Organizacija Razporejanja Voznikov in Vozil V Podjetju Lpp Ljubljana

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Organizacija Razporejanja Voznikov in Vozil V Podjetju Lpp Ljubljana B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Promet Modul: Logistika ORGANIZACIJA RAZPOREJANJA VOZNIKOV IN VOZIL V PODJETJU LPP LJUBLJANA Mentor: mag. Dragan Marić Kandidat: Joţe Zorman Lektorica: Margit Berlič Ferlinc, prof. ang. in slov. Kranj, junij 2009 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Draganu Mariću za pomoč in nasvete pri izdelavi mojega diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem zaposlenim v podjetju LPP Ljubljana, ki so mi pomagali z nasveti in izkušnjami ter mi posredovali potrebna gradiva. Zahvaljujem se tudi lektorici Margit Berlič Ferlinc, profesorici angleščine in slovenščine. IZJAVA »Študent Joţe Zorman izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom mag. Dragana Marića.« »Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.« Dne Podpis: POVZETEK V današnjih časih smo priča izredno hitremu tehnološkemu napredku, dvigovanju ţivljenjskega standarda in hitremu tempu ţivljenja nasploh. Zaradi tega je potrebno organizirati takšne vrste prevozov, ki bodo v čim večji meri zadovoljili potrebe potencialnih potnikov. Danes se v javnem mestnem potniškem prometu srečujemo na eni strani z upadanjem števila prepeljanih potnikov, na drugi strani pa z zahtevo potnikov ter druţbe po čim višjem standardu prevoza. Prevozniška podjetja morajo v zaostrenih pogojih poslovanja zadovoljevati potrebe potnikov (varen, udoben in točen prevoz) in nuditi tak javen prevoz, ki je prijazen okolju in pretirano ne obremenjuje okolice s škodljivimi vplivi (izpušni plini, hrup). V diplomski nalogi bomo opisali sistem razporejanja voznikov in vozil v podjetju LPP Ljubljana. Ob tem bomo opisali probleme, ki se ob tem pojavljajo in predstavili naše predloge za izboljšanje. Vzporedno bomo predstavili načrtovanje voznih redov ter kompleksnost njihove sestave v povezavi s sistemom izdelave mesečnih in dnevnih razporedov. V podjetju LPP Ljubljana se dnevno srečujemo z organizacijo razporejanja voznikov in vozil v povezavi z izdelavo primernih voznih redov. Glede na časovno obdobje v koledarskem letu je namreč potrebno izdelati vozne rede za različna obdobja, kot so čas šolskega leta, čas počitnic, praznični vozni redi … Vzporedno s spreminjanjem voznih redov moramo spremeniti tudi razpored za voznike in vozila v določenem časovnem obdobju. Ves ta proces zahteva usklajeno sodelovanje vseh, ki pri načrtovanju, planiranju in izdelavi sodelujemo. KLJUČNE BESEDE Ljubljanski mestni potniški promet (LMPP) Vozni red Mesečni razpored Dnevni razpored SUMMARY At present, we are the witnesses of extreme haste of technological progress, increasing standard of living and quick rhythm of life in general. For this reason, it is necessary to organize such variety of transport, which will satisfy the needs of potential passengers to a high degree. Today the public transport is coping on the one hand with decreasing number of passengers and on the other hand with the passengers and society demands after high transport standard. In the critical condition of business the transport companies have to satisfy the passengers needs (safe, comfortable and accurate transport) and offer such public transport which is friendly to environment and does not damage environment with noxious influences (exhaust gas, noise). In the diploma thesis, we will describe the system of driver dispatching and vehicle dispatching in Ljubljana public transport company (LPP). We will describe the issues, which appear in dispatching system and present our suggestions of solving them. At the same time we will present creation of timetables and complexity of their structure in connection with the system of monthly and daily dispatching. In Ljubljana’s public transport company, we are daily coping with organizing the driver dispatching and vehicle dispatching in connection with creation of suitable timetables. Depending on the period in the calendar year it is necessary to create timetables for different time periods as for school time period, school holidays, holidays … When changing timetables, we also have to change the dispatching for drivers and vehicles in the defined period. This procedure requires cooperation of all people who cooperate at planning and creation. KEYWORDS Ljubljana’s public transport Timetable Monthly driver’s dispatching Daily driver’s dispatching KAZALO 1 UVOD................................................................................................................. 1 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ...................................................................... 1 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA ............................................................................ 1 1.3 METODE DELA ............................................................................................ 2 2 PREDSTAVITEV PODJETJA LPP ...................................................................... 3 2.1 ZGODOVINA PODJETJA LPP ...................................................................... 3 2.2 PODJETJE LPP DANES ............................................................................... 6 3 PROGRAMI ZA IZDELAVO VOZNIH REDOV ................................................... 10 3.1 DEFINIRANJE VOZNIH REDOV ................................................................. 10 3.2 VOZNI REDI IN RAZPOREJANJE VOZNEGA OSEBJA NA DELOVNE NALOGE .......................................................................................................... 13 4 PROGRAMI ZA PRIPRAVO RAZPOREDA ....................................................... 16 4.1 IZGRADNJA ZAGONSKE TABELE ............................................................. 16 4.2 IZDELAVA MESEČNEGA RAZPOREDA..................................................... 22 4.3 IZDELAVA DNEVNEGA RAZPOREDA ....................................................... 27 5 PRIMERJAVA VOZNIH REDOV IN RAZPOREDA............................................. 39 TER PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVO ...................................................................... 39 5.1 PREDLOG IZBOLJŠAV PRI IZDELAVI VOZNIH REDOV ............................ 39 5.2 PREDLOG IZBOLJŠAV PRI IZGRADNJI ZAGONSKE TABELE .................. 40 5.3 PREDLOG IZBOLJŠAV PRI IZDELAVI MESEČNEGA RAZPOREDA .......... 41 5.4 PREDLOG IZBOLJŠAV PRI IZDELAVI DNEVNEGA RAZPOREDA ............ 44 6 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 45 LITERATURA IN VIRI .......................................................................................... 46 KAZALO PRILOG ................................................................................................ 47 KAZALO SLIK ..................................................................................................... 47 KAZALO TABEL .................................................................................................. 47 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA V vseh podjetjih, ki se ukvarjajo s prevozom potnikov ali blaga v večjem obsegu, se pogosto pojavljajo tudi problemi z razporejanjem voznikov in vozil. Zato je organizacija razporejanja le-teh ključnega pomena za optimalno načrtovanje in čim boljši izkoristek za podjetje. Zaradi velikega števila linij, različnih variant voznih redov, posebnih voţenj, različnih tipov vozil, specifičnih potreb voznikov, planiranja dopustov ter različnih letnih obdobij je organizacija razporejanja voznikov in vozil v LPP zelo kompleksna, z veliko problemi in teţavami. V diplomski nalogi se bomo osredotočili na konkretne probleme, s katerimi se dnevno srečujemo, ter predstavili moţne rešitve. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. je druţba z omejeno odgovornostjo. Edini lastnik in ustanovitelj LPP d.o.o. je JAVNI HOLDING Ljubljana, d.o.o. Poleg prevoza potnikov v javnem mestnem in primestnem prometu, kar opravljamo kot gospodarsko javno sluţbo, naše dopolnilne dejavnosti obsegajo še vzdrţevanje in popravila gospodarskih vozil, tehnične preglede, homologacije in ateste vozil ter proste prevoze doma in v tujini. Zaposleni VII. VI. V. st. IV. III. II. I. st. 31.12.2008 st. st. st. st. st. VODSTVO 7 4 1 2 PODJETJA SEKTOR PROMET 713 9 15 166 446 48 23 6 - vodstvo 0 0 podjetja - prom. kom. sluţba 14 6 2 6 - MPP 489 3 6 125 321 33 1 0 - PPP 99 2 18 68 10 1 0 - dnevna nega in TIV 75 3 8 48 3 13 0 - operativne 36 2 9 9 2 8 6 blagajne SEKTOR DELAVNICE 101 4 4 25 55 2 7 4 SEKTOR STROK. 57 16 8 20 11 1 1 SLUŢBE SEKTOR TEH. 53 9 7 35 PREGLEDI Nerazporejeni LPP 931 42 35 248 512 51 33 10 Tabela 1: Izobrazbena struktura v podjetju LPP Jože Zorman: Organizacija razporejanja voznikov in vozil v podjetju LPP Ljubljana stran 1 od 47 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 1.3 METODE DELA Pri izdelavi diplomske naloge bomo uporabili različne znanstveno raziskovalne metode: Metodo deskripcije, s pomočjo katere bomo opisovali teorijo in pojme ter ugotovljena dejstva. Metodo klasifikacije, kjer bomo definirali pojme. Metodo kompilacije, ki sodi med logične metode raziskovanja, njeno bistvo pa je povzemanje spoznanj, stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev. Jože Zorman: Organizacija razporejanja voznikov in vozil v podjetju LPP Ljubljana stran 2 od 47 B&B – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija 2 PREDSTAVITEV PODJETJA LPP 2.1 ZGODOVINA PODJETJA LPP Razvoj javnega prevoza v Ljubljani je vseskozi neločljivo povezan z ţivljenjem
Recommended publications
  • Republika Slovenija Ustavno Sodišče
    REPUBLIKA SLOVENIJA USTAVNO SODIŠČE Številka: U-I-125/94 Datum: 14/7-1994 S K L E P Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Branka Levičnika iz Ljubljane in drugih lastnikov zemljišč ter Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana-Polje na seji dne 14/7-1994 s k l e n i l o : Pobuda Branka Levičnika in drugih za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Vič- Rudnik s programsko zasnovo za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in za del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS. štev. 10/94) in Uredbe o lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS, štev. 27/94) se zavrne. O b r a z l o ž i t e v : A. 1. Pobudniki glede izpodbijanega Odloka pobudo utemeljujejo s tem, da postopek usklajevanja interesov v prostoru v smislu 46. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ni bil izpeljan; da je ob javni razgrnitvi Odloka bilo izraženih veliko zahtev večjega števila krajanov, naj se prikažejo tudi druge variante in rešitve avtoceste, kar ni bilo upoštevano; da neposredno prizadeti prebivalci krajevnih skupnosti niso bili na primeren način obveščeni o javni obravnavi in jim tudi ni bil omogočen vpogled v grafično gradivo v domači krajevni skupnosti, kar je po odločbi Ustavnega sodišča št. U- I-126/93 z dne 7/12-1993 v podobnem primeru nezakonito; da je iz gradiva Krajevne skupnosti Polje razvidno, da na zboru krajanov ni bilo prisotnih predstavnikov predlagatelja gradiva, ki naj bi razlagali gradivo in da v Krajevni skupnosti Šentjakob - Podgorica na zboru ni bilo udeležbe krajanov; da iz poročila za presojo vplivov na okolje izhaja, da niso ovrednotene emisije na nekaterih kritičnih odsekih in da Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št.
    [Show full text]
  • Gradišča — Utrjene Naselbine V Sloveniji
    GRADIŠČA — UTRJENE NASELBINE V SLOVENIJI FRANC TRUHLAR Ljubljana V razgibanem geografskem položaju in političnem razvoju Slovenije, ki je pred­ stavljala v alpsko-jadranskem medprostoru vselej pomembno mednarodno stičišče in cestno križišče z magistralno povezavo panonskih in noriških pokrajin z jadranskim območjem in Italijo, so imela gradišča kot utrjene naselbinske postojanke v arheolo­ ških obdobjih določeno poselitveno-zgodovinsko vlogo. Okrog 600 doslej v Sloveniji evidentiranih »gradišč« spričuje pomemben naselitveni potencial Slovenije, od bronaste dobe do zgodnjega srednjega veka, z vzponom v kla­ sičnem halštatu in upadom v naslednjih obdobjih. Pozneje so nastajali včasih na gradiščih rimski kašteli, poganska svetišča, starokrščanske bazilike, srednjeveški gra­ dovi, tabori in svetišča ali nekatera sedanja naselja. V pretežno goratem svetu Slovenije z naravno zavarovano lego gradišč, ojačeno z obzidji, nasipi, jarki, okopi, je bila zagotovljena tudi varnost okolišnjih selišč. Večje gradiščne aglomeracije so bile povezane s potmi, ki so nekatere služile za osnovo po­ znejšega prometnega omrežja. Gradišča so bila trajno naseljena ali začasno uporabljena kot zatočišča za bližnja naselja. Poleg naselbinske so imela gradišča tudi obrambno funkcijo. Najbolj razširjeno in arheološko najbolj dognano krajevno ali ledinsko ime, ki gradišča označuje ali indicira, je prav oznaka Gradišče, z različnimi sestavljenkami in izpeljankami. (Glej še seznam toponima GradiščeANSI, v str. 106—112). Poleg naštetih toponimov označujejo ali indicirajo
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo
    Program oskrbe s pitno vodo je sestavljen v skladu z določili 28. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, dopisom MOP št.: 430‐90/2007/40 z dne 18.09.2008 in Navodili za pripravo programa oskrbe s pitno vodo (navodilo MOP št. 35406‐229/2008/1 z dne 10.9.2008). KAZALO 1 OSNOVNI PODATKI ............................................................................................... 1 1.1 Podatki o izvajalcu javne službe ................................................................................................................... 1 1.2 Območje izvajanja javne službe ................................................................................................................... 1 1.3 Predpisi, ki določajo način izvajanja javne službe........................................................................................ 6 1.3.1 Opis obstoječega načina oskrbe s pitno vodo in stanja vodovodnih sistemov ......................................... 7 2 JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO ....................................................... 13 2.1 Vzpostavljanje evidenc upravljavca javnega vodovoda ............................................................................. 13 2.2 Vodovodni sistemi ...................................................................................................................................... 14 2.3 Objekti in oprema javnega vodovoda ........................................................................................................ 17 2.4 Črpališča ...................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Čigava Bodo Pokopališča V Ljubljani?
    Čigava bodo pokopališča v Ljubljani? Obsežno izjavo za javnost je o dilemah lastništva pokopališča Šentvid in drugih pokopališč v občini Ljubljana in drugod po državi medijem poslal direktor družbe Žale Robert Martinčič. Ker pokopališča sčasoma zadevajo vse ljudi v skupnosti in so povezana tudi z verskimi obredi, del obredov pa poteka v cerkvenih objektih, pisanje o dilemah lastništva pokopališč objavljam v celoti: “V preteklem mesecu je bilo v medijih več objav v zvezi s pokopališčem Šentvid, ki so navajale tudi neresnice, polresnice in zavajanja ter posledično izkrivljala pogled na dejansko stanje. Zadnja v tej vrsti je interpretacija Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej), ki jo je podalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). MGRT je namreč navedlo, da mora občina najkasneje v desetih letih poskrbeti za to, da bodisi sama postane lastnica pokopališča bodisi pridobi razpolagalno pravico (z lastnikom pokopališča sklene pogodbo o najemu). Trditev MGRT ne drži in je v nasprotju z veljavno zakonodajo. ZPPDej v 26. členu določa, da upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. ZPPDej v prvem odstavku 27. lena (upravljavec pokopališča) določa, da je upravljavec pokopališča občina ali oseba javnega prava, ki jo za upravljavca določi organ, pristojen za izvrševanje proračuna občine, s svojim aktom v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti. Prvi odstavek 63. lena (obveznosti občin) ZPPDej določa, da občina, ki ni lastnik pokopališča ali nima urejene razpolagalne pravice, za upravljanje pokopališča uporablja določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zagotovi izvajanje pokopališke dejavnosti v skladu s 27.
    [Show full text]
  • Starejša in Mlajša Naselja Okoli Ljubljane Y Zadnjem Letniku (1950) Geografskega Vestnika Je Objavil A
    MILKO KOS: STAREJŠA IN. MLAJŠA NASELJA OKOLI LJUBLJANE J57 Milko Kos Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane Y zadnjem letniku (1950) Geografskega Vestnika je objavil A. M e li k razpravo Ljubljana pred 800 leti. V okviru večjega dela o naselitveni zgodovini Gorenjske so me pred nedolgim časom prav tako zanimali problemi okoli začetkov Ljubljane in koloni- zacije okoli nje. Ker Melikova razprava postavlja historično geo- grafske poglede glede začetkov Ljubljane in kolonizacije v njenem okolišu izrecno v diskusijo, zdelo se mi je prav, da objavim svoje izsledke. Razpravo, napisano pred poldrugim letom, sem naknadno spopolnil in zanjo uporabil dragocene izsledke, do katerih je prišel S. Ilešič v svojem novem delu Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (Slovenska akademija znan. in um., Razred za prirodo- slovne in medicinske vede, Dela Instituta za geografijo 2, 1950). Dognati kaj je v ljubljanskem Posavju starejše naselje in katera naselja so nastala v mlajših naselitvenih obdobjih srednjega veka, ni lahka naloga. Pisani viri so nam pri tem z najstarejšimi omembami vasi okoli Ljubljane le malo v pomoč. Do leta 1300 se, razen Ljubljane s prvo znano omembo leta 1144 (Gradivo za zgodovino Slovencev, IV, 201), v doslej znanih virih omenjajo v ljubljanskem Posavju samo še sledeči kraji, ki jih s prvo znano omembo navajam: D r a vi j e — Draulach, 1136—1168 (M. Mikuž, Topografija stiške zemlje, 32, 91); U tik — Luttich, 1178 (Gra- divo, IV, 614); H ruši c a — Pirpovm, Pyrpovm, 1243 (Puschnig v časopisu Das Joanneum, I. 1940, 144,145); Game I j ne — Gemlein, 1260 (Schumi, Urkundenbuch... Krain, II, 213); Pod- gorica — Podgoriz, 1260 (prav tam); Rašica — Wrenschitz, 1260 (prav tam); Šentvid — Sanctus Vitus, 1262 (Schumi, Ur- kundenbuch..
    [Show full text]
  • Ob Primeru Vasi Moste Pri Ljubljani) Slavko Kremenšek
    VASCANI V OBMESTJU (Ob primeru vasi Moste pri Ljubljani) Slavko Kremenšek Začetek novejše dobe etnološke podobe Ljubljane bi kazalo postaviti v drugo polovico 18. stoletja. Za to govorijo vidnejši premiki v poklicno- socialni strukturi ter v številu prebivalstva. Upoštevan je pri tem tudi splošnejši družbenogospodarski razvoj. V teritorialnem pogledu je tedanja Ljubljana obsegala notranje mesto in predmestja — Šempeter, Poljane, Gradišče, Krakovo, Trnovo, Karlov- ško predmestje in Kapucinsko predmestje. Nekatera tedanja predmestja so imela dokaj vaški ali kmečki značaj. Z etnološkega vidika zanimive stike med mestnim in vaškim načinom življenja, med mestno in vaško kulturo, je zato iskati kajpak že v tedanjem teritorialnem okviru Ljub­ ljane. Bližnje vasi zunaj tega območja je po današnjih geografskih kla­ sifikacijah' šteti v tako imenovano obmestje. Sicer zgodaj urbanizirani naselji Vodmat in Spodnjo Šiško bi bilo tako že šteti v ljubljanski obmestni pas konca 18. in večjega dela 19. sto­ letja. V te okvire pa bi med drugim sodili še Selo, Moste, Zgornja Šiška, Stepanja vas, Glince in Vič. Tu gre za vaška naselja, ki postajajo s teri­ torialnim in populacijskim večanjem Ljubljane od zadnjih desetletij pre­ teklega stoletja naprej nova predmestja z značilnostmi, ki pritičejo pred­ mestjem. Obmestno območje je bilo s tem pomaknjeno na nove okoliške kraje. Zanimanje za obmestna vaška naselja v okviru preučevanja etnološke podobe ljubljanskega mesta izvira iz želje in potrebe po vzporeditvi mest­ nega načina življenja z vaškim življenjem v neposrednem sosedstvu. Gre pa tudi za preučevanje ene od osnov poznejšega predmestnega življenj­ skega istila. V pričujočem sestavku naj bi šlo za obe sestavini, le ho­ tenje je močno omejeno.
    [Show full text]
  • 20. Osnutek Odloka O Razglasitvi Več Enot
    MESTNA OBČINA LJUBLJANA Ž U P A N Mestni trg 1, p.p. 25, 1001 Ljubljana 306-10-10, 306-12-14 Številka: 622-26/07-7 Datum: 7.1.2008 MESTNA OBČINA LJUBLJANA M E S T N I S V E T ZADEVA: PREDLOG ZA OBRAVNAVO NA SEJI MESTNEGA SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA PRIPRAVIL: Mestna uprava Mestne občine Ljubljana, Oddelek za kulturo NASLOV: Osnutek Odloka o razglasitvi več enot etnološke kulturne dediščine na območju Mestne občine Ljubljana za kulturni spomenik lokalnega pomena POROČEVALCA: Načelnik oddelka, dr. Uroš Grilc, Miljana Smrdel, svetovalka PRISTOJNO DELOVNO TELO: Odbor za kulturo in raziskovalno dejavnost PREDLOG SKLEPA: Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejme Osnutek Odloka o razglasitvi več enot etnološke kulturne dediščine na območju Mestne občine Ljubljana za kulturni spomenik lokalnega pomena. Ž U P A N Mestne občine Ljubljana Zoran JANKOVIĆ Priloga: - osnutek odloka z obrazložitvijo O S N U T E K Na podlagi 5., 6. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na …….. seji dne ……………... sprejel ODLOK o razglasitvi več enot etnološke kulturne dediščine na območju Mestne občine Ljubljana za kulturni spomenik lokalnega pomena 1. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine: 1. Besnica pri Ljubljani – Hiša Spodnja Besnica 23 (EŠD 18708), 2. Selo pri Pancah – Domačija Selo pri Pancah 7 (EŠD 18693), 3. Volavlje – Domačija Volavlje 18 (EŠD 25587), 4. Volavlje – Domačija Volavlje 12 (EŠD 18718), 5.
    [Show full text]
  • PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA in ČIŠČENJA ODPADNE VODE Za Obdobje 2021 - 2024
    EAD - 97013 Javno podjetje VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. Vodovodna cesta 90, p.p. 3233 1001 Ljubljana, Slovenija PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE za obdobje 2021 - 2024 Le prečiščena odpadna Izgradnja III. faze CČN Ljubljana voda izteka v odvodnik Izgradnja kanalizacijskega zbiralnika C0 Izgradnja zadrževalnega bazena Brod Izgradnja javne kanalizacije v okviru velikega kohezijskega projekta Direktor družbe: Ljubljana, december 2020 Krištof Mlakar PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE za obdobje 2021 - 2024 Kazalo vsebine 1 UVOD...........................................................................................................................................................3 2 OSNOVNI PODATKI ..................................................................................................................................5 2.1 Podatki o izvajalcu javne službe ...........................................................................................................5 2.2 Območje izvajanja javne službe ...........................................................................................................5 2.2.1 Podatki o občinah, naseljih in območjih poselitve .......................................................................6 2.2.2 Podatki o številu prebivalcev ........................................................................................................6 2.3 Predpisi, ki določajo izvajalca in način izvajanja javne službe ............................................................7
    [Show full text]
  • Prebivalstveni Razvoj Ljubljane Po Letu 1945
    Geografski vestnik 71, 1999, 41–60 Razprave RAZPRAVE PREBIVALSTVENI RAZVOJ LJUBLJANE PO LETU 1945 AV TO R Dejan Rebernik Naziv: mag., univerzitetni diplomirani geograf in profesor franco{~ine, asistent Naslov: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: [email protected] Telefon: 061 241 12 32 Faks: 061 125 93 37 UDK: 911.3:314(497.4 Ljubljana) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945 V prispevku je prikazan prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945. V prvem delu smo orisali razvoj pre- bivalstva za celotno obmo~je Ljubljane in njene okolice po posameznih letih ter dolo~ili, kolik{en del rasti prebivalstva je posledica selitvenega gibanja in kolik{en dele` naravnega gibanja prebivalstva. V drugem delu smo analizirali razvoj prebivalstva po posameznih delih mesta. KLJU^NE BESEDE geografija prebivalstva, urbana geografija, urbanizacija, prebivalstveni razvoj, migracije, naravni prira- stek prebivalstva, Ljubljana ABSTRACT Population development in Ljubljana after 1945 Presented is the development of Ljubljana population after the year 1945. The first part describes the deve- lopment of the population for the entire area of Ljubljana and its surroundings by individual years, and proportions were determined, of the population growth resultant from migrations and natural increase of the population. The second part offers the analysis of population development by individual town districts. KEY WORDS population geography, urban geography, urbanisation, population development, migrations, natural increase, Ljubljana 41 Dejan Rebernik Prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945 1. Uvod Prikaza prebivalstvenega razvoja Ljubljane in obmestnih naselji smo se lotili na dva na~ina.
    [Show full text]
  • Mestna Naselja Slo 03.Pdf
    MESTNA NASELJA V REPUBLIKI SLOVENIJI, 2003 2 URBAN SETTLEMENTS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA, 2003 GRADIVO SO PRIPRAVILI: MATERIAL PREPARED BY: dr. Branko Pavlin Aleksandar Milenković Simona Klasinc Barbara Grm Izdelava kart: Gregor Sluga Tabele Popisa 2002: Milena Ilić Erika Žnidaršič Računalniška obdelava podatkov: Electronic data processing: Slavko Rede CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4)”2003” MESTNA naselja v Republiki Sloveniji, 2003 = Urban settlements in the Republic of Slovenia, 2003 / [pripravili Branko Pavlin … [et al.] ; izdelava kart Gregor Sluga ; tabele Popisa 2002 Milena Ilić, Erika Žnidaršič]. – Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije = Statistical Office of the Republic of Slovenia, 2004. – (Posebne publikacije = Special publications / Statistični urad Republike Slovenije ; 2004, št. 4) ISBN 961-239-055-X 1. Vzp. stv. nasl. 2. Pavlin, Branko, 1959- 215891200 Izdal, založil in tiskal Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Uporaba in objava podatkov dovoljena z navedbo vira - Odgovarja generalna direktorica mag. Irena Križman - Urednica Marina Urbas - Slovensko besedilo jezikovno uredila Joža Lakovič - Angleško besedilo jezikovno uredil Boris Panič - Računalniški prelom Anica Žinger - Tiskano v 120 izvodih - Informacije daje informacijsko središče, tel.: (01) 241 51 04 – E-pošta: [email protected] - Internet: www.stat.si. Prepared, published and printed by the Statistical Office of the Republic of Slovenia, Ljubljana, Vožarski pot 12 - Use and publication of data is allowed provided the source is acknowledged - Director - General Irena Križman - Editor Marina Urbas - Slovenian Language Editor Joža Lakovič - English Language Editor Boris Panič - Computer design Anica Žinger - Total print run 120 copies - Information is given by the Information Center, telephone + 386 1 241 51 04 - E-mail: [email protected] - Internet: www.stat.si.
    [Show full text]
  • Brezplačno Glasilo Četrtne Skupnosti Sostro Številka 1, Letnik I Avgust 2019
    Brezplačno glasilo Četrtne skupnosti Sostro Številka 1, letnik I Sostrčan Avgust 2019 Sostrčan | 1 Uvodnik Pa ga imamo, bi lahko rekli Brezplačno glasilo Četrtne skupnosti ki so jih s tisočimi urami prostovoljnega Sostro SOSTRČAN. Dolgo je v meni dela pripravili naši krajani in še in še ... tlela želja, da bi v naših krajih po desetletju in več zopet med ljudi šlo Nekaj utrinkov iz življenja smo zajeli v v domove nekaj našega, sostrskega. prvi številki. Trudili se bomo, da bosta Kdor me dobro pozna, ve, da sem na leto izšli dve številki, ena avgusta in ljubiteljica lepo govorjene in pisane ena marca. Zakaj? Ker bi vas radi ob izidu slovenske besede. Svoje misli rada vsake nove številke glasila povabili na ubesedim, da se ne izgubijo … številne dogodke, ki jih pripravljajo naša prizadevna društva in zavodi v jesenskem Glasilo je šele pred dobrim mesecem in spomladanskem času. dobilo ime Sostrčan. Najbrž boste nekateri pohvalili izbiro imena, nekateri Ker vem, da se v vaših domovih in vaših boste ob tem negodovali. A po večini, ki življenjih skrivajo posebna doživetja, sem jih vprašala za mnenje, so dejali, da spomini in utrinki, vas vabim, da se se mora v imenu skrivati nekaj našega, povežemo in vas in vaše skrivnosti domačega. predstavimo. Se bo že našla kakšna rubrika, če ne, jo bomo pa ustvarili. Po nastopu funkcije četrtne in mestne svetnice ter prevzemu odgovorne Glasilo bo brezplačno prejelo vsako mnenja in predloge ter jih poskušali naloge predsednice odbora za družbene gospodinjstvo v naši Četrtni skupnosti upoštevati v vsaki nadaljnji številki. dejavnosti in kulturo ter na pobudo Sostro, ki zajema nekdanje Krajevne nekdanjega predsednika Četrtne skupnosti Zadvor, Besnica in Lipoglav.
    [Show full text]
  • 26 Bus Time Schedule & Line Route
    26 bus time schedule & line map 26 Mali Lipoglav View In Website Mode The 26 bus line (Mali Lipoglav) has 3 routes. For regular weekdays, their operation hours are: (1) Mali Lipoglav: 5:30 AM - 10:45 PM (2) Tuji Grm: 5:05 AM - 4:25 PM (3) ZD Polje: 9:50 PM Use the Moovit App to ƒnd the closest 26 bus station near you and ƒnd out when is the next 26 bus arriving. Direction: Mali Lipoglav 26 bus Time Schedule 37 stops Mali Lipoglav Route Timetable: VIEW LINE SCHEDULE Sunday Not Operational Monday 5:30 AM - 10:45 PM Tuji Grm Tuji Grm, Slovenia Tuesday 5:30 AM - 10:45 PM Lanišče Wednesday 5:30 AM - 10:45 PM Volavlje Thursday 5:30 AM - 10:45 PM 5 Volavlje, Slovenia Friday 5:30 AM - 10:45 PM Smrekarjevo Saturday Not Operational Prežganje Šola 8E Prežganje, Slovenia Prežganje Š. K. 26 bus Info Direction: Mali Lipoglav Trebeljevo Stops: 37 Trip Duration: 47 min Šemnikar Line Summary: Tuji Grm, Lanišče, Volavlje, Smrekarjevo, Prežganje Šola, Prežganje Š. K., Besnica Kamnolom Trebeljevo, Šemnikar, Besnica Kamnolom, Zg. 70 Zgornja Besnica, Slovenia Besnica, Besnica Ambulanta, Blaževo, Besnica/Lj. Š., Besnica/Lj., Javor/K., POD Sivnikom, Križišče Sostro, Zg. Besnica Cesta V Zavoglje, Vevče Papirnica, Vevče, Zd Polje, 8 Zgornja Besnica, Slovenia Vevče, Lj. Vevče Papirnica, Zadvor, Cesta V Zavoglje, Križišče Sostro , Sostro, Sadinja Vas, Podlipoglav, Pri Besnica Ambulanta Dolencu, Javor Pri Sostrem K., Veliki Lipoglav, Selo Pri Pancah K., Primožev Ovinek, Pance K., Pri Blaževo Dogonivar, Mali Lipoglav Besnica/Lj. Š. 21B Besnica, Slovenia Besnica/Lj.
    [Show full text]