The Importance of Visual Reading for the Interpretation of a Literary Text1
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
TRI ŠALAMUNOVE PARODIČNE SATIRE in NJIHOV KONTEKST Marjan Dolgan Inštitut Za Slovensko Literaturo in Literarne Vede ZRC SAZU, Ljubljana
TRI ŠALAMUNOVE PARODIČNE SATIRE IN NJIHOV KONTEKST Marjan Dolgan Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Ljubljana Sredi šestdesetih let 20. stoletja so v zgodnji liriki Tomaža Šalamuna na stale tri pesmi, ob katerih je mogoče opazovati recepcijo parodije, pred vsem pa satire v totalitarnem, komunističnem sistemu. Ta družbenopoli tične satire v literaturi ni dovoljeval, zato je prvo pesem kriminaliziral in pesnika spravil v zapor, kar je edinstven primer v zgodovini slovenske literature. Druga satirična pesem je ostala v senci prve. Tretja pesem pa je parodično in satirično izrabila časnikarski umetnostnozgodovinski tekst, toda to pesnikovo dejanje je povzročilo samo časnikarjev užaljen javni odmev, vendar nobenih sankcij, kajti časnikar ni bil komunistični politični veljak. Three parodic satires by Tomaž Šalamun. Three early poems by Tomaž Šalamun from the mid-1960s give us an opportunity to examine the re- ception o f parody, and particularly satire in the totalitarian, communist regime. The regime did not allow socio-political satire in literature: it criminalized the first poem and imprisoned the poet, and that is an un- precedented case in the history o f Slovenian literature. The second sati- rical poem remained in the shadow of the first one. The third poem used parodically and satirically a newspaper article on art history, but only brought about an offended public response by the journalist and no sanctions, because the journalist was not a notable communist po- litician. Meje parodije in satire Literarni teoretiki opredeljujejo parodijo kot literarni tekst, ki delno ali v celoti smeši kak drug tekst.1 Vendar povezava obeh besedil ni nekaj samoumevnega, saj obstaja samo takrat, ko jo bralec zazna. -
Informacija Za Medije
Celje, 30. junij 2017 Informacija za medije Andrej Brvar, prejemnik Zlatnika poezije 2017 Dan mi je dan – je verz, s katerim pesnik Andrej Brvar upesnjuje svoj temeljni odnos do življenja. Kajti dan je zanj metafora za življenjski lok od zarje do teme. A njegova zavetnica je zarja, je svetloba. Kajti očaran je nad čudežem, nad skrivnostjo življenja, enkratnostjo človeške identitete in bivanja. Zato je pesnik reke življenja in svojo eksistenco doživlja bolj z epsko izpovedjo kot z lirično prizadetostjo. Sam pravi, da je slika temeljni element njegove poezije in da so ga slikarji naučili gledati svet z estetskimi očmi. Zato je prvo pesniško zbirko, to je bilo leta 1969, naslovil Slikanica. Takrat in pozneje je slika zanj najboljše izrazno sredstvo in realni svet je celota pesnikove izkušnje. Njegov programski verz je nedvoumen: Vse je pesem. A pesem nastane, če izraža njegovo izkušnjo v vsakodnevni vsakdanjosti, kar kaže, kako je avtor v ljubezenskem razmerju z življenjem. Njegova poezija je skorajda njegova biografija, je »senca in sonce, plus in minus«, hudomušno dostavlja. Na slovenski pesniški oder je Andrej Brvar stopil z zbirko Slikanica, potem pa so izšle zbirke Kdo je ubil Holoferna, Pesmi, Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka in druge. V zadnjem poldrugem desetletju pa Naplavine, Pesnitve in pesmi, Retrospektiva in Material. Ta zbirka je bila nominirana za Veronikino nagrado. Letos bodo izšle Transverzale. Izbor iz pesnikovega hrama skoraj petdesetletnega pesniškega ustvarjanja. Ni naključje, da je Andrej Brvar uredil prvo antologijo slovenske poezije v prozi, torej pesniške oblike med poezijo in prozo. Najprej je še pesnil v prostem verzu, nato pa se dokončno odločil za poezijo v prozi. -
Umetniki Sezone in Nagrade Za Mladinsko Književnost
Dimičeva 9 SI – 1000 Ljubljana tel.: (01) 4300 557, 4300 558 e-naslov: [email protected] ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Voščilo BRALNI ZNAČKI za 60 let spodbujanja branja Dragi mladi bralci s svojimi zavzetimi mentorji, stopamo v nadvse pomembno sezono gibanja za dobro knjigo. V maju 2021 bo minilo 60 let, odkar so na Prevaljah prvič podelili 119 bralnih značk. V vseh nas je ponos, ker spodbujanje za branje dobrih knjig še vedno traja, saj nobeno motiviranje ni imelo tako dolge življenjske dobe, kot ga ima BRALNA ZNAČKA. Še posebej pa je pomembno, da plemenito kulturno gibanje ni v zatonu. Koronavirus je bil izziv – tudi za našega predsednika, pesnika Marka Kravosa. Ljubezni do branja ne more uničiti noben virus, je samo izziv za nove oblike dela, da se ohranja spodbujanje in - branje. Tako ne bomo nikoli pozabili besed, ki jih je izrekel Tone Pavček, pesnik za vse čase: Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Nekdanjo zamisel Umetniki sezone smo zaradi jubileja razdelili na več delov; že lani smo z imeni (Prežihov Voranc, Leopold Suhodolčan, Tone Partljič) mislili na praznik Bralne značke. Prav je, da osvežimo štiri STEBRE BRALNE ZNAČKE: Prof. Stanko Kotnik je bil prvi, ki je zamisel spravil v življenje in skrbel za spoštovanje temeljev branja za bralno značko. Pisatelj in slavist Leopold Suhodolčan, osrednja osebnost Bralne značke, je zamisel nadgradil in jo s svojim osebnim žarom širil po domovini in zamejstvu. Pisatelj Ivan Bizjak je zasnoval Bevkovo bralno značko in tako spodbudil nastanek številnih bralnih značk, imenovanih po znanih osebnostih – predvsem pesnikih in pisateljih. Prof. Petra Dobrila je zamisel, porojeno v Prežihovem svetu, širila kot pedagoška svetovalka, hkrati pa spodbudila Cicibanovo bralno značko v vsem slovenskem prostoru. -
255.4=163.6 Contemporary American Poetry In
UDK 821.111(73)-09-1 "1945/2005"( 497.4):81 '255.4=163.6 CONTEMPORARY AMERICAN POETRY IN SLOVENIAN CRITICISM AND TRANSLATION: 1945 - 2005 lgor Divjak Abstract The article presents the Slovenian reception of five major groups in American post-war poetry -the Formalists, the Confessionals, the Beats, the Black Mountain poets, and the New York School poets - as well as the reception of those prominent authors who cannot be classified in any of these groups. The analysis reveals which groups have attracted most interest of the Slovenian critics and translators, when was the peak of their reception, which methods of interpretation have been used by the Slovenian critics, and to what extent has their judgement about certain contemporary American authors gradually changed. INTRODUCTION This survey of the Slovenian reception of American poetry written after World War II takes into consideration all the relevant articles and publications about contem porary American poetry published in Slovenia between May 9th, 1945 and the end of June, 2005. In these six decades a great deal of Slovenian critical attention was de voted to different periods and genres of American literature, and a great number of American authors were translated into Slovenian. In the second half of the 20th cen tury and the first years of the new millennium no other national literature attracted so much interest of both Slovenian scholars and readers, and probably no other literature has had so much influence on the contemporary Slovenian authors. The topic of this article, however, is limited only to the reception of those contemporary American poets whose work is not always familiar to the wider Slovenian public, but who nevertheless created a great deal of excitement, provoked vigorous debates, and proved very influential in Slovenian literary circles. -
Diplomsko Delo
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za likovno pedagogiko DIPLOMSKO DELO Živa Krautberger Kavčič Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LIKOVNO PEDAGOGIKO Diplomsko delo ILUSTRACIJA IN SLIKANICA Mentorica: Kandidatka: izr. prof. Anica Krašna Kocijan Živa Krautberger Kavčič Somentor: doc. Aleksander Červek Maribor, 2016 Lektorica in prevajalka: Maja Mrak, univ. dipl. prev. ZAHVALA Za spodbudo, potrpežljivost in strokovne napotke pri nastajanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorici izr. prof. Anici Krašna Kocijan in mentorju doc. Aleksandru Červeku. Posebna zahvala gre tudi moji družini, ki mi je ves čas študija stala ob strani in me podpirala. Živa Krautberger Kavčič IZJAVA Spodaj podpisana Živa Krautberger Kavčič, rojena 15. 5. 1980 v Ljubljani, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smeri likovna pedagogika/umetnost, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Ilustracija in slikanica pri mentorici red. prof. akad. slik. Anici Krašna in somentorju prof. Aleksandru Červeku avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni in teksti niso prepisani brez navedbe vira. Podpis študenta: ______________________ Ljubljana, 9. 6. 2016 POVZETEK Diplomsko delo Ilustracija in slikanica poleg teorije in krajšega pregleda razvoja slovenske knjižne ilustracije predstavi tudi avtorsko slikanico z naslovom Rdeča kapica ter podroben opis vseh faz nastajanja slikanice. Diplomsko delo v obsegu teoretičnega dela zajema slovensko knjižno ilustracijo, njen razvoj -
The Center for Slovenian Literature
Louis AdamiË S 2004 Presentation at book fairs: Leipzig, Prague (national Esad BabaËiË stand), Göteborg. Cooperation with LAF for the anthology “A Fine Andrej Blatnik Line: New Poetry from Eastern & Central Europe” and presenta- Berta Bojetu Lela B. Njatin tions in UK. Readings of four poets in Bosnia. Presentation of eight Primoæ »uËnik Boris A. Novak poets and writers in Czech republic. Aleπ Debeljak Maja Novak Milan Dekleva Iztok Osojnik 2005 Presentation of Slovenia, guest of honour at the book Mate Dolenc Boris Pahor fair in Prague, 5-8 May 2005. Evald Flisar Vera PejoviË Readings of younger poets in Serbia. Brane Gradiπnik Æarko Petan Niko Grafenauer Gregor Podlogar L 2006 First Gay poetry translation workshop in Dane. Herbert Grün Sonja Porle Presentation of Slovenian literature in Dublin. Andrej Hieng Jure Potokar “Six Slovenian Poets”, an anthology of six Slovenian poets, pub- Alojz Ihan Marijan Puπavec C lished by Arc Publications. Andrej Inkret Jana Putrle SrdiÊ Three evenings of Slovenian literature in Volkstheater, Vienna Drago JanËar Andrej Rozman Roza (thirteen authors). Jure Jakob Marjan Roæanc Alenka Jensterle-Doleæal Peter SemoliË 2007 Reading tour in Portugal. Milan Jesih Andrej E. Skubic Second Gay poetry translation workshop in Dane. Edvard Kocbek Gregor Strniπa Miklavæ Komelj Lucija Stupica Barbara Korun Tomaæ ©alamun Center for Slovenian Literature Ciril KosmaË Rudi ©eligo Metelkova 6 • SI-1000 Ljubljana • Slovenia The Trubar Foundation is a joint venture of Slovene Writers’ Edvard KovaË Milan ©elj Phone +386 40 20 66 31 • Fax +386 1 505 1674 Association (www.drustvo-dsp.si), Slovenian PEN and the Center Lojze KovaËiË Tone ©krjanec E-mail: [email protected] www.ljudmila.org/litcenter [for Slovenian Literature. -
Sodobna Slovenska Književnost
Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna. -
Ljubljana Tourism
AKEYTOLJUBLJANA MANUAL FOR TRAVEL TRADE PROFESSIONALS Index Ljubljana 01 LJUBLJANA 02 FACTS 03 THE CITY Why Ljubljana ............................................................. 4 Numbers & figures.............................................. 10 Ljubljana’s history ................................................ 14 Ljubljana Tourism ................................................... 6 Getting to Ljubljana ........................................... 12 Plečnik’s Ljubljana ............................................... 16 Testimonials .................................................................. 8 Top City sights ......................................................... 18 City map ........................................................................... 9 ART & RELAX & 04 CULTURE 05 GREEN 06 ENJOY Art & culture .............................................................. 22 Green Ljubljana ...................................................... 28 Food & drink .............................................................. 36 Recreation & wellness .................................... 32 Shopping ...................................................................... 40 Souvenirs ..................................................................... 44 Entertainment ........................................................ 46 TOURS & 07 EXCURSIONS 08 ACCOMMODATION 09 INFO City tours & excursions ................................ 50 Hotels in Ljubljana .............................................. 58 Useful information ............................................ -
Poročilo Ministrstva Za Zunanje Zadeve Republike Slovenije Za Leto 2012 Poročilo Ministrstva Za Zunanje Zadeve Republike Slovenije Za Leto 2012
POROČILO MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2012 POROČILO MINISTRSTVA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2012 Izdajatelj: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije Služba za strateške študije in analize Za izdajatelja: Karl Erjavec Urednica: Sandra Jelenić Zidarič Odgovorni urednik: Marcel Koprol Jezikovni pregled: Teja Mejak Oblikovanje: Jasmina Ploštajner Prevod v angleščino: Maida Alilović Lektura angleškega besedila: Philip Burt ISSN 2464-0417 KAZALO Uvodne beSede MiniStrA ZA ZUnAnJe ZAdeve KArlA erJAvcA 4 introdUction by MiniSter of foreign AffAirS KArl erJAvec 7 o PoročilU MiniStrStvA ZA ZUnAnJe ZAdeve 2012 10 01 / KronologiJA deJAvnoSti 11 02 / StrAtešKi forUM bled 28 03 / dvoStrAnSKo MednArodno SodelovAnJe 31 04 / večStrAnSKo MednArodno SodelovAnJe 45 05 / globAlni iZZivi 63 06 / goSPodArSKA diPloMAciJA 67 07 / MednArodno rAZvoJno SodelovAnJe 73 08 / MednArodnoPrAvne ZAdeve in ZAščitA intereSov SlovenSKih držAvlJAnov 83 09 / MednArodno SodelovAnJe v KUltUri 92 10 / JAvnA diPloMAciJA 103 11 / SeKretAriAt MiniStrStvA ZA ZUnAnJe ZAdeve 106 12 / SeZnAM dvoStrAnSKih Pogodbenih AKtov, PodPiSAnih v letU 2012 114 13 / SeZnAM diPloMAtSKih PredStAvništev in KonZUlAtov rePUbliKe SloveniJe 119 14 / AbStrAct 122 15 / ZeMlJevid 134 UVODNE BESEDE MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE KARLA ERJAVCA Poročilo Ministrstva za zunanje zadeve za leto 2012 letos v nekoliko vsebinsko spremenjeni, krajši in za bralca bolj prijazni obliki zgoščeno predstavlja najpomembnejše dosežke v zavzetem in vsestranskem delovanju slovenske diplomacije. tudi letošnji pregled znova dokazuje, da ta svoje delo opravlja dobro in profesionalno, v svojih prizadevanjih pa sledi začrtanim zunanjepolitičnim ciljem in je dobra promotorka slovenske države, njenega gospodarstva in zaščitnica slovenskih državljanov v tujini. v teh uvodnih besedah se bom osredotočil na nekaj bistvenih poudarkov naše zunanje politike v letu 2012. -
Za Miren Spanec NA OBISKU Bina Štampe Žmavc OTROŠKI KOTIČEK Zimsko Spanje
november 2007, letnik 6 TEMA MESECA Za miren spanec NA OBISKU Bina Štampe Žmavc OTROŠKI KOTIČEK Zimsko spanje MOJA KNJIGA v Pravljica za lahko noc STROKOVNJAK SVETUJE Z otrokom raste bralec II. del OČKA PRIPOVEDUJE NAGRADNA IGRA VSAKDO, ki pošlje sliko svojega Kanja Naja izpolni Bilkovo skrito željo sončka, BO NAGRAJEN! str. 30 za mamico in očka od: www.Otroci.si vsak mesec v vašem vrtcu UVODNIK NA OBISKU Spanček zaspanček, čuden možic 4 Pisateljica, ki piše s kančkom čarovnije hodi naokoli in nagaja našim malčkom, pa utrujenim mamam in očetom, da ne morejo spati. In kdo je kriv? Zvezdica Zaspanka, ki je zamudila službo, zagotovo ne. Najverjetneje kar premalo umirjeni, radovedni ali preutrujeni otroci, ki so se TEMA MESECA ves dan igrali v hrupnem okolju v skupinah, v trgovskih centrih, v popoldanskih 6 delavnicah. Morda so krive utrujene mame, ki so pozabile prešteti do deset, Za miren spanec ko so malčki preskušali njihovo odločnost oziroma popustljivost in se z njimi zapletle v spopad. Morda so krivi utrujeni očetje, ki so si želeli v miru ogledati MOJA KNJIGA večerno televizijsko oddajo, pa so jih otroci pri tem zmotili, zato so nejevoljno 11 in nestrpno napodili navihanca spat. A je že tako, da otroci kaj hitro začutijo naš Pravljica za lahko noč nemir in nemoč in preverjajo, kaj se bo zgodilo, če bodo skušali uveljaviti svojo voljo. Takšni poskusi pa spanec hitro prepodijo in preutrujeni otroci postanejo sitni in nedojemljivi za naša prepričevanja, pogovor, ukaze in kazni. STROKOVNJAK SVETUJE In kaj storiti? Seveda najdemo v knjigah, revijah in pri znancih kup nasvetov, a 14 kaj, ko je vsak otrok svet zase in tisto, kar zaleže pri enem otroku, pri drugem Z otrokom raste bralec ne. -
Bidovec, Slovenistika V Neaplju.Pdf
Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu Ljubljana 2019 SLOVENŠČINA IN SLOVENISTIKE NA UNIVERZAH PO SVETU Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Uredile: Mojca Nidorfer Šiškovič, Simona Kranjc, Mateja Lutar Oblikovanje: Nina Urh Prelom: Miro Pečar © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2019 Prvi natis Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 7 EUR CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6’24:314.74(100)(082) 376.744(=163.6):811.163.6’24(082) SLOVENŠČINA in slovenistike na univerzah po svetu : svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti - ob 100-letnici Univerze v Ljubljani / [uredile Mojca Nidorfer Šiškovič, Simona Kranjc, Mateja Lutar]. - 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2019 ISBN 978-961-06-0271-2 1. Nidorfer-Šiškovič, Mojca COBISS.SI-ID 302598656 Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu VSEBINA Mojca Nidorfer Šiškovič: O slovenistikah in programu Slovenščina na tujih univerzah ......... 9 Slovenistike na tujih univerzah Argentina Buenos Aires, La Plata, Tjaša Lorbek: Slovenistiki na Univerzi v Buenos Airesu in Državni -
Otrok in Knjiga 98 2017
OTROK IN KNJIGA 98 2017 OTROK IN KNJIGA KNJIGA IN OTROK 98 ISSN 0351–5141 OTROK IN KNJIGA REVIJA ZA VPRAŠANJA MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI, KNJIŽEVNE VZGOJE IN S KNJIGO POVEZANIH MEDIJEV The Journal of Issues Relating to Children’s Literature, Literary Education and the Media Connected with Books 98 2017 mariborska knjiŽnicA OTROK IN KNJIGA izhaja od leta 1972. Prvotni zbornik (številke 1, 2, 3 in 4) se je leta 1977 preoblikoval v revijo z dvema številkama na leto; od leta 2003 izhajajo tri številke letno. The Journal is Published Three-times a Year in 700 Issues Uredniški odbor/Editorial Board: dr. blanka bošnjak, dr. Meta Grosman, mag. Darja Lavrenčič Vrabec, Maja Logar, dr. Tanja Mastnak, dr. Gaja Kos, dr. Peter Svetina in Darka Tancer-Kajnih; iz tujine: Meena G. Khorana, Lilia Ratcheva - Stratieva in Dubravka Zima Glavna in odgovorna urednica/Editor-in-Chief and Associate Editor: Darka Tancer-Kajnih Sekretar uredništva/Secretar: Robert Kereži Redakcija te številke je bila končana junija 2017 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji Prevodi sinopsisov: Marjeta Gostinčar cerar Lektoriranje: Darka Tancer-Kajnih Izdaja/Published by: Mariborska knjižnica/Maribor Public Library Naslov uredništva/Address: Otrok in knjiga, Rotovški trg 6, 2000 Maribor, tel. (02) 23-52-100, telefax: (02) 23-52-127, elektronska pošta: [email protected] in [email protected] spletna stran: http://www.mb.sik.si Uradne ure: v četrtek in petek od 9.00 do 13.00 Revijo lahko naročite v Mariborski knjižnici, Rotovški trg 2, 2000 Maribor, elektronska pošta: [email protected]. Nakazila sprejemamo na TRR: 01270-6030372772 za revijo Otrok in knjiga Vključenost v podatkovne baze: MLA International bibliography, NY, USA Ulrich’s Periodicals Directory, R.