DOCSLIB.ORG

Na Podeželju

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Na Podeželju Na podeželju ... Etnološke raziskave na območju vzhodnega dela Mestne občine Ljubljana CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 39(497.4Ljubljana)(082) 908(497.4Ljubljan)(082) Na podeželju ... : etnološke raziskave v vzhodnem delu Mestne občine Ljubljana / [uredili Maruška Markovčič, Tadeja Primožič ; fotografi je arhiv Službe za kmetijstvo in upravne zadeve, Zavod za varstvo kulturne dediščine - Območna enota Ljubljana]. - Ljubljana : Mestna občina, Oddelek za gospodarske dejavnosti in turizem, Služba za kmetijstvo in upravne zadeve : Zavod za razvoj podeželja CIZA, 2006 ISBN 978-961-6449-14-4 (Mestna občina Ljubljana) 1. Markovčič, Maruška 2. Primožič, Tadeja 233037824 Kazalo Gorazd Maslo 5 Podeželje, bistveni del Ljubljane Maruška Markovčič 7 Etnologija in razvoj podeželja v Mestni občini Ljubljana dr. Tadeja Primožič 15 Razvoj podeželja med teorijo in prakso Maruška Markovčič 27 Vzhodni del Mestne občine Ljubljana Maruška Markovčič 41 Šege in navade Barbara Dolničar Andreja Bahar Muršič 77 Stavbna dediščina Darja Kranjc 111 Žganjekuha Mojca Bele 139 Čebelarstvo Mojca Bele 163 Mlinarstvo in žagarstvo Petra Stefanovič 191 Kulinarika Darja Kranjc 205 Pletarstvo Barbara Dolničar 219 Butarice Petra Stefanovič 235 Cvetje iz papirja In the Countryside ... Gorazd Maslo 249 The Countryside: The Essential Part of Ljubljana Maruška Markovčič 250 Ethnology and Rural Development in the City Municipality of Ljubljana Tadeja Primožič, PhD 256 Rural Development – Theory and Practice Maruška Markovčič 266 The Eastern Part of the City Municipality of Ljubljana Summary Maruška Markovčič 277 Manners and Customs Barbara Dolničar Andreja Bahar Muršič 280 Architectural Heritage Darja Kranjc 282 Home Spirit Brewing Mojca Bele 284 Beekeeping Mojca Bele 286 Mills and Sawmills Petra Stefanovič 289 Gastronomy Darja Kranjc 291 Wickerwork and Basketry Barbara Dolničar 293 “Butarice” (Palm Sunday Bundles) Petra Stefanovič 295 Paper Flowers 297 Seznam slikovnega gradiva 300 Indeks Podeželje, bistveni del Ljubljane Gorazd Maslo Podeželje predstavlja bistveni del Mestne občine Ljubljana, ne po številu prebivalcev in doseženem dohodku, ki ga prinaša Ljubljani, temveč po površini, saj podeželski prostor predstavlja kar dve tretjini območja Mestne občine Ljubljana. Že k samemu naselju Ljubljana je bilo v preteklosti priključenih mnogo vaških naselij, ki v veliki meri še vedno ohranjajo svoj podeželski ozi- roma vaški značaj. Podeželje je prostor, ki ga je tekom stoletij ustvaril kmet in kjer se prepletajo kmetijske in gozdne površine ter območja naselij. S svojim delom je oblikoval značilno pokra- jino, v kateri so poleg njega in domačih živali živele temu okolju prilagojene divje živali in rastline. V zadnjih letih je kmetijstvo kot gospodarska panoga vedno manj zanimivo. Vedno več je posegov urbanizacije v območja, ki so hkrati najbolj primerna za kmetijstvo. Degradacija se povečuje z odlagališči odpadkov, s črnimi odkopi rudnin, z nepopravljenimi izkopi, v nekaterih primerih tudi z neustrezno kmetijsko prakso. Ti pojavi vplivajo na to, da podeželje postaja zanemarjeno, da se zarašča in se razkraja. Krajino, ki jo je oblikoval kmet, lahko ohrani le on sam. Zato mora imeti kmetijstvo pomembno vlogo, saj na eni strani nudi svoje produkte na pragu Ljubljane, na drugi strani pa vzdržuje značilno krajino. Kmet je najcenejši in najboljši vzdrževalec krajine. Mestna občina Ljubljana bi lahko z ukrepi, ki spodbujajo naravi prijazno kmetijstvo, omogočila razvoj dopolnilnih in drugih dejavnosti na podeželju, in s tem dvignila kvaliteto življenja na podeželju. Kmetom bi s tem omogočila doseganje primernega dohodka, preprečila pa bi tudi propada- nje krajine. Prav to poskušamo krepiti po najboljših močeh in v okviru kadrovskih in fi nančnih možnosti, ki jih imamo. Pri iskanju načinov, kako priti do novih produktov na podeželju, se vračamo tudi v preteklost, po znanja, iz katerih gradimo prihodnost. Etnološke raziskave, ki so se izvajale na podeželju, so dale presenetljiv obseg spoznanj. Nekatera od njih že vklju- čujemo v razvoj novih produktov, druga pridejo na vrsto še v naslednjih letih. 5 Etnologija in razvoj podeželja v Mestni občini Ljubljana Maruška Markovčič V članku so predstavljeni pomen vključevanja etnoloških raziskav v razvoj podeželja v Mestni občini Ljubljana ter nadaljnja prizadevanja za oblikovanje kakovostnega in razvojno perspektivnega življenjskega okolja. Opisano je delo etnologa v Službi za kmetijstvo in upravne zadeve, ki deluje v sklopu Oddelka za gospodarske dejavnosti in turizem pri Mestni občini Ljubljana, na področju razvoja podeželja. Predstavljeni so rezultati etnoloških raziskav v obdobju od 2001. do 2005. leta in podane usmeritve za možen nadaljnji razvoj območja. Ključne besede: Mestna občina Ljubljana, etnologija, razvoj podeželja, dediščina, produkti, razvojni programi, lokalno prebivalstvo, razisko- valni tabor, Sožitje med mestom in podeželjem 7 zahvala Vsi domačini, s katerimi smo se pogovarjali, ste nas lepo sprejeli, si vzeli čas in z nami delili svoje védenje. Brez vas te knjige ne bi bilo. Za vso vašo pomoč se vam najlepše zahvaljujemo. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k nastanku te knjige. Zahvala velja vsem mentoricam ter študentkam in študentom, ki so v obdobju od leta 2002 do 2005 sodelovali na etnoloških taborih in v okviru vseh drugih etnoloških raziskav na območju Mestne občine Ljubljana. Hvala Oddelku za etnologijo in kulturno antropo- logijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Tadeji Primožič. Hvala Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območni enoti Ljubljana in Andreji Bahar Muršič. Hvala vsem avtorjem tekstov. Hvala vodji Osnovne šole Sostro, Podružnične šole Janče, Marjani Marn in vodji Osnovne šole Sostro, Podružnične šole Lipoglav, Marinki Žitnik, za pomoč pri izvedbi taborov. Hvala CIZI, Zavodu za razvoj podeželja, za pomoč pri izdaji knjige. Hvala vsem v Službi za kmetijstvo in upravne zadeve, Oddelka za gospodarske dejavnosti in turizem, Mestne občine Ljubljana, za širino in podporo. Hvala mojim domačim in vsem, ki ste verjeli v nastanek te knjige. Hvala vsem, ki boste vzeli knjigo v roke kot učbenik in kot priročnik za svoj nadaljnji razvoj. — Maruška Markovčič 8 Podeželje1, tako imenovani »zeleni pas« Mestne občine Ljubljana, ob- sega dve tretjini njene površine. Gre za prostor, ki ga delno pokriva gozd, večinoma pa njive in travniki. Delimo ga na hriboviti vzhodni (območje doline Besnice, Janč in Lipoglava) in severni del (območje Toškega čela, Šmarne gore in Račice), Ljubljansko barje in ravninsko območje ob Savi. Območje je pretežno ruralno, a so čiste kmetije kljub temu redke, večina prebivalcev pa je zaposlenih v Ljubljani. Z razvojem kmetijstva in podeželja v Mestni občini Ljubljana se ukvar- ja Služba za kmetijstvo in upravne zadeve, ki deluje v sklopu Oddelka za gospodarske dejavnosti in turizem pri Mestni občini Ljubljana, ki poleg spodbujanja razvoja primarne kmetijske dejavnosti vedno več pozornosti namenja širšemu razvoju podeželja. Poleg razvoja dopol- nilnih dejavnosti skrbi tudi za oblikovanje prostora za rekreacijo in preživljanje prostega časa, za razvoj različnih pridelkov in izdelkov podeželja in raznovrstnih oblik turistične ponudbe, vse z namenom oblikovanja okolja, v katerem bi bil omogočen razvoj posameznika in družbe, v katerega bi se z veseljem vračali tudi drugi uporabniki in ki bi omogočal preživetje ali pa dopolnilni zaslužek vsem, ki v njem živijo in ga s svojim delom sooblikujejo. Eden najvidnejših in najbolj dodelanih produktov razvoja podeželja je vsekakor Sadna cesta med Javorom in Jančami v vzhodnem delu Me- stne občine Ljubljana. Nastala je kot rezultat programov Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki so na območju nekda- njih krajevnih skupnosti Besnice in Lipoglava potekali v obdobju med letoma 1993 in 1994. V tem času so kmetije označili z usmerjeval- nimi tablami, kjer so se vključene domačije predstavile z domačimi imeni. V sklopu projekta je bil v letih 1994 in 1995 urejen prireditveni prostor na Jančah z otroškim Jagodnim igriščem, leta 1997 pa sta se v projekt sadne ceste vključili še vasi Češnjica in Zagradišče. V letih 1998 in 1999 so bile začrtane in postavljene tri poti – Borovničeva in Kostanjeva pohodna pot ter Gozdna naravoslovna učna pot Mali Vrh. Leta 2000 je bila izdelana enotna grafi čna podoba za označevanje pro- duktov predelave sadja. Leta 2001 so bile postavljene dodatne table na Sadni cesti med Javorom in Jančami, leta 2002 pa je bila izdelana tudi skupna predstavitvena brošura današnje ponudbe v vzhodnem delu Mestne občine Ljubljana. Ponudniki, ki so danes vključeni v Sa- 1 V Sloveniji obsega podeželje dno cesto med Javorom in Jančami, ponujajo predvsem sadje in sadne kar 61 odstotkov celotne površine. Šlo naj bi za zunajmestni prostor, izdelke, različne kulinarične izdelke, različne vrste žganja in likerje, v katerem živijo in gospodarijo na območju pa deluje tudi nekaj dobro obiskanih turističnih kmetij. ljudje, prostor z malo infrastruktu- re, ki je v ekstenzivni rabi, kjer Poleg ponudbe je sadna cesta danes znana tudi po prireditvah, ki jih prevladujeta kmetijstvo in gozdar- vsako leto organizirajo na prireditvenem prostoru na Jančah. To so stvo, vasi in podeželska mesta, polja, travniki, pašniki, ruralni Jagodne in Kostanjeve nedelje, na katerih člani Sadne ceste med Javo- način življenja. (Kovačič 1992: 3–5) etnologija in razvoj podeželja v mestni občini ljubljana 9 rom in Jančami prodajajo svoje pridelke in izdelke. Prireditve so vsako leto bolj obiskane
Load more

Recommended publications
  • For Groups Guided Tours and Trips
    Guided tours and trips for groups Index Ljubljana. A small capital for big experiences. 4 Ljubljana Old Town walking tour 6 City walk and funicular ride to Ljubljana Castle 8 Tourist boat cruise 10 City walk and boat cruise along the Ljubljanica Ljubljana, the capital of Slovenia and the European Green Capital 2016, is regularly included on lists of Europe's most Ljubljana from the surface of Ljubljanica to the stars above the interesting destinations. It is a relatively small city with a 12 romantic soul, a fairy-tale appearance, a vibrant life, and a castle hill green heart. It is easy to explore as is offers more than 20 different guided tours. Which face of Ljubljana would you 14 'Taste Ljubljana' culinary tour like to get to know most of all? 16 A beer lover's experience of Ljubljana Ljubljana is a city that has love in its name. The name Ljubljana sounds very similar to the Slovenian word 'ljubljena', 18 Exploring Ljubljana by bicycle meaning 'the loved one' or 'beloved', and for those who know Ljubljana really well the two words mean the same. 20 Segway tour of Ljubljana Ljubljana is Europe in miniature. It is a place where prehistoric 22 Ljubljana, a green city pile dwellers meet Roman citizens, the Baroque holds hands with Art Nouveau, and the Slavic soul goes side by side with 24 Tivoli Park and Rožnik- the green lungs of Ljubljana the genius of the 20th century European architect and urban planner Jože Plečnik. 26 Experiencing Roman Emona Ljubljana has a green soul.
    [Show full text]
  • Žale : 100 Let Življenja Podjetja / [Uredništvo Robert Martinčič
    Žale, d.o.o. LET Med hmeljniki 2 1000 Ljubljana ŽIVLJENJA www.zale.si 100 PODJETJA Naslovna stran.pdf 1 13. 08. 14 16:04 2 ~ 3 Predgovor Pokopališka dejavnost oziroma vzdrževanje namenjeni pokopavanju in spominu na umrle, pokopališč je bilo pred več kot 100 leti, okoli pač pa mnogo več – so tudi kulturna dediščina, leta 1900, v cerkvenih, pogrebna pa v zasebnih parki in turistične znamenitosti. Skratka, rokah. Zasebna pogrebna podjetja so prevoze in so prostori, kjer se povezujejo in prepletajo pogrebe v Ljubljani takrat opravljala na podlagi sedanjost in preteklost, umetnost in narava. dovoljenja deželne vlade. Ker pa občani in občina Poleg zgodb navadnih ljudi pripovedujejo tudi z njihovim delom niso bili zadovoljni, saj so zgodbo o odnosu mesta do kulture, do zgodovine, stremela le k dobičku, je mesto Ljubljana sklenilo, do vsega, kar je lepo. Nadalje pripovedujejo da bo zaščitilo meščane in javni interes tako, da bo zgodbo o slovenstvu, saj so tu svoj zadnji počitek ustanovilo svoj mestni pogrebni zavod. našle številne znane osebnosti, velikani naše zgodovine: pesniki, pisatelji, kiparji, slikarji, Zaradi tega je ljubljanski občinski svet 13. skladatelji, arhitekti, igralci, inženirji, politiki, junija 1913 pri kranjski deželni vladi vložil športniki itd. Prav tako je na njem veliko prošnjo za podelitev koncesije, da bi pogrebno pokopališč iz I. in II. svetovne vojne. Posebno obrt lahko opravljala tudi občina. Deželna smo ponosni na Plečnikove Žale, ki so edini vlada je prošnji ugodila 27. oktobra 1913, ko tovrstni objekt v Evropi, ki mu je bil leta 2007 je Mestni občini ljubljanski izdala koncesijo podeljen znak evropske dediščine. So zagotovo za opravljanje pogrebne dejavnosti.
    [Show full text]
  • Poročilo O Realizaciji Letnega Delovnega Načrta
    OSNOVNA ŠOLA SOSTRO S PODRUŽNI ČNIMI ŠOLAMI: BESNICA JAN ČE LIPOGLAV PREŽGANJE POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ZA ŠOLSKO LETO 2011/2012 OSNUTEK Ljubljana, avgust 2012 KAZALO: 1. Šolski koledar …………………………………………………………………………….. 3 2. Organizacija dela …………………………………………………………………………. 3 3. Število oddelkov in u čencev ……………………………………………………………… 3 4. Kadrovska zasedba ……………………………………………………………………….. 4 5. Izobraževanje u čiteljev …………………………………………………………………… 4 6. Realizacija pouka v šolskem letu 2011/2012……………………………………………... 9 Realizacija dodatnega in dopolnilnega pouka…………………………………………….. 10 Nacionalno preverjanje znanja …………………………………………………………… 11 Te čaji plavanja, šole v naravi in tabori …………………………………………………… 12 Dosežena priznanja in nagrade …………………………………………………………… 12 7. U čni uspeh ………………………………………………………………………............... 13 Podatki o vpisu u čencev 9. razreda v srednje šole………………………………………... 13 8. Število realiziranih ur interesnih dejavnosti ……………………………………………… 13 9. Prehrana u čencev ………………………………………………………………............... 15 Subvencionirana prehrana………………………………………………………............... 15 10. Prometna varnost ..……………………………………………………………………….. 16 11. Zdravstveno in socialno varstvo ………………………………………………………… 16 12. Vzgojni ukrepi …………………………………………………………………………… 17 13. Sodelovanje s starši in s šolskih okoljem ter vklju čevanje staršev v VIZ proces.............. 17 13.1. Uporaba prostorov…………………………………………………………………...…. 18 14. Projekti, prireditve, razstave, nate čaji in raziskovalne naloge v šol. letu 2011/2012……. 20 Šolska skupnost in šolski
    [Show full text]
  • The Markets of Mediterranean
    N A E THE MARKETS OF THE N A R R E T I MEDITERRANEAN D E Management Models and Good Practices M E H T F O S T E K R A M E H T THE MARKETS OF THE MEDITERRANEAN Management Models and Good Practices This study, an initiative of the Institut Municipal de Mercats INSTITUT MUNICIPAL DE MERCATS DE BARCELONA de Barcelona, has been possible thanks to the support of Governing Council the European Union through the Med Programme that has Raimond Blasi, President funded the MedEmporion project, promoted by the cities Sònia Recasens, Vice-President of Barcelona,Turin, Genoa and Marseilles. Gerard Ardanuy Mercè Homs Published by Jordi Martí Institut Municipal de Mercats de Barcelona Sara Jaurrieta Coordination Xavier Mulleras Oscar Martin Isabel Ribas Joan Laporta Texts Jordi Joly Genís Arnàs | Núria Costa | Agustí Herrero | Oscar Martin | Albert González Gerard Navarro | Oscar Ubide Bernat Morales Documentation Salvador Domínguez Joan Ribas | Marco Batignani and Ursula Peres Verthein, from Alejandro Goñi the Observatori de l’Alimentació (ODELA) | Research Centre Faustino Mora at the Universitat de Barcelona Joan Estapé Josep Lluís Gil Design and Layout Eva Maria Gajardo Serveis Editorials Estudi Balmes Lluís Orri Translation Jordi Torrades, Manager Neil Charlton | Pere Bramon Manel Armengol, Secretary Antonio Muñoz, Controller Photographs Jordi Casañas | Núria Costa Managing Board Jordi Torrades, Manager Acknowledgements Francisco Collados, Director of the Economic and Financial Service The Institut de Mercats de Barcelona wishes to thank all the Manel
    [Show full text]
  • Seznam Vključenih V Zavarovanje
    SJN MOL PRILOGA ŠT. 1 Zavarovanje oseb, premoženja in premoženjskih interesov za Mestno občino Ljubljana in pravne osebe, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Ljubljana in druge pravne osebe, v katerih ima Mestna občina Ljubljana prevladujoč vpliv pri upravljanju ali nadzorovanju - 1.1.2015 do 31.12.2018 Zap. Sklop Davčna št. Matična Naziv Skrajšan naziv Naslov Poštna št./ Kraj Pogodbena zavarovalnica št. št. oz. IŠ za DDV številka 1 1 SI67593321 5874025000 Mestna občina Ljubljana Mestna občina Ljubljana Mestni trg 1 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 2 1 SI41717031 1719572000 Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana Zarnikova ulica 3 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 3 1 SI51149877 5089913000 Osnovna šola Bežigrad OSNOVNA ŠOLA BEŽIGRAD Črtomirova ulica 12 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 4 1 43397883 5084512000 Osnovna šola Bičevje Splitska ulica 13 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 5 1 44901062 5623758000 Osnovna šola Božidarja Jakca Nusdorferjeva ulica 10 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. OŠ Danile Kumar, Ljubljana, 6 1 SI42494940 5083389000 Osnovna šola Danile Kumar Godeževa ulica 11 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. Godeževa 11 7 1 SI69049408 5083397000 Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Trg 9. maja 1 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 8 1 79401392 5204950000 Osnovna šola Dravlje OŠ DRAVLJE Klopčičeva ulica 1 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 9 1 55290639 5086701000 Osnovna šola Franca Rozmana Staneta Prušnikova ulica 85 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 10 1 SI75844818 5083419000 Osnovna šola Franceta Bevka Ulica Pohorskega bataljona 1 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d. 11 1 SI23541300 5084369000 Osnovna šola Hinka Smrekarja Gorazdova ulica 16 1000 Ljubljana Zavarovalnica Tilia, d.d.
    [Show full text]
  • Stiks Na Podeželju: Grobišče Pri Podlipoglavu Blizu Ljubljane
    universitatis Stiks na podeželju: grobišče pri Podlipoglavu blizu Ljubljane Irena Sivec in Bernarda Županek 11 Izvleček V prispevku predstavljamo leta 1997 raziskano in v naslednjih letih obdelano rimskodob- no grobišče pri vasi Podlipoglav severovzhodno od Ljubljane. Zanima nas struktura pokopov in pridatkov, ki jo lahko najbolje opišemo kot eklektično zmes različnih tradicij, ter lokacija grobišča znotraj v prazgodovini intenzivno poseljene re- gije, ki v rimskem času ponovno uporablja v železni dobi vzpostavljene grobišča. Ali sta, in na kakšen način sta ta dva pojava povezana z vzpostavitvijo nove kulturne identitete tukaj živečega prebivalstva v stoletjih po vključitvi v rimski imperij? Abstract In the paper we discuss a small Roman provincial cemetery, excavated in 1997 near the modern village Podlipoglav east of Ljubljana, Slovenia. This cemetery of a small hamlet in the backdrop of colony Emona came into use about a generation after the Roman con- quest. We focus on understanding Podlipoglav in the context of settlement pattern of Emona’s ager. Besides, we raise some questions about certain indigenous traditions in this part of Posavsko hribovje. Grave architecture and grave goods structure are a collage of different traditions, including Roman. The Podlipoglav cemetery and the sites in the wider area are strongly linked to a local prehistoric tradition, also through reuse of pre-Roman burial tra- ditions and places in the Roman era. s tiks na podeželju: pri grobišče podlipoglavu blizu ljubljane ■ Najdišče v prostoru: iskanje povezav 1 odlipoglav spada v naravnogeografsko regijo Posavsko hribovje, na eni strani ostro zamejeno z Ljubljanskim barjem in naprej z Dolenjskim Ppodoljem – nekdaj glavno povezavo med Vzhodnimi Alpami in Balka- nom – , na drugi strani je ločnica reka Sava, proti Ljubljani je jasna meja Sa- vska ravan.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Architectural Walking Tour of Ljubljana
    Architectural walking tour of Ljubljana Area total 163.8 km2 Elevation 295 m (968 ft) Population total (1 January 2013) 274,826 University of Ljubljana Faculty of Architecture 17 19 18 22 20 D 21 15 16 14 23 13 11 C 12 24 8 10 25 6 5 B 9 4 26 7 3 A 1 2 27 29 E 28 A. La petit cafe & restaurant A. La petit cafe & restaurant 1. Trg francoske revolucije 1. The French revolution square 2. Križanke 2. Križanke 3. Narodna in univerzitetna knjižnica - NUK 3. The National and University library 4. Vegova ulica 4. The Vegova street 5. Univerza Ljubljana 5. The University of Ljubljana 6. Kongresni trg 6. The Congress square 7. Mesarski most 7. The cobbler’s bridge B. Makalonca B. Makalonca 8. Tromostovje 8. The Triple bridge 9. Ljubljanski grad 9. The Ljubljana castle 10. Peglezn 10. The Iron 11. Zmajski most 11. The Dragon bridge 12. Tržnica 12. The market 13. Mesarski most 13. The Butcher’s bridge C. Cacao C. Cacao 14. Miklošičeva ulica 14. The Miklošičeva street 15. Grand hotel Union 15. The Grand hotel Union 16. Zadružna gospodarska banka 16. The Cooperative commercial bank 17. Kozolec 17. The Hayrack 18. Metalka 18. Metalka 19. Nebotičnik 19. The Skyscraper D. Nebotičnik D. The Skyscraper 20. Narodna galerija 20. The National gallery of Slovenia 21. Moderna galerija 21. The Gallery of modern arts 22. Park Tivoli 22. Park Tivoli 23. Državni Zbor Republike Slovenije 23. The National Assembly building 24. Trg republike 24. The Republic square POI 25.
    [Show full text]
  • Ljubljana Tourism
    AKEYTOLJUBLJANA MANUAL FOR TRAVEL TRADE PROFESSIONALS Index Ljubljana 01 LJUBLJANA 02 FACTS 03 THE CITY Why Ljubljana ............................................................. 4 Numbers & figures.............................................. 10 Ljubljana’s history ................................................ 14 Ljubljana Tourism ................................................... 6 Getting to Ljubljana ........................................... 12 Plečnik’s Ljubljana ............................................... 16 Testimonials .................................................................. 8 Top City sights ......................................................... 18 City map ........................................................................... 9 ART & RELAX & 04 CULTURE 05 GREEN 06 ENJOY Art & culture .............................................................. 22 Green Ljubljana ...................................................... 28 Food & drink .............................................................. 36 Recreation & wellness .................................... 32 Shopping ...................................................................... 40 Souvenirs ..................................................................... 44 Entertainment ........................................................ 46 TOURS & 07 EXCURSIONS 08 ACCOMMODATION 09 INFO City tours & excursions ................................ 50 Hotels in Ljubljana .............................................. 58 Useful information ............................................
    [Show full text]
  • Program Oskrbe S Pitno Vodo
    Program oskrbe s pitno vodo je sestavljen v skladu z določili 28. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo, dopisom MOP št.: 430‐90/2007/40 z dne 18.09.2008 in Navodili za pripravo programa oskrbe s pitno vodo (navodilo MOP št. 35406‐229/2008/1 z dne 10.9.2008). KAZALO 1 OSNOVNI PODATKI ............................................................................................... 1 1.1 Podatki o izvajalcu javne službe ................................................................................................................... 1 1.2 Območje izvajanja javne službe ................................................................................................................... 1 1.3 Predpisi, ki določajo način izvajanja javne službe........................................................................................ 6 1.3.1 Opis obstoječega načina oskrbe s pitno vodo in stanja vodovodnih sistemov ......................................... 7 2 JAVNI SISTEMI ZA OSKRBO S PITNO VODO ....................................................... 13 2.1 Vzpostavljanje evidenc upravljavca javnega vodovoda ............................................................................. 13 2.2 Vodovodni sistemi ...................................................................................................................................... 14 2.3 Objekti in oprema javnega vodovoda ........................................................................................................ 17 2.4 Črpališča ...................................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Čigava Bodo Pokopališča V Ljubljani?
    Čigava bodo pokopališča v Ljubljani? Obsežno izjavo za javnost je o dilemah lastništva pokopališča Šentvid in drugih pokopališč v občini Ljubljana in drugod po državi medijem poslal direktor družbe Žale Robert Martinčič. Ker pokopališča sčasoma zadevajo vse ljudi v skupnosti in so povezana tudi z verskimi obredi, del obredov pa poteka v cerkvenih objektih, pisanje o dilemah lastništva pokopališč objavljam v celoti: “V preteklem mesecu je bilo v medijih več objav v zvezi s pokopališčem Šentvid, ki so navajale tudi neresnice, polresnice in zavajanja ter posledično izkrivljala pogled na dejansko stanje. Zadnja v tej vrsti je interpretacija Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej), ki jo je podalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). MGRT je namreč navedlo, da mora občina najkasneje v desetih letih poskrbeti za to, da bodisi sama postane lastnica pokopališča bodisi pridobi razpolagalno pravico (z lastnikom pokopališča sklene pogodbo o najemu). Trditev MGRT ne drži in je v nasprotju z veljavno zakonodajo. ZPPDej v 26. členu določa, da upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč. ZPPDej v prvem odstavku 27. lena (upravljavec pokopališča) določa, da je upravljavec pokopališča občina ali oseba javnega prava, ki jo za upravljavca določi organ, pristojen za izvrševanje proračuna občine, s svojim aktom v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti. Prvi odstavek 63. lena (obveznosti občin) ZPPDej določa, da občina, ki ni lastnik pokopališča ali nima urejene razpolagalne pravice, za upravljanje pokopališča uporablja določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zagotovi izvajanje pokopališke dejavnosti v skladu s 27.
    [Show full text]
  • Priloga 2: Vodovarstveno Območje 0
    PRILOGA 2: IME ZAJETJA Drobtinka-Brezovica Šifra katastrske občine 1724 BREZOVICA VODOVARSTVENO OBMOČJE 0 - OBMOČJA ZAJETIJ Parcela 119 IME ZAJETJA Češnjica Zagradišče Šifra katastrske občine 1775 SOSTRO IME ZAJETJA Farovški studenec zg, Farovški studenec Parcela spodnji 1813/1 Šifra katastrske občine 1778 VOLAVLJE Parcela 720 IME ZAJETJA Žegnani studenec - 1 Šifra katastrske občine 1652 RAKITNA IME ZAJETJA Gadovec Parcela Šifra katastrske občine 2006 ZABOČEVO 1836 Parcela 1069/2 IME ZAJETJA Žegnani studenec Šifra katastrske občine 1652 RAKITNA IME ZAJETJA VD Gornji Ig Parcela Šifra katastrske občine 1707 IŠKA VAS 1844 Parcela 1147/1 IME ZAJETJA Želimlje župnija Šifra katastrske občine 1709 ŽELIMLJE IME ZAJETJA Gola gorica-Brezovica Parcela Šifra katastrske občine 1724 BREZOVICA 1326/1 Parcela 88/6 IME ZAJETJA Andrejac zgornji Šifra katastrske občine 1778 VOLAVLJE IME ZAJETJA Gumnišče Parcela Šifra katastrske občine 1697 LANIŠČE 3437 Parcela 1965 IME ZAJETJA B-1/89 Šifra katastrske občine 1776 LIPOGLAV IME ZAJETJA Huda mlaka Parcela Šifra katastrske občine 1652 RAKITNA 1008/3 Parcela 1827 IME ZAJETJA Bajdovna-novo Šifra katastrske občine 1777JAVOR IME ZAJETJA Iv-1/04 Iški vintgar Parcela Šifra katastrske občine 1707 IŠKA VAS 432 Parcela 25/2 IME ZAJETJA Besnica-šola Šifra katastrske občine 1777 JAVOR IME ZAJETJA IV-1/90 Parcela Šifra katastrske občine 1700 IG 559 Parcela 2423 IME ZAJETJA Bevke Šifra katastrske občine 1997 BLATNA BREZOVICA IME ZAJETJA Izber Parcele Šifra katastrske občine 2006 ZABOČEVO 1062/2, 1067/4, 1167/2 Parcela 1727/19
    [Show full text]