva v rezervoar v čistilni postaji. Iz rezervoarja v čistilni postaji črpalke prečrpavajo vodo preko peščenega filtra, oglenega filtra, dezinfekcije (UV in klor‐dioksid) v vodohran Rakitna prostornine 600 m3, od koder teče gravitacijsko do porabnikov. Pri otroškem klimatskem zdravilišču je locirana hidropostaja HP Boršt, ki na višje ležečem delu vodovodnega sistema Rakitna vzdržuje konstantne tlake na omrežju.
Zaradi nihanja kakovosti vodnega vira in občasne mikrobiološke neustreznosti, je potrebno vodo ustrezno pripraviti. Vodni vir je površinsko zajetje, zato je potrebno zaradi zagotavljanja večje varnosti oskrbe v najkrajšem času zagotoviti rekonstrukcijo objektov in naprav za pripravo vode, saj dezinfekcijska stopnja, ki se trenutno iz varnostnih razlogov izvaja v dveh fazah, ni namenjena pripravi vode, ampak zagotavljanju zadostne koncentracije dezinfekcijskega sredstva v omrežju. Vodovodni sistem je opremljen s krmilnikom, ki preko signalnih in optičnih kablov in radijskih zvez omogoča neposredni nadzor in upravljanje vodovodnih naprav iz nadzorno dispečerskega centra.
Kakovost večine vodovodnega omrežja je zadovoljiva, čeprav na določenih odsekih še vedno prihaja do izgub vode (večje izgube odkrijemo z nočnim spremljanjem minimalne količine oddane vode v vodovodno omrežje). Problematični so nelegalni, nestrokovno in iz neprimernih materialov izdelani hišni vodovodni priključki in težko dostopna trasa vodovodnega omrežja, ki poteka po zasebnih parcelah. Potrebna je zamenjava skupinskih vodovodnih priključkov s posamičnimi in postopna rekonstrukcija in prestavitev javnega vodovodnega omrežja izven zasebnih parcel. Zaradi čim učinkovitejše izrabe zelo omejenih finančnih sredstev predlagamo, da se izvede rekonstrukcija vodovodnega omrežja sočasno z načrtovano izgradnjo kanalizacije.
Objekti in oprema javnega vodovoda Rakitna
JAVNI VODOVOD RAKITNA ŠTEVILO KOMENTAR ID/zaporedna št. 1129 PODATEK IZ KATASTRA VODOVODNEGA DOLŽINA CEVI [m] 9.503 OMREŽJA VODOHRAN 1 ‐
ČRPALIŠČE 1 ‐ NAPRAVA ZA PRIPRAVO VODE VSEBUJE USEDALNIK, PEŠČEN FILTER, OGLENI FILTER, UV DEZINFEKCIJSKO NAPRAVO IN DEZINFEKCIJSKO NAPRAVO ZA DOZIRANJE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE 1 KLORDIOKSIDA. NAPRAVA ZA OBDELAVO PITNE VODE JE AMORTIZIRANA IN ZASTARELA, ZATO JE V LETU 2013 PREDVIDENA REKONSTRUKCIJA SISTEMA PRIPRAVE VODE. OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO ‐ VODONOSNIKA 1 HIDROPOSTAJA, 1 PREČRPALNICA (OBJEKT DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 2 PRIPRAVA VODE JE HKRATI TUDI PREČRPALNICA) PODATEK PREDSTAVLJA KOLIČINO NAČRPANE KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] 42.325 VODE V LETU 2011 NE – OBČINA DOLŽNA POSKRBETI ZA VPIS V VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE ‐ SLUŽBE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 25/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Okvirni podatki o skupni dolžini, starosti in materialu cevovodov vodovodnega sistema Rakitna:
RAKITNA (1129) Vodovodni sistem Vrsta distribucijskega omrežja
Transportni Primarni Sekundarni Dimenzija DN SKUPAJ Dolžina v m Dolžina v m Dolžina v m
do 100 0 1,832 3,878 5,710
nad 100 do 150 0 3,435 289 3,724
nad 200 do 300 0 35 0 35
nad 300 do 500 0 0 0 0
nad 500 0 0 0 0
neznano 0 0 33 33
SKUPAJ 0 5,302 4,201 9,503
Vodovodni sistem RAKITNA (1129)
MATERIAL Oz. Dolžina vodovodnega omrežja [m]
do 10 let 10 do 20 let 20 do 30 let 30 do 40 let 40 do 50 let nad 50 let SKUPAJ
Azbest‐cementne cevi AC 0 0 0 0 0 0 0
Betonske cevi B 0 0 0 0 0 0 0
Jeklene cevi JE 0 0 0 0 0 0 0
Litoželezne cevi LZ 0 0 0 0 0 0 0
Cevi iz nodularne litine NL 391 395 0 0 0 0 786
Neznano NN 0 1 12 0 0 21 33
Polietilenske cevi PE 197 3 7,295 1,142 0 12 8,648
Polivinil‐klorid PVC 0 0 35 0 0 0 35
Svinčene cevi SV 0 0 0 0 0 0 0
Tesal TE 0 0 0 0 0 0 0
SKUPAJ 588 399 7,341 1,142 0 32 9,503
Program obnovitvenih del za leto 2013 za vodovodni sistem RAKITNA:
Nujna je zamenjava sistema priprave pitne vode v čistilni postaji Rakitna. Načrtovana je zamenjava dezinfekcijske naprave (za doziranje klor dioksida).
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 26/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
VODOVODNI SISTEM LIPOGLAV
Lokalni vodovodni sistem oskrbuje s pitno vodo vasi Veliki in Mali Lipoglav, Repče in Pance na območju MOL, vas Pleše na območju občine Škofljica in vas Zgornja Slivnica, ki sodi v občino Grosuplje.
21.12.2009 je bila izvedena priključitev VD Lipoglav‐2 za potrebe vodovodnega sistema Sela pri Pancah, ki zajema podzemno vodo v razpoklinskem vodonosniku. Njena izdatnost zagotavlja zadostne količine pitne vode tudi za do takrat obstoječi vodovodni sistem Lipoglav, zato odtlej zajetji VZ Lipoglav‐1 in VZ Lipoglav‐2 nista stalno vključeni v sistem in predstavljata rezervna vodna vira.
Potopni črpalni agregat črpa vodo iz vrtine VD Lipoglav2 po povezovalnem vodovodom NL DN 100 v rezervoar v zajetju, ki je predhodno služil za akumulacijo vode iz izvirov. Rezervoar je v zelo slabem stanju in je nujno potreben obnove. Črpalke v objektu zajetje črpajo vodo v vodohran Veliki Lipoglav, od koder se ta distribuira do porabnikov. Na vodovodnem omrežju Lipoglav sta tudi dva razbremenilnika, katerih funkcija je razbremenjevanje tlaka v sistemu. Sistem je opremljen s krmilnikom, ki preko signalnega kabla in radijskih zvez omogoča neposredni nadzor in upravljanje v nadzorno dispečerskem centru.
Ker mora vsak sistem imeti tudi rezervni vodni vir, je potrebno obstoječa zajetja izvirske vode ohraniti in jih tudi primerno obnoviti. Obnova vodnih zajetij bi se izvajala v neposredni okolici rezervoarja, iz katerega se trenutno vodo prečrpava v vodohran Lipoglav. Navedeni rezervoar je v zelo slabem stanju, zato ga je treba obnoviti še pred rekonstrukcijo zajetij. Obnova zajetij je prestavljena na leto 2014, v čas po izgradnji novega vodohrana nad vrtino VD Lipoglav‐2.
Voda se v objektu, kjer se prečrpava v vodohran Lipoglav, preventivno dezinficira s klor‐dioksidom.
Omrežje je v zadovoljivem stanju, razen manjšega dela, med črpališčem in vodohranom Veliki Lipoglav. Ta odsek je bil zgrajen iz PVC cevi, prenizke tlačne stopnje (6 bar), hkrati pa gradbena dela niso bila kakovostno izvedena, zato je bil v letu 2009 obnovljen del omenjenega cevovoda. Prav tako je potreben obnove del omrežja iz PE d125 in JE DN 80, kjer se povečuje stopnja okvar.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 27/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Objekti in oprema javnega vodovoda Lipoglav
JAVNI VODOVOD LIPOGLAV ŠTEVILO KOMENTAR ID/zaporedna št. 1130
PODATEK IZ KATASTRA VODOVODNEGA DOLŽINA CEVI [m] 16.006 OMREŽJA
VODOHRAN 1 ŠE DVA VODOHRANA STA V IZGRADNJI
1 VODNJAK 1 ZAJETJE (ČRPLIŠČE) ČRPALIŠČE 2 NOVO ČRPALIŠČE NAD VRTINO JE V IZGRADNJI V PREČRPALNICI/ČRPALIŠČU JE NAPRAVA NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE 1 ZA DEZINFEKCIJO VODE S KLORDIOKSIDOM
OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO ‐ ‐ VODONOSNIKA
1 PREČRPALNICA, DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 3 2 RAZBREMENILNIKA
PODATEK PREDSTAVLJA KOLIČINO KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] 38.825 NAČRPANE VODE V LETU 2011
DA – 4.6.2007 DOPIS GURS ŠT. NE – OSTALE OBČINE SO DOLŽNE VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE 35373‐275/2007‐2 (VELJA SAMO POSKRBETI ZA VPIS V ZBIRNI KATASTER INFRASTRUKTURE ZA OBMOČJE MOL) GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 28/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Okvirni podatki o skupni dolžini cevovodov vodovodnega omrežja
LIPOGLAV (1130) Vodovodni sistem Vrsta distribucijskega omrežja
Transportni Primarni Sekundarni Dimenzija DN SKUPAJ Dolžina v m Dolžina v m Dolžina v m
do 100 0 1,983 6,969 8,951
nad 100 do 150 0 1,547 3,567 5,113
nad 150 do 200 0 1,900 1 1,901
nad 200 do 300 0 0 0 0
nad 300 do 500 0 0 0 0
nad 500 0 0 0 0
neznano 0 041 41
SKUPAJ 0 5,429 10,577 16,006
Vodovodni sistem LIPOGLAV (1130)
MATERIAL Oz. Dolžina vodovodnega omrežja [m]
do 10 let 10 do 20 let 20 do 30 let 30 do 40 let 40 do 50 let nad 50 let SKUPAJ
Azbest‐cementne cevi AC 0 0 0 0 0 0 0
Betonske cevi B 0 0 0 0 0 0 0
Jeklene cevi JE 0 0 0 1,174 0 0 1,174
Litoželezne cevi LZ 0 0 0 1 0 0 1
Cevi iz nodularne litine NL 5,259 855 0 0 0 0 6,114
Neznano NN 0 0 0 41 0 0 41
Polietilenske cevi PE 536 13 2,118 4,604 0 27 7,297
Polivinil‐klorid PVC 0 0 0 1,124 0 255 1,379
Svinčene cevi SV 0 0 0 0 0 0 0
Tesal TE 0 0 0 0 0 0 0
SKUPAJ 5,794 868 2,118 6,945 0 282 16,006
Programu obnovitvenih del za leto 2013 za vodovodni sistem LIPOGLAV:
Ni načrtovanih aktivnosti.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 29/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
VODOVODNI SISTEM PREŽGANJE
Lokalni vodovodni sistem Prežganje oskrbuje naselja Prežanje, Malo Trebeljevo, Veliko Trebeljevo, Volavlje in del Zgornje Besnice. Iz zajetja Pečovje črpalke za dvig tlaka črpajo vodo v vodohran Prežganje. Iz vodohrana Prežganje pa se voda gravitacijsko pretaka še v vodohran Veliko Trebeljevo in vodohran Volavlje. V vodohranu Prežganje in vodohranu Volavlje sta vgrajeni hidropostaji za vzdrževanje konstantnega tlaka za višje ležeče objekte. Za nižje ležeče uporabnike je na sistemu več regulatorjev za zniževanje tlaka. Vodovodni sistem je opremljen s krmilnikom, ki preko signalnih kablov in radijskih zvez omogoča neposredni nadzor iz nadzorno dispečerskega centra. Zaradi nihanja kakovosti vodnega vira je potrebno stalno izvajati meritev motnosti vode in preventivno izvajati dezinfekcijo vode z natrijevim hiperkloritom. V izjemnih primerih, ko se motnost dvigne nad dovoljeno mejo, pa je potrebno aktivirati gasilska društva, ki vodo iz centralnega vodovodnega sistema vozijo v vodohran Prežganje.
Na cevovodu, preko katerega gasilska društva ob prevozih vode le‐to prečrpavajo iz cisterne v vodohran Prežganje, je vgrajena mobilna dezinfekcijska naprava proizvajalca Prominent z zmogljivostjo 8 l/h (za max. doziranje dezinfekcijskega sredstva).
Objekti in oprema javnega vodovoda Prežganje
JAVNI VODOVOD PREŽGANJE ŠTEVILO KOMENTAR ID/zaporedna št. 1132 PODATEK IZ KATASTRA DOLŽINA CEVI [m] 13.064 VODOVODNEGA OMREŽJA VODOHRAN 3 ‐ ČRPALIŠČE 1 ‐ SISTEM IMA NAPRAVO ZA DEZINFEKCIJO VODE S NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE 1 NATRIJEVIM HIPERKLORITOM OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO ‐ ‐ VODONOSNIKA 2 DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI HIDROPOSTAJI
MERILNO REGULACIJSKI JAŠEK ZA URAVNAVANJE DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 1 VODE V VH VELIKO TREBELJEVO IN REGULATORJI TLAKA PODATEK PREDSTAVLJA KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [M3] 34.191 KOLIČINO NAČRPANE VODE V LETU 2011 DA – 4.6.2007 DOPIS GURS ŠT. 35373‐ VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE 275/2007‐2 (VELJA SAMO ZA OBMOČJE ‐ INFRASTRUKTURE MOL)
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 30/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Okvirni podatki o skupni dolžini cevovodov vodovodnega omrežja
PREŽGANJE (1132) Vodovodni sistem Vrsta distribucijskega omrežja
Transportni Primarni Sekundarni Dimenzija DN SKUPAJ Dolžina v m Dolžina v m Dolžina v m
do 100 0 3,825 9,159 12,984
nad 100 do 150 0 0 0 0
nad 150 do 200 0 0 80 80
nad 200 do 300 0 0 0 0
nad 300 do 500 0 0 0 0
nad 500 0 0 0 0
neznano 0 0 0 0
SKUPAJ 0 3,825 9,239 13,064
Vodovodni sistem PREŽGANJE (1132)
MATERIAL Oz. Dolžina vodovodnega omrežja [m]
do 10 let 10 do 20 let 20 do 30 let 30 do 40 let 40 do 50 let nad 50 let SKUPAJ
Azbest‐cementne cevi AC 0 0 0 0 0 0 0
Betonske cevi B 0 0 0 0 0 0 0
Jeklene cevi JE 0 0 0 0 0 0 0
Litoželezne cevi LZ 0 0 0 0 0 0 0
Cevi iz nodularne litine NL 11,614 1,284 0 0 0 6 12,903
Neznano NN 0 0 0 0 0 0 0
Polietilenske cevi PE 69 66 0 0 10 145
Polivinil‐klorid PVC 15 0 0 0 0 0 15
Svinčene cevi SV 0 0 0 0 0 0 0
Tesal TE 0 0 0 0 0 0 0
SKUPAJ 11,699 1,350 0 0 0 15 13,064
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 31/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o vzdržuje vodovodni sistem Prežganje pogodbeno, zato se lahko vsa večja obnovitvena ali investicijska dela izvedejo le ob odobritvi in naročilu Mestne občine Ljubljana, ki mora izdati naročilnico za predvidena dela. Na lokalnem vodovodnem sistemu Prežganje je za ohranjanje funkcionalnosti objektov nujno potrebno izvesti naslednjo investicijo:
1. Na podlagi meritev ozemljitev električnih inštalacij izvedenih po pravilniku o zahtevah za nizko napetostne el. instalacije v stavbah Ur.l. RS št 41/2009 in pravilnika o zaščiti pred delovanjem strele Ur.l. RS št. 28/2009, je bilo ugotovljeno, da ozemljitvena upornost na CP Prežganje in VH Prežganje ne dosega predpisanih vrednosti. Zato je potrebna sanacija ozemljila. Sanacija se izvede na cenovno ugoden in okolju prijazen klasičen način ‐ z valjancem. Vrednost del – sanacije ozemljila z valjancem za oba objekta CP Prežganje in VH Prežganje je skupaj ocenjena na 8.140,56 EUR z DDV.
VODOVODNI SISTEM MALI VRH
Lokalni vodovodni sistem oskrbuje naselje Mali Vrh pri Prežganju. Iz zajetja Mali Vrh oz. Brezovje črpalke črpajo vodo v vodohran Mali Vrh, od koder teče gravitacijsko do porabnikov. Za nižje ležeče uporabnike je na sistemu vgrajenih več regulatorjev za zniževanje tlaka. Vodovodni sistem je opremljen s krmilnikom, ki preko signalnega kabla in radijskih zvez omogoča neposredni nadzor obratovanja vodovodnega sistema v nadzorno dispečerskem centru Kleče. Sistem je potrebno dopolniti, da bo mogoč tudi nadzor nad delovanjem dezinfekcijske naprave, merjenje motnosti ter ukrepanje iz nadzornega centra.
Objekti in oprema javnega vodovoda Mali Vrh
JAVNI VODOVOD MALI VRH ŠTEVILO KOMENTAR ID/zaporedna št. 1133 PODATEK IZ KATASTRA DOLŽINA CEVI [m] 3.404 VODOVODNEGA OMREŽJA VODOHRAN 1 ‐
ČRPALIŠČE 1 ‐ SISTEM IMA NAPRAVO ZA NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE 1 DEZINFEKCIJO VODE S PLINSKIM KLOROM OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO ‐ ‐ VODONOSNIKA
DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 2 REGULATORJI TLAKA
PODATEK PREDSTAVLJA KOLIČINO KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] 4.018 NAČRPANE VODE V LETU 2011 DA – 4.6.2007 DOPIS GURS ŠT. VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE 35373‐275/2007‐2 (VELJA SAMO ‐ INFRASTRUKTURE ZA OBMOČJE MOL)
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 32/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Okvirni podatki o skupni dolžini, starosti in materialu cevovodov vodovodnega sistema Mali Vrh:
MALI VRH (1133) Vodovodni sistem Vrsta distribucijskega omrežja
Transportni Primarni Sekundarni Dimenzija DN SKUPAJ Dolžina v m Dolžina v m Dolžina v m do 100 0 504 2,841 3,345 nad 100 do 150 0 0 58.66 59 nad 150 do 200 0 0 0 0 nad 300 do 500 0 0 0 0 nad 500 0 0 0 0 neznano 0 0 0 0
SKUPAJ 0 504 2,900 3,404
Vodovodni sistem MALI VRH (1133)
MATERIAL Oz. Dolžina vodovodnega omrežja [m]
do 10 let 10 do 20 let 20 do 30 let 30 do 40 let 40 do 50 let nad 50 let SKUPAJ
Azbest‐cementne cevi AC 0 0 0 0 0 0 0
Betonske cevi B 0 0 0 0 0 0 0
Jeklene cevi JE 0 0 0 0 0 0 0
Litoželezne cevi LZ 0 0 0 0 0 0 0
Cevi iz nodularne litine NL 0 2,714 0 0 0 0 2,714
Neznano NN 0 0 0 0 0 0 0
Polietilenske cevi PE 0 632 0 0 0 0 632
Polivinil‐klorid PVC 0 0 0 0 0 59 59
Svinčene cevi SV 0 0 0 0 0 0 0
Tesal TE 0 0 0 0 0 0 0
SKUPAJ 0 3,345 0 0 0 59 3,404
JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o vzdržuje vodovodni sistem Mali Vrh pogodbeno, zato se lahko vsa večja obnovitvena ali investicijska dela izvedejo le ob naročilu Mestne občine Ljubljana. Za lokalni vodovodni sistem Mali Vrh je s strani Ministrstva za okolje in prostor izdano vodno dovoljenje številka 35507‐185/2003, ki dovoljuje odvzem vode iz izvira Brezovje v količini največ do 0,5 l/s. Načrtuje se vloga za spremembo vodnega dovoljenja in tehnični ukrepi.
V projektni dokumentaciji za vklop in izklop črpalnih agregatov ni bil predviden mehki zagon, kar na sistemu povzroča velike vodne udare, kljub temu da je za varovanje le teh vgrajen varnostni ventil. Varnostni ventil se odziva prepočasi, zato ne uspe v celoti preprečiti vodnega udara (slika 2.2). Krmiljenje črpalk glede na gladino vodohrana Mali vrh se izvaja preko signalnega kabla med JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 33/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
vodohranom in zajetjem, kar pa ne omogoča upravljanja iz nadzornega centra Kleče (podatke o delovanju sistemu dobimo, ne moremo pa ob napakah ukrepati iz nadzornega centra). Posodobiti je treba dezinfekcijsko napravo tako, da bo mogoče spremljatti vrednost prostega reziduala dezinfekcijskega sredstva v vodi in zamenjati regulatorja tlaka na vodovodnih vejah za kmetiji Dragar in Jeromen (regulatorja nimatta vgrajenih čistilnih kosov, kar zahtteva vsak proizvajalec regulatorjev tlaka in sta na splošno že dotrajaana).
Slika 2.1: Povprečni dnevni pretok pri črpanju vode na izviru Brezovje.
Preizkus zaustavljanja črpalke z regulacijsko zaustavitvijo, z varnostnim ventilom inn brez varnostnega ventila v zajetju Mali vrh
28 Z varnostnim ventilom 27 26 Brez varnostnega ventila 25 24 Regulacijska zaustavitev 23 z mehkim zagonom 22 21 20 19
bar 18 17 16 15 14 13 12 11 10 9
čas (s)
Slika 2.2: Vodni udari pri zaustavljanju črpalnega agregata.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 34/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Za ohranjanje funkcionalnosti objektov, za zmanjšanje vodnih udarov med črpališčem in vodohranom ter za hitro ukrepanje na sistemu je nujno potrebno izvesti investicijska oziroma večja vzdrževalna dela. Dela se lahko izvedejo le ob naročilu s strani MOL, ki mora izdati naročilnico za naslednja dela:
1. zamenjava črpalnih agregatov, 2. vgradnja mehkih zagonov za preprečevanje vodnih udarov, 3. posodobitev dezinfekcijske naprave, 4. dodelava sistema krmiljenja, da bo možno upravljanje iz nadzornega centra Kleče, 5. vgradnja merilnika motnosti, 6. zamenjava regulatorjev tlaka na vodovodnih vejah za kmetiji Dragar in Jeromen.
VODOVODNI SISTEM ŠMARNA GORA
Vodovodni sistem Šmarna gora leži severozahodno od Ljubljane in z vodo oskrbuje objekte na območju sedla in gostinski lokal na vrhu Šmarne gore. Vodovodni sistem je bil zgrajen leta 2008. Voda se črpa v vodovodno omrežje s potopnim črpalnim agregatom iz vrtine Sg‐1/03. Presežek načrpane vode pa teče skozi oskrbovalno območje proti vodohranu prostornine 50 m3. Porabniki, ki so locirani pod vodohranom (na sedlu), so oskrbovani iz tlačnega voda in iz vodohrana. Za gostinski lokal na vrhu Šmarne gore pa je v armaturni celici vodohrana vgrajena hidropostaja. Ta vzdržuje konstantne tlake v cevovodu, ki napaja vrh Šmarne gore. V objektu črpališča je vgrajena UV dezinfekcijska naprava za pripravo vode. Iz črpališča do prvega porabnika je vgrajen cevovod PE100 d 63 (dolžine 68,60 m), naprej poteka do vodohrana vodovod PE100 d 110 (dolžine 414,80 m). Od vodohrana do gostilne Ledinek poteka vodovod PE100 d110 (dolžine 263,85 m).
Objekti in oprema javnega vodovoda Šmarna gora
JAVNI VODOVOD ŠMARNA GORA ŠTEVILO KOMENTAR ID/zaporedna št. ‐ PODATEK IZ KATASTRA DOLŽINA CEVI [m] 796 VODOVODNEGA OMREŽJA VODOHRAN 1 ‐ ČRPALIŠČE 1 ‐ SISTEM IMA NAPRAVO ZA UV NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE 1 DEZINFEKCIJO VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO ‐ ‐ VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 1 HIDROPOSTAJA
PODATEK PREDSTAVLJA KOLIČINO KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] 1.277 NAČRPANE VODE V LETU 2011
VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ‐ ‐ INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 35/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Okvirni podatki o skupni dolžini, starosti in materialu cevovodov vodovodnega sistema Šmarna gora:
Vodovodni ŠMARNA GORA (‐) sistem Vrsta distribucijskega omrežja
Transportni Primarni Sekundarni Dimenzija DN Dolžina v SKUPAJ Dolžina v m Dolžina v m m do 100 0 76 18 94 nad 100 do 0 414.12 288.05 702 150 nad 150 do 0 0 0 0 200 nad 300 do 0 0 0 0 500 nad 500 0 0 0 0
neznano 0 0 0 0
SKUPAJ 0 490 306 796
Vodovodni sistem ŠMARNA GORA (‐)
MATERIAL Oz. Dolžina vodovodnega omrežja [m]
do 10 let 10 do 20 let 20 do 30 let 30 do 40 let 40 do 50 let nad 50 let SKUPAJ
Azbest‐cementne cevi AC 0 0 0 0 0 0 0
Betonske cevi B 0 0 0 0 0 0 0
Jeklene cevi JE 0 0 0 0 0 0 0
Litoželezne cevi LZ 0 0 0 0 0 0 0
Cevi iz nodularne litine NL 4 0 0 0 0 0 4
Neznano NN 0 0 0 0 0 0 0
Polietilenske cevi PE 792 0 0 0 0 0 792
Polivinil‐klorid PVC 0 0 0 0 0 0 0
Svinčene cevi SV 0 0 0 0 0 0 0
Tesal TE 0 0 0 0 0 0 0
SKUPAJ 796 0 0 0 0 0 796
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 36/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
2.4 Črpališča
V nadaljevanju sledi opis posameznih črpališč. Za vsako črpališče je navedeno število instaliranih in delujočih črpalk ter njihova skupna moč. Potrebne aktivnosti v črpališčih v letu 2013 so opisane v poglavju 2.6.
Tabela 2.4: Seznam in lastnosti črpališč
SKUPNA MOČ KOLIČINA PORABLJENE ZAP. ŠT. INSTALIRANIH ČRPALIŠČE ‐ IME ID VS INSTALIRANIH ELEKTRIČNE ENERGIJE ŠTEV. ČRPALK ČRPALK [kW] [kWh/leto] za leto 2011
1 VO KLEČE 1126 16 POTOPNIH 1437 7.076.036
2 VO HRASTJE 1126 10 POTOPNIH 758 522.621
3 VO BREST 1126 12 POTOPNIH 394,5 1.091.502
4 VO JARŠKI PROD 1126 3 POTOPNE 295 1.294.361
5 VO ŠENTVID 1126 3 POTOPNE 300 1.071.655
6 VD DOLSKO 1126 1 POTOPNA 12,5 9.365
2 POTOPNI, ZAJETJI KLEŠNIK KOŠTOMAJ IN CP 7 1126 2 VAKUMSKI 35,4 10.982 ŠMARTNO ČRPALKI
8 ČRPALIŠČE BREZOVA NOGA 1127 2 POTOPNI 45 109.213
DVE ČRPALKI ZA 10 CP RAKITNA 1129 30 49.165 DVIG TLAKA 1 POTOPNA ČRPALIŠČE SELA PRI PANCAH IN CP 11 1130 2 ČRPALKI ZA DVIG 31,5 58.441 LIPOGLAV TLAKA 2 ČRPALKI ZA DVIG 12 CP PREŽGANJE 1132 22 30.654 TLAKA
2 ČRPALKI ZA DVIG 13 CP MALI VRH 1133 15 5.905 TLAKA
14 ČRPALIŠČE ŠMARNA GORA 1 POTOPNA 5,5 11.910
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 37/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
VODARNA KLEČE
Iz vodarne Kleče se s pitno vodo oskrbujejo naslednji predeli Ljubljane: Bežigrad, Ježica, Kleče, Šiška, Koseze, Vodmat, Center, Poljane, del Rožne doline, in del Prul. Iz vodarne Kleče in vodarne Brest se napajajo: del Vrhovcev, del Viča, del Rožne doline, Trnovo, Brdo, Bokalci, in Grič. Dnevne neenakomernosti porabe vode se v omrežju izravnavajo z vodohrani. Iz vodarne Kleče se ob manjši porabi vode v omrežju polnita vodohrana Debeli hrib in Rožnik.
V vodarni Kleče je 16 vodnjakov v katerih so potopni črpalni agregati nazivnega pretoka od 75 do 85 l/s in skupne instalirane moči 1437 kW. Hkrati obratuje največ 11 vodnjakov.
VODARNA HRASTJE
Iz vodarne Hrastje in iz vodarne Jarški prod se s pitno vodo oskrbujejo naslednji predeli Ljubljane in njene okolice: del Most, Fužine, Bizovik, Dobrunje, Zadvor, Sostro, Sadinja vas, Zavoglje, Vevče, Spodnji in Zgornji Kašelj, Polje, Novo Polje, Zalog in Podgrad. Iz vodarne Hrastje, vodarne Kleče in vodarne Jarški prod se napajajo: del Most, Štepanjsko naselje, Štepanja vas, Kodeljevo, Spodnja Hrušica, Zgornja Hrušica in del Prul. Iz vodarn Hrastje, Kleče, Jarški prod in Brest se napajajo: Rakovnik, Galjevica, Ilovica, Rudnik, Lavrica, Škofljica, Babna Gorica, Lanišče, Lisičje, Daljna vas, Srednja vas, Zadnja vas, Gumnišče, Glinek, Gorenje Blato, Zalog pri Škofljici in Klanec. Dnevne neenakomernosti pri porabi vode se v omrežju izravnavajo z vodohrani.
V vodarni Hrastje je 10 vodnjakov, v katerih so potopni črpalni agregati nazivnega pretoka od 70 do 85 l/s in skupne instalirane moči 758 kW. V vodarni Hrastje se vodnjaki vključujejo v koničnih porabah vode glede na tlak v vodovodnem omrežju na iztoku iz vodarne. Izven koničnih porab vode vodarna praktično ne obratuje.
VODARNA BREST
Iz vodarne Brest se s pitno vodo oskrbujejo naslednji predeli Ljubljane in njene okolice: del Vrhovcev, Kozarje, Bičevje, Komanija, Podsmreka, Hauptmance, Rakova jelša, Sibirija, del Viča, Murgle, naselja ob Tržaški cesti od Dolgega mostu do Brezovice, Brest, Tomišelj, Strahomer, Vrbljene, Matena, Iška Loka, Ig in Črna vas. Iz vodarne Brest se v celoti napajajo naslednja naselja v občini Ig: Ig, Strahomer, Vrbljene, Tomišelj, Kot, Staje, Matena in Iška Loka. Iz vodarne Brest in vodarne Kleče se napajajo: del Vrhovcev, del Viča, del Rožne doline, Trnovo, Brdo, Bokalci in Grič. Iz vodarne Brest, vodarne Hrastje in vodarne Jarški prod in Kleče se napajajo: Rakovnik, Galjevica, Ilovica, Rudnik, Lavrica, Škofljica, Babna Gorica, Lanišče, Lisičje, Daljna vas, Srednja vas, Zadnja vas, Gumnišče, Glinek, Gorenje Blato, Zalog pri Škofljici in Klanec. Dnevne neenakomernosti pri porabi vode se v omrežju izravnavajo z vodohrani.
V vodarni Brest je 12 vodnjakov. V 9 vodnjakih so črpalni agregati nazivnega pretoka 16,5 l/s, le ti črpajo vodo iz zgornjega ‐ plitkega vodonosnika, v 1 vodnjaku je črpalni agregat nazivnega pretoka 35 l/s, v dveh vodnjakih pa sta potopna črpalna agregat nazivnega pretoka 100 l/s, vsi trije črpajo vodo iz spodnjega – globokega vodonosnika. V vodarni Brest se glede na izhodni tlak vodarne črpalni agregati vključujejo v sistem ali pri manjši porabi vode na sistemu izklapljajo iz sistema. V koničnih porabah je pretok vode iz vodarne Brest do 180 l/s.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 38/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
VODARNA JARŠKI PROD
Iz vodarne Jarški prod se s pitno vodo oskrbujejo naslednji predeli Ljubljane in njene okolice: Sneberje, Zadobrova, Obrije, Tomačevo, Nove Jarše, Črnuče, Dobrava pri Črnučah, Ježa, Nadgorica, Podgorica, Šentjakob, Brinje, Beričevo, Videm, Dol pri Ljubljani, Kleče pri Dolu, Zaboršt pri Dolu, Zajelše, del Podgore, Dolsko, Petelinje, del Kamnice, Vinje, Hrib, Osredke, Senožeti in Laze pri Dolskem. Iz vodarne Jarški prod in vodarne Hrastje se s pitno vodo oskrbujejo predeli Ljubljane in njene okolice: del Most, Fužine, Bizovik, Dobrunje, Zadvor, Sostro, Sadinja vas, Zavoglje, Vevče, Spodnji in Zgornji Kašelj, Polje, Novo Polje, Zalog in Podgrad. Iz vodarn Jarški prod, Hrastje, Kleče in Brest se napajajo: Rakovnik, Galjevica, Ilovica, Rudnik, Lavrica, Škofljica, Babna Gorica, Lanišče, Lisičje, Daljna vas, Srednja vas, Zadnja vas, Gumnišče, Glinek, Gorenje Blato, Zalog pri Škofljici, Klanec. Dnevne in urne neenakomernosti porabe vode se v omrežju izravnavajo z vodohrani. Iz vodarne Jarški prod se ob manjši porabi vode v omrežju polnijo vodohrani Tabor, Gmajna, Sv. Helena, Senožeti in Šeparjev hrib.
V vodarni Jarški prod so trije vodnjaki, v katerih so potopni črpalni agregati nazivnega pretoka 80 l/s in skupne instalirane moči 295 kW. V vodarni Jarški prod le vodnjak 3 obratuje v smeri proti Črnučam. Vodnjak 3 obratuje glede na višino vodne gladine v vodohranu Tabor, po potrebi pa se presežek vode preko lopute z motornim pogonom razbremenjuje proti Ljubljani. Vodnjaka 1 in 2 obratujeta le v smeri proti Ljubljani podnevi, ponoči sta izklopljena. Večino leta 2011 je proti Ljubljani čez dan deloval eden od vodnjakov 1 in 2, ponoči pa je bil izklopljen. Ob vzdrževalnih delih na vodovodnem omrežju je mogoč tudi izklop vodarne Jarški prod proti Ljubljani.
ZAJETJI KLEŠNIK, KOŠTOMAJ IN ČRPALIŠČE ŠMARTNO
Zajetji Koštomaj in Klešnik ter črpališče Šmartno so namenjeni kot rezervni vodni vir:
za oskrbo v času nepredvidenih dogodkov, ali kadar se območje Šmartnega in Broda odklopi od centralnega vodovodnega sistema zaradi vzdrževanja in sanacije vodovodnega omrežja.
Iz zajetij Klešnik in Koštomaj voda po nategi priteče v črpališče Šmartno, od koder se po potrebi (ob konični porabi vode na sistemu) s potopnimi črpalkami črpa v vodohran Šmartno. Natego se med zajetji Klešnik, Koštomaj in črpališčem Šmartno vzpostavi z vakuumskimi črpalkami, ki so vgrajene v črpališču Šmartno. Poleg vakuumskih črpalk sta v črpališču Šmartno tudi dve potopni črpalki, s katerima se vodo črpa v vodohran Šmartno. Potopna črpalna agregata imata nazivni pretok 15 l/s (eden deluje drugi je rezerva) in skupne instalirane moči 31 kW. Vakuumski črpalki imata nazivni pretok 10 l/s (prav tako je ena delovna ena rezervna) in skupno instalirano moč 4,4 kW.
VODARNA ŠENTVID
Iz vodarne Šentvid se s pitno vodo oskrbujejo naslednji predeli Ljubljane in okolice: Rašica, Gameljne, Šmartno, Tacen, Brod, Vižmarje, Šentvid, Gunclje, Stanežiče, Medno, Dvor, Pržan, Dolnice, Glince, Podutik, Dravlje, Kamna Gorica in Trata. Dnevne neenakomernosti pri porabi vode se v omrežju izravnavajo z vodohrani. Iz vodarne Šentvid se ob manjši porabi vode v omrežju polnita vodohrana Pržan in Šmartno.
V vodarni Šentvid so trije vodnjaki, v katerih so potopni črpalni agregati nazivnega pretoka od 60 do 90 l/s in skupne instalirane moči 300 kW. V vodarni Šentvid eden od vodnjakov 1A in 2A vedno obratuje. Vodnjak 3 se vklaplja po potrebi glede na gladino vode v vodohranu Pržan.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 39/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ČRPALIŠČE DOLSKO
Črpališče Dolsko je rezervni vodni vir, ki deluje le v primeru, da je vodovodno omrežje, ki napaja Vinje, Kamnico, vodohran Sv. Heleno in vodohran Senožeti ločeno od centralnega vodovodnega sistema oz. vodnega vira iz vodarne Jarški prod.
V črpališču Dolsko je vgrajen vodnjak, v katerem je nameščen potopni črpalni agregati nazivnega pretoka 8,55 l/s in nazivne moči 12,5 kW.
ČRPALIŠČE BREZOVA NOGA
Iz črpališča Brezova noga se s pitno vodo oskrbujejo: Pijava Gorica, Kremenica, Draga, Podblato, Smrjene, Gradišče, Želimlje in Vrh nad Želimljami. Iz črpališča Brezova noga se v prvi tlačni coni polnita vodohrana Pijava Gorica – novi in Pijava Gorica – stari. Iz vodohrana Pijava Gorica – novi se črpa vodo v drugo tlačno cono do vodohrana Kopanke. Iz vodohrana Kopanke se črpa vodo v tretjo tlačno cono do vodohrana Brzek. Iz vodohrana Brzek voda gravitacijsko doteka do prečrpalnice, ki polni najvišji vodohran Vrh nad Želimljami.
V črpališču Brezova noga sta dva vodnjaka, v katerih sta potopna črpalna agregata nazivnega pretoka 16 l/s in skupne instalirane nazivne moči 45 kW. Trenutno obratuje eden od vodnjakov, drugi pa je v stalni pripravljenosti. Delujoči potopni črpalni agregat obratuje glede na višino gladine vode v vodohranu Pijava gorica – novi.
ZAJETJE RAKITNA
Iz zajetja Rakitna se s pitno vodo oskrbuje Rakitna, Podgora, Nakličev Klanec, Novaki, Hrib, Jezero, Hudi Konec, Na Klancu in Boršt. Iz zajetja Rakitna se preko usedalnika najprej polni rezervoar v napravi za pripravo vode. Iz rezervoarja v napravi za pripravo vode se voda prečrpava preko peščenega filtra, oglenega filtra, UV dezinfekcije in dezinfekcije s klor dioksidom v vodohran Rakitna. Iz zajetja črpalki za dvig tlaka, nazivnega pretoka 7 l/s in skupne instalirane moči 30 kW, izmenično črpata vodo v cirkulator v napravi za pripravo pitne vode Rakitna.
ČRPALIŠČE SELA PRI PANCAH
Iz črpališča Sela pri Pancah se s pitno vodo oskrbujejo predeli okolice Ljubljane: Mali in Veliki Lipoglav, Pleše, Repče, Pance in Zgornja Slivnica. Iz črpališča Sela pri Pancah se voda črpa v rezervoar v zajetju. Iz rezervoarja v zajetju se voda prečrpava v vodohran Veliki Lipoglav. V sistemu Lipoglav sta še razbremenilnika Mali Lipoglav in Pleše, katerih funkcija je razbremenjevanje tlaka v vodovodnem omrežju. V črpališču Sela pri Pancah je vgrajen vodnjak s potopnim črpalnim agregatom nazivnega pretoka 3 l/s in moči 1,5 kW. Črpalni agregat deluje glede na gladino vode v rezervoarju zajetja Lipoglav.
ZAJETJE LIPOGLAV
Zajetje Lipoglav je ob aktivaciji vrtine Sela pri Pancah dne 21.12.2009 postal rezervni vodni vir za vodovodni sistem Lipoglav. V primeru aktivacije rezervnega vodnega vira Lipoglav (ob vzdrževalnih delih na črpališču Sela pri Pancah) voda iz zajetij gravitacijsko priteče v rezervoar v zajetju Lipoglav, od koder se jo prečrpava v vodohran Veliki Lipoglav. V sistemu Lipoglav sta še razbremenilnika Mali Lipoglav in Pleše, katerih funkcija je razbremenjevanje tlaka v sistemu.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 40/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Iz zajetja črpalki za dvig tlaka nazivnega pretoka 1,8 in 3 l/s in skupne instalirane moči 30 kW izmenično črpata vodo v vodohran Veliki Lipoglav.
ČRPALIŠČE ŠMARNA GORA
Iz črpališča Šmarna gora se s pitno vodo oskrbuje cerkev in gostilna Ledinek na vrhu Šmarne gore in trije porabniki na sedlu med Šmarno goro in Grmado. Iz črpališča Šmarna gora se polni vodohran Šmarna gora. V črpališču Šmarna gora je en vodnjak z enim potopnim črpalnim agregatom nazivnega pretoka 0,55 l/s in instalirane nazivne moči 5,5 kW. Potopni črpalni agregat deluje glede na višino gladine vode v vodohranu Šmarna gora.
ZAJETJE PEČOVJE
Iz zajetja Pečovje se s pitno vodo oskrbuje Prežganje, Malo Trebeljevo, Veliko Trebeljevo in Volavje z delom Zg. Besnice. Iz zajetja Pečovje se polni vodohran Prežganje, iz njega voda gravitacijsko odteka še v vodohran Veliko Trebeljevo in Volavje. Iz zajetja črpalki za dvig tlaka nazivnega pretoka 4,5 l/s in skupne instalirane moči 22 kW (ena črpalka je delovna druga rezervna) črpajo vodo v vodohran Prežganje.
ZAJETJE MALI VRH
Iz zajetja Mali Vrh se s pitno vodo oskrbuje naselje Mali Vrh pri Prežganju. Iz zajetja črpalki za dvig tlaka nazivnega pretoka 2,6 l/s in skupne instalirane moči 15 kW izmenično črpata vodo v vodohran Mali Vrh.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 41/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
2.5 Količine iz vodovodnega sistema odvzete vode
Poglavje vsebuje podatke o celotni količini pitne vode, ki jo odvzemajo uporabniki storitev javne službe na območju posameznih naselij znotraj vodovodnega sistema, ter celotni količini pitne vode in namenu rabe pitne vode, ki jo iz javnega vodovoda odvzemajo osebe, ki niso uporabniki storitev javne službe. S podatki o količinah vode iz javnega vodovoda (13. točka drugega odstavka 28. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo), ki se zagotavlja za čiščenje oziroma namakanje javnih površin, ne razpolagamo, ker nimamo natančnega podatka o končni rabi vode in vodovodnega priključka posameznega vzdrževalca javne površine. Površine, ki se čistijo oziroma namakajo, so znane zgolj v MOL, kjer je količina odvzete vode ocenjena.
Tabela 2.5: Količine odvzete vode v letu 2011
JAVNE POVRŠINE ZA KOLIČINA KOLIČINA VODE, KI JO KOLIČINA VODE, KI JO ODLOČBA KATERE ČIŠČENJE ODVZETE ZA ID VS ODVZEMAJO ODJEMALCI, ODVZEMAJO UPORABNIKI MOP ŠT. ‐ OZIROMA NAMAKANJE ČIŠČENJE VODOVODNEGA KI NISO UPORABNIKI STORITEV JAVNE SLUŽBE* VPIŠI ŠT. SE VODA ZAGOTAVLJA IZ OZIROMA SISTEMA STORITEV JAVNE SLUŽBE* [m3/leto] ODLOČBE JAVNEGA VODOVODA NAMAKANJE [m3/leto] [m2]** VODE [m3/leto]
1126 18.808.576 3.089.866 ‐ 144.033 1078 1127 118.511 ‐ ‐ ‐ ‐ 1129 34.515 ‐ ‐ ‐ ‐ 1130 29.253 ‐ ‐ ‐ ‐ 1132 27.508 ‐ ‐ ‐ ‐ 1133 3.296 ‐ ‐ ‐ ‐ 1609 896 ‐ ‐ ‐ ‐
OPOMBE K TABELI 2.5: * Podatki o količinah zajemajo (obračunano) porabo vode iz vodovodnega sistema za uporabnike s seznama zavezancev za plačilo okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda pri MOP Agencija RS za okolje v letu 2007 **Podatek o javnih površinah, ki se izpirajo in namakajo ‐ vir MOL in KPL Rast d.o.o.
2.6 Pričakovane težave pri zagotavljanju zadostnih količin pitne vode v letu 2013
V letu 2013 lahko pričakujemo težave pri zagotavljanju zadostnih količin pitne vode predvsem v naslednjih vodovodnih sistemih, ki so v upravljanju oz. vzdrževanju JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o.:
občasno na centralnem vodovodnem sistemu, občasno na lokalnem vodovodnem sistemu Rakitna, občasno na lokalnem vodovodnem sistemu Lipoglav, občasno na lokalnem vodovodnem sistemu Prežganje, občasno na lokalnem vodovodnem sistemu Mali vrh, občasno na lokalnem vodovodnem sistemu Šmarna gora.
Zelo resna težava je zagotavljanje ustrezne kakovosti pitne vode zaradi onesnaženj vodnih virov.
Ker ugotavljamo, da kakovost pitne vode še vedno ogrožajo fitofarmacevtska sredstva, na tem mestu ponovno pozivamo kmetijski inšpektorat pa tudi druge pristojne inšpektorate (mestne in okoljski), da poostrijo nadzor nad vodovarstvenimi območji, povzročitelje pa ustrezno kaznujejo. Občine pa pozivamo, da na različne načine poskrbijo za ozaveščanje prebivalstva o pomenu ohranjanja kakovosti vodnih virov in okolja.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 42/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
2.6.1 Opis problematike centralnega vodovodnega sistema
OPIS STANJA Na centralnem vodovodnem sistemu je pričakovati težave v treh vodarnah: v vodarni Brest, Kleče in Šentvid. Zagotavljanje zadostnih količin vode je v vodarni Brest pogojeno z vremenskimi razmerami (poplave, sušna obdobja). V vseh treh vodarnah pa je mogoče pričakovati ogrožanje kakovosti pitne vode zaradi škropljenja kmetijskih površin v neposredni bližini vodarn, s sredstvi, ki niso dovoljena. Pri obeh navedenih vplivih smo vzdrževalci vodovodnega sistema nemočni oziroma nimamo pristojnosti za ukrepanje. Ker obe vodarni nujno potrebujemo za varno oskrbo, je potrebno takojšnje ukrepanje: s strogim nadzorom na kmetijskih obdelovalnih površinah na vodovarstvenih območjih, kjer kmetje uporabljajo nedovoljena rastlinska zaščitna sredstva, s pridobitvijo novih vodnih virov z vgradnjo naprav za nadzor parametrov pitne vode.
PROBLEMATIKA VODARNE BREST:
Vodarna Brest je ranljiv vodni vir, ki ga ogroža onesnaženje z razgradnimi produkti pesticida atrazina, in ekstremne vremenske razmere: dolga sušna obdobja in poplave. Iz vodarne Brest se s pitno vodo oskrbujejo naslednji predeli Ljubljane in njene okolice: del Vrhovcev, Kozarje, Bičevje, Komanija, Podsmreka, Hauptmance, Rakova jelša, Sibirija, del Viča, Murgle, naselja ob Tržaški cesti od Dolgega mostu do Brezovice, Brest, Tomišelj, Strahomer, Vrbljene, Matena, Iška Loka, Ig in Črna vas. Iz vodarne Brest se v celoti napajajo naslednja naselja v občini Ig: Ig, Strahomer, Vrbljene, Tomišelj, Kot, Staje, Matena in Iška Loka. V vodarni Brest je 12 vodnjakov. V devetih plitvih vodnjakih (VD Brest 1, VD Brest 2, VD Brest 3, VD Brest 4, VD Brest 5, VD Brest 6, VD Brest 7, VD Brest 8, VD Brest 9) so črpalni agregati nazivnega pretoka 16,5 l/s, ki črpajo podzemno vodo iz vodonosnika do globine 28 m. V vodnjaku VD Brest 4a je črpalni agregat nazivnega pretoka 35 l/s, v vodnjakih VD Brest 1a in VD Brest 2a pa sta potopna črpalna agregat nazivnega pretoka 100 l/s, vsi trije črpajo podzemno vodo iz vodonosnika na globini od 50‐100 m. V vodarni Brest se glede na izhodni tlak vodarne črpalni agregati vključujejo v sistem ali pri manjši porabi vode na sistemu izklapljajo iz sistema. V koničnih porabah je pretok vode iz vodarne Brest do 180 l/s. Vodnjak VD Brest‐1a (nazivni pretok 100 l/s) v vodarni Brest je zaradi prekomerne vsebnosti pesticida desetilatrazina že dalj časa izključen iz obratovanja. Vodnjak VD Brest‐2a (nazivni pretok 100 l/s) pa zaradi vsebnosti desetilatrazina deluje le s 40 l/s in še to le ob pogoju, da hkrati delujeta dva vodnjaka z nazivnim pretokom 16,5 l/s. V avgustu, septembru in oktobru leta 2011 so zaradi daljšega sušnega obdobja začeli presihati vodnjaki, ki črpajo vodo iz zgornjega vodonosnika (to so vodnjaki z nazivnim pretokom 16,5 l/s). V oktobru 2011 je zaradi pomanjkanja vode (suše) zaustavljenih že 8 vodnjakov (z oznako 1,2,3,4,6,7,8 in 9). Stanje se ni izboljšalo niti na začetku leta 2012. Ker je bilo zaradi suše izklopljenih že 8 vodnjakov z nazivnim pretokom 16,5 l/s, smo morali izklopiti tudi vodnjak VD Brest‐2a (ki lahko obratuje le ob pogoju, da obratujeta hkrati še dva vodnjaka z nazivnim pretokom 16,5 l/s). Oskrba s pitno vodo je bila zaradi pomanjkanja vode in ob zgoraj navedenih omejitvah zaradi onesnaženosti s pesticidi močno ogrožena in v koničnih porabah ni dosegala več želenega izhodnega tlaka. Zato so imeli najbolj oddaljeni uporabniki pitne vode krajše obdobje moteno oskrbo z vodo. S preusmeritvami na omrežju na transportnem vodu iz vodarne Brest v Ljubljano smo namerno ustvarjali večji upor v cevovodu, da smo zadržali čim večjo količino še razpoložljive vode ob ustreznem tlaku na območju občine Ig, hkrati smo dvignili tlak v vodarni Hrastje, tako da je bila čim manj motena oskrba z vodo v občini Brezovica. Ta režim obratovanja povzroča višje obratovalne stroške in povzroča tudi tveganje za omrežje, naprave in opremo vodovodnega sistem.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 43/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Za vodarno Brest iz dosedanjih izkušenj ob suši v letu 2009 in 2011 in poplavah v letu 2010 ugotavljamo, da je nujno potrebno zagotoviti večjo kapaciteto vodnih virov ustrezne kakovosti. Študije in rešitve za izkoriščanje novih vodnih virov in za izboljšanje razmer v vodarni Brest so bile izdelane. Potrebno je pričeti z izvajanjem strokovno utemeljenih rešitev.
PROBLEMATIKA VODARNE KLEČE:
Zahodni rob vodarne Kleče je že od leta 2008 občasno izpostavljen onesnaženju s pesticidom metazaklorom. V letu 2011 se je stanje izboljšalo tako, da mejne vrednost niso bile presežene.
Pojavljanje metazaklora upravičeno lahko povezujemo z nepravilno rabo fitofarmacevtskih sredstev na vodovarstvenih območjih VVO I ali VVO II A v okolici vodarne Kleče (nasadi zelja). Če se bo v bodoče onesnaženje podzemne vode zaradi nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev razširilo še na kakšen vodnjak vodarne Kleče, lahko pride do motenj pri oskrbi s pitno vodo tudi za osrednji del Ljubljane. Kot upravljavci smo zaskrbljeni nad varnostjo oskrbe. Zato ponovno opozarjamo, da je treba nadaljevati s poostrenim nadzorom vseh dejavnosti, ki potekajo na vodovarstvenih območjih in ustreznim ukrepanjem za izboljšanje stanja.
Povečana koncentracija metazoklora v vodnjakih VD Kleče-13 in VD Kleče-14 VD Kleče‐14 VD Kleče‐13 0,7 VD Kleče‐15 0,6 mejna vrednost
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1 koncentracija metazoklora v mikrog/l v koncentracija metazoklora
0
dan
Diagram 1: Periodično pojavljanje pesticida metazoklora v vodnjakih VD Kleče‐13, VD Kleče‐14 in VD Kleče‐15 od leta 2008‐2011.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 44/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
PROBLEMATIKA VODARNE ŠENTVID:
Vodarna Šentvid je hidravlično ločena od ostalih vodarn. Vodovodno omrežje, ki se napaja iz vodarne Šentvid ima višji tlak kot vodovodno omrežje, ki ga napajajo ostale vodarne. Sistema sta dejansko povezana, vendar ločena z zapornim elementom. V primeru, da pride do onesnaženja vodarne Šentvid (izlitje nevarnih snovi na cestah ali v neposredni bližini vodarne, do prekoračene vrednosti pesticidov, ..), se povezavo lahko odpre, vendar v vodovodnem sistemu, ki ga sicer napaja vodarna Šentvid, ne bomo dosegli zadostnih tlakov. V primeru onesnaženja ali daljšega izpada vodarne Šentvid na določenih območjih (višje ležečih območjih) ne bo zagotovljena oskrba z vodo.
PREDVIDENI UKREPI NA CENTRALNEM VODOVODNEM SISTEMU
Za vodarno Brest iz izkušenj sušnih obdobij v letu 2009 in 2011 sledi, da je nujno potrebno zagotoviti nove neoporečne vire ali pa bo za obstoječi vodni vir (vodnjaka 1A in 2A, kjer je zaloga vode dovolj velika tudi v sušnem obdobju) potrebno izvesti ustrezno pripravo pitne vode, ki bo omogočila odstranjevanje pesticidov. Zaradi poplav v septembru 2010, smo že izdelali idejno zasnovo za dvig vodnjaških objektov, tako da bodo elektro naprave locirane nad poplavno koto. Predvideno rešitev je treba realizirati takoj, saj le v tem primeru lahko preprečimo ponovno škodo in čas izpada vodarne iz obratovanja v primeru ponovnih poplav.
Potrebno je izboljšati učinkovitost delovanja vodnjakov s čiščenjem in ponovno aktivacijo vodnjakov. Iz plitvih vodnjakov je treba črpati v mejah izdatnosti vodonosnika, iz vsakega plitvega vodnjaka do 16,5 l/s. Predlagana je poglobitev vodnjaka VD Brest‐12 do globine 50 m, da se ugotovi izdatnost in kakovost podzemne vode na tej globini, istočasno je potreben premislek o izdelavi novega globokega vodnjaškega objekta na zahodnem delu vodarne, kjer ni virov onesnaževal.
V vodarni Šentvid je za povečanje obratovalne varnosti glede na zahteve po zagotavljanju rezervnih vodnih virov smiselna začasna postavitev mobilne prečrpalne postaje, ki bi v primeru onesnaženja vodo iz hidravlično ločenega dela centralnega vodovodnega sistema prečrpavala v višjo tlačno cono vodovodnega sistema, ki se napaja iz vodarne Šentvid.
VODOVOD RAŠICA:
OPIS STANJA
Naselje Rašica se oskrbuje s pitno vodo iz Centralnega vodovodnega sistema preko prečrpalnice Rašica in tlačnega vodovoda PVC d 90 iz leta 1994. Preko tlačnega voda se polnita vodohrana VH Rašica (50 m3) in VH Rašica (30 m3), ki sta na višini 458 m.n.m. Iz prečrpalnice Rašica se ob vklopu črpalk prečrpava voda s pretokom 2 l/s, višina črpanja od prečrpalnice do vodohranov je približno 130 m.
V zadnjem obdobju se vse pogosteje pojavljajo okvare na tlačnem vodovodu PVC d 90, kar ima za posledico vse pogostejše prekinitve dobave pitne vode porabnikom v naselju Rašica.
PREDVIDENI UKREPI NA VODOVODU RAŠICA
Za rešitev opisanih težav predlagamo, da se projektno pristopi k rekonstrukciji tlačnega vodovoda, preko katerega se s pitno vodo oskrbuje naselje Rašica oz. poišče ustrezna rešitev za izboljšanje stanja.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 45/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
2.6.2 Opis problematike lokalnega vodovodnega sistema Rakitna
OPIS STANJA
Voda za vodovodni sistem Rakitna se zajema v površinskem zajetju potoka Podresnik. Iz zajetja se črpa po tranzitnem vodovodu v napravo za pripravo vode, kjer se kondicionira in preventivno dezinficira.
Voda iz zajetja je motna, vrednosti motnosti se spreminjajo v odvisnosti od letnega časa in količine padavin. V zimskem času so vrednosti motnosti nekoliko nižje kot v poletnem času, povprečne vrednosti pa so 2,3 NTU, ob padavinah pa se motnost močno poveča, v povprečju do 10 NTU, v ekstremnih primerih pa tudi več in to v času trajanja nekaj dni.
Voda se iz črpališča ob zajetju črpa v napravo za pripravo vode, kjer se dovaja v cirkulator. Na dovodu v napravo se nadzira motnost z merilnikom motnosti. V cirkulatorju je bila predvidena koagulacija in sedimentacija, dejansko se izvaja le sedimentacija. Usedline se avtomatsko odvajajo v odtok preko izpustnega ventila. Predvideno je bilo, da se zbistreni vodi preverja pH, a se to ne izvaja
Iz cirkulatorja se voda preliva v rezervoar vode, iz katerega se s črpalkami potiska preko peščenega in oglenega filtra v vodohran. Delovanje črpalk je uravnavano preko zveznih meritev v črpalnem rezervoarju oziroma glede na nivo vode v vodohranu. Pred oglenim filtrom je naprava za ozoniranje, ki je zastarela in neučinkovita. Vzdrževanje naprave ni več mogoče, saj rezervnih delov ni na tržišču. Naprava že nekaj časa ne obratuje. Peščeni filter se občasno ob zaznanih povečanih uporih (kontrola manometra) spere z dovedeno vodo iz rezervoarja. Čiščenje filtra se izvaja ročno. Prav tako se ročno izvaja rahljanje oglenega filtra, za katerim se izvaja UV dezinfekcija in dezinfekcija z klordioksidom.
Naprava in oprema za pripravovode je zastarela in že ob najmanjših padavinah ne omogoča priprave vode, kot to zahteva Pravilnik o pitni vodi (Ur. list št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09). Pravilnik zahteva, da je motnost vode po pripravi na mestu, kjer se dozira dezinfekcijsko sredstvo, manj kot 1 NTU. Ko so v določenih obdobjih padavine večdnevne, vode zaradi prevelike motnosti ne moremo črpati. Situacijo rešujemo z rezervo vode v vodohranu, imamo pa zaradi takega načina obratovanja večkrat gladine vode v vodohranu pod minimalno gladino, s čimer je ogrožena požarna varnost.
PREDVIDENI UKREPI NA VS RAKITNA
Predvidena je odstranitev dela dotrajanih naprav v objektu (filtri, naprava za ozoniranje in spremljajoči sistemi) in njihova nadomestitev s najsodobnejšim sistemom ultrafiltracije (UF). Nova naprava bo povezana na obstoječi dovodni in odvodni vodovod. Obstoječa naprava za preventivno UV dezinfekcijo in dezinfekcijo s klordioksidom bo ostala preventivno vključena v vodovodni sistem. Do posodobitve priprave vode ali aktiviranja novega vodnega vira se ne sme več izdajati soglasij za priključitev novih uporabnikov na vodovodni sistem.
2.6.3 Opis problematike lokalnega vodovodnega sistema Lipoglav
OPIS STANJA
Do konca leta 2009 je bil osnovni in edini vodni vir vodovodnega sistema Lipoglav površinsko zajetje. V sušnem obdobju se je zmanjšala izdatnost zajetja, zato je postala oskrba s pitno vodo nezanesljiva. 21.12.2009 je bila izvedena priključitev nove vrtine VD Lipoglav‐2 za oskrbo vodovodnega sistema Sela pri Pancah. Vrtina zagotavlja zadostne količine pitne vode tudi za do tedaj obstoječi vodovodni sistem Lipoglav. JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 46/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Potopni črpalni agregat črpa vodo iz vrtine VD Lipoglav‐2 po povezovalnem vodovodu NL DN 100 v rezervoar v zajetju, ki je predhodno služil za akumulacijo vode iz površinskih izvirov. Iz rezervoarja se voda prečrpava v vodohran Lipoglav. Rezervoar v zajetju je v zelo slabem stanju in je nujno potreben obnove. Rezervoar pušča, ob močnih nalivih in hkratnemu prečrpavanju vode iz rezervoarja v vodohran Lipoglav pa prihaja tudi do vdora padavinske vode v rezervoar in posledično do prekoračene motnosti vode. Tveganje za onesnaženje pitne vode je visoko
PREDVIDENI UKREPI NA VS LIPOGLAV
Nad vrtino VD Lipoglav‐2 bo v letu 2012 zgrajen nov vodohran. Obstoječi rezervoar v zajetju Lipoglav bo treba zaradi zagotavljanja rezervnih vodnih virov obnoviti ter izvesti čiščenje in obnovo obstoječih drenažnih zajetij, vključno z objekti zajetij.
2.6.4 Opis problematike lokalnega vodovodnega sistema Prežganje
Veliko težav na vodovodnem sistemu Prežganje je povezanih s preveliko motnostjo vode iz površinskega vodnega vira.
Poleg tega se na lokalnem vodovodnem sistemu Prežganje izvaja nekontrolirana poraba oz. odvzem vode (kraja vode), ki predstavlja resen problem. Nekontrolirani odvzemi vode gasilcev povzročajo povečanje motnosti na cevovodu in izklope črpalk v zajetju. Ko gasilec hidrant polno odpre, se v zajetju močno poveča pretok, kar bi lahko bilo tudi opozorilo, da je na sistemu prišlo do preloma. Zaradi varovanja nekontroliranih iztokov vode iz sistema krmilnik v zajetju v takem primeru ugasne črpalke. Kadar črpalke v zajetju ne delujejo, se nekontrolirani odvzemi vode zaznavajo na merilniku pretoka, ki je nameščen v vodohranu.
Na novo zgrajenem vodovodu Malo Trebeljevo – Gaberke – Veliko Trebeljevo je vgrajen regulator tlaka. Proizvajalci regulatorjev tlaka zahtevajo vgradnjo lovilca nesnage pred regulatorjem tlaka. V tem primeru lovilec nesnage ni vgrajen (ni bil predviden v projektu, zato ga izvajalec del kljub opozorilom ni vgradil), zato je v preteklem obdobju že prišlo do potopitve MRJ Veliko Trebeljevo (izredni dogodek št. 11 z dne 20.01.2007). Izvedba strojnih inštalacij in velikost jaška je trenutno takšna, da se lovilnika nesnage brez povečanja jaška oziroma kompletne predelave strojnih instalacij ne da izvesti.
OPIS STANJA
Iz zajetja Pečovje se s pitno vodo oskrbuje naselja Prežganje, Malo Trebeljevo, Veliko Trebeljevo, Gabrke in del Volavelj z delom Zg. Besnice. Voda se zajema v površinskem zajetju Pečovlje, v težje dostopni dolini. Dotok vode v črpališče je gravitacijski iz bližnjega zajetja, količina črpanja iz črpališča je Q = 4 l/s; višina črpanja do VH Prežganje H = 150 m. Zajeta voda je občasno mikrobiološko oporečna (onesnažena), ob padavinah je povečana motnost vode do cca. 5 NTU občasno (ob hudih nalivih tudi nad 20 NTU).
V letu 2009 je bil izveden del ukrepov na zajetju lokalnega vodovodnega sistema Prežganje. Dela so obsegala: izkop in izvedbo povratnega cevovoda iz tlačnega cevovoda do objekta za potrebe meritev motnosti in koncentracije prostega klora na izhodu iz črpališča, dobavo in vgradnja merilnika motnosti,
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 47/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
dobavo in vgradnja dezinfekcijske naprave za doziranje Na‐hiperklorita (naprava omogoča spreminjanje količine doziranja Na‐hiperklorita iz dispečerskega centra) in dobava in vgradnja merilne naprave za prosti klora, dobavo in vgradnjo elektro instalacij in opreme za delovanje merilnika motnosti in dezinfekcijske naprave in posodobitev opreme za krmiljenje ter vodenje in prenos podatkov (nova oprema omogoča prisilni pogon črpalk iz dispečerskega centra in zaustavitev črpalk v primeru prekoračene motnosti vode), ter vizualizacijo procesa v dispečerskem centru v Klečah.
Že leta 2008 je Mestna Občina Ljubljana za oskrbo z neoporečno pitno vodo na lokalnem vodovodnem sistemu Prežganje in Mali Vrh izdelala vrtino Trebeljevo (oznaka Tr‐1/08). Za vrtino Trebeljevo (Tr‐1/08) so izdelane celovite strokovne podlage vključno z administrativnimi in tehničnimi vodovarstvenimi območji, ki dokazujejo, da vrtina zagotavlja zadostne količine (~ 12 l/s) ustrezne pitne vode, ki je skladna s Pravilnikom o pitni vodi. V letu 2009 je bilo pridobljeno vodno dovoljenje za vrtino Trebeljevo (Tr‐1/08) na Ministrstvu za okolje in prostor in s tem pridobljene osnove za pričetek izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za priključitev vrtine na obstoječi sistem.
13. septembra 2010 (pred poplavami) in kljub lepemu vremenu je postal vodni vir nenadoma moten. Od takrat motnost vodnega vira nepredvidljivo in ne glede na vremenske razmere niha od 1 do 150 NTU. Stanje je tako slabo, da je vodni vir večino časa izključen iz obratovanja, za zagotavljanje nemotene oskrbe z vodo, pa so aktivirana gasilska društva, ki dovažajo vodo iz centralnega vodovodnega sistema, kar povzroča upravljavcu ogromne obratovalne stroške.
.
PREDVIDENI UKREPI NA VS PREŽGANJE
Zaradi pogostih dogodkov v površinskem zajetju Pečovlje (nepredvidljivo nihanje motnosti od 1 do 150 NTU) je nujno potrebno takoj očistiti in vklopiti v sistem že izdelano vrtino (Tr‐1/08). Vklop vrtine v sistem je trenutno v fazi odkupa zemljišč in izdelave PZI projektne dokumentacije, kar je treba maksimalno pospešiti in takoj pričeti z gradnjo objekta nad vrtino in povezovalnega vodovoda do obstoječega vodovoda, ki oskrbuje naselja Prežganje, Malo Trebeljevo, Veliko Trebeljevo, Volavlje in del Zgornje Besnice. Povezovalni vodovod je predviden, da se priključi na obstoječi vodovod nad regulatorjem tlaka (ki nima vgrajenega lovilca nesnage), zato naj se hkrati ob gradnji povezovalnega vodovoda vgradi pred regulator tlaka tudi lovilec nesnage. V kasnejši fazi je predvideno, da se na ta vodni vir priklopi tudi lokalni vodovodni sistem Mali Vrh.
Površinski izvir Pečovlje je bil po vključitvi vrtine predviden kot rezervni vodni vir na lokalnem vodovodnem sistemu Prežganje. Zaradi nepredvidljivih nihanj motnosti od 1 do 150 NTU ta vodni vir
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 48/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ni uporaben. Zato bo treba po vključitvi vrtine, zagotoviti tudi nov rezervni vodni vir za oskrbo vodovodnega sistema v izrednih razmerah ali zagotoviti ustrezne postopke čiščenja.
2.6.5 Opis problematike lokalnega vodovodnega sistema Mali Vrh
OPIS STANJA
Vodovodni sistem oskrbuje naselje Mali vrh in okoliške kmetije Dragar, Butarat, Bušt, Jerom, itd. Voda se zajema v površinskem zajetju, ki se nahaja vzhodno od naselja Zgornji Mali vrh. Dostop do izvira je onemogočen, do objekta, kjer zajeto vodo akumuliramo in jo prečrpavamo v vodohran pa je težaven, še posebno s težjimi vozili. Objekt se nahaja v gozdu ob zelo strmem pobočju po katerem je speljan vodovod do vodohrana Kržareja in dovod elektronapajanja. Zemljišče, na katerem se nahaja objekt, je minimalnih dimenzij, na katerem je lahko nameščeno le obstoječe črpališče. Dotok v črpališče je gravitacijski iz zajemnega objekta, oddaljenega cca. 100 m od črpališča, količina črpanja iz črpališča je Q = 2 l/s; višina črpanja do VH Kržareja H = 170 m. Ob padavinah je povečana motnost vode do cca. 5 NTU občasno tudi več (nad 10 NTU), občasno je voda tudi mikrobiološko onesnažena. V črpališču je izvedena preventivna dezinfekcija vode z dodajanjem plinskega klora črpani vodi v tranzitni vod za črpalkami in pred vodohranom.
PREDVIDENI UKREPI NA VS MALI VRH
Za rešitev opisanih težav je tudi lokalni vodovodni sistem Mali vrh predviden za navezavo na že izdelano vrtino Trebeljevo (Tr‐1/08). V drugi fazi je smiselno na ta vodni vir priključiti tudi lokalni vodovodni sistem Mali vrh.
Če se bo obstoječi izvir ohranilo kot rezervni vodni vir, je potrebno na dovod vode iz zajetja pred črpališčem vgraditi ultrafiltracijsko napravo (UF), ki bo delovala avtomatsko v odvisnosti od pretoka vode. Iz vode bodo tako odstranjeni vsi delci, ki povzročajo motnost in tudi mikrobiološka onesnaženja. Izstopna motnost očiščene vode bo pod predpisano vrednostjo 1 NTU.
2.6.6 Opis problematike lokalnega vodovodnega sistema Šmarna gora
OPIS STANJA
Vodovodni sistem Šmarna gora leži severozahodno od Ljubljane in z vodo oskrbuje objekte na območju sedla in gostinski lokal na vrhu Šmarne gore. Celoten vodovodni sistem je bil zgrajen leta 2008. Voda se v vodovodni sistem črpa s potopnim črpalnim agregatom iz vrtine Sg‐1/03. Voda se črpa neposredno v omrežje, presežek načrpane vode pa teče skozi oskrbovalno območje proti vodohranu Šmarna gora, prostornine 50 m3. Porabniki, ki so locirani pod vodohranom (na sedlu), so oskrbovani iz tlačnega voda in iz vodohrana. Za gostinski lokal na vrhu Šmarne gore pa je v armaturni celici vodohrana vgrajena hidropostaja, ki vzdržuje konstantne tlake na izhodnem cevovodu. V objektu črpališča je vgrajena UV dezinfekcijska naprava. Iz črpališča do prvega porabnika je vgrajen cevovod PE100 d 63 (dolžina cevovoda 68,60 m), nadalje je do vodohrana je vgrajen vodovod PE100 d 110 (dolžina cevovoda je 414,80 m). Od vodohrana do gostilne Ledinek se nadaljuje vodovod PE100 d 110 (dolžina cevovoda je 263,85 m). Zaradi majhne porabe voda v vodovodnem sistemu Šmarna gora zastaja, kar razvidno tudi iz rezultatov vzorcev vode. Rezultati analiz, ki jih izvajamo v skladu z internimi postopki izkazujejo prisotnost kolonij pri 22oC in 36oC. Število kolonij se povečuje v smeri proti zadnjemu porabniku vode na vrhu Šmarne gore (gostilna Ledinek).
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 49/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Za zagotavljanje skladnosti pitne vode je treba večkrat mesečno izpirati vodovodno omrežje in prati vodohran ‐ takrat je neustreznih vzorcev manj, se pa pozneje zopet pojavljajo. Da voda v vodohranu ne zastaja in se čim hitreje izmenja, so bili nivoji vode za vklop in izklop črpalke v vodni celici znižani (maksimalni nivo vode 0,5 m in minimalni nivo vode 0,3 m). To pa pomeni, da ni zagotovljena požarna varnost, hkrati pa smo s tem ukrepom zmanjšali izmenjavo zraka v vodni celici. Zaradi zadrževanja zraka v zaprtem močno vlažnem prostoru, se zrak navzame neprijetnega vonja, ki se s časom prenese tudi na pitno vodo in zaradi česar smo že imeli več pritožb porabnikov zaradi kakovosti pitne vode.
PREDVIDENI UKREPI NA LVS ŠMARNA GORA
Ker elementi varnosti obratovanja niso bili vgrajeni že v fazi gradnje sistema, bo zagotavljanje skladnosti pitne vode v nadaljevanju vplivalo na stroške izvajanja preventivnih in korektivnih vzdrževalnih del, ki izhajajo iz naslova rednega nadzora obratovanja. Že v kratkem obdobju pomeni izvajanje preventivnih in korektivnih del preseganje realne vrednosti potrebnega vlaganja v izvedbo preventivnih ukrepov.
Za ohranjanje učinka dezinfekcije tudi v sistemu pa predlagamo, da se vgradi dezinfekcijska naprava za dezinfekcijo vode z natrijevim hiperkloritom, ki bo zagotavljala ustrezno koncentracijo reziduala dezinfekcijskega sredstva vse do končnega uporabnika.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 50/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
2.7 Problematika iskanja vodnih izgub na lokalnih vodovodnih sistemih
Lokalni vodovodni sistemi se večinoma napajajo iz površinski vodnih virov, katerih izdatnost in kakovost se s časom močno spreminjata. Ob suši se izdatnost vodnih virov zelo zmanjša, poraba vode v vodovodnem sistemu pa poveča. Zato ob suši že zelo majhne vodne izgube povzročajo motnje pri oskrbi z vodo. V primeru, da v tem času pride še do okvare vodovodnega omrežja ali naprav, se znatno poveča čas, potreben za ponovno vzpostavitev normalne oskrbe s pitno vodo. Dodatne težave povzroča dejstvo, da je zaradi dislociranosti lokalnih vodovodnih sistemov težko vzpostaviti stalen in temeljit nadzor nad vsemi obratovalnimi parametri. Samo elektronski nadzor nad trenutnimi obratovalnimi parametri še ne zadošča za učinkovito upravljanje vodovodov. Dobro oceno stanja vodovodnega omrežja, objektov in naprav ter pravočasno načrtovanje in izvajanja preventivnih ukrepov je mogoče zagotoviti le z rednimi in strokovnimi pregledi vodovodnega omrežja, objektov in naprav.
Slednje pa je vse teže zagotavljati, ker se težave na lokalnih vodovodnih sistemov v upravljanju JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. povečujejo. Vsakodnevna prisotnost strokovnega osebja, ki odkriva okvare in nekontrolirane izlive vode, sicer ohranja funkcionalno sposobnost najbolj problematičnih vodovodnih sistemov, vendar s tem povečuje stroške dela in hkrati zmanjšuje varnost oskrbe z vodo na ostalih vodovodnih sistemih in oskrbovanih območjih.
Zelo velika težava za hitro in učinkovito ukrepanje v nujnih primerih je velika oddaljenost lokalnih vodovodnih sistemov od sedeža upravljavca, kar povečuje odzivni čas oz. čas od nastanka do odprave okvare. S tem pa se povečujejo tudi negativne posledice okvar (stroški: poškodb tuje lastnine, vodnih izgub, odprave okvare). Velika težava lokalnih vodovodnih sistemov je slabo stanje objektov in omrežja. Lokalni sistemi so bili grajeni deloma nestrokovno s prostovoljnimi akcijami, s tedaj dostopnimi sredstvi in materiali. Večinoma so bili v upravljanje JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. predani šele po desetletjih pomanjkljivega vzdrževanja, katerega posledice so relativno visoke vodne izgube in slabo stanje vodovodnih objektov. Vse to zahteva velika finančne investicije, ki jih upravljavec ne more zagotoviti, lastniki pa za to nimajo predvidenih sredstev. Zato je treba lokalne vodovodne sisteme temeljito sanirati, za kar morajo lastniki zagotoviti potrebna finančna sredstva. Denar bo treba zagotoviti tudi za velika vlaganja v naprave za pripravo vode, ki jih zahtevajo predpisi o skladnosti in zdravstveni ustreznosti pitne vode.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 51/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
2.8 Količina odvzete (prodane) vode uporabnikov javne službe vodovodnega sistema
Izhodiščna osnova za načrtovanje fizičnega obsega prodaje storitev osnovnih komunalnih dejavnosti porabnikom so količine porabe storitev po cenovnih sektorjih za pet mesecev leta 2012 ter načrtovane količine porabe za sedem mesecev leta 2012. Za leto 2013 načrtujemo skupno prodati 20,9 milijonov m3 pitne vode, od tega gospodinjstvom in nepridobitnim dejavnostim 16,5 milijonov m3, gospodarstvu 4 milijone m3 ter občini Ig 412 tisoč m3. Preko osrednjega (centralnega) vodovodnega sistema bo prodanih 20,3 milijonov m3 oz. 97,1 % za leto 2013 načrtovanih prodanih količin pitne vode, preko ostalih lokalnih oskrbnih sistemov pa bo prodanih 606 tisoč m3 oz. nekaj manj kot tri odstotke pitne vode.
Pregled prodaje načrtovanih količin dovedene vode po občinah, ki jih JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. oskrbuje preko centralnega in lokalnih sistemov kaže, da bo v letu 2013, v MOL porabljenih nekaj več kot 19,6 milijonov m3 pitne vode oz. 93,7%, v ostalih primestnih občinah (Škofljica, Brezovica, Dol pri Ljubljani, Dobrova‐Polhov Gradec in Ig) pa bodo porabili skupaj 1,3 milijon m3 pitne vode oz. dobrih 6% skupnih načrtovanih storitev javne službe oskrbe s pitno vodo. Predvidena poraba vode v letu 2013, ločena na prodajo po vodovodnih sistemih in po občinah, je razvidna iz preglednic v nadaljevanju.
Tabela 2.8.1: Predvidena porabe vode po občinah v letu 2013
OBČINA GOSPODINJSTVA GOSPODARSTVO SKUPAJ Mestna občina Ljubljana 15.675.030 3.899.370 19.574.400 Škofljica 349.300 42.000 391.300 Brezovica 207.500 29.400 236.900 Dol pri Ljubljani 236.700 23.300 260.000 Dobrova ‐ Polhov Gradec 19.770 5.930 25.700 SKUPAJ 16.488.300 4.000.000 20.488.300 centralni sistem za občino Ig* 411.700 SKUPAJ S PRODAJO OBČINI IG 16.488.300 4.000.000 20.900.000 * prodaja vode preko merilnih mest
Tabela 2.8.2: Predvidena poraba vode po sistemih v letu 2012
VODOVODNI SISTEM GOSPODINJSTVA GOSPODARSTVO SKUPAJ Centralni sistem 16.299.370 3.995.030 20.294.400 Lipoglav 24.300 400 24.700 Rakitna 30.200 1.200 31.400 Prežganje 26.750 450 27.200 Mali Vrh 3.220 80 3.300 Šmarna gora 100 900 1.000 Pijava Gorica 104.360 1.940 106.300 SKUPAJ 16.488.300 4.000.000 20.488.300 centralni sistem za občino Ig* 411.700 Skupaj s prodajo občini Ig in iz LS Golo 16.488.300 4.000.000 20.900.000 * prodaja vode preko merilnih mest
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 52/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
3 JAVNO HIDRANTNO OMREŽJE IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE
3.1 OPREDELITEV VIROV ZA ZAGOTAVLJANJE VODE ZA GAŠENJE
Vodovodni sistemi predstavljajo enega od stebrov komunalne opremljenosti, ki je življenjskega pomena iz več vidikov, zato je tudi obravnavana v okviru različne zakonodaje. Z njo se vzpostavlja pravni okvir za realizacijo javnega in skupnega interesa pri delovanju vodovodnih sistemov. Razlog za to, da so vodovodni sistemi pod posebnim nadzorom javnosti, je, da opravljajo številne funkcije in tudi dejstvo, da predstavljajo naravni monopol. Zato je tudi izvajanje oskrbe z vodo obvezna javna služba v pristojnosti lokalnih skupnosti.
Funkcije, ki jih opravljajo vodovodni sistemi so:
dobava ustreznih količin vode uporabnikom, dobava vode pod ustreznim tlakom uporabnikom, dobava vode ustrezne kakovosti uporabnikom, dobava vode uporabnikom za ustrezno ceno storitve, delovanje vodovodnih omrežij kot hidrantnih omrežij v času požara (če je to mogoče), ustrezen nivo spremljevalnih storitev za uporabnike, ustrezen nivo zanesljivosti delovanja vodovodnih sistemov (maloštevilni lomi in druga izredna stanja na vodovodnem sistemu, zaradi katerih je lahko motena dobava vode), časovna dimenzija delovanja vodovodnih sistemov (dolgoročno naravnan razvoj), sprejemljivi okoljski vplivi delovanja vodovodnih sistemov (zlasti izraba vodnih virov, konkurenčna raba vode idr), družbeni vidik vodovodnih sistemov in potrebe po kakovostni pitni vodi.
Optimalno upravljanje vodovodnih sistemov je stalen izziv za širok nabor disciplin oz. strokovnjakov, ki se z njimi ukvarjajo. Ob vseh navedenih elementih, ki so ključnega pomena za razvoj družbe, spremlja delovanje vodovodnih omrežij pester nabor subjektov:
RS, Ministrstvo za zdravstvo – skladnost in zdravstvena ustreznost vode v vodovodnih sistemih, RS, Ministrstvo za okolje in prostor – cena vode, standardi oskrbe z vodo, razvojni programi, raba in razvoj vodnih virov, RS, Ministrstvo za obrambo, delovanje vodovodnih sistemov kot virov vode v primeru naravnih in drugih nesreč, ukrepanje v primeru okoljskih nesreč, RS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, razvoj vodovodnih sistemov kot eden od ključnih elementov za razvoj ruralne krajine, raba vode za namakanje, raba vode za prehrambeno industrijo, za napajanje živali, idr., Vlada RS, Statistični urad RS, spremljanje stanja vodovodnih sistemov in nanje vezanih finančnih transakcij, RS, Ministrstvo za finance, javnofinančni tokovi vezani na izvajanje storitev dobave vode, RS, Ministrstvo za gospodarstvo, saj so voda in vodovodni sistemi osnovni infrastrukturni element za razvoj gospodarstva (npr. turizma), Individualni uporabniki vode (pravni in fizični subjekti) in njihovi zastopniki (organi za varstvo interesov potrošnikov), Lokalne skupnosti, v katerih pristojnosti je izvajanje javne službe vodovoda, Izvajalci javne službe (javna podjetja, ki izvajajo oskrbo s pitno vodo), in drugi (NVO).
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 53/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
3.1.1 Splošne zahteve za oskrbo z vodo hidrantnih omrežij
Za napajanje hidrantnega omrežja se uporablja vsak vir vode za gašenje, katerega zmogljivost lahko zagotovi potrebno količino vode take kakovosti, da jo je mogoče uporabiti za gašenje požara.
Splošne zahteve za oskrbo z vodo za gašenje so:
1. oskrba z vodo mora biti zanesljiva, 2. če se v dovodnem cevovodu vgradi filter, obstaja možnost zamašitve, zato je treba filter redno pregledovati in čistiti, vsaj enkrat letno. Pri namestitvi filtra mora vzporedno z njim potekati cevovod z zapornim elementom, ki se ob zamašitvi filtra ročno odpre (by‐pass), 3. oskrba z vodo ne sme biti onemogočena, če voda zmrzne, 4. dovodni cevovodi morajo biti v taki globini, da voda v njih ne more zmrzniti, 5. voda za gašenje ne sme vsebovati delcev, ki bi lahko povzročili zastoj vode v armaturah (zaporni ventili, zasuni, filtri) ali črpalnem postroju (črpalke), 6. vsi vertikalni cevovodi morajo biti napolnjeni s sladko vodo ne glede na vir za oskrbo z vodo za gašenje, 7. slana ali tehnološka voda je lahko v cevovodu le, če je črpališče primerno za uporabo takšne vode, 8. vir za zagotavljanje vode za gašenje mora imeti zmogljivost in izdatnost, ki se potrdi s hidravličnim preračunom. Hidravlični preračun mora pokazati, da je možno zagotoviti zahtevani pretok v predvidenem času pri razpoložljivem dinamičnem tlaku.
Možnosti oskrbe z vodo za gašenje so:
1. iz enega vodnega vira ali 2. iz dveh vodnih virov, pri čemer je vsak vodni vir neodvisen od drugega in izpolnjuje vse zahteve za vodni vir za oskrbo z vodo.
Naloge gašenja in reševanja ob požarih, druge, zlasti preventivne naloge varstva pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter določene storitve opravljajo posamezne gasilske organizacije. Pravila o izvajanju javne gasilske službe urejajo opredelitev in odgovornost gasilskih enot, pravice in dolžnosti gasilcev v gasilskih enotah pri opravljanju javne gasilske službe, delo na intervencijah, način alarmiranja, opravljanje javne gasilske službe ter medsebojne odnose gasilcev.
3.1.2 Javno vodovodno omrežje
Količina vode za gašenje požarov, ki se odvzema iz hidrantov vgrajenih na javno vodovodno omrežje oz. sistem, je odvisna od razpoložljivih količin vode v vodovodnem omrežju, pretočne sposobnosti cevovodov in stanja oskrbe s pitno vodo. Pri tem je v primeru tovrstnega odvzema vode za potrebe gašenja posebno pozornost posvetiti preverjanju hidravličnih razmer v vodovodnem sistemu, ki v primerih odvzema ne smejo poslabšati oskrbe s pitno vodo.
Javno vodovodno omrežje lahko šteje za ustrezen vodni vir za potrebe gašenja, če:
1. ima vodovodno omrežje vsaj dva ali več vodnih virov, 2. ima vodovodno omrežje, na katerega se priključuje, uporabno dovoljenje, 3. upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja, da je pri zahtevanem dinamičnem tlaku zagotovljen zahtevani pretok ter 4. je ob tehničnem pregledu zunanjih hidrantov z meritvijo dosežen zahtevan pretok pri ustreznem tlaku v omrežju. JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 54/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Cevovoda javnega vodovodnega omrežja ni dovoljeno povezovati z ostalimi vodnimi viri, ki služijo za napajanje vode za gašenje.
3.2 Zunanji hidrantni priključki
Gasilci za odvzem vode v primeru gašenja najbolj pogosto uporabljajo hidrante vgrajene na javnem vodovodnem omrežju.
3.2.1 Nadzemni hidranti
Za izvajalce javne gasilske službe oz. gasilcem je uporaba nadzemnega hidranta ugodnejša kot podzemnega, zaradi vidnosti, dostopnosti in iztoka večjih količine vode. Za upravljavce pa je vgrajen nadtalni hidrant pogosto moteč, ker je bolj izpostavljen vandalizmu, naletu vozil in gledano iz finančnega vidika, povzroča večje stroške (investicijske, kot tudi vzdrževalne stroške). Nadzemni hidranti so najbolj pogosto označeni (obarvani) z rdečo barvo in se odpirajo s standardiziranim ključem.
3.2.2 Podzemni hidranti
Na javnih prometnih površinah so večinoma nameščeni podzemni hidranti. Za gasilce imajo to slabost, da jih ni lahko najti, priprava za uporabo je zamudna, ker je treba najprej namestiti nastavek in odmakniti cestno kapo podzemnega hidranta. To je posebej problematično, če so tam parkirana vozila, lahko pa so kape tudi prekrite z ledom in snegom. Dobava vode je manjša kot pri nadzemnih hidrantih, ker je določen manjši svetli premer hidrantnih nastavkov.
Lokacije vgrajenih podzemnih hidrantov (PTH) so označene z standardiziranimi označevalnimi tablicami, nameščenimi na bližnjem objektu, drogu, ograji itd.
3.2.3 Načini vgradnje hidrantov
Podzemni hidranti (PTH) se vgrajujejo na cevovode v primerih:
- kjer razvodni cevovodi potekajo na pločnikih, kolesarskih poteh oz. prometnih površinah, - kjer je zgoščen promet (npr. parkirišča) in bi nadzemni hidranti povzročali oviro in - kjer je zaradi zagotovitve primernega prostora oz. lokacije prihaja do nesoglasja lastnikov zemljišč.
Nadzemni hidranti (NTH) se vgrajujejo na cevovode:
- v bližini večjih stavb, - v industrijskem območju, - v območju izven prometnih površin, - kjer obstaja velika verjetnost, da bi bil PTH stalno nedostopen (npr. zaparkiran daljše časovno obdobje), - kjer obstaja možnost, da podzemne hidrante zasuje snežni plaz s streh ali pobočij, - kjer je potrebno, da so vidni od daleč, - da je možna takojšna uporaba, - za objekte, kjer je zaradi večje požarne ogroženosti, potrebno zagotoviti večje pretoke vode.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 55/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
3.3 Karta javnega hidrantnega omrežja
Zaradi preobsežnega katastra javnega hidrantnega omrežja posamezne karte za posamezno občino niso vključene v vsebinski del tega dokumenta.
Podrobnejši vpogled v javno vodovodno omrežje z vgrajenimi hidranti na posameznem vodovodnem sistemu oziroma v posamezni občini je na razpolago v bazah prostorske informatike družbe JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o..
3.4 Vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod
3.4.1 Postopki vzdrževanja javnega hidrantnega omrežja
Vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja je sestavljeno iz dveh podskupin vzdrževanja, in sicer:
‐ nadzora nad objekti in opremo javnega hidrantnega omrežja in ‐ vzdrževanja (odprave napak) objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja. a) Nadzor nad objekti in opremo javnega hidrantnega omrežja
Vizualni pregled obsega pregled stanja na javnem vodovodnem sistemu vgrajenih hidrantov in pripadajoče opreme oz. objektov, ki so predvideni za direktno gašenje, njihovih oznak (označevalnih tablic) in preizkus delovanja.
Pri vizualnem pregledu hidrantov se ugotavlja:
- korozijo na vidnih delih (obstoj korozijske zaščite), - gibljivost zapiralnih delov armature, - nepoškodovanost zoba glave podzemnega hidranta za namestitev hidrantnega nastavka, - čas praznjenja hidranta po zaprtju, (pri podzemnih hidrantih največ 3 minute, pri nadzemnih hidrantih največ 5 minut), - stanje in/ali obstoj pokrovčka pri podzemnih hidrantih za zaporo izlivne odprtine in pravilen položaj zapiralnega pokrova (pokrov z zobmi) pri nadzemnih hidrantih, - pravilna vgradnja cestne kape pri podzemnih hidrantih, - nadzor ventila za praznjenje pri nadzemnih hidrantih, - nadzor čistoče notranjih delov hidranta pri kratkotrajnem pretoku vode, - možnost nemotenega odpiranja in zapiranje ter dobave vode iz hidranta.
Ker so hidranti vgrajeni tudi v cestnem telesu, t.i. podtalni hidranti (PTH) se izvaja tudi nadzor nad ustreznostjo cestnih kap, ki ščitijo PTH pred prometno obremenitvijo in v primeru potrebe omogočajo dostop do PTH in s tem odvzema vode iz javnega vodovodnega omrežja.
Pri vizualnem pregledu cestnih kap se med drugim ugotavlja:
- pravo ležišče za štirikotni ključ, vreteno, zob, indikator položaja in ostalo, - oblika in profil vidnega dela cestne kape, - poškodbe pokrova cestne kape, - čitljivost napisa HIDRANT na pokrovu cestne kape, - ustreznost višine cestne kape z niveleto okolice,
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 56/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
- obstoj in dostopnost ročaja na pokrovu cestne kape, - zmožnost dviganja pokrova cestne kape, - ustrezen položaj pokrova na ohišju (ne sme nalegati na štirikotni del vretena vgrajene armature oz. ušesa hidranta), - obstoj varovalke pokrova (zatič z razcepko, ali drugo), - obstoj zadostne orebrenosti površine pokrova cestne kape,
Podtalni hidranti (PTH) zaščiteni s cestno kapo in z ustreznimi označevalnimi tablicami označeni na način, da se lahko določi oz. identificira njihova lega v prostoru.
Pri vizualnem pregledu označevalnih tablic se med drugim ugotavlja:
- obstoj označevalnih tablic, - če so postavljene na vidnih mestih, - če so čitljive, - če so podatki in izmere točni, - poškodbe in korozija na tablici oziroma na drogu. b) Vzdrževanje (odprave okvar/napak) na objektih in opremi javnega hidrantnega omrežja
Za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti pri hidrantih, pripadajočih cestnih kapah in označevalnih tablicah je treba izvesti vzdrževalna dela, ki obsegajo naslednje storitve:
Hidranti – storitve vzdrževanja (postopki):
- zavarovanje delovišča in uporaba zaščitne opreme, - zapora vode in po potrebi obvestilo uporabnikom o morebitni prekinitvi dobave vode, - iskanje cestne kape podtalnega hidranta z elektroakustično opremo, - zemeljska in gradbena dela (izkop do prirobničnega spoja na telesu hidranta), - sprememba višine PTH, - zamenjava hidranta (PTH ali NTH), - postavitev cestne kape PTH, - zamenjava glave hidranta PTH, - zamenjava tesnil, - zamenjava vretena, - predelava NTH v PTH, - čiščenje hidranta, - izpiranje hidranta in vodovodnega omrežja, - preizkus tesnosti z obratovalnim tlakom, - zasip v sklopu zemeljskih in gradbenih del, - odpiranje vode.
Cestne kape – storitve vzdrževanja (postopki):
- zavarovanje delovišča in uporaba zaščitne opreme, - iskanje cestne kape z elektroakustično opremo, - izrez asfaltne površine, - odkop cestne kape, - ponovna namestitev obstoječe cestne kape, - zamenjava in postavitev nove cestne kape,
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 57/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
- dvig (obstoječe ali nove) cestne kape na ustrezno niveleto terena, - zamenjava pokrova cestne kape, - čiščenje notranjosti telesa cestne kape, - postavitev betonskega podstavka, - obbetoniranje cestne kape, - sanacija asfaltne površine – vzpostavitev terena v prvotno stanje.
Označevalne tablice – storitve vzdrževanja (postopki):
- zavarovanje delovišča in uporaba zaščitne opreme, - določitev lokacije tablice, - izvedba izmer oddaljenosti hidranta - postavitev droga, - montaža tablice na objekt, - montaža tablice na vkopani drog, na ograjo.
3.5 Program spremljanja delovanja hidrantov
JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. ima kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo od Ministrstva za obrambo RS, Uprave RS za zaščito in reševanje za nedoločen čas pridobljeno pooblastilo za preizkušanje hidrantnih omrežij št.: 8450‐19/2010‐2 z dne 18.2.2010. Preizkusi hidrantov in hidrantnih omrežij se izvajajo v skladu z določili Pravilnika o preizkušanju hidrantnih omrežij (Ur. l. RS, št.: 22/95 in sprem. Ur. l. RS, št.: 102/09).
JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. kot izvajalec obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v svojem rednem procesu vzdrževanja javnega vodovodnega omrežja v okviru razpoložljivih virov izvaja: - redni nadzor nad obratovanjem vodovodnega omrežja, ki vključuje tudi vizualni nadzor ustreznosti objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, - redni nadzor nad objekti in opremo javnega hidrantnega omrežja z uporabo tehničnih sredstev (elektroakustično opremo, merilniki tlaka, itd.), - odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti na osnovi opravljenega nadzora objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja.
Za izvedbe letnih tehničnih pregledov hidrantov sodelujemo z občinskimi gasilskimi zvezami in posameznimi prostovoljnimi gasilskimi društvi, katerim so za potrebe izvajanja letnih tehničnih pregledov posredovani vsi podatki o lokacijah hidrantov (v pisni kot elektronski obliki). Izvajanje letnih tehničnih pregledov hidrantov pa je odvisno od posameznih prostovoljnih gasilskih društev (PGD‐jev) in njihovo zavzetostjo za izvedbo preventivnih tehničnih pregledov hidrantnega omrežja.
Že začete aktivnosti med upravljavcem vodovodnega omrežja, t.j. družbo JP VODOVOD‐ KANALIZACIJA d.o.o. in občinskimi zvezami prostovoljnih gasilskih društev so zastale, saj so bile aktivnosti povezane z dodatnimi stroški, ki so nastali pri rednem pregledu hidrantov, kot tudi zaradi stroškov, ki so nastali pri odpravi napak in so neposredno bremenili oskrbo s pitno vodo, zagotovljenih virov za tovrstno vzdrževanje pa ni bilo. Upoštevajoč dejstvo, da je bil v letu 2006 s sprejetjem Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 35/2006, sprem. Ur.l. RS, št. 41/2008, 28/2011), v 38. členu, določen nosilec pokrivanja stroškov vzdrževanja objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, se bo v letu 2013 od vseh sodelujočih akterjev pri izvedbi programa spremljanja delovanja hidrantov v skladu s Pravilnikom o preizkušanju hidrantnih omrežij (Uradni list RS, št. 22/1995, sprem. 102/2009) izvajalo nadaljevanje preventivnih
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 58/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
letnih aktivnosti na področju opreme in objektov javnega hidrantnega omrežja priključenega na javni vodovod.
3.6 Ocena stroškov vzdrževanja hidrantnega omrežja na letni ravni
Ocena stroškov za vzdrževanje objektov in opreme hidrantnega omrežja vsebuje odprave napak in okvar, ki so ugotovljene v fazi preventivnega pregleda hidrantnega omrežja, kot tudi stroške, ki nastanejo pri izvajanju rednih periodičnih tehničnih pregledov.
Ocena stroškov vzdrževanja hidrantnega omrežja za leto 2013 je prikazana v tabelah, ki so razdeljene po posameznih občinah. Stroški ne vsebujejo stroškov obnov in nadomestitev obstoječih hidrantov, ki se obnavljajo sočasno z obnovo javnega vodovodnega omrežja. Ti stroški so predstavljeni v posameznih projektnih dokumentacijah za obnove javnega vodovodnega omrežja.
V skladu z določili 38. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS, št. 35/2006, sprem. Ur.l. RS, št. 41/2008, 28/2011) se sredstva za vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja priključenega na javni vodovod, zagotavljajo iz proračuna posameznih občin.
Vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod v Mestni občini Ljubljana za leto 2013:
Ocenjeni Ocenjena vrednost obseg Cena/kom programa brez Zap.št. OPIS DEL EM programa v EUR DDV
1. MONTAŽNA DELA
1.1. Pregled in meritev hidrantov kom 8.428 4,44 3.7420,32 1.2. Zamenjava dotrajanega hidranta kom z nadomestno vgradnjo pod‐ ali nadzemnega hidranta 90 1.200 108.000,00 1.3. Dobava in vgradnja zasun EV DN 80 komplet z kom gradbeno garnituro in cestno kapo 50 300 15.000,00 1.4. Prestavitev hidranta na razdaljo do 3 m z demontažo kom poškodovanega oz. dotrajanega hidranta in vgradnjo novega nadzemnega /podzemnega hidranta 10 1.200,00 12.000,00
1.5. Dobava in postavitev označevalne tablice za hidrant kom 120 75,00 9.000,00
1.6. Popravilo hidranta (zamenjava tesnila,vijakov, spojk, glave) kom 50 200,00 10.000,00
1.7. Dobava in vgradnja hidrantne kape z betonsko podložko kom 115 250,00 28.750,00
1.8. Izpiranje vode na hidrantih (sočasno pri izvedbi vzdrževalnih del) m3 300 0,457 137,10
1.9. Zamenjava hidranta sočasno z obnovo javnega vod. omrežja kom 0 1.200,00 0
SKUPAJ brez DDV: 220.307,42€
SKUPAJ z DDV 20% DDV 264.368,90€
OPOMBA k točki 1.9. (velja za vse tabele o hidrantih v nadaljevanju): Določeno naknadno v skladu z zagotovljenimi sredstvi za obnovo obstoječega vodovodnega omrežja.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 59/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod v občini Brezovica za leto 2013:
Ocenjeni Ocenjena vrednost obseg Cena/kom programa brez Zap.št. OPIS DEL EM programa v EUR DDV
1. MONTAŽNA DELA
1.1. Pregled in meritev hidrantov kom 180 4,44 799,20 1.2. Zamenjava dotrajanega hidranta kom z nadomestno vgradnjo pod‐ ali nadzemnega hidranta 5 1.200,00 6.000,00 1.3. Dobava in vgradnja zasun EV DN 80 komplet z kom gradbeno garnituro in cestno kapo 2 300,00 600,00 1.4. Prestavitev hidranta na razdaljo do 3 m z demontažo kom poškodovanega oz. dotrajanega hidranta in vgradnjo novega nadzemnega /podzemnega hidranta 1 1.200,00 1.200,00
1.5. Dobava in postavitev označevalne tablice za hidrant kom 10 75,00 750,00
1.6. Popravilo hidranta (zamenjava tesnila,vijakov, spojk, glave) kom 5 200,00 1.000,00
1.7. Dobava in vgradnja hidrantne kape z betonsko podložko kom 5 250,00 1.250,00
1.8. Izpiranje vode na hidrantih (sočasno pri izvedbi vzdrževalnih del) m3 50 0,457 22,85
1.9. Zamenjava hidranta sočasno z obnovo javnega vod. omrežja kom 0 1.200,00 0
SKUPAJ brez DDV: 11.622,05€
SKUPAJ z DDV 20% DDV 13.946,46€
Vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod v občini Dobrova – Polhov Gradec za leto 2013:
Ocenjeni Ocenjena vrednost obseg Cena/kom programa brez Zap.št. OPIS DEL EM programa v EUR DDV
1. MONTAŽNA DELA
1.1. Pregled in meritev hidrantov kom 55 4,44 244,20 1.2. Zamenjava dotrajanega hidranta kom z nadomestno vgradnjo pod‐ ali nadzemnega hidranta 1 1.200,00 1.200,00 1.3. Dobava in vgradnja zasun EV DN 80 komplet z kom gradbeno garnituro in cestno kapo 1 300,00 300,00 1.4. Prestavitev hidranta na razdaljo do 3 m z demontažo kom poškodovanega oz. dotrajanega hidranta in vgradnjo novega nadzemnega /podzemnega hidranta 1 1.200,00 1.200,00
1.5. Dobava in postavitev označevalne tablice za hidrant kom 3 75,00 225,00
1.6. Popravilo hidranta (zamenjava tesnila,vijakov, spojk, glave) kom 2 200,00 400,00
1.7. Dobava in vgradnja hidrantne kape z betonsko podložko kom 2 250,00 500,00
1.8. Izpiranje vode na hidrantih (sočasno pri izvedbi vzdrževalnih del) m3 30 0,457 13,71
1.9. Zamenjava hidranta sočasno z obnovo javnega vod. omrežja kom 0 1.200,00 0
SKUPAJ brez DDV: 4.082,91€
SKUPAJ z DDV 20% DDV 4.899,49€
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 60/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod v občini Dol pri Ljubljani za leto 2013:
Ocenjeni Ocenjena vrednost obseg Cena/kom programa brez Zap.št. OPIS DEL EM programa v EUR DDV
1. MONTAŽNA DELA
1.1. Pregled in meritev hidrantov kom 375 4,44 1.665,00 1.2. Zamenjava dotrajanega hidranta kom z nadomestno vgradnjo pod‐ ali nadzemnega hidranta 15 1.200,00 18.000,00 1.3. Dobava in vgradnja zasun EV DN 80 komplet z kom gradbeno garnituro in cestno kapo 3 300,00 900,00 1.4. Prestavitev hidranta na razdaljo do 3 m z demontažo kom poškodovanega oz. dotrajanega hidranta in vgradnjo novega nadzemnega /podzemnega hidranta 1 1.200,00 1.200,00
1.5. Dobava in postavitev označevalne tablice za hidrant kom 20 75,00 1.500,00
1.6. Popravilo hidranta (zamenjava tesnila,vijakov, spojk, glave) kom 5 200,00 1.000,00
1.7. Dobava in vgradnja hidrantne kape z betonsko podložko kom 10 250,00 2.500,00
1.8. Izpiranje vode na hidrantih (sočasno pri izvedbi vzdrževalnih del) m3 50 0,457 22,85
1.9. Zamenjava hidranta sočasno z obnovo javnega vod. omrežja kom 0 1.200,00 0
SKUPAJ brez DDV: 26.787,85€
SKUPAJ z DDV 20% DDV 32.145,42€
Vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod v občini Grosuplje za leto 2013:
Ocenjeni Ocenjena vrednost obseg Cena/kom programa brez Zap.št. OPIS DEL EM programa v EUR DDV
1. MONTAŽNA DELA
1.1. Pregled in meritev hidrantov kom 14 4,44 62,16 1.2. Zamenjava dotrajanega hidranta kom z nadomestno vgradnjo pod‐ ali nadzemnega hidranta 1 1.200,00 1.200,00 1.3. Dobava in vgradnja zasun EV DN 80 komplet z kom gradbeno garnituro in cestno kapo 0 300,00 0,0 1.4. Prestavitev hidranta na razdaljo do 3 m z demontažo kom poškodovanega oz. dotrajanega hidranta in vgradnjo novega nadzemnega /podzemnega hidranta 1 1.200,00 1.200,00
1.5. Dobava in postavitev označevalne tablice za hidrant kom 2 75,00 150,00
1.6. Popravilo hidranta (zamenjava tesnila,vijakov, spojk, glave) kom 0 200,00 0
1.7. Dobava in vgradnja hidrantne kape z betonsko podložko kom 2 250,00 500,00
1.8. Izpiranje vode na hidrantih (sočasno pri izvedbi vzdrževalnih del) m3 10 0,457 4,57
1.9. Zamenjava hidranta sočasno z obnovo javnega vod. omrežja kom 0 1.200,00 0
SKUPAJ brez DDV: 3.116,73€
SKUPAJ z DDV 20% DDV 3.740,08€
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 61/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Vzdrževanje objektov in opreme javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod v občini Škofljica za leto 2013:
Ocenjeni Ocenjena vrednost obseg Cena/kom programa brez Zap.št. OPIS DEL EM programa v EUR DDV
1. MONTAŽNA DELA
1.1. Pregled in meritev hidrantov kom 552 4,44 2.450,88 1.2. Zamenjava dotrajanega hidranta kom z nadomestno vgradnjo pod‐ ali nadzemnega hidranta 14 1.200,00 16.800,00 1.3. Dobava in vgradnja zasun EV DN 80 komplet z kom gradbeno garnituro in cestno kapo 3 300,00 900,00 1.4. Prestavitev hidranta na razdaljo do 3 m z demontažo kom poškodovanega oz. dotrajanega hidranta in vgradnjo novega nadzemnega /podzemnega hidranta 1 1.200,00 1.200,00
1.5. Dobava in postavitev označevalne tablice za hidrant kom 20 75,00 1.500,00
1.6. Popravilo hidranta (zamenjava tesnila,vijakov, spojk, glave) kom 5 200,00 1.000,00
1.7. Dobava in vgradnja hidrantne kape z betonsko podložko kom 15 250,00 3.750,00
1.8. Izpiranje vode na hidrantih (sočasno pri izvedbi vzdrževalnih del) m3 50 0,457 22,85
1.9. Zamenjava hidranta sočasno z obnovo javnega vod. omrežja kom 0 1.200,00 0
SKUPAJ brez DDV: 27.623,73€
SKUPAJ z DDV 20% DDV 33.148,48€
Tabela 9: Javno hidrantno omrežje ‐ PREDVIDENI STROŠKI VZDRŽEVANJA ZA LETO 2013 [EUR/prebivalca*leto] ‐ pregled po vodovodnih sistemih
ID VS ŠTEVILO POVPREČNA ALI SISTEM ŠTEVILO PREDVIDENI ŠTEVILO KARTA POKRITOST HIDRANTOV VREDNOST ZAGOTAVLJA OSKRBOVAN STROŠKI PRESKUSOV HIDRANTNEGA OSKBOVANIH NA VZDRŽEVANJA DOVOLJ IH VZDRŽEVANJA DELOVANJA OMREŽJA PREBIVALCEV IZ OMREŽJU HIDRANTOV POŽARNE PREBIVALCE ZA LETO 2013 HIDRANTOV PRILOGA VOD_SIST OB VODE V IZ [EUR/prebivalc [št./na leto] [DA/NE] S HIDRANTI UPOŠTEVANI [DA/NE] VOD_SIST a*leto] **(75% POVPREČNI vodovodni realizaciji) 30,00 EUR / sistem KOS EURO BREZ DDV
1 2 3 4 5 3 / 5 7 8 5 / 2 1126 9177 275.370,00 DA 311466 0,88 6884 DA 33,93 1127 184 5.520,00 DA 1955 2,82 138 DA 10,63 1129 52 1.560,00 DA 636 2,45 39 DA 12,23 1130 69 2.070,00 DA 561 3,69 52 DA 8,13 1132 114 3.420,00 DA 552 6,20 86 DA 4,84 1133 14 420,00 DA 60 7,00 11 DA 4,29 1609 4 120,00 NE 5 24,00 3 DA 1,25
*Opomba: [EUR/prebivalca*leto]/vodovodni sistem **Opomba: [št./leto] ob 75% realizaciji
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 62/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 10: Javno hidrantno omrežje ‐ PREDVIDENI STROŠKI VZDRŽEVANJA ZA LETO 2013 [EUR/prebivalca*leto] ‐ pregled po občinah
ID ID OBČINE ŠTEVILO POVPREČNA ALI SISTEM ŠTEVILO PREDVIDENI ŠTEVILO KARTA POKRITOST OBČINE HIDRAN VREDNOST ZAGOTAVLJA OSKRBOVA STROŠKI PRESKUSOV HIDRANTNE OSKBOVANIH TOV NA VZDRŽEVANJ DOVOLJ NIH VZDRŽEVANJ DELOVANJA GA PREBIVALCEV IZ OMREŽJ A POŽARNE PREBIVALC A ZA LETO HIDRANTO OMREŽJA VOD_SIST S U HIDRANTOV VODE EV IZ 2013 V [št./na PRILOGA HIDRANTI OB [DA/NE] VOD_SIST [EUR/prebival leto] [DA/NE] UPOŠTEVANI ca*leto] **(75% POVPREČNI občina realizaciji) 30,00 EUR / KOS EURO BREZ DDV 1 2 3 4 5 3 / 5 7 8 5 / 2 8 BREZOVICA 180 11.622,05 DA 3863 3,01 135 DA 21,46 DOBROVA‐ 21 POLHOV 55 4.082,91 DA 543 7,52 41 DA 9,87 GRADEC DOL PRI 22 375 26.787,85 DA 5428 4,94 281 DA 14,47 LJUBLJANI 32 GROSUPLJE 14 3.116,73 DA 140 22,26 11 DA 10,00
61 LJUBLJANA 8436 220.307,42 DA 296601 0,74 6327 DA 35,16
123 ŠKOFLJICA 552 27.623,73 DA 8660 3,19 414 DA 15,69
*Opomba: ob upoštevani povprečnini 30,00 EUR/KOS brez DDV **Opomba: [št./leto] ob 75% realizaciji
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 63/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
4 VODNI VIRI PITNE VODE
V tem poglavju so podane evidence o vodnih virih, ki ležijo na območju izvajanja komunalne storitve oskrbe s pitno vodo JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o..
4.1 Opis
Tabela 4.1: Seznam vodnih virov
KOLIČINA ODVZETE ID VOD. X Y ID VODOVOD. ŠTEVILKA ODLOČBE O VIR PITNE VODE – IME VODE V LETU 2011 VIRA VOD. VIRA VOD. VIRA SISTEMA VODNI PRAVICI [m3/leto]
Hrastje 4412 103009 466477 1126 1.362 35507‐23/2003 (VD Hrastje‐1) Hrastje Ia 4413 102944 466549 1126 16.641 35507‐23/2003 (VD Hrastje‐1a) Hrastje II 4414 103107 466463 1126 145.246 35507‐23/2003 (VD Hrastje‐2) Hrastje IIa 4415 103168 466500 1126 323.640 35507‐23/2003 (VD Hrastje‐2a) Hrastje III 4416 103206 466449 1126 277.592 35507‐23/2003 (VD Hrastje‐3) Hrastje IV 4417 102902 466467 1126 346.199 35507‐23/2003 (VD Hrastje‐4) Hrastje V 4418 103307 466789 1126 36.734 35507‐23/2003 (VD Hrastje‐5) Hrastje VI 4419 103206 466805 1126 299.625 35507‐23/2003 (VD Hrastje‐6) Hrastje VII 4420 103109 466819 1126 7.371 35507‐23/2003 (VD Hrastje‐7) Hrastje VIIa 4421 103010 466834 1126 98 35507‐23/2003 (VD Hrastje‐8 Kleče 4425 104884 461890 1126 1.121.525 35507‐123/2002 (VD Kleče‐1) Kleče II 4426 104854 461793 1126 836.404 35507‐123/2002 (VD Kleče‐2) Kleče III 4427 104832 461697 1126 741.019 35507‐123/2002 (VD Kleče‐3) Kleče IV 4428 104825 461595 1126 1.094.015 35507‐123/2002 (VD Kleče‐4) Kleče VI 4429 104808 461490 1126 1.178.929 35507‐123/2002 (VD Kleče‐6) Kleče VII 4430 104787 461394 1126 1.148.483 35507‐123/2002 (VD Kleče‐7) Kleče VIIIa 4431 104768 461314 1126 1.118.354 35507‐123/2002 (VD Kleče‐8a) Kleče IX 4432 104747 461202 1126 888.693 35507‐123/2002 (VD Kleče‐9) Kleče X 4433 104727 461103 1126 1.051.081 35507‐123/2002 (VD Kleče‐10) Kleče XI 4434 104707 461007 1126 1.038.528 35507‐123/2002 (VD Kleče‐11)
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 64/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ID ID KOLIČINA ODVZETE X Y ŠTEVILKA ODLOČBE O VIR PITNE VODE – IME2 VOD. VODOVOD. VODE V LETU 2011 VOD. VIRA VOD. VIRA VODNI PRAVICI VIRA SISTEMA [m3/leto] Kleče XII 4435 104687 460910 1126 1.068.525 35507‐123/2002 (VD Kleče‐12) Kleče XIII 4436 104899 461990 1126 1.088.488 35507‐123/2002 (VD Kleče‐13) Kleče XIV 4437 104912 462089 1126 1.249.923 35507‐123/2002 (VD Kleče‐14) Kleče XV 4438 105326 461126 1126 2.516.041 35507‐123/2002 (VD Kleče‐15) Kleče XVI 4439 105346 461224 1126 2.501.705 35507‐123/2002 (VD Kleče‐16) Kleče XVII 4440 105307 461028 1126 1.463.940 35507‐123/2002 (VD Kleče‐17) Šentvid 4441 106542 460207 1126 1.111.355 35507‐24/2003 (VD Šentvid‐1a) Šentvid IIa 4442 106486 460311 1126 1.287.917 35507‐24/2003 (VD Šentvid‐2a) Šentvid III 4443 106423 460407 1126 205.481 35507‐24/2003 (VD Šentvid‐3) Jarški prod 4422 104851 465338 1126 1.133.597 35507‐25/2003 (VD Jarški prod‐1) Jarški prod II 4423 104918 465523 1126 1.180.001 35507‐25/2003 (VD Jarški prod‐2) Jarški prod III (VD Jarški 4424 105004 465714 1126 1.557.453 35507‐25/2003 prod‐3)
V‐11* 4651 ‐ ‐ ‐ ‐ ‐
V‐10* 4652 ‐ ‐ ‐ ‐ ‐
IS‐1gl* 4653 ‐ ‐ ‐ ‐ ‐
IS‐1pl* 4654 ‐ ‐ ‐ ‐ ‐
IS‐3pl* 4655 ‐ ‐ ‐ ‐ ‐
Px‐Brest* 4656 ‐ ‐ ‐ ‐ ‐
A‐1gl 4657 90883 461229 1126 3.447 35507‐22/2003 (VD Brest‐1a)
V‐9 (VD Brest‐9) 4658 90884 461207 1126 107.530 35507‐22/2003
V‐8 (VD Brest‐8) 4659 90853 461112 1126 140.764 35507‐22/2003
V‐7 (VD Best‐7) 4660 90838 461065 1126 234.526 35507‐22/2003
A‐2gl 4661 90788 461078 1126 573.351 35507‐22/2003 (VD Brest‐2a)
P‐18* 4662 ‐ ‐ ‐ ‐ ‐
V‐6 (VD Brest‐6) 4663 90822 461017 1126 311.818 35507‐22/2003
2 Oznaka: * pomeni opazovano mesto nivoja in kakovosti podzemne vode, ni odvzemno mesto. JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 65/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
KOLIČINA ODVZETE ID VOD. X Y ID VODOVOD. ŠTEVILKA ODLOČBE O VIR PITNE VODE – IME3 VODE V LETU 2011 VIRA VOD. VIRA VOD. VIRA SISTEMA VODNI PRAVICI [m3/leto]
V‐5 (VD Brest‐5) 4664 90807 460968 1126 330.964 35507‐22/2003
V‐4 (VD Brest‐4) 4665 90778 460928 1126 150.012 35507‐22/2003
IS‐4 gl 90787 460915 4666 1126 1.135.944 35507‐22/2003 (VD Brest‐4a)
V‐3 (VD Brest‐3) 4667 90751 460886 1126 107.672 35507‐22/2003
V‐2 (VD Brest‐2) 4668 90723 460845 1126 82.789 35507‐22/2003
V‐1 (VD Brest‐1) 4669 90669 460761 1126 77.596 35507‐22/2003
V‐12* 4670 ‐ ‐ ‐ ‐ ‐
VŽ‐1* 4252 ‐ ‐ ‐ ‐ ‐ (VD Brezova noga‐1) VŽ‐2 4253 90087 466598 1127 588 35507‐185/2003 (VD Brezova noga‐2) VŽ‐3 4254 90159 466526 1127 201.103 35507‐185/2003 (VD Brezova noga‐3) Podresnik‐Rakitna 4529 81039 456725 1129 42.325 35507‐185/2003 (VZ Podresnik) D/74 4367 105355 474811 1126 16.203 35507‐185/2003 (VD Dolsko) Mali Vrh pri Prežganju 4000 95517 479155 1133 4.018 35507‐185/2003 (VZ Brezovje) pri Rekarju 2 4377 95733 473861 1130 38.825 35507‐185/2003 (VD Lipoglav‐2)
pri Rekarju 1 4290 (VZ Lipoglav‐1 in 95250 473480 1130 0 35507‐185/2003
VZ Lipoglav‐2) 95086 473695 4
Pečovje 4307 98569 479365 1132 0 35507‐185/2003 (VZ Pečovje)
4350 111142 459486 Tomajev studenec 7.526
(VZ Klešnik) 1126 35507‐185/2003 in
VZ Koštomaj 7.527 5 110939 459137
VD Šmarna Gora ‐ 109583 458482 ‐ 1.277 35504‐733/2004
3 Oznaka: * pomeni opazovano mesto nivoja in kakovosti podzemne vode, ni odvzemno mesto.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 66/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
V skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002, 110/2002‐ZGO‐1, 2/2004‐ZZdrl‐A, 41/2004‐ ZVO‐1, 57/2008, 57/2012) je za označevanje vodovarstvenih območij zadolžen izvajalec obvezne lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo. V skladu s Pravilnikom o kriterijih za označevanje vodovarstvenega območja in območja kopalnih voda (Ur. l. RS, št. 88/2004, 71/2009) smo v letu 2010 in 2011 postavili prometne znake, ki označujejo vodovarstvena območja vodnih virov, ki so zaščiteni z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Ur. l. RS št. 120/04, 7/06, 1/12, 44/12) in Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Ur. l. RS, št. 115/07, popr. 9/08, sprem. 65/12) ter so v upravljanju JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o..
Tabela 4.2: Označevanje vodnih virov
ID VOD. PREDPIS O ZAVAROVANJU (DATUM VVO ŠTEVILO OZNAK NA VVO [št.] OZNAKA ZAJETJA [št.] VIRA IN OBJAVA) Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4412 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 2 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4413 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 2 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4414 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 2 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4415 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 2 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4416 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 2 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4417 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 2 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4418 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 3 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4419 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 3 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4420 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 3 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4421 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 3 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 67/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ID VOD. PREDPIS O ZAVAROVANJU (DATUM OBSTOJEČE ŠTEVILO OZNAK VVO OZNAKE ZAJETJA [št.] VIRA IN OBJAVA) VVO [št.] Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4425 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4426 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4427 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4428 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4429 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4430 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4431 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4432 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4433 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4434 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4435 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4436 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 68/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ID VOD. PREDPIS O ZAVAROVANJU (DATUM OBSTOJEČE ŠTEVILO OZNAK VVO OZNAKE ZAJETJA [št.] VIRA IN OBJAVA) VVO [št.]
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4437 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 6 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4438 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 3 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4439 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 3 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4440 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 3 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4441 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 2 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4442 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 2 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4443 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 2 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4422 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 3 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4423 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 3 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega 4424 polja (Ur.l. RS 120/04, 7/06, 1/12, DA 38 3 44/12), 8.11.2004, 24.1.2006, 6.1.2012, 11.6.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4657 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 3 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4658 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 3 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 69/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Število oznak vodovarstvenega območja velja za celotno območje, ki ga varuje ustrezna uredba.
ID VOD. PREDPIS O ZAVAROVANJU (DATUM OBSTOJEČE ŠTEVILO OZNAK VVO OZNAKE ZAJETJA [št.] VIRA IN OBJAVA) VVO [št.]
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4659 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 3 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4660 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 3 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4661 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 3 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4663 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 3 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4664 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 3 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4665 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 3 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4666 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 3 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4667 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 3 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4668 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 3 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4669 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 3 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4253 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 1 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov 4254 Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane DA 54 1 (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 70/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
PREDPIS O ZAVAROVANJU (DATUM OBSTOJEČE ŠTEVILO OZNAK ID VOD. VIRA VVO OZNAKE ZAJETJA [št.] IN OBJAVA) VVO [št.]
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice 4529 DA 54 1 Ljubljane (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Dol pri Ljubljani (Ur.l. 4367 RS 82/01), 19.10.2001 DA 4 1
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice 4000 DA 54 1 Ljubljane (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice 4377 DA 54 1 Ljubljane (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice 4290 DA 54 1 Ljubljane (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice 4 DA 54 1 Ljubljane (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice 4307 DA 54 1 Ljubljane (Ur.l. RS 115/07, 9/08 popr., 65/12), 14.12.2007, 28.1.2008, 24.8.2012 Odlok o varstvu virov pitne vode na območju Občine Vodice (Ur.l. RS 4350* DA 38 1 76/98), 6.11.1998
Odlok o varstvu lokalnih virov pitne 5* DA 38 1 vode (Ur.l. RS 78/00), 1.9.2000
Vodovarstvena območja za vodna vira št. 4350 in št. 5 so bila označena v sklopu vodovarstvenih območij, ki so določena z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Ur. l. RS št. 120/04, 7/06, 1/12, 44/12).
Na območju, kjer določa vodovarstvena območja Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Ur. l. RS št. 120/04, 7/06, 1/12, 44/12) je bilo postavljenih 38 prometnih znakov ter na območju, kjer so vodovarstvena območja določena z Uredbo o vodovarstvenem območju vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Ur. l. RS, št. 115/07, popr. 9/08, sprem. 65/12) 54 prometnih znakov.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 71/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Med ukrepi varstva vodnih virov bo JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. v letu 2013 izvajalo:
meritve gladin podzemne vode na prispevnem območju črpališč z namenom ohranitve količin skladno z določbami vodnih dovoljenj, raziskave dinamike in napajanja vodnih virov, poostren nadzor kakovosti podzemne vode, kjer na prispevnih območjih lahko pričakujemo spremembe v kakovosti vodnega vira, dinamike procesov v nasičeni in nenasičeni coni, infiltracijskih procesov, kakovosti in hidrološkega stanja vodotokov na kakovost in količino podzemne vode, zbiranje, urejanje in analizo drugih podatkov, potrebnih za dolgoročno trajnostno ravnanje z vodnimi viri, redne preglede vodovarstvenih območij z namenom pravočasnega ukrepanja v primeru pojava nevarnih snovi, nelegalno odloženih v okolju, sodelovanje z MOL in drugimi občinami pri izvajanju okoljskih akcij, sanacijskih programov, ozaveščevalnih kampanj, itd., ozaveščanje uporabnikov o pomenu oskrbe s pitno vodo in varovanja okolja.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 72/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
5 ZASEBNI VODOVODI NA OBMOČJU OBČINE
Pregled zasebnih vodovodnih sistemov na območju Mestne občine Ljubljana, ki obratujejo, je bil izveden na osnovi 46. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo (Ur. list RS, št. 17/2006). Opravila ga je delovna skupina za prevzem lokalnih vodovodnih sistemov v lasti MOL, ki je bila v družbi JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. ustavljena 22.09.2006. V decembru 2008 je delovna skupina izdala končno poročilo o stanju obstoječih zasebnih vodovodih, vendar na osnovi tega poročila ni mogoče neposredno vzpostaviti evidence o vseh zahtevah, ki izhajajo iz navodil za pripravo programa oskrbe s pitno vodo. Za korekten opis in oceno posameznega zasebnega vodovoda trenutno ni na razpolago dovolj podatkov.
5.1 Vzpostavljene evidence zasebnih vodovodov
V spodnjih tabelah so posredovani podatki o vzpostavljenih evidencah skladno s četrtim odstavkom 33. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, ki bi morale biti vzpostavljene do 31. decembra 2006. Enako, kot veljajo navedbe v uvodnem delu petega poglavja za Mestno občino Ljubljana, tudi s strani upravljavcev zasebnih vodovodov v drugih občinah oz. direktno s strani posameznih občin JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. še ni bilo posredovano dovolj podatkov za vzpostavitev zahtevanih evidenc, zato tabela 5.1 za vsak zasebni vodovodni sistem ni izpolnjena.
Tabela 5.1: Vzpostavljene evidence zasebnih vodovodov
MESTNA OBČINA LJUBLJANA IME ZASEBNEGA VODOVODA UPRAVLJAVEC ID ZASEBNEGA VODOVODA REGISTRIRAN [DA/NE] EVIDENCA VZPOSTAVLJENA NI VZPOSTAVLJENA OPOMBA – OPIS STANJA NASELJU, KJER ZAGOTAVLJATE STORITVE STAVBAH, KI SO PRIKLJUČENE NA ZASEBNI VODOVOD VODNIH VIRIH PITNE VODE, KI OSKRBUJEJO POSAMEZNI ZASEBNI VODOVOD KOLIČINI IN NAMENU PORABE IZ ZASEBNEGA VODOVODA ODVZETE PITNE VODE OBJEKTIH IN OPREMI ZASEBNEGA VODOVODA HIDRANTIH IN ZASEBNIH HIDRANTNIH OMREŽJIH
OBČINA ŠKOFLJICA IME ZASEBNEGA VODOVODA UPRAVLJAVEC ID ZASEBNEGA VODOVODA REGISTRIRAN [DA/NE] EVIDENCA VZPOSTAVLJENA NI VZPOSTAVLJENA OPOMBA – OPIS STANJA NASELJU, KJER ZAGOTAVLJATE STORITVE STAVBAH, KI SO PRIKLJUČENE NA ZASEBNI VODOVOD VODNIH VIRIH PITNE VODE, KI OSKRBUJEJO POSAMEZNI ZASEBNI VODOVOD KOLIČINI IN NAMENU PORABE IZ ZASEBNEGA VODOVODA ODVZETE PITNE VODE OBJEKTIH IN OPREMI ZASEBNEGA VODOVODA HIDRANTIH IN ZASEBNIH HIDRANTNIH OMREŽJIH
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 73/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
OBČINA DOL PRI LJUBLJANI
IME ZASEBNEGA VODOVODA UPRAVLJAVEC ID ZASEBNEGA VODOVODA REGISTRIRAN [DA/NE] EVIDENCA VZPOSTAVLJENA NI VZPOSTAVLJENA OPOMBA – OPIS STANJA NASELJU, KJER ZAGOTAVLJATE STORITVE STAVBAH, KI SO PRIKLJUČENE NA ZASEBNI VODOVOD VODNIH VIRIH PITNE VODE, KI OSKRBUJEJO POSAMEZNI ZASEBNI VODOVOD KOLIČINI IN NAMENU PORABE IZ ZASEBNEGA VODOVODA ODVZETE PITNE VODE OBJEKTIH IN OPREMI ZASEBNEGA VODOVODA HIDRANTIH IN ZASEBNIH HIDRANTNIH OMREŽJIH
OBČINA BREZOVICA
IME ZASEBNEGA VODOVODA UPRAVLJAVEC ID ZASEBNEGA VODOVODA REGISTRIRAN [DA/NE] EVIDENCA VZPOSTAVLJENA NI VZPOSTAVLJENA OPOMBA – OPIS STANJA NASELJU, KJER ZAGOTAVLJATE STORITVE STAVBAH, KI SO PRIKLJUČENE NA ZASEBNI VODOVOD VODNIH VIRIH PITNE VODE, KI OSKRBUJEJO POSAMEZNI ZASEBNI VODOVOD KOLIČINI IN NAMENU PORABE IZ ZASEBNEGA VODOVODA ODVZETE PITNE VODE OBJEKTIH IN OPREMI ZASEBNEGA VODOVODA HIDRANTIH IN ZASEBNIH HIDRANTNIH OMREŽJIH
OBČINA DOBROVA POLHOV GRADEC
IME ZASEBNEGA VODOVODA UPRAVLJAVEC ID ZASEBNEGA VODOVODA REGISTRIRAN [DA/NE] EVIDENCA VZPOSTAVLJENA NI VZPOSTAVLJENA OPOMBA – OPIS STANJA NASELJU, KJER ZAGOTAVLJATE STORITVE STAVBAH, KI SO PRIKLJUČENE NA ZASEBNI VODOVOD VODNIH VIRIH PITNE VODE, KI OSKRBUJEJO POSAMEZNI ZASEBNI VODOVOD KOLIČINI IN NAMENU PORABE IZ ZASEBNEGA VODOVODA ODVZETE PITNE VODE OBJEKTIH IN OPREMI ZASEBNEGA VODOVODA HIDRANTIH IN ZASEBNIH HIDRANTNIH OMREŽJIH
Za vse zasebne vodovode navedene v tabeli 5.1 še ni vzpostavljene evidence.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 74/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
5.2 Podatki o zasebnih vodovodnih sistemih
MESTNA OBČINA LJUBLJANA
Tabela 5.2: Seznam zasebnih vodovodnih sistemov
SEZNAM ID UPRAVLJAVEC SEZNAM IME ZASEBNEGA NASELJA , KI JIH ŠTEVILO AGLOMERACIJ, KI ZAPOREDNA ŠTEVILKA ZASEBNEGA AGLOMERACIJ, KI JIH VODOVODA OSKRBUJE PREBIVAL. JIH SISTEM VODOVODA SISTEM OSKRBUJE OSKRBUJE
1 Vnajnarje Korito Vnajnarje
Vnajnarje 2 Vnajnarje Smrečje
Vnajnarje 3 Vnajnarje Zabukovje
4 Podlipoglav Podlipoglav 146 Podlipoglav 3615
Sadinja vas – del, (254‐del) Sadinja vas – del 16487 5 Sadinja vas Sostro – del 142 Podmolnik – del 3614
Objekte ob Poti v 6 Sostro barake Podgorje
Podmolnik, 286 Podmolnik 3668 7 Podmolnik Žabja vas 133 Ljubljana 3669
8 Šentpavel Šentpavel 70 Šentpavel 3627
Češnjica ‐ Češnjica, 83 Češnjica 3691 9 Zagradišče Zagradišče 74 Zagradišče 3693
Brezje pri 10 Brezje pri Lipoglavu 64 Brezje pri Lipoglavu 3630 Lipoglavu
11 Dolgo Brdo Dolgo Brdo
12 Žagarski vrh Žagarski vrh
Javor vas in Javor Javor in Javorski 13 52 Javor 3574 vrh vrh
Janče, Gabrje pri Janče, Gabrje pri 14 65 Gabrje pri Jančah 3583 Jančah, Tuji Grm Jančah, Tuji Grm
15 Zgornja Besnica Zgornja Besnica
16 Besnica šola šola in trije objekti
7 stanovanjskih 17 Besnica vas objektov in 1 37 Besnica 3695 kmetija v Besnici
18 Bajdovina severni del Besnice 121 Besnica 3694
Novo vodovodno omrežje v naselju Volavje in na delu Zgornje Besnice je priključeno na Lokalni vodovodni sistem Prežganje, ID VS 1132 in je v upravljanju JP VODOVOD – 19 Volavlje KANALIZACIJA. Nekaj objektov ob zajetju se še vedno z vodo oskrbuje iz starega zajetja, Farovški studenec OPOMBA: Podatek o številu prebivalcev v posamezni aglomeraciji določeni leta 2006 je povzet iz RPE, 2012.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 75/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 5.2a: Podatki o zasebnih vodovodnih sistemih
Koordinate navedene pri posameznem vodnem viru s priponko* so povzete iz vodnih dovoljenj za plačilo vodnega povračila za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo, ostale pa so informativne, brez geodetskega posnetka.
SPREMLJ. ZAGOT. KOLIČ. PREVZEM V KAKOVOSTI STROK. ZAP. ODVZ. POGOD. Z UPRAV. ZAJETJE ID VODNI VIR‐IME X VIRA Y VIRA VODE POMOČI ŠTEV. PITNE VODE [DA/NE] DA/NE [DA/NE] 4304 zajetje "Korito", 5 099965 5 474930 1 ‐ zajetje "Mrhar" 4302 zajetje pod 5 099990 5 475270 2 Kostevcem, ‐ zajetje s sodčkom 5 100285 5 475070 zajetje za 3 4303 5 100285 5 475060 Zabukovje 4286 Zajetje pod 5 096643 5 471760* 4 Pugledom, 4287 Zajetje Pri Anžku 5 095930 5 470960* črpalna vrtina S‐ 5 096851 5 470080* 1/92, zgornje in spodnje 5 4283 zajetje za Sadinjo 5 096850 5 470065* vas, zajetje Izber vrtina (brez 6 5 100047 5 470707* oznake) črpalna vrtina PM‐ 5 097536 5 469203* 1/98 4281 zajetje "Pri 5 096549 5 468605* 7 Dolinarju" 4282 zajetje "Pod Marečekom" 4285 novo zajetje za 5 096560 5 470061* Šentpavel ‐ vrtina 8 ŠP‐1/98 4284 zajeti izvir za Šentpavel 4288 zajetje Češnjica – 5 098470 5 471371* 9 Zagradišče, 4289 zajetje Zagradišče črpalna vrtina B‐ 10 4319 5 095009 5 471290* 1/89 Zajetje pod 11 Gašperjem 4301 Žagarjev izvir 1, 5 098296 5 473419* 4300 Žagarjev izvir 2, 5 098459 5 473277* 12 vrtina ŽV‐1/01 (še 5 098326 5 473695 ni v sistemu) 4320 črpalna vrtina 5 097328 5 476507* Javor – Močila 2 4299 (vodnjak J 3/89) 4298 rezervna vrtina 5 097340 5 476470* 13 J‐4/02 zajetje Javor – Močila 1 zajetje Javor
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 76/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
SPREMLJ. ZAGOT. PREVZEM V KOLIČ. odvz. KAKOVOSTI STROK. ZAP. POGOD. Z UPRAV. ZAJETJE ID VODNI VIR‐IME X VIRA Y VIRA PITNE VODE VODE POMOČI ŠTEV. [DA/NE] DA/NE [DA/NE] vrtina J‐1/02 4293 zajetje Močilo za Janče – v rezervi zajetje za Tuji 4295 Grm 1 14 zajetje za Tuji Grm 2 zajetje Lašče 1 – v rezervi zajetje Lašce 2 – v rezervi 4309 potok Besnica, ni 15 podatka zajetje za Besnica 16 5 098913 5 473835* ‐ šola 4305 Besnica – 17 Jernačev hrib, zajetje 18 ni podatka zajetje Farovški 5100606 5 477899* studenec – spodnji, zajetje Farovški 5100625 5 477899* 19 studenec – zgornji, opuščeno zajetje v vasi
OPOMBA:
zajetja označena z rdečo barvo so po podatkih JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. opuščena, v rezervi ali pa se uporabljajo za napajanje živine – niso več vključena v sistem oskrbe s pitno vodo. Običajno jih je nadomestil nov vodni vir – črpalna vrtina.
zajetja označena z modro barvo – zaradi nedostopnosti podatkov o zasebnem vodovodnem sistemu podatek o pripadajočem vodnem viru ni preverjen
Tabela 5.2b: Podatki o zasebnem vodovodnem sistemu
ZASEBNI VODOVOD Vnajnarje Korito ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.……1…. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjši profil VODOHRAN 1 prostornina 18 m3 ČRPALIŠČE 1 prečrpalnica NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE delno – po zasutju, ni INFRASTRUKTURE natančnega datuma
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 77/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ZASEBNI VODOVOD Vnajnarje Smrečje ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.……2…. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjši profil VODOHRAN 1 prostornine cca 18 m3 ČRPALIŠČE 1 črpališče na zajetju NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE delno – po zasutju, ni INFRASTRUKTURE natančnega datuma
ZASEBNI VODOVOD Vnajnarje Zabukovje ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.……3…. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjši profil VODOHRAN 1 prostornine cca 12 m3 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE delno – po zasutju, ni INFRASTRUKTURE natančnega datuma
ZASEBNI VODOVOD Podlipoglav ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…4……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] cca 200 m VODOHRAN 1 prostornina 30 m3 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 2 hidranta KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 78/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ZASEBNI VODOVOD Sadinja vas ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…5……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] cca 1700 m VODOHRAN 1 prostornina 40 m3 ČRPALIŠČE 1 vrtina z natego NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Sostro barake ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…6……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjši profil VODOHRAN ČRPALIŠČE 1 NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Podmolnik ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…7……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] cca 1900 m VODOHRAN 1 prostornina 45 m3 ČRPALIŠČE 1 NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI cca 10 hidrantov KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 79/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ZASEBNI VODOVOD Šentpavel ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…8……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjši profil VODOHRAN 2 prostornina 45 in 40 m3 ČRPALIŠČE 1 NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI "razbremenilnik" z vgrajenim regulatorjem tlaka, ki ne deluje, hidranti KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Češnjica ‐ Zagradišče ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…9……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] VODOHRAN ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE DA – DATUM VPISA NE ‐ VZROK INFRASTRUKTURE Nimamo podatkov!
ZASEBNI VODOVOD Brezje pri Lipoglavu ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…10……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] cca 3000 m protiležni, prostornina VODOHRAN 1 100 m3 ČRPALIŠČE 1 naprava za dezinfekcijo NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE vode s klordioksidom – ne deluje OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 11 hidrantov KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 80/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ZASEBNI VODOVOD Dolgo Brdo ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…11……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjši profil VODOHRAN 1 prostornina 16 m3 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Žagarski vrh ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…12……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjši profil VODOHRAN 1 prostornina 35 m3 ČRPALIŠČE 1 črpališče ob zajetjih NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Javor vas in Javor vrh ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…13……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] VODOHRAN ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE DA – DATUM VPISA NE ‐ VZROK INFRASTRUKTURE Nimamo podatkov!
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 81/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ZASEBNI VODOVOD Janče, Gabrje pri Jančah, Tuji Grm ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…14……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] nimamo podatka 2 prostornina 150 m3– Janče prostornina 50 m3– Tuji grm VODOHRAN 2 prostornini 15 in 30 m3 – Gabrje – v funkciji razbremenilnika ČRPALIŠČE 1 črpališče nad vrtino Napravi za NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE odstranjevanje železa in magnezija OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI hidranti KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Zgornja Besnica ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…15……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] cevi iz PE d 50 manjši profil VODOHRAN 1 prostornina 50 m3 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA vgrajena dva sektorska DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI zasuna KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Besnica šola ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT…16… DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjši profil VODOHRAN 1 prostornina cca 36 m3 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 82/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ZASEBNI VODOVOD Besnica vas ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…17……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjši profil VODOHRAN 1 prostornina cca 18 m3 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Bajdovina ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…18……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] cevi iz PE d 50 manjši profil VODOHRAN 1 prostornina 36 m3 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE NE INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Volavje ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…19……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] ohranjen del omrežja od obstoječega zajetja do nekaj porabnikov vode VODOHRAN ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 83/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
OBČINA ŠKOFLJICA
Tabela 5.2.c: Seznam zasebnih vodovodnih sistemov
SEZNAM SEZNAM ID NASELJA , KI JIH UPRAVLJAVEC ZAPOREDNA IME ZASEBNEGA ŠTEVILO* AGLOMERACIJ, KI AGLOMERACIJ, KI OSKRBUJE ZASEBNEGA ŠTEVILKA VODOVODA PREBIV. JIH SISTEM JIH SISTEM VODOVODA OSKRBUJE OSKRBUJE Želimlje, Brezovica, Pleše, 1 Želimlje 443 Želimlje 5201 Skopačnik, Poljane in Trnje 2 Orle Orle 196 Orle 5219 Dole pri Dole pri 3 Dole** 50 5204 Škofljici Škofljici OPOMBA: *Podatek o številu prebivalcev v posamezni aglomeraciji določeni leta 2006 je povzet iz RPE, 2012. ** je od aprila 2012 v upravljanju JKP Grosuplje, saj je lokalni vodni vir ukinjen, sistem pa priključen na vodovod Šmarje ‐ Sap.
Tabela 5.2.d: Podatki o zasebnih vodovodnih sistemih
KOLIČ. SPREM. ZAGOT. PREVZ. V ODVZ. KAKOV. STROK. ZAP. POGOD. Z UPRAV. ZAJETJE ID VODNI VIR‐IME X VIRA Y VIRA PITNE VODE POMOČI ŠTEV. [DA/NE] VODE DA/NE [DA/NE] "Zajetje pod Luketom", 1 predvidena vrtina z oznako VP‐1/03 zajetje izvira 2 "Močile in Predvanca" "Zajetje za 3 Dole"** "Izvir iz Rudnika" OPOMBA: ** je od aprila 2012 v upravljanju JKP Grosuplje, saj je lokalni vodni vir ukinjen, sistem pa priključen na vodovod Šmarje ‐ Sap.
Tabela 5.2e: Podatki o zasebnem vodovodnem sistemu
ZASEBNI VODOVOD Želimlje ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…1……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] skupna dolžina cevi 7990 m, premeri d 110, d 90 in d 75 VODOHRAN 1 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 84/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 19 hidrantov KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE delno (neznan datum INFRASTRUKTURE vpisa) ZASEBNI VODOVOD Orle ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…2……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] skupna dolžina cevi 3100 m, premeri d 110 in d 90 VODOHRAN 1 protiležni vodohran 2 (35 m3), 1 rezervoar v črpališču (28 m3) ČRPALIŠČE 1 NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 8 hidrantov KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE delno (neznan datum INFRASTRUKTURE vpisa)
ZASEBNI VODOVOD Dole** ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…3 skupna dolžina cevi 1200 DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] m, premer manjši od DN 80 nov VH iz armiranega poliestra (18 m3) VODOHRAN 2 zgrajen tik ob starem AB VH (20 m3) ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ne INFRASTRUKTURE
OPOMBA: ** je od aprila 2012 v upravljanju JKP Grosuplje, saj je lokalni vodni vir ukinjen, sistem pa priključen na vodovod Šmarje ‐ Sap
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 85/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
OBČINA DOL PRI LJUBLJANI
Tabela 5.2.f: seznam zasebnih vodovodnih sistemov
SEZNAM SEZNAM ID NASELJA , KI JIH UPRAV. IME ZASEBNEGA ŠTEVILO STAL. AGLOMERACIJ, KI AGLOMERACIJ, KI ZAP. ŠTEV. OSKRBUJE ZASEB. VODOVODA PREBIVALCAV JIH SISTEM JIH SISTEM VODOVODA OSKRBUJE OSKRBUJE Križevska vas, 49 Križevska vas 4159 Križevska vas 1 Zagorica pri 93 Zagorica pri 4156 in Zagorica Dolskem Dolskem Klopce, Vrh 2 Klopce in Vrh 48 Klopce 4150 pri Dolskem Podgora pri Podgora pri Podgora pri Dolskem – 227 4167 3 Dolskem – Dolskem – posamezni 222 4139 manjši del manjši del objekti*
OPOMBE: – * Pretežni del območja Podgore pri Dolskem se z vodo oskrbuje iz centralnega vodovodnega sistema Ljubljana. – Podatek o številu prebivalcev v posamezni aglomeraciji določeni leta 2006 je povzet iz RPE, 2012. – Z drugimi oz. novejšimi podatki JP VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. ne razpolaga.
Tabela 5.2.g: podatki o zasebnih vodovodnih sistemih
KOLIČ. ZAGOT. SPREM.KA PREVZEM V ODVZ. STROK. ZAP. KOV.VODE POGOD. Z UPRAV. ZAJETJE ID VODNI VIR‐IME X VIRA Y VIRA PITNE POMOČI ŠTEV. DA/NE [DA/NE] VODE [DA/NE]
Tabela 5.2.h: podatki o zasebnem vodovodnem sistemu
ZASEBNI VODOVOD……ZAPOREDNA ŠTEVILO KOMENTAR ŠT.………. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] VODOHRAN ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE DA – DATUM VPISA NE ‐ VZROK INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 86/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
OBČINA BREZOVICA
Tabela 5.2.i: seznam zasebnih vodovodnih sistemov
SEZNAM SEZNAM ID UPRAVLJAVEC IME ZASEBNEGA NASELJA , ŠTEVILO AGLOMERACIJ, KI AGLOMERACIJ, KI ZAP. ŠTEV. ZASEBNEGA VODOVODA KI JIH OSKRBUJE PREBIVALCEV JIH SISTEM JIH SISTEM VODOVODA OSKRBUJE OSKRBUJE Brezovica pri Brezovica pri 1 Radna * 1378 ‐ del 16470 Ljubljani ‐ del Ljubljani Zahodna Brezovica pri Brezovica pri 2 1378 ‐ del 16470 Brezovica Ljubljani ‐ del Ljubljani
OPOMBA: Podatek o številu prebivalcev v posamezni aglomeraciji določeni leta 2006 je povzet iz RPE, 2012.
Radna* ‐ JP VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. na osnovi sklenjene pogodbe z Občino Brezovica z dnem 01.01.2010 izvaja dobavo in obračun vode v vodovodno omrežje zasebnega lokalnega vodovodnega sistema Radna, obenem pa skrbi za redno obratovanje in tekoče vzdrževanje vodovodnega sistema. Trenutno poteka gradnja in rekonstrukcija vodovoda Radna, ki se bo navezal na centralni ljubljanski vodovodni sistem.
V skladu z dogovorom z Občino Brezovica JP VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. ne obravnava področja zasebnih vodovodov v tej občini.
Tabela 5.2.j: Podatki o zasebnih vodovodnih sistemih
KOLIČ. ZAGOT. SPREM.KA PREVZEM V ODVZ. STROK. ZAP. KOV.VODE POGOD. Z UPRAV. ZAJETJE ID VODNI VIR‐IME X VIRA Y VIRA PITNE POMOČI ŠTEV. DA/NE [DA/NE] VODE [DA/NE]
Tabela 5.2.k: Podatki o zasebnem vodovodnem sistemu
ZASEBNI VODOVOD……ZAPOREDNA ŠT.………. ŠTEVILO KOMENTAR DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] VODOHRAN ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE DA – DATUM VPISA NE ‐ VZROK INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 87/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
OBČINA DOBROVA – POLHOV GRADEC
Tabela 5.2.l: Seznam zasebnih vodovodnih sistemov
SEZNAM SEZNAM ID NASELJA , KI JIH UPRAVLJAVEC ZAPOREDNA IME ZASEBNEGA ŠTEV. AGLOMERACIJ, AGLOMERACIJ, OSKRBUJE ZASEBNEGA ŠTEVILKA VODOVODA PREB. KI JIH SISTEM KI JIH SISTEM VODOVODA OSKRBUJE OSKRBUJE 1 Polhov Gradec ‐ Polhov Gradec‐del, KS Polhov Gradec ? ? ? Visoka cona Srednja vas, 777 Srednja vas pri 4999 255 Polhov. Gradcu 4993 Dolenja vas‐del, 111 Dolenja vas pri 4989 Polhov. Gradcu Babna Gora, 70 Babna Gora 16478 Podreber‐del ‐ ‐ ‐
2 Polhov Gradec ‐ Polhov Gradec‐del, KS Polhov Gradec ? ? ? Nizka cona Pristava ‐ ‐ ‐ 3 Dvor – Dolenja vas Dvor, KS Polhov Gradec 133 Dvor pri Polhovem 4987 Gradcu, Dolenja vas‐del 172 Dolenja vas pri 4986 Polhovem Gradcu 4 Podreber Podreber‐del KS Polhov Gradec ‐‐ ‐ 5 Hrastenice Hrastenice KS Polhov Gradec 108 Hrastenice 5003 6 Praproče Praproče‐del, KS Polhov Gradec 44 Praproče 4944 Setnik‐del ‐ ‐ ‐ 7 Šentjošt Šentjošt nad KS Šentjošt 193 Šentjošt nad 4911 Horjulom 54 Horjulom 4908 40 (predlog 30153) 8 Butajnova Butajnova KS Šentjošt 53 Butajnova 4905 9 Suhi dol Suhi dol KS Šentjošt ‐‐ ‐ 10 Kurja vas Kurja vas KS Šentjošt ‐‐ ‐ 11 Planina Planina nad KS Šentjošt 58 Planina nad (predlog 30250 in Horjulom 40 Horjulom 30151) 12 Črni vrh ‐ Smolnik Črni vrh, KS Črni vrh 64 Črni vrh 4952 Smolnik 46 Smolnik 4950 13 Srednji vrh ‐ Rovt Srednji vrh, KS Črni vrh ? ? ? Rovt 14 Dobrova Dobrova, KS Dobrova 62 Dobrova 4973 Šujica, 292 Šujica 5010 Gaberje, 64 Gabrje 5011 Stranska vas‐Utik, 150 Stranska vas 5016 Razori 69 Razori 16474 15 Brezje Brezje pri Dobrovi KS Dobrova 44 Brezje pri Dobrovi 4975 262 4966 16 Hruševo Hruševo KS Dobrova 59 Hruševo 5004 49 5005 319 16476 17 Osredek Osredek KS Dobrova 68 Osredek pri 5024 Dobrovi
OPOMBA: Podatek o številu prebivalcev v posamezni aglomeraciji določeni leta 2006 je povzet iz RPE, 2012, modra oznaka: Predlog za spremembo aglomeracij v občini Dobrova – Polhov Gradec.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 88/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 5.2.m: Podatki o zasebnih vodovodnih sistemih
KOL. SPREM. ZAGOT. ODVZ. PREVZ. V KAKOV. POG STROK. ZAP. PITNE UPRAV. ZAJETJE ID VODNI VIR‐IME X VIRA Y VIRA VODE OD. Z POMOČI ŠTEV. VODE [DA/NE] (DA/NE) [DA/NE] (max.) 4572 Ilov graben – Polhov Gradec 1 5 102 541,4 5 446 352,2 2,5 l/s 4673 Ilov graben – 1 Polhov Gradec 2 5 102 575,9 5 446 261,0 1,5 ‐ Ilov graben – Polhov Gradec 3 2 ‐ zajetje Frjač 5 102 753,2 5 446 770,2 4,5 ‐ zajetje Breg 5 102 549,3 5 449 383,5 1,5 3 ‐ zajetje Graben 1 5 102 525,3 5 449 297,3 1,5 ‐ zajetje Graben 2 5 102 517,3 5 449 328,1 1,5 4 ‐ zajetje Podreber 5 102 283,2 5 448 712,9 1,5 5 4587 Hrastenice 5 103 522,3 5 452 010,9 2,0 4575 Praproče 1
4576 Praproče 2 6 ‐ zajetje Srebotnjak 5 123 619,4 5 445 396,4 2,5
4559 Lavrovec‐Šentjošt, Trček‐za Potok, 7 4560 Šentjošt ‐ Podolgarškovo 4564 Gabrovec‐ 8 Butajnova 9 ‐ Suhi dol Kaconov 4561 Lisjak‐Kurja vas 4562 Kurja vas 10 ‐ Kurja vas‐Črni graben 4565 Lamovec‐Planina 11 ‐ Planina Brložnik 4566 Črni vrh 12 ‐ Trobec 5 105 765 5 443 202 0,7 l/s 13 ‐ Mrzli studenec 5 105 392 5 441 095 0,3 Smešek vrtina Gaberje 5 103 889 5 453 066 4,5 14 ali 5 102 784 5 454 492 4,5 4584 Smeškar, Žerovnik Kovnik Ključ 1 5 098 969,9 5 449 290,7 0,25 15 Ključ 2 5 099 826, 4 5 450 109,2 0,25 ali 5 099 762, 9 5 450 325, 9 0,25 4578 Knapovec‐Brezje 4582 Hruševo ali 16 Breza Ravan 5 102 498 5 453 043 0,2 17 ‐ Silovci
OPOMBA: modra oznaka – podatki povzeti iz gradiva Program oskrbe s pitno vodo za leto 2008, KS Polhov Gradec, KS Šentjošt, KS Črni Vrh, KS Dobrova. Novih podatkov ni bilo pridobljenih.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 89/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 5.2.n: Podatki o zasebnem vodovodnem sistemu
ZASEBNI VODOVOD Polhov Gradec – Visoka cona ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…1……. 5000 m primarni vodi, 1800 m sekundarni vodi, DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] oboji nedefiniranega profila VODOHRAN 1 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO
ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 33 hidrantov KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Polhov Gradec – Nizka cona ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…2……. DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] 2500 m primarni vodi, 2500 m sekundarni vodi, oboji nedefiniranega profila VODOHRAN 1 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 14 hidrantov KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Dvor – Dolenja vas ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…3 1500 m primarni vodi, 1800 m sekundarni vodi, DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] oboji nedefiniranega profila VODOHRAN 1 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 20 hidrantov KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 90/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ZASEBNI VODOVOD Podreber ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…4 500 m primarni vodi, 1000 m sekundarni vodi, DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] oboji nedefiniranega profila VODOHRAN 1 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Hrastenice ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…5 DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] 600 m primarni vodi, 1000 m sekundarni vodi, oboji nedefiniranega profila VODOHRAN 1 ČRPALIŠČE
NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Praproče ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…6 2600 m primarni vodi, 1700 m sekundarni vodi, DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] oboji nedefiniranega profila VODOHRAN 2 ČRPALIŠČE 2 NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 91/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ZASEBNI VODOVOD Šentjošt ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…7 DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] vsi vodovodi so manjšega profila od DN 80 VODOHRAN ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Butajnova ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…8 vsi vodovodi so DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjšega profila od DN 80 VODOHRAN ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Suhi dol ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…9 vsi vodovodi so DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjšega profila od DN 80 VODOHRAN ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 92/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ZASEBNI VODOVOD Kurja vas ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…10 DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] vsi vodovodi so manjšega profila od DN 80 VODOHRAN 1 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Planina ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…11 vsi vodovodi so DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjšega profila od DN 80 VODOHRAN ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Črni vrh ‐ Smolnik ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…12 vsi vodovodi so DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjšega profila od DN 80 VODOHRAN 1 ČRPALIŠČE 1 NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 24 hidrantov KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 93/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ZASEBNI VODOVOD Srednji vrh ‐ Rovt ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…13 vsi vodovodi so DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] manjšega profila od DN 80 VODOHRAN 3 ? ČRPALIŠČE 1? NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 14 hidrantov KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Dobrova ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…14 12000 m primarni vodi, 11000 m sekundarni DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] vodi, oboji nedefiniranega profila VODOHRAN 6 ČRPALIŠČE 4 NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 48 hidrantov KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Brezje ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…15 2700 m primarni vodi, 2300 m sekundarni vodi, DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] oboji nedefiniranega profila VODOHRAN 2 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA 19 hidrantov, DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 1 razbremenilnik KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 94/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
ZASEBNI VODOVOD Hruševo ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…16 2400 m primarni vodi, 500 m sekundarni vodi, DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] oboji nedefiniranega profila VODOHRAN 1 ČRPALIŠČE NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 1 hidrant KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
ZASEBNI VODOVOD Osredek ŠTEVILO KOMENTAR ZAPOREDNA ŠT.…17 510 m primarni vodi, 3500 m sekundarni vodi, DOLŽINA CEVI nad DN 80 [m] oboji nedefiniranega profila VODOHRAN 2 ČRPALIŠČE 1 NAPRAVE ZA OBDELAVO PITNE VODE OBJEKT ZA BOGATENJE ALI AKTIVNO ZAŠČITO VODONOSNIKA DRUGA OPREMA IN OBJEKTI ‐ NAVESTI 8 hidrantov KOLIČINA VODE, KI JO ZAGOTAVLJA [m3] VODOVOD VPISAN V KATASTER JAVNE ? INFRASTRUKTURE
OPOMBA: Z drugimi oz. novejšimi podatki JP VODOVOD – KANALIZACIJA d.o.o. ne razpolaga.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 95/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
6 ZDRAVSTVENA USTREZNOST PITNE VODE V JAVNEM VODOVODNEM SISTEMU
Temeljna naloga upravljavcev vodovodnih sistemov je zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode in nemotene ter varne oskrbe s pitno vodo v zadostnih količinah. Upravljavcem vodovodnih sistemov Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06, 25/09) nalaga polno obveznost zagotavljanja zdravstvene ustreznosti vode kot živila, nad katerim mora upravljavec izvajati notranji nadzor na osnovah HACCP sistema ( Hazard Analysis by Critical Control Points). Ta omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih tveganj, ki lahko predstavljajo potencialno nevarnost za zdravje ljudi, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavitev stalnega nadzora na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v oskrbi s pitno vodo, kjer se tveganja lahko pojavijo.
Notranji nadzor nad skladnostjo pitne vode se izvaja v skladu z letnim HACCP načrtom, ki določa mesta vzorčenja (odvzemna mesta), pogostost in obseg preiskav za posamezno mesto. Kontrolne točke vodovodnih sistemov so odvzemna mesta pri uporabnikih, vodnjaki, zbirni vodi, zajetja, črpališča po dezinfekciji, vodohrani, prečrpalnice, pitniki in tudi naključne točke na vodovodnem omrežju, katere se vzorči po opravljenih interventnih delih.
Preskušanje vzorcev pitne vode v okviru notranjega nadzora izvaja Služba za nadzor kakovosti pitne in odpadne vode v laboratoriju JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. in pogodbeni zunanji izvajalci. Oba izvajalca izpolnjujeta splošna merila za delovanje preskusnih laboratorijev, predpisana po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 in redno sodelujeta v medlaboratorijskih primerjalnih preskusih.
Parametri preskušanj pitne vode se pri ocenjevanju obravnavajo kot mikrobiološki, fizikalno‐kemijski in indikatorski. Za indikatorske parametre, npr. barva, električna prevodnost, pH, itd. velja, da njihove mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje; imajo le indikatorsko, to je opozorilno vlogo. Povišane vrednosti zahtevajo raziskavo vzroka in eventualno iskanje prisotnosti ostalih onesnaževal.
Redna mikrobiološka preskušanja pitne vode v večini primerov obsegajo določanje število mikroorganizmov: Escherichia coli, skupne koliformne bakterije in skupno število mikroorganizmov pri 22C ter pri 37C. Kadar je vir pitne vode površinska voda ali takrat, ko na vir vpliva površinska voda, se preiskave opravijo tudi na prisotnost bakterije Clostridium perfringens (s sporami). V obseg občasnih mikrobioloških preskušanj pitne vode so vključeni parametri rednega mikrobiološkega preskušanja ter določanje enterokov, ki so poleg Escherichia coli zanesljiv kazalec fekalnega onesnaženja. Kot občasna preskušanja pa so vključena tudi preskušanja na prisotnost legionel v pitni vodi in sicer tam, kjer temperatura vode presega 20oC, saj le‐ta predstavlja povečano tveganje za razvoj legionel v pitni vodi.
Osnovna redna fizikalno‐kemijska preskušanja pitne vode obsegajo naslednje parametre: barvo, vidne nečistoče, vonj, motnost, pH, elektroprevodnost, TOC, amonij, nitrit in nitrat.
V obseg občasnih preiskav so vključeni splošni fizikalni in kemijski parametri (vonj, okus, barva, elektroprevodnost, pH, nitrat, itd.), kovine in nekovine (aluminij, bor, krom, svinec, živo srebro, itd), pesticidi in metaboliti (atrazin, desetilatrazin, itd.), policiklični aromatski ogljikovodiki (benzo(b)fluoranten, itd.), trihalometani (triklorometan, itd.), lahkohlapni halogenirani alifatski ogljikovodiki (1,1,2‐trikloroeten, itd.) in lahkohlapni aromatski ogljikovodiki (benzen, itd.).
V okviru redneganotranjega nadzora je v letu 2013 načrtovano vzorčenje na 208 odvzemnih mestih na vodnih virih, na vodovodnem sistemu inpri uporabnikih.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 96/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
V tabeli 6.1 je prikazano predvideno število odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2013 razdeljeno glede na: mikrobiološko in fizikalno kemijsko preskušanje.
Tabela 6.1: Notranji nadzor skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode
ID PREDVIDENO ŠTEVILO HACCP IZVAJALEC NOTRANJEGA PRILOGA vodovodnega ODVZETIH VZORCEV ZA NAČRT NADZORA [DA/NE] sistema LETO 2013 [Da/ne] JP VODOVOD – KANALIZACIJA MB 2500 1126 D.O.O. DA NE FK 1140 IN ZUNANJI IZVAJALEC JP VODOVOD – KANALIZACIJA MB 41 1127 D.O.O. DA NE FK 42 IN ZUNANJI IZVAJALEC JP VODOVOD – KANALIZACIJA MB 76 1129 D.O.O. DA NE FK 77 IN ZUNANJI IZVAJALEC JP VODOVOD – KANALIZACIJA MB 40 1130 D.O.O. DA NE FK 41 IN ZUNANJI IZVAJALEC JP VODOVOD – KANALIZACIJA MB 64 1132 D.O.O. DA NE FK 65 IN ZUNANJI IZVAJALEC JP VODOVOD – KANALIZACIJA MB 28 1133 D.O.O. DA NE FK 29 IN ZUNANJI IZVAJALEC JP VODOVOD – KANALIZACIJA MB 40 1609 D.O.O. DA NE FK 41 IN ZUNANJI IZVAJALEC
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 97/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
7 OBVEŠČANJE UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE O POGOJIH OSKRBE S PITNO VODO
JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. se zaveda pomena komunikacije z uporabniki. Zato posvečamo obveščanju uporabnikov o pogojih oskrbe s pitno vodo, o prekinitvah delovanja dela sistema, o pomanjkanju vode ali o pojavu neskladnosti pitne vode, veliko pozornost. Pri obveščanju uporabnikov ne sledimo zgolj določbam zakonodaje, ki nas zavezuje k tem aktivnostim (Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 35/06, 41/08, 28/11), Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09) in občinski odloki o oskrbi s pitno vodo, navodila Inštituta za varovanje zdravja RS, ampak se trudimo vzpostaviti način komunikacije z uporabniki, ki bo vzbujal zaupanje v delovanje javnega podjetja. S tem namenom se poslužujemo spletnega mesta JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. (www.vo‐ka.si), kjer med novicami z naslovom »Motnje na sistemu«, redno objavljamo informacije o vnaprej načrtovanih prekinitvah in drugih motnjah na vodovodnih sistemih. Druge pomembne informacije za uporabnike objavljamo v meniju »Aktualno«, z uporabniki komuniciramo preko strokovnih prispevkov v glasilu Ljubljana in tudi v drugih medijih. Za prenos informacij se občasno poslužujemo položnice družbe, v najkrajšem času pa odgovarjamo tudi na vprašanja uporabnikov, ki dospejo preko e‐pošte. Poleg obveznega informiranja je namen obveščanja tudi izobraževanje in ozaveščanje javnosti o pomenu pitne vode in drugih okoljskih temah.
7.1 Obveščanje uporabnikov v primeru prekinitev dobav pitne vode zaradi izpada delovanja sistema
7.1.1 Obveščanje o interventnih vzdrževalnih delih
Pri interventnih posegih na sekundarnem in primarnem vodovodnem omrežju predhodno obvestilo ni mogoče. V prvi fazi ukrepanja se ugotavlja možnost nadaljnjega zagotavljanja varne oskrbe z vodo s preusmeritvami toka pitne vode in začasno izločitvijo okvarjenega dela omrežja iz obratovanja, nato sledi obveščanje uporabnikov.
Obveščanje v primeru motenj, ki so posledica prelomov večjih vodovodov, in ki imajo za posledico izpad oskrbe večjega števila prebivalcev poteka v prvi fazi preko Republiškega Centra za Obveščanje (RCO, 112), ki v nadaljevanju obvesti lokalne radijske postaje (npr. Zeleni val ali Val 202). Obvestilo je preko radijske postaje običajno objavljeno v zelo kratkem času oz. takoj po prejemu zahteve s strani RCO. Glede na čas trajanja popravila, ki je zaradi zahtevnosti del lahko tudi daljši od 6 ur, JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. naroči še dodatne objave preko radia Aktual ali lokalnih radijskih postaj, kot je npr. Zeleni val. V objavah se porabnike obvesti o vzroku za motnjo pri oskrbi z vodo in o predvidenem času odprave napake. Dežurna oseba v vodarni Kleče odgovarja na klice prizadetih strank.
V primeru prekinitev dobave vode zaradi interventnih popravil vodovodov, ki trajajo med eno in štirimi urami in kjer je prizadeto manjše območje, se uporabnike obvesti osebno. Obveščanje poteka preko opreme za komunikacijo, ki jo imajo na razpolago stanovanjski objekti (pisna obvestila v nabiralnikih oz. osebni stiki rajonskih tehnikov oz. vodij dežurnih ekip). Obveščanje javnosti vedno poteka v drugi fazi intervencije, saj dežurne ekipe v prvi fazi rešujejo težave na sistemu in preprečijo nenadzorovane izlive vode iz omrežja, ki bi lahko povzročili škodo. V tretji fazi se ugotovljene napake oz. poškodbe sanirajo. V procesu interventnega vzdrževanja vodovodnega omrežja je cilj zagotoviti čim manj motenj in prekinitev pri oskrbi z vodo, torej v trenutni situaciji doseči glede na nastale težave optimalen režim obratovanja na področju, kjer je nastala okvara.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 98/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
7.1.2 Obveščanje o načrtovanih vzdrževalnih ali obnovitvenih delih
Pri rednih vzdrževalnih ali obnovitvenih delih se uporabnike o načrtovanih prekinitvah in motnjah pri oskrbi z vodo obvesti pred izvedbo del, neposredno in individualno, če je število uporabnikov obvladljivo. Če pa je prekinitev načrtovana na širšem območju, se obvestilo o motnji in prekinitvi dobave vode posreduje preko radijskih postaj. Prekinitve trajajo običajno med 4 do 6 ur. Hkrati z obvestilom o moteni oskrbi z vodo izvajalec del vsakodnevno večkrat na dan obvešča uporabnike na radijskih postajah tudi o zaporah in preusmeritvah prometa, ki so povezana z deli pri obnovi oziroma novogradnji vodovodnega omrežja. Informacija o tovrstnih motnjah sistemu je predhodno objavljena na spletnem mestu.
7.2 Obveščanje uporabnikov v primeru neskladnosti pitne vode glede na določbe Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)
Uporabnike smo v januarju 2012 hkrati z računom za december 2011 pisno obvestili, , na kakšen način bodo v prihodnje obveščeni o primerih neskladnosti pitne vode. Opisan način splošnega obveščanje bomo uporabili tudi v začetku leta 2013. Način obveščanja je odvisen od vrste in razširjenosti pojava oziroma zahtev zakonodaje, prilagojen pa je uporabnikom na določenem oskrbovalnem območju, zato se za posamezna oskrbovalna območja lahko razlikuje. Obveščamo pisno ali telefonsko, z objavo na spletnem mestu, z objavo v radijskih medijih in v tiskani obliki na informacijskih točkah. Na vseh lokalnih vodovodnih sistemih, razen na lokalnem vodovodnem sistemu Šmarna gora, uporabljamo za obveščanje SMS sporočila, elektronsko pošto ter tiskane medije. V letu 2012 smo obveščanje v primeru neskladnosti pitne vode, preko SMS sporočil in elektronske pošte razširili tudi na upravnike večstanovanjskih objektov.
Primer letnega obvestila uporabnikom lokalnega vodovodnega sistema Prežganje je prikazan v nadaljevanju. V uvodnem delu obvestilo navaja, v katerih primerih in na kakšen način obveščanje izvajamo, v nadaljevanju pa so v prostoru prikazane tudi lokacije informacijskih točk in pomembne kontaktne informacije. Uporabniki so glede na predpise obveščeni v naslednjih primerih:
‐ ko je vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje, (9. člen Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)),
‐ ko se izvajajo omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode in ukrepi za odpravo neskladnosti, (21. in 22. člen Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)),
‐ v primeru odstopanj, dovoljenih s strani Ministrstva za zdravje, (31. člen Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)),
‐ ko poteka obveščanje v skladu z načrtom notranjega nadzora, (34. člen Pravilnika o pitni vodi (Ur.l. RS 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)).
Letno poročilo o skladnosti pitne vode objavimo na spletnem mestu javnega podjetja najkasneje do 31. marca za preteklo leto.
V okviru postopka obveščanja so na posameznem oskrbovalnem območju definirane skupine uporabnikov s posebnimi zahtevami, za katere bi morebitno odstopanje predstavljalo posebno nevarnost za zdravje uporabnikov (zdravstveni objekti (bolnišnice in zdravstveni domovi), hoteli, domovi starejših občanov, izobraževalne ustanove).
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 99/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Slika 7.2: Primer obveščanja o načinu obveščanja uporabnikov
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 100/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Slika 7.3: Primer letnega obvestila uporabnikom.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 101/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
7.3 Drugi načini obveščanja javnosti
1. S prenovo spletnega mesta smo uredili prostor, kjer se nahajajo vse pomembne informacije za uporabnike. To so nujne informacije, povezane z varnostjo oskrbe, informativna ter izobraževalna gradiva.
2. Uporabniki lahko na spletnem mestu dostopajo do inovativne spletne aplikacije, ki jim je v pomoč pri pridobitvi informacije, od kod priteče voda na njihov naslov. Aplikacija jim omogoča tudi takojšen dostop do aktualnih obvestil, ki zadevajo njihovo oskrbovalno območje. Aplikacija je dostopna na spletnem naslovu:
http://share.vo-ka.si/iskanje/search.html
in je v procesu novelacije.
3. O vsebini in dostopnosti letnega poročila o skladnosti pitne vode za preteklo leto so uporabniki v pomladnem obdobju obveščeni v časopisu Delo in na hrbtni strani položnice.
4. O potrebnem vzdrževanju hišnega vodovodnega omrežja izobraževalne ustanove obveščamo z dopisom ob začetku šolskega leta.
5. Uporabniki so o potrebnem vzdrževanju hišnega vodovodnega omrežja po daljši odsotnosti (letne počitnice) obveščeni v mesecu juliju in avgustu preko spletnega mesta www.vo‐ka.si , v meniju Aktualno.
6. O zaščiti vodomerov pred zmrzaljo so uporabniki obveščeni v začetku zimskega obdobja preko spletnega mesta www.vo‐ka.si, v meniju Aktualno.
7. Uporabnike o rezultatih notranjega nadzora mesečno obveščamo v občinskem glasilu Mestne občine Ljubljana, Ljubljana, v rubriki Okoljske meritve.
8. Rezultate občasnih preskušanj notranjega nadzora pitne vode od leta 2005 uporabniki najdejo na spletnem mestu www.vo‐ka.si, v meniju Informacije, Kakšno vodo pijemo?.
9. Uporabniki dostopajo do podatkov o trdoti vode po posameznih oskrbovalnih območjih na spletnem mestu v rubriki www.vo‐ka.si, v meniju Informacije, Kakšno vodo pijemo?, Trdota vode.
10. Uporabnikom redno odgovarjamo na vprašanja, ki jih naslavljajo na naš naslov po telefonu ali preko e‐naslova voka@vo‐ka.si.
11. Uporabnikom je na recepciji upravne stavbe družbe na Vodovodni cesti 90, Ljubljana, na vpogled dokumentacija o rezultatih nadzora.
12. Uporabnikom so v upravni stavbi družbe v tiskani obliki dostopne zloženke (Kakšno vodo pijemo v Ljubljani; Oskrba s pitno vodo; Priporočila uporabnikom; Pot pitne in odpadne vode v Ljubljani, Pitna voda v letu 2011, Ali znam varčevati z vodo?), na spletni strani pa poleg zloženk in plakatov tudi druga strokovna gradiva, ki obravnavajo teme, povezane z oskrbo s pitno vodo (www.vo.ka.si, v meniju Informacije, Izobraževana gradiva).
13. Uporabnike v času od aprila do oktobra spodbujamo k zaupanju o kakovosti pitne vode z objavo aktualnih informacij o nadzoru pitne vode v ljubljanskih pitnikih na spletnem mestu (www.vo‐ka.si, v meniju Informacije, Kakšno vodo pijemo?). JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 102/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
14. Mlajšim prebivalcem Ljubljane in njihovim staršem smo približali vsebine o vodi na Cevkovem spletnem mestu www.cevko.si.
15. Uporabnike vseh starostnih skupin preko spletišča www.primavoda.si na zanimiv in poučen način seznanjamo o splošnih informacijah o vodi, pa tudi o vseh tistih, ki so posebej pomembne za mesto Ljubljana.
16. Uporabnikom sta na spletnem mestu dostopni dve animaciji »Pot pitne in odpadne vode v Ljubljani« in »Ali znam varčevati z vodo?«, ki spodbujata k razmišljanju o procesu oskrbe s pitno vodo in o prijaznem ravnanju z okoljem.
7.4 Novosti o načinu obveščanja uporabnikov v letu 2013
Poleg zgoraj navedenih aktivnosti, ki se bodo v letu 2013 nadaljevale, načrtujemo:
1. Zloženko. Pitna voda v letu 2012. 2. V letu 2013 načrtujemo, da bomo način obveščanja uporabnikov v primeru neskladnosti, kot ga poznamo na lokalnih vodovodnih sistemih (s SMS in e‐pošte), razširili tudi na javne objekte, kot so vrtci , šole, zdravstvene ustanove, hoteli, domovi, gostinski objekti… . Dolgoročno pa načrtujemo razširitev tovrstnega obveščanja na vse uporabnike, tudi tiste, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz centralnega vodovodnega sistema v Mestni občini Ljubljana. 3. Dokončanje posodobitve spletne aplikacije o obveščanju uporabnikov. 4. Nadgradnjo vsebin na Cevkovem spletnem mestu in na primavoda.si. 5. Nadaljevanje akcij ozaveščanja mladih v ljubljanskih osnovnih šolah.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 103/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
8 NAČRT ZMANJŠEVANJA VODNIH IZGUB
Eden izmed pomembnih ciljev upravljavcev vodovodnih sistemov je učinkovito zmanjševanje vodnih izgub. V preteklih letih smo načrtovali in deloma izvedli več ukrepov za zmanjševanje vodih izgub. Zavedamo se, da je z zmanjšanjem vodnih izgub mogoče znatno zmanjšati obratovalne stroške. Zaradi manjše količine načrpane vode in racionalnejše izrabe zmogljivosti je mogoče znatno zmanjšati tudi investicijske stroške. Z odpravo vodnih izgub se zmanjšujejo stroški obratovanja in stroški, ki jih mora upravljavec vodovodnega sistema plačati iz naslova Uredbe o vodnih povračilih (Ur.l. RS 103/02, z dop.). Opozoriti moramo, da se dajatve iz naslova vodnega povračila ne uporabljajo sistemsko. To pomeni, da se ne vračajo upravljavcu za izboljšanje stanja in povečanje učinkovitosti obratovanja vodovodnih sistemov. Z zmanjšanjem vodnih izgub vplivamo tudi na zmanjšanje investicijskih stroškov, saj se zmanjšajo potrebe po iskanju in izkoriščanju novih vodnih virov ter izgradnji dodatnih objektov (novih zajetij, vodnjakov, črpališč, vodohranov) in omrežja. Vendar to velja le ob predpostavki, da nam bo uspelo ohraniti kakovost in izdatnost obstoječih vodnih virov.
8.1 Dosedanji ukrepi
Že v Sanacijskem programu4, v Programu ukrepov5 in v Terminskem planu6 smo podali predloge in načine za učinkovitejši nadzor nad vodovodnim omrežjem, zmanjšanje vodnih izgub ter opozorili, da je za zmanjšanje vodnih izgub in učinkovitejše izkoriščanje obstoječih vodnih virov nujna obnova dotrajanega vodovodnega omrežja. V letu 2009 (junij) smo izdelali projekt7 stalnih merilnih mest na vodovodnem sistemu, ki bo omogočal nadzor v realnem času (telemetrija) nad tlaki in pretoki v vodovodnem omrežju. Izvedba prvih merilnih mest iz tega projekt bo predvidoma realizirana v letu 2012.
Delež nedospele vode glede na leto 1994
100% 95% 90% 85% 80% 75% 70% 65% 60% 55% 50% 45% 40% 35% 30% 1994199519961997199819992000200120022003200420052006200720082009201020112012
Graf 1: Zmanjševanje deleža nedospele vode glede na leto 1994.
4 Sanacijski program s smernicami za obratovanje centralnega vodovodnega sistema po odločbi Ministra za zdravje št. 520- 35/2002-4 z dne 18.02.2003, št. proj. 2163V, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., julij 2003, 5 Program ukrepov za centralni sistem oskrbe s pitno vodo v obdobju 2004-2006, št. proj. 2218 V, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., december 2003, 6 Terminski plan izvedbe ukrepov Sanacijskega programa za centralni vodovodni sistem po odločbi Ministra za zdravje št. 520- 35/2002-34/39 z dne 18.9.2003, št. proj. 2163/1V, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., marec 2004. 7 Program stalnih merilnih mest na vodovodnem sistemu – novelacija I. faza, št. projekta: 1556/1, V JP VODOVOD- KANALIZACIJA d.o.o., junij 2009. JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 104/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Od začetka leta 1994 do konca leta 2004 je JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. na podlagi rednega in sistematičnega nadzora vodovodnega omrežja, poglobljenih analiz stanja in dobro načrtovane obnove vodovodnega omrežja uspelo delež nedospele vode v vodovodnih sistemih, ki so v upravljanju podjetja, zmanjšati glede na leto 1994 za izjemnih 57 % (Graf 1). Žal tako spodbudnega trenda zaradi čedalje manjših vlaganj v obnovo vodovodnega omrežja do leta 2011 nismo mogli več ohranjati. Stanje se je nekoliko izboljšalo v letih 2010 in 2011 z vzpostavitvijo novih merilnih mest pretokov na vodovodnem omrežju.
Velik napredek na področju zmanjševanja vodnih izgub smo v preteklosti dosegli z izboljšanjem znanja zaposlenih in uporabo sodobnih tehnologij (informatika, merilna oprema) na področju iskanja in analize vodnih izgub ter z dobro načrtovano obnovo in izvedbo vodovodnega omrežja. Žal pa izvedba načrtovanih obnov vodovodov močno zaostaja za načrtovano dinamiko.
DELEŽ NEPRODANE VODE 1994 ‐ 2011 55%
50%
45%
40%
35%
30%
1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Graf 2: Delež razlike med načrpano in prodano vodo.
V letu 2011 znaša delež razlike med načrpano in prodano vodo, oz. delež neprodane vode, 31,84%, kar pomeni 0,2% zmanjšanje vodnih izgub, glede na leto 2010. Količina izgubljene vode ostaja v letu 2011 še vedno visoka. Poglaviten vzrok za to so občutno premajhna sredstva, ki so se v zadnjih treh letih vlagala v obnovo vodovodnega omrežja.
8.2 Predvideni ukrepi
Eden izmed ključnih ukrepov za trajno odpravo vodnih izgub je, poleg intenzivnega iskanja in odprave okvar, načrtna obnova vodovodnega omrežja, ki pa mora vedno temeljiti na analizi in oceni dejanskega stanja vodovodnega omrežja. V letu 2008 smo na podlagi analize okvar in stanja omrežja pripravili Načrt investicijskih vlaganj v komunalno infrastrukturo za obdobje 2008‐20118, ki predvideva obnovo najbolj kritičnih vodovodnih odsekov. Ker se na odsekih, ki so predlagani za
8 Načrt investicijskih vlaganj v komunalno infrastrukturo za obdobje 2008-2011, JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o.., julij 2007 JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 105/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
obnovo, okvare najpogosteje pojavljajo, bi bilo mogoče z doslednim izvajanjem tega načrta učinkovito zmanjšati tako vodne izgube kot tudi stroške popravil.
Do novembra 2009 lastna cena vode ni pokrivala niti stroškov enostavne reprodukcije, zato se je stanje vodovodnega omrežja slabšalo zaradi prepočasne obnove. Posledica premajhnih vlaganj v rehabilitacijo (obnovo in sanacijo) vodovodnega omrežja je tudi danes prepočasna dinamika obnove in nezadovoljivo stanje vodovodne infrastrukture.
Na osnovi dosedanjih izkušenj, analiz in spoznanj ugotavljamo, da samo s pogostimi popravili okvar stanja vodovodnega omrežja oz. vodnih izgub ne moremo trajno zmanjšati. Stanje na področju vodnih izgub bomo lahko učinkovito in trajno izboljšali le z boljšim nadzorom nad vodovodnim omrežjem, ki ga bomo dosegli le z načrtovano izgradnjo stalnih merilnih mest in s skrbno načrtovano ter pravočasno obnovo najbolj kritičnih odsekov vodovodnega omrežja.
Dvig lastne cene vode nas je navdal z optimizmom, da bi bilo mogoče z zavzetim delom in s povečanjem prihodkov v prihodnjih letih znatno zmanjšati vodne izgube in pričeti s prepotrebno rehabilitacijo najbolj kritičnih odsekov vodovodnega omrežja. Ugotavljamo pa, da se stanje na področju rehabilitacije vodovnega omrežja do tega trenutka še ni izboljšalo. Vendar je s premišljenim načrtovanjem in z dosledno izvedbo načrtovanega mogoče zmanjšati staranje in propadanje vodovodnega omrežja ter izboljšati njegovo funkcionalno sposobnost. Glede na trenutno stanje vodovodnega omrežja in ob upoštevanju bistveno premajhnih vlaganj v preteklih letih ter ob upoštevani letni stopnji amortizacije, ki znaša za vodovodno in razdelilno omrežje od 2% do 3,3%, bomo morali letno obnoviti 25 do 30 km vodovodov.
To pomeni, da bomo morali za doseganje zastavljenih ciljev v naslednjih letih zgraditi dvajset do trideset stalnih merilnih mest, pospešiti delo pri odkrivanju in odpravi okvar in podvojiti oz. potrojiti vlaganja v obnovo vodovodnega omrežja.
Prav v obdobju sedanje gospodarske krize so smiselna prepotrebna vlaganja v obnovo vodovodnega omrežja, saj izboljšujejo funkcionalno stanje in ohranjajo vrednost komunalne infrastrukture. Pozitivno pa vplivajo tudi na gospodarstvo. Na tem mestu moramo opozoriti, da se vrednost komunalne infrastrukture zmanjšuje, kar pomeni, da so vlaganja že več let prenizka in nam ne uspe ohranjati vrednosti osnovnih sredstev.
Vsi v tem poglavju navedeni pisni dokumenti, ki obravnavajo ukrepe za izboljšanje stalnega nadzora (merilna mesta pretokov na vodovodnem omrežju) in ukrepe za zmanjšanje vodnih izgub z načrtno obnovo najbolj kritičnih delov vodovodnega omrežja so zelo obširni in zato vsem zainteresiranim dostopni na sedežu družbe.
8.3 Vodna bilanca za leto 2011
Podatke o načrpani vodi oz. vodi, ki doteka v vodovodni sistem, spremljamo stalno in analiziramo mesečno zaradi potreb obračuna, nadzora nad obratovanjem vodovodnih sistemov, načrtovanja ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub in zaradi učinkovitega načrtovanja obnov vodovodnega omrežja. Podatke o prodani vodi redno spremljamo na osnovi rednih popisov vodomerov. V nadaljevanju so podane vodne bilance za vodovodne sisteme: Centralni ljubljanski vodovodni sistem, Pijava Gorica, Rakitna, Lipoglav, Prežganje Mali Vrh in Šmarna gora. Vsa nemerjena poraba je ocenjena glede na izkušnje in podatke iz preteklih let ter novejša spoznanja.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 106/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 8.1: Vodna bilanca Ljubljanskega centralnega vodovodnega sistema za leto 2011.
VODNA BILANCA ‐ CENTRALNI VODOVODNI SISTEM (ID SISTEMA:1126) Obračunana merjena Obračunana poraba poraba [m3/leto] Prodane količine Ugotovljena poraba [m3/leto] 21,197,133 vode [m3/leto] [m3/leto] Obračunana nemerjena 21,320,823 poraba [m3/leto] 21,320,823 123,690 21,560,823 Neobračunana merjena Neobračunana poraba [m3/leto] poraba [m3/leto] 0 Neobračunana
nemerjena poraba 240,000 [m3/leto] 240,000
Neugotovljena poraba Navidezne izgube [m3/leto] 3 Neprodane količine /leto] [m /leto] 325,000 3 vode [m3/leto]
[m Nenatančnost meritev 3 950,458 [m /leto] Vodne izgube 625,458 sistem [m3/leto] Dejanske izgube na
31,272,886 vodih surove vode in na sistemih za obdelavo vodovodni
3
v vode [m /leto] Dejanske izgube [m3/leto] ‐ Vtok 9,712,063 Puščanje na 9,952,063 transportnih in razdelilnih vodih [m3/leto] 8,761,605 ‐ Puščanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih vodohranih [m3/leto] ‐ Puščanje na priključkih do merilnega mesta [m3/leto] ‐
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 107/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 8.2: Vodna bilanca vodovodnega sistema Pijava Gorica za leto 2011.
VODNA BILANCA ‐ VS PIJAVA GORICA (ID SISTEMA:1127) Obračunana merjena Obračunana poraba poraba [m3/leto] Prodane količine Ugotovljena poraba [m3/leto] 115,958 vode [m3/leto] [m3/leto] Obračunana nemerjena 118,035 poraba [m3/leto] 118,035 2,077 119,735 Neobračunana merjena Neobračunana poraba [m3/leto] poraba [m3/leto] 0 Neobračunana
nemerjena poraba 1,700 [m3/leto] 1,700
Neugotovljena poraba Navidezne izgube [m3/leto] 3 Neprodane količine /leto] [m /leto] 1,000 3 vode [m3/leto]
[m Nenatančnost meritev
5,034 [m3/leto]
Vodne izgube 4034 sistem [m3/leto] Dejanske izgube na 201,691 vodih surove vode in na sistemih za obdelavo vodovodni
3
v vode [m /leto] Dejanske izgube 3 [m /leto] ‐ Vtok 81,956 Puščanje na 83,656 transportnih in razdelilnih vodih [m3/leto] 76,922 ‐ Puščanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih vodohranih [m3/leto] ‐ Puščanje na priključkih do merilnega mesta [m3/leto] ‐
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 108/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 8.3: Vodna bilanca vodovodnega sistema Rakitna za leto 2011.
VODNA BILANCA ‐ VS RAKITNA (ID SISTEMA:1129) Obračunana merjena Obračunana poraba poraba [m3/leto] Prodane količine Ugotovljena poraba [m3/leto] 31,720 vode [m3/leto] [m3/leto] Obračunana nemerjena 34,353 poraba [m3/leto] 34,353 2,634 34,753 Neobračunana merjena Neobračunana poraba [m3/leto] poraba [m3/leto] 0 Neobračunana
nemerjena poraba 400 [m3/leto] 400
Neugotovljena poraba Navidezne izgube [m3/leto] 3 Neprodane količine /leto] [m /leto] 200 3 vode [m3/leto]
[m Nenatančnost meritev
1,047 [m3/leto] Vodne izgube 847 sistem [m3/leto] Dejanske izgube na 42,325 vodih surove vode in na sistemih za obdelavo vodovodni
3
v vode [m /leto] Dejanske izgube [m3/leto] ‐ Vtok 7,572 Puščanje na 7,972 transportnih in razdelilnih vodih [m3/leto] 6,526 ‐ Puščanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih vodohranih [m3/leto] ‐ Puščanje na priključkih do merilnega mesta [m3/leto] ‐
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 109/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 8.4: Vodna bilanca vodovodnega sistema Lipoglav za leto 2011.
VODNA BILANCA ‐ VS LIPOGLAV (ID SISTEMA:1130) Obračunana merjena Obračunana poraba poraba [m3/leto] Prodane količine Ugotovljena poraba [m3/leto] 27,847 vode [m3/leto] [m3/leto] Obračunana nemerjena 27,923 poraba [m3/leto] 27,923 76 28,373 Neobračunana merjena Neobračunana poraba [m3/leto] poraba [m3/leto] 0 Neobračunana
nemerjena poraba 450 [m3/leto] 450
Neugotovljena poraba Navidezne izgube [m3/leto] 3 Neprodane količine /leto] [m /leto] 200 3 vode [m3/leto]
[m Nenatančnost meritev
977 [m3/leto] Vodne izgube 777 sistem [m3/leto] Dejanske izgube na 38,825 vodih surove vode in na sistemih za obdelavo vodovodni
3
v vode [m /leto] Dejanske izgube [m3/leto] ‐ Vtok 10,452 Puščanje na 10,902 transportnih in razdelilnih vodih [m3/leto] 9,476 ‐ Puščanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih vodohranih [m3/leto] ‐ Puščanje na priključkih do merilnega mesta [m3/leto] ‐
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 110/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 8.5: Vodna bilanca vodovodnega sistema Prežganje za leto 2011.
VODNA BILANCA ‐ VS PREŽGANJE (ID SISTEMA:1132) Obračunana merjena Obračunana poraba poraba [m3/leto] Prodane količine Ugotovljena poraba [m3/leto] 28,871 vode [m3/leto] [m3/leto] Obračunana nemerjena 29,406 poraba [m3/leto] 29,406 535 29,906 Neobračunana merjena Neobračunana poraba [m3/leto] poraba [m3/leto] 0 Neobračunana
nemerjena poraba 500 [m3/leto] 500
Neugotovljena poraba Navidezne izgube [m3/leto] 3 Neprodane količine /leto] [m /leto] 100 3 vode [m3/leto]
[m Nenatančnost meritev
784 [m3/leto] Vodne izgube 684 sistem [m3/leto] Dejanske izgube na 34,191 vodih surove vode in na sistemih za obdelavo vodovodni
3
v vode [m /leto] Dejanske izgube [m3/leto] ‐ Vtok 4,285 Puščanje na 4,785 transportnih in razdelilnih vodih [m3/leto] 3,501 ‐ Puščanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih vodohranih [m3/leto] ‐ Puščanje na priključkih do merilnega mesta [m3/leto] ‐
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 111/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 8.6: Vodna bilanca vodovodnega sistema Mali Vrh za leto 2011.
VODNA BILANCA ‐ VS MALI VRH (ID SISTEMA:1133) Obračunana merjena Obračunana poraba poraba [m3/leto] Prodane količine Ugotovljena poraba [m3/leto] 3,217 vode [m3/leto] [m3/leto] Obračunana nemerjena 3,391 poraba [m3/leto] 3,391 174 3,491 Neobračunana merjena Neobračunana poraba [m3/leto] poraba [m3/leto] 0 Neobračunana
nemerjena poraba 100 [m3/leto] 100
Neugotovljena poraba Navidezne izgube [m3/leto] 3 Neprodane količine /leto] [m /leto] 40 3 vode [m3/leto]
[m Nenatančnost meritev
120 [m3/leto]
Vodne izgube 80 sistem [m3/leto]
4,018 Dejanske izgube na vodih surove vode in na sistemih za obdelavo vodovodni
3
v vode [m /leto] Dejanske izgube [m3/leto] ‐ Vtok 527 Puščanje na 627 transportnih in razdelilnih vodih [m3/leto] 407 ‐ Puščanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih vodohranih [m3/leto] ‐ Puščanje na priključkih do merilnega mesta [m3/leto] ‐
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 112/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Tabela 8.7: Vodna bilanca vodovodnega sistema Šmarna gora za leto 2011.
VODNA BILANCA ‐ VS ŠMARNA GORA (ID SISTEMA:1609) Obračunana merjena Obračunana poraba poraba [m3/leto] Prodane količine Ugotovljena poraba [m3/leto] 1,146 vode [m3/leto] [m3/leto] Obračunana nemerjena 1,189 poraba [m3/leto] 1,189 43 1,199 Neobračunana merjena Neobračunana poraba [m3/leto] poraba [m3/leto] 0 Neobračunana
nemerjena poraba 10 [m3/leto] 10 Neugotovljena poraba
Navidezne izgube [m3/leto] [m3/leto] Neprodane količine /leto] 5 3 3 vode [m /leto] Nenatančnost meritev [m
10 [m3/leto]
Vodne izgube 5 sistem [m3/leto]
1,276 Dejanske izgube na vodih surove vode in na sistemih za obdelavo vodovodni
3 v vode [m /leto] Dejanske izgube [m3/leto]
Vtok ‐ 77 Puščanje na 87 transportnih in razdelilnih vodih [m3/leto] 67 ‐ Puščanje in prelivi na transportnih in/ali razdelilnih vodohranih [m3/leto] ‐ Puščanje na priključkih do merilnega mesta [m3/leto] ‐
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 113/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
9 NAČRT ZAGOTAVLJANJA REZERVNIH VODNIH VIROV
Pravilnik o oskrbi s pitno vodo, Ur. l. RS 35/2006 z dopolnili v 19. členu določa, da je treba javne vodovode načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo. Po določilih v 19. člena pravilnika mora imeti vsak javni vodovod rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem območju. Rezervni vodni vir je lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod. Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod, če je izveden ustrezen priključek nanj in predviden režim obratovanja obeh javnih vodovodov v takih primerih.
Upravljavec javnega vodovoda lahko le izjemoma nadomesti rezervne vodne vire z dovažanjem pitne vode za javne vodovode, ki oskrbujejo s pitno vodo manj kot 300 prebivalcev s stalnim prebivališčem, pri čemer mora za vsakega prebivalca zagotoviti najmanj 10 litrov pitne vode na dan. Vodovodni sistemi v upravljanju JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o so razvidni iz tabele 9.1. Rezervni vodni viri so natančneje obrazloženi v besedilu pod tabelo 9.1.
Tabela 9.1: Načrt zagotavljanja rezervnih vodnih virov
Elaborat razvoja rezervnih ID VS Ime vodovodnega sistema Priloga [da/ne] vodnih virov [da/ne] 1126 Ljubljanski centralni vodovodni sistem ne ne 1127 Pijava Gorica ne ne 1129 Rakitna ne ne 1130 Lipoglav ne ne 1132 Prežganje ne ne 1133 Mali Vrh ne ne 1609 Šmarna Gora ne ne
ID 1126‐Ljubljanski centralni vodovodni sistem se napaja iz vodarn, katerih zmogljivosti niso polno izkoriščene. V primeru izrednih razmer je mogoče v centralni vodovodni sistem dovajati vodo iz trenutno neizkoriščenih vodnjakov posameznih vodarn. Celotne zmogljivosti največje vodarne Kleče ni mogoče v celoti nadomestiti z rezervnimi zmogljivostmi drugih vodarn: Jarški Prod, Šentvid, Brest in Hrastje. Trenutne obratovalne zmogljivosti posameznih vodarn Brest ali Hrastje je mogoče začasno nadomestiti iz ostalih ljubljanskih vodarn.
ID 1127‐Pijava Gorica. V letu 2007 je bil zgrajen dodatni vodnjak s črpalko VD Brezova noga‐3, ki redno obratuje. Dosedanji vodnjak s črpalko VD Brezova noga‐2 se lahko koristi kot rezervni vodni vir, v primeru, da je onesnaženje lokalno ozko omejeno. V nasprotnem primeru bo treba vodo dovažati iz Ljubljanskega centralnega vodovodnega sistema iz Iga ali Škofljice.
ID 1129‐Rakitna. Rezervnega vodnega vira za oskrbo s pitno vodo še ni. Trenutno bi lahko rezervno oskrbo z vodo lahko zagotovili le z dovažanjem pitne vode iz ižanskega vodovodnega omrežja, ki se napaja iz Ljubljanskega centralnega vodovodnega sistema.
V juliju 2008 so bile narejene Hidrogeološke osnove za vrtino na Rakitni (JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o.) na osnovi katerih je bil v septembru 2008 narejen Rudarski projekt za vrtino Rakitna JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 114/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
(GEOZAVOD, Vrhnika). V rudarskem projektu je obdelana izdelava in oprema vrtine, ki bo (glede na izdatnost prevrtanih plasti) globoka od 300 do 500 m. Cilj je doseči izdatnost vrtine 5 l/s. V letu 2010 je bil realiziran odkup zemljišča, na kateri je predvidena vrtina in pridobljeno dovoljenja za raziskavo podzemnih voda. Konec leta 2011 se je pričel postopek javnega naročila za izvedbo vrtine, ki pa je bil tik pred objavo ustavljen. V marcu 2012 je prišla s strani občine Brezovica pobuda, da se ogleda privatno vrtino z oznako Š‐1/08, odvzame vzorec vode in oceni možnost vključitve vrtine v javni vodovodni sistem.
Na vrtini Š‐1/08 je bil v obdobju od 11.11. do 13.11.2012 narejen črpalni poizkus, ki je potrdil izdatnost vrtine v količini 0,5 l/s. Glede na sedanje potrebe po pitni vodi v konicah (3,8 l/s), je ta izdatnost premajhna. Ker je vrtina locirana v naselju in glede na obstoječe stanje, bi bilo zanjo nemogoče pridobiti vodno dovoljenje za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot gospodarska javna služba.
Rezultati fizikalno kemijskih in mikrobioloških preizkušanj so skladni Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l.RS št.19/2004, 35/2004,26/2006,92/2006), kar pomeni da je voda načrpana iz vrtine pitna. Je pa bila v vodi zaznana prisotnost kemikalij, ki so indikator urbanih onesnaženj. Vzrok prisotnosti teh snovi je lahko ali vzorčno mesto (hišna vodovodna napeljava) ali pa je njihova prisotnost v podzemni vodi posledica spiranja onesnaženja iz okolice. Analiza stanja in rezultati fizikalno kemijskih preizkušanj so pokazali, da vrtina Š‐1/08 ni primerna za vključitev v javni vodovodni sistem
ID 1130‐Lipoglav: V letu 2007 je bil zgrajen nov vodnjak VD Lipoglav. Izdelana je projektna dokumentacija za izgradnjo črpališča nad novim vodnjakom, novega vodohrana nad črpališčem in novega vodovodnega omrežja do obstoječega črpališča Lipoglav. Po izgradnji novega vodovoda med vodnjakom VD Lipoglav in zajetjem Rekar, je bil v decembru 2009 novi vodnjak vključen v oskrbo vodovodnega sistema Lipoglav s pitno vodo in je prevzel funkcijo glavnega vodnega vira. Nova predvidena vodohrana (nad črpališčem in v naselju Selo) tedaj še nista bila zgrajena. S priključitvijo novega vodnega vira na vodovodni sistem Lipoglav se je povečala obratovalna varnost vodovodnega sistema. Tako dosedanjih težav pri oskrbi s pitno vodo v sušnem času ni več. Zagotovljeno je napajanje vodovodnega sistema iz dveh različnih vodnih virov ‐ obstoječih zajetij in novega vodnjaka VD Lipoglav‐2. Novi vodnjak ima funkcijo glavnega vodnega vira, obstoječa zajetja pa je mogoče vključiti po potrebi kot rezervni vodni vir vodovodnega sistema Lipoglav. Trenutno poteka izgradnja novega črpališča nad vodnjakom VD Lipoglav‐2 in gradnja dveh novih vodohranov (nad novim črpališčem in v naselju Selo). Po realizaciji opisanih novogradenj je načrtovana sanacija obstoječega zajetja z zbiralnikom.
ID 1132‐Prežganje. Rezervnega vodnega vira za oskrbo s pitno vodo na območju Prežganja ni. Trenutno bi lahko rezervno oskrbo z vodo lahko zagotovili le z dovažanjem pitne vode iz bližnjih lokalnih vodovodnih sistemov. Načrtuje se povezava nove vrtine na Trebeljevem, z distribucijskim omrežjem vodovodnega sistema Prežganje.
ID 1133‐Mali vrh. Rezervnega vodnega vira za oskrbo s pitno vodo vodovodni sistem Mali Vrh nima. Trenutno bi lahko rezervno oskrbo z vodo lahko zagotovili le z dovažanjem pitne vode iz bližnjih lokalnih vodovodnih sistemov. Pred načrtovano priključitvijo nove vrtine na Trebeljevem na vodovodni sistem in gradnjo povezovalnega vodovoda je treba izvesti čiščenje vrtine in preveriti kakovost pitne vode.
ID 1609 Šmarna gora: Rezervnega vodnega vira za oskrbo s pitno vodo na območju Šmarne gore ni.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 115/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
9.1 Zagotavljanje nadomestne oskrbe s pitno vodo na območju lokalnih vodovodnih sistemov
V drugi polovici leta 2009 je bila nakupljena oprema za zagotavljanje nadomestne oskrbe s pitno vodo na lokalnih vodovodnih sistemih, ki so v upravljanju našega podjetja. Izkazalo se je namreč, da so gasilske cisterne neprimerne za transport vode kot živila. Po tehtnem premisleku smo se odločili za nabavo zabojnikov za transport pitne vode s pripadajočo opremo, saj je le ta tehnično usklajena z MOL‐OZR, ki že razpolaga z enakimi zabojniki.
V skladu z navodili Inštituta za varovanje RS je potrebno v izjemnih pogojih zagotoviti minimalno količino 7,5 l pitne vode na osebo na dan. V teh razmerah je treba vzpostaviti učinkovito rabo minimalne količine 7,5 l tudi za osnovno osebno higieno. Taka oskrba lahko traja le 2 – 3 dni. Količina vode se mora nato povečati na najmanj 20 l na osebo na dan, izjemoma na 15 l na osebo na dan.
Tabela 9.2: Izračun števila zabojnikov za zagotavljanje nadomestne oskrbe s pitno vodo na območju lokalnih vodovodnih sistemov
ŠT ŠT OD 3. DAN VODOVODNI ŠT. STALNIH 1.‐3 DAN (7,5 ZABOJNIKOV ZABOJNIKOV NAPREJ (20 SISTEM PREBIVALCEV l/os. dan)* (V=1060L, (V=1060L, l/os. dan)* P=7,5l) P=20l) ŠMARNA GORA 2‐5 ‐‐‐ 1 MALI VRH 69 518 1380 1,2 2 LIPOGLAV 528 3960 10560 9,1 10 PREŽGANJE 577 4328 11540 9,9 10 RAKITNA 654 4905 13080 11,3 12
En zabojnik (ComboLife 285 – proizvajalec ArcaSystem) ima prostornino 1060 l. Na osnovi tega podatka je bilo izračunano število zabojnikov (tabela 9.2), ki so potrebni za nadomestno oskrbo s pitno vodo v primeru, da se zabojnike dostavi na prizadeto območje enkrat dnevno. V tem primeru je upoštevana tako minimalna potrebna količina vode, ki po navodilih IVZ RS, prve tri dni po izrednem dogodku znaša 7,5 l/os. dan, kot poraba vode po treh dneh, ki znaša 20 l/os. dan. Vodni vložki, katere se vstavi v zabojnik in napolni, so narejeni iz materiala, ki ustreza standardom v EU za prehrambne namene. Skupna količina razpoložljivih zabojnikov je dvajset enot s skupno zmogljivostjo 21.200 l, zaradi možnosti, da pride do izrednega pojava na dveh ali več vodovodnih sistemih hkrati.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 116/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
10 RAZVOJNI NAČRT JAVNEGA VODOVODA
Razvoj obvezne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo bo tudi v prihodnje potekal skladno s temeljnimi izhodišči splošnega razvoja in širitev dejavnosti v MOL in primestnih občinah in bo nadaljevanje dosedanjega razvojne poti komunalnih sistemov. Naša prizadevanja so usmerjena k doseganju dolgoročno zastavljenih ciljev podjetja, med katerimi so najpomembnejši:
izboljševanje varovanja vodnih virov s ciljem zmanjšanja njihove ogroženosti. S periodičnimi pregledi, analizami izdatnosti vodnih virov in analizami kakovosti vode posvečamo veliko skrbi tistim vodnim virom, ki jih že izkoriščamo ali pa jih bomo izkoriščali v prihodnosti. Ker se zavedamo pomena preventivnega ravnanja, z akcijami ozaveščamo javnosti o nevarnostih in škodljivih vplivih neodgovornega ravnanja posameznikov in družbe na kakovost vodnih virovin zdravstveno ustreznost pitne vode. Zato je podjetje sodelovalo tudi v mednarodnem Projektu INCOME (LIFE07 ENV/SLO/000725), ki skrbi za učinkovito upravljanje onesnaženih vodonosnikov in povezuje postopke za odkrivanje in nadzor virov onesnaženja ter ukrepe za izboljšanje stanja. Kako uspešno varovati vodne vire JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. izobražuje in informira uporabnike preko spletnih strani, z zloženkami, plakati in prireditvami. V letu 2012 je bil zaključen mednarodni projekt Climate Change and Impacts on Water Supply ‐ Podnebne spremembe in njihov vpliv na oskrbo s pitno vodo. Rezultati projekta so ocene zalog ob različnih podnebnih razmerah v prihodnosti, plan gospodarjenja s pitno vodo ob ekstremnih in spremenjenih podnebnih pogojih, določitev najprimernejše rabe prostora za varovanje vodnih virov in izdelava načrta oskrbe s pitno vodo ob ekstremnih meteoroloških in hidroloških dogodkih. pospešitev sanacije in rekonstrukcije obstoječih vodovodnih sistemov je pogoj za ohranitev doseženega standarda oskrbe s pitno vodo, boljšo izrabo in zaščito vodnih virov, zmanjšanje števila okvar na vodovodnih omrežjih, zmanjšanje vodnih izgub, znižanje stroškov dejavnosti in povečanje obratovalne varnosti, izboljšanje nadzora nad delovanjem posameznih delov vodovodnih sistemov in hitrejše odzivanje na nenadne težave (okvare) pri oskrbi z vodo z izgradnjo merilnih in merilno‐ regulacijskih jaškov na vodovodnem omrežju, optimizacija delovanja vodovodnih sistemov bo omogočila znižanje obratovalnih stroškov in povečanje zanesljivosti oskrbe s pitno vodo, uvedba daljinskega odčitavanja porabe pitne vode.
10.1 Razvojni načrt obstoječih lokalnih vodovodnih sistemov
Pred vstopom Slovenije v EU se je Vlada RS kot pooblaščeni skrbnik okolja zavezala čim prej odpraviti pomanjkljivosti na področju varovanja okolja v Sloveniji in premagati zaostanek v razvoju komunalnih dejavnosti. Po pridružitvi veliki evropski državi je skrajni čas za začetek postopne izvedbe pomembnih okoljskih projektov. Možnosti za izpolnitev zgoraj naštetih ciljev podjetja, katerih osnovni namen je trajno zagotavljanje zdrave pitne vode vsem uporabnikom na oskrbnih območjih in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda v skladu s predpisi, obstajajo. Imamo že izdelane idejne rešitve, tehnično dokumentacijo, za nekatere naloge so že pridobljena gradbena dovoljenja za posege v prostor.
Časovna izpolnitev zastavljenih razvojnih ciljev pa bo odvisna predvsem od zagotavljanja finančnih sredstev za izvedbo projektov na področju obnov ter razvoja komunalnih sistemov. Skupaj z družbeniki in lokalnimi skupnostmi bomo skušali pridobiti nove finančne vire, delno tudi iz evropskih skladov. Dejstvo je, da brez uvedbe novih in zanesljivih virov financiranja naložb vseh razvojnih ciljev
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 117/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
podjetja in komunalnih dejavnosti ne bo mogoče uresničiti strateških ciljev podjetja, določenih do leta 2012 in tudi ne ciljev za obdobje do leta 2015. Zato je treba ponovno strokovno določiti prioritete, rezervirati finančna sredstva, izdelati terminski načrt in določiti odgovorne nosilce. Prioritete je treba skladno z načrtom tudi izvajati.
Zelo zaskrbljujoč je tudi podatek, da se vrednost osnovnih sredstev vodovodov, ki jih upravlja JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o. manjša, saj je znašal odstotek odpisanosti na dan 31.12.2009 61,9%, na dan 31.12.2011 pa že 69,07%. To pomeni, da nam ne uspe ohranjati niti vrednosti obstoječe komunalne infrastrukture.
Tabela 10.1: Razvojni načrt javnega vodovoda
Elaborat razvojni načrt javnega ID VODOVODNEGA Priloga vodovoda SISTEMA [da/ne] [da/ne] Načrt rekonstrukcij in NE novogradenj vodovoda in (dokumenti so na razpolago na kanalizacije za obdobje 2011 – sedežu družbe) 2015, št. projekta 2566V, 3223K Načrt in zmanjševanje vodnih NE izgub v vodovodnem omrežju (dokumenti so na razpolago na sedežu družbe) Vzdrževanje in investicije v Osnutek odloka o proračunu MOL NE (dokumenti so prestavljeni mestne in lokalne za leti 2013 in 2014 na:) vodovodne sisteme na http://www.ljubljana.si/si/mol/ področju Mestne občine proracun/proracun‐2013/ Ljubljana http://www.ljubljana.si/si/mol/ proracun/proracun‐2014/
10.2 Pojasnilo k razvojnim načrtom
Že v začetku leta 2004, ko je bila strategija razvoja za obdobje do vključno leta 2010 posredovana ustanovitelju, je bil izpostavljen najpomembnejši problem izvedbe zajetnih načrtovanih naložbenih programov vodovodne infrastrukture: pomanjkanje finančnih sredstev. Kljub temu, da smo v Načrtu rekonstrukcij in novogradenj vodovoda in kanalizacije za obdobje 2011 – 20159 predvideli le še najnujnejše rekonstrukcije in novogradnje, tudi te niso bile v celoti realizirane. Stanje na področju financiranja investicij se je sicer v letu 2010 izboljšalo po dvigu cen komunalnih storitev. Žal pa hitrost realizacije prepotrebnih investicij velikokrat ovirajo dolgotrajni postopki javnih naročil in drugi nenačrtovani izdatki. Zaostanka iz preteklih let pa v kratkem časovnem obdobju ni mogoče odpraviti.
9 Načrt rekonstrukcij in novogradenj vodovoda in kanalizacije za obdobje 2011 – 2015, št. proj. 2566 V , 3223 K, izdelalo JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o., marec 2010
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 118/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
Glavnino razvojnih programov tvorijo naložbe v obnovo infrastrukture, saj ima GJS oskrbe z vodo:
več kot 69 % odpisane zmogljivosti osnovnih sredstev, zapadle obveznosti do odplačil glavnic za investicijske dolgove iz preteklega desetletja, še nerealizirane projekte iz preteklih obdobij, cca. 300 večjih prelomov letno na primarnih in sekundarnih cevovodih, ki povzročajo visoke stroške vzdrževanja, že od leta 1987 prisoten trend zmanjševanja porabe vode in s tem povezano zmanjševanje prihodkov podjetja.
Prodajne cene vode do leta 2010 niso pokrivale lastne cene storitve oskrbe s pitno vodo. Pokrivale so le tekoče obratovalne stroške in del sredstev za plačila glavnic, zato družba brez zagotovljenih amortizacijskih sredstev ni mogla izvajati načrtovanih programov obnavljanja vodovodne infrastrukture. Pričakovanje, da se bo stanje po vzpostavitvi primerne lastne cene v letu 2010 za storitev oskrbe s pitno vodo v prihodnjih letih znatno izboljšalo, se še ni uresničilo. Še veliko dela in investicijskih vlaganj naš čaka na področju odprave vodnih izgub in na področju zagotavljanja trajne funkcionalne sposobnosti vodovodnih sistemov ter pravočasne obnove vodovodne infrastrukture, ki je v našem upravljanju.
10.3 Razvoj storitev oskrbe s pitno vodo na območjih opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske službe
V skladu z določili Odloka o oskrbi s pitno vodo (Ur.l. RS 17/06) in Odloka o spremembah Odloka o oskrbi s pitno vodo (59/07) so predvidene izgradnje novih lokalnih vodovodnih sistemov in prenosi le‐ teh v upravljanje JP VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o..
Seznam vodovodnih sistemov, za katere je v letu 2013 predvideno:
A) Priprava projektne dokumentacije vključno s postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja:
1. Gradnja nove vrtine na Lokalnem vodovodnem sistemu Rakitna.
B) Gradnja:
1. Gradnja lokalnega vodovoda Ravno Brdo: Zaključek gradnje. 2. Dokončanje gradnje vodovoda za naselje Selo pri Pancah: Zaključek etapne gradnje (izgradnja dveh vodohranov).
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 119/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
11 VIRI IN LITERATURA
1. Seznam aglomeracij, ki jih napaja posamezen vodovodni sistem http://www.ijsvo.si/vodovod). 2. Število prebivalcev in gospodinjstev po občinah: Statistične informacije; št. 160/2005. 3. Naselja po občinah: JP VO‐KA, Služba obračuna storitev in reklamacij. 4. Kataster JP VO‐KA: izpis digitalnega katastra – vodovodno omrežje, december 2008. 5. Kataster JP VO‐KA: izpis digitalnega katastra – hidranti, december 2008. 6. Poraba pitne vode; JP VO‐KA , Služba za plan in analize. 7. Poročilo o izvajanju javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2008; JP VODOVOD‐ KANALIZACIJA d.o.o., marec 2008. 8. Strategija razvoja za obdobje 2004 – 2010, JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o., februar 2003. 9. Načrt investicijskih vlaganj v komunalno infrastrukturo za obdobje 2008 – 2011, JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o., julij 2007. 10. Poslovni načrt za leto 2011, JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o., december 2010 11. Rebalans poslovnega načrta za leto 2011, JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o., 12. Pregled podatkov obremenjenosti vode s pesticidi na območju centralnega sistema oskrbe s pitno vodo v Ljubljani, I. Gale, M. Blaško, IVZ RS, 2005. 13. Ostanki fitofarmacevtskih sredstev v podzemni vodi Ljubljanskega polja (od l.1999 do leta 2005), P. Auersperger s sod., št. poročila 41/2006, arhiv JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o., februar 2006. 14. Sanacijski program s smernicami za obratovanje centralnega vodovodnega sistema po odločbi Ministra za zdravje št. 520‐35/2002‐4 z dne 18.02.2003, št. proj. 2163V, JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o., julij 2003. 15. Program ukrepov za centralni sistem oskrbe s pitno vodo v obdobju 2004‐2006, št. proj. 2218 V, JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o., december 2003. 16. Terminski plan izvedbe ukrepov Sanacijskega programa za centralni vodovodni sistem po odločbi Ministra za zdravje št. 520‐35/2002‐34/39 z dne 18.9.2003, št. proj. 2163/1V, JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o., marec 2004. 17. Vodne izgube, poročilo sektorja Vodovod, AH/1161, december 1995. 18. Letna poročila služb vzdrževanja sektorja Vodovod, JP VO‐KA. 19. Gspan, M., Tehnično ekonomska analiza stanja in predlog rehabilitacije vodovodnega omrežja, junij 2005. 20. Uprava RS za zaščito in reševanje, 2005. Oskrba z vodo za gašenje. Ljubljana. Ministrstvo za obrambo. 21. Steinman, F. 2004. Delovanje javnih vodovodnih omrežij kot hidrantnih omrežij. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (Dostopno na: URL: http://www.sos112.si/slo/tdocs/khidranti.pdf). 22. Grm, B., Glavnik, A., Tomazin, M., Oblak, J. 2005. Oskrba z vodo za gašenje. Ljubljana. Uprava RS za zaščito in reševanje. Ljubljana, Ministrstvo za obrambo. 23. Ulčar, M: marec 2008 Vzdrževanje sistemov za oskrbo s pitno vodo – osnutek. 24. Gspan, M., Načrt in zmanjševanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju, št. proj. 2496 V JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o., junij 2008. 25. IREET, junij 2008, Izdelava metodologije za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 120/121
Program oskrbe s pitno vodo za leto 2013
26. Stalna merilna mesta na vodovodnem sistemu novelacija I. faza, ŠT. PROJJ.: 1856/1 V, JP VODOVOD‐KANALIZACIJA d.o.o., junij 2009.
JAVNO PODJETJE VODOVOD–KANALIZACIJA d.o.o. 121/121