MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK Leto XX Maribor, 30

Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK leto XX Maribor, 30 . julij 2015 št. 15

VSEBINA

stran stran 297 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o 306 Odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti Občini Miklavž na Dravskem polju 538 v občini Hoče-Slivnica 497 307 Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske 298 Sklep o določitvi cen programov v javnih vrtcih javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini v občini Hoče – Slivnica 499 Miklavž na Dravskem polju 542 299 Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja 308 Sklep o potrditvi višine najemnin grobov v kmetijstva in podeželja v občini Hoče-Slivnica občini Radlje ob Dravi 552 za programsko obdobje 2015 - 2020 500 309 Spremembe Odloka o občinskih priznanjih 300 Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Občine Podvelka 553 podeželje v občini Maribor (Uradno prečiščeno 310 Sklep o določitvi cen programov v Vzgojno besedilo št. 2) 508 varstvenem zavodu v vrtcih pri OŠ Brezno Podvelka 553 301 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah v mestni občini Maribor 528 311 Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o 302 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje rabi javnih površin v mestni občini Maribor 534 Selnica ob Muri (Medobčinski uradni vestnik, 303 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o št. 02/03 in 25/11 - teh. popravek) v občini Šentilj 554 predmetu in pogojih za podelitev koncesije za 312 Javno naznanilo o javni razgrnitvi dopolnjenega opravljanje lokalne gospodarske javne službe, osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o načinu izvajanja izbirne lokalne gospodarske prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Zg. javne službe vzdrževanja in upravljanja tržnic Velka (Medobčinski uradni vestnik, št. 07/02) v v Mestni občini Maribor 534 občini Šentilj 554 304 Sklep o pripravi sprememb in dopolnitev Odloka 313 Pravilnik o oddaji službenih stanovanj v najem o ureditvenem načrtu za prenovo Taborskega (uradno prečiščeno besedilo – UPB 1) 555 nabrežja v mestni občini Maribor 535 - Popravek Odloka o prostorskih ureditvenih 305 Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih za podeželje v občini Maribor, za sofinanciranju letnega programa športa v območje občine Rače – Fram (prečiščeno Mestni občini Maribor 538 besedilo) 556

297 1. člen Ta odlok določa spremembe in dopolnitve Odloka o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Hoče-Slivnica Na podlagi določil 103. člena Zakona o cestah (Ur. list RS, (MUV, št. 6/2011) št. 109/10) in 16. člena Statuta Občine Hoče - Slivnica (MUV, št. 6/2010 in 19/2010) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 2. člen svoji 1. izredni seji, dne 29. julij 2015 sprejel: V 7. členu se dodajo novo izgrajene javne poti in se spremeni potek, imenovanje in dolžina obstoječih javnih poti, kot sledi: Zap. Začetek Konec Dolži- Cesta Odsek Potek št. odseka odseka na ODLOK Kop - o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji 18. 880100 880104 RT 929 JP 880101 286 Vellacher občinskih cest in kolesarskih poti v Občini Hoče-Slivnica STRAN 498 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

Zap. Začetek Konec Dolži- Zap. Začetek Konec Dolži- Cesta Odsek Potek Cesta Odsek Potek št. odseka odseka na št. odseka odseka na Se izvzame iz HŠ 32. 880160 880165 JP odcep kategorizacije 290. 880630 880632 Vilenska 81 880631 Majerič cesta 64 JP HŠ Senčna 102. 880430 880432 Senčna pot 195 880431 pot 15 HŠ Ulica JP odcep Milke 291. 880640 880649 Milke Volk 70 HŠ 880641 Volk 76 JP Veronikova 76 138. 880550 880554 Veronikova 187 880551 cesta cesta 7 HŠ LC odcep pri 292. 880680 880687 Orehova 100 HŠ 380111 AMD JP cesta 28 140. 880550 880556 Križna cesta Veronikova 200 880554 cesta 1 JP 293. 880690 880692 K Sloveniki HC 79 880691 LC HŠ Ravna 214. 880740 880741 Ravna ulica 175 380151 ulica 13 HŠ JP odcep 294. 880710 880716 Orehova 27 parc.št 880714 Kolman 1 LC cesta 62b 215. 880740 880742 H kanalu 450/28 k.o. 241 380151 Hotinja vas HŠ JP odcep 295. 880710 880717 Orehova 27 HŠ 880714 Kolman 2 JP Tekstilna cesta 60d 218. 880760 880762 Tekstilna 73 880761 ulica ulica 5 LC odcep HŠ Na 296. 880740 880743 100 380151 Šedivy devcah 13b JP 225. 880800 880805 Rožna ulica JP 880711 321 880801 JP Rožna ulica HŠ Rožna 297. 880800 880806 48 880801 jug ulica 33 JP Odcep 247. 880860 880866 JP 882071 291 880861 Visočnik LC Samova HŠ Samova 298. 880880 880882 49 380141 ulica ulica 16 HŠ C RT odcep 281. 880050 880052 Slivniško 84 JP odcep Kolmanova 929 Rečnik 299. 882020 882022 66 Pohorje 9b 882021 Rajtmajer cesta parc. št. HŠ LC odcep JP *62 k.o. 300. 882050 882056 Polanska 91 282. 880090 880093 Kop - Kapun 589 380071 Markulin 880091 Hočko cesta 25 Pohorje odcep JP HŠ Pivola HŠ 301. 880280 882081 Pivola- 269 880172 55 JP Slivniško Gselman 283. 880090 880094 odcep Ruedl 108 880093 Pohorje JP odcep HŠ Hočko 11A 302. 882110 882111 92 880166 Baumhakl Pohorje 61 parc. št. LC 477 k.o. 284. 880100 880105 pod Planinko 231 380021 Hočko Pohorje 3. člen H kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti, določenih JP HŠ Hočko 285. 880160 880167 odcep Novak 98 s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o 880166 Pohorje 62 merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, LC HŠ Polana 113/09) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slo- 286. 880220 880224 odcep Žnider 35 380071 10b venije za ceste št. 37162-3/2015-151(507) z dne 02.07.2015. C RT HŠ Zgornje 287. 880250 880252 odcep Brljak 29 929 Hoče 25d 4. člen JP odcep HŠ Gozdna Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčin- 288. 880420 880424 114 880421 Šimundža ulica 9e skem uradnem vestniku. HŠ JP Veronikova 289. 880550 880557 Veronikova 165 880551 Cimerlajt Številka: 03201-6/2015 Župan Občine Hoče-Slivnica cesta 23 Datum: 30. julij 2015 Marko Soršak, s.r. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 499

298 - za 3% staršem, ki so v skladu s pravilnikom uvrščeni od 6. do 9. dohodkovnega razreda, njihovi otroci pa so vključeni v programe drugega starostnega obdobja.« Na podlagi 28. člena in prvega odstavka 31. člena Zakona o vrtcih (Ur. list RS, št. 100/05 – UPB2, 25/08, 98/09 – ZIU- ZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZUI in 40/12 – ZUJF), 4. 24. in 31. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev Za dneve odsotnosti otroka iz vrtca se prispevek staršev so- (Ur. list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP- razmerno zniža glede na višino plačila staršev. -2D, 14/13 in 56/13-ZŠtip-1, 99/2013), Zakona za uravnoteže- Za starše, ki plačujejo 77 % cene programa, je to znižanje za nje javnih financ (Ur. list RS, št. 40/12, 55/12 - skl. US:U-I- vsak dan odsotnosti naslednje: 162/12-5, Up-626/12-5, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, Vrsta obroka/ I. starostno obdobje II. starostno obdobje 105/12, 25/13 – odl. US: U-I-186/12-34, 46/13 – ZIPRS1314-A, starostno obdobje (dnevni strošek (dnevni strošek 47/13, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOSN-1 in 63/13 – ZJAKRS-A, živil v ceni/v EUR) živil v ceni/v EUR) 99/13 – ZUPJS-C in ZCVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/2013-Odl. US: U-I-146/12-35), Pravilnika o Zajtrk 0,47 0,54 metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur. list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05) in 16. člena Kosilo 1,27 1,47 Statuta Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 6/10 in 19/10), je Ob- Malica 0,43 0,49 činski svet Občine Hoče-Slivnica na 1. izredni seji, dne 29. julija 2015, sprejel SKUPAJ: zajtrk + 2,17 2,50 kosilo + malica

Cena programa, ki je v primeru napovedane odsotnosti otro- SKLEP ka, znižana za stroške neporabljenih živil, je podlaga za plačilo o določitvi cen programov v javnih vrtcih v občini Hoče – staršev in plačilo razlike med ceno programa in plačilom staršev, Slivnica ki ga krije lokalna skupnost zavezanka.

1. 5. V javnih vrtcih na območju občine Hoče – Slivnica se dolo- Starši, ki želijo za svojega otroka ob enomesečni ali dvome- čijo naslednje cene programov predšolske vzgoje in veljajo od 1. sečni odsotnosti v času poletnih počitnic (julij, avgust) rezervirati avgusta 2015: mesto v izbrani enoti oziroma oddelku, plačajo za mesec, ko je otrok odsoten 30% njim določenega zneska plačila. Starši lahko Vrsta programa Ekonomska cena programa uveljavijo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat v €: letno, za neprekinjeno odsotnost otroka, in sicer za najmanj en DNEVNI PROGRAMI in največ dva meseca. Starši so jo dolžni pisno napovedati naj- pozneje dva tedna pred prvim dnem odsotnosti otroka iz vrtca. - prvo starostno obdobje 450,93 Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kot enega otro- - drugo starostno obdobje 322,97 ka, lahko uveljavljajo rezervacijo le za otroka, za katerega se ne sofinancira plačilo staršev za otroka iz državnega proračuna. Če otroka starši začasno izpišejo iz vrtca, pri ponovnem vpisu ni mogoče jamčiti prostega mesta v vrtcu oz. je otrok razvrščen v 2. odvisnosti od razpoložljivih kapacitet, pri čemer imajo prednost Plačila staršev se določijo na osnovi Pravilnika o plačilih pri vpisu otroci, ki jih starši vpisujejo prvič. staršev za programe v vrtcih. To določilo velja samo za starše, ki imajo skupaj z otrokom stalno prebivališče v Občini Hoče-Slivnica in je otrok vključen v vrtec v občini. Za druge starše velja v soglasju z občino, ki je po 3. predpisih dolžna kriti del cene programa. Staršem s stalnim prebivališčem v občini Hoče – Slivnica, se za otroke, vključene v vrtce v občini Hoče –Slivnica, določeno plačilo na osnovi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrt- 6. cih dodatno zniža in sicer: Za zamudno uro, ko starši ob zaključku obratovalnega časa - za 20% staršem, ki so v skladu s pravilnikom uvrščeni od 1. vrtca ne pridejo po svojega otroka, lahko vrtec staršem zaraču- do 5. dohodkovnega razreda, njihovi otroci pa so vključeni na 4 EUR za vsako začetno uro. Vrtec to uporabi le v primeru v programe prvega starostnega obdobja, večkratnega, ponavljajočega, neodgovornega odnosa staršev in - za 15% staršem, ki so v skladu s pravilnikom uvrščeni od 6. neupoštevanja obratovalnega časa vrtca. do 9. dohodkovnega razreda, njihovi otroci pa so vključeni v programe prvega starostnega obdobja, - za 10% staršem, ki so v skladu s pravilnikom uvrščeni od 1. 7. do 5. dohodkovnega razreda, njihovi otroci pa so vključeni Za čas nepretrgane bolezenske odsotnosti otroka, daljše od v programe drugega starostnega obdobja, enega meseca lahko vrtec s soglasjem občine kot pristojnega STRAN 500 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015 organa na osnovi vloge staršev in predložitvi zdravniškega potr- 299 dila, staršem plačilo zniža tako, da znaša za prvi mesec odsotnosti 30% njim določenega zneska plačila, za ostale mesece pa se starše plačila vrtce oprosti. O zmanjšanem plačilu v prvem me- Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. secu odsotnosti otroka zaradi bolezni in oprostitvi v naslednjih 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14) in 16. člena Statu- dveh mesecih odloči pristojni organ. V primeru, da traja bolezen ta Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 6/2010, 19/2010 ) je Občin- otroka dlje kot tri mesece, organ ponovno odloči o pravici za naj- ski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 1. izredni redni seji, dne več tri mesece na osnovi vloge staršev za podaljšanje oprostitve 29.julija 2015, sprejel plačila vrtca, ki ji je priloženo novo zdravniško potrdilo. Ta oprostitev velja za otroke s stalnim prebivališčem v Občini Hoče–Slivnica, ne glede na to ali obiskujejo vrtec v naši ali drugi občini. P R A V I L N I K o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Hoče-Slivnica za programsko obdobje 8. 2015 - 2020 V primeru vpisa ali izpisa otroka sredi meseca se plačilo star- šev proporcionalno zniža glede na število dni prisotnosti otroka v vrtcu v mesecu vpisa oz. izpisa. I. SPLOŠNE DOLOČBE To določilo se upošteva tudi pri obračunu (cene) plačila za druge občine, ki po domicil plačujejo razliko med ekonomsko ceno programov v naši občini in plačili staršev. 1. člen (vsebina pravilnika) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči 9. s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Hoče-Slivnica za Račune za plačilo razlike med ceno programov vrtcev in pla- ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. čilom staršev, ki imajo stalno prebivališče v drugih občinah, iz- Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za: stavlja tem občinam na podlagi obračunov vrtca občinska uprava - državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. Občine Hoče–Slivnica. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na pode- želju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 10. in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčin- z dne 1.7.2014 str. 1-75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Ko- skem uradnem vestniku, uporablja pa se od 1. avgusta 2015 dalje. misije (EU) št. 702/2014), - pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 Številka: 03201-6/2015 Župan Občine Hoče-Slivnica in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de Datum: 30. julij 2015 Marko Soršak, s.r. minimis (UL L št. 352, z dne 24.12.2013, str. 1-8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), ter - druge ukrepe.

2. člen (način in višina zagotavljanja sredstev) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Hoče - Slivnica (v nadaljevanju: občina) se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.

3. člen (oblika pomoči) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določe- ni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev.

4. člen (opredelitev pojmov) Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: (1) »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 501

(2) »MSP« ali »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podje- (17) »neproizvodna naložba« pomeni naložbo, ki ne povzroči tje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) znatnega povečanja vrednosti ali donosnosti kmetijskega št. 702/2014; gospodarstva; (3) »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v pri- (18) »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo na- marni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih ložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom proizvodov; Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z za- (4) »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi konodajo Unije; I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ri- (19) »nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija, kot je bogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kme- Evropskega parlamenta in Sveta; tijskih zemljišč; (5) »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo ra- (20) »investicijska dela« pomenijo dela, ki jih opravijo kmet stlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k osebno ali kmetovi delavci, da ustvarijo sredstva; Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spre- (21) »skupina in organizacija proizvajalcev« pomeni skupino ali menili naravo takih proizvodov; organizacijo, ki je ustanovljena za dejavnosti, opredeljene v (6) »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek 43. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kme- (22) »stalni stroški, ki nastanejo zaradi sodelovanja v shemi ka- tijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za kovosti« pomenijo stroške, ki nastanejo zaradi vključitve v pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo pro- shemo kakovosti, in letni prispevek za sodelovanje v njej, dajo; po potrebi pa tudi odhodke za preglede, ki so potrebni za (7) »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali ugotavljanje skladnosti s specifikacijami sheme kakovosti; razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, doba- (23) »član kmetijskega gospodinjstva« pomeni fizično ali prav- vljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve no osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pri- zakonodajo, razen delavcev na kmetiji; pravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni (24) »predelava kmetijskih proizvodov v nekmetijske proizvo- proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kme- de« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, kate- tijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenje- rega rezultat je proizvod, ki ni zajet v Prilogo I Pogodbe; nih prostorih; (25) »živila« pomenijo živila, ki niso kmetijski proizvodi in so (8) »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemlji- navedena v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropske- šče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kme- ga parlamenta in Sveta; tijsko proizvodnjo; (26) »nekmetijske dejavnosti« pomeni dejavnosti, ki ne spadajo (9) »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadalj- v področje uporabe člena 42 Pogodbe o delovanju EU (npr. njem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je poo- ukrepi s področja gozdarstva, turizma, obrti in dejavnosti blaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vezane na predelavo kmetijskih proizvodov v nekmetijske vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika; proizvode; (10) »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. (27) »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj naj- člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; manj v enem od naslednjih razmerij: (11) »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavlja- a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali jo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema; družbenikov drugega podjetja, (12) »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fi- b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino zične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa znanje ali druga intelektualna lastnina; drugega podjetja, (13) »začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni bodisi c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo začetek dejavnosti ali gradbenih del, povezanih z naložbo, podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim pod- bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme jetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, ali uporabo storitev ali vsako drugo zavezo, zaradi katere d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, projekta ali dejavnosti ni več mogoče preklicati; nakup ze- na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki mljišč in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih in opravljanje študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. izvajanja projekta ali dejavnosti; Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega (14) »velika podjetja« pomeni podjetja, ki ne izpolnjujejo pogo- odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za jev iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; enotno podjetje. (15) »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izra- žen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom dav- kov ali drugih dajatev; 5. člen (16) »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z za- (vrste pomoči in ukrepi) konodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posame- Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in zna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, nave- ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna denih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti; izvedbo naslednjih vrst pomoči oz. ukrepov: STRAN 502 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

7. člen Vrste pomoči Ukrepi: (izvzeta področja uporabe Državne UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) pomoči po ali neopredmetena sredstva na kmetijskih (1) Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe skupinskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so: izjemah v proizvodnjo (14. člen); - naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi kmetijstvu predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila po- (na podlagi UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev kmetijskih in moč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notra- Uredbe gozdnih zemljišč (15. člen, 43 člen); njim trgom; Komisije - podjetja v težavah. UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s (EU) št. (2) Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na pod- predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov 702/2014 lagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za: (17. člen); - pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države UKREP 4: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno pove- in informiranja (21. člen, 38. člen); zana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, UKREP 5: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za povezanimi z izvozno dejavnostjo; kmetijske proizvode (24. člen); - pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. UKREP 6: Pomoč za plačilo zavarovalnih (3) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Ko- premij (28. člen); misije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano De minimis UKREP 7: Pomoč za izobraževanje in vrednost. pomoči usposabljanje na področju nekmetijskih (na podlagi dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja; Uredbe 8. člen UKREP 8: Pokrivanje operativnih stroškov Komisije (način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) transporta iz odročnih krajev; (EU) št. (1) Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo 1407/2013) upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, objavljenega v (občinskem glasilu UTRINKI, internetni strani in občinski oglasni deski), skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javne- 6. člen ga naročanja ter tem pravilnikom. (upravičenci do pomoči in izvajalci storitev) (2) V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni (1) Upravičenci do pomoči so: ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep 1) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto. majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni (3) Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih po- kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po moči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za členih 17, 21, 24 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepov v javnem razpisu oziroma javnem naročilu. po členih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju; 2) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem zami- 9. člen kro, majhna in srednje velika podjetja v primerih ukre- (spodbujevalni učinek) pov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. (1) Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima je vpisano v register kmetijskih in ima sedež na območju spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred občine; začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. 3) pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejav- (2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke: nosti cestnega tovornega prometa; - ime in velikost podjetja; 4) registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo - opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na obmo- in konca; čju občine; - lokacijo projekta ali dejavnosti; 5) dijaki in študentje programov kmetijstva in gozdarstva, - seznam upravičenih stroškov; ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v re- - vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi gister kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, po- občine. trebnega za projekt ali dejavnost ter (2) Pomoči za izvajanje ukrepa 4 in ukrepa 5 iz 5. člena tega - izjave vlagatelja: pravilnika, ki so namenjene upravičencem iz prve točke pr- a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomo- vega odstavka tega člena v obliki subvencioniranih storitev, či za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter se izplačajo izvajalcem storitev (prejemniki pomoči), ki so b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. čle- ustrezno registrirani za opravljanje storitev. na tega pravilnika. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 503

10. člen št. 702/2014) (dodelitev sredstev) (1) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: (1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na - Izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župa- gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje na, odloča pooblaščena oseba. ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; (2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec - Izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali stan- vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa (od- dardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega ločbe). Odločitev župana je dokončna. veljavne standarde Unije; (3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomo- - Vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z či se uredijo s pogodbo. razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, (4) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa. vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. 11. člen (2) Pomoč se ne dodeli za: (izplačila sredstev) - nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih ra- Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na stlin; podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vse- - zasaditev letnih rastlin; bovati naslednjo dokumentacijo: - dela v zvezi z odvodnjavanjem; - dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/ - nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; dokazilo o plačanem računu), - naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, - druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma na- dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka nji- ročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma hovega delovanja; storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov …). - za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; - investicije, ki se izvajajo izven območja občine; 12. člen - investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Repu- (kumulacija) blike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem pre- (8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) strukturiranja vinogradov; (1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v - stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; členih od 13 do vključno 18 tega pravilnika, ne smejo pre- - obratna sredstva. seči najvišjih zneskov pomoči določenih v členih 14, 15, 17, (3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno 21 24 28, 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne proizvodnjo se lahko dodeli za: glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. sredstev EU. Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (2) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se lah- Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlin- ko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z isti- sko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. mi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo Upravičeni stroški: samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenziv- - stroški izdelave projektne dokumentacije za novogra- nosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno dnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014. kmetijskih gospodarstvih; (3) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne - stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in go- kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe spodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki slu- (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če žijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali (stroški materiala in storitev); znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. - stroški nakupa kmetijske mehanizacije do njene tržne vre- 702/2014. dnosti; (4) Pomoč izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne - stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z isti- - stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinja- mi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo prese- ku; žena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena - stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vre- v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. menskimi razmerami (protitočne mreže…); - stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. Upravičenci do pomoči so: 702/2014 - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih 13. člen naložba se izvaja na območju občine; UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopred- Pogoji za pridobitev: metena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s pri- - predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, marno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; STRAN 504 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

- projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila 14. člen o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; UKREP 2: Pomoč za zaokrožitev (komasacijo) kmetijskih - za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) in gozdnih zemljišč (15. člen in 43 člen Uredbe Komisije (EU) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na št. 702/2014) okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za prido- Cilj pomoči je zaokrožitev kmetijskih zemljišč za zmanjša- bitev pomoči; nje razdrobljenosti in racionalnejšo rabo kmetijskih in gozdnih - ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo; zemljišč. - predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v Upravičeni stroški: tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne - stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni me- vloge v tekočem letu še ni potekel; njavi kmetijskih in gozdnih zemljišč, vključno s stroški pre- - mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki gleda. ga pripravi pristojna strokovna služba, Upravičenci do pomoči: - drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih go- Intenzivnost pomoči: spodarstev in imajo zemljišča, vključena v zaokrožitev na - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih go- območju občine. spodarstvih. Pogoji za pridobitev: Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetij- - načrt o nameravani zaokrožitvi kmetijskih /gozdnih ze- skem gospodarstvu lahko znaša do 2.000 EUR. mljišč, Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kme- - mnenje o upravičenosti zaokrožitve pristojne strokovne tijskega gospodarstva. službe; Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov - predračun (ocena upravičenih stroškov). Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih ze- Intenzivnost pomoči: mljišč in pašnikov - do 100% upravičenih stroškov pravnih in upravnih postop- Upravičeni stroški: kov, vključno s stroški pregleda. - stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kme- (nezahtevne agromelioracije, pašniki); tijskega gospodarstva. - stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; - stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašni- kov z ograjo; 15. člen - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. UKREP 3: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trže- Upravičenci do pomoči: njem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) - posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih št. 702/2014) gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna sku- Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki se nanašajo na prede- pnost, agrarna skupnost…); lavo in trženje kmetijskih proizvodov. - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih go- Upravičeni stroški: spodarstev, ki ležijo na območju občine, oziroma katerih - gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi naložba se izvaja na območju občine; in trženju kmetijskih proizvodov, - opredeliti minimalni obseg primerljivih kmetijskih povr- - nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sred- šin (odločitve občin). stva; Pogoji za pridobitev: - splošni stroški (stroški ki se nanašajo na izvedbo naložbe); - ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija - nakup in razvoj računalniške opreme ter patentov, licenc, za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so avtorskih pravic in blagovnih znamk. upravičeni do sofinanciranja; Pomoč se ne dodeli za: - predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; - obratna sredstva; - kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripra- - za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumen- vi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore tacije; ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromeliora- - stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; cija; - naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane; - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v prime- - naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije. ru zakupa zemljišča; Pogoji za pridobitev: - drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. - dokazila o registraciji dejavnosti in izpolnjevanju pogojev Intenzivnost pomoči: za opravljanje dejavnosti, v kolikor upravičenec še nima - do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih go- registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od spodarstvih. prejema pomoči; Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem - predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če gospodarstvu lahko znaša do 2.000 EUR. je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; - projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kme- teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; tijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo poobla- - naložba mora biti skladna z zakonodajo Unije in nacionalni- stijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v sku- mi predpisi s področja varstva okolja; pno naložbo. - za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 17(4) č l e n a ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 505

Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je - člani in delavci na kmetijskih gospodarstev, vpisani v re- le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; gister kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na območju - poslovni načrt s ponudba oziroma predračunom za načrto- občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in goz- vano naložbo; darskem sektorju. - mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja: pripravi pristojna strokovna služba; - pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je - dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 leti po zaklju- ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v čeni naložbi; obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za - drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja. Upravičenci: Prejemnik pomoči: - kmetijska gospodarstva, dejavna na področju predelave in/ - pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in infor- ali trženja kmetijskih proizvodov, vpisana v register kmetij- miranja, razen za stroške iz druge alineje tretjega odstavka skih gospodarstev, s sedežem dejavnosti na območju obči- tega člena, kjer je prejemnik pomoči upravičenec do pomo- ne. či. Intenzivnost pomoči: Pogoji za pridobitev: - do 50 % upravičenih stroškov. - dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti; Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kme- - program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predra- tijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba. čunom stroškov; - drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opre- 16. člen deljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki se UKREP 4: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in infor- ukvarjajo s kmetijsko in/ ali gozdarsko dejavnostjo na območju miranja (21. člen in 38. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) občine. Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobra- Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in infor- ženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju. miranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, Pomoč se ne dodeli za usposabljanja, ki so del javno veljav- merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne ob- nih izobraževalnih programov poklicnega, srednjega in višjega veznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumen- strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih študijskih progra- taciji za oddajo javnega naročila. mov. Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo Upravičeni stroški: skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah - stroški za izobraževanje, usposabljanje in informiranje, iz- ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. vajanje delavnic ter predstavitvenih dejavnosti; Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne - stroški potovanja, nastanitve in dnevnic udeležencev; skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zago- - v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z naložbami tavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. pomoč krije: Intenzivnost pomoči: (I) gradnjo, nakup, vključno z zakupom, ali izboljšanje nepre- - do 100% upravičenih stroškov. mičnin, pri čemer so zemljišča upravičena le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov zadevne dejavnosti; 17. člen (II) nakup ali zakup strojev in opreme do tržne vrednosti sred- UKREP 5: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske stva; proizvode (24. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (III) splošne stroške, povezane z izdatki iz točk (I) in (II), kot so Cilj pomoči je zagotavljanje večje prepoznavnosti kmetijskih plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev, pla- proizvodov, ozaveščanje širše javnosti o kmetijskih proizvodih. čila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko Upravičeni stroški trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti; študije - stroški organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter ude- izvedljivosti ostanejo upravičen izdatek tudi takrat, ko glede ležbe na njih vključujejo: na njihove rezultate niso nastali nobeni izdatki v okviru točk (I) stroške udeležbe; (I) in (II); (II) potne stroške in stroške prevoza živali; (IV) pridobitev ali razvoj računalniške programske opreme ter (III) stroške publikacij in spletnih mest, v katerih je dogo- pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih dek napovedan; znamk. (IV) najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške Stroški v primeru predstavitvenih projektov v zvezi z nalož- njihove postavitve in razstavljanja; bami so upravičeni samo v obsegu, v katerem se uporabljajo za (V) simbolične nagrade do vrednosti 1 000 EUR na nagra- predstavitveni projekt, in za obdobje trajanja predstavitvenega do in zmagovalca tekmovanja. projekta. - Stroški publikacij, katerih cilj je ozaveščanje širše javnosti Za upravičene se štejejo le stroški amortizacije, ki ustrezajo o kmetijskih proizvodih vključujejo: trajanju projekta in so izračunani na podlagi splošno sprejetih (I) stroške tiskanih in elektronskih publikacij, spletišč in računovodskih načel. spotov v elektronskih medijih, na radiu ali televiziji, Najvišji znesek pomoči za predstavitvene projekte v zvezi z namenjenih predstavljanju dejanskih informacij o upra- naložbami je 100.000 EUR v obdobju treh obračunskih let. vičencih iz določene regije ali proizvajalcih določenega Upravičenci do pomoči: kmetijskega proizvoda, če so informacije nevtralne in STRAN 506 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

imajo zadevni upravičenci enake možnosti, da so pred- varovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinan- stavljeni v publikaciji; ciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto. Publikacije ne smejo vsebovati navedb podjetij, blagovne Pogoji za pridobitev: znamke ali poreklo, z izjemo - veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacional- - shem kakovosti iz člena 20(2)(a) Uredbe Komisije (EU) št. nega sofinanciranja. 702/2014, če takšna navedba natanko ustreza označbi, za- Intenzivnost pomoči: ščiteni v Uniji; - pomoč po tem pravilniku, skupaj s pomočjo po nacionalni - sheme kakovosti iz člena 20(2)(b) in (c) Uredbe Komisije uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje (EU) št. 702/2014, če je takšna navedba sekundarna v spo- primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65% stro- ročilu. škov zavarovalne premije. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem kmetijskega gospodarstva v občini in III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem sektorju. KOMISIJE (EU) ŠT. 1407/2013 Prejemniki pomoči: - pomoč se izplača izvajalcem storitev, ki so ustrezno registri- 19. člen rani. (splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. Pogoji za pridobitev: 1407/2013) - dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti; (1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. - program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podje- stroškov; tja iz sektorjev: - drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. - ribištva in akvakulture; Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opre- - primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama deljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki so v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije; dejavna v kmetijskem sektorju na območju občine. - predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kme- Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v nasle- tijske proizvode, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spod- dnjih primerih: bujevalnih ukrepov, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali koli- druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v čine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primar- razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. nih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; Če dejavnosti spodbujevalnih ukrepov zagotavljajo skupine b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali or- prenese na primarne proizvajalce. ganizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak (2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezane prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovi- zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. tvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekoči- Intenzivnost pomoči: mi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. - do 100% upravičenih stroškov. (3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. (4) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki ni- 18. člen majo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do drža- UKREP 6: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen ve. Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in sre- Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zadnje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslova- varovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi nju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem preneha- naslednjih dejavnikov: nju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo) - naravnih nesreč; v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko - slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z narav- neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s nimi nesrečami, in prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala - drugih slabih vremenskih razmer; družbe. - bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah; ter (6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu - zaščitenih živali. oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de mini- S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo mis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o odstavka. delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni Upravičeni stroški: list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR - sofinanciranje stroškov zavarovalnih premij, vključno s pri- (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem padajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči Upravičenci do pomoči: 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, - kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih go- ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se spodarstev, s sedežem na območju občine in ki sklenejo za- pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 507

(7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega njem kmetijskih proizvodov; člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali - drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje upora- Intenzivnost pomoči: be Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba upo- - do 100 % upravičenih stroškov. rablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de mini- dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da de- mis pomoči iz šestega odstavka 22. člena tega pravilnika. javnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013. 22. člen UKREP 10: Pokrivanje operativnih stroškov cestnega tovornega prometa iz odročnih krajev 20. člen Namen ukrepa je pokrivati operativne stroške cestnega tovor- (kumulacija de minimis pomoči) nega prometa na odročnih, razpršenih območjih občine. (1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo Cilji ukrepa: v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo - ohraniti dejavnost transporta in transportne mreže na odroč- za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno ku- nih krajih. mulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek Predmet podpore: pomoči. - financiranje stroškov tovornega prometa za prevoze, ki niso (2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komi- ekonomsko upravičeni. sije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de Upravičenci: minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. - subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti cestnega 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012. tovornega prometa. (3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredba Komisije Splošni pogoji upravičenosti: (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de mini- - upravičenec mora predložiti dokazilo o opravljenem to- mis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do vornem prometu na odročnih območjih, z navedbo lokacij ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). (prog) in razdalj; - letno število prevozov; - zagotavljanje ustreznega in kakovostnega tovornega prome- 21. člen ta, skladno s področno zakonodajo. Ukrep 9: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na po- Upravičeni stroški dročju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in - operativni stroški tovornega prevoza/kilometer v odročnih trženja krajih. Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti Finančne določbe: in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s po- - bruto intenzivnost pomoči je do 50 % upravičenih operativ- dročja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trže- nih stroškov tovornega transporta. nja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno proizvodnje. zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek 100.000 Upravičeni stroški: EUR/upravičenca oziroma na enotno podjetje v kateremkoli ob- - stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja dobju treh poslovnih let, kot je določen za dejavnosti cestnega in strokovne ekskurzije povezane z nekmetijskimi dejav- tovornega prometa. nostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; Občina bo znesek pomoči za ukrep in območja, ki so upravi- - stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede po- čena do podpore (odročna območja) določila z javnim razpisom. vezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trže- njem kmetijskih proizvodov; - stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in 23. člen usposabljanje povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter (obveznosti prejemnika pomoči in občine) predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; (1) Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sred- - stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi de- stev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. javnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. (2) Prejemnik mora k vlogi predložiti: Upravičenci do pomoči: - pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je - pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani, kise upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trže- te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v njem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register tekočem proračunskem letu; kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine. - pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim Pogoji za pridobitev sredstev: zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja - račun oziroma dokazila o plačilu stroškov, za katere se uve- meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po dru- ljavlja pomoč; gih predpisih; - program izobraževanja oziroma usposabljanja povezanega - seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trže- se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči STRAN 508 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

za vsa, z njim povezana podjetja; 300 - izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 21. člena tega pravilnika. (3) Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika: Na podlagi 108. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne ob- - da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z čine Maribor (MUV, št. 11/2011, 12/2011-popr, 8/2014, 4/2015) Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra je Mestni svet Mestne občine Maribor na 3. dopisni seji dne 7. 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju julija 2015 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostor- Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L skih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor, ki ob- 352, 24.12.2013), sega: - o odobrenem znesku de minimis pomoči. - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v ob- čini Maribor – MUV št. 11/12 - UPB-1, z dne 30. aprila V. NADZOR IN SANKCIJE 2012. - Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah 24. člen odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v ob- (Nadzor in sankcije) čini Maribor – MUV, št. 10/2013, z dne 24. maja 2013. (1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in - Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v ob- pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri pre- čini Maribor – MUV, št. 14/2013, z dne 20. avgusta 2013. jemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje - Obvezno razlago 10. odstavka 5. a člena Odloka o spre- kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. membah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. pogojih za podeželje v občini Maribor – MUV, št. 18/2013, (2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora z dne 11. oktobra 2013. prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi: ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor – MUV, - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamen- št. 5/2014, z dne 6. marca 2014. sko porabljena; - Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih - da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor – MUV, navajal neresnične podatke; št. 16/2014, z dne 16. julija 2014. - da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že - Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah pridobil finančna sredstva. odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v ob- (3) V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe čini Maribor – MUV, št. 20/2014, z dne 4. septembra 2014. sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.

VI. HRAMBA DOKUMENTACIJE ODLOK o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v 25. člen Občini Maribor (1) Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila pod- (Uradno prečiščeno besedilo št. 2) laga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika. (2) Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o I. SPLOŠNE DOLOČBE dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku. 1. člen VI. KONČNE DOLOČBE Prostorski ureditveni pogoji za podeželje v občini Maribor, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 1395-I/91- 26. člen 92 in 1371/89-92, urejajo območja izven urbanistične zasnove Maribora. Z dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči, pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov razvoja podeželja v občini Hoče – Slivnica 1. a člen (MUV št: 23/2014). Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor, je izdelalo podjetje Arealine d.o.o. pod št. U – 12/2011. Odlok ureja območje podeželja v Mestni 27. člen občini Maribor, ki se ne ureja z drugimi prostorskimi izvedbe- Ta pravilnik začne veljati 30. dan po objavi v Medobčinskem nimi akti. uradnem vestniku.

1. b člen Številka: 03201-6/2015 Župan Občine Hoče-Slivnica S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Prostorskih se- Datum: 30. julij 2015 Marko Soršak, s.r. stavin planskih aktov Mestne občine Maribor spremenijo in do- ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 509 polnijo prostorski ureditveni pogoji za podeželje v Mestni občini srečami. Maribor (MUV, št. 11/93, 26/98, 11/00, 2/01).

3. člen 1. c člen S prostorskimi ureditvenimi pogoji za podeželje se ureja ob- Ta odlok je izdelan v skladu z Dolgoročnim planom občine močje, kot je prikazano na grafični prilogi št. 1. Maribor za obdobje 1986-2000 (MUV št. 1/86, 16/87, 19/87), V prostorskem planu MOM je določena namenska raba. Za Odlokom o družbenem planu Mesta Maribor za obdobje 1986- potrebe določitev in usmeritev pogojev za posege v prostor se 1990 (MUV št. 12/86, 20/88, 3/89, 2/90, 3/90, 16/90, 7/92) in obravnavano območje deli na urejevalske enote: Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dol- a.) odprti prostor, v katerem se nahajajo območja gozdov, ob- goročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor močja kmetijskih zemljišč, in območja vodnih zemljišč ter za območje mestne občine Maribor (MUV št. 7/93, 8/93, 8/94, območja s posebnimi naravnimi razmerami, 5/96, 6/96, 27/97, 6/98, 11/98, 26/98, 11/00, 2/01, 23/02, 28/02, b.) stavbna zemljišča izven ureditvenih območij naselij (stavb- 19/04, 25/04, 8/08, 17/10, tehnični popravek MUV št. 17/09 in na zemljišča razpršene gradnje, območja za počitniško de- Ur. l. RS št. 72/04, 73/05, 9/07, 27/07, 36/07, 111/08) (v nadalje- javnost, območja sanacije razpršene gradnje – gruče (v kar- vanju prostorski plan MOM). tografskem delu označeno tudi kot razpršena gradnja – RG), območja prometnih površin, območja za odlaganje odpadkov, območja za turizem, šport in rekreacijo). 1. d člen c.) Ureditvena območja naselij (v nadaljevanju UON): S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odlo- - SLOVENSKE GORICE: Malečnik, Trčova, ka o prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Ma- - POHORJE IN KOZJAK: Brestrnica, Gaj nad Mariborom, ribor (MUV, št. 11/12 – UPB št. 1; v nadaljevanju odlok o PUP), Laznica, Limbuš ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., - DRAVSKO POLJE: del naselja Zrkovci. Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 13048.

4. člen 2. člen črtan Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo: A. TEKSTUALNI DEL Cilji in izhodišča za urejanje prostora ter merila in pogoji za 5. člen posege v prostor Območje, ki se ureja s tem odlokom obsega dele pokrajinskih B. GRAFIČNI DEL enot: 1. Prikaz območja obdelave M 1 : 25.000 - Slovenske gorice z območji katastrskih občin ali njihovih delov: Orešje, Pekel, Košaki, Malečnik, Vodole, Hrenca, Izsek iz dolgoročnega in Ruperče, Metava, Trčova, Nebova, Celestrina, Grušova, srednjeročnega plana občine Maribor 2. M 1 : 25.000 - Dravsko polje z območji katastrskih občin ali njihovih de- za območje mestne občine Maribor, lov: Dogoše, Dobrava, Zrkovci, Brezje, Pobrežje, Bohova, spremembe in dopolnitve 1999, - Pohorje z območji katastrskih občin ali njihovih delov: La- znica, Limbuš, Pekre, Studenci, Zgornji Vrhov dol, Hrastje, Pregledna karta območja z enotami 3. M 1 : 25.000 Zgornje Radvanje, Spodnje Radvanje, Razvanje in kot osnova za posege v prostor Kozjak z območji katastrskih občin ali njihovih delov: Brestrnica, 4. Prikaz delitve na liste Srednje, Kamnica, Žavcarjev vrh, Šober, Gaj nad Maribo- rom, Krčevina, Morski jarek, Rošpoh, Počehova, Jelovec. Namembnost površin kot osnova za 5. M 1 : 5.000 Meje med pokrajinskimi enotami so prikazane na preglednih posege v prostor katastrskih načrtih. Delitev naselij na morfološke enote Prostorski ureditveni pogoji ne veljajo za območja, ki se ure- 6. M 1 : 3.500 kot osnova za posege v prostor jajo z drugimi izvedbenimi prostorskimi akti.

5. a člen C. SOGLASJA NOSILCEV UREJANJA PROSTORA (pomen izrazov) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 2. a člen Dozidava je novogradnja, kadar se k obstoječemu objektu Prostorski ureditveni pogoji za podeželje v mestni občini Ma- dozida nov del objekta. Prizidek je potrebno priključiti na ko- ribor določajo: munalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h - merila in pogoje za urejanje prostora, kateremu se dozida. - merila in pogoje za določanje gradbene parcele, Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne - merila in pogoje za urejanje infrastrukture, potrebuje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverja- - merila in pogoje za varstvo okolja, ohranjanje narave,varstvo nja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje, kot kulturne dediščine, in varstvo pred naravnimi in drugimi nega pojmuje veljavna zakonodaja. STRAN 510 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, Prenova objekta obsega vzdrževalna dela in rekonstrukcijo pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (N), man- objekta z namenom vzpostavitve želenega stanja. sarda (M) in terasna etaža (T). Pritličje (v nadaljevanju besedila: P) je del stavbe, katerega FZ: faktor zazidanosti parcele je razmerje med bruto tlorisno prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali naj- površino pritličja vseh objektov in površino gradbene parcele. več 1,40 m nad njo. Izjeme so dopustne na terenih z naklonom Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, nad 15 %. ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti. geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja Gradbena parcela ali parcela namenjena gradnji (v nada- vode. ljevanju besedila: gradbena parcela) je zemljišče, sestavljeno iz Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značil- ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji nosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ure- s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se ditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spre- novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. membo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi za več kakor 10 %. nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. najvišja točka objekta. Grajeno območje kmetije je območje registriranega kmetij- Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in skega gospodarstva ali gospodarstva v lasti kmeta z dodeljenim zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija, predstavljajo pa statusom, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da se po- delov, na katerih stojijo objekti kmetije, ki so med seboj povezani večajo vplivi objekta na okolico. z dovozi, potmi in drugimi uporabljenimi površinami. Opredeli Terasna etaža (T): je etaža z ravno streho, katere površina se na plansko določenih stavbnih in drugih zemljiščih tako, da se zanaša največ 70 % površine spodnje etaže. Zamik terasne etaže med seboj povežejo skrajni deli oz. točke stavbnih zemljišč, do- mora biti najmanj 3 m od roba fasade, in sicer v primeru nagnje- ločenih gradbenih parcel in na dan uveljavitve akta legalno zgra- nega terena na nižji strani terena, v primeru ravnega terena pa ob jenih obstoječih objektov v nov poligon, ne glede na to, ali preko ulični liniji. takega območja poteka javna cesta ali ne. Grajeno območje kme- Trajni nasad: je nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter tije se določi na območju tega prostorskega akta tudi kmetijam, niso trajni travniki, ki so na istem zemljišču, in ki dajejo večkra- ki ležijo neposredno na meji akta izven njegovega območja. tne pridelke. Velikost trajnega nasada je min. 2000 m2. Klet (v nadaljevanju besedila: K) je del stavbe, katere prosto- Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja ri se nahajajo od pritličja navzdol. objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa Komunalna oprema so objekti in naprave, ki so sestavni deli redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrže- okoljske, energetske, komunikacijske, in prometne infrastrukture. valna dela v javno korist. Kota pritličja je kota gotovega tlaka pritličja. ZP %: minimalni delež zelenih površin je odstotek zelenih Legalno zgrajeni objekt je objekt, zgrajen v skladu predpi- površin od površine gradbene parcele brez vštetih parkirnih po- sanimi dovoljenji, ali pred letom 1968 ali je bilo zanj pridobljeno vršin, poti, dvorišč. uporabno dovoljenje oz. potrdilo o uporabnem dovoljenju. Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno Mansarda (v nadaljevanju besedila: M) je del stavbe, katere določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uve- prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod ljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega poševno streho. Višina kolenčnega zidu je lahko do 1,40 m. načrtovanja in graditve objektov. Nadomestna gradnja je nova gradnja, ko se na stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih dimenzij, enake namembnosti, možna so odstopanja v konstrukciji. 6. člen Nadzidava je nova gradnja, kadar se obstoječ objekt v celoti črtan ali v njegovem delu nadzida. Nadzidan del je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objek- II. SKUPNE DOLOČBE O MERILIH IN POGOJIH ZA ta, h kateremu se nadzida. POSEGE V PROSTOR Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt kot ga pojmujejo predpisi s področja graditve objektov. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski 7. člen objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, Urejanje podeželja mora ustvarjati pogoje za smotrno izraba skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. proizvodnih zmogljivosti, izboljševati bivalne razmere ter omo- Območja za centralne dejavnosti so območja podrobnejše gočati razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. namenske rabe, kjer so prisotne dejavnosti kot so opredeljene v Nove ureditve in posegi v prostor morajo biti prilagojeni na- zakonodaji s področja prostorskega načrtovanja in področja gra- ravnim in krajevnim razmeram, izhajati morajo iz kvalitetnih lo- ditve objektov. kalnih in avtohtonih značilnosti naselbinskega sistema in krajine. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt od- Posegi v prostor ne smejo razvrednotiti naravnih in ustvarjenih strani, poruši ali razgradi in se na zemljišču vzpostavi prejšnje razmer v pokrajini, biti morajo ekološko sprejemljivi. Negativni stanje. vplivi ne smejo presegati zakonsko predpisanih vrednosti. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 511

8. člen frastrukture, Urejanje poselitve mora ohranjati kulturno krajino, izgraje- - ureditev zbiralnic ločenih frakcij odpadkov, vati identiteto naselij ter izboljševati kvaliteto bivalnega okolja. - rekonstrukcije, nadzidave, prizidave, vzdrževalna dela na Novi objekti in druge ureditve se naj vključujejo v obstoječo za- legalno zgrajenih objektih, snovo naselja in jo likovno bogatijo. Po barvi in materialih mo- - postavitev spominskih plošč in obeležij, sakralnih simbo- rajo izhajati iz avtohtonih značilnosti naselbinskega sistema in lov, kapelic, turističnih oznak in usmerjevalnih tabel, ki krajine. niso predmet oglaševanja, Vsi posegi in ureditve morajo biti načrtovani in izvedeni tako, - rušitve objektov, da bo v naseljih razvidna kontinuiteta gradbenega in prostorske- - gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z 9. ga razvoja, da bo upoštevan topografski položaj naselij, prostor- c členom in drugimi določili tega odloka, ska zasnova in morfološka členitev ter regionalne značilnosti - posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva arhitekture objektov. pred naravnimi in drugimi nesrečami. (2) Na stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij naselij: - vsi posegi, ki so dopustni na območjih odprtega prostora, 9. člen - novogradnje stanovanjskih in drugih objektov (različne črtan vrste in zahtevnosti), skladno z opredeljeno pretežno po- drobnejšo namensko rabo, 9. a člen - določitev gradbenih parcel k obstoječim legalno zgraje- Na območju, ki se ureja s tem odlokom so opredeljena po nim objektom, osnovni in pretežni podrobnejši namenski rabi: - spremembe namembnosti legalno zgrajenih objektov, ki (1) Na območju odprtega prostora so v skladu z določili tega odloka, K1 – najboljša kmetijska zemljišča - širitev in ureditev pokopališč, mrliških vežic in kapelic v K2 – druga kmetijska zemljišča sklopu pokopališč. G – območja gozdov (3) V ureditvenem območju naselja - UON: V – območja površinskih voda – vsi posegi, ki so dopustni na območjih odprtega prostora in NR - območje zemljišč s posebnimi naravnimi razmerami na stavbnih zemljiščih izven ureditvenega območja naselja, (2) Na stavbnih zemljiščih izven ureditvenih območij naselij SP – območja za počitniško dejavnost RG – stavbna zemljišča razpršene gradnje, ki obsegajo tudi »9. c člen območja za sanacijo razpršene gradnje – gruče (vse označeno v (dopustne vrste objektov) grafičnem delu kot RG), pretežno namenjena stanovanjski dejav- Na območju, ki se ureja s tem odlokom so skladno z njegovi- nosti in drugim dejavnostim, dopustnim s tem odlokom, mi določili dopustne tudi naslednje vrste objektov, ki so poime- MR– površine za turizem, šport in rekreacijo novani po pretežni namembnosti v skladu z veljavnimi predpisi P – območja prometnih površin in v katerih se lahko izvajajo še druge dopustne dejavnosti (oz. se OOV – območje za odlaganje odpadkov nahajajo prostori drugih dopustnih objektov): (3) V ureditvenem območju naselja - UON (1) Na območjih odprtega prostora S – pretežno območja stanovanj - objekti na grajenem območju kmetije v skladu z 26. čle- J – jedro naselja (območje centralnih dejavnosti) nom, ZK – pokopališča - javni infrastrukturni objekti in naprave, za katere ni po- Z – območja zelenih površin trebna izdelava izvedbenega prostorskega akta, P – območja prometnih površin. - planinski domovi in lovske koče, - spominska obeležja, sakralni simboli in turistične oznake, usmerjevalne table, 9. b člen - kipi in spomeniki, razpela, znamenja in kapelice tipa edi- (dopustne vrste posegov v prostor) kula, Na območju, ki se ureja s tem odlokom so skladno z njegovi- - pomožni objekti v javni rabi kot enostavni in nezahtevni mi določili dopustne naslednje vrste posegov v prostor: objekti: le nadkrita čakalnica, montažna sanitarna enota, (1) V območjih odprtega prostora: skulptura ali druga prostorska inštalacija, - kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene - rezervoarji za vodo oz. zbiralniki kapnice velikosti do 100 operacije (kot so: melioracije, komasacije in agroopera- m3, cije zemljišč, namakanje ter podobno), - vodnjaki in vrtine kot enostavni in nezahtevni objekti, - gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetij- - vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namaka- ski in gozdnogospodarski dejavnosti, nje kot nezahtevni in enostavni objekti, - odpiranje peskokopov in kamnolomov ob predhodni pre- - objekti, potrebni zaradi gradnje ali rekonstrukcije lokalne dložitvi rudarskega elaborata in načrta sprotne sanacije in ceste ali poti (oporni in podporni zidovi, nadhodi, pod- renaturacije, hodi, prepusti, protihrupne ograje in podobno) ter objekti - vodnogospodarske ureditve, gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ce- - sanacije in ureditve plazovitih območij, ste treba zgraditi ali prestaviti zaradi gradnje/rekonstruk- - gradnja objektov in naprav javne komunalne, energetske cije lokalne ceste, in telekomunikacijske infrastrukture, - kolesarske poti, pešpoti, gozdne poti in podobne kot eno- - gradnja in rekonstrukcija objektov in naprav prometne in- stavni in nezahtevni objekti, STRAN 512 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

- pomožni komunalni objekti kot enostavni in nezahtevni 9. e člen objekti, (oglaševanje) - pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred Na območju prostorskega akta je prepovedana postavitev naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za oglaševalskih objektov in oglaševanje, vključno z mobilnim spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (le meteo- oglaševanjem, oglaševanjem na fasadah stanovanjskih in ne- rološki objekti za monitoring kakovosti zraka, objekti za stanovanjskih objektov, ki ni povezano z dejavnostjo v takšnem hidrološki monitoring površinskih voda, objekti za mo- objektu ter oglaševanjem na drugih premičnih ali nepremičnih nitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje neba, objektih, ki bi bili prirejeni za potrebe oglaševanja. objekti za spremljanje seizmičnosti), Dopušča se oglaševanje oz. postavitev objektov za oglaše- - nezahtevni in enostavni objekti na gozdnih zemljiščih kot vanje na podlagi podeljene koncesije na lokacijah, vključenih so še določeni v 29. členu, v koncesijski akt, postavitev usmerjevalnih tabel za potrebe tu- - nezahtevni in enostavni objekti na kmetijskih zemljiščih rizma, gostinstva, športa, rekreacije in kulture ter začasno ogla- kot so še določeni v 26., 27., 27. a, 27. b in 27. c členu. ševanje za potrebe prireditev. Dovoli se oglaševanje dejavnosti (2) Na območjih stavbnih zemljišč izven ureditvenega območja občinske (krajevne skupnosti) in državne uprave na samostojnih naselij oglaševalskih objektih ali objektih, nameščenih na druge objekte. - stavbe in objekti, ki jih je v skladu s tem odlokom dovoljeno postavljati na območjih odprtega prostora, - eno in dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš), 10. člen - nestanovanjske stavbe, namenjene gostinski in turistični črtan dejavnosti, - nestanovanjske stavbe, namenjene trgovski dejavnosti 11. člen (razen nakupovalnih centrov in veleblagovnic); črtan - stavbe za opravljanje verskih obredov, - pokopališke stavbe – mrliške vežice in spremljajoči 12. člen objekti, Dejavnosti se locirajo v skladu z osnovno in podrobnejšo na- - nestanovanjske kmetijske stavbe, mensko rabo, ki je razvidna iz grafičnega dela odloka in v skladu - stavbe splošnega družbenega pomena, z 9. c členom. - stavbe za druge storitvene dejavnosti, Nestanovanjske dejavnosti, locirane v stanovanjskih obmo- - pisarniške stavbe, garažne stavbe, čjih, morajo negativne vplive omejiti na zakonsko dopustno ra- - industrijske stavbe in skladišča (manjši proizvodni obrati ven, ki velja za stanovanjska območja. in manjša skladišča), - nezahtevni in enostavni objekti, razen večnamenskih kioskov, objektov za oglaševanje in transparentov. 13. člen (3) Na območjih naselij (merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko - stavbe in objekti, ki jih je v skladu s tem odlokom dovo- oblikovanje v UON) ljeno postavljati na območjih odprtega prostora in izven Stanovanjski objekti: ureditvenega območja naselij na območjih stavbnih ze- Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je potrebno upošteva- mljišč, razen počitniških hiš, ti naslednja merila in pogoje: - gostinske stavbe brez nastanitve ali z nastanitvijo, - upravne in pisarniške stavbe, FZ - največ 0,50 gradbene parcele, - trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti, - gradbena parcela, od katere se izračunava - stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, FZ, je lahko velika največ 900 m2 - industrijske stavbe in skladišča (manjši proizvodni obrati - minimalni delež zelenih površin je 25 % in manjša skladišča, razen v jedru naselja), - bencinski servisi (razen v jedru naselja), višina oz. - max. P + 1 + M ali max. P + 1 + T, dopustne - športne dvorane (razen v jedru naselja). etažnost so kleti, - max. višina od kote dokončno urejenega terena na najnižji točki do slemena pri objek- 9. d člen tih z dvokapnico je 10,50 m, (izjeme) - max. višina od kote dokončno urejenega te- Na območju, ki se ureja s tem odlokom se lahko gradijo rena na najnižji točki do venca pri objektih objekti za potrebe zaščite, reševanja ter izvajajo nujni obrambni z ravno streho je 9,00 m, ukrepi. - pri objektih z etažnostjo P + 1 + M in P + 1 Na območju, ki se ureja s tem odlokom se lahko v skladu + T je klet dovoljena le v primeru, da je v z varstvenimi cilji tega odloka, načrtom upravljanja in z njim celota, usklajenih letnih programov ali načrtov izvajanja javne službe - dopustno je nasipavanje terena do max. 1,50 urejanja voda in izvajanja ukrepov varstva kulturne dediščine: m, - opravljajo naloge obveznih gospodarskih javnih služb na - etažnosti objektov so lahko manjše oz. dru- področju urejanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, gačne (npr. medetaža), vendar v okviru do- - izvajajo posegi na enotah kulturne dediščine v skladu s pustnih višinskih gabaritov. predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 513

15. člen streha - dvokapnica prilagojena tlorisu z naklonom (merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko od 30 – 45°, ki jo je dopustno kombinira- oblikovanje v UON, na območjih sanacije razpršene gradnje ti tudi z ravno streho, na njej pa oblikovati – gruče in na stavbnih zemljiščih - RG izven UON) različne strešne odprtine, ki ne presegajo Nestanovanjski objekti za proizvodne in kmetijske dejavno- ene tretjine površine posamezne strešine sti: strehe v naklonu, - ravna streha, FZ - največ 0,70 gradbene parcele. - v primeru izvedbe ravne strehe je priporo- Dopustne so oblike, ki omogočajo tehnološko tlorisni čljiva zazelenitev ali namestitev fotovolta- izvajanje dovoljenih dejavnosti in omogočajo gabariti ičnih elementov ali sončnih kolektorjev. normalno funkcioniranje in vzdrževanje objekta. oblikovanje - kritina: temna ali rdeča - višina objektov izhaja iz potrebnih višin - fasade v svetlih, pastelnih in izjemoma v prostorov za izvajanje dejavnosti in izbra- temnih tonih kot kontrast ali kombinacija. ne oblike strehe. Ta naj ne presega 12,00 m Lahko so tudi ali se zgolj kombinirajo z ka- (neodvisno od števila možnih etaž) od kote mnom in lesom ali drugimi na tržišču razpo- dokončno urejenega terena na najnižji točki ložljivimi materiali. do najvišje točke objekta. Izjemoma so lah- višina ko višji objekti stolpnih silosov. - dovoljena je izgradnja kleti. Dopustne so vkopane uvozne rampe, pri čemer se poglo- 14. člen bljeni del uvozne rampe ne šteje v višino (merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko objekta, oblikovanje v UON, na območjih sanacije razpršene gradnje - dopustno je nasipavanje terena do max. 1,50 – gruče in na stavbnih zemljiščih - RG izven UON) m. Nestanovanjski objekti Pri oblikovanju dopustnih nestanovanjskih objektov iz 9. c - dopustne so različne oblike streh in njihove člena razen za proizvodno in kmetijsko dejavnost, je potrebno kombinacije. Na njih je možno tudi obliko- upoštevati naslednja merila in pogoje: streha vati različne strešne odprtine, jih zazeleniti FZ - največ 0,60 gradbene parcele, ali na njih namestiti fotovoltaične elemente - gradbena parcela je lahko velika največ in sončne kolektorje 2 1500 m . - kritina: temna ali rdeča višina oz. - max. P + 1 + M, max. P + 1 + T, - fasade v svetlih, pastelnih in izjemoma v etažnost - max. višina od kote dokončno urejenega te- temnih tonih kot kontrast ali kombinacija. oblikovanje rena na najnižji točki do slemena pri objek- Lahko so tudi ali se zgolj kombinirajo s ka- tih z dvokapnico je 10,50 m, mnom in lesom ali drugimi na tržišču razpo- - max. višina od kote dokončno urejenega te- ložljivimi materiali, rena na najnižji točki do venca pri objektih z ravno streho je 9,00 m, Na stavbnem zemljišču je potrebno urediti vsaj 15 % zelenih površin, obvezno v obliki pasov - dovoljena je izgradnja kleti. Dopustne so ureditev in ločnic do drugih stanovanjskih in prometnih vkopane uvozne rampe, pri čemer se poglo- okolice bljeni del uvozne rampe ne šteje v višino površin. Na tri parkirna mesta je potrebno objekta, zasaditi vsaj eno drevo. - dopustno je nasipavanje terena do max. 1,50 m. streha - dopustne so različne oblike streh in njihove 16. člen kombinacije. Na njih je možno tudi obliko- črtan vati različne strešne odprtine, jih zazeleniti ali na njih namestiti fotovoltaične elemente 17. člen in sončne kolektorje črtan oblikovanje - kritina: temna ali rdeča - fasade v svetlih, pastelnih in izjemoma v 18. člen temnih tonih kot kontrast ali kombinacija. črtan Lahko so tudi ali se zgolj kombinirajo z kamnom in lesom ali drugimi na tržišču razpo- ložljivimi materiali 19. člen ureditev Potrebno je urediti vsaj 15 % zelenih površin, (urejanje jedra naselja) okolice obvezno v obliki pasov in ločnic do drugih Pri urejanju jedra oz. osrednjega trškega prostora je potrebno stanovanjskih in prometnih površin. Na tri povzemanje ambientalnih kvalitet in obstoječe zasnove. parkirna mesta je potrebno zasaditi vsaj eno Nove ureditve morajo obstoječo dopolnjevati ali izboljšati. drevo. Urejanje središča naj bo usmerjeno v adaptacije in prenove. STRAN 514 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

20. člen Streha - dvokapnica z naklonom od 35o – 45° pri- črtan lagojena dopustnemu tlorisu, ki jo je dopustno kombinirati tudi z ravno streho, na njej 21. člen pa oblikovati različne strešne odprtine, ki črtan ne presegajo ene tretjine površine strešine strehe v naklonu, 22. člen - v prostorski enoti Slovenske gorice mora v (merila in pogoji za urejanje zelenih površin) primeru izvedbe dvokapnice glavno sleme Obstoječe javne zelene površine v naseljih je potrebno ohra- strehe potekati vzporedno s plastnicami, niti in vzdrževati ter pri njihovem urejanju upoštevati minimalne - ravna streha, normative za urejanje odprtega prostora. Pri novih zasaditvah se - v primeru izvedbe ravne strehe je obvezna uporabijo avtohtone rastlinske vrste. zazelenitev, ali namestitev fotovoltaičnih Pri novih zasaditvah se naj ne uporabljajo invazivne rastlin- elementov ali sončnih kolektorjev. ske vrste. Upoštevajo se naj določila predpisa Mestne občine Maribor, Oblikova- - kritina: temna ali rdeča ki ureja načrtovanje, sajenje in vzdrževanje lesnatih rastlin na nje - fasade v svetlih, pastelnih in izjemoma v javnih površinah. temnih tonih kot kontrast ali kombinaci- V parkih in zelenicah ob javnih objektih ter ob prometnicah je ja. Lahko so tudi ali se zgolj kombinirajo dopustna postavitev klopi, košev, igral, svetil in drugih ustreznih z kamnom in lesom ali drugimi na tržišču elementov registra ulične in parkovne opreme. Dopustna je ure- razpoložljivimi materiali. ditev novih zelenic, če je ob prometnici dovolj prostora. Na obstoječih zelenih površinah je dopustna tudi ureditev po- vršin za šport in rekreacijo, v kolikor to dopuščajo prostorske 22. c člen razmere in nosilci urejanja prostora, če je za območje določen (območja za počitniško dejavnost) varstveni režim. Počitniške hiše V nadaljevanju določena merila in pogoji se lahko spremenijo na podlagi izdelave občinskega podrobnega prostorskega na- 22. a člen črta – OPPN, ki mora biti izdelan za celotno posamezno območje črtan počitniške dejavnosti. Višina oz. - P + M, P, dopustne so tudi kleti, 22. b člen etažnost - max. tlorisni gabarit objekta je 60,0 m2, (merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko - max. višina od kote dokončno urejenega te- oblikovanje na stavbnih rena do slemena je 8,00 m, zemljiščih razpršene gradnje in območjih sanacije razpršene - dopustno je nasipavanje terena do max. gradnje – gruče; RG) 1,50 m. Stanovanjski objekti Streha - dvokapnica z naklonom od 35 – 45°, FZ - največ 0,50 gradbene parcele, Oblikova- - kritina: temna ali rdeča - gradbena parcela, od katere se izračunava nje - fasade v svetlih, pastelnih in izjemoma v FZ, je lahko velika največ 900 m2 temnih tonih kot kontrast ali kombinaci- - minimalni delež zelenih površin je 25 % ja. Lahko so tudi ali se zgolj kombinirajo Višina oz. - max. P +1 + M ali max. P + 1 + T, dopustne s kamnom in lesom ali drugimi na tržišču etažnost so kleti, razpoložljivimi materiali. - pri objektih z etažnostjo P + 1 + M in P + 1 Nezahtevni - dopustni vsi, razen objektov za rejo živali, + T je klet dovoljena le v primeru, da je v in enostavni pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov celoti vkopana, objekti in objektov za kmetijske proizvode in do- - max. višina od kote dokončno urejenega te- polnilne dejavnosti, pri čemer pa skupna rena na najnižji točki do slemena pri objek- površina vseh enostavnih in nezahtevnih tih z dvokapnico je 10,50 m, objektov na gradbeni parceli ne sme prese- - max. višina od kote dokončno urejenega te- gati 60 m2. rena na najnižji točki do venca pri objektih z ravno streho je 9,00 m, - dopustno je nasipavanje terena do max. 22. d člen 1,50 m, (območja za turizem, šport in rekreacijo) - v primeru izvedbe kleti je dopustna izvedba Na območjih, ki so s prostorskim planom MOM določena kot vkopane uvozne rampe max. širine 4,00 m, območja za turizem, šport in rekreacijo, so možni naslednji po- pri čemer se poglobljeni del uvozne rampe segi: ne všteva v višino objekta. - gradnja športnih objektov in naprav, tlorisni - praviloma je podolgovate ali kvadratne tlo- - gradnja objektov in naprav, kot dopolnilo osnovni rekreacij- gabariti risne oblike, sko športni dejavnosti (kot so motel, hotel, gostišče, športne - dovoljen je tloris L ali T oblike trgovine…), ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 515

- ureditev športno rekreacijskih, zelenih in parkovnih povr- kašče in grajene gozdne prometnice. Seniki in kozolci mo- šin. rajo biti odprti. Turistično rekreacijska območja naj bodo urejena tako, – športno igrišče na prostem: le smučišče, vključno z začasno da bodo skladna z okolico. Prostorske zasnove in oblikovanje postavljenimi montažnimi vlečnicami, objektov naj povzemajo lokalne značilnosti urejanja in oblikova- – začasni objekti, ki jih je potrebno po določeni uporabi oz. nja krajine in naselij. Okolica teh objektov mora biti zazelenjena. najkasneje v šestih mesecih odstraniti, zemljišče pa postavi- ti v prvotno stanje: - Kiosk oziroma tipski zabojnik. 22. e člen - Pomol, to je vstopno-izstopno mesto za pristajanje in krat- (ureditveni pogoji za pokopališča) kotrajni privez čolnov. Znotraj pokopališč je možno urejati pešpoti, ki so lahko nasu- - Odprti sezonski gostinski vrt; to je posebej urejeno ze- te, tlakovane ali asfaltirane. mljišče kot del gostinskega obrata. Vse razširitve ali nova pokopališča morajo imeti grobna po- - Pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem lja. Dopuščajo se ureditve grobnih polj z žarnimi stenami. šotoru. Znotraj grobnih polj je možno dosajevati drevnino, posebno - Oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov. ob predvidenih poudarjenih pokopaliških poteh glede na prostor- - Cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni. ske možnosti. - Začasna tribuna za gledalce na prostem. Pokopališča je potrebno ograditi. Ograje se lahko obsadijo z - Objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih ustrezno vegetacijo. snovi. Dovoljena je postavitev začasnih objektov in tipskih kioskov Na grajenem območju kmetije, določenem na osnovi tega oz. stojnic, namenjenih prodaji artiklov, neposredno vezanih na odloka, in ob njemu v pasu oddaljenosti do 50 m, je na osnovi pokopališče (sveče, cvetlični aranžmaji). pozitivnega mnenja pristojnega kmetijskega zavoda dovoljena gradnja nestanovanjskih kmetijskih objektov, in še naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov, poleg ostalih že navedenih 23. člen v tem odloku: (Zemljišča s posebnimi naravnimi razmerami, območja za - majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (stavba odlaganje odpadkov, območja površinskih voda) majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna Zemljišča s posebnimi naravnimi razmerami se urejajo zgolj ali prislonjena k stavbi, objekti v javni rabi), zaradi izboljšanja stanja glede na terenske razmere in v primeru - ograje, lege na varstvenem območju v skladu s pogoji pristojnega no- - samostojno parkirišče v primeru izvajanja dopolnilne dejav- silca urejanja prostora. Na območju v Dogošah pa je dopustna nosti na kmetiji, ureditev tudi športnih in rekreacijskih površin s pripadajočimi - športno igrišče na prostem (grajena ali utrjena površina, ki objekti (garderoba, klubski prostori, tribune…). ni izvedena v obliki stadiona in nima spremljajočih objek- Območja površinskih voda se urejajo v skladu s pogoji pri- tov ali tribun) v primeru izvajanja dopolnilne dejavnosti na stojnih nosilcev urejanja prostora in drugimi določili tega odloka. kmetiji, Območja za odlaganje odpadkov se urejajo na osnovi izdela- - objekt za oglaševanje za lastno dejavnost, nega OPPN-ja. - objekt za rejo živali (enoetažen objekt, namenjen reji živa- li), - pomožni kmetijsko - gozdarski objekt (objekt, namenjen 24. člen kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki črtan ni namenjen prebivanju), - objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost (objekt, ki ni namenjen prebivanju). 25. člen črtan 27. člen (ljubiteljska kmetijska dejavnost in območja sanacije 26. člen degradiranega prostora) (kmetijska zemljišča) Na območjih kmetijskih zemljišč so določena in v kartograf- Na območju najboljših in drugih kmetijskih zemljišč je poleg skem delu prikazana območja za ljubiteljsko kmetijsko dejavnost objektov iz 1. točke 9. c člena dovoljena gradnja še naslednjih - LKD (ljubiteljsko obdelavo zemljišč, ki je namenjena lastni po- nezahtevnih in enostavnih objektov: rabi, ne prodaji) in območja sanacije degradiranega prostora - – pomožni objekti v javni rabi: vsi, vendar le ob rekonstrukci- OSDP, ki so praviloma strnjena in lokacijsko zaokrožena. ji javne ceste ali javne poti, Na njih je na posameznem zemljišču oz. delu zemljišča, da- – podporni zid, nem v zakup, možna postavitev enega enostavnega pomožnega – mala komunalna čistilna naprava, kmetijsko – gozdarskega objekta za ljubiteljsko kmetijsko dejav- – nepretočna greznica, nost, ki je namenjen izključno hrambi orodja in pridelkov in ne – priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in sme imeti samostojnih priključkov na javno infrastrukturo, razen daljinskega ogrevanja, samostojnega priključka na kategorizirano javno cesto ali pot in – pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: dopustni vsi, razen priključka na vodovodno omrežje za potrebe zalivanja obdelo- kleti, vinskih kleti, kmečkih lop, pastirskega stana, skednja, valnih površin. STRAN 516 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

Na območju sanacije degradiranega prostora - OSDP »Nad Umestitev na območju za ljubiteljsko kmetijsko dejav- elektrarno« so v okviru pogojev sanacije območja dopustni na- nost – LKD slednji objekti oz. posegi: 2 Min. 2,0 m od meje določene posamezne - tlorisna površina vseh objektov je lahko maksimalno 35 m , 1.1 Lega parcele znotraj LKD - etažnost K+ P (na nagnjenem terenu nad 20 %) ali P (na položnem terenu); 2. Velikost in zmogljivost objektov - streha strma dvokapnica z naklonom 38-45° s slemenom pravokotno na plastnice; 2 - tlorisni gabarit max. 30,00 m - kritina mora biti temna, opečna ali temu podobnih materia- - max. 5,00 m višine od kote terena do sle- lov; mena pri dvokapnicah, 2.1 Velikost - vidni deli objektov morajo biti postavljeni ali obloženi z na- - max. 3.00 m višine, merjeno od kote te- ravnimi materiali (les, kamen), rena do venca pri enokapnicah in ravnih - ograje so lahko višine do 1,5 m strehah. - podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali ali zazelenjeni, 3. Oblikovanje objektov - vizualno izpostavljeni objekti se zakrijejo z rastjem. Predla- - dvokapnica z naklonom nad 30 o, gani so iglavci, ki zagotavljajo zastrtost skozi vse leto in 3.1 Streha - enokapna streha ali ravna streha. imajo skupne poteze z gozdnimi sestoji severno od obravnavanega območja 3.2 Materi- - lesene fasade oz. zunanja obdelava v - komunalna ureditev z dostopi do parcel in ureditev infra- ali lesu z vidno strukturo strukture v skladu z veljavno zakonodajo (električni priklju- ček, vodovodni priključek, odvajanje odpadnih vod). 4. Oblikovanje območja V okviru sanacije in legalizacije je obvezno predhodno za vsak poseg - objekt pridobiti geomehansko poročilo. - obvezna je zasaditev celotne - zunanje 4.1 Ogradi- meje območja z gabrom ali drugo dreve- tev in zasaditev sno ali grmovno vrsto, 27. a člen (rastlinjak) Ne glede na ostala določila tega odloka je dopustna izgradnja rastlinjaka ali steklenjaka na kmetijskem zemljišču. Investitor Umestitev na območju sanacije degradiranega prostora objekta mora imeti registrirano dejavnost pridelave zelenjave ter – OSDP pridobiti pozitivno mnenje pristojnega kmetijskega zavoda.

Min. 2,0 m od meje določene posamezne 1.1 Lega parcele znotraj OSDP 1. Umestitev Na kmetijskem zemljišču (K1, K2), pra- 2. Velikost in zmogljivost objektov 1.1 Lega viloma na robu naselij ali na robu stavbnih - etažnost P, zemljišč. - tlorisni gabarit max. 20,00 m2, 2.1 Velikost 2. Velikost in zmogljivost objektov - max. 4,00 m višine od kote terena do slemena - nadkrit, zaprt, enoetažen pritličen objekt 2.1 Velikost za gojenje rastlin, 3. Oblikovanje objektov - montažen.

- simetrična dvokapnica z naklonom nad 3. Oblikovanje objektov 3.1 Streha 30 o - plastična ali steklena kritina na montažni konstrukciji, 3.2 Materi- - lesene fasade oz. zunanja obdelava v 3.2 Materi- - montažni točkovni temelji ali sidra, ali lesu z vidno strukturo ali - prosojne stranske stene, ki se lahko od- 4. Oblikovanje območja stranijo.

- Prepovedana je kakršnakoli ograditev območja ali parcelnih – zemljiških delov 27. b člen z ograjami, (čebelnjak) - obvezna je zasaditev celotne - zunanje Čebelnjake imajo lahko postavljene samo registrirani pride- 4.1 Ogradi- meje območja z gabrom ali drugo dreve- lovalci medu na podlagi mnenja svetovalne čebelarske službe in tev in zasaditev sno ali grmovno vrsto, v skladu s Pravilnikom o označevanju čebelnjakov in stojišč (Ur. - obvezna je zasaditev dreves po meji ob- l. RS, št. 117/2008). Čebelnjake je možno postavljati na območju močja na medsebojni razdalji od 6 – 10 1. in 2. kmetijskih zemljišč ter na območju gozdov ne glede na m. ostala določila tega odloka. V čebelnjake se umeščajo panji ter potrebni funkcionalni prostori za izvajanje dejavnosti. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 517

1. Umestitev 1. Umestitev - Postavitev objekta čim bliže javnim po- - postavlja se na robovih grajenega tkiva tem oz. ob dostopno pot neposredno ob naselja, lahko pa tudi izven naselij pod 1.1 Lega trajnem nasadu ali vinogradu, pogojem, da se predhodno pridobi mne- - prepovedana je ograditev objekta in nanje čebelarske svetovalne službe, iz ka- sipavanje terena ob objektu terega izhaja, da je zemljišče vključeno 1.1 Lega v kataster čebelje paše in čebelarski pa- 2. Velikost in zmogljivost objektov šni red, - tlorisna površina max. 40,00 m2, - v naseljih mora biti od izhoda iz čebel- - max. 5,00 m višine od kote najnižje toč- 2.1 Velikost njaka trapezno oblikovan varovalni pas ke terena ob objektu do slemena, dolžine 50 m in max. širine 20 m. V tem - pritličen. pasu ne sme biti drugih objektov. 3. Oblikovanje objektov - ni dovoljena izgradnja utrjenih cest, - simetrična dvokapnica z naklonom nad 3.1 Streha 1.2 Dostopi - objekt ne sme imeti samostojnih komu- 30° nalnih priključkov. 3.2 Materi- - lesene fasade oz. zunanja obdelava v 2. Velikost in zmogljivost objektov ali lesu z vidno strukturo

- velikost max. 20 m2, - etažnost P, - max. 3,00 m višine od kote terena do sle- 28. člen 2.1 Velikost mena pri dvokapnicah, črtan - max. 2,50 m višine, merjeno od kote terena do venca pri enokapnicah in ravnih strehah. 29. člen (gozdni prostor) 3. Oblikovanje objektov Poseganje v območja gozdov je dovoljeno, kadar je to skladno z opredelitvami planskih aktov in zakona, ki ureja področje - simetrična dvokapnica z naklonom od gozdov. V gozdnih sestojih so dovoljeni posegi (vključno s po- 3.1 Streha 30 – 45°, gozdovanjem negozdnih zemljišč v gozdu), ki so opredeljeni v - enokapna streha ali ravna streha. veljavnih gozdnogospodarskih načrtih. Posebno pozornost je treba posvetiti ohranjanju gozdnega 3.2 Materi- roba. Pri tem je treba paziti, da se ohrani biološko ravnotežje - leseni objekti, lesene fasade. ali in biološka raznolikost ter ohrani zaščitna funkcija gozda (veter, erozija, zaloge pitne vode). Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje minimalne odmike: 27. c člen - stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25,0 m od gozdnega (objekti za potrebe vinogradništva in drugih trajnih roba, nasadov) - ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, V območju vinogradniških leg je na območju najboljših in morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m, drugih kmetijskih zemljišč treba strmeti k boljši podobi vinogra- - če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja dniških območij. Vinogradniške površine in zelene brežine je tre- gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni naj- ba ohranjati v čim večji meri. Prednostno se izvajajo rekonstruk- manj 4,0 m od gozdnega roba. cije (prenove, sanacije) obstoječih objektov, novi pa se gradijo V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši le izjemoma in na podlagi lokalnih tradicionalnih vzorov ter ob odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, upoštevanju obstoječega vzorca razporeditve in velikosti objek- da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob tov. Dopustni komunalni priključki so dostop do javne ceste ali oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora. poti, električni in vodovodni priključek. Objekt za potrebe vinogradništva in drugih trajnih nasadov V območjih gozdov je poleg objektov iz 1. točke 9. c člena je enostaven pomožen kmetijsko - gozdarski objekt, ki ga lahko možna gradnja še naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: postavijo samo registrirani pridelovalci vina ali sadja z obstoje- - pomožni objekt v javni rabi: le objekt za odvodnjavanje ce- čim intenzivnim trajnim nasadom in vinogradom velikosti min. ste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos, 2.000 m2. - objekt za rejo živali: le čebelnjak, Objekt mora biti postavljen neposredno ob trajnem nasadu ali - pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: le grajena poljska pot, vinogradu. Potrebno je pridobiti soglasje pristojnega kmetijskega grajena gozdna prometnica, napajalno korito, krmišče, gra- zavoda. jena obora. STRAN 518 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če ne bodo ne- Stavbna zemljišča razpršene gradnje iz grafičnega dela tega gativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. Pred odloka je v projektni dokumentaciji dopustno lokacijsko na- začetkom gradnje takšnih objektov oz. pred izvedbo posegov je tančneje določiti, če oblika stavbnega zemljišča ne zagotavlja potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. normalnega funkcioniranja objekta oz. zaradi naravnih razmer Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v pri- (nestabilno zemljišče, naklon…) gradnja na vrisani lokaciji ni merih, ki jih določa pristojni zakon. možna. Pri tem mora ena polovica stavbnega zemljišča ostati lo- Ravnanje z gozdovi v območjih, ki predstavljajo objekt ali kacijsko nespremenjena, razen pri stavbnih zemljiščih, manjših del objekta naravne dediščine, je potrebno prilagoditi predpisa- od 400 m², ki se v celoti nahajajo znotraj iste zemljiške parcele. nim varstvenim režimom za naravno dediščino. Stavbno zemljišče razpršene gradnje se ne sme deliti niti se ne Pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic sme spremeniti njegova površina. je potrebno upoštevati odprtost gozdov in tehnične gospodarske Za objekte, namenjene proizvodni in kmetijski dejavnosti, pogoje. max. velikost gradbene parcele ni določena. Ta se določi ob upo- števanju velikosti funkcionalnega zemljišča. Funkcionalno ze- mljišče se določa glede na namembnost in tlorisno obliko objek- 30. člen ta, z upoštevanjem oblikovanosti zemljišča, lege in medsebojne črtan razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja dejavnosti, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske me- 31. člen hanizacije. Širina funkcionalnega zemljišča okrog gospodarskih črtan objektov je praviloma najmanj 4,00 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije znaša v polmeru najmanj 15,00 m, širina 32. člen dovoza pa najmanj 3,50 m. črtan

33. člen 41. a člen črtan (črtan)

34. člen 41.b člen črtan (odmiki) Medsebojni odmik objektov ter odmik od meje sosednje par- 35. člen cele se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skla- črtan du s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi. 36. člen Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi črtan objekti ne vplivajo škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev sosednje stavbe ali na rabo sosednjih parcel (osončenje, protipožarna 37. člen zaščita). črtan Novi objekt (razen nezahtevni in enostavni in če ni določeno drugače) mora biti odmaknjen minimalno 4 m od meje sosednje 38. člen parcele, s soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem črtan primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko parcelo ali objekt soseda). oblikovanje Obstoječi objekt, ki leži manj kot 4,0 m odmaknjen od meje sosednje parcele, se lahko rekonstruira, pri čemer se ga brez so- 39. člen glasja soseda ne sme povečevati proti meji sosednje parcele. črtan Nezahtevni in enostavni objekti, če ni v tem odloku določeno drugače, ki so nižji od 8,0 m, se postavljajo v oddaljenosti po- 40. člen lovice svoje višine od meje sosednje parcele ali manj v soglasju črtan soseda – lastnika sosednjega zemljišča. Višji objekti se postavljajo 4,0 m od meje sosednje parcele ali manj v soglasju s sosedom IV. DRUGI POGOJI ZA UREJANJE – mejašem oz. lastnikom sosednjega zemljišča.

41. člen (oblikovanje stavbnih zemljišč) 42. člen Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti (sprememba namembnosti objektov in rekonstrukcije) objekta, njegovi velikosti ter naravnim in ustvarjenim danostim Spremembe namembnosti in rekonstrukcije obstoječih objek- prostora. tov v objekte z javnimi, poslovnimi ter drugimi dopustnimi de- Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev vseh javnostmi in v večstanovanjske objekte so možne le, če je na spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v pri- funkcionalnem zemljišču objekta mogoče urediti parkirne in meru, če je že zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje na manipulativne površine in če nova namembnost ne poslabšuje širšemu območju. pogojev bivanja v sosednjih objektih. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 519

42. a člen za pašo živine pa do 1,50 m. Praviloma naj bodo postavljene do (enostavni in nezahtevni objekti) meje sosednjega zemljišča, na mejo pa le s soglasjem soseda. Ne Enostavni in nezahtevni objekti se lahko gradijo kot prizidki k smejo imeti pasovnih temeljev. Višje so lahko le ograje športnih objektom ali kot samostojni objekti na gradbeni parceli oziroma in otroških igrišč ter protihrupne ograje. na stavbnem zemljišču ne glede na prisotnost drugih objektov.

Posamezni enostavni in nezahtevni objekti se lahko pod po- 44. a člen goji tega odloka gradijo tudi na kmetijskih in gozdnih ter drugih (oporni zidovi) zemljiščih. Oporni zidovi so dovoljeni na območjih z nagnjenim terenom. Oporni zid naj bo zidan ali obložen s kamnom. Nad vidno vi- 43. člen šino 1,80 m se mora izvesti terasasto z vmesnimi zasaditvami ali (rekonstrukcije in vzdrževanje) ureditvami. V primeru, da se v močno padajočem terenu urejajo Za objekte, ki se rekonstruirajo ali na njih potekajo vzdrže- dostopi in dovozi na dveh etažah, so lahko podporni zidovi enaki valna dela, veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje. V etažni višini in predstavljajo nadaljevanje objekta. primeru obstoječih legalno zgrajenih objektov, ki s svojimi tlo- risnimi ali višinskimi gabariti presegajo določila tega odloka, je možen izkoristek znotraj obstoječih gabaritov. 45. člen črtan

43. a člen (dozidave) 46. člen Dozidave obstoječih legalno zgrajenih objektov so dovoljene (sončni zbiralniki) v primeru, da faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) še ni bil Sončne zbiralnike je dovoljeno postavljati na streho ali in- v celoti izkoriščen. tegrirano v fasado ter ob obstoječe legalno zgrajene objekte na Dozidava obstoječih počitniških objektov je dovoljena le ta- stavbnih zemljiščih. krat, ko je ugotovljeno, da je obstoječi objekt ali objekt skupaj z Na objekte, ki so zavarovani kot kulturna dediščina, sonč- že izvedeno dozidavo zgrajen z ustreznim dovoljenji, in da sku- nih zbiralnikov ni dovoljeno postavljati. Izjemoma je možna po- pni tloris obstoječega in dozidanega dela še ne dosega 60,00 m2. stavitev sončnih zbiralnikov na notranjih dvoriščih objektov, v Ne glede na določbo prejšnjih odstavkov tega člena je izje- kolikor je postavitev obdelana v posebni strokovni podlagi in k moma dovoljena rekonstrukcija in dozidava stanovanjskega ali tej strokovni podlagi pridobljeno soglasje pristojnega zavoda za počitniškega objekta za potrebe funkcionalno ovirane osebe. S varstvo kulturne dediščine. tovrstno rekonstrukcijo ali dozidavo se ne sme spremeniti namembnost objekta. Dozidave enostavnih in nezahtevnih objektov so dovoljene 47. člen v primeru, da objekti ne dosegajo maksimalnih dovoljenih tlori- (merila in pogoji glede varovanja okolja) snih velikosti oz. prostornine. Pred posegom v prostor, ki ima kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolniti zahteve zakona o varstvu okolja, podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja. 43. b člen Gradnja novih objektov in spremembe dejavnosti v obstoječih (nadzidave) objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v Nadzidave obstoječih legalno zgrajenih objektov so dovolje- okolju, kot so dovoljene s predpisi. ne v primeru, da objekti niso dosegli maksimalnega višinskega gabarita. Z nadzidavo se lahko dosežejo maksimalni višinski gabariti, kot so dovoljeni za novogradnjo na istem območju. 47. a člen (merila in pogoji glede varovanja voda) Pri vseh posegih je potrebno upoštevati varovanje priobal- 44. člen nega zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda 15 m od zgornje- (ograje) ga roba brežine vodotoka in pri vodotokih 2. reda 5 metrov od Medsoseske ograje se lahko postavijo do meje s sosednjim zgornjega roba brežine vodotoka. Odmiki morajo biti usklajeni s zemljiščem do višine 1,80 m in morajo biti transparentne ali predvidenimi ureditvami vodotokov. zazelenjene. Medsosedska ograja je lahko postavljena na mejo Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati določila zako- gradbene parcele v soglasju z lastnikom sosednjega zemljišča. na o vodah, da na vodnem in priobalnem zemljišču ter na obmo- Višina zidanega dela ograje ne sme presegati 0,50 m. čju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen za: Ograja na ulično stran je dovoljena, če se zagotovi normalen - gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge odmik od prometnih površin (cesta, hodnik za pešce, kolesarska infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infra- steza, javne in vzdrževalne poti) in ne posega v polje pregledno- strukturo, sti. Ulična ograja mora biti transparenta ali zazelenjena, do sku- - gradnjo objektov grajenega javnega dobra po zakonu o vo- pne višine 1,80 m. Ne sme biti polna betonska. dah ali drugih zakonih, Varovalne ograje oziroma ograje za varovanje trajnih nasa- - ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in dov ter obore za rejo divjadi so lahko visoke do 2,20 m, ograje bioloških lastnosti površinskih voda, STRAN 520 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

- ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, 47. b člen - gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za iz- (varovanje krajine odprtega prostora) vajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma Na območju odprtega prostora (kmetijske, gozdne površine) priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), je prepovedano: zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred uto- - izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke pitvami v naravnih kopališčih, razmere in posledično negativno vplivali na ugodno stanje - gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in re- rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ter habitatnih ševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog poli- tipov, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti, cije. - izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko spremenili v odpr- Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in tem prostoru značilne krajinske gradnike ter značilne krajin- vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv ske ali poselitvene vzorce, na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno - naseljevati ali gojiti rastline ali živali tujerodnih prostožive- ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu čih vrst, še zlasti invazivnih rastlin, pred škodljivim delovanjem voda. Za posege na območjih, ki so - delati z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem siste- poplavno ogrožena, je v fazi izdelave PGD projektne dokumen- mu, jih sproščati v okolje in uporabljati, tacije potrebna posebna preveritev (izdelava elaborata - hidrolo- - uporabljati fitofarmacevtska sredstva zunaj obdelovalnih ško hidravlične analize). Predvideni morajo biti ukrepi varovanja kmetijskih zemljišč. pred visokimi vodami v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogro- ženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in 47. c člen morja (Ur. l. RS, št. 89/08). (varstvo narave) V primeru, da se lokacija predvidenega posega nahaja v ob- Na zavarovanih območjih, območjih Natura 2000, ekološko po- močjih zaznanih, manj razvitih ali srednje razvitih erozijskih membnih območjih in območjih naravnih vrednot je prepovedano: procesov, je treba za predvideni poseg izdelati geomehansko - izvajati posege in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke poročilo z ustreznimi protierozijskimi ukrepi in v času gradnje razmere na varovanem območju in posledično negativno vpli- zagotavljati geomehanski nadzor. vali na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih V primeru gradnje na vodovarstvenem območju je potrebno habitatov ter habitatnih tipov, ki so pomembni za ohranjanje upoštevati Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vo- biotske raznovrstnosti, donosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dra- - izvajati posege in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, vskega polja (Ur. l. RS št. 24/07, 32/11). da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, Padavinske vode iz streh, parkirišč, cest... je treba, če ne ob- zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, staja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno po- oziroma v obsegu ali na način, ki znatno spremeni druge la- nikati, pri tem morajo ponikovalnice biti lociranje izven vpliva stnosti naravne vrednote, povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora - odvzemati iz narave živali prostoživečih vrst, ki niso oprede- biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če ponikanje ljene kot divjad ali ribe po predpisih, ki urejajo divjad in ribi- ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske štvo, razen za znanstvenoraziskovalne namene, vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, - delati z gensko spremenjenimi organizmi v zaprtem sistemu, pri tem pa mora biti ureditev odvodnje načrtovana tako, da bodo jih sproščati v okolje in uporabljati, padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogrože- - odvzemati iz narave minerale ali fosile, razen za znanstveno- nega območja. raziskovalne ali izobraževalne namene, Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je - uporabljati fitofarmacevtska sredstva zunaj obdelovalnih treba urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan kmetijskih zemljišč, hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da - ograjevati zemljišča v naravnem okolju, razen kadar je ogradi- je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred izto- tev namenjena preprečitvi škode (varovanje trajnih nasadov) kom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrže- ali zadrževanju pašne živine na kmetijskih zemljiščih, če to valni bazeni, suhi zadrževalniki...). bistveno ne otežuje migracije živali prostoživečih vrst, Strogo prepovedano je odlaganje odpadkov ali odpadnega - graditi odlagališča odpadkov in odlagati odpadke v naravno materiala v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirje- okolje, na kmetijsko manj vredna zemljišča. Gradbeni odpadki se odva- - izvajati ukrepe ali gradnje, ki bi spreminjali vodni režim, obli- žajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke oziroma se ustre- ko struge ali kakor koli vplivali na naravne razmere vodnih in zno predelajo. Odlaganje odpadnega, rušitvenega in izkopanega priobalnih zemljišč, razen za potrebe oskrbe s pitno vodo ali materiala na vodna in priobalna zemljišča, v pretočne profile vo- zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda. dotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča ter nestabilna zemlji- Zavarovana območja narave šča, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno. Na zavarovanih območjih narave se upoštevajo varstveni reži- Za odvzem vode, ki presega meje splošne rabe, je potrebno mi in določila Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti na obmo- pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode. Vodno do- čju občine Maribor (MUV št. 17/92). voljenje izda Agencija RS za okolje, Ljubljana. Območja Natura 2000 in ekološko pomembna območja V primeru posegov na vodna, priobalna, poplavno ogrožena, V območjih Natura 2000 in ekološko pomembnih območjih je erozijska ali vodovarstvena območja je k projektnim rešitvam iz potrebno ohranjati obseg in ekološke značilnosti trstišč, obrežnih PGD projektne dokumentacije potrebno pridobitvi vodno soglas- gozdov in ekstenzivno obdelovanih travišč. je, ki ga izda Agencija Republike Slovenije za okolje. Na nepozidanih delih stavbnih zemljišč ter na kmetijskih ze- ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 521 mljiščih se ohranja ekstenzivno obdelovana travišča. Ohranja se vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, obseg in ekološke značilnosti gozdov. strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine, ali ki dediščino Geomorfološke naravne vrednote uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo, vključno z V območju geomorfoloških naravnih vrednot je pri načrtovanju vzdrževalnimi deli. in izvajanju posegov potrebno zagotoviti, da se gradnja objektov, Odstranitve objektov ali delov objekta ter dozidave ali nadzida- vključno z enostavnimi objekti ter zemeljska dela (izravnavanje, ve objektov, ki so kulturna dediščina, niso dopustne, razen pod po- poglabljanje terena, nasipavanje, zasipavanje) izvajajo tako, da se goji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine ohranijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za narav- (v ta namen mora biti predhodno pridobljeno soglasje pristojnega no vrednoto, ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena. organa v skladu zakonom o varstvu kulturne dediščine. Ta določa, Zoološke naravne vrednote da se kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovoljuje odstrani- V območju zooloških naravnih vrednot je pri načrtovanju in tev spomenika ali registrirane dediščine, lahko izda, če se ugotovi izvajanju posegov potrebno zagotoviti, da se izvajajo na način in dotrajanost ali poškodovanost spomenika ali dediščine, ki je ni mo- v takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere goče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če spomenik ali dediščina za živali, da se odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije izvaja na ogroža varnost ljudi in premoženje. Kulturnovarstveno soglasje način in v takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske za raziskavo in odstranitev izda minister. Raziskavo in odstranitev razmere za živali, nadzoruje pristojna organizacija). Vsa dela v gozdu se naj opravi izven gnezdilne sezone, to je v V območjih naselbinske dediščine je treba ohranjati značilno zimskem času (dela se lahko izvajajo med 1.11. in 1.3.). V gozdo- obstoječo naselbinsko zasnovo (parcelacijo) in druge varovane ele- vih se ohranja posamezna stara in suha drevesa (za duplarice). mente (lega objektov, odmiki od sosednjih zemljišč, gostoto objek- Drevesne in oblikovane naravne vrednote tov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom); pozicija V območju vpliva na drevesne naravne vrednote (tloris krošnje objektov na parceli mora biti v območjih naselbinske dediščine drevesa) praviloma ni dovoljeno postavljati objektov ali naprav. V skladna z zazidljivo strukturo naselja. Regulacijske črte v območjih primeru, da drugih prostorskih možnosti ni, se manjše objekte, kot naselbinske dediščine morajo slediti obstoječim. so odri, kioski, spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi in po- V historičnih jedrih naselij so dopustne nadomestne gradnje na dobno postavlja v primerni oddaljenosti in na način, da se ekološke isti lokaciji in dopolnilne gradnje. razmere na rastišču ne spremenijo, ter da je njena vidna podoba čim Na območjih, varovanih po predpisih kulturne dediščine, kjer manj spremenjena. se varuje prostorski kontekst dediščine ali spomenika (vplivna ob- V območju vpliva na drevesne naravne vrednote je potrebno močja), agrarne operacije, ki spreminjajo prostor (arondacije, ko- ohranjati nespremenjene življenjske razmere (ne odstranjuje se ze- masacije, melioracije) niso dopustne. mlja, razkriva korenin, zasipava dele ali rastišča oz. površine nad Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati koreninami, ne tepta tal, na poplavlja rastišča, spreminja višine pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte podtalnice, kislosti oziroma alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, ali plinastih snovi ter ne odlaga odpadkov). obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodoto- Na debla, korenine in veje dreves je prepovedano obešati, pri- kov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomuni- trjevati ali postavljati tuja telesa, kot so plakati, obvestila, svetilke, kacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov nosilci žičnih vodov, table, omarice, antene in podobno. materialov, ipd. Električnih in drugih zračnih ali talnih vodov ni dovoljeno na- Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kul- peljevati v območju vpliva na oblikovane naravne vrednote, če za turnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne to obstajajo druge prostorske možnosti. Talnih vodov ni dovoljeno dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za napeljevati skozi koreninske sisteme rastlin, ki so bistveni sestavni raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister del naravne vrednote. Rastlin, ki so bistveni sestavni del naravne pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo vrednote, ni dovoljeno trgati, lomiti, sekati, obsekavati ali drugače soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pri- poškodovati, razen če gre za dela z rastlinami v skladu z namenom stojni območni enoti ZVKDS potrebno pridobiti podatke o potreb- njihovega oblikovanja, izvajanja ukrepov varstva vrtno-arhitektur- nih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih ne dediščine na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dedi- arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. ščine, ali za sanacijske ukrepe na drevesih. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno ZVKDS skladno z določili zakona o varstvu kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opra- 47. d člen vljanje strokovnega nadzora nad posegi. O dinamiki del je po- (merila in pogoji glede varovanja kulturne dediščine) trebno pisno obvestiti ZVKDS OE Maribor vsaj deset dni pred Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega začetkom zemeljskih del. Ob vseh posegih v zemeljske plasti je spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki investitorja/la- kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, stnika ali zemljišča/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine ki ga izda organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Do uvelja- zavezuje, da najdbo nepoškodovano na mestu odkritja zavaruje vitve varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturnovar- in o tem takoj obvesti pristojno enoto ZVKD. stveno soglasje za enote kulturne dediščine, vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Mestne občine Ma- 47. e člen ribor (ZVKDS OE Maribor), ki se hranijo na sedežu Mestne občine (merila in pogoji varstva pred naravnimi in drugimi Maribor in ZVKDS OE Maribor. Kulturnovarstveno soglasje izda nesrečami) pristojna območna enota ZVKDS. Za poseg v objekt ali obmo- Pri projektiranju objektov na plazovitih in erozijskih obmo- čje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se štejejo čjih je potrebno izdelati geomehansko poročilo z ustreznimi pro- STRAN 522 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015 tierozijskimi ukrepi in v času gradnje zagotavljati geomehanski izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem nadzor. primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno. Območje Mestne občine Maribor spada v I. cono potresne Zasnova požarne varnosti mora določiti potrebne ukrepe, pove- ogroženosti, kar je z vidika potresne ogroženosti najugodneje. zane s: Pri statičnem izračunu se upošteva projektni gravitacijski pospe- - širjenjem požara na sosednje objekte, šek tal 0,110 g. - nosilnostjo konstrukcije ter širjenjem požara po stavbah, V vseh novo zgrajenih objektih je potrebna ojačitev prve plo- - evakuacijskimi potmi in sistemi za javljanje in alarmiranje, šče. - napravami za gašenje in dostopom gasilcev. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv 47. g člen na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno (varovanje tal) ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu Plodno zemljo, ki se odstrani pred gradnjo objektov in pro- pred škodljivim delovanjem voda. metne, komunalne ter energetske infrastrukture in omrežja zvez, Vse utrjene povozne površine v obravnavanem območju mo- je treba deponirati in jo uporabiti za ureditev nasipov ter zelenic. rajo biti projektirane in izvedene na način, da preprečijo ali za- Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih, vi- držijo izlitje nevarnih snovi v podtalje. Odvodnjavanje odpadnih sokih do 1,20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri vod iz povoznih površin se izvede preko lovilcev olj in maščob v tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja meteorno kanalizacijo. Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, in erozije. goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi Nenevarni odpadki, ki nastajajo ob pripravi zemljišč in gra- evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Mo- dnji objektov, morajo biti predani izvajalcu javne službe odlaga- žnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša nja odpadkov na registrirano odlagališče nenevarnih odpadkov. na minimalno ob upoštevanju sledečega: V projektni dokumentaciji za predvidene gradnje ali ureditvena - nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehani- dela je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvo- zacije, za in deponiranja ter ukrepe varovanja in način sanacije deponi- - nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in ranega materiala. strojnih olj, Pri gradnji je potrebno uporabljati transportna sredstva in - nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, ter materiale, za katera z obstoječih utrjenih površin in objektov in obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transpor- - nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki grad- tnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in benih in drugih materialov. gradbenih materialov ter odtekanje vod v podtalnico.

47. f člen 47. h člen (merila in pogoji varstva pred požarom) (varstvo pred hrupom in varstvo zraka) Gradnja je dopustna, v kolikor se zagotovi s predpisi določe- Območje prostorskega akta mora biti varovano pred preko- no varstvo pred požarom. mernim hrupom z veljavnimi predpisi. Stanovanjska, proizvodna Prometne in delovne površine za intervencijska vozila mo- in obrtna območja ob magistralnih cestah je treba zaščititi pred rajo biti zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upošteva- vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvo- ti pri izdelavi lokacijske dokumentacije za določanje odmikov in znimi radiji na uvozih do objektov in možnostjo obračanja in- drugih protihrupnih ukrepov. tervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za Pri izvajanju gradbenih del je potrebno upoštevati veljavno gasilce na zemljišču). zakonodajo s področja varstva pred hrupom. V času gradnje se: Zagotavljanje vode za gašenje mora biti načrtovano z dogra- - uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdela- ditvijo vodovodnega omrežja, na katerega se priključuje zanka ni v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih stro- hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje mora biti načrtovano in jev, ki se uporabljajo na prostem, izvedeno v skladu z normativi. - skladno s predpisi, ki urejajo področje hrupa, zagotovi Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno zagotoviti ustrezna organizacija gradbišča in upošteva časovne ome- potrebne odmike od parcelnih mej in med objekti ter potrebne jitve gradnje v vplivnem območju objektov z varovanimi protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na prostori. sosednje objekte. V sklopu PGD projektne dokumentacije za gra- Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin dnjo objektov morajo biti prikazane rešitve zagotavljanja zado- vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi. Vsi viri one- stne oskrbe z vodo za gašenje, poti za varen umik ljudi in premo- snaževanja morajo biti grajeni, opremljeni, uporabljeni in vzdr- ženja, zadostnega števila dostopov, dovozov in delovnih površin ževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih za intervencijska vozila. snovi, kot je dovoljeno s predpisi. Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne var- Med gradnjo objektov je izvajalec dolžan upoštevati nasle- nosti, je potrebno v sklopu PGD projektne dokumentacije izde- dnje ukrepe za varstvo zraka: lati študijo požarne varnosti. Investitorji so za te objekte pred - predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in tran- vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti sportnih sredstev, požarno soglasje k projektnim rešitvam pri Upravi RS za zašči- - preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča, to in reševanje. Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni - vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin, zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti - preprečevanje raznosa materiala z gradbišča. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 523

V. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE Na obstoječem cestnem omrežju so dopustne še izgradnja av- INFRASTRUKTURE tobusnih postajališč izven vozišča, gradnja obvoziščnih elementov - hodniki za pešce, kolesarske steze, zelenice in komunalna infrastruktura - v območju gabaritov cestnega telesa ter ureditve 48. člen za odvodnjavanje meteornih voda z vozišča in obvoziščnih ele- Infrastrukturni objekti in naprave naj ne bodo postavljeni v mentov. krajinsko kvalitetnih ambientih ter v bližini oz. v vidnem polju Pri novogradnjah in adaptacijah objektov morajo biti načrto- naravnih in kulturnih spomenikov. vane parkirne površine v okviru zemljišča investitorja. Dovozne Trase infrastrukturnih vodov morajo biti vizualno čim manj poti in interventni dovozi do objektov morajo omogočati dovoz vpadljive, določene morajo biti z upoštevanjem krajinskih zna- intervencijskih, dostavnih in komunalnih vozil. Vse navedene čilnosti in rabe zemljišč. površine morajo biti protiprašno urejene in odvodnjavane. Pada- Zidani objekti naj povzemajo arhitekturne značilnosti avtoh- vinske vode iz parkirnih in povoznih površin morajo biti speljane tonih objektov v posamezni pokrajini. Ograja objekta je lahko preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj v ponikovalnico ali žičnata, vendar naj bo zazelenjena ali obdana z lesom. meteorno kanalizacijo. Pri lociranju objektov, naprav in omrežja je potrebno upošte- vati predpisane odmike ter pogoje upravljavcev. 49. a člen Dovozi in dohodi na javne površine za pešce in prehodi čez 49. člen vozne površine morajo omogočati prehod funkcionalno oviranim (merila in pogoji glede prometnega urejanja) ljudem. Vse ceste na območju odloka je potrebno urejati v skladu s Promet pešcev in kolesarjev v naseljih z visokimi prometni- pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste in pravilnikom o mi obremenitvami ob magistralnih in regionalnih cestah se vodi projektiranju cest ter glede na veljavno kategorizacijo občinskih izven vozišča. Na lokalnih cestah in ulicah se kolesarski promet cest. Pri načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati aktu- lahko odvija z ostalim motornim prometom, peš promet pa loče- alno zakonodajo in podzakonske predpise s področja cest. no od vozišča. Izjeme odobri za promet pristojni upravni organ. Ceste morajo biti speljane tako, da se v čim večji meri pri- lagajajo reliefu ob upoštevanju prevladujočega načina trasiranja prometnic v krajini in naseljih. 49. b člen (avtoceste) Pri načrtovanju cestno-prometne mreže je potrebno upošteva- V skladu z zakonodajo s področja cest je določen varoval- ti rezervate prometnic, ki znašajo minimalno: ni pas, ki meri za avtocesto 40,0 m in za hitro cesto 35,0 m od - 8 m za cesto javna pot v odprtem prostoru, roba cestnega sveta na vsako stran. Upoštevati je potrebno širitev - 6 m za cesto javna pot v območju stavbnih zemljišč izven avtoceste oz. hitre ceste, kar pomeni, da je potrebno za vse bo- naselja, doče posege zagotoviti odmik min 7,0 m obojestransko od roba - 5 m za cesto javna pot s strnjeno pozidavo v naseljih, cestnega sveta. - 15 m za magistralno cesto, V varovalnem pasu avtoceste oz. hitre ceste je potrebno načr- - 12 m regionalno cesto, tovati takšne dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. - 10 m za lokalno, kategorizirano cesto. V njem naj se ne načrtuje objektov in dejavnosti, za katere bi bil V rezervatih obstoječih prometnic so novogradnje, gradbeni vpliv ceste lahko moteč, predvsem z vidika obremenitve s hru- posegi na obstoječih objektih, spremembe njihove namembnosti pom zaradi prometa. in ostali posegi v prostor dovoljeni samo, če to ne slabša prome- V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, tnih pogojev. Za vse posege v rezervatih obstoječih prometnic je napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno ob- potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste. veščanje in oglaševanje. Ureditev novih in preureditev obstoječih javnih površin – ob- Pri novogradnjah in rekonstrukcijah obstoječih objektov v činskih cest, mora upoštevati zahteve neoviranega gibanja posa- območju, kjer bodo presežene dovoljene vrednosti kazalcev hru- meznih invalidskih skupin (slepi, slabovidni, invalidi na vozič- pa (20-letno plansko obdobje), je vse posege potrebno načrtovati kih), predvidi se naj ureditev ustreznih taktilnih oznak oziroma tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov površin. zaradi prometa na avtocesti oz. hitri cesti. V okviru projektne Vsa nova prečkanja državnih cest je treba predvideti s prebi- dokumentacije je potrebno izdelati oceno obremenjenosti s hru- tjem oziroma prevrtanjem vozišča. Najmanjša globina vrha in- pom. V kolikor so potrebni dodatni protihrupni ukrepi, je izvedba frastrukturnih vodov (teme cevi) mora biti 1,20 m glede na nivo le-teh obveza investitorja objekta. vozišča državne ceste, najmanjša višina zračnih vodov oziroma Za vse posege v varovalnem pasu avtoceste oz. hitre ceste njihovih vodnikov pa 7,00 m ob največjem možnem povesu. Naj- je v postopkih potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje manjši odmik droga infrastrukturnega voda od zunanjega roba upravljavca ceste. vozišča državne ceste mora biti enak njegovi višini, če pa zahteve ni možno upoštevati, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. Vsi pokrovi jaškov in naprave gospodarske javne infrastrukture 49. c člen morajo biti locirani zunaj vozišča državne ceste oz. zunaj kole- (železniška infrastruktura) snic državne ceste. Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške Oporni zidovi in drugi objekti za utrjevanje cestišč morajo infrastrukture, ki znaša 100,00 m od osi železniške proge, je po- biti izvedeni z lokalnimi materiali (les, kamen) in zazelenjeni. trebno v skladu z zakonodajo s področja železniškega prometa STRAN 524 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015 predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje h projektni do- priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na ko- kumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. munalni čistilni napravi, če le-ta obstaja. Za objekte, ki se bodo načrtovali v območju železniške proge, Na drugih poselitvenih območjih, kot so manjša poselitve- je potrebno pred pridobitvijo projektnih pogojev opraviti skupen na jedra, razpršena gradnja in skupine več stavb na geografsko ogled in predstavitev predstavnikom Slovenskih železnic, ki ga zaokroženem območju, se komunalna odpadna voda, ki nastaja organizira investitor gradnje. v njih, čisti v skupni mali komunalni čistilni napravi, ki je name- Načrtovanje objektov v bližini nivojskih oz. izvennivojskih njena skupnemu čiščenju komunalne odpadne vode in je v lasti in prehodov mora upoštevati zakonodajo s tega področja. Pri ume- v upravljanju lastnikov stavb. Prevzem blata iz male komunalne ščanju ceste v neposredni bližini železniške infrastrukture je po- čistilne naprave v čiščenje na čistilno napravo mora biti najmanj trebno zagotoviti zakonsko določene odmike, ki znašajo najmanj enkrat na štiri leta; odvoz blata iz nepretočne greznice mora biti 8,00 m od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča. v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS 109/07, 33/08, 28/11) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz 50. člen malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07 in 30/10) (merila in pogoji glede komunalnega opremljanja zemljišč) zagotovljen z uporabo storitev javne službe. Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, Do izgradnje kanalizacijskih sistemov oziroma skupnih ma- vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav lih čistilnih naprav je dovoljeno odvajati komunalno odpadno je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki ure- vodo v vodotesne greznice brez iztoka na občasno praznenje, če jajo to področje. letna obremenitev ni večja od 10 PE. Po izgradnji kanalizacijske- V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni ga sistema, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi, bo mora- dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le re- la stranka v skladu z določili uredbe o vodovarstvenem območju dna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške Posamezni komunalni objekti in naprave morajo biti locirani dobrave in Dravskega polja in pravilnika o nalogah, ki se izva- v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih sogla- jajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odva- sodajalcev. V primeru izpostavljenih lokacij je potrebno izdelati janja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode zago- posebne smernice za umestitev v krajino. toviti priključek obravnavanega objekta na ta sistem ter opustiti Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah ka- odvodnjo komunalnih odpadnih voda v vodotesno greznico brez terekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave ter pri iztoka ali malo komunalno čistilno napravo z iztokom prečišče- cestah je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev nih vod, ki se dovoljuje kot začasna rešitev. oziroma prenova vseh infrastrukturnih naprav. Poteki komunal- Projektna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih nih vodov morajo biti med seboj usklajeni. voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. RS 51. člen 109/07, 33/08, 28/11), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri do- (vodooskrba) vajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur. l. RS, V naseljih in območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno št. 47/05, 45/07, 79/09), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju omrežje, je priključitev nanj obvezna. odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS št. 45/07, Pri izdelavi PGD projektne dokumentacije je potrebno upo- 63/09, 105/10) ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne števati veljavne predpise s področja oskrbe s pitno vodo, tehnič- vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07, nega pravilnika, predpisov, ki urejajo opravljanje gospodarskih 30/10). Vsi priključki s prvim revizijskim jaškom morajo biti lo- javnih služb, ter kataster vodovodnih naprav in objektov. cirani na uporabnikovem zemljišču. Ob izgradnji novih objektov, ki bodo oskrbovani z vodo, je Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogo- treba preučiti kapacitete vodooskrbe in jih v primeru nezadostno- jem za odvod odpadnih voda, morajo biti pred izpustom v odvo- sti povečati. Na območjih, kjer je predvidena gradnja vodovodov, dnik ustrezno očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih se lahko sočasno gradijo tudi drugi objekti. napravah. V zaselkih in območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrež- ja ali ni predvideno, si mora investitor zgraditi ustrezno individu- alno vodooskrbno napravo (lastno zajetje ali vodnjak ali kapnica) 52. a člen po predhodni bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s (gnojišča) higienskimi in sanitarno tehničnimi pogoji ter ob pridobitvi Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih morajo biti ustreznih dovoljenj za rabo vode. grajena po določilih strokovnega navodila o urejanju gnojišč in greznic. Gnojnične jame in gnojišča morajo biti nepropustna brez iztoka. Razredčena vsebina gnojničnih jam in gnoj se lahko 52. člen odvažata na kmetijske površine, pri čemer je na vodovarstvenih (odvajanje odpadnih voda) območjih potrebno upoštevati določila in omejitve iz Uredbe o V naseljih in območjih, kjer je zgrajeno javno kanalizacijsko vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vr- omrežje, je priključitev nanj obvezna. banskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Ur. l. Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno RS št. 24/07, 32/11). Dopusten način in količinski vnos hranil v ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in preči- tla mora biti skladen z Uredbo o mejnih vrednostih vnosa nevar- ščenih padavinskih vod. Vse odpadne vode morajo biti obvezno nih snovi in gnojil v tla (Ur. L. RS 84/05, 62/08, 113/09). Depo- ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 525 niranje gnojevke na principu „obdelane lagune“ ni dopustno. Na nem in življenjskem okolju). Območja bivanja spadajo v I. ob- kmetijska zemljišča, ki so pod varstvenim režimom zajetij pitne močje varstva pred elektromagnetnimi sevanji, za katera veljajo vode, ter priobalna zemljišča vodotokov se tekoča vsebina gre- strožja merila, kot za II. območje varstva pred elektromagnetni- znic, gnojnih jam in gnojišč (gnojevka) ne sme odvažati. mi sevanji, kamor spadajo območja brez stanovanj, namenjena V naseljih, zaselkih in ob posameznih objektih, kjer so gnoj- industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti. nične jame in gnojišča neurejena, se morajo le-ta urediti ali pri- Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delav- merno sanirati v sklopu ureditev na parceli. nic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno pri sistemskem distributerju posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo. 53. člen (elektroenergetsko omrežje) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati prenosne in distribu- 53. a. člen cijske elektroenergetske objekte in varovalne pasove, ki potekajo (javna razsvetljava) na območju odloka. Skladno z Nacionalnim energetskim progra- V kolikor se posega v objekte razsvetljave oziroma prometne mom je potrebno upoštevati, da je za vse obstoječe enosistemske semaforizacije, je potrebno pripraviti projektno dokumentacijo daljnovode predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo v dvosis- za posege v javno razsvetljavo oziroma prometno semaforizaci- temske daljnovode. jo. K projektni dokumentaciji je potrebno pridobiti pisno soglasje Upoštevati je potrebno širine varovalnega pasu elektroener- s strani upravljavca. getskih daljnovodov, ki znašajo: Predvideti je potrebno izgradnjo oziroma ureditev javne raz- - pri nadzemnem večsistemskem daljnovodu in razdelilni svetljave za osvetljevanje javnih površin – občinskih cest. transformatorski postaji nazivne napetosti 400 kV in 220 Oprema javne razsvetljave mora biti predvidena in izvedena kV 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi daljnovoda), v skladu s standardi in tipizacijo, ki obstaja v MO Maribor (v fazi - pri podzemnem kabelskem sistemu nazivne napetosti 400 projektiranja pridobiti informacije pri upravljavcu). kV 20 m (10 m levo in 10 m desno od osi kablovoda), Predvideti je potrebno izdelavo ustrezne projektne dokumen- - pri nadzemnem večsistemskem daljnovodu in razdelilni tacije za posamezne odseke oziroma območje ureditve. transformatorski postaji nazivne napetosti 110 kV in 35 kV Javna razsvetljava se mora predvideti in projektirati skladno z 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi daljnovoda), Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. - pri podzemnem kabelskem sistemu nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 6 m (3 m levo in 3 m desno od osi kablovoda); - pri nadzemnem večsistemskem daljnovodu nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 20 m (10 m levo in 10 m 54. člen desno od osi daljnovoda); (omrežje zvez) - pri podzemnem kabelskem sistemu nazivne napetosti od 1 Za predvidene posege in gradnje na območju je potrebno sis- kV do vključno 20 kV – 2 m (1 m levo in 1 m desno od osi temskemu operaterju dostaviti gradbene situacije v elektronski kablovoda); obliki in naročiti projekte za izvedbo TK priključkov predvide- - za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko nih objektov na TK omrežje. Predvidevati je potrebno izgradnjo postajo srednje napetosti 0,4 kV 2 m. TK priključkov za stanovanjsko izgradnjo na območju razpršene Za vsak poseg v koridorjih obstoječih in predvidenih pre- poselitve, kjer bo prenosni medij izbran glede na možnost izved- nosnih in distribucijskih daljnovodov je potrebno pridobiti pro- be priključka. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati jektne pogoje in soglasje upravljavca k projektnim rešitvam. Pri trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati določila sistemskega operaterja k projektnim rešitvam. Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter Obstoječe TK omrežje je potrebno ustrezno zaščititi, prestavi- opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroe- ti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave nergetskih omrežij (Ur. l. RS, št. 101/10). Gradnja objektov in projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, naprav, ki so v prilogah navedenega pravilnika označeni z »-« zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor gra- (npr. stanovanjske stavbe, nekatere nestanovanjske stavbe…), je dnje na določenem območju, dela pa izvede sistemski operater. prepovedana. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki Pri umeščanju objektov in naprav je potrebno upoštevati sta- bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški nje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter pred- zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. pisane odmike in pogoje upravljavca. Objekti se priključijo na Pri načrtovanju objektov mora investitor za objekte, kjer bo elektroenergetsko omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem izveden TK priključek, predvideti vgradnjo dovodne TK omari- električne energije, ki so podani v projektnih pogojih oz. soglasju ce in zagotoviti ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru ko- za priključitev. vinske omarice mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo Srednje in nizkonapetostni vodi se praviloma izvedejo v ka- objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki belski izvedbi, lahko pa tudi v nadzemni izvedbi. omogoča 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija Transformatorske postaje je potrebno locirati v središču pose naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je trošnje tako, da je omogočen stalen dovoz vsaj iz dveh strani. izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno Nove transformatorske postaje je možno graditi kot samostojne cevno povezavo z dovodno TK omarico zaključi. V notranji TK objekte in v sklopu drugih objektov ali njihovi neposredni bliži- omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno na- ni. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega meščena vtičnica 220 V, ki omogoča priklop terminalne opreme) sevanja in hrupa (Uredba o elektromagnetnem sevanju v narav- in prezračevanje. STRAN 526 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

54. a člen Plinovode in priključne plinovode je prepovedano podkopavati; (bazne postaje) v kolikor je za gradnjo tak izkop potreben, mora izvajalec del o Lahko se gradijo: izkopu obvestiti upravljavca. Teren pod plinovodi in priključnimi - v odprtem prostoru izven območja varovanih pogledov, plinovodi je potrebno primerno utrditi. - v območjih razpršene gradnje izven naselij v oddaljenosti Pred zasutjem plinovodov in priključnih plinovodov je izva- najmanj 50 m od najbližjega stanovanjskega objekta, jalec del dolžan obvestiti upravljavca, da pregleda stanje plino- - v območju naselij, integriranih v objekte ali kot naprave na vodov in priključnih plinovodov. Stroške zaščite in vsa eventu- objektih, ki ne izstopajo iz silhuete naselja. alna popravila plinovodov in plinovodnih priključkov gredo v breme investitorja. Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebna upoštevati naslednje usmeritve in pogoje: - v prostor se jih umešča na podlagi strokovnih prostorskih 56. člen preveritev, (ogrevanje) - prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja Potrebno je načrtovati in graditi energetsko varčne objekte, na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, pri čemer je treba prilagoditi zasnove objektov legi na terenu ter naravo, okolje in kulturno dediščino, uporabljati ustrezne materiale. - objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor Ogrevanje objektov in priprava sanitarne vode sta možna tudi tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infra- z obnovljivimi viri energije kot so npr.: strukturne koridorje in naprave, - kurilnice na biomaso, - na izpostavljenih legah je potrebno zagotoviti čim manjši - toplotne črpalke, uporaba podtalnice in zemeljske energije, vpliv na vidne kvalitete prostora, itd., - če je le mogoče, je potrebno objekte in naprave mobilne te- - sončni kolektorji za proizvodnjo tople vode in sončne celice lefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča, oz. fotovoltaični elementi za proizvodnjo električne energi- - na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih ob- je. močij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na 57. člen območja naravnih vrednot in na ekološko pomembna obmo- (ravnanje z odpadki) čja naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta tako, da niso lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status, vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti. - v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in V naseljih oz. območjih, kjer ni urejen stalen odvoz komu- objekte varstva kulturne dediščine je potrebno objekte in nalnih oz. gospodinjskih odpadkov, se mora organizirati vsaj ob- naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi časen odvoz. postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dedi- Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti ure- ščine, jena znotraj ograje, vendar ne na vidno izpostavljenih lokacijah. - posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju objek- Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s tov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prila- komunalnimi odpadki. gojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter konkretnim Postavitev ekoloških otokov za komunalne odpadke ali loče- prostorskim razmeram (dimenzije, proporci, barve, oblika no zbiranje je dopustna le ob prometnicah. Stojišče ekološkega strehe in podobno). otoka je potrebno opredeliti kot obcestni prostor. Urejena plo- ščad mora biti dobro dostopna za peš in dostavni promet, dobro osvetljena, ne sme prepuščati vode v podtalje in ne sme skupaj 55. člen z ekološkim otokom ovirati preglednosti prometa. Za nemote- (plinovodno omrežje) no funkcioniranje zbiranja in odvoza odpadkov ter vzdrževanje Za prenosno omrežje zemeljskega plina je potrebno upošte- zbirne ploščadi je potrebno določiti upravljavca. vati energetski zakon in sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina. Za poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda (2 x 100 m) s tlakom nad 16 bar se upošteva Pravilnik 57. a člen o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje pli- črtan novodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov. Za poseganja v varnostni 57. b člen pas prenosnega plinovoda z delovnim tlakom do vključno 16 bar (območja, za katera je predvidena izdelava občinskih se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratova- podrobnih prostorskih načrtov – začasno urejanje z nje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom do vključno odlokom) 16 bar. Na območjih, za katera je določena izdelava OPPN-ja, so do- Pri načrtovanju in izvedbi posameznih posegov je potrebno pustni naslednji posegi: upoštevati obstoječe prenosno omrežje zemeljskega plina z vse- - odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavb- mi omejitvami v pripadajočem varovalnem pasu oz. varnostnem nega zemljišča, pasu in pridobiti soglasja upravljavca. V 2 x 5 m pasu plinovodov - rekonstrukcije in vzdrževanje objektov, se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji. - gradnja dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov kot V varnostnem pasu plinovodov ni dovoljen strojni izkop. so določeni za posamezno namensko rabo, Pred izvajanjem del je potrebno plinovod na terenu zakoličiti. - nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 527

okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja. zemljiščih (veljavnih do uveljavitve zakona o urejanju prosto- Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostor- ra 01. januarja 2003) plačana sprememba namembnosti zaradi skih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor spremembe kmetijskega zemljišča, ki se je izvedla na podlagi (MUV, št 26/1998) vsebuje naslednje končne določbe: predpisanega dovoljenja (npr. gradbeno dovoljenje) ali drugega upravnega akta in se je z gradnjo takega objekta pričelo v času veljavnosti dovoljenja, graditi objekte z v okviru tlorisnih in vi- 10. člen šinskih gabaritov ter z namenom, kot so bili določeni v dovolje- Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem nju oz. drugem upravnem aktu. uradnem vestniku.

57. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostor- Ne glede na določila tega odloka na območju, ki ga ureja Od- skih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor lok o ureditvenem načrtu rekreacijskih površin na mariborskem (MUV, št 11/2000) vsebuje naslednje končne določbe: Pohorju – sektor Bellevue (MUV, št. 10/96, 1/02, 18/05, 2/11), ostajajo v veljavi 9., 24., 29. in 30. člen Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 11/93). 2. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem 58. člen uradnem vestniku. Prostorski ureditveni pogoji so v analogni obliki na vpogled na Mestni občini Maribor, Sektor za urejanje prostora, v digitalni obliki pa na spletni strani »www.maribor.si«. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Maribor za območje mestne občine Maribor v letu 2000 za- 59. člen radi urbanistične zasnove mesta Maribor (MUV, št 2/2001) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za vsebuje naslednje končne določbe: okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor.

7. člen 60. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. uradnem vestniku.

Obvezna razlaga 10. odstavka 5. a člena Odloka o spre- Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ure- membah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih ditvenih pogojev za podeželje v občini Maribor (MUV, š.t pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 18/2013) 4/2012) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: vsebuje naslednjo končno določbo:

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE II. Ta obvezna razlaga je sestavni del Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 54. člen 11/12UPB-1, 10/13 (popr.)) in začne veljati naslednji dan po ob- Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih javi v Medobčinskem uradnem vestniku. ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor prenehajo veljati odloki o naslednjih izvedbenih prostorskih aktih: - Odlok o zazidalnem načrtu za gručo v Rošpohu (MUV, št. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih 25/04). ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor, (MUV, št. 5/14) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

55. člen Ne glede na določila tega odloka je možno legalizirati objek- VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE te, zajete v Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini Maribor (MUV, št. 8/1994), in sicer v skladu s pogoji sanacije. 47. člen Območja, ki so bila z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega 56. člen plana občine Maribor za območje Mestne občine Maribor (MUV Ne glede na določila tega odloka je možno na stavbnih ze- št. 2/01) v letu 2001 spremenjena v stavbna zemljišča za gradnjo mljiščih, za katere je bila v skladu z določili zakona o kmetijskih točno določene vrste stavb, so v kartografskem delu tega odloka STRAN 528 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015 posebej označena. V postopku izdajanja upravnih dovoljenj za II. gradnjo na teh območjih je potrebno preveriti razlog spremembe Ta tehnični popravek je sestavni del Odloka o spremembah in namenske rabe zemljišča v planskem aktu, in za dopustne vrste dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za pode- objektov smiselno uporabiti določila tega odloka. želje v občini Maribor (MUV št. 16/14) in velja naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

48. člen Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor na območjih, Številka: 35005-48/2010 Župan Mestne občine Maribor ki so vključena v ta odlok, prenehajo veljati naslednji izvedbeni Datum: 7. julij 2015 dr. Andrej Fištravec, s.r. prostorski akti: - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Maribor- -Zrkovci - S-52/2 (MUV, št. 7/01, 16/07 in 6/12 (popr.)), - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urba- nistične zasnove Maribora (MUV, št. 26/98, 2/01, 14/02, 301 22/11, 10/13 - obv. razl.), - Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urba- nistične zasnove mesta Maribor (MUV, št. 19/06, 01/07, Na podlagi 95. in 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, 5/07, 01/08 – obv. razlaga, 5/08 – obv. razlaga, 14/08, 15/08, št. 109/10, 48/12 in 36/14 – odl. US), 6. člena Zakona o pravilih 17/09 (popr.), 26/09, 30/09 – sklep, 16/10 – obv. razlaga, cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno 2/11 – obv. razlaga, 4/11, 12/11, 23/11 – obv. razlaga, 4/12 besedilo), 21. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ura- – obv. razlaga, 10/12, 13/13, 18/13 (popr.)). dni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 17. člena Zakona o ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor z dne 06. mar- prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, ca 2014 ne vpliva na postopke izdajanja gradbenih dovoljenj, ki 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), je Mestni so se pričeli pred uveljavitvijo tega odloka, postopki pa še niso svet Mestne občine Maribor na 8. seji, dne 2. julija 2015, sprejel zaključeni z izdajo gradbenega dovoljenja, razen če so določbe tega odloka za investitorja ugodnejše in nadaljevanje obravnave v postopku izdaje gradbenega dovoljenja v skladu z določbami tega odloka zahteva investitor. O D L O K o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih cestah

49. člen (vpogled) 1. člen Prostorski ureditveni pogoji so v analogni obliki na vpogled V Odloku o občinskih cestah (Medobčinski uradni vestnik št. na Mestni občini Maribor, Sektor za urejanje prostora, v digitalni 22/12) se spremeni prva alineja 1. člena tako, da se glasi: obliki pa na spletni strani »www.maribor.si«. »- občinske ceste in prometno ureditev na občinskih cestah v Mestni občini Maribor (v nadaljevanju MOM);«.

50. člen (nadzor) 2. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Ministrstvo za V drugem odstavku 7. člena se besedna zveza »prometnim okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor. znakom« nadomesti s »prometno signalizacijo«.

51. člen 3. člen (začetek veljavnosti) V prvem odstavku 10. člena se besedna zveza »10. člena« Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem nadomesti z besedno zvezo »9. člena«. uradnem vestniku. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor (MUV, št. 4. člen 16/2014) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: V drugem odstavku 13. člena se besedna zveza »10. člena« nadomesti z besedno zvezo »9. člena«.

2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčin- 5. člen skem uradnem vestniku. Za 23. členom se doda novi 23. a člen, ki se glasi: »23. a člen Tehnični popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah (tehnično spremljanje prometa) odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v obči- Zaradi spremljanja prometnih razmer, nadzora nad vstopi v ni Maribor (MUV, št. 20/2014) varovana območja za pešce in varovana območja umirjenega ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 529 prometa, izboljšanja pretočnosti prometa in prometne varnosti, Varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestišča, je na so javne ceste in druge javne površine na območju MOM lahko vsako stran občinske ceste širok: opremljene z video nadzornim sistemom. - pri lokalni cesti 10 m, Z video nadzornim sistemom zbrani podatki so last MOM. - pri javni poti 5 m. Z njimi se razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja varstvo Na občinsko cesto se lahko priključujejo ceste enake ali nižje osebnih podatkov.« kategorije, nekategorizirane ceste in individualni ter skupinski pri- ključki, pri čemer je treba neposredne posamične priključke zdru- ževati v skupinske priključke ali jih na občinsko cesto priključiti 6. člen posredno prek ceste nižje kategorije ali nekategorizirane ceste. Črta se tretji odstavek 25. člena. Posamezen objekt ima lahko le en priključek na občinsko cesto. Izjemoma se lahko dopusti, da ima posamezen objekt tudi več dodatnih priključkov na občinsko cesto, če se s tem zagotovi 7. člen izboljšanje prometne varnosti na občinski cesti ali če je to potreb- Za drugim odstavkom 35. člena se dodata nov tretji in četrti no zaradi prometno tehničnih, ekonomskih, naravovarstvenih ra- odstavek, ki se glasita: zlogov ali zaradi varstva kulturne dediščine. »V primerih, kadar je kolesarska steza izvedena vzdolžno na Priključke na občinsko cesto se lahko izvaja na naslednji na- pločniku, ali po vozišču ob pločniku poteka kolesarski pas, je do- čin: voljeno sneg iz pločnika in cestišča odložiti na kolesarsko stezo - preko bankine, oziroma kolesarski pas. - preko cestnega robnika, Odstranjevanje snega z javnih prometnih površin ali trgov, - preko obcestne zelenice, kot potreba izvedbe javne prireditve, se izvede na stroške organi- - preko pločnika, zatorja prireditve oziroma naročnika odstranitve.« - preko kolesarske steze, Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, - preko avtobusnih postajališč. šesti, sedmi in osmi odstavek. Če se priključek izvaja preko pločnika oziroma preko kolesarske steze, ki nista v isti višini kot vozišče, je treba prehod z vi- šine pločnika oziroma kolesarske steze na višino vozišča izvesti 8. člen s tipskimi uvoznimi elementi tako, da se prvotna višina pločnika Prvi odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi: oziroma kolesarske steze ohranja tudi na mestu priključka. » Pristojni organ lahko prepove ali omeji promet vseh ali po- Če je potrebno zaradi priključka zmanjšati število javnih par- sameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovo- kirnih mest ob občinski cesti, lahko pristojni organ zahteva od ljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler predlagatelja plačilo enkratnega nadomestila zaradi posega na so razlogi za takšen ukrep, če je občinska cesta v takšnem stanju: občinsko cesto. - da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil, - da bi promet posameznih vrst vozil povzročil pospešeno 10. člen propadanje te ceste ali V prvem odstavku 38. člena se četrta, peta in šesta alineja. - če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, zemeljskega plazu, 11. člen močnega vetra, burje, nenadne poškodbe ceste ali ovire na V 40. členu se v naslovu beseda »državni« nadomesti z bese- cesti in podobno).« do »občinski«. V prvem stavku osmega odstavka beseda »četrti« nadomesti z besedo »peti«. 9. člen 37. člen se spremeni tako, da se glasi: »37. člen 12. člen (varovalni pas ob kategorizirani občinski cesti) V 41. členu se v prvem odstavku, na koncu zadnjega stavka Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob kate- za besedno zvezo »zapore ceste« doda besedilo »(elaborat za za- gorizirani občinski cesti (v nadaljevanju občinski cesti), na ob- poro občinske ceste)«. činsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v Za prvim se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasi: katerem je raba prostora omejena. »Stroške za pripravo predpisanega elaborata za zaporo občin- Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje ske ceste, izvedbo zapore občinske ceste, obveščanje o zapori in kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu ob- za preusmeritev prometa zaradi zapore občinske ceste ter ostale činske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega organa. stroške, povezane z zaporo ceste, krije njen predlagatelj. Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim po- V primeru zapore parkirnih prostorov iz 50. člena tega odlo- segom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja ob- ka, mora predlagatelj plačati uporabnino v višini dnevne parkir- činske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnje- nine za posamezno parkirno mesto, razen v primeru, kadar za- ga razvoja prometa. poro predlaga organ Mestne uprave Mestne občine Maribor, kot Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske organizator javne prireditve.«. ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred Dosedanji drugi, tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, vplivi ceste in prometa na njej. peti, šesti in sedmi odstavek. STRAN 530 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

V drugem odstavku, ki postane četrti se besedilo »tehnične V petem odstavku se spremenita prva in druga alineja tako, smernice« nadomesti z besedilom »tehnične smernice za poseg da se glasita: v občinsko cesto«. »- ne plača parkirnine na način predpisan s tem odlokom ali prometno signalizacijo; - ne namesti parkirnega listka na vidnem mestu v vozilu tako, 13. člen da je viden v celoti, razen če plača s SMS sistemom;« Tretji odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi: »Sanacijo obstoječih prečnih prekopov, v obdobju ko je že potekla odgovornost za solidnost gradnje (druga alineja 44. čle- 19. člen na), lahko izvrši le koncesionar.« Prvi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi: Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Na parkirnih površinah na in ob voziščih javnih cest, lahko »Pristojni organ in vzdrževalec javnih prometnih površin za potrebe parkiranja vozil stanovalcev s stalnim prebivališčem lahko odklonita izdajo soglasja oziroma sklenitev služnostne po- na območju, na katerem je uvedeno plačilo parkirnine, službenih godbe iz prvega odstavka tega člena, če predlagatelj za izdajo vozil pravnih oseb, službenih vozil in vozil za službene potre- soglasja ni upošteval vseh zahtev ter pogojev oziroma ni izvedel be samostojnih podjetnikov-posameznikov, posameznikov, ki vseh obveznosti iz soglasij, ki so mu bila v preteklosti izdana ob samostojno opravljajo dejavnost ter službenih vozil državnih sklepanju služnostnih pogodb (ni saniral prekopov, ipd.).« organov, ki imajo svoj sedež ali sedež poslovne enote na obmo- Dosedanji peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi od- čju, kjer je uvedeno plačilo parkirnine, pristojni organ na podlagi stavek. vloge in proti plačilu izda dovoljenje za parkiranje. Vlogo za po- daljšanje dovoljenja za parkiranje je potrebno podati vsaj 15 dni pred potekom dovoljenja.« 14. člen V tretjem odstavku se za besedo »steklom« doda besedilo V prvem odstavku 43. člena se za besedno zvezo »s tehnič- »tako, da je ta vidna v celoti.« nimi smernicami« doda besedilo »za poseg v občinsko cesto, iz- danimi od«. 20. člen 52. člen se spremeni tako, da se glasi: 15. člen » 52. člen V prvem odstavki 44. člena se črta beseda »41.,« in prva (ostale parkirne površine) alineja. Dosedanja druga, tretja in četrta alineja postanejo prva, Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne povr- druga in tretja alineja. V novi drugi alineji se za besedno zvezo šine uporabljajo izključno za parkiranje: »še najmanj« besedilo »v zakonsko določenem roku« nadomesti - službenih vozil organov lokalne skupnosti, z besedilom »5 let po zaključku izvedenih del«. - službenih vozil državnih organov in tujih diplomatskih Drugi odstavek se črta. predstavništev, Dosedanji tretji, četrti, peti in šesti odstavek postanejo drugi, - hotelskih gostov. tretji, četrti in peti odstavek. Za uporabo parkirnih prostorov iz prejšnjega odstavka se pla- V novem drugem odstavki se v drugi alineji beseda »tretje« ča parkirnina, razen za parkirne prostore iz prve alineje prejšnje- nadomesti z besedo »druge«, beseda »drugega« pa z besedo »pr- ga odstavka ter parkirne prostore za parkiranje specialnih in in- vega«. tervencijskih vozil. Višino parkirnine določi Mestni svet MOM z odlokom v skladu z določili Zakona o financiranju občin – ZFO- 1 (Ur. l. RS, št: 123/06). 16. člen Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti V 48. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: označene s predpisano prometno signalizacijo. »Uporaba parkirnih ur, ki samodejno prestavljajo čas, ni do- Parkiranje vozil na parkirnih površinah iz prve alineje prvega voljena«. odstavka tega člena je dovoljeno z dovolilnicami za parkiranje, Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek. ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozil pod ve- Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: trobranskim steklom. »Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki časa Parkiranje vozil na parkirnih površinah iz druge in tretje ali- začetka parkiranja označi na način iz četrtega odstavka tega čle- neje prvega odstavka tega člena je dovoljeno le s posebnim do- na.«. voljenjem za parkiranje, ki ga na podlagi vloge in proti plačilu Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek. izda pristojni organ. V dovoljenju se določijo pogoji za uporabo te parkirne površine. Hkrati z dovoljenjem izda pristojni organ tudi dovolilnico za parkiranje, ki jo je imetnik dolžan namestiti 17. člen na vidno mesto v vozil pod vetrobranskim steklom. V drugi alineji drugega odstavka 49. člena se za besedno zve- Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik vozila, ki zo »parkirišča na« doda besedilo »in ob«. ne namesti dovolilnice iz četrtega in petega odstavka tega člena na vidno mesto v vozilu pod vetrobranskim steklom, tako da je vidna v celoti. 18. člen Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki namesti V tretjem odstavku 50. člena se za besedo »vozilu« doda bena vidno mesto v vozilu neveljavno dovolilnico iz četrtega in sedilo »tako, da je viden v celoti«. petega odstavka tega člena. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 531

Neupravičeno uporabljeno dovolilnico občinski redar odvza- 25. člen me in jo pošlje pristojnemu organu. O odvzemu izda potrdilo.« 57. člen se spremeni tako, da se glasi: » 57. člen (parkirna mesta za avto-taksi vozila) 21. člen Pristojni organ lahko določi potrebno število parkirnih mest, Za 52. členom se dodata nova 52.a člen in 52.b člen, ki se namenjenih izključno uporabi za potrebe parkiranja avto-taksi glasita: vozil. »52.a člen Ustavitev in parkiranje na teh mestih je dovoljeno le za av- (parkirne površine za kratkotrajno parkiranje vozil staršev totaksi vozila, označena z nalepko, izdano v skladu z določbami otrok v vzgojno varstvenih ustanovah in osnovnih šolah) odloka, ki ureja avtotaksi prevoze na območju MOM, v času iz- Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne povr- vajanja avtotaksi dejavnosti. šine uporabljajo izključno za parkiranje vozil voznikov, ki preva- Za parkiranje na površinah iz prejšnjega odstavka tega člena žajo otroke v in iz vzgojno-varstvenih ustanov in osnovnih šol. se parkirnina ne plača, ampak se plača taksa po odloku, ki ureja Dovoljeni čas parkiranja na parkirnih prostorih iz prejšnjega avto-taksi prevoze na območju MOM. odstavka je največ 20 minut. Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti Za parkiranje na površinah iz prejšnjega odstavka tega člena označene s predpisano prometno signalizacijo, ki lahko določa se parkirnina ne plača. tudi pogoje parkiranja. Parkirne površine iz prvega odstavka tega člena morajo biti Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik vozila, ki na označene s predpisano prometno signalizacijo. površini iz prvega odstavka ustavi ali parkira avtotaksi vozilo, ki ni označeno z nalepko, izdano v skladu z določbami odloka, ki 52.b člen ureja avtotaksi prevoze na območju MOM. (parkirne površine za bivalna vozila in bivalne priklopnike) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik avtotaksi Pristojni organ lahko določi, da se posamezne parkirne po- vozila iz drugega odstavka tega člena, ki na površini iz prvega vršine uporabljajo izključno za parkiranje bivalnih vozil in/ali odstavka parkira avtotaksi vozilo v času, ko ne opravlja avtotaksi bivalnih priklopnikov. Takšne parkirne površine so lahko na ozi- dejavnosti. roma ob vozišču javne ceste ali na posebej urejenih parkiriščih Vozilo iz prejšnjega odstavka tega člena predstavlja oviro v izven vozišča javnih cest, na katerih se parkira pod pogoji upra- cestnem prometu in se zanj odredi odstranitev po postopku iz 67. vitelja parkirišča. člena tega odloka.« Uporaba parkirnih površin iz prejšnjega odstavka je lahko brezplačna ali pa je potrebno plačati parkirnino. Višino parkirnine določi Mestni svet MOM z odlokom v skladu z določili Zako- 26. člen na o financiranju občin – ZFO-1 (Ur. l. RS, št: 123/06). V 59. členu se spremeni naslov tako, da se glasi: Parkirne površine iz prvega in drugega odstavka tega člena » parkirna mesta za električna vozila in vozila na stisnjen ze- morajo biti ustrezno označene s predpisano prometno signaliza- meljski plin)« cijo. Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Pristojni organ lahko določi potrebno število parkirnih mest, Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek voznik, ki na parkir- namenjenih izključno uporabi za potrebe parkiranja električnih ni površini iz prvega odstavka tega člena: vozil in vozil na stisnjen zemeljski plin.« - ne plača parkirnine na način, predpisan s tem odlokom ali Tretji odstavek se črta. prometno signalizacijo; - po izteku časa, za katerega je bila plačana parkirnina, ne odpelje vozila.«. 27. člen V drugem odstavku 60. člena se črta besedilo »III-119«.

22. člen V 53. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: 28. člen » Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik vozila, ki Peti odstavek 61. člena se črta. ravna v nasprotju z določili prvega odstavka tega člena.« Dosedanji šesti in sedmi odstavek postaneta peti in šesti od- Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek, šesti odsta- stavek. vek se črta. Dosedanji osmi odstavek se črta.

23. člen V prvem odstavku 55. člena se za besedno zvezo »občinski 29. člen cesti« črta beseda »se«, za besedno zvezo »prometno ureditev, Spremeni se 62. člen tako, da se glasi: ki« pa se črta beseda »lahko«. »62. člen (pogoji za vstop v območje za pešce) 24. člen V območje za pešce smejo poleg vozil, ki so navedena v 32. V prvem odstavku 56. člena se za besedno zvezo »izvajanja členu Zakona o pravilih cestnega prometa, zapeljati tudi: dostave«, doda besedilo »do poslovnih subjektov s tovornimi do- - vozila za potrebe izvajanja dostave, vzdrževanje objektov, stavnimi vozili.« kurirskih storitev in servisne dejavnosti na območju za pe- Šesti in sedmi odstavek se črtata. šce; STRAN 532 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

- vozila lastnikov ali najemnikov garaž, poslovnih prostorov Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v in stanovanj znotraj območja za pešce katerih največja do- nasprotju s četrtim odstavkom tega člena. voljena masa ne presega 3,5 tone; Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki namesti - avtotaksi vozila, prirejena za prevoz invalidov, ki za pogon na vidno mesto v vozilu neveljavno dovolilnico. uporabljajo stisnjen zemeljski plin (CNG) ali električni po- Neupravičeno uporabljeno dovolilnico občinski redar odvza- gon ali imajo ekološko oznako motorja vozila EURO 6; me in jo pošlje pristojnemu organu. O odvzemu izda potrdilo. - avtotaksi vozila avtotaksi prevoznika, ki ima sklenjeno po- Premične fizične zapore, ki preprečujejo vožnjo vozil, so godbo s ponudniki prenočišč v območju za pešce za prevoz lahko povezane v sistem, ki omogoča elektronsko upravljanje. njihovih gostov, pri čemer vozilo za pogon uporabljajo sti- V tem primeru upravičenec do vstopa v območje za pešce pri snjen zemeljski plin (CNG) ali električni pogon ali imajo pristojnem organu pridobi elektronsko kartico za upravljanje ekološko oznako motorja vozila EURO 6; premičnih zapor. Za izdajo elektronske kartice se plača strošek - avtotaksi vozila na električni pogon; izdelave kartice. - vozila javnih gospodarskih služb, ko opravljajo javno služ- Pristojni organ z odločbo odloči o odvzemu dovolilnice in bo; preklicu elektronske kartice, če se ta uporablja: - vozila za potrebe izvajanja prireditve izobraževalnega zna- - v nasprotju z določili tega odloka in čaja, katerih organizatorka je MOM; - v nasprotju s pogoji iz dovoljenja pristojnega organa. - vozila izvajalca gospodarske javne službe mestnega linij- Imetnik dovolilnice mora v osmih dneh po prejemu odločbe skega prevoza potnikov, ki so na električni pogon; iz enajstega odstavka tega člena pristojnemu organu vrniti dovo- - službena vozila Mestne občine Maribor. lilnico.« V območju za pešce sme pričeti in končati vožnjo kočija s konjsko vprego (na Trgu svobode). Vozila iz prvega in drugega odstavka tega člena, razen tistih, 30. člen ki jih določa Zakon o pravilih cestnega prometa, smejo zapeljati Spremeni se 63. člen tako, da se glasi: v območje za pešce le, če imajo dovoljenje pristojnega organa. »63. člen Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ na (dostava v območju za pešce) podlagi popolne vloge, ki jo je vlagatelj dolžan vložiti pri organu Dostava v območju za pešce se opravlja v dostavnem času vsaj 15 dni pred namenom vstopanja v območje za pešce. Skupaj med 05.00 in 09.00 uro ter med 20.00 in 22.00 uro. Vožnja v ob- z dovoljenjem se upravičencu izda dovolilnica, ki jo je imetnik močju za pešce izven dostavnega časa je dovoljena za vozila, ki dolžan namestiti na vidno mesto v vozilu, neposredno pod ve- so navedena v Zakonu o pravilih cestnega prometa in za: trobranskim steklom tako, da je z zunanje strani vozila vidna v - izvedbo dostave za gradnjo; celoti. - servisne in kurirske dejavnosti; Višino prevoznine določi Mestni svet MOM z odlokom v - izvedbo dostave za javne prireditve turističnega, humanitar- skladu z določili Zakona o financiranju občin – ZFO-1 (Ur. l. RS, nega, športnega, izobraževalnega in kulturnega pomena ter št: 123/06). Prevoznina je taksa za vožnjo v območju za pešce. izvedbo dostave za politične prireditve; - vožnjo lastnikov ali najemnikov garaž znotraj območja za Za vstop v območje za pešce se plačuje prevoznina, razen za pešce z vozili, katerih največja dovoljena masa ne presega vozila, ki so navedena v 32. členu Zakona o pravilih cestnega 3,5t; prometa in za: - vožnjo vozil na lastnikov ali najemnikov poslovnih prosto- - vozila v dostavnem času, katerih največja dovoljena masa rov ali stanovanj znotraj območja za pešce, če imajo zago- ne presega 5t; tovljen parkirni prostor, z vozili, katerih največja dovoljena - vozila lastnikov ali najemnikov stanovanj in garaž znotraj masa ne presega 3,5t; območja za pešce, katerih največja dovoljena masa ne pre- - vožnjo dostavnih vozil gostinskih obratov, ki dostavljajo sega 3,5 t; hrano na lokacije izven območja za pešce; - vozila lastnikov ali najemnikov poslovnih prostorov znotraj - vožnjo turističnega vlaka; območja za pešce katerih največja dovoljena masa ne prese- - vožnjo vozila izvajalca gospodarske javne službe mestnega ga 3,5 t; linijskega prevoza potnikov iz 62. člena tega odloka; - vozila, ki izvajajo dostavo za izvedbo javne prireditve tu- - vožnjo vozila za potrebe izvajanja prireditve izobraževalne- rističnega, humanitarnega, športnega, izobraževalnega in ga značaja, katerih organizatorka je MOM; kulturnega pomena in za izvedbo politične prireditve ter ne - vožnjo kočije s konjsko vprego; prekoračujejo največje dovoljene mase 5t; - vožnjo avtotaksi vozil iz 62. člena tega odloka; - vozila javnih gospodarskih služb, ko opravljajo javno služ- - službena vozila Mestne občine Maribor. bo; V območju za pešce je v dostavnem času dovoljena vožnja in - kočija s konjsko vprego; ustavitev vozil do 5 ton največje dovoljene mase. Prekoračitev - vozila za potrebe izvajanja prireditve izobraževalnega zna- največje dovoljene mase 5 ton je dovoljena za dostavo gradbe- čaja, katerih organizatorka je MOM; nega materiala ali drugih izdelkov, ki imajo takšno dimenzijo, - vozila izvajalca gospodarske javne službe mestnega linij- maso in obliko, da jih ni mogoče dostaviti drugače, le s posebnim skega prevoza potnikov, ki so na električni pogon; dovoljenjem za prevoz, ki ga na podlagi vloge in proti plačilu - službena vozila Mestne občine Maribor; izda pristojni organ. - avtotaksi vozila, prirejena za prevoz invalidov, ki za pogon Vožnja vozil iz druge alineje prejšnjega odstavka je izven uporabljajo stisnjen zemeljski plin (CNG) ali električni po- dostavnega časa dovoljena za vozila katerih največja dovoljena gon ali imajo ekološko oznako motorja vozila EURO 6. masa ne presega 3,5 t. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 533

Vožnja vozil iz šeste alineje prejšnjega odstavka je izven do- 33. člen stavnega časa dovoljena za vozila na električni pogon katerih Drugi odstavek 66. člena se spremeni tako, da se glasi: največja dovoljena masa ne presega 3,5 t. »Višino prevoznine določi Mestni svet MOM z odlokom v V območju za pešce je izven dostavnega času dovoljena usta- skladu z določili Zakona o financiranju občin – ZFO-1 (Ur. l. vitev za največ 15 minut, razen za izvajanje dostave gradbenega RS, št: 123/06). Prevoznina je taksa za vožnjo v območju iz tega materiala in gradbenih odrov. člena.« Zaradi prevoza, nakladanja in razkladanja tovora ne sme biti V tretjem odstavku črta besedilo »ali ustavlja oz. parkira vo- ogrožen ali oviran promet pešcev oziroma poškodovana javna zilo izven dostavnega mesta«. površina. Dovolilnico, ki jo izda pristojni organ na podlagi posebnega dovoljenja, je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v vozilu. 34. člen Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna Za 66. členom se dodata nov 66. a člen, ki se glasi: v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega »66.a člen člena. (dostava v varovanem območju Tržnice) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v Dostava v varovanem območju umirjenega prometa na ob- nasprotju s petim ali sedmim odstavkom tega člena. močju Tržnice na Vodnikovem trgu in Pristaniški ulici je dovolje- Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v na ob vsakem času. Parkiranje vozil v območju Tržnice je prepo- nasprotju s šestim odstavkom tega člena. vedano, dovoljena je ustavitev na mestih, določenih in označenih Z globo 80 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki namesti s prometno signalizacijo. na vidno mesto v vozilu neveljavno dovolilnico. Pristojni organ izda upravičencem do dostave pravila dovo- Neupravičeno uporabljeno dovolilnico občinski redar odvza- za-dovoljenje, v katerem navede pogoje ter elektronsko vstopno me in jo pošlje pristojnemu organu. O odvzemu izda potrdilo.«. kartico za spuščanje in dvig potopnih valjev. Za izdajo elektronske kartice se plača strošek izdelave kartice. V varovano območje Tržnice smejo časovno neomejeno za- 30a. člen peljati vozila lastnikov oz. najemnikov stanovanj in garaž. Pri- V prvem odstavku 66. člena se besedilo »med 5.00 in 09.00 stojni organ upravičencem izda pravila dovoza-dovoljenja, v ka- uro« spremeni tako, da se glasi »med 05.00 in 09.00 uro«. terem navede pogoje in elektronsko vstopno kartico za spuščanje in dvig potopnih valjev. Za izdajo elektronske kartice se plača strošek izdelave kartice. 31. člen Pristojni organ z odločbo odloči o preklicu elektronske karti- Tretji in četrti odstavek 64. člena se črtata. ce, če se ta uporablja: - v nasprotju z določili tega odloka in - v nasprotju s pogoji iz pravil dovoza - dovoljenja pristojne- 32. člen ga organa.« V prvem stavku prvega odstavka 65. člena se za besedo »smejo« doda besedilo »na podlagi dovoljenja pristojnega organa«. Prva alineja prvega odstavka se spremeni tako, da se glasi: 35. člen » - avtotaksi vozila« V prvem odstavku 67 člena se pika na koncu besedila trinaj- V tretjem odstavku se besedi »taxi« nadomestita z besedo ste alineje nadomesti s podpičjem »;« in se doda nova štirinajsta »avtotaksi«. alineja, ki se glasi: Dodata se nov četrti in peti odstavek, ki se glasita: »- v območju umirjenega prometa na mestu, ki ni izrecno »Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se vlagatelju izda za čas določen s prometno signalizacijo, da je ustavitev ali parkiranje veljavnosti licence za opravljanje avtotaksi prevozov in za vozi- dovoljeno.« la, za katera je bilo izdano dovoljenje na podlagi določil odloka, ki ureja avtotaksi prevoze na območju MOM. 36. člen V kolikor kateremu od vozil iz prejšnjega odstavka dovolje- V prvem odstavku 81. člena se besedilo »inšpektor za ceste in nje, izdano na podlagi določil odloka, ki ureja avtotaksi prevoze na redarska služba« nadomesti z besedilom »organ inšpekcijskega območju MOM poteče oziroma ga prevoznik ne podaljša, se do- nadzorstva in občinsko redarstvo« voljenje iz tretjega odstavka tega člena za takšno vozilo prekliče.« Dosedanji četrti, peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek. 37. člen Nov šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: Za 81. členom se dodata nov 81.a člen, ki se glasi: »Dovoljenje iz prvega odstavka tega člena izda pristojni or- »81a. člen gan na podlagi popolne vloge, ki jo je vlagatelj dolžan vloži- Osebe upravljavca cest in osebe, pooblaščene za nadzor nad ti pri organu vsaj 15 dni pred namenom vstopanja v območje izvajanjem določil tega odloka, smejo za nujno potreben čas par- umirjenega prometa. Skupaj z dovoljenjem se upravičencu izda kirati službena vozila tudi na mestih, kjer je to prepovedano s tem dovolilnica, ki jo je imetnik dolžan namestiti na vidno mesto v odlokom, če s tem ne ogrožajo ostalih udeležencev v cestnem vozilu, neposredno pod vetrobranskim steklom tako, da je z zu- prometu. Na mestih, kjer je parkiranje dovoljeno proti plačilu nanje strani vozila vidna v celoti.« parkirnine, smejo takšna vozila parkirati brez plačila parkirnine, V novem sedmem odstavku se beseda »četrtim« nadomesti z če ga označijo z dovolilnico za parkiranje, izdano na podlagi do- besedo »šestim«. voljenja. STRAN 534 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

Dovoljenje in dovolilnico izda pristojni organ.« 303

38. člen Na podlagi določil 21. in 65. člena Zakona o lokalni samo- Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati petnajsti upravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF in 14/2015- ZUUJFO), 32., 35. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010-ZUKN, Številka: 00700-13/2015-7 Župan Mestne občine Maribor 57/2011), 3. in 6. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih Datum: 8. julij 2015 dr. Andrej Fištravec, s.r. službah v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 11/2012 – UPB, 13/2012, 11/2013 in 12/2014) in 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 10/2011 in 8/2014), je Mestni svet Mestne občine Maribor na 302 svoji 3. dopisni seji, dne 7. julija 2015 sprejel

Na podlagi 7 in 9. člena Zakona o financiranju občin (Ur. list ODLOK RS 123/06, 57/08 in 36/11), 6. Odstavka 17. člena Zakona o pre- o spremembah in dopolnitvah Odloka o predmetu in krških – UPB8 (Ur. list. RS, št. 29/2011), 21. in 65. Člena Zakona pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 94/07- uradno prečiščeno gospodarske javne službe, načinu izvajanja izbirne lokalne besedilo, 76/08, 79/09 51/10 in 40/12-ZUJF, 14/15-ZUJUJFO), gospodarske javne službe vzdrževanja in upravljanja tržnic 29. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samouprav- v Mestni občini Maribor nih lokalnih skupnostih (Ur. list RS, št. 86/10), 44. člena Zakona o javnih zbiranjih (Ur. list RS, št. 64/11 – ur. preč. bes.) in 23. člena Statuta Mestne občine Maribor (Medobčinski uradni ve- 1. člen stnik, št. 10/11 in 8/14), je Mestni svet Mestne občine Maribor na V Odloku o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za 3. dopisni seji, dne 7. julija 2015 sprejel opravljanje lokalne gospodarske javne službe, načinu izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja in upravljanje tržnic v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/2014) se v drugem odstavku 3. člena dodajo alineje: O D L O K »• daje v najem tržne pripomočke oziroma opremo, po- spremembah in dopolnitvah odloka o rabi javnih površin trebno za nemoteno poslovanje na tržnici, • vodi evidenco o sklenjenih pogodbah za prodajne prostore ter o zbranih pristojbinah, 1. člen • letno poroča o poslovanju tržnice ter pripravlja letne plane V Odloku o rabi javnih površin (MUV št. 9/12, 12/13, 7/14 tekočega in investicijskega vzdrževanja, in 11/15) se v drugem odstavku 18. člena za besedo »embalaža« • skrbi za izvajanje drugih aktivnosti, ki so po naravi poveza- namesto pike postavi vejica in doda naslednje besedilo: » izvze- ne z izvajanjem te službe.«. ta je nepovratna plastična embalaža za brezalkoholne pijače do vključno 0,5 l.«. 2. člen V 4. členu se kot osma in deveta alineja dodata: »• Cvetlična tržnica pokopališče Pobrežje, 2. člen • Cvetlična tržnica pokopališče Dobrava.«. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Medobčin- skem uradnem vestniku. 3. člen 6. člen se spremeni tako, da se glasi: Številka: 00700-4/2013-10 Župan Mestne občine Maribor »(1) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje Datum: 8. julij 2015 dr. Andrej Fištravec, s.r. pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače. (2) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane gospodarske javne službe so: - fizična ali pravna oseba mora predložiti dokazilo ore- gistraciji za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe; - da ima poravnane davke in prispevke; - da ima poravnane obveznosti do občine; - ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne po- ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 535

ravnave ali likvidacije; • kadrovska in strokovna usposobljenost oseb, ki je pomemb- - da prevzame odgovornost za škodo, ki bi jo z opravlja- na za izvajanje koncesije, njem koncesije lahko povzročil tretji osebi, za kar mora • rok za pričetek izvajanja gospodarske javne službe.«. biti ustrezno zavarovan; - finančno zavarovanje; - razpolagati mora z zadostnim številom kadra; 8. člen - razpolagati mora z zadostnim številom tehničnih sredstev Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem in opreme; uradnem vestniku. - imeti mora izkušnje na področju dejavnosti, ki so predmet javne službe; - da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so Številka: 00700-8/2014-7 Župan Mestne občine Maribor z zakonom predpisana. Datum: 7. julij 2015 dr. Andrej Fištravec, s.r. (3) Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu pre- dložiti izvedbeni program vzdrževanja in upravljanja tržnic z oceno stroškov.«.

304 4. člen Za 12. členom se doda nov 12. a člen, ki se glasi: » 12. a člen Na podlagi 11. ter 96. člena Zakona o prostorskem načrtova- (način plačila koncesionarja) nju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 (1) Koncesionar je dolžan plačevati koncesijsko dajatev, v – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, kolikor je ta določena s koncesijsko pogodbo. Koncesijska da- (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 35. člena Sta- jatev se plača enkrat letno na način kot je določen v koncesijski tuta Mestne občine Maribor (MUV št. 10/11, 8/14) sprejmem pogodbi. (2) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev. S K L E P (3) Koncesionar je dolžan plačevati najemnino za objekte z o pripravi sprememb in dopolnitev Odloka o ureditvenem opremo in za javne površine. Način in višina plačila bosta dolo- načrtu za prenovo Taborskega nabrežja čena s koncesijsko pogodbo.«.

1. člen 5. člen (splošno) Prvi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi: S tem sklepom se začne postopek priprave sprememb in »V primeru podelitve koncesije z javnim razpisom, se ta dopolnitev Odloka o ureditvenem načrtu za prenovo Taborske- opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z dolo- ga nabrežja (MUV, št, 5/90, 22/06, 28/11, 24/08 - obv. razlaga, čili zakona, ki ureja gospodarske javne službe.«. 34/09 - obv. razlaga, 13/13) – v nadaljevanju: spremembe in dopolnitve URN. Pravna podlaga za izdelavo sprememb in dopolnitev URN 6. člen je Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, (1) V prvem odstavku 21. člena se v deveti alineji besedna zve- 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, za » v 5. členu« nadomesti z besedno zvezo »v 6. členu«, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 – odl. US in 14/15 (2) Enajsta alineja se spremeni tako, da se glasi »• merila za – ZUUJFO) in vsi ostali relevantni pravni predpisi. izbiro koncesionarja«, Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta se nanašajo (3) Doda se nova, dvanajsta alineja, ki se glasi: »• način finanč- samo na posamične posege v prostor, ki ne vplivajo na celovitost nega zavarovanja«, načrtovanih prostorskih ureditev ter na rabo sosednjih zemljišč (4) Dosedanji dvanajsta in trinajsta alineja postaneta trinajsta in in objektov, zato se bo postopek sprejemanja vodil po skrajša- štirinajsta alineja. nem postopku. Pravna podlaga za skrajšani postopek je 17. člen sprememb in dopolnitev Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 108/09). 7. člen Pripravljavec: Mestna občina Maribor, Urad za komunalo, Za 21. členom se doda nov 21. a člen, ki se glasi: promet in prostor, Sektor za urejanje prostora. »21. a člen Pobudnik: Urbis d.o.o. Maribor, Jezdarska 3, Maribor (merila za izbor koncesionarja) Naročnik: Urbis d.o.o. Maribor, Jezdarska 3, Maribor Merila za izbor koncesionarja so: Načrtovalec: Urbis d.o.o. Maribor, Jezdarska 3, Maribor. • ugodnosti, ki izražajo ekonomske in socialne prednosti za koncedenta, • celovitost koncepta upravljanja in trženja in obseg trženj- 2. člen skih aktivnosti, (območje obdelave, ocena stanja in • tehnična usposobljenost in finančna zmogljivost, razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev URN) STRAN 536 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

Območje obdelave Pripravljavec pridobi odločbo Ministrstva za okolje in pro- Območje obdelave obsega celotno območje osnovnega ure- stor, Direktorata za okolje, Sektorja za strateško presojo vplivov ditvenega načrta. na okolje, ali je za spremembe in dopolnitve URN potrebno izve- Ocena stanja sti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje (v nada- Po veljavnem URN je na območju obdelave predvidena iz- ljevanju CPVO). Ustrezna gradiva nosilcem urejanja prostora in gradnja trgovsko-poslovnih in stanovanjskih objektov. Objekt na drugim udeležencem posreduje pripravljavec oziroma načrtova- naslovu Taborska ulica 9 se je zaradi dotrajanosti porušil. lec po pooblastilu pripravljavca. Razlogi za izdelavo sprememb in dopolnitev URN Po objavi sklepa o pripravi izbrani načrtovalec izdela osnutek Za objekt Taborska ulica 9, ki je prenesen na Družbo za upra- sprememb in dopolnitev URN, ki ga skupaj s pozivom za pri- vljanje terjatev bank, je izkazan velik interes. Investitor želi na dobitev smernic pošlje nosilcem urejanja prostora. Šteje se, da območju porušenega objekta zgraditi novi oziroma nadomestni nosilci urejanja prostora nimajo smernic, v kolikor jih ne podajo objekt v skladu s pogoji zavoda, pristojnega za varstvo kulturne v 15 dneh od prejema osnutka sprememb in dopolnitev URN. V dediščine, vendar veljavni odlok ne omogoča pridobitve grad- tem primeru se morajo upoštevati vse zahteve, ki jih za načrto- benega dovoljenja, saj za objekt ni predviden niti rušitev niti za vanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi. novogradnjo. Spremembe se nanašajo na spremembo tekstualne- Predlog sprememb in dopolnitev URN pošlje načrtovalec skupaj ga dela v členih, ki opredeljujejo rušitve in pogoje gradnje novih s pozivom za pridobitev mnenja nosilcem urejanja prostora. V objektov. V kolikor bo potrebno, se spremeni tudi grafični del primeru, da nosilci urejanja prostora v 15 dneh svojega mnenja ureditvenega načrta. ne podajo, se šteje, da soglašajo s predlagano prostorsko uredi- tvijo.

3. člen (predmet sprememb in dopolnitev URN) 5. člen Načrtovana je sprememba tekstualnega dela odloka, in sicer v (postopek in terminski plan sprejemanja sprememb in členih, ki opredeljujejo rušitve in pogoje gradnje novih objektov. dopolnitev URN) V kolikor bo potrebno, se spremeni tudi grafični del ureditvenega Postopek priprave sprememb in dopolnitev URN poteka po načrta. naslednjem terminskem planu: FAZA ROK

4. člen Priprava in objava sklepa o začetku (nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci) priprave sprememb in dopolnitev / Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja, so: URN v Medobčinskem uradnem - Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, vestniku. Urad za upravljanje z vodami, Sektor za porečje reke Drave Izdelava osnutka sprememb in in Mure, Oddelek porečja reke Drave, Krekova ul. 17, 2000 8 dni po objavi sklepa Maribor, dopolnitev URN. - Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Pridobitev odločbe ministrstva, Vojkova 61, 1000 Ljubljana, 30 dni od prejema pristojnega za varstvo okolja (v - Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, osnutka sprememb in nadaljevanju: ministrstvo), ali je treba Maistrova 10, 1000 Ljubljana, dopolnitev URN - Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Po- izvesti CPVO breška ul. 20, 2000 Maribor, Pridobitev smernic nosilcev urejanja 15 dni od prejema - Elektro Maribor d.d. podjetje za distribucijo električne ener- prostora na osnutek sprememb in osnutka sprememb in gije, Vetrinjska ul. 2, 2000 Maribor, dopolnitev URN dopolnitev URN - Energetika d.o.o. Maribor, Jadranska 28, Maribor - Nigrad d.d. javno komunalno podjetje, Zagrebška c. 30, 30 dni po izbiri Če je potrebna CPVO: izdelava Maribor, izdelovalca okoljskega okoljskega poročila. - Mestna občina Maribor, Urad za komunalo promet in pro- poročila stor, Sektor za komunalo in promet, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor – za področje prometa, Priprava dopolnjenega osnutka 15 dni po prejemu - Mariborski vodovod, javno podjetje d.d., Jadranska c. 24, sprememb in dopolnitev URN (če NI odločbe, da CPVO ni 2000 Maribor; potrebno okoljsko poročilo) potreben - Plinarna Maribor d.d., Plinarniška ul. 9, Maribor, - Medobčinski urad za varstvo okolja, Slovenska 40, Mari- Če je potrebna CPVO: pripravljavec takoj po potrditvi bor, pošlje dopolnjen osnutek in okoljsko obeh gradiv s strani - Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, Graj- poročilo ministrstvu. pripravljavca ska ulica 7, Maribor. Ministrstvo pripravljavcu pošlje V vseh fazah priprave sprememb in dopolnitev URN sodeluje obvestilo o ustreznosti okoljskega tudi Mestna četrt Magdalena. poročila oz. zahteva dopolnitev. Nato 45 dni V kolikor se v postopku priprave sprememb in dopolnitev izda še pisno mnenje o sprejemljivosti URN ugotovi, da je potrebno pridobiti dodatne smernice in mne- vplivov izvedbe plana na okolje. nja nosilcev urejanja prostora, ki niso navedeni, se le-te pridobijo. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 537

Formati podatkov za digitalni grafični izris morajo biti po- Objava obvestila o javni razgrnitvi in vsaj 7 dni vezljivi s formati digitalnih geodetskih podatkov. Pri zajemu di- javni obravnavi dopolnjenega osnutka pred pričetkom javne gitalnih prostorskih podatkov je potrebno upoštevati natančnost ter okoljskega poročila. razgrnitve predpisanih geodetskih podatkov. Javna razgrnitev, javna obravnava in Vsa gradiva morajo biti izdelana v digitalni obliki, in sicer: vsaj 15 dni 1. obravnava na mestnem svetu. - teksti, grafikoni, tabele, predstavitve z Microsoft Office programskimi orodji, Pripravljavec preda pripombe iz javne 8 dni - karte s posameznimi sloji v ESRI, Auto Cad ali Map Info obravnave in razgrnitve načrtovalcu. Professional programskimi orodji, Načrtovalec in pripravljavec - karte morajo biti ločene od legend, pripravita stališča do pripomb, ki se 8 dni - legende morajo biti v formatu .jpg z ločljivostjo 150 dpi, pošljejo v podpis in potrditev županu. - posamezno karto v vektorski obliki je potrebno pretvoriti v rastrsko obliko .tif z ločljivostjo 300 dpi v velikosti izrisa s Izdelava predloga sprememb in pripadajočo legendo, dopolnitev URN ter po potrebi 8 dni - karte morajo biti orientirane proti severu, dopolnitev okoljskega poročila. - v karti mora biti tudi sloj parcel (zaradi geolokacije), Posredovanje dopolnjenega predloga - sheme v formatih .tif ali .jpg ali .pdf, sprememb in dopolnitev URN v - meja območja obdelave mora biti zajeta v vektorski obliki v primeru izvedbe CPVO ministrstvu, 30 dni formatu .tab ali .shp ali dwg, da poda odločbo o sprejemljivosti - tekstualni del naloge mora biti izdelan v formatu .pdf ali vplivov izvedbe plana na okolje .doc. 15 dni od prejema Pridobitev mnenj nosilcev urejanja Gradiva morajo biti oddana v potrebnem številu in obliki za dopolnjenega prostora na dopolnjeni predlog obravnave na mestnem svetu, za pridobitev odločbe o potreb- predloga sprememb in sprememb in dopolnitev URN nosti izvedbe CPVO in za javno razgrnitev in javno obravnavo. dopolnitev URN Načrtovalec se mora udeležiti vseh javnih obravnav, sej od- Načrtovalec pripravi usklajen predlog bora za urejanje prostora in varstvo okolja ter sej mestnega sveta, 8 dni sprememb in dopolnitev URN. kjer sodeluje kot poročevalec. Končni elaborat mora biti oddan v analogni obliki v šestih iz- Priprava gradiv za 2. obravnavo na vodih ter v digitalni obliki v dveh izvodih. Digitalna in analogna mestnem svetu ter sprejem sprememb 30 dni oblika morata biti skladni. Skladnost načrtovalec potrdi z izjavo. in dopolnitev URN z odlokom Pripravljavec pošlje odlok v objavo takoj po sprejemu v MUV 8. člen (veljavnost sklepa) Izdelava končnih elaboratov 8 dni po objavi Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev URN se sprememb in dopolnitev URN objavi v Medobčinskem uradnem vestniku ter na spletnih straneh Mestne občine Maribor. Veljati začne naslednji dan po objavi v Zgoraj navedeni terminski plan je okviren. Zaradi nepredvi- Medobčinskem uradnem vestniku. dljivih zahtev in pogojev udeležencev v postopku se lahko spre- S tem sklepom se prekliče Sklep o začetku priprave spremeni, saj pripravljavec akta na to ne more vplivati. Roki faz, ki memb in dopolnitev ureditvenega načrta za prenovo Taborskega niso v pristojnosti Mestne občine Maribor, so odvisni od razmerij nabrežja (MUV, št. 8/2009). naročnik – načrtovalec.

Številka: 35005-1/2009 Župan Mestne občine Maribor 6. člen Datum: 30. junij 2015 dr. Andrej Fištravec, s.r. (obveznosti naročnika in načrtovalca) Vse obveznosti v zvezi s financiranjem postopkov in gradiv, potrebnih za izdelavo sprememb in dopolnitev URN nosi naroč- nik. To velja tudi za izdelavo dodatnih strokovnih rešitev, če se zanje izkaže potreba v postopku izdelave sprememb in dopolnitev URN. Naročnik mora v pogodbenem razmerju z izbranim načrto- valcem zagotoviti, da bo le-ta izdelal gradiva v skladu z veljavno zakonodajo in na način, kot sledi v nadaljevanju. Spremembe in dopolnitve URN se izdelajo v digitalni in analogni obliki. Grafični prikazi morajo biti izdelani v GIS obliki. Digitalni prostorski podatki, ki se prikažejo na grafičnih na- črtih, se izdelajo kot vektorski podatki s pripadajočimi opisnimi podatki. Vodijo se s topološko pravilnimi poligoni, s topološko pravilnimi in usmerjenimi linijami ali s točkami. STRAN 538 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

305 306

Na podlagi 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. Na podlagi določil 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni sa- 22/1998, 97/2001 - ZSDP, 110/2002 - ZGO-1, 15/2003 – ZOPA), moupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list US:Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: RS, št. 94/07- Uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, U-I-427/06-9, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF in 14/15-ZUU- 40/12 - ZUJF in 14/2015 – ZUUJFO) ter 23. člena Statuta mestne JFO), 3., 4., 6. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah / občine Maribor (MUV, št. 10/2011 in 8/2014), je Mestni svet Me- ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006, 38/2010- stne občine Maribor na svoji 3. dopisni seji 7. julija 2015 sprejel ZUKN, 57/2011) in 15. člena Statuta Občine Miklavž na Dra- vskem polju (Medobčinski uradni vestnik, št. 14/2003, 33/2010) je Občinski svet Občine Miklavž na Dravskem polju na svoji 2. izredni seji, dne 22. julija 2015 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Maribor ODLOK o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Miklavž na Dravskem polju 1. člen V Pravilniku o sofinanciranju letnega programa športa v Me- stni občini Maribor (MUV št. 2/2010) se besedilo druge alineje 1 Splošne določbe 22. člena »NAUČIMO SE PLAVATI« spremeni tako, da se glasi: »Sofinancira se: 1. člen - vstopnina, strokovni kader, prevoz in organizacija 10 (uporaba izrazov) urnih tečajev plavanja. V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol Pogoj za sofinanciranje je organizirana vadba v skupini do 8 se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. otrok, ki poteka izven rednega pouka športne vzgoje.«.

2. člen 2. člen (vsebina odloka) V 22. členu se zadnja alineja »OBČINSKA ŠOLSKA TEK- Ta odlok ureja lokalne gospodarske javne službe v Občini Mi- MOVANJA« spremeni tako, da se glasi: klavž na Dravskem polju, način in oblike njihovega izvajanja, stro- » • OBČINSKA IN PODROČNA ŠOLSKA TEKMOVA- kovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, varstvo upo- NJA rabnikov, financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb in druga Sofinancira se: vprašanja v zvezi z izvajanjem lokalnih gospodarskih javnih služb - občinska tekmovanja, ki se organizirajo na območju Mestne v Občini Miklavž na Dravskem polju (v nadaljevanju: občina). občine Maribor, se sofinancira stroške neposredne organizacije in izvedbe posameznega tekmovanja (uporaba športnih objektov – če tekmovanja ni možno organizirati v šolskem 3. člen objektu, priznanja, sodniki in drugi dogovorjeni stroški). (lokalne gospodarske javne službe) - področna prvenstva, organizirana na območju Mestne ob- Kot lokalne gospodarske javne službe se opravljajo dejavno- čine Maribor, se sofinancira delež stroškov organizacije in sti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske izvedbe tekmovanja glede na delež udeležencev iz Mestne javne službe in dejavnosti, ki so kot izbirne lokalne gospodar- občine Maribor. ske javne službe določene s tem odlokom. V skladu s 4. členom Sofinancirajo se praviloma šolska športna tekmovanja nave- ZGJS ta odlok določa, kateri proizvodi in storitve se zagotavljajo dena v uradnem razpisu šolskih športnih tekmovanj in prireditev na način in v oblikah, ki jih ZGJS določa za gospodarske javne ministrstva, pristojnega za šport.«. službe.

3. člen 2 Način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Medobčin- skem uradnem vestniku. 4. člen (način opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb) (1) Lokalne gospodarske javne službe se opravljajo na podlagi Številka: 00700-1/2015-4 Župan Mestne občine Maribor predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organiza- Datum: 7. julij 2015 dr. Andrej Fištravec, s.r. cijskih in drugih standardov ter normativov, ki jih predpiše- jo vlada in pristojna ministrstva. (2) Občina s posamičnimi odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več lokalnih gospodarskih javnih služb oziroma podrobneje določi: ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 539

- organizacijsko in prostorsko zasnovo njihovega opravlja- 1. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zaveti- nja po vrstah in številu izvajalcev (v režijskem obratu, šču, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju, na pod- 2. lokalno geodetsko službo, lagi koncesije), 3. javna pooblastila na področju graditve objektov, - vrsto in obseg javnih dobrin ter njihovo prostorsko razpo- 4. monitoring stanja okolja. reditev, (2) Način izvajanja dejavnosti iz prejšnjega odstavka določa - pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, odlok. - pravice in obveznosti uporabnikov, - vire financiranja gospodarskih javnih služb in načinov njihovega oblikovanja, 9. člen - vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje (območje opravljanja lokalnih gospodarskih javnih služb) lokalne gospodarske javne službe, ki so v lasti občine ter Lokalne gospodarske javne službe in druge dejavnosti v jav- del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uži- nem interesu iz 6., 7. in 8. člena tega odloka se opravljajo na va, celotnem območju občine, če s tem odlokom ali odlokom iz dru- - druge elemente pomembne za opravljanje in razvoj lokal- gega odstavka 4. člena tega odloka za posamezno dejavnost ni ne gospodarske javne službe. drugače določeno.

3 Lokalne gospodarske javne službe 10. člen (uporaba javnih dobrin) 5. člen (1) Javne dobrine, ki se zagotavljajo z lokalnimi gospodarskimi (obvezne in izbirne lokalne gospodarske javne službe) javnimi službami, so pod enakimi pogoji določenimi z za- (1) Lokalne gospodarske javne službe so obvezne in izbirne. konom ali odlokom občine dostopne vsakomur. (2) Obvezne lokalne gospodarske javne službe so določene z (2) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi lo- zakonom. kalnimi gospodarskimi javnimi službami, je za uporabnike (3) Odlok določa, katere izbirne lokalne gospodarske javne obvezna, če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za službe zagotavlja občina. posamezne primere ne določa drugače. (3) Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izbirnimi lokalnimi gospodarskimi javnimi službami ali drugih dejavnosti 6. člen iz 8. člena tega odloka, za uporabnike ni obvezna, če zakon (obvezne lokalne gospodarske javne službe) ali odlok občine za posamezne primere ne določa drugače. (1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti: 1. oskrba s pitno vodo, 4 Oblike zagotavljanja javnih služb 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 3. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, 11. člen 4. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, (oblike zagotavljanja javnih služb) 5. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komu- Občina zagotavlja lokalne gospodarske javne službe in druge nalnih odpadkov, dejavnosti v javnem interesu iz 8. člena tega odloka skladno s 3. 6. urejanje in čiščenje javnih površin, členom tega odloka v naslednjih oblikah: 7. pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopa- - v režijskem obratu, lišč, - v javnem gospodarskem zavodu, 8. redno vzdrževanje občinskih javnih cest, - v javnem podjetju, 9. vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na, ob - z dajanjem koncesij. ali nad vozišči državnih cest, ki so v funkciji javnih povr- šin naselja. 4.1 Režijski obrat 7. člen (izbirne lokalne gospodarske javne službe) Na območju občine se kot izbirne lokalne gospodarske javne 12. člen službe opravljajo naslednje dejavnosti: (režijski obrat) 1. dejavnost operaterja distribucijskega sistema, (1) Režijski obrat se ustanovi za izvajanje lokalne gospodarske 2. distribucija drugih energetskih plinov. javne službe, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali zna- čilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo. 8. člen (2) Režijski obrat se organizira kot notranja organizacijska eno- (druge dejavnosti v javnem interesu) ta občinske uprave oziroma službe občine. (1) Občina na način in v oblikah kot gospodarske javne službe, (3) Režijski obrat se organizira kot samostojen ali nesamosto- na podlagi 4. člena ZGJS, zagotavlja izvajanje naslednji de- jen režijski obrat. Organizacijo in delovno področje režij- javnosti: skega obrata določi občinski svet v okviru organizacije in STRAN 540 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

delovnega področja občinske uprave na predlog župana. javne službe se podeli na podlagi koncesijskega akta, ki do- (4) Režijski obrat ni pravna oseba. loči, ali se koncesija podeli z javnim razpisom, ali na podla- (5) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb iz 6., gi zakona brez javnega razpisa. 8. in 9. točke prvega odstavka 6. člena tega odloka v režij- (3) Občina lahko podeli koncesijo za opravljanje lokalne go- skem obratu. spodarske javne službe za celotno območje občine ali za del območja občine. (4) Za pridobivanje koncesionarjev, koncesijsko pogodbo, pre- 4.2 Javni gospodarski zavod nehanje koncesijskega razmerja, prenos koncesije, obvezno koncesijo, višjo silo, odgovornost koncesionarja za ravnanja zaposlenih in odgovornost koncedenta za ravnanje koncesi- 13. člen onarja in ostala vprašanja v tej zvezi se uporabljajo določila (javni gospodarski zavod) zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb, zako- (1) Javni gospodarski zavod se ustanovi kadar gre za opravlja- na, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in zakona, ki ureja nje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi nji- javno naročanje. hove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to (5) Občina zagotavlja izvajanje lokalnih gospodarskih javnih ni njihov cilj. služb iz 2. in 7. točke prvega odstavka 6. člena in 1. in 2. (2) Ustanovitev javnega gospodarskega zavoda, razmerja v jav- točke 7. člena ter 1. točke 8. člena tega odloka s podelitvijo nem gospodarskem zavodu in njegovo delovanje ter druge koncesije. zadeve v zvezi z javnim gospodarskim zavodom se opredelijo s posebnim aktom. (3) Ustanoviteljske pravice v javnem gospodarskem zavodu iz- 16. člen vršuje občinski svet. V primeru, da so poleg občine ustano- (javni razpis) viteljice javnega gospodarskega zavoda tudi druge občine, (1) Če se koncesija podeli na podlagi javnega razpisa, se ta ob- se lahko izvajajo ustanoviteljske pravice preko posebnega javi v Uradnem listu Republike Slovenije. skupnega organa za izvajanje ustanoviteljskih pravic, ki ga (2) Javni razpis vsebuje najmanj naslednje elemente: v skladu z določili zakona, ki ureja lokalno samoupravo, - predmet koncesije, ustanovijo ustanoviteljice javnega gospodarskega zavoda. - območje, za katero se podeljuje koncesija, - pogoje za koncesijo, - pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, 4.3 Javno podjetje - pričetek in trajanje koncesije, - merila za izbiro koncesionarja, - druge elemente določene s predpisi in koncesijskim ak- 14. člen tom. (javno podjetje) (3) Rok za prijavo na javni razpis se določi v koncesijskem (1) Javno podjetje se ustanovi za opravljanje ene ali več lokal- aktu. nih gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot lokalna gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo 17. člen je mogoče opravljati kot profitno. (izbira koncesionarja) (2) Ustanovitev javnega podjetja, razmerja v javnem podjetju in (1) O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z njegovo delovanje ter druge zadeve v zvezi z javnim podje- upravno odločbo. tjem se opredelijo v ustanovitvenem aktu. (2) O pritožbi zoper odločbo direktorja občinske uprave odloča (3) Ustanoviteljske pravice v javnem podjetju izvršuje občinski župan. svet. (3) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene v (4) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1., imenu občine župan. 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 6. člena tega odloka v obliki javnega podjetja. 5 Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge

4.4 Koncesija 18. člen (strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge) (1) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na 15. člen področju lokalnih gospodarskih javnih služb v občini opra- (koncesija) vlja občinska uprava. (1) Za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javne služ- (2) Občinska uprava opravlja s področja lokalnih gospodarskih be lahko občina podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki javnih služb zlasti naloge, ki se nanašajo na: je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet kon- - razvoj, načrtovanje in pospeševanje lokalnih gospodar- cesije in izpolnjuje pogoje za opravljanje lokalne gospodarskih javnih služb, ske javne službe ali druge dejavnosti iz 8. člena tega odloka, - investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in na- ki je predmet koncesije. pravami, potrebnimi za izvajanje lokalnih gospodarskih (2) Koncesija za opravljanje posamezne lokalne gospodarske javnih služb, ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 541

- informacijske baze za potrebe občinskih gospodarskih (2) Občinski svet je dolžan obvestiti Komisijo za vloge, pri- javnih služb, tožbe in varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin o svojih - postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij, stališčih in ukrepih v skladu s poslovnikom o svojem delu, javnih gospodarskih zavodov in režijskih obratov, župan pa najkasneje v roku 30 dni od dneva, ko je prejel - postopke podeljevanja koncesij in izbire koncesionarjev, njegovo pripombo ali predlog. - strokovni nadzor nad izvajalci lokalnih gospodarskih javnih služb, - strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z 7 Financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb javnimi razpisi za izbiro izvajalcev za koncesionirane lokalne gospodarske javne službe, - strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s fi- 23. člen nanciranjem lokalnih gospodarskih javnih služb, (financiranje lokalnih gospodarskih javnih služb) - določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za Lokalne gospodarske javne službe se financirajo: posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne - s ceno javnih dobrin, objekte in naprave lokalnih gospodarskih javnih služb, če - iz proračunskih sredstev, ni kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce lokalnih - iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. gospodarskih javnih služb, - dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave lokalnih gospodarskih 24. člen javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na (cena proizvoda ali storitve) izvajalce lokalnih gospodarskih javnih služb. (1) Za uporabo javnih dobrin, ki so glede na posameznega upo- (3) Naloge iz prve in druge točke prejšnjega odstavka se lahko rabnika ali glede na določljive skupine uporabnikov izmer- poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju. ljive, plačujejo uporabniki ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila. (2) Cene se oblikujejo ali določajo na način in po postopku, ki 6 Varstvo uporabnikov javnih dobrin ga določa zakon in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski akt ali odlok občine v skladu z zakonom. (3) Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporab- 19. člen nikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin. (varstvo uporabnikov javnih dobrin) (4) Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se od- Za varstvo uporabnikov javnih dobrin skrbi Komisija za var- loči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir stvo pravic uporabnikov javnih dobrin v občini Miklavž na Dra- subvencij. Subvencije so lahko diferencirane po kategorijah vskem polju, ki jo ustanovi občinski svet s posebnim aktom. uporabnikov in količini porabljenih in nudenih javnih dobrin.

20. člen (komisija za varstvo uporabnikov javnih dobrin) 25. člen Komisija za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin iz na- (proračunsko financiranje) slova varstva uporabnikov po tem odloku: Iz sredstev proračuna se financirajo gospodarske javne služ- - zastopa in usklajuje interese občanov in predlaga skupne be, s katerimi se zagotavljajo javne dobrine, katerih uporabniki predloge občinskemu svetu občine in županu občine, niso določljivi ali katerih uporaba ni izmerljiva. - zastopa interese občanov v zvezi z načrtovanjem, funkcio- niranjem in financiranjem javnih služb in s tem povezanih objektov in naprav v razmerju do občine. 8 Prehodne in končne določbe

26. člen 21. člen (prenehanje veljavnosti) (dolžnost sklenitve pogodbe) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o V primeru kršitve dolžnosti sklenjene pogodbe s strani iz- lokalnih gospodarskih javnih službah v občini Miklavž na Dra- vajalca lokalne gospodarske javne službe, lahko uporabnik od vskem polju (prvi odlok MUV št. 8/00, 4/07). upravnega organa občine zahteva izdajo odločbe, s katero naj ta odloči o njegovi pravici, za katero meni, da je kršena, in naloži izvajalcu ustrezno ravnanje. 27. člen (objava in začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčin- 22. člen skem uradnem vestniku. (pripombe in predlogi Komisije za varstvo pravic uporabnikov javnih dobrin) (1) Občinski svet in župan sta dolžna obravnavati pripombe in Župan občine predloge Komisije varstvo pravic uporabnikov javnih do- Številka: 0070-3/2015 Miklavž na Dravskem polju brin iz naslova varstva uporabnikov po tem odloku. Datum: 22. julij 2015 Leo Kremžar, univ. dipl. nov., s.r. STRAN 542 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

307 IV. pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalca storitev javne službe, V. viri financiranja javne službe, način oblikovanja in potrje- Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi / vanja cen ter merjenje, obračun in plačevanje storitev javne ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, službe, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 3. in 7. VI. vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list javne službe, RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010- VII. določitev upravljavca objektov in naprav, ZUKN, 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ VIII. javna pooblastila izvajalca javne službe, (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 IX. evidence, ki jih mora voditi izvajalec javne službe, – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, X. obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov v zvezi s 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), 9. priključitvijo na javno vodovodno omrežje, člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih XI. obveznosti izvajalca javne službe pri izvajanju posegov v lokalnih skupnosti /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, javni vodovod in ostalih subjektov pri izvajanju posegov 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I in 14/15 – ZUUJFO), znotraj varstvenega območja javnega vodovoda, 49.b do 51. člena Zakon o graditvi objektov /ZGO-1/ Uradni list XII. nadzor nad izvajanjem javne službe, in RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 XIII. kazenske, prehodne in končne določbe. – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti /ZGe- 4. člen oD-1/ (Uradni list RS, št. 77/10), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (namen odloka) (Uradni list RS, št. 88/2012), 3. in 17. člena Zakona o prekrških Namen odloka je predvsem: /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, - opredelitev vsebine in standardov javne službe, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), 30. člena - zagotovitev učinkovitega izvajanja javne službe v normal- Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih ob- nih in izrednih razmerah, činskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, - uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in fi- št. 87/2012, 109/2012; v nadaljevanju: Uredba o metodologiji), nanciranje izvajanja javne službe in varovanje okolja, 15. člena Statuta Občine Miklavž na Dravskem polju (MUV št. - smotrno planiranje, gradnja, uporaba in upravljanje javnega 14/03 – UPB, 33/10)) je Občinski svet Občine Miklavž na Dra- vodovoda, vskem polju na 2. izredni seji dne 22. julija 2015 sprejel - zagotavljanje zdravstvene ustreznosti vode in varovanje okolja, - zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, - zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe, ODLOK - ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen stori- o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe tev javne službe. oskrbe s pitno vodo v Občini Miklavž na Dravskem polju

5. člen I. SPLOŠNE DOLOČBE (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz drugega 1. člen člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se upo- (uporaba izrazov) rabljajo predpisi s področja varstva okolja. V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 6. člen (opredelitev pojmov) 2. člen (1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji (javna služba) pomen: Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodar- − pitna voda je definirana s predpisom, ki ureja pitno vodo; ske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadalje- − odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne nape- vanju: javna služba) na območju Občine Miklavž na Dravskem ljave z obračunskim vodomerom; odjemno mesto je tudi polju (v nadaljevanju: občina). mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda za oskrbo: − stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v 3. člen delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne (vsebina odloka) službe, S tem odlokom se določa: − s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin, I. organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne službe, − zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno II. vrsta in obseg storitev javne službe, vodo, III. pogoji za zagotavljanje in uporabo javne službe v normalnih − s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni in izrednih razmerah, rabi. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 543

− obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vo- vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odje- dovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbe- mnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev ni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda javne službe; so občinska gospodarska javna infrastruktura, vodovodni − javna površina je površina grajenega javnega dobra lokal- priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti ozi- nega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enaki- roma oprema javne infrastrukture; mi pogoji namenjena vsem; − obračunsko obdobje je koledarsko leto. − javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodar- (2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, ska javna infrastruktura namenjen izvajanju gospodarske kot je določeno v republiških predpisih s področja izvajanja javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hi- javne službe. drantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hi- dravlično povezano z javnim vodovodom. Javni vodovod je opredeljen v tehničnem pravilniku; II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne − sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vo- službe dovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obra- 7. člen tovanja deluje kot samostojen sistem, hidravlično ločen (oblika zagotavljanja javne službe) od drugih vodovodov in ima enega upravljavca; priključ- (1) Javno službo iz 2. člena tega odloka opravlja Mariborski ki so del vodovoda; vodovod javno podjetje d.d. (v nadaljevanju: izvajalec javne − posebna storitev je oskrba z vodo iz javnega vodovodnega službe). Izvajalec javne službe je upravljavec javnega vodo- omrežja, ki se ne šteje za javno službo po tem odloku; voda na celotnem območju občine. − upravljavec javnega vodovoda je izvajalec javne službe, (2) Upravljanje javnega vodovoda obsega: ki upravlja z javnim vodovodom na podlagi pogodbe z − vzdrževanje in čiščenje objektov javnega vodovoda, občino; − zagotavljanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo − izvajalec javne službe je pravna oseba, ki je s tem odlo- − ostala opravila v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pi- kom določena kot izvajalec lokalne gospodarske javne tno vodo. službe oskrbe s pitno vodo; − uporabniki in plačniki storitev javne službe so lastniki objektov, katerim se izvaja javna služba po tem odloku; 8. člen − vodovodni priključek stavbe ali gradbenega inženirskega (območje zagotavljanja javne službe) objekta na javni vodovod je cevovod med sekundarnim (1) Občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine. oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodo- (2) Območja oskrbe prebivalcev s storitvami javne službe oskr- merom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim be s pitno vodo se določijo v programu komunalnega opre- jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunskim mljanja, ki ga občina sprejme v skladu s predpisi o prostor- vodomerom s pripadajočim ventilom pred njim in ne- skem načrtovanju. povratnim ventilom za njim. Vodovodni priključek je v (3) Območja javnega vodovoda so prikazana v operativnem lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objek- programu oskrbe s pitno vodo., ki ga pripravi pristojno mi- ta. Priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in nistrstvo. obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod; − interna vodovodna napeljava je vodovodno omrežje zno- 9. člen traj stavb in objektov oziroma za obračunskim vodome- (prepoved lastne oskrbe s pitno vodo) rom, in ni del javnega vodovoda; (1) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se oskrbuje javni vodo- − omrežnina je del cene, ki vključuje stroške javne infra- vod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev strukture javne službe oskrbe s pitno vodo ter javne služ- s pitno vodo ali drugo rabo vode, razen če gre za oskrbo s be odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode; pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena − vodarina je del cene, ki vključuje stroške opravljanja sto- pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode. ritev javne službe oskrbe s pitno vodo; (2) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se − primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi pove- izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev zani tehnološki objekti za obdelavo vode, vodohrani in s pitno vodo, razen do zaključka postopkov za priključitev. črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbe- ni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so III. Vrste in obseg storitev javne službe občinska gospodarska javna infrastruktura; − sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi po- 10. člen vezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje (vrsta in obseg storitev javne službe) ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode (1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba stavb in grad- na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za nepo- benih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovo- sredno priključevanje stavb na posameznem poselitve- da, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja nem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi za oskrbo živali. STRAN 544 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šte- (4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se je oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz jav- s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko nega vodovoda, če: zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu. − se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za (5) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s pred- zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objek- pisom, ki ureja vode, in ta, ki se priključuje na javni vodovod. − iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s pred- (6) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest pisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju od- tako, da se priključek stavbe na obratujoči sekundarni vo- padnih vod v vode in javno kanalizacijo. dovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega (3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest. šteje: (7) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za − oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno katere odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske od- vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske padne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ni dovoljena. javne službe, (8) Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadnih in pa- − oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih povr- davinskih voda s predpisi iz prejšnjega odstavka, za vsako šin, stavbo ali gradbeni inženirski objekt, ki se priključuje na − oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje poža- javni vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec javne gospo- rov s pitno vodo, darske službe za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavin- − oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena skih voda. splošni rabi, in (9) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v − oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki gradnji, na javni vodovod je možna na podlagi predhodne- pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna ga pisnega dovoljenja izvajalca javne službe le z začasnim količina vode ne presega 50 m3. priključkom v trajanju do dveh let in se lahko s pisnim za- (4) Zadrževanje ljudi iz prvega odstavka tega člena pomeni, da prosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričet- mora biti omogočena uporaba pitne vode za ljudi, ne glede ka uporabe. Vsako podaljšanje lahko traja največ dve leti. na to, ali se ljudje v objektu dejansko zadržujejo in ne glede Pred pričetkom uporabe objekta mora lastnik začasnega na to, ali ima fizična oseba registrirano stalno ali začasno priključka za njegovo spremembo v trajni priključek, prido- prebivališče, in ne glede na to, ali ima pravna oseba regi- biti potrdilo o skladnosti iz osmega odstavka tega člena. Če striran sedež ali poslovno enoto, in je sočasno vodovodni lastnik priključka dokazila, po pričetku uporabe ne predloži, priključek priključen na javni vodovod. oziroma ga ne predloži po poteku dveh let, izvajalec javne (5) Oskrba živali iz drugega odstavka tega člena pomeni, da oskrbe prekine priključek na stroške lastnika. O začasnih mora biti omogočena uporaba pitne vode za oskrbo živali, priključkih je izvajalec javne oskrbe s pitno vodo dolžan vo- ne glede na to, ali se živali dejansko oskrbujejo s pitno vodo, diti posebno evidenco. Storitev dobave vode za namene iz in je sočasno vodovodni priključek priključen na javni vo- tega odstavka se šteje kot posebna storitev. dovod. (10) Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta si mora za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi, ki 11. člen urejajo vode. Priključitev za namen, ki ni javna oskrba s (program oskrbe s pitno vodo) pitno vodo, je možna le po predhodnem dovoljenju izvajal- Javna služba se mora izvajati v skladu s programom oskrbe s ca oskrbe s pitno vodo, ki preveri ali razpoložljive količine pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec javne službe v skladu pitne vode in zmogljivost javnega vodovodnega omrežja ta- s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo. kšno priključitev omogoča. (11) V dovoljenju za priključitev iz devetega in desetega odstavka tega člena izvajalec javne službe določi pogoje za IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe priključitev. Dovoljenje iz tega odstavka se izda smiselno na način, kot ga določa ta odlok za soglasje za priključitev. 12. člen Izvajalec javne službe in lastnik stavbe ali objekta, ki se pri- (vodovodni priključek na javni vodovod) ključuje, za primere iz devetega in desetega odstavka tega (1) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali člena podpišeta pogodbo, v kateri se opredelijo predvidena gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zago- količina odvzete vode, cena, plačilni in ostali pogoji. tovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom. (2) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele 13. člen stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje (storitve v zvezi s priključki stavb na javni vodovod) porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri. (1) Načrtovanje in, gradnjo priključka na javni vodovod mora (3) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženir- zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objek- skem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim me- ta. Priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali stom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe. gradbenega inženirskega objekta. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 545

(2) Izvajalec javne službe mora kot javno službo zagotoviti (2) Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom in pose- vzdrževanje vodovodnih priključkov stavb ali gradbenih stnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta, pri če- inženirskih objektov, lastnik stavbe ali gradbenega inženir- mer morajo lastnik, posestnik in izvajalec javne službe pod- skega objekta pa mora preverjanje izvedbe in delovanje vo- pisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško uredi dovodnega priključka ter njegovo vzdrževanje dopustiti in stanje števca, subsidiarna odgovornost lastnika za morebi- storjene storitve plačati s plačevanjem omrežnine. tna neplačila obveznosti do izvajalca javne službe ter način (3) Izvajalec javne službe mora pri priključevanju novih upo- izvedbe odklopa dobave vode v primeru neplačil. rabnikov in ob zamenjavi obračunskih vodomerov upora- (3) Uporabniki iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, bljati volumetrične vodomere z daljinskim odčitavanjem fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki ter na ta način, v interesu uporabnika in nemotene oskrbe posamezniki, pravne osebe in vse druge pravno-organizacij- s pitno vodo dolgoročno zagotoviti pogostejše odčitavanje ske oblike. rabe pitne vode za namen zgodnjega odkrivanja napak na (4) V primeru oskrbe s pitno vodo, ki se izvaja gospodinjstvom, internih instalacijah uporabnikov in za namen plačevanja v razmerju do izvajalca javne službe, kot uporabnik nastopa glede na porabo vode. ena poslovno-sposobnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so solidarno odgovorni na smi- 14. člen selno enak, kot je določen v petem odstavku tega člena. Če (obnova priključka stavbe na javni vodovod) člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz prejšnjega (1) Izvajalec javne službe mora vodovodni priključek obnoviti: stavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinj- − če njegovo stanje po pregledu kaže na stopnjo dotrajano- stva. Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja sti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube, račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot − če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe s pitno vodo, plačnik. Ostali člani gospodinjstva so v teh primerih soli- − če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov, darno odgovorni za neplačane dolgove, smiselno na način, − če se obnavlja javni vodovod ali druga infrastruktura, določen v petem odstavku tega člena. pri čemer se obnova v primeru iz tretje alineje opredeli v (5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko programu oskrbe s pitno vodo, obnova iz četrte alineje v obveznosti uporabnikov prevzame eden od solastnikov, če je načrtu investicij, v ostalih primerih pa se izvaja skladno z med njimi dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik pre- dejanskimi potrebami, ugotovljenimi v okviru izvajanja vzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca o javne službe. sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Sola- (2) Vsa obnovitvena dela na vodovodnem priključku mora za- stnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem javne služ- gotoviti izvajalec javne službe iz sredstev zbranih z omre- be podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno žnino. Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca mora preverjanje izvedbe obnovitvenih del in delovanje ce- javne službe. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izva- vovoda in opreme vodovodnega priključka dopustiti. jalca javne službe, dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za zapadle in neporavnane obveznosti do višine njihovega solastniškega 15. člen deleža oziroma deleža, ki je določen v pisnem dogovoru med (odstranitev priključka stavbe na javni vodovod) njimi. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz (1) Odstranitev priključka stavbe je dovoljena v primerih od- prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane stranitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki sta obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrest- priključena na javni vodovod. mi. V primeru zamude s plačilom ene ali več obveznosti s (2) Odstranitev lahko izvede samo izvajalec javne službe, na strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smi- podlagi zahtevka lastnika stavbe ali gradbenega inženir- slu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec začne izsta- skega objekta na stroške lastnika. O odstranitvi priključka vljati račune kateremu koli izmed solastnikov. stavbe na javni vodovod mora lastnik stavbe ali gradbenega (6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-sta- inženirskega objekta podati zahtevek izvajalcu javne službe novanjske in poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljene- najmanj 30 dni pred začetkom del, izvajalec javne službe pa ga ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanj- poda soglasje na način, določen v tem odloku. skih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upra- 16. člen vljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki storitev so lastniki (evidence) ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če upravnik Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s pred- in izvajalec javne službe skleneta pogodbo o poravnavanju pisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe. obveznosti, pri čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev. (7) Uporabniki javne službe oskrbe stavb ali gradbenih inže- 17. člen nirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo (uporabniki in plačniki storitev gospodarske javne službe) državne ali občinske javne službe so izvajalci državnih ali (1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljeva- občinskih javnih služb. nju: uporabniki) so lastniki objektov, katerim se izvaja javna (8) Uporabniki javne službe oskrbe s pitno vodo za pranje ali služba po tem odloku. namakanje javnih površin so upravljavci javnih površin, za STRAN 546 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega ugovor na to obvestilo oziroma zahtevo ne zadrži izvedbe vodovoda. začasne prekinitve. Če poizkus vročitve dokumentirano ne (9) Uporabnik javne službe oskrbe zunanjega hidrantnega uspe (npr. vračanje pošte ipd.), lahko izvajalec ukrep izve- omrežja za gašenje požarov s pitno vodo in oskrbe s pitno de takoj, če je to treba za preprečitev večanja ali nastajanja vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi je škode. Občina Miklavž na Dravskem polju. (4) Morebitni postopek o prekršku, vezan na vzrok začasne pre- (10) Če uporabnik (lastnik, prodajalec) objekt ali del objekta kinitve dobave vode, ne vpliva na potek postopka o začasni proda ali odda v najem, je dolžan poravnati vse zapadle ob- prekinitvi dobave vode uporabniku. veznosti in na obrazcu, ki ga pripravi izvajalec javne služ- be ter ga podpišeta lastnik oziroma prodajalec in najemnik oziroma kupec, in obvestiti izvajalca javne službe o datumu 19. člen začetka zaračunavanja storitev. Do datuma obvestila za vse (prekinitev dobave vode zaradi neplačil) obveznosti odgovarja dotedanji uporabnik. (1) Uporabniku, ki po preteku roka za plačilo, razen v primerih, ko je njegovemu ugovoru ugodeno, ne plača zapadlih dolgov, izvajalec javne službe pošlje pisni opomin (po e-pošti, 18. člen prek sms, ali po pošti), s katerim ga opozori, da mu bo doba- (začasna prekinitev in omejitev dobave pitne vode) va vode na njegove stroške začasno prekinjena, če zapadlih Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo na podla- terjatev ne bo poravnal takoj. gi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih (2) Če sta uporabnik in lastnik različni osebi, mora izvajalec primerih: javne službe opomin pred prekinitvijo dobave vode poslati - če je priključek stavbe na javni vodovod izveden brez so- tudi lastniku, če slednji v skladu s predpisi odgovarja subsi- glasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe, diarno. - če interna vodovodna napeljava ali druge naprave uporabni- (3) Če uporabnik ne poravna vseh dolgov niti v 8 dneh po vro- ka ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom ali če je zara- čenem opominu, izvajalec javne službe lahko začasno pre- di stanja interne napeljave ali internega vodomera ogrožena kine dobavo vode, praviloma do prejema celotnega plačila oskrba drugih uporabnikov ali je ogrožena ustreznost vode na svoj transakcijski račun. v javnem vodovodu, - če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spre- 20. člen meni zmogljivost svoje napeljave ali če svojevoljno spre- (prekinitev dobave vode zaradi posegov na infrastrukturi) meni izvedbo vodovodnega priključka ali opravi kakršen- (1) Izvajalec javne službe sme začasno brez povračila škode koli poseg na obračunskem vodomeru, prekiniti dobavo pitne vode zaradi: - če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževati vodovodni − rednega ali izrednega vzdrževanja, priključek, − pregledov ali remontov, - če ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda internih in- − preizkusov ali kontrolnih meritev, štalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem − novogradenj, javnega vodovoda ali vodovodnih priključ- omrežju, kov. - če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izva- (2) Za predvideno začasno prekinitev oskrbe s pitno vodo mora jalca javne službe, izvajalec javne službe izbrati čas, ki čim manj prizadene - če krši objavljene omejitve odvzema vode iz javnega vodo- uporabnike. Izvajalec javne službe mora o predvideni preki- voda, nitvi oskrbe s pitno vodo obvestiti uporabnike v pisni obliki - če ne poravna zaračunanih stroškov dobave pitne vode, ali (prek e-pošte, sms ali po navadni pošti), v primeru da gre stroškov overitve vodomera po izdanem računu, niti po pre- za širši krog uporabnikov pa preko sredstev javnega obve- jemu opomina v roku, ki je na njem naveden, ščanja, z objavo na svoji spletni strani, ali na drug krajevno - na podlagi odločbe inšpektorja, običajen način, najmanj en dan pred prekinitvijo. - v kolikor ukrep prekinitve določa republiški predpis, ki ure- (3) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne ja oskrbo in ravnanje s pitno vodo. vode iz prejšnjega odstavka v primeru nepredvidenih okvar (2) Prekinitev oskrbe s pitno vodo se izvede z zaporo ventila na javnem vodovodu. O nepredvideni prekinitvi dobave ali odstranitvijo obračunskega vodomera in velja za čas do vode je izvajalec javne službe dolžan uporabnike obvestiti odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik po veljav- oziroma skladno s programom obveščanja uporabnikov. V nem ceniku in na osnovi izstavljenega računa izvajalca jav- primeru začasnih prekinitev mora izvajalec javne službe zane službe. gotavljati minimalni standard dobave pitne vode uporabni- (3) Razen v primeru prekinite dobave vode zaradi neplačil (8. kom po predložitvi ustrezne embalaže na matičnem naslovu točka prvega odstavka tega člena), za katerega je postopek izvajalca javne službe. predpisan v 19. členu tega odloka, izvajalec ukrep iz prvega (4) Izvajalec javne službe sme začasno prekiniti dobavo pitne odstavka tega člena lahko izvede po predhodnem opozori- vode na zahtevo lastnika stavbe, ki je priključena na javni lu uporabnika glede na vzrok takega ukrepanja, s katerem vodovod v primeru, ko v stavbi ne bodo prebivali uporab- uporabniku postavi tudi rok za odpravo vzroka ali vzrokov niki več kot trideset (30) dni. Stroške prekinitve in ponovne in mu zagrozi z začasno prekinitvijo (po pošti, prek sms, priključitve oskrbe s pitno vodo plača lastnik ali najemnik e-pošte ali javnih občil, odvisno od vzroka). Morebitni stavbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 547

(5) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb (8) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugo- na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena toviti dejanske porabe vode, izvajalec javne službe upošte- zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec javne služ- va pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v be omeji odvzem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer obdobju (12) dvanajstih mesecev pred nastankom okvare. mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

23. člen 21. člen (vodomeri v interni napeljavi) (izvajanje ukrepov v primeru izrednih dogodkov) (1) Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za (1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih dogodkov interno porazdelitev stroškov oskrbe s pitno vodo. Teh vo- izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v pri- domerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava. meru izrednih dogodkov. Načrt ukrepov v primeru izrednih Vodomeri v interni napeljavi se lahko namestijo za obra- dogodkov pripravi izvajalec javne službe v skladu s predpi- čunskim vodomerom, ki je nameščen v zunanjem merilnem si, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami jašku. in ga predloži Občinskemu svetu občine Miklavž na Dra- (2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko izva- vskem polju v potrditev. jalec javne službe in uporabnik ali upravnik stavbe v ime- (2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka nu in za račun lastnikov, ki je priključena na javni vodovod tega člena se krijejo iz občinskega proračuna. skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi. (3) Interna delitev stroškov na porabljeno vodo posameznim 22. člen uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe, kar po- (meritev količin porabljene vode in obračun vodarine) meni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do (1) Izvajalec javne službe izda vsakemu uporabniku v skladu z popolnega plačila dolga. Uredbo o metodologiji, odloki in ostalimi predpisi račun za porabljeno vodo. Rok plačila znaša 15 dni. (2) Vodarina se uporabnikom, pri katerih se poraba ugotavlja z 24. člen obračunskim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno (zagotavljanje skladnosti pitne vode) količino pitne vode v m3. Obračunava se glede na dejansko (1) Izvajalec javne službe mora v skladu z državnimi predpisi porabo v preteklem obračunskem obdobju. o pitni vodi zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost (3) Za objekte, ki imajo obračunski vodomer, se normirana pitne vode. V ta namen mora imeti zaposleno odgovorno poraba (če ni pretekle porabe) določi na podlagi premera osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega priključka ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izo- ki znaša 1,2 m3 pitne vode na dan za vodomer s faktorjem brazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri. omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba dolo- (2) Skladnost mora biti zagotovljena: či sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz Ured- − na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna be o metodologiji. voda, (4) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vo- − v objektih za proizvodnjo in promet živil: na mestih, kjer domerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost pri- se voda uporablja v proizvodnji in prometu živil, ključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki − v objektih za pakiranje pitne vode: na mestu, kjer se voda znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. pakira, Za druge premere priključka se normirana poraba določi so- − v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu izto- razmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz Uredbe o ka iz cisterne. metodologiji. (3) Izvajalec javne službe mora izvajati notranji nadzor nad za- (5) Poraba pitne vode, ki je v obračunskem obdobju iz tega člena gotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki večja od normirane porabe, se šteje kot prekomerna poraba urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil. pitne vode. Prekomerna poraba se na koncu obračunskega (4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, obdobja obračuna tako, da se vodarina poviša za 50 %. Na- da je izvajalec javne službe izpolnil svoje obveznosti, kadar vedeno določilo se ne uporabi v primerih prekomerne porabe dokaže, da je vzrok neskladnosti interna napeljava. na katere uporabnik ni mogel vplivati (poškodba na vodovo- (5) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, dnem priključku ali interni vodovodni napeljavi, požar, itd.) kadar obstaja sum, da zaradi interne napeljave pitna voda ni (6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stano- skladna, zagotoviti: vanjske, poslovne), v katerih se poraba pitne vode ne meri z − priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje obračunskimi vodomeri, se normirana poraba za posamezno ali odpravo tveganja in/ali enoto za določanje prekomerne porabe iz prejšnjega odstav- − ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje pripo- ka določi za priključek s faktorjem omrežnine 1 iz Uredbe o ročil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskla- metodologiji. dnosti. (7) Prejšnji odstavek se ne uporablja za nestanovanjske stavbe, (6) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) stanovanjske stavbe za posebne namene, gradbene inženir- je za odpravo neskladnosti, ki je posledica neustrezne inske objekte in v primeru zapisniško dokazane okvare inter- terne napeljave, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega nega vodovoda stavbe. objekta. STRAN 548 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

25. člen - upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri (informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo) oskrbi s pitno vodo, (1) Izvajalec javne službe mora svojo organiziranost in delova- - dovoliti obnovitev vodovodnega priključka, ko na to opo- nje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije zori izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka uporabnikov javnega vodovoda o motnjah pri oskrbi s pitno in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodo- vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemo- mernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, goča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni - urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca jav- količini in kakovosti odpravi takoj oziroma v najkrajšem ne službe, možnem času glede na naravo motnje. - pisno obveščati izvajalca javne službe o odvzemu vode iz (2) Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete hidrantov in pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo. - opravljati druge obveznosti iz tega odloka. Uporabniki odgovarjajo: - za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe vodovodu, - za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posle- dice njegovega ravnanja. 26. člen (pravice uporabnikov storitev javne službe) (1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kva- 28. člen litetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako do- (zagotovitev prehoda za dostop do vodovodnega omrežja) stopna vsem uporabnikom na območju občine. Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vo- (2) Uporabnik ima na podlagi svoje vloge, projektne dokumen- dovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere tacije za objekt in soglasja izvajalca javne službe, na podla- je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti gi tega odloka pravico: prehod. − priključitve stavbe na javni vodovod, − spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto, 29. člen − izvesti dodatna dela na priključku stavbe na javni vodo- (odvzem vode iz javnega hidranta) vod, (1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vo- − povečati odvzem vode, dovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpira- − odstranitve priključka stavbe na javni vodovod. nje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja iz- 27. člen vajalca javne službe, in če razmere na vodovodnem omrežju (obveznosti uporabnikov storitev javne službe) dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih je mogoč Uporabniki morajo: le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodo- - redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrež- merom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda, ki je in interne hidrante, je izvajalec javne službe. - redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih, (2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena - varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred se med izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kate- zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in ri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene drugimi škodljivimi vplivi, vode po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. - zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del (3) Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom ali vodo- interne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko ob- vodnim priključkom, računskega vodomera. - sporočati okvare na javnem vodovodu in vodovodnem pri- ključku, - zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, 30. člen odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem (odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca) omrežju, (1) Brez soglasja izvajalca javne službe se sme uporabiti voda - zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo ob- iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, računskega vodomera, gasilskih vaj, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in - zagotoviti dostop izvajalcu javne službe za izvajanje rednih pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesre- vzdrževalnih del na vodovodnem priključku, čah. V teh primerih mora uporabnik pisno v 8 dneh obvestiti - pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslo- izvajalca javne službe o kraju uporabe, času odvzema vode, va, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika, na hidrantih. - plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem (2) Enote javne gasilske službe v občini morajo za namen pri- na računu, pravljenosti na nesreče izvajati gasilski preventivni pregled - urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstano- hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fi- vanjskih stavbah, zičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 549

priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih mora mljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi izvajalec javne gasilske službe v občini obvesti izvajalca zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, javne službe. da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov. (2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega od- 31. člen stavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka (stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta) tega člena pri izvajalcu javne službe pridobiti podatke o po- (1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu teku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okva- ter ga o pričetku del pisno obvestiti. re ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bre- (3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po za- menijo uporabnika. ključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpo- (2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za staviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju stanje. Vsa dela na vodovodnem omrežju in priključkih lah- nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob ko opravlja le izvajalec javne službe. Javno površino mora naravnih in drugih nesrečah. izvajalec vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določe- ni z veljavnim cenikom izvajalca javne službe in bremenijo izvajalca del. 32. člen (4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovo- (obveznost prijave) dnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega (1) Uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe ne sme pre- člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan stavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera. naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in po- (2) Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ravnati vse stroške popravila. ali obračunskem vodomeru takoj prijaviti izvajalcu javne službe. VI. Viri financiranja javne službe, cene in način njenega oblikovanja 33. člen (stroški) (1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške: 37. člen − prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stro- (viri financiranja) ške celotne izvedbe novega priključka stavbe na javni Javna služba se financira iz: vodovod, a) cene storitev javne službe, − odprave okvare obračunskega vodomera ali njegove za- b) proračunskih sredstev občine (subvencije), menjave, ki jo povzroči uporabnik sam, c) drugih virov. − okvar, nastalih na interni napeljavi uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe. (2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka 38. člen tega člena mora plačati uporabnik po tarifi izvajalca javne (cene storitev javne službe) službe. (1) Cena storitve javne službe se oblikuje v skladu z Uredbo o metodologiji oz. v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih 34. člen služb varstva okolja. (izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera) (2) Obračunska cena mora biti oblikovana tako, da pokriva vse Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno upravičene kalkulativne elemente po Uredbi o metodologiji kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev oz. veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, gospodarskih javnih služb varstva okolja. da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške (3) Pristojni organ za pregled cen je Občinska uprava občine izredne kontrole vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem Miklavž na Dravskem polju. primeru pa uporabnik. (4) Pristojni organ za potrjevanje cen je Občinski svet občine Miklavž na Dravskem polju. (5) Izvajalec javne službe elaborat v tekočem letu najkasneje 35. člen do 31.3. pošlje pristojnemu organu za pregled cen. Pristojni (dostop do javnega vodovoda) organ za pregled cen elaborat pregleda in zahteva morebi- Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim me- tna pojasnila, dopolnitve ali spremembe elaborata oziroma stom morajo biti dostopni izvajalcu javne službe. dodatne podatke, ki so potrebni za presojo upravičenosti stroškov, najkasneje v roku 30 dni od prejema elaborata. V nadaljnjih 10 dneh izvajalec javne službe elaborat spremeni 36. člen ali dopolni oziroma posreduje dodatno zahtevana pojasnila. (obveznosti izvajalcev del) O dopolnjenem elaboratu in novih cenah odloči pristojni or- (1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospo- gan v nadaljnjih 30 dneh. Če so cene potrjene, se v sklepu o darske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih ze- potrditvi cen določi začetek zaračunavanja novih cen. STRAN 550 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

(6) Osnova za pripravo elaborata je sprejet poslovni načrt. ljevanju: soglasja za priključitev) ter potrdila. (7) Obračunsko obdobje je koledarsko leto. (2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora (8) Cene storitev javne službe iz tega člena se na računu izkazu- imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim jejo v skladu z Uredbo o metodologiji oz. v skladu z določili strokovnim izpitom iz upravnega postopka. veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih go- (3) Investitor mora k vlogi za izdajo dokumentov iz prvega od- spodarskih javnih služb varstva okolja stavka tega člena predložiti: (9) Cene se objavijo na spletni strani izvajalca javne službe in v − Za smernice in mnenja: sredstvih javnega obveščanja. a. dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja prostorsko na- (10) Če se spremenijo cene storitev, vendar izvajalec javne služ- črtovanje. be ne odčita obračunskih vodomerov, stanje obračunskega − Za projektne pogoje (če so obvezni po zakonu ali če jih vodomera na dan uveljavitve cene izračuna iz povprečne zahteva investitor): cene porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. b. dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja graditev objektov, c. situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi ko- 39. člen munalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahaja- (subvencije) li na lokaciji, če jih idejna zasnova ne vključuje, (1) Če potrjena cena iz prejšnjega člena ne zadošča za pokriva- d. opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s nje vseh stroškov javne službe in predpisanega donosa, ob- predvideno potrošnjo vode, če jih idejna zasnova ne čina za ta del na podlagi predračuna izvajalca javne službe vključuje. lahko zagotovi subvencijo za pokrivanje tega nepokritega − Za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumen- dela cene in v elaboratu določenega donosa. taciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in od- (2) Subvencija se zagotavlja le za nepridobitne uporabnike v stranitvi objektov: skladu z Uredbo o metodologiji. e. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načr- (3) Nepridobitni uporabniki so gospodinjstva in izvajalci nepri- tom vodovodnega priključka, dobitnih dejavnosti iz standardne klasifikacije institucional- f. situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500, nih sektorjev. g. soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel prek katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma ustrezen VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje la- izvajanje javne službe stnika (po potrebi), h. soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi ko- 40. člen munalnimi vodi (po potrebi), (infrastruktura lokalnega pomena) i. dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje ko- (1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje jav- munalne in padavinske odpadne vode, če se objekt ne službe, ki je lastnina občine, sestavlja omrežje cevovo- gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanali- dov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav zacijskim sistemom. (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje − Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že s soglas- in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezuje- jem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja: jo v sekundarno, primarno in magistralno javno vodovodno j. pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba naselij ali pravici gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo gra- delov naselij. ditev objektov in urejanje prostora oziroma idejno (2) Uporaba storitev javne službe je obvezna na vseh območjih, zasnovo ali idejni projekt, kjer so vzpostavljeni javni sistemi za oskrbo s pitno vodo. k. katastrski načrt (načrt parcele), l. situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo 41. člen nahajali na lokaciji (prikaz priključkov), (objekti in naprave v lasti uporabnika) m. grafični prikaz tlorisa in značilni prerez, iz katerega je (1) Interno instalacijo vzdržuje uporabnik na lastne stroške. razvidna maksimalna globina in višina objekta, (2) Uporabnik je dolžan z interno napeljavo gospodariti tako, n. dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča da je omogočeno nemotena oskrba s pitno vodo. (po potrebi), o. pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju VIII. Javna pooblastila izvajalca javne službe overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločbo, 42. člen ki nadomesti soglasje ali pogodbo. (javna pooblastila izvajalca javne službe) − Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma dru- (1) Izvajalec javne službe izdaja smernice za načrtovane pred- gih inženirskih objektov, če ni bilo izdano že s soglasjem videne prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja: mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v p. gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, stavbe ali inženirskega objekta, projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), soglasja k projektu q. projekt vodovodnega priključka, za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: so- r. pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju glasja) in soglasja za priključitev na javni vodovod (v nada- overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo po- ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 551

tekal vodovodni priključek oziroma sodno odločbo, 46. člen ki nadomesti soglasje. (pritožbe) − Za soglasje za ukinitev vodovodnega priključka: O pritožbah zoper odločitve izvajalca javne službe, ki jih ta s. situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500, odloča župan občine. t. potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe. − Za soglasje k spremembam: 47. člen u. projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe. (strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge) (4) Izvajalec javne službe sodeluje tudi kot strokovni sodelavec (1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge jav- pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem ne infrastrukture. javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opra- (5) Tehnični parametri vodovodnih priključkov se določijo v vlja Občinska uprava občine Miklavž na Dravskem polju. tehničnem pravilniku, ki ga sprejme izvajalec javne službe. (2) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki (6) Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja V. jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so: točka tretjega odstavka tega člena, gradbenega dovoljenja − razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne služ- pa ni treba predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom be, 1967. Navedeno lastnik dokazuje z veljavno uradno listino. − investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne služ- be. 43. člen (3) Občinska uprava občine Miklavž na Dravskem polju skrbi (določitev pogojev) za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in Pri določitvi pogojev in izdaji soglasij iz prejšnjega člena izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpi- mora izvajalec javne službe določiti: si in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kako- - minimalni odmik novogradnje od javnega vodovoda, vosti. - pogoje in navodila za zaščito javnega vodovoda pred vplivi novogradnje, IX. Nadzor nad izvajanjem javne službe - traso, globino, dimenzijo priključnih cevi, priključno mesto na javni vodovod in odjemno mesto, 48. člen - lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška, (nadzorni organ) - dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem (1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni vodomernem jašku, občinski inšpekcijski organ ter Občinska uprava občine Mi- - tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in dru- klavž na Dravskem polju. gih vodov z vodovodom, (2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski - pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvi- organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen dena trasa vodovodnega priključka, je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. - posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vpliv- (3) Pristojni organ Občinske uprave občine Miklavž na Dra- nem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na obmo- vskem polju ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, čjih predvidenih za zajem pitne vode, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je - posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode, dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih - ostale pogoje, ki so določeni s tehničnim pravilnikom. podatkov.

44. člen X. Predpisi, sprejeti na podlagi tega odloka (zbirni kataster) Izvajalec javne službe je dolžan voditi zbirni kataster v skla- 49. člen du s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost. (tehnični pravilnik) (1) Izvajalec javne službe mora v 6 mesecih po začetku veljavnosti tega odloka sprejeti tehnični pravilnik, s katerim se 45. člen določi javni vodovod in podrobnejši pogoji za izvajanje sto- (stroški izvajanja javnih pooblastil in priprave drugih ritev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi dokumentov) predpisi. (1) Stroške priprave in izdaje dokumentov iz 44. člena in stro- (2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se ob- ške vodenja zbirnega katastra iz 46. člena tega odloka krije javijo v Medobčinskem uradnem vestniku in začnejo veljati občina, na podlagi pogodbe. petnajsti dan po objavi. (2) Če investitor zahteva podatke ali dokumente, ki niso navedeni v predprejšnjem členu, se pred pripravo in izdajo dokumentov investitor in izvajalec javne službe dogovorita o 50. člen financiranju priprave teh podatkov in dokumentov, v skladu (cenik storitev) s cenikom izvajalca javne službe, ki ga potrdi Občinskemu (1) Izvajalec javne službe mora pripraviti cenik storitev nave- svetu občine Miklavž na Dravskem polju. denih v tem odloku in ga predložiti v potrditev Občinskemu STRAN 552 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

svetu občine Miklavž na Dravskem polju. 53. člen (2) Cenik storitev, njegove spremembe in dopolnitve se obja- (prenehanje veljavnosti) vijo v Medobčinskem uradnem vestniku in začnejo veljati Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s petnajsti dan po objavi. pitno vodo (Medobčinski uradni vestnik, št. 5/2005).

51. člen 54. člen (program ukrepov v primeru izrednih dogodkov) (veljavnost odloka) (1) Izvajalec javne službe mora program ukrepov v primeru Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Medobčin- izrednih dogodkov predlagati v sprejem Občinskemu svetu skem uradnem vestniku. občine Miklavž na Dravskem polju v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. (2) Program ukrepov v primeru izrednih dogodkov, njegove Župan Občine spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem listu MUV Številka: 0070-3/2014 Miklavž na Dravskem polju in začnejo veljati petnajsti dan po objavi. Datum: 22. julij 2015 Leo Kremžar, univ. dipl. nov., s.r.

XI. Kazenske določbe

52. člen (prekrški) 308 (1) Z globo 1000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: − se ne priključi na javni vodovod v skladu z določili prvega odstavka 12. člena tega odloka; V skladu s 16. členom Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV, − ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega štev. 25/06) in 74. členom Poslovnika občinskega sveta Občine vodovoda in vodovodnega priključka z vodomernim me- Radlje ob Dravi (MUV, štev. 25/06) ter 20. člena Odloka o poko- stom v skladu z določilom 28. člena tega odloka; pališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč na obmo- − ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v skladu z dolo- čju Občine Radlje ob Dravi (MUV, štev. 14/2009 in 27/2011) je čilom 12. člena tega odloka, občinski svet Občine Radlje ob Dravi na svoji 7. redni seji, dne − ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje 6. 7. 2015 sprejel del na svojem zemljišču v zvezi z vzdrževanjem vodovodnega priključka in javnim vodovodom, − ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do interne vodovodne napeljave zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev SKLEP vode ali meritve tlaka na omrežju, o potrditvi višine najemnin grobov − ne zagotovi dostopa izvajalcu javne službe za odčitava- nje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera, − ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru mo- 1. člen tenj pri oskrbi s pitno vodo, S tem sklepom se potrdi višino najemnin za grobove na poko- − ne dovoli obnove vodovodnega priključka, pališčih Radlje ob Dravi, Vuhred in Remšnik. − ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe, − ne dovoli prehoda za dostop do vodovodnega omrežja, 2. člen − odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem Najvišje cene letnih najemnin posameznih zvrsti grobov so: omrežju v nasprotju z določilom prvega odstavka 29. - ENOJNI GROB 20,40 EUR z DDV, člena tega odloka, - DRUŽINSKI GROB 25,90 EUR z DDV, − če uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v na- - ŽARNI GROB 20,40 EUR z DDV in sprotju z določili prvega odstavka 30. člena tega odloka, - GROBNICA 38,80 EUR z DDV. − če se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka, − če prestavi, zamenja ali popravi obračunski vodomer brez 3. člen soglasja izvajalca javne službe. Ta sklep se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in ve- (2) Z globo 800 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega lja z dnem sprejetja. člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik. (3) Z globo 500 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgo- 4. člen vorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. Cene se uporabljajo od leta 2015 dalje. (4) Z globo 100 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika. Številka: 354-0004/2015-08 Župan Občine Radlje ob Dravi Datum: 6. julij 2015 mag. Alan Bukovnik, s.r. XII. Prehodne in končne določbe ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 553

309 1. člen V javnih vrtcih na območju Občine Podvelka se za posamezne programe vrtcev določijo naslednje cene programov in velja- Na podlagi 16. člena Statuta občine Podvelka (MUV št. 1/06, jo od 01. septembra 2015 do 30. novembra 2015: 1/12, 6/12), je Občinski svet Občine Podvelka, na svoji 7. redni a) Prvo starostno obdobje dnevni program 432,48 €. seji, dne 14. julija 2015, sprejel b) Prvo starostno obdobje poldnevni program 389,23 €. c) Prvo starostno obdobje brez živil 380,63 €. d) Drugo starostno obdobje dnevni program 324,98 €. e) Drugo starostno obdobje poldnevni program 292,48 €. SPREMEMBE f) Drugo starostno obdobje brez živil 273,13 €. Odloka o občinskih priznanjih Občine Podvelka g) Dnevni strošek prehrane v ceni programa je 2,44 €, od tega znaša strošek malice 0,67 €, strošek kosila pa 1,77€. Za čas, ko je otrok iz vrtca odsoten zaradi bolezni oziroma 1.člen vrtca ne obiskuje, se cena programa zniža za stroške neporablje- Spremeni se prvi odstavek 19. člena Odloka o občinskih pri- nih živil, oziroma skladno s kriteriji za upoštevanje odsotnosti znanjih Občine Podvelka, tako, da se glasi: otrok v vrtcu: »Priznanje zlati učenec je priznanje Občine Podvelka, ki a) V primeru odsotnosti otroka do 3 (treh) zaporednih dni se ga župan podeljuje učencem OŠ Brezno Podvelka z njenimi prispevek staršev za stroške oskrbe ne zniža, odšteje se podružnicami, ki so v vseh letih šolanja, v katerih se je znanje samo strošek prehrane. ocenjevalo s številčnimi ocenami, dosegli rezultat ob koncu b) V primeru odsotnosti otroka v trajanju od 3 (treh) do 10 šolskega leta z oceno 4,5 in več iz glavnih predmetov.« (desetih)dni, se stroški oskrbe znižajo za stroške prehrane v sorazmernem deležu plačila staršev. c) Za odsotnost otroka v trajanju nad 10 (deset) dni, se stroški 2.člen oskrbe obračunajo na dneve prisotnosti otroka v vrtcu. Priznanja »zlati učenec« se v skladu s temi sprememba- d) Če otrok obiskuje vrtec vsak drug teden, se cena preračuna mi Odloka o občinskih priznanjih Občine Podvelka, podelijo na 50% cene programa, v katerega je otrok vključen. tudi učencem, ki so izpolnili pogoje iz spremenjenega 19. čle- na Odloka o občinskih priznanjih v šolskem letu 2014/2015 in sicer v skladu z določili 3. odstavka 26. člena istega odloka. 2. člen Spremembe Odloka o občinskih priznanjih Občine Podvelka V javnih vrtcih na območju Občine Podvelka se v šolskem začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Medobčinskem uradnem letu 2015/2016 izvajajo naslednji programi oziroma oddelki: vestniku. a) Celodnevni program v trajanju 6-9 ur prvega starostnega obdobja na lokaciji Brezno; b) Poldnevni program v trajanju 4-6 ur prvega starostnega ob- Številka: 007-0012/2015-3/1 Župan občina Podvelka dobja na lokaciji Brezno; Anton Kovše ing., s.r. c) Celodnevni program v trajanju 6-10 ur drugega starostnega obdobja na lokacijah Brezno, Podvelka in Ožbalt d) Poldnevni program v trajanju 4-6 ur drugega starostnega obdobja na lokacijah Brezno, Kapla, Podvelka in Ožbalt s kosilom, 310

3. člen Na osnovi 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. Plačila staršev se določijo na osnovi Pravilnika o plačilih 100/05 – UPB, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, staršev za programe v vrtcih. Višina plačila staršev je odvisna od 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 24. in 31. čle- razvrstitve v plačni razred v skladu z omenjenim Pravilnikom, na Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list kar starši uveljavljajo na podlagi vloge za znižano plačilo. RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13 in 14/15 – ZUUJFO), 3. člena Pravilnika plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 129/06, 4. člen 79/08, 119/08, 102/09 in 62/10 – ZUPJS), Pravilnika o metodo- Občina pokrije razliko do cene programa iz točke a, b, d in e logiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno iz 1. člena tega sklepa. službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05 in 120/05) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Podvelka (MUV, št. 1/06) je Občinski svet Občine Podvelka na svoji 7. redni seji, dne 14. julija 2015, 5. člen sprejel naslednji Ta sklep velja od 1. septembra 2015.

SKLEP Župan Občine Podvelka o določitvi cen programov v Vzgojno varstvenem zavodu v Anton Kovše, ing., s.r. vrtcih pri OŠ Brezno Podvelka STRAN 554 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

311 VI. To naznanilo se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku, na spletni strani Občine Šentilj : http://www.sentilj.si ter na ogla- Na podlagi 58. in 61.a člena Zakona o prostorskem načr- sni deski občinske uprave. tovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZU-PUDPP in 106/10 - popravek, 43/11-ZKZ-C, 57/12, Številka : 3500-1/2015-401/13 Župan občine Šentilj 57/12 – ZUPUDPP-A in 35/13 – sklep US), 16. člena Statuta Datum: 24.julij 2015 mag.Štefan Žvab,s.r. Občine Šentilj (MUV, št. 26/09 in 23/10) in Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Selnica ob Muri (MUV, št. 12/15) Občina Šentilj s tem 312

JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi Na podlagi 58. in 61.a člena Zakona o prostorskem načr- dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev tovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Selnica 80/10-ZU-PUDPP in 106/10 - popravek, 43/11-ZKZ-C, 57/12, ob Muri (Medobčinski uradni vestnik, št. 02/03 in 25/11 - 57/12 – ZUPUDPP-A in 35/13 – sklep US), 16. člena Statuta teh.popravek) Občine Šentilj (MUV, št. 26/09 in 23/10) in Sklepa o začetku priprave sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za naselje Zgornja Velka (MUV, št. 12/15) Občina Šentilj s tem

I. Občina Šentilj naznanja javno razgrnitev in javno obravnavo dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o prostor- JAVNIM NAZNANILOM skih ureditvenih pogojih za naselje Selnica ob Muri (Medobčin- obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka ski uradni vestnik, št. 02/03 in 25/11 - teh.popravek). sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Zg.Velka (Medobčinski uradni vestnik, št. 07/02) II. Gradivo iz prejšnje točke bo od vključno 10. do vključno 24.08.2015 javno razgrnjeno v prostorih občinske uprave Občine I. Šentilj, Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah, v Občina Šentilj naznanja javno razgrnitev in javno obravnavo času uradnih ur. dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Zgornja Velka (Medobčinski uradni vestnik, št. 07/02). III. Javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Selnica II. ob Muri bo v sredo, 12.08.2015 ob 15.30 uri v prostorih Ob- Gradivo iz prejšnje točke bo od vključno 10. do vključno činske uprave Občine Šentilj, Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj v 24.08.2015 javno razgrnjeno v prostorih občinske uprave Občine Slovenskih goricah - 2.nad. Šentilj, Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah, v času uradnih ur.

IV. III. Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o pro- Javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb in dopol- storskih ureditvenih pogojih za naselje Selnica ob Muri obsega nitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Zgor- zemljišča na celotnem območju veljavnega akta. nja Velka bo v sredo, 12.08.2015 ob 16.00 uri v prostorih Ob- činske uprave Občine Šentilj, Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah - 2.nad. V. V času javne razgrnitve in javne obravnave ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Pripom- IV. be in predloge je možno poslati po pošti na naslov Občina Šentilj, Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev Odloka o pro- Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah s pripisom: storskih ureditvenih pogojih za naselje Zgornja Velka obsega ze- PUP za naselje Selnica ob Muri ali na elektronski naslov : tajni- mljišča na celotnem območju veljavnega akta. [email protected] ali jih podati ustno na zapisnik pri pristojni osebi občinske uprave. Občina Šentilj bo proučila podane pripombe in predloge jav- V. nosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletni strani V času javne razgrnitve in javne obravnave ima javnost pra- Občine Šentilj: http://www.sentilj.si. vico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Pripom- ŠT. 15 – 30. 07. 2015 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK STRAN 555 be in predloge je možno poslati po pošti na naslov Občina Šentilj, - navedbo dokumentacije, ki jo morajo predložiti prosilci; Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj v Slovenskih goricah s pripisom: - obvezo plačila varščine v višini treh mesečnih najemnin; PUP za naselje Zgornja Velka ali na elektronski naslov : tajni- - rok in način objave odločitve o oddaji službenih stanovanj v [email protected] ali jih podati ustno na zapisnik pri pristojni osebi najem. občinske uprave. Občina Šentilj bo proučila podane pripombe in predloge jav- 3. člen nosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletni strani Službena stanovanja se oddajo v najem za določen čas in si- Občine Šentilj: http://www.sentilj.si. cer za čas trajanja delovnega razmerja oziroma delovanja upravi- čencev v dejavnostih, v katerih so zaposleni oziroma delujejo v času pridobitve službenega stanovanja. VI. To naznanilo se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku, na spletni strani Občine Šentilj : http://www.sentilj.si ter na ogla- 4. člen sni deski občinske uprave. Najemnina za službeno stanovanje se določi z najemno pogodbo. Višina najemnine se ugotavlja na podlagi veljavne meto- dologije za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Številka : 3500-1/2015-401/12 Župan občine Šentilj Datum: 24.julij 2015 mag.Štefan Žvab,s.r. 5. člen Službenega stanovanja najemnik nima pravice oddajati v podnajem.

313 6. člen Pravica do najema službenega stanovanja ni prenosljiva. Na podlagi Stanovanjskega zakona SZ-1 (Uradni list RS, št. 69/2003, 57/2008 in 87/2011) in Statuta JMSS Maribor (Med- občinski uradni vestnik, št. 10/2002 in 3/2011) je Nadzorni svet ODDAJA SLUŽBENIH STANOVANJ V NAJEM JMSS Maribor na 1. konstitutivni seji, dne 9. junija 2015, sprejel 7. člen Splošni pogoj za pridobitev službenega stanovanja v najem je: PRAVILNIK - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, o oddaji službenih stanovanj v najem ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik ustreznega neprofi- (uradno prečiščeno besedilo – UPB 1) tnega stanovanja v oddaljenosti do 50 km od Maribora oziroma lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše v oddaljenosti do 50 km od Maribora, s tem, da se med ožje družinske člane ne šteje njegovih staršev ali posvojiteljev. SPLOŠNE DOLOČBE

8. člen 1. člen Službeno stanovanje se odda v najem: S tem pravilnikom se določajo pogoji, način, osnove, merila - priznanim strokovnjakom pomembnim za občine – ustano- in postopek oddaje v najem službenih stanovanj. viteljice JMSS Maribor; Službena stanovanja so tista stanovanja, ki so jih občine - perspektivnim strokovnjakom pomembnim za občine – ustanoviteljice JMSS Maribor prenesle v namensko premože- ustanoviteljice JMSS Maribor; nje JMSS Maribor kot službena stanovanja oziroma, ki jih kot - znanstveno - raziskovalnim delavcem aktivnim na območju službena stanovanja opredeli uprava JMSS Maribor, upoštevaje občin – ustanoviteljic JMSS Maribor; potrebe občin – ustanoviteljic JMSS Maribor in stanje ter lego - samostojnim kulturnim delavcem, ki ustvarjajo na območju nepremičnin. občin - ustanoviteljic JMSS Maribor; - vrhunskim športnikom ali trenerjem oziroma športnim delavcem, ki so pomembni za občine – ustanoviteljice JMSS 2. člen Maribor; Službena stanovanja se oddajo v najem z javnim razpisom, - delavcem, zaposlenim v upravi občin – ustanoviteljic JMSS ki se objavi v sredstvih javnega obveščanja. Direktor JMSS Ma- Maribor, ter zaposlenim v pravnih osebah, katerih ustanovi- ribor določi vsebino razpisa in sredstva javnega obveščanja, v teljice so občine – ustanoviteljice JMSS Maribor; katerih se razpis objavi. - pravnim osebam s sedežem na območju občin – ustanovi- Javni razpis za oddajo službenih stanovanj mora vsebovati teljic JMSS Maribor, ki potrebujejo službeno stanovanje za naslednje podatke: svoje delovanje ali svoje sodelavce, ki izpolnjujejo splošni - število in vrsto službenih stanovanj; pogoj iz 7. člena tega pravilnika, kadar je njihovo delovanje - kategorijo prosilcev, ki lahko kandidirajo na javni razpis; v interesu občine – ustanoviteljice JMSS Maribor. STRAN 556 MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠT. 15 – 30. 07. 2015

9. člen razmerja lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše v oddalje- Prosilci, ki želijo sodelovati na razpisu in izpolnjujejo pogoje nosti do 50 km od Maribora; iz 7. in 8. člena, se morajo prijaviti v roku 8 dni od objave razpisa. - v drugih primerih v skladu s Stanovanjskim zakonom, ki so Vlogi mora prosilec priložiti naslednje dokumente: navedeni v najemni pogodbi. - najemno pogodbo ali podnajemno pogodbo ali kupoprodaj- no pogodbo ali darilno pogodbo ali sklep o dedovanju za stanovanje, v katerem prosilec biva (dokumenti morajo biti 14. člen overjeni pri notarju ali upravni enoti); V primeru, da najemnik službenega stanovanja umre pred - potrdilo o stalnem oziroma začasnem prebivališču in sku- iztekom najemnega časa, morajo uporabniki službenega stano- pnem gospodinjstvu prosilca; vanja izprazniti to stanovanje najkasneje v roku 6 mesecev po - reference s področja prosilčevega dela; smrti najemnika. - izjavo, da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov (zakonec oziroma zunajzakonski partner, otroci oziroma posvojenci, starši in posvojitelji ter osebe, ki jih je 14.a člen prosilec po zakonu dolžan preživljati), za katere se rešuje JMSS Maribor ob koncu vsakega drugega koledarskega leta stanovanjsko vprašanje, ni najemnik primernega neprofitne- preveri upravičenost najemnikov do najema službenih stanovanj. ga stanovanja oziroma lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše v oddaljenosti do 50 km od Maribora (podpis na izjavi mora biti overjen pri notarju ali na upravni enoti). Za resnič- PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE nost izjave odgovarja prosilec kazensko in materialno; - potrdilo občine – ustanoviteljice JMSS Maribor o delovanju 15. člen pravne osebe v interesu občine – ustanoviteljice JMSS Ma- Za zadeve, ki niso posebej urejene s tem pravilnikom, se ne- ribor za prosilce iz 7. alineje 8. člena pravilnika. posredno uporabljajo določbe Stanovanjskega zakona in podzakonskih predpisov.

10. člen Odločitev o oddaji službenega stanovanja v najem sprejme 16. člen na predlog uprave JMSS Maribor Nadzorni svet JMSS Maribor. To uradno prečiščeno besedilo pravilnika začne veljati 15 dan Nadzorni svet JMSS Maribor pri odločitvi o oddaji službenih po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. stanovanj v najem upošteva potrebe prosilcev glede lokacije in površine stanovanja z ozirom na dejavnost oziroma funkcijo, ki jo opravljajo. Predsednik Nadzornega sveta Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor 11. člen mag. Bojan Babič, s.r Izjemoma je možno na predlog župana oddati v najem služ- beno stanovanje brez javnega razpisa, kadar je za to izkazan poseben interes občine. O taki oddaji v najem odloča Nadzorni svet JMSS Maribor. -

12. člen POPRAVEK Službeno stanovanje se odda v najem s sklenitvijo ustrezne Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v najemne pogodbe v skladu z določili Stanovanjskega zakona za občini Maribor, za območje občine Rače – Fram (prečiščeno neprofitno najemnino ob plačilu dogovorjene varščine. besedilo)

13. člen V Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Najemniku službenega stanovanja se odpove najemna pogod- občini Maribor, za območje občine Rače – Fram (prečiščeno ba z 90 dnevnim odpovednim rokom: besedilo), objavljenem v Medobčinskem uradnem vestniku, št. - če krši določila najemne pogodbe; 6 z dne 25.03.2015, so bile ugotovljene redakcijske napake, ki - če stanovanja ne uporablja več kot tri mesece, razen v pri- se popravijo tako, da se v drugem odstavku 38. člena za besedo meru službene odsotnosti; »dovoljeni« črta besedilo, ki glasi »v skladu s prilogo 1 in«. - če mu preneha delovno razmerje oziroma če preneha z delovanjem, ki je bilo podlaga za sklenitev najemne pogodbe; - v primeru upokojitve; Številka: 034/4-27/2015-1 Župan Občine Rače – Fram - če postane najemnik ali kdo izmed njegovih ožjih družin- Datum: 28. julij 2015 Branko Ledinek, s.r. skih članov, ki z njim stalno prebivajo, v času najemnega

Medobčinski uradni vestnik (ISSN 1408 – 1717) izhaja praviloma štirinajstdnevno, kot uradno glasilo slovenskih občin. Tisk in distribucija Dravski tisk d.o.o., Maribor, Linhartova ulica 6, tel. 0590/850-80. Uredništvo tel. 031/223-309; elektronski naslov: [email protected]; spletni naslov http://www.medobcinski.si.