Pogledi Na Podoma^Evanje Tujih Zemljepisnih Imen
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Georitem 2 NSL.qxd 18.7.2007 13:24 Page 1 2 DRAGO KLADNIK POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN http://zalozba.zrc-sazu.si ISBN 978-961-254-009-8 € DRAGO KLADNIK: TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN DRAGO PODOMA^EVANJE POGLEDI NA 9 789612 540098 15,00 GEORITEM 2 GEORITEM 2 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 1 1 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 2 2 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 3 GEORITEM 2 POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Drago Kladnik Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 4 4 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 5 GEORITEM 2 POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Drago Kladnik LJUBLJANA 2007 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 6 GEORITEM 2 POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Drago Kladnik © 2007, Zalo`ba ZRC, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Urednika: Drago Kladnik, Drago Perko Recenzenta: Jurij Kunaver, Alenka [ivic-Dular Prevajalec: Wayne J. D. Tuttle Oblikovalec: Drago Perko Izdajatelj: Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Za izdajatelja: Drago Perko Zalo`nik: Zalo`ba ZRC Za zalo`nika: Oto Luthar Glavni urednik: Vojislav Likar Ra~unalni{ki prelom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: Collegium graphicum d. o. o. Naklada: 300 CIP – Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana 81'373.21 006.72:81'373.21 KLADNIK, Drago, 1955– Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen / Drago Kladnik ; [prevajalec Wayne J. D. Tuttle]. – Ljubljana : Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU, 2007. – (Georitem ; 2) ISBN 978-961-254-009-8 234020864 6 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 7 GEORITEM 2 GEORITEM 2 POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Drago Kladnik © 2007, Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU AVTOR Drago Kladnik [email protected] www.zrc-sazu.si/giam/kladnik.htm Rodil se je leta 1955 v Ljubljani, kjer je leta 1973 maturiral. Leta 1979 je diplomi- ral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, leta 1999 magistriral na Interdisciplinarnem podiplomskem {tudiju prostorskega in urba- nisti~nega planiranja, organiziranem na Fakulteti za gradbeni{tvo in geodezijo, leta 2007 pa doktoriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 1979 dela na Geografskem in{titutu Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akade- mije znanosti in umetnosti. Njegova glavna raziskovalna usmeritev je bila agrarna geografija, znotraj nje pa problematika rabe tal in me{ana delavsko-kme~ka gospodinjstva. V zadnjem ~asu se temeljiteje ukvarja z zemljepisnim imenoslovjem in izrazjem, regionalizacijami, kartografijo in pripravo temeljnih geografskih knji`nih del. Njegova bibliografija obsega pribli`no 800 enot. Leta 1977 je prejel Kidri~evo nagrado za dodiplom- ski {tudij, leta 1978 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Univerze v Ljubljani, leta 1979 {tudentsko Pre{ernovo nagrado Filozofske fakultete in leta 2000 Srebrno plaketo Zveze geografskih dru{tev Slovenije. IZDAJATELJ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU [email protected] www.zrc-sazu.si/giam In{titut je leta 1946 ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti in ga leta 1976 poimenovala po akademiku dr. Antonu Meliku (1890–1966). Od leta 1981 je sestavni del Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Leta 2002 sta se in{titutu priklju~ila In{titut za geografijo, ki je bil ustanovljen leta 1962, in Zemljepisni muzej Slovenije, ki je bil ustanovljen leta 1946. Ima oddelke za fizi~no geografijo, socialno geografijo, regionalno geografijo, naravne nesre~e, varstvo okolja, geografski informacijski sistem in tematsko kartografijo, zemljepisno knji`nico in zemljepi- sni muzej ter sede` Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ukvarja se predvsem z geografskimi raziskavami Slovenije in njenih pokrajin ter pripravljanjem temeljnih geografskih knjig o Sloveniji. Sodeluje pri {tevilnih doma~ih in mednarodnih projektih, organizira znanstvena sre~anja, izobra`uje mlade raziskovalce, izmenjuje znanstvenike. Izdaja znanstveno revijo Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik ter znanstveni knji`ni zbirki Geografi- ja Slovenije in Georitem. V sodih letih izdaja monografije Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, v lihih letih pa monografije Regionalni razvoj v Sloveniji. 7 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 8 Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Drago Kladnik GEORITEM 2 POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Drago Kladnik UDK: 912:801:311:UNGEGN(083.74) COBISS: 2.01 IZVLE^EK Pogledi na podoma~evanje tujih zemljepisnih imen Zemljepisno ime ali toponim je lastno ime, ki je po definiciji ustaljeno in nedvoumno identificira ter individualizira dolo~en geografski pojav ali topografski objekt. Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu in v vseh jezikih delimo na endonime in eksonime. Endonim je ime topografskega objekta, geografskega pojava v enem od jezikov na obmo~ju, kjer je ta objekt oziroma pojav, ne glede na pisavo, v kateri je zapisano. Eksonim je zemljepisno ime v dolo~e- nem jeziku za topografski objekt, geografski pojav zunaj obmo~ja, kjer ima ta jezik status uradnega jezika, in se razlikuje od imena v uradnem jeziku ali uradnih jezikih obmo~ja, kjer je ta objekt ozi- roma pojav. Raba zemljepisnih imen je lahko politi~no ob~utljiva. Zaradi tega je ta problematika `e dolgo predmet mednarodne obravnave. Ob tem se krepi vloga mednarodnih strokovnih zdru`enj, kakr{no je leta 1959 v okviru Organizacije zdru`enih narodov ustanovljeni UNGEGN (United Nations Group of Experts on Geographical Names), ki usmerja mednarodno dejavnost na podro~ju zemljepisnih imen. UNGEGN si je dolgo prizadeval zmanj{ati rabo eksonimov. Posameznim dr`avam se je z resolu- cijami priporo~alo, da sestavijo sezname eksonimov, iz katerih naj bi se postopoma ~rtali tisti eksonimi, ki niso ve~ v rabi, nikakor pa naj se ne bi dodajali novi. S tem se je poseglo v avtonomijo jezikovnih politik. Zlasti na udaru so bili evropski jeziki s {tevilnimi eksonimi, ki so nastali kot plod stoletnih gos- podarskih, kulturnih in drugih stikov med narodi. Zato so se v devetdesetih let prej{njega stoletja pojavile pobude za sistematiziranje rabe eksonimov. V ta namen je bila v okviru UNGEGN-a leta 2002 ustanovljena Delovna skupina za eksonime. Zaradi la`je komunikacije si strokovnjaki UNGEGN-a prizadevajo za standardizacijo zemljepi- snih imen na vsej Zemlji. Vsak kraj ali drug topografski objekt naj bi imel le eno uradno ime, ki bi bilo transkribirano v latinico zapisano na vseh zemljevidih. V prid prevladujo~i rabi endonimov govo- ri trenutno stanje v svetu, ko so se zaradi globalizacije razdalje neverjetno zmanj{ale. Za delovanje na podro~ju nacionalne standardizacije so zadol`ena nacionalna standardizacijska telesa. V Sloveniji od leta 1986 s prekinitvami deluje Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije. Ko je bila Slovenija leta 1992 sprejeta v OZN, se je obvezala, da bo spo- {tovala tudi resolucije o zemljepisnih imenih. KLJU^NE BESEDE geografija, kartografija, toponimika, zemljepisno ime, podoma~eno tuje zemljepisno ime, eksonim, endonim, UNGEGN, slovenski jezik 8 Georitem 2-07.qxd 18.7.2007 11:12 Page 9 GEORITEM 2 GEORITEM 2 POGLEDI NA PODOMA^EVANJE TUJIH ZEMLJEPISNIH IMEN Drago Kladnik UDC: 912:801:311:UNGEGN(083.74) COBISS: 2.01 ABSTRACT A Review of the Slovenization of Foreign Geographical Names A geographical name or toponym is a proper name that by definition firmly and unquestionably identifies and individualizes a specific geographical phenomenon or topographical object. All geo- graphical names in the world and in every language are divided into endonyms and exonyms. An »endonym« is the name of a geographical feature in one of the languages occurring in the area where the feature is situated. An »exonym« is a name used in a specific language for a geographical feature situated outside the area where that language has official status and differs in form from the name used in the official language or languages of the area where the geographical feature is situated. The use of geographical names can be politically sensitive, and for this reason this issue has long been the subject of international discussion. To strengthen the role of international professional asso- ciations in this field, in 1959 the United Nations established the United Nations Group of Experts on Geographical Names (UNGEGN), which directs international activities in the field of geographical names. UNGEGN has long endeavoured to reduce the use of exonyms. Through resolutions it recom- mends that individual countries compose lists of exonyms that should be gradually withdrawn from use and that they not add any new ones. With these efforts, UNGEGN has encroached on the auton- omy of national language policies. European languages with numerous exonyms that developed as the fruit of long-term econom- ic, cultural, and other contacts between nations were particularly affected. Therefore, in the 1990's initiatives appeared for systematizing the use of exonyms. For this purpose, the Working Group on Exonyms was established in 2002 in the framework of UNGEGN. For easier communication, the experts of UNGEGN are striving for the standardization of geo- graphical names throughout the world. Every place or other topographical object should have only one official name that in transliterated form would appear in the Latin alphabet on all maps. The current state of the world when globalization is reducing distances incredibly speaks in favour of the predominant use of endonyms. For work in the