KAZALO

1. UVOD ...... 2

2. OSNOVNI PODATKI O OBMOČJU PROSTORSKEGA AKTA ...... 3

2.1. Lega in velikost območja ...... 3

2.2. Naselja in prebivalstvo ...... 3

3. BILANCE POVRŠIN ZEMLJIŠČ ...... 5

3.1. Bilance površin po osnovni namenski rabi prostora ...... 5

3.2. Bilance površin po dejanski rabi prostora ...... 5

3.3. Bilance površin območij pod različnimi varstvenimi režimi ...... 6

4. OPIS KVALITETE IN OPOZORIL O PRIMERNOSTI IN ZANESLJIVOSTI UPORABE POSAMEZNIH DELOV GRAFIČNEGA DELA PRIKAZA STANJA PROSTORA TER VIR PODATKOV ...... 9

4.1. Raba prostora ...... 9

4.2. Gospodarska javna infrastruktura ...... 9

4.3. Državni prostorski načrti (DPN) ...... 9

4.4. Območja različnih varstvenih režimov ...... 10

1/14 2. Prikaz stanja prostora

1. UVOD

Stanje prostora je izhodišče za pripravo prostorskega akta. Kot stanje prostora so opredeljeni osnovni podatki, kot so zemljiško katastrski prikaz, temeljni topografski načrti, digitalni ortofoto, register prostorskih enot in kataster stavb. Pomembni vhodni podatki za pripravo občinskega prostorskega načrta so tudi obstoječa namenska raba prostora, dejanska raba zemljišč, geološke, pedološke in hidrološke značilnosti, območja s posebnimi varstvenimi režim in infrastruktura.

Prikaz stanja prostora je bil pripravljen v okviru izdelave predloga sprememb in dopolnitev OPN MOL ID in se bo, po potrebi, v fazi pridobivanja drugih mnenj ustrezno dopolnjeval glede na novejše podatke in varstvene usmeritve, ki bodo podane s strani nosilcev urejanja prostora.

2/14

2. Prikaz stanja prostora

2. OSNOVNI PODATKI O OBMOČJU PROSTORSKEGA AKTA

Mestna občina je bila ustanovljena 4.10.1994 in meri 275 km2. Razdeljena je na 58 katastrskih občin, 38 naselij in ima 39712 hišnih številk.1 Upravni center občine je Ljubljana. Ljubljana je politično, upravno, izobraževalno, gospodarsko, znanstveno in kulturno središče ne samo MOL, temveč tudi celotne Slovenije. Je največje slovensko mesto.

2.1. Lega in velikost območja

Mestna občina Ljubljana se nahaja v Ljubljanski kotlini, v osrednjem delu Slovenije, v območju Predalpskega hribovja. Obsega Ljubljansko , Barje, vzhodni del Polhograjskih Dolomitov in zahodni del posavskega hribovja. Geolokacija MOL je 46°03'20'' N / 14°30'30'' E. Povprečna nadmorska višina je 298 m.

Občina meji na občine Medvode, Dobrova - Polhov Gradec in Brezovica na zahodu, na Vodice, Mengeš, Trzin, Domžale in Dol pri Ljubljani na severu, na Litijo, Šmartno pri Litiji in Ivančno Gorico na vzhodu ter občine Ig, Škofljica in Grosuplje na jugu. 13,6 % območja občine (severni in južni (Barje)del) je v območju Nature 2000.

2.2. Naselja in prebivalstvo

Mestna občina Ljubljana zajema po registru prostorskih enot 38 naselij. Največje med njimi je Ljubljana. Z vidika števila prebivalstva je močna občina, saj je v občini kar 285.857 prebivalcev, od tega 48 % moških in 52 % žensk.2 Naselje Ljubljana z bližnjo okolico je tipično območje priseljevanja.

Preglednica 1: Število prebivalcev v MOL po starostnih skupinah (SURS, 2014) Starost - SKUPAJ 0-14 let 15-64 let 65 + let MOL 285.857 39.481 196.153 50.223 227 31 169 27 72 9 55 8 Češnjica 122 25 78 19 Črna vas 922 187 633 102 Dolgo Brdo 58 6 46 6 Dvor 154 42 96 16 Gabrje pri Jančah 115 22 81 12 Janče 22 2 9 11 Javor 168 24 126 18 Lipe 86 15 61 10 Ljubljana 277.554 38083 190.588 48.883 246 50 163 33 Mali Vrh pri Prežganju 91 13 66 12 190 30 119 41

1 Podatkovni portal SI-STAT, SURS, stanje 2014 (H1). 2 Podatkovni portal SI-STAT, SURS, stanje 2014 (H1).

3/14

2. Prikaz stanja prostora

Medno 425 58 290 77 Pance 90 14 60 16 Podgrad 249 36 174 39 215 39 147 29 500 105 335 60 Prežganje 143 21 89 33 Rašica 169 36 104 29 54 7 36 11 Repče 68 10 48 10 Sadinja vas 474 80 302 92 pri Pancah 53 2 37 14 573 76 369 128 666 115 436 115 Stanežiče 737 118 493 126 Šentpavel 110 22 81 7 Toško Čelo 20 2 13 5 72 11 51 10 46 7 26 13 110 17 71 22 124 19 88 17 181 24 126 31 Zagradišče 89 15 65 9 Zgornja Besnica 122 16 88 18 540 92 334 114 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva in Register tujcev, 2014

Mladih do 15 let je slabih 14 %, starih več kot 65 let pa 17,6 %. Po številu prebivalcev živi največ ljudi v naselju Ljubljana, kot gosteje poseljena naselja pa so še Črna vas, Stanežiče, Srednje Gameljne, Spodnje Gameljne, Zgornje Gameljne, Podmolnik in Sadinja vas. Povprečna gostota poselitve je 1.029 preb/km2. Aktivnih prebivalcev je 43,6 %.3

Na področju MOL deluje sedemnajst četrtnih skupnosti: Bežigrad, Center, Črnuče, , Golovec, Jarše, , Polje, Posavje, Rožnik, , , Šentvid, Šiška, Šmarna gora, Trnovo, Vič.

Glede na kataster stavb je v MOL 70.713 število objektov, ki pokrivajo 11,76 km2 površin.

3 Podatkovni portal SI-STAT, SURS, stanje 2014 (H1).

4/14

2. Prikaz stanja prostora

3. BILANCE POVRŠIN ZEMLJIŠČ

3.1. Bilance površin po osnovni namenski rabi prostora

Preglednica 2: Delež površin po veljavni osnovni namenski rabi prostora občin MOL (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, UL RS, št. 78/10 in spremembe).

skupna površina v občini delež v % OSNOVNA RABA (ha) površine celotne občine Stavbna zemljišča 7.951,47 29,29 Kmetijska zemljišča 7.974,81 29,38 Gozdna zemljišča 10.787,96 39,74 Vodna zemljišča 382,09 1,41 Druga zemljišča 48,67 0,18 Skupaj 27.145 100

Analiza bilanc površin po osnovni namenski rabi prostora pokaže, da ima največji del občine gozdnato rabo prostora in sicer slabih 40% površine, kmetijska zemljišča pa zavzemajo dobrih 29% površine celotne občine. Tudi stavbna zemljišča zajemajo 29% površin celotne občine. Vodnih zemljišč je za dobrih 1,4%, medtem ko je drugih zemljišč le za slaba 0,2% površine celotne občine.

3.2. Bilance površin po dejanski rabi prostora

Preglednica 3: Delež površin po dejanski rabi prostora v MOL (vir: MKO portal, 13.01.2015)

Skupna površina v občini delež v % OSNOVNA RABA (ha) celoten površine občine Stavbna zemljišča 7.236,14 23,52 Kmetijska zemljišča 9.192,76 29,88 Gozdna zemljišča 13.980 45,45 vodna zemljišča 335,17 1,09 Druga zemljišča 17,39 0,06 Skupaj 30.761,46 * 100,00 * Razlika v skupni površini (dejanska raba in površina občine) je rezultat neskladnosti podatkov (sloj meje občin - GURS in sloj dejanska raba - MKO).

Analiza bilanc površin po dejanski rabi prostora izkazuje 45,45 % pokritost MOL z gozdom, po površini pa sledijo kmetijska zemljišča s 29,88 % in stavbna zemljišča s 23,52%.

Primerjava bilanc po osnovni namenski rabi in površin po dejanski rabi prostora odraža očitno razliko med naravo obeh podatkov. Namenska raba odraža plansko stanje, dejanska raba pa trenutno stanje v prostoru. Deloma so razlike rezultat natančnosti podatka, kjer je namenska raba izrisana na parcelo natančno po katastrskem načrtu, dejanska raba pa povzeta po digitalnih ortofoto posnetkih. Razlike se pokažejo predvsem

5/14

2. Prikaz stanja prostora pri deležu kmetijskih in gozdnih površin. Druga opazna razlika pa je v primerjavi opredeljenih stavbnih zemljišč v planu in pozidanih in sorodnih zemljišč opredeljenih po dejanski rabi, saj stavbna zemljišča po planu zajemajo tudi kategorijo nepozidanih stavbnih zemljišč.

3.3. Bilance površin območij pod različnimi varstvenimi režimi

Varstveni režim Površina (ha) Število

VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE Spomenikov 920,61 432 Dediščina 3913,76 782 Dediščina - priporočilno 10,06 83 Arheološko najdišče 4159,52 77 Vplivno območje spomenika 132,83 29 Vplivno območje 108,39 27

VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN GOZDOV Varovalni gozd 284,53 13 Gozdni rezervat 11,31 1 Gozd s posebnim namenom 1109,6 / Varnostni odmik od gozdnega roba (25 m) 1698,32 / Najboljša kmetijska zemljišča 6582,85 922

VARSTVO NARAVE Ekološko pomembna območja 4703,06 9 Naravne vrednote - območja 2025,57 63 Naravne vrednote - točke / 127 Naravne vrednote - jame / 15 Natura 2000 6472,9 8 Zavarovana območja - območja 3846,42 41 Zavarovana območja - točke / 11

VODOVARSTVENA OBMOČJA Območje vodonosnika Ljubljanskega polja in njegovega hidrografskega zaledja, ogroženega zaradi fitofarmacevtskih sredstev in lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov Najožje vodovarstveno območje 297,55 4 Ožje vodovarstveno območje s strožjim režimom varovanja 1700,61 2 Ožje vodovarstveno območje z manj strogim režimom 2258,4 1 varovanja Vodovarstveno območje - zajetje / 85 Vodovarstveni pasovi 0, Območje zajetja 48,97 46 I, Najožje vodovarstveno območje 371,27 45 II, Ožje vodovarstveno območje 562,25 42 IIA, Podobmočje s strogim vodovarstvenim režimom 1690,87 2 IIA, Podobmočje s strogim vodovarstvenim režimom - 306,77 18 izjema po 13. členu Uredbe IIB, Podobmočje z manj strogim vodovarstvenim režimom 1289,52 3 III, Širše vodovarstveno območje 4403,7 19 III A, Podobmočje z milejšim vodovarstvenim režimom 2112,47 2

6/14

2. Prikaz stanja prostora

III B, Podobmočje z milim vodovarstvenim režimom 1966,78 5

OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE izključna raba prostora 60,07 11 omejena in nadzorovana raba prostora 4,16 10

VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI Poplavno ogrožena območja Karta razredov poplavne nevarnosti območje velike nevarnosti 754,17 233 območje srednje nevarnosti 1587,09 573 območje majhne nevarnosti 1010,42 528 območje preostale nevarnosti 737,63 686 Opozorilna karta poplav redke poplave 1,03 5 zelo redke poplave 98,13 24 Plazljiva in erozijsko nevarna območja majhna stopnja ogroženosti 2049,38 2396 srednja stopnja ogroženosti 9276,87 1375 velika stopnja ogroženosti 1020,17 2890 Potresna mikrorajonizacija – pospešek tal (g) 0,2 2662,13 2 0,225 6319,18 1 0,23 13,99 2 0,25 3236,49 3 0,26 2102,84 1 0,27 25,62 1 0,285 6818,27 8 0,305 581,77 1 0,315 21,98 1 0,34 738,60 10 0,35 836,34 3 0,575 2024,51 1 0,635 1763,25 1 Gospodarska javna infrastruktura in območja nevarnosti zaradi možnosti industrijskih nesreč Lokacije virov tveganja za industrijske nesreče – manjše / 3 tveganje (točka) Lokacije virov tveganja za industrijske nesreče – večje / 2 tveganje (točka) Območja, ki jih ogrožajo nesreče pri lomu plinovodne cevi 941,13 1 Kritična območja z vidika zagotavljanja požarne varnosti iz 777,06 50 vodovodnega omrežja

VARSTVO PRED HRUPOM območja možne prekomerne obremenitve s hrupom 6281,76 / (območja II. stopnje varstva pred hrupom) območja možne prekomerne obremenitve s hrupom 3348,14 / (območja III. stopnje varstva pred hrupom)

DPA DPN, sprejeti 588,08 14

7/14

2. Prikaz stanja prostora

Lokacijski načrt za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del 141,13 severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS št. 27/94-1132, 42/95-2044 - spr./dop., 110/02-5386 - ZUreP-1, 33/07-1761 – ZPNačrt) Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Blagovica – Šentjakob 0,04 (Uradni list RS št. 46/96-2837, 52/01-2856 - spr./dop., 110/02-5386 - ZUreP-1, 33/07-1761 – ZPNačrt) Lokacijski načrt za rekonstrukcijo glavne ceste G 10 (M 10) na 5,62 odseku Depala vas - Črnuče, pododsek v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS št. 89/98-4581, 110/02-5386 - ZUreP-1, 33/07-1761 – ZPNačrt) Državni lokacijski načrt za daljnovod DV 2×110 kV Toplarna - Polje – 12,89 Beričevo (Uradni list RS št. 79/04-3477, 33/07-1761 – ZPNačrt) Državni lokacijski načrt za daljnovod 2 x 400 kV Beričevo – Krško 55,63 (Uradni list RS št. 5/06-155, 33/07-1761 – ZPNačrt) Državni lokacijski načrt za avtocesto – (Uradni list RS 26,58 št. 71/09-3148) Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od 37,24 Vodic do Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (Uradni list RS št. 112/09-5083) Državni prostorski načrt za daljnovod 2 x 110 kV RTP Polje - RTP Vič 36,05 (Uradni list RS št. 50/10-2660) Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Šentvid – Koseze (Uradni list 76,8 RS št. 72/02-3444, 110/02-5386 - ZUreP-1, 33/07-1761 - ZPNačrt, 70/07-3829 - spr./dop., 71/09-3148 (106), 88/2011-3747- spr./dop.) Državni prostorski načrt za navezovalno cesto Jeprca-Stanežiče- 66,25 (Uradni list RS št. 10/11-379) Državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti 49 jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS št. 72/13-2724) Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M3/1 Kalce – Vodice 61,07 (Uradni list RS št. 17/15-630) Državni prostorski načrt za prenosni plinovod R51A Jarše- 7,65 (Uradni list RS, št. 92/14-3690) Državni prostorski načrti za prenosni plinovod R52 Kleče–Toplarna 12,13 Šiška (TOŠ) (Uradni list RS, št. 50/15-2085) DPN, v pripravi 12853,73 9 Državni prostorski načrt za obvoznico Škofljica 38,20 Državni prostorski načrt za prenosni plinovod TE TOL - Vevče 10,72 Državni prostorski načrt za rekonstrukcijo DV 2 × 400 kV Divača– 8.297,73 Beričevo Državni prostorski načrt za rekonstrukcijo DV 2 × 400 kV Beričevo– 716,61 Podlog Državni prostorski načrt za prenosni plinovod R51C Kozarje - Vevče 1.106,51 Državni prostorski načrt za ljubljansko železniško vozlišče 996,08 Državni prostorski načrt za novo elektrificirano progo Ljubljana – Kranj 704,56 – Jesenice - državna meja z navezavo na letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Državni prostorski načrt za umeščanje HE na ljubljanskem in litijskem 978,13 odseku reke Save Državni prostorski načrt za Tivolski lok 5,19

/ ni podatka

8/14

2. Prikaz stanja prostora

4. OPIS KVALITETE IN OPOZORIL O PRIMERNOSTI IN ZANESLJIVOSTI UPORABE POSAMEZNIH DELOV GRAFIČNEGA DELA PRIKAZA STANJA PROSTORA TER VIR PODATKOV

4.1. Raba prostora

Za prikaz razlik med namensko rabo in dejansko rabo so uporabljeni podatki iz spletne strani Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP; http://rkg.gov.si/GERK/) v januar 2015, stanje podatkov: 13.01.2015 (RABA_20150113).

Grafični prikaz rabe prostora vsebuje prikaz veljavne podrobne namenske rabe občin MOL (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, UL RS, št. 78/10 in spremembe) z označenimi območji, večjimi od 5000 m2, kjer se namenska raba veljavnega plana razlikuje od dejanske rabe po MKO. Območja razlik so dodatno označena z labelo ki predstavlja dejansko rabo po MKO.

Presek, kjer je med posameznimi območji sprememba v rabi, poda želen podatek. Podatka imata zaradi narave vhodnih podatkov določene pomanjkljivosti, in sicer je razlika med podatkoma očitna že zaradi načina pridobivanja vhodnih podatkov. Pri podatku namenske rabe je raba izrisana na parcelo natančno po digitalnem katastrskem načrtu, podatek o dejanski rabi pa je pridobljen glede na digitalne ortofoto posnetke in je najboljši približek realnega stanja v prostoru. Dodatno razlika nastane, ker namenska raba predstavlja želeno/načrtovano stanje v prostoru, ki pa ni vedno realizirano. Rezultat so dokaj velike površine, kjer se namenska raba razlikuje od osnovne dejanske rabe.

4.2. Gospodarska javna infrastruktura

Grafični prikaz gospodarske javne infrastrukture je povzet po različnih virih. Podatki za obstoječe ceste so povzeti iz Kategorizacije cest MOL, avgust 2008 (Odlok o kategorizaciji občinskih cest, UL RS, št. 70/2005, 33/2008) in Banke cestnih podatkov MOL, avgust 2008. Podatki za obstoječe železniške trase so povzeti po Zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, z dne januar 2013 (ZK GJI). Podatki za okoljsko in energetsko gospodarsko javno infrastrukturo so povzeti glede na obstoječe stanje v MOL (podatki pridobljeni s strani JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o. (nov. 2014), Plinovodi d.o.o. (nov. 2014), Energetika Ljubljana d.o.o. (okt. 2014), ELES, d.o.o. (nov. 2014), Elektro Ljubljana d.d.(avg. 2014), Snaga d.o.o.(jan. 2015). Ti podatki se razlikujejo od podatkov ZK GJI, so bolj natančni in dopolnjeni glede na ZK GJI. Podatek o varovalnih pasovih upošteva zadnje stanje zakonskih predpisov (Zakon o graditvi objektov in Energetski zakon).

Natančnost izrisa je vezana na predpise/odmike od osi.

4.3. Državni prostorski načrti (DPN)

Vir podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora je Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), januar 2015. Meja DPN je povzeta po podatkih MOP.

9/14

2. Prikaz stanja prostora

4.4. Območja različnih varstvenih režimov

Območja in enote varstva kulturne dediščine Vir podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora je Ministrstvo za kulturo (MK), julij 2015.

Meje območij kulturne dediščine v prikazu so povzete po registru nepremične kulturne dediščine. Zajem območij registra poteka postopno od leta 1997 dalje in se je v različnih obdobjih izvajal na osnovi različnih geodetskih digitalnih podlag (v prvi fazi topografske karte TTN5/10, za večja območja tudi TK25; v zadnjem obdobju zajem v poteka praviloma na osnovi DKN v kombinaciji z DOF in topografskimi kartami). Zaradi različne kakovosti kartografskih podlag in položajne natančnosti DKN so podatki o posameznih območjih lahko različne kakovosti. Pri vsakem območju v sloju je naveden podatek, ki uporabniku pojasnjuje način določitve meje območja in z njim povezane omejitve glede natančnosti meje (glej polje "meja"). Za enote dediščine, ki v registru nimajo definiranega območja (npr. spominske plošče, znamenja in podobno), so generirana območja v obliki trikotnikov.4

Območja in enote varstva narave Vir podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora je Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN), september 2015.

Podatek je bil izdela na parcelo natančno v merilu 1:5.000.

Vodovarstvena območja Vir podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora je Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO; http://gis.arso.gov.si), julij 2015.

Sloj je izrisan na parcelo natančno v merilu M 1:5.000 in v skladu smernicami ARSO.

Varstvo kmetijskih zemljišč in gozdov Vir podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora je za kmetijska zemljišča veljavni plan (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, UL RS, št. 78/10 in spremembe), za gozdove pa so smernice Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), julij 2015.

Podatek je bil izdelan na parcelo natančno v merilu 1:5.000.

OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI Območja za potrebe obrambe Vir podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora je za območja za potrebe obrambe veljavni plan (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, UL RS, št. 78/10 in spremembe).

Sloj je izrisan na parcelo natančno.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami - poplavno ogrožena območja, razredi poplavne nevarnosti, opozorilna karta poplav Vir podatkov za Opozorilno karto poplav, prikazano v Prikazu stanja prostora je metapodatkovni portal Agencije Republike Slovenije za Okolje (ARSO; http://gis.arso.gov.si/mpportal/), marec 2015;

4 Priročnik pravnih režimov varstva, ki jih je treba upoštevati pri prostorskem načrtovanju in posegih v prostor v območjih kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo, september 2008, Ljubljana.

10/14

2. Prikaz stanja prostora

Natančnost izrisa je podatkov je M 1:50.000. Primerno za predstavitev na kartah merila M 1:50.000 in manj natančno.

Vir podatkov za Razrede poplavne nevarnosti so naslednje študije poplavne nevarnosti: . Hidrološko hidravlična analiza ter izdelava poplavnih kart za Črnuščico in Gameljščico. Inženiring za vode d.o.o., št. projekta: B61-FR/10, Ljubljana, avgust 2010 . Karte razredov poplavne nevarnosti za reko Savo na območju Mestne občine Ljubljana. DHD d.o.o., Maribor, september 2013 . Hidrološko hidravlična analiza ter poplavne karte za Pržanec in Glinščico na območju med Podutikom in zahodno AC. Vodar Franci Rojnik s.p., št. projekta: V-48/10, Ljubljana, julij 2010 . Hidrološko - hidravlična analiza ter poplavne karte za Glinščico od zahodne obvoznice do mestne Gradaščice. Voda Rojnik s.p., št. načrta: V-46/10, Ljubljana, 2010 . Izdelava kart poplavne nevarnosti za območje Državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane - dopolnitev (naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor). Inženiring za vode d.o.o., št. projekta: A71- FR/09, Ljubljana, december 2012 . Izdelava kart poplavne nevarnosti na delu območja Trnovega. IZVO-R d.o.o., projektiranje in inženiring d.o.o., št. načrta G60-FR/14, Ljubljana, oktober 2014 . Hidrološko hidravlična presoja vodnega režima osrednjega dela občine Brezovica. Urbikom, Matej Hozjan s.p., št. naloge 008-5a/12/2, Logatec, maj 2013 . Izdelava kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti za območje ob Ižanski cesti med Mateno in Črno vasjo ter za širše območje Lip. IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., št. načrta E66-FR/12, Ljubljana, oktober 2012, dopolnitev april 2014 . Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti za območja Rudnika, Ižanske ceste in Črne vasi. Inženiring za vode d.o.o., št. projekta: 977-FR/09, Ljubljana, december 2009 . Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti za območje Rudnika, Ižanske ceste in Črne vasi (območje Rudnika - Malence). IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., št. načrta E68/OS-FR/12, Ljubljana, oktober 2012 . Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti za območja Rudnika, Ižanske ceste in Črne vasi (območje Rudnika - Rakovnik). Inženiring za vode d.o.o., št. projekta: E68/RAK-FR/12, Ljubljana, oktober 2012 . Izdelava kart poplavne nevarnosti ter kart razredov poplavne nevarnosti za območje Ljubljanice od Fužin do izliva v Savo. Inženiring za vode d.o.o., št. projekta: B57-FR/10, Ljubljana, 2010 . Hidrološko hidravlična analiza ter izdelava poplavnih kart desnih pritokov Ljubljanice – Bizoviški potok, Rastučnik in Dobrunjščica (dopolnitev pritokov). IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., št. načrta B60/p-FR/10, Ljubljana, oktober 2012 . Hidrološko hidravlična analiza ter izdelava poplavnih kart za desna pritoka Ljubljanice – Dolgi potok in Graben. Inženiring za vode d.o.o., št. projekta: B59-FR/10, Ljubljana, oktober 2010 . Hidrološko hidravlična analiza ter izdelava poplavnih kart za desna pritoka Ljubljanice – Dolgi potok in Graben (dopolnitev pritokov). IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., št. načrta B59/p-FR/10, Ljubljana, oktober 2012

11/14

2. Prikaz stanja prostora

. Hidrološko hidravlična analiza ter izdelava poplavnih kart desnih pritokov Ljubljanice – Bizoviški potok, Rastučnik in Dobrunjščica. Inženiring za vode d.o.o., št. projekta: B60-FR/10, Ljubljana, oktober 2010 . Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti za območje Podlipoglava ob Gobovšku in Podmolnika ob potoku Breska. DHD d.o.o., št. projekta: 105 (E97-FR/12), Maribor, oktober 2012 . Hidrološko hidravlična analiza ter izdelava poplavnih kart Besnice. Inženiring za vode d.o.o., št. projekta: B60-I-FR/10, Ljubljana, 2010 . Hidrološko hidravlična analiza ter izdelava poplavnih kart Besnice (dopolnitev pritokov). IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., št. načrta B60-I/p-FR/10, Ljubljana, oktober 2012 . Izdelava kart poplavne in erozijske nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti za območja Rastučnika in Podmolniškega grabna ter območja Žej. IZVO-R, projektiranje in inženiring d.o.o., št. načrta F43-FR/13, Ljubljana, september 2013 . Izdelava kart poplavne nevarnosti za območje pri Nadgorici. IZVO-R d.o.o., projektiranje in inženiring d.o.o., št. načrta G43-FR/14, Ljubljana, oktober 2014;

Natančnost izrisa je podatkov je M 1:5000.

- plazljiva in erozijsko nevarna območja Vir podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora je Ocena ogroženosti MOL zaradi zemeljskih plazov, Ljubljana, september 2003, (MOL OZRCO).

Natančnost izrisa je vezana na računalniški model. Model - karta je bila izdelana z metodo prekrivanja karte geološke podlage, karte naklonov in karte povprečnih letnih padavin na območju MOL. Izvedena je bila kategorizacija naklonov v razrede ogroženosti zaradi zemeljskih plazov.

- potresno nevarna območja Vir podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora je MzIP, Agencija RS za okolje, urad za seizmologijo in geologijo (posredovano s strani MOL OZRCO). Karta potresne mikrorajonizacije na območju MOL je bila izdelana po naročilu Mestne občine Ljubljana z dne 18. 6. 2003. Narejena je bila za Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo MOL za uporabo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Konec leta 2005 je bil v Uradnem listu RS objavljen Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Ur.l. RS, 5t. 101/2005), s katerim je Slovenija uradno sprejela evropski standard za potresno odporno gradnjo Evokod 8 oz. EC8 (SIST EN 1999- 1:2005), na katerem temelji karta potresne mikrorajonizacije. Od 1. januarja 2008 naprej se za projektiranje lahko uporablja karta projektnega pospeska tal (Lapajne, Šket Motnikar in Zupančič, 2001) in Evrokod 8, za katerega je pripravljen tudi Nacionalni dodatek SIST EN 1998-1:2005/oA101:2005. Karti je priložen tolmač.

- gospodarska javna infrastruktura in območja ogroženosti zaradi vplivov industrijskih nesreč . lokacije virov tveganja za industrijske nesreče Viri podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora so: ARSO (Seznam upravljalcev obratov manjšega tveganja za okolje, Seznam upravljalcev obratov večjega tveganja za okolje), MOL OZRCO, Načrt podjetja Belinka perkemija, d.o.o. za zaščito in reševanje ob nesreči z nevarno snovjo, december 2005,

12/14

2. Prikaz stanja prostora

Ocena ogroženosti za nesrečo ob večjem izpustu utekočinjenega naftnega plina v Butan plinu d.d., april 2005.

Natančnost izrisa in prikaza podatkov v sloju je vezana na naslov vira tveganja. V primerih, da vir tveganja predstavlja sklop objektov, je natančnost centroida manjša.

. območja, ki jih ogrožajo nesreče pri lomu plinovodne cevi Vir podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora je Model načrta zaščite in reševanja na ravni občin v primeru izpusta zemeljskega plina iz plinovodnega omrežja družbe Geoplin plinovodi d.o.o., januar 2005.

Natančnost izrisa koridorja poteka plinovodnih cevi je vezan na pridobljen sloj obstoječih osi plinovodnega omrežja. Izdelan je bil z 180 m odmikom vzporedno na obe strani osi prenosnega plinovodnega omrežja tlaka 67 bara in 80 m vzporedno na obe strani osi prenosnega plinovodnega omrežja tlaka 12 bara.

- območja intervencijskega pokrivanja javne gasilske službe MOL Vir podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora je Karta intervencijskega pokrivanja javne gasilske službe MOL, ki ga je posredoval MOL OZRCO marca 2009.

Natančnost izrisa je vezana na računalniški model. Izhodiščna točka za izračun območij različnih dostopnosti gasilskih vozil je GBL na Vojkovi cesti, upoštevana je hitrost vožnje 33 km/h, ki je povprečna letna hitrost vožnje na intervencijo. Prvo območje je z gasilskimi vozili dostopno v času do 7 minut, drugo v času do 10 minut, tretje do 15 minut in četrto do 25 minut.

- kritična območja z vidika zagotavljanja požarne varnosti iz vodovodnega omrežja Vir podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora je analiza z naslovom "Določitev kritičnih območij z vidika zagotavljanja požarne varnosti iz vodovodnega omrežja", ki je bila izdelana s strani JP Vodovod Kanalizacija d.o.o (JP VO-KA), TIS- razvojna služba, Ljubljana, decembra 2008.

Natančnost izrisa je merilo 1:5.000.

Območja preseganja stopnje hrupa Naloga Novelacija karte hrupa, prvo ocenjevanje in zasnova obratovalnega monitoringa za ceste z letnim pretokom preko milijon vozil za Mesto občino Ljubljana nadgrajuje v letu 2008 na podlagi zahteve evropske direktive o hrupu 2002/49/EC izdelano Strateško karta hrupa MOL. Za nadzor nad posameznimi viri hrupa so v skladu s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS štev. 105/2008) zadolženi upravljavci posameznih naprav, ki hrup povzročajo. Z izvedbo prvega ocenjevanja in zasnovo obratovalnega monitoringa so pridobljeni podatki za ceste, na katerih pretok vozil presega milijon vozil letno. Prikaz je dopolnjen s podatki emisij državnih cest in železnic.

Vir podatkov prikazanih v Prikazu stanja prostora so Spremembe in dopolnitve področja varstva pred hrupom v OPN MOL ID, A-Projekt, d.o.o., 2014. V prikazu stanja prostora so prikazana območja območja možne prekomerne obremenitve s hrupom na način: − sloj IP_HRUP_Ceste_SZ_SVPH3_Dop prikazuje območja možne prekomerne obremenitve s hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom, ne glede ali je to v dnevnem, večernem ali nočnem času.

13/14

2. Prikaz stanja prostora

− sloj IP_HRUP_Ceste_SZ_SVPH2_Dop prikazuje območja možne prekomerne obremenitve s hrupom za II. stopnjo varstva pred hrupom, ne glede ali je to v dnevnem, večernem ali nočnem času.

14/14