DOCSLIB.ORG

Prikaz Stanja Prostora

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Prikaz Stanja Prostora KAZALO 1. UVOD ................................................................................................2 2. OSNOVNI PODATKI O OBMOČJU PROSTORSKEGA AKTA .........3 2.1. Lega in velikost območja ...............................................................3 2.2. Naselja in prebivalstvo ..................................................................3 3. BILANCE POVRŠIN ZEMLJIŠČ .......................................................5 3.1. Bilance površin po osnovni namenski rabi prostora .......................5 3.2. Bilance površin po dejanski rabi prostora ......................................5 3.3. Bilance površin območij pod različnimi varstvenimi režimi .............6 4. OPIS KVALITETE IN OPOZORIL O PRIMERNOSTI IN ZANESLJIVOSTI UPORABE POSAMEZNIH DELOV GRAFIČNEGA DELA PRIKAZA STANJA PROSTORA TER VIR PODATKOV ........9 4.1. Raba prostora ...............................................................................9 4.2. Gospodarska javna infrastruktura ..................................................9 4.3. Državni prostorski načrti (DPN) .....................................................9 4.4. Območja različnih varstvenih režimov ......................................... 10 1/14 2. Prikaz stanja prostora 1. UVOD Stanje prostora je izhodišče za pripravo prostorskega akta. Kot stanje prostora so opredeljeni osnovni podatki, kot so zemljiško katastrski prikaz, temeljni topografski načrti, digitalni ortofoto, register prostorskih enot in kataster stavb. Pomembni vhodni podatki za pripravo občinskega prostorskega načrta so tudi obstoječa namenska raba prostora, dejanska raba zemljišč, geološke, pedološke in hidrološke značilnosti, območja s posebnimi varstvenimi režim in infrastruktura. Prikaz stanja prostora je bil pripravljen v okviru izdelave predloga sprememb in dopolnitev OPN MOL ID in se bo, po potrebi, v fazi pridobivanja drugih mnenj ustrezno dopolnjeval glede na novejše podatke in varstvene usmeritve, ki bodo podane s strani nosilcev urejanja prostora. 2/14 2. Prikaz stanja prostora 2. OSNOVNI PODATKI O OBMOČJU PROSTORSKEGA AKTA Mestna občina Ljubljana je bila ustanovljena 4.10.1994 in meri 275 km2. Razdeljena je na 58 katastrskih občin, 38 naselij in ima 39712 hišnih številk.1 Upravni center občine je Ljubljana. Ljubljana je politično, upravno, izobraževalno, gospodarsko, znanstveno in kulturno središče ne samo MOL, temveč tudi celotne Slovenije. Je največje slovensko mesto. 2.1. Lega in velikost območja Mestna občina Ljubljana se nahaja v Ljubljanski kotlini, v osrednjem delu Slovenije, v območju Predalpskega hribovja. Obsega Ljubljansko polje, Barje, vzhodni del Polhograjskih Dolomitov in zahodni del posavskega hribovja. Geolokacija MOL je 46°03'20'' N / 14°30'30'' E. Povprečna nadmorska višina je 298 m. Občina meji na občine Medvode, Dobrova - Polhov Gradec in Brezovica na zahodu, na Vodice, Mengeš, Trzin, Domžale in Dol pri Ljubljani na severu, na Litijo, Šmartno pri Litiji in Ivančno Gorico na vzhodu ter občine Ig, Škofljica in Grosuplje na jugu. 13,6 % območja občine (severni in južni (Barje)del) je v območju Nature 2000. 2.2. Naselja in prebivalstvo Mestna občina Ljubljana zajema po registru prostorskih enot 38 naselij. Največje med njimi je Ljubljana. Z vidika števila prebivalstva je močna občina, saj je v občini kar 285.857 prebivalcev, od tega 48 % moških in 52 % žensk.2 Naselje Ljubljana z bližnjo okolico je tipično območje priseljevanja. Preglednica 1: Število prebivalcev v MOL po starostnih skupinah (SURS, 2014) Starost - SKUPAJ 0-14 let 15-64 let 65 + let MOL 285.857 39.481 196.153 50.223 Besnica 227 31 169 27 Brezje pri Lipoglavu 72 9 55 8 Češnjica 122 25 78 19 Črna vas 922 187 633 102 Dolgo Brdo 58 6 46 6 Dvor 154 42 96 16 Gabrje pri Jančah 115 22 81 12 Janče 22 2 9 11 Javor 168 24 126 18 Lipe 86 15 61 10 Ljubljana 277.554 38083 190.588 48.883 Mali Lipoglav 246 50 163 33 Mali Vrh pri Prežganju 91 13 66 12 Malo Trebeljevo 190 30 119 41 1 Podatkovni portal SI-STAT, SURS, stanje 2014 (H1). 2 Podatkovni portal SI-STAT, SURS, stanje 2014 (H1). 3/14 2. Prikaz stanja prostora Medno 425 58 290 77 Pance 90 14 60 16 Podgrad 249 36 174 39 Podlipoglav 215 39 147 29 Podmolnik 500 105 335 60 Prežganje 143 21 89 33 Rašica 169 36 104 29 Ravno Brdo 54 7 36 11 Repče 68 10 48 10 Sadinja vas 474 80 302 92 Selo pri Pancah 53 2 37 14 Spodnje Gameljne 573 76 369 128 Srednje Gameljne 666 115 436 115 Stanežiče 737 118 493 126 Šentpavel 110 22 81 7 Toško Čelo 20 2 13 5 Tuji Grm 72 11 51 10 Veliki Lipoglav 46 7 26 13 Veliko Trebeljevo 110 17 71 22 Vnajnarje 124 19 88 17 Volavlje 181 24 126 31 Zagradišče 89 15 65 9 Zgornja Besnica 122 16 88 18 Zgornje Gameljne 540 92 334 114 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva in Register tujcev, 2014 Mladih do 15 let je slabih 14 %, starih več kot 65 let pa 17,6 %. Po številu prebivalcev živi največ ljudi v naselju Ljubljana, kot gosteje poseljena naselja pa so še Črna vas, Stanežiče, Srednje Gameljne, Spodnje Gameljne, Zgornje Gameljne, Podmolnik in Sadinja vas. Povprečna gostota poselitve je 1.029 preb/km2. Aktivnih prebivalcev je 43,6 %.3 Na področju MOL deluje sedemnajst četrtnih skupnosti: Bežigrad, Center, Črnuče, Dravlje, Golovec, Jarše, Moste, Polje, Posavje, Rožnik, Rudnik, Sostro, Šentvid, Šiška, Šmarna gora, Trnovo, Vič. Glede na kataster stavb je v MOL 70.713 število objektov, ki pokrivajo 11,76 km2 površin. 3 Podatkovni portal SI-STAT, SURS, stanje 2014 (H1). 4/14 2. Prikaz stanja prostora 3. BILANCE POVRŠIN ZEMLJIŠČ 3.1. Bilance površin po osnovni namenski rabi prostora Preglednica 2: Delež površin po veljavni osnovni namenski rabi prostora občin MOL (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, UL RS, št. 78/10 in spremembe). skupna površina v občini delež v % OSNOVNA RABA (ha) površine celotne občine Stavbna zemljišča 7.951,47 29,29 Kmetijska zemljišča 7.974,81 29,38 Gozdna zemljišča 10.787,96 39,74 Vodna zemljišča 382,09 1,41 Druga zemljišča 48,67 0,18 Skupaj 27.145 100 Analiza bilanc površin po osnovni namenski rabi prostora pokaže, da ima največji del občine gozdnato rabo prostora in sicer slabih 40% površine, kmetijska zemljišča pa zavzemajo dobrih 29% površine celotne občine. Tudi stavbna zemljišča zajemajo 29% površin celotne občine. Vodnih zemljišč je za dobrih 1,4%, medtem ko je drugih zemljišč le za slaba 0,2% površine celotne občine. 3.2. Bilance površin po dejanski rabi prostora Preglednica 3: Delež površin po dejanski rabi prostora v MOL (vir: MKO portal, 13.01.2015) Skupna površina v občini delež v % OSNOVNA RABA (ha) celoten površine občine Stavbna zemljišča 7.236,14 23,52 Kmetijska zemljišča 9.192,76 29,88 Gozdna zemljišča 13.980 45,45 vodna zemljišča 335,17 1,09 Druga zemljišča 17,39 0,06 Skupaj 30.761,46 * 100,00 * Razlika v skupni površini (dejanska raba in površina občine) je rezultat neskladnosti podatkov (sloj meje občin - GURS in sloj dejanska raba - MKO). Analiza bilanc površin po dejanski rabi prostora izkazuje 45,45 % pokritost MOL z gozdom, po površini pa sledijo kmetijska zemljišča s 29,88 % in stavbna zemljišča s 23,52%. Primerjava bilanc po osnovni namenski rabi in površin po dejanski rabi prostora odraža očitno razliko med naravo obeh podatkov. Namenska raba odraža plansko stanje, dejanska raba pa trenutno stanje v prostoru. Deloma so razlike rezultat natančnosti podatka, kjer je namenska raba izrisana na parcelo natančno po katastrskem načrtu, dejanska raba pa povzeta po digitalnih ortofoto posnetkih. Razlike se pokažejo predvsem 5/14 2. Prikaz stanja prostora pri deležu kmetijskih in gozdnih površin. Druga opazna razlika pa je v primerjavi opredeljenih stavbnih zemljišč v planu in pozidanih in sorodnih zemljišč opredeljenih po dejanski rabi, saj stavbna zemljišča po planu zajemajo tudi kategorijo nepozidanih stavbnih zemljišč. 3.3. Bilance površin območij pod različnimi varstvenimi režimi Varstveni režim Površina (ha) Število VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE Spomenikov 920,61 432 Dediščina 3913,76 782 Dediščina - priporočilno 10,06 83 Arheološko najdišče 4159,52 77 Vplivno območje spomenika 132,83 29 Vplivno območje 108,39 27 VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV Varovalni gozd 284,53 13 Gozdni rezervat 11,31 1 Gozd s posebnim namenom 1109,6 / Varnostni odmik od gozdnega roba (25 m) 1698,32 / Najboljša kmetijska zemljišča 6582,85 922 VARSTVO NARAVE Ekološko pomembna območja 4703,06 9 Naravne vrednote - območja 2025,57 63 Naravne vrednote - točke / 127 Naravne vrednote - jame / 15 Natura 2000 6472,9 8 Zavarovana območja - območja 3846,42 41 Zavarovana območja - točke / 11 VODOVARSTVENA OBMOČJA Območje vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov Najožje vodovarstveno območje 297,55 4 Ožje vodovarstveno območje s strožjim režimom varovanja 1700,61 2 Ožje vodovarstveno območje z manj strogim režimom 2258,4 1 varovanja Vodovarstveno območje - zajetje / 85 Vodovarstveni pasovi 0, Območje zajetja 48,97 46 I, Najožje vodovarstveno območje 371,27 45 II, Ožje vodovarstveno območje 562,25 42 IIA, Podobmočje s strogim vodovarstvenim režimom 1690,87 2 IIA, Podobmočje s strogim vodovarstvenim režimom - 306,77 18 izjema po 13. členu Uredbe IIB, Podobmočje z manj strogim vodovarstvenim režimom 1289,52 3 III, Širše vodovarstveno območje 4403,7 19 III A, Podobmočje z milejšim vodovarstvenim režimom 2112,47 2 6/14 2. Prikaz stanja prostora III B, Podobmočje z milim vodovarstvenim režimom 1966,78 5 OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE izključna
Load more

Recommended publications
  • Letni Delovni Načrt Osnovne Šole Sostro
    OSNOVNA ŠOLA SOSTRO S PODRUŽNI ČNIMI ŠOLAMI: BESNICA JAN ČE LIPOGLAV PREŽGANJE LETNI DELOVNI NA ČRT OSNOVNE ŠOLE SOSTRO ZA ŠOLSKO LETO 2006/2007 Ljubljana, september 2006 Na podlagi Zakona o osnovni šoli in programa življenja in dela osnovne šole je Svet zavoda na svoji seji dne, 28. septembra 2006 sprejel LETNI DELOVNI NA ČRT OSNOVNE ŠOLE SOSTRO ZA ŠOLSKO LETO 2006/2007 UVOD Delovni na črt je temeljni dokument, s katerim OŠ podrobno dolo či obseg, vsebino in razporeditev vzgojno izobraževalnega dela, potrebnega za uresni čitev obveznega predmetnika in u čnega na črta ter dogovorjenega programa interesnih dejavnosti, pouka fakultativnih predmetov, delo šolske knjižnice, aktivnosti za vklju čevanje v okolje, poklicno usmerjanje in svetovanje, vrste in obseg nalog, s katerim šola uresni čuje prizadevanja za telesni in duševni razvoj, zdravje in prehrano u čencev, razli čne oblike varstva u čencev, oblike sodelovanja s starši, zunanjimi sodelavci, strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev, delo strokovnih organov, delo šolske svetovalne službe ter druge naloge, potrebne za uresni čevanje zastavljenega programa. Delovni na črt vsebuje tudi na črt izboljšave materialnih pogojev. Učiteljski zbor je letni delovni na črt obravnaval na pedagoški konferenci, 27. septembra 2006. Svet staršev je letni delovni na črt obravnaval na svoji 1. seji, 26. septembra 2006. 2 ŠOLSKI OKOLIŠ Osnovna šola Sostro je centralna šola s štirimi podružnicami: Besnica, Jan če, Lipoglav, Prežganje. Skupaj s podružni čnimi šolami zajema šolski okoliš podro čja četrtne skupnosti Sostro. NAZIV NASELJA / ULICE HIŠNA ŠTEVILKA BESNICA od 3 do 25, parne od 38 do 46, neparne od 51 do 63, 66, 73 BREZJE PRI LIPOGLAVU od 1 do 25, 32, 37 DOLGO BRDO od 1 do 11 GABRJE PRI JAN ČAH od 1 do 24 JAN ČE od 1 do 13 JAVOR od 1 do 42 LJUBLJANA: ALI ČEVA ULICA od 1 do 11, parne od 10 do 22 CESTA 13.
    [Show full text]
  • Stiks Na Podeželju: Grobišče Pri Podlipoglavu Blizu Ljubljane
    universitatis Stiks na podeželju: grobišče pri Podlipoglavu blizu Ljubljane Irena Sivec in Bernarda Županek 11 Izvleček V prispevku predstavljamo leta 1997 raziskano in v naslednjih letih obdelano rimskodob- no grobišče pri vasi Podlipoglav severovzhodno od Ljubljane. Zanima nas struktura pokopov in pridatkov, ki jo lahko najbolje opišemo kot eklektično zmes različnih tradicij, ter lokacija grobišča znotraj v prazgodovini intenzivno poseljene re- gije, ki v rimskem času ponovno uporablja v železni dobi vzpostavljene grobišča. Ali sta, in na kakšen način sta ta dva pojava povezana z vzpostavitvijo nove kulturne identitete tukaj živečega prebivalstva v stoletjih po vključitvi v rimski imperij? Abstract In the paper we discuss a small Roman provincial cemetery, excavated in 1997 near the modern village Podlipoglav east of Ljubljana, Slovenia. This cemetery of a small hamlet in the backdrop of colony Emona came into use about a generation after the Roman con- quest. We focus on understanding Podlipoglav in the context of settlement pattern of Emona’s ager. Besides, we raise some questions about certain indigenous traditions in this part of Posavsko hribovje. Grave architecture and grave goods structure are a collage of different traditions, including Roman. The Podlipoglav cemetery and the sites in the wider area are strongly linked to a local prehistoric tradition, also through reuse of pre-Roman burial tra- ditions and places in the Roman era. s tiks na podeželju: pri grobišče podlipoglavu blizu ljubljane ■ Najdišče v prostoru: iskanje povezav 1 odlipoglav spada v naravnogeografsko regijo Posavsko hribovje, na eni strani ostro zamejeno z Ljubljanskim barjem in naprej z Dolenjskim Ppodoljem – nekdaj glavno povezavo med Vzhodnimi Alpami in Balka- nom – , na drugi strani je ločnica reka Sava, proti Ljubljani je jasna meja Sa- vska ravan.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Na Podeželju
    Na podeželju ... Etnološke raziskave na območju vzhodnega dela Mestne občine Ljubljana CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 39(497.4Ljubljana)(082) 908(497.4Ljubljan)(082) Na podeželju ... : etnološke raziskave v vzhodnem delu Mestne občine Ljubljana / [uredili Maruška Markovčič, Tadeja Primožič ; fotografi je arhiv Službe za kmetijstvo in upravne zadeve, Zavod za varstvo kulturne dediščine - Območna enota Ljubljana]. - Ljubljana : Mestna občina, Oddelek za gospodarske dejavnosti in turizem, Služba za kmetijstvo in upravne zadeve : Zavod za razvoj podeželja CIZA, 2006 ISBN 978-961-6449-14-4 (Mestna občina Ljubljana) 1. Markovčič, Maruška 2. Primožič, Tadeja 233037824 Kazalo Gorazd Maslo 5 Podeželje, bistveni del Ljubljane Maruška Markovčič 7 Etnologija in razvoj podeželja v Mestni občini Ljubljana dr. Tadeja Primožič 15 Razvoj podeželja med teorijo in prakso Maruška Markovčič 27 Vzhodni del Mestne občine Ljubljana Maruška Markovčič 41 Šege in navade Barbara Dolničar Andreja Bahar Muršič 77 Stavbna dediščina Darja Kranjc 111 Žganjekuha Mojca Bele 139 Čebelarstvo Mojca Bele 163 Mlinarstvo in žagarstvo Petra Stefanovič 191 Kulinarika Darja Kranjc 205 Pletarstvo Barbara Dolničar 219 Butarice Petra Stefanovič 235 Cvetje iz papirja In the Countryside ... Gorazd Maslo 249 The Countryside: The Essential Part of Ljubljana Maruška Markovčič 250 Ethnology and Rural Development in the City Municipality of Ljubljana Tadeja Primožič, PhD 256 Rural Development – Theory and Practice Maruška Markovčič 266 The
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo
    Program oskrbe s pitno vodo je sestavljen v skladu z določili 28. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, dopisom MOP št.: 430‐90/2007/40 z dne 18.09.2008 in Navodili za pripravo programa oskrbe s pitno vodo (navodilo MOP št. 35406‐229/2008/1 z dne 10.9.2008). KAZALO 1 OSNOVNI PODATKI ............................................................................................... 1 1.1 Podatki o izvajalcu javne službe ................................................................................................................... 1 1.2 Območje izvajanja javne službe ................................................................................................................... 1 1.3 Predpisi, ki določajo način izvajanja javne službe........................................................................................ 6 1.3.1 Opis obstoječega načina oskrbe s pitno vodo in stanja vodovodnih sistemov ......................................... 7 2 JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO ....................................................... 13 2.1 Vzpostavljanje evidenc upravljavca javnega vodovoda ............................................................................. 13 2.2 Vodovodni sistemi ...................................................................................................................................... 14 2.3 Objekti in oprema javnega vodovoda ........................................................................................................ 17 2.4 Črpališča ...................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • 29/2006, Razglasni
    Uradni list Republike Slovenije Razglasni del Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. 29 Ljubljana, torek 21. 3. 2006 ISSN 1318-9182 Leto XVI podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona Ustanovitelji: RAZINGER PAŠČINSKI o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS, VLADOŠA, MOSTE 17c, 4274 ŽIROVNICA, Sodni register št. 54/99 in 110/99) izdalo sklep o izbrisu go- osnovni vložek: 1.174.027 SIT, ne odgo- spodarske družbe iz sodnega registra. Prav- varja, vstop: 11. 11. 1994; PAŠČINSKI DA- ni pouk: Zoper sklep je dopustna pritožba v MJAN, MOSTE 17 C, 4274 ŽIROVNICA, Sklepi o izbrisu po 33. členu roku 30 dni, ki začne teči: – za gospodarsko osnovni vložek: 1.174.027 SIT, ne odgovar- ZFPPod družbo od vročitve sklepa o izbrisu – za ja, vstop: 11. 11. 1994. družbenika oziroma delničarja gospodarske Obrazložitev: Ker proti sklepu o začetku družbe ali upnika gospodarske družbe od izbrisa ni bil vložen ugovor, je sodišče na CELJE objave sklepa o izbrisu v Uradnem listu RS. podlagi prvega odstavka 32. člena Zakona Pritožba se vloži v dveh izvodih pri tem sodi- o finančnem poslovanju podjetij (Ur. list RS, šču. O pritožbi bo odločalo višje sodišče. št. 54/99 in 110/99) odločilo, da se v izre- Sr-7948/06 ku navedena gospodarska družba izbriše iz OKROŽNO SODIŠČE V CELJU je s KRANJ sodnega registra. Pravni pouk: Zoper sklep sklepom Srg št. 2006/00573 z dne 15. 3. je dopustna pritožba v roku 30 dni, ki začne 2006 pod št. vložka 1/08003/00 vpisalo v teči: – za gospodarsko družbo od vročitve sodni register tega sodišča sklep o izbrisu Sr-7540/06 sklepa o izbrisu – za družbenika oziroma iz sodnega registra za subjekt vpisa z na- OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU je delničarja gospodarske družbe ali upnika slednjimi podatki: s sklepom Srg št.
    [Show full text]
  • PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA in ČIŠČENJA ODPADNE VODE Za Obdobje 2021 - 2024
    EAD - 97013 Javno podjetje VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. Vodovodna cesta 90, p.p. 3233 1001 Ljubljana, Slovenija PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE za obdobje 2021 - 2024 Le prečiščena odpadna Izgradnja III. faze CČN Ljubljana voda izteka v odvodnik Izgradnja kanalizacijskega zbiralnika C0 Izgradnja zadrževalnega bazena Brod Izgradnja javne kanalizacije v okviru velikega kohezijskega projekta Direktor družbe: Ljubljana, december 2020 Krištof Mlakar PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE za obdobje 2021 - 2024 Kazalo vsebine 1 UVOD...........................................................................................................................................................3 2 OSNOVNI PODATKI ..................................................................................................................................5 2.1 Podatki o izvajalcu javne službe ...........................................................................................................5 2.2 Območje izvajanja javne službe ...........................................................................................................5 2.2.1 Podatki o občinah, naseljih in območjih poselitve .......................................................................6 2.2.2 Podatki o številu prebivalcev ........................................................................................................6 2.3 Predpisi, ki določajo izvajalca in način izvajanja javne službe ............................................................7
    [Show full text]
  • 116/2004, Uredbeni
    PRILOGA 4 Priloga 4: Vodovarstvena območja OBČINA VODOVARSTVENO OBMOČJE KATASTRSKA OBČINA ŠIFRA IME ŠIFRA IME ŠIFRA IME 001 AJDOVŠČINA 3051 BUDANJE 2379 BUDANJE 3057 OSEK 2384 ČRNIČE 3073 SKUK-PREDMEJA 2381 LOKAVEC 3073 SKUK-PREDMEJA 2382 STOMAŽ 3052 ŽAPUŽE-DOLGA POLJANA 2379 BUDANJE 3052 ŽAPUŽE-DOLGA POLJANA 2380 ŠTURJE 002 BELTINCI 7010 HRAŠČICA 129 GANČANI 003 BLED 2070 RADOVNA 2186 VIŠELNICA I 2070 RADOVNA 2187 ZGORNJE GORJE 150 BLOKE 4397 LUŽARJI-STRMICA 1686 STRMCA 4015 POTOKI-GORA 1694 RAVNE PRI TOPOLU 4094 VO-1 1690 STUDENEC 4094 VO-1 1692 METULJE 4094 VO-1 1693 TOPOL 4094 VO-1 1694 RAVNE PRI TOPOLU 005 BOROVNICA 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ 2005 BREG 4065 BOROVNIŠKI VRŠAJ 2006 ZABOČEVO 4066 BREZOVŠEK 2006 ZABOČEVO 006 BOVEC 3031 ČEZSOČA-BOVEC 2211 ČEZSOČA 3034 REPEC-BREGINJ 2212 ŽAGA 3034 REPEC-BREGINJ 2213 SRPENICA 007 BRDA 3046 MRZLEK 2280 VRHOVLJE 3046 MRZLEK 2291 PODSABOTIN 009 BREŽICE 5003 GLOGOV BROD-BREZINA 1282 BREZINA 012 CERKLJE NA 4046 AMBROŽ POD KRVAVCEM 2079 ŠENTURŠKA GORA GORENJSKEM 4051 RTC-KRVAVEC 2079 ŠENTURŠKA GORA 4155 ŠTEFANJA GORA-DAVOVEC 2080 ŠTEFANJA GORA 014 CERKNO 3069 ČEPLEZ-CERKNO 2340 LABINJE 3069 ČEPLEZ-CERKNO 2342 GORENJI NOVAKI 3069 ČEPLEZ-CERKNO 2343 PLANINA 3008 ČRNI VRH NAD CERKNIM 2342 GORENJI NOVAKI 3076 DOLENJI NOVAKI 2341 DOLENJI NOVAKI 3076 DOLENJI NOVAKI 2342 GORENJI NOVAKI 3086 GORJE 2339 GORJE 3085 JESENICA 2338 JESENICA 3077 LABINJE 2339 GORJE 3088 LANIŠČAR 2343 PLANINA 3075 LAZEC-PLUŽNJE 2350 OTALEŽ 3068 MRZLA GRAPA-CERKNO 2344 CERKNO 3018 MRZLICA-JAZNE 2350 OTALEŽ 3084 OREHEK 2346 OREHEK
    [Show full text]
  • Brezplačno Glasilo Četrtne Skupnosti Sostro Številka 1, Letnik I Avgust 2019
    Brezplačno glasilo Četrtne skupnosti Sostro Številka 1, letnik I Sostrčan Avgust 2019 Sostrčan | 1 Uvodnik Pa ga imamo, bi lahko rekli Brezplačno glasilo Četrtne skupnosti ki so jih s tisočimi urami prostovoljnega Sostro SOSTRČAN. Dolgo je v meni dela pripravili naši krajani in še in še ... tlela želja, da bi v naših krajih po desetletju in več zopet med ljudi šlo Nekaj utrinkov iz življenja smo zajeli v v domove nekaj našega, sostrskega. prvi številki. Trudili se bomo, da bosta Kdor me dobro pozna, ve, da sem na leto izšli dve številki, ena avgusta in ljubiteljica lepo govorjene in pisane ena marca. Zakaj? Ker bi vas radi ob izidu slovenske besede. Svoje misli rada vsake nove številke glasila povabili na ubesedim, da se ne izgubijo … številne dogodke, ki jih pripravljajo naša prizadevna društva in zavodi v jesenskem Glasilo je šele pred dobrim mesecem in spomladanskem času. dobilo ime Sostrčan. Najbrž boste nekateri pohvalili izbiro imena, nekateri Ker vem, da se v vaših domovih in vaših boste ob tem negodovali. A po večini, ki življenjih skrivajo posebna doživetja, sem jih vprašala za mnenje, so dejali, da spomini in utrinki, vas vabim, da se se mora v imenu skrivati nekaj našega, povežemo in vas in vaše skrivnosti domačega. predstavimo. Se bo že našla kakšna rubrika, če ne, jo bomo pa ustvarili. Po nastopu funkcije četrtne in mestne svetnice ter prevzemu odgovorne Glasilo bo brezplačno prejelo vsako mnenja in predloge ter jih poskušali naloge predsednice odbora za družbene gospodinjstvo v naši Četrtni skupnosti upoštevati v vsaki nadaljnji številki. dejavnosti in kulturo ter na pobudo Sostro, ki zajema nekdanje Krajevne nekdanjega predsednika Četrtne skupnosti Zadvor, Besnica in Lipoglav.
    [Show full text]
  • LDN 2010 2011 Koncna Verzija
    OSNOVNA ŠOLA SOSTRO S PODRUŽNI ČNIMI ŠOLAMI: BESNICA JAN ČE LIPOGLAV PREŽGANJE LETNI DELOVNI NA ČRT OSNOVNE ŠOLE SOSTRO ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 OSNUTEK Ljubljana, september 2010 KAZALO 1. Uvod................................................................................................... 3 2. Šolski okoliš....................................................................................... 4 3. Organi upravljanja in strokovni organi šole....................................... 6 3. 1. Člani Sveta Osnovne šole Sostro….……………………………... 6 4. Kadrovska zasedba šole……………………………………………. 7 4. 1. Razporeditev delovnega časa strokovnih delavcev……...………. 7 5. Število oddelkov rednega pouka in razpored razredništva................. 7 5. 1. U čitelji in govorilne ure.................................................................. 10 6. Organizacija in izvajanje posameznih dejavnosti obveznega in razširjenega programa šole..................................................................... 14 7. Oblike pouka v 7., 8. in 9. razredu..................................................... 25 8. Nadstandardni program…………………………………………….. 26 9. Interesne dejavnosti........................................................................... 27 10. Nacionalno preverjanje znanja......................................................... 31 11. Šolski koledar za šolsko leto 2010/2011.......................................... 32 11. 1. Koledar tekmovanj....................................................................... 33 12. Organizacija in izvedba dni dejavnosti............................................
    [Show full text]
  • Program Odvajanja in Čiščenja Komunalne in Padavinske Odpadne
    Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. EAD - 97013 Vodovodna cesta 90, p.p. 3233 1001 Ljubljana PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE za obdobje 2017 – 2021 Iztok prečiščene odpadne vode iz CČN Ljubljana Iztok prečiščene odpadne vode iz CN Brod PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE za obdobje 2017 – 2021 Kazalo vsebine 1 OSNOVNI PODATKI ..................................................................................................................................5 1.1 Podatki o izvajalcu javne službe ...........................................................................................................5 1.2 Območje izvajanja javne službe ...........................................................................................................5 1.2.1 Podatki o občinah, naseljih in območjih poselitve .......................................................................5 1.2.2 Podatki o številu prebivalcev ........................................................................................................6 1.3 Predpisi, ki določajo izvajalca in način izvajanja javne službe ............................................................7 2 PODATKI O INFRASTRUKTURI IN OSNOVNIH SREDSTVIH NAMENJENIH IZVAJANJU JAVNE SLUŽBE .................................................................................................................................................9 2.1 Javni kanalizacijski sistem - kanalizacijsko omrežje ............................................................................9
    [Show full text]
  • Tradicija V Sodobnosti T V Radicija Sodobnosti 11/22/13 1:06 Radicija Tv Sodobnosti
    radicija 4 sodobnosti Dr. Saša Poljak Istenič, etnologinja in kulturna antropologinja, je sodelavka T Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer se je zaposlila leta 2003 po delu v Pokrajinskem muzeju Kočevje. Ukvarja se predvsem z raziskovanjem v ritualnih praks in praznikov, tradicije in kulturne dediščine ter razvoja podeželja, njeni raziskovalni interesi pa segajo še na področja zavarovanih območij, socialnega življenja, marginalnih skupin in narodnih skupnosti. Je avtorica več znanstvenih besedil v slovenskih in tujih znanstvenih revijah, razstave v kočevskem muzeju Edina tema je neznanje. Šolstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem, monografije o lokalnem društvenem življenju »Samo da je kdo kaj zašpilal, so bili vsi skup!« in soavtorica etnoloških gesel v slovenski nacionalni enciklopediji Slovenika. Avtorica se spoprijema z razpletanjem vzajemnosti in razumevanji sodobnih manifestacij tradicij v kulturni dediščini. Pri tem razkriva, da sodobne prakse, ki se opirajo na izročilo, dokumentirajo tudi »nikoli pretrgani dialog« med v sodobnosti radicija mestom in podeželjem, ki je »nepogrešljiv za vsakdanje življenje«: podeželje T in mesto se nikoli ne ločita tako, kakor se ločita voda in olje, podeželje mesto ruralizira in mesto podeželje urbanizira. In tako se sklepa tudi vrtinčenje med tradicijo in modernostjo. dr. Ingrid Slavec Gradišnik Delo Saše Poljak Istenič, ki predstavlja del Mestne občine Ljubljana – območje pod Jančami – in njegov velik pomen za Ljubljano, nam omogoča, da širimo svoje poznavanje prostora, v katerem živimo, da spoznamo soseda in vsa njegova prizadevanja in da navsezadnje lahko ugotovimo, da Ljubljana ni le Tromostovje, pa morda še Trnovo in Rašica, temveč da se od Sostrega odpira popolnoma nov svet, kjer ljudje še vedno pridno kmetujejo in skrbijo za oskrbo Ljubljane.
    [Show full text]