P universitatis ditions and places in the Roman era. era. Roman the in places and ditions tra of reuse pre-Roman burial through also tradition, prehistoric to alocal linked strongly are area wider the in the sites and cemetery The Roman. including traditions, of different acollage are structure goods grave and Posavsko Grave architecture hribovje. of part this in traditions indigenous certain about some questions we raise Besides, ager. of Emona’s pattern of context settlement the in Podlipoglav We on understanding focus quest. con Roman the agenerationafter about backdrop of use into colony the in Emona came hamlet of a small cemetery This . of , east Podlipoglav village modern the 1997 excavated in cemetery, near provincial Roman asmall we paper discuss the In imperij? vrimski vključitvi po vstoletjih prebivalstva živečega identitete tukaj nove kulturne zvzpostavitvijo pojava dva povezana ta sta način kakšen na in sta, Ali grobišča. dobi vzpostavljene ponovno uporablja vželezni času vrimskem ki gije, poseljene re intenzivno vprazgodovini znotraj ter lokacija grobišča tradicij, različnih zmes najbolje kot pokopov opišemo jo lahko eklektično pridatkov, in ki struktura nas Zanima Ljubljane. od severovzhodno Podlipoglav vasi pri no grobišče rimskodob obdelano letih vnaslednjih in 1997 leta raziskano predstavljamo V prispevku a drugi strani je strani ločnica reka Sava, protia drugi Ljubljani je jasna meja Sa nom vska ravan. Hribovje je prepletenoHribovje povezujejoravan. ki potmi, in vska scestami Ljubljan Stiks na podeželju:Stiks grobišče Najdišče vprostoru:Najdišče iskanje povezav Abstract Izvleček ­ – podoljem –nekdaj glavno povezavo Balka in med Vzhodnimi Alpami ostrostrani zamejeno zLjubljanskim naprej in barjem zDolenjskim spada vnaravnogeografsko regijoodlipoglav Posavsko na eni hribovje, ­, ­ n pri Podlipoglavu blizu Podlipoglavu pri studia Županek Bernarda Irena Sivec in Ljubljane

------

1 ■ stiks na podeželju: grobišče pri podlipoglavu blizu ljubljane 11 studia universitatis hereditati, letnik 1, številka 1–2 12 vogljah (vzidani nagrobnik CIL III 3859 III vogljah (vzidani 1975, CIL Šašel, reliefna nagrobnik in plošča, 196). vSostrem grobišče žgano (Šašel, 1975, 195) vZa grobišča rimskega ostanke in 130). 1904, (Pečnik, Trebeljevo Malo 1988, 13). zidov Vstarejši grobov literaturi in omenja sekot rimskih najdišče gori (Vuga,njajo grobovi, vkopanina Magdalenski grobišče vgomilno rimski poznorimskega brdoiz Ravno gradivo grobišča (Stare, 1952). Prav se ome tako Poznorimskemu vPodlipoglavu. Podlipoglava iz jebišča sorodno tudi gradivu stoletja,4. skeleten. Opisano objavljeno in (je sorodno gradivo tistemu gro iz Knific (1973, in Guštin ga ki grob 12, iskani 841)postavljata polovico drugo v pisanju avtorjev grobov, so nekateri domnevno žganih medtem iz ko je raz bil polovice polovicedruge do stoletja 2. druge 4. (Guštin,1973, Knific, 840). Po štatsko Rimskodobne najdbe grobišče. Javora iz od časa so iz grobni pridatki grobove rimske vJavorju, vbližini imamo vPodlipoglavu vkopanešča vhal Varheološkem potmi. zapisu prevladujejos številnimi Poleg grobišča. grobi okoli 10 do Takrat mesta. km je to prostor vendar cest, prepreden izven vélikih 1964–65,tru, 78; 1992). Šašel, prim. Barbii« in Caesernii (Pe familiji razvejani in libertini izdelkov akvilejski nih »že zgodaj –verjetno dobi vrepublikanski –prevzamejo prekupčevanje final Kocuvan, 2004, 109s). Tudi prostor ta za veljajo ugotovitve Petra Petruja da ničar, Drovenik, 1980, 20), vprazgodovini (Tecco izkoriščanih Dular, Hvala, ku (Puš, 1991, (Puš, ku 47). vkopane (Gabrovec, gomil na robove halštatskih 1975, 201) ter grob na Molni povezani sstaro potjoPodlipoglavu (slika 7). 1991,(Puš, sta pri zgrobiščem 52). pri Zagradišču Gradišče Slednje gradišče in nad vasjo Češnjicavaja pri Marenček Sostrem gradišče še in pri Podmolniku (Gabrovec,gomil 2002). Poleg 1991) (Puš, Molnika na kot Ivan Puš gradišči sicer kot prvi lokacija nasipa (Gabrovec, 2001), in kot žlindre najdišče drugi 154). Prav sekot tako omenjata arheološki najdišči Veliki in Lipoglav, Mali in je ga raziskoval (Gabrovec, Pečnik štatsko ki grobišče, 1975, 201s; 2003, Dular, hal in je vbližnji vasi Pance gradišče podatkih Po najdišč. starih dovinskih Danes nekaj metrov poteka grobiščem pod cesta. (Rajšp,mljevid 1997) domnevamo, dno jedoline. nekdaj da bila zamočvirjeno nad poplavno ravnico, ze katero za vojaški na glede topografijoin jožefinski Grosuplju. proti gori in Magdalenski drugi Grobiščetik leži pri Podlipoglavu stran proti Javorja hribom litijskim mimo proti Besnici,naprej Savi in Litiji, na sko Dolenjsko. kotlino in zZasavjem secepijo Pri Podlipoglavu poti, na eno V predelu, gravitira v Ljubljansko ki rimsko , časa poznamo tega iz na stalo mestnem je grobišče V rimskem času ozemlju Emone, na razdalji Širše področje je znano po ležiščih železa, svinca in cinka (Drovenik, cinka in Ple svinca železa, je znano področje Širše ležiščih po gori dokumentiraneV latenskem na Magdalenski imamo grobove, času Iz tako omejenega tako Iz območja Podlipoglava poznamo gosto prazgo mrežo ------hereditati -

studiauniversitatis

hereditati najdišča je dolgo bila – sodeč franciscejskem po najdišča vsaj 200 katastru let – upora –Podlipoglav.vas Pobočje preoblikovano je danes vnjivske Lokacija terase. universitatis ga časa; nekatere časa; ga muzeju izročeni teh so bili vhrambo. x 11 Vpreteklosti m. na predmetov naleteli odlomke večkrat že so tu rimske iz aprilom 1997 vodstvom pod Irene mag. Sivec, na izkopnem polju vvelikosti 21 godovinskimi najdišči. najdišči. godovinskimi Saveonkraj proti in Litiji, prepredenem vhribovju, praz sštevilnimi spotmi, Staraitd.) vas lika Ve naselja posamezna ob (Paradišče, rimska cesti Vravnini so sevrstila kan. Italije cesta v Siscijo iz rimska glavna po kateri jeoziromadolini, tekla na Bal poselitev.gačno vgrosupeljski Povsem pokrajina gričevja onkraj je tudi druga 1986)najdbe (Mikl-Curk, –na primer pri kastel Zalogu –, pričakujemo dru kotta Ljubljanskega polja arheološko na glede dosedanje lahko slabo poznan, Savi,nici Ljubljansko in senadaljuje polje, ki naprej proti Emoni. Čeprav je Vendar pokrajino: je na vezan del ta drugačno na že odprto ob Ljublja nižino Najdišče leži na pobočju hriba, ki se položno dviga tik nad cesto sepoložno Sadinja tik ki dviga na leži pobočjuhriba, Najdišče MGML. arhiv Juntes, Foto Jurka raziskavami. med polje 1: Pogled izkopno na Slika Arheološko izkopavanje na 1252/3 parc. št. o. k. je med teklo 7. 19. in Grobišče: datacija struktura in studia se nadaljuje v posebni leži pokrajini, pri ki Podlipoglavu grobišče Skratka, ------

1 ■ stiks na podeželju: grobišče pri podlipoglavu blizu ljubljane 13 studia universitatis hereditati, letnik 1, številka 1–2 14 vico, saj nobenega groba ne moremo zanesljivo postaviti vprvo polovico 1. sto postavimogrobišče v1. stoletje, vendar najverjetneje šele vnjegovo polo drugo mesto-Beletov 1992, (Knez, vrt 84). najdemo prakse vzporednice Novo take za vantiki; vgrobišču izropani že bili predhodnega znake odprtja praznjenja. in so kazali Po mnenju izkopavalke so sredstev. ma na grajene grobnice izstopajo ker tudi pomenijo pomemben vložek dela oziro konstrukcijeje del bil kamnite grobnice nad dobropovršino in viden. kam Iz od rob grobnic teraseje dobrotih bila in nanizana menimo, s cesta, vidna da so čisto pridatki pri in dnu.Glede na to na dejstvo, in je da vrsta kamni tanki ci (grob 19, 3). grob sliko 32; prim. Slednje so do okoli 1m globoke (grob 19), os 25), (grob 2), tegulnem domnevno lesenem tudi pokop 3. - in grobni vzidani ploščo);meru pokrita skamnito potem pokop 2. vzaboju (grob –kamnitem bov, kjer kasneje mlajši zapolnijo med njima vrzel (slika 2). in/ali Morda označeni. vidni govorimošini lahko odveh gro starejših vrstah praviloma menimo,na povr sobili bili da sekali; vkopani seniso in narazen lja menimo (grob 33, 2), grob 8; slika je da celotno Grobovi večje. grobišče so tvo, 10-20tvo, cm ornico; pod verjetno je bilo nekaj oranja grobov zaradi uničenih. bljano kot njiva. izkopavanjih zelo Pri arheoloških pli grobovi odkriti so bili Na podlagi značilne materialne kulture lahko začetke pokopavanja začetke lahko materialne kulture značilne vto Na podlagi Vsi pokopi Grobov do brez žgani. v grobišču pridatkov pa bilo; ni številni V uporabi trije pokopa: so načine bili 1. preprosta grobna (v jama enem pri opredelitvijo. sčasovno grobov izkopanih Karta 2: Slika Izkopanih je bilo 33Izkopanih grobov. Glede na grobove prav ob robu izkopnega po ------hereditati -

studiauniversitatis

hereditati dr. Verena Perko identificira kot emonsko produkcijo imitacije t. (vrči, sklede, inv.2, 510:LJU;0004288; št. grob 29, inv. 510:LJU;0004804), št. jih ki izdelki grobov (na na Dolenjskem, temnosiviskih barvi primer v značilni grob žgani pridatke za lonci,lončki kelt in vtradiciji, iz izdelani oblikovani značilni in kopi (grob 18, inv. 510:LJU;0004334; št. A368.V00029), št. akc. grob 32, potem v tradiciji, vprazgodovinski žgani izdelani oblikovani Lonci in sklede in ki. ma rabljena), malo sporadično novec, predmeti stekleni in kovinski so red skodelice, oljenkano (pravilo pijačo, in krožniki, predvsem veliki vaze, vrči, universitatis grobišča. grobišča. parcele mnenjuzeju so po našem in predal lastnik grobov odoranih iz istega potrjujejo posamezne najdbe ziste lokacije, je jih na lokaciji ki mu pobral in mo le grobove. tri stol. 5. nji in sepokopavanje v4. fazi, postavlja vto vtofazo opušča: grobišče prostorini med prejšnje grobovi iz Večina faze. stoletje. grobov v2. sodi Vzad srede od fazi, do 2. konca Vdrugi stoletja 3. zraven sezapolnijo drugega. praz jejih moč Ti datirati. segrobovi praviloma pojavljajo vvrsti vskupinah, drug postavimo stoletja: vse 2. pokope lahko začetka grobnice, čas vta ki vkamnite letja. Ta prav oblikovanja faza (slika grobišča 2) traja nekako od sredine 1. do MGML. arhiv Gaspari, Foto Andrej izkopavanjem. med 32 grob grobnici: 3: Pokop vzidani Slika studia je naslednja: vgrobovih prevladujejo gradiva Struktura posode hra za poloviceDataciji od nekako druge 1. v stoletjačas 5. do grobišča okvirno ------

1 ■ stiks na podeželju: grobišče pri podlipoglavu blizu ljubljane 15 studia universitatis hereditati, letnik 1, številka 1–2 16 kovalce (Homo faber, 191, 238 št. kat. bronastsileks, obroč neugotovljive uporabe bronast in kolut, kot je služil na ki in leg železnega sponke kresila je vgrobu železna bila ovalna spona, še ostanki označujejo širši podlipoglavški prostor.označujejo podlipoglavški širši so bile edendine povezav načinov od ki spominjanja, vzdrževanja spredniki, ponavljajočih sepopogrebnih ritusov na grobu. Tovrstne ponavljajoče sepoje ke pogrebnega posod na obreda, vnekaterih glede veliko primerih, število in Glede vzasutju interpretiramo jih groba. na analogije ob ali nad, kot ostan (grob 31). železnega kresila in sileksa ter kombinacijo grobiščih, na podeželskih tek vantiki vprazgodovini pa tudi leje M in lončkov sten) (oljenke egejskih i. skodelic in uvoženi izdelki in tankih Akvi iz Slika 4: Diagram časovne opredelitev grobov. opredelitev časovne Diagram 4: Slika Od dokaj enotne pokopov podobe strukture nekoliko izstopa grob 31. Po Posebej je treba odkrite omeniti posod, posamezne različnih odlomke odene). Poleg omenimo tega železen nož (grob 22) kot pogost prida – 239). Gre pokop za je za bil ki moškega, - - - - hereditati- -

studiauniversitatis

hereditati dicij; na primer, pokop v različnih zabojih – tegulnih, kamnitih ali kombini ali kamnitih dicij; na primer, zabojih –tegulnih, pokop vrazličnih pokopa tra pridatkov nanačina sočasno uporabo strukture in kaže različnih določenimi rituali. svoje prazgodovinskedržalo konotacije povezane aktivnosti, z specializirane (prim. grob zDolenjske 2002). ceste, Božič, Obdelovanje kovine je morda za vtempan grobu neko posebno vlogo, nek specifičenpoložaj svoji v skupnosti močju Glede Podlipoglava. na te pridatke domnevamo, je da poko imel mož, ve vtem prostoru.ležišč Ta majhen, aizpoveden predmet povezujemo z življenja povezan zmetalurško dejavnostjo, posredno rudnih zizkoriščanjem universitatis sode. Foto Matevž Paternoster, arhiv MGML. Paternoster, Fotosode. arhiv Matevž po (posnetek premazom sigilate), odlomka zrdečim dva krožnik oljenka, pečatna žena likega nakovala na (Stare, Orlah likega 1965, 182) ob na širšem ležišči zrudnimi in Struktura pridatkovStruktura se skozi bistveno ni čas spreminjala. Tudi primerjava studia uvo čašo, spripadajočo gline sivo groba žgane 2: lonec temno iz iz 5: Gradivo Slika najdbo najdbo ------

1 ■ stiks na podeželju: grobišče pri podlipoglavu blizu ljubljane 17 studia universitatis hereditati, letnik 1, številka 1–2 18 Matevž Paternoster, arhiv MGML. Paternoster, arhiv Matevž Foto groba. istega iz groba 31 ter povečava nakovalca iz 6b: Gradivo 6a in Slika

hereditati

studiauniversitatis

hereditati nja nove (Terrenato, kulture 1998). Zuporabo koncepta predvsem oljenke).ka, številne uvožene, tuje, (uporaba rimske grobno za konstrukcijo, tegul uvožena kerami nju mu dr. pripadalo), Perko je ki grobišče vzaselku, žgano vEmoni, izdelane 88)), (vrsta lokalne tradicijo zlokalno vskladu mne po posod oblikovanih in je priljubljen bil ki 1992, (Knez, pivski servis, pri i. Latobikih t. groba iz 2, čaše 1992, grob (Knez, biški 85); potem kombinacija lonca znarebrenim vratom in ske latobiške oz. imenuje Knez (pokop skrinjah zabojih oz. lato v kamnitih 1990, starejše železne iz že dobe, Puš, znani Molnika 370; 1984, Puš, 138), kelt (žgan pokop; ploščo grobovi pokriti skamnito so na območju žgani bližnjega kot tradicij.kov Le-te staroselske razlagamo danes eklektično različnih zvezo universitatis ritualom, sepojavljajo pri tako zgodnje- kot grobovih. pri poznorimskih pripisujemo jih ki ob na grobovih, in odkriti posod, popogrebnim Odlomki –, je očitnoranih uporabljan (med hkrati vdataciji). grobom 25 2in razlike ni vrstne opozicije: dosti bolj produktivno je videti pripišemo adaptacijiodporu (Ibid., 41), ali to smiselno ni ustvarjati tudi pač heologiji ne naj odgovoriti težko samo oblikovanje ali na vprašanje, mu je vsiljen, ne bi zapustil« da ga (Russel, 2004, 40). Nasprotno pa je var mljen kot upora, » zelo saj način uspešen lahko staro-novo,leki, Znotraj je akulturacija-odpordalje. razu tako in okvirja tega teh kontekstih je uporabljan znotraj dihotomije jasno začrtane staroselci-priš to uporabljan raziskovanje za skupnosti indigenih kontekstih. vkolonialnih V prebivalciteli prostora podlipoglavškega povedati na način? ta nima na to bricolagenima lokacijopostavk, lokalni zbir vezan kulturnih govorov Vprimeru Podlipoglava zrimsko za zvezane zasedbo. nas na impulze od zelo različnih oblik, skupna velika veliko za zelo vreča različnih nekakšna no imenujemo sskupnim »provincialno izrazom kultura«: rimska je termin 1998). Pod rimsko oblastjo raziskovalci nastajajoče nize tradicional kulturne colage drugačen ustvarja skupnost in vsaka uvoženih; seodziva drugače kalnih, imenujekar »kulturni nizi«, členov: sestavljeni novih, lo različnih starih, iz dobivajoti nove pomene; in funkcije Terrenato (1998) pravi, tisto, so lahko da jajo nove postavke,–vnovem kulturne nizi novi kulturni kontekstu elemen konkretnotekstu, rimsko pod oblastjo, pripisujejo novi pomeni. Tako nasta opisuje proces, v katerem postavkam v novem se obstoječim kulturnim kon colage Skratka, tako načini pokopa kot načini tako kotSkratka, so grobni strukturirani pridatki Raziskano grobišč kaže – tako vnačinupokopa –tako podat kaže kot grobišč vstrukturi Raziskano zakaj? kako? Interpretacija: Bricolage , uporablja pripoved dele različne vključuje jih in v drugačno (Terrenato, koncept si, če izposodimo Nicole Terrenata (1998). Gre koncept, za ki studia, vosnovi Levi-Straussov (1962) koncept, je vantropologiji pogos bricoleur bricolage bricolage kot proces oblikova proces kot pobegne sistemu, ki ki sistemu, pobegne lahko prese lahko –kaj so ho bricolage bri bri ------

1 ■ stiks na podeželju: grobišče pri podlipoglavu blizu ljubljane 19 studia universitatis hereditati, letnik 1, številka 1–2 20 elo podoben koncept, prav tako produktivno uporabljen v rimski arheologiji (prim. Webster, 2001), je kreolizacija: gre za za gre 2001), kreolizacija: Webster, je (prim. arheologiji vrimski uporabljen produktivno tako prav koncept, podoben elo 1 pretativnih kot paradigem so invazija upor. in spremembe družbene in na kulturne interpogledamo onkraj vrimskem času žemo preproste dihotomije staroselci-prišleki, staro-novo, nerimsko-rimsko in

prometnih povezav na jožefinskem vojaškem zemljevidu. Po Rajšp Rajšp 1997.Po zemljevidu. vojaškem jožefinskem na povezav prometnih ter Češnjice in Gradišče gradišč Podlipoglavu, pri 7: grobišča Lokacija Slika ustvarjanje inovativnih in kreativnih kulturnih oblik, ki so posvojile marsikaj relevantnega in uporabnega od prišlekov, ob prišlekov, od uporabnega in relevantnega marsikaj posvojile so ki oblik, kulturnih kreativnih in inovativnih ustvarjanje Z 1

- - hereditati

studiauniversitatis

hereditati tion of its residents after the Roman occupation possibly lived and conducted their burials their burials and conducted lived possibly occupation Roman the after residents oftion its genera first nearby. The village of asmall population for the acemetery as served lipoglav Pod at grounds We period. ancient burial and the prehistoric conclude the that in both adjacent the regions from distinct pattern, settlement to the according is, which landscape universitatis son, neobjavljeno)? son, območjem, kot nekatere za primere zDolenjske domneva Mason (Ma Phil kajšnja skupnosti želela poudariti obsegpomembnost in svojih pravic nad tem predelov ter dobre malo orne zemlje kot je je tu okolica Ali Podlipoglava. sporočilo vprostoru, veliko tako poplavnih ima ravnic zamočvirjenih in ki Grobiščegrobovi. je nasami stalo dobri orni je zemlji, gotovo kar pomembno dolinske ceste; oziroma očitno vidni nekako tudi označeni na so površini bili metaforična mejako dejanska ali tudi skupnosti. len prostor, izvenuporabe, vsakdanje prostor zgodb, je in lah praks posebnih poplavne limina močvirne onkraj doline, strani ravnice. Močvirje, na drugi generacijoše te dve skupnosti. živeli nazaj predniki cesta ali je Dolinska tekla Češnjice, in kjer so morda Zagradišče pot na je gradišči tekla grobišča Blizu jožefinskempo vojaškemzemljevidu (Rajšp, 1997)povezav. ni trasa starejših no na dobro vidno mesto, na izpostavljeno teraso cesto, nadsodeč današnjo ki so živeli vnjej, posebni kje prostori? so bili postavlje Grobišče vPodlipoglavu je ta pokrajinalokacije bila način pomembna na grobišče: za kašen ljudiza ki va ne prekine? so navezave telesa, in predniškega na prejšnje zato, tu poveza se ta da prakse videni umrli kot so deli Ali bili odnose kolektivnega moči? oziromadefinirali temeljito in vprostoru,davnine generacijo soRimljani ga re ki zasedli nazaj na trajanjese prebivalci svoje sklicevali tako skupnosti napra prednike iz in jasno spokopavanjem vJavorju vstarapokopališča So gori. na Magdalenski in Preokupacijo scitiranjem preteklosti vvsem tem opažamo prostoru –najbolj bljane lokacije vpokrajini) kot navedke, kot citate osebi, osvoji skupnosti? pokopžgan zidane vjame konstrukcije, in pomembne, vpreteklosti upora delčke, koščke preteklosti njihove skupnosti (tradicionalne keramike, oblike skupaj? jeni pokopavala je skupina, ki morda Ali v Podlipoglavu uporabljala postavljeni in pa izbrani ski, skupaj, spokopom namenoma tesno in poveza pripadajoče rim različne, vsaj in izvoru po prazgodovinski dvem kulturam, Kaj torej pomenijo zbiri predmetovtradicionalno jih kot vidimo ki praks, in The presented paper establishes that the widera represents of region the that Podlipoglav establishes The presented paper Summary držale mnogo elementov tradicionalnega in ustvarile nov močan spoj ali, kot nekateri pravijo, hibridno kulturo v govoru, vgovoru, inštitucijah. obrti, kulturo religiji, hibridno umetnosti, glasbi, pravijo, tehnologiji, nekateri kot ali, spoj močan nov ustvarile in tradicionalnega elementov mnogo držale studiaParcelo to za so verjetno grobišče zželjo tudi dobri po izbrali vidnosti z Kot zelo pomembno pri odgovorih na postavljena izbiro vidimo vprašanja ------

1 ■ stiks na podeželju: grobišče pri podlipoglavu blizu ljubljane 21 studia universitatis hereditati, letnik 1, številka 1–2 22 continuous possession of the area. the of possession continuous the and ancestry – or fictional –real to the identity, referring cultural oflocal new mation for the through Empire Roman the in included here was community the location: burial the explains This Iron late Age. the from cestors an – –probably fictitious with to identify wished there, burials their performed that ties of communi Mačkovec the Medvedjek case and cemeteries the in that believes lished) unpub (Mason, Mason Phil of acommunity. identity for the of ancestors importance the gora). Magdalenska (Javor, times Roman space in of older burial use Iron Age the and times Roman in use intensive the from back astep settlement, prehistoric adense exhibit Sostra and Magdalensberg , between hills The Posavje framework. aspecific in expressed identity cultural local of the creation the for explanation an for the cemetery, looking we locate which in region specific on the depending imported, and new, – old, local traditions of combination different eclectic an unpublished). (cf. Mason, framework were abroader placed in they “Roman” since of groups, such identity local the perturbed that edict theCaracalla after change Dolenjsko the social in the graves region, some rural of case the in Mason interpreted as by Phil is, this for The reason location. this at of burial only three burials during the 4 the during burials three only this cemetery particularly intensely in the second half of the 1 of the second the half in intensely particularly cemetery this used they above Podlipoglav?). “Gradišče” fort hill the (perhaps Afterwards in elsewhere Drovenik, M., Pleničar, M., Drovenik, F. Pleničar, M., (1980): Drovenik, M., Drovenik, (2002): D. Božič, Ciarallo, A., De Carolis, E. (ur.) Carolis,Ciarallo, De E. A., (1999): Knific, M., T. Guštin, (1973): (1998): A. Gaspari, (1975): S. Gabrovec, Dular, J.(2003): of the 2 of the The re-use of old burial places documented in the wider area of Podlipoglav shows area of wider the Podlipoglav in documented places The re-use of old burial as interpreted is of burial manner the and grave goods the of Thestructure Literatura Vereni sedr. gradiva. Perko Vidrih Zahvaljujeva pregled keramičnega strokovni za Zahvala (SI). 16. Instrumentum, Montagnac, 33–36. nell'antica Pompei. 191, Napoli, Electa, 238–239. št. kat. Ljubljana, 24. vestnik, 831–841.ški venije. Ljubljana, Slovenije, založba Državna 200–201. 1–157. 23/1. Ljubljana, Geologija, niji. nd century. The decline in the number of graves as of the end of thethe 2 end as of of graves of the number in decline The century. Halštatske nekropole Halštatske Dolenjske. Ljubljana, ZRC. Založba ARoman Grave Writing with Implements from Ljubljana Podlipoglav. Varstvo spomenikov, 38. Ljubljana, 87–88. Magdalenska gora. V: gora. Magdalenska Slo Arheološka najdišča Bolta, L.: th and 5 and Halštatske in antične in najdbe Halštatske Javora. iz Arheolo th century can be interpreted as the abandonment abandonment the as interpreted be can century Homo scienza faber: natura, etecnica bricolage Nastanek rudišče v SR Slove Nastanek rudišče of Podlipoglav graves and the the and graves of Podlipoglav st century and the first half half first the and century nd century and and century bricolage ------hereditati ,

studiauniversitatis

hereditati Puš, I. (1990): I. Puš, Arheološki vestnik, refugij. postojanka in – Višinska Mareček (1984):Puš I. 35. Arheološki vestnik, Ljubljana, Molnik. Prazgodovinski 134– P. (1964Petru, (1986): I. Mikl-Curk, universitatis Pečnik, J. (1904):Pečnik, Stare, V. (1965) [1962 (1952): V. Stare, Russel, L. (2004): L. Russel, Knez, T.Knez, (1992): Novo Keltsko-rimsko mesto II. Beletov grobišče Carnio vrt. Mason, P., neobjavljeno: Mason, Levi-Strauss, (1962): C. Rajšp muzej. I.(1991):Molnik:Puš, prazgodovinskih sedež knezov. Ljubljana, Mestni Terrenato, (1998): N. The Romanization of Global AcculturationItaly: of Cul Tecco (2004): Dular, J., Kocuvan, E. S., Hvala, J. (1992):Šašel, J.(1975):Šašel, . Slovenije. Arheološka najdišča Ljubljana, Državna 41. Ljubljana, 365–374. Ljubljana, 41. 162. veniji. 15–16. Arheološki vestnik, Ljubljana, 65–97. Kranjsko, za 14. Ljubljana,društva 130. 19. Malta, chaeologists, 9. 2008. Slovenia. Predavanje na 14. letni konferenci European Association of Ar ofReuse Prehistoric Monuments Mortuary Central in South-East and stnik, 37.stnik, Ljubljana, 227–236. ging identities.ging Beyond Identification. New York, Springer, 33–51. Fowler C. in (ur.): Casella Conlin Archaeology andof The Plural Chan Gender, Dichotomies and class Race the Pre-Colonial in Period. V: E. publike Slovenije. publike sekcija 190. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center Re SAZU, Arhiv la Archeologica, Novo 2. mesto, Dolenjski muzej Novo mesto. venije. monografije, in 36. Katalogi gori. Ljubljana,dalenski muzej SloNarodni 54–74.Slovenije, Razprave Narodnega muzejatula, v Ljubljani. Ljubljana, muzejNarodni 196. Slovenije, založba rence. 20–27. Oxbow Oxford, books, 97, TheoreticalArchaeologyConfe on Roman Annual Proceedings 7th Bricolage?tural V: Forcey, Hawthorne, Witcher, J., C., (ur.): R. TRAC , V. (1997): vojaškem Slovenijana – Caesernii. V: (ur.): Caesernii. Kos, M. Šašel Bratož, R., Opera Si selecta. . Ravno 3/1. Arheološki vestnik, Ljubljana, 137–144. 65): Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. muzejskega Izvestja Prazgodovinska najdišča »Either, or, Neither Nor«. the Resisting Production of Nekateri problemi provincialno arheologije rimske vSlo – Rimski kastel v Zalogu pri Ljubljani. Arheološki ve vZalogu kastel Rimski 64]: La pensée sauvage. Paris, Plon. pensée Paris, La sauvage. studia the Ancestors: Recycling Roman Cemeteries the and Orle. Varstvo spomenikov, 9. Ljubljana, 182. zemljevidu Železnodobne gomile na Mag na gomile Železnodobne (1763–1787 (1804), zvezek, 2. ------

1 ■ stiks na podeželju: grobišče pri podlipoglavu blizu ljubljane 23 studia universitatis hereditati, letnik 1, številka 1–2 24 Webster, (2001): J. (1988): D. Vuga, ba Obzorja. ba Slovenije, naravni spomeniki in ni Zbirka vodnikov 157. Ljubljana, Založ chaeology, 105. New York, 209–225. Magdalenska gora pri Magdalenska Šmarjem-Sapu dobi. vželezni Kultur Creolizing the Roman Provinces. of Journal Ar American - - hereditati -

studiauniversitatis