Jezikoslovni Zapiski 13 (2007), Št. 1–2: MERKUJEV ZBORNIK Ožji Uredniški Odbor: Silvo Torkar, Metka Furlan, Janez Keber, Alenka Šivic-Dular
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Jezikoslovni zapiski 13 (2007), št. 1–2: MERKUJEV ZBORNIK Ožji uredniški odbor: Silvo Torkar, Metka Furlan, Janez Keber, Alenka Šivic-Dular Vsebina: Fotografija ( avtor Tihomir Pinter ) - s podpisom: Pavle Merku Akademik Pavle Merkù – 80-letnik (S. Torkar) Tabula gratulatoria Jezikoslovna bibliografija Pavleta Merkuja, Ob osemdesetletnici (M. Furlan) Kozma Aha čič, Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarivm quatuor linguarum 1592 – druga slovnica slovenskega jezika Rosanna Benacchio, Slovansko-romanski jezikovni stik v moližanski hrvaš čini: vzporednost s slovenskimi nare čji v Furlaniji Hubert Bergmann, Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundliches rund um einen Slawismus im Bairischen Urszula Bijak - Barbara Czopek-Kopciuh, Imiona w nazwach jezior i stawów w Polsce Inge Bily, Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-/Pfaffe- im Gebiet zwischen Saale und Neiße Дмитро Бучко , Ойкон iми України на -иця Aleksandra Cie ślikowa - Maria Malec, Nadawanie imion „literackich” w Polsce Varja Cvetko Orešnik - Janez Orešnik, Povedkovo dolo čilo v naravni skladnji slovenš čine Dušan Čop, Imenoslovje in etimologija imen Александр Д. Дуличенко , Академик Измаил Иванович Срезневский и резьянщина Goran Filipi, Istroromunski kromonimi An đela Fran čić, Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj me đi Metka Furlan, K etimologiji toponima Mi'riš če »zaselek v Krajevni skupnosti Hotiza« Helena Grochoła-Szczepanek, Człowiek – to kto? Refleksja nad płci ą człowieka w j ęzyku ludowym Елка Јачева -Улчар , Ојконимијата во Тиквешкиот регион Tjaša Jakop, Besedje za bratranca in sestri čno v slovenskih nare čjih (po gradivu za SLA) Helena Jazbec, Metka Furlan, Od kod slovenski dendronim jâm »brest«? Janez Keber, Pavle je Pavel, a ni bil Savel, tudi ni Peter in Pavel ne Peter ali Pavel ne pavliha Vlado Klemše, Vodna imena na doberdobskem Krasu Федар Д. Кл iмчук , Дзве славянск iя дыялектныя зоны Marija Kozar-Muki č, Slovenska besedila v Arhivu Železne županije v Sombotelu pred 1919 Andreja Legan Ravnikar, Izpridevniški krš čanski termini v knjižni normi do srede 19. stoletja Валянц iна Лемцюгова , Айкон iмы з асновай -сад - на ўсходнеславянск iм этнамоўным абшары Witold Ma ńczak, Rzekoma archaiczno ść obszarów peryferycznych Jožica Narat, Življenje besed v Bibliji: od nog do glave France Novak, Trubarjev Philopatridus Illyricus Heinz Dieter Pohl, Slowenische Namen und Wörter aus Kals in Osttirol Maurizio Puntin, Alcuni casi di paronomasia fra sloveno e friulano nei toponimi del Friuli Ludwig Selimski, Личното име Венцеслав и неговите производни в българската антропонимия Mitja Skubic, Slovenske leksikalne prvine v obsoški furlanš čini: izpeljanke Vera Smole, Urška Petek, Komentiranje leksi čno-besedotvornih kart v 1. zvezku Slovenskega lingvisti čnega atlasa » Človek« (na primeru V617 teta in V618 ujna) Liliana Spinozzi Monai, Sfogliando il Lessico del dialetto sloveno del Torre/Besediš če terskega nare čja (Amarcord di Pavle Merkù) Љубица Станковска , Македонско -словенечки топонимиски паралели Krystyna Szcze śniak, Kagor, tajemniczy desygnat zamów i recept lekarskich wschodniej Słowia ńszczyzny Agata Šega, Nekaj ugotovitev o glasovnih zna čilnostih vulgarnolatinskih predlog za starejše latinizme in romanizme v slovenš čini Matej Šekli, Fonološki opis govora vasi Jevš ček pri Livku nadiškega nare čja slovenš čine Alenka Šivic-Dular, Psl. *st ogna v slovenskih govorih Jožica Škofic, Nare čno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo Rudolf Šrámek, Etymon, pojmenovací motiv a význam vlastních jmen Вiктор П. Шульгач , *Bъlva, *Bъlvan ъ та ін . (фрагмент праслов ’янського a нтропонімного фонду ) Silvo Torkar, Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum Peter Weiss, Iz prvotnih ledinskih imen tvorjena hišna imena v spodnji Zadre čki dolini Voš čilo Varji Cvetko Orešnik (Marko Snoj ) IZVLE ČKI Kozma Aha čič, Primeri nekaj sklanjatev in spregatev v Megiserjevem Dictionarivm qvatvor lingvarvm 1592 – druga slovnica slovenskega jezika IZVLE ČEK: Megiserjevo malo slovnico (oziroma zbirko paradigem) iz leta 1592 lahko utemeljeno ozna čujemo kot drugo slovnico slovenskega jezika in prvo ve čjezi čno slovnico, ki vsebuje tudi slovenski jezik Prispevek prikazuje probleme, s katerimi se je spopadal Megiser, in opozarja na njegove izvirne rešitve. Kozma Aha čič, The Concise Grammar of Four Languages in Megiser’s 1592 Dictionary ABSTRACT: Hieronim Megiser’s concise grammar (or collection of paradigms) of 1592 can legitimately be characterized as the second grammar of the Slovenian language and the first multilingual grammar containing Slovenian. This article demonstrates the issues Megiser dealt with and draws attention to his original approach. Rosanna Benacchio, Slovansko-romanski jezikovni stik v moližanski hrvaš čini: vzporednost s slovenskimi nare čji v Furlaniji IZVLE ČEK: V prispevku se avtorica posveti moližanski hrvaš čini in obravnava jezikovne (oblikoskladenjske) posebnosti, ki so se razvile zaradi romanske interference, predvsem pa se osredoto ča na tiste pojave, ki so prisotni tudi v slovenskih nare čjih v Furlaniji. Tako je možno ugotoviti, da je ve čstoletna izpostavljenost stiku z bližnjim romanskim jezikovnim prostorom često privedla do podobnih sprememb na dveh sicer genetsko sorodnih, a geografsko oddaljenih obmo čjih. Rosanna Benacchio, Slavic-Romance Linguistic Contact in Italy: Slovene in Friuli and Croatian in Molise ABSTRACT: This paper examines the dialect of the Croatian linguistic island in Molise and addresses its morphosyntactic features that have developed as the result of Romance-language influence, concentrating in particular on those phenomena also present in Slovene dialects spoken in Friuli. It can thus be demonstrated that centuries of contact with a nearby Romance-language environment often led to similar changes in these two genetically related, but geographically distant, languages. Hubert Bergmann, Gröfel, Gröbel ‘Steinhaufen’ – Dialektologisches und Namenkundlichesrund um einen Slawismus im Bairischen IZVLE ČEK: V pri čujo čem članku se bližje osvetljuje bavarski slavizem Gröfel oziroma Gröbel 'Steinhaufen u.ä.' (< slovensko groblja ) in skuša iti po sledeh, ki jih je ta slovenski etimon pustil v imenoslovju vzhodne Tirolske in Koroške. Hubert Bergmann, Bavarian Slavism Gröfel or Gröbel 'pile of stones, etc.' (< Sln. groblja ) ABSTRACT: This article sheds additional light on the Bavarian Slavism Gröfel or Gröbel 'pile of stones, etc.' (< Sln. groblja ) and seeks to identify the traces that this Slovenian etymon has left in the onomastics of East Tyrol and Carinthia. Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch, Imiona w nazwach jezior i stawów w Polsce IZVLE ČEK: V članku so obravnavana imena ribnikov in jezer na ozemlju Poljske, ki izhajajo iz imen. Analizirano je 283 hidronimov iz 76 okrajev Poljske. Med hidronimi je 20 starejših, izpri čanih od 14.–19., ve čina pa je prvi č zapisana v 20. stoletju. Motivacijsko bazo tvorijo moška in ženska imena, ki so ve činoma krš čanska, ter maloštevilna staropoljska v osnovni, pogosto tudi manjšalni obliki. Ve čina hidronimov je nastala po imenih lastnikov, manjši del pa so spominska imena. Med slednjimi so opazna imena literarnega porekla, motivirana z zgodovinskimi in svetniškimi liki. Med izimenskimi hidronimi prevladujejo imena, tvorjena po transonimizaciji. Veliko grupo tvorijo zložena imena z razlikovalnimi členi, maloštevilno pa imena, nastala po pluralizaciji. Urszula Bijak, Barbara Czopek-Kopciuch, Personal Names in the Names of Polish Lakes and Ponds ABSTRACT: This article discusses the names of ponds and lakes in Poland that are derived from personal names. It analyzes 283 hydronyms from 76 Polish districts. Among these, 20 are of an older date – that is, attested between the 14th and 19th century – whereas the majority were first recorded in the 20th century. Their motivational base is formed by male and female, mostly Christian, names, whereas a small number are created from old Polish names in their basic and often diminutive forms. The majority of hydronyms were created from the names of landowners, while a smaller proportion are commemorative. Among the latter, names with a literary origin motivated by historical characters and saints are evident. Among desubstantival hydronyms, names formed through transonymization predominate. A large group is formed by compounds with differential segments, whereas only a small number of names are formed through pluralization. Inge Bily, Deappellativische Ortsnamen mit dem Bestimmungswort Graf-, Herr- und Pape-/Pfaffe- im Gebiet zwischen Saale und Neiße* Inge Bily, Deapelativna krajevna imena z determinantami Graf-, Herr- in Pape-/Pfaffe- na obmo čju med Saalo in Niso IZVLEČEK: V uvodu avtorica poudarja, da uporaba podatkov imenoslovnih raziskav s strani raziskovalcev bližnjih delovnih podro čij že dolgo ni nobena posebnost, kot tudi obratno, da so za imenoslovce raziskovalni rezultati bližnjih strok nepogrešljivi. To velja tudi za odkrivanje in raziskovanje poimenovalnih motivov krajevnih imen. Avtorica v prispevku obravnava deapelativna krajevna imena z determinantami Graf-, Herr- und Pape-/Pfaffe- na obmo čju med Saalo in Niso. V tem nemško-slovanskem naselitvenem podro čju ne obstajajo vedno slovanske ustreznice k nemškim krajevnoimenskim tvorbam. V analizi je bilo obravnavano 130 kulturnih imen z obmo čja med Saalo in Niso. Inge Bily, Deappellative Toponyms with the Determiners Graf-, Herr-, and Pape-/Pfaffe- between the Saale