Na podeželju ... Etnološke raziskave na območju vzhodnega dela Mestne občine Ljubljana CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 39(497.4Ljubljana)(082) 908(497.4Ljubljan)(082) Na podeželju ... : etnološke raziskave v vzhodnem delu Mestne občine Ljubljana / [uredili Maruška Markovčič, Tadeja Primožič ; fotografi je arhiv Službe za kmetijstvo in upravne zadeve, Zavod za varstvo kulturne dediščine - Območna enota Ljubljana]. - Ljubljana : Mestna občina, Oddelek za gospodarske dejavnosti in turizem, Služba za kmetijstvo in upravne zadeve : Zavod za razvoj podeželja CIZA, 2006 ISBN 978-961-6449-14-4 (Mestna občina Ljubljana) 1. Markovčič, Maruška 2. Primožič, Tadeja 233037824 Kazalo Gorazd Maslo 5 Podeželje, bistveni del Ljubljane Maruška Markovčič 7 Etnologija in razvoj podeželja v Mestni občini Ljubljana dr. Tadeja Primožič 15 Razvoj podeželja med teorijo in prakso Maruška Markovčič 27 Vzhodni del Mestne občine Ljubljana Maruška Markovčič 41 Šege in navade Barbara Dolničar Andreja Bahar Muršič 77 Stavbna dediščina Darja Kranjc 111 Žganjekuha Mojca Bele 139 Čebelarstvo Mojca Bele 163 Mlinarstvo in žagarstvo Petra Stefanovič 191 Kulinarika Darja Kranjc 205 Pletarstvo Barbara Dolničar 219 Butarice Petra Stefanovič 235 Cvetje iz papirja In the Countryside ... Gorazd Maslo 249 The Countryside: The Essential Part of Ljubljana Maruška Markovčič 250 Ethnology and Rural Development in the City Municipality of Ljubljana Tadeja Primožič, PhD 256 Rural Development – Theory and Practice Maruška Markovčič 266 The Eastern Part of the City Municipality of Ljubljana Summary Maruška Markovčič 277 Manners and Customs Barbara Dolničar Andreja Bahar Muršič 280 Architectural Heritage Darja Kranjc 282 Home Spirit Brewing Mojca Bele 284 Beekeeping Mojca Bele 286 Mills and Sawmills Petra Stefanovič 289 Gastronomy Darja Kranjc 291 Wickerwork and Basketry Barbara Dolničar 293 “Butarice” (Palm Sunday Bundles) Petra Stefanovič 295 Paper Flowers 297 Seznam slikovnega gradiva 300 Indeks Podeželje, bistveni del Ljubljane Gorazd Maslo Podeželje predstavlja bistveni del Mestne občine Ljubljana, ne po številu prebivalcev in doseženem dohodku, ki ga prinaša Ljubljani, temveč po površini, saj podeželski prostor predstavlja kar dve tretjini območja Mestne občine Ljubljana. Že k samemu naselju Ljubljana je bilo v preteklosti priključenih mnogo vaških naselij, ki v veliki meri še vedno ohranjajo svoj podeželski ozi- roma vaški značaj. Podeželje je prostor, ki ga je tekom stoletij ustvaril kmet in kjer se prepletajo kmetijske in gozdne površine ter območja naselij. S svojim delom je oblikoval značilno pokra- jino, v kateri so poleg njega in domačih živali živele temu okolju prilagojene divje živali in rastline. V zadnjih letih je kmetijstvo kot gospodarska panoga vedno manj zanimivo. Vedno več je posegov urbanizacije v območja, ki so hkrati najbolj primerna za kmetijstvo. Degradacija se povečuje z odlagališči odpadkov, s črnimi odkopi rudnin, z nepopravljenimi izkopi, v nekaterih primerih tudi z neustrezno kmetijsko prakso. Ti pojavi vplivajo na to, da podeželje postaja zanemarjeno, da se zarašča in se razkraja. Krajino, ki jo je oblikoval kmet, lahko ohrani le on sam. Zato mora imeti kmetijstvo pomembno vlogo, saj na eni strani nudi svoje produkte na pragu Ljubljane, na drugi strani pa vzdržuje značilno krajino. Kmet je najcenejši in najboljši vzdrževalec krajine. Mestna občina Ljubljana bi lahko z ukrepi, ki spodbujajo naravi prijazno kmetijstvo, omogočila razvoj dopolnilnih in drugih dejavnosti na podeželju, in s tem dvignila kvaliteto življenja na podeželju. Kmetom bi s tem omogočila doseganje primernega dohodka, preprečila pa bi tudi propada- nje krajine. Prav to poskušamo krepiti po najboljših močeh in v okviru kadrovskih in fi nančnih možnosti, ki jih imamo. Pri iskanju načinov, kako priti do novih produktov na podeželju, se vračamo tudi v preteklost, po znanja, iz katerih gradimo prihodnost. Etnološke raziskave, ki so se izvajale na podeželju, so dale presenetljiv obseg spoznanj. Nekatera od njih že vklju- čujemo v razvoj novih produktov, druga pridejo na vrsto še v naslednjih letih. 5 Etnologija in razvoj podeželja v Mestni občini Ljubljana Maruška Markovčič V članku so predstavljeni pomen vključevanja etnoloških raziskav v razvoj podeželja v Mestni občini Ljubljana ter nadaljnja prizadevanja za oblikovanje kakovostnega in razvojno perspektivnega življenjskega okolja. Opisano je delo etnologa v Službi za kmetijstvo in upravne zadeve, ki deluje v sklopu Oddelka za gospodarske dejavnosti in turizem pri Mestni občini Ljubljana, na področju razvoja podeželja. Predstavljeni so rezultati etnoloških raziskav v obdobju od 2001. do 2005. leta in podane usmeritve za možen nadaljnji razvoj območja. Ključne besede: Mestna občina Ljubljana, etnologija, razvoj podeželja, dediščina, produkti, razvojni programi, lokalno prebivalstvo, razisko- valni tabor, Sožitje med mestom in podeželjem 7 zahvala Vsi domačini, s katerimi smo se pogovarjali, ste nas lepo sprejeli, si vzeli čas in z nami delili svoje védenje. Brez vas te knjige ne bi bilo. Za vso vašo pomoč se vam najlepše zahvaljujemo. Hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k nastanku te knjige. Zahvala velja vsem mentoricam ter študentkam in študentom, ki so v obdobju od leta 2002 do 2005 sodelovali na etnoloških taborih in v okviru vseh drugih etnoloških raziskav na območju Mestne občine Ljubljana. Hvala Oddelku za etnologijo in kulturno antropo- logijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Tadeji Primožič. Hvala Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Območni enoti Ljubljana in Andreji Bahar Muršič. Hvala vsem avtorjem tekstov. Hvala vodji Osnovne šole Sostro, Podružnične šole Janče, Marjani Marn in vodji Osnovne šole Sostro, Podružnične šole Lipoglav, Marinki Žitnik, za pomoč pri izvedbi taborov. Hvala CIZI, Zavodu za razvoj podeželja, za pomoč pri izdaji knjige. Hvala vsem v Službi za kmetijstvo in upravne zadeve, Oddelka za gospodarske dejavnosti in turizem, Mestne občine Ljubljana, za širino in podporo. Hvala mojim domačim in vsem, ki ste verjeli v nastanek te knjige. Hvala vsem, ki boste vzeli knjigo v roke kot učbenik in kot priročnik za svoj nadaljnji razvoj. — Maruška Markovčič 8 Podeželje1, tako imenovani »zeleni pas« Mestne občine Ljubljana, ob- sega dve tretjini njene površine. Gre za prostor, ki ga delno pokriva gozd, večinoma pa njive in travniki. Delimo ga na hriboviti vzhodni (območje doline Besnice, Janč in Lipoglava) in severni del (območje Toškega čela, Šmarne gore in Račice), Ljubljansko barje in ravninsko območje ob Savi. Območje je pretežno ruralno, a so čiste kmetije kljub temu redke, večina prebivalcev pa je zaposlenih v Ljubljani. Z razvojem kmetijstva in podeželja v Mestni občini Ljubljana se ukvar- ja Služba za kmetijstvo in upravne zadeve, ki deluje v sklopu Oddelka za gospodarske dejavnosti in turizem pri Mestni občini Ljubljana, ki poleg spodbujanja razvoja primarne kmetijske dejavnosti vedno več pozornosti namenja širšemu razvoju podeželja. Poleg razvoja dopol- nilnih dejavnosti skrbi tudi za oblikovanje prostora za rekreacijo in preživljanje prostega časa, za razvoj različnih pridelkov in izdelkov podeželja in raznovrstnih oblik turistične ponudbe, vse z namenom oblikovanja okolja, v katerem bi bil omogočen razvoj posameznika in družbe, v katerega bi se z veseljem vračali tudi drugi uporabniki in ki bi omogočal preživetje ali pa dopolnilni zaslužek vsem, ki v njem živijo in ga s svojim delom sooblikujejo. Eden najvidnejših in najbolj dodelanih produktov razvoja podeželja je vsekakor Sadna cesta med Javorom in Jančami v vzhodnem delu Me- stne občine Ljubljana. Nastala je kot rezultat programov Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki so na območju nekda- njih krajevnih skupnosti Besnice in Lipoglava potekali v obdobju med letoma 1993 in 1994. V tem času so kmetije označili z usmerjeval- nimi tablami, kjer so se vključene domačije predstavile z domačimi imeni. V sklopu projekta je bil v letih 1994 in 1995 urejen prireditveni prostor na Jančah z otroškim Jagodnim igriščem, leta 1997 pa sta se v projekt sadne ceste vključili še vasi Češnjica in Zagradišče. V letih 1998 in 1999 so bile začrtane in postavljene tri poti – Borovničeva in Kostanjeva pohodna pot ter Gozdna naravoslovna učna pot Mali Vrh. Leta 2000 je bila izdelana enotna grafi čna podoba za označevanje pro- duktov predelave sadja. Leta 2001 so bile postavljene dodatne table na Sadni cesti med Javorom in Jančami, leta 2002 pa je bila izdelana tudi skupna predstavitvena brošura današnje ponudbe v vzhodnem delu Mestne občine Ljubljana. Ponudniki, ki so danes vključeni v Sa- 1 V Sloveniji obsega podeželje dno cesto med Javorom in Jančami, ponujajo predvsem sadje in sadne kar 61 odstotkov celotne površine. Šlo naj bi za zunajmestni prostor, izdelke, različne kulinarične izdelke, različne vrste žganja in likerje, v katerem živijo in gospodarijo na območju pa deluje tudi nekaj dobro obiskanih turističnih kmetij. ljudje, prostor z malo infrastruktu- re, ki je v ekstenzivni rabi, kjer Poleg ponudbe je sadna cesta danes znana tudi po prireditvah, ki jih prevladujeta kmetijstvo in gozdar- vsako leto organizirajo na prireditvenem prostoru na Jančah. To so stvo, vasi in podeželska mesta, polja, travniki, pašniki, ruralni Jagodne in Kostanjeve nedelje, na katerih člani Sadne ceste med Javo- način življenja. (Kovačič 1992: 3–5) etnologija in razvoj podeželja v mestni občini ljubljana 9 rom in Jančami prodajajo svoje pridelke in izdelke. Prireditve so vsako leto bolj obiskane