Sodobne Ambulante in Rentgen

Gorenjski časnik od leta 1947 64let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900

TOREK, 27. decembra 2011

Leto LXIV, št. 103, cena 1,50 EUR, 13 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si Z gradu ukradli tri Groharjeve slike

Neznani storilci so z Loškega gradu odnesli tri umetniške slike Ivana Groharja, še dve so poškodovali.

Simon Šubic vrednost je ocenjena na pri- tatovi prav tako vzeli iz okvir- bližno 210 tisoč evrov. ja in jo pustili kar v muzej- Škofja Loka - Iz prostorov Policijska uprava Kranj je skem stranišču. Loškega muzeja na Loškem sprva sporočila, da so ukradli "Vidnih znakov vloma ni gradu so v noči na petek ne- štiri Groharjeve umetniške videti. Kraja Groharjevih slik znani storilci odnesli tri slike; poleg omenjenih še je bila zelo inteligentno in umetniške slike Ivana Gro- portret Kmet iz Sorice (1894, vnaprej naštudirano dejanje, harja, smo izvedeli včeraj. olje na platnu, dimenzije storilec oziroma storilci pa Direktorica Loškega muzeja 36x28 cm), skupaj vredne so morali zelo dobro poznati Jana Mlakar je potrdila, da so okoli 270 tisoč evrov. Mla- prostore in način komunika- tatovi odnesli tri impresioni- karjeva pa je včeraj pojasnila, cije v muzeju. Tako kot vse stova olja na platnu: Peter- da so sprva res pogrešali tudi muzejske zbirke je bila sicer manovo Francko (1904, di- Kmeta, saj so ga storilci vzeli tudi ta zavarovana, vendar pa menzije 55x45cm), Deklico iz okvirja, vendar so ga kas- nam nobena zavarovalnica (1900, dimenzije 31x25cm) neje našli poškodovanega na ne more vrniti slik. Vsi v mu- in Milevo Zakrajšek (1908, tleh muzejske zbirke. Poško- zeju smo nad tem barbar- dimenzije 70x55 cm), ki velja dovana je tudi Dekle iz Sori- stvom zelo pretreseni," je de- Tatovi so z Loškega gradu med drugim odnesli portret Petermanova Francka (olje na za Groharjev najpomemb- ce (1893, olje na papirju, di- jala Mlakarjeva. platnu, 1904). V muzeju so sprva pogrešali tudi olje na platnu Kmet iz Sorice (1894), ki pa nejši portret. Njihova skupna menzije 74x48 cm), ki so jo 8. stran so ga kasneje našli poškodovanega na tleh. / Foto: Loški muzej Sodobne ambulante in rentgen Intervencijski ukrepi veljajo pol leta Po novem letu bo v Zdravstvenem domu Kranj začel delovati nov digitalni rentgenski aparat, prenovili so štiri ambulante, največja težava pa ostaja pomanjkanje zdravnikov. Zamrznili so večin0 socialnih transferjev, pokojnine in plače javnih uslužbencev. Vilma Stanovnik okrog 390 tisoč evrov, ambu- nov sistem, ki ga bo omogo- nik in prostor za nov digital- lante pa bodo polno zaživele čil nov rentgenski aparat. V ni rentgenski aparat. Aparat Simon Šubic za štiri odstotke za celotno Kranj - V zgornjem nadstrop- po novem letu. Prav tako bo kleti zdravstvenega doma so bo eden izmed zelo sodo- leto 2012. ju starega prizidka kranjske- po novem letu začel delovati namreč prenovili tudi hod- bnih in bo sčasoma lahko Ljubljana - Državni poslanke Z intervencijskim zako- ga zdravstvenega doma so prek projekta e-zdravje pove- in poslanci so v petek soglas- nom, ki bo prinesel približno minuli četrtek predali name- zan z drugimi ustanovami. no sprejeli zakon o interven- 65 milijonov evrov prihranka, nu ambulante, ki po prenovi Predvsem pa bolnikom ne cijskih ukrepih, po katerem se strinja večina sindikatov, ustrezajo sodobnemu načinu bo več treba prenašati rent- se večina socialnih transfer- medtem ko v Sindikatu poli- dela. "Prostori bodo name- genskih slik, saj bodo po hiši jev, pokojnine in plače jav- cistov Slovenije napovedujejo njeni trem splošnim ambu- poslane direktno na računal- nih uslužbencev v prvem začetek zbiranja podpisov za lantam in ambulanti za menik z izvidom. Prav tako ne polletju leta 2012 ne bodo referendum, s čimer bi usta- dicino dela. Žal bo ena ambu- bo stroškov s kemikalijami, usklajevali. Izjema so nado- vili izvajanje zakona. Soglasje lanta le delno izkoriščena, kar pomeni, da bodo v zdrav- mestila za čas brezposelno- k zakonu so dali tudi v Zvezi ker se ukvarjamo z velikim stvenem domu prihranili sti, katerih rasti ne bodo za- društev upokojencev Sloveni- pomanjkanjem zdravnikov. okoli petdeset tisoč evrov let- mrznili. Nova vlada bo tako je. Na ministrstvu za delo, Tako nam še vedno manjka no. Investicija je vredna 430 imela čas do konca junija, da družino in socialne zadeve so devet zdravnikov na primarni tisoč evrov. pripravi strukturne reforme, pojasnili, da bodo prejemni- ravni," je ob četrtkovem od- Z obema pridobitvama pa predvsem pokojninsko in kom socialnih transferjev za- prtju novih prostorov poveda- investicije v kranjskem zdrav- zdravstveno, ki bodo lahko gotovili nemoteno prejema- la direktorica Zdravstvenega Simbolično so vrvico v prenovljene prostore prerezali stvenem domu še niso zaklju- prinesle prihranek držav- nje transferjev, saj bodo izpla- doma Kranj Lili Gantar Žura direktor Osnovnega zdravstva Gorenjske Jože Veternik, čene, saj naj bi v prihodnjem nim financam. Državni zbor čevali njihove akontacije, po in pojasnila, da je investicija direktorica Zdravstvenega doma Kranj Lili Gantar Žura in letu prenovili še šolski in kas- je tudi sklenil, da se javnim izdaji novih odločb pa bodo v prenovo prostorov stala minister za zdravje Dorjan Marušič. / Foto: Gorazd Kavčič neje še otroški dispanzer. funkcionarjem znižajo plače zneske poračunali.

732666018 770352 9 GORENJSKA GORENJSKA SNOVANJA SNOVANJA VREME

V Cerkljah načrtujejo Najbolj veseli so Kranjčani, vsakega nekaj Podeželje - rajski vrt Danes in jutri bo precej jasno. medicinski center računalniške učilnice V zadnjih letih v starem mestnem je- ali iluzija raja? V četrtek dopoldne bo še jasno dru Kranja ob različnih gradbenih z meglo po kotlinah, popoldne Občina Cerklje je z vložitvijo stvarne- Tik pred božično novoletnimi počitni- Sta Sloveniji dve - podeželska in posegih potekajo t. i. zaščitna arheo- ga vložka v obliki zemljišča podprla cami so v prenovljeni podružnični mestna, ruralna in urbana? Kateri pri- pa se bo od zahoda pooblačilo, loška izkopavanja. Kaj nam za našo pobudo zasebnega investitorja, ki na- šoli na Trsteniku pripravili sloves- padate, ste meščan(ka) ali podeže- prihodnost sporočajo Kranjčani iz- zvečer bodo že padavine. merava ob načrtovanem domu sta- nost, učenci pa so povedali, da so lan(ka)? Ali veste, da je bil na gradu pred tisoč in več let, pojasnjujeta rejših občanov zgraditi sodoben me- najbolj veseli prenovljene računalni- Jable pri Mengšu 7. decembra "inicii- Rafko Urankar in dr. Milan Sagadin. dicinski center. ške učilnice. ran" slovenski podeželski parlament? -5/4°C ...... 3 ...... 5 10, 11, 12 20, 21 jutri: precej jasno GORENJSKI GLAS 2 [email protected] AKTUALNO torek, 27. decembra 2011

Proračun sprejeli na izredni seji sveta Uspešno tudi v kriznem času

Danica Zavrl Žlebir ciranju. Od vloženih štirih Hranilnica Lon tudi v kriznem času uspešno posluje. Prihodnje leto bo na lokaciji nekdanje amandmajev (naj se poveča Škofja Loka - Potem ko so postavka za Škofjeloški pasi- Merkurjeve Gradbinke na Primskovem začela graditi novo poslovno stavbo. morali s prejšnje seje občin- jon, naj več namenijo za Cveto Zaplotnik skega sveta Škofja Loka materialne stroške osnov- nalno pomeni deset milijo- 20-letnice ustanovitve Hranil- umakniti predlog proraču- nih šol Škofja Loka - Mesto nov evrov novih zbranih nice Lon. Letos smo kupili na za leto 2012, ker ni bila in Ivan Grohar, naj dodelijo Kranj - "Leto, ki se končuje, sredstev. Že nekaj let dose- zemljišče bivše Gradbinke - opravljena javna razprava, dvajset tisočakov za delova- bo spet uspešno, saj smo za- gamo med bankami najviš- Merkur v Kranju, kjer bomo so svetniki o njem odločali nje Župnijskega zavoda Sv. stavljene cilje dosegli in ve- jo donosnost na kapital, ta prihodnje leto tudi začeli gra- na izredni seji prejšnji te- Jurija in naj se zagotovi de- činoma tudi presegli," pravi je konec leta 2010 znašala diti novo poslovno stavbo. den. V javni obravnavi so na nar za ureditev cestne pro- Teodor Žepič, predsednik 14,49 odstotka, letos pa je Nova stavba nam bo zagotovi- proračun prejeli štiri predlo- blematike na Logu) je bil uprave Hranilnice Lon in presegla 16 odstotkov." la kakovostnejše delovne raz- ge in eno pripombo, vendar sprejet le tisti za osnovni dodaja, da zato še bolj samo- mere in omogočila nadaljnjo so v občinski upravi ocenili, šoli. Tako dopolnjen prora- zavestno vstopajo v leto Gospodarska kriza se nada- rast poslovanja, v njej pa bo da nobena ni primerna za čun so sprejeli z 19 glasovi 2012. ljuje. Kako vpliva na poslo- tudi nova poslovna enota s po- sprejetje. Zakaj sploh izred- za, glasovanja pa so se vzdr- vanje? sebnim oddelkom za samo- na seja? Župan Miha Ješe je žali svetniki SLS in NSi, Kako kažejo poslovni rezul- "Krizi se nismo mogli iz- stojne podjetnike in podjetja." svetnikom pojasnil, da jo je nam poroča svetnik SLS To- tati za letos? ogniti, vendar smo njene sklical zato, da bi bil prora- maž Paulus. Hkrati s prora- "Bilančno vsoto smo do učinke precej zmanjšali, saj Kako boste praznovali 20- čun sprejet še pred začet- čunom so svetniki sprejeli konca novembra v primer- smo sledili lastni poslovni letnico obstoja? kom novega leta, s čimer se še načrt ravnanja z nepre- javi s koncem lanskega strategiji, v okviru katere se "Praznovanje bo prilož- izognejo začasnemu finan- mičnim premoženjem. leta povečali za 15 odstot- nismo izpostavljali tveganim nost, da komitentom in po- kov, na 178 milijonov ev- naložbam, kot so finančni Foto: Gorazd Kavčič slovnim partnerjem izkaže- rov. V tem obdobju smo holdingi, gradbeni posli in Teodor Žepič, predsednik mo hvaležnost za zaupanje. dosegli nekaj manj kot 1,3 menedžerski odkupi. V krizi uprave Hranilnice Lon Vse leto bomo ponujali raz- milijona evrov bruto do- smo lahko izkoristili nekate- lične ugodnosti ter priprav- bička, to je petino več, kot re nove priložnosti in nada- Kaj načrtujete v prihod- ljali akcije in nagradne igre, je znašal dobiček ob koncu ljevali uspešno poslovno pot. njem letu? vrhunec pa bo 7. maja, ko bo

Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice lanskega leta. Pri dolgoroč- Še večji poudarek smo na- "Načrtujemo razširitev po- v Cankarjevem domu kon- nih vlogah prebivalstva menili poslovanju s pravni- slovne mreže z odprtjem cert Velikega simfoničnega smo v primerjavi z lan- mi osebami, ki potrebujejo v nove, že dvanajste poslovne orkestra Gimnazije Kranj, skim letom beležili 27- času krize hitro in ustrezno enote, širitev ponudbe z novi- katerega pokrovitelj smo že odstotno rast, kar nomi- finančno podporo." mi storitvami ter praznovanje od začetka." Rusko kapelico bodo obnovili spomladi

Objekt, katerega lastnik je država, so po novembrski kraji bakra zaščitili, obnovili pa ga bodo spomladi.

Marjana Ahačič

Kranjska Gora - Rusko kapelico pod Vršičem so pred mesecem dni poškodovali arilo neznanci, ki so želeli priti D do bakrene pločevine, ki je izžrebanemu naročniku časopisa ščitila betonski cokel na kapelici ter streho na križu. Na Ministrstvu za delo, dru-

www.gorenjskiglas.si Knjigo prejme ANICA VENGUST iz Smlednika. žino in socialne zadeve, ki je lastnik kapelice, so povedali, da je Zavod za varstvo kulturne dediščine takoj po dogodku opravil ogled po- KOTIČEK ZA NAROČNIKE škodb na objektu ter pozval Restavratorski center v Novoletni gala koncert Ljubljani, da pripravi oceno škode in izvede začasno za- Na Bledu se bo novo leto kot že 21 let zapored začelo z gala ščito kapelice pred vremen- koncertom, ki bo v nedeljo, 1. januarja 2012, ob 18. uri, v Fe- skimi vplivi. Škoda je oce- Obnovo poškodovane Ruske kapelice bodo začeli spomladi. stivalni dvorani. Tokrat so k sodelovanju povabili Simfonič- njena na 15 do 20 tisoč ev- ni orkester SFK pod taktirko dr. Ernesta Hoetzla, kot solista rov. "Restavratorski center dla prihodnje leto spomla- Rusko kapelico so pred plaz. Zanjo so vsa leta skrbe- bosta nastopila sopranistka Mateja Potočnik in tenorist Ga- je že namestil ustrezno za- di, takoj ko bodo vremen- skoraj stoletjem postavili v li domačini iz Kranjske briel Lipuš. Simfonični orkester, ki bo igral dunajske valčke ščito in pripravil predračun ske razmere dopuščale ne- spomin na tristo vojnih ujet- Gore, v zadnjih desetletjih pa in polke, je bil ustanovljen leta 2002 z namenom, da bi sanacije. Država bo poskr- moteno izvedbo," so še po- nikov, ki jih je leta 1916 med je postala simbol slovensko- združil nadarjene glasbenike iz Slovenije, Furlanije in Koro- bela, da se bo sanacija izve- vedali na ministrstvu. gradnjo ceste čez Vršič zasul ruskega prijateljstva. ške. Če ste naročniki Gorenjskega glasa in se želite potego- vati za par vstopnic, odgovorite na nagradno vprašanje: Kaj pomeni kratica SFK? Odgovore s svojimi podatki pošljite čim prej, a ne kasneje kot do četrtka dopoldne na naslov Go- prav, saj moramo najprej renjski glas, Bleiweisova 4, Kranj, ali na: [email protected]. Dvorec Visoko vsaj delno na ogled nekaj narediti sami in poka- zati svetu, da je dvorec turi- Nagrajenci stično zanimiv." Hostinga v Boštjan Bogataj tvom Poljane delno obnovi- varja župan Milan Čadež in Gorenji vasi še niso popol- Predstavo Sneguljčica na ledu sta si ogledala naročnika Aleš la in odprla vrata za obisko- nadaljuje: "Na pobudo ob- noma odpisali, zavedajo pa Erman iz Lesc in Edvard Krvina iz Radovljice, predstavo Car- Visoko - Dvorec dr. Ivana valce. "Podjetje Hosting, s činskega svetnika Jurija Kr- se, da je finančno-gospo- men na ledu pa Mirjam Janko iz Cerkelj in Franc Pogačnik iz Tavčarja, letos smo prazno- katerim se več let pogovar- vine bomo deloma odprli darska kriza prispevala svo- Zg. Besnice. vali 160. obletnico pisatelje- jamo o oživitvi dvorca Viso- vrata: obnovili in opremili je k zastoju projekta. Vlo- Nagradna križanka z geslom Berko v Sokolskem domu je na- vega rojstva, bo občina Go- ko, se na naše klice ne odzi- bomo vežo in vzhodno sobo žek občine v obnovo dveh gradila Darinko Avsec iz Zg. Besnice, Anko Ziherl iz Vodic, renja vas-Poljane v sodelo- va," na vprašanje o smisel- ter ju napolnili s Tavčarjevo sob bo po zagotovilih župa- Dani Jerše iz Šenčurja in Vinka Rihtaršiča iz Selc. Čestitamo! vanju s Kulturnim druš- nosti delne obnove odgo- vsebino. Mislim, da je tako na zelo majhen. GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 [email protected] 3

Podprli drugi osnutek proračuna Zavrelo zaradi občinskega proračuna V Železnikih so svetniki brez večjih težav podprli drugi osnutek občinskega proračuna. Prvega so namreč zavrnili, nato pa je občinska uprava po posvetovanju s svetniškimi skupinami pripravila novega. Tržiški občinski svetniki bodo proračun morda sprejemali na petkovi izredni seji. Danica Zavrl Žlebir Matjaž Gregorič zagotovili štirideset tisoč ev- Železniki - Seje občinskega rov iz občinskega proraču- sveta ni več vodil Mihael Tržič - Tržiški občinski svet na, saj nadzorni odbor ne Prevc, saj mu je dan poprej s je imel na dnevnem redu če- more odkriti vseh nepravil- potrditvijo poslanskega man- trtkove redne seje tudi prednosti, je bil prepričan Ru- data prenehala funkcija žu- log odloka o občinske prora- par. Sajovic je menil na- pana v Železnikih. Začasno čunu za leto 2012, vendar so sprotno, namreč, da se nad- županske dolžnosti opravlja se občinski svetniki z večino zorni odbor sproti seznanja podžupan Janez Ferlan, ki glasov odločili za umik. Po z nepravilnostmi in napaka- mu je za čas do volitev nove- mnenju svetnika Matjaža mi, pri čemer mu je pritrdi- ga župana ugasnila tudi gla- Hrgovića, ki je tudi predlagal la tudi vodja projekta Jasna sovalna pravica v občinskem umik, je namreč osnutek Kavčič, ki na občini vodi svetu. Občinska finančnica proračuna pripravljen slabo, urad za urejanje prostora. Cirila Tušek je predstavila pred sejo tudi ni bil sklican Kljub temu so svetniki iz- nov osnutek občinskega pro- dogovorjeni sestanek svetni- glasovali ustanovitev nove računa. Od starega se razli- ških skupin, poleg tega pa je komisije. kuje za osemsto tisoč evrov bila podana vrsta predlogov Kot kaže, pa v Tržiču na- prihodkov in je višji kot ka- za spremembe, ki niso bile staja nova neformalna koali- darkoli doslej: 11 milijonov upoštevane. Župan Borut cija, ki je v izjavi za javnost, evrov. Več prihodkov name- Sajovic je v odgovoru dejal, pod katero je poleg Matjaža ravajo zagotoviti s prodajami da se je občinska uprava po- Hrgovića podpisan še občin- počitniškega doma v Porto- Pravočasno sprejetje proračuna je bilo potrebno tudi zaradi evropsko financiranih projektov: trudila, sklicani so bili števil- ski svetnik Uroš Pivk, navr- rožu, deleža v škofjeloški eden takih je obnova trgov v Železnikih, ki se je letos začel pri plavžu (na sliki), nadaljuje ni sestanki z odbori, upošte- gla še vrsto drugih obtožb na Kašči in enega od občinskih pa se prihodnje leto pri cerkvi sv. Antona. / Foto: Tina Dokl vali so amandmaje in pobu- županov račun. Tako mu stanovanj. Petsto tisoč evrov, de, zato se ni strinjal z umi- med drugim očitajo izreka- kolikor prenašajo iz leta 2011 jo. V primeru začasnega fi- za ceste. Podobno pozornost li pri prenosu stanovanj. Bo kom, vendar je bila volja nje neresnic v zvezi s finan- v prihodnje leto, je namenje- nanciranja pa bi bile na ško- kot zahodna si po njegovem pred urejanjem kolesarskih svetnikov močnejša. ciranjem in delovanjem no dokončanju začetih na- di tudi krajevne skupnosti. zasluži tudi vzhodna vpadni- poti kak posvet z lastniki Za razširitev dnevnega športnih in kulturnih dru- ložb. Med večjimi naložbami Obnove kulturnega doma ca. Peter Mesec je znova zemljišč, je zanimalo Petra reda pa je poskrbel nekdanji štev in zavajanje javnosti leta 2012 je obnova bazena v se bodo lotili fazno, smo sli- spomnil, da bo počitniški Mesca. Kakšne so možnosti, župan, zdaj občinski svetnik glede poklicnega opravljanja Železnikih (sredstva od pro- šali na seji, denar pa prihaja dom v Portorožu prodan pod da bodo tisti, ki bodo izgubi- Pavel Rupar, ki je predlagal županske funkcije. daje počitniškega doma so iz občinskih virov (115 tisoč ceno in da bi leta 2007 zanj li zemljo, dobili drugje nado- ustanovitev komisije za pre- Občinska uprava bo kljub namensko za to naložbo), evrov, ki so bili zbrani v hu- iztržili dvakrat več. Matjaž mestno? Dobil je odgovor, da gled projekta obnove komu- temu proračun skušala spra- nadaljevanje obnove kultur- manitarni akciji) in 60 tisoč Čemažar je opozoril na nuj- se bo idejni projekt vsekakor nalnih vodov iz kohezijskih viti skozi svetniški glasoval- nega doma (v več fazah), sa- evrov iz krajevne skupnosti. no obnovo 150 metrov ceste predstavil lastnikom zem- skladov. Po Ruparjevem ni stroj do konca leta; za ju- nacija plazov in vodovod Andreja Čufar je predlagala, v Sorici, kjer potekajo šolski ljišč, v zvezi s potekom kole- mnenju se namreč na tere- tri je napovedan sestanek Češnjica-Log. Potrebo po naj se iz proračuna nameni prevozi, Branka Petrina Krek sarskih poti čez njihovo zem- nu pojavljajo številna vpra- svetniških skupin, na kate- čim prejšnjem sprejemu denar tudi za javno razsvet- pa, naj se najde denar za ob- ljišče pa bodo sklepali tudi šanja glede izvedbe del in rem bo obravnava omenjena proračuna narekuje dejstvo, ljavo in pločnik (morda tudi novo Krekovega doma v Sel- služnostne pogodbe. V zvezi tudi kdo plačuje večkratna komisija, prav tako pa naj bi da je občina Železniki prijav- kanalizacijo) na Jesenovcu, cah. Jurij Demšar je spomnil z načrtovano gradnjo vodo- popravila opravljenih del. se dogovorili za izredno ljena na več projektov, ki so vendar je dobila odgovor obna težave, ki se pojavljajo ob hrana pa je Tomaža Demšar- Za delovanje komisije neod- sejo, ki naj bi bila do petka tudi evropsko podprti, izvaja- činskega uradnika Darka prenosu lastništva s krajev- ja zanimalo, ali ga občina visnih strokovnjakov naj bi dopoldne. ti pa jih morajo začeti najkas- Gortnarja, da je to ob regio- nih skupnosti na občino, in lahko zgradi brez zunanjega neje marca, sicer lahko že nalni cesti in se je za naložbo naj se pri bazenu ne ponovi- sofinanciranja. Dobil je od- odobreni denar tudi izgubi- treba dogovarjati z direkcijo jo napake, kakršne so opaža- govor, da žal ne.

ODGOVORNA UREDNICA Načrtujejo medicinski center Marija Volčjak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir Občina Cerklje je z vložitvijo stvarnega vložka v obliki zemljišča podprla pobudo zasebnega investitorja, UREDNIŠTVO ki namerava ob načrtovanem domu starejših občanov zgraditi sodoben medicinski center. NOVINARJI - UREDNIKI: Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Ana Hartman, Jasna Paladin V ta namen je bilo konec no- bra podprli soglasno in z za- ropskih sredstev. Zdravstve- Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant, vembra 2011 že ustanovljeno dovoljstvom, da želijo zaseb- ni turizem se povečuje in Vilma Stanovnik, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir; stalni sodelavci: Cerklje - Občina Cerklje v ok- skupno podjetje KNRC, raz- ni investitorji vlagati tudi v takšni sodobni zdravstveni Matjaž Gregorič, Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič viru naselja Taber med vase- voj, diagnostika in zdravlje- občino Cerklje. centri se iz mestnih središč ma Poženik in Šmartno že nje, d. o. o., z osnovnim kapi- "Z vstopom v družbo želi- selijo na podeželje," je med OBLIKOVNA ZASNOVA več let načrtuje gradnjo talom v višini 621.500 evrov, mo znižati začetne stroške drugim povedal in dodal, da Jernej Stritar, IlovarStritar d.o.o. doma starostnikov, ki naj bi ki sta ga v deležu vsak po pet- izvedbe projekta na območju načrtujejo center za rehabili- TEHNIČNI UREDNIK se v letu 2012 le začel graditi, deset odstotkov vložila druž- naselja Taber, saj je v našem tacijo, preventivo in kurativo Grega Flajnik kot kaže, pa bo v neposredni benika Mediplan, družba za interesu, da se takšna bivalna na področju bolezni srca in FOTOGRAFIJA bližini zrasel tudi sodoben načrtovanje in razvoj projek- enota zgradi na tem območju ožilja. V njem bo zaposlenih Tina Dokl, Gorazd Kavčič medicinski center za bolezni tov, ter podjetje Strokovnost, in tako z načrtovano gradnjo okoli 120 ljudi, tudi več vr- LEKTORICA srca in ožilja. raziskave in razvoj. V družbo doma starostnikov oblikuje hunskih strokovnjakov, za Marjeta Vozlič Ker podatki iz že delujočih pa kot družbenica zdaj vsto- območje z vsebinsko poveza- določene storitve pričakujejo domov za starostnike kažejo, pa tudi Občina Cerklje, ki bo nimi zdravstvenimi in social- koncesijo, sicer pa naj bi cen- VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj da uporabniki tovrstnega in- s stvarnim vložkom - zem- novarstvenimi storitvami," je ter omogočal nadstandardne stitucionalnega varstva poleg ljiščem v velikosti 1313 kva- povedal župan Franc Čebulj. storitve in s tem privabljal GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, oskrbe potrebujejo tudi dratnih metrov v vrednosti Z odzivom občine je zadovo- premožnejše bolnike tudi iz d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-pošta: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: zdravstveno nego, je Občina slabih 109 tisoč evrov - prido- ljen tudi direktor družbe tujine. Družba sodeluje s švi- tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od podprla pobudo dveh zaseb- bila 14,92-odstoten lastniški KNRC Rajko Sjekloča: "Pod- carskimi in nemškimi pod- 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska nih podjetij, ki sta pripravlje- delež v družbi KNRC, razvoj, pora občine je osnova izved- jetji, medicinski center pa bo (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,50 EUR, letna naročnina 2011: 156,00 EUR; ni na občinskem zemljišču diagnostika in zdravljenje. be projekta v lokalnem oko- predvidoma zgrajen osem- redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; zgraditi bivalno enoto z do- Občinski svetniki so namreč lju, prav tako bomo s tem so- najst mesecev po pridobitvi v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po polnilno zdravstveno oskrbo. ta sklep na seji konec decem- delovanjem lažje prišli do ev- gradbenega dovoljenja. ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS 4 [email protected] torek, 27. decembra 2011 Božični potop v jezero

Po Gorenjskem so božič slavili tudi s ponekod že tradicionalnim potapljanjem v jezera.

Katja Štruc

Bled, Preddvor - Vsako leto bolj znana legenda o potopljenem zvonu je zaznamovala tudi letošnji božič na Ble- du. Ob Grajskem kopališču je bil na jezeru minulo nedeljo spektakel, v katerem so blejski turistični delavci združili uprizoritev legende o potopljenem zvonu in tradicionalni potop blejskih po- tapljačev v jezero. Legenda pripoveduje o "zvončku že- lja", ki ga je okrog leta 1530 dala vliti žalostna mlada vdova, ki je v tem času živela na Blejskem gradu. Moža so ji ubili razbojniki, njegovo tru- plo pa vrgli v jezero. Zato je vdova zbrala svojo zlatnino Blejski potapljači v slovo od starega leta izvedli tradicionalni potop v jezero z baklami. in iz nje dala vliti zvon za ka- pelo na otoku. A na poti na vo od starega leta izvedli tra- nikov na Bledu skoraj ne mo- v jezero Črnavo. Dogodek je otok je zvon potopil vihar. dicionalni potop v jezero z remo več predstavljati," je povezan na legendo o Hudiče- Obupana vdova je nato pro- baklami. Pri temperaturi le vedala direktorica Turizma vem borštu. Okrog osemsto dala vse svoje imetje, ga daro- nekaj stopinj nad lediščem Bled Eva Štravs Podlogar. obiskovalcev je navdušila vala za novo cerkev na otoku, se jih je v vodo potopilo Tudi v Preddvoru je bila v tudi izvrstna pevka Katja sama pa odšla v samostan. okrog štirideset. Ob tem je nedeljo v organizaciji Turi- Križnar, ki je s tremi pesmi- Po njeni smrti je papež po- operna pevka Janja Hvala za- stičnega društva Preddvor, mi, vezanimi na praznični svetil nov zvon in ga poslal pela Sveto noč, gledalce pa je Občine Preddvor in Hotela čas, brez kakršnekoli sprem- na Blejski otok. Kdor pozvoni s pletnjo prišel pozdraviti Bor podobna prireditev. ljave pospremila potop," je s tem zvonom, si nekaj zaže- tudi dedek Mraz in vsem "Petnajst potapljačev Potap- povedal Brane Likozar, pred- li in željo sporoči "gospe z je- skupaj zaželel sreče, zdravja, ljaškega kluba Som iz Kra- sednik Turističnega društva zera", se mu želja izpolni ... veselja in vsega v izobilju. nja in pet spremljevalcev je Preddvor. Otroci so se naj- Po končani uprizoritvi legen- "Prireditev že sodi med tiste, izvedlo že enajsti tradicional- bolj razveselili Božička, ki jih Leto, ki pride, de so blejski potapljači v slo- brez katerih si božičnih prazni potop božičnega drevesca je obiskal že pred potopom. ko zdajšnje odide, naj vam pred vrata Ljubljana pripelje darila bogata, Dobrodelno koledovanje Tradicionalni blagoslov konj zraven pa vrečo Med božičem in praznikom svetih treh kraljev bo v Slove- nabasano s srečo! niji znova potekalo koledova- Včeraj, na štefanovo, so po številnih krajih blagoslovili konje in živino. nje ali trikraljevska akcija. Organizator je Misijonsko Matjaž Gregorič pred cerkvijo, kjer je živali in deveti uri zjutraj, na kmetiji Območno združenje Rdečega križa Kranj se zahvalju- središče Slovenije, z njo pa njihove lastnike blagoslovil pr' Pirman so se ustavili na je za darovano kri in prostovoljno delo krvodajalcem koledniki zbirajo darove za Naklo, Škofja Loka - Včeraj župnik Janez Zupanc. Ude- malici, nato pa v sprevodu in prostovoljcem v mestni občini Kranj ter občinah uresničitev projektov misijo- so po številnih gorenjskih ležba je bila letos sicer nekaj skozi vasi nekaj pred enajsto Cerklje, Jezersko, Naklo, Preddvor in Šenčur! narjev za pomoč revnim. Ko- krajih že po tradiciji blagoslo- manjša kot v najboljših letih, prispeli na prireditveni pro- ledniki obiskujejo domove, vili konje. Sveti Štefan je na- ko je bilo na blagoslovu tudi stor v Škofji Loki, kjer je po Vsem občanom pa želi zdravje ter vošči vesele prinašajo veselo sporočilo mreč tudi na Gorenjskem še po sedemdeset konj. blagoslovu zbrane nagovoril božične praznike in srečno novo leto 2012! božiča, želijo srečo v novem vedno eden najbolj priljublje- Šestič pa so konje blago- tudi župan Miha Ješe.

OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA KRANJ, BLEIWEISOVA CESTA 16, KRANJ letu in pri ljudeh razvijajo čut nih svetnikov, kot zavetnika slovili tudi v Škofji Loki. Po Blagoslovi konj so tudi letos za stisko bližnjega. J. K. živine in konj pa ga najbolj oceni predsednika Konjeni- potekali v Nevljah, Zgornjem WWW.GORENJSKIGLAS.SI častijo prav kmetje in konje- škega kluba Škofja Loka An- Tuhinju, Šentvidu pri Lukovi- rejci. V Naklem so tradicio- dreja Štremflja se je zbralo ci, Žireh, Dolenji vasi, Žirov- nalni blagoslov konj tokrat okoli petdeset konj in oslov nici, Hrašah, Blejski Dobravi, pripravili že sedemnajstič. in precej več gledalcev, ki ji Kranjski Gori, Srednji vasi pri Domače konjeniško društvo je bilo skoraj petsto. Konje- Šenčurju, na Štefanji Gori in novoletni je sprevod, ki se je končal niki so se začeli zbirati že ob drugod.

Simfonični orkester SFK (Slovenije, Furlanije, Koroške) DIRIGENT Dr. Ernest Hoetzl SOLISTA Mateja Potočnik (sopranistka), Gabriel Lipuš (tenorist ) Festivalna dvorana Bled, 1. januar 2012 ob 18. uri Prodaja vstopnic: TIC Bled, tel.: 04 5741 122 www.eventim.si, cena: 30 EUR

TURIZEM BLED, ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA, CESTA SVOBODE 11, BLED V Naklem je blagoslov konj opravil tamkajšnji župnik Janez Zupanc. / Foto: Tina Dokl GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 [email protected] 5

Radovljica Neprofitna stanovanja za štiri družine Veseli računalniške učilnice Radovljiški župan Ciril Globočnik je v četrtek, tik pred prazniki, štirim najemnikom izročil ključe občinskih neprofitnih stanovanj. Božič so tako v prenovljenih občinskih Tik pred božično-novoletnimi počitnicami so v prenovljeni podružnični šoli na Trsteniku pripravili stanovanjih praznovali šestčlanska, petčlanska, tričlanska slovesnost, učenci pa so povedali, da so najbolj veseli prenovljene računalniške učilnice. in dvočlanska družina. "Stanovanjski problem so rešili občani, ki so bili najvišje uvrščeni na prednostni listi za Vilma Stanovnik dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, so povedali na občini Radovljica. Lista čakajočih na neprofitna stanovanja je bila oblikovana na osnovi leta 2010 izvedenega javnega Trstenik - "Zgodovina trste- razpisa, na katerega se je prijavilo 58 prosilcev," je poveda- niške šole je že dolga, vmes la Alenka Langus, vodja oddelka za gospodarstvo na obči- pa je šola za nekaj let tudi zani Radovljica. "Na podlagi razpisa je bilo izdanih petdeset mrla, saj je bilo otrok prema- odločb za dodelitev neprofitnih stanovanj, sedem vlog je lo. V devetdesetih letih prejš- bilo zavrnjenih, en prosilec pa je odstopil od vloge." Kot je njega stoletja je število otrok še pojasnila, je trenutno v zaključni fazi ureditev še dveh spet naraslo in na pobudo stanovanj v Kropi in obnova dveh stanovanj v Radovljici, krajanov je s pomočjo kranj- občina pa bo na začetku prihodnjega leta objavila tudi ske občine spet začela delo- razpis za subvencioniranje stanovanjskih kreditov, za kar vati. Leta 1997 so šolo obno- v proračunu namenja 13 tisoč evrov. M. A. vili in dogradili telovadnico, zmanjkalo pa je denarja za obnovo oken. Pred štirimi leti je šola dobila še zunanje igrišče in igrala, letos pa smo obnovili računalniško učilni- co, zamenjana so bila zuna- nja okna, prav tako pa je ob- novljena tudi kurilnica," je ob slovesnem odprtju novih Za blagoslov prenovljene šole je poskrbel domači župnik Branko Balažic, učenci pa so pridobitev poudaril ravnatelj gostom ponosno pokazali računalniško učilnico. / Foto: Gorazd Kavčič Osnovne šole Simona Jenka Kranj Rudolf Planinšek, saj mačini in učenci, ki so go- "V občini si želimo, da tisoč evrov," je povedal žu- je šola na Trsteniku njihova stom pripravili poučen pro- imajo tako otroci na pode- pan Mestne občine Kranj podružnična šola, ki jo v tem gram, vmes pa so povedali, želju in v mestu enak stan- Mohor Bogataj in dodal, letu obiskuje petinštirideset da jim je najbolj všeč raču- dard, zato smo se odločili, da si bodo v občini še na- učenk in učencev. nalniška učilnica, pa tudi da je potrebna tudi prenova prej prizadevali za enako- Prenovljene šole so se se- prepiha ob oknih sedaj ni te šole na Trsteniku. Inve- vreden razvoj mesta in po- Tik pred prazniki je radovljiški župan Ciril Globočnik štirim veda najbolj razveselili do- več. sticija je vredna okoli 166 deželja. družinam izročil ključe občinskih neprofitnih stanovanj.

3703/11 - Ponudba velja od 27.12.2011 - 31.12.2011 Za vsako gospodinjstvo. Poštnina plačana v gotovini. Velja do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu. Vse za vaš ognjemet!

www.obi.si

16 strelna ognjemetna baterija

trajanje: cca. 44 sekund 7,)) 8,“) 5)), 6)), set Kaktus 19 strelna mala ognjemetna baterija, katere efekt je: beli ko- Ploha meti se razpočijo v večbarvne, prasketajoče krizanteme, efekt 6-delni komplet srednje velikih raket cilindrične oblike, različni doseže višino 25 metrov, kategorija 2, št.art.: 768125 7 efekti, kategorija 2, št.art.: 957734 7 efekt doseže višino 25 m trajanje cca. 76 sekekund

efekt doseže višino 45 m

Bober Bonus cenace 17,$) 2,)) Prihranite 42 % 2$), 39,)) 9,)) 242 )), Jesensko cvetje Nevihta 30 strelna rimska svečka, katere 16 strelna velika ognjemetna baterija, efekt: zlati zrcalni kometi in tuleče vrtavke se razpočijo v efekt je, večbarvne zvezde z zlato Polarni sij modro krizantemo, belo in rdečo zvezdo ter goreče nebo, več strelni finale, efekt doseže višino sledjo, pakiranje 12/1, 36 strelna ognjemetna baterija, efekt: zlati prasketajoči polžki se razpočijo v rdeče-belo prasketajočo zrcalno krizantemo, zeleno 40 m, kategorija 3, št.art.: 768128 1 kategorija 2, št.art.: 793686 7 in modro-belo zvezdo, 14 strelni finale, kategorija 3, št.art.: 768129 9

Sredstva uporabljajte previdno. Pred uporabo vedno preberite navodilo in podatke o izdelku. Vsem artiklom, ki jih prodajamo ni dovoljena prodaja fizicnim osebam, mlajšim od 14 let za kategorijo 1, 16 let za kategorijo 2 in 18 let za kategorijo P1 in kategorijo 3 do 1000 g neto eksplozivne mase (NEM). GORENJSKI GLAS 6 [email protected] torek, 27. decembra 2011

Lokostrelci leta Odločili so zadnji streli Tretjič zapored najboljši v državi: lokostrelka leta je Toja Černe, klub leta pa Lokostrelski klub Šenčur. "To je državni naslov za dvig samozavesti," je včeraj na Pokljuki po zmagi na tekmi s skupinskim Maja Bertoncelj ljo na dvoranskem prvenstvu startom dejal biatlonec Klemen Bauer. Pri članicah državna prvakinja Teja Gregorin. kot mladinka v kategoriji s se- Begunje - Najboljše za leto, ki stavljenim lokom. Je tudi zma- Maja Bertoncelj se izteka, je izbrala tudi Loko- govalka slovenskega pokala strelska zveza Slovenije. Na FITA 2011 v kategoriji članic s Rudno polje - Včeraj so se za prireditvi, ki je bila v gostišču sestavljenim lokom. državne naslove na Pokljuki Avsenik v Begunjah, so za lo- Lokostrelski klub Šenčur pa na tekmi s skupinskim star- kostrelko leta 2011 razglasili je znova lokostrelski klub leta. tom pomerili biatlonci. Dr- Tojo Černe iz LK Feniks Imajo 64 aktivnih tekmoval- žavna prvaka sta postala Teja Kranj, lokostrelec leta je Slavko cev, dvanajst reprezentantov. Gregorin in Klemen Bauer. Turšič iz Društva ljubiteljev lo- V svojih vrstah združujejo Pri članih so Bauer, Marič kostrelstva Ljubljana, klub leta predvsem mlade lokostrelce in in Fak na zadnje streljanje pa je LK Šenčur. le peščico tekmovalcev v član- prišli skupaj, brez zgrešenega V ospredju so bili znova Go- skih vrstah. Vseh članov v klu- strela pa je v zadnji krog odšel renjci. Toja Černe z Vikrč je lo- bu je 159. V letu 2011 so osvo- le Bauer. S skupaj tremi zgre- kostrelka leta v Sloveniji že jili 22 naslovov državnih prva- šenimi streli je za slabih 39 sekund prehitel Janeza Mariča, ki je bil v zadnjem krogu v smučini hitrejši od Jakova Faka. Oba sta bila nenatančna štirikrat. "Tekma mi je kar uspela, skorajda tako, kot sem si zamislil. Na zadnjem strelja- Klemen Bauer (levo) je bil najboljši v troboju za naslov državnega prvaka. Drugi je bil nju sem naredil tisto, kar Janez Marič (v sredini), tretji pa Jakov Fak (desno). znam, kar delam tudi na treningih, kjer trenerji velikokrat letna želja pa je predvsem movati." Novoletna želja tre- "Tehnično vsi znajo pravilno vidijo podrte vse tarče. Prepri- zdravje, potem bo že prišlo nutno 28. biatlonke v skup- streljati, problem je v glavi. čan sem, da mi bo v prihodnje tudi ostalo," je dejal Jakov Fak. nem seštevku svetovnega po- Glava odloča o dobrem ali sla- to večkrat uspelo tudi na tek- kala pa je predvsem zdravje. bem strelskem nastopu. Stre- mah," je po sedmem naslovu Slovenski biatlonci bodo ta ljanje s treningov prenesti na Za Lokostrelski klub leta je bil znova razglašen Lokostrelski Teja do naslova državnega prvaka povedal Kle- v zadnjem krogu teden trenirali na Pokljuki. tekmo je edina pot do uspe- klub Šenčur. / Foto: arhiv kluba men Bauer in dodal, da je ta "Tukaj bomo do 30. decem- ha. In na treningih streljajo naslov za dvig samozavesti Napeto je bilo tudi pri člani- bra, za čez novo leto gremo do- dobro," je optimističen trener tretje leto zapored, kar je glede kov in postavili deset novih dr- pred nadaljevanjem sezone. cah, pa čeprav sta bili v igri za mov, 2. januarja pa v Oberhof. Tomaš Kos, ki bedi nad strelna njeno mladost velik uspeh. žavnih rekordov. Pohvalijo se "Upam, da se bo na prihod- naslov le Teja Gregorin in An- V tem času ne potrebujemo skim treningom. Z lokostrelstvom se je začela lahko s 137 zlatimi, 78 srebrni- njih tekmah svetovnega poka- dreja Mali. Slednja je z vsemi kaj veliko narediti. Samo sreča Nekaj težav je bilo tudi z ukvarjati konec leta 2007, po- mi in 62 bronastimi medalja- la končno vse izšlo: material, zadetimi streli v zadnji krog se mora na tekmi obrniti v materialom, predvsem v tem ko jo je za sestavljeni lok mi. Njihov najboljši dosežek streljanje, dnevna forma. Pre- šla nekaj pred Gregorinovo, ki našo korist. Formo pa tempi- Östersundu, čeprav se trojka navdušila prijateljica. V ta sezone je naslov evropskega pričan sem, da smo vsi trije je skupaj zgrešila trikrat, a je ramo za svetovno prvenstvo v v servisu trudi po najboljših šport se je podala kot prva v prvaka na evropskem prven- sposobni uvrstitve med naj- bila hitrejša v smučini. Razlika začetku marca v Ruhpoldin- močeh. Razlika v primerjavi z družini, sledila sta ji mlajši stvu Popinjay, ki ga je osvojil boljših deset," je še dodal bia- med njima je bila v cilju vsega gu, kjer pričakujemo nabito velikimi reprezentancami je brat Arne in nato še oče Tomo. Sandi Drame, kot drugo naj- tlonec iz Ihana. Janez Marič je dobrih sedem sekund. "Priča- polne tribune in tudi proga s neprimerljiva. "Mi imamo na Tudi onadva sta uspešna. Vsi boljšo posamično uvrstitev šte- v zadnjem krogu iz sebe iztis- kovala sem težko tekmo. Sem strmimi vzponi nam tam voljo 13 tisoč evrov za celoten trije so člani kranjskega LK Fe- jejo 4. mesto Andreje Izgoršek nil vse atome moči in čeprav uživala," je Teja Gregorin po- ustreza," je povedal glavni tre- servis, za vse, kar porabimo niks. "Ko sem prvič ustrelila, na 3D svetovnem prvenstvu v se zjutraj ni najbolje počutil, je komentirala tekmo državnega ner Uroš Velepec. čez zimo. Za primerjavo: sem vedela, da je to šport Dornsbachu v Avstriji, kot tret- v smučini uspel prehiteti tudi prvenstva, nekaj besed pa na- V slovenski reprezentanci z samo predelani kamion, ki ga zame," se začetkov spominja jo pa ekipno bronasto medaljo Faka. Slednji je po uvodnih menila še začetku sezone: "Ni- uvodom v sezono ne morejo ima nemška reprezentanca, Toja Černe. Po letnici rojstva je na evropskem prvenstvu Popi- treh postajah svetovnega poka- sem zadovoljna. Počutila sem biti povsem zadovoljni, če- stane 450 tisoč evrov, in to še mladinka, a že tretje leto za- njay v Belgiji v sestavi, ki so jo la (Östersund in dvakrat se zelo utrujeno. Čeprav sem prav Velepec pravi, da ocena brez materiala. Imajo šeststo pored uspešno nastopa v dr- osvojili Ksenija Podržaj, Aleš Hochfilzen) v skupnem se- imela prehlad, pa to ne bi smel ni tako slaba: "Začetek je bil parov smuči, mi pa šest, se- žavni tarčni in arrowhead re- Marinko, Sara Žagar in Tilen števku na 22. mestu najvišje biti razlog za težave v teku. Mi- boljši kot vsa leta z izjemo dem parov na enega tekmoval- prezentanci kot članica. Na Vidic. Prvo mesto v Sloven- uvrščeni Slovenec. "Danes je nuli teden sem zato namenila lanske sezone. Lani smo tudi ca. Kljub vsemu naš servis tekmi svetovnega pokala v Po- skem klubskem pokalu 2011 bila zelo zanimiva tekma. Do- počitku in naredila le nekaj formo tempirali drugače, da dela odlično," je nekaj primer- reču je v kategoriji mešanih so osvojili z rekordnim izku- bro je, da je v ekipi čim večja lažjih treningov. Ta teden bi na Pokljuki decembra na- jave dodal Velepec, ki bo v re- ekip skupaj s Slavkom Turši- pičkom točk. Poleg tega so nji- konkurenca. Z uvodom v se- bom skušala stopnjevati for- redili čim boljši rezultat, kar prezentanci za tekme svetov- čem osvojila srebrno medaljo, hovi tekmovalci osvojili deset zono pa res nisem zadovo- mo do Oberhofa, kjer še ni- nam je tudi uspelo." Če teka- nega pokala v Oberhofu na pa bronasto medaljo v arrow- posamičnih naslovov zmago- ljen. Rezultati so nekoliko niž- sem dosegla vidnejših uspe- ška forma pri večini ni vpraš- novo imel včeraj četrtega Si- headu na evropskem prven- valcev slovenskega pokala in ji kot pričakovanja in to bomo hov, a ob podpori takšnega ob- ljiva, pa se je kot problem mona Kočevarja. Slednji bo stvu v Italiji ter srebrno meda- 3D pokala. skušali izboljšati. Moja novo- činstva mi je tam v užitek tek- znova pokazalo streljanje. zamenjal Petra Dokla.

6.6. SILVESTROVANJESILVESTROVANJE ZAZA OTROKEOTROKE NANA BLEDU,BLEDU, Plaketi Rebcu in Brezniku 31.31. decembradecembra 20112011 obob 15.15. uriuri Maja Bertoncelj Program: ze Slovenije Jože Rebec. priznanja za življenjsko ● Fifi in cvetličniki ● plesno glasbena zabava z Alenko Slednji je od leta 1964 živel delo na področju prostovolj- Kolman ● mlade pevke Glasbene šole Osminka na čelu Kranj - Balinarska zveza v Radovljici, kjer je sodelo- nega amaterskega delova- s Floro Emo Lotrič (top finalistko šova Misija Evrovizija) Slovenije praznuje šestdese- val pri ustanovitvi balinar- nja niti najvišjega priznanja ● dedek Mraz ● zajček Sporty ● medved Čalapinko to obletnico delovanja. Za- skega kluba Radovljica, ki Balinarske zveze Slovenije ● pujsek Papi ● Pika Nogavička ● pismonoša Aljoša znamovali so jo s slavnostno mu je ostal zvest vse do za življenjsko delo v tem ● Blejski grof ● animatorka Alja Kump - brezplačna skupščino, na kateri so raz- konca življenjske poti. Za športu. Plaketo je prevzel poslikava obraza. ● Program bo vodila Aida Kralj, glasili najboljše v sezoni. Za svoje neutrudno delo je pre- njegov sin Aleš Rebec. Ak- voditeljica otroških oddaj na TV PINK.SI. najuspešnejšega balinarja jel številna priznanja v bali- tivna balinarska pot Ivana je bil razglašen Aleš Borč- nanju, kot so zlata krogla Breznika - Janija pa se je za- Drugo: nik. Podelili so tudi poseb- Balinarske zveze Jugoslavi- čela leta 1951 v Ljubljani. ● razdelili bomo tristo originalnih blejskih kremnih rezin, na priznanj zaslužnim čla- je in zlata značka BZJ ter Leta 1958 se je preselil v ● baloni za vse otroke nom, klubom in organizaci- zlata značka Balinarske zve- Škofjo Loko in je zapisan ● simbolično odštevanje zadnjih sekund starega leta jam. ze Slovenije. Leta 2003 mu kot ustanovitelj BK Trata leta s podžupanom Tonijem Mežanom in županom Več na www.silvestrovanje-bled.si Najvišji priznanji, plaketi je bila podeljena Bloudkova 1960 in njegov igralec. Ak- Janezom Fajfarjem ali na 041/710 970 za življenjsko delo, sta pre- plaketa za življenjsko delo tivno je prenehal igrati leta ● otroški šampanjec za vse obiskovalce silvestrovanja. Organizator: Občina Bled; jela Gorenjca Ivan Breznik na področju balinanja in 1995. Obsežno je tudi njego- Lokacija: TPC - Trgovski center Bled, soorganizator: Športna agencija in posmrtno dosedanji plavanja. Zaradi smrti pa ni vo strokovno delo v bali-

Anton Mežan s.p., Grajska cesta 12, Bled Sporty spodnja ploščad predsednik Balinarske zve- mogel prejeti državnega narskih organizacijah. GORENJSKI GLAS [email protected] 7 torek, 27. decembra 2011 NASVETI

Svetla stran temne čokolade KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc

Stvari niso takšne, kot se zdijo. Črna čokolada nima le temnih strani, bela in mlečna pa ne le svetlih, kot je videti na prvo žogo. Z uživanjem drugih dveh pridobivamo na kalorijah in kilogramih, ob zobanju Tedenski jedilnik prve pa naj bi kilogrami z nas polzeli kot polzi čokolada po našem grlu. A to ni njena edina odlika ... Nedelja - kosilo: goveja juha z vlivanci, svinjske zarebrnice, pečene v kosu v pečici, pire krompir, zeljnata solata s Pavla Kliner željo in zmožnost za tovrstne fižolom, makova potica; večerja: narezek s siri in pršutom, aktivnosti pozno v jesen živ- ržen kruh, oljke in melona. V čokoladi se skriva vsaj ljenja. Montezuma, kuban- Ponedeljek - kosilo: špinačna kremna juha, pečenka Štefani, petsto naravnih sestavin, od ski vladar izpred nekaj stole- francoski krompir, puding s tolčeno smetano in narezanimi katerih nekatere vplivajo na tij, o katerem je bilo govora lešniki; večerja: cesarski praženec, višnjev kompot. boljše počutje. Ena od njih je že v prejšnjem članku, naj bi Torek - kosilo: enolončnica z rumeno kolerabo in prekajeno denimo teobromin, šibek pred svojim resnim vsako- vratovino, palačinke s pomarančnim namazom, sadni sok; naravni stimulans, ki spod- dnevnim opravilom - odho- večerja: okisan krompir, jetrna pašteta, zrnat kruh. buja osrednji živčni sistem dom v harem - zaužil cel ke- Sreda - kosilo: sarme v kislem zelju, s koščki sveže svinjine na podoben način kot kofe- lih grenkega čokoladnega na- in klobase v rimskem loncu, krompir v kosih; večerja: ko- in. No, tudi slednji je v manj- pitka. Čokolada naj bi pri lju- ruzni žganci z ocvirki, vroče mleko. ši meri prisoten v čokoladi. bezenskih podvigih, ki še da- Četrtek - kosilo: fižolova juha z močnikom, krvavice, dušena nes navdihujejo neštete lju- kisla repa, drobno pecivo; večerja: dušen por s slanino, ržen kruh z orehi, bela kava. Naklonjena srcu ... bimce, stala ob strani tudi Bodo čokoladni srčki, ko jih odvijemo, prave barve, to je Petek - kosilo: česnova juha s kruhovimi kockami, pečen najbolj razvpitemu osvajalcu zdaj vprašanje. Začnimo pa s srcem, saj ženskih src - Giacomu Casa- losos, peteršiljev krompir, motovilec v solati; večerja: za- naj bi bila grenko sladka novi. Afrodizične zmožnosti pečene skutne palačinke, jabolčni kompot. temna čokolada v prvi vrsti čokolade pa niso le mit, saj Sobota - kosilo: segedin golaž, polenta; silvestrska večerja: prav zaveznica tega najpo- znanstveniki s svojimi študi- hladni bife po domače. Na mizo postavite vse, kar imajo membnejšega človekovega jami vse bolj potrjujejo, da je vaši domači in gostje najraje, in jedi, ki jih lahko pripravite organa. Kakav slovi po iz- temna čokolada resnično ko- vnaprej, da bo tudi gospodinja imela praznik. Recimo: hlad- jemno veliki vsebnosti anti- risten naravni afrodiziak, zla- na pečenka, kuhana ali pečena šunka, tatarski biftek in oksidantov, zlasti flavonoi- sti za predstavnike močnej- maslo z rožico, nadevana jajca, mali piščančji kosci po pa- dov, ki dobrodejno vplivajo šega spola. Košček ali dva čo- riško ali dunajsko, male hrenovke, okisana žolca s čebulo, na arterije. Z rednim, vendar kolade bo torej mnogo bolj narezki taki ali drugačni, skutni namaz, francoska solata, zmernim uživanjem čokola- zalegel kot steklenica piva ... dobra krompirjeva solata z majonezo, smetanov in jabolčni de, bogate s kakavom, naj bi Zanimivo, pri ženskah je rav- hren, riževa solata, marinirani jajčevci ali bučke, pečene pasi izboljšali sposobnost širje- no obratno, a to je že druga prike, kisle kumarice in gobice, srebrna čebulica v kisu, nja žil in krvni pretok, zniže- zgodba ... oljke, ajvar, lutenica, več vrst kruhov, naj ne manjka domači vali krvni tlak in zmanjševali hlebec ali francoska štruca, toast itd. In seveda naj bo na Praznična pomaranča ... mizi potica, orehova, lešnikova in še kakšna, več vrst drob- možnost nastanka krvnih V objemu čokolade strdkov in posledično srčne nega peciva, presenetite pa lahko tudi s kakšno odlično in možganske kapi. Zmanj- Temna čokolada vpliva na svilnat otip in nebeški vonj. Ampak pozor, zadnje študije vanilijevo ali vinsko kremo v pecljatih kozarcih. šali naj bi se tudi vsebnost lepoto in počutje ne le, če jo Če ste hedonist po duši, ne ne le, da vse bolj podirajo Vsi pa naj poskrbijo za dobro razpoloženje: naj bo večer kar slabega LDL holesterola v redno in zmerno uživamo, oklevajte, le brž se prepustite mit o tem, da temna čokola- se da vesel in sproščen. S R E Č N O !!! krvi in verjetnost za pojav pač pa tudi, če v njen objem objemu sladke omame. da povzroča zobno gnilobo, Alzheimerjeve bolezni. odenemo celotno telo. Kaka- gredo še veliko dlje - kakavo- Vanilijeva krema vovo maslo, pridobljeno iz Potem pa svizec ... vo maslo v temni čokoladi, Potrebujemo: 3 jajca, 3 žlice sladkorja, 1 vrečka vanilin sladkor- S čokolado gre vse gor ... kakavovih zrn, deluje kot iz- pravijo, ima zmožnost, da ja, 3 dl mleka. jemno naravno vlažilno Uporaba in ne zloraba celo preprečuje nastanek V kotličku stepemo cela jajca s sladkorjem in vanilinom. Ko se Če se nekoliko pošalimo, sredstvo, saj vsebuje encime, temne čokolade je, kot smo zobnih oblog. Za konec član- zmes dobro speni, prilijemo vrelo mleko. Pristavimo vodno lahko rečemo, da se čokoladi aminokisline, minerale in ugotovili, precej smotrna, ka in konec leta pa le še po- kopel (kotliček damo v večjo kozico z vrelo vodo) in stepamo ženska tako težko upre kot antioksidante. Masaža kože celo v boju proti zobni gnilo- datek - s temno čokolado si toliko časa, da se zgosti. Kremo takoj odstavimo, vlijemo v moški seksu. No, čokolada je s temno čokolado izboljšuje bi naj bi segli po njej. Zobni lahko neobremenjeno tlaku- stekleno skledo ali posamezne skodelice in pustimo, da se že od vsega začetka povezana teksturo kože, gladi gube, gnilobi?! Ja, in potem svizec jemo tudi pot do dolgoživo- strdi. Pazite: krema ne sme zavreti, ker se sicer sesiri. Tik pred s seksom - povečevala naj bi podari ji gladkost, svežino, zavije čokolado, boste rekli. sti! Pa srečno! vretjem jo odstavimo in še kakšno minuto mešamo.

Nočni San Francisco OBLJUBLJENA DEŽELA

Alenka Brun Ko se spusti noč, San Zanimiva izkušnja, pa če- Francisco ponuja praktično prav te v vsem večeru za šan- vse, kar od tovrstnega mesta kom ogovori le en fant, pa še lahko pričakujete. Dobre re- ta od ene od natakaric, tako stavracije, filmske in odrske da na koncu dvema razlagaš, predstave, klube. kako je slovenščina lep jezik, V njem že dolgo živi Floria- vendar Slovenija ni ravno na na Petersen, s katero smo v meji z Romunijo. San Franciscu preživeli kar Floriana in Gorazd pa se nekaj časa. Povabila nas je k poznata že več let in če se sebi na večerjo, nam razkaza- prav spomnim, sta se prvič la košček nočnega življenja srečala po naključju, na neki mesta, nas spoznala z restav- degustaciji slovenskih vin, racijo, ki je bila nekoč kino in morda na slovenskem veče- v njej še danes lahko gledate ru v eni od restavracij. Flori- Floriana, Matic in moja malenkost črno-bele filme. Projicirajo jih ana je Ljubljančanka, ki se je na steno pritlične terase, ki je po končanem študiju umet- uspelo s svojim znanjem in potem poiščite Floriano. Da- San Francisca tako ponoči del restavracije. Tu ne streže- nostne zgodovine in etnolo- entuziazmom zgraditi uspe- nes Floriana s hčerko Adria- kot podnevi poseben, sta jo piva, le koktajle in vino - gije odpravila na obisk k pri- šen in prepoznaven posel. no in psom živi na eni lepših Petersenovi našli svoj mir tudi slovenskega, pa hrano se- jateljem v San Francisco, na- Če potrebujete nekoga, da lokacij, na najbolj sončnem pod soncem. veda. Nekoč kino je znan še meravala pa je nadaljevati vam dekorira notranjost sta- delu San Francisca. V prvem Floriana je še vedno zapo zunanjem dvigalu, ki te potovanje še v Južno Ameri- novanja ali hiše, preden jo nadstropju zanimive hiške, ljubljena v Slovenijo in se popelje na streho stavbe, kjer ko. A je potem ostala kar v začnete prodajati, da vam ki že na zunaj deluje prav- rada vrača. Pravi, da ji razpe- me ne bi presenetilo, če ti po- San Franciscu, ker se je tu samo osveži vaš notranji de- ljično in ima jedilnico obda- tost med Slovenijo in Kali- leti ob kavi ne zaračunajo tudi počutila bolj ustvarjalno. Sta- sign ali le izbere pravo sliko no z vseh strani s steklom, fornijo ustreza. pogleda na mesto. ra je bila 25 let. Do danes ji je ali drugo umetniško delo, tako da je pogled na okolico (Se nadaljuje) GORENJSKI GLAS 8 [email protected] torek, 27. decembra 2011

Z dobrim delom manj žrtev.

Matjaž Gregorič Za rojstni dan bo doma Aleš Zalar, ki opravlja funkcijo ministra za notra- Brdo pri Kranju - V četrtek je nje zadeve, je poudaril vlogo Sirec Mahmud Alhalal, ki je bil v Sloveniji priprt od oktobra, bo lahko novo leto in štirideseti v kongresnem centru na policije in Ministrstva za no- rojstni dan praznoval v krogu družine. Brdu pri Kranju potekala tranje zadeve pri zagotavlja- slavnostna prireditev ob nju prometne varnosti, tako praznovanju 40-letnice pre- z represivnega kot preventiv- Simon Šubic policisti ugotovili, da imajo ventivnega delovanja na po- nega vidika ter predstavil ne- Kurdi v potnih listinah na- dročju varnosti cestnega pro- katere najbolj odmevne poli- Kranj - Na Okrožnem sodiš- lepljena ukradena dovoljenja meta. Preventivna dejavnost cijske akcije na področju ču v Kranju so v petek po hi- za bivanje v Grčiji, katera naj se je na slovenskem začela prometne varnosti. "Pri pro- trem postopku obsodili bi jim priskrbel ravno obto- sicer že znatno prej, prepre- metni varnosti precej priča- Mahmuda Alhalala, ki zad- ženi Alhalal, je navedla dr- čevanje prometnih nesreč kujemo tudi od formacije njih trinajst let prebiva v Ate- žavna tožilka Olga Troha. namreč sega že v leto 1874, skupin strokovnjakov za pre- nah, ker je oktobra pomagal Obtoženi Sirec, prav tako ko je bil v času cesarja Fran- sojevanje prometnih nesreč petčlanski kurdski družini Kurd po narodnosti, se je za- ca Jožefa sprejet prvi zakon o in infrastrukture, ki bodo za- pri nezakonitem vstopu v govarjal, da je družino na- cestnem prometu, je dejal čele delovati v prihodnjem Evropsko unijo. Po samo ključno srečal v istanbul- direktor Agencije Republike letu," je dodal Zalar. dvajset minut dolgem sod- skem hotelu, in ko je slišal Slovenije za varnost prometa Pohvalo dobrim rezulta- nem postopku mu je sodni kurdsko govorico, se jim je (AVP) Ljubo Zajc. Dodal je, tom na področju prometne senat storitve zaradi kaznive- približal. "Ne poznam jih, da se danes s prometno pre- varnosti je izrekel tudi Anto- ga dejanja prepovedanega pomagal pa sem jim le zato, ventivo ukvarja več kot tride- nio Avenoso, predstavnik prehoda državne meje izre- ker niso znali govoriti tur- set nevladnih organizacij in največje nevladne organizaci- kel pogojno kazen enajst ško. Njihovih potnih listov več kot štiri tisoč prostovolj- je na evropski ravni, ki deluje mesecev zapora s preizkus- nisem imel v roki, čeprav Foto: Tina Dokl cev, ki letno opravijo več kot na področju prometne varno- no dobo dveh let, plačati pa oni trdijo drugače. Oddali so Mahmuda Alhalala so po sojenju izpustili iz pripora. šestdeset tisoč ur prostovolj- sti. Vanjo je vključenih 45 bo moral tudi štiri tisoč ev- jih nekemu moškemu, niti nega dela, za kar jim gre vsa različnih organizacij, med rov stranske denarne kazni ne vem, kako so jih dobili odločitev sodišča ne bo pri- jo, v katero sirski državljani zahvala. V zadnjih petih letih katerimi so tudi inštituti in in sodne stroške. nazaj. Sam sem bil v Bruselj tožil. ne morejo potovati brez nam je na slovenskih cestah univerze, prihodnje leto se Alhalala, ki bo 1. januarja namenjen k svojemu prija- Sodni senat je po konča- ustreznega dovoljenja, lahko uspelo krepko zmanjšati šte- jim bo pridružila slovenska dopolnil štirideset let, so po- telju. Grčijo sem v trinajstih nem dokaznem postopku pa vstopajo z dovoljenji za vilo smrtnih žrtev, naš cilj AVP. Avenoso je poudaril do- licisti prijeli na brniškem le- letih zapustil šele drugič," je verjel navedbam tožilke, ki bivanje v Grčiji. "V zadnjih mora biti prepolovitev te šte- sežek Slovenije pri zmanjša- tališču, kamor je 20. oktobra senatu pojasnjeval Alhalal, je ocenila, da je prav Alhalal letih mejni organi na brni- vilke do leta 2021, kar predvi- nju števila prometnih nesreč priletel na skupaj s petčlan- ki ima po lastnih besedah v organiziral ali vsaj soorgani- škem letališču beležijo naj- deva tudi nov nacionalni s smrtnim izidom za petde- sko kurdsko družino iz Siri- Atenah zasebno podjetje z ziral pot kurdske družine in več takih primerov s ponare- program varnosti cestnega set odstotkov, kar je več od je, ki je iz Istanbula letela v osmimi zaposlenimi. Kljub ji tako hotel omogočiti nele- jenimi dovoljenji iz Grčije," prometa. evropskega povprečja. Belgijo. Pri mejni kontroli so njegovim navedbam se na galen vstop v Evropsko unije poudarila tožilka. Z Loškega gradu ukradli

Majica Gorenjski glas tri Groharjeve slike

1. stran lja za razstavo slikarjevih portretov Moč pogledov, ki Direktorico Loškega mu- naj bi na Loškem gradu ob zeja preseneča, da so ukradli stoletnici Groharjeve smrti Knjiga slike, ki so precej galerijske- potekala od 17. maja do 2. Nabiramo ga značaja. "Po moji presoji oktobra, a so jo kasneje zara- zdravilne Dežnik rastline 2 so ukradene slike lahko zani- di velikega zanimanja podalj- Gorenjski glas mive le za najbolj zagrete šali. Podrli so jo nedavno, zbiralce, saj jih bodo morali saj so v Galeriji Ivana Gro- skrivati v domači zbirki," je harja postavili novoletno raz- Knjiga ocenila. stavo likovnih del iz zbirke Po bučelah Tri omenjene slike (Kmet Loškega muzeja, ki poteka se vižej iz Sorice, Petermanova Fran- od 20. decembra do 3. janu- cka in Deklica iz Sorice) so iz arja. Omenjene ukradene Knjiga stalne zbirke Loškega muze- oziroma poškodovane slike Vino v starih ja, Milevo Zakrajšek in De- so sedaj visele v muzejski slovenskih klico pa sta Loškemu muze- zbirki, je še pojasnila Mla- jedeh Kapa ju odstopila zasebna zbirate- karjeva. Gorenjski glas Knjiga Kranj Šipkov cvet Previdno s pirotehniko Od včeraj in do 2. januarja je dovoljena uporaba ognjemet- nih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, vendar ne v strnjenih naseljih, zgradbah in zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih in na površinah, kjer potekajo javni shodi in javne prireditve. Policija opozarja, da pirotehniko uporabljajte v skladu z navodili proizvajalca. Ne Knjiga Knjiga Knjiga kupujte je na črnem trgu, ker ni zagotovila, da je varna. Jabolko Slovenske Rožice za vse na dan domače jedi letne čase Hrušica

Dragi naročniki, kot vsako leto smo tudi letos za vas pripravili nekaj praktičnih daril, med Rop na počivališču katerimi boste lahko izbrali, ko boste prišli k nam poravnat letno naročnino na Gorenjski glas. V soboto zvečer je na počivališču Hrušica na gorenjski avto- Na sedežu Gorenjskega glasa, na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju (zraven nebotičnika), vas bomo od cesti prišlo do roparske tatvine. Zakonca iz Hrvaške sta po ponedeljka do petka pričakovali od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Ko boste na obisku pri krajšem postanku s počivališča po avtocesti odpeljala proti nas, vam bomo postregli tudi z brezplačno kavico. Naročnina za 105 številk (ena več kot lani) v letu 2012 znaša 157,50 evra. Ljubljani in kmalu opazila, da imata prazno pnevmatiko. Med menjevanjem gume je do vozila pritekel neznanec in iz PRI PLAČILU LETNE NAROČNINE VAM PRIZNAMO 25-ODSTOTNI POPUST, ZATO ZA VAS vozila odtujil moško torbico. Oškodovanec ga je ujel, med ZNAŠA LE 118,12 EVRA (PRIHRANITE KAR 39,38 EVRA). prerivanjem pa je tat torbico odvrgel in Hrvata z nožem porezal po roki. Nazadnje je zbežal. S. Š. Priloga Gorenjskega glasa 77,78,79 urednik: Miha.Naglič@siol.net

Recimo najprej: podeželska kultura in kultura podeželja. Je to eno in isto ali je razlika? Jo čutite? Ko sem se nedavno udeležil prvega sklica Slovenskega podeželskega parlamenta na gorenjskem vzhodu (na gradu Jable pri Mengšu), sem se vprašal tudi, kako je s kulturo našega podeželja? Kultura podeželja

Miha Naglič No, da ne bo nesporazu- ternational (ki jo v Ljubljani uro. V zadnjih desetletjih balizacija je filmu omogoči- ma: tudi v društvih se doga- vodi naš rojak) tudi domo- 20. stoletja pa je bila hoja v la vstop v vsako vas in v sa- o rečemo "pode- ja in dosega kakovostna znanski zbornik Žirovski kino dvojno udarjena; naj- motne hribovske domačije, želska kultura", kultura. A ni stalnica, od- občasnik, ki se je v treh de- prej jo je televizija, potem pa uničila pa je vaške in male se to sliši precej visna je od tega, če se naj- setletjih izhajanja uvrstil še pojav videokaset in deve- mestne kinematografe. Re- omalovažujoče. dejo pravi ljudje ob pravem med boljše primere tovrst- dejev; oboje je omogočilo šili ali od mrtvih obudili bi K Če jo primerjamo času na pravem mestu. Ne nih publikacij na Sloven- gledanje filmov kar doma. jih lahko le podeželani z mestno, se podeželska da bi se hvalil, naj navedem skem. Hočem reči, da gre Sedanja žirovska kinodvora- sami, če bi se zavestno odlo- kultura navadno izkaže kot dva primera iz svoje osebne za dva kulturna "produkta", na je bila odprta leta 1961. čili, da bodo začeli spet "ri- nekaj manjvrednega. Urba- kulturne prakse. V žirov- ki sicer sodita pod sintag- Pol stoletja pozneje lahko tualno" hoditi v kino in tako Kulturo na kultura naj bi bila viso- skem muzeju, ki ga uprav- mo podeželska kultura, ugotovimo, da so na gorenj- po svoje prispevali k dvigu ka, ruralna nizka ali vsaj lja Muzejsko društvo Žiri, hkrati pa dvigata kulturo skem jugu redne filmske kulture podeželja? podeželja lahko nižja. V mestu imamo gle- postavljamo novo stalno našega podeželja. predstave samo še v Žireh Vso reč bi lahko postavili dališča, dramo, opero in ba- muzejsko razstavo o čev- Bili so časi, ko je imel vsak in Škofji Loki. Včasih so tudi drugače. Recimo, da dvignemo le let, koncertne dvorane in ljarstvu na Žirovskem. večji kraj na slovenskem po- bile, a jih že dolgo ni več v vzamemo gorenjsko kultur- simfonične orkestre, še de- Zbirko so nabrali že naši deželju vsaj svoj kino. Ko naslednjih okoliških krajih: no sceno kot celoto in jo po- podeželani sami. lujoče kinematografe, mu- predhodniki, novo postavi- sem bil v prvi polovici šest- Idrija, Cerkno, Železniki, stavimo ob bok ljubljanski. zeje in galerije, zgodovin- tev pa smo poverili etnolo- desetih žirovski osnovnošo- Poljane, Vrhnika, Logatec. V tem primeru se je ne bi Urbani umetniki ske arhive, knjižnice in ginji mag. Titi Porenta, ku- lec, so bile redne večerne Zdaj so razen Žirov in Škof- sramovali, a po mojem ne knjigarne, umetniške šole stodinji Mestnega muzeja filmske predstave trikrat na je Loke le v večjih, tudi več gre za to. Bolj ustrezna je in kulturniki ... Na vasi ali v manjših po- Radovljica, po novem tudi teden, ob sobotah, nedeljah kot 40 kilometrov oddalje- notranja obravnava gorenj- deželskih mestih pa najde- predsednici Slovenskega in sredah. Osnovnošolci teh nih mestih: Kranj, Ljublja- ske kulture in delitev na ur- lahko sodelujejo, mo kvečjemu kakšno izpo- etnološkega društva; obli- seveda nismo smeli obisko- na, Postojna, Tolmin ... Si bano in ruralno znotraj nje. stavo mestnih kulturnih in- kovanje razstave pa arhi- vati, bil pa je zmagoslaven lahko mislite, da prej našteti Vzemimo samo Kranj. Le- a le na našo stitucij, sicer pa predvsem tektki Beti Poljanšek Ko- občutek, ko smo šli že prvo kraji oziroma mesta sploh tos je dobil novo in sodobno razna društva, v okviru ka- man. Tako dobivamo v so- soboto po končanem os- nimajo več rednih filmskih Mestno knjižnico Kranj, tu pobudo. Brez te terih delujejo amaterske delovanju društvenih delav- mem razredu demonstrativ- predstav! Njihovi meščani sta Prešernovo gledališče in ("ljubiteljske") gledališke in cev (posebej bi izpostavil no v večerni kino; to je bil in okoliški vaščani si sicer Gorenjski muzej, Enota za prebujenja ne folklorne skupine, pevski dejavno vlogo Roka Kle- svojevrsten vstop v svet lahko filme ogledujejo Gorenjsko Zgodovinskega zbori in pihalne godbe, dis- menčiča, skrbnika žirov- odraslih. Pred tem pa smo doma, tudi v vaseh pod Ble- arhiva Ljubljana, kinemato- bo. Pa srečno in locirani oddelek glasbene skih muzejskih zbirk) in lahko hodili gledat Vinetou- gošem ali na Vojskem, ali grafa "Kolosej De Luxe" šole, komaj še kak kino, po- strokovnjakinj privlačno ja v nedeljsko matinejo (ob pa se zapeljejo v kak veliko- (kakšno grozno preimeno- čim bolj nekod imajo manjšo mu- muzejsko postavitev, ureje- devetih dopoldne, ta ura je mestni Kolosej. A to ni isto, vanje legendarnega Kina zejsko zbirko, izpostavo no po vseh načelih sodobne bila izbrana tudi zato, da bi hoja v kino je ritual, način Center!) in Planet Tuš ... To kulturno novo mestne knjižnice, samo- muzejske stroke. V istem šlo manj otrok k nedeljski preživljanja sobotnih ali ne- pač ni podeželska kultura stojna knjigarna pa se ne bi društvu izdajamo v sodelo- maši), pozneje so bile mati- deljskih večerov. Informa- niti kultura gorenjskega po- leto 2012! mogla preživeti ... vanju z založbo Pegaz In- neje premaknjene na 17. cijsko-komunikacijska glo- deželja proti Ljubljani, to je čisto s(p)odobna urbana kultura. Vprašajmo se raje, kako je s kulturo podeželja na Gorenjskem, zlasti v krajih, ki nimajo poklicnih kulturnih ustanov in so pre- puščeni predvsem (ne)dejavnosti društev? Na to vpra- šanje si mora odgovoriti vsak v svojem kraju. In se hkrati vprašati, kaj lahko vsakdo od nas prispeva k dvigu te kulture? Bodisi za aktivnim udejstvovanjem v njej bodisi s "pasivnim", a rednim obiskovanjem kulturnih prireditev - navse- zadnje je tudi to dejavna kulturna drža. Kulturo po- deželja lahko dvignemo le podeželani sami. Urbani umetniki in kulturniki lahko sodelujejo, a le na našo pobudo. Brez te prebujenja ne bo. Pa srečno in čim bolj Žirovski občasnik 2011, s(p)odoben primer kulture podeželja, ovitek oblikoval Stane Kosmač. kulturno novo leto 2012! GORENJSKI GLAS 10 torek, 27. decembra 2011

ARHEOLOGIJA

V zadnjih letih v starem mestnem jedru Kranja ob različnih gradbenih posegih in rekonstrukcijah mestne infrastrukture potekajo tako imenovana zaščitna arheološka izkopavanja. Nazadnje so arheologi raziskovali teren okrog kranjske župne cerkve, kjer so v preteklosti že izkopavali (v letih 1953, 1973-74 in 1984). Okrog cerkve in v njej so doslej odkopali okrog 1200 grobov, samo 222 letos novembra. Kaj nam za našo prihodnost sporočajo Kranjčani izpred tisoč in več let? K razlagam sem povabil vodjo izkopavanj arheologa Rafka Urankarja in izjemnega poznavalca zgodnje krščanskega obdobja in srednjega veka pri nas dr. Milana Sagadina, s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine zadolženega za nadzor nad izkopavanji. Kranjčani, vsakega nekaj

Dr. Milan Sagadin, Rafko Urankar

Igor Kavčič ce, zato je bila globina, do katere smo šli, zelo različna. ajbrž ni prav pri- Ponekod je bil konglomerat jetno okrog pr- že slabega pol metra pod po- vega novembra vršjem, spet drugje smo ko- odpirati grobo- pali več kot meter globoko. Nve okrog kranj- Do te globine bi zagotovo se- ske farne cerkve, kjer je letos gli vplivi gradbenih pose- med drugim potekal del za- gov." ščitnih arheoloških izkopa- Sagadin: "Pokopavali so vanj? tudi bolj globoko. Če pogle- Rafko Urankar: "Okrog date južno steno cerkve, bo- cerkve smo delali skoraj ves ste na njej videli, da je bil te- november. Izkopavali smo ren včasih višji kot sedaj. Ob- na vzhodni strani cerkve ob delani del fasade točno kaže Tavčarjevi ulici in sicer od sled, od kod naprej je bil ne- cerkvenega zidu do že ob- koč zid pod zemljo, zdaj pa novljenega cestišča nasproti je ta spodnji del viden. Vsaj nekdanje študijske knjižni- pol metra ga je. Vidi se, da ce. Že spomladi pa so izko- teren ni bil raven, ampak je pavanja potekala tudi na juž- izrazito padal v smeri proti ni strani med cerkvijo in Kokri." Prešernovim gledališčem. V preteklosti se je tu deloma si- Kaj je bilo tisto, kar je na- Arheologa dr. Milan Sagadin in Rafko Urankar se ta čas intenzivno ukvarjata s kranjsko cer že izkopavalo." gradilo vaša pričakovanja zgodovino v času pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Številne pomembne podatke in na neki način potrdilo iz- pri raziskovanjih sta pridobila na grobiščih okrog kranjske farne cerkve. / Foto: Igor Kavčič Ste glede na to, da se je kopavanja na tem območju okrog cerkve že izkopavalo, v preteklosti? niji. Sam se zavzemam za bardsko kraljestvo, vzpostavi Sagadin: "Ti najzgodnejši sploh lahko računali na še Urankar: "Pomembno je razlago, da gre za grobove iz enoten sistem in na območ- grobovi skorajda nimajo pri- kakšno novo pomembno predvsem odkritje najstarej- druge polovice 7. stoletja. ju celotnega imperija se akti- datkov." najdbo? Kakšna so bila pri- ših grobov, s katerimi se iz- Najdba v enem izmed enaj- vira misijonarstvo. Tudi na Urankar: "Prepoznavni so čakovanja? popolnjuje slika celotnega stih grobov, ki jih je že leta območju južno od Drave. predvsem po globini in nači- Dr. Milan Sagadin: "V do- grobišča okrog farne cerk- 1973 identificiral arheolog Medtem ko je severno od nu pokopa, pridatkov pa res kumentaciji iz leta 1953, ko je ve. Z zadnjimi izkopavanji Andrej Valič, govori o tem, Drave pokristjanjevanje vsaj skorajda ni. Natančno sta- okrog cerkve izkopaval arhe- bomo tako dobili bolj nada bi lahko šlo za drugo po- petdeset let starejše. V letih rost pokopa bodo, kot reče- olog Jože Kastelic, je razvid- tančno število pokopov, na lovico 7. stoletja, prav tako 746 do 749 je karantanski no, pokazale šele naravoslov- no, da je bilo na južni strani drugi strani pa se nam bo iz- tudi uhani iz groba, ki ga je knez Hotimir pripeljal v de- ne analize." cerkve izkopano le območje v risal tudi obseg grobišča. dvajset let pred tem izkopal želo prve duhovnike. No, to Sagadin: "Ampak ravno razdalji šestnajstih metrov Kaže se namreč, da to ni bilo Kastelic. je vsekakor dolga zgodba, na to, da ni pridatkov, je spet ”Grobovi segajo od cerkve proti gledališču, vezano zgolj na bližnjo Na kaj se pri tej trditvi opi- podlagi katere je moč do- značilnost grobov iz sedme- zato smo vztrajali, da se razi- okolico cerkve, ampak je bilo ram? Najstarejši grobovi, mnevati, da so grobovi naj- ga stoletja. Taki so recimo naprej pod šče območje celotnega plato- bistveno večje. Grobovi sega- med njimi so tudi nekateri kasneje iz 8. stoletja, sam pa tudi najkasnejši romanski ja med obema stavbama. jo naprej pod temelje trgovi- letos odkopani, se nizajo domnevam, da so vsaj še pol pokopi, ki jih je na Pristavi temelje trgovine Kljub nasprotovanjem Kra- ne Elita, prav tako pa priča- okrog temeljev najstarejše stoletja starejši. Lahko bi to na Bledu že identificiral ar- jevne skupnosti Center se je kujemo, da so v celotnem cerkve in ne posegajo v cer- bili tudi priseljenci od dru- heolog Timotej Knific. Prav Elita, prav tako izkazalo, da smo imeli prav, predelu Glavnega trga do kev. Ob tem lahko sklepa- god." s krščanstvom se spremeni saj je Rafko dobil še 98 gro- Poštne ulice. Mestna hiša mo, da je v času pokopa še način pokopa ..." pa pričakujemo, bov. V petdesetih letih so bila zagotovo stoji nad nekda- obstajala prvotna zgodnjekr- To bo vsekakor mogoče pre- izkopavanja manj radikalna njim pokopališčem." ščanska cerkev, in da so gro- veriti s kemičnimi analizami Zanimivo, v novejši dobi da so v celotnem in temu primerno verjetno bovi, ki so spoštovali to cer- skeletov in predvsem organ- krščanstva pa so znova v kr- tudi manj natančna, kot so Omenili ste najstarejše gro- kev, pripadali pokristjanje- skih ostankov, mar ne ...? sto začeli dodajati nakit po- predelu danes. Tako smo tudi na po- bove? Koliko stare in kako nemu prebivalstvu. Hkrati Urankar: "Nekaj vzorcev kojnika, kakšen njegov oseb- vršini, ki je bila že izkopana, ste to ugotovili, nedvomno pa je bil to čas, ko še ne mo- bomo seveda poslali na radio- ni predmet in podobno ... Glavnega trga še vedno našli grobove. Opo- po grobnih pridatkih. Men- remo računati s pokristjanje- karbonsko analizo (analiza Sagadin: "Ampak to je že gumljeni s tem smo pričako- da se je ob kranjski farni nimi Slovani. Namreč po- ogljikovih izotopov), tako ime- del folklore, ne pa zato, da bi do Poštne ulice. vali podoben "uspeh" na pre- cerkvi pokopavalo več kot kristjanjevanje na območju novano analizo C-14. To so re- pokojniku v krsto dodajali delu vzhodno od cerkve. Pri- tisoč let ... oglejskega patriarhata ni za- cimo tudi vzorci grobnih kon- stvari, ki jih bo potreboval na Mestna hiša čakovanja so se izpolnila." Sagadin: "Dejansko gre za živelo vse do leta 811, ko je strukcij, desk, kosti in drugih onem svetu. Vedeti mora- nekaj najstarejših grobov, ki Karel Veliki z državno inter- organskih ostankov ..." mo, da je krščanstvo močno zagotovo stoji Mar to pomeni, da ste ko- so bili najdeni na tem ob- vencijo omogočil misijonar- spremenilo pogled na po- pali globlje? močju. Njihova datacija pa je jenje po teh deželah. To v Mar pridatkov, kot so bro- smrtno življenje." nad nekdanjim Urankar: "Izkopavali smo še problem, podobno kot pri času, ko so bili tu Langobar- ške, zaponke, kakšen kos do geološke osnove, to je številnih srednjeveških arhe- di, ni bilo dovoljeno. Ko pa orožja in podobno, v grobo- Kot je na nedavnem sreča- pokopališčem.” konglomerata oziroma ilovi- oloških izkopavanjih v Slove- Karel Veliki podjarmi lango- vih ni bilo? nju v spomin arheologu GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 11

ARHEOLOGIJA

Andreju Valiču povedal dr. Sagadin: "Arheologi bi na krstilnica, ki je z dvema Andrej Pleterski, je grobiš- med ljudmi radi dosegli pre- zidovoma nakazovala pove- če okrog kranjske farne cer- skok v pogledu na raziskave, zovanje z nekim objektom v kve edinstveno v Srednji da nismo mi tisti, ki "povzro- notranjosti cerkve. Vsi smo Evropi. Da gre za več kot čamo" izkopavanja, ampak mislili, da se bo hodnik na- dva tisoč registriranih gro- ta zavezujejo tistega, ki izva- daljeval v cerkvi in bomo ne- bov, a bolj kot velika števil- ja gradbeni poseg. On je kje sredi cerkvene ladje našli ka preseneča dejstvo, da se povzročitelj izkopavanj in tej eno lepo staro cerkvico. Izka- je na tem prostoru kontinu- logiki sledi tudi zakon. Ljud- zalo se je, da se zid res nave- irano pokopavalo več kot ti- je pa imajo še vedno obču- zuje na cerkev, ampak ta se- soč let, od 7. stoletja pa do tek, da mi arheologi to po- verna stena zgodnjekrščan- jožefinskih reform, konec čnemo za svoj gušt in iz dol- ske cerkve, ki jo datiramo v 18. stoletja. Kako razložiti gočasja ..." drugo polovico 6. stoletja, visoko številko in kontinui- predstavlja temelje sedanji teto uporabe pokopališča? Če se vrnem k farnemu gro- severni steni. Medtem ko se- Sagadin: "Uvod v vse to je bišču, kaj se poleg številnosti verna ladja sedanje cerkve vzpostavitev prafarnega sre- skeletov in obsežnosti ob- predstavlja dva stranska dišča v Kranju. Vsa mala va- močja z grobovi še potrjuje z prostora na severni stani ška grobišča, govorimo seve- zadnjimi izkopavanji? zgodnjekrščanske cerkve, je da o zgodnjem srednjem Urankar: "Predvsem smo južna stena zgodnjekrščan- veku, kot so Gorenja Sava, dobili kvalitetne nove podatke." ske cerkve potekala na meji Srednje Bitnje, Drulovka, Sagadin: "Z novimi meto- med srednjo in južno ladjo Mlaka ..., so grobišča, ki se dami, ki jih je že omenjal sedanje cerkve. Za pozno začenjajo z naselitvijo Slova- Rafko, bo mogoče datirati antiko je bila to že kar velika nov, ampak vsebujejo samo zlasti najstarejšo plast gro- stavba, dolga kakih 25 me- grobove prve, zgodnejše bišč, poleg tega pa so se potr- trov in široka okrog 12 me- Načrt grobišča ob farni cerkvi, ki ga je izdelal Andrej Valič. tako imenovane karantanske dile nekatere domneve iz trov. Cerkev so potem najbrž Na njem je vrisano doselj izkopano območje (zelena črta) in faze, potem pa prenehajo. In leta 1984, ko smo izkopavali porušila ljudstva, ki so vpa- novo odkrite grobove (rdeče). takrat "razcvet" doživi gro- v notranjosti cerkve in je dala na to ozemlje. Samo bišče okrog farne cerkve. eden izmed meščanov trdil, Madžari so v prvi polovici Zakaj v Kranju ni "Rima"? sta Valvasorjeva navedba, da Očitno je nastopila neka obda je na Cankarjevi ulici v 10. stoletja menda štiriind- Sagadin: "Saj je." je v Kranju več vina kot vode. ”Imeli smo tudi last, neka ureditev, ki je pre- hodniku lastne hiše dobil vajsetkrat prečkali naše Poleg tega so prebivalci ime- bivalcem nalagala, da se po- ostanke grobišč. Ko je Rafko ozemlje. Viri poročajo, da ta- No, nobene velike Emone ... li tudi težak dostop do polje- situacijo, ko je kopava samo še ob farni cer- izkopal del skeleta izpod te- krat na tem ozemlju ni bilo Sagadin: "Emone pa res delskih površin. kvi. Konec koncev pa je po- meljev Elite, smo vedeli, da nobene cerkve več. ni. To je posebna zgodba, ki Kranj se je sicer romanizi- bilo na dvajsetih kopališka pravica prinašala mora biti nekaj na tem." Zakaj je kranjska situacija se vklaplja v neki sistem, ki ral, a je usahnil kot večje sre- tudi dohodek. tako pomembna tudi v ev- ga počasi spoznavamo. Na dišče. Podobno je bilo z Vrh- centimetrih Kar ste tiče širjenja poko- Ne boste rekli, da je v hišah ropskem merilu? Kontinui- tem območju je bila inten- niko. Nasprotno pa je zažive- pališča, poznamo vertikalno še moč kaj najti? teta iz pozne antike v zgod- zivna rimska poselitev, ven- lo podeželje, pojavile so se globine pet ali horizontalno stratigrafijo. Urankar: "Je, ker starejši nji srednji vek je tem bolj dar zelo kratkotrajna. Gre številne tako imenovane vile Torej, lahko so starejši gro- posegi niso bili tako uničujo- ohranjena, čimbolj proti zaza dobo približno stotih let, rustice. Taka je bila pred leti skeletov. Pri bovi spodaj in nasprotno, či. Arheologija se enako kot hodu gremo. Na vzhodu, na od petdeset pred Kristusom izkopana v Mošnjah, okrog bližje površju smo, mlajše je vse druge vede izboljšuje, iz- območju današnje Slovenije do petdeset po njem. Nič Kranja in tja do Mengša jih takih primerih je grobišče, lahko pa se grobiš- popolnjuje, v odnosu do naj- pa je Kranj edini primer. Na- več. In ve se zakaj. V zgod- je bilo odkopanih vsaj še- če začne na eni strani in se dišč pa je nekaj prinesel tudi mreč, naselitveni val, ki ga nji fazi romanizacije so se stindvajset. Te vile so bile je- potrebno še širi na drugo stran cerkve. demokratičen sistem v naši po eni strani pomenijo Slo- Rimljani najpogosteje nase- dra rimskih latifundij (vele- Dosedanja izkopavanja nam državi, ki le omogoča večje vani, na drugi pa Madžari, lili v starejših naselbinskih posestev), kmetijstvo pa je posebej pazljivo dajo vedeti, da je grobišče spoštovanje strokovnih stan- dlje na zahod ni segel. Ger- središčih, tudi v Kranju, ki bila hrbtenica rimskega go- bilo v 9. stoletju že v polnem dardov, seveda tudi na po- manska ljudstva, ki so tam je bil v mlajši železni dobi spodarstva. Naselbinska sli- in natančno zagonu in je delovalo na ce- dročju arheologije. ustanavljala države, so neka- kar močno poseljen. Da so ka tistega časa kaže, da so lotnem območju, ki smo ga Sagadin: "No, kar se nasel- ko prevzemala kulturo pozne bili tu Rimljani, smo lahko Rimljani imeli zelo premiš- odkopati doslej izkopavali. Torej je v binskih podatkov tiče, smo antike, poznega rimskega ugotovili z različnimi najd- ljen sistem naseljevanja." nadaljevanju šlo predvsem jih velikokrat dobili tudi v hi- imperija in so se inkulturira- bami, tudi takimi, ki so ka- Urankar: "Rimska država posamezen za vertikalno stratigrafijo." šah." la, prevzela so krščanstvo, zale na prisotnost vojakov. je bila brez kakršnih koli ra- Urankar: "Vsi moderni stavbno dediščino ... Ko so se Kranj je bil v začetku zani- čunalnikov zelo urejena dr- skelet.” ... in pri izkopavanjih torej gradbeni posegi zahtevajo tu naseljevali Slovani, še niso miv, ker je bil vključen v žava." lahko naletite na situacijo, globlje kopanje, kar vseka- bili na taki stopnji, da bi pre- vzpostavljene komunikaci- da je spodnji grob tristo let kor pomeni, da moramo vzemali vzorce z zahoda." je, ki so vodile na severoza- Kdaj je Kranj spet postal za- starejši kot tisti nad njim? skopati prav do tako imeno- hod proti Noriku. Konec nimiv za naseljevanje? Urankar: "Imeli smo tudi vanih sterilnih plasti. Včasih Torej ne le Prešernova Savi- rimskega zanimanja za Sagadin: "V 4. stoletju, ko situacijo, ko je bilo na dvaj- to zaradi manjše destrukcije ca in Blejski otok, tudi Kranj Kranj pa je povezan z dose spet začenjajo nevarni set centimetrih globine pet plasti najbrž ni bilo potrebno je bil pomembno zgodnje- končno vzpostavitvijo mre- časi." skeletov. Pri takih primerih in niso kopali naprej." krščansko središče ... že rimskih mest, v katero pa Urankar: "Bil je vmesna je potrebno še posebej pazlji- Sagadin: "Danes nobeden Sagadin: "Kranj je v tistem Kranj ni bil vključen. Emo- postojanka v času preselje- vo in natančno odkopati po- ne bi dopuščal takih teme- času živel tako kot Ajdna ali na je bila enostavno prebli- vanj ljudstev ..." samezen skelet. Tudi zato so ljenj, kot so jih včasih. Če pa Sv. Jakob nad Potočami, zu, omogočala pa je tudi Sagadin: "... ker je zapiral izkopavanja tako dolgotraj- vzamemo za primer kar le da je bil neprimerno večji večji razvojni potencial ..." prehode v Italijo. Bil je neke na. Ne delamo z bagrom ali župno cerkev, o kateri gre od obeh." vrste pribežališče." krampom, ampak z zelo govor. Ta je namreč povsem Urankar: "Treba pa je pou- Kot Ljubljana v današnjem majhnimi orodji, kot so brez temeljev. Do skale so te- dariti, da je bilo vse to v Kra- času? In ljudstva so se med seboj majhne lopatke, žličke, čopi- meljeni samo oporniki in nju tudi iz drugega razloga. Urankar: "Takrat je bil spet pomešala. Kdo smo či ... Na drugi strani pa smo zvonik, sicer pa so "malo po- Že iz prazgodovine je bilo Kranj tudi del emonskega pravzaprav sploh Kranjčani? v delu grobišča pred gledališ- hodili travo" in začeli zidati tu močno središče, izred- agra." Sagadin: "Andrej Pleterski čem na primer izgubili cel cerkev, ki stoji že 500 let." na lokacija pa je narekovala Sagadin: "Ja, bil je gospo- je nekoč izjavil, da smo Slo- kup podatkov, ker je nekoč močno poselitev. Torej bi bi- darsko zaledje Emone, ka- venci avtohtoni, ker smo tu- očitno nekdo zelo radikalno Mar ne stoji del današnje lo postavljanje prafare kjer- mor je sodila celotna Go- kaj nastali. Pravzaprav pa posegel v zemljo. Veliko je cerkve na temeljih njene koli drugje nesmiselno." renjska. Kranj je bil zaradi smo ena velika mešanica. Ta- bilo namreč uničenega z predhodnice? Sagadin: "Da je bil Kranj svoje lege zanimiv v nevar- ko kot vsi narodi po Evropi." gradbenimi posegi v prete- Sagadin: "Prva sled starej- že v prazgodovini močno nih časih, ko se je bilo treba Urankar: "Saj narod je klosti. Zaščitna arheološka še cerkvene arhitekture na središče, kažejo tudi zadnja pred kom braniti, za širok tako ali tako bolj politična izkopavanja se pravzaprav tem mestu je bila odkrita se- izkopavanja na Pungertu in odprt razvoj pa ni bil prime- konstrukcija." izvajajo tam, kjer je to po- verno od današnje cerkve. na Vodopivčevi ulici. Več, ren. Mesto je imelo problem Sagadin: "Uporaben, ka- trebno, kjer bi sicer z grad- Tam je leta 1973 izkopaval prazgodovinska naselbina je že z vodo, tako do struge dar je bilo potrebno skupaj benimi posegi uničili arheo- Andrej Valič. Najpomemb- bila večja kot pa srednjeveški Save kot Kokre je bilo soraz- spraviti velike armade. loško dediščino." nejše odkritje je osmerokot- Kranj." merno daleč. Saj je znana ti- Včasih je bil mobilizacijski GORENJSKI GLAS 12 torek, 27. decembra 2011

ARHEOLOGIJA

faktor vera, ko to ni več ni pa je bil Kranj center, ki nih kultur, ki so se zvrstile hiše, kot kažejo indici. Po- minjam se, ko smo pred leti ”Kranjčani smo "prijelo", je bilo potrebno je združeval različne kultu- v Kranju, izhajali pa smo tem se znajo izkopavanja izkopavali na Maistrovem uveljaviti nacionalno pri- re in v katerem je bilo ves od romanskega do german- tudi podaljšati." trgu, koliko zmerjanja je bilo se izoblikovali padnost, ko tudi to ne gre čas življenje. skega in slovanskega nakita Urankar: "Ni nujno. Vse je s strani ljudi. Kaj vse je mo- več, pa pride na vrsto ideo- Konec koncev Slovenci ... Ponudili smo tipične namreč odvisno od polen, ki ral kolega arheolog Draško tukaj na tem logija. Narod je romantična nismo lastniki dediščine, kranjske spominke, ki bi jih bomo dobili pod noge. Josipovič poslušati z roba kategorija. človeštvo v celoti je njen last- bili lahko v originalnih ko- Pojavljajo se nerazumne za- jam, kjer smo izkopavali. Ko mestu iz vseh Kranjčani smo se izobliko- nik, mi pa imamo dediščino vinah protokolarni, v dru- hteve glede poteka del. Pred- smo pozimi zaključili z devali tukaj na tem mestu iz tega dela sveta trenutno gih materialih pa turistični lagano je bilo celo izkopavati lom, pa je vse skupaj celo po- substratov, ki so vseh substratov, ki so tu bili samo v upravljanju. Trenut- spominek, predlagal sem, v treh izmenah, kar je seveda mlad stalo, da je v izkopanih in tistih, ki so prišli od dru- no je v Kranju uradni jezik da bi v kranjskih lokalih na- popolnoma nemogoče." jamah zrasla trava. Na kon- tu bili, in tistih, god. Prevladal je slovanski slovenščina in kot narod pre- redili majhne vitrine ter v Sagadin: "Taka preprosto cu so ljudje seveda rekli, da jezik in je kasneje postal naš vladujemo Slovenci. Kot taki njih umestili kopije najdb ni narava tega dela." je to zaradi arheologov." ki so prišli identifikacijski faktor." smo tukaj čuvarji te dedišči- in dodali kratke zapise. Urankar: "Če bi lahko ne in imamo moralno in Tako bi lahko uredili arheo- sami izbirali površino odko- Kje smo trenutno v novejši od drugod. Menda imamo Evropejci etično odgovornost, da jo loško pot po mestu ..." pa, bi lahko zaključili v ča- zgodovini kranjskih arheo- precej podobno gensko za- ohranimo potomcem, kdor- sovnih rokih, ki so bili dolo- loških izkopavanj? Prevladal je snovo ... koli ti že bodo. Zato se arhe- Pravkar govorite še o enem čeni s pogodbo, problem pa Sagadin: "Sam sem s sta- Urankar: "Na podlagi raz- ologi trudimo, da tam, kjer pomembnem vidiku arheo- je, ker so ob začetku del celo ni kranjske enote Zavoda za slovanski jezik lik v DNA zapisu je menda pride do uničenja, poskuša- logije v današnjem času ... mesto razrezali na faze, ki varstvo kulturne dediščine mogoče ugotoviti, da celotna mo dediščino kolikor se da z njeno pomočjo lahko tudi jih je morala potrditi krajev- zadolžen za opravljanje in je kasneje evropska populacija izvira od zaščititi, tudi če ne ostane promoviramo mesto v turi- na skupnost in le teh se nadzora nad izkopavanji. sedmih različnih žensk. Na ničesar v materialnem smis- stičnem smislu? zdaj drži kot pijanec plota, Vključim se, če pride do postal naš gensko zasnovo narodov gle- lu, ostanejo pa vsaj podatki, Sagadin: "Če nas ne vodijo čeprav so tako arheološka večjih zapletov med investi- damo skozi sodobne oči, veda se ve, kaj se je dogajalo tu zgolj hitro komercialni nagi- kot tudi gradbena dela po- torjem in izvajalcem ... Lah- identifikacijski liki genocidi so namreč zelo na tem območju. Ne smemo bi, je to, o čemer sem govo- kazala nove spremenljivke, ko rečem, da imam z izva- moderna pogruntavščina, spet pasti v prazgodovino ril, vsebinska obogatitev zaradi katerih bi bilo potek jalci izkopavanj doslej zelo faktor.” včasih je bilo življenje veliko brez pisnih virov. Mi smo prostora, v katerem živimo. del potrebno spremeniti. To dobre izkušnje in sem pre- bolj pomembno kot danes. zapisovalci te zgodbe in Mislim, da je popolnoma nam onemogoča normalno pričan, da je Kranjska zgo- Zato je prišlo do mešanja hkrati tudi sami njen del." drugačen občutek, če živiš v delo, izgubljamo čas in dovina v dobrih rokah. prebivalstva. Tema je seveda Sagadin: "Tako kot danes bloku zgrajenem pred dve- energijo. Ko mi nekje za- Poleg tega skušam obja- občutljiva in predvsem bolj ne sme priti do izbrisa naro- ma letoma ali pa v neki hiši, ključimo izkopavanja, bi viti svoje "stare grehe", gre kompleksna, kot se zdi na da, etnične manjšine, tako ki ima slavne prednike, ki v morali takoj nadaljevati na za objave iz mojih petintri- prvi pogled." ne smemo dopusti, da pride sebi nosi zgodbe ..." lokaciji poleg. Seveda je po- desetletnih izkopavanj. Ker Sagadin: "No, ženske so do izbrisa tistih, ki so Kranj trebno delo optimizirati, se tiče Kranja, pa skupaj z tako ali tako vedno pripadale ustvarjali. Ne smemo dopu- Kaj vas v programu zaščit- ampak zahteva po delu v Gorenjskim muzejem in zmagovalcem. Zgodovinar stiti izbrisa kulturnega dele- nih arheoloških izkopavanj treh izmenah to vsekakor podjetjem PJP, za katerega Peter Štih je rekel, da so tisti, ža ljudstev, ki so tukaj še čaka v prihodnje? Doslej ni. Nam optimizacija pred- dela Rafko, skušamo pri- ki so ob umiku Langobardov ustvarjala in na neki način ste izkopali Pungert, Vodo- stavlja delo na večji površi- praviti serijo objav, ki bi ob- šli z njimi, postali Langobar- ves čas gradila temelje za pivčevo ulico, raziskan je ni, ko lahko prerazporeja- segle tudi izkopavanja kole- di, tisti, ki pa so ostali, so po- nas. Konkretno - že nekaj del Cankarjeve ulice, kam mo kadre tako, da delo teče gov Draška Josipoviča in stali Slovani." časa se trudimo, da bi poseb- se bo po novem letu selila kontinuirano, brez zastojev, Judite Lux, morda bi s v nost, o kateri je govoril Raf- arheološka ekipa? čeprav pride do npr. poveča- tem sklopu našlo mesto In tega Kranjčana v zadnjih ko, mislim na kontinuiteto Sagadin: "Naj dodam, da nega obsega dokumentira- tudi za objavo moje diserta- arheoloških izkopavanjih bivanja, še posebej v cveto- je pred tem v zadnjih sed- nja ne nekem mestu. Kot cije. Zaenkrat je to šele za- pravzaprav iščete ... čem obdobju Kranja, ki ga mih, osmih letih že bil izko- vodja izkopavanj moram misel, brez resnih finanč- Sagadin: "V bistvu smo ga predstavlja čas preseljevanja pan Maistrov trg, pa Prešer- biti vseskozi tudi prisoten nih temeljev in soglasja že našli, ker imamo zdaj raz- ljudstev in zgodnjega sred- nova, Tomšičeva, Tavčarje- na terenu. Saj lahko delam vseh avtorjev (zlasti Draška iskane vse naše korenine na njega veka, predstavili kot ti- va, Jenkova in Reginčeva uli- dve izmeni na dan, a bom Josipoviča in Judite Lux)." tem mestu. Kranj je ravno sto, česar druga mesta v Slo- ca, ostal je le še centralni del čez dva meseca pregorel. Urankar: "V začetku ja- zato taka posebnost v Slove- veniji nimajo. To nas razli- starega mesta." Koordinator del na občini nuarja bomo predvidoma niji, ker imamo toliko ele- kuje od drugih in to bi mora- Urankar: "V letu 2012 je v Boštjan Zavrl se sicer zelo začeli izkopavati v južnem mentov, toliko etničnih sku- la biti promocija Kranja. Žal načrtu dokončanje Cankar- trudi, a ima bolj ali manj delu Glavnega trga, saj bi pin na enem območju v tako pa smo s predstavitvami ar- jeve ulice in Glavnega trga, zvezane roke." radi čim prej zaključili z de- kratkem obdobju. Imamo heoloških ostalin v Kranju naslednje leto pa bo na vrsti Sagadin: "To je specifični lom trga pred gostinskimi staroselce, Langobarde, Bi- zelo šibki. še Poštna ulica." slovenski problem. Diktatu- lokali, da bi ti pomladi lah- zantince, Franke, Gote, Ala- Uspelo nam je predstavi- Pričakovanja? ra proletariata ima dolgoroč- ko že nemoteno obratovali. mane, Slovane ... Evropo v ti vsaj tri elemente, ki kaže- Sagadin: "Kar sva že ome- ne posledice, vsak misli, da Upam na več razumevanja malem." jo na velik pomen Kranja v njala. Zanima nas, ali gro- se spozna na vse, tudi stro- s strani krajevne skupnosti pozni antiki in z zgodnjem bišče res sega do Mestne kovno delo, kot je naše. Spo- Center." Kaj naj "Kranjci" torej srednjem veku. To je krstil- bomo? V kakšnem zgodo- nica ob farni cerkvi, ki jo je vinskem smislu velja pro- raziskoval Valič, potem je movirati Kranj, kaj je tisto v tu steklarska delavnica na naši preteklosti, na kar gre pristavi Kieselsteina, ki v prihodnosti staviti in to kaže na specialno produk- povedati tudi drugim? cijo, kakršne ni bilo ravno v Urankar: "Zelo pomemb- vsaki vasi in obzidje, ki s na je kontinuiteta poselitve. svojim obstojem kaže na Na območju današnjega velik pomen naselja v sred- Kranja življenje v večjem njem veku. To troje je ne- ali manjšem obsegu obsta- kako predstavljeno in situ, ja neprekinjeno skoraj na licu mesta. So pa tu še 7000 let. Pri tem ne gre le številne druge stvari, reci- za lokalno kulturno dediš- mo v doglednem času bi ve- čino, ampak je Kranj, glede ljalo predstaviti tako imena to, da imamo opraviti z novani Kndelov vrt s fran- velikimi selitvami, z različ- kovsko trdnjavo. nimi ljudstvi, sprva tudi Zanimivo, že županske plemeni, biser svetovne de- insignije so bile zasnovane diščine in kot takega bi ga tako, da kažejo vso etnično po moje tudi morali pred- pestrost prebivalcev Kranja. staviti. Mogoče mesto da- Sam sem sodeloval z obli- nes ob vseh teh avtocestah kovalcem le-teh. V njih so deluje obrobno, v zgodovi- stilizirani elementi različ- Kranjčan izpred tisoč let? Detajl iz groba 7. GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 13

STAVBENIK

Konec novembra je izšla monografija o opusu stavbenika Josipa Slavca. Na pročelju nekdanjega hotela Stara pošta v Kranju, ki ga je gradilo prav Slavčevo podjetje, so postavili tudi doprsni kip. "Josip Slavec je bil vizionar in je znal hoditi za svojimi sanjami," razmišlja avtorica knjige, zdravnica, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec. Gradil je z vizijo

Igor Kavčič terialov nadaljuje podjetni- dom. S postavitvijo kipa na ško tradicijo svojega deda. pročelju Stare pošte v Kra- odjetje Josipa Slav- nju, ki je zaščitena kot spo- ca je zgradilo okoli menik, so se strinjali tudi na Široko, ravno izpeljite osemdeset mostov, Zavodu za varstvo kulturne cesto ... številne ceste, po- dediščine, ki sicer daje so- P stavilo več hotelov, ... ki nam držala bo v svo- glasje za tovrstne posege v številne stanovanjske vile in bode mesto; čvrst most nam mestu." druge objekte. V Kranju, na sezidajte čez prepad, da zopet Doprsni kip je čudovito Bledu, po Gorenjskem, vsej mogel bo do brata brat. Stav- ustvarila akademska kiparka Sloveniji in tudi na Hrva- beniku Josipu Slavcu, mojstru Irena Brunec - Tébi in po be- škem. Leta 1929 je takrat ko- za ceste in mostove. V Ljublja- sedah sogovornice je bilo so- maj osemindvajsetletni stavni 2. 9. 1943, Oton Zupančič. delovanje z njo žlahtno. "Ta- benik zmagal na licitaciji dr- Ti verzi so posvetilo pesnika stu so se orosile oči, ko je vi- žavnih železnic v Ljubljani Otona Župančiča stavbeni- del osnutek kipa v glini, saj in dobil svoje največje naro- ku Josipu Slavcu, s katerim je v njem prepoznal lik svo- čilo med mostovi v Zidanem je bil septembra 1943 sku- jega očeta," se spominja Zu- Mostu. Zgradil je veličasten paj na zdravljenju v Šlaj- panič Slavčeva. Stavbeniko- 151 metrov dolg železniški merjevem domu v Ljublja- vo prepoznavnost v Kranju most s tremi velikimi in do- ni. Zapisana misel je več kot so na najlepši način potrdili kaj plitvimi loki. Most je bil primeren uvod v slikovito številni Kranjčani, ki so pri- izziv zanj in velik dosežek za monografijo o projektih Jo- šli na odkritje kipa. takratno slovensko gradbeno sipa Slavca, ki jo je s sode- Kot je povedala pobudnica stroko. Cesti Preddvor-Jezer- lavci zapisala in uredila dr. celotnega projekta, je osebna sko in Podvin-Lesce, del ce- Zvonka Zupanič Slavec. iniciativa, ki običajno prihaja ste na Vršič; v Kranju Andra- "Na nedavni predstavitvi na s strani sorodnikov, posledi- šičeva hiša, nekdanji hotel Inženirski zbornici Sloveni- ca čustvene naveze, ki je go- Stara pošta, Adamičeva hiša, je, ta je tudi sodelovala pri nilo ohranjanja spomina, arkade Roženvenskega stop- projektu monografije in po- hkrati pa je potreben argu- nišča in Prešernovega gleda- stavitve doprsnega kipa Josi- Foto: Tatjana Splichal mentiran pristop z delom lišča, rovi pod Kranjem, Ga- pu Slavcu, so sogovorniki Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec ob delu svojih knjig predstavljenega, ki osebnost štejski klanec in druge grad- jasno povedali, da je gradbe- postavi na pravo mesto v nje, ki še danes dajejo pečat ništvo med obema vojnama javnosti, saj gre za kulturno turizem Kranj je Slavčeva družbi. ”Mislim, da je mestu Kranju in gorenjski na Slovenskem še vedno ve- in tehniško dediščino. "Slav- hkrati pripravila dve razstavi "V projektu, ki je trajal dve pokrajini, pa hotela Park na lik nepopisan list, zato je ta čevo delo je vredno pozorno- o stavbeniku in podjetniku leti, je sodelovala celotna kip v Kranju Bledu in Jelen v Kranju, ki ju knjiga pravo odkritje in je sti strokovne slovenske jav- ter njegovih delih. V kranj- družina Slavec, od Josipove- ni več in ju je odnesel čas, referenčno delo, ki tudi pre- nosti, hkrati je del lokalnega skih rovih so bile predstav- ga sina Saše, ki je vestno ču- privilegij za zadnjega natanko pred le- ko bogatega slikovnega gra- okolja in ljudi." ljene njegove stavbe v Kra- val slikovno gradivo, njegove tom dni, ter številne povojne diva nagovarja k nadaljnje- Sama je bila pobudnica nju, v Kranjski hiši pa tudi žene Tatjane, ki hrani izjem- mesto. Slavec je gradnje. A vendar mojstrovi- mu raziskovalnemu delu," knjige, hkrati pa se je vse- njegove gradnje drugod po no bogat spomin nanj, vnu- ne Josipa Slavca nam in bo- je povedala Slavčeva. skozi lahko zanesla na po- Sloveniji in na Hrvaškem ter ka Aleša, njegove hčere Kse- namreč dočim rodovom ostajajo Slavčevi imajo namreč v moč Josipovega sina Saše. razlastitvena usoda in nasta- nije, ki je povzela biografijo ohranjene v knjigi z naslo- domači zbirki nad tisoč foto- Biografsko knjigo o Josipu nek jedra Gradisa iz njego- Žontarjevih in jih citirala, in pomemben vom Dosežki slovenskega grafij, saj se je Josip očitno Slavcu sta na dokumentaren vega podjetja. obeh sinov, Marka in Mate- gradbeništva (1918-1941) in dobro zavedal pomena gra- način leta 2001 že napisala ja, ki sta urejala slikovno gra- vseslovensko, a opus stavbenika Josipa Slav- denj, ki jih je vodil, zato je prof. Majda in prof. Jože Čustva in strokovnost divo, ga iskala po arhivih in ca, avtorice Zvonke Zupanič vse to skrbno dokumentiral. Žontar, v novi knjigi pa s ga pripravljala za nadaljnjo Kranj si je izbral Slavec, žene Josipovega vnu- Gre za pomembno vsebino, 400 fotografijami spozna- "Josip Slavec je bil z delov- obdelavo. S svojimi nasveti ka Aleša Slavca, ki danes s ki ne pritiče le družini Sla- mo njegov gradbeni opus. V nim značajem in bogatim pri izbiri avtorjev uvodnih za svoj dom.” proizvodnjo gradbenih ma- vec, ampak širši slovenski sodelovanju z Zavodom za znanjem v gradbeništvu po- besedil v knjigi je sodeloval seben človek: bil je vizionar, mož Aleš," razlaga avtorica ki je znal hoditi za svojimi knjige, ki se za sodelovanje sanjami. Zato sem že na za- zahvaljuje tudi sodelavcem v četku pisanja knjige razmiš- Gorenjskem muzeju, kranj- ljala tudi o postavitvi doprs- ski enoti Zgodovinskega ar- nega kipa, s katerim so se hiva Ljubljana, Zavodu za kasneje identificirali v Inže- varstvo kulturne dediščine ... nirski zbornici Slovenije, saj "Pomembno je, da tudi gre za pomembnega sloven- širši javnosti predstavljamo skega gradbenika. Prav tako ljudi, ki so narodu v prete- so se s postavitvijo kipa na klosti dali čvrste korenine, pročelje nekdanjega hotela mu vlivali samozavesti in Stara pošta strinjali v družini gradili njegovo identiteto. Gorjanc, ki je danes spet Menim, da so v Kranju in na lastnica večjega dela stavbe, Gorenjskem še zamolčane, a ki jo je leta 1929 za njih gra- širše pomembne osebnosti, dil prav Josip Slavec," o ideji zato naj se njihovi sorodniki in postavitvi doprsnega kipa povežejo s kompetentnimi razmišlja Zvonka Zupanič ustanovami in ohranijo like Slavec in dodaja: "Mislim, narodove zgodovine," še doda je kip v Kranju privilegij daja Zvonka Zupanič Slavec. za mesto. Slavec je namreč Znani podjetnik in stavbe- Stavbenik in podjetnik Josip Slavec na začetku svoje profesionalne poti. Stoji na stavbi pomemben vseslovensko, a nik Josip Slavec ima odslej v Tekstilne šole na Tomšičevi ulici v Kranju leta 1926. Kranj si je izbral za svoj Kranju svoje mesto. GORENJSKI GLAS 14 torek, 27. decembra 2011

KONSERVATORKA

Konservatorka-restavratorka Gorenjskega muzeja Marjanca Ambrožič Jeglič je pred nedavnim prejela najvišje stanovsko priznanje, nagrado Mirka Šubica za življenjsko delo. "Nesebična, pozorna do kolegov in vselej pripravljena pomagati ter svoje strokovno znanje in izkušnje posredovati naprej," berem v obrazložitvi, ob obisku v njeni konservatorski delavnici pa jo spoznavam tudi kot dobro dušo vseh številnih predmetov, velikih in majhnih, ki se jih v vsem njihovem sijaju ogledujemo na razstavah Gorenjskega muzeja. Skrbi za počutje in dobro formo muzejskih predmetov Marjanca Ambrožič Jeglič, višja konservatorka-restavratorka

Igor Kavčič za primer stol, ki mu manj- Po osnovni izobrazbi sem bomo drugi za zahtevnejša servacijo vseh drugih muzej- ka noga. Med restavriranjem sicer kemičarka. Pred štiriin- konserviranja zagotovo obr- skih predmetov enaindvajset orej, konserva- mu dodelamo nogo, ki je tridesetimi leti sem se javila nili nanj. let skrbela sama. Potem se je tor pripravlja čimbolj podobna originalu. na razpis Gorenjskega mu- V naslednjih letih smo se prižgala zelena luč za ka- muzejske pred- Ta je pripravljen, da stoji in zeja, kjer so za konservator- tako izobraževali na različ- drovsko okrepitev. Prišel je mete, artefakte, ga lahko razstavljamo v nje- sko delavnico potrebovali nih delavnicah in tečajih, ki France Jelenc, v zadnjih letih umetnine ... za govi funkciji. Če bi ga "zgolj" prav kemijskega tehnika. so jih od ustanovitve leta pa tukaj v delavnici, ki jo Thrambo, medtem ko jih re- konservirali, bi ostal brez Razpis mi je takrat prekrižal 1993 naprej ogromno orga- imamo v prostorih župnišča, stavrator obnavlja oziroma nog in ne bi mogel stati." pot in odločila sem se za nizirali v okviru Društva re- sodelujeva z Zdenko Kra- ponovno spravlja "v življe- službo, ki jo opravljam še da- stavratorjev Slovenije. V mar. Oba sta s svojim znanje"? Medtem ko se restavratorji nes. Imela sem veliko srečo, njem nas je danes približno njem, marljivostjo in inova- "Konserviranje je zaščita že več let lahko šolajo na da me je v uk vzela nestorka 350, ko sem prišla v službo, tivnostjo bistveno pripomo- pred propadanjem z name- ljubljanski Akademiji za li- slovenskega muzejskega pa nas je bilo nekaj več kot gla k večji učinkovitosti kon- nom upočasnitve nadaljnjih kovno umetnost, pa za kon- konservatorstva, ing. Nada sto. Tisti, ki so se izobraževa- servatorske delavnice." procesov propadanja in servatorje ni specialne šole Sedlarjeva iz Narodnega li v tujini, nas seznanijo z predmet v osnovi še vedno ali programa ... muzeja Slovenije v Ljublja- novostmi na področju stro- Kakšna znanja potrebuje ostane tak, kot je, restavrira- "Včasih je bil študij za re- ni. Prav ona nas je konserva- ke, drug drugemu pa naprej človek v vašem poklicu, ko nje pa je naslednja faza, ki stavriranje likovnih umetnin torje kasneje tudi povezala posredujemo tudi praktična gledam po delavnici, imam vključuje neposredne pose- mogoč le kot podiplomski med seboj, da si pomagamo znanja, ki jih z leti pridobiva- občutek, da morate biti ge na poškodovanih in pro- študij slikarjev in kiparjev na drug drugemu in držimo mo z izkušnjami." predvsem ročno spretni, pa padlih predmetih kulturne Akademiji za likovno umet- skupaj. Kot vodja konserva- tudi tehnično znanje pri va- dediščine z namenom njiho- nost, zdaj pa že nekaj gene- torske delavnice narodnega Menda ste v muzejski kon- šem delu ni zanemarljivo ... vega lažjega razumevanja z racij obstaja posebej pro- muzeja je nenehno bedela servatorsko-restavratorski "V mojem poklicu moraš istočasnim upoštevanjem gram dodiplomskega študija nad vsemi konservatorskimi delavnici dolga leta delovali vsekakor biti čimbolj ročen, njihove estetske, zgodovin- restavratorstva. Prav tako so delavnicami. Njena posebna sami, preden ste dobili so- kot se reče. Je pa res, da se z ske in fizične celovitosti, ko na isti akademiji uvedli tudi zasluga je, da je Gorenjski delavce? leti naučiš različnih spretno- se predmet na primer za raz- študij muzejskega konserva- muzej leta 1991 pridobil in "Medtem ko je kolegica sti, od obdelave lesa, šivanja, stavo ali da bi ga bolje razu- torstva. Z razliko od časov, prenovil prostore za konser- Irena Jeras Dimovska zadol- dela s kamnom ali kovino ... meli in razložili, dopolni, ko sem na pot konservator- vatorsko delavnico, tako, kot žena predvsem za restavrira- Kadar so bile za kakšno stvar vendar še vedno tako, da se stva stopila jaz, je danes za jo sedaj imamo. Če je reci- nje slik, kipov in muzejskih potrebne moške roke, sem točno ve, kaj je originalno in pridobivanje strokovne izob- mo nek konservator strokov- predmetov, ki so povezani z "na pomoč" poklicala mu- kaj dopolnjeno. Če vzameva razbo poskrbljeno. njak posebej za tekstil, se likovnimi deli, sem za kon- zejske moške roke, predvsem so mi bili v veliko po- ”V mojem moč naši hišniki." Po kakšnem sistemu posa- poklicu moraš mezne muzejske predmete sprejemate v delo, mar ob- vsekakor biti staja celo neke vrste "ur- genca"? čimbolj ročen, "Lahko bi temu tako rekli. Urgentne stvari vedno dela- kot se reče. Je pa mo prednostno, bodisi predmete, ki jih je potrebno res, da se z leti prednostno zaščititi, ker so v tako slabem stanju, bodisi ti- naučiš različnih ste predmete, ki so namenje- ni za kakšno razstavo ali spretnosti, od predstavitev. Sicer pa, ko pride določen predmet s terena obdelave lesa, ali iz depoja, je potem konservator tisti, ki ga vseskozi šivanja, dela spremlja na njegovi poti po muzeju, od preventivne kon- s kamnom ali servacije na začetku aktivne obdelave v konservatorski kovino ...” delavnici do razstavnega prostora ali pa mesta, ki ga dobi v depoju. Odločim se, ali bom opravila samo pre- ventivno ali pa aktivno kon- servacijo, slednjo, kadar je predmet v tako slabem stanju, da je to nujno. Takrat Marjanca Ambrožič Jeglič med konserviranjem kataloga vzorcev blaga iz nekdanjega Tekstilindusa. / Foto: Matic Zorman predmet ohranim takšnega, GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 15

KONSERVATORKA

kakršen je, bistveno je, da spomnim tistega šopka pla- ljeni na odprtje in ogled. Ve- upočasnim nadaljnje propa- stičnih rož, ki je bil aktua- ste, tudi muzejski predmet danje. len ob odprtju karavanške- se mora dobro počutiti. Zanj Pri našem delu morajo ga predora ... mora biti vselej dobro po- biti vsi postopki in materiali "Ta je v "podmornici", skrbljeno. Ko si na primer reverzibilni, torej raztopni. mislim, da vem, na kateri predmet ogledujemo na raz- Predmeti se starajo, hkrati polici." stavi, ga občudujemo v vsej pa se vedno znova rojevajo njegovi izpovedni vrednosti, novi postopki za njihovo za- Bržkone gre za cel projekt, a preden ta pride na razsta- ščito. Ko nek postopek zako je potrebno posamezne vo, mi vidimo marsikaj, kar stari in ga nadomesti novi, predmete, nekateri imajo je obiskovalcu skrito. Na je treba staro zaščito odstra- tudi trištevilčno težo in so predmetu na primer vidiš niti in predmet zaščititi na njihove dimenzije v me- sledi rok, ki so tolikokrat pri-

nov način. Razvoj v stroki je trih, seliti iz depoja na raz- Foto: Matic Zorman jele ročaj neke posode, lahko zelo hiter." stavo ali z ene lokacije na čutiš toplino, s katero je bila Hladilnik v delavnici je poln ”kemije”, brez katere pri drugo? ta narejena, s sicer skromni- konserviranju muzejskih predmetov ne gre. Kako torej potem svojo pot "To, kako se bo predmet mi sredstvi, a je njen izdelo- nadaljuje nek, naj mu reče- premikal iz ene lokacije na valec vseeno imel voljo in mo, "običajen predmet", ki drugo, je tudi del preventiv- čas, da jo je naredil tako lepo pride v vašo delavnico ... ne konservacije. Ponavadi, ... Pogledaš žensko obleko in "Prva stvar je dokumenti- posebej za večje predmete, vidiš, kolikokrat je bila ta ob- ranje. Potrebno ga je stehta- če je le mogoče, poskrbimo lečena, ker je že močno oble- ti, zmeriti, zrisati, fotografi- tako, da jih premikamo sku- dela, razen tam, kjer je skrb- rati ... Slednje zdaj v času di- paj s podlago oziroma emba- na gospodinja čez imela gitalne fotografije ni več tak lažo, v kateri je shranjen. predpasnik ... V predmetih problem. Podatki se vnesejo Vsako spreminjanje okolja tako začutim dušo in vidim v računalnik, inventarna šte- je lahko za eksponate škod- njih zgodbe." vilka ga spremlja vso njego- ljivo, pri tem mislim na hitre vo muzejsko pot. Nekateri spremembo temperature, Službo kraj odnesete tudi predmeti gredo na razstavo, vlage in podobno ... Recimo domov, mislim na to, koli- spet druge shranimo v depo- glavnik iz kosti, ki so ga letos ko vam je zlezla pod kožo je. Predmete seveda sprem- izkopali arheologi in je star Foto: Matic Zorman in je z vami tudi v sicerš- ljamo tudi naprej, da vidi- več tisoč let hranimo med Nekaj tisoč let star glavnik se najbolje počuti na zemlji ob njem življenju? ”Vsako mo, kako se kot tak obnaša. konservatorsko obdelavo na stalni temperaturi, v kakršni je bil, preden so ga izkopali. "Seveda ti taka služba zle- Če se še vedno kvari, gre zemlji in v hladilniku ..." ze pod kožo, delo iz delavni- spreminjanje znova skozi konservacijski svoji zgodovini že kdaj do- največ opravkov imela s ce vedno hodi skupaj z mo- postopek. Prav tako pa stal- Zakaj? delan in popravljen ali ne ... predmeti, ki nekako sodijo v jimi mislimi. Ko smo doma okolja je lahko no bdimo nad eksponatom, "Tako shranjen ohranja No, njegova diagnoza potem etnološke zbirke. Tu sem v hiši menjali okna in stekla ki gre v depo. Pri tem je seve- enako vlago, kot jo je glavnik odloča, skozi kakšen posto- postala tudi bolj domača in v njih, sem le-te prinesla v za eksponate da dobrodošlo, da tudi kus- imel v zemlji, preden je bil pek bo predmet šel. Pri tem sem mogoče delala z večjim delavnico, češ kdo ve, mogo- tosi posameznih področij odkopan. To vlago zemlje vselej sodelujem s kusto- veseljem ..." če jih bom pa kdaj potrebo- škodljivo, pri spremljajo predmete iz svo- počasi nadomeščamo s ke- som, v katerega tematski re- vala. To so stara stekla, ki tem mislim na jih zbirk in me opomnijo, če mičnim utrjevalcem. Glav- sor sodi predmet. Če ima Se je kdaj zgodilo, da posto- niso ravna in kot kaže bodo je kakšna potreba po vnovič- nik zahteva zelo vlažno oko- Irena zlomljen kos kerami- pek konservacije ni uspel? ravno pravšnja za okna, ki hitre spremembo ni konservaciji. Vedeti mora- lje, kajti ko pride zraven ki- ke, pride k nama z Zdenko, "Naredi se. Takrat pride smo jih dobili s terena, pa te, da je v našem muzeju sik, bi pri sobni temperaturi da ga zalepiva, in obratno, če prav - takrat se zaveš, kaj nimajo stekel ... in bodo na temperature, okrog 60 tisoč različnih mu- lahko nastopile plesni in bi ima predmet kakšne posli- pomeni reverzibilni posto- razstavi Prelepa Gorenjska, zejskih predmetov, pisnih se vanj naselile glivice, izsu- kave, pokličeva Ireno. Vse to pek, ko vse materiale lahko ponos si mi ti." vlage in podobno dokumentov in drugih mu- šitev bi povzročila pokanje. bo lažje, ko bo enkrat zaživel odstraniš in se obrneš na zealij, pa različnih artefaktov Oboje bi bilo za glavnik lah- načrtovani Center za pre- kolege, če je kdo v svoji de- Pred dobrim mesecem ste ... Recimo in arheoloških ostalin. Tako ko pogubno. Zdaj ga vsakih mično kulturno dediščino, lavnici že imel tak prime- prejeli stanovsko nagrado včasih komično rečemo, da je nekaj dni premažem s tem kamor se bosta selila tudi rek. Nekateri muzeji imajo Mirka Šubica za življenjsko glavnik iz kosti, v depojih moč najti vse, od utrjevalcem, in ga postopo- obe konservatorski in restav- namreč tudi specialistične delo na področju konserva- paleolita do satelita. Gorenj- ma pripravljam za razstavo. ratorski delavnici. Ta bo na delavnice za posamezne torstva in restavratorstva. ki so ga letos ski muzej ima več lokacij za Pisatelj Janez Jalen je nekoč Savski cesti 34, v nekdanjem materiale. V zadnjem času Kako gledate nanjo? depoje, od najbolje urejene- dejal, da je treba staro rož'co Intexu, kjer se trenutno še sem se ravno ukvarjala z "Priznanje za življenjsko izkopali ga na Gubčevi 1 - imenovani kupiti s tegelcem. To velja za nahaja muzejska uprava." barvanjem konjske žime, ki delo, je nedvomno veliko Podmornica, Lužah, pa na živo rastlino, še bolj pa za jo potrebuje ena naših ku- priznanje za moje dolgolet- arheologi in je podstrešju Mestne hiše, na predmete kulturne dedišči- Kaj vas je pri vašem delu stosinj za svoje delo, pa sem no delo. Predvsem me ve- Sejmišču, na Savski cesti 34, ne častitljive starosti." najbolj pritegnilo ... Se spo- povprašala kolegico s Ptuja, seli, da so moji stanovski star več tisoč let kjer se trenutno na začasni minjate kakšnega predme- ki je v tej zadevi bolj doma- kolegi opazili delo in trud lokaciji nahaja tudi muzej- O strpnosti in natančnosti, ta, s katerim ste imeli še ča. Te dni jo bom poslala naše delavnice ter napre- hranimo med ska uprava ..." ki zahtevata veliko časa, pri posebej veliko veselja? njej v obdelavo. Seveda pa dek, ki smo ga dosegli v vašem delu ne dvomim ... "Težko bi rekla. Spom- tudi drugi za pomoč prosijo vseh teh letih. Moji predla- konservatorsko Menda ste prav vi tisti, ki "Hitrost je v našem pokli- nim se, ko sem obnavljala mene. Moram reči, da smo gatelji so rekli, da je pravi tako rekoč za vsak predmet cu sicer precej relativna neki stari dežnik, ki je zdaj slovenski konservatorji- čudež, da ena oseba obvla- obdelavo na veste, v katerem depoju in stvar. Če se dobro pripraviš na razstavi v Planšarskem restavratorji, kar se medse- da vse te lokacije muzej- na kateri polici se nahaja ... na delo, potem to dobro ste- muzeju v Stari Fužini. Ko ga bojnega sodelovanja tiče, skih postavitev, razstav, de- zemlji in "To je včasih res. Dolgo če. Res pa je, da je pri našem zdaj vidim na razstavi, sicer pravi vzorčni primer, kako pojev ... Mi konservatorji časa sem že v muzeju in ve- delu potrebno biti predvsem ni videti nič posebnega, ta- je to lahko uspešno." smo sicer ena taka skrita čina predmetov gre skozi zelo temeljit. Na primer - pri krat pa se spomnim, mi je služba muzeja, s tako na- v hladilniku ...” moje roke. Za muzealijo, ki predmetu, kjer to ni vidno bila njegova obnova velik iz- Kaj je trenutno v središču grado pa se na neki način sem jo konservatorsko obde- na oko, je najprej potrebno ziv. Dežnik je bil močno str- vaše pozornosti? odprejo tudi vrata naših delala, še posebej, če je bila ob- raziskati, iz kakšnega mate- gan, obledel in precej zde- "Trenutno s kolegico pred- lavnic. Seveda pa je nagra- delava zahtevna, še kako do- riala je, iz kakšnega kamna, lan. Potrebno je bilo poiska- vsem pripravljava muzejske da tudi odgovornost več bro vem, kam sem jo po- kovine. Ko pri tem tudi naše ti pravo blago, zato smo se predmete, ki bodo šli v stal- zame. Delati dobro in skrb- spravila. V tem času smo po- izkušnje in naš mikroskop povezali s tovarno Zvezda, no zbirko, ki se pripravlja v no kot doslej." skusili že več načinov, kako ni dovolj, predmet pošljemo kjer smo prišli do tako ime- Kieselsteinu. Pravzaprav, od- spremljati lokacije posamez- v Narodni muzej ali na In- novanega "centelina", po- kar so začeli obnavljati grad Je letos že vse "h kraju"? nih predmetov, da jih je v de- štitut Jožef Stefan ali na ka- tem je prišel na vrsto dežni- in smo v muzeju naredili "Vedno imam občutek, da poju čim lažje najti oziroma terikoli institucijo, ki nam kar, ki je v njegovo obnovo koncept razstave Prelepa nekaj ostane za prihodnje da vemo, kje se nahajajo." pri tem lahko pomaga. Po- vložil vse svoje znanje ... Gorenjska, ponos si mi ti, leto. Tudi letos je bilo tako. membno je, da vemo, koliko Skratka bil je cel projekt za pospešeno pripravljamo eks- Kaj "padalskega" je padlo Pred leti, ko sem bil v enem ima določen predmet še en običajen star dežnik. Si- ponate, ki bodo tam na noter, pa je zato kaj rednega od muzejskih depojev, se uporabnega jedra, ali je bil v cer pa sem v vseh teh letih ogled. Že sedaj lepo povab- počakalo." GORENJSKI GLAS 16 torek, 27. decembra 2011

KNJIŽEVNOST

Zbirka Slovenski književniki, ki jo že sedem bogatih let piše in ustvarja slovenistka in literarna poznavalka Marjeta Žebovec, je nedvomno edinstveno tovrstno knjižno delo pri nas. Obstajajo različni knjižni izbori slovenski literatov, predvsem po literarnih smereh oziroma obdobjih, zagotovo pa je posebnost knjiga, v kateri so na zanimiv način predstavljeni vsi slovenski avtorji, razporejeni po datumih rojstva. Vsi, ki dobro pišejo, ne glede na to, koliko so napisali in iz katerega dela Slovenije ali sveta prihajajo. Pravkar sta izšli knjigi tistih, ki so bili rojeni v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Knjiga o tistih, ki jih pišejo

Igor Kavčič zagrabila z obema rokama, saj sem vedno rada brala, sedmih letih sploh dela slovenskih avtor- šest knjig; jev. Pri tem me seveda zani- pravzaprav ma človek, ki piše: njegovo osem, saj ste zasebno, poklicno in umet- V starejše avtorje niško življenje, posebej me predstavili v prvi, ki je izšla pri vsakem zanimata otroš- leta 2005, v letu 2009 je iz- tvo in mladost, ki vsekakor šla še ena dodatna knjiga predstavljata temelj za člove- starejših avtorjev, lani pa ka, njegov pogled na svet in ste obe izdali v drugi, ureje- življenje. Pomembne so tudi ni in dopolnjeni izdaji. Ste fotografije človeka v različ- si na začetku predstavljali, nih življenjskih obdobjih in da bo nastala takšna zbirka situacijah, da si bralec lahko Slovenski književniki? Ja- predstavlja, kakšna je oseba, bolka, v katerega ste zagriz- katere dela prebira, posluša li, namreč kar noče zmanj- ali jih gre gledat v gledališ- kati ... če." "Skoraj vsako leto je kaj, ja. Nikakor pa si maja 2004, Nekateri avtorji iz takih ali ko sva se z direktorjem Zalo- drugačnih razlogov tudi od- žbe Karantanija Davidom klonijo sodelovanje v tej Tasičem začela dogovarjati o knjigi. Kako sami spreje-

projektu, nisem predstavlja- mate to? Vas kdaj preganja Foto: Tina Dokl la, da v Sloveniji toliko ljudi občutek, da je izbor zato, piše leposlovje. Menila sva čeprav ne po vaši krivdi, ne- Avtorica edinstvene knjižne zbirke Slovenski književniki Marjeta Žebovec se namreč za eno samo knji- popoln? go, vendar smo že čez dobre- "Vsekakor je vsak človek veniji pa večinoma ne. To, nega veliko truda in vztrajno- Tudi prve objave so nekateri ga pol leta vedeli, da bodo pri tem svoboden. Če ne želi da je nekdo dobil veliko na- sti, da sem prišla do poda- našli v revijah, drugi so jih vsaj tri, zdaj pa, ko sem spo- tovrstne predstavitve, jo lah- grad, drugi pa ne, nikakor ne tkov o ljudeh - in včasih sliša- začeli s prijatelji sami izda- znavala literate, rojene od ko odkloni. Po drugi strani pomeni, da dela nenagraje- la vesele glasove po telefonu, jati, tretji so ustvarjali izza leta 1930 do 1939, sem se v pa lahko pride tudi do tega, nega avtorja niso dobra." ko so spet slišali nekoga iz meja matične domovine ... polnosti zavedela tega, da da jaz nisem pripravljena ob- domačih krajev." "Slovenci smo tako ali smo Slovenci zelo ustvarja- javiti predstavitve osebnosti, Pri knjigah, ki sta izšli letos tako po vsem svetu - taki, "To so len narod in da nam prav če ne dovoli objave slik ..." v novembru, ste opravili V obeh knjigah so tako av- kakršni smo: ustvarjalni in umetniška ustvarjalnost - ne tudi precej terenskega dela, torji, ki so se že v šolskih le- iznajdljivi." kakovostni le literarna, tudi likovna in Vem, da ne gre za primer- saj je veliko avtorjev, roje- tih in izobrazbeno usmerili glasbena - pomaga živeti in janje posameznih avtorjev nih v letih 1930-1939, še ži- v literaturo in so danes šir- Se strinjate z piscem Mar- avtorji, znani v nas vedno znova poživlja." med seboj, pa vendarle vih, starih sedemdeset in še uveljavljeni pisci, kot av- kom Hudnikom, da ljudje drug ob drugem se lahko več let. Se je od prvih knjig torji, ki so se pisanja učili čedalje manj berejo doma- svojem okolju, v Od kod spodbuda za zbir- najdeta dva z zelo različni- narava dela spremenila? ob mentorjih, ali so pisati če avtorje? So vaše knjige ko, je prišla, kot bi rekli od mi literarnimi dosežki, ob "Terenskega dela je bilo ve- začeli šele v tretjem živ- na neki način spodbuda za celotni Sloveniji zunaj, ali ste tudi sami za- Prešernovem nagrajencu liko od knjige, v kateri so ljenjskem obdobju ... vse, da bi pisali ali pa več čutili, da v raznih izborih recimo avtor, ki je napisal predstavljeni avtorji, rojeni "In oboji so vredni vsega brali naše avtorje? pa večinoma ne. slovenskih literarnih ustvar- zgolj pesniško zbirko ali od leta 1900 do 1919 naprej, spoštovanja. Nekateri se za- "Vsekakor je to ena izmed jalcev manjkajo avtorji iz kakšno knjigo? saj je večina imela potomce radi življenjskih razmer niso mojih velikih želja, saj sem To, da je nekdo naše okolice, ki sicer niso "Ja, tudi to se dogaja. Veli- ali druge sorodnike, tudi za mogli šolati, to, kar so hoteli prepričana, da bi bilo marsi- širše slovensko prepoznav- ko avtorjev, ki so predstavlje- nekatere starejše avtorje so izpovedati, pa jih je pripelja- kaj laže premagljivo, če bi dobil veliko ni in ne prejemajo nagrad, ni v knjigah, je začelo ustvar- bili sorodniki dosegljivi in lo do tega, da so se začeli uči- brali več domačega leposlov- a ravno tako pišejo dobro. jati v zrelih letih in nekako sem jih obiskala ter dobila fo- ti nekaj, s čimer do takrat v ja. Vsakdo lahko najde kaj nagrad, drugi pa Ste tudi sami želeli izvedeti ob upokojitvi ali malo tografije in podatke o njiho- življenju niso imeli veliko zase, kaj, kar mu bo poma- več ...? pozneje so izdali prvo knji- vem zasebnem življenju in stika." galo prepoznati to, kar se do- ne, nikakor ne "Pobuda je prišla od direk- go. Nekateri so nosili v sebi odnosu sorodnikov do litera- gaja v njem - in laže bo našel torja Založbe Karantanija. toliko tega, kar so hoteli po- ta, na primer. Res sem pa Skupna značilnost avtorjev rešitev." pomeni, da dela Potem ko je videl, kako sem vedati, da so v desetih ali pet- prevozila že celo Slovenijo in iz vaših najnovejših knjig napisala življenjepis pisate- najstih letih izdali veliko del veliko večino zamejstva, le na je, da so drugo svetovno Mar že zbirate podatke, na- nenagrajenega lja Janeza Jalna, me je vpra- v knjigah, drugi - zlasti če druge celine ne grem, tam si vojno doživljali kot otroci in slove, telefonske številke ti- šal, ali bi na podoben način gre za pesnike - le eno zbir- pomagam z elektronsko poš- jih je zaznamovala na raz- stih literarnih ustvarjalcev, avtorja niso predstavila tudi druge slo- ko. To so kljub tem dejstvom to, telefonom, včasih stike lične načine ... ki so se rodili med vojno? venske leposlovne ustvarjal- kakovostni avtorji, znani v navežem tudi s klasično poš- "Drži, o tem sem veliko "Vsekakor. Že nastaja sez- dobra." ce. Njegovo ponudbo sem svojem okolju, v celotni Slo- to. Velikokrat je bilo potreb- napisala v predgovorih." nam." GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 17

OBLIKOVANJE STEKLA

Marjan Česen iz Velesovega svojo domišljijo v oblikovanju stekla sicer sprošča celo leto, a prav december je čas, ko steklenih izdelkov za darila, aranžmaje in dekoracije izdela največ. Prazniki ujeti v steklu

Jasna Paladin Ker se v trgovinah stvari, ki sem jih želel, ni dalo dobiti, eprav je od zunaj sem se oblikovanja stekla videti kot povsem preprosto lotil sam. Kupil običajna garaža v sem steklarsko peč, se udele- domači hiši, so žil kratkega tečaja, prebral delovni in raz- nekaj knjig ter se začel učiti, Č stavni prostori poskušati in ustvarjati," se Marjana Česna iz Velesove- svojih steklarskih začetkov ga v občini Cerklje prava ga- pred sedmimi leti spominja lerija v malem. Kot prostora Marjan Česen, ki ima obli- sicer zavzemajo velika elek- kovanje stekla danes registri- trična steklarska peč, pult z rano kot dodatno dejavnost. različnim orodjem in pripo- Priznava, da so prva leta močki, škatle stekla in praški spremljali kupi popokane za barvanje steklenih izdel- steklovine, izdelki, ki se za- kov, a preostale stene se skri- radi učenja, preizkušanja vajo za regali, polnimi živo- prave temperature v peči in barvnih steklenih umetnin - ostalih tehnik pač niso po- različnih skled in skledic ne- srečili. Čeprav se še vedno pravilnih oblik, stenskih slik, zgodi, da že skoraj končani ur, križev in obeskov ter dru- izdelki popokajo, je tega vse gega nakita, iz stropa visijo manj - izkušnje pač delajo "Ker se v stekleni lestenci, police pa svoje, samozavestno prizna-

polnijo tudi adventni venčki va, medtem ko odpre peč z Foto: Matic Zorman s steklenimi dodatki in raz- ravno pečenimi izdelki. Ži- trgovinah stvari, Marjan Česen v svoji delavnici, ki je hkrati tudi razstavni atelje. Regale in stene namreč polnijo lično novoletno okrasje. vopisane steklene slike z živobarvni stekleni izdelki, od najrazličnejših skled, stenskih slik in ur, križev, obeskov ... ki sem jih želel, Zadnje tedne steklarska motivi sadja in rož, ki jih v peč obratuje praktično cele zadnjem obdobju najraje iz- ni dalo dobiti, dneve, povpraševanje po ste- deluje, so uspele, čeprav jih nim rezilom in posamezne se prah stali skupaj s ste- "Tukaj, v delavnici, preži- klenih umetninah je v teh čaka še nekaj obdelave. Od koščke - denimo za snežinko klom in ga obarva. Če bi vim prav vsako popoldne, sem se prazničnih dneh namreč nekdaj v vse svoje izdelke ali križ, naloži enega na dru- prah na steklo posul že pri večkrat ustvarjam do večera, večje kot po navadi. Obliko- najraje vpleta naravo, tako je gega v obliko, ki jo želi. Tako prvi fazi, se prah ne bi lepo tudi v noč ali pa celo vse do oblikovanja vanje stekla, ki ga danes bilo tudi pri letošnji kolekciji pripravljeni izdelki romajo v razporedil in izdelek ne bi jutra, če mi kdaj kakšna označuje za svojo veliko adventnih venčkov, ki so bili peč, ki je na dnu enakomer- bil tako lep," razloži triinpet- stvar ne uspeva ali pa mi stekla preprosto strast, je umetnost, s katero poleg steklenih dodatkov no posuta s prahom; ta pre- desetletnik. Pri tem ustvar- uspeva še posebej dobro, kar se je Marjan Česen prvič sre- polni najrazličnejših storžev, prečuje, da bi se stopljeno janju na tak način zlaga več mi da dodatne energije. lotil sam. Kupil čal iz gole potrebe. Že vrsto plodov in drugih sestavin, ki steklo oprijelo površine, ter plasti stekla eno na drugo ali Možnosti v oblikovanju ste- let je zaposlen v tehnični jih sam nabira v naravi. segreje na 960 stopinj Cel- pa dodaja le posamezne koš- kla so neomejene in mene to sem steklarsko službi zavoda Protokolarne Medtem ko spretno pri- zija. "Pri tej vročini se steklo čke in oksid ter na tak način izredno sprošča," še pove in storitve Republike Slovenije pravlja vse potrebno za izde- stopi skupaj, pomembno pa dobiva prav posebne efekte. doda, da v zadnjem času vse peč, se udeležil na Brdu pri Kranju in aranž- lavo preprostih steklenih je, da se pol dneva segreva Različne sklede, po katerih več razstavlja - v Kamniku, maji ter smisel za oblikova- snežink - okraskov za novo- in nato pol dneva ohlaja, saj je najbolj znan, oblikuje na Kranju, Preddvoru, domačih kratkega tečaja, nje mu nista bila tuja. "A letno jelko, opiše postopek, peči ne smemo odpreti prej podoben način, le da krivine Cerkljah in drugod ter da ga vedno znova smo pri tem ki se sliši preprosto, a dela je kot pri temperaturi 80 sto- oblikuje ročno. Prav vsak iz- pri tem spodbujajo tudi od- prebral nekaj uporabljali iste stvari, čeprav zelo veliko, prav tako do zad- pinj, saj steklo zaradi preve- delek na koncu zahteva še zivi obiskovalcev, kot deni- so bile stranke vedno bolj za- njega ne veš, kaj boš pobral like temperaturne spre- nekaj ročne obdelave, saj je mo tale zapis v knjigi vtisov knjig in se začel htevne, nenehno je bilo tre- iz peči, razlaga. Steklene membe popoka. Ko so izdel- ostre robove potrebno skrb- na eni od nedavnih razstav: ba dodajati kaj novega, po- plošče, ki so osnova vseh ki tako staljeni in ohlajeni, no zbrusiti. Med dve plasti "Lepota v steklo je ujeta, z učiti, poskušati sebnega. Začel sem razmiš- njegovih izdelkov, na poljub- jih posujem z oksidnim pra- stekla dodaja tudi čipke ali njo domišljija se spretno ljati, kako bi jim lahko ustre- ne dimenzije razreže s po- hom želene barve in nato pa druge dekorativne pred- prepleta, da čudi se duša in in ustvarjati ..." gel in kaj bi se dalo narediti. sebnim nožem z diamant- ponovim postopek v peči, da mete. oko, zelo lepo, zelo lepo."

Steklo obarva tako, da izdelke, ki so enkrat že bili v peči, Kako bo ustvarjanje uspelo, ne ve, vse dokler ne odpre peči, Marjan Česen je v tem mesecu ustvaril največ božičnih in posuje z oksidnim prahom in znova segreje na 960 stopinj, saj občutljivo steklo zaradi temperaturnih sprememb rado novoletnih dekoracij, a med izdelki je tudi tale steklen da se vse skupaj stali. Steklena snežinka bo dobila modro popoka. A tudi tokrat so izdelki takšni, kot morajo biti. pladenj večplastnih rib, ki bo romal na steno enega od barvo. / Foto: Matic Zorman / Foto: Matic Zorman obdarovancev. / Foto: Matic Zorman GORENJSKI GLAS 18 torek, 27. decembra 2011

IMENOSLOVJE

Razvojna agencija Zgornje Gorenjske že tri leta popisuje stara hišna imena po gorenjskih občinah, s čimer ohranjajo tako jezikovno kot etnološko in zgodovinsko dediščino. Popisali in s tem ohranili so že skoraj 2300 hišnih imen v starem narečnem govoru. Največ jih je Pri Kovaču

Jasna Paladin

rojekt popisa starih hišnih imen se je na Gorenjskem najprej začel izvajati v PKrajevni skupnosti Dovje-Mojstrana, kjer so ak- cijo izvedli v okviru krajevne skupnosti in tamkajšnjega turističnega društva. Nato se je zbiranju in označevanju domačij v občini Jesenice posvetil Klemen Klinar, takrat še študent geografije, ki pa je kmalu zatem, že kot predstavnik Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, pro- jektno idejo predstavil še drugim občinam Zgornje Gorenjske, ki jih je zadeva zanimala, in v letu 2008 je pet občin - Bled, Gorje, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica - oddalo prijavo na razpis Lokalne akcijske skupine Gorenjska košarica, ki

na regionalnem nivoju raz- Foto: Gorazd Kavčič deljuje evropska sredstva Pobudnik in vodja projekta zbiranja starih hišnih imen na Gorenjskem je Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. programa Leader. "Izvedba tega projekta s še zdaj prepoznavnim imenom klo, Preddvor, Radovljica in požel precej zanimanja, Klinar, so se popisa hišnih daljeval na območju kar dva- Kako se pri vas reče? se je za- Šenčur). Projekt je bil vnovič predstavi njegov vodja Kle- imen lotili s tremi različnimi najstih občin, pa naj bi obsež- čela konec leta 2009 in kon- odobren, trenutno potekajo men Klinar iz Razvojne poudarki oz. vidiki. Jezikov- nemu seznamu dodali še naj- čala poleti 2010. Izvajalec administrativne formalnosti, agencije Zgornje Gorenjske; nim, s katerim želijo ohrani- manj 1500 hišnih imen. Rezultat popisa vseh projektov je Razvojna ki morajo biti izvedene pred na podlagi zbranih podatkov ti narečja in lokalne govore, Analiza do sedaj zbranih agencija Zgornje Gorenjske. vsebinskim zagonom. Neka- nam je posredoval številna zato imena tudi zbirajo in imen je pokazala, da so med ni le obsežen Konec leta 2009 se je na isti tere občine očitno v projek- zanimiva spoznanja. zapisujejo v obliki, ki jo da- starimi hišnimi imeni naj- razpis uspešno prijavilo že tih nastopajo večkrat. Razlog nes izgovarjajo domačini; et- pogostejša tista, ki imajo seznam z šest občin (Bled, Bohinj, za to je dejstvo, da je pri zbi- Jezikovna, etnološka in nološkim, pri čemer jih za- svoj izvor v osebnih imenih, Gorje, Kranjska Gora, Pred- ranju potrebnega veliko te- zgodovimska dediščina nima uporaba hišnih imen poklicih ali statusnih položa- zanimivimi dvor in Žirovnica), aktivnosti renskega dela, zaradi česar v med sovaščani in ohranjanje jih gospodarja. "Najpogo- so bile popolnoma zaključe- enem letu ne obdelamo cele Projekt, katerega glavni tovrstne dediščine v vsakda- stejše hišno ime na Gorenj- ugotovitvami, ne pred kratkim. Med izved- občine, temveč le eno ali dve cilj je ohraniti in oživiti ta del njem govoru, ter zgodovin- skem je Pri Kovaču (dejav- bo tega projekta pa se je za krajevni skupnosti. Tako nesnovne kulturne dedišči- skim vidikom hišnih imen, nost kovaštva), sledi hišno pač pa tudi lične kandidaturo na naslednji smo do zdaj z akcijami po- ne, ki se zaradi opuščanja in ki v sebi nosijo podatke o ime Pri Toncu (iz imena An- razpis zaradi precejšnje od- polnoma pokrili le občino sprememb nekdanjega po- kraju, domačiji in njenem ton, Tone), zelo pogosta pa in ročno mevnosti projekta odločilo Žirovnica, a bomo po priča- deželskega načina življenja lastniku. so še Pri Mežnarju (skrbeli združiti kar dvanajst občin kovanjih z že odobrenim vse bolj izgublja, zajema po- Do sedaj so jih zbrali že ne- so za cerkev, bili so mežnar- izdelane glinene Gorenjske (Bled, Bohinj, projektom vsa hišna imena pis samo starih hišnih imen, kaj manj kot 2300, in to v 63 ji), Pri Španu (status vaškega Cerklje na Gorenjskem, zbrali tudi v občinah Gorje, torej tistih, ki imajo svoj iz- naseljih v sedmih različnih župana), Pri Kajžarju (do- tablice, ki jih Gorje, Jesenice, Jezersko, Bled in Preddvor," nam je vor v obdobjih pred 2. svetov- občinah. Do konca prihod- mačija je imela status kajže), Kranj, Kranjska Gora, Na- projekt, ki je med Gorenjci no vojno. Kot nam pojasni njega leta, ko se bo popis na- Pri Šuštarju (dejavnost čev- prejmejo lastniki ljarstva), Pri Jurču (iz imena Jure, Jurij). Zanimivo je, da domačij s se kljub enaki osnovi hišne- ga imena v različnih koncih starimi hišnimi pojavljajo različice hišnih imen, ki so posledica različ- imeni. Ta so na nih lokalnih govorov, npr. hišno ime Pri Šuštarju ima v tablicah Zgornji bohinjski dolini in Gornjesavski dolini obliko napisana v Pri Šoštarju. Osnovna zna- čilnost hišnih imen je njiho- narečnem va stalnost, saj na domačiji praviloma ostajajo kljub me- zapisu, na njih njavi priimka ali lastništva. Strokovna literatura si ni je odtisnjen tudi V okviru projekta je bilo do sedaj zbranih že skoraj 2300 Rezultati projekta Kako se pri vas reče? so po posameznih enotna pri tem, ali so bila starih hišnih imen, nanje pa opozarjajo tudi ročno izdelane krajevnih skupnostih zbrani tudi v seriji knjižic. prej hišna imena ali priimki, občinski grb. glinene tablice z narečnim zapisom imena. / Foto: Gorazd Kavčič / Foto: Gorazd Kavčič a so najbrž nastajala sočasno GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 19

IMENOSLOVJE

iz potrebe po dodatnem lo- pa ne poteka samo na tere- čevanju ljudi, ko osebna nu. Da bi bil seznam hišnih "Starejši imena niso več zadostovala. imen čim bolj popoln in ve- Izvora hišnega imena v veli- rodostojen, jih zbirajo na več domačini še ko primerih ne moremo raz- različnih načinov. "Za zgo- ložiti, saj ga ne poznajo niti dovinsko podlago služijo za- poznajo hišna domači. Pri tako veliki količi- pisi hišnih imen v župnij- ni zbranih hišnih imen pa se skih knjigah in katastrih imena, tudi kljub temu da dobro razloči- habsburške monarhije, kjer ti značilne motivacijske so hišna imena zapisana kot tista, ki jih v vzorce za nastanek imen," podatek o domačiji ali lastni- razloži Klemen Klinar, ki je ku. Hišna imena so nato vasi ni več, in na podlagi zbranih podatkov zbrana s pomočjo starejših izdelal naslednjo klasifikaci- domačinov, s katerimi pre- imena v jo hišnih imen. gledamo imena v določe- nem naselju. V zbiranje sosednjih vaseh. predvsem z namenom oza- Imena po lastniku, veščanja o pomenu in bogas- Zaradi tega se lokaciji, poklicu ... tvu hišnih imen vključimo pri zbiranju Ta vsebuje hišna imena, tudi osnovnošolce, ki v okvi- Tablico z domačim imenom ima tudi Čopova domačija v Žirovnici. / Foto: Gorazd Kavčič izhajajoča iz osebnih imen ru krožkov popišejo hišna vedno obrnemo (npr. Pri Matijovcu - iz ime- imena in zberejo zanimive na Matija, Pri Klemencu - iz zgodbe o hišnih imenih. na najstarejše, imena Klemen, Pri Tomaž- Končni seznami hišnih ku - iz imena Tomaž, Pri Ba- imen se nato oblikujejo na ki poleg vantu - iz imena Valentin), srečanjih z domačini, kamor hišna imena iz priimkov povabimo vse domačine in z poznavanja (npr. Pri Pretnarju - iz priim- njimi pregledamo vsa zbra- ka Pretnar, Pri Vavčarju - iz na hišna imena," pove Kli- imen tudi priimka Lavtižar, Pri Biscu - nar in doda, da si na ta način iz priimka Vidic, Pri Šokljču želijo prebuditi lokalno za- govorijo najbolj - iz priimka Soklič), hišna vest o tovrstni dediščini, saj imena iz lokacije domačije domačini le na tak način 'po domače'. (npr. Pri Grabnarju - lokacije projekte, kakršen je ta, vza- domačije pri potoku, Pri Ho- mejo za svoje. "Poznavanje Najmlajši po tunarju - domačija v delu hišnih imen se precej razli- vasi Krnica, imenovanem kuje, glavna dejavnika sta navadi poznajo Hotunje, Pri Hribarju - loka- starost domačinov in veli- cija domačije na hribu), hiš- kost oziroma 'kmečkost' na- le še hišna na imena iz geografskih imen selij. Starejši domačini še (npr. Pri Bohincu - iz imena zelo dobro poznajo hišna imena sosedov Bohinj, od koder se je prise- imena, tudi tista, ki jih v vasi S tablicami je danes na Gorenjskem označenih okoli 1400 domačij oz. približno tretjina lil gospodar, Pri Amerikanu ni več, in imena v sosednjih tistih, za katere so znana stara hišna imena. / Foto: Gorazd Kavčič ali bližnje - domačijo je zgradil povrat- vaseh. Zaradi tega se pri zbi- nik iz ZDA, Pri Zljanu - iz ranju hišnih imen vedno okolice doma." imena Zilja, iz Ziljske doline obrnemo na najstarejše, ki je bil priseljeni gospodar), poleg poznavanja imen tudi hišna imena iz poklica (npr. govorijo najbolj 'po domače'. Pri Žnidarju - iz poklica kro- Najmlajši po navadi poznajo jača, Pri Pintarju - iz poklica le še hišna imena sosedov ali sodarja), iz statusa (npr. Pri bližnje okolice doma. Zna- Španu - iz statusa vaškega čilno je tudi, da so hišna župana, Pri Kajžarju - iz sta- imena med domačini bolje tusa domačije) in iz značil- ohranjena v manjših nase- nosti gospodarja (npr. Pri Gu- ljih in tistih naseljih, kjer je harju - gospodar je bil gluh, kmetijstvo še živo. V urbani- Pri Puhlnu - gospodar je ve- ziranih naseljih in naseljih, liko kadil pipo in "puhal" kjer je velik delež novogra- dim), hišna imena iz statusa denj, se hišna imena zelo iz- ali funkcije stavbe (npr. Pri gubljajo." Pažbarju - domačija je bila nekoč pažba, torej sušilnica Glinene tablice nosi že za lan ali sadje, Farovž - do-

skoraj 1400 domačij Foto: Gorazd Kavčič mačija je bila ali je še žup- Žirovnica je doslej prva občina na Gorenjskem, ki so jo s popisom že uspeli pokriti v celoti. nišče) ter hišna imena iz po- Rezultat popisa starih hiš- imenovanj rastlin ali živali nih imen pa ni le obsežen (npr. Pri Medvedu - iz živali seznam z zanimivimi ugoto- tudi občinski grb. Na takšen s tem projektom pridobili Omenjeni projekt zbiranja medved, Pri Tefkarju - iz vitvami, pač pa tudi lične in način je danes na Gorenj- veliko izkušenj, jih je nedav- starih hišnih imen sicer ni hruške, sorte tepka). ročno izdelane glinene tabli- skem označenih okoli 1400 no k sodelovanju povabila edini v Sloveniji, a Klemen Pri zbiranju imen sodelu- ce, ki jih prejmejo lastniki domačij oz. približno tretjina Slovenska prosvetna zveza Klinar priznava, da je večina jejo tako strokovnjaki kot do- domačij s hišnimi imeni. tistih, ki ima znana tudi stara iz Celovca. Skupaj jim je, drugih precej strokovno ne- mačini. Klemen Klinar je k Razvojna agencija Zgornje hišna imena. Poleg tablic v tudi v sodelovanju s Krščan- enotnih ter da so se na Go- sodelovanju namreč povabil Gorenjske jim pošlje dopis, s agenciji za vsako krajevno sko kulturno zvezo v Celov- renjskem tega lotili strokovno dr. Jožico Škofic z Inštituta katerim jih pozovejo k podaji skupnost izdajo tudi knjižico cu in Gornjesavskim muze- dorečeno in enotno za celotno za slovenski jezik Frana Ra- soglasja za namestitev table s z vsemi zbranimi imeni, ki jem Jesenice, v okviru čez- vključeno območje, kar popi- movša ZRC SAZU, ki po- hišnim imenom na njihovo so razvrščena v tabelo, ki vse- mejnega sodelovanja Slove- su daje strokovno vrednost. maga pri zapisovanju hišnih hišo. Tisti, ki soglasje podajo, buje sedanjo hišno številko, nije in Avstrije, uspelo pri- Prav zato si želijo, da bi jim imen. Pri obeleževanju hiš- dobijo brezplačno tablo s hiš- staro hišno številko, zapis v dobiti sredstva EU za pro- stroka nekoč tudi na formalni nih imen sodelujejo s Slo- nim imenom, ki jo agencija starih župnijskih knjigah in jekt Kulturni portal ledin- ravni izkazala določeno pri- venskim rodoslovnim druš- tudi brezplačno dostavi in Franciscejskem katastru iz skih in hišnih imen, v okvi- znanje za opravljeno delo. tvom, kjer zbrana hišna ime- namesti. V skladu s prizade- leta 1827, hišno ime z nareč- ru katerega je predvideno Slovencem na avstrijskem na vključijo v njihov spletni vanjem po ohranjanju nareč- nim zapisom ter poknjiženo tudi popisovanje ledinskih Koroškem je tam popisana Leksikon priimkov, kjer se nega govora so imena na ta- hišno ime. imen na območju najmanj hišna in ledinska imena uspe- zbirajo priimki in hišna ime- blicah napisana v narečnem Ker so si na Razvojni treh gorenjskih občin v Ka- lo vpisati celo na Unescov se- na celotne Slovenije. Popis zapisu, na njih je odtisnjen agenciji Zgornje Gorenjske ravankah. znam svetovne dediščine. GORENJSKI GLAS 20 torek, 27. decembra 2011

PODEŽELJE

Sta Sloveniji dve - podeželska in mestna, ruralna in urbana? Kateri pripadate, ste meščan(ka) ali podeželan(ka)? Ali veste, da je bil na gradu Jable pri Mengšu 7. decembra "iniciiran" slovenski podeželski parlament? Je to znamenje, da se samozavest slovenskega podeželja znova krepi? Podeželje - rajski vrt ali iluzija raja?

Miha Naglič

o, resnici na ljubo: kar se je zgodilo na gradu Jable, še ni Nbil "pravi" parlament, bila je "iniciacija", ne- kakšno uvajanje. Dogajalo se je v dveh delih, dopoldan- skem in popoldanskem. Do- poldansko zasedanje je suve- reno vodila dr. Marija Mar- keš, Gorenjka, ki na Ministr- stvu za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano vodi sektor za podeželje, sicer pa se že vse svoje poklicno življenje posveča razvoju podeželja, s posebno pozornostjo tudi do varovanja narave. Zbrane so najprej pozdravili minister Dejan Židan, poslanec Franc O usodi slovenskega podeželja so na gradu Jable besedovali izbrani podeželani (z leve): Emil Erjavec, Mihaela Logar, Ivan Bogovič in aktivist Goran Šo- Oman, Miha Naglič (voditelj pogovora), Franc Zagožen, Janja Kokolj Prošek in Goran Šoster. / Foto: Gorazd Kavčič ster. Sledili so referati: dr. Matija Kovačič je predstavil vlogo podeželja v samostojni EU; gorenjska kmetica Miha- nost. Morda to res lahko po- centralistične ali komuni- cija preživi tudi drugače. Sloveniji, angleški profesor ela Logar, ki se je zavzemala stane, ko zadeva posamezni- stične vlade ter postale od Moderna družba teži k moč- Mnogi in strastni ljubitelj podeželja predvsem za boljši položaj ka. Jaz pa govorim o kolek- prav te vlade tudi odvisne, nejšim ritmom, ki jih deter- Michael Dower pa evropska kmečkih žena in deklet; kra- tivnem ponosu vasi, skupno- čakajoč na njene ukrepe, na- minira umetna svetloba, vi- podeželani podeželska gibanja; sledila je jinska arhitekta Janja Kokolj sti, pokrajine, etnične skupi- mesto da bi same vzele vaje- deo signali in elektronske bogata razprava številnih Prošek, prva dama celostne- ne. Če so ljudje ponosni na ti v svoje roke. Spet druge so povezave v realnem času. Sa- imajo pred očmi "deležnikov". Deležnikov, ne ga razvoja podeželja; Goran svoj kraj, svojo tradicijo, jese soočale z izgubo svojih teliti in internet omogočajo, delegatov. Delegati ali po- Šoster, predsednik DRSP. zik, obrti, običaje, jedi in pi- 'korenin', saj so se zaradi da sleherni trenutek zazna- le še "iluzijo slanci so izvoljeni, tako kot v jače ter vero, obstaja večja prisilnega preseljevanja pre- vamo ves svet. Svet se je skr- novem državnem zboru, Podeželski parlamenti verjetnost, da si bodo priza- bivalstva znašle v krajih, ki čil in postal manjši kot prej; raja"; ta se jim značilni so za predstavniško devali za ohranitev skupne- zanje niso bili nosilci kolek- postal je predmet skupne demokracijo. Podeželski par- Ob prihodu na zborovanje ga dobrega. Evropa - ter po- tivnega spomina ..." odgovornosti vseh. Poplava prikaže, ko lamenti pa sodijo v participa- v lepo obnovljenem gradu sebej evropsko podeželje - je V knjigi so v nadaljevanju informacij vsakodnevno ma- tivno demokracijo; to pome- Jable je vsak dobil sveženj še vedno prostor neznanske prikazane izkušnje podežel- nipulira z zavestjo moderne pridejo v ni, da se zasedanja lahko promocijskega gradiva in v raznolikosti in bogastva kra- skih parlamentov na Šved- družbe. Na vsem lepem se udeležijo vsi, ki se čutijo k njem knjižico z naslovom jev ter kultur, poln posebnih skem, v Estoniji, na Fin- zdi, da je umetni svet, ki ga megamarket, v stvari poklicani, čeprav vanjo Podeželski parlamenti in in zavednih lokalnih skup- skem, Nizozemskem, Slova- producirajo množični medi- niso izvoljeni; so pa povablje- podnaslovom Približevanje nosti. A ta raznolikost, ta škem, v tistih državah, kjer ji, človekovo primarno oko- katerem najdejo ni. Iniciativni zbor sta sklica- participativni demokraciji. 'krajevnost', je v 20. stoletju so v teh rečeh prišli najdlje. lje. Sodobne tehnologije vsa- la MKGP in Društvo za raz- Predgovor je napisal že ome- prejela številne udarce s stra- Za nas pa je še posebej dra- kodnevno ponujajo potroš- dobrote s celega voj slovenskega podeželja njeni Michael Dower, tudi ni dveh svetovnih vojn, vzpo- gocen prispevek Gorana Šo- nikom nove proizvode in (DRSP). sicer ena najbolj markantnih na totalitarnih ali centralizi- sterja, ki sledi Dowerjeve- storitve. Neskončne možno- planeta. Popoldanski del zborova- figur tega dne. "Kot navdu- ranih režimov, prisilnega ali mu. Naslov: Perspektive ci- sti izbire potiskajo ljudi v do- nja je bil ubran na temo Slo- šenec nad razvojem podeže- spontanega preseljevanja vilne družbe v razvoju evrop- meno virtualne resničnosti. Kupujejo jih, vensko podeželje po 20 letih lja potujem po evropskem prebivalstva in naposled skega podeželja. Tudi to so Slabo informiranemu držav- samostojnosti. Po ministro- podeželju že petindvajset let. vzpona globalne kulture, ki doletele velike spremembe. ljanu se zdi, da sta del virtu- zapadli so v vem pozdravu je zbrane na- V tem času sem pobližje jo hranijo množični mediji "Življenjski ritem se je z glo- alne resničnosti tudi hrana govoril dr. Danilo Türk, pred- spoznal prebivalce podeželja in vedno močnejša svetovna balizacijo povsem spreme- in vsi naravni viri. Široka iz- potrošništvo. sednik republike. Sledil je in njihove predstavnike v trgovina. Pod pritiskom teh nil. Poprej je določala dnevni bira hrane, v ponudbi veli- pogovor z osebnostmi, ki so vseh sedemindvajsetih drža- globalnih silnic so mnoge ritem ljudi dinamika narav- kih, gosto naseljenih mest, Kako jih dejavno in prepoznavno so- vah Evropske unije, pa tudi v podeželske skupnosti utrpe- ne svetlobe in izmenjevanje ne omogoča več časovnega oblikovale ta čas: gorenjski tistih, ki jih vstop v Unijo še le boleče zmanjšanje števila dneva in noči. Spremembe ali krajevnega razlikovanja nagovoriti, da bi kmet in slovenski politik čaka. Če bi moral izbrati eno delovnih mest, storitev, go- letnih časov so zaznamovale med živili. Potrošnik lahko Ivan Oman; profesor dr. besedo, s katero bi označil spodarske moči, prebivalstva obnašanje ljudi in njihove vsak trenutek izbere katero- te dobrote spet Franc Zagožen, strateg slo- temelj učinkovitega delova- (s selitvijo mladih) in posle- prehranske navade v vseh ci- koli vrsto hrane iz vseh delov venskega kmečkega gibanja; nja na področju razvoja po- dično tudi zmanjšanje ko- vilizacijah, vse do današnje. sveta. Hrana je zaradi proce- pridelovali prof. dr. Emil Erjavec, pred- deželja, bi se odločil za tole - lektivne zavesti in ponosa. Vsa zgodovina je bila podre- sa industrializacije kmetij- stavnik slovenskega kmetij- PONOS. Na ponos včasih Nekatere skupnosti so se jena naravnim ritmom. Zdi stva in konkurence med naj- sami? stva v pogajanjih za pristop k gledamo kot na grešno last- predale otopelosti zaradi se, da lahko sodobna civiliza- rodovitnejšimi območji sve- GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 21

PODEŽELJE

ta, relativno poceni. Trg skr- Med kmeti in drugimi pode- bi, da so cene hrane kar se želani prihaja pogosto do "Če bi moral da nizke, to pa pomembno konfliktnih situacij, zlasti ob vpliva na ekonomski in soci- priselitvi novih prišlekov; ti izbrati eno alni položaj določenega dela ponavadi trajajo, dokler se družbe - tistega, ki hrano staro - in novoselci ne uglasi- besedo, s katero proizvaja. Ekonomsko jo. Ob se nam zastavi tudi vzdržna ostaja le industrij- vprašanje, kaj sploh je pode- bi označil temelj ska pridelava hrane. Mali želje, kje se neha ruralno in kmetje in samooskrbne začne urbano. Akademik dr. učinkovitega kmetije se borijo za preživet- Zdravko Mlinar, starosta slo- je. Sleherno sezono je število venskih sociologov in ute- delovanja na tistih, ki vztrajajo, manjše. meljitelj sodobne prostorske Biti kmet v 21. stoletju je vse sociologije pri nas, pojasni, področju razvoja prej kot privilegij." da nekdanja razvidna in os- In kaj lahko v dani situaci- tra ločnica med obema vse podeželja, bi se ji storijo podeželski parla- bolj izginja, da gre vse manj menti? "Podeželski parla- za mejo in vse bolj za pre- odločil za menti ne zastopajo nobene hodnost med obema; med politične stranke. So oblika podeželjem in mestom ni tole - PONOS. družbenega boja brez izrazi- več meje, med njima nastaja tih protagonistov. Mali "kontinuum", neprekinjena Na ponos včasih kmetje, intelektualci, prebi- povezanost. Podeželje kot zlata doba na sliki Lucasa Cranacha, 1530 valci podeželskih območij, Običajno merilo za ločeva- gledamo kot na delavci in podjetniki, mladi, nje med ruralnimi in urba- odrasli in ostareli, vsi ti so nimi območji je gostota pre- motivov s kmečko tematiko grešno lastnost. zastopani v podeželskih par- bivalstva. Na spletni strani zelo malo, kar je gotovo lamentih. Posamične vloge Statističnega urada RS naj- odraz dejstva, da se število Morda to res in interesi so prepleteni, po- demo Projekt statistike raz- kmetij zmanjšuje, verjetno gledi različnih socialnih sku- voja podeželja. In v njem dva pa kaže tudi, da je malo mla- lahko postane, pin pa so pogosto konfliktni. koncepta (OECD in Euro- dih, ki v kmetijstvu vidijo V največ primerih so pode- stat). Po konceptu OECD so svojo prihodnost. Risbe dalje ko zadeva želski parlamenti dogodki, podeželske občine tiste, ki projicirajo želje otrok po ki trajajo nekaj dni. Na njih imajo manj kot 150 prebival- možnostih za športno udej- posameznika. se zberejo zainteresirani po- cev na kvadratni kilometer. stvovanje, kar je razmeroma samezniki in predstavniki Ta koncept nadalje ločuje nova potreba v podeželskem Jaz pa govorim različnih interesnih skupin pretežno ruralne, zmerno prostoru. Kmečki otroci niso ter ugledni politiki. V pode- ruralne in pretežno urbane imeli časa in morda tudi ne o kolektivnem želskih parlamentih se odra- regije. Pretežno ruralne so potrebe za to. Druga taka ža narava organizacij, ki so tiste, v katerih več kot 50 od- skupina motivov so možno- ponosu vasi, dale pobudo za njihov nasta- stotkov prebivalstva posa- sti za gastronomsko ponud- nek. V njih se zbirajo ljudje mezne regije živi v podežel- bo, ki je zanimiva za otroke skupnosti, iz podeželja ne glede na ver- skih občinah, zmerno rural- (slaščičarne, picerije). V sko, politično ali razredno ne so tiste, v katerih je ta de- obeh primerih gre za značil- pokrajine, pripadnost. Zahteve podežel- lež 15-50 odstotkov, pretežno ne interese današnjih otrok. skih parlamentov presegajo urbane pa tiste, kjer v rural- Tretja skupina motivov se etnične ozke interese kmečkih sindi- nih občinah živi manj kot 15 nanaša na storitveno infra- katov in različnih regional- odstotkov prebivalstva. Pre- strukturo (banka, pošta, tr- skupine." nih, nacionalnih in evrop- težno ruralne regije v Slove- govina, zdravstveni dom, go- skih kmečkih združenj. Vsi niji so pomurska, podravska, stišče, bencinski servis, (M. Dower) akterji, združeni v podežel- koroška, savinjska, spodnje- knjižnica ipd). Tu gre verjet- skih parlamentih si prizade- posavska, notranjsko-kraška, no za odraz želja odraslih, ki vajo za doseganje skupnih goriška, jugovzhodna Slove- jih pač otroci zaznavajo iz interesov podeželskih obmo- nija, zmerno ruralne pa za- razgovorov in iz utripa vsak- čij. Bolj kot razredno pozicio- savska, gorenjska, obalno- danjega življenja. Kot odraz niranje je prisotno zastopa- kraška, osrednjeslovenska ... vzorov iz širšega okolja pa nje teritorialnih interesov, ki To je ena od predstav, ki lahko razumemo motive, ki Tako si podeželje predstavljajo otroci nižjih razredov se odzivajo na izzive global- jih ima o sodobnem podeže- kažejo moderno urbano ure- osnovne šole Škocjan na Dolenjskem; v njihovih glavah je ne družbe. Podeželske mre- lju brezosebna statistika. ditev domačega naselja v pri- očitno že več mestnih kot vaških ikon. že, pobudniki podeželskih Povsem drugačna in bolj sli- hodnosti. Očitno so pri mla- parlamentov, predstavljajo kovita pa je tista, ki jo imajo di generaciji vtisi in vzori iz pomemben del novih druž- podeželski otroci. V svojem urbanega okolja, ki jih ob- življenja, v katerem odrašča- riti, da bi te dobrote spet pri- benih gibanj, ki postajajo na- referatu jo je prikazal dr. Ma- časno doživljajo sami ali vsr- jo. Mislim da je treba v pro- delovali sami, čeprav le za posled domena tako podežel- tija Kovačič. Pred leti so v kavajo preko medijev, zelo gramih razvoja podeželja svojo samooskrbo in ne za skih kakor urbanih sredin." osnovni šoli Škocjan na Do- močni. Ali to pomeni, da tem vsebinam nameniti več trg? Pa da bi bolj skrbeli za lenjskem v okviru izdelave svojega naravnega, grajene- prostora," je prepričan prof. okoljsko čistost in estetsko Kaj je sploh še programa celostnega razvoja ga in socialnega podeželske- Kovačič. In s tem se lahko podobo podeželja? Da bi podeželje? izvedli tudi delavnico z ga okolja ne cenijo več, da so samo strinjamo. slednje spet spominjalo na osnovnošolci nižjih razre- mentalno že močno urbani- Včasih je bilo podeželje rajski vrt in ne na urbanistič- Iz Šosterjevega pisanja je dov. Prosili so jih, naj nariše- zirani?" prispodoba raja, To velja že no in arhitekturno sračje očitno, da mu gre za celoto jo, kako si predstavljajo svoj od rajskega vrsta na začetku gnezdo - kar dostikrat je ... odnosov na podeželju, za ti- kraj takrat, ko bodo odrasli. Podeželje - rajski vrt ali sveta, v katerem sta pred iz- Zdi se, da se samozavest slo- sto, kar poznamo tudi pod Vsebina delavnice ni bila sračje gnezdo? virnim grehom živela Adam venskega podeželja kljub oznako "celostni razvoj po- vnaprej napovedana, zato in Eva. Po izgonu iz raja pa vsemu ponovno krepi. Da je deželja". Slovenski podežel- lahko trdimo, da so risbe V našem odnosu do pode- se nam godi tako, kot se. Go- tako, je pokazal tudi na gra- ski parlament, ki se je po- spontan izraz doživljanja, želja bi se moralo marsikaj ran Šoster mi je v pogovoru du Jable iniciirani SPP. skusno sestal na Gradu Ja- želja in interesov teh otrok. spremeniti, tudi pri podeže- pred zborovanjem duhovito Spodbudno je, da se ob po- ble, je po mojem občutku za- Prof. Kovačič nam je pokazal lanih. Pri starejših bo težko, pripomnil, da imajo danes budah od zgoraj krepijo tudi enkrat zajel predvsem vse ti- nekaj najbolj značilnih risb. pri mlajših bo morda šlo. mnogi podeželani pred očmi tiste od spodaj. Leta 2015 bo ste, ki se v Sloveniji ukvarja- Samo ena je bila "čisto" ru- "Zdi se, da bi bilo zelo po- le še "iluzijo raja"; ta se jim že 500 let od velikega sloven- jo s kmetijstvom. Na podeže- ralna, kaže sodobno urejeno membno pri vzgoji mladih prikaže, ko pridejo v mega- skega kmečkega punta. Ta- lju pa poleg kmetov živijo še kmetijo, v vseh drugih so generacij na podeželju moč- market, v katerem najdejo krat so kmetje gradove poži- drugi podeželani. (Mednje številni urbani motivi. Kaj neje poudarjati kvalitete, po- dobrote s celega planeta. Ku- gali, danes podeželani na se prištevam tudi sam, pode- lahko razberemo iz teh risb? sebnosti in prednosti pode- pujejo jih, zapadli so v po- njih zborujemo. Razlika je želski kulturnik in publicist.) "Najprej pade v oči, da je bilo želskega okolja in načina trošništvo. Kako jih nagovo- več kot očitna ... GORENJSKI GLAS 22 torek, 27. decembra 2011

V SPOMIN

Na dan reformacije 2011 je umrl Niko Kavčič, škofjeloški rojak, prvak slovenskega bančništva v 2. polovici 20. stoletja. Njegova je bila tudi ideja, da se pošlje zgodovinarja Pavla Blaznika v münchenske arhive, raziskat zgodovino loškega gospostva freisinških škofov ... Vplivni mož iz ozadja

Miha Naglič ji. To početje je bilo glavni nas je že takoj prve dni po- vzrok (v njegovi pisarni naj- tegnilo v vrtinec narodnoos- Sloveniji je ve- deni oziroma podtaknjeni vobodilnega boja ter nas liko Kavčičev. tajni vojaški dokumenti so končno moralo privesti v ak- Med njimi je kar bili le povod) za aretacijo Ja- tivne partizanske vrste, ko- nekaj takih, ki so neza Janše, 31. maja 1988. der smo šele mnogi doživ- si po svojem Razvoj dogodkov od tistega ljali težka zapostavljanja in ustvarjalnemV prispevku k dne naprej je dobro znan, omalovaževanja, bodisi s slovenski stvari zaslužili sa- kakor tudi vloga, ki sta jo v strani vodstva, kakor parti- mostojni članek v Enciklope- tem prelomnem dogajanju zanov samih ... Tukaj pou- diji Slovenije. Med temi lah- odigrala imenovana. Ne pre- darjam, da smo vsi bratje ko izpostavimo dva, ki sta s tiravamo, če rečemo, da je skupaj temeljito prehodili svojim delom sodelovala v bil Niko Kavčič tisti, ki je sokolsko telovadnico, kar je nekaterih usodnih odločit- "lansiral" Janšo in Bavčarja v dovolj velik porok našega vah za razvoj slovenskega slovensko politično orbito ... svežega duha in trdnosti ... naroda v 20. stoletju. To sta Ime Nika je bilo v sloven- Kolikor mi je znano, sta te- politik Stane (1919-76) in ski javnosti dolgo manj zna- meljni načeli Partije brezpo- bančnik Niko (1915-2011). no od imena Staneta Kavči- gojna morala in volja do Bila sta prijatelja in najožja ča. Temu je botrovalo dvoje: dela! Ostale lastnosti partij- sodelavca. V letih 1967-72, Nikov značaj in dejavnost. ca, ki pridejo v poštev, pa so ko je bil Stane Kavčič pred- Njegov značaj je bil tak, da po mojem mnenju le nujna sednik Izvršnega sveta SRS ga ni gnal v ospredje in na vi- posledica omenjenih ... Ne (danes bi rekli predsednik soke politične položaje, ki bi bi bil iskren, če ne bi pri- vlade), Niko Kavčič pa gene- jih sicer zlahka zasedel. Nje- znal, da mi bo že samo mis- ralni direktor Kreditne ban- gova dejavnost, ki se je ve- liti, kaj šele ravnati v duhu ke in hranilnice Ljubljana čino let odvijala v obveščeval- leninizma in stalinizma de- (1969-72, predhodnice dani in bančni službi, pa je že lalo še velike preglavice." In našnje NLB), je šlo za po- po svoji naravi bistveno bolj mu jih je res in je zato trpel skus, da bi Slovenija, ki je si- diskretna od politične. To, tudi posledice, zlasti v letih cer že imela svojo republiko kakšen nek človek bo, je najpo 1972, v konfliktih z v jugoslovanski federaciji, prej neizbrisno zapisano v "orto" partijci pa ves čas. Mladi bančni uslužbenec Niko Kavčič, 1937 povečala svojo samostojnost, podedovanih genih, nato pa liberalizirala gospodarsko in se oblikuje v družinskem in demokratizirala politično družbenem okolju, v kate- življenje. Poskus je bil zatrt, rem odrašča. Življenjska Rojstvo Droge glavna akterja pa upokojena zgodba Nika Kavčiča se zače- oziroma "umaknjena" iz jav- nja v Škofji Loki, kjer se je "Izvedel sem, da je v zaporu nekdanji hotelir in medvojni župan na Bledu nega življenja v zasebnost rodil 7. decembra 1915. Franc Paar - Nemec, ki je pred vojno živel na Jesenicah. V zaporu naj bi se pod policijskim nadzorom. Rodil se je obrtniški dru- pohvalil, da ima recept za izdelavo začimb in še posebej umetnega popra. Skoraj šest let se nista videla, žini. Oče Ivan (Migutov) je Izposloval sem njegov izpust (nekateri tovariši iz takratnega časa mi še Zna biti, da je ponovno sta se srečala spo- bil kleparski in ključavničar- mladi 1978 in navezala nov ski mojster, mati Helena danes rahlo očitajo, da sem jim ga ukradel iz aresta) in ga nagovoril, da Niko Kavčič ciklus ustvarjalnega sodelo- (Mišn'čarjeva) je podedovala izdela načrt za tovrstno proizvodnjo. Prostore smo rezervirali v zapuščenem vanja. Zadnjič sta se družila gostilno. Imela sta enajst objektu nad Portorožem. Paar se je za projekt navdušil. Ko si je ogledal edini Slovenec, 1. marca 1987 v Škofji Loki otrok, preživelo jih je osem, in obravnavala takrat nadvse šest bratov in dve sestri. prostore, je svetoval, da bi na zapuščenem zemljiškem kompleksu postavili ki ima priznani aktualno 57. številko Nove Otrok nista vzgajala le v tra- še moderno vrtnarijo in tako pridelali povrtnine - surovino za začimbe. revije. Že istega meseca (27. dicionalnem katoliškem Poslali smo ga v Nemčijo in Avstrijo, da nam je prinesel prospekte in status dvojnega marca) je Stane Kavčič umrl, duhu, temveč tudi v duhu potrebne načrte za mlinske strojne naprave ter vsa potrebna naročila, še Niko pa je vzel nase skrb za svobodomiselnosti in na- posebej za osnovno poprovo surovino. Dela za tovarnico začimb in prvoborca - njegovo duhovno dediščino. rodne zavednosti, ki ga je te- Šlo je za Stanetov dnevnik, daj gojilo predvsem telovad- vrtnarijo so stekla. Paar je z Bleda pripeljal priznanega vrtnarja Čopa, ki je v v letih ki je bil več kot to. Bil je ne- no društvo Sokol. V njem si povezavi z vrtnarijo prevzel tudi novo cvetlično ureditev Portoroža. Na kakšna oporoka, Niko pa je skupaj z brati tudi Niko vrtnariji je zrasel moderen montažni ogrevan rastlinjak, v tistih časih prvi v 1941 in 1991! njen izvršitelj. Iskal je ured- utrdil telo in duha, s sokoli nika, ki bi knjigo tudi izdal. je prvič v življenju odšel na Sloveniji. Pošiljko potrebnih surovin za izdelavo umetnega popra smo Ima namreč Odločil se je za Igorja Bav- daljšo pot v "zlato Prago". dobili iz Belgijskega Konga. Kmalu so kamionske pošiljke poprovega čarja in Janeza Janšo. Knjiga Odločitev petih bratov Kav- nadomestka zadovoljevale kupce po Jugoslaviji." / Iz knjige Pot v o partizansko je izšla konec marca 1988, čičev, da se že leta 1941 pri- samosvojitev, 2001, str. 215-216./ njen izid pa je pomenil dvo- družijo narodnoosvobodil- spomenico 1941 je: po eni strani posredova- nemu boju, izhaja iz njiho- nje socialdemokratskih po- vega značaja in predvojne in znak gledov Staneta (in Nika, s ka- vzgoje. Ko je bil med vojno Ko je 1937 končal Državno kot dvajset let: 1937-42, 1944- tedaj ustanovljene Komunal- terim jih je temeljito predi- sprejet v KPS, je Niko v pis- trgovsko akademijo v Ljublja- 45 in 1955-72. Prva je bila v ne banke Ljubljana. V letih veteranov 1991. skutiral) Kavčiča politično mu sekretarju Maksu Kr- ni in se oktobra istega leta za- pravkar imenovanem ljub- 1960-63 je bil generalni di- prebujeni in demokratične- melju 15. decembra 1942 poslil v Kreditnem zavodu za ljanskem zavodu, druga pa v rektor republiške centrale Tega mu je mu izročilu odprti javnosti, med drugim zapisal: "Na trgovino in industrijo (ne- Denarnem zavodu Slovenije Narodne banke Jugoslavije v po drugi pa javno promocijo drugi strani želim poudariti kdanji ljubljanski podružnici v Črnomlju, od septembra Ljubljani, 1963-65 pa gene- izročil urednikov, ki sta knjigo na visoko narodno zavest, mrž- družbe Creditanstalt), je na- 1944 do konca aprila 1945. ralni direktor Splošne gospo- večernih okroglih mizah njo in preziranje do kleče- stopil pot bančnika. V banč- Dne 4. marca 1955 je bil ime- darske banke SRS. Ker je na Janez Janša. predstavljala po vsej Sloveni- plazenja in hinavščine, kar nih službah je preživel več novan za prvega direktorja tem položaju zavrnil defici- GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 23

V SPOMIN

tarni projekt financiranja je za glave. Ko je bilo vojne EKK Velenje (tedanjo različi- konec, je bil Niko poslan na Na vodilnih co TEŠ 6), je bil umaknjen obveščevalno misijo v Trst, na položaj namestnika gene- kjer je "spremljal" delovanje položajih v ralnega direktorja Jugobanke Angležev in Američanov v Beogradu. Ko je njegov "za- med Slovenci in Italijani. bankah se je ščitnik" Boris Kraigher po- Decembra 1945 pa je bil pre- stal predsednik zvezne vlade, meščen v Centralo OZNE v zavzemal za se je lahko vrnil v Ljubljano Ljubljani. Tu so mu ponudi- in 1967 postal predsednik li novo in izjemno zahtevno troje: za Združenja bank Slovenije. mesto "vodje ekonomskega Vrhunec njegove kariere pa oddelka s poudarkom na zu- osamosvajanje je bil dosežen v letih 1969- nanji trgovini". Kaj to pome- 72, ko je bil generalni direk- ni? Šlo je za tajni paradržav- slovenskega tor Kreditne banke in hranil- ni kontrabant velikih razsež- nice Ljubljana, poznejše nosti, dogajal se je ob takrat bančništva od Ljubljanske banke, ki je po- še nedorečeni zahodni meji. stala pojem slovenskega Del izkupička od tega donos- beograjskega, bančništva v Jugoslaviji in nega posla (reeksport ciga- širše. Na vseh teh vodilnih ret, proizvodnja in prodaja Ločana Niko Kavčič (levo) in Svetko Kobal z otrokoma v ljubljanskem parku Tivoli, za združevanje položajih v bankah se je zav- umetnega popra ...) je odde- 27. aprila 1948 zemal predvsem za troje: za lek vlagal v nova podjetja z razdrobljenih osamosvajanje slovenskega ambicioznim poslovnim bančništva od beograjskega, programom. Žal le malošte- slovenskih bank za združevanje razdrobljenih vilni med današnjimi Slo- slovenskih bank v eno in venci vedo, da so z "udbov- v eno in močno močno povezavo, kar je hkra- skim" denarjem in pod vod- ti pomenilo postavljanje fi- stvom sposobnih posamez- povezavo, kar je nančnih temeljev za sloven- nikov, ki jih je Kavčič posta- sko osamosvojitev. vil na vodilne položaje, na- hkrati pomenilo V njegovo bančniško kari- stale in se razvijale družbe, ero, ki ga je vodila od nižjega ki so slovenskemu gospo- postavljanje bančnega uslužbenca do pr- darstvu še danes v ponos vega moža slovenskega (kolikor jih niso v zadnjih le- finančnih bančništva, je posegla 2. sv. tih zavozili pohlepni ali ne- vojna. Tako je v letih 1941-44 sposobni lastniki in mene- temeljev za in 1945-55 postal tudi obveš- džerji, med katerimi se je, čevalec in organizator tajnih žal, znašel tudi Kavčičev ne- slovensko gospodarskih dejavnosti. Že kdanji favorit Bavčar): Auto- leta 1941 se je odločil za upor commerce, Droga, LTH, osamosvojitev. in se pridružil OF slovenske- Splošna plovba, Tehnounion ga naroda. Ko je bil še ljub- ... Tudi avtomobilsko delav- Stane Kersnik Jelovčan (levo) in Niko Kavčič, voditelja VOS na Gorenjskem, Davča, ljanski bančni uslužbenec, nico v Novem mestu, iz kate- januarja 1945 je deloval v ilegali, jeseni re sta se razvila veliki Revoz 1942 pa je odšel v zasneženo in slovensko podjetje Adria Polhograjsko hribovje in se Mobil, sta v mestu ob Krki pridružil štirim bratom pr- zasnovala dva Nika iz sloven- voborcem, ki so se že borili v ske "udbe", Kavčič in Šilih. Škofjeloškem pogorju. Nje- Udba torej ni služila le likvi- gova prva naloga je bila po- daciji vojnih in političnih na- stavitev ilegalnih partizan- sprotnikov, bila je tudi tisto, skih tehnik; prvo so z Edom čemur Američani rečejo "in- Bregarjem Donom in Milo- telligence service", inteli- šem Ziherlom postavili v gentno služenje (denarja), Poljanski dolini, drugo spo- učinkoviti servis državnim mladi 1943 na Kokrškem. Iz in takratnim slovenskim go- teh tehnik se je razširjala spodarskim interesom. uporniška beseda, bile so V Kavčičevi življenjski partizanski organi obvešča- zgodbi beremo tudi, kako je nja. Drug tip obveščanja pa v Škofji Loki nastal LTH. ga je čakal, ko ga je dr. Vito Bilo je leta 1953, ko je bilo Kraigher zadolžil za vodjo treba spričo ureditve razmer Niko z ženo in hčerkama pod Storžičem, 1952 varnostno obveščevalne na zahodni meji tajno gospo- službe (VOS) na Gorenj- darsko dejavnost UDV uki- skem. To je bilo po tragediji, niti. Kot zadnja si je Kavčič ki jo je gorenjsko partizan- pri Borisu Kraigherju izgo- stvo v začetku avgusta 1943 voril še dva projekta: ustano- doživelo na Žirovskem vrhu vitev slovenske pomorske in je bila posledica delovanja družbe (zdaj Splošna plovba, gestapovske obveščevalne d. o. o., Portorož) in - kot lo- mreže v partizanskih vrstah. kalpatriot - ustanovitev nove Slednjo je z Bleda usmerjal in ambiciozne firme v rojst- enigmatični kapetan Hel- nem mestu. "Kot Škofjelo- mut Rosumek in je bila po- čan sem si že ob številnih zneje spoznana za najbolj drugih revitalizacijskih de- pretkano v celi Jugoslaviji. javnostih prizadeval, da bi iz To epizodo je v Ukani ro- zgodovinskega škofjeloškega mansiral pisatelj Tone Sveti- gradu izselili kaznjence in ga na, Rosumeka je upodobil izbrisali iz seznama kazen- kot majorja Wolfa. skih poboljševalnih zavodov. Biti "obveščen", tako v Tedanjo delavnico za elek- dnevno političnem kot v var- trične motorje naj bi spre- nostnem smislu, je bilo v menili v tovarno hladilnih vojnem času ključnega ozi- naprav, ki Škofji Loki pravza- roma glavnega pomena - šlo prav pripada glede na pred- Niko Kavčič na Triglavu, 1955 GORENJSKI GLAS 24 torek, 27. decembra 2011

V SPOMIN

Orožarske afere Nad Slovenijo kot da se v 20. stoletju poleg vseh osvoboditeljskih ambicij vleče še prekletstvo z orožarskimi aferami, ki so se tragično zajedale v slovenske politične razmere. Naj spomnim: začel jih je Rudolf Maister novembra 1918 z napadom na skladišče v Meljski kasarni, kar je bilo pogoj, da je lahko uspešno premagal nemško mestno politično oblast v Mariboru. Druga, bolj nevarna, se je pripetila Kidriču leta 1944, sledi ji poseg Teritori- alne obrambe leta 1970. Medtem je Maček desetletja v največji konspiraciji za neke izredne razmere v Kočevskem Rogu zbiral in zbral orožje za več kot 10.000 moderno oboroženih pehotnih vojakov. O tem sedanja oblast molči in noče z jasno besedo na dan; javnost raje slepi z oddajo orožja jugoslovanski vojski, in sicer orožja, ki je bilo registrirano po rajonskih odsekih Teritorialne obrambe. Celo Katoliški akciji med vojno ni bilo prizaneseno. Kociper nam v svoji knjigi ve povedati, da je jeseni 1944 gestapo po župnijah in samostanih v Ljubljani odkril skladišča različnega orožja. Načelnik domobranskega štaba Peterlin in mnogi drugi domobranci so zaradi tega morali v Dachau. Mačku bi sicer lahko očitali njegove dogo- vore in pogosta srečanja z generali v Sloveniji - srbskimi in drugimi. Toda niti eden od njih ni nikoli prestopil zapornic Gotenice (KOS je tudi o tem sestavljal svoja poročila.) Nova afera z orožjem v osamosvojitvenem času pa Direktor Niko Kavčič ob slovesu od sodelavcev v Splošni gospodarski banki SRS, 4. junija 1965 se je odvijala pred našimi očmi in že leta obremenjuje politično ozračje Slovenije." / Iz knjige Pot v osamosvojitev, 2001, str. 220-221./

vojno tradicijo ... V sebi in sekretar okrajnega komiteja čil sistematično delo v za- skupaj s pokojnim Ivanom ZKS Kranj, ugotavlja, "da kladnici loških arhivalij - v Okornom, predvojnim načr- hoče skupina ljudi izven münchenskih arhivih." Niku tovalcem proizvodnje hladil- okraja voditi politiko znotraj Kavčiču pa je v izvod že izšle nih naprav v tovarni Schnei- okraja, kot je to primer s Kav- knjige lastnoročno napisal: der v Škofji Loki, ter direktor- čiči v Škofji Loki ... Stvari do "Spoštovanemu Niku Kavči- jem kaznilniške delavnice dna nismo prišli, vendar ču v zahvalo za pomoč, ki mi Ladom Logarjem sem snoval mislim, da bi bilo treba tudi je omogočila delo v tovarno s potrebno strojno to vprašanje razčistiti." Boris münchenskih arhivih / Pav- opremo z najmanj petsto za- Kraigher pa na isti seji pri- le Blaznik / Ljubljana, v juli- Kdo je omogočil poslenimi delavci. Večje šte- pomni, "da bi glede vmeša- ju 1973." Kakšna je torej res- vilo nekdanjih kaznjencev se vanja Kavčičev v škofjeloške nica? Niko Kavčič pojasnjuje: Blazniku, da je je pridružilo izkušenim stro- razmere ne delal iz tega kake "Najprej je bila ideja, šele za kovnjakom nove tovarne." posebne afere, kajti odkar se njo je prišla finančna rešitev lahko šel v Tako so na predvojnih teme- Kavčiči vmešavajo, so v Škof- ... Ideja, ki ste jo pripisali Ko- ljih (Schneider) in iz podjetja ji Loki dejansko marsikaj na- balu, se je skuhala v moji gla- München Motor, v katerem so kaznjen- pravili". Od poznejših pose- vi. Leta 1950 sem obiskoval ci izdelovali električne mo- gov Nika Kavčiča v loške za- Goethejev institut na Bavar- raziskovat torje, razvili moderno tovar- deve je potrebno omeniti skem v Ebersbergu. Tam Niko Kavčič, gost Glasove preje, v Galeriji Krvina v Gorenji no hladilnih naprav LTH. vsaj še dejstvo, da je v letu sem prišel v stik s profesor- vasi, ob njegovi 90-letnici, 29. 11. 2005 / Foto: Tina Dokl freisinške arhive Tudi ta tovarna, ki je bila Loki 1970 zagotovil denar, potre- jem dr. Adolfom Eichenseer- dolgo v ponos, je v zadnjih le- ben za razvoj kmečkega tu- jem. Povabil sem ga na izlet - Kobal ali tih v težavah, vendar ne po rizma (kreditiranje okrog v Freisinški muzej. Že votiv- opravil vse nujne organiza- v dobro slovenskemu narodu zaslugi Nika Kavčiča. 100 turističnih postelj na obna slika v hodniku muzeja cijske postopke. Seveda pa je in še posebej za pomemben Kavčič? Kavčič: Niko Kavčič je tudi sicer močju Starega vrha, v nase- me je stisnila pri srcu. Pri na- po vrnitvi s študijskega biva- prispevek pri vzpostavljanju ustvarjalno posegal v loške ljih Zapreval, Četena Ravan daljnjem ogledu mi je rasla nja na Bavarskem profesor temeljnih razmerij v bančniš- "Najprej je bila zadeve, zlasti v 50. letih, če- in Luša). In ne nazadnje: po- domišljija; saj smo se takrat svoje sodelovanje z občino tvu ter gospodarske in fi- prav je sicer živel in delal v sredoval je za pomoč obrtni škofjeloški domačini veliko poglobil, da bi izpeljal svoj in nančne moči Republike Slo- ideja. Zame je Ljubljani. V letih 1952-55 je zbornici pri obnovi Kašče, v angažirali na revitalizaciji naš zgodovinski projekt. venije". Hkrati zna biti, da je bil član tedanjega občinske- kateri odtlej deluje tudi izpo- Loke ... Prav v tem času me Zame je bila takrat bolj po- Niko Kavčič edini Slovenec, bila takrat bolj ga ljudskega odbora (ObLO), stava NLB. Niko Kavčič tudi je prizadela vest, da se je Sa- membna ideja in njena izpe- ki ima priznani status dvoj- slej ko prej je podpiral priza- v zadnjih letih rad prihajal v vinjskih Alpah smrtno po- ljava, kakor sama finančna nega prvoborca - v letih 1941 pomembna ideja devanja, ki so jih vodili nje- svojo hišo na Studencu in se nesrečil sin profesorja Blaz- rešitev. Pozneje so počastitve in 1991! Ima namreč parti- govi tedanji najožji sodelavci sprehodil po rodnem mestu. nika. Po vsem tem sem za- pripadale drugim, sprejema- zansko spomenico 1941 in in njena v mestu, med njimi brata Še vedno ni povsem "raz- snoval načrt, da profesorju li so jih z odprtimi rokami znak veteranov 1991. Tega Pavle in France (Veljko, di- čiščeno" vprašanje, kdo je omogočim znanstveno delo ..." (Gorenjski glas, 29. 10. mu je izročil Janez Janša. izpeljava, kakor rektor Šeširja) in prijatelj omogočil prof. Pavlu Blazni- v münchenskem muzeju. 1999) Ideja je bila torej Kav- Gorenjski glas ga je v Galeri- Marijan Masterl (direktor ku, da je lahko šel v Svoji takratni inozemski čičeva (ki pa je bil leta 1973 ji Krvina v Gorenji vasi 29. sama finančna SGP Tehnik). Pri tem je pri- München raziskovat freisin- organizaciji, ki jo je vodil že v nemilosti), pri izvedbi je novembra 2005, malo pred šlo do "gotovih napetosti" ške arhive - Kobal ali Kavčič? Kranjčan Bojan Tajnik, sem sodeloval tudi Kobal. njegovim 90. rojstnim dne- rešitev. Pozneje med Kavčiči na eni in Svet- V predgovoru v temeljni lo- naročil, da omogoči profe- Niko Kavčič je torej v svo- vom, počastil s 85. Glasovo kom Kobalom na drugi stra- ški zgodovinski knjigi Škofja sorju vse, kar je potrebno, da jem življenju opravljal neka- prejo. V Škofji Loki kakšnega so počastitve ni, zlasti v letih 1954-58, ko je Loka in loško gospostvo bo lahko nemoteno opravil tere visoke javne funkcije, posebnega priznanja ni dobil slednji predsednik ObLO (1973) je avtor med drugim svojo nalogo. Tajnika sem zlasti v bančništvu, pred- bil. Leta 2009 je občinski pripadale (danes bi rekli župan) Škofje zapisal: "S prav posebnim večkrat vprašal za profesorje- vsem pa je deloval kot siva svet zavrnil predlog, da se ga Loke. Konflikti so bili tako poudarkom pa velja moja vo počutje zaradi tragične iz- eminenca, "človek iz ozadja" razglasi za častnega mešča- drugim, spreje- močni, da so jih obravnavali hvaležnost guvernerju Na- gube sina, le-ta mi je vselej - in ravno kot tak večkrat od- na. Po njegovi smrti - umrl je tudi na CK ZKS, dokumenti- rodne banke Slovenije Svetu odgovoril, da svojo žalost ločilno posegel v prelomna 31. oktobra 2011 v Bolnici mali so jih rano vsaj dvakrat (1953, Kobalu, ki mi je ves zavzet za premaguje z dolgimi delo- nacionalna in škofjeloška do- Petra Držaja v Ljubljani - pa 1959). V zapisniku seje Iz- moje delo pred dolgimi leti vnimi urami ... Svetko Kobal gajanja. Predsednik republi- lahko že zapišemo, da mu z odprtimi vršnega komiteja CK ZKS z kot predsednik občine Škofja je bil v tistem času župan, ke dr. Janez Drnovšek mu je pripada častno mesto v slo- dne 10. 12. 1953 beremo, Loka znal oskrbeti finančna zato sem njega naprosil, da leta 2006 podelil zlati red za venski, gorenjski in loški rokami ..." kako France Popit, tedanji sredstva in mi s tem omogo- bi kot prva uradna oseba zasluge - "za delo in zasluge zgodovini. GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 25

FILM

V letu 2011 so ves denar tega sveta znova pobrala filmska nadaljevanja, s tem pa se je tudi samo leto le priključilo značilnemu vzorcu zadnje dekade. Kot vedno pa je množica filmov tudi letos naplavila prgišče originalnih mojstrovin, ki nadaljevanja ne potrebujejo. Pregled filmske letine

Samo Lesjak varnost, studiem pa prinaša- jo bajne prihodke, katerih Tudi letos so naši kinema- del zopet vlagajo v nadaljeva- tografi ponujali predvsem vi- nja filmskih serij. Krog je soko proračunske 'us- tako sklenjen, zato tudi po- pešnice' velikih hollywood- gled na prihajajoče filme ni skih studiev. Manjši neod- presenečenje: obetajo se visni filmi - kolikor sploh nam nadaljevanja filmov Ne- pridejo do kino-projekcije in verjetno potovanje, Spopad ne končajo neposredno na Titanov, nove intrige Somra- DVD-jih - so se bili prisiljeni ka, pa četrti del Ledene dobe odvrteti v art-dvoranah zunaj ter zaključni del Nolanovega komercialnih kino-mrež. stripovskega spektakla Tem- Odličen presek vseh film- ni vitez. Če k temu dodamo skih svetov pa je na ogled še prihod restavriranih 3D- znova postavil Mednarodni verzij kultnih Vojne zvezd ljubljanski filmski festival - ter Titanika, potem se pred LIFFe. Slovenija se po lan- nami že začrta krog filmov, skih taborniških avanturah ki bodo pritegnili množice. tokrat smeje in pretaka solze Nekatere izmed vseh teh Od kod smo in kam gremo? ... - Drevo življenja / Foto: arhiv distributerja Blitz Film & Video Distribution ob romantičnih pismih s spektakelskih uspešnic Poljskega. sploh niso slabe, pa vendar so najlepši prav filmi, ki si- Lahkotna neskončnost cer niso sprogramirani kot nadaljevanj velike uspešnice, pa kljub temu s svojo kakovostjo pri- Trend nadaljevanj znanih tegnejo tudi širšo publiko. filmskih serij se je obdržal tudi letos, kar pa ne presene- Najboljši v senci hitov ča: ogromni finančni zasluž- ki tovrstnih filmov so pač za- Navkljub poplavi komerci- dosten razlog, da jih filmski alnih, bolj ali manj nekohe- studii ne izpustijo iz rok. rentnih uspešnic, so naše ki- Glavne tri letošnje polnilce nodvorane vseeno dosegli blagajn, izmed katerih je nekateri filmi s kakovostnim vsak presegel milijardo do- presežkom, katerih cilj ni larjev zaslužka, smo videli zgolj banalna zabava, ki jo tudi pri nas. Sklepni del sage nudijo večinoma izpraznje- o Harryju Potterju, tretji del ni spektakli, temveč skušajo Transformerjev in četrti del gledalca vpeti v razmišljanje. Piratov s Karibov so se s tem To seveda ne pomeni, da so Nekatere izmed vpisali med deseterico naj- tovrstni filmi kaj prikrajšani Spektakel naš vsakdanji - Tintin in njegove pustolovščine / Foto: arhiv distributerja Continental Film bolj donosnih filmov vseh v vizualnem smislu, prav na- vseh teh časov. Tudi drugi najbolj gle- sprotno, večina njih je prava dober izbor svojih vlog zno- konkurenci upravičeno prena, medtem ko so se umet- dani filmi letošnjega leta so paša za oči. To so dokazali va potrjuje Brad Pitt: hipno- jel ameriški film Zaklonišče niški presežki, kot sta filma spektakelskih nadaljevanja uspešnih pred- filmi kot so fantazmagorični tično družinsko dramo Dre- režiserja Jeffa Nicholsa. Arheo režiserja Jana Cvitko- hodnikov: animaciji Kung Prikriti udarec, briljantna Iz- vo življenja in baseballski Nekaj filmskih biserov viča in Circus Fantasticus v uspešnic sploh Fu Panda 2 in Avtomobili 2, vorna koda ter mojstrovini V film Zmagovalec, ki zna za sta nam na gorenjskem po- režiji Janeza Burgerja ter saga Somrak, peti del akcij- praznino režiserja Gasparja Pitta res biti zmagovalen. Za nudila oba programa film- dokumentarec Metoda Pev- niso slabe, ske franšize Hitri in drzni, Noeja in Melanholija Larsa vse, ki bolj kot MTV-jevsko skih gledališč v Kranju in ca Aleksandrinke, morali nadaljevanje komedije Pre- von Trierja. zmontirane spektakle Škofji Loki: navdušili so zadovoljiti z nagradami na pa vendar so krokana noč ... in tako dalje, Kot ponavadi so v začetku uspešnic cenijo poglobljene nas odlična zgodovinska letošnjem festivalu sloven- v nedogled. Kmalu bomo leta k nam prišli nekateri drame, so bili tu tudi filmi drama Božji možje, satirič- skega filma. Ironično, reži- najlepši prav prišli do točke, ko nas bo ob lanski oskarjevski nomini- Še eno leto, Jane Eyre, Tam na komedija Štirje levi, ru- ser Metod Pevec je sicer po- koncu vsakega h'woodskega ranci ter nagrajenci, kot so nekje, Štirikrat, Koža, v kate- ski ledeni psiho-triler Kako skušal vnovčiti h'woodsko filmi, ki sicer filma pričakal napis "Se na- brutalno poetični Črni la- ri živim in Polnoč v Parizu sem preživel to poletje, me- formulo filmskih nadalje- daljuje ...". Konec je odpove- bod, odličen western bratov režiserja Woodyja Allena, hiška razglednica Na morje vanj, zato je posnel film niso dan oziroma prestavljen ne- Coen Pravi pogum, izvrstna medtem ko je bil sicer tako ter argentinski dobitnik tu- Lahko noč, gospodična, nekam v daljno prihodnost. ruralna drama Na sledi oče- vsebinsko kot tehnično odli- jejezičnega oskarja Skriv- uraden produkt nadaljeva- sprogramirani Kot da bi sodobni h'woodski tu ter zmagovalni Kraljev čen Srbski film za večino nost njihovih oči. nja ustvarjalne zveze z igral- filmi popolnoma podlegli govor. Na februarski pode- prešokanten. ko Polono Juh (Pod njenim kot velike maksimi neskončnosti serij, litvi zlatih kipcev se bodo Novembra nas je v film- Slovenska filmska bera oknom), ki pa v drugo ni ki prinašajo dobiček ter obe- med drugimi poklonili letos sko mrzlico zopet spravil obrodila želenih sadov. Slo- uspešnice, nem pozabili na originalnost preminulim Elizabeth Tay- ljubljanski festival LIFFe, ki Po lanskem taborniškem venski filmski gledalci ima- - gledalcem servirajo filme, lor, Cliffu Robertsonu, Pe- je v dvanajstih dneh prikazal vseslovenskem hitu Gremo jo očitno dovolj težkih dru- pa kljub temu s narejene po istem receptu. tru Falku in Sidneyju Lume- 143 filmov. Prodali so skoraj mi po svoje množice pri nas žinskih melodram. Navse- Hollywood je očitno ugoto- tu. Letošnji filmski favoriti - 50 tisoč vstopnic, festival pa letos v dvorane privablja iz zadnje, zakaj bi hodili v kino svojo kakovostjo vil, da se ljudje v objemu ne- Eastwoodov J. Edgar, Spiel- je obiskalo 46 gostov: film- Poljske pravkar prispela gledat krizne eksistencialne koga, ki ga že dobro poznajo, bergov Vojni konj in Scorse- skih ustvarjalcev, članov ži- brezhibna božična roman- drame (Stanje šoka, Lahko pritegnejo tudi počutijo varni. Filmska na- sejev Hugo - nas obiščejo rij in novinarjev z vsega sve- tična komedija Pisma sv. noč, gospodična), če pa je daljevanja in predelave sta- kasneje. Zato pa smo že lah- ta. Nagrado za najboljši film Nikolaju pod režisersko tak- krizno-recesijska že sama širšo publiko. rejših uspešnic nudijo tako ko videli dva filma, v katerih (vodomec) je v sicer ostri tirko Kranjčana Mitje Okor- realnost? GORENJSKI GLAS 26 torek, 27. decembra 2011

PISATELJI

Društvo slovenskih pisateljev načrtuje v začetku 2012 izdati knjigo Slovenska pisateljska pot. Sestavlja jo sto zapisov o pisateljskih točkah po Sloveniji; gorenjskih 18 je zanjo sestavil Miran Hladnik. Gorenjski kraji na slovenski pisateljski poti (II)

Miran Hladnik ljani in se posvetil pisatelje- se je rodil 14. novembra vanju. Pred vojno se je dru- 1905 pri Markežu na Muro- adaljujemo z žina preselila v Maribor, kjer vi (danes št. 13, sto metrov od gorenjskimi po- so jih Nemci ob okupaciji za- cerkve proti vzhodu) v naj- stanki na slo- prli in izselili na Hrvaško ter starejšem delu Jesenic kot venski pisatelj- naprej v Bosno in požgali tretji otrok v družini tovarni- Nski poti. To pot njegovo bogato knjižnico. škega mizarja. Družina se je vam v branje ponujamo še Umrl je ob zavezniškem veliko selila, dokler niso kraje oziroma postaje Josipa bombardiranju kraja Tr- zgradili svoje hiše v Podme- Vandota, Toneta Čufarja in njanski Kuti pri Slavonskem žakli (Cesta 1. maja 69 - na Toneta Svetine. Brodu 11. julija 1944. Poko- njej je spominska plošča). pan je na ljubljanskih Žalah. Med prvo svetovno vojno je Josip Vandot Skoraj vse, kar je Josip kot otrok pri stricu v Slamni- Vandot napisal, je za otroke. kih nad Bohinjsko Belo pa- Pravzaprav je vseeno, s ka- Pisateljsko pot je začel z sel živino in v šolo zahajal le terega konca se podamo na otroškimi pesmimi, izrazito pozimi, na paši pa veliko obhod po Vandotovih točkah vzgojnimi črticami, s knjiž- bral. Izučil se je za mizarja, v Kranjski Gori. Recimo, da nimi ocenami in študijami o Vandotova spominska soba, Liznjekova domačija, Borovška se vpisal v Ljubljani na Sred- nam je bolj pri roki s parkir- mladinski literaturi, poznan cesta 63 njo tehnično šolo, ampak nega prostora pred hotelom pa je po daljši mladinski pla- raje kot v šolo hodil v gleda- Lek na zahodnem koncu ninski pripovedi s pravljično lišče, ter se po zgledu očeta mesta, od koder je le nekaj tematiko, tematiko divjih zaposlil na Jesenicah v tovar- korakov do parka s kipom lovcev in pastirskega življe- ni kot mizarski pomočnik. Kekca. Od tod je dobrih 200 nja. Jedro njegovega mladin- Zavzeto je deloval v delav- metrov naprej proti središču skega pisanja je med 1918 in skih prosvetnih društvih, na- pisateljeva rojstna hiša z av- 1924 v reviji Zvonček objav- stopal proti verski zasleplje- torjevim doprsnim kipom in ljena serija planinskih pripo- nosti, se zavzemal za pravice naslednjimi verzi na spo- vedi o 8-10 let starem fantiču delavcev, za mir, svobodo in minski plošči: Kekcu (Kekec na hudi poti, humanost. S 24 leti je postal Kekec na volčji sledi, Kekec član SKOJ-a (Zveze komuni- Tukaj rodil se je nad samotnim breznom). V stične mladine Jugoslavije) Da ne bo videti, Josip Vandot, knjižni obliki je za njegove- in dve leti nato član Komuni- pisal je knjige za mladi rod. ga življenja izšla poleg zgo- stične partije Jugoslavije. Pu- kot da so Živ ohranili mu bodo dovinske povesti Prerok Mu- stil je službo in se posvetil le spomin zelj (1939) samo prva od pisateljevanju. Živel je zelo Jesenice dale Kekec in Mojca in Kosobrin. Kekčevih povesti (Kekec iz skromno, saj honorarji niso samo Čufarja. Od rojstne hiše dalje skozi naših gora, 1936), po vojni pa prihajali redno. Ukvarjal se center po 400 metrih pot so bile planinske pripovedke je z izdajateljstvom, bil ured- Na Jesenicah pripelje do Liznjekove do- o Kekcu obilno ponatiskova- nik in novinar. Leta 1936 so mačije na Borovški cesti 63, ne, prevajane, dramatizirane ga za eno leto zaprli (komu- sta mladost ki jo upravlja Gornjesavski in ekranizirane. Leta 1951 so nistična dejavnost je bila na- muzej Jesenice in kjer je v posneli prvi slovenski otro- mreč za državo prevratna in preživela Pavle kleti stalna razstava o Van- ški celovečerni film Kekec zato prepovedana), od česar dotovem življenju in delu. (nagrajen je bil z beneškim je prvo polovico preždel v sa- Zidar in Rudi Tu se med drugim poučimo, levom), 1963 pa prvi sloven- mici, drugo polovico pa v da je kipa Kekca in Vandota ski barvni film (Srečno, Ke- zloglasnem beograjskem po- Šeligo, sicer kraju podaril beograjski ki- kec!). Tretji film ima naslov litičnem zaporu Glavnjača. par Nebojša Mitrić. Kekčeve ukane (1968). Vse je Kip pred rojstno hišo, Podbreg 27 Ko so ga izpustili, si je našel pa so zaradi Josip Vandot je bil rojen režiral Jože Gale, scenarist skromno plačano delo pri 15. januarja 1884 kot deseti pa je bil pri prvem Frane bližnje. Pogumnega Kekca Goro, kjer starejši domačini mariborskem Totem listu. regionalne od ducata otrok v družini. Milčinski - Ježek, pri zadnjih je v naslednjih Vandotovih zase uporabljajo ime Borovci Ob okupaciji je pred Nemci Otroštvo je preživel v doma- dveh pa Ivan Ribič. Trilogija povestih (Leš v zameni, Ro- in ne Kranjskogorci, v Pod- pobegnil v Ljubljano, tam ži- porodnišnice čem kraju, v šole pa je moral o Kekcu je bila prirejena za manje naše Jelice, Kocljeva kuže, v alpske doline in za- vel pod izmišljenim ime- od doma. Po maturi v No- slikanico, ob filmu sta posta- osveta, 1925-27) nadomestil trepe za Akom, pod Špikom, nom Karol Štrukelj in se Jesenice vem mestu je opustil misel li popularni Kekčevi otroški malo starejši in manj pozna- v Krnico, Malo Pišnico, na vključil v ilegalno delo za na nadaljnji študij in - po popevki, po njem so poime- ni junak Kocelj. Pravljično Vitranc, Sleme in v Tamar), Osvobodilno fronto. Vojna navedene kot zgledu svojega očeta železni- novali slovenski in srbski fantastiko je Vandot omejil z ga vzamemo v misel, ko nas je kruto posegla v njegovo čarja - sprejel mesto uradni- otroški časopis, filmsko na- opisom nezavidnega social- na planinskih pohodih zane- družino: brat je padel na Me- rojstni kraj ka pri železnici. Službeno so grado, pašteto ... nega položaja bajtarskih se tja, tako kot to že desetlet- žakli, starše so izselili na Ba- ga prestavljali iz kraja v kraj Kekec je veder pastirček, otrok na vasi, ki morajo kot ja počno ljubljanski sloveni- varsko, njega pa so Italijani marsikateremu (Št. Vid ob Glini, Litija, Po- ki rešuje svojo otroško prija- desetniki v rejo ali pastirsko sti z izleti "po Kekčevih po- zajeli in internirali v Gonars. stojna, Trst, Gradec, Sisak, teljico iz rok divjih lovcev, službo v tuje družine, in z teh". Ko so ga od tem prepeljali v Gorenjcu Slatina-Radenci, Pragersko), divjih mož in žena (Bedan- idiličnimi popisi planinske Ljubljano, da bi ga izročili tako da je najprej sam, po ca, Prisanka, Škrlatice, Peh- narave. Filmske adaptacije Tone Čufar Nemcem, je bil 10. avgusta iz desetletij poroki pa z družino spoznal te). Pri tem je ujet, a z zvijač- so brez tega socialnega spo- 1942 pri poskusu pobega Koroško, Primorsko, Štajer- nostjo, pogumom in pomoč- ročila, ohranile in poudarile Kateri slovenski kraj naj bi ustreljen (na tem mestu, da- po drugi sko in Hrvaško. Službe ni jo zvestega psa vedno znova so samo planinsko idiliko. dal delavskega pesnika in pi- nes Prušnikova 3 v Šentvidu, imel rad in se je že po 17 le- pobegne in celo dobi kako Ker je Vandot Kekca postavil satelja, če ne železarske Jese- je spominska plošča). Tri dni svetovni vojni. tih upokojil, se ustalil v Ljub- čudodelno zdravilo za svoje v realni prostor (v Kranjsko nice! Dramatik Tone Čufar pozneje so daleč stran, v za- GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 27

PISATELJI

(1950). Miha Mazzini je Je- in upravnih službah. Po oče- Kavčičevih Žrtvah sodi med senicam dal literarno podo- tu lovskem čuvaju je pode- t. i. epopeje oziroma "v like Prav neverjetno bo v visokonakladnem ro- doval ljubezen do lova, bil v tekste", prejel nagrado Pre- manu Drobtinice (1987). 70. letih urednik revije Lovec šernovega sklada. Kljub veli- je, kako ima in hodil na lov s političnim ki popularnosti romana ve- turistični kraj, Tone Svetina vrhom, tudi s Titom. Objav- lja, da je do "razkritja" pobo- ljal je lovske povesti (Lovčeva jev v zavesti javnosti prišlo Prav neverjetno je, kako hči, 1957, Orlovo gnezdo, šele desetletje pozneje, ko je kakršen je Bled, ima turistični kraj, kakršen 1963, V kraljestvu Zlatoroga, o isti temi v intervjuju spreje Bled, malo opraviti z lite- 2007), ki se dogajajo v hri- govoril Edvard Kocbek in iz- malo opraviti raturo, čeprav se prenekate- bih, tako da jih je mogoče zval žolčen odgovor oblasti - ro literarno delo dogaja prav šteti tudi med planinske po- ni to najlepše potrdilo "lite- z literaturo, tu, med prvimi Prešernov vesti. Plezalsko tematiko je rarnosti" Svetinovega pisa- Krst pri Savici, na kar spomi- uvedel v alpinističnem ro- nja? Roman, ki mu barvo čeprav njajo verzi na obelisku, ki manu Stena (1975), posveče- daje vohunska tematika, je stoji ob jezeru pod blejsko nem plezalskemu prijatelju doživel izreden bralski us- se prenekatero cerkvijo. Župančič in Can- in pisatelju Ivanu Bučerju, peh in pripravil avtorja, da kar sta zahajala sem v Kess- ki je leta 1950 padel v navezi mu je dodal še četrti in peti literarno delo lerjevo počitniško vilo pisat z njim v triglavski severni del, ki pa nista več roman v (in se ženit), pisateljsko druš- steni in preminul po spletu tradicionalnem pomenu be- dogaja prav tu, tvo je imelo med Mlinom in nesrečnih okoliščin dva dni sede, ampak nekakšen ro- med prvimi Zako počitniški dom, med- pozneje, in legendarnemu man o romanu. Ukana je narodni pisatelji so se zbirali alpinistu Jožu Čopu, ki je bila prevedena v češčino, Prešernov Krst na kongresih PEN, tu so ži- leta 1945, že precej prileten, srbščino in ruščino (tu men- veli pesnica Vida Jeraj, pisa- s Pavlo Jesihovo preplezal da pol milijona naklade!), pri Savici, Čufarjeva rojstna hiša, Murova 13, Jesenice telj Peter Božič, malo stran v smer v triglavski severni ste- predelana v radijsko igro in Zasipu je živel pisec lovskih ni, ki se po njem imenuje slikanico. Fabulativno naj- na kar in živalskih povesti Stanko Čopov steber. Pisateljevo živ- bolj zanimiva poglavja so lo- Lapuh - pa se nikjer ne baha- ljenjsko geslo, da je treba ži- cirana na Bled, ki je bil med spominjajo verzi jo z njimi. Célo kulturno sfe- veti nevarno, kaže na zgledo- drugo svetovno vojno štab ro zastopa šolnik Blaž Ku- vanje pri alpinističnem vzor- Gestapa, policije in nemški na obelisku, merdej, po katerem so po- niku Klementu Jugu in pri obveščevalni center. imenovali lokalno knjižnico, Vladimirju Bartolu. Umrl je Svetina je bil tudi kipar in ki stoji ob jezeru za oba na Bledu rojena po- 14. aprila 1998 na Bledu. grafik. Njegove skulpture iz pularna pripovednika, Tone- V vojni trilogiji Ukana zvarjenih kosov orožja imajo pod blejsko ta Svetino in Karla Mauserja, (1965-69), ki ji nekateri pra- protivojno sporočilo, naleti- pa je zmanjkalo prostora v vijo tudi partizanski vestern, mo pa nanje na vrhu Porez- cerkvijo. lokalnem kulturnozgodovin- je popisal borbeno zgodovina, na Kozari, v Lescah, v Ra- skem spominu. Njuna uso- no XXXI. divizije in temati- dovljici, pri hotelu na Poklju- da je bila v marsičem sorod- ziral tudi dotlej tabuizirane ki, v Trebnjem, v Križah in na: po letih sta bila le malo teme povojnih pobojev do- drugod. Bil je družbeno an- narazen, njuna očeta sta bila mobrancev in zaporov na gažiran, zavzet za varstvo v službi oborožena (eden Golem otoku. Avtor je za ro- okolja (npr. proti zajezitvi orožnik, drugi lovski čuvaj), man, ki ob Kranjčevem ro- Radovne, Tare in Soče) in za v drugi svetovni vojni sta z manu Za svetlimi obzorji in varstvo otrok in žrtev vojne. orožjem v roki stala na na- sprotnih bregovih, oba sta pisala poljudni tip proze in za oba bi danes lahko z zlo- rabljenim izrazom rekli, da Doprsni spomenik v Spominskem parku na Plavžu sta zamolčana. Emigranta Mauserja je v poru v Kosovski Mitrovici, v njegovi avli, pred šolskim kulturno zavest z monogra- ustrelili tudi njegovo part- centrom na Plavžu, ki nosi fijo skušal priklicati France nerko, profesorico nemščine njegovo ime, in v spomin- Pibernik, Tone Svetina pa in levičarsko aktivistko Silvi- skem parku - vsi so si zelo kljub zelo veliki bralski od- ro Tomasini; po vojni je bila podobni). Po njem se ime- mevnosti in nekdanjim do- razglašena za narodno he- nuje jeseniško gledališče. V brim političnim zvezam tu rojko. Tone Čufar je poko- zavesti je tudi drugod po nima nobenega kulturnega pan na starem jeseniškem Sloveniji: v Ljubljani in Ma- advokata več. Njegovi hiši sta pokopališču, ki je bilo leta riboru sta šoli z njegovim v tuji lasti, skulpture razpro- 1977 spremenjeno v spo- imenom (slednja izdaja ča- dane. Zato je pravzaprav vse- minski park. sopis Čufarjev odmor), na eno, kje se ustavimo za kra- Za njim je ostalo prgišče njegov rojstni dan poteka tek premislek o Tonetu Sve- objavljenih proletarskih pes- festival ljubiteljskih gleda- tini, ali na Mlinski cesti pred mi na temo socialnega revol- lišč z naslovom Čufarjevi hišo št. 10, kjer je živel in so Pisateljev kip na Cesti svobode 39 ta, knjižno objavljena repor- dnevi, kjer za najboljšo bili včasih pred hišo njegovi tažna povest Februarska noč predstavo, najboljšo žensko kipi, ali pred nekdanjo gale- (1932) in drame Polom in moško vlogo podeljujejo rijo na 150 metrov oddaljeni (1934), Ameriška tatvina plaketo v obliki medenina- Cesti svobode 39 ob jezerski (1935) ter Mali Babilon stega odlitka Čufarjevega obali. Na obeh krajih bo po- (1939), ki jo je napisal v za- portreta. leti težko parkirati. V stiski poru. Vse drugo je izšlo v Da ne bo videti, kot da so se vedno lahko umaknemo knjižni obliki šele po njegovi Jesenice dale samo Čufarja. na blejsko pokopališče, kjer smrti: knjige kratke proze in Na Jesenicah sta mladost je takoj za glavnim vhodom dram ter trije delavski roma- preživela Pavle Zidar in Svetinov grob. ni, od katerih je najbolj po- Rudi Šeligo, sicer pa so zara- Tone Svetina je bil rojen znan Pod kladivom (1950). di regionalne porodnišnice 15. novembra 1925, v šolo je Kulturno so Jesenice vse Jesenice navedene kot rojst- hodil v Kranju in na Jeseni- v Čufarjevem znamenju. ni kraj marsikateremu Go- cah, 1943 je bil mobiliziran v Markira jih več njegovih do- renjcu iz desetletij po drugi nemško vojsko in je od tam prsnih spomenikov: trža- svetovni vojni. Tu se dogaja prebegnil k partizanom. Po škega kiparja Antona Sigu- Finžgarjev roman Iz moder- vojni je končal Srednjo eko- lina, Nike Hafner in Jaka nega sveta (1904) in roman nomsko šolo v Kranju in bil Torkarja (pred gledališča in Kovinarji Mimi Malenšek zaposlen v raznih političnih Svetinova skulptura v Radovljici GORENJSKI GLAS 28 torek, 27. decembra 2011

ARHITEKTURA

Radovljiški rojak, arhitekt Ivan Vurnik (1884-1971) je eden izmed treh pionirjev in utemeljiteljev moderne arhitekture na Slovenskem. Avtor vrste sodobnih arhitekturnih rešitev je deloval tudi na urbanističnem in pedagoškem področju. Arhitekt Ivan Vurnik

Damir Globočnik seznanjal arhitekt slovenskega rodu Maks Fabiani. Proti oj ded in moj koncu študija se je na Fabia- oče sta svoje nijevo priporočilo tri semes- življenje žrtvo- tre izpopolnjeval v mojstrski vala delu umet- šoli Otta Wagnerja. Ob za- M ne obrti v me- ključku študija leta 1912 je jah, ki so bile pri nas v strokov- odšel s štipendijo za tri mese- nih knjigah v 19. stoletju na- ce v Rim. Novembra 1913 se kazane. Zato je razumljivo, je poročil z Dunajčanko polj- ako sem želel postati kedaj ar- skega rodu, slikarko, grafičar- hitekt." Misel iz leta 1967, ki ko in snovalko dekoracij Hele- jo najdemo v arhitektovih, v no Kottler (1882-1962). Zapo- celoti še neobjavljenih zapi- slil se je kot pomožni arhitekt skih, nas opozarja, da je Ivan v biroju, ki je vodil zidavo no- Vurnik izšel iz družinske po- vega Hofburga (cesarskega dobarske in kamnoseške de- Ivan Vurnik dvora). Leta 1915 se je vrnil v lavnice z več kot polstoletno Radovljico in začel s samo- tradicijo. ne komisije za varstvo spome- stojnim arhitekturnim de- nikov na Dunaju. Delavnica lom. Sredi avgusta 1915 je bil Janez Vurnik st. Janeza Vurnika ml. je izdelala vpoklican k vojakom, med štiri oltarje in večino cerkvene drugim je bil na soški fronti, Arhitektov stari oče Janez opreme za novo romarsko na Južnem Tirolskem, v Nišu Vurnik st. (1819-1889) iz Sta- cerkev sv. Vida na Brezjah, ki (tu je uredil vojaško pokopa- re Oselice v Poljanski dolini so jo začeli graditi leta 1889. lišče) in Leskovcu. Leta 1919 se je izšolal pri podobarju in Tabernakeljski glavni oltar v se je naselil v Ljubljani. Na- slikarju Mateju Goričniku v cerkvi na Brezjah (nastal je v slednje leto je postal docent Radovljici. Leta 1841 se je osa- letih 1900-1907) velja za naj- za stavbeništvo na Tehnični mosvojil in si v Radovljici ku- lepšega med oltarji, ki so na- fakulteti Univerze v Ljubljani, pil hišo, po domače imenova- stali po Vurnikovih osnutkih. leta 1929 redni profesor. Janez Vurnik ml., študija tabernaklja za cerkev na Brezjah no Pri Žgajnarju (danes Parti- Zasnovan je v neorenesanč- Glede na uveljavljeno dru- (iz: Ivan Vurnik - Slovenski arhitekt, 1994) zanska 6). Njegova kamnose- nem slogu. Menzo je v tehni- žinsko delavnico najbrž ni ška in podobarska delavnica ki inkrustacije izdelala vsa naključje, da je Vurnikovo je izdelovala oltarje, prižnice, Vurnikova delavnica. Najbolj prvo samostojno delo nastalo cerkvene klopi, orgelske oma- nadarjen med pomočniki in na področju cerkvene opre- re in drugo cerkveno opremo učenci, Jožef Pavlin (1875- me. Božji grob za župnijsko v t. i historičnih slogih, v neo- 1914), je izklesal kipa sv. Klare cerkev na Bledu si je arhitekt romanskem, neogotskem, in sv. Frančiška Asiškega. Vurnik leta 1912 zamislil v neorenesančnem slogu, in Kipa sta nastala na Dunaju, obliki medeninastega reliefa Palača prenavljala stare oltarje. Sča- kjer se je Pavlin tedaj posku- v kamnitem okvirju. Leta soma si je uredil strokovno šal vpisati na likovno akade- 1913 je zasnoval notranjščino Zadružne knjižnico, ki jo je sin Janez mijo. Pavlinovo delo so tudi škofovske kapele v Trstu (kape- Vurnik ml. (1849-1911) še do- personifikacije treh teoloških le za škofa dr. Andreja Karli- gospodarske polnjeval, tako da je obsegala kreposti ob tamburju kupole. na). Kapela, pri kateri je har- več kot 700 del o stavbarstvu, Kupolo in kip Srca Jezusove- monično povezal slikarske in banke na kiparstvu, estetski teoriji, cer- ga vrh nje je izdelal pomočnik kiparske prvine, reliefe v be- kveni opremi in ornamentiki. Janez Resman, ki je kasneje lem kararskem marmorju in Miklošičevi cesti Danes jo hrani SAZU v Ljub- postal župan v Mošnjah. Leta bogato pozlačeno geometrič- ljani. Predloge za oltarje in 1911 je Janez Vurnik ml. ne- no okrasje, velja za enega naj- velja za najlepšo druge izdelke pričajo, da sta nadoma umrl, že tri leta kas- lepših primerov secesijske bila oba Vurnika dobra risar- neje je v Galiciji padel Jožef sakralne umetnosti pri nas. stavbo v ja. Včlanjena sta bila v stanov- Pavlin. Tako je Vurnikova po- sko zvezo avstrijskih stavbe- dobarska tradicija v Radovljici Vrhunec ustvarjalnosti Ljubljani. Z njo nikov Wiener Bauhütte. zamrla. Sanatorij za pljučne bolnike se je Vurnik Janez Vurnik ml. Študij in prva dela na Golniku (1920-1921) Ivana Vurnika predstavlja začetek najbolj v letih 1921 in Arhitektov oče, podobar- plodnega Vurnikovega ustvar- ski in kamnoseški mojster Arhitekt Ivan Vurnik je bil jalnega obdobja v dvajsetih 1922 podal na Janez Vurnik ml. je vselej rojen 1. junija 1884 v Radov- in na začetku tridesetih let. imel pet ali več učencev in ljici. Osnovno šolo je obisko- Vurnik je želel fasado stavbe pot oblikovanja nekaj kamnosekov. Če je val v rojstnem kraju, med le- z bolniškimi sobami in dru- bilo dosti naročil, je bilo pri toma 1895 in 1904 klasično gimi prostori za 100 bolni- slovenskega hiši do 30 ljudi, delavnica pa gimnazijo v Kranju, med kov obogatiti s štukaturnim se je razširila tudi na bližnjo 1905 in 1907 pa I. državno okrasom, ki pa ni bil izve- narodnega sloga pristavo. Od leta 1894 je bil gimnazijo v Ljubljani. Vpisal den. Tudi Narodni dom v član Društva za krščansko se je na arhitekturni oddelek Kranju (1922, po vojni je bil v arhitekturi, umetnost, ki je povezovalo C. kr. visoke tehnične šole temeljito prezidan) je zasno- ugledne cerkvene dostojan- na Dunaju. Učitelja König in val v obliki osrednjega stavb- t. i. narodne stvenike, izobražence in Mayreder sta bila klasicistič- nega dela in dveh stranskih umetnike. Leta 1904 je pono usmerjena arhitekta. Z kril. Pri fasadi s tremi šilasti- ornamentike. stal konservator c. kr. central- modernejšimi smermi ga je mi loki so bili opazni vplivi Letno kopališče Obla Gorica v Radovljici, 1932-1933 GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 29

ARHITEKTURA

gotike in češke arhitekture, ki hotel Grajski dvor. Sodobna različnih tehnikah, pravilo- jih lahko zasledimo tudi pri trgovska hiša, ki zapira pros- ma v sodelovanju z ženo He- Vurnik se je Sokolskem domu na Taboru v tor graščinskega parka, se leno Vurnik. Ljubljani (1923-1925). Zgrad- harmonično povezuje s sosed- 1957 upokojil bo s telovadnimi dvoranami, njimi starejšimi stavbami. Na društvenimi prostori in stano- drugi strani parka so med leto- Vrnitev v Radovljico in umaknil vanji, ki se na vseh straneh ma 1934 in 1936 zgradili Graj- Leta 1946 so Ivana Vurni- v Radovljico. skorajda enakovredno odpira ski dvor. Vurnik je pri glavni ka poslali na študijski dopust, v prostor, krasijo razgibani fasadi, ki je usmerjena proti da so lahko neovirano izvedli Leta 1961 mu je stavbni členi in štukatura. parku, uporabil koncept pala- nove namestitve na fakulteti. Palača Zadružne gospodar- če. Zadnja fasada sledi funkci- Vurnik se je leta 1957 upoko- profesorski zbor ske banke na Miklošičevi cesti onalističnim principom. Z nji- jil in umaknil v Radovljico. velja za najlepšo stavbo v mi se je Vurnik seznanil med Leta 1961 mu je profesorski Tehnične visoke Ljubljani. Z njo se je Vurnik v ogledom svetovne razstave de- zbor Tehnične visoke šole na letih 1921 in 1922 podal na korativnih umetnosti v Parizu, Dunaju podelil Prechtlovo šole na Dunaju pot oblikovanja slovenskega na kateri je sodeloval s fotogra- medaljo. Leta 1966 je prejel narodnega sloga v arhitekturi, fijami Zadružne gospodarske Prešernovo nagrado za pri- podelil t. i. narodne ornamentike. banke. spevek k razvoju slovenske ar- Oprl se je na dunajske in če- Vrh Vurnikove funkcionali- hitekture, leta 1970 so ga ime- Prechtlovo ške zglede, na dekorativne re- stične faze predstavlja športno novali za častnega občana Ra- šitve secesije in prvine ljud- kopališče Obla Gorica (1932- dovljice. medaljo; 1966 skega okrasa. Ornamentalno 1933), ki ga je Vurnik postavil v V Radovljici je nadaljeval z dekoracijo zunanjščine je za- naravno okolje. Eleganten, arhitekturnim delom, vendar je prejel snoval skupaj s soprogo Hele- konstruktivistično zasnovan je bil njegov edini pravi naroč- no Vurnik, ki je poslikala tudi železobetonski skakalni stolp nik frančiškanski samostan na Prešernovo notranjščino. Uporabila sta je spominjal na skulpturo. Ba- Brezjah. Leta 1965 so se franči- belo, modro in rdečo (barve zen je imel olimpijsko dolžino Zadružna gospodarska banka v Ljubljani, 1921-1922 škani v spomin na 30-letnico nagrado za narodne zastave) in zlato ru- 50 metrov, a je bil širok samo II. evharističnega kongresa za meno barvo. Ornament v ob- 10 metrov. Kopališče je veljalo Jugoslavijo odločili preurediti prispevek liki nageljnovega cveta izvira za izjemen primer radikalne- neorenesančno fasado bazilike iz ljudskih vezenin. Nekoč je ga funkcionalizma v Srednji Marija Pomagaj. Vurnik je v k razvoju bila poslikana tudi stranska Evropi. Vurnik je pripravil na- duhu arhitekturnega dekorati- fasada, saj je bila Zadružna črte tudi za podobni kopališči vizma fasado poživil z mozaič- slovenske gospodarska banka ob svojem v Kranju in na Ptuju, ki pa nimi simboli, okrasi in napisi v nastanku vogalna stavba. niso bili uresničeni. zlati, modri, rdeči in rumeni arhitekture; Arhitekturni oddelek na barvi. Mozaike so izdelale šol- Začetnik modernega Tehnični fakulteti je bil leta ske sestre iz Radovljice. Leta 1970 so ga urbanizma 1920 ustanovljen na Vurniko- 1967 je bilo prenovljeno atrij- vo pobudo. Vurnik se je zavze- sko dvorišče med cerkvijo in imenovali za Vurnik velja za pobudnika mal, da bi se mu pridružila samostanom. Kapelico sv. modernega urbanizma na tudi Fabiani in Jože Plečnik. Frančiška Asiškega (sekundar- častnega občana Slovenskem. Urbanizem je Plečnik je povabilo sprejel in na kapelica Marije Pomagaj), uvedel tudi v študij na šoli za prevzel šolo arhitekturne ki so jo zgradili v počastitev 60- Radovljice. arhitekturo. Začetek intenziv- kompozicije, Vurnik pa je pre- letnice kronanja podobe Mari- nega ukvarjanja z urbaniz- daval vse tehnične predmete. je Pomagaj, je zasnovana v sti- mom je bil načrt za delavsko Leta 1925 se je oddelek formal- lu slovenske planinske koče. naselje v Mariboru iz leta 1928, no razdelil na Vurnikovo in Vurnik je kmalu po vojni na ki je bil tudi edini dosledno Plečnikovo šolo oziroma se- radovljiškem pokopališču uresničen. Vurnik je za mari- minar. zgradil družinsko grobnico, v borsko delavsko stanovanjsko Do odkritega tekmovanja kateri je pokopan sin Niko, ki kolonijo zasnoval vrstne eno- med Vurnikom in Plečnikom je leta 1942 kot ilegalec padel družinske hiše, ki so bile dovolj je prišlo leta 1933, ko je bil ob- pod streli italijanskih okupator- poceni, da so si delavci lahko javljen Plečnikov načrt za jev na začetku tivolskega drevo- privoščili plačevanje obrokov novo univerzitetno knjižnico v reda v Ljubljani. Preprost mav- posojila zanje. Ljubljani. Vurnik je izdelal zolej ima korenine v egipčan- Urbanistični in regulacijski "protiprojekt" in ga naslednje ski arhitekturi. Mozaični okras Škofovska kapela v Trstu, 1913 (iz: Ivan Vurnik - Slovenski načrt Bleda je Vurnik leta 1931 leto objavil v brošuri. Knjižni- s sinovim portretom in Kristu- arhitekt, 1994) predstavil na nemški gradbeni ca naj bi imela trinadstropni sovo glavo s sinovimi portretni- razstavi v Berlinu. Leseno ma- glavni del in enako visok knjiž- mi potezi je pripravila Helena keto načrtovanih objektov je iz- ni silos, ki naj bi zadoščal za Vurnik. Zadnje večje Vurniko- delal eden izmed nekdanjih 50 let, kasneje pa bi ga bi bilo vo delo je projekt uršulinskega učencev Vurnikovega očeta. mogoče povečevati. Rektor samostana in cerkve v Rimu Vurnik je potek obvozne ceste ljubljanske univerze je Vurni- (1967-1968), ki pa je ostal le v planiral daleč od jezera, v Zaki kov in Plečnikov projekt poslal maketi. Ivan Vurnik je v se- naj bi bil stadion s smučarsko v primerjalno oceno profesor- deminosemdesetem letu umrl skakalnico, na hribu Straže re- ju Ottu Salvisbergu v Zürich, 8. aprila 1971 v Radovljici. stavracija, ob obali jezera turi- ki je Vurnikov projekt po funk- Vurnikovo zapuščino (načr- stični kompleks, nov Zdravili- cionalni plati imel za bolj pri- te, skice in korespondenco) ški dom, razgledni stolp, veliki mernega. Sklenili so, da bodo hrani Muzej za arhitekturo in bloki in enodružinske hiše, na za notranjo ureditev knjižnice oblikovanje v Ljubljani. Leta otoku gostišče in prenočitveni upoštevali Vurnikov načrt, 1992 je bil v Radovljici organi- objekti za romarje. Neuresni- Plečnik pa naj bo avtor fasad. ziran strokovni posvet o Vurni- čeni so ostali tudi regulacijski Leta 1935 je gradnjo knjižnice kovem življenju in delu. Leta načrti za Hrastnik, Grosuplje, prevzela banovina, ki se je od- 1994 je izšel zbornik Ivan Vur- Trbovlje, Kranj, Ljubljano, Šte- ločila za Plečnikov načrt. nik - Slovenski arhitekt, januar- panjo vas pri Ljubljani, deloma Vurnik kasneje ni dobil no- ja 1995 je bila na ogled retro- pa so upoštevali Vurnikov re- benega večjega pomembnega spektivna razstava o Vurniku gulacijski načrt za Radovljico. arhitekturnega naročila. v Cankarjevem domu. Leta Ukvarjal se je z dekorativno 2008 je Vurnikov rojstni Dela v Radovljici umetnostjo. Pripravljal je dan postal praznik Krajevne osnutke za cerkveno opremo, skupnosti Radovljica. 8. V rojstni Radovljici so po oltarje, tabernaklje, kelihe, aprila 2011 so 40-letnico ar- Vurnikovih načrtih zgradili orgelske omare, svečnike, hitektove smrti na Brezjah Maketa načrtovanih objektov za Bled (iz: Ivan Vurnik - trgovsko hišo Moda (1922- monštrance, mašne plašče, počastili s sveto mašo in slo- Slovenski arhitekt, 1994) 1925, danes Vila Savnik) in prte idr. Preizkusil se je v vensko akademijo. GORENJSKI GLAS 30 torek, 27. decembra 2011

RAZMISLEK

Kje je pravzaprav Slovenija? Le malo tujcev ve, kam jo umestiti na zemljevidu sveta; Američani jo pogosto postavijo kar nekam na mejo z Rusijo ali med nekdanje sovjetske republike, številni Evropejci pa jo nenehno zamenjujejo s Slovaško ali kako baltsko republiko. In niso redki, ki jo še danes, ko je že dvajset let neodvisna in samostojna država, uvrščajo v nekdanjo, zdavnaj neobstoječo Jugoslavijo. Slovenija za Luno

Drago Bajt goslavije leta 1991. Že od zaprav so številni Slovenci druge svetovne vojne na- že po razpadu Avstro- eografi uvršča- prej se je nagibala na Za- Ogrske terjali avtonomijo jo Slovenijo v hod in pripadala zahodni in se upirali življenju v tro- Srednjo Evro- vplivni sferi, kar se je z osa- edini plemenski skupnosti po, na območje mosvojitvijo dokončno po- Kraljevine SHS; a vablji- G med Severnim trdilo. Sodobna Slovenija vost slovanstva nasproti in Baltskim morjem na se- kot del Srednje Evrope ne- stoletnemu nemštvu je bila veru in Sredozemljem na dvomno teži h kulturnemu tedaj še privlačnejša. Dru- jugu. Poudarjajo narod- Zahodu. gič se je pokazal odpor do nostno mešanost in pre- Slovenska kultura je bila velikega brata z Vzhoda po hodnost tega območja, to- vseskozi vezana na slovan- drugi svetovni vojni; na rej mešanje različnih ger- sko jedro. Tako so najzgod- diktat socrealistične stvar- manskih, slovanskih in ro- nejša cerkvena besedila od nosti so bili posebej občut- manskih prvin. Za temelj- 8. prek 11. vse do 15. stolet- ljivi umetniki, ki so pod no sociografsko značilnost ja (Brižinski spomeniki, Ra- pritiskom politike le za kra- Srednje Evrope imajo gosto teški in Stiški rokopis idr.) tek čas prisegali na prapor poseljenost, razvito infra- prevodi nemških izvirni- socialnega naročila in utili- strukturo v starih mestih, kov v staro cerkveno slo- tarnosti. Ljubezen do rušči- trgih in gručastih vaseh na venščino s številnimi na- ne in Rusov ni bila nikdar podeželju in dokaj visok rečnimi posebnostmi. Tru- posebej topla, kar priča, da Avstro-Ogrska leta 1914: v njej je bila tudi današnja življenjski standard, zlasti bar je slovenščino povzdig- se sami nikakor nočemo vi- Slovenija. v osrednjem in zahodnem nil v samostojen knjižni je- deti v Vzhodni Evropi, ka- delu (Nemčija, Švica, Av- zik z mnogimi elementi so- mor nas pogosto potiska strija). Vzhodni del (Polj- sednje nemščine in itali- prav svetovni Zahod. Sme- ska, nekdanja Vzhodna janščine; taka je vstopila šno je bilo torej nedavno Nemčija, Češka, Slovaška, med slovanske jezike. Če- glasovanje o prihodnjem Madžarska, Slovenija in prav ji je po eni strani naj- nestalnem članstvu Slove- Hrvaška), ki je po drugi bližja hrvaščina (kajkavšči- nije v Varnostnem svetu svetovni vojni imel večino- na), in čeprav si je v obdo- OZN, kjer smo - po kakš- ma socialistično družbeno bju skupnega življenja z nih merilih? - tekmovali z ureditev, pa se pospešeno drugimi jugoslovanskimi Madžarsko in Azerbajdža- trudi dohiteti razviti zahod narodi nakopičila tudi obi- nom za barve Vzhodne Ev- in se čim hitreje približati lico srbske leksike (v admi- rope. velikemu idealu: Zahodni nistraciji, šolstvu, politiki, A takšne stvari se kar Slovenci Evropi. To mu počasi uspe- vojski), je neizpodbitno, da prepogosto ponavljajo. va, nekaterim državam hi- ima celo množino prevze- Značilne primere - ki bi bili pozabljamo, da treje, drugim počasneje; tih besed iz zahodnoslo- žalostni, če ne bi bili gro- Slovenija zadnji čas zaosta- vanskih jezikov, predvsem teskno smešni - postavlja- se bomo morali ja, potem ko je bila nekaj češčine, pa tudi skoraj toli- nja Slovenije v Vzhodno let vodilna socialistična de- ko izvorno nemškega be- Evropo (in celo na Bližnji sami postaviti žela. sedja kakor češčina ali polj- vzhod!) najdemo na podro- Kot je razvidno, je ge- ščina. Tudi to kaže, da polo- čju športa in zabavne kul- tja, kamor ografsko-zgodovinski polo- žaj slovenščine med slo- ture; pri tem je slovensko žaj Slovenije trdno določen vanskimi jeziki ni enoum- značilno in povsem v skla- Srednja Evropa danes: Slovenija ima v njej svojo državo. spadamo, torej v z njenim položajem v osrč- no jasen: ostaja nekje na du z narodnim značajem ju Evrope. Njena zgodovin- sredi med jugom in zaho- ljudstva kočijažev in hlap- upa zmage - se Slovenija ljani sveta! Dejstvo je, da Evropo. In tega ska usoda je bila ves čas od- dom. Zato je razumljivo, da cev to, da se tega sploh ne spopada z državami Bliž- marsikateri, morda celo visna od nemštva. Prva dr- se je tudi pri nas izobliko- zavedamo, kaj šele, da bi se njega vzhoda in Kavkaza, večinski Slovenec, ne po- ne bomo storili žavna tvorba "Prasloven- val kulturni krog Srednje čemu uprli. Že leta, tudi po resno prepričana, da so- zna mesta svoje domovine cev", Karantanija, je bila na Evrope, zlasti med književ- osamosvojitvi Slovenije, ustvarja evropski glasbeni v svetu. Za marsikoga je tako, da bomo ozemlju med Alpami in niki (Kovačič, Jančar); in ni voljno sodelujemo v različ- okus, ki ga na Evroviziji Slovenija vsepovsod, od Panonijo, v današnji Av- naključje, da je prav pisatelj nih balkanskih regionalnih krojijo klike jezikovno, po- Evrope do Azije, od Vzhoda posnemali vse in striji, in je, vsaj kulturno, Peter Handke, rodovno na- ligah, kot da se nikakor ne litično in versko povezanih do Juga. To pa pomeni prek Koroške že segala tudi vezan na koroške Slovence, bi mogli posloviti od ne- držav Evrazije. Jasno, da nikjer. Bržkone smo za vsakogar, temveč na ozemlje današnje Go- ta pojem posmehljivo ozna- kdanjih hegemonov. Sode- brez vsakršnega uspeha, Luno. Slovenci namreč vse renjske. Tisočletje se je iz čil za meteorološki pojav. lujemo tudi v vseh mogo- saj v tekmi ne zmaguje preradi pozabljamo, da se tako, da bomo nemških mejnih grofij ob- Po vseh zgodovinskih in čih evropskih športnih tek- glasba, temveč globalni bomo morali sami postaviti likovala državna tvorba, ob- kulturnih izkušnjah je po- movanjih, kjer nastopajo okus preprostih množic tja, kamor spadamo, torej v prinesli Evropo v ris prihodnje države iz slo- tem takem bolj ali manj moštva iz Izraela; doslej še polikulturnega sveta, pod- Evropo. In tega ne bomo venskih dežel, ki so se ves jasno, da je slovenska uso- nisem slišal pametnih raz- ložen s političnimi interesi storili tako, da bomo po- sleherni slovenski čas ohranjale sredi da trdno povezana z usodo logov, zakaj naj bi bil Izrael in podmazan z opranim snemali vse in vsakogar, nemško-italijanske okolice, Srednje Evrope in prek nje evropska država. Največja denarjem. temveč tako, da bomo pri- dom. Nihče naslanjale pa zlasti na z evropskim zahodom. Za- smešnica zadnjih let pa so Kje je torej Slovenija - za nesli Evropo v sleherni slo- južnoslovanske sosede. radi tega so se Slovenci tekmovanja za pesem Evro- nas same? V Evropi, v Azi- venski dom. Nihče nas ne nas ne bo Tako se je Slovenija naza- tako z lahkoto odcepili od vizije; ta so se - po zaslugi ji, na Marsu? V Vzhodni bo evropeiziral, če se ne dnje izoblikovala v okvirih južnoslovanske države in vodstva evropskih televizij - Evropi ali na zahodnem bomo sami. In čim dlje evropeiziral, Avstro-Ogrske, dokler se ni se osamosvojili; balkanski spremenila v praktično tek- Balkanu? Pa ne da res v bomo dvomili o svoji ev- po lastni volji združila s način vladanja in mentali- mo evropskih in azijskih Srednji Evropi? Zdi se, da ropskosti, tem dlje bo ev- če se ne bomo Hrvati in Srbi ter ostala teta roparskih vitezov nista držav, kako konkurirati nam je čisto vseeno, kam ropski vlak. Potem bo treba južnoslovanska politična bila v skladju s srednjeev- glasbi tretjega sveta. Brez nas kdo vtakne; saj smo spet morda celo peš na Du- sami. tvorba vse do razpada Ju- ropskim lepodušjem. Prav- sence dvoma - in tudi brez vendar svetovljani, držav- naj, v Berlin in Pariz. GORENJSKI GLAS torek, 27. decembra 2011 31

POLITIČNA KULTURA

Nedavne volitve v Nikaragvi so potekale v znamenju mirovniške in hipijevske ikonografije. Volitve je kot član misije Evropske unije opazoval tudi naš sodelavec. Nad vsem skupaj je revolucija

Marko Jenšterle nagvi, mestu, v katerega so mi je dejala: "Nekoč so sem nek nemški priseljenec, ki se sa, ki si je po revoluciji med bila v sedemdesetih in prihajala najbolj zveneča je navezal na sandinistično drugim nakopičil številne z zvočnikov je odmevala osemdesetih letih uprte oči imena sveta, ampak, ko se je oblast in hoče zdaj legendar- nepremičnine v Kostariki, melodija znane skladbe vsega sveta. Tudi naše teda- revolucija končala, so vsi od- ni Solentiname tržiti kot tu- luksuzne avtomobile in si Stand By Me Bena E. nje jugoslovanske. Nikarag- šli. Le redki smo ostali in se ristično atrakcijo. kupil tudi tri letala. Vse to s Kinga, javnosti bolj po- va je bila po Kubi naslednji še naprej borimo za kulturo, plačo 5000 dolarjev na me- I znana v izvedbi Johna dokaz, da je socializem mo- s katero je vsak dan slabše." Dobro zrežirana zmaga sec. V njegovih vilah so ne- Lennona. Ampak besedilo je goč tudi v Latinski Ameriki. Na območju Nikaragve se kaj časa živeli otroci Daniela bilo v španščini in drugačno. Hkrati je bila to revolucija z namreč ne odvija več spopad Nikaragve s svojimi teksti Ortege. Tudi opozicija, ki re- Izvajalci so peli o tem, da bo izjemno visoko kulturo. Ob komunizma z Združenimi nekoč niso podpirali le sve- zultatov volitev noče priznati, zmagala Nikaragva. Uradna predsedniku Danielu Ortegi državami Amerike, saj vod- tovni literati, ampak tudi je sicer na pomoč poklicala predvolilna skladba stranke sta bila visoko na oblasti dva stvo sandinistične stranke z glasbeniki. Sandinistična re- različne glasbenike, ki so Sandinistične fronte narod- znamenita pisatelja. Sergio levico nima več ničesar volucija je bila svojevrsten snemali pesmi in opevali kone osvoboditve (FSLN) je Ramirez je postal podpred- skupnega. Daniel Ortega je s glasbeni navdih. V sami dr- rupcijo v državi, ampak nji- prej spominjala na hipijev- sednik države, duhovnik in svojo soprogo Rosario Mu- žavi sta jo opevala brata Car- hova besedila so sandinisti ska srečanja kot na resne pesnik Ernesto Cardenal pa rillo, ki je sicer res pesnica, los in Luis Enrique Mejia hitro preglasili. Opozicijske predvolilne spopade. kulturni minister. Predvsem postal eden glavnih kapitali- Godoy, ki danes vodita dru- stranke menijo, da so bile vo- Letošnje volitve v Nikarag- slednji je v osemdesetih letih stov v državi. Javnost njego- žinsko gostilno in v njej ob litve že v osnovi nezakonite. vi v svetu niso postale znane Nikaragvo naredil za kultur- ve soproge ne pozna po nje- koncu tedna prepevata turi- Daniel Ortega je najprej volil- le po tem, da so vladajoči ni center sveta, saj so k njeni literarni dejavnosti, am- stom. Z Luisom Enriquejem na pravila popravil tako, da se sandinisti brez najmanjših mu hodila tako zveneča ime- pak po tem, da je njegova sva se nekaj dni pred volitva- lahko na volitvah zmaga že s zadržkov zatirali opozicijo in na, kot so Jevgenij Jevtušen- uradna govornica in iz oza- mi dobila v pavzi med njego- 40 odstotki glasov, potem pa kršili volilna pravila, ampak ko, Graham Greene, Gabriel dja vodi vso politiko. Njunih vim nastopom. Spominjal se mejo celo znižal na 35 odstot- tudi po kršitvah mednarod- Garcia Marquez, Allen Gins- osem otrok danes obvladuje je časov, ko je tudi Jugoslavi- kov, če drugouvrščeni za nih avtorskih pravic. Lastni- berg, Lawrence Ferlinghetti, večino najpomembnejših nija podpirala njihovo revolu- zmagovalcem zaostaja za več ki pravic pesmi Stand By Me Jean Ziegler, Margaret Ran- karagovskih medijev, druži- cijo. "Volili bomo za mir," je kot 5 odstotnih točk. Najbolj so namreč protestirali, ker dall, Noam Chomsky, Sal- na pa si je v dolgih letih na- nato prepeval z odra. Sporo- pa je njegove nasprotnike jih ni nihče vprašal, ali je man Rushdie, Julio Corta- kopičila toliko kapitala, da so čilo je bilo jasno. Sandinisti pred volitvami zmotila preso- skladbo mogoče uporabiti v zar, Mario Benedetti, Mario nekdanje ideje o enakosti in so mirovniško hipijevsko ja ustavnega sodišča, ki je strankarske namene, kaj Vargas Llosa in še mnogi boju proti revščini samo še ikonografijo zgovorno vklju- Ortegi dovolilo vnovično šele, da bi jim za to plačal. Pa drugi. Ko so se vračali v svo- farsa. Ni naključje, da Sergia čili tudi v druge dele volilne kandidiranje za predsednika, ni nič pomagalo. Sandinisti je domovine, so v knjigah in Ramireza in Ernesta Carde- propagande. Na predvolilnih čeprav po ustavi drugi man- so jo vrteli še naprej, kot tudi člankih pisali hvalnice sandi- nala ni več ob Danielu Orte- propagandnih majicah nji- dat ni možen. Ustavno sodiš- Ustavno številne druge svetovne hite, nistični revoluciji. gi. Stvari so še hujše. Ernesta hove stranke je bil ob sloga- če je namreč ugotovilo, da je v katerih so predelali besedi- Od vsega tega je danes Cardenala so izgnali z njego- nu "Ljubezen, mir, življe- "ustava neustavna", saj je sodišče je la in z njimi propagirali svo- ostalo le nekaj melodij popu- vega otoka Solentiname na nje" natisnjen še prepozna- nad vsem skupaj revolucija, jo stranko. Med navdušujo- larnih pesmi s prirejenimi jezeru Nikaragva, na kate- ven mirovniški znak. ki lahko v svojem imenu po- Ortegi dovolilo čo množico so se prepletale političnimi besedili. Nika- rem je nekoč v svoji skupno- V Nikaragvi so vladajoči stavlja pravni sistem. Zdaj, skladbe skupin The Beatles, ragva je pozabljena od sveta. sti združeval ljudske umet- sandinisti že mesece pred ko so sandinisti tudi v kon- vnovično Boney M in še marsikoga Kolegica Lucero Millan, di- nike in vrhunske svetovne volitvami pripravljali svojo gresu dobili absolutno veči- drugega. Predvolilna ikono- rektorica tamkajšnjega gle- intelektualce. Njegovo zmago. Daniel Ortega je naj- no, bodo ob živahnih zvokih kandidiranje grafija je bila bolj podobna dališkega festivala, ki se je iz skromno cerkev so pred prej za predsednika državne na novo komponiranih revo- kakšnemu Woodstocku kot Mehike konec sedemdesetih kratkim oskrunili z žaljivimi volilne komisije ustoličil pri- lucionarnih pesmi popravili za predsednika, političnemu srečanju v Ma- let prišla borit v Nikaragvo, grafiti. Za vsem skupaj stoji jatelja Roberta Rivasa Reye- še ostale neprijetne zakone. čeprav po ustavi drugi mandat ni možen. Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je "ustava neustavna", saj je nad vsem skupaj

revolucija ... Volilne podobe iz Nikaragve, novembra 2011 I Foto: Marko Jenšterle GORENJSKI GLAS 32 torek, 27. decembra 2011

GALERIJA

Jeseni je izšel tretji del stripovske sage Meksikajnarji avtorjev Zorana Smiljanića in Marijana Pušavca. Glavni junak Anton Brus se je z Maksimiljanovo vojsko znašel na mehiških tleh. Brali boste zgodbo, ki zapelje, in gledali slike, ki so prave majhne mojstrovine. Prešeren v mehiški puščavi Zoran Smiljanić, stripovski avtor

Igor Kavčič "Gre za izpolnitev nekega davnega otroškega sna. Po- o prvih dveh delih leg tega se nama je zdela za- Miramar in Laibach bavna ideja o združitvi žanra in kot običajno vesterna in Slovenije, kar je predhodnem izha- precej bizarna kombinacija. janju v reviji Mladi- Vestern imam rad, Slovenijo Pna (med novembrom 2010 pa poznam. Mogoče ne vem in julijem 2011) je izšel tretji za vse detajle o konjih, pišto- del stripovske sage Meksi- lah, psihologiji divjega zaho- kajnarji z naslovom Meksi- da, vem pa, kako razmišlja ko! Je še v mislih načrtova- Slovenec, če ga postaviš v nih pet delov? mehiško puščavo." "Ja, plan izgradnje avtoce- ste nekoliko zamuja, hehe ... Puščave v tretjem delu stripa Seveda sta v načrtu še dva res ne manjka ... dela. Ko je leta 2006 izšel "Tudi v četrtem je bo veli- prvi del, sva z Marijanom ko. Puščava je bila pravza- načrtovala, da bodo albumi prav najin začetni motiv. Z izhajali na približno leto in Marijanom sva se vseskozi pol, vseh pet torej nekako v veselila trenutka, ko se bo ju- osmih letih, a se je strip izka- nak Anton Brus znašel sam zal za zahtevnejši zalogaj, v puščavi. V precej brezup- kot sva sprva mislila. Res sva nem položaju, ko se mora v zaostanku, a sva pri delu soočiti sam s seboj. Ko po- pokazala vso resnost, na- koplje prijatelja Ivana, v Kranjčan Zoran Smiljanić je nedvomno eden najuglednejših slovenskih avtorjev tančnost in zavzetost, tako žepu otipa Prešernove poezi- stripa. I Foto: Ivan Smiljanić pri zgodbi kot risbi. je ..." Eden od razlogov za zalepiva, brusiva, sestavljava, ki jih zanima zgodovina, zbora in ustavnega sodišča mudo pa je tudi ta, da se od ... in začne brati ... rušiva in spet 'jovo nanovo', hkrati pa jim ne manjka pu- ob dvajsetletnici slovenske stripa pri nas ne da dostojno "... pesem, ki jo je Preše- dokler zadeva ne stoji. Mora stolovskega duha. Tudi, ko ustave. Pripravili so ustavo živeti in moram zato, da si ren napisal v spomin prijate- biti funkcionalna in lepa sva bila z Marijanom mulca, za slepe, gluhe in skrajšano lahko vzamem leto za Mek- lju Matiju Čopu ob njegovi hkrati, kot nočna omarica. sva si predstavljala, da bi že- ustavo v stripu za višje raz- sikajnarje, risati komercial- smrti. Če postaviš Prešerna Mora biti razumljiva in lela brati nekaj takega. S stri- rede osnovne šole. Delati ne projekte. Ta strip je na- v kontekst mehiške puščave skrivnostna hkrati. Veliko se pom sva poskušala zadovo- za državo je nekaj povsem mreč produkt ljubezni, entu- in ga tam bere tvoj glavni ju- pogovarjava, pregovarjava, ljiti malega Marijana in Zo- drugega, kot pa risati lasten ziazma in želje povedati to nak, dobi pesem povsem prigovarjava drug drugemu rana. Sicer pa stripa ne bere- strip. Dolgočasen in ab- malo znano zgodbo o Slo- novo dimenzijo, novo vred- in zagovarjava svoje ideje. jo zgolj stripoljubci, ampak strakten jezik, v katerem je vencih v Mehiki. Ko rišem nost ..." Proces je zahteven in zaba- tudi slavisti, zgodovinarji ..." napisana ustava, sem mo- strip, se mu povsem posve- ven hkrati, blebetava o naj- ral narediti zanimivega in tim. Takrat grem v nekakšno Prešernova poezija v mehi- bolj intimnih stvareh, In preverjajo, če sta v zgodbi razumljivega za mlade, pri osamo, ko zavračam večino ški puščavi, se vam ne zdi to ustvarjava nekaj, česar še ni in podobah v njem dovolj tem pa so mi ves čas škilili drugih naročil in komunici- preveč stripovsko? bilo. To je dober občutek. Ko kompetentna ... čez ramo različni strokov- ”Gre za ram samo s svojimi stripov- "Saj je v stripu vse mogo- imava enkrat scenosled, jaz "Za kompetentnost skrbi njaki za ustavno pravo, ki skimi junaki, se z njimi dru- če, mar ne? Zdela se nama je narišem storyboard (zgodba v tudi kak dober meter knjig so skrbno tehtali vsako izpolnitev žim, se celo v sanjah pogo- dobra domislica, da verzi na- slikah, slikoris), Marijan pa na temo Maksimilijana, mojo besedo, vejico in varjam z njimi. Ves čas sem šega velikega pesnika zazve- napiše dialoge, ki jih v nada- Meksikajnarjev, Mehike v piko. Lahko rečem, da je nekega davnega na preži, na lovu za idejami, nijo tam nekje daleč, sredi ljevanju še dodatno piliva, se drugi polovici 19. stoletja ... bilo veliko radiranja in po- kako kakšen prizor bolje po- peska, pod žgočim soncem, greva nekakšen ping pong, Leta 1994 sem s tem name- pravljanja. Zame je bila to otroškega sna. vedati in zrežirati. Ko je strip kjer ni nikogar, razen klopo- dokler nisva oba zadovoljna. nom odpotoval v Mehiko, povsem nova izkušnja: enkrat narisan, sem izčrpan, tač, škorpijonov in mrhovi- Marijan je besedni, jaz pa iz nemščine sem dal preve- kljub strogo omejeni svo- Poleg tega se naveličan in moje junake narjev ..." bolj vizualni tip in vsak mora sti knjigo o Maksimiljanovi bodi sem moral iz vsega iz- mirno brcnem iz hiše. Čez opraviti svojo domačo nalo- ekspediciji, imam nekaj tisniti nekaj ustvarjalnega nama je zdela nekaj časa pa spet začnejo tr- Sama zgodba je daleč od pri- go. Tako po enem letu nasta- knjig o vojaških uniformah soka in občasno mi je to kati po okenski šipi in sitna- slovično puste puščave. Gre ne šestinšestdeset ročno po- iz tistega časa, pa dragoce- celo uspelo. Odzivi so raz- zabavna ideja riti, naj jih spustim noter." za dve zgodbi cesarja Maksi- barvanih strani, kar mogoče no knjigo litografij mehi- lični, večinoma pozitivni, miljana in slovenskega voja- niti ne zgleda veliko, a lahko ških mest iz 19. stoletja ... nekateri na forumih kritizi- o združitvi Sta prvi in drugi del razpro- ka Toneta Brusa, vsakega s rečem, da je za tem veliko tr- Dokumentacije imam toli- rajo prepad med zapisano dana? svojimi razlogi, zakaj se je dega dela. Generalno gleda- ko, da bi se z njo lahko grel besedo in resničnostjo, kar žanra vesterna "Drugi del je razprodan v podal v Mehiko. Kako pri no morajo biti zgodba in ris- celo zimo ..." tudi drži ... celoti, prvega, ki je bil hkrati z zgodbi sodelujeta z Marija- be jasne in razumljive za Čisto druga pesem pa so in Slovenije, kar izidom drugega ponatisnjen, nom Pušavcem? vsakogar, je pa v stripu tudi Letos jeseni ste poleg izdaje Hardfuckersi, ki so jih ob pa je še mogoče dobiti." "Pred vsakim delom stripa nekaj subjektivnih, odšteka- tretjega dela Meksikajnar- 20-letnici prve izdaje znova je precej bizarna se dobiva pri njem doma in nih elementov, ki jih bodo jev, "objavili" še strip na izdali v trdi vezavi, ker je Od kod želja v strip spraviti kakšen teden stresava ideje. bralci morali odkriti sami, spletnem portalu Državne- Mladinina integralna izdaja kombinacija. zgodbo, ki na prvo in najbrž Ker je osnovna zgodba že odvisno, kako dobro znajo ga zbora, pri Striparnici iz leta 1999 že zdavnaj po- tudi drugo in tretjo žogo šir- postavljena, si zamisliva in brati strip." Buch pa je izšel tudi pona- šla. V spomin na stare do- Vestern imam šemu občinstvu ni poznana zapiševa okvirno razporedi- tis vašega kultnega stripa iz bre čase, ko smo se borili in v današnjem času zagoto- tev prizorov, dogodke, dialo- Na kakšno stripovsko bral- konca osemdesetih let, za demokracijo, pravično rad, Slovenijo pa vo ni tako atraktivna, kot bi ge. Pri kreiranju in sestavlja- stvo stavite? Hardfuckers ... družbo in enakost, dobili bili recimo kakšni Poslednji nju prizorov sva prava obrt- "Bralce od 15 let naprej, od "Ustava v stripu je bil pa ... A smo se za to bori- poznam.” tajkuni v Stožicah ... nika: žagava, vrtava, piliva, najstnikov do zrelih bralcev, skupni projekt državnega li?!" PRILOGA GORENJSKEGA GLASA Glasovi izletniki so se odpravili v Prlekijo. Več na strani 37. / Foto: AB

KULTURA AVTOMOBILIZEM LJUDJE

SAMA ZARIŠE SEDENJE NA DVEH BUČNA STRAST

SVOJE MEJE STOLIH NAENKRAT Tokrat so se Glasovi izletniki odpravili v Prlekijo. Okušali so bučno Rada Panić je dvaindvajsetletna štu- Opel Zafira Tourer povečuje gnečo olje, se posladkali s čokolado z dentka Ekonomske fakultete v Ljubl- med enoprostorskimi avtomobili. bučnimi semeni in se kopali v Bio- jani, ki se v prostem času prelevi v termah. Radovljiški otroci pa so nadarjeno risarko. Doslej je bil njen spoznavali svet glasbe. / Foto AB talent skrit v umetniški mapi.

34 35 37 TOREK_27. 12. 2011 34 TOREK_27. 12. 2011 KULTURA

Lesce Koncert MPZ Triglav SAMA ZARIŠE SVOJE MEJE Jutri, v sredo, 28. decembra, ob 18.30 bo v cerkvi Mari- jinega vnebovzetja v Lescah Božično-novoletni koncert Moškega pevskega zbora Triglav iz Lesc. Zbor je v goste Rada Panić je dvaindvajsetletna študentka Ekonomske fakultete v Ljubljani, ki se v prostem času povabil tudi Pevsko društvo Triglavski zvonovi Dovje- prelevi v nadarjeno risarko. Doslej je bil njen talent skrit v umetniški mapi. Mojstrana pod vodstvom Metke Magrič. I. K.

tudi svinčnike, ki se zlijejo z Tjaša Kržišnik njeno roko. Zelo rada riše portrete, impatična Bohinjka saj jo znova in znova priteg- že od majhnih rok nejo človekove oči, nos, gu- rada riše, vendar pri bice ali nasmeh. Takrat si likovnem pouku ni- namesti slušalke, zavrti kak- MEDNARODNA RAZSTAVA JASLIC S koli ni imela velikih šno pesem skupine Cold- 17. 12. - 6. 1. 2012 v rovih pod starim Kranjem možnosti, da bi svoj talent play, ali pa Boba Dylana, tudi razvijala. Kot nam Pani- mogoče Tupaca in se včasih BOžIČNO NOVOLETNI SEJEM ćeva pojasni, so bile ure zaza več ur prepusti zanimi- 19. - 31. 12. na Glavnem trgu snovane raznoliko in posle- vim linijam, ki nastanejo izpod njenega svinčnika. PRAVLJIČNA DEŽELA dično ni imela priložnosti IN OBISK DEDKA MRAZA pogosto risati. Spominja se, Pozitivni odzivi njenih pri- 27. - 30. 12. ob 18. uri na Glavnem trgu kako je v zadnjem letniku jateljev na njene risbe zaen- srednje šole sama začela br- krat še niso prerasli v kaj več SILVESTROVANJE 31. 12. skati po spletnih straneh ve- kot v izobešene portrete na Za najmlajše s čarovnikom Gregom stenah Ekonomske šole Ra- Ob 12. uri na Glavnem trgu likih umetnikov, občudovala njihove portrete in takrat dovljica. Se mlada umetnica NUŠA DERENDA, OGNJEMET tudi začela risati. Kot vsak kaj spogleduje z idejo o sa- Od 22. ure na Slovenskem trgu začetnik tudi sama ni vedela mostojni razstavi? "Občutek, veliko o tehnikah, primer- ko te nekdo pohvali in ceni nem papirju, svinčnikih, tvoje delo, je res lep, vendar vendar če je želja, je vse mo- mislim, da še nisem dovolj goče in s tem se strinja tudi dobra in slikarsko dovršena mlada umetnica. Od prvega za tak podvig. Sem še preveč

portreta, narisanega s teh- "zelena" v umetniškem sve- ničnim svinčnikom, je skozi tu in mislim, da se moram leta ustvarjanja osvojila tudi še veliko naučiti, preden slikarski material in pripo- bom pripravljena na kaj ta- močke. Danes kupuje točno kega," je skromno pripom- določen papir, odkrila pa je Mlada risarka Rada Panić s svojim najljubšim portretom nila Panićeva.

Kranj Perpeetum Jazzile LAŽJI napolnili Glavni trg SUDOKU Tradicionalni predbožič- ni koncert bržkone najpo- pularnejše slovenske vo- kalne skupine Perpeetum Jazzile je v petek na Glav- ni trg privabil množico Kranjčanov (na fotografi- ji), ki so neizmerno uživa- li ob najbolj znanih sklad- bah v izvedbi PJ. Njihov nastop je bil obarvan do-

Rešitev:

brodelno, saj so na Zavo-

du za turizem in na Fakul-

teti za organizacijske ve-

de ob tem zbirali emba-

lirano hrano za družine v stiski. I. K. / Foto: Matej Slabe TEŽJI SUDOKU

Rešitev:

Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Sestavila: P. F. TOREK_27. 12. 2011 35 AVTOMOBILIZEM, KINO SEDENJE NA DVEH STOLIH NAENKRAT

Opel Zafira Tourer povečuje gnečo med enoprostorskimi avtomobili.

Matjaž Gregorič

emški Opel ima na cestah novo orožje za meša- N nje kart v razredu srednje velikih in večjih eno- prostorcev. Nova Zafira Tou- rer namreč s 4,57 metra zunanje dolžine sega kar v dve velikostni kategoriji, saj sedanjo Zafiro, ki bo še ostala v prodaji, dolžinsko prekaša kar za 19 centimetrov. Zafira Tourer se oblikovno nekoliko naslanja na svojo manjšo sestro, še bolj pa na nove Oplove oblikovalske smerni- ce, kar na primer dokazujejo žarometi v obliki bumeran- ga, značilna maska hladilni- udobje izboljšuje zložljiv naprej. Med dodatno opremo ta dva 1,4-litrska z dodanim ka in drugi elementi. Prostor- srednji sedež in razmik je tudi nosilec za kolesa, ime- turbinskim polnilnikom (88 nosti v potniški kabini ne stranskih v drugi vrsti. Zafira novan flex fix, ki je skrit v zad- kW/120 KM in 103 kW/140 manjka, sedeži so razporeje- Tourer vozniku (pretežno za njem odbijaču. Pogonu so na- KM). Oba turbodizla sta 2,0- ni v treh vrstah, zadnji dve se doplačilo) ponuja še precej menjeni štirje bencinski in litrska in imata različno elegantno zložita v karoserij- asistenčnih sistemov, na pri- dva turbodizelska motorja, zmogljivost (96 kW/130 KM sko dno. Prtljažnik se razte- mer prilagodljive žaromete s oziroma njihove izvedbe, pri in 121 kW/165 KM), sčasoma za od 152 do vmesnih 710 in samodejnim delovanjem, ob- bencinskih je osnovni 1,8- se jima bo pridružil še šibkej- razkošnih 1860 litrov, kadar veščanje voznika o prepozna- litrski (85 kW/115 KM), ki se ši. Po uradnem ceniku najce- so zadaj zloženi vsi sedeži. nih prometnih znakih in sve- mu pridružuje še močnejši nejša Zafira Tourer stane Pri boljših nivojih opreme tovalni parkirni sistem in tako (103 kW/140 KM), nato sledi- 21.830 evrov. GARMIN TUDI LETOS USPEŠNO

stami, 4,9 milijona priljub- Matjaž Gregorič ljenih točk in več prenovljenih naslovov za pokritost Po- odjetje Geoset iz rtugalske, Belgije, Irske in Šenčurja, na sloven- Turčije. Pri napravah je mo- skem trgu zastopa in goče brezplačno v 90 dneh P uvaža navigacijske od prvega vklopa naprave naprave Garmin, je letos do- opraviti nadgradnjo karto- seglo pričakovani promet v vi- grafije, za licenco za doživ- šini štiri milijone evrov. Pod- ljenjsko nadgrajevanje pa je jetje beleži rast prodaje v vseh treba odšteti 99 evrov. V za- segmentih, največji na podro- četku prihodnjega leta bo na čju navtike, zahvaljujoč tudi voljo prenovljena celotna se- sodelovanju s slovenskima iz- rija cestnih naprav serije delovalcema plovil Elan in Sea- letos beležijo že več kot 160 predstavili naprave za različ- Nüvi. V prihodnje Garmin way group. Letos so sledili do- tisoč uporabnikov Garmino- ne vrste sledenja. Novosti pri načrtuje intenzivnejši pro- sedanji dinamiki prodaje in vih naprav. Za prihajajoče kartografiji so boljša pokri- dor na avtomobilski trg, kjer prodali največ cestnih naviga- leto podjetje napoveduje pri- tost držav bivše Jugoslavije, želijo igrati tudi vlogo doba- cijskih naprav, sledijo fitnes, sotnost na širšem trgu upora- več kot 10,2 milijona kilome- vitelja navigacijskih siste- navtične in ročne. V Sloveniji be GPS naprav. Že letos so trov pokritosti z novimi ce- mov za prvo vgradnjo.

KINO SPORED

18.20, 21.00 SHERLOCK HOLMES: IGRA SENC 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 11.25, 14.05, 18.45, 21.25 KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER) 19.10, 21.50 17.00, 18.00 SHERLOCK HOLMES: IGRA SENC Torek, 27. 12. MISIJA NEMOGOČE - PROTOKOL DUH ALVIN IN VEVERIČKI 3, sinhroniziran 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 14.10, 16.40, 19.00, 21.20 14.20, 16.20 ARTHUR BOŽIČEK 20.30 SILVESTROVO V NEW YORKU 17.00, 18.00 PISMA SV. NIKOLAJU 13.40, 15.30, 17.20 ALVIN IN VEVERIČKI 3 11.05, 16.00 ARTHUR BOŽIČEK, sinhroniziran ALVIN IN VEVERIČKI 3, sinhroniziran 18.20, 21.00 SHERLOCK HOLMES: IGRA SENC 11.50, 16.40 ARTHUR BOŽIČEK, 3D, sinhroniziran 20.30 SILVESTROVO V NEW YORKU 19.10, 21.50 19.10, 21.30 11.05, 16.00 ARTHUR BOŽIČEK, sinhroniziran MISIJA NEMOGOČE - PROTOKOL DUH PLANET TUŠ, KRANJ LJUBEZEN, TRAKTOR IN ROCK'N'ROLL 11.50, 16.40 ARTHUR BOŽIČEK, 3D, sinhroniziran 14.20, 16.20 ARTHUR BOŽIČEK Torek, 27. 12. 16.45 LE KAKO JI TO USPE? 19.10, 21.30 13.40, 15.30, 17.20 ALVIN IN VEVERIČKI 3 14.10, 18.50, 21.20 PISMA SV. NIKOLAJU LJUBEZEN, TRAKTOR IN ROCK'N'ROLL 13.10, 18.10, 21.00 Sreda, 28. 12. 16.45 LE KAKO JI TO USPE? Sreda, 28. 12. MISIJA NEMOGOČE - PROTOKOL DUH 14.10, 18.50, 21.20 PISMA SV. NIKOLAJU Organizatorji filmskih predstav 14.10, 16.40, 19.00, 21.20 11.25, 14.05, 18.45, 21.25 13.10, 18.10, 21.00 si pridržujejo pravico do spremembe PISMA SV. NIKOLAJU SHERLOCK HOLMES: IGRA SENC MISIJA NEMOGOČE - PROTOKOL DUH programa. 36 TOREK_27. 12. 2011 NAGRADNA KRIŽANKA

Nagrade: 3-krat po 2 vstopnici za Vodni park Bohinj Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih Super ideja za darilo! polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 11. januarja 2012, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Bleiweisovi cesti 4.

Naročnino lahko podarite v vrednosti, ki jo sami določite. Če se boste odločili za celoletno naročnino, vam bomo priznali še kup ugodnosti. Za več informacij nas, prosimo, pokličite, nam pišite ali se pri nas oglasite osebno!

Podarite nekaj lepega. Podarite naročnino na Gorenjski glas, ki za vas izhaja vsak torek in petek. WWW.GORENJSKIGLAS.SI TOREK_27. 12. 2011 37 DRUŽABNA KRONIKA BUČNA STRAST VRTIMO GLOBUS Petnajstletni rekorder V petek so se Glasovi izletniki odpravili v Prlekijo. Okušali so bučno olje, se posladkali s čokolado z Pred dnevi je komaj petnajstletnemu bučnimi semeni in kopali v Biotermah. Radovljiški otroci pa so spoznavali svet glasbe. Kalifornijcu Jordanu Romeru v okviru projekta, s katerim je želel doseči sedem vrhov sveta, uspelo osvojiti naj- res potrebovali samo še vani- ničnega olja omenjene oljar- pa smo se peš odpravili do A. Brun, T. Kržišnik višjo goro na Antarktiki z nadmorsko ljin sladoled, da vidijo, kako ne. župnijske cerkve sv. Petra. višino 4897. S tem je postal najmlajši izpade še ta tako opevana Enote vzgojno-varstvenega Tam smo spoznali orgle, ki planinec, ki mu je uspelo preplezati a poti do Sv. Ju- kombinacija. zavoda Radovljica pa so letos nam jih je predstavila orglar- najvišje vrhove vseh sedmih celin sveta. Z novim rekor- rija ob Ščavnici Sledili sta kosilo in kopa- v znamenju glasbenega pro- ka Lucija Grimani, otroci pa dom je prehitel leto dni starejšega Britanca Georgea At- naletimo na nje pri Mali Nedelji, potem jekta. Izvajajo ga z name- so veselo pritiskali na tipke kinsona, sicer pa je Jordan pri desetih letih priplezal na Oljarno Kocbek, pa vrnitev na Gorenjsko. Si- nom, otrokom čim bolje pri- ter navdušeno poslušali prve Kilimandžaro, pri trinajstih pa na Mount Everest. N družinsko oljar- cer bolj kopalni izlet je tokrat bližati različne stile glasbe in zvoke iz cerkvenega glasbila," no že od leta 1929. Glasove zanimivo dopolnilo novo jih seznaniti z glasbili vseh je povedala vzgojiteljica An- Visoka odpravnina popotnike sta sprejela oče in znanje o bučnem olju, ki ga vrst in oblik. Oddelek vrtca dreja Peternel in hkrati po- sin, Anton in Gorazd Koc- je z nami delil Gorazd in z Radovljica, ki ima igralnice v zdravila letošnji projekt. Po Ameriški igralec Mel Gibson (55) se je bek, v oljarni pa so jim pri- veseljem tudi odgovarjal na osnovni šoli, je tako sredi de- napornem dnevu je sledila po tridesetih letih zakona ločil od Ro- pravili pravo degustacijsko zastavljena vprašanja. Za cembra otrokom pripravil pravljica in počitek, ob koncu byn, s katero ima sedem otrok. Ta po- pojedino. Poleg hladno in to- glasbeno razpoloženje je po- prav poseben dan. dneva pa sta malčke obiskala teza je igralca stala polovico premože- plo stisnjenih olj so lahko poskrbel Brane Dežman, ki je z "Zjutraj nas je najprej obis- tudi glasbenika Gal in Severa nja, ki so ga ocenili na osemsto petde- izkusili tudi domač namaz iz veseljem raztegnil meh, do- kal dedek Mraz in nam prine- Gjurin, ki sta jih skozi pestro set milijonov dolarjev. Pri reviji People bučnih semen, pa salamo in mov pa so se Glasovci vrača- sel darila. Otroci so se ga raz- animacijo, kjer ni manjkalo so zapisali, da vrtoglavi znesek štejejo čokolado z bučnimi semeni. li prijetno utrujeni v večer- veselili, se z njim slikali ter se otroških pesmic, plesa in za najvišje ločitveno izplačilo v zgodovini Hollywooda. Strinjali so se, da je bil okus nih urah in večina vsaj z eno s pesmijo Siva kučma poslo- spoznavanja glasbil, popelja- olj tako dober, da bi dejansko steklenico bučnega ali sonč- vili od dobrega moža, zatem la v čarobni svet glasbe. Punčka za De Nira Oskarjev nagrajenec Rebert De Niro (68) je pred dnevi že petič postal oče. S sedanjo ženo Grace Hightower (56) sta postala ponosna starša hčerke He- len Grace, ki je na svet prijokala s po- močjo nadomestne matere. Skupaj imata tudi trinajstletnega sina Elliota, De Niro pa ima iz prejšnjih zvez še Dreno (40), Rapha- ela (35) ter dvojčka Juliana in Arona (16).

Nujna operacija za princa Britanski princ Filip (90) je bil sprejet v bolnišnico zaradi bolečin v prsih. Kot se je kasneje izkazalo, je bila za slabo počutje kriva zamašena arterija, ki so Pri Kocbekovih sta nas sprejela oče in sin, Anton in Gorazd Degustacija različnih bučnih olj, čokolade, salame in jo zdravniki že uspešno operirali. Kra- Kocbek. Gorazd nam je tudi predstavil tudi postopek namaza z bučnimi semeni je navdušila borbončice Glasovih ljica Elizabeta je skupaj s svojimi otro- pridobivanja olja. / Foto: AB potnikov. / Foto: AB ki, princema Andrewom in Edwardom ter princeso Anno, že obiskala moža, poročajo v reviji People.

Harmonikar Brane Dežman / Foto: AB Bioterme je predstavil animator Grega Rozman. / Foto: AB

Decembra je Casino Tivoli Lesce praznoval peti rojstni dan. V ta namen so pripravili simpatično zabavo, izbrali pa tudi najlepšo med najlepšimi. Žal se med prve tri niso prebile Gorenjke. Prva spremljevalka je postala 20-letna Tara Stožir Bovšnar iz Šentjurja, druga 24-letna Otroke sta v okviru glasbenega projekta obiskala glasbenika Gal in Severa Gjurin, ki sta jim pripravila zabaven in hkrati tudi Ljubljančanka Dijana Krička, najlepša pa leto dni starejša Eva Mihelčič, ravno tako iz Ljubljane. / Foto: Uroš Rosič poučen program. / Foto: TK GORENJSKI GLAS 38 [email protected] ZANIMIVOSTI, KAŽIPOT torek, 27. decembra 2011

Povlje Jesenice Romjeve jaslice na Povljah Božiček obdaril bolne otroke Čeprav je Peter Stare, po domače Romjev s Povelj, zadnja leta znance prepričeval, da je tokrat zadnjič postavil jaslice na vrtu pred hišo, si je vsakič premislil. Tako je tudi pred le- tošnjim božičem postavil že enajste jaslice na prostem, h katerim vabi napis na odcepu ceste proti Povljam. Če kdo morda ne ve, kje leži ta zanimiva vas ob vznožju Storžiča s čudo- vitim razgledom na kranjsko kotlino tja do Šmarne gore, mu pomagamo, da so Povlje vas nad Trstenikom, vanjo pa je treba zaviti s ceste Trstenik-Bašelj-Preddvor. Peter pri letošnjih jaslicah ni posegal po novostih, ampak se je odločil za postavitev svojih prvih iz leta 2000. Vsak obisk je za Petra nagra- da za njegovo vztrajno in vestno delo pri negovanju tradicije postavljanja klasičnih slovenskih jaslic. J. K.

30 Besedila: Manca Bežek, Kristina Sever, Irena Čebulj KRANČKOVI ZAKLADI Oblikovanje in ilustracije: V prazničnih dneh se je Božiček ustavil tudi v Splošni bolniš- nici Jesenice in obiskal male bolnike na pediatričnem oddel- HEJ JUHEJ, NOVO LETOJE PRED VRATI! UŽIVAJTE MED PRAZNIKI! ku. Knjige, risalni bloki, barvice, sestavljanke in družabne igre, OTROCI, ALI STE ŽE POSTAVILI BODITE ZDRAVI, ki so jih podarili donatorji, bodo otrokom, trenutno se jih na IN OKRASILI NOVOLETNO RDEČELIČNI IN VESELI. DREVESCE? JA, SEVEDA STE GA STARŠEM IN PRIJATELJEM pediatričnem oddelku zdravi trideset, vsaj nekoliko skrajšali ŽE. V MOJEM DOMKU V ROVIH POD STARIM KRANJEM IMAM KAR POVEJTE, DA JIH IMATE RADI. dneve, ki jih morajo preživeti v bolnišnici. M. A. ŠTIRI NOVOLETNE JELKE - ENO ZA NE BRIŠITE ANGELCO, ENO ZA LOVRA, NOSOV V ROKAVE. Kranjska Gora ENO ZA FRANCLJA IN ENO NAJEJTE SE MEDENIH SEVEDA ZAME – VSI SMO BILI KOLAČKOV. LETOS ZELOOO PRIDNI! RAJAJTE! Novoletni koncert pihalnega orkestra SEDAJ VSI SKUPAJ ČAKAMO KAKŠNA DARILA NAM BO V dvorani Vitranc bo danes ob 20. uri tradicionalni novolet- DEDEK MRAZ PRINESEL. PA VI? ni koncert Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki ga STE BILI TUDI VI PRIDNI IN ŽE NESTRPNO ČAKATE DARILA? svojim občanom za novoletno darilo poklanja Občina Kranj- ska Gora. M. A.

Ali ste vedeli, da je krasitev novoletnega drevesa že zelo stara navada? Že pred HALO - HALO GORENJSKI GLAS več kot 2000 leti so ljudje krasili jelke telefon: 04 201 42 00 ali smreke zato, ker se konec decembra začne dan daljšati. To pomeni, da je noč med nas stari, dobri Dedek Mraz... Ker Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, krajša, zato je tudi manj teme. Na tak me je zanimalo, kdo je napisal tako lepo v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. način so takrat praznovali prihod dni, pesmico sem zadnjič skočil v knjižnico ko sonce sije dlje časa. Danes pa otroci in našel knjigo, kjer je pisalo, da jo je najraje krasijo drevesca zato, ker vedo, da napisal skladatelj Janez Bitenc. Vendar Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Dedek Mraz tja postavi darila. Pravijo, da je to le ena izmed pesmi o Dedku Mrazu Kažipot brezplačno samo enkrat. Dedek Mraz živi pod Triglavom in da se - poznate vi še kakšno drugo mali moji na zadnji dan v letu k otrokom pripelje prijateljčki? s sanmi. Obdari jih takrat, ko še spijo. PRIREDITVE Angelca si že cel december prepeva NAGRADNO VPRAŠANJE 30 tisto pesmico: Siva kučma, bela brada, Slovo od starega leta topel kožuh, zvrhan koš. Joj, že prišel je Napišite naslov pesmice o Dedku Mrazu, ki jo poznate. Pa ne Siva kučma! Tržič - Društvo upokojencev Tržič prireja prireditev Slovo od NAGRAJENCI (29) : starega leta v Restavraciji Raj danes, v torek, 27. decembra, Timea Topolovec, Vrhnika Na dopisnico napiši pravilen odgovor. Pripiši še svoje ime in priimek ter pošlji na naslov: ob 17. uri. Zavod za turizem Kranj, Glavni trg 2, 4000 Kranj, ZA KRANČKA, Jožica Bregar, Kranj najkasneje do 18. januarja 2012. Matevž Poljanec, Bled Med prispelimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli majico škrata Krančka. Koledovanje Zavod za turizem Kranj, Glavni trg 2, Kranj Bistrica pri Tržiču - Krajevna skupnost Bistrica danes, v torek, 27. decembra, vabi na koledovanje z gostujočimi koled- Prodajalec m/ž (Radomlje in Kamnik) niki in nastopom domačega pevskega zbora iz Bistrice. Po V živilskem marketu Radomlje oz. Veronika Kamnik - franšiza Tuš, zaposlimo prodajalko/ca. Pričakujemo: izobrazbo IV. stopnje, delovne izkušnje, njihovem nastopu se bo program nadaljeval v Trgovskem komunikativnost in veselje do dela z ljudmi, zanesljivost in predanost delu. centru Deteljica, kjer bosta za tople napitke v mrzli zimi po- Nudimo urejeno delovno mesto v sodobno opremljeni poslovalnici, možnost zaposlitve za nedoločen čas, stimulativno plačilo, plačevanje dodatnega skrbela Krajevna skupnost Bistrica in Balinarski klub Bistri- pokojninskega zavarovanja. Politex, d. o. o., Cesta borcev 1, 1235 Radomlje. ca. Sledilo bo veselo vaško srečanje pri kapelici v starem MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Litostrojska c. 44c, Prijave zbiramo do 15. 01. 2012. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 delu Bistrice. VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) Strojni tehnik CNC programer in operater na rezkalnem stroju m/ž (Kranj) Pričakujemo: V. stopnjo izobrazbe, poznavanje obdelav na rezkalnem stroju in NA: www.mojedelo.com, [email protected] na struženju. Osnovna izobrazba obdelovalec kovin, poznavanje klasičnih Silvestrovanje v Tržiču strojnih obdelav struženje in rezkanje, delo z računalnikom (MS Office, Vodja projektov - strojni inženir m/ž (okolica Kranja) obvladovanje ustreznih programov za programiranje CNC, Acad, SolidWorks Tržič - Občina Tržič vabi, da v novo leto vstopite v zavetju Delovno mesto zajema: tehnološko podporo proizvodnemu timu, pripravljanje in ...). Iskra Strojegradnja in Vzdrževanje, d. o. o, Savska loka 4, 4000 Kranj. uvajanje izdelkov v proizvodnjo, organiziranje dela in nadzor nad izvajanjem dela, Prijave zbiramo do 13. 01. 2012. Podrobnosti na www.mojedelo.com. šotora v atriju Občine Tržič in v družbi domačega ansambla izvedbo poskusne serije, razvoj in urejanje tehnološke dokumentacije. KI interim, Lajb iz Podljubelja. Prireditev se bo začela ob 21. uri. d. o. o., Pražakova 04, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 01. 2012. Podrobnos- Strojni inženir projektant tehnolog / univ. dipl. ing. strojništva m/ž (Kranj) ti na www.mojedelo.com. Od vas pričakujemo: VI. ali VII. stopnjo izobrazbe, delo z računalnikom (MS Of- fice, obvladovanje ustreznih programov za projektiranje Acad, SolidWorks ...), Za otroke v knjižnicah Vodja tehnologije - projektni vodja m/ž (okolica Kranja) saj 3 leta delovnih izkušenj, Strokovni izpit po ZGO (zaželen), vozniški Delo bo zajemalo: načrtovanje in izvajanje strategije razvoja tehnologije, planiranje izpit kategorije B. Iskra Strojegradnja in Vzdrževanje, d. o. o, Savska Jesenice - Jutri, v sredo, 28. decembra, bo ustvarjalna delav- in analizo proizvodnih postopkov ter raziskava izvedljivosti, vodenje projektov - na- loka 4, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 13. 01. 2012. Podrobnosti na riše se predlog po želji stranke, določi se dimenzije, vizualno se ga oblikuje, nato pa www.mojedelo.com. nica, Zvonček cin-cin ob 17. uri, v četrtek, 29. decembra, pa se ga posreduje v izdelavo v proizvodnjo. KI interim, d. o. o., Pražakova 04, 1000 bo ura pravljic ob 17. uri. Ljubljana. Prijave zbiramo do 20. 01. 2012. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Elektroinženir z delovnimi izkušnjami s področja prenapetostnih zaščit ali s področja izdelkov na elektroenergetiki m/ž (Ljubljana) Komercialist - vodja produkta m/ž (Podnart) Vaše delo bo obsegalo: vodenje in delo na razvojnih projektih prenapetostnih za- Žiri - Igralne ure v nemščini se bodo v knjižnici začele jutri, Znanja, ki so zahtevana: znanje enega tujega jezika (ang., nem.), obvladovanje ščit; strokovno-tehnična podpora kupcem, sodelovanje s prodajo pri snovanju v sredo, 28. decembra, ob 17. uri. programov Windows in Excel, komunikativnost, organiziranost, natančnost, strategij za nova področja (aplikacije), pregled nad konkurenco in konkurenčnimi občutek za trende. Nudimo delo za nedoločen čas s 6.mesečnim poskusnim de- rešitvami na trgu ter jasno poznavanje tehničnih potreb trga. Iskra Zaščite, d. o. o., Tržič - Od 27. do 30. decembra v tržiški knjižnici od 10. do lom. Steelplast, d. o. o., Otoče 32, 4244 Podnart. Prijave zbiramo do 20. 01. 2012. Stegne 35, 1521 Ljubljana. Prijave zbiramo do 12. 01. 2012. Podrobnosti na Podrobnosti na www.mojedelo.com. www.mojedelo.com. 12. ure poteka delavnica Okrasimo smrečico, v četrtek, 29. decembra, pa bo ob 17. uri ura pravljic. Kreditni analitik m/ž (Kranj) Komercialist(ka) na terenu (teren Slovenija) Pričakujemo osebo, ki ima odlične delovne navade, pripravljenost na večerno Podjetje Matmar-line, d. o. o., je že 20 let pooblaščeni distributer čistilnih priključitev na IT-sistem (potrjevanje) in odlične komunikacijske veščine. Nujno je znan- sistemov in čistil za vzdrževanje in čiščenje bivalnih prostorov. Delo Kranj - Lutkovna predstava Mojca Pokrajculja Gledališča Za- je angleškega in srbo-hrvaškega jezika. Manpower, d. o. o., PE Kranj, Koroška cesta 14, obsega prodajo na terenu že pridobljenim strankam s ciljem nadgradnje pik in obisk Dedka Mraza bosta v knjižnici danes, v torek, 4000 Kranj. Prijave zbiramo do 19. 01. 2012. Podrobnosti na www.mojedelo.com. storitve. Pričakujemo: končano srednješolsko izobrazbo ali visoko šolo. Kandidata, ki je komunikativen, energičen, samostojen, odgovoren in urejen, z 27. decembra, 18. uri. Kuhar m/ž v Lescah (Lesce) veseljem do dela na terenu. Matmar-Line, d. o. o., Brnčičeva ulica 13, Vaše naloge obsegajo: priprava toplih in hladnih obrokov, organiziranje dela, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 11. 01. 2012. Podrobnosti na vodenje in poznavanje dokumentacije HACCP. Sodexo, d. o. o., Železna www.mojedelo.com. cesta 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 01. 2012. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Novinar, voditelj m/ž (Škofja Loka) KONCERTI Opis dela: zamisel in priprava scenarijev, izpeljava studijskih in terenskih oddaj, Kuharski pomočnik m/ž na območju Gorenjske (območje Gorenjske) pokrivanje aktualnih dogodkov in prireditev na področju Gorenjske, pisanje in Vaše naloge bodo: sodelovanje pri pripravi obrokov, čiščenje delovne površine in branje spremnih besedil. Pričakujemo: vsaj V. stopnjo izobrazbe, veselje do Božično-novoletni koncert delovnih sredstev, delitev hrane, oskrbovanje delilne linije. Sodexo, d. o. o., Želez- nastopa pred kamero, izkušnje z javnim nastopanjem so prednost. Media partner, na cesta 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 01. 2012. Podrobnosti na d. o. o., Kapucinski trg 8, 4220 Škofja Loka. Prijave zbiramo do 04. 01. 2012. Po- Kranj - Moški pevski zbor Maj vabi na božično-novoletni www.mojedelo.com. drobnosti na www.mojedelo.com. koncert, ki bo v avli Mestne občine Kranj jutri, v sredo, 28. decembra, ob 19. uri. GORENJSKI GLAS [email protected] 39 torek, 27. decembra 2011 MALI OGLASI, ZAHVALE

LOTO Mali oglasi OTROŠKA V računovodskem servisu iščemo knjigovodjo (m/ž) OPREMA - samostojno knjiženje DDV-ja in poznavanje programa Rezultati 103. kroga - 25. decembra 2011 tel.: 201 42 47 PRODAM VASCO od 1. marca 2012 do 31. maja 2013 zaradi 5, 15, 17, 20, 22, 23, 35 in 29 fax: 201 42 13 e-mail: [email protected] OTROŠKO sobo, zelo ugodno, ☎ nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. Lotko: 8 6 9 7 9 4 040/201-166 11006057 Prošnje pošljite v roku 15 dni na naslov: DADA, d. o. o., Trg Prešernove Loto PLUS: 2, 8, 17, 19, 21, 37, 39 in 4 Male oglase sprejemamo: za objavo brigade 10, 4000 Kranj. v petek - v sredo do 14.00 in Sklad 104. kroga za Sedmico: 1.700.000 EUR za objavo v torek do petka do MEDICINSKI Sklad 104. kroga za Lotka: 450.000 EUR 14.00! Delovni čas: ponedeljek, PRIPOMOČKI PRAŠIČA za zakol, krmljen z domačo TESNJENJE OKEN IN VRAT, torek, četrtek, petek neprekinjeno krmo, ☎ 041/416-241 11006171 uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri Sklad 104. kroga za PLUS: 280.000 EUR OČALA 50.- EUR ceneje za nove ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16., stranke Optike Aleksandra v Qlandiji. KUPIM Zmanjšan hrup, 10 let garancije. BE & sobote, nedelje in prazniki zaprto. Velja ob nakupu korekcijskih MA, d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎ očal (okvir, stekla, montaža) do ODKUPUJEMO krave, telice, bike - za 01/83-15-057, 041/694-229, 040/ 31. 3. 2012. Tel. 04/234 234 2, izvoz, najboljše plačilo - plačilo takoj 653-373 11005778 www.optika.si. 11006135 ter dostava krmil in vitaminov TMK črn- NEPREMIČNINE ci, svetovanje na domu Smrekca cen- IŠČEM ter, d. o. o., Žabnica, ☎ 04/25-51- OSTALO 313 11005777 POMOČ pri dostavi kosil in gospodinj- KMETIJSTVO stvu starejše osebe, med delavniki na ODDAM območju Bohinja, ☎ 031/808-158 PRIDELKI 11006173 GROB s spomenikom na Blejski Do- POSLOVNI STIKI bravi, ☎ 041/419-888 PRODAM 11006166 KRMNI in jedilni krompir, ☎ 040/355- RAZNO 865 11006177 PRODAM OREHOVA jedrca, ☎ 070/318-597 11006176 DOMAČE žganje, sintesizer s sto-

Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena 13. decem- d.o.o. jalom, novo dekliško kolo, ☎ VINO - cviček, integrirana pridelava, v 040/389-518 11006116 bra 2011 v Gorenjskem glasu, je bilo podjetje Avtohiša Vr- rinfuzi ali ustekleničen, z dokumentaci- tač, d. o. o., iz Stražišča pri Kranju. Nagrajenci so: 1. na- Maistrov trg 12, 4000 Kranj jo, ☎ 031/206-874 Tel. 04/202 13 53, 202 25 66 11006090 grado: VW Polo - vikend uporabo, prejme Slavko Pestar, GSM 051/320 700, Email: [email protected] STORITVE VZREJNE ŽIVALI Šenčur; 2. nagrado: VW Polo - enodnevno uporabo, prejme NUDIM Ljudmila Križnar, Škofja Loka; 3. nagrado: podeljuje PRODAM MOTORNA ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, Gorenjski glas, prejme pa jo Mira Lušina, Dražgoše. 2 KOZLIČA za zakol ali rejo, ☎ s. p., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, VOZILA 041/848-539 11006168 tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, rolete, lamelne zavese, AVTOMOBILI BIKCA simentalca za rejo, ☎ plise zavese, komarniki, markize, 051/884-923 11006170 www.asteriks.net 11005781 PRODAM BIKCA simentalca, starega 1 mesec, FLORIJANI, d. o. o., C. na Brdo 41, MAZDA6, 2.0 TE Plus, letnik 2008, Olševek 40, ☎ 031/255-194 11006174 Kranj izvaja vsa gradbena dela od prevoženih 23.500 km, kovinska bar- temeljev do strehe, adaptacije, omete, va, odlično ohranjena, garažirana, ČB BIKCA, starega 10 dni, ☎ omete fasad, kamnite škarpe, tlako- cena 14.200 EUR, ☎ 041/721-572 041/418-616 11006169 vanje dvorišč, ☎ 041/557-871 11005692 11005782 ČB BIKCA in 2 ČB telički, stari 14 dni, ☎ 031/863-490 11006172 POSTAVLJANJE panelnih in žičnih ograj, tlakovanje dvorišč, izdelava be- STROJI ČB TELIČKO, staro 3 tedne ali men- tonskih zidov, Vincencij Šubic s.p., jam za slamo, ☎ 04/53-31-310, Zg. Bitnje 141, Žabnica, ☎ 051/413- IN ORODJA 041/970-056 373 11006167 11005969 PRODAM

ŽAGA tračna za razrez profilov Bianco mod. 420 SA 60 stop. DX, cena 700 EUR, ☎ 030/324-606 11006179 Kogar imamo radi, ZAHVALA nikoli ne umre, samo - daleč, daleč je ... Nenadoma nas je v 82. letu za vedno zapustil naš dragi mož, GRADBENI brat in stric MATERIAL GRADBENI MATERIAL Vinko Ferlan www.gorenjskiglas.si DESKE in plohe, parjene in neparjene bukve, javorja, jelše, lipe, hrasta, Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in hruške in kostanja, možna dostava, ugodno, ☎ 040/211-346 znancem za izrečena sožalja, stiske rok, podarjene sveče in 11006178 cvetje ter svete maše. Zahvaljujemo se reševalni ekipi Zdravstve- nega doma Šk. Loka za nujno in hitro medicinsko pomoč KURIVO ter osebju Centralne intenzivne terapije v UKC Ljubljana. Za- PRODAM hvala gospodoma župnikoma Damjanu Proštu in Ivanu Miheli- DRVA - metrska ali razžagana, možna ču za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo in bolnišnič- dostava, ☎ 041/718-019 11005779 nemu duhovniku g. Toniju za duhovno oskrbo. Hvala vsem, ki ste se mu poklonili in ga pospremili na njegovi zadnji poti, prav BUKOVA drva, cena 55 EUR, mešana drva, cena 40 EUR, možnost razreza tako tudi pogrebnemu podjetju Akris za organizacijo pogreba. in dostave, ☎ 040/338-719 11005780

LESNE brikete za kurjavo, ugodno, ☎ Žalujoči: žena Slavka, brat Janez in sestra Julka z družinami 04/53-31-648, 040/887-425 11006015 Ševlje, 22. decembra 2011

MIZARSKE odrezke za kurjavo, ☎ 10 € 040/887-425 11006014 SUHA mešana drva, možna dostava in razrez, ☎ 031/676-235 11005993 Prezgodaj odšla si v svet tišine, ZAHVALA zajokala srca naša so od bolečine, STANOVANJSKA za tabo ostale so sledi življenja, OPREMA pridnih rok spomini, hrepenenja. POHIŠTVO PRODAM V 57. letu je mnogo prezgodaj svojo življenjsko pot sklenila draga žena, mami, stara mama, sestra, teta, tašča in sestrična OTROŠKO sobo za otroka do 12 let, ugodno, ☎ 040/201-166 11006056 GOSPODINJSKI Štefka Grilc APARATI rojena Zupin, iz Šmartnega PRODAM Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znan- STENSKI KOLEDAR ČISTILNI univerzalni aparat z vsemi cem in sovaščanom za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje priključki, ☎ 040/303-405 11006175 V Društvu za zaščito živali Kranj se zares trudijo za dobrobit živali. in svete maše ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob Če imate dobro srce in radi pomagate, kupite stenski koledar s strani. Zahvala gre tudi vsem, ki ste pokojno ŠTEFKO v tako kužki ali mucki, ki vas bodo razveseljevali vse leto. Fotografije za GLASBILA velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako se iskreno zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu Ljubljana, gospo- koledar so prispevali simpatizerji in posvojitelji živali. Koledarji so PRODAM veliki in pregledni, imajo tudi prostor za zapiske. Celoten du župniku Stanetu Gradišku in ministrantom za lep pogrebni ☎ izkupiček bo namenjen oskrbi brezdomnih in zavrženih DIATONIČNO harmoniko 338 + 3, obred, pogrebni službi Jerič iz Dvorij za organizacijo pogreba, 041/934-138 11006124 živali, cena koledarja je 10 EUR. pevcem za sodelovanje pri pogrebu ter Jožetu Klemencu za ganljiv poslovilni govor. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena HVALA. Koledar lahko kupite na Gorenjskem glasu, STARINE Bleiweisova cesta 4, Kranj. KUPIM Žalujoči vsi njeni STAR denar, značke, medalje, srebrni- Šmartno, Vopovlje, Voglje, Zg. Brnik, 22. decembra 2011 www.gorenjskiglas.si no, odlikovanje, ure ..., ☎ 030/670- 770 11006180 GORENJSKI GLAS 40 [email protected] torek, 27. decembra 2011

Anketa

Kako voščimo Alenka Brun in Samo Lesjak

Naključne sogovornike smo vprašali, kako voščijo za bo- Aleš Rot, Kranj: Vlasta Filipič, Ljutomer: Manja Ščetinec, Čirče: Jože Bizovičar, Kranj: Vera Grohar, Škofja Loka: žič in novo leto. Ali storijo to osebno, ostajajo zvesti poš- "Božičnih voščilnic ponava- "Še vedno kupim novoletne "Praznike najraje voščim "Za pisanje novoletnih voš- "Še vedno pišem tudi voščil- tnim voščilom ali uporablja- di ne pošiljam, ob novem čestitke, pišem pa že dolgo osebno. Bolj oddaljenim so- čilnic mi zaradi delovnih ob- nice, vendar imam raje jo raje elektronsko obliko letu pa najbližjim najraje ne več. Sem se kar nekako rodnikom pošljem voščilni- veznosti žal največkrat osebna voščila. Lani sem jih voščila oziroma telefonsko voščim kar osebno. Telefon- odvadila. Interneta ne upo- co, prijateljem in znancem zmanjka časa. Z veseljem napisala petindvajset, letos sporočilo? So morda pisanje skih sporočil in elektronske rabljam, telefonsko sporoči- napišem telefonsko sporo- pa voščim ljudem osebno deset. Pošljem pa tudi kakš- voščilnic sploh opustili? pošte ne uporabljam, bolj lo je neosebno. Če že voš- čilo. Prijateljem voščim pre- ter jim obenem podarim no telefonsko in elektronsko Foto: Alenka Brun in Nadja Stare mi je všeč osebno voščilo." čim, potem voščim osebno." ko Facebooka." tudi kakšno pomarančo." voščilo."

KRATKE NOVICE Fasada iz oranžnih cevi Kranj Dodatne omejitve pri gotovinskem poslovanju Nenavadno okrašena hiša v središču Kamnika je inštalacija mladega umetnika Simona Podgorška. Danes, v torek, začnejo veljati spremembe pravilnika o izva- janju zakona o davčnem postopku, ki dodatno omejujejo Jasna Paladin gotovinsko poslovanje. Po novem plačila v gotovini niso več možna za vse dohodke iz delovnega razmerja (plača, regres, Kamnik - Fasada stare meš- povračilo stroškov v zvezi z delom), za dividende in obresti, čanske hiše ob Trgu prijatelj- ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov), in za prejemke od stva v Kamniku že nekaj dni kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov ter izdelkov domače in privablja poglede radoved- umetnostne obrti, ki presegajo 50 evrov (doslej 125 evrov). nih mimoidočih. Prepletena Doslej so poslovni subjekti lahko poslovali med seboj v go- je namreč z oranžnimi cev- tovini, če plačilo ni preseglo 420 evrov, zdaj se ta meja mi, kakršne v gradbeništvu znižuje na 50 evrov. V gotovini pa bo še naprej možno iz- uporabljajo za zaščito elek- plačevati pokojnine ter nadomestila in druge dohodke iz tričnih in telekomunikacij- obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodat- skih napeljav. nega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. C. Z. A ne gre za kakšna gradbe- Šenčur na dela, pač pa za poseben projekt mladega kamniške- V novem letu nove cene vrtcev ga umetnika in fotografa, ki je za svojo Inštalacijo, kakor S 1. januarjem se bodo podražili vzgojno varstveni programi je projekt poimenoval, upo- v vrtcih na območju občine Šenčur. Cena za prvo starostno rabil kilometer plastičnih obdobje se bo povišala za 8,46 odstotka in bo po novem cevi. S tem je material, ki je znašala 423 evrov (doslej 390 evrov), za drugo starostno ob- očem navadno skrit v ste- dobje pa za slabih pet odstotkov na 316 evrov (doslej 301 nah zidov, postavil na ogled evro). Cena za program predšolske vzgoje se lahko zniža v mimoidočim, hišo pa iz primeru dnevnih odsotnosti, pri uveljavljanju rezervacije v dela urbanega prostora po- mesecu juliju in avgustu ter v primeru bolniške odsotnosti stavil v kontekst umetni- otroka, ki je daljša od tridesetih koledarskih dni, je na de- škega. Simon Podgoršek je cembrski seji sklenil občinski svet. "Primerjava z drugimi diplomiral na varšavski Hiša na Trgu prijateljstva z oranžnimi cevmi ponazarja avtorjev pogled na svet občinami kaže, imamo še vedno zelo prijazne cene vrtcev," Akademiji Fotografia, za- navideznih povezav. je ob tem dejal župan Miro Kozelj. Občina Šenčur je sicer le- ključuje pa tudi visokošol- tos za subvencije predšolskega varstva porabila slabih 970 ski študij fotografije na ve, ki so navadno skrite v ste- tveno olajšali načrtovanje ki nam jih prinašajo, so od- tisoč evrov, v prihodnjem letu pa naj bi ta strošek znašal 1,2 VIST-u v Ljubljani. "Vsem nah naših stanovanj in v zad- in izpeljavo vseh možnih lične, spet pa jemljejo našo milijona evrov. Cene vrtcev so se v Šenčurju nazadnje spreje jasno, da sodobna druž- njem času postajajo vedno situacij, so nam tudi dosti zasebnost. S svojo instalacijo menile 1. junija 2008. S. Š. ba temelji na žicah. Inter- bolj nevidne (brezžične). Če vzeli. Svoboda, za katero so simbolično prikazujem na- net, mobilni telefoni, banč- smo klasično električno nase uspešno borile prejšnje ravo teh navideznih povezav. Kranj no omrežje in ne nazadnje peljavo že povsem sprejeli v generacije, v absolutnem Stavba je povsem normalno Poziv Rdečega križa: ima kdo peč za drva elektrika so tiste stvari, brez in smo v zadnjem desetlet- smislu skorajda ne obstaja funkcionirala brez njih, zdaj katerih si življenja več ne ju postali povsem odvisni več. Zelo podobno se v zad- pa predstavlja novo stanje. Območno združenje Rdečega križa Kranj je prejelo sporoči- predstavljamo. V našo pod- od mobilnih telefonov, pa njem času dogaja s spletni- Skozi čas se bo instalacija lo, da bi Golničan, ki je brez zaposlitve in prejema humani- zavest so se vpisali tako moč- zadnje čase postajamo vse mi socialnimi omrežji. Mlaj- rahlo spreminjala in bo na tarno pomoč Rdečega križa, nujno potreboval peč na drva, no, da jih jemljemo skoraj za bolj odvisni tudi od social- še generacije si svojega živ- koncu izginila (verjetno bo najbolje bi bil "kiperbuš". Peč, ki jo je imel doslej, ni več tako samoumevne kot dele nih napeljav. Čeprav so ljenja brez njih skoraj ne postala nevidna)," je svoj uporabna, tako da je ostal brez vsakršnega gretja. Če ima lastnega telesa. Z Instalacijo mobilniki prinesli obilico morejo več zamisliti. Mož- projekt predstavil Simon kdo še dobro peč na drva in je ne potrebuje več, naj pokliče postavljam na ogled poveza- novih možnosti in so bis- nosti in kvantiteta povezav, Podgoršek. na Rdeči križ na telefonsko številko 04/20 18 670. C. Z.

-2/2oC vremenska napoved o o -4/3 C -2/5 C -3/2oC Danes in jutri bo precej jasno, po kotlinah bo zjutraj in -3/8oC dopoldne megla ali nizka oblačnost. V četrtek dopoldne bo -5/4oC še jasno z meglo po kotlinah, popoldne pa se bo od zahoda -3/4oC pooblačilo, zvečer bodo že manjše padavine. -2/2oC 1/11oC Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo -2/1oC TOREK SREDA ČETRTEK 0/7oC -1/1oC 1/11oC

5/12oC -5/3°C -5/4°C -5/3°C ......