MODRE NOVICE 2005•2006, STEVILKAˇ 2

ISSN 1854-3340 BrezplaËen izvod

WWW. www.MODRAKARTICAmodrakartica.com .COM 1 MODRE NOVICE KlasiËna postaja Vitranc, ta lepa gora, ki se strmo glas o Kranjski Gori, ob najbolj atraktivnih tekmah pa se je spuπËa na podkorensko stran, pro- pod Vitrancem zbiralo tudi na desettisoËe gledalcev. Glede ti Kranjski Gori pa so njene strmine priljubljenosti med gledalci se je Vitranc lahko meril celo z precej blaæje, primerne tudi za bliænjo Planico, kjer se zmeraj tare obiskovalcev. manj izurjene smuËarje, je æe dol- Na Vitrancu so se od nekdaj kalili naπi alpski tekmovalci, ga desetletja neloËljivo povezana z marsikdo med njimi je posegel prav po svetovnem vrhu. Tudi naπim smuËanjem. Zagnani smuËar- na Vitrancu so prijatelji smuËanja videli najveËje uspehe do- ski delavci, zveËine nekdanji tekmo- maËih tekmovalcev. Ob menjavah generacij so najbolj vidne valci, so æe zgodaj pripeljali v Kranj- uvrstitve vËasih izostale, toda najbolj zvesti privræenci smuËa- sko Goro prireditev s svetovno elito alpskega smuËanja. Pokal nja so to znali razumeti. Vitranc, kakor so poimenovali svoje tekmovanje, je kmalu za- Tudi letos se obetata pod Vitrancem dva lepa smuËarska dne- slovel po vsem smuËarskem svetu, s Ëasom pa postal klasiËna va. Nedvomno bosta oba priloænost za prijeten izlet v naravo in postaja moπke karavane svetovnega pokala. Pot navzgor, pro- za snidenje smuËarskih prijateljev, za udeleæence svetovnega diranje k svetovnemu slovesu, kajpak ni bilo preprosto. To pokala v veleslalomu in slalomu pa sploh ni skrbi, da ne bodo vedo zlasti πtevilni smuËarski delavci, ki so na tekmovalnih poskrbeli z atrakcijami v podkorenski tekmovalni areni. progah prebedeli marsikatero noË tudi v najtrπih razmerah, Predsednik SmuËarske zveze Slovenije prav tako pa funkcionarji, ki so se vsako leto posebej trudili, mag. Stanislav Valant da je bila kranjskogorska prireditev zmeraj na najviπji ravni. Vitranπka prireditev je rastla s krajem, kraj pa z njo. ©tevil- ne televizijske postaje in drugi mediji so ponesli v svet dober Prava stvar V jesenskem Ëasu smo se zavzeto pri- stavljamo slovenska smuËiπËa. Najpomembnejπi smuËarski pravljali na zimo. Ponovno je tu pri- dogodek v Sloveniji do konca letoπnjega leta je zagotovo loænost, da izkoristimo njene darove. svetovni pokal v alpskem smuËanju za moπke v Kranjski Go- Nimamo vsi enakih moænosti, zato ri. V sredo, 21. decembra, bodo za pokal Vitranc tekmovali vam prihajamo naproti. Veseli smo, v veleslalomu, naslednji dan je na vrsti slalom. Z Modro kar- da se Ëlanstvo v SmuËarski zvezi Slo- tico je vstop prost. Vabljeni! venije vsak dan poveËuje. Zadovolj- SmuËarska zveza Slovenije ne skrbi samo za organizacijo ni so tudi naπi partnerji, s katerimi smo tekmovanj na najviπji ravni. Skupaj z naπimi druπtvi ‡ klubi pred sezono skupaj postavili visoke skrbimo za izvedbo otroπkih in mladinskih tekmovanj. Orga- cilje. Pri njih smo doma, s svojo prijaznostjo nam pomagajo. niziramo privlaËna in zanimiva sreËanja otrok, starπev in tre- Danes si ne predstavljamo delovanja brez pomoËi Hervisa in nerjev. Alpinci, nordijci in biatlonci bodo mlade in stare za- prijaznih prodajalcev, ki vsakodnevno po koncu delovnika vna- gotovo navduπili s predstavitvijo tekmovanj in naËrti. πajo podatke o novih Ëlanih v spletno aplikacijo. To je velika Po Novem letu nas ponovno priËakujte. Takrat bomo v Ma- usluga, s katero æelijo pomagati smuËanju. Ker imajo smuËanje riboru gostili najboljπe alpske smuËarke. Radi se pohvalimo s in smuËarje radi, se tudi v Hervisu trudijo Modri kartici dodati tekmovalnimi uspehi, zato upamo da bo do takrat zmaga Ti- novo vsebino in nove ugodnosti. Æivijo z nami, ker so tudi oni ne Maze v Söldnu dobila druæbo. ujetniki πporta. Pri njih je to opaziti æe na samem vrhu ... Matjaæ ©tibelj Slovenski æiËniËarji zdruæujejo svoje interese in si priza- urednik Modrih novic in devajo za enotno in povezano delovanje v Gospodarsko vodja projekta Modra kartica interesnem zdruæenju ‡ Zdruæenju slovenskih æiËniËarjev. Imet- niki Modre kartice imajo poseben status. Celodnevne vozov- nice so vse dni v smuËarski sezoni za njih cenejπe za 20 %. Za laæjo izbiro smuËarskega kraja vam na πtirih straneh pred-

MODRE NOVICE na policah: MODRE NOVICE uredniki panog: Alpsko smuËanje ‡ Andrej DEKLEVADEKLEVA, Nordijsko smuËanje ‡ Tomaæ VERDNIK, November 2005 Biatlon ‡ Tomaæ ©U©TER©I»©U©TER©I», Deskanje ‡ Iztok KVAS in Tomaæ DENKDENK, Sezona 2005•2006 Akrobatsko smuËanje ‡ Aleπ ©PAN©PAN, Telemark ‡ Urban SIM»I»SIM»I», ZUTS ‡ Matija STEGNAR ©tevilka 2 fotografije: Shinjo Kimura, Andrej Dekleva, Samo Vidic, arhiv SZS, Nova Orbita d. o. o. zaloænik: SmuËarska zveza Slovenije oblikovanje in prelom: Nova Orbita d. o. o. direktor: Jaro KALAN tisk: Tiskarna Æbogar urednik Modrih novic: Matjaæ ©TIBELJ naklada: 20.000 izvodov IZVOD JE BREZPLA»EN

2 www.modrakartica.com Veliki dnevi Vitranca omaj se je leta 1967 tekmovanje za svetovni pokal v alp- πkem slalomiπËu, ki je tokrat izzvenel kot prava revanπa do- Kskem smuËanju zaËelo, æe je naslednjo zimo, v prvi repri- bitnika srebrne kolajne iz Schladminga, Bojana Kriæaja. Kot zi, priπla na vrsto tudi s tedaj v smuËarskem da bi ljubitelji smuËanja pri nas slutili nov slalomski spektakel, svetu æe uveljavljeno prireditvijo - Pokalom Vitranc. Od tedaj se jih je 20. marca zbralo pod Vitrancem veË kot trideset ti- Vitranc, z izjemo nekaj let, ko so priredili evropski pokal, vsa- soË. To je bil pravi smuËarski praznik, gledalci pa so dobili ko leto gosti karavano svetovnega pokala, vsako zimo odha- tudi najlepπe darilo - prvo zmago naπega tekmovalca na doma- jajo z Vitranca novi junaki, zlati seznam najuspeπnejπih na Ëih tleh. Bojan se je dobro zavedal, da je pred domaËo publi- strminah Vitranca pa postaja Ëedalje daljπi. ko πe teæje zmagovati kot na tujem. Vendar ga je prazniËno Kakor da so dobre smuËarske vile æelele vtisniti prvemu razpoloæenje med tisoËi prevzelo z navdihom, ki ga je vodil svetovnemu pokalu pri nas pravo prazniËno podobo, sta se po vitranπkem slalomiπËu k zmagi nad svetovnim prvakom. med dobitnike toËk æe tedaj vpisala prva domaËa reprezen- Zmaga v Kranjski Gori je bila morda najveËja dotlej za naπe- tanta, Ëeprav so v zaËetku delili toËke le deseterici najboljπih. ga najboljπega smuËarja, zagotovo pa je bilo njegovo zma- Lider takratne ekipe, JeseniËan Peter Lakota, tudi v mednarod- goslavje pred navduπeno mnoæico najbolj obËuteno. SreËen ni areni æe znan tekmovalec, je dobil za πesto mesto v slalomu je bil zmagovalec, sreËni in hvaleæni gledalci, ki se tistega πest toËk, mlajπi, Blaæ JakopiË, prav tako JeseniËan, pa za lepega marËnega dne kar niso mogli raziti. ©e pod veËer deveto dve toËki. Nedvomno lep zaËetek. Spodbuden. A kaj, se slovesno razpoloæenje v Kranjski Gori ni poleglo. ko spodbuda ni imela pravega uËinka. V naπi reprezentanci »udovit prispevek je svetovnemu pokalu in Kranjski Gori se je zaËela suπa, ki jo je prekinil le kak redek preblisk. Prija- daroval nepozabni Rok PetroviË, ki je bil kralj slalomske sezo- telji alpskega smuËanja pri nas pa so vendarle doËakali tudi ne 1985, sezone, v kateri si je z zaporednimi zmagami - svetlejπa obzorja, ko se je na najveËjih tekmovanjih zaËel pre- Sestriere, Kranjska Gora, , Lillehammer, Heavenly Va- bijati mladi TræiËan Bojan Kriæaj pod trenerskim vodstvom biv- ley - postavil spomenik pred nesreËno smrtjo, ki ga je tako πega reprezentanta, MariborËana Toneta Vogrinca. mladega iztrgala iz komaj zaËetega ustvarjalnega æivljenja. Prav Bojanu Kriæaju je tudi pripadla Ëast, da se je prvi Rok je 21. decembra 1985 v velikem slogu premagal sveto- med domaËimi tekmovalci vpisal v zlato knjigo Vitranca. vnega slalomskega prvaka, ©veda Jonasa Nilssona, kot je tri Pisalo se je leto 1982, ko je bila zima v znamenju sveto- leta prej Kriæaj premagal svetovnega prvaka Stenmarka. vnega prvenstva v alpskih disciplinah v Schladmingu. Smu- Skoraj natanko Ëez leto dni je Kranjska Gora spet do- Ëarski svet πe ni pozabil srditega dvoboja za naslov sveto- æivljala svoj veliki dan, za mnoge najveËjega v njeni bogati vnega prvaka v slalomu med ©vedom Ingemarjem Sten- zgodovini. Vitranc je prviË videl domaËi dvoboj za najveËji markom in TræiËanom Bojanom Kriæajem, ki ga je na at- slalomski uspeh. Tokrat je prekaljeni as Kriæaj potisnil na raktivni πtajerski slalomski strmini dobil ©ved. Æe Ëez me- drugo mesto mladega PetroviËa, ki tudi na krilih petih za- sec dni sta se akterja tega dvoboja pomerila na vitran- porednih zmag ni ponovil najveËjega uspeha, ki se mu je nasmihal - dvojne zmage na Vitrancu v dveh letih. Zmagovalci tekem Pokala Vitranc za svetovni pokal Tudi veliki Stenmark ni mogel poseËi v domaËi dvo- boj, lahko je bil zadovoljen s tretjim mestom. veleslalom slalom Ko so v reprezentanci prevzeli besedo zastopniki mla- 9.-10.3.1968 7. Pokal Vitranc Stefan Kaelin Patrick Russell dega rodu tekmovalcev, je bilo le πe vpraπanje Ëasa, 16.-17.2.1969 8. Pokal Vitranc Reinhard Tritscher Edmund Brugmann kdo se bo vpisal med domaËe junake Vitranca. Nobe- 21.1.1970 9. Pokal Vitranc no preseneËenje ni bilo, da je to postal Ëlan kranjskogor- 21.-22.12.1978 18. Pokal Vitranc Ingemar Stenmark skega smuËarskega kluba Jure Koπir, ki je v zaËetku janu- 19.-20.3.1982 21. Pokal Vitranc Phill Mahre Bojan Kriæaj arja 1999 priπel na Vitranc z vrsto najvidnejπih medna- 29.-30.1.1983 22. Pokal Vitranc Hans Enn Franz Gruber 1.-2.12.1983 23. Pokal Vitranc Erika Hess, Andreas Wenzel rodnih uspehov: olimpijsko kolajno, nizom kolajn v sve- 15.-16. 2.1985 24. Pokal Vitranc Thomas Buergler tovnem pokalu - med njimi s kolajno za tretje mesto v 20.-21.12.1985 25. Pokal Vitranc Joel Gaspoz Rok PetroviË skupni razvrstitvi svetovnega pokala, edini, ki so jo do- 19.-20.12.1986 26. Pokal Vitranc Joel Gaspoz Bojan Kriæaj segli naπi alpski tekmovalci v tej konkurenci. In tako je 19.-20.12.1987 27. Pokal Vitranc Helmut Mayer naposled Vitranc doæivel pravo domaËo zmago, saj se 17.12.1988 28. Pokal Vitranc Marc Girardelli je med slalomske zmagovalce vpisal tudi Ëlan ASK Kranj- 6.-7. 1.1990 29. Pokal Vitranc Armin Bittner, Jonas Nilsson ska Gora iz bliænje Mojstrane, Jure Koπir. Za zmago so se 21.-22.12.1991 30. Pokal Vitranc Alberto Tomba Ole Christian Furuseth borili zlasti odliËni Avstrijci, vendar je domaËi junak po- 4.-5.1.1992 31. Pokal Vitranc Sergio Bergamelli Alberto Tomba tisnil Thomasa Stangassingerja na drugo, Benjamina Ra- 19.-20.12.1992 32. Pokal Vitranc Marc Girardelli Tomas Fogdoe icha pa na tretje mesto. V podkorenski areni pod Vit- 8.-9.1.1994 33. Pokal Vitranc Fredrik Nyberg Finn Christian Jagge rancem je spet hrumel val navduπenja. Po dramatiËnem 6.1.1995 34. Pokal Vitranc Alberto Tomba boju med slalomskimi vratci, v katerem sta Avstrijca na- 21.-22.12.1995 35. Pokal Vitranc Alberto Tomba padala na vso moË, je Koπir zbrano odbil vse napade. 5.-6.1.1997 36. Pokal Vitranc Michael Von Gruenigen ©e vrsta naπih tekmovalcev je posegala po visokih 3.-4.1.1998 37. Pokal Vitranc Thomas Sykora mestih na strminah Vitranca. Ne samo v slalomu, tudi v 5.-6.1.1999 38. Pokal Vitranc Patrick Holzer Jure Koπir veleslalomu. O njih govore letopisi naπega najveËjega 21.12.1999 39. Pokal Vitranc Didier Plaschy alpskega tekmovanja za moπke; toda kaj, ko so najbolj 20.-22.11.2001 41. Pokal Vitranc Raich Benjamin Jean-Pierre Vidal na oËeh zmagovalci. Tekmovalcem na drugih (Mitji Kun- 4.-5.1.2003 42. Pokal Vitranc Ivica KosteliÊ cu), tretjih mestih (Uroπu PavlovËiËu) in sploh uvrstitvah 28.-29.2.2004 43. Pokal Vitranc Truls Ove Karlsen Bode Miller pri vrhu se zmeraj godi krivica. 26.-27.2.2005 44. Pokal Vitranc Joæe Dekleva www.modrakartica.com 3 Direktor Direktor SmuËarske zveze Slovenije Jaro Kalan, ki je bil nekdaj tvorec zlatega obdobja slovenskega æenskega smuËanja, letos za- kljuËuje svoj drugi direktorski mandat. Je eden glavnih nasprotni- kov tako imenovanega piπmeuhovskega odnosa nekaterih posa- meznikov do Planice in z njo povezanih zgodb.

Ste moæ in oËe dveh sinov. Kako usklajujete delo na SmuËarski zvezi in svoje zasebno æivljenje? Moram reËi, da je to marsikdaj zelo zapleteno. Æe kot trener, praktiËno 30 let, kolikor sem to delo opravljal, sem bil zelo veliko odsoten od doma - vËasih tudi veË kot dvesto dni na leto. Z razume- vanjem in toleranco druæine, ki se je nekako prilagodila mojemu naËinu æivljenja, smo uspeli prebroditi teæave, Ëeprav se zave- dam, da druæini najbræ nisem dal vsega, kar sicer moæje in oËetje svoji druæini lahko dajo. Moj naËin æivljenja in predanost πportu sta bila skozi oËi πportnega delavca vedno nekoliko veË kot zgolj poklic. Lahko reËem, da je bil to tudi moj hobi, brez katerega bi v æivljenju teæko uspel, bodisi kot trener bodisi sedaj kot direktor SZS.

Rekli ste, da je vaπe delo tudi vaπ hobi. Pa vendarle, kaj poËnete, kadar niste v vlogi πportnega delavca in druæinskega oËeta? Igra- Jaro Kalan te morda golf? Ne, golfa ne igram, pa ne zaradi izjave mojega kolega Tone- Ali bomo Slovenci ostali med njimi nekakπni osamljeni jezdeci? ta Vogrinca pred Ëasom, temveË mi Ëas tega preprosto ne do- Mislim, da Slovenija v tem πportu nikoli ne more biti tako veli- puπËa. Kar se rekreacije tiËe v zadnjem Ëasu nekoliko slabo ka kot npr. Avstrija, Italija, NemËija ali ©vica, ... ne glede na to, skrbim za svoje telo, najraje pa πe vedno odigram kakπno parti- da se ves Ëas kosamo z njimi. Smo premajhni glede na potenci- jo tenisa s svojimi smuËarskimi prijatelji. Tedaj se lahko marsikaj al in nimamo tako dobrih naravnih danosti za ta πport. Navse- tudi pogovorimo in predebatiramo. Sicer pa Ëasa za druge zadnje je glede na trenutno uspeπnost drugih slovenskih πpor- hobije ni; Ëe mi Ëas dopuπËa, vËasih le malo doma vrtnarim in tov alpsko smuËanje nekoliko hendikepirano glede na prejπnja to mi pomeni sprostitev. Kot reËeno, pa tega Ëasa ni prav veli- leta ali celo na leta v bivπi skupni dræavi, kjer je bilo v Sloveniji ko in temu primerno zaraπËen je v zadnjem Ëasu tudi moj vrt. smuËanje tisto, ki je nekaj pomenilo, in s Ëimer smo se v bivπi dræavi lahko hvalili in dokazovali. Æivite pa sedaj v Besnici? Da, æivim v hiπi v Spodnji Besnici, v lepem okolju. Pa poglejva z druge strani. Ali niso bili morda takrat drugi zimski πporti zapostavljeni prav zaradi alpskega smuËanja in da so πele Tako imate blizu novo kranjsko skakalnico za smuËarske skoke, sedaj uravnoteæeni? V Evropi so skozi velika vrata vstopili smu- kjer bo v letoπnji zimi tudi mladinsko svetovno prvenstvo v nordij- Ëarski skoki, vedno bolj tudi biatlon in drugi. skih disciplinah. Res je, da so se v zadnjih desetih, petnajstih letih tudi drugi Res je in v zvezi s tem kroæi tudi manjπa anekdota. Ko sem se v naπi smuËarski πporti zelo razvili. Ne morem pa reËi, da nismo æe lanskem letu preselil iz ©kofje Loke in so me ljudje zaËeli pogosteje pred tem gojili skokov s posebno pozornostjo. Pojavilo se je tudi videvati v Besnici, so mislili, da hodim nadzirat gradnjo skakalnice. veliko novih smuËarskih πportnih panog kot so npr. biatlon, deska- ©ele kasneje se je namreË izvedelo, da smo postali sokrajani. nje na snegu, akrobatsko smuËanje, predvsem v smislu novih dis- ciplin znotraj njih. Za mene je to dokaj normalen pojav in rezultat- Pred leti ste bili tudi direktor slovenske æenske alpske smuËarske sko prepletanje med njimi, ko so enkrat boljπi eni in drugiË drugi, reprezentance. Kako danes vidite slovensko smuËarijo glede na je pozitivno za njihov razvoj. To notranje rivalstvo, ki smo ga na takratne razmere, ki pa so kljub vsemu pomenile zlato obdobje SmuËarski zvezi vËasih poimenovali boj med levo in desno stra- slovenskega smuËanja? njo hodnika, pomeni tisto pozitivno konkurenco, ki daje rezulta- Hja ... v vsakem πportu so vzponi in padci in razna nihanja. te in nov zagon. Zelo smo veseli, da se praktiËno vsi πporti znot- Zame je to nekaj povsem normalnega in tudi to, da so bili v ne- raj SZS tako uspeπno razvijajo. V lanski sezoni so bili to skakal- kem obdobju izjemni uspehi, da jih potem nekaj Ëasa ni bilo in da se ci, morda sezono nazaj biatlonci in deskarji, ki so vËasih doseg- sedaj zopet premika na bolje. V tem trenutku sicer morda πe ne s li uspehe predvsem v alpskih disciplinah z Dejanom Koπirjem, takπno πirino, saj je edinole Tina Maze sposobna zares vrhunskih sedaj pa tudi z novim valom npr. na “big airu”, kjer imamo æe rezultatov ... Sam sem izredno ponosen na to, kar smo naredili s kolajno s svetovnega prvenstva. tedanjo æensko reprezentanco, ki sem jo prevzel leta 1992. Celot- na ekipa je v letih mojega delovanja stala na stopniËkah na tek- V Sloveniji bosta v letoπnji zimi (poleg uveljavljenih tekem sveto- mah svetovnega pokala, kar mislim, da bo teæko ponovljivo. Oseb- vnega pokala v Kranjski Gori, Mariboru, na Pokljuki in v Planici) no si æelim, da bi bilo tako. Naπe zmoænosti v primerjavi z drugi- potekala dva vrhunca: Mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskih mi alpskimi deæelami so πe vedno bistveno slabπe. Imamo veliko disciplinah in Svetovno Ëlansko prvenstvo meπanih πtafet v biatlo- znanja, volje in ... morda je tudi res, da je v æenskem smuËanju nu. Kako gledate na ta dva dogodka, πe posebej na mladinsko nekoliko laæje uspeti kot v moπkem, saj je konkurenca globalno prvenstvo, za katerega vemo, da medijsko ni tako odmevno kot gledano manjπa kot pri moπkih. Upam, da smo sedaj zopet v Ëlansko, pa kljub temu zahteva velik vloæek? obdobju vzpona in da smo se v alpskih disciplinah pobrali s tiste Moram nekoliko dopolniti ta nabor dogodkov. Gostili bomo najniæje toËke in krize, ki je vladala v zadnjih nekaj letih. tudi prvo Svetovno prvenstvo mlajπih Ëlanov (do 23 let) v smuËar- skih tekih in na Mladinskem svetovnem prvenstvu v skokih bodo Kot ste omenili æe sami, so razlike med veËjimi in bolj razvitimi prviË nastopila tudi dekleta. To sta prav gotovo dva prelomna narodi tudi zaradi finanËne podpore in sponzorstev vedno veËje. dogodka, ki bosta πla v zgodovino smuËanja in se bosta prviË 4 www.modrakartica.com zgodila pri nas. Dejstvo je, da so organizacije tako velikih znotraj katerih je imenovan organizacijski odbor za izvedbo kon- tekmovanj tudi veliki finanËni zalogaji, predvsem ker jih zaradi kretnega tekmovanja. SmuËarska zveza Slovenije je formalno πe slabπe medijske odmevnosti ni moæno tako uËinkoviti iztræiti. Tega vedno lastnik tekme in træi tekmo, prodaja TV in marketinπke se zavedamo in poskuπamo na vse moæne naËine ta tekmovanja pravice in daje tekmovanje zgolj v izvedbo posameznemu druπt- popularizirati (z animiranjem πol, navijaπkih skupin, ...), da bi vu. Tak sistem je uteËen æe vrsto let in funkcionira dobro tako v privabili vsaj veliko πtevilo mladih gledalcev na prizoriπËa in jih Kranjski Gori, v Mariboru, na Pokljuki in πe kje. Problem pa je na ta naËin vzpodbudili za morebitno πportno pot in ukvarjanje z Planica. V Planici so si nekateri posamezniki predstavljali, da so zimskimi πporti. Kot kaæe, bomo s sodelovanjem nacionalne tele- dobili mandat za pripravo tekem za vekomaj in da nima Smu- vizije dosegli tudi dogovor o televizijskih prenosih vsaj smuËar- Ëarska zveza nobene pravice veË poseËi v njihovo, moram reËi skih skokov, kar je zelo pozitivno. NaËrtujemo veliko πtevilo akcij, tudi nekorektno delo. Zadnjih nekaj let smo bili priËa, da so se da bi to prvenstvo pribliæali mladini, kar je tudi naπ osnovni na- dogajale velike nepravilnosti, da je bilo poslovanje slabo in ne- men. Morda bo to tudi odskoËna deska za bodoËo kandidaturo primerno, celo nezakonito, kar so ugotovili tudi pristojni organi. za organiziranje svetovnega Ëlanskega prvenstva v nordijskih Glede na to, da ima ©D Planica toliko neporavnanih obveznosti disciplinah, kar je vsekakor bolj realno (glede na naravne pogo- do svojih dobaviteljev in dræave, je bilo praktiËno nemogoËe je, ki jih imamo v Sloveniji) kot organiziranje svetovnega prven- zagotoviti, da bo tekma v marcu sploh lahko organizirana. In- stva v alpskem smuËanju. Bo pa vsekakor potrebno vloæiti πe teres SmuËarske zveze vsekakor je, da je tekma izvedena in velike napore, da bomo prvenstvo tudi finanËno pokrili. zato smo poskuπali doseËi s ©D Planica dogovor, na kakπen naËin bi tekmo vendarle izpeljali. Kot reËeno, je bilo ©D Plani- Glavni dogodek zimske sezone 2005/06 na svetovni ravni bodo ca prepriËano, da je to njihova neodtujljiva pravica in se je prav gotovo Zimske olimpijske igre v Torinu. Kaj priËakujete od temu primerno tudi obnaπalo. Naπih pogojev ni sprejelo, zaradi nastopov slovenskih smuËarjev? Ëesar je bila SZS primorana odstopiti od pogodbe. Glavni prob- Olimpijske igre so prav gotovo eden najveËjih dogodkov v ka- lem v Planici so vedno bili osebni interesi, zato je bilo tudi poslova- rieri vsakega πportnika. PrviË, da se sploh uvrsti nanje in drugiË, nje netransparentno. Dogajalo se je, da je bilo vse krasno, ko je da doseæe kak pomemben rezultat. Takπne pomembne rezultate SZS dobila na mizo finanËna poroËila, Ëez dva meseca pa se je smo mi na OI æe dosegali; spomnimo se samo Lillehamerja, kjer pokazalo negativno stanje in dolgovi, ki so πli v milijone. smo osvojili tri kolajne. Za nastop na 20. ZOI imamo v tem trenut- ku 31 kandidatov, realno pa bi jih tja lahko odpeljali 38. Pri- Ampak glavno jabolko spora so ravno TV in marketinπke pravice, pravljamo se tako kot za vsake druge olimpijske igre in priËa- s Ëemer izvajalci tekem pokrijejo stroπke organizacije. Komu torej kujemo, da bodo naπi doseæki v skladu z zaËrtanimi cilji. Vsi pripadajo? SZS ali izvajalcu tekme? πporti imajo visoko postavljene cilje in ocenjujem, da se bomo V preteklosti je SZS dala izvajalcem tekem vse pravice, tako tudi s teh iger vrnili s kolajno. Jasno pa je, da so olimpijske igre marketinπke kot tudi TV pravice. Pred nekaj leti smo na SmuËar- nekaj specifiËnega in vsaka tekma je stvar trenutnega navdiha in ski zvezi ugotovili, da mi svojih programov ne moremo veË po- dneva. Æe marsikateri favorit je podlegel bremenu prevelikih æe- krivati, zato smo se z izvajalci dogovorili, da del TV pravic v lja in upam, da naπi tekmovalci ne bodo med njimi. viπini 25 % ostane v lasti SZS, 75 % pa πe vedno ostane druπt- vom, izvajalcem tekem. Tako v Avstriji kot NemËiji, Franciji in PereËa tema v zadnjem Ëasu je zaposlovanje vrhunskih πportni- drugod nacionalne smuËarske zveze zadræijo celotne TV pravi- kov v dræavni upravi. Sistem je dokaj primerljiv tudi v drugih ev- ce in je to tudi njihov glavni vir sredstev za delovanje. V Sloveni- ropskih dræavah. Ali takπen sistem podpirate? Mislite, da bi mora- ji se pogodbe z izvajalci v letoπnji sezoni iztekajo in potrebno li πportniki preæiveti na trgu? bo ugotoviti, kako naprej. Dejstvo je, da se mora del denarja Ne podpiram naËina, kakrπen je pri nas, ker je konfuzen, ker preliti nazaj v reprezentance, kajti le z rezultati, ki jih dosegajo, ni doreËen, ker ni sistemsko urejen in ker zaradi tega ves Ëas bomo v prihodnje πe lahko gostili takπne tekme v Sloveniji. prihaja do razprtij in zamer. Kakor se je dogajalo prav v zadnjem Ëasu, ko ni bila zaposlena tekaËica na smuËeh, carinska uprava V zadnjih letih je eden od projektov SZS Modra kartica. V Ëem vidi pa je zaradi lastnih æelja in potreb æelela zaposliti alpskega smu- vodstvo SZS njeno prihodnost in zakaj je bila sprejeta ta odloËitev? Ëarja. Sistem je potrebno dodelati, Ëeprav so merila, kdo ima V prvi vrsti gre za Ëlanstvo v SZS, ki smo ga zaradi sklepov moænost takπne zaposlitve, æe sedaj jasna. V drugih dræavah, npr. skupπËine in statutarnih sprememb dolæni na novo prevetriti in ures- na »eπkem ali v NemËiji, imajo urejeno tako, da z dosego dolo- niËiti. Vsak Ëlan pa na ta naËin pridobi tudi Modro kartico, ki Ëenih rezultatov πportniku ali πportnici zaposlitev avtomatiËno pri- prinaπa imetniku doloËene ugodnosti (zavarovanje, popusti pri pada, Ëe tako æeli. VeËjo vlogo bi morale imeti tudi nacionalne nakupu opreme, smuËarskih vozovnic, ...) in jih vsak smuËar lah- panoæne zveze, ki bi imele moænost predlagati prioritetno listo, ko s pridom izkoristi. To je zelo dobro zastavljen projekt, ki pa ga na podlagi katere bi zaposlovali πportnike. Tudi zaradi zakljuËe- bo potrebno πe dograjevati in dopolnjevati, da bi po vzoru naπih vanja karier posameznih πportnikov bi bilo potrebno sistem po- sosednjih dræav dosegli zares mnoæiËno Ëlanstvo v SmuËarski zve- staviti nekoliko drugaËe, saj lahko πportniki brez rezultatov tako zi. Ocenjujemo, da pribliæno 400.000 Slovencev smuËa in Ëe bi rekoË preko noËi ostanejo na cesti. V NemËiji poznajo πtiriletno uspeli zajeti vsaj 10 % le-teh v naπo organizacijo, bo to æe πtevil- prehodno obdobje, v katerem πportniku omogoËijo zakljuËiti πola- ka, s katero se bomo radi pohvalili. nje ali doseËi neko izobrazbo in ga prilagoditi za normalno æiv- ljenje. Seveda sem za tak sistem predvsem v individualnih πportih, Morda πe zakljuËna beseda bralcem Modrih novic. saj so v kolektivnih πportih igralci profesionalci in se prodajajo Tudi Modre novice so poskus popularizacije smuËanja in Smu- na trgu, saj prehajajo med klubi za primerne odπkodnine. Ëarske zveze. Letos bodo vsebine kvalitetnejπe in obseg veËji kot v preteklem poskusnem letu izhajanja. Namenjene so Ëlanom SZS in V javnosti se precej govori o (ne)sodelovanju SZS in ©D Planica oz. prijateljem smuËanja, ki boste v njih lahko naπli obilico zanimivih o odpovedi pogodbe o sodelovanju pri organizaciji tekem svetovne- vsebin in informacij, povezanih s smuËanjem, smuËarskimi dogodki ga pokala v smuËarskih poletih. Razjasnite mi, prosim, to razmerje. in slovenskimi tekmovalci, ki so naπ ponos. Pred vami je druga πtevil- Povedati je potrebno, da ima SmuËarska zveza Slovenije z ka in ostanite z nami do pete πtevilke, ki bo tudi zadnja v tej sezoni. vsemi organizatorji tekem svetovnega pokala v Sloveniji sklenje- ne pogodbe. NajveËkrat gre tu za πportna ali smuËarska druπtva, Intervju pripravil: Tomaæ ©uπterπiË www.modrakartica.com 5 Slovenski smuËarji na 45. Pokalu Vitranc

Mitja DragπiË Letos pod Vitrancem pred tekmo ne bomo utegnili trenirati, kot SK Branik Maribor smo zadnja leta, a to za nas ne bi smela biti ovira, saj teren 21. 7. 1979 dobro poznamo. DrugaËe bo tudi zaradi slabπe svetlobe. Upam, Miklavæ da bo vreme sluæilo prirediteljem. Moji cilji so visoki. Lani sem v takπnem Ëasu v Flachauu dosegel najboljπo uvrstitev v sezoni.

Najboljπe uvrstitve v svetovnem pokalu Najboljπa uvrstitev na Pokalu Vitranc 4. sl Flachau 05 13. sl Kranjska Gora 05 7. sl ©igakogen 03 sl Wengen 04 8. sl Bormio 03 9. sl Park City 03

Aleπ Gorza Do lani, ko sem se s 15. mestom v veleslalomu uvrstil na finale SK »rna TAB svetovnega pokala, moje izkuπnje z Vitranca niso bile dobre. Tu 20. 7. 1980 smo navadno imeli pred tekmo ogromno treninga, letos bo dru- »rna na Koroπkem gaËe. Tudi vidljivost je decembra slabπa. DomaËa tekma je seve- da vedno nekaj posebnega in me dodatno vzpodbudi.

Najboljπi uvrstitvi v svetovnem pokalu Najboljπa uvrstitev na Pokalu Vitranc 9. vsl 05 15. vsl Kranjska Gora 05 10. vsl Lenzerheide 05

Drago Grubelnik Pokala Vitranc se vedno veselim, tu je najveË naπih navijaËev in SK Branik Maribor tekma je vedno nekaj posebnega. Progo zelo dobro poznam in 15. 1. 1976 se na njej dobro poËutim. Zaradi manj treninga na njej bomo Ribnica na Pohorju morda res malo na slabπem, a po drugi strani smo tukaj toliko presmuËali, da jo imamo v nogah.

Najboljπe uvrstitve v svetovnem pokalu Najboljπa uvrstitev na Pokalu Vitranc 3. sl Wengen 00 6. sl Kranjska Gora 04 5. sl Adelboden 04 6. sl Schladming 02 sl Kranjska Gora 04 7. sl Kitzbühel 99 sl Kitzbühel 02

Jure Koπir Æelim si, da bi bilo vreme za Pokal Vitranc æe dovolj zimsko, pa ASK Kranjska Gora tudi svojega dobrega nastopa pred domaËo publiko. Po vsej verjet- 24. 4. 1972 nosti bom vse skupaj doæivljal bolj Ëustveno, saj bom v Kranjski Gori Mojstrana nastopal zadnjiË. Ta obËutek bom v naslednjih letih gotovo pogre- πal, zato si æelim posebnega peËata z dobrim doseækom.

Najboljπe uvrstitve v svetovnem pokalu sl Garmisch-Partenkirchen 94 1. sl Madonna di Campiglio 93 sl I 94 sl Kranjska Gora 99 sl Wengen 95 sl Kitzbühel 99 sl Flachau 96 2. sl Lech 93 sl Kitzbühel 96 sl Park City 93 sl Hafjell 96 sl Kitzbühel 95 sl Sestriere 99 vsl Adelboden 95 sl ©igakogen 01 vsl Furano 95 sl Kranjska Gora 96 Najboljπe uvrstitve na Pokalu Vitranc sl Kitzbühel 01 1. sl Kranjska Gora 99 3. sl Stoneham 93 2. sl Kranjska Gora 96 sl Chamonix 94 4. vsl Kranjska Gora 95

6 www.modrakartica.com Andrej ©porn Nastop na Vitrancu bi mi res bolj ustrezal s treningom na ASK Kranjska Gora tem terenu, hitrejπi sem tudi na bolj predelanem snegu, 1. 12. 1981 kakrπen je tu februarja. Tekma bo tudi zaradi vidljivosti go- Kranjska Gora tovo πe teæja kot sicer, ne le za nas, po drugi strani pa teren poznamo bolje kot drugi.

Najboljπi uvrstitvi v svetovnem pokalu 6. k Chamonix 04 8. sl Beaver Creek 05

Bernard VajdiË Od domaËe tekme priËakujem veliko. Doma sem vedno dobro SD Unior Celje tekmoval in predlani tu dosegel svoje prve toËke, lani sem æal 18. 9. 1980 ostal brez njih. VπeË mi je strmina in moji navijaËi pod njo. V Velenje Kranjski Gori πe nikoli nisem tekmoval tako zgodaj in brez trenin- ga. Zaradi slabe svetlobe bo tekma πe teæja kot sicer.

Najboljπa uvrstitev v svetovnem pokalu Najboljπa uvrstitev na Pokalu Vitranc 22. vsl Adelboden 05 26. vsl Kranjska Gora 04

Mitja ValenËiË Morda je za nas nastop na Vitrancu res laæji pozneje v sezoni, a ASK Triglav glede na celo sezono pa se mi zdi, da je bolje, da imamo doma- 1. 2. 1978 Ëo tekmo zgodaj. V vsakem primeru se je veselim. Novembra mi Spodnji Brnik je πlo bolje v slalomu, do Kranjske Gore pa se lahko marsikaj spremeni, tudi moja πtartna πtevilka.

Najboljπe uvrstitve v svetovnem pokalu Najboljπe uvrstitve na Pokalu Vitranc 9. sl Madonna di Campiglio 04 21. sl Kranjska Gora 05 11. sl Kitzbühel 99 22. sl Kranjska Gora 03 13. sl Kitzbühel 00 23. vsl Kranjska Gora 04 15. sl Jong Pjong 00 sl Schladming 04

V svetovnem pokalu Lahko bi dobil moænost Na nastop na Pokalu Moja nastopa v veles- sem doslej nastopil nastopa v veleslalomu, Vitranc niti ne raËunam. lalomu v Kranjski Gori dvakrat, tudi v velesla- v uæitek bi mi bilo v sve- »e bom dobil priloæ- v zadnjih dveh letih lomu v Kranjski Gori. Le- tovnem pokalu prviË na- nost, bo to zame pred- ostajata moja edina v po bi bilo dobiti priloæ- stopiti na domaËi tekmi. vsem nagrada. Sem πe svetovnem pokalu. Tu- nost na Vitrancu tudi le- Zaenkrat resneje raËu- mladinec in bolj mislim di letos se æelim najprej tos, a od nastopa πe ne nam na doseæke na na mladinsko SP. Poleg uvrstiti v ekipo, kar bo Janez Jazbec priËakujem veliko. Mo- Andrej Kriæaj mladinskem SP in v ev- Gaπper MarkiË tega sem boljπi v slalo- Matija Zavirπek zopet laæje v veleslalo- SK TræiË ji cilji so ta Ëas πe v ev- SK TræiË ropskem pokalu. SK TræiË mu, kjer si je v naπi eki- SK Olimpija mu, nato pa smuËati πe 27. 12. 1984 ropskem pokalu. 11. 9. 1986 22. 8. 1986 pi teæje izboriti mesto. 22. 2. 1984 bolje kot v prvih dveh Kriæe Æirovnica Bistrica pri TræiËu Ljubljana poskusih. Vsakdo si æe- li tekmovati pred do- maËim obËinstvom.

Pokrovitelji alpskih reprezentanc: Andrej Dekleva

www.modrakartica.com 7 Smu~anje v Sloveniji je tako raznoliko, kot je de`ela sama. Vzdu{je je spro{~ujo~e in neprisiljeno in hoteli nudijo vse potrebno udobje kot n.pr.: pokrite bazene, savne, no~ne klube, diskoteke. Zimski turizem, posebno smu~anje, ima v Sloveniji dolgo- letno tradicijo. Slovenci smu~amo `e ve~ kot tri stoletja. Slovenski potopisec in zgodovinar Janez Vajkard Valvazor je opisoval smu~anje in njegov pomen na viso- ki planoti Bloke `e leta 1689. Slovenci veljamo za najstarej{e smu~arje v srednji Evropi – prav zato ni ni~ ~udno, da razpolagamo s celo vrsto zimsko {portnih centrov. Nobeden od teh sicer ni sve- tovno znan in v vrhu mednarodnega zimsko- {portnega turizma, vendar so prav zaradi tega toliko bolj simpati~ni in imajo v ~asu od bo`i~nih do velikono~nih praznikov `e veliko svojih stalnih gostov. V ~asu po drugi svetovni vojni, ko se je smu~anje razmahnilo, smo bili Slovenci poznani kot najstarej{a smu~arska nacija v Evropi. Leta 1934 je bila zgrajena prva slovenska skakalnica v Planici. Leta 1936 je bil na njej dose`en prvi skok preko 100m v zgodovini. Od takrat imamo v Sloveniji vsako leto prireditve svetovnega pokala: mo{ki veleslalom in slalom v Kranjski gori, `enski veleslalom in slalom v Mariboru, ter smu~arske skoke in polete v Planici. Prav tako pa je opaziti porast rekreativnega smu~anja. V slovenskih Alpah imamo celo vrsto vrhov, tudi dvatiso~akov, s katerih je mo`no smu~ati v dolino. Sledi teka{kih prog je videti vsepovsod, tako v dolinah kot tudi na vi{je le`e~ih planotah – na Pokljuki, v Bohinju, na Voglu ...- uporabljajo pa jih tako rekreativci kot tudi pro- fesionalni tekmovalci. Visokogorje, romanti~ne doline, ljubke vzpetine in plodne ravnine julijskih Alp tvorijo prehod alpskega podro~ja v sredozemsko in v ravninsko podro~je Panonske ni`ine. Podnebje Slovenije je podobno kot v sosednjem avstrijskem Koro{kem: sne`ne zime in kristalno ~isto ozra~je. ^udovita pokrajina in odli~na kuhinja, zgodovinsko pogojena z alpskim nadihom so porok za izpolnitev vseh po~itni{kih `elja. @e veliko let ta alpska de`elica privla~i turiste iz vsega sveta, ki si `elijo miru in po~itka ob zmernih cenah.

Veliko centrov je opremljenih z zasne`evalnimi siste- mi, posebnimi progami za deskarje, sanka~e in teka~e na smu~eh in mo`nostjo no~ne smuke. Skrb za dobro vzdr`evane proge je v teh ~asih obveznost vsakega smu~arskega centra. Pohvalimo se lahko s kakovostnimi {olami alpskega smu~anja, teka na smu~eh, deskanja, telemarka in v zadnjih letih popularnega carvinga. Iz skromnega zaledja dveh milijonov prebivalcev, v de`eli na obrobju zasne`enih Alp se v svetovni smu~arski vrh skoraj vsako leto povzpne novo ime, letos je to Tina Maze.. Tudi zato lahko re~emo, da smo narod pesnikov in smu~arjev, smo narod, ki sta mu lep jezik in odli~na smuka gonilo v nenehnem prizadevanju za obstanek in uveljavitev. So vse to preve~ vznesene besede? Stopite na na{e bele poljane, zare`ite v na{e smu~ine. Ozrite se naokrog in se vpra{ajte, kaj ~utite. Na razpolago so {tevil- na slovenska8 smu~i{~a. www.modrakartica.com 090 93 41 25 4 Mariborsko Pohorje Kranjska Gora 041/031 18-25-04

SK Branik 090 93 41 25 2 Rekreacijsko Pohorska ulica 60, 2000 Maribor 041/031 18-25-02 turisti~ni center tel.: 02/603-65-53, 02/220-88-25 @i~nice Kranjska Gora, d. d. faks: 02/603-65-65 Borov{ka cesta 103a e-po{ta: [email protected] 4280 Kranjska Gora [email protected] tel.: 04/580-94-00 Javni zavod za turizem Maribor, faks: 04/588-11-81 tel.: 02/234-66-00 e-po{ta: [email protected] www.pohorje.org LTO Kranjska Gora, tel.: 04/588-50-20 Dodatna ponudba www.kranjska-gora.si dodatno zasne`evanje (sne`na garancija 100 dni), sanka{ke in teka{ke proge v dol`ini 800 metrov, no~na smuka, sne`ni stadion, vrtec na snegu, izposojevalnica in shramba opreme, okrep~evalnice na smu~i{~u, bogata animacija Dodatna ponudba Nadmorska vi{ina: 1300 metrov, povr{ina 10 hektarov izposoja smu~arske opreme, tekmovalni poligon, turno smu~anje, plezanje po Naprave: 2 vle~nici, zmogljivost 1.200 smu~arjev na uro ledenih slapovih, sne`no jamstvo 90 dni, dodatno zasne`evanje 70ha, okrep~e- Dol`ina prog: 2 km valnice, sankali{~e, no~no smu~anje in otro{ki vrtec na snegu. Notranje otro{ko Teka{ke proge: 6 km varstvo, nova {tirisede`nica - NOVO!!! Smu~i{~e Ribnica na Pohorju Nadmorska vi{ina: 336-1347 metrov, povr{ina 220 ha Nadmorska vi{ina: 810-1570 metrov, povr{ina 125 hektarov Naprave: kro`na kabinska `i~nica, 4 sede`nice, 15 vle~nic, zmogljivost 18.000 smu~arjev na uro Naprave: 5 sede`nic, 15 vle~nic, zmogljivost 19.000 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 80 km, 40 km lahkih, 26 km srednjih, 14 km te`kih Dol`ina prog: 20 km, 2 km te`kih, 8 km srednjih,10 km lahkih [ola smu~anja: {ola smu~anja in snowboarda [ola smu~anja: alpsko smu~anje, snowboard, ASK Kranjska Gora, tel.: 04/588-53-00, S[ Intersport Bernik, tel.: 04/588-14-70 Teka{ke proge: 28 km Teka{ke proge: 40 km

Rogla 090 93 41 25 3 Krvavec 090 93 41 25 1 041/031 18-25-03 041/031 18-25-01 Unior, d. d., Rekreacijsko- program Turizem turisti~ni center Cesta na Roglo 15 Grad 76 3214 Zre~e 4207 Cerklje na Gorenjskem tel.: 03/757-61-61, 01/232-92-64 tel.: 04/252-59-30 faks: 03/576-24-46 faks: 04/252-59-31 e-po{ta: [email protected] e-po{ta: [email protected] LTO Rogla, tel.: 03/759-04-70 [email protected] www.rogla.si www.rtc-krvavec.si

Dodatna ponudba servis in izposoja smu~arske opreme, tekmovalni poligon in poligon za hitro Dodatna ponudba smu~anje, proga z elektronskim merjenjem ~asa, proga z neteptanim snegom, adrenalinsko zimsko - letno SANKALI[^E (NOVO), kvaliteten servis in izposoja smu~arske opreme, no~na proga za vo`njo po grbinah, sne`ni kanal, proga boarder cross, smu~arski smuka, vsakodnevna tekmovanja rekreativcev, tekmovalni poligon, vrtec na snegu, panoramska vo`nja z skakalnici 50 in 70 metrov, sanka{ka proga (dol`ina 300 metrov), garderoba motornimi sanmi, sne`ni kanal za deskarje (halfpipe), pestra gostinska ponudba na smu~i{~u in trgovina, restavracije, zabavni program na smu~i{~u z nagradnimi igrami, smu~arski avtobus s parkiri{~ do Kranja in Ljubljane Enotne smu~arske vozovnice za smu~i{~i Rogla in Krvavec - DVE smu~i{~i ENA karta Enotne smu~arske vozovnice za smu~i{~i Rogla in Krvavec - DVE smu~i{~i ENA karta Nadmorska vi{ina: 1517 metrov, povr{ina 90 hektarov Nadmorska vi{ina: 1450-1971 metrov, povr{ina 107 hektarov Naprave: 2 {tirisede`nici, 11 vle~nic, zmogljivost 14.500 smu~arjev na uro Naprave: kro`na kabinska `i~nica, 7 sede`nic, 4 vle~nice, zmogljivost 13.500 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 12 km, 1,5 km te`kih, 8,5 km srednjih, 2 km lahkih Dol`ina prog: 33 km, 5 km te`kih, 18 km srednjih, 10 km lahkih [ola smu~anja: alpsko smu~anje, teki, telemark, snowboard, tel.: 03/757-74-68 [ola smu~anja: alpsko smu~anje, carving, telemark, snowboard Teka{ke proge: 3 km, 5 km, 10 km Teka{ke proge: 3 km

090 93 41 25 5 090 93 41 25 6 Cerkno 041/031 18-25-05 Vogel 041/031 18-25-06 Hotel Cerkno @i~nice Vogel - Sedejev trg 8 Bohinj 5282 Cerkno Ukanc 6 tel.: 05/374-34-00 4265 Bohinjsko Jezero faks: 05/374-34-33 tel.: 04/572-14-51, 04/574-60-60 e-po{ta: [email protected] faks: 04/572-37-80 LTO Laufar, tel.: 05/373-46-40 e-po{ta: [email protected] LTO Bohinj, tel.: 04/574-75-90 www.hotel-cerkno.si e-po{ta: [email protected] Alpinum, tel.: 04/572-34-41 Dodatna ponudba www.vogel.si vrtec na snegu z dvema teko~ima trakovoma za najmlaj{e, izposoja in servis Dodatna ponudba smu~arske opreme, sanka{ka proga, samopostre`na restavracija na smu~i{~u, servis in izposoja smu~arske opreme, deskanje na snegu, no~na smuka (po 100-odstotna zasne`itev, trgovina na smu~i{~u. dogovoru), vrtec na snegu, turna smuka z vodnikom, sanka{ka proga, smu~arski avtobus med bohinjskimi hoteli, z Bleda in iz Ljubljane, jadralno padalstvo v tandemu, okrep~evalnice

Nadmorska vi{ina: 900-1291 metrov, povr{ina 70 hektarov Nadmorska vi{ina: 569-1800 metrov, povr{ina 78 hektarov Naprave: 2 {estsede`nice, 2 {tirisede`nice, 2 dvosede`nice, 2 vle~nici, zmogljivost 14.000 smu~arjev na uro Naprave: kabinska `i~nica, 4 sede`nice, 4 vle~nice, zmogljivost 7.240 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 18 km www.modrakarticaD.comol`ina prog: 30 km, 12 km te`kih, 14 km srednjih, 4 km lahkih 9 [ola smu~anja: smu~arska {ola [ola smu~anja: alpsko smu~anje, tek na smu~eh, telemark, snowboard, tel.: 04/572-10-07, 04/572-17-22 Teka{ke proge: 5 km Teka{ke proge: 8 km 090 41 25 10 090 93 41 25 7 Golte 041/031 18-25-10 Kanin 041/031 18-25-07 Rekreacijsko- ATC Kanin turisti~ni center Dvor 43 Radegunda 19c 5230 Bovec 3330 Mozirje tel.: 05/389-63-10, 05/388-60-98 tel.: 03/839-12-00 faks: 05/388-69-30 faks: 03/839-12-18 Turisti~na pisarna Kaninski center: tel.: 05/389-60-03 e-po{ta: [email protected] fax: 05/389-60-04 Hotel GOLTE: 03/839-11-00 www.golte.si e-po{ta:[email protected] LTO Bovec, tel.: 05/384-19-10 www.bovec.net/kanin

Dodatna ponudba Dodatna ponudba izposoja in servis opreme, smu~anje v celem snegu, jadralno padalstvo v izposoja in servis smu~arske opreme, smu~arska tekmovanja in tekmovanja tandemu, dodatno zasne`evanje, rafting na snegu, plezanje po zaledenelih v deskanju, vrtec na snegu, poleti z jadralnim padalom, restavracija s slapovih, no~no sankanje, okrep~evalnica Prestreljenik teraso, brunarice (okrep~evalnice in bari) z doma~imi specialitetami NOVA [TIRISEDE@NICA in DVE NOVI SMU^ARSKI PROGI!

Nadmorska vi{ina: do 1600 metrov, povr{ina 50 hektarov Nadmorska vi{ina: 1600-2300 m, povr{ina 30 hektarov Naprave: kabinska `i~nica, trisede`nica, 2 dvosede`nici, 2 vle~nici, zmogljivost 6.400 smu~arjev na uro Naprave: kro`na kabinska `i~nica, 3 sede`nice, 1 vle~nica, ^ezso~a / 2 vle~nici, 5.600 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 12 km, 2 km te`kih, 7 km srednjih, 3 km lahkih Dol`ina prog: 17 km, 6 km lahkih, 7 km srednjih, 4 km te`kih [ola smu~anja: alpsko smu~anje in deskanje [ola smu~anja: alpsko, teki, telemark, deskanje, carving, tel.: 05/388-60-42 Teka{ke proge: 5 km Teka{ke proge: 15 km

090 93 41 25 11 090 93 41 25 9 Kobla 041/031 18-25-11 Kope 041/031 18-25-09 Smu~arski center GTC Kope Kobla Glavni trg 41 Cesta na Ravne 40 2380 Slovenj Gradec 4264 Bohinjska Bistrica tel.: 02/882-27-40, 02/883-88-06 tel.: 04/574-71-00, 04/572-14-14 faks: 02/883-88-06 faks: 04/574-71-01 e-po{ta: [email protected] e-po{ta: [email protected] TIC Slovenj Gradec, LTO Bohinj, tel.: 02/8812-110 tel.: 04/574-75-90 www.bohinj.si/kobla www.pohorje.org

Dodatna ponudba Dodatna ponudba izposoja smu~arske opreme, sankan{ka proga (dol`ina 1000 metrov), izposoja opreme, no~na smuka, tekmovalni poligon, smu~arske sprehajalne tekmovalni poligon, okrep~evalnica, restavracija in planinska ko~a steze, okrep~evalnica, dodatno zasne`evanje

Nadmorska vi{ina: 540 - 1480 metrov, povr{ina 90 hektarov Nadmorska vi{ina: 1524 metrov, povr{ina 60 hektarov Naprave: 3 sede`nice, 3 vle~nice, zmogljivost 6.000 smu~arjev na uro Naprave: 7 vle~nic, zmogljivost 5.930 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 23 km, 1 km te`kih, 10 km srednjih, 12 km lahkih Dol`ina prog: 8 km, 1,6 km te`kih, 3,6 km srednjih, 2,8 km lahkih [ola smu~anja: {ola smu~anja [ola smu~anja: {ola smu~anja Teka{ke proge: 13 km Teka{ke proge: 15 km

090 93 41 25 12 090 93 41 25 13 Stari vrh 041/031 18-25-12 SC Bela 041/031 18-25-13 STC Stari vrh Smu~arski center Zapreval 3 Bela 4223 Poljane Vajdova ulica 71 tel.: 04/518-80-39, 04/518-81-36 8333 Semi~ faks: 04/518-81-36 tel.: 07/38-49-200 e-po{ta: [email protected] faks: 07/30-67-099 ZPT Blego{, e-po{ta: [email protected] tel.: 04/511-23-90 www.stc-starivrh.si

Dodatna ponudba Dodatna ponudba izposoja in testiranje snowboardov; snowboard park, no~na smuka, smuka v smu~arski poligon, okrep~evalnica celem snegu, tekmovalni poligon, rekreativna tekmovanja, igri{~a na snegu in brezpla~no varstvo otrok, sanka{ka proga (v dol`ini 200 metrov), dodatno zasne`nevanje 15 ha, brezpla~na otro{ka vle~nica, okrep~evalnice

Nadmorska vi{ina: 580 - 1210 metrov, povr{ina 50 hektarov Nadmorska vi{ina: 700 - 965 metrov. Povr{ina 45 hektarov Naprave: sede`nica, 5 vle~nic, zmogljivost 4.300 smu~arjev na uro Naprave: trisede`nica, 5 vle~nic, zmogljivost 5.400 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 12 km,10 2 km te`kih, 6 km srednjih, 4 km lahkih www.modrakarticaDol`ina prog: 6 km, 2,5 .comkm srednjih, 3,5 km lahkih [ola smu~anja: alpsko smu~anje, snowboard [ola smu~anja: Rogova {ola smu~anja tel.: 07/3023-647 Teka{ke proge: 2 in 5 km 090 93 41 25 15 090 93 41 25 8 Velika planina 041/031 18-25-15 Sori{ka planina 041/031 18-25-08 Velika planina TC Sori{ka planina Glavni trg 23 Selca 86 1240 Kamnik 4227 Selca tel.: 01/839-71-77 tel.: 04/511-78-35 faks: 01/839-71-78 041/652-829 e-po{ta: [email protected] faks: 04/511-78-39 TC Kamnik, e-po{ta: [email protected] tel.: 01/839-14-70 e-po{ta: [email protected] NOVA DVOSEDE@NICA! www.kamnik.si

Dodatna ponudba Dodatna ponudba vrtec na snegu, organizacija samomerilna proga, tekmovalni poligon, veleslalomska proga za rekreacij- smu~arskih tekmovanj, gosti{~e in okrep~evalnica sko tekmovanje, sanka{ka proga (dol`ina 500 metrov), okrep~evalnice in planinski dom.

Nadmorska vi{ina: 1420-1666 metrov, povr{ina 40 hektarov Nadmorska vi{ina: 1307 - 1550 metrov, povr{ina 35 hektarov Naprave: kabinska `i~nica, sede`nica, 5 vle~nic, zmogljivost 5.000 smu~arjev na uro Naprave: dvosede`nica, 3 vle~nice, zmogljivost 3.400 smu~arjev na uro Dol`ina prog: 6 km Dol`ina prog: 6 km, 3 km lahkih, 2 km srednjih, 1 km te`kih Nadmorska vi{ina: Nadmorska vi{ina: [ola smu~anja: alpsko, snowboard [ola smu~anja: {ola smu~anja Naprave: Naprave: Teka{ke proge: 10 km Teka{ke proge: 6 km Dol`ina prog: Dol`ina prog: [ola smu~anja: [ola smu~anja: Teka{ke proge: Teka{ke proge: 090 93 41 25 14 Stra`a Bled 041/031 18-25-14 Infrastruktura Bled Dodatna ponudba Re~i{ka 2 no~na smuka, {ola smu~anja, izposoja opreme (v agenciji Kompas Bled), zasne`evanje, urejene teka{ke 4260 Bled proge v okolici Bleda, na blejskem igri{~u za golf in na Pokljuki, smu~arska vozovnica in avtobus, ki tel.: 04/578-05-34 povezuje Bled z Bohinjem, Pokljuko in Kranjsko Goro, s smu~arsko vozovnico prost vstop na rekreacijsko faks: 04/578-05-11 drsanje v {portni dvorani in na blejski grad. NOVO! - POLETNO SANKALI[^E! tel. smu~i{~e Stra`a: 04/578-05-30 Nadmorska vi{ina: 503 - 634 metrov, povr{ina 6 hektarov e-po{ta: [email protected] Naprave: sede`nica, vle~nica, zmogljivost 1.200 smu~arjev na uro www.infrastruktura-bled.si Dol`ina prog: 1 km [ola smu~anja: {ola smu~anja Teka{ke proge: 15 km

firma, `i~ni~. center: ulica mesto telefon fax sne`ni tel. sne`ni tel. E-mail 031/041 090 KALI^ Postojna Ljubljanska 15 6230 POSTOJNA 041 18 25 16 090 93412516 [email protected] @I^.JAVORNIK, ^rni vrh Kersnikova 6/4 1000 LJUBLJANA 01 430 19 16 01/234-2279 041 18 25 17 090 93412517 [email protected] [D Rimski vrelec Podgora 22c 2394 KOTLJE 041 18 25 24 090 93412524 [email protected] RTC JAKEC - Trije kralji Planina pod [unikom 5 2316 GOR. LO@NICA 02 8034 506 02 8034 507 041 18 25 21 090 93412521 [email protected] Nadmorska vi{ina: Nadmorska vi{ina: [D TRBOVLJE, smu~i{~e Vrhe Ul. 1.julija 4 1420 TRBOVLJE 03 562 78 70, gsm: 031 368 958 Naprave: Naprave: PARK KRALJA MATJA@A - ^rna na K. Center 25 2393 ^RNA NA KORO[KEM 02/8703066 02/870 30 67 041 18 25 20 090 93412520 [email protected] Dol`ina prog: Dol`ina prog: LOGARSKA DOLINA Logarska dolina 9 3335 SOL^AVA 03/8389 004 03/838 71 12 041 18 25 22 090 93412522 [email protected] [ola smu~anja: [ola smu~anja: KANDR[E Kandr{e 31 1252 VA^E 03 567 5150 03/567 52 72 041 18 25 18 090 93412518 [email protected] Teka{ke proge: Teka{ke proge: [PANOV VRH Planina pod Golico 4270 JESENICE 04 5863 364 041 18 25 28 090 93412528 [email protected] [PORTNI ZAVOD RAVNE - POSEKA Na gradu 6 2390 RAVNE NA KORO[KEM 02 822 3332 02 821 54 13 041 18 25 29 090 93412519 [email protected] RTC ZELENICA Podljubelj 310 4290 TR@I^ 04 597 15 36 04/596 45 25 041 18 25 19 090 93412519 [email protected] SC RUDNO - @elezniki Rudno 5 4228 @ELEZNIKI 04 51 01 561 041 18 25 34 090 93412527 [email protected] ZPO - CELJE - Celjska ko~a De~kova cesta 1 3000 CELJE 03 428 26 50 03 428 26 68 041 18 25 30 090 93412530 [email protected] RIBNI[KO POHORJE - Rikom Mladinska 29 2000 MARIBOR 041 18 25 33 090 93412533 [email protected] SK ZAGORJE - SRC MARELA Naselje na {ahtu 39 1412 KISOVEC 03 5672 050 03 5671 119 [email protected] [D DOLE pri LITIJI Dole 20 1273 DOLE PRI LITIJI 031 362 542 [email protected]

SLOVENSKA TURISTI^NA ORGANIZACIJA WTC, Dunajska 156, 1000 Ljubljana, tel.: 01/589-18-40, faks: 01/589-18-41 internet: www.slovenija.info e-po{ta: info?slovenija.info www..info/skiing

ZDRU@ENJE SLOVENSKIH @I^NI^ARJEV GIZ, Parmova 33, 1000 Ljubljana tel.: 01/280-18-13, faks: 01/280-18-10 Nadmorska vi{ina: Nadmorska vi{ina: www.slovenia.info/skiing Naprave: Naprave: www.slo-skiing.net Dol`ina prog: Dol`ina prog: sne`ni telefon: 041/031 18 25 www. 00 modrakartica.com 11 [ola smu~anja: [ola smu~anja: www.snezni-telefon.si Teka{ke proge: Vir podatkov: ZDRU@ENJE SLOVENSKIH @I^NI^ARJEV, GIZ Du{an Bo`i~nik �

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

� ����������������������������������������� �������������������������������������������

�

�

�

� ������������������������������������� �������������������������������������� �

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

� ����������������������������������������� �������������������������������������������

�

�

�

� ������������������������������������� �������������������������������������� Podoba mlajπih selekcij SmuËarske zveze Slovenije v skokih in nordijski kombinaciji

V smuËarskih skokih je skoraj nemogoËe uspeti brez za- dim generacijam od 13. do 18. leta, saj je to obdobje snovane vadbe po najbolj metodiËnih, pedagoπkih in or- Ëlovekovega zorenja, izobraæevanja in priprave na vstop ganizacijskih naËelih. Posebno pozornost se posveËa mla- v svet odraslih.

Selekcija planiπkih skakalnih πol Selekcija planiπkih skakalnih πol je vadbena skupina, ki jo skupnih priprav. Tak sistem dela prinaπa doloËene prednosti. vodita trenerja Joæe BerËiË in Samo Gostiπa ter je sestavlje- Nadgradnja klubskega dela omogoËa usklajen trenaæni in na iz tekmovalcev πtajersko-koroπke, gorenjske in ljubljanske uËni proces, sodelovanje klubskih trenerjev s koordinatorjem regije, starih od 13 do 15 let. Program dela selekcije je selekcij pri izvajanju programa, hkrati pa pomeni zgodnje zasnovan tako, da se treningi izvajajo kontinuirano. VeËino prepoznavanje nadarjenih posameznikov in njihovo vkljuËe- Ëasa tekmovalci delujejo v matiËnih klubih, imajo pa nekaj vanje v posebej organiziran proces priprave.

©portni oddelki na Srednji ekonomski πoli v Kranju Leta 2003 je bil v sodelovanju SmuËarske zveze Sloveni- poti. Na ta naËin imajo dijaki v Ëasu πolskega izobraæeva- je, SK Triglav in Srednje ekonomske πole v Kranju uveden nja specializirano πportno vzgojo, po pouku pa vodene tre- πportni oddelek (skupina) za smuËarje skakalce in nordijske ninge pod vodstvom profesionalnih trenerjev. kombinatorce. Skupina je bila ustanovljena z namenom, da Program πportnih oddelkov na Srednji ekonomski πoli se se tekmovalcem, ki obiskujejo srednjo πolo, omogoËi opti- je v okviru programov SZS izkazal za enega kljuËnih na malne pogoje za nadaljevanje πportne kariere in izobraæe- podroËju dela z mladinskimi selekcijami v smuËarskih skokih vanja, saj se je vse prepogosto dogajalo, da srednjeπolci in nordijski kombinaciji, saj se s sodelovanjem vseh omenje- niso bili sposobni uskladiti izobraæevanja s πportno kariero nih programi usklajujejo tako, da ne trpijo niti πolske obvez- in so se zato v tem obdobju odloËali za prenehanje πportne nosti niti proces treniranja in tekmovanja.

Pokal Slovenije ‡ Pokal Cockta Pokal Cockta je tekmovanje na dræavni ravni, ki zdruæu- je smuËarje skakalce in nordijske kombinatorce vse Slove- nije. Pri nas poteka æe vrsto let in æe skoraj dve desetletji nosi ime blagovne znamke Cockta, ki prav tako kot tekmo- vanje æe desetletja zdruæuje “naπe in vaπe” generacije.

Tekmovanja razliËnih kategorij, na katerih se merijo smu- Ëarji skakalci in nordijski kombinatorci, od malËkov cici- banov pa vse do prekaljenih Ëlanskih smuËarskih asov na- πe domovine, poteka na razliËnih lokacijah po Sloveniji. FIS kontinentalni pokal, Kranj, 10. 7. 2005 (2. mesto: R. BenkoviË, Letno izideta dva koledarja tekmovanj za Pokal Cockte, 1. mesto: R. Kranjec, 3. mesto: P. Peterka) eden za poletni in drugi za zimski del. V sodelovanju s SmuËarsko zvezo Slovenije smuËarski skakalni klubi ljub- sluæila najveË toËk v tekmovanju za Pokal Cockta sta bila ljanske, πtajersko-koroπke in gorenjske regije organizira- Robert Kranjec (SK Triglav) med fanti in med dekleti Monika jo tekmovanja na napravah in tekaπkih progah v svojem PogladiË (SSK Ljubno BTC). V nordijski kombinaciji je naslov oziroma okoliπkih krajih. Pokalno tekmovanje seπteva us- najboljπega osvojil Rok Rozman (SK Triglav). V nedavno za- pehe udeleæencev ter najboljπega v svoji kategoriji okro- kljuËenem poletnem delu Pokala Cockta pa je bil v absolutni na z nazivom zmagovalca Pokala Cockta. kategoriji zopet najboljπi Robert Kranjec (SK Triglav), med- V minuli sezoni 2004/05 so naslovi najboljπih odπli v Ljub- tem ko je med dekleti slavila Maja VtiË (©D Zabrdje), pri no in Kranj. Tekmovalca, ki sta si med smuËarji skakalci pri- nordijskih kombinatorcih pa Anæe Obreza (SSK Velenje). 14 www.modrakartica.com Organizacija pokala smuËarskih tekaπkih prireditev V æelji po Ëimbolj organizirani obliki prirejanja mnoæiË- v katerega bodo vkljuËene mnoæiËne prireditve na Osanka- nih πportnih rekreativnih prireditev, so se organizatorji odlo- rici (28. 1. 2006), Bloπki teki (12. 2. 2006), maraton na Ëili za poskus izboljπanja stanja na tem podroËju, ki je sicer Vojskem (26. 2. 2006) ter Pokljuπki maraton (19. 3. 2006). v veliki meri odvisno tudi od ugodnih sneænih razmer. Glavni Za skupno uvrstitev za Pokal SLOvenSKImaraton bodo πteli cilji akcije so predvsem æelje po veËjem sodelovanju vseh teki na najdaljπi progi v veË starostnih kategorijah. prirediteljev na podroËju priprave koledarja tekmovanj, skrb Vse prireditve bodo organizirane v prosti tehniki, kar za veËjo prisotnost mnoæiËnih smuËarsko-tekaπkih prireditev pomeni, da udeleæenci lahko uporabljajo klasiËno in ska- v sredstvih javnega obveπËanja in veËjo popularizacijo teka ting (drsalno) tehniko teka, SZS pa bo poskrbela, da bo na smuËeh ter pritegnitev Ëim veËje mnoæice rekreativcev k Koledar mnoæiËnih prireditev objavljen v sredstvih javnega udeleæbi na mnoæiËnih prireditvah tudi pozimi. obveπËanja: Bilten teka na smuËeh za posamezno sezono, Za doseganje zastavljenih ciljev bomo v letu 2006 prviË Spletne strani SZS in revija POLET. Posamezni organizator organizirali pokal smuËarskih tekaπkih maratonov z imenom bo poskrbel za lokalno primerno obveπËanje.

, Tomaæ Verdnik

Koledar biatlonskih tekmovanj v Sloveniji 2005/06

Zbor za biatlon pri SmuËarski zvezi Slovenije v sodelovanju z biatlonskimi klubi tudi v zimski sezoni 2005/06 organizira tekmovanja v biatlonu za dræavno prvenstvo in slovenski pokal. Tekmovalna komisija je pripravila naslednji koledar tekmovanj: DRÆAVNO PRVENSTVO 2005/06 Datum Kraj Disciplina Kategorije Organizator 1. 30. 12. 2005 Pokljuka Skupinski πtart vse (de. posamiËno ‡ Slo. pok.) SK Kovinoplastika Loæ 2. 17. 03. 2006 Pokljuka ©print jun., ml., de.* SK Brdo 3. 18. 03. 2006 Pokljuka Zasledovalno jun., ml., de.* SK Brdo 4. 02. 04. 2006 Pokljuka PosamiËno vse SK Kovinoplastika Loæ 5. 08. 04. 2006 Pokljuka ©print Ëlani/Ëlanice* ©D Gorje 6. 09. 04. 2006 Pokljuka Zasledovalno Ëlani/Ëlanice* ©D Gorje * ostali tekmujejo za Pokal Slovenije

POKAL SLOVENIJE 2005/06 Datum Kraj Disciplina Kategorije Organizator 1. 17. 12. 2005 Pokljuka ©print deËki/deklice SK Ihan 2. 24. 12. 2005 Pokljuka ©print vse ©D Gorje 3. 08. 01. 2006 Pokljuka ©print vse ©D Gorje 4. 21. 01. 2006 Pokljuka ©print vse SK Ihan 5. 29. 01. 2006 Pokljuka Skupinski πtart vse (deËki/deklice πprint) SK Brdo 6. 25. 03. 2006 Pokljuka Skupinski πtart vse (deËki/deklice posamiËno) ©D Gorje Tomaæ ©uπterπiË Sponzorji:

SLOVENSKA VOJSKA www.modrakartica.com 15 prireditev. ZakljuËna prireditev oziroma finale obeh serij in vseh kategorij bo tako kot lani paralelna tekma. Najboljπi z Velike nagrade si prisluæijo mesto v otroπki rep- rezentanci in nastopijo na mednarodnih otroπkih tekmovanjih. S postavitvijo in izvajanjem sistema otroπkega programa in tekmovanj, ki so del ciljev in usmeritev SmuËarske zveze Slovenije, izpolnjujemo osnovno nalogo v procesu vzgoje otrok in mladine ‡ novih smuËarjev na nivoju dræave. Hkrati ne smemo pozabiti na temeljno vlogo klubov in druπtev, to je strokovnih kadrov, preko katerih oziroma zaradi katerih se otroci in njihovi starπi odloËijo za ta πport. Skupni cilj klubov in krovne organizacije je pridobiti Ëim veËje πtevilo predπol- ske in πolske mladine v organizirano alpsko smuËanje in s tem ustvariti πtevilËno smuËarsko bazo. S tem bo πele izpolnjena Cubertainova teza: “»e se jih sto ukvarja s πportom, jih bo deset sposobnih vrhunskih doseækov,” ki nam je sluæila za uvod v nacionalno panoæno πportno πolo. Tekmovanja za Veliko nagrado prirejamo na visokem orga- nizacijskem nivoju. Na tekmah, kjer so najveËje zvezde otro- ci, vzpodbujamo tako tekmovalnost kot zabavo, ob tem pa pridobivamo nove smuËarje in nudimo klubom priloænost za njihovo uveljavitev. Tekmovanja so æe v svoji prvi sezoni po- zadnjih letih SmuËarska zveza Slovenije na novo vzpo- stala zanimiva tudi za pokrovitelje. Vstavlja sistem otroπkega alpskega smuËanja, ki se æe tradi- Projekt Velike nagrade za SmuËarsko zvezo Slovenije vodi- cionalno zaËenja na klubskem nivoju z alpsko πolo, s πolo smu- ta Roman ©turm in mag. Vlado Makuc. Nepogreπljiv Ëlen v Ëanja oziroma programom Zlati smuËar ter klubskimi tekmova- organizaciji so zanesljivi lokalni prireditelji ter mediji. V letoπ- nji in preizkusi znanja. Na regijskem nivoju ga nadaljujejo od- nji zimi sta Veliko nagrado Hervis in Wiener Städtische medij- prta regijska tekmovanja, na dræavnem pa tekmovanja za Veli- sko podprla revija ©port mladih ter πportni Ëasnik Ekipa. ko nagrado, ki smo jih prviË predstavili v minuli sezoni. Velika nagrada se v letoπnji zimi zaËenja sredi januarja. Cicibanke in cicibani - v letoπnji zimi bodo to otroci letnikov Koledar tekmovanj bomo objavili v januarski πtevilki Modrih 1995 in 1996, se bodo letos merili v tekmovanjih za Veliko novic ter na spletni strani www.sloski.si. nagrado zavarovalnice Wiener Städtische, za katero bo πtelo ©kofja Loka bo 11. in 12. februarja 2006 gostila tradici- πest veleslalomskih tekmovanj in se bo zakljuËila s finalom. Mlajπi onalno mednarodno tekmovanje v slalomu in veleslalomu v (1993-1994) in starejπi (1991-1992) deËki in deklice bodo otroπkih kategorijah ‡ 31. Pokal Loka. nastopali na tekmah za VN Hervis. V tej seriji bo letos po πest veleslalomov in slalomov, πtirje superveleslalomi ter zakljuËna Andrej Dekleva

16 www.modrakartica.com MODRA KARTICA 2005 • 2006 Parmova 33, 1000 Ljubljana ZAVAROVANJE,ZAVAROVANJE, Tel.: 01/280 18 00 TR.: 05100-8000016385 UGODNOSTI,UGODNOSTI, ID za DDV: SI82837325 [email protected] POPUSTI,POPUSTI, ......

Modra kartica SmuËarske zveze Slovenije je Ëlanska izkaznica SmuËarske zveze Slovenije ‡ zveze smuËarskih druπtev, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo z alpskim smuËanjem, smuËarskimi skoki, nordijsko kombinacijo in teki na smuËeh, biatlonom, akrobatskim smuËanjem, deskanjem na snegu, telemarkom, izobraæevanjem in organiziranjem na podroËju smuËanja. Imetniki Modre kartice so izredni Ëlani SmuËarske zveze Slovenije in lahko koristijo ugodnosti, ki jih nudijo partnerji Modre kartice. »lanstvo velja za tekoËo sezono in preteËe z veljavnostjo kartice. Veljavnost Modre kartice v sezoni 2005•2006: od 00:00 ure na koledarski dan, ki sledi dnevu plaËila Ëlanarine, do 30. septembra 2006. »lanske pravice in ugodnosti lahko uveljavlja na kartici navedeni Ëlan. Modra kartica ni prenosljiva in velja skupaj z osebnim dokumentom. Zloraba se kaznuje z odvzemom in prenehanjem Ëlanstva. SmuËarska zveza Slovenije podatkov o Ëlanih ne bo posredovala tretjim osebam, razen partnerjem Modre kartice. Na voljo sta dve vrsti Modre kartice: mala Modra kartica in velika Modra kartica s tremi razliËnimi paketi dodatnega zavarovanja z asistenco na potovanjih v tujini. www.modrakartica.com

Ugodnosti male in velike Modre kartice • 20 % popust v Ëasu dveh Modrih vikendov (od Ëetrtka do nedelje) na vse izdelke iz prodajnega programa v Hervisovih prodajalnah • 15 % popust v Ëasu ostalih Modrih vikendov na vse izdelke iz prodajnega programa v Hervisovih prodajalnah (2-4x) • 8 % stalni popust na vse izdelke iz prodajnega programa v vseh Hervisovih prodajalnah Navedeni popusti v prodajalnah Hervis ne veljajo za izdelke z • 25 % popust pri servisiranju smuËi v Hervisovih prodajalnah tudi v Ëasu posebnih akcij zniæano ceno v Ëasu razprodaj.

• popust v viπini 10 % na celotno ponudbo iz • 20 % popust pri nakupu celodnevnih vozovnic na slovenskih kataloga Zima 2005•2006 smuËiπËih, ki so Ëlani Zdruæenja æiËniËarjev Slovenije Popust velja pri internetni prijavi in na prodajnem mestu SKI&FUN, Savska cesta 10, Ljubljana.

• 20 % popust na storitve v ordinacijah SOHAM • 10 % popust pri storitvah ©ole smuËanja Slovenije (akupunktna masaæa po Penzel-u)

• Prost vstop na vse tekme svetovnega pokala v Sloveniji: • Kranjska gora 21.‡22. december 2005 svetovni pokal v alpskem smuËanju za moπke • Maribor 7.‡8. januar 2006 svetovni pokal v alpskem smuËanju za æenske • Kranjska gora 27.‡29. januar 2006 svetovni pokal v telemarku • Pokljuka 8.‡11. marec 2006 svetovni pokal v biatlonu in 12. marec 2006 svetovno prvenstvo meπanih πtafet • BrezplaËni informativni Ëasopis SZS - Modre novice • Planica 18.‡19. marec 2006 finale svetovnega pokala v smuËarskih skokih Popusti se ne seπtevajo z drugimi popusti, ki jih nudijo partnerji Modre kartice. VËlanitev in plaËilo Ëlanarine je moæno na spletni strani www.modrakartica.com in s pristopnico, ki jo odreæete in poπljete na naslov Nova Orbita d.o.o., Parmova 41, 1000 Ljubljana.

NaËin plaËila Ëlanarine: Poπtnina s poloænico na TR SmuËarske zveze Slovenije, πtevilka 05100-8000016385; plaËana namen: Ëlanarina Modra kartica; sklic 00 03106 po pogodbi πt. 180/1/S na prodajnem mestu Modre kartice (Hervis, SKI&FUN...) izpolni prodajno mesto »lanom SmuËarske zveze Slovenije so na voljo elektronska obvestila o ugodnostih in novostih, ki jih nudi Modra kartica in njeni partnerji. V kolikor ne æelite prejemati obvestil, oznaËite: ne æelim prejemati obvestil .

Za Ëlane SZS, ki so mlajπi od 7 let, pristopno izjavo podpiπe eden od starπev ali zakoniti zastopnik, za Ëlane, od mladoletnikovega 7. do dopolnjenega 15. leta starosti pa mora zakoniti zastopnik pred njegovim vstopom v Ëlanstvo SZS podati pisno soglasje. Soglasje skrbnika NOVA ORBITA d. o. o. Ime in priimek skrbnika: Modra kartica Spodaj podpisani sem skrbnik Parmova 41 in soglaπam z njegovo/njeno vËlanitvijo v SmuËarsko zvezo Slovenije. 1000 Ljubljana 17 Podpis skrbnika: www.modrakartica.com »lanom SZS sta na voljo dve vrsti Modre kartice, ki se med seboj razlikujeta v kritju zavarovalnih primerov. Tako mala Modra kartica kot velika Modra kartica vas zavarujeta za primer nezgode in civilne odgovornosti, velika Modra kartica pa vas ‡ v treh razliËnih paketih ‡ tudi dodatno zdravstveno zavaruje na vseh potovanjih v tujini. Pogoji zavarovanja: • SN1 Sploπni pogoji za nezgodno zavarovanje Wiener Zavaruje: mala MODRA KARTICA Städtische zavarovalnice mala MODRA KARTICA • SL 995 Sploπni pogoji za zavarovanje odgovornosti Nezgodno zavarovanje: zavarovalna vsota Wiener Städtische zavarovalnice • zavarovalna vsota v primeru smrti 4.200 EUR • SOS1 Sploπni zavarovalni pogoji za zdravstvena • zavarovalna vsota v primeru trajne invalidnosti 12.500 EUR zavarovanja za potovanje v tujino s storitvijo nujnega prevoza v domovino Wiener Städtische zavarovalnice Zavarovanje civilne odgovornosti: • zavarovalna vsota za osebne πkode 84.000 EUR • zavarovalna vsota za materialne πkode 21.000 EUR Zavarovalne vsote so navedene v evrih. Zavarovalnina se izplaËa v tolarski • lastna udeleæba v primeru materialnih πkod 10 %, najmanj 100 EUR protivrednosti po srednjem teËaju Banke Slovenije na dan izplaËila. Veljavnost zavarovalnega kritja za nezgodno zavarovanje in zavarovanje civilne Sploπni pogoji zavarovanj, prijavni obrazci za prijavo nezgod in nasveti ob nezgodah so dostopni na internetni strani: . odgovornosti: www.modrakartica.com • voænja od bivaliπËa do smuËarskega kraja po direktni poti, smuËanje in bivanje v smuËarskem srediπËu, vrnitev iz smuËarskega kraja do bivaliπËa po direktni poti. V SmuËarsko zvezo Slovenije se lahko vËlanite: Velja za smuËarske kraje v Evropi. • v vseh prodajalnah HERVIS v Sloveniji, v turistiËni agenciji SKI&FUN; cena male Modre kartice: 4.000,00 SIT • na spletni strani www.modrakartica.com ‡ moænost plaËila s kreditnimi karticami: VISA, Eurocard, Diners Club, American Express; • s pristopnico, ki jo poπljete na naslov: Nova Orbita d.o.o, Parmova 41, Ljubljana. - www.modrakartica.com

velika MODRA KARTICA Nezgodno zavarovanje: zavarovalna vsota Zavarovanje civilne odgovornosti: zavarovalna vsota • zavarovalna vsota v primeru smrti 4.200 EUR • zavarovalna vsota za osebne πkode 84.000 EUR • zavarovalna vsota v primeru trajne invalidnosti 12.500 EUR • zavarovalna vsota za materialne πkode 21.000 EUR • lastna udeleæba v primeru materialnih πkod 10 %, najmanj 100 EUR Veljavnost zavarovalnega kritja za nezgodno zavarovanje in zavarovanja civilne odgovornosti: • voænja od bivaliπËa do smuËarskega kraja po direktni poti, smuËanje in bivanje v smuËarskem srediπËu, vrnitev iz smuËarskega kraja do bivaliπËa po direktni poti. Velja za smuËarske kraje v Evropi. Z veliko Modro kartico ste brezskrbni na vseh potovanjih v tujini, kar vam omogoËa dodatno zavarovanje v enem izmed paketov zdravstvenega zavarovanja z asistenco na potovanjih v tujini: zavarovalni paket geografsko obmoËje skupna zavarovalna vsota cena velike Modre kartice mali paket ves svet najveË 15.000 EUR od tega za prevozne stroπke najveË 3.000 EUR 17.000,00 SIT srednji paket ves svet razen ZDA in Kanade najveË 50.000 EUR, od tega za prevozne stroπke najveË 3.000 EUR 19.000,00 SIT veliki paket ves svet najveË 50.000 EUR, od tega za prevozne stroπke najveË 3.000 EUR 30.000,00 SIT Zdravstveno zavarovanje z asistenco krije: vse zdravniπko potrebne stroπke zdravljenja do viπine zavarovalne vsote, stroπke prevoza ponesreËenega ali obolelega zavarovanca do limita kritja, stroπke prevoza umrlega zavarovanca v njegovo prejπnje prebivaliπËe do limita kritja. Zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujini z asistenco pokriva potovanja v vse kraje in vse primere v Zavarovanje velja na potovanjih v tujini, pri Ëemer posamezno potovanje lahko doloËenem geografskem obmoËju ‡ in ne samo potovanja v smuËarska srediπËa ‡ za obdobje veljavnosti traja najveË 60 dni. Za zaËetek in konec bivanja v tujini velja prestop dræavne Modre kartice, to je od 00.00. ure na koledarski dan, ki sledi dnevu plaËila Ëlanarine, do 30. septembra 2006. meje Republike Slovenije.

Pristopnica S podpisom izjavljam, da se æelim vËlaniti v SmuËarsko zvezo Slovenije kot izredni Ëlan in pridobiti Modro kartico. Strinjam se s pogoji Priimek: Datum rojstva: Ëlanstva. Ime: Kraj rojstva: Datum: Ulica in hiπna πtevilka: Spol: M Æ Podpis: Poπtna πtevilka: Telefon: Kraj poπte: E-poπta:

Izbrana vrsta MODRE KARTICE: cena oznaËi z X • mala MODRA KARTICA z vsemi ugodnostmi in osnovnim zavarovanjem: 4.000,00 SIT • velika MODRA KARTICA z vsemi ugodnostmi in osnovnim zavarovanjem ter malim paketom dodatnega zdravstvenega zavarovanja na potovanjih v tujini: 17.000,00 SIT • velika MODRA18 KARTICA z vsemi ugodnostmi in osnovnim zavarovanjem ter srednjim www. paketommodrakartica dodatnega zdravstvenega.com zavarovanja na potovanjih v tujini: 19.000,00 SIT • velika MODRA KARTICA z vsemi ugodnostmi in osnovnim zavarovanjem ter velikim paketom dodatnega zdravstvenega zavarovanja na potovanjih v tujini: 30.000,00 SIT Deskanje Svetovni pokal FIS Nokia 2006 Uvodna tekmovanja za svetovni pokal v deskanju na snegu so pri koncu. Po prvih tekmah na juæni polobli so se tekmova- nja nadaljevala v Evropi, natanËneje na Nizozemskem (Land- graaf in Rotterdam), nato se je prizoriπËe preselilo v Sölden in πvicarski Saas Fee. Tekmovanja v deskarskem krosu in sneæ- nem ælebu so se zvrstila kar trikrat, skoki, paralelni slalom in veleslalom so navduπili po enkrat.

Prosti slog, skoki in sneæni æleb Naπemu edinemu nastopajoËemu v sneænem ælebu v svetovnega pokalu Matevæu Petku v uvodnem delu ni πlo po naËrtih, πe vedno pa ostaja v konkurenci za uvrstitev na olimpijske igre v tej disciplini. Na prvem nastopu discipline Big Air v Rotterdamu je dose- mestu. Naπa najbolje uvrπËena tekmovalca sedaj skupaj gel 13. mesto, kar napovedujeta dokonËen preboj v svetovno elito ob Deja- lanskemu podprvaku nu Koπirju. v skupnem seπtevku Na uvodnem tekmovanju je potrebno omeniti uspeπen na- tekem za svetovni po- stop Glorije Kotnik, mlade tekmovalke, ki se πele prebija med kal nikakor ni dovolj. svetovno elito. Ob Matevæu se na Celotna ekipa se osredotoËa na tekmovanji v Kanadi, kjer svoje prve nastope pod bosta v decembru dve tekmi za svetovni pokal v veleslalomu, ki okriljem FIS pripravlja lahko naπim tekmovalcem zagotovita nastop na olimpijskih igrah tudi mladinska ekipa v Torinu. Æelimo, da bo do takrat v pravi formi tudi Dejan Koπir. pod vodstvom novega Cilj deskarskih reprezentanc v prvem delu sezone je zago- trenerja Luke Gartner- toviti πest πtartnih mest na tekmah za svetovni pokal. S tem bi ja. Ob nekaj novih dobili priloænost tudi mlajπi tekmovalci, kot sta Rok MarguË in imenih v tej ekipi so æa- Æan Koπir, ki na internih kvalifikacijskih tekmah dosegata od- rometi usmerjeni na liËne rezultate. nov mladi up discipli- ne sneæni æleb, ki sliπi Snowboard Tour Slovenia 2006 na ime Luka Jeromel. V letoπnji sezoni se bodo nadaljevale tekme dræavnega pokala. Od zaËetka ja- Deskarski kros nuarja pa vse do konca marca se bodo Rok Rogelj, edini predstavnik te borbene discipline, sku- tako kot lansko leto zvrstila πtiri tekmova- paj s trenerjem Matejem Vörösom skuπa doseËi glavni cilj nja v disciplini, ki je meπanica deskarskega krosa in veleslalo- letoπnje sezone, uvrstitev na Olimpijske igre v Torinu ma. Organizatorji napovedujejo tudi preseneËenja v smeri 2006. Ta cilj je πe daleË, vendar je do konca januarja 2006 tekmovanj v prostem slogu “slope style”. πe nekaj priloænosti, ki jih nameravata z vsem elanom tudi izkoristiti. Preostali del ekipe za deskarski kros se pripravlja Freestyle desant 2006 na evropski del tekmovanj. Po premierni predstavitvi ekshibicijskih tekmovanj v des- kanju in smuËanju na mestnih ulicah v lanskem letu s pred- Paralelni veleslalom in slalom stavo v Mariboru in Ljubljani, se bo Freestyle desant tudi Alpska ekipa je oËitno veË kot uspeπno opravila pripravljalni letos predstavil v mestnih srediπËih. To prireditev priËakuje- del priprav na sezono 2005/2006. Od πtirih olimpijskih kan- mo meseca marca v centru Ljubljane. Organizatorji zago- didatov sta na prvi tekmi olimpijske discipline paralelnega ve- tavljajo, da bo na tekmovanjih sodelovalo precej tujih od- leslaloma v Söldnu norme za nastop v Torinu æe potrdila Rok mevnih imen iz sveta “Rail Contestov”. Flander in Izidor ©uπterπiË, ki nam je s svojo uvrstitvijo pripravil Informacije o dogodkih na: veliko preseneËenje. Æal Dejanu Koπirju kljub poskusom na www.snowboardtourslovenia.com uvodnih treningih v Söldnu ni uspelo sanirati poπkodbe, da bi Tomaæ Denk imel dovolj moËi za nastop na uvodnem veleslalomu sezone. Dejanova nesreËa je bila sreËa za Tomaæa Knaflja; kljub izpadu na internih kvalifikacijah je ponovno dobil priloænost za nastop. Skupaj z Izidorjem ©uπterπiËem ter Rokom Flan- Pokrovitelja deskarskih reprezentanc: drom so odliËno opravili nalogo. Izidor ©uπteriË je osvojil 14. mesto, kar je njegov naj- boljπi rezultat, odkar nastopa na tekmah svetovnega po- kala v deskanju na snegu. Rok Flander je konËal na 18. www.modrakartica.com 19 www.hervis.si

20 www.modrakartica.com