Tradicija V Sodobnosti T V Radicija Sodobnosti 11/22/13 1:06 Radicija Tv Sodobnosti
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
radicija 4 sodobnosti Dr. Saša Poljak Istenič, etnologinja in kulturna antropologinja, je sodelavka T Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, kjer se je zaposlila leta 2003 po delu v Pokrajinskem muzeju Kočevje. Ukvarja se predvsem z raziskovanjem v ritualnih praks in praznikov, tradicije in kulturne dediščine ter razvoja podeželja, njeni raziskovalni interesi pa segajo še na področja zavarovanih območij, socialnega življenja, marginalnih skupin in narodnih skupnosti. Je avtorica več znanstvenih besedil v slovenskih in tujih znanstvenih revijah, razstave v kočevskem muzeju Edina tema je neznanje. Šolstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem, monografije o lokalnem društvenem življenju »Samo da je kdo kaj zašpilal, so bili vsi skup!« in soavtorica etnoloških gesel v slovenski nacionalni enciklopediji Slovenika. Avtorica se spoprijema z razpletanjem vzajemnosti in razumevanji sodobnih manifestacij tradicij v kulturni dediščini. Pri tem razkriva, da sodobne prakse, ki se opirajo na izročilo, dokumentirajo tudi »nikoli pretrgani dialog« med v sodobnosti radicija mestom in podeželjem, ki je »nepogrešljiv za vsakdanje življenje«: podeželje T in mesto se nikoli ne ločita tako, kakor se ločita voda in olje, podeželje mesto ruralizira in mesto podeželje urbanizira. In tako se sklepa tudi vrtinčenje med tradicijo in modernostjo. dr. Ingrid Slavec Gradišnik Delo Saše Poljak Istenič, ki predstavlja del Mestne občine Ljubljana – območje pod Jančami – in njegov velik pomen za Ljubljano, nam omogoča, da širimo svoje poznavanje prostora, v katerem živimo, da spoznamo soseda in vsa njegova prizadevanja in da navsezadnje lahko ugotovimo, da Ljubljana ni le Tromostovje, pa morda še Trnovo in Rašica, temveč da se od Sostrega odpira popolnoma nov svet, kjer ljudje še vedno pridno kmetujejo in skrbijo za oskrbo Ljubljane. Maruška Markovčič ISSN 2232-3090 20 € 9 7 8 9 6 1 2 5 4 6 5 8 8 http://zalozba.zrc-sazu.si SPI ovitek Tradicija v sodobnosti.indd 1 11/22/13 1:06 radicija Tv sodobnosti SPI PRELOM.indd 1 11/20/13 1:40 Ethnologica – Dissertationes 4 Urednika zbirke Jurij Fikfak in Ingrid Slavec Gradišnik Saša Poljak Istenič Tradicija v sodobnosti Janče – zeleni prag Ljubljane © 2013, Saša Poljak Istenič, Založba ZRC, ISN ZRC SAZU Uredil Jurij Fikfak Recenzentki Duška Knežević Hočevar, Jasna Fakin Bajec Jezikovni pregled Ingrid Slavec Gradišnik Prevod Saša Poljak Istenič, Tatiana Bajuk Senčar, Maja Ropret Oblikovanje in prelom Monika Klobčar Izdajatelj Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU Zanj Ingrid Slavec Gradišnik Založnik Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Tisk Collegium Graphicum d. o. o., Ljubljana Naklada 300 Izid knjige sta omogočila Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Mestna občina Ljubljana Fotografije Saša Poljak Istenič Fotografija na ovitku Postavljanje janške butare velikanke pred župno cerkvijo sv. Nikolaja na Jančah leta 2007. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 39(497.4Janče) POLJAK Istenič, Saša, 1977- Tradicija v sodobnosti : Janče - zeleni prag Ljubljane / Saša Poljak Istenič ; [prevod Saša Poljak Istenič, Tatiana Bajuk Senčar, Maja Ropret ; fotografije Saša Poljak Istenič]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013. - (Ethnologica - Dissertationes / Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ISSN 2232-3090 ; 4) ISBN 978-961-254-658-8 270067456 Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789612546588 SPI PRELOM.indd 2 11/20/13 1:40 radicija T sodobnosti v Janče - zeleni prag Ljubljane Ljubljana 2013 SPI PRELOM.indd 3 11/20/13 1:40 Blažu, Nejcu, Anžetu in Jaku. Mami, mami in atu. SPI PRELOM.indd 4 11/20/13 1:40 Vsebina »Na Jančah je res doma tradicija.« 7 Janče – zeleni prag Ljubljane 13 Povezava z mestom – temelj za razvoj podeželskega območja 16 Demografski razvoj 19 Gospodarski razvoj 24 Kmečko delo in njegove ritualne dimenzije 33 Nekdanja kmečka opravila in spremljajoče ritualne prakse 36 Ljudsko verovanje in cerkveni prazniki v povezavi s poljedelstvom 58 Prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov. Nove ritualne prakse ob delu? 68 Tradicija v sodobnosti 93 Tradicija kot vrednota 103 Janško območje – podeželska idila? 108 Tradicija kot sredstvo identitetne politike 117 Skupnosti na janškem območju in njihove prakse pripadnosti 120 Tradicija kot strategija 129 Podeželski in dediščinski turizem 129 Folklorizem 141 O folklorizmu v turizmu na Jančah 147 Kmečki prazniki med dediščino, identiteto in vzdržnim razvojem 151 Viri in literatura 157 Tradition in the Contemporary World 179 Ingrid Slavec Gradišnik Tradicija in dediščina v sodobnosti 187 Maruška Markovčič Preteklost za prihodnost 193 5 SPI PRELOM.indd 5 11/20/13 1:40 SPI PRELOM.indd 6 11/20/13 1:40 »Na Jančah je res doma tradicija.« Na Jančah je res doma tradicija. Vsak po svoje iščemo stare korenine, babičine recepte in stare navade. Pa to ni korak nazaj. Ljudje vse bolj cenijo domače dobrote in iščejo mir in spokojnost, česar je na Jančah v izobilju. (Turk 2005: 13) To je na eni od kostanjevih nedelj leta 2005 novinarki slovenskega dnevnika povedala domačinka v »zasavski noši« in tako mimogrede pojasnila vlogo tradicije v sodobnosti. Tradicija je danes pomembna referenčna točka občutenja in izražanja identitete posameznika in skupnosti ter njune pripadnosti. Razsežnosti poudarjanja in oživljanja tradicije, tj. preteklih kulturnih praks in skrbi za kulturno dediščino, kot se razkrivajo na Jančah, pa so sicer le en – lokalni – vidik širšega, globalnega fenomena razcveta oz. poudarjanja etničnih, lokalnih in podobnih značilnosti, ki se, po splošnih ugotovitvah, na eni strani zoperstavljajo globalizacijskim procesom, hkrati pa v slovenskem primeru (mlada država, prepoznavnost v Evropski uniji) krepijo in poudarjajo narodno zavest na podlagi prepričanja o pomenu kulturnih korenin. Tradicija v sodobnosti in lokalno v globalnem sta torej temi, ki se prepletata v pričujoči monografiji. Na Janče, ki kot najvišji vrh Mestne občine Ljubljana ležijo 792 metrov nad morjem, sem se prvič povzpela leta 2004, ko sem iskala ustrezen teren za svojo raziskavo, sprva usmerjeno v preučevanje transformacije t. i. delovnih šeg, torej ritualnih praks ob nekdanjih kmečkih delih. Prav takrat je na območju potekal etnološki raziskovalni tabor pod vodstvom etnologinje Maruške Markovčič, ki se je pri občini ukvarjala z razvojem podeželja, in Tadeje Primožič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Prva je prijazno sprejela mojo prošnjo za sodelovanje in tako se je začelo moje raziskovanje hribovitega podeželja na vzhodu ljubljanske občine. Ko v spletni brskalnik vtipkamo besedo Janče, prvi zadetki pokažejo, da so Janče pohodniški cilj in del Sadne ceste. S tem razkrijejo glavni gospodarski dejavnosti, turizem in kmetijstvo. Kljub hribovitemu svetu in malo rodovitne zemlje se ljudje že od naselitve – najpozneje v 16. stoletju – ukvarjajo s kmetijstvom, turizem pa se je, kljub poskusom prav v povezavi s pohodništvom po 2. svetovni vojni, začel resneje razvijati šele v 90. letih prejšnjega stoletja, in sicer ob enem izmed prvih slovenskih projektov Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (v nadaljevanju CRPOV). Pomembna sestavina turizma je bilo prav opiranje na lokalno dediščino, ki je seveda neločljivo povezana z gospodarskim življenjem; ljudje prikazujejo nekdanja kmečka opravila, uporabljajo stara orodja, razstavljajo in ponujajo oz. prodajajo tradicionalne jedi, se oblačijo v lokalne »noše« ipd. Spoznanje, da se je ta(ka) tradicija ne le ohranila v spominih ljudi, pač pa se tudi redno uporablja (oz. uprizarja) v turizmu in tako dobiva nove razsežnosti, me je nazadnje spodbudilo k odločitvi, da svojo raziskavo opravim na janškem območju. 7 SPI PRELOM.indd 7 11/20/13 1:40 Saša Poljak Istenič Zakaj ravno kmečka tradicija? Za čas po 2. svetovni vojni so značilne korenite politično-ideološke, gospodarske, družbene in kulturne spremembe, ki so vplivale na gospodarsko in družbeno prestrukturiranje, s tem pa tudi na nove zaposlitvene možnosti in izzive. Do morda najkorenitejših sprememb je prišlo prav v ekonomiji preživetja, ki se je s poprej večinoma agrarnih vse bolj prevešala v pretežno industrijske in druge neagrarne dejavnosti. To ni povzročilo le bistvene spremembe načina dela na kmetijah, pač pa tudi razkroj gospodarske in socialne podlage nekdanjih ritualnih praks. Ali to pomeni, da v kmečkem delu danes ni nič več ritualnega? »Tudi pri nas imamo zelo stare hruške. Moštarico je stric cepil že pred 90 leti, letos bo dala več kot 50 litrov žganja,« se je za visokim kotlom kramljanju pridružil Stanislav Gostinčar. »Tudi žganjekuha ima na Jančah dolgo tradicijo, recepti gredo iz roda v rod in tudi jaz sem jih nasledil od očeta. Pa se mi je nekoč kljub temu sadna gošča zasmodila in od žganja ni bilo ne duha ne sluha. Odtlej pazim, da je v kotlu vedno dovolj vode,« je ošinil velikanski lonec s pokrovko in cevjo. »Po treh urah kuhanja se para iz kotla dvigne do pokrovke, vendar se nekakovostna kondenzira in ostane v kotlu, najboljša pa po cevi potuje v sosednji lonec. Ta je do roba napolnjen z mrzlo vodo, ob pomoči katere se cev in skladno s tem tudi para ohlajata. Para se utekočini in po cevi kane v steklenico,« je žganjekuho podrobno pojasnil Jančar in v pokušino ponudil češnjevec, hruškovec in jabolčno ter jagodno žganje. »To je za zdravje. Vendar ga ne smete dati preveč na zob,« je še postregel s svarilom in zraven ponudil pečeni kostanj. (Turk 2005) Žganjekuha