Republika Slovenija Ustavno Sodišče
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Poročilo O Realizaciji Letnega Delovnega Načrta
OSNOVNA ŠOLA SOSTRO S PODRUŽNI ČNIMI ŠOLAMI: BESNICA JAN ČE LIPOGLAV PREŽGANJE POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012 OSNUTEK Ljubljana, avgust 2012 KAZALO: 1. Šolski koledar …………………………………………………………………………….. 3 2. Organizacija dela …………………………………………………………………………. 3 3. Število oddelkov in u čencev ……………………………………………………………… 3 4. Kadrovska zasedba ……………………………………………………………………….. 4 5. Izobraževanje u čiteljev …………………………………………………………………… 4 6. Realizacija pouka v šolskem letu 2011/2012……………………………………………... 9 Realizacija dodatnega in dopolnilnega pouka…………………………………………….. 10 Nacionalno preverjanje znanja …………………………………………………………… 11 Te čaji plavanja, šole v naravi in tabori …………………………………………………… 12 Dosežena priznanja in nagrade …………………………………………………………… 12 7. U čni uspeh ………………………………………………………………………............... 13 Podatki o vpisu u čencev 9. razreda v srednje šole………………………………………... 13 8. Število realiziranih ur interesnih dejavnosti ……………………………………………… 13 9. Prehrana u čencev ………………………………………………………………............... 15 Subvencionirana prehrana………………………………………………………............... 15 10. Prometna varnost ..……………………………………………………………………….. 16 11. Zdravstveno in socialno varstvo ………………………………………………………… 16 12. Vzgojni ukrepi …………………………………………………………………………… 17 13. Sodelovanje s starši in s šolskih okoljem ter vklju čevanje staršev v VIZ proces.............. 17 13.1. Uporaba prostorov…………………………………………………………………...…. 18 14. Projekti, prireditve, razstave, nate čaji in raziskovalne naloge v šol. letu 2011/2012……. 20 Šolska skupnost in šolski -
Organizacija Razporejanja Voznikov in Vozil V Podjetju Lpp Ljubljana
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija Program: Promet Modul: Logistika ORGANIZACIJA RAZPOREJANJA VOZNIKOV IN VOZIL V PODJETJU LPP LJUBLJANA Mentor: mag. Dragan Marić Kandidat: Joţe Zorman Lektorica: Margit Berlič Ferlinc, prof. ang. in slov. Kranj, junij 2009 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju mag. Draganu Mariću za pomoč in nasvete pri izdelavi mojega diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem zaposlenim v podjetju LPP Ljubljana, ki so mi pomagali z nasveti in izkušnjami ter mi posredovali potrebna gradiva. Zahvaljujem se tudi lektorici Margit Berlič Ferlinc, profesorici angleščine in slovenščine. IZJAVA »Študent Joţe Zorman izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom mag. Dragana Marića.« »Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.« Dne Podpis: POVZETEK V današnjih časih smo priča izredno hitremu tehnološkemu napredku, dvigovanju ţivljenjskega standarda in hitremu tempu ţivljenja nasploh. Zaradi tega je potrebno organizirati takšne vrste prevozov, ki bodo v čim večji meri zadovoljili potrebe potencialnih potnikov. Danes se v javnem mestnem potniškem prometu srečujemo na eni strani z upadanjem števila prepeljanih potnikov, na drugi strani pa z zahtevo potnikov ter druţbe po čim višjem standardu prevoza. Prevozniška podjetja morajo v zaostrenih pogojih poslovanja zadovoljevati potrebe potnikov (varen, udoben in točen prevoz) in nuditi tak javen prevoz, ki je prijazen okolju in pretirano ne obremenjuje okolice s škodljivimi vplivi (izpušni plini, hrup). V diplomski nalogi bomo opisali sistem razporejanja voznikov in vozil v podjetju LPP Ljubljana. Ob tem bomo opisali probleme, ki se ob tem pojavljajo in predstavili naše predloge za izboljšanje. -
Zadobrova, Poročilo
POROČILO o predhodnih arheoloških raziskavah na lokaciji Sneberska cesta 122, (parc. št. 60/1 in 60/18 k.o. Zadobrova) Naročnik Senad Vehabovič Rusjano trg 2, 1000 Ljubljana Izvajalec Arhej d.o.o. Drožanska 23 8290 Sevnica Kulturnovarstveno soglasje Št: 62240 – 455/2010/2 Nosilec naloge Matjaž Novšak, univ. dipl. arheol. Avtor Samo Hvalec, univ. dipl. arheol. Odgovorni konservator Boris Vičič, univ. dipl. arheol. konservator Ljubljana, Februar 2011 ARHEJ d.o.o. POROČILO O PREDHODNIH ARHEOLOŠKIH RAZISKAVAH na lokaciji Sneberska cesta 122, (parc. št. 60/1 in 60/18 k.o. Zadobrova) 10. 2. 2011 Izdelali Samo Hvalec, univ. dipl. arheol. dr. Tomaž Verbič, univ. dipl. geolog Robert Erjavec, univ. dipl. arheol. Iris Bekljanov Zidanšek, absolv. arheol. Ljubljana, februar 2011 KAZALO UVOD ....................................................................................................................................2 GEOGRAFSKI IN ZGODOVINSKI ORIS OKOLICE OBMOČJA RAZISKAV ...................4 METODOLOGIJA DELA IN NJEGOV POTEK ...................................................................6 Opis območja in delovni pogoji ..........................................................................................6 Delovni postopki ................................................................................................................7 Potek dela ...........................................................................................................................7 OPIS SOND ...........................................................................................................................8 -
Javno Podjetje Ljubljanska Parkirišča in Tržnice, D.O.O. 1.A) Sponzorske In
Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, d.o.o. 1.A) Sponzorske in donatorske pogodbe Pogodbena vrednost Vrsta posla Datum sklenitve Pogodbeni partner Trajanje posla (v EUR brez DDV) Donacija BIH in Srbiji 22.05.2014 MOL, Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana 10.000,00 enkratno ORGANIZACIJSKI ODBOR 58. POHODA LJUBLJANA 2014, TIMING Donatorstvo za izvedbo 58. Pohoda Ljubljana 2014 17.04.2014 1.000,00 enkratno LJUBLJANA, Staničeva ulica 41, 1000 Ljubljana Donatoratvo pri Projektu Mirno morje - 2014 - jadranje otrok s posebnimi 1.07.2014 Zavod Mirno morje Maribor, Tomšičeva 40, 2000 Maribor 300,00 enkratno potrebami SONČEK ZGORNJE GORENJSKE - DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO, Donatorsko sodelovanje pri izvedbi "štiridnevnega tabora v avgustu 2014) 16.07.2014 200,00 enkratno Cesta maršala Tita 65, 4270 Jesenice MUZEJ ZA ARHITEKTURO IN OBLIKOVANJE, Pot na Fužine 2, 1000 Donatorsko sodelovanje pri dogodku »BIO 50«. 12.08.2014 Ljubljana 2.000,00 enkratno Donatorsko sodelovanje pri izvedbi dogodka »dejavnosti Slovenskega društva 5.11.2014 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC, Gosposvetska cesta 9, 1000 Ljubljana 1.000,00 enkratno Hospic v letu 2014" Pogodba o sponzorskem sodelovanju ter pravicah in obveznostih pri projektu TIMING LJUBLJANA, društvo za izvedbo športnih programov, Staničeva 41, 19.09.2014 2.000,00 enkratno VOLKSWAGEN 19. LJUBLJANSKI MARATON, Ljubljana 25. - 26.10.2014 1000 Ljubljana Donacija za nakup tehnične opreme za Grajsko gledališče 24.10.2014 Javni zavod Ljubljanski grad, Grajska planota 1, 1000 Ljubljana 25.000,00 enkratno denarna protivrednost -
Čigava Bodo Pokopališča V Ljubljani?
Čigava bodo pokopališča v Ljubljani? Obsežno izjavo za javnost je o dilemah lastništva pokopališča Šentvid in drugih pokopališč v občini Ljubljana in drugod po državi medijem poslal direktor družbe Žale Robert Martinčič. Ker pokopališča sčasoma zadevajo vse ljudi v skupnosti in so povezana tudi z verskimi obredi, del obredov pa poteka v cerkvenih objektih, pisanje o dilemah lastništva pokopališč objavljam v celoti: “V preteklem mesecu je bilo v medijih več objav v zvezi s pokopališčem Šentvid, ki so navajale tudi neresnice, polresnice in zavajanja ter posledično izkrivljala pogled na dejansko stanje. Zadnja v tej vrsti je interpretacija Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej), ki jo je podalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). MGRT je namreč navedlo, da mora občina najkasneje v desetih letih poskrbeti za to, da bodisi sama postane lastnica pokopališča bodisi pridobi razpolagalno pravico (z lastnikom pokopališča sklene pogodbo o najemu). Trditev MGRT ne drži in je v nasprotju z veljavno zakonodajo. ZPPDej v 26. členu določa, da upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. ZPPDej v prvem odstavku 27. lena (upravljavec pokopališča) določa, da je upravljavec pokopališča občina ali oseba javnega prava, ki jo za upravljavca določi organ, pristojen za izvrševanje proračuna občine, s svojim aktom v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti. Prvi odstavek 63. lena (obveznosti občin) ZPPDej določa, da občina, ki ni lastnik pokopališča ali nima urejene razpolagalne pravice, za upravljanje pokopališča uporablja določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zagotovi izvajanje pokopališke dejavnosti v skladu s 27. -
Hydrological System Behaviour of an Alluvial Aquifer Under Climate Change
Science of the Total Environment 649 (2019) 1179–1188 Contents lists available at ScienceDirect Science of the Total Environment journal homepage: www.elsevier.com/locate/scitotenv Hydrological system behaviour of an alluvial aquifer under climate change Janja Vrzel a,b,⁎,RalfLudwiga, David Gampe a, Nives Ogrinc b,c a Department of Geography, Ludwig-Maximilians-Universität München, Luisenstraße 37, 80333 Munich, Germany b Jožef Stefan International Postgraduate School, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenia c Department of Environmental Sciences, Jožef Stefan Institute, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana, Slovenia HIGHLIGHTS GRAPHICAL ABSTRACT • Impacts of projected climate on surface- groundwater interactions are pre- sented. • The aquifer's sensitivity to the climate is higher if one water source dominates. • The Ljubljansko polje is not going to suf- fer due to water scarcity (2036–2065). • A comprehensive modelling tool ap- proach was applied. article info abstract Article history: In this paper, we present an assessment of the sensitivity of groundwater-surface water interactions to climate Received 28 June 2018 change in an alluvial aquifer, located in the Ljubljansko polje, Slovenia. The investigation is motivated by a recent Received in revised form 27 August 2018 assessment of climate change pressures on the water balance in the Sava River Basin (Gampe et al., 2016). The Accepted 27 August 2018 assessment was performed using a comprehensive hydrological modelling approach, which is based on the di- Available online 28 August 2018 rect/indirect communication between FEFLOW and WaSiM/MIKE 11. This modelling framework provides a pre- fl Editor: D. Barcelo cise simulation of the critical processes in the study domain, which are the main drivers in uencing the interactions between precipitation, river water and groundwater under different future climate scenarios. -
Starejša in Mlajša Naselja Okoli Ljubljane Y Zadnjem Letniku (1950) Geografskega Vestnika Je Objavil A
MILKO KOS: STAREJŠA IN. MLAJŠA NASELJA OKOLI LJUBLJANE J57 Milko Kos Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane Y zadnjem letniku (1950) Geografskega Vestnika je objavil A. M e li k razpravo Ljubljana pred 800 leti. V okviru večjega dela o naselitveni zgodovini Gorenjske so me pred nedolgim časom prav tako zanimali problemi okoli začetkov Ljubljane in koloni- zacije okoli nje. Ker Melikova razprava postavlja historično geo- grafske poglede glede začetkov Ljubljane in kolonizacije v njenem okolišu izrecno v diskusijo, zdelo se mi je prav, da objavim svoje izsledke. Razpravo, napisano pred poldrugim letom, sem naknadno spopolnil in zanjo uporabil dragocene izsledke, do katerih je prišel S. Ilešič v svojem novem delu Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem (Slovenska akademija znan. in um., Razred za prirodo- slovne in medicinske vede, Dela Instituta za geografijo 2, 1950). Dognati kaj je v ljubljanskem Posavju starejše naselje in katera naselja so nastala v mlajših naselitvenih obdobjih srednjega veka, ni lahka naloga. Pisani viri so nam pri tem z najstarejšimi omembami vasi okoli Ljubljane le malo v pomoč. Do leta 1300 se, razen Ljubljane s prvo znano omembo leta 1144 (Gradivo za zgodovino Slovencev, IV, 201), v doslej znanih virih omenjajo v ljubljanskem Posavju samo še sledeči kraji, ki jih s prvo znano omembo navajam: D r a vi j e — Draulach, 1136—1168 (M. Mikuž, Topografija stiške zemlje, 32, 91); U tik — Luttich, 1178 (Gra- divo, IV, 614); H ruši c a — Pirpovm, Pyrpovm, 1243 (Puschnig v časopisu Das Joanneum, I. 1940, 144,145); Game I j ne — Gemlein, 1260 (Schumi, Urkundenbuch... Krain, II, 213); Pod- gorica — Podgoriz, 1260 (prav tam); Rašica — Wrenschitz, 1260 (prav tam); Šentvid — Sanctus Vitus, 1262 (Schumi, Ur- kundenbuch.. -
Diffuse Pollution of Water Protection Zones in Ljubljana, Slovenia
Diffuse Pollution Conference Dublin 2003 7A Groundwater DIFFUSE POLLUTION OF WATER PROTECTION ZONES IN LJUBLJANA, SLOVENIA B. Jamnik1, B. B. Zeleznik1, J. Urbanc2 1Water and Waste Water Public Utility, Vodovodna c. 90, Ljubljana, 1000-Slovenia, [email protected], [email protected] 2Geological Survey of Slovenia, Dimiceva 14, Ljubljana, 1000-Slovenia, [email protected] ABSTRACT Ljubljana, the capital of Slovenia, lies in the area rich with both surface and groundwater. Ljubljana’s citizens have been supplied with untreated, even not disinfected groundwater, for more than 110 years uninterruptedly. Two aquifers, Ljubljansko polje and Ljubljansko barje, represent drinking water resources for almost 300.000 inhabitants. The major part of the vulnerable Ljubljansko polje aquifer, the area under investigation, providing water supply for 90% of the whole population, lies beneath urban and agricultural areas. The waterworks are surrounded by large protection areas to avoid bacteriological and chemical pollution. Agricultural activities are supposed to be the main diffuse sources of nitrate in the groundwater that is a source of drinking water in Ljubljana. To verify this presumption we checked the results of nitrate concentrations from various sampling points, measured in different laboratories from 1992-2002. Analysis results form a basis for our future research work, oriented towards the investigation of nitrogen isotopes as indicators of nitrate sources. KEYWORDS: aquifer, drinking water, groundwater, nitrate INTRODUCTION The urban area of the Ljubljana City spreads between two main rivers – the Ljubljanica, named after the town, the centre of which it flows through, and the Sava, which is the main Slovenian river discharging also the Alpine mountains in the north-west of the country. -
031/2021, Uredbeni
Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-0576 Leto XXXI 31 5. 3. 2021 VLADA U R E D B O o podelitvi rudarske pravice za izkoriščanje 640. Uredba o določitvi dogodkov, ob katerih mineralne surovine naravni kamen – granodiorit se v letu 2022 izdajo priložnostni kovanci v pridobivalnem prostoru Josipdol E v občini Ribnica na Pohorju Na podlagi prvega odstavka 2. člena Zakona o prilo- žnostnih kovancih (Uradni list RS, št. 53/07) Vlada Republike Slovenije izdaja I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen U R E D B O (vsebina) o določitvi dogodkov, ob katerih se v letu 2022 izdajo priložnostni kovanci Ta uredba je rudarski koncesijski akt, ki določa pogoje za podelitev in izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje mi- 1. člen neralne surovine naravni kamen – granodiorit v pridobivalnem (1) Ta uredba določa dogodka, ob katerih se v letu 2022 prostoru Josipdol E v občini Ribnica na Pohorju. izdajo priložnostni kovanci. 2. člen (2) V letu 2022 sta dogodka iz prejšnjega odstavka: – 150. obletnica rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ob (koncesijska pogodba) kateri se izda spominski kovanec za 2 eura, in Ob neskladju določb te uredbe in koncesijske pogodbe – 150. obletnica rojstva slikarja Matije Jame, ob kateri se veljajo določbe te uredbe. izdajo zbirateljski kovanci. 3. člen (splošni varstveni pogoji in ukrepi) KONČNA DOLOČBA (1) Nosilec rudarske pravice za izkoriščanje mora med iz- 2. člen vajanjem rudarske pravice in opustitvijo izvajanja rudarskih del Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura- izpolnjevati tudi vse pogoje po predpisih, ki urejajo ceste, goz- dnem listu Republike Slovenije. -
Ob Primeru Vasi Moste Pri Ljubljani) Slavko Kremenšek
VASCANI V OBMESTJU (Ob primeru vasi Moste pri Ljubljani) Slavko Kremenšek Začetek novejše dobe etnološke podobe Ljubljane bi kazalo postaviti v drugo polovico 18. stoletja. Za to govorijo vidnejši premiki v poklicno- socialni strukturi ter v številu prebivalstva. Upoštevan je pri tem tudi splošnejši družbenogospodarski razvoj. V teritorialnem pogledu je tedanja Ljubljana obsegala notranje mesto in predmestja — Šempeter, Poljane, Gradišče, Krakovo, Trnovo, Karlov- ško predmestje in Kapucinsko predmestje. Nekatera tedanja predmestja so imela dokaj vaški ali kmečki značaj. Z etnološkega vidika zanimive stike med mestnim in vaškim načinom življenja, med mestno in vaško kulturo, je zato iskati kajpak že v tedanjem teritorialnem okviru Ljub ljane. Bližnje vasi zunaj tega območja je po današnjih geografskih kla sifikacijah' šteti v tako imenovano obmestje. Sicer zgodaj urbanizirani naselji Vodmat in Spodnjo Šiško bi bilo tako že šteti v ljubljanski obmestni pas konca 18. in večjega dela 19. sto letja. V te okvire pa bi med drugim sodili še Selo, Moste, Zgornja Šiška, Stepanja vas, Glince in Vič. Tu gre za vaška naselja, ki postajajo s teri torialnim in populacijskim večanjem Ljubljane od zadnjih desetletij pre teklega stoletja naprej nova predmestja z značilnostmi, ki pritičejo pred mestjem. Obmestno območje je bilo s tem pomaknjeno na nove okoliške kraje. Zanimanje za obmestna vaška naselja v okviru preučevanja etnološke podobe ljubljanskega mesta izvira iz želje in potrebe po vzporeditvi mest nega načina življenja z vaškim življenjem v neposrednem sosedstvu. Gre pa tudi za preučevanje ene od osnov poznejšega predmestnega življenj skega istila. V pričujočem sestavku naj bi šlo za obe sestavini, le ho tenje je močno omejeno. -
Poročilo O Izvajanju Dela V Vrtčevem Letu 2004/05
Kazalo VRTEC, ENOTE, ODDELKI, OTROCI .............................................................................................. 1 URESNIČEVANJE VIZIJE VRTCA ................................................................................................... 2 POROČILO O IZVAJANJU VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA PO POSAMEZNIH ENOTAH ...... 2 ENOTA VEVČE ......................................................................................................................... 2 ENOTA KAŠELJ ........................................................................................................................ 4 ENOTA V OŠ KAŠELJ ................................................................................................................ 5 ENOTA LIPOGLAV ................................................................................................................... 6 ENOTA ZADVOR ...................................................................................................................... 7 ENOTA ZALOG – CERUTOVA ulica 5 IN CERUTOVA ulica 6..................................................... 9 ENOTA JANČE ....................................................................................................................... 10 ENOTA ZALOG – ODDELEK pri OŠ NOVE FUŽINE .................................................................. 12 SKUPNI PROJEKTI ...................................................................................................................... 14 PROJEKT EKOŠOLA - EKOVRTEC .......................................................................................... -
Prebivalstveni Razvoj Ljubljane Po Letu 1945
Geografski vestnik 71, 1999, 41–60 Razprave RAZPRAVE PREBIVALSTVENI RAZVOJ LJUBLJANE PO LETU 1945 AV TO R Dejan Rebernik Naziv: mag., univerzitetni diplomirani geograf in profesor franco{~ine, asistent Naslov: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, A{ker~eva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija E-po{ta: [email protected] Telefon: 061 241 12 32 Faks: 061 125 93 37 UDK: 911.3:314(497.4 Ljubljana) COBISS: 1.01 IZVLE^EK Prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945 V prispevku je prikazan prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945. V prvem delu smo orisali razvoj pre- bivalstva za celotno obmo~je Ljubljane in njene okolice po posameznih letih ter dolo~ili, kolik{en del rasti prebivalstva je posledica selitvenega gibanja in kolik{en dele` naravnega gibanja prebivalstva. V drugem delu smo analizirali razvoj prebivalstva po posameznih delih mesta. KLJU^NE BESEDE geografija prebivalstva, urbana geografija, urbanizacija, prebivalstveni razvoj, migracije, naravni prira- stek prebivalstva, Ljubljana ABSTRACT Population development in Ljubljana after 1945 Presented is the development of Ljubljana population after the year 1945. The first part describes the deve- lopment of the population for the entire area of Ljubljana and its surroundings by individual years, and proportions were determined, of the population growth resultant from migrations and natural increase of the population. The second part offers the analysis of population development by individual town districts. KEY WORDS population geography, urban geography, urbanisation, population development, migrations, natural increase, Ljubljana 41 Dejan Rebernik Prebivalstveni razvoj Ljubljane po letu 1945 1. Uvod Prikaza prebivalstvenega razvoja Ljubljane in obmestnih naselji smo se lotili na dva na~ina.