Inštitut za narodnostna vprašanja SIMULACIJA PRISELJEVANJA V LJUBLJANSKO URBANO REGIJO Analiza etnične strukture prebivalstva Mestne občine Ljubljana Zaključno poročilo Uredila Miran Komac in Mojca Medvešek Ljubljana, junij 2005 Projekt Simulacija priseljevanja v ljubljansko urbano regijo – Analiza etnične strukture prebivalstva Mestne občine Ljubljana Izvajalec: Inštitut za narodnostna vprašanja, Erjavčeva 26, 1000 Ljubljana Vodja projekta: izr. prof. dr. Miran Komac Sodelavci: mag. Danilo Dolenc – strokovni sodelavec Ana Kralj - soavtor Andraž Melanšek – soavtor poglavja dr. Mojca Medvešek - soavtor doc. dr. Petra Roter - soavtor Financer: Mestna občina Ljubljana Založil in izdal: Inštitut za narodnostna vprašanja – Institute for Ethnic Studies SI, 1000 Ljubljana, Erjavčeva 26, e-naslov: [email protected] Oblikovanje ovitka: Peter Babič Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o. 2 KAZALO 1. UVOD 4 2. ETNIČNA/NARODNA PODOBA MESTNE OBČINE LJUBLJANA 7 2.1 Prostorska disperzija 44 2.2 Prebivalstvo po narodni/etnični pripadnosti in spolni strukturi 65 2.3 Prebivalstvo po narodni/etnični pripadnosti in starostni strukturi 68 2.4 Prebivalstvo po narodni/etnični pripadnosti in izobrazbeni strukturi 78 2.5 Prebivalstvo po narodni/etnični pripadnosti in poklicni strukturi 99 2.6 Prebivalstvo po narodni/etnični pripadnosti in statusu aktivnosti 119 2.7 Družina 140 2.8 Stanovanjske razmere 187 3. PRISPEVKI O INTEGRACIJSKI POLITIKI MESTNE OBČINE LJUBLJANA 204 3.1 Metodološki okvir raziskave 206 3.2 Demografska struktura vzorca prebivalcev Mestne občine Ljubljana 208 4. O INTEGRACIJI 218 5. /…/ DA SVOBODNO IZRAŽA PRIPADNOST SVOJEMU NARODU ALI NARODNI SKUPNOSTI 230 5.1 Interakcijska dimenzija 232 5.1.1 Družina 233 5.1.2 Področje dela 239 5.1.3 Prijateljske vezi 246 5.1.4 Soseščina 251 5.1.5 Druženje in prosti čas 258 5.1.6 Stiki z deželo izvora 259 5.2 Vključenost oziroma izključenost v/iz okolja v katerem živijo 263 5.3 Vrednotenje lastne narodne/etnične skupnosti 266 5.3.1 Odnos do narodnosti/etničnosti 266 5.3.2 Vloga in pomen veroizpovedi 268 6. /…/ DA GOJI IN IZRAŽA SVOJO KULTURO 276 6.1 Udejstvovanje v kulturnih društvih 276 6.2 Mediji in »nove« manjšinske skupnosti 284 7. /…/ DA UPORABLJA SVOJ JEZIK IN PISAVO 289 7.1 Pogovorni jezik doma 295 7.2 Učenje (neslovenskega) maternega jezika 300 7.3 Učenje neslovenskih jezikov v šoli 303 7.4 Neslovenski materni jezik kot izbirni predmet 305 7.5 Zagotavljanje ustreznih učiteljev za pouk jezikov 306 7.6 Zasilna možnost: dopolnilno oziroma fakultativno učenje neslovenskega maternega jezika 307 8. POLITIČNO SODELOVANJE PRIPADNIKOV MANJŠIN 310 8.1 Sistem manjšinskega varstva v Gradcu, prestolnici dežele Štajerske 310 9. UPRAVLJANJE IMIGRANTSKIH TOKOV V MESTNI OBČINI LJUBLJANA 319 9.1 Migracije, etničnost in stanovanjska oskrba 321 9.2 Stanovanjski trg in stanovanjska politika – značilnosti/problematika stanovanjske oskrbe ranljivih skupin 325 10. ZAKLJUČEK 342 11. PRIPOROČILA ZA OBLIKOVANJE INTEGRACIJSKE POLITIKE 352 12. REFERENCE 357 13. PRILOGA 366 3 1. UVOD Urbana središča so od nekdaj prestavljala področja imigracije prebivalstva iz njihove bližnje in daljne okolice. Če se je to dogajalo drugje po svetu, bi bilo silno nenavadno, če bi procesi imigracije obšli Mestno občino Ljubljana (MOL). Procesi imigracije/emigracije, naj si bodo njihovi izvori ekonomske ali politične narave, so v ljubljanskem urbanem okolju pustili številne sledi in posledice. Predmet našega zanimanja bodo imigracijski tokovi v Ljubljano z etničnim predznakom. Pretežni del imigrantskih tokov v MOL se je odvijal s področIj nekdanje skupne jugoslovanske države. Zanimali nas bodo učinki imigracijskih tokov na spreminjanje narodne/etnične sestave prebivalstva MOL, obseg in stopnja integriranosti teh populacij v ljubljansko urbano sredino ter pomen, ki ga mestna oblast namenja priseljenim prebivalcem MOL, pripadnikov neslovenskega naroda. V publikaciji bomo poskušali odgovoriti na naslednja delovna vprašanja: Ali je MOL narodno/etnično pestra/heterogena občina? Za pripravo odgovora na to vprašanje so bomo uporabili podatke popisa prebivalstva leta 2002. Prebivalstvo MOL bomo prikazali po narodni, jezikovni in verski pripadnosti. Posamezne narodne/etnične skupnosti bomo predstavili po kraju rojstva, obdobju priselitve v MOL, spolu, starostnih skupinah, izobrazbi, statusu aktivnosti, veroizpovedi, tipu družine, rabi jezika v družini, številu živorojenih otrok, stanovanjskih razmerah in prostorski lociranosti v MOL. Podatki kažejo, da MOL ni narodno/etnično homogena skupnost. Ob tem se ponuja naslednje vprašanje – ali ima MOL oblikovano ustrezno integracijsko politiko, ali so populacije Neslovencev prepuščene stihijskim procesom ('tihe') asimilacije? Branje dokumentov MOL pokaže, da MOL nima nikakršne politike integracije. Ker je pričakovati, da se bodo procesi imigracije v MOL nadaljevali tudi v prihodnje, sledi vprašanje: kako oblikovati integracijsko politiko/politike na nivoju MOL, ki bo pripravljena v skladu z določbo 61. člena slovenske Ustave. Ustava Republike Slovenije v 61. členu (izražanje narodne pripadnosti) pravi: »Vsakdo ima pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.« O večetničnosti, večjezičnosti, večkulturnosti MOL v uradnih dokumentih MOL, vključno s Statutom, ni mogoče najti nobene določbe. Pa vendar se dobršen del prebivalcev Ljubljane po narodni pripadnosti opredeljuje drugače kot pripadniki večinskega in dominantnega slovenskega naroda. Velika večina pripadnikov nedominantnih narodnih/etničnih skupnosti je prišla, kot bo razvidno iz predstavljenih podatkov v nadaljevanju, s območij nekdanje skupne 4 jugoslovanske države. Toda v MOL so prihajali in še prihajajo, kot nam kažejo statistični podatki, tudi pripadniki drugih narodov oziroma nacij. Tabela 1: Prebivalstvo po državljanstvu, Mestne občine Ljubljana (Popis 2002) država državljanstva N Slovenija 255.298 Bosna in Hercegovina 6.103 Jugoslavija 1.420 Hrvaška 1.104 Makedonija 676 Ruska Federacija 102 Kitajska 75 Italija 70 Avstrija 59 Nemčija 57 Ukrajina 56 Združene države Amerike 54 Francija 37 druge države 278 neznano 492 skupaj 265.881 Za MOL bi bilo pogubno, če ne bo nemudoma pristopila k izdelavi aktivne imigracijske in integracijske politike. Morda se bo marsikdo izgovarjal, da je priprava takšne politike domena nacionalnih oblasti. To v veliki meri drži (imigracijske kvote, delovna dovoljenja, državljanstvo), toda področje socialne integracije, promocija tolerance in sožitja, večkulturnosti se lahko uresniči le na terenu, na lokalni ravni. Kabinetno pripravljeni nacionalni programi in resolucije kulturnega sožitja bodo ostali mrtve črke na papirju, če jih lokalne oblasti ne bodo uspele ali želele uresničiti v vsakdanjem življenju. Da bi problem odsotnosti politik integracije priseljencev znal predstavljati pomembno razvojno zavoro, je mogoče razbrati tudi iz drugih zapisov. V pripombah na strategijo razvoja Republike Slovenije sodelavci Ljubljanske urbane regije ugotavljajo, da je »ena od težav Slovenije, ki ogroža tudi njeno odpiranje in vključevanje v svet, in ni dovolj obdelana v SRS,1 pomanjkanje tolerantnosti do priseljencev. Zato predlagamo, da se v strategijo kot horizontalne prioritete vključijo tudi enake možnosti med spoloma in tolerantnost.«2 Integracija je, kot je razvidno iz besedil, predstavljenih v tem poročilu, večplasten problem. Temu primerno velja pripraviti tudi integracijsko politiko oziroma politike. In takoj velja dodati: politike, oziroma politik integracije ne bi bilo modro pripravljati brez sodelovanja 1 Strategija Republike Slovenije. 2 Pripombe Ljubljanske urbane regije na osnutek Strategije razvoja Slovenije, str. 2. Dostopno na: http://www.gov.si/umar/projekti/srs/Stalisca/LUR.pdf (6. julij 2005). 5 pripadnikov priseljenskih skupnosti. Samo sodelovanje vseh subjektov, ki jih integracija zadeva, torej pripadnikov večinskega naroda in pripadnikov 'novih' narodnih manjšin, lahko privede do 'integracijske politike konsenza'. Poleg mnenja narodnih 'elit' (tako večinskih kot manjšinskih) velja pridobiti še mnenja čim širšega kroga pripadnikov obeh narodnih populacij – večinske in manjšinske. Posebnega nabora podatkov o integracijski politiki MOL nimamo na razpolago. Imamo pa nabor informacij, ki so bile pridobljene s projektom Percepcije slovenske integracijske politike, 3 ki je bil izpeljan v okviru CRP. Pri pripravljanju mnenj o integracijski politiki MOL smo uporabili rezultate omenjenega projekta; pri tem smo bazo prilagodili tako, da smo pri analizi uporabili le mnenja anketirancev, ki živijo v MOL. Kljub manjšemu vzorcu (N = 273) njihova stališča ponujajo solidno osnovo za razmislek o procesih integracije. Istočasno pa zamejen nabor anketirancev opozarja na potrebo po izdelavi celovitejše raziskave o etnični pestrosti MOL ter o željah teh populacij po ohranjanju in promociji prinešenih, oziroma podedovanih etničnih posebnosti. Posebno raziskovalno pozornost bi veljalo v tej zvezi posvetiti pripadnikom druge in tretje generacije priseljencev. Zapisali smo, da se Ljubljana novim priselitvam ne bo mogla izogniti. Zato se postavlja vprašanje, kakšne so možnosti prostorskega lociranja novo prispelih prebivalcev v MOL? Analizi tega segmenta je v pričujoči raziskavi posvečeno posebno poglavje. 3 Projekt Percepcije slovenske integracijske politike je potekal v okviru ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2001–2006«. Izvajalci: Inštitut za narodnostna vprašanja, Fakulteta za družbene vede, Inštitut za slovensko izseljenstvo