Državni Izpit ZAKLJUČNI DOKUMENT RAZREDNEGA SVETA 5
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
ISTITUTO STATALE DI ISTRUZIONE SUPERIORE CON LINGUA D'INSEGNAMENTO SLOVENA Liceo delle scienze umane e liceo scientifico "S. Gregorčič" Liceo classico „P. Trubar“ DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM Humanistični in znanstveni licej „S. Gregorčič“ Klasični licej „P. Trubar“ 34170 GORIZIA GORICA via/Ul. Puccini 14 tel. 0481 82123 – Pres./Ravn. 0481 32387 C.F./D.Š. 91021440317 email [email protected] Državni izpit Šolsko leto 2015/16 ZAKLJUČNI DOKUMENT RAZREDNEGA SVETA 5. RAZREDA ZNANSTVENEGA LICEJA OPCIJA UPORABNE ZNANOSTI Z DNE 15. MAJA 2016 odobren na seji razrednega profesorskega zbora dne 13. maja 2016 po 2. odst. 5. čl. OPR št. 323 z dne 23.7.1998 Zaključni dokument razrednega sveta 5. razreda znanstvene smeri (5.čl. pravilnika) 1. Predstavitev razreda a) Sestava razreda a) Razred sestavlja osem dijakov, pet iz Gorice in okoliških vasi, dva dijaka z Laskega in eden iz tržaške pokrajine. Razred je v prvem letniku stel 16 dijakov; 5 jih je zapustilo razred in zamenjalo smer po prvem letniku, ena dijakinja po drugem letniku, druga dijakinja pa se je v tretjem razredu vrnila v Slovenijo; tretja dijakinja je v cetrtem letniku izbrala studij v tujini. Seznam dijakov 1. Daneluzzo Jaroš 2. Furlan Jan 3. Giacomazzi Cecilia 4. Marvin Elena 5. Muller Philip 6. Pahor Katja 7. Papais Franceso 8. Zio Leonardo b) Po prvem letniku, ko je bilo v razredu zaznati kar nekaj tezav s strani vec dijakov, ki jih gre v glavnem pripisati novemu solskemu okolju in bolj zahtevnemu pristopu do solskega dela, je razred zapustilo sest dijakov. V naslednjih letih je v razredu zavladalo pozitivno in konstruktivno vzdušje tako, da je razred postal homogen kolektiv, v katerem je šolsko delo potekalo tekoce in brez vecjih ovir in zastojev. To sta omogocala predvsem pozitiven pristop do dela in učne sposobnosti posameznikov. Vecina dijakov je med šolskim letom aktivno sodelovala pri učno vzgojnem procesu. V trieniju so dijaki dobro napredovali in so poleg specifičnih predmetnih znanj dobro razvili tudi sposobnost za samostojnost pri delu in za kritično razmišljanje. Povprečna raven dosežkov je prav dobra, oziroma odlična. Glede medosebnih odnosov je razred deloval kot homogena in kompaktna skupina ; tudi to je omogocalo, da so bili dosežki razreda na zgoraj omenjeni ravni. c) Didaktična kontinuiteta Profesorski razredni svet je v teku let doživel kar nekaj sprememb, predvsem pri nekaterih predmetih tako da se ne da govoriti o pravi didakticni kontinuiteti. Le pri stirih predmetih so isti predmetni profesorji spremljali razred skozi celotno solsko obdobje. To so prf. M. Visintin (telesna vzgoja), prof. Mirjam Bratina (verouk), prof. Marco Petejan (fizika) in prof. Viljem Gergolet (filozofija). Medtem ko so bile spremembe pri predmetih kot so slovenscina, italijanscina in matematika minimalne, so bile zamenjave ucnega kadra pri anglescini, zgodovini in infomatiki skoraj vsakoletne. Kljub temu da niso omenjene zamenjave omogočile zaželene didaktične kontinuitete, so dijaki dosegli vse zastavljene cilje. 2. Doseženi splošni vzgojno izobraževalni cilji (Odnosno, vedenjsko in spoznavno področje) Dijaki so v medsebojnih odnosih ravnali korektno in kostruktivno. Odnos do šolskega in domacega dela je bil odgovoren in zrel. V petih letih šolanja so dijaki v glavnem vestno opravljali dolžnosti. Na področju spoznavnega in širšega osebnostnega razvoja so dosegli splošne cilje, ki si jih šola zastavlja v trieniju. 3. Dosežena znanja, kompetence in sposobnosti so zajeta v poročilih posameznih predmetnih profesorjev ( priloga A) Seznam predmetov 5. letnika s številom učnih ur Predmetni profesor Italijanski jezik in slovstvo 132 Neva Klanjšček Slovenski jezik in slovstvo 132 Adrijan Pahor Zgodovina 66 Peter Černic Filozofija 66 Viljem Gergolet Tuji jezik angleščina 99 Andrej Kralj Verouk 33 Mirjam Bratina Telesna vzgoja 66 Marta Visintin Matematika 132 Martina Gergolet Naravoslovne vede 165 Danja Bregant Risanje in umetnostna zgodovina 66 Marta Lombardi Fizika 99 Marco Petejan Informatika 66 Paolo Posillipo 4. Ekskurzije, poučna potovanja, prireditve, tekmovanja in druge dejavnosti Dijaki so se v teku šolskega leta udeležili petdnevnega poucnega izleta v Beograd, Sarajevo in Mostar. Udelezili so se enodnevne ekskurzije v Benetke na ogled Bienala, v Skocjan na ogled Skocijanske jame in Skocijanskega parka ter muzeja o slovenskih filmskih igralcih v Divaci in v Ajdovscino na ogled tovarne Pipistrel. Na šoli so se udeležili raznih predavanj; v okviru projekta »vzgoja za svobodo« so se udelezili srecanja s pisateljem Pinom Roveredom; predavanja o vlogi zensk med drugo svetovno vojno »Women of resistence«, srecanja s sindikalnimi organizacijami s prestavitvitvijo novega zakona o solstvu, predavanja v organizaciji novogoriske univerze v okviru naravoslovnega dneva, predavanja o filmski tehniki „podobe svetlobe“, raznih predavanj v organizaciji Slovika na temo usmerjanja. Dijaki so obiskali tri gledališke predstave v priredbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta in eno gledališko predstavo v angleščini. Ogledali so si tudi gledalisko predstavo Ikarus in predstavo »altre espressività«. Udelezili so se srecanja s slovenskim kantavtorjem Vladom Kreslinom. Ogledali so si razstavo Miroja v Villi Manin in fotografsko razstavo Tine Modotti v Vidmu. Udeležili so se informativnih srečanj na Univerzah v Trstu, Vidmu in Ljubljani. V okviru zdravstvene vzgoje so bili soudelezeni v projektu »What's up«. Udeležili so se tecaja prve pomoci in športnega dneva »memorial J. Mikulus«. 5. Kriteriji preverjanja in ocenjevanja Pri vrednotenju in ocenjevanju znanja so profesorji upoštevali kriterije zajete v v triletni vzgojno izobrazevalni ponudbi. 6. Priprava na državni izpit (vrste nalog, kriteriji vrednotenja, rezultati, medpredmetne povezave) Razredni svet se je odločil, da izvede eno simulacijo tretje pisne naloge. Naloga je bila s kratkimi odgovori (vzorec B iz 2. člena M. O. št. 357 z dne 18. 9. 1998). V poskusni nalogi so bili zajeti štirje predmeti : Angleščina, Naravosloovje, Italijanscina in Filozofija. Dijaki so imeli na razpolago štiri ure. Dijaki so izvedli nadalje poskusno nalogo iz Slovenščine in bodo v kratkem izvedli tudi nalogo iz Matematike. Primeri simulacij s priloženimi kriteriji vrednotenja so zajeti v prilogi C. Predmet: SLOVENSKI JEZIK IN SLOVSTVO 1. DOSEŽENI UČNI CILJI: a) znanje: dijaki poznajo posamezna literarna obdobja, njihove značilnosti, prebrali so obvezna literarna dela. Dijaki v glavnem poznajo osnovne značilnosti članka, interpretativnega oziroma razpravljalnega eseja, ki ga uporabljajo pri problemski obravnavi književnosti. Letošnji program slovenske književnosti za državni izpit je nekoliko omejen po obsegu zaradi časovne stiske, v kateri sem se znašel zaradi nekaterih sicer načrtovanih pa tudi nenapovedanih dejavnosti v okviru letošnjega šolskega leta, zaradi katerih nismo uspeli izvesti obdobja sodobne književnosti v predvidenem obsegu (vsaj do osemdesetih let dvajsetega stoletja). b) kompetence (zmožnosti): dijaki so zmožni posamezna dela kritično presojati, literarne tekste umeščati v prostor in čas, jih med seboj primerjati. Dijaki so zmožni linearnih primerjav pojavov in odnosov, analize sovplivanja, torej vzročnoposledičnih povezav, analize vsaj enega problema z več alternativnih plati. c) sposobnosti: Dijaki samostojno vrednotijo posamezna obdobja in literarna dela. Sposobni so združevanja literarnoteoretskega in zgodovinskega znanja z lastnim razmišljanjem in problemskim pristopom, literarnozgodovinske primerjave, ki je sestavni del vsakršne interpretacije. 2. UČNE VSEBINE: v dogovoru z dijaki bom nekaj avtorjev iz sodobne slovenske književnosti in nekatere zamejske avtorje predvidoma obravnaval še do 31. maja 2015. Učne enote Obdobje/upora bljen čas Slovenska moderna, glavne značilnosti, literarne struje, zgodovinski okvir 3 ure Murnova (Sneg, Nebo, nebo.., Pomladanska romanca, Vlahi, Ah, ti bori, 8 ur Prišel čas je krog božiča, Ko dobrave se mrače, Pa ne pojdem prek poljan), in Kettejeva poezija (Jagned, Tam zunaj je sneg, Na trgu, Na molu San Carlo VII, Na otčevem grobu, Adrija IV., Moj Bog III, Melanholične misli); (ponovitev). Oton Župančič, interpretacija poezij iz posameznih lit.zbirk. (Ti skrivnostni 5 ur moj cvet, Manom Josipa Murna Aleksandrova, Z vlakom (sinteza), Duma, Žebljarska, Veš, poet, svoj dolg). Ivan Cankar, življenje in delo, ponovitev posameznih najpomemb. del. 10 ur Poezija (V bogatih kočijah se vozijo, Iz moje samotne, grenke mladosti, Vinjete (Epilog), Na klancu, Martin Kačur, Hlapec Jernej, Podobe iz sanj, Za narodov blagor, predavanja. Sopotniki moderne: Finžgar: Pod svobodnim soncem, (Dekla Ančka), 4 ure Izidor Cankar, S poti. Obdobje med vojnama, ekspresionizem, evropski okvir, futurizem, 3 ure konstruktivizem, nadrealizem, kubizem (G. Lorca – Vitezova pesem). Moderni rom. (Joyce, Ulikses) Književnost med vojnama na Slovenskem: Gradnik (Noč v Medani, Eros Tanatos, De profundis, Mors victrix, Smrt Ivana Gradnika), Pregelj (Matkova Tina, 16 ur Tolminci), Kosovel (Balada, Slutnja, Bori, Ekstaza smrti, Nokturno, Kons X, Kons 5), Grum (Dogodek v mestu Gogi), Jarc (Človek in noč). Socialni realizem, zgodovinski okvir, T. Seliškar (Sedmorojenčki, Pretrgana popisnica, Služkinja piše), F.Bevk, (Beneški Slovenci, K.M. 8 ur Čedermac), Igo Gruden (Perice ob Savi, Kriška dekleta, V nabrežinskih kamnolomih, Balada o otroku), P.Voranc (Boj na požiralniku, Samorastniki, Doberdob), M. Kranjec (Režonja na svojem). V.Bartol (Alamut), posebnost njegove proze, pomen, prevodi. 2 uri Literatura