V Ptujskem Medijskem Prostoru Je Za`Ivela Nova Radijska Postaja Grom Intervju Z Magistrom Politologije Janezom Mercom, I Vodjem Urada Župana in Splošnih Zadev

28.28. mmarecarec 22008008 MedijMedij MMestneestne oob~ineb~ine PPtuj,tuj, lletoeto XXIV,IV, številkatevilka 3,3, ISSNISSN 1318-85501318-8550 Su{ecSu{ec cenacena 00,42,42 €, po{tninapo{tnina pla~anapla~ana ppriri ppo{tio{ti 22250250 PPTUJTUJ

V ptujskem medijskem prostoru je za`ivela nova radijska postaja Grom Intervju z magistrom politologije Janezom Mercom, I vodjem Urada župana in splošnih zadev

Pogovor z Ano Strelec Bombek, dobitnico oljenke I Mestne ob~ine Ptuj

Praznovali pol stoletja obstoja, razvoja I in ustvarjanja OŠ Ljudski vrt

Silva Razlag, dobitnica I Bloudkove plakete

Spomladansko ~iš~enje I okolja bo jutri, 29. marca 28. MAREC / SU[EC 2008 AKTUALNO

V ptujskem medijskem prostoru je za`ivela nova radijska postaja Grom Radio Grom na frekvenci 92,3 MHz je prvi~ ’zagrmel’ 14. marca ob 12. uri

odjetje Glasnik, d. o. o., s sede`em v Krempljevi ulici 4 na Ptuju, se ukvarja z radijsko dejavnostjo Pin novost je radijska postaja Grom, ki jo lahko poslu{ate na 92,3 MHz. Gromovi radijski valovi so sli{ni po celotnem Ptujskem in Dravskem polju, na obronkih halo{kih gri~ev in Slovenskih goric vse do Maribora in obronkov Pohorja. Sli{i ga lahko okrog 150.000 poslu{alcev. Radijski program poteka 24 ur, od tega v `ivo oddajajo med 5. in 22. uro.

Mateja Toma{i~ Foto: ^rtomir Goznik

@upan MO Ptuj v radijskem studiu na dan otvoritve.

da ustvarjalna radijska ekipa. novi radijci. Ob slovesnem Radio Grom je odprl pet novih odprtju radia jim je pred delovnih mest, skupaj pa ima vhodom »pometla« îstilka zaenkrat kar okrog 25 sode- Marija, ki jo je v istoimenski lavcev. Pripravljajo aktualen monokomediji zaigrala Katja informativni program z doma~i- Marke` v okviru KPD Stane mi in mednarodnimi temami ter Petrovi~ Hajdina. Zgovorne in pester radijski program, bogat radovedne, kot bodo tudi tudi z glasbeno vsebino. Posto- Gromovi novinarji in moderator- poma pa bodo dodajali tudi nove ji, pa so bile klepetulje v Simboli~no sta prostore radia Grom odprla direktor Andrej Mrgole in odlomku predstave KD Videm odgovorni urednik Rado [krjanec. oddaje in rubrike, pri katerih bodo v prednosti lokalne vsebine. Babja kmetija. Seveda so prireditev v ìvo è lahko sprem- Frekvenco so dobili Mlada in ustvarjalna ljali tudi poslu{alci pred radij- novembra lani ekipa Za~eli z glasbo in skimi sprejemniki. Nov ptujski Ideja o nastanku novega radija Program radia Grom pod smehom radio pa lahko poslu{ate tudi se je porodila leta 2002 in veliko okriljem odgovornega urednika Nad Ptujem je tisti petek preko svetovnega spleta na je bilo potrebno postoriti, preden Rada [krjanca pripravlja mla- »grmelo«, kot so napovedali naslovu www.radiogrom.si. so novembra lani dobili frekvenco. S tem je bilo potrjeno, da radio Grom bo. »Mestu in okolici èlimo dati novo energijo, nove spodbude in nove na~rte. @elimo aktivno sodelovati pri è obstoje~ih projektih in ustvarjati nove ter skupaj z vami ponuditi prebi- valcem Ptuja in okolice {e ve~ druàbnih dogodkov za vse generacije. @elimo razgibati staro mestno jedro, hkrati pa opozarja- ti na probleme okolja, v katerem ìvimo in {ir{e. Obve{~ati vas èlimo o vseh pomembnih in tudi manj pomembnih dogodkih ter vas varno pripeljati v slu`bo mimo vseh zastojev in radarskih kontrol,« je na slavnostni otvoritvi dejal direktor radia Grom Radijska ekipa z novinarko Tatjano Mohorko in odgovornim urednikom Radom [krjancem (na odru) bo Andrej Mrgole. ustvarjala pester radijski program.

2 UVODNIK 28. MAREC / SU[EC 2008

Pomagajmo jim, da bodo lahko oni SPREHOD PO VSEBINI pomagali nam Razmi{ljanja magistra politologije Janeza Merca, vodje Urada ùpana in splo{nih zadev 4 Naj bo globalno, lokalno ali na mikro ravni, med Obvestilo o javnem razpisu za sofinanciranje dvema ~lovekoma – velja enako: nih~e ni toliko supe- programov, projektov in prireditev 5 rioren, da bi lahko ìvel, pravzaprav preìvel, sam. Pa Zaklju~na konferenca projekta ADHOC ostanimo za zdaj bolj osredoto~eni na globalne zveze v Jelenii Góri na Poljskem 5 med ljudmi. V zadnjih stoletjih se je predvsem tako imenovani zahodni del sveta razvijal precej intenzivno, Spomladansko ~i{~enje okolja bo jutri, 29. marca 6 nasploh veliko hitreje kot cela Afrika, velik del Azije in Spremembe ustanovitvenih odlokov zavodov {e kje. Razvijali smo se tudi, ja, govoriti moramo v prvi in vi{ja cena pare in tople vode 6 osebi, na ra~un tega, da smo v na{em delu sveta na Obrazi Boruta Popenka 6 veliko gradili, v velikih industrijskih pogonih izdelovali Janezu Drnov{ku v spomin 9 vse mogo~e, zbirali nakit ali se naslajali ob dobrih okusih ìvil in za~imb. Ob tem smo na veliko koristili naravne vire in dobrine ravno Pogovor z Ano Strelec Bombek, dobitnico oljenke Mestne ob~ine Ptuj 10 iz dràv tretjega sveta. Danes imamo na na{em planetu narobe svet. Imamo en del, manj{i, kjer ljudje ìvijo v obilju, in drugi del, kjer nekateri ljudje ìvijo z dolarjem Enolog Bojan Kobal o novi vinski blagovni na teden. Ob tem bode v o~i dejstvo, da je ta bogatej{i del revnej{i z naravnimi znamki Pullus iz Ptujske kleti 11 potenciali kot tisti, ki je danes veliko manj razvit oziroma zaostal. April v Mestnem gledali{~u Ptuj 12 Zakaj je pri{lo do teh, na prvi pogled nelogi~nih razlik, je predmet obdelovanja Klavdij Tutta – Po poti mediteranskih znanosti in politike. Ena zadeva pa je gotova. Razlika je v znanju in neznanju. Pa ne metamorfoz … 2003–2007 13 bomo zdaj problematizirali izkori{~ene pristne ~love{ke gostoljubnosti, ki so jo Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee, pove~ini pokazali z odprtostjo do pri{lekov domorodci v Afriki, Indijanci na ameri{ki {tudenta na konservatoriju v Parizu, zaigrala na Ptuju 14 celini, Aboridìni v Avstraliji, Indijci in {e kdo. Problemati~no je, da so narodi in Ob 100-letnici rojstva violinista, pedagoga dràve, ki so tako veliko prispevali z naravnimi viri in celo lastnim delom k bogate- in goslarja Maksimiljana Skalarja – II. del 15 mu ìvljenju zahodnjakov, danes v povsem podrejeni ekonomski vlogi. Madagaskar je eno najve~jih nahajali{~ dragih kamnov na svetu, hkrati pa ena od najrevnej{ih Nova knjiga o Ptuju 16 dràv sploh. Zambija ima nahajali{~a bakra, ki so med najve~jimi na svetu, a je prav Praznovali pol stoletja obstoja, razvoja pri dnu lestvice razvitih. Najrevnej{e dràve imajo tudi najve~jo umrljivost otrok, in ustvarjanja O[ Ljudski vrt 17 najkraj{o povpre~no ìvljenjsko dobo, najve~ji odstotek okuènih z virusom HIV in Predstavitev zbornika ob 50-letnici O[ Ljudski vrt 18 zelo malo ali ponekod sploh nobene mo`nosti za izobraèvanje. Marsikje niti za Katja Kro{el naredila najlep{i poro~ni {opek 19 osnovno. V predmestni ~etrti Musonda mesta Kitwe v Zambiji za osnovno izo- braèvanje tiso~ otrok skrbi pet u~iteljev prostovoljcev. Tekmovanje v kuhanju za u~ence osnovnih {ol 19 Izobraèvanje za razvoj in mednarodno razvojno sodelovanje torej ni le moderna Dijaki Ekonomske {ole Ptuj v virtualni {oli fraza bogatih prebivalcev sveta. âs je za sodelovanje. Edino to bo zdaj napredek. podjetni{tva 20 To pa lahko pomeni, da je potrebno nastopiti revolucionarno. Pa ne z oro`jem ali Od projekta na Balkanu se selimo v Azijo 21 metanjem jogurtov po parlamentih tehnolo{ko razvitih dràv. êstitajmo si za vse Leo nacionalna konvencija in Mediteranske uspehe, ki smo jih dosegli skozi industrijske in tehnolo{ke revolucije in spomnimo se delavnice 21 vseh izstrelitev raket in satelitov. Nobenega dvoma ni, da smo uspe{ni. Zdaj pa stopi- Mladi na Ptuju so enotni 21 mo naproti {ibkej{im. Potrebujejo nas tako kot mi njih. Zelo neprijetno se bomo po~utili, ~e bomo nekega dne ugotovili, da smo sami doma na tem planetu, da onih, Program Kavarne ptujskih {tudentov – april 22 ki so v~asih delali za nas, ni ve~ videti nikjer. Preìveti moramo vsi. Na sedeù OZN je v za~etku februarja zasedala Znanje je osnovna vrednota, ki jo je treba deliti. V dràvah tretjega sveta bodo komisija za socialni razvoj 23 preìveli, ~e bodo imeli znanje. Tiso~letja stari kitajski rek, ki pravi, da je treba Pester program dela SPVCP MO Ptuj za obdobje la~nega nau~iti uloviti ribo in ne podariti, je vodilo. Kot dràvljani dràve Zdruène 2008/09 24 Evrope smo lahko zadovoljni, ker je trenutno Evropska unija najve~ji donator na Dvajset let dru{tva upokojencev Perutnine Ptuj 25 svetu in daje najve~ v namene razvojnega izobraèvanja. Upam, da ne bo potrebno veliko besed za malo dejanj, ki so pomembna za ozave{~anje javnosti in oblasti, da Silva Razlag, dobitnica Bloudkove plakete 26 bo tudi Slovenija konkretno stopila na pot globalnega prijateljstva. Atletika: Uspehi v znamenju mladih in starih 27 [portno plezanje za zabavo in prijetno druènje 28 Dràvno prvenstvo v judu za mlaj{e de~ke in deklice 28 Robert Kriàni~ »Olgica« 13. sezono v projektu ŠKL 29 MISEL MESECA Makedonci imajo velik karnevalski potencial 31 Najbolj zanesljiva napoved, ki jo lahko damo o prihodnosti, je ta, da nas bo presenetila. Naslovnica: Leonard Iz proslave ob 50-letnici O[ Ljudski vrt Foto: Ale{ Šprah Ptuj~an po Sklepu o pro- Izdajatelj: Mestni svet Mestne ob~ine Ptuj. Naslov ured- Oblikovanje in tisk: Grafis, d. o. o., Ra~e, Poèg 4, tel.: gramski zasnovi objavlja ni{tva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena 02/608-92-25, elektronska po{ta: [email protected]. ~lanke o delu ob~inskih TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, Dostava: Po{ta Slovenije. organov, ob~inskega urada in elektronska po{ta: [email protected]. Uredni{tvo: Vasja Ogla{evanje: Agencija LOTOS, d. o. o., Marketin{ko- svetov ~etrtnih skupnosti, o Strelec - LDS, Metka Jure{i~ - SDS, Darja Galun - SLS, medijski center, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elek- delovanju politi~nih strank, informacije in komentarje o doga- Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana tronska po{ta: [email protected]. janjih in rezultatih poslovanja na podro~ju gospodarstva in Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, dru`benih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglas- Ivan Jurkovi~ - N.Si Nova Slovenija. Tajnica uredni{tva: Na podlagi zakona o DDV sodi Ptuj~an med proizvode, za na in propagandna sporo~ila. Medij brezpla~no prejemajo Darinka Vodopivec. Uredni{tvo si pridrùje pravico katere se obra~unava DDV po stopnji 8,5 %. gospodinjstva Mestne ob~ine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov. kraj{anja prispevkov in spremembe naslovov.

3 28. MAREC / SU[EC 2008 IZ MESTNE HI[E

”Nova organizacija ni samo izziv, ki ga moramo opraviti, ampak pri vsakem delu tudi prese~i” Razmi{ljanja magistra politologije Janeza Merca, vodja Urada `upana in splo{nih zadev

okrat predstavljamo Urad ùpana in splo{nih podro~ja povezano s potrebo po odgovorne mestnemu svetu ali zadev, najve~ji oddelek na Mestni ob~ini Ptuj. Vodi {irokem strokovnem obvladanju ùpanu. Kako jih nadzirate in Tga mag. Janez Merc. Na oddelku vodijo vrsto delovnih nalog kot tudi po usmerjate? dejavnosti in je po {tevilu zaposlenih tudi najve~ji. dobrem usklajevanju ~asa, ki ga Iz vpra{anja izhaja, da je Vodja oddelka v nadaljevanju predstavlja podro~ja, ki je glede na obseg in raznolikost potreben dodaten napor za jih pokrivajo, aktualne projekte in vodenje ter njegov podro~ja vedno premalo. uspe{no vodenje in usmerjanje pogled na reorganizacijo. dejavnosti, ki pa se med seboj Koliko uslu`bencev je na Staša Cafuta tudi prepletajo. Vsekakor zaradi Pogovarjala se je: oddelku? Kak{na je njihova velikega obsega dela in podro~ij strokovna usposobljenost? Foto: Staša Cafuta prihaja do zmanj{anja nepo- Dvaindvajset delavcev je za- sredne in poglobljene seznan- javnostmi in mednarodno poslenih za nedolo~en ~as, {est jenosti, vendar je z dodatno orga- sodelovanje, strokovne in pa za dolo~en ~as; preko javnih nizacijo potrebno oblikovati si- administrativne naloge za del, pripravniki … Profili kadrov stem zelo natan~nega informiran- mestni svet, lokalna samo- so po stopnji kot tudi po ja; potrebno je ve~ operativnih uprava in ~etrtne skupno- podro~jih zelo razli~ni. Imamo sestankov in drugih aktivnosti, sti, tehni~na slu`ba, spre- kadre od VI. do VIII. stopnje medtem ko so tedenski oddel~ni jemna pisarna in infor- izobrazbe razli~nih strokovnih kolegiji namenjeni zgolj informi- matika. Za podrobno pred- profilov (pravniki, sociologi, ranju. Pri delu pa postajajo stavitev vsakega od omen- ekonomisti, ekonomski tehniki, pomembne tudi notranje oblike jenih podro~ij bi porabili gimnazijci, prometniki, ra~unal- elektronskega komuniciranja. kar precej prostora, kar ni~arji, poslovni sekretarji, poli- Izhajam iz dejstva, da mora biti dokazuje, da je delovno tologi ...), s tem da je uprava vsaka dejavnost samostojna in podro~je raznoliko in zelo usmerjena v dvigovanje stopnje neodvisna, predvsem pa profe- pestro. Zraven omenjenega strokovne izobrazbe zaposlenih. sionalna, zato je teì{~e na vseh in mnogih podpodro~ij pa oblikah informiranja ter sprotne- pokrivamo vse naloge, ki Glede na {tevilo vseh zaposle- ga re{evanja zahtevnej{ih nalog. niso neposredno v pristoj- nih v ob~inski upravi in v nosti drugih oddelkov. primerjavi z drugimi oddelki, Katero podro~je je najzahtev- upo{tevaje {tevilo ljudi in nej{e na oddelku in mu Magister politologije Janez Merc è Kako usklajujete in {tevilo podro~ij, je va{ oddelek posve~ate najve~ pozornosti? preko trideset let deluje tudi na nadzirate ta obse`na nesorazmerno velik. Se vam podro~ju dobrodelnosti. Je pedago{ki podro~ja? zdi reorganizacija na mestu? Tak{no podro~je je zelo te`ko vodja kolonije v Punatu. Je ~lan odbo- izdvojiti, saj je skoraj na vseh Vpra{anje je zelo zani- ra za poàrno takso in [taba civilne Moram priznati, da je vpra{an- podro~jih nekaj zahtevnih nalog. za{~ite na Vidmu, kjer tudi ìvi. Veliko mivo, saj je urad kadrov- je zelo te`ko, tako kot je nesklad- Vsekakor so zahtevnej{e naloge ~asa nameni prostovoljnemu in sko velik, po delovnih je v obsegu obveznosti in kadra. tiste, ki se tudi re{ujejo dalj ~asa, humanitarnemu delu v gasilski organi- podro~jih zelo obseèn, Moje osebno mnenje je, da je, in tiste, ki lahko prinesejo zaciji, kjer je tudi predsednik Sveta hkrati pa predstavlja servis podravske regije in ~lan predsedstva gledano iz lastnega izhodi{~a, posledice, odvisne od re{itev na za vse druge ob~inske Gasilske zveze Slovenije. bila prej{nja organiziranost bolj sodi{~u. Ve~ina sodelavcev ima slu`be kot tudi za ob~ane. obvladljiva in tudi u~inkovita. vrsto zelo zahtevnih nalog, kjer Pokrivate ogromno zadev, od Usklajevanje zahteva dobro orga- Vendar moram upo{tevati tudi se i{~ejo tudi inovativne re{itve. pravnih, kadrovskih, protoko- nizacijo dela ter ~love{ke in strp- vi{ji nivo, saj se organizacija in Vsekakor je najve~ te`kih nalog larnih, administrativno- ne metode v odnosih do kompetence ne zaklju~ijo pri na pravnem podro~ju, pravna tehni~nih … Nam jih, prosim, sodelavcev, kjer je mnogokrat meni. Moje mnenje je le eno med regulativa pa se dnevno spremin- kratko predstavite? potrebno narediti ve~, kot le mnogimi, zato v tem primeru ja, zato je potrebna izredna flek- V Uradu ùpana in splo{nih opraviti delo. ê k temu dodam, upo{tevam organizacijo kot izziv, sibilnost zaposlenih pri ve~ini zadev se opravlja vrsta dejavno- da odgovarjam in izvajam tudi ki ga moramo ne le opraviti, projektov. Rezultati dela na od- sti, tako da pridemo do teàv è nekatere konkretne naloge, ki ampak pri vsakem delu tudi delku so odvisni tudi od zunanjih pri na{tevanju. Omenil bom le niso prenesene na sodelavce, je prese~i. Znano pa je splo{no sodelavcev, od sodelovanja v temeljne dejavnosti, kot so prav- osnovni delovni ~as za delo prena~elo, da je manj{a delovna celotni ob~inski upravi, pa tudi ne zadeve z vrsto podro~ij, majhen in se lahko kon~a {ele, ko skupina bolj fleksibilna, vodenje od volje mestnega sveta. ê k kadrovske zadeve, administra- je delo opravljeno. Pri vsem delu uspe{nej{e in mikroodnosi bolj{i temu dodamo {e potrebe tivno-tehni~ne zadeve, upravljan- pa ne gre brez pozitivne energije, ter identifikacija s skupino in ob~anov, ki so mnogokrat izra- je z ob~inskimi objekti in pre- ki je v danem obsegu in ob njenimi cilji ve~ja. ène zelo razli~no in celo naspro- moènjem, varstvo pred naravni- pogostih stresih edini na~in za tujo~e kot konflikt interesov, mi in drugimi nesre~ami ter samomotiviranje in motiviranje Prevzeli ste tudi vodenje potem ne manjka izzivov na poti poàrno varstvo, protokolarne sodelavcev. Vsekakor je usklaje- Urada ùpana, v katerem so do realizacije najzahtevnej{ih zadeve, izdajanje lastnega lokal- vanje kot v kon~ni fazi nadziran- samostojne in neodvisne nalog na oddelku. nega medija Ptuj~an, stiki z je tako obse`nega delovnega slu`be, ki so neposredno

4 IZ MESTNE HI[E 28. MAREC / SU[EC 2008

Pod okriljem va{ega oddelka poslovanje v ra~unalni{kem pro- je na novo formirana podeno- gramu Lotus notes (iz papirne ta – referat za ~etrtne skupno- oblike v elektronsko), na evrop- sti in lokalno samoupravo, ki sko tekmovanje v Liverpoolu se 0ROJECTPART FINANCEDBYTHE%UROPEAN5NIONWITHINTHE).4%22%' jo vodi Branko Brumen. Na pripravlja ekipa Prve pomo~i in )))"#!$3%3.EIGHBOURHOOD0ROGRAMME kratko povejte kak{ne storitve opravljajo na tem referatu in Civilne za{~ite (PP CZ) … Tako za koga? ima vsak sodelavec urada vrsto Zaklju~na konferenca zanimivih nalog in projektov, pri Nov je na~in organiziranja, ~emer se trudijo, da jih realizirajo projekta Adhoc na Poljskem ostajajo pa stari problemi, ki so ~im hitreje in ~im bolje. ê ponavadi povezani s kadri, teh je pomislim na vse odprte naloge na re~anjem projektnih partnerjev v St. Pöltnu, vedno premalo. Zaposleni v tem podro~ju pravdanja, kjer nas Bambergu in Vara`dinu je v dneh 23. in 24. janu- referatu opravljajo {e naloge, razen na{ih sodelavcev zastopa {e Sarja sledila zaklju~na konferenca projekta Adhoc v vezane na delo in pristojnosti vrsta zunanjih strokovnjakov, vse poljskem mestu Jelenia Góra, ki je bil vodilni partner v svetov ~etrti. êtrti v skladu z kaè na izredno pestrost delovne- projektu. Ptujske aktivnosti so predstavili Simona akti upravljajo z domovi ~etrti, ga podro~ja, kjer je na{ uspeh Ka{man in Zdenka Risti~ iz ob~inske uprave Mestne vrtovi in zadovoljujejo dolo~ene hkrati uspeh ob~ine, v mnogih ob~ine Ptuj, zunanji sodelavec Mestne ob~ine Ptuj dr. dru`bene in dru{tvene potrebe. primerih pa tudi uspeh ob~anov. Du{an Mlacovi}, arhitektka Ur{ka Berli~ in Peter Kljub temu da nimajo nepo- Cafuta s Skupne ob~inske uprave. Na zaklju~ni konfer- sredne pristojnosti, pa se ~etrti Opravljate tudi naloge v zvezi enci so sodelovali vsi projektni partnerji, 10 mest iz EU posredno v ve~ini ukvarjajo s z vlogami in prito`bami (Jelenia Góra, Plock (POL), Bamberg, Bautzen, Ravens- problemi infrastrukture, pri ~e- ob~anov. burg, Zittau (NEM), St. Polten (AV), Trnava (SL)), Vara- mer se pobude in predlogi posre- Res je, da je v na{i pristojnosti `din iz Hrva{ke in Tehni{ka univerza iz Kaiserslauterna dujejo pristojnemu oddelku. V tudi to, vendar prito`b ob~anov v kot znanstveni monitoring projekta. okviru tega referata se ne ukvar- minulem letu ni bilo. Kar se ti~e Du{an Mlacovi~, Simona Ka{man jamo le s ~etrtnimi skupnostmi, vlog, pa poskrbimo, da pridejo do ampak je delo usmerjeno tudi v kompetentnih ljudi. ê sodijo v Foto: Ur{ka Berli~ horizontali, med lokalne skup- pristojnost na{ega urada, je v Namen sre~anja je bila rekapitu- zgodovinskih mestih Evrope, ki jo nosti v regiji, kot tudi po vertikali ospredju zadovoljitev potreb lacija vseh aktivnosti od za~etka je predstavil nem{ki in{titut za navzgor, v razvoj lokalne samo- ob~anov ob upo{tevanju stroke in projekta do zaklju~ne konfe- gradnjo in urbanizem. uprave. Glede na to, da je lokalna predpisov. samouprava ìv organizem, ne rence, na~rtovanje post-projekt- Mestna ob~ina Ptuj je svoje nih aktivnostih v partnerstvu kot aktivnosti predstavila drugi in manjka pobud in potreb, na Leto{nje leto je leto parlamen- tudi priprava in sodelovanje v hkrati zadnji dan zaklju~ne kon- katere je potrebno iskati ustrezne tarnih volitev. Va{ oddelek novih projektih. ference. To zasedanje je bilo re{itve ali jih posredovati na pokriva tudi strokovne naloge v zvezi z volitvami, referendu- Prvi dan zaklju~ne konference posve~eno celovitim konceptom kompetentne institucije. mi, zbori ob~anov in ljudsko je bil posve~en predstavitvam ravnanja s starimi mestnimi jedri Kak{ni so plani oddelka za iniciativo. izku{enj in obstoje~im modelom in na~rtovanju post-projektnih leto{nje leto? Na{ oddelek nudi strokovno in v sklopu programov Interreg IIIB aktivnosti. Zasedanju je sledila Plan oddelka je sestavljen iz tehni~no pomo~ v zvezi z dràv- in Leipzi{ka deklaracija kot nov novinarska konferenca za poljske planov na vseh delovnih nozborskimi volitvami, medtem dokument v sklopu te evropske medije in predstavitev znan- podro~ij, ki jih je, kot è re~eno, ko je sama izvedba v pristojnosti iniciative. Deklaracija naj bi stvenih ugotovitev v sklopu pro- veliko. Kljub temu pa naj ne bo okrajne volilne komisije. Velja pa spodbudila ve~jo pozornost raz- jekta. Zadnje dejanje v sklopu odve~, da omenim le nekaj aktu- ugotovitev, da takrat, ko so voli- voju srednje velikih mest. Sledile konference je bil sestanek, na alnih nalog, med katere sodijo: tve v svet MO Ptuj in v svete so predstavitve aktivnosti part- katerem je bilo sklenjeno, da se prodaja zemlji{~ v Biogradu na ~etrti, opravljamo vse naloge v nerjev v projektu, povezane z novo partnerstvo sestane 12. morju z mnogimi obremenitva- zvezi s strokovno in administra- oìvitvami posami~nih manj{ih marca na Ptuju, saj je bila Mestna mi, trenutno vr{imo vra~ilo sred- tivno-tehni~no pomo~jo na{i vo- predelov mest in z dru`benimi ob~ina Ptuj izbrana za vodilnega stev ob~anom za vlaganje v lilni komisiji. Na{e delo na tem interesi v starih mestnih jedrih. partnerja v predvidenem novem telekomunikacijsko omre`je, podro~ju je povsem profesional- Zasedanje je bilo zaklju~eno s Interreg IV B projektu. predstavitvijo Deklaracije o pred nami je prodaja kabelske no, kjer odgovarjamo za zakoni- TV, posodobiti èlimo pisarni{ko tost pri realizaciji potreb volivcev. Obvestilo o javnem razpisu za sofinanciranje programov, projektov in prireditev Klavdija Petek

Spo{tovani bralci, obve{~amo vas, da je v tokratni prilogi Uradni vestnik Mestne ob~ine Ptuj objavljen Javni razpis za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v Mestni ob~ini Ptuj za leto 2008. V leto{njem letu bo za navedeni razpis le eno odpiranje. Rok prijave je do 6. maja 2008, zato vse zainteresirane vabimo, da pravo~asno in v skladu z razpisno dokumentacijo oddajo vloge. Predmet tega razpisa ni sofinanciranje programov {porta, za katere je Mestna ob~ina Ptuj razpis `e objavila. Staro mestno jedro v Jelenii Gori 5 28. MAREC / SU[EC 2008 IZ MESTNE HI[E / MESTNI SVET

Obrazi Boruta Popenka Spremembe ustanovitvenih odlokov zavodov in vi{ja cena pare in tople vode Profesor likovne pedagogike ustvarja z Milena Turk razli~nimi mediji – od slike, fotografije, videa, vizualnih prostorskih postavitev Svetniki so po velikono~nem ponedeljku, 25. marca, na 16. redni seji obravnavali spremembe in dopolnitve ustanovitvenih odlokov zavodov, ki jih je ustanovila ob~ina, in sicer gledali{~a, Regijskega galeriji Magistrat v Mestni hi{i je bila 29. febru- vi{je- in visoko{olskega sredi{~a, Zavoda za {port, Centra interesnih arja otvoritev njegove razstave z naslovom dejavnosti in Znanstveno raziskovalnega sredi{~a Bistra. Osnutki usta- VObrazi. Slikar na zanimiv na~in predstavlja svoje novitvenih odlokov vseh na{tetih zavodov so bili dopolnjeni z novim upodobljence v zna~ilnem dvodimenzionalnem upodab- dolo~ilom, po katerem bi naj bili ~lani svetov zavodov in strokovnih ljanju. Gre za predstavnike razli~nih ras, nacionalno- svetov, ki prihajajo izven sedeà zavoda, upravi~eni do povra~ila pot- sti, ver, ki so ujeti v tipizirani formi, medsebojno jih lo~i nih stro{kov. Vendar je odbor za dru`bene dejavnosti predlagal, da bi le barva, ta najizrazitej{i likovni poudarek Popenko- to uredili s posebnim pravilnikom. Pomembna novost v odlokih CID, vega ustvarjanja. Zavoda za {port in Mestnega gledali{~a bodo tudi na novo opredeljeni pogoji za prijavo na delovno mesto direktorja zavoda. Iva Ferlinc Prvi~ so obravnavali delovno gradivo odloka o ustanovitvi podjetja Javne slu`be Ptuj, ki bi ga kot dru`bo z omejeno odgovornostjo Foto: Ale{ Šprah ustanovila MO Ptuj. Podjetje, ki bi imelo sede` na Mestnem trgu 1, bi Borut Popenko je predstavnik Na razstavi je mo~ videti tudi izvajalo obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne slu`be (oskrba s pitno vodo, odvajanje in ~i{~enje komunalne in padavinske odpadne mlaj{e generacije slikarjev, ki serijo slik z naslovom Portreti. vode, zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, urejanje in ~i{~enje posega prete`no v abstrakcijo. Gre za resni~ne, nami{ljene ljudi javnih povr{in in parkiri{~ ter tr`nih prostorov, vzdrèvanje ob~inskih Tokrat se na razstavi predstavlja s ali pa povzetke po upodobitvah cest, javne razsvetljave, odvoz nepravilno parkiranih vozil itn.). Na povsem novo, zase zna~ilno figu- starih mojstrov, kot sta Rubens in dnevnem redu je bil tudi investicijski program za izgradnjo O[ dr. raliko. Avtor svoje like pretvarja da Vinci. Portretiranci se nam Ljudevita Pivka. Dokument identifikacije tega investicijskega projekta v drug drugemu skoraj popolno- predstavljajo v razli~nih situaci- je svet è potrdil v juniju lani. [olo bodo gradili na lokaciji ob sedan- ma enake posameznike, kakor jah, od vsakdanjih opravil do jem Dija{kem domu, ki je bila ocenjena kot najbolj racionalna. smo ljudje dejansko med seboj stati~nih momentov njihovega Investicijo bodo finan~no podprle vse ob~ine, nastale na obmo~ju nek- enaki. Ta motivika dopu{~a ìvljenja. Igra barve v nasprotju s danje ob~ine Ptuj, in po deleìh tudi ministrstvo za {olstvo in {port. pomislek, ki opozarja na prob- formo u~inkuje kot ogromna Komunalnemu podjetju so dali soglasje k zvi{anju variabilnega dela lematiko druga~nosti. Kljub temu pove~ava ra~unalni{kega zapisa cene pare in tople vode za ogrevanje. Ta zdaj zna{a 62,7652 EUR/MWh. Svetniki so bili ob koncu seje seznanjeni {e s trendi da smo è v 21. stoletju, {e kako slike. V enaki formaciji so pri- varnostnih pojavov na obmo~ju MO Ptuj v minulem letu. Poro~ilo so razlikujemo posameznike od kazani tudi Znaki, kot jih avtor pripravili na Policijski postaji Ptuj. skupine enakih, ki naj bi bili poimenuje, to so slike manj{ega enaki zgolj zato, da bi ugajali formata. So znaki, kakor promet- drugim. [e kako radi s prstom ni znaki, ki nas na nekaj opozar- Spomladansko ~i{~enje pokaèmo na tiste, ki se po svo- jajo, nam nekaj sporo~ajo. okolja bo jutri, 29. marca jem vedenju, {egah in navadah, Prete`ne vertikale in horizontale religiji ali spolni usmerjenosti ne v nekaterih momentih razbije Majda Murko, komunalna in{pektorica skladajo z na{imi stereotipi. diagonala, ki da sliki ne samo Dvodimenzionalnost in omejitev kompozicijsko, ampak tudi vse- V leto{nji pomladanski ~istilni bliìnah bivalnih okolij. akciji okolja, ki bo v mestni ob- Zbrane odpadke bo kot vsa leta na zgolj nekaj geometri~nih likov binsko dinamiko. Na teh upodo- ~ini Ptuj potekala v soboto, 29. nazaj tudi letos odpeljalo podjetje ponuja uresni~itev ideje o enako- bitvah figure postanejo zgolj marca, so k sodelovanju pova- îsto mesto Ptuj, ki bo z sti vseh ljudi, vseh narodov, ki jih sredstvo prena{anja sporo- bljeni vsi ob~ani in ob~anke ~e- vre~kami in rokavicami oskrbelo Popenko ustvarja. ~il javnosti. Nimajo ve~ osebne trtnih skupnosti Breg-Turni{~e, sodelujo~e v akciji. vrednosti. Panorama, Ljudski vrt, Center, Spomladansko ~i{~enje okolja Personalizacijo Jezero, Rogoznica, Grajena in tudi letos ne bo omejeno le na Popenkovih del Spuhlja, gasilska dru{tva, razna sobotno akcijo, temve~ bo trajala lahko dojemamo {portna, kulturna in upokojenska v marcu in aprilu, saj se bodo kot ravno obratno, od dru{tva ter njihove sekcije, ribi- vsako leto tudi letos vklju~ile povsem neoseb- {ko dru{tvo, lovsko dru{tvo, osnovne in srednje {ole, dija{ki nih znakov za Planinsko dru{tvo Ptuj, Brodar- dom ter vsi ptujski vrtci. savno ali ra~u- sko dru{tvo Ranca Ptuj, Mladi Za obve{~anje in posledi~no k nalni{ko sobo, forum SD Ptuj, Dru{tvo Feniks dobri udele`bi so poskrbeli medi- preko portreti- Ptuj, Dru{tvo za ekolo{ke in pro- ji, v veliki meri pa so se za akcijo rancev, povsem sto~asne dejavnosti Zoja Ptuj, z ustnimi sporo~ili oziroma po- vsakdanjih ljudi, podjetja, zavodi in drugi. vabili angaìrali tudi predstavniki do obrazov, le da î{~enja okolja bo potekalo na ~etrtnih skupnosti. Vsi sodelujo~i jim je odvzet osmih lokacijah, po vseh ~etrtnih bodo po zaklju~ku akcije dobili individuum. skupnostih. Pri~akujemo, da se okrep~ilni gola` in pija~o. bo pobiranja odpadkov v naravi Prispevajmo vsak po svoji Razstava bo na udeleìlo ~im ve~je {tevilo dobri volji in vesti k lep{emu ogled do konca ob~ank in ob~anov ptujske okolju in se jutri ob 9. uri zberimo marca. mestne ob~ine. îstili bomo na vseh zbirnih mestih ~etrtnih Mariborski umetnik Borut Popenko (1969) je cestne in vodne breìne, vodo- skupnosti, ki so objavljena na prvi~ na ogled postavil zbirko slik, razdeljeno toke, zelenice in v neposrednih plakatih. v tri skupine: Obrazi, Znaki in Portreti. 6 MESTNI SVET 28. MAREC / SU[EC 2008

Odgovori na vpra{anja in pobude svetnikov Re{evanje problematike vandalizma - Zakaj se je zvi{ala naro~nina na lokalno televizijo - Parkiranje pred Po{to - Ureditev obcestnih jarkov Vpra{anje Janeza Ro`mari- 2006 je to mo`nost in sodelovan- Vodnikovi ulici uvede nekaj- dràvnih cest, Cestnemu podjetju na: Zakaj se je naro~nina je v projektu izkoristilo 40 ob~in, minutno brezpla~no parkiranje, Ptuj, d. d., Zagreb{ka cesta 49/a, lokalne KKS tako podraìla; s v letu 2007 pa 20 ob~in. Zeleni predvsem za prejemnike te`jih 2250 Ptuj. 1. 1. 2008 je vi{ja za 1 EUR. Ptuja predlagamo, da MO Ptuj po{tnih po{iljk. S tem bi jim Andrej Trunk Tako od nacionalne naro~nine izkoristi to mo`nost in izvede omogo~ili, da ne bi nosili velikih odstopa è za 2 EUR? meritve v okviru tega projekta, bremen v oddaljene avtomobile. Odgovor: Na podlagi sklepa ki omogo~a brezpla~en najem v ê sedaj prejemnik po{te avto- nadzornega sveta dru`be KKS letu 2008. mobil parkira pred po{to, se Vpra{anje Konrada Ri`ner- Ptuj, d. d., 16. novembra 2007, se Odgovor: Na podlagi podane kazni za nepravilno parkiranje ja: Zakaj se pri oddaji del na je mese~na naro~nina s 1. januar- pobude smo pri Zvezi ob~in Slo- ne izogne. ve~namenski dvorani v Spuhlji jem 2008 povi{ala s tedanjih venije pridobili kontaktne podatke Odgovor: Vodnikova ulica je ni upo{tevalo 3. to~ke 2. ~lena 12,00 EUR neto na sedanjih 13,60 o izvajalcu projekta »brezpla~nega za izvedbo rezerviranega parkir- pogodbe, sklenjene med MO EUR neto. Razlog povi{anja najema merilnega sistema za me- nega prostora za potrebe uporab- Ptuj in ~etrtjo Jezero, ki med mese~ne naro~nine KKS storitev ritve obremenjenosti okolja z elek- nikov storitev po{te preozka oz. ni drugim ureja tudi obveznosti, je potrebno pripisati vklju~itvi tromagnetnimi sevanji, ki jih dovolj {iroka, {e predvsem zaradi povezane z izgradnjo CERO novih programov v programsko povzro~ajo bazne postaje mobilne cistern, ki vozijo vino za ptujsko Gajke; pri opravljanju del naj shemo ([port klub in TV 1000) telefonije in drugi visokofrekven- vinsko klet. Ve~krat se namre~ bi imeli prednost doma~i izva- ter vsakoletni podraìtvi avtor- ~ni viri elektromagnetnega sevan- zgodi, da te ne morejo mimo jalci? skih pravic s 1. januarjem. ja«. Za izvedbo projekta je v parkiranih vozil kljub prepovedi Obrazloìtev: Prizadeti ocen- Cena naro~nine nacionalne te- Sloveniji odgovorno podjetje parkiranja in rednemu nadzoru. juje, da gre pri oddaji del za levizije in cena naro~nine kabel- Forum EMS, ki smo mu è posre- Zato ne bi bilo primerno dovoliti kr{itev pogodbe. Zemlji{~e, na ske televizije izhajata iz povsem dovali vlogo za sodelovanje v tem parkiranja na takem mestu, kjer bi katerem bi se naj gradilo tretje razli~nih pravnih podlag in nima- projektu. Po prejetem odgovoru bil promet oviran. ê pa bi bil v odlagalno polje, je last avtopre- ta nobene medsebojne povezave, bomo mestni svet seznanili z neposredni bliìni po{te kje voznika Joèta Bolcarja, ki pa saj je obveznost pla~evanja RTV- uspe{nostjo na{e kandidature. kak{en prostor za ureditev re- dela pri ve~namenski dvorani ni prispevka vezana na posest oz. Alenka Korpar zerviranega brezpla~nega parkir- dobil, pa~ pa so delo dobili avto- uporabo RTV-sprejemnikov in ne nega mesta za potrebe po{te, pa ne prevozniki iz Maribora in od dru- na vir, preko katerega spremljate bi bilo mogo~e prepre~iti, da tam god. Zato bi èlel vedeti, kako bo radiotelevizijske programe, med- ne bi parkirali tudi drugi, ki nima- ob~ina realizirala odkup tistega tem ko kabelskemu operaterju Pobuda Mirana Me{ka: V jo opravkov na po{ti ali parkirajo zemlji{~a, kjer bi moralo biti tret- pla~ujete signal kabelskodistribu- re{evanje problema vandalizma za dalj{i ~as ali kar cel dan. je odlagalno polje, saj je zemlji{~e cijskih storitev. na Ptuju naj se vklju~i tudi Zato si morajo stranke orga- last J. Bolcarja. Ocenil je, da ne Brigita Kostanjevec, ob~inska redarska slu`ba, in nizirati prevoze paketov kako bi bilo tako te`ko pri oddaji del direktorica KKS sicer za odpravo problematike druga~e; uporabljati javno parki- opozoriti na ta ~len pogodbe. na tistih lokacijah starega mest- ri{~e ob Lackovi ulici, ki je v Odgovor: Ob~ina je pri nega jedra, kjer je najbolj neposredni bliìni po{te (le ~ez vsakem javnem naro~ilu za izved- ìvahno v no~nem ~asu. cesto in po nekaj stopnicah), bo gradnje, storitev ali nabavo Pobuda Vlada û{a: Mestna Odgovor: Z namenom vklju~e- parkiri{~e modre cone na Mino- blaga zavezana izbirati izvajalca v ob~ina Ptuj naj v letu 2008 pri vanja redarske slu`be v proble- ritskem trgu ali pa se morajo v skladu z veljavno zakonodajo Zdruènju ob~in Slovenije izko- matiko re{evanja vandalizma bo skrajnih primerih dogovoriti s (Zakonom o javnih naro~ilih). To risti mo`nost brezpla~nega ob~ina v leto{njem letu, ki je pre- po{to, da odpre zapornico na pomeni, da lahko posel pridobi najema merilnega sistema za hodno obdobje za pripravo aktov s svoje dvori{~e. ponudnik, katerega ponudba je po meritve obremenjenosti okolja z tega podro~ja, pripravila oceno Joìca Teàk razpisnih pogojih in merilih naju- elektromagnetnimi sevanji. varnostnih razmer, ob~inski pro- godnej{a. Vsak drug na~in izbire Iz obrazloìtve pobude izhaja, gram varnosti ter v povezavi s tem izvajalca bi bil nezakonit, poraba da so Zeleni Ptuja è v preteklih nov odlok o izvajanju varno- prora~unskih sredstev pa ne- mandatih mestnemu svetu stne slu`be. Na osnovi navedene- Pobuda Helena Neudauer: gospodarna. J. Bolcar je kot posredovali zaskrbljenost ob~a- ga se bo v ob~inskem programu Pristojni organ (komunalni podizvajalec na podlagi uspe{ne nov MO Ptuj, ko gre za sevanja, varnosti natan~no definiral na~in in{pektor) naj na podlagi 4. ponudbe glavnega izvajalca è ki jih povzro~ajo bazne postaje izvajanja redarske slu`be v obse- to~ke 8. ~lena Odloka o javnem nekajkrat sodeloval pri gradnjah, mobilne telefonije ter drugi gu in vsebini, kot bo potrebno redu v Mestni ob~ini Ptuj katerih investitor je bila MO Ptuj. visokofrekven~ni viri elektro- glede na oceno varnostnih razmer. pozove lastnike oz. morebitne Postopek odkupa zemlji{~a za magnetnega sevanja (tudi ra- Po 1. januarju 2009 bo redarska najemnike zemlji{~ na desni potrebe gradnje CERO Gajke, dijski in TV-oddajniki), name- slu`ba pri~ela delati na tem strani vozi{~a (iz smeri Grajene katerega lastnik je J. Bolcar, je v {~eni v na{i ob~ini. Zdruènje podro~ju. pri Ptuju) k ureditvi le-teh. teku in bo izpeljan v skladu s ob~in Slovenije omogo~a brez- Vzdrèvalca cest naj se pozove k predpisi, ki ob~ini omogo~ajo pri- pla~en najem merilnega sis- ureditvi obcestnih jarkov, prav dobitev zemlji{~a na obmo~ju vel- tema, ki ob~anom daje informa- tako na desni strani vozi{~a. javnega prostorskega izvedbenega cije o trajni 24-urni obremen- Pobuda dr. Marjana Janèko- Odgovor: Poziv za ureditev akta s predkupno pravico ob~ine. jenosti dolo~enega okolja z elek- vi~a: Naj se prou~i mo`nost, da jarkov ob regionalni cesti R3-710 tromagnetnimi sevanji. V letu se pred po{tnim poslopjem na bomo posredovali vzdrèvalcu Alenka Korpar

7 28. MAREC / SU[EC 2008 STRANKE MESTNEGA SVETA SPORO^AJO

Za hitrej{i in pravi~nej{i Vodstvo SLS na ~elu s predsednikom Bojanom [rotom, glavnim tajnikom razvoj, za pokrajine! Rokom Ravnikarjem in ~lanom IO SLS Francem Kanglerjem se je odzva- V MO SDS Ptuj podpiramo postopek zbi- lo vabilu mestnega in regijskega odbora SLS na sejo regijskega ranja podpisov dràvljank in dràvljanov RS pod peticijo “Za odbora Ptuj-Ormo`. hitrej{i in pravi~nej{i razvoj, za pokrajine” v podporo Zakonu o Ob pripravah stranke na leto{nje volitve v Dràvni zbor in aktu- uvedbi pokrajin in vas pozivamo, da se pridruìte zbiranju pod- alnih politi~nih temah je bila osrednja pozornost namenjena usodi pisov. Vsak podpis podpore je dragocen prispevek k hitrej{emu, pokrajinske zakonodaje. Vodstvo stranke je podprlo pobudo ptuj- enakomernej{emu in pravi~nej{emu razvoju Slovenije in hkrati skega mestnega odbora, da kaè zaradi izjemnega pomena zako- tudi apel vsem parlamentarnim strankam, da uvedbo pokrajin ven- nodaje za decentralizacijo Slovenije in pospe{en razvoj manj darle podprejo. razvitih okolij nadaljevati usklajevanja zakonov s ciljem zago- tovitve konsenza {e v tem mandatu DZ RS, pri ~emer naj se Mestni odbor SDS upo{teva dobra praksa mestnih ob~in. V SLS, kot nosilcu razvoja lokalne samouprave in regijske politike v Vladi RS, bomo tudi nadalje teìli k iskanju dinami~nega V Liberalni demokraciji Slovenije smo kompromisa, ki bi na{emu mestu in okolju ter Sloveniji v celoti zaskrbljeni, ker menimo, da izrazita kadrov- zagotovil razvojne mo`nosti v skladu z Evropsko listino o lokalni ska oslabitev posebne toìlske skupine ne bo samoupravi. krepila ob~utka pravne varnosti v dràvi. Velikono~ni prazniki, ki so za nami, so nas tudi pri tem navdali V LDS zato pri~akujemo, da bosta minister z novim upanjem. za pravosodje in generalna dràvna toìlka pojasnila, kako bo v tej Mestni odbor SLS Ptuj situaciji organizirano delo v posebni toìlski skupini, da ne bo pri- hajalo do zastojev pri pregonu organiziranega in drugega krimi- nala oziroma do podalj{evanja toìlskih in sodnih postopkov. Spra{ujemo, ali bo dràvno toìlstvo ponovno prevzelo pregon V SNS se pospe{eno priprav- v zadevi Orion in tudi kdo bo odslej vodil to zadevo. Menimo, da ljamo na volitve v Dràvni zbor gre za vpra{anje, ki je v javnem interesu, {e zlasti ob trenutni RS, ki bodo potekale v jeseni. V kadrovski oslabitvi v skupini toìlcev za posebne zadeve. okviru teh dejavnosti sta bili sre~anji kandidatov 8. volilne enote v [entilju in v Radencih. Mestni odbor LDS Ptuj Sre~anja v Radencih sta se udeleìla predsednik stranke Zmago Jelin~i~ Plemeniti in izvr{ilni sekretar SNS Matja` Engel. Ker nam ni vseeno za Slovenijo, smo obdelali nekaj aktualnih nere{enih politi~nih zadev, s katerimi se Slovenija ukvarja danes in za katere imamo v SNS pripravljene re{itve, ki jih bomo pred- Svet »European Green stavili na predvolilnih nastopih na{ih kandidatov. Party- EGP« evropske Mestni odbor SNS zelene stranke bo aprila v Sloveniji

Pomemben evropski dogodek, zasedanje Sveta evropske zelene stranke (EGP), ki bo v Ljubljani, je vse bli`je. Gostila ga bo stranka, ki je edina polnopravna ~lanica EGP iz Slovenije SMS – Obmo~ni odbor DeSUS Ptuj se è Stranka mladih Slovenije. Ob Svetu EGP, ki se ga bo med 11. in pripravlja na dràvnozborske volitve 2008, 13. aprilom letos udeleìlo okoli 250 predstavnikov zelenih strank ki bodo v jeseni. Na volitvah bomo nastopili iz cele Evrope, se bo odvijalo tudi ve~ spremljevalnih dogodkov, samostojno, saj je na{ poloàj specifi~en. Gre za to, kako med katerimi bo zagotovo najodmevnej{e sre~anje in konferenca starej{im, upokojencem in invalidom zagotoviti ~im bolj{i poloàj poslanske skupine Zelenih v Evropskem parlamentu pod vod- v na{i dru`bi. stvom sopredsedujo~ih poslanski skupini Daniela Cohn-Bendita Na{ volilni program je socialno usmerjen in ni podoben progra- in Monice Frassoni ter predsedstva EGP na temo, kak{na je poli- mu nobene druge stranke. ti~na prihodnost Zelenih v Evropi. Sicer pa bo ob treh intenzivno Na{e volilno telo bi lahko bilo najve~je. Vendar ni tako, kajti ~e delovnih dneh tudi dovolj ~asa za spoznavanje kolegov iz drugih se nekdo upokoji, zato {e ne bo avtomatsko volil na{e stranke, saj evropskih strank, ki prisegajo na sodobno evropsko zeleno poli- ima pa~ vsak svoj svetovni nazor. tiko, vodilnih politikov s tega podro~ja in za druènje z vsemi, ki Upamo, da smo v tem mandatnem obdobju prepri~ali upoko- jim ni vseeno, kaj se dogaja z na{im okoljem, ki socialno jence, da delamo dobro, in se borili za njih. Evidentiranje je pravi~nost sprejemajo kot pomembno vrednoto in vidijo prihod- kon~ano in na{ predlog je, da naj kandidati upokojenci v na{em nost v demokraciji in spo{tovanju ~lovekovih pravic. najstarej{em mestu uìvajo ugled in ga dobro poznajo. Za SMS – Stranko mladih Slovenije – je to potrditev politi~nega delovanja na najvi{jem nivoju in znak velike vrednosti dela, ki ga Albin Pi{ek, opravlja. vodja poslanske skupine DeSUS pri Mestnem svetu MO Ptuj Robert Kriàni~, predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj

8 STRANKE MESTNEGA SVETA 28. MAREC / SU[EC 2008 SPORO^AJO / PREJELI SMO

Janezu Drnov{ku v spomin

Sara Zupan, Matenja vas pri Postojni

Poziv predsednika Zelenih Slovenije Ko je umrl Janez Drnov{ek, je besede in prav je tako; {e bolj Vlada û{a slovenski vladi in vsa Slovenija onemela; tudi jaz. prav pa bi bilo, da bi ga tudi v Tega nikakor nisem pri~akovala, ~asu ìvljenja vsi tako cenili in ùpanom ob svetovnem dnevu voda ~eprav je v zadnjem ~asu kar hvalili, kajti mislim, da se Pitna voda je osnovno ìvilo. Za tak{no veljajo najstro`ja pra- nekako poniknil, a vseeno si zaenkrat sploh {e ne zavedamo, vila za{~ite virov pitne vode. @al je preko pitne vode iz vodnih sis- nisem niti v sanjah predstav- kaj vse je storil za nas. [ele ~as temov {e zmeraj veliko ljudi izpostavljenih razli~nim strupom, ki ljala, da bi nas lahko è zapustil. bo pokazal, kako prav je imel, presegajo dovoljene vrednosti. Podatki o monitoringu pitne vode Ko nekdo umre, se zdi, kot da se kar se ti~e vseh najpomemb- morajo biti javni, saj je dostop do te informacije osnovna pravica drugi zaradi tega predramijo. nej{ih, klju~nih ìvljenjskih vsakega dràvljana. Zeleni Slovenije predlagamo tudi ustanovitev Tako je bilo tudi tokrat; {ele stvari. Celo najbolj zadrti neodvisnega organa – Agencijo za varno hrano, ki bo {~itila zdaj, ko ga ni ve~ med nami, zanikovalci ìvljenja, ki so se interese potro{nikov in skrbela tudi za neopore~no pitno vodo iz za~enjamo dojemati, kdo je posmehovali Drnov{kovemu vodovodnih in drugih sistemov. sploh bil Janez Drnov{ek in kaj na~inu prehranjevanja, njegove- Trajnostno upravljanje voda je bistvenega pomena za na{e pri- je bilo njegovo sporo~ilo, ki ga mu odnosu do ìvali in narave hodnje ìvljenje. Izjemno pomembno je, da vodna obmo~ja skrb- mnogi med nami nikakor niso ter njegovemu ìvljenjskemu no zavarujemo. Pri tem je nujno, da se ob~ine, ki si delijo skupne mogli (ali niso hoteli) razumeti, nazoru, bodo neko~ spoznali, da vodne vire, med seboj povezujejo. Samo preko celovitega sprem- dokler je bil {e ìv. Zdaj pa so se je imel prav in da druga~e sploh ljanja kazalcev kakovosti vode ter posledi~no sprejema ustreznih vsaj ve~ini od teh kon~no odprle ne more biti. Kdor seje sovra{tvo ukrepov bomo lahko u~inkovito izvedli ukrepe za izbolj{anje o~i. Vsaj upam. in smrt, bo èl sovra{tvo in smrt, stanja vode in okolja nasploh ter s tem tudi zdravja ljudi. Janeza Drnov{ka sem izjemno kdor seje ljubezen, mir in dobro- Zeleni Slovenije opozarjamo na pomembno vlogo slovenske spo{tovala, cenila in mu bila to, bo èl ljubezen, mir in dobro- vlade in lokalnih skupnosti ter njihovih strokovnih slu`b, ko gre zelo naklonjena. Glede na to, to, poleg tega bo cel svet za zdravo hrano in pitno vodo. Zato predlagamo ve~jo koliko je naredil na podro~ju druga~en – bolj{i, ker je bil na prora~unsko podporo iz dràvne in ob~inskih blagajn, ko gre za ozave{~anja, sem prepri~ana, da njem en ~lovek ve~, ki je iskreno izvajanje ustreznih ukrepov za izbolj{anje stanja voda v Sloveniji ga je spo{tovalo tudi ogromno ljubil. ter projekte za{~ite podtalnice in pitne vode v vseh ob~inah po drugih ljudi. Poleg pristnega Janez Drnov{ek je ve~krat Sloveniji. ~lovekoljubja, humanitarnosti in poudaril, med drugim tudi v svo- dobrote je bila pri njem o~itna jih knjigah, da so ìvali bitja Zeleni Ptuja tudi naklonjenost in ljubezen do z ob~utki, ~ute~a bitja, ki prav ìvali in narave. Prav zaradi tako kot ~lovek ob~utijo bo- tega mi je bil {e posebno v{e~, le~ino, strah, àlost, veselje in saj je bil eden redkih, sploh pa ljubezen. ê ho~e biti ~lovek Spomladansko prebujanje edini politik, ki si je upal o tem v sre~en, mora spo{tovati celotno javnosti na glas govoriti. Veliko stvarstvo, vsa ìva bitja, kajti Priprave na volitve v dràvni zbor 2008 je govoril tudi o tem, kako svo- prav vse ìvo ima v sebi so è v fazi evidentiranja kandidatov. 8. bodni postanemo, ko poeno- boànsko iskro; kdor pa si marca smo se predsedniki ob~inskih stavimo svoje ìvljenje in se vzame pravico razsojati o ìv- odborov sestali v Ormoù na konferenci s pregledom na{ih kan- nehamo ozirati na druge ter ljenju in smrti drugih bitij, bo didatov za volilno enoto 8, ki obsega 10 volilnih okrajev. Da bomo kako pomembno je ìveti v ~im moral za to odgovarjati in izpolnili dolo~ila zakona o volitvah, ki ima v posamezni volilni tesnej{i povezavi z naravo. Bil je pla~ati, pa naj gre za uboj ~love- enoti vsaj tri osebe nasprotnega spola, smo temu posvetili {e nedvomno eden tistih redkih ka ali ìvali. poseben pomen. Na dan èna smo tudi poudarili pomen in velikih duhov, ki so veliko pred Toliko kot je na podro~ju uspe{nost ènsk ter teh, ki so è zastopane v na{i stranki, saj svojim ~asom. Marsikdo ga ni ozave{~anja in dviganja zavesti èlimo temu slediti tudi na jesenskih volitvah. Program Nove razumel, celo zasmehovali so ga vseh ljudi storil on, prav gotovo Slovenije nam kaè vidne uspehe, ki smo jih kot vladna stranka zaradi njegovega vegetarijanst- ni {e nih~e pred njim, sploh pa lahko uresni~ili. Volilne priprave in predstavitve bodo prav tako va in zaradi tega, ker je bil tako ne noben predsednik ali politik. tekle v interesu za izbolj{anje stanja vseh dràvljank in poseben ~lovek, ker se ni podre- Zato naj bo, ~eprav ga ni ve~ dràvljanov v na{i Sloveniji. jal raznim preìvetim pravilom med nami, na{a zvezda vodnica, Za nami je materinski dan, ko smo imeli spet lepo prilo`nost in normam, ki se jih ve~ina {e na{ svetilnik, ki nam bo vedno izkazati hvale`nost vsem ènam in materam ter s ~estitko pokaza- vedno trmasto oklepa. Posebne- kazal pot in nas opogumljal v ti, da so razlogi druìnske sre~e in vizija bodo~nosti prav v tak{nih ì, ljudje, ki {trlijo iz povpre~ja te`kih trenutkih. Sama vem, da osnovnih celicah na{e zdrave dru`be. Ob tem pa moramo priznati, in si upajo biti druga~ni od se bom vse ìvljenje trudila da smo v EU postali zelo raznolika skupnost, ki èli ob drugih, pa, kot vemo, med slediti viziji, kakr{no je ìvel on. spo{tovanju demokrati~nih na~el ohranjati tudi bogastvo mnoìcami povpre~neèv niso êprav je zapustil ta svet, bo za razli~nosti. ravno zaèleni, ampak so, vedno ostal v na{ih srcih s svo- Po vseh najlep{ih in doìvetih praznikih bo MO N.Si v nasled- nasprotno, dele`ni posmeha, jim nasme{kom, polnim dobrote, njih dneh na Ptuju pripravil letno konferenco stranke. Vsi ~lani obrekovanja in {e ~esa. Odkar se ljubezni in topline. Verjamem, da Nove Slovenije in njeni simpatizerji prijazno vabljeni! je razvedelo, da je Janez nam bo {e naprej pomagal, da Mestni odbor N.Si Ptuj Drnov{ek preminil, se o njem postanemo Ljudje, tako kot je on sicer sli{ijo same pohvalne postal ^lovek.

9 28. MAREC / SU[EC 2008 PTUJ^ANI

”Na Ptuju pogre{am ve~ sodelovanja med organizatorji prireditev” Pogovor z Ano Strelec Bombek, dobitnico oljenke Mestne ob~ine Ptuj

na Strelec Bombek, leto{nja dobitnica oljenke velikokrat je delo nepredvidljivo 40. Na{ izbor predstav je bil vsa MO Ptuj za izjemne dose`ke in uspehe na in zato tudi stresno. Vsak dan se leta zanimiv in raznolik, kar nam Apodro~ju kulturnih dejavnosti, umetni{kega pojavi kak nov izziv, nove zavida tudi marsikatero poklicno ustvarjanja in poustvarjana, ki MO Ptuj predstavlja teàve, in ~e jih uspe{no re{im, gledali{~e v Sloveniji, in tudi v {ir{em kulturnem prostoru, je producentka, je {e toliko bolj vznemirljivo. Po zato je bila lahko postprodukcija ra~unovodkinja in koordinatorka vseh prireditev v temeljiti prenovi in odprtju tako obse`na in velika. Mestnem gledali{~u Ptuj. Priznanje, ki ga je prejela, je gledali{~a lani decembra pa je tu zanjo predvsem potrditev, da to, kar dela, dela dobro. {e velika odgovornost do na{e So se skozi leta va{e delovne To pa ji uspeva, kot pravi, z uspe{no delovno ekipo in zveste publike. obveznosti spreminjale? dobro produkcijo. Le na ta na~in, da je dela Kako se spominjate svojih vedno ve~. Zelo sem ponosna na Pogovarjala se je: Mateja Toma{i~ za~etkov v gledali{~u? to, da je MGP prepoznavno tudi S kulturo sem se sre~ala è v po Sloveniji, da smo “znamka za Foto: Mateja Toma{i~ osnovni {oli, kjer sem nenehno kvaliteto”. nastopala. Igrala sem v gle- obveznosti igralcev, ki igrajo v dali{ki skupini v Spuhlji, ki jo je Kaj vam pomeni kultura? tej predstavi, zadostiti èljam vodila Kristina [amperl Purg. Ne le denar za preìvetje, kupca in uskladiti {e na{o Bila sem tudi del skupine temve~ je è na~in ìvljenja. tehniko. Ko se dogovarjamo za reìserja Marjana Kova~a, ki je Tudi moje druìne. Saj prav vsi termine z igralci, mi slu`beni posnela radijsko oddajo Atomski sodelujejo na tak ali druga~en telefon zvoni tudi do 23. ure. Ob vek. Poklicna pot me je leta na~in. tem organiziram {e gostovanja 1996 pripeljala v ptujsko drugih poklicnih gledali{~, pred- gledali{~e. S sodelavci sprva Kaj menite o stanju kulture stave za lutkovni abonma in nismo imeli niti telefona, pro- na Ptuju? predstave za izven ter sem tudi v storov, ra~unalnika in druge pi- Raznovrstnih prireditev je na stalnem kontaktu s kupci, to so sarni{ke opreme. Bila je le veli- Ptuju veliko, vsak mora le na primer razne kulturne institu- ka èlja po ne~em novem. Prva poiskati, kar ga zanima. Vendar cije ali {ole, ter z drugimi predstava, ki sem jo orga- pa pogre{am ve~ sodelovanja gledali{~i. Tudi “deùram” ob nizirala, je bila otro{ka Devet in med organizatorji raznih prire- ve~ernih predstavah in vodim dva, ki je doìvela 10 ponovitev. ditev. Lahko bi na primer hostesno slu`bo. Samo prestav- Kasneje je vse steklo spontano. vzpostavili spletni portal ali ljajte si, da na primer pri pred- Potrebe in zahteve obiskovalcev morda institucijo, kjer bi imeli Ana Strelec Bombek, leto{nja stavi Raztrganci sodeluje preko so vse ve~je in tako imamo zad- organizatorji pregled nad vsem dobitnica oljenke MO Ptuj. 60 ljudi in samo za eno predsta- nja leta mese~no na repertoarju dogajanjem in bi se tako lahko vo opravim najmanj 70 telefon- od 25 do 35 predstav, ob uskladili, kaj bo kateri dan na Ana Strelec Bombek je v skih pogovorov in po{ljem 30 “udarnih” mesecih celo preko sporedu. dvanajstih letih slu`bovanja v SMS-sporo~il. gledali{~u sodelovala pri nasta- Ob vsem tem vodim {e celot- janju 54 gledali{kih projektov, no finan~no poslovanje MGP. To desetih festivalov, organizirala pomeni vodenje glavne knjige z preko 2400 predstav na Ptuju, po vsemi pomo`nimi knjigami Sloveniji in tudi tujini ter ob tem (analitika kupcev in dobavitel- sodelovala s preko 500 zunanji- jev), pripravljam vso doku- mi sodelavci. Kot producentka mentacijo za knjiènje, pla~e, in koordinatorka trì predstave obra~unavam avtorske honorarje ptujskega gledali{~a doma, po za zunanje sodelavce (ki jih je Sloveniji in v tujini. mese~no v~asih preko 30, seveda z razli~nimi statusi), priprav- Kaj obsega va{e delo v ljam ra~unovodska poro~ila za gledali{~u? MO Ptuj in Ministrstvo za kul- Razen Aljo{e Trnov{ka, ki je turo, pomagam pri pripravi pro- zaposlen v ptujskem gledali{~u, gramov, pripravljam potne so vsi igralci, ki sodelujejo v naloge, knjiìm … ptujskih predstavah, “svobodnja- ki” oziroma so zaposleni v Kaj vam pomeni va{e delo? katerem izmed slovenskih V bistvu è na~in ìvljenja. gledali{~. Za posamezno pred- Delo je dinami~no in zanimivo, Ana Strelec Bombek za izvedbo posamezne predstave opravi tudi do stavo je tako potrebno uskladiti spoznavam vedno nove ljudi, 70 telefonskih razgovorov.

10 PTUJ^ANI 28. MAREC / SU[EC 2008

“Prvo steklenico vedno kupujejo o~i”

Enolog Bojan Kobal o novi vinski blagovni znamki Pullus iz Ptujske kleti - Ko je bila rev{~ina, so se pridelovala bolj sladka vina, ko je bilo ve~je obilje, so prevladovala suha vina

es svet je skoncentriran na kro`nik in kozarec. [tajerska kot tak{na mora biti ne bo{ do potro{nika iskren in Kultura prehranjevanja je postala ena od naj- vinska destinacija. In absolutno mu ponujal tistega, kar pred- Vpomembnej{ih segmentov na{e pozornosti. Kaj se potrebujemo, tako manj{i kot stavlja{, ti nikoli ve~ ne bo za- vse je mogo~e iztisniti iz odli~nega grozdja, so v Ptujski ve~ji vinarji. Vsi smo na isti upal. Za zanesljivega pivca kleti dokazali s {tevilnimi odli~ji z vseh koncev sveta. poziciji, vsi imamo istega kupca. mora{ imeti konstantno kako- Konec lanskega leta pa so se odlo~ili, da vrednote, In ~e bomo vsi kvalitetni, bomo vost in biti mora{ pristen. ujete v steklenice, odlo~neje predstavijo ljubiteljem dvignili regijski nivo. Vino je del vina v Sloveniji in drugod po svetu. Rodila se je nova okusa deèle in okus deèle je Nad Ptujsko kletjo bdijo tudi blagovna znamka Pullus, ki latinsko pomeni pi{~anec. vsa ostala ponudba (gastronomi- lete~i enologi iz celega sveta. ja, umetnost, turizem …). Vino @e vse od leta 2002 do leta Pogovarjala se je: Sta{a Cafuta je ~ar deèle, ki ji da poseben 2006 smo bili del projekta, kjer pe~at. smo sodelovali s priznanimi tuji- Foto: Sta{a Cafuta mi enologi, vendar neformalno Na Ptuj ste pri{li na sodelovanje poteka {e danes. Bojan Kobal je glavni enolog potro{nikih smo za~eli vzbujati pripravni{tvo. Kdo so bili va{i Njihova vloga je opozarjanje na v Ptujski kleti. Tridesetletni uni- zaupanje. Ker pa so na{e stare mentorji? napake. Ne vztrajajo na svojih verzitetni diplomirani inènir blagovne znamke bile vizualno Albert Gönc in Andrej Sajko, mnenjih, ampak dajo mo`nost, ìvilske tehnologije je pri{el v zelo raznolike in preìvete, je s katerima {e danes skupaj kako bi lahko vinski proces klet leta 2002. Najprej je opravil napo~il ~as za preobleko. V kreiramo ptujsko vino. Zame sta izbolj{ali. Lete~i enologi imajo pripravni{tvo, nato postopoma potro{ni{kem svetu kupujejo velika in {iroka ~loveka. Spustila bolj globalen pogled na vino kot postal glavni enolog. Prihaja iz tudi o~i. Prvo steklenico, ~e ne sta mladega in neizku{enega drugi, ki so zaprti v majhnem vinogradni{ke druìne blizu pozna{ vina, vedno kupujejo o~i. (bodo~ega) enologa, da naredi slovenskem balon~ku. Seveda Sevnice. @elel je za mornarja, a Drugo in vse naslednje pa prvo trgatev s tremi milijoni litri vse njihove ideje tudi niso v je na koncu prevladala èlja po navadno kakovost. Blagovna vina. Tisti, ki dajejo mo`nost redu. Na nas je, da izlu{~imo vinarju. Navdu{ujejo ga pre- znamka Pullus je zdruìla vsa mladim, so zame zelo odprti in najbolj{e in s tem povzdignemo sti`ni artikli. Ne toliko po bla- vina iz Ptujske kleti pod svoje {iroki ljudje. Upam, da bom tudi lokalno identiteto vina. govnih znamkah, temve~ po filo- okrilje. sam tak{en. zofiji, po ozadju oziroma Kako je kreirati vina v tako imenovanem »back Kako pa je biti odgo- najstarej{i vinski kleti? groundu«. Vino je eden voren za skoraj 3 mili- ûtim veliko ~ast, da sem takih. jone litrov vina? enolog v najstarej{i slovenski 26. novembra se vam je Odgovornost je velika, kleti, kar je po drugi strani veli- »rodil« Pullus. z leti se {e poglablja, saj ka odgovornost in èlim biti ~im Pullus je dejansko na gre{ vedno bolj v detajle. bolj{i naslednik mojih pred- nek na~in »otrok« sodelo- V Ptujski kleti je vino nikov, ki jih ni bilo toliko, vanja med Ptujsko kletjo pridelek odli~nega tima, ampak je vsak po svoje za- in Perutnino Ptuj kot last- tako znotraj podjetja kot znamoval dolo~eno obdobje. nico. Gre za sinergijo, kjer vinogradnikov in nepo- Danes, ko se sprehajamo skozi ime pove, kdo smo, kaj gre{ljive in ~udovite na- arhivska vina v kleti, lahko vidi- smo in nas poveè z na{im rave. Danes v Ptujski mo takratne navade pivcev, mati~nim podjetjem. kleti è natan~no vemo, gospodarske razmere v takratni kaj èlimo iz dolo~enega dràvi. Ko je bila rev{~ina, so se Pullus se je za vse tiste, grozdja in iz dolo~enega pridelovala bolj sladka vina, ko ki spremljamo Ptujsko vinograda pridelati in je bilo ve~je obilje, so pre- klet, moral zgoditi. izraziti. Vino se za~ne vladovala suha vina. Vsak od Pravzaprav je bil è kreirat pri pivcu, od mojih predhodnikov je postavil skrajni ~as. kozarca ter nazaj do tako imenovane spomenike Res je. Najprej smo vinograda. vinarstva v kleti. Z njim je vlil morali dose~i visoko stop- tudi svojo du{o, umetnost, njo kakovosti vina. V zad- Bojan Kobal, enolog: »Pullus je sinergija 800- Va{a filozofija kreacije vina. Tako Jani Gönc in njih treh letih smo zapore- letne vinarske tradicije Ptuja in stoletne kletarjenja? Anton Skaza. Vsi so dali svoj doma dobili {ampiona pri zgodovine perutninske prehranske izku{nje.« Filozofija je izraànje pe~at obdobju, ki ga lahko {e suhih belih vinih v Slo- narave v naj~istej{i obli- danes spremljamo. Na{a naloga veniji. Sodelovali smo na Kaj menite o {tajerski vinski ki. Potro{nik te spregleda, ~e nisi je, da ta vina hranimo v ~im najve~jih svetovnih tekmovan- destinaciji? iskren. Sploh pa pri artiklu, ki je bolj{i kondiciji, da bodo na{i jih, kjer je najbolj ostra ê èlimo biti prepoznavni, se luksuz. Vino ni potreba ìvljenja. zanamci razvajali svoje sen- konkurenca in vedno smo poèli dobro prodajati, mora biti Je za~imba ìvljenja. Privo{~i{ si zori~ne receptorje v njihovih dobre rezultate. Pa tudi pri uspe{na predvsem regija in najbolj{e in najbolj iskreno. ê umetnijah.

11 28. MAREC / SU[EC 2008 KULTURA

April v Mestnem gledali{~u Muzejska knji`nica v novih Ptuj prostorih rogram Mestnega gledali{~a Ptuj bo v aprilu zelo akob Emer{i~ je v publikaciji ob 30-letnici [tudi- raznolik, saj ga bodo zaznamovala mnoga gosto- jske knji`nice pisal o muzejski oz. Ferkovi knji`nici Pvanja v gledali{~u, hkrati pa tudi na{a gosto- Jtakole: »Danes so knjige v neurejenem stanju ter vanja po Sloveniji. Seveda si boste v gledali{~u razbite v spodnjih prostorih ter na gradu.« Vsi seveda lahko ponovno ogledali ponovitve nove produkcije vemo, da je dana{nja Knji`nica Ivana Potr~a, nekdanja Grönholmova metoda in stalne uspe{nice sezone, med [tudijska knji`nica, otrok stare muzejske knji`nice – njimi Hamleta, hkrati pa vas opozarjamo predvsem na v~asih so ji rekli znanstvena knji`nica - od katere je pri- gostovanje na{ih dobrih prijateljev iz Kazali{ta dobila zajeten fond gradiva. Virovitica, ki bo ta mesec gostovalo z uprizoritvijo le- gendarne uspe{nice Agathe Christie Mi{elovka. Martin [teiner Rene Maurin @e od leta 2001 lahko govo- store nad upravo muzeja na rimo o strokovni urejenosti Pre{ernovi ulici (stavba nekdan- Mi{elovka predstavlja svoje- MGP odprli vrata tudi za dva knji`nice, takrat smo namre~ jih ptujskih zaporov). Tako so bili vrsten gledali{ki fenomen, saj se dogodka Javnega sklada za kul- pri~eli strokovno razvr{~ati sanirani prostori {e ene stare ptuj- originalna izvedba predstave iz turne dejavnosti in produkcijo monografske in serijske pub- ske stavbe, ki so dobili novo vse- leta 1952 igra {e danes in tako Glasbene {ole Ptuj, ki bo v na{e likacije in tudi kreirati lastno bino. Isto~asno smo pridobili predstavlja produkcijo, ki je gledali{~e pripeljala produkcijo bazo znotraj knji`ni~nega sis- prostore za muzejsko knji`nico, doìvela najve~ ponovitev v mladih nadebudnih ptujskih ple- tema COBISS. Muzejska knji- ve~namenski prostor za razli~ne moderni zgodovini gledali{~a. Ta salcev! `nica, ki ima sicer status javne prilo`nosti, ki je obenem tudi uspe{nica vseh ~asov je nastala MGP bo ob koncu tega meseca specialne knji`nice (v osnovni muzejska ~italnica, in {e dodaten kot darilo britanski kraljici Mary po dolgih letih objavilo povsem razdelitvi se knji`nice delijo na prostor za priro~ni depo in arhiv. za njen osemdeseti rojstni dan, nove spletne strani, ki jih bo- splo{ne – tak{na je recimo Knji`nica ima za uporabnike tudi saj si je zaèlela novo zgodbo ste na{li na istem naslovu knji`nica Ivana Potr~a, na {olske, ra~unalni{ki dostop do interneta. Agathe Christie. Vabimo vas (www.mgp.si). Z novimi stranmi visoko{olske in univerzitetne, na @e ime specialna knji`nica po- torej na kraljevsko zabavo ob bomo posku{ali uporabnikom specialne in na koncu je {e naro- ve, da je literatura, ki jo obisko- obveznem iskanju morilca! ponuditi kar najbolj pregleden in dna knji`nica), je polnopravni valci dobijo v muzejski knji`nici, ~lan sistema COBISS. Knjige so specifi~na. Gre za gradivo s razvr{~ene po UDK sistemu in v podro~ja muzejskih strok: arhe- prostem pristopu. ologije, etnologije in kulturne Sama knji`nica je res bila antropologije, kulturne zgodovi- dolgo ~asa razbita na posamezne ne, restavratorstva, umetnosti, oddelke, ko je za~ela ponovno zgodovine in muzeologije. Knji- funkcionirati kot celota, je bil `nica, ki deluje kot del javnega najve~ji problem ustrezen pros- zavoda, je dostopna vsem upo- tor. Dvakrat smo selili muzejsko rabnikom, ne samo zaposlenim v knji`nico znotraj prostorov nek- muzeju. Od zunanjih obiskoval- danjega dominikanskega samo- cev je tako najve~ u~encev, stana, kar nekaj let smo bili v dijakov in {tudentov, ki potrebu- prostorih nekdanje muzejske jejo gradivo za pripravo razli~nih uprave, vendar so bili vsi prostori raziskovalnih nalog. izpostavljeni preveliki vlagi in iz Uradne ure knji`nice so vsak tega razloga neustrezni za hran- delovni dan med 8. in 10. ter Mi{elovka predstavlja svojevrsten gledali{ki fenomen jenje gradiva kakor tudi za samo 12. in 15. uro, dosegljivi smo tudi Mestno gledali{~e Ptuj praznuje poglobljen dostop do vsebin, delo v njih. na elektronskem naslovu knjizni- v aprilu tudi svojevrsten jubilej. povezanih z na{im gledali{~em. Z velikimi napori vodstva [email protected] in na tele- Prva predstava ponovno ustano- Cilj novih strani ni zgolj muzeja, Mestne ob~ine Ptuj in fonu 02 787 92 40. vljenega poklicnega gledali{~a omogo~anje dostopa do aktual- dràve smo uspeli obnoviti pro- na Ptuju iz leta 1996, Govor nih vsebin, temve~ tudi vsem malemu ~loveku v izvedbi igral- dostopen arhiv delovanja MGP, ca Vlada Novaka, bo doìvela od svoje ponovne profesionali- jubilejno 250. ponovitev. Va- zacije v letu 1996 pa do danes. bimo vas, da si ogledate to pred- Na{a èlja je omogo~iti temeljit stavo, ki simboli~no predstavlja vpogled v delovanje zavoda in ponovno rojstvo poklicnega njegov hiter razvoj. S prenovo gledali{~a na Ptuju. Po predstavi spletnih strani tako zaklju- vas seveda vabimo na prigrizek ~ujemo tudi celovito prenovo in druàbni ve~er. celostne podobe zavoda, ki bo v Raztrganci bodo v aprilu osva- javnosti nastopala s sveìm jali primorsko regijo. Z njimi obrazom. nastopamo v Seàni in SNG Lep pozdrav v imenu kolektiva Nova Gorica, medtem ko smo v MGP! 12 KULTURA 28. MAREC / SU[EC 2008

Klavdij Tutta – Po poti mediteranskih metamorfoz … 2003–2007 V Miheli~evi galeriji je od 6. marca do 6. aprila na ogled razstava primorskega slikarja Klavdija Tutta

redstavljena so dela, ki jih je umetnik ustvaril med letoma 2003 in 2007. Isto zbirko je pred Ptem razstavil v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob So~i, Lo{kem muzeju v [kofji Loki, Gorenjskem muzeju v Kranju, v Kosovelovem domu v Se`ani, galeriji Mestne ob~ine Kranj, do leta 2010 pa jo name- rava razstaviti {e v mnogih slovenskih galerijah in muzejih.

Iva Ferlinc Foto: Boris Fari~

Primorski slikar Klavdij Tutta (v sredini)

delan kola` omogo~a neposred- steklene objekte iz cikla no vizualizacijo in pove~ane Polifemovo oko, ki so nastali v podobe z jasnimi konturami. sodelovanju s steklarskim moj- Na razstavi smo pri~a serijam strom Matjaèm Goste~nikom. slik iz cikla pod naslovom Pri toniranih ~rno-belih foto- Potovanje sonca, Mavri~ni grafijah Igorja Pustovrha, ki cikel, cikel akvarelov, prav tako so sestavni del razstave, je steklenim objektom in fotografi- Tutta na prozorno folijo vpra- jam. Gre predvsem za odraz skal zna~ilne motive (menhirji, mediteranskega okolja, njegove meandri, polja, sonce, ciprese), Slikarstvo Klavdija Tutta je è V ~asu ustvarjanja je Tutta skope zemlje, kamnitih tal, ki so odtisnjeni na slikarjevem od za~etkov njegovega ustvar- posegal po razli~nih slikarskih `go~ega sonca in morja, ki ga obrazu. Gre za igro svetlobe in janja zaznamovano z izrazito in tehnikah. Na razstavljenih delih nadgradi z metafori~nimi znaki senc, hkrati pa se kaè odnos, ki neobremenjeno barvito slikarsko se posluùje tehnike kolaà, kjer in simboli (bik kot `rtvovanje, ga ima slikar do rodne pokrajine. govorico. @e od samih za~etkov za osnovo slik sicer uporablja oko kot vir ìvljenja). Ne manj- Umetnost Klavdija Tutta je se je rad podrejal sredozemski osnovno tehniko, vendar ra~u- kajo niti sredozemski motivi nedvomno eden kvalitetnej{ih pokrajini, njeni svetlobi in nalni{ko predelanega in s poseb- (polotoki, otoki, ciprese), ki jih prispevkov primorskih ustvarjal- son~ni toplini. Umetnik ~rpa no tehnologijo natisnjenega na nakazuje z mehkimi potezami. cev k celostni podobi na{e svoj navdih prav tako v po- platno. Pri tem ustvarja igrivo Barve so mo~ne in pokrivajo sodobne likovne produkcije. doìvljanju otro{kega dojemanja prostorsko urejanje vsake pove~je ploskve slike. Svojo Razstava bo na ogled do 6. stvarnosti, saj svoja dela preo- samezne umetnine, ki pa so, kot likovno pripoved prena{a tudi na aprila. braà v neskon~ne pravljice za è v njegovih prej{njih ciklih, otroke in odrasle s popolnoma razli~nih velikosti in oblik. osebno ikonografijo in simbo- Slikar se torej prilagaja novim liko. Odlo~ilno vlogo v njego- mo`nostim, ki jih tudi v likovni vem ustvarjanju pa vsekakor umetnosti ponuja sodobna predstavlja barva. tehnologija. Ra~unalni{ko pre-

Klavdij Tutta se je rodil leta 1958 v Postojni, otro{tvo je pre`ivel v Novi Gorici. Po kon~ani Srednji {oli za oblikovanje je nadalje- val {olanje na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, objekti in organizacijo likovnih delavnic. Najbolj znana je Slovenija odprta za umetnost na Sinjem Vrhu. Imel je ve~ kot 150 samostojnih razstav doma in v tujini. Za svoje delo, predvsem grafiko, je prejel veliko doma~ih in mednarodnih priznanj. Je ~lan Dru{tva slovenskih likovnih umetnikov. @ivi in dela v Kranju. Direktor muzeja Ale{ Arih in slikar na otvoritvi razstave 13 28. MAREC / SU[EC 2008 KULTURA

Saksofonist Miha Rogina in pianistka Sae Lee, {tudenta na konservatoriju v Parizu, zaigrala na Ptuju

slavnostni dvorani ptujskega gradu sta 14. Rapsodije v modrem marca na 5. koncertu abonmaja dru{tva za glas- G. Gershwina, ki jo Vbeno umetnost Arsana nastopila mlada umetni- je Rogina, da bi se ka, sicer {tudenta na Conservatoire National ~imbolj pribliàl Superieur de Musique de Paris, saksofonist Miha orkestrskemu zvo- Rogina, po rodu Ptuj~an, in pianistka japonsko-kore- ku, izvajal kar na jskega rodu Sae Lee. treh saksofonih. V prvem delu sta se predstavila s solo skladbami, kjer Znane teme so se sta è nakazala svoje adute: Rogina v priredbi Partite prepletale med kla- J. S. Bacha izjemno muzikalnost in ob~utek za obliko- virjem in saksofo- vanje baro~nih linij, Lee pa v 2. Sonati S. Rahmaninova nom na zanimiv na- ob~utek za bogat klavirski zvok. Medtem ko je Rogina ~in, klavir je v~asih Bachovo Partito podal skoraj romanti~no ob~uteno, nekoliko preglasil sem pri Lee pogre{ala ve~ barvitosti tona. saksofon, a ni bilo preve~ mote~e. Lovorka Neme{ Dular Umetnika sta do- dala navdu{enemu Foto: Bo{tjan Vrabl ob~instvu, ki ni ne- Pred za~etkom drugega dela je Duo je zvenel uigrano, zelo halo ploskati, {e tri mladi umetnik povedal nekaj enakovredno. Vsa pohvala gre skladbe. besed o sporedu tega ve~era in o umetnikoma, ker sta v svoj Koncert dua Ro- razvoju saksofona. Tako je spored vklju~ila tudi sodobno gina-Lee je bil zno- Na ptujskem gradu sta nastopila mlada pokazal, da ni samo izjemen glasbo. Skladba mladega Pari- va poseben dogo- umetnika saksofonist Miha Rogina, po rodu Ptuj~an, in pianistka japonsko-korejskega glasbenik, temve~ tudi resni~no àna Bruna Mantovanija @ar dek, ki je dal kon- rodu Sae Lee. dober poznavalec zgodovine pr{ca je relativno novo delo, certnemu ciklu Ar- svojega instrumenta. Omenil je napisano leta 1997, in je znova sane unikaten pe~at. Koncertov izvedbo, sva ga pribliàla pomembno dejstvo, da morajo terjalo nekoliko razlage s strani tako izvirnih umetnikov bi ob~instvu. saksofonisti zaradi relativno mladega interpreta. Ker je skla- moralo biti v Sloveniji ve~! Pi{eta tudi lastne transkripci- kratkega ~asa obstoja tega datelj v tem delu uporabil precej Po koncertu sva z Mladenom je. Kaj se vama zdi, da je zdaj instrumenta (izumil ga je sodobnih na~inov igranja na sak- Delinom pokramljala z mladima popularno pri izvajalcih? Adolph Sax leta 1840) igrati sofon, jih je umetnik vsakega umetnikoma. priredbe (predvsem skladb za posebej poimenoval in izvedel, Sae: Vsak si izbira druga~en Kako sta se spoznala? program. Menim, da pianisti flavto, oboo in violino), ~e èlijo tako da je ob~instvo la`je sledilo danes prete`no igrajo dela iz igrati glasbo zgodnej{ih obdobij. sicer za obi~ajnega poslu{alca Miha: Spoznala sva se na kon- obdobja klasicizma, romantike Prav tako morajo imeti ve~ precej zapleteni glasbeni struk- servatoriju v Parizu. Delovala in nekoliko tudi moderna dela, razli~nih saksofonov, saj so turi. Izvedba efektne skladbe sva najprej v triu, potem v duu. vendar nekako do impresioniz- obsegi prej omenjenih instru- je bila izvrstna, ilustrativna, Pred dvema letoma sva naredila ma. Predvsem mladi odkrivajo mentov pre{iroki za en sam tip tak{na, kot pogosto glasba 20. in sprejemni izpit za {tudij ko- in izvajajo novej{a, sodobna saksofona. Drugi del sta za~ela s 21. stoletja tudi je. Kot zadnja morne glasbe na isti instituciji in dela. Posku{ajo se nekako Sonato v c-molu E. Griega, sicer skladba je bila na programu zdaj sva pred diplomo. Skupaj {tudirava torej {tiri leta. prebiti v ta trg, ki je prepoln napisana za klavir in violino. njuna priredba sicer znane glasbenikov. Precej glasbenikov Ali vedno tako oblikujeta pro- danes zelo dobro igra. Tudi na gram, da igra vsak tudi solo tekmovanjih je dobro, ~e igra{ skladbo? kak{no manj znano, moderno Miha: Ne. To je bilo izjemo- delo (na primer Barberja, ma. Pred dvema mesecema sva Dutilleuxa, Messiaena). @irija te se vrnila iz Japonske, kjer sva manj obremenjeno poslu{a. imela serijo 11 koncertov s Miha: Mladi se morajo prila- tak{no programsko zasnovo. gajati èljam trga. In ta je danes precej usmerjen v odkrivanje Kako izbirata repertoar? sodobne glasbe. Miha: Odvisno od prilo`nosti. Igrava vse, od transkripcij zgod- Katero glasbo imata najraje? nje glasbe, originalnih skladb, Sae: Glasbo Rahmaninova, jazza, tanga, etna. Chopina, Schuberta, Debussyja. Sae: Program z nocoj{njega Miha: ê bi bil skladatelj, bi koncerta sva igrala è na Ja- pisal glasbo kot Ravel. Fascinira ponskem. Grieg je sveà sklad- me njegov ob~utek za orkestra- cijo in lepoto. Kot izvajalec pa Kot zadnja skladba je bila na programu njuna priredba sicer znane ba. Mantovanija in Gershwina Rapsodije v modrem G. Gershwina, katero je Rogina, da bi se so tam zelo dobro sprejeli. Sploh imam rad dobro glasbo vseh ~imbolj približal orkestrskemu zvoku, izvajal kar na treh saksofonih. z razlago, ki sva jo vklju~ila pred obdobij.

14 KULTURA 28. MAREC / SU[EC 2008

Ali tudi pou~ujeta? Miha: Ne, {tudirava. Jaz imam Ob 100-letnici rojstva violinista, pedagoga {tipendijo, Sae pa ima kraljevsko kri (smeh). Ne, resni~no, in goslarja Maksimiljana Skalarja – II. del princesa je. Sae: Moj prednik je bil kralj Tatjana Štefani~ tra Vincenza Bissolottija. Koreje. Vzporedno s {tudijem se je izo- Miha: Obstaja celo druìnsko Zasebni fotoarhiv druìne Skalar braèval {e pri drugih znanih drevo, od 12. stoletja. cremonskih mojstrih, u~il igran- Korenine goslarstva na spomin na bogato goslarsko delo ja na violon~elo pri prof. Torej si Korejka? Slovenskem lahko i{~emo è v Maksimilijana Skalarja. Reppelliniju ter igral violino v Sae: Med drugo svetovno srednjem veku, ko je izpri~ano Ljubezen do lesa je gotovo komornem orkestru goslarske vojno sta se moja pradedek in igranje na razli~na godala in skupna vsem goslarjem. Daniel {ole. Po diplomi leta 2000 je babica s Koreje preselila na brenkala, sicer pa v pisnih virih Musek se je è v mladosti ukvar- za~el sta` pri mojstru Dariu Japonsko. Koreja je bila japon- goslarskemu poklicu sledimo jal z modelarstvom, v drugi Foreru v Cremoni in naslednje ska kolonija in tam sta imela preko bolj ali manj natan~nih polovici devetdesetih let prej- leto pridobil mojstrsko diplomo. probleme. Imam dve imeni in popisov od prve znane omembe {njega stoletja pa je kot {tudent Delo in raziskovanja na priimka, japonska in korejska. konec 17. stoletja naprej. V sto- Fakultete za lesarstvo v Lju- podro~ju goslarstva in kompozi- Zdruìla sem japonsko ime in letjih razvoja, predvsem pa v bljani {e podrobneje spoznaval cije Daniela Muska pa poznamo korejski priimek. ~asu med obema vojnama, ko je lastnosti tega materiala. Za tudi preko dokumentarnega Kako vzdrùjeta tak nivo v Ljubljani med letoma 1932 in pomembno prelomnico lahko portreta RTV Slovenija z igranja? 1942 delovala Obrtna banovin- {tejemo sre~anje z goslarskim naslovom Malo ~ez les. ska {ola, je na na{ih tleh ustvar- mojstrom profesorjem Vilimom Delo Maksimilijana Skalarja Miha: Vadiva. jalo veliko odli~nih izdelovalcev Dem{arjem leta 1992 ter je mnogim pustilo svoj pe~at, Sae: Ves ~as mora{ biti malo godal. Delo mojstra Skalarja za~etek vajeni{ke dobe in u~enja ljubezen in mojstrstvo v izvajan- nezadovoljen sam s sabo, biti gotovo tvori pomemben del igranja violine pri njem do ju glasbe pa je bilo tako reko~ samokriti~en. Tako stremi{ k zgodbe slovenskega goslarstva, odhoda v Cremono leta 1997, poloèno è v zibelko Skalar- izbolj{evanju. ki svoja nadaljevanja pi{e z kjer je bil sprejet v 3. letnik jevih h~era, treh svetovno pri- Kako se lotita {tudija nove novim rodom, med katerega sodi mednarodne goslarske {ole znanih soloviolinistk ter kon- skladbe? goslar Daniel Musek. Z njego- Antonija Stradivarija, v skupino certnih mojstric – koncertantk in Sae: Vsak pove svoje ideje. vim predavanjem smo po~astili najbolj znanega mojstra – maes- violon~elistke. Prav tako pa tudi Ogledava si partiture, poslu{ava mlaj{i rod nadaljuje glasbeno posnetke, nato si izbereva sklad- tradicijo druìne. S tokratnim bo. [tudirava jo najprej vsak koncertom ob slovenskem kul- posebej, potem vadiva skupaj. turnem prazniku se je druìna Skalar na ptujskem gradu pred- Kdaj jo vklju~ita v koncertni stavila è drugi~. V sicer neko- program? liko druga~ni sestavi smo jih Miha: Ponavadi vzameva v prvi~ lahko poslu{ali è pred {tudij skladbo è z mislijo na desetletjem, ko je Skalarjeva dolo~en koncert. Ne vadiva kar zapu{~ina postala sestavni del tako. ptujske zbirke glasbil. Kako vidita stanje komorne V koncertnem programu so glasbe danes? odigrali Schubertovo êbelico, Miha: Ve~ ~lanov kot ima Tartinijevo Sonato v G-molu skupina, te`je je. Vra`ji tril~ek in April iz Letnih ~asov, opus 37 B, Petra Ili~a Kaj bi svetovala mladim glas- âjkovskega. benikom? Svojo glasbeno nadarjenost so Sae: Naj ne verjamejo profe- delili z nami: Tim Skalar sorjem ~isto vsega, kar jim Dem{ar, violina, Simon Ska- re~ejo. Naj sami izberejo, kaj je lar, klavir, in izredna profesori- dobro za njih. ca za violino na Akademiji za Miha: Naj bodo samostojni. glasbo v Ljubljani, koncertna [e zadnje vpra{anje za Sae: mojstrica komornega orkestra kako ti je bil v{e~ klavir na Camerata Labacensis, prva vio- ptujskem gradu? linistka z Bettetovim priznanjem nagrajenega Ljubljanskega go- Sae: Zelo je dober. Igrala sem dalnega kvarteta in nekdanja nanj tako, kot sem èlela. Ima koncertna mojstrica – koncer- velik zvo~ni razpon, pa tudi tantka Simfoni~nega orkestra odziven je precej. RTV Slovenija Monika Skalar, Hvala vama za pogovor. violina. Miha: Hvala dru{tvu Arsana za tako popolno organizacijo. Zelo naju je veselilo igrati tu. Mladi Skalar pri delu v Beogradu

15 28. MAREC / SU[EC 2008 PUBLIKACIJE / LITERATURA

Nova knjiga o Ptuju

drugi polovici aprila bo Ptuj bogatej{i za novo gradnjo obzidja, ki so ga v 16. ge bo zgo{~ena ~asovna pregled- razko{no monografsko predstavitev. Iz{la bo stoletju v strahu pred Turki nica, saj bo vsakomur dragocen Vnamre~ knjiga Ptuj – Starodavno mesto ob modernizirali z deèlnim denar- vir zanesljivih podatkov v obliki Dravi. Avtorica besedila je dr. Marjeta Ciglene~ki, jem. Skrb za varnost me{~anov kronolo{kega zaporedja najpo- barvne fotografije za knjigo pa je prispeval Boris Fari~. pod mogo~nim Mestnim stol- membnej{ih dogodkov v mestu Knjigo je oblikoval in tehni~no uredil akademski slikar pom, ki ga pri{tevamo k mestnim od davnine do dandanes. êdalje Franc Mesari~, izide pa pri zalo`bi Umetni{ki kabinet obrambnim objektom, prikazuje {tevilnej{e najdbe pri~ajo o nasel- Primo` Premzl, ki je tudi urednik in avtor zasnove. naslednje poglavje. Temeljit jenosti Ptuja è v zgodnjem eneo- Isto~asno bodo natisnjene slovenska, nem{ka in prikaz vsekakor zasluìta Zgornji litiku. Seznam osebnih imen ter angle{ka izdaja. in Spodnji svobodni dvor, {e bolj iz~rpno krajevno in stvarno kaza- pa mogo~ni grad Gornji Ptuj, ki lo pa bosta {e dodatno dopolnila Primož Premzl kraljuje nad mestom. @upnijska uporabno vrednost monografije. cerkev sv. Jurija, dominikanski in Sedanji utrip in dedi{~ino Ptuj je prava umetnostna za- 2012 si v tak{nih okoli{~inah minoritski samostan so prave mesta je pozorno opazoval ter ju kladnica in zato upravi~eno slovi vsekakor zasluì novo, skrbno zakladnice umetnin, zato sta jim brezhibno posnel mladi ptujski kot eno izmed najlep{ih in pretehtano monografsko obdela- posve~eni kar dve poglavji, fotograf Boris Fari~, ki se vedno najstarej{ih mest na Slovenskem. vo. Znova ga bo ubesedila minu- peto in {esto. V zadnjih dveh bolj uveljavlja na slovenskem Pred trinajstimi leti je iz{la ciozna poznavalka dr. Marjeta poglavjih se bomo pa sprehodili k fotografskem prizori{~u. Poseb- monografija Ptuj – Najlep{i pa je Ciglene~ki. Vsebino je razdelila mestnim znamenjem in javnim no dragocena dopolnitev knjige zame Ptuj … Te besede v pod- na osem zaokroènih poglavij. V spomenikom ter med trge, po bodo nekatere {e neobjavljene naslovu knjige je izrekel umet- uvodnem je za~rtala urbano za- ulicah ter si podrobno ogledali stare vedute mesta in nekaj nostni zgodovinar svetovnega snovo mesta in razvoj ptujske nekatere hi{e. Zaìvele bodo izbranih fotografij mojstra slovesa dr. Frederico Zeri (1921– vedute. Drugo poglavje zgo{~eno pripovedi o preteklih ~asih in Stojana Kerblerja. 1998), ki je Ptuj obiskal v osvetljuje zgodovinski razvoj izro~ilo o podjetnih me{~anih, ki Knjiga Ptuj – Starodavno osemdesetih letih. Med Ptuj~ani mesta s poudarkoma na dveh so si prizadevali, da bi bilo njiho- mesto ob Dravi obsega 136 strani in ljubitelji mest s spo{tovanja razvojnih vrhuncih, prvem v ~asu vo mesto lepo in da bi v njem velikega formata s trdimi platni- vrednim izro~ilom je bila knjiga rimske kolonizacije, drugem pa v ìveli varno, udobno in prijetno. cami in {~itnim ovitkom, v njej sprejeta z navdu{enjem, saj je visokem srednjem veku, ko so Med tradicionalnimi ptujskimi pa bo 110 barvnih in 20 ~rno- slovenska izdaja prav kmalu mesto upravljali gospodje prireditvami so dobili svoje belih fotografij, natisnjenih na po{la. Ptujski, ministeriali salzbur{kih mesto v knjigi tudi kurentovanje, umetni{kem papirju. Hkrati s Ptuj kot eden izmed partnerjev nad{kofov. Sredi 13. stoletja si je sejmi in vedno bolj priljubljene slovenskim izvirnikom bosta Maribora pri kandidaturi za Ptuj pridobil status mesta, zato so vite{ke igre. iz{la tudi prevoda v nem{~ino in Evropsko prestolnico kulture leta morali me{~ani sami poskrbeti za Nepogre{ljiva dopolnitev knji- angle{~ino.

16 VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE 28. MAREC / SU[EC 2008

Praznovali pol stoletja obstoja, razvoja in ustvarjanja Osrednja prireditev ob praznovanju 50-letnice O[ Ljudski vrt

Osnovno {olo Ljudski vrt so to {olsko leto vpisali `e petdeseto generacijo otrok. V tednu ob dnevu V{ole 10. marca so zato delavci {ole z u~enci pripravili {tevilne dejavnosti, ki so jih sklenili z osrednjo prireditvijo Zvezdne poti v dvorani [olskega centra Ptuj.

Mateja Toma{i~

Foto: Ale{ [prah

»Osnovna {ola Ljudski vrt è dveh letih preselila v za~asno vrsto let med seboj dobro povezu- domovanje, paviljon na Potr~evi je partnerje Zavod RS za {olstvo cesti ter se preimenovala v O[ in {port, u~itelje, u~ence in Franca Osojnika. Leta 1964 so ji star{e. Zna razviti ìvljenjski prostore zgradili na dana{nji slog, v katerem so izredno @upan~i~evi 10. Od 10. marca osmi{ljeni koraki v razvoju te 1992 deluje pod imenom O[ {ole. Poleg dobrega po~utja in Ljudski vrt, zato je 10. marec vzdu{ja so sposobni pri u~encih postal dan te {ole. Ravnateljici Tatjani Vaupoti~ in hkrati celotnemu stopet~lanskemu razviti sposobnosti in motivacijo V zgodovini je {olo ves ~as kolektivu {ole je ~estital tudi ptujski ùpan dr. [tefan êlan. za {irjenje lastnih obzorij,« je na pestila prostorska stiska, ki je tra- osrednji prireditvi med drugim jala vse od ustanovitve do 7. ziranem svetu, èlimo jih nau~iti, Tako smo zastavili tudi {tevilne povedala slavnostna govornica novembra 2005, ko so prvi~ da postanejo radovedni, ustvar- dejavnosti v tem prazni~nem mag. Vera Bevc, predstojnica pre{li na enoizmenski pouk. [ola jalni in odgovorni sooblikovalci tednu,« je ob jubileju povedala Zavoda za {olstvo OE Maribor. se je v vseh letih razvijala po vse- na{ega skupnega jutri{njega dne. Tatjana Vaupoti~. Osnovno {olo, ki je bila pod binski plati. Njeno zgodovino so Da bi pri otrocih razvili tak{ne Ta teden so v goste povabili imenom O[ Ptuj III ustanovljena zaznamovali {tevilni predani lastnosti, pa ni dovolj le pouk. njihove nekdanje u~ence – star{e leta 1958 kot najmanj{a ptujska u~itelji in uspe{ni u~enci. V pet- Zato se v {olah dogajajo {tevil- sedanjih u~encev, ki so otrokom {ola, so do zdaj uspe{no vo- desetih generacijah je prestopilo ne dejavnosti, s katerimi jih predstavili svoje zanimive po- dili Stanislav Horvat, Katica prag {ole skoraj 5000 otrok. u~imo ìveti in biti enkratni, klice. Imeli so {portno popoldne, Bra~ko, Ivan Teàk in Tatjana »U~encem ne èlimo posre- neponovljivi in posebni. @elimo v katerem so se druìli u~enci in Vaupoti~. [ola je imela prve pro- dovati zgolj znanja. @elimo jim si, da bi vsak na{ u~enec na{el delavci {ole, pripravili so pevsko- store v tedanji gimnaziji v pomagati k zavedanju o lastnih podro~je, kjer se bo lahko plesni ve~er, na katerem so se Pre{ernovi ulici, od koder se je po koreninah v dana{njem globali- dokazal. predstavili vsi njihovi u~enci, povezani z glasbo in plesom. Najmlaj{im pa so pripravili lutkovno predstavo. Predstavili so tudi zbornik Oda moji {oli, ki ga bodo prejele druìne njihovih u~encev ter ob {olski himni dobili {e {olsko maskoto ra~ko Vrta~ko. Teden pa so zaklju~ili z osrednjo prireditvijo Zvezdne poti, kjer so povezali in poudarili vse pomembnej{e dogodke v zgodovini njihove {ole. Scenarij za predstavo je napisala u~iteljica Tajka [nuderl, pri pripravi in izvedbi pa je sodelovalo ve~ kot 300 otrok. Alojz Kova~i~, sekretar Obmo~nega zdruènja RK Maribor, jim je ob tej prilo`nosti predal bronasti znak Rde~ega krià Slovenije, saj se delavci {ole redno udeleùjejo krvodajal- skih akcij.

Z osrednjo prireditvijo Zvezdne poti so povezali in poudarili vse pomembnej{e dogodke v zgodovini njihove {ole.

17 28. MAREC / SU[EC 2008 VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE

Oda moji {oli Korajà velja tudi za Predstavitev zbornika ob 50-letnici osnovno{olce O[ Breg osnovne {ole Ljudski vrt osnovni {oli Breg za svoje u~ence pripravljajo snovna {ola Ljudski vrt je dobila nov zbornik ob 50-let- {tevilne ob{olske dejavnosti. Tako so februarja z nici obstoja. 13. marca je bila v prireditvenih prostorih Vliterarnim ve~erom obeleìli kulturni praznik ter Ohotela Primus na Ptuju slavnostna predstavitev pripravili sre~anje nadarjenih u~encev, 18. marca pa zbornika z naslovom Oda moji {oli. Zbornik je sad ve~let- so peli v okviru prireditve Korajà velja. Ta glasbena nega na~rtovanja in priprav na izdajo. Glavna urednica delavnica Studia H poteka po slovenskih {olah è 15. zbornika Sonja De`man je v {tirih poglavjih strnila leto zapored in je zagotovo nekaj posebnega predvsem ~lanke ve~ kot petdesetih avtorjev. V prvem poglavju z zaradi mo`nosti zabavnoglasbenega udejstvovanja in naslovom Nagovarjanje so zbrane misli in èlje dr. razvoja mladih talentov. Milana Zvera, ministra za {olstvo in {port, dr. [tefana êlana, ùpana MO Ptuj, Tatjane Vaupoti~, ravnateljice Mateja Toma{i~ {ole, ter ravnatelja {vedske {ole iz Säffleja in tudi na{ega rojaka Sre~ka Svante Mlakarja. Ta zabavna prireditev se izva- jenimi iz drugih {ol smo 18. feb- ja kot glasbena delavnica, kjer ruarja skupaj z O[ Kidri~evo, Iva Ferlinc u~enci pridobijo prve prave O[ Lovrenc na Dravskem polju Foto: Andrej Ra{l izku{nje odrskega nastopanja in in O[ Cirkovce organizirali se prvi~ sre~ajo z ìvo glasbeno delavnice za nadarjene u~ence V drugem poglavju Darovanje u~iteljev, u~encev in star{ev: spremljavo studijskega glasbeni- na O[ Kidri~evo. U~itelji iz vseh so opisani vsi {tirje ravnatelji, ki Joèta Kodri~a, Matilde Simon- ka. Prireditev so na O[ Breg {ol so pripravili programe, tako so vodili {olo, saj gre tudi njim ~i~, Anice [eruga, Viktorije gostili è ve~krat, njihovi u~enci da so u~enci lahko izbirali med zasluga za ugled {ole. To so Dabi~, dr. Milana Holca, Zvezda- pa so se uvrstili tudi na gledali{kima, literarno, likovno- Stanislav Horvat, Katica Bra- ne Mlakar, Jelke Ciglene~ki, med{olsko sre~anje in dràvni kiparsko, kaligrafsko, novinar- ~ko, Ivan Teàk in sedanja rav- Silvestra Vogrinca, Andreje finale. U~enci so si tokrat pesmi sko, naravoslovno (terensko) in nateljica Tatjana Vaupoti~. Razlag, Boène Ribi~ Horvat, za nastop izbrali sami, seveda {portno delavnico. Najobse`nej{e poglavje nosi Davida Bedra~a, Sonje De`man tiste, ki so jim najbolj pri srcu. Da smo na pravi poti, da so naslov Domovanje znanja in in Jerneje Bombek. Na nastop so se pripravljali v tak{na druènja pomembna, so v ustvarjalnosti. V njem je pred- Prireditev je potekala v prijet- glasbeni delavnici, ki je bila pri- nagovoru mladim upom poudar- stavljena zgodovina {olstva na nem vzdu{ju ob nastopu u~encev bli`no {tiri ure pred prireditvijo, ili tudi gostje, med katerimi sta Slovenskem, zgodovinski pre- O[ Ljudski vrt, ki hkrati obi- pri tem pa jim je z nasveti bila ùpana ob~ine Kidri~evo gled osnovne {ole Ljudski vrt, skujejo Glasbeno {olo Karola prisko~il na pomo~ profesor Joè Murko in ùpan MO Ptuj investicije v {olo skozi zgodovi- Pahorja na Ptuju. Za najve~jo glasbene vzgoje Oliver Bu~ek. dr. [tefan êlan, svetovalka no, delovanje {ole, njene popestritev pa so vsekakor poskr- U~ence je na klaviaturah sprem- Zavoda za {olstvo mag. Tanja knji`nice, svetovalne slu`be, beli zdaj ne ve~ tako rosno mladi ljal Marjan Hvala, pri izvedbi Bezi} in starosta dela z nadarje- hranilnice, kuhinje, {olske kul- ~lani nekdanjega {olskega benda prireditve pa je sodeloval tudi nimi v slovenskem prostoru dr. turne prireditve in {tevilni kro`ki Stare ~rpalke ([tefan Petek, avtor Korajè velja Bogo Hvala. Ivan Ferbeàr,« je o sre~anju ter projekti {ole, kot so planinski Andrej Levani~, Milan Stoji~e- povedala pedagoginja Milena kroèk, folklora, likovno ustvar- vi~, Andrej Forstneri~ in Milan Sre~anje nadarjenih Stojadinovi}. janje, taborni{tvo, gledali{ka Murko), ki so s skladbo êbelica u~encev dejavnost, eko{ola, {port, Maja verjetno marsikoga vrnili v »Na Osnovni {oli Breg Literarni ve~er prometni, modelarski in foto- ~as {olskih dni. delamo po Konceptu o delu z u~encev 5. a in 5. b video kroèk. Zbornik je oblikoval Darko nadarjenimi u~enci è pet let. To 7. februarja so u~enci 5. a in êtrto poglavje z naslovom Ferlinc in grafi~ni studio OK iz pomeni, da pri identifikaciji 5. b skupaj z razredni~arkama Zapisovanje v ~as sestavljajo Maribora, v nakladi 800 izvodov nadarjenih u~encev uporabljamo Simono Kornik in Ivanko osebni, spominski in literarni pa ga je natisnila Ptujska tiskar- vse instrumente, ki jih Koncept Mi{ma{ ob kulturnem prazniku zapisi sedanjih in nekdanjih na, d. o. o. zahteva, za prepoznane u~ence pripravili literarni ve~er za star{e pa v soglasju z u~enci in star{i in delavce {ole. Prireditev je izdelamo individualizirane pro- povezoval Miha Kodri~, ki je grame, v katerih dolo~imo cilje è uvodoma povzel ìvljenj- pri vsakem posameznem u~encu sko zgodbo in dela na{ega in tudi spremljamo njihovo rea- najve~jega pesnika Franceta lizacijo. Nadarjenost in talenti- Pre{erna. Prvi del literarnega ranost razvijamo znotraj pouka, ve~era je bil tako namenjen kul- s pomo~jo dodatnih oblik dela turnemu prazniku, v drugem izven pouka, s pripravami na delu pa so se predstavili pesniki razli~na tekmovanja, javne in pisatelji 5. a in 5. b-razreda. razpise in v izven{olskih Vsak u~enec si je namre~ sam dejavnostih. Vsako leto ponudi- izbral in prebral svoje literarno mo u~encem tudi razli~ne delo. Vsa literarna dela pa so delavnice. zbrali tudi v biltenu. Da bi nadarjenim u~encem Zaigrali so ~lani nekdanjega {olskega orkestra Stare ~rpalke omogo~ili tudi druènje z nadar-

18 VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE 28. MAREC / SU[EC 2008

Katja Kro{el naredila Tekmovanje v kuhanju za najlep{i poro~ni {opek u~ence osnovnih {ol

Milena Furek Albin Pi{ek, predsednik Turisti~nega dru{tva Ptuj Fotoarhiv Poklicne in tehni{ke kmetijske {ole Ptuj Foto: Marijan Petek Vsako leto v marcu se v Celju ekstravaganco. Albina, ki ji je [tajerska turisti~na zveza predsednik dru{tva in ~lan uprav- odpro vrata dveh sejmov hkrati, pri pripravi prta in prevleke za Maribor je v sodelovanju s sred- nega odbora Marijan Petek. in sicer sejma Flora in Poroka, stole pomagala u~iteljica prak- njo {olo za gostinstvo in turizem Zelo smo bili navdu{eni, kako kjer pripravijo tudi tekmovanje ti~nega pouka Lidija Petek, je Maribor organizirala tekmovanje dobro in okusno so kuhali u~enci za mlade bodo~e cvetli~arje. pripravila izredno eleganten v kuhanju za u~ence osnovnih in u~enke iz osnovnih {ol. Izdelujejo poro~ne {opke za sve~ani pogrinjek. Stekleno {ol. Tega zanimivega tekmovanja Ponosni smo bili na mlade kuhar- neveste in naprsne korsaè posodo za cvetje je odli~no se je udeleìlo devet osnovnih je in prijetno presene~eni nad ({opke) za ènina, poskrbijo pa ro~no poslikala dijakinja tretjega {ol, med drugimi tudi u~enci tem, kaj vse se lahko nau~ijo na tudi za pogrinjek pred mlado- letnika Mojca Skrbin{ek, Ale{ osnovne {ole Ljudski vrt, po- osnovnih {olah in verjetno se je poro~encema. Vsako leto se je konstrukcijo za svoj izdelek tekmovanja udeleìjo dijaki pripravil iz narezanih vejic zaklju~nega razreda v programu pisanolistnega drena, nanjo Cvetli~ar Poklicne in tehni{ke privezal majhne epruvete ter

Zmagovalka Katja in njen Pogrinjek, s katerim je Ale{ poro~ni {opek dosegel 2. mesto. kmetijske {ole Ptuj. Letos sta vanje dal temno rde~e nageljne. mentorici Jerica Korpar in Ida Na stekleni ploskvi je postavil Obran pripravljali tri dijakin- dve kvadratni cvetli~ni kom- je in dijaka. Katja Kro{el in poziciji iz mahu in nageljnov in Mateja Zavec sta sodelovali v navdu{il komisijo, da mu je pridru`nica Grajena. Tekmovanje je tudi na{el u~enec, ki se bo po izdelavi poro~nega {opka in sodila 2. mesto. ê je bil sprva spremljala in ocenjevala pet~lan- kon~ani osnovni {oli vpisal v korsaà, Albina Ropi~ in Ale{ malce v zadregi, ker je bil edini ska ocenjevalna komisija. Na srednjo {olo za gostinstvo in tu- Horvat pa v izdelavi aran`maja tekmovalec, je bil potem zagoto- povabilo [tajerske turisti~ne rizem Maribor, kajti {ola veliko ter pogrinjka pred mladopo- vo ponosen nase in na svoj zveze sva si tekmovanje ogledala nudi in letos praznuje 50-letnico ro~encema. izdelek. dva ~lana upravnega odbora obstoja. Katja se je odlo~ila za zanimiv Prav vsi dijaki in zaposleni na Turisti~nega dru{tva Ptuj; poro~ni {opek, ki ga je izdelala ptujski kmetijski {oli smo iz belih nageljnov. Z natan~no ponosni na na{o ekipo in men- izdelavo in posebno konstrukci- torici, ki so z leto{njim uspehom jo je prepri~ala strogo strokovno dokazali, da so na pravi poti, saj TOM TELEFON ìrijo, da ji je namenila 1. mesto. se ptujska kmetijska {ola s Tudi Matejin poro~ni {opek je cvetli~arskim programom – pa 080-1234 bil nekaj posebnega, saj je bil tudi vsemi ostalimi – uspe{no med najbolj fotografiranimi. postavlja ob bok {olam z veliko TOM telefon za otroke in mladostnike v stiski Pogrinjkov sta se lotila Albina dalj{o cvetli~arsko tradicijo. (vsak dan od 12. do 20. ure). in Ale{: Albina s srebrno-belo Zato vsem {e enkrat iskreno eleganco, Ale{ z modro-rde~o ~estitamo! Klic je brezpla~en!

19 28. MAREC / SU[EC 2008 VZGOJA IN IZOBRA@EVANJE

Dijaki Ekonomske {ole Ptuj v virtualni {oli podjetni{tva

leto{njem letu Ekonomska {ola Ptuj sodeluje z deluje virtualna u~ilnica in kaj alne so{olke in so{olce.« Ekonomsko-poslovno fakulteto v Mariboru in to pravzaprav je, smo bile Na zaklju~nem sre~anju so VTovarno podjemov, podjetni{kim inkubatorjem navdu{ene. na{i dijaki prejeli tudi priznanja Univerze v Mariboru. Cilj projekta Homer, v okviru Dobili smo navodila in vse o opravljenem {olanju, ki jih je katerega sodelovanje poteka, je predvsem usklajevan- potrebne informacije za nadalj- podelil dr. Miroslav Rebernik z je izobraèvalnih mo`nosti z zahtevami tr`ne ekonomi- nje delo oziroma za nadaljevan- Ekonomsko-poslovne fakultete. je oziroma s pomo~jo vzpostavljanja u~inkovitih ~ezmej- je izobraèvanja. Velika razlika Nagrado za najbolj{o predstav- nih mre` razviti bolj sistemati~en in celosten pristop med virtualno u~ilnico in {olsko ljeno poslovno idejo je dobila za izbolj{anje poloàja mladih na trgu delovne sile. u~ilnico je ta, da “gremo” v vir- Mateja Duh, dijakinja Eko- tualno u~ilnico le takrat, ko nomske {ole Ptuj. To nas je Mag. Vesna Tran~ar, imamo ~as in ko se nam zljubi. zelo razveselilo, saj so bili v profesorica podjetni{tva in ekonomije na Ekonomski {oli Ptuj Ta na~in dela nam je bil zelo konkuren~nem boju za nagrado v{e~. Edina zanka je v tem, da dijaki drugih {ol prav tako zelo Fotoarhiv Ekonomske {ole Ptuj mora{ biti odgovoren in si za to inovativni, vztrajni in podjetni vzeti ~as ter re{iti dane naloge. kakor mi. Virtualna {ola braèvalne in svetovalne po- Tako smo vsak dan “vstopale” v Na Ekonomski {oli Ptuj si podjetni{tva nudbe za spodbujanje usta- virtualno u~ilnico in re{evale skupaj z mentorji iz virtualne navljanja in razvoja podjetij naloge in teste, ki so nam jih za- {ole podjetni{tva prizadevamo Virtualna {ola podjetni{tva je ter izkori{~anja identificiranih stavili mentorji-ocenjevalci na spodbujati podjetnost in sposob- program, ki se uporablja za podjetni{kih prilo`nosti. spletni strani virtualne u~ilnice. nost mladih ter dvigovati raven spletno usposabljanje in je Na forumu, preko katerega strokovnega znanja podjetni{tva. namenjen posameznikom in In kaj so zapisale dijakinje 4. smo si izmenjevali informacije, S projektom smo èleli prispe- podjetni{kim skupinam, kot so letnika Ekonomske gimnazije smo izoblikovale tudi svoj profil, vati k dvigu podjetni{ke kulture, mladi, iskalci prve zaposlitve, Ptuj Tanja Lampret, Mateja ki je bil dostopen vsem prijav- pove~evanju strokovne uspo- {tudenti, dijaki in bodo~i Duh, Monika Ivan~i~ in ljenim virtualnim so{olcem iz sobljenosti na podro~ju podjet- ustanovitelji podjetij, ki si èlijo Nina Tominc pod mentorstvom razli~nih {ol {tajerske regije ni{tva, na{e dijake pa pripraviti pridobiti podjetni{ke ve{~ine. mag. Vesne Tran~ar o svojih kakor tudi mentorjem. na morebitno samostojno, pod- Udeleènci virtualne {ole pod- izku{njah iz virtualne {ole pod- [tirje tedni, kolikor je trajalo jetno pot. jetni{tva z spletnim usposabljan- jetni{tva: to virtualno izobraèvanje, so Dijaki Ekonomske {ole Ptuj jem prevzemajo mnogo bolj »Za virtualno {olo podjet- nam vse prehitro minili. Prido- so tako imeli prilo`nost, da v aktivno vlogo soustvarjalcev ni{tva smo se odlo~ile, da ugo- bile smo veliko izku{enj, prak- okviru tega projekta in sodobne- u~nega procesa. Nau~ijo se tovimo, kak{no dodatno znanje ti~nih nasvetov za ustanovitev ga virtualnega u~nega okolja lahko ve~, na razpolago imajo nam pravzaprav lahko ta {ola {e podjetja, za oblikovanje poslov- krepijo podjetni{ko kulturo, pri- internet, neomejen vir informa- ponudi? Sprva nismo vedele, kaj nega na~rta, spoznale pomen dobivajo strokovno znanje za cij, u~ijo se v lastnem ritmu, sploh lahko pri~akujemo. Ko pa ~ustvene inteligence podjetnika, razvoj podjetni{tva in s tem pre- kadarkoli in kjerkoli ob stalnem nam je »virtualni u~itelj« in strategije uspe{nega mreènja, poznavajo nove zaposlitvene sodelovanju z mentorji in mentor Urban Lapajne iz To- pomen odgovornega ravnanja, prilo`nosti. sodelavci v projektni skupini. varne podjemov razloìl, kako spoznale pa smo tudi nove virtu- Virtualna {ola podjetni{tva dijakom omogo~a: - uvajanje sodobnih in u~inkovitih metod izobraèvanja ter uveljavitev u~enja na dal- javo na podro~ju podjetni{tva in spodbujanja podjetni{kih aktivnosti ter zagotavljanje mo`nosti, da se znotraj e- u~ilnice oblikuje virtualna skupina, kjer si dijaki med seboj izmenjujejo mnenja, izku{nje in informacije, - izbolj{anje strokovne usposo- bljenosti na podro~ju podjetni{tva za uspe{no pripravo na samostojno podjetni{ko pot in uspe{no vodenje podjetja, kar bo dolgoro~no vplivalo na zvi{anje stopnje preìvetja novonastalih in obstoje~ih podjetij,

- krepitev podpornega okolja s S podelitve potrdil na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Z leve: Nata{a Rus, Urban Lapajne, mag. Vesna poudarkom na izbolj{anju izo- Tran~ar, dr. Miroslav Rebernik, dijaki in drugi sodelujo~i

20 MLADI ZA MLADE 28. MAREC / SU[EC 2008

Od projekta na Balkanu se Leo nacionalna konvencija selimo v Azijo in Mediteranske delavnice

Projekt Kreativnost vzpodbuja aktivno a Ptuju se bo prvi~ zgodil najve~ji Leo dogodek sodelovanje podprt s strani v Sloveniji, imenovan Leo nacionalna konvencija. Evropske komisije NIsto~asno prirejamo {e mednarodni dogodek, Leo Mediteranske delavnice, ki se v Sloveniji odvijajo lanskem letu je dru{tvo za miselno rekreacijo prvi~. Gostitelj dogodka je Leo klub Ptuj, organizacij- Povod zaklju~ilo uspe{en projekt Kreativnost ski odbor pa je sestavljen iz ~lanov razli~nih Leo klubov. Vvzpodbuja aktivno sodelovanje. Projekt, ki je bil podprt s strani Evropske komisije, smo izpeljali z [pela Bernhard, predsednica organizacijskega odbora mladinskimi organizacijami iz nekdanjih jugoslovanskih dràv iz Srbije, Makedonije in Hrva{ke. Letos mineva è trinajsto leto, so~asno potekajo tudi Leo odkar se je pe{~ica mladih Mediteranske delavnice. Glavni Dejan Klasinc sre~ala in zdruìla v prvem namen dogodka je medklubsko slovenskem Leo klubu. Leo klubi povezovanje in sodelovanje tako Foto: Suzana Petek delujejo kot podmladek medna- v Sloveniji kot tudi na mednaro- rodne Lions organizacije. Leo dni ravni. Udeleènci dogodka klub je svetovna dobrodelna, bodo na razli~nih delavnicah in Povod je s tem {el korak kako lahko metode animacije in nepoliti~na in nereligiozna orga- okroglih mizah razpravljali o naprej, saj je zdaj postal prva uli~ne animacije uporabijo za nizacija, ki je osnovana na po- razli~nih vpra{anjih, sklepali organizacija v Sloveniji, ki je svojo promocijo in razvijanje ta- polnoma prostovoljni osnovi. nova prijateljstva ter si ogledali dobila odbren projekt za sodelo- lentov svojih ~lanov. Na festivalu Namen je zdruèvanje mladih, ki Ptuj. Zelo se trudimo, da bodo vanje v drugih delih sveta. Ptuj – odprto mesto, ki bo konec imajo interes spoznati svoje vrst- spoznali vse lepote tega mesta in Letos se selimo v Azijo in avgusta, se bodo predstavili nike in z njimi uìvati ter obenem na{o kulturo. Ker ima Leo giban- Evropo. Projekt Kreativnost za mladi iz Kitajske, Vietnama in pomagati socialno ogroènim je dobrodelni predznak, gre delni mlade sveta ponovno temelji na Tur~ije in obiskali Ptuj. posameznikom in skupinam. izkupi~ek tak{nega druènja uli~nih animacijah. Sodelujemo Zaklju~ek bo oktobra v Tur~iji, Trenutno je v Sloveniji osemnajst pomo~i potrebnim iz lokalnega z organizacijami iz Kitajske, kjer se bo celoten projekt anal- Leo klubov. Svoje delovanje okolja. Vietnama in Tur~ije. V februarju iziral in se bodo seveda zastavile èlimo popestriti tudi z medse- Leo dogodek z ve~ kot 130 smo obiskali [anghaj na Kitaj- smernice za prihodnje sodelovan- bojnim druènjem in razli~nimi udeleènci iz Slovenije in tujine skem, kjer smo dorekli vse je v naslednjih letih. Namen pro- sre~anji. Naj{tevil~nej{e sre~anje se bo odvijal v hotelu Primus od podrobnosti o projektu in dali jekta je razvijanje in promocija je vsakoletna Leo nacionalna 24. do 27. aprila. S pomo~jo poudarek na medkulturnem dia- dobrih praks pri delu z mladimi v konvencija, njegov namen pa je, razli~nih Lions klubov in lokal- logu. V aprilu se pri~ne drugi Evropi. Smiselno pa je, da znan- da ~lani izmenjamo razli~na nih podjetij bomo udeleèncem del projekta v Hanoju v je in izku{nje pridobljene v pro- znanja in izku{nje ter spoznamo pri~arali nepozaben vikend in Vietnamu. Tam bomo ponovno jektih organizaciji koristijo pri tisti del Slovenije, ki gosti razkazali ~are najstarej{ega slo- dali poudarek medkulturnemu nadaljnjem delu. dogodek. V veliko ~ast nam je, da venskega mesta. dialogu in druge skupine u~ili, Mladi na Ptuju so enotni Sabina Vil~nik

Mladinska hi{a, ki jo gradijo na Ptuju oziroma nastaja v nekdanjih prostorih mestnega kina, vsekakor povezuje in daje dobro voljo mladim in mladinskim organizacijam. Ta je bila med glavnimi temami tudi na rednem letnem zboru Mladinskega sveta MO Ptuj pred nekaj dnevi. Na zboru se sestanejo predstavniki vseh mladin- skih organizacij in podmladkov politi~nih strank, ki so v~lanjeni v Mladinski svet MO Ptuj. Po tem, ko so na zboru sprejeli {e podmladek Zelenih Slovenije, je vseh organizacij-~lanic sedaj è 17. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo. Vse organizacije so se soglasno strinjale, da bo v leto{njem letu MSMOP vodil Robert Kriàni~, predstavnik dru{tva Povod, ki je hkrati tudi koordinator projekta za vzpostavitev Mladinske hi{e v Mestni ob~ini Ptuj. Po izvolitvi za predsednike je povedal, da bo prioriteta njegovega delovanja mo- deriranje idej in priprava programa dela v Mladinski hi{i, prav tako pa tudi nadaljevanje lobiranja za pove~anje sredstev namenjenih mladinskim dejavnostim v MO Ptuj ter svetovanje vsem organizacijam za mlade o mo`nostih pridobitve sredstev iz drugih, dràvnih in mednarodnih virov. Koordinacijo priprave dokumentov, ki bi jih lahko kot svojo dolgoro~no obvezo podpore mladini sprejela lokalna skupnost, bo vodil Dejan Levani~. Aktivno in pomembno V februarju so obiskali [anghaj na Kitajskem, kjer so Roman Kriàni~, Robert Kriàni~, Lovro Centrih in Dejan Klasinc dorekli vse delovno vlogo v MSMOP bo ohranila dosedanja predsednica podrobnosti o projektu in dali poudarek na medkulturnem dialogu. Rebeka P{ajd, ki bo skrbela za statutarno pravne vsebine.

21 28. MAREC / SU[EC 2008 MLADI ZA MLADE / SOCIALNO VARSTVO

Stres v {oli Program Kavarne ptujskih stresu nasploh je veliko napisanega in skorajda {tudentov – april ga ni med nami, ki bi se mu lahko izognil ali ga O{e ni doìvel. Ljudje smo na stres razli~no odporni. Kar je za nekoga {e izziv, je lahko za drugega êtrtek, 3. aprila, ob 18.00 Turnir v taroku è tako ogroàjo~ dejavnik, da ga popolnoma ohromi. Manj pa se zavedamo dejstva, da smo v negativnem Petek, 4. aprila, ob 20.00 Fotografska razstava; stresu prepogosto, da traja predolgo in da so ogroèni avtorica: Mihela Medved tudi na{i najmlaj{i.

Sobota, 5. aprila, ob 18.00 Retrospektiva francoskega Nata{a Vidovi~, ~lanica LAS novega vala; Claude Chabrol: Le Beau Serge (Bitter Reunion) Najbolj ogroèni so otroci v ìvljenjskimi problemi. pred{olskem obdobju, saj nimajo Tako {ola kot druìna naj bi Sobota, 5. aprila, ob 20.00 Zaklju~ek 3. festivala kitare: izku{enj s stresnimi dogodki in bila varovalna dejavnika, kjer z Kitarski ve~er z Igorjem Bezgetom jih sami ne prepoznajo. Zato ob ravno pravo koli~ino stresorjev sebi potrebujejo odrasle osebe, ki otroka nau~imo ustreznih od- bodo znake, kot so motnje veden- zivov in obvladovanja stresa. Sobota, 5. aprila, ob 22.00 Zabava z DJ Jernotom ja, razdra`ljivost, jokavost, bole- @al pa se {olski sistem tako ~ine v trebuhu, vro~ina ipd. za- hitro spreminja, da so v stresu Nedelja, 6. aprila, ob 16.00 Turnir v monopolyju znali kot morebitne stresorje in tudi pedago{ki delavci, ki vsem otroku nudili ustrezno pomo~. sistemskim spremembam in êtrtek, 10. aprila, ob 18.00 Turnir v taroku Eden od virov stresa pri otrocih novim zadolìtvam komaj {e in mladostnikih so tudi {olske sledijo. Taisti pedago{ki delavci Petek, 11. aprila, ob 21.00 Koncert Kontra kvartet zahteve in obremenitve, ki se se vse pogosteje sre~ujejo z popestren z irskim ve~erom lahko v povezavi z visokimi izgorelostjo in ~ustveno iz~rpa- pri~akovanji star{ev in okolice ter nostjo zaradi preobremenjenosti Sobota, 12. aprila, ob 18.00 Retrospektiva francoskega negativnimi mislimi o sebi razvi- z delom, kar vodi v za~aran krog. novega vala; Claude Chabrol: jejo v resne teàve. Kadar se Vsi, ki smo v vsakodnevnem Les Cousins (The Cousins) {olskim teàvam pridruìjo {e stiku z ljudmi, vemo, da se stres- neurejene razmere v druìni, ki nim situacijam ne moremo izo- Sobota, 12. aprila, ob 21.00 Hip hop ve~er naj bi bila primarno zato~i{~e gniti. Kako se z njimi spopadati, vseh njenih ~lanov, pa je potreb- pa se lahko nau~imo. Predvsem êtrtek, 17. aprila, ob 18.00 Turnir v taroku na pomo~ strokovnih slu`b. ne smemo pozabiti na vljuden in [ola bi morala è od prvega iskren pogovor. Vzeti si moramo {olskega dne, ki je lahko stresen nekaj ~asa zase in za druìno. Petek, 18. aprila, ob 21.00 Koncert Anje Bezjak in predvsem za {olske novince, mi- Sprostimo se in krepimo pozitiv- Staneta Hebarja sliti na zmanj{evanje stresa z na ~ustva. Cenimo in sprejmimo jasno strukturo, postavljanjem se tak{ne, kot smo. Sobota, 19. aprila, ob 18.00 Retrospektiva francoskega meja in napovedovanjem po- Literatura novega vala; Claude Chabrol: membnih dogodkov, kot je na Jeri~ek, Helena: Ko u~enca Le Boucher (The Butcher) primer ocenjevanje znanja. strese stres in kaj lahko pri tem Pomembno je tudi, da damo naredi u~itelj. Priro~nik za Sobota, 19. aprila, ob 21.00 Pinky Chick party #2 otroku vedeti, da lahko napake u~itelje in svetovalne delavce. popravi, saj bo le tako pridobil In{titut za varovanje zdravja, Petek, 25. aprila, ob 20.00 Potopisno predavanje: ve{~ine za uspe{no spopadanje z Ljubljana, 2007. Po poteh kolonializma in mogo~nih afri{kih kraljestev

Sobota, 26. aprila, ob 18.00 Retrospektiva francoskega novega vala; Jacques Rivette: Paris Nous Appartient (Paris Belongs to Us)

Sobota, 26. aprila, ob 21.00 Jugo-rock ve~er

22 SOCIALNO VARSTVO 28. MAREC / SU[EC 2008

Naj svet postane dru`ba za vse starosti Na sede`u OZN je v za~etku februarja zasedala komisija za socialni razvoj

no kvaliteto ìvljenja. Ob tem pa pri oblikovanju »dru`be za vse New Yorku, na sedeù Zdruènih narodov, je v statistika navaja, da preko dva- starosti«. za~etku februarja zasedala Komisija za socialni najst odstotkov ljudi v Sloveniji »Dejstvo je, da se prebivalstvo razvoj, kjer so predstavniki vlad, strokovnjaki in V ìvi v rev{~ini, kar terja na~rtni v Sloveniji in tudi v Evropski predstavniki nevladnih organizacij posku{ali najti pristop vlade k zmanj{anju uniji stara, ìvljenjska doba se odgovore na izzive, ki jih prina{a staranje prebivalstva po vsem svetu. Kljub razlikam v stopnji razvitosti v oziroma odpravi rev{~ine,« ugo- podalj{uje, medtem ko nataliteta posameznih predelih sveta je bila osrednja pozornost tavlja Ostrmanova. Ve~ina so to pada. Dru`ba se spreminja in s posve~ena zlasti vpra{anjem: dostojno delo za vse, starej{i, zlasti starej{e ènske, tem tudi struktura druìne. socialna varnost za vse, vklju~enost starej{ih v pro- nezaposleni in enoroditeljske V~asih so razli~ne generacije cese odlo~anja v dru`bi in sodelovanje generacij. druìne. ìvele skupaj in skrbele druga za Starej{i so v Sloveniji izklju- drugo, kar je veljalo za naravni Ptuj~anka Ana Ostrman je kot ~lanica delegacije med- ~eni iz procesov odlo~anja in red. Dru`bene spremembe so narodne nevladne organizacije Help Age International, javnih razprav tudi, ko gre za vplivale na strukturo druìne. ki ima sede` v Londonu, predstavila stali{~a in ugo- vpra{anja starih. Upokojeni Vedno ve~ je druìn, ki ne tovitve Slovenske filantropije in Zveze dru{tev upoko- strokovnjaki ne morejo sodelo- vklju~uje starih star{ev. Spre- jencev Slovenije o poloàju starej{ih v Sloveniji. vati v pripravi strokovnih doku- minja se tudi profil upokojencev. mentov, ki obravnavajo vpra- Ti imajo vedno vi{jo izobrazbo Sta{a Cafuta {anja staranja, poloàj starej{ih in manj teàv z zdravjem, zato in ukrepov za starej{e. Ne more- imajo tudi vi{ja pri~akovanja, Fotoarhiv Ane Ostrman jo biti nosilci projektov in kako preìveti tretje ìvljenjsko raziskav. »V javnem mnenju v obdobje. Starej{i imajo veliko Po besedah Ostrmanove so Sloveniji nekako velja, da so znanj in izku{enj, zato menim, nevladne organizacije poudar- upokojenci breme, in to veliko da bi lahko v Sloveniji uvedli jale predvsem izklju~enost sta- breme za dru`bo. Pri tem pa postopno upokojevanje, kot so to rej{ih iz procesov odlo~anja, iz pozabljamo, da so prav sedanje è storile nekatere evropske aktivnega prispevka za soìtje in generacije upokojencev gradile dràve. Starej{i bi se tako sodelovanje med generacijami. socialno dràvo, da imamo postopoma privajali na upoko- Poudarjale so ranljivost starej- danes to, kar imamo, ~e seveda jitev in v obdobju upokojevanja {ih, da zapadejo v rev{~ino, da ne bomo vsega razgradili v predajali svoja znanja mlaj{im nimajo enakih mo`nosti dostopa imenu tranzicije in sedanje kapi- generacijam. Tako bi se odnosi do skupnih dobrin v dru`bi, na talisti~ne ureditve.« med generacijami sproti urav- primer do zdravstvenih storitev Predstavila je tudi za~etke navali, saj brez sodelovanja ge- in drugih servisov. Posebne sodelovanja med Zvezo dru{tev neracij v bodo~i dru`bi ne bo ovire predstavlja sodobna infor- upokojencev Slovenije in Mini- mogo~e napredovati in dostojno mativna tehnologija, ki vse bolj strstvom za delo, druìno in ìveti. Upokojitev danes ne postaja vsakdanji na~in komu- socialne zadeve, kjer è i{~ejo pomeni ve~ konca aktivnega in nikacije, ki pa je ravno starej{e odgovore na vpra{anja, ki zade- vrednega ìvljenja in prav je, da generacije ne obvladujejo in so vajo ne le materialni poloàj tudi mlaj{e generacije vedo, da tako {e bolj izklju~ene. starej{ih ljudi, temve~ tudi nji- je starost lahko aktivna in polna Ana Ostrman govori na sre~anju Skupaj z delegati starih iz hove mo`nosti, da {e vedno novih prilo`nosti,« je prepri~ana nevladnih organizacij Peruja, Vietnama in Gane je prispevajo k skupni blaginji, k Ostrmanova. predstavila stali{~a in ugotovitve sodelovanju med generacijami, V Madridu je bila leta 2002 Slovenske filantropije in Zveze sprejeta resolucija, da bodo dru{tev upokojencev Slovenije o dràve upo{tevale izzive staranja poloàju starej{ih v Sloveniji. prebivalstva tako, da bodo zago- »Po statisti~nih ocenah bo leta tavljale pogoje za soìtje gene- 2050 v Sloveniji {tirideset racij, za dostojno ìvljenje, za odstotkov ljudi starih {estdeset zmanj{anje in odpravo rev{~ine let in ve~, kar seveda terja in tako gradile dru`bo za vse temeljit razmislek, kako orga- starosti. Tokrat so dràve nizirati dru`bo, da bomo zado- poro~ale, kako napredujejo pri voljili po eni strani vse ve~je uresni~evanju sklepov konfe- potrebe po razli~nih storitvah po rence v Madridu. Osrednje di- pomo~i na domu in drugih skusije so potekale o vpra{anjih storitvah za starej{e. Po drugi poloàja starej{ih delavcev na strani pa naj bi starej{e ljudi trgu dela in potrebe ter mo`nosti ~im dalj ~asa zadràli aktivne dogovora med generacijami za na delu in v svojem okolju, da aktivno soìtje in sodelovanje ter bodo s svojimi izku{njami in uresni~evanje ~lovekovih pravic znanji lahko sodelovali z starej{ih. mlaj{imi generacijami za skup- Ana Ostrman z delegatoma iz Vietnama

23 28. MAREC / SU[EC 2008 VARNOST

Udele`enci v cestnem Ptujskim gasilcem dela in prometu, bodite pre/vidni novih na~rtov ne manjka

vet za preventivo in varnost v cestnem prometu Pripravljajo se è na praznovanja ob 140- MO Ptuj si je v leto{njem letu zadal precej nalog. letnici delovanja dru{tva, ki bo leta 2010 SPoudarek bodo dali preventivni vzgoji in izo- braèvanju v cestnem prometu, odpravi t. i. ~rnih to~k na cesti{~ih, spremljali pa bodo tudi trende prometno- rostovoljno gasilsko dru{tvo Ptuj deluje è 138 varnostnih razmer na obmo~ju ptujske ob~ine. Akcijo let in zdruùje 77 ~lanov, od katerih je 58 ope- Pe{ec, ki so jo izvedli è v januarju, pa bodo ponovili Prativnih in 15 veteranov. V preteklem letu so med 1. in 22. oktobrom. pogasili 46 poàrov, njihovi mlaj{i ~lani so se udeleìli dràvnega prvenstva v gasilsko-{portnih disciplinah, Besedilo in foto: Mateja Toma{i~ prejeli pa so akreditacijsko listino.

Na osnovi trendov prometno- niki SPVCP in policijskimi eno- Mateja Toma{i~ varnostnih razmer v zadnjih petih tami na tem obmo~ju. Sodelovali letih in ogroènosti pe{~ev in bodo tudi pri pripravah na Fotoarhiv PGD Ptuj kolesarjev je potrebno v MO Ptuj ustanovitev regijskega odbora pripraviti Obrobni na~rt za zago- varnosti cestnega prometa. »Verjetno je bil za dru{tvo v v vi{ji kakovostni razred, s kate- tavljanje varnosti cestnega pro- letu 2007 najpomembnej{i do- rimi so ocenjene enote {ir{ega meta za naslednji dve leti. Ta je Akcija Bodi pre/viden godek prejetje akreditacijske dru`benega pomena. Posredno vezan na osnovo Nacionalnega listine za kontrolni organ PGD korist pa opaàmo tudi pri Namen tega projekta je opo- programa varnosti v cestnem Ptuj za pregled in preskus samem vodenju in delovanju zoriti, da je vidnost pe{cev v cest- prometu RS ter na program var- opreme pod tlakom za standard dru{tva nasploh, saj smo zaradi nem prometu v bistvu njihova nosti cestnega prometa MO Ptuj, SIST EN ISO/IEC 17020:2004, akreditacije ve{~i uporabe orodij oboje za obdobje 2007/2011. varnost. Na to èlijo opozoriti vsi, ki ga je podelila Slovenska in postopkov, ki sistemati~no Pripravili so è seznam nevarnih ki sodelujejo pri projektu: Svet za akreditacija. V Sloveniji smo bili regulirajo in urejajo procese. to~k v mestnih in primestnih ~etr- preventivo in vzgojo v cestnem tako druga organizacija, ki so ji Nenazadnje je akreditacija po- tih, ki bi jih bilo potrebno odpra- prometu, Ministrstvo za {olstvo in podelili tak{no listino in trenutno dlaga za pridobitev imenovanja s viti v tem in prihodnjem letu. {port, Zavod RS za {olstvo, poli- Predlagajo predvsem izgradnjo cija, {ole, vrtci in drugi. Z edina v gasilski organizaciji. strani Ministrstva za gospodar- plo~nika, kjer je potrebno, kole- namenom, da bi pe{ce opozorili, Prednost akreditacije sta pred- stvo za izvajalca pregledov in sarskih poti, novih talnih in ver- kako nevarno je, ~e v temi nimajo vsem zaupanje v rezultate preskusov za nedolo~en ~as,« je tikalnih prometnih signalizacij, na sebi ali ob sebi odsevnega presku{anja ter dostop do med- ponosno povedal predsednik umiritev prometa in podobno. predmeta. Najbolj nazorno jim to narodnih shem za vzajemno priz- PGD Ptuj Martin Vrban~i~. SPVCP MO Ptuj bo spremljal lahko pokaèjo z demonstracijsko navanje certifikatov o akre- tudi vse novogradnje in rekon- napravo Vidko. Pomembno vlogo ditaciji, kar pomeni, da izdano poro~ilo na{ega kontrolnega Mladi uspe{ni na strukcije cestnih povr{in ter pred- pa imajo u~enci 4. razredov tekmovanjih lagal izgradnjo povr{in za pe{ce osnovnih {ol, ki v ~asu akcije organa velja na obmo~ju celotne in kolesarje, ~e bodo za to obsta- starej{im osebam napi{ejo pisma, Evropske skupnosti ter drugih V svojih vrstah imajo kar 16 jali prostorski pogoji. Kot eno v katerih jih pou~ijo, kako naj dràv Evrope. Z izvajanjem pre- ènsk in 20 mladoletnih ~lanov izmed stalnih nalog so si zadali bodo opazni v cestnem prometu. gledov in preskusov si prido- starih med 7 in 16 let, lani pa so spremljanje nedovoljenega ustav- Akcijo bodo ponovno izpeljali bivamo prepotrebna dodatna pridobili {tiri nove ~lane. Mladi ljanja in parkiranja vozil (na med 1. in 22. oktobrom – v finan~na sredstva za delovanje so imeli enkrat tedensko orga- plo~nikih, kolesarskih stezah, obdobju dalj{ih no~i in slab{e dru{tva. Posledi~no smo zaradi nizirane vaje, kjer so si pridobi- poteh za pe{ce, prehodih za pe{ce vidljivosti, kar je za pe{ce {e pridobitve akreditacijske listine vali gasilska in splo{na znanja, …) in o tem bodo obve{~ali poli- posebej nevarno. V tem ~asu bo na Ministrstvu za obrambo pre{li osvajali razli~ne ve{~ine, nekaj cijsko postajo ter mestno redarst- tudi medijska akcija s predvajan- vo. Prizadevali pa si bodo tudi, da jem spotov Bodi pre/viden na se bodo vse spremembe promet- radijskih in televizijskih postajah. nega reìma v o`jem delu mest izvajale v skladu s prometno {tudijo MO Ptuj. Za zagotavljanje bolj{ih promet- novarnostnih razmer na obmo~ju MO Ptuj in ob~in na obmo- ~jih upravnih enot Ptuj in Ormo` bodo Na Osojnikovi cesti pri prehodu ~ez èlezni{ko okrepili sodelo- progo, kjer je t. i. nevarna to~ka, naj bi zgradili Milan Mahori~ in Ivan Grahl sta na 138. ob~nem zboru prejela vanje s predsed- otok za pe{ce. priznanje za 50 let aktivnega dela v gasilstvu.

24 DRU[TVA 28. MAREC / SU[EC 2008

~as pa so posve~ali tudi razpravi o aktualnih dogodkih v gasilski Dvajset let dru{tva upokojencev Perutnine Ptuj organizaciji in izven. Kot zmago- valci na regijskem tekmovanju v ru{tvo upokojencev Perutnine Ptuj so ustanovili gasilsko-{portnih disciplinah so decembra 1987. Zdaj zdruùje 257 ~lanov, med se uvrstili na dràvno tekmovan- Dkaterimi je ve~ina upokojencev Perutnine Ptuj, je. Kar tri ekipe so se prebile na drugi pa so njihovi druìnski ~lani. Na ob~nem zboru dràvno tekmovanje v gasilskem ob dvajsetletnici aktivnega delovanja, ki je bilo febru- kvizu, ki je bilo v ^rnomlju. arja v bistroju Gastro, so se spomnili za~etkov druènja in osvetlili sedanje aktivnosti dru{tva. @elijo si pridobiti lastni{tvo Mateja Toma{i~ Redne vaje imajo ptujski gasil- Foto: Langerholc ci vsako sredo, ko obnavljajo znanje s podro~ja delovanja in Prve aktivnosti perutninskih Perutninarju, ~asopisu Skupine uporabe razli~nega orodja, upokojencev segajo è v decem- Perutnina Ptuj. takti~nih pristopov v razli~nih ber 1978, ko jih je takratni ge- »V na{em dru{tvu smo situacijah in pogojih, na vajah pa neralni direktor Ivo Tomaì~ zdruèni upokojenci Perutnine se prena{ajo tudi prakti~ne Predsednik DU Perutnine Ptuj Alojz Cajnko je prejel kristalni izku{nje na mlaj{e ~lane. kelih - protokolarno darilo župana »Med ve~je investicije v opre- MO Ptuj dr. Štefana êlana. mo preteklega leta {tejemo nabavo osebne in skupne za{~itne Perutnine Ptuj Alojz Cajnko. opreme, orodja in opreme za Ob dvajsetletnici delovanja tehni~no re{evanje, ra~unalni{ko Dru{tva upokojencev Perutnine strojno in programsko opremo, Ptuj sta predsednik A. Cajnko in termo kamero, avdiovizualna Martin Mlakar, predsednik sredstva za procese usposabljan- delovnega predsedstva podelila ja in vaje ter nabavo prikolice za zahvale dru{tva Perutnini Ptuj, prvo pomo~. Stro{ke delovanja d. d., dr. Romanu Glaserju, in nabave je dru{tvo pokrivalo s Dim~etu Stoj~evskemu, Vlasti prihodki iz prora~una Republike Jeza, Kristini Petek, Joci Slovenije, prora~una MO Ptuj, Tarbuku, Mariji Rojko, Otiliji lastnimi prihodki sekundarne Verti~, Fran~ki Cvetko, Ivanu dejavnosti, lastnim delom na Ob predaji plakete ZDUS Dru{tvu upokojencev Perutnine Ptuj Kova~cu in Marjanu Skoku. terenu, donacijami in drugimi (z leve): predsednik dru{tva Alojz Cajnko, predsednik Zveze dru{tev Priznanja Zveze dru{tev upoko- prihodki,« pravi predsednik. V upokojencev Slovenije Franc Koderman in ~lan uprave PP Milan û{ jencev Spodnje Podravje Ptuj pa prihodnje si bodo prizadevali, da sta podelila predsednik Franc bi PGD Ptuj postalo lastnik povabil k ogledu nove tovarne Ptuj, ki prihajamo iz dobr{nega Koderman in ùpan MO Ptuj celotnega gasilskega doma na krmil. Temu so sledila vsakolet- dela Slovenije; od Ptuja do dr. [tefan êlan, in sicer Ptuju, saj so zdaj lastniki le na prednovoletna sre~anja, vse Maribora, Trbovelj, Ljubljane, Mariji Koro{ec, Erni Suboti~, polovice objekta. Pripravljajo pa do ustanovitve Kluba upoko- do Sredi{~a ob Dravi in {e kje. Joìci Turk in Edvardu Petku. se è tudi na praznovanje ob 140- jencev Perutnine Ptuj 30. Sodelujemo tudi z drugimi Alojz Cajnko pa je prejel zahva- letnici delovanja dru{tva. decembra 1987, ki se je leta dru{tvi in organizacijami, krepi lo ZDUS na pobudo PZDU 1997 preoblikoval v dru{tvo. pa se na{e sodelovanje s Spodnje Podravje. Tega ob~nega V preteklem letu so Zdaj se lahko pohvalijo z bogato Pokrajinsko zvezo DU Spodnje zbora sta se kot gosta udeleìla ptujski gasilci paleto aktivnosti. Skupaj se sko- Podravje Ptuj in preko nje z {e direktor hotela ZDUS Delfin posredovali ve~krat raj vsak mesec v letu odpravijo Zvezo dru{tev upokojencev iz Izole Branko Simonovi~ Predsednik dru{tva je {e na izlete, ki jih ob rekreaciji Slovenije,« je na ob~nem zboru in ~lan uprave Perutnine Ptuj povedal, da so lani v 46 primerih namenijo tudi spoznavanju kul- povedal sedanji predsednik DU Milan û{. gasili poàre, bili udeleèni na turnih, zgodovinskih, sakralnih, kraju 60 prometnih nesre~ in 15 etnografskih in drugih zani- nesre~ z nevarnimi snovmi. V 11 mivosti in znamenitosti Slo- primerih so re{evali na vodi in/ali venije. Pozorni so tudi do iz nje, 32-krat pa so posredovali ~lanov, ki se sre~anj ne morejo zaradi nudenja druge tehni~ne udeleìti, zato jih obi{~ejo na pomo~i. Skupno {tevilo posre- njihovih domovih ali v bol- dovanj, na katerih so bili ni{nici. Ob rojstnih dnevih vsak udeleèni, je 164. Na intervenci- ~lan prejme ~estitko. Za vse, ki ji odprave posledic poplav v so lani dopolnili 70, 75, 80 let in @eleznikih se je dodatno odprave~, pa so pripravili sprejem v vilo pet na{ih ~lanov z ustrezno poslovnem centru Perutnine, tehniko in opremo. Neposredno kjer jih je sprejel ~lan uprave na intervencijah je bilo prisotnih Milan û{. O delovanju dru{tva skupaj 1715 gasilcev. objavljajo prispevke tudi v Na ob~nem zboru ob 20-letnici delovanja dru{tva, 14. 2. v Gastroju

25 28. MAREC / SU[EC 2008 [PORT

Enake mo`nosti za vse {portnike, tudi invalide Silva Razlag, dobitnica Bloudkove plakete

veliki dvorani Grand hotela Union v Ljubljani je bila Veliko pozornosti posve~ate {porte” in {e to zgolj zato, ker je 10. februarja, ob rojstnem dnevu Stanka Bloudka, {portnikom invalidom. Kako je tako morda prav in ne zaradi Vè 43. podelitev Bloudkovih plaket in nagrad, pri{lo do sodelovanja? resni~nega spo{tovanja njihovih najvi{jih dràvnih priznanj na podro~ju {porta za leto V Zvezi za {port invalidov so rezultatov. Zelo vesela bi bila, ~e 2007. Podelili so tri nagrade in 10 plaket, kolikor jih je me leta 2002 povabili k vodenju bi bil Ptuj prvi in s tem vzor, ki bi po zakonu o Bloudkovih priznanjih mo`no za posamezno reprezentance slepih in slabovid- {portnike invalide uvrstil med leto. Ptuj~anka Silva Razlag, ki je è od najstni{kih let nih keglja~ev. Skoraj sedemletno nominirance za najbolj{e {port- povezana s {portom, je prejela Bloudkovo plaketo za delo delo je prineslo izjemne uspehe nike ob~ine. na podro~ju {aha, kegljanja ter {porta invalidov, na kar na evropskih in svetovnih prven- Kak{en je po va{em mnenju smo Ptuj~ani izredno ponosni. stvih. Pet zlatih, dve srebrni in odnos do posameznih {portov na {tiri bronaste medalje uvr{~ajo Ptuju? Pogovarjala se je: Sta{a Cafuta reprezentanco med najbolj{e na svetu in so ob kvalitetnih pri- V zadnjem ~asu se precej vlaga s svojimi varovanci pravah dober obet za 10. jubilejno v {portno infrastrukturo, kar bo osvojila pet zlatih, dve evropsko prvenstvo, ki bo letos ob so~asnem vlaganju v strokovni srebrni in {tiri bronaste junija na Madàrskem. kader gotovo dalo dobre rezultate. medalje. Ve~ kot pet- Nekaj let treniram keglja~e Opaàm, da se morda daje pred- intrideset let je kot Medob~inskega dru{tva slepih in nost nogometu, kar ni seveda ni~ dopisnica in zunanja slabovidnih Ptuj (MDSS), med slabega, ~e se s tem ne zanemarja sodelavka s svojimi katerimi sta tudi dva reprezentan- drugih {portov, ki imajo na Ptuju {portnimi prispevki pri- ta, od decembra 2007 pa {e ke- dolgoletno tradicijo. Ptuj je sotna v {tevilnih sloven- glja~e mariborskega dru{tva. Ob trenutno na {estem mestu med skih medijih,« je zapi- tej prilo`nosti se zahvaljujem dvestotimi ob~inami v Sloveniji sano v obrazloìtvi pred- Lions klubu, ki je zbrane prosto- glede na {tevilo kategoriziranih loga Zveze za {port voljne prispevke na 3. tradicional- {portnikov. Za to gre zasluga tako invalidov Slovenije – ni Obarjadi namenil keglja~em {portnikom kot {portnim delav- Paraolimpijskega komi- MDSS Ptuj za priprave na le- cem, ki jih gotovo krasijo tudi teja (Z[IS-POK). to{nje evropsko prvenstvo. Vklju- vrline ing. Stanka Bloudka, kot so ~ujem se tudi v nekatere druge predanost, strokovnost, {irina Kako se spominjate Silva Razlag je prejela Bloudkovo plaketo aktivnost Z[IS-POK, predvsem v ter skromnost. Zato presene~a svoje {portne kariere? kot prva Ptuj~anka, in sicer za pomemben organizacijsko delo. Najve~ji pro- podatek, da je zadnje Bloudkovo prispevek k razvoju in popularizaciji {aha, Vedno poudarjam, da jekt, Evropsko prvenstvo za priznanje pri{lo na Ptuj daljnega kegljanja in {porta invalidov. sem na Ptuju na za~a- invalide v namiznem tenisu, smo leta 1993. snem delu, kamor sem uspe{no izpeljali lanskega okto- Kak{ni so bili odzivi na priznan- »Njena {portna pot se je pri{la v srednjo {olo in tukaj osta- bra, pred nekaj dnevi pa so se je in kak{ni so va{i na~rti za pri~ela leta 1967 na Ptuju v la do upokojitve. Moj rojstni za~ele organizacijske priprave na prihodnost? Po~ivali gotovo {ahovskem dru{tvu, katerega kraj je Mala Nedelja, ob~ina najve~ji mednarodni turnir v ne boste? ~lanica je {e danes. Vrsto let je Ljutomer. @e leta 1967 sem se namiznem tenisu za invalide na bila aktivna tekmovalka, kraj{i vklju~ila v [ahovsko dru{tvo svetu, 4. La{ko Open 2008. Odziv me je presenetil. Nisem ~as predsednica dru{tva ter Ptuj, kjer sem z ekipo uspe{no pri~akovala, da bo temu priznanju predsednica organizacijskih od- nastopala v slovenski in takratni Kako ocenjujete odnos do {port- in s tem mojemu {tiridesetletne- borov {tevilnih mednarodnih 2. jugoslovanski ligi. nikov invalidov v Sloveniji in na mu delovanju na podro~ju {porta turnirjev, zadnjega avgusta 2007. Na sindikalnih {portnih igrah Ptuju? posve~ena tolik{na pozornost. Ob Leta 1972 se je zapisala kegljan- me je po naklju~ju opazil trener Na splo{no lahko re~em, da se tej prilo`nosti se zahvaljujem za ju, ki mu je prav tako zvesta {e kegljanja in me navdu{il nad tem odnos do {porta invalidov iz- vse ~estitke, ki sem jih bila danes. Kot najve~ji tekmovalni {portom. Deset let sem bila ~lani- bolj{uje. Dober pokazatelj je ka- dele`na. Posebej se zahvaljujem uspeh v njeni 25-letni aktivni ca Keglja{kega kluba Konstruktor tegorizacija Olimpijskega komi- ùpanu MO Ptuj dr. [tefanu keglja{ki karieri {teje nastop na Maribor, moje dobre rezultate pa teja Slovenije – Z[Z, v katero so êlanu za prisr~en sprejem. svetovnem prvenstvu leta 1980 v so opazili v najbolj{em sloven- z letom 2008 vklju~ili tudi {port- Na~rtov je veliko. Vezani so Romuniji, kjer je z reprezentanco skem in tudi svetovnem klubu nike invalide v dvanajstih {port- predvsem na podro~je {porta Jugoslavije osvojila ekipno {esto Miroteks Celje, s katerim sem nih panogah. Tudi finan~ni invalidov, kjer vidim {e veliko mesto. Je glavna urednica knjige leta 1989 osvojila prvi naslov sve- prispevek Ministrstva za {olstvo mo`nosti za izbolj{anje in napre- z naslovom Mednarodni uspehi tovnih klubskih prvakinj. Za ta in {port je precej ve~ji v primer- dek. 4. La{ko Open za invalide v slovenskega kegljanja 1949– uspeh je celjska ekipa prejela javi s prej{njimi leti. namiznem tenisu konec aprila in 2002, ki j iz{la ob 55-letnici Bloudkovo plaketo. Kot najve~ji Invalidom se tako v Sloveniji 10. evropsko prvenstvo za slepe Keglja{ke zveze Slovenije leta uspeh pa {tejem nastop na kot tudi na Ptuju podeljujejo le in slabovidne keglja~e junija sta 2005. Aktivna je na podro~ju ~lanskem svetovnem prvenstvu v priznanja za posebne dose`ke na izziva, ki gotovo ne dopu{~ata {porta invalidov. Kot glavna tren- Romuniji leta 1980 z reprezentan- podro~ju {porta invalidov. Za po~ivanja. In ko è misli{, da je erka dràvne reprezentance co Jugoslavije, kjer je ekipa osvo- svoje vrhunske {portne dose`ke morda ~as za po~itek, se odprejo slepih in slabovidnih keglja~ev je jila 6. mesto, kar je bilo zraven bi si prav gotovo zasluìli ve~jo novi na~rti in nikakor ne more{ od leta 2002 dalje na petih evrop- drugih uspehov dovolj za naziv pozornost. Tako pa se jih naj- dopustiti, da gredo mimo tebe, da skih in enem svetovnem prvenstvu najbolj{e {portnice Ptuja 1980. pogosteje uvrsti med “ostale jim ne pomaga{ pri uresni~itvi.

26 [PORT 28. MAREC / SU[EC 2008

Atletika / Dvoranska sezona Uspehi v znamenju mladih in starih

er Slovenija ne premore pokrite atletske dvorane s kategorijo na prostem. To pa je Bistrici gostila dràvno prvenstvo kro`no 200-metrsko stezo, potekajo dràvna dvoran- rezultat, ki bi mu omogo~al boj v mnogoboju za vse kategorije. Kska prvenstva v kro`nih tekih è vrsto let na Dunaju. za kolajne na evropskem vete- AK Cestno podjetje Ptuj je imel Tako je 16. februarja v avstrijski prestolnici potekalo sloven- ranskem prvenstvu. Ta bo letos na tekmovanju eno zastopnico, sko dràvno prvenstvo za ~lansko in mladinsko kategorijo v poleti v Ljubljani. Tam bo ki pa se je vrnila s stoodstot- tekih na 400, 800, 1500 in 3000 metrov. Atletski klub nastopil tudi Du{an Koren, ki je nim izkupi~kom. V konkurenci Cestno podjetje Ptuj je zastopala peterica atletov, najve~ pa v [empetru zmagal v skoku s pal- mlaj{ih mladink je @iva Sabo je pokazala Maja Veseli~, ki je bila tretja na 3000 metrov za ico (M50), pri tem pa je z zmagala v peteroboju. Do naslo- mladinke. Svoj osebni rekord je Veseli~eva presegla za ve~ kot 250 centimetri postavil dràvni va je pri{la s konstantimi nastopi dvajset sekund in sedaj zna{a 10 minut in 43,38 sekunde. rekord. Za poletno sezono v vseh petih disciplinah, kar je napoveduje izbolj{anje rezultata, kvaliteta, ki se od vsestranskega Uro{ Esih saj ima pri tehniki in v opremi {e mnogobojca pri~akuje. Na 60 velike rezerve. Koren si je metrov z ovirami je tekla 9,63 Fotoarhiv AK Cestno Podjetje Ptuj bronasto kolajno priskakal {e v sekunde, kroglo je sunila 10,46 skoku v vi{ino (145 centimetrov). metra, v daljino je sko~ila 5,32 Dan kasneje je Slovenska pokazala v teku na 300 metrov, Svojo zbirko kolajn je za dva metra, v vi{ino 151 centimetrov, Bistrica gostila dvoransko kjer je bila druga (52,75 naslova pove~al tudi Miki Prstec 800 metrov pa je zmogla v 3 dràvno prvenstvo v posami~nem sekunde), na 60 metrov je bila in ekipnem mnogoboju za pionir- ~etrta (9,22 sekunde), v daljino je v starostnih kategorijah U12 in pa je sko~ila 391 centimetrov. U14. ^lani AK Cestno podjetje Prvo soboto v marcu so se v Ptuj so osvojili skupaj za en set [empetru pri Novi Gorici zbrali koljan: ekipna zmaga v kategoriji veterani na dvoranskem dràv- U14 za pionirje, drugo mesto nem prvenstvu. Na njem so Aljaà Brleka (U14) in tretje odli~no nastopili trije ~lani vete- mesto Maje Bedra~ (U12). ranske sekcije AK Cestno podjet- Ekipo fantov sta poleg Brleka je Ptuj, saj so se domov vrnili sestavljala {e Mark Dreven{ek s petimi kolajnami in dvema in @an Petek. Brlek je vse {tiri dràvnima rekordoma. Svoje discipline mnogoboja (60 metrov, krstno tekmovanje med veterani skok v daljino, met te`ke òge in je doìvel Dejan Dokl, nekdanji tek na 600 metrov) kon~al na dràvni prvak in dràvni rekorder vrhu ali tik pod njim. Najhitrej{i v suvanju krogle (17,35 metra). je bil na 600 metrov (1 minuta in @e na svojem prvem tekmovanju 51,13 sekunde), skok v daljino pa je zmagal in postavil dràvni Miki Prstec, Dejan Dokl in Du{an Koren je kon~al na tretjem mestu s rekord za starostno kategorijo presko~enimi 464 centimetri. M35 (od 35 do 40 let). Izkazal se (M50). V suvanju 6-kilogramske minutah in 0,62 sekunde. Po- Manj{e presene~enje pa je je z odli~nim metom 15,29 metra, krogle je sunil svoj osbeni rekord drobno oceno nastopa je podal pripravila {e ne desetletna kar je rezultat, ki ga è vrsto let ni (11,77 metra), v skoku v daljino njen trener Gorazd Rajher, od Bedra~eva, ki je v konkurenci dosegel. Za poletno sezono si je pa je dosko~il pri 4,95 metra. leto{njega leta tudi nacionalni dve leti starej{ih deklet (U12) postavil cilj, da kroglo sune prek @eleni dràvni rekord v tej disci- trener za skoke in mnogoboj pri zasedla tretje mesto. Izmed {tirih 16,18 metra, kolikor zna{a trenut- plini (5,11 metra) se mu je AZS: »@iva po~asi postavlja disciplin mnogoboja je najve~ ni rekord za njegovo starostno izmuznil zaradi teàv z zaletom. temelje za bodo~i razvoj. Po Dokl, ki je tudi predsednik AK po{kodbi kri`ne vezi pred tremi Cestno podjetje Ptuj, je za leti se vra~a na za~etno raven Ptuj~ana povedal: »V veteranske hitrih disciplin v mnogoboju, vrste èlimo privabiti ~im ve~ meti kaèjo dolo~en napredek, starih atletov, vrata pa so na medtem ko skoki zaradi tehni~ne {iroko odprta vsem, ki se èlijo narave discipline po~asi napre- preizkusiti v veteranski atletiki. V dujejo. @iva je zelo delovno svetu je zelo razvita in mno- dekle, ki na treningih izpolnjuje ì~na, po~asi pa si utira pot tudi vse zahtevane naloge in lahko k nam. Smisel ukvarjanja z re~em, da je predana tako teàvni atletiko v kasnej{ih ìvljenjskih disciplini. Pred njo je {e veliko obdobjih je predvsem skrb za telo dela in odrekanja ter na~rtnega in zdravje, vse skupaj pa je za~in- dela. Njen cilj za naslednja leta jeno z zdravo tekmovalnostjo. je norma za evropsko prvenstvo Prav zanimivo je videti in vedeti, za mladinke, kjer bo potrebno v kaj telo zmore, ko se stara.« sedmih disiplinah zbrati ve~ kot V istem terminu je atletska 5000 to~k.« Maja Bedra~ in Alja` Brlek dvorana stadiona v Slovenski

27 28. MAREC / SU[EC 2008 [PORT

[portno plezanje za zabavo Tja{a zlata, Bla` srebrn in prijetno druènje Dràvno prvenstvo v judu za mlaj{e de~ke in deklice rvo nedeljo v marcu so ~lani Plezalnega kluba 6b Sebi Kolednik iz Ptuja pripravili prvenstvo v {portnem plezanju Pza osnovno{olce. To je eno izmed petih tekmovanj Fotoarhiv JK Drava Ptuj v okviru Vzhodne lige, ki jih letno pripravljajo v krajih po Sloveniji. Tekmovanja v {portni dvorani Gimnazije Na dràvnem prvenstvu za pretekli vikend prvi na pokalu Ptuj se je udeleìlo kar 139 tekmovalcev iz Slovenije in mlaj{e de~ke in deklice smo 2. Lendave, je tokrat v svojo zbirko Hrva{ke. Glede na teàvnost so bili razdeljeni v {est marca v Slovenj Gradcu sprem- dodal tudi drugo dràvno kolaj- kategorij. ljali zanimive dvoboje mladih no. Z dvema zmagama se je judoistov in judoistk, saj je na- uvrstil v finale kategorije do 50 Mateja Toma{i~ stopalo ~ez 200 mladih judoistov. kg in kot v lanskem letu osvojil Ptuj~ani so tekmovali s tremi na koncu, po porazu s Patrikom Foto: Blaž Krajnc judoisti in dvema judoistkama in Galom iz Lendave, tudi tokrat osvojili dve kolajni. Pri deklicah dràvno srebrno kolajno. Iz doma~ega kluba je uspe{no lahko tukaj skozi zabavo in sta tekmovali Larisa êr~ek, do tekmovalo osem mladih plezal- druènje ob~utijo tekmovalno 52 kg (5. mesto), in Tja{a Rezultati: cev. Med mlaj{imi deklicami je vzdu{je,« je povedala Tina Brumen, do 48 kg, ki je osvojila Mlaj{e deklice U13: Eva Zmazek zasedla tretje me- Cvetko, ~lanica Plezalnega kluba 1. mesto in s tem naslov dràvne Kategorija –48 kg sto, Nina Mur{i~ peto in [pela 6b Ptuj. Le-ta è po dobrih treh prvakinje. Pri de~kih sta uvodne 1. Tja{a Brumen – JK Drava Ptuj Cvetko sedmo mesto. Med letih delovanja zdruùje blizu 60 boje izgubila Amadej Bedekovi~ Kategorija –52 kg cicibani si je Rok Stubi~ar pri- aktivnih navdu{encev {portnega in Aljo{a [imenko, do 46 kg, 5. Larisa êr~ek – JK Drava Ptuj plezal 11. in Miha Kostanjevec plezanja. Med {olskim letom ter tako ostala brez uvrstitev. Mlaj{i de~ki U13: 15. mesto. Osmi med starej{imi organizirajo {olo {portnega Bla` Pekli~ pa je potrdil svojo Kategorija –50 kg de~ki pa je bil Luka Pintari~. plezanja za osnovno{olske otroke pripravljenost, potem ko je bil 2. Bla` Pekli~ – JK Drava Ptuj »Tekmovanj v okviru Vzhodne ter te~aje za srednje{olce in lige se udeleùjejo mladi plezalci odrasle. V plezanju na mali predvsem iz Koro{ke, Dolenjske, plezalni steni pa se lahko [tajerske in Prekmurja ter tudi iz poizkusijo tudi obiskovalci Hrva{ke in Avstrije. Mladim tek- prireditev na prostem, kot sta movalcem, ki se {e niso sre~ali z Sejem prostega ~asa ali Bazeni aktivnimi treningi in tekmami, energije. ^lani dru{tva skrbijo èlimo s tovrstnimi prireditvami tudi za nekatera naravna pleza- pribliàti tekmovalno vzdu{je ter li{~a v okolici Ptuja, kot so jim olaj{ati prehod na zahtev- Ravna Gora, [odergaben in nej{a tekmovanja v okviru [eginov potok. dràvnega prvenstva. Tekmovalci

Bla` in Tja{a

Vadba v vodi za dojen~ke in mal~ke Plavalna zveza Slovenije organizira vadbo v vodi za dojen~ke in mal~ke od 4. meseca do 4. leta starosti, ki poteka v Termalnem parku Term Ptuj. Vadba se bo pri~ela aprila. Uvodno predavanje za star{e, kjer vam bomo posredovali vse potrebne informacije o vadbi, bo v ponedeljek, 31. marca, ob 17. uri. Informacije in prijave na telefon 051 220 984! Vabimo vse mlade dru`ine, da se nam pridru`ijo! (www.plavanje-dojenck- ov.com) Pri plezanju po veliki umetni steni je tekmovalec varovan od zgoraj, kar pomeni, da je navezan na plezalno vrv. Fotoarhiv Terme Ptuj

28 [PORT 28. MAREC / SU[EC 2008

»Olgica« 13. sezono [portne prireditve v projektu ŠKL April Ivo Kornik [D Center »Na{a {ola se ves ~as razvija tretjega. O favoritih {e vedno ni Sobota, 5. 4. in sledi svojim ciljem, tudi {port- mo~ govoriti, z zmago se v tem 8.00–21.00 namizni tenis, NTK Ptuj – finale, nim, in tako postavlja trdne trenutku pona{a tudi ekipa O[ ekipno prvenstvo za mladince in mladinke temelje za nadaljnje delo,« pravi Roga{ka II, ki èli v sezoni ravnatelj O[ Olge Megli~ Ervin 2007/2008 pose~i v sam vrh Nedelja, 6. 4. Hojker, ki diha {portno in je osnovno{olske ko{arke [KL. 8.00–21.00 namizni tenis, NTK Ptuj – finale, najve~ja opora [olskemu {port- Dvorana v Pre{ernovi je bila ekipno prvenstvo za mladince in mladinke nemu dru{tvu. Ta je v sloven- prizori{~e tekme med O[ Olge Sobota, 12. 4. skem osnovno{olskem vrhu. Megli~ in O[ Roga{ka II. Mladi 11.30 rokomet, ml. deklice, @RK Ptuj : Breìce Zabavno in razigrano je bilo Ptuj~ani so z navdu{enjem sode- 19.00 rokomet, ~lani, MRK Ptuj : RK Duplje pred ljubljanskim kinocentrom in lovali pri vseh aktivnostih in so v njem, saj so prav na tem pri- bili po koncu sre~anja zadovoljni Sobota, 19. 4. zori{~u ko{arkarji iz Osnovne s celotno prireditvijo, ~eprav so 8.00–21.00 strelstvo, SK Ptuj – dràvno prvenstvo {ole Olge Megli~ za~eli svojo è varovanke Du{ana Lubaja in 13. sezono nastopanja v [KL. varovanci Kristjana Iljevca Nedelja, 20. 4. Mlaj{i so pred centrom merili izgubili. Ob pol~asu je bil izid 8.00–22.00 strelstvo, SK Ptuj – dràvno prvenstvo mo~i ob igranju med dvema sicer zelo obetaven, v nadaljevan- ognjema, preizku{ali so se kot ju pa so nekoliko agresivneje in [D Gimnazija maskote, posku{ali so dobrote natan~neje zaigrali gostje, kar se Sobota, 26. 4. podpornikov … V kinocentru so jim je obrestovalo. nato osnovno{olci uìvali ob »Na {oli smo letos ostali brez 10.00–12.00 mini rokomet, @RK Ptuj – turnir gledanju izbranih filmov, starej{i vseh nosilcev igre, tako da je bil povabljeni pa so skozi video- uvodni preizkus zanje velika {ola Mestni stadion Ptuj in tudi izku{nja, ki bo prav pri{la film spoznali novo sezono, se Nedelja, 6. 4. spro{~ali na plesnih in glasbenih v prihodnje. Ponavljanje uspehov nastopih ter prijateljevali s tisti- je zame stvar preteklosti. Ko se 16.30 Drava : Livar mi, ki projekt podpirajo. Ve~urno ekipa uvrsti v finale, vsi pretirano Sreda, 9. 4. druènje se je kon~alo {e prek- izgubijo glavo. Saj ne re~em, to je 16.30 Maribor : Mik CM Celje malu. Odbojkarji in nogometa{i lep ob~utek in zahteven doseèk, so za~eli tekmovati novembra, ko toda name naredi precej ve~ji vtis Sobota, 12. 4. se za~ne tudi dolgo pri~akovano stalnost v dalj{em obdobju in 16.30 Maribor : Drava tekmovanje mlaj{ih osnovno- dokazovanje prav vsako sezono,« Sobota, 19. 4. {olcev [KL med dvema ognjema. meni Lubaj, po teh merilih 16:30 Drava : Primorje Ko{arkarske ekipe [KL so v najuspe{nej{i trener ko{arkarske preteklih tednih odigrale tekme mladeì v tem prostoru. Sobota, 26. 4. prvega kroga, drugega in delno 16.30 Maribor : Koper Rekreacija v tretjem življenjskem obdobju Ivo Kornik to pomeni? Cilj starostnika naj bo z zmerno vadbo osvojiti telesno pripravljenost, ki zagotavlja opravljanje vsakodnevnih dejavnosti Za za~etek vadbe ni nikoli prepozno, predvsem pa starost ni izgo- brez ve~jega napora. Na~eloma strokovnjaki svetujejo telesno vor za telesno neaktivnost, opozarjajo strokovnjaki. Telesna vadba je dejavnost vsaj trikrat na teden, traja naj vsaj trideset minut. Katera starostniku {e kako potrebna. Staranje namre~ med drugim spremlja rekreacija je najbolj primerna za starej{e ljudi? Po raziskavah, nare- zmanj{anje mi{i~ne mase, aerobne zmogljivosti, pro`nosti, jenih v Sloveniji, se najve~ starostnikov ukvarja s pohodni{tvom, ravnote`ja in dolo~enih kognitivnih sposobnosti, zlasti spomina. nekaj jih kolesari in plava, malo{tevilni se ukvarjajo s tekom, Doslej narejene raziskave dokazujejo, da redna telesna dejavnost ko{arko, tenisom ali telovadijo v fitnes centru. Med najbolj lahko prepre~i ali celo odpravi nekatere omenjene spremembe. priljubljene zimske {porte starej{ih ljudi gotovo sodi tek na smu~eh. Razumljivo je, da starej{i ~lovek telesno ni tako zmogljiv kot mla- Tovrstna rekreacija omogo~a predvsem sprostitev v naravi, s ~imer dostnik. Pri osemdesetletniku je aerobna zmogljivost le {e polovica se zmanj{uje tudi psihi~na utrujenost, zna~ilna za dana{nji ìvljenj- dvajsetletnikove. Vendar pa je, kot svetujejo strokovnjaki, velikega ski slog. Tek na smu~eh je za starostnike priporo~ljiv tudi zaradi pomena predvsem to, da ohranimo telesno kondicijo, ne glede na to, tega, ker je strah pred po{kodbami pri tem {portu povsem odve~. Na koliko smo stari. Starostnik, ki vsakodnevna opravila opravlja smu~eh tekajo tudi bolniki z obolenji sklepov in celo nekateri invali- razmeroma hitro in zlahka, ne da bi ga pri tem onemogo~alo pomanj- di. Pa {e nekaj besed o opremi: za hojo in tek lahko uporabimo kanje sape, ~ezmerno znojenje, ima dobro kondicijo. Za telesno razli~na obla~ila, denimo trenirko, debel puli in vetrovko, pa roka- aktivnost bi morali poskrbeti predvsem tisti, ki ve~ino dneva presedi- vice, kapo in smu~arska o~ala. S tekom na smu~eh se lahko ukvar- jo in se ve~ino ~asa po~utijo utrujeni, opozarjajo strokovnjaki. jamo na razli~nih terenih. Tekamo lahko na urejenih teka{kih progah Vsak starostnik bi moral poskrbeti za zmerno telesno vadbo. Kaj ali na bolj prostranih terenih – po zasneènih gozdovih in travnikih.

29 28. MAREC / SU[EC 2008 PRIREDITVENI VODNIK

02 749 32 50 Program Osojnikova 9, SI - 2250 Ptuj, [email protected] tel. 02 780 55 40 in 041 604 778, v aprilu www.mgp.si www.cid.si, [email protected] OTRO[KI ABONMA Program v aprilu Jacob in Wilhelm Grimm Sobota, 5. 4., Mizica, pogrni se, Mini Teater Ljubljana KLUBSKI PROGRAMI 18. 4. ob 20. uri ob 10.00 – za abonma Kresni~ka in izven 3. FESTIVAL KITARE VE^MEDIJSKI DOGODEK: ob 11.30 – za abonma Zvezdica in izven Ptuj, 2.–5. 4. v soorganizaciji CID METULJI POD TLAKOM Ptuj in KP[ Dogodek nosi podnaslov »pesni- {ko-glasbeni konstrukt«. Avtor je ABONMA TESPIS, ORFEJ in IZVEN 2. 4. ob 19. uri v CID Ptuj: Koncert pesnik Dejan Koban, ki nastopa s kitaristov srednjih glasbenih {ol v svojimi pesmimi ob glasbeniku Radoslav Zlatan Dori} Ljubljani, Mariboru in Celju Kako smo ljubili tovari{a Tita, Mihi Mileku in igralki @ivi Petek, 18. 4., Kulturni dom Seàna in SNG Nova Gorica 3. 4. ob 15. uri na Gimnaziji Ptuj: Mestek. ob 20.00 – za abonma Tespis, Orfej in izven Boris [inigoj – Vihuela, rene- 25. 4. ob 20. uri san~na kitara in lutnja – pred- JAZZ KONCERT: STANE stavitev glasbil in repertoarja HEBAR & BAND ZA ODRASLE IN MLADINO dijakom 1. letnikov – odkupljen koncert Stane Hebar je {tudent jazz kitare Petek, 4. 4., Jordi Galcerán: Grönholmova metoda na Koro{kem deèlnem konserva- 3. 4. ob 19. uri v CID Ptuj: Boris ob 19.30 – za izven toriju v Celovcu. Predstavlja se s [inigoj – Koncert za vihuelo, svojim prvim avtorskim projektom, Sobota, 5. 4., renesan~no kitaro in lutnjo ob 19.30 – za izven v okviru katerega sodeluje z 4. 4. ob 19. uri v CID Ptuj: odli~nimi glasbeniki, ki {tudirajo Sreda, 16. 4., Koncert {tudentov kitare z glas- ali pa so è zaklju~ili {tudij jazza v ob 19.30 – za izven benih akademij v Ljubljani, tujini. Torek, 8. 4., OI JSKD Ptuj: Obmo~na revija plesnih skupin Zagrebu in Gradcu ob 16.00 Pozdrav pomladi 4. 4. ob 21. uri v Kavarni pod SERVISNA odrom pri Mestnem gledali{~u DEJAVNOST Sobota, 12. 4., Agatha Christie: Mi{elovka Ptuj: Ve~er z mladim italijanskim Klub ptujskih {tudentov ponuja ob 19.30 Kazali{te Virovitica – za izven kitaristom Andreom Valerijem svojim ~lanom od 11. 4. do 9. maja Torek, 15. 4., rokgre: Sirup sre~e 5. 4. ob 19. uri v slavnostni dvorani igranje namiznega tenisa ob petkih ob 11.00 – za {ole in izven ptujskega gradu: Koncert vrhun- (razen 2. maja) od 16. do 18. ure v ob 19.30 – za izven skega kubanskega kitarskega CID Ptuj – brezpla~no! OI JSKD Ptuj: Regijska revija otro{kih virtuoza Marca Tamaya Torek, 8. 4. gledali{kih skupin ob 21. uri v Kavarni KP[ na SKUPNOSTNI Slovenskem trgu: Kitarski ve~er z PROGRAMI od 9. do 13. ure Regijska revija otro{kih gledali{kih skupin in Igorjem Bezgetom in zaklju~ek 23. 4. ob 14. uri v CID Ptuj ob 16. uri Obmo~na revija plesnih skupin festivala Pozdrav pomladi Vstopnina za koncert na gradu je Drugo zasedanje medob~inskega Nedelja, 20. 4., Glasbena {ola Karola Pahorja Ptuj 5 €, za mladino 4 €, za ~lane KP[ otro{kega parlamenta v {olskem ob 18.00 Baletna produkcija 3 €. Vstopnice so v predprodaji v letu 2007/08 CID Ptuj od 1. aprila dalje. Ponedeljek, 21. 4., Wilhelm Reich: Govor malemu ~loveku – ob 19.30 250. ponovitev – za izven Na druge festivalske dogodke je PROSTOVOLJSTVO vstop prost! 16. 4. ob 11. uri Sobota, 26. 4., Tadej To{, William Shakespeare: Hamlet 9. 4. ob 19.30 “Stand up” komedija – za izven Prostovoljno delo mladih v med- RAZSTAVA FOTO NATE- narodnem prostoru ÂJA »SIKAJOÎ POGLEDI, Okrogla miza z gosti iz razli~nih NA GOSTOVANJIH REGAJOÊ MISLI« organizacij, ki organizirajo prosto- Razstavo je na osnovi nagradnega Sreda, 2. 4., Lutz Hübner: Marjetka, str. 89 voljstvo na mednarodni ravni. ob 20.00 Gostovanje v Kulturnem domu Slovenske Konjice foto nate~aja pripravilo dru{tvo Societas herpetologica slovenica – Nedelja, 6. 4., rokgre: Pavlek Dru{tvo za preu~evanje dvoìvk in MEDNARODNI ob 19.00 Gostovanje v Kulturnem domu Beltinci plazilcev v sodelovanju s fotograf- PROGRAMI Matej Bor: Raztrganci / U~enci in u~itelji skim dru{tvom Gr~a in pod pokro- - MLADINSKA IZMENJAVA partizanski u~ni komad po drami Mateja Bora viteljstvom Fotografske zveze NA PTUJU: julij – Dnevnik Slovenije. Razstava bo na ogled do mladega Evropejca produkcija Mestno gledali{~e Ptuj in E. P. I. 25. aprila vsak delavnik od 9. do Sreda, 9. 4., center Ljubljana, koprodukcija CD Ljubljana 18. ure razen v ~asu te~ajev. - UDELE@BA NA IZMENJAVI ob 20.00 Gostovanje v SNG Nova Gorica Skupine naj se za ogled predhodno NA FINSKEM: avgust – Back to the Forest êtrtek, 10. 4., Gostovanje v Kosovelovem domu Seàna naro~ijo. ob 19.30 1. 4. ob 20. uri - UDELE@BA NA IZMENJAVI V POTOPIS: AFRIKA – KENIJA FRANCIJI: september – Petek, 11. 4., Tadej To{, William Shakespeare: Hamlet EUROPALINK ob 19.00 “Stand up” komedija, Gostovanje v Pekrah IN TANZANIJA Z nami bo popotnik Zoran Furman, - EVROPSKA PROSTOVOLJNA Nedelja, 13. 4., Wilhelm Reich: Govor malemu ~loveku ki se je po obisku Nairobija, SLU@BA – EVS (European ob 18.00 gostovanje v Miklavù nacionalnega parka Masai Mara v Voluntary Service) Serengetiju, jezera Turkana in Tadej To{, William Shakespeare: Hamlet mnogih drugih afri{kih zanimivosti V CID Ptuj dobite informacije o Torek, 22. 4., “Stand up” komedija podal na treking na najvi{jo goro mo`nostih vklju~itve v EVS v ob 20.00 Gostovanje v Mariboru, zaklju~ena ^rne celine, Kilimandàro. drugih evropskih dràvah.

30 MEDNARODNO SODELOVANJE 28. MAREC / SU[EC 2008

Makedonci imajo velik karnevalski potencial

lovenci ste? Dobro zapisani pri nas v Makedoniji, Prevladujejo kar- so nas nagovarjali doma~ini, ko so nas videli. nevalske (sodobne) SKoranti in rusa so bili glavna atrakcija. Po maske, v manj{ini pravoslavnem koledarju je bila letos pustna nedelja 9., so tradicionalne. pustni torek pa 11. marca. V nedeljo so kurenti iz Prilepski karneval, Lancove vasi gostovali v Prilepu, v torek pa kurenti, ki se odvija podne- aktualni princ in ostali pustni liki v Strumici. vi, pa se pona{a z zelo atraktivnimi Besedilo in foto: Sta{a Cafuta pustnimi {egami, tako imenovanimi Prilepski me~karji. Slednji karneval ima zelo zanimivo sporo~ilno vrednost. Imenuje se Pro~ka, ki pomeni oprostitev. Na ne- deljski dan se vse zamere odpustijo. Ljudje se rokujejo in zaèlijo vse dobro. Stare zamere so pozabljene … V Prilepu je letos Prilepski me~kari – medvedje so za{~itni nastopilo petdeset znak karnevala v Prilepu. skupin in skupaj 1.500 mask. Strumi{ki karneval se po obeh karnevalov. K temu lahko Slovenska delegacija na no~nem karnevalu v Strumici {tevilu nastopajo~ih lahko samo {e dodam, da sem izredno primerja s kurentovanjem. Letos ponosna nad na{o predstavitvijo. Karneval v Strumici je postal Branko Brumen. Prilep je letos se ga je udeleìlo preko 3.000 Vsi, ki smo ìveli tudi v nekdan- è stalna pustna postaja Ptuj- prvi~ gostil Slovence. 24 koran- mask iz Makedonije, Bolgarije, ji dràvi Jugoslaviji, nam bli`nja ~anov. Letos so se ga udeleìli, tov iz Lancove vasi, dva pustna Srbije, ^rne gore in kot è sre~anja z ostalimi narodi nek- Miran Urih, aktualni princ lika baba deda nosi ter poka~a. re~eno tudi iz Slovenije. Oba danje ’Juge’ vzbudijo nostalgijo Majer Cirkov{ki, prin~eva godba Obe mesti sta vklju~eni v med- vodja skupin, tako Danilo Turk in potovanje v preteklost. Pepi krulet, pokarji iz @upe~je narodno zvezo karnevalskih kot Branko Brumen, sta ob êprav smo tako razli~ni, se na vasi, rusa iz skupine Koranti mest. Geografsko sta si blizu, koncu gostovanja povedala, da takih skupnih sre~anjih, kjer je Poetovio Ptuj, Zvonko Kriàj, zato tudi na nek na~in tekmujeta sta izredno zadovoljna z bistveno druènje in spoznavan- II. princ ptujskega karnevala, med seboj. Strumi{ki karneval nastopom njunih varovancev in je, vzbudi globlja èlja po koranti iz Spuhlje, ploharji – ima dalj{o tradicijo. Zanimiv je nad velikim zanimanjem za na{e vnovi~nem sodelovanju in plesalci iz PD Cirkovce ter predvsem po no~nem delu, ki se pustne like pri doma~inih in izmenjavanju izku{enj ter dobrih predsednik FECC Slovenija odvija v centru mesta. ostalih gostih, ki so se udeleìli praks.

Sodobne maske so nepogre{ljivi obvezni del karnevala v Strumici. Metulj