1.2 Zakonska Osnova Dokumenta

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

VSEBINA

1 UVOD...... 3 1.1 CILJ OBČINSKEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA...... 3 1.2 ZAKONSKA OSNOVA DOKUMENTA ...... 4 1.3 OPREDELITEV OBMOČJA MESTNE OBČINE MARIBOR ...... 4 2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE IN OSKRBE Z ENERGIJO ...... 6 2.1 ANALIZA RABE ENERGIJE V STANOVANJIH V MO MARIBOR ...... 6 2.2 OSKRBA IN RABA ENERGIJE V VEČJIH KOTLOVNICAH ...... 9 2.3 ANALIZA RABE ENERGIJE VEČJIH PORABNIKOV V MO MARIBOR ...... 14 2.4 RABA ENERGIJE V JAVNIH STAVBAH...... 18 2.4.1 SKUPINA: OŠ IN VVZ ...... 18 2.4.2 SKUPINA: OSTALE JAVNE STAVBE ...... 27 2.5 RABA ENERGIJE V SISTEMU DALJINSKEGA OGREVANJA V MO MARIBOR...... 31 2.6 PORABA IN OSKRBA Z ZEMELJSKIM PLINOM V MO MARIBOR...... 32 2.7 PORABA IN OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V MO MARIBOR...... 33 2.7.1 OSNOVNI PODATKI O PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE V MO MARIBOR...... 33 2.7.2 OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ...... 36 2.8 POVZETEK ENERGETSKE BILANCE MESTNE OBČINE MARIBOR 2002 V SEGMENTU RABE ENERGIJE.38 3 PROMET...... 40 3.1 OPIS SPLOŠNE SITUACIJE V PROMETU V SLOVENIJI IN EU IN RABA ENERGIJE...... 40 3.2 CILJI NA PODROČJU PROMETA IN MOŽNI UKREPI ZA DOSEGO TEH CILJEV ...... 43 3.3 MO MARIBOR IN PROMET...... 45 4 EMISIJE V MESTNI OBČINI MARIBOR...... 51 5 ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE V MO MARIBOR...... 54 5.1 STANOVANJA, KI SE OGREVAJO PREKO INDIVIDUALNE KURILNE NAPRAVE SAMO ZA STAVBO, ETAŽNO IN LOKALNO...... 54 5.2 ŠIBKE TOČKE V JAVNIH STAVBAH ...... 55 5.3 ŠIBKE TOČKE PRI ENERGETSKI OSKRBI VEČJIH PODJETIJ ...... 60 5.4 ŠIBKE TOČKE PRI OSKRBI IN RABI DALJINSKE TOPLOTE...... 61 5.5 KOTLOVNICE...... 61 6 OCENA POTENCIALA LOKALNIH OVE...... 63 6.1.1 OCENA POTENCIALA LESNE BIOMASE V MESTNI OBČINI MARIBOR ...... 63 6.2 BIOPLIN...... 66 6.2.1 OCENA MOŽNOSTI IZRABE BIOPLINA V MESTNI OBČINI MARIBOR...... 66 6.2.2 IZRABA DEPONIJSKEGA PLINA ...... 69 6.3 GEOTERMALNA ENERGIJA...... 70 6.4 ENERGIJA VETRA ...... 71 6.5 VODNI POTENCIAL ...... 71 6.5.1 HIDROELEKTRARNE NA REKI DRAVI...... 71 6.6 SONČNA ENERGIJA...... 72 7 DOLGOROČNI CILJI MO MARIBOR NA PODROČJU ENERGETIKE ...... 73 stran 1 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

7.1 CILJI NACIONALNEGA ENERGETSKEGA PROGRAMA ...... 73 7.2 CILJI MESTNE OBČINE MARIBOR ...... 73 8 NAPOVEDI BODOČE RABE IN OSKRBE Z ENERGIJO V MO MARIBOR...... 79 8.1 USMERITVE MO MARIBOR PRI PRIHODNJI OSKRBI Z ENERGIJO ...... 79 8.2 DALJINSKO OMREŽJE...... 83 8.3 PLINOVODNO OMREŽJE...... 84 8.4 NAPOTKI PRI ENERGETSKI OSKRBI NOVOGRADENJ...... 85 8.4.1 NOVOGRADNJE IN PREDVIDENA ŠIRITEV RABE ENERGIJE V MESTNI OBČINI MARIBOR ...... 86 8.5 RAZVOJ IN NAČRTI ZA OSKRBO MO MARIBOR Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ...... 88 9 UKREPI, PROGRAMI IN PROJEKTI ...... 90 9.1 UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH ...... 90 9.2 JAVNI OBJEKTI...... 92 9.2.1 POTENCIALI ZMANJŠANJA RABE ENERGIJE V OŠ IN VVZ V MO MARIBOR ...... 117 9.2.2 ENERGETSKI PREGLED STAVB ...... 130 9.3 JAVNA RAZSVETLJAVA...... 131 9.4 VEČJI PORABNIKI ENERGIJE (PODJETJA)...... 136 9.5 KOTLOVNICE...... 136 9.5.1 OBRAČUN TOPLOTE PO DEJANSKI RABI...... 137 9.6 OSVEŠČANJE, IZOBRAŽEVANJE IN INFORMIRANJE...... 138 9.7 IZRABA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV ...... 139 9.7.1 IZRABA LESNE BIOMASE ...... 139 9.7.2 IZRABA BIOPLINA...... 140 9.7.3 IZRABA SONČNE ENERGIJE ...... 142 10 AKCIJSKI NAČRT...... 144 10.1 PREDLAGANI UKREPI ...... 144 10.2 TERMINSKI NAČRT IZVAJANJA PROJEKTOV ...... 150 11 NOSILCI IZVEDBE ENERGETSKEGA KONCEPTA ...... 152 12 FINANCIRANJE PROJEKTOV ...... 153 12.1 SUBVENCIJE ...... 153 12.1.1 KREDITI...... 154 12.2 FINANČNI OKVIR PROJEKTOV ...... 155 13 KRATICE ...... 157 14 VIRI IN LITERATURA ...... 158 15 PRILOGA ...... 160

stran 2

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

1 UVOD

1.1 CILJ OBČINSKEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA Energetski koncept celovito oceni možnosti in predlaga rešitve na področju energetske oskrbe občine. Pri tem upošteva dolgoročni razvoj občine na različnih področjih in obstoječe energetske kapacitete. Energetski koncept občine je namenjen povečevanju osveščenosti in informiranosti porabnikov energije ter pripravi ukrepov na področju učinkovite rabe energije in uvajanja novih energetskih rešitev. Obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize so predlagani možni bodoči koncepti energetske oskrbe z upoštevanjem čim večje učinkovitosti rabe energije pri vseh porabnikih (gospodinjstva, industrija, obrt, javne stavbe itd). Pregledajo se možnosti izrabe lokalnih obnovljivih virov energije, kar povečuje zanesljivost oskrbe s toploto in električno energijo v občini. Predlagani projekti sočasno prinesejo tudi zmanjševanje emisij in onesnaženosti okolja. Energetski koncept vsebuje dogovorjene cilje na področju energetike v občini. Cilji so natančno, tudi kvantitativno opredeljeni in tako omogočajo spremljanje učinkovitosti izvajanja izbranih projektov. Energetski koncept vsebuje akcijski načrt, kjer so projekti ekonomsko ovrednoteni, ter terminski načrt. Določijo se potencialni nosilci projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov, ki jih energetski koncept začrta. Izpeljava v akcijskem načrtu zastavljenih projektov pa prinaša doseganje dogovorjenih ciljev na področju energetike v občini. Energetski koncept tako omogoča: o izbiro in določitev ciljev energetskega načrtovanja v občini, o pregled preteklega stanja na področju rabe in oskrbe z energijo, o pregled ukrepov za učinkovito izboljšanje energetskega stanja in s tem tudi stanja okolja, o oblikovanje in primerjavo različnih alternativ in scenarijev možnega razvoja, o izdelavo predloga kratkoročne in dolgoročne energetske politike, o spremljanje, ugotavljanje in dokumentiranje sprememb energetskega in okoljskega stanja. Energetski koncept občine je pomemben pripomoček pri načrtovanju strategije občinske energetske politike. V njem so zajeti načini, s pomočjo katerih se lahko uresničijo občini prilagojene rešitve za učinkovite, gospodarne in okolju prijazne energetske storitve v gospodinjstvih, podjetjih in javnih ustanovah. V dokumentu so navedeni tudi konkretni učinki, ki jih občina lahko s tem doseže. Cilji izdelave in izvedbe energetskega koncepta so na primer lahko: o učinkovita raba energije na vseh področjih, o povečanje in hitrejše uvajanje lokalnih obnovljivih virov energije (lesna biomasa, sončna energije itd.), o zmanjšanje obremenitve okolja, o spodbujanje uvajanja soproizvodnje toplote in električne energije, o uvajanje daljinskega ogrevanja, stran 3

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

o zamenjava fosilnih goriv za obnovljive vire energije, o zmanjšanje rabe končne energije, o uvedba energetskih pregledov javnih in stanovanjskih stavb, o uvedba energetskega knjigovodstva in managementa za javne stavbe, o zmanjšanje rabe energije v industriji, široki rabi in v prometu, o uvedba energetskega svetovanja, informiranja in izobraževanja.

1.2 ZAKONSKA OSNOVA DOKUMENTA Državni zbor RS je januarja 1996 sprejel osnove energetske politike in jih zajel v »Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo«, ki vključuje, v skladu z energetsko politiko EU, tržno usmerjenost in zanesljivost oskrbe z energijo, pokriva pa tudi področja učinkovitejše rabe energije, varstva okolja in uporabe obnovljivih virov energije. S pripravo in izvajanjem programa učinkovite rabe energije na državni ravni sodeluje pri izpolnjevanju nalog, zastavljenih v Resoluciji, tudi Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije1, Ministrstva za gospodarske dejavnosti, samoupravne lokalne skupnosti pa morajo v skladu z Resolucijo izdelati občinske energetske zasnove (v Resoluciji uporabljen izraz občinska energetska zasnova je v energetskem zakonu nadomestil izraz lokalni energetski koncept). Septembra leta 1999 je bil sprejet tudi Energetski zakon (Ur. l. RS, št. 79/99 in 8/00), v skladu s katerim so se občine dolžne v svojih dokumentih usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. Energetski zakon (EZ) je bil dopolnjen leta 2004 (Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona – Ur.l. RS, št. 51/04), čistopis zakona je bil objavljen v letu 2007: Energetski zakon - Uradno prečiščeno besedilo (EZ-UPB2) (Uradni list RS, št. 27/2007). V letu 2008 je bil Energetski zakon deležen dopolnitev: Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (EZ-C) (Uradni list RS, št. 70/2008). Nacionalni energetski program (NEP), sprejet leta 2004 (Ur.l. RS, št. 57/04), navaja energetski koncept kot predpogoj za pridobitev sredstev za nekatere projekte izrabe OVE in projekte učinkovite rabe energije. Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja dva nova dokumenta s tega področja: Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov in Priročnik za izdelavo lokalnih energetskih konceptov. Dokumenta naj bi prispevala h kakovosti LEK in poenotila njihovo izdelavo. Lokalni energetski koncept mestne občine Maribor je narejen v skladu s predvideno vsebino Pravilnika in Priročnika.

1.3 OPREDELITEV OBMOČJA MESTNE OBČINE MARIBOR Po podatkih Statističnega urada Slovenije ima mestna občina Maribor 147,5 km2 površine. Občina ima 33 naselij. V času Popisa 2002 je imela občina 110.668 prebivalcev. Središče občine je mesto Maribor.

1 Sedaj Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije.

stran 4

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Maribor je po velikosti drugo največje mesto v Sloveniji in gospodarsko najmočnejša občina v Podravju. V Mariboru je registriranih 8.087 poslovnih subjektov, kar predstavlja 43,8 % delež v Podravju in 5,7 % delež v Sloveniji. Najuspešnejša mariborska podjetja po doseženem prihodku v letu 2003 so: Pošta Slovenije d.o.o., Elektro Maribor d.d., Henkel Slovenija d.o.o., Farmadent d.o.o., MLM d.d., Dravske elektrarne d.o.o., Siteco d.o.o., Mecator-Modna hiša Maribor d.d.., Palfinger d.o.o., Surovina, d.d. (vir: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=51369). Podnebje v Mariboru in v celotni regiji ima močne subpanonske značilnosti. Normalna povprečna letna temperatura zraka je 9,4 stopinje Celzija. Občutnega nihanja letnih povprečnih temperatur ni. Najnižja mesečna povprečna temperatura je v januarju - 1,3 stopinje Celzija, najvišja pa v juliju 19,7 stopinje Celzija. Zime so precej mrzle, pomladi zgodnje, poletja vroča, jeseni pa tople. Ugodnost klime izpričuje tudi večstoletna vinogradniška tradicija. Povprečje letnih padavin je 1.050 mm; največ jih je v maju, juniju in juliju. Jesenski meseci so razmeroma suhi. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266. Megle v Mariboru ni veliko; ob naraščanju vlažnosti in oblačnosti se pojavlja novembra in decembra (vir: http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=216). Vremenske razmere, predvsem temperatura zraka, pomembno vplivajo na energijo, ki se rabi za ogrevanje (poleg, na primer: lastnosti stavbe, ozaveščenosti prebivalcev itd.). Trajanje kurilne sezone prikazuje vremenske razmere, ki vladajo določenemu področju.

Graf 1: Trajanje kurilne sezone (število ogrevalnih dni) od 1990 – 2007

400

350

300

250 število ogrevalnih dni ogrevalnih število 200

150

2 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 6 7 9 9 /9 /9 /9 9 9 /9 0 0 /0 /0 0 0 2/ 7/ 1/ 6/ 90/91 91/ 9 93 94 95 96/ 9 98 99/00 00/ 0 02 03 04/05 05/ 0

Babno polje Brnik Ljubljana Maribor Portorož

Vir: ARSO: http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/tprim_kurse_net7.pdf Kurilna sezona v Mariboru traja v povprečju 227 dni (podatek velja za povprečje v obdobju 1990 - 2007), medtem ko le-ta na primer v Ljubljani traja 216 dni, v Portorožu 196 dni in na Babnem polju 308 dni (Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)).

stran 5

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

2 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA RABE IN OSKRBE Z ENERGIJO

Analiza stanja rabe in oskrbe z energijo predstavlja osnovo na kateri pridemo do spoznanj o trenutnem stanju energetike v občini. Analiza se pripravlja po več segmentih (porabnikih): o gospodinjstva, ki se ogrevajo preko individualnih kurilnih naprav samo za eno stavbo, etažno in lokalno, o večja podjetja v občini, o javne stavbe (šole, VVZ-ji, zdravstveni domovi itd.), o kotlovnice, ki ogrevajo več stavb in o raba energije v okviru daljinskega sistema. Posebej se opredeli tudi raba in oskrba z električno energijo. Podatki za analizo stanja rabe energije in različnih možnosti oskrbe z energijo so pridobljeni iz naslednjih virov: o baze podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 (Statistični urad Republike Slovenije), o anketiranje izbranih večjih porabnikov energije (podjetja, šole, vrtci, druge javne ustanove), o s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju MO Maribor - Plinarne Maribor d.d., o s strani distributerja daljinske toplote na območju MO Maribor - Toplotne oskrbe Maribor d.o.o. (TOM), o s strani upraviteljev večjih kotlovnic v MO Maribor, o s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije na območju MO Maribor - podjetja Elektro Maribor d.d. ter o Energetske bilance MOM za leto 2000, 2001 in 2002.

2.1 ANALIZA RABE ENERGIJE V STANOVANJIH V MO MARIBOR Stanovanja v MO Maribor se ogrevajo na več načinov: o samostojno ogrevanje preko individualnih kurilnih naprav (centralna naprava samo za stavbo, etažno in lokalno ogrevanje), o ogrevanje preko kotlovnic, ki ogrevajo več stavb in o ogrevanje preko sistema daljinskega ogrevanja. Mestna občina Maribor je imela po podatkih Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj leta 2002 48.038 stanovanj, katerih povprečna površina je 66,4 m2, kar je pod povprečno površino stanovanj v Sloveniji, ki je leta 2002 znašala 74,61 m2. 67 % vseh stanovanj v mestni občini Maribor se ogreva preko centralne naprave samo za eno stavbo, etažno in lokalno. 20 % vseh stanovanj v občini je na daljinskem ogrevanju in 12 % stanovanj se ogreva preko skupnih kotlovnic, ki ogrevajo več stavb. 1 % vseh stanovanj v MO Maribor je neogrevanih. Za ogrevanje stanovanj v MO Maribor so v letu 2002 stran 6

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo gospodinjstva uporabljala tudi kurilno olje (28 %), zemeljski plin (16 %), električno energijo (10 %) in les (8 %) (Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, SURS).

Graf 2: Struktura stanovanj v MO Maribor glede na vir ogrevanja leto 2002

stanovanje ni kotlarna za nekaj ogrevano premog les sosednjih stavb 1% 12% 2% 8%

daljinsko ogrevanje 20% kurilno olje 28%

sončna 0% drugi viriUNP elektrika 1% 2% zemeljski plin 16% 10%

Vir: Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Primerjalno strukturo stanovanj med Slovenijo in mestno občino Maribor glede na vir ogrevanja prikazuje naslednja tabela:

stran 7

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 1: Primerjava strukture stanovanj glede na vir ogrevanja med MOM in Slovenijo, leto 2002

% MOM % SLOVENIJA

Kurilno olje 28,3 33,5

Daljinsko ogrevanje 20,4 13,6

Zemeljski plin 16,0 6,7

Kotlarna za nekaj 11,6 6,4 sosednjih stavb

Elektrika 10,2 3,7

Les in lesni ostanki 8,2 30,2

Premog 2 0,8

UNP 1,5 1,6

Sončna energija 0 0

Drugi viri 0,6 0,5

Vir: Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Očitna razlika v rabi energije je opazna v primeru lesa, elektrike in zemeljskega plina. Precej manjša raba energije pridobljene iz lesa in lesnih ostankov je značilna za mestne občine, predvsem na območjih, kjer ni večjih količin lesa (manjša gozdnatost področja, večja gostota poselitve itd.). 96 % vseh stanovanj, ki se ogreva z električno energijo se nahaja v mestu Maribor in tako lahko sklepamo, da gre v tem primeru za starejše stanovanjske in večstanovanjske objekte v mestnem centru. Iz podatkov o strukturi stanovanj po viru ogrevanja ter s pomočjo podatka o povprečni površini stanovanj v občini, lahko ocenimo letno porabo posameznih energentov za ogrevanje stanovanj v občini, ki se ogrevajo iz individualnih kurilnih naprav. Stanovanja, ki se ogrevajo iz kotlarn za nekaj sosednjih stavb, so na tem mestu izključena in bodo obravnavana posebej. Enako velja za stanovanja, ki so na daljinskem ogrevanju.

Tabela 2: Poraba posameznih energentov za ogrevanje stanovanj (individualne kurilne naprave) v MOM, 2002

ELKO LES UNP ZP EE Premog Drugi viri STANOVANJA Skupaj (litri) (m3) (litri) (Sm3) (kWh) (t) (kWh)

Količinska poraba 15.333.461 24.665 1.190.691 9.109.093 55.095.280 1.894

Poraba v kWh 153.334.610 44.396.729 8.215.765 86.536.379 55.095.280 10.608.268 3.363.047 361.550.076

Vir: Lasten izračun na podlagi podatkov Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, podatkov iz vprašalnikov ter privzetih predpostavk. Celotna raba primarne energije v gospodinjstvih MO Maribor, ki svoja stanovanja ogrevajo z individualnimi kurilnimi napravami (izvzeta so torej stanovanja, ki se ogrevajo iz kotlarn za več stavb in stanovanja priključena na sistem daljinskega ogrevanja), je leta 2002 znašala 361,5 GWh oziroma 3.267 kWh primarne energije/prebivalca/leto. Povprečna raba primarne energije za Slovenijo za stanovanja, ki se ogrevajo individualno, znaša 3.827 kWh primarne stran 8

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo energije/prebivalca/leto. Energetska oskrba gospodinjstev v MO Maribor leta 2002, ki se ogrevajo preko individualne kurilne naprave, sloni predvsem na ELKO (okoli 153 GWh), zemeljskem plinu (okoli 86 GWh), električni energiji (okoli 55 GWh) in lesu (okoli 44 GWh). Leta 2002 so ta stanovanja porabila okoli: 15 mio litrov ELKO, 24.000 m3 lesa in lesnih ostankov in 9 mio m3 zemeljskega plina. Vir vseh zgoraj navedenih podatkov je Statistični urad RS, Popis prebivalstva 2002. Te podatke smo nadgradili s podatki TOM d.o.o. in Plinarne Maribor d.d. Konec leta 2007 je bilo v MO Maribor 51.296 stanovanj (SURS, Stanovanjski sklad, stanovanja po številu sob in površini po občinah Slovenije, po metodologiji popisa 2002). Gre za 3.258 oz. 6,8 % več stanovanj, kot v času Popisa 2002. Po podatkih TOM d.o.o. je bilo leta 2007 na daljinsko ogrevanje priključenih 10.738 stanovanj, kar predstavlja 939 oz. 9,58 % več stanovanj kot leta 2002. Delež stanovanj, ki se ogreva preko daljinskega ogrevanja v vseh stanovanjih je leta 2002 znašal 20,4 % in leta 2007 20,9 %. Po podatkih Plinarne Maribor d.d. je bilo leta 2007 18.223 aktivnih stanovanjskih priključkov (stanovanja z individualnim ogrevanjem) na omrežju zemeljskega plina v MO Maribor, kar predstavlja 2.162 oz. 13,5 % več aktivnih stanovanjskih priključkov kot leta 2002. Delež aktivnih stanovanjskih priključkov na omrežju zemeljskega plina v celotnem številu stanovanj v MO Maribor je leta 2002 znašal 33 % in leta 2007 36 %.

2.2 OSKRBA IN RABA ENERGIJE V VEČJIH KOTLOVNICAH Podatki o energetski rabi kotlovnic so bili posredovani s strani Toplotne oskrbe Maribor d.o.o. in Plinarne Maribor d.d. ter naslednjih upraviteljev kotlovnic: Staninvest Maribor d.o.o., Stanovanjske zadruge Maribor, Major domus d.o.o., Uprastan d.o.o. in TAMStan d.o.o. Naročnik nam je posredoval še dva upravitelja, ki pa se kljub večkratnim pozivom nista odzvala na anketiranje: Kommunio d.o.o., Stanovanjska zadruga Smreka d.o.o. Kotlovnice v MO Maribor za katere so bili uspešno pridobljeni podatki o njihovi porabi, uporabljajo za ogrevanje stanovanj in drugih prostorov pretežno kurilno olje in zemeljski plin. Veliko večjih kotlovnic je priključenih na daljinski sistem in raba enerije teh je zajeta v skupini stanovanja, ki jih ogreva TOM d.o.o. Toplotna oskrba Maribor d.o.o. V letu 2007 se je preko daljinskega sistema TOM ogrevalo 10.738 stanovanj. Ta stanovanja so v obravnavanem letu porabila 72.721 MWh energije za ogrevanje in sanitarno toplo vodo. V spodnji tabeli so prikazani podatki o stanovanjih, ki so priključena na sistem daljinskega ogrevanja od leta 2001 (vir: interni podatki TOM).

Tabela 3: Stanovanja na sistemu daljinskega ogrevanja TOM

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Število stanovanj 9.777 9.799 10.011 10.216 10.269 10.393 10.738 Ogrevalna površina (m2) 505.779 506.856 520.214 531.516 534.278 540.438 n.p.

Specifična raba (kWh/m2) n.p. 124,98 129,38 130,36 131,63 134,84 133,98

Vir: interni podatki TOM d.o.o. TOM d.o.o. je posredoval tudi podatek o specifični porabi toplote (kWh/m2) v stanovanjih, ki jih ogreva. Raba energije za ogrevanje je odvisna od številnih parametrov. Povprečna

stran 9

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo specifična poraba toplote za ogrevanje stanovanj v večstanovanjskih objektih, katere ogreva TOM, je v letu 2007 znašala 134 kWh/m2 ogrevalne površine. V letu 2003 se v sklopu daljinskega ogrevanja TOM d.o.o. pojavi tudi ogrevanje na levem bregu Drave in sicer v obliki pripojitve kotlovnice Pristan k osnovnim sredstvom TOM d.o.o. Na kotlovnico Pristan je trenutno priključeno nekaj javnih objektov in stanovanjskih zgradb: kopališče Pristan, tehniške fakultete (FERI, Fakulteta za kemijo, Strojna fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo), Dravske terase, Ribiška ulica 2-6, študentski domovi (vir: internetna stran TOM d.o.o.). Kotlovnica ima štiri kotle, skupne moči 7 MW: 2x1,9 MW in 2x1,6 MW. Obstoječe kapacitete kotlovnice Pristan so še proste (Vir: Idejna zasnova razvoja daljinskega ogrevanja za področje, ki gravitira na kotlovnico Pristan, 2005). Leta 2007 je kotlovnica porabila 846.492 m3 ZP za oskrbo odjemalcev s toploto. V kotlovnici Pristan je predvidena postavitev SPTE postrojenja in povezava kotlovnice z ostalim sistemom daljinskega ogrevanja preko Koroškega mostu.

Tabela 4: Poraba toplote iz kotlovnice Pristan, leto 2007

MWh Kopališče Pristan 2.747 FERI 1.264 Študentski dom, Koroška 33 160 Študentski dom, Koroška 35 322 Študentski dom, Koroška 37 280 Stanovanjski odjem 1.634 ostali lokali 215

Vir: interni podatki podjetja TOM d.o.o. TOM d.o.o. je upravitelj kotlovnice na Ekonomsko poslovni fakulteti z nazivno močjo 3,8 MW. Ta kotlovnica oskrbuje s toplotno 120 stanovanj in 40 lokalov oz. javnih stavb (Prešernova 10-12, Cankarjeva 11, Razlagova 9 in 17, OŠ Ivana Cankarja, EPF na Razlagovi 14 in 22), kar znese okoli 22.160 m2 ogrevalne površine. V letu 2007 je kotlovnica porabila 392.984 m3 zemeljskega plina (vir: interni podatki TOM).

Slika 1: Področje kotlovnice EPF

Vir: naravovarstveni atlas

stran 10

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Kotlovnica Pedagoške fakultete (kotlovnica PA) Večja kotlovnica na levem bregu reke Drave je tudi kotlovnica v kompleksu Pedagoške fakultete (Koroška 160). Subjekti, ki se ogrevajo iz te kotlovnice so: Pedagoška fakulteta, Filozofska fakulteta, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Študentski dom 4, 5, 6/A, 6/B, 7, Dom podiplomcev in gostujočih profesorjev, Dijaški dom I. in Univerzitetni športni center L. Štruklja. Kotlovnica ima toplotno moč 6,8 MW (največji kotel – 3,6 MW letnik 1980, preostala dva – 2x1,6 MW letnik 1997/98) (Vir: Idejna zasnova razvoja daljinskega ogrevanja za področje, ki gravitira na kotlovnico Pristan, 2005) in v kurilni sezoni 2006/2007 so porabili 455.701 litrov ELKO (podatek iz prejetega vprašalnika).

Slika 2: Področje kotlovnice PA

Vir: naravovarstveni atlas Kotlovnica na Srednji elektro-računalniški šoli Maribor (kotlovnica SERŠ) Kotlovnica SERŠ se nahaja na naslovu Smetanova 6. Kotlovnica oskrbuje s toploto naslednje porabnike: SERŠ, Srednjo strojno šolo in del tehniških fakultet (Fakulteta za strojništvo - delno, Fakulteta za gradbeništvo – v celoti). V letu 2007 je bila poraba 256.568 litrov ELKO (podatek iz vprašalnika). Kotlovnica ima moč 3,3 MW (kotel 2,3 MW letnik 1985 in kotel 1 MW letnik 2004) (Vir: Idejna zasnova razvoja daljinskega ogrevanja za področje, ki gravitira na kotlovnico Pristan, 2005). Podatki največjih upraviteljev kotlovnic v MO Maribor Podrobnejše podatke o stanju kotlovnic, ki veljajo za leto 2006 smo dobili za 81 kotlovnic, 56 od teh je na zemeljskem plinu, 25 na kurilnem olju in ena na UNP. 36 kotlov (30 %) v teh kotlovnicah je starejših od 20 let. V letu 2006 so kotlovnice na ELKO porabile okoli 3,9 mio litrov tega energenta. Ogrevajo 3.699 stanovanj in 58 drugih prostorov. Povprečna starost kotla na ELKO je 15 let. Kar precej velikih kotlovnic nad 1 MW je na ELKO, kar je razvidno iz spodnje tabele. V prilogi 4 so podani podatki za vse kotlovnice na ELKO, za katere smo dobili podatke od upraviteljev.

stran 11

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 5: Kotlovnice nad 1 MW in njihova raba energije leta 2006; po podatkih upraviteljev, ki so se odzvali na anketiranje

Število stanovanj, Število drugih katere prostorov, ki jih Naslov, kjer se nahaja Nazivna Starost Vrsta Poraba energenta kotlovnica kotlovnica kotlovnica moč (kW) kotla energenta v letu 2006 ogreva ogreva Naslovi objektov, če kotlovnica ogreva več objektov Krekova ulica 27 2100 3 leta kurilno olje 112.360 153 2 Gregorčičeva ulica 32a, 32b, 34a, 34b Bevkova 3 4800 20 let kurilno olje 354.337 478 Bevkova 1, 3, 4, 6, Ruska 15, 17 in Štrekljeva 58-72 Gosposvetska 69 1419 14 let Z.P. 133.392 166 Gosposvetska 67, 69, 71, Smetanova 80, 82, 84, 86, 88, 90 Gosposvetska 19 b 1630 17 let Z.P. n.p. 141 7 Gosposvetska 11 – 15, Gosposvetska 19 a,b Greenwiška 12 1400 20 let kurilno olje 138.395 203 Greenwiška 12, Grenwiška 10a Gregorčičeva 7 1628 30 let kurilno olje 50.003 56 3 Gregorčičeva 3, 5, 7, Grajska 7 Gregorčičeva 19 6900 1 x 22 let, 1 kurilno olje 236.260 131 35 Gregorčičeva 13- 27, Gledališka 8, Slovenska 40, x 1 leto Strossmayerjeva 26 Kamniška 30 1280 1 x 27 let, 1 kurilno olje 125.272 88 Kamniška 28, 30, 32, 34 x 25 let Koroška 118 1700 19 let kurilno olje 143.816 184 3 Koroška 116, 118, 120, 122, 124, Turnerjeva 3, 5, 7 Kmetijska 3 A 2500 18 let kurilno olje 240.220 199 Kmetijska 3a, 3b, 1a, 1b; Vrbanska 26a, 26b, 28a, 28b; Kamniška 48, 50, 52 Lavričeva 18 4600 16 let Z.P. 424.065 330 6 Lavričeva 14-18, Koroška 59-79 Maistrova 32 1160 17 let Z.P. n.p. 57 Maistrova 28-30, 32-34 Železnikova 16 2079 kW, 1x 20 let, 1 kurilno olje 209.082 175 3 Železnikova 12, 16, 18, 20; OF 40 1499 kW x 2 leti in 1 in 580 kW x 20 let Ulica bratov Greifov 1 1x 2900, 1 1x 19 let, 1 kurilno olje 587.654 585 Ul. b. Greifov 2-12, 20-30, 32-36; Ul. B. Greifov 9, 11, 14, 16, x 2300 x 16 let 18, Mejna 57, 58; Ul. H. Mašere Spasiča 1, 2, 4, 6, 8; Cvetlična 16 - privat hiša, Ul. B. Greifov 1; Kaspretova 11 - privat hiša Ulica Veljka Vlahoviča 59 1x 2300; 3 3 – 30 let, 1 kurilno olje 1.418.282 1063 2 Vrazova 40,42,44,46,48,50,52,54,56,58,60; Markovičeva x 3481 x 16 let 9,11,13,15,17; Ul. V. Vlahoviča 31,33,35,37,39,41,43,45,47,49,51,53,55,57,59,61,63,65,67,69 ,71,73,75,77,79,81,83,85,87; Ul. Štrauhovih 39, Goce Delčeva 19,21,23; Grunduličeva 10,12,14,16,18,20 Vrbanska 14 B 2800 17 let Z.P. 161.927 210 Vrbanska 12 AB, 14 AB, 16 AB, 18; Kranjčičeva 4,5 Gospejna 14 2.400 16 let Z.P. 250.000 103 6 Gospejna 16, Slovenska 33, 31, 35 Gorkega 1 2.100 4 leta kurilno olje 60.000 35 Gorkega 3, Ruška 5 Vir: izpolnjeni vprašalniki upraviteljev V letu 2006 so kotlovnice na ZP, po podatkih upraviteljev kotlovnic, porabile okoli 2 mio m3 tega energenta. Posredovali so nam podatke za 56 kotlovnic. Te kotlovnice ogrevajo 2.791 stanovanj in 163 drugih prostorov. Iz podatkov lahko razberemo, da znaša povprečna starost kotlov anketiranih kotlovnic na ZP 16,6 let. V tabeli 6 so prikazani podatki (stanje leta 2006) o kotlovnicah na ZP, pridobljeni iz vprašalnikov. Po podatkih Plinarne Maribor d.d. je bilo leta 2007 76 aktivnih priključkov skupnih kotlovnic, ki so leta 2007 porabile 3.840.899 m3 zemeljskega plina.

stran 12

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 6: Podatki o kotlovnicah na ZP pridobljeni od upraviteljev

Število stanovanj, Število drugih katere prostorov, ki jih Naslov, kjer se nahaja Nazivna Starost Vrsta Poraba energenta kotlovnica kotlovnica kotlovnica moč (kW) kotla energenta v letu 2006 ogreva ogreva Naslovi objektov, če kotlovnica ogreva več objektov 375 27 let ZP 34.006 40 18 Koroška cesta 105 Koroška cesta 105b Koroška cesta 105a 266 5 let ZP 25.415 56 Koroška cesta 113a Koroška cesta 113b Koroška cesta 113c Koroška cesta 113 90 3 let ZP 2.888 3 obratuje 6 Jezdarska ulica 2 mesecev 2 leti ZP 21.000 49 Makedonska 41 Makedonska 45 2poslovna prostora (zaenkrat še Makedonska ulica 43 prazna) AŠKERČEVA 4 180 9 let ZP 17.150 27 Aškerčeva 4 900 18 let ZP 98 10 Cafova 4, 6, 8 CAFOVA 8 Trg B. Kidriča 1, 2 DRAVSKA 7 150 20 let ZP 16.620 27 Dravska 7 300 20 let ZP 20.859 32 Dravska 10 DRAVSKA 10 Mesarska 5, 7 DOGOŠKA 63 300 ZP 52 Dogoška 59 – 65 DOGOŠKA 69 225 17 let ZP 41 Dogoška 67 – 71 DOMINKUŠEVA 10 750 16 let ZP 56.682 70 Dominkuševa 6, 8, 10, 12 GOSPOSVETSKA 69 1419 14 let ZP 133.392 166 Gosposvetska 67, 69, 71 Smetanova 80, 82, 84, 86, 88, 90 GOSPOSVETSKA 19 b 1630 17 let ZP 141 7 Gosposvetska 11 – 15 Gosposvetska 19 a, b GOSPOSVETSKA 24-32 308 11 let ZP 37.402 47 Gosposvetska 24-32 KREKOVA 12 130 1 leto ZP 4.011 31 Krekova 12 KACOVA 4 580 18 let ZP 31.368 42 Kacova 4 KAMNIŠKA 4 98 12 let ZP 10.406 14 Kamniška 4, 4a KREKOVA 13 – 15 375 16 let ZP 15.174 27 Krekova 13, 15, 17 KREKOVA 20 850 16 let ZP 52.343 56 Krekova 20 Trubarjeva 8-12 KERSNIKOVA 7 825 16 let ZP 72 Kersnikova 7. 9. 11. 13 Aškerčeva 20, 24, 26, 28 LAVRIČEVA 18 4600 16 let ZP 424.065 330 6Lavričeva 14-18 Koroška 59 – 79 MAISTROVA 8 205 12 let ZP 24.008 43 Maistrova 8, 8a MAISTROVA 32 1160 17 let ZP 57 Maistrova 28-30, 32-34 NOVO NASELJE 5, Bistrica 90 22 let ZP 7.655 15 Novo naselje 5 ob Dravi NOVO NASELJE 7, Bistrica 150 22 let ZP 8.235 12 Novo naselje 7 ob Dravi NOVO NASELJE 9 b, d, 150 22 let ZP 10.594 24 Novo naselje 9 Bistrica ob Dravi NOVO NASELJE 11 b, d, 150 22 let ZP 10.637 30 Novo naselje 11 Bistrica ob Dravi NOVO NASELJE 13 b, d, 150 22 let ZP 9.962 15 Novo naselje 13 Bistrica ob Dravi NOVO NASELJE 15 b, d, 150 22 let ZP 8.771 15 Novo naselje 15 Bistrica ob Dravi NOVO NASELJE 17 b, d, 150 22 let ZP 8.753 15 Novo naselje 17 Bistrica ob Dravi NOVO NASELJE 19 b, d, 150 22 let ZP 7.394 12 Novo naselje 19 Bistrica ob Dravi NOVO NASELJE 21 b, d, 150 22 let ZP 6.524 12 Novo naselje 21 Bistrica ob Dravi NOVO NASELJE 23 b, d, 150 22 let ZP 10.647 16 Novo naselje 23 Bistrica ob Dravi NOVO NASELJE 25 b, d, 150 22 let ZP 11.041 16 Novo naselje 25 Bistrica pri Dravi RUSKA 12 450 20 let ZP 70 Ruska 10, 12 RUŠKE ČETE 8 100 2 leti ZP 8.808 39 Ruške čete 8 STROSSMAYERJEVA 32 98 8 let ZP 21.569 24 Strossmayerjeva 32 UL. HEROJA ŠLANDRA 11 225 21 let ZP 25.624 42 Ul. heroja Šlandra 11, 11a Ul. HEROJA ŠLANDRA 15 150 20 let ZP 14.158 22 Ul. heroja Šlandra 15 UL. HEROJA ŠLANDRA 19 300 20 let ZP 30.092 39 Ul. heroja Šlandra 17, 19 UL. ŠERCERJEVE 525 20 let ZP 93 Ul. Šercerjeve brigade 7, 9 BRIGADE 7 Štrekljeva 76 UL. ŠERCERJEVE 300 21 let ZP 62 Ul. Šercerjeve brigade 5 BRIGADE 5 TRUBARJEVA 6 290 16 let ZP 19.245 19 Trubarjeva 6 TOMŠIČEVA 40 488 16 let ZP 33.875 42 Tomšičeva 40 USNJARSKA 1 180 22 let ZP 42 Usnjarska 1 USNJARSKA 5 220 22 let ZP 42 Usnjarska 3, 5 USNJARSKA 9 220 22 let ZP 42 Usnjarska 7, 9 VRBANSKA 14 B 2800 17 let ZP 161.927 210 Vrbanska 12 AB, 14 AB, 16 AB, 18 Kranjčičeva 4, 5 ZRKOVSKA 10, 12 640 23 let ZP 40 Zrkovska 10, 12 Mlinska 26 975 17 let ZP 150.000 60 75 Mlinska 22, 24, 28, 30, 32 Heroja Šlandra 25 300 20 let ZP 30.000 46 Heroja Šlandra 27 Zrkovska 12 130 10 let ZP 180.000 17 Ulica talcev 24 250 10 let ZP 40.000 20 Partizanska 28 150 12 let ZP 40.000 18 Partizanska 30 Gospejna 14 2.400 16 let ZP 250.000 103 6 Gospejna 16, Slovenska 33, 31, 35 Cankarjeva ulica 24-26 340 15 let ZP n.p. 37 Cankarejva ulica 24, 26 Vir: izpolnjeni vprašalniki upraviteljev

stran 13

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

2.3 ANALIZA RABE ENERGIJE VEČJIH PORABNIKOV V MO MARIBOR Raba energije večjih porabnikov, med katere so šteta predvsem podjetja, je analizirana preko posebnih vprašalnikov, ki so bili poslani na posamezno podjetje. Pri izboru podjetij je bila povzeta metodologija uporabljena pri oblikovanju Energetske bilance MOM za leto 2002. Gre za vsa podjetja s področja MO Maribor, katerih glavna dejavnost sovpada s področjem industrije (področji C in D Standardne klasifikacije dejavnosti) in imajo najmanj 20 zaposlenih in še nekatera izbrana podjetja. Vprašalniki so bili razposlali na naslove 80 podjetij. Vprašalniki zajemajo naslednje podatke: o raba energije za ogrevanje, o raba energije v okviru tehnoloških procesov, o poraba električne energije, o podatki o napravah za proizvodnjo toplote, o podatki o morebitnih energetskih pregledih podjetij in o prisotnosti energetskega managerja, o podatki o morebitnih načrtih za varčevanje z energijo ter investicijah v učinkovito rabo energije itd. Sprva se je vrnilo šest vprašalnikov. Po dodatnem telefonskem anketiranju je bilo razčiščenih 64 podjetij, 16 podjetij se kljub večkratnemu posredovanju ni odzvalo. 12 podjetij je zavrnilo sodelovanje. 10 anketiranih podjetij ne pozna svojih energetskih podatkov oz. so manjši porabniki energije, saj ogrevajo samo pisarne itd. Podjetja, ki ne poznajo svojih energetskih podatkov so velikokrat v najemu in plačujejo pavšale za vzdrževanje in upravljanje prostorov, v katerih je zajet tudi strošek ogrevanja. Podjetja se dobro zavedajo pomena energetike, saj ima kar 23 % podjetij (12 podjetij), ki so se odzvala na anketiranje opravljen energetski pregled. Energetskega managerja nima zaposlenega nobeno podjetje, ki se je odzvalo na povpraševanje. V večjih podjetjih predstavljajo stroški za energijo manjši del vseh stroškov (1-3 %). Večina podjetij, ki je odgovorila na anketo, nima konkretnejših načrtov za varčevanje z energijo. Pojavilo se je kar nekaj podjetij, ki niso znala posredovati podatkov o rabi energije ali podatke o stanju kotlovnic iz katerih se ogrevajo. Gre za podjetja, ki se ogrevajo iz skupinskih kotlovnic oz. za podjetja, ki imajo v najemu prostore v večjih objektih (npr: Preradovičeva 22, Jaskova ulica 18, Zagrebška cesta 20, Špelina ulica 2, Tržaška 23). Podjetja pogosteje poznajo stroške, ki jih povzroča ogrevanje (včasih samo skupne stroške vzdrževanja). 20 podjetij od 42, za katere so bili uspešno pridobljeni količinski podatki o porabi energentov za leto 2006, uporablja za svoje ogrevanje in tehnološke procese zemeljski plin (gre za 124 mio kWh energije). 11 podjetij uporablja ekstra lahko kurilno olje (10 mio kWh), 8 podjetij UNP (2 mio kWh). Eno podjetje uporablja večjo količino mazuta. 91 % vseh pridobljenih in porabljenih kWh za ogrevanje in tehnološke procese anketiranih podjetij, prihaja iz zemeljskega plina. Skupna raba energije za ogrevanje in tehnološke procese anketiranih podjetij za katere so bili pridobljeni podatki je znaša okoli 136 GWh.

stran 14

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 3: Struktura rabe energije anketiranih podjetij v MOM leta 2006

UNP LES ELKO 1% mazut 0% 7% 1%

ZP 91%

Vir: izpolnjeni vprašalniki podjetij in telefonsko anketiranje V spodnji tabeli so prikazani količinski podatki o porabljenih energentih po posameznem podjetju.

stran 15

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 7: Raba energije v anketiranih podjetjih leta 2006

Raba električne energije Energetski Energetski Raba energije leta 2006 leta 2006 manager pregled Načrti za varčevanje z energijo VPRAŠALNIK (da/ne) ZP (m3) ELKO (l) LES (m3) UNP (l) MAZUT (t) EMBALAŽA d.d. Meljska cesta 86 2000 Maribor DA 26.552 203.694 NE DA NE EXPO BIRO d.o.o. Puhova ulica 20 2000 Maribor DA 12.716 2.479 194.530 NE NE NE MA-TISK d.o.o. in MARVENT d.o.o. Špelina ulica 2 2000 Maribor DA 100.000 1.788.933 NE DA MAPETROL d.o.o. Linhartova ulica 17 A 2000 Maribor DA, po telefonu 12.908 98 273.722 MARVENT d.o.o. Špelina ulica 2 2000 Maribor DA 136.500 NE DA MCA d.o.o. Tržaška cesta 85 2000 Maribor DA 5.925 98.533 NE DA NE METALNA-SRM d.o.o. Jaskova ulica 18 2000 Maribor ne želijo sodelovati MIRAL d.o.o. Lackova cesta 77 2000 Maribor niso se odzvali MONTAVAR METALNA NOVA d.o.o. Zagrebška cesta 20 2000 Maribor DA 1.197.824 4.440.825 NE NE MTT TEKSTIL d.o.o. Kraljeviča Marka ulica 19 2000 Maribor DA, po telefonu 5.500.000 PRIMAT d.d. Industrijska ulica 22 2000 Maribor DA 336.595 136.026 83.570 1.137.448 NE NE v okvriu gospodarskega načrta SONAL d.o.o. Gregorčičeva ulica 56 2000 Maribor DA, po telefonu 10.800 STROJNA GONILA d.o.o. Linhartova ulica 11 2000 Maribor niso se odzvali VIDEO TOP d.o.o. Trg revolucije 2 2000 Maribor niso se odzvali WVterm d.o.o. Valvasorjeva ulica 73 2000 Maribor ne poznajo količin AVTO NAD d.o.o. Valvasorjeva ulica 73 2000 Maribor niso se odzvali DIAMANT d.o.o. Limbuška cesta 78 B 2000 Maribor DA, po telefonu 53.797 DOBRA NAVEZA d.o.o. Pušnikova ulica 1 2000 Maribor ne želijo sodelovati ELEKTROKOVINA d.o.o. Vodovodna ulica 20 2000 Maribor ne želijo sodelovati KESIND VARILSTVO IN MONTAŽA Kenjar Esad s.p. Partizanska cesta 49 2000 Maribor DA NE DA NE METALID d.o.o. Cesta k Dravi 21 2000 Maribor ne bodo sodelovali ADK d.o.o. Maribor Jaskova ulica 18 2000 Maribor DA 1.313.431 METALNA IMPRO d.o.o. Zagrebška cesta 20 2000 Maribor DA, v okviru ADK SM STROJKOPLAST d.o.o. Meljska cesta 47 2000 Maribor DA 30.900 20.000 NE delno nadzor nad porabo EE TSP TOVARNA SUKANCEV IN TRAKOV d.d. Meljska cesta 74 2000 Maribor niso se odzvali APRIL d.o.o. Partizanska cesta 30 2000 Maribor ne želijo sodelovati CIKLA PROM d.o.o. Jaskova ulica 18 2000 Maribor DA, v okviru ADK ČZP VEČER d.d. Svetozarevska ulica 14 2504 Maribor DA 23.909 291.750 NE DA NE DOORSON d.o.o. Milenkova ulica 9 2000 Maribor DA 19.062 47.568 NE DA DA DRAVSKA TISKARNA d.o.o. Valvasorjeva ulica 38 2000 Maribor kurilno olje ECOLAB d.o.o. Vajngerlova ulica 4 2000 Maribor DA 120.000 490.000 NE DA DA, prehod na ZP ELEKTROKOVINA PREDSTIKALNE NAPRAVE d.o.o. Tržaška cesta 23 2000 Maribor DA, po telefonu 620.993 Da, po telefonu, skupaj v ELKO MARIBOR d.o.o. Tržaška cesta 23 2000 Maribor Tržaški 23 FERINA d.o.o. Limbuška cesta 2 2341 Limbuš niso se odzvali GEKRIL d.o.o. Jadranska cesta 25 2000 Maribor DA, po telefonu se ogrevajo preko TVT, ne GRAVIS d.o.o. Preradovičeva ulica 22 2000 Maribor vedo količine INOMETAL d.o.o. Zagrebška cesta 20 2000 Maribor DA, po telefonu 83.291 204.324 INTER KOOP d.o.o. Ulica heroja Šaranoviča 34 2000 Maribor so podnajemniki, ne vedo IZDELOVANJE KOVINSKIH PREDMETOV Riedl Tomaž s.p. Ob železnici 14 2000 Maribor ne vedo količine

stran 16 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Raba električne energije Energetski Energetski Raba energije leta 2006 leta 2006 manager pregled Načrti za varčevanje z energijo JGZ "KOZJAK" MARIBOR Vošnjakova ulica 16 2000 Maribor DA, po telefonu 118.427 Metex d.o.o. Tržaška cesta 37a 2000 Maribor DA 35.000 ne vedo količine, so KAČAR d.o.o. Preradovičeva ulica 22 2000 Maribor podnajemniki KAROSERIJE d.o.o. Cesta k Tamu 37 2000 Maribor DA 208.054 3.200 1.611.989 NE DA DA; izkoristiti odpadno toploto KEMOTERM d.o.o. Ulica heroja Jevtiča 4 A 2000 Maribor DA NE NE NE KOŠAKI TMI d.d. Oreško nabrežje 1 2000 Maribor DA, po telefonu 511.200 3.217.000 KREBE-TIPPO d.o.o. Špelina ulica 19 2000 Maribor DA, po telefonu 65.000 manjši porabnik, samo MACH d.o.o., PE MARIBOR Cesta k Tamu 12 2000 Maribor pisarne MERINKA d.d. Valvasorjeva ulica 38 2000 Maribor v stečaju

MONTAŽA ŠKRBAN Škrban Zlatko s.p. Pušnikova ulica 1 2000 Maribor DA, po telefonu 2.139 PACK SERVICE d.o.o. Limbuška cesta 2 2341 Limbuš ne vedo PEKARNA JAGER d.o.o. Kraljeviča Marka ulica 6 2000 Maribor ne želijo sodelovati PRIMAT d.d. PROIZVODNA ENOTA MELJE Industrijska ulica 22 2000 Maribor DA PS CIMOS TAM Ai, d.o.o. Perhavčeva ulica 21 2000 Maribor DA, po telefonu 1.988.758 RAZGORŠEK d.o.o. OBLAZINJENO POHIŠTVO Ulica heroja Šaranoviča 36 2000 Maribor DA 63.986 27.000 NE NE NE SALOMON d.o.o. LJUBLJANA PE MARIBOR Ulica Vita Kraigherja 5 2000 Maribor majhni porabniki SANKS d.o.o. Glavni trg 17 B 2000 Maribor majhni porabniki SIRIUS MARIBOR, DRUŽBA ZA STORITVE d.o.o. Cesta k Tamu 6 2000 Maribor DA 46.090 627.945 NE DA NE SMM PROIZVODNI SISTEMI d.o.o. Jaskova 18 2000 Maribor niso se odzvali STARKOM, PROIZVODNJA IN TRGOVINA d.o.o. Cesta k Tamu 18 2000 Maribor ne želijo sodelovati STINAKO d.o.o. Ljubljanska ulica 42 2000 Maribor DA, po telefonu 60.000 SWATY TOVARNA UMETNIH BRUSOV d.d. Titova cesta 60 2000 Maribor ne želijo sodelovati TEXPIM d.o.o. Marmontova ulica 13 2000 Maribor niso se odzvali TEXTA d.o.o.+ TSP tovarna sukancev d.d. Meljska cesta 74 2000 Maribor niso se odzvali TLAKOVCI PODLESNIK Podlesnik Bojan s.p. Dupleška cesta 316 2000 Maribor ne želijo sodelovati TOVARNA VOZIL MARIBOR d.o.o. Cesta k Tamu 33 2000 Maribor DA, po telefonu 320.000 TSN TOVARNA STIKALNIH NAPRAV d.o.o. Šentiljska cesta 49 2000 Maribor ne želijo sodelovati TVT d.o.o. Preradovičeva ulica 22 2000 Maribor ne želijo sodelovati VAL.MONT Mak Matjaž s.p. Stolni Vrh 44 2000 Maribor DA, po telefonu 250.000 VAMAR d.o.o. Cesta k Tamu 59 2000 Maribor niso se odzvali VARKAR d.o.o. Preradovičeva ulica 38 2000 Maribor niso se odzvali W & G d.o.o. Sokolska ulica 60 2000 Maribor niso se odzvali W & P PROFILL d.o.o. Limbuška cesta 2 2000 Maribor DA, po telefonu 30 3.000 ŽITO INTES ŽIVILSKA INDUSTRIJA d.d. Meljska cesta 19 2000 Maribor DA 310.000 3.000.000 NE DA NE HENKEL SLOVENIJA d.o.o. Industrijska ulica 23 2506 Maribor niso se odzvali PALFINGER d.o.o. Jaskova ulica 18 (p.p. 856) 2000 Maribor DA, v okviru ADK SUROVINA DRUŽBA ZA PREDELAVO ogrevajo samo pisarne v ODPADKOV d.d. Ulica Vita Kraigherja 5 2000 Maribor Europarku KONSTRUKTOR VGR d.o.o. Ljubljanska ulica 81 2000 Maribor DA 17.000 600 TERME MARIBOR d.d. Ulica heroja Šlandra 10 2000 Maribor DA 793.249 30.000 300 7.977.726 NE NE NE MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR d.d. Oreško nabrežje 9 2000 Maribor niso se odzvali Vir: vprašalniki in telefonsko anketiranje

stran 17 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

2.4 RABA ENERGIJE V JAVNIH STAVBAH Ogrevanje javnih zgradb v Sloveniji v povprečju predstavlja več kot 70 % celotne rabe energije teh zgradb, ostala energije se uporablja za pripravo tople sanitarne vode, kuhanje, razsvetljavo in za druge porabnike električne energije. Z ukrepi za zmanjšanje rabe energije je, predvsem v starejših zgradbah (grajenih pred letom 1980), možno prihraniti tudi do 60 % energije za ogrevanje (vir: AURE, http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_2-05.PDF ). Prihranki energije so seveda odvisni različnih dejavnikov, kot so npr.: starost zgradbe, kvaliteta gradnje, vzdrževanje, itd. Raba energije v javnih stavbah se najprej analizira preko posebnih vprašalnikov, ki so bili poslani na naslove javnih stavb. Izbrane so bile javne stavbe, ki veljajo za večje porabnike energije. Podatki pridobljeni iz vprašalnikov so osnova za oceno trenutnega energetskega stanja v teh objektih. Pomembnejši iskani podatki so podatki o ogrevalnem sistemu v objektu, porabi energenta, stanju objekta (okna, izolacija, kritina, prezračevanje), podatki o varčnosti pri porabi električne energije (število navadnih in varčnih žarnic itd.), način priprave hrane itd. Subjekti so bili razdeljeni v dve skupini: 1. skupina: OŠ in VVZ ter 2. skupina: ostale javne stavbe (fakultete, srednje šole, študentski in dijaški domovi, ZD, športni objekti itd). Pri izdelavi preliminarnih energetskih pregledov, ki temeljijo na naboru podatkov o rabi energije preko vprašalnikov in po potrebi preko ogledov na terenu, smo se osredotočili na osnovne šole in vzgojno varstvene zavode. Slednji ne predstavljajo samo velik del neposrednih stroškov občinskega proračuna ampak imajo velik vpliv na osveščanje prebivalcev mestne občine Maribor. Zato tovrstne zgradbe služijo kot vzorec za ostale javne zgradbe, ki so prav tako vezane na stroške občine.

2.4.1 SKUPINA: OŠ IN VVZ Anketiranih je bilo 26 osnovnih šol in 36 vzgojno varstvenih zavodov z vsemi podružnicami. Vrnilo se je 46 vprašalnikov (15 za OŠ in 31 za VVZ), ki so bili osnova za preliminarne energetske preglede. Za nekatere OŠ in VVZ so kljub temu, da vprašalnika niso vrnili, bili pridobljeni podatki o rabi energije preko podatkov TOM d.o.o. in preko ogledov na terenu. Potrebne podatke za ocenitev preliminarnega stanja OŠ in VVZ v letu 2007 smo dobili na podlagi pregledanih računov za posamezne javne stavbe in izvedenih investicij v tem letu. V naslednjih tabelah so zbrani vsi pomembnejši podatki o rabi energije za ogrevanje in rabi električne energije za OŠ in VVZ v mestni občini Maribor za leto 2006 in 2007, prikazani pa so tudi podatki o letnih stroških za energijo (posebej za ogrevanje in električno energijo). Priprava tople sanitarne vode je v vseh zgradbah vključena v rabo energije za ogrevanje (s kurilno napravo se ogreva tudi sanitarna voda) ali v porabo električne energije (z električnimi bojlerji). Prikazana je specifična raba energije za ogrevanje. Pri preliminarnih pregledih je bilo zbrano še veliko podatkov, kateri se nahajajo v prilogi 3. Nekateri energetski podatki za OŠ in VVZ v mestni občini Maribor so bili vneseni tudi v geografski informacijski sistem mestne občine Maribor, kar omogoča različne možnosti prikazov energetskih podatkov. Primer izpisa prikaza je v prilogi 5.

stran 18 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 8: Prikaz osnovnih energetskih podatkov o rabi energije v OŠ v mestni občini Maribor

Raba energije za ogrevanje Kurilna naprava Poraba električne energije Povprečno energijsko Ogrevana Letna raba Letna raba Specifična Specifična Letni Letni število Objekt dejavnost površina energenta energenta Letna raba Letna raba Skupni Skupni 2 2 raba raba strošek za strošek za Letna raba Letna raba (kWh/m ) v (m ) (energent (energent energenta energenta Leto strošek strošek energije energije ogrevanje ogrevanje Moč (kW) (kWh) - (kWh) - letih 2006 in in in v kWh, leto v kWh, leto izdelave (EUR) - (EUR) - 2007 2006 (EUR) - (EUR) - leto 2007 leto 2006 2007 količina), količina), 2007 2006 leto 2007 leto 2006 (kWh/m2) (kWh/m2); leto 2007 leto 2006 leto 2007 leto 2006

OŠ Zem.plin Zem.plin 1 Prežihovega šolstvo 4.475 605.939 558.420 135 125 37.090 € 31.751 € 2x450 kW 1989 115.580 121.035 17.112 € 15.387 € 130 63.783 m3 58.791 m3 Voranca

OŠ Franc Zem.plin Zem.plin 2 Rozman šolstvo 3.470 669.931 609.938 193 176 39.720 € 35.736 € 2x450 kW 1990 77.444 72.408 10.904 € 8.215 € 184,5 70.519 m3 64.204 m3 Staneta

OŠ Bojana 3 šolstvo 4.075 / / / / / / 35.165 € / / / 171.140 / 23.815 € 8.136 € / Ilicha

OŠ Ivana Daljinsko 4 šolstvo 3.259 / / / / / 67.039 € / Kotlovnica na EPF 81.634 / 11.221 € / / Cankarja ogrevanje

Podružnična 5 šolstvo 450 / / / / / / / / / / / / / 1.490 € / šola Košaki

OŠ bratov Zem.plin ELKO 6 Polančičev šolstvo 5.596 591.888 459.850 106 82 37.338 € 25.185 € 580 kW 2004 121.856 18.374 € 14.592 € 94 62.304 m3 45.985 l Maribor

UNP 7 OŠ Kaminca šolstvo 3.300 / 424.885 / 129 / 39.523 € / / / 132.500 / 18.277 € / 129 58.767 l

Podružnična 8 šola šolstvo 750 / / / / / / / / / / / / / / / Bresternica

OŠ Borisa Ogrevanje iz OŠ 9 šolstvo 4.171 / / / / / / / / 54.435 60.777 9.432 € 8.231 € / Kidriča Franceta Prešerna

Zem.plin Zem.plin OŠ Franceta 10 šolstvo 8.481 108.023 141.535 1.026.219 1.344.583 121 159 50.559 € 72.223 € 680 kW 1993 80.344 81.109 11.198 € 8.435 € 140 Prešerna m3 m3

stran 19 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Podružnična UNP 11 šola Staneta šolstvo 528 / / 99.733 / 189 / 8.660 € 2x50 kW 2001 / 17.308 / 2.088 € 189 14.350 l Lenardona

OŠ Angela Daljinsko Daljinsko 12 šolstvo 3.912 403.000 664.960 103 170 41.250 € 48.975 € Daljinsko ogrevanje 105.958 160.296 13.938 € 9.863 € 136,5 Besednjaka ogrevanje ogrevanje

OŠ Maksa ELKO ELKO 13 šolstvo 2.920 350.010 390.000 120 134 21.985 € 23.806 € 2x430 kW 54.066 56.113 7.797 € 6.905 € 127 Durjave 35.001 l 39.000 l

OŠ Janka ELKO ELKO 1998 14 šolstvo 3.600 480.720 440.000 134 122 29.264 € 25.423 € 2x290 kW 68.844 148.422 10.353 € 8.980 € 128 Padežnika 48.072 l 44.000 l 2002

OŠ Ludvika Zem.plin 15 šolstvo 5.068 / 674.130 / 133 / 41.289 € / / / 132.841 / 19.441 € / 133 Pliberška 70.961m3

OŠ Rada ELKO ELKO 16 šolstvo 4.401 993.490 600.000 226 136 57.985 € 37.500 € / / 182.404 / 24.754 € 21.221 € 181 Robiča 99.349 l 60.000 l

OŠ Martina Zem.plin 17 šolstvo 5.880 / 754.424 / 128 / 46.305 € / / / 92.344 / 13.060 € / 128 Konšaka 79.413m3

OŠ Slave ELKO ELKO 450 kW 2006 18 šolstvo 5.129 465.050 750.000 91 146 28.720 € 42.073 € 71.249 / 11.351 € 9.828 € 118,5 Klavore 46.505 l 75.000 l 465 kW 1980

OŠ Draga ELKO ELKO 19 šolstvo 5.212 570.280 817.960 109 157 31.826 € 45.982 € 2x560 kW 1988 31.826 / 19.911 € 11.656 € 133 Kobala 57.028 l 81.796 l

Podružnična UNP 20 šolstvo 750 / / 76.589 / 102 / 6.395 € 75 kW 2006 / / / / 102 šola Brezje 11.020 l

OŠ Toneta ELKO 21 šolstvo 3.768 / 460.190 / 122 / 18.045 € / / / 71.582 / 11.442 € / 122 Čufarja Maribor 46.019 l

Daljinsko Daljinsko 22 OŠ Tabor I. šolstvo 4.388 696.000 752.000 159 171 62.363 € / Daljinsko ogrevanje 83.220 / 13.439 € / 165 ogrevanje ogrevanje

Daljinsko Daljinsko 23 OŠ Tabor II. šolstvo 4.703 616.000 758.000 131 161 49.116 € / Daljinsko ogrevanje 126.061 / 17.361 € / ogrevanje ogrevanje 146

stran 20 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

OŠ Borcev za ELKO 24 severno mejo šolstvo 5.300 / 900.950 / 170 / 35.541 € / / / 135.983 / 20.104 € / 170 90.095 l Maribor

ELKO 25 OŠ Malečnik šolstvo 2.892 / 122.600 / 42 / 7.736 € / / / 38.406 / 5.471 € / 42 12.260 l

OŠ Gustava Daljinsko Daljinsko 26 šolstvo 4.736 596.000 746.000 126 158 44.290 € / Daljinsko ogrevanje 94.682 / 14.056 € / 142 Šiliha Maribor ogrevanje ogrevanje

SKUPAJ/POVPREČJE 11.401.704 9.068.032 130 146 822.149 € 403.709 € 2.124.399 717.468 322.812 € 135.026 € 135

Vir: vprašalniki, ogledi na terenu, računi za energijo v javnih stavbah

stran 21 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 9: Prikaz osnovnih energetskih podatkov o rabi energije v VVZ v mestni občini Maribor

Raba energije za ogrevanje Kurilna naprava Poraba električne energije

Povprečno Ogrev. Letna raba Letna raba energijsko Specifična Specifična Letni Letni Letni strošek Letni strošek 2 z.š. Objekt površ. energenta energenta Letna raba Letna raba število (kWh/m ) 2 raba raba strošek za strošek za Letna raba Letna raba za el. za el. (m ) (energent (energent energenta energenta Leto v letih 2006 in energije energije ogrevanje ogrevanje Moč (kW) (kWh) - leto (kWh) - leto Energijo energijo in in v kWh, leto v kWh, leto izdelave 2007 2007 2006 (EUR) - (EUR) - 2007 2006 (EUR) - leto (EUR) - leto količina), količina), 2007 2006 (kWh/m2) (kWh/m2); leto 2007 leto 2006 2007 2006 leto 2007 leto 2006

Vrtec Pobrežje, 27 enota 336 ogrevanje z el. energijo 136 177 Ogrevanje z el. energijo 45.556 59.489 6.731,54 24.117,72 156,5 Najdihojca

Vrtec Pobrežje, ELKO ELKO 28 497 87.810 98.000 177 197 5.221,20 ni podatka 50 kW 2001 9.967 ni podatka 1.613,38 ni podatka 187 enota Mojca 8.781 l 9.800 l

Vrtec Pobrežje, ELKO ELKO 29 183 38.010 38.000 208 208 2.281,05 ni podatka 50 kW 2004 4.570 ni podatka 813,12 ni podatka 208 enota Brezje 3.801 l 3.800 l

Vrtec Pobrežje, Ogrevanje iz kotlovnice Plačujejo pavšalni Ogrevanje iz kotlovnice 30 837 / / 8.640,00 ni podatka 22.871 ni podatka 3.872,13 ni podatka / enota Kekec na Markovičeva ulica 15 znesek na Markovičeva ulica 15

Vrtec Pobrežje, ELKO ELKO 31 438 70.000 86.000 160 196 4.172,00 ni podatka 50 kW 2001 16.054 ni podatka 2.067,72 ni podatka 178 enota Ob gozdu 7.000 l 8.600 l

Vrtec Pobrežje, 32 795 enota Grinič Ogrevanje iz kotlovnice Plačujejo pavšalni Ogrevanje iz kotlovnice / / ni podatka ni podatka 93.942 ni podatka 13.047,79 ni podatka / Cesta XIV.divizije 5 znesek Cesta XIV.divizije 5

Vrtec Pobrežje, 33 339 enota jasli Grinič

Vrtec Pobrežje, ELKO ELKO 34 376 50.000 65.000 133 173 2.992,14 ni podatka 45 kW 1990 4.470 ni podatka 782,20 ni podatka 153 enota Čebelica 5.000 l 6.500 l

Vrtec Ivana ELKO 290 35 Glinška, 1.300 ni podatka ni podatka 210.000 / 162 ni podatka ni podatka 1980 ni podatka ni podatka ni podatka 11.724,47 162 21.000 l kW Gledališka 6

stran 22 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Raba energije za ogrevanje Kurilna naprava Poraba električne energije

Vrtec Ivana Ogrevanje iz kotlovnice Ogrevanje iz kotlovnice 36 Glinška, 340 Plačujejo pavšalni znesek ni podatka ni podatka 11.486 ni podatka 1.619,38 ni podatka / na Krekovi 27 na Krekovi 27 Gregorčičeva 32

Vrtec Ivana plačujejo Ogrevanje iz kotlovnice Ogrevanje iz kotlovnice 37 Glinška, 152 Plačujejo pavšalni znesek 2.233,14 ni podatka pavšalni ni podatka ni podatka / na Krekovi 27 na Krekovi 27 Krekova 27 znesek

Vrtec Ivana 2x43 38 Glinška, / / / / / / / / / 1.995 6.560 ni podatka 872,48 ni podatka / kW Usnjarska 11

Vrtec Jožice 39 Flander, enota 251 7.890 5.121 1.157,70 1.204,99 Veveriček

Vrtec Jožice 40 Flander, enota 1.815 Daljinsko ogrevanje 204.000 391.000 84 161 17.174,00 31.333,79 Daljinsko ogrevanje 69.153 44.672 10.995,48 6.648,41 122,5 Žvrgolišče

Vrtec Jožice 41 Flander, enota 363 11.914 7.129 1.820,19 1.412,13 Sapramiška

Vrtec Jožice 42 Flander, enota 726 Vančka Šarha ELKO ELKO 450 300.040 300.000 138 138 17.696,00 22.372,22 1.997 21.145 29.554 3.561,16 5.482,11 138 30.004 l 30.000 l kW

Vrtec Jožice 43 Flander, enota 1.452 Moša Pijade 30

stran 23 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Raba energije za ogrevanje Kurilna naprava Poraba električne energije

Vrtec Jožice UNP UNP 44 Flander, enota 198 47.052 22.240 238 112 4.191,00 1.333,33 24 kW 1998 7.614 8.688 1.019,97 999,21 175 6.770 l 3.200 l Razvanje

Vrtec Tezno, ELKO ELKO 200 45 550 100.060 200.000 182 364 6.216,73 ni podatka 1994 22.577 23.560 3277.43 3.552,52 273 enota Lupinica 10.006 l 20.000 l kW

Vrtec Tezno, Zem.plin Zem.plin 194 46 803 122.370 162.830 152 203 7.105,62 9.573,65 1998 49.872 49.989 8.343,89 6.624,12 177,5 enota Miš Maš 12.881 m3 17.140 m3 kW

Vrtec Tezno, 47 enota 575 Pedenjped ELKO ELKO 205 120.030 250.000 142 296 7.457,47 ni podatka 1995 17.589 30.091 2.447,97 3.786,52 219 12.003 l 25.000 l kW Vrtec Tezno, 48 enota 269 Pedenjped - jasli

Vrtec Tezno, ELKO ELKO 230 49 558 100.000 150.000 179 269 6.213,00 ni podatka 1987 19.786 14.481 2.523,36 1.568,83 224 enota Mehurčki 10.000 l 15.000 l kW

Vrtec Studenci, ELKO ELKO 200 50 503 130.020 222.900 258 443 7.805,84 7.522,93 1976 8.158 18.030 1.310,82 922,15 350,5 Groharjeva 22 13.002 l 22.290 l kW

Vrtec Studenci, ELKO ELKO 51 452 70.390 102.580 156 227 4.272,84 5.948,37 64 kW 1974 4.780 3.762 822,75 187,65 191,5 Iztokova 7.039 l 10.258 l

Vrtec Studenci, 52 Radvanje ELKO ELKO 100 636 110.000 100.060 173 157 6.751,27 5.778,42 2005 17.059 26.949 2.603,78 1.493,42 165 11.000 l 10.006 l kW Vrtec Studenci, 53 Radvanje jasli

Vrtec Studenci, UNP UNP 54 277 25.020 51.430 90 186 2.201,04 4.469,11 55 kW 1996 16.030 13.611 2.861,24 721,00 138 Korčetova 18 3.600 l 7.400 l

stran 24 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Raba energije za ogrevanje Kurilna naprava Poraba električne energije

Vrtec ELKO ELKO 55 Studenci,enota 650 136.520 150.000 210 231 7.842,13 ni podatka 40 kW 1997 7.231 ni podatka 1.269,04 ni podatka 220,5 13.652l 15.000 l Pekre

Vrtec 56 Studenci,enota Limbuš Ogrevanje iz OŠ Rade Plačujejo pavšalni Ogrevanje iz OŠ Rade / / / ni podatka ni podatka 23.047 ni podatka 4.242,29 ni podatka / Robiča Limbuš znesek Robiča Limbuš Vrtec 57 Studenci,enota Limbuš-jasli

Vrtec Borisa ELKO ELKO 450 58 Pečeta, enota 3.309 330.180 370.000 100 112 18.937,00 21.303,31 1976 54.203 83.222 9.021,46 4.099,40 106 33.018 l 37.000 l kW Tomšičeva

Vrtec Borisa ELKO 150 59 Pečeta, enota 365 ni podatka ni podatka 124.000 / 340 ni podatka 7.168,58 1980 ni podatka 9.613 ni podatka 515,33 340 12.400 l kW Košaki

Vrtec Otona 60 Župančiča- 2.240 Daljinsko ogrevanje 370.000 ni podatka 165 / 30.889,86 ni podatka Daljinsko ogrevanje 78.575 ni podatka 12.976,06 ni podatka 165 enota Oblakova

Vrtec Otona 61 Župančiča- 720 Daljinsko ogrevanje 125.000 ni podatka 174 / 9.489,18 ni podatka Daljinsko ogrevanje 12.507 ni podatka 1.862,09 ni podatka 174 enota Lenka

Vrtec Otona 62 Župančiča- 660 Daljinsko ogrevanje 139.000 ni podatka 211 / 12.059,62 ni podatka Daljinsko ogrevanje 18.363 ni podatka 3.089,87 ni podatka 211 enota Mehurčki

SKUPAJ / POVPREČJE 2.675.501 3.094.040 165 218 191.842 116.804 682.969 427.961 103.349 75.060 193

Vir: vprašalniki, ogledi na terenu, računi za energijo v javnih stavbah

stran 25 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Za preliminarno oceno analize rabe energije se uporablja energijsko število, ki predstavlja specifično porabo toplote glede na velikost ogrevane površine zgradbe (m2) v enem letu (energijsko število). Po priporočilih naj bi bila raba energije v vrtcih in šolah 80 kWh/m2/leto (vir: AURE, http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF ), povprečna vrednost za ostale zgradbe v Sloveniji je med 150 in 200 kWh/m2/leto (vir: AURE, http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF ), medtem ko je energijsko število za zelo varčne hiše med 50 in 100 kWh/m2/leto (vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT13.htm). Naslednja dva grafa prikazujeta energijska števila za vrtce in osnovne šole v mestni občini Maribor. Energijsko število, ki smo ga izračunali na podlagi pridobljenih podatkov o rabi energije je dobra primerjava za vse šole in vrtce, saj se dejavnosti v teh zgradbah opravljajo v podobnih časovnih intervalih, za razliko od ostalih javnih zgradb, kjer določene dejavnosti potekajo le občasno.

Graf 4: Energijsko število za osnovne šole v MO Maribor

OŠ Gustava Šiliha Maribor OŠ Malečnik Alarmna vrednost za OŠ in 2 OŠ Borcev za severno mejo Maribor VVZ je 200 kWh/m /leto OŠ Tabor II. OŠ Tabor I. OŠ Toneta Čufarja Maribor Podružnična šola Brezje OŠ Draga Kobala OŠ Slave Klavore OŠ Martina Konšaka OŠ Rada Robiča OŠ Ludvika Pliberška Priporočena vrednost za OŠ in VVZ je 80 OŠ Janka Padežnika kWh/m2/leto

Osnovne šole OŠ Maksa Durjave OŠ Angela Besednjaka Podružnična šola Staneta Lenardona OŠ Franceta Prešerna OŠ Kaminca OŠ bratov Polančičev Maribor OŠ Franc Rozman Staneta OŠ Prežihovega Voranca

0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240 Energijsko število (kWh/m2/leto)

Leto 2007 Leto 2006

Vir: vprašalniki, ogledi na terenu, računi za energijo v javnih stavbah

stran 26 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 5: Energijsko število za vrtce v MO Maribor

Vrtec Otona Župančiča-enota Mehurčki Vrtec Otona Župančiča-enota Lenka Vrtec Otona Župančiča-enota Oblakova Vrtec Borisa Pečeta, enota Košaki Vrtec Borisa Pečeta, enota Tomšičeva Alarmna vrednost za OŠ in Vrtec Studenci,enota Pekre VVZ je 200 kWh/m2/leto Vrtec Studenci, Korčetova 18 Vrtec Studenci, Radvanje Vrtec Studenci, Iztokova Vrtec Studenci, Groharjeva 22 Vrtec Tezno, enota Mehurčki

Vrtci Vrtec Tezno, enota Pedenjped Vrtec Tezno, enota Miš Maš Vrtec Tezno, enota Lupinica Vrtec Jožice Flander, enota Razvanje Vrtec Jožice Flander, enota Vančka Šarha Vrtec Jožice Flander, enota Veveriček Priporočena vrednost za OŠ in VVZ je 80 kWh/m2/leto Vrtec Ivana Glinška, Gledališka 6 Vrtec Pobrežje, enota Čebelica Vrtec Pobrežje, enota Ob gozdu Vrtec Pobrežje, enota Brezje Vrtec Pobrežje, enota Mojca

0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 Energijsko število (kWh/m2/leto) 2007 2006

Vir: vprašalniki, ogledi na terenu, računi za energijo v javnih stavbah Povprečno energijsko število za OŠ (zajetih je 21 osnovnih šol) glede na porabo toplote v obdobju 2006 in 2007 znaša 135 kWh/m2, kar je boljše od slovenskega povprečja (160 kWh/m2). Bolj kritični so vrtci, kjer znaša povprečno energijsko število ogrevanja v obdobju 2006 in 2007 193 kWh/m2 (zajetih je 23 VVZ). Osnovne šole, ki se ogrevajo z individualno kurilno napravo ali preko kotlovnice, so v letu 2007 porabile skupaj 11.401.704 kWh toplote. Ugotovimo lahko, da so vrtci v letu 2007 skupaj porabili 2.675.501 kWh toplote. Za določene stavbe nismo pridobili podatkov o rabi energije, določene stavbe pa plačujejo pavšalni znesek za porabo toplote in niso vključene v to analizo.

Tabela 10: Raba energije za ogrevanje v OŠ in VVZ v mestni občini Maribor v letu 2007

Javne zgradbe Daljinsko ogrevanje ELKO Zemeljski plin UNP SKUPAJ

Osnovne šole 2.311.000 4.343.290 4.322.529 424.885 11.401.704 Vrtci 838.000 1.643.060 122.370 72.072 2.675.501 SKUPAJ (v kWh) 3.149.000 5.986.350 4.444.898 496.957 14.077.205

Vir: prejeti vprašalniki in preliminarni ogledi

2.4.2 SKUPINA: OSTALE JAVNE STAVBE Posebni vprašalniki so bili poslani na 70 naslovov javnih stavb, ki so vključene v skupino ostale javne zgradbe. Srednja šola za gostinstvo in turizem, Višja strokovna šola za poslovne sekretarje, Teološka fakulteta - enota Maribor, Dom upokojencev Danice Vogrinec Maribor, DVT društva in nekateri študentski domovi se anketiranju niso odzvali, kljub večkratnemu posredovanju ali pa so sodelovanje zavrnili. Podatki o porabi električne energije in toplote so za leto 2006. Najpomembnejša energenta pri ogrevanju subjektov iz skupine ostalih javnih

stran 27 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo stavb sta zemeljski plin in ekstra lahko kurilno olje. Pri oskrbi teh subjektov so pomembne večje kotlovnice; kotlovnica Pristan, SERŠ, kotlovnica EPF in kotlovnica Pedagoška fakulteta pravzaprav ogrevajo večinoma subjekte iz te skupine.

Tabela 11: Raba energije za ogrevanje v skupini ostale javne stavbe v mestni občini Maribor v letu 2006

Ostale javne zgradbe Daljinsko ogrevanje ELKO Zemeljski plin UNP SKUPAJ

SKUPAJ (v kWh) 7.127.830 9.702.560 56.220.801 1.274.747 74.325.938

Vir: prejeti vprašalniki Spodnje tabele prikazujejo osnovne energetske podatke za posamezen subjekt iz te skupine javnih stavb, medtem ko so drugi podatki o objektih zbrani v prilogi 1.

stran 28 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 12: Prikaz osnovnih energetskih podatkov o rabi energije v ostalih javnih stavbah v mestni občini Maribor

Toplota Kurilna naprava Električna energija

Ogrevana Letna raba Letni strošek Skupni z.š. Objekt dejavnost 2 Letna raba površina (m ) energenta v za ogrevanje strošek Letna raba energenta (energent in količina), leto 2006 Moč (kW) Leto izdelave (kWh) - leto kWh, leto (EUR) - leto (EUR) - leto 2006 2006 2006 2006

1 UM Univerza v Mariboru šolstvo n.p. Zem.plin 63.671 m3 604.875 n.p. n.p. n.p. 294.000 32.500 €

UM Pedagoška fakulteta, UM Filozofska kotlovnica Pedagoška fakulteta (6,7 2 fakulteta, UM Fakulteta za narovoslovje in šolstvo 17.220 Ogrevanje iz skupne kotlovnice, ogreva se več objektov n.p n.p. 1998,1997 600.000 67.873 € MW) matematiko

3 UM Ekonomsko-poslovna fakulteta šolstvo n.p. Ogrevanje iz skupne kotlovnice, ogreva se več objektov n.p n.p. kotlovnica na EPF n.p. n.p.

3 1985, 1992, 4 UM Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo šolstvo 3.000 Kotlovnica Pristan in SERŠ: 15.401 l ELKO in 13.936 m zem.plin 286.402 20.074 € Kotlovnica Pristan (7 MW) in SERŠ 313.033 23.378 € 2004, 2006

3 1985, 1992, 5 UM Fakulteta za strojništvo šolstvo 9.119 Kotlovnica Pristan in SERŠ: 40.280 l ELKO in 36.448 m zem.plin 749.056 49.709 € Kotlovnica Pristan (7 MW) in SERŠ 830.461 47.171 € 2004, 2007

3 1985, 1992, 6 UM Fakulteta za gradbeništvo šolstvo 3.200 Kotlovnica Pristan in SERŠ: 22.509 ELKO in 20.368 m zem.plin 418.586 29.381 € Kotlovnica Pristan (7 MW) in SERŠ 439.818 29.976 € 2004, 2008

UM Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo 1985, 1992, 7 šolstvo n.p. Kotlovnica Pristan in SERŠ: količine niso znane n.p 19.911 € Kotlovnica Pristan (7 MW) in SERŠ n.p. 4.428 € in informatiko 2004, 2009

UM Fakulteta za kmetijstvo Maribor, 3 8 šolstvo 8.400 Zem.plin 120.000 m 1.140.000 62.500 € 2x1,2 MW 2001 n.p. n.p. Biotehniška šola Maribor in Dijaški dom II

9 UM Pravna fakulteta šolstvo 3.300 Zem.plin 110.939 m3 1.053.921 55.276 € n.p. 1992 223.364 13.960 € 10 UM Visoka zdravstvena šola šolstvo 3.121 daljinsko ogrevanje 305.600 26.620 € n.p. 2003 128.080 12.358 € 11 Prva gimnazija šolstvo 4.773 Zem.plin 48.689 m3 462.546 26.440 € 3x426 kW 1994 140.555 16.946 € 12 Druga gimnazija šolstvo 7.917 ELKO 40621 l in daljinsko ogrevanje 226 MWh 632.210 42.502 € n.p. n.p. 104.576 12.533 € 13 Tretja gimnazija šolstvo 4.480 Zem.plin 44.873 m3 426.294 18.687 € 580 kW 1989 83.460 7.803 € 14 Srednja glasbena in baletna šola šolstvo 3.013 n.p. n.p 21.319 € n.p. n.p. 92.860 11.923 €

15 Srednja glasbena in baletna šola, Metelkova šolstvo 818 n.p. n.p 4.636 € n.p. n.p. n.p. 2.138 €

16 Srednja elektro-računalniška šola Maribor šolstvo 3.868 Kotlovnica SERŠ: podatek 2005;ELKO 76.542 l 765.420 23.536 € 73.788 8.382 € kotlovnica SERŠ, 4 MW 1985, 2005 17 enota na Gosposvetski šolstvo 2.923 Kotlovnica SERŠ n.p 22.967 € 73.788 8.382 €

Srednja strojna in poslovna šola Maribor in 18 šolstvo 9.369 UNP 111.156 l 766.976 66.328 € 3x516 kW 1997 138.536 23.174 € Škofijska gimnazija AMS

19 Srednja strojna šola Maribor šolstvo 7.020 Kotlovnica SERŠ: Podatek 2005;ELKO 102.301 1.023.010 56.763 € kotlovnica SERŠ, 4 MW 1985, 2005 108.377 14.589 €

20 na lokaciji Valvasorjeva šolstvo 4.380 ELKO 70.000 l 700.000 39.250 € 2x500 kW 1994 48.310 7.023 €

Srednja ekonomska šola - v letu 2006 se je 3 21 šolstvo 3.558 podatek do septembra 2006;Zem.plin 34.084 m 323.798 18.227 € 363 kW in 287 kW 1994 in 2002 78.643 9.195 € začela popolna prenova šole

stran 29 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Toplota Kurilna naprava Električna energija

22 Srednja šola za oblikovanje Maribor šolstvo 6.388 daljinsko ogrevanje 645.000 45.599 € TOM n.p. 208.600 25.185 €

23 Srednja gradbena šola Maribor šolstvo 4.500 Zem.plin 40.600 m3 385.700 28.196 € 850 kW 2004 130.633 15.736 €

Prometna šola Maribor, Dijaški dom, Dom 24 šolstvo 9.748 ELKO 153.000 l 1.530.000 86.161 € 2x698 kW in 1x580 kW 1981-1982 n.p. 39.774 € malih stanovanj

25 Srednja trgovska šola šolstvo 2.300 Zem.plin 31.400 m3 298.300 21.821 € n.p. 2002 n.p. 4.804 €

26 Srednja zdravstvena šola Juge Polak Maribor šolstvo 4.300 daljinsko ogrevanje 311.000 29.991 € n.p. 2002 113.311 15.834 €

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem in 3 27 šolstvo 556 Zem.plin 5.451 m 51.785 3.787 € 53 kW 2002 33.703 4.025 € Knjižnica Maribor

28 Živilska šola Maribor šolstvo 7.500 daljinsko ogrevanje 954.000 49.583 € 743,5 kW 1997 n.p. 65.625 € 29 Srednja lesarska šola šolstvo 7.313 UNP 73.590 l 507.771 44.141 € 2x460 kW 2000 23.773 32.111 €

ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA 3 30 zdravstvo 14.650 Zem.plin 429.134 m 4.076.773 215.608 € 2x1.860 kW 1994,1996 678.476 39.578 € MARIBOR

31 Splošna bolnišnica Maribor zdravstvo n.p. Zem.plin 4.800.000 m3 (ogrevanje, tehnološka para in SPTE) 45.600.000 n.p. 20,5 MW 2002 11.500.000 n.p.

Dom upokojencev Danice Vogrinec, enota 32 zdravstvo n.p. daljinsko ogrevanje 768.000 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Tabor

33 Javni zavod Dvorana Tabor šport 11.000 Zem.plin 111.200 m3 1.056.400 52.534 € 2x1,7 MW 1984 343.118 39.602 € 34 Javni zavod- Športni center Maribor šport n.p. Kotlovnica Pristan; podatek 2005; daljinsko ogrevanje 2.973 MWh 2.973.000 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 35 Univerzitetni športni center L.Štuklja šport n.p. Kotlovnica Pedagoška fakulteta n.p n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 36 Andragoški zavod Maribor šolstvo 1.800 ELKO 36.000 l 360.000 n.p. 350 kilokalorij 1975 69.707 8.201 € 37 Center za sluh in govor Maribor zdravstvo 1.708 ELKO 36.000 l 360.000 20.422 € 2x150 kW 1990 68.334 9.606 € 38 Svetovalni center Maribor sociala 424 Zem.plin 7.186 m3 68.267 3.786 € 79 kW 1994 10.932 1.365 € 39 Zveza prijateljev mladine Maribor sociala 1.400 Kotlovnica EPF n.p n.p. n.p. n.p. 27.486 3.320 € 40 Dom Antona Skale Maribor sociala 1.864 daljinsko ogrevanje 218.000 16.483 € 208 kW 1989 48.629 7.376 € 41 Študentski dom 4,5,6,7,Dom podiplomcev šolstvo n.p. Kotlovnica Pedagoška fakulteta n.p n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 42 Dijaški dom DOM I šolstvo 6.500 ELKO 84.715 l 847.150 44.614 € n.p. 1980 405.234 43.706 € 43 Dijaški dom DOM II šolstvo n.p. Zajeto v rabi Kmetijske fakultete n.p n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. 44 Dijaški dom Drava Maribor šolstvo 6.331 ELKO 101.376 l 1.013.760 56.628 € 2x400 kW 1993/94 197.956 22.948 € 45 Dijaški dom 26.junij šolstvo 1.370 ELKO 33.000 l 330.000 18.833 € skupna kotlovnica na Železnikovi 16 n.p. 3.708 € 46 Dijaški dom Tezno, Maribor šolstvo 4.140 ELKO 52.000 l 520.000 29.953 € 700 kW 1990 110.400 10.783 € 47 Dijaški dom Lizike Jančar šolstvo 10.000 ELKO 106.511 l 1.065.110 61.107 € 700 kW 1990 230.280 29.534 € 48 Mestna občina Maribor občina 5.211 ELKO 72.723 l 727.230 43.941 € 580 kW in 1050 kW 1987 in 1992 394.469 39.150 € SKUPAJ 74.325.938 1.477.314 18.366.690 815.703

Vir: vprašalniki, telefonsko anketiranje

stran 30 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

2.5 RABA ENERGIJE V SISTEMU DALJINSKEGA OGREVANJA V MO MARIBOR Dejavnost oskrbe z daljinsko toploto za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode na območju mesta Maribor opravlja Javno podjetje Toplotna oskrba d.o.o. Maribor (v nadaljevanju TOM d.o.o.). Poglavitni vhodni energent za proizvodnjo toplote je zemeljski plin. V letu 2007 je bilo v sistemu daljinskega ogrevanja omrežja TOM porabljenih 10.813.332 m3 zemeljskega plina (v teh količinah je zajeta tudi poraba kotlovnice Pristan, ki spada k osnovnim sredstvom TOM d.o.o.) in nekaj ekstra lahkega kurilnega olja (16.018 litrov). Od leta 2004 v okviru TOM deluje tudi plinska kogeneracija. Vgrajen je bil motor moči 3.039 kWe in 3.039 kWt (vir: internetna stran TOM d.o.o.). Poraba zemeljskega plina v letu 2007 za namene proizvodnje električne energije znaša okoli 2.619.606 m3. Skupna inštalirana moč znaša 112,4 MW, razpoložljiva moč za daljinsko toploto pa 106 MW. Izkoristek daljinskega sistema znaša 85,7%. Skupna priključna moč priključkov znaša 96,26 MW. Specifična obremenitev omrežja je 3,9 MW/km omrežja. Skupna dolžina omrežja znaša 26,7 km, od tega primarnih vodov 9.685 m in sekundarnih vodov ter priključkov 14.881 m (vir: interni podatki TOM).

Tabela 13: Dolžina omrežja TOM d.o.o. po letih

Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skupna dolžina omrežja v km 18,2 19,5 19,6 21,7 23,4 24,6 25,5 26,7

Vir: interni podatki TOM d.o.o. in internetna stran TOM d.o.o. V letu 2005 je TOM d.o.o. od podjetja Moja energija odkupila 5.098 MWh, leta 2006 37.625 MWh in leta 2007 40.830 MWh toplote ter tako nadomeščala svojo proizvodnjo. V tem primeru gre za toploto proizvedeno v SPTE postrojenju na zemeljski plin (štirje plinski motorji skupne moči 9,6 MW električne in 9,6 MW toplotne moči). Skupaj je leta 2007 znašala raba energije za ogrevanje in sanitarno toplo vodo preko daljinskega ogrevanja 98.045 MWh. 10.738 stanovanj je skupaj porabilo 72.721 MWh energije za ogrevanje in sanitarno toplo vodo. Na daljinsko ogrevanje so priključeni tudi večji industrijski uporabniki energije, med katere štejemo naslednja podjetja: Europark, Telekom, Elektro remont, Mercator d.d., Mariborski vodovod, Baumax, Bauhaus, Pošta Slovenije, Tuš center, Emona Merkur, Merkur d.d. in Qulandia. Poleg večjih podjetij in drugega poslovnega odjema so na toplovodu tudi javni objekti: osnovne šole, srednje šole, vrtci in zavodi. Ostali odjemalci (katerih je 252) so v letu 2007 porabili 25.324 MWh.

stran 31 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 6: Struktura porabljene toplote porabnikov priključenih na daljinsko ogrevanje TOM v letu 2007

ostali odjem (pogodbeni) 26%

ogrevanje in topla sanitarna voda v stanovanjih 74%

Vir: interni podatki podjetja TOM d.o.o.

2.6 PORABA IN OSKRBA Z ZEMELJSKIM PLINOM V MO MARIBOR Plinarna Maribor d.d. v mestni občini Maribor opravlja dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Distribucijo zemeljskega plina izvaja na osnovi podpisane koncesijske pogodbe v mesecu juliju 2003. Oktobra leta 2004 je Mestna občina Maribor spremenila obstoječi odlok za distribucijo zemeljskega plina na območju mestne občine Maribor iz leta 2002, o 10. letnem koncesijskem obdobju in ga podaljšala na obdobje 25 let, to je do leta 2027 (vir: internetna stran Plinarne Maribor d.d.). Vsi v nadaljevanju prestavljeni podatki so interni podatki Plinarne Maribor d.d. Leta 2007 so vsi porabniki, katere z zemeljskim plinom oskrbuje Plinarna Maribor d.d., porabili 45.772.269 m3 zemeljskega plina. Največji delež porabe pripada podjetjem (30.243.475 m3), nato sledijo stanovanja z individualnim ogrevanjem (7.857.033 m3) ter še javne stavbe (3.830.862 m3) in skupne kotlovnice (3.840.899 m3). Sicer pa se je skupna poraba zemeljskega plina v MO Maribor od leta 2002 povečala za dobrih 7,7 mio m3 oz. 20 %.

Graf 7: Struktura porabe zemeljskega plina v MO Maribor leta 2007 po skupinah porabnikov

stanovanja z skupne individualnim kotlovnice ogrevanjem javne stavbe 8% 8% 17%

podjetja 67%

Vir: interni podatki podjetja Plinarna Maribor d.d.

stran 32 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Trenutna dolžina omrežja v mestni občini Maribor znaša 255.430 metrov (številka vključuje 73.520 metrov hišnih priključnih vodov). Število vseh priključkov znaša 23.404, aktivnih je 20.126, kar predstavlja 86 % vseh priključkov. Največ priključkov predstavljajo stanovanja z individualnim ogrevanjem z 91 %, preostali del si razdelijo podjetja, javne stavbe in kotlovnice.

Tabela 14: Število priključkov po posameznih skupinah

2002 2003 2004 2005 2006 2007 Skupaj Št. vseh priključkov 20.618 21.235 21.645 22.111 22.630 23.404 Št. aktivnih priključkov 17.409 17.976 18.384 18.837 19.354 20.126 Delež aktivnih priključkov 84% 85% 85% 85% 86% 86% Stanovanja z individualnim ogrevanjem Št. vseh stanovanjskih priključkov 19.084 19.607 19.927 20.297 20.709 21.313 Št. aktivnih stanovanjskih priključkov 16.061 16.535 16.853 17.210 17.620 18.223 Delež aktivnih priključkov 84% 84% 85% 85% 85% 86% Podjetja Št. vseh priključkov podjetij 1.375 1.469 1.558 1.653 1.758 1.926 Št. aktivnih priključkov podjetij 1.201 1.294 1.383 1.478 1.583 1.751 Delež aktivnih priključkov 87% 88% 89% 89% 90% 91% Javne stavbe Št. vseh priključkov v javnih ustanovah 88 88 88 88 89 89 Št. aktivnih prik. v javnih ustanovah 75 75 75 75 76 76 Delež aktivnih priključkov 85% 85% 85% 85% 85% 85% Skupne kotlovnice Št. vseh priključkov kotlovnic 71 72 73 74 75 76 Št. aktivnih prik. kotlovnic 71 72 73 74 75 76 Delež aktivnih priključkov 100% 100% 100% 100% 100% 100% Vir: interni podatki podjetja Plinarna Maribor d.d.

2.7 PORABA IN OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V MO MARIBOR Podatke o porabi električne energije na območju mestne občine Maribor nam je posredovalo podjetje Elektro Maribor d.d. V mesecu juliju 2008 je bil s strani izvajalca pripravljen in odposlan poseben vprašalnik, ki omogoča opis trenutne oskrbe in porabe električne energije v MO Maribor. Vsi v nadaljevanju navedeni podatki so interni podatki podjetja Elektro Maribor.

2.7.1 OSNOVNI PODATKI O PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE V MO MARIBOR Elektrika se poleg ogrevanja v gospodinjstvih uporablja za hlajenje, razsvetljavo, pranje ter za delovanje drugih električnih naprav. Največji porabniki so termoakumulacijske peči, klimatske naprave, električni bojlerji, hladilniki in zamrzovalniki. Povprečna letna poraba električne energije posameznih električnih aparatov v gospodinjstvu je prikazana v spodnjem grafu (Graf 8). Pri teh izračunih ni upoštevana poraba klimatske naprave, ki pa je v gospodinjstvih vse bolj prisotna. Povprečno porabo električne energije klimatskih naprav v gospodinjstvih je težko določiti, saj so pogosto nameščene le v nekaterih stanovanjskih prostorih in se v prehodnih obdobjih uporabljajo tudi za ogrevanje. Seveda se gospodinjstva po porabi električne energije močno razlikujejo med seboj. Poraba je odvisna od velikosti gospodinjstva, opremljenosti z električnimi aparati, kakovosti in intenzivnosti rabe električnih aparatov itd. (Vir: www.elektro-ljubljana.si).

stran 33 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 8: Prikaz povprečne letne porabe električne energije posameznih električnih aparatov v gospodinjstvih

termoakumulacijske peči 7000 električni bojlerji 1080 hladilnik in zamrzovalnik 960 električni štedilnik 600

pomivalni stroji 410 luči 310 pralni stroji 300 televizor 210 zabavna elektronika 160 sušilni stroji 150 drugi mali električni aparati 100 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000

povprečna letna poraba posameznih električnih aparatov v kWh/leto

Vir: www.elektro-ljubljana.si Po ocenah Elektra Maribor so gospodinjstva v letu 2007 porabila okoli 198 GWh električne energije za razne namene, torej tudi za ogrevanje. Poraba električne energije v gospodinjstvih v MO Maribor je od leta 2000 do leta 2007 porasla za okoli 16 %. Povprečna letna stopnja rasti porabe električne energije v gospodinjstvih v MO Maribor je v tem obdobju znaša 2,2 %.

Graf 9: Poraba EE v gospodinjstvih v MO Maribor v obdobju od 2000 do 2007

210.000.000 206.523.545 200.000.000 187.376.198 190.000.000 197.672.109 186.951.322 180.000.000 172.885.331 180.509.992 170.000.000 177.178.619 poraba v kWh v poraba 170.326.701 160.000.000

150.000.000 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leta

Vir: Interni podatki podjetja Elektro Maribor Drugi del porabe električne energije v občini predstavljajo poslovni odjemalci (vsi ostali porabniki razen gospodinjstev). Ti so v letu 2007 porabili 426 GWh električne energije. Poraba električne energije pri poslovnih odjemalcih je v letu 2007 glede na leto 2000 porasla za 31 %. Povprečna letna stopnja rasti porabe električne energije v skupini poslovnih odjemalcev je v tem obdobju znašala 4 %.

stran 34 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 10: Rast porabe EE pri poslovnih odjemalcih v MO Maribor od leta 2000 do leta 2007

440.000.000 426.304.793 420.000.000

400.000.000 392.309.434

380.000.000 363.768.391 366.184.731 360.000.000

Poraba v kWh 346.072.350 340.000.000 333.731.923 347.314.902

320.000.000 325.190.642 300.000.000 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leta

Vir: Interni podatki podjetja Elektro Maribor Za javno razsvetljavo je bilo v MO Maribor leta 2007 porabljenih okoli 12 GWh električne energije. Poraba električne energije za javno razsvetljavo je v letu 2007 glede na leto 2000 višja za 13 %. Povprečna letna stopnja rasti porabe električne energije za javno razsvetljavo je v tem obdobju znašala 1,8 %.

Graf 11: Rast porabe EE pri javni razsvetljavi v MO Maribor od leta 2000 do leta 2007

13.500.000 12.908.209 13.000.000 12.683.723 12.500.000 12.279.203 12.000.000 11.408.498 11.500.000 11.755.706 11.382.931 11.000.000 11.046.044 poraba v kWh v poraba 10.873.913 10.500.000 10.000.000 9.500.000 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leta

Vir: Interni podatki podjetja Elektro Maribor Skupna poraba električne energije v MO Maribor za leto 2007 znaša okoli 636 GWh. Povprečna letna stopnja rasti porabe električne energije v obdobju od 2000 do 2007 znaša 3,3 %. Največji delež porabe električne energije v letu 2007 predstavljajo poslovni odjemalci, to je 67 %. Sledijo tarifni odjemalci z 31 % in javna razsvetljava z 2 %.

stran 35 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 12: Poraba električne energije v MO Maribor od leta 2000 do 2007

700.000.000

600.000.000

500.000.000

400.000.000

300.000.000

poraba v kWh 200.000.000

100.000.000

0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 leto

gospodinjstva poslovni odjemalci javna razs vetljava

Vir: interni podatki podjetja Elektro Maribor d.d.

2.7.2 OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Oskrbovanje z električno energijo v MO Maribor poteka iz razdelilnih in napajalnih transformatorskih postaj 10/0,4 kV, ki se napajajo iz razdelilnih transformatorskih postaj RTP 110/10 kV Melje, Radvanje in Tezno, RTP 110/20/10 kV Dobrava, RTP 35/10 kV Studenci ter RTP 110/20 kV Lenart, Ruše in Sladki Vrh preko 82-tih 10 kV in sedmih 20 kV izvodov. Na tem območju je bila v letošnjem letu dokončana izgradnja RTP 110/10(20) kV Koroška vrata in delno izvedena njena vključitev v 110 kV omrežje. Možna je medsebojna rezervna izmenjava med izvodi na istem napetostnem nivoju. RTP 110/10 Radvanje, Tezno, Melje in Koroška vrata ter RTP 110/20/10 kV Dobrava se napajajo preko 110 kV mariborske zanke, RTP 35/10 kV Studenci se napaja iz RTP 110/35 kV Pekre, RTP Ruše preko 110 kV DV Pekre – Ruše, RTP Sladki vrh in RTP Lenart pa preko 110 kV prekmurske zanke.

stran 36 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 15: Karakteristike transformatorskih postaj

RTP Moč transformacije (MVA)

Melje 2×40

Koroška vrata 2×31,5

1×31,5 Radvanje 1×20

Tezno 2×31,5

2×31,5 Dobrava 2×20

1×8 Studenci 1×10

Ruše 2×20

Lenart 2×20

Vir: interni podatki podjetja Elektro Maribor d.d.

Tabela 16: Število in karakteristike transformatorskih postaj SN/NN

skupna instalirana moč tip število [kVA]

jamborska betonska 25 3.525

jamborska lesena 7 385

jamborska železna 32 5.350

kabelska mont. betonska 125 96.420

kabelska mont. pločevinasta 22 7.810

kabelska podzemna 6 7.200

kabelska v stavbi 84 111.970

kabelska zidana 190 169.890

ttp 6 4.050

zidana stolpna 44 20.450

SKUPAJ 541 427.050

Vir: interni podatki podjetja Elektro Maribor d.d. Potrebno je omeniti, da na območju mestne občine Maribor obstaja več objektov za proizvodnjo električne energije. V nadaljevanju govorimo o zeleni električni energiji in o kvalificiranih proizvajalcih zelene električne energije. Proizvodnjo te električne energije spodbuja država preko zagotovljenih odkupnih cen in preko ugodnih kreditov Eko sklada.

stran 37 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

HE Mariborski otok (Dravske elektrarne Maribor d.o.o.) je največji vir električne energije, ki letno proizvede okoli 270 milijonov kWh, katero odda v slovensko prenosno omrežje (vir: http://www.dem.si/slo/elektrarneinproizvodnja/16). Kogeneracija na zemeljski plin v Toplotni oskrbi Maribor je leta 2005 proizvedla okoli 24,5 GWh električne energije (vir: http://www.maribor.si/tiskaj.aspx?pid=2315). V letu 2005 je bila v sklopu podjetja Moja energija (ustanovitelji podjetja so JP TOM d.o.o., Plinarna Maribor in Elektro Maribor) na področju TOM d.o.o. zgrajena zgradba v kateri so nameščeni štirje plinski motorji za sočasno proizvodnjo elektrike in toplote. Skupna moč motorjev je cca 9,6 MW električne in 9,6 MW toplote moči. TOM d.o.o. je v mesecu decembru 2005 od Moje energije odkupil 5.089 MWh toplote, ter s tem delno nadomestil lastno proizvodnjo toplote (Letno poročilo 2005 JP Toplotna oskrba Maribor d.o.o.). Leta 2007 je znašala količina kupljene toplote že 40.830 MWh (podatek iz izpolnjenega vprašalnika). Na odlagališču Pobrežje je bila leta 2000 zgrajena mala elektrarna na deponijski plin, ki ima moč 625 kW. V letu 2005 je bilo proizvedenih 4,5 GWh elektrike (vir: http://www.maribor.si/tiskaj.aspx?pid=2315). Sicer pa Mestna občina Maribor načrtuje še več postrojenj soproizvodnje toplote in električne energije s katerimi poskuša zagotoviti višje izkoristke primarne energije, zmanjšati škodljive vplive na okolje in povečati zanesljivost oskrbe z električno energijo. K proizvodnji električne energije je potrebno prišteti še proizvodnjo na osnovi sončnih elektrarn v MO Maribor. Sončna elektrarna je postavljena na strehi Elektra Maribor. Leta 2006 je začela obratovati SE Pristan Maribor, od leta 2004 obratuje tudi SE FERI Maribor. Skupaj proizvedejo sončne elektrarne okoli 77.000 kWh zelene elektrike na leto (vir: Oglasna priloga častnika Finance o fotovoltaiki; 30. november 2006). Septembra 2008 je mestna občina Maribor dobila še eno sončno elektrarno na Srednji prometni šoli v Mariboru.

2.8 POVZETEK ENERGETSKE BILANCE MESTNE OBČINE MARIBOR 2002 V SEGMENTU RABE ENERGIJE V predhodnih poglavjih je opredeljena raba energije po različnih skupinah porabnikov. Poudarek je dan predvsem vsebini rabe energije oziroma zbiranju tistih podatkov o rabi, ki omogočajo ocenjevanje rabe z vidika potratnosti, učinkovitosti itd. Zbrane so informacije, ki pomagajo odrivati vzroke take rabe in so osnova za določanje načinov za izboljšanje trenutnega stanja. Gre torej za pridobitev takih podatkov, ki so osnova za oblikovanje energetske politike občine. Seveda gre pri tem za omejeno količino pridobljenih podatkov. Tako, na primer, ne moremo trditi, da anketirana podjetja predstavljajo splošno sliko rabe energije v podjetjih v MO Maribor, lahko pa ugotovimo, kje so šibke točke in nato naredimo načrt, kako stanje izboljšati. Poleg tega so podatki po različnih skupinah porabnikov iz različnih let. Opredelitev rabe energije za vse porabnike v vseh skupinah tako povzemamo po Energetski bilanci MO Maribor za leto 2002 (Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko). Raba energije v tej bilanci je obravnavana po naslednjih skupinah: industrija (področji C in D), široka raba (gospodinjstva, storitvene dejavnosti, javne stavbe in kmetijstvo) in promet. Pridobljeni podatki predstavljajo agregirano stanje rabe energije. V letu 2002 je znašala raba energije v MO Maribor 2.654 GWh, od tega pripada sektorju industrije 417 GWh (16 %), sektorju široke rabe 1.178 GWh (44 %) in sektorju prometa 1.059 GWh (40 %) (vir: Energetska bilanca MO Maribor za leto 2002). Bilanca je narejena tudi po vrstah goriva, kar prikazuje spodnji graf (Graf 13).

stran 38 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 13: Struktura rabe energije po energentih leta 2002 v MO Maribor

rjavi premog 1% les lignit mazut 0% 2% EE 2% ELKO daljinsko 18% 19% ogrevanje 3% UNP 1%

ZP 15% motorni bencin 26% plinsko olje 13%

Vir: Energetska bilanca MO Maribor 2002

Graf 14: Raba energije po energentih za sektor industrije in sektor široke rabe v letu 2002

rjavi premog les mazut lignit EL KO les 2% mazut 2% 9% 0% 7% 4% 1% EE UNP EE 32% 0% 30% EL KO 39%

daljinsko daljinsko ogrevanje ZP ogrevanje ZP UNP 1% 49% 7% 16% 1%

Sektor industrije 2002 Sektor široke rabe 2002

Vir: Energetska bilanca MO Maribor 2002

stran 39 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

3 PROMET

Pri analizi podatkov o rabi energije v prometu je potrebno upoštevati dejstvo, da se zaradi narave sektorja velik del pogonskih goriv porabi ali pa oskrbuje izven meja določene občine. Prav zaradi tega se ne zdi smiselno opredeljevati rabo energije v prometu po posamezni občini, saj bi izračuni vsebovali zelo veliko napako. Zaradi tega je tudi nemogoče določiti oprijemljive energetske indikatorje, na podlagi katerih bi merili učinkovitost rabe energije v prometu znotraj občine. V tem poglavju bodo najprej predstavljeni splošni podatki o obravnavanem sektorju in pridobljeni podatki o prometu v MO Maribor. Opisane so tudi aktivnosti MO Maribor na tem področju in na koncu podani predlogi kako nadaljevati.

3.1 OPIS SPLOŠNE SITUACIJE V PROMETU V SLOVENIJI IN EU IN RABA ENERGIJE Poraba končne energije v prometu se je v Sloveniji od leta 1992 do leta 2002 povečala za 58,8 % s povprečno letno stopnjo rasti 4,7 %. Delež prometa v celotni rabi končne energije, ki je leta 1992 znašal 24,4 %, je do leta 2002 narasel na 31,6 %. To je le malenkost pod deležem EU-15 (32,7 %). Porabljena energija v prometu skoraj izključno (99 %) temelji na fosilnih gorivih, med katerimi je v letu 2004 prevladovalo dizelsko s 53 % (vir: http://eionet- si.arso.gov.si/kazalci/). Rast prometa povzroča hud pritisk na okolje (emisije plinov in hrupa) in zmanjšuje kvaliteto življenja. Kljub tehničnim izboljšavam motornih vozil se zaradi povečane potrebe po mobilnosti emisije toplogrednih plinov v ozračje povečujejo. Stanje poslabšuje spreminjanje strukture prometa, saj se delež cestnega prometa neprestano povečuje, železniškega prometa pa ne. V celoti se povečuje tovorni promet, a predvsem cestni, kar dodatno obremenjuje okolje. V potniškem prometu je izrazita težnja zmanjševanja uporabe javnih prevozov, tako v mestnem kot v medmestnem potniškem prometu. Zmanjševanje števila potnikov vpliva na ekonomijo javnih potniških prevozov in otežuje obnavljanje voznega parka. Prednosti osebnega prevoza se tako povečujejo (vir: http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci/).

Graf 15: Razvoj števila potnikov v mestnem javnem potniškem prometu v Sloveniji

Vir: http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci/

stran 40 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Zaradi porasta števila motornih vozil in povečane mobilnosti se je ustrezno povečala tudi poraba motornih goriv, s tem pa emisija CO2 kot najpomembnejšega toplogrednega plina. Obnavljanje voznega parka pozitivno vpliva na zmanjševanje emisije dušikovih oksidov, vendar se zaradi vse večjega števila vozil ti učinki zmanjšujejo (vir: http://eionet- si.arso.gov.si/kazalci/). Dobrih 20 % emisij toplogrednih plinov v Sloveniji povzroča promet. Glavnina teh emisij odpade na cestni promet in skoraj 40 % emisij CO2, ki nastajajo zaradi prometa, povzroča raba avtomobilov v mestih (http://co2.temida.si/index.htm). Najhitreje rastoči prometni podsistem v EU glede na rabo energije je letalski promet, najpomembnejši pa cestni, ki je leta 2003 v EU porabil kar 73 % energije v prometu. Raba energije v prometu je tesno povezana z njegovim obsegom, ta pa z gospodarsko rastjo. Po podatkih EEA so najhitrejšo rast rabe energije v prometu v obdobju 1990–2000 imele tiste članice EU, ki so hkrati izkazovale najvišjo gospodarsko rast (Irska, Luksemburg, Portugalska in Španija). Tudi v večini novih članic s hitro gospodarsko rastjo se povečuje energijska raba v prometu. Nasprotno pa je v nekaterih novih in pridruženih članicah EU, ki so doživele gospodarski zastoj, raba energije v prometu upadla (vir: http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci/). Posebna kategorija prometa, ki zahteva drugačno obravnavo, kar se tiče politike in ukrepov, je tovorni promet. Po podatkih Eurostata iz leta 2003 naj bi delež železnic v tovornem prometu Slovenije med letoma 1996 in 1999 narasel zaradi cestnega tovornega prometa, razmerje v deležu tonskih kilometrov med obema najpomembnejšima tovornima prevoznima načinoma pa naj bi bilo leta 1999 ugodnih 37:63 za železnico. Lanski podatki Eurostata kažejo popolnoma drugačno sliko, saj naj bi enako razmerje leta 2003 znašalo 59:41 v prid cest. Cestni tovorni promet narašča najhitreje in prevzema vse večji delež tovora v Sloveniji. Prevoz domačih prevoznikov, izražen v tonskih kilometrih, je tako leta 2004 narasel za rekordnih 30 %, takšen skok pa se je ponovil v primerljivem obdobju leta 2005. Železniški prevoz blaga se je v letu 2004 povečal za 6 %. Skrb zbujajoč je tudi cestni tovorni tranzit skozi Slovenijo, ki žal ni vključen v statistično spremljanje. Med letoma 2000 in 2004 je naraščal povprečno 10 % na leto, po vstopu Slovenije v EU pa še veliko hitreje – število prehodov tovornih vozil čez mejne prehode z Madžarsko se je od 1. 1. do 31. 10. 2005 povečalo kar za 50 % (na vseh mejnih prehodih za 23 %) v primerjavi z istim obdobjem leta 2004 (vir: http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci/). Tudi v EU v tovornem prometu prevladuje cestni. Njegov delež z leti narašča in je leta 2003 znašal 77 %. Na drugi strani bolj trajnostne oblike tovornega prometa (železniški in rečni) upadajo (vir: http://eionet- si.arso.gov.si/kazalci/).

stran 41 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 16: Razvoj tovornega prometa (cestni promet – tkm slovenskih prevoznikov doma in v tujini, železniški promet – neto tkm na omrežju Slovenije, pomorski promet – prekladalne tone v Luki Koper, letalski promet – prekladalne tone na letališčih).

Vir: http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci/ Glede na stanje prometne politike in (ne)konkurenčnost železnic v Sloveniji lahko pričakujemo nadaljevanje neugodnega razvoja s povečevanjem obsega in deleža cestnega tovornega prometa ter upadom deleža železnic. Na prostem trgu prometnih storitev, ki ne vključuje vseh stroškov, ki jih povzroča posamezni prevozni način, je cestni tovorni prevoz konkurenčnejši, saj je praviloma hitrejši, cenejši ter bolj zanesljiv in prilagodljiv od drugih. Take trende pospešujejo tudi procesi v proizvodnji in trgovini, npr. z dostavo v pravem času, ki zahteva prilagodljiv prevozni način. Hkrati se povečujeta proizvodnja in trgovina z blagom večjih vrednosti, pri prevozu katerega prevladuje cestni promet, zmanjšuje pa se proizvodnja in trgovina razsutega tovora, ki ga je tradicionalno prevažala železnica. Dodaten impulz cestnemu tovornemu prometu v Sloveniji je bil vstop v EU, ki je odpravil administrativne ovire na mejah. Poleg tega pa usklajevanje nacionalnih železniških sistemov, ki bo omogočilo bolj tekoč železniški prevoz prek državnih meja, še poteka (vir: http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci/). Pri prometu je potrebno razumeti koncept »pravih« stroškov, ki jih le ta povzroča. Ti stroški poleg vidnih zajemajo tudi eksterne stroške, ki so ponavadi skriti, vendar zelo visoki (stroški nesreč in izgube življenja, stroški onesnaževanja z izpusti in hrupom itd.). Najpomembnejši kategoriji teh stroškov so prometne nesreče ter lokalno in globalno onesnaženje zraka. Hrup in zastoji imajo lahko pomemben delež v posebnih okoliščinah, npr. pri prometu v mestih. V nasprotju z zunanjimi pa notranje stroške prometa v celoti pokriva posamezni uporabnik prometnega sistema (npr. stroške nakupa in vzdrževanja vozila, goriva, taks, davkov, porabljenega časa inp.). V Sloveniji smo prvo celovito oceno zunanjih prometnih stroškov dobili leta 2004 s študijo Analiza eksternih stroškov prometa. Skupna vrednost teh stroškov leta 2002 je bila po dražjem scenariju ocenjena na 2,3 milijarde evrov, od tega cestni promet prispeva kar 94 %. Seštevek stroškov vpliva osnovnih povzročiteljev zunanjih prometnih stroškov (nesreče, hrup, emisije in zastoji) je bil ocenjen na 1,4 do 1,9 milijarde evrov na leto. Preračun v delež slovenskega BDP je pokazal, da so zunanji prometni stroški v Sloveniji leta 2002 znašali po dražjem scenariju 9,8 % BDP, kar presega povprečje EU-15 (7 % BDP). Primerjava z deleži v EU-15 je pokazala nižjo raven zunanjih stroškov v Sloveniji zaradi zastojev in hrupa, bistveno višji pa so deleži emisij. Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije se v izhodiščih zavzema za eno izmed možnih oblik finančnih ukrepov glede zunanjih stroškov, in sicer za politiko zaračunavanja

stran 42 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo uporabnine prometne infrastrukture ob upoštevanju zunanjih stroškov, povzročenih z izvajanjem prometne dejavnosti. Taka politika naj bi zagotovila skladnejšo obremenitev infrastrukture posameznih podsistemov in skladnejši razvoj prometne dejavnosti v Sloveniji. Resolucija poudarja smiselnost dinamičnega določanja stroškov in posledično cene uporabe infrastrukture glede na razmere in zasedenost celotne prometne infrastrukture. Plačevanje vseh stroškov uporabe infrastrukture naj bi povzročilo časovno prerazporeditev prometnih tokov, s čimer bi bila cestna infrastruktura bolje izkoriščena, prometni zastoji pa manjši. Resolucija o prometni politiki ni prevedla navedenih izhodišč v konkretne in količinsko opredeljene cilje ter jih podkrepila s prometnopolitičnimi ukrepi za odpravo te problematike. Poleg tega se je usmerila zgolj na eno področje širšega spektra možnih ukrepov.

3.2 CILJI NA PODROČJU PROMETA IN MOŽNI UKREPI ZA DOSEGO TEH CILJEV Cilji, ki si jih je v okviru Nacionalnega energetskega programa na področju prometa zastavila Slovenija so: o Povečanje učinkovitosti rabe energije v prometu za 10 % do leta 2010 glede na leto 2004. o Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 8 % v obdobju 2008 –2012 glede na leto 1986, med drugim z dosego cilja: 2-odstotni delež uporabe biogoriv do leta 2005 in 5,75-odstotni do leta 2010. Doseganje zastavljenih ciljev in s tem reševanje prometnega problema je seveda zapleteno in drago ter zadeva obsežno in celovito prometno politiko tako države kot lokalnih skupnosti. Med ključne ukrepe na področju trajnostne mobilnosti v urbanih središčih sodijo cenovna politika na področju motornih goriv, povečevanje deleža biogoriv, izboljšanje storitev javnega prevoza ter zagotavljanje pogojev za razvoj drugih oblik trajnostnega prometa (http://co2.temida.si/index.htm). Problema stalno naraščajočega prometa, ki prinaša onesnaževanje okolja z izpušnimi plini in hrupom in zmanjšuje kvaliteto življenja, se je potrebno lotiti na več načinov: 1. način: povečati učinkovitost uporabe obstoječih prevoznih sredstev oz. načinov transporta, 2. način: tehnološko in varnostno izboljšanje prevoznih sredstev (nove tehnologije), 3. način: izobraževanje in osveščanje ljudi o prednostih in slabostih različnih načinov transporta. Kaj pomeni bolj učinkovit javni prevoz? o v primeru prevoza za osebe, ki živijo v okviru mestnega potniškega prometa (mestno jedro in primestje) je potrebno zagotoviti čim hitrejšo in dobro dostopnost do javnega prevoza, o prisotnost mestnega potniškega prometa v vseh predelih, kjer je večja gostota poselitve, o dovolj pogost in točen javni prevoz, o dodatni pasovi namenjeni izključno javnih prevoznim sredstvom, o središče mesta dosegljivo samo z javnim prevozom, o spodbuditi prehod ljudi, ki se iz okoliških krajev z osebnim avtomobilom vozijo na delo v mesto, k prehodu na javni promet, npr: sistem »Park and Ride«. Kako izboljšati razmere za pešce in kolesarje? o vzpostaviti obsežno povezano omrežje širokih in varnih pločnikov in kolesarskih stez,

stran 43 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

o razvejati kolesarsko omrežje in zapolnitev »lukenj« v kolesarskem omrežju, o izgradnja podhodov ali nadhodov nad večjimi prometnicami, o prioriteta pri čiščenju pločnikov v času snega, o redno vzdrževanje in obnavljanje področij, kjer se pešci in kolesarji gibljejo, o izgradnja in ureditev prostorov za puščanje koles v bolj naseljenih področjih, o ureditev prostorov za puščanje koles na obmestnem področju za ureditev koncepta »Bike & Ride«. Promet z osebnimi avtomobili se poskuša omejevati na različne načine. Pripravi se politika parkiranja in vožnje v mestu, ki strmi k zmanjševanju takega načina transporta in zajema naslednje ukrepe: o različni režimi parkirnin pred in v mestu (različne parkirne cone), o prepoved osebnega prometa v mestnem jedru, o cone stroge omejitve hitrosti in dovoljene teže, o pripravi se načrt za izgradnjo parkirnih garaž, ki se razlikujejo po ceni parkiranja, o parkiranje za daljše obdobje je možno samo v garažah in privatnih parkiriščih, ne pa na ulicah. Tehnologija stalno napreduje tudi na področju vozil v smeri zmanjševanja emisij izpustov in zmanjševanja nivoja glasnosti. Spodbujanje uporabe novih, boljših vozil se zagotovi z naslednjimi ukrepi: o nižja parkirnina za manjše avtomobile oz. avtomobile, ki so okoljsko bolj sprejemljivi, o omočen dostop v cone, kjer navadnim vozilom ni omogočen dostop. Povečano prometno povpraševanje in povečevanje deleža cestnega in letalskega prometa so, v kombinaciji s težjimi in močnejšimi avtomobili ter tovornjaki, za zdaj nadomestile tehnološke izboljšave pri energetski učinkovitosti motorjev. Kljub temu se nadaljuje izvajanje prostovoljnega sporazuma avtomobilske industrije v EU, s katerim naj bi po letu 2008 novoproizvedeni avtomobili v povprečju oddajali 140 g CO2/km, kar pomeni porabo 6,2 l/100 km za bencinska oziroma 5,1 l/100 km za dizelska vozila. Do leta 2015 pričakujejo postopno približevanje tej učinkovitosti, do leta 2010 pa to pomeni znižanje povprečne specifične porabe za 11,5% glede na sedanje stanje. Zmanjšanje specifične porabe zaradi tehnoloških izboljšav je predvideno tudi za tovornjake in avtobuse (do 6 % oziroma do 2,5 % na leto do leta 2010) (vir: http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci/). Spodbujanje rabe biogoriv Biogoriva kot pogonska goriva so pridobljena s predelavo rastlinskih olj ali s predelavo drugih nefosilnih bioloških materialov oziroma obnovljivih virov energije. Biološki materiali, ki se največkrat uporabljajo za proizvodnjo biogoriv, so rastlinska olja (sončnično, sojino, repičino). Biogoriva je moč pridelati tudi s kemičnimi postopki in s fermentacijo sladkorne pese, žita, lesne celuloze ali slame ter z energijsko izrabo organskih odpadkov (odpadno jedilno olje rastlinskega izvora, odpadne maščobe živalskega izvora, kravji gnoj). Biogoriva so alternativna pogonska goriva in nadomeščajo navadna pogonska goriva mineralnega izvora, lahko se uporabljajo v čisti obliki ali v mešanici s pogonskimi gorivi fosilnega izvora. Evropska direktiva vključuje obveznost držav članic EU, da zakonsko zagotovijo izvedbo ukrepov, ki bodo omogočali tržen delež biogoriv med vsemi pogonskimi gorivi v višini 2% do konca leta 2005. Omenjeni delež se bo moral v skladu z obveznostjo držav članic povečati na 5,75 % do konca leta 2010 ter na kar 20 % v letu 2020. V skladu s pričakovanji porabe motornih goriv v prometu bo v RS leta 2005 treba zagotoviti 25-28 tisoč ton biogoriv. Glede na trenutno razpoložljivo površino za pridelavo oljne ogrščice je v RS moč pridelati 7-8 tisoč ton biodizla/rastlinskega olja, drugo bo treba zagotoviti z uvozom ali pa s proizvodnjo drugih

stran 44 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo vrst biogoriv. Preučiti velja tudi možnosti za dodatno pridobitev površin za pridelovanje oljne ogrščine ali sorodnih kultur (vir: http://co2.temida.si/pritiski.htm).

3.3 MO MARIBOR IN PROMET Mesto Maribor ima precej vsakodnevnih delovnih migracij iz bližnje in daljne okolice. Poleg tega je Maribor tudi univerzitetno mesto, torej del dnevnih migracij izhaja tudi iz naslova izobraževanja in usposabljanja, ki poteka čez daljše obdobje (ljudje v povprečju študirajo dlje časa). Kljub temu, da naj bi delovniki postajali vse bolj fleksibilni, pa večina zaposlenih še vedno ostaja pri tipičnih urah, ki povzročajo prometne konice in hude zastoje. Z dviganjem standarda je osebno vozilo lažje dosegljivo (tudi za študente) in ker se dviga tudi zahteva po udobju in neomejeni mobilnosti je vse več transporta z osebnim avtomobilom samo za eno osebo.

Graf 17: Načini transporta na delo v občini Maribor v letu 2002

2,0% 0,5% 0,3% 0,5% 11,1%

67,5%

ljudje, ki se vozijo na delo z vlakom ljudje, ki se vozijo na delo z avtom ljudje, ki se vozijo na delo z avtobusom ljudje, ki se vozijo na delo z motorjem ljudje, ki se vozijo na delo s kolesom ljudje, ki na delo prihajajo kako drugače

Vir: Statistični urad RS, Podatki iz področja prometa (projekt Urban Audit) Potreba po mobilnosti se stalno povečuje tudi zaradi načina gradnje. Trendi v sodobnih evropskih mestih so namreč širitev novogradenj na primestna območja, ki prestavljajo višji standard in zaželeni življenjski slog. Pri tem pa prihaja do opuščanja starejših objektov v samih mestih (lastniki se ne odločajo za obnovo starejših stavb, ampak raje za novogradnje), potreba po mobilnosti pa narašča. Zato je smiselno, da se problem vse večje potrebe po mobilnosti rešuje tudi z obnavljanjem in obujanjem opuščenih območij poselitve v mestih. Pri novogradnjah v primestnih območjih je potrebno poskrbeti za dostop do javnega potniškega prometa (usklajenost načrtov za novogradnje in načrtov javnega prometa). Drugi nameni dnevnih migracij so še: prostočasne dejavnosti, nakupovanje, turizem itd. Pri urejanju pometa je potrebno ugotoviti namen transporta in nato, kako bi lahko dosegli enak rezultat z drugačnim transportom, kot je osebni avtomobil. Velik pomen pri odločitvi posameznika o načinu transporta ima tudi osveščenost. Ljudje morajo imeti informacije o različnih možnostih, slabostih in prednostih različnih načinov vsakodnevnega transporta na območjih kjer se gibljejo. Iz Energetske bilance MOM za leto 2002 lahko razberemo, da zavzema sektor prometa 65,2 % celotne končne porabe tekočih goriv (to je okoli 3.600 TJ). Poraba motornih goriv je v letu 2002 znašala 87,5 tisoč ton, od tega 67 % pripada motornim bencinom in 33 % plinskemu olju (vir: Energetska bilanca MO Maribor 2002).

stran 45 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

V okviru Energetske bilance mestne občine Maribor 2002 je bilo ugotovljeno, da sektor prometa zaradi svojega deleža emisij toplogrednih plinov zahteva posebno pozornost. Emisije toplogrednih plinov so v sektorju prometa v porastu tudi v MO Maribor: prometu pripada 50 % emisij CO2, 17 % emisij SO2, 89 % emisij NOx, 35 % emisij trdih delcev (vir: Energetska bilanca MO Maribor 2002). V UE Maribor je bilo leta 2005 registriranih 82.803 vozil in število se je v preteklih letih stalno povečevalo (vir: Ministrstvo za notranje zadeve; upravne zadeve prometa). Večanje števila vozil pomeni večanje gostote in zmanjšanje povprečne hitrosti prometa, s tem pa se povečuje poraba goriva. Povprečna starost vseh vozil registriranih v UE Maribor je v letu 2001 znašala 7,94 leta in je v letu 2002 ob povečanju števila registriranih novih vozil porasla. Večje število in višja povprečna starost vozil pomenita tudi višje emisije toplogrednih plinov (Vir: Energetska bilanca mestne občine Maribor 2002). V spodnjem grafu je prikazano staranje voznega parka vozil registriranih v UE Maribor.

Graf 18: Starost vozil v UE Maribor leta 2000, 2001, 2002 in 2004

35000

30000

25000

20000

15000 število vozil število

10000

5000

0 OD 0 DO 3 LET OD 3 DO 6 LET OD 6 DO 12 LET 12 IN VEČ LET

UE MARIBOR 31.12.2000 UE MARIBOR 31.12.2001 UE MARIBOR 31.12 2002 UE MARIBOR 31.8.2004

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve; upravne zadeve prometa V okviru Energetske bilance mestne občine Maribor 2002 so predlagani dobri ukrepi, ki zmanjšujejo emisije (plinov in hrupa) prometa: še bolj učinkovit mestni potniški promet, možnost vpeljave avtobusov na gorivne celice oz. uvajanje novih tehnologij (biogoriva), vožnja v mestnih jedrih je dovoljena samo za osebna vozila, ki prevažajo dve ali več oseb, oprostitev plačevanja cestnin za osebna vozila, ki prevažajo dve ali več oseb, brezplačni parkirni prostor za vozila na električni pogon, brezplačna parkirna mesta za vozila krajša od 3,5 m, mestne cestninske postaje, ki z ustrezno cenovno politiko omejujejo prepogost vstop vozil v ožje mestno središče, pospešena obnova voznega parka, širitev območij namenjenih pešcem, urejanje kolesarskih poti itd. Lokalna Agenda 21 – PVO za Maribor usmerja razvoj prometa na pot trajnostne mobilnosti preko vzpodbujanja učinkovitega javnega prometa, pešačenja in kolesarjenja. Osebni motorni promet naj bi imel v mestu le pomožno vlogo, vendar prav ta najbolj narašča (leta 2004 je avtomobilski promet v Mariboru predstavljal 56 % vsega prometa, medtem ko je javnemu prometu pripadlo 20 %, pešačenju in kolesarjenju pa 24 %). Trendi na področju prometa kažejo, da lahko pri nespremenjeni prometni politiki pričakujemo povečanje motornega prometa za najmanj 5 % letno in s tem poslabšanje razmer zaradi povečanja negativnih vplivov na okolje (vir: Lokalna agenda 21 – PVO za Maribor). Dokument

stran 46 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo opredeljuje splošne cilje na tem področju in program ukrepov od 2004 do 2008. V spodnji tabeli so cilji in ukrepi tudi nanizani.

Tabela 17: Okvirni program do 2008

Cilji Ukrepi

9 »zaščitni« prometni obroč okoli mesta - vstop v obroč se na primer plačuje (vzor Trondheim) CILJ 1: 9 reorganizacija in vzpostavitev ustrezne parkirne politike (realna cena parkiranja; popolna prepoved Plačilo vseh stroškov, ki jih parkiranja na pločnikih) mestu povzročajo uporabniki 9 nabava novega vozila ob izpolnjenih pogojih (staro prodano ali predano za predelavo, zagotovljeno motornih vozil parkiranje) 9 celovito urejanje mirujočega prometa v mestih, vključno s povečanjem pristojbin za parkiranje in njihovo delno uporabo za subvencioniranje javnega prometa, 9 obvladovanje ravnanja z odsluženimi vozili,

9 povezan, hiter, točen in udoben javni transport (avtobusni, železniški in taksi), modernizacija CILJ 2: javnega potniškega prometa in zagotavljanje njegove priviligirane vloge v okviru mestnih prometnih Prehod na okolju ureditev prijaznejše oblike 9 zagotovitev prometne varnosti na celotni prometni mreži s posebnim poudarkom na prometni transporta varnosti nemotoriziranih udeležencih v prometu - proučitev uvedbe hitrostnega modela 50/30/15 km/h (prednostne/neprednostne/bivalne ulice) na območju celotnega mesta Maribor 9 zvezne, nepretrgane in funkcionalne peš in kolesarske povezave (pri čemer slednje potekajo na cestah, kolesarskih stezah in v posebnih koridorjih v okviru zelenih površin) 9 optimiranje prehajanja med kolesom in drugimi prevoznimi sredstvi ter okrepitev zveze med javnim transportom in kolesarskim prometom (povzeto po resoluciji Let's bike for more Sustainable World!) 9 zagotovitev rednih in zadostnih proračunskih in drugih finančnih sredstev za izvajanje ukrepov v prid pešačenju, kolesarjenju in javnemu prometu 9 povezane in funkcionalne kolesarske in peš poti 9 javna kolesa (vzor: Kopenhagen, Trondheim) 9 skupna raba osebnega vozila (car shareing) 9 tranzitni transport predvsem z železnico 9 zagotoviti zvezno prometno pretočnost (enakomerna hitrost, optimizacija signalnih naprav, …), 9 ukrepi za dvig atraktivnosti alternativ prevozu z osebnimi avtomobili (gradnja kolesarskih stez, peš promet, dvig kakovosti mestnega in primestnega javnega prevoza), 9 izboljšana varnost transporta nevarnih snovi (65 % območja Mestne občine Maribor leži na vodo zaščitnem območju), 9 uporabo soli kalcijevega klorida (CaCl2) za posipavanje cest pozimi, 9 zagotavljanje izobraževanja, osveščanja in informiranja strokovnih in zainteresiranih javnosti.

9 spodbujanje teledela, delo na domu ter s tem povezano spodbujanje razvoja komunikacij CILJ 3: (navezava na projekt e-mesto) Zmanjšanje potrebe po 9 ustrezna funkcionalna urbanistična ureditev - kratke razdalje do ključnih točk mobilnosti 9 omejevanje hitrosti vozil - proučitev uvajanje modela 50/30/15 km/h (prednostne/neprednostne/bival ne ulice)

9 učinkovito izvajanje presoj vplivov na okolje pri načrtovanju novih posegov v prostor ob izgradnji CILJ 4: infrastrukturnih objektov, Novi posegi v prostor 9 iz območja I. in II. stopnje varstva pred hrupom v čim večji meri preusmeriti promet iz obstoječih prometnic na prometnice, ki tečejo preko območja IV. in tudi III. Opredelitev sanacijskega programa prioritetno za območja I. in II. stopnje varstva pred hrupom in tudi III. območja, v kolikor so preseženi dnevni in nočni nivoji. Isti kriteriji veljajo tudi za načrtovanje novih prometnic, 9 pri novelaciji planskih dokumentov MOM vključiti izgradnjo severne obvoznice

Tabela 18: Okvirni program do 2004

Cilji Ukrepi

C1, C2, C3 Sprejeti v trajnostni razvoj naravnane smernice prometne politike mesta (Razvojne usmeritve za prometno politiko Maribora z okolico, CPI 2000) ter jo nadgraditi s strategije razvoja posameznih okolju prijaznih oblik transporta (npr. strategija razvoja kolesarjenja).

C1, C2, C3 Prometna infrastruktura naj se dosledno razvija skladno z izhodišči prometne politike ter drugimi ustreznimi dokumenti (Let's bike for a More Sustainable World!, Cycling: the way ahead for towns and cities, Agenda 21 za Slovenijo -

stran 47 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

prispevek nevladnih organizacij, Idejno gradivo za projekt "Maribor - kolesarsko mesto").

C1, C2, C3 Ustanovitev javne službe za promet (prometni urad), ki bo celovito skrbel za razvoj in reševanje problematike prometa in za promocijo okolju prijaznih oblik transporta.

C1, C2, C3 Dosledno zbiranje prometnih podatkov za potrebe planiranja in upravljanja prometa.

C1, C2, C3 Zagotovitev ustreznejših in stalnih finančnih sredstev predvsem za zagotavljanje in spodbujanje okolju naklonjenih oblik transporta (npr. min. 3% prometnega proračuna za kolesarjenje - vir Let's bike for a More Sustainable World!

C2 Uvesti posebne vozne pasove/poti za javni avtobusni promet, kjer je to možno in s tem zagotoviti prioriteto ter večjo učinkovitost in točnost avtobusov in zaradi preusmeritve prometa iz centra mesta v novelirane planske dokumente MOM vključiti izgradnjo severne obvoznice.

C2 Spodbujanje konkurenčnosti v javnem transportu.

C1, C2 Dosledno uveljavljanje načela neogrožanja in zagotavljanja pravic »šibkejših« v prometu (dosledno spoštovanje prometnih predpisov, uvajanje popolne prepovedi parkiranja na pločnikih, višje kazni, izvajanje nadzora se dodeli privatnemu podjetju - dobljena sredstva se uporabijo namensko za izboljšanje javnega transporta! vzor: Graz) S tem ukrepom se zagotovi tudi funkcionalnost kolesarskih in peš poti, ki je sedaj resno ogrožena.

C2 Zimsko čiščenje kolesarskih stez in pločnikov.

C2 Redno izvajanje projekta »dan brez avtomobila« (EU dan 22.9., lahko tudi pogosteje - vzor: Italija).

C2 Spodujanje kolesarjenja na delo - oživitev projekta S kolesom na delo na Tehniških fakultetah.

C1, C2, C3 Organiziranje javnih okroglih miz za ozaveščanje občanov in v pomoč strokovnjakom.

C2 Spodbujanje pešačenja in kolesarjenja v šolo; projekt »S kolesom varno v šolo«.

C2 Izposojevalnica koles - postavitev sistema s podporo interesentov (SŽ) in sponzorjev (reklame na kolesih).

C2 Pri načrtovanju logističnega centra za transport blaga predvideti predvsem železnico.

C1 Načrtovanje »zaščitnega« prometnega obroča.

C1, C2 Postopen dvig cen parkiranja s hkratnim uvajanjem parkiranja in vožnje (park and ride).

C3 Spodbujanje izvajanja servisnih storitev v vseh delih mesta.

C1 Uvedba lokalnega davka na onesnaževanja - izhodišče so podatki o izmerjenih emisijah na tehničnem pregledu.

C2, podpora C1 Projekt Simulacija razvoja mesta ob ohranitvi trendov in zagotavljanju pretočnosti motornega prometa.

C2 Proučiti uvajanje modela hitrosti 50/30/15 km/h (prednostne / neprednostne / bivalne ulice) - s simulacijo ugotoviti najustreznejše hitrosti in nastavitve signalnih naprav.

C2 Spodbujanje skupne rabe osebnih avtomobilov (car shareing).

Vir: Lokalna agenda 21 – PVO za Maribor Lokalna agenda 21 daje velik pomen sprejetju prometne strategije, ki mora biti izdelana po načelih trajnostnega razvoja. V letu 2005 je Prometni urad MOM pričel z izvedbo Prometne študije mesta Maribor, ki predstavlja prometni model mesta in je ena ključnih strokovnih podlag za izdelavo prometne strategije MOM. Izvedeni so bili naslednji ukrepi: izgradnja

stran 48 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo zahodne in vzhodne obvoznice, strokovne podlage za določitev dveh variantnih tras severne obvoznice, širitev mreže kolesarskih poti, izdelana je bila banka cestnih podatkov, informiranje in osveščanje javnosti poteka v okviru Evropskega tedna mobilnosti, preko projektov Ecoprofit, Ecošola, Poročil o stanju okolja, tematskih zloženk, novinarskih konferenc in drugih aktivnosti. Aktivnosti na področju javnega prevoza so bile: strokovne podlage za optimizacijo linij javnega prevoza, izdelani so bili preglednejši vozni redi, izboljšana je bila podoba avtobusov. V cca. 25% avtobusov so bile vgrajene klima naprave. Uvedene so bile brezplačne vozovnice za dijake in študente v mesecu avgustu, za starejše in tudi za otroke do 6 let starosti. Izvaja se plačilo parkirnine na urejenih parkirnih mestnih in plačilo prevoznine na območju cone za pešče. Izvedena je bila posodobitev parkirišč z novo parkirno opremo in posodobitvijo označenih parkirnih mest – prosto/zasedeno (vir: Predlog za obravnavo na seji mestnega sveta mestne občine Maribor, poročilo o vrednotenju rezultatov izvajanja Lokalne agende 21, 15.12.2006). Smer delovanja na področju prometa, ki je začrtana v Lokalni agendi 21, je pravilna. Vendar pa lahko opazimo, da Lokalna agenda 21 – PVO za Maribor podaja predvsem strateške cilje na področju doseganja trajnostne mobilnosti. Ko bo prometna strategija MOM izdelana je potrebno pripraviti konkretni akcijski načrt s projekti iz področja prometa, ki bodo zastavljene cilje zasledovali. Potrebno je narediti finančni načrt za vsakega od projektov in tako pridobiti oceno potrebnega proračuna za doseganje zastavljenih ciljev. Potrebno je imenovati delovno skupino, ki je zadolžena za izvajanje predvidenih projektov. V kolikor želimo povečati trajnostne oblike transporta (javni prevoz, kolesarjenje, pešačenje) je potrebno tem področjem nameniti dovolj velike investicije (izgradnje novih, urejenih kolesarskih stez, širokih pločnikov itd.). Glede na to, da so finančna sredstva ponavadi omejena je potrebno pripraviti prioritetne namene v financiranju transporta, npr: pri financiranju imajo prednost projekti, ki izboljšujejo razmere za pešce in kolesarje. Potrebno je pripraviti: o cilje, ki jih v prometu občina želi doseči (cilji morajo biti strateški in konkretno opredeljeni s številkami, posegati morajo na področje gostote prometa, načine transporta, varnosti v prometu, emisij itd.), o projekte in instrumente (fiskalne itd.), ki omogočajo doseganje teh ciljev (od izobraževalnih projektov do investicijsko bolj zahtevnih, npr: mestni avtobusi na biodizel, zamenjava avtobusov z bolj učinkovitimi - zaprosili smo tudi za podatke na osnovi katerih bi lahko opisali večji projekt s področja prometa in sicer zamenjavo zdajšnjih mestnih avtobusov za bolj učinkovite. V času nastajanja tega poročila jih nismo prejeli.), o proračun, ki razdeljuje odmerjena sredstva med alternativne porabe (opredelijo se tudi viri teh sredstev, npr: pobrana parkirnina v centru mesta), o kazalnike, ki omogočajo spremljanje napredka na posameznih področjih. Že pred časom je bil s strani Plinarne Maribor predlagan pilotni projekt za mestni promet na komprimiran zemeljski plin ali avtoplin. Prav tako bi bilo smiselno pripraviti študijo postopnega uvajanja OVE v javni mestni potniški promet. V kolikor želimo doseči zastavljene načrte na področju prometa (transporta) je potrebno poskrbeti za ustrezno promocijo, kar zajema: o Seznanitev javnost s prometno problematiko (onesnaževanje, škoda na zdravju ljudi itd.) in podati možne rešitve teh problemov – priprava programa. o Predstavitev pomanjkljivosti transporta z osebnim avtomobilom (problem parkirnega mesta, onesnaževanje itd.).

stran 49 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo o Predstavitev alternativnih rešitev in njihovih prednosti (javni prevoz, kolesarjenje, hoja itd.). o Program naj se pripravi preko neposrednega in stalnega sodelovanja širše javnosti. Na ta način se javnost seznani z neprijetnosti s katerimi se bo srečevala ob uvajanju predvidenih ukrepov in seveda prednostih, ki jih bodo ukrepi prinesli. o Pripravo obsežne propagandne akcije.

stran 50 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

4 EMISIJE V MESTNI OBČINI MARIBOR

Analiza sedanjih emisij, ki izhajajo iz pridobivanja in rabe energije, je osnova za ukrepe za zamenjavo fosilnih energentov za obnovljive vire energije ter za učinkovitejšo rabo energije. Sestavni del energetske politike je namreč tudi učinkovita raba energije (URE) in spodbujanje rabe obnovljivih virov energije (OVE). Pri tem so pomembne direktive Evropske Unije, ki zapovedujejo povečanje deleža OVE v primarni energetski bilanci do leta 2010, ter Kyotskega protokola o zmanjšanju emisij CO2. Tudi Slovenija se je zavezala, da bo do leta 2010 dvignila delež OVE v primarni bilanci na 12%. Kyotski protokol je bil v Sloveniji sprejet z Zakonom o ratifikaciji Kyotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Ur.l. RS, št. 17/2002). Protokol zavezuje države pogodbenice k vrsti aktivnosti, katerih cilj je količinsko omejevanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. V okviru teh aktivnosti je med drugim predvideno tudi povečanje energetske učinkovitosti na ustreznih področjih gospodarstva v državi, raziskovanje, spodbujanje, razvoj in povečana uporaba novih in obnovljivih virov energije. Države pogodbenice so se zavezale, da bodo do leta 2005 vidno napredovale pri izpolnjevanju svojih obveznosti po tem protokolu. Konkretne obveznosti Republike Slovenije so zmanjševanje emisij vseh toplogrednih plinov za 8% v prvem ciljnem petletnem obdobju (od 2008 do 2012) glede na 1986, ki je bilo zaradi največjih emisij CO2 izbrano za izhodiščno leto. Najboljše nadomestilo za uporabo fosilnih goriv je lesna biomasa, med katero spadajo gozdni ostanki, ostanki pri industrijski predelavi lesa in kemično neobdelan les. Pri zgorevanju lesa je količina v zrak sproščenega CO2 enaka kot pri gnitju in ga drevesa spet porabijo za svojo rast. Zaradi tega pravimo, da je lesna biomasa z vidika CO2 nevtralno gorivo. Za pregled emisijskih faktorjev so v nadaljevanju podane lastnosti posameznih spojin:

Žveplov dioksid (SO2): molska masa: 64 g/mol; težji od zraka; je brezbarven, ostro dišeč, strupen plin, ki z vodno paro iz zraka tvori žveplasto kislino, ki je kot zelo razredčena kislina med ljudmi poznana kot "kisel dež", ki se utemeljeno povezuje s problematiko "umiranja gozdov". Znanstveno je dokazano, da SO2 lahko povzroči različne bolezni kot so bronhitis, draženje dihalnih poti ipd., popoln obseg škodljivih učinkov pa še vedno ni poznan. Ogljikov monoksid (CO): molska masa: 28 g/mol; približno enako težak kot zrak (29 g/mol); je življenjsko nevaren strupen plin. CO je brezbarvni plin brez vonja in zaradi teh lastnosti še posebno nevaren. CO nastaja pri nepopolnem zgorevanju.

Ogljikovodiki (CxHy): v dimnih plinih; so produkti nepopolnega zgorevanja.

Dušikovi oksidi (NOx): molska masa: 46 g/mol kot NO2 ; težji od zraka, po eni strani nastaja pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo dušik, po drugi strani pa pri visokih temperaturah zgorevanja preko 1000°C. Dušikovi oksidi so življenjsko nevarni plini.

Ogljikov dioksid (CO2): molska masa: 44 g/mol; je brezbarvni plin s šibko kislim okusom in je težji od zraka. Ogljikov dioksid nastaja pri vseh procesih zgorevanja. Ogljikov dioksid je glavni krivec za učinek tople grede. Koncentracija CO2 v atmosferi se stalno povečuje in je po eni strani posledica industrializacije, po drugi strani pa stalnega naraščanja prebivalstva na zemlji. Po najboljših danes razpoložljivih klimatskih modelih bo podvojitev vsebnosti CO2 v atmosferi povzročila globalni dvig temperature za 3°C +/- 1,5°C. Količine emisij povzemamo po energetski bilanci MOM za leto 2002 (november 2003), ki pri oceni emisij uporablja utečeno državno metodologijo izračuna emisij. Ta temelji na uporabi priporočenih državnih emisijskih faktorjev, ki jih je določil Hidrometeorološki zavod RS.

stran 51 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Emisije CO2 so se v letu 2002 zmanjšale za 3,4 % in znašajo 554 tisoč ton. K nižji emisiji je v veliki meri prispeval sektor ‘Široka raba’ s 7,6 % znižanjem emisij CO2. Nekoliko se je zaradi večjega deleža zemeljskega plina zmanjšala emisija CO2 tudi v sektorju ‘Industrija’ (-2,9 %). Tudi ‘Pretvorniki’ beležijo 6,7 % padec emisij (prenehanje uporabe tekočih goriv in ugodne temperaturne razmere), medtem ko sektor ‘Promet’ ostaja na enaki ravni emisij kot v predhodnem letu. V spodnjem grafu prikazujemo deleže posameznih sektorjev v emisijah CO2.

Graf 19: Emisija CO2 po sektorjih v letu 2002

pretvorniki industrija 4% 11% široka raba 34%

promet 51%

Vir: Energetska bilanca mestne občine Maribor za leto 2002 (november 2003)

Emisije SO2 so se v letu 2002 zmanjšale za 7,4 % in znašajo 927 ton. K manjši emisiji sta prispevala predvsem zmanjšanje emisij iz tekočih goriv za 13,3 %.

Graf 20: Emisija SO2 po sektorjih v letu 2002

industrija pretvorniki 13% 0%

promet 17%

široka raba 70%

Vir: Energetska bilanca mestne občine Maribor za leto 2002 (november 2003)

Emisije NOx so v mestni občini Maribor v letu 2002 znašale 3.560 ton in so se glede na leto 2001 zmanjšale za 0,7 %. Kar 88,8 % vseh emisij odpade na sektor 'Promet'. Praktično enak nivo porabe tekočih goriv v prometu rezultira tudi v skoraj enake emisije (povečanje za 0,1%) v tem sektorju. V ostalih sektorjih porabe so se emisije NOx v letu 2002 zmanjšale.

stran 52 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 21: Emisija NOX po sektorjih v letu 2002

pretvorniki široka raba industrija 2% 7% 3%

promet 88%

Vir: Energetska bilanca mestne občine Maribor za leto 2002 (november 2003) Emisija trdnih delcev se je povečala iz 496 ton v letu 2001 na 501 ton v letu 2002, kar predstavlja 1,0 % porast. Največji delež k povečanju emisij ima nekoliko večja poraba trdnih goriv v sektorju ‘Široka raba’.

Graf 22: Emisija trdih delcev po sektorjih v letu 2002

industrija pretvorniki 6% 0%

promet 35%

široka raba 59%

Vir: Energetska bilanca mestne občine Maribor za leto 2002 (november 2003)

stran 53 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

5 ŠIBKE TOČKE OSKRBE IN RABE ENERGIJE V MO MARIBOR

Šibke točke se oblikujejo na osnovi analize trenutnega stanja rabe in oskrbe z energijo in predstavljajo možna izboljšanja. Pri oblikovanju možnih izboljšav moramo poleg dobre analize stanja poznati tudi stališča oz. cilje, ki naj bi jih občina imela na področju rabe in oskrbe z energijo. Ti so, na primer, naslednji: o večja raba OVE pri vseh porabnikih v občini, o spodbujanje ukrepov URE pri vseh porabnikih v občini, o zmanjšanje porabe goriv fosilnega izvora, o zmanjšanje emisij, o sanacija potratnih stavb, ki so v upravljanju občine, o spodbujanje izrabe OVE v okviru večjih (skupnih) sistemov (npr: v okviru sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ali bioplin, mikrosistemi itd.), o kjer obstajata plinovod ali toplovod se teži k čim večjemu številu priklopov na omrežja, tako za gospodinjstva, še posebno pa za večje porabnike energije itd.

5.1 STANOVANJA, KI SE OGREVAJO PREKO INDIVIDUALNE KURILNE NAPRAVE SAMO ZA STAVBO, ETAŽNO IN LOKALNO V to skupino spada 67 % vseh stanovanj v MO Maribor. Gre torej za precej močno skupino porabnikov. Tudi raba energije, ki jo potrošijo za svoje ogrevanje je visoka. Po podatkih SURS-a se v tej skupini stanovanja ogrevajo na ELKO, zemeljski plin, električno energijo in lesno biomaso. Kakor je razvidno iz poglavja o emisijah, poraba ELKO tvori večje emisije plinov, kot poraba npr: zemeljskega plina. Pri tem gre za individualno porabo tega energenta, kar pomeni individualna kurišča, ki so večkrat slabo vzdrževana, s tehnološko zastarelimi kotli, kar povzroča prenizke izkoristke in preveliko porabo ELKO. V teh primerih je potrebno razmisliti kakšne so možnosti za zamenjavo energenta v okolju prijaznejšo možnost (npr: lesna biomasa, daljinska toplota, zemeljski plin). Posebna skupina porabnikov so stanovanja, ki se ogrevajo na elektriko. V tem primeru gre za najbolj neprimerno obliko ogrevanja, saj je elektrika energent, ki je »predragocen« za ogrevanje. Poraba električne energije neprestano narašča (tudi v MO Maribor) in pričakovati je tudi rast cen (odpiranje trga, emisijske dajatve na elektriko proizvedeno iz fosilnih goriv). Sklepamo, da se ta stanovanja nahajajo v mestnem centru, v stanovanjskih stavbah, ki so starejšega tipa in ki nimajo centralnega ogrevanja. V teh primerih je prehod na druge energente pogojen z večjo investicijo. Po podatkih TOM d.o.o. se v zadnjem času na sistem daljinskega ogrevanja priključujejo starejši stanovanjski bloki, ki niso imeli centralnega ogrevanja (posebni program TOM d.o.o.). Možna rešitev individualnega ogrevanja v stanovanjih v večstanovanjskih hišah je tudi zemeljski plin, saj tak način oskrbe zahteva najmanj prostora in gradbenih posegov v stavbi. Tretja skupina porabnikov so stanovanja, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki. Teh stanovanj je v MO Maribor v primerjavi z drugimi občinami dokaj malo (8 %). Pri tem je zelo pomembno, kako se ta les izrablja. Pomemben je nadzor emisij in učinkovitost kurjenja lesa, saj vemo, da kurjenje lesa v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom povzroča škodljive emisije ogljikovega monoksida. Zato je smiselno spodbujati zamenjavo starih kotlov

stran 54 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo in vgradnjo modernih kotlov za centralno ogrevanje na lesno biomaso, ki imajo manjše emisije in visok izkoristek. Kjer je možno, je smiselna povezava več objektov z namenom skupnega ogrevanja na lesno biomaso – tako imenovani mikrosistem. Tako se izrablja lokalno dostopen obnovljivi vir energije še bolj učinkovito.

5.2 ŠIBKE TOČKE V JAVNIH STAVBAH V okviru vprašalnikov so upravitelji javnih stavb definirali tudi probleme oz. šibke točke na samih objektih in pri energetski oskrbi objektov. Šibke točke oskrbe z energijo v javnih stavbah so se evidentirale tudi pri preliminarnih energetskih pregledih. 1. skupina: OŠ in VVZ. Po zbranih podatkih o objektih OŠ in VVZ v MO Maribor sta bila največkrat omenjena problema dotrajanost oken in slaba izolacija, sledi slaba kritina. Posebno slaba izolacija je opazna v montažnih objektih v katerih se nahajajo vrtci. Povprečna starost oken je v vrtcih večja od povprečne starosti oken v OŠ, sicer pa se okna predvsem v OŠ postopno zamenjujejo. Na montažnih objektih vrtcev je v nekaterih primerih precej stara salonitna kritina. Devet OŠ od 12 in 28 VVZ od 30 ima izključno klasične ventile na grelnih telesih. V večini primerov imajo objekti izolirane ogrevalne cevi in avtomatsko regulacijo temperature. Prevladujejo fluorescentna svetila, deleži varčnih svetil so v večini primerov nizki (v povprečju imajo VVZ 10 % varčnih svetil in OŠ 5 % varčnih svetil). Kar precej kotov v tej skupini javnih stavb ima letnik starejši od 1990. Tabele v prilogi 3 prikazujejo osnovne podatke o objektih in ogrevalnih sistemih za OŠ in VVZ. Pri nekaterih OŠ in VVZ nismo mogli izračunati specifične porabe toplote objekta, saj nam upravitelji niso znali posredovali podatkov o rabi energije, kar kaže na to, da se raba energije ne spremlja in ni nadzorovana. V nobeni OŠ ali vrtcu nismo zasledili energetskega knjigovodstva, ki poskrbi za hiter dostop do ažurnih podatkov o rabi energije. Na tem mestu bi opozorili tudi na nesmiselnost (podvajanje) oskrbe z energijo. V nekaterih objektih (npr: Vrtec Pobrežje – enota Kekec, Vrtec Ivana Glinška – enota Gregorčičeva 32 in Glinška 6, Vrtec Jožice Flander – enota Vančka Šarha, Vrtec Borisa Pečeta – enota Tomšičeva in Košaki) se namreč za kuhanje uporablja zemeljski plin (kar pomeni, da je ta energent prisoten v objektu), za ogrevanje pa drug energent (ponavadi ELKO, ki je iz okoljskega vidika precej slabša možnost). OŠ in VVZ spadajo v skupino občinskih javnih stavb, kar pomeni, da ima občina neposredno vlogo v upravljanju in odločanju o rabi energije v teh stavbah. Pri pregledu načinov ogrevanja lahko ugotovimo, da ima kar nekaj teh javnih stavb individualno ogrevanje z ELKO ali UNP na območjih, ki so plinificirana, ali pa spadajo pod daljinsko ogrevanje TOM. V primeru, ko se taka javna stavba ogreva iz skupne kotlovnice, je potrebno poskrbeti, da le-ta čim prej preide na zemeljski plin (v kolikor zadostijo vsem predpisanim standardom), če se objekt nahaja na plinificiranem območju oz. na daljinsko ogrevanje. Posebno pri tej skupini javnih stavb je ključnega pomena, da se sledi usmeritvam podanim v raznih aktih, ki določajo področje energetike v občini. Te javne stavbe so tudi primarni nosilci projektov OVE in URE v občini, kar pa glede na opisano trenutno stanje ne moremo trditi.

stran 55 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 19: Šibke točke rabe energije v javnih stavbah v MO Maribor

Objekt Šibke točke v posameznih zgradbah OSNOVE ŠOLE Zastarela okna (delno; v fazi zamenjave). OŠ Prežihovega Voranca Slaba zunanja izolacija. Ni termostatskih ventilov na ogrevalnih telesih. Zastarela izolacija strehe in slaba kritina. Zastarela okna (delno). OŠ Franc Rozman Staneta Zastarela ogrevalna telesa. Celotna priprava tople vode se ne vrši centralno. Slaba izolacija zgradbe. OŠ Bojana Ilicha Ni termostatskih ventilov na ogrevalnih telesih. Slaba izolacija zgradbe. OŠ Ivana Cankarja Zastarela okna. Podružnična šola Košaki Ni podatkov. Slaba izolacija strehe. OŠ bratov Polančičev Maribor Zastarela okna (delno). Ni termostatskih ventilov na ogrevalnih telesih. OŠ Kaminca Ni podatkov. Zgradba je v zelo slabem stanju, predvidena je celotna Podružnična šola Bresternica obnova zgradbe. Zastarela kritina. Zastarela okna (delno). OŠ Borisa Kidriča Zastarela ogrevalna telesa. Ni termostatskih ventilov na ogrevalnih telesih. Slaba izolacija strehe, zastarela kritina. OŠ Franceta Prešerna Zastarela okna. Ni termostatskih ventilov. Podružnična šola Staneta Cevi v kotlovnici niso izolirane. Lenardona Slab ovoj zgradbe, vključno s streho. OŠ Angela Besednjaka Zastarela okna (delno). Ni termostatskih ventilov (delno). Slaba izolacija podstrešja. Zastarela okna (delno). OŠ Maksa Durjave Zastarel kotel na kurilno olje. Delno neučinkovita razsvetljava. Zastarela ogrevalna telesa. Slaba izolacija zgradbe. OŠ Janka Padežnika Zastarela okna (delno). Ni termostatskih ventilov. Slab ovoj zgradbe. OŠ Ludvika Pliberška Zastarela okna (delno). Energetsko neučinkovita razsvetljava (delno). OŠ Rada Robiča (ogreva tudi Zastarela okna (delno). VVZ in jasli) Slaba kritina. OŠ Martina Konšaka Slaba izolacija zgradbe. Slaba izolacija. Zastarela kritina. OŠ Slave Klavore Zastarela ogrevalna telesa. Ni termostatskih ventilov.

stran 56 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Objekt Šibke točke v posameznih zgradbah OSNOVE ŠOLE Zastarel kotel na kurilno olje. Slaba izolacija zgradbe in kritina. OŠ Draga Kobala Priprava tole vode se ne vrši v celoti centralno. Ni termostatskih ventilov. Podružnična šola Brezje Ni težav (celovita obnova 2006). Slaba izolacija zgradbe. OŠ Toneta Čufarja Maribor Zastarela okna (delno). Zastarela okna. OŠ Tabor I. Izolacija. OŠ Tabor II. Slaba kritina. OŠ Borcev za severno mejo Ni podatkov. Maribor OŠ Malečnik Ni podatkov. Slaba izolacija in fasada. OŠ Gustava Šiliha Maribor Slaba kritina. Zastarela okna.

Objekt Šibke točke v posameznih zgradbah VRTCI Slabo tesnjenje oken. Vrtec Pobrežje, enota Slaba izolacija zgradbe. Najdihojca Ni avtomatske regulacije ogrevanja. Ni termostatskih ventilov. Slabo tesnjenje oken (delno). Vrtec Pobrežje, enota Mojca Zastarela ogrevalna telesa. Ni termostatskih ventilov (delno). Slabo tesnjenje oken. Slaba izolacija zgradbe. Vrtec Pobrežje, enota Brezje Zastarele inštalacije v sanitarijah. Ni termostatskih ventilov. Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Slabo tesnjenje oken. Vrtec Pobrežje, enota Kekec Energetsko neučinkovita razsvetljava (delno). Ni termostatskih ventilov. Vrtec Pobrežje, enota Ob Slabo tesnjenje oken. gozdu Ni termostatskih ventilov. Slabo tesnjenje oken. Slaba izolacija zgradbe. Vrtec Pobrežje, enota Grinič Ogrevanje na kurilno olje. in jasli Energetsko neučinkovita razsvetljava (delno).

Ni termostatskih ventilov (delno).

Slaba izolacija zgradbe. Slabo tesnjenje oken. Ogrevanje na kurilno olje. Vrtec Pobrežje, enota Čebelica Energetsko neučinkovita razsvetljava (delno). Ni termostatskih ventilov.

stran 57 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Objekt Šibke točke v posameznih zgradbah VRTCI Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Vrtec Ivana Glinška, Ogrevanje na kurilno olje. Gledališka 6 Slabo tesnjenje oken (delno). Ni termostatskih ventilov. Decentralizirana priprava tople sanitarne vode z električnimi bojlerji. Vrtec Ivana Glinška, Zastarela ogrevalna telesa. Gregorčičeva 32 Zastarele inštalacije v sanitarijah. Ni termostatskih ventilov. Slabo tesnjenje oken. Vrtec Ivana Glinška, Krekova Energetsko neučinkovita razsvetljava (delno). 27 Ni termostatskih ventilov. Zastarela okna. Vrtec Ivana Glinška, Zastarela ogrevalna telesa. Usnjarska 11 Ni termostatskih ventilov. Slabo tesnjenje oken. Priprava tople sanitarne vode z električnimi bojlerji (delno). Vrtec Jožice Flander, enota Ni avtomatske regulacije ogrevanja. Veveriček Zastarela ogrevalna telesa (delno). Ni termostatskih ventilov (delno). Slaba izolacija zgradbe. Slabo tesnjenje oken. Vrtec Jožice Flander, enota Ni avtomatske regulacije ogrevanja. Žvrgolišče Energetsko neučinkovita razsvetljava. Ni termostatskih ventilov. Slabo tesnjenje oken. Priprava tople sanitarne vode z električnimi bojlerji (delno). Vrtec Jožice Flander, enota Ni avtomatske regulacije ogrevanja. Sapramiška Energetsko neučinkovita razsvetljava (pretežno). Ni termostatskih ventilov (delno). Slabo tesnjenje oken. Slaba izolacija podstrešja. Vrtec Jožice Flander, enota Ogrevanje na kurilno olje. Vančka Šarha Ni avtomatske regulacije ogrevanja. Energetsko neučinkovita razsvetljava (delno). Ni termostatskih ventilov. Slabo tesnjenje oken. Slaba izolacija podstrešja. Ogrevanje na kurilno olje. Vrtec Jožice Flander, enota Cevi so slabo izolirane. Moša Pijade 30 Ni avtomatske regulacije ogrevanja. Energetsko neučinkovita razsvetljava (delno). Ni termostatskih ventilov. Slaba izolacija zgradbe. Slabo tesnjenje oken (delno). Vrtec Jožice Flander, enota Razvanje Priprava tople sanitarne vode z električnimi bojlerji (delno). Ni termostatskih ventilov.

Vrtec Tezno, enota Lupinica Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe.

stran 58 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Objekt Šibke točke v posameznih zgradbah VRTCI Slabo tesnjenje oken. Ogrevanje na kurilno olje. Slaba izolacija cevi v kotlovnici. Ni termostatskih ventilov. Slabo tesnjenje oken. Vrtec Tezno, enota Miš Maš Cevi v kotlovnici niso izolirane. Ni termostatskih ventilov (pretežno). Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Slabo tesnjenje oken. Ogrevanje na kurilno olje. Vrtec Tezno, enota Pedenjped Cevi v kotlovnici niso izolirane. Energetsko neučinkovita razsvetljava (delno). Ni termostatskih ventilov. Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Vrtec Tezno, enota Pedenjped Slabo tesnjenje oken. - jasli Energetsko neučinkovita razsvetljava (delno). Ni termostatskih ventilov. Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Slabo tesnjenje oken. Ogrevanje na kurilno olje. Vrtec Tezno, enota Mehurčki Decentralizirana priprava tople sanitarne vode z električnimi bojlerji. Ni termostatskih ventilov. Slaba izolacija podstrešja. Decentralizirana priprava tople sanitarne vode z Vrtec Studenci, Groharjeva 22 električnimi bojlerji. Ogrevanje na kurilno olje (kotel s slabim izkoristkom). Ni termostatskih ventilov. Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Slabo tesnjenje oken. Vrtec Studenci, Iztokova Ogrevanje na kurilno olje. Ni termostatskih ventilov (delno). Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Slabo tesnjenje oken. Vrtec Studenci, Radvanje Ogrevanje na kurilno olje. Ni termostatskih ventilov. Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Slabo tesnjenje oken. Vrtec Studenci, Radvanje jasli Priprava tople sanitarne vode z električnimi bojlerji (delno). Ni termostatskih ventilov (delno). Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Vrtec Studenci, Korčetova 18 Slabo tesnjenje oken. Ni termostatskih ventilov. Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Slaba izolacija zgradbe. Slabo tesnjenje oken (delno). Vrtec Studenci,enota Pekre Ni termostatskih ventilov.

stran 59 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Objekt Šibke točke v posameznih zgradbah VRTCI Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Decentralizirana priprava tople sanitarne vode z Vrtec Studenci,enota Limbuš električnimi bojlerji. Slabo tesnjenje oken (delno). Ni termostatskih ventilov (delno). Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Vrtec Studenci,enota Limbuš- Slabo tesnjenje oken (delno). jasli Cevi v toplotno podpostaji niso izolirane. Ni termostatskih ventilov (delno) Slabo tesnjenje oken (delno). Vrtec Borisa Pečeta, enota Ogrevanje na kurilno olje. Tomšičeva Priprava tople sanitarne vode v dveh bojlerjih. Ni termostatskih ventilov. Energetsko neučinkovita kritina in izolacija strehe. Slabo tesnjenje oken (delno). Vrtec Borisa Pečeta, enota Energetsko neučinkovita razsvetljava (delno). Košaki Ogrevanje na kurilno olje. Ni termostatskih ventilov. Vrtec Otona Župančiča-enota Ni podatkov. Oblakova Vrtec Otona Župančiča-enota Ni podatkov. Lenka Vrtec Otona Župančiča-enota Ni podatkov. Mehurčki 2. skupina: ostale javne stavbe. V skupini ostalih javnih stavb sta bila največkrat omenjena problema dotrajanost oken in slaba izolacija, nato sledita streha in ogrevalni sistem. Zbrani podatki so najbolj pomanjkljivi pri opisovanju izolacije. Izolacija ogrevalnih cevi in avtomatska regulacija temperature sta bolj ali manj prisotni v vseh objektih, kaj podobnega pa ne moremo trditi za termostatske ventile. Deleži varčnih svetil v vseh svetilih so nizki, senzorjev prisotnosti skoraj ni. Sicer pa so osnovni podatki o objektih in ogrevalnih sistemih zbrani v prilogi 1. Opazno je tudi, da v primeru ogrevanja več subjektov iz iste kotlovnice, porabniki poznajo le strošek, ne pa tudi količin porabljenih energentov. V teh primerih imajo porabniki dogovorjen ključ, ki je sestavljen iz več dejavnikov (površina, število študentov itd.). Porabljena toplota se zaračunava po teh ključih in tako ni odvisna od dejanske porabe. V nobeni od ostalih javnih stavb do sedaj nismo zasledili energetskega knjigovodstva, ki omogoča hiter dostop do energetskih podatkov. Zbiranje podatkov je tako naporno, pojavljajo se napake itd. Raba energije v teh objektih ni ne spremljana ne nadzorovana.

5.3 ŠIBKE TOČKE PRI ENERGETSKI OSKRBI VEČJIH PODJETIJ Večja podjetja v MO Maribor uporabljajo za svoje ogrevanje in tehnološke procese predvsem zemeljski plin, sledi ELKO. Kar nekaj večjih podjetij ima opravljen energetski pregled, vendar med anketiranimi podjetji nikjer nismo zasledili zaposlenega energetskega managerja. Predvsem srednje velika podjetja nimajo motivacije iskanja energetsko in okoljsko sprejemljivejših rešitev (posodobitev) svojih procesov, saj jim strošek energije predstavlja dokaj nizek znesek. Nezanimanje za področje oskrbe z energijo kaže na nepoznavanje

stran 60 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo splošne energetske situacije in trendov cen energije, kar je posledica nizke ozaveščenosti ljudi, ki sprejemajo energetske odločitve v teh podjetjih. Opaziti je tudi, da kljub temu, da je zemeljski plin prisoten na področjih, kjer se nahajajo večji porabniki energije (npr.: Tezno), nekatera podjetja ostajajo pri drugem energentu. Med podjetji, ki so na zemeljskem plinu in so se odzvala na anketiranje, nismo naleteli na prisotnost sistema soproizvodnje toplotne in električne energije, ki predstavlja še učinkovitejšo izrabo zemeljskega plina. Kar nekaj je tudi primerov ogrevanja iz skupine kotlovnice in tako kot v primeru javnih stavb se tudi tu pojavlja vprašanje poznavanja svoje energetske rabe. Podjetja, ki so priključena na skupne kotlovnice namreč ne poznajo svoje rabe energije in jo ne spremljajo. Poznajo stroške ogrevanja ali kar skupno, stroške vzdrževanja. Ne poznajo stanje kotlovnice iz katere se ogrevajo, kar pomeni, da ne poznajo potencialnih možnosti za izboljšanje svoje oskrbe.

5.4 ŠIBKE TOČKE PRI OSKRBI IN RABI DALJINSKE TOPLOTE Daljinsko ogrevanje predstavlja enega izmed najboljših načinov ogrevanja iz energetskega in okoljskega stališča. V tem primeru imamo manjše število kurišč, katere se redno vzdržuje oz. nadzoruje. Daljinsko ogrevanje TOM uporablja kot vhodni energent zemeljski plin, ki je v primerjavi z npr: kurilnim oljem, okolju bolj prijazno gorivo. V TOM imajo kogeneracijo na zemeljski plin, kar pomeni zelo učinkovito izrabo tega energenta, saj poleg proizvodnje električne energije nastaja odpadna toplota, ki se porabi za ogrevanje. Šibka točka na tem področju je način obračuna dobavljene toplote v posameznih stanovanjih (večstanovanjske stavbe), ki jih TOM d.o.o. ogreva. V primeru 55 % stanovanj se obračun vrši po stanovanjski površini in ne po dejanski porabi toplote. To predstavlja šibko točko, saj se porabniku ne izplača izvajati ukrepov varčevanja (zapiranje radiatorjev namesto odpiranja oken, investicije v termostatske ventile, boljšo izolacijo, okna itd.), saj pozitivnih strani varčevanja z energijo v svojem stanovanju (prihrankov) ne more ponotranjiti.

5.5 KOTLOVNICE Posebno področje obravnave oskrbe z energijo so samostojne kotlovnice (oz. drugi sistemi daljinskega ogrevanja) v mestu Maribor. Tega tipa oskrbe je namreč kar precej. Predviden je predvsem na območju Tezno (industrijske kotlovnice), Pobrežje, Melje in del levega brega Drave. Analiza stanja tistih kotlovnic za katere so nam upravitelji posredovali podatke je pokazala, da ima precej kotlovnic dokaj stare kotle (30 % kotlov za katere smo dobili podatke je starejših od 20 let). V kolikor preučujemo kotlovnice nad 1 MW lahko ugotovimo, da jih je precej več na ELKO v primerjavi z ZP. Nekatere izmed teh kotlovnic imajo že dokaj stare kotle (tabela 5), katere bo potrebno v bližnji prihodnosti zamenjati. Pomembno pomanjkljivost pri oskrbi preko skupnih kotlovnic smo opazili že na začetku analize. Porabniki energije, ki se ogrevajo preko skupnih kotlovnic velikokrat sploh ne poznajo porabljenih količin energije (poznajo le strošek). Rabo energije plačujejo po vnaprej dogovorjenem ključu, ki ne odraža dejanske rabe energije (nimajo motivacije za varčevanje z energijo). Ne poznajo stanja kotlovnic in s tem tudi ne morebitnih možnosti za izboljšanje oskrbe ter dosego prihrankov energije. Ostaja torej vprašanje, kako zagotoviti energetsko dobro, varčno in okoljsko sprejemljivo oskrbo z energijo preko drugih sistemov daljinskega ogrevanja.

stran 61 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Splošna usmeritev pri oskrbi večjih kotlovnic mora biti tudi prehod na okoljsko sprejemljivejši energent. Na območju, kjer se nahajata toplovod in plinovod je smiselno priklapljanje kotlovnic na ta dva sistema (v skladu z usmeritvami podanimi v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavih dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor; MUV št. 2/01). Distributer toplote je opozoril na pomembno oviro pri tem: Stanovanjski zakon, ki ureja upravljanje večstanovanjske stavbe zahteva, da se v primeru večjih poslov, ki presegajo redno vzdrževanje stavbe (npr: zamenjava energenta), pridobi soglasje vseh etažnih lastnikov. Postopek je v primeru kotlovnice, ki je v lasti velikega števila lastnikov, dolg in naporen ter največkrat ne prinese želenih rezultatov. Status večjih kotlovnic opredeljujejo tudi veljavni zakonski akti. Tako je v Energetskem zakonu (Ur.l.RS št. 27/2007, EZ – UPB2 in 70/08, EZ - C) opredeljeno, da je potrebno pridobiti licenco za opravljanje energetskih dejavnosti, med katere spada tudi proizvodnja toplote za daljinsko ogrevanje nad 1 MW v posamezni toplarni. Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Ur.l.RS št. 43/2006) določa, kako je potrebno določiti najvišjo izhodiščno ceno, pridobiti predhodno soglasje k prvič oblikovani izhodiščni ceni in spremembi izhodiščne cene ter mehanizem za oblikovanje cen proizvodov in storitev, ki so po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščeni v podrazredu 40.3 – Oskrba s paro in toplo vodo in so namenjeni daljinskemu ogrevanju za tarifne odjemalce. Odlok o varstvu zraka na območju mestne občine Maribor (MUV št. 13/1998) zapoveduje, da se mora ob izgradnji novega objekta ali obnovi kurilne naprave le ta priključiti na toplovodno omrežje ali na bližnjo kotlovnico s še prosto kapaciteto, kar je z okoljskega vidika pozitivno. Vendar pa je ob obvezni priključitvi potrebno poskrbeti, da je to za porabnika dobra in cenovno primerna rešitev v primerjavi z drugimi možnimi načini ogrevanja. Zato je pomembno poskrbeti za primerno ureditev statusa kotlovnic in poskrbeti, da bo v interesu lastnikov stalno izboljševati njihovo energetsko stanje.

stran 62 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

6 OCENA POTENCIALA LOKALNIH OVE

V Lokalni agendi 21 – PVO za Maribor je OVE dan velik poudarek. Sončna energija naj bi se izkoriščala s pomočjo sistemov sprejemnikov sončne elegije za pripravo tople sanitarne vode (zlasti v javnih stavbah, individualnih stanovanjskih stavbah, kopališčih itd.). Predvideno je tudi koriščenje geotermalne energije. V lesnih obratih na obrobnih delih občine je v primeru zadostnih količin lesnih ostankov potrebno spodbujati koriščenje lesne biomase za energetske namene. V nadaljevanju poglavja navajamo oceno potenciala različnih OVE v MO Maribor. Na osnovi ocene potenciala se opredelijo možnosti za energetsko izkoriščanje.

6.1.1 OCENA POTENCIALA LESNE BIOMASE V MESTNI OBČINI MARIBOR Občine v Sloveniji so različno gozdnate. 80 občin, kar je približno 54 % vseh slovenskih občin, ima več kot 50 % ozemlja poraščeno z gozdom. Manj kot 30 % gozda ima 23 občin to je približno 16 % vseh občin. Relativno nizko gozdnatost, manj kot 40 % gozdov, lahko najdemo v nekaterih občinah JV Slovenije ob meji z Hrvaško in v Ljubljanski kotlini. 21 oziroma 14 % občin ima več kot 70 % površine poraščene z gozdom. To so predvsem občine, ki segajo v hriboviti in gorski del Slovenije, na jugu ob meji s Hrvaško in na severu, kjer precej občin meji z Avstrijo (GIS: Analiza potenciala lesne biomase v Sloveniji, GEF, 31.8.1998). Mestna občina Maribor ima relativno nizko gozdnatost, saj ima le okoli 38 % svoje površine pokrite z gozdom, to je 5.207 ha. Največji možni posek znaša 22.909 m3 na leto, vendar je od tega realiziranih le 58 % (Popis gozdov 2004). Realizacija načrtovanega poseka predstavlja razmerje med dejanskim posekom in največjim dovoljenim posekom, ki je bil načrtovan v gozdnogospodarskih načrtih. Tako nizka realizacija je povezana z visokim deležem gozda v zasebni lasti v MO Maribor (74 %). Realizacija poseka je lahko na eni strani pokazatelj problemov z nizko motivacijo lastnikov za delo v gozdu in z zahtevno logistiko. Po drugi strani pa predstavlja nerealiziran vendar načrtovan posek neizkoriščen potencial lesne biomase za energetsko rabo (Vir: http://www.gov.si/zgs/biomasa1/index.php?p=obcine_so2).

Slika 3: Gozdnatost Slovenije

Vir: http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php

stran 63 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Pri oceni potenciala za izkoriščanje lesne biomase je potrebno upoštevati tudi razne socialne, ekonomske in okoljske dejavnike. Tako so na Zavodu za gozdove RS občine razdelili v petstopenjsko lestvico (rang od 1 do 5) kjer upoštevajo naslednje dejavnike: površino gozda na prebivalca, delež zasebnih gozdov, delež stanovanj, ki jih ogrevajo z lesom kot edinim ali glavnim virom energije, delež gozda, realizacijo poseka, delež poseka primernega za energetsko rabo, povprečno velikost zasebne gozdne posesti, delež manj odprtih in težje dostopnih gozdov ter delež mlajših razvojnih faz gozdov. Po tej lestvici je mestna občina Maribor razporejena med občine, ki so manj primerne za rabo lesne biomase (mestna občina Maribor ima rang 2).

Slika 4: Ocena občin v Sloveniji po primernosti za izrabo lesne biomase

Vir: http://www.gov.si/zgs/biomasa1/index.php?p=obcine_so4 Značilnosti občin, ki imajo nižji rang so, da imajo gostejšo poseljenost (gozda na prebivalca manj kot 0,3 ha; v MOM znaša površina gozda na prebivalca 0,0 ha), manjši delež gozda (od 25 % do 45 %; v MOM 38 %), večina gozda je v zasebni lasti (od 65-89 %; v MOM 74 %), zasebna posest je zelo razdrobljena (povprečna zasebna gozdna posest je pod 1 ha). Za omenjene občine je značilen relativno nizek delež stanovanj, ki jih ogrevajo z lesom kot edinim ali glavnim virom energije (od 10 do 28 %; v MOM 8 %) in nizek delež gozdov mlajših razvojnih faz (od 0 do 7 %). Realizacija poseka je med 54 in 62 % (v MOM 58 %). Z lesom se ogreva 8 % stanovanj v mestni občini Maribor (podatek velja za leto 2002; vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002). Pri tem naj omenimo, da v občini obstajajo med posameznimi naselji velike razlike v deležih ogrevanja stanovanj z lesom in lesnimi ostanki. Najmanjši delež stanovanj, ki se ogrevajo na les in lesne ostanke je po pričakovanjih v mestu Maribor. Obstajajo pa tudi naselja, kjer je ta delež zelo visok (npr: Gaj nad Mariborom s 84 %). V spodnjem grafu je prikazan delež stanovanj v mestnih občinah Slovenije, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki. MO Maribor ima enega od najnižjih deležev.

stran 64 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 23: Deleži stanovanj, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki v mestnih občinah Slovenije

40,00% 34,61% 35,00% 32,62% 30,20% 30,00% 28,89% 25,00%

20,00% 17,09% 15,28% 14,27% 14,93% 15,00% 10,96% 8,64% 10,00% 8,19% 5,02% 5,00% 0,00% a e r o ija ic anj ana ibor bota Ptuj en or blj ar radec v G Kope So O G M M Velenje Slo MO Celj O Lju ova M MO Kr O ska O O M enj M N M ur O M MO Novo mest Slov M O O M M

Vir: SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 Ali je lesna biomasa lokalno dostopen vir energije nam pokaže število subjektov, ki uporablja ta energent v energetske namene in število lesnopredelovalnih obratov (izdelava pohištva, mizarstva, žage itd.) na tem območju. Več kot je ogrevanja z lesom in več kot je lesnopredelovalnih obratov, z večjo gotovostjo lahko sklepamo, da je les lokalno dostopen vir energije. Prva ocena količine lesnih ostankov na območju MO Maribor pridobljena iz Zavoda za gozdove RS, glede na spodnjo sliko (Slika 5), ni spodbudna.

Slika 5: Količina lesnih ostankov v Sloveniji

Vir: http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=potenciali_viri Na naslove izbranih lesnih obratov v MO Maribor so bili poslani posebni vprašalniki o količinah lesnih ostankov. Poslanih je bilo 16 vprašalnikov. V spodnji tabeli so prikazani pridobljeni podatki iz katerih je razvidno, da ne obstajajo večje količine lesnih ostankov, ki niso izkoriščene za energetske ali druge namene. V večini primerov lesne ostanke lastniki porabijo za svoje ogrevanje ali pa jih prodajajo. stran 65 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 20: Lesni ostanki po izbranih lesnopredelovalnih obratih v MO Maribor

lastna količina vrsta lesnega ostanka poraba

Ulica Roberta 3 sekanci, oblanci, skoblanci, FIDLER ANTON S.P. 2000 Maribor 80 m 100% Kukovca 41 obrezano drevje

TRGOFORT D.O.O. Cesta k Tamu 6 2000 Maribor 450 m3 0% žamanje

LUMAR INŽENIRING D.O.O. Limbuška cesta 32a 2000 Maribor 80 m3 0% žaganje, očelki

MIZARSTVO - ZLATOROG 3 Industrijska ulica 13 2000 Maribor 100 m n.p. žaganje D.O.O.

EXPO LES D.O.O. Puhova ulica 18 2000 Maribor 35 m3 n.p. žaganje KUPČIČ VOJKO S.P. Šentiljska cesta 99a 2000 Maribor 50 m3 n.p. žaganje

3 žaganje, oblanci, sekanci, ONIČ MLADEN S.P. Limbuška cesta 46 2341 Limbuš 65 m 100% očelki

SPLOŠNO MIZARSTVO 3 Gorkega ulica 10 2000 Maribor 10,5 m 100% drva, skoblanci, žagovina SREČKO BERNARD , S.P.

MARLES HIŠE MARIBOR Limbuška cesta 2 2341 Limbuš 306 ton 100% skoblanci, žamanje, očelki D.O.O. vir: vprašalniki in telefonsko anketiranje

6.2 BIOPLIN

6.2.1 OCENA MOŽNOSTI IZRABE BIOPLINA V MESTNI OBČINI MARIBOR Za MO Maribor je v nadaljevanju poročila predstavljena prva ocena potenciala izrabe bioplina na osnovi podatkov o številu glav živine in površini poljščin, iz katerih se lahko pridobiva bioplin. Prve ocene so narejene na osnovi podatkov iz Popisa kmetijskih gospodarstev 2000 (Vir: Statistični urad RS) ter podatkov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), leto 2004. Uporaba tega obnovljivega vira energije občini ali posameznim območjem v občini prinaša večjo neodvisnost in stabilnost tako na področju preskrbe z električno energijo kot tudi na področju ogrevanja. Hkrati pa pomeni za podjetje ali kmetijo nove dejavnosti (turizem, prodaja električne energije) in možnosti izobraževanja ter informiranja za vse v občini, ki jih ta tematika zanima. V kolikor obstaja v neki občini nekaj večjih kmetij, je smiselno poskrbeti za zbiranje živalskih in drugih organskih ostankov na enem mestu in jih uporabiti za proizvodnjo bioplina. Poiskati je potrebno ustrezno mesto, kjer bi bilo možno zbiranje in predelava teh odpadkov. V namene pridobivanja bioplina se lahko uporablja precej surovin zelo različnega izvora. Uporabijo se lahko na primer surovine iz kmetijstva (gnoj), energijske rastline, poljedelski ostanki, komunalni odpadki (pokošena trava, ostanki iz vrtov) in ostanki hrane. Tudi nekateri industrijski ostanki predstavljajo možnost izrabe v namene pridobivanja bioplina. V okviru kmetijske dejavnosti sta pomembni predvsem pridelava poljščin in živinoreja. Pri vseh omenjenih dejavnostih se tvorijo ostanki, ki so z vidika pridobivanja bioplina pomembni. Po podatkih Popisa kmetijskih gospodarstev 2000 je bilo v MO Maribor 286 družinskih kmetij, ki se ukvarjajo z vzrejo govedi. Med temi kmetijami je večina takšnih, ki imajo od 3 do 9 glav govedi (v večini primerov gre torej za manjše kmetije), 31 kmetij oziroma 11 % kmetij pa je takšnih, ki imajo nad 20 glav govedi. Prve ocene potenciala bioplina v MO Maribor so torej naslednje:

stran 66 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 21: Ocenjeno število glav živine in potencial proizvodnje bioplina v MO Maribor

Živali Število GVŽ m3 plina / dan m3 plina/leto

Govedo2 2.531 2.531 3.290 1.200.960

Prašiči3 2.731 314 471 171.951

SKUPAJ 2.845 1.372.910

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2004(podatki za govedo), Popis kmetijskih gospodarstev 2000 (podatki za prašiče) ter Faktorji za preračunavanje potenciala bioplina iz GVŽ. Naselja z več kot 100 govedi v MO Maribor so po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (9):

Naselje Število govedi DOGOŠE 347 RAZVANJE 332 MARIBOR 271 ZRKOVCI 233 GAJ NAD MARIBOROM 227 ŠOBER 227 ZGORNJI SLEMEN - DEL 116 RUPERČE 108 ROŠPOH - DEL 106 Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, leto 2004 Tabela 22 prikazuje površine različnih poljščin, ki so jih po podatkih SURS-a v letu 2000 gojili v MO Maribor. Za pridobivanje bioplina so pomembne predvsem: pšenica, ječmen, silažna koruza, koruza za zrnje in sladkorna pesa. Na osnovi podatkov o površini teh poljščin, faktorjev za preračun rastlinskih ostankov posamezne poljščine na ha in faktorjev za preračun potenciala bioplina na tono suhe substance posamezne poljščine, so prikazane ocene o količini bioplina katero je v občini možno pridobiti iz zelene biomase.

2 Podatek o številu govedi velja za leto 2004 (Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). 3 Podatek o številu prašičev velja za leto 2000 (Vir: Popis kmetijskih gospodarstev 2000, SURS).

stran 67 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 22: Površina poljščin in rastlinski ostanki v MO Maribor leta 2000

Potencial bioplina v m3 Letna količina Rastlinski ostanki Rastlinski ostanki na na tono suhe substance bioplina v m3 Površina v ha (t/leto) razpolago (t/leto) (SS)

Pšenica 136 340 170 300 50.951

Ječmen 50 126 63 300 18.851

Koruza za zrnje 380 14.061 7.031 400 2.812.222

Sladkorna pesa 23 114 57 580 33.031

Silažna koruza 106 4.785 2.392 550 1.315.834

4.230.889

Vir: Popis kmetijskih gospodarstev 2000. Prve ocene potenciala bioplina narejene na osnovi podatkov Popisa kmetijstva 2000 in podatkov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pokazale, da MO Maribor ne spada med občine z visokim potencialom za izrabo bioplina. Občina živinorejsko ni močna, saj je v občini največ kmetij z do 9 glavami govedi. Podrobnejše ocene o potencialu lahko naredimo le na osnovi podatkov o številu živali po posamezni kmetiji v MO Maribor. Podatki o številu živali na posamezni kmetiji so bili pridobljeni s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, za nekaj kmetij pa tudi s strani Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. Kljub temu so bili razposlani tudi vprašalniki na naslove večjih kmetij v občini (31), saj se na ta način preverja tudi poznavanje in interes za izkoriščanje bioplina v energetske namene. Povprečno število govedi na anketiranih večjih kmetijah v MO Maribor je 33 (Vir: podatki Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja in izpolnjeni vprašalniki). Prašičereja je v večini primerov namenjena osebni rabi. Tudi število perutnine na posamezni kmetiji ne presega meje 33.300 piščancev/kokoši, ki opravičuje energetsko izrabo hlevskih ostankov piščancev. Po izkušnjah strokovnjakov so v Sloveniji za pridobivanje in energetsko izrabo bioplina primerne kmetije z nad 130 GVŽ, kar ustreza 130 glavam govedi, 1.130 glavam prašičev in 43.300 piščancem/kokošim. V spodnji tabeli so predstavljeni pridobljeni podatki o številu živali na posamezni praviloma večji kmetiji v MO Maribor.

stran 68 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 23: Podatki o številu živali na posamezni večji kmetiji v MO Maribor

število govedi število prašičev perutnina VAUHNIK VINKO* NAD REKO 3 Maribor 10 0 0 TKALČIČ ŠTEFAN NAD REKO 45 Maribor 67 3 0 KAC PAVEL NAD REKO 39 Maribor 32 3 0 PERKO ZLATKO NAD REKO 27 Maribor 36 10 10 ULBIN ANDREJ* DUPLEŠKA CESTA 241 Maribor 60 4 0 KARNER FRANC DUPLEŠKA CESTA 243 Maribor 22 10 0 SITER ANDREJ SVENŠKOVA ULICA 17 Maribor 29 5 9 KAUBE JOŽICA ZRKOVSKA CESTA 180 Maribor 23 0 12 LEMEŽ DANICA ZRKOVCI 93 Maribor 66 0 0 FRANGEŽ JOŽEF OBERLAJTOVA POT 11 Maribor 61 0 7 ČERNE FRANC RAZVANJSKA CESTA 75 Maribor 54 27 20 KOZAR DAVORIN RAZVANJSKA CESTA 73 Maribor 56 0 0 ŠLEGL FRANC* OB JEZGONU 28 Maribor 20 7 20 PLETERŠEK SLAVKO* OB JEZGONU 29 Maribor 38 25 20 ONIČ ADOLF OB JEZGONU 25 Maribor 35 7 20 EMERŠIČ STANISLAV ULICA JANKA SERNCA 62 Maribor 28 9 70 KAC OTO SPODNJEVAŠKA POT 14 Maribor 51 0 0 ŠKERBOT FRANC METAVA 62 Malečnik 22 1 10 NAJVIRT VINCENC RUPERČE 73 Pernica 27 2 5 SENEKOVIČ JOŽE RUPERČE 19 Pernica 21 2 40 ROLA ANTON GRUŠOVA 17 Pernica 35 11 10 MAJHEN VINKO GRUŠOVA 18 Pernica 0 323 6 DOBAJ IVAN ŠOBER 12 Kamnica 20 15 40 HLADE DUŠAN* ŠOBER 15 Kamnica 17 6 0 RAVNJAK FRANC ŠOBER 26 Brestrnica 22 4 5 MATIČIČ JOŽE ŠOBER 38 Kamnica 23 4 14 MANDL JANEZ* GAJ NAD MARIBOROM 42 Brestrnica 20 5 0 GRADIŠNIK BRANISLAV* GAJ NAD MARIBOROM 12 Brestrnica 27 7 10 HLADE RADO GAJ NAD MARIBOROM 50 Brestrnica 23 0 0 KOLARIČ FRANC ROŠPOH - DEL 190 Kamnica 41 3 0 GRACE SLAVKO* ZGORNJI SLEMEN - DEL 12 Brestrnica 24 0 0

Vir: Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, vprašalniki (*) Vrnilo se je 8 vprašalnikov. Iz vprašalnikov je razvidno, da so lastniki kmetij seznanjeni s področjem pridobivanja bioplina in jih zanima, vendar nihče ne razmišlja o postavitvi takega sistema na svoji kmetiji. Očitno se lastniki zavedajo problema premajhnega potenciala hlevskih ostankov na posamezni kmetiji za namen pridobivanja bioplina.

6.2.2 IZRABA DEPONIJSKEGA PLINA V MO Maribor na odlagališču Pobrežje obratuje mala plinska elektrarna na deponijski plin. Izvor energije za pogon elektrarne so odpadki odloženi na odlagališču. Produkt teh odpadkov je deponijski plin, ki vsebuje metan, ki se v tem primeru uporablja kot gorivo (vir: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=4705). Leta 2005 je elektrarna proizvedla 4,5 GWh električne energije in jo oddala v omrežje. Instalirana moč elektrarne je 625 kW (http://www.maribor.si/tiskaj.aspx?pid=2315). Deponijski plin velja za OVE, katerega izkoriščanje za namen proizvodnje električne energije, preko odkupne cene elektrike podpira tudi država.

stran 69 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

6.3 GEOTERMALNA ENERGIJA Možnost izkoriščanja geotermalne energije je na področju Slovenije zaradi raznolike geološke sestave tal različna. Geotermalno najbogatejša in tudi najbolj raziskana so naslednja območja: Panonska nižina, Krško-Brežiško polje, Rogaško-Celjsko območje, Ljubljanska kotlina, slovenska Istra in območje zahodne Slovenije. V Murski Soboti npr. termalna voda. Slovenija razpolaga z 28 naravnimi izviri in 58 lokacijami, kjer je termalna voda zajeta z vrtinami, skupno instalirano termično močjo 140 MW. V Mariboru je bilo v zadnjih letih izvrtanih v metamorfne skrilavce in gnajse 6 vrtin, globokih od 860 do 1.610 m, da bi našli tektonsko razpolovljene cone v podlagi terciarnih plasti. Zajeta voda ima sicer temperaturo višjo od 60°C, vendar je izdatnost majhna (pod 9 l/s) (Vir: http://www2.pfmb.uni- mb.si/tehnika/vsebina/projekti/energetika/kazalo.html).

Slika 6: Karta termalnih vrelcev v SV Sloveniji

Vir: http://www.ljudmila.org/sef/si/energetika/obnovljivi_viri/geotermalni.htm.

Slika 7: Geološka karta

MURSKA SOBOTA

LENDAVA MARIBOR

PTUJ

Vir: http://www.ljudmila.org/sef/si/energetika/obnovljivi_viri/geotermalni.htm. Kot možnost izkoriščanja geotermalne energije je v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za

stran 70 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo območje mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV št. 16/2001) omenjena vrtina v Stražunskem gozdu in graditev manjšega sistema daljinskega ogrevanja v tem delu mesta.

6.4 ENERGIJA VETRA Pred odločitvijo o izkoriščanju vetra so potrebne natančne meritve vetra, saj je potrebno poznati njegove klimatološke značilnosti. Za analizo podatkov o vetru je izdelanih nekaj metodologij, v ta namen je bil izdelan tudi program WASP. Programski paket WASP je namenjen analizi in obdelavi podatkov o vetru, z namenom izkoriščanja njegove energije. Programski paket omogoča: obdelavo in analizo merskih podatkov o vetru, upoštevaje relief, vetrne ovire in hrapavost površine v okolici merilnega mesta, oceno lastnosti vetra v okolici merilnih mest, oceno izkoristka vetrnih turbin na izbranem mestu, tudi tam, kjer meritev ni in oceno izkoristka parka vetrnih turbin. Slika 8 prikazuje potencial vetra v celotni Sloveniji. Veter je izmerjen na višini 10 m ob splošnem jugovzhodniku. Glede na vetrno karto Slovenije lahko rečemo, da vetrnega potenciala na območju mestne občine Maribor ni v tolikšni meri, da bi ga kazalo izkoriščati v energetske namene.

Slika 8: Vetrni potencial v Sloveniji

Vir: http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/projekti/energija_veter.pdf.

6.5 VODNI POTENCIAL

6.5.1 HIDROELEKTRARNE NA REKI DRAVI V mestni občini Maribor teče reka Drava, ki ima energetsko zelo velik potencial, katerega Dravske elektrarne Maribor izkoriščajo z 8 hidroelektrarnami in 2 malima hidroelektrarnama. Dravske elektrarne Maribor so največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, saj proizvedejo 25 odstotkov vse proizvedene električne energije v Sloveniji in kar

stran 71 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

80 odstotkov električne energije, ki ustreza kriterijem obnovljivih virov (Vir: http://www.dem.si/slo/opodjetju).

Slika 9: Elektrarne na reki Dravi

Vir: http://www.dem.si/slo/elektrarneinproizvodnja Podatki o proizvodnji električne energije v hidroelektrarni Mariborski otok, ki leži na območju mestne občine Maribor, so prikazani v Energetski bilanci 2002. Leta 2002 je znašala proizvodnja električne energije (na pragu) v MO Maribor 238.844 MWh (vir: Energetska bilanca mestne občine Maribor za leto 2002 ter izračun emisij škodljivih snovi).

6.6 SONČNA ENERGIJA Za izkoriščanje sončne energije za namene ogrevanja sanitarne vode ali ogrevanja objekta ne obstajajo stroge omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Tehnologija ogrevanja tople sanitarne vode je enostavna in tudi finančno sprejemljiva investicija za individualne hiše, še toliko bolj pa za objekte, kjer je poraba tople sanitarne vode velika. V primeru ogrevanja objekta s sončno energijo je investicija večja, saj je v objektu potrebno izvesti tudi talno ogrevanje. Zato je tak sistem primeren pri novogradnjah. Sicer pa tudi država delno subvencionira tovrstne sisteme. Sončna energija se lahko izrablja tudi za proizvodnjo električne energije. Primere takega izkoriščanja najdemo tudi v MO Maribor: sončna elektrarna na strehi poslovne stavbe Elektro Maribor (moči 36,18 kW z letno proizvodnjo 37.000 kWh elektrike; leto izgradnje 2006), SE Pristan (moči 35,9 kW z leto proizvodnjo 36.000 kWh elektrike; leto izgradnje 2006), manjša SE FERI Maribor (moči 4,5 kW z letno proizvodnjo 4.000 kW; leto izgradnje 2004) (vir: Oglasna priloga častnika Finance o fotovoltaiki; 30. november 2006) in od septembra 2008 sončna elektrarna na Srednji prometni šoli v Mariboru. Glede na to, da je elektrika vse bolj dragocen proizvod in da njena poraba stalno narašča, lahko pričakujemo vse večje število takšnih investicij.

stran 72 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

7 DOLGOROČNI CILJI MO MARIBOR NA PODROČJU ENERGETIKE

7.1 CILJI NACIONALNEGA ENERGETSKEGA PROGRAMA Smernice Nacionalnega energetskega programa so združene v tri stebre: zanesljivost oskrbe z energijo, konkurenčnost oskrbe z energijo in varovanje okolja. Zanesljivost je opredeljena kot dolgoročno ohranjanje razpoložljivosti energetskih virov na nivoju, ki je primerljiv današnjemu nivoju, povečevanje tehnične zanesljivosti delovanja energetskih omrežij in kakovost oskrbe, uvajanje ukrepov URE in OVE, ohranjanje sedanjega ali vsaj večinskega lastniškega deleža države v vseh energetskih podjetjih nacionalnega pomena pri oskrbi z energijo in pri vseh obveznih republiških gospodarskih javnih službah, doseganje kakovosti električne energije pri končnih porabnikih v skladu z mednarodnimi standardi in znižanje poslovnih tveganj in ekonomsko učinkovitejša alokacija sredstev na trgu energije udeleženih podjetij. Cilji na področju zagotavljanja konkurenčnosti oskrbe z energijo so: uspešno odpiranje trgov z električno energijo in zemeljskim plinom, učinkovito in pregledno delovanje reguliranih energetskih dejavnosti in spodbujanje znanstvenega in tehnološkega razvoja na področju proizvodnje in rabe energije. Cilji s področja okolja so naslednji: 1. Izboljšanje učinkovitosti rabe energije, in sicer: o do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v industriji in storitvenem sektorju za 10 % glede na leto 2004; o do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v stavbah za 10 % glede na leto 2004; o do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v javnem sektorju za 15 % glede na leto 2004; o do leta 2010 povečati učinkovitost rabe energije v prometu za 10 % glede na leto 2004; o podvojiti delež električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na 1.600 GWh v letu 2010. 2. Dvig deleža OVE v primarni energetski bilanci z 8,8 % v letu 2001 na 12 % do leta 2010: o povečanje deleža OVE pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25% do leta 2010; o dvig deleža električne energije iz OVE z 32 % v letu 2002 na 33,6 % do leta 2010; o zagotovitev do 2 % deleža biogoriv za transport do konca leta 2005 in 5,75% do leta 2010.

7.2 CILJI MESTNE OBČINE MARIBOR Cilji Lokalnega energetskega koncepta MO Maribor morajo biti v skladu s cilji Nacionalnega energetskega programa in akcijskega načrta za energetsko učinkovitost. Zato smo določili dva okvirna krovna cilja, ki bosta zaveza občino k zmanjšanju rabe energije za 1% letno in povečanju rabe obnovljivih virov energije za 1% letno. Pri oblikovanju dolgoročnih ciljev MO Maribor se je najprej pripravil osnutek nabora ciljev skupaj z Lokalno energetsko agencijo za

stran 73 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Podravje (EnergaP). 23. oktobra 2008 je sledila javna razprava, kjer so bili cilji predstavljeni širši javnosti. Cilji so, kjer je možno, določeni kvantitativno, nekaj jih je določenih samo opisno. Ciljno obdobje je obdobje 2009 - 2018, torej obdobje veljavnosti energetskega koncepta. V kolikor se bodo pojavile nove priložnosti ali novi izzivi, bodo ti cilji dopolnjeni z novimi. Projekti v akcijskem načrtu, kateri je predstavljen na koncu dokumenta, zasledujejo te cilje. Pri vsakem cilju so podani tudi kazalniki, s pomočjo katerih se spremlja napredek pri doseganju zastavljenih ciljev.

Cilj 1: Zmanjšanje rabe energije v občinskih javnih stavbah: povprečno energijsko število (toplotna) v OŠ ne sme presegati 110 kWh/m2 in povprečno energijsko število VVZ ne sme presegati 160 kWh/m2. Projekti: o Izdelava razširjenih energetskih pregledov osnovnih šol in vrtcev. o Vpeljava energetskega knjigovodstva v javnih stavbah. o Izdelava energetskih izkaznic za stavbe, ki so v lasti MOM. o Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije v javnih stavbah, iz katerega bo razviden prioritetni seznam sanacij. o Izdelava potrebne investicijske dokumentacije za energetsko sanacijo javnih stavb. o Izvajanje investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah. Kazalniki: - energijsko število v OŠ in VVZ, - število opravljenih energetskih pregledov v celotnem številu OŠ in VVZ, - vpeljava energetskega knjigovodstva (da/ne) in število javnih stavb, kjer se opravlja energetsko knjigovodstva v celotnem številu javnih stavb, - število energetskih izkaznic v javnih stavbah, - priprava operativnega načrta (da/ne), - obseg investicij v javne stavbe (vrednost).

Cilj 2: Nadomeščanje fosilnih goriv z OVE v občinskih javnih stavbah. Projekti: o Namestitev sistemov za izkoriščanje OVE v petih OŠ ali VVZ (vgradnja demonstracijskih kotlov na lesno biomaso, vgradnja sistemov za pripravo STV itd.). Kazalniki: - delež proizvedene toplote iz lesne biomase v celotni porabi toplote v občinskih javnih stavbah, - zmanjšanje porabe fosilnih goriv na račun priprave STV s SSE, - zmanjšanje porabe električne energije na račun priprave STV s SSE.

stran 74 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Cilj 3: Ureditev področja energetike v občini. Projekti: o Izvedba analize drugih sistemov daljinskega ogrevanja (kotlovnice) v Mariboru in izdelava strategij za posamezna območja, ki jih kotlovnice pokrivajo. o Izdelava strategije izrabe OVE v občini in umestitev OVE v občinske akte, ki določajo načine oskrbe z energijo v občini. o Novelacija obstoječe energetske karte in umestitev OVE v prostor MO Maribor. o Spodbujanje porabnikov energije v vseh sektorjih za priklop na toplovodno oz. plinovodno omrežje. o Vključitev kriterijev energetske učinkovitosti in rabe OVE v občinski sistem javnih naročil. o Izvedba projekta energetske izrabe lahke frakcije ostankov (odpadkov) za proizvodnjo energije. Kazalniki: - analiza drugih sistemov daljinskega ogrevanja (da/ne), - ureditev področja energetike v MO Maribor z umestitvijo OVE v akte, energetsko karto, javna naročila, - nova energetska karta, - delež aktivnih priključkov na toplovodnem in plinovodnem omrežju, - izvedba projekta izrabe ostankov (odpadkov) (da/ne).

Cilj 4: Povečanje energetske učinkovitosti v sektorju stanovanj. Projekti: o Ustanovitev sklada za sofinanciranje projektov URE v gospodinjstvih (za namene vgradnje delilnikov stroškov za ogrevanje, obnove fasad, zamenjave oken, toplotne izolacije objektov itd.). o Spodbujanje gospodinjstev k vgradnji delilnikov stroškov toplotne in s tem merjenje in obračun porabljene toplote v večstanovanjskih stavbah po dejanski porabi (za objekte, ki se ogrevajo preko daljinskega sistema ogrevanja ali večjih skupnih kotlovnic). Kazalniki: - specifična raba energije v stanovanjih, - velikost namenjenih sredstev ukrepom URE za gospodinjstva, - število izpeljanih projektov, - število stanovanj, ki imajo vgrajene delilnike stroškov (delež v celotnem številu stanovanj).

stran 75 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Cilj 5: Povečanje izrabe obnovljivih virov energije v sektorju stanovanj. Projekti: o Sofinanciranje sistemov izrabe OVE na individualnih objektih. Kazalniki: - inštalirana moč kotlov na lesno biomaso, - delež stanovanj, ki se ogrevajo z lesom in lesnimi ostanki, - število na novo vgrajenih solarnih sistemov za pripravo STV v gospodinjstvih, - število na novo vgrajenih toplotnih črpalk v gospodinjstvih na letni ravni.

Cilj 6: URE in OVE v podjetjih. Projekti: o Spodbujanje največjih podjetij z vidika rabe energije za pristop k ukrepom učinkovite rabe energije in izrabi OVE (promocijske akcije, izobraževanje, spodbujanje k izdelavi energetskih pregledov, navezovanje kontaktov). Kazalniki: - število podjetij, ki so prejela informacije o URE in OVE (število brošur, udeležencev seminarjev), - število energetskih pregledov, - število in inštalirana moč kogeneracij, - proizvedena električna energija iz kogeneracij, - izraba sončne energije, - količinsko zmanjšanje rabe energije ob uvedbi ukrepov URE.

Cilj 7: Povečanje osveščenosti na področjih URE in možnosti izrabe OVE vseh porabnikov energije v občini. Projekti: o Program osveščanja, informiranja, izobraževanja za različne skupine ljudi, ki so na kakršenkoli način povezani z rabo energije v občini: uslužbenci v občini, podjetniki, gospodinjstva, otroci v vrtcih in šolah, ravnatelji šol in vrtcev, hišniki, upravitelji javnih stavb itd.. Kazalniki: - število udeležencev na delavnicah, seminarjih, ogledih dobre prakse na terenu, - delež gospodinjstev, ki je prejel reklamne brošure, - število učencev, ki so bili udeleženi delavnic in krožkov v šolah, - število opravljenih razgovorov z ravnatelji in hišniki, podjetniki itd.

stran 76 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Cilj 8: Zmanjšanje porabe električne energije v občini. Projekti: o Spodbujanje prehoda iz ogrevanja z električno energijo na ogrevanje z drugim energentom (zemeljski plin, toplota, lesna biomasa). o Izdelava strategije razvoja javne razsvetljave. o Izvedba ukrepov URE na javni razsvetljavi (nameščanje varčnih svetil, ureditev izklapljanja svetil ob določeni uri). o Izvedba regulacije svetlobnega toka javne razsvetljave. Kazalniki: - delež gospodinjstev, ki se ogreva z električno energijo, - specifična poraba električne energije za javno razsvetljavo na svetilo javne razsvetljave, - specifična poraba električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca občine, - delež varčnih svetil v javni razsvetljavi v vseh svetilih, - izdelava strategije javne razsvetljave (da/ne).

Cilj 9: Proizvodnja zelene električne energije. Projekti: o Iskanje potencialnih možnosti/lokacij za postavitev elektrarn, ki proizvajajo zeleno električno energijo (potencialne kogeneracije, nove instalacije fotovoltaičnih naprav itd.). o Priprava strokovnih podlag za projekt »Fotovoltaični sistem na vsako streho«. Kazalniki: - število potencialnih lokacij za nove kapacitete, - strokovne podlage za projekt (da/ne), - količina zelene električne energije.

Cilj 10: Ureditev področja prometa z vidika energetike in okolja. Projekti: o Izdelava prometne strategije in akcijskega načrta za projekte s področja prometa v MO Maribor. o Priprava študije postopnega uvajanja OVE v javni mestni potniški promet MO Maribor. Kazalniki: - prometna strategija (da/ne), - študija postopnega uvajanja OVE (da/ne).

stran 77 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Ob izvajanju ukrepov se bo spremljal tudi vpliv izvedenih ukrepov na zmanjšanje emisij v občini.

stran 78 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

8 NAPOVEDI BODOČE RABE IN OSKRBE Z ENERGIJO V MO MARIBOR

8.1 USMERITVE MO MARIBOR PRI PRIHODNJI OSKRBI Z ENERGIJO Mestno območje Maribora je pokrito s plinovodom, vročevodom/toplovodom in drugimi sistemi daljinskega ogrevanja (večje kotlovnice). Tak način oskrbe v mestih je najbolj racionalen in tudi okoljsko najbolj sprejemljiv. MO Maribor je za mesto Maribor v preteklosti izvedla projekte prestrukturiranja kurišč iz okoljsko neprimernih na primernejše energente (občinski sklad), kar se jasno vidi tudi na trenutnem stanju oskrbe in rabe energije v mestu. S tem projektom se je zamenjala velika količina trdnih in tekočih goriv, ki so za mestno območje manj primerni. Načini in razvoj oskrbe z energijo v MO Maribor so določeni tudi v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavih dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor. Ta odlok pri svojih odločitvah o prihodnjih načrtih obeh sistemov upoštevata obe podjetji, Toplotna oskrba Maribor in Plinarna Maribor d.d. Energetska oskrba mesta Maribor predvideva naslednja območja (Energetska karta; Zasnova območij po načinih ogrevanja; 6.3 karta): o območja, ki so prednostno predvidena za daljinsko ogrevanje TOM, o območja, ki so delno ali v celoti že plinificirana, glede na svojo lego in gostoto pozidave pa bi bila primerna za daljinsko ogrevanje preko TOM-a (pogojna širitev omrežja zemeljskega plina do pokritja celotnega področja oz. širitev sistema daljinskega ogrevanja pod nadzorom Komunalne direkcije), o območja na katerih so predvideni drugi sistemi daljinskega ogrevanja so tista, kjer je gostota poselitve višja, ali tista, ki so namenjena proizvodnji (na teh območjih se predvideva razvoj manjših sistemov daljinskega ogrevanja z zemeljskim plinom kot glavnim energentom, in sicer graditev večjih kotlovnic, predvsem pa priključitev objektov na že obstoječe kotlovnice do polne izkoriščenosti kapacitet, graditev kogeneracij), o območja, ki ne izpolnjujejo kriterijev za daljinsko ogrevanje – področja redkejše individualne pozidave (za ta območja je predvideno individualno ogrevanje na zemeljski plin ali druge vrste ekološko primernih goriv). Širitev omrežja se bo po navedbah Plinarne Maribor vršila v obsegu, kot jo omogoča omrežnina za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO). Razvrščanje različnih načinov ogrevanja v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavih dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2000 je dobro zasnovano. Prednost se daje daljinskemu ogrevanju, kar je pozitivno s strani nadzora nad emisijami, delovanjem in upravljanjem sistema, saj gre za eno kotlovnico, pa tudi s strani udobja za končnega porabnika. Ogrevanje na zemeljski plin je dobra rešitev v primeru oskrbe individualnih kurišč, kar predlaga tudi omenjeni odlok. Zemeljski plin je pomemben energent tudi v sektorju industrije. Predvideni so tudi drugi sistemi skupnega - daljinskega ogrevanja (kotlovnice) oz. priključevanje čim več uporabnikov na te sisteme do polne izkoriščenosti. Predvideni energent pri teh sistemih je zemeljski plin. Povsod tam kjer izgradnja plinovodnega sistema ni upravičena, je možna izgradnja sistemov za individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje. V preteklosti je neusklajen razvoj plinovodnega in vročevodnega omrežja prispeval k temu, da sta oba sistema danes premalo izkoriščena. Potrebno je oblikovati tako stran 79 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo zasnovo obeh omrežij , ki bo izkoriščenost pri obeh sistemih povečevala. Preprečevati je potrebno nesmisel dvojne oskrbe objektov (zemeljski plin samo za kuhanje, ogrevanje iz drugih, tudi individualnih sistemov). Kjer je gostota poselitve visoka, je potrebno poskrbeti za organizirano celostno oskrbo (priklop na daljinsko ogrevanje, skupno kotlovnico itd.). Način energetske oskrbe določa tudi Odlok o varstvu zraka na področju mestne občine Maribor (MUV št. 13/1998). Ta določa, da je na območju mestne občine Maribor prepovedan prehod ogrevanja na manj primerno gorivo oziroma način ogrevanja, ki bi povečal onesnaževanje zraka. Ob izgradnji objekta ali obnovi kurilne naprave, je obvezna njegova priključitev na toplovodno omrežje ali na bližnjo kotlovnico s še prosto kapaciteto. Če to ni možno, je obvezna priključitev na omrežje zemeljskega plina. V MO Maribor je kar precejšnje število drugih sistemov daljinskega ogrevanja oz. samostojnih večjih kotlovnic. Smiselno bi bilo, da se zagotovi (energetsko in okoljsko) ustrezno upravljanje s kotlovnicami in izdelajo predlogi v kakšni smeri nadaljevati ob sanaciji kotlovnice (npr: priklop na plinovod oz. toplovod, zamenjava energenta, postavitev SPTE postrojenja, posodobitev kotlovnice itd.). Tak primer načrta je Idejna zasnova daljinskega ogrevanja, ki gravitira na kotlovnico Pristan (Mitraka, 2005), kjer so predstavljeni načrti za kotlovnice na tem področju (kotlovnica Pristan, Pedagoška fakulteta, SERŠ itd.). S takimi načrti se zagotovi celovit pristop k energetski oskrbi določenega področja z več kotlovnicami. Smiselno bi bilo pripraviti take načrte tudi za ostale dele mesta Maribor, pri tem pa se upošteva trenutno stanje oskrbe in vrsta porabnikov energije, morebitne načrte novogradenj, načrte obeh dobaviteljev energije, ekonomske, okoljske vidike (prehod na okolju sprejemljivejši energent). Pri tem se morajo upoštevati določila iz predstavljenih občinskih aktov in zakonske podlage. Pri oskrbi z energijo na območju MO Maribor naj se upošteva tudi: o Občina ima možnost sprejeti pravilnik o načinu ogrevanja na njenem območju, s katerim predpiše vrstni red pri izbiranju načina ogrevanja. V skladu z usmeritvijo RS po večji izrabi OVE se da prednost OVE, sledi toplovod/vročevod, nato plinovod in nato še ostali viri energije glede na količino onesnaženja, ki ga njihova uporaba povzroča. Občina lahko ta pravilnik sprejme za področje celotne občine, ali samo za izbrana območja. Lahko se tudi določi, kdaj se mora lastnik/investitor tega odloka držati (npr: pri novogradnjah, ob spremembi sistema ogrevanja: vpeljava centralne kurjave, zamenjava kotlov, gorilnikov itd.). Primer takega odloka lahko najdemo v MO Ljubljana (Ur.l.RS št. 131/2003). o Po pregledu Zasnove območij v mestu po načinu ogrevanja (6.3 karta) in Zasnove plinovodnega in vročevodnega omrežja (6. karta) je bilo ugotovljeno, da je za nekatera področja predvideno več načinov oskrbe oz. da so nekatera področja v interesu obeh dobaviteljev energije. V tem primeru lahko prihaja do nepotrebnega podvajanja omrežij, nasprotovanj med dobaviteljema itd. Odločitev o načinu oskrbe določenega področja se oblikuje tako, da se upošteva: kakšen tip oskrbe je morebiti že prisoten na nekem širšem območju, kakšni tipi porabnikov energije so na obravnavanem območju, kakšne tipe porabnikov se načrtuje v prihodnosti na tem območju itd. Pripravi se prednosti in slabosti oz. vzroke za in proti določenemu načinu energetske oskrbe področja. Pri predvideni širitvi obeh omrežij (toplovoda in plinovoda) naj se preprečuje nesmiselnost podvajanja omrežij, oziroma širitve enega omrežja na področje, ki ga že oskrbuje drugo omrežje. MO Maribor ima izdelane načrte o prihodnji energetski oskrbi svojega področja. Izdelana je Energetska karta, ki za vsako področje predvideva določen sistem ogrevanja. Obstoječo

stran 80 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Energetsko karto bi bilo smiselno novelirati z novejšimi podatki oz. z upoštevanjem sprememb, ki so se v tem času zgodile na področju urbanizma, ekologije, energetike, tehnike itd. Tudi v sprejetih in trenutno veljavnih odlokih (npr: Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor; MUV št. 16/2001) je potrebno nadgraditi navedene načrte za energetsko oskrbo mesta Maribor (npr: kogeneracija TOM je bila že izvedena, na levem bregu Drave je vlogo Pedagoške kotlovnice prevzela kotlovnica Pristan – projekt Idejna zasnova daljinskega ogrevanja, ki gravitira na kotlovnico Pristan (Mitraka, 2005), rekonstrukcija kotlovnice TAM ni več aktualna, izgradnja vročevoda naprej po Dravograjski cesti proti Radvanjem). Ena izmed najpomembnejših sprememb na področju energetske oskrbe v mestni občini Maribor je vsekakor načrtovana toplarna. Projekt je v času priprave tega dokumenta že v teku in prestavlja nadaljevanje aktivnosti pri uresničevanju že sprejetega programa celovitega ravnanja z odpadki v Mariboru, ki je izvedbeni dokument sprejetega Operativnega programa varstva okolja v MOM. Mestni svet je že potrdil lokacijo toplarne, v oktobru 2008 pa naj bi odločali tudi o tehnologiji. Imenovana je bila posebna komisija, ki preučuje možne tehnologije, ki morajo biti v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami (stroge zahteve EU). Energetska izraba energetsko bogate frakcije odpadkov oziroma lahke frakcije je možna na osnovi različnih postopkov termične obdelave (zgorevanje, sežiganje, sosežiganje, piroliza, uplinjanje). V vsakem primeru pa je okoljsko, tehnološko in ekonomsko najbolj primerna gradnja energetskega obrata za pridobivanje toplotne in električne energije, kar v veliki meri povečuje ekonomičnost koncepta ravnanja z odpadki. S termično obdelavo odpadkov ugodno vplivamo tudi na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, predvsem metana, ki se razvija kot posledica bioloških procesov v odloženih odpadkih (gradivo za občinski svet: Določitev lokacije objekta energetske izrabe lahke frakcije odpadkov; GMS – 403). Zaradi potrebe po čim višji energetski učinkovitosti objekta energetske izrabe frakcij iz odpadkov je pomembno, da je lokacija umeščena blizu potencialnih odjemalcev električne kot tudi toplote. Pri tem je predvidena izraba toplote preko vsega leta, kar nakazuje izvedbo trigeneracije (električna energija, ogrevanja, hlajenje). Objekt toplarne in objekt mehansko biološke predelave naj bi obsegal naslednje parcele: 2911/5, 2911/64, 2912/16, 2911/7, 2911/83, 2911/84, 2911/48, 2911/82, 2911/36 ter 2916 vse v k.o. Ob železnici (gradivo za občinski svet: Določitev lokacije objekta energetske izrabe lahke frakcije odpadkov; GMS – 403). Gre za območje mestne četrti Tabor oz. območje nekdanjega Dinosa. Temeljni kamen za toplarno naj bi položili leta 2010, zagnali pa naj bi jo leta 2013 (Toplarna izglasovana, časnik Žurnal24, 13.10.2008). Lokacija je dobra, saj je oddaljena od stanovanjskih enot, ima ugodne transportne povezave, omogoča možnost navezave na omrežje TOM in priključitve na električno omrežje itd. Za izdelavo mehansko biološke obdelave ter energetske izrabe je v okviru Operativnega programa varstva okolja predvidena investicija 46 mio €. Projekt bo izveden v skladu s pravili priprave dokumentacije za pridobitev nepovratnih sredstev kohezije. V Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture so za projekt predvidena nepovratna sredstva. V sklopu priprave te dokumentacije bo izdelana vsa potrebna investicijska dokumentacija kot tudi idejni projekt (gradivo za občinski svet: Določitev lokacije objekta energetske izrabe lahke frakcije odpadkov; GMS – 403). Za TOM je bistvenega pomena načrtovana nova toplarna. Ker je načrtovana priključitev nove toplarne na omrežje TOM-a je potrebno razjasniti številne tehnične karakteristike obratovanja, npr: kje bo prišlo do priključitve na obstoječe omrežje, koliko toplote bo oddala v

stran 81 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo omrežje toplarna, morebitna širitev omrežja na območje industrijske cone bivšega TAM-a in okolice itd. V času nastajanja tega dokumenta, ti podatki še niso bili dosegljivi. Drugih večjih pripomb glede obstoječe energetske karte TOM nima, potrebno se je le držati obstoječih pravil energetske oskrbe. Plinarna Maribor d.d. širi svoje omrežje v okviru izvajanja komunalnih ureditev Mestne občine Maribor. Sicer pa so bile že pred časom (julij 2007) s strani Plinarne Maribor d.d. podane pripombe v obliki spornih področij: o izgradnja vročevoda naprej po Dravograjski cesti proti Radvanjem, o meja daljinskega ogrevanja na severu - Gosposvetska cesta (bolj natančna razdelitev področja med oba dobavitelja – po ulicah), o področje Studenci zahodno od Dravograjske ceste, o severozahodni del Tezna, kjer je predvideno ogrevanje TOM (bolj natančna razdelitev področja – po ulicah). Energetska karta naj se novelira, ko bodo zgoraj predstavljene dileme glede nove toplarne in spornih področij, razrešene. Obstoječa energetska karta v prostor MO Maribor ne umešča OVE. Tako kot se je pripravila strategija oskrbe mesta z energenti, ki jo predstavlja obstoječa Energetska karta, bi bilo potrebno pripraviti strategijo izrabe OVE v MO Maribor. Na podeželju MO Maribor, kjer ni predvidenega ne toplovoda ne plinovoda, je mogoča drugačna oskrba z energijo, takšna ki upošteva OVE. Glede na to, da imajo ti viri po energetskem zakonu prednost pred gorivi fosilnega izvora, predlagamo, da se jih uvrsti na energetsko karto, torej označi področja, kjer imajo prednost pri energetski oskrbi OVE. Seveda se OVE za oskrbo z energijo uvajajo na območjih in pod pogoji, ki omogočajo njihovo učinkovito izkoriščanje. Čeprav MO Maribor v primerjavi z drugimi občinami nima veliko ogrevanja z lesno biomaso, je les kot energent individualnega ogrevanja vidno pristen. Sklepamo lahko, da gre v tem primeru za ogrevanje na primestnih območjih in podeželju. Ta način ogrevanja je zaželen, potrebno pa je poskrbeti, da se les uporablja čim bolj učinkovito, na primer, v novih tehnološko dovršenih kotlih na lesne sekance, pelete, drva itd. Poleg tega je potrebno razmisliti o možnostih skupinskega ogrevanja, to je o postavitvi mikrosistemov ogrevanja na lesno biomaso, ob morebitnem večjem lesnem viru (npr: ob mizarstvih). Občina lahko sofinanciranja nekaj tovrstnih naprav in s tem spodbudi razmišljanje ter animira občane k moderni, predvsem pa učinkoviti izrabi lesne biomase. Izraba bioplina v postrojenju SPTE za ogrevanje je možna ob ustreznem viru, to je večji kmetiji ali ob zbirnem mestu hlevskih ostankov več kmetij. Gre za odpadno toploto, ki nastaja pri proizvodnji električne energije in se lahko izkoristi za ogrevanje hiš, rastlinjakov, hlevov itd. Kakor je bilo prikazano v analizi potenciala bioplina v MO Maribor je možnosti za tovrstno izkoriščanje bioplina mogoče najti na podeželju oz. v vaseh, kjer obstaja večja koncentracija kmetij. Individualno ogrevanje se zelo dobro dopolnjuje tudi z individualno izrabo sončne energije preko sprejemnikov sončne energije (kolektorjev). Pri novogradnjah je smiselno upoštevati možnost ogrevanja na sončno energijo, še večkrat pa pride v poštev priprava tople sanitarne vode s pomočjo sončne energije. Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode je možna tudi s toplotno črpalko, ki omogoča bistvene prihranke energije.

stran 82 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Energetska politika mesta oz. občine naj bi se vodila v smeri uporabe okolju prijaznih in obnovljivih virov energije, hkrati pa čim manjše porabe energije oz. k njenem varčevanju. V tem kontekstu je smiselno zamenjevati manjše sisteme z večjimi in spodbujati soproizvodnjo toplote in električne energije. Pri zasnovi območij po načinih ogrevanja se upoštevajo ta vodila in s tem je zagotovljena celovita strategija oskrbe mesta z energenti.

8.2 DALJINSKO OMREŽJE Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavih dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor glede daljinskega ogrevanja določa, da je vročevodno omrežje oz. omrežje daljinskega ogrevanja potrebno razvejati do te mere, da bo možna priključitev vseh objektov, ki so znotraj območja, predvidenega za toplifikacijo preko Toplotne oskrbe Maribor (TOM). Kjer obstaja gostota odjema (nad 15 MW/km2) in ni možnosti za daljinsko ogrevanje preko TOM-a, ima ogrevanje preko skupnih kotlovnic prednosti pred individualnim etažnim ogrevanjem. Po podatkih TOM d.o.o. je trenutno število toplotnih postaj 149, do leta 2010 se predvideva 30 novih toplotnih postaj. Do leta 2010 je predvidena širitev omrežja in priključitev novih in starih objektov predvsem na področju Valvasorjeve ulice, Pedagoške fakultete, Koroške ceste, Talisa, Dravograjske ceste in Iztokove ulice (vir: interni podatki podjetja TOM d.o.o.). V spodnji tabeli so opisana področja širitve in predvidene kapacitete.

Tabela 24: Področja predvidene širitve omrežja TOM d.o.o. (2008-10)

predvidena število potencialnih priključkov področje širitev v km gospodinjstva podjetja javne stavbe Center 3 200 1 3 Tabor 2 500 5 1 Studenci 1 200 3 2

Vir: interni podatki podjetja TOM d.o.o. Na levem bregu reke Drave se nahaja kotlovnica Pristan, katero je MOM prenesla v upravljanje in vzdrževanje TOM d.o.o. 1.1.2003. Na ožjem področju Pristana v dolžini cca. 500 m že obstaja omrežje daljinskega ogrevanja. Obstoječe toplotne kapacitete znašajo 2 x 1,6 MW in 2 x 1,9 MW, torej skupaj 7 MW. Energent je zemeljski plin. Po Energetski karti Maribora, ki je sestavni del urbanistične zasnove Maribora (MUV, št. 26/1998, št. 2/2001) je področje med Gosposvetsko c. na severu, reko Dravo na jugu, Strossmayerjevo ul. in Vojašniškim trgom na vzhodu ter kompleksom Pedagoške akademije do vrtnarstva Florina namenjeno daljinskemu ogrevanju. Omrežje daljinskega ogrevanja na navedenem področju se bo priključilo na eni strani na sistem daljinskega ogrevanja iz Toplotne oskrbe Maribor (TOM) preko kinete v Koroškem mostu, na drugi strani pa na kotlovnico Pristan, ki je v upravljanju TOM. Kot vršna kotlovnica je predvidena tudi kotlovnica Pedagoške fakultete. Dodatna vira (po potrebi) sta lahko tudi kotlovnica Koroška (Lavričeva 16) in kotlovnica v OŠ Prežihov Voranc (Gosposvetska 10). Predvidena je tudi izgradnja kogeneracijskega postroja (Idejna zasnova daljinskega ogrevanja, ki gravitira na kotlovnico Pristan (Mitraka, 2005). Kotlovnica na Pedagoški fakulteti Po predvidevanjih izdelovalca študije Idejna zasnova daljinskega ogrevanja, ki gravitira na kotlovnico Pristan (Mitraka 2005), bo potrebna rekonstrukcija kotlovnice (večji kotel je star 25 let). Ker je kotlovnica v bližini plinovoda je možna predelava v kogeneracijsko postrojenje na plin. Zaradi dotrajanosti razvoda in kotlov je bil izdelan DIIP (dokument identifikacije

stran 83 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo investicijskega projekta), ki predvideva priklop vseh objektov v okviru kotlovnice PA na daljinsko ogrevanje TOM, ki naj bi v letu 2009 izvedla prehod vročevoda preko Koroškega mostu. Kotlovnica SERŠ Po študiji Idejna zasnova daljinskega ogrevanja, ki gravitira na kotlovnico Pristan (Mitraka, 2005) je potrebno v 10-letnem obdobju oz. najkrajšem možnem času zagotoviti napajanje novega dela FERI in preostalega dela tehniških fakultet. Z izgradnjo voda daljinskega ogrevanja po Smetanovi ulici je možno napajanje tehniških šol. Izgradnja omrežja daljinskega ogrevanja na področju fakultet naj bo prioritetna. Napajanje območja se lahko vrši iz kotlovnice Pristan. Obstoječe večje kotlovnice se opustijo ali pa se katera od njih izvede kot vršna kotlovnica. Za večji del omrežja po Prežihovi in Smetanovi je že pridobljeno gradbeno dovoljenje. TOM d.o.o. nam je posredoval seznam kotlovnic, ki so potencialne za priklop na toplovodno omrežje. Gre za že obstoječe kotlovnice.

Tabela 25: Podatki o obstoječih kotlovnicah, ki jih je mogoče priključiti na omrežje TOM

Število Okvirna Število Število Točen naslov, kjer Nazivna ogrevanih skupna Naslovi objektov, če kotlovnica Energent ogrevanih ogrevanih se nahaja kotlovnica moč javnih ogrevana ogreva več objektov stanovanj podjetij stavb površina

2 Gorkega 4, Ruška 9,11,13 Gorkega 1 1,5 MW ELKO 90 5.600 m Gorkega 1,3

2 Lavričeva 14-18, Koroška Lavričeva 16 4,6 MW ZP ? cca 25.000 m cesta 59-79

2 Koroška cesta 116-124, Koroška 118 1,7 MW ELKO 188 11510 m Turnerjeva 3-7

2 Valvasorjeva 40, 42, Valvasorjeva 42 1,5 MW ELKO 20 10.000 m Črtomirjeva 11 Preradovičeva 33 1,2 MW ELKO 1 1 Prometna šola Maribor Pedagoška fakulteta 6,7 MW ELKO 1 9

Vir: interni podatki podjetja TOM d.o.o.

8.3 PLINOVODNO OMREŽJE Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavih dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2000 zaradi urbanistične zasnove mesta Maribor glede daljinskega ogrevanja določa: o Plinificirana bodo tista območja obstoječe in predvidene pozidave, ki še nimajo organizirane oskrbe z energijo, ne izpolnjujejo pa kriterijev za daljinsko ogrevanje. Širitev bo potekala v skladu z Zasnovo energetske oskrbe mesta Maribor. o Zemeljski plin kot okoljsko primerni energent bi naj postopoma nadomestil manj čiste energetske vire predvsem v individualnih kuriščih. Zato je plinovodno omrežje potrebno razvejati do te mere, da bo dosežena najvišja možna kvaliteta in nemotena dobava do potrošnika. Plinovod je potrebno speljati v območja, kjer ga še ni oziroma omrežje razvejati v območjih, kjer je število priključkov premajhno. o Povsod tam, kjer izgradnja plinovodnega omrežja ni upravičena, je možna izgradnja sistemov za individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje.

stran 84 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

o Predvidena je širitev omrežja plinovoda v območja, kjer ga še ni (predvsem Studenci, Pekre), oziroma dograditev omrežja v območjih, kjer je število priključkov premajhno (predvsem Pobrežje, Tezno, Rožna dolina). V Odloku bi morali dopolniti področja predvidene širitve plinovodnega omrežja z naslednjimi naselji: Razvanje, Zrkovci, Brezje, Kamnica, Limbuš, Brestrnica, Košaki, Počehova, Malečnik in Dogoše. V tem pogledu bi bilo potrebno dopolniti tudi Energetsko karto. Po podatkih Plinarne Maribor d.d. je v okviru obstoječega plinovodnega omrežja v MO Maribor aktivnih okoli 86 % priključkov. Plinarna Maribor v letu 2009 načrtuje širitev omrežja v Mariboru za 3,1 km (številka ne vključuje hišnih priključnih vodov cca. 5 km). Predvideno število potencialnih novih priključkov v teh okvirih znaša: 250 novih individualnih stanovanjskih priključkov, 50 priključkov podjetij, 10 priključkov javnih stavb in 5 priključkov kotlovnic (vir: interni podatki Plinarne Maribor d.d.).

8.4 NAPOTKI PRI ENERGETSKI OSKRBI NOVOGRADENJ Mestna občina Maribor je leta 2000 sprejela urbanistično zasnovo. Urbanistična zasnova predstavlja dolgoročni prostorski načrt razvoja mesta, njegovih funkcij, širitve mesta in hkrati sonaravnega razvoja različnih dejavnosti. Urbanistična zasnova opredeljuje površine za centralne dejavnosti, za družbene dejavnosti (izobraževanje, kulturo in socialno dejavnost), za komunalo in energetiko, za obrambo in zaščito, za pokopališča, promet, proizvodnjo in skladiščenje, za šport, za stanovanja in dopolnilne dejavnosti, za vodne in zelene površine (http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=219). Iz energetskega stališča so pomembne površine, kjer se uporabljala energija v različne namene (ogrevanje, industrijska raba itd.), torej stanovanjske površine, površine za centralne in družbene dejavnosti, površine za proizvodnjo itd. Te površine so: Studenci, Pobrežje, Tabor, Tezno, Brezje, Košaki, Melje, levi breg Drave, Limbuš, Kamnica, Bresternica, Razvanje, Malečnik, Zrkovci itd. Vsako izmed teh področij ima svoje značilnosti in glede na te značilnosti so v planskih aktih občine predvideni načini oskrbe z energijo. Splošna pravila oskrbe novogradenj na teh področjih so lahko: področja večstanovanjske strnjene gradnje, ki se nahajajo na področju toplovoda naj oskrbuje s toploto TOM d.o.o.; področja individualne stanovanjske gradnje, ki so na plinificiranem področju naj oskrbuje Plinarna Maribor; področja industrijske rabe energije naj se oskrbujejo z zemeljskim plinom, še posebej, če se nahajajo na že plinificiranem področju itd. V primeru novogradenj (stanovanjska gradnja, obrtne/industrijske cone itd.) je potrebno načrtovati skupne sisteme oskrbe s toploto za celotno zaključeno območje novogradnje. To pomeni, da je potrebno načrtovati bodisi nove skupne kotlovnice, v kolikor pa so novogradnje na območju plinovoda ali toplovoda, pa priklop na ti dve omrežji. V primeru, da se novogradnja nahaja izven mestnega območja (torej izven območij, ki jih pokrivata toplovod ali plinovod), je potrebno analizirati možnosti izrabe OVE in če te možnosti ni, poskrbeti za celostno skupno oskrbo z energijo z eno kurilno napravo, ki bi nadomestila siceršnje posamezne kurilne naprave. Posebno pomembno pa je, da se novogradnje vključijo v obstoječe energetske sisteme in tako ne prihaja do podvajanja omrežij oz. oskrbe. Kakor predvideva Odlok o varstvu zraka na območju mestne občine Maribor (MUV št. 13/1998) je ob izgradnji novega objekta ali obnovi kurilne naprave, obvezna priključitev na toplovodno omrežje ali na bližnjo kotlovnico s še prosto kapaciteto. Če to ni možno, je obvezna priključitev na omrežje zemeljskega plina. Energetski zakon (EZ-UPB2; Uradni list RS, št. 27/07) v zvezi z novogradnjami pravi, da je »pri graditvi novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2, in pri

stran 85 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, treba izdelati študijo izvedljivosti, pri kateri se upošteva tehnična, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kot so decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, ter toplotne črpalke. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.« Iz tega predpisa pa so izvzete na primer stavbe, katerih oskrba z energijo je določena v lokalnem energetskem konceptu, stavbe, za katere predpis lokalne skupnosti določa obvezno priključitev na določeno vrsto energetskega omrežja oziroma uporabo določene vrste goriva in še v nekaterih ostalih primerih.

8.4.1 NOVOGRADNJE IN PREDVIDENA ŠIRITEV RABE ENERGIJE V MESTNI OBČINI MARIBOR V nadaljevanju opisujemo področja glede na vrsto predvidenih dejavnosti, glede na načrte TOM d.o.o. in Plinarne Maribor d.d. in glede na sprejeto Energetsko karto, ki za vsako od teh področij predvideva določen tip energetske oskrbe. Področje Studenci je namenjeno predvsem stanovanjski gradnji. Področje je pokrito s toplovodom TOM d.o.o. (osrednji del) in plinovodom Plinarne Maribor d.d. (osrednji del in področje preko Dravograjske ceste). Obe podjetji imata načrte za širitev na tem področju in sicer v zahodni smeri. Energetska karta predvideva obe vrsti oskrbe (sistem daljinskega ogrevanja TOM in individualno ogrevanje). Področje Pobrežje je namenjeno enodružinski zazidavi in centralnim dejavnostim. Področje je plinificirano. Energetska karta predvideva individualno ogrevanje in druge sisteme daljinskega ogrevanja. Področje Tabor je namenjeno predvsem stanovanjski gradnji in centralnim dejavnostim. Področje je pokrito s toplovodom TOM d.o.o. in plinovodom Plinarne Maribor d.d. V Energetski karti je na tem področju predvideno ogrevanje preko sistema daljinskega ogrevanja TOM in pogojno širjenje individualnega ali daljinskega ogrevanja. Področje Tezno je namenjeno pretežno industrijski proizvodnji in skladiščenju, zahodno od ulice Heroja Nandeta enodružinski zazidavi in južno od Ptujske ceste centralnim dejavnostim. Področje je pokrito s plinovodom (tako Mariborski Plinovod, kot tudi Geoplin). V severozahodnem delu Tezna je predviden sistem daljinskega ogrevanja TOM. V Energetski karti je področje zaznamovano pretežno z oskrbo drugih sistemov daljinskega ogrevanja (kotlovnice); vzhodni del, kjer prevladuje individualna gradnja, pa pripada individualnemu ogrevanju. Področje Brezje je namenjeno stanovanjski gradnji. Načrte za graditev plinovoda ima Plinarna Maribor. V Energetski karti je na tem območju predvideno individualno ogrevanje. Področje Košaki je namenjeno stanovanjski gradnji. Področje je oskrbovano z zemeljskim plinom. Energetska karta predvideva individualni način ogrevanja. Področje Melje je namenjeno pretežno za proizvodnjo in skladiščenje, nekaj pa tudi centralnim dejavnostim in stanovanjski gradnji. Področje je oskrbovano z zemeljskim plinom. V Energetski karti je predvideno individualno ogrevanje in drugi sistemi daljinskega ogrevanja. Levi breg reke Drave ima na zahodu površine za stanovanja, sledijo površine za centralne dejavnosti. Področje je plinificirano. Energetska karta predvideva tri načine oskrbe tega področja z energijo: individualno ogrevanje, drugi sistemi daljinskega ogrevanja in širjenje

stran 86 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo daljinskega ogrevanja TOM (področje na levem bregu reke Drave med Gosposvetsko c. na severu, reko Dravo na jugu, Strossmayerjevo ul. in Vojašniškim trgom na vzhodu ter kompleksom Pedagoške akademije do vrtnarstva Florina). Oskrba z zemeljskim plinom je predvidena tudi v primestnih območjih, npr: Pekre, Rožna dolina, Kamnica, Brestanica, Malečnik. Občina mora pri pripravi svojih prostorskih izvedbenih načrtov opredeljevati energetsko oskrbo novogradenj. Pri tem mora upoštevati obstoječo energetsko karto MOM oz. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor (MUV št. 2/2001) in Odlok o varstvu zraka na področju mestne občine Maribor (MUV št. 13/1998). V nadaljevanju navajamo nekaj primerov urejanja energetske oskrbe pri načrtovanih novogradnjam v MOM v okviru obstoječih aktualnih prostorskih izvedbenih načrtov. Tako na primer Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja ST 1 – SD Studenci Maribor (MUV št. 26/06), kjer gre za opredelitev gradnje novih večstanovanjskih objektov na območju Studenci, opredeljuje ogrevanje teh objektov preko priključitve na javno toplovodno omrežje TOM, kar je predvideno tudi po energetski karti MOM. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del prostorsko planske enote Ko 2-S – Košaki, ki opredeljuje območje individualne stanovanjske gradnje ugotavlja, da je objekte možno priključiti na obstoječi plinovod v ulici Košaški dol. Objekti se bodo ogrevali individualno. Poleg priključitve na plinovod je dopustno tudi ogrevanje na UNP ali ELKO, elektriko in druge vire, ki so ekološko in okoljsko spremenljivi. Odlok o lokacijskem načrtu za del PPE St11–P – Damiševo naselje na Studencih, kjer so predvideni poslovno stanovanjski objekti ugotavlja, da na predvidenem območju pozidave ni obstoječega plinovodnega omrežja, možna pa je oskrba objektov z UNP iz rezervoarjev. Prav tako odlok ugotavlja, da na tem območju ni predvideno daljinsko ogrevanje in da se način ogrevanja predvidi v skladu z Odlokom o varstvu zraka na območju MO Maribor (MUV št. 13/98). Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja prostorsko planske enote Pobrežje 6 S (del PPE Po 6 – S) – območje za stanovanjsko in dopolnilno gradnjo ob ulici Veljka Vlahoviča v Mariboru ugotavlja, da se načrtovani objekti na obravnavanem področju lahko ogrevajo iz skupne kotlovnice. Možna je navezava na skupno kotlovnico izven območja, dopustno pa je tudi etažno ogrevanje na zemeljski plin, saj je v ulici Veljka Vlahoviča položen plinovod. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja PPE Br 3 S Brezju (območje individualne stanovanjske gradnje vzhodno ob ulici borcev v Brezju) ugotavlja, da na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja, zato je možno ogrevanje z UNP iz rezervoarjev. Plinovodna instalacija mora biti izvedena tako, da je možna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje na zemeljski plin, ko bo na tem območju zgrajeno. Predvideno je ogrevanje na: zemeljski plin, UNP, ekstra lahko kurilno olje, biomaso. Odlok predpisuje, da ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno. Ugotovimo lahko, da občina pri oblikovanju prostorskih izvedbenih načrtov sledi trenutno veljavnim odlokom, ki urejajo področje oskrbe območja MOM z energijo. Glede na te dokumente lahko zapišemo predvideni vrsti red oskrbe: daljinsko ogrevanje TOM, kotlovnice (drugi sistemi daljinskega ogrevanja), katere naj bi kot energent uporabljale ZP, individualna izraba ZP. Vrstni red je ustrezen. Poleg tega je smiselno, da se novi objekti, v kolikor ni v bližini daljinskega ogrevanja ali kotlovnice s prosto kapaciteto, če je le možno priključijo na plinovodno omrežje (to predpisuje Odlok o varstvu zraka). Če tega ni, Odlok o spremembah

stran 87 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor (MUV št. 2/2001) predvideva individualno izrabo UNP ali ELKO. Pri tem lahko ugotovimo, da ni posebej opredeljeno mesto lesne biomase. Ta ima glede na obstoječi Energetski zakon prednost pred vsemi fosilnimi gorivi. V kolikor je vpeljava lesne biomase mogoča in ekonomsko upravičena, naj bi ta energent igral pomembno vlogo pri energetski oskrbi novogradenj. Seveda pa na odločitev o energetski oskrbi novogradnje vpliva cela vrsta dejavnikov, ki se povsem razlikujejo od primera do primera. Prav zaradi tega Energetski zakon predvideva izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo. Ta študija poda jasne odgovore o energetski oskrbi kompleksa in pri tem preuči vse možnosti, tako z ekonomskega, kot tudi ekološkega vidika. Študija je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov. Metodologija za izdelavo in obvezna vsebina študije izvedljivosti je predpisana in objavljena v Uradnem listu RS št. 35/2008. Za izračun predvidene spremembe v rabi energije, ki izhaja iz naslova novogradenj, je potrebo veliko število natančnih podatkov o načrtovanih novih porabnikih na območju novogradnje. Gre za podatke o energetski intenzivnosti dejavnosti, ki se opravljajo v okviru novogradnje. Problem določanja bodoče rabe energije je velik predvsem pri industrijskih oz. poslovnih uporabnikih energije, ki so glede rabe energije specifični. Bolj točno se lahko oceni rabo energije pri stanovanjskih objektih. Prejeli smo zemljevid aktualnih novogradenj v MO Maribor porazdeljenih na 25 območij (priloga 2). Večinoma gre za stanovanjsko poslovno gradnjo. Gre za skupno okoli 800.000 m2 neto površine v okviru katere se načrtujejo stanovanja, poslovni prostori, prostori za rekreacijo itd. Na osnovi neto površine lahko ocenimo okvirno prihodnjo energetsko porabo teh novogradenj, ki znese okoli 68 GWh energije. Seveda se ta območja nahajajo na različnih lokacijah, torej bodo viri energije različni. Viri energije (priklop na toplovodno omrežje TOM, priklop na plinovodno omrežje, priklop na obstoječo kotlovnico, individualna oskrba itd.) naj se načrtujejo v okviru občinskih prostorskih izvedbenih načrtov z upoštevanjem trenutno veljavnih odlokov, ki opredeljujejo področje energetike v MOM. Upošteva naj se tudi navodila te študije.

8.5 RAZVOJ IN NAČRTI ZA OSKRBO MO MARIBOR Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V skladu z Energetskim zakonom (Ur.l.RS št. 26/05) in Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (Ur.l.RS št. 117/04) je za vzdrževanje, razvoj, vodenje in obratovanje distribucijskega elektroenergetskega sistema odgovoren SODO sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. Razvoj srednjenapetostnega omrežja in pripadajoče transformacije 110/SN kV na predmetnem območju je obdelan v študijah REDOS 2030 ref. št. 1624/4 – Maribor mesto, ref. št. 1624/5 – Dravska dolina in ref. št. 1624/3 – Ptujsko polje, Haloze in Slovenske gorice, Elektroinštitut Milan Vidmar, za obdobje 25 let. Omenjeno študijo obnavljamo vsakih pet let. Zaradi zahtevnosti umeščanja energetskih naprav v prostor je potrebno sodelovanje elektro podjetij z občino, kar bo v končni fazi pripomoglo h kvalitetnejši oskrbi z električno energijo. Za izboljšanje kvalitete in zanesljivosti napajanja odjemalcev el. energije na predmetnem območju je do leta 2016 predvidena izgradnja naslednjih elektroenergetskih objektov: 1. RTP 110/10(20) kV Pobrežje, 2. 110 kV kablovod RTP Pekre – RTP Koroška vrata,

stran 88 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

3. zamenjava transformatorskih enot 110/10 kV v RTP Radvanje in 110/20 kV v RTP Sladki vrh in RTP Ruše z močnejšimi, 4. cca 65 km srednjenapetostnih vodov, 5. večje število transformatorskih postaj SN/NN in 6. več km nizkonapetostnega omrežja. V fazi načrtovanja je prehod obratovanja SN omrežja mesta Maribor na 20 kV napetost. V okviru tega bo potrebno do leta 2030 izgraditi cca 80 km in zamenjati cca 110 km SN kablovodov ter rekonstruirati cca 420 transformatorskih postaj SN/NN. Planiranje novih transformatorskih postaj SN/NN in pripadajočega SN in NN omrežja se izvaja na osnovi ocene povečanja obremenitev (stanovanjske zazidave, gradnja poslovno obrtnih in industrijskih objektov ter povečanje električnih priključnih moči na obstoječih objektih) in na osnovi predvidevanj pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Za izgradnjo območij, za katere bo potrebna večja priključna moč in v teh naših ocenah niso bila zajeta, bo potrebno pri nas posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

stran 89 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

9 UKREPI, PROGRAMI IN PROJEKTI

9.1 UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH Občina lahko izvaja in tudi mora izvajati vrsto ukrepov (finančno bolj ali manj zahtevnih), s katerimi spodbudi občane k energetskemu varčevanju, zamenjavi fosilnih energentov za obnovljive vire energije oziroma k spremembi njihovih navad. V MO Maribor je organizirano energetsko svetovanje občanom, ki poteka preko Energetsko svetovalne pisarne v Mariboru. Glavna naloga te pisarne je preko svetovanja in izobraževanja povečati energetsko učinkovitost. Pomembne ugotovitve pisarne so, da imajo stanovanjske hiše pomanjkljivo toplotno zaščito in nezadovoljivo stanje ogrevalnih sistemov in naprav. Po mnenju dimnikarske službe je veliko dimnikov predimenzioniranih oz. so v slabem tehničnem stanju. Podobno velja za kurišča. V začetku devetdesetih let je mesto Maribor ustanovil občinski sklad za prestrukturiranje kurišč iz okoljsko neprimernih na primernejše energente. Po letu 1995 je Maribor postalo slovensko pilotsko mesto v okviru državnega projekta prestrukturiranje kurišč, ki ga je preko Razvojno ekološkega sklada RS financirala Svetovna banka (vir: Lokalna agenda 21 – PVO za Maribor; http://www.izit.si/muv/2001/predpisi/360a.html). Takšne akcije so lep primer izboljšanja energetske oskrbe v MO Maribor in skrbi za okolje. Precejšen del oskrbe s toploto v stanovanjskih objektih v MO Maribor temelji na individualnih kuriščih. Ta so velikokrat slabše nadzorovana (tudi vzdrževana) in posledično s stališča vplivov na okolje najslabši način oskrbe. Ker gre za dokaj številčno skupino porabnikov energije v občini je pomembno, da se za to skupino pripravijo ustrezne usmeritve. Občina bi se morala osredotočiti na spodbujanje naslednjih ukrepov pri ogrevanju stanovanj: 1. Zamenjava starih klasičnih kotlov na les za novejše, tehnološko dovršene kotle na lesno biomaso. 8 % stanovanj (po Popisu prebivalstva 2002) uporablja za svoje ogrevanje les in lesne ostanke. Pri tem pa je pomemben nadzor emisij in učinkovitosti kurjenja tega lesa, saj vemo, da kurjenje lesa v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom povzroča škodljive emisije predvsem ogljikovega monoksida. Zato je treba spodbujati vgradnjo modernih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo manjše emisije in visok izkoristek. Tako bi se še vedno uporabljal lokalno dostopen in obnovljiv vir energije (les), vendar veliko bolj učinkovito in s tvorjenjem manj emisij kot pri klasičnem ogrevanju na les. 2. Prehod iz ogrevanja s kurilnim oljem na ogrevanje z lesno biomaso. Ker je kurilno olje gorivo fosilnega izvora in povzroča veliko emisij toplogrednih plinov mora biti v interesu občine, da se kotli na kurilno olje postopno zamenjujejo za kotle na lesno biomaso (samostojno ogrevanje, mikrosistemi). 3. V krajih kjer sta prisotna toplovod in plinovod je potrebno spodbujati stanovanja k priklopu na ti dve omrežji. Pokazatelj izkoriščenosti teh sistemov je delež neaktivnih priključkov na obstoječih omrežjih. Oba distributerja energije pričakujeta priključevanje porabnikov v okviru obstoječih sistemov, kar pomeni, da so na obeh omrežjih proste kapacitete. 4. Spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije (toplote in električne energije) v stanovanjih. Stanje je možno precej izboljšati z informiranjem uporabnikov o ukrepih učinkovite rabe energije (npr. učinkih, ki jih ima redno vzdrževanje kurilnih naprav, kamor spada tudi nastavitev oljnih gorilcev pri kotlih).

stran 90 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Nekaj osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov za bolj učinkovito rabo energije v gospodinjstvih naštevamo v naslednji preglednici:

Tabela 26: Ukrepi za učinkovitejšo rabo energije v gospodinjstvih

UKREPI

OGREVANJE - dobra toplotna izolacija stavb - natančna regulacija temperature v prostorih - primerna razporeditev grelnih teles - kakovostna okna in vrata - dodatna zatesnitev oken - uvajanje obnovljivih virov energije - zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi, sodobnejšimi - vgradnja termostatskih ventilov

PREZRAČEVANJE - kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta, tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj minut na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih - redno preverjati tesnjenje oken in vrat in po potrebi zamenjati ali vgraditi tesnila

ELEKTRIČNA - v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo ENERGIJA - okna naj bodo redno očiščena, prav tako to velja tudi za svetila - preveriti, ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov - uporaba varčnih žarnic - ugašanje luči, ko ni nikogar v prostoru - izklapljanje raznih aparatov, ko se ne uporabljajo - pri nakupih se je potrebno odločati za sodobne naprave, ki v času mirovanja oziroma pripravljenosti rabijo zelo malo elektrike - pomožni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih

VODA - kontrola, ali so po uporabi pipe zaprte - zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo - redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali pokvarjenih ventilov - vgradnja varčnih WC-kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja - vgradnja števcev v stanovanjskih blokih v posamezno stanovanje - nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev

Ocene analiz opravljenih energetskih pregledov, sofinanciranih s strani Agencije za učinkovito rabo in obnovljive vire energije (AURE) kažejo, da znaša v Sloveniji ekonomsko upravičen potencial varčevanja z energijo v stavbah okoli 30 %. Tako je mogoče na primer z ukrepi na ogrevalnem sistemu zmanjšati rabo energije do 20 %, z dodatno toplotno izolacijo zunanjih sten 20 %, z izolacijo stropa stavbe pri podstrešju do 12 % in z zamenjavo oken do 20 %. Zgolj z uvedbo neinvesticijskih ukrepov, povezanih z energetskim gospodarjenjem v stavbah (uvedba energetskega knjigovodstva, izobraževanje in osveščanje uporabnikov), pa je možno zmanjšati energetsko rabo tudi do 10 % (Vir: Bilteni AURE; http://www.aure.si/index.php?MenuType=C&cross=3_3&lang=SLO&navigacija=on). Eden od možnih načinov, kako priti do bistvenih prihrankov energije, je tudi ogrevanje s toplotno črpalko. Toplotne črpalke so naprave, ki izkoriščajo toploto iz okolice ter jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in segrevanje sanitarne vode.

stran 91 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Toplotne črpalke snovem iz okolice odvzemajo toploto na nižjem temperaturnem nivoju ter jo oddajajo v ogrevalni sistem na višjem temperaturnem nivoju. Da je to mogoče, je potrebno v takšen krožni proces dovesti dodatno pogonsko energijo. Toplotna črpalka potrebuje za prenos toplote delovni medij, ki s spremembo svojega agregatnega stanja prenaša toploto iz okolice v poljuben ogrevalni sistem. Viri toplote, ki jih s toplotno črpalko lahko izkoriščamo: zrak, podtalna voda, površinska voda, zemlja in kamniti masivi, sončna energija, odpadna toplota (Vir: http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Publikacije.URE/URE1-12.htm). Pri tem lahko občina za spodbujanje uporablja vrsto instrumentov: o občinska podpora pri svetovanju občanov glede URE in OVE, o občinska podpora pri kreditiranju in subvencioniranju URE in OVE, o motiviranje prebivalstva za ukrepe URE (izolacija stavb, varčne žarnice itd.), o uvajanje demonstracijskih in pilotnih projektov, o motiviranje prebivalstva za uvajanje lokalnih OVE (lesna biomasa, sončna energija). Prvi in najpomembnejši ukrep, ki ga mora izvajati občina, pa je neprestano osveščanje prebivalstva o možnostih za prihranke, o koristih, ki jih lahko imajo zaradi učinkovitejše rabe energije in uvajanja obnovljivih virov energije. V ta namen mora občina organizirati raznovrstne dogodke na to tematiko, poskrbeti, da se bo tema pojavljala v lokalnih medijih (radio, TV, lokalni časopisi) ipd.. Z osveščanjem se velikokrat avtomatično povečajo aktivnosti prebivalcev samih na področju reševanja okoljske in energetske problematike. Izkušnje kažejo, da je mogoče le s pravilnim ravnanjem osveščenih porabnikov energije zmanjšati rabo energije v stavbi tudi do 20 %, brez da bi se bivalno ugodje v stavbi zmanjšalo. Tudi v okviru Lokalne agende 21 – PVO za Maribor je kot ukrep zmanjšanja rabe energije naveden dvig zavesti in sprememba obnašanja prebivalstva na energetskem področju, kar se lahko doseže le z informiranjem in izobraževanjem (vir: http://www.izit.si/muv/2001/predpisi/360a.html). Občini predlagamo, da spodbuja občane k gradnji energetsko varčnih objektov, ko se le-ti odločajo za novogradnje; da jih, pri večjih sanacijah objektov, seznani s pomembnostjo energetske sanacije le-teh; da jih spodbudi k premišljenemu odločanju pri menjavi kurilnih naprav ipd. Občina lahko stimulira svoje občane z nepovratnimi subvencijami (vsako leto nameni določen znesek denarja za izbrane ukrepe) gospodinjstvom na primer za izolacijo fasad, izolacijo podstrešij, kleti, zamenjavo oken ipd. preko oblikovanega programa oz. nabora ukrepov - projektov za varčevanje z energijo.

9.2 JAVNI OBJEKTI V tem poglavju navajamo smernice, ki pripomorejo k uspešnemu izvajanju energetskega upravljanja v javnem sektorju. Učinkovitejša raba energije v javnih zgradbah pomeni predvsem zmanjševanje stroškov, torej privarčevana denarna sredstva. Pri tem je pomemben dogovor med upravitelji stavb in MO Maribor ter sodelovanje hišnika in drugih oseb, ki so zadolženi za vzdrževanje objekta (redni pregledi ogrevalnega in vodovodnega omrežja, pregledi električne napeljave, preverjanje tesnjenja oken, poročanje vodstvu in energetskemu managerju o potrebnih vzdrževalnih delih in zamenjavah itd.). Pri izobraževanju, ozaveščanju in motivaciji za varčevanje z energijo je pomembno, da so posamezni ukrepi, predvsem na področju učinkovite rabe energije, predvideni in izvedeni tudi v stavbah, ki so v lasti ali upravljanju občine. Izvedba teh ukrepov lahko služi kot zgled občanom pri prikazu praktičnih možnosti za zmanjšanje stroškov za energijo v stavbah.

stran 92 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Izkušnje, ki jih pri tem pridobi občina, pa so lahko kasneje v pomoč tudi ostalim lastnikom javnih in stanovanjskih stavb. Bistvenega pomena za izvajanje dejavnosti, ki pomenijo izboljšanje energetskega stanja v občini, je da se določi oz. imenuje odgovorne za implementacijo projektov OVE in URE na območju MO Maribor. Lokalne skupnosti potrebujejo za implementacijo akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta strokovno-tehnično osebo, ki bo lahko koordinirala in vodila implementacijo energetskega koncepta ter nadzorovala zunanje izvajalce pri izvajanju aktivnosti akcijskega načrta. Eden od problemov lokalnih skupnosti je, da ne razpolagajo z ustreznimi kadri in tako niso pravi zagovornik v primerjavi s strokovnim specializiranim zunanjim izvajalcem, ki lahko predlaga ekonomsko in tehnično rešitev, ki ni nujno najboljša za naročnika, t.j. za lokalno skupnost. Rešitev za kakovostno doseganje ciljev mestne občine Maribor je ureditev razmerja z ustrezno organizacijo, ki bo v imenu občine vodila in koordinirala vse procese, ki izhajajo iz aktivnosti akcijskega energetskega načrta mestne občine Maribor. Energetska agencija opravlja funkcijo energetskega managerja za lokalne skupnosti z namenom izvrševati aktivnosti in dosegati cilje, ki so opredeljeni v lokalnem energetskem konceptu. Naloge energetskega managerja oziroma lokalne energetske agencije so: o Vodenje in koordinacija aktivnosti, ki izhajajo iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta. o Vzpostavitev in vodenje energetskega knjigovodstva za javne zgradbe v mestni občini Maribor. o Spremljanje, analiziranje in primerjanje doseganje učinkovitosti energetskih ukrepov. o Pomoč pri izbiri zunanjih izvajalcev za izvedbo določenih aktivnosti iz akcijskega načrta. o Nadzor in sodelovanje z zunanjim izvajalcem v imenu občine. o Pošiljanje informacij o razpisih in možnostih pridobivanja nepovratnih sredstev iz različnih EU projektov. o Vključevanje lokalnih skupnosti v EU projekte in implementacija aktivnosti na območju občine, ki izhajajo iz nepovratnih sredstev. o Identifikacija potreb posamezne občine, razvoj ideje v projekt, priprava in prijava projekta na ustrezen nacionalni in evropski razpis. o Organizacija in izvedba seminarjev, konferenc, usposabljanj in ostalih informativnih javnih dogodkov v sodelovanju z občino. o Priprava izobraževalnih in informativnih medijev v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. o Svetovanje pri zelenih javnih naročilih itd. V primeru mestne občine Maribor je delo in naloge energetskega managementa prevzela Lokalna energetska agencija za Podravje (EnergaP). Da lahko sprejemamo učinkovite ukrepe in analiziramo učinke teh ukrepov, je potrebno dobro energetsko knjigovodstvo, torej beleženje rabe energije in s tem povezanih stroškov. Nujno je namreč poznati trenutno stanje in pretekle trende, da lahko prihodnost izboljšamo. Energetsko knjigovodstvo omogoča celovit pregled rabe energije v posameznih javnih zgradbah, hitro odpravljanje bistvenih odstopanj od normalnih vrednosti, optimizacijo energetskih procesov v zgradbah in učinkovito ovrednotenje podatkov o rabi energije.

stran 93 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Izvajanje energetskega knjigovodstva je možno: o preko on-line sistema centralne enote in posamezne javne zgradbe, ki zagotavlja realne dnevne energetske podatke; o preko internetne povezave centralne enote in posamezne javne zgradbe na podlagi mesečnih podatkov o rabi energije; o preko samostojnih enostavnih računalniških aplikacij. Glede na izbiro sistema vzpostavitve in vodenja energetskega knjigovodstva je odvisen obseg in način vodenja, optimizacija in nadzor energetskih podatkov. Energetsko knjigovodstvo nam omogoča: o zbiranje energetskih podatkov o toploti in električni energiji ter porabi vode (mesečno, dnevno ali v realnem času); o arhiviranje in vpogled v energetsko stanje posameznih javnih zgradb v preteklosti; o primerjava posameznih kazalcev in izdelava enostavnih in primerjalnih analiz glede na različne energetske kazalce in za različna časovna obdobja in druge primerljive kazalce; o napoved rabe energije v prihodnosti; o optimizacija trenutnih energetskih procesov v posamezni javni zgradbi; o prikaz realnega energetskega stanja, ki predstavlja izhodišča za izvedbo organizacijskih in investicijskih ukrepov v posamezni javni zgradbi; o primerjavo učinkovitosti organizacijskih in investicijskih ukrepov pred in po izvedbi; o prilagajanje delovnih procesov uporabnikov javnih zgradb z namenom znižanja rabe energije. EnergaP lahko na podlagi dogovora z Mestno občino Maribor ali posameznimi predstavniki javnih zgradb vzpostavi energetsko knjigovodstvo v javnih zgradbah. EnergaP skrbi za vodenje, optimizacijo in izvajanje aktivnosti, ki so opredeljene v prejšnjem odstavku in so odvisne od vrste izbranega sistema zbiranja podatkov. Pri upravljanju z javnimi stavbami so zelo pomembni tudi energetski pregledi javnih stavb. Osnovni namen energetskega pregleda je izdelava podlag za obvladovanje in po možnosti znižanje stroškov za energijo in s tem podlaga za program učinkovite rabe energije. Osnova energetskega pregleda je analiza rabe energije in stroškov za energijo za preteklo obdobje. Iz teh analiz izhajajo možnosti prihrankov ter ugotavljanje in vrednotenje potrebnih ukrepov z določenimi prioritetami. Preko energetskih pregledov lahko uskladimo urnike ogrevanja z urnikom zasedenosti stavbe. Dobimo priporočila glede tipov vgrajenih sistemov za ogrevanje prostorov, glede potreb po dodatnih regulatorjih, glede stanja izolacije na cevovodih, ventilih, glede nastavitve, razmestitve in delovanja obstoječih regulatorjev in merilnih zaznaval. Energetski pregled podaja priporočila tudi glede načinov hranjenja tople vode, temperature vode in sistemov regulacije, skladnost kapacitet hranilnikov vode s porabo. Opredeljeni so načini bolj ekonomične rabe elektrike, klimatskih naprav, rabe energije v kuhinjah itd. Ministrstvo za okolje in prostor nudi subvencije za izdelavo energetskih pregledov. Energetski pregledi so učinkoviti in ekonomsko upravičeni pri večjih porabnikih energije, kot so proizvodni obrati in večje zgradbe – poslovno stanovanjski objekti, šole, vrtci in stanovanjski bloki. Energetski pregledi individualnih hiš se ne opravljajo v takem obsegu kot za večje obrate in so to ponavadi le ocene lastnikov in svetovalcev energetskih pisarn.

stran 94 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Energetsko obnovo stavb z namenom varčevanja z energijo za ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode predvideva tudi Lokalna agenda 21 – PVO za Maribor (Vir: http://www.izit.si/muv/2001/predpisi/360a.html). Ta predvideva organiziran pristop k sanaciji obstoječih objektov, kar pomeni izdelavo priporočil oz. navodil o obnovi objektov in ogrevalnih sistemov. Pri tem daje prednost javnim stavbam, katere stroške pokriva občinski proračun. Lokalna agenda 21 predvideva tudi ustanovitev občinskega energetskega sklada v te namene. Potencial za varčevanje z energijo v javnem sektorju je bil v Sloveniji leta 1995 ocenjen na 34 %. Način financiranja javnega sektorja, praviloma majhen delež stroškov za energijo v celotnih stroških in kronično pomanjkanje denarnih sredstev, ne spodbujajo sistematičnega pristopa in odločitev za investiranje v ustreznejše energetske sisteme. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo je pogodbeni model, ki predstavlja obsežno skupino pristopov za zagotavljanje energetskih storitev, ki so na področju stavb usmerjeni k varčevanju z energijo in zmanjšanju stroškov zanjo. Ta sistem postaja v zahodni Evropi eden pomembnejših načinov investiranja v nove ali izboljšane energetske sisteme v javnem sektorju pa tudi majhnih in srednjih podjetjih. Predstavlja namreč eno izmed možnih rešitev težav, saj omogoča izvajanje energijsko učinkovitih projektov tudi takrat, kadar omejena lastna sredstva tega ne omogočajo. S pomočjo pogodbenega znižanja stroškov za energijo je tako mogoče kljub pomanjkanju lastnih sredstev investirati v obnovo naprav za ogrevanje, prezračevanje, klimatizacijo, hlajenje ipd. in tako izkoristiti razpoložljiv potencial za varčevanje z energijo. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo ni samo način financiranja, je pogodbeni model, ki poleg načrtovanja in vgradnje novih naprav zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odpravo motenj, pa tudi motiviranje porabnikov energije. Njegova osnova je bolj ali manj obsežna pogodba, ki je za dogovorjeni čas sklenjena med lastnikom stavbe, naročnikom in zasebnim podjetjem za energetske storitve, izvajalcem (vir: Priročnik za vodenje projektov pogodbenega znižanja stroškov za energijo). Pogodbeno zagotavljanje prihrankov se lahko najprej uporabi v primerih zamenjave ogrevalnih sistemov. Naslednja tabela prikazuje seznam zgradb, kjer je nujen ukrep sanacije oz. zamenjave ogrevalnega sistema.

Tabela 27: Sanacija ogrevalnega sistema po stavbah

Trenutna raba energije za ogrevanje Možnost Ogrevana Letna poraba Predlagana pogodbenega Objekt Moč (kW) Opomba površina (m2) energenta Letna poraba Letni strošek za zamenjava zagotavljanja (energent in energenta v ogrevanje (EUR) prihrankov količina), leto kWh, leto 2007 - leto 2007 2007

Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor omrežje d.d. in druga OŠ Kaminca 3.300 UNP 58.767 l 408.431 39.523 € odvisno od potreb Različni modeli (plinovodno specializirana omrežje podjetja načrtovano)

Podružnična šola Kotel na lesno Specializirana Staneta 528 UNP 14.350 l 99.733 odvisno od potreb Različni modeli biomaso podjetja Lenardona

Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor OŠ Maksa omrežje d.d. in druga 2.920 ELKO 35.001 l 350.010 21.985 € odvisno od potreb Različni modeli Durjave (plinovodno specializirana omrežje je v podjetja neposredni bližini)

TOM d.o.o. in Priključitev na p OŠ Janka druga 3.600 ELKO 48.072 l 480.720 29.264 € na daljinsko odvisno od potreb Različni modeli Padežnika specializirana ogrevanje podjetja

stran 95 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor omrežje ali pa na d.d. , TOM d.o.o. daljinsko OŠ Rada Robiča 4.401 ELKO 99.349 l 993.490 57.985 € odvisno od potreb Različni modeli in druga ogrevanje specializirana (načrtovano podjetja plinovodno omrežje toplovod)

Plinarna Maribor Priključitev na d.d. in druga OŠ Slave Klavore 5.129 ELKO 46.505 l 465.050 28.720 € plinovodno odvisno od potreb Različni modeli specializirana omrežje podjetja

Plinarna Maribor Priključitev na d.d. in druga OŠ Draga Kobala 5.212 ELKO 57.028 l 570.280 31.826 € plinovodno odvisno od potreb Različni modeli specializirana omrežje podjetja

Plinarna Maribor Priključitev na OŠ Toneta d.d. in druga 3.768 ELKO 46.019 l 460.190 18.045 € plinovodno odvisno od potreb Različni modeli Čufarja Maribor specializirana omrežje podjetja

Plinarna Maribor OŠ Borcev za Priključitev na d.d. in druga severno mejo 5.300 ELKO 90.095 l 900.950 35.541 € plinovodno odvisno od potreb Različni modeli specializirana Maribor omrežje podjetja

Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor omrežje d.d. in druga OŠ Malečnik 2.892 ELKO 12.260 l 122.600 7.736 € odvisno od potreb Različni modeli (načrtovano je specializirana plinovodno podjetja omrežje) Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor Vrtec Pobrežje, omrežje d.d. in druga 497 ELKO 8.781 l 87.810 5.221,20 € odvisno od potreb Različni modeli enota Mojca (plinovodno specializirana omrežje je v podjetja neposredni bližini) Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor Vrtec Pobrežje, omrežje d.d. in druga 183 ELKO 3.801 l 38.010 2.281,05 € odvisno od potreb Različni modeli enota Brezje (načrtovano je specializirana plinovodno podjetja omrežje)

Vrtec Pobrežje, Kotel na lesno Specializirana 438 ELKO 7.000 l 70.000 4.172,00 € odvisno od potreb Različni modeli enota Ob gozdu biomaso podjetja

Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor Vrtec Pobrežje, omrežje d.d. in druga 376 ELKO 5.000 l 50.000 2.992,14 € odvisno od potreb Različni modeli enota Čebelica (načrtovano je specializirana plinovodno podjetja omrežje)

Vrtec Jožice Flander, enota 726 Priključitev na Vančka Šarha plinovodno Plinarna Maribor omrežje d.d. in druga ELKO 30.004 l 300.040 17.696,00 € odvisno od potreb Različni modeli (plinovodno specializirana omrežje je v podjetja Vrtec Jožice neposredni bližini) Flander, enota 1.452 Moša Pijade 30

Vrtec Jožice Kotel na lesno specializirana Flander, enota 198 UNP 6.770 l 47.052 4.191,00 € odvisno od potreb Različni modeli biomaso podjetja Razvanje

Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor Vrtec Tezno, omrežje d.d. in druga 550 ELKO 10.006 l 100.060 6.216,73 € odvisno od potreb Različni modeli enota Lupinica (plinovodno specializirana omrežje je v podjetja neposredni bližini)

stran 96 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Tezno, 575 enota Pedenjped Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor omrežje d.d. in druga ELKO 12.003 l 120.030 7.457,47 € odvisno od potreb Različni modeli (plinovodno specializirana omrežje je v podjetja Vrtec Tezno, neposredni bližini) enota Pedenjped 269 - jasli

Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor Vrtec Tezno, omrežje d.d. in druga 558 ELKO 10.000 l 100.000 6.213,00 € odvisno od potreb Različni modeli enota Mehurčki (plinovodno specializirana omrežje je v podjetja neposredni bližini)

TOM d.o.o. in Priključitev na Vrtec Studenci, druga 503 ELKO 13.002 l 130.020 7.805,84 € daljinsko odvisno od potreb Različni modeli Groharjeva 22 specializirana ogrevanje podjetja

Priključitev na plinovodno omrežje ali pa na Plinarna Maribor daljinsko d.d., TOM d.o.o. Vrtec Studenci, 452 ELKO 7.039 l 70.390 4.272,84 € ogrevanje odvisno od potreb Različni modeli in druga Iztokova (načrtovan je specializirana plinovod, obstoječ podjetja toplovod je v neposredni bližini)

Vrtec Studenci, Radvanje Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor omrežje d.d. in druga 636 ELKO 11.000 l 110.000 6.751,27 € odvisno od potreb Različni modeli (plinovodno specializirana omrežje je v podjetja Vrtec Studenci, neposredni bližini) Radvanje jasli

TOM d.o.o. in Priključitev na Vrtec Studenci, druga 277 UNP 3.600 l 25.020 2.201,04 € daljinsko odvisno od potreb Različni modeli Korčetova 18 specializirana ogrevanje podjetja

Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor Vrtec omrežje d.d. in druga Studenci,enota 650 ELKO 13.652l 136.520 7.842,13 € odvisno od potreb Različni modeli (plinovodno specializirana Pekre omrežje je v podjetja neposredni bližini) Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor Vrtec Borisa omrežje d.d. in druga Pečeta, enota 3.309 ELKO 33.018 l 330.180 18.937,00 € odvisno od potreb Različni modeli (plinovodno specializirana Tomšičeva omrežje je v podjetja neposredni bližini) Priključitev na plinovodno Plinarna Maribor Vrtec Borisa omrežje d.d. in druga Pečeta, enota 365 ELKO 12.400 l 124.000 7.168,58 odvisno od potreb Različni modeli (plinovodno specializirana Košaki omrežje je v podjetja neposredni bližini) V okviru študije se izvajajo preliminarni energetski pregledi izbranih javnih stavb v MO Maribor. Preliminarni pregled predstavlja najbolj enostavno obliko energetskega pregleda. Ocena stanja je narejena na podlagi izpolnjenih vprašalnikov ter ogleda posameznih zgradb. Pri ogledu se zberejo podatki o rabi energije ter podatki o zgradbi, na podlagi katerih se analizira energetsko stanje zgradbe in izdela preliminarno poročilo, ki poda zaključke o virih možnih prihrankov energije v pregledanih objektih, navedejo pa se tudi predlogi ukrepov za zmanjšanje rabe energije v objektih ter ukrepi za izboljšanje bivalnih pogojev. Predvsem pa je preliminarni energetski pregled osnova za odločitev o izdelavi kasnejšega razširjenega energetskega pregleda, ki podaja osnovo za načrt dejavnosti. Lahko se zgodi, da rezultati preliminarnih energetskih pregledov odstopajo od realnega stanja določenih zgradb. Zgolj z

stran 97 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo detajlnim energetskim pregledom zgradbe pridobimo realno sliko, ki nam pove kaj moramo ukreniti v organizacijskem in investicijskem smislu, da bi pridobili določene energetske in okoljske učinkovite rezultate. Na podlagi opravljenih preliminarnih energetskih pregledov smo pripravili sklop ukrepov za učinkovito rabo energije v posameznih javnih zgradbah. Preliminarni energetski pregledi so bili opravljeni v nekaterih javnih stavbah (OŠ in VVZ), glede na seznam, ki nam ga je posredovala Mestna občina Maribor. Za nekatere zgradbe energijsko število ni navedeno, saj nismo pridobili določenih podatkov, ki omogočajo izračun le tega. Predlagani ukrepi v naslednji tabeli so prikazani za vsako zgradbo posebej. Najbolj nujni ukrepi so posebej poudarjeni s krepko pisavo, ostali ukrepi pa so zelo smiselni za zmanjšanje rabe energije in jih bi bilo smotrno izvesti v najkrajšem možnem času. V predlogih ukrepov niso zajete ostale javne zgradbe.

Tabela 28: Predlogi ukrepov v OŠ in VVZ v mestni občini Maribor Objekt Predlagani ukrepi OŠ Prežihovega Voranca 1 2007 - 135 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 125 kWh/m /leto

1. Izolacija strehe. 2. Izboljšati veje ogrevanja. 3. V starem delu posodobitev električne napeljave. 4. Postopna zamenjava preostalih oken. 5. Poleti ogrevanje sanitarne vode z pretočnimi pečmi. 6. Vgradnja termostatskih ventilov.

OŠ Franc Rozman Staneta 2 2007 - 193 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 – 176 kWh/m /leto 1. Izolacija strehe in zamenjava kritine. 2. Priprava tople sanitarne vode centralno. 3. Zamenjava preostalih oken. 4. Vgradnja termostatskih ventilov. 5. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih. 6. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 7. Postopna zamenjava ostalih starih radiatorjev

stran 98 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

OŠ Bojana Ilicha 3 2007 - ni podatka Energijsko število: 2006 - ni podatka

1. Izolacija fasade. 2. Vgradnja termostatskih ventilov.

OŠ Ivana Cankarja

4 2007 – ni podatka Energijsko število: 2006 – ni podatka Zgradba ni v lasti občine Maribor.

Podružnična šola Košaki 5 2007 – ni podatka Energijsko število: 2006 – ni podatka

Ni podatkov.

OŠ bratov Polančičev Maribor 6 2007 - 106 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 – 82 kWh/m /leto

1. Na novejšem delu objekta izolacija strehe in zamenjava kritine. 2. Zamenjava kotlov in prehod na zemeljski plin. 3. Priprava tople sanitarne vode z pretočnimi pečmi. 4. Na novejšem delu izolacija sten. 5. Zamenjava preostalih oken. 6. Vgradnja termostatskih ventilov. 7. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

stran 99 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

OŠ Kamnica 7 2007 - 129 kWh/m2/leto Energijsko število: 2006 – ni podatka

Ni podatkov.

Podružnična šola Bresternica 8 2007 – ni podatka Energijsko število: 2006 – ni podatka Predvidena je celovita obnova.

OŠ Borisa Kidriča 9 2007 - ni podatka Energijsko število: 2006 – ni podatka

1. Zamenjava strehe na šoli in telovadnici. 2. Zamenjava preostalih oken. 3. Vgradnja termostatskih ventilov. 4. Vgradnja senzorjev za vklop in izklop luči v sanitarijah. 5. Postopna zamenjava starih radiatorjev.

OŠ Franceta Prešerna 10 2007 - 121 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 – 159 kWh/m /leto

1. Izolacija strehe in zamenjava kritine. 2. Postopna zamenjava radiatorjev. 3. Vgradnja termostatskih ventilov. 4. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

stran 100 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Podružnična šola Staneta Lenardona 11 2007 - ni podatka Energijsko število: 2 2006 - 189 kWh/m /leto

1. Izolacija cevi in ventilov v kotlovnici. 2. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

Vse ostalo je obnovljeno in ni potrebnih investicij, le dobro vzdrževanje za naprej.

OŠ Angela Besednjaka 12 2007 - 103 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 170 kWh/m /leto

1. Izolacija strehe in zamenjava kritine. 2. Zamenjava preostalih oken. 3. Posodobitev električne napeljave. 4. Postopna menjava navadnih svetil z varčnimi. 5. Poleti ogrevanje sanitarne vode z pretočnimi pečmi. 6. Vgradnja termostatskih ventilov.

OŠ Maksa Durjave 13 2007 - 120 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 134 kWh/m /leto 1. Izolacija strehe. 2. Za ogrevanje uporabiti zemeljski plin. 3. Toplo sanitarno vodo pripravljati centralno. 4. Izboljšati veje ogrevanja. 5. Postopna zamenjava radiatorjev. 6. Vgradnja termostatskih ventilov. 7. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih.

stran 101 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

OŠ Janka Padežnika 14 2007 - 134 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 122 kWh/m /leto 1. Izolacija in zamenjava kritine na telovadnici. 2. Zamenjava preostalih oken. 3. Izolacija hranilnika toplote in cevi. 4. Priprava tople sanitarne vode centralno. 5. Priprava tople sanitarne vode s sprejemniki sončne energije. 6. Vgradnja termostatskih ventilov. 7. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

OŠ Ludvika Pliberška 15 2007 - 133 kWh/m2/leto Energijsko število: 2006 – ni podatka

1. Izolacija fasade. 2. Zamenjava oken.

OŠ Rada Robiča 16 2007 - 226 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 136 kWh/m /leto

1. Izolacija fasade. 2. Izolacija strehe. 3. Vgradnja termostatskih ventilov.

OŠ Martina Konšaka 17 2007 - 128 kWh/m2/leto Energijsko število: 2006 – ni podatka

1. Izolacija fasade.

stran 102 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

OŠ Slave Klavore 18 2007 - 91 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 146 kWh/m /leto

1. Izolacija strehe in zamenjava kritine. 2. Manjši bojler za pripravo tople sanitarne vode. 3. Zamenjava aluminijastih oken. 4. Vgradnja termostatskih ventilov. 5. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 6. Postopna zamenjava ostalih starih radiatorjev 7. Priprava tople sanitarne vode s sprejemniki sončne energije.

OŠ Draga Kobala 19 2007 - 109 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 157 kWh/m /leto 1. Izolacija strehe in zamenjava kritine. 2. Zamenjava kotlov in energenta. 3. Zamenjava navadnih ventilov na ogrevalih s termostatskimi ventili. 4. Priprava tople sanitarne vode urediti centralno. 5. Postopna menjava preostalih navadnih svetil za varčna. 6. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih. 7. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

Podružnična šola Brezje 20 2007 – ni podatka Energijsko število: 2 2006 - 102 kWh/m /leto

1. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 2. Odpraviti nekaj manjših napak od obnove v lanskem letu (napake bodo odpravljene v garanciji). Vzorčna šola za vse, ki bodo gradili ali obnavljali!

stran 103 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

OŠ Toneta Čufarja Maribor 21 2007 - 122 kWh/m2/leto Energijsko število: 2006 – ni podatka

1. Zamenjava preostalih oken. 2. Izolacija fasade. 3. Zamenjava navadnih žarnic z varčnimi.

OŠ Tabor I 22 2007 - 159 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 171 kWh/m /leto

1. Zamenjava oken. 2. Izolacija fasade.

OŠ Tabor II 23 2007 - 131 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 161 kWh/m /leto

Ni podatkov.

stran 104 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

OŠ Borcev za severno mejo Maribor 24 2007 - 170 kWh/m2/leto Energijsko število: 2006 – ni podatka

Ni podatkov.

OŠ Malečnik 25 2007 – 42 kWh/m2/leto Energijsko število: 2006 - ni podatka

Ni podatkov.

OŠ Gustava Šiliha Maribor 26 2007 - 126 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 158 kWh/m /leto

1. Zamenjava oken.

2. Izolacija fasade.

stran 105 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Pobrežje, enota Najdihojca 27 2007 - 136 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 177 kWh/m /leto

1. Zamenjava oken oziroma izboljšati tesnjenje oken. 2. Ogrevanje sanitarne vode s sprejemniki sončne energije. 3. Vgradnja termostatskih ventilov. 4. Menjava preostalih navadnih svetil za varčna. 5. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih.

Vrtec Pobrežje, enota Mojca 28 2007 - 177 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 197 kWh/m /leto

1. Zamenjava oken oziroma izboljšati tesnjenje oken. 2. Zamenjava navadnih ventilov na ogrevalih s termostatskimi ventili. 3. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 4. Postopna zamenjava radiatorjev. 5. Izboljšati izolacijo cevi v kotlovnici.

Vrtec Pobrežje, enota Brezje 29 2007 - 208 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 208 kWh/m /leto

1. Zamenjava oken oziroma izboljšati tesnjenje oken. 2. Izolacija fasade. 3. Ogrevanje sanitarne vode s sprejemniki sončne energije. 4. Vgradnja termostatskih ventilov. 5. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih.

stran 106 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Pobrežje, enota Kekec 30 2007 - ni podatka Energijsko število: 2006 - ni podatka

1. Zamenjava strešne kritine in izolacija podstrešja. 2. Zamenjava oken oziroma izboljšati tesnjenje oken. 3. Za ogrevanje uporabiti zemeljski plin in vgradnja trovalentnega bojlerja STV (centralno, električna energije in sonce). 4. Zamenjava navadnih ventilov na ogrevalih s termostatskimi ventili. 5. Izboljšati izolacijo cevi v kotlovnici. 6. Menjava preostalih navadnih svetil za varčna.

Vrtec Pobrežje, enota Ob gozdu 31 2007 - 160 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 196 kWh/m /leto

1. Zamenjava oken oziroma izboljšati tesnjenje oken. 2. Vgradnja termostatskih ventilov. 3. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 4. Varčni kotlički, varčne pipe in senzorji na pisoarjih. 5. Priprava tople sanitarne vode s sprejemniki sončne energije.

32, Vrtec Pobrežje, enota Grinič in jasli 2007 - ni podatka Energijsko število: 33 2006 - ni podatka

1. Zamenjava oken oziroma izboljšati tesnjenje oken. 2. Zamenjava navadnih ventilov na ogrevalih s termostatskimi ventili. 3. Postopna menjava preostalih navadnih svetil za varčna. 4. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih. 5. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

stran 107 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Pobrežje, enota Čebelica 34 2007 - 133 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 173 kWh/m /leto

1. Zamenjava strešne kritine in izolacija podstrešja. 2. Zamenjava oken oziroma izboljšati tesnjenje oken. 3. Vgradnja termostatskih ventilov. 4. Menjava svetil za varčne. 5. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 6. Varčni kotlički, varčne pipe in senzorji na pisoarjih.

Vrtec Ivana Glinška, Gledališka 6 35 2007 - ni podatka Energijsko število: 2 2006 - 162 kWh/m /leto

1. Izolacija strehe in zamenjava kritine. 2. Prehod na zemeljski plin. 3. Zamenjava preostalih oken. 4. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih. 5. Postopna zamenjava radiatorjev. 6. Vgradnja termostatskih ventilov. 7. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

Vrtec Ivana Glinška, Gregorčičeva 32 36 2007 - ni podatka Energijsko število: 2006 - ni podatka

1. Vgradnja termostatskih ventilov. 2. Sanitarno toplo vodo pripravljati z pretočno plinsko pečjo. 3. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih. 4. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 5. Postopna zamenjava ostalih starih radiatorjev.

stran 108 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Ivana Glinška, Krekova 27 37 2007 - ni podatka Energijsko število: 2006 - ni podatka

1. Zamenjava oken. 2. Postopna menjava navadnih svetil z varčnimi 3. Vgradnja termostatskih ventilov. 4. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih. Opomba: enota je predvidena za ukinitev.

Vrtec Ivana Glinška, Usnjarska 11 38 2007 - ni podatka Energijsko število: 2006 - ni podatka

1. Zamenjava oken. 2. Vgradnja termostatskih ventilov. 3. Zamenjava radiatorjev. 4. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

Vrtec Jožice Flander, enota Veveriček 39 2007 - 84 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 161 kWh/m /leto

1. Zamenjava oken. 2. Vgraditi avtomatsko regulacijo. 3. Postopna zamenjava radiatorjev. 4. Vgradnja termostatskih ventilov. 5. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 6. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih.

stran 109 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Jožice Flander, enota Žvrgolišče 40 2007 - 84 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 161 kWh/m /leto

1. Zamenjava oken. 2. Izolacija ovoja. 3. Vgraditi avtomatsko regulacijo. 4. Vgradnja termostatskih ventilov. 5. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih. 6. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 7. Postopna zamenjava starih radiatorjev.

Vrtec Jožice Flander, enota Sapramiška 41 2007 - 84 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 161 kWh/m /leto

Vrtec Jožice Flander, enota Vančka Šarha 42 2007 - 138 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 138 kWh/m /leto

1. Izolacija podstrešja. 2. Zamenjava oken. 3. Vgradnja termostatskih ventilov. 4. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih. 5. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 6. Postopna zamenjava starih radiatorjev.

stran 110 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Jožice Flander, enota Moše Pijade 43 2007 - 138 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 138 kWh/m /leto

1. Izolacija podstrešja. 2. Zamenjava oken. 3. Prehod na zemeljski plin - za ogrevanje. 4. Vgradnja termostatskih ventilov. 5. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih. 6. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

Vrtec Jožice Flander, enota Razvanje 44 2007 - 238 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 112 kWh/m /leto 1. Vgradnja termostatskih ventilov. 2. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 3. Vgradnja varčnih pip in senzorjev na pisoarjih.

Vrtec Tezno, enota Lupinica 45 2007 - 182 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 364 kWh/m /leto 1. Zamenjava strešne kritine in izolacija podstrešja. 2. Zamenjava oken oziroma izboljšati tesnjenje oken. 3. Vgradnja trovalentnega bojlerja STV (centralno, električna energije in sonce). 4. Novi kotel in zamenjava preostalih navadnih ventilov na ogrevalih s termostatskimi ventili. 5. Izboljšati izolacijo cevi v kotlovnici. 6. Postopna menjava preostalih navadnih svetil za varčna. 7. Vgradnja preostalih varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih.

stran 111 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Tezno, enota Miš Maš 46 2007 - 152 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 203 kWh/m /leto 1. Zamenjava oken oziroma izboljšati tesnjenje oken. 2. Vgradnja trovalentnega bojlerja STV (centralno, električna energija in sonce). 3. Vgradnja ostalih termostatskih ventilov. 4. Izolacija cevi v kotlovnici in toplotni podpostaji. 5. Postopna menjava preostalih svetil za varčna. 6. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 7. Varčni kotlički, varčne pipe in senzorji na pisoarjih.

Vrtec Tezno, enota Pedenjped 47 2007 - 142 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 296 kWh/m /leto

1. Zamenjava strešne kritine in izolacija podstrešja. 2. Zamenjava oken oziroma izboljšati tesnjenje oken. 3. Novi kotel na ZP in izolacija cevi v kotlovnici. 4. Zamenjava navadnih ventilov na ogrevalih s termostatskimi ventili. 5. Postopna menjava preostalih navadnih svetil za varčna. 6. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih.

Vrtec Tezno, enota Pedenjped-jasli 48 2007 - 142 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 296 kWh/m /leto

1. Zamenjava strešne kritine in izolacija podstrešja. 2. Zamenjava oken oziroma izboljšati tesnjenje oken. 3. Zamenjava navadnih ventilov na ogrevalih s termostatskimi ventili. 4. Postopna menjava preostalih navadnih svetil za varčna. 5. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih. 6. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

stran 112 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Tezno, enota Mehurčki 49 2007 - 179 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 269 kWh/m /leto 1. Zamenjava strešne kritine in izolacija podstrešja. 2. Vgradnja novega kotla na pelete. Prostor za zalogovnik peletov je, prav tako tudi transportna pot. 3. Zamenjava navadnih ventilov na ogrevalih s termostatskimi ventili. 4. Zamenjava oken oziroma izboljšati tesnjenje oken. 5. Postopna menjava preostalih navadnih svetil za varčna. 6. Vgradnja varčnih kotličkov, varčnih pip in senzorjev na pisoarjih. 7. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

Vrtec Studenci, Groharjeva 22 50 2007 - 258 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 443 kWh/m /leto

1. Zamenjava kotla. 2. Vgraditi centralni bojler za toplo vodo. 3. Izolacija podstrešja. 4. Vgradnja termostatskih ventilov. 5. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

Vrtec Studenci, enota Iztokova 51 2007 - 156 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 227 kWh/m /leto

1. Zamenjava kritine in izolacija strehe. 2. Zamenjava oken. 3. Priprava tople sanitarne vode s sprejemniki sončne energije. 4. Prehod ogrevanja na TOM. 5. Na ogrevalih zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi. 6. Vgradnja senzorjev za vklop in izklop luči v sanitarijah. 7. Postopna zamenjava starih radiatorjev.

stran 113 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Studenci, enota Radvanje 52 2007 - 173 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 157 kWh/m /leto

1. Zamenjava kritine in izolacija strehe. 2. Zamenjava oken. 3. Izolirati cevi in ventile v toplotni postaji. 4. Na ogrevalih zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi. 5. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

Vrtec Studenci, enota radvanje-jasli 53 2007 - 173 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 157 kWh/m /leto

1. Zamenjava kritine in izolacija strehe. 2. Zamenjava oken. 3. Vgradnja trovalentnega bojlerja STV (centralno, električna energije in sonce). 4. Priprava tople sanitarne vode s sprejemniki sončne energije. 5. Na ogrevalih zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi. 6. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

Vrtec Studenci, Korčetova 18 54 2007 - 90 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 186 kWh/m /leto

1. Menjava kritine in izolacija podstrešja. 2. Zamenjava oken. 3. Vgradnja termostatskih ventilov. 4. Vgradnja senzorjev za vklop in izklop luči v sanitarijah. 5. Izolacija ovoja stavbe.

stran 114 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Studenci, enota Pekre 55 2007 - 210 kWh/m2/leto 1. Zamenjava kritine in izolacija strehe. Energijsko število: 2 2006 - 231 kWh/m /leto 2. Zamenjava preostalih oken. 3. Zamenjava preostalih navadnih ventilov s termostatskimi. 4. Vgradnja senzorjev za vklop in izklop luči v sanitarijah. 5. Postopna zamenjava radiatorjev.

Vrtec Studenci, enota Limbuš 56 2007 – ni podatka Energijsko število: 2006 - ni podatka

1. Zamenjava kritine in izolacija strehe. 2. Priprava tople sanitarne vode centralno. 3. Priprava tople sanitarne vode s sprejemniki sončne energije. 4. Na ogrevalih zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi. 5. Vgradnja varčnih kotličkov in varčnih pip. 6. Vgradnja senzorjev za vklop in izklop luči v sanitarijah. 7. Postopna zamenjava starih radiatorjev.

Vrtec Studenci, enota Limbuš-jasli 57 2007 - ni podatka Energijsko število: 2006 - ni podatka

1. Zamenjava kritine in izolacija strehe. 2. Zamenjava oken. 3. Izolacija cevi in ventilov v toplotni postaji. 4. Na ogrevalih zamenjava navadnih ventilov s termostatskimi. 5. Vgradnja varčnih pip. 6. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 7. Postopna zamenjava starih radiatorjev.

stran 115 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Borisa Pečeta, enota Tomšičeva 58 2007 - 100 kWh/m2/leto Energijsko število: 2 2006 - 112 kWh/m /leto 1. Zamenjava peči. 2. Prehod na zemeljski plin (v kolikor bi bilo mogoče-sedaj se kotlovnica nahaja v kleti). 3. Prehod na en centralni bojler. 4. Zamenjava oken. 5. Izolacija strehe. 6. Vgradnja termostatskih ventilov. 7. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah.

Vrtec Borisa Pečeta, enota Košaki 59 2007 - ni podatka Energijsko število: 2 2006 - 340 kWh/m /leto

1. Menjava kritine in izolacija strehe. 2. Zamenjava oken. 3. Zamenjava kotla in prehod na zemeljski plin. 4. Vgraditi centralni bojler za toplo vodo. 5. Vgradnja termostatskih ventilov. 6. Vgradnja senzorjev za vklop luči v sanitarijah. 7. Postopna zamenjava starih radiatorjev.

Vrtec Otona Župančiča - enota 60 Oblakova 2007 - 165 kWh/m2/leto Energijsko število: 2006 - ni podatka

Ni podatkov.

stran 116 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Otona Župančiča - enota Lenka 61 2007 - 174 kWh/m2/leto Energijsko število: 2006 - ni podatka

Ni podatkov.

Vrtec Otona Župančiča - enota 62 Mehurčki Ni podatkov. 2007 - 211 kWh/m2/leto Energijsko število: 2006 - ni podatka Predstavljeni so z energetskega stališča zaželeni ukrepi v OŠ in vrtcih, ki ob izvedbi poskrbijo za učinkovito rabo energije. Občina (ustrezni uradi) in EnergaP naj pripravita operativni načrt energetske sanacije OŠ in VVZ v MO Maribor za vsaki dve naslednji leti. Smiselno je, da se ti ukrepi izvedejo ob večji sanaciji teh objektov oz. da se ob načrtovani sanaciji objekta vključi tudi ukrepe URE in OVE. Pred tem je potrebno pripraviti natančne načrte s potrebnimi energetskimi ukrepi za vsako stavbo posebej, kar pa je možno na osnovi energetskih pregledov stavb.

9.2.1 POTENCIALI ZMANJŠANJA RABE ENERGIJE V OŠ IN VVZ V MO MARIBOR Preliminarni energetski pregledi so pokazali, da obstajajo potenciali za zmanjšanje rabe energije v vseh obravnavanih javnih zgradbah v mestni občini Maribor. Največ energije je možno prihraniti z boljšo toplotno zaščito ovoja zgradbe in učinkovitim tesnjenjem oken in vrat, saj tako neposredno tudi vplivamo na vzroke za visoko porabo toplote, pomemben del prihrankov pa lahko dosežemo s sanacijo ali zamenjavo zastarelega ogrevalnega sistema. Dodatne prihranke energije je možno doseči tudi z učinkovito izolacijo podstrešja, učinkovito notranjo razsvetljavo in posodobitvijo regulacije ogrevalnega sistema. Samo z organizacijskimi ukrepi, kot so energetsko knjigovodstvo, osveščanje in izobraževanje zaposlenih, rezidentov in upravljavcev, lahko brez večjih stroškov zmanjšamo rabo energije tudi do 10 %. Prav tako je potrebno spremljati energetske procese in jih optimizirati glede na specifične pogoje vsake javne zgradbe. Prav optimizacija energetskih procesov v posameznih zgradbah nam lahko prinese dodatnih 5 % zmanjšanje rabe energije in s tem nižje stroške. Na podlagi preliminarnih energetskih pregledov, ki so bili izvedeni v javnih zgradbah so v naslednji tabeli prikazani potenciali za zmanjšanje rabe energije v vseh obravnavanih zgradbah. V ostalih javnih zgradbah so potenciali ocenjeni na podlagi vprašalnikov, ki so bili poslani na te ustanove.

stran 117 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 29: Potenciali zmanjšanja rabe energije v OŠ in VVZ v mestni občini Maribor

Možni Možni Trenutna prihranki Trenutne Trenutni Predviden Prihranki Prihranki prihranki Prihranek raba energije Predvidena poraba potencial za zmanjšanje rabe energije - Predvidena Predviden potencial za zmanjšanje rabe energije - ogrevanje strošek za strošek za pri pri za el. električne energije za za poraba električne električna energija poraba prihranek ogrevanje ogrevanje ogrevanju ogrevanju energijo energije ogrevanje ogrevanje energije do do

priprava posodobitev tople zamenjava objekt kWh ovoj zgradbe ogrevalnega Ostalo % kWh EUR EUR kWh EUR kWh ostalo % kWh kWh EUR sanitarne razsvetljave sistema vode

OŠ fasada do 15 termostatski ventili okna do 15 Prežihovega 605.939 35 393.860 37.090 € 24.109 212.078 12.982 115.580 0 0 0 0 115.580 0 0 % do 5 % % Voranca

vgradnja OŠ Franc izolacija senzorjev za termostatski ventili Rozman 669.931 okna do 15 % strehe do 10 30 468.951 39.720 € 27.804 200.979 11.916 77.444 0 0 luči v 5 73.572 3.872 545 do 5 % Staneta % sanitarijah - do 5 %

OŠ Bojana fasada do 15 termostatski ventili ni podatka 0 20 35.165 € 28.132 7.033 171.140 0 0 0 0 171.140 0 0 Ilicha % do 5 %

OŠ Ivana termostatski ventili ni podatka okna do 15% 20 67.039 € 53.631 13.408 81.634 81.634 0 0 Cankarja do 5 %

Podružnična ni podatka 0 0 0 0 0 šola Košaki

OŠ bratov izolacija termostatski ventili Polančičev 591.888 okna do 15 % strehe do 10 30 414.322 37.338 € 26.137 177.566 11.201 121.856 0 0 0 0 121.856 0 0 do 5 % Maribor %

OŠ Kaminca 424.885 424.885 39.523 € 39.523 0 0 132.500 132.500 0 0

Podružnična Zgradba je energetsko popolnoma neučinkovita in je šola ni podatka 0 0 0 0 0 predvidena obnova zgradbe Bresternica

Izolacija OŠ Borisa ni podatka Okna do 15% strehe do 30 0 0 54.435 54.435 0 0 Kidriča 10%

vgradnja senzorjev za OŠ Franceta izolacija strehe termostatski ventili 1.026.219 0 15 872.286 50.559 € 42.975 153.933 7.584 80.344 0 0 luči v 5 76.327 4.017 560 Prešerna do 10 % do 5 % sanitarijah - do 5 %

Podružnična šola Staneta ni podatka / / / / / / 0 / 0 / / / / / 0 0 0 Lenardona

stran 118 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

priprava posodobitev tople zamenjava objekt kWh ovoj zgradbe ogrevalnega Ostalo % kWh EUR EUR kWh EUR kWh ostalo % kWh kWh EUR sanitarne razsvetljave sistema vode

zamenjava z vgradnja energetsko senzorjev za OŠ Angela fasada do 15 termostatski ventili okna do 15 403.000 35 261.950 41.250 € 26.813 141.050 14.438 105.958 0 varčnimi luči v 15 90.064 15.894 2.091 Besednjaka % do 5 % % sijalkami - sanitarijah - do 10 % do 5 %

zamenjava z zamenjava izolacija energetsko OŠ Maksa 350.010 0 zastarelega kotla strehe do 10 25 262.508 21.985 € 16.489 87.503 5.496 54.066 0 varčnimi 0 10 48.659 5.407 780 Durjave do 15 % % sijalkami - do 10 %

vgradnja vgradnja senzorjev za OŠ Janka fasada do 15 termostatski ventili okna do 15 sončnih 480.720 35 312.468 29.264 € 19.022 168.252 10.242 68.844 0 luči v 25 51.633 17.211 2.588 Padežnika % do 5 % % kolektorje sanitarijah - do 20% do 5 %

zamenjava z zamenjava z energetsko energetsko OŠ Ludvika fasada do 15 okna do 15 674.130 0 30 471.891 41.289 € 28.902 202.239 12.387 132.841 0 varčnimi varčnimi 15 112.915 19.926 2.916 Pliberška % % sijalkami - sijalkami - do do 10 % 10 %

zamenjava z zamenjava z izolacija energetsko energetsko OŠ Rada fasada do 15 termostatski ventili 993.490 strehe do 10 30 695.443 57.985 € 40.590 298.047 17.396 182.404 0 varčnimi varčnimi 15 155.043 27.361 3.713 Robiča % do 5 % % sijalkami - sijalkami - do do 10 % 10 %

OŠ Martina fasada do 15 754.424 0 0 15 641.260 46.305 € 39.359 113.164 6.946 92.344 0 0 0 0 92.344 0 0 Konšaka %

OŠ Slave fasada do 15 termostatski ventili 465.050 0 20 372.040 28.720 € 22.976 93.010 5.744 71.249 0 0 0 0 71.249 0 0 Klavore % do 5 %

zamenjava z vgradnja energetsko OŠ Draga fasada do 15 termostatski ventili sončnih 570.280 0 20 456.224 31.826 € 25.461 114.056 6.365 31.826 varčnimi 0 30 22.278 9.548 5.973 Kobala % do 5 % kolektorjev sijalkami - do 20% do 10 %

Podružnična ni podatka Zgradba je bila obnovljena 0 0 0 šola Brezje

zamenjava z OŠ Toneta zamenjava Izolacija energetsko Čufarja 460.190 preostalih fasade do 22% 460.190 358.948 18.045 101.242 3.970 71.582 varčnimi 5 71.582 3.579 572 Maribor oken do 7% 15% sijalkami - do 5 %

Izolacija Zamenjava OŠ Tabor I. 696.000 fasade do 30 487.200 62.363 € 43.654 208.800 18.709 83.220 83.220 0 0 oken do 15% 15%

stran 119 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

priprava posodobitev tople zamenjava objekt kWh ovoj zgradbe ogrevalnega Ostalo % kWh EUR EUR kWh EUR kWh ostalo % kWh kWh EUR sanitarne razsvetljave sistema vode zamenjava z energetsko OŠ Tabor II. 616.000 616.000 49.116 € 49.116 0 0 126.061 varčnimi 126.061 6.303 868 sijalkami - do 5 %

OŠ Borcev za severno mejo 900.950 900.950 35.541 € 35.541 0 0 135.983 135.983 0 0 Maribor

OŠ Malečnik 122.600 122.600 7.736 € 7.736 0 0 38.406 38.406 0 0

Izolacija OŠ Gustava Zamenjava 596.000 fasade do 30 417.200 44.290 € 31.003 178.800 13.287 94.682 94.682 0 0 Šiliha Maribor oken do 15% 15% Vrtec Všteto v Pobrežje, Ogrevanje z fasada do 15 termostatski ventili Ogrevanje z 0 20 ceni 45.556 0 0 0 20 36.445 9.111 1.346 enota el.energijo % do 5 % el.energijo el.energije Najdihojca

zamenjava z Vrtec energetsko termostatski ventili Pobrežje, 87.810 okna do 15 % 0 20 70.248 5.221,20 4.177 17.562 1.044 9.967 0 varčnimi 0 10 8.970 997 161 do 5 % enota Mojca sijalkami - do 10 %

zamenjava z Vrtec energetsko fasada do 15 termostatski ventili okna do 15 Pobrežje, 38.010 35 24.707 2.281,05 1.483 13.304 798 4.570 0 varčnimi 0 10 4.113 457 81 % do 5 % % enota Brezje sijalkami - do 10 %

zamenjava z Vrtec Plačujejo izolaciaj energetsko termostatski ventili Pobrežje, pavšalni okna do 15 % strehe do 10 30 8.640,00 6.048 2.592 22.871 0 varčnimi 0 10 20.584 2.287 387 do 5 % enota Kekec znesek % sijalkami - do 10 %

Vrtec Pobrežje, termostatski ventili 70.000 okna do 15 % 0 20 56.000 4.172,00 3.338 14.000 834 16.054 0 0 0 0 16.054 0 0 enota Ob do 5 % gozdu

Vrtec Pobrežje, zamenjava z enota Grinič Plačujejo Plačujejo energetsko fasada do 15 okna do 15 pavšalni 0 30 pavšalni ni podatka 93.942 0 varčnimi 0 10 84.548 9.394 % % Vrtec znesek znesek sijalkami - Pobrežje, do 10 % enota jasli Grinič

Vrtec zamenjava fasada do 15 Pobrežje, 50.000 zastarelega kotla 0 30 35.000 2.992,14 2.094 15.000 898 4.470 0 0 0 0 4.470 0 0 % enota Čebelica do 15 %

Vrtec Ivana zamenjava izolacija strehe Glinška, ni podatka zastarelega kotla 0 25 ni podatka ni podatka ni podatka 0 0 0 0 ni podatka ni podatka do 10 % Gledališka 6 do 15 %

stran 120 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

priprava posodobitev tople zamenjava objekt kWh ovoj zgradbe ogrevalnega Ostalo % kWh EUR EUR kWh EUR kWh ostalo % kWh kWh EUR sanitarne razsvetljave sistema vode

Vrtec Ivana vgradnja Plačujejo Plačujejo Glinška, termostatski ventili sončnih pavšalni 0 0 5 pavšalni ni podatka 11.486 0 0 20 9.189 2.297 324 Gregorčičeva do 5 % kolektorje znesek znesek 32 do 20%

Vrtec Ivana Plačujejo Plačujejo plačujejo izolacija strehe termostatski ventili Glinška, pavšalni 0 15 pavšalni 2.233,14 1.898 335 pavšalni 0 0 0 0 do 10 % do 5 % Krekova 27 znesek znesek znesek

Vrtec Ivana termostatski ventili Glinška, ni podatka okna do 15 % 0 20 ni podatka 6.560 0 0 0 0 6.560 0 0 do 5 % Usnjarska 11

Vrtec Jožice Flander, enota Veveriček zamenjava z vgradnja energetsko Vrtec Jožice fasada do 15 termostatski ventili okna do 15 sončnih 204.000 35 132.600 17.174,00 11.163 71.400 6.011 88.957 varčnimi 0 30 62.270 26.687 4.192 Flander, enota % do 5 % % kolektorje sijalkami - Žvrgolišče do 20% do 10 % Vrtec Jožice Flander, enota Sapramiška

Vrtec Jožice Flander, enota Vančka Šarha zamenjava z vgradnja izolaciaj energetsko senzorjev za termostatski ventili 300.040 okna do 15 % strehe do 10 30 210.028 17.696,00 12.387 90.012 5.309 21.145 0 varčnimi luči v 15 17.973 3.172 534 do 5 % Vrtec Jožice % sijalkami - sanitarijah - Flander, enota do 10 % do 5 % Moša Pijade 30

vgradnja Vrtec Jožice fasada do 15 termostatski ventili okna do 15 sončnih Flander, enota 47.052 35 30.583 4.191,00 2.724 16.468 1.467 7.614 0 0 20 6.091 1.523 204 % do 5 % % kolektorje Razvanje do 20%

vgradnja zamenjava senzorjev za Vrtec Tezno, 100.060 okna do 15 % zastarelega kotla 0 30 70.042 6.216,73 4.352 30.018 1.865 22.577 0 0 luči v 5 21.448 1.129 enota Lupinica do 15 % sanitarijah - do 5 %

Vrtec Tezno, termostatski ventili 122.370 okna do 15 % 0 20 97.896 7.105,62 5.684 24.474 1.421 49.872 0 0 0 0 49.872 0 0 enota Miš Maš do 5 %

Vrtec Tezno, enota Pedenjped zamenjava z vgradnja zamenjava energetsko senzorjev za 120.030 okna do 15 % zastarelega kotla 0 30 84.021 7.457,47 5.220 36.009 2.237 17.589 0 varčnimi luči v 15 14.951 2.638 367 Vrtec Tezno, do 15 % sijalkami - sanitarijah - enota do 10 % do 5 % Pedenjped - jasli

stran 121 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

priprava posodobitev tople zamenjava objekt kWh ovoj zgradbe ogrevalnega Ostalo % kWh EUR EUR kWh EUR kWh ostalo % kWh kWh EUR sanitarne razsvetljave sistema vode

vgradnja Vrtec Tezno, zamenjava sončnih enota 100.000 okna do 15 % zastarelega kotla 0 30 70.000 6.213,00 4.349 30.000 1.864 19.786 0 0 20 15.829 3.957 505 kolektorje Mehurčki do 15 % do 20%

vgradnja Vrtec zamenjava izolacija strehe sončnih Studenci, 130.020 zastarelega kotla 0 25 97.515 7.805,84 5.854 32.505 1.951 8.158 0 0 20 6.526 1.632 262 do 10 % kolektorje Groharjeva 22 do 15 % do 20%

vgradnja Vrtec zamenjava senzorjev za izolacija strehe Studenci, 70.390 zastarelega kotla 0 25 52.793 4.272,84 3.205 17.598 1.068 4.780 0 0 luči v 5 4.541 239 41 do 10 % Iztokova do 15 % sanitarijah - do 5 %

Vrtec Studenci, Radvanje zamenjava 110.000 okna do 15 % zastarelega kotla 0 25 82.500 6.751,27 5.063 27.500 1.688 17.059 0 0 0 0 17.059 0 0 Vrtec do 15 % Studenci, Radvanje jasli

vgradnja Vrtec senzorjev za termostatski ventili Studenci, 25.020 okna do 15 % 0 20 20.016 2.201,04 1.761 5.004 440 16.030 0 0 luči v 5 15.229 802 143 do 5 % Korčetova 18 sanitarijah - do 5 %

Vrtec fasada do 15 termostatski ventili Studenci,enota 136.520 0 20 109.216 7.842,13 6.274 27.304 1.568 7.231 0 0 0 0 7.231 0 0 % do 5 % Pekre

Vrtec Studenci,enota zamenjava z vgradnja Limbuš energetsko senzorjev za fasada do 15 termostatski ventili ni podatka 0 20 ni podatka 23.047 0 varčnimi luči v 15 19.590 3.457 636 % do 5 % Vrtec sijalkami - sanitarijah - Studenci,enota do 10 % do 5 % Limbuš-jasli

vgradnja Vrtec Borisa zamenjava sončnih Pečeta, enota 330.180 okna do 15 % zastarelega kotla 0 30 231.126 18.937,00 13.256 99.054 5.681 54.203 0 0 20 43.362 10.841 1.804 kolektorje Tomšičeva do 15 % do 20%

zamenjava z Vrtec Borisa zamenjava energetsko Pečeta, enota ni podatka okna do 15 % zastarelega kotla 0 30 ni podatka ni podatka 0 varčnimi 0 10 Košaki do 15 % sijalkami - do 10 %

Vrtec Otona Župančiča- 370.000 0 0 0 0 370.000 30.889,86 30.890 0 0 78.575 0 0 0 0 78.575 0 0 enota Oblakova

stran 122 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

priprava posodobitev tople zamenjava objekt kWh ovoj zgradbe ogrevalnega Ostalo % kWh EUR EUR kWh EUR kWh ostalo % kWh kWh EUR sanitarne razsvetljave sistema vode

Vrtec Otona Župančiča- 125.000 0 0 0 0 125.000 9.489,18 9.489 0 0 12.507 0 0 0 0 12.507 0 0 enota Lenka

Vrtec Otona Župančiča- 139.000 0 0 0 0 139.000 12.059,62 12.060 0 0 18.363 0 0 0 0 18.363 0 0 enota Mehurčki 14.077.205 24 11.059.276 1.013.991 795.816 3.017.929 218.175 2.807.368 9 50.262 193.737 31.596

Tabela 30: Potenciali za zmanjšanje rabe energije v skupini ostale javne stavbe v mestni Občini Maribor

Možni Trenutna Možni prihranki Predviden Trenutne raba Trenutni Prihranki Prihranki prihranki Prihranek potencial za zmanjšanje rabe energije Predvidena strošek poraba potencial za zmanjšanje rabe Predvidena Predviden energije strošek za pri pri za el. električne energije - ogrevanje za poraba za električne energije - električna energija poraba prihranek za ogrevanje ogrevanju ogrevanju energijo energije ogrevanje ogrevanje energije ogrevanje do objekt do

priprava posodobitev ovoj tople zamenjava kWh ogrevalnega Ostalo % kWh EUR EUR kWh EUR kWh ostalo % kWh kWh EUR zgradbe sanitarne razsvetljave sistema vode UM Univerza v Mariboru 604.875 0 0 0 0 604.875 n.p. 0 294.000 0 0 0 0 294.000 0 0 zamenjava z vgradnja UM Pedagoška fakulteta, UM Filozofska energetsko senzorjev okna do fakulteta, UM Fakulteta za narovoslovje n.p 0 0 15 n.p. 600.000 0 varčnimi za luči v 15 510.000 90.000 10.181 15 % in matematiko sijalkami - sanitarijah do 10 % - do 5 % UM Ekonomsko-poslovna fakulteta n.p 0 0 0 0 n.p. n.p. 0 0 0 0 0 0 zamenjava z energetsko UM Fakulteta za kemijo in kemijsko okna do termostatski 286.402 0 20 229.122 20.074 € 16.059 57.280 4.015 313.033 0 varčnimi 0 10 281.730 31.303 2.338 tehnologijo 15 % ventili do 5 % sijalkami - do 10 % vgradnja senzorjev fasada do okna do UM Fakulteta za strojništvo 749.056 0 30 524.339 49.709 € 34.796 224.717 14.913 830.461 0 0 za luči v 5 788.938 41.523 2.359 15 % 15 % sanitarijah - do 5 % vgradnja senzorjev okna do termostatski UM Fakulteta za gradbeništvo 418.586 0 20 334.869 29.381 € 23.505 83.717 5.876 439.818 0 0 za luči v 5 417.827 21.991 1.499 15 % ventili do 5 % sanitarijah - do 5 % UM Fakulteta za elektrotehniko, termostatski n.p 0 0 5 19.911 € 18.915 996 n.p. 0 0 0 0 računalništvo in informatiko ventili do 5 %

zamenjava z vgradnja energetsko senzorjev UM Fakulteta za kmetijstvo Maribor, fasada do termostatski okna do 1.140.000 35 741.000 62.500 € 40.625 399.000 21.875 n.p. 0 varčnimi za luči v 15 Biotehniška šola Maribor in Dijaški dom II 15 % ventili do 5 % 15 % sijalkami - sanitarijah do 10 % - do 5 %

stran 123 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

priprava posodobitev ovoj tople zamenjava kWh ogrevalnega Ostalo % kWh EUR EUR kWh EUR kWh ostalo % kWh kWh EUR zgradbe sanitarne razsvetljave sistema vode zamenjava z vgradnja energetsko senzorjev fasada do okna do UM Pravna fakulteta 1.053.921 0 30 737.744 55.276 € 38.693 316.176 16.583 223.364 0 varčnimi za luči v 15 189.859 33.505 2.094 15 % 15 % sijalkami - sanitarijah do 10 % - do 5 % zamenjava z energetsko fasada do termostatski UM Visoka zdravstvena šola 305.600 0 20 244.480 26.620 € 21.296 61.120 5.324 128.080 0 varčnimi 0 10 115.272 12.808 1.236 15 % ventili do 5 % sijalkami - do 10 % zamenjava z energetsko fasada do termostatski Prva gimnazija 462.546 0 20 370.036 26.440 € 21.152 92.509 5.288 140.555 0 varčnimi 0 10 126.500 14.056 1.695 15 % ventili do 5 % sijalkami - do 10 % izolacija Druga gimnazija 632.210 0 0 strehe do 10 568.989 42.502 € 38.252 63.221 4.250 104.576 0 0 0 0 104.576 0 0 10 % izolacija termostatski Tretja gimnazija 426.294 0 strehe do 15 362.349 18.687 € 15.884 63.944 2.803 83.460 0 0 0 0 83.460 0 0 ventili do 5 % 10 % zamenjava z izolacija energetsko fasada do Srednja glasbena in baletna šola n.p 0 strehe do 25 21.319 € 15.989 5.330 92.860 0 varčnimi 0 10 83.574 9.286 1.192 15 % 10 % sijalkami - do 10 %

Srednja glasbena in baletna šola, n.p 0 0 0 0 4.636 € 4.636 n.p. 0 0 0 0 Metelkova

fasada do okna do Srednja elektro-računalniška šola Maribor 765.420 0 30 535.794 23.536 € 16.475 229.626 7.061 73.788 0 0 0 0 73.788 0 0 15 % 15 %

vgradnja senzorjev okna do termostatski enota na Gosposvetski n.p 0 20 22.967 € 18.374 4.593 73.788 0 0 za luči v 5 70.099 3.689 419 15 % ventili do 5 % sanitarijah - do 5 %

vgradnja senzorjev Srednja strojna in poslovna šola Maribor termostatski okna do 766.976 0 20 613.581 66.328 € 53.062 153.395 13.266 138.536 0 0 za luči v 5 131.609 6.927 1.159 in Škofijska gimnazija AMS ventili do 5 % 15 % sanitarijah - do 5 %

okna do termostatski Srednja strojna šola Maribor 1.023.010 0 20 818.408 56.763 € 45.410 204.602 11.353 108.377 0 0 0 0 108.377 0 0 15 % ventili do 5 %

zamenjava z energetsko fasada do termostatski okna do na lokaciji Valvasorjeva 700.000 35 455.000 39.250 € 25.513 245.000 13.738 48.310 0 varčnimi 0 10 43.479 4.831 702 15 % ventili do 5 % 15 % sijalkami - do 10 %

Srednja ekonomska šola - v letu 2006 okna do 323.798 0 0 15 275.228 18.227 € 15.493 48.570 2.734 78.643 0 0 0 0 78.643 0 0 se je začela popolna prenova šole 15 % fasada do Srednja šola za oblikovanje Maribor 645.000 0 0 15 548.250 45.599 € 38.759 96.750 6.840 208.600 0 0 0 0 208.600 0 0 15 % Srednja gradbena šola Maribor 385.700 0 0 0 0 385.700 28.196 € 28.196 0 0 130.633 0 0 0 0 130.633 0 0

stran 124 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

priprava posodobitev ovoj tople zamenjava kWh ogrevalnega Ostalo % kWh EUR EUR kWh EUR kWh ostalo % kWh kWh EUR zgradbe sanitarne razsvetljave sistema vode vgradnja senzorjev Prometna šola Maribor, Dijaški dom, Dom termostatski 1.530.000 0 0 5 1.453.500 86.161 € 81.853 76.500 4.308 n.p. 0 0 za luči v 5 1.989 malih stanovanj ventili do 5 % sanitarijah - do 5 %

okna do termostatski Srednja trgovska šola 298.300 0 20 238.640 21.821 € 17.457 59.660 4.364 n.p. 0 0 0 0 15 % ventili do 5 %

Srednja zdravstvena šola Juge Polak 311.000 0 0 0 0 311.000 29.991 € 29.991 0 0 113.311 0 0 0 0 113.311 0 0 Maribor

vgradnja izolacija senzorjev Višja strokovna šola za gostinstvo in 51.785 0 0 strehe do 10 46.606 3.787 € 3.408 5.178 379 33.703 0 0 za luči v 5 32.018 1.685 201 turizem in Knjižnica Maribor 10 % sanitarijah - do 5 %

vgradnja senzorjev Živilska šola Maribor 954.000 0 0 0 0 954.000 49.583 € 49.583 0 0 n.p. 0 0 za luči v 5 3.281 sanitarijah - do 5 %

Srednja lesarska šola 507.771 0 0 0 0 507.771 44.141 € 44.141 0 0 23.773 0 0 0 0 23.773 0 0

zamenjava z vgradnja energetsko senzorjev ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA fasada do termostatski okna do 4.076.773 35 2.649.902 215.608 € 140.145 1.426.871 75.463 678.476 0 varčnimi za luči v 15 576.705 101.771 5.937 DROLCA MARIBOR 15 % ventili do 5 % 15 % sijalkami - sanitarijah do 10 % - do 5 %

Splošna bolnišnica Maribor 45.600.000 0 0 0 0 45.600.000 n.p. 11.500.000 0 0 0 0 11.500.000 0

Dom upokojencev Danice Vogrinec, 768.000 0 0 0 0 768.000 n.p. n.p. 0 0 0 0 enota Tabor izolacija okna do termostatski Javni zavod Dvorana Tabor 1.056.400 strehe do 30 739.480 52.534 € 36.774 316.920 15.760 343.118 0 0 0 0 343.118 0 0 15 % ventili do 5 % 10 % Javni zavod- Športni center Maribor 2.973.000 0 0 0 0 2.973.000 n.p. n.p. 0 0 0 0 Univerzitetni športni center L.Štuklja n.p 0 0 0 0 n.p. n.p. 0 0 0 0

zamenjava z izolacija energetsko fasada do Andragoški zavod Maribor 360.000 0 strehe do 25 270.000 n.p. 90.000 69.707 0 varčnimi 0 10 62.736 6.971 820 15 % 10 % sijalkami - do 10 %

vgradnja senzorjev okna do Center za sluh in govor Maribor 360.000 0 0 15 306.000 20.422 € 17.359 54.000 3.063 68.334 0 0 za luči v 5 64.917 3.417 480 15 % sanitarijah - do 5 %

zamenjava z vgradnja izolacija energetsko senzorjev okna do Svetovalni center Maribor 68.267 0 strehe do 25 51.200 3.786 € 2.840 17.067 947 10.932 0 varčnimi za luči v 15 9.292 1.640 205 15 % 10 % sijalkami - sanitarijah do 10 % - do 5 %

fasada do termostatski okna do Zveza prijateljev mladine Maribor n.p 35 n.p. 27.486 0 0 0 0 27.486 0 0 15 % ventili do 5 % 15 %

stran 125 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

priprava posodobitev ovoj tople zamenjava kWh ogrevalnega Ostalo % kWh EUR EUR kWh EUR kWh ostalo % kWh kWh EUR zgradbe sanitarne razsvetljave sistema vode vgradnja senzorjev Dom Antona Skale Maribor 218.000 0 0 0 0 218.000 16.483 € 16.483 0 0 48.629 0 0 za luči v 5 46.198 2.431 369 sanitarijah - do 5 %

Študentski dom 4,5,6,7,Dom podiplomcev n.p 0 0 0 0 n.p. n.p. 0 0 0 0 fasada do Dijaški dom DOM I 847.150 0 0 15 720.078 44.614 € 37.922 127.073 6.692 405.234 0 0 0 0 405.234 0 0 15 % Dijaški dom DOM II n.p 0 0 0 0 n.p. n.p. 0 0 0 0

vgradnja senzorjev termostatski Dijaški dom Drava Maribor 1.013.760 0 0 5 963.072 56.628 € 53.797 50.688 2.831 197.956 0 0 za luči v 5 188.058 9.898 1.147 ventili do 5 % sanitarijah - do 5 % okna do Dijaški dom 26.junij 330.000 0 0 15 280.500 18.833 € 16.008 49.500 2.825 n.p. 0 0 0 0 15 % fasada do okna do Dijaški dom Tezno, Maribor 520.000 0 30 364.000 29.953 € 20.967 156.000 8.986 110.400 0 0 0 0 110.400 0 0 15 % 15 % zamenjava z vgradnja energetsko senzorjev termostatski Dijaški dom Lizike Jančar 1.065.110 0 0 5 1.011.855 61.107 € 58.052 53.256 3.055 230.280 0 varčnimi za luči v 15 195.738 34.542 4.430 ventili do 5 % sijalkami - sanitarijah do 10 % - do 5 %

termostatski Mestna Občina Maribor 727.230 0 0 5 690.869 43.941 € 41.744 36.362 2.197 394.469 0 0 0 0 394.469 0 0 ventili do 5 %

SKUPAJ 73.598.708 14 69.467.237 1.477.314 € 1.199.608 4.858.701 277.706 18.366.690 4 17.934.416 432.274 43.732

stran 126 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Iz zgornjih tabel je razvidno, da ima največ zgradb probleme z energetsko neučinkovitimi okni ter z slabo izoliranim ovojem. Obstajajo tudi veliki potenciali zaradi zastarelih kotlov na ELKO. Pri določevanju potencialov za zmanjšanje rabe energije je zelo pomembno, da so dobro načrtovani in izvedeni. Zelo pomembno je tudi, da se v zgradbah, kjer je potrebnih več večjih posegov (izboljšanje ovoja zgradbe, zamenjava oken in vrat in kurilne naprave) izvedejo najprej ukrepi za zmanjšanje rabe energije v zgradbi (zamenjava oken in sanacija ovoja zgradbe) in se šele nato pristopi k zamenjavi oz. sanaciji ogrevalnega sistema (zamenjava kotla), saj le tako lahko izberemo in dimenzioniramo sistem za ogrevanje z optimalnim izkoristkom, ki bo dolgo deloval. Velik potencial zmanjšanja rabe obstaja tudi pri pripravi tople sanitarne vode, saj se le-te pripravlja s pomočjo električne energije (v bojlerjih) v kar 34 % vseh javnih zgradb, medtem ko se skupaj s centralnim ogrevalnim sistemom topla voda pripravlja v 45 % zgradb. Zmanjšanje rabe energije za pripravo tople sanitarne vode je možno z vgrajevanjem sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov energije, ki pa niso vselej ekonomsko upravičeni. Ekonomska upravičenost vgrajevanje sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov je stvar podrobnejše analize razširjenih energetskih pregledov, katerih izvedbo predlagamo za vse javne zgradbe. Naslednji graf prikazuje delež priprave tople sanitarne vode v javnih zgradbah v mestni občini Maribor.

Graf 24: Način priprave tople sanitarne vode v vseh javnih zgradbah v mestni občini Maribor

0% 21%

45%

34%

Centralno z ogrevalnim sistemom Z električno energijo Kombinirano: centralna priprava in električna energija Nimajo tople vode Vir: zbrani podatki V naslednjih tabelah so prikazane vrednosti rabe energije in možni prihranki energije po izvedenih predlaganih ukrepih.

stran 127 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 31: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov4 za ogrevanje in porabo električne energije za šole in vrtce

Trenutna raba energije Strošek energije za Možen prihranek energije Možen prihranek Podatki za leto 2007 za ogrevanje ogrevanje za ogrevanje energije za ogrevanje

kWh € kWh €

šole in vrtci 14.077.205 1.013.991 € 3.017.929 218.175

Trenutna raba Strošek za električno Možen prihranek Možen prihranek Podatki za leto 2007 električne energije energijo električne energije električne energije kWh € kWh € šole in vrtci 2.807.368 426.160 € 193.737 31.596 SKUPAJ 16.884.573 1.440.151 € 3.211.666 249.771 Skupna raba energije za ogrevanje v OŠ in VVZ v mestni občini Maribor (izvzete so zgradbe, ki nam niso posredovale podatke o rabi energije oz. teh podatkov nimajo) je v letu 2007 znašala 14.077.205 kWh, strošek za ogrevanje pa je znašal 1.013.991 €. Možni prihranki energije za ogrevanje v šolah in vrtcih znašajo do 19 %5. Z ukrepi učinkovite rabe energije in s stalnim usposabljanjem in osveščanjem zaposlenih, rezidentov in upravljavcev v šolah in vrtcih je možno na leto privarčevati do približno 218.175 € za ogrevanje in 31.596 € za električno energijo. Skupni možni prihranki energije (električna energija in toplota) znašajo 3.211.666 kWh, kar pomeni prihranek do 16 %. Ocenjeni prihranek stroškov znaša do 249.771 €. V naslednjem grafu je prikazano trenutno stanje rabe energije v mestni občini Maribor in predvidena raba energije ter predvideni stroški po izvedenih ukrepih.

4 Na podlagi ugotovitev preliminarnih energetskih pregledov. 5 Na podlagi preliminarnih energetskih pregledov.

stran 128 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 25: Trenutna raba energije v OŠ in VVZ v mestni občini Maribor in predvidena raba energije ter predvideni stroški

18.000.000 1.440.151 €

16.000.000 2.807.368 Stroški: 1.190.380 € 14.000.000 Zmanjšanje rabe in stroškov: 3.211.666 kWh 2.613.631 12.000.000 249.771 €

10.000.000

8.000.000

Poraba v kWh 14.077.205 6.000.000 11.059.276

4.000.000

2.000.000

0 Sedanja raba energije Raba energije po ukrepih Raba energije za ogrevanje Raba električne energije Skupna raba energije za ogrevanje v ostalih javnih zgradbah v mestni občini Maribor (izvzete so zgradbe, ki nam niso posredovale podatke o rabi energije oz. teh podatkov nimajo) je znašala 73.598.708 kWh, strošek za ogrevanje pa je znašal 1.477.314 €. Z ukrepi učinkovite rabe energije in s stalnim usposabljanjem in osveščanjem zaposlenih, rezidentov in upravljavcev v teh zgradbah je možno na leto privarčevati 277.706 € za ogrevanje in 43.732 € za električno energijo. Skupni možni prihranki energije (električna in toplotna) znašajo 5.290.974 kWh, kar pomeni prihranek do 6 %. Ocenjeni prihranek stroškov znaša do 321.439 €.

Tabela 32: Prikaz rabe energije in možnih prihrankov za ogrevanje in rabo električne energije za ostale6 javne zgradbe

Trenutna raba energije strošek energije za možen prihranek energije možen prihranek Podatki za leto 2006 za ogrevanje ogrevanje za ogrevanje energije za ogrevanje kWh € kWh € Ostale javne zgradbe 73.598.708 1.477.314 4.858.701 277.706 Trenutna raba strošek za električno možen prihranek možen prihranek Podatki za leto 2006 električne energije energijo električne energije električne energije kWh € kWh € Ostale javne zgradbe 18.366.690 815.703 432.274 43.732 SKUPAJ 91.965.398 2.293.017 € 5.290.974 321.439 €

6 Na podlagi izpolnjenih vprašalnikov

stran 129 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 26: Trenutna raba energije v ostalih javnih zgradbah v mestni občini Maribor in predvidena raba energije ter predvideni stroški

Stroški 100.000.000 2.293.017 € Stroški: 1.971.578 € 90.000.000 18.366.690 80.000.000 Zmanjšanje rabe in 17.934.416 stroškov: 70.000.000 5.290.974 kWh 321.439 € 60.000.000

50.000.000

Poraba v kWh 40.000.000 73.598.708 68.740.007 30.000.000

20.000.000

10.000.000

0 Sedanja raba energije Raba energije po ukrepih

Raba energije za ogrevanje Raba električne energije

9.2.2 ENERGETSKI PREGLED STAVB Ministrstvo za okolje in prostor razpisuje sredstva za spodbujanje izvajanja energetskih pregledov za: občine, javne ustanove, gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, upravitelje in lastnike poslovnih ali večstanovanjskih stavb. Torej lahko energetski pregled izvedejo in prijavijo za sofinanciranje tudi ustanove (npr: domovi upokojencev), ki niso v upravljanju občine in tako občina ne more neposredno vplivati na te odločitve. Občina pa lahko poskrbi za dobro energetsko stanje v stavbah, kot so šole in vrtci, saj odločitve za energetske preglede in sanacijo energetskega stanja v teh stavbah lahko sprejeme ona sama. Zadnji razpis za sofinanciranje energetskih pregledov javnih stavb je bil na MOP razpisan 6.6.2008: Javni razpis za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud za izvajanje energetskih pregledov in pripravo investicijske dokumentacije v fazi načrtovanja za projekte učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. Po tem razpisu je možna pridobitev subvencije s strani MOP za javne stavbe, katerih skupna letna raba energije presega 300 MWh. V primeru, ko določene javne stavbe ne izpolnjujejo tega pogoja, se jih lahko združi (tako, da je skupna poraba teh stavb 300 MWh ali več) in prijavi kot eno vlogo. Občina se lahko odloči izpeljati energetske preglede postopoma, to pomeni, da začne z najbolj potratnimi objekti in nato nadaljuje naprej. Objekti, ki spadajo v prvo skupino za energetske preglede (glede na energijsko število) so: OŠ Franc Rozman Stane, Podružnična šola Staneta Lenardona, OŠ Tabor I., OŠ Rada Robiča, OŠ Borcev za severno mejo Maribor, Vrtec Pobrežje – enota Mojca, enota Brezje, enota Ob gozdu, Vrtec Tezno – enota Lupinica, enota Miš Maš, enota Pedenjped, enota Mehurčki, Vrtec Studenci – enota Groharjeva 22, enota Iztokova, enota Pekre, Vrtec Borisa Pečeta – enota Košaki, Vrtec Otona Župančiča – enota Lenka, enota Mehurčki. Vrednost energetskega pregleda znaša od 2.500 do 4.000 € na objekt, odvisno od velikosti in zahtevnosti energetskega pregleda. Razširjeni energetski pregledi so osnova za izdelavo študije izvedljivosti, ki je namenjena podrobnejši proučitvi izvedljivosti projektov za izkoriščanje obnovljivih virov energije in

stran 130 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo učinkovite rabe energije s tehnološkega, ekonomskega in okoljevarstvenega vidika. Študija izvedljivosti je podlaga za pripravo investicijske dokumentacije, ki je nujen dokument lokalnih skupnosti pri implementaciji novih projektov in jo opredeljuje tudi zakonodaja z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06). Vrste investicijske dokumentacije so: o dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), o predinvesticijska zasnova (PIZ) in o investicijski program (IP). Razširjeni energetski pregled stavbe bo pokazal kakšni so potrebni ukrepi URE in OVE in na osnovi tega se bo določilo, kakšne dokumente je potrebno pripraviti glede na Uredbo. Stroški te dokumentacije znašajo od 3.500 do 5.000 €, odvisno od obsega oz. tipa dokumentacije.

9.3 JAVNA RAZSVETLJAVA Upravitelj javne razsvetljave v MO Maribor je podjetje Nigrad d.d. Podjetje nam je posredovalo nekaj osnovnih podatkov o stanju javne razsvetljave. Kataster javne razsvetljave je bil narejen leta 2000 in navedeni podatki izhajajo iz tega katastra. Pri tem nas je podjetje Nigrad d.d. opozorilo, da se je v tem času javna razsvetljava dopolnjevala in spreminjala, pa te spremembe niso upoštevane, saj podjetje ni vedno izvajalec oz. ne nadzoruje vseh izvedenih posodobitev. Zato so navedene številke le približne ocene dejanskega stanja. Potrebna bi bila torej nadgradnja katastra iz leta 2000 in sprotno vnašanje sprememb. Nigrad d.d. ima koncesijo za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave. Podjetje izvaja vzdrževalna dela, račune za upravljanje in vzdrževanje ter tudi za električno energije pa posredujejo MO Maribor, ki je njihov končni plačnik. Število svetil javne razsvetljave se je od leta 2000 postopno povečevalo. Po podatkih podjetja Nigrad d.d. je v MO Maribor 12.278 svetil javne razsvetljave. Dolžina javne razsvetljave v MO Maribor ni poznana. Povprečna starost svetil v mestu Maribor je 20 let in v okolici Maribora 30 let. Stroški porabe električne energije za namene javne razsvetljave so v spodnji tabeli podani od leta 2003 naprej (do leta 2003 še ni bilo dodane omrežnine, ki pa se do leta 2006 vključi za vsa odjemna mesta) (vir: interni podatki podjetja Nigrad d.d.).

Tabela 33: Stroški elektrike in vzdrževanja javne razsvetljave v MO Maribor

2003 2004 2005 2006 (ocena)

stroški električne energije in omrežnine (€) 787.446,02 951.190,25 915.531,38 914.807,13

stroški popravil in vzdrževanja (€) 1.132.486,21 1.080.986,28 1.347.626,37 1.305.962,18

SKUPAJ 1.919.932,23 2.032.176,53 2.263.157,75 2.220.769,31

Vir: interni podatki podjetja Nigrad d.d. V letu 2007 je MO Maribor porabila 10.250.161 kWh za delovanje javne razsvetljave, kar pomeni strošek 1.154.967,52 €.

stran 131 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Graf 27:Grafični prikaz stroškov električne energije in vzdrževanja za javno razsvetljavo

2.500.000,00

2.000.000,00

1.500.000,00 Vrednos (€) Vrednos 1.000.000,00

500.000,00

0,00 2003 2004 2005 2006 (ocena) stroški električne energije in omrežnine (€) stroški popravil in vzdrževanja (€) Vir: interni podatki podjetja Nigrad d.d. Po podatkih podjetja Nigrad d.d. je v MO Maribor 193 odjemnih mest. V MO Maribor je bilo leta 2006 v javni razsvetljavi 13.867 sijalk (žarnic). Ocenjena skupna moč vseh sijalk je 3.363 kW. Najpogostejša sijalka je mercurijeva (živosrebrna) sijalka, sledijo sodijeve (natrijeve) sijalke. Od leta 2003 je opazen trend zamenjave mercurijevih svetil za sodijeva. Število svetil je od leta 2003 poraslo za 4,23 % in nova svetila spadajo v skupino sodijevih in fluorescentnih svetil. MO Maribor torej postopno zamenjuje potratne sijalke za bolj varčne in okoljsko sprejemljive, za tako vrsto sijalk pa se odloča tudi pri novih svetilkah.

Graf 28: Deleži po vrsti sijalk v javni razsvetljavi MO Maribor

kompaktna halogenska fluorescent svetila na svetila sodijeva 0,5% svetila 0,9% 36%

mercurijeva svetila 62,7%

halogenska svetila kompaktna fluorescentna svetila mercurijeva svetila sodijeva svetila

Vir: interni podatki podjetja Nigrad d.d. V spodnjih tabelah je podano število svetilk glede na tip svetilke ter število in tip žarnic/sijalk.

stran 132 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 34: Vrsta in število svetilk javne razsvetljave

Štev. žarnic Z. št. Tip svet. Število na svetilko 1 UM 1 × 558 2 UKH 1 × 472 3 CD 1 × 1.605 4 UO 2 × 230 5 CJ 1 × 418 6 UE/UD 2 × 784 7 UN/UL 1 × 2.501 8 CM 2 × 923 9 UI 1 × 95 10 CT 2 × 88 11 CX 1 × 626 12 ROMA 1 × 794 13 IT 1 × 46 14 UX 1 × 26 15 KN 1 × 2.606 16 PKN 1 × 23 17 MB 1 × 193 18 SGS 1 × 68 19 ALTRA 1 × 15 20 CG 1 × 20 21 CF 1 × 133 22 MALAGA 1 × 18 23 FLUO 1 × (2 × ) 36 SKUPAJ 12.278

Vir: interni podatki podjetja Nigrad d.d., september 2008

Tabela 35: Vrsta in število sijalk javne razsvetljave

Z. št. Tip svet. Moč žarnic Število 1 VTF 80 W 188 2 VTF 125 W 7.647 3 VTF 250 W 1.499 4 VTF 400 W 377 5 Natrij 70 W 978 6 Natrij 150 W 1.162 7 Natrij 250 W 1.809 8 Natrij 400 W 156 9 (za sv. ALTRA) 36 W 15 10 FLUO 65 W 36 SKUPAJ 13.867

Vir: interni podatki podjetja Nigrad d.d., september 2008 V septembru 2007 je Vlada RS sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007), konec novembra 2007 pa še Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 109/2007). Namen omenjenih uredb je, med drugim, varstvo narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja in zmanjšanje porabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje. Uredba v svojem 5. členu določa, da letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem

stran 133 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh7. Za MO Maribor ta vrednost znaša 89,6 kWh na prebivalca8. V Sloveniji se je v letih 2005 – 2006 porabilo približno 70 kWh na prebivalca (vir: Portal Energetika.net: Vlada sprejela uredbo o svetlobnem onesnaževanju). Tabela 36 prikazuje primerjavo porabe na prebivalca drugih občin v Sloveniji in nekaterih evropskih mest.

Tabela 36: Primerjava porabe električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca

Mesto Poraba električne energije za javno razsvetljavo v kWh na prebivalca na leto

Maribor 89,6 Velenje 42,42 Ljubljana 90 Bruselj (Belgija velja za svetlobno najbolj 57 onesnaženo državo) Dunaj 37 Povprečje v Nemčiji 40 Povprečje v EU 50 - 52

Vir: Portal Energetika.net: Vlada sprejela uredbo o svetlobnem onesnaževanju; Konferenca KSSENA: Javna razsvetljava in svetlobno onesnaževanje, Velenje, oktober 2007 in Temno nebo Slovenije (http://www.temnonebo.org/ ). Stroški obratovanja javne razsvetljave so v MO Maribor okoli 2,2 mio € (po podatkih za leto 2006). Od tega zneska gre več kot polovica denarja za vzdrževalna dela in popravila. Tukaj se kaže velik potencial v optimizaciji vzdrževalnih del in infrastrukture javne razsvetljave. Z uvedbo novih tehnologij v javno razsvetljavo se stroški obratovanja in posledično tudi vzdrževanja javne razsvetljave znatno zmanjšajo. Podjetje Nigrad d.d. nam je posredovalo tudi kratek opis načrtov na področju javne razsvetljave v MO Maribor: o Ker omrežje javne razsvetljave v večjem delu (cca. 60 %) še ni ločen od elektro omrežja je potrebna prestavitev odjemnih mest javne razsvetljave iz transformatorskih postaj distributerja električne energije in s tem omogočiti višjo kvaliteto vzdrževanja javne razsvetljave. o Ekološki plan podjetja Nigrad d.d. predvideva zamenjavo mercurijevih (živosrebrnih) sijalk s sodijevimi (natrijevimi) oz. kompaktno fluorescentnimi sijalkami. S tem želijo prihraniti energijo in varovati okolje pred živim srebrom. Uvajajo usmerjene (zasenčene) sijalke in tako zmanjšujejo svetlobno onesnaževanje okolja. Poleg menjave sijalk, pa bi bilo v primerih starejših svetil potrebno izvesti popolno rekonstrukcijo oz. zamenjavo svetilk. o Poteka tudi naloga oštevilčevanja oporišč, kar bo omogočilo lažje beleženje in odpravljanje napak. o V namene preprečevanja zakasnjenega prižiganja javne razsvetljave in bolj ažurnega odpravljanja napak je bil uveden projekt daljinskega prižiganja razsvetljave iz nadzornega mesta.

7 Podatek o porabi električne energije na prebivalca ni najbolj relevanten podatek za določevanje energetske učinkovitosti. Navezuje se predvsem na Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007), ki pa ni izrazito energetsko učinkovito naravnana. 8 Izračun se je opravil na 114.349 prebivalcev (podatki popisa, opravljenega 12. 4. 2002); vir: www.maribor.si .

stran 134 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Upravitelj javne razsvetljave podjetje Nigrad d.d. dobro pozna situacijo na tam področju. Vzpostavljen je kataster javne razsvetljave (2000), katerega je po informacijah podjetja potrebno dopolniti z novostmi in spremembami, ki so se v tem času na javni razsvetljavi zgodile. Potrebno je poskrbeti, da se posodobitve in spremembe tudi v prihodnje sproti vnašajo. Kataster je možno dopolniti še z nekaterimi informacijami o javni razsvetljavi, kot na primer, dolžina javne razsvetljave itd. Upravitelj upošteva splošne usmeritve učinkovite rabe energije na javni razsvetljavi (zamenjuje dotrajane sijalke in vpeljuje nove sijalke, ki so energetsko varčnejše in okoljsko prijaznejše). Prav tako se dela na kvaliteti storitve (hitrejše odpravljanje napak itd.). Smer delovanja na področju javne razsvetljave je pravilna. Sicer pa je posodabljanje javne razsvetljave v smislu učinkovite rabe energije in zmanjšanja vpliva na okolje povezano s stalnim spremljanjem novih možnosti in tehnologij, ki se tudi na tem področju hitro razvijajo (npr: t.i. dinamični telemanagement sistemi, ki sami regulirajo delovanje javne razsvetljave glede na zunanje parametre, kot je gostota prometa, vremenske razmere itd.). Te tehnologije pa so ponavadi precej drage in jih je smiselno uvajati ob celotni prenovi javne razsvetljave in zato pomenijo poleg finančnega tudi velik tehnološki, organizacijski in časovni zalogaj. MO Maribor ima potencial za zmanjšanje rabe energije na področju javne razsvetljave. S postopno zamenjavo dotrajanih svetilk in uvajanju novih tehnologij (redukcija, on-line vodenje javne razsvetljave, LED itd.) se lahko doseže velike prihranke energije in posledično zmanjšanje stroškov povezanih z javno razsvetljavo. Zelo pomembno je, da se rekonstrukcij in posodobitev lotevamo sistematično in na podlagi izdelanega energetskega pregleda JR oz. na podlagi strategije razvoja javne razsvetljave. Z implementacijo obnovljivih virov energije v javno razsvetljavo, kot so npr.: solarne ulične svetilke, bi bilo možno precej znižati rabo skupne energije za javno razsvetljavo, vendar je ta ukrep ekonomsko vprašljiv, zaradi visoke cene solarnih svetilk. Cena ene solarne svetilke znaša približno 4.000 €, medtem, ko zamenjava navadne sijalke z varčno stane približno 200 €. Moderne razsvetljave si danes ni več mogoče predstavljati brez možnosti regulacije svetlobnega toka. Za ta namen je na trgu več krmilnikov razsvetljave različnih proizvajalcev, ki nudijo različne možnosti. Z učinkovito regulacijo je možno prihraniti tudi do 20 % električne energije. Eden najpomembnejših dokumentov, ki je podlaga za sprejemanje odločitev za zmanjšanje rabe energije za javno razsvetljavo, je Strategija razvoja javne razsvetljave. Strategija podaja analizo trenutnega stanja, ki je osnova za določitev ukrepov za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave, izdelavo načrta razsvetljave in obratovalnega monitoringa ter akcijski načrt z investicijskimi, organizacijskimi in tehničnimi ukrepi za optimizacijo stanja javne razsvetljave. Strategija upošteva tudi veljavno zakonodajo na področju javne razsvetljave (predvsem Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007) in najnovejše smernice na področju javne razsvetljave. Strategija je tudi osnova za implementacijo informacijsko-nadzornega sistema javne razsvetljave, ki omogoča ažuren pretok informacij o stanju javne razsvetljave tudi za širši krog uporabnikov (tudi za občane). Namen strategije razvoja javne razsvetljave je dobiti celostni pogled nad stanjem v javni razsvetljavi in kar je pomembnejše dokument, ki ima začrtane smernice s končnim ciljem; kakovostno ciljno upravljanje in energetsko učinkovita javna razsvetljava.

stran 135 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

9.4 VEČJI PORABNIKI ENERGIJE (PODJETJA) Podjetja so sektor, ki se dobro zaveda pomena energetike in uvajanja ukrepov URE, saj ti ukrepi pomenijo varčevanje z energijo in s tem zmanjševanje stroškov. Prihranke je mogoče doseči z investicijami v postrojenja SPTE, preko energetsko učinkovitega ogrevanja (moderni kondenzacijski kotli, regulacija, zmanjševanje izgub itd.), energetsko učinkovite razsvetljave, varčevanja z vodo itd. Tudi sami tehnološki procesi (posodobitev opreme) postajajo predmet možnosti varčevanja z vsemi vrstami energije. Za poslovne subjekte prav tako veljajo ukrepi na objektih, kot so zamenjava oken, dobra izolacija itd. Energetski pregled ima v MO Maribor opravljenih kar nekaj anketiranih podjetij, kar naj se spodbuja tudi v prihodnje. Sklepamo lahko, da bo ekonomski motiv podjetja sama usmerjal v racionalizacijo in varčevanje, tudi z energijo. Velik del pri tem bodo imeli tudi zaposleni in njihova ozaveščenost o rabi energije in možnih prihrankih, ki se lahko dosežejo z dokaj enostavnimi in finančno nezahtevnimi ukrepi. V mestu Maribor obstajajo velike industrijske kotlovnice, ki ogrevajo več podjetij skupaj. Večinoma gre pri tem za večjo porabo zemeljskega plina, kar nakazuje na dobre možnosti za postavitev kogeneracij, ki predstavljajo zelo učinkovito izrabo primarnega energetskega vira. Pri motiviranju na tem področju nosi poglavitno vlogo država z zagotavljanjem ustrezne višine zagotovljene odkupne cene električne energije (razmerje med ceno električne energije in energentom, npr: zemeljskim plinom). Občina oz. EnergaP poskrbi za izobraževanje in animiranje odgovornih v podjetjih za energetiko z namenom uvajanja ukrepov URE in OVE. To poskuša doseči z organizacijo posvetovanj, okroglih miz, organizacijo ogledov primerov dobre prakse na tem področju, spodbujanjem izdelave energetskih pregledov, vključevanjem podjetij v mednarodne projekte, ki spodbujajo racionalno rabo energije v podjetjih (npr: projekt Energy Trophy).

9.5 KOTLOVNICE Ogrevanje iz skupnih nadzorovanih kurišč mora imeti prednost pred individualnim ogrevanjem. MO Maribor je to uredila z Odlokom o varstvu zraka na področju mestne občine Maribor (MUV št. 13/1998). Posebno pomembno je to pri novogradnjah, saj se na ta način poskrbi za celostno rešitev ogrevanja nekega področja. Kotlovnice so boljša rešitev ogrevanja ob pogoju, da so dobro vzdrževane. Zato je bistvenega pomena, da se izvede natančen popis trenutnega stanja v vseh večjih kotlovnicah in pripravi načrte sanacij. Upravitelji kotlovnic morajo nadzorovati energetsko rabo in biti sposobni oceniti trenutno stanje ter podati predloge za rešitev morebitnih problemov. Upravitelje je potrebno zavezati k stalnemu nadzoru rabe energije in stalnemu poročanju o rabi in problemih. EnergaP poskrbi, da upravitelji kotlovnic popišejo stanje svojih kotlovnic in pripravijo predloge izboljšanja. Upravitelj je dolžan lastnike kotlovnic obveščati o stanju in potrebnih prenovah ter tudi o prihrankih katere je mogoče s prenovo doseči. S tem se poskrbi za ozaveščanje lastnikov kotlovnic. Glede na to, da je v mestu Maribor precejšnje število samostojnih večjih kotlovnic (oz. drugih sistemov daljinskega ogrevanja) je pomemben strukturiran in celosten pristop k urejanju tega področja preko: o priprave načrtov potrebnih sanacij kotlovnic in dosledno upoštevanje predlogov, kot je prehod na zemeljski plin oz. priklop na daljinsko ogrevanje TOM itd., o obračuna rabe energije po dejanski rabi (poglavje 11.5.1),

stran 136 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

o informiranja in ozaveščanja lastnikov kotlovnic o stanju in možnih izboljšavah ter prihrankih, ki sledijo iz tega, o urejanja statusa večjih kotlovnic nad 1 MW (licenca za opravljanje dejavnosti itd.). Nekateri upravitelji (Staninvest d.o.o., Uprastan d.o.o., Stanovanjska zadruga Maribor z.o.o. in TAMstan d.o.o.) so podali tudi svoje mnenje o trenutnem stanju kotlovnic in predloge za ukrepanje. EnergaP lahko z zbiranjem podatkov in predlogov upraviteljev za sanacijo kotlovnic nadaljuje. V spodnji tabeli so nanizane kotlovnice, za katere so upravitelji menili, da so potrebne določene zamenjave oz. sanacije.

Tabela 37: Predlagani ukrepi za nekatere kotlovnice v mestu Maribor (stanje 2007)

Kotlovnica Predlagani ukrepi Cankarjeva ulica 25 potrebna zamenjava kotla Ulica heroja Staneta potrebna zamenjava kotla Koroška cesta 105b potrebna zamenjava kotla Bevkova 3 potrebna zamenjava kotla Dogoška 63 kompletna obnova Dogoška 69 kompletna obnova Dravska 7 obnova kotlovske opreme Dravska 10 obnova kotlovske opreme Gosposvetska 69 zamenjava kotlov 2008 Greenwiška 12 obnova kotlovske opreme Gregorčičeva 7 kompletna obnova Kamniška 30 potrebna zamenjava kotlov Kacova 4 kompletna obnova Koroška 118 prehod na TOM Kmetijska 3a obnova kotlovske opreme NOVO NASELJE 5, Bistrica ob Dravi zamenjava kotla NOVO NASELJE 7, Bistrica ob Dravi zamenjava kotla NOVO NASELJE 9 b, d, Bistrica ob Dravi zamenjava kotla NOVO NASELJE 11 b, d, Bistrica ob Dravi zamenjava kotla NOVO NASELJE 13 b, d, Bistrica ob Dravi zamenjava kotla NOVO NASELJE 15 b, d, Bistrica ob Dravi zamenjava kotla NOVO NASELJE 17 b, d, Bistrica ob Dravi zamenjava kotla NOVO NASELJE 19 b, d, Bistrica ob Dravi zamenjava kotla NOVO NASELJE 21 b, d, Bistrica ob Dravi zamenjava kotla NOVO NASELJE 23 b, d, Bistrica ob Dravi zamenjava kotla NOVO NASELJE 25 b, d, Bistrica pri Dravi zamenjava kotla UL. HEROJA ŠLANDRA 11 obnova kotlovske opreme Ul. HEROJA ŠLANDRA 15 obnova kotlovske opreme UL. HEROJA ŠLANDRA 19 obnova kotlovske opreme Ulica Šercerjeve brigade 7 kompletna obnova Tomšičeva 40 zamenjava kotlov Usnjarska 1 zamenjava kotla Usnjarska 5 zamenjava kotla Usnjarska 9 zamenjava kotla Ulica bratov Greifov 1 obnova kotlovske opreme Ulica Veljka Vlahoviča 59 prehod kotlovnice na ZP Vir: izpolnjeni vprašalniki upraviteljev kotlovnic

9.5.1 OBRAČUN TOPLOTE PO DEJANSKI RABI Preko anketiranja porabnikov je bilo ugotovljeno, da se poraba toplote v večstanovanjskih stavbah v večini primerov obračunava po ključu, ki temelji na različnih osnovah (kvadratura stanovanja, za toplo vodo število oseb v gospodinjstvu itd.). Gre za obračun, ki ne spodbuja varčno rabo energije, ker porabnik nima motivacije za varčevanje, saj svojih prihrankov ne more ponotranjiti oz. ne plača kolikor porabi.

stran 137 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Obračun stroškov za toploto glede na dejansko porabo omogoča od 15 do 30 % zmanjšanje porabe toplote v večstanovanjskih stavbah (Vir: Učinkovito z energijo, januar 2006). Ti prihranki izhajajo iz spremenjenega obnašanja porabnikov (oziroma kontrole nad svojo lastno rabo energije) in motivacije za varčevanje z energijo (zapiranje radiatorjev namesto odpiranja oken, investicije v termostatske ventile, boljšo izolacijo, okna itd.), saj plačaš toliko energije kot jo porabiš. Če želimo spodbuditi odjemalce toplote k ekonomičnemu ravnanju z energijo, moramo vzpostaviti obračun stroškov za toploto po dejanski porabi le-te in ne glede na ogrevano površino, kakor je to običajno. Poraba toplote v stavbah je namreč odvisna od številnih dejavnikov, kot so zunanji klimatski pogoji, gradbeno fizikalne lastnosti stavb, vrste ogrevalnega sistema ter nenazadnje od bivalnih navad in odnosa uporabnikov do samega objekta ter njegovih naprav. V sistemu daljinskega ogrevanja TOM d.o.o. se uporabljata dva načina obračuna dobavljene toplote, način, ki temelji na stanovanjski površini in obračun preko delilnikov, ki omogoča obračun stroškov ogrevanja po dejanski porabi stanovanj oz. poslovnih prostorov. Prvi delilniki so se po podatkih TOM-a začeli vgrajevati in uporabljati v letu 2001. Na TOM-u ocenjujejo, da se za 45 % stanovanj, katere oskrbujejo s toploto, obračunava dobavljena toplota po merilniku. Tudi Plinarna Maribor podpira vgradnjo delilnikov v stanovanjih s skupno kotlovnico na zemeljski plin. Dejstvo je, da so delilniki najpravičnejši način obračuna dobavljene toplote v vseh večstanovanjskih objektih s skupno kotlovnico. Odločitev o vgradnji delilnikov toplote je prepuščena lastniku stanovanja. Sicer pa Odlok o varstvu zraka na območju MO Maribor (MUV št. 13/1998) v 8. členu določa, da je v primeru novogradnje in obnove, ki posega tudi v sistem ogrevanja najmanj dvema uporabnikoma, investitor dolžan zagotoviti takšno tehnično rešitev, ki omogoča delitev stroškov ogrevanja in priprave tople vode po dejanski porabi. Občane je potrebno seznaniti (akcije informiranja) s prednostmi takega obračuna. Ministrstvo za okolje in prostor dodeljuje finančne spodbude za investicije v sisteme delitve in obračuna stroškov za toploto glede na dejansko rabo v okviru (29.2.2008) Javnega razpisa za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb JR-ST 2008.

9.6 OSVEŠČANJE, IZOBRAŽEVANJE IN INFORMIRANJE Eden od investicijsko manj zahtevnih ukrepov, ki pa ima lahko izredno velik učinek na ravnanje z energijo med občani, je program osveščanja, izobraževanja in informiranja. Projekt informiranja javnosti naj bo zastavljen tako, da bo dosegel prav vse skupine porabnikov energije v občini. »Ciljna publika« tega programa so vsi, ki so na kakršenkoli način povezani z rabo energije – gospodinjstva, podjetniki, otroci v vrtcih in šolah, ravnatelji šol in vrtcev, občinski uslužbenci, skratka vsi. V nadaljevanju navajamo samo nekaj možnih aktivnosti, in sicer: 1. organizacija raznih delavnic, okroglih miz, predstavitev na temo URE in OVE za zainteresirano javnost, 2. organizacija seminarjev za ravnatelje šol in vrtcev na temo URE, 3. organizacija raznih ogledov primerov dobrih praks na terenu, 4. redno objavljanje člankov na temo OVE in URE v občinskih sredstvih javnega obveščanja, 5. redno poročanje o izvedenih ukrepih in njihovih učinkih v medijih, ki so dostopni čim večjemu številu občanov, 6. organizacija seminarjev na temo URE za predstavnike večjih podjetij,

stran 138 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

7. izdelava informativnih brošur na temo OVE in URE. Podjetnikom je potrebno prenesti informacije o pomenu URE, vodstvenemu kadru največjih podjetij v občini pa tudi informacije o soproizvodnji toplote in električne energije. Ravnatelji šol in vrtcev morajo biti obveščeni o enostavnih neinvesticijskih ukrepih, ki prinašajo prihranke pri rabi energije. Prav tako jih je potrebno spodbuditi k organizaciji krožkov za otroke na temo OVE in URE. Lastniki etažnih stanovanj morajo prejeti informacije o prednostih ogrevanja iz skupnih centralnih kotlovnic. Poleg tega jim je potrebno prenesti informacije o možnih prihrankih, ki izhajajo iz namestitve delilnikov stroškov rabe energije, ki odčitavajo dejansko rabo energije na posameznem ogrevalu. Na področju OVE naj bo največji poudarek na osveščanju o možnostih izrabe sončne energije in lesne biomase (v izven mestnih naseljih).

9.7 IZRABA LOKALNIH ENERGETSKIH VIROV

9.7.1 IZRABA LESNE BIOMASE Področje izrabe lesne biomase zajema individualno izrabo, izrabo v mikrosistemih (ogrevanje na lesno biomaso iz skupne kotlovnice za do 5 odjemalcev) in večje sisteme daljinskega ogrevanja. Glede na to, da MO Maribor ni bogata z lesno biomaso in da do sedaj ni bilo odkritih večjih lesnih virov in s tem večjih razpoložljivih količin lesnih ostankov, ne vidimo možnosti postavitve daljinskih sistemov na lesno biomaso. V sistemih daljinskega ogrevanja je namreč potrebno izpolniti vrsto pogojev, če želimo, da so ti rentabilni (velika gostota odjema, prisotnost večjih porabnikov energije, bližnji večji vir lesne biomase – npr: žaga itd.). Večji del gosto naseljenih področij MO Maribor je pokrito s plinovodom, v mestu Maribor pa je tudi toplovod. Podvajanje sistemov daljinskega ogrevanja na istem območju je nerentabilno in ga ne priporočamo. Možnosti za izkoriščanje lesne biomase vidimo predvsem izven mestnega in primestnega območja oz. na podeželju. V MO Maribor se 8 % stanovanj, ki se ogrevajo individualno, ogreva na lesno biomaso. To je pozitivno, saj se uporablja domač energetski vir, ki je hkrati tudi okoljsko najbolj sprejemljiv. Zato je smiselno, da občina podpre morebitne interese za izgradnjo manjših mikrosistemov (npr: v okolici mizarstev itd.) oz. spodbuja na podeželju vgradnjo novih tehnološko dovršenih kotlov na lesno biomaso. S tem se bo les izrabljal bolj učinkovito. Za zagon in promocijo vgradnje modernih kotlov na lesno biomaso lahko občina financira vgradnjo ene ali več tovrstnih kurilnih naprav v javnih stavbah. Promocijski kotli na izbranih lokacijah nudijo občanom potrebne informacije in jih spodbudijo pri odločitvi za investicijo v novi kotel na lesno biomaso oz. k zamenjavi energentov. Takšni objekti so lahko osnovne šole ali vrtci. Potencialne lokacije so npr.: Vrtec Pobrežje - enota Ob Gozdu, Vrtec Jožice Flander – enota Razvanje in podružnica OŠ Staneta Lenardona. Seveda pa je pred odločitvijo potrebno preučiti možnosti, ki jih posamezni objekt ima za svojo energetsko oskrbo in izbrati tisto, ki je energetsko in okoljsko najbolj sprejemljiva. Energetsko izkoriščanje lesne biomase podpira pri nas tudi država. Tako so v zadnjih letih fizične in pravne osebe pridobile finančna sredstva za vgradnjo kurilne naprave na lesno biomaso z avtomatskim doziranjem na javnem razpisu Ministrstva za okolje in prostor. Poleg tega omogoča Ekološki sklad RS v okviru obstoječih razpisov najem ugodnih posojil za prehod iz kurjenja oporečnih trdih in tekočih goriv na kurjenje lesne biomase.

stran 139 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

9.7.2 IZRABA BIOPLINA Na osnovi podatkov Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor in pridobljenih vprašalnikov v MO Maribor individualno izkoriščanje bioplina na osnovi hlevskih ostankov samo ene kmetije ni mogoče, saj se število govedi na največjih kmetijah giblje okoli 50. Ekonomika takšnih sistemov pa postane pozitivna nekje pri obsegu hlevskih ostankov 130 GVŽ-jev. Torej preostane možnost izkoriščanja bioplina na osnovi hlevskih ostankov več zainteresiranih lastnikov srednje velikih kmetij. V tem primeru se hlevski ostanki zbirajo na skupnem zbirnem mestu, ponavadi na eni od večjih kmetij. V ta namen iščemo srednje velike kmetije, ki so locirane dokaj skupaj (na istem območju), saj je presežne hlevske ostanke potrebno voziti do skupnega zbirnega mesta. Poleg tega je pri iskanju potenciala potrebno razumeti, da med občinami ni pravih mej in velikih razdalj ter da se po potrebi lahko poišče presežne hlevske ostanke tudi v sosednjih občinah. Prvo tako območje je področje Dogoš in Zrkovcev. Na tem območju se nahajajo tri kmetije, ki imajo nekoliko večje število govedi in bi ob interesu lastnikov lahko predstavljale zbirna mesta za hlevske ostanke. Te kmetije so: Tkalčič Štefan, Nad reko 45, Maribor, Lemež Danica, Zrkovci 93, Maribor in Ulbin Andrej, Dupleška cesta 241, Maribor. V spodnji tabeli so nanizane nekoliko večje kmetije na tem območju.

Tabela 38: Podatki o številu živali na območju Dogoš in Zrkovcev

število govedi število prašičev perutnina GVŽ** VAUHNIK VINKO* NAD REKO 3 Maribor 10 0 0 TKALČIČ ŠTEFAN NAD REKO 45 Maribor 67 3 0 53,94 KAC PAVEL NAD REKO 39 Maribor 32 3 0 PERKO ZLATKO NAD REKO 27 Maribor 36 10 10 ULBIN ANDREJ* DUPLEŠKA CESTA 241 Maribor 60 4 0 41,55 KARNER FRANC DUPLEŠKA CESTA 243 Maribor 22 10 0 SITER ANDREJ SVENŠKOVA ULICA 17 Maribor 29 5 9 KAUBE JOŽICA ZRKOVSKA CESTA 180 Maribor 23 0 12 LEMEŽ DANICA ZRKOVCI 93 Maribor 66 0 0 52,3 Vir: Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, (*) vprašalniki, (**) Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Drugo področje večje gostitve srednje velikih kmetij so Razvanje. Večje kmetije na tem področju so: Frangež Jožef, Oberlajtova pot 11, Maribor, Černe Franc, Razvanjska cesta 75, Maribor, Kozar Davorin, Razvanjska cesta 73 in Kac Oto, Spodnje vaška pot 14, Maribor.

Tabela 39: Podatki o številu živali na območju Razvanj

število govedi število prašičev perutnina GVŽ** FRANGEŽ JOŽEF OBERLAJTOVA POT 11 Maribor 61 0 7 46,8 ČERNE FRANC RAZVANJSKA CESTA 75 Maribor 54 27 20 KOZAR DAVORIN RAZVANJSKA CESTA 73 Maribor 56 0 0 ŠLEGL FRANC* OB JEZGONU 28 Maribor 20 7 20 PLETERŠEK SLAVKO* OB JEZGONU 29 Maribor 38 25 20 ONIČ ADOLF OB JEZGONU 25 Maribor 35 7 20 EMERŠIČ STANISLAV ULICA JANKA SERNCA 62 Maribor 28 9 70 KAC OTO SPODNJEVAŠKA POT 14 Maribor 51 0 0 Vir: Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, (*) vprašalniki, (**) Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Tretja gostitev kmetij je na področju naselij Gaj nad Mariborom in Šober.

stran 140 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 40: Število živali na kmetijah na območju naselja Gaj nad Mariborom in Šober

število govedi število prašičev perutnina DOBAJ IVAN ŠOBER 12 Kamnica 20 15 40 HLADE DUŠAN ŠOBER 15 Kamnica 17 6 0 RAVNJAK FRANC ŠOBER 26 Brestrnica 22 4 5 MATIČIČ JOŽE ŠOBER 38 Kamnica 23 4 14 MANDL JANEZ GAJ NAD MARIBOROM 42 Brestrnica 20 5 0 GRADIŠNIK BRANISLAV GAJ NAD MARIBOROM 12 Brestrnica 27 7 10 HLADE RADO GAJ NAD MARIBOROM 50 Brestrnica 23 0 0 KOLARIČ FRANC ROŠPOH - DEL 190 Kamnica 41 3 0 GRACE SLAVKO* ZGORNJI SLEMEN - DEL 12 Brestrnica 24 0 0

Vir: Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, (*) vprašalniki, (**) Kmetijsko gozdarski zavod Maribor

Slika 10: Lokacija prestavljenih naselij

Vir: naravovarstveni atlas Pred odločitvijo za projekt izrabe hlevskih ostankov za soproizvodnjo električne energije in toplote je potrebno pridobiti točne podatke, koliko hlevskih ostankov so posamezni lastniki kmetij pripravljeni nameniti proizvodnji elektrike, preiskati interes drugih bližnjih kmetij in preučiti kako bi potekal prevoz teh hlevskih ostankov do bioplinskega postrojenja. Količina hlevskih ostankov, ki so jih kmetije zmožne priskrbeti in velikost stroškov delovanja sistema (kamor spadajo tudi stroški prevoza) bistveno vplivajo na ekonomičnost projekta. MO Maribor lahko najprej bolj natančno preuči interes in potencial izrabe bioplina pri predstavljenih kmetijah. Odigra lahko vlogo posrednika pri dogovarjanju med lastniki kmetij. V kolikor se ugotovi, da so lastniki zainteresirani in pripravljeni tudi s svojim kapitalom podpreti projekt soproizvodnje električne energije in toplote iz bioplina, jih občina najprej podpre tako, da sofinancira pripravo investicijske dokumentacije (za investicijske projekte pod vrednostjo 300.000 EUR je treba zagotoviti dokument identifikacije investicijskega projekta). Ministrstvo za okolje in prostor dodeljuje subvencijo za izdelavo investicijske dokumentacije za projekte kogeneracije elektrike in toplote v fazi načrtovanja do 50 % vrednosti investicijske dokumentacije. Dokument identifikacije investicijskega projekta je podlaga za odločitev o nadaljevanju investicije. Predlagamo sofinanciranje dokumenta identifikacije investicijskega projekta za tisti projekt izrabe bioplina v MO Maribor, kjer so lastniki kmetij najbolj zainteresirani in seveda pripravljeni sodelovati. Iz števila vrnjenih vprašalnikov lahko sklepamo, da velikega interesa za postavitev tovrstnih sistemov v MO Maribor ni, kar pomeni,

stran 141 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo da se lastniki kmetij zavedajo omejitve majhnega potenciala hlevskih ostankov na posamezni kmetiji (število govedi na največjih kmetijah se giblje okoli 50). Lastniki kmetij, ki so vprašalnike izpolnili, so potrdili, da jih področje izrabe bioplina v energetske namene sicer zanima.

9.7.3 IZRABA SONČNE ENERGIJE Z višanjem cen kurilnega olja in električne energije postaja izraba sončne energije vedno bolj aktualna. Najbolj preprosti sistemi koriščenja sončne energije omogočajo pripravo tople sanitarne vode, v kolikor pa je v objektu speljan sistem talnega ali stenskega ogrevanja, se sončna energije izrablja tudi za ogrevanje prostorov. Za izkoriščanje sončne energije ne obstajajo stroge omejitve, kajti gre za individualne sisteme, ki se uporabljajo v kombinaciji z ostalimi viri energije. Solarni sistemi se lahko vgradijo na strehe objektov posameznih hiš, šol, podjetij itd. Vgradnja solarnih sistemov se spodbuja s strani države preko nepovratnih subvencij. V Lokalni agendi 21 – PVO za Maribor je zapisano, naj se sončna energija izkorišča s pomočjo sistemov sprejemnikov sončne energije za pripravo tople sanitarne vode (zlasti v javnih stavbah, individualnih stanovanjskih stavbah, kopališčih itd.). Sončna energija se lahko uporablja za proizvodnjo električne energije. Primere take prakse najdemo tudi v Mariboru (SE Elektro Maribor, SE Pristan, SE FERI, Srednja prometna šola v Mariboru). Ob večanju cen električne energije, ki postaja vse dragocenejši energent, lahko pričakujemo vse večje zanimanje posameznikov in organizacij za postavitev tovrstnih sistemov. Izraba sončne energije za namene proizvodnje električne energije se spodbuja s strani države z dvema mehanizmoma: zagotovljene odkupne cene in ugodni krediti (Eko sklad). V MO Maribor ni večjih ovir za izkoriščanje sončne energije, tako za namen proizvodnje električne energije, kot tudi za namen ogrevanja. Občina lahko pripravi projekt izrabe sončne energije (paket spodbud). V okviru projekta je potrebno: o Dati poudarek izobraževanju in ozaveščanju prebivalcev o prednostih izrabe sončne energije (projekt naj zajema različne aktivnosti v obliki promocije, seminarjev itd.). Predstavi naj se zastavljeni paket za spodbudo izrabe sončne energije v MO Maribor oz. kakšni so njegovi cilji, naloge, aktivnosti, vključeni projekti itd. o Spodbuditi razmišljanje občanov o izkoriščanju tovrstne energije, preko izvedbe projektov izrabe sončne energije na izbranih javnih objektih, ki so v občinskem upravljanju (npr: na OŠ, ZD, vrtcu itd.). Preko promocije v okviru dnevov odprtih vrat, kjer bi zainteresirani posamezniki dobili ustrezne informacije, občina pripomore k motivacij za namestitve sistemov na individualne hiše. Možne lokacije so npr.: podružnična OŠ Staneta Lenardona, OŠ Janka Padežnika, Vrtec Pobrežje - enota ob Gozdu, Vrtec Jožice Flander – enota Razvanje, Vrtec Tezno – enota Lupinica in Vrtec Studenci – enota Radvanje in jasli. o Projekt se lahko nadaljuje preko sofinanciranja vgradnje nekaj tovrstnih sistemov na individualne hiše (paket sofinanciranja npr: 30 individualnih sistemov). Ti sistemi bodo služili kot dober zgled občanom, ki bodo na ta način spodbujeni v nakup solarnih sistemov s pomočjo subvencije MOP. o Promovirati proizvodnjo EE iz sončne energije preko organizacije seminarjev z ogledi dobre prakse v Mariboru za vse zainteresirane. Poišče se primerne lokacije za postavitev novih sončnih elektrarn. Občina se lahko pri teh projektih poveže z stran 142 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Elektro Maribor, ki je na tem področju precej aktivna. V kolikor je občina zainteresirana za izkoriščanje sončne energije za namene proizvodnje EE se lahko pripravi projekt »Fotovoltaični sistem na vsako streho«, kjer bi se najprej pripravilo strokovne podlage, ki bi preučile kakšne so okoljske, ekonomske in tehnične posledice takega projekta. Potrebno je pripraviti tudi organizacijo projekta in predvideti obseg ter finančno plat akcije. o Nuditi pomoč v obliki nasvetov in kontaktov z izvajalci. Potrebno je tudi čim hitrejše in široko obveščanje prebivalcev o možnostih pridobitve subvencije s strani Ministrstva za okolje in prostor pri postavitvi sistemov za ogrevanje tople sanitarne vode in pomoč pri pripravi vloge. Ustrezno pomoč je mogoče nuditi tudi pri postopku postavitve in priključitve sončne elektrarne na elektro omrežje in pri oblikovanju morebitne vloge za kredit na Eko skladu.

stran 143 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

10 AKCIJSKI NAČRT

10.1 PREDLAGANI UKREPI

AKTIVNOSTI – Projekti URE

1. Vpeljava energetskega knjigovodstva v občinskih javnih stavbah. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP, vodstvo javnih stavb, zunanji izvajalec Pričakovani rezultati: Učinkovitejša raba energije v občinskih javnih stavbah pomeni predvsem zmanjševanje stroškov, torej privarčevana denarna sredstva. Da lahko sprejemamo prave ukrepe in analiziramo učinke teh ukrepov, je potrebno dobro energetsko knjigovodstvo, torej beleženje rabe energije in s tem povezanih stroškov. Nujno je namreč poznati trenutno stanje in pretekle trende, da lahko prihodnost izboljšamo. Pri postopku pridobivanja podatkov za to študijo pa je bilo večkrat opazno, da raba energije ni ne spremljana in ne nadzorovana. Energetsko knjigovodstvo pomeni vzpostavitev enotnega načina spremljanja podatkov na enem mestu ter sprotno vnašanje v podatkovno bazo. Tako so podatki urejeni in ažurni, kar zmanjšuje tudi transakcijske stroške. Natančno spremljanje stroškov energije v javnih stavbah nakazuje prioritetne ukrepe. Takšno spremljanje podatkov omogoča tudi primerjavo izračunane energetske porabe posameznih stavb z ostalimi stavbami podobnega tipa v občini in tudi v državi. EnergaP organizira vzpostavitev energetskega knjigovodstva v izbranih občinskih javnih stavbah. Vrednost projekta: od 500 do 2.000 €/zgradbo (odvisno od sistema energetskega knjigovodstva) Financiranje s strani občine: 50.000 € (odvisno od števila zgradb)

2. Izdelava razširjenih energetskih pregledov javnih stavb. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP, vodstvo stavb, zunanji izvajalec Pričakovani rezultati: Z izvedbo ukrepov in investicij, predlaganih na podlagi razširjenih energetskih pregledov lahko dosežemo znatne prihranke energije. Namen razširjenih energetskih pregledov je določiti in ovrednotiti realne potenciale za zmanjšanje rabe energije v javnih zgradbah. Razširjeni energetski pregledi imajo visok finančni in energetski učinek, rezultati takšnih pregledov pa so: predlogi organizacijskih in investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije, izdelava akcijskega načrta za vsako posamezno zgradbo, finančna opredelitev predlaganih ukrepov, povračilne dobe predlaganih investicij in predlogi možnosti sofinanciranj ter pogodbenega znižanja energije. Spodaj našteti objekti so najbolj potratni (glede na energijsko število) in zato tudi prvi kandidati za razširjeni energetski pregled. Seveda pa se krog objektov, za katere se opravijo energetski pregledi lahko kadarkoli razširi. Občina se lahko odloči izpeljati energetske preglede za vse občinske javne stavbe. Prvi sklop stavb, kjer so potrebni energetski pregledi sestavljajo: OŠ Franc Rozman Stane, Podružnična šola Staneta Lenardona, OŠ Tabor I., OŠ Rada Robiča, OŠ Borcev za severno mejo Maribor, Vrtec Pobrežje – enota Mojca, enota Brezje, enota Ob gozdu, Vrtec Tezno – enota Lupinica, enota Miš Maš, enota Pedenjped, enota Mehurčki, Vrtec Studenci – enota Groharjeva 22, enota Iztokova, enota Pekre, Vrtec Borisa Pečeta – enota Košaki, Vrtec Otona Župančiča – enota Lenka, enota Mehurčki. Vrednost projekta: 2.500 – 4.000 €/zgradbo (odvisno od velikosti objekta in zahtevnosti energetskega pregleda). Financiranje s strani občine: 30.000 € za prvi sklop stavb Ostali viri financiranja: MOP – do 50% subvencioniranje izdelave razširjenih energetskih pregledov za objekte (oziroma skupine objektov), v katerih skupna letna raba energije presega 300 MWh: 10.000 €.

3. Izdelava energetskih izkaznic za občinske javne stavbe. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP, ustrezni uradi na MOM, zunanji izvajalec, vodstvo javnih stavb Pričakovani rezultati: Energetska izkaznica stavbe vsebuje podatke o energetski učinkovitosti stavbe s priporočili za povečanje le- te. Energetski zakon določa, da mora upravljavec stavbe s celotno uporabno tlorisno površino nad 1.000 m2, ki je v lasti države ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi ali organi samoupravnih lokalnih skupnosti oz. organizacije, ki zagotavljajo javne storitve večjemu številu oseb in jih zato te pogosto obiskujejo, na vidno mesto namestiti energetsko izkaznico. Pravilnik, ki bo urejal to področje je Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, ki je pripravljen in v medresorskem usklajevanju. Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino, obliko in metodologijo za izdajo energetske izkaznice stavbe ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic in način prijave izdane energetske izkaznice za vpis v register energetskih izkaznic ter vrste stavb, za katere velja obveznost namestitve energetske izkaznice na vidno mesto. Za javne stavbe, ki jih javnost pogosto obiskuje in so večje od 1.000 m2, je obvezna namestitev energetske izkaznice na vidnem mestu od 1. januarja 2008 dalje, vendar najkasneje do 31. decembra 2010. Vrednost projekta: 5.000 €/leto (za okoli 25 javnih objektov) Financiranje s strani občine: 5.000 €/leto

stran 144 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

4. Sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: MO Maribor, EnegaP Rok izvedbe: projekt se izvaja vsako leto Pričakovani rezultati: MO Maribor lahko spodbudi uvajanje ukrepov URE v gospodinjstvih s programom energetske prenove domov, ki je sestavljen iz promocijskih in izobraževalnih aktivnosti, ter tudi finančne pomoči. Program vsebuje nabor ukrepov, ki jih gospodinjstva lahko izvedejo z namenom doseganja prihrankov pri rabi energije. Občina ukrepe kot so: izolacija fasad, zamenjava oken itd. preko posebnega programa tudi subvencionira (sklad). Gospodinjstva so močna skupina porabnikov in na primer 10 % prihranek energije (katerega je mogoče doseči z dokaj enostavnimi ukrepi URE) predstavlja veliko privarčevane energije. Vrednost projekta: 30.000 €/sklad Financiranje s strani občine: 30.000 €/sklad

5. Izvajanje investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah. Nosilec: Mestna Občina Maribor Odgovorni: MO Maribor, EnergaP, zunanji izvajalci Pričakovani rezultati: Energetski menedžer - EnergaP je zadolžen za določitev izvajanja najnujnejših potrebnih ukrepov s področja URE v javnih zgradbah. Ukrepi za zmanjšanje rabe energije, kot so sanacija ovoja zgradb, zamenjava energetsko neučinkovitih oken in vrat, izolacija podstrešij, vgradnje termostatskih ventilov, učinkovite notranje razsvetljave itd., so temeljni ukrepi za doseganje zastavljenih energetskih ciljev. Z izvajanjem ukrepov za zmanjšanje rabe energije se izboljša energetsko stanje javnih zgradb, zmanjšajo pa se tudi stroški za energijo. Aktivnost se izvaja na podlagi operativnih načrtov za uvedbo ukrepov URE v javnih stavbah, ki se pripravijo na vsaki dve leti in so usklajeni z že načrtovanimi sanacijami na javnih stavbah in z občinskim proračunom. Vrednost aktivnosti: 150.000 €/sklop objektov izbranih na podlagi rezultatov razširjenih energetskih pregledov, kjer se določi prioritetni vrstni red izvajanja predlaganih ukrepov in tudi dejanska višina vrednosti potrebne investicije. Financiranje s strani občine: 150.000 €/sklop objektov

6. Spodbujanje gospodinjstev k vgraditvi delilnikov stroškov toplote in s tem merjenje in obračun porabljene toplote v večstanovanjskih stavbah po dejanski porabi – projekt za večstanovanjske objekte, ki se ogrevajo preko daljinskega sistema ogrevanja ali večjih kotlovnic. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP, TOM d.o.o., upravitelji kotlovnic Pričakovani rezultati: Delilniki stroškov za porabljeno toploto omogočajo porabniku, da plača toliko toplote, kot jo dejansko porabi. Ker svoje prihranke lahko ponotranji, je varčevanje z energijo (na kakršnikoli način) v interesu porabnika. Ker se v večini primerov raba energije v MO Maribor obračunava po vnaprej zastavljenih ključih (npr: glede na ogrevalno površino), je smiselno, da občina spodbuja vgradnjo delilnikov toplote v stanovanjih. Ministrstvo za okolje in prostor v te namene dodeljuje tudi subvencijo. EnergaP lahko v sodelovanju s TOM d.o.o. in upravitelji kotlovnic izvede akcije osveščanja oz. informiranja o prednostih delilnikov s predstavitvijo primerov v praksi, ki jih lahko najdemo tudi v mestu Maribor. Vrednost projekta: 5.000 €/akcijo Financiranje s strani občine: 2.500 €/akcijo Ostali viri financiranja: subvencioniranje MOP, lastniki stanovanj

7. Izvedba regulacije svetlobnega toka javne razsvetljave. Nosilec: Mestna Občina Maribor Odgovorni: EnergaP, pristojni uradi na MOM, zunanji izvajalec Pričakovani rezultati: z implementacijo 1. faze regulacije svetlobnega toka javne razsvetljave so možni prihranki energije tudi do 20 %. Predlagamo, da se aktivnost izvede v dveh letih. Vrednost aktivnosti: predvidoma 25.000 € (odvisno od števila svetilk) Financiranje s strani MOM: 25.000 €

stran 145 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

8. Postopna zamenjava energetsko neučinkovitih sijalk javne razsvetljave z varčnimi. Nosilec: Mestna Občina Maribor Odgovorni: EnergaP, pristojni uradi na MOM, upravljavec javne razsvetljave Pričakovani rezultati: V mestni Občini Maribor je kar nekaj svetilk primernih za zamenjavo, zato predlagamo, da se ta aktivnost izvaja kontinuirano vsako leto – postopna zamenjava svetilk v skladu s smernicami in predlogi v strategiji razvoja javne razsvetljave. Vrednost aktivnosti: 20.000 €/leto Financiranje s strani občine: 20.000 €/leto

AKTIVNOSTI – projekti OVE

1. Vpeljava sistemov izrabe OVE v OŠ ali VVZ. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP, vodstvo javnih stavb, zunanji izvajalci Pričakovani rezultati: Občina lahko uvaja OVE v stavbe, ki so v njeni lasti. Tako lahko v OŠ ali VVZ, tam kjer je ekonomsko in okoljsko upravičeno ter tehnično izvedljivo, uvede na primer: ogrevanje na lesno biomaso. Občina lahko sofinancira nakup in vgradnjo modernih kotlov na lesno biomaso. Aktivnost ima zelo dobre rezultate na področju osveščanja, kajti občani se na ta način seznanijo z načinom ter vsemi prednostmi izrabe tega obnovljivega vira energije. Promocijski kotli na izbranih lokacijah bi tako ponudili občanom potrebne informacije in jih spodbudili pri lastni odločitvi za investicijo, s tem pa na izredno čist in učinkovit način ogrevanja. Kot možne lokacije lahko navedemo naslednje: Vrtec Pobrežje - enota Ob Gozdu, Vrtec Jožice Flander – enota Razvanje in podružnična OŠ Staneta Lenardona. Glede na to, da so osnovne šole in vrtci izobraževalne ustanove, bi bila vgradnja solarnih sistemov na tovrstne objekte izredna spodbuda tudi za ostale občane, da bi se le-ti odločili za namestitev teh sistemov na svoje hiše. Glede na to, da so osnovne šole in vrtci javne ustanove, se zdi smiselno, da se s pilotnimi projekti prične ravno na takšnih objektih, ki naj bi služili za zgled ostalim. V okviru projekta se izvede tudi obširna promocijsko izobraževalna akcija. Možne lokacije so: podružnična OŠ Staneta Lenardona, OŠ Janka Padežnika, Vrtec Pobrežje – enota ob Gozdu, Vrtec Jožice Flander – enota Razvanje, Vrtec Tezno – enota Lupinica in Vrtec Studenci – enota Radvanje in jasli. Vrednost projekta: 150.000 € Financiranje s strani občine: 75.000 € Ostali viri financiranja: preučiti možnost pogodbenega zagotavljanja toplote (dobavitelji kotlov, potencialni investitorji), sofinanciranje MOP, potenciali investitorji (donatorji)

2. Sofinanciranje sistemov izrabe OVE na individualnih objektih. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP, lastniki objektov Pričakovani rezultati: Spodbujanje rabe OVE; občina naj sofinancira nekaj sistemov izrabe OVE, ki bodo služili kot dober zgled in animacija občanom, ki bodo tako spodbujeni h vgradnji takih sistemov. Lahko gre za izrabo lesne biomase, sončne energije, geotermalne energije itd. Te sisteme subvencionira tudi MOP preko razpisov. EnegaP projekt vodi (organizira) in pomaga posameznikom pri pridobivanju subvencije. Vrednost projekta: 100.000 €/razpis Financiranje s strani občine: 20.000 €/razpis Ostali viri financiranja: MOP: 50.000 €, lastniki posamezniki: 30.000 €

3. Iskanje potencialnih lokacij za postavitev novih elektrarn za proizvodnjo zelene električne energije. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP Pričakovani rezultati: V MOM že obstajajo primeri izrabe sončne energije za proizvodnjo zelene električne energije. EnergaP lahko v sodelovanju z elektro podjetjem išče potencialne lokacije za postavitev novih kapacitet. Navežejo se stiki z lastniki oz. upravitelji stavb, kjer obstajajo dobre tehnične možnosti za postavitev tovrstnih sistemov. Prav tako občina daje velik pomen kogeneracijam, zato bi bilo smiselno poiskati vse potencialne možnosti oz. lokacije postavitve takšnih sistemov (podjetja, kotlovnice itd.).

stran 146 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

AKTIVNOSTI – študije, analize, strategije, načrti

1. Novelacija obstoječe energetske karte. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: ustrezni uradi na MO Maribor, EnergaP Pričakovani rezultati: Obstoječo energetsko karto bi bilo potrebno novelirati z novejšimi podatki oz. upoštevati spremembe, ki so se zgodile na področju urbanizma, ekologije, energetike, tehnike itd. Potrebno bi bilo vnesti obstoječe spremembe pri obeh omrežjih (toplovodno in plinovodno) in karto nadgraditi z novimi načrti občine, kar se tiče energetike. Tudi trenutno veljavne odloke in akte je potrebno dopolniti. Področja razdelitve med različne načine energetske oskrbe je potrebno definirati bolj natančno (po ulicah) oz. razčistiti sporna področja (področja v interesu obeh dobaviteljev). Občina pripravlja projekt nove toplarne, ki bo energetsko izrabljala odpadke in tak projekt je potrebno umestiti v energetsko karto. Energetsko karto, ki predstavlja občinsko strategijo na področju energetike je potrebno dopolniti tudi s segmenti OVE. Oskrba z energijo na osnovi OVE je v MO Maribor smiselna predvsem na področju podeželja, kjer ni predvidenega ne toplovoda ne plinovoda in je mogoča drugačna oskrba z energijo, takšna ki upošteva OVE. Izraba OVE pomeni: spodbujanje prehoda od ogrevanja s fosilnimi gorivi na ogrevanje z OVE (lesna biomasa, bioplin, sonce itd.), zamenjavo dotrajanih kotlov na drva s tehnološko dovršenimi kotli na lesne sekance ali pelete z visokimi izkoristki itd. Vrednost projekta: 5.000 € Financiranje s strani občine: 5.000 €

2. Vključitev kriterijev energetske učinkovitosti in rabe OVE v občinski sistem javnih naročil. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: MO Maribor, urad, ki skrbi za postopek javnih naročil Pričakovani rezultati: Postopek in kriteriji pri javnih naročilih naj zajemajo tudi energetsko učinkovitost in rabo OVE. Pri pripravi teh kriterijev naj se upoštevata veljavna državna in občinska zakonodaja na tem področju.

3. Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije v javnih stavbah. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP, vodstvo javnih stavb, pristojni uradi na MO Maribor, zunanji izvajalec Pričakovani rezultati: za posamezne javne zgradbe se pripravi podroben operativni načrt izvedbe ukrepov za zmanjšanje rabe energije in vgradnjo sistemov za izkoriščanje OVE v naslednjih dveh letih. Predlagamo, da se ta aktivnost izvede vsaki dve leti. Vrednost projekta: 2.000 €/na vsaki dve leti Financiranje s strani občine: 2.000 €/na vsaki dve leti

4. Izdelava strategije razvoja javne razsvetljave. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP, upravitelj javne razsvetljave, pristojni urad na MOM, zunanji izvajalec Pričakovani rezultati: Strategija razvoja javne razsvetljave podaja izhodišča za zmanjšanje stroškov električne energije ter optimizacijo vzdrževanja in upravljanja. Rezultati strategije so analiza trenutnega stanja, ki je osnova za določitev ukrepov za upravljanje in vzdrževanje javne razsvetljave, izdelavo načrta razsvetljave in obratovalnega monitoringa ter akcijski načrt z investicijskimi, organizacijskimi in tehničnimi ukrepi za optimizacijo stanja javne razsvetljave. Strategija upošteva tudi veljavno zakonodajo na področju javne razsvetljave (predvsem Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/2007)) in najnovejše tehnologije ter smernice na področju razvoja javne razsvetljave. Vrednost projekta: 40.000 € Financiranje s strani občine: 40.000 €

stran 147 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

5. Izvedba analize drugih sistemov daljinskega ogrevanja (kotlovnice) v MO Maribor. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP, dimnikarska služba Pričakovani rezultati: V času izdelave lokalnega energetskega koncepta ni bilo možno izdelati dokončne analize podatkov o kotlovnicah. Občina nam je posredovala le največje upravitelje (nekateri od teh se kljub večkratnemu posredovanju niso odzvali anketam) in na osnovi njihovih podatkov je opravljena delna analiza stanja v kotlovnicah. Zato je bistvenega pomena, da se ta analiza nadgradi še z ostalimi kotlovnicami (upravitelji). Ko se popiše trenutno stanje je potrebno izdelati predloge v kakšni smeri nadaljevati ob sanaciji posamezne kotlovnice (npr: priklop na plinovod oz. toplovod, zamenjava energenta, posodobitev kotlovnice itd.), tako da se zagotovi (energetsko in okoljsko) ustrezno upravljanje s temi kotlovnicami. Po potrebi je smiselno pripraviti načrte oskrbe za predele mesta Maribor (kakor je Idejna zasnova daljinskega ogrevanja, ki gravitira na kotlovnico Pristan - Mitraka, 2005), ki opredeljujejo prihodnost kotlovnic na določenem območju. Pri tem se upošteva trenutno stanje oskrbe in vrsta porabnikov energije, morebitne načrte novogradenj, načrte obeh dobaviteljev energije, ekonomske, okoljske vidike (prehod na okolju sprejemljivejši energent). Pri pripravi načrtov se morajo upoštevati veljavni občinski in zakonski akti, ki določajo področje kotlovnic in oskrbe in so podani tudi v tem poročilu. Projekt vodi EnergaP v sodelovanju z dimnikarsko službo. Vrednost projekta: 5.000 € Financiranje s strani občine: 5.000 €

6. Izdelava strokovnih podlag za projekt »Fotovoltaični sistem na vsako streho«. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP, ustrezni urad na MOM, Elektro Maribor Pričakovani rezultati: V kolikor je Mestna občina Maribor zainteresirana za vpeljavo množične izrabe sončne energije za proizvodnjo zelene električne energije, lahko pripravi projekt – strokovne podlage, ki bodo preučile, kakšne so možnosti postavitve fotovoltaičnih sistemov na strehe objektov v mestni občini Maribor. Zbrali se bodo podatki o sončnem obsevanju in potencialnih objektih, kjer bi bilo sistem možno postaviti. Na osnovi nabora teh podatkov se poda ocena izvedljivosti projekta in postavi organizacija projekta. Vrednost projekta: 20.000 € Financiranje s strani občine: 20.000 €

7. Izdelava prometne strategije in akcijskega načrta za projekte s področja prometa v MO Maribor. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: pristojni uradi na MO Maribor Pričakovani rezultati: Lokalna agenda 21 daje velik pomen sprejetju prometne strategije, ki mora biti izdelana na načelih trajnostnega razvoja. V letu 2005 je Prometni urad MOM pričel z izvedbo Prometne študije mesta Maribor, ki predstavlja prometni model mesta in je ena ključnih strokovnih podlag za izdelavo prometne strategije MOM. Smer delovanja na področju prometa, ki je začrtana v Lokalni agendi 21, je pravilna. Lokalna agenda 21 – PVO za Maribor podaja predvsem strateške cilje na področju doseganja trajnostne mobilnosti. Ko bo prometna strategija MOM izdelana je potrebno pripraviti konkretni akcijski načrt s projekti iz področja prometa, ki bodo zastavljene cilje zasledovali. Potrebno je narediti finančni načrt za vsakega od projektov in tako pridobiti oceno potrebnega proračuna za doseganje zastavljenih ciljev. Potrebno je imenovati delovno skupino, ki je zadolžena za izvajanje predvidenih projektov. Vrednost projekta: 80.000 € Financiranje s strani občine: 80.000 €

4. Priprava študije postopnega uvajanja OVE v javni mestni potniški promet. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP, ustrezni uradi na MOM, Veolia Transport Štajerska d.d., zunanji izvajalec Pričakovani rezultati: Prometna strategija mora vsebovati akcijski načrt, ki bo vseboval konkretne projekte. Eden izmed teh projektov je lahko tudi uvajanje OVE v javni mestni potniški promet. Pred tem je potrebno pripraviti študijo, ki bo pokazala kakšne možnosti obstajajo, podala oceno najboljše variante in jo tudi finančno ovrednotila. Vrednost projekta: 10.000 € Financiranje s strani občine: 10.000 €

stran 148 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

AKTIVNOSTI – OSTALO

1. Osveščanje in izobraževanje občanov (v šolah (osveščanje otrok), prirejanje okroglih miz, srečanj, članki v lokalnem časopisu, gostovanje pomembnih akterjev na lokalni televiziji ipd.). Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP Pričakovani rezultati: Osveščanje občanov zajema aktivnosti, ki pripomorejo k seznanitvi posameznikov z okoljsko in energetsko problematiko v občini. Na tem področju je potrebno neprestano izvajati raznovrstne dejavnosti: izobraževanje in osveščanje otrok v šolah, prirejanje okroglih miz, srečanj, pojavljanje tematike v lokalnih sredstvih javnega obveščanja (lokalna televizija, radio, lokalni časopis). Načrt tovrstnih aktivnosti se prilagodi programu drugih energetskih projektov, ki se v določenem trenutku izvajajo v občini (npr: občina se odloči izvesti projekt izrabe sončne energije zato se istočasno pripravi še izobraževalni in animacijski program za to tematiko). Take načrte izobraževanja pripravlja EnergaP. Vrednost projekta: 10.000 €/leto Financiranje s strani občine: 10.000 €/leto

2. Izdelava potrebne investicijske dokumentacije za javne zgradbe. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP Pričakovani rezultati: EnergaP je v sodelovanju z zunanjim izvajalcem zadolžen za pripravo potrebne investicijske dokumentacije, kjer je to potrebno, za izvedbo posameznih ukrepov s področja URE in OVE. Potrebno investicijsko dokumentacijo za ukrepe, ki se (so)financirajo iz proračunskih sredstev določa Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS, št. 60/06). Vrednost projekta: 3.500 do 5.000 € (odvisno od obsežnosti investicijske dokumentacije), skupaj predvidoma 20.000 €/sklop stavb Financiranje s strani občine: 16.000 €/sklop stavb Ostali viri financiranja: MOP: 4.000 €

3. Spodbujanje porabnikov energije, ki se nahajajo na območjih plinovoda ali toplovoda, da se priključijo na sisteme. Nosilec: MO Maribor, TOM d.o.o., Plinarna Maribor d.d. Odgovorni: EnergaP, TOM d.o.o., Plinarna Maribor d.d. Pričakovani rezultati: Kljub temu, da je širše območje mesta Maribor plinificirano, je na plinificiranem območju precej porabnikov, ki uporabljajo druga (okoljsko manj primerna) goriva. Zemeljski plin ima prednost pred ostalimi gorivi tudi v veljavnih občinskih zakonskih aktih. Posebno pomembno je na plinovod priključiti večje porabnike (podjetja, kotlovnice, javne stavbe). S prehodom iz ogrevanja s kurilnim oljem na ogrevanje z zemeljskim plinom namreč bistveno vplivamo na zmanjšanje emisij, poleg tega bi z večjo izkoriščenostjo sistema vplivali na nižjo ceno za vse odjemalce. V primerjavi z ogrevanjem bodisi s kurilnim oljem bodisi z lesom gre tudi za mnogo večje udobje, saj porabnik ni več primoran sam kupovati in »skladiščiti« energenta za ogrevanje. Vse te prednosti se predstavijo potencialnim uporabnikom in se jih s tem poskuša animirati k priklopu. Podobno kot za plinovod velja tudi za omrežje daljinskega ogrevanja: kjer le-to obstaja, je potrebno spodbujati uporabnike energije, da se nanj priključijo. Sicer pa je prednost priključevanja na daljinsko ogrevanje zagotovljena s sprejetimi občinskimi akti, ki so obravnavani tudi v tem poročilu. Vrednost projekta: 2.000 €/akcijo Financiranje s strani občine: 2.000 €/akcijo

4. Izpeljava projekta izrabe lahke frakcije ostankov (odpadkov) za energetske namene. Nosilec: MO Maribor, Odgovorni: JP Snaga d.o.o., Sektor za komunalno in promet UKPOP - MOM Pričakovani rezultati: Mestna občina Maribor se je odločila za energetsko izkoriščanje lahke frakcije odpadkov. Postavila se bo nova toplarna, ki bo občino oskrbovala s toploto in električno energijo. Projekt je že začrtan in naj bi bil dokončan leta 2013. Financiran naj bi bil iz evropskih sredstev kohezije (OP ROPI), državnih in občinskih sredstev. Ocenjena vrednost celotnega projekta je 46 milijonov €.

stran 149 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

5. Spodbujanje največjih podjetij z vidika rabe energije za pristop k ukrepom učinkovite rabe energije in izrabi OVE. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: Energap Pričakovani rezultati: Večja podjetja, ki so se odzvala anketiranju, se dokaj dobro zavedajo pomena energetike (kar nekaj jih ima izveden energetski pregled in redno razpravljajo o energiji). Kljub temu nismo zasledili konkretnejših načrtov z namenom zmanjšanja rabe energije. Pri manjših podjetjih energija ponavadi zavzema majhen del stroškov, zato je zanimanje za področje energije toliko manjše. Energetika v tem primeru pade pod vzdrževanje in nekatera podjetja ne poznajo svojih količinskih porab energentov in tudi ne stanja kotlovnice iz katere se ogrevajo. Naloga občine na tem področju je, da z raznimi promocijskimi akcijami (okrogle mize, posvetovanja, primeri dobre prakse) poskuša seznanjati in animirati podjetja k skrbi za čim bolj ekonomično rabo energije in s tem tudi k varovanju okolja. Naloge promocijskih in izobraževalnih akcij prevzema EnergaP. Vrednost projekta: 2.500 €/akcijo Financiranje s strani občine: 2.500 €/akcijo

6. Spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje in izvedbo projektov in ukrepov. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP Pričakovani rezultati: Prijava na čim več razpisov, ki so za občino aktualni in se nanašajo na izvedbo načrtovanih projektov; pridobitev subvencij. Državne institucije podpirajo sofinanciranje na področju ukrepov učinkovite rabe energije, in sicer s subvencijami za energetske zasnove, energetske preglede, študije izvedljivosti, pripravo investicijske dokumentacije, ki jih lahko za ta namen pridobijo občine, javne ustanove, podjetja. Zato je nujno spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje predvidenih projektov. EnergaP opozarja na nove oziroma aktualne razpise. Cilj takega spremljanja so seveda prijave na razpise, ki se nanašajo na pridobitev subvencije in izvedba načrtovanih projektov. Pogoji za pridobitev subvencij so razvidni iz vsakokrat objavljene razpisne dokumentacije.

7. Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP Pričakovani rezultati: Izvedba akcij in projektov zahteva ažurno spremljanje aktivnosti in njihovih rezultatov, torej uspešnosti izvedenih projektov. S tem namenom naj EnergaP vsaj enkrat letno pripravi poročilo izvedenih aktivnosti z že vidnimi ali pričakovanimi rezultati. Poročilo mora biti dostopno vsem, ki delujejo na področju energetike v občini in kakorkoli vplivajo na izvajanje projektov. Opisani morajo biti posegi na področju učinkovite rabe energije in izrabe OVE, ki so posledica zastavljenih načrtov. Potrebno je beležiti učinke projektov (energetske, stroškovne, prihranki pri emisijah). Dejanske učinke je potrebno primerjati s predvidenimi. Rezultati naj se javno objavijo, saj so dobra promocija tudi za aktivnosti v prihodnosti.

8. Iskanje finančnih virov za realizacijo ukrepov in projektov ter animiranje investitorjev za izvedbo investicij. Nosilec: MO Maribor Odgovorni: EnergaP Pričakovani rezultati: Pridobitev subvencij, pridobivanje ugodnih kreditov ter iskanje domačih ter morebitnih tujih investitorjev.

10.2 TERMINSKI NAČRT IZVAJANJA PROJEKTOV Aktivnosti v akcijskem načrtu so razporejene po letih od 2009 do 2018. Terminski načrt predstavlja predlog časovne razporeditve izvajanja projektov; prikazuje predlagani »tempo« izvajanja projektov oz. sklope projektov razporejene v času. Seveda si občina lahko projekte razporedi drugače in s tem prilagodi svojim ostalim aktivnostim. Dejanski potek izvajanja programa je odvisen od proračunskih možnosti občine in v skladu z razpoložljivimi sredstvi subvencioniranja posameznih postavk. Terminski načrt se ob izvajanju projektov sproti prilagaja novim razmeram.

stran 150 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 41: Terminski načrt izvajanja projektov

LETO AKTIVNOSTI 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Vpeljava energetskega knjigovodstva v občinskih javnih stavbah. Izdelava razširjenih energetskih pregledov javnih stavb. Izdelava energetskih izkaznic za občinske javne stavbe. Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije v javnih stavbah. Izdelava potrebne investicijske dokumentacije za javne zgradbe. Izvajanje investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah. Izdelava strategije razvoja javne razsvetljave. Postopna zamenjava energetsko neučinkovitih sijalk javne razsvetljave z varčnimi. Izvedba regulacije svetlobnega toka javne razsvetljave. Novelacija obstoječe Energetske karte. Vključitev kriterijev energetske učinkovitosti in rabe OVE v občinski sistem javnih naročil. Izvedba analize drugih sistemov daljinskega ogrevanja (kotlovnice) v MO Maribor. Izdelava prometne strategije in akcijskega načrta za projekte iz področja prometa v MO Maribor. Priprava študije postopnega uvajanja OVE v javni mestni potniški promet. Vpeljava sistemov izrabe OVE v OŠ in VVZ. Sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih. Sofinanciranje sistemov izrabe OVE na individualnih objektih. Izdelava strokovnih podlag za projekt "Fotovoltaični sistem na vsako streho". Spodbujanje gospodinjstev k vgradnji delilnikov stroškov toplote v večstanovanjskih stavbah, ki so na daljinskem ogrevanju ali kotlovnicah. Osveščanje in izobraževanje občanov. Spodbujanje porabnikov energije, ki se nahajajo na območjih plinovoda ali toplovoda, da se priključijo na sisteme. Spodbujanje največjih podjetij z vidika rabe energije za pristop k ukrepom učinkovite rabe energije. Iskanje potencialnih lokacij za postavitev novih elektrarn za proizvodnjo zelene električne energije. Izdelava projekta izrabe ostankov (odpadkov) za namene daljinskega ogrevanja.

Spremljanje razpisov in priprava vlog za subvencioniranje in izvedbo projektov in ukrepov. Izdelava letnih poročil o izvedenih aktivnostih in doseženih rezultatih. Iskanje finančnih virov za realizacijo ukrepov in projektov ter animiranje investitorjev za izvedbo investicij.

stran 151 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

11 NOSILCI IZVEDBE ENERGETSKEGA KONCEPTA

Pogoj za uspešno izvedbo energetskega koncepta v občini je določitev odgovornih oseb, ki so zadolžene za izvedbo projektov iz akcijskega načrta. Te osebe za korektnost izvedenih nalog tudi odgovarjajo županu in občinskemu svetu. Najprej je potrebno izdelati dejanski načrt izvajanja projektov. Ta načrt izdela energetski manager, ki je v primeru mestne občine Maribor Lokalna energetska agencija za Podravje - EnergaP, skupaj z občino. V Energetskem konceptu sta sicer predlagana akcijski in okvirni terminski načrt, vendar je oba potrebno sproti prilagajati novim razmeram. Predlagani terminski načrt kaže zgolj možen »tempo« izvajanja projektov, ki pa ga je vsekakor potrebno uskladiti tudi z drugimi aktivnostmi občine. Ključni nosilec izvedbe predvidenih projektov je EnergaP. Agencija sodeluje pri vseh načrtovanih projektih v okviru vodenja, organiziranja in spodbujanja izvedbe URE in OVE projektov na področju občine. EnergaP zaposluje ljudi, strokovno skupino, ki sodeluje pri izvedbi projektov od priprave (informiranje, izobraževanje, iskanje finančnih virov) do realizacije in tudi pregleda doseženih učinkov (primerjava predvidenih učinkov z dejanskimi). Sistematična izvedba energetskega koncepta zahteva ažurno spremljanje doseženih rezultatov in njihove uspešnosti. Vsaj enkrat letno mora odgovorni za izvajanje projektov (EnergaP) pripraviti poročilo o izvajanju energetskega koncepta in ga predstaviti občinskemu svetu. V poročilu morajo biti opisani vsi posegi na področju učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije, ki so posledica izdelanega energetskega koncepta. Le s sprotnim spremljanjem doseženih rezultatov bo občina lahko na tekočem z uspešnostjo izvajanja posameznih projektov, prav tako pa bo na ta način lahko tudi spremljala učinke izvedbe posameznih projektov. MOP zahteva v primeru sofinanciranja LEK v razdobju 5 let po izdelanem konceptu vsakoletno obveščanje o ukrepih, izvedenih na podlagi LEK in njihovih učinkih na področju učinkovite rabe energije in varstva okolja. Rezultate posameznih projektov je potrebno objaviti v lokalnih medijih (časopis, lokalna TV postaja ipd.) ter o njih izdelati informacijske brošure. Tako lahko občina bistveno spodbudi razmišljanje tako o učinkovitejši rabi energije kot tudi o uvajanju obnovljivih virov energije pri posameznikih. Pomembno je tudi, da je javnost sproti informirana o dogajanju na tem področju – o izvajanju posameznih projektov, o njihovih učinkih, kaj lahko podobnega storijo občani ipd.. Izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije in večje izrabe obnovljivih virov energije (kot so na primer solarni sistemi za pripravo tople vode, toplotne črpalke, kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso) je močno odvisno od osveščenosti prebivalcev. V končni fazi postanejo nosilci izvedbe energetskega koncepta kar občani sami. Občina na začetku s promocijskimi projekti, ki so predlagani v akcijskem načrtu, spremeni obnašanje občanov, jim da potrebno znanje in informacije o OVE in URE. Prav tako mora občina občane podpreti pri pripravi ustrezne dokumentacije in pridobivanju dovoljenj, ki so potrebna, da projekti zaživijo. Sicer pa se struktura vpletenih v izvedbo projektov, ki so zabeleženi v akcijskem načrtu spreminja. Na primer pri projektu postavitve solarnega sistema na eni izmed javnih stavb so vpleteni: občina, EnergaP (delovna skupina), podjetja kot sofinancerji (donatorstvo, sponzoriranje), ravnatelj in zaposleni v šoli itd. Prav vsi morajo dobro opraviti svoje delo in tako poskrbeti za ustrezno izvedbo določenega projekta iz akcijskega načrta energetskega koncepta.

stran 152 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

12 FINANCIRANJE PROJEKTOV

Državne institucije podpirajo sofinanciranje na področju ukrepov učinkovite rabe energije, in sicer s subvencijami za energetske zasnove, energetske preglede, študije izvedljivosti, pripravo investicijske dokumentacije, ki jih lahko za ta namen pridobijo občine, javne ustanove, podjetja; na področju obnovljivih virov energije, in sicer s subvencijami za investicijske projekte za izrabo obnovljivih virov energije namenjene podjetjem in na področju kogeneracij, in sicer s subvencijami za študije izvedljivosti za projekte soproizvodnje toplote in električne energije prav tako namenjene podjetjem.

12.1 SUBVENCIJE Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije na Direktoratu za evropske zadeve in investicije, ki deluje v okviru MOP-a (bivša AURE), vsako leto pripravi številne aktivnosti, s katerimi želi povečati energetsko učinkovitost in pospešiti izrabo OVE.. V letu 2008 je MOP pričelo dodeljevati nepovratna sredstva, ki izhajajo iz kohezijskih skladov in bodo na voljo do leta 2013 (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture – OP ROPI, program Trajnostna energija - TREN). Program TREN je ena od treh prioritet Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI) za obdobje 2007 – 2013. OP ROPI predstavlja izvajalski dokument Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013, ki določa neposredno izhajajoče pravne obveznosti in pravice izvajanja kohezijske politike EU. Gre za skupni programski dokument Slovenije in EU, ki je sprejet na predlog države članice, po uskladitvi z Evropsko komisijo. Cilj programa TREN je »z učinkovito rabo energije ter proizvodnjo energije iz obnovljivih virov zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo, s tem podpreti gospodarski razvoj ter zmanjšati negativne vplive na okolje«. Prednostne usmeritve programa bodo naslednje: - energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb: energetsko učinkovita sanacija obstoječih stavb v javnem sektorju, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb v javnem sektorju, uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo s poudarkom na obnovljivih virih energije in kogeneraciji; - učinkovita raba električne energije: izvedba ukrepov v industriji, javnem in storitvenem sektorju; - inovativni sistemi za lokalno energetsko oskrbo: večji individualni sistemi ter daljinski in skupinski sistemi za proizvodnjo toplote in električne energije s poudarkom na obnovljivih virih energije in kogeneraciji; - demonstracijski in vzorčni projekti ter programi energetskega svetovanja, informiranja in usposabljanja porabnikov energije, potencialnih investitorjev, ponudnikov energetskih storitev ter drugih ciljih skupin. V okviru programa TREN so za obdobje 2007 – 2013 predvidena sredstva EU v skupnem znesku skoraj 160 milijonov EUR, nacionalna udeležba, torej sredstva iz državnega proračuna, pa naj bi znašala dodatnih 28 milijonov EUR, skupaj bo torej do leta 2013 na voljo preko 188 milijonov EUR. Sredstva EU naj bi bila med posamezne vrste naložb razdeljena takole:

stran 153 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

- obnovljiva energija – sonce: 27.086.553 EUR; - obnovljiva energija – biomasa: 21.300.000 EUR; - obnovljiva energija – hidroenergija, geotermalna energija in drugo: 5.800.000 EUR; - učinkovita raba in soproizvodnja energije, gospodarjenje z njo: 105.700.000 EUR.

12.1.1 KREDITI Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni sklad Ekološko razvojni sklad, d.d., Ljubljana je bil ustanovljen julija leta 1993, z Zakonom o varstvu okolja. S poslovanjem je pričel v januarju 1994 in posloval kot delniška družba, v 100 % lasti države, do konca leta 2000. S sprejetjem Ustanovitvenega akta Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, javnega sklada (Ur.l. RS, št. 96/00, stran 10448), se je na osnovi zakona o javnih skladih preoblikoval v Ekološko razvojni sklad Republike Slovenije, javni finančni sklad. Sklad je predvsem finančna institucija, ustanovljena s strani države za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja in je definiran kot pravna oseba javnega prava v temeljni organizacijski obliki javnega finančnega sklada. Novoustanovljeni sklad je pravni naslednik Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije d.d., Ljubljana in prevzema vse njegove pravice in obveznosti. Dejavnosti sklada kot specializirane finančne organizacije za spodbujanje razvoja na področju varstva okolja in financiranja okoljskih naložb so: o kreditiranje naložb varstva okolja s krediti z ugodno obrestno mero, o izdajanje garancij in drugih oblik poroštev za naložbe varstva okolja, o pridobivanje deležev in delnic pravnih oseb, če se sredstva uporabijo za okoljevarstvene namene, o finančno in drugo posredništvo v zvezi z okoljskimi naložbami, o upravljanje s sredstvi državnega proračuna in Evropske unije, namenjenimi okoljskim naložbam, o izdelovanje in priprava razpisov, sklepanje pogodb, izvedba izplačil projektov pomoči Evropske unije in nadzor nad namensko in pravilno porabo sredstev, o opravljanje tehničnih in strokovnih opravil v zvezi s financiranjem okoljevarstvenih naložb iz sredstev državnega proračuna, Evropske unije in drugih domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb in držav, o izdelovanje in posredovanje programov financiranja okoljevarstvenih naložb ter drugo ekonomsko in finančno svetovanje, tehnična pomoč in usposabljanje, o izdajanje in organizacija izdaj vrednostnih papirjev ter hrambe, trgovanja, posredovanja, upravljanja in posredniških poslov z vrednostnimi papirji in drugimi sredstvi, o promoviranje novih in v praksi uspešno preizkušenih tehnologij in izdelkov varstva okolja,

stran 154 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

o vodenje baz podatkov o programih in potrebnih okoljevarstvenih naložbah, stopnji pripravljenosti posameznih projektov in razpoložljivih sredstvih za njihovo uresničitev, o obveščanje javnosti in javne predstavitve sklada ter organiziranje izobraževanja investitorjev o druge dejavnosti, povezane z okoljevarstvenimi naložbami. Na skladu dodeljujejo kredite za okoljske investicije na podlagi javnih razpisov. Trenutno je na Eko skladu odprt Javni razpis za nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb (1SUB- OB08) (Vir: http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html).

12.2 FINANČNI OKVIR PROJEKTOV V nadaljevanju predstavljamo finančne obveznosti občine glede na predvidno strukturo financiranja projektov v okviru akcijskega načrta. Predvidena struktura financiranja projektov je ena izmed možnosti financiranja. Dejanska struktura financiranja projektov je lahko precej drugačna. V tabeli spodaj so na kratko predstavljene obveznosti občine ob trenutno predvidenih stroških projektov in trenutno predvideni strukturi financiranja.

stran 155 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 42: Finančne obveznosti občine pri izvedbi predlaganih projektov

LETO Skupaj na AKTIVNOSTI 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 projekt Vpeljava energetskega knjigovodstva v občinskih javnih stavbah. 25.000 25.000 50.000 Izdelava razširjenih energetskih pregledov javnih stavb. 15.000 15.000 15.000 15.000 15.000 15.000 90.000 Izdelava energetskih izkaznic za občinske javne stavbe. 5.000 5.000 10.000 Izdelava operativnega načrta zmanjšanja rabe energije v javnih stavbah. 2.000 2.000 2.000 6.000 Izdelava potrebne investicijske dokumentacije za javne zgradbe. 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 8.000 48.000 Izvajanje investicijskih ukrepov za zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah. 75.000 75.000 75.000 75.000 75.000 75.000 450.000 Izdelava strategije razvoja javne razsvetljave. 40.000 40.000 Postopna zamenjava energetsko neučinkovitih sijalk javne razsvetljave z varčnimi. 20.000 20.000 20.000 60.000 Izvedba regulacije svetlobnega toka javne razsvetljave. 15.000 10.000 25.000 Novelacija obstoječe Energetske karte. 5.000 5.000 Vključitev kriterijev energetske učinkovitosti in rabe OVE v občinski sistem javnih naročil. Izvedba analize drugih sistemov daljinskega ogrevanja (kotlovnice) v MO Maribor. 5.000 5.000 Izdelava prometne strategije in akcijskega načrta za projekte iz področja prometa v MO Maribor. 40.000 40.000 80.000 Priprava študije postopnega uvajanja OVE v javni mestni potniški promet. 10.000 10.000 Vpeljava sistemov izrabe OVE v OŠ in VVZ. 37.500 37.500 75.000 Sofinanciranje ukrepov učinkovite rabe energije v gospodinjstvih. 30.000 30.000 60.000 Sofinanciranje sistemov izrabe OVE na individualnih objektih. 20.000 20.000 40.000 Izdelava strokovnih podlag za projekt "Fotovoltaični sistem na vsako streho". 20.000 20.000 Spodbujanje gospodinjstev k vgradnji delilnikov stroškov toplote v večstanovanjskih stavbah, ki so na daljinskem ogrevanju ali kotlovnicah. 2.500 2.500 5.000 Osveščanje in izobraževanje občanov. 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 10.000 100.000 Spodbujanje porabnikov energije, ki se nahajajo na območjih plinovoda ali toplovoda, da se priključijo na sisteme. 2.000 2.000 2.000 6.000 Spodbujanje največjih podjetij z vidika rabe energije za pristop k ukrepom učinkovite rabe energije. 2.500 2.500 2.500 7.500 Iskanje potencialnih lokacij za postavitev novih elektrarn za proizvodnjo zelene električne energije. Izdelava projekta izrabe ostankov (odpadkov) za namene daljinskega ogrevanja.

stran 156 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

13 KRATICE

AURE – Agencija RS za učinkovito rabo in obnovljive vire energije DOLB – daljinsko ogrevanje na lesno biomaso DV - daljnovod EE – električna energija ELKO – ekstra lahko kurilno olje GVŽ – glav velike živine GWh – gigavatna ura kV – kilovolt KB - kablovod kVA – kilovolt - amper kW – kilovat kWh – kilovatna ura EnergaP – Energetska agencija za Podravje LEK – lokalni energetski koncept MFE – mala fotonapetostna elektrarna MHE – mala hidroelektrarna MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MOP – Ministrstvo za okolje in prostor MVA – megavolt amperi MWh – megavatna ura OVE – obnovljivi viri energije RTP – razdelilna transformatorska postaja RP – razdelilna postaja SN omrežje – srednje napetostno omrežje SURS – Statistični urad Republike Slovenije SPTE – soproizvodnja toplote in električne energije SSE – sprejemniki sončne energije STV – sanitarna topla voda TJ – terajoule UNP – utekočinjeni naftni plin URE – učinkovita raba energije ZP – zemeljski plin

stran 157 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

14 VIRI IN LITERATURA

1) Interaktivni naravovarstveni atlas; Agencija Republike Slovenije za okolje. 2) Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 2002. 3) Statistični letopisi Republike Slovenije. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije. 4) Popis kmetijskih gospodarstev 2000, Statistični urad RS. 5) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; interni podatki 2004. 6) Študija Joanneum Research Graz „Emissionsfaktoren und energietechnische Parameter für die Erstellung von Energieund Emissionsbilanzen im Bereich Raumwärmeversorgung“ ("Emisijski faktorji in energetskotehnični parametri za izdelavo energetskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe"). 7) Internetna stran Zavoda za gozdove RS. 8) Potenciali za pridobivanje energije iz bioplina v Sloveniji, dr. F. Al-Mansour EGES, 2/2001. 9) GIS: Analiza potenciala lesne biomase v Sloveniji, GEF, 31.08.1998. 10) Ökoenergie Nummer 45 b: Biogas - Strom und Wärme aus dem Kreislauf der Natur 11) Energetska bilanca mestne občine Maribor za leto 2002 ter izračun emisij škodljivih snovi, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (Univerza v Mariboru) 12) Internetna stran podjetja Dravske hidroelektrarne Maribor d.o.o. 13) Bilten Učinkovito z energijo, december 2003, letnik 8, št. 7. 14) Oglasna priloga častnika Finance o fotovoltaiki; 30. november 2006. 15) A. Urbančič, S. Merše, P. Lah: Perspektive soproizvodnje toplote in električne energije v Sloveniji (Konferenca daljinske energetike 2007, Zbornik prispevkov, Portorož 2007). 16) Idejna zasnova daljinskega ogrevanja, ki gravitira na kotlovnico Pristan, Mitraka, 2005. 17) Energija in okolje v EU, Evropska agencija za okolje, 2002. 18) Prihranki energije pri posodobitvi ogrevanja in energetski obnovi ovoja stavbe, Bojan Grobovšek. 19) Lokalna agenda 21 – PVO za Maribor; http://www.izit.si/muv/2001/predpisi/360a.html 20) Predlog za obravnavo na seji mestnega sveta mestne občine Maribor, poročilo o vrednotenju rezultatov izvajanja Lokalne Agende 21, 15.12.2006. 21) Resolucija o nacionalnem energetskem programu (ReNEP, 2004) 22) Letno poročilo 2005 JP Toplotna oskrba Maribor d.o.o. 23) Trigeneracija – sočasna proizvodnja toplote, električne in hladilne energije, Bojan Grobovšek 24) Gradivo za občinski svet: Določitev lokacije objekta energetske izrabe lahke frakcije odpadkov; GMS – 403. 25) Toplarna izglasovana, časnik Žurnal24, 13.10.2008.

stran 158 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

26) Procesne naprave, Maribor, 2006. 27) Kraut, B. 2003. Krautov strojniški priročnik. Ljubljana, Littera picta. 28) Eco Consulting, d.o.o. 2007. Obrazec za preliminarni energetski pregled. Ljubljana, januar 2008. 29) Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija RS za učinkovito rabo energije. 2005. Energetska učinkovitost pri obnovi ovoja zgradbe. http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_2-05.PDF. 30) Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Agencija RS za učinkovito rabo energije.2005. Kako do energijsko učinkovitih stavb v občinah? http://www.aure.gov.si/eknjiznica/IL_SAVE.PDF. (Informacijski list, izdelan v okviru projekta Primerjava kazalcev rabe energije v občini (Benchmarking for Municipalities)). 31) Grobovšek, B. 2002. Kako energijsko varčno hišo imamo? http://gcs.gi- zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT13.htm . 32) Sodobne zasnove energetske oskrbe v urbanih naseljih, Fakulteta za strojništvo, 2003. 33) Energetski zakon. Ur. l. RS, št. 79/1999 (8/2000 - popr.). 34) Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Ur. l. RS, št. 60/06. 35) Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Ur. l. RS, št. 81/2007. 36) Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Ur. l. RS, št. 109/200. 37) http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/projekti/energija_veter.pdf 38) http://www.ljudmila.org/sef/si/energetika/obnovljivi_viri/geotermalni.htm 39) http://www.ee.uni-lj.si/EnergijaInOkolje/seminarji/2002/petek.pdf 40) http://www.zgs.gov.si/biomasa1/index.php?p=potenciali_viri 41) http://www2.pfmb.uni-mb.si/tehnika/vsebina/projekti/energetika/kazalo.html 42) http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=219 43) http://www.ljudomila.org/sef/stara/tmnafta.htm 44) http://www.sigov.si/aure/eknjiznica/IL17_Brosura-02.pdf. 45) http://eionet-si.arso.gov.si/kazalci/. 46) http://co2.temida.si/index.htm. 47) http://www.aure.si. 48) http://www.ekosklad.si/html/razpisi/main.html. 49) http://www.europa.eu.int/. 50) http://www.gov.si/durs/ 51) Internetna stran Plinarne Maribor d.d.

stran 159 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

15 PRILOGA

Priloga 1: Nekateri podatki o subjektih v skupni ostale javne stavbe (lastnosti objektov, ogrevalnih sistemov itd.) ...... 161 Priloga 2: Zemljevid predvidenih 25 območij novogradenj v MO Maribor ...... 171 Priloga 3: Ostali podatki o stanju OŠ in VVZ v mestni občini Maribor ...... 173 Priloga 4: Zbrani podatki za vse kotlovnice na ELKO, za katere smo dobili podatke od upraviteljev (2006) ...... 186 Priloga 5: Primer izpisa iz geografskega informacijskega sistema Mestne občine Maribor, kjer so prikazana povprečna energijska števila OŠ in VVZ (toplotna energija) v obdobju 2006 in 2007 ...... 188

stran 160 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Priloga 1: Nekateri podatki o subjektih v skupni ostale javne stavbe (lastnosti objektov, ogrevalnih sistemov itd.)

stran 161 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 43: Splošni podatki o stanju ostalih javnih zgradb v mestni občini Maribor

največji leto z.š. objekt leto izgradnje izolacija - ovoj izolacija - tla izolacija - streha okna senčenje vrsta strehe problemi na obnove objektu

1 UM Univerza v Mariboru n.p. n.p. debelina zidu 1 m izolteks 30 cm les, 7 let žaluzije baker jih ni

UM Pedagoška fakulteta, UM Filozofska fakulteta, UM Fakulteta za izolacija, okna, 2 1978 2005 n.p. n.p. n.p. les žaluzije in zavese ravna naravoslovje in matematiko ogrevanje

3 UM Ekonomsko-poslovna fakulteta n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

okna, izolacija les 39 let, tegola, spodaj 4 UM Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 1968 n.p. n.p. n.p. 15 cm žaluzije in zavese stropov v PVC 7 let pločevina, 17 let mansardi

5 UM Fakulteta za strojništvo 1965-1988 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. okna, izolacija

aluminij, 23 6 UM Fakulteta za gradbeništvo 1983 n.p. 5 cm n.p. 15 cm žaluzije pločevina, 24 let okna let

PVC, Al 1 7 UM Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 2005 n.p. n.p. n.p. n.p. notranje temne zavese n.p. zračenje leto

les, 60 let toplotna toplotna toplotna UM Fakulteta za kmetijstvo Maribor, Biotehniška šola Maribor in (delna opečna, od 5 do 15 8 1939,1947 2007 prehodnost: 1,25 prehodnost: 1,4 prehodnost: 1,2 ni urejeno izolacija, okna Dijaški dom II obnova let W/m2K W/m2K W/m2K 2007)

9 UM Pravna fakulteta 1890 n.p. n.p. 15 20 PVC, 4 leta delno žaluzije bobrovec 17 let izolacija, okna

stran 162 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

največji leto z.š. objekt leto izgradnje izolacija - ovoj izolacija - tla izolacija - streha okna senčenje vrsta strehe problemi na obnove objektu

PVC ponjava 4 10 UM Visoka zdravstvena šola 2003 n.p. ne ne n.p. Al 4 leta žaluzije leta, lepenka z izolacija nasipom

delno žaluzije delno 11 Prva gimnazija 1873 1988 ne ne ne les 1-2 leti opeka izolacija, fasada temne zavese

na starem delu PVC 10 let, šole streha 12 Druga gimnazija 1948, 2007 n.p. 60 cm debeline ne 2 cm delno žaluzije pločevina in folija les 58 let (izolacija) in elektrika

ogrevalni sistem, opečna kritina 20 izolacija 13 Tretja gimnazija 1907 2008 samo omet n.p. n.p. les ni urejeno let, pločevina 20 let podstrešja in kleti

dotrajanost radiatorjev, elektronska 14 Srednja glasbena in baletna šola n.p. 1990 samo omet ne ne les ni urejeno opeka regulacija ogrevanja, izolacija objekta, dotrajana streha

bakrena pločevina, 15 Srednja glasbena in baletna šola, Metelkova 1980 2003 samo omet ne da PVC, 4 leta žaluzije zvočna izolacija 4 leta

les 50 let, pocinkana 16 Srednja elektro-računalniška šola Maribor 1961 n.p. ne ne ne žaluzije izolacija, okna PVC 1 leto pločevina 25 let

stran 163 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

največji leto z.š. objekt leto izgradnje izolacija - ovoj izolacija - tla izolacija - streha okna senčenje vrsta strehe problemi na obnove objektu

les 50 let, pocinkana 17 enota na Gosposvetksi 1961 ne ne ne delno žaluzije okna PVC 1 leto pločevina

18 Srednja strojna in poslovna šola Maribor in Škofijska gimnazija AMS 1947 1983 ne ne ne les delno temne zavese salonitke 20 let izolacija, okna

Al 20 let, esal les, od 4 plošče 5 let in 19 Srednja strojna šola Maribor 1960-1970 n.p. ne ne ne žaluzije ogrevanje, okna do 40 let hidroizolacija + gramoz pocinkana pločevina 50 let, Al 20 na lokaciji Valvasorjeva 1960 (rekonstrukcija) n.p. ne ne ne les, 30 let žaluzije z izolacijo 10 let, izolacija, okna opečanta kritina 30 let

Srednja ekonomska šola - v letu 2006 se je začela popolna 21 1894 2006 les, 40 let delno žaluzije opečna, 20 let prenova šole

22 Srednja šola za oblikovanje Maribor 1995 2003 ne ne 12 cm Al, 12 let delno žaluzije opeka in pločevina

pločevina 3 leta, 23 Srednja gradbena šola Maribor 2004 n.p. 10 cm 5 cm ne Al, 3 leta žaluzije ne baker 10 let

les in PVC, avtomatika, 24 Prometna šola Maribor, Dijaški dom, Dom malih stanovanj 1966-85 1981-85 55 cm opeke n.p. 40 cm od 5 do 25 delno žaluzije Al 25 let regulacija let ogrevanja

lesena okna in 25 Srednja trgovska šola 1963 n.p. 5 cm ne ne les 19 let žaluzije ?, 40 let vrata

26 Srednja zdravstvena šola Juge Polak Maribor 1960 2002 10 cm 5 cm 20 cm Al, 4 let žaluzije pločevina zračenje

izolacija, 27 Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem in Knjižnica Maribor 2002 n.p. 15 cm n.p. 15 cm PVC 5 let delno žaluzije bobrovec zamakanje strehe

aluminij, 9 28 Živilska šola Maribor 1998 n.p. n.p. n.p. n.p. temne zavese opečna ogrevanje let

29 Srednja lesarska šola 2000 n.p. n.p. n.p. n.p. les, 6 let temne zavese cinkotit-sika, 6 let n.p.

Alu 26 let, opeka (več kot 30 izolacija fasade, 30 ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR 1932 1996 ne ne ne les 73 let in delno z žaluzijami let) okna PVC 2 leti

31 Splošna bolnišnica Maribor n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

stran 164 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

največji leto z.š. objekt leto izgradnje izolacija - ovoj izolacija - tla izolacija - streha okna senčenje vrsta strehe problemi na obnove objektu

32 Dom upokojencev Danice Vogrinec, enota Tabor n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

izolacijska ravna streha, ki 33 Javni zavod Dvorana Tabor 1984 n.p. 10 cm Al, 22 let žaluzije pločevina 22 let zamaka, gorilniki 34 Javni zavod- Športni center Maribor n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

35 Univerzitetni športni center L.Štuklja n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. streha, okna, stara vodovodna les, PVC napeljava in 36 Andragoški zavod Maribor 1896/1953 2007 30-50 cm ne (od 1996- žaluzije/zavese opeka (50 let) centralna 2006) napeljava za ogrevanje

37 Center za sluh in govor Maribor v začetku 19. stol. 1988 2 cm n.p. leseni strop les, 18 let pretežno z žaluzijami stršniki ogrevalni sistem

salonitne plošče, 38 Svetovalni center Maribor 1979 2000 13 cm 16 cm 11 cm les, 28 let rolete streha, okna 28 let les in PVC okna, izolacija, 39 Zveza prijateljev mladine Maribor 1890 70 cm (od 20 do ni urejeno opeka, 80 let streha 80 let) Alu pločevina, 10 40 Dom Antona Skale Maribor 1989 10 cm 5 cm 5 cm PVC, 1 leto žaluzije let

41 Študentski dom 4,5,6,7,Dom podiplomcev n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. ravna streha, PVC 3 leta, žaluzije in temne ogrevanje, 42 Dijaški dom DOM I 1980 n.p. 5 cm 2 cm 5 cm obnovljena pred 4 Al 6 let zavese fasada leti 43 Dijaški dom DOM II n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

lepenka z izolacijo avtomatika pri 44 Dijaški dom Drava Maribor 1985 demit 5 cm estrih tervol PVC, 6 let žaluzije položena čez ogrevanju salonit plošče

45 Dijaški dom 26.junij 1983 okna salonit 23 let in 46 Dijaški dom Tezno, Maribor 1964 1984 demit ne tervol les, PVC žaluzije izolacija in okna pločevina 40 let les, Al, žaluzije in delno temne črna kritina s velika površina 47 Dijaški dom Lizike Jančar 1977 n.p. 5 cm ne ne PVC do 3 zavese posipom oken leta zastarel kotel na 48 Mestna občina Maribor 1900 2005 ne ne ne PVC 3 leta žaluzije opečna ELKO

stran 165 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 44: Podatki o ogrevalnih sistemih v ostalih javnih zgradbah v mestni občini Maribor

kotel avtomatska termostatski ventili z.š. objekt izolacija cevi regulacija na ogrevalih temperature

moč letnik

1 UM Univerza v Mariboru n.p. n.p. da da da

UM Pedagoška fakulteta, UM Filozofska fakulteta, UM Fakulteta za 2 kotlovnica Pedagoška fakulteta (6,7 MW) 1998,1997 n.p. n.p. da narovoslovje in matematiko

3 UM Ekonomsko-poslovna fakulteta kotlovnica na EPF

4 UM Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Kotlovnica Pristan (7 MW) in SERŠ 1985, 1992, 2004, 2006 delno da da

5 UM Fakulteta za strojništvo Kotlovnica Pristan (7 MW) in SERŠ 1985, 1992, 2004, 2007 n.p. da da

6 UM Fakulteta za gradbeništvo Kotlovnica Pristan (7 MW) in SERŠ 1985, 1992, 2004, 2008 ne da da

7 UM Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Kotlovnica Pristan (7 MW) in SERŠ 1985, 1992, 2004, 2009 da da da

UM Fakulteta za kmetijstvo Maribor, Biotehniška šola Maribor in Dijaški 8 2x1,2 MW 2001 delno delno da dom II

9 UM Pravna fakulteta n.p. 1992 da da da

10 UM Visoka zdravstvena šola n.p. 2003 delno da da

11 Prva gimnazija 3x426 kW 1994 ne ne ne

12 Druga gimnazija n.p. n.p. da da da

13 Tretja gimnazija 580 kW 1989 ne ne da

14 Srednja glasbena in baletna šola n.p. n.p. da da da

15 Srednja glasbena in baletna šola, Metelkova n.p. n.p. da ne ne

16 Srednja elektro-računalniška šola Maribor da da da kotlovnica SERŠ, 4 MW 1985, 2005

17 enota na Gosposvetski ne ne da

stran 166 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

kotel avtomatska termostatski ventili z.š. objekt izolacija cevi regulacija na ogrevalih temperature

moč letnik

18 Srednja strojna in poslovna šola Maribor in Škofijska gimnazija AMS 3x516 kW 1997 ne da delno

19 Srednja strojna šola Maribor kotlovnica SERŠ, 4 MW 1985, 2005 ne da da

20 na lokaciji Valvasorjeva 2x500 kW 1994 ne da da

Srednja ekonomska šola - v letu 2006 se je začela popolna prenova 21 363 kW in 287 kW 1994 in 2002 delno da da šole

22 Srednja šola za oblikovanje Maribor TOM n.p. da da da

23 Srednja gradbena šola Maribor 850 kW 2004 da da da

24 Prometna šola Maribor, Dijaški dom, Dom malih stanovanj 2x698 kW in 1x580 kW 1981-1982 ne da da

25 Srednja trgovska šola n.p. 2002 ne da da

26 Srednja zdravstvena šola Juge Polak Maribor n.p. 2002 da da da

27 Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem in Knjižnica Maribor 53 kW 2002 da da da

28 Živilska šola Maribor 743,5 kW 1997 da da da

29 Srednja lesarska šola 2x460 kW 2000 da da da

30 ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR 2x1.860 kW 1994,1996 ne da da

31 Splošna bolnišnica Maribor 20,5 MW 2002 ne da da

32 Dom upokojencev Danice Vogrinec, enota Tabor n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

33 Javni zavod Dvorana Tabor 2x1,7 MW 1984 ne da da

34 Javni zavod- Športni center Maribor n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

35 Univerzitetni športni center L.Štuklja n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

36 Andragoški zavod Maribor 350 kilokalorij 1975 da

37 Center za sluh in govor Maribor 2x150 kW 1990 da da da

38 Svetovalni center Maribor 79 kW 1994 da da da

39 Zveza prijateljev mladine Maribor ne ne

40 Dom Antona Skale Maribor 208 kW 1989 da da da

stran 167 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

kotel avtomatska termostatski ventili z.š. objekt izolacija cevi regulacija na ogrevalih temperature

moč letnik

41 Študentski dom 4,5,6,7,Dom podiplomcev n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

42 Dijaški dom DOM I n.p. 1980 n.p. da n.p.

43 Dijaški dom DOM II n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

44 Dijaški dom Drava Maribor 2x400 kW 1993/94 ne da da

45 Dijaški dom 26.junij skupna kotlovnica na Železnikovi 16 da da da

46 Dijaški dom Tezno, Maribor 700 kW 1990 da da da

47 Dijaški dom Lizike Jančar 700 kW 1990 ne da da

48 Mestna občina Maribor 580 kW in 1050 kW 1987 in 1992 ne delno da

Tabela 45: Pregled ostalih podatkov za skupino ostale javne stavbe ter seznam največjih problemov in predvidene večje investicije

z.š. objekt delež varčnih svetil senzorji za vklop svetil priprava sanitarne tople vode

1 UM Univerza v Mariboru n.p. da centralno z ogrevalnim sistemom

2 UM Pedagoška fakulteta, UM Filozofska fakulteta, UM Fakulteta za naravoslovje in matematiko 0% ne n.p.

3 UM Ekonomsko-poslovna fakulteta ni podatkov

4 UM Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo v manjšini ne lokalno z elektriko

5 UM Fakulteta za strojništvo n.p. ne lokalno z elektriko

6 UM Fakulteta za gradbeništvo n.p. ne lokalno z elektriko

7 UM Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko delno centralno z ogrevalnim sistemom

lokalno z elektriko in centralno z ogrevalnim 8 UM Fakulteta za kmetijstvo Maribor, Biotehniška šola Maribor in Dijaški dom II 1% ne sistemom

stran 168 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

z.š. objekt delež varčnih svetil senzorji za vklop svetil priprava sanitarne tople vode

9 UM Pravna fakulteta 40% ne lokalno z elektriko

10 UM Visoka zdravstvena šola 0% da centralno z ogrevalnim sistemom

11 Prva gimnazija 0% ne lokalno z elektriko

lokalno z elektriko in centralno z ogrevalnim 12 Druga gimnazija 25% n.p. sistemom

13 Tretja gimnazija 17% ne lokalno z elektriko

14 Srednja glasbena in baletna šola 0% n.p. n.p.

15 Srednja glasbena in baletna šola, Metelkova 0% n.p. n.p.

16 Srednja elektro-računalniška šola Maribor 13% lokalno z elektriko

17 enota na Gosposvetski 8% ne lokalno z elektriko

18 Srednja strojna in poslovna šola Maribor in Škofijska gimnazija AMS 2% ne centralno z ogrevalnim sistemom

19 Srednja strojna šola Maribor 3% da lokalno z elektriko

20 na lokaciji Valvasorjeva 0% da centralno z ogrevalnim sistemom

21 Srednja ekonomska šola - v letu 2006 se je začela popolna prenova šole 0% ne n.p.

22 Srednja šola za oblikovanje Maribor 0% ne centralno z ogrevalnim sistemom

centralno z ogrevalnim sistemom in 23 Srednja gradbena šola Maribor 0% da centralno z EE

24 Prometna šola Maribor, Dijaški dom, Dom malih stanovanj 0% ne centralno z ogrevalnim sistemom

25 Srednja trgovska šola 4% da lokalno z elektriko

26 Srednja zdravstvena šola Juge Polak Maribor 16% n.p. centralno z ogrevalnim sistemom

27 Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem in Knjižnica Maribor 20% ne lokalno z elektriko

28 Živilska šola Maribor 12% ne centralno z ogrevalnim sistemom

29 Srednja lesarska šola 32% ne centralno z ogrevalnim sistemom

30 ZDRAVSTVENI DOM DR. ADOLFA DROLCA MARIBOR 0% ne centralno z ogrevalnim sistemom

31 Splošna bolnišnica Maribor n.p. n.p. po zgradbah z ogrevalnim sistemom

stran 169 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

z.š. objekt delež varčnih svetil senzorji za vklop svetil priprava sanitarne tople vode

32 Dom upokojencev Danice Vogrinec, enota Tabor n.p. n.p. n.p.

centralno z ogrevalnim sistemom in lokalno 33 Javni zavod Dvorana Tabor 8% n.p. z elektriko

34 Javni zavod- Športni center Maribor n.p. n.p. n.p.

35 Univerzitetni športni center L.Štuklja n.p. n.p. n.p.

36 Andragoški zavod Maribor 0% delno

lokalno in centralno z EE in centralnim 37 Center za sluh in govor Maribor 0% ne ogrevalnim sistemom

38 Svetovalni center Maribor 0% ne lokalno z elektriko

39 Zveza prijateljev mladine Maribor 0% ne lokalno z elektriko

40 Dom Antona Skale Maribor 0% ne

41 Študentski dom 4,5,6,7,Dom podiplomcev n.p. n.p. n.p.

centralno z ogrevalnim sistemom in 42 Dijaški dom DOM I 1% ne centralno z elektriko

43 Dijaški dom DOM II n.p. n.p. n.p.

44 Dijaški dom Drava Maribor 10% ne centralno z ogrevalnim sistemom

45 Dijaški dom 26.junij centralno z ogrevalnim sistemom

46 Dijaški dom Tezno, Maribor da centralno z ogrevalnim sistemom

47 Dijaški dom Lizike Jančar 0% ne centralno z ogrevalnim sistemom

centralno z ogrevalnim sistemom in lokalno 48 Mestna občina Maribor 70% da z elektriko

stran 170 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Priloga 2: Zemljevid predvidenih 25 območij novogradenj v MO Maribor

OBMOČJE 1 - Puhova OBMOČJE 2 - Brezje Stražun OBMOČJE 3 - Brezje - Na podrtem OBMOČJE 4 - Brezje - Ulica borcev OBMOČJE 5 - del območja Po6 - S OBMOČJE 6 - ob ulici Veljka Vlahoviča OBMOČJE 7 - Čufarjeva, Šolska OBMOČJE 8 - Nasipna ulica OBMOČJE 9 OBMOČJE 10 - Poslovno stanovanjski objekt Tezno OBMOČJE 11 OBMOČJE 12 - Hala A OBMOČJE 13 - Studenci Ruška cesta OBMOČJE 14 - Studenci Paloma OBMOČJE 15 - Smetanova konstruktor OBMOČJE 16 OBMOČJE 17 OBMOČJE 18 - Kamenškova Šarhova OBMOČJE 19 - Pod Pekrsko OBMOČJE 20 - Opuščeno pokopališče OBMOČJE 21 - Križišče Limbuške in Erjavčeve OBMOČJE 22 - Pohorje Radvanje OBMOČJE 23 OBMOČJE 24 - Nova Slavija OBMOČJE 25 - Damiševo naselje

stran 171 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

stran 172 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Priloga 3: Ostali podatki o stanju OŠ in VVZ v mestni občini Maribor

stran 173 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 46: Splošni podatki o stanju osnovnih šol in VVZ v mestni občini Maribor

energijsko izolacija - izolacija - Objekt leto izgradnje število izolacija - tla vrsta streha okna senčenje ovoj streha (kWh/m2/leto)

strešna opeka OŠ Prežihovega klasični omet in baker na šoli 1 1908 1960 1994 161 estrih n.p. les(30% dvojna zasteklitev) in PVC (1960, 1994), v telovadnici kovina z žaluzijami in notranjimi zavesami, v telovadnici ni senčenja Voranca 2-3 cm in baker na telovadnici

ravna streha - bitumen, 45 let OŠ Franc 2 1961 215 5 cm n.p. 5cm na OŠ in na PVC, Al, les v OŠ in PVC, 7 let v telovadnici žaluzije, v telovadnici ni urejeno Rozman Staneta telovadnici Al plošče

3 OŠ Bojana Ilicha 1907 n.p. n.p. n.p. 10 cm strešna opeka PVC n.p.

OŠ Ivana 4 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. opeka (stara) LES in PVC (od 6 do 30 let) delno z notranjimi zavesami v OŠ Cankarja

Podružnična šola 5 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. opeka PVC (5 let) žaluzije Košaki

OŠ: prizidek OŠ: bobrovec, OŠ bratov in telovadnica kovinska; 6 Polančičev OŠ: 1900; telovadnica: 1982 128 ni izolirano n.p. les(30% dvojna zasteklitev) 25 let in PVC delno žaluzije in delno notranje zavese 10 cm, ostalo telovadnica: Maribor ni izolirano kovinska

7 OŠ Kaminca n.p. 169 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Podružnična šola 8 2006 n.p. 1o cm 4 cm 20 cm strešna opeka PVC, 1 leto Zavese, žaluzije. Bresternica

pločevina, 70 9 OŠ Borisa Kidriča 1936 n.p. 70 cm zid n.p. samo les 50% PVC izolacijsko steklo, 50% les dvojna zasteklitev 2, 7 let na 50% zunanje žaluzije let

OŠ Franceta pločevina, 70 10 1936 130 70 cm zid n.p. samo les PVC 2, 7 let ni urejeno Prešerna let Podružnična šola 11 Staneta 1884, obnova 2001 n.p. 70 cm zid n.p. 10 cm bramac, 6 let les 6 let rolete Lenardona OŠ: ravna OŠ on OŠ on streha 1965, OŠ Angela 12 1965 130 telovadnica: ni n.p. telovadnica: ni telovadnica: OŠ: PVC, les; telovadnica: PVC, les OŠ: prevladujejo notranje zavese, tudi žaluzije Besednjaka izolacije izolacije aluminijasta in ravna streha

OŠ: ni OŠ: ni OŠ Maksa izolirano, izolirano, 13 1960 138 ni izolacije pločevina, 7 let OŠ: les(20% dvojna zasteklitev) 47 let, PVC 5 let; telovadnica: les, PVC 7 let OŠ: žaluzije, telovadnica: ni urejeno Durjave telovadnica: telovadnica: 10 cm 10 cm

Stran: 174/189

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

energijsko izolacija - izolacija - Objekt leto izgradnje število izolacija - tla vrsta streha okna senčenje ovoj streha (kWh/m2/leto)

OŠ: opeka od OŠ: 60 cm, OŠ: 20 cm, OŠ Janka 25-40 let; OŠ: les(50% dvojna zasteklitev) in PVC(50% izolacijsko), 28 in 7 let: 14 OŠ: 1875-1911, telovadnica 1975 153 telovadnica: n.p. telovadnica OŠ: notranje zavese; telovadnica: ni urejeno Padežnika telovadnica: telovadnica: les 32 let 40 cm 20 cm salonit 32 let

OŠ Ludvika 15 n.p. 159 n.p. n.p. n.p. opeka salonit Pvc, les 30% n.p. Pliberška OŠ: opeka (1990), OŠ Rada Robiča salonitke 16 (ogreva tudi VVZ 1875, 1957, 1973, 1998 267 n.p. n.p. n.p. (1985); PVC in LES, 9 let delno z žaluzijami v OŠ, telovadnica nima urejenega senčenja in jasli) Telovadnica: baker in opeka (1998) OŠ Martina 17 1955 144 ni izolirano n.p. n.p. pločevina OŠ: PVC, telovadnica: PVC žaluzije Konšaka

valoviti aluminij OŠ: les, PVC(60 % izolacijsko steklo), Al (40% dvojna zasteklitev)(40 in 5 let); 18 OŠ Slave Klavore OŠ: 1966-1980, telovadnica: 1971 105 ni izolirano 10 cm ni izolirano OŠ: delno z žaluzijami; v telovadnici ni urejeno (40 in 35 let) telovadnica: Al (35 let)

OŠ: pločevina OŠ: ni 50 let, izolacije, 19 OŠ Draga Kobala OŠ: 1958, telovadnica: 2003 116 n.p. 5 cm telovadnica: PVC(80%izolacijsko steklo), les(20% dvojna zasteklitev) OŠ: delno žaluzije, telovadnica: senčila telovadnica: pločevina 4 10 cm leta

OŠ: opeka 1 leto, Podružnična šola 20 cm 20 OŠ: 2006, telovadnica: 2006 n.p. 10 cm tervol 4 cm telovadnica: PVC 1 leto telovadnica: žaluzije, OŠ zavese Brezje novoterm pločevina: 1 leto OŠ Toneta opeka 21 n.p. 141 ni izolirano ni izolirano ni izolirano PVC, les 30%, 5 in 28 let roloji Čufarja Maribor salonitke

22 OŠ Tabor I. 1978 178 n.p. n.p. n.p. n.p. Les, 28 let n.p. 5 cm kombi 23 OŠ Tabor II. n.p. 158 n.p. n.p. bitumen salonit Les Žaluzije plošče OŠ Borcev za 24 severno mejo n.p. 196 n.p. n.p. n.p. n.p. Les, Al n.p. Maribor 25 OŠ Malečnik n.p. 56 n.p. n.p. Tervol, 10cm n.p. Les, PVC n.p. OŠ Gustava 26 1985 146 n.p. n.p. n.p. salonit Les n.p. Šiliha Maribor

Vrtec Pobrežje, 27 1977 136 5 cm ne 8cm trimo les(dvojna zasteklitev), 30 let zavese enota Najdihojca

stran 175 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

energijsko izolacija - izolacija - Objekt leto izgradnje število izolacija - tla vrsta streha okna senčenje ovoj streha (kWh/m2/leto)

Vrtec Pobrežje, 28 1978 197 5 cm ne ne trimo les(60%dvojna zasteklitev) in PVC(40% izolacijsko steklo), 29 let žaluzije enota Mojca

Vrtec Pobrežje, 29 1977 233 5 cm ne ne tegola les(dvojna zasteklitev), 30 let rolete enota Brezje

Vrtec Pobrežje, salonitke, 28 30 1981 n.p. 5 cm ne 8cm les(dvojna zasteklitev) , 26 let žaluzije enota Kekec let

Vrtec Pobrežje, 31 1973 196 5 cm ne ne trimo les(dvojna zasteklitev), 34 let žaluzije enota Ob gozdu

Vrtec Pobrežje, teraso (1970) 32 1970 n.p. 5 cm ne 8 cm PVC (70 % izolacijsko steklo), Les (30% dvojno steklo) žaluzije enota Grinič in trimo (2001)

Vrtec Pobrežje, 33 1975 n.p. 5 cm ne 8cm tegola les 32 let rolete enota jasli Grinič Vrtec Pobrežje, 34 1981 145 5 cm n.p. 10 cm salonit les (dvojna zasteklitev) rolete enota Čebelica

material salonit Vrtec Ivana , oblika kot PVC (45% izolacijska), les (45% dvojna zasteklitev) in 10% veliko debelo enojno 35 Glinška, 1980 n.p. ne ne 10 cm tegola ravne žalzije, roloji iz blaga steklo (17 let in 2 leti) Gledališka 6 plošče, starost: 1980

Vrtec Ivana ravna streha - 36 Glinška, 1966 n.p. n.p. n.p. n.p. PVC, 7 let notranje temne zavese terasa Gregorčičeva 32 vrtec je v Vrtec Ivana pritličju večje 37 Glinška, Krekova 1966 n.p. n.p. n.p. n.p. stavbe (ravna Les( dvojna zasteklitev), 41 let notranji roloji 27 streha s terasto) Vrtec Ivana 38 Glinška, 1983 n.p. 5 cm n.p. 10cm opečnata les dvojna zasteklitev žaluzije Usnjarska 11 Vrtec Jožice 39 Flander, enota 1976 montažen objekt Veveriček Vrtec Jožice profilirana 40 Flander, enota 1981 121 ne ne ni podstrešja trapezna Les, 26 let žaluzije Žvrgolišče kritina, 4 leta Vrtec Jožice 41 Flander, enota 1975 montažen objekt Sapramiška Vrtec Jožice 42 Flander, enota 1978 ne ne lesen strop trajanka, 29 let Les, 29 let zavese+želuzije Vančka Šarha 147 Vrtec Jožice trajanka, 4 in 43 Flander, enota 1946 ne ne ne Les, 61 let zavese+želuzije 30 let Moša Pijade 30

stran 176 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

energijsko izolacija - izolacija - Objekt leto izgradnje število izolacija - tla vrsta streha okna senčenje ovoj streha (kWh/m2/leto)

Vrtec Jožice polifilirana 44 Flander, enota 1979 in 1998 276 ne ne ne trapezna Les, 28 in 9 let rolete Razvanje kritina, 9 let

Vrtec Tezno, 45 1980 223 5cm n.p. 8cm salonit, 27 let Les (dvojna zasteklitev), 27 let rolete enota Lupinica

Vrtec Tezno, 46 1973 214 5cm n.p. 8cm tegola, 6 let Les (dvojna zasteklitev), 34 let rolete enota Miš Maš

Vrtec Tezno, salonitne 47 1959 163 ni ni polnila Les , 48 let in PVC (termopan okna) žaluzije enota Pedenjped plošče

Vrtec Tezno, salonitne 48 enota Pedenjped 1975 5 cm n.p. 8 cm Les (dvojna zasteklitev), 32 let ni urejeno (zavese) plošče - jasli

Vrtec Tezno, salonitne 49 1951 215 n.p. n.p. polnila Les (dvojna zasteklitev) in PVC (izolacijsko steklo) (1 leto) žaluzije enota Mehurčki plošče, 56 let

Vrtec Studenci, 50 1971 275 ni 5 cm 8 cm nova pločevina PVC izolacijaks steklo (2 leti) žaluzije Groharjeva 22

Vrtec Studenci, 51 1975 166 5 cm 8 cm 5 cm salonit Les(dvojna zasteklitev) (32 let) rolete Iztokova

Vrtec Studenci, 52 1973 200 5 cm 8 cm 5 cm salonit Les (dvojna zasteklitev)(33 let) rolete Radvanje

Vrtec Studenci, 53 1978 5 cm 8 cm 5 cm salonit Les (dvojna zasteklitev)(28 let) rolete Radvanje jasli

Vrtec Studenci, 54 1976 148 5 cm 8 cm 5 cm salonit Les (dvojna zasteklitev 30 let) rolete Korčetova 18

Vrtec 55 Studenci,enota n.p. 221 Ni izolirano Ni izolirano Ni izolirano opeka PVC 70% izolacijsko, 30 % dvojna zasteklitev les zavese Pekre Vrtec 56 Studenci,enota n.p. n.p. 5 cm n.p. 8 cm salonit Les dvojna zasteklitev rolete Limbuš Vrtec 57 Studenci,enota n.p. n.p. 5 cm ni 5 cm salonit Les dvojna zasteklitev rolete Limbuš-jasli

Vrtec Borisa opeka in 58 Pečeta, enota 1959 116 ni n.p. ne pločevina (30 PVC 85 % izolacijska , 15 % les dvojna zasteklitev zavese Tomšičeva let)

stran 177 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

energijsko izolacija - izolacija - Objekt leto izgradnje število izolacija - tla vrsta streha okna senčenje ovoj streha (kWh/m2/leto)

Vrtec Borisa 59 Pečeta, enota 1980 n.p. ni n.p. 5 cm salonit Les (dvojna zasteklitev 27 let) rolete Košaki

Vrtec Otona 60 Župančiča-enota n.p. 200 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Oblakova Vrtec Otona Župančiča-enota n.p. 191 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Lenka Vrtec Otona Župančiča-enota n.p. 238 n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. Mehurčki

stran 178 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Tabela 47: Podatki o ogrevalnih sistemih v osnovnih šolah in VVZ v mestni občini Maribor

Kotel objekt ventili na ogrevalnih sistemih izolacija cevi regulacija opomba moč (kW) leto izdelave

1 OŠ Prežihovega Voranca 2x450 kW 1989 klasični da avtomatska 2x450 kW

2 OŠ Franc Rozman Staneta 2x450 kW 1990 klasični da avtomatska 2x450 kW

3 OŠ Bojana Ilicha n.p. n.p. klasični n.p. ročna /

4 OŠ Ivana Cankarja Kotlovnica na EPF termostatski in klasični ne da Kotlovnica EPF

5 Podružnična šola Košaki n.p. n.p. termostatski in klasični ne avtomatska /

6 OŠ bratov Polančičev Maribor 580 kW 2004 klasični ne ročna 580 kW

7 OŠ Kaminca n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. /

8 Podružnična šola Bresternica 1980 klasični ne ročna /

9 OŠ Borisa Kidriča Ogrevanje iz OŠ Franceta Prešerna klasični da avtomatska ogrevanje iz OŠ Franceta Prešerna

10 OŠ Franceta Prešerna 680 kW 1993 klasični da da 680 kW

11 Podružnična šola Staneta Lenardona 2x50 kW 2001 termostatski ne avtomatska 2x50 kW

12 OŠ Angela Besednjaka Daljinsko ogrevanje termostatski in klasični n.p. avtomatska /

13 OŠ Maksa Durjave 2x430 kW 1985 klasični da avtomatska 2x430

OŠ: avtomatska, telovadnica: 14 OŠ Janka Padežnika 2x290 kW 1998 2002 klasični da 2x290 kW ročna

15 OŠ Ludvika Pliberška n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. /

16 OŠ Rada Robiča (ogreva tudi VVZ in jasli) n.p. n.p. n.p. da n.p. /

17 OŠ Martina Konšaka n.p. 1998 n.p. da n.p. /

450 kW 465 18 OŠ Slave Klavore 2006 1980 klasični da avtomatska 450 kW in 465 kW kW

19 OŠ Draga Kobala 2x560 kW 1988 klasični da avtomatska 2x560 kW

v telovadnici termostatski, v šoli 20 Podružnična šola Brezje 75 kW 2006 da avtomatska 75 kW klasični

21 OŠ Toneta Čufarja Maribor n.p. n.p. klasični n.p. ročna /

22 OŠ Tabor I. Daljinsko ogrevanje Klasični n.p. ročna /

23 OŠ Tabor II. Daljinsko ogrevanje n.p. n.p. n.p. /

24 OŠ Borcev za severno mejo Maribor n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. /

25 OŠ Malečnik n.p. n.p. Klasični, 10% avtomatski n.p. Ročna/avtomatska /

26 OŠ Gustava Šiliha Maribor Daljinsko ogrevanje termostatski n.p. avtomatska /

Stran: 179/189

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Kotel objekt ventili na ogrevalnih sistemih izolacija cevi regulacija opomba moč (kW) leto izdelave

27 Vrtec Pobrežje, enota Najdihojca Ogrevanje z el.energijo klasični da ročna dve veji:ogrevanje in priprava STV

28 Vrtec Pobrežje, enota Mojca 50 kW 2001 klasični da avtomatska dve veji:ogrevanje in priprava STV

29 Vrtec Pobrežje, enota Brezje 50 kW 2004 klasični da avtomatska dve veji:ogrevanje in priprava STV

Ogrevanje iz kotlovnice na Markovičeva 30 Vrtec Pobrežje, enota Kekec klasični da avtomatska dve veji:ogrevanje in priprava STV ulica 15

31 Vrtec Pobrežje, enota Ob gozdu 50 kW 2001 klasični da avtomatska dve veji:ogrevanje in priprava STV

Ogrevanje iz kotlovnice Cesta 32 Vrtec Pobrežje, enota Grinič klasični da avtomatska tri veje: ogrevanje S in J in priprava STV XIV.divizije 5

Ogrevanje iz kotlovnice Cesta 33 Vrtec Pobrežje, enota jasli Grinič delno da avtomatska Ogreva se iz vrtca Grinič. Ima podpostajo. XIV.divizije 5

34 Vrtec Pobrežje, enota Čebelica 45 kW 1990 klasični da avtomatska dve veji:ogrevanje in priprava STV

35 Vrtec Ivana Glinška, Gledališka 6 290 kW 1980 klasični da avtomatska dve veji:ogrevanje in priprava STV

36 Vrtec Ivana Glinška, Gregorčičeva 32 Ogrevanje iz kotlovnice na Krekovi 27 klasični n.p. avtomatska /

37 Vrtec Ivana Glinška, Krekova 27 Ogrevanje iz kotlovnice na Krekovi 27 klasični da avtomatska /

38 Vrtec Ivana Glinška, Usnjarska 11* 2x43 kW 1.995 klasični da avtomatska tri veje: ogrevanje S in J in priprava STV

39 Vrtec Jožice Flander, enota Veveriček Daljinsko ogrevanje klasični da ročna

ogrevajo se preko TOM-a toplotna postaja pa je v OŠ Angela 40 Vrtec Jožice Flander, enota Žvrgolišče Daljinsko ogrevanje klasični da ročna Besednjaka

41 Vrtec Jožice Flander, enota Sapramiška Daljinsko ogrevanje klasični da ročna

42 Vrtec Jožice Flander, enota Vančka Šarha klasični da ročna 450 kW 1.997 43 Vrtec Jožice Flander, enota Moša Pijade 30 klasični delno (slaba izolacija) ročna ima podpostajo-ogreva se iz Vančka Šarha

44 Vrtec Jožice Flander, enota Razvanje 24 kW 1998 klasični da avtomatska

45 Vrtec Tezno, enota Lupinica 200 kW 1994 1 TV, klasični da avtomatska dve veji: ogrevanje in priprava STV

46 Vrtec Tezno, enota Miš Maš 194 kW 1998 delno, 4 TV delno avtomatska štiri veje: stanovanje, uprava, igralnice in STV

47 Vrtec Tezno, enota Pedenjped 205 kW 1995 klasični delno (slaba izolacija) avtomatska tri veje: vrtec, jasli in STV; v objektu je ZP

48 Vrtec Tezno, enota Pedenjped - jasli 205 kW 1995 klasični da avtomatska Ogreva se iz vrtca pedenjped. Ima podpostajo.

49 Vrtec Tezno, enota Mehurčki 230 kW 1987 klasični da (slaba izolacija) avtomatska NI ZP; Dve veji: stari in novi del vrtca.

50 Vrtec Studenci, Groharjeva 22 200 kW 1976 klasični delno avtomatska letos predvidevajo novo kotlovnico

51 Vrtec Studenci, Iztokova 64 kW 1974 klasični(25% termostatskih) da avtomatska dve veji: ogrevanje in priprava STV

stran 180 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Kotel objekt ventili na ogrevalnih sistemih izolacija cevi regulacija opomba moč (kW) leto izdelave

52 Vrtec Studenci, Radvanje klasični da avtomatska dve veji: ogrevanje in priprava STV 100 kW 2005 53 Vrtec Studenci, Radvanje jasli klasični(25% termostatskih) da avtomatska poleti priprava STV z EE

54 Vrtec Studenci, Korčetova 18 55 kW 1996 klasični da avtomatska /

55 Vrtec Studenci,enota Pekre 40 kW 1997 50% klasični, 50% avtomatski da avtomatska /

56 Vrtec Studenci,enota Limbuš Ogrevanje iz OŠ Rade Robiča Limbuš klasični slaba izolacija avtomatska /

57 Vrtec Studenci,enota Limbuš-jasli Ogrevanje iz OŠ Rade Robiča Limbuš klasični slaba izolacija avtomatska /

58 Vrtec Borisa Pečeta, enota Tomšičeva 450 kW 1976 klasični da ročna tri veje za ogrevanje

59 Vrtec Borisa Pečeta, enota Košaki 150 kW 1980 klasični da avtomatska dve veji za ogrevanje--bojler je v peči

60 Vrtec Otona Župančiča-enota Oblakova n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

61 Vrtec Otona Župančiča-enota Lenka n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

62 Vrtec Otona Župančiča-enota Mehurčki n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

stran 181 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo Tabela 48: Pregled ostalih podatkov o osnovnih šolah in VVZ ter seznam največjih problemov in predvidene večje investicije

objekt svetila senzorji za vklop priprava tople sanitarne vode največji problemi predvidene večje investicije opomba

za ogrevanje in pripravo tople lokalno z električnimi grelniki, izolacija v šoli in 10% navadne in 90% da ( v OŠ in vode uporabljajo zemeljski plin-- 1 OŠ Prežihovega Voranca centralno z ogrevalnim ni načrtov telovadnica, okna v fluorescentne telovadnici) poleti toplo vodo pripravljajo na sistemom in elektriko sanitarijah elektriko

sanitarno vodo za kuhinjo lokalno z električnimi grelniki, v OŠ da, v telovadnici prizidek, nadgradnja pripravljajo v dveh ele.bojlerjih 2 OŠ Franc Rozman Staneta prevladujejo fluorescentne centralno z ogrevalnim n.p. ne mansarde čez celo leto--centralni bojler sistemom in elektriko oddaljen le 15 metrov

3 OŠ Bojana Ilicha* fluorescentne ne n.p. Ovoj zgradbe n.p. /

lokalno z več električnimi 4 OŠ Ivana Cankarja 100% fluorescentna da ogrevanje, izolacija, okna jih ni / grelniki loklano z več električnimi 5 Podružnična šola Košaki 100% fluorescentna n.p. n.p. jih ni / grelniki zemeljski plin uporabljajo v OŠ: stari radiatorji, regulacija kuhinji--nujno prehod na centralno z ogrevalnim 6 OŠ bratov Polančičev Maribor prevladujejo fluorescentne da ogrevanja, izolacija; telovadnica: jih ni zemeljski plin za ogrevanje-- sistemom izolacija, ogrevanje poleti priprava tople vode z pretočnimi bojlerji

7 OŠ Kaminca* n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. /

Prevladujejo fluorescentne, 32% 8 Podružnična šola Bresternica* da / Predvidena celovita obnova / varčnih 90% fluorescentna, 10 % 9 OŠ Borisa Kidriča ne lokalno z 6 električnimi bojlerji streha na OŠ in telovadnici, okna streha na telovadnici in šoli / navadna

19% varčnih svetil, prevladujejo centralno z ogrevalnim MOM ima izdelan projekt 10 OŠ Franceta Prešerna ne streha na OŠ in telovadnici / fluorescentne sistemom celotne prenove

80 litrski kombiniran bojler 80% fluorescentna, 20% varčna 11 Podružnična šola Staneta Lenardona ne pozimi na UNP, poleti z jih ni / / svetila elektriko

12 OŠ Angela Besednjaka prevladujejo navadne (70%) ne lokalno z električnimi grelniki OŠ in telovadnica: izolacija izgradnja nove telovadnice /

zemeljski plin imajo v stavbi in ga OŠ: izolacija, lesena okna; centralno z ogrevalnim uporabljajo za kuhinjo-imajo le 13 OŠ Maksa Durjave prevladujejo fluorescentne OŠ: da, telovadnica: ne telovadnica: izolacija, dotrajana jih ni sistemom eno vejo za ogrevanje kotlovnica, okna (posodobitev)

OŠ: menjava oken (stavbe sanitarno toplo vodo pripravljajo z OŠ: okna, fasada, regulacija na Obrežni); telovadnica: ele. Energijo -2 bojlerja 80 litrov, 14 OŠ Janka Padežnika izključno fluorescentne ne lokalno z električnimi grelniki grelnih teles; telovadnica: streha, streha, izolacija, fasada, 1 bojler 300 litrov in 1 bojler 500 izolacija, fasada garderoba in novogradnja litrov neizoliran vmesnega objekta

stran 182 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

15 OŠ Ludvika Pliberška* 30% navadna, 70% fluorescentna ne n.p. Streha, izolacija n.p. /

centralno z ogrevalnim 16 OŠ Rada Robiča (ogreva tudi VVZ in jasli) 100% fluorescentna da okna jih ni / sistemom

17 OŠ Martina Konšaka* varčne Da, na vhodih n.p. Izolacija Dograditev telovadnice /

centralno z ogrevalnim 4% varčnih, prevladujejo tu pripravljajo kosila tudi za šole 18 OŠ Slave Klavore OŠ: da, telovadnica: ne sistemom (v 4.000 litrskem OŠ: izolacija in okna jih ni fluorescentne Malečnik in Konšak bojlerju)

1% varčnih svetil, 50% navadnih lokalno in centralno z 8 instalacije, izoalcija, streha, obnova instalacij in talnih 19 OŠ Draga Kobala da v sosednji ulici je zemeljski plin svetil, 50% fluorescentnih električnimi bojlerji radiatorji oblog

32% varčnih svetil, prevladujejo 20 Podružnična šola Brezje da lokalno in centralno z elektriko jih ni jih ni fluorescentna

Povezovalni hodnik, okna, Dograditev povezovalne 21 OŠ Toneta Čufarja Maribor* 30% navadne, 70% fluorescentne ne n.p. / izolacija avle 22 OŠ Tabor I.* n.p. n.p. n.p. Okna, izolacija n.p. /

23 OŠ Tabor II.* 20% navadne, 80% fluorescentne n.p. n.p. kritina n.p. /

24 OŠ Borcev za severno mejo Maribor* n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. /

25 OŠ Malečnik* 90% fluorescentne, 10% varčne n.p. n.p. n.p. n.p. /

26 OŠ Gustava Šiliha Maribor* Prevladujejo fluorescentne n.p. n.p. Izolacija, streha, okna, fasada n.p. /

12% navadnih žarnic, obnova sanitarij in sanacija 27 Vrtec Pobrežje, enota Najdihojca ne lokalno in centralno z EE izolacija (fasada), okna / 88%fluorescentnih fasade

0% varčnih svetil, prevladujejo centralno z ogrevalnim ne predvidevajo večjih 28 Vrtec Pobrežje, enota Mojca ne okna in izolacija / fluorescentne sistemom investicij

za pripravo hrane uporabljajo 29 Vrtec Pobrežje, enota Brezje 18% varčnih svetil da centralno na ELKO sanitarije, okna, fasada obnova sanitarij električno energijo

0% varčnih svetil, prevladujejo centralno z ogrevalnim obnova sanitarij, sanacija v objektu se nahaja zemeljski 30 Vrtec Pobrežje, enota Kekec ne okna in izolacija fluorescentne sistemom strehe plin, uporabljajo ga v kuhinji !!!

13% varčnih svetil, prevladujejo centralno z ogrevalnim Razdelilna kuhinja, energent v 31 Vrtec Pobrežje, enota Ob gozdu da okna in izolacija obnova sanitarij fluorescentne sistemom kuhinji UNP

v objektu se nahaja zemeljski centralno z ogrevalnim delna zamenjava strešne 4% varčnih svetil, prevaldujejo plin, uporabljajo ga v kuhinji-- 32 Vrtec Pobrežje, enota Grinič ne sistemom pozimi--poleti pa izolacija in del oken kritine in delna zamenjava fluorescentne ogrevajo se iz sosednjega bloka lokalno z el. Bojlerji oken kjer ogrevajo na ELKO

centralno z ogrevalnim 17% varčnih svetil, prevladujejo 33 Vrtec Pobrežje, enota jasli Grinič ne sistemom pozimi--poleti pa okna in izolacija ne / fluorescentne lokalno z el. Bojlerji

stran 183 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

13% varčnih svetil, prevladujejo centralno z ogrevalnim Razdelilna kuhinja, energent v 34 Vrtec Pobrežje, enota Čebelica ne okna ne fluorescentne sistemom kuhinji UNP

zemeljski plin se nahaja v centralno z ogrevalnim prizidek nad teraso za poslopju, uporabljajo ga v kuhinji- 35 Vrtec Ivana Glinška, Gledališka 6 večinoma varčne ne okna in ogrevanje v 2. nadstropju sistemom večnamensko dvorano -zemeljski plin naj bi pričeli uporabljati ko bodo zamenjali peč

obnova razdelilne kuhinje in zemeljski plin se nahaja v 36 Vrtec Ivana Glinška, Gregorčičeva 32 35% varčnih svetil da lokalno z EE prezračevanje v kletnem prostoru prezračevanje poslopju, uporabljajo ga v kuhinji

ne, vrtec je v pritličju večje STV pripravljajo z dvema 37 Vrtec Ivana Glinška, Krekova 27 0% varčnih svetil ne lokalno z EE okna in ogrevanje stavbe ele.bojlerjema

25% varčna svetila, prevladujejo centralno z ogrevalnim 38 Vrtec Ivana Glinška, Usnjarska 11* ne okna n.p. / fluorescentne sistemom

lokalno z EE in centralno z 39 Vrtec Jožice Flander, enota Veveriček prevladujejo varčne ne okna ne / ogrevalnim sistemom

0% varčnih svetil, prevladujejo centralno z ogrevalnim zemeljski plin se nahaja v 40 Vrtec Jožice Flander, enota Žvrgolišče da okna in izolacija ne navadne sistemom in EE poslopju, uporabljajo ga v kuhinji

0% varčnih svetil, prevladujejo lokalno z EE in centralno z 41 Vrtec Jožice Flander, enota Sapramiška ne okna ne / navadna ogrevalnim sistemom

0% varčnih svetil, prevladujejo centralno z ogrevalnim zemeljski plin se nahaja v 42 Vrtec Jožice Flander, enota Vančka Šarha ne okna ne fluorescentne sistemom poslopju, uporabljajo ga v kuhinji

0% varčnih svetil, prevladujejo centralno z ogrevalnim obnova sanitarij in 43 Vrtec Jožice Flander, enota Moša Pijade 30 ne okna / fluorescentne sistemom umivalnic

27% varčnih svetil, prevladujejo lokalno z EE in centralno z 44 Vrtec Jožice Flander, enota Razvanje ne izolacija ne / fluorescentna ogrevalnim sistemom

centralno z ogrevalnim zamenjava salonitne Rezdelilna kuhinja, enegent v 45 Vrtec Tezno, enota Lupinica 25% varčnih svetil ne sistemom (ogrevanje STV tudi okna (tesnenje) strešne kritine kuhinji je EE poleti - slab izkoristek kotla)

centralno z ogrevalnim prezračevanje je naravno; 3% varčnih svetil, prevladujejo da (imajo štiri senzorje 46 Vrtec Tezno, enota Miš Maš sistemom (tudi poleti - slab okna (tesnenje) ne centralna kuhinja za 320 obrokov, fluorescentna za vklop zunanjih luči) izkoristek kotla) energent za kuhanje je EE in ZP

stran 184 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

lokalno z EE in centralna priprava STV za kuhinjo in jasli zamenjava salonitne 47 Vrtec Tezno, enota Pedenjped 17% varčnih svetil ne v zimskem času s centralnim okna, dotrajana salonitna kritina prezračevnaje je naravno strešne kritine ogrevanjem, v poletnem času pa z EE)

centralno z ogrevalnim zamenjava salonitne Priprava hrane: lastna priprava: 48 Vrtec Tezno, enota Pedenjped - jasli 21% varčnih svetil ne okna, dotrajana salonitna kritina sistemom iz vrtca, strešne kritine energent UNP in EE

18% varčnih svetil, prevladujejo loklano z EE (8 grelnikov); ni zamenjava salonitne V starem delu je zamenjana 49 Vrtec Tezno, enota Mehurčki ne salonitna kritina fluorescentna napeljave za STV strešne kritine oprema v toaletah z novejšo

25% varčnih svetil, prevladujejo kotel z avtomatiko in obtočnimi obnova kotlovnice, kuhinje 50 Vrtec Studenci, Groharjeva 22 ne lokalno z EE star kotel, zamenjava? fluorescentna črpalkami in sanitarij

26% varčnih svetil, prevladujejo centralno z ogrevalnim kuhinja je razdelilna, za pripravo 51 Vrtec Studenci, Iztokova ne streha, okna, kotel n.p. fluorescentna sistemom hrane uporabljajo UNP

25% varčnih svetil, prevladujejo centralno z ogrevalnim sanacija strehe in 52 Vrtec Studenci, Radvanje ne streha, okna / fluorescentna sistemom in EE zamenjava oken

38% varčnih svetil, prevladujejo centralno z ogrevalnim 53 Vrtec Studenci, Radvanje jasli ne streha, okna n.p. / fluorescentna sistemom in EE

38% varčnih svetil, prevladujejo centralno z ogrevalnim 54 Vrtec Studenci, Korčetova 18 ne n.p. n.p. / fluorescentna sistemom (500 litrov)

Prevladujejo fluorescentne, 15 % Centralno z ogrevalnim 55 Vrtec Studenci,enota Pekre* ne Dotrajanost naprav n.p. / varčne sistemom.

2 električna bojlerja (80 litrov)za 15% varčnih, ostale razdelilna kuhinja, za pripravo 56 Vrtec Studenci,enota Limbuš ne kuhinjo in dva za sanitarije ( 50 n.p. n.p. fluorescentne uporabljajo UNP litrov)

15% varčnih, ostale pozimi preko ogrevanja iz šole-- razdelilna kuhinja, za pripravo 57 Vrtec Studenci,enota Limbuš-jasli ne n.p. n.p. fluorescentne poleti na EE uporabljajo UNP v objektu se nahaja zemeljski 20% varčnih svetil, prevladujejo centralno 2x 500 litrov in 1 x 58 Vrtec Borisa Pečeta, enota Tomšičeva ne ogrevanje ne plin, uporabljajo ga v kuhinji-- fluorescentna 600 za pralnico in jasli ogrevajo se na ELKO zemeljski plin je že pri objektu in 39% varčnih svetil, ostalo centralno z ogrevalnim 59 Vrtec Borisa Pečeta, enota Košaki ne streha, okna menjava strehe ga bodo priklopilo ko bodo navadna svetila sistemom zamenjali peč zamenjali

60 Vrtec Otona Župančiča-enota Oblakova n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

61 Vrtec Otona Župančiča-enota Lenka n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

62 Vrtec Otona Župančiča-enota Mehurčki n.p. n.p. n.p. n.p. n.p. n.p.

stran 185 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Priloga 4: Zbrani podatki za vse kotlovnice na ELKO, za katere smo dobili podatke od upraviteljev (2006)

Stran: 186/189

LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

stran 187 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Priloga 5: Primer izpisa iz geografskega informacijskega sistema Mestne občine Maribor, kjer so prikazana povprečna energijska števila OŠ in VVZ (toplotna energija) v obdobju 2006 in 2007

stran 188 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT MESTNE OBČINE MARIBOR – končno poročilo

Vrtec Otona Župan čiča - enota Oblakova 165kWh/m2 Vrtec Otona Župan čiča - enota Lenka 174kWh/m2

OŠ Gustava Šiliha Maribor 142kWh/m2

OŠ Tabor II. 146kWh/m2

Legenda

Pl_vodi_polyline do_vodi_polyline

OŠ Ludvika Pliberška 133kWh/m2 Vrtec Otona Župan čiča - enota Mehur čki 211kWh/m2 OŠ Tabor I. 165kWh/m2

Stran: 189/189