DOCSLIB.ORG

3408-01-2104-C102/14

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
3408-01-2104-C102/14 Datum: 16. 5. 2014 Št.: 3408-01-2104-C102/14 Zavod za gozdove Slovenije po obmo čni enoti Tolmin Krajevna enota Bovec, Kot 87, 5230 Bovec (v nadaljevanju: Zavod) izdaja po uradni dolžnosti na podlagi prvega odstavka 29. člena Zakona o gozdovih (Ur. list RS, št. 30/93, 13/98-odl. US, 56/99-ZON, 67/02, 110/02-ZGO-1, 115/06-ORZG40, 110/07, 8/10-ZSKZ-B, 106/10, 63/13, 101/13-ZDavNepr in 17/14) in 19. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Ur. l. RS, št. 17/14) lastnikom gozdov na obmo čju Krajevne enote Bovec, krajevne pisarne Kobarid, gozdnega revirja Kobarid v katastrskih ob činah Sužid, Svino, Kobarid, Trnovo, Drežnica, Vrsno, Smast, Ladra, Idrsko, Livek in Kamno v upravni zadevi sanitarne se čnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih, naslednjo ODLO ČBO O DOLO ČITVI VARSTVENIH DEL ZA ODPRAVO POSLEDIC ŽLEDA 1. Lastniki gozdov morajo v svojih gozdovih, katere je prizadel žled, na obmo čju Krajevne enote Bovec Zavoda za gozdove Slovenije v revirju Kobarid v katastrskih ob činah Sužid, Svino, Kobarid, Trnovo, Drežnica, Vrsno, Smast, Ladra, Idrsko, Livek in Kamno opraviti sanitarno se čnjo in preventivna varstvena dela ali zagotoviti njihovo izvedbo. Pri tem morajo posekati in izdelati vsa izruvana, odlomljena, prelomljena, mo čno nagnjena drevesa in drevesa z mo čno poškodovanimi krošnjami zaradi žledoloma oz. snegoloma ter les izpeljati iz gozda. Vzpostaviti je treba gozdno higieno. To je pospravilo polomljenih vrhov iglavcev v primerih, ko posek dreves brez vrhov ni potreben, ter pospravilo mo čno poškodovanih tanjših dreves iglavcev. Vrhove in debelca je treba razžagati in zložiti na kupe ali odpeljati iz gozda. 2. Drevesa za posek so vidno poškodovana zaradi posledic žledoloma oz. snegoloma in sicer so: izruvana, odlomljena, prelomljena, mo čno nagnjena ali imajo mo čno poškodovane krošnje (ve č kot 1/3 polomljene krošnje pri iglavcih ter ve č kot 60 % (80 %) poškodovane krošnje pri listavcih), v nadaljevanju: mo čno poškodovano drevje. Drevesa za posek praviloma niso ozna čena. 3. Roki za izvedbo del: a) Do dne 20. 3. 20 15 je treba posekati in izdelati poškodovane iglavce, odpeljati posekan les iz gozda ter vzpostaviti gozdno higieno. Prednostno je treba izvesti oziroma zagotoviti posek in izdelavo drevja, ki ovira prevoznost gozdnih vlak. b) Če so iglavci napadeni s podlubniki, je treba v izreku navedene ukrepe izvesti oziroma zagotoviti njihovo izvedbo v 21 dneh po odkritju žariš ča podlubnikov. c) Do dne 31. 12. 2016 je treba posekati in izdelati poškodovane listavce ter les izpeljati iz gozda. 4. Pred za četkom sanitarne se čnje lastniki gozdov na krajevni enoti Zavoda, ki je odlo čbo izdala, pridobijo usmeritve za posek poškodovanega drevja. 5. Se čnjo in spravilo lesa je treba opraviti tako, da se gozd čim manj poškoduje, posebej pa gozdna tla, gozdno mladje, preostalo drevje v gozdu in gozdne prometnice. Pri spravilu s traktorji in drugimi samohodnimi stroji je dovoljeno vla čiti ali prevažati gozdne lesne sortimente le po gozdnih vlakah oziroma poteh ter v primeru strojne se čnje in izvoza lesa tudi po se čnih poteh. Lastnik gozda v primeru uporabe tehnologije strojne se čnje o tej nameri obvesti Zavod. Po kon čani se čnji in spravilu lesa je treba urediti se čiš če ter odpraviti oz. sanirati poškodbe v gozdu in na gozdnih prometnicah skladno z dolo čili Pravilnika o izvajanju se čnje, ravnanju s se čnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Ur. list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13) v roku dveh mesecev po za četku se čnje oziroma v primeru se čnje iglavcev v obdobju od 1. aprila do 31. oktobra v roku enega meseca po za četku se čnje. 6. Veje in vrha či iglavcev ter drugi se čni ostanki iglavcev morajo biti razžagani in zloženi na kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše konce. V primeru strojne se čnje in izvoza lesa po se čnih poteh morajo biti založeni in zavoženi na kolesnice se čnih poti. Če je v se čnih ostankih in vejah že naseljen podlubnik, je treba se čne ostanke in veje požgati ali druga če uni čiti zalego. 8. O za četku se čnje lastniki takoj obvestijo krajevno enoto Zavoda, ki je odlo čbo izdala. Lastnik gozda v roku 8 dni po izvedenih ukrepih in ureditvi se čiš ča javi Zavodu koli činsko in vrstno sestavo sanitarne se čnje in poro ča o drugih ukrepih. 9. Pritožba zoper to odlo čbo ne zadrži izvršitve. OBRAZLOŽITEV Dne 06.03.2014 je bila lastnikom gozdov na obmo čju katastrskih ob čin, navedenih v izreku, izdana odlo čba št. 3408-01-2104-C101/14 o dolo čitvi varstvenih del za odpravo posledic žleda. Zavod je s strani lastnikov z opredeljenega obmo čja dne 15.05.2014 prejel vlogo o podaljšanju roka za izvedbo poseka in izdelave poškodovanih iglavcev, odvoza posekanega lesa iz gozda ter vzpostavitve gozdne higiene, in sicer na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Ur. l. RS, št. 17/14), ki dolo ča, da se rok za izvedbo na lastnikovo zahtevo podaljša, če lastnik ukrepov iz odlo čbe iz objektivnih razlogov ne bi mogel izvesti do roka. Vloga je pravo časna, stranke pa so kot objektivne razloge navedle veliko koli čino poškodovanih iglavcev ali nezmožnost samostojne izvedbe del ob hkratni nezmožnosti pridobitve registriranega izvajalca gozdarskih storitev. v N a podlagi te vloge se izdaja nova odlo čba z novim rokom izvedbe poseka in izdelave poškodovanih iglavcev in izdelave gozdne higiene. V dneh od 31. 1. 2014 do 4. 2. 2014 je na obmo čju katastrskih ob čin, navedenih v izreku, prišlo do žledoloma oz. snegoloma, v katerem so bili v poškodovani gozdovi v lasti ve čjega števila oseb. Lastniki gozdov na navedenem obmo čju morajo v skladu z 29. členom Zakona o gozdovih zaradi posledic žledoloma oz. snegoloma in zagotovitve biotskega ravnovesja opraviti nujna dela oziroma dela, ki so dolo čena v izreku te odlo čbe. Nujna dela so posek in izdelava mo čno poškodovanih dreves zaradi posledic žledoloma oz. snegoloma, ki se ne morejo regenerirati, ter vzpostavitev gozdne higiene. Vzpostavitev gozdne higiene pomeni pospravilo polomljenih vrhov iglavcev v primerih, ko posek dreves brez vrhov ni potreben, ter pospravilo mo čno poškodovanih tanjših dreves iglavcev. Vrhove in debelca je treba razžagati in zložiti na kupe ali izpeljati iz gozda. Drevesa za posek so vidno poškodovana zaradi posledic žledoloma oz. snegoloma in sicer so izruvana, odlomljena, prelomljena, mo čno nagnjena ali imajo mo čno poškodovano krošnjo. To je ve č kot 1/3 polomljene krošnje pri iglavcih ter ve č kot 60 % (80 %) poškodovane krošnje pri listavcih; na terenu so lahko prepoznavna in jih zaradi naravne ujme v skladu z drugim odstavkom 2. člena Pravilnika o izvajanju se čnje, ravnanju s se čnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov (Ur. list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13) ni mogo če posami čno izbrati. Da se prepre či namnožitev podlubnikov v mo čno poškodovanih iglavcih, je treba do 20. 3. 2015 posekati mo čno poškodovane iglavce, izdelati gozdne lesne sortimente in odpeljati posekan les iz gozda, ter vzpostaviti gozdno higieno. Vzpostavitev gozdne higiene pomeni pospravilo prelomljenih vrhov iglavcev v primerih, ko posek dreves brez vrhov ni potreben, ter pospravilo mo čno poškodovanih tanjših dreves iglavcev. Vrhove in debelca je treba razžagati in zložiti na kupe ali izpeljati iz gozda. Da se omogo či dostop do poškodovanega obmo čja, je treba čim prej zagotoviti prevoznost oziroma zagotoviti posek in izdelavo poškodovanega drevja, ki prepre čuje prevoznost gozdnih vlak. Če so iglavci napadeni s podlubniki, je treba v izreku navedene ukrepe izvesti oziroma zagotoviti njihovo izvedbo v 21 dneh po odkritju žariš ča podlubnikov. Da se prepre či razvrednotenje lesa mo čno poškodovanih listavcev, je treba do 31. 12. 2016 posekati in izdelati mo čno poškodovane listavce ter les izpeljati iz gozda. Se čiš če mora biti urejeno v roku dveh mesecev po za četku se čnje oziroma v primeru se čnje iglavcev v obdobju od 1. aprila do 31. oktobra v roku enega meseca po za četku se čnje. Se čiš če je urejeno takrat, če so posekana vsa drevesa, ki so bila pri se čnji ali spravilu mo čneje poškodovana; iz gozda spravljeni vsi gozdni lesni sortimenti; veje in vrha či iglavcev razžagani in zloženi na kupe, oziroma v primeru strojne se čnje založeni tudi v se čne poti ali v primeru uporabe procesorske glave na dvigalu ži čnice založeni na kupe tudi ob kamionski cesti; odpravljene poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih vlakah, ki predstavljajo nevarnost za pri četek erozije in če so odstranjeni vsi se čni ostanki iz strug potokov in hudournikov; se čni ostanki odstranjeni z gozdnih poti in prometnic, z mejnikov, iz kaluž in vodnih virov ter s kmetijskih zemljiš č in z zunanjih gozdnih robov; odstranjeni vsi nelesni odpadki, ki so nastali pri opravljanju del. Prvotno stanje je potrebno vzpostaviti tudi na za časnih skladiš čih ob cesti ter na sami gozdni cesti. To dolo ča tudi 10. člen Pravilnika o izvajanju se čnje, ravnanju s se čnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov. Zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov morajo biti veje in vrha če iglavcev ter drugi se čni ostanki razžagani in zloženi na kupe tako, da prekrivajo svoje debelejše konce. V primeru strojne se čnje in izvoza lesa po se čnih poteh morajo biti se čni ostanki založeni in zavoženi na kolesnice se čnih poti. Če je v se čnih ostankih in vejah že naseljen podlubnik, je treba se čne ostanke in veje požgati ali druga če uni čiti zalego.
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • The Social History of the Soča/Isonzo Region in the First World War
    89 Petra Svoljšak The social history of the Soča/Isonzo region in the First World War The Slovene soldiers1 Slovenian participation in the Great War (1914–1918) is a classical case study of how an ethni- cally defined community experienced and survived this war. The inhabitants of the provinces of Carniola, Styria, Carinthia, and the Littoral served (mostly) in the Austro-Hungarian army and assumed various roles characteristic of life in uniform – on all four fronts they became prisoners of war, deserters, and rebels. The Slovenes from the Slavia Veneta, citizens of the Kingdom of Italy, were mobilised into the Italian army, which also brought them to the Soča/Isonzo battlefield. Slovenian soldiers for many reasons also joined so-called volun- teer forces: Austro-Hungarian citizens of Slovenian, Croatian and Serbian nationality joined the Serbian army during the Balkan Wars to support the Serbian cause, and later, during World War I, to prevail in the struggle for the creation of a new Yugoslav state. In order to undermine Austria-Hungary’s strength both militarily and as a state, volunteer military units were gathered on the Italian-Austrian front under the command of the Slovenian Reserve Lieutenant Ljudevit Pivko, and for the same reason Slovenian (Yugoslav) volunteer troops were organised in North America. With 7.800.000 to 8.000.000 drafted men during World War I, Austria-Hungary ranked fifth among the belligerent countries, which had conscripted a total of 70 million soldiers. In peacetime, the Austro-Hungarian army kept 36.000 officers and 414.000 soldiers on the active list.
    [Show full text]
  • Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Odvajanja Komunalnih Odpadnih Voda Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid
    Komunala Tolmin Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe odvajanja komunalnih odpadnih voda na obmo čju ob čine Kobarid Direktor TOLMIN, marec 2014 Berti Rutar univ.dipl.inž. VSEBINA 1. OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN 2 STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTR JENE IN 4 ZARA ČUNANE CENE 3. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN S POVPRE ČJEM PANOGE 4 4. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN 4 STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 5. OBSEG POTREBNIH OSNOVNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE 6 STORITEV ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 6. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRE TEKLO IN 6 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 7. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE JAVNE SL UŽBE 6 8. VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORABO JAVNE INFRAS TRUKTURE 7 9. STOPNJA IZKORIŠ ČENOSTI JAVNE IN FRASTRUKTURE 8 10. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE ZA STORITEV JAVNE SLUŽBE 9 11. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKIH STROŠKOV JAVNE 9 INFRASTRUKTURE 1 1. OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1 Koli čina opravljenih storitev Odvedene koli čine vode: Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 1996 75.356 6.882 62.363 144.601 1997 73.725 6.154 62.104 141.983 1998 73.163 5.830 64.028 143.021 1999 68.554 7.686 63.383 139.623 2000 66.994 3.912 62.105 133.011 2001 73.528 4.993 59.529 138.050 2002 69.846 5.349 59.757 134.952 2003 52.468 6.602 75.691 134.761 2004 26.336 6.835 75.271 108.442 2005 63.193 7.439
    [Show full text]
  • Crayfish of the Upper Soca and Upper Sava Rivers, Slovenia
    Bull. Fr. Pêche Piscic. (1997)347:721-729 — 721 — CRAYFISH OF THE UPPER SOCA AND UPPER SAVA RIVERS, SLOVENIA. Y. MACHINO 13 rue Montorge, 38000 Grenoble, France. Reçu le 04 juillet 1997 Received 04 July, 1997 Accepté le 29 août 1997 Accepted 29 August, 1997 ABSTRACT Crayfish biogeography of northwestern Slovenia was studied in the Upper Soca River (Mediterranean drainage) and the Sava Dolinka River (Danubian drainage). The Mediterranean drainage has white-clawed crayfish (Austropotamobius pallipes) and the Danubian drainage has stone crayfish (A. torrentium). Morphological data of these A. pallipes suggest that the Slovenian white-clawed crayfish belong to the Austropotamobius pallipes italicus complex. The biogeographic and morphological data support the present general knowledge that in Slovenia the white-clawed crayfish belongs to a Po-Adriatic fauna and the stone crayfish to a Danubian fauna. A third species, the noble crayfish (Astacus astacus), was found in Danubian waters, but its biogeographic meaning may not be significant because the species is present in, and has been introduced into, waters of both the Mediterranean and Danubian drainages. The noble crayfish from a Slovenian lake, Blejsko jezero, has certain morphological characteristics that require additional investigations before its taxonomic position can be clarified. The stone crayfish of the Sava Dolinka now survives in only a few sites, relics of a former wider distribution destroyed by human activities. On the other hand, the white-clawed crayfish of the Soca is still distributed widely. But it is timely to consider their protection because the Soca region is now under major tourist development pressure. Key-words : Austropotamobius pallipes, Austropotamobius torrentium, Astacus astacus, biogeography, taxonomy, protection, Slovenia.
    [Show full text]
  • Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Oskrbe S Pitno Vodo Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid
    Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na obmo čju ob čine Kobarid Direktor TOLMIN, marec 2017 Berti Rutar, univ. dipl. inž. VSEBINA 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRA VLJENIH 2 STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE, ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STORITEV J AVNE SLUŽBE IN 5 OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 3. POJASNILA ODMIKOV OB RA ČUNSKE CENE OD POT RJENE IN 6 ZARA ČUNANE CENE 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN D.O.O. S POVPRE ČJEM 6 PANOGE 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČIN A OPRAVLJENIH STORIT EV JA VNE 7 SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 6. OBSEG POTREBNIH OSNO VNIH SREDSTEV ZA IZV AJANJE 9 STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 7. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRE TEKLO IN 9 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 8. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE STORITEV JAVNE 9 SLUŽBE 9. VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORABO JAVNE INFRAS TRUKTURE 11 10. STOPNJA IZKORIŠ ČENOS TI JAVNE INFRASTRUKT URE 17 11. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 18 PREDRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 1 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1. Koli čina opravljenih storitev javne službe 1.1.1. Predra čunska koli čina prodane pitne vode v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2016 38.000 12.000 198.000 248.000 1.1.2.
    [Show full text]
  • Opis Stanja in Predlogi Ukrepov Na Področju Vodooskrbe in Odvajanja
    Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. Opis stanja in predlogi ukrepov na podro čju vodooskrbe in odvajanja ter čiš čenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v ob čini Kobarid Za časni direktor: TOLMIN, junij 2019 Berti Rutar univ.dipl.inž. VSEBINA 1. VODOOSKRBA 3 1.1. Uvod 3 1.2 Vodovodni sistemi v upravljanju Komunale Tolmin 4 1.3. Zdravstvena ustreznost pitne vode 5 1.4. Oskrba s pitno vodo in požarna varnost 9 1.5. Vodne pravice in varnostni pasovi 12 1.6. Zaklju ček 14 2. ODVAJANJE IN ČIŠ ČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH 15 IN PADAVINSKIH VODA 2.1. Kanalizacijski sistemi in čistilne naprave 15 2.2 Predlog ureditve 17 2 1. VODOOSKRBA 1.1. Uvod Kobariška je bogata z vodami, saj ima veliko koli čino padavin in vodnih izvirov. Poselitev se je prilagajala konfiguraciji terena in naselja so za vodooskrbo uporabljala najbližji vodni vir, s primerno izdatnostjo. Tako je imelo v preteklosti skoraj vsako naselje svoj vodni vir ter vodovodni sistem z razli čno kvaliteto vode in izdatnostjo, zlasti v sušnem obdobju pa velike težave s preskrbo. Potreba po pitni, predvsem pa sanitarni in tehnološki vodi je v 2. polovici 20. stoletja nenehno naraš čala, zato je bilo v reševanje vodooskrbe vloženih precej naporov in sredstev. Po eni strani so se obnavljali obstoje či vodovodni sistemi za posamezna naselja in pri problemati čnih virih iskali novi vodni viri. Velika prelomnica na podro čju vodooskrbe na obmo čju ob čine Kobarid je bilo obdobje po potresu leta 1976, ko se je obnovilo ve čino vaških omrežij, posamezne vasi pa se je povezalo v enotne sisteme.
    [Show full text]
  • My Way of Walking to a Perfect Rest
    HIKING ACCOMMODATION MY WAY OF WALKING TO A PERFECT REST. #ifeelsLOVEnia #myway #sloveniaoutdoor www.slovenia.info www.slovenia-outdoor.com |1 LONG-DISTANCE TRAILS IN SLOVENIA 1 SLOVENIAN MOUNTAIN TRAIL EUROPEAN LONG-DISTANCE PATH E7 The trail on a map Walking time 28 days The trail on a map Length 599 km Walking time 30 days Information www.pzs.si Length 600 km Information http://eupoti.com/ www.slovenia-outdoor.com ALPE ADRIA TRAIL The trail on a map WALK OF PEACE Walking time Seven days in Slovenia (a total of 33 days) – 6 hours per day The trail on a map Length 145 km in Slovenia (the total Walking time 5 days length of the trail is 590 km) Length 100 km Information www.alpe-adria-trail.com Information www.potmiru.si www.slovenia-outdoor.com VIA ALPINA JULIANA TRAIL The trail on a map The trail on a map Walking time 16 days Walking time red trail: 14 days, Length 270 km purple trail: 7 days Information www.julian-alps.com Length red trail: 220 km, www.slovenia-outdoor.com purple trail: 120 km Information www.via-alpina.org www.slovenia-outdoor.com OTHER LONG-DISTANCE TRAILS Koroška Alpine Trail Via Bela Krajina Zasavje Long-Distance Trail EUROPEAN LONG-DISTANCE Via Dinarica PATH E6 St Martin’s Way The trail on a map The routes are marked on the map on page 4. Walking time 20 days Length 350 km Information http://eupoti.com/ www.slovenia-outdoor.com 2| Julian Alps with Triglav SPECIALISED ACCOMMODATION FOR HIKERS Julijske Alpe THREE HIKERS In addition to everything from the two categories In Slovenia, you don’t need to fear that you will have described above, 3 Hikers facility also organises a gui- to sleep under the open sky.
    [Show full text]
  • Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Oskrbe S Pitno Vodo Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid
    Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na obmo čju ob čine Kobarid Direktor Tolmin, avgust 2020 Berti Rutar, univ. dipl. inž. VSEBINA 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRA VLJENIH 2 STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 5 OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 3. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTRJENE IN 6 ZARA ČUNANE CENE 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN D.O.O. S POVPRE ČJEM 6 PANOGE 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JA VNE 7 SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 6. OBSEG POTREBNIH OSNOVNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE 10 STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 7. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRE TEKLO IN 12 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 8. PRIKAZ RAZDELITVE SP LOŠNIH STROŠKOV IN S ODIL ZA 13 RAZPOREJANJE VSEH STROŠKOV IN PRIHODKOV PO DEJAVNOSTIH IN OB ČINAH 9. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE STORITEV JAVNE SLUŽBE 16 10 . VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORABO JAVNE INFRAS TR UKTURE 17 11. STOPNJA IZKORIŠ ČENOSTI JAVNE INFRASTRUKTURE 22 12. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 23 PREDRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 1 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1. Koli čina opravljenih storitev javne službe 1.1.1. Predra čunska koli čina prodane pitne vode v m 3 Leto Gospodar.
    [Show full text]
  • Z Nepremičnim Premoženjem Občine Kobarid Za Leto 2020
    NAČRT RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE KOBARID ZA LETO 2020 Uvod 1. Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Kobarid za leto 2020 2. Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Kobarid za leto 2020 2.1. Načrt razpolaganja z zemljišči 2.2. Načrt razpolaganja z zemljišči s stavbo UVOD NAČRT RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM Podlaga za pripravo Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Kobarid za leto 2020 je Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18 – ZSPDSLS-1; v nadaljevanju: zakon), ki določa, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje načrt pridobivanja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, podrobnejšo strukturo načrtov pa določa Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18; v nadaljevanju: uredba). NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja mora zajemati podatke o: upravljavcu, vrsti nepremičnine, ki je lahko zemljišče, stavba, del stavbe ali zemljišče s stavbo, samoupravni lokalni skupnosti, v kateri upravljavec načrtuje nakup, okvirni površini nepremičnine, izraženi v kvadratnih metrih, in načrtovanih sredstvih v proračunu za leto, na katero se nanaša načrt pridobivanja. Pripravljenemu načrtu pridobivanja je, glede na v preteklosti izraženo pobudo občinskega sveta, dodana tudi »utemeljenost načrta pridobivanja«. Umestitev v veljavni načrt pridobivanja je predpogoj za odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini. Kljub temu, da v skladu s 26. členom zakona v načrt ni potrebno vključiti nepremičnin, ki se pridobijo na podlagi menjalne pogodbe, so zaradi transparentnosti dela v načrt praviloma vključene tudi menjave oz. je pridobitev nepremičnine na podlagi menjalne pogodbe razvidna iz posamezne obrazložitve v načrtu razpolaganja.
    [Show full text]
  • Ponudniki Na Kobariškem
    OBCINA KOBARID Ponudniki na Kobariškem 55 53 Ponudniki na Kobariškem OBCINA KOBARID Kobarid, 2012 1 Zbrala, uredila, izdala in založila: Občina Kobarid, Trg svobode 2, 5222 Kobarid Jezikovni pregled in prevajanje: Arnica, lektoriranje in oblikovanje, Polona Hadalin Baša s. p. Oblikovanje in tisk: Romikron d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Kraj in leto izdaje: Kobarid, 2012 Projekt Povezujmo kobariško podeželje – NIP 2011 je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna Občina Kobarid. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. 2 PREDSTAVITEV PONUDNIKOV V OBČINI KOBARID V občini Kobarid imamo številne poslovne subjekte in fizične osebe, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. V brošuri, ki je pred Vami, so zbrani in predstavljeni tisti ponudniki naše občine, ki so objavo želeli. Namen te brošure je predstavitev vseh dejavnosti in popoln pregled celotne ponudbe v našem prostoru, ki je zanimiva tako za občane kot tudi za obiskovalce. Želimo si dobrega sodelovanja med ponudniki samimi, zato srčno upamo, da bomo z izdajo te brošure k temu tudi pripomogli in marsikateremu občanu in obiskovalcu naših krajev olajšali dostop do želenih informacij. Vsem ponudnikom, ki ustvarjate in delujete v naši lepi občini, želim veliko poslovnih ter osebnih uspehov. Darja Hauptman, županja Občine Kobarid 3 4 ARHITEKTURA Arhitektura Rukli, Renzo Rucli s. p. Pri malnih 24, 5222 Kobarid Tel.: +386 (0)5 99-37-936, 00-39-04-32-73-21-91 E-naslov: [email protected] Dejavnost: pooblaščeni arhitekt ZAPS 1301 Nevenka Bandulić − arhitektka Sedlo 28, 5223 Breginj Mob.
    [Show full text]