DOCSLIB.ORG

Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Oskrbe S Pitno Vodo Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Oskrbe S Pitno Vodo Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo na obmo čju ob čine Kobarid Direktor Tolmin, avgust 2020 Berti Rutar, univ. dipl. inž. VSEBINA 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRA VLJENIH 2 STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 5 OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 3. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTRJENE IN 6 ZARA ČUNANE CENE 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN D.O.O. S POVPRE ČJEM 6 PANOGE 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JA VNE 7 SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 6. OBSEG POTREBNIH OSNOVNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE 10 STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 7. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRE TEKLO IN 12 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 8. PRIKAZ RAZDELITVE SP LOŠNIH STROŠKOV IN S ODIL ZA 13 RAZPOREJANJE VSEH STROŠKOV IN PRIHODKOV PO DEJAVNOSTIH IN OB ČINAH 9. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE STORITEV JAVNE SLUŽBE 16 10 . VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORABO JAVNE INFRAS TR UKTURE 17 11. STOPNJA IZKORIŠ ČENOSTI JAVNE INFRASTRUKTURE 22 12. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN 23 PREDRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 1 1. PREDRA ČUNSKA IN OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1. Koli čina opravljenih storitev javne službe 1.1.1. Predra čunska koli čina prodane pitne vode v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2019 46.000 13.000 195.000 254.000 1.1.2. Obra čunska koli čina prodane pitne vode v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2014 37.832 11.850 198.421 248.103 2015 40.290 12.553 204.937 257.780 2016 38.769 11.862 198.573 249.204 2017 43.824 13.448 197.502 254.774 2018 53.682 13.197 194.328 261.207 2019 51.733 16.387 201.157 269.277 1.1.3. Predra čunsko število priklju čkov na javni vodovod Priklju ček Število/mesec do DN20 1.964,00 DN25 60,00 DN40 9,00 DN50 12,00 DN80 8,00 DN100 0,00 DN150 0,00 SKUPAJ: 2.053,00 1.1.4. Obra čunsko število priklju čkov na javni vodovod Priklju ček Število/mesec do DN20 1.989,17 DN25 60,58 DN40 9,00 DN50 11,83 DN80 8,00 DN100 0,00 DN150 0,00 SKUPAJ: 2.078,58 2 1.2 Predra čunski in obra čunski stroški izvajanja storitev javne službe za preteklo obra čunsko obdobje v € Predra čunski stroški Obra čunski stroški POSTAVKA Znesek % Znesek % I. STROŠKI VODARINA 142.440,00 100,0 172.796,00 100,0 1. Neposredni proizvajalni stroški 87.571,00 61,5 109.784,00 63,5 1.1. Neposredni stroški materiala 19.800,00 13,9 18.661,00 10,8 1.1.1. Stroški el. energije 9.900,00 8.490,00 1.1.2. Stroški pogonskega goriva 2.400,00 2.541,00 1.1.3. Stroški materiala za pripravo vode 1.1.4. Stroški nakupa vode 1.1.5. Drugi stroški materiala 7.500,00 7.630,00 1.2. Neposredni stroški storitev 7.000,00 4,9 5.935,00 3,4 1.2.1. Stroški intelektualnih in osebnih storitev 1.2.2. Stroški prevoznih storitev 1.2.3. Stroški vzdrževanja 3.500,00 2.315,00 1.2.4. Stroški kontrole in analize vode 1.2.5. Stroški drugih storitev 3.500,00 3.620,00 1.3. Neposredni stroški dela 60.771,00 42,7 85.188,00 49,3 1.4. Drugi neposredni stroški 2. Posredni proizvajalni stroški 0,00 0,0 0,00 0,0 2.1. Posredni stroški materiala 2.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 2.3. Posredni stroški storitev 2.4. Posredni stroški dela 2.5. Drugi posredni proizvajalni stroški 3. Splošni nabavno - prodajni stroški 2.611,00 1,8 1.473,00 0,9 3.1. Stroški materiala 3.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 2.611,00 1.473,00 3.3. Stroški storitev 3.4. Stroški dela 3.5. Drudi splošno nabavno - prodajni stroški 4. Splošni upravni stroški 29.000,00 20,4 34.335,00 19,9 4.1. Stroški materiala 4.2. Stroški amortizacije poslovno potrebnih sredstev 4.3. Stroški storitev 4.4. Stroški dela 4.5. Drugi splošno upravni stroški 29.000,00 34.335,00 5. Obresti zaradi financiranja opravljanja JS 0,0 0,0 6. Neposredni stroški prodaje 3.100,00 2,2 3.342,00 1,9 7. Neposredni stroški vodnega povra čila 18.858,00 13,2 19.971,00 11,6 8. Drugi poslovni odhodki 1.300,00 0,9 1.230,00 0,7 9. Donos na vložena posl. potrebna sredstva 0,0 2.661,00 1,5 PRIHODKI VODARINA 126.258,00 100,0 169.515,00 100,0 Prihodki iz cene 120.858,00 95,7 153.869,00 90,8 Drugi prihodki 4.700,00 3,7 15.213,00 9,0 Finan čni prihodki 700,00 0,6 433,00 0,3 PORA ČUN 2018 -16.558,00 -16.558,00 REZULTAT VODARINA -32.740,00 -19.839,00 3 II. STROŠKI OMREŽNINA - VODA 85.476,00 100,0 87.286,00 100,0 1. Najemnina infrastrukture 59.866,00 70,0 58.370,00 66,9 2. Zavarovanje infrastrukture JS 610,00 0,7 660,00 0,8 3. Obnova in vzdrževanje priklju čkov 25.000,00 29,2 28.256,00 32,4 4. Pla čilo za vodno pravico 0,0 0,0 5. Odškodnine za infrastrukturo 0,0 0,0 6. Nadomestilo za kmetijsko dejavnost 0,0 0,0 7. Odhodki financiranja 0,0 0,0 PRIHODKI OMREŽNINA - VODA 71.993,00 100,0 79.086,00 100,0 Cena 71.993,00 100,0 79.086,00 100,0 Drugi prihodki 0,0 0,0 PORA ČUN 2018 3.823,00 3.823,00 REZULTAT OMREŽNINA - VODA -9.660,00 -4.377,00 III. REZULTAT DEJAVNOSTI -42.400,00 -24.216,00 SKUPNI STROŠKI 227.916,00 260.082,00 SKUPNI PRIHODKI 198.251,00 248.601,00 PORA ČUNI -12.735,00 -12.735,00 4 2. IZRA ČUN OBRA ČUNSKE CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE IN OBRA ČUNSKE CENE JAVNE INFRASTRUKTURE 2.1. Obra čunska cena storitev javne službe V letu 2019 je bilo na vodovodnih sistemih v občini Kobarid prodano 269.277 m3 pitne vode. Prodaja je bila ve čja od na črtovane in tudi ve čja od prodaje v letu 2018. Pri vzdrževanju vodovodov je nastalo za 172.796 € stroškov. Pri izra čunu cene po enoti moramo upoštevati tudi za 15.646 € drugih prihodkov. 157 150 € : 269.277 m3 = 0,5836 €/m 3 2.2. Obra čunska cena javne infrastrukture Število priklju čkov na javni vodovod: Priklju ček Število/mesec do DN20 1.989,17 DN25 60,58 DN40 9,00 DN50 11,83 DN80 8,00 DN100 0,00 DN150 0,00 SKUPAJ: 2.078,58 Izra čun višine omrežnine: Priklju ček Število/mesec Število/leto Faktor SKUPAJ do DN20 1.989,17 23.870 1 23.870,00 DN25 60,58 727 3 2.181,00 DN40 9,00 108 10 1.080,00 DN50 11,83 142 15 2.130,00 DN80 8,00 96 50 4.800,00 DN100 0,00 100 0,00 DN150 0,00 200 0,00 2.078,58 24.943 34.061,00 Stroški omrežnine 87.286,00 € Omrežnina 2,5626 € 5 3. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTRJENE IN ZARA ČUNANE CENE Na vzdrževanju javnega vodovoda so obra čunski stroški višji kot predra čunski. Stroški storitev so višji od planiranih zaradi višjih stroškov dela, saj smo zaradi odhoda enega delavca v pokoj za čeli uvajati novega delavca. Prihodki vodarine so zaradi višjih cen in ve čje prodaje od na črtovane višji od planiranih. Višji od na črtovanih so tudi drugi prihodki zaradi ve čjega obsega storitev na montažah. Zaradi novega na čina delitve stroškov režije so višji tudi režijski stroški. 4. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN D.O.O. S POVPRE ČJEM PANOGE Podro čje oskrbe s pitno vodo spada med dejavnost, in sicer Zbiranje, pre čiš čevanje in distribucija vode E36: Komunala Tolmin Povpre čje d.o.o. panoge E36 Pospešena pokritost kratkoro čnih obveznosti 1,996 1,344 Gospodarnost poslovanja 1,01 1,02 Povpre čna bruto mese čna pla ča v € 1.574 € 1.783 € Podatki so za leto 2019. 6 5. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV JAVNE SLUŽBE IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV JAVNE SLUŽBE ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 5.1. Predra čunska koli čina prodane vode v prihodnjem obra čunskem obdobju v m 3 Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 2020 50.000 16.000 195.000 261.000 5.2. Predra čunsko število priklju čkov na javni vodovod v prihodnjem obra čunskem obdobju Priklju ček Število/mesec do DN20 1.964,00 DN25 61,00 DN40 9,00 DN50 11,00 DN80 8,00 DN100 DN150 SKUPAJ: 2.053,00 7 5.3. Predra čunski stroški izvajanja storitev javne službe v prihodnjem obra čunskem obdobju v € Predra čunski stroški POSTAVKA Znesek % I. STROŠKI VODARINA 167.836,00 100,0 1. Neposredni proizvajalni stroški 103.630,00 61,7 1.1. Neposredni stroški materiala 20.000,00 11,9 1.1.1. Stroški el. energije 9.000,00 1.1.2.
Load more

Recommended publications
  • By Bus Around the Julian Alps
    2019 BY BUS AROUND THE JULIAN ALPS BLED BOHINJ BRDA THE SOČA VALLEY GORJE KRANJSKA GORA JESENICE rAdovljicA žirovnicA 1 2 INTRO 7 BLED, RADOVLJICA, ŽIROVNICA 8 1 CHARMING VILLAGE CENTRES 10 2 BEES, HONEY AND BEEKEEPERS 14 3 COUNTRYSIDE STORIES 18 4 PANORAMIC ROAD TO TRŽIČ 20 BLED 22 5 BLED SHUTTLE BUS – BLUE LINE 24 6 BLED SHUTTLE BUS – GREEN LINE 26 BOHINJ 28 7 FROM THE VALLEY TO THE MOUNTAINS 30 8 CAR-FREE BOHINJ LAKE 32 9 FOR BOHINJ IN BLOOM 34 10 PARK AND RIDE 36 11 GOING TO SORIŠKA PLANINA TO ENJOY THE VIEW 38 12 HOP-ON HOP-OFF POKLJUKA 40 13 THE SAVICA WATERFALL 42 BRDA 44 14 BRDA 46 THE SOČA VALLEY 48 15 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – RED LINE 50 16 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – ORANGE LINE 52 17 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – GREEN LINE 54 18 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – PURPLE LINE 56 19 HOP-ON HOP-OFF KOBARID – BLUE LINE 58 20 THE TOLMINKA RIVER GORGE 62 21 JAVORCA, MEMORIAL CHURCH IN THE TOLMINKA RIVER VALLEY 64 22 OVER PREDEL 66 23 OVER VRŠIČ 68 KRANJSKA GORA 72 24 KRANJSKA GORA 74 Period during which transport is provided Price of tickets Bicycle transportation Guided tours 3 I 4 ALPS A JULIAN Julian Alps Triglav National Park 5 6 SLOVEniA The Julian Alps and the Triglav National Park are protected by the UNESCO Man and the Biosphere Programme because the Julian Alps are a treasury of natural and cultural richness. The Julian Alps community is now more interconnected than ever before and we are creating a new sustainable future of green tourism as the opportunity for preserving cultural and natural assets of this fragile environment, where the balance between biodiversity and lifestyle has been preserved by our ancestors for centuries.
    [Show full text]
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • Križarska Vojska Proti Kobaridcem 1331
    ZGODOVINSKI ČASOPIS 38 . 1984 . 1—2 . 49-55 49 Ivo Juvančič KRIŽARSKA VOJSKA PROTI KOBARIDCEM 1331 Križarska vojska? Da, tako stoji zapisano v dokumentu. Proti Kobaridu? Da." Frančiškan Franciscus de Clugia (Francesco di Chioggia), inkvizitor zoper heretično izprijenost v Benečiji in Furlaniji je ugotovil določene zmote v oglejski diecezi in je v »slovesni pridigi« v Čedadu oznanil križarsko,vojno in pozval vernike, naj po­ magajo.1 Nekateri prelati, duhovniki in redovniki so mu bili v pomoč. Sli so, me brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarida, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari češčenje, ki se po veri dolguje stvarniku«.2 Drevo so s pomočjo omenjenih dali popolnoma izruvati, studenec pa s kamni zasuti. Li­ stino, v kateri je vse to popisano in ki jè tudi edini vir za to križarsko vojno, je izdal 16. avgusta 1331 v Vidmu (Udine) sam inkvizitor Franciscus3 v pohvalo in priznanje udeležencu pohoda, oglejskemu kanoniku Ulriku Bojanu iz Čedada, ki je bil tedaj župnik šmartinske fare pri Kranju. Vladimir Leveč jo je v začetku tega stoletja našel v čedajskem kapiteljskem arhivu, v zbirki plemiške družine Boiano (Boiani).4 Simon Rutar je omenil del tega dogodka v Zgodovinskih črticah o Bovškem, objavljenih v Soči.5 Zveza je razumljiva, ker so Bovčani v veliki večini s Kobaridci, zlasti Kotarji tja do Breginja in po Soči še do Volč imeli istega zemljiškega gospoda v Rožacu. Rutar je napisal, da je krščanstvo, ki so ga širili oglejski patriarhi s po­ močjo čedajske duhovščine, »po naših gorah jako polagoma napredovalo.
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • 2. Načrt Razpolaganja Z Nepremičnim Premoženjem
    2. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM 2.1. NAČRT RAZPOLAGANJA Z ZEMLJIŠČI OBRAZLOŽITEV OPOMBE KS ZAPOREDNA ŠTEVILKA ŠTEVILKA PARCELNA ZEMLJIŠČA KVADRATURA (v m2) POSPLOŠENA TRŽNA VREDNOST VREDNOST POSPLOŠENA TRŽNA ORIENTACIJSKA OZ. GURS) (po EUR) (v VREDNOST OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKUPNOST BORJANA-PODBELA, K.O. 2218 BORJANA 1 novonastala 95 2.535 Vloga za odkup delov nepremičnine. - mnenje ni podano 2566/2 Sklenitev pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku novonastala 22 postopka odvzema statusa javnega 3854/18 dobra (Sklep OS z dne 22. 6. 2017). novonastala 14 3854/21 novonastala 36 3854/20 novonastala 28 3854/19 2 3854/23 160 menjava z Vloga za odkup nepremičnine, ob čemer - mnenje ni podano doplačilo občina pridobi del javne poti. Sklenitev m pravnega posla sledi pravnomočni parcelaciji in zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (sklep OS z dne 6.5.2015). 3 3854/7 33 menjava Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano namenom funkcionalne zaokrožitve svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 4 3854/8 18 menjava z Vloga za menjavo občinske parcele (z - mnenje ni podano doplačilo namenom funkcionalne zaokrožitve m svoje nepremičnine) za parcelo, ki je del javne poti. Sklenitev pravnega posla sledi zaključku postopka odvzema statusa javnega dobra (Sklep OS z dne 22.6.2017). 5 3279/1 28.580 5.631 Vloga za odkup kmetijskega zemljišča - mnenje ni podano (pretežno gozd). Potrebna predhodna ustanovitev služnosti poteka kolesarske poti preko parcele. Načrt razpolaganja z zemljišči 1 OBČINA KOBARID, KRAJEVNA SKPUNOST BREGINJ, K.O.
    [Show full text]
  • The Social History of the Soča/Isonzo Region in the First World War
    89 Petra Svoljšak The social history of the Soča/Isonzo region in the First World War The Slovene soldiers1 Slovenian participation in the Great War (1914–1918) is a classical case study of how an ethni- cally defined community experienced and survived this war. The inhabitants of the provinces of Carniola, Styria, Carinthia, and the Littoral served (mostly) in the Austro-Hungarian army and assumed various roles characteristic of life in uniform – on all four fronts they became prisoners of war, deserters, and rebels. The Slovenes from the Slavia Veneta, citizens of the Kingdom of Italy, were mobilised into the Italian army, which also brought them to the Soča/Isonzo battlefield. Slovenian soldiers for many reasons also joined so-called volun- teer forces: Austro-Hungarian citizens of Slovenian, Croatian and Serbian nationality joined the Serbian army during the Balkan Wars to support the Serbian cause, and later, during World War I, to prevail in the struggle for the creation of a new Yugoslav state. In order to undermine Austria-Hungary’s strength both militarily and as a state, volunteer military units were gathered on the Italian-Austrian front under the command of the Slovenian Reserve Lieutenant Ljudevit Pivko, and for the same reason Slovenian (Yugoslav) volunteer troops were organised in North America. With 7.800.000 to 8.000.000 drafted men during World War I, Austria-Hungary ranked fifth among the belligerent countries, which had conscripted a total of 70 million soldiers. In peacetime, the Austro-Hungarian army kept 36.000 officers and 414.000 soldiers on the active list.
    [Show full text]
  • Elaborat O Oblikovanju Cen Izvajanja Storitev Javne Službe Odvajanja Komunalnih Odpadnih Voda Na Obmo Čju Ob Čine Kobarid
    Komunala Tolmin Javno podjetje d.o.o. Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe odvajanja komunalnih odpadnih voda na obmo čju ob čine Kobarid Direktor TOLMIN, marec 2014 Berti Rutar univ.dipl.inž. VSEBINA 1. OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN 2 STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 2. POJASNILA ODMIKOV OBRA ČUNSKE CENE OD POTR JENE IN 4 ZARA ČUNANE CENE 3. PRIMERJAVA KOMUNALE TOLMIN S POVPRE ČJEM PANOGE 4 4. PREDRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN 4 STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 5. OBSEG POTREBNIH OSNOVNIH SREDSTEV ZA IZVAJANJE 6 STORITEV ZA PRETEKLO IN PRIHODNJE OBDOBJE 6. DONOS NA VLOŽENA OSN OVNA SREDSTVA ZA PRE TEKLO IN 6 PRIHODNJE OBRA ČUNSKO OBDOBJE 7. ŠTEVILO ZAPOSLENIH Z A IZVAJANJE JAVNE SL UŽBE 6 8. VIŠINA NAJEMNINE ZA UPORABO JAVNE INFRAS TRUKTURE 7 9. STOPNJA IZKORIŠ ČENOSTI JAVNE IN FRASTRUKTURE 8 10. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKE CENE ZA STORITEV JAVNE SLUŽBE 9 11. IZRA ČUN PREDRA ČUNSKIH STROŠKOV JAVNE 9 INFRASTRUKTURE 1 1. OBRA ČUNSKA KOLI ČINA OPRAVLJENIH STORITEV IN STROŠKOV IZVAJANJA STORITEV ZA PRETEKLO OBRA ČUNSKO OBDOBJE 1.1 Koli čina opravljenih storitev Odvedene koli čine vode: Leto Gospodar. Negospodar. Gospodinjstvo Skupaj 1996 75.356 6.882 62.363 144.601 1997 73.725 6.154 62.104 141.983 1998 73.163 5.830 64.028 143.021 1999 68.554 7.686 63.383 139.623 2000 66.994 3.912 62.105 133.011 2001 73.528 4.993 59.529 138.050 2002 69.846 5.349 59.757 134.952 2003 52.468 6.602 75.691 134.761 2004 26.336 6.835 75.271 108.442 2005 63.193 7.439
    [Show full text]
  • Crayfish of the Upper Soca and Upper Sava Rivers, Slovenia
    Bull. Fr. Pêche Piscic. (1997)347:721-729 — 721 — CRAYFISH OF THE UPPER SOCA AND UPPER SAVA RIVERS, SLOVENIA. Y. MACHINO 13 rue Montorge, 38000 Grenoble, France. Reçu le 04 juillet 1997 Received 04 July, 1997 Accepté le 29 août 1997 Accepted 29 August, 1997 ABSTRACT Crayfish biogeography of northwestern Slovenia was studied in the Upper Soca River (Mediterranean drainage) and the Sava Dolinka River (Danubian drainage). The Mediterranean drainage has white-clawed crayfish (Austropotamobius pallipes) and the Danubian drainage has stone crayfish (A. torrentium). Morphological data of these A. pallipes suggest that the Slovenian white-clawed crayfish belong to the Austropotamobius pallipes italicus complex. The biogeographic and morphological data support the present general knowledge that in Slovenia the white-clawed crayfish belongs to a Po-Adriatic fauna and the stone crayfish to a Danubian fauna. A third species, the noble crayfish (Astacus astacus), was found in Danubian waters, but its biogeographic meaning may not be significant because the species is present in, and has been introduced into, waters of both the Mediterranean and Danubian drainages. The noble crayfish from a Slovenian lake, Blejsko jezero, has certain morphological characteristics that require additional investigations before its taxonomic position can be clarified. The stone crayfish of the Sava Dolinka now survives in only a few sites, relics of a former wider distribution destroyed by human activities. On the other hand, the white-clawed crayfish of the Soca is still distributed widely. But it is timely to consider their protection because the Soca region is now under major tourist development pressure. Key-words : Austropotamobius pallipes, Austropotamobius torrentium, Astacus astacus, biogeography, taxonomy, protection, Slovenia.
    [Show full text]
  • Etnološke Prireditve Na Kobariškem
    Legenda.fest Livška žbrinčlja Slavček iz Planinskega raja Breginjka v noši Etnološke prireditve na kobariškem Podpora prireditvam na območju LAS za razvoj - PODPRI - NIP 2011 Projekt sofinancira EU PODPRI „Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za vsebino je odgovoren LAS za razvoj. PODPRI Organ upravljanja za Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.“ Podprimo prireditve ob Smaragdni poti Livek Livko življenje na visokem Livko je razgibana hribovita deželica med porečjem Soče in Nadiže. Po širokem prevalu med Kolovratom (1243 m) in Matajurjem (1642 m) so vasi in zaselki: Livek (695 m), Golobi, turmi, Plohi, Perati, Avsa, Piki, Jevšček in Livške Ravne (1043 m). Vasica Livek je kot lijak in to je njena zemljepisna posebnost. Če zlijete vodo na vogal livške šole, jo del steče na soško, del pa na beneško stran. Iz prazgodovinskih časov je Livek opasan s čelnimi morenami ledenika. Ta je segal izpod Krna na livški preval in naprej do Avse, kjer je ledenik ugasnil. Livška dežela je bila vedno stražar meja. Od leta 1521 do današnjih dni je pripadala več kot desetim mejnim pasovom. Najdlje časa je bilo Livško pod Beneško republiko in mejni del Italije. V preteklosti je Livško živelo od živinoreje in mlekarstva. Livek je imel dve mlekarni, leta 1970 pa celo drugi najdaljši mlekovod v Evropi. Po njem je iz vasi dvakrat na dan teklo mleko naravnost v sirarske kotle Mlekarne Planika. Ponos livškega poljedelstva je fižol. Najbolj radoživa obdobja Livškega so povezana s smuèanjem, ki se je tu začelo že pred letom 1910.
    [Show full text]
  • Kat-Kob 25.10.2018
    Zgodovinski imenik župnij (Home) Okrajšave Stran obnovljena: Kat-Kob 25.10.2018 A B-Bek Bel-Bes Beš-Blej Blek-Bork Borl-Bra Brb-Brezn Brezo-Brunj Brunk-Caš Cat-Cern Cero-Cu Cv-Čerm Čern-Črm Črn- D-Dobi Dobj-Doj Dok-Dolh Doli-Domi Domj-Draz Draž-Ferl Ferm-Gabrc Gabrč-Goln Golo-Goric Gorič-Gorn Goro-Gradm Gradn-Groč Grod-Hori Horj-Hru Hrv-Ik IL-Jam Jan-Jev Jez-Kamni Kamnj-Kaš Kat-Kob Koc-Kom Kon-Kop Kor-Košn Košo-Kram Kran-Kras Kraš-Krj Krk-Kru Krv-Leč Led-Lez Lež-Li Lj-Ljuš Ljut-Loku Lokv-Maf Mag-Mal Mam-Mari Marj-Medi Medj-Mir Mis-Mor Mos-Mrs Mrš-Naj Nak-Novaj Novak-Oj Ok-Orm Orn-Ož P-Peš Pet-Pis Piš-Poč Pod-Podj Podk-Pods Podš-Pols Polš-Prag Prah-Prek Prel-Pru Prv-Rač Rad-Rau Rav-Rem Ren-Rim Rin-Roš Rot-Sam San-Sel Sem-Skop Skor-Slou Slov-Soj Sok-Sov Soz-Srn Sro-Starn Staro-Strm Strn-Su Sv.A-Sv.F Sv.G-Sv.J Sv.K-Sv.L Sv.M-Sv.P Sv.R-Sv.V Sva-Sz Š-Šenti Šentj-Šentp Šentr-Škob Škoc-Škv ŠL-Šmarti Šmartn-Šmih Šmik-Šr Št. Šta-Štom Šton-Tip Tir-Top Tor-Trn Tro-Trs Trš-Tup Tur-Už V-Velika Velike-Vild Vile-Vis Viš-Voj Vok-Vrhn Vrho-Zago Zagr-Zavo Zavr-Zgor Zgoš-Želh Želi– Katarija – Moravče KATINARA (Katinàra, Cattinara), 34149 Trst, Strada di Fiume (Reška cesta) 499, Italija (Četnara, Gathinara) Presveta Trojica (SS.
    [Show full text]
  • LIV©KA ©TORIJA − Tematska Pot Livek Tematska Pot
    SLO A • LIVE Informacije: RIJ K O ST T O © R Turizem Dolina SoËe − TIC Kobarid · Trg svobode 16, SI−5222 Kobarid LIV©KA ©TORIJA − Tematska pot Livek A Y K • t: 05 3800 490 e: [email protected] www.dolina-soce.si Livek © · · V l I i a L r • T T d e e m m a e ts h k T a k po ive t Livek • L Perati Jevšček Perati LIVEK je središče vasi pod Matajurjem in Kukom turistično središče s sedmimi ter križišče cest v Kobarid, Čedad in Goriška brda. gostilnami in smučarsko Slovenci tod živijo od davnine. AVTOHTONI PRIIMKI, skakalnico, kasneje so uredili recimo Hrast in Medved, pričajo o hrastovih še vlečnice, smučarsko kočo in gozdovih in medvedih, priimki Matelič in Faletič vaški hotelček. Potem je v naravi pa o hrvaških ubežnikih z beneških galej. Ljudje zmanjkalo snega, pri ljudeh pa so nekoč živeli od številnih čred živine in mleka, energije za naporno kmetovanje za krmo živali so kosili strmine Kuka in Matajurja. v hribih. Mleko so v Kobarid pošiljali PO MLEKOVODU. Narava gre vedno po svoje in v veselje ljubiteljev Sneg se je pozimi obdržal vsaj sto dni, travniki in neokrnjene narave livško pokrajino sedaj spet pašniki so postali prostrana smučišča. Livčani so preraščajo gozdovi bukev, jelš, jesena … bili izvrstni smučarji, zato je Livek v prejšnjem stoletju postal ZIBELKA ALPSKEGA SMU»ANJA in Livek Na Bregu Tematska pot Livek Cerkev sv. Petra Tu nekje se je rodila Legenda o Livškem Pokopališko cerkev sv. Petra so postavili v 15. STOLETJU in jo kasneje jezeru.
    [Show full text]
  • Ljudskozemljepisno Izrazje V Topoleksemih Ledinskega Imenja Na Liv[Kem1
    Matej [ekli UDK 81'373.21:811.163.6'282.2 Ljubljana (497.4-14 Livek) LJUDSKOZEMLJEPISNO IZRAZJE V TOPOLEKSEMIH LEDINSKEGA IMENJA NA LIV[KEM1 V prispevku je z etimolo{koimenoslovnega stali{~a prikazano ljudskozemljepisno izrazje, ki se pojavlja v topoleksemih ledinskih imen v kraju Livek in njegovi okolici (ob~ina Kobarid, Slovenija). Ljudskozemljepisni leksikalni pomen posameznega topoleksema je ali neposredno izpri~an v enakozvo~nem ob~nem imenu v krajevnem govoru ali rekonstruiran na osnovi pomenske analize v ostalih slovenskih nare~jih in v drugih slovanskih jezikih izpri~anega enakozvo~nega ob~nega imena ob upo{tevanju zna~ilnosti poimenovanega zemljepisnega objekta. etimolo{ko imenoslovje, ljudskozemljepisno izrazje, topoleksem, etimon, ledinsko ime, Livek Folk-geographical terminology occurring in microtoponyms in the town of Livek and its surroundings (Municipality of Kobarid, Slovenia) is presented from an etymological-onomastic point of view. The folk-geographical lexical meaning of the single topolexeme is either documented in the homonymic common name in the local dialect or reconstructed on the basis of semantic analysis of the homonymic common name attested in the other Slovene dialects and Slavic languages, taking into consideration the characteristics of the denominated geographical object. etymological onomastics, folk-geographical terminology, topolexeme, etymon, microtoponym, Livek Uvod Etimolo{ko imenoslovje zemljepisna lastna imena pomenskomotivacijsko deli na osnovi pomena topoleksema, tj. ob~nega imena, iz katerega
    [Show full text]