DOCSLIB.ORG

V Ptujskem Medijskem Prostoru Je Za`Ivela Nova Radijska Postaja Grom Intervju Z Magistrom Politologije Janezom Mercom, I Vodjem Urada Župana in Splošnih Zadev

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
V Ptujskem Medijskem Prostoru Je Za`Ivela Nova Radijska Postaja Grom Intervju Z Magistrom Politologije Janezom Mercom, I Vodjem Urada Župana in Splošnih Zadev 28.28. marecmarec 20082008 MedijMedij MestneMestne ob~ineob~ine Ptuj,Ptuj, letoleto XIV,XIV, številkatevilka 3,3, ISSNISSN 1318-85501318-8550 Su{ecSu{ec cenacena 0,420,42 €, po{tninapo{tnina pla~anapla~ana pripri po{tipo{ti 22502250 PTUJPTUJ V ptujskem medijskem prostoru je za`ivela nova radijska postaja Grom Intervju z magistrom politologije Janezom Mercom, I vodjem Urada župana in splošnih zadev Pogovor z Ano Strelec Bombek, dobitnico oljenke I Mestne ob~ine Ptuj Praznovali pol stoletja obstoja, razvoja I in ustvarjanja OŠ Ljudski vrt Silva Razlag, dobitnica I Bloudkove plakete Spomladansko ~iš~enje I okolja bo jutri, 29. marca 28. MAREC / SU[EC 2008 AKTUALNO V ptujskem medijskem prostoru je za`ivela nova radijska postaja Grom Radio Grom na frekvenci 92,3 MHz je prvi~ ’zagrmel’ 14. marca ob 12. uri odjetje Glasnik, d. o. o., s sede`em v Krempljevi ulici 4 na Ptuju, se ukvarja z radijsko dejavnostjo Pin novost je radijska postaja Grom, ki jo lahko poslu{ate na 92,3 MHz. Gromovi radijski valovi so sli{ni po celotnem Ptujskem in Dravskem polju, na obronkih halo{kih gri~ev in Slovenskih goric vse do Maribora in obronkov Pohorja. Sli{i ga lahko okrog 150.000 poslu{alcev. Radijski program poteka 24 ur, od tega v `ivo oddajajo med 5. in 22. uro. Mateja Toma{i~ Foto: ^rtomir Goznik @upan MO Ptuj v radijskem studiu na dan otvoritve. da ustvarjalna radijska ekipa. novi radijci. Ob slovesnem Radio Grom je odprl pet novih odprtju radia jim je pred delovnih mest, skupaj pa ima vhodom »pometla« ^istilka zaenkrat kar okrog 25 sode- Marija, ki jo je v istoimenski lavcev. Pripravljajo aktualen monokomediji zaigrala Katja informativni program z doma~i- Marke` v okviru KPD Stane mi in mednarodnimi temami ter Petrovi~ Hajdina. Zgovorne in pester radijski program, bogat radovedne, kot bodo tudi tudi z glasbeno vsebino. Posto- Gromovi novinarji in moderator- poma pa bodo dodajali tudi nove ji, pa so bile klepetulje v Simboli~no sta prostore radia Grom odprla direktor Andrej Mrgole in odlomku predstave KD Videm odgovorni urednik Rado [krjanec. oddaje in rubrike, pri katerih bo- do v prednosti lokalne vsebine. Babja kmetija. Seveda so pri- reditev v `ivo `e lahko sprem- Frekvenco so dobili Mlada in ustvarjalna ljali tudi poslu{alci pred radij- novembra lani ekipa Za~eli z glasbo in skimi sprejemniki. Nov ptujski Ideja o nastanku novega radija Program radia Grom pod smehom radio pa lahko poslu{ate tudi se je porodila leta 2002 in veliko okriljem odgovornega urednika Nad Ptujem je tisti petek preko svetovnega spleta na je bilo potrebno postoriti, preden Rada [krjanca pripravlja mla- »grmelo«, kot so napovedali naslovu www.radiogrom.si. so novembra lani dobili frekven- co. S tem je bilo potrjeno, da radio Grom bo. »Mestu in okolici `elimo dati novo energijo, nove spodbude in nove na~rte. @elimo aktivno sodelovati pri `e obsto- je~ih projektih in ustvarjati nove ter skupaj z vami ponuditi prebi- valcem Ptuja in okolice {e ve~ dru`abnih dogodkov za vse gene- racije. @elimo razgibati staro mestno jedro, hkrati pa opozarja- ti na probleme okolja, v katerem `ivimo in {ir{e. Obve{~ati vas `elimo o vseh pomembnih in tudi manj pomembnih dogodkih ter vas varno pripeljati v slu`bo mimo vseh zastojev in radarskih kontrol,« je na slavnostni otvo- ritvi dejal direktor radia Grom Radijska ekipa z novinarko Tatjano Mohorko in odgovornim urednikom Radom [krjancem (na odru) bo Andrej Mrgole. ustvarjala pester radijski program. 2 UVODNIK 28. MAREC / SU[EC 2008 Pomagajmo jim, da bodo lahko oni SPREHOD PO VSEBINI pomagali nam Razmi{ljanja magistra politologije Janeza Merca, vodje Urada `upana in splo{nih zadev 4 Naj bo globalno, lokalno ali na mikro ravni, med Obvestilo o javnem razpisu za sofinanciranje dvema ~lovekoma – velja enako: nih~e ni toliko supe- programov, projektov in prireditev 5 rioren, da bi lahko `ivel, pravzaprav pre`ivel, sam. Pa Zaklju~na konferenca projekta ADHOC ostanimo za zdaj bolj osredoto~eni na globalne zveze v Jelenii Góri na Poljskem 5 med ljudmi. V zadnjih stoletjih se je predvsem tako imenovani zahodni del sveta razvijal precej intenzivno, Spomladansko ~i{~enje okolja bo jutri, 29. marca 6 nasploh veliko hitreje kot cela Afrika, velik del Azije in Spremembe ustanovitvenih odlokov zavodov {e kje. Razvijali smo se tudi, ja, govoriti moramo v prvi in vi{ja cena pare in tople vode 6 osebi, na ra~un tega, da smo v na{em delu sveta na Obrazi Boruta Popenka 6 veliko gradili, v velikih industrijskih pogonih izdelovali Janezu Drnov{ku v spomin 9 vse mogo~e, zbirali nakit ali se naslajali ob dobrih okusih `ivil in za~imb. Ob tem smo na veliko koristili naravne vire in dobrine ravno Pogovor z Ano Strelec Bombek, dobitnico oljenke Mestne ob~ine Ptuj 10 iz dr`av tretjega sveta. Danes imamo na na{em planetu narobe svet. Imamo en del, manj{i, kjer ljudje `ivijo v obilju, in drugi del, kjer nekateri ljudje `ivijo z dolarjem Enolog Bojan Kobal o novi vinski blagovni na teden. Ob tem bode v o~i dejstvo, da je ta bogatej{i del revnej{i z naravnimi znamki Pullus iz Ptujske kleti 11 potenciali kot tisti, ki je danes veliko manj razvit oziroma zaostal. April v Mestnem gledali{~u Ptuj 12 Zakaj je pri{lo do teh, na prvi pogled nelogi~nih razlik, je predmet obdelovanja Klavdij Tutta – Po poti mediteranskih znanosti in politike. Ena zadeva pa je gotova. Razlika je v znanju in neznanju. Pa ne metamorfoz … 2003–2007 13 bomo zdaj problematizirali izkori{~ene pristne ~love{ke gostoljubnosti, ki so jo Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee, pove~ini pokazali z odprtostjo do pri{lekov domorodci v Afriki, Indijanci na ameri{ki {tudenta na konservatoriju v Parizu, zaigrala na Ptuju 14 celini, Aborid`ini v Avstraliji, Indijci in {e kdo. Problemati~no je, da so narodi in Ob 100-letnici rojstva violinista, pedagoga dr`ave, ki so tako veliko prispevali z naravnimi viri in celo lastnim delom k bogate- in goslarja Maksimiljana Skalarja – II. del 15 mu `ivljenju zahodnjakov, danes v povsem podrejeni ekonomski vlogi. Madagaskar je eno najve~jih nahajali{~ dragih kamnov na svetu, hkrati pa ena od najrevnej{ih Nova knjiga o Ptuju 16 dr`av sploh. Zambija ima nahajali{~a bakra, ki so med najve~jimi na svetu, a je prav Praznovali pol stoletja obstoja, razvoja pri dnu lestvice razvitih. Najrevnej{e dr`ave imajo tudi najve~jo umrljivost otrok, in ustvarjanja O[ Ljudski vrt 17 najkraj{o povpre~no `ivljenjsko dobo, najve~ji odstotek oku`enih z virusom HIV in Predstavitev zbornika ob 50-letnici O[ Ljudski vrt 18 zelo malo ali ponekod sploh nobene mo`nosti za izobra`evanje. Marsikje niti za Katja Kro{el naredila najlep{i poro~ni {opek 19 osnovno. V predmestni ~etrti Musonda mesta Kitwe v Zambiji za osnovno izo- bra`evanje tiso~ otrok skrbi pet u~iteljev prostovoljcev. Tekmovanje v kuhanju za u~ence osnovnih {ol 19 Izobra`evanje za razvoj in mednarodno razvojno sodelovanje torej ni le moderna Dijaki Ekonomske {ole Ptuj v virtualni {oli fraza bogatih prebivalcev sveta. ^as je za sodelovanje. Edino to bo zdaj napredek. podjetni{tva 20 To pa lahko pomeni, da je potrebno nastopiti revolucionarno. Pa ne z oro`jem ali Od projekta na Balkanu se selimo v Azijo 21 metanjem jogurtov po parlamentih tehnolo{ko razvitih dr`av. ^estitajmo si za vse Leo nacionalna konvencija in Mediteranske uspehe, ki smo jih dosegli skozi industrijske in tehnolo{ke revolucije in spomnimo se delavnice 21 vseh izstrelitev raket in satelitov. Nobenega dvoma ni, da smo uspe{ni. Zdaj pa stopi- Mladi na Ptuju so enotni 21 mo naproti {ibkej{im. Potrebujejo nas tako kot mi njih. Zelo neprijetno se bomo po~utili, ~e bomo nekega dne ugotovili, da smo sami doma na tem planetu, da onih, Program Kavarne ptujskih {tudentov – april 22 ki so v~asih delali za nas, ni ve~ videti nikjer. Pre`iveti moramo vsi. Na sede`u OZN je v za~etku februarja zasedala Znanje je osnovna vrednota, ki jo je treba deliti. V dr`avah tretjega sveta bodo komisija za socialni razvoj 23 pre`iveli, ~e bodo imeli znanje. Tiso~letja stari kitajski rek, ki pravi, da je treba Pester program dela SPVCP MO Ptuj za obdobje la~nega nau~iti uloviti ribo in ne podariti, je vodilo. Kot dr`avljani dr`ave Zdru`ene 2008/09 24 Evrope smo lahko zadovoljni, ker je trenutno Evropska unija najve~ji donator na Dvajset let dru{tva upokojencev Perutnine Ptuj 25 svetu in daje najve~ v namene razvojnega izobra`evanja. Upam, da ne bo potrebno veliko besed za malo dejanj, ki so pomembna za ozave{~anje javnosti in oblasti, da Silva Razlag, dobitnica Bloudkove plakete 26 bo tudi Slovenija konkretno stopila na pot globalnega prijateljstva. Atletika: Uspehi v znamenju mladih in starih 27 [portno plezanje za zabavo in prijetno dru`enje 28 Dr`avno prvenstvo v judu za mlaj{e de~ke in deklice 28 Robert Kri`ani~ »Olgica« 13. sezono v projektu ŠKL 29 MISEL MESECA Makedonci imajo velik karnevalski potencial 31 Najbolj zanesljiva napoved, ki jo lahko damo o prihodnosti, je ta, da nas bo presenetila. Naslovnica: Leonard Iz proslave ob 50-letnici O[ Ljudski vrt Foto: Ale{ Šprah Ptuj~an po Sklepu o pro- Izdajatelj: Mestni svet Mestne ob~ine Ptuj. Naslov ured- Oblikovanje in tisk: Grafis, d. o. o., Ra~e, Po`eg 4, tel.: gramski zasnovi objavlja ni{tva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena 02/608-92-25, elektronska po{ta: [email protected]. ~lanke o delu ob~inskih TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, Dostava: Po{ta Slovenije.
Load more

Recommended publications
  • University of Maribor Faculty of Arts Department of Translation Studies
    University of Maribor Faculty of Arts Department of Translation Studies Comparison between the Two Character Play by Tennessee Williams and Its Translation Diploma Seminar Paper Mentor: Dr. Tomaž Onič Candidate: Sanja Selinšek Maribor, 2013 Sanja Selinšek: Comparison between the Two Character Play by Tennessee Williams and Its Translation Contents 1 Introduction ........................................................................................................................ 3 2 Translation of dramatic text ............................................................................................... 5 3 Translation shifts ............................................................................................................... 10 3.1 The Method of Kitty M. van Leuven-Zwart............................................................. 11 4 Life and work of Tennessee Williams ............................................................................ 14 4.1 The Two Character Play or Out Cry ........................................................................ 15 5 Translation shifts in The Two Character Play using K. M. van Leuven-Zwart’ smethod 18 5.1 The comparative model ............................................................................................ 18 5.2 Modulation ............................................................................................................... 20 5.2.1 Semantic modulation ........................................................................................ 21 5.2.2 Stylistic
    [Show full text]
  • DIALOGI 10/13 3 6 10 27 37 44 55 69 89 111 POGOVOR MARIBORSKA ALTERNATIVNA KULTURA UVOD – – – VODNIK UMMARY EMA EMA EMA Vili Ravnjak Ivan Loren~I~ Jo`E Kos Grabar Ml
    DIALOGI UVODNIK Andrej Fi{travec Alternativae? 3 TEMA – UVOD Meta Kordi{ 10/13 Osemdeseta: fragmenti, ustvarjalnost, déjà vu 6 TEMA – POGOVOR Meta Gabr{ek Prosenc: »Najve~ja pomanjkljivost tega mesta je strah pred elito.« 10 TEMA – MARIBORSKA ALTERNATIVNA KULTURA V OSEMDESETIH Tone Partlji~ Osemdeseta in pisateljska prijateljska peterica 27 Vili Ravnjak Dramski studio in alternativna gledali{ka gibanja v osemdesetih letih 20. stoletja v Mariboru 37 Ivan Loren~i~ Amfiteater II. gimnazije Maribor in II. gimnazija – kulturno sredi{~e Maribora v osemdesetih 44 Jo`e Kos Grabar ml. Alternativna scena v Mariboru in okolici v osemdesetih letih 20. stoletja 55 Rajko Mur{i~ V mestu naj ropota! 69 Meta Kordi{ Fragmenti vizualnih alternativnih praks osemdesetih let v Mariboru 89 SUMMARY 111 http://www.aristej.si/slo/dialogi/index.html http://www.eurozine.com/journals/dialogi.html DIALOGI 10/13 Andrej Fi{travec Alternativae? Najprej moram povedati, da si {e nisem ogledal razstave o fragmen- tih alternativnih praks osemdesetih v Umetnostni galeriji Maribor, ko za - ~en jam pisati te uvodne misli. Nato pa {e, da si nisem mislil, da je `e nasto- UVODNIK pil ~as za poglede na obdobje pred nekaj desetletji, ko se je na{a dru`be- nost in kultura gnetla v pri~akovanju sprememb, ki so se potem za~ele do- gajati s padcem Berlinskega zidu in v katerih moram sodelovati tudi sam. »Moja« osemdeseta se ~asovno za~nejo z vrnitvijo s {tudija sociologije v Ljubljani. V Maribor sem se vrnil s polno glavo idej, med katerimi je bila vodilna, da moram svojo `ivljenjsko pot povezati z `ivljenjem na zemlji.
    [Show full text]
  • 2019 2019 Umag
    MEÐUNARODNI FESTIVAL KOMORNOG TEATRA MEÐUNARODNI FESTIVAL KOMORNOG TEATRA FESTIVAL INTERNAZIONALE DEL TEATRO DA CAMERA FESTIVAL INTERNAZIONALE DEL TEATRO DA CAMERA INTERNATIONAL FESTIVAL OF THE CHAMBER THEATRE 20. INTERNATIONAL FESTIVAL OF THE CHAMBER THEATRE 20. JUBILARNI UMAG - UMAGO 2019 JUBILARNI UMAG - UMAGO 2019 20. ME? UNARODNI FESTIVAL KOMORNOG TEATRA ZLATNI LAV UMAG - LEONE D'ORO UMAGO JUBILARNO IZDANJE FESTIVALA ZLATNI LAV SREĆA JE (PRE) ŽIVJETI / LA FORTUNA STA NEL (SOPRA)VIVERE Od 24. do 28 .06.2019. 20th International Festival of Chamber Theatre Golden Lion Umag 20. Mednarodni Festival Komornega Gledališča Zlati Lev Umag 20° Festival Internazionale di sezione Teatro Leone d’Oro Umago Predstave festivala (scena kazališta) / The performances Festival (theater scene) Spettacoli(scena del teatro civico). SATI/ORE TEATAR/TEATRO PREDSTAVA/SPETTACOLO AUTOR I REDATELJ DAN AUTORE E REGISTA Simpozij: Doprinos Zlatnog lava u kazališnoj kulturi Republike Hrvatske Nedjelja 17:00 - 20:00 Simposio: Contributo del Leone d’oro nella cultura teatrale della Repubblica di Croazia GRADSKA Predavači / Docenti: Maja Gregl (Zagreb), Ivana Šojat (Osijek), Danilo Rošker (Maribor), Domenica VJEĆNICA Sunday UMAG Nataša Barbara Gračnar (Ljubljana), Rok Andres (Ljubljana), Jasna Jakovljević (Varaždin), 23.6. UMAGO Kostadinska Velkovska (Zagreb), Slobodan Jokić / Dan Oki (Split), Vera Pavičić (Buje), Marianna Jelicich Buić (Buje), Iazslanici Grada Umaga i Istarske županije 17:00 - 20:00 Simpozij: Doprinos Zlatnog lava u kazališnoj kulturi Republike Hrvatske - drugi dan Simposio: Contributo del Leone d’oro nella cultura teatrale della Repubblica di Croazia - secondo giorno *Ceremonijal svečanog otvaranja festivala u gradskoj palači / Cerimonia d'apertura solenne del festival sulla scena del teatro 20:00 Voditeljica programa: Nela Kocsis, glumica, specijalna gošća: Olga Kaminska, sporanistica Kiev, Rijeka Ponedjeljak Lunedì 20:45 OTVARANJE IZLOŽBE «DRUG A ČIJI» SLIKARSKE RADIONICE ZA DJECU S TUR Monday UMAG UDRUGE PRUŽAM TI RUKU (PRIZEMNI MULTIMEDIJALNI PROSTOR POU) 24.6.
    [Show full text]
  • 11. Međunarodni Festival Malih Scena U Rijeci, 3. - 9
    ŽELJKA TURČINOVIĆ 11. međunarodni festival malih scena u Rijeci, 3. - 9. svibnja 2004 Međunarodni festival malih scena u Rijeci po svemu AMERIKA KAO ILUZIJA SRETNOG ŽIVOTA sudeći uspješno je zakoračio u svoje drugo desetljeće Nije slučajno da su tri predstave na festivalu nasta­ postojanja, posebno zahvaljujući agilnom, suvremenim le na američkim tekstovima (Naš grad Thortona Wilde­ kazališnim tendencijama otvorenom umjetničkom direk­ ra, Debeli muškarci u suknjicama Nickyja Silvera, Balti- toru Nenadu Šegviću, profilirajući se kao festival jake morski valcer Paule Vogel) dok jedna, ona Biljane Srblja­ koncepcije koji ustrajno njeguje kreativnu konfrontaciju nović, Amerika, drugi dio, govori o nestalnosti i krhosti domaćeg i stranog kazališta otkad je postao i međuna­ “američkog sna” viđenog očima jedne neamerikanke. rodni ( 2001.). Mogućnost izravne usporedbe hrvatsko­ Tako “priča s istočne strane” spontano postaje priča sa ga kazališta sa svjetskim, u ovogodišnjem slučaju istoč­ zapadne strane, spisateljski i redateljski reinterpretira- noeuropskim, dragocjena je i potrebna prigoda za do­ na kroz kritički diskurs onih koji žive američki način živo­ maće kazalište koje nakon stvaranja samostalne države ta ili onih kojima je on umjetničko-kreativna preokupa­ pati od klaustrofobičnosti, samodopadnosti i samoza- cija i/ili provokacija. Amerika kao tema ili provokacija u dovoljenja. Na tom putu kontekstualizacije našega ka­ istočnoeuropskoj selekciji ide amplitudinalno od pano­ zališta u europsku kazališnu produkciju prvi je krenuo ramske slike života u provincijskom američkom gradiću upravo festival malih scena i kao takav ostao autohton poč 20. st. kod W. Thortona preko bizarne studije o ras­ i jedinstven na hrvatskoj festivalskoj mapi. padu obitelji kod N. Silvera i klaustrofobičnog mikrosvi- Novi izbornik ovogodišnjeg festivala, Hrvoje Ivanko­ jeta jedne bolničke sobe u Baltimoreu kod Paule Vogel vić, definira koncepciju festivala povezujući je s petnae­ do okrutne i otuđene slike Amerike kako je vidi B.
    [Show full text]
  • Austria Kultur International Jahrbuch Der Österreichischen Auslandskultur 2015
    Austria Kultur International Jahrbuch der Österreichischen Auslandskultur 2015 Austria Kultur International Jahrbuch der Österreichischen Auslandskultur 2015 Austria Kultur International Jahrbuch der Österreichischen Auslandskultur 2015 Svenja Deininger, Untitled, Öl auf Leinwand, 53 x 43 cm, 2015 Inhalt Die Auslandskultur – Grundlage für gute internationale Beziehungen Sebastian Kurz, Bundesminister für Europa, Integration und Äußeres 13 Die Auslandskultur 2015 – Im kulturellen Dialog aufeinander zugehen Teresa Indjein, Leiterin der Kulturpolitischen Sektion im BMEIA 15 Europäische Kulturdiplomatie. Chancen und Herausforderungen Martin Rauchbauer, Abteilung für multilaterale Kulturpolitik im BMEIA 19 Vier Jahre Einsatz für Menschrechte, Bildung und Schutz des Welterbes: Österreichs Mitgliedschaft im UNESCO-Exekutivrat 2011–2015. Ein Resümee Harald Stranzl, Botschafter an der Ständigen Vertretung Österreichs bei der UNESCO in Paris 23 KULTURELLE NACHBARSCHAFT Nähe, die gepflegt werden muss – Kulturarbeit in Tschechien Natascha Grilj, Direktorin des Österreichischen Kulturforums Prag 29 Kulturjahr Österreich – Serbien 2015 Nicolaus Keller, Direktor des Österreichischen Kulturforums Belgrad 33 60 Jahre Zagreb, 50 Jahre Warschau – Erfolgreiche Jahrzehnte der Auslandskulturarbeit in der Nachbarschaft Georg-Christian Lack, Direktor des Österreichischen Kulturforums Zagreb Martin Meisel, Direktor des Österreichischen Kulturforums Warschau 37 SPRACHE, WISSENSCHAFT UND BILDUNG Das Österreich Institut: Sprache als Kulturgut Katharina Körner, Geschäftsführerin
    [Show full text]
  • Vsebinsko Poročilo Festivala Maribor 2011
    FESTIVAL MARIBOR 2011 ZAKLJUČNO VSEBINSKO POROČILO IN EVALVACIJA Oktober 2011 FESTIVAL MARIBOR 2011 – ZAKLJUČNO VSEBINSKO POROČILO IN EVALVACIJA VLOGA IN POMEN FESTIVALA MARIBOR Festival Maribor gradi na dolgoročnem vplivu, trajnostnem razvoju in multiplikativnem učinku v smislu spodbujanja kulturnega turizma. Umetniški koncept festivala sledi usmeritvi k medkulturnemu dialogu, sodelovanju z državami v okviru EU, s tretjimi državami in k transnacionalni mobilnosti umetnikov; z vrhunsko izvedbo klasične orkestrske, vokalne in komorne glasbe gradi festival obenem emocionalni stik s publiko, posebej z mladimi. Festival Maribor 2011, Projekt Nit časa Kot umetniški vodja podpisuje Festival Maribor v letih 2008 – 2012 Richard Tognetti. Festival Maribor 2011, umetniški vodja Richard Tognetti Osnovna programska vodila Festivala Maribor so: - Specifična, prepoznavna in za festival značilna, samosvoja programska ponudba - Visoko kakovostna in reprezentativna izvedba - Razvijanje festivalu lastne identitete, vzdušja in unikatnosti 1 Festival Maribor nadgrajuje 50 letno tradicijo prirejanja festivala komorne glasbe v Mariboru. Modrost in izkušnje uveljavljenih prednikov Festivala Maribor - Festivala baročne glasbe in Glasbenega septembra so si podale roko z novim in prinesle prepletanje in medsebojno oplajanje različnih kultur, tradicij, umetniških izrazov in dosežkov. Obenem se festival ponaša s svojevrstnim, v Sloveniji edinstvenim načinom organiziranja. Festival namreč ne vabi zasedb z že pripravljenimi koncertnimi programi, temveč posamezne vrhunske
    [Show full text]
  • Hrvatski Kazališni Godišnjak
    Uvodnik Hrvatski kazališni godišnjak Poštovani čitatelji, glumačkih nagrada, sjećanja na Zlatka Crnkovića, Antu Čedu Martinića, Časopis Hrvatsko glumište postao je de facto hrvatski kazališni Vladu Vukmirovića, Nedu Bajsić, godišnjak. Nakon 2011., i 2012. godine morali smo u jednom Franju Štefulja i Zdenku Anušić Poje, četverobroju objediniti sva kazališna događanja. Dotacije su pjesme Arsena Dedića, kolumna o nam smanjene, a slijedom stoga smanjen je i broj stranica, ali statusu samostalnih umjetnika članova smo ipak uspjeli sačuvati koncepciju časopisa i objaviti ga pred HDDU-a, pregled mjuzikala i opera Božić 2012., uz pomoć sredstava Ministarstva kulture, HDDU- objavljenih na CD-ima, popis svih ovih sredstava iz HUZIP-ova Fonda za poticanje umjetničkog premijera hrvatskih profesionalnih stvaralaštva i kulturne raznolikosti te sredstava Gradskog ureda kazališta i kazališnih grupa te dramski za obrazovanje, kulturu i sport Grada Zagreba. programi i nagrade hrvatskih kazališnih Treba pritom spomenuti da je tradicija kazališnih godišnjaka u festivala. Zagrebu starija od one kazališnih časopisa: pretpostavlja se da je Naslovnica ovog izdanja pripala je prvi kazališni godišnjak s podacima o kazališnom životu Zagreba predstavi Mrzim istinu Olivera Frljića u produkciji Teatra &TD, u 1784. tiskao Ignatz Bartsch, vođa njemačke družine koja je te koja je nakon prošlogodišnje pobjede na Nagradi hrvatskog godine nastupala u Zagrebu, a od 1833., kada u Zagrebu izlazi glumišta i Gavellinim večerima ove godine pobijedila na Festivalu Theater-Almanach, pojava kazališnih godišnjaka postaje gotovo glumca i Marulićevim danima, a treba spomenuti i niz nagrada redovita. Prvi kazališni časopis, Agramer Theater Journal, tiskan je publike i žirija na inozemnim festivalima u Wiesbadenu, Zenici, 1815., a izdavač i urednik bio mu je Bečanin Andreas Joseph von Banjoj Luci, beogradskom BITEF-u i sarajevskom MESS-u.
    [Show full text]
  • NAFTA Ili MATRICA ZNANJA — OIL Or the MATRIX of KNOWLEDGES
    NAFTA ili MATRICA ZNANJA — OIL or THE MATRIXAna Catarina Vieira / Ângelo Madureira NAFTA ili MATRICA ZNANJA — OF OIL or THE MATRIX OF KNOWLEDGES KNOWL- EDGES koncept, istraživanje jezika, umjetničke smjernice i dramaturgija / concept, language research, artistic direction and dramaturgy Ângelo Madureira, Ana Catarina Vieira svjetla / lights Juliana Augusta Vieira Saša Fistrić kostimi / costumes Jasna Bajlo glazba i zvuk / music and sounds Josip Maršić Zoran Medved izvođači / performers Jorge Correa Bethencourt Vladimir Ježić Marko Kalc Tanja Kalčić Martina Rukavina Nives Soldičić tehničke smjernice / technical direction Saša Fistrić ideja projekta / project idea Zvonimir Dobrović Velid Đekić Davor Mišković art direktor / art director André von Ah photos Darko Vaupotić produkcija Rijeka / production Rijeka Ivana Katić produkcija Zagreb / production Zagreb Adriana Dobrović produkcija / production Perforacije Drugo More Kao dio festivala Perforacije 2011., Nafta je prva međunarodna produkcija značajnih brazilskih koreografa Ângela Madureire i Ane Catarine Vieire sa šest hrvatskih umjetnika. U Nafti se dio njene koreografije stvara tijekom izvedbe kada dramaturgija crta kreativni proces, a pitanja se bave situacijama koje uključuju univerzalnu problematiku koja se vrti oko pitanja ‘preživljavanje’. Tema nafte se koristi kao metaforički prijedlog u kontekstu koji obuhvaća ekonomsku, socijalnu i političku situaciju ljudskog preživljavanja. Bilo u Hrvatskoj, u Brazilu ili na svijetu, situacije su slične i teže istom cilju. Ângelo i Ana Catarina
    [Show full text]
  • Bachelor of Arts) Iz Oblikovanja Svetlobe Na Bavarski Gledališki Akademiji V Münchnu (ZR Nemčija
    doc. David Orešič, magister scenskega oblikovanja Koseskega ulica 20, 2000 Maribor, Slovenija, T: 040 229 224, E: [email protected], W: www.davidoresic.com Rojen 1960 v Mariboru, Slovenija. Leta 2004 diplomiral (Bachelor of Arts) iz oblikovanja svetlobe na Bavarski gledališki akademiji v Münchnu (ZR Nemčija). V sezoni 2014/2015 bil vodja scenske osvetljave v MGL. Leta 2015 (oktobra) magistriral iz scenskega oblikovanja na UL AGRFT Ljubljana. Leta 2017 docent na UL AGRFT za predmet Oblikovanje svetlobe. Doslej sem sodeloval v številnih slovenskih, tako institucionalnih kot neinstitucionalnih gledališčih in ustanovah, pa tudi na Hrvaškem, Črni gori ter v Avstriji in Nemčiji. Dejaven na vseh področjih vizualizacij uprizoritvenega konteksta: svetloba, video, scenografija, tehnična produkcija, event, teater v teatru,... Oblikovanje svetlobe, svetlobna mizanscena, svetlobna podoba, mentor 2018 Ivan Cankar - Boštjan Gorenc Pižama-MOJ LAJF - r. Sebastijan Horvat-Lutkovno gledališče Maribor 2018 Ivan Cankar-HLAPEC JERNEJ IN NJEGOVA PRAVICA - r. Žiga Divjak-Cankarjev dom Ljubljana 2018 Milan Jesih-SREBRNO REBRO - r. Luka Marcen-produkcija GLR, DI in DSU študentov AGRFT 2018 Milan Jesih-DVOJE SVA IN HKRATI ENO - r. Manca Kok-produkcija GLR, DI in DSU študentov AGRFT 2018 Roland Schimmelpfennig-IDOMENEJ - r. Jan Krmelj-produkcija GLR, DI in DSU študentov AGRFT, v MGL 2018 Kolektiv Nove pošte- = 6 = - r. Žiga Divjak - Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, MASKA Ljubljana 2018 MOM-PODELITEV GLAZARJEVIH NAGRAD - r. Tatjana Peršuh, Občina Maribor, LG Maribor 2018 HANS CHRISTIAN ANDERSEN-SNEŽNA KRALJICA - r. Tin Grabnar-Lutkovno gledališče Maribo 2017 Nina Ivanišin, Minca Lorenci, Tatjana Peršuh, Barbara Jamšek-20 let delovanja Gledališke šole Prve gimnazije Maribor - r. Tatjana Peršuh, PGMB, SNG Maribor 2017 Zala Ana Štiglic, Sara Dirnbek-LJUBEZNIČENJA - Produkcija magistrskega programa, UL AGRFT, FBS 2017 2017 Mojca Kasjak-PREBUJANJE SPEČEGA VELIKANA - r.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Sabina Hren Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo GLEDALIŠKA DEJAVNOST NA PTUJU Mentor: Kandidatka: izr. prof. dr. Bernard Rajh Sabina Hren Maribor, 2010 Lektorica: Darja Plajnšek, prof. slo. j. Prevajalka: Ksenija Kozar, dipl. prof. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju dr. Bernardu Rajhu za nasvete, usmeritve in strokovno pomo č pri pisanju diplomskega dela. Hvala tudi mojim najbližjim, še posebej staršema in Iztoku, ki so mi v času študija stali ob strani, mi nudili podporo in me vzpodbujali. IZJAVA Podpisani-a Sabina Hren rojen-a 12. 10. 1983 študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer slovenski jezik s književnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Gledališka dejavnost na Ptuju pri mentorju-ici izr. prof. dr. Bernardu Rajhu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. __________________________________ (podpis študenta-ke) Kraj, Maribor Datum, 24. 10. 2010 POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Gledališka dejavnost na Ptuju je predstavljen razvoj ptujskega gledališkega življenja in steber njegovega delovanja vse od za četkov gledališke dejavnosti na Ptuju pa do današnjih dni. Opisani so za četki gledališke dejavnost na Ptuju, ko je bilo gledališ če v nemških rokah, gledališka dejavnost v Narodni čitalnici in Dramati čnem društvu, poklicno gledališ če in njegova opustitev, prikazano je nadaljevanje ljubiteljskega gledališ čnega dela in ponovna oživitev profesionalnega gledališ ča. Predstavljeni so vsi pomembnejši gledališki ustvarjalci, ki so delovali na Ptuju. Ob tem je predstavljena bogata festivalska dejavnost ptujskega gledališ ča.
    [Show full text]
  • Od Replike Povijesne Odjeće Do Kostima
    UREDILA Katarina Nina Od replike Simončič povijesne odjeće do kostima Manualia Universitatis studiorum Zagrabiensis / Udžbenici Sveučilišta u Zagrebu Na naslovnici interpretacija povijesnog macaroni stila, rad studentice Ines Zrnc Gregorina, akademska godina 2018./2019. Autor fotografije© Petar Varat. od replike povijesne odjeće do kostima UREDILA Katarina Nina Od replike Simončič povijesne odjeće do kostima Manualia Universitatis studiorum Zagrabiensis / Udžbenici Sveučilišta u Zagrebu sadržaj 6 Predgovor 8 Bilješke o autorima poglavlja 12 katarina nina simončič Izvori za rekonstrukciju povijesne odjeće—od prvih publikacija do danas 42 alica mihalić Principi i praktične implikacije rekonstrukcije povijesnih odjevnih artafakata u muzejskom okruženju 62 katarina nina simončič i irena šabarić „Rekonstrukcija“ (interpretacija) te realizacija povijesnih odjevnih formi na temelju sadržaj portreta, artefakta i fotografije 96 barbara bourek Filmska kostimografija 122 saša došen Kazališna kostimografija 144 lucija prstec smolčec Narodna nošnja u kostimografiji 156 duje kodžoman Implementacija inovativnosti u suvremenoj modnoj i kostimografskoj praksi 182 Literatura PREDGOVOR predgovor E-udžbenik Od replike povijesne odjeće do kostima namijenjen je PREDGOVOR studentima diplomskog studija tekstilnog i modnog dizajna, smjera kostimografije na Tekstilno-tehnološkom fakultetu Sveučilišta u Zagrebu. Njime je pokriven dio nastavnog sadržaja obveznih kolegija u 2. i 3. semestru—Povijest odijevanja II i Povijest odijevanja III. Nave- deni kolegiji pružaju
    [Show full text]
  • 5349 Marjeta Ciglenečki Ptuj Filozofska Fakulteta V Mariboru
    5349 Marjeta Ciglenečki Ptuj Filozofska fakulteta v Mariboru 5348 Ivana Ljubljana 5347 Bogdana Herman Ljubljana 5346 Mateja Seliškar Kenda Ljubljana 5345 Nejc Sukljan Koper 5344 Domen Pal Ljubljana 5343 Marta Navaridas San Sebastian 5342 Helena Maček Reka 28 a 3270 Laško 5341 Tina Zucko Kamnik 5340 Nika Pungartnik Kranj 5339 Primož Mušič Ljubljana 5338 Aiva Yamac Germany, Leipzig 5337 Anna Bálint Budapest 5336 Helena M. Kolka Ljubljana neodvisna umetnica 5335 Dragana Nikolid Belgrade, Serbia Tredi Trg 5334 Tjaša Lenarčič Ljubljana 5333 Bozidar Kemperle New York 5332 janez vidrih ljubljana 5331 katinka marac amsterdam 101cats 5330 Jasmina Behric Ljubljana 5329 Vojka Jelen Koper 5328 Silke Bake Berlin / Germany 5327 NATAŠA MANDELJ SI-1000 LJUBLJANA 5326 nina hocevar postojna pantea 5325 Irena Medvešek Zagorje Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi 5324 Helena Turk Ljubljana 5323 Andrea Švab Celje 5322 Ana Trebežnik Ljubljana 5321 Michal Rynia Sempeter pri Gorici M&N Dance Company 5320 Lana Godina Ljubljana 5319 Dragica Čadež Lapajne Ljubljana 5318 II. Mednarodni trienale keramike UNICUMLjubljana 2012 II. Mednarodni trienale keramike UNICUM 2012 5317 Alma Rogina Ljubljana Društvo Matafir 5316 Iva Kristl Brunec Ljubljana 5315 ZDSLU Ljubljana ZDSLU 5314 peter bednar šempater pri gorici 5313 Miha Smrekar Grosuplje 5312 suzana gračnar Žalec KD Ponikva-FS Ponikva pri Žalcu 5311 Irena Kosmač Radovljica 5310 Zarja Ražman Izola 5309 Frank Max Müller Hamburg Performance Studies 5308 Tomislav Pokrajčid Zagreb KONTEJNER 5307 Eva Podlogar Boštanj 5306 Iva Iva Skopje, Macedonia Theatra 5305 Maša Pavlič Novo mesto 5304 Aleksandra Adamovid Koper 5303 Jernej Kralj Brezje 92, 1290 Grosuplje 5302 lilia mestre Brussels performinf artist / bains connective artistic director 5301 Daniel Kodrič Pesnica pri MB 5300 Mina Mendragič Nova Gorica 5299 Maja Škerbot Berlin in Ptuj 5298 Rosanna R.
    [Show full text]