Državni Izpit ZAKLJUČNI DOKUMENT RAZREDNEGA SVETA 5

ISTITUTO STATALE DI ISTRUZIONE SUPERIORE CON LINGUA D'INSEGNAMENTO SLOVENA Liceo delle scienze umane e liceo scientifico "S. Gregorčič" Liceo classico „P. Trubar“ DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM Humanistični in znanstveni licej „S. Gregorčič“ Klasični licej „P. Trubar“ 34170 GORIZIA GORICA via/Ul. Puccini 14 tel. 0481 82123 – Pres./Ravn. 0481 32387 C.F./D.Š. 91021440317 email [email protected]

Državni izpit Šolsko leto 2015/16

ZAKLJUČNI DOKUMENT RAZREDNEGA SVETA 5. RAZREDA ZNANSTVENEGA LICEJA OPCIJA UPORABNE ZNANOSTI

Z DNE 15. MAJA 2016 odobren na seji razrednega profesorskega zbora dne 13. maja 2016 po 2. odst. 5. čl. OPR št. 323 z dne 23.7.1998

Zaključni dokument razrednega sveta 5. razreda znanstvene smeri (5.čl. pravilnika)

1. Predstavitev razreda a) Sestava razreda a) Razred sestavlja osem dijakov, pet iz Gorice in okoliških vasi, dva dijaka z Laskega in eden iz tržaške pokrajine. Razred je v prvem letniku stel 16 dijakov; 5 jih je zapustilo razred in zamenjalo smer po prvem letniku, ena dijakinja po drugem letniku, druga dijakinja pa se je v tretjem razredu vrnila v Slovenijo; tretja dijakinja je v cetrtem letniku izbrala studij v tujini.

Seznam dijakov 1. Daneluzzo Jaroš 2. Furlan Jan 3. Giacomazzi Cecilia 4. Marvin Elena 5. Muller Philip 6. Pahor Katja 7. Papais Franceso 8. Zio Leonardo b) Po prvem letniku, ko je bilo v razredu zaznati kar nekaj tezav s strani vec dijakov, ki jih gre v glavnem pripisati novemu solskemu okolju in bolj zahtevnemu pristopu do solskega dela, je razred zapustilo sest dijakov. V naslednjih letih je v razredu zavladalo pozitivno in konstruktivno vzdušje tako, da je razred postal homogen kolektiv, v katerem je šolsko delo potekalo tekoce in brez vecjih ovir in zastojev. To sta omogocala predvsem pozitiven pristop do dela in učne sposobnosti posameznikov. Vecina dijakov je med šolskim letom aktivno sodelovala pri učno vzgojnem procesu. V trieniju so dijaki dobro napredovali in so poleg specifičnih predmetnih znanj dobro razvili tudi sposobnost za samostojnost pri delu in za kritično razmišljanje. Povprečna raven dosežkov je prav dobra, oziroma odlična. Glede medosebnih odnosov je razred deloval kot homogena in kompaktna skupina ; tudi to je omogocalo, da so bili dosežki razreda na zgoraj omenjeni ravni. c) Didaktična kontinuiteta Profesorski razredni svet je v teku let doživel kar nekaj sprememb, predvsem pri nekaterih predmetih tako da se ne da govoriti o pravi didakticni kontinuiteti. Le pri stirih predmetih so isti predmetni profesorji spremljali razred skozi celotno solsko obdobje. To so prf. M. Visintin (telesna vzgoja), prof. Mirjam Bratina (verouk), prof. Marco Petejan (fizika) in prof. Viljem Gergolet (filozofija). Medtem ko so bile spremembe pri predmetih kot so slovenscina, italijanscina in matematika minimalne, so bile zamenjave ucnega kadra pri anglescini, zgodovini in infomatiki skoraj vsakoletne. Kljub temu da niso omenjene zamenjave omogočile zaželene didaktične kontinuitete, so dijaki dosegli vse zastavljene cilje.

2. Doseženi splošni vzgojno izobraževalni cilji (Odnosno, vedenjsko in spoznavno področje) Dijaki so v medsebojnih odnosih ravnali korektno in kostruktivno. Odnos do šolskega in domacega dela je bil odgovoren in zrel. V petih letih šolanja so dijaki v glavnem vestno opravljali dolžnosti. Na področju spoznavnega in širšega osebnostnega razvoja so dosegli splošne cilje, ki si jih šola zastavlja v trieniju.

3. Dosežena znanja, kompetence in sposobnosti so zajeta v poročilih posameznih predmetnih profesorjev ( priloga A)

Seznam predmetov 5. letnika s številom učnih ur Predmetni profesor Italijanski jezik in slovstvo 132 Neva Klanjšček Slovenski jezik in slovstvo 132 Adrijan Pahor Zgodovina 66 Peter Černic Filozofija 66 Viljem Gergolet Tuji jezik angleščina 99 Andrej Kralj Verouk 33 Mirjam Bratina Telesna vzgoja 66 Marta Visintin Matematika 132 Martina Gergolet Naravoslovne vede 165 Danja Bregant Risanje in umetnostna zgodovina 66 Marta Lombardi Fizika 99 Marco Petejan Informatika 66 Paolo Posillipo

4. Ekskurzije, poučna potovanja, prireditve, tekmovanja in druge dejavnosti Dijaki so se v teku šolskega leta udeležili petdnevnega poucnega izleta v Beograd, Sarajevo in Mostar. Udelezili so se enodnevne ekskurzije v Benetke na ogled Bienala, v Skocjan na ogled Skocijanske jame in Skocijanskega parka ter muzeja o slovenskih filmskih igralcih v Divaci in v Ajdovscino na ogled tovarne Pipistrel. Na šoli so se udeležili raznih predavanj; v okviru projekta »vzgoja za svobodo« so se udelezili srecanja s pisateljem Pinom Roveredom; predavanja o vlogi zensk med drugo svetovno vojno »Women of resistence«, srecanja s sindikalnimi organizacijami s prestavitvitvijo novega zakona o solstvu, predavanja v organizaciji novogoriske univerze v okviru naravoslovnega dneva, predavanja o filmski tehniki „podobe svetlobe“, raznih predavanj v organizaciji Slovika na temo usmerjanja. Dijaki so obiskali tri gledališke predstave v priredbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta in eno gledališko predstavo v angleščini. Ogledali so si tudi gledalisko predstavo Ikarus in predstavo »altre espressività«. Udelezili so se srecanja s slovenskim kantavtorjem Vladom Kreslinom. Ogledali so si razstavo Miroja v Villi Manin in fotografsko razstavo Tine Modotti v Vidmu. Udeležili so se informativnih srečanj na Univerzah v Trstu, Vidmu in Ljubljani. V okviru zdravstvene vzgoje so bili soudelezeni v projektu »What's up«. Udeležili so se tecaja prve pomoci in športnega dneva »memorial J. Mikulus«.

5. Kriteriji preverjanja in ocenjevanja Pri vrednotenju in ocenjevanju znanja so profesorji upoštevali kriterije zajete v v triletni vzgojno izobrazevalni ponudbi.

6. Priprava na državni izpit (vrste nalog, kriteriji vrednotenja, rezultati, medpredmetne povezave) Razredni svet se je odločil, da izvede eno simulacijo tretje pisne naloge. Naloga je bila s kratkimi odgovori (vzorec B iz 2. člena M. O. št. 357 z dne 18. 9. 1998). V poskusni nalogi so bili zajeti štirje predmeti : Angleščina, Naravosloovje, Italijanscina in Filozofija. Dijaki so imeli na razpolago štiri ure. Dijaki so izvedli nadalje poskusno nalogo iz Slovenščine in bodo v kratkem izvedli tudi nalogo iz Matematike. Primeri simulacij s priloženimi kriteriji vrednotenja so zajeti v prilogi C.

Predmet: SLOVENSKI JEZIK IN SLOVSTVO

1. DOSEŽENI UČNI CILJI: a) znanje: dijaki poznajo posamezna literarna obdobja, njihove značilnosti, prebrali so obvezna literarna dela. Dijaki v glavnem poznajo osnovne značilnosti članka, interpretativnega oziroma razpravljalnega eseja, ki ga uporabljajo pri problemski obravnavi književnosti. Letošnji program slovenske književnosti za državni izpit je nekoliko omejen po obsegu zaradi časovne stiske, v kateri sem se znašel zaradi nekaterih sicer načrtovanih pa tudi nenapovedanih dejavnosti v okviru letošnjega šolskega leta, zaradi katerih nismo uspeli izvesti obdobja sodobne književnosti v predvidenem obsegu (vsaj do osemdesetih let dvajsetega stoletja).

b) kompetence (zmožnosti): dijaki so zmožni posamezna dela kritično presojati, literarne tekste umeščati v prostor in čas, jih med seboj primerjati. Dijaki so zmožni linearnih primerjav pojavov in odnosov, analize sovplivanja, torej vzročnoposledičnih povezav, analize vsaj enega problema z več alternativnih plati.

c) sposobnosti: Dijaki samostojno vrednotijo posamezna obdobja in literarna dela. Sposobni so združevanja literarnoteoretskega in zgodovinskega znanja z lastnim razmišljanjem in problemskim pristopom, literarnozgodovinske primerjave, ki je sestavni del vsakršne interpretacije.

2. UČNE VSEBINE: v dogovoru z dijaki bom nekaj avtorjev iz sodobne slovenske književnosti in nekatere zamejske avtorje predvidoma obravnaval še do 31. maja 2015.

Učne enote Obdobje/upora bljen čas

Slovenska moderna, glavne značilnosti, literarne struje, zgodovinski okvir 3 ure

Murnova (Sneg, Nebo, nebo.., Pomladanska romanca, Vlahi, Ah, ti bori, 8 ur Prišel čas je krog božiča, Ko dobrave se mrače, Pa ne pojdem prek poljan), in Kettejeva poezija (Jagned, Tam zunaj je sneg, Na trgu, Na molu San Carlo VII, Na otčevem grobu, Adrija IV., Moj Bog III, Melanholične misli); (ponovitev).

Oton Župančič, interpretacija poezij iz posameznih lit.zbirk. (Ti skrivnostni 5 ur moj cvet, Manom Josipa Murna Aleksandrova, Z vlakom (sinteza), Duma, Žebljarska, Veš, poet, svoj dolg).

Ivan Cankar, življenje in delo, ponovitev posameznih najpomemb. del. 10 ur Poezija (V bogatih kočijah se vozijo, Iz moje samotne, grenke mladosti, Vinjete (Epilog), Na klancu, Martin Kačur, Hlapec Jernej, Podobe iz sanj, Za narodov blagor, predavanja.

Sopotniki moderne: Finžgar: Pod svobodnim soncem, (Dekla Ančka), 4 ure Izidor Cankar, S poti.

Obdobje med vojnama, ekspresionizem, evropski okvir, futurizem, 3 ure konstruktivizem, nadrealizem, kubizem (G. Lorca – Vitezova pesem). Moderni rom. (Joyce, Ulikses) Književnost

med vojnama na Slovenskem: Gradnik (Noč v Medani, Eros Tanatos, De profundis, Mors victrix, Smrt Ivana Gradnika), Pregelj (Matkova Tina, 16 ur Tolminci), Kosovel (Balada, Slutnja, Bori, Ekstaza smrti, Nokturno, Kons X, Kons 5), Grum (Dogodek v mestu Gogi), Jarc (Človek in noč).

Socialni realizem, zgodovinski okvir, T. Seliškar (Sedmorojenčki, Pretrgana popisnica, Služkinja piše), F.Bevk, (Beneški Slovenci, K.M. 8 ur Čedermac), Igo Gruden (Perice ob Savi, Kriška dekleta, V nabrežinskih kamnolomih, Balada o otroku), P.Voranc (Boj na požiralniku, Samorastniki, Doberdob), M. Kranjec (Režonja na svojem).

V.Bartol (Alamut), posebnost njegove proze, pomen, prevodi. 2 uri

Literatura v času II. svet. Vojne, zgodovinski okvir, Kajuh (Bosa pojdiva, dekle, obsorej, Slovenska pesem, Materi padlega partizana), Balantič 6 ur (Nekoč bo lepo), Bor (Gazimo, gazimo, Srečanje, Šel je popotnik skozi atomski vek ).

Sodobna književnost, slovstveni okvir, evropski okvir. 1 ura

Slovenska sodobna književnost, kramparska (utilitaristična literatura,

L.Krakar (Titovo kolo) kot primer take angažirane literature. Prehod v 2 uri intimizem:

Pesmi štirih, Kovič (Bela pravljica), Zlobec (Pobeglo otroštvo), Menart (Balada o radiu, Croquis), Pavček (Še enkrat glagoli), Minatti (Pohod, Pa 4 ure bo pomlad prišla, Nekoga moraš imeti rad).

60. leta in obdobje eksistencializma, Zajc (Veliki črni bik), Kosmač 3 ure (Tantadruj).

Kratek oris zamejske kniževnosti, s posebnim poudarkom na obeh najpomembnejših ustvarjalcih – Pahorju (novele) in Rebuli (Vinograd 4 ure rimske cesarice).

Edvard Kocbek: Strah in pogum. literarni pomen zbirke,liter. zgodovinska umeščenost. Eno novelo (Črna orhideja) smopredelali, interpretirali, 2 uri skupno prediskutirali.

Dijaki so v okviru študija slov. literature prebrali predvidene literarne tekste. (sedem romanov ali zbirk novel)

3. UČNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, DOPOLNILNI POUK, itd.: Pri podajanju snovi sem uporabljal različne metode: metodo ustne razlage, ki sem jo uporabljal predvsem takrat, ko je moja razlaga najbolj približala dijakom učno snov; metodo demonstriranja, da so si dijaki pridobili ustrezna spoznanja o stvarnosti naravni in družbeni, ki so temelj za razvijanje posplošitev; metodo razgovora: dijaki so bile aktivni v procesu poučevanja in so se na podlagi prejšnjih spoznanj skušali dokopati do novega znanja (mislim predvsem na poročanje o raznih tekstih, berilih, ki smo jih obravnavali v šoli ali doma, referatih, poročilih); metodo branja in dela s tekstom: dijaki so se seznanile s tekstom, razumeli njegov smisel in ga znali interpretirati. Učne metode sem med seboj kombiniral in jih prilagajal vsebini in tipu učne snovi. Glede oblik dela: poleg frontalne oblike, ki je včasih nujna, je delo potekalo tudi individualno, v dvojicah, pri pouku zgodovine pa tudi skupinsko. V okviru študija slovenske literature v V. razredu znanstvenega liceja dopolnilni pouk ni bil potreben.

4. UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI: (Učbeniki in drugi pisni viri; učna tehnologija; AV sredstva)

Pri obravnavi slov. literature sem uporabljal sodobne strokovne literarnozgodovinske tekste od B. Paternuja do Andrijana Laha, priročnike za mentorje slov. književnosti in priročnik za književno didaktiko dr. Bože Krakar Vogel (Stezice do besedne umetnosti III, IV. Svet književnosti 3 in 4, Branja 4.. Pri razvijanju učne snovi sem se posluževal tudi dokumentarcev in AV sredstev.

5. PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA: (laboratoriji, knjižnica, ekskurzije, potovanja, razstave, staži…..) Med letom so dijaki prebrali določeno literarno gradivo, obiskali nekaj gledaliških predstav.

6. KRITERIJI IN INSTRUMENTI ZA PREVERJENJE IN VREDNOTENJE UČNIH DOSEŽKOV: (Pisne naloge, ustno preverjenje, naloge objektivnega tipa, grafično prevejenje, praktične vaje, laboratorijske vaje……)

Uporabljal sem predvsem sprotno preverjanje: kratko ustno spraševanje enega ali dveh dijakov na začetku ure je bila koristna povratna informacija za profesorja in dijake. Končno preverjanje pa sem uporabil ob koncu posameznih (pomembnih) učnih enot in ob koncu polletja. Preverjanje je temeljilo na ustnem spraševanju, saj pride pri tej obliki najbolj do izraza dijakova osebnost, zmožnost koncentracije in sposobnost pravilnega razmišljanja in podajanja. Ocene so bile odvisne tudi od dijakovega poznavanja, pristojnosti in zmožnosti uporabe osvojenega znanja. V razredu sem po vsaki učni enoti po že omenjenem preverjanju namenil po potrebi nekaj ur poglabljanju in utrjevanju. Pri pisnem ocenjevanju sem bil pozoren prevsem na slovnično pravilnost, tehtnost izražanja, sposobnost širšega povezovanja, utemeljevanja, kritičnega vrednotenja in uporabe že prisvojenega znanja. Posebno težo je imelo tudi ustrezno in smiselno strukturiranje pisnega sestavka in osebni kritični pristop. Komisiji so na razpolago primeri uporabljenih oblik preverjanja: Simulacija prve pisne naloge

Prof. AdrijanPahor

Predmet: ITALIJANSKI JEZIK IN SLOVSTVO

1. DOSEŽENI UČNI CILJI:

a. znanje: Dijaki sledijo pouku z zanimanjem, radi aktivno sodelujejo in z utemeljenimi vprašanji dokazujejo kritičen pristop do obravnavanih tematik. Njihova stopnja znanja je raznolika, v glavnem dosegajo dobre, prav dobre in tudi odlične uspehe.

b. kompetence (zmožnosti):

Dijaki poznajo literarno teoretske in literarno zgodovinske pojme izbranih vsebin ter družbene zakonitosti razvoja italijanske književnosti; znajo prepoznati formalne značilnosti literarnega besedila, ugotoviti funkcijo, ki jo v besedilih imajo notranja zgradba, izbira jezikovnih sredstev ter ritmične prvine (pri poeziji). Skozi jezikovne in vsebinske prvine literarnega dela dijaki znajo razbrati njegovo kulturno, filozofsko in splošno zgodovinsko ozadje.

c. sposobnosti: Vsi dijaki so med šolskim letom dokazali, da znajo svoje znanje tudi primerno prikazati, utemeljiti in osebno vrednotiti. Sposobni so tudi kritično in interdisciplinarno povezovati obravnavane vsebine ter gojiti v sebi kritičen in pazljiv pogled na svet, ki jih obdaja.

1. UČNE VSEBINE

Obdobje/Približno Učne enote število ur

1) Da Roma capitale al primo dopoguerra September ∙ Il contesto storico e politico 9 ur ∙ Il compimento dell’unità d’Italia e la nascita della Germania ∙ L’Italia fra Ottocento e Novecento ∙ La prima guerra mondiale e la rivoluzione russa ∙ La seconda rivoluzione industriale ∙ L’economia e la società ∙ La Grande depressione di fine Ottocento

2) L’età del Positivismo: Il Naturalismo e il Verismo ∙ Dal Realismo al Naturalismo: I fratelli de Goncourt, Zola ∙ Giovanni Verga: il contesto storico, la vita e le opere ∙ La prima fase della produzione verghiana ∙ La poetica verghiana tra Ciclo dei Vinti e Prefazione ai Malavoglia ∙ Il capolavoro: I Malavoglia ∙ Mastrodon Gesualdo ∙ Le novelle

3) Decadentismo, Simbolismo ed Estetismo ∙ Le origini del Decadentismo in Francia Oktober ∙ Baudelaire, Verlaine, Rimbaud e Mallarmè 16 ur ∙ L'estetismo di Wilde

4) » Maestri del pensiero« del primo Novecento ∙ Il primo Novecento e la crisi della razionalità ∙ Nietzsche e la morte di Dio

∙ Bergson e il vitalismo ∙ Freud e la scoperta dell'inconscio

5) Verso il Simbolismo in Italia: Giovanni Pascoli ∙ La vita, le idee, la personalità ∙ Il capolavoro: Myricae ∙ Le altre opere poetiche ∙ Il Fanciullino ∙ Temi e miti e innovazioni della poesia pascoliana

6) Estetismo e superomismo: Gabriele D'Annunzio ∙ La vita come opera d'arte ∙ Il capolavoro poetico: le Laudi November ∙ Il Poema paradisiaco e le altre raccolte 12 ur ∙ I romanzi e i testi in prosa ∙ Il teatro

7) La poesia italiana tra Ottocento e Novecento ∙ Il Crepuscolarismo ∙ Sergio Corazzini ∙ Guido Gozzano

8) Avanguardie storiche ed espressionismo letterario ∙ La storia del primo movimento d'avanguardia: il Futurismo ∙ Il fondatore: Filippo Tommaso Marinetti December ∙ Poetica e poesia dei Crepuscolari 11 ur ∙ L'Espressionismo ∙ Il Dadaismo di Tristan Tzara ∙ Andrè Breton e il Surrealismo

Percorso antologico

Darwin: da L’origine dell’uomo: L’uomo è il risultato di un’evoluzione. Zola: da Il romanzo sperimentale: Osservazione e sperimentazione. Verga: da Vita dei Campi: Fantasticheria, Rosso Malpelo, La lupa. Da Novelle rusticane: La roba. Da I Malavoglia: Prefazione; La famiglia Malavoglia; Lutto in casa Malavoglia. Da Mastrodon Gesualdo: L’addio alla roba; La morte di Gesualdo. Baudelaire: da I fiori del male: L’albatro; Spleen; Corrispondenze. Verlaine: da Cose lontane, cose recenti: Arte poetica. Rimbaud: da Lettera del veggente: Il disordine dei sensi. Wilde: da Il ritratto di Dorian Gray: Il vero volto di Dorian. Pascoli: da Il fanciullino: E’ dentro di noi un fanciullino. Da Myricae: X Agosto; L'assiuolo; Temporale; Il lampo;Il tuono. Da Canti di Castelvecchio: Il gelsomino notturno. Da La grande proletaria si è mossa: Sempre vedendo in alto … il nostro tricolore. D'Annunzio: da Il piacere: Il ritratto di un esteta; Il verso è tutto; da Notturno: Deserto di cenere; da Alcyone: La pioggia nel pineto. Corazzini: da Piccolo libro inutile: Desolazione del povero poeta sentimentale. Gozzano: da I colloqui: La signorina Felicita ovvero la felicità. Palazzeschi: da L’incendiario: E lasciatemi divertire. Marinetti: da Il Manifesto del Futurismo: Aggressività, audacia, dinamismo; da Zang Tumb Tumb: Il bombardamento di Adrianapoli.

Apollinaire: da Calligrammi: Piove Tzara: da Manifesto del Dadaismo: Per fare una poesia dadaista.

II.ŠTIRIMESEŠJE Januar 9) Italo Svevo e il romanzo della coscienza 14 ur ∙ Il »caso« di un narratore di livello europeo ∙ I primi romanzi e la nascita del personaggio dell'inetto ∙ Il capolavoro : La coscienza di Zeno

10) Luigi Pirandello fra narrativa, teatro e filosofia ∙ La vita, le opere, l'epoca e il pensiero Februar ∙ Le novelle 13 ur ∙ I romanzi ∙ Stile e linguaggio della narrativa pirandelliana ∙ Il teatro

11) Giuseppe Ungaretti ∙ La vita e le opere ∙ Il pensiero e la poetica ∙ L’Allegria

12) Dal primo al secondo dopoguerra Marec ∙ Il contesto storico e politico 14 ur ∙ Le lotte sociali e l’avvento del fascismo in Italia ∙ Lo stalinismo, il nazismo e il franchismo ∙ La seconda guerra mondiale ∙ Il dibattito culturale in Italia tra le due guerre ∙ La cultura in Italia negli anni del fascismo

13) Eugenio Montale e la poetica dell’oggetto ∙ La vita e le opere ∙ Il pensiero e la poetica ∙ Ossi di seppia, Le occasioni, Satura

14) Umberto Saba e Il Canzoniere ∙ La vita e le opere ∙ Il pensiero e la poetica ∙ Il Canzoniere

15) La poesia italiana dagli anni Venti all'età contemporanea ∙ Novecentismo e antinovecentismo ∙ L'Ermetismo ∙ Salvatore Quasimodo, Vincenzo Cardarelli, Sandro Penna, Vittorio Sereni ∙ La Neoavanguardia e il Gruppo 63 April ∙ Le nuove tendenze della poesia italiana 13 ur ∙ Pier Paolo Pasolini, Edoardo Sanguineti, Alda Merini

16) La narrativa della Resistenza e del dopoguerra

∙ Gli intellettuali e l’impegno politico ∙ La rinascita del romanzo: Alberto Moravia, Elio Vittorini, Pier Paolo Pasolini ∙ Il Neorealismo ∙ Il cinema neorealista Maj ∙ Cesare Pavese fra realtà, simbolo e mito 14 ur ∙ Primo Levi e Se questo è un uomo ∙ Italo Calvino dal Neorealismo al Postmoderno

Percorso antologico

Svevo: da Una vita: L’insoddisfazione di Alfonso; da La coscienza di Zeno: Prefazione e Preambolo; L’ultima sigaretta; Un rapporto conflittuale; Un Junij salotto “mai più interdetto”; Una catastrofe inaudita. 5 ur (ponavljanje) Pirandello: da L'umorismo: Il sentimento del contrario; da Novelle per un anno: La patente; Il treno ha fischiato; da Uno, nessuno e centomila: Salute! da Così è (se vi pare): Come parla la verità; da Sei personaggi in cerca d'autore: La condizione di “personaggi”; I personaggi non si riconoscono negli attori; da Enrico IV: Pazzo per sempre; da Il fu Mattia Pascal: Premessa seconda (filosofica) a mo’ di scusa; Cambio treno. Ungaretti: da Vita d'un uomo: In memoria; Il porto sepolto; Veglia; I fiumi; San Martino del Carso; Fratelli; Sono una creatura; Mattina; Soldati; da Il dolore: Non gridate più. Montale: da Ossi di seppia: I limoni; Spesso il male di vivere ho incontrato; Non chiederci la parola; Meriggiare pallido e assorto; da Le occasioni: Non recidere, forbice, quel volto; da Satura: Caro piccolo insetto; Ho sceso, dandoti il braccio. Saba: da Il Canzoniere: A mia moglie; La capra; Trieste; Città vecchia; Amai; Ulisse; Vecchio e giovane. Quasimodo: da Acque e terre: Ed è subito sera; da Giorno dopo giorno: Alle fronde dei salici; Uomo del mio tempo. Penna: da Poesie: La vita è … ricordarsi un risveglio; Io vivere vorrei addormentato. Sereni: da Diario d'Algeria: Non sa più nulla, è alto sulle ali. Sanguineti: da Purgatorio de l'Inferno: Questo è il gatto. Merini: da Clinica dell'abbandono: L'anima. Moravia: da Gli indifferenti: Un mondo grottesco e patetico. Pavese: da Lavorare stanca: Lavorare stanca; da La casa in collina: Nessuno sarà fuori dalla guerra; da La luna e i falò: Il ritorno di Anguilla; da Verrà la morte e avrà i tuoi occhi: Verrà la morte e avrà i tuoi occhi (sez. 2). P.Levi: da Se questo è un uomo: Considerate se questo è un uomo; Sul fondo; I sommersi e i salvati; Il canto di Ulisse. Calvino: da Il sentiero dei nidi di ragno: La pistola; da Il cavaliere inesistente: Agilulfo e Gurdulù; da Le cosmicomiche: Tutto in un punto; da Le città invisibili: Ottavia: una città “sottile”.

UČNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, DOPOLNILNI POUK, itd.: Pri izvajanju učnega načrta sem se posluževala frontalne metode, individualnega dela, preverjanja naučene snovi na literarnih delih, govornega nastopa, usmerjenega in vodenega pogovora. Obdobja iz literarne zgodovine sem ponazarjala s sestavki v prozi in poeziji, ki sem jih črpala iz predpisanih učbenikov. Pri podajanju učne snovi sem vedno poudarjala tesno povezanost literarnih struj z zgodovinskimi, socialnimi, ekonomskimi, kulturnimi in filozofskimi dejavniki iste dobe in z njihovimi odmevi v delih posameznih avtorjev. Ob tem sem poudarjala tudi skupno preverjanje predelane učne snovi, saj so bili v razredu najzanimivejši in najplodnejši prav tisti trenutki, ko so

skušali dijaki iz prebranega in naučenega sestavljati nove sklope in razvijati osebna razmišljanja; tako so se lahko aktivno vključili v učni proces in gojili oseben pristop do učenja.

1. UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI: Med učnim procesom sem izhajala predvsem iz predpisanih učbenikov, ki odgovarjajo sodobni didaktiki in iz katerih sem črpala učno snov. Ti so: Marta Sambugar, Gabriella Salà, Visibile parlare, 3A Da Leopardi a Ungaretti + Volume 3B, Da Montale alla letteratura contemporanea, + Guida allo studio e agli esami di stato + Materiali digitali 3, La nuova Italia 2012.

2. PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA: (laboratoriji, knjižnica, ekskurzije, potovanja, razstave, staži…..)

Dijaki so med šolskim letom prebirali dela italijanskih in svetovnih avtorjev. Svoje znanje so poglabljali in preverjali z interaktivnimi vajami in strukturiranimi nalogami na spletnih straneh, ki jih ponujajo predpisani učbeniki.

3. KRITERIJI IN INSTRUMENTI ZA PREVERJENJE IN VREDNOTENJE UČNIH DOSEŽKOV: (Pisne naloge, ustno preverjanje, naloge objektivnega tipa, grafično preverjanje, praktične vaje, laboratorijske vaje……)

Preverjanje znanja je potekalo v obliki pisnih nalog (proste in literarne naloge, analize teksta, časopisni članki, eseji), strukturiranih testov (kratki odgovori na vprašanja), ustnih spraševanj, predstavitev raznih avtorjev v obliki power pointa ali prezija, razgovorov. Dijaki so pisali eno simulacijo v obliki tretje pisne naloge. Splošni kriteriji vrednotenja so izhajali iz upoštevanja naslednjih dejavnikov: znanje, kakovost in ustreznost izražanja, uporaba in razumevanje znanja, sposobnost analize in sinteze ter povezovanja snovi, sposobnost samostojne presoje in vrednotenja. Ob tem sem upoštevala še psihološki profil dijakov, rednost obiskovanja pouka, učne metode, prizadevnost in vztrajnost pri šolskem delu, sodelovanje in napredovanje.

Prof. KLANJŠČEK NEVA Predmet: ANGLEŠKI JEZIK IN KULTURA

DOSEŽENI UČNI CILJI

a) ZNANJA Pri tujem jeziku gre poudarek predvsem na uporabo tujega jezika za osnovne operativne in komunikacijske kompetence. Dijaki so usvojili znanje in razvile spretnosti osnovnega načina argumentiranja, potrebnega za uspešno verbalno komunikacijo. Dijaki so spoznali glavne značilnosti angleške literature v obdobju od romantike do književnosti 20. stoletja. b) KOMPETENCE Dijaki znajo samostojno razbrati pomen besedila v tujem jeziku, seznanjeni so s sodobnejšimi, računalniško podprtimi, orodji za leksikološko enojezično in dvojezično iskanje. Dijaki znajo na dano temo sestaviti daljše besedilo ali esej (300 –500 besed). Dijaki znajo uporabljati in oblikovati multimedijska besedila v tujem jeziku. Dijaki so spoznali osnove javnega nastopanja v tujem jeziku. S samostojnimi predstavitvami novih tem v razredu (z uporabo pptjev) so nadgrajevali pridobljeno jezikovno znanje.

c) SPOSOBNOSTI Dijaki uporabljajo angleščino kot linguo franko oziroma mednarodni sporazumevalni jezik. Sposobni so se sporazumeti s tuje govorečimi predavatelji.

PREDELANE UČNE VSEBINE

Učne enote Obdobje in uporabljen čas

Introduction Figures of speech: metaphor, simile, personification, symbol Literary Landscapes ( pp. 23 – 25)

Features of poetry: sound, rhythm, metre, rhyme, assonance, alliteration, onomatopoeia Literary Landscapes (pp. 114 – 115;)

Augustan Age

Hanover dynasty The Augustan Age september – Age of Enlightenment, Newton oktober Literary Landscapes (pp. 100 – 105) 15 ur

The Novel and the Appeal of the Real Daniel Defoe Robinson Crusoe Jonathan Swift Gulliver's travels Reading (an extract): Gulliver's Travels Literary Landscapes (pp. 110 – 126)

The Age of Revolutions

The Industrial Revolution The great exhibition, the French revolution, the American independence and Thomas Paine From the French Revolution to the Napoleonic Wars Radicalism in Britain Literary Landscapes ( pp. 141 – 144) november december W. Blake The Tyger (analysis) 11 ur Literary Landscapes ( pp. 158 – 161)

Jane Austen Pride and Prejudice (themes: class consciousness, main, secondary, dynamic and static characters) Literary Landscapes ( pp. 193 – 194)

Victorian Age

The Age of Empire

Economy and society, the pressure for reform, the cost of living, poverty and the Poor Laws, managing the empire Victoria: The Business of Empire arguments for and against imperialism Literary Landscapes ( pp. 211 – 219)

A mirror of life, Early Victorian novelists, Women's voices, Late Victorian novelists Early and late Victorian authors and main themes. januar – marec Literary Landscapes ( pp. 223 – 228) 17 ur E. A. Poe – The Fall of the House of Usher Literary Landscapes ( pp. 235 – 237)

Charles Dickens – life; Hard Times: reading (an extract) – Gradgrind; Great Expectations: reading (an extract) Charles Dickens Christmas Carol Literary Landscapes ( pp. 239 – 247)

Crosscultural communication

Modernism

Hemingway short stories: A Very Short Story (reading and analysis photocopies); Cat in the Rain (reading and analysis photocopies); The Killers (reading and analysis of an extract in Literary Landscapes pp. 356 – 358)

George Orwell 1984 (Themes: doublethink, newspeak, history, totalitarian regime 1984 reading (an extract) april – maj Literary Landscapes ( pp. 362 – 365) 12 ur

Animal Farm – plot, allegory, characters

James Joyce Stream of consciousness Counterparts (from Dubliners), analysis (complete story photocopies)

UČNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK, drugo

Poučevanje tujega jezika je slonelo na različnih metodah in pristopih, delno na slovnični metodi, po potrebi na kontrastivni metodi, v večji meri pa je slonelo na komunikacijskem pristopu. Dijaki so vadili javno nastopanje in s pomočjo predstavitev (ppt) so predstavili avtorje ali dela iz različnih obdobij:

Augustan Age Romanticism Victorian Age

Jaroš Daneluzzo Robinson Crusoe M. Shelley The Picture of Dorian Gray

Jan Furlan J. Swift Jane Austen life E. A. Poe

Cecilia H. Fielding P. Shelley Strange Case of Dr Giacomazzi Jekyll and Mr Hyd

Elena Marvin L. Sterne J. Austen's novels Brontë sisters

Philip Müller Gulliver's Travels W. Blake Alice's Adventures in Wonderland

Katja Pahor Tom Jones J. Constable T. Hardy – Jude the Obscure

Francesco Papais H. Fielding – Tom Lord Byron Treasure Island Jones

Leonardo Zio D. Defoe life Frankenstein MobyDick

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI

Učbenik Literary Landscapes, izročki, zgoščenke, računalnik, interaktivna tabla, internet, slovarji.

PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriji, knjižnica, ekskurzije, staži...)

V glavnem je pouk potekal v učilnici, ki je opremljena z interaktivno tablo. V prvem polletju so dijaki imeli laboratorij v tujem jeziku, ki ga je vodila prof. Piccinini (Univ. Nova Gorica) na temo medkulturne komunikacije. Med letom so si dijaki ogledali predstavo v angleškem jeziku Pride and Prejudice. Dva dijaka sta sodelovala pri tekmovanju v znanju angleščine Kangourou in se uspešno uvrstila v polfinale.

KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega učnega načrta) INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE UČNIH DOSEŽKOV (pisno in ustno preverjanje, naloge objektivnega tipa, grafično preverjanje, praktične vaje, referati)

Končna ocena upošteva dijakovo sporazumevalno zmožnost, ustreznost besedišča, poznavanje slovničnih struktur in pravil, jasnost in samostojnost pri izražanju, znanje vseh predelanih učnih vsebin in sodelovanje. Pisna ocena je srednja ocena vseh šolskih nalog (3 na polletje). Pri ustnem ocenjevanju sem upošteval: 1.znanje: spraševanja in kontrolke; 2.sodelovanje, veščine in kompetence: ustne predstavitve, poročila, obnove, spise in sodelovanje.

Prof. Andrej Kralj

Predmet: ZGODOVINA

DOSEŽENI UČNI CILJI

a) ZNANJA Dijaki poznajo glavne zgodovinske dogodke od konca XIX. vse do konca petdesetih let XX. stoletja. Dijaki poznajo osnovne pravne, ekonomske, politične in družbene pojme, kar jim omogoča, da samostojno tolmačijo in obrazložijo pomen ključnih dogodkov konca XIX. in prve polovice XX. stoletja, vse do začetkov hladne vojne.

b) KOMPETENCE Večina dijakov, upoštevajoč pravila metode zgodovinskega raziskovanja, kritično obravnava velike družbene in civilizacijske spremembe konca XIX. in prve polovice XX. stoletja. Dijaki se zavedajo družbeno ekonomskih vzrokov, ki vplivajo na zgodovinsko dogajanje in na politične odločitve. Vsi se zavedajo vloge mas v zgodovini XX. stoletja in poznajo strmo pot uveljavljanja demokratičnih sistemov v Evropi in drugod po svetu. Nekateri dijaki izstopajo v analizi zgodovinskih dogodkov. Dijaki znajo opredeliti pojem totalitarizma (desni, levi), klasičnega liberalizma, moderne socialne države, demokracije.

c) SPOSOBNOSTI Dijaki analitično obravnavajo predelano snov, nekateri so si izdelali samostojne zgodovinsko interpretacijske modele, s katerimi uspešno tolmačijo zgodovinske dogodke. Samostojno berejo in tolmačijo zgodovinske vire. Vsi dijaki znajo povezati zgodovinske dogodke s splošno kulturno zgodovino.

PREDELANE UČNE VSEBINE

Učne enote Obdobje in uporabljen čas

Politične spremembe v svetu od konca 19. vse do prve polovice SEPTEMBER 20. stoletja OKTOBER Družbene in politične spremembe v posameznih evropskih 13 UR državah (Francija, AvstroOgrska, Italija, Nemčija), antisemitizem in Affaire Dreyfus. Spremembe v proizvodnji za časa II. industrijske revolucije (primarni, sekundarni in terciarni sektor), imperializmi (francoski, britanski, nemški), socialno vprašanje ob koncu 19. stoletja in rojstvo socialističnih strank po dogodkih Pariške komune, SPD, II. Internacionala).

Prva svetovna vojna OKTOBER DECEMBER

Kriza na Balkanu, vzroki prve svetovne vojne, potek vojne, vojne 11 UR fronte, država in ekonomija med vojno, družba in vojna, problem italijanskega interventizma, naši kraji in mirovne pogodbe, rojstvo Jugoslavije, Wilsonove točke, Društvo narodov, Pariška mirovna pogodba, nova razmejitev Evrope. Wilsonove točke bom obravnaval v Angleščini in uvajal CLIL metodo.

Revolucije ruska revolucija komunizem JANUAR Rusija pred vojno, leto 1905 in Duma, boljševiki in menjševiki, 5 UR carska avtokracija, Rusija v vojni, Februarska revolucija, Aprilske teze, Kerenski, Oktobrska revolucija, vojni komunizem, državljanska vojna, NEP, Leninova smrt, Stalin na oblasti, Stalinove petletke, gulagi, Stalinova zunanja politika.

Fašizem FEBRUAR Kriza po vojni, stavke, šibkost italijanske demokracije, Mussolini, 7 UR San Sepolcristi, vzpon fašizma, pohod na Rim, velike reforme leta 1923, uboj Matteotija, fašistizacija države med leti 2527, grajenje totalitarizma, konkordat, cesarstvo (Etiopija) in priprava na vojno. Fašizem in Slovenci vse do leta 1943 Problem razmejitve po prvi vojni, ostale slovenske meje. Primorci v novi državi (politika, šole, društva, kultura, tisk), uveljavljanje fašističnega nasilja na vzhodni meji Italije, upor Slovencev pod fašizmom (TIGR in tajna krščanskosocialna organizacija), prvi in drugi Tržaški proces.

Demokracije med fašizmi in komunizmom MAREC APRIL Ekonomska kriza po prvi svetovni vojni v Nemčiji, Weimarska 8 UR republika, rojstvo NSDAP, vloga ZDA pri finančni pomoči Evropi po prvi svetovni vojni, gospodarska ureditev sveta in uveljavitev dolarja, svetovna kriza 1929, New deal in utrditev demokracije, welfare state, posledice krize leta 1929 v Evropi, kriza demokracij v Evropi, Hitlerjev vzpon, volitve 1932, priprava režima, 1935 Hindemburgova smrt, diktatura, nastanek Tretjega Reicha, antisemitizem, Ljudska fronta, Španska državljanska vojna, problem Sudetov in vstop v vojno. Blitzkrieg, vojaški potek vojne v Evropi, italijanski napad na Jugoslavijo, rojstvo OF, državljanska vojna, četniki, ustaši, domobranci, koncentracijska taborišča, atomska bomba

Začetek hladne vojne APRIL – MAJ Teheran, Jalta, Posdamska konferenca, OZN, NATO, povojni 5 UR poboji, Nuremberški proces, povojna ureditev Evrope in ideja Evropske unije, železna zavesa, problem Nemčije in Berlina, meje pri nas, Svobodno tržaško ozemlje, Marshallov načrt in gospodarska rast na Zahodu, blokovska politika in hladna vojna.

Zadnje poglavje bom zaključil 21. maja.

UČNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK, drugo

Pouk je potekal v glavnem frontalno, deloma v delavnicah, kjer so dijaki poglobili predvsem temo prve svetovne vojne z branjem časopisnih virov. Dijaki so v delavnicah poglobili temo ženske v odporništvu. Pri obravnavanju snovi smo segali po virih in sicer: ● časopisnih besedilih, dokumentih, ● multimedijskih posnetkih, ogledih filmskih odlomkov (Il delitto Matteotti, Uomini contro, Moderni časi, Diktator). Med letom so dijaki sodelovali v projektu Women of resistence. Pred vsakim preverjanjem smo snov ponovili.

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI

Učbenik: E.Dolenc, A. Gabrič, Zgodovina 4, DZS, Ljubljana Viri: časopisje XX. stoletja Zapiski. Gradivo na učnem okolju google classroom.

PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriji, knjižnica, ekskurzije, staži...)

Pouk se je odvijal v razredu, v muzeju in na predavanjih. Pri pouku smo učinkovito uporabljali multimedijska sredstva, predvsem internetno povezavo in LIM tablo.

Na terenu so si ogledali tudi kraje prve svetovne vojne (Kobarid)

KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega učnega načrta)

INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE UČNIH DOSEŽKOV (pisno in ustno preverjanje, naloge objektivnega tipa, grafično preverjanje, praktične vaje, referati)

Poleg običajnih spraševanj sem pri preverjanju znanja in ocenjevanju upošteval tudi domače delo, govorne nastope in referate. Datume spraševanj oz. roke domačih nalog (približno tri na štirimesečje) sem določal sporazumno in ob upoštevanju spraševanj iz ostalih predmetov. Ocene posamičnih spraševanjsem dijakom sproti povedal.

Splošni kriterij ocenjevanja so bili ● dojemanje predelane snovi; ● usvajanje terminologije; ● sposobnost samostojnega podajanja predelane snovi; ● kritičnodialektični odnos do snovi; ● sposobnost povezovanja in sestavljanja samostojnih sintez.

Prof. ČERNIC Peter

Predmet: FILOZOFIJA

1. DOSEŽENI UČNI CILJI: a) znanje:

Dijaki so se vpeljali v osnove filozofskega razmišljanja s študijem posameznih avtorjev, filozofskih tem, besedil, ter si tako zagotovili podlago za morebitni nadaljnji študij iz humanističnih, družboslovnih in znanstvenih ved. b) kompetence (zmožnosti):

Dijaki so si pridobili precejšnje zmožnosti za razumevanje in ocenjevanje drugačnih nazorov in pogledov s primerjavo različnih avtorjev in tematik; zmožnost logičnega sklepanja, deduktivnega in induktivnega pristopa, jasne predstavitve teoretičnega znanja, in samostojnega raziskovanja. c) sposobnosti:

Dijaki so razvili sposobnost samostojnega in kritičnega mišljenja ter presojanja, sposobnost prepoznavanja predsodkov in objektivnosti; sposobnost strpnosti in spoštovanja različnosti,oblikovanja etične drže, sposobnost razvijanja filozofskega argumenta na podlagi poznavanja in razumevanja filozofskih pojmov in problemov, interpretiranja in vrednotenja filozofskega besedila.

2. UČNE VSEBINE:

Učne enote Obdobje/uporabljen čas

Kriticizem: Kant September, oktober (8 ur)

Nemška klasična filozofija: Hegel November/december (10 ur)

Januar (4 ure) Etični idealizem: Fichte; Estetični idealizem. Schelling Januar (3 ure)

Voluntaristični pesimizem Schopenhauer Februar (4 ure)

Začetki eksitencializma Kierkegaard ; Marec (3 ure)

Heglova levica: Feuerbach April(2 uri)

Filozofija kot kritika ekonomije: Marx Maj (3 ure)

Iracionalizem Nietzsche Maj junij (3 ure)

3. UČNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, DOPOLNILNI POUK, itd.:

Pri posredovanju učne snovi sem se posluževal frontalne metode, ki sem jo mestoma popestril z metodo razgovora. Občasno smo posegali po tekstih avtorjev, z branjem in komentiranjem v razredu.

4. UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI: (Učbeniki in drugi pisni viri; učna tehnologija; AV sredstva)

Pri podajanju učne snovi sem pretežno uporabljal učbenik Abbagnano Itinerari di filosofia. Dijaki so si snov zapisovali. 5. PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA: (laboratoriji, knjižnica, ekskurzije, potovanja, razstave, staži…..)

Kriteriji ocenjevanja so bili osnovani na preverjenju razumevanja obravnavane vsebine, na sposobnosti primerjanja in logičnega sklepanja. Pisno preverjenje je potekalo na osnovi časovnih rokov osvojitve posameznih učnih enot..

Prof. Viljem Gergolet

Predmet: MATEMATIKA

DOSEŽENI UČNI CILJI

a) ZNANJA Dijaki znajo: ● definirati pojem limite in z njo računati; ● razložiti pomen zvezne funkcije; uporabljati izreke o zveznih funkcijah (izrek o obstoju ničel, BolzanoWeierstrassov izrek); ugotoviti vrsto nezveznosti dane funkcije; ● definirati pojem odvoda in izpeljati pravila za odvajanje vsote, produkta in kvocienta danih funkcij; izpeljati pravila za odvajanje potenčnih, eksponentnih, logaritemskih, trigonometričnih in krožnih funkcij; definirati pojem diferenciala in prikazati njegov grafični pomen; uporabiti izreke o funkcijah, odvedljivih na intervalu (Rollejev, Lagrangev in Cauchyjev izrek); uporabiti L’Hospitalov izrek za računanje limit v raznovrstnih nedoločenih oblikah; ● definirati relativni in absolutni minimum/maksimum dane funkcije, razložiti pojem konkavnosti funkcije, prevoja in asimptot (vodoravne, navpične in poševne); ● definirati nedoločeni integral in njegove lastnosti; uporabiti pravilo integriranja z uvedbo pomožne spremenljivke in pravilo integriranja per partes; ● definirati določeni integral kot limitno vrednost ploščin krivočrtnih likov; uporabiti izrek o povprečni vrednosti in osnovni izrek integralnega računa (TorricelliBarrow); definirati posplošeni integral; uporabiti metode numeričnega integriranja.

b) KOMPETENCE Dijaki so v teku šolskega leta razvili naslednje kompetence: ● izračunati limito dane funkcije v vseh možnih primerih; ugotoviti zveznost oziroma utemeljiti vrsto nezveznosti realne funkcije; izračunati odvod poljubnega reda dane funkcije in razložiti pomen točk, v katerih funkcija ni odvedljiva (prevoji z navpično tangento, kolena, kuspide); napisati enačbo tangente in normale na krivuljo v njeni točki in v splošni točki, določiti kot med krivuljama; ● reševati ekstremalne probleme; ● raziskovati dano funkcijo (ugotoviti definicijsko področje, simetrije, sečišča z osmi – tudi z uporabo bisekcije, limite, asimptote, zveznost, odvedljivost, monotonost in konkavnost); ● grafično rešiti enačbe in neenačbe preko raziskovanja ustreznih funkcij; ● izračunati nedoločeni integral dane funkcije; uporabiti določeni integral za izračun ploščine krivočrtnih likov, dolžine krivulj, prostornine in površine vrteninskih teles; ● izračunati posplošeni integral dane funkcije;

● numerično integrirati dano funkcijo z metodo pravokotnikov, trapezov in metodo Cavalieri – Simpson.

c) SPOSOBNOSTI Dijaki so v teku šolskega leta razvili naslednje sposobnosti: ● sposobnost urejenega in povezanega podajanja obravnavanih vsebin; ● sposobnost razčlembe danega problema in aktiviranja ustrezne rešitvene sheme.

PREDELANE UČNE VSEBINE

Učne enote Obdobje in uporabljen čas

1. učna enota: limita realne funkcije, zveznost Definicija limite. Računanje limite celih in ulomljenih racionalnih funkcij, eksponentnih in logaritemskih, trigonometričnih in iracionalnih funkcij sept./okt./nov. za Limita sestavljene funkcije. Osnovne limite. Nedoločene oblike. (26 učnih ur) Definicija zvezne funkcije. Vrste nezveznosti. Izreki o zveznih funkcijah (izrek o obstoju ničel, BolzanoWeierstrassov izrek). Bisekcija. Asimptote. Osnovna (in delna) skica grafa funkcije.

2. učna enota: odvod realne funkcije Definicija odvoda in njegov geometrijski pomen. Izpeljava pravila za odvajanje vsote, produkta in kvocienta danih funkcij; izpeljava pravila za odvajanje potenčnih, eksponentnih, logaritemskih, trigonometričnih nov./dec./jan. in krožnih funkcij. Odvodi višjega reda. Definicija diferenciala in njegov (28 učnih ur) grafični pomen. Stacionarne točke. Povezava med zveznostjo in odvedljivostjo funkcije v točki. Kolena, kuspide in prevoji z navpično tangento. Izreki o funkcijah, odvedljivih na intervalu (Rollejev, Lagrangev, Cauchyjev in L’Hospitalov izrek). Računanje limit nedoločenih oblik z uporabo L'Hospitalovega izreka. Tangenta, normala, kot med krivuljama. Uporaba odvoda v fiziki (trenutna hitrost in trenutni pospešek).

3.učna enota: raziskovanje realne funkcije ● Ugotavljanje definicijskega področja, simetrij, sečišč z osmi – tudi z uporabo bisekcije, predznaka; računanje limit in skozi celo asimptot; ugotavljanje zveznosti (vrste nezveznosti), šolsko leto odvedljivosti; febr./marec ● ugotavljanje monotonosti (relativni in absolutni minimumi in (18 učnih ur) maksimumi) in konkavnosti (prevoji in prevojne tangente). ● Uporaba študija funkcije za grafično reševanje enačb in neenačb. Ekstremalni problemi.

4. učna enota: določeni in nedoločeni integral Definicija in lastnosti določenega integrala. Numerično integriranje funkcije (metoda pravokotnikov, metoda trapezov, metoda Cavalieri – april 13. maj Simpson. Osnovni izrek integralnega računa (Torricelli – Barrow). (10 učnih ur) Uporaba določenega integrala za izračun ploščine krivočrtnih likov.

Definicija in lastnosti nedoločenega integrala. Integriranje osnovnih funkcij. Pravila za integriranje (uporaba pomožne spremenljivke, per partes).

Predvidene vsebine do zaključka šolskega leta 14. maj – 10. Integriranje ulomljenih racionalnih funkcij z imenovalcem največ druge junij stopnje, integriranje nekaterih enostavnih trigonometričnih in (12 učnih ur) iracionalnih funkcij. Izrek o povprečni vrednosti funkcije. Uporaba določenega integrala za izračun dolžine krivulj, prostornine in površine vrteninskih teles. Definicija in računanje posplošenega integrala.

UČNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK, drugo

● Učne metode: pri uvajanju povsem novih učnih vsebin je v razredu v glavnem delo potekalo preko razlage ali preko vodenega pogovora, pri vajah in utrjevanju pa preko demonstriranja (tako kognitivnih kot metakognitivnih procesov). ● Učne oblike: v glavnem sem uporabljala frontalno obliko (pri razlagi), individualno pa pri pojasnjevanju in ponavljanju.

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI

V glavnem smo uporabljali uvedeni učbenik: ● Matematica.blu, vol. 5 Bergamini M., Trifone A., Zanichelli Bologna, 2011. Vaje sem črpala tudi iz učbenika: ● Analisi infinitesimale Scovenna M., Cedam, Padova, 2005

PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriji, knjižnica, ekskurzije, staži...)

Delo je potekalo v razredu. Redno smo se posluževali interaktivne table za aplikacije iz analize (Geogebra).

KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega učnega načrta) INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE UČNIH DOSEŽKOV (pisno in ustno preverjanje, naloge objektivnega tiipa, grafično preverjanje, praktične vaje, referati)

Preverjanje je potekalo ob zaključku vsake učne enote oz. po obravnavi sklopa več krajših poglavij in to bodisi v pisni kot v ustni obliki. V pisnih testih so bila prisotna tako vprašanja, ki so zahtevala sintetično obravnavo predelane snovi kot praktične vaje različnih težavnostnih stopenj. Ocenjevanje je slonelo na Bloomovi taksonomiji znanj.

Prof. Martina Gergolet

Predmet: INFORMATIKA

DOSEŽENI UČNI CILJI

a) ZNANJA Dijaki poznajo in razumejo temeljne pojme iz informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), in sicer: ● strukturo in pomen informacijskih sistemov pri nastanku, prenosu, shranjevanju in obdelavi informacij; ● podatkovne baze in Sisteme za Upravljanje Podatkovnih Baz: razumejo njihovo vlogo znotraj informacijskega sistema, njihovo arhitekturo, glavne lastnosti Sistema za Upravljanje Podatkovnih Baz ter pomen neodvisnosti podatkov; ● podatkovne modele: razumejo procese razvoja modela za predstavitev neke stvarnosti, procese modeliranja podatkov z entitetnorelacijskim konceptualnim modelom in predstavitve podatkov z relacijskim podatkovnim modelom; ● relacijski povpraševalni jeziki (SQL): razumejo in znajo opredeliti pojem relacije, poznajo temelje relacijske algebre in glavne značilnosti povpraševalnega jezika SQL: spoznali so njegovo sintakso, pomembnejše operatorje in klavzule ter so v laboratoriju, s pomočjo računalnikov, uporabili ta jezik za črpanje informacij iz resničnih primerov podatkovnih baz; ● elektronski in digitalni dokumenti: spoznali so pomen in vlogo digitalnih dokumentov v italijanski zakonodaji in mehanizem, na katerem temelji digitalni podpis.

Dijaki so znanje in sposobnosti pri programiranju v programskem jeziku C – ki so ga pridobili v predhodnih šolskih letih – dogradili s spoznanjem osnov objektno usmerjenega programiranja in so spoznali metodo za ocenjevanje zahtevnosti algoritmov ter nekatere algoritme za urejanje podatkov. V sklopu medpredmetnih vsebin so tudi spoznali glavne značilnosti dela s preglednicami (Excel), zlasti ustvarjanje enostavnih formul, in najpomembnejše numerične metode za izračun integralov.

b) KOMPETENCE Dijaki so v teku šolskega leta razvili naslednje kompetence: ● enostavno konceptualno modeliranje neke stvarnosti z entitetnorelacijskim modelom; ● uporaba povpraševalnega jezika SQL pri poizvedbi podatkovnih baz: ○ sestava enostavnih poizvedb podatkovne baze; ○ sestava naprednih poizvedb, ki zahtevajo preverjanje kompleksnejših logičnih izrazov, preimenovanje in združevanje stolpcev poizvedbe, iskanje nizov s klavzulo LIKE in nadomestnimi znaki, dodatno selekcijo s klavzulama BETWEEN...AND in IN, razvrščanje podatkov z operatorjem ORDER BY in združevanje podatkov iz dveh ali več relacij s pomočjo stika (povezave) INNER JOIN.

● pri danem računalniškem problemu znajo izbrati ustrezen algoritem za urejanje podatkov in ga znajo implementirati v programskem jeziku C; ● osnovna obdelava preglednic z Excelom: ○ formatacija celic, ○ izbira ustreznega podatkovnega tipa, ○ pisanje enostavnih formul; ● znajo numerično integrirati dane funkcije z metodo pravokotnikov, trapezov in metodo Cavalieri – Simpson in uporabiti njihove implementacije v programskem jeziku C.

c) SPOSOBNOSTI Dijaki so v teku šolskega leta razvili sposobnost urejenega in povezanega podajanja obravnavanih vsebin. Sposobni so za dani enostavni računski ali informacijski problem izbrati oz. ustvariti ustrezno računalniško rešitev. Dijaki so tudi sposobni razumeti pomen, vlogo in vpliv, ki jih v vsakdanjem življenju imajo osnovne informacijske in komunikacijske tehnologije ter jih znajo ustrezno in preudarno uporabljati.

PROGRAMIRANJE V Cju (nadaljevanje) september Ternarni operator "? :" (2 uri) Rekurzivne funkcije Primerjava iteracije in rekurzije: fakulteta

INFORMACIJSKI SISTEMI oktober Uvod v informacijske sisteme (2 uri) Sistem informacij Avtomatizirani informacijski sistem

PODATKOVNE BAZE oktober a. Uvod v podatkovne baze (1 ura) Podatki in Informacije

b. SUPB Sistemi za Upravljanje Podatkovnih Baz oktober Trislojna Arhitektura SUPBja (1 ura) Neodvisnost Podatkov Kratka zgodovina SUPBjev

c. Konceptualni model ER Entiteta in njeni atributi oktober/november Relacija in njeni atributi (5 ur) Generalizacija in specializacija entitete enojne, binarne in ternarne relacije Kardinalnost relacije (v ER modelu)

d. Relacijski podatkovni model november Osnovni pojmi RPB (1 ura)

e. Relacija in njene lastnosti Vrstice, stolpci november Primarni in tuji ključ (4 ure) Nedoločena vrednost

Kardinalnost relacije Normalizacija relacij (1. in 2. in 3. Normalizacijska oblika)

e. Relacijska algebra november Glavne opearacije: Unija, Presek, Selekcija, Projekcija in Stiki (3 ure) (Povezave)

f. Povpraševalni jezik SQL glavne lastnosti jezika gradniki jezika: december/ januar/ SELECT in klavzula DISTINCT februar logični operatorji pri klavzuli WHERE (10 ur) JOIN: INNER JOIN, LEFT JOIN in RIGHT JOIN operator ORDER BY s klavzuli DESC/ASC in klavzula LIKE z nadomestnimi znaki %, _, [] in [!] klavzuli BETWEEN in IN preimenovanje stolpcev, prikaz novih vrednosti, združevanje stolpcev in gnezdenje ukazov funkcije SUM, AVG, MAX, MIN, COUNT primeri poizvedb z MySQL

KLASIČNI ALGORITMI Z VEKTORJI marec urejanje s selekcijo, z zamenjavo, urejanje bubble sort (načela (4 ure) delovanja): algoritmi Selection Sort, Insertion Sort, Bubble Sort in njihove implementacije (odgovarjajoče kode)

OSNOVE ELEKTRONSKIH IN DIGITALNIH DOKUMENTOV (2 uri) razlika med elektronskim in digitalnim dokumentom simetrični in asimetrični ključ

UPORABA PREGLEDNIC (2 uri) uvod formatacija celic podatkovni tipi in njihovo oblikovanje uvažanje zunanjih podatkov (CSV) formule

OSNOVNI POJMI OBJEKTNO USMERJENEGA marec PROGRAMIRANJA (4 ure) enkapsulacija dedovanje polimorfizem

KOMPLEKSNOST ALGORITMOV april/maj definicija problema in naloge (3 ure) časovna zahtevnost algoritma primitivneelementarne operacije prednosti in slabosti uporabe časovne zahtevnosti računanje časovne zahtevnosti v enostavnih primerih

NUMERIČNA MATEMATIKA maj (do 15. maja) napake pri numeričnem računanju (3 ure) računanje kvadratnega korenababilonski algoritem

numerično integriranje (metoda pravokotnikov, metoda trapezov, metoda Cavalieri – Simpson)

PREDVIDENE VSEBINE DO ZAKLJUČKA ŠOLSKEGA LETA 16. maj – 10. junij Ponavljanje predelane snovi. (6 ur) Uporaba programskega okolja za urejevanje besedil LaTeX.

UČNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK, drugo

Pouk v razredu je v glavnem potekal v frontalni obliki s pomočjo PowerPoint predstavitev in Word besedil preko razlage, vodenega pogovora in, v laboratoriju, tudi preko vodene uporabe računalnikov. Pri pogovoru o informacijskih in komunikacijskih tehnologijah smo razpravljali tudi o raznih vprašanjih v zvezi z njihovo uporabo ali zlorabo v vsakdanjem življenju in s tem sem dijake vodil k razvijanju kritičnega pristopa pri uporabi tovrstnih tehnologij.

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI

V glavnem sem uporabljal svoje zapiske, ki sem jih predvajal v obliki PowerPoint predstavitev ali Word besedil s projektorjem na zaslon ali na interaktivni tabli, in ki so jih dijaki naknadno dobili kot gradivo. Večkrat smo uporabljali računalnike za pisanje in izvajanje poizvedb ter računalniških programov, tudi med preverjanjem.

PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriji, knjižnica, ekskurzije, staži...)

Delo je potekalo v razredu, večkrat tudi v laboratoriju informatike.

Preverjanje je potekalo ob zaključku vsake učne enote oz. po obravnavi sklopa več krajših poglavij, v glavnem v pisni obliki, včasih tudi v ustni obliki in tudi z uporabo računalnika. Preverjanje z računalnikom je zahtevalo reševanje praktičnih vaj različnih težavnostnih stopenj: pri ocenjevanju slednjih sem bil pozoren predvsem na njihovo sintaktično pravilnost in izpis pravilnega rezultata, poleg semantične pravilnosti in sloga izvornih kod. Tipkarskih napak nisem upošteval.

Prof. Paolo Posillipo

Predmet : FIZIKA

DOSEŽENI UČNI CILJI

Poznavanje osnovnih pojmov in vsebin predelanih snovi, reševanje a) ZNANJA enostavnih problemov vezanih na predelano snov

Skupinsko delo, analiza, simulacija in reševanje problemov, sinteza b) KOMPETENCE rezultatov in primerna predstavitev dobljenih rezultatov, primerno izražanje s pomočjo tehnoloških izrazov

Sposobnost razumevanja enostavnih pojavov v naravi, reševanje c) SPOSOBNOSTI enostavnih problemov, razumevanje in obvladanje postopkov, analiza podatkov, sinteza rezultatov, sodelovanje v skupinskem delu, pravilno izražanje

PREDELANE UČNE VSEBINE

Učne enote Obdobje in uporabljen čas

Mehanika: gibanje teles (premo gibanje, krivo gibanje, ravninsko gibanje, enakomerno gibanje, pospeseno gibanje), sila in gibanje (Newtonovi zakoni), gibalna količina, sunek sile, delo, moc, energija September, (potencialna, kinetična, toplotna), ohranitev mehanske energije, December : 38 vztrajnostni moment ur

Nihanje, valovanje: harmonično nihanje, nihala, dušeno in vsiljeno November : 8 ur nihanje, valovanje

Elektrika : elektricni naboj, elektricna sila, elektricno polje, elektricna napetost, elektricni potencial, kapacitivnost, enosmerni Januar, Februar : elektricni tok, elektricna moc, izmenicna elektricna napetost in tok; 15 ur moc izmenicne napetosti

Magnetika: Magnetne snovi, magnetna sila na električne delce; magnetna sila na tokovni vodnik; navor magnetne sile; Amperov zakon, gostota magnetnega polja; magnetni pretok; magnetna Marec, April, Maj indukcija; lastna magnetna indukcija; osnovni pojmi : 20 ur elektromagnetnega valovanja

Ponavljanje Maj, Junij : 10 ur

UČNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK, drug

Frontalna razlaga, skupinske in individualne vaje v razredu, vaje v laboratoriju, domace delo,

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI

DZS R. Kladnik : svet elektronov in atomov; pot k maturi ; zapiski

PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriji, knjižnica, ekskurzije, staži...)

Skupinsko in samostojno delo v razredu z razvijanjem argumentov predelane snovi in z reševanjem vaj in konkretnih problemov, vaje v laboratoriju

KRITERIJI OCENJEVANJA (iz letnega učnega načrta)

INŠTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE UČNIH DOSEŽKOV (pisno in ustno preverjanje, naloge objektivnega tipa, praktične vaje)

Poznavanje predelanih vsebin, logična povezava in analiza podatkov, pravilno izražanje, sodelovanje v razredu, oblika pisnih izdelkov, napredek, sposobnost resevanja vaj in problemov predelane snovi, izbira strategij za resevanje problemov.

Preverjanje je potekalo z individualnimi pisnimi vajami v razredu in s spraševanjem pri tabli

Prof. PETEJAN Marco

Predmet: NARAVOSLOVJE

DOSEŽENI UČNI CILJI

a) ZNANJA Dijaki poznajo biološke molekule, zgradbo in lastnosti polimerov, najpomembnejše presnovne procese, osnove klasične in molekularne genetike, temeljne pojme ekologije, medvrstne odnose, odnose človeka do okolja, osnove tektonike in vremenoslovja.

b) KOMPETENCE Dijaki proučujejo pomen uporabe polimerov na najrazličnejših področjih človekovega delovanja in obremenjevanja okolja z njimi. S pomočjo laboratorijskih preizkusov prepoznajo biološke molekule in razlikujejo njihove funkcije. Znajo predstaviti osnovne presnovne procese kot niz biokemijskih reakcij, razlikujejo njihov pomen za življenje in delovanje celice in organizma nasploh. Razložijo postopek za kloniranje in razlikujejo razmnoževalno kloniranje živali od kloniranja za zdravljenje. Na preprostih modelih razložijo možne načine umetnega spreminjanja in prenosa genov; analizirajo osnovne razlike med križanjem in umetnim spreminjanjem genotipa z genskim inženirstvom ter ovrednotijo možne prednosti in slabosti uporabe gensko spremenjenih organizmov. Smotrno povezujejo in utemeljujejo pridobljeno znanje iz ekologije; vrednotijo posledice onesnaženosti okolja in razumejo, čemu je potrebno ohranjati biotsko pestrost. Smiselno obrazložijo teorije, ki razlagajo in utemeljujejo delovanje notranjih sil, ki so v teku geološke zgodovine Zemlje omogočile spreminjanje oblikovitosti zemeljskega površja. Obrazložijo vpliv, ki ga imajo klimatski elementi in dejavniki pri oblikovanju vremenske slike.

c) SPOSOBNOSTI Dijaki so sposobni tekočega, urejenega in samostojnega podajanja obravnavanih vsebin. Sposobni so tudi razčlenjevati in povezovati pridobljena znanja, jih kritično vrednotiti in jih samostojno uporabiti. Pridobili so pomembna naravoslovna spoznanja in si oblikovali odnos do narave v skladu z najnovejšimi strokovnimi dognanji.

PREDELANE UČNE VSEBINE

Učne enote Obdobje in uporabljen čas

OGLJIKOVI HIDRATI Optična izomerija, center kiralnosti, delitev ogljikovih hidratov, September: delitev monosaharidov, Fischerjeva in Haworthova projekcijska 7 ur formula Dglukoze, reakcija monosaharidov s Fehlingovim

reagentom, oligosaharidi (saharoza, laktoza, maltoza), polisaharidi (škrob, celuloza, glikogen), funkcije ogljikovih hidratov.

LIPIDI September Triacilgliceroli (trigliceridi), fosfolipidi, voski, neumiljivi lipidi oktober (steroidi), mila. 8 ur

BELJAKOVINE Splošna formula aminokislin, oblika aminokisline, povezovanje aminokislin, primarna, sekundarna, terciarna, kvartarna zgradba September beljakovin, delitev in vloga beljakovin; encimi – molekulski delavci oktober: iz celic v službi sodobnega človeka, encimi pospeševalci 7 ur kemijske reakcije.

ZGRADBA IN LASTNOSTI POLIMEROV Adicijska in kondenzacijska polimerizacija; ogljikovodiki, kot surovina za materiale, ki omogočajo današnji način življenja. Oktober: 5 ur Primeri produktov adicijske polimerizacije (PE, PP, teflon, PVC, PS …). Primeri produktov kondenzacijske polimerizacije:poliamidi (najlon), poliestri. Polimeri v vsakdanjem življenju: primeri uporabe v gradbeništvu, medicini, kozmetiki, avtomobilski industriji in vplivi na okolje. Kavčuk, škrob, celuloza, polipeptidi, DNA …

PRESNOVNI PROCESI Postopno sproščanje energije iz organskih snovi v celici; razgradnja organskih molekul z uporabo kisika; izgradnja ATP z uporabo koncentracijskega gradienta protonov; hudi strupi, ki Oktober onemogočajo proces celičnega dihanja; razgradnja organskih november: snovi brez uporabe kisika; uporaba vrenja pri predelavi živil; 10 ur organske molekule – gorivo za celično dihanje. Pretvarjanje svetlobne energije v kemijsko energijo; izgradnja glukoze s fotosintezo; fotosinteza in celično dihanje pri rastlinah.

CELICA DELUJE KOT CELOVIT, URAVNAVAN SISTEM November: Stopnje celičnega cikla, uravnavanje celičnega cikla, uravnavanje 5ur izražanja genov, nenadzorovana delitev rakastih celic, odziv celice na različna sporočila, ojačevalni sistemi celice, kloniranje rastlin in živali

DEDOVANJE LASTNOSTI Dedne lastnosti, genom, ugotavljanje zaporedja nukleotidov v genomu, mesto gena v genomu, fenotip in genotip organizma, mutacije, točkovne mutacije, kromosomske mutacije, kromosomi November človeka in šimpanza, spontane mutacije in mutageni dejavniki, december mejoza in spolno razmnoževanje, Gregor Mendel, utemeljitelj januar: genetike, dedovanje genov, nove kombinacije alelov in fenotipskih 15 ur lastnosti, nekatere dedne motnje pri človeku, rodovnik, spolno vezano dedovanje, popolna in nepopolna dominanca, geni z več kot dvema aleloma, določanje fenotipskih lastnosti, skakajoči geni, vpliv okolja na lastnosti organizma.

GENETIKA V FUNKCIJI ZADOVOLJEVANJA ČLOVEKOVIH POTREB

Umetni izbor, križanje in genski inženiring, vnos tujega gena v Januar: 8 ur celico, bakterije, ki izdelujejo človeški insulin, genska terapija, gensko spremenjene rastline, analiza DNA in genetski profil osebe, določanje očetovstva,tveganja in etični problemi uporabe novih tehnologij.

KAJ JE EKOLOGIJA? Predmet proučevanja ekologije, zmotno enačenje ekologije z Februar: ločevanjem smeti in izdelavo varčnih strojev, povezava ekologije z 2 uri drugimi vedami.

OSNOVNI POJMI V EKOLOGIJI Februar: Biosfera, biom, biocenoza ali življenjska združba, vrsta, populacija, 4 ure biotop, ekosistem, habitat, ekološka niša, ekološki ceh.

MEDVRSTNI ODNOSI Sožitje, priskledništvo, koristno sodelovanje, tekmovanje, Februar: plenilstvo, odvisnost in koevolucija plena in plenilca, mimikrija, 6 ur zunanje in notranje zajedalstvo.

PRETOK ENERGIJE IN KROŽENJE SNOVI V EKOSISTEMU Primarna in sekundarna proizvodnja, pretok energije, kroženje Marec: 6 ur vode, ogljika in kisika.

VARSTVO OKOLJA IN NARAVE Obnovljivi in neobnovljivi viri energije, vplivi onesnaževaja na Marec: 6 ur okolje, bioakumulacija, čista voda in čistilne naprave, onesnaženost ozračja, biopestrost kot vrednota.

TEKTONIKA Teorija o potovanju kontinentov; teorija o širjenju oceanskega April: 8 ur dna; teorija o tektoniki litosferskih plošč.

PODNEBJE Maj: Sestava atmosfere, klimatski elementi in dejavniki, temperatura, 7 ur vlaga v zraku in padavine, zračni pritisk in kroženje zraka, zračne fronte in potujoči cikloni.

UČNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK, drugo

Delo je potekalo tako frontalno preko razlage, kot tudi demonstrativno pri reševanju vaj in pri izvajanju laboratorijskih poskusov. Pri pogovoru o aktualnih, okoljskih in drugih problemih v zvezi z naravoslovjem smo se navezovali na primere iz učbenikov in sodobnih medijev, kot tudi na primere iz vsakdanjega življenja. S spodbujanjem opazovanja in komentiranja naravnih dogajanj sem dijake vodila k razvijanju kritičnega mišljenja.

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI

KEMIJA – SNOV IN SPREMEMBE 3 – ANDREJ SMRDU – Jutro 2010 KEMIJO RAZUMEM KEMIJO ZNAM 3 – ANDREJ SMRDU – JUTRO 2010 BIOLOGIJA CELICE IN GENETIKA – STUŠEK, VILHAR – DZS

EKOLOGIJA D. TOME, A. VREZEC PROFESORJEVI ZAPISKI IN ELEKTRONSKE PROSOJNICE

PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriji, knjižnica, ekskurzije, staži...)

Delo v razredu in v šolskem laboratoriju, predavanja v sodelovanju z Univerzo iz Nove Gorice, obisk Parka Škocjanske jame.

Preverjanje je potekalo ob zaključku ene ali več učnih enot in to v obliki spraševanja ali kontrolke z vprašanji odprtega in strukturiranega tipa; poleg uradne simulacije tretje pisne naloge, smo isto tipologijo večkrat uporabljali tudi pri ostalih preverjanjih znanja.

Pri ocenjevanju sem upoštevala dijakovo poznavanje učne vsebine in popolnost obravnave tematike in problema, sintetično obdelavo ali analizo vprašanja in logično utemeljevanje, terminološko ustreznost ter jezikovno pravilnost in jasnost. Upoštevala sem tudi dijakov trud in pristop do dela v razredu, laboratoriju in doma ter dijakovo napredovanje v loku celotnega šolskega leta.

Prof. Dania Bregant

Predmet : RISANJE in ZGODOVINA UMETNOSTI

DOSEŽENI UČNI CILJI

a) ZNANJA Kandidati poznajo in razumejo temeljne pojme iz likovne umetnosti in zgodovine umetnosti. V teku šolskega leta so usvojili osnovne smernice umetnostnega razvoja od neoklasicizma do likovnih smeri iz prve polovice XX. stoletja. Iz posameznega obdobja poznajo značilnosti, avtorje in pomembnejša dela ter družbene, politične, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki so vplivali na umetniško ustvarjanje. Preko praktičnih vaj so tudi spoznali različne likovne tehnike in izboljšali izražanje preko grafičnih sredstev. Dijaki tudi poznajo temeljna pravila tehničnega risanja, znajo grafično ponazoriti prostor ter risati po opazovanju tako, da upoštevajo proporcije.

b) KOMPETENCE Kandidati so zmožni logično podajati in povezovati predelano snov, razčleniti in sintetizirati glavne značilnosti posameznih obdobij, primerjati različne slogovne značilnosti in osnovno analizirati likovno delo. Predelano snov znajo tudi navezovati na druge predmete in stroke. Dijaki znajo uporabljati tehnične pripomočke in nekatere risarske/grafične tehnike bodisi pri tehničnem kot pri prostem ustvarjanju.

c) SPOSOBNOSTI Kandidati so zmožni logično podajati in povezovati predelano snov, razčleniti in sintetizirati glavne značilnosti posameznih obdobij, primerjati različne slogovne značilnosti in osnovno analizirati likovno delo. Predelano snov znajo tudi navezovati na druge predmete in stroke. Sposobni so tudi razbirati in načrtovati osnovne ortogonalne projekcije in telesa v prerezu ali prodoru, aksonometrije ter perspektive.

PREDELANE UČNE VSEBINE

Učna enota Čas (razporeditev po mesecih)

NEOKLASICIZEM: ∙ splošno o arhitekturi in kiparstvu (Canova) ∙ J. L. David september o Prisega Horacijev (178485) (2 uri) o Umorjeni Marat (1793) o Prečkanje Alp (1801) ∙ J. A. D. Ingres o Napoleon na prestolu (1806)

ROMANTIKA: ∙ splošno o giabnju in nacionalnih tendencah (Füssli, Turner, poleg spodaj navedenih avtorjev) ∙ T. Géricalut

o Splav Meduze (181819) oktober ∙ E. Delacroix (2 uri) o Svoboda, ki vodi ljudstvo (1830) ∙ F. Goya y Lucientes o Družina Karla IV. (180001) o Maja vestida (1800) o Maja desnuda (1802) o Los Caprichos (1799) o El Tres de Majo de 1803 (1814) o Quinta del Sordo, Madrid ∙ C. D. Friedrich o Popotnik nad morjem megle (1818)

REALIZEM: ∙ razvoj in vpliv fotografije ∙ saloni oktober ∙ splošno o krajinarstvu in barbizonski šoli (Corot, Millet) november ∙ G. Courbet (3 ure) o Avtoportret s psom (1842) o Pogreb v Ornansu (184950) o Slikarjev atelje (pribl. 1855) ∙ E. Manet o Le joueur de fifre (1866) o Zajtrk na travi (1863) o Olimpija (1863) ∙ splošno o kiparstvu – A. Rodin

∙ MACCHIAIOLI: splošno o gibanju, Caffè Michelangelo (G. Fattori), T. Signorini, G. Fattori

TEHNIČNO RISANJE: oktober – ∙ aksonometrije: tipologije in načrtovanje kavalirske, november monometrične ter izometrične, dimetrične in trimetrične a. (A. (4 ure) Rossi – Teatro del Mondo)

REVOLUCIJA V GRADBENIŠTVU OB KONCU XIX. STOL. ∙ splošno o novih materialih in gradbenih tehnikah ∙ univerzalne ekspozicije december o J. Paxton – Crystal Palace, London (1851) (1 ura) o G. Eiffel – Tour Eiffel, Paris (1889) o A. Antonelli – Mole Antonelliana (1888) o G. Mengoni – Galleria V.E.II (186577) ∙ urbanizem v Italiji

IMPRESIONIZEM ∙ splošno o smeri (Café Guerbois, Salon des Refuses, Felix Nadar) in urbanistični prenovi (Baron Haussmann – Pariz) ∙ C. Monet o Impresija, sončni vzhod (1872) o Katedrala v Rouen (razne, pribl. 1894) o Postaja Saint Lazare (razne, pribl. 1877) januar o Mlaka z ninfejami / vodne ninfeje (razne) (3 ure)

o La Grenouillère (1869) ∙ E. Degas o Lekcija baleta (187375) o Absint (187576) ∙ P. A. Renoir o La Grenouillère (1869) o Moulin de la Galette (1876) o Zajtrk čolnarjev (1881) o Sedeča kopalka (1883) ∙ slovenski impresionisti

POSTIMPRESIONIZEM ∙ P. Cezanne o Hiša obešenca v Auvers (187273) januar o Igralca kart (razne, pribl. 1894) februar o Mont SaintVictoire (19021906) (3 ure) ∙ G. Seurat o Une baignade à Asnières (188384) o Un dimanche aprèsmidi à l’Île de la Grande Jatte (188385) o Le Chahut (188990) ∙ P. Gauguin o Val (1888) o Rumeni Kristus (1889) o Aha oe feii? (1892) o Od kod prihajamo? Kdo smo? Kam gremo? (189798) ∙ V. Van Gogh o Jedci krompirja (1885) o Avtoportreti (razni) o Veduta v Arlesu z irisi (1888) o Zvezdnato nebo (1889) o Žitno polje z letečimi vranami (1890)

∙ ogled filma »Lust for Life« o Van Goghu (1956 – Vincente Minnelli)

NADREALIZEM* (priprava na ogled razstave Mirója) ∙ splošno o nadrealizmu, povezava s Freudovo februar psihoanalizo, Bretonov manifest (1924) (1 uro) ∙ J. Miró

SECESIJA ∙ uvod v obdobje in sodobne problematike, splošno o Arts & Crafts (W. Morris) ∙ art nouveau po Evropi in njene zvrstne deklinacije (moda, grafika, pohištvo, likovna umetnost, arhitektura (V. Horta, A. Gaudi) marec ∙ G. Klimt (3 ure) o Serija prepovedanih slik (ženski akti) o Judita I. (1901) o Danae (190709) o Nosečnost (Upanje II) (190708) o Poljub (190708)

o Zibelka (191718) ∙ J. M. Olbrich o Secesijski paviljon na Dunaju (1898)

* AVANTGARDE:

FAUVIZEM ∙ splošno o skupini in ekspresionizmu po Evropi ∙ H. Matisse o Portret Madame Matisse (1905) o Ženska s klobukom (1905) marec o Rdeča soba (1908) april o Ples (190910) (2 uri) o Pink nude (roza akt) (1935) o omenili collages (razni)

EKSPRESIONIZEM ∙ splošno o skupini die Brücke ∙ E. L. Kirchner o Pet žensk po cesti (1913) ∙ E. Nolde o Plesalka (1913) ∙ E. Munch o Bolna deklica (188586) o Večer na Korzu Karl Johann (1892) o Krik (1893) o splošno o ciklu Življenjski friz (18931918) ∙ splošno o degenerirani umetnosti in zatiranju umetniškega delovanja v obdobju nacifašizma

KUBIZEM ∙ splošno o smeri, analitični in sintetični kubizem, collages in papiers collés (Picasso in Braque) ∙ P. Picasso april maj o Les demoiselles d'Avignon (1907) (2 uri) o Portret Ambroiseja Vollarda (190910) o Tihožitje s pleteno stolico (1912) o Trije glasbeniki (1921) o Guernica (1937)

FUTURIZEM ∙ Manifest Futurizma (F. T. Marinetti, 1909) ∙ o futurističnih dejavnostih (serate futuriste), umetniških področjih, grafika paroliberismo ∙ U. Boccioni ∙ A. Sant'Elia (splošno) ∙ G. Balla maj (4 ure) DER BLAUE REITER – PREKO KANDINSKEGA DO ABSTRAKTIZMA

∙ splošno o skupini Der Blaue Reiter ∙ BAUHAUS: splošno – v povezavi s Kandinskijevim delovanjem ABSTRAKTIZEM ∙ V. Kandinskij ∙ Piet Mondrian – DE STIJL in NEOPLASTICIZEM NADREALIZEM ∙ splošno o nadrealizmu, povezava s Freudovo psihoanalizo, Bretonov manifest (1924) ∙ J. Miró ∙ R. Magritte ∙ S. Dalí DADAIZEM ∙ Cabaret Voltaire (Zurich, 1916) ∙ Manifest Dada, Tzara, 1918 ∙ ready made ∙ M. Duchamp o Fontana (Vodomet) (1917) o L.H.O.O.Q. (1919) ∙ M. Ray o Cadeau (1921)

TEHNIČNO RISANJE: december ∙ PERSPEKTIVA: teorija (3 ure) ∙ središčna perspektiva (metoda distančnih točk)

∙ središčna perspektiva (metoda vizualnih žarkov) januar – februar (2 uri)

∙ dvobežiščna perspektiva (m. vizualnih žarkov) marec – april (4 ure)

∙ trobežiščna perspektiva april (2 uri)

∙ TEORIJA SENČENJA maj (2 uri)

Ponavljanje predelane snovi; oblikovanje raziskave za junij zrelostni izpit. (2 uri)

UČNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK, drugo

Predmetu sta bili po urniku namenjeni dve uri tedensko. Eno uro sem navadno namenila predavanju učne vsebine, drugo pa sem običajno posvetila tehničnemu risanju, le poredkoma sem obravnano snov tudi utrjevala preko likovnega izdelka. Pouk je v glavnem potekal v frontalni obliki s pomočjo Powerpointpredstavitve, ki so jo dijaki naknadno dobili kot gradivo. Nekatere tematike smo še dodatno poglobili z branjem besedil, ogledom videoposnetkov in drugih multimedijskih virov ali pa preko vaj in tekstov v angleškem jeziku (CLIL).

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI

Uvedena učbenika: ∙ G. Dorfles, A. Vettese, E. Princi, Arte e Artisti, 3. del (učbenik), Atlas, 2011 ∙ N. Golob, Umetnostna zgodovina, DZS, 2003 (oz. nova izdaja 2010) Dijakom pa sem nudila tudi dopolnilna gradiva iz drugih učbenikov ali priročnikov: ∙ G. Dorfles, A. Vettese, E. Princi, Arte e Artisti, 3. del (didaktično gradivo za profesorja), Atlas, 2012 ∙ G. Cricco in F. P. Di Teodoro, Itinerario nell’arte, vol. 3, Zanichelli, 1996 ∙ N. Golob, Umetnostna zgodovina na maturi, DZS, 2011 ∙ S. Malara, Disegno geometrico, Zanichelli, 1992 ∙ G. Dorfles, A. Pinotti, Manuale di disegno + Eserciziario, Atlas, 2014 druge bibliografske in medijske vire (monografije, razstavne kataloge, vire na spletu, svoje Powerpoint predstavitve ipd.) Še zlasti so pomembni osebni zapiski dijakov.

PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriji, knjižnica, ekskurzije, staži...)

V glavnem je pouk potekal v risalnici, ki je opremljena z ustreznimi tehničnimi in likovnimi pripomočki (televizor, računalnik, risalna oprema idr.). Med letom pa so dijaki obiskali tudi dve razstavi: Bienale umetnosti v Benetkah (20.10.2015) in Joan Miró – Soli di notte v vili Manin (17.02.2016).

izdelki, je tudi, a v manjši meri, vplivalo na oceno. Te – kot tudi sodelovanje v razredu in odziv na predlagane pobude – sem namreč pozitivno upoštevala kot znak za proaktivnost, trud in zanimanje za svoj predmet. Glede na to, da v razredu ni bilo SUT dijakov, nisem predvidela nobenih kompenzativnih sredstev.Z dijaki smo med urami zgodovine umetnosti sproti obnovili predelano snov prejšnje učne ure in preverjali domače in šolske izdelke (likovne izdelke, raziskave, domače naloge). Vsak njihov izdelek je bil ocenjen zato, da bi bili učenci še bolj motivirani do dela in da bi razvili avtokritičen pristop. Končno/sumativno preverjanje pa je v glavnem potekalo preko napovedanih kontrolk in spraševanj. Pri ocenjevanju likovnih izdelkov, domačih nalog ter tehničnih risb sem upoštevala natančnost v izvedbi, vsebinsko bogatost, skladnost z dodeljenimi navodili, izraznost in grafično oblikovanje ter spoštovanje roka za oddajo. Pri pisnih in ustnih preverjanjih iz zgodovine umetnosti sem bila pozorna na urejeno podajanje snovi, sposobnost smiselnega povezovanja in kritičnega presojanja ter ustreznost izražanja. Končna ocena je osnovana predvsem na uspehih, ki so jih učenci dosegli pri preverjanjih iz zgodovine umetnosti in pri tehničnih polah. Integrativno delo, kot so lahko likovni in drugi

Prof. Marta LOMBARDI

Predmet: GIBALNE IN ŠPORTNE VEDE

DOSEŽENI UČNI CILJI

a) ZNANJA ● Namenska uporaba razteznih in krepilnih vaj ● poznavanje nekaterih individualnih in ekipnih športov (tehnika, pravila, fair play, organizacija preizkušenj in turnirjev).

b) KOMPETENCE ● Pridobitev zavesti o lastni telesnosti v smislu vrednotenja osebnega fizično motoričnega stanja ● zavedanje pozitivnih učinkov telesne vadbe, poznavanje in uporaba primernih gibalnih in športnih dejavnosti za izboljšanje psihofizičnega stanja ● vrednotenje telesne aktivnosti kot trajne življenjske navade.

c) SPOSOBNOSTI ● Izboljšanje oz. vzdrževanje a) kondicijskih motoričnih sposobnosti ( vzdržljivost, moč, gibljivost, hitrost) b) koordinacijskih motoričnih sposobnosti ( skladnost, spretnost, preciznost, ritmičnost in ravnotežje).

UČNE VSEBINE

didaktični sklopi Obdobje/uporabljen čas

Gimnastične vaje: raztezne, krepilne, sprostilne. 6 ur

Odbojka, mali nogomet (samo moški), košarka in rokomet: 14 ur individualna tehnika v sklopu igre.

Predšportne spretnostne igre z žogo in igre z loparji (badminton 6 ur in namizni tenis)

Krožna vadba z uporabo malega in velikega orodja (kolebnice, 8 ur medicinke, plezala, vodoravna in navpična lestev, švedska skrinja, ovire)

Atletika: atletska abeceda, hitri tek in štafeta 4X100, hrbtna 8 ur tehnika skoka v višino, suvanje krogle s stranskim z zaletom.

Gimnastika: preskok koze, skoki na mali prožni ponjavi, osnove 8 akrobatike (stoja na glavi, odriv v stojo na rokah, stojapreval, premet v stran), vaje na gredi (samo ženske).

UČNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK, drugo

Pri kondicijski vadbi sem uporabljala metode dela, ki so specifične za razvoj oz.vzdrževanje posameznih motoričnih sposobnosti. Pri utrjevanju športne tehnike pa kombinacijo globalne in analitične metode dela. Vadba je bila v glavnem skupinska, redkokdaj pa individualizirana po manjših skupinah

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI

Pri praktičnem pouku smo uporabljali vse drobno in veliko orodje, ki ga imamo v telovadnici.

PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriji, knjižnica, ekskurzije, staži...)

Pouk je potekal v šolski telovadnici ali na atletskem stadionu sosednje šole. Vsi dijaki so se udeležili športnega dne v spomin na prof. J. Mikulus, ki je bil 10. maja na šolskem atletskem stadionu.

INSTRUMENTI ZA PREVERJANJE IN VREDNOTENJE UČNIH DOSEŽKOV

Preverjanje je bilo sprotno ● v obliki opazovanja dijakov pri izvajanju vaj in med športnimi igrami ● v obliki testov in preizkušenj ob zaključku posameznih enot.

Pri končnem ocenjevanju sem upoštevala ● rezultate športnih preizkušenj in testov ● osebni napredek dijaka ● rednost obiskovanja pouka ● športno obnašanje, odnos do dela in do skupine.

Prof. Marta Vižintin

Predmet : VEROUK

DOSEŽENI UČNI CILJI

a) ZNANJA Dijaki poznajo značilnosti vzhodnih verstev in njihov odnos do etičnih vprašanj; dijaki samostojno ovrednotijo bistvo krščanskega nauka:ljubezen do Boga ,bližnjega in sebe.

b) KOMPETENCE Dijaki razvijejo kritičen odnos do problemov v sodobni družbi in izoblikujejo oseben,svoboden in odgovoren pogled na življenje v luči pravičnosti in solidarnosti.

c) SPOSOBNOSTI Dijaki so sposobni primerjati različne poglede na temeljna življenjska vprašanja ter analizirati in vrednotiti pomen in vplive krščanstva in drugih religij na zgodovinske dogodke in na družbene razmere v sodobnem svetu.

PREDELANE UČNE VSEBINE

Učne enote Obdobje in uporabljen čas ETIČNE DILEME: pogledi različnih verstev sept. okt.; 2 učni uri

VZHODNA VERSTVA okt.nov.;4 učne ure

KRŠČANSKA ANTROPOLOGIJA: dec. april; 12 učnih ur

Trihotomna struktura človeka

Duhovnost

Duševnost

Telesnost

LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA

Definicije ljubezni

Agape,caritas, eros

Svetopisemski odlomki o ljubezni

Razvoj ljubezenskega odnosa;

Družina nekoč in danes, zakrament zakona

LJUBEZEN DO BOGA: majjunij: 4 učne zre

Vzroki za ateizem

Filozofija religije

UČNE METODE IN OBLIKE, INDIVIDUALIZACIJA POUKA, PODPORNI POUK, drugo

Metode razlage, razgovora, delo s tekstom, ogled dokumentarnega filma; Delo po skupinah, po dvojicah in individualiziran pouk;

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI

Učbeniki, Sveto pismo, Eric Fromm: Umetnost ljubezni, računalnikinternet, video;

PROSTORSKA ORGANIZACIJA POUKA (laboratoriji, knjižnica, ekskurzije, staži...)

Uporabljala sem laboratorij informatike za delo z internetom;

Vrednotila sem znanje, zanimanje in sodelovanje; spraševanje je bilo predvsem ustno:

Prof. Mirjam Bratina