Jezikoslovni zapiski 13 (2007), št. 1–2: MERKUJEV ZBORNIK Ožji uredniški odbor: Silvo Torkar, Metka Furlan, Janez Keber, Alenka Šivic-Dular

Vsebina: Fotografija ( avtor Tihomir Pinter ) - s podpisom: Pavle Merku Akademik Pavle Merkù – 80-letnik (S. Torkar) Tabula gratulatoria Jezikoslovna bibliografija Pavleta Merkuja, Ob osemdesetletnici (M. Furlan)

Kozma Aha čič, Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarivm quatuor linguarum 1592 – druga slovnica slovenskega jezika Rosanna Benacchio, Slovansko-romanski jezikovni stik v moližanski hrvaš čini: vzporednost s slovenskimi nare čji v Furlaniji Hubert Bergmann, Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund um einen Slawismus im Bairischen Urszula Bijak - Barbara Czopek-Kopciuh, Imiona nazwach jezior i stawów w Polsce Inge Bily, Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-/Pfaffe- im Gebiet zwischen Saale und Neiße Дмитро Бучко , Ойкон iми України на -иця Aleksandra Cie ślikowa - Maria Malec, Nadawanie imion „literackich” w Polsce Varja Cvetko Orešnik - Janez Orešnik, Povedkovo dolo čilo v naravni skladnji slovenš čine Dušan Čop, Imenoslovje in etimologija imen Александр Д. Дуличенко , Академик Измаил Иванович Срезневский и резьянщина Goran Filipi, Istroromunski kromonimi An đela Fran čić, Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj me đi Metka Furlan, K etimologiji toponima Mi'riš če »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza« Helena Grochoła-Szczepanek, Człowiek – to kto? Refleksja nad płci ą człowieka w j ęzyku ludowym Елка Јачева -Улчар , Ојконимијата во Тиквешкиот регион Tjaša Jakop, Besedje za bratranca in sestri čno v slovenskih nare čjih (po gradivu za SLA) Helena Jazbec, Metka Furlan, Od kod slovenski dendronim jâm »brest«? Janez Keber, Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha Vlado Klemše, Vodna imena na doberdobskem Krasu Федар Д. Кл iмчук , Дзве славянск iя дыялектныя зоны Marija Kozar-Muki č, Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 Andreja Legan Ravnikar, Izpridevniški krš čanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja Валянц iна Лемцюгова , Айкон iмы з асновай -сад - на ўсходнеславянск iм этнамоўным абшары Witold Ma ńczak, Rzekoma archaiczno ść obszarów peryferycznych Jožica Narat, Življenje besed v Bibliji: od nog do glave France Novak, Trubarjev Philopatridus Illyricus Heinz Dieter Pohl, Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol Maurizio Puntin, Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Ludwig Selimski, Личното име Венцеслав и неговите производни в българската антропонимия Mitja Skubic, Slovenske leksikalne prvine v obsoški furlanš čini: izpeljanke Vera Smole, Urška Petek, Komentiranje leksi čno-besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega lingvisti čnega atlasa » Človek« (na primeru V617 teta in V618 ujna) Liliana Spinozzi Monai, Sfogliando il Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besediš če terskega nare čja (Amarcord di Pavle Merkù) Љубица Станковска , Македонско -словенечки топонимиски паралели Krystyna Szcze śniak, Kagor, tajemniczy desygnat zamów i recept lekarskich wschodniej Słowia ńszczyzny Agata Šega, Nekaj ugotovitev o glasovnih zna čilnostih vulgarnolatinskih predlog za starejše latinizme in romanizme v slovenš čini Matej Šekli, Fonološki opis govora vasi Jevš ček pri Livku nadiškega nare čja slovenš čine Alenka Šivic-Dular, Psl. *st ogna v slovenskih govorih Jožica Škofic, Nare čno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo Rudolf Šrámek, Etymon, pojmenovací motiv a význam vlastních jmen Вiктор П. Шульгач , *Bъlva, *Bъlvan ъ та ін . (фрагмент праслов ’янського a нтропонімного фонду ) Silvo Torkar, Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum Peter Weiss, Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišna imena v spodnji Zadre čki dolini

Voš čilo Varji Cvetko Orešnik (Marko Snoj )

IZVLE ČKI

Kozma Aha čič, Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarivm qvatvor lingvarvm 1592 – druga slovnica slovenskega jezika

IZVLE ČEK: Megiserjevo malo slovnico (oziroma zbirko paradigem) iz leta 1592 lahko utemeljeno ozna čujemo kot drugo slovnico slovenskega jezika in prvo ve čjezi čno slovnico, ki vsebuje tudi slovenski jezik Prispevek prikazuje probleme, s katerimi se je spopadal Megiser, in opozarja na njegove izvirne rešitve.

Kozma Aha čič, The Concise Grammar of Four Languages in Megiser’s 1592 Dictionary ABSTRACT: Hieronim Megiser’s concise grammar (or collection of paradigms) of 1592 can legitimately be characterized as the second grammar of the Slovenian language and the first multilingual grammar containing Slovenian. This demonstrates the issues Megiser dealt with and draws attention to his original approach.

Rosanna Benacchio, Slovansko-romanski jezikovni stik v moližanski hrvaš čini: vzporednost s slovenskimi nare čji v Furlaniji IZVLE ČEK: V prispevku se avtorica posveti moližanski hrvaš čini in obravnava jezikovne (oblikoskladenjske) posebnosti, ki so se razvile zaradi romanske interference, predvsem pa se osredoto ča na tiste pojave, ki so prisotni tudi v slovenskih nare čjih v Furlaniji. Tako je možno ugotoviti, da je ve čstoletna izpostavljenost stiku z bližnjim romanskim jezikovnim prostorom često privedla do podobnih sprememb na dveh sicer genetsko sorodnih, a geografsko oddaljenih obmo čjih.

Rosanna Benacchio, Slavic-Romance Linguistic Contact in : Slovene in Friuli and Croatian in Molise

ABSTRACT: This paper examines the dialect of the Croatian linguistic island in Molise and addresses its morphosyntactic features that have developed as the result of Romance-language influence, concentrating in particular on those phenomena also present in spoken in Friuli. It can thus be demonstrated that centuries of contact with a nearby Romance-language environment often led to similar changes in these two genetically related, but geographically distant, languages.

Hubert Bergmann, Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundlichesrund um einen Slawismus im Bairischen IZVLE ČEK: V pri čujo čem članku se bližje osvetljuje bavarski slavizem Gröfel oziroma Gröbel 'Steinhaufen u.ä.' (< slovensko groblja ) in skuša iti po sledeh, ki jih je ta slovenski etimon pustil v imenoslovju vzhodne Tirolske in Koroške.

Hubert Bergmann, Bavarian Slavism Gröfel or Gröbel 'pile of stones, etc.' (< Sln. groblja ) ABSTRACT: This article sheds additional light on the Bavarian Slavism Gröfel or Gröbel 'pile of stones, etc.' (< Sln. groblja ) and seeks to identify the traces that this Slovenian etymon has left in the onomastics of East Tyrol and .

Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch, Imiona w nazwach jezior i stawów w Polsce

IZVLE ČEK: V članku so obravnavana imena ribnikov in jezer na ozemlju Poljske, ki izhajajo iz imen. Analizirano je 283 hidronimov iz 76 okrajev Poljske. Med hidronimi je 20 starejših, izpri čanih od 14.–19., ve čina pa je prvi č zapisana v 20. stoletju. Motivacijsko bazo tvorijo moška in ženska imena, ki so ve činoma krš čanska, ter maloštevilna staropoljska v osnovni, pogosto tudi manjšalni obliki. Ve čina hidronimov je nastala po imenih lastnikov, manjši del pa so spominska imena. Med slednjimi so opazna imena literarnega porekla, motivirana z zgodovinskimi in svetniškimi liki. Med izimenskimi hidronimi prevladujejo imena, tvorjena po transonimizaciji. Veliko grupo tvorijo zložena imena z razlikovalnimi členi, maloštevilno pa imena, nastala po pluralizaciji.

Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch, Personal Names in the Names of Polish Lakes and Ponds ABSTRACT: This article discusses the names of ponds and lakes in Poland that are derived from personal names. It analyzes 283 hydronyms from 76 Polish districts. Among these, 20 are of an older date – that is, attested between the 14th and 19th century – whereas the majority were first recorded in the 20th century. Their motivational base is formed by male and female, mostly Christian, names, whereas a small number are created from old Polish names in their basic and often diminutive forms. The majority of hydronyms were created from the names of landowners, while a smaller proportion are commemorative. Among the latter, names with a literary origin motivated by historical characters and saints are evident. Among desubstantival hydronyms, names formed through transonymization predominate. A large group is formed by compounds with differential segments, whereas only a small number of names are formed through pluralization.

Inge Bily, Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-/Pfaffe- im Gebiet zwischen Saale und Neiße*

Inge Bily, Deapelativna krajevna imena z determinantami Graf-, Herr- in Pape-/Pfaffe- na obmo čju med Saalo in Niso IZVLEČEK: V uvodu avtorica poudarja, da uporaba podatkov imenoslovnih raziskav s strani raziskovalcev bližnjih delovnih podro čij že dolgo ni nobena posebnost, kot tudi obratno, da so za imenoslovce raziskovalni rezultati bližnjih strok nepogrešljivi. To velja tudi za odkrivanje in raziskovanje poimenovalnih motivov krajevnih imen. Avtorica v prispevku obravnava deapelativna krajevna imena z determinantami Graf-, Herr- und Pape-/Pfaffe- na obmo čju med Saalo in Niso. V tem nemško-slovanskem naselitvenem podro čju ne obstajajo vedno slovanske ustreznice k nemškim krajevnoimenskim tvorbam. V analizi je bilo obravnavano 130 kulturnih imen z obmo čja med Saalo in Niso.

Inge Bily, Deappellative Toponyms with the Determiners Graf-, Herr-, and Pape-/Pfaffe- between the Saale and Neisse Rivers ABSTRACT: In the introduction, the author emphasizes that the use of data gained through onomastic studies by researchers from related fields is no longer unusual. Conversely, findings from related disciplines are indispensable for onomastic research. The same is true for establishing and studying motives for naming toponyms. This article discusses deappellative toponyms with the determiners Graf-, Herr-, and Pape-/Pfaffe- between the Saale and Neisse rivers. In this area of German and Slavic settlement, one cannot always find Slavic equivalents for German toponymic formations. The analysis deals with 130 cultural names from this area.

Дмитро Бучко , Ойконіми України на -иця IZVLE ČEK: V članku avtor obravnava ukrajinske ojkonime na -ycja , zlasti z ozirom na tvorbo krajevnih imen po tem modelu, na njihov odnos do imen vodnih objektov kot tudi na izpeljavo in strukturo obravnavanih enot.

Дмитро Бучко , Ukrainian Toponyms in -ycja ABSTRACT: The article addresses the origin of Ukrainian toponyms in -ycja, particularly the preconditions for the formation of location names according to this model, their reference to hydronyms, and the derivation and structure of these units.

Aleksandra Cie ślikowa, Maria Malec, Nadawanie imion „literackich” w Polsce IZVLE ČEK: V članku avtorici obravnavata dajanje „literarnih” imen na Poljskem. Pri tem razlikujeta književnost verskega zna čaja (Biblija, obredna besedila, življenjepisi svetnikov), ki je vir krš čanskih imen, od književnosti posvetnega zna čaja in z njo povezano literarno motivacijo imen. Nadalje so bili ugotovljeni nekateri postopki, povezani z dajanjem literarnih imen na Poljskem. Na koncu je bil podan poskus oblikovanja definicije pojma „literarno ime” .

Aleksandra Cie ślikowa, Maria Malec, Assigning Literary Names in Poland ABSTRACT: This article discusses the assignment of “literary” names in Poland. The authors distinguish between religious literature (the Bible, religious texts, and hagiography) as a source of Christian names, and secular literature with associated literary name motivation. In addition, some procedures are established connected with assigning literary names in Poland. The article concludes with an attempt to define the term “literary name” .

Varja Cvetko Orešnik in Janez Orešnik, Povedkovo dolo čilo v naravni skladnji slovenš čine) IZVLE ČEK: Naravna skladnja je deduktivna teorija v razvoju in veja teorije naravnosti. Sodbe o naravnosti so ubesedene v lestvicah naravnosti, ki sledijo iz osnovnih meril (ali "aksiomov"), naštetih v začetku sestavka. Napovedi teorije se izra čunavajo v t.i. izpeljavah, katerih glavni sestavini sta par lestvic naravnosti in pravila o ujemanju med soodnosnimi vrednostmi naravnosti. V tem duhu se obravnava skladnja povedkovega dolo čila, in sicer nekateri vidiki, ki zve čine niso samo slovenski. Povedkova dolo čila se delijo na opisujo ča in identificirajo ča.

Varja Cvetko Orešnik in Janez Orešnik, The subject complement in the Natural Syntax of Slovenian ABSTRACT: Natural Syntax is a developing deductive theory, a branch of Naturalness Theory. The naturalness judgements are couched in naturalness scales, which follow from the basic parameters (or "axioms") listed at the beginning of the paper. The predictions of the theory are calculated in the deductions, whose chief components are a pair of naturalness scales and the rules governing the alignment of corresponding naturalness values. In this spirit the syntax of the subject complement is discussed, notably some of its features that are mostly not typically Slovenian. The subject complements are divided into descriptive and identifying ones.

Dušan Čop, Imenoslovje in etimologija imen

IZVLE ČEK: V prispevku avtor skuša razložiti, na kaj je treba pri etimologiji imen predvsem paziti: treba je do zadnjih podrobnosti poznati nare čje in pokrajino, kjer so imena, ki jih raziskujemo, ter zbrati čim ve č primerov (tudi iz drugih dežel). Prav tako je treba poznati zgodovino kraja, zgodovinske dokumente. Pogosto so lahko odlo čilne drobne nare čne posebnosti. Ob slovanskih imenskih zna čilnosti pa je pri številnih imenih treba upoštevati tudi križanje z romanskimi in germanskimi.

Dušan Čop, Onomastics and the Etymology of Names ABSTRACT: This article seeks to explain what must be taken into account in the etymology of names: one must know the dialect and region of the names studied in great detail, and collect as many examples as possible (including from other countries). In addition, one must know the history of the place and historical documents. Minute special features in a dialect can often be a decisive factor. In addition to Slavic onomastic features, hybrids with Romance and Germanic characteristics must be taken into account for numerous names.

Александр Дмитриевич Дуличенко , Академик Измаил Иванович Срезневский и резьянщина (с извлечениями из его путевых заметок по Резье в 1841 году )

Akademik Izmail Ivanovi č Sreznjevskij in rezijanš čina (z izvle čki iz njegovih popotnih zapiskov po Reziji v letu 1841) IZVLE ČEK: V članku avtor obravnava odnos I. I. Sreznjevskega do rezijanš čine ter rezijanske kulture in folklore, kar ponazarja z izvle čki iz njegovih popotnih zapiskov po Reziji leta 1841. Sreznjevski je Rezijo obiskal kot prvi slavist. Potovanje po Reziji je bilo samo del njegovih popotovanj po mnogih slovanskih deželah v letih 1839–1842.

Александр Дмитриевич Дуличенко , Academy Member Izmail Ivanovich Sreznevskii and Resian (With Excerpts from His Resian Travel Notes of 1841) ABSTRACT: This article discusses Izmail Ivanovich Sreznevskii’s attitude towards the and Resian culture and folklore, illustrated with excerpts from his 1841 travel notes. Sreznevskii was the first Slavist to visit Resia. His travels through Resia were merely part of his travels through many Slavic lands between 1839 and 1842.

Goran Filipi, Istroromunski kromonimi IZVLE ČEK: V prispevku so obravnavanao poimenovanja barv v istroromunskih govorih v Istri. Obdelanih je 14 kromonimov (poleg njih še nekateri pojmi, ki so na kakršen koli na čin povezani z dolo čeno barvo). Besedje je bilo zbrano v zadnjih dvajsetih letih (ve čji del je, kot gradivo, objavljen v IrLA). Poleg istroromunskih terminov, ki jih je avtor sam zabeležil, se dosledno navajajo tudi oblike iz istroromunskih slovarjev in glosarjev.

Goran Filipi, Istro-Romanian chromonyms

ABSTRACT: This article discusses the names of colours in the Istro-Romanian dialects of Istria. In addition to 14 chromonyms, selected terms connected with specific colours are analyzed. The vocabulary was collected over the last twenty years (the majority appears as material in the Istro-Romanian Linguistic Atlas, or IrLA). In addition to Istro-Romanian terms that the author recorded himself, forms from Istro-Romanian dictionaries and glossaries are consistently cited.

An đela Fran čić, Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj me đi

IZVLE ČEK: Toponimija najbolj severozahodne hrvaške pokrajine Medžimurje do danes še ni bila popisana in ustrezno obdelana. Po kratkem orisu dosedanjih obravnav medžimurske ojkonimije inprikazu nekaj primerov sprememb ojkonimov skozi zgodovino avtorica v glavnih potezah prikažemorfološke, besedotvorne in pomenske zna čilnosti sodobne uradne medžimurske ojkonimije.

An đela Fran čić, An Insight into Croatian Toponymy on the Northern Border

ABSTRACT: The toponymy of Me đimurje, the northernmost Croatian county, still has not been catalogued or systematically dealt with. Following a brief review of studies of Me đimurje toponymy to date and some examples of historical changes of toponyms, the author sketches out the morphological, word-formative, and (domain) semantic features of current official Me đimurje toponyms.

Metka Furlan, K etimologiji toponima Mi'riš če »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza« IZVLE ČEK: Hotiški toponim Mi'riš če ni tvorjenka iz hidronima M)ra , hotiško 'Mü: ºra , kot pravi ljudska etimologija, ampak nomen loci na -iš če iz samostalnika 'mü: ºre (f. pl.) »opuš čeni rokavi reke Mure«.

Metka Furlan, On the Etymology of the Topopnym Mi'riš če, a Settlement in the Hotiza District ABSTRACT: The Hotiza toponym Mi'riš če is not derived from the hydronym M)r, or 'Mü: ºra in the Hotiza dialect, as claimed by folk etymology, but is a place name ending in -iš če derived from the noun 'mü: ºre (f. pl.) denoting “former branches of the Mura River”.

Helena Grochola-Szczepanek, Człowiek – to kto? Refleksja nad płci ą człowieka w j ęzyku ludowym IZVLE ČEK: Članek vsebuje razmišljanje na temo izražanja spola v ljudskem jeziku. Predmet razmišljanja je izraz človek (człowiek) , njegovi pomeni in kolokacije. To je poskus razmisleka o tem, kaj pomeni pojem człowiek , v kakšnem odnosu je do obeh spolov, ali se v enaki stopnji nanaša na žensko in moškega. Tu podana opažanja in nare čni material se v glavnem nanašajo na obmejno poljsko-slovaško regijo Spisz.

Helena Grochola-Szczepanek, Man – Who’s That? Reflection on the Semantic Gender of człowiek ‘man’ in Polish Dialect ABSTRACT: This article reflects on the Polish word człowiek ‘man’, and its meanings and collocations in dialect. The author poses the question whether the word człowiek refers to a woman or man equally. Data from dialect texts show that człowiek is used asymmetrically for both genders. Człowiek is usually identified with a male person, and in its connotations the masculine gender is dominant. Examples of człowiek with the general meaning ‘human being’ are very rare. The word człowiek does not fully refer to humans in general in dialect or official language because it does not reference women and men to the same extent. The plural form ludzie ‘people’ refers to humans in general.

Elka Ja čeva-Ul čar, Ojkonimijata vo Tikveškiot region IZVLE ČEK: V prispevku je ojkonimski sistem Tikveške regije, ki leži v centralnem in južnem delu Makedonije, obravnavan s semanti čnega in besedotvornega vidika. Na kratko je prikazan tudi izvor ojkonimov.

Elka Ja čeva-Ul čar, The Toponyms of the Tikveš Region ABSTRACT: This article discusses the toponym system of the Tikveš region of central and southern Macedonia in terms of semantics and word formation. In addition, the origin of toponyms is briefly presented.

Tjaša Jakop, Besedje za bratranca in sestri čno v slovenskih nare čjih (po gradivu za SLA) IZVLE ČEK: V članku je z metodo lingvisti čne geografije predstavljeno besedje, ki v slovenskih nare čjih poimenuje sorodstvena razmerja, in sicer tetine ali stri čeve otroke. V vprašalnici za Slovenski lingvisti čni atlas (SLA) sta v XIII. poglavju Družina tudi vprašanji št. 626 (bratranec ) in št. 627 ( sestri čna ), katerih raznoliki odgovori so prikazani na leksi čno-besedotvornih kartah.

Tjaša Jakop, Vocabulary Denoting “cousin” in Slovenian Dialects (Using Material for the SLA) ABSTRACT: This article uses linguistic geography to present vocabulary denoting blood relationships in Slovenian dialects; specifically, the children of aunts and uncles. Section thirteen of the SLA questionnaire titled “Family” also includes questions 626 ( bratranec ‘male cousin’) and 627 ( sestri čna ‘female cousin’). The various answers to these questions are presented on lexical and word-formative maps.

Helena Jazbec, Metka Furlan, Od kod slovenski dendronim jϠϠϠm »brest«? IZVLE ČEK: Slovenske dendronime jϠm »brest«, jϠn »isto« in lϞm se izvaja iz srednjevisokonemške predloge, ki se ohranja v bav. nvn. Alme »brest«.

Helena Jazbec, Metka Furlan, The Origin of the Slovenian Dendronym jϠϠϠm ‘elm’ ABSTRACT: The Slovenian dendronyms jϠm, jϠn, and lϞm (all ‘elm’) derive from a Middle High German base preserved in Bavarian NHG Alme (elm).

Janez Keber, Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha

IZVLE ČEK: V članku, posve čenem Pavletu Merkuju, avtor obravnava besedje in frazeologijo, povezano z imenom Pavel . V naslovu članka pa bolj retori čno odgovorja na vprašanje, ali rek Nomen est omen glede na to ime ter besedje in frazeologijo velja za jubilanta .

Janez Keber, Pavle Is Pavel, but He Was Not Savel, And Also Not Peter in Pavel nor

Peter ali Pavel nor pavliha

ABSTRACT: This article dedicated to Pavle Merkù discusses the vocabulary and phraseology connected with the name Pavel ‘Paul’. The article’s title provides a more rhetorical answer to the question of whether the saying Nomen est omen also applies to Pavle Merkù with regard to this name, vocabulary, and phraseology .

Vlado Klemše, Vodna imena na Doberdobskem krasu IZVLE ČEK: V članku obravnava avtor vodna imena Doberdobskega, Prelosnega in Sabeljskega jezera ter Mo čil, navaja dosedanje ugotovitve in razlage imen ter opozarja na zna čilne hidronime, kot so Črepola/ Črepolo , P' č, Po čka , Rebok , Rošta , Roja in Pivka .

Vlado Klemše, Hydronyms in the Doberdo Karst Area ABSTRACT: This articles discusses the hydronyms associated with Lake Doberdo, Lake Pietrarossa, the Sablici Marsh, and the Mucille Lakes, presents findings and explanations of the names to date, and draws attention to typical hydronyms such as Črepola/ Črepolo , P’ č, Po čka , Rebok , Rošta , Roja, and Pivka .

Федар Д. Клімчук , Дзве славянскія дыялектныя зоны IZVLE ČEK: Po nekaterih lastnostih se slovanski nare čni kontinuum deli na dve coni – severno in južno. Kot osnova za tako delitev je vzeta razli čna realizacija soglasnikov *d, *t, *z, *s, *n pred *e,*i іn samoglasnikoma *), *y. Obstajajo govori z razli čno stopnjo prehodnosti. V nekaterih govorih se je ohranil arhai čni model, ki je blizu praslovanskemu.

Федар Д. Клімчук , Two Slavic Dialect Zones ABSTRACT: In certain features, the Slavic is divided into two zones: north and south. Various realizations of the consonants *d, *t, *z, *s, *n before *e,*i and the vowels *i, *y have been taken as the basis for this division. There are dialects with different degrees of sound change. Some dialects have preserved an archaic model close to Proto-Slavic.

Marija Kozar-Muki č, Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 IZVLE ČEK: V obravnavanih besedilih je ohranjena stara knjižna prekmurš čina, ki so jo uporabljali tudi prekmurski pisci od za četka 18. stoletja. Besedni zaklad teh piscev je zbran v Slovarju stare knjižne prekmurš čine Vilka Novaka. S tem je avtorica primerjala zgodovinsko-nare čna besedila, ohranjena v Županijskem arhivu v Sombotelu, v katerih je izrazje strokovno, uradovalno.

Marija Kozar-Muki č, Slovenian Texts in the Vas County Archives in Szombathely before 1919 ABSTRACT: The texts discussed here preserve the old literary Prekmurje dialect, which was also used by Prekmurje writers from the beginning of the 18th century onwards. These writers’ vocabulary is gathered in Vilko Novak’s Slovar stare knjižne prekmurš čine (Dictionary of the Old Literary Prekmurje Dialect). The author compares this vocabulary with the historical and dialect texts preserved by the Szombathely County Archives, which contain technical and administrative terminology.

Andreja Legan Ravnikar, Izpridevniški krš čanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja IZVLE ČEK: V prispevku analiziramo tvorbene postopke samostalniških krš čanskih terminov z besedotvorno podstavo iz pridevnika. Terminološke tvorjenke, izpri čane v nabožnem slovstvu od srede 16. do druge polovice 19. stoletja, smo znotraj besedotvornopomenskih kategorij razvrš čali po enakofunkcijskih obrazilnih morfemih. Pri evidentiranju smo upoštevali produktivnost tvorbe in pogostnost rabe tvorjenk v besedilih.

Andreja Legan Ravnikar, Deadjectival Christian Terms in Literary Slovenian to the Mid- 19th Century ABSTRACT: This article analyzes the word-formative processes of nominal Christian terms formed from adjectival bases. Terminological derivatives in religious literature from the mid-16th to the second half of the 19th century were classified within word-formative semantic categories by affixal morphemes with the same function. The classification takes into account the productivity of formation and the usage frequency of coined words in texts.

Вaлянцина Лемцюгова , Айконімы з асновай -сад - на ўсходнеславянскім этнамоўным абшары IZVLE ČEK: V članku je prikazan proces formiranja vzhodnoslovanskih ojkonimov s podstavo -sad- ( Сад , Садок , Сады , Садки , Новосады , Новосадки , Садовка , Самосадка , Садовая , Садовое ). Ugotavlja se konkretna semanti čna motivacija ob upoštevanju posebnosti socialno-ekonomskega razvoja posameznih zgodovinsko izoblikovanih obmo čij, dolo ča se relativna kronologija njihovega nastanka, prikazano in komentirano je obmo čje njihove razprostranjenosti. Članek je opremljen s shematskim zemljevidom.

Вaлянцина Лемцюгова , Toponyms with the Base -sad- in the East Slavic Ethnolinguistic Area ABSTRACT: This article presents the process of forming East Slavic toponyms with the base -sad- (e.g., Сад , Садок , Сады , Садки , Новосады , Новосадки , Садовка , Самосадка , Садовая , Садовое ). Concrete semantic motivation is established by taking into account special features of the socioeconomic development of individual historically formed areas. The relative chronology of toponym formation is defined, and the area of their distribution is presented and discussed. The article includes a schematic map.

Witold Ma ńczak, Rzekoma archaiczno ść obszarów peryferycznych

IZVLE ČEK: Leta 1974 je poljski jezikoslovec Z. Stieber objavil članek, v katerem je prišel do ugotovitve, da je število arhaizmov na obrobjih bolj ali manj enako številu inovacij, toda do svoje smrti leta 1980 si ni drznil povedati, da je Bartolijevo na čelo napa čno. Namen tega članka je predstaviti dokaze, da je Bartolijevo „pravilo” napa čno.

Witold Ma ńczak (Krakov), Pseudo-archaic character of lateral areas ABSTRACT: In 1974, the Polish linguist Zdzisław Stieber published an article in which he arrived at the conclusion that in peripheral areas the number of archaisms is more or less equal to innovations. However, until his death in 1980, he dared not contradict Matteo Bartoli’s principle. This article presents arguments to show that Bartoli’s “norm” is false.

Jožica Narat (Ljubljana), Življenje besed v Bibliji: od nog do glave IZVLE ČEK: Članek je besedoslovna obravnava besed noga in glava v Dalmatinovi Bibliji, kontrolno pa tudi v Japljevem in najnovejšem slovenskem svetopisemskem prevodu. S tem je nakazana razvojna črta, primerjava posameznih mest z Luthrom, Rosalinom in Vulgato pa pokaže odnos naših prevodov do svojih predlog.

Jožica Narat (Ljubljana), The Life of Words in the Bible: From legs to head ABSTRACT: This article is a lexicological study of the words leg and head in Jurij Dalmatin’s Bible. It also examines the two words in Jurij Japelj’s translation and the latest Slovenian translation of the Bible. This reveals a developmental line, and comparison of individual sections with Martin Luther’s and Franz Rosalino’s translations, as well as the Vulgate, demonstrates the relation of Slovenian translations to these models.

France Novak, Trubarjev Philopatridus Illyricus IZVLE ČEK: V sestavku avtor kriti čno obravnava slovenski prevod Trubarjevega psevdonima Philopatridus Illyricus z izrazoma rodoljub ilirski , in se odpoveduje svoji nekdanji domnevi, da bi pomenil Matija Vla čića Ilirika.

France Novak, Primož Trubar’s Philopatridus Illyricus ABSTRACT: The author critically examines the Slovenian translation of Primož Trubar’s pseudonym Philopatridus Illyricus – that is, rodoljub ilirski ‘the Illyrian patriot’ – and rejects his earlier hypothesis that this was actually the pseudonym of Matija Vla čić Ilirik.

Heinz-Dieter Pohl, Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol

IZVLE ČEK: V članku so obravnavani slovenska imena in nekatere besede iz Kalsa na Vzhodnem Tirolskem. Dialektološko se prištevajo k stari slovenš čini, tj. jeziku, ki so ga v zgodnjem srednjem veku govorili v kneževini Karantaniji in je osnova za imenoslovje na jugu in jugovzhodu Avstrije. Pri tem je prišlo tam tudi do stikov z romanskimi (ladinsko govore čimi) prvotnimi prebivalci.

Heinz-Dieter Pohl, Slovenian Names and Selected Words from the Kals Valley in East Tyrol

ABSTRACT: This article discusses names and words of Slavic origin in the Kals Valley in East Tyrol. In terms of dialectology, they are classified as Old Slovenian in origin – that is, the language spoken in the principality of Karantania in the early Middle Ages and that served as a basis for creating names in south and southeast . In addition, contacts were formed with indigenous Romance (Ladin-speaking) people.

(Fiumicello), Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli IZVLE ČEK: Avtor obravnava 11 primerov paronomazije s histori čnega obmo čja Furlanije, zlasti z njenega najbolj zanimivega vzhodnega dela. Tu je ve č kot tiso čletni stik med slovenskimi in romanskimi (furlanskimi) nare čji sprožil prevzeme, kalkiranja, paretimologijo (in druge procese), ki jih je potrebno prou čevati od primera do primera, od obmo čja do obmo čja, saj ima vsako obmo čje svojo zgodovino, ki omogo ča razložiti posamezne jezikovne pojave.

Maurizio Puntin), Selected Examples of Paronomasia between Slovene and Friulian in Friulian Toponyms ABSTRACT: The author discusses 11 examples of paronomasia from the historical region of Friuli, primarily its most interesting eastern part. More than a millennium of contact between the Slovene and Romance (i.e., Friulian) dialects in this region has resulted in processes that include borrowing, loan translations, and para- etymology. These must be studied on a case-to-case basis and from one area to another because each area has its own history that can provide an explanation of individual linguistic phenomena.

Ludwig Selimski, Личното име Венцеслав и неговите производни в българската антропонимия IZVLE ČEK: V članku je predstavljena analiza imena Ven česlav kot substitucija italijanskega Venceslao in Venceslav , ki izhaja iz latinskega Venceslaus . To je latinizirana oblika zahodnoslovanskega (moravsko češkega) Vęceslav ъ. Prva sestavina tega imena izhaja iz praslovanskega *vętje- ‘ve č’. Z njim so torej želeli poimenovanemu ‘ve č slave’. V članku so obravnavane tudi druge bolgarske razli čice imena Ven česlav : Vja česlav (cerkvenoslovanska in ruska oblika), Ve česlav (izposojeno iz Srbije), Vaclav (iz Češke), Vencel (iz Nem čije ali Madžarske).

Ludwig Selimski, The Name Venceslav and its Variants in Bulgarian Anthroponomy ABSTRACT: This paper analyzes the name Венчеслав as deriving from Ital. Venceslao , and Венцеслав from Lat. Venceslaus , which represents a Latinized form of the West Slavic (Moravian Czech) Vęceslav ъ. Its first component is a continuation of Common Slavic *v ętje- ‘more’. Thus, this name expresses a wish for “greater glory” to its bearer. It was first borrowed as a name by Bulgarian Catholics. The name Венцеслав is also used by Czech emigrants to Bulgaria, parallel with Вацлав . The paper also examines some other variants of this name: Вячеслав (a Church Slavic or Russian form), Вечеслав (from Serbian), Вацлав (from Czech), and Венцел (from German or Hungarian).

Mitja Skubic, Slovenske leksikalne prvine v obsoški furlanš čini: izpeljanke IZVLE ČEK: Avtor želi opozoriti na nekaj prevzetih leksikalnih prvin v furlanš čini, tj. predstaviti nekaj izrazov iz obsoške furlanš čine, v katerih najdemo leksikalne prvine iz slovenščine, predvsem iz sti čnih obsoških, goriških govorov, pri katerih so v izpeljavi uporabljeni furlanski oblikoslovni ali tvorbeni elementi. Njegov namen je pretehtati vraslost nekaterih slovenskih besed v obsoško furlanš čino, tj. ugotoviti, do katere mere je slovenska beseda postala last sti čne furlanske govorice.

Mitja Skubic, Slovenian Lexical Elements in Friulian along the Isonzo River: Derivatives ABSTRACT: The author draws attention to several borrowed lexical elements in Friulian – specifically, several terms from Friulian as spoken along the Isonzo (Sln. So ča) River in which Slovenian lexical elements can be found, primarily from the Gorizia (Sln. Gorica) contact dialects along the Isonzo, in which Friulian morphological or word-formative elements are used in derivation. The goal is to evaluate the incorporation of selected Slovenian words in the Friulian spoken along the Isonzo – that is, to determine to what extent Slovenian words became part of the Friulian contact dialect.

Vera Smole, Urška Petek, Komentiranje leksi čno-besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega lingvisti čnega atlasa » Človek« (na primeru V617 teta in V618 ujna ) IZVLE ČEK: Komentarji so ena od bistvenih, a tudi najbolj variabilnih sestavin vsakega lingvisti čnega atlasa. V prispevku bo na primeru komentarjev h kartama za vprašanji V617 teta in V618 ujna predlagana zgradba komentarja, kakršnega bi lahko imel 1. leksi čno-besedotvorni zvezek Slovenskega lingvisti čnega atlasa s pomenskim poljem »človek« .

Vera Smole, Urška Petek, Texts Accompanying Lexical and Word-Formative Maps in Volume 1 of the Slovenian Linguistic Atlas for the Semantic Field ‘man’ (based on questions 617 teta and 618 ujna ) ABSTRACT: Texts accompanying maps are one of the essential, but also most variable, components of any linguistic atlas. Using examples of texts accompanying the maps for questions 617 teta and 618 ujna , this article proposes a structure for these texts for use in the first lexical and word-formative volume of the Slovenian Linguistic Atlas dedicated to the semantic field ‘man’.

Liliana Spinozzi Monai, Sfogliando il Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besediš če terskega nare čja (Amarcord di Pavle Merkù)

IZVLE ČEK: Leksikološko delo Pavleta Merkuja na podro čju terskega nare čja je v prispevku soo čeno z ve č kot stoletje starejšim delom jezikoslovca Jana Baudouina de Courtenayja. Gradivo enega in drugega avtorja je redka priložnost, da se delo Glossario del dialetto del Torre Baudouina de Courtenayja, ki vsebuje približno 8.000 kartote čnih listkov, primerja s še neobjavljenim gradivom, ki ga je Merkù po tridesetletnem zbiranju zlil v svoj Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besediš če terskega nare čja .

Liliana Spinozzi Monai, Browsing through Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besediš če terskega nare čja (A Reminiscence of Pavle Merkù) ABSTRACT: This article compares Pavle Merkù’s lexicological work in the with a work over a century older by the linguist Jan Niecisław Baudouin de Courtenay. The material collected by both authors provides a rare opportunity to compare Baudouin’s work Glossario del dialetto del Torre (Glossary of the Torre Valley Dialect), which contains approximately 8,000 index cards, with still unpublished material that Merkù used for his Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besediš če terskega nare čja (Vocabulary of the Torre Valley Dialect) after thirty years of collection .

Ljubica Stankovska, Makedonsko-slovene čki toponimiski paraleli IZVLE ČEK: Med makedonskim in slovenskim toponimskim sistemom obstajajo identi čne relacije v najrazli čnejših pomenskih skupinah zemljepisnih imen. V članku se dotikamo samo nekaj zemljepisnih imen s slovenskega in makedonskega jezikovnega obmo čja, ki so motivirana z osebnimi imeni. Obravnavani toponimi kažejo skupne lastnosti tako glede na besedotvorno zgradbo kot na izvor.

Ljubica Stankovska, Macedonian-Slovene Toponymyc Parallels ABSTRACT: The article focuses on the etymological position of the Macedonian toponyms Boletin , Zgošta , Ivankovci , Ivanje , Martinica , Martinj krst and Raduša as well as on the Slovenian toponyms Boletina , Zgoša , Ivanjkovci , Ivanje selo , Ivanja vas , Martinca, Raduha , Raduše and Radušnica . Particular emphasis is laid on their semantic and structural connection.

Krystyna Szcze śniak, Kagor, tajemniczy desygnat zamów i recept lekarskich wschodniej Słowia ńszczyzny

IZVLE ČEK: V članku obravnava avtorica eno od skrivnostnih poimenovanj, ki so jih vra či in čarovniki oziroma čarovnice uporabljali v tradicionalnih vzhodnoslovanskih ljudskih besedilih, tj. v zagovorih. V vra čarskih zagovorih zoper alkoholizem se posebno pogosto pojavljata leksema vino, vino „kagor” kot na čin zdravljenja „istega z istim”.

Krystyna Szcze śniak, Kagor – The Mysterious Designatum of East Slavic Healing Spells and Folk Remedies ABSTRACT: The author discusses one of the mysterious terms that healers and wizards or witches used in traditional East Slavic folk texts or incantations. In healers’ incantations against alcoholism, the lexemes vino and vino “kagor” as a method of treating “like with like” are especially frequent.

Agata Šega, Nekaj ugotovitev o glasovnih zna čilnostih vulgarnolatinskih predlog za starejše latinizme in romanizme v slovenš čini IZVLE ČEK: V prispevku si avtorica na podlagi preu čevanja substitutov za latinske glasove v kakih 130 besedah, ki pripadajo najstarejši plasti slovenskih latinizmov in romanizmov v slovenš čini, poizkuša ugotoviti morebitne glasovne posebnosti govorjene latinš čine na obmo čju vzhodnih Alp in severnega Jadrana.

Agata Šega, Some Findings on the Phonetic Characteristics of Vulgar Latin Etyma for Older Latinisms and Romanisms in Slovene ABSTRACT: This article analyzes substitutes for Latin sounds in approximately 130 words belonging to the oldest layer of Latinisms and Romanisms in Slovene in order to identify possible special phonetic features of Latin as spoken in the Eastern Alps and Northern Adriatic.

Matej Šekli, Fonološki opis govora vasi Jevš ček pri Livku nadiškega nare čja slovenš čine IZVLE ČEK: V članku je prikazan fonološki opis govora vasi Jevš ček pri Livku (Ob čina Kobarid, Slovenija) nadiškega nare čja slovenš čine, in sicer tako s sinhronega kot z diahronega glediš ča. Opisnojezikoslovni vidik podaja nabor prvin samoglasniškega, soglasniškega in naglasnega sestava ter njihovo razvrstitev. Zgodovinskojezikoslovni pogled dolo ča izvor posamezne prvine ter opisani fonološki sestav postavlja v širši slovenski in slovanski kontekst.

Matej Šekli, A Phonological Description of the Local Dialect of Jevš ček near of the Dialect of Slovenian ABSTRACT: This article presents a phonological description of the local dialect of Jevš ček (located near Livek in the Municipality of Kobarid, ) of the Natisone (Sln. Nadiža ) dialect of Slovenian from the diachronic and synchronic perspective. The vowel, consonant, and accent inventories and their distribution are presented from a descriptive linguistic perspective. The origin of a single element is determined from a diachronic perspective, and its position is ascribed to the phonological system in the context of Slovenian and other .

Alenka Šivic-Dular, Psl. *st ogna v slovenskih govorih IZVLE ČEK: V članku je na podlagi dostopnega gradiva predstavljena naglasoslovna, oblikoslovna in arealna problematika odrazov psl. leksema *st ogna v slovenš čini in na ozadju drugih slovanskih jezikov.

Alenka Šivic-Dular, Reflexes of Proto Slavic *st ogna in Slovenian Dialects ABSTRACT: Based on the material available, this article presents accentological, morphological, and areal issues in reflexes of the Proto Slavic lexeme *st ьgna in Slovenian, comparing this with reflexes in other Slavic languages.

Jožica Škofic, Nare čno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo IZVLE ČEK: V članku je prikazano, katere podatke razli čnih jezikovnih ravnin je mogo če pridobiti s t. i. (delno) anketno metodo ob enkratnem obisku pri nare čnem govorcu z intervjujem, ki informanta ne omejuje v njegovem pripovedovanju, ampak mu omogo ča, da ob odgovarjanju na deloma vnaprej pripravljena vprašanja sledi tudi svojim asociacijam in se sproš čeno razgovori. Osrednji del razprave prinaša analizo okrog 100 tako zbranih (gorenjskih) mikrotoponimov, tu predstavljenih v obliki slovarskih člankov.

Jožica Škofic, Dialect Texts as a Resource for Onomastic Study ABSTRACT: This article demonstrates what kind of data from various linguistic levels can be acquired through a (partial) survey method during an individual visit with a dialect speaker by using an interview that does not limit the informant’s narrative, but enables him to follow his associations and speak in a relaxed manner in addition to replying to questions partially constructed in advance. The main part of the discussion concentrates on an analysis of approximately 100 (Upper Carniolan) micro-toponyms collected in this manner, presented here in the form of dictionary entries.

Rudolf Šrámek, Etymon, pojmenovací motiv a význam vlastních jmen IZVLE ČEK: V pri čujo čem članku je v kratkem opisu pojmov (= sistemskih kategorij) etimon, proprialni poimenovalni motiv in proprialna vsebina podan poskus, da bi zajeli najbolj bistveno, kar ustvarja razliko med apelativnim in proprialnim. Na koncu je opozorjeno na razvojne tendence, ki se v imenoslovju izraziteje uveljavljajo od polovice 20. stoletja naprej.

Rudolf Šrámek, The Etymon, Naming Motif, and Meaning of Proper Names ABSTRACT: This article provides a short description of the terms (or system categories) of etymon, proper naming motif and proper content, and seeks to capture the most essential features that create the difference between the appellative and proper. It concludes by drawing attention to developmental tendencies whose application in onomastics has become more pronounced since the second half of the 20th century.

Віктор П. Шульгач , Bъlva, *Bъlvan ъ та ін . (фрагмент праслов ’янського антропонімного фонду )

IZVLE ČEK: Članek je posve čen rekonstrukciji fragmenta praslovanskega antroponimi čnega fonda (izpeljanke z osnovo *B ъlv-).

Віктор П. Шульгач , Bъlva, *Bъlvan ъ and the rest (A fragment of the Old-Slavonic anthroponymical fund)

ABSTRACT: The article is devoted to the Old-Slavonic anthroponymical fund reconstruction (derivates with the *Bъlv-root).

Silvo Torkar, Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum IZVLE ČEK: V prispevku je v prvem delu na podlagi primerjalnega slovanskega gradiva in literature podana etimologija toponima Preserje iz * Pr ě-syr-jane . V drugem delu je prikazana dilema glede jezikovne pripadnosti cele skupine toponimov v Furlaniji in na zahodnem slovenskem robu zaradi navideznega sovpada slovenske (prvotno stanovniške) pripone -jane in romanske pripone -ano/-ana < -anum ter predlagan slovenski izvor za nekatere od njih.

Silvo Torkar, The Toponym Preserje and Slavic-Romance Mixing of the Suffixes -jane and -anum ABSTRACT: The article begins by presenting the etymology of the toponym Preserje from * Pr ě-syr-jane on the basis of comparative Slavic material and literature. The second part of the article presents the dilemma regarding the linguistic affiliation of the entire toponym group in Friuli and on the western Slovenian border due to illusory coincidence of the Slovenian suffix -jane (originally referring to inhabitants) and the Romance suffix -ano/-ana < -anum. In addition, a Slovenian origin is suggested for some of these toponyms.

Peter Weiss, Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišna imena v spodnji Zadre čki dolini IZVLE ČEK: V Zgornji Savinjski dolini so najstarejša hišna imena tista, ki so tvorjena iz prvotnih ledinskih imen. Prispevek predstavlja današnjo razširjenost tovrstnih hišnih imen v spodnji Zadre čki dolini (kjer se med Gornjim Gradom in Nazarjami govori zgornjesavinjsko nare čje) z izpeljankami vred.

Peter Weiss, Oeconyms Formed from Choronyms in the Lower Dreta Valley ABSTRACT: In the Upper Savinja Valley, the oldest oeconyms were formed from names that were originally microtoponyms. This article presents today’s distribution of such oeconyms in the Lower Dreta Valley (where the Upper Savinja dialect is spoken between Gornji Grad and Nazarje), including their derivatives.