DOCSLIB.ORG

UMETNOSTNA KRONIKA ISSN 1581-7512 Vsebina 44 • 2014 3,70 €

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
UMETNOSTNA KRONIKA ISSN 1581-7512 Vsebina 44 • 2014 3,70 € UMETNOSTNA KRONIKA ISSN 1581-7512 vsebina 44 • 2014 3,70 € Barbara Murovec: Pretekle vojne in sedanji spomini • Marjeta Ciglenečki: Maribor kot izhodiščna točka in mesto vrnitve. Pogovor z akademskim slikarjem prof. Otom Rimeletom • Barbara Murovec: Ilustrirani letaki iz Valvasorjeve gračne zbirke kot zrcalo baročnega sveta • Umetnostnozgo- dovinska bibliograja za leto 2012. Umetnost do okoli leta 1945 (pripravila Renata Komić Marn) • Koledar razstav: september – december 2014 Volk pridiga goskam, bakrorez iz Valvasorjeve gračne zbirke, izdal Paulus Fürst v Nürnbergu, VZ VIII, 28, del (reproducirano po Milan Pelc: eatrum humanum, 2013) UK_44_ovitek.indd 1 24. 10. 14 22:52 ISSN 1581-7512 UMETNOSTNA KRONIKA 44/2014 UMETNOSTNA KRONIKA izhaja štirikrat letno. Izdajatelj: Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, zanj: Barbara Murovec Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU, zanjo: Oto Luthar Naklada: 400 © 2014, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana NASLOV UREDNIŠTVA: Umetnostna kronika Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, p. p. 306, 1001 LJUBLJANA E-pošta: [email protected] http://uifs.zrc-sazu.si UVODNIK Barbara Murovec PRODAJA: Pretekle vojne in sedanji spomini .............................................................. 1 Založba ZRC p. p. 306, 1001 LJUBLJANA Tel: 01 47 06 464; Faks: 01 42 57 794 E-pošta: [email protected] INTERVJU Cena posamezne številke: 3,70 € Marjeta Ciglenečki Letna naročnina: 11,00 €; za študente: 7,40 € Maribor kot izhodiščna točka in mesto vrnitve. Pogovor z akademskim slikarjem prof. Otom Rimeletom ........................ 3 http://zalozba.zrc-sazu.si RECENZIJE Barbara Murovec Ilustrirani letaki iz Valvasorjeve grafične zbirke kot zrcalo ČASTNI ODBOR: akad. prof. dr. Jože Trontelj †, prof. dr. Oto Luthar, Zdenka Badovinac, zasl. prof. dr. baročnega sveta ....................................................................................... 13 Tomaž Brejc, zasl. prof. ddr. Janez Höer, izr. prof. dr. Matej Klemenčič, prof. dr. Jure Mikuž, dr. Damjan Prelovšek, dr. Andrej Smrekar BIBLIOGRAFIJA UREDNIŠKI ODBOR: doc. dr. Barbara Murovec, glavna in odgovorna urednica, izr. prof. dr. Marjeta Ciglenečki, Jana Intihar Ferjan, doc. dr. Stanko Kokole, Dušan Koman, urednik rubrike Koledar razstav, dr. Mojca Marjana Umetnostnozgodovinska bibliografija za leto 2012. Kovač, Vesna Krmelj, doc. dr. Mija Oter Gorenčič, dr. Eva Sapač, dr. Blaž Resman, prof. dr. Samo Štefanac, izr. Umetnost do okoli leta 1945 (pripravila Renata Komić Marn) ............... 19 prof. dr. Polona Vidmar LEKTORIRANJE: doc. dr. Mija Oter Gorenčič KOLEDAR RAZSTAV OBLIKOVANJE: Andrej Furlan TISK: Cicero d.o.o., Begunje, jesen 2014 September – december 2014 ................................................................... 63 Za avtorske pravice reprodukcij odgovarjajo avtorji objavljenih prispevkov. Revija izhaja s nančno pomočjo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. UK_44_ovitek.indd 2 24. 10. 14 09:10 uvodnik PRETEKLE VOJNE IN SEDANJI SPOMINI Pet koledarskih let bo Evropa intenzivno obu- vojne prva komemoracija od njene postavitve. jala spomin na veliko vojno. Številne institucije Ker imajo prav javni spomeniki odločilen vpliv tako v državah »zmagovalkah« kakor tudi »po- na kolektivno spominjanje, je zgodovina spo- raženkah« so že v prvem letu pripravile simpo- mina na vojne pomembno povezana z umetno- zije, predavanja in razstave, če omenimo samo stnozgodovinskim preučevanjem. tiste vrste udejstvovanja, ki so ključne tudi za V svojih težavah z dediščino velike vojne je umetnostno zgodovino, in izpustimo vse poli- slovenski prostor, če ga primerjamo s preostalo tične in vojaške prireditve (pa čeprav se zave- Evropo, specičen; morda podobno, kot je spe- damo, da te dajejo odločilen takt načinu spomi- cična Južna Tirolska. Že v prvi vojni se je slo- njanja). S človeške perspektive po prvi svetovni venski narod boril v dveh vojskah, ki sta si kot vojni nihče ni mogel zares slaviti; marsikdo od sovražnici stali nasproti, in še danes se na slo- tistih, ki so preživeli, je verjel, da je zaradi svoje venskem ozemlju v kostnici v Kobaridu spomi- grozovitosti to zadnja vojna v zgodovini člove- nja italijanskih vojakov, padlih v prvi svetovni štva in da se kaj podobnega ne more več zgoditi. vojni, ki jo je leta 1938 odprl Benito Mussolini. Slovenija se je v preteklih sto letih velike voj- Neozaveščenost širšega sloja prebivalcev ni po- ne le malo in slabo spominjala, a tokrat je za- sledica zgodovinske irelevantnosti prve svetov- radi okrogle obletnice nekaj mesecev kazalo, da ne vojne za Slovence, temveč izhaja iz odnosa bo zdaj povsem drugače. Zlasti zgodovinarka do nje v času od njenega konca pa vse do danes; Petra Svoljšak in njen stanovski kolega Marko spominjanje je mogoče iz kolektivnega izriniti, Štepec sta preprosto preveč angažirana in pre- v spremenjenih družbenopolitičnih okoliščinah glasno poudarjata pomen tega dela slovenske pa ga ni mogoče na hitro vpeljati nazaj. zgodovine (ki je bil doslej prisoten predvsem Če se nam je letos torej zdelo, da se uspešno kot zadeva zahodne Slovenije in še bolj ozko pripravljajo pogoji za vključitev velike vojne v kot Soška fronta), da bi ju, predvsem pa zgodo- slovenski kolektivni spomin, pa proti koncu tega vino, na katero opozarjata, še bilo mogoče spre- prvega leta že kaže, da se bo proces tudi tokrat gledati. Ustanovitve Nacionalnega odbora za ustavil. Spomin na prvo svetovno vojno že za- obeležitev 100-letnic 1. svetovne vojne (http:// čenjajo preglašati napovedi spominjanja konca www.100letprve.si/), televizijske dokumentar- druge. V letu 2015 bomo namreč beležili sedem- ne serije in aktivnih posameznikov, ki preda- deseto obletnico. Tu se pokaže, da se je moral vajo, se javno pogovarjajo, organizirajo razsta- spomin na prvo svetovno vojno umakniti spo- ve, le težko ne opazimo. Čeprav v knjigarnah minu na drugo, kar je po letu 1945 sistematično ni posebnih polic, ki bi se šibile pod literaturo generirala nova oblast. Za kolektivno spominja- o prvi svetovni vojni, je duh po tragični vojni nje je ključna prisotnost spomenikov v javnem v zraku. Pred dobrim mesecem je bila na lju- prostoru. In druga svetovna vojna je v bitki za bljanskih Žalah ob kostnici žrtev prve svetovne kolektivni spomin močno omejila spomine na 44 • Umetnostna kronika 1 uvodnik veliko vojno. Kako pomembno spomin vzposta- kvalitet in etičnosti. So pa pragmatični in vedo, vljajo in usmerjajo javni spomeniki, kažejo tudi če citiram, da »imajo medalje dve plati«. Pov- aktualni politični boji ob njihovem postavljanju. sem jasno je, da s takšne pozicije ne morejo po- Instrumenti za zavzetje (tako spomina kakor skrbeti za boljše upravljanje kulturne dediščine. tudi prostora) pa so morda bolje kot raziskoval- Sporočajo nam, da pristajajo na politično in - cem, ki bi morali analizirati in razkrivati meha- nančno uzurpacijo slovenskega prostora, kar se nizme politične propagande, znani politikom in kaže tudi v odnosu do javnih spomenikov. ideologom. Spomin na prvo vojno se v slovenski prostor Kdo lahko konča to ali ono vojno, ki še vedno počasi vrača skozi zgodovinsko analizo konča- poteka na slovenskem ozemlju ali – bolje rečeno ne vojne. Prav ob primerjalni analizi z drugač- – v slovenskih glavah? Zagotovo bi umestitev nimi oblikami odnosa do preteklosti in dedišči- zgodovine iz politične scene nazaj v humanisti- ne moramo ugotoviti, da je skrajni čas, da tudi ko izdatno prispevala k takšnemu koncu. druga svetovna vojna postane del zgodovine in Že od svoje ustanovitve leta 1913, leta pred da se v Sloveniji začne spoštovati pravica do začetkom velike vojne, se je konservatorska groba (na kar je nedavno opozorilo tudi pred- služba za Kranjsko soočala s političnim odlo- sedstvo Slovenske akademije znanosti in ume- čanjem o umetnostnih spomenikih, o vrednosti tnosti). Šele takrat bodo lahko zgodovinarji in dediščine, o njeni obnovljivosti, ne nazadnje o »spomeničarji« začeli opravljati svoje temeljno njenem izbrisu; v današnji spomeniškovarstve- poslanstvo ohranjanja in raziskovanja, sami pa ni praksi to pomeni ne le izbris iz registra, tem- ne bodo več instrument ideologije, kapitala ali več tudi z obličja zemlje (npr. Kolizej). Pravza- spomina. Takrat bo prva svetovna vojna dobila prav je (bilo) spomeniško varstvo intenzivno ustrezno mesto ob drugi, saj bo mogoče analizi- vključeno v vsako vojno, ki (je) poteka(la) na rati pretekle oblike vzpostavljanja narodovega ozemlju Slovenije, še bolj pa v revolucionarno spomina in tudi širši množici pokazati, kako je preoblikovanje javnega prostora po letu 1945, skozi stoletja delovala monumentalna propa- s katerim se je povezala privatizacijska vojna ganda. Šele takrat bo usmerjanje k razumeva- (najprej pod krinko nacionalizacije in nato de- nju in ohranjanju kulturne dediščine strokov- nacionalizacije). Iz Steletovih spominov Moja no delo, saj ne bo več revolucionarne potrebe pot (ki so pomembni tudi kot spomini na veliko po boju za javni prostor, ki bo lahko odprt za vojno) lahko razberemo, da se je takšnih priti- ustvarjalnega posameznika in ne le za javne skov na stroko močno zavedal. Današnji vodil- spomenike nedokončane vojne. ni konservatorji pa prepogosto nimajo niti Ste- letovega strokovnega znanja niti osebnostnih Barbara Murovec 2 Umetnostna kronika • 44 intervju MARIBOR KOT IZHODIŠČNA TOČKA IN MESTO VRNITVE POGOVOR Z AKADEMSKIM SLIKARJEM PROF. OTOM RIMELETOM Pogovarjali smo se z enim vidnejših slovenskih slikarjev Otom Rimeletom (rojen 1962 v Mari- boru), rednim profesorjem na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v
Load more

Recommended publications
  • Workers' City Colony
    Workers' City Colony Locotion Maribor Address Betnavska Cesta, Ulica Zmage, Fochova Ulica, Koseskega Ulica Planning and completion 1927-1929 Architect Ivan Vurnik lnvestor District Office for the Protection of Workers of Maribor, City Hall and individuals Building type Series of residential houses Other buildings by the same architect Anatomy Institute (Anatomski Inštitut), Ljubljana 1919-1920; sanatorium for lung patients, Golnik 1920-1922; Co-operative Com­ mercial Bank (Zadružna Gospodarska Banka), Ljubljana 1921-1922; House of the Nation (Narodni Dom). Kranj 1922-1923; House of the Falcons [pre-war left-wing gymnastics society; Sokolski Dom] in Tabor, Ljubljana 1923-1926; series of resi­ dential houses, Maribor 1928; summer swimming-pool Obla Gorica, Radovljica 1932-1933 A casual visitor to Maribor would notice a series of residential houses in while walking through the suburbs of Tabor. The houses are not of an outstanding design, yet they are carefully planned. Their uniform facades and the streets planted with trees create the impres­ sion of a peaceful neighbourhood. If questioned, most of the inhabit­ ants would state that living in the houses is pleasant, although they are modest and smalL The gardens and green areas in the inner side of street islands enhance the quality oflife in the neighbourhood. Those interested in the history of Maribor know that the subject .6. Floor plan (scale: smm =1m) ..,. "The houses are not of an outstanding design, yet they are carefully planned." 125 2oth Century Architecture: From Modernist to Contemporary Giude to Architecture under discussion is the creation of one of the pioneers of Slovene modem architecture, the Workers' City Colony by Ivan Vurnik.
    [Show full text]
  • Župani Občine Radovljica
    Ţupani Radovljice Zgodovina ţupanov Druţabno ţivljenje starih Slovencev je bilo osnovano na zadrugi. Zadruga je bila druţba sorodnikov, ki so skupaj bivali v eni hiši in skupno obdelovali nedeljivo posestvo. Ako je namreč zakonski par imel odrasle otroke, si ti niso ustvarili svojega lastnega gospodarstva, ampak so tudi po ţenitvi ali moţitvi s svojimi stariši skupaj ţiveli in gospodarili. V zadrugi so bile torej zdruţene poleg dedov tudi druţine bratov, sester, vnukov in pravnukov. Nihče izmed njih ni imel osebne lastnine, ampak vsa zemljišča in poslopja, ţivina in vse hišno in gospodarsko orodje je bila skupna last vseh zadruţnikov. Kar je posameznik pridobil, je prišlo v korist celi zadrugi, enako pa je morala tudi vso škodo trpeti. Kadar je bila hiša pretesna, so postavili poleg nje drugo, tretjo in mnogokrat se je zadruga tako namnoţila, da je nastala cela vas, kjer je sto do tristo sorodovincev bivalo skupaj. Vsaka zadruga je imela svojega poglavarja, ki so ga nazivali starešina, gospodar, ali pri Hrvatih domačin. V začetku je bil najstarejši moţ (ded) za starešino, pozneje so ga polnoletni člani zadruge volili izmed sebe, in sicer tistega, ki se jim je zdel najmodrejši in najizkušenejši. Po nekod, na pr. pri beneških Slovencih, pa je navadno starešina sam pred svojo smrtjo priporočil tistega, ki ga je smatral vrednim, da mu je naslednik. Starešina je vodil vse hišne in gospodarske zadeve zadruge. Razdeljeval je delo, sprejemal dohodke, skrbel za vse potrebe posameznih članov in razsojeval prepire med njimi. Dokler so bili Slovenci še pogani, je bil starešina tudi duhovnik zadruge, ki je imel skrbeti za običajne daritve.
    [Show full text]
  • Identità Della Slovenia. Design Per Lo Stato« 20°ANNIVERSARIO DELLE
    20° ANNIVERSARIO DELLE RELAZIONI DIPLOMATICHE FRA LA REPUBBLICA DI SLOVENIA E LA REPUBBLICA ITALIANA Inaugurazione della mostra »Identità della Slovenia. Design per lo Stato« L’opera integrale di Miljenko Licul per l’identità visiva della Slovenia Martedì 27 marzo 2012 Ministero degli Affari Esteri della Repubblica Italiana Roma da un concerto simbolicamente intitolato ‘Le vie dell’amicizia’. Una bellissima e simbolica riconferma dell’innalzamento della qualità nello Gentile visitatore della Mostra »Identità sviluppo dei rapporti tra la Slovenia e l’Italia si è verificata a gennaio del della Slovenia. Design per lo Stato«, 2011 con la prima, storica visita di Stato del Presidente della Repubblica di Slovenia a Roma. Entrambi i Presidenti hanno preso parte alle celebrazioni Caro amico in occasione del ventesimo anniversario dell’indipendenza della Slovena e del centocinquantesimo anniversario dell’Unità d’Italia. Rimaniamo in attesa di poter accogliere il Presidente della Repubblica italiana nella sua prima Visita Quest’anno la Slovenia e l’Italia festeggiano il ventesimo anniversario di Stato in Slovenia. del mutuo riconoscimento e dell’instaurazione di rapporti di collaborazione e di buon vicinato. Durante questo periodo abbiamo La configurazione culturale dello Stato, del popolo è quella che meglio rende sviluppato ottimi e forti legami bilaterali politici, economici e possibile la comprensione delle diversità, ed è essenziale anche per lo sviluppo culturali. L’Italia è per la Slovenia il secondo partner economico più e la messa in
    [Show full text]
  • Architectural Walking Tour of Ljubljana
    Architectural walking tour of Ljubljana Area total 163.8 km2 Elevation 295 m (968 ft) Population total (1 January 2013) 274,826 University of Ljubljana Faculty of Architecture 17 19 18 22 20 D 21 15 16 14 23 13 11 C 12 24 8 10 25 6 5 B 9 4 26 7 3 A 1 2 27 29 E 28 A. La petit cafe & restaurant A. La petit cafe & restaurant 1. Trg francoske revolucije 1. The French revolution square 2. Križanke 2. Križanke 3. Narodna in univerzitetna knjižnica - NUK 3. The National and University library 4. Vegova ulica 4. The Vegova street 5. Univerza Ljubljana 5. The University of Ljubljana 6. Kongresni trg 6. The Congress square 7. Mesarski most 7. The cobbler’s bridge B. Makalonca B. Makalonca 8. Tromostovje 8. The Triple bridge 9. Ljubljanski grad 9. The Ljubljana castle 10. Peglezn 10. The Iron 11. Zmajski most 11. The Dragon bridge 12. Tržnica 12. The market 13. Mesarski most 13. The Butcher’s bridge C. Cacao C. Cacao 14. Miklošičeva ulica 14. The Miklošičeva street 15. Grand hotel Union 15. The Grand hotel Union 16. Zadružna gospodarska banka 16. The Cooperative commercial bank 17. Kozolec 17. The Hayrack 18. Metalka 18. Metalka 19. Nebotičnik 19. The Skyscraper D. Nebotičnik D. The Skyscraper 20. Narodna galerija 20. The National gallery of Slovenia 21. Moderna galerija 21. The Gallery of modern arts 22. Park Tivoli 22. Park Tivoli 23. Državni Zbor Republike Slovenije 23. The National Assembly building 24. Trg republike 24. The Republic square POI 25.
    [Show full text]
  • Gradnja V Radovljici (1915 - 1945)
    Gradnja v Radovljici (1915 - 1945) Število hiš v Radovljici (in Predtrgu) Hiše 1817 1830 1854 1869 1890 1900 1910 1931 1948 Radovljica 95 95 100 92 90 102 115 203 291 Predtrg 41 41 43 49 50 58 68 136 136 143 141 140 160 183 ☼☼☼☼ Moratorij na gradnjo Prepoved nadaljevanja gradenj. Del pisma namenjen župniku in kanoniku Janezu Novaku »…Občinski odbor je na svoji seji 22. junija 1911 soglasno sklenil dati napraviti za mesto Radovljica, oziroma Predmestje proti Lescam regulacijski načrt, v katerem bo natančno določena stavbna črta in nivo ter ceste. Nadalje, da se delo pospeši in da tako dolgo, dokler ne bo regulacijski načrt izgotovljen in potrjen ne izda nobenega stavbnega dovoljenja in da toliko časa ne sme nihče na teh prostorih graditi hiše ali kakega drugega poslopja.« Vir: Oris vilske četrti v Radovljici v prvi polovici 20. stoletja; avtorica Nika Leben - Avguštinov zbornik 2003 Kdaj je bilo konec moratorija na gradnjo, nam ni uspelo izvedeti. Začela se je prva svetovna vojna, med katero so v mestu zgradili dva večja objekta (Privatno hišo in Resmanovo vilo), tik po vojni pa je hišo/tovarno zgradil nogavičar Langus. Privatna hiša na ozemlju današnje občine je med prvo svetovno vojno služila izključno v vojaške namene. Po vojni je pogorela in na pogorišču le-te so kasneje (ugibamo, da pred 1920) zgradili Orlovski ali Ljudski dom. Nekako v ta čas spada tudi gradnja Savnikove trgovine pred vhodom v stari del mesta. Vir: DAR Op.: Natančnejši opis na teh straneh (Karawanken Bote, 29. 9. 1943). ☼☼☼☼ Privatna hiša (na mestu, kjer je danes občina) Zemljišče, na katerem je sezidan Krelshaus, je bilo kupljeno leta 1913.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    deželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Odgovorna urednica: Marjana Ahačič Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si Praznični maj Pol stoletja gorske na Brezjah reševalne službe Maja, ki je posvečen Mariji, Radovljiška gorska reševalna služba bodo na Brezjah številne je v petdesetih letih postala ena prireditve, tudi počastitev najbolje organiziranih in opremljenih dvestoletnice Layerjeve podobe gorsko reševalnih enot v Sloveniji. Marije Pomagaj. stran 2 stran 11 deželne novice Časopis občine Radovljica, letnik 18, 9. maja 2014, številka 6 V Kropi pospešeno gradijo Počastili krajevni komunalno infrastrukturo praznik V krajevni skupnosti Begunje praznujejo svoj praznik 4. maja, ko se spominjajo dogodkov Do konca letošnjega leta bo v Kropi zgrajeno kanalizacijsko omrežje in nova čistilna naprava, izpred več kot sedemdesetih let, ko so bili iz začenjata se tudi gradnja in obnova vodovodnega omrežja v kraju. Naslednja bo Kamna Gorica. begunjskih zaporov izpuščeni zaporniki. Marjana Ahačič Peter Kolman odpravljena najbolj kritična točka prehoda za pešce s Župan Ciril Globočnik je "Z zadovoljstvom ugotav- pločnika na drugo stran ces- konec aprila podpisal skoraj ljam, da je bilo leto uspešno te v smeri proti bolnišnici in milijon in pol evrov vredno za našo krajevno skupnost," zaščitili smo najbolj ranljive pogodbo, po kateri bo podje- je ob tej priložnosti povedala skupine: otroke, ki hodijo v tje HIS, d. o. o., v Kropi predsednica sveta KS Marija šolo in vrtec, paciente, ki hkrati z gradnjo primarne Kavčič Zupan. "Eden obiskujejo dnevne terapije, kanalizacije obnovilo tudi pomembnejših projektov v krajane Begunj, ki hodijo primarno vodovodno omre- zadnjem letu je izvedba plo- peš v trgovino, na pokopali- žje, in sicer od vodarne Kro- čnika v Poljčah v spomla- šče,na postajo pa pa vse do križišča za danskih mesecih.
    [Show full text]
  • Šport Na Področju ŠZ Radovljica Med Obema Vojnama
    Šport na področju ŠZ Radovljica med obema vojnama RADOVLJICA Sokolsko društvo Radovljica, 1918-1941 Prepoved delovanja med I. svetovno vojno. Sokolsko društvo v Radovljici je leta 1914 posvečalo glavno skrb pripravam za Vsesokolski zlet v Ljubljani. Telovadci so se marljivo pripravljali na tekme, pripravljalo se je tudi ostalo članstvo, saj naj bi bil ljubljanski Vsesokolski zlet veličastna manifestacija vseslovenske sokolske ideje. Sredi neumornega dela pa so v Sarajevu počili streli … Sokolske organizacije so bile takoj prepovedana, vsako delovanje takoj ustavljeno. Vir: Razvoj sokolskega društva v Radovljici 1908-1933 (avtor Čebulj Danimir; Sokolska spomenica, 1933) Delovanje radovljiškega Sokola (telovadni del) po osvoboditvi … In skoro je napočil oni okrtobrski dan, ko so zopet oživele ceste polne naroda, ki proglaša svojo svobodo, med njimi pa po dolgih letih zopet dolge rdeče srajce … Z ustanovitvijo lastne države so bili dani razvoju sokolskega pokreta novi, trdnejši temelji. Naloga radovljiškega Sokola (kot vsega sokolskega gibanja) je bila pred vojno: telesno-kulturna naloga, t. j. nuditi članstvu priložnost, razvijati svoje telesne sile, ojačati obenem njegov duh in vzporedno s tem dvigati njegovo moralno kvaliteto. Stari predvojni odbor je kmalu po prevratu zbral raztresene ude ter sklical 1. decembra 1918 občni zbor. Slednji je izvolil novo upravo, za starosto dr. Mirka Trillerja, za načelnika pa br. Franca Kapusa, ker se tedanji načelnik br. Horvat še ni vrnil iz ujetništva. – Naloga nove uprave je bila težavna. Sokol je bil tako rekoč na cesti, prostora kjer bi mogel uspešno vršiti svojo misijo, ni bilo. Obračal se je na vse strani za pomoč, dokler se ni končno posrečilo najti prostora v Homanovem skladišču.
    [Show full text]
  • The Slovenes and Secession W
    The Slovenes and Secession ritings on Secession in Slovene regions, and on Slovene artists of Wthe period, have been relatively few. Scarcely any thematic sur­ veys exist that go beyond a monograph on a single monument or a single architect's oeuvre. Among the authors, mention should first be made of Nace Šumi, who presen ted the Secession architecture of Ljubljana in his pioneering study on the theme; then Fran Šijanec and his general survey of modern art in Slovenia; Borut Rovšnik made a survey of Secession architectural ornamentation; a cata­ logue was published on the occasion of the exhibition of Secession applied arts in the Narodni muzej (National Museum), Ljubljana; Franc Obal studied the overall features of Secession architecture in Murska Sobota; and Damjan Prelovšek has published a number of well-founded studies on individual problems of Secession ar­ chitecture here and on the work of some leading architects of the period. 1 The shortcomings of all the studies on Secession in Slovene re­ gions are, on the one hand, their fragmentary character and, on the other, the presentation of only a few aspects of this phenom­ enon, which are either more familiar to the authors or their prefer­ ences. The widest scope, both in terms of the theme and the in­ clusion of the entire Slovene territory, was achieved in the compi­ lation of texts published asa catalogue to the exhibition of Seces­ sion applied arts. Unfortunately, no similar initiative followed to highlight and eval ua te the achievements of this period in the field of architecture and urban planning for all Slovene territory.
    [Show full text]
  • Svetniki Prvič V Prenovljeni Dvorani
    (J [J jfehruar 2000 1Lttnik4 Decembrska in januarska seja občinskega sveta IZ. VSEBINE. ' • GOSPODARSTVO: Svetniki prvič v prenovljeni dvorani Prisilna poravnava za Gorenjca vetniki so decembra prvič za­ sedali v prenovljeni dvorani in Stran 2 S tako tudi primerno počastili odhod tisočletja. Na slavnostnem delu seje je Bernard Tonejc kot • POGOVOR: najstarejši svetnik predstavil sloves­ Alenka Bole Vrabec no verigo, simbol občine, ki si jo bo ob svečanostih nadel župan. Obliko­ Stran 5 vanje ·verige je delo arhitekta Kle­ mena Rodman. • REPORTAŽA: Praznični del seje je zaokrožil obisk Vili Luznar - čebelar mladih kolednikov iz Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica z mentorico Stran 8 Ireno Kosmač, nadaljevanje pa je bilo v znamenju sprejemanja pro­ • OKOLJE: računa za leto 2000, ter sprejetja Omahnili sta dve lipi stanovanjskega programa občine. "Predtrška gmajna" je na januarski Stran 9 seji postala gozd s posebnim po­ menom, za dokončanje plinovoda pa • STATISTIKA: je svet sklenil pridobiti koncesionar­ Koliko nas je? ja. Sicer pa je del slednje seje potekal brez svetnikov iz opozicije, ki so zara­ Stran 9 di nestrinjanja z močnejšo pozicijo glede Odloka o preoblikovanju • ŠPORT: Javnega podjetja Komunala protest­ no zapustili sejo. E. S. Balinar Dejan Tonejc Več o delu obči nskega sveta na 2. in 3. Stran 14 strani. Na svečani del seje so prišli tudi mladi Koledniki iz Krope. Foto: PRIZMA Po izboru zgodovinarja Jureta Sinobada Sejno dvorano krasijo slike velikih osebnosti tene prenovljene sejne dvora­ Namen sklepa o razobešanju slik ne radovlJiškega občinskega pomembni& osebnosti je, da S sveta krasijo slike osebnosti, prepreči morebitno roli~čno ali rojenih v krajih naše občine.
    [Show full text]
  • Benvolgut Xxxxx
    Permanent Secretariat Av. Drassanes, 6-8, planta 21 08001 Barcelona Tel. + 34 93 256 25 09 Fax. + 34 93 412 34 92 Strand 5: Crafts in the Origins of Design SLOVENIAN TASTE FOR ART NOUVEAU FURNITURE Dr Maja Lozar Štamcar The National Museum of Slovenia Slovenia, cuddling the Eastern peaks of the white Alpine mountains, reaching right down to the blue Adriatic Sea and in a volley of green hills to the plains of Pannonia in the Southeast, for countless centuries has been welcoming immigrants from all over, that together have been forging a singular character of its own. By the turn of the century in our beautiful little home between the Romanic, Germanic, Slavic and Hungarian entities the polyglot Slovenians found ourselves in the midst of dynamic economic, political and cultural rivalries in- and outside of the Habsburg empire, which were also intensely resounding in the arts.1 This was the time of an ever stronger middle class involved in local and foreign enterprise, increasingly becoming confident of achieving an independent political status for our nation. After the 1895 Easter earthquake the medieval city of Ljubljana gave way to gay new style buildings according to the modern urban plan. Ljubljana metamorphosed into a proud national capital with every required financial, social and cultural institution. The cosmopolitan city of Trst (now Trieste in Italy), the main Austrian all-state maritime doorway, featuring the second largest Slovenian population, engaged our people in import and export industry and trade. Austrian interests in that era lay to a large degree in Egypt with its Western-style Suez Canal transit trade and exotic tourism.
    [Show full text]
  • POLITECNICO DI TORINO Repository ISTITUZIONALE
    POLITECNICO DI TORINO Repository ISTITUZIONALE MoMoWo - 100 Works in 100 Years. European Women in architecture and Design, 1918-2018 Original MoMoWo - 100 Works in 100 Years. European Women in architecture and Design, 1918-2018 / García, Ana María Fernádez; FRANCHINI, CATERINA; GARDA, EMILIA MARIA; Seražin, Helena. - STAMPA. - (2016), pp. 1-374. Availability: This version is available at: 11583/2650693 since: 2020-01-31T14:02:58Z Publisher: France Stele Institute of Art History ZRC SAZU Published DOI: Terms of use: openAccess This article is made available under terms and conditions as specified in the corresponding bibliographic description in the repository Publisher copyright (Article begins on next page) 04 August 2020 MoMoWo · 100 WORKS IN 100 YEARS EUROPEAN WOMEN IN ARCHITECTURE AND DESIGN · 1918-2018 ISBN 978-961-254-922-0 Ljubljana - Torino MoMoWo . 100 Works in 100 Years European Women in Architecture and Design . 1918-2018 Edited by Ana María FERNÁNDEZ GARCÍA, Caterina FRANCHINI, Emilia GARDA, Helena SERAŽIN MoMoWo Scientiic Committee: POLITO (Turin | Italy) Emilia GARDA, Caterina FRANCHINI IADE-U (Lisbon | Portugal) Maria Helena SOUTO UNIOVI (Oviedo | Spain) Ana Mária FERNÁNDEZ GARCÍA LU (Leiden | The Netherlands) Marjan GROOT ZRC SAZU (Ljubljana | Slovenia) Helena SERAŽIN UGA (Grenoble | France) Alain BONNET SiTI (Turin | Italy) Sara LEVI SACERDOTTI English language editing by Marta Correas Celorio, Alberto Fernández Costales, Elizabeth Smith Grimes Design and layout by Andrea Furlan ZRC SAZU, Žiga Okorn Published by France
    [Show full text]
  • FRAUEN, DIE STUDIEREN, SIND GEFÄHRLICH Ausgewählte Porträts Slowenischer Frauen Der Intelligenz
    Petra Kramberger, Irena Samide, Tanja Žigon (Hg.) FRAUEN, DIE STUDIEREN, SIND GEFÄHRLICH Ausgewählte Porträts slowenischer Frauen der Intelligenz Ljubljana 2018 Frauen_FINAL.indd 1 5.9.2018 13:31:43 Frauen, die studieren, sind gefährlich Ausgewählte Porträts slowenischer Frauen der Intelligenz Herausgeberinnen: Petra Kramberger, Irena Samide, Tanja Žigon Rezensentinnen: Agnes Pisanski Peterlin, Tamara Mikolič Južnič Übersetzungen ins Deutsche: Vera Lamut (außer Beiträge zu Milena Perušek, Melitta Pivec-Stelè, Helena Stupan und Ljudmila Poljanec, die von Autorinnen in deutscher Sprache verfasst wurden) Übersetzung und Lektorat der englischen Abstracts: Marija Zlatnar Moe Lektorat (deutsche Texte): Kristina Lahl Lektorat (slowenische Texte): Marija Zlatnar Moe Dieses Werk unterliegt der internationalen Lizenz Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0. / To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca Verlegt von: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Verantwortlich: Roman Kuhar, Dekan der Philosophischen Fakultät Umschlaggestaltung und Layout: Eva Vrbnjak Ljubljana, 2018 E-Auflage Die Veröffentlichung ist kostenlos. Vsi prispevki v knjigi so nastali v okviru projekta »Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v avstro- ogrski monarhiji (1872–1918)« ( J7-7276), ki ga iz sredstev proračuna RS financira ARRS. // Alle in diesem Buch vorhandenen Beiträge sind im Rahmen des Projektes »Geschichte der Dissertationen der slowenischen KandidatInnen in Österreich-Ungarn (1872–1918)« ( J7-7276) entstanden, dass von der Slowenischen Forschungsagentur aus den Staatshaushaltsmitteln der Republik Slowenien finanziert wird. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=296620544 ISBN 978-961-06-0112-8 (pdf) Frauen_FINAL.indd 2 5.9.2018 13:31:43 Inhalt 3 Inhalt Petra Kramberger, Irena Samide und Tanja Žigon Statt einer Einleitung: Über die Frauen, die sich getraut haben, ihren Träumen zu folgen .
    [Show full text]